Stev. *?6 V Trsta, v patak 5. marca 1920 Letnik Xlv II. a;* v*.ik da.% udi ob nedeljah f" praznikih, zjutraj. — Uredništvo: udca r.. I a-čeSka A«i9tega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi na) se pošiljajo ured-— Nehsnkirans pisma s; ne sprejemajo, rokopisi se ne vroča Jo. — In ocgovorui nrtdnik Štefan Godina. — Laafoik kousorci) Usta edinosti — Tisk tiskarne Edimwt — N»/oinina znaša na mesec L 3*—, pol |ct, i ;3 __ cc!o !e!>.' L - Tclef jn nredniStva in uprave «tev. 11-57. DINO Posamezne Številke v Trstn in okolici po 10 stotia;.:. — Oglasi mčuimJo . firokesti ene kolone (72 m,rt). — Oglas: trgovcev ia oblini;-; ov mm <»toL; osmrtnicc, zahvale, poslanice in vabila po 4C stw?. c ; ; • d-juj/::; i iv.ijov mu po 80 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, naj.na-.jj i. i.v:. -inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamarljr st v,|j iz j- ir» -i • ivl Edinosti. Uprava In inseratni oddelek se uakajju v Ir- : Jt ti. .u ........iS. M' n nov os 1201 f MilM \ViIson za neposreden sporazum med Jugoslavijo in Italijo. .X a d nji dve doslej objaaijeni diplomatski li-stini 0 ia iranskem vprašanju ste \V;Isonov odgovor ua irancosko-angleško noto od 17. februarja in ir jtkc ;ko-angleški proiiodgovor. V odgovoru francoske in angleške vlaiie <17. februarja) na WiIsonovo noto od 10. februarja se r j udarjalo. da sta francoski in angleški ministr--.! i predsednik tekom pogajanj z iialiianskinn m 1 agoslo venskim: zastopniki uvidela, da ni ne prvi I,e drugi stranki .po volri ustanovitev vmesne vdir-"avice, in sta v sle d tega našla novo rešitev, ki je icer vključevala razen \Vilsonovih 400.000 se ~im:00 Jugosioveiiov v italijansko kraljestvo, a e 7.at nud.la Jugoslaviji (»koli 150.000 Jugoslo-enov vmesne državice, francoska m angleška •.Ja -.ta tud naglasali. da boste morali izvršiti tdon-ko pogodbo, če jima se ne posreći doseči raztnu med Italijo in Jugoslavijo, ker ne morite zatajiti svojega podpisa na tej pogodbi. Strini.te s.* pa s oredsednikom \\ ilsonom v njegovi trditvi, da so se razmere, v katerih se je pogeoba * leuila. zelo izpremenile. ker Avstrija, proti kateri te bila ta .pogodba naperjena, ne obstoja več; ed I ea Sta poizkušali doseči med ltafijo in Ju--t vlavijo sporazum, ki bi bolje odgovarja! novemu ;..,!ožaju. Niste pa tekom teh pogajanj skrivah '{ej t v a, oa se smatrate še vetljio vezani z lon-k-i pogodlu. v slučaju, d j se ne doseže spora-tmi Tako ste predložili 2. januarja Jugoslaviji : ... ! jjrt. Ta predlog pa ni bM ultimatum Ju- • -i, _ kakor se /di, ..a smatra ameriška vladi - ker po londonski pogodbi bi morJa Itaka t.u ti.i Reko m jo izročiti Jugoslaviji, kar je ii:.w nespreiemHivo. Njuna iz/a v a glede prisilne i - :ve londonske pogodbe je bila torej samo i zk as "hitre rsShre spora, »z katerega ie bil e-1 ni izhod re'-itev. ki bi o mogK spreieti obe stran-; i Končno ste francoska in angleška vlauia i z jada ne morete verjeti, da bi njune lzpremembe na -ti r,d 9 decembra mogli upravičiti opusutev trd-ettoikovega sodelovanja pri mirnem urejevanju svetovnih vprašanj. . Na to noto e ameriška vlada odgovorila Predsednik je zelo skrbno proučeval skupno „ ,mt;.:;o francoskega in angle-kega poslanika od »7 februar ia. Predsednk nima niti cd daleč na-uit :ia kritizirati vedenje francoske in angleške ; . !e pri reševanju jadranskega vprašanja«, toda v ■•■< a njih razmerah smatra, da ne more narediti druvti-a nego vztraati na si ali še u, ki ga je vedno • „• ! ! tem vprašanju. On smatra, da ie glavno na clo • . katero so se zavezniki borili v vojni. t<„ da nima nobena vlada ali skupina vlad pravi r do r .zpolsganja s kako zemljo j 11 do dol o- * ' in; v- litične pripadnosti kakršnegasibodi svo-, z. Ic naroda. F<. njegovem mnen u nima pet vt-levia* ii. u.cJ katerimi so tudi Zedinjenc države, pravice do takega postopanja, še manje kot bi mela trij-ka vlada do razpolaganja /. svobodnimi iu.i od,, .ensfcimi i plemen i 4>rez njUiovejga svobodne,-a privoljenja na sodelovanje. Predsednik smatra. -Ja so dale te vlasti, ki so i-... ie proti Nemčiji, končnoveljavne in ( d Uaze svcee iskrenosti v vojn«, vkiju- ver.-aiMe~.ko pogodbo vii. H>. p«.it<>dl»e a i odo v. ki jamči, da so vse velevlasti na-! .tr jih . ..jaiiičc-:i in cilj minule ojne Jose ^f!. lJra-pravica do samoodločbe boste stopili .. nasilja in političnega tlačenja. Ce se za-naCelo." ni več nobeiie varnosti za državo. ,ri veri man e utilitaristično poli- ci vsi Zve/.e ... reJile to •c odrt!: VaiVll V r.dU^be Ce se vedno £ vičnost na mest vrže t?: ki u voii v tiko , , te \.ij:;e. vsai kakor ga razumeva vlada Ztdiuj«.nih držav, e bil ta. da se reši Evropa ■ '•le ; c J ne skrr d jo je mučila ~.kozi pokoleuja. zarad1 neprestane grožnje najsilnejših vlad na kontinentu z orožjem. Predsednik smatra razen tega -a i- irebuo, da še enkrat ponovi, da morajo po i in. nii' ameriške vlade mirovni pogo i temdjm i i načelih, za katera Je Amerika stopila v vorno. P:-dsi ui! l vzajemnem razunievan.u razna i v.talija francoskega >n angleškega mau-sirskega »!twdsednika v njuni spomenici od 17. le-l'r;iarj:». k-Josti se pri misli, da se francoski m angle ki ministrski predsednik ne bosta varala v.lede n egovih ciljev in poizkusa. cU točno objasni jiuini sklen iz njunega izvajanja. Predsednik ugotavlja, da temelji opustitev svobodne reške države ua ugovorih od italijanske m ugoslovenske strani. Zdelo bi e torei dosledno, da bi moralo biti potrebno privoljenje < beli vlasti /a sestav^ načrtov, ki so nadomestili prvi načrt, italijansko privoljenje se je res do-eglo, toda pred--ednik :ie vidi. da bi st,- bili Jugosloveui pokazao pripravlieni sprejeti novi načrt.. Ali se bo torej zahtevalo ema prizadetima državama v mejah načela samoodločbe. Ce l»i -e strank* ne mogli sporazumeti, bi morali bit: pri-i-ravljer.i sprejeti odločitev angleške, francoske in ameriške vlade. Zdi ^c. da irancoska in angleška vla^a smatrate, da dovoljuje predsednikovo domnevani«, da zad-:: i pro-lcvi ipravljajo pirt aneksiji mesta Reke. Klepeti, da je jamstvo Zveze narodov brez vsake veliave in ca italijanska vlada ne namerava spolov ti pogodbe, ki jo bo podpisala. To sklepanje e neuleine! e;: . se protivi načinu predsednikovega m šijenja. Zanj je predJ-.vg z-iružitve keke u. Italijo ijotom ozkega pasu obali popolnoma ne u de j siliva. K.kor je ze omenil, bi to povzrocHo velikanske zapletljaje za carinske urede, za nadzorstvo obali in druga podobna vprašanja. Vsled teg veliki kratkovidnosti. Predsednik prosi irancoskega. angleškega in italijanskega ministrskega predsednika, da čitaio te sklepe o jadranskem vprašan;u. misleč na ona načela in dogovore, in da se prepričajo, da je predsednik. postavivši se na tako trano podlago, .prisiljen vztrajati pri rešitvi, ki jo je sprejel po dolgih mesecih treznega razmišljanja. Predsednik računa z zaupanjem na sodelovanje francoskega in angleškega ministrskega predsednika in svoje napore, da ohrani za vezali m in pridruženim tdirža-vam glavno vodstvo stvari, ki so je po svoji zmagi nad Nemčijo in po mirovni konferenci v Parizu vedno imele. (V včerajšnji »Edinosti« smo priobčili, da iie bil angleško-francoski odgovor Wilsonu od 17. februarja objavljen v nedeljski izdaji. To ni točno. V nedeljski izdaji »Edinosti« je bil obavlen angleško-francoski odgovor (28. m. m.) na zadnjo Wiisonovo noto. ki »o objavljamo danes, kakor tudi vsebino odgovora (17. februarja) na \Vilsonovo noto od 10. februarja). iz Jugoslavije. Hrvatsko-slavonska deželne vlada. ZAGREB. 2. Kakor doznavamo, so bili že imenovana novi poveljniki kraljevske hrvat-sko-slavonske deželne vlade. Poverjenik za notranja dela je dr. Franc Potočnjak, odvetnik v Zagrebu; poverjenik za prosveto in vero dr. Albert Bazala, vseučiliške profesor v Zagrebu; poverjenik za pravosodje dr. Nikola Djur-djevič, odvetnik v Brodu na Savi; poverjenik za narodno gospodarstvo Ačim Gjermanovič, ravnatelj Zveze srbskih poljedelskih zadrug. Dolnja Lendava jugoslovanska. ZAGREB, 3. Povodom vesti, ki jih razširjajo Madžari, da bo šla meja v Prekmurju tako, da .pripada Dolnja Lendava Madžarski, se pri-občuje, da glasom mirovne pogodbe pripada Dolnja Lendava .Jugoslaviji. Madžarske čete ob jugoslovenski meji. BELGRAD, 3. Na nekaterih točkah ob nasmeji so Madžarji ponovno zbrali veliko množino svojega vojaštva. Obstoji iedaj nevarnost, da madžarski beli gardisti vdero preko na£ih meja. Zadrška dru hal demonstrira proti Tresiću-Pavičiću. SPLIT, 1. »život* javlja: Na prehoiiu skozi Zadar, ko se je dr. Tresič-Pavičič na svojem potovanju dotakndl Zadra, ga je sprejela mestna druhal v pristanišču z demonstracijami. Na parnik 4o prišli karabinjerji in so dr. Tre-sić-Pavičića aretirali. On je protestiral, pokazal diplomatske spise in zahteval poveljnika karabinjerjev. Ko j« ta prišel, je dr. Tresić-Pavičića izpustil in ae mu opravičil na incidentu. D'Annunzio in Čraagora. Trije prijatelji. REKA, 3. D'Aununzao zbira okoli sebe vse elemente, kateri rujejo proti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, zlasti podpira gmotno in moralno Ivico Franka in dr. Sachsa, ki se shajata pogosto z njim. Tesne zveze ima tudi z drugimi rovarskimi organizacijami, ki spletka-rijo proti združenju macedonije z Jugoslavijo. V D Annunzijevem rajo. REKA, 3. Cene živilom so vsak dan višje. Poslednji čas stane kilogram riža najslabše vrste 42 kron, dočim bi moral biti riž prav na Reki najcenejši. En kilogram sira velja 20 do 24 lir t. j. danes 150 do 180 kron. Meso se prodaja po 90 do 96 kron. Ena kokoš stane 200 do 250 kron. Pllnarnica je omejila proizvajanje plina; nastalo bo veliko pomankanje drv in premoga, ki je že sedaj po 6 kron kg. D'An-nunzievo gospodstvo na Reki je dovedlo 95*^ prebivalstva v skrajno bedo, dočim sta protek-cionizem in despotizem naredila osialih 5% za milijonarje. Povrnitev jagoslovenskih mornarjev ladje »Kaiserin Elisabeth«. SPLIT, 3. Včeraj je dospelo v Zagreb 70 Jugoslovenov, ki so se kot bivši mornarji avstro-ogrske vojne ladje "Kaiserin Elisabeth« nahajali v ujetništvu na Japonskem. Podružnica Jadranske banke v Zadra zaprta. SPLIT, 3. V Zadru so Italijani zaprli podružnico Jadranske banke. Ambulatorij proti tuberkulozi. BELGRAD, 3. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo kredit 40.000 dinarjev za ustanovitev ambulatorija proti tuberkuloza v Bel-gradu. V enem oddelku bo nastanjen samo ambulatorij s 7 oddelki. V srednjem delu se bodo vršila poljudna predavanja, manjši del pa je namenjen za seje odbora za vaTstvo narodnega zdravja. P O D L I S T £X Zn staro pravdo. (112) A t šeroo: Seljačka bursa. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Vra:;a i c'.je,« je zabučai črevljar, »čudim e !e, da si :ii kaštelan na Krškem gradu naro-. II črevljev i,: moje kože.« Nan: je hudo, vam je hudo,« je nadaljeval lija. udarci padajo tostran in onostran Sotle in bave. bosedje smo, bratje smo, govorimo skoro isl jezik, enako nas motajo, pak skotimo se i. ] skupno. Ne gre tu samo na enega gospodarja — na vse! < Na ni. le in velike pijavke, je potrdil črevljar s pestjo. Vam ni treba mnogo nauka,« je nadaljeval Gregorič, \a£.i Brežičani in Metličani so pokazali neenl.rat s cepcem, da znajo krstiti po •stari prav-li*. No. moram vam reči, kaj mi Hrvatje hočemo m kako hočemo. Pravim vam to v imenu Gubca iz Stubice, ki je naš vojvoda. V stubiški in susjedski vladavini ste dve vasi pripravljeni, imamo puške, kopja, smodnik inr svinc, bo tudi dobrih sekir, ker nas je mnogo. Vsaka hiša daje moža. Izbrali smo si kapitane po vaseh, ki so vam dobro znani, ker prihajate pogosto k nam po kupčiji. Gubec, Pasanec in Mogaič bodo vodili stubiško ljudstvo, jaz Brdovčane, Nikola Kupinić Su-sedjane, Ivan Turković kmete iz Zaprešiča, Pavel Melinčevič svet iz Pušče, Ivan Karlo-van Stenje včane, a Pavel Fra trie Stupničane. Ko pride čas, zbere vsak kapitan svojo četo, pak — kar Bog da! Ali to bi bilo malo. Nas bi hitro zadavili. Z nami gre tudi vse ljudstvo, ki kmetuje gospe Barbari Erdddijevi, ki nosi vraga pod žensko kožo. Jastrebarsko, Okič in plemiči Dragičani so naši in za ljudstvo okolo Cesargrada in Tuhlja se tudi ne bojim.* In ni treba strahu,« je izpregovoril Nožina, »prihajam iz tega kraja. Ne pridružijo se nam samo kmetje, ampak tudi malo plemstvo, ki reži na gospodo Kegleviče. Vodil jih bo Ga-špar Benkovič, plemič iz Zaboka; a računat gospoda Sekelja, Ivan Dolovčak iz Krapine, nam je tudi obljubil nekoliko velikih pušek. >Za ljudi gospode Zrinjske pri Orlju ne bi jamčil, ker ta gospoda ne mučijo kmeta.« >-A tvoji Uskoki, Marko?« se je odzval Drmačič iz kota. ->Na pol so že moji, sokol moj,« je odvrnil Uskok, »sicer res ne kmetujejo, aH stradajo in umirajo pri zemeljski plači.« »Vidite, bratje,« je nadaljeval litja, »tako bomo mi; hočete li tudi vi z nami?«- Kaj pa nameravate pravzaprav vi Hrvatje?« je vprašal Kovač. »Neumnež,« je udaril črevljar s pestjo ob stol, i pobiti vse, kar nosi gospodsko haljo!« ►Nočemo,« je zavrtel Ilija glavo. »Mi ne damo svoje krvi, ali tudi ne zahtevamo tuje; ml čuvamo svoje, ali, ne grabimo, kar ni naiitga. (Dalja.) Is Češkoslovaške. Češka ustava. PRAGA, 28. Narodna skupščina je začela ustavno debato. Po svečanem nagovoru pred- : sednika T omaška je poročevalec dr. Bouček izjavil: Naše razmerje do Nemcev, Madžarov in Poljakov je podano po načelih Havlička, Pa-lackega in Masarvka. Ministrski predsednik je izjavil: Naša ustavna listina se začenja s stavkom: -^Ljudstvo tvori pravi vir vse državne sile.<. Ta stavek pomenja program. Jezikovni zakon naj ne bo okvirni, temveč temeljni zakon. V vseh ozirih naj se stremi za tem, po Avstriji sprejeto «upravo reformirati, da se jezikovni spori odpravijo ali omilijo in da bo mogoče, posvetiti vse moči težkim gospodarskim in finančnim problemom. Kdor izgovarja besede republika, demokracija, izgovarja hkrati besede delo, red. Poročevalec ustavnega odseka o zakonskem načrtu, tičočega se načel jezikovnega prava dr. Knidek je izjavil: Mi dajemo Nemcem več, kakor zahteva zanje mirovna pogodba in več, kolikor zaslužijo po svojem obnašanju napram naši republiki; vse to jim dajemo prostovoljno. Dokaz naše plemenite velikodušnosti je, ako sovražnikom pokažemo, da snio boljši, kakor oni. Nočemo se maščevati, toda nemška mentaliteta se ni izpremenila. Dobro vemo, da bodo Nemci še dalje kričali; čim več jim damo, tembolj bodo kričali. Pokazati moramo Evropi, da je to kričanje krivično-. Poročevalec dr. Meissner poudarja, da volilni red ni začasni revolucijski izdelek, temveč trajna smernica za načela demokratske ustave. Nato je bilo sprejeto poročilo o zakonskem načrtu glede sestave in pravic senata, o načrtu volilnega razsodišča in o načrtu ustanovitve okrajnih in okrožnih uradov. V popoldanski seji je pri generalni debati dr. Kramaf kritiziral volilni red. Poslanec če-hoslovaške republikanske stranke dr. Viskov-sky je polemiziral proti dr. Krameru. Prihodnja seja se vrši jutri. PRAGA. 29. iebr. (S.) Zakasnelo. Na seji. ki je trajala 20 ur. je dovršil državni zbor ob dveh popolnoči raizpravo o ustavnih zakonih. Prvič po 400 letih si ;e čehoslovaški narod zopet napravil ustavo. Besedilo pravilnika se začenja s temi-le besedami: Mi. zastopniki čehoslovaSkega naroda, smo odobrili danes ustavni pravilnik čehoslovaške republike v 2elji. tia utrdimo edinstvo naroda, d.; uvedemo v republiko pravične uredbe, da i/ago-tovimo miren razvitek domovine, da povzdignem«; blagostanje vseh državljanov, in da zajamčimo bodočim peklenjern sveta svobotio. Mi, zastopniki naroda, 'izjavljujemo, da bomo posvetili vst svoje moči za to, da se bode izvajala ustava in sploh vsi zakoni v duhu modernih načel, ki jih vsebuje načelo o samoodločbi, in na to. da na 'dostojen način pristopimo k Zvezi narodov. Ustav i te bila sprejeta enoglasno in zanjo glasovali tudi katoliki, ker se je odpravila določba, po kateri ne bi imele verske dru2.be prayice delovati in raapolagati s svojim premoženjem brez dnvo-fjenja vlai&e IZ RUSIJE. Ukrajinsko - boljševiški boji. DUNAJ, 3. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Kamenca Podolskega: Boijševiško prodiranje proti Dn>estru so zadržale ukrajinske čete pod poveljstvom generala Pavlonka pri Balti. Razvijajo se ljuti spopadi. Ponudba miru Romuniji s strani sovjetov. CURIH, 3. (S.) Neka brezžična brzojavka iz Moskve pravi, da je predlagal ukrajinski sovjet Romuniji, naj začne pregovarjati o miru. Vojaška posvetovanja v prestolnici sovjetov. VARŠAVA, 3. (S.) >-Pravda , uradno komunistično glasilo javlja, da so se vršila v Moskvi vojaška posvetovanja med boljševiki in ar-madnimi poveljniki. Na sejah se je pretresala bodoča politika sovjetov nasproti drugim deželam. Trockij je predlagal, naj se začasno ustavijo operacije v Evropi in naj se začnejo proti Perziji, Kitaju in Indiji. Zinovjev je podpiral ta predlog. Načelnik generalnega štaba se je izjavil proti temu načrtu in je predlagal, naj se začne z veliko ofenzivo proti Poljski. V slučaju, ko bi se čete preložile v Azijo, bi se Poljska osilila. Ker ni Lenin podal svojega mnenja, se ni nič sklenilo. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Japonci ruski del otoka Sahaljna. VLADIVOSTOK, 2. (S.) Iz Okuša javljajo, da so japonske čete zasedle ruski del otoka Sahalina. Boljševiški sovjeti so se ustanovili skoraj povsod ob amurski železnici. Boljševiki trdijo, da je general Kolnikov ukradel 32 pudov zlata, ki je last državne banke, in da so mu Japonci pomagali, da je lahko ubežal z zlatom. ____ Is Madžarske. Vojaški izpadi proti nedotaklivosti državnega zbora na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 2. (S.) Državni zbor. Predsednik Rakovski protestira najodločneje proti temu, da je med včerajšnjo sejo vojaštva obkolilo brez dovoljenja predsednika državno-zborsko poslopje in s tem onemogoči lo finančnemu ministru in nekemu poslancu priti k seji. Taka samovoljna naredba poveljnika oddelka po imenu Osziburg predstavlja nasilje proti neodvisnosti zbornice in proti nedotakljivosti državnih poslancev. Predsednik je zahteval od vlade, da da zbornici zadoščenje s tem, da kaznuje krivce. Ministrski predsednik Huzsar je odločno obsodil dogodek in je rekel, da bo viada storila vse, da dobi zbornica popolno zadoščenje. (Ploskanje.) DUNAJ, 4. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Komisija za nedotakljivost narodne skupščine je razpravljala o včerajšnjih kršitvah nedotakljivosti. Poveljnik vrhovnega štaba Bersevitz je izročil komisiji poročilo, naslovljeno na ministrskega predsednika, v katerem pravi, da so prišle vesti o nameravanem atentaiu na Hortyja. Osebe, ki imajo izvršiti atentat, so baje že prispele v Budimpešto. Vsled tega so se morale zapreti ulice, koder je imel iti Horty, kar se je zgodilo sporazumno s predsednikom. Proti belemu terorju. BUDIMPEŠTA, 3. Ameriški komisar v Budimpešti, Sir Grant Smith, je vsled ponovnih nasilnosti od strani monarhističnih madžarskih časniikov, ki so dosegle svoj višek v zavra tnem umoru urednikov Soma(gyija in Bacza, posetil ministrskega predsednika Hu-szarja ter mu dal razumeti, da Zedinjene države in drugi civilizirani naredi ne morejo dopustiti, da bi na Madžarskem še nadalje vladal bali teror. Ministrski predsednik Huszar mu je odgovoril, da vlada stori vse, kar je v njeni moči, da bi izsledila zločince ter jih eksempla-rično kaznovala. Atentat na madžarskega vojnega ministra. BUDIMPEŠTA, 2. (S.) Včeraj zvečer se je izvršil atentat proti vojnemu ministru Frie-drichu. Napadli so ga trije mladiči, toda poizkus se ni posrečil. Eden med njimi je sprožil en strel proti ministrovemu av lomobilu, ko se je vračal domov, aH kroglja ni- zadela cilja. Napadalci so utekli. ftSemčifc. Se vedno usoda vojnih krivcev. BEROLIN. 2S. febr. (S.) Zakasnelo. Držav-nozborski odsek za zunanje zadeve, ki se je sestal pod predsedništvoro Scheidemanna, fe izjavil, da odobrava vladno ooJitiko v vprašanju izročitve vojnih krivcev. Preti sta bila dva glasa. Za razpis volitev in lazpustitcv. zbornice. BEROLIN, 4. (S.) Konservativci in člani ljudske stranke so predložili resolucijo, s katero pozivajo vlado, da predloži čim prej načrt volilnega zakona in razpusti narodno skupščino za 17. majnika. Nemško - ruski odnošaji. BEROIJN. (S.) Komisija za vnanje si vari je razpravljala o ruskem vprašanju. Pred zaključkom seje je izjavil preJsednik Sciieide-mann, dr- komisija odobrava sklepe vlade glede pogajanj z sovjetskimi dele«'n(i o i/menjavi vojnih ujetnikov. Industrijski in trgovinski kro£i nameravajo poslali v Rusijo gospodarsko komisijo. Smatra- se. da se v kratkem vzpostavijo trgovinski odnošaji. Mš^svna konferenca. Prave mirovne konference ne bo LONDON, (S.) Trdi se. da se prava mirovn i konferenca razide danes. Posvel v;in-;i niinisir -■za zunairc ;.a^eve >e nadaliujejo v zunanvtn strstvu. Ministri se bodo bo. vil i / bescdi!c:n mirovne pogodbe s Turčijo in tm'•; se / nerešenimi vprašani pogodbe / Madžarsko. Zdi da bo predala mirovna po»j »Jh.; turnim cJposTau-oem 22. t. m. v Parizu. LONDON. 1. (S.) Ker o se včeraj zaključile razprave mir« ne .konference, so .e vršile danes v vnanjem ministrstvu nekatere raosprave <> vprašanjih miru. Predsedoval je lord Kurz'-n. Se e se je udelevih nekoliko ministrov \ namili stvari Vrhovni s\cf. - Besu ranija. - Valuta. - Draginja. LONDON. 3. (S.) Zavezniški vrhovni svet se je str-1 a I oh 15*30. Prisotni so bili Nini, ' c'aloia. Imperiali. Llovd tieor^e. foru Cur/ ui, l.'amboii, Berthdot in razni i/vedenci. Vrhouii svet se je pečal iz bodocnOst.:« Bc-sarabiie »n i tem Ir. razpravljal o nekaterih opombah, ki jih ie predlo ?ilo madžarsko mirovno odposlanstvo ^!eJc na mirovno pogodbo. Ob IN'50 so se sist, |i / vrhov nini svetem finaneni m ^o-podatski i/.vc.enci ter se ie skupim pretresal načrt o zbolK;mhi valute in o znižanju dragiu e. Armenske zahteve ,»,td konferenco. LONDON. 3. (S.) Neko poročilo agencije Keuter pravi, da je armensko <>dpo lanstvo prc.-.r.i kom« siji iw določitev mci svoje zahteve. Odposlanstvo upa. da jih bodo podpirale vse vlade. Vrhovni sve L Mirovna pogodba s Turčijo. LONDON, 2. (S.) Medzavezniški vrhovni svet se je seslal danes zjutraj v Dovvning stree tu. Zraven so biii Lloyd George, Nitti, Scialo-ja, Imperiali, lord Curzon, admiral -Beatty, Cambcn, Berthelol, Avenol, Chinaa in pomorski, politični in rnančni izvedenci. Dosegel se je začasen v m . um o pomorskih in finančnih določbah liii i. r-e pogodbe s Turčijo. Trdi se, da s» M ler. s Turčijo. Mil!crand n«- gre še v London. PARIZ, 3. (S.) Neko poročilo agencije lla-vas pravi, da n: res, da bi < dpoioval Millerand jutri v London. Niitijev prihod v P&iiz. PARIZ, 4. (S.) Nitti je prispel nocoj v Pariz, kjer se ustavi nekoliko dni. Švicarski državni zbor sprejel načrt zakona o vstopa v Zvezo narodov. RIM. 3. (S.) Državni svet ;e cdobri-1 pri poimenskem glasovanju s ! 15 proti f ; djs.Ai :n sklv« zvezne vlade, ki se ti- e pri t. pa i.e I / . . u... rodov n e glede na določbe, ki jih ;ji '.avl ;a. Amc-rtka. Manj.vina e bUa sestavljen;, u.. oci;:.Jist( ^ in IN poslancev meščanske stranke. Grki in usoda Carigrada. PARIZ, 3. (S.) iz Aten poročajo: Listi dalje komentiraoj sklep ministrskih predsednikov, da ostane Carigrad pod oblastjo Sultana. • Enibros pravi, da je v turškem vprašanju nadvladalo francosko si lisce proti -ngleške-rnu in sicer s pomočjo Italije in angleških mo-hamedancev. Sultanovo prebi.arije v Carigradu pomeni večno brezvladje na vzhodu in obnovitev nemškega vpliva v Turčiji. Ob zaključku pravi list, da upa, da ne i>o doživeta Grška novih razočaranj v I raciji in v Smirn:. \rea liellas pa izjavlja, da sultanovo prebivanje v Carigradu Grkov ne skrbi, ker bo na ta način mesto tem laže postalo grško. Vendar je škoda, da se je 'Turčija pustila v Evropi. -Politike , glasilo opozicije pravi, da je ohranitev turške oblasti nad Carigradom bolja nego bi bila internacionalizacija. Da sedi sultan še danes v Carigradu, za to se ima zahvaliti politiki Ver.izelosa, ki fe ,zanemaril grške pravice in ki ni imel poguma utemeljevati grške zahteve v Parizu. Stran IL »EDINOST« štev. 56. V Trstu, dne 5. marca 1920. Ukrajinska nota vrhovnemu svetu. PARIZ, 3. Predsednik ukrajinskega mirovnega odposlanstva v Parizu je izročil predsedniku vrhovnega sveta neto, v kateri prosi, da bi se ukrajinska republika prizitala, in kjer poudarja, da more Ukrajina v olajšanje gospodarske krize nuditi zapadnim evropskim državam velike količine žita, sladkorja, jajc, kož, kožuhov, usnja ^in semen. Nittijeve izjave o splošnem položaju. LONDON, 4. (S.) Manchester Guardian objavlja pogovor s\ojega poročevalca z Niiti-jeni. Glede na jadransko vprašanje je Nitti rekel: Našli bomo neko rešitev. Mi in Jugo-sloveni bomo prijatelji da, da odkritosrčni pri-, ;ateiji. Ne pretirajte važnosti spora o določitvi mej. Glede na italijanski imperializem je izjavil: NiČevllost takšne trditve .se je pek;-z«Ja in dolfcazala, ko smo ponovno zahteval:, tla naj se nevtralizira vzhodna obal jadranskega morja. Kaj zahteva pravzaprav Italija na Jadranu? Pas ozemlja, ki ima manj prebivalcev. kot je izgubila Italija vojakov v teku vojne. Tudi se ne sme vprašanje še bolj zapletati s tem. da se govori o tajnih dogovorih Londonski aegovor iz 1. 1915 se je držal v tai-nosti ne samo radi vojaške previdnosti, ampak tudi radi vojnih potreb. Zato nima razpoloženje duhov, ki jc vladalo ob vojni, nič skupnega s sedanjim položajem. V vsakem slučaju smem trditi, js dostovil Nitti z nasmehom, da bi se imeli pravico pritoževati radi tajnosti le I tal i (ani sami. Ko je r.anesel pogovor na splošni evropski položaj, je Nitti rekel: Ako Evropa želi dobiti potrebne kredite za svojo obnovitev, mora prepričali ostali svet, da se bodo izkoristile olajšave, ki se ji podelijo, v svrhe proizvajanja. Radi tega je potrebna- popolna izprememba v položaju. Duh, ki nas je navdajal ob času vojne, se mora izgubiti ter se moramo po vsaki ceni otresti čustva so-vrašr a. Delavne moči Evrope se ne bodo mo-gie preporoditi, ako ne spoznajo zmagovalci in premaganci, da imajo izvršiti naiogo. ki jim jc skupna. O turškem vprašanju je rekel, da je zelo važno. Turki se ne smejo zadušiti, temveč se jim mora dovoliti kakor vsem drugim narodom, katere je razdejala vojna, da si zopet (po m ore jo. Nadalje je Nitti izjavil, da je za obnovitev odnošajev s sovjetsko Rusijo, toda pc.- pogojem, da ruska vlada obeča, da bo spoštovala pravice svoih sosedov in da ne bo podpihovala revolucije po drugih deželah, z eno besedo, da ne bo storila nič takšnega, kar bi z zmoglo pomračiti evropski mir. Ob koncu je Ni!ti poudarjal točke, ki se mu zdijo od pr-voredne važnosti, in sicer resnobo in dobro voljo, s katero se Italijani lotevajo dela za popravo škod, ki jih je povzročila vojna; dalje je naglasil krivico, ki se dela Italiji z napačnim obveščanjem, nestojal je na položaju v Italiji, opozoril je na potrebo moralne zveze med narodi evropskega kontinenta namesto sedanje podvojenosti in je namignil na nalogo, !.: jo ima Velika Britanija, da pokaže pot drugim državam. Times« o razmerah v Trstu. RIM, 4. Posebni Timesov. tržaški poročevalec je poslal svojemu listu poročilo, v katerem opisuje popadanje vse trgovine v mestu, nejccJjo Tržačanov, brezposelnost, valutno vprašanje, prenos pomorskega prometa Iz Trsta v Benetke in opustitev tržaške trgovine z naravnim ozadjem ter prihaja do tega-Ie .skU-pa: Ce se hoče Trst rešiti od popolnega prepada, je treba poveriti tržaško luko zvezi narodov. Velika večina Tržačanov bi glasovala za to rešitev, če bi mogla izraziti svoje mnenje.* — Tukajšnji Pircolo je napisal k tem »Timesov im • izvajanjem dva stolpca in pol komentarja, katerega kratka vsebina je la le: Vzrok paralize tržaške trgovine je treba iskati na vzhodu in ne na zapadu ' Poincarć predsednik latinske zveze. PARIZ, 2. (S.) Poincure je sprejel predsed-ništvo odbora laiinske zveze, katere častni predse-Inik je Deschanel, predsednik Tepu- blike. Stavka ni francoskih železnicah ni še popolnoma prenehala. PARIZ, Z. (S.) Minister za javna dela je sprejel danes zvečer ravnatelje železniških iru/.b, kateri so mu obrazložili položaj na železniških mrežah. Izhaja, da so se železničarji splošno povrnili na delo. V endar se na omrežju JVris-Orleans vidi, da skrajni elementi niso zadovoljni z izidom stavke in da ovirajo povrnitev na delo v zavodih v Orleansu, v Toursu in v Perigne. Volilna pravica v Belgiji. BRUSELJ. 3. (S.) Zbornica sprejela z 120 glasovi proti 37 in 4 a je še bclj odkrito, še določneje in izraziteje cznačujoč svojo izdajniško tlako, še jasneje razkrivajoč svoje namere. Predstavlja se kot hrvatski avtor.omist«. Ta beseda iz ust frankovca pa pomenja: proč od Srbov, proč od Slovencev; razbije naj se veliko delo rešitve naroda iz stoletnega suženjstva, iz jarma tu-jinskega! Nova naredna država naj se zruši, narod Jugoslovenov naj razpade v prejšnjo razcepijen»st! Narod podi nazaj v obnemo-glost, da potem posamezni deli padejo zopet ped železno pest prejšnjih tiranov! To pot se je razgovarjal Frank s Corradom Zolijem. poročevalcem lista ^Idea Nazionale«. Razgovor se je vršil v Trstu. 2e to dejstvo daje izčrpen odgovor na vprašanje: Po kaj sta prišla v Trst, kaki so njuni nameni, kakov nalog sta prejela Frank in Sachs?! Najprej slika položaj v Hrvatski črno v črno. Položaj je naravnost strašen. Sledi stavka za stavko, vrše se neprestane agitacije — vse na politični podlagi. Tisoči in tisoči hrvat- skih državljanov beže in se ne pokore pozivom pod orožje. Kmetje nočejo plačevati davkov. Nezadovoljstvo, razširjeno na vse sloje, narašča od dne do dne ... Tako govori dr. Frank — ta veliki Hrvat —-o svoji lastni domovini! Beseda njegova pa e šolskih poslopi;. ki so bila ^dejana po vojni, v (kolikor pa se tiče slovenskih in hrvatskih šol tudi absolutno pomankanje učiteljev Samo v šolah, ki sedaj delujejo, je praznih 20 mest za ital., 18 .za siov.. 38 mest za hrv. m 2 mesti za nemške učitelje. Generalni ctvilnt komisa-rijat si prizadeva, da dose/le redno delovanje vseh šol na Primorskem. V primeru s- prejšnjim letom •:.e treba omeniti, da se ie zvišalo število odprtih šol kakor tudi število učiteljev in učencev. Do sličnega zaključka se pride tudii, če -se primerijo podatki iz 1. 1920. s podatki izpod bivše avstrijske vlade, kjer }e bilo število šol znašalo v zadnjem času 607. tore; za 41 manj kot sedaj. Generalni konzulat Cehoslovaške republike v Trstu nam sporoča: Ob priliki praiznovanja sedemdesetletnice častitega predsednika oeho-žlova-ške republike T. G. Masaryka bo sprejemal generalni konzul Čehoslcvaške republike v nedeljo. 7. marca t. 1., od 10 do 12 ,predpcldne v prostonh generalnega konzulata (ul. Miramare 29) posete čehoslovaških podanikov, bivajočih v Trstu. Po-setniki bodo lahko opremili s svojim podpisom memorial. ki se predloži predsedniku republike. Seznami naznanjenih praznih prostorov. Civilni komesarijat za Trst in okolico naznanja, da bodo oi pecka 5. marca dalje v poslopju »tega (ul. 30 Ottobre št. 7) vsak dan razen nedelje od 9—12 na pogled vsem prizadetim seznami stanovanj in o-brtnih prostor( v, ki sc bili naznanjeni na podlagi odredbe od 27. januarja 1920.. št. 2959. Redili občni zbor »UčiteliskeKa društva za Trst in okolico v Trstu« bo v nedeljo, 7. t. m., ob 10 v barkovljanski šoli. Poleg običajnega dnevnega reda bo tudi izprememba pravil. K mnogobro-m udeležbi vabi — odbor._ Mrtva v postelji. Včeraj preipoklne so našli domači mrtvega v postelji Angela Rustjo. ul. della Zonta št. 3. Bil je to SOIetni 'Starček m mož < kletne Eme, ki so k> našli poleg njega sicer ne popolnoma mrtvo, toda -tudi ona je že pojemala. Misli se. da gre za samomor radi domačih nepnlik. Angel Rusttja in njegova žena se nista nič kaj posebno dobro razumela med seboj, še manj pa so se mogli razumeti vsi štirje, zakaj pri njiju sta stanovala tudi njegov brat in njena sestra. Cesto so se prepirali in »kregali«. Zacuijič je -ga. Rusija celo izjavila. da »si bo storila konec.« Ko se stara msta dolgo pokazala včeraj zjutraj iiz -sobe, so prišli njeni sestri te besede na misel in je bila malo v skrbeh. Trkala ie n.i vrata, a odgovora nobenega. Počakala je še malo, zopet nič. Tedaj pa ;e začela klicati na pomoč. Pritekel -je vratar, ki ie zlomil vrata, in tedaj so našli stari par vrtanju, ket sino rekli zgoraj. Zdravnik rešilne postaje ie ugotovil smrt pri Angelu Ru tji. njo pe so odpravili v bolnišnico, kijer se nahaja v obupnem stanju. Mezga, ki se le splašUu na Korzu. S noč i okoli 22 je peljal vojak Piorini Pellegrino na dvokole-sne.n vozu pomola Audace nekaj starega železa iti en /ab»i raket za signalizacijo. Voz e vlekla mezga Rakete ua so se med potjo u/gale in meiasa- s» je splašib. Začela ie dirjati navzdol po Korzu. Vojaku se •> posrečilo skočiti z voza in se je pri tem malo ranil, t'stavili so mezgo v ulici Carducci, ogenj pa so pogasili ognjegasci. Otrok se »>oekel s sin«»dfl>koin. Dvanajstletni Pavel Buda iz Komna ie bil nekje našel nekaj zagor-Ijivega smodnika. Del je v steklenico m ie potem zažigal žeplenice in ji!) metal vanjo. Steklenica je eksplodirala in je .Jcčka ranila k sreči samo na nogi. Pripeljali so ga v tržaško bolnišnico. Pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič«. Snoči ob 20*30 so pozvali or< /irke v vaciete ■ Vittcria« na Aoq;tedottu. lam se je muhajsl neki Mario Spa-neddu. star M\ let. Natakar *a ie 'namreč dol/il, d-i se ^pošteno najedel in napi! m da računa 40 lir ni hotel plajati, e.Ovliin je Spaneddo na vse pretejic trdil, da je plačal omenjeni račun. Orožniki mu niso verjeli in >.<, ga spravili pod ključ. — Pri tej priložnosti jun je t-adel v roke tudi neki 171etm Renato Danitis L/. :d. Vespucci II. ker je imel pn sebi 4 kovinaste sladkornice. I/iavil je, da uh ie ukradel v kavarni Reclame^. Aretacija. V ulici Chioziza so aretirali orožniki nekega hitora Rimolicha ker je 19. januarja t. 1. u^el i7, zaporu, v Kopru. ___ Orožniki so zasačili v prosti I u ki tele 'tiče. ki so kradli kavo: Antona Perlugo, Josipa Pn-jiura in Ivama Demarchija. kg kave. ki so jo našli pri njih so zaplenili, vse tr« pa so -pravili v za-por. Tudi Antona Taučerja so aretirali. Ker ue kradel v prosti loki bombažev ino. Najdem* dete. Včeraj .zjutraj ob 3 sta našla orožnika Micole in Pimebiona \ ulici deli Industna v v sve/enj zavilo dete moškega spola. Mete so ne.sl« v bolnišnico. Oblasti iščejo kruto mater. Pamet se Uma je zmešala. Včeraj popoldne se je zmešalo rokodelcu Antonu O.. sCanm^emu v ulici Crosada 12. Dirjal je po Korzu V. : lil.-z nekim psom. in tu se ga je Treves usmilil m ga odpeljal v bolnišnico. — Antonija D., stanujoča v ulici C. Battisti 14, je delala na trgu Umta razne neumnosti. 1 udi njo je odpeljal Treves v bolnišnico._______ DAROVI. — Namesto cvetja na grob pokojni Anici Oo-ri lipo vi. daruje Slavica Baudaž L 20'— tfa /ensko podružnico CM. Denar hrani uprava. _ (I. Ignac Štibil daruje za CMD L I'--. Borzna poročila. V Trstu, dne 4. marca 1920. Tečaji: Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dalmatia Gerolimich LJoyd Lussino Martinolich Navigazione Libera Triestina Oceania Premuda * Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka Tuja valnta na tržaškem trftn: V Trstu, dne marca 1920. Neprepećatene krone S.30— 8.60 avstrijsko-nemske krone - 1.25 junoslovcnske krone 12.50— 13. čehoslovaške krone 18.- 19. dinarji 48.- 52. levi 25.- 26.— marke 23.- 24. dolarji 18.20-*- 18.40 franc. franki 128.-129.— švicarski franki 195.-297.— angl. funti 62.- 62.75 rublji 27.50— 28.50 napoleoni 62.50— 63.— Švicarski tečaji. 2ENEVA, 3. (S.) Lira 33.25, marka 6.17H. avstr. krona, nova 2.60, stara 2.4214, angl. funt. 21.10, fr. frank 43.32 J4, dolar 6.14. 320— 330 738— 743 450— 470 3100— 3150 1950 2900— 3000 545— 555 1320— 1340 550— 560 800— 820 745— 760 765— 775 390— 400 485— 495 3700— 4000 860— 880 265— 275 476— 482 H^LI ©ŠJLJISI se računalo po 10 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L !.—. Debele črke 20 stotink beseda, i Najmaniša pristojbina L 2.—. SAMOSTOJEN' strojnik z večletno prakso išče službe takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Strojnik nra ins. odd. Edinosti. 327 BRIVSKEGA POMOČNIKA od 17 do 22 let sta-resa sprejmem. Draj;. Boškar. brivec. Ilirska Bistrica. 3367 IŠČE se postreinica za 2 uri na dan k dru,ini brez otrok. Dobra pteča. Priglasit; se od 10-2. Naslov pove ins odd. Edinosti. ZABOJI. omare s predali in idrugo pohištvo se proda. Ul. Miramur št. II. Ul.. druge stopnice. IŠČEM Dostre/nico. Galileo Galilei št. s. IV. levo. I0ROJACNICA Avgust Stular ul. S. E rane esc o d'Asisi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 VDOVEC (upokojenec) let. išče družico, vdovo ali gospico srednje starosti, dobro gospodin, o. dobrosrčno »n lepega vedenja. Ce ima premoženje ali kako obrt. tem bolje. Pismene ponudbe po možnosti s shko na ins odd. F.dinosti pod -Ugodnost.« --- ..... I9LETEN TRGOVSKI POMOČNIK želi službe v večji trgovini železninske ali špecerijske stroke Dosedaj ie služboval pri večji tvrdiki v Jugoslaviji. kateie naiboli^.i izpričevala so 11a razpolago. Ponudbe na Križai. Dol. Logatec 51. SPREJMEM takoj mizarskega učenca in delavca. Ulica Tomaso Luciani št. 5. 331 JABOLKA, hruške, pomladanski radič, ti.tol gah-ški, mandolon. koks. kupujem. Kuret, Settelon-tane št. 1. Trst. 317 PRODA se 500 do 600 kg semena detelje lucerne. 1 Cena po dogovoru. Naslov pove ins. oid. Edino-' * sti. 329 PRODASTA se železni štedilnik. 123 cm dolg in 90 širok, in štedilnik za sezidan;e po nizki ceni. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 328 SPREJME se takoj neoženjen vrtnar vešč sadjarske in vrtnarske stroke. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Božidarja K^stelica. Materija, Istra. 33o6 TRTOREJCI! Pripravim cepljene (kaljene! trte po nizki ceni do konca aprila t. 1. Kupim kolči Por-talis. Fr. Tavčar. Krej>Me 24. p. Dutovlje 305 SREBRN DENAR kupu;e.ii po najvišjih cenah v vsaki množini Prijem luhko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3 (prei Barriera.) 3341 MLAD upokojenec državni uslužbenec i -če primerno službo. Govori slovensko, itali an-^ko in nemško. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 314 2ENSK! KLOBUKI. Neprenehoma novi prihodi najlepših svelenih, pajčcJcnastih in zlato-s!;unn:i-tih modelov ženskih klobukov. Velika rrber slamnatih klobukov za novo sezono po nizkih cenah. Sprejemajo se naročila, popravljajo se in remodernirajo klobuki. Modni salon Morgutti-Corti v Trstu. Corso Garibaldi ?S. 295 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst n!. Ronia -4. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 711 mamzsšmmmm S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena soproga, hči, sestra, gospa Marila Pitami« po doigi mučni bolezni, previđena s sv. zakram nt;, izdihnila svojo blago duš i 26. februarja komaj 28. let stara Globoko ginj-ni se iskreno zahvaljujemo vsem onim dob i.n osebam, ki so nepozabljeni na k »terikoii si bodi način pomagale v bolezni ter končno počastile njen spomin. Žalujoči ostali: Štefan Pitamic, soprog. Margarita Kogoj, mati. Peter, Tomaž, Jakob, bratje. JZZrt&SZSEK^J ZOBOZDRAVNIK ES&MLStiSmvjZSa D*. MRAČEK TRST Corso 24t I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-fj pop. BrezDolsstno \i£\\m A ploioiraoig in umefai zobje Pozor! Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina. — — I! SIJ prej dr. BODO ZoMaunik dr. E. CLONFERO dentist stanko mmm Trst, trg Goldoni štev. U, U. nađstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje ' zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki n u n u n u n u Stavbno podjetje L. ObSak m drug v Ilirski Bistrici naznanja, da sprejema vsa v štabno stroko spadajoča ^ela in naročila /a stavbni mateiijal tudi v Pometičih štev. 8 pri M:-.tuljah in v pisarni okrajne bo'niške blagajne v Postojni. — Načrti in proračuni pri sprejemu dela brezplačno. — Posreduje tudi pri pr^d,«ji in nakupu zemljišč in stavb. — Istotam se ktipi večja množina žltbakov in zaveznih štrešnikov. 18. marca 1920. ob 10 predpoldne v hotelu pri »Treh kronah^ v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo o delovanju dru-stva od leta 1913-1919. 2. Pretresovanje društvenih računskih zaključ- kov za dobo 1913-1919. 3. Razprava glede vojne odškodnine. Predlog za likvidacijo-razdružitev zadruge odnosno društva na podlagi § 33 zadružnih pravil odst. 2. 5. Volitev odseka /a likvidacijo. 6. Morebitni predlogi. § 32 odts. 2 in 3. Ako bi ne bil prvi občni zbor sklepčen fse vrši eno uro pozneje Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ur. Cassa di Risparmio, ut. S. Nicolo Telefon : štev. UG3, 179 i, 267(1 Blagajna posluje od 9.3G-12.30 in ad 14.30-16 — Prodajalna obuval R. FORCESSIN (prej Belvedere) ltajprillčnejfe nakupauališče obuuala za gospode in sospe. ul. Udine 2 (prej', Belvedere) Posebnost 7za otroke. Posebnost za otroke. Valika izbor nogavic, gum. napatnikov „Pirelli", vrvic in mazila za>buvala. "Na drobno inrna debelo. Postrežba točna. mwa