ftrStKMKv jHmtmaa. a a*Wi»9r.vn
Cena 2 din
NOVA!
i
fk
S prostovoljnim delonf pospešujemo graditev socializma
Solkan. A. oktobra IMS
GLASILO OSVOBODILNE PRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto II. — Štev
. T9
S predkongresne SKOJ-evske konference
Goriška mladina se zaveslno vključuje v socialislično graditev
in se pripravlja na IV. kongres SKOJ-a
Dne 3. oktobra se je zbralo na kon-ferecl v Solkana 206 mladih komu. nisfcov, da bi Izvolila svoje delegate za IV. kongres SKOJ a.
Konferenco sta pozdravila tovariš Primožič, sekretar OK KPS za Goriško in tov. Mičunovič, inštruktor CK SKOJ-a, ki sta poudarila veliko vlogo SKOJ-evske organizacije, katera, je glavnj pomočnik Partije, in važnost pravilne sprovedbe sklepa V. kongresa KPJ o spojitvi SKOJ ji in LMJ.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijsko in kandidacijske komisije je tov. Ivanka Birsa, sekretar Okrajnega komiteta SKOJ-a ga Goriško podala obširno poročilo o delu in razvoju SKOJ-evske organizacije v našem okraju ter nakazala naloge, ki danes stoje pred njo. Dotaknila se je borbe mladih komunistov že v letih fašistične Italije, ko se se morali med drugim boriti tudi za svoj narodni obstoj. Nato velike naloge, ki jo je odigrala SKOJevska organizacija našega okraja v letih NOB. — Prve SKOJ-evske grupe so se osnovalo že koncem leta 1942., medtem ko so bile koncem leta 1943. in pričetkom 1944. osnovane že po vseh vaseh našega okraja Takrat so SKOJ-evci usmerili vse svoje delo v agitacijo za pomoč partizanskim edinicam ln so skupno s celicami KP organizirali najprej OF, kasneje pa v vsaki vasi ZSM, v katero so zlasti v osvobojenih krajih uspeli vključiti prav vso mladino. Veliko število mladincev.SKOJ-evcev se je borilo v partizanskih vrstah in premonogi so tudi darovali svoja življenja.
V	zapadnem delu našega okraja pa so se morali boriti tudi še po koncu vojne, kajti te kraje je zasedla ZVU. Vsem so znano zgodovinske demonstracije, ki so se v tem času vršile v Gorici in njeni okolici. Mnogo mladih komunistov jo bilo tedaj zaprtih, ker so hoteli ohraniti pridobitve naše NOB in zahtevali priključitev Slaven, skega Primorja k FLRJ. Mladina cone »B« pa se je v tem času že vključila v gospodarsko borbo na polju obnove in izgradnjo domovine. Mladinska brigada z 82 člani je sodclo. vala pri obnovitvi požganih Lokev, mladina vipavske dolino pri obnovi Štjaka, Ceste in DolJ>redmeje. — V zimi 1946. leta je grgarska ln vipavska mladina gradila novo cesto Ajše-vica-Grgar, kjer je sodelovalo 200 mladine. V letu 1946. pa je odšlo Iz cone »A« ln »B« 192 mladincev in mladink na gradnjo Mladinsko proge Brčko—Banoviči, katerih je večina nato odšla v tovarne, na gradnjo nar še nastajajoče industrije. Iz te mladinsko akcije so se vrniti tudi prvi udarniki — naš ponos.
V	letu 1947. je odšlo na zvezne ak. cije 510 mladincev in mladink, od katerih se je vrnilo 87 udarnikov. Pa. leg tega je 516 mladine sodelovalo pri regulaciji goriškega Lijaka. Mno. go mladincev je odšlo na razne strokovne tečaje, da bodo z Izpopolnjenim znanjem lahka več doprinesli pri izvajanju prvega petletnega plana.
V	letošnjem letu pa se je naša mladina pod vodstvom SKOJ-a vključila povsod v delo na gradiHščih zadružnih domov in je v brigadnem sistemu dela do sedaj napravila 146.000 prostovoljnih delovnih ur. Na zvezne ta repubdiške akcije je odšlo 545 mladike in so je od teh vrnilo 92 udarni-
kov. Mladinci, ki se vračajo iz delovnih brigad, prinašajo v naše tovarne, šole in vasi novega duha ta delovnega elana, zato se jo marsikje, po zaslug) teh, mladinska organizacija znatno izboljšala. 372 mladincev ln mladink je letos odšlo v razne stro. kovne tečaje, predvsem zadružne.
Po tem bežnem pregledu, k0 vidi. mo, da je vsa naša mladina povsod sledila SKOJeveem, da se je tako masovno udeleževala delovnih akcij in da jo 96% vključeno v organizacijo LMJ lahko ugotovimo, da je dovolj zrela za spojitev, kot nam je to nar kazal V. kongres KPJ,
Novo organizacijo pa čakajo ogromne naloge. Ravno mladina mora biti tista, ki se bo najostreje borila proti vsem nazadnjaškim elementom v vodstvih naših kmečkih zadrug in ;ama prevzela ta mesta. Mladinski aktivi naj osnujejo znanstvene krožke, kjer naj proučujejo posamezne panoge na. šega lokalnega gospodarstva, ali pa splošno problematiko zadruge, kot se je obvezala ob priliki volitev mladina iz Rihemberka. Mladina teh krožkov bo na svojih mladinskih njivah delala razne poizkuse za izboljšanje našega kmetijstva, podvzemajoč razne agrotehnične mere in se tako vključevala v število borcev za višji hektarski donos. Posnemajmo mladino, ki jo prva pristopila v kmečke obdelovalno zadrugo kot je to v Vipavi in Medani, kjer je mladina najmočnejši faktor. Tema dvema, kakor tudi Ncblem, Ri-hemberku in Cerovem morajo slediti še drugo kmečke obdelovalne zadruge, kajti te so steber socializacije naših vasi.
V naših podjetjih in tovarnah pa mora biti mladina šo bolj čvrsto povezana in se mora v svojih proizvodnih brigadah boriti za znižanje pro. izvodilih stroškov. Poleg tega pa se mora boriti za svoj ideološkrdvig, da postane res mojster svojega dela. Pri tem si lahko vzamemo za zgled aktiv delavske mladine iz Lesnega podjetja v Ajdovščini, ki si sam organizira razno strokovne in politične tečaje za dvig znanja svojega članstva. Mladin-
Delovnl kolektiv tovarne cementa in salonita Anhovo se je v nedeljo
3.	oktobra odločil na prostovoljno delo v zakotno vasico zapadnih Brd, v Ko/.?vano. Tega dela se je udeležilo 65 delavcev iz delavnic ter preko 30 članov kulturno umetniške skupine.
Po vsej vasi je odmevalo udarjanje kladiv po pločevini in človek je imel dojemi, da je to ena sama mogočna himna dela. Zadovoljni pogovori res-tvh kmetov so spremljali popravljanje lopat in sekir loncev in vrčev ter poljedelskega orodja, ki bo popravljeno zopet rezalo brazde v svobode ujive goriških Brd. Popravljenega je bilo: 2 lopati, 18 sekir, 4 svedri, 9 strojev za žveplo, 1 vrtalni 6troj, 1 voz 6 svetilk na petrolej, 2 svedra za kamen, 3 špice za kamen. 24 krampov, 48 renčeRc (malih sekir), 5 črpalk za modro galico, 9 kleptišč, l jermen za vprežno živino, 2 ključavnici, 4 zavoro, 2 stojali za lonce, 10 zagozd, 1 kolo za samokolnico, 3 klobuki za kuhanje žganja, 7 umivalnikov, 15 kot-
ska organizaieja v Anhovem pa je v tem letu napravila veliko napako, ker je sporazumno z ostalimi organizacijami razpustila tovarniški aktiv in se vključila v vas. Treba je bilo mnogo truda za to popraviti, a še ni vse v redu kot bi moralo biti, S po redno s spajanjem obeh organizacij, bo treba posebno v večjih Industrijskih centrih postaviti organizacijo po strokah in tako zajeti vso obrtniško in delavsko mladino.
Tudi našo srednješolsko mladino čakajo v tem letu veHk0 naloge. Nikakor no sme dopustiti, da bi se po šolah ponavljalo dosedanje kampanjsko učenje, temveč mora uvesti stal-no, sistematično učenje, ker lp tako se bo znižal procent slabih ocen. Vedeti morajo, da so on) naši bodoči strokovnjaki, katerih naša mlada država mnogo potrebuje.
Mladinska organizacija mora tudi posvetiti več pažnjc našim pionirjem, ki so bili za časa počitnic vse 'preveč prepuščeni sami sebi. Naša ljudska oblast jo v letošnjem letu osnovala v našem okraju 7 sedcmletk, v katerih bo omogočena srednješolska Izobrazba širšemu krogu naše mladine. Posebno je potrebno po teh šolah or. ganizirati vso tiste, zanimive oblike dela, Iti pionirje zaposlijo in nave. žejo na svojo organizacijo,
Tu so v glavnem naloge, ki čakajo novo organizacijo. Poleg tega pa se mora še stalno boriti proti mpadnim imperialistom in vojnohujskaeem, proti reakcionarni duhovščini, Iti bo sedaj marsikje skušala dvigniti svoj glas ln sc uveljaviti. Boriti se bo morala tudi proti klevetam Informbiro-ja; sicer pa bo na te odgovarjala le s podvojenim delom ln tako dokazala, da je linija naše Partije pravilna, da ml s hitrim korakom stopamo v socializem.
KAKO JE V POSAMEZNIH AKTIVIH
Po obširnem referatu so se številni delegati priglasili k diskusiji, kjer so hoteli prikazati uspehe in napake SKOJ-evske in mladinske organizaci-
jo v, 6 cedil, 14 kozic, 20 loncev, 22 vrčev za vodo; nabTušonih je bilo 28 žkarij in podkovanih 28 volov.
Vmes pa se je čul vesel smeh deklet, ki so 6e menile o popoldanski prireditvi.
Ob 4 popoldne se je pripeljala s kamionom kulturna ekipa. Oder je bil že pripravljen in igralci so takoj pričeli s svojim dokaj obširnim programom, Saj so morali prižgati leščerbc, kot v času borbe, ko so je kmet in delavec eklanrcil nad istimi načrti vojaških akcij. Danes pa v istih krajih utrjuje bratsko vezi, skovane v času borbe.
Pazljivo so nato Kožbanci poslušali govor tov. Srečka ter z odobravanjem sprejeli predloge naših delavcev da se odpošlje resolucija CK KPJ in CK KPS.
Kasno v noči je kamion odpeljal prepevajočo udeležence prostovoljnega dela in prireditelje iz Kožbane, ki je prvikrat’ imela prostovoljca v svoji 6redi.
jo v posameznih vaseh ter kako rešujejo razne probleme.
Vidmar Rado, delegat iz Rihetnben-ka je poročal, da je mladina v Rt-hemberku napravila 10.000 prosto-vodijnlh delovnih ur pri gradnji zadružnega doma, ni se pa dovolj zani. mala, da bi se istočasno dovolj Ideou loško dvigala. Tudi detlu v kmečki zadrugi je posvtfSala premalo pnžnje* zato pa je sklenila na svojem voltv. nem sestanku, da se 100% vključi V zadrugo.
Delegat iz šempetrske gimnazije jo rekel med drugim, da hočejo oni sto. riti vse, da bodo učenci odhajali s šole z znanstvenim pogledom na svet. Na svoji gimnazij) bodo organizirali razne krožke, kjer sl bodo lažjo pridobivali čim več znanja. V zvezi s tem tudi napovedujejo tekmovanje mladinskima organizacijama gimna. zij v Ajdovščini in Postojni. Pritegni-ii bodo čim več mladino h kultu mo-prosvetnemu in flzkulturnemu delu ter predvojaškl vzgoji, za katero imajo že itak precej zanimanja.
SKOJ-evska grupa OZKZ v Scrnpo. tru napoveduje tekmovanje vsem gru. pa m v okraju x sledečih točkah:
1.	Kateri aktiv bo najbolj«' izvedel spojitev SKOJ-a in LMJ.
2.	Kateri aktiv bo imel po spojitvi manjše število neorganizirane mladi no na svojem območju.
3.	Kateri aktiv bo imel večji pro. cent mladine vključene v kmečke zadruge, kjer teh ni, pa v potrošniške.
4.	Kateri aktiv bo prej in bolje pre. študiral gradivo V. kongresa KPJ.
jj. Kateri aktiv bo Imel v novolzvo. Ijenem vodsvu spojene organizacije boljši kader.
6.	Kateri aktiv bo. kakovostno in količinsko izboljšal sten-čas.
7.	Kateri aktiv bo imel večje šteL vilo mladine naročenih na naše časopisje, predvsem na »Mladino«, »Ljud sko pravico« ln »Našo zadrugo«.
8.	Kateri aktiv bo nudil več pomoči kmečkim zadrugam.
To tekmovanje pa ne napovedujo zato, da bi nekdo zmagal, pač pa da se poživi delo mladine na vasi in nudi čim več pomoči našim mladim kmečkim zadrugam, iti bodo s sode. kovanjem mladinskih aktivov lažje bi uspešnejše Izvrševale zadane naloge.
Delegati so to tekmovanje z aplavzom sprejeli.
Nato so izvolili iz svoje srede najboljše komunist« za IV. kongres SKOJ-a, kateri so obljubili, da bodo vse gradivo kongresa po končanem nasedanju prenesli med delavsko* kmečko ln srednješolsko mladino.
Odprta je obrtna nabavno-prodajna zadruga v Solkanu
Obveščamo obrtnike, da že deluje obrtniška zadruga, ki razpolaga s kontingenti materiala, ki so namenjeni predvsem članstvu za razvoj obrti. Ker bo zadruga uspevala le z aktivno podporo članstva, je dolžnost vseh obrtnikov, da se v svojo zadrugo vključijo in tako prispevujo k dvigu zadružništva, ki je danes steber socializacije naše vasi.
..............................
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?, j
Delavci cementarne Anhovo na prostovoljnem delu v Brdih
Objektivne težave poznamo
z večjo aktivnostjo pa lahko izboljšamo
marsikaj
Preteklo nedeljo, dne 26. septembra je delovna ekipa Medicinske fakultete iz Ljubljane izbrala kot delovno mesto KLO na Dobrovem v 15 i dili, ki je nekak pri rodni center.
Ta dan je bilo sprejetih in pregledanih po notranjih, kirurških, otroških, ženskih, očesnih, rentgenoloških in ostalih specialistih preko 200 oseb iz vseh krajev Brd Tudi lekarna ie poslovala na licu mesta in izdajala brezplačna zdravila, ki jih je stavil na razpolago Rdeči križ Slovenije. Tako veliko število pregledanih je dokaz pomanjkanja bolj organizirane zdravstvene službe, za kar pa najdemo vzroke v objektivnih težavah, to je pomanjkanje zdravnikov in ostalega medicinskega osebja.
Po priključitvi je bila osnovana na Dobrovem zdravniška ambulanta m tja nameščena medicinska sestra, ki je še mlada in |e to njeno prvo službeno mesto. Vazno je, da se seznanimo, kako malo skrbijo vsi ti KLO-ji iz Brd, pa tudi OLO v Solkanu zn to zdravstveno ustanovo. Ambulanta je nameščena nad krajevno gostilno na Dobrovem, do katere prideš le skozi gostilno, ali pa mimo smrdljive greznice v nekak predprostor, ki je kot čakalnica, v kateri je samo ena klo-pica za paciente Ambulanta sama meri 9 kv. metrov, okna brez šip in deloma zadelana s kartonom. V tej 6nbici ordinira vsak petek popoldne zdravnik dr. Keslcr in pa medicinska sestra. Ambulanta nima niti umivalnika, niti svojega električnega kuhalnika in si ga zato sestra izposoja od gospodinje, ki na njem kuha tudi kavo. KLO pa ne najde niti toliko sredstev, da bi nastavil snažilko in mora ambulanto čistiti medicinska sestra sama. Da ne govorimo dalje o stanovanju medicinske sestre, ki pač ni vredno v današnjem času delovnega človeka, ki je noč in dan na razpolago ljudstva »z Brd. Sama se nikdar ne pritožuje, toda KLO na Dobrovem bi to pač moral uvideti in bi vsaj na prošnjo sestre moral nekaj urediti. Mislimo, da je to višek brezbrižnosti in slaba zahvala ljudskih oblastvenih organov v Dobrovem in ostalih KLO-jev vito ljudi, kii so v polni meri v službi ljudstva. Tudi nje. na prehrana ni zadovoljiva in ni čudno, če tovarišica hujša iz dneva v dan.
Čeprav ima tovarišica težko živilsko nakaznico, ne more dobiti nikjer prehrane. Z malo več aktivnosti bj KLO lahko zopet vzpostavil krajevno menzo, ki jc bila pred kratkim ukinjena, češ da ni donosna.
Predsednik in tajnik KLO-ja sta za vse te probleme, ki jima jih sestra signalizira, gluha in odgovarjata z »Bomo, bomo«, vendar pa je na Dobrovem še v«! no vse pri starem.
Vsekakor bi se te težave dale odpraviti. V neposredni bližini ambulante stoji enonadstropna stavba, bivša last pobeglega mehanika. Po izjavi tov. tajnika je to sedaj oličeljudska imovina Ta zgradba je pod streho, v spodnjem delu pa, ki je že izzidan, sc nahaja lekarna zn vsa goriškn Brda. Čeprav je medicinska sestra stalno urgirula, dn se stavba dokonča, ker bi prvo nadstropje lahko služilo zn zdravstvene namene, se k temu deln še do danes ni pristopih' čeDrnv so za to dani vsi pogoji in se zn to v najmanjši meri ni zanimal odsek zn zdravstvo pri OLO Solkan. V tej zgradbi bi se dalo prezidati toliko prostorov, da bi bila v njem poleg lekarne še ambulanta in enn soba za stanovanje. Prepričani smo lahko, dn bi ljudstvo goriških Brd z veseljem pristopilo k prostovoljnemu delu, da sc ta stavba dokonča in da bo lahko služila svojemu namena. Z malo več iniciative krajevnih faktorjev in z večjo brigo s strnili OLO, bi se nemogoče stanje že zdavnaj lahko odpravilo.
Ureditev dobre menze za vse ljudske nslnžbence, učiteljice, poštarja, medicinsko sestro in morda še koga, bi bila vzporedna zadeva. Tudi ta bi se dala in morala urediti z malo več skrbi in uvidevnosti do sočloveka.
Ce bj mišek za zdravstvo takoj reševal pošto, ki se tiče zdravstvene slnžlie in konkretno pristopil k deju, z namenom, da se stanje čim prej izboljša, hi ta kritika danes ne bila potrebna in bi tudi ljudstvo v naših Brdih bolj z veseljem in še z večjo vnemo pristopalo k graditvi socializma, v katerega vključujemo danes tudi razvoj naše zdravstvene mreže, ki je prvi pogoj za cčuvanje zdravega kadra, s katerim bomo dogradili to. za kar se tako vztrajno borilno.
Več aktivnosti pri odmeri dohodnine
Dohodnina poeta ja, četudi je šc vedno močna proračunska postavka, predvsem vse važnejše orožje delavca »n malega kmeta v borbi proti izkoriščevalskim elementom. To je glavna naloga, tki se je moramo zavedati pni leiošnji odmeri dohodnine kmetom.
Prav lahko ugotovimo, da se tega orožja pravilno pri nas ne poslužujemo, ker rešujemo naloge prakticistič-no in tudi nismo uvedli trdnega načrtnima dela v vsak postopek in v delo slehernega uslužbenca. Zaman tolmači finančni uslužbenec 6voje strokovne prijeme, če množica ni razumela smisla ukrepov, če ne vidi v njih poti zn dosego svojih ciljev v borbi proti izkoriščevalcem.
Ako pogledamo delo pri odmeri dohodnine kmetov za leto 1948 v našem okraju, lahko ugotovimo vrsto napak tako pri okrajni davčni komisiji, kakor pri krajevnih davčnih komisijah, Jci vršijo svoje delo zgolj kot strokovno, ne^ zajemajo pa pri svojem delu političnega momenta. Ta jc pri odmeri dohodnine eden od najvažnejših faktorjev, če hočemo iz svoje srede odpraviti vse špeknlantake namene večjih kmetov, ki hočejo na račun malega kmeta špekulirati. Zalo se ne smemo čuditi, če se vrivajo v naše davčne komisije bogati in srednji kmetje in se zato mali kmetje upravičeno pritožujejo.
inšlruktaža krajevnih davčnih ko-
misij, ki jo vrši poverjeništvo za finance je bila pri nas zelo slabo izvršena. Razumljivo je, da zato danes na odmeri dohodnine dela od vseh KLO-jev pravilno le 60 krajevnih komisij, ki pa imajo pri delu velike težave, ker ne razpolagajo s potrebnimi podatki. Vse delo se je osredotočilo na zbiranje podatkov od davčnih zavezancev samih. Preračunani dohodki precej diferirajo po raznih KLO-j«h; tako so v Vrtovinu preračunali porabo povrtnin za osem člansko družino 300 din, v Šmarju pa porabo povrtnin na enega člana od 800 do 1300. Nekatere davčne komisije, ki še niso pričele z delom, kažejo zato le malo zanimanja in volje. V Vi-avi, Vrhpolju in v Podragi delo še ar sloji in se predsedniki davčnih komisij nikakor aktivno. ne spustijo k odmori dohodnine. Stanje je na splošno na terenu slabo, to pa zato, ker mi na terenu dovolj uslužbencev, ki bi Ialiko obvladali obsežen okraj. Da je položaj slab, so tu prav gotovo vzroki, ki se deloma že odpravljajo, je pa šc vedno pomanjkanje aktivnosti pri pošiljanju poročil do postavljenih ter. mi nov. Ze samo nepravočasna in nezadovoljiva sestava okrajne komisije ovira delo zato, kor niso v komisiji vsi člani aktivni. Poleg tega pa okrajna komisija niti nima situacije o odmeri dohodnine v rokah. Nezadostna iuštrulktaža krajevnih komisij pa je privedla do tega, da Člani istih ko-4
misij ,vse premalo razumejo politični pomen odmere in ga zato tudi ne prenašajo na ostalo ljudstvo.
Okrajna davčna komisija se je prav zaradi teh riedostatkov reorganizirala in se je stanje v zadnjem času izboljšalo, ker člani okrajne davčne komisije polagajo veliko več pažnje politični važnosti odmere in obenem strogo pazijo na pravilno ugotavljanje dohodkov An ugotavljanje donosa vsakega zavezanca. Pristopilo se je že k izmenjavi poedinih članov krajevnih komisij, ki niso pravilno vršili svoje naloge, je pa še več takih komisij, kjer bo člane treba zoktiviziratL
Vse te pomanjkljivosti moramo nujno odpraviti, odpravili pa jih bomo le, če bodo k odmeri dohodnine pristopile tudi vse množične organizacije, katerim mora biti to debi važen člen pni izvajanju polletnega plana. Povsod tam, kjer se množične organizacije ne zanimajo in ne tolmačijo političnega pome.na odmere dohodnino, je položaj slab in jc nujno, da v liodoče iste gledajo na vse naše gospodarske akcije s pogledom fron-tovske aktivnosti, ki se mora <xlra-žati prav v vseh problemih naše socialistično graditve.
Skupno delo šol In KLO-jev
Na Primorskem so bila za časa narodno - osvobodlne borbe šolska poslopja pretežno uničena. Po priključitvi se je takoj pristopilo k obnovi požganih ter do tal porušenih šolskih zgradb, tako, da se danes lahko vrši pouk vsaj v eni učilnici, kljub temu je še vedno dokaj šol, ki čakajo na obnovo v letu 1949. V kolikor ne bo težav z delovno silo, bo v prihodnjem letu v vsaki vasi šola obnovljena.
Manjših popravil je pa potrebnih lepo število šol. Tam. kjer je vodstvo šole v povezavi s KLO in ljudstvom ter zna prikazati pomen in potrebe šole, tam ni vprašanja, kje se bo dobilo steklo, les in slično. Material se nabavi s pomočjo vaščanov in šola je popravljena. Kjer pa ni sodelovanja šole z ljudstvom, tam se pa samo čaka, da bi se popravila vršila in se najde vselej sto in sto izgovorov, da se ne more pristopiti k delu.
Kako se vrši popravljanje šole s pomočjo ljudstva, krajevnega ljudskega odbora in uprave šole, ki je našlo pota s tolikih šol opevanih ovir, naj nem služi za vzgled šola v Vrhpolju.
šolski upravitej. ki je prišel v sep-
tembru v kraj, je takoj po pregledu šole ugotovil nedostatke, katere ie bilo treba nemudoma odstraniti, da se omogoči nemoten šolski pouk. Stopil je v stik s KLO, OLO in organizacijami ter našel pota do potrebnega materiala. Do 15. oktobra bodo notranji prostori z vsemi deli popolnoma popravljeni. V Soli bo dovoljno stanovanje, vsi trije razredi popolnoma uporabni, popravljene Peči, vodovodi, hodniki, električna razsvetljava in vse popolnoma prebeljeno.
Šolsko upraviteljstvo je s pravilnim prikazovanjem doseglo pri ljudstvu šolskega okoliša, da bodo s ikon-trahiranjem svojih pridelkov pridobljene bone odstopili za nakup stekla, ki je na razpolago po vezanih cenah.
Ljudstvo se dobro zaveda, da je šola kovačnica novega človeka in da je treba danes vložiti vse sile, da omogočimo noši mladini čim prijetnejše bivanje v šoli jn tako ustvarjamo vse pogoje za boljše učne uspehe.
Ostalim upraviteljstvom šol in KLO ter ljudstvu priporočamo, da sledi vzgledu iz Vrhpolja, ako hočejo, da bodo zadovoljili sebe, učiteljstvo in predvsem svojo mladino.
TUDI CESTARJI TEKMUJEJO V ČAST V. KONGRESU ES J IN II. KONGRESU KPS
Člani sindikalne podružnice Državnih cestarjev v Ajdovščini so na svojem sestanku razpravljali o tekmovanju v čast I. kongresa ES) in II. kongresa KPS. Po živahni disku-ziji so sklenili v ta namen napovedati tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam pri cestnih delovod-stvih Uprave za ceste Vipava. Ilir. Bistrica. Herpelje Kozina in vsem podružnicam pri okrajnih cestnih delovodstvih goriškega okraja v sledečih točkah:
1.	Katera sindikalna podružnica bo producirala največ gramoza.
2.	Katera sindikalna podružnica bo uvedla večjo čistočo zveznih. rePu-bliših in okrajnih cest.
3.	Katera sindikalna podružnica bo zgradila, odnosno popravila največ mostov in propustov.
4.	Katera podružnica bo najbolj dvignila delovno disciplino pri posameznikih in delavnih brigadah.
5.	Katera podružnica bo dosegla višji odstotek pri plačevanju članarine.
7. Katera podružnica bo pritegnila več članstva k študiju gradiva V. kongresa KPJ.
7. !z katere podružnice bo sodelovalo večje število članstva pri prostovoljnih delih
Prepričani smo. da bodo cestarji iz Ajdovščine, kakor tudi ostali, katerim so ti napovedali tekmovanje, vložili vse svoje sile, da navedene točke s prevedejo v življenje ter s tem počastijo I. kongres ESJ in II. kongres KPS, katera jim bosta dala nove naloge in smernice za nadatj-ne delo. S tem bodo tudi dokazali, da so vse klevete proti naši Partiji neresnične in žaljive da pa se naše delovno ljudstvo tega ne ustraši, pač pa nanje odgovarja s še podvojenim delom.	P. R.
Poziv OF odborom
Krajevne plane OF za leto 1948.. ki bi morali biti na okrajnem OF odboru do 1. oktobra, so poslali sledeči OF odbori:
Kojsko, Snežatno, Brestje. Kozana, Medana, Dobrovo, Fojana, Neblo,- Šlo* vrenc, Kal nad Kanalom, Levpa, Vrata. Visoko in Bitež.
Krajevni OF odbori, ki Se niso dostavili planov, naj jih dostavijo takoj, v bodoče pa naj se držijo okrajnega plana in postavljenih rokov.
Ravno tako je treba ožigosati ma-
lomarnost krajevnih OF odborov pri dostavljanju članarOne ter ostalih statističnih poročil.
Nedeljske sektorske konference so dokazale neaktivnost nekaterih tajnikov in predsednikov OF. ki -se niso udeležili sektorske konference, čeravno so nekateri imeli za prekoračiti samo prag do konference, kot n. pr. Solkan, Šempeter in Črniče. Najslabša udeležba je bBa v vipavskem sektorju, kjer se jih ie udeležilo 35 t!o.
Okrajni sekr. OF za goriško
V novi organizaciji prostovoljnega gasilstva je poudarek na operativnem delu članov, v katero naj bi bilo vključenih čim več državljanov, zlasti
mladina.
Miha Marinko
ICafeo poteka dele na p&samezii h gradiiiščilt zadružnih demo?
V zadnjem času se je delo na nekaterih gradiliščih zadružnih domov precej pospešilo, ker hočejo zadane obveznosti vsekakor častno izpolniti. Taik primer lahko vzamemo gradilišče v Šempasu, kjer zidovje zadružnega doma vidno raste, čeprav so pozno pričela z gradnjo in icw nekaj čaisa izgledalo, da bo gradilišče trava porasla. Danes pa sc povsod govori o zadružnem domu v Šempasu, ki se gradi na površini 1200 m2, tilk ob glavni cesti, katerega zidovje je že skoraj pri koncu. Zavedni Šem-pasci so v to zidovje vložili precej truda in znoja, sa so do danes napravili 22.536 delavnih ur _ (od teh 4171 strokovnih). V tem času so prevozili 684 m2 raznega materiala, izkopali 327 m3 temeljev, sezidali in zabetonirali 327 m3 temeljev, premetali nad 386 m3 raznega materiala, sezidali 438 m2 zidovja, pripravili 153 m3 peska, 141 m3 gramoza, 616 m kamenja in navozili v nasip 170 m' zemlje. Prispevali so tudi z de-narjem sami prebivalci 45.000 din-zadruga 149.000 din. Prav zato, ker so se Šempasci resno lotili dela, imajo tudi vidne uspehe in bodo svo-io obvezo gotovo častno izpolnili.
Veliko iniciativnost in dobro organizacijo dela so pokazali v zadnjem času graditelji zadružnega doma v Humu - Njivice v Brdih. Saj so si s 5000 prostovoljnih delavnih ur samoiniciativno zqradili pot do kamnoloma, kjer sedaj črpajo pesek oni in še druga gradilišča v Brdih. S tem jim je prihranjena dolga in naporna pot do Soče. Ce upoštevamo, da je v Hum-Njivici samo 260 ljudi _spo* sobnih za delo, so pa do sedaj napravili že 21.422 delavnih ur pri gradnji zadružnega doma, lahko ugotovimo, da so ti ljudje res požrtvovalni in delajo' z zavednostjo, da ustvarjajo boljšo bodočnost sebi in svojim potomcem.
Izgleda, da so v Oseku vzeli gradnjo zadružnega doma bolj resno in upamo, da bodo kmalu nadoknadili zamujeno. Ravno tako so v Črničah bolj prijeli za delo. Ker pa je tu objekt zelo velik in zahteva podiranje
stare stavbe mnogo dela, bi morali organizirati bolj masovno delo, ker le tako bodo lahko dane obveznosti izpolnili
Ako hočemo, da bodo naše obveze v čast II. kongresu KPS res 100% izvršene, morajo marsikatera gradilišča bolj pohiteti, ker rok je kratek. Potrebno je apelirati na tista gradilišča, ki komaj temelje kopljejo, kot so: Kojsko. Dormberg, St. Vid, Lozice in druga. Tudi Vipavci bi se morali zbuditi, ker njihovo gradilišče je skoraj popolnoma zamrlo in tako obveza ne bo izvršeno
Vsekakor po moramo tu omeniti mrtvilo, ki vlada pri zadružnem domu v Ročinju. Res da nimajo še načrta. o številka 160 ur, ki so jih napravili vse od začetka do danes nam priča, da Ročinjci spijo, čeprav nimajo pri gradnji posebnih težkoč. Saj imajo pesek doma in deske so jim bile že dostavljene, le da iste še vedno ležijo v skladišču. V Ročinju je težko spoznati gradilišče zadružnega doma. saj je že vse s stravo zaraščeno, kar je slabo spričevalo za vse prebivalstvo. Delavci iz cementarne Anhovo se vedno udeležujejo dela na raznih gradiliščih zadružnih domov, in toko so neko nedel jo prišli s tem namenom tudi v Ročinj. Toda Ročinjci so te delavce zaposlili pri podiranju plesišča, kjer so prej plesali, mesto, da bi skupno z njimi odšli na gradilišče in se resno poprijeli dela. Povsem razumljivo je. da ti delavci ne bodo več šli v take vasi pač pa tja, kjer jih z veseljem sprejemajo in v znamenju trdne povezave med delavci in kmeti gradijo in ustvarjajo boljše življenjske pogoje našemu pokolenju ter odpravljajo razliko med mestom in vasjo.
Poleg navedenih so še druga gradilišča, ki se najbrž ne zavedajo velke obveznosti, dane naši slavni Komunstični partiji Jugoslavije, zato je potrebno, da se vsa prebudijo, da bodo do danega roka domovi že pokriti, drugi pa sezidani do pod i strešja.	Metod
Zainteresiranost o ustanavljanju kmečko obdelovalnih zadrug je najbolj zrazgibana v Brdih, saj imamo do danes ustanovljene že štiri zadruge višjega tipa.
V preteklem tednu so tudi v Cerovem pristopili k ustanovitvi kmečke obdelovalne zadruge. Na masovni sestanek je prišlo preko 130 ljudi, ki so vsi z zanimanjem poslušali referat o pomenu teh zadrug, ki bodo glavni steber socializacije naše vasi. Razumljivo je, da se povsod najdejo razgrajači, ki hočejo ovirat, ustanovitev teh zadrug, toda s temi frontovci kar na kratico obračunajo. Tak primer je bil tudi na ustanovnem občnem zb,, ru v Cerovem, ko je hotel tov A m brožič Antom razbiti sestanek s frazami, češ. vsi smo za Jugoslavijo, za zadruge pa ne itd Frontovc; so mu odločno odgovorili, da bodo zadruge ustanovili in da nima smisla da s svo. jim rovarjenjem ovira potek zborovanja.
Po tolmačenju tov. iz okraja so prišli do zaključka, da se zadruga ustanovi. Najlepši primer je pokazal tov. Stekar Franc, kot predsednik delovnega predsedstva — srednji kmet, ki je vstopil v zadrugo s celotnim svojim
Kljub oviram so na Vogerskem pričeli z gradnjo zadružnega doma
Mnogo je bilo hrupa in prereka na Vogrskem, predno so se zedinili za gradnjo zadružnega doma. Največ je bil temu kriv Beltram Rudolf, do-hro stoječi kmet, in Gregorič Ciril, katera sta se odločno uprla, da bi se zadružni dom gradil. Nad vse pa se jezi družina Gregorič ^Antona (Govčarjeva), ker so vsi vaščani izbrali prostor gradnje doma prav na njihovi zemlji, ker je ta pač najprimernejši prostor. Ni jim po volji, da dobijo v zameno boljši kos zemlje, seveda zato, ker jim ni po volji gradnja zadružnega doma in socializma na vasi. niti ljudska oblast in niti nova Jugoslavija.
Kljub tem godrnjačem pa so na Vogrskem resno pristopili k delu Formirali so delavne brigade in pripravljali material za gradnjo doma ter danes z veseljem ugotavljajo, da skoraj vsi vaščani sodelujejo^ pri gradnji Ko so premostili začetne težkoče, so kopčno 26. septembra postavili temeljni kamen svojemu zadružnemu domu. Ta dan je bilo na gradlišču 159 vaščanov in 10 vozni kov. Ves čas je svirala mlada godba. Vsi so z delom hiteli in lepo je bilo videti nasmejana lica graditeljev.^ ki se zavedajo, da v slogi jc moč da jih sovražni agenti ne bodo več mogli odvrniti od pričetega dela.
Gradišče zadružnega do ma v Grgarju je oživelo
Tudi Grgarci pridno delajo na gra-1 gradiliščih tudi v Grgarju nahaja dilišču zadružnega doma, čeprav so peščica zapeljancev, ki se posmehu-
pozno pričeli z delom. Ravno zato hočejo sedaj nadoknaditi vse zamujeno.
Peselk in kamne so že predhodno pripravljali sami iz lokalnih virov. Apno in opeko Pa jim je nakazala okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov.
7.a množično delo na gradilišču so dale pobudo najprej grgorske žene, ki so se dne 25. septembra 1948 v precejšnjem številu dela udeležile ter pokazale, kako se Pripravljajo na svoje volitve in kongres žena Slovenije. Naslednji dan so ženam sledili še ostali frontovci. mladina in vozniki.
Vsekakor pa se, kakor na drugih
¥ Cerovem so ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo
premoženjem, za njim pa je vstopilo v zadrugo še 13 bivših kolonov.
Izvolili so tud, upravni odbor m so za predsednika izvolili Stekar Franca, v katerem so uvideli predanost in trdno moč v mladi obdelovalni zadrugi. Zadrugi so dali tudj ime po najstarejšem borcu iz vasi tov. Makuc Borisu, ki je dal svoje življenje za svobodo Primorskega ljudstva, da danes lahko nemoteno s svojimi silami gradi socializem.
Po živahni diskusiji so vaščani odposlali Centralnemu komiteju resolucijo, v kateri'so izrazili vso predanost svojemu vodstvu, obenem pa zagotovili, da z linije, ki jim jo nakazuje Partija, ne bodo odstopili.
Po zaključku zborovanja, so vaščani razkrinkali tov, Ambrožiča, kateremu so na predlog predsednika OF odvzeli člansko izkaznico zato, ker na vsakem masovnem zborovanju, pa tudi drugače, rovari prot: skupnemu delu frontovcev.
S tem uspehom, ko so v Cerovem ustanovil« kmečko olKlelovalno zadrugo, lahko z gotovostjo trdimo, da sino postavili nov steber socializma na naj-zapadnejši meji naše domovine.
Živinorejski razstavi v Če po varni in Vip. Križu —
Cesti
Dne 12. oktobra se bo vršilo pre-movanje (razstava) rodovniške živine v Čepovanu, 13. oktobra pa v Vip. Križu — Cesti, na letališču.
To bosta prvi premovanji, ki bosta pokazali uspeh dosedanjega dela. Na vsakem od teh premovanj bo sodelovalo po več kmečkih zadrug s tem, da bo razstavilo svojo rodovniško živino.
.CvG-fJvMvGv.vA

jejo graditeljem zadružnega doma. Pravijo, da se ta gradi le za korist posmez.nikov, da v Grgarju zadružni dom sploh ni Potreben ter na vse mogoče načine gradnjo ovirajo. Zavedni Grgarci pa bodo na vse to odgovorili s pospešenim delom. Te elemente, ki nasedajo sovražni propagandi. bomo Prikazali kot nasprotnike boljšega gospodarskega in kulturnega življenja delovnega ljudstva, kot sovražnike naše Ljudske oblasti in jih izločili iz svoje srede. Svoji slavni Komunistični partiji Jugoslavije pa obljubljajo, da bodo vložili vse sile, da bo njihov zadružni dom čim prej pod streho.
V	Čepovanu bo razstavljeno okoli 100, v Vip. Križu - Cesti pa 400 glav govedi sivorjave pasme.
Namen premovanja je odbira, se lekcija plemenske živine in vzgoja rejcev. Zato bo na premovanjih javen pregled vse rodovniške živine po osnovnih organizacijah živinorejcev po kmetijskih zadrugah, ob sodelova nju rejcev
Živinorejci, člani KZ., ki bodo razstavili svojo živino, so se prvi zave dali velikega pomena, ki ga da j a odbira ali selekcija živine za izboljšale živinoreje in neposredno s tem v zvezi dotkai večje dohodke.
V	našem okraju imajo še marsikje dovolj prav dobre živine, ki bi z uvedbo rodovniške odbire mnogo pridobila ha vrednosti. Na ta način bi si rejci zboljšali gospodarsko stanje in prispevali svoj delež pri planskem
dvigu naše živinoreje, ki je v pretežnem delu okraja glavna kmetijska panoga.
V pogledu vzreje plemenske živine sivorjave pasme, zavzema naš okraj dokaj važno mesto in se bo to v bodočnosti še stopnjevalo. Na nas j>a je, da si ta sloves, ki ga kot živinorejci imamo, tudi v resnici zaslužimo s tem, da vzrejamo več in kakovostno boljše plemenske živine, za katero bomo imeli vedno dovolj odjemalcev.
Na premovanjih v Čepovanu in Vip. Križu — Cesti, bodo naši živinorejci imeli priliko videti, zbrano našo najlepšo živino. Gotovo jih bo vzpodbudilo, da bodo tudi oni pristopili k rodovniški odmeri.
Ti naši prvi premovanji, naj bosta kot veliki manifestaciji za dvig in zboljšanje naše živinoreje, za katero imamo vse pogoje. S polnoštevilno udeležbo pa bomo dokazali, da se zavedamo važnosti prireditve, ki nam Dokaže uspeh dosedanjega m da po->udo za nadaljnje delo.
Pripravljalna odbora premovanj vabita vse napredne živinorejce in vse druge, ki se zanimajo za živino-rejo. da se teh prireditev udeleže.
Za prigrizek in čašo vina bo pre-krblieno.	f. A.
STANJE ZADRUŽNIH DO MOV V OKRAJU GORICA
Pokriti domovi: 1. Trnovo. 2. Kal nnd Kanalom. 3. Dol — Predmeja.
Medana. 5. Ročinj. 6. Vrtojba. 7. Gradišče. 8. Col. 9. Višnjevih. 10. Lok-11 Kanal.
Pokrivanje strehe: 12. Rihemberk. 13. Prvačina. 14. Dobrovo.
Zidanje: 15. Šempas. 16. IIum-Nji-viea. 17. Kostanjevica. 18. Miren. 19. Otlica 20. Preserje 21. Vipava. 22. Črniče. 23. Grgar. 24. Osek. Betoniranje: 25. Vogrsko.
Kopanje temeljev: 26. Selo. 27. Sl. Vid. 28. I.ozice. 29. Batuje. 30. Dorm-berg. 31 Cepovan. 32. Cerovo. 33. S. I/okovcv. 34. Kojsko.
Priprava materiala: 35. Neblo. 36. Renče. 37. Budanje. 38. Gojačevo.
Mrtva gradilišča: Dobravlje, Bate-Ravne in Banjške.
štednj a je temelj ljudske biagftnfe
Tridnevni tečaj čiteljstva gorlškega okraja
Istavnlkov množičnih organizacij našega okraja.
j Konferenci je prisostvoval tov. Srim-'šek Rudolf — namestnik sekretarja fe-j deraltiega odbora r VVI za Slovenijo, Naloge, ki si jih je radevolje nalo-Jr»jo naše socialistične domovine. Za-Jki ie pozdravil našo konferenco fn po-§lo delovno ljudstvo Jugoslavije zaito je učiteljstvo resno proučevalo[Jdal referat, v katerem Je orisal važ-tresničenju petletnega plana, stavijo!snov zgodovinskega in zemljepisne-jinost obstoja Invalidske organizacije, na '	’	iove vidike inf ga pouika, ki nudi največ opore, da kateri se je prav za prav zgradila naša
ir&svetnim delavcem nove zahtevajo pravo kulturno revolucijo
se navedene naloge udejstvijo. Isto-
v šolstvu pi Ijudsiki izobrazbi Učen- f, taiko nudi učiteljstvu prirodopisni ci si morajo osvojiti osnovno splošno I pouk dovolj snovi, da vzgoji mladi-
nova država, kajti člani te organiza cije so dali največji doprinos za našo osvoboditev, dali so lastne ude, lastno kri, ki je prepojila našo. nam nad vse drago domovino.
Nato je govoril tov. Grosar Justin,
je materin jezik. Zato se je učitelj-tajnik okrajnega odbora VVI za Go-
■	-------—* — — 'riško, ki je orisal pomen drugega kon-
igresa ter dosedanjo pot in važne na-jloge invalidske organizacija. Med dru-■ gim je dejal, da bo vodstvo ln članstvo delalo na tem, da si pridobi vsepovsod tisto avtoriteto in spoštovanje.
ip resnično izobrazbo. Vzgojeni naj?no proti raznim predsodkom in po-bodo v duhu naše napredne morale, tvorbam znanosti v zavestne borce % tla bodo postali aktivni graditelji napredne ideja Baza vsemu učenju \ liOdalističfre družbe. Da to preobrat
f šolstva zahteva ogromne napore stvo zastavilo pri sestavi načrta na-9d učiteljstva, je popolnoma razum-	loge, ki	bodo v učencih razvile pre-
Ijivo. Zato ]fe goriško poverjeništvo	dano in	ustvarjalno ljubezen do do-
za prosveto povabilo vse učiteljstvo I movine, do jugoslovanskih narodov okraja na tridnevni tečaj, ki se je j in SZ in to s pravilnim branjem ter
vršil 2., 3. in 4. t m. na petih sektor- J ustnim in pismenim izražanjem, v j. »7	,	,
jih in sicer. ▼ Ajdovščini za zgomio •. knjižnem jeziku, na osnovi spozna-I ki ga je vreden in ga zasluži član m-Vtipavsko. v Solkanu za spodnjo Vi- a vanj zakonov, v pravopisu in pravo, j validske organizacije. Vse to pa se-Savslko. V Dobrovem so se zbrali j rečju. Poleg izrecno notranjega '1 vct'a *e s pomočjo fronte, učitelji briških šol. v Kanalu in Gr- j šolskega dela si je naše učiteljstvo j gorju pa učiteljstvo naših bližnjih J razporedilo tudi izvenšolsko pro- '1 gora. Naloga tečaja je bila v glav- svetno delo, ki je tesno povezano s j Jetn sestavit) podrobni učni načrt,. šolo. V petletnem prosvetnem planu!
M čemer naa bi sodelovalo vse uči-? in v enoletnem okvirnem načrtu, ki,1 v nMjPlio sta se odinrali na iariščn [elistvo z nasveti in predlogi, da bi; ju je učiteljstvo sestavilo po pro-L sSetra dve nogometni tekmi bil načrt res odraz zahtev, kt jih I svetnih potrebah posameznih vasi, med Qorico n jn Divačo ter med »ostavlja vsak posamezen kraj od-	j so vse	te naloge navedene. Cas. ki •	00^00	I in	Krimom	iz	Ljubljane
losno vas šoistvu da_ bo smoter	prihaja	zahteva od učiteljstva mno.I	Rezultata: Gorica	II: Divača	9:0,	Go-
isnovne šole res dosežen. Pri sc- go, toda dobra volja in predlogi, kii jca ; : Krim 2:0.
; tih je učiteljstvo iznašalo so poka.i y
V vezi soclalno-zdravstvcnc zaščit*, ie podal nekaj vsebinskih besed invalidski referent — zastopnik OILO-Ja — ter v Istem imenu pozdravil konferenco.
Po končanih referatih se je pristopilo k volitvam delegatov za drug? kongres VVI Jugoslavije. Po podanih ostrtih predlogih so bili izvoljeni štiri« delegati, ki bodo tam zastopali težnje članov naše organizacije na zapadnl točki naše meje. Izvoljeni so: Skok Anton, Grosar Justin, Lipičar Leopold in Pavlin Ana.
Po izvolitvi se je tov. širok Anton v Imenu izvoljenih zahvalil delegatom za zaupanje ter obljubil, da bodo dosledno izvršili svojo dolžnost do invalidske organizacije.
Z odpravo vseh napak, ki so se do-sedai delale in s povezavo z vsemi množičnimi organizacijami, bo gotovo tudi ta organizacija žela zaželjcn* uspehe in v pravem smislu služila svojemu namenu.	G. JL
H/K LLIL)Ra
Javljanju načrta, ki je zahteval res, gapomega in intenzivnega dela udeležencev, se je posebno poudarjala 6otreba. da ie treba dvigniti
zali, da brodilo
. -1 -	'1 V prvi tekmi je moštvo Gorice II
bo učiteljstvo tezkoce prc-1, pokazalo svojo nadrnoč tako v teh-
Yzgo,e ,e Jugoslovan- ga delovnega ltudstva v nov, soma* ž danes kujejo noaometaši. ki bodo Žki patriotizem ki te osnova za grad- s listicm Jugoslaviji.	K. F.i 100% lahko nadomeščati igrače v pr-
vem moštvu. Da ie FD Gorica dose-
V VEČERNI 5IMNAZGJI	‘	‘
Ponedeljek e. Poslopje gimnazije je S mine, kar brž se vžive v šolsko delo, razsvetljeno, po hodnikih je vse živo, (v red in disciplino. Pa tudi ne gre I
tot da se na gimnaziji šele sedaj pri-f drugače. Tam v tretji klopi sedi tova- [ ^p^azu ^e^moštvo ^FD D?vače unja pravo,tlelo, čeprav je sonce žel riš, ki so ga izvolili v razredni odbor ostairna tercnu dlcinl nirano in aavno zašlo. S knjigami in zvezki pod ! in je odgovoren za disciplino. Pri naj- ( ^eno terenu disciplinirano in roko prihajajo v živahnem razgovorili manjšem šepetu, že obrne glavo in) p . dr . . k .	.	...	.	.
dijaki večerni- delavske gimnazije k' tako pogleda, da je joj. No. pa z disci- ; 7Cio lritra ^n	V «£em nSfiS
pouku. Ce rečem dijaki, nehote vidim plimo ni težav, saj sede tu le delavci, sta ohe rnnšfvi lknšali^Ti v nH pred seboj male razposajene- pionirje j ki delajo in vedo. kaj zahteva resno	ar m h!L n S
In navihane pionirke. Toda dijaki ve-j delo. In učenje je resno In težko delo. j v drugem ^ ‘
Černe gimnazije so drugačni. To so že (Težje je z zamujanjem pouka. Zdaj ie I stoDnlpval^vs^Hntioi fesnl. odrasli ljudje, ki si sami služijo? sestanek tu, zdaj tam, povsod-bi mo- st°Pnie'<Jla vse dotlej, dokler m Ar-fcruh. Zdajle prihajajo naravnost iz j; ral biti, ti pa veš, da je ponedeljek tovarn, podjetij in gradbišč. Njihove 1; ali torek, četrtek ali petek in imaš roke so trde in okorne, seveda, saj niso j šolo. Kako bi se odločil? Oboje je važ-navajeni držati v rokah peresnika, f no. Toda člani večerne gimnazije že $aj so že od mladih neg držale le za" tramp in lopato.
Toda komaj stopijo skozi Šolska vrata, že odvržejo neka) resnosti, utru-lenost zbrišejo z obraza z veselim nasmehom, le v očeh se tu lu tam utrne skra, ki priča, da tovariš le premaguje zaspanost.
Razpored V. kola za nedeljo 10. oktobra
Divača : Sežana oh 15 v Divači. Tolmin : Gorica olj 15 v Tolminu. Volga : Miličnik ob 15 uri v Solkanu. OBVESTILO
/ Nogometno poverjeništvo Gorica
................, žrtvovati. Dobro se zave- I Aliču je dne 9. oktobri 1948 ob 15 uri
s težavo j| dajo, da je tudi pravica do izobrazbe ' s<'jo na sedežu okrajnega fizkultur-] etia izmed važnih pridobitev naše bor-j| aega odbora v Šempetru, katere se
Nedeljske nogometne tekme v Šempetru
čonu uspelo zabiti prvi goL V 25. minuti ‘Ure je moštvo Gorice po Korparju, ki je streljal kazenski strel, uspelo zabitij Še drugi gol Vse do konca je moštvo Krima skušalo znižati rezultat, kar pa jim ni uspelo zaradi dobre obrambe Gorica Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno in hitro igro, včasih celo pretežko, tako da je moral v thpi. gem polčasu igralec Krima za par minut zapustiti igrišče.
Moštvo Krima je igralo lepo igro in se je videlo, da imajo precej treninga, posebno pa se je odlikovala obramba.
Moštvo Gorice, razen obrambe ni igralo tako. kot v prejšnjih tekmah.
Sodnik svoje naloge ni izvršil zadovoljivo, ker je pač dopuščal v gotovih momentih težko igro in je tudi Prezrl precej grobih napak.
Rezultati tekem nogometnega prvenstva Primorske z dne 3. okt. 1948 Miličnik : Tolmin 1:3.
Gorica : Divačo 10:0.
Sežana : Ajdovščina 1:1.
gla tako visok rezultat, je to zato, ker so nogometaši iz Divače igrali s premalo volje, kljub temu, da so
tako urede, da je prav, iznajdljiv moraš biti.
Težko je biti dijak, če moraš ves dan delati, toda za svojo izobrazbo so j naši delavci na Primorskem pripravljeni marsikaj
Zvoni! Veseli razgovori in smehlbc. Večkrat je treba pri tem ali onem) mora jo obvezno udeležiti vsi sodniki,
utihneta. V razredu nastane tišina. Pripenja pouk. Z velikim zanimanjem slede dijaki predavanju, včasih so malo •račudeni uad tem ali onim dejstvom, naj tega še nikoli niso slišali. Po vsaki url debatirajo o Včasih mora šele končno sodbo o vprašanjih.
Deset, pa tudi petnajst let je minilo, nikar je večina izmed njih sedela zadnjikrat v Šolskih klopeh, tako novo je rše. Pa je temu ali onemu malo nerodno vstati ta iti k tabli, ko ga profesor pokliče. No. pa zadrega hitro
tovarišu in še bolj pri tovarišicah premostiti predsodek, češ, petindvajset, ali trideset let imam, ali naj zdaj začnem z učenjem? Saj ml ne bi šlo v glavo,
ni	i
kandidati in službujoči odborniki.
Tabela nogometnega prvenstva Primorske
1. Volga	3	3	0	0	12: 1	6
2. Gorica	2	2	0	0	12: 0	4
3. Tolmin	3	2	0	1	8: 7	4
4. Sežana	3	1	1	1	10: 5	3
5. Divača	4	1	0	3	2:21	2
6. Ajdovščina	2	0	1	1	2: 4	1
7. »Miličnik*	3	0	0	3	4:15	0
onstran meje
Partizanska proslava v Križu
prestar sem že. No, pa jih ni težko! tem, kar so slišali, prepričati, da je treba poizkusiti in da | profesor dati do- za učenje ni nikoli prepozno, saj se J
nekaterih spornih človek uči vse življenje. Pa začnejo), V Križu je bila partizanska proslava, in gre! Takšno je življenje v večerni; k; je pokazala vse težnje bratov, ki gimnaziji v Ajdovščini. Z voljo in po-!hočejo in do potankosti razumejo bor-gumom premagujemo težave in se obo- jbo, ki jo morajo danes voditi za svoje roŽUjemo Z znanjem, da bomo še laže nramVp M c nrmncnm <ir>nmininin gradili in izvajali velike naloge, ki jih zahteva od nas Izvedba petletke, izgradnja socializma.	Z.
Ob okrajni koherenci vojaških vojnih invalidov
Pred nami stoji II. kongres vojaških rojnih invalidov, ki se bo vršil v Beogradu dne 17. oktobra 1948, na katerem bodo zastopani najboljši člani Invalidske organizacije iz vseh okrajev laše države.
Mnogo truda Je bilo vloženega v irganizacljsko delo s strani okrajnega 'idhora vojaških vojnih invalidov, pri i aterem so sodelovati vsi člani odbora. Po vseh krajih so se organizirale krajevne konference, kjer se je volilo
1 najboljše člane v okrajno konferenco.
Pričakovati ie bilo uspešno konferenco, ker so bile dobro organizirane tehnične priprave. Toda konferenca ni povsem dobro uspela, kajti že sama
to obljubljeno s strani MLO-ja množičnih organizacij. Obljubljeno je bilo tudi, da bodo invalidske delegate pozdraviti predstavniki Okrajnega odbora OF in LMS, katerih pa na žalost ni bilo in se je morala konferenca vršiti brez pozdravnih govorov pred-
pravice, zato se s ponosom spominjajo vseli tistih, ki so položili prve temelje veliki in slavni borbi Primorskega ljudstva.
Ta dan so v Križu priredili tudi partizansko razstavo, ki je ljudi spominjala na skoraj minule čase težke borbe domačih im jugoslovanskih partizanov proti nemškemu in fašističnemu zatiralcu našega ljudstva.
Vaščani iz Križa, kakor tudi iz okoliških vasi so se dostojno oddolžiti padlim križkim partizanom in so jim zato vse organizacije položile na grob lepe vence. Prišli so tudi nekateri člani Kosovelove in Tržaške brigade, da so se pokloniti na grobovih padlih tovari-šev-bojevnikov.
Pioslava ie odražala vso tisto nenehno borbo zavednega ljudstva, ki je tudi ta dan obsodilo ravnanja zavezniške vojaške uprave, ki ne priznava partizanom tistega, kar so jim med borbo obljubljati.
Šolska vrata so se spet odprla
Pred par dnevi so sc ponovno odprla šolska vrata šolarčkom, ki so biti
RUTJVIU UOUIU U^pv-iaj **.**J'*1 "V	~ voioivtt	ouiuivnoiii, »v.	~~ *
dvorana ni bila v redu, kakor ie bilo jfla dan vsi nemirni in razburjeni. Vsi
so bili razigrani In so sc živahno raz-govarjali o bodočem učenju, o učiteljih It profesorjih. Prvošolčki pa so se plaho držali materinih kril, saj je bil ta dan za njih prelomnica v življenju, ko so se poslovili od brezskrbnega življenja.
Ko so se vrata odprla, naj se odpre v isitem času velika ljubezen do teh otrok, ki naj bodo vzgojeni v duhu bratstva ln ljubezni, v duhu pravega patriotizma, da bodo tako postati vredni člani človeške družbe ln obenem borci za pravice vsega delavnega ljudstva, Itj se danes bori za izboljšanje svojega težkega položaja.
Uredništvo Tl npravai Solkan tli IX, Korpusa 186, teL št I In 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.