Cena 1 Din Večernih Leto I. (Vlil.), štev. 62 Maribor, pondeljek, 18. julija 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Vetja mesečno, prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 - . Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c«sta št.13 Oglasi po tarif u Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PreSemcnm utica Ua Dunaju In v okolici vlada zopet mir — RevoSucija je splahnila v generalno stavko, ki ie vedno traja —■ Dosedaj aretiranih nad 200 komunistov — Včerajšnji boji v Ottakrlnsu — Pogreb žrtev Mir na Dunau. Prve aretacije Dunaj živi še tudi danes v revolucijski množici, čeprav se ljudstvo pola-gola pomiruje. Sicer še vedno ni mogoče dohiti natančne si;ke o krvavem Petka m soboti, vendar je pribito, da Se je boljševiški prevratni poizkus Popolnoma ponesrečil in da je vlada gospodar položaja. Po \scii važnejših trgih, ulicah in cestah v mest« in predmestjih krožijo močne vojaške patrulje in oboroženi oddelki socialističnega republikanskega Schutzbunda. V nedeljo je prišlo na posameznih krajih le še do manjših spopadov. Sedaj se čutijo pravzaprav samo še posledice generalne stavke, ki pa postajajo vedno boli neprijetne. Pošta, brzojav, telefon in železniški Promet počiva, listi ne izhajajo. Razširjajo se zelo alarmantne vesti, ki pa so večinoma plod fantazije ali pa moč I10 Pretirane. Ulice so prazne, le tuin-tam Se zbirajo skupine delavcev, ki so vsled stavke brez posla. Generalna stavka ima dvojen pomen : predvsem hočejo socijalisti izsiliti demisiio ©eiPlovega kabineta, odstop policij-sKega Predsednika dr- Schoberja, na drugj strani pa hočejo s tem tudi preprečiti, da bi komunisti brodili po kalni vodi In pritegnili delavske možice nase. Toda zvezni kancelar Seipel se je odločil, da se pod nobenim pogojem ne ukloni pritisku, ker se boji, da bi komunisti eventualnega njegovega odstopa ne izrabili za nov poizkus revolucije. Obe stranki sta zelo borbeni. Meščanske stranke upajo, da bodo končno le zlomile odpor socijalnih demokratov, ki so tudi proti temu. da bi se sklical parlament. Govori se o možnosti koalicijske vlade v Avstriji, ven-aar pa je malo verjetno, da pride do tega, ker obstoja med posameznimi strankami tako sovraštvo, da na skup-110 delovanje sploh ni misliti. Pogled na opustošenja in razvaline SxDunaju ie žalosten. Leva fronta ju-f,5ne Palače je popolnoma zgorela, oi,^na ie močno poškodovana. Življenji nevarno je iti v gornja nadstopja, so strašno razdejana. Niti gasilci si . t tja. Najžaiostnejši je pogled _ , v° razpravno dvorano, ki je po-,lloma zgorela. V predmestjih so demonstranti demolirali vse strojnice in . ar.ie krvavo pretepli. Trgovski in Javni lokali so še večinoma zaprti, odprte so le trgovine z živežem, kjor pa se vrši prodaja pod policijsko zaščito. Za nedeljo je bilo mobilizirano vse Policijsko moštvo in orožniki, pripravljena pa je bila tudi vsa dunajska garnizija. Parlament, vseučilišče, policijska direkcija, vse vladne palače, inozemske diplomatske misije in konzulati« plinarna in vodovod so bili močno zastraženi, vendar do resnejših spopa- '»U Ol TMilUv. .... B r a t i s 1 a v a, 18. julija- Na Dunaju vlada zopet popoln mir. Centrum mesta nudi zopet staro sliko. Pred par lamentom odstranjujejo zadnje ostanke barikad, v notranjem mestu zasipavajo strelne jarke. Tisoči in tisoči si na Schmerlingplatzu ogledujejo ^ ostanke nekdaj ponosne justične palače. Vlada popolnoma obvladuje položaj. Vojaštvo se je umaknilo v vojašnice, je pa za vsak slučaj vedno pripravljeno. V vojašnicah je na stotine rekveriraniii tovornih avtomobilov. Policija je včeraj aretirala 250 oseb, ki so se aktivno udeleževale pri pobojih. Del obtožencev pride radi ropa, požiga in javnega nasilstva pred sodišče. Med aretiranci so večinoma komu nisti. Nekaj pa je tudi socijalistov. Komunisti so še včeraj znova hujskali de lavstvo k revoluciji in izdali v to svr-ho posebne letake. Policija je razpečevalce letakov aretirala, katera tiskarna je tiskala letake, pa ni mogoče ugotoviti. Vlada je izdala včeraj proglas, v katerem proglaša, da je množica sama zakrivila dogodke, ker je metala na policijo kamenje. Policija je bila le vsled brutalnega napada nanjo prisiljena, da je rabila orožje- »Arbeiter Zei-tung« pa nasprotno zvrača vso krivdo na policijo in komuniste, češ da so mno žico izzivali in hujskali in tako onemogočili pomirjevalno akcijo republikan skih čet. Med smrtnimi žrtvami so večinoma brezposelni. KOLIKO JE MRTVIH IN RANJENIH? ^ l a t i s 1 a v a, 18. julija. Uradna poročila pravijo, da jc bilo pri zadnjih dogodkih na Onnaju ubitih 74 oseb, vendar pa bo število se naraslo, ker je v bolnicah in privatnih stanovanjih še 471 težko ranjenih, ki se skoro vsi bore s smrtjo in se smatralo za izgubljene. v , skupno 700 ranjen- cev. Ludi sole so izpremenjene v bol-niee. Število lahko ranjenih znaša nad 2000, natančna kontrola pa sploh ni mogoča, ker lahko ranjeni iz strahu pred kaznijo odklanjajo zdravniško pomoč. POGREB ŽRTEV. B u d i m p e š t a, 18. julija. General na stavka na Dunaju je končana in bo danes popoldne delo v obratih zopet obnovljeno. Stavkajo le še železničarji in poštarji. Dunajske občinske cestne železnice od danes zjutraj zopet vozijo. Po dosedanjih ugotovitvah so zahtevali nemiri okoli 70 mrtvih, pri 67 ni bilo mogoče ugotoviti identitete. Med mrtvimi je 40 policajev, 2 otroka in 1 ženska. Pogreb žrtev se bo vcršil v sredo ob 14 uri na centralno pokopališče-Med pogrebnimi svečanostmi bo dve uri počivalo delo v vseh obratih; ako bo do takrat obnovljen promet, bo dvevrrni odmor tudi po mestu. Vlada je ukrenila najobsežnejše korake, da med pogrebom že takoj v, kali zaduši morebitne nove nemire. Zadnjji spopadi, zadn;e žrtve PRAGA, 18- julija. »Arbeiter Zeitung« objavlja poslanico dunajskega župana Seitza, ki napoveduje ustanovitev občinske brambe, ki bo skupno s policijo jamčila za javen red in varstvo. Včeraj popoldne je prišlo v več pred mestih vnovič do spopadov. V Ottak-ringu so komunisti /lapadli neko barako, v kateri sp bili republikanski Sehutz biindlerji. Ti so bili prisiljeni, da so otvorili o-genj na komuniste. Razvil se je boj, v katerem je padlo 8 oseb, 20 pa je bilo težko ranjenih. Polagoma umikajoči so komunisti so napadli potem še neko policijsko stražnico, kjer pa jih je istotako sprejel o-gnjenl krst in so bili končno razpršeni-Včeraj zvečer se je vlila na Dunaj In okolico wlna ploha. Lilo je kakor iz škafa, kar je mnogo pripomoglo, da so se še najbolj vročekrvni umaknili v hiše, tako da je bilo ponoči vse mirno. Danes dopoldne vlada v vseh mestnih delih mir. Telefonski promet pa še vodno ni obnovljen- jim ni prišlo, da so to raztrosili nestrp« ni rojaki in vse se zdi prav verjetno vsled tega, ker so prošle noči Italijani zasedli progo Brenner-Kufstein dolgo 155 km ter jo v lastni režiji spravili v promet. Do danes zjutraj so telefonski klici iz Maribora (kolodvorka postaja) dobi* vali iz Lipnice in Gradca kratek in reden odziv: Stavkovno vodstvo, sedaj se pa že in to vedno bolj zgovorno ogla« šajo prometni funkcijonarji- Dela se na tem, da bi iz Gradca prišel poseben vlak po v Mariboru čakajoče Avstrijce. Stvar pa še ni rešena, v rokah jo imata stavkovni odbor in deželna vlada, nestrpni potniki pa še poštenega nasveta ne dobijo, ali bi bilo boljše čakati n* ta vlak, ali pa žrtvovati precejšnje svO* te za avto- Po telefoničnem zatrjevanju 3e % Gradcu popolnoma mirno, na Štajerskem sploh ni bilo spopadov, zvez t Dunajem pa ni nobenih. Zvezani so samo stavkovni odbori, ki so pa silno rezervirani. Tovorni promet iz Avstrije je b2 odrezan s stavko, v Avakijo pa auto-matično zaostaja in izostaja. Za 7 konH pletnih vlakov je blaga na postajah Maribor, Hoče, Račje-Fram. Redne po-šiljatve so bile od liferantov takoj ob izbruhu stavke ustavljene in mnoge, ki so bile na potu, so že didirigirane nazaj, Kaj pripoveduje o dunajski potniki ? Potniki, ki so prispeli danes dopoldne z avtomobilom z Dunaja v Maribor, so izjavili o položaju na Dunaju1 sledeče: Izven Dunaia vlada v avstrijski republiki popoln mir in red. Tudi v notranjosti Dunaja je bilo včeraj vse mirno. Pač pa se vršijo na periferiji precej ljuti boji. Notranjost mesta je popolnoma zasedena po policiji, žandarmeriji in voja~ štvu, v okolici pa je dobila policija oja čenja in so jo oborožili s strojnicami. Sinoči so imeli štrajkujoBl veliko zboro vanje, ki je trajalo nad eno uro. Podoba je, da so dobili na tem zborovanju premoč komunisti, ker sA sklenili, naj se stavka nadaljuje. Zdi se, da hočejo štrajkuJočl vroči vlado. Delavstvo širi govorice, da jo kriva vseh pogromov policija, češ da je nastopila preveč energično in da je ona prva napadla delavske mase. Vsekakor hočejo izsiliti tudi odstop policijskega prezidenta Schoberja. Odmeri avstrijske stavko v Mariboru Avtobusni promet — Nestrpni potniki — Strah pred Makedonci" ltali;an; vozijo po progi Brenner-Kufstein —Telefonski pogovori z Gradcem Avstrijska stavka jo zaustavila v Mariboru okrog 600 Potnikov, ki so deloma poslužujejo mednarodne prog« preko Madžarsko in avtobusov mariborskih podjetij. Pddjetmk Lininger je prevozil žo precejšnje število Avstrijcev. — Včeraj dnpohlne je 1>h njegov ' veliki rumeni avtobus, ki se drugače uporablja na progi Maribor ^Ptuj, p0|n znd-j njega kotička- Večina A-strijcev, ki i ilii u* urti^j-iuctila stavku, oa seveda čaka. Ti ljudje so iz poslovnih in drugih razlogov zelo nestrpni. Letošnje počitnice bodo gotovo pomnili, V svoji nestrpnosti počenjajo vso mogoče- Telefo-nično so v Gradec spravili celo vest o pripravljenosti dveh polkov Makedoncev. Alarninidna vest je imela močne ličinke in »0 danes razni prometni kontrolorji povpraševali telefonljSno ’z Gradca, kov jo na teiu- Niti na misel Nova vladna kriza BEOGRAD, 18- julija. Vodja demokratov, Ljuba Davidovi č, je na svojem čerajšnjem volilnem shodu močno napadal vlado, češ da se poslužuje nasil-stev. »Vreme« je v zvezi s tem govorom objavilo članek z naslovom »Pred krizo koalicijskega kabineta«, v katerem naglaša, da se izjave zunanjega mi nistra dr. Marinkoviča krijejo z izjavami vodjo demokratov. Zdi se, da je v kratkem pričakovati nove vladno krize, ako Vukieevič no odneha z volilnimi nasilstvi Slikarska razstava v Maribora. Pojutrišnjem otvori v prostorih zastopstva Fiat v Gosposki ulici ruski rojak J. Čerkasov razstavo slik, med njimi pastele po večini mariborsko okolica in siarega Maribora. Razstavljenih bo tudi deset portretov. —> Sfran % Marffiorstt VtCBffVTK Juta*: ~V MariSotu, Sne Iv. Vit. 1927 Naše deklice ob morju Doživljaji s pota v Krk — Vse zdravo, veselo in že indijansko zagorelo V Krku, 15. julija- 2o je minilo nekoliko dni, odkar so pisale mariborske deklice, ki jih je izbralo agilno Slovensko žensko društvo v Mariboru vi kopališče Krk na otoku Krku in zato je čas, da sporočimo starišem, prijateljem in znancem naših punčk, kako smo dospeli semkaj in kako se počutimo. V petek, dne 8. t. m. smo se odpeljali iz Maribora preko Zagreba na Sušak. Slovo v Mariboru niti ni bilo tako hudo, kakor bi kdo mislil- Samo ena punčka je potočila nekoliko solzic, ki pa so tudi kmalu usahnile. Med vožnjo do Zagreba je bilo v našem vozu živahno [vrvenje. Le žeja nas je v hudi vročini mučila. No, pa smo si jo u tešili v Celju, Zidanem mostu in Zagrebu. Od tu je začela živahnost nekoliko pojemati, vendar- je $OrfiOč že minila, predtid so zadnje deklice zaspale. Polegle so po klopeh, nekatere pa so si »postlale« na tleh. Vendar so tudi te dobro spale, kakor so zatrjevale drugo jutro, ko so se kmalu po 4- uri začele zbujati. Jutro je bilo krasno. Prilično od Delnic naprej pa smo prišli pod deževne oblake in drugače tako divni Gorski kotar je bil videti pust in otožen. Kmalu so začele padati prve kaplje. Bali smo se že, zakaj oblaki so prihajali vedno temnejši, da bomo imeli odslej do oilja naše vožnje slabo vreme. No, nebo nam je bilo milostno, tako da smo v Sušaku izstopili zopet v lepem vremenu. To vam je bilo vzradoščenja, vzklikanja, ko se je malo pred postajo Plase prikazalo morje! Niso se ga mogle dovolj nagledati. Na Sušaku smo zajtrkovali in, ker smo imeli časa dovolj — parnik vozi od Sušaka še-le ob pol 15. uri, — smo jo z deco udarili na Trsat, da si ogledamo staroznano, slavno božjo pot. Z zanimanjem in z nekoliko groze v srcih so si ogledale deklice po rešenih potnikih vi zahvalo Mariji Devici darovane slike, ki predstavljajo v viharju na morju potapljajoče se ladje. Stari Frankopanov grad pa si ogledamo morda ob povratku. Vrnili smo se v Sušak in si ogledali to zanimivo mesto z luko. Morje je bilo nekoliko nemirno, na grebenih valov so plesale bele pene; vel je laški »široko«. Pogled je bil očarujoč. Posebno so zanimale deklice v; luki zasidrane ribiške in tovorne jadrenice ter razni parniki, med njimi tudi veliki parnik »Karagjorgje«. — Po okusnem in izdatnem kosilu smo se počasi vkrcali na parnik »Slavija«, namenjen v Aleksandrovo. Z veliko zamudo smo se naposled odpeljali okoli 16. ure. Parnik je bil natrpan potnikov. Ladja se je v nemirnem morju nekoliko zibala in kmalu je pomorski bog zahteval svoj tri-but. V čast našim deklicam pa moram konstatirati, da so se držale po večini jako hrabro, le med odraslimi sopotniki je bno vec slučajev »morske bolezni«. Po štiriurni vožnji smo naposled le dospeli okoli 20- ure na naš cilj, v Krk. Tu smo takoj krenili v osnovno šolo, kjer sta nam z vso hvale vredno požr-tovalnostjo in ljubeznivostjo pripravila udobno prenočišče predsednica tamo-šnjega ženskega društva, gospa Rajči-čeva in direktor realne gimnazije, g. Šepič. Bodi jima zato tukaj izrečena najlepša zahvala! Po večerji v dijaški menzi pa smo se podali k prepotrebnemu počitku. Vendar pa deklice dolgo niso zaspale, ker so se seveda »silno nujno« morale pogovarjati o toliki mno žini novih doživljajev tega dne. In tako smo sedaj tu ter uživamo [zdravi in veseli krasni morski zrak, južno solnce in divne morske kopeli. Kopljemo in solnčimo se vsak dan dvakrat in že se čuti vpliv morskega zraka: vse deklice imajo izboren tek- V torek smo doživeli veliko iznena-denje: priplule so v pristanišče kar tri bojne ladje: »Jastreb«, »Labud« in »Ko-bac« ter veliki izletniški parnik »Plav«. To je bilo nekaj posebnega za deco! — Staršem še posebej sporočamo, da se deklice zdrave in vesele in — tudi že po indijansko zagorele! Sicer pa o priliki še kaj več. Zopet velik gozdni požar v Bosni Obsežne gozdove okrog čelebiča, okrai Foča v Bosni blizu nekdanje črnogorske meje je zopet pustošil silen požar. Ti lepi gozdovi gorijo skoraj rvsako leto. Škoda jo vsakokrat velika in se je le požrtvovalnosti seljakov zahvaliti, da lepo gozdovje že davno ni uničeno. Čelebiške gozdove, ki so večinoma državna last, je med vojno iz-koriščevala avstrijska vojska. Imela j« dobro urejeno podjetje, vojaki so pa žgali tudi oglje. Sistematično gospodar stvo v teh gozdovih je pa po preobratu prenehalo in tudi s tem se je delala ško da, da se je les često brez premisleka prodajal raznim špekulantom. Najhujša nesreča za te lepe gozdove so pa pogosti požari. Ogenj se zaneti po neprevidnosti pastirjev, in lovcev in ker je gozdno nadzorstvo že od nekdaj nezadostno, je požar prav hitro v velikem razmahu. Orožniki ob takih nesrečah mobilizirajo seljake, da ogenj lokalizirajo. Žalostno, da gozdne čuvaje reducirajo, požrtvovalnih seljakov pa ne nagradijo. Pred otvoritvijo letalskega poštnega prometa Beograd—Zagreb. Zanimanje za ustanavljajoče se društvo za zračni promet v naši državi je Izredno veliko. Iz Beograda poročajo, da prejema društvena pisarna dan na dan vprašanja, kako se vrši vpisovanje delnic. Najširše plasti naroda hočejo biti udeležene pri tej naši važni narodni instituciji. Te dni se podpiše pogodba med društvom in ministrstvom za Pošto radi prevažanja pisemske in paketne pošte na zračni progi Zagreb— Beograd. Promet se otvori 25. tm- — Čim prispejo že naročena potniška letala, prične društvo tudi s prevažanjem oseb, Nemško-avstrijski kolesarji v Mariboru Alpenlandischer Radfahrer-Bund je skupno z Zvezo kolesarskih društev za mariborsko oblast priredb včeraj svojo prvoturno vožnjo po prevratu iz Gradca v Maribor. Obe zvezi sta si namreč po velikem trudu dobavili izkaznice, s katerimi lahko včlanjeni klubi brez carine s kolesi prekoračijo mejo, kar pomeni za razvoj kolesarskega športa pri nas zelo veliko, ker je proga Maribor Gradec in tudi naprej za kolesarje zelo primerna. Avstrijce so ob 8. zjutraj pričakovali mariborski kolesarji na meji v Št- liju s predsednikom mariborske zveze g. Moravcem na čelu. Na Aleksandrovi ulici v Mariboru se je dolga vrsta nad 100 kolesarjev ustavila. V gostilni pri »Grozdu« se je vršil sestanek, na katerem sta v imenu Zveze pozdravila došle Avstrijce gosp. Joško Acivčič i.i g Bračič Za '.c"> sprejem v Mariboru se je v prav prisrčnem govoru zahvalil v imenu Alpenlandischer Radfahrer-Bunda športni referent Peld-hofer- Na sestanku so se storili za kolesarski šport p>-av važ.ii sklepi. Dne 31. t. m. se priredi velika kolesarska dirka na eni strani iz Maribora v Gradec in nazaj, na drugi strani Gradec— Maribor—Gradec s štartom ob isti uri tako, da se bodo kolesarji obeh zvez križali ravno blizu Lipnice. Ob 3. uri so se Avstrijci v spremstvu Mariborčanov zopet vrnili preko meje. Polaganje telefonskega kabla skozi mariborsko oblast. Ministrstvo pošte in telegrafa je odločilo, da se položi čim prej telefonski kabel rui progi Zagreb—Sevnica—Maribor—Avstrija. Strokovnjaki odidejo te dni, da pregledajo ozenvje, koder bo tekel kabeL Mariborski in dnevni drobiš Prva pomoč Avstrijcem v Mariboru Radi ustavljenega prometa z Avstrijo je ostalo v Mariboru mnogo Avstrijcev, Čehov in Poljakov. Oblasti so jih skušale najprej odposlati preko Madžarske, zlasti čehe in Poljake, so pa naletele na odklonilno stališče Madžarov, ki so tujce na meji zavrnili, češ da nimajo predpisanih potnih dovoljenj. Ker so hoteli v Mariboru do zadnjega mesta natrpani in se tudi zasebna stanovanja za par noči izredno težko do bijo, je uiredil včeraj policijski komisa-rijat zasilna prenočišča za te zaostale potnike. »Vesna« je dala na razpolago 30 postelj v dveh dvoranah, posebej za moške in ženske, inženjerska podoficirska šola v bivši kadetnici eno dvorano s 25 posteljami, danes pa je dal na prošnjo policije tudi samostan šolskih sester približno 20 postelj v svojem dekliškem internatu- Inezemci, ki so večinoma državni uradniki, vračajo se z do pusta na naši rivjjeri in torej brez sredstev, dobijo brezplačna prenočišča. Dano jim je na prosto, ako želijo kaj darovati za mestne reveže. Policijski komisarijat mariborski se je obrnil danes telefonično na policijsko direkcijo v Ljubljani, da intervenira pri avstrijskem in češkem konzulatu, naj nakažeta telegrafski primerno vsoto za pomoč tem zaostalim potnikom. V »Vesni« je prenočilo nocoj že 25 tujcev, danes so novodošli zasedli še ostale prostore in je nekaj nastanjenih tudi že v kadetnici Padel z voza in obležal nezavesten. V soboto, okoli 20. ure, je vozil Nemcev hlapec Javornik Franc s konji po Smetanovi ulici, kj'er mu je stopil na voz neznanec in se peljal do Koroške ceste. Ko ga je hlapec opazil, ga je pozval, naj zapusti voz, čemur je neznanec sledil. Pri tem pa je padel tako nerodno z voza, da je obležal nezavesten. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, kjer pa tudi niso mogli takoj ugotoviti njegove identitete. — Surov hlapec. , V soboto okoli 15-30, je peljal Nassim benijev. hlapec Blaž z dvovprežnim vozom gnoj po Koroški cesti črez Glavni trg in dalje preko državnega mostu-Ker je na vsej poti puščal voz prehude sledove svoje kje drugje zelo koristne vsebine, je opozoril stražnik Blaža, naj popravi voz, sicer da bo prišel na cilj s praznim vozom. Blaž pa se je radi te prijazne besede tako razljutil nad straž nikom, da je vrgel vajeti in bič iz rok in pred vsemi ljudmi surovo nahrulil stražnika, češ: »Tu imate konja in vozite vi naprej. Zadnjič ste me naznanili, ker sem vozil seno!« Po teh besedah je hlapec zbežal in junaško kričal od daleč na stražnika: »Sedaj pa me lahko... pihate«. Toda stražnik se ni Tazburil in je opozoril razjarjenega hlapca, naj pelje naprej. Blaž je skočil kakor strela na voz in pognal preko mostu, ne da bi bil navedel stražniku zahtevane o-sebne podatke. Šele drugemu stražniku enkraj mostu je uspelo izvleči iz Blaža, kdo in kaj je,— Policijski drobiž. Včeraj zjutraj je bilo na policijskem komisarijatu javljenih sedem aretacij in 32 prijav radi raznih prestopkov, davi pa dvearetaciji in 22 prijav- V gostilni Vrezelj na Slomškovem trgu se je sinoči okoli 23. uro sprla družba 2 žensk in 3 moških, ki je obhajala neko gostijo, in v prevelikem navdušenju za Bakha razbijala kozarce. Gostilničar ima precejšnjo škodo- — V soboto proti polnoči je troperesna deteljica Bine, Franci in Tonček razgrajala na cesti pred gostilno »Veseli dom« in se vmešavala v službo varnostnega organa, ki jo aretiral nekega F. J. Družba je bila tako nasilna, da jo iztrgala stražniku aretovanca in jo odkurila- Gotovo pa ji ne uide policijska in morda tudi sodna kazen. — Novinarske srečke se dobijo v trafiki Goleš Aleksandrova cesta 42. — Sezite po njih, dokler jih ie še kai 459 Magdalenski kaplan g. Holcman umrl. Včeraj je umrl v splošni bolnici po dolgi in težki bolezni dolgoletni magdalenski kaplan g. Pavel Holcman, doma iz Remšnika, star 38 let. Pogreb bo jutri popoldne ob treh na pobreškem po* kopališču. Javen shod občanov iz Krčevine bo v četrtek 21. ul- ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Pri treh ribnikih«. — Govo-ril bo nadupravitelj g. Meglič o priklju čitvi občine k Mariboru. — Izlet Slovenskega trgovskega društva v Slov. gorice. Včeraj popoldne so napravili člani mariborskega - Slovenskega trgovskega društva družaben izlet k Sv. Jakobu v Slov. goricah. Kljub precej kisastemu vremenu so se odpeljali trgovci, njihove soproge in več gostov ob 14. z avtomobili iz mesta- Ko se je družba usta. vila na senčnatem dvorišču gostilne domačega župana v. Sv. Jakobu, je ponehalo z oblakov rositi in razvila se je lepa nepričakovana zabava. Agilni pev ski zbor Trgovskega gremija mariborskega je zapel ppd vodstvom sodnega svetnika g. Zemljiča celo vrsto umetnih in narodnih pesmi, podpredsednik društva g. Rozina pa je pozdravil v kratkem nagovoru šentjakobske trgovce, ki so se pridružili izletnikom, goste in vse člane. Ob 20- je oddrdrala vrsta av tomobilov, kolikor jih še ni bilo skupno pri Sv. Jakobu, z izletniki proti Mariboru. — Nesreče. Včeraj popoldne se je pri kopanju v Dravi na črepinjah obrezal na nogi 371etni Alojz Ciglar iz Smetanove ulice. — Danes zjutraj so pripeljali v bolnišnico iz Frama hlapca Ruperta Cikla, ki je dobil včeraj zvečer v pretepu se* dem ran z nožem- — Davi se je na Koroški cesti zgrudil od onemoglosti neki 701etni starček iz Kamnice. Rešilna po* staja mu je nudila prvo pomoč. — Najdeno truplo utopljenca. V soboto so našli ob Dravi v Brstju pri Ptuju truplo moškega utopljenca, ki se je ponesrečil najbrž pri kopanju. Moški ima na sebi namreč samo moder predpasnik. Star je 17—19 let, srednje velikosti, okroglega obraza, rjavih oči in rujavih las. Ker ni ugotovljena njegova identiteta, naj javijo sorodniki, ki koga porešajo, zadevo varnostnim oblastvom. — Vlomilec skrit pod posteljo. Sinoči po 19- uri je javila služkinj? nekega učitelja v Gregorčičevi ulici stražniku, da je neznan rnožki v odsotnosti vseh domačih s ponarejenimi ktfu> či odprl stanovanje, se vtihotapil v sobo in se skril pod posteljo, kjer £a j^ našla služkinja. Nemudoma sta °dfla v stanovanje dva stražnika. Pred hišo pa jima je že javil poštni kontrolor Š-, ki je pazil, da ne bi neznanec utekel, da jfe mož že pobegnil skozi okno in to takoj, ko je g- Š- zakričal: »Marš v&n! Polici« ja pride!« Neznani tat je odprl omaro za perilo ter izložil nekaj obleke na posteljo. Drugega so ni dotaknil. Podoba je, da je iskal denarja, Pri svojem naglem odhodu je pa pozabil na umiva* niku v sobi svojo Čepico. — Mestno kopališče ostane radi sn®ženja parnega kotla popravil do 1. avgusta zaprto. — Društvo Jadran je imelo v soboto svoj redni občni zbo* na katerem je bil za predsednika Porl,°. no izvoljen g. Zivic, stavbenik. C>lS u ta m o. 558 Gradnja stanovanjskih hiš za že čarje. r V ministrstvu saobračaja so &e , li, da se ima sestaviti pravilnik za njo stanovanjskih poslopij Niso redki slučaji, da se reveži, ki Mniajo sredstev za, potovanje dolgih Prog, skrijejo pod vagone brzovlakov m tako v neprestani živi jenski nevarnosti včasih res dospejo na cilj. Te dni Pa se je vozil z brzovlakom Strassbourg -—Pariš neki zastonjkar Rus, ki si je napravil prostor na strehi vagona. — Imel je spočetka srečo, da ga ni nihče opazil in bi se bil najbrž res pripeljal v, Pariz, da ga ni pri Lagny-ju zalotila strašna in nepričakovana smrt. Ko je ■vozil brzovlak čez železni most, se je potnik na strehi najbrž malo dvignil in £a je ogrodje mostu dobesedno obglavilo, nakar je padlo truplo na železnico. težke notranje razmere na Japonskem. . ^ zadnjem času prihajajo pogosto rc -laponske vesti o velikih gospodarskih Polomih. Več velikih podjetniških koncorndv je propadlo, bilo je pa tudi Precej korupcijskih škandalov. Delavni mesta in dežele ječijo pod vedno težjo Pezo davkov in nekateri japonski listi že primerjajo notranji položaj Japonske z razmerami v Frahtfji in Rusiji pred revolucijo. Grozna smrt študenta- Pretekli četrtek zvečer se je peljal z avtom po cesti Erceg Novi—Kotor študent Jovan Djtiraškovič iz Podgori- mu pridrvi nasproti drv« j ,;a bo Upofa|)ij j ' živniičo »za ’lek«. mo n m podoba je bila, da j .veljak seveda ni vedel, kako redko ži- val_ ima, Radosavljevič Pa mu'jo je takoj odkupil za 15 dinarjev, Risek je spravljen v kletki in se hrani z mle-K0Til Lastnik redke živaliee se še ni odlocd, ga bo K darova! našim ztlan- Posni|i prekooceanskih posbrh_znamk J- Uh je letab.-c B.vrd vzel seboj, a .nh 111 ycč imel, ko je dosegel svoj ci1.1 ■ N> stvenikom zor opnm ali predsedniku vlač.c g- Vu'-ičeviču, ki je znan ljubitelj lova in je .izvoljen za narodnega poslanca v pirotskom srezu. Poštni epravitetj! r—opal dragocena zavoja. J;1}0 junija navsezgodaj so našli v /.iti,ovca pri Nišu odprta vrata ta- ' nesti ‘ , _ ....., - .. . , mosnJe nosne in razmetane razne, pošt- a-itcri pariški iisp so že zahtevni! ,:ro- i im l.osdpie. Dva zavoja iz Ljubljane, v . . avo, ki naj dor.cnc in kaznuje 1.1 -1 ( 1 - I katerih so bdo dragocene zlate stvari k ■ ' ' ----- st Pa, da so k e izginilo brez vsake nepoštenost;. Nekaj pošte je Byrd v znd njem trenutki! sploh zavrnil, da no bi preveč obtežil svojega aparata’ eel zavitek znamk se je pa ;-oznoji- našel v neki prazni .»ošini vreči. Prva sodnica v Ncmčili. Prusko m-inistrsti nova In jr ki so so znamk ua nepošten način p o m- v vre-.nesti ^5900 dinarjev, st«- bila do-®tili, da bi z, mrd :r: —a:izkaz::, o '’ m 'T' ' n,tena. Preiskovalno oblastvo ic pognalo, da jo storil to lopovstvo •mm upravitelj pošto Milan Milanovič, ki ga jc v'alcp.il zato poglavar sreza moravskega v Preiskovalni zapor. Sfrrn-Nnnko P,e,.j0 nn Uralu. Ruski arheolog Sniirnov jo odkril ob relci Cepca na Urnbi ostanke staro-o^niim.Rtrst v,» pravde jo i;nc. j rimskega mesta Kn-r-.!ji iz 9. do |2. sto« ;vc- .-l-g-mn-vor j let ja. To staro-finvt-o mesto ie imelo Po volji narave Narava ima svojo voljo. V svojem najhujš. divjanju ustvarja često prispodobe in izraze velike etične vrednosti. Tako tudi strašni potres v Palestini ni ničesar tako temeljito uničil kot spomenika najbolj smešnega in trivialnega izvora — neko kapelo vso poslikano z likom Viljema II. Viljem, ki je božanstvo vzel v zakup ter se smatral za izvršitelja božje volje, se je v pravi maniji in s posebno neokusnostjo dal slikati po cerkvah in kapelah. Vsem starim svetnikom bi bil najrajši nadel svoje brke. Kot posebno pripraven prostor za svoje komedije je smatral Jeruzalem- Dal je zgraditi kapelo, da dobi mesta za svoje slike. Ena velika slika na steni je predstavljala Viljema celo v oblačilu starega patrijarha. Vojni izid je pomedel z Viljemovo slavo, po volji narave so pa sedaj izbrisani tudi tal sledovi njegove megalomanije, kjer so jih ljudje iz bogzna kakih razlogov še pustili in trpeli. Češkoslovaški zakon o ciganih Na Češkoslovaškem se hoče potom posebnega zakona, napraviti red s cigani. ki ne marajo stalnega bivališča in posla. Zakon predvideva strogo kontrola nad cigani in prisilno vzgojevanjo ciganskih otrok. Predlagatelji razlagajo, da je to edina možnost in izhod za preprečitev težkih zločinov ciganskih tolp ter da mora današnja doba in družba sploh razpršiti mistika in fantazijo, ki že stoletja cbdaia cigane. Ko so se cigani razkrili celo kot ljudožrci, je treba pustiti vsako sentimentalnost na stran. Državno humanost smafia večina ciganov za slabost. Nekateri poslanci so izrazili pomisleke in bojazen, da se ne bi ta zakon obrnil proti brezposelnim in drugim žrtvam težke dobe- tz Kfttn* za soomco in s tem prckL-Jo i len0 razvito lome • prakso da morejo biti sodniki s-nio|so jbnn itfripnr ■< dl Angleške služkinje in kino. Angleške služkinje so zelo vnete o-biskovalke kina. Po listih se čitajo pritožbe- gospodinj iz malih krajev, da ob še tako dobrih službenih pogojih ni mogoče dobiti spretnejših ženskih poslov, ker mestece nima — kina. Prazna stsnovanfa Stanovanjsko sodišče razpisuje oddajo sledečih stanovanj: 1. Mejna uhca 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Koban. 2. Mejna ulica 26, pritličje, 1 sofca s štedilnikom od stranke Anton Geratič- 3. Koroška cesta 39, podstrešje na dvorišču, .1 soba s štedilnikom c-d stranke Ivan Dimeč- 4. Tezno, Ptujska cesta 31, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Anton Jugovič. 5. Sl. Bistrica 104, 2 sobi, kuhinja jn pritikline od stranke Josip Jelen. 6. Meljska c-72, podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Karl Nerat. 7. Sv. Lenart v Sl-gor. 62, 3 soba. kuhinja in pritikline od stranko Josip Rešek. 8- Tezno, Ptujska c. 53, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Horvat. 9. Slov. Bistrica 28, 1 soba od stranke Marija Jančič, 10. Slov. Bistrica U0, pritličje 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Vrečko, ll. Slov. Bistrica 63,v 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc Covnik 12. Slov. Bistrica 114, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline od stranke Maks Rovšek- 1*V Lajtersberg 339, 2 sobi, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline od žandarmerijske staniec. 14. Nova \-as, Bolfcnkova ulica 1, 1 soha, kuhinja in pritikline od stranke AL Ne:at. 15. Krčevina 190, 1 soba s štedilnikom cd stranke Karl Kos- 16. Koroška c. 18, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Plohl. 27. Vetrinjska ulica 5 L, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke ^van Lorber. 18- Šolska ulica 5 L, sedaj ulica 10. oktobra, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Miodrag Jankovič. 19. Vrazova ulica 9 11-, 4 sobe kuhinja in pritikline od stranke Anton Tonejo. 20 Taftenbnchova ulica 25 I. 4 sobe. kopalnica, kabinet za služkinjo, kuhinja in pritikline od stranke Eme Zalokar. 21- Smoletova ulica 8 L, 2 sobi, kuhana, in pritikline od stranke Franjo Ar1'-’. Prošnjo nai se v lože najkasneje Id,. ■■ JI julija. Šport ISSK Maribor : TSK Merkur 7:1 (3:0). ' Včeraj popoldne se je na igrišču SK Maribora vršila prijateljska tekma med Mariborom in Merkurjem- Moštvi sta predvedli slab no-gomet. Stalno premoč Maribor ni izrabil, kar je predvsem pri pisati raztrgani igri napada, ki se ni znašel niti v drugem polčasu. Krilska vrsta je v drugem polčasu popolnoma popustila- Branilca, kakor tudi vratar niso imeli mnogo posla. Merkur je igral sicer požrtvovalno, vendar ni usf>eval v ofenzivi. Defenzivno je bil dovolj odporen, zlasti vratar je imel dober dan. V splošnem igra ni nudila tega, kar se je od nje pričakovalo. Sodnik g- Planinšek je bil jako dober. Enajstmetrovko proti Mariboru je sodil prestrogo. ISSK Maribor. Nogometna sekcija. V torek 19. t. m- je na igrišču ob 6. obvezen trening za prvo moštvo in rezervo. Dolžnost vsakega je, da se treninga sigurno udeleži. Načelstvo polaga veliko važnost na trening in bo neupravičeno odsotne najstrožje kaznovalo_______ Načelstvo- Medmestna Ljubljana:Maribor. V nedeljo dne 24. t. m. se bo vršila na igrišču Maribora medmestna tekma LjubIjana:Maribor. Postava in čas prireditve, ki vzbuja v športnih krogih obilo pozornosti, bo objavljeno pravočasno. WAC:LjublJan.a 6:3. Dunajsko profesijonalno moštvo WAC je včeraj porazilo ljubljansko reprezentanco v razmerju 6:1. JI Sohokitio Nova sokolska trdn|ava v Ljutomeru Naše najmlajše mesto Ljutomer bo doživelo 13. in 14. avgusta svoje veliko slavje. Tamošnji pridni sokolski delavci so si zgradili svoj Sokolski dom, ld ga v navedenih dneh otvorijo na slavnosten način. Slavnost bo za vso. napredno Prlekijo velikega pomena- Vsa sosedna, bližnja in daljna društva so na-prošena, da to upoštevajo bi za navedene dneve ne napovedo svojih prireditev. Dne 13. in zlasti 14. avgusta se mora zbrati v Ljutomeru vsa napredna Prlekija. Podrobnosti bodo še objavljene- Konec romantike. Grkom obnavlja bogata Američanka starodavna delfijska svetišča, grška vlada je pa sedaj sprejela predlog nekega tujega konzorcija za spremembo slovitega ahileona na Krfu v igralniško kazino. Tako gre romantika h kraju. Tudi belomnbmorne sultanove pa lače na Zlatem rogu so se spremenile v igralnico. V nekdanjih skrivnostnih palačah se šopirijo danes rouletne mize, okrog njih se pa gnete današnji denarni svet. Potrebe današnje dobe izpodrivajo romantiko, nekdanje palače in gradovi bi pa po pravem morali vsemu prej služiti kot kaki igralnici. O »novi pošasti« na Irskem pišejo angleški listi povodom umora irskega justičnega ministra O. His&insa. Ta minister je bil — kakor znano — ob belem- dnevu na prometni cesti ustreljen, ko seje vozil k maši. Angleški listi • klepalo iz tega žalostnega dogodka, da bo na Irskem zopet izbruhnila stara pošast medsebojnega klanja, ker morajo biti po deželi močno ukoreninjene ia razpletene teroristične organizacije, tis se lahko na tak način umori moža, ki je Irski v izdatni meri pomagal pridobiti samostojnost in ki jo imel najboljšo voljo, da jo v redu ir! mini ozdravi. Če talni teroristi ubijajo take ljudi, je za Angleže najboljši dokaz, da del Irske zasleduje prav temne in zavratne cilje. Strašna vročina v Atenah. V Atenah vlada ves teder. silna vročina, kakoršne ne pomnijo od leta 1868. V senci jo do 52 stopinj Celzija, dočim je bilo poprej največ 4S stopinj. C: "n je mesto kot izumrlo. V« t se izselili r^tnSTl: MarTSdfsHI V E E E K N I K luTrt, ._ „ ,, V Mariboru, Ene Tg. VK. Ugrabljeni mfllionl Roman ameriškega Jugoslovena. 62 »Tudi ...» je prikimal detektiv. »Priznavam: kolosalen nasprotnik je! Premagan sem ... Ali kaj slutite, kam je krenil?« se je nato obrnil k obema. »Po mojem mnenju nazaj v Berlin!« je izjavil svetnik čisto mirno- »Tudi jaz bi mislila: Berlin je tako veliko mesto, da se ondi najlažje skrije«, je pritrdila Polly. »Nesramna predrznost!« si je mislil Dodd, a vprašal je z največjo ljubeznivostjo: »A vi, mrs., ste torej že drugič govorili ž njim?« »Da, že drugič«, je dejala PoIly z presrečnim smehljajem, ki je ranil Doddovo srce; »tukajle — v tejle sobi — seveda jedva pol ure; le toliko, da se je preoblekel v stričevo obleko.« »Odnesel mi je kožuh, klobuk, naočnike in ves moj denar: par sto mark!« je pripovedoval svetnik. »Glejte! Neverjetno!« »A kaj pravite k temu: baš danes zjutraj sem dobil po pošti vse skupaj zopet lepo nazaj!« je nadaljeval svetnik. »Samo ves denar je obdržal ta enpridiprav!« »Iz Berlina?« je vprašal Dodd prežeče. »Ne, iz Vratislave«. je odgovoril svetnik. »Na sprejemnici pa se je podpisal: Hans Lehman, profesor.« »In piše nič?« je vprašal Dodd. »Ne, pisma ni priložil nobenega«, je izjavil svetnik. »Samo kos brzojavne tiskovine z nekimi Številkami sem našel v škatli. Reci no Marti, naj pokaže gospodu Doddu tisto škatlo!« »A kje je tisti kos papirja?« je pozvedoval Dodd. »Menda sem ga vrgel v koš«, je dejal svetnik in stopil h košu. »O, koš je Marta pravkar izpraznila.« »Škoda!« je dejal Dodd. mislil si pa je: »Oj ti stari potuhnjenec! Mene ne preslepiš.« Obenem je pritekla tudi Polly z vestjo, da je Marta žalibog s kartonom že podkurila. »Zelo škoda!« je dejal svetnik, Polly pa je vprašala: »Kaj pa storite sedaj?« »Ah!« je vzdihnil Dodd kakor resigniran. »Meni je dovolj- Domov se vrnem!« Čisto upehan in naveličan je bil videti, ko je slonel na zofi s povešano glavo in kakor brezmočno visečimi rokami. »Kaj se to pravi?« je strmela Polly. »Naveličali ste le lova? — Ali to je proti najini pogodbi!« »O ne«, se je smehljal detektiv z bolestno za-tegnjimi ustnami. »Tega ni v najini pogodbi. Odpovem se svoji nalogi, čeprav izgubim zato ves ugled. Če imam na razpolago tako policijo, moram obupati.« »Saj je storila naša policija vendar vse, kar je mogla!« je branil svetnik. »Saj toi'e: kar je mogla!« je pritrdil sarkastično Dodd. »Toda more — presneto malo! Za policijo pač treba duhovitosti, psihološke izobrazbe, obzorja. Same zunanjosti z veliko porcijo brutalnosti ne izdajo v takih premerih prav nič. Zdi se mi, da se bavi v Evropi vobče policija preveč s politiko, a premalo z varnostno službo. V Evropi se godi tatovom, poneverjevalcem, sploh zločincem izborno, ker ima policija menda preveč dela s političnimi zasledovanji . . . Sicer pa nisem dovolj poučen.« »Li resno govorite?« se je začudil svetnik. »Vrnete se zopet v Ameriko?« »Da, morda še danes. Ali potujeva skupaj, mrs-?« »Kajpa še!« je vzkliknila Polly ogorčena. «Jaz ne odneham tako noglo. Ne vernem se prej, dokler ga ne prisilim, da se vrne z mano!« »Morda boste imeli več sreče, kakor jaz«, je odvrnil Dodd skromno in vstal. »Zdravstvujte, mrs. Bell! In če mi dovolite: na svidenje zopet v Chicagu!« In poljubil ji je roko. Nato je korakal zamišljen proti hotelu. »Zmaga! Zmaga!« se je rado vala Polly in ob-iela svetnika okoli vratu. »Počasi!« jo je svaril svetnik. »Veseliš se pač prezgodaj! Tale človek nikakor ni tepec, kakoršne-ga se dela. Nasprotno, pretkan in prevejan je ko malokdo. Meni imponira. Trdno sem prepričan, da ima tajne načrte.« Ampak jaz moram vendar za Jackom v Berlin!« »Potrpi! Sicer pokvariš vse«, je svaril stric. »Ne pozabi, da sva oba sumljiva. Govoriva vedno istino, čeprav ne — vse! Jackovim sovražnikom ne moreva pomagati! Tudi sebi ne smeva škoditi.« Dodd je odšel obedovat, nato se je umaknil v hotelsko sobo. Dolgo je stopal gor in dol ter razmišljal: »Nevaren sovražnik je tale sodni svetnik; nikdar ne laže in vendar ne pove nikoli vse resnice. V zapisniku in v svojem poročilu je navedel točno vsako dejstvo • . . niti minute vrzeli ni pustil . . . in poročilo ravnatelja Franzelta se strinja do pn čice. Toda svetnik in Polly sta vzlic temu domenjena z Bellom: o tem priča tajno pismo s številkami. Mogoče so tudi milijoni skriti v vili! Če so. jih prav gotovo najdem. Potem pa hajd za Bellom! — Ta človek nikakor ni duševno bolan, zato ne pojde v sanatorij, nego v ječo. Pogodba s Polly je pretrgana. Glede sredstev in potov je Dodd zdaj popolnoma svoboden.« Ko se je zmračilo, je telefoniral v vilo na Poljsko cesto. Imel je srečo: oglasila se mu je Marta. »Še nocoj moram govoriti z vami!« je dejal. Kdaj odhaja vaš gospoda spat?« »Okoli 23.,« je odgovorila Marta. »Ali naj vas počakam?« »Okoli pol 24. potrkam rahlo na kuhinjsko okno«, ji je odgovoril. In tako se je zgodilo. Dodd je prinesel s seboj debele copate, ki si jih je nataknil preko čevljev, da je hodil neslišno kakor mačka. Z električno sve-tiljko je preiskoval podstrešje in klet, sistematično in brez najmanjšega hrupa. Izpustil ni nobenega kotička, nobenega trama, nobene opeke, nobene omare niti zaboja, ne sodov, ne steklenic za vkuhano sadje, niti stekel s kislimi kumaricami. Ob 3- zjutraj je bil gotov, a brez najmanjšega uspeha. Našel ni prav nič sumljivega. In o milijonih nikakega sledu. Sila utrujen je odšel spat, a že zgodaj dopoldne je bil pri državnem pravdništvu. Sprejeli so ga zelo hladno. Vtikanje privatnega detektiva v javne uradne posle niso radi gledali. Urad občuje le z uradom, ne pa z zasebnim detektivskim podjetjem, ki si dela reklamo in bega za dobrim zaslužkom. Toda bili so ž njim uljudni. Dali so mu čitati akt, s katerim je brezplodno ubil tri ure. Ko je začel sumničiti svetnika, so mu odrezali besedo: nobenega vzroka ni, dvomiti o kristalno čistem poštenju tega vzornega sodnika. Njegovo vedenje v tej aferi je korektno do skrajnosti. Dokazano je. da ni slutil nihče, kdo ie zaprt pod imenom Emila Poppra. Niti ravnatelj Franzel, niti državna policija. Natančno je dognano, kdo in kako je povabil svetnika v jetnišnico in na kakšen način se je posrečilo uiti Jacku Bellu iz ječe, v kateri je sedel čisto po nedolžnem, a tudi povsem prostovolino. Za vsako minuto je imel svetnik priče. Vsak korak, vsaka beseda znana in ugotovljena po paznikih ter po celi vrsti najtemeljiteje zaslišanih prič. (Dalje prihodnjič.) Mali oglati, ki »lužijo v potra-dovalna in tocijalna namana ebfiinttva: vsaka beseda 30 p, najmanjši aneaek Din 5-— Mali o\ Ženitve, dopisovanje in ogla. trgovskoga ali reklamnega značaja: vsaka beseda SO p, najmanjši zneaek Din 10'— Sobarica prvovrstna z dobrimi spričevali se »prejme. Plača dobra. Naslov v upravi 527 Stare omare jako po ceni proda Schwarz pri K. Scherbaum in sinovi Maribor, Grajski trg- 530 Stanovanje 3—4 sobe, kuhinjo in pritikline ali celo hišo vzamem v najem, če mogoče z vrtom, s 1. novembrom 1927. Naslov v upravi ii-»ta. 554 Meblovana, solnčna soba « posebnim vhodom v sredini mesta se odda solidnemu gospodu- Ogleda ge lahko od 16 18. ure. Naslov v upravi lista pod »Slučaj«. 553 Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26, Maribor. 549 Odda se lokal s stanovanjem Naslov v upravi. 557 Mlinarski pomočnik išče službo. Vzame tudi mlin v najem ali gre kot družabnik. — Pismene ponudbe pod »Mlinar« na upravo lista. 560 Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37- 427 Išče se maJhen trgovski lokaL Ponudbe pod značko »Maribor ali okolica« na upravo lista. 534 Vafeljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgo. vina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak !n drug, Rog. Slatina. 369 Klišeje useh vrat, trtne In autotipi|c, Iz0rlu|e po predloženih rlebah, pero-plalh ali allkah za navaden tlak ali za finejša Izvedbo v eni ali več barvah totno po narotllu In v na|kra|Sem taau JUGOGKAF1KA tiskovna In založna dr. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 Najflnejše čajno maslo iz sladke pastelizirane smetane od Ptve piekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31. 370 Kje te dobi najcenjši koki in kovaški premog? 542 Meiovšek, Maribor, Tattenbachova 13, ZOPET novo blago, vseh vrst manufakture. Cene nizke, brez konkurence. Sukno Že od 25■— Din naprej se d o b i le pri I. TRPIN. MARIBOR * GLAVNI TRG ŠTEV. IT. kuhinja MPri Zvezdi Pod mostom IT, zraven državnega mostu. Setstonf dobite dva obeda, dve večerji, kruh in dobro namizno pijačo na mesec, če se abonirate s ceno na dan Din 14*— Obilna kosila in zajuterki po jedilnem listu se dobe po običaju' dnevni ceni — Z odličnim spoštovanjem. 556 Smole!" 5 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni St?nko Det »la v M^rihorn