OB BLIŽAJOČI SE 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA JAMARSTVA NA SLOVENSKEM PLANINSTVO IN JAMARSTVO ANDREJ KRANJC Pred skoraj štirimi desetletji je prav v Planinskem vestniku starosta slovenskih planincev in jamarjev, Pavel Kunaver, v prispevku z naslovom »Globoka alpini- stika« (PV 51, 4) potožil, da imamo 55 000 planincev — a niti deset takih, ki bi ple­ zali tudi po kraškem podzemlju. Navaja besede znanega nemškega alpinista L. VVeiratherja: »Mislim, da je raziskovanje podzemlja del alpinizma, ki bo dosegel svojo polno vrednost šele tedaj, kadar bomo poznali gorovje ne samo na po­ vršini, ampak tudi v notranjosti in kadar bomo obvladovali skalo, led in vodo tudi pod zemljo. Zdi se mi potrebno, da bi se vsak alpinist vsaj enkrat v svojem živ­ ljenju udeležil tudi enega pohoda v kak globok prepad.« Kot vse dejavnosti se tudi planinstvo in jamarstvo po eni strani vedno bolj spe­ cializirata (da ne omenjam alpinizma), a vendar se mi zdi, da je med planinstvom in jamarstvom kar precej povezave in sku­ šal bom pokazati, kako so se te vezi raz­ vijale, kako so, pogosto skupaj, planinci in jamarji odkrivali podzemlje naših Alp. KAJ JE PRAČLOVEK POČEL V JAMAH? Človek zahaja v podzemeljski alpski svet že tako dolgo, kot zahaja v Alpe oziroma v gore. Gotovo je naša najbolj znana alpska jama, ki jo je obiskoval že pra- lovec pred desettisočletji, Potočka zijalka v Olševi. A ni edina taka jama. Medvedja jama pod Mokrico (Kamniške Alpe) je v podobni legi, morda še teže dostopna. Res da dostop do nobene ni alpinistični podvig, je pa pravo »planinstvo«. Če člo­ vek pomisli, da je ta prvobitni planinec tamkaj lovil jamske medvede, se kar vsi­ ljuje primerjava s trentarskim divjim lov­ cem. Marsikatera alpska jama ni podrobneje preiskana ali pa je taka, da se v njej niso ohranili ostanki davnih obiskov. Le tu pa tam je naključna najdba drobcen žarek, ki posveti v neskončno temo preteklosti: sledi človekovega obiska v jami na Po­ kljuki, zglajena kamnita okoli 10 000 let stara sekira iz jame na Veliki planini. Kaj je počel človek v tej ozki jami v planinah — vedril, bivakiral, hranil plen, iskal rudo? Kaj se je zgodilo, da je pustil v njej dra­ goceno orodje oziroma orožje? Pastirji in drvarji so že od nekdaj upo­ rabljali alpske jame za staje in zavetja, o čemer pričajo suhi zidovi in ostanki zgradb iz polpretekle dobe v jamah oziro­ ma v jamskih vhodih, ki so tja do višin 2000 metrov nad morjem. Ena izmed prvih zabeleženih modernih raziskav alpske jame je bil obisk jame Breitenwinner v avstrijskih Alpah. Leta 1535 so s pomočjo vrvi in lestev prodrli nekaj sto metrov daleč v podzemlje. V jami Geldloch pa so leta 1591 celo pre­ plezali navpično stopnjo 700 metrov daleč v notranjosti. Ko so po »pravem« krasu pričeli odpirati jame za turistični obisk, tudi naše Alpe niso zaostajale. V Jami pod Babjim zo­ bom so že leta 1861 nadelali turistične poti, 1884 pa so jo celo poskusno osvet­ lili s 750 svečami! Skoraj konkurenca Po­ stojnski jami! Zgodovina našega planinstva je kar dobro preučena, še posebej je bilo odkritega precej novega ob praznovanjih 90-letnice SPD. Tudi zgodovina slovenskega jamar­ stva je. Organizirano slovensko jamarstvo bo praznovalo 100-letnico leta 1989. Cela vrsta jamarjev, med njimi najbolj znana imena, je raziskovala alpsko podzemlje. V Alpah so tudi naše največje jame. Tudi znani planinci in alpinisti so bili jamarji. Toda pri obravnavanju zgodovine našega planinstva skoraj ne omenjamo jamarjev in alpskih jam, pri preučevanju jamarske zgodovine pa planinstva in alpinistov ne, vsaj ne dovolj. Predvsem pa manjka sin­ teze, enakovredne in hkratne obravnave obeh plati, obeh dejavnosti, ki se v Alpah pogosto tesno prepletata. Temu sem malo skušal odpomoči v prispevku o jamarski zgodovini v Zborniku za zgodovino nara­ voslovja in tehnike (1981) v poglavju o jamarstvu pred ustanovitvijo Društva za raziskovanje jam (DZRJ) leta 1910. Ampak to je bil le poskus, kratek pregled, v ce­ loti in podrobnostih popolnoma nedode­ lan. Običajno ne vemo ali pa pozabimo, da so številne podružnice SPD takoj po ustanovitvi organizirano raziskovale jame, jih najemale in urejale za turistični obisk, in sicer od Krasa do Zgornje Savinjske doline in Pokljuke. Bibliografija jamarskih prispevkov, predvsem o alpskih jamah, gre v stotine. PRVI GLOBINSKI ALPINISTI Kot običajno je tudi tu treba pričeti z Val­ vasorjem. Pisal je o vsem, vse ga je za­ nimalo, od najvišjih vrhov do najglobljih jam. Med alpskimi kraškimi pojavi omenja izvir Savice, luknjo v snežnikih nad Kranj­ sko goro, luknje nad Tržičem, pri Sv. Pe­ tru nad Begunjami, na Ljubelju in na Je- PLANINSKI VESTNIKi PLANINSKI VESTNIK Morda je bistvena razlika med »podzemeljskim« in »površinskim« alpinizmom ta, da Je za prvo vrv »osnovno« sredstvo, za druge pa le varovalni pripomoček zerskem. Vmes navaja tudi take, iz katerih prihrumi nevihta ali se privali ven megla, če vržeš kamen vanjo (luknja na Jezer­ skem). Iz nekaterih zapiha hud veter — Veternek nad Čemšenikom. Take so po­ sebno pogoste v gorah. Omenja tudi na­ ravne predore in »luknje skozi gore«. Mar­ sikatere med temi luknjami danes ne mo­ remo identificirati. Morda je bila res taka jama ali luknja, pa je danes ne poznamo oziroma je ni več, ali pa je zapisal ljud­ sko izmišljotino ali govorico. Včasih je vsakega malo, malo resnice in malo pre­ tiravanja, kot je npr. »okno, skozi katerega greš iz Kranjske gore v Bovec«. Tudi avtor dela Orvctographia carnioli- ca... (1778), B. Hacquet, ki je kot tretji pristopnik leta 1782 osvojil Triglav, se je močno zanimal za jame in bil že bolj »športno« navdahnjen jamar. V Postojn­ sko jamo se je ob suši splazil skozi ponor, v Vilenico je plezal po »stopalnih lestvah« (zasekanem deblu), njegov opis spusta v Socerbsko jamo pa že močno spominja na podzemeljski alpinizem; ko je »...po vrveh zlezel 50 sežnjev v globino in bi bil mogel še dalje priti...«, pa njegovi spremljevalci tega niso bili vajeni in jih je bilo strah. Kustosa ljubljanskega muzeja H. Freverja navadno ne štejemo ne med alpiniste in ne med jamarje, pa je bil znamenit pla­ ninec (vzpon na Triglav leta 1837), zani­ mal se je tudi za jame in se niti plezanja v navpična brezna ni ustrašil. Med prvimi pri nas se je lotil snežnih jam in ledenic v alpskem pogorju, na Mežaklji (1850). V njegovem času so si bile planinska, ru­ darska (med prvopristopniki na Triglav sta bila tudi rudarja) in jamarska tehnika pre­ cej podobne. Tako Hohenwart leta 1838 opisuje Freverjev spust v kraško brezno: »Tedaj si je zavezal gospod Frever vrv kar najsmiselneje okrog života, ovil podaljšano vrv nekajkrat okrog bukovega debla, polo­ ženega počez prek brezna, in se dal rahlo spuščati navzdol. Rudarska svetilka, obešena okrog ledij in bingljajoča tri čev­ lje pod njegovim telesom, je svetlo gorela, v levici je imel z železno konico obito pa­ lico, za pasom krampeže in kladivo, v malhi vžigalo, desnica pa je bila prosta.« (prev. M. Aljančič.) Preveč podrobnosti morda dolgočasi. Naj omenim le še znanega slovenskega narod­ njaka, planinca in alpinista H. Turno, ki je bil tudi jamar. Ni znano, če se je po­ sebej ukvarjal prav z alpskimi jamami. Vendar v »Imenoslovju Julijskih Alp« tu in tam omenja tudi jame. Z jamami se je Turna spoznal že v mla­ dosti, ko je živel oziroma služboval v Po­ stojni (1876—1879). V svojih spominih piše, da je pogosto vodil tuje goste po Postojn­ ski jami in preplezal vse takrat znane pod­ zemeljske jame. »Menda sem bil prvi slo­ venski jamar,« piše. — S tem se danes po­ vsem ne strinjamo, gotovo pa je bil med prvimi »športnimi« jamarji oziroma alpi- nisti-jamarji. To je najlepše videti iz nje­ govega opisa plezanja (seveda prostega) v Divjo jamo pri Orehku, ki je bilo eno iz­ med njegovih najhujših: »Nadaljnje pleza­ nje je bilo težko, ker je bilo spolzko in nisem imel oprave. Plezal sem bos v svi- ticah in golih prsi. Svetil sem si s svečo, ki sem jo imel zataknjeno za klobukom. Zmagal sem marsikatero težko mesto in komaj priplezal spet nazaj. Od truda sem se zgrudil v travo in nekaj časa nisem prišel do oddiha.« (Iz mojega življenja.) Kje so že tisti časi, ko so se ljudje v pod­ zemlju bali hudiča, coprnic ali »možička z rdečo čepico«! SPD RAZISKUJE PODZEMLJE Še tesnejša povezava med alpinizmom in jamarstvom se je pokazala ob ustanovitvi Društva za raziskovanje jam na Kranjskem (DZRJ) v Ljubljani 1910. Ustanovitelji in člani so bili sami imenitniki, od deželnega predsednika barona T. Schvvarza von Kar- stena prek deželnega šolskega nadzornika J. Hubada do gozdnega in domenskega ravnatelja H. Schollmaver-Lichtenberga in kanonika J. Sušnika. Tudi prvi društveni odbor je bil podobno imeniten. Časnik PLANINSKI VESTNIK 378 Takšno je drobovje Kanina: v Skalarjevem brez­ nu 240 metrov pod površjem Jutro je to takoj opazil: »...možje, ka­ terih večina morda razen v Postojnski jami še ni bila v nobeni drugi jami, v katero bi se ne upal tudi šolarček ...« Kdo pa je potem raziskoval jame? Takega v društvu ni bilo. Na srečo je postal tajnik društva mlad profesor J. Cerk, navdušen fotograf, pred­ vsem pa planinec. Bil je duša »Drenov- cev«, mladih planincev »nove smeri«, za­ četnikov našega alpinizma, turnega smu­ čanja in še marsičesa, dobro znanih pla­ ninski javnosti in jih ni treba posebej predstavljati. Cerk se je spomnil svojih tovarišev, jih povabil k sodelovanju in DZRJ je dobilo aktivno, udarno speleolo- ško skupino. Menim, da ni zgrešena trditev, če rečem, da je začetek, jedro današnje Jamarske zveze Slovenije nastalo prav iz slovenskih planincev, mladih, vsestransko naprednih planincev. Formalne zveze med mlado jamarsko in skoraj dvajset let starejšo planinsko or­ ganizacijo sicer ni bilo. A ravno v času med ustanovitvijo dunajskega »Verein fiir Hohlenkunde« (Jamoslovno društvo) leta 1879 in ustanovitvijo Primorske sekcije DOAV V Trstu z močnim Jamskim odse­ kom (ust. leta 1883) ter osnovanjem DZRJ leta 1910 je bilo Slovensko planinsko dru­ štvo, ustanovljeno leta 1893, skupaj s podružnicami tisto, ki je zapolnjevalo vrzel v raziskovanju podzemlja, še pose­ bej pa je bilo pomembno pri ohranjanju »slovenskega značaja krasa«. Tako vlogo je imelo sicer v slovenskih gorah. Tega se običajno ne zavedamo ali celo ne vemo, vsekakor pa je bila to ena izmed po­ membnih aktivnosti SPD, čeprav ta plat njegove dejavnosti še ni zadovoljivo ob­ delana. SPD se je s podzemljem ukvarjalo po­ vsod, kjer se je za to pokazala potreba. Naj začnem z obrambo slovenstva. Začelo se je na Krasu, kjer se je razširil »... glas, da preti divaški Vilenci (sedaj ji pravimo Divaška jama) nevarnost, da pride v tuje roke...«. Se istega leta, 1905, jo je pre­ vzela v upravo Tržaška podružnica SPD in jo ponovno uredila za obisk. Istega leta so si ogledali in pridobili lastništvo tudi nad jamo Dimnice pri Slivjah. Ogled Dim­ nic — 25-metrski spust po vrvenih lestvah — je bil za funkcionarje podružnice in osrednjega odbora SPD gotovo pravi ja­ marski podvig; tudi za marsikaterega da­ našnjega jamarskega funkcionarja bi bil. Boj za slovenstvo pa se je bil tudi v Alpah. Tej stvari v prid je Janez Krivec iz Luč podaril znamenito jamo, znano po jamskih hroščih, Trbiško zijalko, v last Savinjski podružnici. Koliko vpliva je imel pri tem Kocbek, se ne ve. Vemo pa, da je bil tudi ta zavedni Slovenec eden iz­ med tistih, ki se je razen za planinstvo precej zanimal tudi za jame, predvsem alpske. A planinci niso le čuvali naših jam, tudi raziskovali so jih. Ajdovsko-vipavska po­ družnica poroča o raziskavah vodne jame, iz katere izvira Hubelj, radovljiška o mar­ kiranju in nadelavi poti do velike jame nad Završnico — ta jama še vedno ni raziskana oziroma je ni v slovenskem jam­ skem katastru. Že med podpisniki prošnje za ustanovitev SPD kot tudi med njegovimi kasnejšimi odborniki so imena ljudi, ki so se zani­ mali za kraško podzemlje ali pa pozneje naletimo nanje med članstvom jamarska organizacije. NAJGLOBLJE JAME SO V GORAH Ne gre mi toliko za kronološki prikaz, ampak le za dokaz in podporo ter jasno predstavo o tem, da se niso le jamarji zanimali za alpske jame, ampak tudi pla­ ninci za jame po vsem krasu in se je torej planinsko-jamarska dejavnost že od pričetka obeh organizacij močno preple­ tala. Kasneje pa se nista prepletali le dejavnosti, ampak so se tudi organizacij­ ske oblike. Pri tem mislim predvsem na dejavnost Slovencev oziroma slovenskih organizacij. Da so pri nas, predvsem na Krasu, ki je bil takrat tako rekoč edinstven na svetu, delovale tudi tuje oziroma tuje­ rodne organizacije, je očitno. Konec kon­ cev so bile poplave na kranjskih kraških poljih neposredni povod za ustanovitev dunajskega Jamoslovnega društva. Škoc­ janske jame so bile izključno torišče Pri­ morske sekcije DOAV, po našem kraškem podzemlju so raziskovali tržaški (italijan­ ski) planinci iz sekcije S. A. G., zaledje Kvarnerskega zaliva, kamor sodi tudi Snež­ niško pogorje, pa »liburnijski« planinci z Reke. Led in sneg sta v gorskih Jamah tudi pod zemljo Vse foto: J. Hajna PLANINSKI VESTNIK Na svetu je zdaj raziskanih več kot 20 kraških jam, ki so dolge več kot 50 kilometrov. Naj­ daljša podzemeljska Jama na svetu Je sistem Mammoih Cave v Kentuckvju v ZDA, ki Je dolg natančno 500 506 metrov ali več kot 500 kilometrov; toliko merijo vsi doslej raziskani rovi v tem Jamskem sistemu. Več kot 100 ki­ lometrov so poleg tega na svetu dolge še štiri jame: Optimističeskaja v Ukrajini v Sovjetski zvezi (157 000 m), Holloch v Švici (133 050 m), Jewel Cave v Južni Dakoti v ZDA (117 965 m) in Ozernaja v Ukrajini v SZ (105 300 m). Nad 80 km sta dolgi Sistema de Ojo Guarena v Španiji in Sistema de la Coumo d'Hyouernedo v Franciji. Natančno 80 km sta dolgi Zoluška v Ukrajini (SZ) In Siebenhengste-Hochgant Hohlensvstem v Švici. Nad 70 km Je dolga Wind Cave v Južni Dakoti v ZDA, nad 60 km Friars Hole Cave Svstem v Zahodni Virginljl v ZDA in Organ Cave Svstem v isti državi. Nad 50 km dolge podzemske Jame so v ZDA, Mehiki, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, na Papui — Novi Gvineji, v Maleziji in Italiji. Velik del teh Jam je v gorskem svetu, med njimi orjaški sistem brezen Pierre St. Martin v Pirenejih med Francijo in Španijo. Naš sistem Postojnskih jam Je v primerjavi s temi ogromnimi jamami pravi pritlikavec s »samo« nekaj več kot 20 kilometri podzem­ skih rovov. Planinska in jamarska dejavnost, pred­ vsem v gorah, sta se prepletali tudi v času med obema vojnama in po II. vojni. Edini Slovenci, ki so obiskovali in raz­ iskovali jame v soškem delu Julijskih Alp, tistem, ki je po I. vojni pripadel Italiji, so bili člani planinskega kluba Krpelj. 2e prej sem omenjal znamenite planince in alpiniste, ki so se ukvarjali z jamami. V obravnavanem času je bil morda najzna­ menitejši med njimi italijanski alpinist Comici. Ne vem, koliko so ga zanimale alpske jame, na vsak način pa so ga za­ nimale jame kot plezalni problem: ple­ zanje v temi, po mokrih in vlažnih navpič­ nih stenah ter previsih. Ni čudno, da ga je najbolj privlačila prav Kačna jama, ena od naših največjih (po velikosti rovov) jam z veličastnim, 160 metrov globokim vhodnim breznom. V stropu nekaj deset metrov visokega rova je preplezal danes legendarni »Comicijev kamin« kakih 100 metrov visoko in na vrhu odkril Prelčev rov. Zakaj »legendarni«? Ker niti kamina niti rova do danes ni nihče več preplezal niti ga ni našel! Ali gre za neponovljiv dosežek ali za veliko prevaro velikega alpinista? Skrivnost je že prek 50 let za­ vita v temo Kačne jame. Pa tudi v skromnejših okvirih so planinci sodelovali pri raziskovanju alpskega pod­ zemlja. Tako so npr. v Gorjah na Bledu ustanovili poseben Jamski odsek pri SPD Gorje, da so lahko raziskovali in urejali za turistični dostop Simonovo jamo nad dolino Radovne. V šestdesetih letih so slovenski jamarji organizirali obsežne raz­ iskave Triglavskega brezna — prvi, ki je stopil na dno ledenega Velikega brezna, je bil alpinist. 379 PLANINSKI VESTNIK Po II. vojni se je jamarstvo v Sloveniji močno razmahnilo. A ne samo jamarstvo, tudi planinstvo. Cela vrsta planinskih dru­ štev je imela v svojem okrilju jamarske sekcije in jamarji-planinci so razen alpske­ ga podzemlja raziskovali tudi druge dele slovenskega in jugoslovanskega krasa, po­ dali so se celo na afriški kras. Posebno veliko in dobro organiziranih jamarjev v okvirih planinskih organizacij je zdaj na Hrvaškem in pri Planinski zvezi Jugoslavije je tudi posebna komisija za jamarstvo. Seveda pa tudi drugi jamarji, ki niso bili planinci, niso puščali vnemar alpskega podzemlja, še posebej, ko so ugotovili, da tudi v naših Alpah ni razvit le površin­ ski kras, ampak da so v Alpah poleg vi­ sokih vrhov tudi globoke jame. In še več: spoznali so, da so zelo globoke jame (glo- 80 LET DR. MIHE POTOČNIKA Dne 29. septembra praznuje častni pred­ sednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik častitljiv življenjski jubilej — osemdeseti rojstni dan. Čestitamo mu za to visoko obletnico in iz bogate bere nje­ govega planinskega pisanja objavljamo od­ lomke iz njegovega razmišljanja in spo­ minov, ki jim je dal naslov »Posušeni rož­ marin«. Nemara je to eno izmed njegovih značilnejših planinskih del, v katerem niza svoje poglede na gorništvo. Ko je Janko Mlakar, odlični planinski po­ potnik klasične dobe našega planinstva in planinski pisatelj, nekoč v Vratih nagovoril očeta nepozabnega smučarskega skakalca starega Janeza Poldo, pastirja-vodnika, ki je sedel pred svojo skromno pastirsko bajto na Poldovem rovtu: »Oča, velik je Triglav!«, mu je ta pomen­ ljivo odrezal: »Ja, velik je. Ampak če bi oni vedeli, ko­ liko ga je še v tleh!« Jaz bi k Poldi še dodal: »Pa koliko ga je še okrog njega!« Stari Polda je brez dvoma čutil in posre­ čeno izrazil veličino in razsežnost Triglava. Podobno je čutil in zapisal že dr. Julius Kugy: »Triglav ni gora, Triglav je kraljestvo!« Triglav obvladuje, prevladuje in zbira vse okrog sebe, si vse podreja, se vpleta v zgodovino, v čustvo in zavest vsega na­ roda, ki biva pod njim in daleč okrog njega. Že več kot tisoč štiristo let posega na svoj način v dušo skoraj slehernega Slovenca in Slovenke, navdihuje umetnike, hrabri drzne, tolaži razžaljene in žalostne, dviga naše misli in stremljenja v višave bina pomeni višinsko razliko med najnižjo in najvišjo doseženo točko v jami) možne samo v Alpah oziroma v visokih gorah. Temu spoznanju so sledili uspehi: v slo­ venskih Alpah imamo jame oziroma bre­ zna, ki so med najdaljšimi in najglobljimi v Jugoslaviji. Pološka jama nad izviri Tol­ minke je s skoraj 11 km rovov tretja naj­ daljša v Jugoslaviji, Brezno pri gamsovi glavici v Pršivcu nad Bohinjskim jezerom s 776 metri globine pa drugo najgloblje brezno v Jugoslaviji. Tretja jama po glo­ bini je Pološka, peta Majska jama v Pršiv­ cu, osmo brezno v Migovcu nad Tolminom, itd. Da ne bo preveč naštevanja: med 53 ju­ goslovanskimi jamami, globljimi od 250 metrov, jih je kar 14 iz slovenskih Alp. in strmo vztraja, kljubujoč vsem viharjem in neurjem, vsem plazovom, vsem resni­ cam in vsem zmotam. Triglav ni samo gora, ni samo gorsko kraljestvo, ni samo gora iz bajk ali gora podjetnih gornikov. Triglav je tudi večni simbol in neizbrisni pečat našega tisočletnega obstanka in priča neuničljive vztrajne volje, da z njim vred živimo do konca! Nikoli ne bo znano, kdo je bil tisti prvi človek, ki se je napotil iz Savske doline ob Bistrici mimo Peričnika v zadnji konec Vrat in ki je tam obstal pred mogočnim zidom severne triglavske stene. To je mo­ ral biti mogočen in neponovljiv doživljaj, enkraten v svoji prvobitnosti, popolni sa­ moti in izgubljenosti. Kaj ga je gnalo tja med surove molčeče stene in prepade? Je bil navaden radovednež, pastir, lovec, ubežnik, iskalec ali pa samo navaden rav- nodušnež, ki mu je ta »kup kamenja« šel na živce (če so jih takrat že imeli). Ne­ ponovljiv? Morda. Toda del tega, kar je občutil samotni prednik v davnini, še dandanes lahko prist­ no doživlja novinec, ki prvič stopi pred veličastno skalovje severnega Triglava. Vsaj meni se je leta 1920, ko sem bil kot domačin iz njegovega neposrednega pod­ nožja prvič v Vratih in ob izviru Bistrice, zdelo, da je vse to komaj resnično, da je to podoba z drugega sveta. Tako nenavad­ no in nenadno je vse, kar te tam obdaja. Seveda, če imaš danes še srečo, da v množičnem vrvežu še ujameš trenutek sa­ mote in tišine tam ob izviru Bistrice. Neštetokrat sem vse do danes premeril Vrata in njihove prepade po dolgem in počez, stal, sedel in strmel pod steno, »upal in se bal« in pri tem užil toliko ne- SEST DESETLETIJ HOJE PO GORAH