212. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 19. septembra.
XX leto, 1887
Ilhaja vvak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri js ko-o^ erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za |«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld..  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt lt ta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in tipravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hifii, _01edaliSka stolha". DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Htvari.
Cecilijansko društvo goriške nadškofije.
To društvo se trudi na vso moć, da bi pouz-dignilo cerkveno petje na Goriškem. Posvetni upliv, zlasti pa duh tujega posvetnega petja je bil toliko krepak tudi v cerkvi, da je bilo v resnici misliti na spremembe, na preustroj cerkvenega petji na Primorskem. Društvo za poblaženje cerkvene glasbe je bilo torej tudi za Goriško potrebno, in to sosebno za slovenski del dežele. Kajti laški del prebivalstva seza po cerkveni glasbi italijanskih skladateljev, naj si bodo ti nadarjeni za posvetno ali cerkveno glasbo. Razloček v cerkvenem petji po laških cerkvah ni v tujem duhu, ampak v večem ali manjšem dosezanji cerkvenega duha. Laškemu kmetu po takem ne doni tuj glas v cerkvi na uho, ampak po največ glas, ki ne ugaja popolnem pobožnosti, kakeršna pristoja v cerkvi. Slovenci pa so imeli ali oziroma še imajo prvič slabo cerkveno petje in godbo, drugič pa ob jednem tudi obojih vrst glasbo, preneseno s tujega in napo-jeno s tujim duhom, tudi kolikor jevzra sla doma.
Lahom je po vsem tem skrbeti jedino zato, da si zboljšajo cerkveno glasbo s primernišim, to je pobožnosti prikladnim in ž njo ujemajočim se duhom, v tem ko je Slovencem premagavati in iz-bacniti, ali vsaj oslabiti dve prehudi napaki: p o-svetnost in tujstvo.
Od tod je razumeti, da Cecilijanci na Goriškem štejejo razmerno le malo udov od laske strani, večina je slovenska. Kako pa Cecilijanci slovenski na Goriškem izvršujejo svojo nalogo, bi znalo nekoliko pojasniti poročilo o shodu tega društva, ki ga je imelo letos 15. t. m. v Do rob erg u pri Gorici.
Dornberg je nekako središče goriškega dela Vipavske doline, in za raznovrstne shode, zlasti goriškega okraja jako primeren. Ker je bil istega dne tudi letni trg v Dornhergu in ob jednem delavnik ter lep jesenski dan, se je sešlo jako mnogo naroda v Dornbergu. Zaradi ceeilijanskega shoda je došlo zlasti mnogo duhovščine in učiteljstva in v obče razunvništva. Duho\ni so se zbrali ne samo iz Vipavske doline in goriške okolice, ampak tudi s Krasa, so prišli udje društveni celo iz Cerknega in Šebrelj.
„ Pevsko produkcijo" pri peti sv. maši je izvr-
LISTEK.
Mabel Vaughan.
Kom.-oi. V HHglfškeui opisala Marija S. Cummins poBlr.venil J. P—ski.)
D i* 11 jj£ i dol.
Sedemnajsto poglavje. (Dalje.)
Srce Mabeli prej skoro ni več bilo, ko je Bavard s strastno gorečnostjo odkrival močno svojo ljubezen, potreslo pa se je kar hipoma, ko je njegovim silovitim besedam sledila na pol pošeptana prošnja. Kri se jej je prej blezo bila strdila, sedaj se je s toplim živim tokom zopet po njej razlivala in dolgo zatirana in zakrivana ginjenost je Mabel hi poma oživela. To ni bil slep občutek, — minljiva prednost, kar je bilo v nn j večji globočini njenega bitja. Bila je sveta in cista ljubezen, katero je hvaležnost porodila, čas gojil, spoštovanje okrepčevalo ter jednakost običajev, načel, mislij in čutov dovrše-vala; dovršila pa jo je prav ona jedinost, ki dvoje
sevala velika množici pevcev iz Dornberga, Prva-čine in Eitenberga. Na vrsti so bili deli sv. maše od več skladateljev. Kolikor more soditi človek, ki ni strokovnjak, so točko za točko izvrševali kaj natanko in so napravili pousod utis velikega soglasja. Ta utis pa neveščaku ni zbujeval kaj posebno ali absolutno neznanega, ampak nekaj, kar kaže značaj zaresnega. Tudi se neveščak ni mogel spominjati, da bi bilo v tem ubranem petji kaj svojstveno slovanskega ali takega, kar bi ga spominjalo na značaj slovanskega petja. In ker je bilo vse petje pri maši latinsko, je torej zadostilo vsaj jedni, ne pa tudi drugi nalogi, ki jo imajo cerkveni reformatorski pevci na Slovenskem.
Po evangelji je ma'ujoči Dornberški župnikj g .Kramer, imel kratek govor, v katerem je pevski zbor Cecilijancev pozdravil in priporočal, da bi se vršilo cerkveno petje v narodnem jeziku. On je poudarjal, da zasluži trud in umetnost Cecilijancev veliko hvalo; ali, pristavil je, da takih zborov, kakeršen je danes zbran v cerkvi Dornberški: ne zmorejo navadne občine na deželi. Zaklical je torej prijateljem cerkvenega petja, da naj se usmilijo naroda na široko, to je, da naj uvažajo tako petje, ki je preprosto, ki jo je možno izvrše-ševati z malimi močmi, kaketšne se nahajajo v pojedinih cerkvenih soseskah.
On je dalje trdil , da latinsko petje je bilo zaukazano naravno tedaj, ko so peli mašniki in klerik i, ko so znali ti pevci latinščino. Cerkev pa da ni bila nikdar proti narodnemu petju, kjer narod govori neromanski, torej drugače, nego latinski. Gospod župnik je latinski navajal 1. list Korinčanov, v katerem sv. Pavel mej drugim pravi: „In če trobenta daje nerazločen glas, kdo s e p r i p r a v i na boj? Tako tudi vi, če ne govorite z jezi kom razločnih besed, kako se bo vedelo, kar se govori? V veter boste namreč govorili."
Mi bi še nadalje pristavili iz istega lista sv. Pavla tudi besede: „Saj tudi, kar je brez življenja in glas daje, piščal ali citre, če ne dajo razločnega glasu, kako se bo vedelo, kaj se piska in kaj se citra?" itd. itd.
In naš Izveličar je sam odgovoril Samaritanki : „Žena. veruj mi, da prihaja ura, ko ne boste niti na tem hribu, niti v Jeruzalemu molili Očeta ; tem-
več prihaja ura in je že tu, ko bodo pravi mo-lilci molili Očeta v duhu in resnici, ker namreč Oče takih molilcev išče. Duh je Bog, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici."
Tudi v pesmi hočemo povzdigovati srce k Bogu; kako pa je to mogoče, če trobenta ne daje razločnega (umljivega) glasu?
Pa da se povrnemo h govoru celebranta, je on poudarjal, da se naj tudi pri službi božji podpirata vera in jezik, ona dva naj se zlagata. Samo tako dobi moć tudi sv. katoliška cerkev, kakor vidimo iz zgodovine. Zgodovina da uči, da je katoliška cerkev izginila tam, kjerni bilo sv. obredov v narodnih jezikih, v tem ko se je vera ohranila skozi stoletja še pod Turki, kjer se je vera oztianjevala v narodnem jeziku. Vse to da je jasno iz krščanske zgodovine n. pr. v Afriki, z druge strani pa na Balkanu. (Konec prih.)
Po I i t ičn i razgled.
[Vol ran j o <l      I <».
V Ljubljani 19. septembra.
Staročeški listi so imeli dolgo navado, da se hvalili lirvutNkc odnošaje in na vse mogoče načine napadali hrvatsko opozicijo. Sedaj pa tudi staročeški krogi spoznavajo, da je hrvatska avtonomija jako pomanjkljiva in da delovanje hrvatske deželne vlade ima te namen pospeševati pomadža-renje. Tako piše „Hlas Naroda", da je stanje Slovanov na obeh straneh Litve neznosno. Lastni hrvatski sabor, lastna vlada, zajamčen narodni jezik v uradih so le hiše iz kvart proti madjarskim napadom. Vse reforme nameravajo le madžarstvo uvesti v šole in okrepčati centralizacijo. Tako piše list, ki je še nedavno hvalil Madžarje. Želeli hi, da bi proučevanje hrvatskih razmer Čehe preverilo, da s tem ne bodo nič dosegli, če se laskajo Arpadov-cem. — Sabor je volil poslance za ogeraki državni zbor, potem pa odložil zborovanje do novembra. Zasedanje ni bilo nič posebno zanimivo. Vršila se je le adresna debata, pri katerej je le to omeniti, da so z neko zvijačo preprečili vladni pristaši, da se adresa zmerne opozicije v saboru ni niti preči-tala, ter se potem tudi o njej ni glasovalo.
Vnmije clr/ave.
Nekateri listi še vedno pišejo, da se morda snideta še niMlti car in iM'iiišUi cesar, ko se bode prvi vračal iz Kodnnja. „Nordu pa piše, da bi tak shod ne imel nohenega političnega pomena, ko bi se tudi uresničil.    Da bi  Nemčija in Busija
srci v jedno staplja. Globoko je bila ukoreninjena in Mabel jo je znala dobro zakrivati, toli dobro, da doslej celo sama ni polovice nje moči slutila. Prišel pa je bil čas, ko iste ni lebko dalje zatirala. Ču tila jo je v tresoči razdraženosti, katere je ves nje život trepetal, tako da je skoro omahovala; izdajala jo je z žarostjo, ki jej je vrat, lica, čelo s temno rudečico polivala in celo konce lepih prstov bojila. Govoriti ni mogla, a prosto roko je položila na roko, katero je Bavard še vedno trdo držal; Bayard je obe prijel in stisnil in Mabel je isto storila. Krčevita razburjenost, katere se je kot trepetlikovo listje tresla, upokojda se je, ko je čutila objem njegovih krepkih rok. Srce, katero so bile izkušnje izučile, katero je bilo trpljenje očistilo in katero je bila plemenita vstrajnost ublažilo, čutilo je, da je naposled resnični in popolni zemeljski pokoj našlo.
Kaj so pa vsi porekli, ko se je Mabelimi zaroka naznanila? Kajti zaroke morajo priti na dan in vsak mora nekaj reči.
Pa izvedela se je stoprv naslednji dan, kajti Bavard se je sledkar v sprejemno sobo povrnil brez
zaročene neveste, katere ta večer ni bilo več v družbo. Murrpv jo je iskal, ker bi bil rad, da bi bila opazovala krasni severni sij na severnem ob-nebji; a vrnil se je rekoč, da tete Mabeli najbrže glava boli, ker ni durij odprla, ampak ga je le prosila, naj jo pri gospe Parcivalovi in drugi družbi opraviči
Ko se je drugo jutro izbudila, zagledala je častiljivo gostivko tik svoje postelje. „Dobro jutro, dratia moja, — draga moja hči!" rekla je in se k njej priklonila, lase jej s čela pogladila ter jo srčno poljubila. „Bavard mi je vse povedal — vse je prav tako. 'kakor sem jaz želela. Jaz bi ne našla lebko boljše tolažbe za stare dni. Moj sin bode kaj srečen in ti. — ne zameri pristranosti matere, — imela bodeš sebe vrednega moža."
Mabel je kvišku skočila ter je drago čislano prijateljico objela. „Oh, kolik blagoslov!" vskliknila je s solznimi očmi, „zavedati se prvikrat, odkar pametim, kaj je materna ljubezen!"
„Draga tvoja zveza /. Bavardom," rekla je stara gospa, „pritisne le pečat pogodbi, kiit^ro je moje srce že davno s teboj sklenilo. Moja si ti nič
sklenili zvezo, ni misliti. Rusija ?i hoče ohraniti svobodo delovanja, kar jej najbolj ugaja. Shodi vladarjev zgubili s<» svoj pomen. Tudi shoda v Skier-nevicah in Kromeriži sta "tala brez uspeha.
Pr» fekt v Ruščuku, Mantov, se je res moral kaj surovo obnašati. Zaradi njega je tamošnji hau-coski konzul ostavil ISolgarij" nemškega konzula je napadal list. kateremu je on dajal navode, kako naj piše, angleški konzul se je pa pritožil proti njemu po generalnem konzulu v Sofiji. Če je že z za stopniki velevlasti j bil tako neotesan, kako je že postopal z domačimi političnimi nasprotniki, si lahko mislimo. Na take ljudi se opira Koburžan Ubogu bolgarski narod, ki ga taki neotesanci zatirajo.
O volilnih agitacijah v Srbiji ni nič Čuti. Radikalci in liberalci bodo pri volitvah nekda složno postopali. Njih vodje trdijo, da na tem ni nič ležeče, ali je voljenih več rulikalcev ali več liberalcev. Naprednjaki so izdali nekak volilni oklic, v katerem svare pred volitvijo liberalcev in radikalcev. Za njih volilni oklic se pa nikdo ne meni. Ker se bodo stroški znižali za (! milijonov, doseglo se bode ravnotežje v budgetu.
V soboto je v Milanu U al ijuiiMk i minister javnih del otvotil mej narodni železniški kongres. Laui je bil železniški kongres v Bruselji in je bil sklenil, da se drugi železniški kongren ztiide v Mi lanu. Avstrijsko trgovsko ministerstvo poslalo je na kongres železniškega nadzornika Leberja, ogersko prometno minister tvo pa ininisterske^a svetoika Am broezovieza. Vodstvo avstrijskih državnih železnic je poslalo vladnega svetnika dr. Zehetnerja in višjega nadzo. nika dr. Rolla, vodstvo ogerskih državnihi železnic pa ministerskega svetnika Ludvigha in ravnatelja \Valtbera , južna železnica pa generalnega ravnatelja Schii.eija in komercijalnega ravnatelja Paekenv-ja.
Nek iMiMki inžener je izumil novo razstrelilo, ki je silnejšo od dinamita, melinita in roburita. Iz delovanje novega razstrelila je jako po ceni Dobro bode tudi za streljanje. Poslednji čas so se delale poskusnje z novim razstreli lom in so pokazale, da je boljše od vseh druzih razstrelil. Sezidali bodo sedaj tovarno za izdelovanje novega razstrelila, katerega izdelovanje je seveda tajnost. — Povodom godu carjevega je več vojaških oso t) bilo odlikovanih ali so pa avansovale. Generalna lieu'enanta Šu valov i o Obiučev imenovana sta generaloma. Knez Dadian Mlngrelski postal je konjiški generalni major. General Gurko dobil ie biiliante k Aleksandra Nev-skega redu, kateri red pa že prej ima.
1 biafnftkl poveljnik Ris Alula je pomaknil naprej svoje čete in zašel samostan Koren t r ujel 25 redovnikov. Ta samostan je bil dobro utrjen in je velike strategične važnosti, in so ga baš zatega-del mislili Italijani prisvojiti. Ker se je Ras Alula približal italijanski vojski, hodo morda v kratkem boji.
Dopisi,
Iz Inoi'icc IG. septembra. [Izv. dop.] Lahi se jako vesole, da so Slovencem tudi za to šolsko leto izostale slovenske vsporednice na srednjih šo lah onih mest, za katera so zahtevali naši poslanci polovičarsko jeduakopravnost vsaj za  nižje razrede imenovanih zavodov. Labi vidijo po svoji stari dobrosrčni navadi rajši, da sami ne dobe jednakih italijanskih pat delk, kakor pa da bi bili Slovenci dosegli kaj jednakega. Saj pa njim tudi treba ni zdi-hovati  zaradi  trdosrčnosti   naučnega ministerstva. Kajti Italijani imajo lastne srednje šole v obilnem številu na Primorskem. Poleg tega je njim blizu Videm, ki jim je itak priljubljen še iz posebnih uzro-kov.  Ob jednem so v Starem mestu ali Čedadu
(Cividale) zasebni naučni zavodi, katere primorski Italijani vseh barv jednako toplo priporočajo rojakom svojim In tako se Italijanom nikakor ne mudi, da bi dobili tudi v Gorici italijanskih paralelk. Saj mnogi mej njimi celo raj^i vidijo, da ostane vse pri starem tudi zaradi Ustnih sinov; kajti oni menijo, d t bi se na c. kr. avstrijskih šolah, tudi italijanski osnovanih, ne mogli mladeniči navzeti italijanskega duha v toliki meri, kakor se to vedno zgodi na učnih zavodih onkraj luže. Tega povoda avstrijske vlade nečejo priznati; vsaj ravnajo se po tem.
Tam, kjer ni prvi namen, da bi se mladina napojila z duhom humanizma, tam ima sedanje naučno ministerstvo mehko srce, isto ministerstvo je dovolilo osnovo više obrtne šole v Trstu, o kateri se že naprej ve, da bo koristila jedino Italijanom. Ali na taki šoli je vender praktičnost prva reč, in ravno praktičnost se vsled take osnove zabranjuje Slovanom. Veliko boljše bi bilo ukrenilo naučno ministerstvo, da bi bilo oskrbelo, kako se šolski mladini italijanskega rodu ucepi avstrijski duh. Gotovo je, da tega ne doseže z osnovo laške obrtne Šole; zato je začeti drugod.
Nu, Italijani že dobro skrbe, ne samo, da si po svoje vzgojajo mladino ampak da tudi slo, vensko mladino, kolikor možno polove v svoje mreže. Kako da je v Trstu s slovenskimi otroki, je znano. V Gorici gospoduje od laške strani največji terorizem. Slovenski ubogi in ubožniši roditelji so prisiljeni dajati otroke v laške začetne šole, ker bi Italijani, ki imajo mestni opravo v rokah, drugač1 skrbeli, da bi reveži slovenski ne dobivali ne zaslužka, ne juhe v pravem, hudem času. Zraven pride še to, da ni pr. za slovenske deklice doslej še prostorov ni, da bi jih vsprejemali vsaj v one šole, kjer se uči poleg nemščine tudi nekaj slovenščine. Leta in leta so zavlačevali zidanje dekliške vadnice. na katero bi zahajalo veče število slovenskih deklic. Leto3 se je menda sklenilo nekaj v tem pogledu. Tako pa je umevno, kako se ravno slovenske deklice popolnem italijančijo. Dogodi se, da je bratec na d' ški vuduici, kjer je nekaj slovenskega pouka, da pa sestrica njegova pride takoj v začetno v popolnem italijansko šolo. Tako se potem mišljenje v isti rodovini križa r sin utegne še ostati zvest svojemu rodu, v tem ko gre deklica svojo osodno pot mej labonstvo. In ta udarec, kakor naravno, je za slovensko narodnost hujši, nego da bi se dečki odtujili domovini slovenski.
Po Češkem se odločujejo rodoljubi, da zbirajo roditelje okolu sebe ter jim razlagajo, v katere Šole je treba dajati in u pisava ti deco. Odvetniki, zdravniki in drugi stanovi napravljajo shode, ter po tijo tako narod, da je ne zabrede pri upisavanji otrok v začetne šole. To se godi na Češkem sredi najbolj prebujenega naroda slovanskega! Na Primorskem in tudi v Gorici bi bilo to veliko potreb-niše; a tu ni odvetnika, ni odločnega in požrtvovalnega možaka, ki bi o pravem času poučil slovenske delavce in težake, tu se prepušča vse dobri nevedni volji in naklučju.
Tudi ni še slišati, niti slutiti, kdaj se Slovenci Goriškega mesta, s postavo v rokah, oglase, da bi
Ijim isto mesto osnovalo na lastne troške slovensko šolo. Štiri, pet tisoč Slovencev naj pač še nadalje vzdržuje jeden ali dva razreda osnovne šole ! Mestu
manj po pa hčerjenji nego po njegovi uvolitvi. Sladko mi je občutiti, da je moja naklonjenost nagonoma našla h&i r, ki ima po najsvetejši zavezi skoro moja biti." Še jedenkrat je Mabel pritisnila k srci, potem pa je hitela iz sobe, da bi zopet zadobila mir, ka terega jej je bil ta pogovor vidno motil.
„Pojdi z menoj," rekla je Mabel Bavardu, ki je prav pred njeno sobo po prehodu semtertija hodil, bpojdi z menoj k očetu!
Stari gospod je navadno rano ustajal, in kot je Mabel pričakovala, sedel je sa'n prod levo v knjižnici. Odložil je naočnice in knjigo, ko sta hči in nje mladi gostivec skup v .sobo stopila; giedal ja je z velikim začudenjem , ker zdela sta se mu toli resnobna, kot človeka, ki nekaj gotovega in določenega numerujeta. Mabel je stopila za njegov stol ter mu je nekaj na uho pošeptala. Pogledoval jo je kot bi jej komaj veroval , potem pa je resnobno in ostro pogledal Parcivala.
„lvaj vi jej hočete biti prijatelj, katerega je vredna?" vprašal je naposled.
„Da, gospodi to čem z božjo pomočjo", odgovoril je mladi mož svečano. »No pa jo vzaiuite", rekel je oče vzdignivši se s stola ter roke na glavo
jima položivši. To mi je nepričakovano, pa ne neljubo. Če je kaka gotovost, da bode dobra žena, ker je bila dobra hči", nadaljeval je Bavardu, „ob-žalovali ne bodete nikdar svoje volitve. Bog naj blagoslovi vaju oba!"
„Dve izvolitvi v jednem dnevu, vi srečni mož!", vskliknil je Henrik, ki je bil isti trenotek ustopil in s prvim pogledom ves prizor razumel. „Voščim vam srečo! Tudi se nadejam, da od vas zastopani okraj ne bode nikakor užaljen, če opomnim, da je zadnja od v;is dobljena zmaga večja od prve; ta zmaga je res dostojen predmet veselja ne le zaradi vas, ampak tudi zaradi drage mi sestre in zaradi vseh, kateri jej srečo iz srca žele."
Akopram je Henrik govoril Bayardu, Ijubez-njive oči upiral je vender le v Mabel , katero je izgovorivši objel in bratovsko poljubil.
,Draga Mabel, nadejam se, da bodete oba toli srečna, kot sva midva", pošepetala je Helena, ki je bila možu v sobo sledila. „Toplejšega voščila vama ne morem izraziti."
Sedaj je pritekla Beatrica v največji razburjenosti. Novico je bila izvedela od stare matere in nje zares veliko veselje se je skoro utapljalo v ne-
tega ni treba! K čemu? Slovenci so dobri za to, da poleg tlake izvršujejo redno uplačevanje visokih doklad, ki jih mesto na vse strani nahga tudi slovenskim prebivalcem.
Neki nov listič „Gallo" trdi sicer, da hočejo Italijani biti pravični Slovencem; slovensko vodstvo naj jih prime za besedo, da izkažejo dejanski isto pravico.
Pa kaj bi o tem govorili; škoda pisanega, še bolj pa tiskanega papirja za ta del!
Da bi se Slovenci mogli le toliko pospeti, da bi osnovali take Šole, kakeršno imajo tukajšnji nemški protestanti; potem bi se že sami otevali svojo deco potujčevanju. Tako pa imajo Slovenci samo tarnanje na razpolaganje, ker neso toliko previdni da bi si sami pomagali najprej gmotno in potem tudi v šoli. Sedanjo začetno šolo, ki so si sami osnovali, podpirajo sicer rodoljubi po svojih skromnih močeh dohaja tej loli, kakor včasih naznanjajo tudi podpora slovanskih rodoljubov državnega zbora. Ali nekateri neverni Tomaži trdijo, da je ravno ta podpora za slovenski narod — jako draga. Kdor premišljuje, kako se vede voditelj goriških Slovencev že nekaj let, razume mnogokaj in naposled tudi lastnost nevernih Tomažev v lastni sredi.
Zasučimo jo, kakor hočemo, povsod se nam kažejo na Goriškem samo črne strani, in narod bi se počutil veliko bolje, ko bi se ne bil zanašal toliko let na svoje izvoljeno vodstvo.
Če se Lahom dobro godi, iina to svoje uzroke najprej v politiki posebne primorske vlade; kar se dostaje Goriškega, pospešuje tako politiko tudi vedenje goriškega glavnega narodnega zastopstva.
če menite, da to ni res, pa premišljujte razne dogodke poslednjih let doma in na — Duuaji. Dasta!
Domače stvari.
— (V K ran j i) otvoril se bjde gimnazije prvi razred privatno, na kav opozarjamo stališe in njih sinove, ki nikjer drugej neso našli prostora.
— (Iz šolskih krogov.) Razven vnebovpi -jočih krivic, ki se našemu šolstvu gode od Dunajske naučne uprave,  čujemo še o krivicah, Irl nam jih hote lastni rojaki prizadevati, t. j. možje deželnega  šolskega so veta,  na čelu jim najvišji šolnik kranjski.   Na c. kr. nižem gimnaziji Kočevskem je sistemizovuno mesto za slovenski jezik z latinščino in grščino. Znano je, da je prof. Kragelj od oudod premeščen v Gorico.   Ves svet je mislil, da se to mesto takoj razpiše, zlasti ker je na onem zavodu to jedino mesto za slovenščino ustanovljeno (v Ljubljani pa imamo dovolj Nemcev profesorjev.) Vendar čujemo od več stranij, da nameravata merodajni šolski osobi to mesto na tihem  „cassirati". Imata gospoda gotovo dobre osobne uzroke.   A ml raču-nimo na člane našega c. kr. dež. šolskega soveta in zlasti njegovega predsednika, da se hitro, odločno in z vsemi silami potegnejo za vsako najmanjšo pravico dežele in njenih usposobljenih sinov. Ali naj  pa morebiti dežele sinovi  prosijo za mesta tirolska, ali pa v Ried?! Vigilantibus iura.
— (Gosp.  Ivan  Kavčnik,)  poročnik v reBervi domačega pešpolka štev. 17. imenovan je
nadporočuikom avditorjem v reservi.
- ■■     —- ----------------_ . - - -T> ----- ;rag
izmernem njenem začudenji. „Vse žive dni nisem bile toli prevaljena", vskliknila je; skoro mi uhaja vsa potrpnost, ko pomišljam, kako igro ste skoro vpričo mene igrali; — in jaz sem bila slepa kot netopir ter vsega tega nisem opazila. Zakaj se pač nikdo ne čudi, rada bi vedela?" in ostro je pogledovala obraz za obrazom. „Gospića Vaughanova, jaz sera mislila, da vam moj strijc prav nič ni mari", rekla je s karajočim glasom. „Mislila sem, da imate staro piko na njega. In vi, strijc Bavard! vi se vender hočete z leduikom oženiti?"
Beatrica je sedaj opazila, da je nje rezki na-mek izgubil vso moč in ostrost.
Bavard se je smejal.
„Mabel mi je odpustila", rekel je Parcival. Tvoj jezik, ljuba Beatrica! je izgubil vso moč, da bi ranil."
Bistveno različno pa sta se vedla dečka, ko sta to novico zaslišala. Murrav je kar radosti zakričal ter je uljudno poprosil gospo Parcivalovo, da bi smel trikrat zaukati. Al i k pa je Parcivala v obraz pogledal tako bistro in skrbno, kot bi mu hotel dušo in srce pregledati, potem je strastno poljubil Mabel, stekel iz sobe in (imel je že šestnajst
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora v torek 2 0. dan septembra 1887 leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o nakupu Andrej Trškanovega posestva, Karolinški dvorec na barji, za ljudsko šolo; b) o premembi prodajnih pogojev za mestno zemljišče okolu deželne posilne delavnice; c) o prodaji 4000° mestnega sveta ob Poljanski cesti Janezu Črnetu; č) o nakupu jednega dela Josip Bokalovega vrta na sv. Petra nasipu za razširjenje ceste. III. Stavbinskega odseka poročilo o razdelitvi parcele št. 196 v kat. občini Poljanski na stavišča in o stavbinski črti za novo otroško bolnico. IV. Policijskega odseka poročilo, a) o računih za zdravila mestnim ubogim 1886. leto; b) ob udeležbi mestne občine Ljubljanske pri VI. mejnarodnem kongresu za higijeno in demografijo, oziroma pri zboru za statistiko avstrijskih mest. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) o prošnji drsalskega društva za dovoljenje glede gradnje paviljona na drsališči pod gradom Tivoli; b) o nasvetu, da je za boljše oskrbovanje mestnih nasadov nastaviti vrtarskega pomočnika. Tajna seja. V tajni seji pride na vrsto: Poročilo o stalnem nameščen j i mestnih ži-vinozdravnikov v klavnici; oddaja službe otroške vrtarice. Razven tega je za tajno sejo oglašenih 11 poročil finančnega odseka in 2 poročili stavbinskega odseka.
—(Šentpeterska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredila je včeraj zvečer v Schreinerjevi pivarni, okrašenej z lampijoni, luči cami in zastavami, prav lepo veselico, ki je napol nila ves vrt in salon in donesla glavni družbi do 170 gld. čistega dobička. Pevske točke izvajal je „Slavec" pod vodstvom g. Stegnarja jako dobro, posebno burno pohvalo izzvala sta zbora, v katerih je pel gosp. Meden, tudi čveterospev (P a v š e k, Jeršek, Perdan in Malin) je vseskozi ugajal, Poleg petja omeniti je večeru primernega nagovora g. Valentinčiča in pa gospic Zorke Kersnikove in Josipine Grilce ve, ki sta prvikrat nastopili kot deklamovalki in pokazali veliko nadarjenost ter stekli si izredno pohvalo. Vodstvu Šent-peterske podružnice izrekamo za preprijetni večer najtoplejo zahvalo in upamo, da bode včerajšnji sijajni uspeh spodbujal tudi vodstva ostalih podružnic.
— (V Rudolfinumu) bode razstavil prihodnje dni c. kr. Dunajski muzej serijo obrazcev za raznovrstna ženska ročna dela. Vodstvo tukajšnjega muzeja je radovoljno prepustilo v to svrho jako pripravno bralno sobo, kjer je torej ukaželjnim čest. damam in sploh vsacemu, kdor se zanima za stvar, dana prilika prerisati si obrazce. Kakor čujemo razpoložili bodo o tej priliki Ljubljanski bukvarji več v to stroko spadajočih knjig.
— (Tabačna tovarna v Ljubljani) uvrščena je sedaj v prvi razred, torej v isto vrsto, v kateri st tabačid tovarni v Sedleci in v Hainburgu.
— (Umor.) Iz Kranja se nam piše: V četrtek 15. t. m. ob polunoči napal je znani potepuh in pretepač, Janez Rajgelj k Šutue, obče spoštovanega posestnika Matevža Šifrarja iz Žabnice, h. št. 13., ter ga na glavo tako težko ranil, daje slednji v 48 urah v hudih bolečinah umrl. Pokojni je star 65 let in oče sedmero otrok, mej temi 5 sinov, ka-
let ter je bil za njegovo starost kaj močen dečak) se je zjokal.
„To pač", rekla je Sabija, katero je Mabel sama poiskala ter jej zaroko naznanila, „to pač je le tvoja šala! Pri moji besedi, to je tako nenadoma; jaz res prav nič ne vem, kaj bi o tem mislila! Joj, kako! sej si ga komaj desetkrat v življenji videla, — kaj ne Mabel?"
Mabel jej je povedala, da sta se za njenega pohoda pri Henriku često videla.
„Pri moji besedi! po takem je sam le snubil ves čas, ko so se drugi ljudje z volitvami pečali. No res, kaj zal mladenič je. Jaz zares nisem imela prav nič zoper njega razen tega, da se toli s politiko peča. Če pa je javne svoje koristi, kot navadno pravijo, na ta način zanemarjal, da je pri svojej ljubici prijetnega igral, mislim, da njegova žena ne bode nikdar na drugem mestu, naj se zgodi karkoli. Zato mislim, da bodeš pridobljeno srce vsekakor ohraniti znala !u
In Sabija je imela prav,  kajti ko je Bavard Parcival enkrat ljubil, ljubil je vedno in močno. (Daljt. prili.)
teri so vsi vojaki pri domačem polku. Morilec čakal je Šifrarja na travniku, okolu katerega peljeta dva pota. Po jednem teh potov je moral iti Šifrar domu, torej mu ni mogel izbegniti. Morilec je svoje hudodelstvo že priznal. Sovražil je baje Šifrarja zato, ker ga je ta pred 3 leti kot 17letnega poba-lina zapodil od okna svoje hčere. Ker je Rajgelj v teku zadnjega meseca že 4 ljudi napal in težje ali lažje ranil, upamo, da ne bode ušel najstrožji kazni.
— (Tehniško društvo) napravilo je včeraj svoj, že po zimi sklenjeni izlet, šlo je namreč ogledovat 12 kilometrov dolgo progo od Sneberja da sv. Agate in ondu že dovršena dala za regulo-vanje Save. Izleta udeležilo se je 27 članov. Da se je dosegel izleta tehniško znanstveni smoter, zahvaljevati se je pred vsem prijaznosti stavbenega svetnika g. Zieglerja, ki je dovolil, da so bili vsi dotični načrti na ogled, kakor tudi okrajnemu inže-nerju Boltzu in vodii zgradeb inženerju Kirsch-1 a g e r j u , ki sta najuljudueje dajala potrebna pojasnila. Kar se bode o dosedanjih in o bodočih delih za regulovanje Save itak prihodnjo zimo marsikaj razpravljalo, bode o tem še govora, za danes le še to opazko, da je prvi ogled začeteknadaljnih tehniško znanstvenih premišljevanj, zlastiglede plovbe po Savi. Ako bode društvo prihodnje leto imelo dovolj sredstev, bode si ogledalo vso strugo Save od Črnuč do deželne meje, ker bode društvo v kratkem v zvezo stopilo s tehniškimi obla-stvi in društvi na Hrvatskem. Ob Va 1- uri bil je skupni obed v g. Levca gostilni, kjer so bili gostje izvrstno pogoščeni.
— (Na Savi) 18. septembra: Tretja nesreča v našej okolici v teku 8 dnij vsled neprevidnosti s strelnim prahom! V Št. Lainbertu streljali so v 13. dan t. m. povodom dohoda novega župnika. Načetu Ocepku, posestniku ondotnemu, se ni hotel večkrat zaporedoma topič užgati. Gre, ter ga jame vrtati z železnim klinom — kar se topič — izpali ter ga hudo oškoduje na desnej roci. Baje bode izgubil tri prste. Kedaj se bode prev'dneje ravnalo s strelnim prahom?! Ljudje najbrže menijo, da je to kako repino seme!
— (J. R. Milic,) tiskar v Ljubljani, priredil je po c. kr. lokalne komisije ukazu obrazce za popis hiš in napovedbo najemščin v slovenskem in nemškem jeziku in se te obrazci od danes naprej že dobivajo.
— (Glasba.) Izbornemu našemu skladatelju g. Foerster j u že davna ni treba ravno pohvale, njegovo ime je predobro znano slovenskemu občinstvu in dovršena umetnost mu priznana od umetnikov. Ali „klavirska šola" njegova ni le njemu v čast, nego i zavodu, kateremu jo je zložil, to je našej še vedno ne dovolj priznanej »Glasbeni Matici". Prva na jugu ima „šolo", katero častno omenjajo in priporočajo razven domačih tudi tuji listi, tako: „Deutsche Kunst- und Musik- Zeitung" na Dunaji, „Paedagogische Mittheilungen" na Koroškem, na Češko-slovauskv varhanik" in „Učitelsko novinv: Imamo Bicer dovolj šol, a dragih. O nekaterih posebno velja: Za mnogo denarja malo muzike. Foerster-ovo šolo pa si upamo priporočati vsacemu učitelju. Metodično prav in točno, brez suhe parnosti in v duhu slovanskem zložena, pripravna je tudi za manj nadarjene učence. Že ime Foer ster-ovo je porok za dovršenost in tehtnost. Ce nejše in boljše šole dozdaj nemarno, torej ne pošiljaj m o d en ar j a za razne R. . ., K. . ., B. . ., S c h. .. v Nemčijo, marveč kupujmo od brata Slovana! Zdaj pa prinaša Berolinski „Klavierlehrer" iz peresa muzikalnoga pisatelja in urednika glasbenega slovarja, ki je prišel v Kolonji (Kolu) na svetlo, jako pohvalno kritiko, iz katere objavljamo sledeče vrstice dokaz, da dobro delo vedno in povsodi obvelja: „Skladatelj si je pridobil že mnogo zaslug za razširjenje resnejše glasbe na Slovenskem (in Slovenien), s tem delom pa si ulaga nov list v svoj venec slave. — In akoravno smo bogati na raznih šolah, moremo še to delo radi vsprejeti. Prvič ima ta šola tudi nemške besede, drugič prinaša skoro brez izjeme nekaj posebnega in lastnega. Nekaj mora biti v vsa kej šoli isto; a razdelitev tvarine, izpuščenje nepotrebnega, uvedenje neogibno potrebnega, to je v roki skladateljevi. In roka našega skladatelja je bila srečna in spretna. On je namreč na podlagi večletne skušnje iu z ozirom na to, da mladina ljubi „utile" združeno z „dulce", celo tvarino tako razredil, da se učenec uči igrati čisto naravno in korak za korakom.   Posebno  zanimive so češke in
slovenske narodne pesni, ki utegnejo zarali listnih jim ritmov in izvirnih napevov tudi v tujih deželah vzbuditi več zanimanja kakor do sedaj Take pohvalne ocene omenja Časopisje naše rado. naj bo« drijo gospoda skladatelja k nadaljnerau marljivemu delovanju in naudajajo slovensko občinstvo s ponosom in ljubeznijo do domačega glasbenega zavoda, ki izdaja taka dela. Kakor čujemo, sklada g. Foer« ster sedaj veličastno slovensko (morebiti glagolsko ?) mašo.
— (Po izvestji došlem trgovinski in
obrtni zbornici v Ljubljani) od zbornice Dunajske, mora na Bolgarskem vsaka menica in knjižni izpisek, brž ko ima kdo prejeti za nje denar na Bolgarskem, kolekovan biti s predpisanimi bolgarskimi koleki. — Kolekovnina za papirje iznaša do 400 frankov 20 cent., od 400—600 frankov 30 cent., ob 600—800 frankov 40 cent., od 800—1200 frankov 60 cent, od 1200—1600 frankov 80 cent., od 1600—2000 frankov 100 cent. Treba li za inozemske menice, ki nimajo bolgarskega koleka, pri po družnici „Bolgarske Bauke" v Ruščuku prejeti denar, naznani rečena podružnica, ne da bi kakor poprej oskrbela vrednostnim papirjem predpisane koleke, takoj ta kolekovni nregrešek in lastnik menice ali knjižnega izpiska je kaznovan s 3°/0. Iz zanesljivega vira nam tedaj dohaja nasvet, da je najbolje, pošiljati za tamkajSnji trg menice ali bančni tvrdki R. S. Aftalion ali pa Pratelli A. B. S. Haim Meyr, kateri tvrdki kolekujeta papirje in tudi ne zahtevata za izterjevanja tolike opravnine, kakor Bolgarska Banka, katera si računa lU «io 2%.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Ptuj 19. septembra. Shod volilcev obilno obiskati. Poslancu Gregorcu donelo burno odobravanje, izrekla se je zahvala in popolno zaupanje kazočemu potrebo da se konča sedemletna brezuspešna hlapčevska politika slovenskih poslancev, iu da se preide v opozicijo s Čehi zoper Gauča, kar pomenja njihov izstop iz Hohemvarthovega, morda konec tega kluba in začetek jugoslovanskega ali slovanskega kluba.
Deva 19. septembra. Cesar ogledal si včeraj grad Vajda-Hunyad, potem v Devi sodišče, muzej, cerkve. Prebivalstvo ga neprestano naudušeno pozdravljalo. Cesarjevi« pripeljal se je zvečer, naudušeno pozdravljen.
Berolin 19. septembra. Kalnokv odpotoval včeraj na Dunaj nazaj.
Pariz 19. septembra. Boulanger imel včeraj v Saint Galmieuu govor, v katerem je častnike nujno pozival, naj ofenzivno taktiko še dalje goje. Zločin je, trditi, da je za evropske narode prišla ura razoroženja. Francije sovražniki vedo, da dežela ne želi miru za vsako ceno.
Izpred porotnega sodišča.
Izgred na Blatni Brezovici pri Vrhniki V Ljubljani 16. septembra.
V petek zjutraj pričela se je pri tukajšnji deželni kot porotni sodniji obravnava proti 21 zato-žencem zaradi hudodelstva ustaje in hudodelstva javno posilnosti. Sodišču je predsedoval nadsodnije svetovalec gosp. Gerdešič, državno pravdništvo je zastopal je g. dr Ferjančič, zagovornik za vseh 21 zatožeucev pa je bU advokat dr. Ivan Tavčar. Jako obširna zatožba pripoveduje ves dogodek blizu tako:
V ponedeljek iu torek dne 23. in 24. maja t. 1. ženil se je Pran Trček iz Bevk v Blatni Brezovici z Ano, hčerjo Jurija Slabeta.
Na večer 23. maja zbrali so se fantje in dogovorili, da bodo od ženina zahtevali odkup za nevesto 20 gld. odkupnine, to je, 1% od dote in druge vrednosti. To svoje zahtevanje naznanili so ženinu, ki jim je pa ponudil le 10 gld. Pogajanje se je ta veter razdrlo. Drugo jutro stopili so fantje zopet skupaj iu so svojo terjatev ponovili, pa so bili pripravljeni nekoliko odjenjati. Pri vaški kapelici so cesto z verigo prepregli in so sklenili, da ne puste nevestinega baliža, ne svatov iz Blatne Brezovice, dokler se jim zahtevana odkupnina ne izplača. Koliko jim je bilo na tem ležeče, se razvidi iz tega, da je toliko fantov že 23. maja zvečer in drugi večer nanjo prežalo.
Drugo jutro pride Jakob Mušič iz Bevk z velikim vozom, okrašenim s smerećjein in zastavami
} o balo v Blatno Brezovico. Pri kapelici so ga fantja ustavili rekoč, da ga ne puste naprej, dokler S3 z ženinom o odkupnini ne dogovore. Mušič se ni dal ustavljati in je hotel okolu kapelice dalje voziti. Fantje pa so planili k vozu in Fran Jerina je Mušiča dvakrat na tla vrgel. Ko je ženin o tej silovitosti cul, je fantov odposlance, ki so bili ravno pri njem, odslovil in jim rekel, da jim zaradi tega obnašanja nič ne da. Fantov pa to ni ukrotilo in svatje so bili primorani poklicati žandarsko pomoč. Jakob Mu>iČ in nevestin oče Gregor Slabe sta šla k sodišču na Vrhniko, ter sta se pritožila in prosila, da se jim po>lje žandarska pomoč, ker so svatje v nevarnosti pred zdivjanimi fanti. Kmalu potem pride na lice mesta žandaraki vodja Anton Rus, poizve, kaj da je in veli Jakobu Mušiču. da verigo odpravi ter jo odnese h Gregorju Slabetu, kjer je bila svatba. Tja je šel tudi Rus sam. Kmalu pa so prišli tjakaj tudi fantje, njim na čelu Janez Lenarčič, zahtevajoč, naj se jim da veriga nazaj. Rus jih odpravi in po kratkem poraišljevanji so mirno odšli. Najprej so šli fantje v Kovačevo krčmo od tam pa v krčmo Jakoba Gregurke, po domaČe Smuka. Tu se je zbralo v?eh 19 fantov, katere je že večer poprej podpisa'1 Janez Lenaršič, da bodo zahtevali odkupnino. Pogovarjali so se, kako bodo dalje postopali in zmenili se, da bodo pot zopet prepregli, in če pridejo vozovi s svati, jih ne bodo naprej pustili. Fran Jerina je baje rekel: če se bo žandac kaj ustavljal, ga bodem jaz prijel in vi mi boste pomagali. — Vseh 18 fantov mu je baje dajalo pogum klicajoč: „Le primi ga, mi ga že bomo, če se bo kaj ustavljal!" Po tem dogovoru so šli nekateri po hišah verig iskat. Prinesli so tri verige, katerih jedno so čez cesto potegnili. Okolu 2. ure popoludne pride-rejo vozovi s svati, fantje se pa pri verigi postavijo. Pred vozovi in svati hodil je žandarski vodja Rus z občinskim odbornikom Janezom MušiČem. Žandarm Rus zahteva, da fantje verigo odpravijo, Jarnej Jerina pa odvrne, da je ni on zipel, da je tudi ne bo odpenjal, žandarm Rus zahteva v imenu postave, da se njegovo povelje izvrši, sicer bode orožje rabil. — Na to gre Jarnej Jerina proti žandarmu, kakor bi ga hotel napasti, žandarm nastavi puško, a v tem hipu skoči Fran Jerina od zadej do žandarma in ga z vso silo zgrabi čez obe roki. Ko je bil žandarm na ta način takorekoč razorožen, napalo ga je več fantov. Fran Jerina bil ga je po glavi, vlekel za lase in mu prizadel več lahkih poškodb na glavi ; Janez Varšek mu je sabljo vzel, Janez Kovač jermen torbe prerezal, da je torba na tla pala, Jabob in Fran Lavrin, sta ga pa za puško držala. To ravnanje z žandarjem trajalo je več nego */« ure- Zavlekli so ga mej hiše v tesno ulico iu tu se mu je posrečilo, da je ustrelil in zadet je bil Fran Lavrin v stegno. Pa napadovalci še neso odjenjali. Žandarm začel je klicati na pomoS rekoč : Će je kak cesarsk človek blizu, naj mu pomaga. Na to pribite na pomoč pismonosec Fran Gostiša dacar Auron Štrajnar. Gašpar Korče in Luka Susman. Štrajner pravi, da ko bi ne bil umes posegal Ga Spar Korče. bi bil Rus od razljutenih napadovalcev ubit. Po več nego i/i ure trajajočem boji rešili so vodjo Rusa iz rok napadnikov in boj se je polegel. Bajonet Rusov bil je ves skrivljen, sablo skril je Varšek na nekem vozičku in je to povedal Jak. Kovač u Slednji je sablo tam vzel in jo vrgel v mlako, od koder jo je na večer izvlekel ter žandarmu izročil.
Ta silovitost po mnenji državnega pravdništva združuje v sebi vse znake hudodelstva ustaje. V ravnanji teb obtožencev nahajajo se pa tudi vsi znaki javne posilnosti z izsilovanjem § 98. 1. b. k. z.
Obtoženci večinoma dejanja taje. Vsi so kakor spričevalo župana Vrhniškega pravi, prav pošteni nekaznovani ljudje, sploh, da so v tej vasi tepeži ali druga hudodelstva neznana stvar. Po izvrstnem zagovoru dr. Tavčarja odidejo porotniki, katerim je sodišče stavilo sedem in devetdeset vprašanj.
Po dveurnem posvetovanji naznanil je načelnik trgovec g. P 1 a u t z porotnikov ukrep. V slednjega zmislu bilo je šestnajst zatožencev oproščenih, zaradi hudodelstva po § 81. k. z. pa so bili obsojeni na deset mesecev ječe 22 letin posestnik Fran Jerina in 38 let stari posestnikov sin Jarnej Jerina, na ose m in e 6*6 C e v ječe 26 letni Janez Varšek in 2Gletni Jakob Kovač, na sedem mesecev ječe 221etm Jakob Lavrin in 24 let stari Fran Lavrin. Obravnava je trajala v soboto do '/jll. ure ponoči.
i datelj in odgovorni urednik: Ivan Železni
l.ek v dober kap. Bolujočim na želodci in onim, ki potrebujejo kuko čistilo krvi, priporočati so pristi „Moll-ovi Seidlitz-praikj4*, kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Škatljica z navodom uporabe X gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucb-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(19—6)
..LJUBLJANSKI ZVON"
Mtojl (1B2—181)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
17. septembra.
P. i ft*«»im: Hiver iz Berolina. — Maček z Dunaja. — Adam iz Kamniku. — Luraschi iz Milana. — vit. Tro jer, Schmidt, Frank z Reke. — Hauinanu iz Pulja — Gal-latia iz Planine.
Pri bavarskem  dvoru:  VVasserer  iz Pulja. — Kresse iz Kočevja.
Pri avstrijskem cesarji:  Gorenka iz Kranja. — Sinek iz Ljubnega.
Pri južnem kolodvoru: Payer z Dunaja. — Bremitz iz Trsta.__
Tržne cene v IJiibljani
dne 17. septembra t. 1.
					?l. kr
Pšenica,	tiktl.   .   . .	5 8f>		Spet) povojen, kgr. . Surovo maslo. „	- 64
Eež,	» ...	4 39			-.90!
Ječmen,	n *	8	25|l Jajde, jedno ....		— »J
Oves,		B	60	Mleko, liter ....	- 8
Ajda,		4	93	(lO^eje        meso, kgr.	— 64
Proso,	«? ...	3	90	Telečje         , ,	— PO
Koruza,	a ...	4	.-5	Svinjsko n	— 60
Krompir,	rt ...	2	88	Koštrunovo    « ,	— 36
Leča,	n ...	12		Pišanec.....	— 40
Grah,		18	—		— 16
Fižol,	» ...	11	—	Seno,   100 kilo    . .	2 05
Maslo,	kgr. .	1	—	Slama, »	1 50
Mast,		—	66	Drva    trda, 4 Q metr.	6 20
Speh friflen, „		—	00	„    motika,    . .	4 —
Metporologično poročilo.
Dan j	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v ; mm :
-w O. B m t— *-	7. zjutraj 739-72mm. 9. pop. , 73828mm. 9. zvečer! 739-28 mm. |		102' C 22 2 C 150 C _	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla jas. jas.	000 mm.
18.sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 74 m«. 739'08 mt. 739 06 mm.	14 0" C *>40° C 12 2 C	si. jvz. si. jvz. si. vzh.	obl. d. jas. d. jas.	0-00 mm.'
Srednja temperatura  15-7° in  16-7", za 1'9° in 2 9° nad aortnnloin
ID-cL3n.a,jsl^a- borza
dne 19. septembra t. I. Izvirno tulegratično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.  81 20
Srebrna renta......8260
Zlata renta......„ 1.1.2*45
5°/0 marčna renta .... „ ' >vlO Akcije narodne banke „   879 —
Kreditne akcije.....„ 281'BO
London........     „ 12595
Srebro........„     —*—
Napol....... n      9 95
0 kr. cekini......„ 5-93
Nemško marko..... „ 81*55
4n/„ državne srećke \% I. 1854    2f» 1 gld. Državne srečke iz I. ib64 100 ,,
Ogerska zlat;1 renta 4'7,......
Ogerska papirna renta D' , 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oiilig. . Dunava reg. srećke 5°/0 .   .     1''0 arld. /.»•mI j oho. avstr. 41/t'>/o zlati zast. listi . Prior, onlig. Elizahetiuu zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne »ročke.....100 gld.
Uudolfove srečke..... 10
Akcije anglo-avstr. banke .   .   12o , rvamoivvav-društ. velj. 170 gld. a. v.
—		danes
—	gld.	8P25
—	n	89*65
—	n	112 60
—		96*15
—	J	h 80-—
—	n	281-60
—	n	126 —
_	•n n	9*96'/i
—		594
—	„	61 52«/.
130 gld. 75 kr		
1« •		— „
100	»	80
87	n	
104	n	50
120	n	
135	R	25 „
100	n n	n 25
178	n	25
20	n	50
110		75
23	H	
Krojaški poslovodja,
ki  ume  prirezu vali  ter krojiti  iu je  slovenskega in nemškega jezika zmožen, doki dobro merdo. - Po nudbe  pod   ..KroJuMkl   poslovodja"*   na upravništvn „Slovenskoga Naroda". (663—2)
Hiša v Trbovljah,
mej premogovnikom in cerkvijo, pri okrajni eesti, na dobrem kraji, pripravna za trgovino in obrt, proda se po najnižji ceni. ili-.i ima 10 sob, 2 kleti, prostor za pekarno in velik vrt. — Kaj več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". ,«75_i)
j
z dobrimi spričevali, zmožen v špecerijski in manufakturni prodajalniei, želi svojo sedara|o Hlužno v kratkem premeni! i. — Naslov pod „A. R. i'. Mt. lOO, poste risiiiiiic Rakek*«. (673—1)
^^>s. Kisla voda, kopališče Radence *
ded
Vs
obilnega ogljenokislik natrona, lithiona je nuivanjska kisla vtida kot specifikum pri _
tratinu, kauniji v žoloilci, me-urji, ledvicah, zlati žili, bramo rici, brahoru, zlateniei, želiMlcnih boleznih, katara. Kopdji, stamoinja, restarrneija ceno.
s svojo jako obilo .,natro-lilhion-kiiliio". tiarodovi poskuai so V/^n^ dokazali, da jo ogljeno-<q a   V*S.     kisli ,Lithion" pri •      ^^»'^"V.   prothiH rmjboljs« g **r Q »J'VvNi.    in nijgoioHji« & zdravilo.
j Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
I i:
Važno za trpeče na prsih in plnlih.
Neogibno potrebno zoper kašelj hripavost, zasllzenje, katar in oslovski kašelj, /a take, ki žele dobiti čist in krepak glas, za škrofeljnaste, krvlčne, slabotne, bledične in krvlrevne je
sok
planinskih zelišč,
h podIomIorno kislini apnom in železom pomešan. ^W
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva pe v (615—4)
LEKARNITEKKOOZY
zraven rotovža v Izubijani. ■1 Razpošilja  se  vsak dan  po pošti. ■■
BUDIMSKA t
n fl Kot gotovo upliviijoče čistilno
H mm    sredstvo   priporočajo najslavnejši
Ml zdr<ivniki   pri   trebušnih boleznih,
zast^jan jI krvi, zlu tej žili, boleznih W\ <W, na jetrih in ledicab ter škrofuloz-
nih boleznih, nirzlie.i, protina, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v VBidi špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda,  kakor  tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
(807—ir.)
(151—31)
r-r>-
<
pa
O
co
pO
l-H
1—I
O
.T1900000OOO0OOOO0O
Zahvala. 8
Podpisani se čutijo dolžne, slavni ..I'0\4 I i:iti:*-.        lan- 2^
xav'«rovaliii tlružbi. oziroma njenemu vrhovnemu zastopu W
O v Gradei, najtoplejšo in iskreno zahvalo javno izreči O
O za izredno naglo in posebno kulantno  cenitev in izplačo škode za O
Q pogorele hiše in gospodarska poslopja. Q
O Velike Peče, dne 12. septembra 1887. Q
U Anton Petan, Ana Petan, Jože Rus, Jože Blatnik, O
Q pogorele!. Q
Q Anton Kastelic, Q
^% župan. (676^
OOOOOOOOOCSCZC30000000000C2
kar.
Lastnina in ti«k „Nuroiltie Tiskarne".
11^7