Arhitektura
O mobiljarju
Konec.
Če narišem polico za perilo, eno za prte, prtiče itd., predale za spodnjo obleko, nogavice itd., polico za obutev in eno za pokrivala in če narišem še predel z moško in enega z žensko obleko za obešalnik, je nešteto vse.
Ti predmeti, ki so stalno v rabi, so vsebina polic, predalov in predelov.
Shrambe za te predmete, ki so vsi neke ustaljene oblike, so dobile tekom preskusen j zadnjih 20 let pirav določene dimenzije. (75 cm širine in 37 % do 50 cm globine ali 150X75 lica in 37^ do 75 cm globine. Globina je odvisna od različne notranje ureditve teh shramb).
Taka enotna mera uslvarja red v konstruktivnem, arhitektonlskem, ekonomskem in industrijskem smislu.
Bilo bi pametno, industrijsko in v serijah izdelovati take »shrambe", ki bi bile na prodaj v vseh večjih trgovinah, dostopne za vsakogar, ki misli urediti svoje stanovanje, in na razpolago arhitektu, ki bi šele z njimi ustvarjal prostore.
Zasebnik jih bo namestil ob stene svojih sob ali pa bo z njimi sestavil nove predelne stene v polni ali pa polovični višini svojega stanovanja.
Arhitekt pa bo take shrambe namestil v zidovju svojih bodočih zgradb.
Preostane oprema, pravzaprav inštalacija notranjščine teh shramb. Takale shramba se da opremiti kakor običajne pisarniške omare kar najbolj preprosto, lahko pa tudi z največjo rafiniranostjo in razkošjem.
Tudi take notranje opreme bi si vsakdo lahko kupil v trgovinah.
Tik pred prihodom stanovalca v izgrajeno hišo, bi to opremo ustrezno njenemu namenu montirali po »shrambah". Naposled bi namestili še zapore in krila pri teh shrambah v steni: Drseče pomične plošče iz kovine, vezanega lesa, marmorja, stekla itd.
Tu se bodo razodevali okusi, skromnost, razkošje, duhovitost.
Ko pa bomo hiše gradili iz samega suhega materijala, bo postal ta način v opremi mobiljarjal in z njim naših stanovanj še bolj sproščen.
Poskusimo si predstavljati novo stanovanje. Vsak prostor ima svojo najmanjšo, a zadostno razsežnost. Njegovo osvetljenje (skozi dolgo okno) je brezhibno. Njegova oblika ustreza njegovemu namenu. Vrata se odpirajo tako, da je gibanje po stanovanju ugodno.
V spalnici, knjižnici, dnevni sobi, v pripravljalni in v kuhinji, povsod z enim gibom dvigaš ali spuščaš zaporna krilca, zasloni drse; izza njih 6e kažejo predeli, ki so prilagodeni svoji vsebini. Vsak predmet ima svoje mesto — kot v tabernaklju.
Pravkar je iz notranjosti predela na kroglicah pridrselo vešalce: pred seboj imaš razpirostrte svoje obleke itd.
Pohištva umetnih mizarjev torej ni več v hiši.
Potrt sem, ko mislim na toliko dobrih obrtnikov, vendar mislim, da se moramo v prvi vrsti prilagoditi novim pogojem sodobnega življenja.
O mizah.
Prihajam s predlogom, ki pove vse. Zakaj ne bi v svojem stanovanju razpostavili nekega števila Istandartnih mizic (dveh ali treh velikosti, ki se dajo zložiti druga v drugo), iz različne tvarine če hočete. Njihova konstruk-
232
cija iz jeklenih cevi omogoča avtomatično pritrditev mizne plošče na jekleno ogrodje nog. Miza za veliko kosilo ali pojedino je brž sestavljena. Sestavili bomo več miz, ki smo jih prenesli skozi vrata (ki so zaradi tega lahko znatno ožja kot dozdaj) razstavljene. In sicer mizno ploščo pokonci stoječo, ostalo ogrodje nog pa zloženo. Vse gre z lahkoto. In kdo vas more potem prisiliti, da obedujte ravno v »jedilnici"?
In o stolih?
Povejmo novo nezaslišanost: stol je stroj za počivanje. Ne bomo govorili o „stilu", v katerem — bolje bi bilo reči po katerem — naj počivamo; nasprotno opažamo, da je več načinov sedenja, ki se ravna po dnevnem času, po naših namerah, po položaju, ki ga imamo (in ki ga tekom večera menjamo tri do štirikrat) n. pr. v sprejemnici itd. Pri delu sedim »aktivno": delovni stol naj bo tedaj mučilna priprava, ki me sijajno vzdiržuje budnega. Pri kramljanju se v temle naslonjaču sedi prav dostojno in uljudno. Kadar bi rad prepričal s svojim vznesenim govorom, sedim »aktivno". Kako mi pri tem pomaga tale visokomožna stolica. Kadar sem zamišljen in raztiresen, sedem „na svojo zadnjico" na tole nizko stolico iz turških stambulskih ka-vedijev, ki je le 35 cm visoka in ima 30 cm v premeru. Takole bi sedel ure in ure. In če nas je v majhnem salonu še manjše hiše 15 takih, ki smo prišli z namenom, ubijati čas, bo gospa vzela pač 15 takih stoličk iz kake shrambe, kjer so bile vtaknjene druga v drugo, da so zavzele manj prostora.
Mislim na Cowboya iz Far-Westa, kako sedi s pipo v ustih, z nogami oprtimi na kamin (višje od glave). To je popoln počitek.
Na naši šezlongi (konstrukter: Le Corbusier in Ch. Perrian, op. prev.) lahko zavzameš vse te lege. Vzdržuješ jo v zaželenem položaju le s svojo telesno težo. Brez sleherne priprave.
To je pravi stroj za počivanje.
(Plečnik je rekel o nekem stolu, ki je bil projektiran v njegovi šoli, da je podoben psu, ki se pripravlja na skok. Op. prev.).
Sodobna žena si je pristrigla lase. Oblike njenih nog so naši pogledi vajeni. Steznika ni več. »Etiketa" je padla. Rodila se je na dvoru. Tam so smele sedeti le nekatere osebe in to na prav določen način. Potem je v XIX. stol. zakraljeval meščan in si je naročil neizmerno bolj izrezljane in pozlačene foteje, kot so jih imeli preje čistokrvni princi. »Lepega vedenja" se je učil meščan — kralj v zavodih.
Danes nas vse to dolgočasi.
Odličen  človek  nikdar  ne  zgubi   svoje  odličnosti,  niti  na karnevalu.
Glede tega smo si na jasnem.
Toda predvsem smo na tem, da bomo boljše sedeli.
Hiša pa se je očistila od nepotrebnega mobiljarja.
Imamo dovolj prostora in svetlobe. Kretamo se urno. In mogoče bomo, doma, v tej lagodni uri počitka celo o čem razmišlali!? In tu je dno: o čem razmišljati!
O sozvočju proporcij.
O pesmi o mehanizaciji sodobnega človeka.
Celo o kaki pesmi v stihih.
O glasbi.
O kipu.
O sliki.
O fotografiji.
233
Življenje je polno priložnosti, za zbiranje dragocenosti, ki bodo vredne razmišljanja.
O tejle spljaki na morski obali.
O temle krasnem storžu.
O metuljih in hroščih.
O temle delcu stroja iz brušenega jekla.
O kosu rude.
O bogovih? Duh je, ki jih ustvarja s stvarmi na zemlji.
In o mobiljarju?
Ah da! Toda ime „mobiljar" je izginilo. Nadomešča ga »oprema domačnosti".                                                                                                                    X.
234