Preosnujte bralna društva! Po Spodnjem Štajarju imanio lepo število bralnih društev, ki pa v obče ne opravičujetiU upanja, katero so stavi v nie. Bralna društ^i^i morala biti ognjišča narodne zavedno5li'))in narodne omike, a so po večini le zbirališča narodne zaspanosti in mlačnosti. Vsled tega so naša bralna društva mrtev kapital, ki ne prinaša slovenskemu ljudstvu skoro nobenih obresti. Vendar pa si ne upamo trditi, da bi bila bralna društva nepotrebna. Taka društva lahko tudi veliko koristljo, toda voditi se morajo na spreten način in v pravem duhu. Bralna društva po deželi naj bodo za ljudstvo urejena. Časniki naj bodo izbrani, kakor je najbolj za ljudstvo primerno. A kako je dandaaes? Mi ne pojmimo, kako si raorajo bralna društva naročevati na pr. vse slovenske dnevnike. Ljudstvo jih ne bere, ker nima časa. Taki časniki so potem ie za >inteligenco.« In res je marsikje istina, da »inteligenca« izrablja ljudstvu namenjeno bralno društvo ravno v tem sruislu, da pride tem potom na prav cen način do svojih dnevnikov. Zraven dnevnikov ležijo na mizi bralnega društva večkrat tudi časmk', ki recimo nas Štajarcev ne brigajo mnogo ali pa se pečajo s stroko, ki je čitajočemu občinstvu bralnega društva deveta briga. Na ta način se vrže veliko denarja za nepotrebne reči skozi okno. Če pa piide več udov v bralno sobo ter hoče čitati domač list, pa je navadno samo eden tako srečen, da lahko ugodi svoji želji, ker ima društvo samo en iztis domačega lista, vsi drugi pa raorajo oditi. Zato pa tudi ni po mnogih krajih nobenega zanimanja za bralna društva, ker udje ne dobijo cd njih, česar si želijo. Edino dobro je po našem mneoiu za bralna društva in v tem nas potrjujejo izkušnje, da si bralno društvo naroči le nekaj inalo časnikov, toda te v velikem številu. Recimo, dva poiitična lista, kmetijsko strokoven list in pa leposloven list. Druge časnike pa si naj bralna društva naročujejo )e, ako jim preostaja denarja. Ni treba, da bi časniki morali ležati cel teden v bralni sobi, kajti med tednom jih ima ltak samo »inteligenca« čas čitati. Ampak v nedeljo popoludne na pr. se naj razdelijo po vaseh, naj potujejo na dona med ljudstvo, za bralno sobo naj zadostuje po jeden iztis. Boljše kakor dnevnike naročevati, storijo bralna diuštva, ako si nakupujejo knjige za knjižDieo. Nobeno bralno društvo bi ne smelo biti brez obsežrw knjižnice. Nobeno bralno društvo bi ne snrfelo biti brez obsežne knjižnice. Knjige nai se pridno izposojujejo. V to svrho pa je pred vsem treba skrbeti za požrtvovalnega knjižničarja, ki ima čas in veselje, redno opravljati vsako ntdeljo svoj posel in pa skrbeti za vzoren red. V zadnjeni času so naša bralna društva hvala Bogu, že večinoma opustila neumno razvado, prirejati plesne veselice, koja naloga pristaja krčmariem, ne pa izobraževalnim društvoin. Veseli pa nas, ako se prirejajo večkrat veselice s petjem, igrokazi, tombolo in predavanji. To je plemenita zabava. Vse premalo pa še se goji po naših dmštvih poučevanje in izgojevanje. Poučnih govoruv o kmetijskih, kulturnih, zgodovinskih predmetih skoro ni slišati v bralnih sobah. Mno'go bi t tem oziru lahko tudi storili dijaki .v* počitnicah, posebno da bi tolmačili narodu kulturne in zgodovinske dogodke našega ljudstva. Bralna društva bi naj bila tudi izobraževališča za kmečke govornike. »Inteligenea« bi naj te misli ne puščala v nemar, ampak segla našim mladim ljudem pod roke. Mnogo mladeničev ima govcrniški talent, a nikogar ni, ki bi ga gojil in likal. Rodoljubi, mladina je naš up, oklenite se torej mladine! Dajte jo izobraziti tudi za govornike. Z malim se začne, na pr. s prednašanjem pesmi, potem se bo počasi že prilezlo do večje ali manjše popolnosti. Naše prepričanje je, da bodo le tedaj bralna društva dobila res kak pomen za naše ljudstvo, ako se bodo preosnovala, kakor nasvetujemo. Bliža se novo leto in sedaj \e najprimernejši čas, da se uvažujejo naši nasveti.