Cena ednoga drobca 30 fil.
18. Jan. 1920. Leto VII.
List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo.
Urednik i izdajatelj
Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Cena na mesec 1 K.
Vino.
Denešnjega evangelija zgodovino na pamet zna v Prekmurji vsaki pozvačin ali po gornjem narečji vsaki zvač. Z njim vabi goste na gostüvanje. Svatba je bila v káni Prinas so tüdi. Glejmo, primerjajmo oboje.
tistom gostüvanji v Kani je zmenj-Jtaio vino. Dobri ljüdje so v zadrgo prišli :p@reŠo: jih je iz nje. Bog na prošnjo svojé materé: Vodo je spremeno na vino. Zakaj? ;^ato ka sta pozvaniva bila na to gostü-če bi bili tisti ljüdjé zavrgli Večno Pravico, Jezusa i njego deveško mater, Marijo, bi nikdar ne bili vredni te čüde, Bog se nikdar ne bi bio njim razodeti. Zdaj pa da so ne slüžili gostüvanja brez Boga, da so; tüdi njemi voščili koŠček krűha i kupico vina, od koga so vse meli,
Čüdno! Vero v pravoga Boga so po $0^ dobili, štero je nastalo iz vode!
Se dnesdén tüdi kaj takšega godi na gostüvanji? Ne. Zakaj? Bog se ne zove na njé, njegova deviška Mati tüdi nej. Brez njiva se slüži, na njeva ne gleda níšče, .zato pa tam spite vino ne hüdi vere v ' Bega, nego sovraštvo do Njega, ne vodi k Njem, nego mleti pod stol.
Je ne Gospod pravo, ka kaj Siromaki damo, Njemi damo? Milijoni spadajo zdaj, misijonarje nemajo šol, ne cerkve, ne nikše : drüge opere i podpore za oskrbjenje po-ganske dece, ne morejo je včiti na Jezusovo vero, vpoganstvi, prokletstvi moro -ostati zato ka je ne morejo hraniti i obla-
čili, Ne morejo je pa zato, ka mi ne voščimo Jezusi i Mariji par kupili vina i nešteti talaček hrane. Z ovi mo jih va i njidva del dajmo mi misijone. Kak je drago vino, prece vküp pride. Pa tek se zopet zgodi kak negda v í\ar.i; po vini prido düše na spoznanja Boga.
Tak je prav.
„Mi poštüjemi Vogre i njihove pravice, mi poštüjemo Nemce i njihove pravice a poštüjemo pa v prvoj vrsti sebé, Slovence i svoje pravice, pred Bogom smo ne menje, nego vsi ednaki?" Tak je gučao dr. Slavič na zborovanji Kmetske Zveze v Soboti. Mi vsakomi voščimo njegovo, a sebi tüdi. Krivo ravnajo, proti ljübezni do samoga sebe, ki dobro samo v tüjini pri tüjincih vidio, doma pa nikaj ne. Na sovraštvo do Madjarov i Nemcov nikdar ne bomo svoje politike zidali, nego na ljübezen, to je istina. Sosedje se ljübiti moro. A ta ljübezen je pa i mora biti podrejena ljübezni do samoga sebe, kak sam Bog veli: Ljübi bližnjega — ali kakda? Kak samoga sebe. Prvi zato koga ljübiti moram, sem jaz, je naš rod, naš dom i zatem pridejo drügi. Svoje samo dolnositi i lücke hvaliti je nižno delo. Graja to nas. pregovor: Slaba ftica, štera v lastno gnezdo grdi.
Dom i svet.
Doma nikaj ne posebno novoga: popprek je mir i red, samo tü i tam skoči ali brsne šteri liberalni ali socialdemokratični minister i gospod prek štrang a hitro je pri njem z bičom naša krščanska stranka pa ga opomene v svojih listih na njegovo dužnost. Romani i Italijani se nam bližajo, radi bi se zmirili znami zdaj že ne zahtevajo od nas, da bi njim celo žepko vöobrnili, z polovicov so zadovoljni, pa še z menjšov porcijov bodo. Nikita, stari črnogorski kralj vmira. Japanci so začeli v Sibiriji ofenzivo proti ruskim bolševikom na dovolenje Amerike. Amerika je dozdaj tomi protistala, zato ka se bojala Japanske premoči, na štero bi prišla ta po zasedbi Sibirije. Sibirija je naime najbogatejša de-
rastejo boljševiki na glavo, drage volje je privolila v zasedbo, daljna Japanska je li menje nevarna, kak domači boljševiki, si misli. Te je dala zapreti i je iz žene tisti pa naj se kolejo tam ž njimi v Sibiriji. To je tak zvana politika. Čehi i Polaki se svajüje zavoljo Teschena, vsaki bi ga rad meo, zato ka je tu dosta premoga (vogelja.) Povodni Še trpijo na Francozkom. Madjarski poslaniki so prišli v Pariz na mirovna pogajanja. — V Medjimurji Madjari trosijo letake, v šterih je puntajo proti Jugoslaviji. Naša Valuta še nejrešena, to je ne vemo kak nam zamenijo korone. Edno. je istina, ka je naš penez že pa dragái posta!. Prle so više Štiri korone
Od dekline, ka je nej bila od matere rojena.
Narodna.
Kralič — zvali mo ga zdaj že za krala je rad hodo na lovino. Te je pa ednok prišeo do tistoga stüdenec,.ge je svojo ženo oživo. Pogledno je v Stüdenec, pa je edno zlato ribo zagledno v njem. Či je bole gledao on to ribo, bole je gledala ona njega, tak da bi njemi štela povedati, ka je ona njegova prava žena, pa nej tista ciganica.
Krala je tisti den dugo nej bilo domo. Nikak se je nej mogeo ločiti od ribe, zato je že bilo večer kesno, gda je prišeo domo. Ciganica ga je pa zdaj včasik pitala:
- Ge si bio, ka te je tak dugo nej bilo domo?
On njoj je odgovoro:
- .Najšeo sam v logi v stüdenci edno zlato ribo, pa sam se nikak nej mogeo od nje ločiti; tak me je milo gledala, kak či
bi mi Štela praviti, naj jo vzemem, pa naj jo nesem s sebov domo, ali pa naj ostánem pri njoj.
Ciganica je zdaj včasik znala, ka to pomeni, zato se je v beteg püstila, pa je pravila:
— Nikše drügo vrastvo mi nede valalo, samo tista zlata riba, ka je tam v stüdenci. To ribo morete zgrabiti, pa jo domo Prinesti. Lüske, droba pa kosti morete vse žežgati, meso pa meni dati, ka je pojém. Či se to ne zgodi, bom mogla mreti.
Nato je šo eden gpga po ribo. Komaj je kržak v vodo djao, pa je že riba na njem bila. Neseo jo jezatem domo. Doma jo je v künji küharici dao, pa njoj je povedao, kak je meo zapovedano, ka lüske, droba pa kosti more žežgati, meso pa kralici Prinesti.
Oda so lüske z ribe strügali, je edna 1 tiska nekak skrma Odnešena bila na dvo-
rišče, pa je tam reca postala ž nje. Ta reca se je pa krali jako dopadnola, da je jako lepa bila, zato je vsigdar Šo za njov, pa jo je pokazao tüdi ciganice Ciganica je pa včasik djala.
— To je moja smrt. To reco morete bujti, perje pa kosti morete vse žežgati, meso pa jaz morem pojesti, ovak merjem.
Oda so reco na ogen porinoli, ka bi njoj perje vse osmodili, je na tistom ražnji, na šterom so jo v peč Hvali, zato li ostalo edno pero, ka se je nej osmodilo. To pero je veter v .ograd odneso, pa je ž njega edna lepa jablan zrasla.
Krali se je ta jabiari jako Vidla, ka je lepo senco mela, pa ie pod njo hodo ležal. Ciganica je pa to v pamet vzela, zato se je pá v beteg püstila, pa je pravila:
Nadaljevanje.
NOVINE
računali za en dinar, zdaj pa niti štiri nej. Za sto nemške-austrijskih kron se plačüje že samo 40—30 naših kron. Volitve se bližajo: Krščanski kmetje ne spite zdaj! V kmetsko zvezo vsi! „Samostojna“ je nej naša.
Naročnikom!
Te Novine naj vsaki nazaj pošlje, ki je nešče meti. Što té obdrži, dužen je bo celo leto meti i plačati.
Črensovci, (Prekmurje) 1920. jan 18.
Vredništvo Novin.
Shod Kmečke zveze za celo Prekmurje.
5. januara 1920. so bili pozvani zavüpniki Kmečke zveze po občinaj nastavlene v Soboti, da bi volili odbor zveze za celo Prekmurje. V slabom vremeni, v težkih potah je prišlo na stotine ljüdi vküp, da so v velikoj Dobrajovoj dvorani, kje je prle komisar j at meo svojo pisarno, ne meli prostora, nego nešteti so se mogli ešče zvünaj na hodniki stiskavali. To je najlepše znamenje kak se zanima naše ljudstvo tak katoličansko kak evangeličanske za krščansko Kmečko zvezo. Vidili smo tam može pa še ništerne ženske iz törjanske, Črensovske, beltinske, bogojanske, sobočke i večih evangeličanski far. Prvi govor je meo g. Pušenjak Vlado iz Maribora. Povdarja© je v tom gospodarsko zdrüžitev kmetov, hasnovitost zadrug i posojilo, Med govorom je naznano, ka baűJjigJ posojilnice madžarške v Prekmurji se bodo te mesec pregleda^ i štere svoje reči v redi majo, kak Slovenske se bodo odprle, pa ka za vsako faro pobirajo v Slovenji dobre knige, štere dobijo naše fare. Za njim je govoro državni poslanec dr. Hohnjec. V svojem, govori je razpravlao cil Kmečke zveze. I té je: virditev tistoga krščanskoga fundamenta na Šterom je dozdáj stalo i se rešilo slovensko ljüdstvo. Či dühovnikov ne bi bilo, šteri so gojili tak evangeličanske kak katoličanske Slovene v krščanskom dühi s svojimi slovenskimi predrami, bi se bili že davno ponemčo ali pomadžarili, da zvüna cerkvi je slovenski jezik nikda ne meo pravice. Te krščanski fundament šče podreti socijalna demokrata, štera ne pozna Boga i dela za to, da bi mi zgübili svoje imanje, štero bi postalo državna last, mi bi pa bili na njem samo hlapci, težaki. Proti njim i proti liberalcom, šteri državo majo za Boga i toga jej pod redi) o, naša krsčanska Kmečka zveza šče ljüdstvi vero ohraniti, te najvékši kinč, naj se držijo svoje vere katoličani i evangelium i poleg logi naj so gospodje na svojoj lastnoj zemlji i majo vse pravice v državi z drugimi ednake. Urednik naših „Novin" je za tem razložo Zroke, zavolo šterih je prišo kmetom tak škodljivi boljševizem na vlado pod šterim smo Prekmurci telko trpeli. Inda se je pri nas tak gučalo, .što več da', na tistoga dam votum. I za po litra vina, eno pečenko, par desetk smo dali sto no sto jezeri votume na tiste, ki so nas samo te Poznali, kda so prišli na volitve. Bili so pa sovražniki našega naroda i naše vere. Takši so te prišli v državni zbor i tam sklenjava!! pravde nam škodljive, njim has-
novito i plačali smo njim na leto stokrat tisto pečenko nazaj, za štero smo se dali podküpiti. Večina Prekmurcov je toti ne sem slišila ali če samo eden tak dela, škodi ne samo sebi nego xvsem kmetom. Vsi zato evangeličanci i katoličanci, kda v Kmečko zvezo stopimo, se zavežemo, ka votum samo na krščanskoga poslanca denemo. Dr. Slavič je na zadnje razložo ka -poslance ljudstvo takše ma, kakše si voli. Kmečka zveza je kmetom na velko pomoč, je en močen glas pred šterim si ncmre vüha zateknoti ne komisar pa ne Vlada. Da če eti človek samo kaj prosi, malo dosegne, če pa Kmečka zveza prosi, jezeri prosijo, nemore prošnja tak lehko odbiti! bili. Vse govornik.' je ljüdstvo pazlivo pos-, lušalo, njihove govore odobravafo i glasno jim pritrjavalo.
Zdaj se je pa nekaj takšega pripetilo na shodi, kaj z najvékšov radostjov mora napuniti vsako srce, štero krščansko čüti. Govoriti je začeo g. Strekclj, šteroga je vláda v Prekmurje poslala, tla bi v rčd poslavlao reči, kak bi se zemla grofovska med naše siromaško ljüdstvo delila. Mi smo želno čakali te govor, smo ni.sini, ka nam kaj veseloga pove od toga pitanja i kak grozno smo se vkanili. Te gospod, šteroga je vláda ne zato sem poslala, ka bi tű poütizirao, te gospod, šteri že pet mesecov vleče 207" Čistili dohodkov od grofuvskoga imanja, da bi ljüdem kem hitrej prišeo na pomoč, pravim te gospod je začeo grajati našo krščansko vero i hasek kmeta zagovarjajočo kmečko stranko. Voči nam je vrgep ka razdor delamo med ljüdmi s tem ka krščansko stranko usta-navliamo ka bi prej najbolše bilo .Samostojno kmečko zvezo“ ustanoviti. Dober g. Štrekelj je mislo ka naše ljüdst<\o nikaj ne ve od podreparske, proti vőrsko liberalno stranko podpirajte »Samostojne.« Kak so poslüšala začüli samo reč >Samostojne«, so začali füčkati; kak se je pa z jezika, govornikovcga skotala reč, ka krsčanska stranka »razdor* dela, so se. pesnice stisnola i do nebe se slišajoči ednoglasen protest je nastao v dvorani: »dol ž njim«, »vö žnjim«1 »takše« nam níšče naj eti ne guči, „ne .poslüšamo ga, liberalci poma-gaČ, ne poznamo te« ! Ljüdstvo je pot napravile) naj se odstrani a na prošnjo dühovnikov je vendar smeo ostati v dvorani tiho kak miš v lüknji.
Velepomembno pri toj manifestaciji je to, ka evangeličanci i katoličanci so ednoglasno protestirali proti napadi na krščanstvo. Od gospoda Štreklja je predrzna bila ta trditev ka Krščanska stranka razdor dela zato ka so v Prekmurji tak evangeličanci kak katoličanci v najvekšoj večini, vsi na krščansko stranko, on je zato razdor šteo napraviti, kda je s svojov „Samostojnov« protiverskov strankov našo krščansko razdreti šteo a hvala Bogi, nasprotno se je zgodilo, vsi govori ne so tak potrdili krščansko politiko kak njegov napad na njo.
Najbolje razveseljivo v tom ogorčenom navdüšenji je to, da je ljüdstvo samo od sebe, ne da bi dühovnik samo edno reč za to zazino, dalo düška svojemi prepričanji za krščansko Kmečko zvezo.
Dühovniki na Strekeljnove reči niti odgovora neso dali. Ljüdstvo samo jih je sodijo i obsodilo. Med tem je prišeo brzo-
jav od župana z D. Lendave, g, BožidáT Scvera, v šterom (pozdravlja "navzoče i se v dühi združi ž njimi.
Na predlog dr. Slaviča je voljen zdaj okrajini odbor Kmečke zveze za ceIo Prekmurje. Za predsednika je zvoljen ednoglasno od samoga ljüdstva Mandidiran Jožef Klekl, vp. pl. ki se je samo toj posebnoj želi ljüdstva odzvao i sprejeo ponüjano čast. Raj" bi pa vido mesto sebe, kak se je izraze, ednoga kmeta pri predsedniških Za podpredsednik sta zvoljena Škafar .Jožef iz Beltinec i Ran ko v Franc iz Noršinec, za tajnika g. Lejko Števan kaplan iz Beltinec i Kühar.Mihal iz Bratonec. Za blagajnika Titan Franc iz Kroga. Na odhornike gledoč je pa določeno, naj. vsaka fara tak Katoličanska kak evangeličanska si zvoli ednoga i toga ime naznani predsedništvi v Črensovce. Za črensovsko faro so tam že volili Cigan Jožefa iz Žižkov, za Tišinsko pa Edšidt Janoša iz Gederovec.
Po volitvi je urednik naših »Novin« zborovanje skleno s kratkim govorom v šterom se je zahvalo g. civilnomi komisari dr. Berbuči, ka je nazoči bio i stem posvedočo, ka se briga za ljüdstvo prekmursko, nadale za požrtvovalnost govornikov in dobroga prekmurskoga 'ljüdstva. „Seme smo posejati«, je pravo, »Vüpajmo se i delajmo, da pride žétev, štera prinesé slobodo našoj veri i dobrostánje našoj prostoj Slovenskoj * hiži. Za tem je g. civ. komisar dr. Berbuč naznano, da če ljüdstvo kakše želje ali prošnje ma. naj njemi odkritosrčno izrazi. Na te poziv je nastalo živo gibanje. Najprle je proso Erjavec Mih., načelnik. »Órlov« v Bratoncih odgovor zakaj je drüštvo nej potrjeno. G. komisar jemi' je naznano' poniža 'potrdite?* i v kratkom se bo zgodilo. Zdaj je prišeo na vrsto en energičen mladenec iz Bogojine Horvat Jožef i najostreje protestirao proti zaplenili božične številke »Novin.« Med drügim je to pravo: »Novine« so naš edini prekmurski list, šteri je odločno brano našo vero, naše narodne pravice, nas zgajao v krščansko narodnom dühi r té list ščete zatreti ? Protestiramo ! Dole ne mogeo gučati, stotine naših zbranih slovenskih možov so ednoglasno zdaj kričala : Proč ž njimi, ki so nam »Novine< zaplenili, ne poznamo jih v Prekmurji! Zaplenjeno številko pa nam izročite! Ne püstimo jih tam! Da se je viher že malo v tišao, je civilni komisar odgovoro, ka je on ne kriv zapleni^. Krivo so tolmačo nešterni vsebino „ Novin"; pisane so pa dobro po topi je nastala zaplcnitev. On obljübi, da je bo podpirao, da v tom edi-nom prekmurskom listi bo objavlao Uradna naznanila.
Prek edno vöro je trpelo, dokeč je liüdtsvo svoje tožbe civilnom/ komisari naznanilo, vse je mirno poslühno, po mogočnosti vsem obljübo pomoč, naj bole pa to, da de šo kmečkoj zvezi na roko, ka ustanovi na zadružnoj podlagi drüštvo kmetov ..novčevalnico", štera spokupi, kaj kmeti k odaji majo in jim spravi za to reči iz drügih orsagov, štere potrebüjejo.
V slabom vremeni, na težkih potah a z veselim srcom smo šli vsi domo, zato ka smo položili podlago za zmago Kristušovih načel, za zmago Matere cerkve.
NOVINE
1920. jan. 18.
Katoličansko ljüdstvo!
V dnevaj drüžabnih preosnov i pre-obrnenja, šteri globoko posegajo v srca posameznikov i v življenje narodov, v dnevaj da se dela ugodna zgodovina i začinja novi vek, pozivlemo i zovémo na mani-festacijo krščanskoga mišljenja. Jugoslovanska katoličanska telovadno-izobraževalna organizacija „Örel ‘ napraviti pole! v Maribor i pozavle za dneve od 29. julija do 3. avgusta 1920. prvi slovenski orlovski tábor.
Na te svetek katoličanske mladine naj Slavi zmago socijalna (drüžabna) miseo krščanske vzajemnosti; zato naj se zbe-rejo vsi: delavec, kmet. obrtnik, uradnik, TSžuTonik. Vsi stanovi naj se zavado, da t vö njov v krščanstvi edno familijo. Prepričajo náj se, da je njihova mladina nastopi la pot oprave slobode. Da je stopila med vrste tistih ki se bojüjeo, naj valajo katoličanska načela, naj mamo vsi ednake pravice, naj poštüjemo pošteno delo, naj do-; segne mo bratstvo med stanovi i narodi.
Katoličanska mladina je seme nove - zdrave, drüžbe. Posejano je v zemlo, štero je razorala strašna Svetovna vojska. Renda laži i krivio je strla. Drevo večnih resnic pa zeleni i pri tom drevi se zbira Zdrava i jáke, vzorna (drügim na példo) i značaj na (trdna) mladina, štera hoče ob navzočnosti kulturnih narodov staviti svoj dén. Pri idealnoj mladini naj zajemajo vsi, šteri se zberejo k sküpnom! svétki navdüšenja za vzvišene zvore (példe).
Na te slavnostni svétek vabimo zato vse bratske orlovske odseke. Vsa društva iz Čehoslovaške ljudovlade, iz zdrüženih in drugih amerikanskih držav, zv, toga katoličanska telovadno-izobraževalna združenja iz Poljske republike. S srčnim veseljom bi radi pozdravili tüdi vse dobro misleče brate z Rusije i drugih slovanskih držav kak tüdi iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španske i. t. d.
Vse vabimo i prosimo, naj se pravočasno pripravijo pa nam sporočijo, v kolikom števili se nameravajo vdeležiti slovanske orlovske slavnosti.
Vabimo končno katoličance vseh ime-nüvanih narodov i držav iz vseh stanov in organizacij. Prihitite k nam i dajte s tem izraža (znamenja) katoličansko izobraževalno! stalnost) (vzajemnosti)! Bog živi f
Ljubjana, 'k Božiči leta 1919.
Predsedtvo osrednjega pripravijalnoga odbora za prvi slovanski orlovski tábor v Maribori f dr. A. Korošec, pokrovitel, Jože Pirc, predsednik, Jože Stabej glavni tajnik, Ajlec Leopold, prvi podpredsednik, Oos-tjncar Jože odbornik, Kre k Cilka druga podpredsednica, Brodar Ivan odbornik, Mazovec Ivan tretji podpredsednik, Tomažič Ludovik glavni blagajnik.
Orel.
Orlovski tečaj v Beltincih.
Dugo smo si želeli meti orlovski tečaj kje v bližini. Vsi spoznamo, ka bi se orlovska organizacija šče bole razvijala v Prekmurji, da bi meli vučene načelnike pa predsednike. Dobre vole je dosta med našimi dečki ali dobra vola samo je ne zadosta, ve jaz žčém kakše drüštvo dobro voditi je ne zadosta, če mam samo volo, če bi samo rad Aodo — jaz moram tisto drüštvo naj-
prle dobro poznati. Zdaj je poskrbljeno, ka se tomi odpomore. Pri orlovskom tečaji te meli priliko se navčiti telovadbo i spoznati organizacijo (drüštvo). Odseki, šteri obstoji, so dužni poslali v tečaj .svojega načelnika pa šče dva do štiri bratekotrige. Drugi dečki po občinaj, vas šče najbole zovémo, /ze zamüdi te te prilike! Orlovska .organizacijo se gotovo., ednok preseli v vaše občino. Zato ne zamüdi te prilike! Pridite na tečaj!
Tečaj de se vršo v Beltincih v gradi. Za stanüvanje je preskrbljeno samo vsakši, Šteri šče stanovanja dobiti, mora to naprej naznaniti predsedniki bratonskoga ,,Orla“ brati Pavli Horvat’ Bratonci p. Beltinci po pismi ali pa osebno ta iti. Tečaj de trpo 4 -5 dni. Vučitela pošle Orlovska zveza v Ljubljani. (Dén se pravočasno naznani) Bratje ! Najvekšega orlovskoga svetka to je prvoga slovanskoga Orlovskoga tabora v Maribori se moramo tüdi Prekmurci v primernom števili udeležiti! Zato pripra-vimo se! Prilika za pripravo je dana! Bratje, šteri ste v organizaciji, vaša dužnost je, ka Spravite koga iz sosedne vesi na tečaj ! Vsi na delo!
O ti mladost, kam odideš. . .
Narodna.
O ti mladost, kam odideš,
Gli kak sunce za goro?
Vi ti mladi v takšem stani,
Večkrat zmislite na to.
Za te mlade lepa pelda,
Štero vam na znanje dam;
No šče tüdi lepše zglede Od Marije Rajnarce.
Komaj v edendvajstom leti,
Sam živela v mladosti.
O nesrečna tovaršija,
Dnes za te prelevam krv!
K nam je prišeo en mladenec,
Po imeni Fekonja.
On je proso našo mater:
„Vaša hči bo z menov šla !“
Ona njemi nato teče:
„Kama ti ž njov iti ščes ?“
„Lüba mati, na plesišče,
Ta, ge polko igrajo.“
Mati njima nato reče:
„Na Boga si zmislita !“
Gda sta prišla na plesišče,
Včasik z drügim plesat šla.
Gda so s plesom gorhenjali,
Zraven k njemi stopila:
„Lübi moj! mi ne zameri,
To je pravi sosed moj !“
On njoj nato nič ne reče,
Pun čemer ga obleti.
On njoj pravi z velkim glasom: „Pojdi greva na špancer !“
Gda sta prišla na sred šume,
Te njoj na ves glas veli:
„Dol poklekni si pred mene,
Tü je tvoje slednje zdaj !“
Ona njemi nato reče:
„Tovaršija, ka to činiš!?
Pred večnim Bogom sva zakleta,
Zdaj nazadnje me vmoriš !“
V žepek segne, v šinjek dregne,
Krv kadi se gor v nebo. . .
Glasi.
Slabe poštne razmere so indri tüdi a prinas v Prekmurji pa še posebno. Naj omenim samo dva slučaja. V Dolnjoj Lendavi 30. dec. l. 1919. odposlano pismo je komaj 9. januara l. 1920. prišlo v Črensovce, Čeravno vsaki tjeden trikrat vozi pošta naravnost z Lendave v Črensovce. Iz Maribora 27. dec. odposlano vabilo na zborovanje zaupnikov kmetske zveze, štero bi se moglo 5. januara vršiti, je tüdi komej 9. januara prišlo v Črensovce. — Promet je zdaj že prece veliki naj se vsaki den vozi pošta v Lendavo i Beltince naj se odprejo vse prejšnje nabiralnice, naj tiste dni, kda neide vlak z Sobote (samo po sredah i sobotah vozi) naj se s konjom vozi pošta — to jedino bi pomagalo. Opozarjamo poštno ravnateljstvo na te naše nevole.
Dolnja Bistrica. Vstanovljena je Prinas kmetska zveza. Načelnik.]. Kelenc Štefan, namestnik Maučec Ivan, blagajnik Koren Jožef, tajnik Balažic Martin, odbornika Godina Matjaš i Balažic Ivan. Kotrig je pristopilo 58, med .njimi tüdi ženske.
Poštna nabiialnica seje odprla s prvim januarom v Mačkovcih, štera de prideljena poštnomi uradi Murska Sobota i ma zvezo z vlakom M. Sobota — Hodoš.
Premeščen je dr. Keršovan, gerent mesta Sobota i vodja državne policije tű, policijski svetnik v Ljubljano, kje se njemi je poverila visoka policijska slüžba, v šteroj bo pazo, da se prepreči tihotapstvo v celoj deželi. Njemi pod-rejen je Dragotin GriL nadpor. vodja drž. policije v D. Lendavi i zato odide tüdi v Ljubljano. Avanžirala je i gdč. Abina Roza, Poštarica v Beltincih na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
,	Gederovci. Prinas se nas je več zbralo i
smo si naročili več dobrih krščanskih novim Kaj eden nemore, jih več lehko včini v toj dragoči. Nasledüjte nas!
Prosečka vea. Kmečko zvezo z navdu-šenjem ustanavljamo. Vživamo mir, tolvajije prejšnje, Kda so svinjo za svinjov nam • vö s holeva odvlekli, so minole.
Grad. Punoštevilno i navdüšeno smo poslűšali govor g. Pušenjaka i se nakanili za ustanovitev kmečke zveze. Tistomi možaki šteri je pri govori nekaj proti mrmrao, je zbegnola reč. Živela krsčanska pravica povsod!
Lipa. Prinas je ustanovljena kmečka zveza. Ma 180 kotrig.
Adrijanci. Ustanoviti smo kmečko zvezo, kotrig pričaküjemo na stotine.
Bednja, Laže Malakocija, so trije kraje črensovske fare, vküp 29 hiš. Prle so slišili pod Medjimurje, zdaj pa nikam. Z Medjimurja ne dobijo nikaj pa od Slovenske strani tüdi samo na posebno prošnjo. Dolnjebistrička občina se nešče z njimi zdrüžiti, sami pa še neso občina, da di si mogli župana voliti. Ti kraji ležijo na to stran Müre, čisti Slovenci!! farniki črensovski so. Nemajo ne šole, ne pokopališče. Prosimo oblast, naj ide tem siromakom na pomoč.
Benkovci. Prinas že od meseca novembra naprej Čakamo vaman, ka bi grofovsko posestvo popravila nasip na Ledave Več sto plügov zemlje mamo pod vodov. Če nam je Vogrska pravda obsodila, ka more grofovsko imanje popravljati nasip, mislimo ka jugoslovanski tüdi ne bo nači. Ali od novembra mao ne se genoti v toj reči, je,li preveč, ve je zdaj več gospodov na grofovskom imanji kak prle, dela pa menje i mi H« ne dobimo, kaj pravično zahtevamo.
60 milijonov so tržile zadruge v G Radgoni i v Prekmurji v petih mesecih.
1920. Jan. 18.
NOVINE
V komisarijat v D. Lendavo je prišo nov uradnik iz Radovljice g. dr. Janko Vidic vladni koncipist.
Roparski napad. V tork te tjeden so v vojaška oblačila oblečen tatje vdrli na G. Bistrici v Sömenovo hišo, starejšega sinü Števana k smrti strelili, mlajšega teško ranili, pokojnoga ženo v roko, mater pa v čobo strelili. Edna najpoštenejših hiš je trpela to nesrečo, pokojni je sedem let bio vojak, tam ga ne zadala sovražna krugla, mogla ga roparska doma. Roparje je so med sebom horvacki gučali par reči. To gotovo zato, naj njim oblast na sled ne pride. Najbolje verjetno je, da so civilje bili v vojaškoj uniformi. Boljševiki so püstili dosta pušk tü pa bela garda tüdi z temi se zdaj bande oborožüjejo.
Voditelj policije v Soboti namesto dr. Kršovana je Poš Augustin.
Zadruga se odpre te dni v Krišovcih na goričkom.
Most prek Müre ali se je vtuno, ali ga je pa voda odnesla z pijoniri vred, niednoga ne vidimo več. Naznanimo policiji v D, Lendavo naj poišče zgübljeno reči. Ali mogoče komisarijat v Soboti zna kaj za te most. Prinas si tak . gučijo, ka pred jezeri leti ga ne začnejo delati, da so' ga Madjari tüdi prle no šteli, kak za jezero let delati.
Zaplenile je vojaštvo dva bika v Dugojvesi, Šteriva so tihotopci šteli na Madjarsko spraviti. Odaniva sta bila za 24 jezero koron. Küpec je ponüjao 7000 koron mile vojakom, naj püstijo blago prek, a neso se. dali ppdküpiti.
'Prejde orožnlštvo v Črensovcih nekoga Šedneka iz Medjimurja, šteri je potvorjen, da bi vodo roparsko bande na Dolenskom.
Cerkveno.
Višešnja cerkvena oblast Prekmurja
nam v X. okražnici priporača dober tisk na priliko (Novine, Marijin List, kalendar Srca Jezušovoga itd.) Pravi sledeče nam med drügim ,,Ka so se srca i düše popolnoma podivjala, ka se je drüžabni red prevrgeo, ka so se krsčanska načela ošpotala, se Maticerkev preganjala nevernost i razvüzdanost odičile, ka so nastale kom-munistične roparije, ka so nam jakostne vrednosti ti laloslni dogodki so vsi sad tistoga tiska (štampa) šteri je skoz desetletja kvario düšo gospode i ljüdstva
Okrožnica poživlja- nadalje krščenike, naj djao dare na dober tisk, naj ga podpirajo i se konča z temi rečmi ,,Nekrščanstvo i pogübo nam je Spravo tüji slab tisk. Krščansko prenovljenje močen krščanski tisk stvor!!" Prek murci, zarazmi-te to ! ve te skoparili z Vašimi jezeri i si ne naročite svojih krščanskih Novin, pridejo ne-krščanske med vas, šterih je dosta na Slovenskom i Vam zagiítajo düšo pa oropajo po nekrščanskoj politiki vrednost. Znajte ceniti potrebe časa ste vsikdar čedni bili, bodite zdaj tüdi!
Sveti oča so poslali tolažlivo pismo vogrskim püšpekom za stiski, štere je Maticerkev pod boljševiki prestala. Sombotelskomi püšpeki so v njihovom imeni nunciji sledeče' pismo poslali: .Njihova Svetost je z velikim veseljom vzela na znanje. Vaše zvišenosti rešenje i v
püšpekijo svojo srečno vničüje. Poverila mi jo, naj Vam sporočam. da na Vašo Zvišenost i na vernike vaše skoti je z celoga svojega srca pošlje svoj apoštolski blagoslov.
Misijoni na Svetoj Zemlji so v jako
veliko nevarnost prišli zavoljo siromaštva, štero
je tam nastalo. Sveti oča. riniski papa prosijo
iz dna düše pomoč žalijo, uri sv Ovi prave vere
no odirgíijo lani düše, kje je sam božji Sin trpo
j vmro za nje, Pomagajte te misijone, dobre
düše. Dare nemarnost lehko pošljite na šteri
ír.mciškanski samostan, a uredništvo Novin je
tüdi sprejme i dalje da. Samo na pišite vsikdar
gor, ka so dari na misijone Svete Zemlje.
f
Penzija v Sombotelskoj püšpekiji za dühovnike je določena v 8000 K, na Ido, štelo plačajo sami dühovnike,
Skiipni partirski list so izdaji püšpeki vogrski potom, ka se je boljševizem žaifo. Sledeče lepe krščanske misli čtemo v njemi.
I, „Veto in iz vere izvirajočo jakost, kak podlago vsakoga življenja i včila moramo ohraniti. Branimo vero, jakost, pravičnost, poštenost i steni človeče slobode, delo, tak kak pravično zasebno last. Ohránile versko včenje i vzgojo dece irie dopüstite, da bi zavoljo nešternoga nevemika ne bilo dovoljeno v šoli od Kristuša i evangelija gučati. Stojno hüdobi proti i obl-jübimo, ka samo na tiste poslance damo svoj glas (votum), šteri na podlagi krščanske' vere stojijo, ki so za verske šole, šteri se trüdili bodo, tla krščanski düh povsod v celom življenji zmago dobi, prepričani smo naime, ka brez Boga düše, vere i jakosti se nam vse podcrc i dr smo skušali, ka pri tom podirati tisti zbežijo prvi, Šteri so té ftmdamcnte najbolje nevemo jbodkapali."	i
H. ,,.Moramo preglednoti svoje gospodarsko i državljanske) življenje, naj spoznamo nevole i nevsmiljenosti življenja, štere vtiša ti i odpravili, zamüde nadomestiti, necdn.ikosti zed uničiti nam je dužnost. Po krščanstva se moramo sporazumi! i eden drügoga pravice poštüvati, prostost organizaciji zdrüženja z ljübeznostjov do bližnjega spoznati “
Pošta.
Palinec A. M. Središče. Kodila Jožef. Ivanovci. Gaber Franc. Srdica. Kovač Štefan Garešnica. Cena Novin je 12 K. na leto ali na mesec 1 K. Penezi se pošljejo na naslov: Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci, Prekmurje.
Najnovejše.
Cerkveno. Po novom leti se madjarska delegacia odpelala na mirno konferenco. Ž njimi je šo tüdi gr. Mikeš Janoš sombothelski püšpek do Salzburga, gde svojo rodbino šče pohoditi. Par tjednov bode tam ostal.
Fuchs Franc bivši krščanski socalni tajnik v Sombatheli je premeščan od višešnje cerkvene oblasti za sombathelskoga kaplana.
Bolševiki, šteri so nas vse tak velikoj strah oli držali da smo nigdár ne biti g. üši.i poleg svojega življenja, po mali doségnejo svoj pas! Oženi najem. Preminočega mešeca dec. 12 ga. so jih 15 na smrt osodili v Budimpešti. .Januara meseca znova 5. Med temi so bili: Jožef Cserni, (joidberger Schön Gábor, Gaza Gr oči, Alexander Mészáros, Mor Lübi, Janez Steiger, A!exander P.ijip, Ludovig Kil vür, Mikša Max, Tjbor Bonjháti, Franc Kakaš, Gábor Čsomor, (leiza Nenmauier, Oejza Nagy in Martin Löscber, ki so vse ropali in nedužnih lüdih krv. prelivali. Tak više od 20 divje zvirina, oslobodi národ človečanski ta pravična sodba. Nikomi se nemilijo. Ešče je to lehka smrt za njé. Samo štrik na šinjek Oni so drüge nedužne dosta bole mantrali. Pomali so njim jemali v kraj živlenje. Vnogim so prle čonte spotrli, očij vöskopali, kože do! ž njih1 vlekli droba vöpüsti!!, nohéte dolztrégali i tak po falataj vkrej jemali živlenje. Njuva smrtna osoda je samo balzam i pomirenje lüstva za ona vnoga trplenja, štera so za vremena kommunistov mogli prestati ne samo oni, ki so pod njihovimi strašnimi vdarci mogli spadnoti, nego drügi miljon lüdi štere so vu strahi i trepetanji držali celi pet mesecov.
V Insbrucki tüdi vövdarila koni-munizem in ešče i da va strahi drži lüstvo. Tam bodoče naše bogoslovce je pod obrambo žalo poveljništvo italjanske vojske.
Z Pariza glasijo, da januara 7-ga je madjarski! delegacia tá prišla na mérno Pogajanje.
Novi napadi törskiv ažiji proti angležom. Z {taljanskoga takši glasi idejo, da Mustafa, törski velki vezir, z nova napttid začno v Ažiji proti Aidijskoj angležkoj fronti z 120 jezero lüdih.
Nemčija Še itak bogata Erzberger predsednik je pred ednim pisatelom izjavo, da Nemčija mogoča bode vojne odškodnine edno leto 20 miljard mark plačati. Tam delajo. Lahko bi si példo zeli od njih.
Štamparija i knigarna
Balkányi Ernesta v-Lendavi
se preporoča za napravo vseh tiskovin za Slavno oblasti ino urada, za šole, zadriige ino društva, notarjoše, zdravnike, trgovec ino zasebnike.
Zaloga raznih knig.
Tisk: Ernest Balkanji D. Lendava.