VESTPHK MPEE % * Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Klagenfurt = E izhaja v Ceiovcu = E Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov = § P. b. b. § E E auumtmnmmmtimmnnumnmuunmtmmitmmnuHmm^ ^^N'K XXXVi CELOVEC, PETEK, 17. APRIL 1981 ŠTEV. 16 (2015) Tudi v [uči [judskega štetja: Očitna diskriminacija Pripadnikov manjšin v Avstriji -—V predzadnji številki našega tista smo na tem mestu poročati o ^Pnem pismu obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev notra-ministru Lancu, v katerem sta ga kot pristojnega za izvedbo inskega štetja opozoriti na vrsto vprašanj, ki se z ozirom na manj- šhsko ^ še vprašanje postavtjajo v zvezi s popisovanjem prebivatstva sptoh posebej z tetošnjim popisom, ki bo 12. maja. Na to pismo je ^tjninister Lane odgovorit si in njegov odgovor vsekakor ..zasluži", 9a nekotiko ogtedamo in mu posvetimo nekaj besed. e kar prva ugotovitev v mini-odgovoru pokaže, kako v "se turnejo, tolmačijo in pred-upoštevajo nedvoumne ob-^ naši državi nalaga ^ državne pogodbe. Minister ^ ^3"ireč trdi, da vprašanja po-za ljudsko štetje ni mogoče kovati z določilom člena 7, po kn^?^ je na določenem območju slovenščina dodatno k peščini enakopraven uradni jezik. Av še posebej opozarja, da v rtJ- za druga pravna pod- (katf dvojezičnih formularjev rod di nespoštovanje medna-rQg?°P*"3vnih določil na enem pod-ber! k ^P^vičevalo kršenje pogod-^obveznosti tudi na drugih r°šjih). Da pa bi tej čudni in braJ"^ ^ prepričljivi Jogiki" dal ^ videz, minister Lane doda-Pg "0a to naziranje deli tudi ustav- ^oierj^,/''' veznega i&^ vedno spet slišimo, kako ^9a pravna država in poleg bjen še manjšinam naklo- da . ^odi v tem primeru zvemo, ^rb°: ^^'jski statistični urad poki "Prevajalske pripomočke", Žeipg °° preko urada koroške de-°bčin posredoval pristojnim do i-,k^' pripomočkov se bo-Pathi^° Poslužili števni komisarji, be, ^ ' r* še bodo to želele - osebo bbt bodo popisovali. „To se čeprav za to ni nobene ^drja ^ zakonite obveznosti," pou-strijg. .^'^ister širokogrudnost av-"širok " oblasti. Vendar pa je ta aogg^°9rudnost" na zelo majavih ki jj^ ' kajti prevajalski pripomočki, bajr,^ dopoveduje minister, so obi-^avj ^ za tujce, ki jezika v §itti n ^0 obvladajo; toda pri manjša za avtohtono prebivalstvo, ^roj^^ne, katerih jezik je med-br^gdopravno priznan kot enako-djadni jezik. Zato „široko-s prevajalskimi pripo-ba ^ bem primeru ni samo gro- barQ^ ' ov Slovencev in njihovega ^dtriQ čuta, marveč tudi ekla- br^ kratenje njihovih ustavno- klg ^ugotovljenih pravic, ^ad-^dost klasičen primer spre-jbcjja ^ ministrova argumen-bg apkaj v popisnicah niso po-brizna^šoine navedeni tudi jeziki 'o narodnih manjšin. Krivi ^biQ anireč koroški Slovenci, ker 1976 protestirali proti ..tajnemu ugotavljanju materinega jezika" (tako imenujejo takratno ugotavljanje manjšin); zato so pri sedanjih popisnicah ..izpustili vse, kar bi lahko kazalo na takšno jezikovno ugotavljanje". Ob takšni logiki se je treba vprašati, zakaj bodo potem sploh spraševali po jeziku in predvsem: zakaj niso izpustili tudi navedbo ..deutsch", kar edino bi odgovarjalo načelu enakopravnosti. Glede števnih komisarjev je v odgovoru rečeno, da je to zadeva posamezne občine; sicer pa je minister Lane prepričan, da števni komisarji ne bodo izvajali nedopustnega pritiska, zlasti ker bi s tem ravnali proti zakonu o ljudskem štetju, kar bi bilo kaznivo. Ne vemo, kaj je treba razumeti pod pojmom „nedopustni pritisk", vemo pa zelo dobro, koliko vsega „ne-dopustnega" se je pri ljudskih štetjih v Avstriji že dejansko dogajalo — le pristojne oblasti krivcev niso klicale na odgovornost, čeprav so jim bili naznanjeni vsaj najbolj kričeči primeri malverzacij, pritiskov, zastraševanj in drugih oblik potvarjanja štetij. In končno še ministrov odgovor na zahtevo, da je v krajevnem se- znamu treba imena krajev navesti dvojezično: minister pravi, da more za podlago služiti le sedanje zakonsko stanje, po katerem da je za vrsto koroških občin predvidena dvojezična označba, medtem ko za označbo krajev ni dvojezičnosti, marveč so za dele občin ali samo slovenske ali samo nemške označbe. Pri najboljši volji ne moremo razumeti, kaj naj pomeni ta akrobacija okoli vprašanja, kje naj bo kaj dvojezično — v odredbi iz leta 1977 je glede vasi vsekakor govora o ..topografskih označbah v nemškem in slovenskem jeziku", člen 7 državne pogodbe pa govori o upravnih in sodnih okrajih, v katerih morajo biti napisi in označbe topografskega značaja „tako v slovenščini kot v nemščini". Že tedaj, ko smo poročali o stališčih in zahtevah obeh osrednjih organizacij, smo zapisali, da bo ljudsko štetje nov preskusni kamen za Avstrijo, ki bo lahko pred vso svetovno javnostjo manifestirala, kako spoštuje mednarodnopravne obveznosti in koliko so ji vredne lastne ustavne in zakonske norme. Ta ugotovitev v polni meri velja tudi po odgovoru, ki ga je dal pristojni minister. Kajti bistva problema tudi še tako prefrigano ovinkarjenje ter poigravanje z interpretacijami nedvoumnih mednarodnopravnih in ustavnih določil ne more spremeniti. Bistvo problema pa se slej ko prej kaže v dejstvu, da so pripadniki manjšin v Avstriji tudi v luči ljudskega štetja državljani druge vrste — to pa je očitna diskriminacija! V soboto 25. aprila 1981 ob 17.30 uri bo ob spomeniku padiim borcem proti fašizmu ter žrtvam fašističnega nasiija na pokopališču v Železni Kapli spominska svečanost kjer se bomo poklonili spominu vseh naših junakov, ki so s svojo borbo, s svojim trpljenjem in s svojo žrtvijo prispevali k zmagi nad nasiljem in krivico. V okviru svečanosti bodo spominski nagovor, nastop domačega pevskega zbora SPD „Zarja" in polaganje vencev. Z udeležbo na svečanosti bomo počastili spomin na vse tiste, ki so se borili in se žrtvovali v boju za svet miru, svobode, pravičnosti in sožitja. ZVEZA KOROŠKIH PARTiZANOV Novi vesoljski podvig v senci širjenja oboroževalne tekme v vesolje Točno po načrtih je potekal od nedelje do torka prej že večkrat preloženi prvi polet ameriškega vesoljskega trajekta „Golumbia" in v svetovnem tisku je bilo govora o „revo-luciji v astronavtiki" ter o „novem obdobju pri osvajanju vesolja". Za kaj gre v bistvu pri tej zadevi? Dosedanja astronavtika je temeljila na tem, da so za vsak polet v vesolje porabili novo raketo, kar je stroške seveda močno povečalo. Pri sedanjem trajektu je stvar drugačna. Sestavljen je iz treh delov: Osrednji del nosi ime Orbiter in so v njem prostori za posadko in za tako imenovani koristni tovor; s tem delom, ki je bolj letalo kot raketa, sta astronavta John Young in Robert Crippen od nedelje do torka obkrožala Zemljo in potem spet pristala na suhem, tako da je „letalo" uporabno za nadaljnje polete. Drugi del je velikanski tank za gorivo (700 ton tekočega goriva!), ki je poganjalo motorje tako dolgo, da je osrednji del dosegel predvideno višino in začel krožiti okoli Zemlje; tedaj se je tank ločil od Or-bitra in zdaj samostojno kroži v ve- Zaključno srečanje revije ,,Primorska noje" v Trbižn „To je več kot pevska manifestacija", je v svojem pozdravnem govoru med drugim povedal predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Mario Colti na zaključni prireditvi revije „Primorska poje" preteklo nedeljo v Trbižu. Predsednik je izrazil tudi svoje zadovoljstvo nad pobudo prirediteljev, da to veliko pevsko srečanje zaključijo v Kanalski dolini, ker tako doprinašajo k zbliževanju in utrjevanju prijateljstva med prebivalci sosednjih dežel. S svojo prisotnostjo in besedami prijateljstva pa je predsednik Colli posredno dal tudi uradno potrdilo o prisotnosti Slovencev v Kanalski dolini. Zato je nedeljska prireditev v dvorani kina Kri-stallo v Trbižu bila dejansko pomembna kulturno politična pevska manifestacija, ki ni združila le pevke In pevce treh sosednih dežel, ampak je bila za Slovence v Kanalski dolini velik kulturno politični dogodek in s tem tudi močna moralna podpora njihovemu nadaljnjemu razvoju. Na zaključni prireditvi revije ..Primorska poje ", je poleg dveh domačih pevskih zborov sodelovalo še dvanajst pevskih zborov iz Italije, Slovenije in Ko- roške. Slednjo sta zastopala pevski zbor SPD „Zar-ja" iz Železne Kaple in pevski zbor ..Podjuna" iz Pliberka. S tem pa je enomesečna revija ..Primorska poje", katere prireditelj sta Združenje pevskih zborov Primorske v matični Sloveniji in Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu dosegla nov višek, saj je na le-tej sodelovalo skupno 138 zborov, od tega kar 52 iz zamejstva. Prav s tem pa so dosegli tudi še večjo razsežnost svojega poslanstva o utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora In zbliževanja med narodi sosedi. Salvatore Venossi je kot domačin pozdravil številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano. Velik pomen prireditve pa so s svojo udeležbo podčrtali predstavniki političnega in kulturnega življenja treh dežel, med njimi — poleg predsednika deželnega sveta — podžupan iz Trbiža Jožef Kravina, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, predstavnik RK SZDL Danilo Turk, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in podpredsednik Hanzi Ogris, tajnik SPZ Franci Sadolšek in predstavniki NSKS in KKZ. solju ter )e povsem možno, da bi ga pozneje uporabili kot sestavni del bodočih vesoljskih postaj. Tretji del pa sta pomožni raketi, ki sta ,,pomagali" pri vzletu celotnega trajekta, nakar sta se ločili od glavnega dela in s pomočjo padal pristali na določenem mestu v morju, kjer so ju „rešili" za ponovno uporabo. Z drugimi besedami to pomeni, da je vesoljski trajekt ..Columbia" uporabljiv za več poletov v vesolje, kamor lahko spravi z vsako „vožnjo" večje število potnikov ali dobrih 30 ton drugačnega tovora. S tem pa se na področju osvajanja vesolja dejansko odpirajo nove perspektive. V Ameriki imajo baje že za deset let vnaprej „razprodane" vse načrtovane „izlete" v vesolje — torej bi lahko govorili o rojstvu vesoljskega turizma. Še bolj zanimiva in pomembna je zadeva z znanstveno-raziskovalnega vidika, saj se spričo nosilnosti 30 ton koristnega tovora odpirajo na tem področju neslutene možnosti. Toda ob vsem pozitivnenm se na začetku novega obdobja osvajanja vesolja kaže tudi druga, dosti manj razveseljiva stran: namreč nevarnost, da se v vesolje ponese tudi oboroževalna tekma. V Sovjetski zvezi so na ta aspekt vsekakor opozorili že takoj na začetku ter je sovjetski tisk uspešni prvi polet ameriškega vesoljskega trajekta komentiral predvsem z opozorili na vojaško plat celotnega prizadevanja. Pri tem sovjetski strokovnjaki sicer poudarjajo, da Sovjetska zveza nikakor ne zaostaja glede raket, ki jih je moč večkrat uporabiti; celo z manjšimi stroški lahko opravljajo enake naloge v vesolju. Ravno astronomsko visoki stroški ameriškega poskusa — samo za gradnjo trajekta „Columbia" so menda porabili celo milijardo dolarjev, medtem ko imajo za desetletni program takih poletov predvidenih deset milijard dolarjev — pa so Moskvi za dokaz, da gre Ameriki pri tem v prvi vrsti za vojaške interese, češ, tako velikih sredstev v ZDA „nihče ne bi dal, če ne bi služili vojaškim namenom". Navdušenje ob začetku novega obdobja pri osvajanju vesolja torej upravičeno greni spoznanje in bojazen, da to hkrati pomeni tudi nevaren korak po poti izkoriščanja vesolja v vojaške namene ter razširjanja oboroževalne tekme v vesolje. ZANiMiV OBISK V NOVEM SADU: Naši novinarji pri izviru resnične enakopravnosti narodov in narodnosti Predstavniki ZSO navezah stike s Ceijsko regijo Prefekti teden se je v Vojvodini oziroma Novem Sadu, giavnem mestu te avtonomne pokrajine SFRJ, mudiia deiegacija siovenskih koroških novinarjev; to so biii Peter Wieser (S)NDOK), Andrej Kokot (Siovenski vestnik) in Franc Kattnig (Naš tednik). Namen obiska je bii spoznati gospodarsko, poiitično in kuiturno, ziasti pa narodnostno strukturo te regije, kjer živi več narodov in narodnosti. Do obiska je prišio na posredovanje vicekonzuia jugosiovanskega generainega kon-zuiata v Ceiovcu Svetisiava Popoviča, ki je doma v Vojvodini. Deiegacija je biia gost vojvodinskega časopisa „Dnevnik", katerega uredniki so skrbeii za široko paieto informacij in izredno gostoijubnost, katere so biii deiežni predstavniki našega tiska. V teku sedemdnevnega bivanja njihovega bivanja v Novem Sadu, so naši novinarji imeli številne mož- vojvodinski metropoli, kjer se čuti nosti spoznavanja življenjskega utripa Vojvodine, ki se je v teku zadnjih trideset let razvila v močno gospodarsko — tako kmetijsko utrip celotne avtonomne pokrajine. Gcstiteljji so najprej organizirali ogled tiskarne in uredništva „Dnev- drobneje), da je na vseh uradih avtonomne pokrajine Vojvodina uprava petjezična (srbohrvaško, madžarsko, rusinsko, slovaško in romunsko) in da imajo uvedeno večjezičnost tudi na občinskih upravah, sodiščih in razumljivo popolno enakopravnost narodnosti na ustanovah, kot so otroški vrtci ter osnovne, srednje in višje šole. To našim novinarjem ni bilo povedano le s strani uradnih forumov, ampak so to sami doživeli in slišali od predstavnikov raznih narodnosti, saj so med svojim bivanjem v Novem Sadu obiskali tudi prostore KUD „Maksim Gorki", kjer imajo Rusini v Novem Sadu svojo kulturno dejavnost; pravtako uredništvo madžarskega dnevnika „Madjar szo" in uredništvo slovaškega časopisa „Hlas ljudu". Razen tega so gostitelji omogočili tudi obisk novega otroškega vrtca in nove osnovne šole madžarske narodne skupnosti v Novem Sadu. Kajpada je bil na sporedu tudi ogled madžarske gledališke predstave (kjer vsako predstavo simultano prevajajo v srbohrvaščino); posebno doživetje je bila udeležba na premieri novega filma novosadskega filmskega podjetja „Ne-pclanta film"; pravtako obisk Fruš-ke gore, kjer imajo monumentalna spominska obeležja, posvečena kot industrijsko — regijo SFRJ. Ker nika", zatem pa so bili na sporedu Zaninmvje^tDil ^ v Vojvodini živijo različni narodi in obiski raznih ustanov, kot so po-narodnosti, je razumljivo, da je za- krajinski sekretariat za informacije, nimanje naših novinarjev s tega vidika bilo še posebno veliko, saj pokrajinski zavod za javno upravo, skupščina ..Delegatski glasnik", so prav v Novem Sadu videli, kako uredništvo RTV Novi Sad in muzej se dejansko prakticira enakoprav- revolucije. To so javne ustanove in nost in mirno sožitje med narodi. Temu primeren je bit tudi spored naj že tu naglasimo (čeprav bomo o vtisih tega obiska poročali še po- Za stare in nove naciste v javnem živT/en/u ne bi smeio biti mesta Vseaustr/js^/ aMrZ/rJ/sf/ČM;' ^ow/te prrpr^tr/ja z% 73. o^/etwco t/ržavne pogoje — protestno t/emonstracijo na Dana-ja. V prvi vrsti ko protest astnerjen proti nak/epom t/esračarske organizacije ANA (*ki jo sp/ošno imenajejo MfOfMCMtmHo,), r/a ki kanr/iJira/a pri /etosnjik visokošo/skik vo/itvak. O te; org<2M;'z%f;';; komite v izjavi za tisk poat/arja, r/a je ANA nemškonacio-na/na, protiavstrijska, protimanjšin-ska m protidemokratična zn kot taka nedvoamno nasprotaje protifašističnim do/oči/om državne pogodke. V ottzz/ezrz pa ko protestna demonstracija ve/ja/a sp/ok vsem pojavom Jetzzoe^ttrezzrzttzčzzžtz, zzezzzt^ozzzzczotzzz-/ističnik in zzeozz^czttzčzzztz si/ v Avstriji. Zato antifašistični ^ozwz'te tadi /tozzJzzrjzz, da p javnem živ/jenja Avstrije ne ki sme/o kiti mesta za neonaciste. Aako nevarno te že spet razrašča močvirje te/z si/, je ki/o videti tadi ^