TRST, četrtek 12. novembra 1959 XV. . Št. 269 (4423) ai-uu-u*** ^ižNica PO 5 C S 1 PRBDAt* a C HOVA GOBICA » IIII DNEVNIK Ona 30 lir Tel.: I rsl 94-638, 93.808, 37.338 G»ri<-a 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo r«VO: UL. MONTECCHI tt. $, n. dmL — TELEFON 93-808 IN SLUI — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. J# — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur — Nedeljska itevtlka mesečno 100 Ur. letno 1000 lil■ — (inv ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. - Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din - Postni tekoči račun. Mirani«™ _ : Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančrio-upravni 120, osmrtnice 90 kir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoCi račun pri Komunalni banki v Ljubljani / kalija se je obvezala -ta bi bila sprejeta v Turski zunanji minister je že imel razgovor tudi s Pello Po mnenju Pajette smo pred novimi dogodki izredne vaz-uosti, ob katerih so dvomi, upiranje in nasprotovanje italijanskih konservativcev popolnoma zaman Grčiji pomagati Zakona o slov. šolah Skupno tržišče P™1 stavno komisijo »j. (Od našega dopisnika) 4 H: U. — Italijansko-grški razgovori so se danes 4 nakar je bilo izdano uradno poročilo o teh i> t&roi i Grška državnika Karamanlisa in Averofa y Jel tudi papež, uradnem poroči Prisrčnost, je rečeno, da polagata obe državi I teiarin poročilu, kjer se po znanem obrazcu j It ža Prednost, je rečeno, da polagata obe državi ntjvjTkanje v OZN in atlantsko zavezništvo. Obe II ^ natvf^ tuc^ podpirali A *etu r? za Pomirjen j e St ..Govorilo se je se-4 0 Bližnjem vzho- j.-Od« najbolj važen je P°roailu’ ki ii> »lema p.--na vPrasanJe i 1 j‘a. Grčije v SET. Ita- 4 ?li nud,la0bvezala> da b0 fr ^rtnuu ?n tem P°moč, j SUčuj, U1.a Je taka, da ne f % tudi kakega pri-Sbša, II * Mv^sPrejema Grčije . Jih 0>!0ca. v gospodarskih A j ker ;-Ce,snio zaprepašče- 1> '(1 .. “ SORRfVfl ti Velim rvViob J I*' torna gosP°darstvo obeh « u')U prav na tistem I 5« at "ter Italija že trpi ••hm Francije. Ce .4 S,‘K s«-'? (in nato V, "" °° lmela Italija še večjo izgubo. Tudi Turčija je že prosila za pristop v SET in gotovo je bilo to vprašanje glavni predmet današnjega razgovora Pel-le s turškim zunanjim ministrom. Kot je znano, je ta včeraj popolnoma nenadoma prispel v Rim. Čeprav je bilo poudarjeno, da je prišei na zasedanje FAO in da nima v načrtu sestankov z italijanskimi političnimi osebnostmi, se je vendar nekako obrobno vrinil v italijansko-grške razgovore, kar je nekoliko manj navaden običaj v diplomaciji. Šlo mu je predvsem za to, da bi nekoliko nevtraliziral grško prošnjo za pomoč v NATO, kjer je vpliv Turčije, kot se Grčiji zdi, premočan. Jutri prispe v Rim tiskovni | množice Francozov slišali ataše Bele hiše James Hager- vzkliki proti de Gaullu in pro-ty, ki ga bo spremljal ataše ti Delouvrieru. Demonstranti za ceremoniel. Namen potovanja teh dveh je, da se določijo nekatere protokolarne podrobnosti za Eisenhovverjev obisk. Iz Rima bosta oba odpotovala po vsej poti, ki jo bo opravil Eisenhower. Giancarlo Pajetta je dal danes časnikarjem nekaj izjav v zvezi s prihodnjim Gronchi-jevim obiskom v Moskvi. Važno je, da je ta obisk — je dejal — posledica pomiritve; če je potem januarja namesto decembra, je popolnoma ne-važno. Kdo bi si pred petimi ali šestimi meseci mislil, da je mogoče, da gre Gronchi v Moskvo. Danes pa je mogoče in to dokazuje, da je pomir-jenje napravilo odločilne korake naprej. Po mnenju Pajette smo pred novimi dogodki izredne važnosti, spričo katerih so dvomi, upiranje in nasprotovanje italijanskih konservativcev popolnoma zaman. Neki časnikar je Pajetto vprašal, če ie res, da bo o-bisk vrnil Vorošilov. »Tega ne A ■ I I n II I III I I I III II I II III III I I I I ■■ II ll«» ...... krepitev sodelovanja Španijo in Nemčijo / k piuii r mu- L^ii m ’• 0 je bil španski feSjif' ” ^lik* G»stiello sprejel J* je ,r^Pabl'ke Luebke, JPtorie drzai na kosila auer 'm Erhard obiščeta Madrid - Demonstracije proti Castielli v Bonnu HHK ,. ^is*i'čniK ~~ večje skupine no, da sproži to vprašanje, korist ?tudentov so da- I ker je tudi sama najmlajša S^^rale proti Fran- j članica te organizacije«. Glede na to, da se je Španija nedavno vključila v evropsko organizacijo za gospodarsko sodelovanje (OEEC), je posebno aktualnb vprašanje njenega odnosa do skupnega trga še-D stih dežel in male cone svo- Ifl 7 i 7 rentanom, ju- bodne trgovine sedmih evrop- “Ka.,Berlin °dŠel V skih dežel ~ z,asti s stališča Zahodne Nemčije. Kot članica skupnega trga je Zahodna Nemčija interesi-rana na tem, da gospodarsko veže nase države, ki niso članice .male cone svobodne trgovine., in na ta način premaga nasprotja do te organizacije. s katere članicami je sicer v zelo živahnih gospodarskih stikih. ««—- ■ki le Castiella raz- , “1 Ro-v ‘etal°m odšel v , dski • ilv®tenta«UnanP minister , 1 otia?0 ie izrazil Ca-L4radi rt.0Vanje svoje vla-f tn°nstracije proti . °°nn=v radnem poročilu baoti ,vlada. da de- ■ ki s i^^or niso «pred-' >1 6a .Političnega stali-pvwy°ji J* nernšk0 ljudstvo z . mn' večini' za- Clv,1«tov radn.lm,, oblskfm Jske vi j tradicionalno 4 Slo £,ade»- i°u ga phjavili liti v Bnr, bivanju Ca-Ad«nnu’ Pravi, da je i^iiS obiŽsUer sPrejel va- *- bif61 P.an|i°- Po- minister ipte e V° Erhard in je o07n '• ^as obiskov bo Sl. :i>° n Je'. i« pvi’, da sta von i s^*°sti n-*,5'1*113 govorila V *bjih tda.9n.)e okrepit-1)3 vsej, iakih od- * .bt«resa p£dr°čjih skup- Skuft-0vaniu in za -.lit ' ajvlil oU 'hit-'ev snn za čimprejšnjo "•fe ° goap°- V kliH -njU ln Za S odnosov. W ^alie da je priznala, V^n> zri>P0/0Čil°. da Je S? pogo,eZltve Nemčije X ®v?0° vza okrepitev «t?°či j,* 'b ^Pansk J* tudi rečeno, r Po. a in nemška de-T 5TJ? veliko važ- Jj', rtlIbidrJa0 ania med / Ka* je v, mi, in zaklju. J H\>| Vstop°nsaska . vladn po-‘ b >!llavitLSpani)e v OEEC St, a gOsr,oaSpanskeRa na-*st; darsko ustalje- no eiiov -v, S*7W Poiu.k°rair lsk označujejo RosP<>dnrsi(crn Tehnično sodelovanje med FLRJ in Italijo RIM, 11. — V Rimu se je danes pričelo delo ,mešane ju-goslovansko-italijanške komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje. Zastopniki obeh držav so na zasedanju proučili možnosti nadaljnjega znan-stveno-tehničnega sodelovanja ki je ie dalo dobre rezultate. Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik tajništva zveznega izvršnega sveta Velimirovič, italijansko pa ojtolnomočeni minister Tommaso Notaran-geli. iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitiiiimiiitiiiiiin 1 vem,» je odvrnil Pajetta «To- da če je vabilo na ravni državnih poglavarjev, tedaj se nanaša na Vorošilova. Sicer pa,» je takoj dostavil, «res ne razumem razlike, ki se dela med Vorošilovom in Hrušče-vom. Vorošilov je predsednik Prezidija in je tudi član izvršne oblasti. Je tipičen predstavnik Rdeče armade. Neka pesem Rdeče armade slavi prav heroja Vo-ošilova. Ce bo prišel Vorošilov v Rim, je zaključil Pajetta v šali, se bo torej Rdeča armada napila v naših «fonta-nah». Pajetta je tu mislil na znano »prerokovanje«. Današnji «Osservatore Romano« je zopet prinesel oster napad na pomirjenje. Domnevajo, da je napad naslovljen J na tisto vatikansko strujo, ki je naklonjena novemu kurzu , mednarodni politiki, feanes se je začelo zasedanje CK PSI. Dopoldne je govoril Nenni, ki je svoje poročilo razdelil na tri dele: mednarodna politika, analiza rezultatov kongresa KD, odnosi PSI s KPI. A. P. V Alžiru demonstracije proti de Gaullu PARIZ, 11. — Desničarsko gibanje ((Združenje za francosko Alžirijo« je objavilo izjavo, s katero obsoja včerajšnje de Gaullove izjave o Alžiriji. Izjava, ki jo je podpisal predsednik združenja Bidault, izreka ((zaupanje, da francoski državljani v Alžiriji, muslimani in Evropejci, ne bodo podlegli varanju, ki bi nastalo z morebitnimi tajnimi razgovori o pogojih volilne kampanje in tudi o glasovanju za alžirsko samoodločanje«. V Alžiru pa so skrajneži organizirali demonstracije proti generalnemu delegatu in proti de Gaullu. Ko je generalni delegat vlade Delouvrier skupno z generalom Challejem pregledal čete pred spomenikom padlih ob proslavah obletnice premirja leta 1918, so se iz so vzklikali ((francoski Alžiriji« ter «vojska na oblast«. «u-strelite Ben Belo«, ((Delouvrier naj odstopi«. Množica je obtoževala .Soustella in Debre. ja izdajstva in vzklikala je tudi proti de Gaullu Ko so bivši bojevniki zapustili prostor, kjer je spomenik padlim, so nadaljevali demonstracije po mestnih ulicah. Prišlo je do spopadov med varnostnimi silami in večjo skupino demonstrantov, ki so hoteli iti na glavni trg. Neredi so trajali približno pol ure, nakar se je množica razšla. Danes so bile v Parizu proslave ob obletnici premirja leta 1918. Pred slavolokom zmage je bila vojaška parada. Predsednik republike de Gaul-le je v spremstvu Debreja in predsednikov obeh zbornic pregledal čete in položil venec pred spomenik Clemenceauja. Bivši bojevniki s prve vojne pa niso sodelovali pri proslavi zaradi spora z vlado, ker je la ukinila njihove pokojnine. Predstavnik vlade je izjavil, da bo v kratkem tudi vlada predložila svoj predlog - Nesprejemljivo stališče poslancev KD, monarhistov in MSI RIM. 11. — Danes sta končno prišla na vrsto v prvi komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice zakonska predloga osmih poslancev KPI in dveh poslancev PSI (Co-dignola in Marangone) o zakonu za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški ter videmski pokrajini. Poročal je demokristjanski poslanec Pic-coli, razprave pa so se udeležili poslanci: Rossi (PSDI), Cossiga (KD>, Laconi (KPI), Tozzi-Condivi (KD), Oronzo Reale (PRI) in predsednik komisije Scelba (KD). Vsa komisija je bila soglasno mnenja, da oba predloga zakona o slovenskem šolstvu (ki smo ju v našem dnevniku z obširnim komentarjem že objavili) ne vsebujeta določb, ki bi nasprotovale republiški ustavi. Toda nekateri člani komisije so izrazili nasprotno mnenje glede določb, da slovenske šole obiskujejo lahko tudi tisti otroci, katerih starši niso italijanski državljani, češ da mora biti pogoj za obisk slovenskih šol italijansko državljanstvo. Prav tako so se nekateri poslanci izrazili proti izključni pravici staršev, da izberejo za svoje otroke šolo s slovenskim uč- nim jezikom. Člani komisije, ki pripadajo krščanski demokraciji in monarhistom ter MSI, ki vlado podpirajo, so poudarili, da mora o izbiri šo. le odločati pristojna komisija. Med sejo je predstavnik vlade, ki se je seje udeležil, spo. ročil, da se je ital. delegacija na zadnjem zasedanju ita-lijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za manjšine v imenu svoje vlade obvezala da bo čimprej predložila parlamentu svoj predlog za kona o slovenskih šolah. Znano je, da sta zakonska predloga PSI in KPI v glavnem ugodna za slovensko šolstvo. Ne moremo pa še reči, kakšen bo napovedani predlog vlade. Sodeč po današnjih izjavah demokristjan, skih poslancev, se ne bo mnogo razlikoval od nekdanjega zloglasnega predloga bivšega prosvetnega ministra Rossija Ustavna komisija je poslala oba predloga prosvetni komisiji, ki ji predseduje demokristjan univ. prof. Giuseppe Ermini, rektor univerze v Perugi. V petek bo komisija za u-stavne zadeve poslanske zbornice razpravljala o vprašanju senatorskih volitev na tržaškem ozemlju. RAZGOVORI MIČUNOVIČ-FOLCHI Sprejem pri Koči Popoviču • Predmet razgovorov je bil včeraj splošni mednarodni položaj, danes pa bodo obravnavali odnose med FLRJ in Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na Na vabilo državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije je prispel danes zjutraj v Beograd državni podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Alberto Folchi. V spremstvu Fol-chija, ki je prispel na štiridnevni uradni obisk v Ju- goslavijo, so generalni di- - rektor za politična vprašanja italijanskega zunanjega ministrstva Marchiori, namestnik generalnega direktorja za gospodarska vprašanja Pasquinelli, šef kabineta državnega podtajnika Cancellario in drugi funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Na beograjski železniški postaji so italijansko delegacijo pozdravili državni podtajnik Veljko Mičunovič, pomočnik državnega podtajnika Za zunanje zadeve dr. Darko Cernej, načelnik oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve Djuro Jovič, namestnik šefa protokola Branko Rubinjoni in drugi funkcionarji držav- nega tajništva za zunanjee zadeve. Na sprejemu je bil 'navzoč tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Francesco Ca-valletti s člani veleposlaništva. Neposredno po prihodu je Alberta Folchija s člani njegovega spremstva sprejel državni tajnilc za zunanje zadeve Koča Popovič. Na sprejemu je bil navzoč tudi veleposlanik Francesco Cavalletti. Po de Gaullovi tiskovni konferenci Lloyd bo v Parizu priporočal de Gaullu hitrejše priprave za Nezadovoljstvo v Londonu zaradi francoske zavlačevalne taktike - Bonn zadovoljen - ^Izvrsten začetek» razgovorov Lloyda z de Murvillom PARIZ, 11. — Britanski zunanji mjnjstj?r Selwyn Lloyd je prišel danes v Pariz na razgovore'š francoskimi voditelji. Na letališču je izjavil, da jo francosko-britansko razumevanje zelo važno za Evropo, ker je Francija »temeljni kamen evropskega sodelovanja«. «V tem duhu, je dodal, se pripravljam na začetek dvo-Idnevnih razgovorov s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom.* Prip jmnil je, da «entente cordiale« ni danes nic manj važna kakor v preteklosti. «če je javen ali privaten vtis pomanjkanja zaupanja ali skupnih smotrov, je dodal minister, če je tudi neupravičen vtis, da se na kak način ločujemo, tedaj je to trenutek, da se ponovno združimo in pregledamo, kako bi dosegli popolno razumevanje in sodelovanje. Sodelovanje med našima dvema državama mnogo pomeni za Evropo. Velika Britanija je del Evrope. Francija je temeljni kamen evropskega sodelovanja.* Po kosilu je Selwyn Lloyd začel razgovore z de Murvillom. Prvi del razgovorov se je končal ob 17.30. Kmalu po začetku razgovorov so se pridružili tudi strokovnjaki. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so imeli razgovori »izvrsten začetek« v ugodnem o- iiiiiiiiiiiitliiiiiiiii!liitiiiiiiiiiiilmiiiiiiiiiniiiiiii.iiiiiiiilimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiii i!V>i> z«)! j m,'d P i M»rtb°ljiui.hodno Nemčijo, i K dr'(i» j zlasti po skle-D& is Jtaodnon« V!*,ne Premo- m V>' b* 80 ga v *lh držov- $ K4 Vs/pini. SpaniJ1 za- ‘ i Ke s° jih ob' %lpojske in afriške države in sodi, da bo ta obisk uvod v bolj gibčno in aktivnejšo politiko ZDA na tem področju. cVsi komentarji soglašajo — ugotavlja «Komuiist» — da so smotri obiska E senhowerja zapleteni in da kažejo večje zanimanje ZDA za države A-zije in Afrike, ki ne pripadajo blokom« ((Komunist« smatra, da se ne more pričakovati od tega obiska kakih konkretnih aranžmajev, da Da n: dvoma, da bo Eisenhower imel priložnost, da se osebno prepriča o težavah in zapletenosti problemov, ki tarejo a-zijske in afriške države. B. B. BEOGRAD, 11. — Kot poro ča tiskovna agencija Ansa, je bil predmet današnjih razgovorov med Mičunovičem in Folchijem splošni mednarodni položaj, na jutrišnjih razg» vcrih pa bodo obravnavali odnose med obema državama, med katerimi so v prvi vrsti naslednja vprašanja: potek veljavnosti in obnova sporazuma za ribolov, dokončna razmejitev, pomilostitev nekaterih zapornikov v obeh državah, ureditev grobov padlih v vojni, finančni odnosi v zvezi z upravo bivših con A in B tržaškega ozemlja itd. Iz krogov italijanske delegacije se je moglo zvedeti, da sta si obe strani obrazložili svoja stališča z vso odkritosrčnostjo ne glede na to, da bi morebitna neizogibno različna presojanja in tolmačenja mogla povzročiti negativne reakcije druge strani. Osrednji predmeti razgovorov so bili: nemško vprašanje, razorožitev, splošna pomiritev, zlasti na Balkanu in končno odnosi Jugoslavije s socialističnimi državami. Jugoslovane so zanimali italijanski predlogi glede raa. orožitve, ker je Italija članica odbora desetih za razorožitev. Prišlo je do izraza prepričanje. da pomiritev na svetu na bo povzročila na Balkanu občutnih sprememb. Dopisnik a-gencije Ansa poudarja, da bi v tem primeru polemika o oporiščih za atomske izstrelke v Italiji izgubila na veljavi, »tako da gre za zaskrbljenost, ki je že v veliki meri odstranjena, kar zgovorno dokazuje tudi Folehijev obisk*. V zdravici, ki jo je izrekel med kosilom v čast Folchija, je Mičunovič med drugim poudaril prepričanje, da je treba nadaljevati z napori za konstruktivno rešitev še odprtih vprašanj in da bodo sedanji razgovori prispevali k dosegi nadaljnjih rezultatov italijan-sko-jugoslovanskega sodelovanja na vseh področjih. vk'iuč-no političnem. Folchi pa je v svoji zdravici med drugim dejal, da je kljub razliki gospo-darsko-socialnih režimov v obeh državah in v stališčih glede določenih političnih vprašanj, obema vladama vedno mogoče r.ajti pot do sporazuma Napovedal jb nadaljnjo izmenjavo stikov med političnimi osebnostmi in omenil nerešena vprašanja med ofcema državama ter dejal, da bodo «z dobro voljo v tem pogledu lahko dosežene nadaljnje elape v vzajemno zadovoljstvo in v splošno korist«. Ntio oKi°pe,v v Bon' Ua da Za- fSSN«m snpira pobu' k 1 N« v**o pan'ie v a- V 6tn*iii ■ a pa se Za- """"'•iii *ne Pnm(*r-f. , '"""•'iiiiiiii . Ska nota Britaniji rSv, bemšitemil noto’ kl da «1 vpra*anju. J d'ii ^S*Uni , .bllt podob S dd8jah Randn'h ra. ' v zahodnem UiNv 11 NEW YORK, 11. — Neka pacifistična organizacija je sporočila, da bo poslala mednarodno’ ekspedicijo v saharsko puščavo, da protestira proti nameravanim jedrskim poizkusom. Ekspedicija bo odpotovala z avtomobili iz Akre, glavnega mesta Gane, prve dni decembra. V njej bodo trije Angleži, ena Francozinja, en Američan in nekateri Afričani. Organiziral jo bo »akcijski odbor za nenasilje«, ki je svoj čas organiziral potovanje ladje «Golden Rule« v Tihi ocean, kjer so bili v načrtu ameriški jedrski poizkusi. V političnem odboru OZN se je tudi danes nadaljevala razprava o omenjenih poizkusih. Delegacije Bolivije, Ekvadorja, Salvadorja, Mehike in Paname so predlagale več sprememb k afriško-azij-ski re«oluciji. Glavna sprememba je v tem, naj bi skupščina »izrekla upanje, da bo francoska vlada znova prouči la svoj sklep o teh poizkusih ob upoštevanju stališč, ki »o bila izražena med razpravo«. S tem bi iz resolucije črtali besede, da skupščina »izreka veliko zaskrbljenost« in »nujno poziva« Francijo, naj načrtov ne izvede. Druge spremembe pa bi ukinile iz resolucije sklicevanja na nevarnost za prebivalstvo številnih držav, medtem ko bi se poudarila važnost jedrske konference v Ženevi. Danes zjutraj so govorili predstavniki Kube, Libije, Etiopije in Gvineje, ki so se izrekli proti francoskim načrtom. Kakor poročajo iz Ženeve, se tri atomske sile bližajo sporazumu o sklicanju sestanka odbora strokovnjakov. Ti naj bi pregledali nove podatke v zvezi s podzemeljskimi jedrskimi eksplozijami. Po današnji seji je voditelj ameriške delegacije Wadsworth izrekel upanje, da se bodo morda že jutri sporazumeli. Voditelj sovjetske delegacije Carapkin pa je izjavil, da je prišlo do boljšega razumevanja posameznih stališč. Sovjetska delegacija predlaga, naj se strokovnjaki sestanejo 16. novembra, tako da bodo lahko predložili poročilo o svojem delu do 30. novembra. #» —« Seku Ture o politiki Gvineje LONDON, li. — Predsednik gvinejske republike Seku Ture je na tiskovni konferenci v Londonu, kjer je na uradnem obisku, izjavil, da je dobil brzojavke iz desetih držav »n upa, da bo te države lahko obiskal prihodnji mesec ali pa v prihodnjih dveh mesecih, če mu bo zdravje dopuščalo. Seku Ture je dodal, da upa ca bo med svojim bivanjem v Londonu pripravil načrt za cbisk v Italiji, Švici, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, CSR, SZ, ZAR, Maroku, Tuniziji in Turčiji. Naštel je naslednje tri točke, na katerih temelji politika Gvineje: L Zagotoviti je treba spoštovanje do osebnosti Afrike in do teženj njenega prebivalstva. Afrika ne sme več veljati pred svetom »kot pros-jač«. 2. Prijateljstvo Gvineje do vseh narodov sveta. Gvineja nima nobene države za nasprotnico. Gvineja je imela v preteklosti in bo imela v prihodnosti posebno tesne vezi s Francijo. S tem v zvezi je dodal: »Francosko ljudstvo je naš prijatelj in mi mu želimo mir in blaginjo.« 3. Gvineji je treba dati možnost, da vodi notranjo politiko »demokracije in svobode«. Nato je Seku Ture izjavil, da bo prihodnje leto konferenca trinajstih afriških držav — od katerih je devet že neodvisnih, štiri pa bodo v kratkem; na konferenci bodo govorili o afriški enotnosti. Na vprašanje v zvezi z načrtom za združitev med Gano in Gvinejo je Seku Ture odgovoril, da je neka oblika združitve težnja afriškega ljudstva. Po njegovem mnenju bi afriško združenje imelo naslednje rezultate: 1. U-stvarilo bi veliko afriško tržišče. 2. Prineslo bi veliko koordinacijo v izmenjavi in v kulturnem razvoju Afrike. 3. Odstranilo bi nesoglasja med afriškimi državami in bi prispevalo k odpravi nezadostnega razvoja teh držav. da konferenca najvišjih med Vzhodom in Zahodom ne bo m imifiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii,»f|iiiiiiiiniiiiiiiimiinmiimimiiniiiiiiiiiiiiimiiiniiimiMiiiii mogla biti pred majem prihodnjega leta. De Gaulle je namreč s tem v zvezi poudaril dve stvari: L Hruščev bo obiskal Francijo od 15. do 31. marca. 2. Konferenca naj višjih bo morala na vsak način biti po obisku Hruščeva v Franciji, in po novi konferenci najvišjih j zahodnih predstavnikov v za I ••••«. l t- i , , , „ četku pomladi j Hagerly je odpotoval v vse prestolnice, ki jih bo pozneje obiskal predsednik *Daily Express* piše v zve- Eisenhower obišče tudi Madrid Med potjo se bo sestal z Burgibo zi z drugo zahodno konferenco: »Slaba vest je, da de Gaulle predlaga novo konferenco zahodnih zaveznikov po obisku Hruščeva v Franciji in da konferenca najvišjih ne more biti pred temi posvetovanji*. List je mnenja, da bo prva naloga britanskega zunanjega ministra pri razgovorih v Parizu ((izraziti nestrpnost britanskega javnega mnenja in priporočati naglejše priprave za konferenco naj višjih« «Daily Mail« pravi, da se zdi, da je de Gaullovo stališče prevladalo nad stališčem Hruščeva, Mac Millana in Eisen-howerjn. Pri tem ugotavlja, da je prav v trenutku, ko je de Gaulle imel v Parizu tiskovno konferenco. Mac Millan v spodnji zbornici ponovil, da bi morali konferenco med Vzhodom in Zahodom sklicati čimprej V VVashingtonu bolj prikrivajo nezadovoljstvo. Tu upajo, da bo ameriška vlada lahko dosegla kompromisno rešitev med francoskim in britanskim stališčem, da bi v novih okoliščinah kolikor mogoče pospešili sklicanje konference. V Bonnu pa, kakor je bilo pričakovati, so zelo zadovoljni zaradi nove zakasnitve. V nemških političnih krogih so sedaj mnenja, da se sestanek med Vzhodom in Zahodom ne bo mogel sklicati pred majem, in niti ne prikrivajo zadovoljstva. To je namreč v skladu WA6HusGTON, 11. - Načelnik tiskovnega urada Bele hise je danes sporočil, da je piedseaniK Eisennovver sprejel vabilo generala Franca, naj o-oisce Španijo. V Madrid bo prišel iz Pariza 21 decembra popoldne in bo naslednjega dne odpotoval v Kaoat. Franco je povabil Eisenhowerja v Španijo s pismom od 24. avgusta, ki ga je izročil Eisen-nowerju španski zunanji minister Castiella v Londonu. Med potovanjem v Pariz se bo Eisenhower 17. decembra razgovarjal na križarki »Des Moines« v bližini Tunisa s predsednikom Burgibo. Ameriški državni tajnik Herter bo prišel 18. decembra v Toulon, kjer se bo sestal s predsednikom, ki bo prišel tja po morju in bo nato nadaljeval pot z vlakom v Pariz. Hagerty je izjavil, da sestanki Eisenhowerja z Burgibo in Francom ne smejo veljati kot «dodatki v zadnjem trenutku«. O teh razgovorih so se že dolgo časa posvetovali. Izjavil je tudi, da mu ni nič znanega o pogajanjih, da bi F,isenhower obiskal še druge države Posefcv> rau n* n'č Njegova naloga bo pripraviti Eisenhowerjev obisk. Potoval bo z enakim letalom kakor Eisenhower. Letalo bo vodil Eisenhowerjev osebni pilot William Draper, ki bo imel na ta način priložnost preizkušati letališča v vseh prestolnicah. ki jih bo obiskal Eisenhower. Časnikarji so postavili številna vprašanja Hagertyju. Ta je izjavil, da ne more komentirati nekaterih govoric, da se bo Eisenhovver razgovarjal s Francom o morebitnem sprejemu Španije v NATO. Kar 6e tiče možnosti druge zahodne konference najvišjih, ki jo zahteva de Gaulle, je Hager-ty izjavil, da je potrebno počakati uspeh prve konference, ki bo 19. decembra v Parizu. Prav na tej konferenci bodo razpravljali o datumih prihodnjih mednarodnih konferenc. *»---------------- Obtožbe sindikatov proti Eisenhowerju WASH:NGTON, 11. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, znanega o moivjitnem obisku i da so obtožbe, ki ’ih je izre-Eisenhovverja v Bangkoku. Ei- kel blagajnik sindikata delav-6enhower ho jutri odpotoval cev ameriške avtomobilske in-na kratek oddih v Augusto. dustrije Emile Mazey "rnti proti Hagerty je nocoj odpotoval | Eisenhovverju, »demagoške iz-iz Washingtona v Rim. Skup- j jave, ki ne zaslužijo komen-no z drugimi funkcionarji bo i tarja«. Mazey je namreč na-obiskal vse prestolnice, ki jih i mignil, da je predsednik Ei-bo pozneje obiskal Eisenhower. I senhower zahteval uveljavi- tev zakona Taft-Hartley proti stavki kovinarjev, zato da »plača političen dolg« do ravnateljev nekaterih jeklarskih družb med volilno kampanjo leta 1952. Mazey je dejal, da so omenjeni ravnatelji položili 215.000 dolarjev v sklad za volilno kampanjo republikanske stranke. Med temi družbami so «Re. public Steel Corporation«, kjer je eden od ravnateljev George Allen, ki je vztrajni Eisenho-werjev tovariš pri igranju na golf, ter družba »National Steel Corporation«, katere predsednik je bivši finančni minister George Humphrey. Predstavnik Bele hiše je pripomnil. da so sklep Eisenho-vverja potrdila sodišča. Predsednik sindikata kovinarjev David Mac Donald je izjavil, da bodo morda spor rešili v šestdesetih dneh. Dodal je, da sindikat nima namena začeti novo stavko po poteku 80 dni. Pripomnil je, da, če ne bodo družbe spremenile svojega stališča, »bodo delavci ob upravičeni užaljenosti odšli, zaprli tovarne, ki bodo ostale zaprte, dokler ne bo zadoščeno njihovim u-pravičenim zahtevam«. Mac Donald je na koncu izjavil, da je več družb začelo pogajanja s sindikatom za sklenitev novih delovnih pogodb, kakršno je sklenila družba »Kaires Steel Corp.« Thorez o Alžiriji PARIZ, 11. - Glasil. KP Francije »Humanite* objavlja danes govor, ki ga je imel Maurice Thorez 2. novembra v centralnem komiteju. Thorez kritizira izjavo političnega urada, ki je 17. septembra zavrnil samoodločanje ki ga je dan prej predlagal de C ul-le v Alžiriji. V omenjeni izjavi je bilo rečeno, da je de Gaullov predlog samo »izključno demagoški predlog*. • Takoj po svojem povratku, je izjavil Thorez (vrnil se je iz Moskve) sem izrekel svoje pripombe k izjavi političnega urada od 17. septembra. Po mojem mnenju je bila prenagljena. Sedaj moram reči še več; v njej je bila drugačna ocenitev položaja; oddaljila se je od linije, ki so jo bili določili kongres in vodilni organi stranke. To ne pomeni, da smo mi menjali stališče; de Gaulle je tisti, ki je vsaj z besedami menjal stališče*. V zvezi z izjavo političnega urada od 17. septembra je Thorez izjavil: »Sprejeta je bila resolucija proti samoodloča-nju, medtem ko bi bilo pravilno, po prikazaniu nastale spremembe izreči pridržke, zaradi katerih postaja pravica do samoodločanja, ki je bila alžirskemu ljudstvu končno priznana, iluzorna. Cemu vojna? Cernu ne bi takoj sklenili mir? To je edino vprašanje*, je pripomnil Thorez. Thorez je dalje izjavil, da omenjena izjava ne upošteva sprememb v mednarodnem položaju, kjer se je ustvarilo ozračje pomirjenja in se je zaustavila pot reakcionarnim silam na svetu in v Franciji. Pripomnil je, da je »vir tega pomirjenja znatno napredovanje Sovjetske zveze na vseh področjih tehnike in znanosti, uspehi sovjetskih znanstvenikov in hkrati materialni in kulturni napredek množic v deželi socializma*. Thorez je poudaril tudi, da je potrebno preiti od faze pomirjenja k splošni razorožitvi. Zato nasprotuje eksploziji francoske atomske bombe. Kar se tiče de Gaullovega režima, ostaja Thorez pri negativni oceni. Pri tem pa je važno dejstvo, da sta de Gaulla pripeljala do nove alžirske politike celotni položaj in akci-ia množic, tako da je bil prisiljen izreči besedo samoodločanje. »Od trenutka ko obstaja taka izjava in od trenutka ko se alžirska vlada s to izjavo strinja, čemu nadaljevati vojno, čemu ne skleniti takoj mir*. FAMAGUSTA.TT. — Trije Turki so bili danes obsojeni na Cipru vsak na, eno leto zapora, ker so imeli pri sebi orožje. Turki so sestavljali moštvo motornega čolna, ki so ga prejšnji mesec ustavili v ciprskih teritorialnih vodah. Na čolnu so našli dva zaboja streliva. Vreme včeraj: NajviSja temperatura 10,2, najnižja 7,9, ob 17 uri 9,2, zračni tlak 1007, veter 9 km jugozahodnik, vlaga 92 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,5, padavine 49 mm. Tržn« dnevnik Danes, ČETRTEK, 12- ’><>veBlM1 Emd i ^ Sonce vzide ob 6.58 in z,a.tollruiii 16.39. Dolžma dneva s.*1’ ,4i, vz.de ob 15.27 in zatone on Jutri, PETEK, 13. novem'’1 Stanislav Položaj v ladjedelniški industriji V ladjedelnici Sv. Marka končujejo glavna naročila V najkrajšem času bodo največja podjetja CRDA zašla v še večjo krizo ■ Samo ladjedelnica Felszegy ima sedaj več naročil Obisk ministra v Trstu Včeraj so izročili lastnikom 36.616-tonsko turbinsko cisterno «Esso Liverpool«, katere gredelj so postavili aprila lanskega leta, splavili pa so jo 7. junija letos. Ladja je dolga 210 metrov, široka 27 metrov in razpolaga s prostorom 40.760 kubičnih metrov za prevoz surovega mineralnega o-Ija. Pogonske naprave za to ladjo so napravili v tržaški Tovarni strojev Sv. Andreja. Podobnih vesti bo v kraj-lem razdobju več, saj tako v ladjedelnici CRDA v Tržiču kot v ladjedelnici CRDA Sv. Marka v Trstu dokončujejo zadnja obsežna naročila za gradnjo velikih petrolejskih ladij. Po zadnjih uradnih podatkih objavljenih v zborniku trgovinske zbornice so v ladjedelnici Sv. Marka gradili septembra tri 35.000-tonske turbinske cisterne za družbo «BP Tanker« iz Londona in med njimi turbinski cisterni »British Star« in «British Lantern«, ki pa sta bili skoro dokončani. V gradnji pa je še 47.720-tonska petrolejska ladja za družbo «Sicula Oceanica« iz Palerma. Kot pravi uradno poročilo, razpolaga ladjedelnica samo še z naročilom za gradnjo 1400-tonskfe protipodmorniške fregate za italijansko vojno mornarico. Iz teh podatkov je razvidno, da manjka še zelo malo časa, da bo ladjedelnica v krizi in bo razpolagala z nezadostnimi naročili, da bi lahko zaposlili vse delavce ladjedelnice, medtem ko novih naročil ni, odnosno bo treba čakati še več mesecev, preden bodo pričeli graditi 35.000-tonsko potniško ladjo. Prve posledice se čutijo že sedaj, ker je določeno število delavcev bilo suspendiranih, pa čeprav gre trenutno za o-mejeno število. V celoti je septembra bilo v ladjedelnici neposredno v proizvodnji zaposlenih 1268 delavcev. Posledice takega stanja ladjedelnice bo v največji meri občutila tovarna strojev, kjer je bilo septembra v proizvodnji zaposlenih 614 delavcev, manj pa delavnica mostov in dvigal, ki se ji je posrečilo zagotoviti obsežna naročila in kjer je delalo 358 delavcev. Izboljšal pa se je položaj ladjedelnice Felszegy, kjer so septembra gradili 28.000-ton-sko tovorno ladjo za družbo «01in Mathieson« iz Monrovi-je in 1500-tonsko cisterno za «Navigazione Europea Tra-sporto Liquidi» iz Trsta Z o-bema naročiloma je ladjedelnica izkoriščala naprave 60-odst. in se bo ta odstotek bistveno izboljšal, ko bodo pričeli izvajati druga pomembna naročila, ki se jih je posrečilo ladjedelnici med tem časom zagotoviti. Se vedno pa je zelo slab položaj tako v ladjedelnici Sv. Justa, kjer so izkoriščali naprave komaj 39-odsotno, in v Tržaškem arzenalu (pri čemer se upošteva tudi ladjedelnica Sv. Roka), kjer so naprave izkoriščali 38.2-odstotno. Ob povratku iz Beograda se bo podtajnik Folchi ustavil v Trstu Minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi bo obis ;al skupno s predsednikom IR1 Faschettijem Trst, Gorico in Videm 16. in 17. novembra. Obiskal bo ladjedelnico CRDA v Tržiču, tovarno SAFOG v Gorici in podjetja IRI v Trstu. Izpred kazenskega sodišča Tudi minister Medici v Trstu? Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Folchi se bo ob povratku iz Jugoslavije v soboto ustavil v Trstu, kjer se bo na županstvu udeležil sestanka z županom in nekaterimi predstavniki strank. Poročal bo o rezultatih svojega obiska v sosednji republiki. Kakor vse kaže, bo prosvetni minister Medici otvoril a-kademsko leto na tržaškem vseučilišču, ki bo 28. novembra. Pred kratkim je bi’ Merici navzoč pri začetku akademskega leta na padovanski univerzi in so mu. tedaj izročili spomenico o potrebah tamkajšnjega vseučilišča. Sodijo, da se bo tako zgodilo tudi v Trstu, da bi po tej poti dosegli končno ureditev vseh važnih zadev, ki teže vseučiliško življenje pri nas. Najprej gre za prispevek treh milijard lir, s katerim bi uredili tretji del vseučiliškega mesta ter hkrati dali pravno priznanje lekarniški, pedagoški in elektroteh-nično-inženirski fakulteti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred imenovanjem novega tribuna Treba je ohraniti v vrstah univerzitetnih študentov Po dogovoru med katoliško „Inteso" in UGI se morata menjati tribun in izvršni odbor Dve lažji obsodbi zaradi povzročitve smrtne nesreče Prihodnji teden bi morali u- niverzitetni študenti dobiti drugega tribuna, ki bi nadomestil sedanjega tribuna Ri-naldija, ki pripada katoliški struji «Intesa» in ki je hkrati tudi tajnik krščansko demokratske SPES. Ob tej priliki bi se moral zamenjati tudi izvršni odbor, ki šteje sedem elanov. V sedanjem odboru i-ma.io namreč večino katoličani s štirimi člani, medtem ko je levičarska in laična skupina «Unione Goliardica« zastopana v njem samo s tremi člani. V novem odboru bi pa moralo biti to razmerje obratno. Tako so se namreč sporazumeli v marcu, ko so bile volitve, Sedaj pa so nastala med obema skupinama neka trenja in če se ne poravnajo, bi morali sklicati volitve predčasno namesto prihodnjo pomlad. Upati pa je, da se razdor ne bo poglobil ter da se bo vse izravnalo, tako da bodo imenovali za novega tribuna Tornellija od UGI. Med obema skupinama so IIIIIIHIIIIIttllllllllllMIIIIIIIIIIIUIIItllllllllllUlIHTtiniMnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKI V nedeljo v dvorani kina «Arcobaleno» Javno zborovanje odbora za obnovo in i Odbor za obnovo in izbolj-i se v pokrajinskem okviru do- šanje Delavskih zadrug do priredil v nedeljo 15. novembra ob 10.30 v kinu «Arcobaleno» javno zborovanje, na katerem bodo predstavili kandidate in obrazložili program enotne liste »Obnova* za volitve, ki bodo 22. novembra. Na zborova-n>u bodo govorili kandidati: odv. Giuseppe Pogassi, Pietro Roba in Ferdinand Ferjančič ter častni predsednik Vsedržavne zadružne zveze senator Edoardo dl Giovanni. Predsedoval bo ustanovni član Delavskih zadrug Vittorio Lena. Deželno nadzorništvo za javna dela seže nadaljnje izboljšanje položaja delavcev. Istega dne bo tudi ob 19. uri skupščina aktivistov grafične stroke in papirničarjev. Razpravljali bodo o izboljšanjih, ki so jih dosegli tiskarji trgovskih tiskarn in o obnovi delovne pogodbe za uslužbence tiskarn dnevnikov, založb in papirnic. Končno bodo govorili tudi o rezultatih volitev za obnovo delovne pogodbe v podjetju «Modiano». nastala nasprotja predvsem glede bodoče ureditve univerzitetnega kinematografskega centra (CUC), ki je sedaj neodvisen in šteje okrog 1000 članov. Center predvaja filme v dvorani Teatro Nuovo vsako nedeljo od decembra do konca maja in je doslej uspešno deloval. Katoliška «Intesa» pa bi hotela, da bi ne bil več CUC neodvisen ter d« ga ne bi upravljali več sami člani na demokratična podlagi. Vzrok tega seveda ni popolnoma jasen, toda nekateri študentje sumijo, da je demokristjanom CUC trn v peti, ker uspešno deluje in s predvajanjem izbranih filmov dela konkurenco klerikalnemu Cineforumu. Seveda gre le za domnevanja in bi bilo res zelo žalostno, če bi se enotnost med študenti razbila zaradi tega vprašanja, zlasti če pomislimo, da so s strnjeno akcijo dosegli lepe uspehe in med drugim tudi ukinitev dodatne takse 2000 lir za ogrevanje univerze. Zaradi trenj tudi še ni izšla prva številka glasila reprezentativnega organa študentov. Pri tem je šlo za nekaj člankov, toda katoliški študentje so nasprotovali Izidu lista tudi zato, ker so ga tiskali v tiskarni Grafis, katero smatrajo ti študenti za slovensko, kar res ni lepo spričevalo za katoličane. UGI je namreč upošteval pri tem samo to, kdo je ponudil za tiskanje lista najniijo ceno. Končno naj omenimo še. da se je v novem reprezentativnem organu dobro uveljavil predstavnik naprednih slovenskih študentov Sanzin, ki je bil imenovan za podpredsednika skupščine, medtem ko sta ostala oba predstavnika liste «Adria» v senci. PRISPEVAJTE ZA. DIJAŠKO MATICOl Sestanek občinsk« komisije za avtotaksije Včeraj se je pod predsedstvom podžupana prof. Cum-, bata sestala komisija, ki se j ukvarja z vprašanjem konce- sij za prevoz potnikov z av-totaksiji. Sklenili so, da bo pristojni občinski oddelek pripravil spomenico, ki jo bodo nato razdelili vsem članom komisije, tako da proučijo vprašanje v celoti in nakažejo primerno rešitev. Čeprav je že kazalo, da je 44-letni Pierluigi Chelucci z Miramarskega drevoreda oproščen že med preiskovalnim delom sodnega postopka krivde zaradi smrtne nesreče, ki se je pripetila novembra 1956. leta, se je kasneje tožilstvo premislilo in je moža predalo sodišču Obtoževali so ga namreč, da je zaradi prehitre vožnje s svojim avtomobilom zakrivil smrt 43-letnega Josepha Steinerja iz okolice Vrbskega jezera na Koroškem, ki je zaradi resnih lobanjskih po.;k db umrl v tržaški bolnišnici. Chelucci je izjavil, da ni videl nobenega pešca. Vozil je proti Grljanu, ko se fnu je nasproti vrta zavoda za slepce v Bar-kovljah zdelo, da se je na avto zvrnilo drevo. Prednja šipa se je razbila na drobne kose in ker se je bal, da se hčerka, ki je bila poleg njega, ne bi ranila, ni hotel silovito pritisniti na zavore, temveč je pustil, da se je vozilo ustavilo samo od sebe. Tako se je ustavil 55 m od kraja, kjer je do nesreče prišlo. Čeprav se ni počutil krivega, je vendar plačal pogreb za Steinerja, ki ni imel v Trstu nobenega sorodnika. Baje je bil mož gost princev Win-dischgraetz. Včeraj je moral Chelucci pred sodnike, ki so ga obsodili zaradi nenamernega umora na 4 mesece zapora, katere so mu na podlagi amnistije pomilostili. * * * Na isto kazen so sodniki obsodili 25-letnega Ivana Vižintina iz Doberdoba 40, vendar so fantu priznali pogojnost brez vpisa v kazenski list. Tudi Vižintin je bil obtožen nenamernega umora kot posledica nesreče, ki se mu je pripetila 16. januarja 1956 leta na nekem ovinku nedaleč od Rumene hiše. Fant je šofiral motorno kolo, na katerem se je peljal tudi 19-letni Anton Tau-schinger iz Nabrežine, po Fur- HiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiimiiHmiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiMiiiiinmiiiiiiiliHiiitiiiiiiiiilHiiiHitiiii lanski cesti proti Proseku. Bilo je precej megle in tudi, oe-sta je bila spolzka. Prav zaradi tega se je pripetila nesreča, ker se je Vižintin znašel v zadnjem trenutku na ovinku pred avtobusom, ki je privozil z nasprotne strani. Fant je napravil vse, da prepreči trčenje, a spolzka cesta ga je zaneslo v levo prednje kolo avtobusa. On sam se je le malo potolkel. Tauschingrtjevo stanje pa je bilo veliko slabše in fant je 8 dni kasneje pod->1 ( OLKDALlSČA ) Slovensko narodno gledališče v Trstu Danes 12. t. m. ob 20. uri v Piranu; jutri, 13.' t. m. ob 20. uri v Izoli JOSIP TAVČAR PEKEL JE VENDAR PEKEL fantazija v dveh dejanjih legel poškodbam. * # * Oktobra pred tremi leti so policijski organi zasačTi njim že znanega tatiča Paola Pa-schinija iz Ul. Gozzi v Carduc-cijevi ulici, ko je nosil po cesti nekaj steklenic vermuta, dve salami in druge stvari, ki jih je ukradel. Z zasliševanjem je prišlo na dan, da je največ tatvin izvršil skupno z Marijom Brecevichem. S tatovoma so policijski organi prijavili sodišču 14 oseb, med katerimi je bil tudi 31-letni Paolo Ascoli iz Ul. Kolonja. Ta pa ni prišel na razpravo, ker so njegov primer izločili iz aktov, ker je bil v umobolnici pod zdravniškim nadzorstvom. Ascoli je bil obtožen zatajevanja ukradenih ovratnih rut in 500 posebnih igel. Sedaj, ko so ga zdravniki spoznali za delno slaboumnega, je pr:šel Ascoli pred sodnike, ki so mu prisodili 5 mesecev zapora in 5.000 lir globe ter so mu istočasno preklicali pogojnost kazni, katero mu je sodišče pred leti prisodil ravnotako zaradi zatajevanja ukradenega blaga. Nezgodi na delu Približno 20 dni se bo morala J5-letna delavka Giusep-pina Francioso- iz Ul. Kolonja zdržati dela in ostati nekaj časa pod nadzorstvom zdrav- nikov II. kirurškega... oddelka ki so ji ugotflvili razmeroma Dvorana porote pod streho resno poškodbo na palcu leve roke. Dekle, ki se je zateklo v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavilo, da se je ranilo med delom v tovarni čevljev «Lucky Shoes«. Med delom se je Sklonila, da bi pobrala neko stvar, pri čemer je roko postavila pod stiskalnico, ki ji je skoraj zmečkala palec. Egodaj popoldne pa so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico dva pomorščaka stanujoča v Padričah, in sicer 30-letnega Bruna Rismonda in Antonia Vascotta. Oba sta se poškodovala, ko sta spuščala »idro neke turbocisterne in medtem ko za Rismonda ne bo nič hudega, ker so ga po prvi zdravniški pomoči odslo-j vili, je moral Vascotto ostatii na II. kirurškem oddelku. O-kreval bo v 10 dneh. 1 miiiiiiiitiiiniiitimimiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHittiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiuiiiii Komisija za javna dela poslanske zbornice je odobrila zakonski načrt o ustanovitvi nadzormštva za javna dela za Furlanijo - Julijsko krajino. K osnutku so dodali nov člen, ki določa, da bodo raztegnili pristojnost beneškega oddelka «genio civile« vse do jugoslovanske meje. Minister za javna dela pa je sporočil, da bodo ustanovili nov oddelek ANAS za deželo s sedežem v Trstu. ■ «»—— Kameleonstvo tržaških prvakov KD Odkup stanovanj IACP Avtonomna ustanova za ljudske hiše (IACP) je včeraj ponudila najemnikom v odkup tri nove skupine stanovanjskih hiš. Prva skupina, ki je sedaj osma na vrsti, se tiče 16 hiš z 234 stanovanji v ulicah Orlandini in Battera, za katere se lahko vlagajo prošnje do 7. januarja. V drugo skupino spada 17 hiš z 235 stanovanji v ulicah Isella in Orlandini, za katere se morejo vlagati prošnje do 8. januarja. V tretjo skupino spada 17 hiš z 264 stanovanji na Elizejskih poljanah. Za odkup teh hiš se lahko vlagajo prošnje do 10. januarja 1960. —«»—— Skupščina aktivistov FIOM-CGIL V petek ob 17.30 bo na sedežu v Ul. Pondares skupščina aktivistov kovinarjev Nove delavske zbornice CGIL, na kateri bo sodeloval član vsedržavnega tajništva FIOM Renato Cappelli. Razpravljali bodo o rezultatih sindikalne-■* »por* in o možnostih, da 11 "■ ■ ■■■■«■ -»■ ■ — Odniep * vsedržavnega kongresa KD se med tržaškimi demokristjani še ni polegel. Vsi člani stranke se pač nisd mogli zadovoljiti s prelevitvijo svojih delegatov na florentinskem kongresu, saj sta bila Slopper in Botteri poslana na kongres kot predstavnika »levice«, to je fanfanijevcev, tam na sta glasovala za Marovo listo. Tudi dr. Gaspara, ki je bil na pokrajinskem kongresu KD izvoljen za vsedržavnega svetnika stranke namesto poslanca Bologne, so v Horenci uvrstili med «morotiče«. Ne smemo se torej čuditi, če je del članov s takšnim ravnanjem, ki se mu drugače pravi «kameleonstvo», nezadovoljen. Za pokrajinskega tajnika Corradtt Belcija jt bilo namreč že znano prej, da je prešel na drugi breg, to ie med adorotejcen, medtem ko je bil prej goreč sinicia-unist« in je kot tak tudi zamenjal prejšnjega desničarskega tajnika Romana. Toda si-mciativistis so se tudi v vsedržavnem okviru že dlje časa od tega razdelili med edo-rotejces in njanfanijevcen ter je torej BelCijev preokret skoraj nekaj normalnega, kar pa se ne more reči za Botterija, Gaspara in Storpperja, ki so se nenadoma «spreobrnili» šele med kongresom, čeprav nismo več v času svetega Pavla, ko so bila «spreobrnjenja» in čudeži nekaj vsakdanjega. O florentinskem kongresu in o ravnanju tržaških delegatov na njem so razpravljali že na skupščinah nekaterih mestnih sekcij KD, preteklo soboto pa tudi na skupščini -unkcionarjev stranke, ko jo je sklicalo tajništvo. Tajnik Corrado Belci je podal o kongresu poročilo, v katerem je skušal dokazati, da pomeni zmaga Mora pravzaprav nadaljevanje politike kongresov KD v Tridentu in p Neaplju ter volilnega programa KD z dne 25. maja 1958. Zmešnjava ■je torej popolna in po takšni razlagi res ne bi mogel nihče razumeti, kaj se. je zgodilo v Florenci, kajti po zdravi pameti lahko vsakdo le razume, da pomeni zmaga sdo-rotejcevs s podporo Andreottija samo krenitev na druga, bolj desničarska pota, in ne nadaljevanje Fanfanijeve politike. Seveda pa so bili razne vrste jezuiti vedno mojstri v razlagah, ki bi lahko zadovoljili vse tiste, ki prisegajo na katoliški svetovni nazor in v to šolo so pač hodili tudi naši demokristjani. Kljub svojemu mojstrstvu pa so vrzeli v njihovi razlagi le preširoke Ne vemo, če se je namreč Belci v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja vlade oziroma vprašanja glasov, s katerimi se vzdržuje pri življenju; iz poročil o skupščini to ni razvidno. Vendar so prej podporo fašistov vladi zagovarjali s tezo o »nujnosti« ali »potrebi«, sedaj pa, kot vse kaže, se bo ta «nujnost» spremenila v stalnost in vsakomur je jasno, kam lahko taka pot privede. No, kljub tej še bolj očitni usmeritvi na desno pa Belci pravi, da bo ostala notranja politika v stranki nespremenjena, kakor bodo ostali nespremenjeni odnosi do drugih strank in do gospodarskih krogov. Konkretno bi to pomenilo, da se tudi v občinski in pokrajinski politiki ne bo nič spremenilo. Morda bo to tudi res, kar pa bo še en dokaz, kako malo imajo opraviti v demokristjanski politiki načela in kako so osnova vsega interesi, pa čeprav gre za •tranko, ki se v svojem delovanju ravna celo po smernicah hierarhij, ki dobe svoje navdihe z onstranstva. Do sedaj je znano, da se z Belci jevo razlago ne strinjata »jan/anijevca« poslanec Bologna in dr. Civi, ki sta izjavila, da ju ravnanje tržaških delegatov na kongresu ni za dovoljilo, ker niso izražali teženj članstva ki jih je izvolilo. To pa je najmanj, kar se zahteva v resnično demokratičnem postopku. Od več ali manj odločnega stališča poslanca Bologne in drugih e/anfanijevcev« pa bodo odvisni notranji razvoj KD v Trstu in tudi njeni odtisi navzven. Dela pri obnavljanju dvorane porotnega sodišča, ki je bila porušena v zadnjih dneh vojne, hitro napredujejo. Na dvorišču sodne palače je vedno živahno: tovornjaki dova žajo opeke in gradbeni material, žerjav je vedno v delu, na strani pa delavci polagajo tramove, kar dokazuje, da bo dvorana kmalu pokrita. Kot se govori, bodo trajala dela vsega skupaj 8 mesecev. Zunanjost in notranjost, vsaj z zidarskega stališča, bosta razmeroma hitro urejeni. Ver jetno pa bo treba več časa za ureditev notranjosti, ki bo delno prevlečena z leseno oblogo Ce ne bo vreme motilo delavce, bo torej dvorana kmalu pod streho. Na sliki vidimo delavce pri polaganju železnih tramov. Samomor zaradi bolezni Prav nič nevarna bolezen je spravila v obup komaj 42-let-no Giulio Noferi iz Ul. Corri-doni 11. Zaradi tega je včeraj skočila z okna stanovanja v III. nadstropju stavbe in se ubila. Sosede so njeno nepremično truplo prenesle iz notranjega dvorišča do veže, kjer so prišli ponjo bolničarji Rdečega križa. Pomagati pa ji niso mogli in tako so njeno truplo kasneje prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. Neroden padec na mokri cesti VERDI Danes 12. t. m bo otvoritev operne sezone 1959-60 z gaia pred. s.avo Verdijeve opere «SicilsKe večernice«. Dirigiral bo Antonino Vctto. Medtem ko se pri gledališki blagajni nadaljuje razdeljevanje abonmajev za letošnjo sezono, bodo v ponedeljek zaceli prodajati vstopnice za otvoritveno predstavo. Giavne vloge bodo zasedli: Mar-gherua Roberti, Pier Mira Ferraro, Alao Protti, Plinio Clabassi. Nastopili bodo tudi Skupina italijanskega baleta, zoor gledališča »Verdi« pod vodstvom dirigenta Paola Bortoluzz.ja in Tržaška filharmonija. Rež.ja Aldo Mirabella Vassallo. TEATHO NUOVO V soboto 14. novembra ob 21. uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim »Revizorjem«. 1 ■« O Excelsior 15.30 »Anatomija umora«, James Sievvart, L. Remik. Fenrce 16.00 «Vroči samokresi v Tucsonu«, Mark Stever.s, For-rešt Tucker, Gale Robbins. Ci-nem-ascope. Arcobaleno 16.00 »Prehod v Hong-Kongiu«, C. Jurgens, O. Welles, S. Syms. Izkaznice neveljavne. Supercinema 16.00 «Koipališki tipu), U. Tognazzi, C. Martel, L. Masiero in Tržačanka Edy Wessel. Fiiodrammatlco 15.00 «General Della Rovere«, De Sica. Grattacielo 16.00 «Velika vojna«. Film, ki je bit nagrajen v Benetkah z «Zlatim levom«. Cristallo 16.00 »Sinji angel«. Cine-masccpe. Capitot 16.00 «Božanska», K. Stan-ley, L. Bridges, B Clolard. Prepovedano mladini. m mu umi n i ■ m n n umni im n umih mm MHu ( I-JOHSKA PltOKVETA ] Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 13. novembra 1959 ob 18. uri. na sedežu v Ul. Roma štev. 15. Te dni je v Padovi promoviral za zdravnika IGOR DEKLEVA Novemu doktorju čestitajo znanci in prijatelji ter mu želijo obilo uspehov. Astra Roiano 16.00 ((Ognjeni zahod«, R. Calhoun, M. Hyer. Alabarda 16.00 «La Konde«, Mav O-phuls, .Simone Signoret, Ge-rard Philipe, Dan-ielle Darrieux. Mladoletnim prepovedano. Aldebaran 16.30 «Dedič Robin Hooda«, Al Hedison in J. La-verick. Ariston 16.00 »Udar na Kreti«, D. Bogarde in M. Goring. Aurora 16.30 ((Dnevnik Ane Frank«, M. Perkins. Izkaznice neveljavne. Garibaldi 16.30 «Maracalbo», C. VVilde. J. VVallace, A. Lane. Ideale 16.00 »Morilska strast«, O. VVelles, D. Varsi in D. Stork-vvell. Impero 16 30 «Mož. ki je razumel ženske«, L. Caron, H. Fonda. Italija 16.00 «Kako omožiti hčer«. Kay Kendall. Moderno 16.00 «Moža za Cinzijo«, G. Grant, S. Loren. S. Marco 16 00 «Mož iz Laramie«, J. Stevvard, A, Kennedy. Savona 16.00 ((Skrivnost piramide«, Gianni in Pinotto. Viale 16.00 »Caltiki«, J. Merivale, D Sulivan. Mlad. prep. Vittorio Veneto 16.00 »Rezilo na vratu«, James Mason, Rod Stei. ger, Inger Stevens. Mladoletnim prepovedano. Marconi 16.00 »Valencia«, Santa Montei. Masrimo 16.00 »Ukaz za ubijati«, Eddie Albert, Paul Massie Novo cine 16.00 «Johnny Guitar«, J Cravvford, S, Hayden. Ob 21. uri TV. Odeon 16.00 »-Mladina brez bodočnosti«, R. VVagner. Prepov. mladini izpod 16 let. Radio 16.00 «Cilj Burma«, Errol Flynn. ci; 14.40 Glasba 1» del): '5-20 Dalmatinske želji11! icij; lu.tv .«qq .5.40-17.00 Pretioi nu 1 - iu.**u-n.uvj i ]R1Im Le Gershvvina, ^'jUlodijfJ in Leonarda; l"-f0 Hlieties; vse; 18.00 Richards Hal ^1 varnost«, radijska.>8 Rupnik: Glasba ‘■""iiMlje' M.»; 19.00 Zabavne mek» ^ 22.15 Prenos RL; ajj|j M ing us: Moderni ritrn** ba za lahko noč. SLOVENIJA ^ t su.l m. 202.1 ra- jjf I Poročila: 5.0U, Ujo. 10.00, 13.1'>. 15-00 11 i'l 00. 22.55 8.05 Od valčka do CjCTJ Zborovske skladbe . MILJE Verdi «Zeleni vragi iz Montecas-sina«. RADIO D ČETRTEK, 12. novembra 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester An. dre Kostelanetz; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Koncert pianistke Biance Pellisove; 18.35 Slovenske narodne pesmi; 19 00 Sirimo obzorja; 19.30 Pestra glas. ba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubljene melodije: 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; nato Pietro Umiliani in njegovi solisti; 23.30 Polnočna glasba. __________ SKJ»uu- - ■ m dobnikov; 9.00 GlasW»pftj skozi tri stoletja; 9 ’ .. «« n stoletja, - .jj i cev — pet popevk. ■ koncert violončelista deta iz Mar.bora: l^JU 11.00 Z našimi “US n" nem svetu; 11.30 S bane- 12.00 Trio Avgusu ) 12.15 Kmetijski nasveu -Rine: Čebelarjenje v , panjih; 12.25 Fran D1?«! slovanski ca-priccio; slovanski capricc.v, ^ raznih narodov; 13 *5 ^ j »•iiKat/no ola.KhUl n" M*! ke: 14.25 Šport in $P°.tL, I bavna glasba; 13-3... ,«m; 14.05 Prizo. .. opere Ivan Susanin ke: 14.25 Šport tajELji Naši poslušalci *e6 zora vi j a jo; 15.40 S 16.00 Pianist Darko fin ist Pet ar T o škov im im. rcttii be jugoslovanskih jj 16.30 Znani pevci — Slovet l Korr-orn^ popevke; 17.10 poje Mariborski -17.30 Evropski Pies' iJ.ll* 18.00 Turistična oddaj«) w zna.vajmo naše um«j n. st k a Valerij-a Heyt>j“' -dijs-ka un-iverza: j„ n»P večer domačih pesnu "Lk 20.45 Pojo Los Paragf*! j Ob 200-letnici rojstni Schillerja; 21.40 mezzo; 22.15 Po sv«j> J^ Fr’i mezzo; zz.id L. M. Škerjanc: Cetn ^ 23 35 Moderna plesn‘* n-rv JUGOSPA’'*'1 ^ Od 20.50 dalje pr'n tuje TV postaje. lELEVlZlJA ii(| 13.30 Šolska oddai3' fr daja za otroke; mort; i 18.45 Stari in nov’ Pouk angleščine; 19- . jllJJ ba; 20.00° TV za kn””_e„ £a ***' .Virtič oM ročila; 21.00 oddajo vodi Mike Boj? 4.1» Znanost in bodočo ročila. TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Tt etja stran; 12.30 Glasbeni al-buam: 17.05 Koncert tržaškega kvarteta: 17.50 Kavarniški kčn- tert; 18.45 Yngtaieva zgodba, radijska drama; 21.00 «L’Ajo nel-Timbarazzo«, opera v dveh dejanjih. II. PROGRAM 10.00 Zeleni disk, pestra dopol- danska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 16.30 Vražje močvirje, dramatiziran roman; 17.00 Velika mednarodna nagrada lepega petja; 21.00 »La pagina che man-ca«, igra v treh dejanjih. KOFEK Poročila V Italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov.: 7 30 13.30 15.00, 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 O. Nussid: Kotor, črnogorski ples; P. Sivic: «,Rapsodija Medjimurja« ,n »Kolo«; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 10' ciganskih melodij: 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z voliv- Z velikim uspehom 19| pri BINI VESTE, U'jKyl Trst, SFLOSNA h <$1 zaradi prenehanja Vse konfekcije J SKRAJNO NIZKIH pozabite! V Ulic’ Oglejte si naše izlo*0* Zveier- Trsl, ■ BRUSI NI CAHLO, * js| tisti 20, prodaj* ' električne predmete na drva, premog^’’, fjiran — trajno goreče pec irri na plin in elekh /P pri plačilu. P dom - Tel 29-041 krojacN»c* BAUČEBj in Ivan Ulica XX. sep'f" Tel. u Ima nove vz Jj, lidno, cene zme epi bimo Vas, da se v Emilija Udovič iz Dekanov se je včeraj zjutraj usedla v avtobus in se hotela pripeljadi v Trst. Prišla pa je samo flo Zavelj, kjer je sklenila izstopiti in stopiti v filobus, ki bi jo odpeljal v središče. Po izstopu pa je nerodno padla in čeprav jo je roka zelo boldla, je vseeno stopila v filobus'in se s njim odpeljala do sredi- . . --'čdi- šča, od koder je šla peš v bol- nišnico. Tu se je morala žel potruditi, da je v sloven-šjcini dala razumeti, kaj se jif je pripetilo. Udovičevo, kateri so ugotovili tudi izpah komolca leve roke z verjetnimi kostnim} poškodbami, so morali spnejeti s prognozo okrevanja v ib ali 40 dneh na ortopedskem delku. od- Q Prihodnji torek bo ob 17. uri na seldežu v Ul. Pondares 8 enotna skupščina pekjvskih delavcev, na kateri bad^ razpravljali o sindikalnem sporu v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Obširno bo govorg o izvajanju zakona (terga ojnnes«, s katerim dobe delovne pogodbe juridično vrednost. r-—»»—■— OD VČERAJ DO DANES O Malo pred poldnem je 49-letna Ida Stor iz Ul. Madon-nina stopila s pločnika nedaleč od doma, da bi prečkala cesto. Smola pa je hotela, da je tedaj privozil po cesti 32-letni Kazimir Stopar iz Drevoreda C. Elisi, ki se je s skuterjem zaletel v žensko In jo podrl na tla. Storovo so odpeljali v bolnišnico, kjer bo morala ostati morda največ 10 dni na I-L kirurškem oddelku. ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 11. novembra t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: trgovec Mario Marlon In gospodinja Liana Caran-zulla, ta-petrnk Orfeo Bovo in šivilja Maria Gardina, uradnik Gl-auco Rauber in trgovka Gisella Fabris, mehanik Eugenio Drago-zetič in uradnica Branka Kriz-mančlč, delavec Ugo Scrigner in prodajalka Maddalena Cervatti, Ind. izvedenec Firminio Bisio in gospodinja Elvua Palazzl, pomor, ščak Sergio Bertozzi in knjlgo-vodkinja Rita Bellich, elektrome-hanik Benito Barich in uradnica Luciana Ragazzi, delavec Livio Raodi in gospodinja Francesca Sannasardo. UMRLI SO: 78-1 et ni Martino Brajkovic, 88-letna Maria Bendeh vd Ba-bich, 66-letni Goffredo Gen-tile, 70-letni Giuseppe Zuccolln, 86-letna Anoa Blazevich vd. Rigo, 84-letna Angela Russo vd Ge. ri, 45-leUii Josip Kufersm, 57-let-ni Santi Foti, 66-letna Marija Ta. rabocehia por. Pogliam. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, K jadrn 1095; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. C«--------- Valute Trst Milan Zlati funt 5750,— Marengo — — 4250 — Dolar . , 619.75 617 — Frank franc 124.85 123 — Frank Svlc. 143.07 142.75 Sterlmg 1739.62 1725.— Dinar 72.— 73.— Šiling 23.95 23.70 Zlato . . -—.— 702 — Zah n. marka 148.69 148.— L ^ ■ Dežni p)?s(' Površni^1 Plašči Loden Suknje ir' '‘mmm |f*S.-s V'®: t« i tim, I * *i»bo vreme. Da-žalosten dan» — zidar Luka Si-zgodaj zjutTaj od-»elo. Nenadoma se •!WL da ga je pola - *bpdilo. In zdelo da je v teh | jj ls*‘ »trel. «Saj je *dnm»j minila# je ** »i ni vedel dru-J> je pomislil, da ** sanjal... 1011 je veter pihal l*i. nebo pa je Ikik no *n z<^e*° se hotelo potlačiti ves Lzka Simič prišel do J***vin, ki je last "♦Pnica, je začude-Policijski avtomo-Velikimi železnimi ijiMa, J.auden pojav, po-Uri' Pogledal je 1 K*r P* ni bil° .k1# £ ’ & Stopil dalje ii* 'J»»av“i P2daia!ne' ki ^ k v» koncu dvori- A j #,„ y v tem trenut-'A jj r. pri*la naproti dva ■i »deVT' je bil bolj m-'4 k(» en; Imel je čr-■ i ‘ki I. i_ni‘m ie stopal 1 (d Hjve ^ nekoliko višji l|#iiji po ^Inu brez , |*dte? J kn. . «a 1« vprašal ktk nJunih obrazih se (j.9 gre za nekaj huH 86 Je mora' f’. n« •.. Le čud-,1* zdelo ... Vaš ?Unaj ... pa sem Pramati. se Je mar r " j* Luka vpra- i k" In ^ se Iftodi' U r*ail prvi policaj se bi vli0dšel’ ne da bi is » Povedal. Razu- SagttisV* Luka napra‘ f * b.l , J se more po t« <. ,**edlii že vprašanj L°Pravki Z£odilo? Tam rS : ! tragičnim 4 Sde ?g°varjajo tragič- J tta, ® Postavljajo se J ,t* oelo na o- ;irs!r Da e tragedija. 'a11 J i‘ biLt>ride in vPraia’ \* •*, S bodilo ... policai. ki ni ,*o Vrii . Pa Pospremi ln mu Pojasni, ? skušal o- fcjn*. a da ga je jdkj ‘n-., ustrelil. 1, biU *V0)° pot in r . . v 0braz. Nebo #* bil *** tožko; Mar Ji« kploh ustavil. * * # >ed»l fvečer vrnil Si vse. j« 1* imenoval *9at 1 ®tar brez- sm vdove Mar-,1 i® mladeniča " • ya ’ sai je Ivan z b^Vsl ° i° mlajšo se-|l ^ol»0 prav blizu nje-iChli s le bil brez de-tt~i ’ da namerava naj bi ni kazalo do- yckt*m daleč 1 i^Sšat- nekai dnevi ga re8 ,Kaj Pa ti I-^ »Kmain'isliš odpoto-k *hii j lu. Luka, kma- V^Povea gOVOril Ivan » kiJ ^ ne pri' te?1«. se da I K- Lil lr n .Skal a Pomislil: «Tu da bi o-.> ni ”,“■ Ivanov i b bil ga)ai- Zaradi U-Nlm. 7j*!° slabo iz-Žal. I Pa mu je t ^zi * * • !.V 5J™ je bil Ivan psa ie - le >» ko le hodil ^.^02?° mal° p°-SfaiUpovat h°KS mati at h Kazimir-V * i*l‘f i* biln od h fezim . in praz-j 5 k »P. p'a "i hotel n<:U Posebno v?'>koW5eca« ko je I* ?darie na p°Sla, mo- K I« bn °siačiti' - »o ®a ra* * kaznoval!#, H; ki -fdn Kazimirja! ’ It °br0 » , Pokarala, !( ljubko je de-JU0em ieli lJa. dvorišču. Pes je bil koj ob njem in se muzal. Zato ga je Ivan privezai, da bi ga ne metil pri «delu». Nato je Ivan stopil za hišo kjer je bilo okence stranišča. Okence je bilo zagrajeno z železno mrežo, za katero je . bila še šipa, ki so jo pa zapirali le z majhno kljuko, ki je že itak bila razmajana. Treba je bilo to-igj vrezati v mrežo 'n nato le močneje suniti v okvir. I-van je vedel, da ima Kazimir v trgovini bljgajno in da pot k njej vodi prav tod . . . Da bi mu bilo laže seči do okenca, si je podstavil zaboj. Začel je striči mrežo. Od začetka ni šlo lahko, toda delal je nfglo in že je bil pri kraju, ko se je pripetila majhna nevšečnost. Leseni saboj se je pod njim podrl in Ivan se je zamajal vznak. Ropo- ta, na srečo, ni bilo veliko — vsaj tako se mu je zdelo — toda Ivan je izgubil veliko časa, ker je moral najti kamenje, da bi ga podstavil pod okno. Ko pa je stopil na podloženo kamenje in se vzpel visoko k oknu, je počilo . . . Nekaj ga je zapeklo v prsih in zrušil se je vznak ... Ko je prišla policija, se je že danilo. Mrliča so pokrili debelo platneno odejo. Kazimirja pa zaslišali. Nato je prišla pokojnikova mati, ki so jo medtem obvestili. Ko e zagledala mrtvega sina, je okamenela, nato je bruhnil iz nje nečloveški krik. V tistem trenutku so vodili Kazimirja. Ko je prišel mimo, se je ustavil in v zadregi izjecljal: — Nisem vedel, da je bil tvoj sin. Oprosti mi. Ona pa je dvignilp pogled iu skozi solze, kot v megli, premerila rejenega moža, ki je pred njo stegal svoje tolste roke v znak prošnje. V trenutku je njena žalost prekipela in sovražno je zakričala: — Kazimir, ti si mojega Ivana, ti! Preklet bodi! Bogu boš odgovarjal! Nato so Kazimirja odvedli, ona pa je ostala pri sinu. Kazimir Repnic je le nekaj dni presedel, nakar je prišel domov. Ko je bila sodna obravnava, ga niso obsodili zaradi umora, pač pa so mu naložili večjo globo zaradi nezakonite posesti orožja. Pištolo je imel že iz zadnje vojne in pi je bil prijavil, niti pro-sjl dovoljenje za prožni list . . . • a * Minilo je leto od tega žalostnega dneva. Luka Simič še vedno hodi zgodaj zjutraj na delo. Ko pa je včeraj zjutraj odhajal na delo, je srečal Marto. «No, je pomislil, prav takšno vreme, kot pred letom. Kako žalostno je bilo#. — Dober dan želim, Marta. Kam pa, kam? — in opazil e da nosi Marta dobro založeno torbo. — Bila sem pri Kazimirju. Zal mu je, kar je bil storil, fe se me od časa do časa spomni. Raje grem ob tej uri, da me ljudje ne vidijo. Veš, hudo bi bilo, ko bi mi Kazimir ne pomagal. S skromno pokojnino ne moreva živeti, za delo pa je še pre- mlada. — Tu se je ustavila, globoko vzdihnila in kot bi odgovarjala svojim lastnim mi-sdm, je dodala; — Naposlej . . . Se bog odpušča, pa bi mi ne? —* Tako je Marta, tako! In nasvidenje. — Nasvidenje, Luka. In zamišljenemu Luki je veter nosil kaplje dežja v o-braz in mrazilo^ga je ... DOSITER NUSIC »Vir enskega veče- V K>ljo* a,0ve- Le*el I1' m„L‘U pa’ ka- ji'• *opuh.. o. k j, le okr Pozni noži Sy0bl*kel 8 trCh' Hi- bi ii*. ki Hi. nekoli-«a ne ta-bi slučaj °k»0",^»to je ako-ll. da 'v?* i' pu' V *?•’•»'« ",k" n. k«,"1,« mofni ii/«* sai °d vese- «dKato ie% *Poznala ^ m ^ ,ar>‘ sple- *• *«»šal na ■n rL c^ei — Znaš, Mihec, de prousaprou tudi tisteh, ke komendirajo ni zmi-ri za zavidat. Tudi ua-ni jemajo svoje skrbi jen svoje šekade Vidi, denimo reč, naš predsednik Gron- skuzi. delajo na drugo vižo, Tu pej ni neč. Si‘zastbpu? — Ja, ja, pokrite rih-te pridejo zmiri dobro Kej zdej znaš? Sej je tudi s Tr- ohi! Sej si morbet vre zametkov, kaku stam taku. Tudi s Trstam so krejanč-ga kašni prou ne morejo. Se zna, zatu levi. Ne rečejo miga: ne damo neč, ne ke je narvišji, ga ne morejo zmerjat ku, nardimo neč, hodie h streli! Ne! Vani denmo reč, vas Slovence al pej kašne rečejo: ma 'ja, zakej pej ne, glih zdej komuniste. Ma dešpete mu pej delajo kadar ke morejo. — Kepej, ku sm zamerkou! Sm za-merkou tudi, de u Rimi, kadar so kaš. štediramo, kaku be vam kej pomagali, samo še namalo počakte. Jutre bo. Ma tisti «jutre» ne pride nikoli. Intanto Trst gre počasi dol. Ma ne ceremonije, jeh nardi.io bol lepu jen posluši, zakej so pej tam ukuli Vatikana bol na veliko za papeža ku za našga jen tudi nas škof tolko proti pomirjenji predsednika. Kašen bot prou stediram jen proti temi, de be se kei poglihali; al je naš predsednik panež al Gronchi. proti, de be sou Gronchi u Moskvo jen Znaš, jem ne gre dol, de je uan vse taku? taku pameten jen de vide dosti bol delč Ma, Mihec, tu be pej lahko zastopu ku uani. Vse skraja se jem je zametu, tudi ti! Zatu ke Rusi so proti veri. Jen zatu ke so volili zanj tudi socjalisti. Pole dokler so proti veri samo čekolirali, je je tolko botou povedau kašno pametno še šlo, ma zdej so začeli tudi frlet po jen jem tudi kašno zagodu — na fino, lufti sez njeh sputniki jen ličniki jen se zna — de so zastopli, de uan ni de- cu jem je rtej zadosti, kordo z njeh oslarijami. Zdcj spet mu — Ma sej ti luniki nimajo neč opra-forte zamere jo, zatu ke če jet u Rus jo. vet sez vero! Ma, ke me ne morejo ukazat: «ti, ne — Kaku, de ne? Posluši! Aden ti- stoj jet!* so se pej zmisleli vseh sort steh, ke delajo sputnikc, je reku, de obiskov z drugeh krajev, zatu de be bojo hmali poslali na Luno tudi ledi, uan mogu bet pr teh obiskeh zraven de jeh vre učijo jen prpraulajo. Jen jen de taku ne be jemu cajta jet u de tudi jet do Marsa al pej Venere ni Rusjo. Pole so začeli delat anga hudiča več taku teško. Jen de pole bojo hmali od nekšneh njegoveh besed, ke ani pra- •* J !m *— vejo, de je reku taku, ani pej taku. Jen šli še do zvezd jen še črez... — Alora če reč, da ee grejo Rusi delajo s tega velek geto, samo za mu do zvezd jen naprej de bojo pršli ses naredet dešpet. svojimi sputniki tudi do nebes. Zatu ke — Ma ke j • ni tle lahko tudi kašen na uni krej zvezd so — taku smo se vilipendjo proti predsedniki? zmiri učili — nebesa. Alora bojo Rusi — Znaš, uani so furbasti. An bužec šli, čeprou so komunisti, u nebesa kar injorante, kadar mu kej ni prou, začne sami, brez aobenga neč prašat? Ne bo preklinjat mater jen govort ordnar be- treba nanka rrolt, jen hodet h maši? sede jen tu je preči vilipendjo. Uani so Videš! Jen kej bojo pole delali pej lepu oblizani jen krejančlevi jen uani? Videš, de je vse konkurenca. NA VIDEZ NEZNATNA IGRA, KI PA SE MAŠČUJE ŠE O PROSLAVI NA ŠKOFIJAH Zdravnikova bela halja naj ne služi za strašilo Kolikokrat smo si sami pripomogli, da se je otrok zdravnika ustrašil in, ko je bilo treba na pregled, smo ga težko k temu pripravili Mati drži sinčka za roKO, toda ta se na vso moč upira, kriči in joče. Vrata ordinacije so odprta in zdravnik čaka. Mati skuša otroka obvladati. Prepričuje ga: «Ne boj ae! Nič hudega se pe bo zgodilo. To nič ne bolij# Toda mali napenja vse sile in noče naprej. Ves se trese. Slednjič ponavlja mati: «Zakaj se bojiš? -Jaz se le Mtjjai. Jo ni zdravnik, ‘ ampak frtzer.# Kaj je vzrok takšnemu obnašanju otroka? Pred letom dni je deček prebolel pljučnico in zdravnik mu je dal nekaj injekcij. Tudi takrat mu je mati zagotavljala, da to ne bo bolelo in da naj se ne boji. On pa o tem takrat ni i-mel nobenega pojma-. Tudi se ni tako h,al kot sedaj. Bilo gg je le slrab pred- temi tujimi ljudmi v belih plaščih. Ko so ga položili na trebuh, ga je nekoljko zabolelo, toda strah je naredil, da je bila bolečina večja kot sicer. Vsaka injekcija se je zdela hujša in v bolnišnici so imeli pri vs,aki injekciji večje težave z bolnikom. Ozdravel je, bil je poreden kakor prej in ni hotel jesti. Ko že ni nič več pomagalo, mu je mati zapretila, da bo moral spet k zdravniku, kij mu bo dal injekcijo, ker pač noče jesti. In zares: fantiček se je prestrašil in je začel jesti. Toda spet je postal izredno razposajen, tako da so mu starši vsak dan grozili z zdravnikom in injekcijami. Res je, da so večkrat dosegli s to grožnjo uspeh in otrok je naredil to, kar so od njega zahtevali. Vendar se pa pri tem starši niso zavedali, da s svojim strašenjem večajo o-trokov strah pred zdravnikom. Ravnali so tako, kot da otrok ne bo šel nikdar več k zdravniku. Ni še minilo leto in posledice so bile tu. Mati poskuša zdaj otroka ohrabriti, toda ne uspe. Spet ga skuša prevarati, preslepljuje ga celo, da to ni zdravnik, ampak brivec. Fant se je pa že navadil na take materine zvijače iq na prozorno prepričevanje ter se ne da. In res, zdravnik ga ni mogel pregledati, kot bi bilo trefca. Podobni primeri se v zdrav- IIIIII IM ■ I >1T, tIM I lil >1111IIII IIIII IM MII111111II11II111II11IIIIII lili 11II11MIII | IM11III1.111 HM III! IIIIIIMIIIIIIIM in I lil III11 tl II lil IIIIIIIIIII11< I lil III11III >111 lil lili I ■■■ MII 111111 > 1 < 1111111 ■ 111111 < 11M ■ ■ • .■■■■ ItlllltM Z JUGOSLOVANSKO EKIPO OB OBALAH RDEČEGA MORJA Največjo nadlogo predstavljajo kače, ki prilezejo v Ce niso polagali važnosti vremenskim napovedim, so se teh spomnili, ko je nastala velikanska puščavska nevihta - Hudo je biti tu žejen V okviru sporazuma o tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Etiopijo, jt v začetku februarja letos odpotovala v Eritrejo jugoslovanska geofizikalna e-kipa, kjer raziskuje rudno bogastvo v puščavskem predelu Eritreje, ob obali Rdečega morja. Z raziskovanjem so začeli v Danka-liji, nenavadni puščavi, s katero nas seznanja naslednji članek. V začetku februarja smo se vkrcali v Masauii na manjšo ladjo z opremo in avtomobili in se napotili v južni del puščave. Nismo razpolagali s popolnimi zemljepisnimi kartami za ta predel in to nam je zelo otežkočalo delo in gibanje po neraziskanem področju. Po prihodu smo postavili šotore in vzpostavili radijsko zvezo s središčem v Masaui. Od tega trenutka je bila to edina naša zveza z Masauo. od katere smo oddaljeni 150 km Ze prvega dne nas je obiskal starešina naselja šejk Mersa Fatme. Lepo smo ga sprejeli in počastili, on pa je izrazil željo, da takoj vrnemo obisk. To smo tudi storili. Sprejel nas je v svoji kolibi, ki je — kakor vse koča v puščavskem predelu Eritreje — grajena iz na redko pletenega šibja in palmovega listja, tako da se izkoristi tudi najmanjši piš vetra za osvežitev. Počastil nas je s čajem, ki je bil zelo popran, To je njihov običaj, in ko je gost pri hiši, se s poprom ne varčuje. Pili Hanna Rasmusten je hotela napraviti samomor. K temu naj Ui Jo bila navedla vesi o materini smrti. Toda lepo dekle Je b(lo že zelo živčno zaradi dela in zaradi govoric, da Je tajno zaročena s princem R^imontjom Orsinijem, ki ga je psad duavi tožila lepa Francozinja za očetovstvo sina smo čaj in izrazili vzajemno zadovoljstvo, da smo sosedje in prijatelji. Sejk nam je dal takoj potrebno število pomož. jjih delavcev. Okrog 130 km južno od Ma-saue se od obale razteza globoko v notranjost dolina nekdanjega morja, sedaj pa povsem posušena depresija. To je Dankslija — predel, ki nam je prvič nudil grobo sliko puščave in kjer smo doživeli večino neprijetnosti, ki smo jih do sedaj imeli v Afriki. Ni niti čudno, če jo imenujejo «dolino smrti#. Nekje na najglobljem mestu te depresije (okrog 80 km od morja in 130 metrov pod morsko gladino) leži Dalol, majhno in nenavadno rudarsko naselje. V Dankaljji ni nikakršnega rastlinstva, na tem njenem predelu pa ni niti bilke trave. Od živali smo pogosto naleteli na cele jate nojev, mnogo gazel, a manj hijen. Sicer pa so nam tihe afriške noči pogosto motili šakali s svojim zavijanjem. Največ skrbi, pa moremo reči tudi straha, smo imeli zaradi kač 2e v domovini smo se spoznali z vrstami in načinom obrambe pred najnevarnejšim sovražnikom v Afriki — pred kačami. Ni nam preostalo nič drugega, kakor da imamo vedno pripravljene injekcije in velike ampule seruma proti ujedu tropskih strupenih kač. Zlasti so nas opozorili na najmanjše kače «abese», ki jih na tem področju smatrajo za najbolj strupene. Na to so nas opozorili tudi domorodci in nan; povedali, da najhujše bolečine prenehajo ie deset minut po ujedu, toda na žalost vedno s smrtjo. Injekcija, ki jo dobite komaj pet minut po u-jedu, se smatra za neuspešno Najbolj svobodni smo se počutili v taborišču, ker smo menili, da se kače boje človeka in da se ogibajo njegove bližine. Nekega večera je pri majhnem bencinskem a-gregatu za razsvetljavo in e-lektrično oskrbovanje radijske postaje nastala okvara, kolegu pa, ki jo je skušal popraviti, je varnostna naprava odletela pod mizo. Nagnil se je, da bi z roko na pesku doti-pal izgubljeni del, pri tem pa se je spomnil, da ima žve-plenke. Prižgal je žveplenko in se začudil nad prizorom, ki ga je ugledal. Za ped pred njim, pod mizo, sta bili zviti dve «abesi». V istem šotoru nas je na nizikih posteljah spalo troje in to noč spanje prav gotovo ni bilo prijetno. Preiskali smo ves šotor in nato legli. Težko je zaspati ob misli, da se morda »trupena kača nahaja pod posteljo. Naslednje jutro je vaški starešina poslal po strokovnjaka, da pogleda, za kakšne kače gre. Prišel je čarovnik in ugotovil, da sta kači aabesi# in da je ena od njiju stara 83, druga pa - 95 let. Tu ne pomaga nikakršno zeljšče niti druge čarovnije smrt nastopi najkasneje 20 minut po ujedu. Tako je iz. javil čarovnik, dostojanstveni starec bistrega pogleda. Omenjeni čarovnik je istega dne v naselju napovedal, da bo za deset dni nastopila sprememba vremena. Te napoved smo takoj zvedeli od delavcev, .a se za to nismo menili mnogo. Februar je bil v dankalaki puščavi manj vroč kot januar v Masaui. Ves mesec je bilo oblačno,, temperatura pa je redko presegla 30 stopinj C. Ze smo bili pozabili na napoved starega vaškega čarovnika. Na deseti dan pa »mo se tega spomnili Z južne strani puščave je ves horizont prekrila sivo-ru-mena zavesa, ki se je vedno bolj pomikala proti taborišču in ga v kratkem zajela. To je bil ehamsin#, peščena nevihta. Močni sunki nevihte so spravili taborišče takoj v nered, šotori so se porušili in veter je kot bi trenil odnesel vse, kar ni bilo privezano. Sredi dneva je nastala noč. Z okrvavljenimi rokami smo vlekli vrvi, da bi veter ne odnesel šotorov, toda med prsti so nam ostali le kosi vrvi in krpe raztrganega šotora. V nekaj minutah se je temperatura dvignila na 48 stopinj C v senci. Rekli bi, da je bila vsa peščena puščava v zraku. Dihanje je bilo zelo otežkoče-no, v vsak kotiček pa je prodiral droben pesek: hrana krožniki, usta, oči, ušesa in vsa oprema — vse je bilo polno peska. Taka nevihta traja včasih tudi več kot 10 dni. «Hamsim» že v začetku marca ni napovedoval nič do- brega. Ni nam preostalo nič drugega, kot da napnemo vse sile, da bi čimprej končali z delom. Vročina je bila že razmeroma neznosna, teren zelo neprehoden. Tudi terenski avtomobili’ nam niso bili več v pomoč, ker je že po enem kilometru poti zavreia voda v hladilniku in smo se morali ustaviti. Tako smo bili prisiljeni, da podnevi pregledujemo teren peš. Utrujeno smo vlekli noge za seboj in napravili na dan tudi več kot 20 kilomterov. Vročina je bila neznosna, medtem ko so peščeni drobci, ki jih je nosil močan, vroč veter, povzročali na koži majhne ranice.. Težko smo gasili žejo. Sele zvečer, ko je vročina vsaj nekoliko popustila in ko so se mogli premikati tudi avtomobilih smo dali signal z ognjem, da smo avtomobilu označili kraj, kj*r smo »e nahajali. Z izsušenimi usti, polnimi peska, smo čakali nestrpno, da nam je pripeljal vodo. Tako je bil še en naporen dan za nami. M. C—T. Ir M m * (M r y m i niških ordinacijah dogajajo vsak dan, Očitno je, da tu nekaj ni v redu. Nastane pa vprašanje, kdo je temu kriv in kako temu odpomoči? Na vprašanje, zakaj se o-trok boji zdravnika, starši navadno odgovarjajo: «To je zato, ker otroka boli, ko ga zdravnik preiskuje!# To pa ni Tes! Tu namreč ne gre za strah pred bolečinami, ampak za strah pred prevaro. Otrok nima zaupanja v zdravnika, brez zaupanja pa bo težko pristal tudi na še tako majhen pregled. Toda kdo je uničil otrokovo zaupanje? Starši! Peljejo na primer otroka k zdravniku, da bo dobil injekcijo, toda med potjo k zdravniku otroka prepričujejo in mu zagotavljajo, da ne bo dobil injekcije. Tolažijo ga, da bodo ostali z njim v bolnišnici in ob prvi priliki izginejo. Drugič se mu spet lažejo, da ne gredo z njim k zdravniku, končno pa le pripeljejo tja otroka. Ali se smemo sploh še čuditi, da otrok ne verjame več besedam? A tudi otroci brez kakršnih koli lastnih izkušenj se bojijo zdravnika. Slišali so od svojih mladih prijateljev pripovedovati o zdravniku, bolnišnici, injekcijah, ali pa so kdaj videli kakega težkega bolnika. Od koga se otroci učijo in od kod dobivajo osnovna mne. ja? Ali niso to v prvi vrsti starši? Ne bi bilo bolje, pametneje in koristneje, da pride bolan otrok k zdravniku v dobri veri, da pride k nekomu, ki mu bo pomagal? In zopet so tu starši, ki ga najbolj prepričajo. Injekcija je postala pojem. Ce bi mogli točno izmeriti, kako veliko bolečino povzroča injekcija, bi se zelo razočarali. Injekcijska bolečina ni nič hujša, kot je na primer komarjev pik, a na komarjev pik otrok komaj reagira. Kolikokrat se otrok pri igri u-dari in rani, pa vendar ne kriči in ne joče. Ce ga udari kak njegov vrstnik, ne joče, ker mu tega ne dopušča njegov ponos. Na vse pretege pa se. bo drl, če bo razvajenca mamica le malo udarila. Taka je tudi zadeva z zdravnikom: starši so ga vznemirili, tako da je otrok ves prestrašen, strah pa naredi iz muhe slona, iz injekcije operacijo. Starši takih otrok bi morali videti, kako gre to gladko pri tistih otrocih, ki niso preplašeni in obremenjeni s predsodki. Tu gre vse gladko in enostavno, otrok reagira le toliko, kolikor ga resnično boli. Ko tak otrok zboli, navadno sam želi zdravnika, ker ve, da mu lahko edino on pomaga. Takšni otroci niso le redki posamezniki, vsak izmed njih je lahko tak junak Treba je le pravilne vzgoje. Kako naj zdravnik zdravi o-troka, če se ga le-ta boji m postane od straha še bolj bolan, ko prestopi prag ordinacije. Kdo naj otroku v bolezni pomaga, če ne zdravnik? Ali je torej pravilno, če otro- Otto Preminger, režiser filma »Anatomija umora#, ki ga sedaj vrte v nekem tržaškem kinematografu, Je se Je našemu uredniku na festivalu v Benetkah lastnoročno podpisal Pomembna razstava Čeprav je proslava 70. obletnice delovanja prosvetnega društva ulstrski grmič» s Škofij že mimo, čutimo dolžnost, da se k temu redkemu dogodku spet povrnemo. Slovenska Istra se je po letu 1849 naglo prebujala in slovenski človek v Istri, ki je bil pod pritiskom od Avstrije privilegiranih italijanskih krogov in oblasti, si je začel postavljati svoje obrambne nasipe v obliki prosvetnih društev, pevskih zborov in čitalnic. In že leta 1869 so v Dekanih ustanovili slovensko čitalnico, katere pobudnik je bil tamkajšnji učitelj Benko. Sedem let pozneje so si ustanovili čitalnica tudi koprski Slovenci, 1886. pa je čitalnica nastala tudi v Marezigah. V Kubedu so si ustanovili čitalnico ie leto pozneje, točno 1887. Skratka, vsa večja naselja v Istri so v nekaj letih že imela svoja društva. To trditev bomo podkrepili s točnimi podatki: Pevska, bralna in godbena društva so v teh letih nastala .ti Plavjah (Straža), v Dekanih (Zrinjski), v Ospu (Domovina), pri Sv. Antonu (Svoboda), pri Cezarjih (Volarič), pri Pobegih (Ilirija), v Bertokih (Samo), v Šmarjah (Branik), v Marezigah (Neodvisnost), v Kubedu (Skala), v Kopru (Zvezda), v Gažonu (Jadran), v Podpeči (Sloga), v Badihi (Naš dom). Skupno s pevskim zborom v Elerjih, na Tinjanu in v Truškah je v tem razmeroma majhnem kotu slovenske zemlje zraslo in delovalo 21 slovenskih prosvetnih društev, katerim "Ui morali prišteti še prosvetna društva v Dolini, Boljuncu, Borštu in še ponekod tostran sedanje državne meje. Ce vzamemo v poštev že sama imena teh društev, vidimo v njih določen program; Imena «Straža», eBra-nik», «Svoboda«, itNeodvis-n ost# itd. ne pomenijo nič drugega kot obrambo pred načrtnim prodiranjem italijanske težnje po potujčenju slovenskih vasi, slovenskega podeželja, ki se je tedaj izražala v raznih organizacijah, predvsem Lege Nazio-nale. Zgodovina je pobudnikom teh društev in njihovim dolgoletnim požrtvovalnim članom dala prav. Slovenstvo teh krajev se je kljub mahi- (Nadaljevanje na 5. strani) HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zadovoljni boste z vestmi, ki jih boste prejeli od neke osebe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaradi nekega neljubega naključja boste nepravični v svoji sodbi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. o.) Uspeh ljubljene osebe vas bo zelo razveselil. RAK (od 23. 8. do 22. 7.) Z diplomacijo in zdravo pa- metjo boste dosegli nove u-ku vcepljamo strah pred be- | spehe. lim plaščem? Ne delajmo iz zdravnika čarovnice ali hudobnega parklja! Zavedajmo se, da otrokovega zaupanja do zdravnika ni mogoče ustvariti le za tjsti čas, ko ga zdravnik preiskuje, ampak ga je treba stalno vte-pati. Ce bomo vcepili otroku prepričanje, da je zdravnik tisti človek, ki mu bo v bolezni pomagal, bo tb naš velik delež k otrokovemu zdravju. In zakaj bi tega ne storili? DR. S B. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,iiiiiiiiiiiiiliiif,iiiiiii,iii„l,i,i,iinii,i,lii,„liii,iii„,i„iiiiii„,u,llnliil,llllllmillllllllMlflllMM)llllllllu(llll|||)lnl|lln|||||||||M|M|||||||I|))H|MI|M|nMU Jesen terja še posebno nego kože Prav jesen je tisti čas, fco i mo, ki jo pustimo na koži 20 mora vsaka ženska pomisliti minut, nakar jo s koščkom va- no nego kože. Jesen je nam reč doba, ko se bolj izrazito pokažejo na koži in licu kvarne posledice poletnega sončenja, ki koži sicer po eni strani koristi, po drugi pa zopet škoduje. Zato vas hočemo opozoriti na nekaj pravil, ki so sicer zelo enostavna, ki pa vedno držijo in ki ne terjajo prevelikih žrtev, niti prevelike izgube časa in denarja. Ne bomo vam svetovale, da si iščite pomoč v raznih lepotnih salonih ali pa da si nakupite drage kreme in druga lepotila. Svetovale vam bomo le sredstva, ki jih premore vsaka in ki že od nekdaj veljajo za dobre in uspešne lepotne pripomočke. Predvsem moram0 svojo kožo dobro očistiti. Koža z zaprtimi porami ne more sprejeti niti najboljše kreme in je zato brezuspešno pričakovati, da bi nam te pomagale. Pripravimo si zato topel kamilični čaj. Ko bo zavrel, si na njegovi sopari dobro očistimo kožo, ki smo si jo že Prej z dobrim, blagim milom umile, Tako očiščeno kožo dobro namažimo z mastno kre- te odstranimo. Takšno kopel napravimo enkrat tedensko in videle bomo, da bo koža postala bolj svetla in bolj čista. Dobro je, če si v jesenskem času umivamo zjutraj kožo s surovim mlekom. Mleko je lahko mrzlo ali pa tudi mlačno. Mleko kožo hrani, istočasno pa tudi blaži, kar uplitia dobro predvsem na zelo občutljive kože. Po desetih minutah si obraz zopet umijmo z mlačno uorio ter ga namažimo s primerno dnevno kremo. Naj vas še posebej opozorimo, da potrebuje nos jeseni in ob slabem in hladnem vremenu sploh še posebno skrb in nego. Kaj rado se zgodi, da nam postane nos rdeč, da se nam močno sveti ali pa da se nam celo poti. Rdeč nos je po navadi prvi znak, da z našim krvnim obtokom nekaj ni v redu. Zato poskrbimo, da bomo naš krvni obtok uredile ter da bomo iz naše hrane izločile vse tiste snovi, ki nam kri razburjajo in kvarijo. Precej pomaga tudi, če si nos u-mijemo večkrat zaporedoma s toplo in mrzlo vodo. Ce se smemo mazati z mastnimi kremami niti pudrati. Dobro sredstvo proti tej nadlogi je kislo mleko ali jogurt, ki ima nekaj naravne maščobe, ki pa jo koža zelo lahko sprejme. Nikar si nosu pozimi in v mrazu sploh preveč he dražimo in tudi če »e na njem pokažejo kakšni izpuščaji, jih pustimo, da sami izginejo. Pravijo, da so lepe oči glavni okras in lepota. Privoščimo jim zato vsaj enkrat na teden tople kamilične obkladke, ki bodo oči pomirili in spočili, istočasno pa bodo prispevali, da bo naš obraz bolj s počit in mladosten. Jesen je tudi čas, ko je pri nas na razpolago še nekaj svežega sočivja in zelenjave. Ne pozabimo torej, da je zelo dobro in primerno lepotno sredstvo korenje. Lahko ti ga damo kar naribanega na koto, lahko pa tudi pijemo njegov sok, ki koži zelo koristi in * tem seveda tudi naši zunanjosti. Vse one, ki imajo mastno kožo, lahko dobro izkoristijo čas pomaranč in limon za lepotno kuro. Sok pomaranč in limon si bomo dale zjutraj za kakih 10 do 20 minut na lice, dobro pa bo, nam nos poti, potem ga ne I če bomb zjutraj na tešče iz- pile tudi kozarec mlačne vode, v katerega bomo iztisnile sok pol limone. Ce k temu dodamo še vsakodnevno telovadbo, ki lahko traja tudi samo pet minut, potem vidimo, da se nam skrb za našo lepoto kar izplača in da ne terja prevelikih žrtev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaradi uspeha v delu je potrebno, da se sprijaznite z nekaterimi žrtvami. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ugodno razdobje za reševanje vprašanj, ki so povezana s potovanji. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čutili boste potrebo, da bi bili v družbi z osebami, ki imajo razumevanje za težiko-če svojega bližnjega, ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Brzdati morate svoj ponos, če si hočete ohraniti naklonjenost ljubljene osebe. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nepričakovana pomoč vas bo rešila neke ne prav prijetne naloge. KOZOROG (od 21. 12. i|o 20. 1.) Ljubljena oseba vam utegne prinesti razveseljive novice. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na čustvenem področju se vam obetajo prijetna presenečenja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prehodna napetost, ki pa se bo poravnala le, če boste pokazali dovolj strpnosti. Večerna obleka v predzgodovinski dobi H m \ Obmorski dnevnik 12, novembri >14 ' bo lepo vi Tržačani ne' »invazijo« f včeraj žal > Na prvi sliki vidimo kramarja pod streho stojnice v pogovoru z enim od redkih kupcev. Kramarji, tako sami pravijo, so letos utrpeli precejšnjo zgubo, kajti ne samo, da ni bilo domačih ikupcev, tu di onih z onstran meje in od- daljenejših vasi ni bilo na ob kozarcih sla“ jjA spregled. Nekateri so takoj šili jezo, ki jib modro presodili, da ob letoš- kokrat, ko s° ? M njem martinovanju ne bo kup- okno na s ] čij in tako so blago, ki bi mo- preženo nebo. " ralo priti na stojnice, pustili niso uspeli in se kar v tovornikih, sami pe sto- slijo, da bo pili v kakšno gostilno, ter si prej ne, pa k ^ jj primeru vreme, daljenejših vas' prihajali na^ se kupili prašička PAOLO I ! RRARl ROSčVftiO BOPLU.J - OOLOLfcS PALUMOO ELSA MEPLIMI- OIAIVIPIERO UTTERA• n MENIMO CARCTTTLMUTi^i Gorlško-beneški dnevnik Kratek obisk v Ljudski in študijski knjižnici Na policah je mnogo knjig ki predstavljajo neprecenljiv zaklad Podatki kažejo, da knjige izposojajo v večji meri jeseni in pozimi Obiskali smo Ljudsko in študijsko knjižnico, pri kateri deluje tudi čitalnica, ter povprašali knjižničarko Jožico Smetovo, kako je ta ustanova založena z »blagom«, ki gre, kakor bomo pozneje videli, najbolj «v promet« v zimskih mesecih. Povedala nam je, da je letos knjižnica obogatela z nekaj zelo dobrimi leposlovnimi deli, ki bodo prav gotovo pritegnila pozornost čitate-Ijev. Knjižne omare so se dopolnile s trilogijo Sigmunda Undseda «Kristina Lavranso-va hči«, s Pahorjevo «Onkraj Razstava slikarja Rudolfa Sakside v novih prostorih ASK Simon Gregorčič na Verdijevem korzu št. 13 (poleg Prosvetne dvorane) je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. pekla so ljudje«, Turgenjeva mladinskim romanom «Očetje in sinovi« in s celo vrsto drugih knjig, ki jih tu ne bomo navajali, ker bi prišli predaleč, če bi hoteli navajati vse . otroško, mladinsko čtivo, pub-1 Upravni svet CAFO je na likacije za žene, znanstvene od nedelje sem ogledalo veliko število ljudi. Včeraj popoldne je razstavo obiskal jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek, ki se je dalj časa razgovarjal s slikarjem. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure. «»------- Izid volitev v oddelku za rayon V ponedeljek so bile v oddelku za umetne tkanine podgorske tekstilne tovarne volitve notranje komisije, na katerih so sodelovale štiri sindikalne organizacije: Delavska zbornica - FILC, CISL, UIL in CISNAL. Delavska zbornica je dobila 70 glasov, CISL 23, UIL 9, CISNAL, ki se je letos prvič predstavila, pa 24. Sestanek odbora CAFO zaradi kraškcga omrežja revije itd. v slovenščini, ne kaj pa tudi v italijanščini, ki jih je knjižnica dobila v dar od . italijanske ustanove za ljudske in šolske knjižnice v Rimu. Knjižničarko smo zaprosili tudi za nekaj podatkov o izposojanju knjig. V januarju, februarju in marcu 1957. leta so posodili 85 do 90 knjig na mesec. V drugi polovici istega leta je število čitateljev neverjetno naraslo, tako da je bilo v decembru 1957 izposojenih 152 knjig. Skupno je knjižnica posodila v tem letu 1260 knjig. V letu 1958 je bilo v januarju izposojenih 130 knjig, v februarju 131, v marcu 85. Oktobra se je število spet povzpelo na 100, decembra pa na 130. Tudi v tem letu so v prvih treh mesecih zabeležili veiik obisk: januarja so posodili 150 knjig, februarja 130, marca 120, aprila 125, v poletnih mesecih je bilo povprečno po 95 obiskovalcev na mesec. Ce pobliže pogledamo podatke o izposojenih knjigah v vsakem mesecu, tedaj nam statistika pove, da je obislk v zimskih mesecih neprimerno večji kot v poletnih mesecih. Takrat je promet skoraj enkrat večji, Kaj to pomeni? Ljudje na splošno vzeto raje berejo pozimi, ko je krajši dan in slabše vreme, ki jih po sili priklene na stol. K temu moramo prišteti tudi velik dotok srednješolcev, ki v tej knjižnici iščejo tiste knjige, ki jih v šolskih knjižnicah ne morejo najti, ali pa jih imajo pre, malo. Knjižnica je od svojega nastanka 1945. leta pa vse do danes čestokrat menjala svoj sedež. Zadnja leta je dobila stalno in dostojno bivališče v rojstni hiši Izaija Ascolija, go-riškega jezikoslovca, po katerem se imenuje tudi ulica, kjer se hiša nahaja. V prvi sobi je čitalnica, ki je opremljena s pohištvom, ki se zelo sklada s starinskim stilom, v katerem je soba napravljena. V čitalnici so vsi slovenki dnevniki, tedniki in mesečniki, znanstvene, zabavne in kulturne revije. Ljudska in študijska knjižnica ima potem še dve večji sobi s številnimi do vrha s knjigami založenimi omarami, v katerih je mogoče najti vse, ali skoraj vse. kar v zadnjih desetletjih premore izvirnega in v prevodih slovenski knjižni trg. Zaradi tega ni nič čudnega, če ljudje radi zahajajo v te prostore in si izposojajo tiste knjige, ki jih najraje čita-jo. Starejši in mladi ljudje, čitatelji najrazličnejših okusov, vsi si lahko na številnih policah poiščejo čtivo, ki jih bo v teh deževnih jesenskih večerih razvedrilo, poučilo in izobrazilo. Ne smemo namreč pozabiti, da so mnogi med nami pod fašizmom obiskovali samo italijansko šolo in da ne obvladajo v zadostni meri slovenskega književnega jezika. Osnovnošolska izobrazba dandanes tudi ne zadostuje več: kmetje, obrtniki, delavci, vsi se motajo v življenju izobraževati. da bodo kos nalogam in delu. Ali ne more v tem pogledu odigrati naša knjižnica veliko vlogo? Zaradi tega opozarjamo naše ljudi, da je čitalnica odprta vsako dopoldne in popoldne razen ob sobotah in da jim bo rsebje rade volje na razpolago. -----»»___i svoji seji odobril načrt za razširitev vodovoda po raznih furlanskih občinah. Nadalje je pooblastil predsednika Erma-coro Bressana, da prevzame odgovornost za nakup zemljišč, po katerih bodo speljali vodovodne cevi za kraški in dolenjski vodovod. Odobrili so tudi načrt za vodovodno napeljavo v Foglianu in Zagraju. «» ---------------- Prometna nesreča Včeraj ob 11.30 se je na državni cesti pri Rupi pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtomobilist 61-letni Giovanni Zanin iz Ro-mansa. Vozniku je vozilo na mokri cesti zdrsnilo in se najprej zaletelo v cipreso, ki tako na gosto rastejo ob cesti; dre- vo je podrlo, potem pa se je zaletelo še v obcestni kamen, ki ga je izril. Vozilo se je precej polomilo, Zanin pa si je poškodoval desno koleno. O-zdravel bo v 4 dneh. Na Intersindu sestanek zaradi SAFOG Včeraj popoldne ob 16.30 so se v Trstu na sedežu Inter-sinda pričela pogajanja med predstavniki sindikatov in vodstva SAFOG. Do sklicanja sestanka je prišlo na zahtevo Delavske zbornice, ki je pred časom poslala temu tržaškemu uradu pismo, v katerem mu je naznanila, da skuša ravnateljstvo SAFOG deklasirati kvalifikacije delavcev. S tem ukrepom bi bili oškodovani predvsem prednji delavci, ki so jih izenačili z uradniki. Deklasifikacija bi privedla do znižanja prejemkov. *» ------- V livarni Prinzi nesreča Štandrežca Delavec 36-letni Guljelmo Šuligoj iz Standreža, Ul. M. Sabotino 4 je zaposlen v kovinarski delavnici Prinzi v Gorici. Včeraj ob 12. uri mu je po nerodnosti padla na le vo nogo jeklena posoda in ga ranila. Delavci so po telefonu poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico. Ozdravel bo v 7 dneh,- “ «» . TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura'7,2 stopinje ob 12. uri, najnižja 6 stopinj ob 4. uri. Vlage 100 odstotkov. Včeraj je padlo 60 mm dežja. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto,' Kor-zo Italia št. 106 tel. 31-51. IIMIIIIIII lllllf 111111111111111111111111111)1 Ul || 11111111111111111111111(111111111111 Seja pokrajinskega odbora V' Čistočo v okužene hleve preden jih razkužite Pomoč ustanove, da bi slinavko čimprej zatrli Na zadnji seji tržaškega občinskega »veta so občinski svetovalci postavili tudi vrsto važnih vprašanj. Svetovalec Claudio Tonel je vprašal župana, ali misli posredovati pri ustanovi za ljudske hiše (IA OP), ki pošilja najemnikom nejasna pisma s ponudbo za cdkup stanovanja. V teh pi smih ni povedano, da bodo stanovalci, ki ne bodo plačali stanovanja takoj, morali plačevati po 5,8 odstotka bresti. Pisma ne prinašajo vseh predpisov zakona o od kupu stanovanj, tako da ne morejo stanovalci sami zaščititi svojih interesov. Zupan je dejal, da bo na vprašanje odgovoril drugič. Svetovalka Della Rocca je omenila ponarejevanje olja in drugih živil in poudarila, da trgovine z živili prodajajo tudi milo. razne pralne praške m tekočine za čiščenje posode in podobno, ki so škodljive zdravju če pomislimo, da jih hranijo skupaj z živili. Podžupan Cumbat je odgovoril, da je že prejšnji župan izdal o tem odlok, ki pa ga je nadzorna oblast razve- lllllICHtHIMIIimilllllllllllllllllllllllllllltlllllimifilfIHIIIIIIIIIIIHIIIHIItirnlinillllllltlltlllllllilllfiliiiiiilllllltUtllllllHItllHIIItItllltIHIMIMtIIMIM Delegacija PSI iz Roviga na obisku v Novi Gorici Franco Bellinazzo je po obisku poudaril višjo obliko demokracije, ki temelji na delavskem samoupravljanju in komunah V torek zvečer je bila seja pokrajinskega odbora. Pripravljal je dnevni red pokrajinske seje, ki bo po vsej verjetnosti v soboto 21. novembra. Na njej bodo odobrili dokonč-o besedilo novega organičnega pravilnika za pokrajinsko osebje, imenovali bodo izvoljive člane okrožnih volilnih komisij. Odbor se znova sestal jutri in izdelal dokončni dnevni red. Med ostalimi sklepi je tudi odobritev zneska 3.7 milijona lir podjetju Giovannija Matti-rollija za asfaltiranje ceste Belvedere - Gradež. Odbornik Grigolon je obsežno poročal o slinavki in parkljevki v naši pokrajini. Odbor je odobril uporabo raz-kuževalnih priprav profilaktič-nega središča ter nakupil večje količine razkuževalnih sredstev, da bi se bolezen čimprej zatrla. Priporočajo, da pred razkužitvijo kmetje vse hleve temeljito očistijo, da bi razkuževanje bilo učinkovitejše. Občinski pazniki bodo nadzorovali, če so hlevi čisti, Zupan bo na predlog občinskega veterinarja preklical odredbo o okuženem kraju šele takrat, kadar bodo razkuženi vsi okuženi hlevi. Po tem preklicu bo živina lahko spet zapustila hlev. Pogajanja za sporazum delavcev lesne in gradbene stroke Na zvezi industrijcev v Gorici so se včeraj prekinila pogajanja med sindikalnimi predstavniki in delodajalci za sklenitev novega dodatnega pokrajinskega sporazuma za delavce, ki so zaposleni pri lesnih in gradbenih podjetjih. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOt SNG IZ TRSTA gostuje v nedeljo 15. novembra v PROSVETNI DVORANI v GORICI z ljudsko igro DESETI BRAT Matineja ob 10.30 za mladino in popoldanska predstava ob 16.30 uri Cene vstopnicam: dopoldne za mladino sedeži po 200 in stojišča po 100 lir; pri popoldanski predstavi sedeži po 300 in stojišča po 150 lir. iOOOGOOOOOOOCOOOOOOO Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Moja zemlja«, R. Hudson, J. Simmons, ci-nemascope v barvah. VERDI. 16.30: »Dan maščevanja«, K. Douglas, E. Quinn, v barvah. VITTORIA. 16.45: »Kadar sovraštvo žge«, F. Fabian, F. Ledony, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Jangal«, E. Dungan, v barvah, sledi barvna slikanica. MODERNO. 17.00: »Moja stara mama je policaj«. Iz koprskega okraja Prvi kmečki praznik v Šmarjah pri Kopru V Izoli v nedeljo Dan ribištva - Predlog za razširitev obrtniške dejavnosti v Kopru V Šmarjah pri Kopru so letos prvič organizirali kmečki praznik. Prireditve so se začele v nedeljo in bodo trajale ves teden, V nedeljo so odprli kmetijsko razstavo, na kateri so prikazali napredek kmetijstva na področju Šmarij in okolice. Razstavili so najrazličnejše kmetijske pridelke. Kako velik napredek so dosegli na tem hribovitem področju v okolici Kopra, kaže že naslednji podatek: medtem ljo so v Šmarjah pridelali leta 1948 le eno tono paradižnikov letno, jih zdaj pridelajo ie 300 ton. Med tednom imajo v načrtu razna predavanja ter kulturne, športne in druge prireditve. Organizacijo imajo v rokah Kmetijska zadruga Šmarje, kmetijsko posestvo Brič-Puče in delavsko prosvetno društvo «Svoboda». Zaključek prireditev bo v nedeljo, ko bodo podelili diplome najboljšim vinogradnikom. Prireditelji imajo v načrtu, da bodo odslej vsako leto organizirali kmečki praznik v Šmarjah. * * * V Kopru so v zadnjem času pokazali precejšnjo aktivnost, da bi povečali število obrtnih delavnic, saj je povpraševanje po obrtnih uslugah zmeraj večje. Pred dnevi je občinski ljudski odbor soglasno osvojil predlog podjetja Elektro . Koper, ki namerava razširiti svojo dejavnost na najrazličnejše obrtniške stroke, kakor na kovaško, kovinsko strugar-sko, ključavničarstvo, elektro-instalaterstvo in elektromeha-niko. Pozdraviti je treba tudi sklep trgovskega podjetja «Soča» v Kopru, ki namerava ustanoviti obrtno delavnico šiviljske stroke. * * * Za Piranom bo tudi Izola imela odslej svoj Dan ribištva. Turistično olepševalno društvo v Izoli bo namreč privedilo s sodelovanjem podjetja Riba in kombinata Delamaris v nedeljo 15. novembra prvi Dan ribištva. Zamisel je povsem utemeljena. Ribolov in predelava rib je namreč glavna gospodarska dejavnost izolske občine, saj se s to dejavnostjo preživlja večji del njenega prebivalstva. Hvale vredna je pobuda Turističnega društva tudi zaradi tega. ker nameravajo vložiti izkupiček prireditev v poseben sklad, namenjen izgraditvi in opremi akvarija v Izoli. Ta akvarij bo brez dvoma najbolj privlačna točka za domače in tuje turiste. Program predvideva v soboto otvoritev ribiške razstave, parado ribiške flote med Izolo in Koprom ter vrsto družabnih in zabavnih prireditev, v nedeljo pa razna športna tekmovanja in zabavne prireditve. Za obiskovalce Izole so domača podjetja pripravila razne ribje specialitete po znižanih cenah. —n Slabo vreme pokvaril martinovanje na ProseK Tako žalostnega martinovanja kot je bilo včeraj, Prose-čani zlepa ne pomnijo. Ves dan je lilo kot iz škafa, tako da so se nekateri že pomenkovali, kaj bi bilo, ko bi 11. novembra raje praznovali sv. Florjana, Martinu pa odredili kak drug dan v novembru... prazne, gostilne P^j, Toda pustimo šalo na stran. Dejstvo je, da je vreme pokvarilo martinovanje in upi domačih gostilničarjev, kramarjev ter Furlanov, ki na ta dan prodajajo prašičke, so se razblinili v nič. Ceste so bile ki so molčali, mi prezebali pod K strehami stojnjc I1-1 ( šli zelo slabo v v kratkih beleča . stika letošnjega ■»’ na Proseku. IIIIIIMIllllllUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIflllllllllllHIlflllllllltllltlllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllMIIIIItlllllllllllllllllltflllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Vprašanja svetovalcev na zadnji občinski seji Revizija abonmajev za plačevanje trošarine Lastniki drogerij v sporu s trgovinami jestvin zaradi dišečega mila in kemičnih praškov za čiščenje - Nejasna pisma 1ACF svojim najemnikom glede odkupa stanovanj .Jugoslovanski konzul na Saksidovi razstavi Rastavo slikarja prof. Rudolfa Sakside v novih prostorih Akademsko - srednješolskega kluba Simon Gregorčič na Verdijevem korzu štev. 13 (poleg Prosvetne dvorane), si je V ponedeljek je zapustil". Jugoslavijo delegacija Italijanske socialistične stranke iz Roviga, ki se je mudila v Sloveniji teden dni kot gost okrajnega odbora Socialistične zveze v Novi Gorici. Delegacija si je ogledala Ljubljano tet koprski in goriški okraj ter se v razgovorih s predstavniki organizacij, podjetij in ustanov živo zanimala predvsem za delavsko in družbeno u-pravljanje, za kmetijstvo in za šolstvo. V koprskem okraju so si člani delegacije ogledali tovarno Tomos in industrijsko šolo, seznanili pa so se tudi z glavnimi značilnostmi položaja italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji ter z njihovo vlogo v političnem in javnem življenju koprskega o-kraja. Delegacijo je sprejel tudi predsednik koprskega o-krajnega ljudskega odbora Albin Dujc. V goriškem . r kraju pa so si ogledali tovarno pohištva v Novi Gorici, vinsko klet v Dobrovem in nekatere ustanove. Pred odhodom v Italijo je okrajni odbor SZDL v Novi Gorici priredil gostom sprejem, ki je potekel v prisrčnem ozračju. Na sprejemu sta go-gorila vodja italijanske delegacije član centralnega odbora PSI Franco Bellinazzo in predsednik okrajnega odbora SZDL v Novi Gorici Tine Remškar. Le-ta je v napitnici poudaril koristnost izmenjave gledišč in izkušenj za boljše medsebojno spoznavanje in prijateljstvo narodov dveh de- žel, ki sta živo zainteresirani živeti v miru in prijateljstvu. Obisk gostov je ocenil kot prispevek v tej smeri ter jim zaželel mnogo uspehov pri delu. Vodja italijanske delegacije pa je poudaril, da se je med obiskom tovarn in zadrug ter med razgovori s sindikalnimi voditelji, predstavniki šol ter z oblastnimi organi prepričal, da je v Jugoslaviji višja oblika demokracije, ki temelji na delavskem -samoupravljanju v gospodarstvu in v družbenem upravljanju v komunah. Rekel je, da odnaša iz Jugoslavije lepe vtise in bogate izkušnje. Zelo ugodne izjave o zapa-ženem razvoju in napredku pri nas so dali tudi člani strankinega pokrajinskega izvršnega komiteja odvetnik Lino Rizzieri, Antonio Bolognini in Giuseppe Manfrin. Zadnji je govoril o pravicah italijanske manjšine v Jugoslaviji in dejal: ...Vtis, ki ga lahko izrečem v imenu celotne delegacije je, da problema italijanske manjšine, ki bi bil res problem, ni. Ga ni, ker nismo opazili nikjer diskriminacije na delovnih mestih. Nismo videli, da bi bile težave med raznimi etničnimi skupinami, še posebej ne za tisto, kar nas zanima — za italijansko manjšino.. Jaz mislim, da je to važno in pozitivno dejstvo rezultat družbene ureditve te mlade republike, ki teži k močnemu gospodarskemu in socialnemu napred- ku, to je tega, da je ustvarila nove pogoje socialistične družbene ureditve... Pred odhodom iz Nove Gorice so italijanski socialisti povabili okrajni odbor, naj preko svoje delegacije na pomlad vrne obisk njihovi pokrajinski federaciji. Istočasno so povabili predstavnike okrajnega sindikalnega sveta, naj bi se udeležili pokrajinskega kongresa CGIL v Rovigu, ki bo proti koncu leta. Obe vabili sta bili sprejeti, kar je v duhu teženj po nadaljnjem poglabljanju prijateljstva in medsebojnega spoznavanja, ki sta jih tudi pred odhodom italijanskih tovarišev izrekla tako predsednik okrajnega odbora Tine Remškar, kakor vodja italijanske delegacije F. Bellinazzo. Omenimo naj še, da je bilo v soboto in nedeljo v Novi Gorici republiško tekmovanje sabljačev za Hanžičev memorial. To je bila prva večja prireditev te vrste v Novi Gorici, na kateri so najboljši slovenski sabljači pokazali svoje znanje pri obvladanju te vi-težke igre. Nastopilo je 15 sabljačev «Odreda», »Tabora, in Nove Gorice, kjer je ta šport šele v povojih. Prireditev je bila tudi velikega propagandnega pomena, zato je tembolj težko opravičiti izostanek napovedanega prihoda sabljačev mariborskega »Branika«. Moštveno je zmagal »Odred«, med posamezniki pa je bil najboljši Simonitti. J. J. ljavila. Ker so tudi lastniki drogerij protestirali proti pro» dajanju raznih vrst dišečega mila, kemičnih sredstev za čiščenje in drugih podobnih artiklov v trgovinah z živili, je županstvo poslalo številnim trgovcem opomine, naj prenehajo prodajati te artikle. Trgovci pa se niso zmenili zanje in po svojih združenjih so sporočili županstvu, da prodajajo te artikle že nad 50 let, čeprav niso omenjeni v obrtnih dovolilnicah. Rešitev tega spora torej ni lahka, saj gre za okrog 70o trgovin z živili. Spričo teh težkoč je skušala občina doseči kompromisno rešitev med trgovci z živili in drogeristi, toda do sedaj se obe kategoriji še nista mogli sporazumeti. Vsekakor so drogeristi pripravljeni priznati trgovcem z živili pravico, da lahko prodajajo razne predmete izven licence z izjemo raznih dišav. Odbornik Rinaldini je odgovoril na neko prejšnje vprašanje svetovalca Borgheseja glede revizije abonmaja trge vcev na drobno za plačevanje trošarine. Rinaldini je dejal, da gre samo za 232 trgovcev, za katere je pristojni urad zahteval revizijo, ker je iz računov za kupljeno blago ugotovil, da se je zvišal njihov promet. Gre torej le za 4,56 odstotka vseh trgovin, ki jih je »kupno 5.082. Ta revizija pa ni nič novega, saj se po zakonu izvaja vsako leto. Poleg tega pa je zahtevalo revizijo abonmajev tudi 154 trgovcev, ki seveda menijo, da plačujejo previsoke vsote. Po raznih strokah so napravili sledeče revizije: od 868 manufakturnih trgovin 71 ali 8,17 odst., od 167 trgovin s čevlji 43 ali 25,74 odst., od 2.039 prodajaln slaščic 66 ali 3,23 odst., od 414 tuovin z usnjenimi izdelki 14 Ali 3,38 odst., od 153 urarn*in zla-tafn 3 ali 1,96 odst., od 306 trgovin z igračami in šport-:imi artikli 13 ali 4,24 odst., od 879 trgovin z raznimi gospodinjskimi potrebščinami 22 ali 2,50 odst., od 256 cvetličarn nobene revizije. Pri stva-i torej ne gre za zvišanje trošarine, marveč le za njeno bolj pravično razporeditev. Ce se je komu zgodila krivica, se lahko vedno pritoži. Vsekakor so v nekaterih trgo-:nah ugotovili, da so si nabavile polovico več blaga, kot zraša obdavčljiva osnova za določitev trošarine. Glede davkov je prišlo na rsto še neko drugo vpraša-nje> in sicer ali bo po neki razsodbi kasacijskega sodišča občina za leto 1960 upoštevala pii določanju družinskega davka ocenitve državnih or-genov pri določanju dohodninskega in dopolnilnega davka. Do sedaj je namreč občina poizvedovala na svojo roko in se pri določanju družinskega davka ni ozirala na vi-;no dohodninskega in drugih davkov, ki jih isti davkoplačevalec plačuje državi. Dr. Rinaldini je dejal, da sedaj ne bo več mogoča ločitev pri ugotavljanju dohodkov za te vrste davkov, da pa bo pri tem imela občina škodo. Državni finančni organi imajo namreč pravico poizvedovati za določanje davčne osnove davkoplačevalcev pet let nazaj, občina pa samo dve. -Svetovalec Radich se je v svojem vprašanju skliceval na resolucijo svetovalca More! lija glede obnovitve upravnega odbora ECA (občinske podporne ustanove), ki bi moral biti obnovljen že pred dvema letoma, ker traja doba njegovega upravljanja 4 leta. Zadnjič pa je bil ta odbor imenovan leta 1953. Pri tem pa je treba upoštevati, da so v tem času odstopili že štirje odborniki, od katerih tudi predsednik. Radich je vprašal župana, ali meni to vprašanje postaviti na dnevni red občinskega sveta. Vprašal ga je tudi, ali je res, da namerava vladni generalni komisariat znižati svoj prispevek ustanovi ECA in ali je bil letošnji prispevek znižan v primeri z lan. sirim. Zupan je odgovoril, da je prvo vprašanje precej zapleteno ,ker je treba obnoviti vrsto raznih uprav, v katerih je zastopana občina. Gre nam reč za vprašanje zastopstva opozicije v teh odborih, o čemer se je že razpravljalo. Ko se bo sestala komisija načelnikov skupin občinskih svetovalcev, bodo poleg proračuna lahko razpravljali tudi o tem vprašanju. Kar se tiče glasov o znižanju prispevka ECA, je župan dejal, da se ne spominja točnih številk, in da bo na to vprašanje odgovoril drugič. Zdi pa se, da je prispevek komisariata zadovoljiv. Na dan sv. Martina je na Proseku tradicionalni sejem prašičkov. Druga leta je bilo prdd Dolenčevo gostilno polno ljudi, tako da si je človek le s težavo utiral pot med množico okoličanov, ki je ogledovala razstavljeno blago, spraševala, se pogajala in kupovala. Letos vsega tega ni bilo. Kot nam kaže naša slika, so bili prašički v košarah in pokriti z nepremočljivimi ponjavami in redki kupci niso kazali običajnega zanimanja, vprašali so za ceno, odkrili košaro in pogledali kakšni so, potem naprej do drugega pro- dajalca, dokler si niso bili na jasnem, da so cene pri vseh prodajalcih več ali manj enake. Pač, -razlike so bile, toda nanašale so se na velikost oziroma težo prašičkov. Najmanj, še so prodajali po 7.000 lir, malenkost večje za 8 ali 9 tisoč in tako naprej. Kupci s cenami niso bili zadovoljni in pravijo, da so iz leta v leto višje. Zato je bilo tudi manj kupčij in furlanski trgovci so bili pra-v tako nezadovoljni kot stojničarji. Toda glavni vzrok slabim kupčijam je bilo tudi v tem primeru daljenejših kupili spravili v vr domu. Toda junak, ki bi s* pal v včerajšnji je bilo zadosti } je voda proni111® j zimskega Plaš^*ato bilo kupčij Ilto proti večeru j.-p li košare s nike, potem Pa je * stilno. Sv. M*1?1 tin in običaje le vati... Obala do Sesljana potrebuje telefon Med pomenkom po razdelitvi nagrad lastnikom javnih obratov smo pred dnevi slišali tudi upravičeno pritožbo, ki se nanaša na pomanjkanje telefonov ob obmorski cesti, ki veže Grljan s Seslja-nom. Dejstvo je namreč, da ni na skoraj deset kilometrov dolgi cesti od Grljana do Sesljana niti enega telefona, ki bi bil nedvomno zelo potreben in koristen. Od hotelirjev in lastnikov javnih obratov smo zvedeli, da se v njihovih lokalih tako rekoč dnevno u-stavljajo ljudje in sprašujejo za telefon, nemalokrat pa pride tudi do prometnih nesreč, ko je potreba po telefonu še celo nujna. Zato smo mnenja, da bi bilo prav, ko bi pristojne oblasti poskrbele za napeljavo telefona tudi na to področje, ki je tako iz splošnih kot iz turističnih razlogov vredno, da se priključi k mestnemu telefonskemu omrežju. Ce bi se napeljala telefonska linija, bi to prav gotovo izkoristili tudi zasebniki za napeljavo telefona v svoje vile pa tudi interesenti v Križu, ki jih je kakih trideset ali štirideset. Čila j te in širite PRIMORSKI DNEVNIK Zadnja slika nam kaže družbo mladeničev, ki so se utaborili v eni od vaških gostiln ter naročili, kar sa Martinu na čast spodobi: novo vino ter 'klobase s kislim zeljem. Po obrazih sodeč jim je prijala tako jedača kot pijača. Sicer pa, kako naj jim ne bi prijale te dobrote, ko pa so proseške gostilne prav zaradi njih znane daleč naokoli! In vendar so se tudi gostilničarji na vso moč pritoževali. V shrambah so imeli cele kupe klobas, v sodih težke hektolitre dobre domače kapljice, a v promet je šlo le malo tega blaga. Ne moremo reči, da so bile gostilne prav prazne, a povsod je bilo ob vsaki uri toliko prostora, da je lahko gost izbiral, za katero mizo se bo usedel. Nekoliko bolje je bilo proti večeru, ko je prišlo na Prosek nekaj «avtomo#biliziranih» Tržačanov, ki so slabemu vremenu navkljub hoteli počastiti svojega patrona. To so bili v glavnem pravi ljubitelji dobrega vina in domačih klobas; videli smo jih namreč, kako so v razmeroma kratkem času pospravili nekaj krožnikov klobas s kislim zeljem, zraven pa spili po nekaj litrov vina. Posledice seveda niso izostale. Družbe so postale zgovornejše in ponekod se je oglasila tudi pesem... Gostilničarji pričakujejo (tudi njihovi »konkurenti« v o-smicah), da jim bo vsaj v nedeljo vreme naklonjeno. Ce predvaja danes 12. t. m. z začetkom Titanus zabavni film: Titanus zabavni film: ZLATE Izredna predstava Totoja otu Toure je zlomil jspodarslio izolacijo Gvineje je predsednik de avgusta na po-ustavil tudi v ,?iU. glavnem mestu 1 se francoske Gvine-sedapji predsednik F® vlade in general-Upio generalne zve-E^cev črne Afrike Se-* Vrt 6 z S°v°niiškega 5» ^aullovi navzoč-JJ^gnnej: «Rajši smo Ijvobodi kot bogati rrl-* Razsrjen je de !*?v0vedal int'mn0 [,** bi ga moral ime-• Toure jem. Nekaj Pozneje je 95 od-va ®vinejskega prebija glasovalo za izstop afriške skup-je bila edi-1 ip ■ a pfriška posest, [J “JPed treh možno-L. referendumu izbra- ijiio ■ : izstop iz fran- lo ■' a*rtške skupnosti, l, bil zelo drzen koliko Pariz sPreiel [i ® Jo “Za‘Jenostjo. ZgTa-ri ! trnstf di pofrancoze- J*litlki v druglh % !tirn‘skuPnosti, da ne o-Hti(*^iPredsednika vlade C^ene obale Hou-4 *«',Boignyia' nekda- 5 Sekou Toure- .teh ijudi je tudi Vi P^Pomba: «Ubogi v3da3 se ne bo mo-ec sprehajati po ‘oj, “lysees>. Toda vo-jlj, najmiajše afriške re-bju ni motilo. Huje tjl j®a. je skušala Fran-feu^vajati gospodarski i Wrl?,od3ev te politike oblasti se je lin irV7 naravnost muč-»e, »^koliko smešne pri-da so Fran-I^POklicali svoje urad- i. tudi strokov-zdravnike. Guver- WiuPtlla6° so v Pravem I*. sai besede «izpraz-JtVo 1 s.° pobrali vse po-P*lo tif°nske aparate Efla j fonske vode, ta-lfe»vie bil predsednik lntel®fonaade PFVe dni S dok5ar ie minilo ko-fto Kal0 leto dni in že .Jfe tnB5m°' da je Sekou pkom „ Svojim uradnim Nik o V ^ sklenil spo--JSJll, kulturnem sodelo-'TJfctt i“meriško vlado. Na Sa Qe sklenitev spora-tennični nomoči. Pa eni pomoči, tudi možno- i. ‘a mui možno j fesp°taa^tev trgovinske-* »• o i^“na ter sporazu-\ tl111- Ovi^es-ticijskih i3111' / i^iška ?eJ° bo obiskala L Hi trgovinska misi-Ou -p d°lg° tega, kar Ure pismeno za- ŽNajo riSko V°Ta“ekaj K vlado za *aKroi - lahkeSa °- 'v°rili mu niso niti toHifie toreJ v enem *3i a? .sPremenilo v ■S ,a Je Sekou Tou-'»a pfaden gost pred-i . «senhowerja? Ne iikl? v enem le-al spremenilo v - velesilami, , l0. da b°stalo še bolj ika in nje- ■ . Oevei-V?1 deli razvija-tfrika ^ u° naglico, da Jkega P?. zamisli gospo-ki e ovanja med s* zmerom bolj iti iL neprecenljive da — kar za- Sih fak NS"i aeva Gvinejo — to nikakor ni revna dežela. Francoski krogi so po odcepitvi Gvineje sicer govorili, da bo dežela propadla, ko bo usahnila gospodarska in tehnična pomoč iz Francije, toda kljub velikim težavam se je položaj zasukal precej drugače, kimamo svojo voljo, roke in r oge in znamo delati,» je izjavil Toure. Toda poleg te volje je priš a do izraza a-friška solidarnost: že lani novembra je predsednik S. Toure odšel na državniški obisk v Gano, kjer se je sestal s premierjem Nkru-mahom. Tako v Londonu kakor v Parizu so se globoko zamislili, zakaj oba državnika sta oznanila u-n:jo med Gano in Gvinejo. E^ancoski tisk je videl v tej potezi britanski poskus spodkopati francoski ugled v Afriki, medtem ko se je londonski «Daily Express» prav tako jezno vprašal:: tMar namerava Nkrumah spraviti tuje ozemlje v britansko družino narodov ?» Toda najvažnejše je bilo io, da je Nkrumah obljubil Gvineji 28 milijonov dolarjev posojila. Hrbtenica gospodarske izolacije Gvineje je bila zlomljena. Počasi je tudi Francija požrla svojo jezo in sklenila z Gvinejo več sporazumov, po katerih bo ta o-stala v zoni franka in bo tudi še naprej prejemala tehnično pomoč. Za temi sporazumi, ki so bili sklenjeni že januarja letos, pa tiči gospodarski interes. Področje okrog Conakryja je bogato z rudami, predvsem z boksitom. Samo na otokih Las so lani izkopali 457.000 top boksita, toda še bogatejša ležišča so v notranjosti pri mestu Boke. Novembra 1956 je kanadska družba «Aluminium» sporočila, da namerava investirati sto milijonov dolarjev na tem področju. Ni naključje, da je to največja tuja investicija na afriški celini. Del tega denarja bodo uporabili za gradnjo železnice, dolge 160 kilometrov do obale. Ostanek bodo porabili za finansiranje tovarne aluminija v Boki, ki bo imela letno kapaciteto 220 tisoč ton. Z druge strani so se francoski, ameriški, britanski in švicarski interesi združili v konzorciju FRIA, ki gradi železniško progo do Conakryja in bo kopal boksit na drugem področju. Cenijo, da znašajo rezerve tega ležišča nad milijardo ton boksita. Konzorcij bo predeloval boksit na mestu in bo njegova tovarna, ki bo stekla prihodnje leto, imela dvakrat večjo kapaciteto od tovarne v Boki. Predelava tolikšnih količin boksita je seveda odvisna od cenene e-lektrične energije z jezu na reki Koukoure. Trenutno je prihodnost tega jezu še nejasna, toda Sekou Toure je odločen zgraditi jez. «Zidali ga bomo z lastnimi rokami, če bo to potrebno,* je dejal nekemu novinarju. Pred očmi ima industrijsko družbo, ki živi od cenene energije, gradi aluminijaste hiše za Afričane, aluminijaste ladje za rečni promet, letala, vlake in avtomobile. Po podatkih ministrstva za informacije bo kilovatna u-ra električne energije z jezu na Koukoure za 30 odstotkov cenejša od kilovatne ure v Kanadi, stroški za predelavo boksita pa za 27 odstotkov manjši od stroškov v Srednji Ameriki, kjer ima kanadska industrija svoja največja ležišča. Potemtakem bi bil gvinejski aluminij najcenejši na svetu. čeprav je boksit glavno bogastvo Gvineje, ima dežela tudi dosti dobre železove rude (nad 2 milijona ton izvoza leta 1956), diamantov in zlata. Izvaža pa tudi banane, kavo, ananas in druge sadeže. Zato ni ferjetno, da bi francoska zasebna podjetja ustavila svojo investicijsko dejavnost v deželi. Nasprotno, konkurenca postaja iz dneva v dan hujša, saj je Gvineja, posebno v času, ko so' druge zahodne države previdno čakale iz obzirnosti do Francije, vzpostavila stike z vzhodnimi državami. že novembra lani je sklenila prve trgovinske sporazume s ČSR in DR Nemčijo, pozneje pa še s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Tako se je Gvineji — kljub velikim težavam s katerimi se mora še boriti — posrečilo razbiti gospodarsko izolacijo. In ker je notranji položaj trden (sistem plemenskih poglavarjev je razbit, odbori Sekou Tourejeve demokratične stranke Gvineje so v vsaki vasici), ima Gvineja vse možnosti za hiter politični in gospodarski vzpon. Za zadnjega jamči predvsem dinamično vodstvo in velja do dela, ki jo je čutiti med prebivalstvom. Predsednika Sekou Tou-reja,‘ ki se zadovolji s tremi do štirimi urami spanja na dan, ne imenujejo brez razloga «Sili> oziroma Slon. «Ljudje v Afriki morajo delati,* pravi Sili. «V gospodarsko zaostalih deželah je človekova energija glavni kapital*. mm l K ’ ^ • f Hladnejše vreme ni samo pri nas Tudi v Angliji, Franciji in drugih deželah sneg Na Švedskem pa je kljub dežju nenavadno mila tempera tura BOČEN, 11. — Od pretekle I ci ANAS s pomočjo delavcev Napravimo ga nekoliko bolj spodobnega! (Iz nAvantih) noči divja nad vsem podroe jem Dolomitov grdo vreme. V nižinah pada močan dež pomešan s snegom, po gorah pa povsod sneži. V višjih dolinah je zapadlo že povsod okoli 15 cm snega. Razen prelaza Stel-vio pa so vsi ostali prelazi prehodni, toda z verigami. Delavci ANAS so povsod na delu, da bi očistili glavne ceste, Temperatura, ki je padla že pod 10 stopinj pod ničlo, se je občutno zvišala. Cez dan se je vreme nekoliko izboljšalo in temperatura je zopet padla na ničlo. Po vsem Tridentu močno sneži. Že davi so bile ceste po dolinah pokrite z debelo plastjo snega. Na višinah iznad 700 metrov ga je zapadlo tudi nad 20 cm. Toda tudi v dolinah in v mestih, kjer je v začetku snežilo z dežjem, se je dež spremenil v sneg in sedaj močno sneži. Delav- imimmittiiiuiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiiiiii*!®**!**!***** Razsodba v procesu proti roparjem iz Ul. Osoppo Cesaroni in Giappina obsojena na 18 in 17 let Luciano De Maria pa še celo na 20 let zapora Obsojen je bil tudi Eros Castiglioni na 11 let, toda v odsotnosti, ker doslej ni uspelo, da bi ga ujeli - Obsodba je bila prečitana 20 minut po polnoči MILAN, 11. -- Z razsodbo se je danes zaključil proces proti tolpi iz Ul. Osoppo. Sodni senat je šel v posvetovalnico ob 10. uri dopoldne ter ostal v njej 14 ur in 20 minut. Kljub pozni uri je bila dvorana natrpana, ko je predsednik Simonetti začel brati razsodbo. Malo prej so privedli tudi obtožence. Razsodba se je glasila: Ciappina Ugo: 17 let in 2 meseca zapora. Cesaroni Enrico: 19 let 4 mesece. iiiiiitiiiiMiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiHiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiitiiiiiiiMitiiiii Zadušila sta se v ovsu v silosu Šest otrok je zgorelo v plamenih RAVENNA, 11. ■— Dva delavca sta izgubila življenje v nekem žitnem silosu v Raven-ni. Giuseppe Colombari je šel v silos, da bi kontroliral temperaturo velike količine ovsa. Toda plin, ki se razvija ob fermentaciji, je delavca omamil. Nekoliko starejši Bertozzi je takoj šel Colombariju na pomoč, a je prav tako izgubil zavest. Ko so po nekaj minutah prinesli oba delavca iz silosa, jima ni bilo več pomoči, ker sta se že zadušila. BElRGAMP, 11. — Ko je začela neka ženska v Lenni di Val Brembana okrog polnoči m svojo nedavno tiskovno konferenco v Eltzeju, ko je časnikarji govoril pred 7#i> tožiti o hudih bolečinah v trebuhu, je njen mož mislil, da gre za bolečine, ki bodo kmalu minile. Ko pa je davi videl, da je Ženska nezavestna, je poklical zdravnika. Ko je ta prišel, je lahko še samo ugotovil, da je ženska mrtva. Nezavesten pa je bil v svoji postelji 16-letni sin, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico; umrl je proti 18. uri, ne da bi se prej zavedel. Sodno-medicinska preiskava je ugotovila, da sta mati in sin umrla zaradi zastrupitve arzenikom. Sedaj preiskujejo, kako je prišlo do zastrupitve. Preiskave so dognale, kot se je izvedelo v pozni uri, da je žena že pred dnevi izrazila namen, da si vzame življenje in umori tudi sina, ki je bil od svojega drugega leta slaboumen. Zaradi te otrokove bolezni je mati vedno močno trpela. Včeraj je odšla od doma pod pretvezo, da kupi neko pomirjevalno sredstvo, v resnici pa je nabavila arzenik, Vi ga je dala v jed, ki sta jo zaužila ona in sin. EDMONTON (Kanada), 11. — V kraju Karbondale, 30 kilometrov severno od Edmontona, v pokrajini Alberta, je prišlo do trčenja med dvema vlakoma. Po prvih vesteh je trčenje terjalo štiri mrtve in štiri ranjene. GLENSFALLS (New York>, 11. — Požar, ki je sledil močni eksploziji, je povsem uničil majhno podeželsko hišo, severno od Glensfallsa. Pri nesreči je bila uničena tudi vsa družina osmih oseb. Zakonca Charles in Jannet Harris sta umrla v bolnišnici, v plamenih požara pa je zgorelo vseh njunih šest otrok, ki so bili stari od 6 mesecev do 6 let. Nezgoda Barbierija MILAN, 11. — Zelo mlad skladatelj Massimo Barbieri, ki je, uglasbil tudi neko pesmico mlade francoske pesnice Minou Pro-uet, se je s prijateljem Giovannijem del Ve-scovo peljal na zadnjem sedežu motoskuterja. Ko je motor-no kolo na vogalu med Corso Lodi In Via Friuli zaradi sla be ceste trčilo ob majhen kam-jon, sta Massimo Barbieri in Giovanni del Vescovo padla na tla. Odpeljali so ju takoj v bolnišnico, kjer so ju spre-i jeli s prognozo le nekaj dni. De Maria Luciano: 20 let 81 mesecev. Gesmundo Arnaldo: 14 let 3 mesecč 15 dni. Bolognini Arnaldo: 12 let 6 mesecev. Russo Ferdinando: 9 let 8 mesecev. Castiglioni Eros (v odsotnosti): 11 let 10 mesecev. Vsi so bili obsojeni tudi na večje in manjše denarne kazni, od katerih je najvišja tista, ki jo bo moral plačati De Maria: 495.000 lir. Na znatne kazni so bili obsojeni še Giovanni Berni (4 leta), Romano Perego (8 let), Vittorino Magro (4 leta 7 mesecev), Ermenegildo Rosi (6 let 9 mesecev), Libero Mala-spi (6 let 10 mesecev), Giorgio Puccia (3 leta 7 mesecev) in še drugi, katerih kazni so manjše. Sodni senat pa je med drugim sklenil, da se pri kazni črtata Bologniniju, Cesaroniju in Rosiju 2 leti. «»---- Roparski napad mu ni uspel MILAN, 11. — Preteklo noč je postala žrtev napada blagajničarka nekega milanskega kinematografa Anna Guerini. Ko je dekle napravilo obračun, se je napotilo proti upravi kinematografa, da bi tu izroči- ............... Pomembna razstava (Nadaljevanje s 3. strani) lo Celodnevni izkupiček. Ko pa je napravila le nekaj korakov po Ul. Porporo, jo je napadel neki moški, ki ji je hotel iztrgati iz rok zavojček denarjem. Kričanje Gueri-nijeve je priklicalo pozornost mimoidočih in neznani napadalec jo je ubral naglih nog, ne da bi mu načrt uspel. Zenska se je zatekla za pomoč k Rdečemu križu, da so ji izprali in obvezali nekaj prask, ki jih je dobila med pretepom z napadalcem. Rastline in živali iz za florentinske zavode FIRENCE, 11. — Pred dnevi se je vrnila iz Somalije znanstvena odprava, ki so jo sestavljali strokovnjaki za zoologijo in botaniko s tukajšnjega vseučilišča, med katerimi so bili dr. Funaioli z agronomskega inštituta in strokovnjak za Somalijo, dr. Renato ' Ba-vazzano z botaničnega inštitu- ta, dr. Guido Mofegi z istega zavoda, dr. Simonetta ter dr. Bruzzone z zoološkega inštituta. Odpravo, ki je prepotovala Somalijo vse od Uebi Sce-beli do Bulo Burti in pri tem obiskala tudi Giubo in predele onstran Giube, je prinesla v domovino 12 velikanskih zabojev vzorcev najrazličnejših rastlin ter tudi vzorce lesa, kar je vse namenjeno florentinskemu kolonialnemu herbariju. S področja zoologije so znanstveniki prinesli v Florenco (jkrog 300 drobnih sesalcev,"ki so jih ulovili in pobili v raznih krajih Somalije in 500 eksemplarjev plazilcev ter kakih 1000 žuželk. «»-------- RIM, 11. — Rimske sodne oblasti so davi dale zapreti 57-letnega Livia Tranzillija, očeta male Antonije, stare 12 let, ki je umrla včeraj zjutraj v Čampo del Mecco v bližini Roccasecca zaradi strela iz lovske puške. Na osnovi pre-iškav, ki so jih izvedli karabinjerji, se zdi,, da je deklico ustrelil oče. pokrajine skušajo očistiti ce ste, da bi snežni zameti ne zavrli prometa. LONDON, 11- — Včeraj je zapadel sneg v južnih predelih Esexa in Norfolka. Se predvčerajšnjim pa je zapadel sneg na Škotskem in v severnih delih Anglije. Zaradi snega, poledice in megle je bil včeraj cestni promet zelc težaven. V Franciji je temperatura padla pod ničlo v raznih predelih m celo v Marseillu. Najnižjo temperaturo, 10 stopinj pod ničlo so zabeležili na planoti Millevances v srednji Franciji. Tudi v večini predelov Nemčije je temperatura precej ostra in nebo oblačno. Sneg je zapadel v Schwarz-waldu. Prav tako je mraz v Švici in sneg je pobelil hribe od 700 m naprej. Nadalje poročajo o mrazu in snegu iz Avstrije, Španije, Holandske,' Belgije. Na Švedskem pa je kljub deževju nenavadno mila temperatura. ——«»—— Pobalinski napad na zaljubljence CATANIA, 11. — Sinoči je v vrtu parku «Bellini» skupina kakih desetih 18-letnih mladeničev začela najprej zmerjati, nato pa je kar brutalno napadla dva ljubavna para. Mladeniča, ki sta bila z dekletoma, sta se skušala napadalcem upreti. Iz tega se je razvil velik pretep, ki se je'seveda končal v prid napadalcev, kajti teh je bilo veliko več. Dva mestna stražnika, ki sta po službeni poti šla tod mimo, sta napadenima mladeničema priskočila na pomoč, toda pobalini so tudi njiju napadli. Ko pa je eden mestnih stražnikov ustrelil s samokresom v zrak, so napadalci pobegnili. Enega pa so vendarle ujeli, ga odpeljali na kvesturo in ga tu pridržali. Med zasliševanjem, ki je trajalo vso noč, je povedal tudi imena nekaterih svojih junaških kolegov. Preiskava se nadaljuje. ■ «»-— tunik III. se bliža zemeljski atmosferi LONDON, 11. — Moskovski, radio je danes sporočil, da se bo sovjetski Lunik III, potem ko bo opravil še deset poti o-koli Zemlje in Lune, počasi vrnil v zemeljsjco atmosfero in tu zaradi trenja izgorel. Mo sHpvski radio je dodal, da se Lunik III. vedno bolj približuje Zemlji ob vsaki svoji poti okoli Zemlje in Lune. nacijam določenih krogov tpred prvo svetovno vojno in kljub fašističnemu terorju o-hranilo. Slovenski človek sicer siromašne in zapostavljene slovenske Istre je ostal buden in trden. V okviru ie omenjene proslave prosvetnega druitva «/strski grmič» je bila v večji sobi prosvetnega doma na Škofijah organizirana tudi razstava, rekli bi, zgodovinskih dokazov te dolge in hkrati uspešne borbe. Ne bomo naštevali vseh predmetov, ki so bili razstavljeni, Omenili bomo le vrsto slik starih pevskih zborov, slike ptosvetnih buditeljev, slike skupin pevcev in pevk, prizore iz del, ki so jih uprizarjali diletantzki odri, partiture, s katerih so se učili slovenskih narodnih in umetnih pesmi pevci pred desetletji. Tu vidimo tudi prvo zbirko narodnih pesmi, ki jih je zbral učitelj Benko, tu vidimo nad 70 let star inštrument, tu vidimo štampiljko enega teh prosvetnih društev, skratka celo kopico drobcenih, toda pomembnih zakaj ne zgodovinskih ostankov lepe preteklosti, ki je bila hudo težavna, ki pa ni bila zaman. Razstavo teh zgodovinskih predmetov je organiziral koprski arhivar Leander Cunja. Z njim je sodeloval neutrudni borec tega koščka slovenske zemlje Ivan Cah-Iskra. Tema dvema gre zares vsa hvala za to pomembno razstavo, ki jo omenjamo ob lepi obletnici druitva ulstrski grmič«, ki pa ni veljala le temu društvu, pač pa tudi šteoilnim drugim društvom v slovenski Istri in še predvsem starim in mladim prosvetnim delavcem, ki smejo s ponosom reči, da so Ehrenburg v Rimu in Benetkah Včeraj zvečer .je prispel v Rim sovjetski pisatelj lija Ehrenburg. Na letališče Ciampino se je pripeljal iz Pariza z nekim reakcijskim letalom. V Rimu se bo ustavil nekaj dni, potem pa pojde v Benetke, kjer se bo udeleževal zasedanja evropskega združenja za kulturo, ki se bo tamkaj pričelo 15. t. m. De Gaulle čestita Benziju in Jani Rhodez Roberto Benzi, italijanski dirigent, ki ima 22 let, je včeraj dosegel velik uspeh, ko je v pariški Operi dirigiral «Carmen». Na predstavi , je bil de Gaulle ter vsa vlada, diplomatski zbor, številni akademiki ter «tout Pariš« velikih gala večerov. Za lep uspeh prireditve imajo znaten delež tudi drugi, tako režiser Raymond Rou-leau, Lila De Nobili in Jane Rhodez, mlada in lepa pevka, do včeraj še nepoznana, ki pa jo danes že imenujejo «novo Carmen«. Po predstavi je de Gaulle osebno čestital Benziju in pevki Jane Rhodez. Izmenjava filmov med SZ in ZDA V torek zvečer je bil prvič predvajan v Wa-shingtonu sovjetski film «Ko lete žerjavi«. Gala predstavi so prisostvovale visoke ameriške vladne osebnosti, številni diplomati ter štirje sovjetski filmski režiserji in igralci. Skoraj istočasno pa je bila v Moskvi prva predstava ameriškega filma <(Marty», pri kateri sta bila navzoča tudi Gary Cooper ter Edivard G. Robinson. O-krog 2Q00 navzočih oseb je filmu navdušeno ploskalo, ameriška igralca pa sta prejela cvetje. Gary Cooper je moral dati mnogo avtogramov. Prikazovanje obeh filmov spada v okvir sovjetsko-ameriških kulturnih izmenjav, za katere je bil podpisan sporazum lani januarja in se prav sedaj pogajajo za njegovo podaljšanje. Aretiranec s Folchijevim voznim dovoljenjem Ko so aretirali štiri moške, ki so hoteli v neki trgovini krasti, so pri enem izmed njih našli avtomobilsko vozno dovoljenje podtajnika Fol-chija. Sedaj preiskujejo, ali je imel ta možakar samo podtajnikovo vozno dovoljenje ali pa ve tudi kaj o Folchijevem avtomobilu, ki je bil pred nekaj časa ukraden. Vojska je draga čeprav iz svinčenih Leonom Ruffo in Franca Valeri, dve ženski Alberta Sordija v njegovem zadnjem filmu »Vdovec«, ki ga pod vodstvom Dina Risija seda) snem4jo ’ W ' “i * i-" kil 'iL- L- ' i ■ -j t,V< ji 'j. Jr m C JL MiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiuniiiiiiiiiiiiMiifiHiiiiiiiHiiiiinuiimiiiiiiiimiiiiii Tudi v SZ atomske podmornice in še hitrejše od ameriških? WASHINGTON, 11. — Izjava majorja Salerna, bivšega člana Naserjeve vlade, po kateri naj bi mu bil Hruščev zaupal, da ima Sdvjetsfca zveza podmornice na atomski pogon, katerih brzina je dvakrat večja od brzine ameriških a-tomskih podmornic, je bila v krogih ameriške mornarice sprejeta z določeno skepso. V krogih ameriške vojne mornarice še ne vedo, če je Sovjetska zveza že zgradila a-tomske podmornice, p^č pa poudarjajo, da teh, vsai doslej, ni še nihče videl. Pred dvema mesecema pa je «oččb veliko storili in da njih de- j ameriških atomskih podmornic lo ni bilo zaman. M. P. i admiral Ryckover pred komi- sijo ameriške zbornice za vojaške kredite izjavil, da je Sovjetska zveza pred kratkim začela graditi podmornice na atomski pogon. «» ------ Vse brusnice v ZDA letos zastrupljene NEW YORK, 11. — Ministrstvo za zdravstvo Združenih držav je sporočilo, da je ves letošnji pridelek brusnic zastrupljen s kemičnimi sestavinami, ki morejo povzročiti raka. Sporočilo bi moglo povzročiti pravo krizo v industriji «Cranberries», katerih letni pridelek znaša približno 100 milijonov ton. Gre za izgubo, ki se ocenjuje na več desetin milijonov dolarjev. Američani namreč jedo veliko brusnic in mezga iz brusnic je tako rekoč na vsaki ameriški mizi poleg tradicionalnega purana ob tako imenovanem »Thanks-giwing day» (zadnji četrtek v novembru) in za božič. Časopisi so sporočilo ministrstva za zdravstvo objavili z velikim poudarkom in opozorili prebivalstvo, naj ne kupuje brusnic in brusnične mezge. V številnih newyorških trgovinah so konserve «Cran-berries« že potegnili iz prodaje. vojakov Mnogim še vedno ugajajo vojske, moderne s sPoštenimi Janezi« in letali, ki nosijo atomske bombe, ali pa z vojaki iz svinca. Militaristi druge vrste so gotovo manj nevarni, čeprav prirejajo celo vojaške parade, kot se je ^zgodilo te dni v neki veliki pariški trgovini. To vojsko je pregledal pravi general, vejidar. eden izmed manj nevarnih generalov, ker je .ravnatelj vojaškega muzeja. Parado, v kateri je bilo 4000 vojakov iz svinca, je priredilo francosko društvo zbirateljev zgodovinskih fi-gurinov. V tem društvu je nad 500 članov, ki pripadajo vsem slojem Vsi skupaj imajo vojsko kakih 4 milijonov vojakov, Gospod Bretegnier, ki ima v svoji zbirki 700.000 kosov, lahko postavi kompletno bitko pri Austerlitzu z vsemi udeleženci. Cena takih vojakov lahko doseže precejšnjo višino; tako stane en sam jezdec od 5 do 16 tisoč frankov, švicarska straža iz 18. stoletja, ki je redkost, velja 200.000 frankov. Najbolj iskana osebnost pa je seveda kdo drug kot — Napoleon. PRIMORSKI DNEVNIK Trening tekma vojaške reprezentance SLABA IGRA IN TESNA ZMAGA vojakov nad mladinci Juventusa Športniki s Proseka-Kontovela Castelleti in Mat tret izven forme - Sarli in Zaglio najboljša TURIN, 11. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca je danes popoldne odigrala v Turinu trening tekmo, v kateri je premagala kombinirano moštvo Juventusa z 2:1 (0:1) Gole so dosegli: v prvem polčasu v 44’ Sogliani (J,); v drugem polčasu v 9’ Voltolina in v 37’ Bolzoni (repr.). V prvem polčasu sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: Juventus: Vavassori; Panio, turnir je Zahodna Nemčija premagala Finsko z 2:1 (1:0). To je bila prva tekma Zah. Nemčije za kvalifikacijo. V Cairoli; Montico, Bercellino, , isti skupini je tudi Polj- Leoncini; Sartore, Rialfo, Ma scheroni, Rossano, Sogliani. Vojaki: Mattrel; Castelletti, Sarti; I elfino, Longo, Zaglio Bblzoni Pestrin, Da Costa, Rozzoni, Stacchini. Postavi v drugem polčasu: Juventus: Cassani: Benedet-to, Bello: Castano II.. Cairoli, Mazzia; Nini, Carrera, Masche-roni. Cavallito, Villata. Vojaki: Mattrel; Longo, Castelletti; Delfino, Tagliavini, Zaglio; Bolzoni, Recagno, Da Costa, Pestrin, Voltolina. Moštvo Juventusa, ki je v prvem polčasu igralo z rezervami in mladinci, je nudilo močan odpor vojakom, ki so bili individualno sicer tehnično boljši toda zelo nepovezani. Castelletti se je slabo znašel na desni strani in često ni mogel zadržati svojega direktnega nasprotnika. Tudi Mattrel je bil nezanesljiv, pač pa sta bila dobra Sarti in srednji krilec Longo, ki je bil precej boljši kot Tagliavini. ki ga je zamenjal v drugem polčasu. V napadu ni bilo prave povezave, pa tudi forma nekaterih igralcev ni zadovoljila. Prvi polčas se je zaključil z vodstvom Juventusa po golu, ki ga je v 44' dosegel Sogliani. ki je preigral Castellet-tija, nato še Longa in plasiral počasno žogo mimo Mattrela v mrežo. V drugem polčasu sta ostala v slačilnicah Sarti in Stacchini. ki je šele včeraj oblekel vojaško suknjo, in vojaki so se lahko bolj razigrali proti mladincem Juventusa. ki so zamenjali rezerve. Odlični vratar Cassani je imel mnogo dela predvsem na strele Da Coste, ki je igral mnogo bolje kot v prvem polčasu. V 9’ je izenačil Voltolina na predlo-žek Bolzonija, v 37’ pa je dosegel vodstvo za vojake Da Costa z diagonalnim prizem-nim strelom. Pri vojakih so se poleg Sar-tija oblikovali desno krilo Bolzoni, krilec Zaglio ter Da Costa v drugem polčasu. -—«»—— Pokal evropskih prvakov ska, ki je že dvakrat premagala Finsko, ki je poslej izgubila vsako upanje na kvalifikacijo. u ------- ZA OLIMPIJSKI TURNIR Jugoslovanski nogometaši za srečanje z Grčijo ITALIJA - MADŽARSKA Nizozemski sodnik RIM, 11. — Nogometno tekmo med Italijo in Madžarsko, ki bo 29. t. m. v Florenci, bo sodila nizozemska sodniška trojica. Glavni sodnik bo Ro-mer, stranska sodnika pa For-manoy in Veidhnizen. «»— Diletanti II. kat. začno v nedeljo BEOGRAD, 11. — Komisija za sestavo in pripravo jugoslovanskih nogometnih reprezentanc je izbrala kandidate, ki bodo 15. t. m. odigrali v Beogradu meddržavno nogometno tekmo proti Grčiji v okviru kvalifikacijskega tekmovania za olimpijski nogometni turnir v Rimu. V nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo diletantov II. kategorije, ki se je lani imenovala I. divizija. V tržaški skupini nastopa 9 moštev, in sicer 6 iz Trsta, 1 iz Nabrežine, 1 iz Milj in 1 iz Tržiča. Športna skupina s Proseka-Kontovela, ki je sodelovala na nedavnem «2. slovenskem športnem dnevu* na stadionu Prvi maj. Najbolj uspešni so bili strelci, pa tudi igralci ping-ponga so dobro prestali prvo težjo preizkušnjo Nogometno prvenstvo diletantov V B skupini vse pri Stareti v C skupini zam Koristna zmaga Edere in še en poraz Lzibert*** Ponziana in Cremcaffč rešila po eno tOC*c S. kolo nogometnega prvenstva diletantov se je zaključilo brez pretresljajev in brez bistvenih sprememb za vrstni red tako v B kot v C skupini. To pa seveda zaradi neodločenih izidov srečanja med vodilnimi v B skupini in zaradi predvidenih zmag favoritov v C skupini. SKUPINA B Derbi med vodilnima členoma B skupine Ponziano in Turriacom je potekel v napeti in razburljivi igri, ki je na trenutke zadovoljila tudi v tehničnem pogledu. Obe enaj-storici sta prakticirali hitro igro, ki pa se je kljub skupnim odlikam bistveno razlikovala. Ponziana je pretežno napadala in njeni krilci so opravili ogromno delo, ki pa Primorsko nogometno prvenstvo POSTOJNA IN TOLMIN škič, Vidinič in Hajrovič; ^ kandidata za 1. mesto nilci Durkovtč, Jusufi, Roga- novič; krtici Tasič, Nikolič, Miladinovič. Zanelič, Bena; napadalci Cebinac, Stipič, Mujič, Kostič Galič, Mihajlovič in Perusič. Reprezentanti se bodo do nedelje skupno pripravljali v p'onirskem mestu pob vodstvom Milanova Čiriča. C. zvezda - Wolverhampton 1:1 (1:1) BEOGRAD, 11. — Pred 35 tisoč gledalci na stadionu JLA je bila nocoj odigrana prva tekma 2. kola tekmovanja za pokal evropskih prvakov med Crveno zvezdo in Wolver-hamtonom iz Anglije. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Prvi gol je dosegel Wolver-hampton v 25’, ko je Murray prodrl in podal prostemu De-leyu, ki je streljal v desni kot. Izenačil je Kostič v 37’. V drugem polčasu je Crvena zvezda zamudila dve gol. Tekma je bila sprva nervozna, nato pa je potekala v silovitem tempu, ki je že v prvem polčasu izčrpal igralce obeh moštev. Povratna tekma bo 24. nov. v Angliji. Moštvi sta nastopili takole: Crvena zvezda: Beara; Dur-kovič, Stojanovič; Tasič, Spa-jič, V. Popovič; Sekularac, Ze-bec, I. Popovič, Kostič, Ru-dinski. Wolverhampton: Finleysson; Stuard, Harris; Clamb. Slio-wel, Flowers; Deley, Misson, Murray, Broadbendt, Horn. • i---- MEDNARODNI NOGOMET Francija • Portugalska 5:3 (3:2) PARIZ, 11. — Pred 15.000 gledalci na stadionu Colombes je francoska nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Portugalske s 5:3 (3:2). GAND, 11. — Gand - Tbilissi (SZ) 3:3 (0:3). MADRID, 11. — Prijateljska tekma pred 80.000 gledalci: Real Madrid - Manchester 6:5 (2:3). GLASGOW, 11. — Osmina finala evropskega pokala prvakov: Glasgovv Rangers - Rude hvezda (Bratislava) 4:3 (2:2). Gledalcev 80.000. Povratna tekma bo v 9redo. BELFAST, li. — Prijateljska tekma S. Irska B - Francija B 1:1 (0:0). SUNDERLAND, 11. — Mladi reprezentanci do 23 let: Anglija - Francija 2:0, BIRMINGHAM, 11. — Pokal velesejemskih mest — polfinale: Birmingham City - U-nion St. Gilloise (Belgija) 4:2. Katastrofalen poraz vodilnega Primorja na lastnem terenu V devetem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Pri- morje Branik 0:6, Tolmin Tabor 4:1, II. Bistri-ca-Tomos 1:5, Anhovo-Po-stojna 0:5, Rudar-Adria 4:2. Sidro je bilo prosto. To kolo je postavilo vse račune na glavo. Medtem ko smo za Primorje mislili, da je že povsem siguren jesenski prvak, je po katastrofalnem porazu na domačem igrišču izgubil vse možnosti, da bi se obdržal na tem položaju. Ajdovci igrajo namreč le še eno tekmo in to v Piranu s Sidrom in je skoraj gotovo, da ga bosta prehiteli dve moštvi, morda pa tudi več, saj ima od vseh vodilnih enajstoric najslabšo razliko v golih. Nastane seveda vprašanje, kako je mogoče, da vodilna enajstorica izgubi na svojem igrišču s tako visokim izidom. Tisti, ki so se sami aktivno bavili z nogometom ali z drugimi športi, vedo, da taka presenečenja niso tako redka. Zadostuje že en sam nesrečno prejeli gol ali be- IIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllllllllHtlllilillllllimillMMIIIIIIHimilHIIIIIIIIIIHIIIIIMIItlll Nogometno prvenstvo rezerv Brescia-Triestina 1:0 Triestina dobra v obrambi, slaba na sredini igrišča V napadu najboljša Puia in Del Negro BRESCIA, 11. — V tekmi priložnosti za I za državno prvenstvo rezerv Nemčija - Finska 2:1 SIEGEN, 11. — V tekmi 2. evropske kvalifikacijske skupine za olimpijski nogometni B skupine je Brescia premagala Triestino z rezultatom 1:0 (0:0). Tekma je bila zelo borbena Vendar na nizki tehnični ravni, v gftvnem zaradi blatnega terena. Fizično močnejša enajstorica Brescie se je na takem igrišču bolje znašla in laže vzdržala do kraja, kar je bilo tudi odločilno za izid tekme. Triestina je bila dokaj zanesljiva v obrambi, kjer se je obnesel eksperiment /. Degras-sijem, na sredini igrišča pa je bila njena igra premalo povezana, zaradi česar je trpel tudi napad, ki je bil slabo zalagam Kljub temu sta se v napadalni petorici odlikovala Puia in Del Negro. Zmagoviti gol je Brescia dosegla v 15’ drugega polčasa. Triestina je nastopila v naslednji postavi: De Min; Cep- pa, Degrassi; Pellegrini, Du-dine, Rocco; Colaussig, Puia, Demenia, Del Negro, Pieri. S to zmago je Brescia trenutno prevzela vodstvo na lestvici B skupine s 7 točkami, Triestina pa jih ima 5. TRENING UD1NESE Odling namesto Pmardija Udinese včeraj zaradi dežja ni odigrala najavljene tekme na dvoje vrat z mladinci. Trening titularcev je bil zaradi tega omejen le na telovadne vaje pod tribunami. Za nedeljo je skoraj izključen nastop srednjega krilca Pinardija, katerega bo zamenjal Odling. Glede desnega branilca se bo trener Bigogno odločil po današnji tekmi rezerv proti rezervam Atalante. Na razpolago i-ma Del Beneja in Burgni-cha. žen prepir med igralci in že gre morala po vodi, z njo pa tudi tekma. Nekaj podobnega se je godilo v nedeljo Ajdovcem, ko jim je vratar spustil nekaj nenevarnih žog Name , sto, da bi se po nesrečno prejetih golih zagrizli v borbo so izgubili glavo, tekali brez zveze po igrišču ter bili la-nek plen razpoloženih gostov. Nekaj podobnega se je godilo Ilirski Bistrici v igri s Koprom. Ohrabreni po nepričakovani zmagi preteklo nedeljo v Postojni, so bili domačini prvih dvajset minut enakovredni na igrišču, delno pa celo v premoči. Sele proti koncu prvega polčasa se je Koper nekoliko popravil in tudi dosegel vodilni gol. V drugem polčasu so domači gleualci pričakovali borbo za izenačenje toda že prve minute so Dile usodne za nadaljnji potek tekme. Sodnik je namreč Koprčanom povsem pravilno dosodil enajstmetrov. ko, ki so jo tudi realizirali To je bil znak za razsulo moštva in gostje so brez posebnih težav dosegli do konca tekme še tri gole. Opazili pa smo, da imajo domačini razmeroma slabo kondicijo, saj niso bili kos ostremu tempu, ki so ga sami diktirali v prvih dvajsetih minutah igre Rudar Je tesno, vendar zasluženo premagal Adrio. Letos so Idrijčani v odlični formi in zelo verjetno bodo spomladi resno posegli v boj za prvo mesto. Postojna je brez težav slavila visoko zmago. Tokrat so napadalci igrali enostavno in učinkovito ter pogosto streljali na gol. Ce bi vsaj del tega prikazali v igri z Ilirsko Bistrico, bi bili danes na čelu tabele. Sicer pa se lahko to zgodi v prihodnjih dveh kolih! Tabor je spet močno zatajil. Kaže, da hočejo ostati Sežančani zvesti tradiciji. V vseh dosedanjih prvenstvih so bili namreč v prvih kolih na čelu lestvice, nato pa izgubljali tekmo za tekmo. Po zmagi Tabora v Kopru smo napovedovali, da bodo Sežančani najbrž osvojili jesensko prvenstvo, toda iz zadnjih štirih tekem so potegnili komaj eno točko. Bliža se mednarodna smučarska sezona Marca 1960 v Planici skoki na «velikanki» Jugoslovanski skakalci odpotovali na trening v Ponte di Legno v Italijo Sezona poletnih in jesenskih športnih iger je pri kraju, pred vrati pa je že sezona zimskih športov, predvsem seveda smučanja in drsanja. V deželah kjer prej za pade sneg, so športniki že privlekli na svetlo smuči in tudi kakšno manjše tekmovanje je že bilo na primer v Avstriji, Franciji in seveda v severnih deželah. Prava mednarodna sezona pa se bo začela sele z novim letom sredi januarja in bo trajala tja do prvih dni aprila. LESTVICA Primorje 9 5 2 2 24:20 Tolmin t 4 2 2 31:15 Postojna 1 4 2 2 15: 9 Brartik 1 4 1 3 25:11 Rudar • 4 1 3 31:20 Sidro « 4 I 3 19:11 Tomos 1 4 1 3 15:11 Tabor 1 3 2 3 lt:22 Adria 9 3 1 5 19:30 II. Bistrica 1 1 2 5 4:30 Anhovo 1 1 i 1 6:26 12 Med eno največjih priredi-, od severnjakov, Rusov in Po-tev letošnje zimsko-športne ljakov pa do Avstrijcev, Nem-sezone spadajo prgv gotovo I cev in Francozov. Po drugi smučarski skoki v Planici ob strani pa so tudi jugoslovan- 25-letnici njenega obstoja kot svetovno znanega zimskošportnega skakalnega središča. Ti skoki bodo konec marca in z njimi se bo nadaljevala serija skokov na velikankah, ki so izmenično vsako tretje leto v Kulmu, v Oberstdorfu in v Planici. Ta prireditev pa že danes zahteva temeljite priprave. Ne gre samo za to, da bodo dobro pripravljeni domači tekmovalci. Gre tudi za to, da bo celotna organizacija stekla po pravi poti in da ne bi bilo nepotrebnih kritik. Tako deluje posebej gospodarski odbor, ki ima od vseh najvažnejšo nalogo. V Planici je premalo prostora za tekmovalce in funkcionarje. Treba bo rešiti vprašanje nastanitve za tujce in domače goste in sploh za številne gledalce. V ta namen že sedaj urejujejo cesto od železniške postaje do skakalnice, ki bo precej razširjena, buldožer pa že uravnava teren ob skakalnici za parkiranje avtomobilov. Za sedaj odbor se ne ve, ali bi tekmovalce in častne goste nastanili v znanem sindikalnem domu v Martuljku, ali bi vse te ljudi v dnevih tekmovanja spravili pod streho na Bledu. Ce bi se odločili za Bled, potem bi morali imeti na razpolago avtobuse in motorni vlak iz Lesc pa do Planice. Gospodarstveniki trdijo, da bi bil učinek še boljši, saj bi imeli mnogi ljubitelji smučarskega športa lepo možnost ^poznati se s tekmovalci, ker je do Bleda tlakovana cesta. Posebni odbor bo za to priložnost pripravil lične značke, lepake in morda celo brošuro. Tudi za sneg, ki ga v zadnjih letih primanjkuje, bo poskrbljeno. S ponc bodo speljali s pomočjo posebnih naprav dovolj snega, tako da bo tudi ob pomanjkanju snega velika prireditev nemoteno potekala. Organizatorji pričakujejo, da se bo teh jubilejnih skokov udeležila vsa evropska elita ski skakalci začeli že sedaj s pripravami, da bodo lahko čimbolj častno branili svoj ugled proti gostom. Tako so po predhodnih pripravah doma odpotovali v ponedeljek za nekaj dni v Italijo v Ponte di Legno pod vodstvom trenerja Rudija Finžgarja (ki je zamenjal Karla Klančnika) naslednji skakalci: Langus, Zidar, Krznarič, Roji na, Šlibar, Gorjanc, Pečar in Eržen. V Ponte di Legno bodo trenirali na skakalnici iz umetne mase in seveda posvetili vso pozornost telesni kondiciji. Po tem treningu bodo verjetno odpotovali na Velo polje, kjer so te dni brez večjega hrupa odprli novo 50-metrsko skakalnico, ki jo je zgradil z minimalnimi sredstvi znani konstruktor Planice inž. Bloudek. Toda ne samo skakalci, tudi specialisti za alpske in nordijske discipline v Jugoslaviji so že pridno pri delu. Tako bodo še ta teden odpotovali na Velo polje pod vodstvom trenerja Jožeta Knifica naslednji tekači; Cveto Pavčič, Hlebanja, Seljak, Jerčič, Franc snega, tako da ga bo za trening kar dovolj. Preostanejo še alpski smučarji, ki potrebujejo od vseh treh smučarskih disciplin najboljše pogoje. Za sedaj imajo še težave, ker je snega premalo, da bi ob kakšni žičnici, kot na primer v Kranjski gori, izpopolnjevali svoje znanje. Počati bodo morali še nekaj časa, nato pa se bodo podali pod vrhove Triglava. Vse te priprave dokazujejo, da so pri Smučarski zvezi Slovenije vzeli stvari resno in če bo program priprav iz- Tajništvo športnega zdru ženja »Bora prosi vsa prosvetna društva, ki so že pred časom prejela pristopnice, statut in prijavnice za posamezna tekmovanja, da jih vrnejo izpolnjene ali neizpolnjene do 21. t. m. v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Roma 15. polnjen, potem bodo tudi tekmovalci prišli pravočasno v formo in tudi v inozemstvu dosegali lepše uspehe kot v zadnjih letih. _ «»---- Priprave košarkarjev ni prišlo do izraza v strelih na vrata in še manj seveda v golih. Nasprotno pa so Furlani obvladali sredino igrišča s pretežno zaporno taktiko, obenem pa z nevarnima napadalcema Paro in Spanghe-rom II, ogrožali obrambo Pon-ziane vsakokrat, ko so izvedli protinapad. V bivstvu je neodločen rezultat pravičen. Pri Ponziani so se odlikovali predvsem Ruzzier, Venier in Gregori, pri Turriacu pa Perez, De Faveri, Bertogna in Span-ghero II. Ponziana je tako ohranila vodstvo, Turriaco pa drugo mesto, ker je Cremcaffeju u spelo vsiliti Terzu neodločen izid na njegovem terenu. Tržačani so si točko pošteno zaslužili z dobro taktiko pa tudi zaradi večje tehničnosti in izkušenosti. Tudi tretji tržaški oz. milj-ski predstavnik v tej skupini Fortitudo je prinesel točko iz Aiella, ki mu bo kdaj pozneje še prav dobro služila. Rezultati: Ponziana - Turriaco 2:2, Baici - Pieris 4:2, Sangiorgina - Cervignano 0:0, Gradese . Trivignano 0:1, Fiu-micello - Aquileia 2:0, Aiello-Fortitudo 1:1, Terzo - Crem-caffe’ 0:0. LESTVICA Ponziana 6 4 2 0 14 7 Turriaco 6 4 1 1 11 5 Cremcalfe’ 6 2 4 0 8 4 Terzo 6 3 2 1 8 6 Saici 6 3 I 2 14 9 Trivignano 6 3 1 2 5 4 Sangiorgina 6 2 2 2 8 5 Kiumicello 6 2 2 2 10 6 Aquileia 6 1 3 2 3 8 Aiello 6 0 4 2 4 6 Gradese 6 2 0 4 7 9 Fortitudo 6 0 4 2 6 13 Cervignano 6 0 4 2 4 11 Pieris 6 0 2 4 3 11 SKUPINA C V C skupini je kar 7 enaj-stoiic stisnjenih v razmaku ene same točke, štiri pa med njimi pa loc-i pri 8 točkah samo različni količnik v golih. V vodstvu je Pro Romans, ki je premagal na svojem igrišču Mosso, doslej vodilna itala pa je zaradi poraza v Marianu zdrknila na tretje mesto tako, da jo je prehitela še Muggesana, ki je na svojem igrišču pospravila kaj tesno in z naporom izbojevano zmago nad Juventino iz Standreža. Četrti predstavnik vodilne skupine je Torriana, ki je na svojem igrišču odpravila tržaški Libertas. Li-bertas je tako končno dosegel dno skupno z Juventino, lep korak iz kritične cone Tržaške košarkarske ekipe I proti varnim vodam pa je so tudi včeraj nadaljevale s * napravila Edera, ki je odpra- Lakota. Verk, Bogdan Pogač-, Tj0 jn njegov nastop je zelo pripravami za nedeljske nastope. Pri Stock je poleg Natalija začel trenirati tudi DTo- nik, Marjan Pogačnik, Kobi-■ verjeten. lica, Peternel Vrnaut, Stehar- y Jenski . g Mk, Grašič, Rekarjeva m Cm- najavljene nobene spremembe • I in proti Standi bodo verjetno Po zadnjih poročilih je na nastopile iste igralke kot pre-Velem polju zapadlo 30 cm1 teklo nedeljo. in Edera, remi San Giovannijem P*’ g» stavlja pravično re* zanimive igre. jM Rezultati: Torriana^ jj tas 3:0, Mariano „ Muggesana . Jvisrentt _ Edera - Amoco 3:0, C L agr Giovanni 1:1, Pr0 , t? Mossa 4:2, Cormonese chi 3:1. LESTVICA , | 6 3 2 1 ' Pro Romans Muggesana Itala Torriana Mariano Ronchi Mossa Crda S. Giovanni Cormonese Edera Amoco Juventina Libertas i* F; ! 1» ma DISCIPLINSKI Fortunato-opo^^ MILAN, 11. —: KalS>t MILAN, 11. — n0|0^: komisija nacionalne naSlee ne zveze je sPre-L,pe nje disciplinske u ip' moštvom in posame ^ tem: , . Italijanski pokal y tretje kolo d. n0 ' Lji** Padova - Torino se z izidom 2:0 za Ton Globe moštvom: Venezia. Opomin: Casarotto zia). B lit1 Prvenstvo A nov.) , 50.000 Globe moštvom’ Catania. Diskvalifikacije: "" ( -M fektivni nedelji za eno efektivno aria *• trami (Verona), vara). ---. : (SaFUi Opomin: Vincent: pjco’ rial, Grani (C®*®” (L^ (Spal). Biccnl>‘;rdoH' Idil, Bozzao (Spal)., ^AleSf^MP (Spal), BicchierW,Ji (Af Bozzac lanta), Favall za). Gnioni to (Triestina). Ram " ,J lanta). Boniardi (Ai«jJ (£, Favalli (Brescia), ” Ghioni (Como). ^ giana). Prvenstvo re2fl!rodfi]'nft Opomin Ghelfi juven ^ Opomin onem iu'c .rf _ Športni _direktor^ ^.j P j 1 , it Cesarini Rena‘°J5i lir r van z globo •^-Vsod0’ His1^ izjav o delovanju ■ , zaradi komentarje1 igr* a plinskem obnašanj11.^«' na igrišču nekemu^ listu 14. oktobra Državno prven^1 v art. telovad 21. in — absolutno državn fril' * V 22. t. ",'_bopr'fgf v artistični p''11 ške To manifes*8.^a*'1 V prvič v Trstu. b°-Ujesti1’* Soc. Gmnastica , telOT -| i<' 70 vila Amoco z izdatnim 3:0. Derbi srečanje med tržaškima enajstoricama Crda in San Giovanni se je končalo neodločeno 1:1. i Na splošno so torej trža-; ški predstavniki opravili svojo nalogo v tem kolu z izmenično srečo. Poraza Libertasa odtehtata zmagi Muggesana društveni telova1 Nastopilo bo .'uv5e iz 30 društev V rfi V*1 p* Med njimi bodo jjdafi- sti; letni olimpijski Gm > bosta zastopala ce Triestine R°d° atti ter Giuseppe I10 r H)11**1 Odgovorni * ^ STANISLAV h zTt Tiska Tiskarski vod Obveščamo naše čitatelje, da je bila NOVA TRG0 VI«A tekstila - konfekcije in različnih volnenih izdelk^ EMP0RI0 S: ANTONIO -----UL. S. LAZZARO 1 OGLEJTE SI BREZ OBVEZNOSTI! J' \ f IVAN TAVČAR [MRTVA SRCA) v POVEST ^ Tako v mislih je sedela in s pogledi sledila za oblaki, ki 0 pluli visoko po nebu ter se ravno tedaj žarili v zlatu zapa-Lajočega sonca. Obrnivši oko od rumenih oblakov, vidi pred abo Filipa Tekstorja. Ni ga še opazila, ko je bil pristopil. Po iledem obrazu se ji razširi svit Rreče, ki pa takoj zopet izgine. )pazivsi goreče poglede njegove, vedela je takoj, da moTa lapočiti ta trenutek! A sedaj, ko je napočil, se ga Je ustrašila, z srca ji zakipi kri ter ji napolni mlado lice. Nem je stal Filip pred njo. S srečo na obrazu in s cvet- em v srcu je bil prišel! Ali pri njenem pogledu se razpršijo si upi, sreča izgine in hipno se posu.si cvetje. Prešine ga diskoma grozna misel, kaj potem, ce bi ga ona tudi ljubila, lila bi to s1 rasna pregreha, ako bi jo s prekletstvom svojim lotegniti hotel s sabo v prepade temnega življenja! Nikdar le! Globoko na prsi se mu povesi glava. Videč ga v tej rev-čini, topi se dekletu mehka duša in solze ji zalijejo oko. «Meta!» izpregovori Filip, ko je utolažil boje notranje, k tebi sem prišel!* Ne upa se mu pogledati v obraz, da bi ne opazil solz, oko 1 kalečih «Prišei sem ti povedat,* nadaljuje zamolklo, «da moram ;e danes oditi, oditi daleč po svetu. Ker pa vem, da bodo netali kamenje za mano, očitali mi nehvaležnost ter obdali i črnimi sencami moje ime — zatorej sem prišel k tebi!* Beseda mu zastane; kar ji je hotel povedati, vse Je bil sedaj pozabil. Iskal je po kotih duše svoje, kjer se je bila ravnokar razcvetela mala in krasna spomlad — ali sedaj je bilo vse prazno in ostal je le črn pepel nekdanjih spominov. Naposled sede k mizi, njej nasproti. Meti pa so se bile na licih se bolj razvile rdeče roze čistega devištva. «In glej, Meta!* prične zopet ter si nasloni na mizo z rokama obraz, «naj svet misli, naj svet sodi, kakor mu drago! Ali ne hotel bi, da bi tudi ti imela o meni take spomine, da bi tudi ti sodila tako, kakor bode sodil svet! Ne hotel bi, da bi se tudi v tvojo dušo vtisnila črna moja podoba! Pa čemu ti pravim to, Bog moj, čemu?* Filip umolkne in rahel vzdih mu pride iz srca. Z vsemi močmi Je iskal besede, le ene besede; in Bog ve, da bi mu ne bila prišla le-tA beseda čez ustne — da se ga ni usmilila ona, zavoljo katere je boril silni boj s svojo dušo. Dekletu se je milo storilo. Rahlo mu dene mehko, belo svojo ročico na glavo, rekoč: »Filip, poglej mi v obraz — iti povej mi, da me ljubiš!* In zardela je kakor mlad rožni cvet spomladi. Po njem pa se razburijo vsi občutki in pozabljen je svet okrog njega, pozabljen in vtopljen v večno temo, iz katere se mu svita ie njena krasna podoba. Ona je v sramežljivosti svoji vstala. Tudi Filip vstane in vzklikne srečen: «Meta!» Ležala mu je na prsih! In brez besedi, brez besedi pritiska k sebi glavico njeno! Ali je bil to greh, da sta se revna črviča v neskončni stvaritvi tako ljubila? Narava se ni zavila v temo in na nebu je še vedno rumenela zarja zahajajočega sonca! Nekje tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov je sedel kos na veji ter pošiljal v hladni večer milobno svojo pesem. Ta pesem je donela po gaju in sladki njeni glasovi so prihajali tudi v prekipeči srci tu dol ter se družili ondi s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreče. Iz te sreče ju prebudč lahni koraki. Nepričakovano je bil prišel po peščenem potu knez Janez Evangelist. In sedaj je stal pred njima v violetnem svojem talarju in z zlatim križem na prsih. V roki je držal s srebrom kovano knjigo, brevir svoj. Knez je na deželi svoje molitve rad opravljal pod milim nebom. Zategadelj je bil tudi tisti dan prišel na nižavski vrt in po peščenih stezah hodeč prebiral sveto knjigo. Po obrazu se mu razširi nekak dobrovoljen smehljaj. »Tu je vir vašemu navdušenju, Filip Tekstor. Cherchez la femmei* |. .. -A Ponosno se obrne, odpre knjigi) ter počasi odide. ŠESTNAJSO POGLAVJE Don Cesar; Und seine Schvoesterl Croh; Wehe! Wehe! Wehel Chor S s s jih besed. ' " ’ t>ol* »Prihajaš v leta, Metka, in starost je najhuj ^ dekletih, ha, ha!» ^ > Neprijetno se je smejal. gj| prfjlfai) »Tu pa se je častitljiv mož, dober mož, 0S“*"uflj9 poprosil za roko tvojo. Dejal sem si: dekle Pr‘ ^ic* f in vzeti te hoče!* (Nadalje t«