fitev. 46. Trst, v soboto 15. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN mM «k nedeljah In praznikih eb 5., ab panedeljklb ab 9. zjutraj. f«Mnit(a« Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnog-fk iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petre, fsatojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovca!, Dornberpu itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stoi.) &4L.ABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fcrokostl 1 telo ne. GENE: Trgovinski in obrtai oglasi po 8 it, mm. smrtnice, zahvale, ponlanice, oglasi denarnih zavodov p« M «i. mm Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ».•/itljna vTsta K 2. Mali oglasi po * ulot. bes oda, naj-a&dj pa 40 atot. Oglase »prejorna Inseratni oddelek uprav« ,Jkiinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Piaffjlvp In toftjfvo v Trstu. W Ml >■'■ m1! ~T' i^sSSSSSmSSSSSSK--rMirnabUilli]— ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva » eeV> leto 34 K, pol leta 12 K, 3 meseee O K; ma m* roćba bre* dopošlane naročnine, se uprava ue oaira »•^•ialaa mm Ls*mJ« _*D13fO»TI- Nin i M »•«• Irn »M, mm h11*U Eru O-eO ▼al dopM naj m pošiljajo na ur*dniAtv» list*. Netiva** vana parna se aa «prejeaa}a la rakepltl aa aa vratar Naročnino, oglaae in reklamacije j« podati aa apra^e bate, UREDNIŠTVO t eAea Oierfie Gatatd 2t (Marata* imrnl IsdajateHta odgovorni urednik ŠTKFAN Q#DIKi. LaataA koutoroij tinta „Edino-*-. - Nauanil« Tiakarma „Ld r»W v^isaaa sadmga ■ omejenim poraitvom v Tna«. alloa Giorgio Galatti 4tav. 20. FeRae-kraallaltal rafon Itev. Ml-652. TFLfTOPI R BRZOJAVNE VESTI. Poslaniška reunija in albansko vprašanje« DUNAJ 14. (Izv.) Belgrajski dopisnik lista „Zeit* poroča iz zelo zanesljivih virov, da je bil aa zadnji seji poslaniške reunije stavljen predlog, naj se imenuje posebna komisija, ki bo na licu mesta preštudirala vse geografske in etnografske odnoša|e v Albaniji in nato določila meje bodoči Albaniji. Vendar se cfldialni dogovor o tem vprašanju še ni vršil. Rjslja se sicer strinja s predlogom, vendar pa še vedao zahteva, da se sme|o priklopiti Albaniji le taki kraji, v katerih bivajo izključno le Albanci. LONDON 14. (Izv.) Na današnji konferenci veleposlanikov se je. kakor se avten tično proglaša, konstatiralo, da se Ima bodoča Albanija nevtralizirati In postaviti pod varstvo vseh šestih velesil, tako da niti Av strlfa niti Italija ne bosta Imela nobenih predpravlc. Boj za Skader. CETINJE 14. (Kor.) Uradno se javlja: Včeraj in predvčeranjem |e črnogorska artl-lerija z vso silo obstreljevala utrdbo Skader-Tepe. Turki so le slabo odgovarjali. Na vsej liniji se vrše neprestano manjši spopadi. Črnogorci so že oripravili vse potrebno za prevoz topov na Bardanjol. Srbski-črnogor-ski oddelek, ki operira proti Brdid, Je napravil močne okope in čaka na topove velikega kalibra, nakar se prične odločilen na skok na Brdico. Turške izgube na Barda* Djolu so bile zato tako velike, ker so pod-vzeli Turki, ko so zgubili prve utrdbe, tri protinapade, da bi si zopet osvojili zgubljene pozicije. Odiseada Hakki paše. DUNAJ 14. (Izv.) Turški oficijozni krogi se silno prizadevajo prikriti namen potovanja Hakki paše po Evropi. Odločno zanikujejo vse vesti, da bi bilo potovanje Hakki paše v kaki zvezi z mirovnimi pogajanji in razširjajo najrazličnejše verzije. Zadnjič so si izmislili, da se gre Hakki paša pogajat glede posojila, danes pa so si izmislili še bolj nedolžen vzrok: Hakki paša potuje po Evropi baje samo radi tega, da doseže zdradbo še zadnjega dela bagdadske želez niče. Seveda Turki nimajo sedaj važnejših opravkov, kot z bagdadsko železnico. DUNAJ 14. (Izv.) V političnih krogih se Jako živahno komentira včerajšnji nenadni odhod bivšega turškega velikega vezirja Hakki paše, katerega grof Berchtold ni hotel sprejeti. Povsod se konstatira, da Je nastala zadnje dni med Avstrijo in Turči(o precejšnja odtujitev, katere vzrok pa še nI znan. Bolgarsko-rumunska pogajanja. SOFIJA 14. (Itv.) Iz zanesljivega vira se poroča, da pri prvem sestanku med romunskim delegatom Ghlko in bolgarskim zastopnikom Sirafovom ni prišlo do nobenega rezultata. Danes se Je vršil drugi sestanek. javnost je pripravljena na zelo dolgotrajna pogajanja. BERLIN 14. (Izv.) Nemški diplomatični krogi zatrjujejo, da ni samo trozveza, ampak tudi tripelententa intervenirala v Scf*|l, vsled česar bo Bolgarska najbrže privolila Rumu-niji Še v nadaljne koncesije. Obleganje Drinopolja. BELGRAD 14. (izv.) Iz bojišča pred Drinopoljem se poroča, da postaja obroč okrog Drinopol|a vedno tesne|ši. Bombar diran te se nadaljuje noč in dan. Srbske oblegovalne čete so po dolgem in hudem boju zavzele pozicijo Petolija in tako onemogočile vsako nadal|no aprovizacijo mesta. Boj za galipolski polotok. RIM 14. (Izv.) „Messaggero" poroča Iz Carigiada, da so neresnična poročila, da st se operacij na galipolskem polotoku udeležile tudi grške vojne ladije. Ko je prišel Venizelos v Si fijo, so se sicer vršila poga janja glede grške kooperacije, ki pa niso uspela, ker so se Bolgari branili dovoliti Grkom nadaljne koncesije, posebno glede Soluna. Pred novimi mirovnimi pogajanji, PARIZ 14. (Kor.) Tu smatrajo kot gotovo dejstvo, da se prično že v nakrajšem času nova mirovna pogajanja. Politični krogi računajo tudi s tem, da bodo balkanske države povečale svoje zahteve, pioti čemer pt se bodo velesile zlasti Francija odločno izjavile. Francija stoji tudi na stališču, da balkanska zveza tudi nima nobene pravice do vojne odškodnine. Svoje stališče napram vprašanju vofne odškodnine, bodo velesile motivirale s tem, da nikakor ne gre, da bi se Turčijo gospodarsko preveč oslabilo. General DangHs o grških zahtevali in položenju na grškem bojišča. ATENE 14. (Kor.) „Agence d' Albanes" poroča : Sef grškega generalnega štaba, general DangUs, je na potu v Epir dospel v Patras. V nekem inteiwJewu ie izjavil, da Je trdno prepričan o aneksiji Egejskih otokov od strani Grške. Grška dobi tudi Solun, ker priznavalo velesile njene pravice. O položaju na bojišču v Epiru je iz|avt1, da boj nI prehud in bo tudi kmalu končan. Pred Čataldžo. CARIGRAD 14. (Kor.) Vlada Je sklenila nastaviti v Čataldži zopet turške oblasti. Sultan Je odposlal svojega adjutanta v turški tabor, da sporoči armadi njegovo zadovoljstvo nad dosedanjimi vspehi. Grška zbornica. ATENE 14 (Kor.) Zbornica se sestane dne 19. t m. Vršilo se bo ie 5 do 6 se|. DRŽAVNI ZBOR. Zborovanje odsekov. Italijanska fakultetna predloga sprejeta. DUNAJ 14. (Izv.) Proračunski odsek Je danes rešil zadevo italijanske fakultetne predloge. Kakor je bilo pričakovati, se Je odloČil tudi za Trst kot sedež fakultete in sicer z veliko večino, v kateri so se nahajale tudi vse slovanske stranke razven Jugoslo vanov. Jugoslovani so odnesli Iz debate kot edini vspeh resolucijo, ki pooblašča vlado, da pod vzame vse korake za ustanovitev Jugoslovanskega vseučilišča. A mi se spominjamo, da smo slišali in tudi videli spre|ete že neštćte enake resolucije. O Jugoslovan skih vseučiliških zahtevah se |e celo večkrat že mnogo konkretnejše razpravljalo, nego tokrat v proračunskem odseku. Glasovanje o fakultetni predlogi Je bilo Jako zanimivo. Jugoslovani, katerih taktika ni bila vedno konsekventna, so se odločili podpirati italijansko fakultetno predlogo in so konsekventno temu stališču tudi glasovali za predlogo, seveda proti Trstu kot sedežu. V precejšnjem nasprotju s tem glasovanjem pa sta bila predloga poslancev Gostinčarja in Verstovška, ki sta zahtevala prehod na dnevni red. Seveda je večina odklonila tudi vse spreminjevalne predloge, ki so stremili za tem, pridobiti tudi Jugoslovanom nekoliko prava in odvrniti vsaj največjo nevarnost, ki nastane lahko iz dejstva, da je določen Trst za sedež italijanske fakultete. Tako je propadel tudi predlog po reci prociteti zagrebškega vseučilišča in se je zbrala pri glasovanju zelo čudna družba, namreč ne samo Nemci, ampak tudi Poljaki in češki socijalni demokrati. — Dalje je propadel predlog, naj se tržaška fakulteta v toliko utrakvizira, da bodo dovoljeni tudi slovenski in hrvaški izpiti in Verstovškov predlog, da se ustanovi leta 1915—1916 slo vensko-hrvaška fakulteta v Ljubljani. Med resolucijami, ki so bile sprejete, se nahaja ona, ki pooblašča vlado, da pri pravi vse potrebno za ustanovitev fakultete v LJubljani in nemških paralelk na navtični šoli v Trstu. K sreči Je propadel' Markhlov predlog naj se ustanove na slovenski državni obrtni šoli v Ljubljani nemške paralke, oziroma da se ustanovi nemška obrtna šola v Ce'ju Našla se Je vendar slovanska večina, ki Je predlog preglasovala. Glasovanje o predlogih Je poteklo po sledeči vrsti: Najprej se Je glasovalo o Gostinčarje-vem in VerstovŠkovem predlogu glede prehoda na daevni red. — Nato se Je glasovalo o § 1 predloge, ki določa, da se začetkom zimskega tečaja leta 1915—1916 ustanovi v Trstu italijanska pravna fakulteta. Gostinčarjev spremljevalni predlog, naj se ustanovi italilanska fakulteta najpozneje do L 1918—1919. a le v izključno italijanskem kraju in ne v Primorju, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen s 30 proti 3 glasovom. Nato sta bila odklonjena: Verstovškov predlog, naj se ustanovi italijanska fakulteta v Roverettu in predlog, naj se ustanovi v Trstu utrakvistična pravna fakulteta z Italijanskim In slovenskim učnim Jezikom. Za ta predlog so glasovali tudi Čehi. Proti § 1. predloge so gtasovali le Nemci Erler, Hummer, Markhl in Teufel, proti Trstu kot sedežu seveda tudi Jugoslovani. K § 2., ki določa, da Je predavalnl in uradni Jezik tržaške fakultete italijanski Je stavil posl. Dulibič dodatni predlog, naj se dovolijo izpiti tudi v slovenskem In hrvatskem jeziku, ki pa je bil odklonjen — Odklonjen je bil tudi Duliblčev predlog, ki zahteva, da se prizna izpitom in spričevalom zagrebške univerze, v kolikor se nanašajo na avstrijske jugoslovanske državljane, popolna enakopravnost z avstrijskimi. Spre jet pa [e bil Erlerjev dodatni predlog, da morajo Italijani pri izpitih dokazati znanje nemškega jezika. V proračunskem odseku 'Je torej o tem delo končano in predloga pride v plenum Toda dnevni red poslanske zbornice Je seda tako zatlačen, „ da Je veliko vprašanje, če pride razprava o fakultetnem vprašanju pred poletjem na vrsto. Do tega čaša |e seveda neobhodno potrebno, da se odločijo Jugoslovani napram načrtu za previdno in trezno taktiko in tako iz zla, kateremu se ni mogoče ogniti, pridobe za Jugoslovane vsaj nekaj koncesij. DUNAJ 14. (Izv.) Finančni odsek Je nadaljeval debato o predlogi glede vpogleda v knjige. Vršila so se kompromisna poga janja in so se stranke provizorično zjedinile na kompromisno formulo, ki na eni strani odgovar|a stališču vlade, na drugi strani brani trgovce in obrtnike pred zlorabo te nove institucije. Razprave so danes jako slabo napredovale. Poljaki dobe montanistično visoko šolo, Jugoslovani koš obljub. DUNAJ 17. (Izv.) Poljaki so zopet dosegli jako velik vspeh, v katerega luči postajajo nevspehl jugoslovanske politike tem žalostnejšl. Med poljskim klubom In vlado je bil namreč sklenjen dogovor, po katerem se Ima oktobra meseca l. 1914 ustanoviti v Krakovu poljska monttanlstlčna visoka šola. Železniška katastrofa pri Zagorju. LJUBLJANA 14. (Izv.) Strojevodja Franc K a i , ki je zadobll pri železniški katastrofi med Savo in Zagorjem težke poškodbe, je že umrl v ljubljanski deželni bolnišnici za poškodbami. Pokojnik zapušča vdovo in ne doletnega otroka. — Rešilna dela na progi so sedaj popolnoma končana. Trajala so celih 12 ur, ker |e bilo treba pospraviti 12 vozov, ki so bili popolnoma razbiti. Danes so pričeli pospravljati one štiri vozove, ki so padli v Savo. Štrajk v torpedni tovarni na Rek! končan. REKA 14. (Izv.) Med tukaJšn|o tovarno za torpede in delavci, ki so Štrajkali, je prišlo do popolnega sporazuma. Policija je obljubila strogo preiskavo proti inženirju Durksu, ki Je s svojem protidelavskim postopanjem povzročil štrajk. Durks bo od svojega mesta za toliko časa suspendiran, dokler ne bo končana preiskava. Delavci prično že v ponedeljek z delom. Kirurg Norden odide z Dunaja. DUNAJ 14. (Izv.) Znani kirurg dr. Norden, ki vodi prvo kirurgfško dunajsko kliniko, namerava zapustiti Dunaj in se preseliti v Frankfurt. Ogrska volilna reforma. Proti Lukacsu. BUDIMPEŠTA 14. (izv.) Včerajšnja izva{an|a ministrskega predsednika Lukacsa, ki dokazujejo, da vlada še vedno vstra|a na svojem prvotnem reakcijonarskem stališču, so javnost še bolj vznemirila. Meščanske opozicijonalne stranke so imele posvetovanje, na katerem so skleniti, razviti po vsej deželi živahno agitacijo proti Lukascu in odločno podpirati generalni štrajk, katerega namerava proklamirati delavstvo. Budimpeštanski učitelji so se zbrali k posebnemu posvetovanju in razpravljali o načrtu, kako naj bi se cavzeli za časa štrajka za delavske otroke. Izvolili so v to svrho odsek 50 članov. Koncentracija ruskih čet v Kavkazu. CARIGRAD 14. (Kor.) »Tanin* odločno dementira vest, da bi Rusija koncentrirala svoje čete v Kavkazu. Državljanska vojna v Mehiki. DUNAJ 14. (Izv.) Državljanska vojna v Mehiki zasluži veliko večjo pozornost, nego jo vzbuja, ker Je evropska Javnost preveč zamaknjena v balkanski problem. Ubitih in ranjenih je bUo dosedaj tudi že mnogo ino-zemcev, zlasti podanikov Unije. V kratkem |e pričakovati vo|aške intervencije Ualje, kar bo pomenilo toliko kot začetek konca samostojnosti Mehike. Severoameriška Unfja se za ta korak oripravlja že dolgo časa in Čaka *amo za ugodno priliko, ki se |i nudi sedaj ko so evropske države preveč okupirane z Balkanom. Ni tore| izključeno, da zgine v kratkem s površja zopet ena država. LONDON 14. (Izv.) Iz Newycrka se poroča, da postaja situacija v Mehiki vedno kritičnejša. Dosedaj |e bilo ubitih tudi že tisoč inozemcev, okolu 2000 pa ranjenih, a Tćft se kljub temu še vedno brani in obotavlja z intervencijo. MEHIKA 14. (Kor.) Danes Je minul že peti dan, ne da bi kaka stranka dosegla kak vspeh. Granate frče neprestano po mestu In so razdejale Že nebroj hiš in poslopij. Kubansko poslaništvo je popolnoma razdejano. Francoski konzulat je morel preložiti svojo- pisarno v francosko poslanstvo. Tako vlada kakor uporniki, hečejo nadaljevati boj do skrajnosti. Včeraj zvečer so vladne čete prodrle do orožarne, a so bile z velikimi Izgubami odbite. MEHIKA 14. (Kor.) Danes se je vršil oredvsem artilerijski dvoboj. Vladne čete* 7000 mož, so bombardirale pozicije D ara, katere je zasedlo 3000 mož. Ogenj je bil *iien. Šrapneli so padali naravnost v mesto. Knjižnica ameriškega kluba je razdejana. Uporniki kljub silnemu bombardiranju še ne odnehajo. Proti večeru |e Diaz streljal tudi na Jugozapadni del mesta. Na vladne čete streljajo tudi s privatnih poslopij. V službi Italije in Nemčije. IV. Pod naslovom „E(n neues 1864" je prinesla dunajska »Zeit" članek tako veljaven, kakor ga more ie narekovati zdrava pamet. Z argumenti, ki jim ne bi mogla do živega nobena sofisterija in nobena rabuli-stlka, je dokazal člankar vso nesmiselnost avstrijske balkanske politike, ki vso svojo energijo in vse neštete — milijone obrača v en edin namen: za veličino in svebodo Albanije 11 Avstrija odjenjuje v vsem h v vsem se pušča voditi in sukati od drugih v'asti kakor trst v močvirju od vsacega ve-trlča. Le v enem pogledu je avstrijska diplomacija neizprosna : glede Albanije ! Za Albanijo (e Avstrija pripravljena vse tvegati — tudi krvavo evropsko vojno. Krvava ironija zveni iz teh izvajanj dunajskega lista, ki pa se razvija potem v uničevalno obsodbo kratkovidnosti in slepite naše diplomacije, ko razpravlja o naj verjet-nejih posledicah, ako se uresničijo želje Avstrije glede Albanije. Prva možnost Je, da se nova Albanija pozneje priključi balkanskim državam. V tem slučaju bi Avstrija izzvala ravno to, kar hoče preprečiti. Za svobodno samostojno Albanijo se namreč za-vzemlje le zato, ker meni, da ustvari s tem protitežje proti slovanskim balkanskim državam. Druga možnost — da-si ne tako verjetna — je, da se Albanija ne pridruži balkanskim državam, marveč da se poveri varstvu ptujih držav — Avstriji in Italiji. V tem slučaju pa bo Albanija virom neprestanega vznemirjanja, večnih bojev Albaccev s Srbi — nova Makedonija, kjer bosta mcrali obe državi zaščitnici neprestano miriti, posredovati. Iz tega posredovanja pa more nastati tretja možnost: obnovljeno leto 18641 Tega leta smo šli s Prusijo v Schlesvvig-Holsrein in smo pomagali Prusom pobirati konstan| iz žerjavice. A leta 1866, dve leti potem, so nas Prusi ven vrgli s krvavimi In pobiti.nl glavami 1 In vsa historična analogija — pravi člankar — govori za to, da bi imela tudi naša kooperacija z Italijo v Albaniji čisto enak potek. Kakor v letu 1864 podpira geografija tudi sedaj — naše tekmece. Italijanski Jezik in kultura sta že sedaj veliko tesneje zajela Albanijo, nego pa avstrijska kultura, ki jo vrhu vsega še podajamo tudi v italijanskem jeziku l Poleg tega pa more Italija že po svoji geograflčni legi \e-fiko laglje stezati roko v Albanijo, nego pa Avstro-Ogrska. Člankar zaključuje: Ali hočemo res za vsako ceno izzvati novo leto 1864, ker je bilo to tako lep uvod k — letu 1866 ? I. .. Ml bi radi vedeli, kaj bomo imeli mi od Albanije? Novo leto 1864 pa bi morah že najodločneje odklanjati I" To so argumenti tako Jasni, jednostavni in ravno zato prepričevalni, kakor jih mere le — da ponovimo I — narekovati zdra a človeška pamet brez vsake dlplomatične — modrosti. Rezultanta gornjih Izvajanj je: ne le, na ga ni prav nobenega interesa, ki bi zahtev I, naj se Av*tri|a zavzemlje za Albance, m. r- Drevl ob 9 veliki železničarji ples v „narodnem domu". Stran II. ..EDINOST- Si 46 V Trstu, dne 15. februarja 1913. več more s to svojo albansko politiko naša država privesti samo sebe v največe I a usodn one varne konf.ikte. Za čegave interese se Je tore] spustila naša diplomacija v ta albanski ogenj ?! Odgovor nam da|a ta diplomacija sama s tem. da svojo protektovsko vlogo nad Albenci opravičuje s trditvijo, da )e živl|enskl interes monarhije, da samostojna albanska državna tvorba tvori protitež-e proti slovanskimi balkanskim državam, v prvi vrsti pa proti — Srbiji 1 Isti državni interes monarhije da zabranjuje, da bi Srbija dobila svoje pristanišče ob Jadralskem morju. Če avstrijska diplomačija res veruje v ta interes, potem imamo za to usrdno zmoto le eno po|asniio( ki fe: da ta diplomacija nima niti najprimitlvneiega razume vanja resničnih Interesov naše države pri balkanskem vprašanju 1 Zgodovina se pač rada ponavlja in žnjo se ponavljajo stare avstrijske zmote. Kakor je bila ta diplomacija že za časa sta rega lisjaka Crispija v službi Italije in preko te v službi Nemčije, defa tudi sedaj tlako in ubija interese lastne države radi interesov — Nemčije. Tistih Interesov, ki jih je zasledoval Bismarck z železno dosledno tjo in vellkopoteznostjo že za časa svojega življe nja, ki jih je položil v svoj testament, ki j h označujemo z znanim geslom „Drang nach Osten", in ki jih Nemčija vidi sedaj ogro žene po dogodkih na Balkanu. — Parola „Drang nach Osten* znači program poli tične in gospodarske, in preko te tudi nacijo-nalne penetracije, prodiranja nemške sile na Vztok, bližnji in daljnji, na Balkan in preko tega tudi v Azijo. Vidna priča o izvajanju tega nemškega programa je bagdadska železnica v Aziji. Vzemimo le zemljevid v roko, pa bomo hitro videli, da le interes Nemčije, ne pa Avstrije, zahteva, da Srbija ne dobi svobodnega in neodvisnega dohoda do Ji dranskega morja! Od Vztoka velika Rusija v nje sosedstvu balkanske države in potem na zapadu Italija — in s priključenjem te države k temu ogromnemu bloku mora računati Nemčija — to bi bil jez, ki bi odbijal nemški val proti Vztoku in bi odtisnil Nem čijo od Jadranskega morja. Konec bi bil prodi ranju Nemčije na Vztok, konec izvalanju velikega Bismarckovega programa: Drang nach Osten. Ne Avstriji torej, ampak Nemčiji bi bil nevaren dohod Srbije do tega morja. V Berolinu je tisti spiritus agens in movens vsej gonji... Avstrije proti Srbiji! Interes Avstrije z nje geografičnim polo-ženjem na pragu Balkana ne le da ne zahteva nlkake gonje proti balkanskim državam, marveč zahteva njihovih simpatij in prijateljskih odncšajev žnjimi! Tako jim prepričevalno govori tudi clankar v listu »Die Zeit". Za take svarilne glasove pa ima naša diplomacija gluha ušesa, ker Je le izv rševateljica berolinske volje, ker |e v — službi Nemčije 1 Polom v Puli. Pula 13. 2. 1913. Včeraj, dvanajsti dan razprave, je bil prvi zaslišan deželni glavar in prejšnji župan puljski dr. R i z z i. — Na predsednikovo vprašanje je opisoval obtoženca Fillinicha kakor — uzor-uradnika, ki da mu |e on poverjal popolno zaupanje. O obtožencu Oalante sicer tudi ni izpovedal obremenjevalo, vendar je izjavil, da ie bil Oalante zelo len. O kakih defravdacljah za časa njegovega županovanja ne ve ničesar in tudi nikoli nI nič opazil. Priča Nikolo Tromba, obč. delegat iz Sisana, strasten kamoraš in velik prijatelj današnjih obtožencev, je izpovedal zelo ugodno, posebno za Fillinicha (Naravno to.) Brat obtoženca Negri, dr. Negri, finančni uradnik, je izpovedal ugodno za svojega brata in je izjavil naposled, da je težka bolezen zakrivila preobrat v Življenju njegovega brata. Priča dr. Moise, občinski tajnik, znan kamoraš, noče nič vedeti o kakih defravdacljah, nasprotno, opisuje obtožence kakor vzorne ljudi. Priča Oarnareglia, dirigent občinske godbe. Je izpovedal istotako ugodno za obtožence. Priča profesor Bekar, bivši obč. odbornik, je opisoval postopanje revezijske komisije za občinski proračun 1910 in je izoo ve lal o demisiji obč. odbora v decembru 1911 Na predseduikovo prašanje fe povedal tudi, kako je za časa, ko |e Fillinich zidal svoio vilo, videl po noči voziti materijal k Fillinichu. (Vilo je zidal namreč za Časa gradnje deželnega liceja in kakor je ugotovila preiskava, je tedaj, kakor aktiven obč. uradnik, dirigiral en voz materijala v licej, a druzega v svojo vilo; kar pa ni bilo možno storiti po dnevu, se fe pa vršilo po noči. Priča Rismondo je izpovedal, da so bili obtoženci tudi igralci. Priča Timeus, lastnik „Oiornaletta", taji, da bi bil zaračunal velike svote za tiskovine. Istotako oporeka trditvi Galante )a, da Je njegova tiskarna založila občini za 100 let tiskovin. Izpovedal je ugodno za druge obtožence, le gospoda Galante |e označil za — lahkomiiljenca. Razprava se danes nadaljuje. Do sistiranja procesa najbrž ne pride, kaiti vse priče, ki so jim bili odvzeli pozivnice, so zopet poklicane v Rovinj. Mestni svet tržaSRI ter slovenske In italijanske narodne potrebe. Pri predsnočnji seji se je, kakor |e bilo že včeraj porcčano, razpravllalo o izvanred-nem proračunu. Pri tej priliki je več'na mestnega sveta znova pokazala, da ji je mii manj ko K 160 000. Za razširjenje j Revoltellovega muzeja lep h umetnosti je bilo Jlločenih K 45000. Na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 7. apr. 19 >0 se je1 nakupil pri Sv. Ivanu (zemljišče ex-Mestron) svet za K 190000, ki ima smžitl zgradbi za bodoči II. italijanski detcliškl licej. Delni znesek kupnine (31.667 kron) je posta ijea za letos v proračun Za zgradbo liceja samega pa ki bo stal K 750.000 se ie s ore jelo za letos v proračun znesek K 350,000! Za poprave v mestni ubožnici je JuluČil mestni svet K 28.600 za nov paviljon v deški zboljševalntci K 6 670 za do-1 d de k bolnišnici K 100.000. Za ljudsko šolo in deški rlkreatorij, seveda obojno italijansko pri Sv. Vidu |e bilo vsprejetlh v proračun K 545.000. Za zgodbo laškega otroškega vrtca v Spodnji Čarboll se je odobril strošek v znesku K 190,000. Za dokončanje del v laški ljudski šoli v ulici R. Manna je določenih K I6080. Glasom | oklepa mestnega sveta z dne 12 decembra 1911 se bo v teku let strošilo za popravo in razširjenje mestne klavnice dva milijona in pol kron; za letos je stavljen v proračun znesek K 100 000 —, dočim je stavljen istočasno v proračun znesek K 65 000 za zgradbo nove klavnice v okolici, kakor je sklenil mestni svet v novembru 1911 in je sedaj vlada potrdila. Za nov lašk1 rlkreatorij v Rojanu ie bil določen strošek K 80 000.1 (Ta strošec je bil že dvakat od mestnega sveta določen, pa obakrat od vlade nepotrjen ostal.) Za razširjenje poslopja pri Sv. Jakobu, v katerem se nahajata Italijanska občinska realka In gimnazlia Francesco Pe trarca |e mestni svet določil postavko K 350000. Za opravo realk pri Sv. Jakobu se je določilo K 40000 gimnaziji K 17000 in ženskemu liceju K 33000, skupno K 90000 J Iz predstojećih številk in podarsov je pač jasno razvidno, kako večina mestnega sveta tržaškega ne-le skrbi skoro le za ita iljanske potreoe v mestu, ampak tudi, kako prodira s svojimi vsiijevanimi šolami vedno le proti S o vencem in celo notri v našo OKOliCO. Svet. S a n c i n le — kakor že prejšnja leta — ponovil do mestnega sveta prošnjo za ureditev in razširjenje ceste ex Polveriera po predelu Ronki od Skednja do istrske ceste. Prečital je tudi tozadevno lepo sestavljeno prošnjo, podpisano od približno 300 Škedenjcev ter jo izročil predsedujočemu podžupanu. Občinski svet je sklenil oddati to prošnjo stavbenemu odseku. Slednjič je mestni svet določil nekatere izdatke splošne koristi: za kanalizacijo mesta K 35.000, za sestavo regulacijskega načrta za mesto K 24 000, za uravnavo raznih ulic E 557130. za nabavo zemljišč v svrho občinske zemljiške politike K 1,100.000, za napravo stopnjišča med .campo Belvedere" in ulico R. Manna K 15 000, za regulacijo potoka Srane pri klavnici K 70 000, za po kritje potoka Ključ od rotunde v Boschettu do mosiiča (vrhu se potem napravi cesta) K 65 000 za nadaljevanje zidanja obrežja ob cesti v Miramar, tja od Čedasa K 90000 za tlakovanje pomola Sanit4 K 30.000, za tlakovanje obrežja K 80 000, za razširjenje sprehajališča pri Sv. Andreju od bivše po staje do prve rotunde K 70 000, za nabavo novih škrinj za smeti K 19 000. Konec proračuna tvorijo posebni računi z lastnim pokritjem: za električno cesto trg Goldoni — S/. Save, za nove kasarne na Opčinah in v Rocolu, in za regulacijo ulic Cavana in Sv. Sebastjana. Svet Arch je omenjal, da bi ne blio umestno podirati hiše na oglu ulice Angolo 2, ker bi s tem pridobile na ceni sosednje hiše, koje bo morala še občina kupiti. Svet. Budinich pa je priporočal, da naj se |o čimpreje podpre. Drugo čitan|e proračuna ie bilo s tem, kakor že včeraj omenjeno, končano. Domačo vosti. Odborov« seja političnega društva „Edinost" se vrši v ponedeljek pop. točno ob 3 v »Slov. Čitalnici" In so naprošeni vsi gg. odborniki, njihovi namestniki ter deželni poslanci, da se je polnoštevilno in točno udeleže Imenovanja v finančni službi. Finančni minister je imenoval računska revi-denta Ivana Langeja In Antona Vodopivca računskima svetnikoma za področje finančnega ravnateljstva v Trstu. Smrtna kosa. Dne 13. t. m. Je umrl v Kastvu g. Levjelušić, tamkajšnji posestnik, brat g. župana Kazimirja Jeluš ća in oče g. dr. Jeluš ća, avskultanta pri deželni sodniji v Trstu. Pogreb ie bil veli časten. Pokojnik fe bil, kakoršnji so pač oni iz rodovine Jelušićev, uzoren gospodar in uzoren H:vat. Gospodu županu Jelušiću, temu velikemu prijatelju Slovencev, g. dr. Jeluš <5u in vsej ostali rodbini naše globoko sožal.e I Papež ko odlikovanje. Papež Pij X. je poklonil računskemu ravnatelju pri namest-ništvu Ivanu Folieju, zvezdo h komturskemu križcu reda sv. Silvestra. Requiem za kardinalom Naglom je celebrira! ob 10 predpoldne v baziliki Sv. Justa tržaški škof monsignore dr. Karlin. Asistiral mu je katedralni kapitel. Zadušnice se je udeležil namestnik princ Hohenlohe, pred tednik deželnega nadsodišča Jacopig, predsednik pomorske oblasti Delles in več drug h dostojanstvenikov. Neznosne razmere pri državni železnic!. Marsikaterikrat smo že imeli ne pri|etno dolžnost, da smo morali Izprego-voriti o vse obsodbe vrednih razmerah, ki vladajo v Železniškem prometu v pod ročju tržaškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, o naravnost nepojmljivo brezskrbnem izrabljanju moči železniških uslužbencev in takorekoč pravcatem igranju z ljudskim imetkom in življenjem. Koliko Je temu, kai1 sta na |eseniški progi le srečen slučaj in izredna samozavest uslužbencev preprečila grozno nesrečo, da nista v predoru trčila dva vlaka drug ob drugega, a sedaj imamo zopet dogodek, ki prejasno kaže, da Je pri državni železnici toliko gnilobe, da je pač najskrajnejši čas, da se tu temeljito napravi red. Odkar so začeli pri državni železnici s takozvanim .varčevalnim" sistemom, od-tedaj gre vse narobe. Varčujejo pri materijalu, varčujejo pri osobju, in tu še prav posebno, tako, da uslužbenci zlasti v prometni službi komaj še dihajo; samo nekje ne varčujejo, tamkaj namreč, kjer se plačuje ta »varčevalni* sistem po svetlih kronah in blestečth zlatih, kjer dele po tisočakih remuneracije za — vzorno štedenje. Če pogledamo danes lokomotivski iu vozovni materijal državne železnice, ie treba reči, da je proga Trst—Jesenice, ta najvažnejša glavna proga c. kr. državnih železnic, ki pa je obenem tudi najtežavnejša v vsakem o žiru, opremljena ž njim prav po mačehinsko, naravnost škandalozno. Promet raste od dne do dne; lahko rečemo, da se Je v zadnjem času pomnožil za celih 50 odstotkov, toda v materijalu ni opaziti za to prav nobene izpremembe. Namesto novega vozovnega materijala se popravljajo stare Škatlje, dokler ne razpadejo popolnoma, a pri lokomotivah, če izvzamemo veliko serijo št. 80, tudi vse tako, da se bogu usmili. Potemtakem pač ni čudno, da se dogajajo stvari, kakor je bilo to predvčerajšnjim popoldne In kar bi bilo lahko povzročilo najstrahovitejšo nesrečo. Tovorni vlak, takozvani komisijonalni vlak št. 782 a, je odpeljal s tržaškega kolodvora proti Opčinam ob 4 36 popoldne Ker ni bilo druge lokomotive na razpolago, so mu za vlakovno lokomotivo dali lokomotivo serije 60., torej stroj za osebne vlake, dočim je porivala vlak lokomo'iva serije 80., ki so edine primerne za tovorne vlake na tej progi. Vlak je bil maksimalno obremenjen. Vlak je prevozil srečno rocoisko in ver del s ko postajo, vzllc temu, da sta oba stroja le komaj in komaj zmagovala težo in strmino, toda končno - lokomotivi. Izdelani in izrabljeni do skrajnosti, pač spadate že zdavnal v penzijo — ni šlo več dalje: vlak (e komaj še prevozil predor iad Piščanci in potem obležal na progi. Sprednja lokomotiva, itak preslaba, ni niti premaknila vlaka, ona zadaf pa brez para m vode. Položaj: na progi med dvema predoroma tovorni vlak, ki ne more dalje, iz Trsta mu sledi brzovlak it. 702, ki je pri-vozil že do Vrdele, na Opčinah pa osebni vlak št 15. Vlakospremno osobje tovornega vlaka z malenkostnimi odmori pa že 72 ur v službi. Ali se ni treba naravnost čuditi tem utrulenim, do zadnje trohice moči izmozga-nim ljudem, da vzlic vsemu temu niso izgubili glave in so storiti vse, da preprečijo nesrečo, da zavarujejo vlak itd. ?I Ali bi se moglo kaj očitati tem ljudem, ko bi bili po tako dolgotrajnem, napornem delu onemogli, kakor |e onemogel strojni materija* ? I In potem ? Kdo bi bil odgovarjal za ogromno Škodo, kdo za uničeno nepreplačllivo človeško živl|enie ? I Tedaj pa bi |ih dali oni gospodje remu-neriranci vlačiti one do kosti in mozga Izkoriščane uslužbence po sodiščih in ječah, tedaj bi vihteli nad njimi svoje instrukcije, ki so sicer le za to, da se ne izpolnjujejo, ker bi bil železniški obrat po njih nemogoč, tedaj bi sodili in obsodili tiste, katerih Živ-ljenje Je samo po sebi najhujša obsodba uprava c. kr. državnih železnic in njenega blaznega „Sparsystema\ Človek z navadnim državljanskim razumom bi morda mislil, da bi mogel tak dogodek, kakor Je zgoraj omenjeni, spametovati birokrate v upravi c. kr. državne železnice, toda zmotil bi se In to prav temeljito. Pijanec se izpreobrne, ko se v jamo zvrne, avstrijski birokrat, zlasti pri državni železnici, pa gotovo porodi dva, da stopita na njegovo mesto, če nJega odnese kak piŠ od zgoraj v davno zasluženi pokoj. In tako se vrti potem dalje in dalje kolo birokratskega nesmisla, a ljudstvo pa plačuje in plaču|e ter vživa s slastjo in dopadajeojem vse one dobrote, ki mu v obliki železniških nesreč rose z državnoželeznlških birokratskih nebes. Pa smo res vredni zavidan|a ml presrečni avstrijski davkoplačevalci! Pozor klevetnik! h razdiračil Pišejo nam: Dobro Je sicer, da ste posvetili onim par nezrelim fantom, ki kriče po ljubljanskem .neodvisnem", kakor kak Šarlatan pred — cirkusom, ker razsodnemu človeku te otročje kričanje res navsezadnje že preseda. Toda krivcev na tem, da se te deloma otročje nesmiselnosti, deloma iofarani napadi širijo v svet: — ne vidim jaz le v onih par tržaških nezrelih, v oblakih živečih in svojih senc boječih se fantičev, marveč in v prvi vrsti v urednikih, ki lahkomišljeno priobčujejo vsako kričavo kozlarijo, ki jim jo je kedo poslal ter si morda domišljujejo, da s tem služijo »dobri stvari*, ali pa — sebi I Razumemo, da si mlad, neizkušen človek domišlja, da Je največje delo za narod in trpeče ljudstvo — kričanje ln razsajan|e, ne misleč pri tem na posledice na nename-rovane vspehe, ki navadno slede takim pa-jacadam. NI sicer nikako zlo, ako imamo tudi — radikalcev. Ali razsoden in izkušen čl07ek bo delal po zdravi svoji pameti in bo hodil po poti, ki se mu zdi prava. Slovesno je obljubil ta .neodvisni odre-šenik vseh revnih in zatiranih" v svojem novoletnem uvodniku, da osebnostim ne bo prostora v njega predalih. Ali v tem kratkem času ne le da se je zaletel že ob vsak tržaški zid, marveč Je obrskal Že vrsto poštenih oseb, ki niso nikoli dale povoda za lake napade. SvetuJemu zato prav resno ljubljanskemu listu, naj bo gledć Trsta previdneji, kajti drugače se mu zna pripetiti, da bo svojo neprevidnost še bridko obžalovali Tako-le zaletavanje se prenaSa do svojega časa, ali tudi potrpljenje ima kje svoje meje. Tu v Trstu Je kruha za mnoge; dobrodošel nam je vsakdo, ki pomnožuje naše narodne vrste in JaČi naše bojne čete. — Ali za razdirače in zdražbarje tu ni mesta in tudi ne — kruha! Tu smo — hvala bogu — po neprestanih bojih in neutrudljivem delu za narod in naše ljudstvo tako disciplinirani, da je treba le migljaja, pa je hujskača in obrekovalca konec, pa naj Je še tako — »neodvisen". Tu v Trstu so si že drugačni kaveljni polomili zobe. — Zatorej: pamet I Salomonska modrost 1 Neki poznani mi uradnik me je vprašal za svet v sledeči zadevi: Okrajno glavarstvo v Tržiču na Goriškem mu je poslalo laška plačilna naloga glede vojaške takse. On |e ta naloga vrnil in zahteval, naj mu dostavijo ista v slovenskem Jeziku. Okrajno glavarstvo mit je vrnilo laška plačilna naloga z dopisom: „Vračata se Vam plačilna naloga štev. 54 in 63 z opombo, da sta se Vam plačilna naloga dostavila v italijanskem Jeziku radi tega, ker ste VI zglasila za prireditev vojaške takse za leta 1910 in 1911 predložili v italijanskem Jeziku. Tukajšnji urad dostavila strankam odloke in naloge strogo v Jezikih, v katerih Je stranka vložila dotično vlogo". Ta odlok Je podpisan po c. kr. okrajnem glavarju Oasserju. Stranka je Šla svojedobno na tukajšnji magistrat in skušala govoriti slovenski. Ker pa na tržaškem magistratu nočejo poznati slovenskega Jezika, je stranka podala napoved v laščini. Okrajno glavarstvo v Tržiču gotovo dobro ve, da tržaški magistrat ne napravl|a zglasil v slovenskem Jeziku, tudi ko bi stranka to najodločneje zahtevala, kar Je očitna krivica za davkoplačevalce. V tem slučaju bi bilo pravično, ko bi bilo okrajno glavarstvo upoštevalo željo davkoplačevalca In mu zamenjalo laške tiskovine 3 slovenskimi. Tako pa Je eni krivici, magistratov!, pridružilo še drugo — svo|o. Poznamo gospoda Gasserja prav dobro in vemo, da Je zgoraj navedeno rešitev z veseljem podpisal, kakor je svojedobno v Istri zapuščal volilne lokale v času, ko |e istrska kamora najbolj sleparlla I Salomonske modrosti pa g. Gasser s svojim odlokom ni pogruntal I V ostalem svetujemo vsem plačevalcem vojaške takse, naj se prlglašajo le na tozadevnih slovenskih tiskovinah, ki se d>bi-vajo brezplačno pri namestništvenem svetovalcu, ulica Caserma, in naj te slovenski izpolnjene prijave odpošiliajo na namestni-štventga svetovalca. „Revolucijonarec". V Trstu, dne 15. februarja 1913. „EDINOST" št. 46. Strr a m. Čarobni večer. Profesor dr. Giosua Seni Mod je poslal potem, ko. |e bral v Kalkuti dopis .Edinosti" od 11. t. m. sledeči briojav na hrvatsko drruštvo „Stross mayer. (Brzojav je v originalu v slovenskem jezisu): „Ni resnica, da imam ljubljanskega bri»ca za spremljevalca v Carigrad, da bo eventualno bril mojo brado, temveč je gotova resnica, da potrebujem brivca — ljubljansko srajco — v Carigradu, da bo bril poleg Bolgarov in Srbov onim go spodom brade, katerim je še par dlak ostalo. Čudež napravim in par dlak bom carigradskim gospodom tudi dal obriti Seni M)d«. Po tem brzojavu se vidi, s kakšno sigurnostjo nastopa prof. dr. Glosua Seni Mod, in moremo biti srečni vsi, da danes, v soboto, pokaže svoje veliko znan|e In svojo veliko umetnost luli našemu slovanskemu občinstvu. Program, ki ga Je hrvatskemu druStvu StrO'»sm2-yer poslal gospod profesor. Je velikanski. Ribolov na suhem, duhovi, ki čitajo in računajo, nevidl|lva kokoš, ki leže jajca (|a|ca — pet za groš), v petih minutah iz N w Yorka v San Francisko, ubit in Živ kanarček, živl|enje v indijskem pra gozdu i. t. d. — Sami čudeži in neverjetne reči. Ob 81/, v Slovansko Čitalnico vabi — Hrvatsko društvo Strossm&yer. Vstop do voljen članom in nečlanom. 2)revi ob 9 veliki žetezničarski ples v veliki dvorani ]farodnega doma« Naše narodno železničarstvo prireja drevl v gledališki dvorani „Narodnega doma" svoj veliki ples, ki ga ni moglo pri rediti tekom predpusta, ker je bila dvorana oddana vse primerne dneve. Mislimo, da nam ni treba posebej priporočati našemu občinstvu da ob tej priliki pokaže, da zna ceniti pomen našega narodnega žeieznlčar-stva za našo slovensko splošnost posebno na naših vreč h tržaških tleh in mu z naj-obilne|šo udeležbo pripomore do čim lepšega materialnega uspeha te prireditve, ki |e namenjena podpornemu skladu našega narodnega železničarstva za slučaje bolezni in drugih nezgod. Samoposebi pa Je umljivo, da na prireditvi ne bo manjkal niti eden naših železničarjev, ki mu le pripuščajo službeoe in domače razmere, da se more udeležiti plesa. K plesu bo svlral popolni orkester „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev*. Začetek ob 9 zvečer in traja ples do 4 zjutraj. Vstopnina 1 K za osebo. V nedeljo popoldne ob 5 se bo vršila v svetoivanskem „Narodnem domu" prireditev v korist voiakom-rezervistom na mejah oziroma njihovim družinam. Upamo, da bo tudi takrat dvorana polna. Sankaška In smuška tekma. V nedeljo 23. svečana t. I. prirede sankači in smučarji iz Primorske in Kranjske na san-kališču „Belvedere« v Bohinjski Bistrici veliko sankaško tekmo s sledečim sporedom : I. Enosedežna tekma za prvenstvo „Bohinja*1 1200 m — 3 darila. II. Damska tekma 800 m — 3 darila. III. Tekma Ju niorjev 1200 m — 3 darila. IV. D vose-dežna tekma 1200 m — 3 darila. V. Tekma na samotežnicah za domačine 600 m — 3 darila. Začetek tekme ob 11 30 dopoldne. Prijave in prijavnine K 2 za osebo in točko Je nasloviti na Prometno društvo v Bohinjski Bistrici. Po sankalni tekmi se vrši smuška tekma, dolžina progi 2500 m — 3 darila Start Bača, cilj sankališće Belvedere. Pri jave kakor pri sankalni tekmi. Na sankalni in smuškl progi bo inštaliran vo|aški teltfjn, ki ga Je dovolilo tukajšnje poveljmštvo al-pinskega polka. Razdelitev daril ob 5 pop. v salonu hotela Triglav. Posle tekme vodijo : Z* Trst gg.: inšpektor L. Schiestl in baron Albori, za Gorico gg.: dr. Treo in stotnik Blaschke, za Ljubljano gg.: dr Praunseis, viši inžener Prelovšek, ravnatelj Štrice', Leo pl. Tornago, poročnik R'ngl, Josfp R hrmann in Kari Gjvekar, za Krani gg.: Demeter Majdič, za Tržič gg.: Andre Gassner Jun. in inžener Karol Polak, za Radovljico g. major Hrašovec. V Bjhinju je še vedno dovolj snega in bo tekma vsled ugodnih snežnih razmer ve-lezanimiva. Razprodaja preprog. V torek dne 18 t. m. bodo od 10 do 12 predpoldne in od 3 do 6 popoldne v skladišču v ulici Nico 6 Micchiavelli št. 26 prostovoljno razprodajah zaogo preprog. Pod izklicno ceno se nebo prodajalo in kupec bo moral blago takoj plačati in odnesti Razprodajalo se bo morda tudi druge torke. Tržaška mala kronika. Trst, 14. februarja. Ljubitelj verižic in prstanov. Na telegrafi*! poziv sodišča v Krminu so včera| zaprli 21 letnega mizarja Karola Kiančiča, ki stanuje v ulici Fonderia št. 5. Ukradel je namreč v Krminu tri zlate verižice, tri pr- stane in eno zlato zapestnico, potem pa je izginil. Ko so Kdj«» popolno, is aluminija, za IMllIlllloKU k 85—, Železnina, m prodi j a «L Oatarma 14. Umberto Oesca. 2319 If**nia^nir»9 rv^N gobučan, Trst, uii« IVrUJablllUa Pa*quale Revoltella ali Chiadiao in Moote St 27, I. nad priporoča oenj. občinstva za vsakovrstna del«. Solidna postrežba, velika izber najnovejših anglelkih vzorcev. Izdeluje po dunajskem krojn. *787 |/nmJ star 24 let, ifiče službe v mestu ali oko-IVU IVI 19 lici. Naslov J. PlesLičar, Sv Sobota, Trst. _320 PrnHn hi<2t v Bonkah P" kolodvoru rruud OtJ Hlod (6 Bob, kuhinja, hlev, klet, vrt, 1000 Stirj. metrov, živa voda v hifii, električna razsvetljava) za E 17 000. Pisati je pod „Hi5a v Ronkah It 342" inaeratnemu oddelku „Edinosti14. _ 342 Cln%ftia dobro upeljan slovenskega,nem-OlUZUtJ I51D fikega in laškega jezika zmožen potnik. Naslov pri inseratnem oddelku „Edinosti" pod it. 333._333 CtQnnuQHiQ z 1 eno *n kuhinjo z vodo OlallUVallJa se od.iajo 24. februarja v bili St. 8, ulica Amerigo Vespucci (Sv. Jakob), 331 Mohlipo||Q zračna soba se odda takoj. Ulica mtJUllrdlla Belvedere St. 57, IV. nadstr. 349 Inttin (tnlffl mizarski mojster, Trat, uliea JUOip OlUlId Belvedere it. 10. — Iz vrl nje vsakovrstna mizarska dela. 7M Riccardo Baldassi, sumnega drnltva") priporoča svojo mesnico. Mohlirana Bobica se odda 16. februvaija v mcuiiralla najem za 10 K. Miramarska cesta 348 St. 23, vrata 13. O J|f jI j q Slovenka se priporoča cenjenim damam Olvlljd v mestu in okolici; hitra in zanesljiva postrežba. A. Belič, Trst, ulica Oaspare Gozzi 3, II. _353 Plonaninn meblirana soba pri slovenski dru-K_icyail IIIU iini M odda takoj, u.ica Giovanni Boccacci > št. 5, H, vrata 11. 356 Vodjo gostilne c:itit,;De",,t0 Jakobu v Trstu. Obrniti se je na odbor. pri Sv. 345 Industrijsko podjetje Kiclf & C" t Rojann prodaja drožje po destilaciji mandljev, ki so izborne za pitanje prašičev in mleko množečo krmo molznim :-: kravam. :-: Cena K r— za stoL (kvlntal). Gospodarsko društvo pri sv. H. Magdaleni Zgornji registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se vrši t nedeljo, dne 2. marca ob 9 predpoldne v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo sodnega revizorja. 5. Volitev predsednika in odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. Til itiul»18 rujalajp udnitftoi v iitltr. linni unit. Dobroznana tvrdka Vittorio Piscor, Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pa to lev. Ulsterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se po tako nizkih cenah, kakor že nlkje' In nikoli | — Ako hočete imeti - zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka pESleliOIa' zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „G A L ENO", VIA S. CILINO - TRST. zjtmvms/mrnmmmem Žganja r na F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. Avgust vta Stadion 35. Velik It bor PlacquA-*erilio frarantiranih in priveskov. Naprstniki in r»;>«*tnice. Zlate, aiebraa, nikelnate 10 jeklene ure Regolatorji is prrih tvoroic „Zenit"* in „Om?ga". Popravb s garancijo eneg* leta. Gramofon! ia plolče Tfich vrik povsod „specijalno mazilo za čevlje'* Anton Novak, brivec b^ vedere Št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2661 „L U N A" Vedos gljivo. — Brez daha. Najsvetlejše. Bres ikodljlvlh primesi. Se ne auil. Vzdržuje usnje mehko. — Zavračajte po naredba. 0'lN, Da Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it 7. gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. Montorsino 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Lekarno Brelih g Sežani Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitične in kolne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nlcol6 itev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 67, pop. Ribje olje L vrste I steklenica K 1*20; 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. -- Neoporekljivo sredstvo. -- Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4. I. n. Priporoča se c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem krojn. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla in gorka jedila CENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča se za obilen obiđk udani _JURAJ PER1ŠIĆ, lastnik. ■DH9IDBBIBBIB Umetno - fofogratičnl | Trst, ulica fffDlVd TrSt* Ulica Rivo št. 42 UlwJJw Rivo št. 42 (pritličje) - - pri Sv. Jakobu - - (pritličje) IsrrtuJ« viito fovgrmfično del *, kakcr tudi ruglede, posnetke, eo-trftDjoBt lokalo*, porcelmnake pl Iče u TiakoTrstne spomenike Itd. itd. Posebnost: Povečanje vsake fotografije Kadi ndobnoatl gosp. naroćnlkoT ■prejema oaročbe In jih lrrrloj« na doma, erentaelao tali cuanj mesta iallHBBBBlilB Novo pogrebno podjetje, T*st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Prevoz mrliče* na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općine St. 170 ; T. VITEZ v Nabrežini na trgp pri cerkvi; A. JAM ŽE K, prt Orehu (Noghere); F. BRI^ETIĆ v Skednju. Zaloga pristnit voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od naj enostavnejših do najbolj luksmjoznih. Krasna izbira vencev iz nmetDega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. dTi BIL J. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!