Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je “Ave Maria” cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. ROJAKI! Še ena številka in — hvala Bogu — zopet je končan letnik in sicer že četrti našega lista “Ave Maria.” Če pogledamo nazaj v našo preteklost, v kratko dobo štirih let, katere imamo za seboj, ako prelistujemo vse dosedanje številke lista, prebiramo nji¬ hovo vsebino, prebiramo korespondenco z našimi naročniki, moramo z vese¬ ljem priznati, da je bilo naše delo obilo blagoslovljeno od Boga in da smo dosegli veliko več, kakor smo pa pričakovali ob začetku. Ko smo pred 4 leti izdali prvo številko, v borni obliki, z uborno vsebino, ko smo potem v strahu čakali, kaj in kako nas bo sprejela slovenska ameriška javnost, ko so potem začele leteti bombe psovk na nas, ko se je začel potem zahrbtni boj zoper naš list, povemo po pravici, da smo se zelo bali. Nič nas ni sram priznati, ako povemo, da nam je začel vpadati pogum, da smo mislili že list pokopati. Toda na drugi strani smo videli velikansko potrebo nabožnega lista, ki bi ne bil pobarvan ki bi ne segal v nobeno politiko, ki bi prinašal našim rojakom samo čisto resnico, samo resne opomine, da ostanejo zvesti veri svojih očetov, zvesti svoiemu Bogu, od katerega zavisi vsa zemska sreča in vse blagostanje, naj nikar ne poslušajo krivih prerokov, ki prihajajo dan na dan k njim v raznih ovčjih oblekah in se usiljujejo narodu kakor nekaki odrešeniki, v resnic, so pa e zerabljivi volkovi, ki hočejo narodu pomagat, s tem, da ga pehajo v posirovelost ^ v pijančevanje, v brezverstvo, v divjo revolucijo in v druge posiroveiost, p J temelj m začetek vse nesreče m propada vsakega enake necednos > kakor so bile že od kar živi človeštvo na zemlji. Zato naroda tako dan » milega naroda rekli odločno: Nič! Kar naprej! In smo v svoji lju naD rej! Ako je dobra stvar, toraj mora zmagati, če tudi sicer kar neustra F pje glejmo ne na levo, ne na desno! Zabavljice Herodi divjajo Z °P , . p i a čilo sveta za dobro delo, za pomoč pa zaupajmo spravimo v las n y j n — hvala Bogu — danes moremo reči: “Na Te, na Boga in na Manj, ^ bi j osramoten ,.. o Gospo , se ^ naro 5 n ino obnoviti, ko treba za nove naročnike delovati, je Čas, ko tre . mesec j vsakega leta so kakor nalašč za to, da se more kaj tukaj. Zadnji in p ^ p ros j mo toraj prav lepo vse naše prijatelje in naročnike, več storiti z** 1 mesece, da nam pomagajo razširjati naš lepi list “Ave da se potrudijo “AVE MARIA” no Vas, častiti slovenski duhovniki, i n v as ■ •• Posebno se obračamo " a Sporočiti svojim zupljanom! Ako s c naS Mana. Pos da nas blagovoli P p q y korist žup jj a nom in Vam bo del 0 ponižno prosi • župn ijah, to D vide u boste, da mi pred vse m list razširi po „ v se doseda 1 ^ Qkkne svojih duhovnikov s tisto lajšal. Ako P 1 da ^ naš narod v • roča j Jezus sam v priliki o dobrem delujemo na “gostjo, kakorsno F vsak rede k po vseh župniiah a. ljubeznijo m uda em ono bcujem ljubeznijo in udanostjo, ““Vejemo" vsak napredek po vseh župnijah, da pastirju, da mi z vese je p ^ da nam je vse eno, kako nas kdo osebno, ne poznamo nobenin os ^ nam zmera j i n povsodi merodajni samo v privatnem življenju so i. načela in st rogo verski katoliški duh. principi, načela in sl “ r S "°= ike in zaupnike, da se te mesece s podvojeno Prosimo vse nase ^ gorečnostjo lotijo agitacije za ' voljo dQ svojih naročnikov odločili Da bomo pa pokazali s j ihodn ; e let o izdali poseben mal _ „ vorinipm trenotku. da bomo za p smo Koledarček pod imenom . . . KOLEDAR “AVE MARIA.” Za letos bo sicer izšel še v jako borni obliki in z borno vsebino. Vendar bo pa to samo prva številka njegova, ker ga bomo skušali izdajati v prihodnje vsako leto. Vsem naročnikom, ki bojo obnovili svojo naročnino, poslali ga bomo brezplačno kot naš novoletni dar. Koledarček bo jako zanimiv, ker bo prinesel stvari, katerih silno pogrešamo mej nami, in katerih ne prinaša noben drugi slovenski koledar ne v Ameriki, ne v domovini. Vsem našim sotrudni- kom naznanjamo to veselo vest, da povedo novim naročnikom o tem našem daru. Z MARIJO ZA BOGA IN ZA NAROD! Kaj je lučka govorila. (M. ELIZABETA.) it Pred Marijo je klečala, bledih lic, pogled solzan; njena usta so molčala, v duši bol in tisoč ran. Je Marija jo umela? Milo zrla je nizdol, v težkem srcu up je vnela, ohladila žgočo bol. Pa je lučka govorila, dvigala se je pred tron; bilo je kot bi izlila predenj prošenj milijon. Skrb jo k sinčku je vodila— sreča blažen jo smehljaj.... Kaj je lučka govorila, — srečna mati, veš li zdaj? v Evharistični kongres. Dovršen je! Veliko delo je bil.... Kar more ./-.enkrat svet skupaj spraviti in storiti, to je storil in »pravil skupaj, rla počasti svojega l.oga. Milijonsko mesto s svojimi_veli¬ kanskimi stavbami m prostori, pa- V pezev zastopnik, cesar z vsem svo- jnn ( vorom in nepopisnim sijajem, t karcJln alov, 150 škofov, 10.000 du- v /V 1 * n S ^° fisoče ljudstva, še n/ 0 ^ posebnih vlakov; okta¬ ve n j CS - l - e . ln b olj okrašene cerk- ’ 1 a l 1 1,1 slavoloki, zastave i 11 "AVE MARIA” 171 ban dera, petje in godba, slavnos- - or i'in vsestranska posveto- 1111 ^molitve in pobožnosti, nebroj vanj^i sv obhajil in svetih maš—- sP° A C je pritegnilo skupaj in se upo- V sC T ca nrodavi V koščku krii_ da se proslavi v koščku kru Tako je pi' av - Tako se vredno • sti Bog na zemlji! Quantum po- tantum aude — koPker moreš, to l’ko hvali! To se je tukaj v res¬ nici zgodilo. Ko bi pa hoteli zdaj naštevati in opisavati vse podrobnosti, pa ne vemo, kje bi pričeli in kje končali jn kdaj da pridemo do konca. — Po¬ ročali so o kongresu vsi katoliški časniki in mnogo ste že brali o tem. “Ave Maria” kot nabožen list, ki mu ni namen radovednosti streči, am¬ pak pobožnost gojiti, ne bi storil svoje dolžnosti, ako bi ne porčal o vsem kar se je vršilo na Dunaju. Poročilo je vzeto iz “Bogoljuba.” * Uvod kongresu je bil sprejem pa¬ peževega legata (odposlanca) kar¬ dinal Viljema van Rossuma v torek 10. septembra popoldne. Prišel je kardinal v spremstvu peterih odlič¬ nih gospodov iz Rima. Prvi pozdrav mu je sporočilo odposlanstvo kon¬ gresa na meji avstrijske države, v Pontebi. Drugi pozdrav ga je čakal na meji dunajske škofije, v župniji Rekawinkel. Od prihodu na Dunaj je bilo mesto v zastavah, od kolo¬ dvora do cerkve sv. Štefana pa je stala nepregledna množica ljudstva v špalirju in ga navdušeno pozdiav- 1 jala. Sprejeli so ga veličastnejse kakor kakega vladarja. Piecl ope r °” je bil postavljen krasen spi e jemni šotor, kjer sta ga P°z dravI ^ dunajski nadškof, kardinal , dunajski župan Neumajei. a . o J Tl sprevod v stolnico sv. e , predaj duhovščina in skoJ C, r1 ?' n ; nebesom kardinal-legat, o dunajski kardinal, ob lev. .pape ,,unc 'j '* Kardinal-iegat .. . ”* MU e v lik cesarskem dvoru, šel se cesariu predstavit in cesar mu Je obisk P vrnil. Glavna zborovanja so bila v ro¬ tundi, velikanskem okroglem pos¬ lopju v Pratru, zunaj mesa, ker bi bila vsaka cerkev daleko premajhna za toliko množico. Tudi v rotundi niso bili vsi udeleženci, ker so bili porazdeljeni in razkropljeni po mes¬ tu in bi tudi noter ne bili mogli iti vsi. \ endar jih je bilo notri naen¬ krat do 30.000. Spredaj v sredi nadvojvodi in nadvojvodinje, koj za njimi škofje. — Postor je tako velik, da nobenega govornika do zadnjih koncev niso mogli popolno¬ ma razumeti. Prvo zborovanje v rotundi je bilo v sredo popoldne ob štirih. Prvi je govoril škof Heylen iz. Namurja v Belgiji, ki je predsednik stalnega odbora za evharistične shode. Po¬ tem se je prebralo papeževo pismo najprvo v latinskem jeziku, potem v nemški prestavi. Nato je nastopil kardinal-legat van Rossum. Govo¬ ril je prisrčno, navdušeno in prak¬ tično. Za njim so prišli na vrsto pozdravi. Prvi je pozdravil kongres dunajski kardinal Nagi, drugi: na¬ učili minister plussarek, tretji: de¬ želni maršal nižjeavstrijski, princ Lichtenstein, četrti: dunajski župan Neumayr. Vsi pozdravi, tudi oni, ki so jih govorili svetni gospodje, so bili ne samo “zavoljo lepšega,” kakor je večkrat pri takih prilož¬ nostih navada, ampak iskreni, pri¬ srčni, odločno katoliški. Minister Hussarek je govoril kot prepričan, odločen katoličan. — Na pozdrave je v imenu udeležencev tujih naro¬ dov odgovoril belgijski poslanec Helleputte v francoskem jeziku. — j Končno sta bila dva slavnostna go- - vora. Prvi je govoril dunajski vse- ' učiliški profesor duho-vnik dr. Swo- • hoda: “Oporoka Jezusa Kristusa”; drugi pa kranjski deželni glavar dr. ‘ Šušteršič: “Dcdščina Jezusa Kris¬ tusa in nje obramba.” Bila je v i resnici čast za nas Slovence, da je ••AVE MARIA” I * O l i K na tem tako sijajnem zborovanju, ki mu ni dobiti para, govoril ravno eden naših mož, voditelj katoliških Slovencev, ki je svojo nalogo tudi zelo častno izvršil. V rotundi so bila štiri zborova¬ nja. Prvo, kakor že povedano, v sredo popoldne ob štirih; drugo in tretje v četrtek in petek popoldne ob petih; četrto v soboto od enajstih do ene opoldne. Vsakikrat so nasto¬ pali razni sloveči govorniki. Zadnji govor v soboto je zopet imel kardi- nal-legat, govoril je iskreno in nav¬ dušeno kakor malokdo ter nazadnje podelil papežev blagoslov. Aded množico je vladalo silno navduše¬ nje. V cerkvi sv. Štefana je bila vsak dan ob 8. uri pontifikalna sv. maša z vso slovesnostjo. In sicer je ma¬ ševal v četrtek kardinal Bourne iz Londona, v petek kardinal Amette iz Pariza, v soboto kardinal-legat van Rossum, v nedeljo starosta vseh navzočih škofov, 75 letni nad¬ škof Menini iz Plovdiva na Bolgar¬ skem, ki je bil pred tremi leti tudi na našem jugoslovanskem evharis¬ tičnem kongresu v Dubrovniku. Zvečer ob 8. pa so bile ravno tam svečane pridige in blagoslov. Pri- digovali so: škof linšlci, knezoškof lavantinski in škof brnski. V cerkvi “na dvoru” pa so imeli vsak dan ob isti uri zjutraj škofje vzhodnih obredov slovesne sv. ma¬ še. Razen tega so bila postranska zborovanja ali odseki za posamezne stanove ali posamezne panoge ver¬ skega življenja. Teh postranskih zborovanj je bilo toliko, da je težko vse našteti. Katehetje so imeli svo¬ je večdnevno zborovanje (katehe- tični kongres), ravnotako še pose¬ bej drugi vzgojevavci (pedagogični kongres); dalje so imeli v avguštin- ski cerkvi štiri govore duhovniki zase drugi dan ravnotam lajiki, v cerkvi ‘‘pri šotih” so bili posebni g 0 - vor j „ skrbi za mladino v zvezi s v Evharistijo: o pogostnem sv. obhajilu itd.; drugod - . ’ -‘-god z 0 n ct zase, dijaki srednjih šol ^ kih " šol zopet zase . 5 Posebno zborovanje je bilo^ lZSPln’^ 4 -- ■ ^ tudi - Preš. J.t J misijone, za izselništvo in abstinenco — vse v zvezi s Evharistijo. Vse to se je obravnavalo veči ma v nemškem jeziku. Druge narodnosti imele vsaka svoje -uuansčt \ c ' t svoje o-ovore in božjo službo. h u; . cer sledeh . % -« UUl in cer sledeče narodnosti: Slovenci Hrvatje, Čehi, Slovaki, Poljaki, hu’ sini ATruDnr; - -, o. vujtlKl, k\l- sini, Madžari, Italijani, Francoz^ Španci, Angleži. A saka narodnost — _ —“ »miuan je imela svojo cerkev; mi Slovenci frančiškansko. — f Cerkve so bile silno okrašene ta ko kakor pri nas ni nikdar navada Ali se moramo od Dunajčanov učiti bolj krasiti naše cerkve! Pomislite samo, kako daleč — najmanj dve uri pešpota — je na Dunaju mogo¬ če dobiti kaj zelenja, kako daleč je bilo treba torej hoditi ponj in koli¬ ko voz je bilo treba, da so ga v mes¬ to speljali! In vendar je bilo samo v frančiškanski cerkvi več sto met¬ rov vencev, ki so prepletali cerkev od vrha do tal na vse strani. Venci so bili bogato okrašeni s cveticami, ki so jih morali izdelati samo za to cerkev na tisoče in tisoče. Pa tudi po drugih cerkvah je bilo podobno okrašeno. Tudi zunaj so bile cerkve in nekatere hiše obilno opletene in okrašene z venci. — Tudi nekaki mlaji so stali po cestah in trgih, po¬ barvani in pozlačeni drogovi, na ka¬ terih so visele zastave. Treba je bi¬ lo mestni kameniti ali asfaltni tlak razdreti, da so jih mogli postaviti- V tem oziru so Dunajčani pokaza 1 res veliko požrtvovalnost. Cesar in cesarska rodbina se j e to ji moramo radostno prizna 1 ob kongresu zares izvrstno ° cesa i*sko hišo mora P a a ohcan res čislati in ljubiti 1 ščif-n m \ ^ kongresu protektor ( za , no rp U • ” c samo P° imenu, amp‘[ esmci; dal mu je zaščito in oh' I "AVE MARIA” 17JI c d sovražniki imena Kri- rambo P a terve]i k ugled in sijaj na s tusq vC gprejel je papeževega za- a kot svojega tovariša-vla- st°? nl p r i slovesnih zborovanjih v darj3 di se je dal zastopati po kakem f °!!voivodu. Z vso cesarsko hišo je n S lC d kongresom pri sv. obhajilu. V vsak način in pri vsakaršnem !remenu je hotel biti pri procesiji. ^ In nadvojvodi ter nadvojvodinje, ~~ cesarjem najvišja gospoda, ki se sicer da med ljudstvom bolj redko videti, so bili pri vseh slovesnih zbo¬ rovanjih v tolikem številu navzoči, j n so stali skoro notri v gneči; vsem na čelu prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je sploh znan kot v resnici vnet katoličan. Zato jih je verno ljudstvo tudi res navdušeno in hvaležno pozdavljalo. Višek kongresa je bila procesija. Prej je bilo rečeno, da samo, če bo močno deževalo, ne bo šla. Med kongresom pa je navdušenje priki- pelo tako visoko, da se je sklenilo: naj velja, kar hoče — procesija bo ob vsakaršnem vremenu! Zastonj smo pričakovali belih zastav na zvo¬ niku sv. Štefana, ki bi bile imele odpovedati procesijo. Tu je pa res veljajo, kar pravi psalm 47.: “Veli¬ ke vode niso mogle pogasiti ljubez¬ ni.” Menda je bil cesar tisti, ki. je pritiskal: Procesija naj bo kljub vsemu deževju! — Ke poznamo skrivnih potov in namenov božjih, samo ugibati mo- J emo. Najbrž pa se ne motimo, če sklepamo: Bog je hotel dejati svoje častivce na poskušnjo, ali je njih gorečnost in požrtvovalnost prava, čista in močna. In reči se moia. poskušnja se je obnesla izvrstno. Kljub močnemu deževju je bilo gle davcev na obeh straneh ob v.sej pro I(i procesije na stotisoče, ki so ce e uro v dežju čakali in vztrajali. Se veliko večje obajdo^^*!«- jUjo onvki so v pr° e ob J , ekft cerkvc . ■ ' '.' lo "/ ' a koliko dragocenih za ne in svetne, . Uav — in vsi o ožin na to tirajoče- o VJ pUVill so sicer imeli dežnike, toda večina tistih, ki so bili najlepše oblečeni, so bili brez dež¬ nikov. Občudovanja vredni so bili n. pr. kat. visokošolci v svoji bogato okrašeni uniformi in s svojimi šte¬ vilnimi zastavami — kako je lilo nanje in kako so se držali! Ravno- tako mnoge druge skupine, med njimi naši Orli. Središče procesije je bilo kajpada j Najsvetejše, ki so je peljali v drago¬ cenem steklenem cesarskem vozu, katerega je vleklo osem krasnih vrancev. Monštranca, v kateri se je najsvetejše hranilo, je stala 150.000 K. Pred njo sta klečala v kočiji kardinal-legat in dunajski kardinal, ki sta ob koncu z njo tudi blagoslov delila. Največji sijaj je dala procesiji navzočnost “cesarskega dvora.” Take krasote pa tudi na Dunaju nismo pričakovali! Ti konji in jez¬ deci, ti vozovi in strežaji, to zlato in ta blesk — ne, kaj takega pa še nismo gledali, niti v duhu si nismo mogli predstavljati. “Oh, kako bo šele v nebesih lepo — je rekla ena naših ženic — ko je že na zemlji taka lepota!” Druga pa je menda dostavila: “Zdaj pa rada umrjen, ko sem to videla.” (Seveda če bi smrt zares prišla, bi si pa že malo premislila in rekla, da je vendar še malo — prezgodaj.) Dva kilometar je bil dolg cesarski sprevod. V prvem vozu za Najsve- 1 tej.šim sta se vozila cesar in presto¬ lonaslednik; vpreženih je bilo osem belcev. V naslednjih vozovih so bili nadvojvodi; vpreženih so imeli po šest konj. Zaradi dežja je izostala samo sve¬ ta maša na prostem, da bi se pre-. močeni ljudje, stoječi dalj časa zu- ' naj, ne prehladili, dasi je takrat dež , že skoro pojenjal. Sveta maša je bila potem v dvorni kapeli, kamor je bilo že prej sklenjeno po končani procesiji shraniti presveto Rešuje Telo. Vse je bilo veselo, da se je pro- 1 K l ‘AVE cesija kljub toliki zapreki vendar vršila. In lahko rečemo: kakor je bila procesija triumf (zmagoslavje) evharističnega Kralja, tako je bila tudi triumf krščanske gorečnosti, neustrašnosti in požrtvovalnosti... on sam. Bog J*** zveste nekoliko pn tleh d t } AV ’ • se ne prevzamem -e pravic . saz\te " * — ,l>n tlel. ur , . se ne prevzamejo, “če Dr ste moji prijatelji, pokažite V * 1 *' •' te zame kaj prenesti,” tako^V^ da je govoril “ To vam je površna slika r elikega evharističnega kongresa. Na svetu ni “rože” brez trnja in ne veselja brez kapljice pelina. Tu¬ di evharistični kongres je zahteval od svojih udeležencev nekaj.žrtev, nekaj težav: slabo vreme, dolga po¬ ta in morda še to in ono. Toda v vsem tem vidimo nekako prst božji. “Spomin svojega trpljenja nam je zapustil Gospod v čudežnem zakra¬ mentu''’ tako molimo pred izpostav¬ ljenim sv. Rešnjim Telesom. Če hočemo primerno slaviti to veliko skrivnost, moramo biti tudi sami malo deležni tega, česar spomni je ta veliki zakrament. Kdor misli, da obstoji pobožnost samo v nekih sladkih občutkih, ta ne pozna prave pobožnosti; in kdor meni, da vodi Jezus svoje zveste samo po pisanih livadah, ne pozna duha Kristuso¬ vega. Marveč tistim, ki jih ljubi, rad da malo okusiti tega, kar je —j pienesti, tako Se .: da je govoril svojim častivc^' jih dal na poskušnjo, katero so,^ ramo reči, jastno prestali. - ^ so bili pa vmes se drugi vzroki. ^ bi bilo lepo, bi bila pritisnila v m«. to bližnja okolica * , , . -•j'- m; , - . .vuivuvclll , m Kaka imena vred, nezgoda se ni pripetila kljub toli množici. Veličastni kongres jc konč, Brez dvoma je rodil lepe sadove Avstrijo. Katoliška misel se je oj čila, in versko življenje se je moč vzbudilo in poživilo in se še bo. Da bo tudi pri nas kongres rc trajne sadove, to bodi zdaj nas vi skrb! Temu poročihu o evharističnem kongresu sploh naj bo dodano še posebno poročilo o naših slovenskih prireditvah/ z ekaterimi izpremem- bami in dadatki: Slovenski del . \/ evharističnega kongresa. Vseh Slovencev na Dunaju je bi¬ lo okoli 4000. In sicer: s Kranjske¬ ga 1500, Štajerskega 1200, Goriš¬ kega 460, Koroškega nad 400, Trža¬ škega okoli 200; to je skupaj 3760. Precej jih je pa bilo, ki se niso ogla¬ sili pri nobenem škofijskem odboru, ampak šli kar na svojo roko in torej niso obseženi v zgoranjih številkah. Ko bi pa hoteli k tem šteti še du¬ najske Slovence, bi jih bilo še več. Shajališče Slovencev je bila, ka- . • « •« -■*- sebi jako lepa; ob tej priliki je bila pa še sijajno okrašena. Samo eno pomanjkljivost je imela, namreč: ?i a je premajhna. To smo mi ze od prvega početka, ko so nam jo oclkazali, trdili, ter zahtevali drugo cerkev; pa je nismo dobili. Tolažili nT/- k Kotovo ne bodo vsi vcr\ JU( Je v na š° ce, 'kev silili, mar- V LL SO r\/~» Shajališče ona, ka¬ kor je bilo naprej naznanjeno, fran¬ čiškanska cerkev sredi mesta, blizu sv. Stefana. Cerkev je ze sama po- . . s ' 1 . u,> S več se po mestu razkropili, motili en-.'- - i-~ * * j. c s i u razkropili, i ocia moti h smo se. Naši ljudje so razo- n?^ ai . V f S ^ as kongresa občudova- nost V nr, K°ročnost, požrtvovab jc bilo pol’!.. 1 , potr Pežljivost, katere tb.i precej. Cerkev naša “AVE MARIA” : c hi!« vsako jutro in večer ob 6. ( ] 0 'ijultijegn kotička napolnjena in še n iso mogli vsi noter. Naša služba božja je bila prav lepa* . ... Vsako jutro je imel eden i 2nied presvetlih škofov pridigo i n PonH Skalno sv. maso; vsak večer ob R pa ^ duhovnik pridigo, nato pa Sft bile pete litanije Jezusovega J rn 0 V četrtek zjutraj j e nr :J- Ca> tržaški škof dr. ■ Andrej K* fr* 1 Presv. Evharistija in družina ' 111: Zvečer kanonik dr. Jož. Gruden- m Zvečer profesor dr. Anton Med¬ ved: Izobražcnstvo in presv. Evha¬ ristija. Litanije prelat dr. M. Ehr¬ lich iz Celovca. Y nedeljo zjutraj goriški knezo- nadškof dr. Frančišek Sedej: Vna¬ nje ravnanje in spoštovanje do Naj¬ svetejšega. Zelo slovesno je bilo zjutraj pri pontifikalnih mašah; lepo, prisrčno in domače pa zvečeri pri litanijah. Odpevala je vsa cerkev mogočno, pa ne kričeče, ampak lepo nežno. Zadnje (sklepno) cerkveno opra- Mrači se, Gospod pri nas ostani! iocijalni pomen presv. Evharistije, -dtanije je imel ob asistenci dr. irebrnič iz Gorice. V petek zjutraj ljubljanski krie- oškof dr. Anton Bonaventura Jeg- ič: Presveta Evharistija in mladi- i. Zvečer Jan. Kalan: Kaj vidi Je- 's iz tabernakeljna po naši domo¬ vi. Litanije kanonik Jož. Majcen Maribora. V soboto zjutraj lavantinski kne- 1 škof dr. Mihael Napotnik: Kako >vzdigniti med Slovenci češčenje e s v. Rešnjcga 1 elesa. vilo smo imeli ne v frančišknaski, ampak v cerkvi 'sv. Elizabete blizu kolodvora, kamor smo odkorakali naravnost iz cerkve. Zahvalno opra¬ vilo je imel stolni dekan M. Kolar iz Ljubljane. Korošci so imeli svoj poseben sklep v cerkvi sv. Janeza v | Favoritih, ker je njih vlak odšel po- • znenje. Pridigal je kaplan Jan. Hornbdck iz Pliberka. Poleg cerkvenih shodov smo ime- 1 li izven cerkve dva sestanka. Prvi ’ je bil v petek dopoldne v dvorani Rokodelskega doma na Gumpen- i dorferci v VI. okraju. Dolgo smo iskali kake dvorane, kjer bi se mogli izven cerkve sniti in kaj pogovoi iti, šele po dolgen iskanju se nam je po¬ srečilo dobiti to veliko in lepo dvo¬ rano. In kako srečna je bila ta pri¬ dobitev, smo videli ob našem z o rovanju, ki se je izvršilo na izredno zadovoljnost vseh navzočih, bhod je vodil voditelj koroških Slovencev, dr. Brejc, o čemer poročamo posebe. Po končanem zborovanju je bilo v isti dvorani predavanje s skiop- tičnimi evharističnimi slikami. Sli¬ ke je razlagal č. g. Tul. Slik je 80 in so v resnici krasne, da tako lepih pri nas še nismo gledali. Tri ure smo bili skupaj. Po kon¬ čanem zborovanju je bil le en glas hvale. V soboto večer je bila napravila “Straža” pozdravni večer na čast ro¬ jakom udeležencem kongresa, v neki dvorani v V. okraju. Nastopilo je veliko govornikov, med drugimi tudi deželni glavar dr. Šušteršič. O procesiji omenimo samo toliko, da smo Slovenci šli,—razdeljeni po deželah — kakor je bilo naznanje¬ no, skupaj. Posebej zaslužijo ome¬ njeni biti: koroški Slovenci, ki so v zelo častnem številu — nad 400 — prihiteli na kongres in tvorili v sprevodu svojo skupino; pred njimi na čelu tablica z napisom v narod¬ nih barvah “Koroški Slovenci.” Nemci so tukaj lahko videli, da je na Koroškem še dokaj .Slovencev in da so ti najboljši del Koroške, zakaj koroških Nemcev ni bilo na kongre¬ su skoraj nič več kakor Slovencev. Lepo so se postavili Orli. Bilo jih . j e d asi P° 1^ v eni vrsti — videti lepo število, ki je obračalo nase ve¬ liko pozornost. ; K ar pa moramo slovenskemu i svetu posebno z veseljem naznaniti j je pa to, kako so se postavila naša r dekleta v narodnih nošah. T me jj smo odločen prostor v špalirju na I Kingu pred Stadtparkom, kamor smo prišli — pri teh tisočih ljudstva s m.pH tem vremenu - 8 precejšnih rm težavami. Ko pa srno dospeli i n dekleta v pečali in avbah (Iru leg druge na svoj prostor. S n? tavila naša v prvi vrsti ■ W' ih K blizu 100. V špalirju stoječ * litanije Jezusovega Srca T"* • * So m d Pek pesmi. Ena je držala tablic^ drogu z napisom "Slovenke” n/* njsko in Koroško), ker 2a dru ^ bil odločen prostor drugod tV poleg njih so stala dekleta tržaV • Marijine družbe v narodnih noti tržaške okolice; tudi z nanlc "Trst ” na P l som Mislim, da je bil edini poseben prizor v celem špalirju pogled n a naša dekleta. Bilo jih je v resnici lepo videti. Vzbudile so izredno p u ' zornost. Kakor hitro je prišel kak del procesije do našega špalirja, so se kakor na komando obrnile vse glave na to stran. Gledali so jih veselih obrazov in nekateri tudi po¬ zdravljali; gospodje v uniformah so jim salutirali. Mimo nas je šla vsa duhovščina in poslušala naše lepo petje, vsi škofje in kardinali ter ves dvor. Na svoje oči sem videl, kako sta cesar in prestolonaslednik iz voza z živahnim zanimanjem opa¬ zovala naša dekleta, ki so ju z robci mahaje živahno pozdravljale. Isto- tako nadvojvodi in drugo častno spremstvo. — Mi pa smo tudi bili naravnost očarani od cesarskega bleska in sijaja, ki je šel mimo nas, kakoršnega še nismo videli, pa si^ga tudi v duhu ne predstavljali. Srečno so bile razpostavljene naše ženske, da so to lepoto, kakršne ni nikjer drugod videti, tako dobro videle. Žal pa, da se z moškimi narodni mi nošami nismo mogli tako obnp* sti. Imeli smo komaj deset moški 1 v narodni obleki: par fantov iz be c in iz Gorij. Če smemo po tem skifi' pati, je moška narodna noša me nami že skoro docela izginila. e je kakega starega ostanka škof da se izgubi, je tega! Žal, da smo v tem oziru Slovenci že preveč t,v ' lizirani. Tirolcev je bilo v narodni* nošah na tisoče. Tudi drugih n ‘ l rodnih noš — kakor ženskih ta * 0 “AVE MARIA” j I moških — smo videl, na tisoče. T, i vseli narodnih noš, kar smo Uh tukaj videli, je pa naša brez dvom? pajlepša. Zal, da se zaradi deževja ni* tpogie /e prejšnje dni v narodni noši pokazat, na cesti, marveč J • branile le za nadel jo. Ko so po Dr t° ces jji hodile same ali v gručah mestu, so imele veliko gledali *?° vprašal je vsak, kdor f e n ; ' V ’ 111 Odkod da so. Na svoja uše J eI ’ zopet ob tem slišal reči: “Sl 3 SCrr ? so inteligenten narod.” ° Venc i Pot na Dunaj tudi za naše ljudi ni bila brez žrtev — ne mislim to¬ liko na denarne žrtve, ki razmero¬ ma niso bile velike, saj tako poceni se težko kdaj pride na Dunaj in živi na Dunaju kakor sedaj — a na¬ ši ljudje tudi znajo nekaj žrtvovati za dobro stvar. Težave hitro poza¬ bijo. Splošno so bili zadovoljni in dobre volje. Viharen “Živio” je za- oril po dunajskem južnem kolodvo¬ ru iz našega vlaka, preden se je imel začeti pomikati, in veselo pe- vaje so jo odrinili proti domu. Dragi slovenski katoliški delavci in čitatelji tega lista! Oprostite, ako se drznem tudi jaz spregovoriti o tej veliki slavnosti, ki se je vršila na Dunaju meseca septembra. K temu me je pripravil članek v ne¬ kem socijalistiškem listu, ki grdo napada ta shod. Mislil sem si, kaj neki bode naše rdeče bratce ta shod? Ako vera v resnici tako peša, ako ima katoli- čanstvo res že tako spodkopana tla, kakor ta list v enomer trdi, kaj .se potem tolikanj boje strogo verske katoliške prireditve, kakoršna je ravno bil evharistiški shod na Du¬ naju. Da, vemo zakaj se hudujejo nad tem shodom! Zato, ker dobi o vedo, da se bo po tej velikanski s av- nosti vžgalo na tisoče mrzlih src. Bode jih, ker vedo, da se bo na ^ eni shodu na tisoče in tisoče m a 9 n ^. src ogrelo v ljubezni da svojega Gospoda in Kralja,^ ki bojo vn tem ognjem s združenimi rn ^ v boj za svoje dušne pa _ nasproti svobodomiseln v da masonstvu. Bode Jih, .. verska se bo ob tej priliki P^th ker ve im.selj v Avstriji- D-Tjljki nasrkab do, da sc bodo °J ; * e -L| ( x; 7a nadaljm tisoči novih svežih moči hoj zoper brezvers vo. Da, dragi čitatelji, dokler se bo¬ mo zbirali okrog tabernakel j na o- krog evharistiškega Jezusa, dokler bomo pili iz studenca, ki izvira iz najsvetejšega Srca, ne bo nas zma¬ gala peklenska moč. “Ako si ti, o , Bog, z menoj, ka je zoper mene!” “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje.” Pa pravijo, da je katoliška vera suženjstvo? Ali je res to? Ali smo res sužnji sv. cerkve? kakor nas na- zivljajo nasprotniki. Dragi kr is D jan, ali se ti res zdi, da si suženj, ako služiš Bogu v svojem kratkem živ¬ ljenju zato, da si pridobiš večno srečo po smrti? Dragi prijatelj, ali ne greš rad delat, ako pričakuješ dobre plače? Kaj pa sploh naši na¬ sprotnikih pričakujejo kot plačo za svoje delo, katerega tako vneto o- pravljajo? Nič, kajti sami trdijo, da je s smrtjo vsega konec. Ali verješ, dragi bralec, da bojo dobri ostali brez plačila in hudobni brez kazil?’ Jaz ne verjem tega, ker vem, da to ■ ni mogoče! Ako toraj služimo v življenju Bo¬ gu, spolnjujemo njegove zapovedi, 1 ali ne delamo tega samo radi tega, 1 da sebe osrečimo in sicer ne samo za večnost, ampak tudi za ta svet?i Kdo je srečnejši ali oni, ki ne krade /C# >VEN' l>k* icnske i ih’ Ah^ni »i - 1 .1 \ ix >. albinu seli. ice i/ Ni nadškof -ii j ko % v 1 ovice... J *J\ C fK I . Vor>Ui ŽfcA S\| ki “AVE MARIA” ki ne ubija, ki spoštuje svoje stariše in svoje predstojnike, ki je pravičen do vsakega, ki je zadovoljen z ma¬ lim, ki je potrpežljiv v težavah, ker zaupa na Božjo previdnost? ali pa pa kak tat, kak ubijalec, kak prete- puh, kak piianec, kak prekucuh, i. t. d.? Saj ni treba drugih poslušati! Prašaj samo vsak sam svoj razum, pa boš videl, kaj in kje je pravo! Pa naj bo zadosti! Mi vsi, ki še katoliško mislimo in čutimo, pa prosimo Boga, da bi ta kongres prinesel obilnega sadu za našo stiskano domovino, da bi se vnel po vseh župnijah in deželah nov ogenj in novo navilu«^ sveto vero in pa tudi nova 1 do -... uku nova >•. do Jezusa v zakramentu p rc njega Telesa. Sv *^l (Opazka urednikova: Ta č\a^ dobili prepozno za zadnjo številko. g* obžaluienro. da ga nismo mogli oriobčiti. Pisatelj naj nam oprosti. p£ simo pisatelja naj nam sporoči tudi Sv ‘ 0 - ime. Kakor kaže pisava pisala je ta nek žuljeva roka slovenskega rudarja,^ i-nvalo ca je pa pošteno m pristno o, v vensko srce.' Zato bi jako radi vedeli Pismo je bilo oddano na post,, k,cr i tni . mamo nobenega »aro — - ~-- na posti, kjer š? mamo nobenega naročnika, venda pisatelj pravi, da redno naš list nJl/* Zato prosimo še enkrat, da nam spom 1 naslov in pa da nam še večkrat kak čl/ 0 ? spiše.—Urednik.) a,lek flp cjGsj ate, %€*žcp " cflp cs.a c&p s S? pred TaberMakeli^oii). 10. Obljuba. Blagoslovil bom hiše, v katerih se časti podoba mojega Srca. Vsem bralcem “Ave Marije" je poznana lepa šega v Slovencih, da radi častijo svete podobe ter z istimi zaljšajo stene svojih domovanj. Hvalevredna in koristna je ta na¬ božna navada; hvalevredna zato, ker s tem ljudje dejanski pokažejo svojo vero v občestvo svetnikov, koristna, ker so te podobe kakor živa knjiga, ki nas uči bogoljubno živeti, da nasledujoč čednosti svet¬ nikov dospemo tja, kjer je Bog svo¬ jih izvoljenih neizmerno plačilo. Z gotovostjo pa smemo tudi pričako¬ vati, da se svetniki v nebesih nas tembolj spominjajo v svojih pri¬ prošnjah, čimbolj jih tukaj očitno častimo in se priporočamo njihovim priprošnjam. Kar pa velja o podobah svetnikov, velja v neprimerno večji meri o po¬ dobah, ki nam predstavljajo Boga - človeka v raznih odnošajih nje go v e ga človekoljubnega življenja, zbuti pa W d podobi Njegovega pre¬ svetega Srca, katero je začetek vse svetosti. Zveličar želi, da bi bila v vsakem domovanju podoba nasvetejšega Srca, ki bi ljudem oznanjala, kako jih je to Srce ljubilo, da se je popol¬ noma povžilo v veliki daritvi na križu, katero pa se dan za dnem skrivnostno ponavlja na oltarjih katoliške cerkve.—Bivališčem okra¬ šenim s to podobo obljubuje svoje posebno varstvo, svoj poseben bla¬ goslov. V stari zavezi je bila skri¬ nja zaveze nekaj časa shranjena v hiši Obedodomovi. In sveto pismo nam poroča, da je Bog blagoslovil zavoljo skrinje zaveze Obedodornjh njegovo družino in njegovo imetje. Kar je bila skrinja zaveze za Obe- dodoma in njegovo hišo, to in še vec bode v novi zavezi podoba najsv- Srca za krščanske družine in njib°' „ ve hiše. Seveda še ni dovolj, da P 0 .' doba v kakem kotu pozabljena vi> ! - 1 reba še, da se pobožno časti, da \ stiskah in potrebah, če je le 1,10 g^če, skupno in zaupno moli p l0( njo. pa Zveličar češčenju podobe v ;j H S l \S I ■ 'l j 'V« V ^ c;. «Vx Pr^ 8 s$$ V e \^0 ^ L- a ?li . S V v ^r I % £ k s PoZl tr» P r ?b; ^ cj *n 'Oči <* -\n s5 “^» W jr »•i ■ e ^ v Se s &kem e J šeg a ' kako lopol- vi na dnem : arj ih okra- 5 voj e bla- sk ri- ia v 51110 ovd m a, 1 'UV AV E MARIA" :^p«i najsV. Mva po krščanskih ^obljnbivc poseben blagoslov JjlS* < . 1 J ^ 1111 'nin nn/'oI.»A.._i’ • * bolj smemo pričakovati iste- j‘ in večjega blagoslova za češče katero sKazujemo presvetemu ircii v njegovem lastnem bivališču ~ skrivnostni hišici tabernakelski' iaj tukaj ne častimo le mrtve I)0 * jobe, temveč pod podobo kruha res' nično ‘pričujočega Zveličarja, „ ie ; ^vo živo - icc. O vsakej katoliški ecrkvi in posbei n " ^ kcbiu veli ni a i 0 Vs ak'em t i • « raz namenili z drum„ K N,>l cbd ,;io « ,)<: ' e jalo: Povej j,,; s i \'J č l ‘je povdar- j S kom obeti ješ in j az Ti ) Srk# / ^ si S* - tit «1 k *.lk >"•* ■ -. , - / >-j ISO •AVE MARIA’ povem, kdo si. Sedaj je treba govonti: "Povej mi, kak časopis čitaš, in jaz li povem, kdo si." Celo bolj izobražene ose¬ be pridejo do tega. da si dajo misli na¬ rekovati od svojega časopisa! Sila važno je imeti dobre liste. Zato tudi vidimo, da so po deželah, kjer cvete v resnici dobro krščansko življenje, vsi katoličani naro¬ čeni na dober časopis, ki ga čitajo vsaki dan in vsako leto vestno naročnino zanj poravnavajo. Oni vedo, da ni mogoče živeti brez časopisa, a da tudi časopis ne more živeti brez naročnine! To so besede, ki veljajo tudi nam! Dragi čitatelji vedite, da se volitve delajo tudi pod vplivom časopisja; da se pod vplivom časopisja delajo tudi postave; da je dandanes od vpliva časopisja v ve¬ liki meri odvisna prostost naše sv. Cer¬ kve. Nasprotniki Cerkve to vedo; in zato so spravili v svojo oblast največje liste, ki izhajajo vsaki dan in večkrat na dan. S pomočjo teh listov delajo javno mnenje in po javnem mnenju tudi volitve in po¬ stave. “Slab tisek je uničil krščansko družbo” je govoril papež Leon XIII; “treba je z vsem ognjem nasproti slabemu tisku po¬ staviti dober tisek. listi sc morajo jaz . je treba laž zavračali - >n resnico , jati. Katoličani ne morejo nik -1 ^ 0v 1SS9 je ponovil s papežem “Dolžnost katoličanov je, krenk' rati dobro časopisje.” 0 P°dpi. Xa delo torej, prijatelji, posebno v dnevih za razširjenje dobrega na delo za naš “Ave Maria.” ' Prejšnji mesec je pozval urednik ir coskega lista “Democratic” prijatelji' somišljenike, naj tekom enega tedna p > vojijo število naročnikov, ki j e bilo S in pozivu so se odzvali s takim ognjem da so listu pridobil tekom enegau^ 5000, reci pettisoč novih plačujočih na' ročnikov. In sedaj ima list že 10.000 na¬ ročnikov. Kar se je tam zgodilo, se more tudi tu pri nas. Prijatelji, somišljeniki, vrzite se z vsem ognjem in z vso požrtvovalnostjo na delo za “Ave Maria”. Vaše delo bodi sedaj posvečeno najboljši stvari! Delajte, podvojite tudi Vi število plačujočih na¬ ročnikov “Ave Maria.” In Bog Vas bla¬ goslovi pri tem delu! | Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij. \ Župnija sv. Lovrenca v Clevelandu, O., je obhajala 29. septembra 10 letnico svo¬ jega obstanka. Vsa slovesnost se je jako lepo izvršila. Požrtvovalni gospod žup¬ nik Lavrič se je jako trudil, da je sloves¬ nost tako lepo uredil. Slavnostni govor je imel znani slovenski govornik, Rev. A. Sojar iz Chicage, 111. Kratki podatki iz zgodovine te župnije in njenega sedanje¬ ga župnika bi bili: Prva kolekta za cerkev je bila meseca okt. 1. 1901. Služba božja se je pričela v basementu Holy Name Church meseca dec. 1. 1901. Dne 11. maja 1902. je mil. g. škof Trobec slovesno blagoslovil vogeljni kamen. Dne 7. sept. 1902 je bila prvič sveta maša v novi cerkvi. Mes. oktobra se je pričela šola. Dne 18. sept. 1903 je mil. g- škof Stariha slovesno blagoslovil cerkev. V cerkvi je bila dvakrat sveta birma in sicer: 1. oktobra 1905, in 15. sep¬ tembra 1907. Enkrat je bil sveti misijon jn fticer: 1. 1905. Prvi par v cerkvi poročen; Jos. Trček z Nežo Pintar. Pri početku fare bilo okoli 70 družin, sedaj jih j<- nekaj nad 300. p,-v Jo» Lavrič je imel novo mašo dne i 'iVtfunta 1 H{, 7 v ft ,a K ovici "a Gorenj- . k/m V« dno jc bil vnet za šolo in cerkev. V Ameriki je ustanovil faro sv. Trojice 1 . n iana _polis, Ind., kjer je sezidal lepo cerkev. V Cleveland je prišel dne 5. av- gusta 1909. Po njegovem prizadevanju se je sola nekaj predelala. Cerkev je dobila električno luč in je vsa prenovljena in sli¬ kana. Dolga je izplačal $5,600.00. V krat¬ eni bodo imeli v tej cerkvi zopet birmo, n.dobri farani živijo v miru in slogi s svojim župnikom in mu bodo v kratkem času postavili novo prepotrebno župnišče. asa samostanska družina v Brookly- mi sc J e P r etekli mesec pomnožila za ene- patra, Rev. Honorija Fraštacky, Slo- va . lz Ogerske provincije. Veliko truda nas je stalo, predno smo pregovorili nje* £ V / P le ^ sto i n ike, da so se usmilili slovaš- Ameriki, ki tako zelo po; v č1'i n l °r n1 m i s [j 0 narjev, kar smo brali vzad r U J/ Sta “Jednota,” poslovenjenega frančišk Avdistovskih ali kakih ^ S očetje S o k" Pf&m, ’ampak°k a to- nili ne protestan ’ a li že vedeti, stvo! Zakaj, to s ) bva krvi. r l o prazen nič se ne ?reU mo storiti tudi mi' ^ va M otroci 'z-u/l kitohiko šolo m 8,ccr #amo v katoliško šolo. NoK»« : da bi vi dali otroke\ kakoT, r .v nC , V , clj . a ' naj je katoliška šola tudi malo^dah^n "* od stanovanja, ali če tudi" vsaki mesec treba plačati za knjige ali za solo, cesar bi v pubhčni šoli ne bito treba. V Krain Town, Minn., slovenska far- marska naselbina dobro napreduje, kakor se nam sporoča. Tudi za njih duhovne potrebe je dobro preskrbljeno, kajti zavzel se je za nje Rev. Ignacij Tomazin. V Chisholmu, Minn., se versko življenje '5h° razvija pod spretnim vodstvom č. g. Schiffeja. IS. avgusta so imeli prvo sv. obhajlio, h kateremu je pristopilo precejš¬ nje število otrok. Cerkveni pevski zbor tudi dobro napreduje. Tudi sprejemi sv. zakramentov se množe! Rev. A. Blaznik, župnik iz Haverstra\v, N. Y., se je minuli mesec povrnil iz stare domovine nazaj v Ameriko. Kako zelo je priljubljen ta blagi gospod mej svojimi župljani in po celem mestu Haverstraw, pokazal je velikanski sprejem, katerega so mu meščani priredili in sicer ne samo njegovi župljani, temvče tudi vsi meščani sploh, angleži in celo nekatoličanje. Celo mesto je bilo na nogah. Na kolodvoru čakala ga je velika množica ljudstva, ve¬ liko raznih društev s zastavami. Najprej so ga pozdravile belo oblečene deklice, ki so mu izročile krasen šopek v dar! Po celem mestu, koder se je sprevod pomi- ikal, bilo je ob obeh straneh polno ljud¬ stva, ki so navdušeno pozdravljali bla¬ gega gospoda. Našemu dragemu prija¬ telju kličemu tudi mi ‘‘iskreno dobro došli nazaj v naši sredi!” Mil. g. škof Koudelka se je vesel in pokrepčan in zdrav vrnil iz Evrope, kjer je bil na Evharistiškem shodu na Dunaju. • Bil je večkrat sprejet v posebno avdi- jenco pri svetem Očetu, ki so ga jako lju- , beznjivo sprejeli. To je v resnici pravi i apostoljski škof! Ko je šel tja in ko se je vračal, obakrat je na‘parniku celo pot 1 vršil misijonsko delo. Maševal, spovedo¬ val, in pridigal je v raznih jezikih. Nazaj grede je bilo na parniku nad 200 spovedi i in sv. obhajil. Vnedeljo je pridigal tri¬ krat v poljskem, nemškem in angleškem jeziku. Našemu ljubljenemu prijatelju, blagemu g. škofu Koudelki kličemo naš iskreni in ponižni “Dobro došel nazaj v naši sredi! Bog plagoslovi Vaš povratek!” V škofijsko bogoslovje v Sv. Bernar¬ da v Rochestru, N. Y., je bil sprejel slovenec Anton Bombač iz Loraina O. Spodnjo gimnazijo je izvršil v škofo¬ vih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, višjo gimnazijo pa v Colcgeville, Ind., pri OO. Najsvetejše Krvi. To le slovesno pribijemo! -Ne klerikalizma sem! tizma kranjskega senl * klicali skoro vsi slovenski amensl | listi naprej in naprej zadnja Ute . Vko je kdo le malo opozarjal slo¬ vensko javnost na početje liberaliz¬ ma, verskega odpadmstva m soci- jalizma mej našim slovenskim na¬ rodom tukaj v Ameriki, takoj so se obupno zvijali nekateri uredniki, zavijali pobožno svoje oči proti ne¬ bu in apelirali na edinost, na slogo, na bratsvo in ne vem na kaj še vse! “Mir imamo sedaj! Kako lepo živi¬ mo v slogi! Oh, srečnih nas ameriš¬ kih Slovencev! Doma se pa tako batomorsko koljejo! Oh, zakaj se ne pridejo k nam v Ameriko učit lepe bratske edinosti in sloge!” ta¬ ko so javkali! In res premotiti so se jim dali celo možje, ki bi morali že po svojem stanu malo glob je vi¬ deti vse stvari, kakor jih pa vidi kak napolizobražen urednik kakega so- cijalistovskega lista! Ko je hotel Ljubljanski škof priti sem obiskati svoje ovce, kar bi bilo samo njego¬ va- dolžnost, se še spominjate, kako so ki ičali, kakor ko bi jik kdo s sved¬ rom drl! Mi smo opazovali vse to tiho in mirno svarili rojake pred takim 1 P u hljim miroiji. Da, sovražnik na- roda hoče imeti mir, da tako lažje m nemoteno razširja svoje pogubo- nosne zmotni ° -j- >j v v,* j c pog 1 nosne zmote! Ogibali smo se vse- 5 ga, kar bi lekoličkanj vzbudilo sum- ■* njo, da res morda hočemo sem “ii _ _sem im- S portirati” kranjskega klerikalnega z ‘Mintverna.” pred katerim imajo na- r 5 'Sglavčeki grozen strah! } j n p a j imate sedaj? Importirali r r si socijalistovskega apostola iz | ul,liane, znanega socialista Kri- I« 'LJ da pomaga tukajšnjemu so- stana, slovenskim delavst- c njahzmu ni e j vom na rioge. . - ^ t vaj je bilo tega reba> r čete sem klerikalizma. ‘ m U''H*, kranjske javne odločno* V'i. versko prepričanje, ker -it, zem je tudi na Kranjskem •H ' no zaspal, če Vam j e res oblika poučevanja je najbolj p rav - zdravljena! — j g. V. C. — “O, ko bi bil ali V 1 * — v-r, ko di bil ali mrzel i\ vroč ker si pa mlačen, te bom pa izp\j u . nil iz svojih ust,” te svetopisemske btsri. <;o n*m ~ 1 msKe besc^ t <. 0 nam prišle na miselj, ko smo brali Vi- | e pismo! Tako! Vi hočetejlogo, nam- razširjate mej reč kupljeno za to ceno, da bi mi u? m ‘ nazivate “katoliške,” na ljubo malo ni palicam in brezvercom putsili mirno sra motiti vero, mirno pehati narod v nes¬ rečo, ga pehati v pijančevanje, posirove- lost? Za puhelj mir ste!? Mi pa ne, m sicer odločno ne! Nam se studi tistoza- spano polovičarstvo, tista brezznačajna “šviga-švaga” politika, katero opazujemo tudi mej našimi “katoliškimi!” Kdor je socijalist, kaj bi to skrival! Pokaže se naj inmej socijaliste naj gre! Enako kdor je veren mož, kaj bi se bal par puhoglav- čekov in njim na ljubo zatajil svoje pre¬ pričanje in se mešal mej nasprotnike svo¬ jega prepričanja! Vsak ptič v svoje gne¬ zdo ! Enako se nam studi, ko vidimo, ka¬ ko se po nekaterih krajih zagrizeni soci- jalisti in verski odpadniki mešajo mej katoliške može, se privešajo društvom z lepimi svetniškimi imeni, pod okriljem kat. jednot! Kdor ima le kolikanj moža¬ tosti, se mu mora to studiti v dno duše in za take hinavske duše nimamo dru¬ gega, kakor samo znani “pfui!” V P 0 ' 1 ; tiki velja, republikanec z republikanci, demokrat z demokrati; v narodnostnem oziru pravimo. Nemec z Nemcem, bl°; venec s Slovencem... kaj naj samo P r | verskem prepričanju velja godla!, vs na en qup ! ? Kako ste nedosledni! bicc pa ne redosledni ste, ampak židovs 0 podli: volčjo dlako in kremplje pokril ^ ovčjo obleko, pa se bojo že nevedno °y c ^ dale vjeti in raztrgati! Če je to značaj 11 in možato, pa prepustimo, da prešo 1 sami! če ste sicijalist, kar bodite, sa drugim vaše godle ne usiljujte! bi pacem, para bellum ! Brez odločnega K ne bo nikdar miru mej dobrim in s a) ',i 0 Sicer se Vas pa Bog usmili, ker ste z zaslepljeni 1 Urednik Z« Av.tnj, listy h ^'ja viri odgovoren urednik: Fran Rus v Lj ub ' ‘ Dr. Sv. Rafaela, 34 Dunajska cesta. 7