Leto LXXV», št. 163 V LfnStfanl, ponedeljek zo. juHfa 194*-XX Cena 50 cent. REDNMTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, FTOdNUOTA IZKLJTJc.no ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije m UNIONE PUBBLICITA ITALL4NA S. A-, MILANO 31-22, 11-23, 31-24, 31-96 In 21-26 ^- prt po2tno Čekov nem zavodu: LJubljana Ste*. 10-351 CONCESSION ARIA ESCLUSIVA per fe prtblfcita dl estera: UNTONE PUBBLICITA ITALIANA S. 16.30 Br rtaliarm A*. MILANO. ed Krajevni spopadi pri El Alameinu 30 sovražnih tankov uničenih — Drzni podvigi letalcev Ponovno bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. julija naslednje 782. vojno poročilo: Spopadi krajevnega značaja na področju pri EI Alameinu; v borbah zadnjih dni je bilo uničenih 30 sovražnih tankov. V drznih napadih v nizkem poletu so naši letalski oddelki zadeli in onesposobili nekaj desetin motornih vozil. Italijanski lovci so v zmagovitih dvobojih sestrelili 4 britanska letala, medtem ko so nemški lovei pripravili enako usodo nekemu letalu tipa »Hurricane«. Bombniki osi so ponovno napadli vojne dlje na Malti. Zaradi naglega posega nemških Ieta.1 v spremstvu so S letala tipa »Spitfire« treščila na tla v plamenih. Akcije letalstva Operaeijsko jHHiročje, 19. jul. s. (Poročilo posebnega poročevalca agencije Štefani). Delovanje letalskega orožja je imelo predvčerajšnji dan poseben izraz v napadih proti sovražnim silam na tleh. 2e nekoliko dni letalske sile obeh strank operirajo v čim dalje večjem obsegu proti kopnim silam. Naše letalstvo je pričelo svoje dnevno delovanje z bombardiranjem kakšnih 50 oklopnih motornih vozil. Več vozil je bilo poškodovanih, en oklopni voz pa je bil zadet v polno in ga je silna eksplozija razdejala. Na prizadetem ozemlju sta nastala dva obsežna požara. Na drugem področju so bile popoldne bombardirane in s strojnicami obstreljevane sovražne postojanke ter vozila. Več postojank Je bilo zadetEi, kakšnih 20 avtomobilov je bilo ponovno ob-streljevanih s strojnico. Pozno popoldne je naš lovski oddelek, ki je spremljal bombnike nad področje El Alameina, zadel na 20 sovražnih letal, med njimi >Hurricane« in =>Spitfirec, ki so poskušali napasti naše bombnike. Eden izmed »Hurricanovc je bil sestreljen. DrugI »Macchiji* so v zaščitnem poletu nad našimi četami opazili in napadli 40 sovražnih lovcev tipa >P 40« in >Spitfi-re«. Tudi iz te formacije je bil 1 aparat sestreljen, drugi 4 so bili ponovno zadeti s strojnicami. V drugih odsekih so naša letala opazila nekoliko majhnih tovornih avtomobilov in so jih takoj večkrat napadla v nizkem poletu s strojnicami. Malta ni več letalsko oporišče Rim, 20. jul. s. Britansko letalsko ministrstvo poroča, da je letalskega podmar-šala Hugha Pughea Llovda, ki je lansko leto poveljeval britanskemu kraljevemu letalstvu v Sredozemlju, zamenjal letalski podmaršal Keyth Roduev Park. Ob izročitvi svojih funkcij svojemu nasledniku, je podmaršal Lloyd izdal dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: Malto moramo smatrati za izgubljeno kot letalsko oporišče. Napadi sovražnega letalstva na otok so bili najmočnejši in najbolj osredotočeni v vsej zgodovini letalske vojne. Odločilni delež na uspehih v Afriki imajo italijanski borci Nemški list o pcmenu borb v Afriki Berlin, 20. julija s. Pod naslovom »Italija in vojna v Afriki« objavlja list »Deutsche Allgcmeinc Zertung« članek, ki ga navezuje na inspekcijsko potovanje marsaJa Ca vali e-ra. o katerem pravi, da najbolj zgovorno kaže na življenjski interes, ki ga predstavlja za Italijo borba na tem izredno važnem bojišču. Tudi borba na tem bojišču spada namreč v okvir velike borbe za osvoboditev evropskega in afriškega kontinenta Izpod amateskoplutokrat&ke oblasti. To je borba, v kateri se Mussoimđjeva in Hitlerjevi vojaki bore ramo ob rami skupno z vsemi zavezniškimi narodi. List podaja nato pregled zgodovine te borbe do najnovejših zmag, ko so italijanske in nemške čete pregnale Bntance naj-rnrej iz Libije, nato pa napredovale skoro do vrat Aleksandri je. V tej borbi je pripadal in še vedno pripada italijanskim vojakom odločilni delež v uspehih, ki utegnejo postati vedno večji. Govoreč o italijanskih vojakih voditeljih, opisuje list zlasti osebnost italijanskega vrhovnega poveljniika generala Bastica ter poveličuje junaška dejanja generala BaJ-dassarra in Piacence. ki sta padila na egiptovskih tleh. Spominja se tudi hrabrih branilcev Soiluma in Džarabuba, generala de Giorgisa in pod polkovnika Castagme ter opozarja na junaška dejanja znamenitih divizij Ariete, Savona. Trento rn Trieste ter nič manj znamenita imena alpinskih in ber-sa:l j ersk i h polkov. S posebnim občudovanjem govori nato pisec o čudoviti organizaciji oskrbovali ne službe, ki ji gre velik del zasilug za dosežene uspehe. Vojna v Afriki, zaključuje pisec, ima kakor vojna na vzhodnem bojišču izrazito konstruktiven značaj. Tudi ta vojna se vodi za novi in trajnejši red svobodne Evrope, svobodne tako v pogledu njenih mej. kakor v pogledu mostov, ki jo spajajo s sosednjimi celinami. Sistemizacija zemlje Važno zasedanje strokovnjakov v okviru Zavoda za poljedelsko tehniko in propagando Rim, 20. julija s. Državni podtajnik za poljedelstvo in gozdove Eksc. Nannirri je včeraj dopoldne otvorili in vodil poljedelski zbor za sistematizacijo zemlje, ki ga je organ izira/l fašistični zavod poljedelske tehnike in propagande. Zanimanje za vprašanja, ki so postavljena na dnevni red razgovora, je izredno veliko. Otvontvene seje so se udeležili prefekt, predsednik višjega poljedelskega sveta ter predstavniki fašističnih konfederacij poljedelcev in poljedelskih delavcev, predsednik federacije melioracijskih konzorcijev, tajnik nacionalnega sindikata poljedelskih atro-kovn jakov, več nacionalnih svetnikov in delegatov nacionalnega poljedelskega zavoda, itd. Prvi je spregovoril predsednik zavoda za poljedelsko tehniko in propagando nacionalni svetnik prof. Pornpei, ki je obrazložil pomen zasedanja. Na zaključku svojih izvajanj se je spomnil stavnih borcev, ki so padli v tej vojni ter vseh bojevnikov v službi Kralja in Cesarja ter Duceja, ki nas vodijo k zmagi. Za prof. Pompeiem je spregovoril Eksc. Nannini. ki je najprej izrazil svoje zadovoljstvo zaradi izredno velikega števila udeležencev zbora, katerim je izročil pozdrave ministra za poljedelstvo in gozdove Eksc. Pareschia. Želel je zboru najboljši uspeh v njegovem delu m ga formalno otvorili. Nato je dal besedo prof. Eliseu JandoJu, ki je poročal o vprašanju: Splošni problemi sistematizacije zemlje. Učeno in izčrpno poročilo prof. Jandola je sprejeto z živahnim odobravanjem. Takoj nato je Eksc. Nannini med navdušenimi manifestacijami za Duceja zapustil dvorano. Predsedstvo zbora je nato prevzel prof. Mariani, ki je otvori J debato o poročili u prof. Jandola. V debato so posegli dr. Che-rini. prof. Zucchini. dr. Laureti, prof. Oliva, prof. Carrante in advokat Orlandn. Vsem je izčrpno odgovarjali poročevalec Nato je prof. Mariani z pozdravom Oucejti zaključi! včerajšnjo sejo in napovedali za danes nadaljevanje razprav. Bangkok, 20. julija a. Osrednji urad indijske nacionalne stranke se bo 2. avgusta t. 1. preselil rz Alahabada v Bomav, ker se bo dne 9. avgusta t. L sestal v tem mestu vseindijski kongres. Razstava ljudske cerkvene umetnosti Svečani otvoritvi sta prisostvovala Genovski vojvoda in vojvodinja Venezia. 20. julija s. V navzočnosti Kt. Visočanstev vojvode in vojvod in je Genove, državnega podtajnika za narodno yrzgojo Riccarda del Giudicea m drugih osebnosti je bila včeraj dopoldne orvorjena v Napoleonovi dvorani Kraljeve palače prva razstava ljudske cerk.ene umetnosti Razstavo je zamislila in izvedla po nalogu stranke organizacija Dopolavoro s sodelovanjem italijanskega komiteja za ljudsko umetnost. Razstavo ne dokumentirajo samo globokega verskega čustvovanja italijanskega naroda, ki se kaže zlasti v ljubezni do družine, do dela, do praznikov in do oddiha, temveč tudi sposobnosti italijanskih ljudskih umetnikov. Razstava je razdeljena na štiri od- delke, katerih prvi prikazuje ljudsko cerkveno umetnost v domači hiši, drugi isto umetnost v življenju na pod ju. tretji v življenju po gorah in četrti v zavij en ju na morju. Vojvoda m vojvodinja Genove, ki M si podrobno ogledala razstavo v spremstvu t/redsednikavizvršnega odbora senatorja Bo-drera, sta izrazila svoje zadovoljstvo nad lepr* ureditvijo zanimive razstave -O nad vrednc&.-*;o razstavljenih dei. Obnovite naročnino! Zasledovanje sovražnika se nadaljuje prodiranje Letalstvo neprestano v akciji severa Iz Hitlerjevega glavnega stana. 19. jul. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poroCilo: V južnem odseku vzhodne fronte se nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika kljub pomanjkljivim cestam in neprehodnemu terenu. Letalstvo napada z uspehom pri Vorošilovgradu poraženega in umikajočega se sovražnika ter povzroča največje uničenje na železniških progah in na prenatrpanih postajah okrog Rostova. Vzhodno od Mariupola so romunske čete zavrnile poskus izkrcanja slabejših sovražnih oddelkov. Madžarski oddelek je zapadno od Dona nahajajoči se sovražni oddelek vrgel preko Dona. Pri tem je bilo 25 tankov uničenih ali zaplenjenih. Sovražni napad pri Voro-nežu je bil zavrnjen. Letalstvo je razgnalo sovražne kolone in zbirališča čet ob gornjem Donu. Južno od Ilmenskega jezera nadaljuje sovražnik svoje brezuspešne napade. V zalivu Kola je bila luka Rosta hndo bombardirana. V Egiptu je bilo več krajevnih angleških napadov z izgubami za sovražnika zavrnjenih. Posamezni angleški bombniki so včeraj odvrgli bombe na zapadno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo, zlasti v Ouisburgu, je imelo izgube. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. V pretekli noči je izvršilo sovjetsko letalstvo s slabimi silami brezuspešen motilni napad na nekatere kraje v Vzhodni Prusiji. 40o km dalje od Vorsšilcvgrada Sovjeti so izgubili eno izmed najbolj rodovitnih in najpomembnejših industrijskih področij Berlin, 20. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so se nemške in zavezniške sile od začetka operacij, potem ko so prestopile železniško progo proti Stalingradu in zasedle Vorošilovgrad, napredovale za 400 km. Uspehi nemških čet jemljejo boljševikom eno izmed najbolj rodovitnih poljedelskih področij, obenem pa tudi eno izmed najpomembnejših industrijskih središč. Na srednjem odseku so nemške čete dosegle lokalne uspehe. Nešteti sovražni •kraji so bili zasedeni na področju pri Orlu. Razpršena so bila zbirališča sovražnih čet, med tem ko je število ujetnikov znatno narastlo, zlasti na področju pri Rževu, kjer so Nemci očistili teren. Nemška bojna letala so navzlic slabemu vremenu stalno napadala vlake, natovorjene z vojnim gradivom in sovražne kolone južnozapadno od Moskve. Na več krajih je bila železnica poškodovana, drugod pa so bili zažgani vlaki z obstreljevanjem. Nemška letala so napadla tudi letališča južno od Moskve in sicer z bombami težkega kalibra, ki so povzročile veliko opustošenje v letalskih lopah in na drugih napravah. Na severnem odseku so bojna letala na nekem oboroženem izvidniškem poletu južno od Ilmenskega jezera napadla več motoriziranih sovražnih kolon, pri čemer je bilo zažganih več prevoznih sredstev. Vzhodno od mostišča pri Volhovu je naše topništvo motilo premikanja sovražnih čet z uspehom in boljševiške kolone so razpršila tudi letala. Na bojišču pri Petro-gradu se je sovražnikovo delovanje trenutno poživilo. Izpadi sovražnih oddelkov, ki jih je podpiralo topništvo, so bili zavrnjeni. V borbi proti sovražni plovbi v Finskem zalivu je težko nemško topništvo zadelo več sovražnih pomorskih edinic. Italijanski vojaki se bore na vzhodni fronti ramo ob rami z ostalimi zavezniki ter žanjejo nove lavorike slave in junaštva Z vzhodnega bojišča, 20. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Po zavzetju pasu J., s katerim so se naše čete znova proslavile, so vojaki, bersaiijej^ in črne srajce italijanskega ekspedicijske-ga zbora, ki operira na vzhodnem bojiču, spet v napadu. Prav za prav so naše čete, *ti so zapustile stare položaje, kjer so se uspešno upirale sovražnim napadom med zimko kampanjo in ki so prodrle kakih 80 km v globini na boljševiško ozemlje, z zasedbo važnega poljedeljsko-industrijskega središča J. prehitele predvidevanja poveljstva. To je omogočilo četam druge bojne črte, da so se pridružile prvim, kar je le še povečalo ne sicer lahko premakljivost na tem področju, ki je bilo posejano z raznimi ovirami, in na katerem so bile ceste zaradi nalivov v zadnjih dveh dneh zelo neuporabne, kar je oviralo zlasti važno oskrbovalno službo, ki je prihajala v prve linije iz precej oddaljenih oporišč. Razen tega je bilo treba "sproti očiščevati ozemlje, na katerem so bili zajeti ujetniki in zaplenjeno vojno gradivo, zlasti orožje in strelivo, obenem pa je bilo treba uničevati delovanje partizanov, ki tu pogosto nastopajo. Prav tako so morali naši pionirji sproti čistiti minska polja. Vse težave pa so bile premagane in v določenem času je bila vsa razvrstitev naših čet izvršena. Sedaj napredujejo naše edi-nice vzdolž črte, ki predstavlja važno pro-boinico v okviru sedaj razvijajočega se operativnega načrta. Vse to področje pa je izredno kočljivo in njegova važnost izhaja med drugim tudi iz dejstva, da se je sovražnik prav na tem področju zelo utrdil in izvršil razna utrjevalna dela, ki niso bila improvizirana, temveč izvedena v okviru velikega organskega obrambnega načrta, zamišljenega in izvedenega že poprej. Nadaljnje prodiranje na sovjetsko ozemlje se je začelo s položajev pred krajem J., toda v tem trenutku korakajo ob bokih naše edinice, ki je izvršila preboj sovražne črte, druge pomembne sile naših armad. Borba je posebno srdita na industrijskem področju kjer a obile razne tvomišKe stavbe, prizorišča velike hrabrosti naših vojakov, kajti v manjših podeželskih središčih je mogoče Btreti trdovratni sovražni odpor samo v Poslednji člen dolge prekršenih angleških obljub Indijcem Proglas Zveze za neodvisnost Baogkok, 20. jul. a. V proglasu po radiu na indijski narod je zastopnik Zveze za neodvisnost Indije izjavil, da predstavljajo pogajanja Anglije z Indijo samo poslednji člen dolge verige prekršenih obi; ud. Velika Britanija ni nikdar nameravala dati Indijskemu ljudstvu svobode, niti je ne na-jncrava dati v bodoče. Indija se je že do ▼olj pogajala in je tudi že dovolj trpela. Preveč je doslej zaupala lažnivim obljubam Anglije in sedaj, ko se nudi ugodna prilika, jo mora Indija popolnoma izkoristiti. Nato je govornik pozvali vse Indijce. naj pozabijo na medsebojne spore, ki jih je Anglija doslej vedrio podžigala, da bi si tako utrdila svojo oblast v deželi. Cim bodo Angleži pregnani, bode vsi ti nesporazumi pozabljeni. popolnem samozatajevanju, v preziranju nevarnosti in s pobudami manjših oddelkov, ki od primera do primera sproti uničujejo rdečo obrambo. Tu so se naši hrabri borci odlično izkazali bodisi v borbah na nož, bodisi v naskokih z ročnimi granatam. Pripomniti je treba, da je na vsem bojnem področju neprestano in močno deževalo. Navzlic temu pa se naše napredovanje metodično nadaljuje. Naši hrabri vojaki gredo navzlic vsem oviram po določenem načrtu naprej, da dosežejo cilje, ki so jim biii določeni. Finsko vojno poročilo Helsinki, 20. jul. s. Glavni stan finskih oboroženih sil je izdal naslednje vojno poročilo: V zadnjih 24 urah so finske čete s topništvom in metalci bomb na bojišču Kare-lijske ožine, že takoj na početku zaustavile napad sovjetske pehote in odbile več sovražnih patrol. Na bojišču pri ožini Aunus so finske čete uničile sovražno postojanko in pri tem pobile kakih 70 sovjetskih vojakov. Finsko topništvo in finski metalci bomb so uničili več trdnjavic, strojniških gnezd in zaklonišč za čete. Neki sovjetski poskus oborožene izvidniške akcije je popolnoma propadel. Na bojišču vzhodne Ka-relije je topništvo na severnem odseku uspešno obstreljevalo sovjetske postojanke v zaledju. Napad na angleški konvoj Berlin, 20. jul. s. Med oboroženimi izvid-nišlcimi poleti, ki so jžh včeraj izvršila nemška Vojna letala nad Veliko Britanijo, so opazila in napadla manjši konvoj na področju južno od Litlehamptona. Nekaj bomb, ki so zadele svoj cilj, je poškodovalo več trgovskih pomikov. Opaziti je bilo, kako se je neka sovražna edinica v spremstvu takoj po akciji razklala na dvoje. V* pristaniškem pasu v Litlehamptonu je bomba velikega kalibra povzročila veliko škodo. Doznava se nadalje, da je na dan 16. t. m. med napadom v nizkem poletu, ki so ga izvršila britanska lovska letala proti nekemu nemškemu oporišču ob obali Rokavskega preliva, nemška kopna vojska sestrelila dve napadajoči angleSki letali. letalski napadi Berlin, 20. jul. s. V soboto pozno popoldne so nekatera osamljena britanska letali preletela nekatere obmejne kraje zapadno Nemčije in odvrgla slučajno manjšo število bomb iz velike višine. Ta motilna akcija, ki je bila v vojaškem pogledu povsem nepomembna, je povzročila le nekaj žrtev med civilnem prebivalstvom Ne m 5 ki lovci so prisilili sovražna letala «*projeti borbo, na kar so jih pognali v beg. Po dosedanjih vesteh sta bili dve napadajoči letali sestreljeni. V no-vešenost na trgovskem področju, kajti s tem ukrepom je prizadetih m«.' manj kot 23 večjih in manjših podjetij, ki so se bavila s proizvodnjo ali trgo/«no industrijskih izdelkov. V kratkem bodo SmanjSan« še nadaljne količine tekstilnih proizvodov, namenjene civilnemu prebival31vu. Visoko priznanje albanskim sodnikom Tirana. 20. jul. s. Ob priliki zaključka sodnega leta je Kraljevi namestnik sprejel v avdijenci člane kasacijskega zbora pod vodstvom ministra za narodno kulturo, ki je obenem začasni pravosodni minister. Eksc. Boratti je podal obširno poročilo o delovanju albanskega sodstva in v njem poudaril, da dajejo albanski sodniki dokaze o svojem visokem čutu dolžnosti in odgovornosti. Za razumevanje za duha zakonov in albansko ljudsko dušo so albanski sodniki uveljavili v državi čut za pravico in zaupanje v sodne organe. V svojem delu pa se albanski sodniki oplajajo z rimsko znanostjo, ki je bila vedno vir in učiteljica prava. Kraljevi namestnik je albanskim sodnikom izrekel svojo zahvalo za izvršeno delo in izrazil prepričanje, da bodo tudi v bodoče vestno vršili zaupano jim nalogo. Režim za Dalmazio Zara, 20. jul. s. V okviru obsežnega programa javnih del je guverner Dalmazie Eksc. Bastianini vključil tudi elektrifikacijo železniške proge med Losovattso in Žaro, ki bo prejemala električno energijo iz centrale, ki bo proizvajala tok z napetostjo 20.000 voltov. Tudi samo mesto Zara bo dobivalo iz te centrale električno energijo in gonilno silo v tolikšni meri, da bo zadoščala za vse sedanje in bodoče potrebe. Poudariti je še treba, da je tudi aluminij za elek-trovode in cement za centralo za transformatorje domačega izvora, kar najbolj zgovorno potrjuje proizvajalno sposobnost in donosnost pokrajine. Poljudna izdaja Marconijevih spisov ob obletnici njegove smrti Rim, 20. juL s. Ob peti Obletnici smrti znamenitega znanstvenika Guglielma Mar* conia, ki poteka danes, je Kr. italijanska akademija z namenom, da bi napravila spise slavnega iznajditelja kolikor mogoče dostopne kar najširšim krogom, objavlja ljudsko izdajo teh spisov, ki je točen posnetek prve izdaje. Zbirka vsebuje vsa znanstvena poročila, članke in govore, ki jih je imel Marconi od leta 1899. do 1934. Kmet — temelj obnove Romunije Bukarešta, 20. julija s. Ob pri3iki otvoritve poljedelskega zdravstvenega tečaja za učitelje in učkeljice na sedežu poljededsko fakultete vseučilišča v Bukarešti je imel podpredsednik rumunske vlade prof, Mihael Antonescu govor, v katerem je zlasti po-udaril bistveno razliko med dvema načinoma državne obnove: Med povsem formailno obnovo države, ki se kaže samo v besedili u novih zakonov, in dejansko obnovo, izvršeno z globokimi reformami državnoga organizma. Nato je kritizirati napake, storjene v preteklosti v Rumuniji, loi je lastno zadržanje usmerjala v smislu zapadnih demokracij. Sedanja Rumunija se mora vrnit; k sebi in z ljubeznijo gledati na deželo in na njene poljedelce. Ta ljubezen naj bo resu nična in ne samo na ustih, saj gre za ljubezen do tistega sloja rumunskega naroda, ki daje najčudovitejši zgled kreposti in ustvarja glavne pogoje, na katerih sloni pravica Rumunije do zemlje in življenja, Stran 2 »SCOVENSE1 NAROD«, ponedeljek, 20. julija 1942-XX. Stev. j 63 Kulturna Evropa zre v Venezio XXIII. Biennale, kongres umetnostnih strokovnjakov, nabožna razstava — Umetnostni strokovnjaki naj bodo dragoceni vodniki zbiralcem in trgovcem z umetninami — Venezra, 17. julija Na kratko smo že poročaLi o slovesni otvoritvi prvega kongresa kritikov antične umetnosti v Benetkaah, ki so sedaj v žarišču treh pomembnih kulturnih prireditev: XXIII. Bcnnale. kongresa umetnostnih kritikov in zgodovinarjev ter nabožne razstave, Tako se vedno znova poživlja visok kulturni sdoves Benetk, ki ga niti vojne prilike ne morejo zabrisati ali zasenčiti. Benetke se te dni v središču pozornosti kulturne Evrope, so pa tudi prijetno zbirališče tisočih in tisočih, ki jih je privabila sem ljubezen do umetnosti, občudovanje njenih vekotrajnih vrednot in lepot. O protestnih umetninah, ki so zbrane na XXIII. bene-ki Biennaii, smo v bežnih obrisih že poročali. Naj sedaj vsaj v glavnih potezah c-znaeimo pomen prvega kongresa kritikov antične umetnosti, ki je tem večji, ker so se na njem zbrali vodilni umetnostni strokovnjaki, kritiki in zgodovinarji desetih evroTK-kih držav. Med njimi so univerzitetni profesorji, ki predavajo umetnostno zgodovino, nadzorniki spomenikov teT umetnin v raznih ;ta!:jansk!h pokrajinah, ravnatelji umetnostnih galenj. restavratorji an-tičnh c.>'ik. krit k- antičnih umetnostnih del, znanstveni raziskovalci antičnih slikarjev ter likovnih umetnin. Vprašanja, ki jih obravnavajo strokovnjaki antične umetnosti, so osnovne in načelne važnosti. Nanašajo se na kompleks vpraanj. ki so v zvezi z moralizaci jo so-dobnega umetnostnega trpa. pa tudi na kri-tikovo funkcijo, na sodbo in ocenjevanje antičnih umetnin ter na poledice, ki jih ima njihovo ocenjevanje na sodobnem umetnostnem trgu je točno razčlenjen v šestero točk, ki jih bodo udeleženci kongresa zapore, i no obravnavali. Bistvo teh vpra7.au j se kaže ob strokov-njaških razpravah in sodbah posameznih udeležencev Tako ie predsednik pokrajinske zveze umetnikov in prof esionis tov v Benetkah dr. G. Protti jasno očital kriti-Kovo funkcijo v odnosu z umetnino. Pravega kritika ne smemo smatrati le za umetnika, ampnk tudi za znanstvenika, ki je sposoben, da poda zanesljivo diagnozo o določeni ume tirni na podlagi p< Klanih dejstev, okoliščin, primerjave in vzporedbe. Iz vsega tega se poraja sodba kot činitelj odgovornosti za onega, ki jo je biil izrekel. Umetnostni kritik ima v svojih rokah umetnostni prestiž svojega naroda. Akademik Massimo Bontempelli. umetnik in književnik, predsednik kongresa, se jc podrebno pečal z umetnostno sliko, ki pripada antični umetnosti. Umetniška slika akna okrasnih funkcij, temveč je važna kot duhovna vrednota, kot skupna estetska last. Vsaka slika je svet zase, je edinstven predmet. Ker rma duhovno vredno«*, sledi sama po sebi tudi univerzalna vrednost, kake, jo razodevajo n. pr. Giorgionov »Vihar«. Tintorcrtovo »Pribijanje na križ« ter Botticollijeva »Pomlad«. Kakor bi biJo krivično, da bi bila n. pr. Dantejeva »Božanska komedija« la?t samo ene osebe, tako bi bilo rudi nepravično, ako bi bili umetnostni zakladi iz antične dobe last samo ene osebe. Velika umetnost ustvarja duhovna tekmovanja ravno zaradi tega, ker je ona duhovna lastnina in ker pripada skupnosti. Nemški delegat prof. dr. Demmler je opozarjal na načela, ki so v veljavi v pruskih muzejih, kjer je muzejskim funkcionarjem prepovedano kupčevanje z umetninami, pač pa jim je dovoljena stroke.vnjaška sodba o umetnostnih predmetih. Tako postanejo umetnostni strokovnjaki dragoceni vodniki zbiralcem in trgovcem. Tako vršijo lahko na polten način in z znanstvenim kritičnim občutkom varstvo nad nacionalno umetnostno dediščino. Predstavnika španskih umetnostnih strokovni akov prof. Canton ter španski akademik D' Ors sta poročala o ukrepih, s katerimi se v Španiji ščiti kulturna dediščina umetnin iz antične dobe. nakar je spregovoril prof. Majuri o dolžnostih ter nalogah ravnateljev dr/avnih galerij, varuhov narodne ••metnostne dediščine in drugih umetnostnih funkcionarjev. Rumunski strokovnjak Stefane?cu je razčlenil delokrog ravnateljev državnih umetnostnih ustanov, umetnostnih zgodovinarjev in umetnostnih kritikov s posebnim ozi-rom na ocenjevanje umetnin ter trgovsko prodajo antičnih umotvorov. Nadaljnje poglavje, ki so o njem razpravljali na tem kongresu, se nanaša na veljavnost kritične in strokovne sodbe ter ocenitve. V tem ozira je prevladalo mnenje, naj nosi vsaka diagnoza umetnine, ki je bila storjena s kologialno sodbo umetnostnih kritikov, večjo tehnično rn morailno odgovornost posameznih svetovalcev v zaščito kupca, da se izloči na ta način vsak prejudic in vsaka zmota, ki bi končno škodovala prestižu umetnostne dediščine vsakega naroda. Na kongresu so nekateri umetnostni strokovnjaki poudarjali potrebo, da pritegne predsedstvo k sodelovanju nacionalne in tuje tehnike. Na podlagi nadaljnjih proučevanj na tej podlagi naj se ob primernem času skliče nov sestanek umetnostnih strokovnjakov. Temeljite razprave so pokazale najboljšo voljo vseh delegatov, da se doseže soglasje glede formulacije mnenja, ki naj bi bi'lo merodajno pri prizadevanjih za moral izaciio in serioznost trgovanja z umetninami. To trgovanje naj se vrši z onim dostojanstvom, ki je v skladu s pomembnostjo umetnin samih. e so nastale irve poslikane končnice? Zanimiv prispevek k članku o naših prvih novinah, objavljenemu v četrtek 16. t. m« Ljubljana. 20. julija K 3 Zanimivostih o naših prvih novinah objavljenih v listu 16. julija 1912. pripominjam sledeče: V članku >Kje 90 nastale prve poslikane končnice«-', postavljate trditev, da niso mogle nastati od naših ljudi, ker da nas kmet in obrtnik ni umel sukati peresa. Še manj pa čopiča. Ne morem se strinjati z vami. Res je. da je bil naš preprosti človek do konca 18. stol. nepismen, ni pa s tem rečeno, da tudi risati ni umel. Risanje, oz. slikanje je prirojen človekov dar, le da ni vsakomur dan. Poznal sem ljudi, ki so bili dobri risarji in slikarji, napisati pa niso znali nobene črke. Tudi so znani nasprotni primeri, ko se neštetokrat lahko prepričamo, da imajo ljudje za seboj dolge srednješolske in visokošolske študije, pa no znajo naslikati še manj pa narisati predmetov. Ta pojav, da najdemo risarje, ki še ne znajo pisati, opažamo tudi pri otrocih in s tem dejstvom računa tudi moderna šola. že pri otrocih v predšolski dobi opazimo talent za risanje in vse prej bo tak za risanje talentiran otrok narisal podobo hiše, drevesa, živali itd., kot pa bo znal napisati imena teh predmetov. Tudi v mladinskih listih sem često opazil sestavke, v katerih nadomeščajo težje razumljive in daljše besede odgovarjajoče slike. Stari narodi so tudi besede in pisavo izvedli z odgovarjajočimi slikami. Z vsem tem hočem reči in marsikdo mi bo pritrdil, da je znati risati, še bolj pa slikati dar božji in povsem neodvisen od pisanja. (Navedem tudi tale primer: Moj oče je bil kipar in izdelovatelj cerkvenih oltarjev. Bil je nepismen, ali kaj dobro je znal sukati čopič, ali s svinčnikom narisati načrt za oltar. Rad bi imel vse končnice, ki jih je on naslikal ali pa njegovi učenci, da bi vam jih pokazal.) Ne morem se strinjati z vami. češ da so to umetnost prinesli k nam tuji slikarji. Poslikane končnice so nastale pri nas, naslikali so jih naši domači risarji in podo-barji in to često mimogrede poleg ali po svojem poklicnem dnevnem delu. Tako bogate dežele na cerkvah, kakor je Slovenija, ni. Pri nas je bilo zlasti v baročni dobi zelo veliko domačih kiparjev, rezbarjev in podobarjev. Vsi ti obrtniki so znali risati pa tudi slikati, posebno krasno so mar-morirali oltarje in polikromirali doma Izrezljane svetnike. Izdelovanje in prenavljanje oltarjev se je ponavadi vršilo na licu mesta, v cerkvi sami ali v bližnjem ž up niš ču. Hrano so jim kuhale kmetice in jim jo nosile v jer- basih in to vsak dan druga hiša. Mimogrede naj omenim, da je bilo za kmeta. Se bolj pa za obrtnika to neprijetno, ker dve gospodinji nista enako kuhali, ker je bila ena radodarnejša kot druga in ker so bili knetje različno premožni. Radi te- ga so nastali često vaški prepiri, katere so mnogokrat povzročili obrtniki sami, ker so se zvečer, po delu — pod vaško lipo hudomušno pritoževali. Cerkvene obrtnike so kmetje kaj radi pri delu opazovali. Pri takih obiskih je marsikdo prinesel kak priboljšek, klobaso ali polič vina s prošnjo, da mu podobar porlika eno ali več končnic. Tudi so omenjeni obrtniki često slikali in darovali že narisane končnice samo zato, da so jim prinašali boljšo hrono ali jim nudili kake druge ugodnosti. Nikakor pa kmet za na-lisane panjevke ni izdajal denarja. cesto je čebelar sam predlagal, kaj naj mu podobar na deščico nariše in to po njegovi duhovitosti, oz. domišljiji. Tu in tam je kak zakopani slikarski talent pa najsibo pastir ali kmet pričel tudi sam slikati panjevke in jih celo izrezovati. Cesto najdemo na panjevkah prav duhovite scene, da pa so jih mogli prebarvati, so si barve in čopiče izposodili pri cerkvenih obrtnikih. Gotovo pa je, da si je dal prvi napraviti panjevke premožnejši župnik, graščak ali Imovitejši kmet. Zakaj pa je propadla ta lepa kmečka umetnost? Ko je >stekla železna kača«, kakor so imenovali prvo železnico, je vidno ponehalo izdelovanje in prena\djanje oltarjev na licu mesta, vzporedno s tem pa tudi slikanje panjevk. Restavriranje in Izdelovanje cerkvenih predmetov se je preneslo v večje trške in mestne delavnice in s tem je bilo to delo preprostemu podeže-lanu odmaknjeno. Kmet ni imel nič več prilike opazovati slikarsko delo, niti ni imel priložnosti seznanjati se s temi obrtniki, ki so mu panjevke izdelovali mimogrede in za majhen dar, oz. ni mogel priti do barv in čopičev. S tem pa je zamiralo tudi zanimanje za to preprosto umetnost. Le tu in tam se je našel še kak študent ali učitelj, ki je v svojem prostem času ali na počitnicah narisal še kako panjev-ko. Popolnoma pa je slikanje propadlo, ko so se pojavili Žnidaršičevi panji. Končno pripominjam de to. da najdemo pri kmetih tudi nešteto drugih predmetov ne samo slikarske stroke temveč tuđi rezbarske in kiparske in ki so nastali prav istim potom. RovSek Maks Iz pokrajine Gorizie — Počastitev padlih karabinjerjev. Karabinjer] i gorizijske koherte so v nedeljo počastili spomin padlih karabinjerjev ob 25. obletnici bitke pri Piedimontu. Karabinjer ji so se po&clonili njihovemu spominu v kostnici na Oslavii pod vodstvom poveljnika podpolkovnika Atllija Vlero. Počastitvi spomina padlift karabinjerjev je prisostvoval tudi divizijski general Ademollo. ki je po končanem pletetnem činu spregovoril zbranim karabin je rjem. Zatem je poročal kapitan De Luca. — Gorlzijski nadškof v Perteolu. Včeraj je gorizijski nadškof mons. K. Margotti obiskal Petreole. Ob priliki svojega pastirskega obiska je po slovesni službi božji birma! dečke in deklice iz petreolske župnije. — Ljudsko gibanje, V Gorizli so bila 17. julija štiri rojstva, 3 smrtni primeri ter ena poroka. — Ponesrečenci. 6lletna Josipina Rea iz Vertoibe 60 si je pri padcu na dvorišču zlomila desno nogo; 51etni Valerijan Furlan iz Canala 94 si je med igro zlomil desno no- go; slična usoda je doletela sedemletnega Bruna Donuesiga iz Salcana S6. Revček ima zlomljeno levo piščal. Vsi trije so bili prepeljani v gorizijsko bolnico Brigata Pavla. Kaznovane tihotapke. Zaradi tihotapskih poslov so bile koznavane 601etna Rozalija Pahor iz Sutte 76 pri Comenu na 15 dni ječe, 471etna Marija Strekelj iz Goriana 101 pri Comenu na 30 dni ječe. 391etna Ivana Kosovel iz Comena na dva dni ječe. Kazni zaradi kršitve obrtnih predpisov Ljubljana, 20. jul-j a Visoki komisarijat Ljubljanske pokrajine, kontrolni urad za cene, razglaša: V času od 1. do 15. julija so bile po Kr. Kve-sturi v Ljubljani izrečene sledeče kazni zaradi prestopkov in prekrškov proti veljavnim živilskim odredbam in zaradi nedovoljenih špekulacij: Zaradi višanja cen: Baloh Antonija, trgovka v Kolodvorski ulici 18, Ljubljana, na 300 lir globe. Matos Ivana, prodajalka, v Sostrem št. 27, na 700 lir globe. Armlč Ivana, prodajalka, v Dobrovi 72, na 500 lir globe. Bolta Ivan, prodajalec v Ljubljani, Krakovska ulica 2, na pet dni zapora in 500 It globe. Zapre se mu obrat za 30 dni. Plevnik Frančiška, prodajalka v To-mačevem št. 9, na 20 dni zapora in 200U ur globe. Hribar Ivana, prodajalka v Ljubljani. Sv. Petra nasip št. 71. obsojena na tn dni zapora in 300 lir globe. Toman Marija, prodajalka v Ljubljani, Kolodvorska št. 23, na tri dni zapora in 300 lir globe. Petrič Antonija, prodajalka v Ljubljani, Jeranova št. 20, na 400 lir globe. Žiberna Marija, prodajalka v Ljubljani, Tržaška cesta št. 5, na 500 lir globe. Novak Ana, prodajalka v Ljubljani. Tržaška cesta št. 11. na tri dni zapora in 500 lir globe. Zaradi prodaje premokre zelenjave: Dolenc Marija, posestnica v Ljubljani, Mandelčevn ulica št. 6. na 500 lir globe. Zaradi tajne prodaje mesa RoaeS Štefan, mesar v Ljubljani, Tržaška c. 88, na 10 dni zapora, 300 lir globe in zaple-nitev blaga. Zaradi nakupa mesa brez knjižice, predpisane po Prevodu, Javornik Josip, mesar v Ljubljani, Potočnikova ulica št 10. na 1000 lir globe in zaplenitev blaga. Zaradi opuščene prijave o nakupu prešičev Breceljnik Ivan, upokojenec v Ljubljani. Čolnarska ul-ca št. 21, na 500 lir globe. Zaradi prodaje mesa na prepovedani dan Kregar Franc, gostilničar v Ljubljani, Litijska ulica št. 28, na 1000 lir globe. Zaradi prodaje drobovine ob prepovedanih dneh Cepič Ema, krčmarica v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5, na pet dni zapora in 1000 lir globe. Ker se pri nedeljski postrežbi ni držal predpisov o eno-< lončnici Kovačič Rudolf, gostilničar v Ljubljani. Ambrožev trg št. 1, na 300 lir globe. Zaradi prodaje kruha brez odrez-kov Gabrijel Anton, pele v Ljubljani, Tržaška ulica 54. na pet dni zapora in 1000 lir globe. Meznarič Josip, pek, Ljubljana, Tržaška 4, na 2000 lir globe. Okorn Dušan, pek, Ljubljana, Cernetova ulica 25, na 800 lir globe. Jereb Rudolf, trgovec, Ljubljana, Čopova ulica 8, na 10 dni zapora in 2000 lir globe. Zaradi prodaje tekstilnega blaga brez točk: G u dal Marko, Draga, občrna Rada-toviči, obsojen na 200 lir globe. Zaradi zlorabnega nakupa mesa Bošnjak Viktor, Ljubljana, Preriovičeva ulica 31, na 50 lir globe. Blago je bilo zaplenjeno, na razpolago Prevodu. Kržišnik Avgust, Ljubljana, Pod turnem 8, na 50 lir globe. Meso S Špotaše štafarske — Iz Ptuja. V Ptuju je bilo prejšnji teden rojenih 6 otrok. Umrl je 421etni Josip Zelenik, poročila sta se pa Dominik Skok in Ivanka Vertnik. — Eno leto dela mariborskega gledališča. 28. maja 1918. je zaprlo v Mariboru svoja vrata nemško gledališče, staro blizu 100 let. Ko so nemške čete zasedle Spod, Štajersko je nemško gledališče v Mariboru 14. maja 1941. zopet otvorilo svoja vrata in njegovo delovanje je bilo obnovljeno. V prvem letu od 15. septembra 1941. do 15. junija 1942. je vprizorilo 331 predstav, in sicer 91 oper, 187 operet, 43 nastopov štajerskega deželnega gledališča, 5 simfoničnih koncertov, 1 koncert po želji za nemški Rdeči kriz v mestnem parku in še 4 druge predstave. Obiskovalcev vseh predstav je bilo okrog 120.000. Za svoje velike uspehe se mora mariborsko nemško gledališče zahvaliti v prvi vrsti mariborskemu županu Fritzu Knausenu. — Dunajska dekleta pomagajo »podnje-štajerskim kmetom. Ker je odšlo tudi mnogo spodnještajerskih kmečkih sinov na bojišče, je bilo treba zapolniti tako nastale vrzeli na kmetih, zlasti zdaj ob žetvi. Zato so poslale organizacije z Dunaja večje število deklet, ki pomagajo spodnjestajerskim kmetom pospravljati poljske pridelke. Dunajskim dekletom je bilo prirejeno skupno taborišče v gradu Studenice pri Poljčanah, od koder so se potem odpeljale v skupinah po 6 in 7 na vse strani. Delale bodo mesec dni. — Novi grobovi, V mariborski bolnici je umrl mizar Gašper Namestnik, star 72 let. V Radencih je umrla kmetica Neža PuSnik, stara 67 let, v Brestovcu je pa umrla Elizabeta Mikša, stara 79 let, — Nesreče, 241etna pletilka Hedvfka Ott iz Studencev pri Mariboru je bila prepeljana z rešilnim avtom v bolnico, ker je kazala znake zastrupi jenja. V bolnico so prepeljali tudi 591etno Alojzijo Lampreht iz okolice Maribora, ker si je izpahnJa nogo. 191etna posestnica Marija Finkus Iz Gor. Jablan pri Mariboru je cepila drva in si odsekal palec na levi roki. V neki mariborski tekstilni tovarni je stroj močno poškodoval delavki Mariji Harzel roko. Med delom je zmečkalo nogo 45-letnemu Francu Trstenjaku Iz Ruš, 80-letni Franc Igro iz Stujencev pri Mariboru al je zlomil desno roko. Hlapec Karel Sorečnik lz Maribora se je v Gor. Kungoti preveč napil, da je nastalo zastrupljenje z alkoholom. 69-letni mizar Mihael Kancler iz Lasnitz ie padel med delom na Pohorju po nesreči š hrbtom na ostro sekiro, ki se mu je zapičila globoko v levi bok. Vse ponesrečence so prepeljali z rezilnim avtom v bolnico. _ Iz Slovenske Bistrice. Od 1. do 15. trn. je bilo rojenih v Slovenski Bistrici 12 otrok. Poročila so se pa Johann Schim je bilo zaplenjeno. Zaradi nedovoljenega nakupa racioniranih živil: Vizjak Marko, Ljubljana, Tržaška ulica 12, na 50 lir globe- Jenko Marija, Ljubljana, Sv. Križ št. 15, na 50 lir globe. Vrančič Ciril, Ljubljana. Hrenova 17, na 50 lir. Logar Jernej. Ljubljana. Rožna dolina XII., na 50 it. Košar Rudolf. Ljubljana, Za gradom štev. 3, na 30 lir. Kragelj Ivana, Ljubljana, Opekarska 6, na 50 lir globe. Vrtovec Terezija. Ljubljana, Linhartova 41. na 50 lir globe. Vsem je bilo blago zaplenjeno ter predano Prevodu. Zaradi opuščene pr.jave žita Prevodu: Komelj Frančiška, Novo mesto, Sv. Florijana 6. na 100 lir. Blago je bilo zaplenjeno ter oddano Prevodu. Tisovec Ana, Gornja Straža, občina Prečna, na 100 1-r globe. Zaradi opuščene prijave o nakupu prešičev Drenik Alojz, Bršljin št. 78, občina Prečna, na 500 lir globe. Drenik Marija, Bršljin št. 7, občsna Prečna, na 500 lir globe. Ker nista izobesila cenika: Gutman Leopold iva v Novem mestu. Fiorijanska ulica 3. na 50 lir globe, in Hlede Anton, Novo mesto, Zagrebška ulica 15, na 50 lir globe. Zarad: tihotapstva z moko Zukovec Vida, gospodinja v Ljubljani, ulica Preska 4. na 200 l:r globe. Ciril Verovšek, dijak, Rcž-na ulica 27. v Ljubljani, na 20 lir globe. Obema je bilo blago zaplenjeno, na razpolago Prevodu. Zaradi zlorabnega nakupa ter prodaje moke ter višanja cene Babšek Rozalija, prodajalka, Ljubljana, Litijska ul. 48, na 20 dni zapora in 2000 lir globe. Zara.li nakupa in prodaje živilskih nakaznic so bili aretirani Pokorn C-ril, natakar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33, Likar Leon, stavec, Ljubljana, Tržaška c. 64, Goršič Alojz, delavec, Ljubljana, Tržaška cesta 64 in Marija Fink, natakarica, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 12. Zaradi neupravičenega prejemanja posameznih živilskih nakaznic: Pieri Marija, pekarija, Ljubljana, Pod hribom 6o, na 500 lir globe. Bole Ivan, ravnatelj, Ljubljana, Verdijeva ulica 2, na 800 lir globe. Mikjska Vaclav, ravnatelj, Ljubljana, Verdijeva ulica 2, na 2c0 lir globe. Novsimal Josip, ravnatelj, Verdijeva ulica 2 v Ljubljani, na 1200 lir globe, živilske nakaznice so jim bile odvzete. Ker ni hotela prodati drv, Živec Marija. gSstilničarka v Ljubljani, Ulica 29. oktobra, na 500 lir globe in pet dni zapora Ker niso izobesili cenika, so bili kaznovani: Dimnik Marija, prodajalka na Sluien-cu št. 19, na 400 lir globe, šare Apolonija, prodajalka v Ljubljani, Kolezijska 6, na 400 lir globe. Skerjanc Cecilija, prodajalka v Ljubljani, Bleiweisova 5, na 500 lir globe, Sotlar Frančiška, prodajalka v Ljubljani, Kolezijska ul. št. 24, na 400 lir globe- Avšič Frančiška, prodajalka * Z&-dobrovi št. 9, na 40o lir globe. Koče\ar Ivana, prodajalka v Bizoviku št. 23, na 400 lir globe. Junger Alojzija, posestnica v Ljubljani, Čolnarska ulica 6. na 400 lir globe in Gustin Stanislav, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova ulica 9, na 600 lir globe. in Julijana Ernestel ter Tomaž Kos in Ka-! tarina Gorjanc. V prvem polletju tekočega leta je bilo rojenih v Slov. Bistrici 96 otrok, od teh 56 dečkov in 40 deklic. Porok je bilo v tem času 30, novih grobov pa 49. — Dobrodelna akcija v trboveljskem okrožju. Podporni uradi »Mati in otrok* štajerskega Heimatbunda so tudi v juniju v trboveljskem okrožju marljivo delovali. Skupaj z zdravstvenim uradom so poskrbeli, da je bilo zdravniško preiskanih 769 otrok. V uradih se je zglasilo 519 pomoči potrebnih, število rojstev se je povečalo v Trbovljah v primeri z majem od 56 na 63, novih grobov je bilo pa samo 5. Posetov na domu je bilo 567. Otroške vrtce je po-sečalo 417 otrok. V otroških vrtcih je dobilo 34 otrok 2139 obedov. Gospodarsko pomoč je dobilo 315 oseb, med njimi 23 družin, ki imajo po šest ali več članov. — Ustanovitev centralne sadjarske zadruge v Mariboru. V četrtek je bila v Mariboru ustanovljena centralna sadjarska zadruga, ki se imenuje »Siidobst« in je zadruga z neomejeno zavezo. V Mariboru, Celju in Ptuju bodo v kratkem ustanovljeni obrati za proizvodnjo sadnega mosta. V Brežicah pa za proizvodnjo vinskega mošta. Poleg tega bo v Mariboru ustanovljen obrat za proizvodnjo mezge. Naloga centralne sadjarske zadruge bo organizirati sadjarstvo ter izkoriščanje sadja na Spod. Štajerskem. 2e v letošnji sezoni bo predelanega 1800 vagonov sadja In kut en j odnosno buć v sadni mošt, mezgo in marmelado. V kratkem bo ustanovljena tudi centralna zadruga za sočivje z enakimi cilji. Z Gorenjskega — Iz železniške služb®. Na neko postajo na Koroškem je bil premeščen postajena-Čelnik v Kranju Johann Toporisch. Vodstvo razširjene železniške postaje je pa prevzel znani železniški strokovnjak, železniški inspektor iz Velikovca Franc Schvvab. — Zaključek §©L Državna višja šola v Kranju je prejšnji teden zaključila šolsko leto 1941/42. Uspeh je v primeri s prejšnjimi leti zelo povoljen. Od skupnega števila 340 učencev in učenk je s povoljnim uspehom dovršilo razred 90*/». V glavnem se je ponavljala snov prejšnjega leta v nemškem jeziku. Novo šolsko leto se prične v septembru. Tudi osnovne šole v Kranju so uspešno zaključile letošnje šolsko leto. Otroci so se hitro naučili nemščine toliko, da lahko slede šolskemu pouku. V Medvodah je bilo zaključeno Šolsko leto s prav dobrimi uspehi — Otroški praznik na Bledn. Na Bledu so smeli oni dan velik otroški praznik. Za prireditev se je najbolj zanimala voditeljica mladinskega doma Erika Bollert. pa tudi otroške vrtnarice so bile pridno na delu. Praznik se je vršil na trati za domom. Prišlo je mnogo gostov, med njimi tudi Gaulelter NSW Hauser, pokrajinska dekli- ška voditeljica Lora Pet^rs^hineg^g, krajevna dekliška voditeljica Erika Eberle in še mnogo drugih. — Zborovanje radovljiških uslužbencev. V kinodvorani v Radovljici je bilo nedavno prvo veliko zborovanje vseh nameščencev Radovljice. Vodja krajevne skupine Pe-tutschnigg je javil okrožnemu vodji, da je navzočih 120 nameščencev in rojakov. Za nji m je govoril okrožni vodja dr. Hoch-setiner. ki je v enouraem govoru pokazal bodeče naloge stranke na Gorenjskem, ter raiimotrival velike svetovno politične dogodke zadnjega časa. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 20. julija: Margareta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trgovec s sužnjami Kino Stogfa: Turbine — Vihar Kino Union: Siromaštvo in plemstvo Kino MOgte: VVerther in Anzerski kapitan Razstava umetnin Rajka Slapernika in Nikolaja Pimata v obeh razstavnih dvoranah galerije Obersncl na Gosposvctski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar. delen bur-gcva ulica 7. Poletni nalivi Ljubljana, 20. ju' Letos smo se d«~>dgo hvalili z lep m vremenom in tO'/IIi smo tudi upravičeno nad su-^o, kar je vsekakor nekaj nenavadnega v Ljubljani. MisJili smo, da bo tudi julij tako suh kakor so bidi prejšnji meseci. Prva polovica meseca je b:Ia v resnici precej lepa, tretji teden se je pa vreme skujalo; postailo je hladno in dan za dnem se je obla » Značilno je, da smio letos dobuli skoraj vso-lej dež v soboto. Tudi preteklo* sorx4o jo začelo deževati. Dopoldne še ni kazalo, da bomo dobili tako močne nalive. V soboto popoldne se je pooblačilo tako močno, da je postalo mrae.no. Začelo je deževati v starem slogu, kakor smo bi'li vajeni v Ljubljani prejšnja leta. Letos smo navadno dobHi dež le za nekaj ur. v soboto je pa deževalo kakor pred vesoljnim potopom. Neprestano so se valili od juga črni oblaki in se 1/iivuli brez peededfca. Lilo jo tudi ponoči. Včeraj je bilo zjutraj še mračno in težki, crni oblaki so se sputah globoko- tudi v nižinah. Lilo je ves dan m v krarkh presledkih ni bi»lo še noben'h izgledov, da bo prenehalo. V resnici je lilo Šo v pretekli noči Tudi davi so buli še mocnii nalivi. Včeraj je med netivi pogosto poCT-mevalo. se močnejša nevihta je pa ha ali, da jim bodo rejci, če se bo re;a m al h živali razširila na deželi, deiaii preveliko škodo na poljih m travnikih. V splošnem so sodil: da je reja malih živali le zadeva revnejših ljudi, ki navadno ne morejo pridelovati krme m da ne kaže ukvarjati se resno z njo večjim posestnikom. Perutni-narstvo je bdo povsem postranska kmetijska stroka, ki so ji posvečali pozornost le ženske, mošk.m se je pa zdel greh zoper moški ponos zanimati se za perutnino. Reja kuncev se jim je pa zdela igračkanje, namenjena bolj zabavi otrok, še dandanes kmetje nc gledajo na rejo malih živali dovolj resno, ko se je vendar tako očitno izkazalo, kako zelo koristna je. Vendar tega ne smemo pripisovati zgolj predsodkom kmetov. Pravim rejcem kradejo številni »zajčkarjic ugled in zaradi njih je tuii prišlo letos do spora med kmeti in rejci. Pritožbe kmetov Zadnja številka ^Malega gospodarja«, glasila Zveze društev »Mali gospodar*, je posvetila tudi tej zadevi posebej pozornost. 2e prej so razložili razliko med pravimi rejci in »zajčkarji«, da bi nihče več ne metal v en koš malih gospodarjev, ki se posvečajo reji malih živali razumno m pošteno, tn med tistimi neresnimi ter nestalnimi rejci, ki rede kunce, in s.c^r predvsem z zeleno, največkrat pofuljeno krmo. V resnici so takšni brezvestna rejci delali letos veliko škodo na travnikih in tu in tam tudi na poljih. 2eli so krmo, kjer jim je bila najbolj pri rokah, ne da bi se vpraševali, čigavi so travniki in njive. Kmetje so se upravičeno pritoževali. Te pritožbe so našle odmev tudi v dopisu, k: ga je Zveza društev »Mali gospodare v Ljubljani prejela od Kmetijske zbornice. V pismu zbornica prosi zvezo, naj opozori rejce, da si preskrbe krmo na pošten način, češ, kmetje iz ljubljanske okolice se pritožujejo, da jim nekateri rejci malih živali, ki nimajo dovolj krme, delajo škodo, bodisi, ker pasejo koze v gozdovih ali ker nabirajo krmo na njivah in travnikih za kunce in druge živali. Odgovor rejcev Pritožbe kmetov navadno niso naslovljene na pravi naslov. Ljubljansko društvo rejcev malih živali >Mali gospodar« opozarja v zadnji številki društvenega glasila na pritožbe kmetov, mora pa seveda zavrniti tiste, ki skušajo pripisovati odgovornost za tatvine krme nanj, kajti povsem zgrešeno bi bilo, če bi kdo domneval, da kradejo člani društev 3>Mali gospodar«. Organizirani so res pravi rejci, ki se pečajo « umno rejo ter se dobro zavedajo, da je treba živali tudi primerno krmiti in jim zato preskrbeti primemo krma Pravi rejec pač ne more računati s tem, da bi prehra-nil živali s krmo, ki raste kdo ve kje; dobro se zaveda, da živali lahko redi, če ima najeto zemljišče za krmo ali če mu je omogočen nakup krme. Sicer pa mu tudi vest ne dopušča, da bi iztegoval roko po tuji lastnini. Pravi rejec ima točno urejeno redno pridobivanje krme in se ne more zanašati na lepe prilike, ko bo lahko kaj po-fulil. Tudi kmečki živinorejci rede živali '.e. ee jih morejo prehraniti na pošten način. Ko govorimo o umni reji živali, mislimo na tako urejeno rejo, da je tako za krmo primerno preskrbljeno. Društvo, ki 9j prizadeva razširiti čim bolj umno rejo malih živali in ki stremi za splošnimi ko- * ni, pač nima v svojem programu podpirati nemoralnih dejanj. Zato pa tudi ne niore zlruževati neresnih in nepoštenih rejcev. Ali mu ne daje dovolj lepega spričevala njegovo delovanje ? V najtežjih razmerah je društvo lani preskrbelo rejcem mnogo krme in jim skušalo pomagati vsestransko, da bi lažje prehranili živali čez zimo. Društvo je preskrbovalo rejcem tudi semena in umetna gnojila, ker pač pospešuje vse panoge malega gospodarstva. Zato pa tudi propagira pridelovanje nekaterih rastlin, ki so zelo priporočljive za krmo Vendar bi bilo razumljivo ter opravičljivo, če bi se v društvo vtihotapil tudi kakšen >zajčkar«, rejec, ki ga je prignala v društvo samo stiska, da bi se okoristil pri razdeijevanju društvenih krmil. Svarila, naslovljena na te ljuii, ostanejo navadno brez uspeha. Vprašanje vzgoje otrok Ob neki priliki smo opozorili, da je reja malih živali tudi vzgojni Činitelj. Zaposli lahko otroke pri koristnem delu, da se navadijo delati in da se tudi vzgoje v ljubezni do živali. Vprašanje vzgoje otrok je pa tudi, da otroke naučimo razlikovati med mojim in tvojim; mnogi »zajčkarji« namreč pošiljajo krast krmo otroke, včas:h celo pod hud:m pritiskom. Tako se sami izognejo nevarnosti, da bi jih kdo zalotil pri tatvini, tn mislijo navadno tudi, da otrok ne bo nihče prijemal tako trdo, zlasti še. ^ker ne vedo. kaj delajo«. Tako nekateri roditelji kvarijo svoje otroke, ki ne bodo znali tudi ko odrastejo, razlikovati med svojo in tujo lastnino. Tatvine krme za rejo malih živali je treba obsojati že zaradi tega. Že tem hujšo obsodbo pa zaslužijo posamezni odrasli, ki se škodoželjno posmehujejo okradenim lastnikom, ko odganjajo tatove in dajejo tatovom celo potimo. Sodelovanje med kmeti in rejci Mnogo manj pritožb bi tu i i bilo, če bi kmetje pokazali več pravega razumevanja za rejo malih živali. Rejci, ki imajo najboljše namene in ki jim nikakor nihče ne sme očitati nepoštenosti, pogosto ne morejo najeti travnikov, ker jim jih kmetje nočejo prepustiti v najem, številni lastniki travnikov stanujejo zunaj mesta, a kljub temu nočejo oddajati zemljišč v najem tudi za pr.merno najemnino. Mnogi kmetje slabo izkoriščajo pridelek svojih travnikov. Znani so celo primeri, da nekateri včasih niti ne pokose prve trave za seno ali pa kose tako pozno, da je skoraj že povsem olesenela. Resnica je, kar trde v članku ljubljanskega društva rejcev »Mali gospodar«:, da so neizkoriščeni nekateri ogromni travniki. V splošnem pa okoliški kmetje med pravim rejcem in biti raje sami kose in izvažajo seno iz mesta, da ga potem ob ugodni priliki prodajajo čim dražje. Naši rejci imajo dovolj izkušenj o tem. Posamezni okoliški kmetje so tako samopašni, da nočejo proiati krme, čeprav je imajo preveč. Nič posebnega niso Še zdaj nepokošeni travniki, med njimi tudi nekaten, ki bi jih rejci malih tivali radi najeli, če bi jih jim hoteli kmetje prepustiti. Spričo tega res m čudno, če se posamezni rejci izrode v »zajčkarje« in začno kositi, kjer pač kaj najdejo. V obojestransko korist bi bilo, če bi prišlo do popolnejšega sodelovanja med kmeti in rejci malih živali. Rejci bodo vedno dobri odjemalci krme in čim bolj se bo reja razširila, tem več krme bodo potrebovali. Moria se reja malih živali ne bo tako zelo š.rila v spremenjenih razmerah po vojni, vsekakor pa bodo mnogi rejci, ki so se lotili reje šele v novejšem času, ostali zvesti reji tudi po vojni. Stroke, ki so v zvezi z rejo maiih živali, n. pr. izkoriščanje angorske volne, zajčj h kož itd., se bodo Izpopolnile, saj so se že zdaj zeJo. tako da bo malo gospodarstvo kot samostojna stroka tudi poslej napredovalo. S tem bi naj računali tudi kmetje. Sicer bi pa reja malih živali lahko zelo mnogo koristila tudi kmetom, če bi se je res dobro oprijeli m se ji posvetili z vsem razumevanjem. Nekateri presojajo rejo malih živali v primeri z drugimi kmetijskimi strokami samo po tem, koliko je n. pr. doslej donasalo perutninarstvo, ne pa po tem. koliko bi lahko odnašalo in kakšne bi bile posreJne koristi reje malih živali. Krma, ki raste na občinski meji Pozimi amo opozorili na predlog, naj bi mestna občina oddajala v najem travnate pasove ob neprometnih mestnih cestah in poteh, odnosno ceste same. Predlog menda ni bil sprejet. Umestno bi pa bilo vsekakor, da bi tudi trava na občinskih zemljiščih bila razdeljena med rejce bolje kakor doslej, ko ni imel nihče od nje primerne koristi. Kosili so vsi v strahu, da bi jih kdo ne prehitel, tako da trava ni mogla ni k i ar dovolj zrasti. Sicer bi pa bilo treba priporočati več tankovestnosti ttst4. p >■ .\ A SuKan v ulici Revoltella 23, pek-rva G rvmva-n; i u\u- S M chele 2. mlekarna F. Picoz-zi v ulici S Francesco 28, mlekarna C. Marži v ulici Montecchi 18, m'ek mn M. Trosrt v ulici Rossetti S. prodajalna 1 l c E. Štefani v ulici Seal na ta S, gostilna G. Pecchiar v Popg^oreale 110. — Fden najstarejših niosčanov Tric*t» je senator Alfonz Valerijo, ki ie doJttvel IS. julija SVOJO dovetdesetK I . Slavfjo-nec je bil triestinsk: tupan v avstr jski dobi m v času osvoboditve Triodi.i V aprilu 1025 mu je bilo polelieno častno meščanstvo. Jesen svojega življenji preživlja V Svojem tihem domu V Vlili On c ni. K HALI OGLASI POPRAVLJAM PLKTF.MN L. nogavice — izdelujem nove po meri. Strojno pletenje, Nunska ulica 3. ZDRAVNIKI STAULt i A VEKA govorijo v svojih imenitnih delih o visnki zdravilni vrednosti — Ambrozijane — Am-l>ro*e\e medice. Pristno dobite le v Mcdar-ui, Ljubljana, Židovska ulica G. PAPRIKA MARIC H IVpe rowo Itallano garaittito puro! in vendita presso > nlgllon oegoziant' 31 genert alimenta ri e commestibili talijannkt rdeči po per raja tučeno čist V prodaji pri Ooij v.h trgovcih Jestvir tn kolonijaInega blaga UirTA m. m a k Idi TORRE ANN. CENTRALE INAPOLI DARNOL najboljše odvajalno sredstvo Cucato perfetto senza sapone Fer ii Tostro bucato usafe Gigho. ti r*rodorto di marca veramente prezirao pei ogni fimiglu Giglio sosti tuisce ▼intaggiosamrntc i) upone c ti conse-nte di t» M »mzi ilcunj fatica o* perdita di »empo. un bucato rerfetto Izvrstno pranje brez mila Uporabluite pri praniu Gi-gho. izdelek dobre znamke, rrs dragocen za nako dru-iino. Giglio izdatno nadd-rr.eiči milo io »trn brri •takega truda in izgube ča-«a irrrstno opere. G /cz/o AUTOBUCATO ITAL1ANO falfiintko tamoprante IMDffSTS« RTUSrrt l kitokcih _STRGAMO Stran '4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 20. JuHJa 1942-XX. Ster. 163 Gospodarski položaj Japonske Njena vojna industrija je v zadostni vinami meri preskrbljena z vsemi potrebnimi siro- ganUfeans industrijska proizvodnja, ki se lahko odpove železnim in jeklenim opilkcTn. Jaiponetki jc pri rnan j kovalo cina, toda sJdenMa je pogodbe s S tamom in Indokino m tako j« bil tudi ta nedo&tatek odstranjen, o zasedbi Malajskega polotoka pa kx**trolira Japonska pribli2.no polovico vse svetovne proizvodnje cina. Japonska kovinska industrija je dobila s terr. prednost, da lahko nadomesti s cimom druge kovine, v kolikor jih nima dovolj. V sfcupind lahkih kovin je treba omeniti pridobivanje boksita za izdelovanje aluminija. Tudi Japonska je pravočasno spoznala, velik pomen lahkih kovin za vojno industrijo in je na vso moč pospeševala razvoj tozadevnih industrijskih panog. Boksita ima . zdaj Japonska dovolj na razpolago na Ma- | Japonska; V vagonih električne cestne železnice Izguba Hongkcnga, Singapura, Peari Har-boura in drugih važnih oporišč pomeni za Anglijo in Ameriko ne samo izgubo močnih postojank in prometnih križišč ves svet ob-aegajočega prometnega omrežja, temveč turi izgubo važnih virov sitosti. Japonsko gospodarstvo je bilo od začetka sedanje svetovne vojne močnejše, kakor sta misHli Anglija in Amerika. Japonska je bila gospodarsko ogrožena že več let, ko je pa začela vojna proti Kitajski je anglosaški svet mislil, da bo pomenilo to novo, naravnost usodno obremenitev njenega gospodarstva m da Japonska tc obremenitvi ne bo kos. Smotrena trgovinska politika Vojna s Kitajsko ima pa dve strani, kakor vsaka stvar na svetu. Japonce je namreč pravočasno naučila stisniti pesti in zobe ter mobilizirati vse gospodarske sile m spraviti v sklad z zahtevami vojne. Ko je zadala Japonska svojemu sovražniku prvi udarec, je stailo za vojsko že dobro organizirano gospodarstvo. Že lani v avgustu je bil s posebno na veleindustrijo nanašajočo se naredbo začasno zaključen razvoj v tem smislu so prišle glavne industrijske panoge pod državna kontrolo. To je pomenilo jamstvo, da bodo vsi načrti države v pogledu industrijske proizvodnje v celoti uresničeni. Posebni kontrolni organi so odgovorni vladi za uresničenje načrtov. V prvih tednih vojne je že začelo poslovati vseh 12 prvotno predvidenih vele industrijskih korporacij. Japonska je takoj v začetku vojne do skrajnosti omejila porabo življenjskih potrebščin in s tem razbremenila odgovarjajoče industrijske panoge Japonsko prebivalstvo je itak zelo skromno in zto omejitve niso nikogar posebno prizadele. S tem se je pa oprostilo mnogo delovnih moči, ki so jih zaposlili v vojni industriji. Na drugi strani je Japonska že pred leti začela zbirati in organizirati gospodarske sile Mand-žukua in Severne Kitajske. Uvoz iz teh dveh dežel na Japonsko je znašal predlanskim nad 750 milijonov jen in se je v primeri z letom 1935. skoraj podvojil. Za soliden gospodarski položaj Japonske ob izbruhu vojne je bivitejše na njih je pa, da se tem hitreje rioaljujejo od nas, čim bolj so od nas oodal jene. Glavni vir energije vsega svotevja je iz-preminjaje vodika v helij. Ker je v vsemirju dovolj vodika, aa nun; ri treba bati nobenega izčrpanja teh neskončnir, /.alog. Razne okolnosti ka2°ja na to, da je nastal približno pred eno milijardo let v vsemirju zagoneten fizikalni pojav, ki ie dal oo-budo za nastanek našega sončnega s?Ftema in vsega svetovja sploh v taki obliki, kakršno ima zdaj. Takrat se je moralo pričeti silno hitro premikanje spiraln.h meg-lovin in od takrat tudi krožijo po vsemirju. S to domnevo pa stoji sedanja veia zaenkrat na meji, preko katere ne more. Svetlobne reklame škodujejo rižu Japonska pokrajina Hakono ima mnogo tophh vrelcev in Zveza hotelirjev je sklenila prikazati turistom blagodejne učinke teh vre»lcev tudi v temi. V ta namen je dala napra-vi«ti -vHnke svetlobne reklame na prostem. Učineik je bil naravnost presenetljiv. Toda kmalu so jele deževati od vseh strani priiožbe, češ da svetlobne reklame ^kodu-jejo riževim poljem. Pritožbe so prihajale na naslov urada kmetijskega ministrstva v Kanagavi in pridelovalci riža SO zahtevali, naj se svetlobne reklame odstranijo. Urad je poslal na polja več serokovn ia- kov, ki so za.devo točno prooiči.li in izrekli svojo sodbo. V poroči.;u pravijo, da mora riž sipati, da lahko raste, čc £a pa obseva močna luč. seveda ne more spati m posledica tega je. da ne obrodi. Pridelovalci riža so vložili proti hotolirjem odškodninsko tožbo in sodišče' jim je odškodnino priznalo svetlobne reklame so pa morale izginiti. Deset zapovedi za žene 1. Obvladaj svoj jezik! Ali je treba, da napadeš moža. vračajočega se z dela, kjer je imel tudi veliko neprijetnosti, že kar pri vratih s svojimi lastnimi težavami in nadlegami. 2. Ako hočeš, da bo tvoj mož pozoren na tvoja zanimanja, skušaj najprej ti razumeti njegova. 3. Ne pričenjaj nobenega domačega dela prav takrat, ko bi šel tvoj mož rad s teboj na sprehod. 4. Ne hoti imeti zmerom in v vseh okol-nostih prav. To je zelo neprijetna lastnost, ki zakonski slogi niv prid. 5. Privošči svojemu možu prijatelje, glej pa. da boš pri tem ostala sama njegov najboljši prijatelj. 6. Ravnaj z zakonom tako. kakor da je drag porcelan. Sicer pravijo, da zlepljen porcelan najdalje drži, toda gotovo potem ni več ta"ko lep, kakor je bil, dokler je bil brez napak. 7. S sočlovekom, ki ga ljubimo, moramo znati ne samo govoriti, marveč tudi molčati. 8. Ne imejta drug pred drugim skrivnosti. Na drugi strani pa je velika umetnost, da znate vselej v vsakem primeru uporabiti najugodnejšo priliko in besedo. 9. Ne primerjaj svojega moža vedno z drugimi možmi. Ali bi ti bilo prav, če bi on tebe vedno primerjal z drugimi ženami ? 10. Ne pozabi, da iz vsake pravice, ki jo ima človek, izvira hkrati tudi dolžnost. Gotovo imaš pravico do tega, da bi bila srečna, imaš pa tudi dolžnost, da delaS srečne drujre — predvsem svojega moža in svoje otroke! Centralna zadruga na Slovaškem Na Slovaškem močno razvito zadružništvo bo zdaj reorganizirano Pa rL men tu je bi! /e predložen osnutek tozade\ne«a zakona, ki predvideva tud; ustanovitev centralne zadruge kot organizato^nega nadzornega in reviz;i-kega organa vseh zadrug in zadružnih zvez Izvzete so samo zadruge nemške napredne skupine. Naloga centralne zadružne zveze bo izsrad'ti zad r užništvo tako. da bo odgovarjalo interesom države. V Centrali zadružni zvezi bodo včlanjene kot rečeno vse zadruge in vse zadružne zveze. Centralna zadružna zveza bo pr-d neposrednim nadz-stra. Drugi silos je zirrailila v intoros-m sfero Madžarske splošne kreditne banko spadajoča družba za gradnjo stkMOV v K tabu. V njem je prostora za !K>0 vagonov žita.. Tako bo imela Madžarska dovolj prostora za svoj letošnji žitni prnt-1. k. Kmetijsko ministrstvo pripravlja že zdaj j vse potrebno za vskladišuenje kortlM m I krompirja, Krompir bo sprnvlj« n v skluii-šča v bližini železmškib postaj. Žrtev planin 17 letni pomožni tlel w*C Johann Promtn« ger iz Bninna v bivši Avstriji je hotel preživeti svoj dopust v koroških planinah. Napotil se je nn Veliki Kl- i i je pa doletel-' nesreča, ICed ICalbn in Velikim Klekom je strmoglavil v riOO m globok prepad. Rešilna ekspedicijs jo našla njegovo razmesarjeno truplo in j-, prenesla v Heiligenblut. NfV;\;i se je KgodiH najbrž zato. ker je o!šel Proi . •.. er na turo kljub neugodnomu vremenu. Bolgarski železniški promet Bolgarski prometni nmv.-ter ] v sobranju pregled potniškega in blagovnega prometa, ki je v zadnjih letih stalno naraščal. Potniški promet je narašča] takole; leta 1937. so prevozile bolo;ns;^0 železnice 10 milijonov potnikov, let a 1939. 12 milijonov, predlanskim pa 1 že 16.0'»O 000. Blagovni promet je znašal leta K»;i7. 4 milijonov 277.000 ton, leta #,524.000 ton, leta 1940. pa 4.97*2 sTa bn B« bolj je pa narasel promet bolgarskih železnic lani in sicer v prvi vrsti zaradi priključitve novih pokrajin, tir obnovtvo mednarodnega tranzitnega prometa med Turčijo in zapadno Evropo preko Bolgarije. Najboljše zdravilo K5niandčinčung ol leta 1821 do 1S51 kitajski cesar je bil dobrodušen za vse tla I-kosti življenja vnet mož, ki so mu bi!e zmešnjave v njegovi državi deveta briga. Neki evropska gost ga je vpraS-il nek'>č med avdienco z zavidanja polnim občudovanjem: kako je mogel v talcih razmerah ohraniti tako trdno zdravje. — To je kaj enostavno — je odgovoril cesar smeje in se zadovoljno pretegnil na mehkih blazinicah. Imam štiri telesne zdravnike, ki jih dobro plačujem. č*lm zbo-lim preneha plačevanje lo tisteg i dne. ko sem zopet zdrav in nad štiri dni ni trajala še nobena moja bolezen. DOSLEDNOST Vikici se zdi, da je bila njena punčka poredna. Začne jo zmerjati: Ce ne boš pridna, te ne vzamem seboj. \>ndar pa ne Ktorim tako kakor moja mamica, temveč te pozneje kljub temu vzamem s seboj. OB KKKI Na bregu reke leži na solncu in se dolgočasi mlad gospod. Končno pride razvedrilo: s kolesi se pripeljeta dve lepi dami in se začneta slačiti prav blizu njega, ne da bi ga opazili. Ko sta že v kopalnih oblekah, se gospod oglasi: — Oprostita, lepi dami, toda tu je kopanje prepovedano. — To bi nama bili lahko povedali že prej, — čemu ? Saj slačenje je dovoljeno. VESOLJNI POTOP Govoreč o človeški zlobi je dejal Tristan Bernard: — Samo neuspeh prvega vesoljnega potopa zadržuje boga, da prizanaša človeštvu z drugim. D. D u Maurier; 46 Prva lena Roman Torej je bilo prešlo. Epizoda je bila končana. Nikoli več n_ bova govorila o nji. Maksim se mi je nasmehnil izza skodelice, nato je vzel časnik z naslanjača. Ta nasmeh je bil moje plačilo. Kakor bi potrepljal Jasperja po glavi. Priden kužek, lezi, nikar me več ne nadleguj. Spet sem bila Jasper; vrnila sem se bila na prejšnje mesto. Vzela sem kos torte in ga razdelila med psa. Jesti se mi ni moglo, nič lačna nisem bila. Zdaj sem se čutila zelo trudno, kakor bi bilo vse odrevenelo v meni. Pogledala sem Maksima, a ta je čital časopis, odprl ga je bil na drugi strani. Segla sem v žep po rutico, da bi si obrisala prste, ki sem jih bila omastila s torto; izvlekla sem majhno, s čipkami obrobljeno krpico. Osuplo sem jo pogledala: ta ni bila moja Spomnila sem se, da jo je bil Frith vrveži pobral izpred mojih nog. Obračala sem jo v roki: vsa zmečkana je bila, in drobtinice so se je držale. Kdo ve, koliko časa je že tičala v žepu dežnega plašča... In v kotu je imela monogram. Spet takšen nagnjen R. s katerim so se izprepletale črke »de W.«. R je bil višji od ostalih črk, en okrasek je segal prav do roba, tako da je izginjal pod čipkami. Žepna rutica je žepna rutica, m^ihnr^ mčevna stvar. Očitno jo je bila lastnica zmečkano vtaknila v žep in pozabila nanjo. Gotovo sem bila jaz prva. ko sem oblekla dežni plašč, odkar je tičala v njem ta rutica. Tista, ki ga je nosila, je bila visoka, vitka in širjih ramen od mene, kajti meni je bil predolg, in rokavi so mi segali čez zapestja. Manjkalo je tudi nekaj gumbov. Po tem takem se ni menila za to. da bi jih dala prišitL Ogrinjala si ga je kakor plašč, ali pa ga je nosila kar tako, odprtega, z rokami v žepih... Na žepni rutici je bilo rdeče znamenje. Odtis ustnic. Obrisala si je bila usta z rutico, nato jo je zmečkala in vtaknila v žep. Ko sem si otipala prste s tem koščkom tenkega platna, sem opazila, da hlapi iz njega rahel parfum. Ta parfum sem poznala, spominjala sem se ga. Nekaj bežnega je bilo v njem, nežen vonj, ki mu ne bi bila znala dati imena. Vedela sem pa, da sem ga še danes vdihavala; nemara sem se celo dotaknila nečesa, kar je imelo ta duh. In zdajci sem vedela, da je vonj, ki ga hrani rutica v sebi, dišava belih, zmečkanih azalejnih cvetov v Srečni dolini. XI Kakor se v tem primorskem kraju ob začetku poletja rado zgodi, je ostalo vreme dobršen teden dni vlažno in mrzlo, tako da nisva več hodila na breg. Morje sem videla s terase in s trat: sivo je bilo in malo vabljivo; veliki valovi so hrumeli po zalivu, onkraj rta, na katerem se je risal svetilnik. Z duhom sem ga videla, kako se visoko vzpenjajo v malem zatoku in se rjove razbijajo ob čereh in urno, burno raztekajo po skalnati obali. Če sem se naslonila na terasi, sem slišala globoko, grozeče mrmranje morja. Mrko, neugnano hrumenje, ki ni nikoli prenehalo. In galebi, ki jih je podila nevihta, so leteli globlje v notranjost dežele. Sukali so se nizko nad hišo. frfotali v širokih lokih, vihrali z razprostrtimi krili in zaganjali svoj rezki vrišč. Čedalje bolje sem razumela ljudi, ki jim je glas morja neznosen. Časih mi je zvenel kakor turobna harfa, in njegova vztrajnost — tisto večno bobnenje, čučanje in sičanie — me je utrujala in mi izčrpavala, živce. Zdaj sem bila zadovoljna, da so gledale najine sobe proti vzhodu: tu sem vsaj lahko slonela pri o&nu in zrla na rožni vrt. Katerikrat, kadar nisem mogla zaspati, sem sredi nočne tišine kradoma vstala s postelje, stopila k oknu, se s pre-križanimi komolci naslonila na polico in dihala negibni zrak, v katerem niti listje ni trepetalo. Odtod nisem slišala nemirnega morja, in ker ga nisem slišala, so bile moje misli polne pokoja. Niso me več vodile po tisti strmi gozdni stezi na sivi breg in k zapuščeni hišici. Branila sem se misliti nanjo. Saj mi je že za dne kar prepogosto hodila na misel. Spomin nanjo me je skelel vselej, kadar sem s terase gledala na morje. Tedaj sem znova videla vlažne lise na posodi, pajčevine v konop ju modelnih ladjic in od miši preglodano blago na divanu. Bobnanje dežja po strehi se mi je vračalo v spomin. Pa tudi na Bena sem mislila, na njegove drobne, vodenosinje oči in njegov poredni bedaški nasmeh. Te stvari so me begale in vznemirjale. Rada bi jih bila pozabila, a hkratu sem hotela vedeti, zakaj me begajo, zakaj me delajo nemirno in nesrečno. Nekje v kotičku mojega spomina je ležalo plaho in potajeno seme radovednosti, ki je počasi, a neizprosno raslo, naj sem ga še tako trdovratno tajila; preživljala sem ves strah otroka, ki so mu zabičili: »o teh rečeh se ne govori, to je prepovedano.« Nikoli nisem mogla pozabiti Maksimovih prepa-denih oči, ko se je pokazal na koncu steze, in spet sem v duhu slišala njegove besede: »Moj Bog, kako blazno je bilo, da sva se vrnila!« Vsega sem bila kriva jaz, ker sem drzno silila v nesrečni zaliv. Jaz, samo jaz sem bila znova odprla pot v preteklost. In dasi se je Maksim obdrzdal in postal spet tisti, ki je bil prej, in sva spet živela svoje skupno življenje, dasi sva jedla, spala, pisala pisma in se z avtomobilom vozila okrog in tako uro za uro preživljala svoje dni, sem vendar čutila, da je med nama pregrada. _ Onkraj te pregrade je korakal Maksim sam, in meni je bilo prepovedano stopiti na njegovo stran* Vsa živčna sem bila postala; bala sem se, da mu ne bi nepremišljena beseda, nepričakovan obrat kakršnega si bodi razgovora znova priklical v oči izraza tistega dne. Jela sem se plašiti vsake besede o morju, kajti od morja bi utegnila beseda preskočiti na čolne, na nesreče, na utopljence... Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni đel lista: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani