Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj 
LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE P-Q 
ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike 
Ptuj, september 2019 
Ferdinand Humski PA Kraica za poliamid, umetna masa. Trgovska imena: Nylon, Perlon, Kevlar (aramid), Zythel, Durethan itd. 
LASTNOSTI PA: Fizikalne lastnosti splošne: kristalno bele barve (bolj je amorfen, bolj je prozoren), gostota 1,01 ­1, 18 kg/dm3, kevlar 1,44 kg/dm3; toplotne: tališce pri 215 do 265°C, temperatura uporabe od -40 do 80(100)°C; mehanske: žilav v vlažnostnem raz­merju 2-5% (z vlažnostjo se manjša trdota), v su­hem zraku pa krhek, odporen na obrabo, ima dob­re drsne lastnosti,trden do temperature 260° C, natezna trdnost40 (PA6) -85 N/mm2 (PA 12) in celo 4000 N/mm2 (Kevlar -kar 5 x višja natezna trdnost od mocnega jekla). Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): ce granulat PA ni suh, je težaven za obdelavo, zato se transportira v vakuumsko zaprtih vrecah, pot­rebno pa je še predsušenje: brizganje-izdelki po brizganju absorbirajo vlago, ekstrudiranjev žice, nitke, cevi, ojacajo se lahko s steklenimi vlakni, lastnosti se lahko spremenijo tudi s polnili:ogljiko­va vlakna, steklene kroglice, minerali, kreda, glad­ila (npr. MoS2 , grafit), za proizvodnjo korozijsko 
obstojnih prevlekse uporablja tudi prašnato sin­tranje, plamensko brizganje ali elektrostaticno oslojevanje: popravila: PA se dobro barva, vari in lepi , možno je privijanje s samoreznimi vijaki, tudi odvzemanje, tiskanje, lakiranje in metaliziranje. Kemicne lastnosti:PA gorijo z modrikastim pla­menom, ki ima rumen obrobek, so delno samo­ugasljivi, radi nase vežejo vlago obstojni so proti olju, benzinu, benzolu, lugom, topilom, estru, ke­tonu, vodi, kloroogljikovodiku; neobstojen proti ozonu, solni kislini, žvepleni kislini, vodikovem superoksidu, fiziološko je nevaren kontakt z živili, ki vsebujejo vodo, a le pri daljšem delovanju toplote in pri tipih PA z vsebnostjo mehcal. 
RAZVRSTITEV PA: komercialno je plasticna masa, tehnološko je delno kristalinicni termoplast, kemicno je kopoli­mer, nacin prepoznavanja: gori z majhnim ali brez plamena, kaplja mehurcasto s prasketanjem in vlecenjem nitk, plamen je modre barve z rume­nim robom, ima vonj po zgoreni rogovini. 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA PA: 
PA so kopolimeri, ki nastanejo ob kondenzacijski polimerizaciji karboksilne kisline in amina skupine, podobno kot naravni poliamidi (proteidi, proteini): 

R R' 



H-N ;.'c. f\t'"H 
i 11,..N' i II 
o o· 
H . .J1, H 
R 
1 
R H 1c., j>H H 
1 .N C O --b-H 




, ca. / IJ 
'c 

H-N o 
II 
1 
H o 

VRSTE PA: najlon(1,6 diaminoheksan + heksan­diojska kislina): PA6, PA6.6, PA 12; kevlar(visoko kristalinicen polimer iz benzenovih obrocev) 
UPORABA PA: PA so najdražji polimeri 
• 
najlonza izdelovanje šcetin zobnih šcetk (1938 -prvi množicni izdelek), tkanin, padal, plezalnih vrvi, ribiških vrvic, trde cevi za pnevmaticno omrežje, tudi za okvirje ocal, tudi v elektroniki, za mehansko obremenjene dele 

• 
vrecke pa niso narejene iz nylona, iz PVC so izdelane le izjemoma, praviloma so iz PE 

• 
kevlar:vojaške celade, neprebojni jopici, oklepi na vojaških vozilih, trakovi, tkanine, vrvi, zašcit­ne rokavice, jadra, hokejske palice, drsni ležaji, elektricna stikala, ojnice v motorjih itd. 


Stran 2 

• 
PA v strojegradnji in finomehaniki: zobniki, jer­menice, drsni ležaji, vijaki, verige, tesnila 

• 
za vozila: ventilatorji, oljni filtri, pogonski zobniki 

• 
za lepilne palice (vroce lepljenje), glej geslo Ekstrudersko varjenje 



& 


OTHER 

PA koda za recikliranje je 7 Pacifiški standardni cas Glej Casovna cona, kratica PST. PACKET RADIO Radioamatersko racunalniško omrežje. Prim. DIGIMODE. PACTOR Glej DIGIMODE. PACVD Glej CVD. Padec tlaka . Odpori tlaka v ceveh in armaturah. Pah Strojniško: gibajoci se strojni element, podo­ben batu, ki suva, potiska, udari, tlaci oz. sunkovi­to obremeni. Npr. pahniti(suniti). pahljaca(kratko paha, ustvarja veter), zapahitd. Pogosto je pah udarni del naprave, npr. stiskalnice (preše, štan­ce). Poganjamo ga mehansko, elektricno (elektro­motorji), pnevmatsko ali hidravlicno (na batnicah valjev). Sin. pehalo, phalo, tolkalo, potisni (udarni) nastavek.Prim. Drocnik. Pahljacasti brusni cep Vrsta brusne plošce za obodno brušenje z rocnimi brusnimi stroji ali z vrtalnimi stroji. 
J 4 V.etj. 
L=40mm 
DI 1 „ 1 l 

Širina 

Pajser Nepravilen izraz, popacenka iz nem. das Brecheisen: lomilka. Pakna Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine. Nem. der Backen: celjust, der Bremsbacken: za­vorna celjust.Ker so se pri starejših avtomobilih zelo pogosto uporabljale bobnaste zavore in zato zavorne celjusti, se je ta izraz udomacil in scaso­ma zacel uporabljati tudi za kolutne zavore. Danes z izrazom "pakna" imenujemo predvsem zavorne plošcice (obloge) pri kolutnih zavorah. 


PAL Standard videosignala (720 x 576 tock). Paladij Simbol Pd, lat. Palladium, tališce 1.554°C, gostota 12,02 kg/dm3 . Srebrnobela kovina, ki se da lepo oblikovati. Najmanj žlahtna med platinski­mi kovinami: v njem se topi vodik, raztaplja ga tudi koncentrirana dušikova(V) kislina. Oporaba: kot katalizator, v zlitinah, tudi za izdelavo belega zlata. Paletni dvižni vozicek Glej Vozicek z vilicami. Palicasta vzvojna vzmet Glej Vzvojna palica. Palicasto šestilo Glej Teleskopsko merilo. 
PAN Kratica za poliakrilonitril, umetna masa, ter­moplast. Trgovska imena: Creslan 61, Dralon, Dolan, Orion. Povezava: karbonska vlakna. 
LASTNOSTI : Fizikalne lastnosti splošne: gostota 1, 18 kg/dm3 ; toplotne: sprememba v steklo pri 95°C; mehan­ske: zelo visoka natezna trdnost ~3000 N/mm2 . 
RAZVRSTITEV 
komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, ceprav se ne tali pri normalnih okoli­šcinah: pri 230°C oksidira na zraku in tvori PAN vlakno, nato nad 1000°C karbonizira in v inertni atmosferi nastajajo karbonska vlakna, kemicno je ko polimer 
PRIDOBI VANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
Nastane s polimerizacijo 1-akrilonitrila: 
}jn 
N 

UPORABA: približno 60% PAN se uporabi za izdelavo karbonskih vlaken. Preostanek pa se uporabi za jadra, šotore, za oblacila, za ojacitve betonov (namesto železobetona) Panhardov drog Precni drog pri zadnjih togih premah z vgrajenim pogonom, ki preprecuje stranske pomike toge preme. Podrobneje glej geslo Toga prema z vgrajenim pogonom. PANs Ang. Personal Area Network. Racunalni­ško omrežje, ki je namenjeno za prenos podatkov med raznimi napravami, npr. med racunalniki, telefoni in osebnimi pripomocki. Lahko se uporab­lja tudi za komunikacijo med ljudmi ali za dostop do spleta. Najpogosteje se uporablja kot brezžic­no omrežje WPAN (wireless PAN) za razlicne teh­nolologije, npr. bluetooth. Pant Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (das Band), kar pomeni vez, povezava, šarnir. V domacem izrazoslovju ta izraz pogosto uporabl­jamo za tecaj (npr. za vrata). Prim. Clenek, Zgib. Papir -vrste V tehniki se najpogosteje uporablja: 
• 
bel pisalni papir. ki je primeren za risanje s svincnikom; najpomembnejši podatek je masa papirja v g/m2 ; najpogosteje se uporablja tanjši papis 80 g/m2 , debelejši papir z maso od 125 do 250 g/m2 pa imenujemo tudi šeleshamer 

• 
transparentni (pavs) papir, ki je primeren za kopiranje in risanje s tušem 

• 
milimetrski papir s kvadratno mrežo, ki je 


primeren predvsem za risanje skic Papir proti koroziji Nekovinska prevleka, oblika protikorozijske zašcite. Jeklene predmete zavije­mo v poseben tanek papir, prepojen s kemijskimi snovmi, ki izlocajo nevtralne pline. Okrog pred­meta nastane zašcitni plašc, ki se obdrži dalj ca­sa. Tako lahko zašcitimo tudi aluminij in medi. Para Voda v plinskem agregatnem stanju, ki na­staja pri vretju. Pri tlaku 1 bar je temperatura vretja vode 100°C. Pri tej temperaturi so možna tri stanja snovi: 
1. 
Vrela voda 

2. 
Mokra vodna para:mešanica vrelih vodnih kap­ljic in nasicene vodne pare. V tem podrocju je potrebno dolociti suhost pare x [kg/kg ali %]: 


X = m are / (mare + mkapljevinel 
pp

x = O . imamo samo vrelo kapljevino brez pare x = 1 . imamo samo suho vodno paro 
3. Suha ali nasicena vodna para. Ce nasiceno vodno paro še naprej segrevamo, dobimo pregreto vodno paro. 
Razen vodne pare poznamo tudi druge vrste par. V splošnem je para kemicno cista snov v plina­stem stanju, ki nastaja iz tekocine ali trdne snovi. Para­
1. 
Predpona za 1,4-položajni izomer aromatskih spojin (kadar imamo dva substituenta). Pnv. NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami. 

2. 
Predpona, ki pomeni za, pri, zraven, ob, vzdolž, preko, z obeh strani: parabola, paralaksa itd. 


Prim. Orto-. Paradoks Presenetljivo protislovje -nasprotu­joca si trditev ali presenetljiva situacija, ki naspro­tuje intuiciji ali logiki, npr. spodnja risba: 


Parafin Sinonim za nasicen alifatski ogljikovodik, posamezne vrste glej pod geslom Alkani. Parafin (vosek)je zmes trdnih alkanov (nasicenih ogljikovodikov) z vec kot 20 ogljikovimi atomi. V naravi ne obstaja, dobimo ga pri suhi destilaciji rjavega premoga, iz gaca (stranski proizvod pri predelavi nafte). Gac je potrebno ocistiti, zaradi razlicnih nacinov cišcenja poznamo okoli 400 razlicnih vrst parafinov. Naj pogosti parafini imajo tališca od 48 do 58 ° C. Parafin ni reaktiven, ni strupen, ni topen v vodi, je brezbarven in je gorljiv. Uporablja se predvsem za izdelavo svec, za impregnacijo papirja, platna. lepenke, iverke, za izdelavo vazelina in tudi v prehrambeni industriji -npr. za premaz sirov. Paralaksa Dozdevna premaknitev predmeta zaradi spremenjenega opazovališca. 
pravilno 


Pri odbiranju rezultata poglejmo na skalo merila pod pravim kotom, da bo odbirek pravilen. Sin. napaka pogleda. Prim. Pogrešek. Paralelepiped Geometrijsko telo, ki je omejeno s tremi pari vzporednih in skladnih paralelogra­mov. Nabolj preprosta paralelepipeda sta kocka in kvader. Z deformacijo osnovnih ploskev kvadra v rombe pa nastanejo zahtevnejši paralelepipedi. 
Paralelni prikljucek Glej RS-232. Paramagnetizem Lastnost snovi, katerih atomi ali molekule imajo permanentni magnetni dipolni moment: krom, platina, tekoci kisik, aluminij, mag­nezij, mangan, natrij, kalij, bakrov klorid ... Magnetni momenti nimajo oblikovane smeri,zara­di cesar se njihova magnetna polja v povprecju izravnajo(niso magneticni). Kadar pa postavimo takšno snov v zunanje mag­netno polje, se magnetni momentiatomov in mo­lekul obrnejo v smer polja,njihova magnetna polja ojacajo zunanje magnetno polje. V nehomogenem magnetnem polju sili paramag­meticno telo na kraj gostejšega polja. Relativna permeabilnost paramagneticnih snovi µ, je vecja 
od 1 in je blizu 1 . Paramagnetizem se lahko opazuje tudi na fero­magneticnih materialih, npr. volfram. 
Parameter 

1. 
Vrednost,ki se uporablja za ocenjevanje,vred­notenje, merjenje. Npr. ~ hrapavosti: Ra, R,. 

2. 
Konstanta ali spremenljivka, ki ima pri doloceni funkciji vecji pomen.Npr.~ hiperbole, parabole. 

3. 
Nastavitvene vrednosti in pogoji, ki se jih mo­ramo držati pri nekem delovnem postopku, npr. nacin vpenjanja obdelovanca v stružnico, nacin kontrole izdelka, nastavitev vrtilne hitrosti (podajanja) pri frezanju itd. 


Parcialen Delni, nepopoln, ki se nanaša samo na del neke celote. Parcialni tlak: tlak plina v plin­ski mešanici, ki bi ga imel, ce bi sam zapolnjeval isti prostor. Prim. Daltonov zakon. Parcialni tlak Tlak nekega plina v plinski mešani­ci, ki bi ga ta plin imel, ce bi sam zapolnjeval isti prostor. Sin. delni tlak. Prim. Daltonov zakon. Parica Dvojna izolirana prepletena žica, ki je na­stala za potrebe telefonskih komunikacij. Je eden 
Stran 3 

najstarejših prenosnih medijev za pošiljanje sporocil. 
Pariteta 

1. 
Dodatni bit, ki služi odkrivanju napakv bajtu ali besedi pri prenosu ali shranjevanju. 

2. 
Enakopravnost, enakost, enakovrednost. Izvira 


iz ang. parity. Parkirni senzor Brezdoticni senzor za cestna vozila, ki med parkiranjem opozarja voznika na ovire. Nacinov delovanja je veliko: ultrazvocni sis­tem, elektromagnetni sistem, snemanje s kamero itd. V zvezi s pomožnimi napravami pri parkiranju obstaja tudi vec kratic: PTS -Parktronic System, PDC -Park Distance Control itd. Parkofag Glej Novo srebro. Parni tlak Tlak vodne pare (ang. steam pressure) npr. v parni lokomotivi: 

PRENOS MOCI 

Parni tlak je lahko tudi tlak plinske faze neke druge kapljevine ali trdnine v danem trenutku in pri podanih pogojih. Angleški izraz vapor pressure (direktni prevod: hlapni pritisk) pa se pogosto napacno prevaja v besedno zvezo parni tlak, ceprav je s tem mišljen uparjalni tlak (tlak uparjanja), glej istoimensko geslo. Paropropustnost Najpogosteje uporabljamo izraz faktor upornosti difuzije vodne pare, ki ga oznacujemo z grško crkoµ in je brez enote. Pove, za koliko je upor pri prehodu vodne pare pri ne­kem materialu vecji kot prehod vodne pare po zraku -višja vrednost pomeni vecja parozapor­nost materiala: zrak 1 ; paropropustne folije <0,5; mineralne volne 1 -1,6; Luknjicav EPS 6 -15; beton 15 -90; EPS 20 -60; les 40 -60, PUR plošce 40 -60, ekstrudirani polistiren XPS 80-200; bitumenska lepenka 1200-2500, okensko steklo, 
10000; PVC folije 10000 -42000, HDPE 80000; bitumenski trakovi 20000, kovinske folije 600000. 
V nemško govorecem svetu se uporablja Sd-Wert, ki je pravzaprav enak koeficient kot µ, le da se izraža v metrih [m] -koliko m zraka nadomesti 1 m proucevanega materiala. Pasameter V splošnem je to natancno merilno orodje, ki meri zunanje mere obdelovancev, lat. passus: korak. Najpogosteje je pasameter vijac­no merilo z merilno uro, na kateri so oznacena dopustna odstopanja. Ima merilno rocico in se uporablja na podoben nacin kot zevni kaliber: 

Sin. vijacno merilo s komparatorjem. Pascalov zakon Spoznanje: ce se tlak ustvari na kateremkoli delu mirujocega ali zaprtega fluida, se bo socasno, enakomerno in z isto intenzivnost­jo prenašal po celotnem fluidu (po vsej tekocini ali plinu) in to enako v vseh smereh -pravokotno na vse ploskve,ki so v stiku s fluidom. 
Ce npr. stiskamo napihnjen in zavezan balon ba­lon, na ta nacin dvigujemo tlak stisnjenega zraka v balonu. Povecanje tlaka se bo enakomerno raz­poredilo na vse površine balona: 
Ferdinand Humski 


Tlak v zaprtem prostoru lahko povecujemo tudi tako, da zrak v zaprtem prostoru stiskamo z ba­tom. Tudi v tem primeru se bo povecanje tlaka enakomerno porazdelilo na vse površine: 

F 

Manometer bo kazal enako vrednost, ne glede na to, kje ga namestimo: 
BATNA SILA F 1 
BATN. POVRSINAA t 


Pasiva V knjigovodstvu: KONTI DOLGOV, ki po­vedo, komu in koliko neko podjetje dolguje. Be­seda kapital v bilanci stanja pri tem pomeni last­ništvo tega podjetja, ostale postavke pa so obvez­nosti do drugih oseb (fizicnih ali pravnih). Prim. Aktiva. Pasiviranje Tvorba tanke plasti na nežlahtnih kovinah (npr. na AI, Cr in Fe), ki kemijsko ne rea­gi@ z okolico, je neaktivna oz. pasivna. Pasivna plast je odporna na korozijo (razjedanje), zato šciti kovino (tudi pred kislinami) in je pregrada,ki zavi­ra nadaljnji proces oksidacije. Pasivacija je uspešna le v primeru, ce so oksidne in druge plasti dovolj trdne (kompaktne) ter kemic­no obstojne v obdajajocem mediju. Pri tem je zelo pomembno, da je pasivna plast gosta. Pasivator: snov, ki tvori zašcitno pasivno plast. Zanjo je znacilna velika afiniteta do kovin,saj rea­girajo s kovino. To so kisik, oksidacijske kovinske soli in anioni. Ant. inhibitorji. Primer pasiviranja: krom kot legirni element oksidi­ra in tvori zašcitni oksidni sloj na nerjavnem jeklu. Umetno pasiviranje se lahko doseže: -z anodno oksidacijo, npr. eloksiranjealuminija, -z oksidiranjempoliranih površin kromovih ner­
javnih jekel z dušikovo kislino, -s kromovo kislino (glej Kromatiranje), -s premazom minijana železu. Pasivna varnost Varnost v avtomobilu, ko nes­rece ne moremo vec prepreciti. Varovalne na­prave morajo v tem primeru cim bolj ublažiti posle­dice, predvsem prepreciti smrt potnikov in zmanj­šati možnost poškodb. Pasivno varnost v avtomobilu predstavljajo sledece konstrukcijske rešitve in naprave: 
• 
varnostni pas, vzglavnik in zracne blazine 

• 
varnostna karoserija; 

• 
natezna naprava za pasove; • oblazinjeni deli avtomobila; 

• 
varnostni volanski drog; 

• 
varnostno steklo; 

• 
plasticni blatniki (zaradi pešcev) itd. Pasnica Lamela (trak) pri jeklenih konstrukcijah. Pastorek Zobnik z majhnim številom zob. Majhno zobato kolo, izrezano na gredi. Nem. der Ritzel. 


Ferdinand Humski Pasunga Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine: die Passung -ujem, prileg. žPatent Z zakonom zašcitena izkljucna pravica 
gospodarskega izkorišcanja novega izuma za doloceno dobo. Prim. Intelektualna lastnina. 
Patentiranje Poseben postopek kaljenja in vle­cenja jekla, s katerim dobimo žico z veliko mejo plasticnosti in z visoko natezno trdnostjo. Žica 
gre najprej s hitrostjo 5-24 m/min skozi tunelsko pec dolžine~ 20 m, v kateri se segreje na temper­aturo kaljenja (30-50 ° C nad G-S-K). Iz peci tece žica takoj z enako hitrostjo 5-24 m/min v kopel raztaljenega svinca ali v solno kopel, kjer se austenit pri temperaturi ~ 500 ° C izotermicno transformira v sorbit. Sorbitna struktura je drob­nolamelarna, zelo trdna in primerna za nadaljnje vlecenje. Kombinacijo patentiranja, vlecenja in morebitne dodatne toplotne obdelave (npr. pop­ušcanje) uporabljamo za žice posebno velikih trd­nosti (1200 -2200 N/mm2), iz katerih izdelujemo vzmeti, žicne vrvi, klavirske in kitarske strune, žice za prednapeti beton ipd. Patina Površinska plast na bakru, zeleni volk, kem. bakrov hidroksid karbonat CuCO3 ·Cu(OHb­
Patiranje Glej Baker. Patrica Vtisno orodje pri stiskalnicah,ki se gib­
. 
tako, da pritisne obdelovanec k mirujoci matri­ci -to je v bistvu pestic. ki ne prebija. Razen pla­sticnega preoblikovanja plocevin lahko patrica tu­di izdeluje gravure ali vdolbine v obelovanec. Sin. 

m. 
Nem. die Patrize. Prim. Pestic. Lat. pater. oce. 



MAlRICA 
1 2 

PLOCEVINA PAlRICA 
PRITISK 

Kako razlikujemo patrico in matrico: 
• obliki patrice in matrice PRIMERJAMO Z OBLI­KO PLOCEVINE (koncnega izdelka, glej risbo) 
• opazujemo površino 1 (ki gleda proti matrici) in površino 2 (ki gleda proti patrici); površina 1je pomembna, kadar želimo na iz­delku prikazati izboceni del plocevine; pravimo, da je površina 1 pozitivna, nasproti ležeca plos­kev (matrica) pa ima negativno obliko površine 1 površina 2pa je pomembna npr. pri vtiskovanju znakov, crk ipd.; pravimo, da ima površina 2 pravilno obliko, nasproti ležeca ploskev (patrica) pa ima zrcalno podobo površine 2 
• 
PATRICA ima pozitivno obliko (pretežno izbo­cen relief,tako kot 1) in zrcalno podobo (glede na 2: ce npr. želimo na izdelku videti crko B, tedaj moramo na patrici narediti zrcalne izbok­

line,torej a ); risba prikazuje primer za crko a: 

• 
MATRICA ima negativno obliko (glede na 1: kjer ima 1 izbokline, tam ima matrica vbokline) in pravilno podobo (enako kot 2, ni treba zrcaliti) 




Pavs papir Prosojni papir, primeren za risanje s tušem. Prim. Transparenten. Beseda izhaja iz nem. Pauspapier -papir, ki je primeren za rocno kopiranje s pomocjo dodatne svetlobe (Lichtpaus­verfahren). PC Glej Prodajna cena. PC -osebni racunalnik Racunalnik, prilagojen za osebno rabo. Ang. personal computer. Vrste: namizni recunalnik (desktop), prenosni racunalnik (notebook, laptop itd.), tablicni racunalnik, dlanc­nik, pametni telefon itd. Sestavlja ga: 
• strojna oprema (glej Hardware) in 
Stran 4 

• programska oprema (glej Software). Zagon PC-ja: 
a) Najprej napajalnik pošlje napetost vsem kom­ponentam PC-ja. 
b)Zacnejo se izvajati ukazi BIOS-a (temeljnega vhodno -izhodnega sistema), ki so shranjeni v ROM-u, t.i. samotestiranje:pomnilnika RAM, trdega diska (velikost in tip), razširitvenih kartic, raznih naprav (DVD, USB itd). Ce je kaj narobe, PC zapiska. 
c) Nalaganje operacijskega sistema na RAM (zbu­
janje, booting, boot-up oz. "butanje"). Kako racunalnik deluje, ko je zagon koncan: 
1. 
Najprej se vnašajo ukazi (z miško ali preko ta­stature). 

2. 
Sledi obdelava ukazov v CPU: krmilna enota ukazuje, racunske operacije se izvajajo v arit­meticno logicni enoti, delovni pomnilnik (RAM) pa shranjuje vmesne in koncne rezultate. 

3. 
Delovni pomnilnik (RAM) med delom sprejema tudi navodila iz trdega diska. 

4. 
Rezultati izracuna se posredujejo uporabniku 


Model delovanja racunalnika je že leta 1945 opi­sal madžarski matematik John von Neumann: 

MIKROPROCESOR (CPU) 
KRMILNA ENOTA 

PC -umetne mase Kratica za polikarbonat, 
umetna masa. LASTNOSTI PC se lahko primerjajo s PMMA: Fizikalne lastnosti splošne: gostota ~1,2 kg/dm3 , prozoren, odporen na svetlobo; toplotne: dolgo­rocno uporaben od -40 do + 135 ° C, tališce 155 ° C, T147 ° C; mehanske: žilav, odporen na udarce, 
9 
ne pa proti praskam, tog, trpežen material, trd, natezna trdnost ~65 N/mm2 . Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): ekstrudiranje (vlecenje) v cevi, palice, profile, ka­landiranje (listici od 0,5 do 20 mm in filmi), brizga­W v koncne izdelke itd. Kemicne lastnosti:težko gorljiv, obstojen proti ki­slinam, alkoholom, olju, bencinu in lugom; neob­stojen na koncentrirane kisline, luge, benzol. Trgovska imena:Lexan, Macrolon. 
RAZV RSTITEV PC: komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je homopolimer, popravila: lahko ga upogibamo, vrtamo, lasersko režemo; nacini prepoznavanja: brez ognja ugasne, pri gorenju se tvorijo mehurji, diši po fenolu. 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
PC nastane s polimerizacijo bisfenola, v reakciji sodeluje tudi fosgen COCl2 : 

Bisfenol je zdravstveno problematicna spojina, ki naj bi v telesu imitirala delovanje estrogena in s tem povzrocala motnje. 
UPORABA PC: ocala in ocesne lece, prozorne strehe (plošce, npr. za tople grede), plastenke z zamaškom za pitje brez odpiranja, CD-ji, ohišja, kovcki, mobilni telefoni, nekateri LCD zasloni, vo­jaška in policijska industrija (celade, šciti) itd. 

11. 
·­
PC 

PC koda za recikliranje je 07 PC -vzdrževanje Med redno vzdrževanje racu­nalnika spada npr. redno izpihavanje notranjosti sistemske enote, najmanj na vsaki 2 leti. Za to potrebujemo kompresor~ 1 kW, s 15 -20 L tlacno posodo, regulatorjem tlaka in s pištolo za izpiho­vanje. Izpihovanje nastavimo na 2 bar (prevelik tlak lahko povzroci poškodbe na ventilatorcku). PCB Kratica za tiskano vezje (glej geslo Vezje), ang. printed circuit board. PCI Paralelno racunalniško vodilo s posebno obliko razširitvene reže. Služi predvsem za priklop zunanjih komponent, npr. za omrežno kartico (po­vezava z drugim racunalnikom), modem za inter­net, izhod za USB, za SCSI, za paralelni izhod, za graficno kartico, LAN kartica itd. PCI vodila so na prvi pogled podobna AGP, vendar imajo drugacne dimenzije, razlikujejo pa se tudi po barvi: 
AGPslot 
PCI slots 


Ang. Peripheral Component lnterconnect. Prim. AGP, Maticna plošca. Naslednja generacija z višji­mi hitrostmi se imenuje PCI Express oz. PCle. PCle PCI Express -modernejše PCI vodilo, ki je za razliko od PCI serijsko. Izvedbe vodil PCle: 
• 
PCI Express x1, ki je ožje od PCI 

• 
PCI Express x4, PCI Express x4 

• 
PCI Express x16, ki je širše od PCI 



Primerjava z ostalimi racunalniškimi vodili: 



DO NOTA TTEMPT TH IS TYPE OFCONNECTION! 
IT WILL NOT FIT ANO COULD DAMAGE YOUR COMPUTER! 

PCMCIA Mrežna kartica (kot npr. AGP ali PCI), oblikovana za laptop racunalnike, ang. Personal Computer Memory Gard lnternational Association. Novejša in ožja oblika se imenuje Expresscard. 


PDC Glej Parkirni senzor. PDF Acrobatov format, ki je varianta EPS forma­ta. Pogosto uporaben za distribuiranje. Ang. Portable Document File. PDR Angleška kratica za Paintless Dent Repair, kar pomeni popravilo (repair) udrtin (dent) na ka­roseriji brez uporabe barv (paintless). Pri tem gre predvsem za manjša ravnanja plocevine. Visoka kvaliteta modernih avtolicarskih premazov omogoca takšna popravila, še posebej zato, ker so barve dovolj elasticne. Vseeno pa je za takšna popravila potrebno veliko spretnosti, potrebno je uporabljati posebna orodja in posebne postopke. PE Oznaka za ozemljitveni zašcitni vod. Kratica izvira iz ang. Potential Earth. Ostale oznake poglej pod geslom Oznacevanje vodov. PE -umetne mase Kratica za polietilen oz. poli­eten, platicne mase (termoplasti). Znacilno trgov­sko ime je Koterm, za penasti PE pa Termosilent. 
LASTNOSTI PE: Fizikalne lastnosti splošne: 0,91 -0,94 kg/dm3 (mehak oziroma LOPE), 0,94 -0,98 kg/dm3 (trd HDPE); neobarvan je mlecno bel, pri zelo tankih folijah je skoraj prozoren; z narašcanjem gostote PE narašcajo natezna in upogibna trdnost, togost, trdota, temperaturna obstojnost, odpornost proti kemikalijam in topilom, pada pa transparentnost (prosojnost, prozornost); toplotne: lomljivost nastopi pri -50 ° C, LOPE uporaben do +60 ° C, HDPE do +95 ° C, tališce 120 -180 ° C; mehan­ske: natezna trdnost LOPE 4-16 N/mm2 , HDPE 21 -28 N/mm2 ; elektricne: odlicne elektroizolacij­ske lastnosti; pogosto ima mocan elektrostaticen naboj. Tehnološke lastnosti, predelovalni postopki: ekstrudiranje(vlecenje) v cevi, palice, profile, ka­landiranje, brizganje, napihovanje v kalupitd.; lah­ko je prozoren, primeren pa je tudi za obarvanje; popravila: zelo dobro se vari (z vrocim zrakom, z vrocim orodjem), zelo slabo se lepi zaradi nepo­larnosti (pomembna je pravilna predobdelava in uporaba ustreznih adhezivnih kontaktnih dvokom­ponentnih lepil), enako slabo je z lakiranjem. Kemicne lastnosti:pocasi gori z modrikastim pla­menom; odlicno kemicno obstojen proti mno­gim kemikalijam (kisline, baze, raztopine soli, vo­da, alkoholi, estri, olja, bencin ... ); neobstojen v mocnih oksidacijskih sredstvih, fiziološko je neo­porecen, je brez vonja in okusa. 
RAZVRSTITEV PE: 

komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je homopolimer, nacin pre-
Stran 5 

poznavanja: pocasi gori z modrim plamenom ter ob tem izloca vonj po parafinu. 
PRIDO BIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 

PE nastane z adicijsko polimerizacijo plina etilena: 







L.-P­

\H Hi 

Imajo molekularno maso med 10.000 in 40.000. 
VRSTE PE: 
Trd in tog PE z višjo gostoto je HDPE, LOPE pa je mehak PE z nižjo gostoto, lažji od vode. Zelo vi­soko gostoto imajo UHMWPE, srednjo gostoto oznacimo z MDPE, potem so še linearni LLDPE, XLPE itd. Obstajajo tudi kopolimeri PE. 
UPORABA PE: med vsemi plasticnimi masami so PE na prvem mestu glede na kolicinsko proiz­vodnjo -predvsem zaradi nizke cene in vse­stranske uporabnosti. 
Gospodinjstvo:glavna uporaba so plasticne vrec­ke in vrece (tudi mehurcaste), folije (npr. za shra­njevanje živil), plastenke, kozarcki in gospodinjs­ka oprema (posode, vedra, korita za pomivanje, koši za smeti), igrace ... Vozila, transport:doze (za motorno olje itd.), filmi, osne manšete, rezervoarji, zaboji za steklenice ... Gradbeništvo:izolacije za elektricne kable, umet­na trava, cevi za pitno in odpadno vodo, cevi za ogrevanje itd. 
PE izdelujemo tudi v obliki pen (kakor PS, PUR ali EVA), kratica je EPE foam,ang. expanded poly­ethilene foam, uporaba: kot podloga za pohodne plošce iz laminata. Sin. polieten. 

HDPE 

VRECKE 

EPE 


PE kode za recikliranje Pedal Nožno stikalo, nogalnik, stopalka. Izraz izvira iz nemšcine in anglešcine. Peeling Lupljenje, npr. barve pri licarstvu. Pehanje Tehnologija odrezavanja, pri katerem: -glavno premocrtno gibanje(sestavljeno iz delov­
nega in povratnega giba) opravlja orodje, -podajalno gibanjeopravlja obdelovanec,ki je vpet na delovni mizi, -globino rezanja nastavlja orodje, obdelovanec 
ali oba. Glavno gibanje, ki ga opravlja orodje, je lahko vodoravno ali navpicno (oznaceno rdece): 
Ferdinand Humski 


Z zeleno barvo je oznaceno podajalno, z belo pa primicno gibanje. Pehalni stroji so vodoravni (šepingi) in pokoncni: 

Spretni mojstri pa znajo pehati tudi na stružnici: obdelovanec vpnejo v stružno glavo, nož pa v streme -nato pa samo premikajo sani v vzdolžni 
(z) smeri, kar je sedaj glavno gibanje pri pehanju. Podajanje se nastavlja s precnimi sanmi. Orodje za pehanje je zelo podobno stružnemu no­žu. Najpogosteje uporabljamo orodje za notranje pehanje (npr. navpicno pehanje notranjih utorov za moznikev pestu) -ta orodja morajo biti daljša od obdelovanca in seveda dovolj ozka, vitka. Za­radi obdelovalne sile se odklanjajoin obdelava je zato manj natancna.Spodnja risba prikazuje tudi oblike, ki jih lahko izdelamo s pehanjem: 

Pehati: utrujati, gnati, npr. konja. Pehalo: orodje pri stiskanju (pehalo stiskalnice). Sin. pah. Prim. Skobljanje, Posnemanje, Elektroerozija, Phalo, Pah. Peletiranje Tehnološki postopek, pri katerem se vhodni material (ruda, oglje, koks, les, plastika, krmila itd.) oblikuje v pelete (granulate), ki so praviloma valjaste oblike. Valjasta oblika je zelo primerna za manipulacijo in avtomatizacijo. Peltonova turbina Impulzna turbina, ki jo je leta 1870 izumil Lester Allan Pelton. Primerna je za majhne pretoke in velike padce od 60 do 2000 m. Doseže izkoristek 85 -90%. 
TEKALNO KOLO 


PEN Nevtralni vod. Ostale oznake poglej pod geslom Oznacevanje vodov. PEN -umetne mase Polietilen naflalat, umetna masa iz družine poliestrov, termoplast. Dobro tesni pline, obstojen tudi pri povišanih tem­peraturah, proti raznim kemikalijam in UV seva­nju. Je alternativna embalaža za PET, predvsem za višje temperature (tudi do 85 ° C). Penasti materiali Za pripravo penaste strukture so primerni naslednji materiali: 
• 
skoraj vse umetne mase, vkljucno s steklom 

• 
kovine Nacini izdelave penastih materialov: 


1. S pomocjo fizikalnih principov,npr. zaradi spre­membe agregatnega stanja tekoce -plinasto. 
Ferdinand Humski 
2. 
S pomocjo kemicne reakcije,ob kateri se spro-šca plin. 

3. 
Mehanicno penjenje:plin se umeša v maso. Penaste snovi iz umetnih mas so lahko trde, poltrdne ali mehke. Trde penaste snovi so obicajno iz PS ali PU. Uporabljajo se za toplotno in zvocno izolacijo (tudi v avtomobilizmu: zlepljeno neposredno na notra­njo stran avtomobilske karoserije), pa tudi v var­nostni tehniki (v meckalnih conah). Poltrdne penaste snovi so žilave in odporne na obrabo, tako da lupine oziroma prevleke s folijo niso vec potrebne. Primeri: sedežne blazine za avtobuse, preobleka nosilca za armaturno plošco, oblazinjenje volana, odbijaci itd. Mehke penaste snovi so obicajno iz PET (PETE, poliester). Pravimo jim tudi mehka guma, ceprav z gumo nimajo veliko skupnega. Penetracija Prodiranje, prodor. Penetrant: sred­stvo ali orodje, ki predira, vdira, prepoji. Prim. Preiskava zvarov Penetracijsko število -glej Mazivne masti. Penetrantska kontrola Neporušitvena metoda (defektoskopija) za detekcijo razpok, npr. pri zva­rih. Enostaven in cenen postopek, ceprav z njim odkrivamo le napake ki so prodrle na površino materiala. Postopek se veliko uporablja v delavni­cah, kjer je varjenje eden od najvažnejših proce­sov proizvodnje: za železo, lito železo, malo in mocno legirano jeklo, aluminij, magnezij, baker in njegove zlitine, nikelj, titan, keramika, plasticne mase, trdo gumo, steklo. Vsak penetrantski sistem, ki se uporablja za pre­


iskovanje površin, je sestavljen iz penetranta, ci­stila in razvijalca. Potek preizkusa s penetranti: 
a) 
Cišcenje površine: mehansko, kemicno, razma­šcevanje z org. topili, cišcenje z vodno paro. Pri tem moramo paziti, da ne bomo napake zakrili. 

b) 
Nanašanje PENETRANTA: z nabrizgavanjem, s copicem, z namakanjem. 

c) 
Pronicanje penetranta traja najmanj 15 minut. 

d) 
Odstranjevanje odvecnega penetranta(s cisti­lom) in sušenje površine. 

e) 
Nanašanje RAZVIJALCA: elektrostaticno (suhi razvijalci), z nabrizgavanjem (mokri razvijalci). 

f) 
Razvijanje indikacije napake: cas je praviloma predpisan s strani proizvajalca, najmanj 15 min. 

g) 
Indikacija napak: 


• 
pri obarvanih (rdecih) penetrantih opazujemo barvasto sliko napake na belem polju: ob raz­poki se ob belem prahu pojavi rdeca crta, 

• 
pri fluorescentnih penetrantih opazujemo sliko s pomocjo UV svetlobe. 


h) Cišcenje površine: s površja odstranimo vse ostanke penetranta in razvijalca. 

1. Cl.NJE POVFl.INE 2_ NANASANJE PENETFIANITA 
I



1 ' 1 

(. ODSliflAN.IEVAN.IE !i .. UPOFIABA FIAZVIJALCA 
O[}'IECNEGA N P,.GLE[} 
II PENETFIANITA 


Penetranti so najvažnejša komponenta v siste­mu. Izdelani so na bazi mineralnih olj z dodatki. Imeti morajo lastnost dobre omocljivosti, da je hi­trost pronicanja penetranta v razpoke cim vecja in da je cas ucinkovanja na penetrant cim krajši. 
Hidrofilni penetranti se spirajo z vodo, lipofilni pa z 
organskimi topili. Zaradi boljšega kontakta na be­
lem polju so penetranti vedno obarvani (obicajno 
rdece) ali pa so fluorescirajoci. 
Z razvijalci izvlecemo penetrant iz razpoke na be­
lo površino pod vplivom kapilarnega ucinka. Del: 
-suhi razvijalci se obicajno nanašajo elektrosta-
Stran 6 

licno kot bel prah na preizkušane površine -mokri razvijalci (bel prah, pomešan s suspenzi­
jo) se nanašajo z nabrizgavanjem Kot cistilo uporabljamo vodo le pri odstranjevanju hidrofilnega penetranta s površine preizkušanega penetranta. Alkoholi ali klorirane org. spojine pa so namenjeni razmašcevanju površine ali za od­stranjevanje lipofilnih penetrantov. Neprijetne last­nosti alkoholov: nizka vnetišca (~10 ° C), klorirane org. spojine pa vcasih razpadajo v fosgen (bojni strup). Da bi se temu izognili, lahko lipofilne pen­etrante ocistimo s površine tudi s pomocjo emul­gatorjev. Prim. Preiskave zvarov, Defektoskopija, Popravila. Pentoda Elektronka s tremi mrežicami: krmilna, zašcitna in zaviralna. Pentode imajo boljše ojace­valne lastnosti kot triode. Slika se nahaja pod ges­lom Elektronka. Penzel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Pinsel), kar pomeni copic. Pepelika Starejše ime za kalijev karbonat K2CO3, 
ki so ga nekoc pridobivali s izluževanjem iz rast­linskega pepela. Prim. Bakrenje, Steklo. Perforacija Luknjanje, tudi luknjicavost, ang. perforation. Izraz je ozko povezan z zrnatostjo in granulacijo, npr. pri oznacevanju velikosti zrna brusnega papirja (P12, P80 itd.) -geslo Brušenje. 


Periferen Obroben, oboden, obkrajen, na zuna­njem robu ležec, okoliški. Periskop Opticna naprava, ki omogoca opazo­vanje iz kritja, zavetja. Uporablja se v vojaške na­mene in tudi v diagnostiki. 


Perlator Razprševalec -mrežni nastavek, ki se privije na vodovodno pipo. Perlator vodo fino raz­prši na drobne kapjice, zato lahko z manjšo kolici­no vode pomijemo vec posode ipd. Na ta nacin varcujemo z vodo. Nem. die Perle -kapljica, v slo­varju tujk pa lahko beseda perl pomeni sukanec. 

Na sito perlatorja se oprijemlje tudi umazanija in delcki apnenca, zato je voda mehkejša. Vendar, scasoma se perlator zamaši in ga je treba ocistiti: za nekaj ur ga položimo v mocno koncentriran kis, lahko tudi v solno ali citronsko kislino. Dobro ga je tudi pošcetkati. Takšno vzdrževanje je treba po­navljati vsakega pol leta. Perlit Finozrnata struktura, sestavlja jo 88% feri­rn in 12% sekundarnega cementita Fe3C, ki sta 
med seboj zrašcena.Nastane pri 0,8% C. Dobimo ga pri zelo pocasnem ohlajanju v peceh, evtek­toidna reakcija poteka pri 723 ° C: 
Yzmesni kristali tt a,mesni kristali + Fe3C Perlit je evtektoid. Glede na obliko locimo: 
a) Lamelami perlit je nekakšen sendvic,sestav­ljen iz tankih trakov (lamel)trdega cementita in mehkega ferita. Nastane kot produkt evtektoid­ne reakcije, pri razpadu austenita. Bele lamele so feritne, temne pa cementitne. Perlit je tem trši, cim manjše so lamele cementita. Lamelni perlit ni primeren za obdelavo z odrezavanjem, ker se orodje hitro obrabi zaradi rezanja trdih slojev cementita. Lamele cementita pa povzro­cajo težave tudi pri postopkih preoblikovanja. 
b)Zrnati perlit dobimo, ce žarimo jeklo na mehko tik pod evtektoidno crto PSK.Pri tem se lamele Fe3C okrepijo in nastanejo zrna.Pri odrezava­
nju nož zrna ne reže, temvec jih odriva v mehko feritno osnovo -orodje se manj obrabi in obde­lovalnost je boljša kakor pri lamelarnem perlitu. 
Zaradi velike vsebnosti ferita je perlit magneticen. Zaradi izlocenega Fe3C je trdnost perlita mnogo vecja od ferita: nat. trdnost crm 700 -900 N/mm2, 
= 

raztezek o = 12%, trdota ~ 220 HV oz. 15 HRC. Pri nekoliko hitrejšem ohlajanju austenita (npr. na zraku) dobimo dobimo namesto lamelarnega per­lita bolj finozrnato strukturo -sorbit.Ce ohlajamo še hitreje (npr. v olju), nastanejo bainiti. Pri najvecji 
hitrosti ohlajanja (npr. v vodi) dobimo martenzit. Prim. TTT diagram. Prav 0,8% C je meja, ki deli ogljikova jekla na: 
-podevtektoidna C < 0,8% -evtektoidna C 0,8% 
= 

-nadevtektoidna C > 0,8% Perlitna jekla To so vsa ogljikova jekla in vecina konstrukcijskih ter orodnih jekel z majhno kolicino legirnih primesi. Meja perlitnih (evtektoidnih), nad­perlitnih in podperlitnih jekel je v primeru legirnih primesi nekoliko pomaknjena. Vsa perlitna jekla 
lahko termicno obdelamo ali kalimo. Perlon Trgovsko ime za PA, poliamid, umetna masa. 
Permeabilnost 
1. 
Propustnost, lastnost sten ali open, da prepu­šcajo pline ali kapljevine. Npr. ~ za vodo. Opne, ki prepušcajo le topilo, ne pa raztopljene snovi, so polprepustne ali semipermeabilne. 

2. 
Magnetna permeabilnost je razmerje med: -gostoto magnetnega polja v snovi,ki napol­njuje ves prostor, kjer je polje in -gostoto magnetnega polja v praznem prosto­lli, ce v polju ne bi bilo snovi 


Velja enacba: B µ,.-H µ·H 
= = 

B ... gostota magnetnega polja v snovi [T=Vs/m2] µ, ... relativna permeabilnost snovi [/] 
. .. indukcijska konstanta [4·n·10-7Vs/Am] µ ... permeabilnost snovi [Vs/Am] H ... jakost magnetnega polja [A/m] Glede na relativno premeabilnost se snovi deli­
jo na: -diamagnetne (µ,<1 ), -paramagmetne (µ,>1 in µ, je blizu 1) in -feromagnetne (µ,>1 in µ, je med 103 in 104); 
pri feromagnetnih snoveh µ, ni konstantna, temvec je odvisna od H. 
Relativna permeabilnost nekaterih snovi: met­glas (kovinsko steklo Fe78 B1 3S19) 1.000.000; cisto Fe 99,95%, normalizirano 20.0000; ko­
balt-železo 18.000; elektricarsko jeklo 4.000; feritno nerjavno jeklo 1.000-1 .800; martenzitno nerjavno jeklo, normalizirano 750 -950; ferit (manganski cink) 640; ferit (niklov cink) 16-640; ogljikovo jeklo 100; nikelj 100 -600; martenzit­no nerjavno jeklo 40 -95; austenitno nerjavno jeklo 1,003 -7; neodimijev magnet 1,05; platina 1 ,000265; aluminij 1 ,000022; les,zrak in beton ~ 1; vakuum 1 (po definiciji); baker 0,999994; voda 0,999992; bizmut 0,999834; superprevod­niki O. Prim. Magneticnost, Jakost magnetnega polja. 
Permitivnost Dielektricna konstanta, glej Dielektricnost. Permisiven: dovolilen, ki dovoljuje, dopusten, prepušcen. Permutacija Menjava, zamenjava. Tudi spre­memba vrstnega reda, ang. permutation. Peroksid Spojina s splošno formulo M2O2 ali 
Perpetuum mobile Lat. izraz s pomenom "veno­mer gibljiv", torej nenehno delujoci stroj. Poznamo dve definiciji: 
1. 
Perpetuum mobile prve vrste je stroj, ki delu­je brez dovajanja energije. Takega stroja ni mo­goce realizirati, ker je v nasprotju: -z zakonom o ohranitvi energije -s prvim zakonom termodinamike -energije ne 

moremo ustvariti iz nic ali jo uniciti 


2. 
Perpetuum mobile druge vrste naj bi preje­mal samo toploto in oddajal samo delo.Naspro­tuje drugemu zakonu termodinamike (entropij­ski zakon). 


Pertinaks Slovenski naziv za trgovsko znamko Pertinax -laminat iz stisnjenih plasti papirja, im­pregniranih s fenolno smolo. Pogosto se uporab­lja tudi kratica FR2 (Flame Resistant 2) ali Hp2061. Je rumene barve, neprozoren, natezna trdnost 130 M Pa, temperaturno obstojen na daljše obdobje do 120 ° C. Ker je izolacijski material, se uporablja tudi kot podlaga (plošce) za tiskana vezja:standardna debelina je 1,5 mm, pa tudi 1 in 0,5 mm. Gostota p = 1,3-1 ,4 g/cm3. Temp. upora­be: do 122 ° C. Namesto pertinaksa se uporablja tudi vitroplast. Pertlanje Žargonski (strokovni) izraz v branži preoblikovanja plocevin, ki pomeni zgibanje.Izvor besede je verjetno nemški. PES Kratica za poliester. Glej PET. Peskanje Tehnološki postopek odrezavanja, pri katerem pištola za peskanje izstreljuje snop brus­nih zrnc,ki udarjajo na površino obdelovanca z veliko hitrostjo. Zaradi velike hitrosti brusna zrnca razbijajo in odstranjujejo necistoce na površini. Brusna zrnca (abrazivni material) so lahko iz kre­mencevega peska, elektrokorunda, bakrove žlin­dre, jeklenih kroglic, sode itd., pištola za peskanje pa praviloma deluje na stisnjen zrak. Zrak dova­jamo pod tlakom 3 -1 O bar, hitrosti ob izteku iz šobe pa znašajo 300-800 m/s. Poraba zraka je odvisna od vrste pištole in pre­mera uporabljene šobe ter se podaja pri ~ 6 bar: 
• 
manjše pištole od 170 L/min navzgor • obicajne rocne pištole od 350 L/min navzgor 

• 
v peskalnih kabinah presegamo tudi 2 m3/min 



S peskanjem odstranimo kovinske okside (rjo) in necistoce, istocasno pa lahko povecamo ali zmanjšamo hrapavost površine, da pripravimo osnovo za nanašanje zašcitnih sredstev, lužilali galvanskih prevlek. Hrapavost površine po obde­lavi je odvisna od materialov, ki jih uporabimo za peskanje. 
Peskamo lahko kovinske materiale (npr. notranje peskanje bojlerjev), les, opeko, kamen, steklo in drugo. Vrste naprav za peskanje: peskalni sistemi, mobilni peskalni stroji, peskalni roboti, peskalne komore in peskal ne kabine. Posebnost je cišcenje in obdelava površin s suhim ledom. 
ZBIRALNIK 
OSVETLITEV PRAHU FILTER 
ZRAK 
NOŽNI PEDAL 




PEST analiza Podjetniška analiza, ki nam poma­ga dolocati strategijo podjetja. Kratica pomeni Po­litical Economic Social and Technological ana­lysis.Potrebno je torej preveriti politicno, ekonom­sko, socialno in tehnološko stanje na tržišcu ter na tem podrocju iskati svoje priložnosti, rešitve za izogibanje nevarnostim itd. Primer: prodaja izobraževalnih igrack. Obicajno jih prodajamo v šolah, vendar Slovenija ima trenutno politicne ukrepe na podrocju izo­braževanja, ki vodijo v varcevalne ukrepe in zato šole ne bodo kupovale tehnoloških igrack. Torej: usmerimo se raje na sejemsko prodajo. Pestic Palicast del orodja za štancanje, rezanje (prebijanje) ali vlecenje (vlecni~, vlecni trn). Glej risbe pod gesli Matrica, Orodja za plasticno preob­likovanje. Prim. Matrica, Patrica. Pesto Strojni element, ki se natakne (prilagodi) na os, gred, sornik ali na zatic. Obicajno je to osred­nji del kolesa in ima v sredini izvrtino (luknjo), skozi katero gre os. Pesto je lahko izdelano v enem kosu skupaj s ko­lesom,narejeno je lahko kot posebni sestavni del iz enega kosa ali pa je sestav (sklop), ki razen prevrtanega sestavnega dela vsebuje še ležaj, vezni element (zagozdo, moznik ... ), varnostni element (zatic ... ) ipd. Primer pesta na prednjem kolesu bicikla: 

1 -PESTO 
2 -NAPERKI 
3-0BROC 
4-ZRACNICA 


5-PLAŠC 


Pesto je lahko z osjo ali z gredjo povezano: 
a) 
Na gibljiv nacin,kot premicna zveza: pesto se vrti okoli osi, ali pa se os vrti znotraj pesta. Pesto in os sta povezana preko ležajev (kotal­nih ali drsnih, tudi notranji del pesta je lahko drsni ležaj). 

b) 
Kot trdna zveza: 


• 
z veznimi elementi: moznik, zagozda, krcni obroc, natezni obroc itd. Zveze pesta z gredjo 

• 
s tesnim ujemom 



Primer sestava premnik -pesto pri avtomobilu: 
PREMNIK 


\ ·SCIT 




!2!1
PREDNJI TESNILNI OBROC 

LEžAJ 
Zavorni kolut je lahko eden kos skupaj s pestom: 
POKROV
Ferdinand Humski 
ZAVORNI RAZCEPKA 
/ 

/{!iA 
Stran 7 
ŠCIT 

R202, pri cemer je M kovina, R pa organska sku­pina. Kisikova atoma sta pri tem med seboj 
povezana z enojno vezjo. Najpomembnejši je 
vodikov peroksid H202. Organski peroksidi se nahajajo v poliestrskih trdil­
OBROC . 


. .o. o,.(\& L11.r11CA 
\' NOTRANJI LEžAJ 
POKROV MATICA 

nih masah, npr. v kitih. So jedki za kožo. Pršec 
peroksida je treba takoj popivnati in oprati z vodo. 
LEžAJ 
Prim. Napera, Platišce, Os, Gred, Venec. PET Kratica za polietilen tereflalat, družina nasicenih poliestrov,umetna masa. Trgovska imena: lmpet, Rynite, Celliant, Diolen, Trevira, Tergal itd. Sin. PETE, PES. 
LASTNOSTI : Fizikalne lastnosti splošne: gostota 1 ,38 kg/dm3; toplotne: dobro temperaturno obstojen, tališce pri 250 ° C, temperatura uporabe od -30 do +110 ° C; 
mehanske: visoka trdota in togost, odporen na udarce, žilavost, natezna trdnost 55-75 N/mm2 . Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): lah­ko jih pripravimo kot vlakna ali kot trdno plasltiko 
(trdna struktura nastane skupaj z razlicnimi vlak­ni). predsušenje je potrebno, brizganje je možno, ekstrudiranje v folije in polizdelke, termoformiranje manjših plošc in folij. popravila: lepljenje, varjen­i.§., odvzemanje, tudi poliranje je možno. 
Kemicne lastnosti:odlicen material za zadrževa­nje vlage, higroskopicen, obstojen v aciklicnih in 
aromatskih ogljikovodikih, oljih, mašcobah, peni­lih, vodnih raztopinah soli, baz in kislin; neobsto­.m_n v vroci vodi in pari, acetonu in halogeniranih ogljikovodikih (kloroform, diklormetan), koncentri­ranih kislinah in bazah, fiziološko ni nevaren. 
RAZVRSTITEV : komercialno je plasticna masa, tehnološko je amorfni ali polkristalen termoplast kemicno je kopolimer, nacin prepoznavanja: gori z mocnim sajastim plamenom, pri gorenju kaplja 
PRIDO BIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
Homa ali kopolimer, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo monomerov diola in dikarboksilne kisline. Nastane s polimerizacijo etilen tereftalata: 



f:.:-1 
VRSTE: Zelo podobne lastnosti ima polibutilen­tereflalat PBT. Obstajajo tudi polizlitine s PC in PET -elastomeri. 
UPORABA: 
• 
plastenke za pijace, folije so primerna embalaža za pakiranje hrane 

• 
vlakna se uporabljajo kot tekstil za oblacila, i.fil!_: @, cerade, vrvi, samolepilni trakovi za elektro­izolacijo, mehki penasti materiali (t.i. poliestrske pene) za vzmetnice, za tapecirano pohištvo 

• 
za avtomobilske karoserijske dele, dele letal, la­dijske lupine, gradbene elemente, drsne ele­mente, zobnike, kolute, stikala, ohišja zapestnih ur, grla luci, držaje likalnikov, posode za mikro­valovne pecice, tecaje, kolesa itd. 

• 
uporablja se tudi kot sušilno sredstvo 




Ferdinand Humski Stran 8 
& 


PETE 

PET koda za recikliranje je 1 Petrolej Druga frakcija pri destilaciji nafte. Vsebu­je ogljikovodike od C1 O do C20. Delitev: 
• 
motorni(za motorje), 

• 
specialni(za signalne naprave, za inkubatorje), 

• 
svetilni(za razsvetljavo), 

• 
petrolej za peci. Sin. kerosin. Uporabljamo ga tudi pri odrezavanju, za hlajenje in mazanje pri fini obdelavi aluminija ter njegovih zlitin -ker dobro preprecuje lepljenje odrezkov na orodje. To se namrec pogosto dogaja pri ob­delavi mehkejših materialov, še posebej pri viso­kih rezalnih hitrostih. PEVA Glej EVA. PF Kratica za fenoplast (fenolne smole), umetna masa, duroplast. Nastanejo pri polikondenzaciji 



pH Merilo za kislost oz. bazicnost vodnih raz­topin. Uporablja se za navajanje koncentracije vodikovih ali hidroksidnih ionov v vodnih raz­topinah: -raztopina je nevtralna pri pH = 7, -kislost narašca od pH = 7 proti pH = O, -bazicnost pa narašca od pH = 7 do pH = 14. Izmerimo lahko le pH vodnih raztopin, pH mašcob ali trdnih snovi pa ne merimo izmeriti. Natancna definicija pH: negativni dekadicni loga­ritem molarne koncentracije oksonijevih ionov: 
pH = -log[H3O+] Koncentracija oksonijevih ionov se vnaša v mol/L. 
postavimo v zunanje elektricno polje. Piezoelektricni kristali so npr. kremen, turmalin in rošelska (Seignetova) sol (natrijev-kalijev tratrat). Uporaba: za spreminjanje mehanicnega nihanja v elektricno nihanje ali obratno, npr. gramofon, mikrofon, ultrazvocni izvir, frekvencna stabilizacija oddajnikov in kremenovih ur, za merjenje hitro se spreminjajocega tlaka. Glej sliko pod geslom Napetost -elektricna. Piganje Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (biegen, umbiegen, aufbiegen) in pomeni za­pogibanje, glej Robljenje. Pigment Anorganska ali organska netopna snov za barvanje, barvilo,barvni delcek. Lahko je tudi naravno barvilo v cloveškem in živalskem tkivu. Razen pigmentov, ki dajejo barvo (cink, svinec, kromove spojine, TiO2), so v lakih tudi pigmenti, ki 
šcitijo plocevino pred korozijo.Prim. Titan. Veliko pigmentov je zdravju škodljivih. Z vdihava­njem prahu pridejo v pljuca in potem v kri, na ta nacin poškodujejo pomembne telesne organe. Pihalni ucinek Pojav, da se elektricni oblok od­mika od osi elektrode.Razlog za pihalni ucinek je 
magnetno polje, s katerim se obda vsako telo, 
med fenoli in aldehidi: 
skozi katerega tece elektricni tok -pri oblocnem 

OH OH 
1 H I H 
mol/L 

varjenju je to elektroda, obdelovanec, zvar. 
Pihalni ucinek odmika elektricni oblok na nasled­
© + i= O ---... -©-i-.. + H20 
· 


H I H 

FENOL FENOL­VODA FORMALDEHID FORMALDEHID 
Trgovska imena: Bakelite. 
LA STNOSTI: Fizikalne lastnosti splošne: temne barve, gostota 1 ,5 -1,8 kg/dm3 ; toplotne: stiskanci iz fenolnih smol so dobri toplotni in elektricni izolatorji, tem­peratura uporabe do 110 ° C; mehanske: trd, krhek lepljiv in obstojen na svetlobo, tlacna trdnost 120 N/mm2, natezna trdnost 25 N/mm2 . Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): prešanje, brizgalno prešanje, brizganje, vecslojno prešanje. popravila: lepljenje, odvzemanje. Kemicne lastnosti: navzemanje vode je mocno odvisno od polnila, obstojen proti alkoholu, benci­nu, oljem, ozonu, morski vodi; neobstojen v kisli­nah, fiziološko: PF ne sme priti v stik z živili. 



RAZVRSTITEV 
komercialno je plasticna masa, tehnološko je prostorsko ozko zamrežena masa za oblikovanje, duroplast, nacin prepoznavanja: vonj po fenolu. 

PRIDOBIVA NJE IN KEMIJSKA SESTA VA: 
Splošna formula: 
191 

VRSTE: pogosto PF dodajajo tudi trdila ali polnil­ce -da pocenimo izdelke, izboljšamo udarno žila­vost, odpornost proti ognju in elektricno upornost. Lahko se uporabljajo tudi raztopljeni v organskih topilih. Obstajajo pa tudi zlitine z UF, MF, EP itd. UPORA BA: ker so poceni, so najpomembnejši duroplasti, npr. bakelit. Vozila:zavorne obloge, kolektorji, ohišja vžigalnih tuljav, zavorni bati, tesnila. Gospodinjstvo:držaji loncev, toasterjev, likalnikov, lepila in tesnila (veckomponentna) Gradbeništvo:fasadne obloge, obloge vrat, zidov, miz in stolov, vticne doze, ohišja stikal, vtikaci, izolirni pokrovi, za premaze (laki, oljnati premazi), Strojegradnja:zobniki, ionski izmenjevalci, za litje v maske, pepelniki, kljuke na vratih, ohišja ležajev in manjših elektromotorjev, deli telefonov, radijskih sprejemnikov itd. 
1·10_, 1-10 5 9 deževnica 
-< 
1-10 1·10_. 6 8 mleko 

nevtralno 1-10-' 1·10-T 7 7 cista voda 
-<> -<> 
1-10 1-10 8 6 beljak 
1·10_, 1·10_, 9 5 pecilni prašek 
zdravilo proti kisli 
0,1 MNH, 
0,005 M Ca(OH), 
cistila 
1 MNaOH 


Phati Nabijati, tlaciti, polniti, npr. ~ zemljo, jec­men. Phalo -orodje za phanje (npr. livarsko orod­je, za tlacenje peska v forme). Prim. Pehalo, Pah, Stiskanje. PHP Razširjen odprtokodni programski jezik, na­menjen za programiranje dinamicnih spletnih stra­ni. Deluje na vec operacijskih sistemih. Ang. Per­sonal Horne Page Tools (orodja za osebno splet­no stran) oz. Personal Hypertext Preprocessor. Pickup Oblika karoserije osebnega vozila, ki je namenjena za prevažanje lažjih tovorov: 

PIC Družina mikrokontrolerjev, od najenostavnej­ših z 8 nogicami (pini) pa do zmogljivih 40 pinskih. To je integrirano vezje(cip), ki vsebuje centralno procesno enoto (CPU), programski in podatkovni pomnilnik (RAM, ROM, EPROM ali flash ROM) ter razne vhodno/izhodne naprave, odvisne od tipa mikrokontrolerja. Znacilnosti: nizka cena, široka uporabnost, tudi za serijsko programiranje. PIC in PICmikro sta registrirani znamki podjetja Microchip Technology. Kratica PIC je najprej po­menila Peripheral lnterface Controller, kasneje Programmable lnterface Controller in nazadnje Programmable lntelligent Computer. Piezoelektricnost Pojav, da nastane elektricna napetost med mejnima ploskvama nekaterih kristalov, ce jih natezamo ali stiskamo. Velja tudi 
nji nacin: na robovih navznoter, od elektricnega prikljucka vstran, k velikim jeklenim masam in v režah na zvarjeni var. Pihalni ucinek moti enakomerno varjenje in one­
mogoca ustrezno taljenje osnovnega materiala, posledica je nekvaliteten zvar. Zato poskušamo pihalni ucinek zmanjšati z nagibanjem elektrode, z vec mocnimi spenjalnimi mesti, s premestitvijo kabla za maso, z uporabo varilnega aparata na izmenicni tok. Prim. REO. Pihalno-sušilna pištola Pri lakiranju majhnih površin z vodnimi barvami ali laki lahko s pihalno­sušilnimi pištolami zmanjšamo cas odzracevanja. Pihalno-sušilne pištole delujejo po Venturijevem 
principu:iztekajoci stisnjen zrak potegne s seboj še okoliški zrak in tako se poveca volumen piha­jocega zraka. Zaradi velike hitrosti toka zraka pa se okoliški zrak mocno zvrtinci, zato se poveca tudi nevarnost vkljuckov prahu na površini laka. 


Zakaj ne odzracujemo površin z elektricnimi feni: 
• 
ker se na elektricnih fenih nabirajo necistoce (npr. prah na ventilatorju), ki jih ne moremo zlah­ka odstraniti; te necistoce nato padajo na površi­no pri naslednji uporabi 

• 
ker z elektricnimi feni ne dovajamo precišcene­ga zraka, ampak samo premešavamo okoliški zrak v lakirni kabini 

• 
ker pri pihalno-sušilnih pištolah zlahka dosega-


mo velike pretoke zraka Pihanje Glej Napihovanje v kalup. Piklanje Glej Lužiti. Piktogram Poenostavljena slika (pojmovno zna­menje, risba), ki upodablja nek fizicni predmet. Lat. pictum: risba. Je ena od oblik ideograma. S piktogrami obvešcamo vse ljudi, ne glede na jezik ali starost, npr.: znaki za nevarnost, promet­ni znaki, oznake na napravah in strojih (vklop, izk­lop, glasnost, start, stop), dopolnilo signature (napisa v zvezi z vsebino izdelka) ipd. Pravilna slika ne potrebuje dodatne razlage: 
® 

Ilustracija psa je piktogram, rdec krog s crto pa je 
obratno: kristali se raztegnejo ali skrcijo, ce jih 
Stran 9 Ferdinand Humski 
ideogram z idejo "ne" ali "ni dovoljeno". 
Piktogrami za licarska gradiva 


13 14 15 16 

[Z].Li]. 
17 18 19 20 
Ll... 
21 22 23 24 
25 26 27 28 





..m. 
29 30 31 32 

...[w] 
33 34 35 36 

37 38 39 40 


.[8.. 
41 42 


49  50  51  52  
1  poglej pisna navodila  
2  cišcenje  

3 razmerje mešanja 2 komponenti 1 :1 
4 razmerje mešanja 2 komponent 
5 razmerje mešanja 3 kompomente 
6 uporabiti merilno palico 

7 dodajanje trdilca (piktogram obicajno vsebuje tudi razmerje v %) 
8 premešaj z lopatico 9 obdelovalna viskoznost, podrobnejša pojasnila 
o spremljevalnem tekstu glej pod geslom 
Viskozimeter 
10 možno redciti z vodo 
11 pištola z lonckom na dotekanje, doda se podatek o nastavitvi tlaka 12 pištola s sesalnim lonckom 13 US-pištola 14 parametri brizganja: 
število nanosov, ki se oznaci z veliko crko X, npr.: 2X (dva nanosa), 1,5X (nanos in pol) premer šobe [mm], npr.: 1,3 -1,4 mm nastavitev tlaka na brizgalni pištoli [bar], npr.: 2 -4 bare debelina posušenega sloja laka, polnila itd. v [µm], npr.: 50 -60 µm 
15 brezzracen 
16 nanašanje z lopatico 
17 premazovanje (s copicem) 
18 valjanje 
19 nanašanje s sprejem 
20 cas sušenja z odzracenjem, doda se tudi tem­peratura 21 cas in obicajno tudi temperatura sušenja 22 sušenje z infra rdeco pecjo 23 rocno in mokro brušenje 24 brušenje rocno/ suho 25 ekscentricno brušenje mokro 26 ekscentricno brušenje suho 27 vibracijsko brušenje mokro 28 vibracijsko brušenje suho, obicajno je dodana tudi zrnatost brusnega papirja 
29 poliranje 
30 skladišciti brez zmrzali 
31 skladišciti na hladnem 
32 šcititi pred vlago 
33 posodo zapirati 
34 rok skladišcenja 
35 mešanje 
36 mešanje v mešalni napravi 
37 primerjanje barvnih odtenkov 
38 dodatni del v drugem barvnem tonu 
39 dolakiranje 
40 omejena kritnost 
41 mešalna formula predelana 
42 popolno lakiranje 
43 ni možno mešati 
44 nianse/odtenki 
45 barvni odtenek za notranjost 
46 barvni ton za prostor motorja in prtljažnik 
47 barvni ton za platišce in kolesni pokrov 
48 formula uporablja opušcujoco bazno barvo 
49 troslojno lakiranje 
49 nadaljnja obdelava z brizganjem (obicajno je dodan tudi tekst) 50 nanašanje z brizganjem 51 rok uporabe pri ustreznem skladišcenju je zra­
ven tega piktograma opisan z besedami, npr. 5 let 52 pred uporabo pretresi, lahko je pripisano tudi število, npr. 40 x Pila Vecrezilno odrezovalno orodje iz ogljikove­

44 ga ali legiranega orodnega jekla. Oblika pile: 
Naseki so vzporedni grebeni na pili, ki jim sledijo zareze. Ko se dva naseka križata, nastanejo na listu pile drobni zobje, ki z obdelovanca odrezuje­jo kratke odrezke. Vcasih so naseke izdelovali rocno s sekacem, strojna nacina pa sta dva: -sekanje. posebno šablono (nasekani zobje) -frezanje (frezani zobje) 

;,Oo PILA STRGA 50 PILA VREZUJE 
..(i). .. 
Nasekani zobje Frezani zobje 
Nasekani zobje površino strgajo -cepilni kot je ne­gativen (na sliki -15°). Frezani zobje vrezujejo -cepilni kot je pozitiven (na sliki 5° ). 
Naseki so enojni in dvojni (križni): 


_.:..1111 

Ce bi bile pile nasekane precno na list, bi se odrezki nabirali v zarezah. Zato so naseki vedno izdelani poševno na os lista.-Seveda ni nujno, da so naseki vedno ravni. Po­sebne izvedbe so lokasti in nažlebljeni nasek. 
S pilami z enojnim nasekam pilimo mehke kovine (kositer, cink, svinec, aluminij). Pile za trše kovine in umetne mase pa imajo dvojni (križni) nasek. 
Gostota naseka je število nasekov na 1 cm, kakovostne stopnje pil pa so naslednje: 1 -groba gostota naseka: 5 do 14 2 -srednje groba gostota: 9 do 23 3 -srednje drobna gostota: 11 do 31 4 -drobna gostota (glajenje): 22 do 45, tudi 63 
Obliko pile prilagajamo uporabi. Prerezi pil: 
PLOŠCATA KVADRATNA ŠTIRIOGLATA 


OKROGLA POLOKROGLA JEZICKASTA 

STREŠASTA TRIKOTNA NOžASTA MECASTA 
Pila se cisti s posebno šcetko. Piljenje Rocno ali strojno odrezavanje s pomocjo P.i!.§.. Uporaba: za prileganje sestavnih delov, za ostrenje žag, za popravila, razsrhovanje, za gla­jenje ostrih robov, za cišcenje itd. Je najbolj razšir­jen postopek koncne obdelave. Tehnika piljenja: 
• pravilno stojimo pred primežem: položaj levega 
° 
stopala je v kotu 30°, desnega pa 70proti osi 
predmeta 

...[I 
LIST 
NASEK NASADILO 
izdelajo naseki, nazadnje pa se pila še kali. co njjene širine proti levi ali desni; na pilo priti­• kako držimo vecjo pilo: z desno roko držimo za 

rocaj, pri tem je palec vedno na vrhnjem delu 
rocaja; levo roko položimo na vrh lista, da jo 
lahko vodimo vodoravno 
• gibanje pile: pilo potiskamo od sebe v osi lista, 
hkrati pa jo pri vsakem gibu zanašamo za polovi­

46 47 48 Izdelava pile: najprej se odkujejo surovci, nato se 
skamo le, ko jo potiskamo od sebe -ce priti­skamo tudi pri povratnem gibu, zobje hitro otopi­jo; paziti moramo, da je pritisk med gibanjem enakomerno porazdeljen po vsej dolžini lista 
Razi. Brušenje. Prim. Dolbenje, Strganje. 
Pilot 
1. 
Letalec,kdor vodi letalo. Tudi pomorski strokovnjak,ki vodi ladjo. 

2. 
Pokoncen nosilni gradbeni element (npr. priostren, zašiljen hlod ali kol), vgrajen, zabit v tla kot opornik na suhem ali v vodi. 


PIN Osebna številka za identifikacijo stranke, ki 

Ferdinand Humski Stran 10 
je obenem tudi varnostna koda, brez katere stran­ka ne more uporabljati nekaterih elektronskih na­prav, npr. bancnih avtomatov, prodajnih termina­lov, mobilnih telefonov itd. Ce se veckrat zapore­doma vnese napacen PIN, se elektronska napra­va blokira -v tem primeru pa jo lahko odklene le pravilen PUK. PI N nastavljajo upravitelji elektronskih naprav, npr. telefonski operaterji !ce zamenjamo telefon­skega operaterja, se nam spremeni tudi PIN in PUK za isti mobilni telefon -oboje je obicajno na­pisano na hrbtni strani SIM kartice). Ang. Personal ldentification Number. Prim. PUK, SIM. Pincev efekt Fizikalni pojav pri oblocnem varje­nju, ki pojasnjuje nacin prehoda staljenih kapljic iz elektrode na varjenec, slika je pod geslom Oblok. 
Prehod staljenih kapljic elektrode ni odvisen od smeri elektronov ali ionov. Preden kapljica na koncu elektrode pade, se dotakne zvarne taline in naredi kratek stik, zaradi katerega se gostota elektricnega toka skozi kapljico mocno poveca. Elektricne sile kapljico stisnejo in pretrgajo, del kovinske kapljice pa se upari -to je pincev efekt. Pare potisnejo kapljico proti talini, k! jQ zaradi površinske napetosti takoj vpije. Zaradi pincevega efekta lahko varimo tudi nad­glavno,ne da bi kapljice padle. Ping Izraz za odzivnost racunalniškega omrežja. Pinganje je testiranje dostopnosti (dosegljivosti) neke naprave, ki jo imenujemo host -gostitelj (to je lahko PC, printer itd.) v internetnem omrežju . 
Za pinganje potrebujemo IP gostitelja (host) in ustrezno programsko opremo.Majhen paket po­datkov (ICMP) se pošlje do hosta in pocaka na ICMP odgovor. Ob tem se beleži: 
• 
ali je prišlo do izgubepodatkovnih paketov

• 
meri se odbojni cas(cas prenosa poslanih pake­tov, ki je reda velikosti 1 O ms) -manjši kot je, boljše je; bolj kot od bitne hitrosti [Mbps] je ta cas odvisen od zasedenosti linije 


Za preverjanje internetne (WAN) dostopnosti pin­gamo do serverja. Uporabimo lahko kar spletne strani, npr. http://ping.eu/.V tem primeru pingamo do serverja in nazaj. 
Najpogosteje uporabljamo ping za preverjanje do­segljivosti naprav v naši lokalni mreži,pingamo pa do svojega routerja in nazaj. V ta namen uporab­ljamo lokalne programe, npr. cmd.exe (command prompt). Obstajajo tudi programi, ki nam pokažejo IP-je vseh naprav,ki se nahajajo v naši lokalni mreži (npr. Advanced IP scanner). 
Ime ping izvira iz tehnologije sonarja, ki na podo­ben nacin preiskuje morsko dno. Pin61a Pri odrezovalnih strojih: votlo vreteno, v katerega se vpenja orodje. Obenem je pinola na­rejena kot valjasto vodilo, da omogoca osni po­mik orodja. Primer -namizni vrtalni stroj: 
KLINASTI JERMEN GLAVNO VRETENO 


Najpogostejše uporabe pinole: -pri konjicku stružnicevanjo vložimo konico, -pri vrtalnih strojihvanjo vložimo glavno vreteno, -pri frezalnem strojuvanjo vložimo trn za orodje 
ali orodje direktno. Razen pri odrezovalnih se pinola pojavlja tudi pri nekaterih drugih strojih -glej Globoki vlek. 
Ovalna oblika pinole omogoca pravilno samocent­riranje in hitro menjavo orodja, obenem pa orod­ju zagotavlja trdnost in oporo. Izvrtina pinole je standardizirana, ponavadi se uporablja Morse ali strmi konus. Sin. valjasto vodilo, delovno vre­teno, votla gred, tulec, valjcek. Prim. Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Ang. sleeve, nem. die Pinole. Pipa Ventil z mehanskim tesnilom. Sin. ventil s sedežem (sedežni ventil). Prim. Zapirni ventili. 

­


ROCICA 

--tľ 

PUŠA 

Podobna izvedba je poševnosedežni ventil; 
. ... Malo drugacna izvedba pipe pa je krogelni ventil (glej posebno geslo). Pipeta Laboratorijski pripomocek za dokaj na­tancno merjenje volumna tekocine. Pirit FeS2, najvažnejša železova ruda. Sin. žele­zov kršec. Prim. Železo. Piroliza Termicni (toplotni) razkroj kompleksnejše zgrajenih kemijskih snovi. Pri tem pride do na­stanka snovi z nižjo molekulsko maso. 
Pirolitski procesi potekajo predvsem pri segreva­nju organskih snovi, npr. zoglenitev lesa, koksanje premoga,krekiranje naftnih frakcij z visokimi vre­lišci, pridobivanje kem. surovin iz avtomobilskih gum itd. Pištola Kratkocevno rocno strelno orožje, izpe­ljanka iz ceške besede pištala, kar pomeni pišcal­ka -kratka cev, ki žvižga. Beseda se uporablja tudi za razlicno rocno orodje, npr. brizgalna ~, ~ za izpihovanje, lepilna pištola (podrobneje glej pod geslom Ekstrudersko varjenje) itd. Razi. Revolver. Pištola pnevmatska tlacna Namen: za iztiska­vanje tesnilnih mas, lepilnih past, fugirnih kitov ipd. Pri nakupu je pomembno vedeti, da cenene pištole ne nudijo profesionalne uporabe: 
• 
nimajo regulacije tlaka in zato ne moremo na­stavljati hitrosti iztiskavanja 

• 
nimajo odzracevanja -zato masa izhaja naknad­no, tudi potem, ko spustimo tipko ... 





Poraba zraka pri pištoli za izpihovanje je odvisna tako od premera šobe (obicajno med 0,5 do 3,0 mm) kot tudi od tlaka stisnjenega zraka (obicajnood 2 do 8 bar) in znaša 8 do 800 1/min. Pištola za cišcenje Omogoca cišcenje tudi mocno zamazanih površin. Poraba zraka znaša okrog 300 1/min pri max. tlakih 8-9 bar. Nekatere izvedbe so primerne tudi za sušenje po cišcenju. 


Pilotova cev Priprava za merjenje hitrosti fluida z znano gostoto. Osnovno nacelo Pilotove cevi je hkratno merjenje staticnega in dinamicnega tlaka. 
Za merjenje uporabljamo vsaj dve cevi: 
• 
ena cev je usmerjena v smeri toka (tako merimo skupni oz totalni tlak Pt = Pst + Pciin); nekatere lite­rature že samo to cev imenujejo Pilotova,

• 
druga cev je usmerjena pravokotno na smer to-ka (merimo staticni tlak Pstl-


ce sta obe cevi dovolj blizu ena drugi, lahko di­rektno razberemo dinamicni tlak Pciin, ki je razlika med skupnim Pt in staticnim tlakom Pst· 
Pri tekocinah izvedemo meritev tako: 
r " 
t ho + 
h, 

PRETOK FLUIDA 
• 

Pri plinih pa uporabimo U cev s tekocino: 
v PRETOK FLIJIDA 
--.. --Pt 
Pst DINAMICNI 

TLAK Pain 

Skupni tlak Pt je vsota staticnega in dinamicnega: Ker velja Pciin = p·v2/2, dobimo: 
Pciin = Pt -Pst 
v=J2·(Pt;Pstl 

Na ta nacin se merijo pretocne hitrosti fluidov v zaprtih kanalih oziroma cevovodih. Hitrosti letal se prav tako merijo s Pilotovo cevjo, katere princip delovanja je podoben: 

Pilotova cev na letalih je obicajno oblikovana tako: 
PRElVORNIK IZ TLACNEGA V ELEKTRICNI SIGNAL 
STATICNI 
+ DINAMICNI 
TLAK 


Variometer in altimeter potrebujeta le podatke o staticnem tlaku, merilnik hitrosti pa potrebuje oba podatka (staticni in dinamicni tlak): 



PITOTOVA CEV 
(LAHKO JE rum POD KRILOM) 

Sin. Pitot-Prandtlova cev. Prim. Bernoullijeva 
enacba, Tlak. 
tJ 
Stran 11 
Plamenik Plamenska cev, npr. cevni vložek pri plamenskem varjenju ali prikljucek za plamensko rezanje. Plamenik se pritrdi v držalo gorilnika. Prim. Plamenica. Plamenišce Najnižja temperatura, pri kateri se iz tekocine razvijajo hlapi v taki kolicini. da se po­mešani z zrakom lahko vnamejo, ce se nad povr­šino pojavi vir vžiga. Sin. plamtišce. Prim. Topilo. Razlikuj: vnetišce. Plamensko kaljenje Glej Lokalno kaljenje. Plamensko lotanje Glej Lotanje. Plamensko metaliziranje Dodajni material, ki prihaja v obliki praška, žice ali palice v plamen posebnega gorilnika, se pod pritiskom zraka ali zašcitnega plina razprši po površini osnovnega materiala. Kot gorilni plin se uporablja acetilen, propan ali vodik. Plamen je nevtralen, torej sta kisik in gorljivi plin v razmerju 1 :1. Razmerje obeh plinov vpliva na taljenje dodajnega materiala. Ce nastaja talina v sami razpršilni šobi, je velikost kapljic najmanjša, dobimo homogen sloj. Vendar je za jeklo najbolj primerno taljenje žice na ustju šobe. Grobe kapljice nastajajo, ce se material tali dalec pred šobo ali za njo. Raš. metalizacija. Oprijemljivost sloja je precej odvisna od popre jš­nje priprave površine osnovnega materiala (npr. peskanje). Nanešeni sloj obicajno preizkušamo na strižno trdnost, vendar sloj prenese najvec obremenitve na tlak. Prim. Metalizacija. Plamensko nabrizgavanje Glej Prevleke iz umetnih snovi. Plamensko rezanje Postopek, pri katerem se osnovni material najprej segreje na temperaturo vnetišca. Nato odpremo rezalni kisik in osnovni material ZGOREVA v toku kisika. Curek kisika pri tem izmetava zgorele dele. Za plamensko rezanje uporabljamo enako opre­mo kot za plamensko varjenje, drugacen je le go­rilnik-rezalnik, ki se od gorilnika za varjenje raz­likuje po dodatnem vodu za REZALNI KISIK: 


GORILNIK ZA VARJENJE 

Ferdinand Humski 
Sin. avtogeno varjenje. Zaradi obsežnosti je geslo razdeljeno na: 
• 
Plamensko varjenje -dodajni material 

• 
Plamensko varjenje -naprave 

• 
Plamensko varjenje -plamen 

• 
Plamensko varjenje prakticno 

• 
Plamensko varjenje -pripomocki 

• 
Plamensko varjenje razlicnih materialov 

• 
Plamensko varjenje s propan butanom 

• 
Plamensko varjenje umetnih mas 

• 
Plamensko varjenje -varnostni ukrepi 

• 
Plamensko varjenje z gorljivimi plini S plamenom lahko varimo: železo, sivo litino, be­lo temprano litino (crna temprana litina ni variva) ter nodularno litino, malo in mocno legirano jeklo, baker, aluminij, magnezij, zlitine neželeznih kovin, nikelj, svinec, cink in mnoge druge kovine. Postopek je cenejši od mnogih drugih postopkov varjenja. Obenem je primeren tudi za varjenje: -tankih plocevin in tankostenskih cevi 


-slabo prilagojenih delov (npr. na montažah) -na terenu (kjer ni na razpolago elektr. toka). Razen za varjenje kovin lahko plamen uporabimo 
tudi v veliko drugih primerih: 
• 
za plamensko varjenje plasticnih mas 

• 
za segrevanje po varjenju. pred krivljenjem ali upogibanjem (npr. cevi), za ogrevanje na visoke temperature (npr. kovaške peci), za segrevanje pred kaljenjem,za predgretje 

• 
za plamensko lotanje (mehko in trdo), 

• 
za plamensko rezanje, 

• 
za plamensko metaliziranje 

• 
za odstranjevanje (zažiganje) starega nalica 

• 
kot pomoc pri demontaži zarjavelih vijakov 

• 
za ravnanje plocevine (štauhanje) itd. Najpogosteje se uporablja plin acetilen C2H2, ki ima visoko kurilnost H;, visoko hitrost zgorevanja in dosega visoke temperature. Zaradi nizke cene pa se vse vec uporabljata tudi propan / butan -


vendar ne za varjenje kovin, temvec za ostale uporabe, predvsem segrevanje, rezanje in lotanje. 
Hitr. zgor. / Najv. temp. 
Hi 
v zraku v kisiku 
[kJ/kg] [m/s] / [ ° C] [m/s] / [ ° C] 
Acetilen C248.800 1 ,31 / 2.300 13,5 / 3.200 
H2 

GORILNIK -REZALNIK Vodik H2 119.900 2,67 / 8,9 / 2.300 Pivo! Tecaj, os (ang.). RDECE: ZGOREVALNI PLIN Propan 46.500 0,42 / 1.929 3,7 / 2.850 
C3H8 
Pixel Digitalna pika, glej PPI. 
PKD 

Polikristalicni diamant. Glej geslo Diamant. 
(ACETILEN, PROPAN ITD.) Butan 
C4H10 45.600 0,39 / 1.895 4,5 / 2.850 
MODRO: KISIK 

PLA Biopolimer oziroma biorazgradljiva plastika. Reakcija popolnega zgorevanja acetilena v kisiku: 
C2H2 + 2,5 02 . 2 CO2 + H2O + 1 .258, 1 kJ/mol 
Plamensko režemo predvsem jeklo. Proces zgo­

Izdelke iz PLA lahhko industrijsko kompostiramo 
pri temperaturi nad 70 ° C. Kemijsko je polilakticna revanja nizkoogljicnega jekla je eksotermen, torej 
ga spremlja nastanek toplote: 

kislina in jo sestavlja sladkor (dekstroza), vendar 
PLA v vodi ni topen. 3 Fe + 2 02 . Fe3O4 + toplota 
PLA lahko ekstrudiramo, napihujemo v kalup, ter­Vnetišce kovine mora biti nižje od tališca, oksida­
micno oblikujemo, nekatere vrste PLA se lahko tu­cija oz. zgorevanje kovine poteka v trdem stanju. 
Plamensko varjenje -dodajni material Za do­
dajni material uporabljamo pobakrene žice (da ne 
porjavijo) debelin 1,0; 1,5; 2,0; 2,5; 3,0 in 4,0 mm 
v obrocih ali palice (rezane na dolžino 1.000 mm). 

di brizgajo. PLA lahko primerjamo s PET-A in je lahko nadomestek za PS. Uporaba: filamenti za 3D tiskalnike, cajne vrecke in filtri za kavo, oblacila, pladnji za piškote, skodelice itd. Lastniška imena: lngeo. Plahta Pri licarstvu: zašcitno pokrivalo, ki preprecuje nastajanje dodatnih poškodb objekta med delom. Sin. pokrivno platno, pregrinjalo. Plajtranje Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine, praviloma pomeni opletanje. Beseda morda izhaja iz nem. die Pleite, kar pomeni polom. Plamen Žarec (svetlec) snop gorecih plinov. V tehniki se plamen uporablja za: 
• 
plamensko varjenje 

• 
plamensko lotanje (spajkanje) 

• 
plamensko metaliziranje 

• 
plamensko nabrizgavanje 


• 
segrevanje predmetov (za upogibanje, za pove­zovanje dveh strojnih elementov s tesnim uje­mam, za demontažo vijakov itd.) 

• 
plamensko rezanje 


• 
plamensko kaljenje itd. Plamenica Bakla. Tudi cev, iz katere izhaja pla­men (glej Plamensko varjenje) ali cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišce. Prim. Plamenik. 


Nizkoogljicno jeklo zgoreva že pri 1.300 ° C, tali pa se šele pri 1 .525 ° C. Z višanjem vsebnosti ogljika se temperatura vnetišca dviga, temperatura tali­šca pa pada -to otežuje oziroma popolnoma onemogoci rezanje takih materialov. Neoporecno plamensko režemo jekla s C pod 0.5%. Tališce kovinskega oksida,v katerega je kovina zgorela, mora biti nižje od tališca ciste kovine.Le tako lahko s curkom kisika izpihavamo nastalo žlindro skozi nastajajoco zarezo. To je problem pri AI, saj ima Al2O3 tališce pri 2.050 ° C. Tališce FeO ­
1.370 ° C, Fe3O4 -1.527° C, Fe2O3 -1.565° C. Zaželeno je, da je toplotna prevodnost kovin cim manjša, da se kovina med rezanjem lahko dovolj hitro ogreva na temperaturo vnetišca. Velika top­lotna prevodnost povzroca probleme pri rezanju bakra in aluminija. Eno debelo plocevino lahko režemo, dveh tankih plocevin pa ne moremo rezati, ker je vmes zrak. Plamensko rezanje -varnostni ukrepi Glej Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. Plamensko varjenje Varjenje s kemicno energijo. Kot izvor toplote rabi plamen, ki nastane pri zgo­revanju gorljivega plina s cistim kisikom. S toploto 
raztalimo osnovni in dodajni material v homogeno talilno kopel, ki se strdi v zvar. 
Dodajni material je oznacen z barvami in z ozna­kami,ki pomenijo legirne elemente in minimalno trdnost zvara, ki jo dosežemo s to žico. Primeri oznak Železarne Jesenice: VP 37, rume­na:0,09% C, 0,1 % Si, 0,55% Mn; VP 42, rdeca: 0,13% C, 0,25% Si, 0,9% Mn, 0,7% Ni, 0,23% Mo; VP Mo, zelena: 0,10% C, 0,15% Si, 1,1% Mn, 0,5% Mo; VP CrMo, modra:O, 11 % C, 0,20% Si, 1,0% Mn, 0,5% Mo, 1,0% Cr. Plamensko varjenje -naprave Sestavni deli naprave za plamensko varjenje so: 
• 
acetilenova jeklenka:tlak 15 do max. 18 bar, rumena, rjava, rdeca, po starem sistemu bela 

• 
kisikova jeklenka:150 bar, modra, siva 

• 
reducirna ventila z manometroma 

• 
varovalke (za reducirnim ventilom in pred goril­nikom), skupaj so 4 varovalke: 2 za acetilen in 2 za kisik 

• 
cevi za obe jeklenki: rdeca za acetilen in modra za kisik 

• 
gorilnik 

• 
plamenica 

• 
varilna žica 



Ferdinand Humski 

VARILNA ŽICA ACETILEN {RDECA) 
KISIK {BELO­MODRA) 
----' CEVI 
ll------1a---.::-a---t-

Pri tlaku nad 3 bar se lahko acetilen razkroji: 
C2H2 . 2 C+ H2 Pri tem se sprošca toplota in veca volumen. Re­akcija se ne ustavi sama od sebe in acetilenska jeklenka lahko eksplodira. Zato je maks. dopustni tlak acetilena 1,5 bar. Glede na to omejitev bi ena 40 litrska jeklenka lahko sprejela le: 
40 1 x 1,5 bar = 60 litrov plina acetilena. Ampak, acetilen se topi v ACETONU C3H60: 1 acetona topi kar 25 1 acetilena! Ena jeklenka vse­buje 15 litrov acetona, ki torej topi 15 x 25 litrov acetilena. V acetonu raztopljen acetilen (dissous plin, izgovor: disu plin) pa lahko zgostimo na 16 bar nadtlaka. Tako imamo v jeklenki na razpolago: 
15x25x16 = 6.000 litrov plina acetilena. Ce potrebujemo vec acetilena, tedaj vec jeklenk vežemo v sklop. Acetilenska jeklenka je popolnoma napolnjena s POROZNO (75% luknjicavo) MASO. Ta masa je lahko iz azbestnega cementa, lesnega pepela ali kremenceve pene. Ucinkuje kot pena: posrka di­ssous plin (aceton, v katerem je raztopljen aceti­len) pod tlakom 15 bar in šciti proti povratnemu u­daru plamena. Pri morebitni zacetni eksploziji luk­njicava masa zaduši plamen v svojih porah. Po odprtju ventila jeklenke se zmanjša tlak, zato se iz acetona izloca acetilen -podobno kot oglji­kova kislina iz steklenice z vodno sodo. Pri dalj­šem obratovanju lahko odvzemamo le 600 litrov acetilena na uro, sicer se crpa iz jeklenke tudi a­ceton. Iz istega razloga odjemamo acetilen samo 
Stran 12 
.200 


VARNOSTNI PROSTOR 11% 
ACETON SE NAVZAME PLINA ACETILENA. S TEM POVECA SVOJ VOLUMEN. DELEŽ ACETILENA V POLNI JEKLENKI ZNAŠA31%. 
ACETON 33% 25 L 
POROZNA SNOV 25% 

Posebnosti KISIKOVE JEKLENKE: po obliki in velikosti je enaka acetilenski jeklenki. Tlak v polni jeklenki znaša 150 bar, iz jeklenke s 40 litri dobi­mo 40 litrov x 150 bar = 6.000 litrov kisika. Kisiko­vo jeklenko spoznamo po modri barvi, zvenecem šumenju, ce potrkamo po njej in po posebnem ventilu jeklenke, ki dovoljuje montažo reducirnega ventila samo z objemno matico R 3/4". 
REDUCIRNA VENTILA (regulatorja tlaka) zmanj­šujeta tlak plinov, odvzetih iz jeklenk, na potrebni delovni tlak pri varjenju. Delujeta na enak nacin kot regulator tlaka, glej istoimensko geslo. Reducirni ventil za kisik je z navojem 3/4" pritrjen na glavni ventil jeklenke, reducirni ventil za acetilen pa je pritrjen s prižemo: 

Prikljucka sta razlicna zato, da ju ne bi zamenjali ­v tem primeru lahko nastane pokalni plin. Delovanje reducirnega ventila pojasnjuje risba: 
MANOMETER ZA MANOMETER ZA 

na gibljivo cev 
• varovalka pred gorilnikom pa ima smer pretokaplina od prikljucka na gibljivo cev do navojnega prikljucka
Poznamo vodne in suhe varovalke. Delujejo na principu zapiranja zaklopk: povratni plamen pov­zroci hitro povecanje tlaka in s tem zapiranje zak­lopk varovalk. Suhe varovalke (imenujemo jih tudi plamenske zapore) lahko imajo tudi zaporo proti plamenu in temperaturno varovalo: 
NEPOVRATNI ZAPORA FILTER PROTI PLINSKI VENTIL PLAMENA 

eG .II







-==]!..:--.­
Suha varovalka CEVI za acetilen in kisik: uporabljajti se smejo samo tlacne debelostenske cevi z vloženo tkani­no. Cevi za kisik imajo svetli premer 6 mm in so modre, sive ali crne barve. Cevi za acetilen imajo svetli premer 9 mm in so rdece ali rumene barve. Stare, porozne ali deloma poškodovane cevi se ne smejo uporabljati. 
Z GORILNIKOM moramo doseci ustrezno: -mešalno razmerje gorljivega plina in kisika, -velikost plamena. 
Glede na TLAK plinov delimo gorilnike na: 
* 
NIZKOTLACNE (nadtlak gorljivega plina je manjši od O, 1 bar) in 

* 
VISOKOTLACNE (nadtlak gorljivega plina je


vecji od 0,2 bar). Po NACINU DELOVANJA locimo: 
a) INJEKTORSKE gorilnike, ki se najvec uporab­ljajo. So nizko-in visokotlacni. Kisik tece pod tlakom 1-3 bar skozi osrednjo šobo injektorja, tlak acetilena je O, 1 do 0,5 bar. Ker ima višji tlak, kisik izsrka (vsesa) gorljivi plin in se z njim meša: 
MEŠALNA CEV VENTIL ZA KISIK ROCAJ 

iz stojece ali iz rahlo nagnjene jeklenke. 
TLAK V JEKLENKI VARNOSTNI 
: . . ­
DELOVNI TLAK 

JEKLENKE 
Razen po barvi je acetilenska jeklenka razpoznav­na tudi po votlem zvoku, ce potrkamo nanjo in po posebnem ventilu, ki omogoca montažo reducir­
Detajl Z: 
.. , I \ ..... 
., I \ ... ZAPIRALNI 


VENT. 
VENTIL , VENTIL .. 

'-<'>---__ 
-_ ,. 
'71..tt. 
TlLACNA ŠOBA Z 

MEŠALNA C 
GORILNI PLIN 

nega ventila z locnim prikljuckom. 
V 

ZAPIRALNI REDUCIRNI 
-

rEffl!5 
n>-LI-_,,_ -
-

TABLICA S POROZNA PODATKI MASA 
ZAŠCITNI POKROV 
LJ 


LOCNI PRIKLJUCEK 
(PRIŽEMA) 
Jeklenka za acetilen s prikljucki 

Prvi manometer kaže tlak v jeklenki, takoj ko od­premo zapiralni ventil jeklenke. S privijanjem regu­lirnega vijaka na obeh reducirnih ventilih pa dvig­nemo membrano reducirnega ventila in dotocno zaklopko. Tako naravnamo delovni tlak plina na drugem manometru. Ce kljub pravilno naravnane­mu delovnemu tlaku ni pretoka plina skozi gorilnik, tedaj odpremo še zapiralni ventil. 
VAROVALKE preprecijo morebiten vdor povrat­nega plamena v redukcijski ventil in jeklenko. S tem preprecijo nastanek eksplozij. Do povratnega udara lahko pride zaradi: -nepravilnega dotoka plinov, npr. premajhnega 
tlaka kisika pri prižiganju plamena-zamašitve ali zožitve šobe na gorilniku (s sajami,
z obrizgi, zaradi segrevanja šobe)-netesnosti med posameznimi deli gorilnikaPo predpisih je potrebno varovalke namestiti tako za kisik kot tudi za gorilni plin. Vgrajujemo jih takoj za reducirnim ventilom in pred gorilnikom. Nacin delovanja varovalke je enak, ne glede na položaj (za reducirnim ventilom ali pred gorilnikom), raz­likujeta se le v smeri pretoka plina: 
• varovalka za reducirnim ventilom ima smer pre­toka plina od navojnega prikljucka do prikljucka 
H GORILNIKU 

MEŠALNA ŠOBA KISIK 
GLAVNI DELI injektorskih gorilnikov: prikljucka za oba plina, regulirna ventila, injektor in nasta­vek gorilnika (ki ga imenujemo tudi mešalna cev, plamenica, plamenik) s šobo. 
b) Enakotlacnegorilnike, ki so obenem tudi viso­kotlacni in se uporabljajo zelo redko. Oba plina prihajata v mešalni prekat pod enakim tlakom: 
regulirni ventil 
kisik 


PLAMENICA je mešalna cev, ki se konca z varil­no šobo. Na zacetku mešalne cevi (stik z goril­nikom) je injektor: kisik in acetilen se zmešata v takem razmerju kot smo nastavili ventila na goril­niku. Šobe so lahko razlicnih velikosti, oznacbe velikosti nastavkov in šob so praviloma stan­dardizirane, npr. po DIN8543: 
št. nastavka Varjenec Acetilen Kisik premer [mm] [mm] [I/h] [I/h] 

o 0,2-0,5 II 1 0,5-1 60 100 2 1 -2 100 210 3 2 -4 210 405 4 4 -6 405 600 5 6 -9 600 1.000 6 9 -14 1.000 1.500 7 14 -20 1.500 2.000 8 20 -30 I I 
Številke O -8 so obicajno vtisnjene na nastavke. 
VARILNA ŽICA je dodajni material, glej geslo Plamensko varjenje -dodajni material. Plamensko varjenje -plamen Pri plamenu ace­tilena poznamo tri podrocja, ki se razlikujejo po temperaturi in vsebnosti kemicnih sestavin: 
1. Podrocje imenujemo jedro plamena(~5 mm), v 
katerem poteka razkroj acetilena: C2 . 2 C + H2 + 222, 7 kJ/mol 

H2 Ogljikovi delci svetlo žarijo, zato ima jedro pla­mena svetlo barvo. Ce varilec potopi jedro pla­mena v talilno kopel, tedaj drži gorilnik preblizu osnovnemu materialuin mocno poslabša kvali­teto zvara -ker se bo talina navzela ogljika. 
2. REDUCIRNO PODROCJE -primarno oz. delno zgorevanje.Ogljik zgori v ogljikov monoksid: 2 C+ H2 + 02 . 2 CO + H2+223,2 kJ/mol 
Obe nastali komponenti (ogljikov monoksid in vodik) kažeta veliko afiniteto do kisika. To je ugodno za varjenje,saj PLAMEN ODVZEMA KISIK IZ TALINE, jo na ta nacin ocisti (OCISTI POVRŠINO JEKLA) in preprecuje oksidacijo legirnih elementov. Razen tega je tudi temperatura v tem obmocju najvišja. Za varjenje se torej izkorišca pred­vsem toplota, ki nastane v podrocju primarnega zgorevanja! ZAPOMNIMO SI: ostali plini (propan, butan, metan ... ) pri zgorevanju ne ustvarjajo reducir­nega podrocja,zato ne cistijo površine varjenca 
(ustvarjajo se oksidi) in se zato ne morejo upo­rabljati za plamensko varjenje!!! Lahko pa ostale pline uporabljamo za plamensko rezanje, segrevanje, lotanje ipd. 
3. Podrocje je sekundarno (popolno) zgorevanje. 
Nastanejo oglj. dioksid, vodna para in toplota: 2 CO + . 2 CO2 + 569,4 kJ/mol 
02 

H2 + 0,5 02 . 2 H2O + 242,8 kJ/mol V sekundarnem obmocju plamen porablja tudi kisik iz zraka in tako dodatno preprecuje dostop kisika do zvarnega mesta oz. do taline! 
30001----,::i= ..... ...,,---,,-,=-..:...:::;;c:,:.:.,.:':7:,=-:a.:....­
oc 
2000 f--l--+-----==-.=--­
10001-L--1----------­
--="'"'" 
NAJVIŠJA TEMPERATURA PODROCJE VARJENJA 
2mm ... 4mm 
ZGOREVANJE 


KI SIK IZ ZRAKA PRIMARNO ZGOREVANJE 
Skupna kemijska energija popolnega zgorevanja acetilena: 
C2 H2 + 2,5 02 . 2 CO2 + H2O + 1.258, 1 kJ/kmol Pri popolnem zgorevanju torej porabimo veliko vec kisika kot acetilena! RAZMERJE med volumnom 
porabljenega kisika in acetilena je 2.5: 1. VRSTE PLAMENA glede na mešalno razmerje: 
a) ZACETNI plamen, ki ga nastavimo ob prižiga­nju plamenice, je mocno svetlec -zato, ker gori samo acetilen, kisika pa je zelo malo ali nic: 
Stran 13 

Najprej nastavimo pretok acetilena tako, da bo plamen na ustju šobe neprekinjen. Ce je pla­men prekinjen, nekoliko zmanjšamo pretok acetilena. Nato postopoma dodajamo kisik in dobivamo naslednje vrste plamena. Najbolje bomo locili podrocja plamena, ce si bomo na­deli ocala. 
b)REDUKTIVNI ali ogljikoviti plamen ima prese­žek acetilena,zelo jasno je vidno podrocje pri­marnega zgorevanja. Temperatura je nekoliko nižja kot pri nevtralnem plamenu. Spoznamo ga po pahljacasti obliki jedra in po modrikasto­vijocasti barvi. Žareci ogljik v plamenu deluje reduktivno, prevelik presežek acetilena pa lah­ko naogljici talino zvara -ogljicenje. Ce s tak­šnim plamenom varimo jeklo, dobimo izredno trd zvar, ki ga zelo težko obdelamo. Tudi žila­vost zvara je zelo zmanjšana. Uporaba: za var­jenje jekla z višjo vsebnostjo ogljika, za mocno legirana jekla, za varjenje AI in njegovih zlitin. 
REDUKTIVNI ACETILE NOVA 
PLAMEN PAHLJACA 
ZARECE JEDRO 

Presežek acetilena (reduktivni plamen) naredi zvar krhek 
ce ogljikovitemu plamenu še povecujemo pre­tok acetilena, postane plamen rumen in sajast. Kadar je zraka premalo, gori plin z oranžnim namesto z modrim plamenom. 
c) NEVTRALNI plamen nastane, ko zaradi doda­janja kisika izgine acetilenova pahljaca (podroc­je primarnega zgorevanja). Uporavljamo ga v vecini primerov: za varjenje nelegiranih jekel z nizko vsebnostjo ogljika, za baker, za metaliziranje in lotanje. Razmerje acetilena in kisika ustreza popolne­mu zgorevanju, ni presežka acetilena ali kisika. Zanj je znacilna svetleca barva v okolici valja­stega jedra in ostri robovi jedra: 
NEVTRALNI PLAMEN 

1 
STOŽCASTO DALJŠI JEDRO PLAŠC 
Nevtralni plamen za varjenje jekla 
d)OKSIDATIVNI ali kisikovi! plamen ima pribitek kisika. Na prvi pogled je podoben nevtralnemu plamenu, ker nima acetilenova pahljace. Spoz­namo ga po krajšem in konicastem jedru, je rahlo modrikaste barve, plamen blešci in glas­neje sika. Ce povecujemo pretok acetilena, se takoj ne pojavi podrocje delnega zgorevanja. Oksidativni plamen ima v sekundarnem obmoc­ju (daljši plašc plamena) kemijsko nevezani ki­sik, ki oksidira zvarno zlitino, zato se moramo takšnega plamena izogibati. Oksidativni plamen je primeren le za varjenje medi, kjer s pribitkom kisika preprecujemo iz­hlapevanje cinka. 
OKSIDATIVNI MAJHEN IN PLAMEN OZEK PLAŠC 

KONICASTO JEDRO 
HITROST iztekanja plinske mešanice doloca: A.NORMALNI plamen pri hitrostih 100-120 m/s. 
B. TRD plamen pri hitrostih nad 130 m/s, ki sika­joce šumi. Ce je hitrost iztekanja plinske meša-
Ferdinand Humski 
nice višja od hitrosti gorenja, plamen ugaša. 

Trd plamen -najvišja zmogljivost gorilnika 
C. MEHAK plamen pri hitrostih pod 100 m/s ne povzroca skoraj nobenega šuma. Uporabljamo ga pri varjenju zelo tankih plocevin in lahkih zlitin. Pri premajhni iztocni hitrosti lahko plamen udari po cevi gorilnika nazaj do injektorja in tam gori dalje -to spoznamo po žvižganju gorilnika. Ce se to pojavi, oba ventila zapremo in gorilnik ohladimo v vodi. 

Mehak plamen -najnižja zmogljivost gorilnika 
Plamensko varjenje plastike  Glej Plamensko  
varjenje termoplastov.  
Plamensko varjenje prakticno  Najprej si mo­ 

ramo zadotoviti varno delo, glej geslo Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. 
Odpiranje dotoka plina in prižiganje plamena: 
l. Nastavitve jeklenk in reducirnih ventilov 
1. 
Najprej preverimo, ce sta oba ventila (acetilen­ski in kisikov) na gorilniku zaprta. Ce nista, ju zapremo. Na gorilnik privijemo še utrezno pla­menico. Nato odpremo zapiralna ventila na obeh jeklenkah. 

2. 
Preverimo ali je tlak plina v kisikovi in acetilen­ski jeklenki zadosten -to nam pokaže prvi ma­nometer na obeh reducirnih ventilih. Ce je regulirni vijak odvit, tedaj drugi manome­ter ne kažei nobenega tlaka,saj je pretok plina skozi reducirni ventil zaprt. 

3. 
S privijanjem regulirnega vijaka na obeh redu­cirnih ventilih naravnamo tlak plina na drugem manometru: 


• 
Za kisik na ~ 3-4 bar. 

• 
Za acetilen praviloma na ~ 0,5 bar. POZOR: ta nastavitev velja PRI PRETOKU ACETILE­NA SKOZI GORILNIK!!! Torej: preizkusno moramo odpreti acetilenski ventil na gorilniku -takrat pade tlak na drugem manometru -in šele takrat mora drugi manometer kazati 0,5 bar!!! Ta postopek je zelo pomemben, kajti lahko ze sgodi, da zaradi napacnih nastavitev ne bomo mogli prižgati plamena !!! Zgornja meja delovnega tlaka pri acetilenu je zaradi varnosti 1 ,5 bar. 


Preverimo še, ce sta tudi oba zapiralna ventila na reducirnih ventilih odprta -tako smo prepri­cani, da sta oba plina zapolnila plinovoda do regulirnih ventilov na gorilniku. 
II.Nastavitve na gorilniku 
4. 
Minimalno odpremo regulirni ventil za kisik. Tu­di, ce ga ne odpremo, bo acetilen sam zagorel. 

5. 
Malo odpremo še regulirni ventil za acetilen. 

6. 
Prižgemo plamen, ki je ob vžigu lahko tudi ru­men in sajast -reduktivni in mehak plamen. 

7. 
Z ventiloma na gorilniku nastavimo ustrezen (obicajno je to nevtralni) plamen. 


Kako koncamo z delom: 
Zacasna prekinitev dela: zapremo oba regulacij­ska ventila na gorilniku (najprej acetilen, nato ki­sik) in odložimo gorilnik. Obstaja tudi namensko stojalo za odlaganje goril­nika,ki omogoca prekinitev dovoda obeh plinov in s tem ugašanje plamena ali zmanjšanje plamena na minimum. Nastavitve obeh ventilov na gorilniku pri tem ostanejo -zato imamo ob ponovnem dvigu gorilnika nastavljen enak plamen kakor prej. Trajna prekinitev dela: 
a) Zapremo regulirna ventila na gorilniku (najprej acetilen,nato kisik) in odložimo gorilnik. 
b)Zapremo zapirna ventila na obeh jeklenkah: najprej acetilen in nato kisik. 
c) 
Odpremo regulirna ventila na gorilniku: najprej acetilen in nato kisik, ki izpiha zaostali acetilen. 

d) 
Popustimo membrani na obeh reducirnih venti­



Ferdinand Humski 
lih -odvijemo regulirni vijak. 
e) 
Zapremo oba ventila na gorilniku. 

f) 
Plinske cevi zvijemo v kolobar in obesimo na za to pripravljeno kljuko (ne pa na jeklenko). 


Premer dodajnega materiala dolocimo z enacbo: .ž = d/2 + 1 
.ž ... premer dodajne žice [mm] d ... debelina varjenca [mm] Primer: 3 mm debeli plocevini dodajamo žico . 2,5 
Kako izberemo pravilni NASTAVEK in ŠOBO: 
Z nastavki in šobami dolocamo kolicino izstopajo­ce mešanice plinov, s tem pa velikost plamena. Premeri šob ustrezajo razlicnim debelinam osnov­nega materiala. Oznacbe VELIKOSTI NASTAVKOV in ŠOB so lahko standardizirane, npr. po DIN8543: 
št. nastavka  Varjenec  Acetilen  Kisik  
premer [mm]  [mm]  [I/h]  [I/h]  
O  0,2-0,5  /  /  
1  0,5-1  60  100  
2  1 -2  100  210  
3  2­ 4  210  405  
4  4  -6  405  600  
5  6  -9  600  1.000  
6  9 -14  1.000  1.500  
7  14 -20  1.500  2.000  
8  20 -30  /  /  

Številke O -8 so obicajno vtisnjene na nastavke. Pomembne podrobnosti pri varjenju jekel: 
1. Nastavitev nevtralnega mehkega plamena: 
a) 
Ko odpremo kisik, poslušamo zvok. Ce kisik prevec sika, tedaj imamo trd plamen -potreb­no bo zmanjšati pretok kisika. 

b) 
Odpremo pretok acetilena in prižgemo pla­men. Nastavljamo acetilen: najprej moramo videti 3 plamene. Nato srednji plamen manj­šamo, dokler ne izgine. 


2. Pravilna drža gorilnika in varilne žice: 
Pri varjenju naj bo plocevina oddaljena 2-4 mm od jezicka plamena. 
VARJENJE V LEVO 
Naklon dodajne žice proti osi zvara a = 30° 
Naklon gorilnika proti osi zvara: 
• 
na zacetku, ko zagrevamo hladno plocevino, nastavimo p = 90° 

• opazujemo, kako se zaradi poviševanja tem­perature spreminja barva plocevine, najprej v rdeco in nato v rumeno 

• 
ko se površina raztali (ko vidimo, da je nasta­la kapljica), pa gorilnik nagnemo bolj položno, p = 45 -90°, vecji kot je pri debelejši plocevini 





Stran 14 
35 ... 40 ° 


VARJENJE V DESNO 

3. Pozorni smo na spremembo barve varjenca. Rumena barva nas opozori, da bo kmalu nasta­la talina. Nastalo kapljico taline moramo znati usmerjati -med varjenjem gorilnik rahlo pol­krožno niha levo -desno, medtem ko se enako­merno (ne prehitro in ne prepocasi) pomika na­prej. Dodajno žico primaknemo šele, ko je na­stala talina. Držimo jo nekoliko nad varjencem. 
Reševanje standardnih problemov pri plamen­skem varjenju: 
1. Pokanje: 
• 
pokanje acetilena v bakreni šobi se pojavi zato, ker se je šoba PREVEC SEGRELA. Pri varjenju smo šobo držali preblizu varjencu ali pa smo imeli šobo predolgo na istem mestu. Ukrep: zapremo dovod acetilena, pretok kisi­ka ostane. Šobo pomocimo v vodo, da se ohladi. Nato odpremo acetilen, nastavimo pla­men. Ker je pretok kisika ostal enak, dobimo enak plamen kot prej. 

• 
pokanje v talini (v zvaru) nastane, ce predol­go varimo na enem mestu 


2. 
Pri varjenju se pojavlja prevec isker. Razlog je presežek kisika v plamenu, ki reagira z varjen­cem. Potrebno je zmanjšati pretok kisika. 

3. 
Zvar, ki smo ga naredili, je crn in ožgan (oksidi­ran). Plamen je bil narobe nastavljen: zmanjšati moramo kolicino kisika. 


Plamensko varjenje -pripomocki Varilna miza, klešce, žicnata krtaca, cistilne igle. 

Vcasih nam izgled plamena pove, da je treba ust­je plamenice (varilno šobo) ocistiti z žicnato krta­co ali s šilom: plamen postane rdeckasti,povsem na zacetku. To se zgodi, kadar držimo šobo pre­blizu varjencu in zato pretaljeni osnovni material brizgne v šobo: 

Zaradi zamašene šobe neprimeren plamen 

Plamensko varjenje razlicnih materialov 
PLAMENSKO VARJENJE JEKEL: 
Jekla z nizko vsebnostjo ogljika (do 0,25%) se varijo s plamenom brez težav. Plamen je nevtra­len. Poraba acetilena ali kisika je pribi. 80-120 I/h za vsak mm debeline osnovnega materiala. Jekla z vsebnostjo ogljika od 0,25 do 0,5% so že obcutljiva za nastanek razpok, posebno pri pre­hitrem ohlajevanju materiala. Zato ta jekla pred varjenjem ogrevamo na 250-350° C, da zmanj­šamo hitrost ohlajevanja zvara. Varimo z nevtral­nim plamenom. Poraba plinov: 80-120 I/h. 
Jekla z vsebnostjo ogljika od 0,5 do 0,8% so še bolj obcutljiva na razpoke. Zaradi visoke vsebno­sti ogljika varimo z reduktivnim plamenom. Po var­jenju zvar normaliziramo z ogrevanjem na 750­8000 C in pocasnim hlajenjem. 
Orodna jekla z vsebnostjo ogljika 0,8-1,5% se plamensko najtežje varijo. Predgrevanje je nujno potrebno, temperatura je odvisna od vrste jekla. 
Dodajni material mora biti cim bolj podoben osnovnemu materialu. 
Mocno legirana jekla, nerjavna in proti ognju odporna jekla lahko varimo plamensko. Vedeti moramo le, da bodo predvsem nerjavni zvari manj odporni proti interkristalni koroziji, ker se bo zvar navzel ogljika. Pri varjenju se zahteva nevtralen plamen. Oksidativni plamen bi oksidiral legirne elemente. Ta jekla uspešneje varimo z oplašceni­mi elektrodami. 
PLAMENSKO VARJENJE LITEGA ŽELEZA (si­va. nodularna in bela temprana litina): v glav­nem varimo v vodoravni legi. ker je talina lahko tekoca. Pri varjenju uporabljamo talila, obicajno zmes natrijevega karbonata ali bikarbonata in sili­cijevega dioksida ali boraksa. Varjence iz sive litine predgrevamo, da bi omilili nastale napetosti. Varimo z dodajnim materialom, ki je bogat z ogljikom in silicijem. 
PLAMENSKO VARJENJE BAKRA IN ZLITIN 
Ker je Cu dober prevodnik toplote, je potrebna vi­soka koncentracija toplote na mestu varjenja. Var­jenje bakra je oteženo ali celo onemogoceno, ce je v njem bakrov oksid, ki pri varjenju sprošca ki­sik. Kisik se nato spaja z vodikom v vodno paro in povzroca krhkost zvara. Dobro se vari le cisti elek­trolitski baker. Odvisno od legirne stopnje Cu vari­mo z dodajnim materialom, ki je legiran s fosfor­jem, srebrom ali kositrom. Legirni elementi pove­cujejo trdnost zvara in znižujejo temperaturo talje­nja. Kot talilo pogosto uporabljamo zmes boraksa in borne kisline. Med varimo z oksidativnim pla­menom, ker s tem zmanjšamo odgorevanje cinka iz taline. Uporabljamo žice s povišano vsebnostjo cinka. Plamensko varjenje s propan butanom Tehno­logija, ki je primerna za lotanje,za segrevanje in za varjenje plastike, za varjenje kovin pa ni primerna . glej pojasnilo pod geslom Plamensko varjenje z gorljivimi plini. Lahko pa propan upo­rabljamo za plamensko rezanje. Plamensko varjenje termoplastov V tem pri­meru ne varimo direktno s plamenom, ker bomo umetno maso (plastiko) prežgali. Temperature ta­lišca umetnih mas praviloma ne presegajo 400° C, zato zadošca že segrevanje z vrocimi dimnimi pli­ni, ki so produkti zgorevanja. Primerjava z varjenjem z vrocim zrakom: 
1. Prednosti: 
• 
pri plamenskem varjenju je orodje in s tem tudi delo bistveno lažje,bolj smo prilagodljivi 

• 
nastavimo lahko manjše pretoke vrocih dim­nih plinov -vecina fenov za varjenje z vrocim zrakom ima samo eno nastavitev pretoka vro­cega zraka 

• 
zgoraj naštete prednosti omogocajo bolj na­tancno delo pri plamenskem varjenju, kar se pozna predvsem pri tankem materialu: pla­mensko ga lažje varimo, z vrocim zrakom pa samo malo nepazljivosti povzroci -luknjo 


2. Slabosti: 
• pri plamenskem varjenju ne moremo natanc­no nastaviti temperature vrocih dimnih plinov 
• obstaja vecja nevarnost,da umetne mase za­gorijo, da se pri delu opecemo ipd. 
Plamensko varjenje -varnostni ukrepi 
Glavne NEVARNOSTI pri plamenskem varjenju: -možnost eksplozije gorljivih plinov, -nevarni plini in dim, ki nastajajo pri delu (ne­
varnost zadušitve), -poškodbe pri delu, predvsem zaradi izmetava­
1. Osnova, temelj, rac.: vrsta racunalnika. 

nja vrocih delcev (iskre, brizganje talecega va­ra), zaradi plamena in vrocih obdelovancev; oci so posebej pomembne, nevarnost opeklin itd. 
Kako preprecimo PREPRECIMO NEVARNOST EKSPLOZIJE acetilenove jeklenke: 
• 
Jeklenke morajo biti ustrezno oznacene, napi­sov in oznacb se ne sme spreminjati. Med delom morajo biti jeklenke od varilnega mesta odda­ljene vsaj 3 m. Pri transportu, v skladišcu in pri uporabi morajo vedno stati pokonci (nagib do 30° ), zavarovane naj bodo proti padcem, ne smejo biti izpostavljene toploti (soncu, grelnim telesom) in se ne smejo segreti nad 40°C. Armature kisikovih jeklenk se ne sme mazati z oljem ali mastjo. 

• 
Eksplozije acetilenovnih jeklenk so zelo redke, vendar so tudi zelo unicujoce: plamen seže do razdalje 30 m, razbiti kosi eksplodirane jeklenke pa ucinkujejo tudi do 300 m dalec. Vendar: samopospeševalna reakcija v acetilena­vi jeklenki od temperature 20 °C pa do eksplozi­je pri ~100 bar in 100°C traja 25 minut, zato pri zgodnji ugotovitvi vzrokov panika ni potrebna. 

• 
Goreci jeklenki -ce je mogoce -zapremo ventil, jo odnesemo na prosto in poklicemo gasilce. Ce se acetilenova jeklenka nekontrolirano segreva, jo je potrebno hladiti z mokrimi cunjami, po mož­nosti tudi intenzivno hladiti z vodo. Obenem nadziramo razvoj temperature in tlaka acetilena. Ce nam hlajenje ne uspe, spustimo acetilen v ozracje in se umakniemo na varno. 


VARILEC MORA upoštevati varnostne predpise in ZAGOTOVITI USTREZNE UKREPE: 
a) 
Skrb za JEKLENKE, kot je opisano zgoraj. Ra­zen acetilenove je nevarna tudi kisikova jeklen­ka, predvsem zaradi zelo visokega tlaka, ki pri nekontroliranem izpustu povzroca premikanje kisikove jeklenke. 

b) 
Preden pritrdimo na jeklenko reducirni ventil, ga je treba izpihati. Za izpihovanje ventila, po­sod, obleke ali drugih snovi se ne sme uporab­ljati kisik. ce ventil na jeklenki zmrzne, ga odta­


Stran 15 
ganjem talecega vara; ocala morajo izpolnje­vati zahteve po standardu EN169; zatemnje­nost ocal se oznacuje s številkami od 1, 1 do 16, višja številka pomeni vecjo zatemnjenost (2 ~ 25% prehod svetlobe, 3 ~14%, 4 ~ 4%) 1 -3 je primerno za plamensko lotanje 3 -6 za rezanje 4 -8 za plamensko varjenje 10 -14 za elektro oblocno varjenje 
ZAŠCITNA ..,.,,,___ 
-------------OCALA --

USNJENE /ROKAVICE 
DELOVNI CEVLJI . 
• 
delovno obleko, ki ne sme biti namazana z oljem ali mastjo, da se ne bi vnela 

• 
usnjene rokavice in usnjeni predpasnik 

• 
zašcitne cevlje 



Ferdinand Humski 
vendar, polnilo je praviloma enoslojno, lahko pa se nanaša v vec nanosih 
• baza (bazni lak, bazna barva) ni plast -to je sloj, je del plasti, ki se imenuje površinski lak, katerega naloga je dolgotrajna trpežnost in estetski izgled 
c) Plast lahko vsebuje razlicne materiale, ki pa so loceni po slojih. Npr.: površinski lak je avtolicar­ska plast, ki jo lahko sestavljajo trije razlicni slo­ji: bazna barva (baza), sloj z bisernim efektom in prozorni lak -glej risbo pod geslom Vecslojno reparaturno površinsko lakiranje. 
Risbe, ki prikazujejo plasti pri serijskem in repa­raturnem lakiranju, vidimo pod geslom Sestava nalica. Razlikovati jih je treba od risb, ki prikazuje­jo razlicne nacine površinskega lakiranja, npr. Dvoslojno reparaturno površinsko lakiranje. Vec­slojno reparaturno površinsko lakiranje. Plastast Glej Laminaren. Plasticne mase Glej Umetne mase. Plasticno preoblikovanje Glej Preoblikovanje. Plasticnost Lastnost gradiva, da po preobliko­vanju zaradi sile ohrani novo obliko. Jeklo in ve­cina kovin je pri visokih temperaturah bolj plastic­na, se lažje deformira -zato pri mnogih postopkih plasticnega preoblikovanja predmet segrejemo. Sin. gnetljivost. Prim. Deformacija, Elasticnost. 
PRED PO OBREM EN rrYIJO OBREMENITEV OBREMENINI 
[] 

Plastificiranje Glej Prevleke iz umetnih snovi. Plastika Glej Umetne mase. Plastisol Glej Termoplasti. Plastomeri Glej Termoplasti. Platforma 

jamo z vroco vodo ali krpami, namocenimi v vroci vodi -prepovedana je uporaba plamena. 
Platina 

Ventil na jeklenki je treba odpirati pocasi. nju veljajo tudi pri trdem lotanju ter plamenskem 1. Platina: prekinjalnik, mehanska vžigalna na-c) Pri varjenju v zaprtih prostorih (cisterne, cevi, rezanju in segrevanju. 
kleti itd.) je treba zagotoviti prezracevanje in Plamensko varjenje z gorljivimi plini 
prava pri bencinskih motorjih z notranjim zgore­
Acetilen 
vanjem. Izraz izhaja iz nem. Platine, kar pomeni odsesavanje zaradi nevarnosti zadušitve ali je edini plin, ki pri zgorevanju ustvari reducirno 

zastrupitve s plini, ki nastajajo pri plamenskem podrocje in zato površino varjenca ocisti od oksi­plošcica za vzpostavljanje vezja (ang. circuit 
board). Glej geslo Prekinjalnik. varjenju: CO2, CO in NO/NO2. dov -glej geslo Plamensko varjenje -plamen. 2. Platina: kem. element, redka žlahtna in težka Vsi ostali gorljivi plini pa pri zgorevanju reducirne­kovina srebrne barve. Simbol Pt, lat. Platinum. 


Tališce 1.774°C, gostota 21,45 kg/dm3 . Je iz­
redno duktilna (vlecna v tanke žice, listice) in se 
da dobro kovati. Raztaplja se le v zlatotopki, s 
CI, Br in J se spaja pri normalni temperaturi, pri 
višji temperaturi pa tvori legure z mnogimi kovi­
nami. Uporaba: za kemijske, fizikalne in medi­
cinske instrumente ter posode, za dele merilnih 
instrumentov, za elektrode in termicne elemen­ga podrocja ne ustvarjajo, zato niso primerni za 
varjenje neplemenitih kovin. Lahko pa jih upora­
bimo npr. za varjenje umetnih mas. 
Plamenska tehnologija s cenejšimi gorljivimi plini 
pa vseeno v mnogih primerih nadomešca klasicno 
plamensko tehnologijo z veliko dražjim acetilenom, 
npr. plamensko rezanje s propanom, plamensko 
lotanje, kovaške peci se ogrevajo s propanom itd. 
Plamtišce Glej Plamenišce. te, za nakit, v zobozdravstvu. Pogosto rabi kot Plan Ravninski, plosk, raven. Npr. ~ plošca (pri katalizator. Ker lahko absorbira 02, sodeluje v stružnici), ~ stružnica (naspr. karuselska stružni­oksidativnih procesih. Crna platina (sivi prašek) 
ca), piano brušenje, plani navoj (z arhimedovo spi­

CO2 ni strupen, je pa težji od zraka. Zato izpo­
lahko absorbira stokrat vec vodika kot je njen 
lastni volumen. 
3. Platina: polizdelek za nadaljnjo predelavo, za 
valjanje tanke valjane plocevine. Tudi neokrogli ralo, npr. v triceljustni vpenjalni glavi stružnice), driva zrak v nižjih legah -nevarnost zadušitve. plana vodila (ploska, niso radialna). 

Plan namestitve srojev Tloris tovarne s posa­

CO je strupen, vendar je le vmesni produkt 
gorenja in hitro zgori v CO2. meznimi znaki za stroje. Zaradi tehnoloških pro­surovec pri vlecenju plocevine v votla telesa. NO, NO2 -dušikovi oksidi nastajajo na površini cesov morajo biti stroji pravilno razporejeni. Prim. Prim. Rondela. Platfrati: oblagati kovino, snov s 

tanko plastjo druge kovine, snovi. 
Platiranje Kovinska prevleka, ki dobiva v industri­
ji vse vecji pomen. Kovine oblagamo (pokrivamo) plamena pri temp. nad 1.000° C. Imenujemo jih Vzdrževanje (dokumentacija). 

nitrozne pare, ki so zelo strupene. Vecja kot je Planaren Ravninski. 
površina plamena, vec nitroznih par nastaja. Planska plošca Prim. Odrezavanje -vpenjanje 
Plamen naj bo zato po možnosti cim manjši. obdelovancev. s tanko plastjo druge kovine oz. snovi na ta nacin, Potrebno je tudi odsesavanje, ki je na nasprot­Plast -licarstvo Pri avtolicarstvu celoten nalic 
ni strani varilca. najprej razdelimo na plasti, ki se lahko delijo na da se obe kovini medsebojno MEHANSKO pove­
žeta zaradi visokih temperatur (~1600° C) in d)VARITI NI DOVOLJENO v prostorih: sloje, sloji pa na nanose. Definicija plasti: 

-z lahko vnetljivimi snovmi, a) Plast vedno prekriva celotno površino ki jo po­visokega tlaka (~15 MPa). Prim. Oplašcenje. 
Vrste platiranja: 

-z eksplozivno atmosfero, pravljamo -kit torej ne štejemo kot plast, saj je • platiranje s stiskanjem v toplem -kjer jeklenke ne morejo trdno stati pokonci. njegov namen prekrivati predvsem vbokline. • platiranje z navaljanjem v toplem e) Varilec mora uporabljati NUJNA OSEBNA ZA­b) Plast je tisti del premaza, ki služi dolocenemu • platiranje z navarjanjem, glej Eksplozijsko var­
ŠCITNA SREDSTVA: namenu oz. izpolnjuje doloceno nalogo. Primer: jenje, PVD (ionska implantacija) 
Za platiranje uporabljamo najrazlicnejše kovine in • varnostna ocala so zašcitna in zatemnjena: • polnilo (šprickit, predlak, tekoci kit, površinski stekla absorbirajo del škodljive svetlobe, obe­kit) je plast, ker služi svojemu namenu: zgla­

nem pa ocala šcitijo oci pred iskrami in briz-ditev zadnjih in najbolj finih izboklin / vbolklin; zlitine: Cu, Ni, Ag, Cu-Ni, Cu-Zn, Ni-Mo, Ni-Cr-Mo, 


Ferdinand Humski 
jekla: nerjavna, obstojna proti visokim temperatu­ram in proti obrabi itd. Prim. Metaliziranje. Po platiranju sta osnovna in zašcitna plast med seboj kot zvarjenain tvorita nelocljivo zvezo. 

PREDNOSTI platiranja: 
• 
zelo ucinkovita zašcita proti koroziji 

• 
izkorišcanje posebnih lastnosti,ki se dosežejo s spajanjem dveh kovin 

• 
varcevanjez dragimi kovinami, ki imajo posebne kemijske lastnosti 

• 
poln izkoristekvišje nosilnostiosnovnega mate-riala 

• 
platirane predmete lahkotudi varimo Glede natancne definicije platiranja si strokovnja­ki niso popolnoma enotni. Nekatere literature celo galvaniziranje uvršcajo med vrsto platiranja, ce­prav pri galvanizaciji ni niti sledi o mehanski pove­zavi med dvema razlicnima kovinama. Vsekakor pa je bistveni cilj platiranja popolnoma mehanko povezovanje dveh kovin, kar je najkvalitetnejša prevleka, difuzijski postopek -dve kovini sta medsebojno zalotani, zliti ali zavarjeni. Platišce Zunanji del kolesa, na katerega se na­mesti pnevmatika (pri avtomobilih, motornih kole­


sih), kolesni obroc oz. bandaža (pri tirnih vozilih), venec (pri jermenicah) itd. Vrste platišc: 
a) 
Nedeljena platišca, ki so s pestom povezana: preko naper ali skledastega osrednjega dela z nerazstavljivimi spoji!npr. ulita, kovana, pri­kovicena ali varjena kolesa oz. jermenice), z razstavljivimi spoji.s špicami ali naperami; pri biciklih ne govorimo o platišcu, temvec kolesnem obrocu, v katerega sede plašc -glej risbo pod geslom Pesto. 

b) 
Deljena platišca so v uporabi zaradi lažje mon­taže, npr. pri tovornjakih. Ker je zatesnitev teže izvedljiva, moramo praviloma uporabljati zrac­nice. Platišca so lahko deljena vzdolžno(npr. platišca s poševno ramo) ali po obodu (npr. platišca Trilex). 




Prim. Pesto, Bandaža, Napera. Nepr. felga. Plavž Visoka pec za pridobivanje surovega železa !grodlja) iz rude. Višina plavža je 20 do 40 m, premer podnožja pa 3 do 1 O m. Glavni sestavni deli od vrha navzdol so žrelo, trebuh(najširši del plavža), sedlo, talilnikin podstavek: 

KOKS 
RUDA + TALILA 
PLAVŽNI PLIN -4------= 
VROC 



ZRAK 

GRODELJ 
ŽLINDRA ._._,_._ _ _
__J 

Plavž se skozi žrelo izmenicno polni s plastmi: 
a) 
Koksa 

b) 
Mešanicoželezove rude in talil. Talila povzroca­jo, da se ruda lažje stali. Ce so primesi rude: 


• 
kisle, je talilo bazicno (npr. apnenec), 


• 
bazicne, je talilo kislo (npr. kremenjak). Pretok plinov poteka v nasprotni smeri kot pretok surovin -protitocni princip: • od kavperjev ogreti zrakse vpihava spodaj/sko-


Stran 16 

zi sedlo plavža) in nato potuje navzgor(plavžni plin izstopa pri žrelu plavža) 
• trdne snovidodajamo zgoraj(žrelo), nato potuje­
jo navzdolin iz talilnika izstopa tekoci grodelj Sin. visoka pec. Prim. Kauper, Železo. Plavžni plin Plin, ki nastaja med procesom talje­nja rude v plavžu. Sestavljen je iz gorljivih (CO, H2) in negorljivih (CO2, N2) komponent. Uporablja 
se za segrevanje zraka (s kurjenjem plavžnega plina). Zaradi velike vsebnosti prahu ga pred uporabo cistimo v prašnih vrecah, ciklonih, mokrih cistilnikih in elektrostaticnih filtrih. Prim. Kauper. Plazemsko metaliziranje Energija plazme se izkorišca za taljenje dodajnega materiala, ki je lahko v obliki žice ali praška. Dodatnega zracnega curka ni treba uporabljati, ker je hitrost plazme tako visoka (300 -1.000 m/s), da intenzivno odna­
.a staljeni material. Raš. metalizacija. Zico ali prah lahko vodimo direktno skozi šobo plazemskega gorilnika ali pa material dodajamo zunaj, tako da žico priklopimo na + pol. S plazmo nabrizgavamo predvsem težko taljive kovine.Uporablja se v kemicni, letalski in raketni industriji, finomehaniki itd. Plazemsko rezanje, varjenje Glej Rezanje s plazmo, Varjenje s plazmo. Plazma Ioniziran plin, ki postane visoko elek­tricno prevoden. Elektricna prevodnost plazme dosega enako velikostno stopnjo kot elektricna prevodnost kovin. Plazma je cetrto agregatno stanje, ki v naravi pri normalnih okolišcinah ne obstaja, pojavi pa se npr. pri blisku,streli. Lahko jo umetno ustvarimo, npr. v neonskih luceh. plazma TV deluje po tem principu itd. Tudi notranjost sonca in soncna korona sta v plazemskem agregatnem stanju. Ob zadostni do­vedeni energiji naj bi prav vsaka snov razpadla na svoje elementarne sestavne dele. 
Kako ustvarimo plazmo? Treba je popolnoma di­sociirati in ionizirati katerikoli plin (lahko tudi zrak). To lahko dosežemo z: • ogrevanjem na izjemno visoke temperature (tudi 
30.000 ° C in vec) ali 
• z dovolj visokim elektromagnetnim poljem, ki 
sproži oblok, podobno kot pri streli. Obicajno ustvarimo zadostno elektromagnetno polje, ki povzroci oblok. Zatem je treba oblok tudi vzdrževati in oblikovati: plazmo segrevamo z elektricnim tokom, z magnetnim poljem pa jo foku­siramo (koncentriramo na ozko površino). Uporaba:varjenje in rezanje s plazmo, plazemsko metaliziranje, pri termonuklearnih reakcijah itd. 
Krvna plazma pa je ena od sestavin krvi, prozor­na rumenkasta krvna tekocina,tekoci del krvi brez celic: iz krvi se odstranijo rdece krvnicke, bele krvnicke ter krvne plošcice. 
Gr. plasma: na novo ustvarjena snov ali oblika. 
Plazmanitriranje  Nitriranje  v  plazmi,  prim.  
Nitriranje.  Dušik iz plazme  tvori  Fe2N,  Fe3 N,  
Fe4N.  

PLC Sin. PLK, SPS. Prim. DCS, Krmilnik. PLC -programiranje Osnova programiranja PLC je programski jezik, ki je precej podoben zbirnemu jeziku (assemblerju). Locimo: 
1. Tekstovni programski jeziki (tekstovni urejeval­niki, besedilno programiranje). Poznamo: 
• 
IL (instruction list -seznam ukazov) 

• 
ST (structured text -strukturiran tekst) 


2. Graficni programski jeziki 
• 
LD (ladder diagram -lestvicni diagram) 

• 
FBD (function block diagram -funkcijski blo­


kovni diagram) PLD vbrizgavanje To je sistem vbrizgavanja dizelskega goriva z vrstno visokotlacno tlacilko z vodom in šobo oz. crpalka -cev -šoba, nem. Pumpe-Leitung-Dllse. Prim. Vbrizgavanje dizel­skega goriva, Vrstna visokotlacna tlacilka. Pregled celotnega sistema PLD: 
PRELIVNI NOSILEC IN POVRATNI TOK POVRATNA VENTIL VBRIZGALNA ŠOBA GORIVA NAPELJAVA 

PRELIVNI VENTIL 
ROCNA III r,==;:===:;!YCRPALKA ROCICA 

VISOKOTI.ACNA REGULATORJA TLACILKA VRTILNE HITROSTI 
REGULATOR -VRTILNE 
HITROSTI 
CRPALKA rl}---­lhzA GORIVO 
REZERVOAR GORIVA 

NEPRECIŠCENO GORIVO S POVRATNI VOD PARNIMI IN ZRACNIMI MEHURCKI = GORIVA 
PRECIŠCENO GORIVO BREZ GORIVO POD_ 
PARNIH IN ZRACNIH MEHURCKOV = TLAKOM -
Delovanje tlacilnega elementa: 
VISOKOTLACNI 
(._-C-:::::.. 
PROSTOR 
KRMILNA 
i--f;El
ri,:.e--ooPRTINA 
KROŽNI UTOR 
VALJ TLACNEGA 
ELEMENTA 
BAT 


VZDOlŽNI UTOR 
ZACETEK KONEC TLACENJA TLACENJA 
MANJŠI TLACILNI GIB 
a, 
VECJI 
DOVODNA 
TLACILNI 
ODPRTINA 
GIB 
KRMILNI 
ROB 


TLACNI IN SESALNI GIB 
c:::::::::J SESANJE 

ODTOK 
<= 


Pleh Nepravilen izraz, popacenka iz nem. das Blech, kar pomeni plocevina. Pleksi steklo Trgovsko ime za PMMA, akrilno steklo. Plemeniti korund B Glej Korund. Plemenito jeklo Nelegirano ali legirano posebno cisto jeklo z natancno sestavo.Prim. Jeklo -vrste jekel. Plena Glej Škaja. Pleskanje Prekrivanje z barvami (tudi oljnimi) ali z lakom. Izraz se uporablja predvsem za stene, vrata, pohištvo ipd. Prim. Licenje. Plinska enacba Enacba, ki podaja zvezo med tla­kom, temperaturo in prostornino za idealni plin: 
p·V 
= konst 
T 
Konstanto lahko tudi izracunamo: m 
p·V = ·Rm·T 
M p ... tlak [Pa = N/m2] V ... prostornina [m3] 
m ... masa [kg] M ... molska masa plina [kg/kmol = g/mol] R splošna plinska konstanta [8314 J/kmol K] 
m··· T ... temperatura [K] Ulomek m/M je množina snovi n [kmol]: 
p·V = n·Rm·T Druga oblika enacbe: p·V = m·R·T Ce levo in desno stran delimo z m, dobimo: p·v = R·T v ... specificna prostornina [m3/kg] 

Rje plinska konstanta, ki je odvisna samo od se­stave plina in ima enoto [J/kgK]. Izracuna se po enacbi: R = Rm /M 
in je enaka razliki specificnih toplot: 
R=cp-Cv 
Plinska enacba je povzetek naslednjih zakonov: 

• 
Boylov (Boyle-Mariottov) zakon pri T = const. 

• 
Gay Lussacov zakon pri p = const. 

• 
Amontonov zakon pri V = const. 


• 
Avogadrov zakon V m = 22,41 m3/kmol Plinska turbina Turbina, ki pretvarja zgorevanje plinov v koristno delo. Ceprav gorivo zgoreva zno­traj stroja, je ne štejemo med med motorje z notra­


njim zgorevanjem -ker so turbine pretocni stroji in ne motorji: 
AKSIALNI TIJRBINA KOMPRESOR 


ZGOREVALNI GRED 
PROSTOR 

Uporaba plinske turbine: reaktivni letalski motorji. Plinska vzmet Glej Pnevmatsko vzmetenje. PLK Glej PLC. Sin. SPS. Prim. Krmilnik, DCS. Plocevina Kovinski material v plošcah ali trako­vih, obicajno izdelan z valjanjem.Vrste plocevin: 
1. Po namenu in obliki: 

• 
AVTOMOBILSKA plocevina (natezna trdnost od 270 pa do preko 500 N/mm2); KAROSE­RIJSKA plocevina je primerna za preoblikova­nje z globokim vlekom; avtomobilsko plocevi­no delimo na nosilno in pokrivno 

• 
konstrukcijska, cevna, emajlirna, globokovlec­na, kotlovska, kritna, strešna, šcitna, vozlišc­na (za povezovanje nosilcev v vozlišcih), plo­cevina Hardox (odporna na obrabo, npr. za žlice bagra, za kesone prekucnikov), plocevi­na Usibor® Uekla z izjemno visoko natezno trdnostjo, tudi preko 1800 N/mm2), ~ za štan­canje, zarisovalna, bradavicasta (z bradavica­mi za varno hojo), solzasta (z vboklinami), perforirana, elektroplocevina ... 


2. 
Po nacinu izdelave:vroce valjana, hladno va­ljana, žarjena, sendvic plocevina itd. 

3. 
Po materialu in površinski zašciti:aluminijasta, bakrena, cinkova, kositrna, jeklena, nerjaveca, silicijevojeklena, patinasta, dekapirana (lužena, odstranjeni so površinski oksidi), prašno barva­na Ue tudi pocinkana), zašcitena s folijo, pocin­kana jeklena, pokositrena, posvincena itd. crna plocevina: izdelana iz nelegiranega jekla, žarjena na odprtem ognju (v odprtih napravah). Pocinkana plocevina: ne pozabimo, da je cin­kov oksid ZnO nevaren za okolje -to je plin, ki se razvija pri varjenju pocinkane plocevine in ga je treba odsesavati! Pri pocinkani plocevini ima tockovno varjenje prednost pred vsemi osta­limi varilnimi postopki, ker se okoli tockovnega zvara naredi zašcitni obroc iz cinka! 


Stran 17 
4. Po debelini: zelo tanka (do 0,5 mm), tanka (do 3 mm), srednja (3 do 4, 75 mm), debela (nad 5 mm). Debelina avtomobilske plocevine znaša od M mm (pokrivna plocevina, ki ni nosilna) pa do J mm in vec (nosilna plocevina). V krovskem kle­parstvu pa se najvec uporablja plocevina debe­line 0,4 mm. 
5. Po nacinu dobave: plošcata ali navita v kolo­barjih. 
Obdelave plocevine:rezanje, robljenje, tanjšanje, upogibanje, vihanje, zapogibanje, zavihanje, zgibanje, žlebljenje itd. Nepr. Pleh. Plocevinska zveza Ce dva plocevinasta robova zakrivimo in nato prepognemo, dobimo plocevin­sko zvezo, ki lahko tudi dobro tesni,npr. pri žlebo­vih, posodah, embalažah itd. 

Ploskev Površinska mera, npr. v [m2] ali [mm21, del površine predmeta glede na njegovo celoto. Pogosto se od ostalih površin loci po dolocenem namenu, npr.: brusilna, drsna, rezalna, cepilna, prosta ploskev (pri odrezavanju) ... Razi. rob. Plošca za grobo cišcenje Plošca s sinteticno najlonsko kopreno, ki je enakomerno prepredena z brusnimi zrni. Ker ekstremno trda koprena vse­buje veliko število velikih lukenj, se plošca tudi pri odstranjevanju starega nalica ne zamaže. 

Plošcate klešce Prijemalne klešce, na prvi po­gled zelo podobne konicastim klešcam. Imajo pa širšo prijemalno površino in s tem omogocajo tudi mocnejšo prijemalno silo. Nepr. Flahcange. 

Plunžer Bat ali drog, ki je obicajno aksialno vo­
den.Ang. plunge: planiti naprej, pogrezniti se. Pri potnih ventilih: preticni drog, ena od možno­sti mehanicnega aktiviranja, glej geslo Potni ventil -nacini aktiviranja. Pri hidravlicnih cilindrih: batnica,ki sama deluje kot bat (bat in batnica sta iz enega kosa). Pri tlacnem litju: bat, ki tlaci litino v kokilo. 
Plunžer je tudi gumijasti cistilnik odtokov (ki s po­tegom ustvari vakuum). Sin. tolkac. Ang. plunger. Pluri-Predpona, ki pomeni vec. Sin. multi-. Plural: množina. PM Kratica za fazno modulacijo,ang. Phase modulation. PMMA Kratica za polimetilmetakrilat, umetna masa. Trgovska imena: akrili, pleksi steklo,akrilno steklo -akrili, aglas, parasteklo. 
LASTNOSTI PMMA: Fizikalne lastnosti splošne: prozorni material (do 92% prepustnosti svetlobe, lomni kolicnik ~1,5), gostota 1, 11 -1, 19 kg/dm3; toplotne: zmehca se 
Ferdinand Humski 
pri 140-160 ° C, maksimalna temperatura uporabe 
70-100 ° C; mehanske: trd in tog, odporen proti 
praskam, toda krhek, trdota je bistveno manjša od 
stekla, natezna trdnost ~80 N/mm2 . Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): lah­
ko se brizga v forme, polira, ima majhno sposob­
nost preoblikovanja, ekstrudira (iztiskava) v plo­
šce, profile, termoformiranje, tlacno litje; primeren 
je tudi za obarvanje, popravila: lahko ga lepimo in 
varimo, enostavna obdelava z odvzemanjem -
odvzemalni kot 80 ° (podobno kot les), 
Kemicne lastnosti: obstojen obstojni proti korozi­
ji, preperevanju in kemicnim sredstvom (bencinu, 
olju in kislinam), majhno navzemanje vode in vla­
ge; neobstojen pa je v polarnih topilih, fiziološko je nenevaren. 
RAZVRSTITEV PMMA: komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je ho­mopolimer in v nekaterih izvedenkah kopolimer. 
PRIDOBI VANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
PMMA nastane z adicijsko polimerizacijo metil­metakrilata: 

PMMA je cenejša alternativa za PC, še posebej v primerih, kjer se ne zahteva visoka trdnost. 
VRSTE PMMA: 
PMMA delimo na visokomolekularen PPMMA (vliti PMMA, ki se polimerizira v kalupu), nizkomoleku­laren PMMA (za ekstrudiranje), obstajajo še MMA (kopolimeri z najmanj 80% metilmetakrilata) in AMMA (kopolimeri z do 50% metilmetakrilata, višja kemijska obstojnost in žilavost). 
UPORABA PMMA: 
• 
kot nadomestek za steklo: pleksi steklo, tudi za­šcitna stekla, zašcitna ocala, lite akrilne plošce -za preusmerjanje in spreminjanje barve svetlo­be, tudi za akvarije, za smerne in zadnje luci pri avtomobilih), 

• 
medicina: trde kontaktne lece, tudi intraokularne lece (zamenjava ocesnih lec), jacanje kosti s kostnim cementom, šcit pred beta sevanjem 

• 
v vsakdanjem življenju: akrilne barve, okvirji za slike, CD-ji in DVD-ji uporabljajo tako PC kot tudi PMMA za boljšo odpornost na udarce, plasticna opticna vlakna za krajše razdalje, inštrumenti (npr. elektricne kitare), brizgani izdelki -cevlji itd. 



PN spoj Glej Polprevodnik. Pnevmaticen Kar je na pogon s stisnjenim zra­kom, npr. ~i cilinder, ~o dvigalo, ~a zavora. Prim. Pnevmatski. Pnevmaticna mišica Deluje podobno kot cloveš­ka mišica, ki se ob naprezanju razširi v precni smeri in skrci po dolžini. Ko v pnevmaticno mišico dovedemo stisnjen zrak, se prav tako razširi v precni smeri in skrci po dolžini: 

Uporaba: ponavadi jih uporabljamo v parih. Pri tem druga pnevmaticna mišica deluje v nasprotno 

Ferdinand Humski 
smer kot prva. Tako lahko npr. ustvarimo nihanja, ne da bi za to potrebovali veliko prostora: 

Pnevmaticna vzmet . Pnevmatsko vzmetenje. Pnevmaticne cevi Glej Cevi za pnevmaticno omrežje. Pnevmaticna stopalka . Pnevmatska stopalka. Pnevmaticne delovne komponente To so npr. delovni valji. Podrobneje glej Pnevmatika -osnovne naprave po skupinah. Pnevmaticne krmilne komponente To so npr. potni, tokovni itd. ventili. Podrobneje glej Pnev­matika -osnovne naprave po skupinah. 
Pnevmaticni aktuatorji -posebne izvedbe Ra­zen vseh vrst pnevmaticnih cilindrov štejemo v to skupino še pnevmaticne mišice, pnevmatsko vzmetenje in pnevmaticne zasucne cilindre. Pnevmaticni akumulator tlaka Rezervoarcek od 1 O do 20 ml, ki se najpogosteje uporablja kot sestavni del pnevmaticnega casovnega clena. 
-o Pnevmaticni cevni prikljucki Osnovni nacin povezovanja pnevmaticnih naprav je povezovanje s cevnimi navoji. Pnevmaticne naprave praviloma že vsebujejo notranji cevni navoj, obicajno 1 /4" (premer zunanjega navoja pa znaša 13, 12 mm, podrobnosti glej pod geslom Whitworthov navoj): 

Prikljucki so lahko izdelani: 
• 
na obeh straneh s cevnim navojem (npr. pri po­vezovanju kompresorja s fiksno kovinsko cevjo) 

• 
samo z ene strani s cevnim navojem (pri pove­zovanju neke naprave s plasticno cevjo) ali 

• 
brez cevnega navoja (kadar povezujemo gibke 


plasticne cevi med seboj) Spodnja risba nam prikazuje prikljucke, ki imajo z leve strani cevni navoj, na desni strani pa razlicne prikljucke za gibke ali fiksne cevi: 




1 .1--­
2 IO!lo flj .-----

Opis zajema tudi prikljucke, ki niso na zgornji risbi: 
1 zelo hitri spoj oz. hitrovticni prikljucek, pravi­mo mu tudi avtomaticni (drsni) prikljucek -pla­sticno cev enostavno potisnemo v prikljucek, ang. push to connect, nacin delovanja opisuje geslo Hitrovticni prikljucek 
2 prikljucek z matico -plasticno cev potisnemo preko zarobljenega (izbocenega) dela prikljucka (prim. Robljenje); položaj cevi fiksiramo s pritrdil­no matico ali z objemko 
3 kompresijska prikljucka za plasticno ali kovin-
Stran 18 

sko cev, z notranjo (a) ali z zunanjo (b) matico 
4 hitra spojka, glej istoimensko geslo 
5 ravni cevni prikljucek ("smrekica") je prikazan na spodnji sliki; nanj se enostavno potisne gibka cev; obstaja vec variant -pri nekaterih so potrebne objemke, pri drugih ne; pri izvedenkah brez objemk je nataknjeno cev možno razstaviti od prikljucka le tako, da cev prerežemo 
,.-


Jlllr!l ,; 1. ;.:, 
. 


Obstajajo tudi drugacni prikljucki, npr.: 

Zaradi hitrosti in enostavnosti uporabe prevladuje­jo hitrosticni prikljucki in hitre spojke. Pnevmaticni cilindri Pnevmaticne delovne kom­ponente (valji), ki pretvarjajo energijo stisnjenega zraka v premocrtno gibanje batnice. Locimo dve vrsti gibanja: -gib (hod) naprej oz. izvlek -gib nazaj, povratni gib oz. uvlek Delovni gib je gib, ki prenaša neko delo na okoli­co, povzroci pa ga stisnjeni zrak (ne pa vzmet). Splošna risba 
pnevm. valja in sestavni deli: 
IZVLEK UVLEK 
---. 
-

ODTOK 
ZRAKA 

Angleško: izvlek -extend, uvlek -return 
Porabo zraka za posamezen pnevmaticni cilinder si lahko izracunamo sami glede na porabljen volu­men stisnjenega zraka v enem delovnem gibu in ob predpostavki števila opravljenih gibov v minuti. 
Glede na SMER DELOVANJA delimo cilindre na: 
a) ENOSMERNE (SA-single acting): stisnjeni zrak opravlja delovni gib samo v eni smeri. Lahko so v osnovnem položaju: 
• 
uvlecni (NC -normally closed, spring return) 

• 
izvlecni (NO -normally opened, spring extend) Njihova hitrost znaša 30-500 mm/s, dolžina gi­ba1 -50 mm, sila pa 1 O -4.000 N. Zaradi vzmeti so primerni za krajše gibe (vpenjanje, izbijanje) in v primerih, ko hitrost ni pomembna. Najveckrat uporabljamo batne, poznamo pa tudi membranske cilindre. Izracun sile na batni­ci -glej geslo Enosmerni delovni valj. 


b)DVOSMERNE (DA-double acting): stisnjeni zrak opravlja delovni gib v obeh smereh, tako v smeri izvleka kot tudi v smeri uvleka (povrat­nega giba). Dvosmerni valji so le batni cilindri, hitrost 30 -2.000 mm/s, dolžina giba 1 -2.000 mm in sila 1 O -48.000 N. Po standardu so izde­lani do premera 50 mm in do dolžine 2.500 mm (pri vecjih dožinah je treba kontrolirati uklon in upogib batnice). Izracun sile na batnici -glej geslo Dvosmerni valj. Pri dvosmernem valju se srecamo s pojavom zracne blazine. Povzroca jo tlak iztekajocega zraka, ki se ob preklopu ventila ne utegne do­volj hitro izprazniti. Pojav je podoben kot pri roc­ni tlacilki za kolesne pnevmatike -tudi tedaj, ko pritiskamo v prazno,cutimo majhen upor. Posledica pojava zracne blazine je manjša po­tisna sila in hitrost batnice. Pri enosmernem de­
lovnem valju tega pojava ni, saj iztekajoc zrak izteka direktno v atmosfero. V praksi vpliv zracne blazine delno zmanjšamo z uporabo hitroodzracevnlega ventila. 




11 ­


1 
1 

enosmerni delovni valj enosmerni delovni valj z vzmetjo (SA, NC) 

1 lf----.-----,---------: llr------r-
1 1 1 : 1 1 : 
dvosmerni delovni valj dvostranski delovni valj 

dvosmerni delovni valj z nastavljivim koncnim dušenjem 


mahanski in magnetni brezbatnicni valj 

Pri dvosmernem delovnem valju z nastavljivim koncnim dušenjem se dušenje gibanja zacne še­le v dolocenem položaju bata. Razlog: da se bat ne zabija s preveliko hitrostjo v cilinder -kar pov­zroca poškodbe, preveliko obrabo in tresljaje v koncnih položajih. Prim. Koncno dušenje cilindrov. 
Pomembni so tudi osnovni položaji pnevmaticnih cilindrov. Zgoraj narisani enosmerni delovni valj z vzmetjo je v osnovnem položaju uvlecen (NC ­normally closed, tudi spring return). V osnovnem položaju izvlecen valj (NO -normally open, spring extend) pa izgleda tako: 


KMAt----r--: ­
SA,NO 1 

I 1 PRIBLIŽNO SILO, ki jo zmore ustvariti katerikoli cilinder, izracunamo s preprosto enacbo: 
F = p·A Površino bata A lahko približno izracunamo na pamet, za tlak p pa vzamemo kar vrednost 5 bar. Z zelo približnim racunom ugotovimo, da bat s premerom 5 cm "zmore" približno 1000 N,torej lahko dvigne približno 100 kg. Ce bo vpliv trenja, vzmeti itd. prevelik, tedaj bomo pac povišali tlak in bomo z istim premerom spet dosegli isto silo. Nadalje ugotovimo, da sila narašca s kvadratom premera bata. Bat s premerom 1 O cm torej "zmo­re" kar 4000 N itd. 
NATANCNEJŠI IZRACUN SILE pa najdemo pod gesloma Enosmerni delovni valj in Dvosmerni valj. Pri tem uporabljamo naslednje oznake: A, A1 -koristna (celotna) površina bata [mm2] 
A2 = A1 -Ab -površina kolobarja [mm2] 
Ab -površina batnice [mm2] F ali Fb -efektivna sila na batnici [N] oz. sila bremena na batnici Fpp·A-sila tlaka dotekajocega zraka, enos. c. [N] 
=

Fp1 -potisna sila dotekajocega zraka, dvos. c. [N] pri izvleku je enaka p1 ·A1, pri uvleku pa p1 ·A2 Fpr zaviralna sila iztekajocega zraka [N] oziroma sila "zracne blazine" pri dvosmernih valjih 
pri izvleku je enaka p2·A2, pri uvleku pa p2·A1 F1r -sila trenja [N], ki znaša 10% F P1 ali 8-20% F P Fvz -sila vzmeti pri enosm. c. [N], ki znaša 10% FP p, p1 -dotekajoci tlak v enosm. in dvosm. c. [M Pa] p2 -tlak iztekajocega zraka, dvosm. c. [M Pa] Pnevmaticni casovni cleni Sestav pnevmaticnih 
elementov, s katerim dosežemo, da se nam po nekem casu spremeni signal na izhodu. V bistvu so to le posebni nacini aktiviranja potnih ventilov. Pnevmaticni clen za zakasnitev vklopa sestavlja­ta enosmerni nastavljivi dušilni ventil in pnevma­
Stran 19 Ferdinand Humski 
licni akumulator tlaka: razmerja glede na osnovno dimenzijo 1, ki obicaj­


Dušilni ventil omogoca uporabo akumulatorja tla­ka z manjšimi dimenzijami, enosmerni ventil pa po prenehanju napajanja zagotavlja hiter padec tlaka v akumulatorju tlaka. Pnevmaticni casovni clen nikoli ne vežemo direkt­no na delovni valj, saj bi se v tem primeru delovni valj izvlacil zelo pocasi in s tresenjem. Zakasnitev delovne komponente nastavimo tako, da pnevma­ticni casovni clen povežemo s potnim ventilom. Ventil z zakasnjenim aktiviranjem: 


Llt je cas, potreben za nadzorovano polnjenje re­zervoarcka (Llt lahko spreminjamo s spreminja­njem nastavitve nastavljivega dušilnega ventila). V odvisnosti od izvedbe ventila znaša zakas­nitveni cas od O do 30 s. Po prenehanju signala na 12 pa zaradi praznjenja rezervoarcka ponovno pride do zakasnitve. Te zakasnitve pa ne moremo nadzorovati. 
Zakasnitev aktiviranja lahko pomeni tudi zakasni­tev prekinitve oskrbe s stisnjenim zrakom: 

Pnevmaticni clen za zakasnitev izklopa: 


Ventil z zakasnjenim izklopom aktiviranja: 
,, ..I Jt. 
1 ! 3 

12 1c 
o 
2 1
o 

10 
o 
2 
o 




casovni ventil za skrajšanje signala: 
1" . .,\ l! !r 
1 
12 
1 
o 2 o J L 
.ot t 
Pnevmaticni motorji Pnevmaticne delovne kom­ponente, ki pretvarjajo energijo stisnjenega zraka v mehansko vrtilno energijo. Poznamo vec izvedb: 
• 
Radialni batni motor, ki deluje obratno kot sklop enostopenjsko in na isto gred povezanih batnih kompresorjev. 

• 
Aksialni batni motor, ki gibanje dveh cilindrov preko opletavke spreminja v vrtilno gibanje. Batni motorji dosegajo 5.000 min-1 vrtilne hitrosti in 1 ,5 do 19 kW moci. 

• 
Krilni motor deluje obratno kot krilni kompresor. Vrtilne hitrosti rotorja: 3.000 -8.500 min-1. Obstajajo izvedbe za desno in levo stran vrtenja z regulacijo moci od O, 1 do 17 kW. 

• 
Zobniški motor: stisnjen zrak deluje na boke dveh zobnikov v oprijemu, kar povzroca vrtenje. Dosegajo visoke moci (do 44 kW), vrtilni moment je konstanten. Uporaba: za pogon rudarskih strojev. 

• 
Turbinski motor deluje obratno kot turbinski kompresor. Dosegajo zelo visoko vrtilno hitrost (do 500.000 min-1) in majhne moci. Uporaba: za pogon zobozdravniških svedrov, pnevmaticnih brusilk itd. 



Motor za  Motor za  Motor z nastavljjivim  
enosmerni  dvosmerni  delovnim volumnom,  
tok  tok  enosmerni tok  

Prim. Pnevmaticni zasucni cilindri., Turbina, Hid­romotor. Pnevmaticni prikljucki Glej Pnevmaticni cevni prikljucki. Pnevmaticni simboli Doloca jih mednarodni standard ISO 1219-1 iz leta 1991, dopolnjuje pa ga priporocilo CETOP RP 68 P. Preglednica osnovnih oblik in linij: 

Pomen linij (crt): 
• 
polna linija pomeni delovni vod 

• 
crtkana linija je krmilni vod 

• 
s crto-piko pa je oznacena linija, ki povezuje vec 


pnevmaticnih elementov v eden sklop Velikost simbolov ni dolocena, so pa dolocena no znaša 8 -10 mm: 
o 1 ---+ O= 

O 3/41---+ . 

o= 1131
•= 1131---+. 
1 1 1 
. ---+ 

I_ --. 
---+ 
C]_1  .  
Pnevmaticni valji  Glej Pnevmaticni cilindri.  
Pnevmaticni vodi  Glej Cevi  za  pnevmaticno  
omrežje.  

Pnevmaticni zasucni cilindri Pnevmaticna na­prava, ki premocrtno gibanje batnice spremeni v vrtenje izstopne gredi. Simbol in delovanje: 

Konec batnice dvosmernega cilindra je na dolo­ceni dolžini ozobljen. Pri gibanju bata nato batni­ca poganja zobnik in tako dobimo iz premocrt­nega krožno gibanje. 
Glede na smer gibanja bata se lahko zobnik suce v eno ali drugo smer. Kot zasuka je odvisen od izvedbe: od 45 do 720 ° . Obmocje zasuka lahko tudi nastavimo. Vrtilni moment je odvisen od tlaka, plošcine batain od prestavnega razmerja. Uporaba: za obracanje obdelovancev, za upogi­banje, za regulacijo klimatskih naprav, odpiranje vrat na avtobusih, vlakih itd. Sin. pnevmaticni za­sucni motor, zasucni cilinder, zasucni delovni valj. Prim. Pnevmaticni motorji. Pnevmaticno hidravlicni valj Valj, ki pretvarja pnevmaticno energijo v hidravlicno: 

Uporablja se predvsem v delavnicah, ki že imajo napeljano pnevmaticno omrežje. Pnevmaticno energijo namrec zlahka pretvarjamo v hidravlicno. Pri tem ne potrebujemo nobenih crpalk, obenem pa prihranimo pri prostoru in stroških. Velike sile, ki so potrebne za ravnanje karoserije, ustvarimo tako: 
1. Z ene strani dovajamo stisnjeni zrak pod tlakom 5-8 bar, iz pnevmaticnega omrežja. 

Ferdinand Humski 
2. Na drugi strani se ustvari tlak do 700 bar na hidravlicnem olju. Tako visok tlak pa v tlacnem valju zagotavlja izjemno velike sile. 
S pedalom lahko "fino" nastavljamo dovod zraka, in s tem tudi potrebno silo na tlacnem valju. Prim. Pretvornik tlaka. Pnevmaticno prijemalo Dvosmerni valj, ki pomik batnice spreminja v krožno gibanje rocice okrog tecaja. S tem je omogoceno prijemanje: 


Simbol: 
. 1 


Desni simbol je dvoprstno pnevmaticno prijemalo s trajnim magnetom na batu. Takšno prijemalo praviloma vsebuje tudi brezdoticno stikalo (reedo­vo) in elektricni vod s tremi žickami (2 sta napa­janje, tretja pa je signal). V tem primeru je potreb­no narisati tudi elektricno shemo. Prim. Prijemalo. Pnevmaticno vzmetenje Glej Pnevmatsko~. Pnevmatika 
1. 
Znanost: fizikalni nauk o mehanicnih lastnostih zraka in drugih plinov.Gr. pnevma: dah, veter. 

2. 
Tehnika, tehniška veda, ki se ukvarja z elemen­ti, napravami in postroji, ki za opravljanje dela uporabljajo: 


• 
nadtlak:stisnjen (komprimiran) plin (zrak) 

• 
podtlak (vakuum) Pnevmatika kot tehnicna veda zajema nacrto­vanje, proizvodnjo, montažo in vzdrževanje teh naprav. Pri elektricnih napravah ves cas nadziramo na­petost in tok, pri pnevmatiki pa nadziramo drugi dve vhodni velicini: in TLAK in PRETOK zraka. 


Razdelitev na osnovne funkcionalne skupine . Pnevmatika -osnovne naprave in elementi. 
3. Plašc in zracnica na kolesu vozila. 
Pnevmatski: ki zadeva pnevmatiko kot znanst­veno panogo, npr. ~ zakoni. Pnevmaticen:na po­gon s stisnjenim zrakom (plinom). Pnevmatika -avtomobilska Z zrakom napol­njeno kolo iz gume, izum Škota John Boyd Dun­lopa iz leta 1887. Sestavni deli pnevmatike: 
TEKALNA ŽLEB BLOK BOK 
POVRŠINA PROFILA PROFILA PNEVMATIKE 


Stran 20 
5 6 


2 
9 

1: 225/50 R16 pomeni naslednje: 225 -širina pnevmatike [mm] pri tlaku 1 .8 bar, glej oznako B na spodnji risbi 50 -razmerje med višino in širino pnevmatike [%], na spodnji risbi: H/B R16 -radialna pnevmatika s premerom plati­šca v colah, na spodnji risbi: .d; pojasnilo pomena radialne pnevmatike . geslo Karkasa 

.... 
1B 

2:  MICHELIN -ime proizvajalca  
3:  vrsta pnevmatike: RADIAL TUBELESS radial­ 
na pnevmatika brez zracnice  
4:  E2 -koda države, ki da odobritev, 26549 - 
številka odobritve  
5:  92 -težnostni indeks (indeks nosilnosti) je šte­ 
vilka (modra), ki oznacuje najvecjo dovoljeno  
nosilnost pnevmatike [kg] pri najvecji hitrosti  
65-290 66-300 67-307 68-315 69-325 70-335  
71-345 72-355 73-365 74-387 76-400 77-412  
78-237 79-437 80-450 81-462 82-475 83-487  
84-500 85-51 5 86-530 87 -545 88-560 89-580  
90-600 91-615 92-630 93-650 94-670 95-690  
96-710 97-730 98-750 99-775 100-800 101­ 
825 102-850 103-875 1 04-900 1 05-925 106­ 
950 107-975 108-1000 109-1030 110-1060  
111-1090 112-1120 113-1150 114-1180 115­ 
1215 116-1250 117-1285 118-1320 119-1360  
6:  V -simbol za hitrostni razred, ki doloca najvec­ 
jo dovoljeno hitrost [km/h], posamezni razredi  
pa so F 80 M 130 P 150 Q 160 R 170 S 180  
T 190 U 200 H 21 O V 240  
7:  TREADWEAR 260 ... oznaka razreda kvalite­ 
te, ki se nanaša na UTQG standard  

8: TREAD 2 POLYESTER+2 STEEL ... notranja zgradba pnevmatike 
9: MAX PRESS -maksimalni dovoljeni tlak, MAX LOAD najvecja dovoljena nosilnost 
10:M+S oznaka zimske pnevmatike, ang. mud +snow, kar pomeni blato in sneg 
11: DOT FDBJ L3 -koda, ki ji sledi datum izdelave 1209 -12. teden leto 2009 
12:ENERGY -model pnevmatike Tudi smer vrtenja je lahko oznacena, npr.: 

Posamezne oznake, ki so obvezne na nalepkah na vsaki novi pnevmatiki, ki se prodaja (nalepke se pred uporabo pnevmatike seveda odstranijo): 
• 
Simbol bencinske crpalke kupca informira o po­rabi gorivav odvisnosti od kotalnega trenja. A je najboljša, G pa najslabša vrednost. 

• 
Oblak s kapljicami izraža zavorno zmogljivost na mokri cesti. Aje najboljša, F pa najslabša ocena. 

• 
Zvocnik simbolizira zunanji kotalni hrup. Ena temna crtica pomeni tiho pnevmatiko, tri temne crtice pa glasno pnevmatiko. 




Pnevmatika -nacrtovanje omrežja Uporabljajo se predvsem naslednje metode dela: 
• 
intuitivne metode temeljijo na podzavestnem sklepanju, brez utemeljitvein zahtevajo dobro poznavanje elementov pnevmatike 

• 
izkustvene metode so pravila,ki nas postopo-ma vodijo od zasnove do realizacije vezja 

• 
matematicne metode pa so v opušcanju Najpogosteje se uporabljajo izkustvene metode. Podrobnejši opis in primer je opisan pod geslom Nacrtovanje pnevmatskih krmilij. 


Pnevmatika -nivoji Glej geslo Nivoji v pnev­maticnih shemah. 
Pnevmatika -osnovne naprave po skupinah 
Ce želimo spoznati pnevmatske sisteme, moramo najprej narediti strnjen pregled preko vseh naprav, ki jih imenujemo tudi enote, komponente, delovni ali krmilni cleni, gradniki, sestavine, elementi itd. 
Primer pnevmatskega omrežja: 

Pnevmatske naprave PO SKUPINAH: 

1. 
NAPRAVE. KI STISNEJO IN SHRANJUJEJO ZRAK: kompresorji (ki ustvarijo primarni tlak) in tlacne posode (rezervoarji -shranjevalniki stis­njenega zraka). 

2. 
NAPRAVE ZA PRIPRAVO ZRAKA: pripravna 9.[lJQ_g_ (filter+ regulator tlaka + naoljevalnik), su­šilniki, mehanski/avtomatski izlocevalniki vlage, zbiralniki kondenzata, naprave proti zmrzova­nju kondenzata, oljni izlocevalniki ipd. Njihova naloga je, da pripravijo zrak (izlocijo delce in vlago, naoljijo) in ustvarijo konstanten delovni tlak, ki je potreben na posameznem delovnem mestu (v vecini primerov 6 bar, zelo redko pod 4 bar ali nad 10 bar). S pripravo zra­ka preprecimo prekomerno obrabo pnevmatic­nih komponent, nacin priprave zraka pa je odvi­sen tudi od uporabe (npr: zrak v zobotehniki se pripravlja drugace kot za industrijo). 


3. ENOTE ZA TRANSPORT IN MERJENJE stis­njenega zraka:cevi za pnevmaticno omrežje (delovni in kr­milni vodi, fiksni in gibljivi cevovodi), zbiralni­ki kondenzata (izlocevalniki vlage) in -pnevmaticni cevni prikljucki:cevne spojke, razvodi, razdelilniki, spojni elementi, hitre spojke... , kolena, reducirni nastavki itd. -merilne naprave: merjenje tlaka (manometri), pretoka zraka -glej Venturijeva cev 

4. ENOTE ZA NADZOR IN KRMILJENJE stis­njenega zraka:
a) Krmilniki QQ1i !potniventili). 

b)Nadzor pretoka: tokovni (nepovratni, enos­merni, protipovratni), zaporni in zapirni ven­tili, dušilna mesta (pipe, zasuni), varnostni, izpustni in omejevalni ventili. 
c) Nadzor tlaka:indikatorji (pokazatelji) tlaka, regulatorji tlaka, tlacni ventili (varnostni, izpustni, omejevalni). 
Sin. pnevmaticne krmilne komponente. 

5. NAPRAVE. ki jih stisnjen ZRAK POGANJA. To so pnevmaticne delovne komponente, porabniki zraka, ki spreminjajo energijo stisnje­nega zraka v mehansko energijo. Imenujemo jih aktuatorji ali sekundarni pretvorniki energije in jih delimo glede na vrste gibanja: -za premocrtna gibanja (naprej -nazaj): pnev-
Stran 21 
maticni cilindri oz. delovni valji (za preracun glej gesli Enosmerni delovni valj in dvosmerni delovni valj); posebne oblike so valji s konc­nim dušenjem (glej geslo Koncno dušenje cilindrov), brezbatnicni valji, pnevmaticne mišice itd. 
-za krožna (vrtljiva) gibanja (motorji): pnevma­ticni motorji -za nihajna gibanja (zasuci): pnevmaticni za­sucni cilindri. pnevmaticna prijemala 
Naprave v peti skupini izvajajo neka opravila in jih glede na uporabo razdelimo po skupinah: 
-
PISTOLE za privijanje vijakov, za kovice, za izpi­hovanje, naoljevanje, peskanje, pihanje, sušen­je, airbrush, pištole za brizgalno ali prašno laki­ranje, za vezanje plocevine, za silikon, za boile izdelovanje klobas) itd. 
Pnevmaticne VULKANIZERSKE naprave: 
montirke, dvigala itd. Pnevmaticna ORODJA in PRIPOMOCKI: pri­meži, racne, vrtalni stroji, kladiva (vrtalna itd.), zracni transport, žebljalniki (zabijalni aparati), spenjalniki, pnevmaticno kovicenje, vbodne žage, vzvodne in zarezne škarje, ekscentricni brusilniki, polirke, superfiniš, cišcenje, polnjenje pnevmatik, mazalke, zapirala za vrata, preše, iglicar (za odstranjevanje rje) itd. INDUSTRIJSKA pnevmatika: pnevmaticna pri­jemala (dvo-, triprstna), sesalna prijemala, na­prave za sortiranje, pakiranje, napihovanje pla­stike itd. POSEBNE pnevmaticne NAPRAVE: zracno vzmetenje, odpiranje vrat (vhodnih, na avtobu­sih, vlakih), centralno zaklepanje s podtlakom, zavore tovornjakov, prehrambena -procesna -kemijska -zdravstvena -zobozdravstvena industrija itd. PRETVORNIKI TLAKA, tudi v drugo obliko energije, npr. pnevmaticno hidravlicni valji ipd. PNEVMATICNE VZMETI, glej geslo Pnev­matsko vzmetenje Naprave, ki izkorišcajo ENERGIJO PODTLA­KA: sesalna prijemala itd. 
Vedeti moramo, pri katerem tlaku naprava pra­vilno deluje. Osnovni podatek je poraba zraka pri tem tlaku. Efektivna zmogljivost kompresorja mora biti vecja od vsote porab zraka pri vseh porabnikih, ki delujejo hkrati. 
Pnevmatsko omrežje delimo na ENERGETSKI (mocnostni)in INFORMACIJSKI (krmilni)del: 



r--------. 
ENERGETS1/i 

1. Stisnjen zrak VSEBUJE MEHANSKO ENER­GIJO in zato on DIREKTNO POGANJA napra­ve, na katere je prikljucen. Pri tem lahko ustvar­ja tako krožno kot tudi premocrtno gibanje. Pri pnevmaticnih napravah lahko premocrtno gibanje (npr. naprej -nazaj) dosežemo takoj, DIREKTNO. Obenem ima pnevmatika prednost v primerih, ko je potrebno na majhnem razpo­ložljivem prostoru spremeniti smer gibanja. 
Pri ELEKTRIKI pa ni tako. Ko jo dovedemo do neke naprave, jo je treba NAJPREJ SPREME­NITI V MEHANSKO ENERGIJO -za to pretvor­bo pa potrebujemo elektromotorje ipd. Elektromotorji praviloma proizvajajo krožno gi­banje, ki ga je pogosto potrebno spremeniti v premocrtno(npr. vbodna žaga), vcasih v oscili-
Ferdinand Humski 
rajoce gibanje ipd. Za to potrebujemo pretvorni­ke (vzvodovje, ekscentri itd.), ki porabljajo ener­gijQ, obenem pa so izpostavljeni obrabi. 
2. 
Pnevmaticne naprave se zelo malo obrabijo, redko se kvarijo in imajo dolgi rok trajanja. So robustne in zanesljive ter so neobcutljive na magnetna ali elektricna polja. Omogocajo tu­di brezstopenjsko nastavitev hitrostiin sile.Mnoge pnevmaticne naprave so tudi lažje od elektricnih, avtomatizacija pa je cenena. Pri pnevmaticnih napravah sploh ne moremo govoriti o motorjih, ki so pregoreli zaradi preobremenitve! V najhujšem primeru se naprava ustavi, ne da bi se ob tem pokvarila! 

3. 
Velika prednost pnevmaticnih naprav je upora­ba v primerih, ko je potrebna velika moc pri majhnih vrtlilnih hitrostih -v takih primerih imajo boljše lastnosti kakor elektricne naprave. 


4.Velika prednost pnevmatike je VARNOST, saj ni nevarnosti za nastanek elektricnega udara, eksplozije ali požara, tudi pri preobremenitvi. Zato se priporoca uporaba tudi v rudnikih, pre­delavah lesa, lakirnicah (kjer je tveganje vecje). Prisotnost vode je lahko vir nevarnosti pri elektricnih napravah (npr. pri avtokaroserijskih opravilih -mokro brušenje ipd.), pri pnevmat­skih napravah pa prisotnost vode ni nevarna. 
5. Prednosti v primerjavi s hidravliko : 
• 
zrak za pogon naprav lahko jemljemo iz oz­racjabrez omejitev 

• 
stisnjen zrak lahko transportiramo na vecje razdalje (izgube ~0,4 bar/1 00m) 

• 
stisnjen zrak lahko shranjujemo v tlacnih po­sodah in ga nato poljubno prenašamo; na 1 dm3 prostornine lahko akumuliramo energijo 850 J pri nadtlaku 5 bar in temperaturi 20 ° c 

• 
temperatura: ce stisnjen zrak ne vsebuje vla­ge, sistem zanesljivo deluje od -60 do +200°C 


6.Pomembna prednost pnevmatike je tudi to, da je stisnjen zrak lahko tudi blažilni element, kar je lahko v dolocenih primerih uporabe lahko zelo pomembno, npr. pri kovaških kladivih (kjer ni dovoljeno povsem doloceno, togo gibanje). 
!POMANJKLJIVOSTI 1 
1. 
Draga priprava zraka: zrak mora biti filtriran in brez vlage. Zlasti pri težjih pogojih obratovanja je potrebno še naoljevanje. Oljna megla pri odzracevanju je ekološko sporna.

2. 
Stisljivost zraka ima svoje slabosti: neenako­merne hitrosti batnice pri spreminjajoci obre­menitvi, problematicni so pocasni gibi batnic. 


3.Glasnost: šumenje zaradi odzracevanja. 
4.V primerjavi s hidravliko imajo delovne kompo­nente velike dimenzije zaradi omejitve delov­nega tlaka na 6 -1 O bar. To pa vpliva tudi na gospodarnost -zaradi vecjih dimenzij so lahko tudi cene cilindrov višje. 
5. Obcutljivost na nizke temperature, ce zrak 
vsebuje prevelike kolicine vlage. Obstajajo podrocja uporabe, na katerih so pnev­maticne naprave izpodrinile vse ostale možno­sti, npr.: razprševanje barv, peskanje, vulkanizer­stvo, nastavitev vrtilnega momenta, servozavore pri avtomobilu itd. 
Pnevmatika -sheme, oštevilceni elementi 
O.  skupina za oskrbo  z energijo  
1., 2.  skupina krmilja, ki pripada posamezne- 
mu  delovnemu  elementu -cilindru  
.O  delovni  elementi  (1.0, 2.0, ... )  
.1  glavni krmilni ventil delovnega elementa­ 
cilindra (1.1, 2.1, ... )  
.2, .4  elementi, ki vplivajo na gibanje posamez­ 
nega delovnega elementa  -skupine  
naprej.  na aktivirana stanja (1.2,  2.4 ... )  
.3, .5  elementi, ki vplivajo na gibanje posamez­ 
nega delovnega elementa  -skupine  na­ 
.@.i,  na vracanje v osnovno stanje (1 .3,  
2.3 ... )  

.01, .02 elementi, ki so med delovnimi elementi in glavnim krmilnim ventilom, za prilagodi­tev signalov (1.01, 1.02 ... ), npr. izmenic­ni nepovratni ventil itd. 

Ferdinand Humski 
1.3 1.0 
1 


r---


Pnevmatika -sheme, oznacevanje sestavin 
Pri zahtevnejših in obsežnejših krmiljih je bolje, da sestavinena krmilnih shemah sistematicno poi­menujemo s crkami in številkami. 
Zakaj je poimenovanje sploh potrebno: 
a) 
Da identificiramo posamezne pnevmaticne ali elektricne NAPRAVE na krmilnih shemah, npr. delovne valje, potne ventile, stikala ... 

b) 
Da so jasno razvidne posamezne POVEZAVE na pnevmaticnih krmilnih shemah. Konkreten primer je posredni nacin risanja mehanskih koncnih stikal: položaj senzorja mehanskega koncnega stikala poimenujemo in povežemo s"kolenom", ki ima enako ime. 

c) 
Da so jasno razvidne posamezne POVEZAVE na elektricnih krmilnih shemah. Konkreten pri­mer je risanje releja: tuljavico releja poimenuje­mo z enakim imenom kot kontakte releja. 

d) 
Da pretvornike signalov pravilno POVEŽEMO med pnevmaticno in elektricno krmilno shemo


•Ce 
je pretvornik signala sestavni del neke n.­prave,ga posebej poimenujemo in nato z ena­kim imenom oznacimo isti pretvornik še na elektricni shemi. Primer:posebej poimenujemo elektromagnetni ventil (sestavni del potnega ventila) na pnevmaticni shemi in nato z enakim imenom še na elektricni shemi. 

•Na 
obeh shemah enako poimenujemo tudi ce­lotno napravo,npr. brezdoticni senzor: na pnev­maticni shemi je pomemben položaj. na elek­tricni shemi pa je pomembna izvedba stikala. 


Pri konstruiranju shem je najlažje iskati po abe­cednem redu imen pnevmaticnih naprav: 
• 
aktuatorji (delovni valji itd) A 

• 
brezdoticni signalniki B 

• 
cilindri (delovni) A 

• 
crpalke P 

• 
delovni potni ventili V, dvotlacni ventili V 

• 
delovni valji A 

• 
dušilni ventili V 

• 
dvotlacni ventili V 

• 
enosmerni ventili V 

• 
elektronski brezdoticni signalnik B 

• 
elektromagnet Y 

• 
indikatorske naprave (lucke) H 

• 
izmenicni nepovratni ventili V 

• 
kompresorji P 

• 
koncna stikala S 

• 
kontaktor K 

• 
mejna stikala S 

• 
navitje EM ventila Y • ostale sestavine Z 

• 
pogonski motorji M 

• 
položaj senzorja S 

• 
potni ventili: krmilni S in delovni V 

• 
reedov kontakt B 

• 
rele K 

• 
rocno aktivirana tipka, stikalo vhodne naprave s 

• 
senzorji B, S 

• 
solenoid (elektromagnet, tuljavica ventilov) Y 

• 
stikala (npr. elektricna) S 

• 
tlacno stikalo B 

• 
tuljavice ventilov (navitje EM ventila) Y 

• 
valji (delovni) A 

• 
ventili V (dvotlacni, izmenicni nepovratni, zapor­ni, dušilni, zapirni itd.)


• zapirni in zaporni ventili V Abecedni red oznak -za prepoznavanje shem: 
• A -aktuatorji (delovni valji itd) 
Stran 22 

• 
B -senzorji, reedov kontakt, elektronski brez­doticni signalnik, tlacno stikalo 

• 
H -indikatorske naprave (lucke) 

• 
K -rele, kontaktor 

• 
M -pogonski motorji 

• 
P -crpalke, kompresorji 

• 
S -koncna stikala, potni ventili, senzorji, položaj,mejno stikalo, rocno aktivirana tipka, stikalo (vhodne naprave) 

• 
V -ventili: delovni potni ventili, zaporni ventili (dvotlacni, izmenicni nepovratni, krmiljeni nepovratni ... ), zapirni ventili, tokovni ventili, (dušilni, enosmerni nastavljivi dušilni) ipd. 

• 
Y -tuljavice -navitja EM ventilov, solenoid 

• 
Z -ostale sestavine 


SKUPNA OZNAKA je sestavljena iz 4 znakov: Št1 -Št2Oznšt3, npr.: 1-1 B2, 1 S3, 3V1 itd. Št1 -številka naprave (npr. proizvodne enote, 
linije ipd.), enostavnejša krmilja je nimajo Št2 -številka krmilja (vsi elementi, ki imajo kakršenkoli medsebojni vpliv) Ozn-oznaka pnevmaticne naprave (npr. A, s V, glej zgoraj) Št3 -zaporedna številka naprave (ce jih je vec) Primer oznacevanja pnevmaticnih naprav: 
. 1S2 
!i 3 
1 



11s11 
2 


Pnevmatika -vzdrževanje Redno vzdrževanje lahko razdelimo po skupinah: 
NAPRAVE. KI STISNEJO IN SHRANJUJEJO ZRAK: cišcenje in ravnanje po navodilih za upo­rabnika ter v delavniškem prirocniku. 
ENOTE ZA PRIPRAVO ZRAKA: Vzdrževanje filtra: 
• 
potrebna je redna kontrola nivoja kondenzata in pravocasni izpust kondenzata, sicer stisnje­ni zrak potegne kondenzat za seboj v sistem; posebej pozorni smo pozimi,ker lahko konden­zat zmrzne, raztezanje ledu pa lahko poškodujefilter 

• 
filtrski vložek je potrebno obcasno zamenjati v odvisnost od casa uporabe in od zahtevane stopnje cistosti zraka 

• 
plasticno posodo za filter (kozarec) in kanale je potrebno obcasno ocistiti (izpihati), vendar jih nikoli ne peremo s trikloretilenom 


Vzdrževanje regulatorja tlaka: Obcasno primerjamo nastavljeni delovni tlak § kontrolnim manometrom. 
Vzdrževanje naoljevalnika: Pozorni moramo biti na to, da dolivamo vedno QJi.§_ s pravilno viskoznostjo.Obcasno ocistimo koza­recin izpihamo kanale. ENOTE ZA TRANSPORT. MERJENJE IN NAD­ZOR STISNJENEGA ZRAKA Pregled (kontrola) tesnosti v sistemu. s kontrol­nim manometrom obcasno preverimo pravilnost delovanja merilnih naprav. KRMILJA IN KRMILNIKI: ravnanje po navodilih za uporabnika ter v delavniškem prirocniku. NAPRAVE. KI JIH STISNJEN ZRAK POGANJA: preverjanje tesnosti, obcasno mazanje in ravna­nje po navodilih za uporabnika. Pnevmatska stopalka Potni ventil, ki se aktivira z nogo. Klasicne izvedenke so: 
• 2/2 za enosmerne delovne valje (ko stopalko razbremenimo, ostane delovni valj v zadnji legi, 
odzracevanje pa se izvrši z dodatnim ventilom) 
• 5/2 za dvosmerne delovne valje 

GLUŠNIK 

Sin. pnevmaticni pedal. Pnevmatski Kar zadeva pnevmatiko kot panogo,npr. ~i zakoni. Prim. Pnevmaticen. Pnevmatsko vzmetenje Vzmetenje z uporabo pnevmaticne (zracne, plinske) vzmeti. Simbol za pnevmaticno vzmet z enim, dvema ali tremi me­hovi izgleda tako: 


Uporaba: pnevmatsko vzmeteni avtomobilski in drugi sedeži, avtodvigala, vzmetenje avtobusov, tovornjakov, priklopnikov, železniških vagonov itd. Poznamo tudi aktivno pnevmatsko vzmetenje(patent podjetja TAM Maribor), ki deluje tako: 
• 
senzor zazna prevelike vibracije (prevelik nagib vozila) in pošlje signal krmilniku 

• 
krmilnik predela prejete informacije in pošlje sig­nal na potni ventil 

• 
potni ventil se aktivira in spremeni tlak v zracni vzmeti 


ZBIRALNIK REGU LACU SKI 
ITLAC1NA VENTIL STIISNJEN 
POSODA) 
t 
SENZOR 

l'RB'RKE\lllr-lE VIBRACUZ ELEKIRICNII 


AKTIVIRJ\NJEM POTNIH VENTILOV 

Prim. Hidropnevmatsko vzmetenje. Pnevmohidravlika Naprave ki za opravljanje funkcije potrebujejo usklajeno delovanje pnev­maticnih in hidravlicnih elementov (komponent). PNP Glej Tranzistorji -bipolarni, Polprevodnik. PO Kratica za poliolefine, ang. polyolefin. Delno kristalizirani termoplasti, ena najpomembnejših skupin plasticnih materialov, ki se pridobivajo iz naravnih plinov in olj. Je termoplast. PO ni oznaka za kemicno natancno doloceno umetno maso, temvec je kompozit, ki jo sestavlja­Jo: PE polietileni (tako LOPE kot tudi HDPE), PP polipropileni, PB polibuteni in PMP polimetilpen­teni. 
LASTNOSTI: 
PO je nepolarna spojina, brez vonja. Lahko je te­kocina ali trdna snov, kar je odvisno od mole­kulske mase in deleža kristalizacije (približno od 0-20% so tekocine, 20-50% so raztegljivi materi­ali, 50-do 60% pa so trde in celo krhke plastike).Tehnološke lastnosti: zlahka se predelujejo, tako vfolije (z ekstruzijo in pihanjem), z brizganjem vforme itd. PO so dobro odporni na topila. Lahko jihlepimo, ce dobro pripravimo površino. Termicnovarjenje je priporocljiv nacin spajanja. 
UPORABA: 

Uporabnost PO je vsestranska, zato je tudi ena od najpogosteje uporabljanih umetnih mas. Tanke in mocne folije, bužirke (termoskrcljive cevi, uporabne predvsem v elektrotehniki), nakupo­valne vrecke, embalaža za živila, otroške igrace, tenis loparji, lepilne palice (podrobneje glej geslo Ekstrudersko varjenje). Ekspandiran poliolefin EPO se uporablja kot izolacijski material in za gradnjo modelov. 

Pobakrenje Glej Bakrenje. Poboljšanje Sestavljena toplotna obdelava, ki sestoji iz kaljenja in popušcanja pri visokih tem­peraturah. Jekla za poboljšanje so podevtektoidna jekla. S kaljenjem in popušcanjem nad temperaturo raz­pada martenzita ustvarimo strukturo, ki je odpor­na proti DINAMICNIM (sunkovitim) obremenit­vam. 
Poboljšana jekla imajo visoko mejo plasticnosti (blizu natezne trdnosti), veliko žilavost in prož­nost. Kljub takim lastnostim jih brez težav ob­delujemo v poboljšanem stanju (stružimo, bru­simo itd.). 
Za predmete z manjšimi premeri uporabljamo nelegirana jekla za poboljšanje, saj je njihova prekaljivost omejena. Za vecje premere ali za posebne zahteve pa uporabljamo jekla, legirana z Mn, Mn+Si, Cr, Cr+V, Cr +Mo, Cr+Ni+Mo. Podatke o mehanskih lastnostih teh jekel pred poboljšanjem in po njem izdajajo jeklarne (žele­zarne), ponavadi v obliki diagramov. 

p 
w s 
-----------------------------· 
"") 
z ,, ____________ T _______________ ._-,. 
w] ;J ___________ B _______________ . •' 
, 
M ',\ 
'
c( .\/ i'.·.· 
. p 
POPUŠCANJE Cas [h] 

Glede na temperaturo in strukture, ki nastajajo po popušcanju danega jekla, locimo: 
1. 
Popušcanje v martenzitni stopnji M, do 200° C -po kaljenju in cementiranju ogljikovih jekel.Delno se zmanjšajo notranje napetosti, zelomalo pa se zmanjša trdota in poveca žilavost. 

2. 
Popušcanje v bainitni B ali trustitni T stopnji je v praksi najposteje -ogljikova in nizko legi­rana orodna jekla. Bistveno je zmanjšanjenotranjih napetosti, povecanje trdnosti inžilavosti. Pri tem se trdota zelo malo zmanjša. 


3.Popušcanje v sorbitni S ali perlitni P stopnji poteka od 350 do 500° C -za legirana jekla inizdelke, ki morajo imeti dobro trdnost in žilavost. Trdota se bistveno zmanjša, žilavost pa je bist­veno vecja. Trdnost izdelkov je zelo dobra. 
4. Zelo visoko popušcanje poteka pri temperat­urah do 700° C -za posebna jekla, legirana z V, Nb, Ti, Co, W, Mo, Cr ipd., pri dinamicno obre­menjenih izdelkih, ki morajo imeti zelo dobro trdnost, trdoto in žilavost, do visokih temperatur(npr. hitrorezna jekla). 
Poboljšamo npr. jeklene vzmeti, vijake, zobnike, matice, orodje za montažo (naticni in vilicasti klju­ci, klešce, vijaci, raglje, vpenjala, škarje za ploce­vino itd). jekla za ventile. Poboljšanje je zlasti po­membna obdelava pri hitroreznih jeklih. Prim. Po­pušcanje, Hitrorezna jekla. Nem. s Vergllten. Pocinkanje Glej Cinkanje. Prim. Površinska 
Stran 23 
zašcita. Podajanje . Odrezavanje -vrste gibanj, foršub. Podatek Samo tista informacija (dejstvo), ki jo upoštevamo in je potrebna pri reševanju nekega problema. Prim. Znanstvena metoda. Podatkovna baza Glej Baza podatkov. Sin. podatkovna zbirka. Podatkovno vodilo Glej Racunalniško vodilo. Podevtektoidno jeklo Jekla z nizko vsebnostjo ogljika, C < 0,8%. Glej sliko 2 iz priloge, Perlit. Podjetje Vsaka pravna ali fizicna oseba, ki se ukvarja z gospodarsko (pridobitno) dejavnostjo. Podjetje s nenehno srecuje s tveganjem (rizika, negotovost), ki je lahko tehnicne, tržne, financne ali kakšne druge narave. Vrste podjetij: 
PODJETJE 
FIZICNA OSEBA PRAVNA OSEBA 
!'b...i..:I  OSEBNE DRUŽBE  KAPITALSKE DRUŽBE  
s.p.  DRUŽBA Z  DRUŽBA Z  
NEOMEJENO  OMEJENO  
ODGOVORNOST JO  ODGOVORNOST JO  
d.n.o.  d.o.o.  
KOMANDITNA  DELNIŠKA  
DRUŽBA  DRUŽBA  
k.d.  d.d.  
TIHA DRUŽBA t.d.  

Na trgu delujejo tudi organizacije, ki se ne ukvar­jajo s pridobitno dejavnostjo: javni zavodi, hu­manitarne organizacije, društva itd. Podlaga -licarstvo Material predmetov, ki jih licamo. Poklicni avtolicar mora poznati naslednje materiale podlag: 
• 
les in izdelki iz lesa 

• 
zlitine železa: siva litina, jeklo, leklena litina, golaali pocinkana jeklena plocevina 

• 
neželezne kovine: bron in med, liti aluminij, alu­minijasta plocevina, lahke kovine 

• 
umetne mase 

• 
stara barvila (stari nalic) Podmornica Delovanje podmornice pojasnjuje geslo Kartezijev plavac. Podpora Del konstrukcije, ki podpira nosilec in tako prenaša breme na temelje ali na drugo kon­strukcijo. Osnovne vrste podpor in simboli: 


VRSTA PODPORE SIMBOL 
CLENEK 
PREMICNO 
CLENKASTA 
PODPORA 
NEPREMICNO -. CLENKASTA Fx ___ · -F PODPORA . _, 
/T. 
Fy /

• 
CLENEK ima neznano velikost sile F in njeno smer. 

• 
PREMICNO CLENKASTA PODPORA ima nez­nano velikost sile F v smeri y. 

• 
NEPREMICNO CLENKASTA PODPORA ima neznano velikost sile F in njeno smer. 


Ferdinand Humski 
• 
DOTIKALNA PODPORA ima neznano velikost sile F v smeri y. 

• 
VPETA PODPORA ima neznano velikost sile F, 


njeno smer in vpetostni moment M.Podtlacni krmilnik vžiga Krmilnik vžiga, ki tre­nutek vžiga prilagaja obremenitvi motorja. Vecino­ma deluje v obmocju delne obremenitve. 
PREKINJALNIK VRTLJIVA PLOŠCA PREKINJALNIKA 

"MEMBRANA 
,fi 
ZGODNJI VŽIG 
Podtlak v sesalnem kanalu je odvisen od trenutne obremenitve motorja: vecja kot je obremenitev motorja, vecji je podtlak. Podtlacni krmilnik vžiga ima membrano, katere polocaj je odvisen prav od podtlaka sesalnega zraka. Pri vecji obremenitvi motorja imamo zgodnji vžig (velik kot predvžiga), pri manjši obremenitvi pa je pa je vžig pozen. Sin. Podtlacni regulator. Podtlacni regulator Glej Podtlacni krmilnik vžiga. Podtlak Glej Tlak. Podvozje Vozni podstavek cestnega motorne­ga vozila, ki ga sestavlja: 
1. 
Nosilni del: šasija ali sestav dna samonosne karoserije 

2. 
Obese: vzmeti, blažilniki, stabilizatorji, vodila. 3.Krmiljenje vozila 


4. 
Zavore 

5. 
Kolesa s pnevmatikami 


Kateri deli vozila ne spadajo k podvozju: 
• 
motor 

• 
prenos moci 

• 
karoserija 

• 
avtoelektrika Prim. Nadgradnja.Pogled Risba predmeta, kot ga vidimo iz doloce­ne smeri gledanja. Npr. naris, stranski ris, tloris,posebni pogledi. Prim. Prerez, Pravokotna projek­cija.Pogoj Okolišcina ali dejstvo, ki odlocilno vpliva na potek ali uresnicitev zadane naloge. Prim. Robni pogoj. Pogon Nacin delovanja glede na: 


a) 
Vir energije, npr. akumulatorski, motorni, nožni, parni, elektricni, pnevmaticni, hidravlicni~. 

b) 
Nacin prenosa energije, npr. zobniški, verižni,jermenski, kardanski, polžasti~. Nacin prenosaobicajno povezujemo z gonilom, npr. zobniško, jermensko, polžasto itd. gonilo. 


Pogonski agregat Glej Hidravlicni pogonski ~. Pri vozilih spadajo med pogonske agregate na­slednje naprave: motorji z notranjim zgorevanjem, prenos moci (sklopke, menjalniki, kardani, dife­renciali, polosi, vležajenje), elektricni motorji, na­prave za shranjevanje elektricne energije, gorivne celice, gradniki hidravlicnih in pnevmatskih pogo­nov. Pogonski stroji Naprave, ki pretvarjajo razlicne oblike energij v mehansko delo. Uporabljamo jih za pogon delovnih strojev, orodij ali vozil. Vrste pogonskih strojev: toplotni stroji (z notra­njim in z zunanjim zgorevanjem), pnevmaticni motorji. vodni pogonski stroji, stroji na veter, elek­tromotorji itd. Glede na nacin delovanja so pogon­ski stroji motorji ali turbine. Pogrešek Odstopanje od prave vrednosti. Meril­ni pogrešek je odstopek merilnega rezultata, ki nastane zaradi nepravilnosti pri merjenju: 
POGREŠE K= IZMERJENA -PRAVA vrednost Ker pravilne vrednosti pogosto ne poznamo, jo 

Ferdinand Humski Stran 24 obicajno nadomestimo z izmerjeno vrednostjo, nem varjenju, glej geslo Oblok. 
dobljeno s tocnejšim merilom. Delitev pogreškov glede na nacin nastanka: 
a) 
GROBI pogreški -temeljijo na pomoti, napac­nem ali pomanjkljivem razbiranju razbirka na merilnih napravah. Lahko jih odkrijemo in pre­precimo z veckratnim ponavljanjem merjenja in skrbnim delom merilca. Prim. Paralaksa. 

b) 
SISTEMATICNI pogreški -vzrok zanje je mer­ilo ali metoda (postopek) merjenja. Delimo jih na znane in neznane. Znane lahko popravimo, neznanih pa seveda ne moremo popraviti. Pri­mer znanega sist. pogreška: poševno nalega­nje pomicnega merila na merjenec. 

c) 
SLUCAJNI pogreški -tisti, ki se kljub enakim pogojem merjenja spreminjajo po vrednosti in predznaku. Npr.: slabi refleksi (merjenje casa), slaba presoja, površnost itd. Ker so nedoloclji­vi, naredijo merski rezultat nezanesljiv. 


Sin. napaka meritve, (merilna) nenatancnost. Razi. napaka, odstopek. Prim. Natancnost, Meri­tev, Relativna in absolutna napaka meritve. Point Tocka (pt), glej PPI. Poissonovo število Razmerje med zožitkom in relativnim raztezkom: µ = s/ s. Povezuje modul 
q 

elasticnosti s strižnim modulom, glej Strižni modul. Pojemek Glej Pospešek. Pokalni plin Mešanica vodika in kisika, ki pri temp. 500-600 ° C z glasnim pokom eksplozivno reagira. Reakcija je najintenzivnejša, ce je zmes sestavljena iz dveh prostorninskih delov vodika in enega prostorninskega dela kisika. Vcasih z besedno zvezo pokalni plin oznacujemo tudi druge plinske mešanice, ki medsebojno rea­girajo z glasnim pokom, npr. acetilen+ kisik. Pokoncni crtalnik Glej Zarisovanje. Pokositrenje Glej Kositrenje. Pokrivalna dela -licarstvo Pokriti moramo po­drocja, ki jih ne nameravamo lakirati -zato, da jih barvna megla ne umaže. Napake pri pokrivanju so nelepi lakirani robovi in barvna megla na starem laku. Zelo težko jih po­pravljamo, nujno potrebne so drage dodelave. Zato se mora vozilo pred lakiranjem skrbno pokri­ti, v poštev pridejo samo zelo kakovostni materiali za pokrivanje in lepilni trakovi. 
Pri demontiranih delih praviloma v celoti odpade pokrivanje in prelepljenje. V odvisnosti od zahtev­nosti dela in porabe casa se pogosto odlocamo, kaj je ugodnejše: demontaža ali pokrivanje. 
Pokrivni materiali so: 
• 
lepilni trakovi 

• 
pokrivni papir 

• 
pokrivne folije 

• 
pokrivne haube ali blazine Podrobnejši opis pokrivnih materialov najdemo pod posameznimi gesli. Pokrivna ucinkovitost Glej Izkoristek nanosa. Pokrivni lak Glej Površinski lak, Površinsko laki­ranje. Pokrivnost Glej Kritnost. Pokromanje Glej Kromanje. Sin. pokromiranje. Pol 


1. 
ELEKTR.: elektroda za dovajanje ali odvajanje elektricnega toka, npr. negativni, pozitivni pol. Elektricni pol pravimo tudi naelektrenim tele­som -pri tem razlikujemo pozitivne in negativne elektricne pole. S to besedo oznacujemo tudi vse elektricne de­le aparata, ki pripadajo enemu vodniku ali fazi. Pogosto uporabljamo izraze enopolni, dvopolni, tripolni, vecpolni v naslednji besedni zvezi: krat­ki stik, stikalo, vticnica, vtikac, shema, prikaz vodnika. 

2. 
Skrajna tocka osi, okoli katere se suce kako te­lo (npr. zemeljski tecaj) ali iz katere izhajajo elektromagn. silnice (elekticni, magnetni pol). 

3. 
BIOL.: tocka v deleci se celici, iz katere poteka­


jo niti delitvenega vretena. Polariteta, polarnost Nagnjenje v eno ali drugo smer, ang. polarity. Lastnost, ki omogoca raz­likovanje elektricnih(+,-), magnetnih polov itd. 
Polariteta je zelo pomembna pri elektro obloc-
Polarna molekula: elektrostaticen potencial na površini molekule je nesimetricno razporejen -glej geslo Atomska vez, Dipol. Polarno topilo -kot merilo za polarnost / nepolarnost topil najveckrat uporabljamo dielektricno konstanto, prim. Aceton. 
Polarnost je lahko povezana tudi z vrsto polpre­vodnika (N ali P), npr. unipolarni in bipolarni tranzistorji -za prevajanje elektricnega toka upo­rabljajo enega ali oba tipa polprevodnikov. 
Polarizirati: povzrociti nastanek polov. Prim. Ob­lok, Dioda, Tranzistor. Polarni koordinatni sis­tem -dolocanje tock z radijem in polarnim kotom. Razi. lipofilen, hidrofilen. Polariziran kondenzator Kondenzator, pri kate­rem nastane dielektrik šele ob prikljucitvi na el. napetost. Moramo jih pravilno prikljuciti na enos­merno napetost. Nekaj trenutkov po prikljucitvi tece skoznje velik precni tok. Uporaba: -za glajenje nihajocih enosmernih napetosti, ki ne 
menjajo predznaka, -kot vezni kondenzatorji izmenicnih tokokrogov. Dve najpogostejši izvedbi polariziranih kondenza­torjev sta elektrolitski in tantalov kondenzator. Polarni odpornostni moment Glej Odpornostni moment. Pojasnilo za razumevanje: Torzija. Polarni vztrajnostni moment Glej Torzija. Poli-Mnogo, glej Multi-. Poliadicija Glej Polimeri. Poliakrili Polimerizirani akrilonitrili PAN, surovi­na za poliakrilna vlakna. Sin. poliakrilonitril. Prim. Umetne mase. Poliamidi Umetne mase, glej PA. Poliestri Umetne mase -polimeri, ki vsebujejo estre v glavni verigi. Poznamo nasicene in nenasicene poliestre. 
Tipicen primer nasicenih poliestrov je PET (ter­moplast), ki je sinonim za besedo poliester. Na­slednji poznan poliester pa je PEN. Kratica PE pa ne oznacuje poliester, temvec po­lietilen oziroma polieten! 
Nenasiceni poliestri pa so duroplasti, najbolj eko­nomicne in najbolj široko uporabljane umetne smole, kratica -UP (unsaturated polyester). Neka­teri ogljikovi atomi v verigi so povezani z dvojnimi vezmi in išcejo majhne molekule, na katere bi se vezali. Ce jim dodamo katalizatorje (trdilce), po­stanejo vznemirjeni in se vežejo na soseda ... na ta nacin se zmes strdi. Nenasicenim poliestrom pravimo tudi poliestrske smole,beseda poliester pa ni pravilen naziv za te spojine. Nekateri proizvajalci v svojih komercialnih nazivih izdelkov vcasih vnašajo zavajajoce kratice: Mobi­helov PE kit je namrec kit iz poliestrske smole, ki bi mu ustrezala kratica UP! Poliestrske smole Umetne mase, pravilen izraz: nenasicene poliestrske smole, duroplasti, glej UP. Ne zamenjuj s poliestri PET, PEN (termoplasti) in tudi ne s kratico PE (polietilen ali polieten)! Poliestrski kit Najpogosteje uporabljani kit v av­tolicarstvu: osnova je nenasicena poliestrska smo­@ (UP), ki se z dodatkom trdilca strdi v zelo krat­kem casu. Imena poliestrskih kitov pogosto vse­bujejo tudi zavajajoco kratico PE. Ta vrsta kitov ne upade tudi pri debelih slojih, ker med sušenjem iz njih prakticno ne izhlapijo nobene sestavine. 
Vrste poliestrskih kitov glede na uporabo: 
• 
Kiti za nanos z lopatico. Fini kit tvori gladko površino in je primeren za majhne poravnave. Grobi kit služi za izravnavo vecjih neravnosti 

• 
Kiti za nanos z brizganjem -tekoci kit za kitanje velikih površin (npr. poškodb zaradi toce) in pri velikih popravilih karoserije. Brizgalna pištola za ta namen ima šobo širine najmanj 2 mm ali vec. S tem nacinom se odpravljajo samo majhne ne­ravnosti na velikih površinah. 

• 
Mehek kit. Primeren je za modeliranje ter ob­delavo robov in prehodov. Gradivo kita je mehko in primerno za brušenje. 

• 
Kit s steklenimi vlakni za izboljšanje majhnih rja­stih lukenj na nenosilnih delih karoserije. Za vec­je luknje se vgradi še pletivo iz steklenih vlaken. 


Priprava poliestrskega kita: 
1. delovni korak 2. delovni korak POLIESTRSKI 

,KIT 
s. 
'= -TRDi ILEC . 


. -. 3. delovni korak 
1. 
Priprava:pred kitanjem se mesto obdelave te­meljito ocisti in pobrusi. Temeljito je treba odstraniti rjo, prah in umazanijo. Koncno se površina plocevine ocistiti s sredstvom za cišcenje plocevin. 

2. 
Mešanje komponent: poliesterski kit je dvokom­ponentno gradivo, ki ga je potrebno pred upo­rabo temeljito premešati z 2 do 4% trdilca. Obarvan trdilec olajša enakomerno pomeša­nost obeh komponent. Ce dodamo prevec trdilca ali trdilec neenakomerno premešamo, se kit nezadostno utrdi ali pride lahko pozneje na površinskem laku do barvnih sprememb. Dozirne naprave za kit olajšajo dodajanje trdil­ca, ker avtomatsko odmerijo pravilno kolicino trdilca. Ce se jemlje kit neposredno iz doze, je treba uporabljati samo cisto orodje, da ne pride do reakcij necistoc s kitom ali ostanki trdilca, ki bi napravili kit neuporaben. Postopek mešanja:pri mešanju se uporabljata dve lopatici, po ena za vsako roko. Na položeno lopatico se nanese poliestersko maso in trdilec v pravilnem razmerju in dobro premeša. Pripravi se samo toliko kita, kolikor se ga v casu obdelave porabi. 

3. 
Nanos:uporabljamo tanke, elasticne lopatice razlicnih velikosti. Za zaobljene oz. ukrivljene površine in profile se uporabljajo gumijaste oz. plasticne lopatice. Premešana masa kita se mora pri temperaturi 20 ° C uporabiti v casu do 5 minut.Višje temperature skrajšajo cas uporabe, pod 5 ° C se masa kita ne bo utrdila. Da se pre­preci nastajanje razpok in mehurckov, se kit nanaša v tankih plasteh. Nanos kita pa mora biti dovolj debel, da ga je potem možno obdelati z brušenjem. Paziti pa je treba, da ostane višin­ska razlika med površino popravila in okoliško površino majhna. Delavniški napotki: 


• 
poliesterski kit se ne sme nanašati na kiselka­sta utrjevalna gradiva npr. na Waschprimer 

(grundiranje) in elasticne podlage, kot so npr. termoplasticni akrilni laki, saj lahko pride do motenj oprijemanja in razpok v kitu 

• 
standardni poliesterski kit se nanaša na golo plocevino, temeljno polnilo ali polnilo 

• 
izogibati se je treba debelini sloja nad 0,5 mm 


4. 
Sušenje:kit se mora pred brušenjem dovolj posušiti, sicer se brusna zrnca usedajo v kit. Po casu sušenja 15 do 30 minut pri 20 ° C ali 2 do 3 minute pri sušenju z IR žarilnikom, se lahko pricne z brušenjem. Pri temperaturah pod 15 ° C se cas sušenja podaljša. 

5. 
Brušenje kita:za brušenje uporabimo brusno sredstvo zrnatosti P80 do P240. Ce je potrebno ponovno kitati nastale neravnine in brazde, se morajo pred kitanjem temeljito odstraniti ostan­ki brušenja. 

6. 
Matiranje:mejno obmocje okoli kitanega mesta, približno 15 cm, se mora matirati . To pomeni, da se brusi z zelo finim brusnim sredstvom zrnatosti P400 do P800. 

7. 
Nanašanje polnila na zakitano mesto:po bruše­nju je treba zakitano površino pokriti s temelj­nim polnilom. Zakitano mesto je treba popolno­ma pokriti, ker se sicer robovi pozneje vidijo na površinskem laku. 



Varnost in zdravje pri delu: 

• 
pršec kita na koži moramo takoj odstraniti in umiti z vodo in milom, kajti trdilec vsebuje or­ganske perokside, ki so zelo jedki 

• 
pršec kita v oceh takoj izperemo z veliko vode in 


raztopino natrijevega bikarbonata Polieteni Umetne mase, glej PE -umetne mase. Polietileni Umetne mase, glej PE -umetne mase. Polikarbonati Glej PC -plasticne mase. Polikondenzacija Glej Polimeri. Polikristalni rezalni materiali Glej geslo diaman­ti PKD in borov nitrid CBN. Polimeri Makromolekule, tudi vec milijonov g/mol. Nastanejo s spajanjem vecjega števila ponavlja­jocih se enot (majhnih molekul -monomerov) -re­akcijo imenujemo ADICIJSKA ali KONDENZA­CIJSKA POLIMERIZACIJA (poliadicija, polikon­denzacija). Beseda polimer je sestavljenka iz besed poli (mnogo, veliko) in mer (del) -pomeni torej veliko sestavljenih delov. Delitev polimerov: 
a) Glede na nacin nastanka: 

-naravni polimeri oz. biopolimeri (npr. beljako­vine, kavcuk, rastlinske in mineralne smole, celuloza, škrob, bombaž itd.) 
-sinteticni polimeri (glej Umetne mase) 
b)Glede na zgradbo: 
-homopolimeri (iz ene vrste monomerov) 

-kopolimeri (iz razlicnih monomerov) Beseda polimerizacija obicajno pomeni tudi str­jevanje mehkejših (predpolimeriziranih) produk­tov. Prim. Depolimerizacija. Polimorfija Pojavljanje iste spojine v razlicnih oblikah (molekule so npr. med seboj povezane v dveh ali vec razlicnih kristalnih mrežah) z razlicni­mi fizikalnimi lastnostmi. Primer: titanov dioksid se pojavlja kot anatas (tetragonalni), brukit (rombski) ali rutil (tetragonalni). Tudi acetilsalicilna kislina se pojavlja v dveh polimorfnih oblikah, ki imata razlicni tališci in topnosti. Pri atomih uporabljamo izraz alotropija. Prim. Modifikacija, lzomorfija. Razi. izomerija. Poliol Alkohol z vec hodroksionimi (-OH) skupinami, npr. glicerol. Poliolefini Glej PO. Polipropilen Umetna masa, glej PP. Poliranje Poseben postopek odrezavanja, s ka­terim izboljšamo estetski videz obdelovanca. Po­navadi ga uporabimo pred galvansko obdelavo (kromanje, nikljanje itd.), lahko pa je poliranje tudi koncna obdelava, npr. poliranje avtomobila, poli­rajo se tudi zobje itd. Površina obdelovanca dobi sijaj. ni pa mogoce izboljšati natancnosti oblike (kot npr. pri lepa­nju) -s poliranjem lahko obliko celo poslabšamo. 


Nacin dela je podoben lepanju, le da pasto za po­liranje nanašamo na mehak (elasticen) nosilec 
Stran 25 
iz klobucevine ali iz vec plasti platna. Najveckrat poliramo z rocno vodenimi stroji. ki se uporabljajo tudi za brušenje.Kolute, ki se vrtijo s hitrostmi, pri­bližno enakimi kakor pri brušenju, pritiskamo ob obdelovanec. Lahko pa tudi obdelovanec potiska­mo ob kolut z nanešeno pasto. Granulacije brus­nih zrn so od številke 80 pa do 1.200. Prim. Lepanje, Elektropoliranje. 
Polirka Stroj za rocno vodeno poliranje. Praviloma ima možnost nastavljanja vrtilnih hit­rosti, ki so približno 50% nižje kot pri rocno vode­nih brusilnih strojih in znašajo nekje 600 -120 vrt/min. Po celotni površini enakomernejše polira­nje dosežemo z ekscentricnimi polirkami. Polirka je namenski stroj, kar pomeni, da je praviloma namenjena le za poliranje -kljub temu pa so nekatere polirke izdelane tako, da se lahko upora­bijo tudi kot brusilni stroji. 

Polistireni Umetna masa, glej PS. Poliuretani Glej PUR. Poliuretanska pena Fleksibilna PUR pena je izdelana iz polialkoholov in diizocianatov, dodatki so stabilizatorji, katalizatorji, barvila itd. Je odlicen izolator, 1c ~ 0.039 W/mK in zvocni absorbent Nizka tlacna trdnost 3,4 kPa in gostota ~25 kg/m3. Uporaba: vzglavniki, blazine, površinske prevleke (podloge za kampiranje, sedenje, telovadnice in terapije), embalaža, cevljarska, tekstilna in zdrav­stvena industrija, košcki pene za pakiranje, deko­rativni elementi, igrace, gradbeništvo: termo in zvocna izolacija. Poznamo dve glavni skupini: 
a) 
Polietrska pena: visoko odporna na kisline in alkalije, opticno rumenenje pri staranju. 

b) 
Poliestrna poliuretanska pena: manj vpojna. Polivinilklorid Umetna masa -termoplast, krati­ca PVC, glej istoimensko geslo. 


Polizdelek 
1. 
Vmesna stopnja pri predelavi surovin in obde­lavi predmetov v proizvode, ki nima prakticne uporabe. Npr. ingot, brama, blum, cagelj. plati­na, rondela. palice, plošcato jeklo, hlebckiitd. 

2. 
Sestavni del vecjega izdelka, npr. noge za po­hištvo, predali za mize itd. Tovrstni predmeti se lahko štejejo tudi kot samostojni izdelki. 



Sin. polproizvod. Slika: valjanje. 
Polkovine Elementi, ki imajo deloma kovinske in deloma nekovinske lastnosti. Imajo komaj zaz­navno elektricno prevodnost, ki pa v nasprotju s kovinsko prevodnostjo s temperaturo narašca. V nasprotju s kovinami tvorijo kovalentne vezi. Imajo tudi kovinske in nekovinske modifikacije. V period­nem sistemu elementov so umešcene med kovine na levi in nekovine na desni. Npr. arzen, antimon, bor, germanij, selen, silicij, telur. Polnilo Snov: 
1. S katero se zapolni luknja ali prostor: 
• 
izravnalni kit je polnilo za vbokline, 

• 
predlak (surfacer) je barvno ploskovno polnilo (glej Polnilo -licarstvo), 

• 
plomba je zobno polnilo itd. 


2. Ki se doda v kakšno pripravo, npr. polnilo za 
Ferdinand Humski 
sedeže, eksplozivno polnilo itd. 
3. Ki se doda neki drugi snovi, da druga snov do­bi zaželene lastnosti, npr. barvna polnila, zgo­šcevalna sredstva za mazivne masti, polnila za papir, smole itd. 
Polnilo -licarstvo Gosto tekoca plast, ki jo upo­rabljamo za poravnavanje (zapolnjevanje) povr­šinskih neravnosti. Polnilo zapolni raze po bruše­
n.i.Y. in zamaši luknjice v kitu ali v luknjicastih starih podlagah. Odstrani lahko tudi manjše napake v obliki površine. Sin. surfacer, predlak. Nem. Filler, tudi Fllller. Ang. filler. Izrazi, ki lahko pomenijo polnilo ali temelj in polnilo obenem: šprickit, brizgalni kit, tekoci / površinski kit. 
Polnilo je praviloma dvokomponentno (2K). Po se­stavi razlikujemo naslednje vrste polnil: 0 nitrocelulozna polnila, 0 sinteticna alkidna polnila, 0 poliestrska ali epoksidna polnila 0 poliuretanska polnila 0 kombinirana polnila Za razliko od mase za kitanje se polnilo nanaša . brizganjem ali s copicem. 
Po nanosu predlaka lahko površino brusimo, ce želimo še dodatno izboljšati ali zgladiti površino. Polnilo pogosto uporabljamo tudi pri modeliranju. 
Kaj pricakujemo od avtolicarskega polnila: 
• 
da dobro zapolnjuje raze in luknjice 

• 
da ga je lahko brusiti in pri tem ne pušca risov 

• 
da se dobro oprijemlje Polnilo nanašamo na primer ali na kit. Ce ga na­našamo na trdo podlago, tedaj obstaja nevarnost, da se bo lušcil, kadar dobi vozilo lažje udarce (npr. udarce od kamnov). Obstajajo tudi premazi z lastnostmi primerja in polnila obenem (ang. primer surfacer), vendar se lahko zgodi, da takšne mešanice nimajo vseh potrebnih lastnosti primerjev. 


Naštejmo še posebne lastnosti polnil: 
• 
je dodatna protikorozijska zašcita 

• 
ker je elasticen, zmanjšuje poškodbe od udar­cev kamenja 

• 
površinskemu laku pripravi lepo gladko površi­no, ker se zelo lepo razliva (takoj po nanosu brizgalnega polnila je površina hrapava, po pre­zracenju pa se zgladi) 

• 
predlak lahko tudi obarvamo, s tem pa doseže­


mo enakomerno pokritost in briljanten lesk VRSTE POLNIL glede na uporabo: 
• 
temeljno polnilo (nepr. šprickit), ki združuje te­meljno plast (primer) in polnilo; uporabljamo ga predvsem pri reparaturnem dvoplastnem licenju zato, da prihranimo cas za brizganje sušenje in brušenje 

• 
barvno polnilo oziroma obarvano polnilo vcasih uporabljamo, da bi pri reparaturnem lakiranju dosegli originalni barvni ton zaradi boljšega pre­krivanja površinskega laka 

• 
polnilo "mokro na mokro" lahko po 20 minutah zracenja, brez predhodnega sušenja in bruše­nja, lakiramo s površinskim lakom; ce površina tudi po nanosu polnila "mokro na mokro" ni dovolj gladka, lahko polnilo posušimo, pobrusi­mo in šele potem lakiramo s površinskim lakom; v primerjavi z "normalnim" lakiranjem se komaj razloci razlika v kvaliteti 

• 
polnilo za brušenje je namenjeno za pripravo zelo gladke površine, praviloma s pomocjo pnevmaticnega ekscentricnega brusinika z eks­centrom ~3 mm 

• 
polnilo za strojno brušeje tvori zelo trd suh sloj, ki se zelo težko brusi rocno 

• 
HS in MS polnila z velikim deležem trdih delcev: HS (high solid) vsebuje 65%, MS (medium solid) pa vsebuje 55% trdih delcev 


Delavniški napotki Po nanašanju polnila lahko uporabimo crno brus­no kontrolno barvo (podrobneje glej geslo Kon­trolna barva). Tako si olajšamo kontrolo pobru­šenih površin -neravnine so bolj opazne in na­tancno vidimo, kje moramo še brusiti. 

Ferdinand Humski 
Pri serijskem lakiranju ima predlak elektrostaticen naboj in se nato razprši z avtomati. Tako doseže­mo zelo enakomeren nanos ob socasni zelo majh­ni porabi predlaka. Polovicni prerez Risba, ki polovico predmeta prikaže v pogledu, polovico pa v prerezu. Pogled in prerez med seboj locuje le crta G. Na ta nacin prihranimo risanje dodatnih pogledov ali prerezov: 

Namesto dveh risb zadošca le: polovicni prerez 


Primer polovicnega prereza Sin. cetrtinski prerez. Položaj Dolocena lega, stanje, nacin namestitve. Npr. mirovni, delovni, nicli, sredinski ~. Položaj koles Pri motornem vozilu doloca polo­žaj koles medosna razdalja, kolotek in kretna geometrija koles (previs, kot razlike zasukov ko­les, kot nagiba, kot zaostajanja in steganje koles). Položajna izomerija Glej Izomerija. Položajne tolerance . Geometricne tolerance. Položajni plan Glej Tehnološka shema. Polporcelan Glej Fajansa. Polprepustna membrana Membrana, v kateri so tako velike pore: 
1. 
Da lahko skoznje neovirano prehajajo vodne molekule. 

2. 
Da molekule topljenca (ki je raztopljen v vodi), skozi pore ne morejo prehajati. Vsaka moleku­la topljencanamrec zaradi polarnosti veže nekaj prostih vodnih molekul,tako da nastane eden sam delec iz vec molekul -ta delec pa je prevelik in zato ne more prehajati skozi porepolprepustne membrane. 


molekula topljenca, obdana z molekulami vode 
o o o . o o o o ¦ 
.: 00 o o 
o 
o o 
o oOo 
o ioi 
o ".o o o -. o o oo 
o 
o 
o o 
Stran 26 

Cisti polprevodnik v kristalni obliki zelo slabo pre­vaja elektricni tok. Zato npr. štirivalentnemu silici­ju dodajamo (dopiramo) primesi. Glede na vrsto primesi delimo polprevodnike na: 

N -.OPIRANJE P -.OPIRANJE 

1. 
N tip polprevodnika ima kot primesi DONA­TORJE -petvalencne atome, npr. fosfor P, ar­zen As ali antimon Sb, ki zasedejo mesto silici­ja. Štirje valencni elektroni se vežejo s sosednji­mi Si atomi, peti valencni elektron pa ostane prost. Zaradi majhne vezalne energije ga žemajhna dodana energija odtrgain za seboj pu­sti ioniziran atom z elektricnim nabojem +q.Nastane elektricni tok zaradi prostih elektronov oz. negativnih delcev (od tod naziv: N tip pol­prevodnika). 

2. 
P tip polprevodnika ima kot primesi AKCEP­TORJE -trivalencne atome bora B, aluminija AI, galija Ga ali indija In, ki se vežejo na Si, ce­trta vez pa manjka -nastane vrzel (luknja). Zato že pri majhnih dovedenih energijah pade vtako vrzel elektron iz okolice. V tem primeru paimamo proste pozitivne (.e.) delce.


Kadar dodajamo (dopiramo) eden atom primesi na 100 milijonov osnovnih atomov, potem je do­ping nizek ali lahek. Ko pa dopiramo eden atom primesi na tisoc atomov osnove, pa je doping TE­ŽEK ali visok. Težek doping oznacujemo z zna­kom±, npr. n+ ali n.±, to so t.i. degenerirani pol­prevodniki, ki imajo vec lastnosti prevodnikov kot polprevodnikov. Po drugi strani z znakom minus -oznacujemo zelo lahko dopirane polprevodnike, npr. n-ali p-. PN SPOJ nastane tako, da med seboj spojimo P in N tip polprevodnika. Meja, ki loci P in N tip pol­prevodnika, se imenuje PN spoj. Ce na PN spoj prikljucimo napetost, bomo opazili osnovno zna­cilnost PN spoja: prevajanje toka le v eni smeri: 
PN SPOJ 
f 
ELEKTRONI 


stabilizator. Stekanje in previs se pri tem zelo ma­lo spremenita: 

Poltoge preme so cenena rešitev in se vgrajujejo v vozila s sprednjim pogonom, predvsem v manj­ša vozila in v vozila srednjega razreda. Polyurea Umetna masa, elastomer. Nastane pri kemijski reakciji med izocianati in sinteticnimi smolami. Kemijska formula: 
{NJlN,..,R'NJlN,..,Rl 
H H H H 
n 

Najpogosteje se nanaša z brizganjem, pri cemer se obe komponenti mešata tik pred nanosom. Sestavine so razmeroma poceni. Material ima izjemno natezno trdnost 40MPa,raztezek preko 500%, dobro se oprijema na beton in tudi na jeklo. Najvec se uporablja za prevleke velikih površin (npr. za bazene, tunele ipd.) in uspešno nadome­šca prevleke iz bitumna -predvsem zato, ker pre­vleke iz polyuree trajajo 25 do 30 let v primerjavi z bitumnom, ki ga je treba ponovno nanašati na 3 do 4 leta. Prevleka iz polyureje zelo dobro zašciti in obenem tudi ojaca razne predmete,ki se sicer porušijo že pri majhnih obremenitvah: jajce, lubenica, kozarec za jogurt, opeka. Polž Gonilni strojni element z vijacno zavito ploskvijo, ki pri vrtenju: 
• 
zasuce zobnik pri velikem prenosnem (prestav­nem) razmerju (uporaba: za reduktorje)

• 
potiska neko snov naprejPrim. Polžasto gonilo, Arhimedov vijak, Ekstruder. Polžasti navoj Glej Modulni navoj. Polžasto gonilo Poseben primer vijacnih gonil, 


° 

pri katerih se osi obicasno sekajo pod kotom 90. Gonilni del gonila je najveckrat PQ_g, gnani del pa je polžasti zobnik (polžasto kolo). 

POL.ŽASTI ZOBNIK 
POLi 
o 
o o 0 o 0 0 o0oo 
0 0 
0 00° o o o o o o 00 : 0 
0 
1 
o o o o 
. o o o o 000 00 o o 00 
0 
0 • r:;; :.wL< 
.0.;//00:0 
0°o o 1 
0 
molekul. v.de -<0 p.lprepustna 
membrana 

Sin. semipermeabilna membrana. Polprevodnik Snov, za katero je znacilno, da se ji z višanjem temperature zmanjšuje specificna upornost. Polprevodnike oznacujemo tudi s krati­co NTC oz. NTK termistorji. Tipicna predstavnika polprevodnikov sta germanij Ge in silicij Si. Zaradi stabilnosti in cene se upo­rablja predvsem Si. Polprevodniške lastnosti ima tudi bor B, ki pa ga je v naravi zelo malo. Na upornost polprevodnikov že v neznatnih kolici­nah mocno vplivajo primesi. 
POLPREVODNIKI S PRIMESMI 
PN spoji omogocajo realizacijo raznih funkcij kot npr.: usmerjanje, ojacevanje, preklapljanje itd. Vecina polprevodniških elementov ima vsaj eden PN spoj. Prim Dioda, Tranzistor, Silicijev karbid. 
Polžasti zobnik je redko gonilni zobnik, v nekate­rih primerih nastopi samozapornost. Zaradi okrova, ki ne dovoli pogleda v notranjost, pogosto ne prepoznamo polžastega gonila: 
Glej Dioda. 

Polprevodniška dioda 
Polpriklopnik Vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlecno vozilo. 

Polproizvod Glej Polizdelek. Poltoga prema Zadnji kolesi sta obešeni na vzdolžni vodili, ki sta privarjeni na precni nosilec iz vzmetnega jekla. Precni nosilec je z gumijastimi ležaji z vijaki pritrjen na karoserijo. Pri enostranski obremenitvi (vzmetenje samo enega kolesa) se precni nosilec zvije in deluje kot 
Ferdinand Humski 
Stran 27 


V mnogih primerih polžasta gonila poganjajo koracni motorji. Prim. Rdeca litina, Arhimedov vijak, Polžna crpalka, Ekstruder. 
Polžna crpalka Glej Arhimedov vijak. 

Polžnik Polžasti zobnik, glej Polžasto gonilo. POM Kratica za polioksimetilen (poliacetal), umetna masa. Komercialna imena: Hostaform®, Celcon® itd. 
LAST NOSTI: 

Fizikalne lastnosti splošne: dobra dimenzijska stabilnost, neprozoren in bele barve (sicer je na razpolago v vseh barvah), ima visok površinski si­jaj, gostota ~1,4 kg/dm3 ; toplotne: zmehca se pri 173 ° C, oblikovna obstojnost do 124 ° C, tempe­ratura uporabe od -40 do +100 ° C; mehanske: visoka trdnost, trdota in togost do -40 ° C, natezna trdnost ~80 N/mm2 . 
Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): ekstrudiranje, termoformiranje in brizganje, QQ.: pravila: lepljenje, varjenje, kovicenje, privijanje, zaskocni spoji, odvzemanje z obicajnimi orodji, tiskanje površine, lakiranje, metaliziranje, galvani­ziranje, vroce kovanje. 
Kemicne lastnosti: vnetljiv, prakticno se ne navze­ma vode, obstojen v veliko organskih medijih (alkoholih, aldehidih, estrih, etrih, bencinu, miner­alnih oljih, šibkih bazah, šibkih kislinah), tudi na morsko vodo; neobstojen v oksidacijskih medijih in mocnih kislinah (pH<4), ni priporocljiv daljši stik z vodo nad 65 ° C, poškoduje ga UV sevanje; fizio­loško ni nevaren. 
RAZVRSTITE V 

komercialno je plasticna masa, tehnološko je visokokristalinicen termoplast, kemicno je homo­polimer ali kopolimer, nacin prepoznavanja: gori z modrikastim plamenom, kaplja in gori dalje ter ima pri tem oster vonj po formaldehidu 
PRIDOBIVA NJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
POM nastane s homo-ali kopolimerizacijo: 

VRSTE: 

Razen POM se pogosto uporabljajo tudi legure (polizlitine), npr. POM + PUR, POM -HI (na udar­ce odporen poliacetal) itd. 
UPORABA: pogosto je zamenjeva za razne kovine (cink, baker), majhni in precizni deli z ozki­mi tolerancami, ter dobrimi drsnimi in obrabnimi lastnostmi: zobniki, števci, okviri za ocala, vzmet­ni elementi, tipke, vodila, sklopke, ležaji, ohišja crpalk, ventilatorji, vijaki, spojni elementi, deli pnevmatike, sistemi za dovod goriva, valjcki, deli crpalk, pralnih in pomivalnih strojev, tecaji, okovje, fitingi, ventili, rezervoarji vžigalnikov, zadrge, rocice v avtomobilski industriji itd. 

Pomerjanje Preskušanje s kalibri. Pomicno merilo Priprava za merjenje dolžin, pri cemer locimo merjenje notranjih, zunanjih in globinskih mer. Sin kljunasto merilo. Nepr. šubler. Prim. Nonij. 

0 
Sestavni deliuniverzalnega pomicnega merila: 1 ... trdni (veliki, nepomicni) in pomicni (mali) kljun za merjenje zunanjih mer 
2 ... merilni konici za merjenje notranjih mer 
3 .. globinsko merilo oz. globinski prislon ravnila 4 ... nepomicno ravnilo z milimetrsko (glavno) 
skalo 
5 ... nonij 
6 ... drsnik in pritrdilni vijak 7 ... vodilo 


• 
pomicno merilo za merjenje vec tock, npr. za 3 rezilna orodja (steblasta frezala): 

• 
pomicno merilo za zvare: 




Pomik Glej geslo Odrezavanje -vrste gibanj. Pomirjanje jekel Legiranje jekla z elementi, ki imajo vecji potencial do kisika kot železo. Nastale okside ogljik ne more reducirati. Najpogostejši de­zoksidant je silicij v obliki ferosilicija: 
2FeO + Si . 2Fe + SiO2 V ulitem jeklu so vkljucki SiO2 okrogli. So zelo trdi in krhki, imajo steklast karakter. Obicajno SiO2 ni prisoten kot samostojni vkljucek, temvec se veže 
z drugimi oksidi (FeO, MnO, Alp3 , CaO, MgO) v kompleksne spojine -silikate. 
Naslednje sredstvo za popolno ali delno pomirja­nje jekla je aluminij oziroma CaAI. Aluminij se veže s kisikom v glinico Al2O3. Kristali AI2O3 so 
majhni in trdi. 
Pomirjeno jeklo je npr. jeklena litina. Prim. Nepo­mirjeno jeklo. 
Pomnilne celice Elementi za shranjevanje infor­macij. Poznamo naslednje vrste pomnilnih celic: 
RS (set -reset, glej geslo Flip-flop), D (data ali delay), T(toggle), JK (J = Set, K= rese!). 
Pomnilnik Glej Hardware (pomnilne enote), 
Odložišce (zacasni pomnilnik), Clipboard. 
Pomol Konstrukcija, ki moli vodoravno, npr. iz zidu, stojala:~ pri vertikalnem frezalnem stroju,~ vrtljivega žerjava itd. Tudi roka, štrlina, konzola. Pomožne mere Glej Kotiranje -posebnosti. Pomožne programske funkcije Glej geslo G koda. 

Ferdinand Humski Ponikljanje Glej Nikljanje. POP3 Vrsta protokola za prihajajoco pošto pri internetu, ang. kratica za Post Office Protocol, po­gosto se uporablja kar kratica POP. Razen POP3 obstaja tudi IMAP protokol za priha­jajoco pošto, glej IMAP. Tudi strežniki se locijo po protokolu, ki ga uporab­ljajo, zato namesto o protokolu obicajno govorimo kar o POP3 strežniku za prihajajoco pošto. Popolni tek Lastnost oblike: najvecji odstope k od teroeticne mere pri veckratni zavrtitvi predmeta. Krožni tek preverja krožne oblike, opletanje pa ravne oblike. Prim. Geometricne tolerance, Pre­prosti tek. Primeri zapisov preprostega teka na tehniških risbah: 
Primer 1 -krožni tek: 
L/ 0,1 A-B 
t 




Pojasnilo: pri veckratni zavrtitvi okrog referencne osi A-B ter hkrati aksialnemu pomiku strojnega de­la in merilne naprave, je lahko odstopek krožnega teka celotne toler. površine najvec t = O, 1 mm. Pri kontroli tolerirane površine pomikamo bodisi strojni del bodisi merilno napravo vzdolž ravnine, ki je vzporedna z referencno osjo A-B. Tolerancno podrocje je volumen med dvema koaksialnima valjema, ki sta razmaknjena za raz­daljo t, njuni osi pa sovpadata z referencno osjo. 
Primer kontrole krožnega teka -popolni tek pred­pišemo in kontroliramo npr. za površine lamel pri komutatorju: 

Pojasnilo: pri veckratni zavrtitvi okrog refer. osi A ter hkrati medsebojnemu pomiku strojnega dela in merilne naprave, je lahko opletanje celotne toleri­rane celne površine najvec t = O, 1 mm. Pri kontroli tolerirane površine pomikamo bodisi strojni del bodisi merilno napravo vzdolž ravnine, ki je pravokotna na referencno os A. Tolerancno podrocje je volumem med dvema vzporednima ravninama, ki sta pravokotni na refe­rencno os in razmaknjeni za razdaljo t. Nacin kontrole popolnega teka: z merilno uro. Primer kontrole opletanja:centriranje zavornega diska pred struženjem. Popravilo Dejavnost za ponovno vzpostavitev zahtevane funkcije okvarjenega sistema. Postopek izvajanja popravila zajema diagnostiko in posege. oziroma: 
Odkrivanje -lociranje -odprava napak Poznamo: 
a) 
Mala popravila so minimalna po obsegu in za­jemajo zamenjavo sestavnih delov z najmanj­šim delovnim vekom (drobni deli in torne po­vršine). Stroja obicajno ne vzamemo iz normal­nega dela. 

b) 
Srednja popravila trajajo dalj casa. Zajemajo mala popravila. popravila delov z daljšim delov­nim vekom in popravilo sklopov. Opravimo de­montažo vseh sestavnih delov, pranje in cišce-


Stran 28 

nje, diagnostiko, montažo, regulacijo, dokazo­vanje delovne sposobnosti in porocilo o popra­vilih. Stroja obicajno ne jemljemo s temeljev, zahteva pa se kontrola koordinatnega sistema podstavkov in vseh drugih sklopov. 
c) Generalna popravila so najvecja po obsegu. Stroj popolnoma razstavimo. Menjamo vse iz­rabljene dele, obdelamo vse osnovne površine in dosežemo tehnološko tocnost novega stroja. Vkljucuje lahko tudi prenovo (rekonstrukcijo) ­to pomeni, da lahko vkljucuje spremembe in /ali izboljšave. Pogosto se zahteva kontrola name­stitve stroja na temelje in obnova temeljev, bar­vanje in zamenjava napisnih tablic. 
Preden se lotimo popravila, je dobro preveriti stroške popravila -ce so previsoki, raje izbere­mo druge možnosti. Prim. Pregled, Demontaža, Montaža. Popustna obstojnost Lastnost materiala, da oh­rani trdoto do visokih temperatur in tudi po pocasnem ohlajanu. 
Popustna obstojnost je zelo pomembna lastnost npr. pri hitroreznih jeklih,npr. pri svedrih in žagah. Popušcanje Toplotna obdelava jekel neposredno po kaljenju ali po varjenju,ki jo sestavlja: 
1. 
Segrevanje na temperature popušcanja, ki so pod premeno A1 (723 ° C za nelegirana jekla po 

Fe -Fe3C diagramu), obicajno so v obmocju od 200 do 670 ° C, lahko tudi v oljni ali solni kopeli. 

2. 
Zadrževanje na tej temperaturi. 


3. Pocasno ohlajanje. 
S popušcanjem zmanjšamo napetostiv materialu, preveliko trdoto in krhkost jekla, ker povzrocimo delno spremembo kristalne strukture jekla. Pri nizkih temperaturah (do 250 ° C) odpravimote­tragonalnost !podolgovate kristale) martenzita, pride pa tudi do izlocanja karbida v drobno raz­pršeni obliki. V naslednjem temperaturnem podrocju sprožimo razpad pri kaljenju zadržanega austenita. Pri še višji temperaturi pa se iz martenzita izloca cementi!. 
Z rastoco temperaturo popušcanja PADAJO tr: dota, meja plasticnostiin trdnost, VECAJO pa se raztezek, kontrakcija in žilavost. Temperaturni intervali popušcanja so odvisni od vrste jekel: konstrukcijska jekla za poboljšanje 500-680 ° C, orodna jekla 100-300 ° C, hitrorezna jekla in jekla za delo v vrocem 500-700 ° C, cemen­tirano jeklo 100-200 ° C. 
Popušcanje lahko traja od nekaj minut do nekaj ur. Trajanje popušcanja zmanjšuje trdoto, zato lahko za doseganje enake trdote popušcamo !s@l:: ši cas pri višji ali daljši cas pri nižji temperaturi. Prim. Popustna obstojnost. Nem. s Anlassen. Pora Majhna odprtina, luknjica. Prim. Porozen. Poraba zraka Osnovni podatek posameznih porabnikov zraka je poraba zraka pri podanem tlaku. Zmogljivost kompresorja mora biti vecja od vsote porab zraka pri vseh porabnikih, ki delujejo hkrati. Prim. Zmogljivost, Kompresor. 
Poraba zraka pri enosmernem delovnem valju: Q = n·V [L/min] Poraba zraka pri dvosmernem delovnem valju: 
Q = 2-n·V [L/min] V ... volumen valja [L/gib] n ... frekvenca gibanja [gib/min] Iz zgornjih dveh enacb se izracuna približna pora­ba zraka (ki je vecja od realne porabe) pri kate­remkoli nazivnem tlaku. Takšen izracun nam kori­sti le za približno dolocanje kompresorja. Porcelan Glej Glina. Porezovanje Glej Rezanje. Porezovalnik Glej Navojnik, Vrezovanje navojev. Porozen Ki je iz snovi z veliko luknjicami, votli­nicami -luknjicav, prepusten za tekocine, pline. Pora -luknjica. Material lahko postane luknjicav tudi zaradi kemijskih reakcij -npr. pri talilnem var­jenju zrak reagira z raztaljenim materialom, zato se v zvaru pojavi poroznost. Port Prikljucek, ki povezuje racunalnik z neko zunanjo ali notranjo napravo. Pri omrežjih je port 
vedno povezan z IP naslovom. Sin. vrata. Prim. Vmesnik, Konektor. Portal Velik vhod, npr. v poslopje. Portalni žerjav: žerjav, ki ima portalu podobno obliko. Spletni portal -vstopna tocka do informacij z do­locenega podrocja. POS terminal Naprava, ki razširi možnosti upo­rabe osnovne maloprodajne blagajne. Kupcem omogoca vec možnosti za nacin placila, npr. s pametnimi karticami, s telefonskim klicem itd. Ang. Point of Sale. Posamicna obesa Glej pojasnilo pod geslom Obesa. Sin. gibljiva prema. Posamicna proizvodnja Glej Proizvodnja. Posebni postopki spajanja Glej Spajanje -posebni postopki. Posebni postopki odrezavanja Glej Odrezava­nje -posebni postopki obdelave. Posebno osebno vozilo Oblika karoserije avto­mobila, ki je prirejena za posebne potrebe, npr. za prvo pomoc, policijo, vojsko, gasilce ... 

Posebno tovorno vozilo Tovorno vozilo s posebno nadgradnjo, npr. cisterne, vozilo za pre­voz silaže, za odvoz smeti itd. 

Poskus Najbolj prepricljiva znanstvena metoda. Pomembno je, da so poskusi zasnovani in opisani tako, da jih lahko ponovijo še drugi raziskovalci -da so torej ponovljivi. Praviloma opravimo tudi kontrolni poskus, pri katerem ne spreminjamo poskusnih pogojev kot pri osnovnem poskusu. Sin. eksperiment. Poslovni izid Razlika med prihodki in odhodki 
(dobicek ali izguba) nekega podjetja v dolocenem obdobju. Poslovni nacrt Pisni dokument, v katerem pre­verimo poslovno idejo na vec nacinov in tako zmanjšamo tveganje. Kar je kompas mornarjem, je poslovni nacrt pod­jetnikom. Z njim obicajno proucimo posel za 3 do 5 let v naprej. Zajemati mora le bistvene tocke in napisan mora biti pregledno -le v tem primeru se bo poslovni nacrt tudi dejansko uporabljal. S poslovnim nacrtom dolocimo strategijo, taktiko in aktivnosti,ki so potrebne, da nam uspe ures­niciti zadane poslovne cilje. Poslovni cilji pa mora­jo biti zastavljeni realno, glede na razpoložljive zmogljivosti (kapacitete) -namrec, pri poslovanju se moramo soociti z realnostjo. 
Poslovni nacrt tudi olajša odlocitev: 
• 
vlagateljem in financerjem, ki bodo s svojimi sredstvi sodelovali pri bodocem poslu 

• 
podjetniku, ki se na osnovi tehtnega in sistema­ticnega razmisleka lažje odloci za poslovanje ali pa na osnovi poslovnega nacrta uvidi, da je tve­ganje preveliko in se zato ne odloci za takšno poslovanje 


Poslovni subjekt Fizicna ali pravna oseba, vpi­sana v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES. Fizicne osebe, ki opravljajo dejavnost in niso poslovni subjekti, pa so osebno dopolnilno delo, neregistrirana dejavnost, dajanje prostorov v najem itd. -podrobneje glej geslo Fizicna oseba. Posluževanje Glej Strega. Posnemanje Vrsta odrezavanja, s katerim izde­lamo poljuben profil na zunanji ali notranji povr­šini obdelovanca. Pri tem uporabljamo orodje, ki se imenuje posnemalna igla. Posnemalna igla je valjaste ali plošcate oblike in ima profilne zobe, ki 


PO SNEMALNA IGLA 
I
= 

Znacilnost posnemanja je velika natancnost ob-delave. Postopek je hiter, rezalne hitrosti pa so v primerjavi z drugimi stroji izredno nizke. 
eID-·. :--;.-·' 

', 1 I .'. 1/ ---;,-'1 ·,_/ · 
I ____ ,,, i :-" __ __, 1 ..-; ____ _ 
®®®@@ 

Postopno spreminjanje luknje in izdelki Najpogosteje se posnemalna igla giba navpicno: 


Naenkrat je mogoce obdelati veliko število obde­lovancev (50 -300) zelo zahtevnih oblik, za kate­re bi npr. na pehalnem stroju porabili veliko casa za posamicno obdelavo. Zato lahko posnemanje uspešno uporabimo namesto skobljanja, pehanja, rezkanja, finega struženja in povrtavanja. Zaradi visoke cene orodij se izplaca orodje nabaviti sa­mo za dovolj veliko število obdelovancev. 
<_ 1/ 

"" Y;;:
-....__1// Za posnemanje skoznjih utorov (npr. na pestih) lahko uporabljamo tudi naprave za rocno posne­manje -premocrtno gibanje se ustvarja na enak nacin kot pri namiznem vrtalnem stroju (glej sliko pri geslu Vrtanje): preko rocice na zobnik in zoba­ta letev se pomakne navzdol. Izraz posnemanje se vcasih uporablja tudi za grezenje ali povrtavanje. Posnetje Del konture v obliki ravne crte, ki nasta­ne z odnašanjem materiala na robovih ali pa s pu­šcanjem materiala na mestih, kjer bi osnovne lini-
Stran 29 
je naredile oster prehod: notranje, zunanje, za­kljucno, vmesno posnetje. Izvrtine posnemamo z grezenjem. Ostre robove obicajno posnamemo pod kotom 45 ° . Višina posnetja: vodoravna razdalja od navi­deznega vrha do zacetka posnetja. Sin. faza. 

VIIŠINA POSNETJA 
I
Pospešek Sprememba hitrosti na casovno enoto, je posledica delovanja sile, enota je [m/s2]: 
-_ sprememba hitrosti [m/s] 
2 
pospesek [m/s ] -­. . . 
cas spremmJanJa [ s l 
Pomembno je razumeti. kaj pomeni številcna vrednost pospeška! Primer: pospešek 2 m/s2 pomeni, da se bo predmetu v casu 1 sekunde povecala hitrost za 2 m/s (npr. iz 1 m/s na 3 m/s). 
Pospešek je vektor,ker ima velikost in smer. Pove nam, kako hitro se spreminja hitrost. Kjer je pospešek, je tudi sila (drugi Netonov zakon). 
S silo teže je povezana konstanta z oznako g -to je težni oz. zemeljski oz. tako imenovani gravi­tacijski pospešek, ki je enak 9,81 m/s2 . Za prib­ližno racunanje vzamemo kar 1 O m/s2 . 
Pri premem enakomernem gibanju je pospešek enak O. 
Pri premem enakomerno pospešenem gibanju je pospešek konstanten (npr. pri prostem padu). 
Pri enakomernem kroženju se spreminja le smer hitrosti in je pospešek usmerjen proti središcu kroga -to je radialni ali centripetalni pospešek. Pri pojemanju hitrosti je pospešek negativen in govorimo o pojemku, npr. -3 m/s2. 
Ce uvedemo imena spremenljivk, dobimo za ena­komerno pospešeno gibanje enacbo: 
= V2-V1 a t 
a ... pospešek [m/s2] 
v2 ... koncna hitrost [m/s] 
v1 ... zacetna hitrost [m/s] 
t ... cas [s] Vcasih je potrebno izracunati koncno ali zacetno hitrost: 
v2 v1 + a ·t oziroma v1 v2 -a ·t 
= = 
Pri premem enakomerno pospešenem gibanju lahko izracunamo tudi pot: 
S= V2 + V1 . t 
2 s... pot [m] Ce je zacetna hitrost v1 enaka O, tedaj namesto v2 pišemo v in enacbe se poenostavijo: 
v  =  a ·t  in  
t2  v·t  
s =  a  · 2  oziroma  s =  -2  
Posredno  aktiviranje  potnih  ventilov  Glej  

Potni ventil -nacini aktiviranja. Posredno krmiljenje aktuatorjev V tem primeru aktuator ne aktiviramo direktno s potnim ventilom -med krmilnim potnim ventilom (stikalom) in aktu­atorjem nahaja še kakšen element. Primeri: 
1. Cilindri z velikimi premeri zahtevajo velike zracne pretoke, ki jih lahko zagotavljajo samo veliki ventili. Veliki potni ventili pa zahtevajo tudi velike sile za vklapljanje. Ce so te sile pre­velike za rocni vklop. je potrebno nacrtovati posredni vklop. Pri tem nacinu manjši krmilni ventil pošilja signal, ki zadošca le za vklop delovnega (glavnega) ventila: 
Ferdinand Humski 

Zgornja leva risba (A) prikazuje posredno krmiljenje, pri katerem aktiviramo delovni potni ventil s tlakom, desna risba (B) pa kaže posred­no krmiljenje, pri katerem aktiviramo delovni potni ventil z razbremenitvijo tlaka. 
2. Spodnja risba pa prikazuje posredno krmilje­nje z uporabo enosmernega nastavljivega du­šilnega ventila (C) in z uporabo bistabilnega potnega ventila (D): 

C D 

-<J···i i 
3. Posredno krmiljenje pri elektropnevmatiki -pri­tisnemo tipko inelektrika aktivira potni ventil: 

Sin. Indirektno krmiljenje aktuatorjev. Post-Predpona, ki pomeni kasneje, po, po kon­cu, nadgradnja. Npr.: podstdiplomski študij, post­modernizem, postscriptum (pripis) itd. Posteklenina Glej Glazura. Postopek Oblika nacrtnega, premišljenega delo­vanja, ki vodi do nekega cilja. Npr. proizvodni, teh­nološki, delovni ~. Sin. operacija, razi. proces. Postopki najfinejše obdelave Glej Odrezava­nje -posebni postopki obdelave. Postprocesor Racunalniški program, ki splošna navodila spreminja v kodo, primerno za uprav­ljanje neke zunanje naprave. Pri tem je poudarek na spreminjanju, pretvorbi -celotna pretvorba od cloveku razumljivih navodil do ustvarjanja kontak­tov, ki upravljajo napravo, je namrec zelo zahtev­na in jo zato razdelimo, npr. na: 
• 
pretvorbo 1, ki rezultate 3D oblikovanja spremi­nja v G kodo, 

• 
pretvorbo 2, ki G kodo spreminja v vhodne po­


datke za krmilnik. Vsako takšno mini pretvorbo spet rešuje racunal­niški program, ki mu pravimo postprocesor. 
Postprocesor je torej most med racunalnikom in napravo, ki jo upravljamo. Prim. Preprocesor. Razlikuj izraz postprocesor od gonilnika, ki ima sicer enako funkcijo, vendar: 
• 
je praviloma kompletna posprocesorska rešitev za neko napravo -ni razdeljen na vec pretvorb, 

• 
ga vedno inštaliramo tako, da postane del si­stemske programske opreme, je torej "serijski postprocesor". 


V splošnem se v racunalniku pripravi program, ki s cloveku razumljivimi navodili ustvari TPD (tool 

Ferdinand Humski Stran 30 
path dala -datoteko poti). TPD opiše vsa gibanja, ohranitvi energije. sko izvedbo. Dve osnovni konstrukcijski izvedbi 
ki jih bo izvajala neka splošna naprava in ni pripra­vljen za konkretno napravo. Potrebno ga je pre­vesti v kodo, ki upravlja ciljno napravo (NC koda, stroju razumljiv jezik). Ta pretvorba se imenuje postprocesiranje, program pa NC postprocesor. 
NC postprocesori so unikatni programi za vsako kombinacijo ciljne naprave, krmilnika,uporablje­nega programskega jezika in racunalnika. 
Pri CNC strojih so postprocesorji: 
• 
programi, ki na monitorjih simulirajo obdelavo na CNC strojih (video postprocesorji) 

• 
programi, ki prebirajo navodila iz CAD / CAM si­stemov in pišejo ustrezen CNC program za up­ravljanje nekega konkretnega CNC stroja (CNC postprocesorji) 

• 
programi, ki pri trdnostnih, toplotnih itd. preracu­nih (npr. pri metodi koncnih elementov ipd.) na nazoren nacin graficno prikažejo rezultate (so tudi video postprocesorji) 


Postscript Programski jezik, ki je specializiran za opis strani, ki se pošlje na tiskanje. Uvedel ga je Adobe leta 1985. Lat. post scriptum: po koncu pisanja. Postscript je jezik, ki je neodvisen od resolucije. To pomeni, da lahko dolocen zapis uporabimo na kateremkoli postscript tiskalniku. Postroj Vec strojev in naprav skupaj, ki sestav­ljajo funkcionalno celoto. Poševen zadek Oblika zadnje karoserije avto­mobila, hatchback. Glej risbo pri geslu Zadnja ka­roserija. Poševnosedežni ventil Glej Pipa. Pot-korak Glej geslo Diagram pot-korak. Pot life Strokovni izraz, ki se pogosto uporablja pri epoksi smolah EP. To je cas, ki je potreben, da se po primešanju trdilca zacetna viskoznost zmesi podvoji. V splošnem pa izraza pot life in working life (kako dolgo po mešanju s trdilcem še lahko nanašamo na površino) pomenita enako. Potapljanje v kovinski kopeli Eden od postop­kov površinske zašcite kovin s kovinskimi prevle­kami. Predmet zašcitimo tako, da ga potopimo v kopel raztaljene korozijsko odporne kovine. Po­stopek je posebej primeren za kovine z nizkim tali­šcem: kositer, cink, svinec, aluminij !alitiranje) itd. Potencial Zmožnost oziroma težnja, ki jo ima neko telo v sebi -obstaja sila, ki ga usmerja k sprošcanju energije. Npr. elektricni ~: težnja po sprošcanju elektricne energije. Prim. Napetost, Notranja energija. Potencialen: Mogoc, možen, npr. ~i nasprotnik. Lat. potentialis. Potencialna energija Energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil. Telo v gravitacijskem QQ.WJ. ima GRAVITACIJSKO potencialno energijo: 
w= m·g·h 
P 

m ... masa telesa [kg] g ... težni pospešek [9,81 m2/s] h ... višina nad vodoravno ravnino, v kateri smo 
izbrali potencialno energijo enako O [m] 


Nabito telo v elektricnem polju ima ELEKTRICNO 
Opazujmo spremembo potencialne (notranje) energije v kineticno: 
ELEKTRICNI POTENCIAL 


!:
(SILA EL. NAB
.JEV) 
0 

GRAVITACIJSKI POTENCIAL PE -POTENCIALNA ENERGIJA 
(SILA TEŽE) KE -KINETICNA ENERGIJA 

Kakšen pogoj mora biti izpolnjen: 
• 
vrvica (ovira) se pretrga (odstrani) ali 

• 
sila premaga oviro Potenciometer Spremenljivi upor, ki ga uporab­ljamo kot spremenljiv delilnik napetosti. S premi­kanjem drsnika spreminjamo razmerje obeh del­nih uporov in s tem razmerje napetosti na njiju: 


ROTIRAJOCI 

DRSNIK --1,..,.,.:...._.. 
OS---H-ff--t. 
MATERIAL Z ELEKTRICNO UPORNOSTJO 
A B C 

Uporabljamo ga pri merjenju in regulaciji. Ce drsnik povežemo z nekim predmetom, dobimo senzor pomika, debeline, sile, pozicije, hitrosti, pospeška, frekvence, zvoka itd. Prim. Trimer. Sin. napetostni delilnik, reostat. Simbol: 


Potencirati Množiti enaka števila med seboj, npr.: 
23=2·2·2=8 Prim. Škripcevje (potencno~). Potisni ležaj Ležaj, ki s premikanjem v aksialni smeri prenaša silo na neki drugi strojni element. Npr. potisni ležaj pri avtomobilski sklopki. Potisno oblikovanje Glej Vlecenje. Potni ventil Ventil, ki usmerja, odpira in krmili pretok zraka, pnevmaticno stikalo. Sin. krmilnik poti. Za hidravliko glej Hidravlika -krmilniki poti. Zaradi bojše preglednosti so podrobnosti opisane pod naslednjimi gesli: 
• 
Potni ventil -funkcije 

• 
Potni ventil -nacini aktiviranja 

• 
Potni ventil -prikljucki 

• 
Potni ventil -stanja 


Glede na njihov položaj v pnevmaticni vezavi potne ventile v osnovi delimo na: 
a) 
Delovne ventile, ki napajajo delovne valje (ak­tuatorje ), lahko imajo prikljucke z zelo velikimi premeri cevi in z velikimi pretoki zraka. 

b) 
Krmilne ventile, ki krmilijo druge potne ventile (delovne ali krmilne), so dajalniki signalov. 


A 

DELOVNI VALJ 
DELOVNI 
r-t>­--'1---7 
VENTIL 
1 o..L.>....L.L-f-+'f-' 1 
1 1 
1 1 
1 1 

potnih ventilov (sedežni in drsniški ventili) pojas­njuje geslo Ventili -konstrukcijski principi. Simbol potnega ventila sestavlja: 
1. Simbolika PRIKLJUCKOV, STANJ in FUNK­CIJ potnega ventila. 
2. Simbolika NACINOV AKTIVIRANJA potnih ventilov. Aktivirati pomeni spremeniti stanje -preklopiti iz osnovnega v delovno stanje. 
Prim. Ventili -konstrukcijski principi (sedežni in drsniški ventili), Zaporni ventili, Tokovni ventili, Glušnik. Potni ventil -aktiviranje Glej geslo Potni ventil -nacini aktiviranja. Potni ventil -funkcije Funkcije prikazujemo: 
1. 
S crtami in pušcicami. Crta ponazarja povezavo med dvema ventilskima prikljuckoma, pušcica pa kaže smer pretoka stisnjenega zraka. 

2. 
Z oznakami za zaprt pretok -vodoravna crtica na koncu kratke navpicnice. 


T ZAPRT PRETOKZRAKA 
SMER PRETOKA ZRAKA 
\ MED DVEMA PRIKLJUCKOMA 

Razen simbolicno (s pušcicami, z zaprtim preto­kom) lahko funkcije ventila pojasnimo tudi številc­no ali z oznakami:NC (normally closed -v osnov­nem stanju zaprt), NO (normally opened -v os­novnem stanju odprt). To naredimo tako, da opiše­mo krmilne vode znotraj potnega ventila, npr.: 
1 O ali NC pomeni: v osnovnem stanju zaprt 
12 ali NO pomeni: v osnovnem stanju odprt 
14 
: v osn. stanju odprt, povezan z izhodom 4 

12 
: v osn. stanju odprt, povezan z izhodom 2 


2/2 potni ventil 3/2 potni ventil 


V osn. stanju  V osn. stanju  V osn. stan ju  
zaprt 10  odprt 12  zaprt 10  
3/2 potni ventil  4/2 potni ventil  


V osn. stanju  V osn. stanju 14  V osn. stanju 12  
odprt 12  
5/2 potni ventil  


Vosn. stanju 12  Vosn. stanju 14  
3/3 potni ventil  4/3 potni ventil  

 llll..IXI  

5/3 potni ventil 


Pri potnih ventilih, ki imajo 3 stanja, je pomembno vedeti, kateri nacin aktiviranja je tisti, ki vraca pot­ni ventil v osnovno (sredinsko) stanje -praviloma so to vzmeti. Pojasnila o potnih ventilih lahko pišemo tudi v oklepajih, npr. 5/2 (14) itd. Potni ventil -nacini aktiviranja Simboliko NA­CINOV AKTIVIRANJA potnih ventilov dodajamo na levo in desno stran sestavljenih stanj (kvad­
potencialno energijo: 
ratkov ali pravokotnikov) potnega ventila: 
• na levo stran narišemo nacin aktiviranja iz os­
novnega stanja v levo aktivirano stanje w= e·U 
P 
naboj na tockastem telesu [As] 

e ... 
U ... elektricni potencial (napetost proti izbrani • na desno stran narišemo 
-pri 2 stanjih: nacin vracanja v osnovno stanje 

OSNOVNE TIPE potnih ventilov SKR AJŠANO 
tocki -napetosti O) [V] OZNACUJEMO Z DVEMA ŠTEVILKAMA, ki po­Potencialno energijo ima tudi NAPETA VZMET -pri 3 stanjih: nacin aktiviranja iz osnovnega 

stanja v desno aktivirano stanje 
menita število prikljuckov in število stanj (pre­
(elasticna energija, prim. Hookov zakon): 
k·L'll2 klopnih položajev) posameznega potnega ventila: 

Za aktiviranje potnega ventila je vedno potrebna 
2/2, 3/2, 3/3, 4/2, 4/3, 5/2, 5/3 itd. Kako beremo te w= 
P -2­oznake: dva skozi dva, tri skozi dva itd. sila aktiviranja, nacini aktiviranja pa so razlicni. 

k ... konstanta vzmeti [N/m] 
PRIMER: oznaka 3/2 potni ventil pomeni potni Poznamo naslednje NACINE AKTIVIRANJA pot­
L'll ... raztezek vzmeti [m] 
ventil s tremi prikljucki in z dvema stanjema. nih ventilov: 
Tudi tlacne posode (rezervoarji) vsebujejo poten­
cialno energijo. Prim. Kurilnost, Energija, Zakon o 
• FIZICNO (rocno ali nožno) aktiviranje: 
S STANDARDNIMI SIMBOLI prikazujemo le de­
lovanje potnih ventilov, ne pa njihovo konstrukcij­


splošno s pedalom dvosmerno z rocico zaskocno s pedalom 


vrtljiva s potisno z vlecno vlecno-potisna 
tipka tipko tipko tipka 

S pedalom pomeni z nogo -pnevmatska stopal­ka. Zaskocno praviloma pomeni s preklopno (menjalno, dvopoložajno) tipko. Primeri fizicnega aktiviranja: 
4 2 2 
5 1 3 
2 2 

Opazimo, da lahko na desni strani potnega ven­
tila izberemo tudi možnost brez vracanja v os­
novno stanje. 

• MEHANICNO aktiviranje !preko mehanizmov): 
c[ . #[ Jvw 

preticni drog s kolescem, s klecnim z vzmetjo 
(plunžer), pah pah ga kolescem, (vracanje) delovnega povozi aktiviran·e 
valja ga sune le v eni smeri

Plunžerju vcasih pravimo tudi tipalo ali sedež. Pri mehanicnem aktiviranju je osnovni položaj odvisen od položaja mehanizma (npr. paha). Klecno kolesce (unidirectional roller) je lahko levo ali desno. 
Spodnja risba prikazuje, kako pri kolescu nariše­mo, da je zacetni (izhodišcni) položaj aktiviran (levo) ali neaktiviran (desno) -pomembno pred­vsem pri koncnih stikalih: 

Izhodišcni položaj Izhodišcni položaj aktiviran neaktiviran 
• PNEVMATICNO in ELEKTRICNO aktiviranje: 
.?.cz[ 

z nadtlakom pnevmaticna s podtlakom z navitjem vzmet 
Naloga pnevmaticne vzmeti je vracanje v os­novno stanje, ko na nasprotni strani ne deluje vec nobena sila -deluje torej na enak nacin kot obicajna vzmet, potni ventil naredi monostabi­len. Pnevmaticne vzmeti se uporabljajo pred­vsem v ventilskih otokih. 
• POSREDNO aktiviranje ali PREDKRMILJENJE potnih ventilov pomeni, da ima potni ventil v sebi vgrajeno dodatno napravo ki olajša aktiviranje. Ta naprava lahko deluje na nadtlak, podtlak, lah­ko tudi s pomocjo elektromagnetnega ventila: 
EM VENTIL EM VENTIL 

. Lm[ rr[ rz:rr[ z s NADTLAKOM PODTLAKOM Konstrukcijski princip delovanja elektricnega posrednega aktiviranja ventila je podrobno po­jasnjen pod geslom Elektromagnetni ventil. Najpogosteje se posredno aktiviranje uporablja v kombinaciji z elektricnim aktiviranjem -v tem primeru z elektriko premagujemo le majhne sile, zato se poveca zanesljivost delovanja. Smisel posrednega aktiviranja potnih ventilov je 
Stran 31 
tudi prilagodljivost enakega potnega ventila na 
razlicne nacine aktiviranja, kar poceni izdelke. Posredno aktiviranje potrebuje oskrbo s stis­njenim zrakom. Tudi nacin oskrbe s stisnjenim zrakom lahko narišemo v shemi. Na spodnji risbi vidimo, da je oskrba lahko integrirana v potnem ventilu (primer 1 in 3) ali pa je zunanja (poseben dovod stisnjenega zraka, primer 2): 
1.2.3. 
Pomen vseh treh zgornjih simbolov pa je enak: z elektromagnetom ali rocno sprožimo posredno aktiviranje z nadtlakom. Pri tem je kot rocno pro­ženje praviloma mišljeno aktiviranje s tankim vi­jacem ali z inbus kljucem.Orodje potisnemo v posebno odprtino, s tem mehansko potisnemo kotvo in aktiviramo potni ventil -npr. v primeru potrebe ali pri popravilu potnega ventila. Temu nacinu dela pravimo override (prednostno rocno aktiviranje). 
• KOMBINIRANO aktiviranje pomeni, da vec raz­licnih nacinov aktiviranja povežemo z logicnimi funkcijami. Primera za vajo: 

Z elektromagnetom ALI Z elektromagnetom, ki z nadtlakom, ki sproži sproži (IN) posredno posredno aktiviranje aktiviranje z nadtlakom 
z nadtlakom (pnevmaticni predkrmilnik) 
Kombinirano aktiviranje se najvec uporablja, ka­dar je vkljuceno posredno aktiviranje in override. 
Potni ventil -prikljucki PRIKLJUCKE potnih 
ventilov štejemo vedno samo na enem stanju 
(kvadratku, pravokotniku). V osnovi jih delimo na: 
a) 
Delovne prikljucke, ki so oznaceni z eno šte­vilko (1, 2, 3, 4, 5) ali s crkami A, B, C, P, R in 

S. 
Povezujejo delovne vode, ki so na shemah oznaceni s polnimi crtami _____ . To so prikljucki za vhod v potni ventil, za izhod iz ven­tila in prikljucki za odzracevanje. 

b) 
Krmilne prikljucke, oznacene z dvema števil­kama (1 O, 12, 14) ali po starejšem standardu z eno crko: X, Y ali Z. Oznacujejo prikljucek krmil­nega voda, katerega naloga je: 


* 
znotraj potnega ventila povezati dva delovna prikljucka; oznaka krmilnega prikljucka 12 v tem primeru pomeni, da bosta na potnem ventilu povezana delovna prikljucka 1 in 2; oznaka 1 O pomeni, da bo prikljucek 1 zaprt 

* 
aktivirati nekaj drugega, npr. zaporni ventil 


(dvotlacni, izmenicni nepovratni ... ) ipd. Krmilni vodi so na shemah oznaceni s crtkano crto -----. 
Kako štejemo število prikljuckov potnega ventila: A.Na simbolu potnega ventila jih štejemo samo v osnovnem stanju. Drugih stanj ne upoštevamo. 
B.Ce imamo v rokah konkreten potni ventil, te­daj prikljucke štejemo SAMO NA DVEH STRA­NEH: na izhodni (zgornji) in na tlacno -odzra­cevalni (spodnji) strani. Morebitni ostali pnev­maticni prikljucki (npr. na levi in desni strani pot­nega ventila) pa se ne štejejo, ker so namenjeni za aktiviranje potnega ventila. 
C.Na konkretnem potnem ventilu vcasih niso vid­ni vsi prikljucki potnega ventila, npr.: na neka­tere izpuste ni mogoce prikljuciti cevi. Simboli za izpust brez prikljucka in za ispust s prikljuckom se razlikujejo: 

Pri potnem ventilu se štejejo vsi izpusti, tako s prikljuckom kot tudi brez prikljucka. Da bomo pravilno dolocili število prikljuckov potnega ventila, je najbolje pogledati oboje: simbol in tudi konkreten potni ventil. 
Glede na položaj delimo prikljucke na: 
• IZHODNE, ki potni ventil povezujejo z nasled-
Ferdinand Humski 
njim pnevmaticnim elementom. Simbol potnega ventila na izhodni strani nikoli ne vsebuje funk­cije za zaprt pretok zraka. Rišemo jih NA ZGORNJI STRANI simbola za potni ventil: 
2 IZHODNA PRIKLJUCKA SKUPAJ 2 + 3 = 5 

PRIKLJUCKOV 
3 TLACNO -ODZRACEVALNI PRIKLJUCKI 
TLACNO-ODZRACEVALNE: izvor zraka, od­zracevanje (izpust), varnost (ki je tudi izpust) in NIC VEC. Rišemo jih NA SPODNJI STRANI simbola za potni ventil. Ce je le možno, naj bo PRI POTNIH VENTILIH STALEN IZVOR stisnjenega zraka ZAGOTOV­LJEN! To pomeni, da je spodnja desna vezava praviloma nedopustna, narobe: 
PRA.LNO NAROBE 

Obe vezavi imata enako funkcijo. Ampak, ce­prav je desna vezava cenejša, nam leva veza­va omogoca lažje razumevanje delovanja in ucinkovitejše vzdrževanje (popravilo) sistema. Za to pravilo pa obstaja tudi izjema -glej geslo Kaskadna metoda. 
Prikljucke oznacujemo po dveh standardih: 
PRIKLJUCEK  ISO 1219  ISO 5599  
IZHOD IZ VENTILA-delovni prikljucek  A,B,C  2,4  
VHOD -izvor zraka  p  1  
ODZRACEVANJE -glušniki  R,S  3,5  
KRMILJENJE  Z,X,Y  10,12,14  

P -pressure (tlak), R -relief (izpust), S -safety (varnost). Izvor stisnjenega zraka rišemo: 
• na levi strani, ce imamo dva prikljucka 
• na sredini, ce so prikljucki . Primer oznake po starem in novejšem standardu: 
STARI STANDARD NOVEJŠI STANDARD 
N .R p:: .3 
Za vsak prikljucek želimo vedeti: -vsebuje delovni tlak ali ne? -kakšna je njegova vloga? Prikljucke vrišemo samo na kvadratek osnovnega stanja. Oznacujemo jih: -s krogcem, ce prikazujemo le potni ventil, -na pnevmatski shemi: s povezavo na delovni ali 
krmilni vod. Prikljucki na pnevmatskih shemah pogosto niso oznaceni. Standardna razporeditev prikljuckov: 
2 2 2 4 4 2 
o o o o o o 
.... 
o o o o o oo o 
1 1 3 1 3 5 1 3 
Nekateri proizvajalci zamenjajo parne (izhodne) številke potnih ventilov 5/2. Krmilne prikljucke do potnih ventilov oznacuje­mo z dvema številkama,ki nam povesta, katera dva prikljucka bosta povezana, ce je aktiviranje vkljuceno: 

Ferdinand Humski 

Nekateri proizvajalci uporabljajo za krmilne pri­kljucke dve številki, ki povesta, katera dva prikljuc­ka sta povezana v osnovnem stanju. V nadaljevanju bomo prikljucke oznacevali le po novem standardu ISO 5599 (s številkami). Potni ventil -stanja Vsak potni ventil ima vsaj dva razlicna nacina povezovanja vhodnih in iz­hodnih prikljuckov -ima vsaj dve razlicni stanji. Eno stanje zajema vse funkcije v enem preklopu potnega ventila. Pove nam: kam (v katere izhodne prikljucke) usmerimo vhodni tlacni prikljucek in ka­teri izhodni prikljucki so usmerjeni v odzracevanje. 
Potni ventil ima obicajno dva ali tri razlicna stanja. Prikažemo jih s kvadratki ali s pravokotniki, ki jih je toliko, kolikor je razlicnih možnih stanj: 
a) 
Eden od kvadratkov je OSNOVNO stanje. To je zacetno stanje ventila, ko nanj ne deluje nobe­na sila. Rišemo ga zmeraj na desni strani ven­tila, ki ima dve stanji. Ce ima ventil tri stanja, tedaj osnovno stanje narišemo v sredini. V posebnih primerih lahko pnevmaticna shema zahteva, da na potni ventil že v zacetnem (izhodišcnem) stanju deluje sila aktiviranja. 

b) 
Ostali kvadratki prikazujejo vsa ostala možna DELOVNA (AKTIVIRANA) stanja potnega ventila: 


2SE15A(A.a 
OSNOVNO STANJE 

Pri potnih ventilih, ki imajo 3 stanja, je pomembno vedeti, kateri nacin aktiviranja je tisti, ki vraca pot­ni ventil v osnovno (sredinsko) stanje -praviloma so to vzmeti. 
Stanja lahko razlikujemo tudi na drugi nacin: STABILNA so tista stanja, ki brez delovanja sile vztrajajo v svojem položaju. Vsako osnovno stanje je vedno tudi stabilno stanje. NESTABILNA so tista stanja, ki vztrajajo v svo­jem položaju samo tako dolgo, dokler na potni ventil deluje neka sila aktiviranja. Po preneha­nju delovanja sile potni ventil spremeni stanje. 
2 2 
NESTABILNO STANJE STABILNO STANJE 

Stabilnost potnega ventila je odvisna od nacina aktiviranja potnega ventila. Tako poznamo: # MONOSTABILNE ventile. Samo osnovno stanje 
je pri njih stabilno, vsa aktivirana stanja pa so nestabilna. V osnovni položaj jih vracajo vzmeti. Pri monostabilnih potnih ventilih vedno vemo katero je njihovo izhodišcno stanje. 
#BISTABILNE ventile, ki imajo dve stabilni stanji -osnovno in še eno aktivirano stanje. Bistabilni potni ventil se sam od sebe ne vrne v osnovni položaj (v osnovni položaj ga ne vraca sila vzmeti). V osnovni položaj se vrne le ce se na nasprotni strani pojavi signal,npr. zracni tlak, elektricni impulz itd.: 
..1r11r 
STABILNO SILA STABILNO 
Stran 32 
2 2 

MONOSTABILNI VENTIL BISTABILNI VENTIL 
Ce nismo dovolj pozorni, se lahko zmotimo pri prepoznavanju bi-ali monostabilnega ventila: 

Desni potni ventil ima vzmet za vracanje v os­novno stanje, vendar rocica se v aktiviranem položaju zatakne in zato vzmet ne more vracati potnega ventila v osnovno stanje. Zato je tudi desni potni ventil bistabilen. 
Po koncu obratovanja ostane bistabilni ventil v zadnjem aktiviranem stanju. Zato ob ponovnem zagonu njegovo osnovno stanje morda ni ena­ko stanju,ki je narisano na shemi. Ce sistem zaženemo iz drugega stanja, je lah­ko tudi delovanje drugacno. Zato je pri bistabil­nih potnih ventilih vsekakor treba preuciti delo­vanje sistema za vse možnosti! Ugotovitve nato zapišemo med navodila za uporabo, servisna navodila in podobno. Da ne bo dvoma glede tega, v katerem stanju se mora nahajati bistabilni potni ventil ob zago­nu sistema, je treba uvesti pojem izhodišcno stanje. 
IZHODIŠCNO (ZACETNO) STANJE 
Ko je pnevmaticno vezje sestavljeno, mi na zunaj ne moremo videti in zato praviloma NE VEMO v katerem stanju se nahaja bistabilni potni ventil. Obstaja pa možnost, da bistabilni potni ventil NA­MERNO DEMONTIRAMO, PREKLOPIMO v žele­no stanje in ga nato priklopimo nazaj. Stanje, v katerem se mora nahajati bistabilni ven­til ob zagonu pnevmaticnega sistema, imenujemo izhodišcno stanje. Izhodišcni stanji, ki ju proucujemo, imenujemo levo in desno izhodišcno stanje: 
LEVO DESNO 
LEVO DESNO 
IZHODIŠCNA STANJA BISTABILNIH VENTILOV 

Pravilno izhodišcno stanje je lahko pomembno tu­di pri koncnih stikalih: 

IZHODIŠCNA STANJA 
KONCNIH STIKAL 

Potopna crpalka Glej Crpalke -posebne vrste in nameni. Potopna erozija Glej Elektroerozivna obdelava. Potrošek Ekonomska kolicina, ki je povezana s trošenjem. Vsak potrošek ima svojo mersko enoto in se lahko tudi izmeri ali vsaj približno oceni. Npr.: avto potroši 7 1 goriva na 100 km, delavec potroši 20 ur casa za kopanje jarka itd. Še posebej zanimivo je poslovno trošenje -troše­nje zaradi ustvarjanja prihodkov. Kaj pa se troši med poslovanjem? Stroji se obrab­ljajo (trošijo), delavci trošijo svojo psihofizicno energijo, avtomobili trošijo gorivo itd. POT S Analogni telefonski signal, ang. Plain old 
lahko z neznatnim spreminjanjem. Tudi predela­va, prikazovanje ali predstavitev že ustvarjenega, že spoznanega. Sin. reprodukcija. Po taksonom­skih stopnjah je poustvarjanje seveda vedno uvršceno nižje od ustvarjanja. Poves Premik dela telesa navzdol, zaradi sile teže ali dodatne obremenitve. Npr. ~ vrvi, nosilca. Poves pri upogibu -glej Upogib. Sin. upogibek. Povracljiv proces Glej Reverzibilen proces. Površinska napetost Lastnost površine teko­cine, da se obnaša kot elasticna ploskev (opna). 
P.n. je posledica dejstva, da so molekule ob glad­ini šibkeje vezane na kapljevino kot molekule v njeni notranjosti. Enota za merjenje površinske napetosti je N/m oz. J/m2 . Cista voda ima pri navadni temperaturi površinsko napetost ~ 0,07 N/m. Dodatek mila, detergenta ali podobne snovi mocno zniža površinsko napetost vode. Površinska zašcita Zašcita površin razlicnih strojev in njihovih delov pred korozijo. Pregled postopkov glej pod geslom Protikorozijska zašci­ta. Sin. oplemenitenje s prevlekami. Površinski kit Sin. šprickit, brizgalni kit, tekoci kit. Glej Polnilo -licarstvo. Površinski lak Pri avtolicarstvu je to plast laka s sloji, ki jih opazovalec vidi. Lastnosti: 
• 
daje briljantno barvo in lesk, 

• 
je odporen na vplive vremena in okolja 

• 
ima visoko odpornost proti praskam in udarcem Podrobnejše zahteve za površinski lak v serijski proizvodnji našteva geslo Nalic. Nacin priprave površinskega laka opisuje geslo Površinski lak -


priprava. Nacine reparaturnega lakiranja opisuje geslo Površinsko lakiranje. V nasprotju z lakiranjem v serijski proizvodnji pa 
smejo delovni pogoji pri reparaturnem lakiranju (temperatura, zracna vlažnost itd.), odstopati od optimalnih pogojev. Razlike v primerjavi z lakira­njem v serijski proizvodnji so: 
Nanos laka. Nanašamo ga z rocno vodeno lakirno pištolo na razlicne podlage. S pravilno izbiro temeljnega premaza oz. temeljnega pol­nila lahko nanašamo lake na vse podlage, ka­rakteristicne za avtomobile. Tako se da lakom, npr. z mehcali, povecati njihova elasticnost in jih lahko uporabimo za lakiranje umetnih mas. Delovni pogoji. Pri reparaturnem lakiranju zelo nihata temperatura okolice in zracna vlažnost. Z izbiro trdilca (kratki, srednji ali dolgi cas utrje­vanja) in razredcila (kratki, srednji ali dolgi casi izhlapevanja), lahko lake prilagajamo delovnim pogojem. Temperatura sušenja ne sme prekoraciti 80 ° C, saj lahko škoduje nekovinskim gradivom in v vozilu vgrajenim elektronskim delom. 
Iz zgoraj naštetih razlogov se za reparaturno laki­ranje uporabljajo druga lakirna gradiva kot za laki­ranje v serijski proizvodnji. Razlikujemo: 
• 
dvokomponentne PUR -akril lake 

• 
bazicne lake 

• 
vodne lake 


Dvokomponentni PUR-AKRIL LAKI so bili dolgo casa najbolj uporabljani laki za reparaturno lakiranje. Uporabljali so se kot enobarvni laki pri enoslojnem površinskem lakiranju (tako imeno­vani barvni laki) ali kot prozorni laki pri dvoslojnem površinskem lakiranju (t.i. BB -brezbarvni lak, po­krivni lak). 
BAZICNI LAKI. Pri dvoslojnem površinskem lakiranju tvorijo spodnjo plast. Sušijo se fizikalno, torej z izhlapevanjem topila. 
Po vrsti topila locimo: 
• 
Bazicne lake na vodni osnovi. 

• 
Topilne bazicne lake na osnovi drugih topil. Prozorni lak ne sme topiti bazicnega laka, zato morata imeti bazicni in prozorni lak vedno razlicno osnovo: 

• 
na vodni bazicni lak gre topilni prozorni lak 

• 
na topilni bazicni lak gre vodni prozorni lak 


STANJE 1 AKTIVIRANJA STANJE 2 

telephone service. Prim. ADSL. Glede na efekt razlikujemo: Primer mano-in bistabilnega potnega ventila: Poustvarjanje Ponavljanje, ponovno izvajanje, • Enobarvne bazicne lake. Uporabljajo se za 


spodnji barvni sloj pri dvoslojnem površinskem lakiranju. 
• 
Kovinske bazicne lake.Tvorijo spodnji sloj, ki daje barvo in kovinski efekt. Kovinski efekt povzrocajo enakomerno razporejeni listici iz alu­minija ali brona.Listici odbijajo svetlobo in nare­dijo, glede na vpad svetlobe, izrazito svetlo­temen efekt. 

• 
Bazicne lake z bisernim efektom.Vsebujejo pig­mente z bisernim sijajem. To so s titanovim diok­sidom oplašceni listici sljude,ki lomijo svetlobo in glede na vpad svetlobe povzrocajo efekte blešcanja. 


VODNI LAKI. Okoljska ozavešcenost in zakonske zahteve po drasticnem zmanjšanju topil organ­skega izvora v lakih so vodile k razvoju vodnih lakov. Pri njih je bil velik delež za okolje nevarnih topil zamenjan z vodo. Zaradi boljšega razlivanja pa vodni laki danes še vedno vsebujejo okoli 10% organskih topil. 
Direktiva 2004/42/EC, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2007, zahteva, da morajo uporabniki avtoreparaturnih gradiv uporabljati izkljucno barve in lake na vodni osnovi v kombinaciji z low VOC izdelki na topilni osnovi. Površinski lak -priprava Pri pripravi površin­skega laka je potrebno: 
1. Izbrati pravilen trdilecin razredcilo Zaporedje mešanja je praviloma na 
Temperatura Trdilec Razredcilo 

do 30 ° C dolg dolgo ali posebno dolgo 25 ° C normalen dolgo 20 ° c normalen dolgo 15 ° C kratek normalno ali kratko 
2. 
Pravilno odmeriti vse komponente. Uporablja­mo merilne palice in merilne loncke ter upošte­vamo delavniške napotke. 

3. 
Nastaviti pravilno viskoznost. Ce je potrebno, izmerimo viskoznost in po potrebi spreminjamo viskokznost z dodajanjem razredcila ali s spre­membo temperature v lakirni kabini. 


Površinski tlak Tlak, ki nastane med dvema sticnima ploskvama (kontakt dveh delov) in pov­zroci deformacijo površine(površinski skrcek). 
ZGORNJI STROJNI 
DEL 
SPODNJI STROJNI DEL 
DOTIKALNA POVRŠINA 
Oznacujemo ga s crko p [N/mm2]: 
-Iu_ < 
P -A-11 -Pciop 

FN·· normalna pritisna sila [N] oz. smernica sile, ki je pravokotna na površino A A ... skupna dotikalna površina [mm2] 11 ... koeficient naleganja [/]; ko nalega celotna površina, tedaj velja 11 = 1 Dopustni površinski tlak Pcioje povezan z normal­
p 
nimi dopustnimi napetostmi crdo: 
p Pciop = (0,85 -1,00) · (-crdop) 

Pri tem je (-crdo) dopustna TLACNA (ne natez­
p

na) napetost za MANJ KAKOVOSTNO (šibkejše) GRADIVOv zvezi. Valjaste dotikalne površine (tecaji in podporna ležišca gredi, kovice, sorniki, zatici itd.): 
Stran 33 

V praksi obravnavamo površinski tlak s predpo­stavko da se enakomerno porazdeli.To izrazimo z enacbo: 
F F P = A = cJ"T :0:Pciop 
proJ 
A ,oj ... normalna projekcija površine kontakta (d·I) 
p
Druga hipoteza predvideva, da je površinski tlak po obodu kontaktne površine sinusno porazdelje­na, torej je na sredini najvecji: 
Pmax = 1,27-p Drugo hipotezo uporabljamo le v primeru vecjih dolžin in vecjih površin kontakta. Nekatere vrednosti za Pcio: 
p Beton ~ 1 ,5 N/mm2 Siva litina 1 -3 N/mm2 
Bron 5 -20 N/mm2 Bela kovina 5 -25 N/mm2 Prim. Obremenitev. Površinsko kaljenje Glej Lokalno kaljenje. Površinsko lakiranje Površinsko reparaturno lakiranje je lahko eno-, dvo-in vecslojno: 
1. Enoslojno reparaturno površinsko lakiranje 
Pri tem lakiranju je površinski lak sestavljen sa­mo iz enega sloja (barvnega laka), ki daje tako barvno nianso, kot tudi zašcito. Ta nacin se danes lahko uporablja samo še pri enobarvnih lakih. Sloj vsebuje barvne komponente in socasno šciti pod njim ležece sloje zaradi nje­gove velike mehanske in kemicne obstojnosti. Kovinski laki se kot enoslojni površinski laki ni­so izkazali dovolj obstojni. Zelo hitro so prepe­reli, zato se ta nacin danes ne uporablja vec. 
ENOBARVNI LAK 


• BARVNI PIGMENTI ,A. KOVINSKI PIGMENTI 
2. Dvoslojno reparaturno površinsko lakiranje je najpogostejši nacin lakiranja, pri katerem je površinski lak sestavljen iz dveh slojev: iz bazic­nega sloja (baza) in prozornega laka. 
ENOBARVNI POVRŠINSKI KOVINSKI LAK 
LAK 
• BARVNI PIGMENTI A KOVINSKI PIGMENTI 
a Enokomponentni bazicni lak ali predlak se suši fizikalno, zaradi izhlapevanja topila. Vse­buje barvne komponente, ki se ugotavljajo in mešajo po posebnem postopku (glej gesli Ugotavljanje barvnega odtenka in Mešanje barvnega odtenka). Pri kovinskem ali bisernem efektu so v bazic­ni lak vloženi še pigmenti za efekt v obliki majhnih listicev kovine (aluminij) ali sljude. 
Ferdinand Humski 
Bazicni laki so obicajno na vodni,lahko pa tu­di na nitrocelulozni osnovi,uporabljajo pa se mocno razredceni. V laku, pripravljenem za nanašanje z brizganjem, znaša delež topila med 75% in 85%. Praviloma uporabljamo brizgalno pištolo HVLP. Bazicni lak obicajno brizgamo v 3 nanosih: 
1. 
nanos je kontrolni, zelo tanka plast: naj­prej brizgamo vse težko dostopne dele. Nato uporabimo pihalno-sušilno pištolo (po doma­ce: pnevmaticni fen), lahko na univerzalnem stojalu. Po kontrolnem nanosu se vidijo vse praske,ki so bile prej manj opazne, vendar se z golimi rokami površine vec ne dotikamo. Napake lahko samo popravljamo z novim na­nosom ali pa -posušeni nanos cistimo. 

2. 
nanos je nalivanje (zalivanje, polivanje): posebej se posvetimo prekrivanju opaznih napak. Sledi ponovno sušenje s fenom. 

3. 
nanos je meglenje, ampak samo na suho površino (nikoli mokro na mokro) in od dalec. Cišcenje: ko se nanos posuši, lahko bazicni lak cistimo le s posebno plasticno krpo (ki ne pušca nitk, vsekakor pa ni bombažna) in s posebno mastno krpo. Ce je bazicni kit izde­lan na vodni osnovi,ne smemo za cišcenje uporabljati tekocin na vodni osnovi, ker bomo barvo razmazali -uporabljamo antisilikonsko cistilo.Velja tudi obratno: organskih topil ne uporabljamo za cišcenje bazicnih lakov na nitrocelulozni osnovi. Ker bazicni lak ni obstojen proti vremenskim vplivom, ga moramo zašcititi s slojem pro­zornega laka. 


b Prozorni lak (BB lak, brezbarvni lak, pokrivni lak) je dvokomponentni lak brez pigmentov, praviloma ga nanašamo z RP brizgalno piš­tolo. Zaradi njegove velike mehanicne in ke­micne obstojnosti šciti pod njim ležeci bazicni lak. Socasno daje laku mocan sijaj. Pomembno je pravilno zaporedje mešanja: 
• 
najprej material 

• 
nato trdilec 

• 
nazadnje razredcilo Vrste trdilcev: dolgi, normalni, kratki. Vrste redcil: dolga, normalna, kratka. Dolgo -pocasno sušenje, kratko -hitro suše­nje. Ce je trdilec dolgi, je potrebno izbrati tudi dolgo redcilo. Zmešnjava povzroci probleme. Postopek: po odzracenju (približno 20 mi­nut) se BB lak po postopku »mokro na mo­kro« z brizganjem nanese na bazicni lak. Vse pogosteje se uporabljajo s trdnimi delcki bogati MS in HS prozorni laki, ker hitro do­sežejo zadostno debelino sloja okoli 30 µm. 


Kovinsko lakiranje se danes izvaja kot dvosloj­no površinsko lakiranje. Zaradi mocnejšega si­jaja in boljše obstojnosti proti kemicnim in me­hanicnim vplivom je v uporabi predvsem eno­barvno dvoslojno površinsko lakiranje. 
2. Vecslojno reparaturno površinko lakiranje Mnoga lakiranja z efektom, kot npr. bisernim efektom, imajo dodatni sloj laka.Da izboljšamo biserni efekt, moramo pod prozorni lak nanesti plast s pigmenti za efekt in še barvni sloj: 
BISERNA BARVA ALI BISERNI EFEKT 

-PIGMENTI • SLJUDA 
• BARVNI PIGMETNI 
Površinsko plastenje Glej Oplašcenje. Površinsko utrjevanje Toplotna obdelava, s ka­tero spreminjamo le lastnosti površinskega sloja 

Ferdinand Humski 
materiala. Izvedemo jo lahko na naslednje nacine: 
a) Z lokalno toplotno obdelavo: lokalno kaljenje. V tem primeru toplotno obdelamo le dolocen površinski sloj materiala. 
b) S toplotno-kemicnimi obdelavami: 
• 
cementiranje: površinski sloj obogatimo z og­ljikom in toplotno obdelamo 

• 
nitriranje: površinski sloj obogatimo z dušikom (sloj je naravno trd) 

• 
karbonitriranje: površinski sloj obogatimo z ogljikom in dušikom ter ga toplotno obdelamo 

• 
boriranje: površinski sloj obogatimo z borom FeB, Fe2B 

• 
difuzijsko kromiranje, siliciranje 


c) Površinsko utrjevanje z deformacijo: udarja­
nje trdih kovinskih delcev na površino. Postopke uporabljamo vedno proti koncu proiz­vodnega procesa, ko imajo izdelki že precej do­koncno obliko. Po pov. utrjevanju imajo izdelki površino, ki je trda, odporna proti obrabi (vcasih še proti koroziji) ter ima bolj ali manj žilavo jedro. Izbira postopka je odvisna od zaželene površine izdelka, od jedra izdelka, razpoložljivih naprav itd. Površinsko utrjevanje z deformacijo Postopek, pri katerem nastanejo na površini tlacne napetosti zaradi peskanja s curkom trdih (kovinskih) delcev, ki z veliko hitrostjo in nadzorovano udarjajo na po­vršino. Razen utrjevanja površine tudi zatolcemo mikro razpoke, npr. pri vecjih vzmeteh. Postopek povecuje tudi odpornost proti utrujanju. Prim. Površinsko utrjevanje. Povrtalo Orodje za dokoncno obdelavo izvrtine. Prim. Povrtavanje. Povrtanje Z vrtanjem ali z notranjim struženjem poglabljanje ali razširjanje obstojece luknje. Ce smo izgubili kljuce in želimo nenasilno odpreti vrata, tedaj povrtamo kljucavnico. Razlikuj: povr­tavanje. Povrtavanje Tehnologija obdelave z odrezava­njem. Povrtavanje uporabljamo: 
• 
Kadar je potrebno izdelati zelo tocne standardne luknje s predpisano toleranco premera luknje. Vsako povrtalo ima razen premera doloceno tudi ISo toleranco, npr. H7. Natancne nestandardne luknje (npr. . 12,3 mm) pa izdelamo s topovski­mi svedri (glej geslo Svedri). 

• 
Kadar mora izvrtina ustrezati na risbi predpisa­nim geometricnim tolerancam (krožnost, oblika valja, oblika linije, oblika površine, opletanje -preprosti in popolni tek itd.). 


Primeri uporabe povrtavanja: pri vrtljivih zvezah (vezni elementi s sorniki, osi, tecaji, zgibi ipd.), za natancno pozicioniranje sestavnih delov orodja (zatici) ipd. 

a 
8 -(L05 
SORNIK 


./ 
-k;f-:----------+ 
.co: 
<O 
. 1 
i 
Q. : i 
' 

SESTAVNI SESTAVNI DEL 1 DEL2 
Glavno in podajalno gibanje se pri povrtavanju opravljata na enak nacin kot pri vrtanju. Pri tem so vrtilne hitrosti manjše,poznamo tudi rocno povrta-
Stran 34 

vanje. Zaradi visokih zahtev za obliko orodja mo­ramo biti pri delu zelo pazljivi -ce se nam povrta­lo zvije (npr. zatakne se zaradi nastavljene previ­soke vrtilne hitrosti), ga lahko le še zavržemo. 
Natancne mere lukenj so npr. zahtevane pri izde­lavi predpisanih ujemov. 


Z vrtanjem ali grezenjem tako tocnih lukenj ni mo­goce izdelati! S povrtali odrezujemo kolikor mo­goce majhne kolicine materiala, da bi dobili zelo dobro kvaliteto obdelave.Dosegljiva natancnost in kakovost površine po IT je 7 ... 8. Ce moramo na obdelovancu po vrtanju luknjo še grezili in povrtati, tedaj obdelovanca po vrtanju ne izpnemo!. Menjamo le orodja v delovnem vre­tenu stroja. S tem zagotovimo, da se os luknje proti osi delovnega vretena stroja ne spremeni! 

POVRTAVANJE 

Izvrtine predhodno vrtamo s svedrom, ki ima ~O 3 mm manjši premer. Vrste povrtal: konicno povrta­lo, Morse konus, rocno povrtalo. Žlebovi (zobje) na povrtalu so lahko ravni ali za­viti. Povrtala z vijacnim žlebom uporabljamo pred­vsem za povrtavanje lukenj, v katerih so utori ali žlebovi. Imajo levo vijacnico, da se ne zagozdijo. 
Obicajno imajo povrtala parno število zob, delitev je neeakomerna -med seboj se razlikujejo za 2 do 6 ° . Delitev na povrtalu s 6 zobmi je enaka kot na risbi pri geslu grezenje, pri 8 zobeh pa je tako: 
48 ° 


Powerbank Prenosna polnilna baterija za pol-njenje mobilnih telefonov. 
Pozicija 
1. 
Položaj. npr. ~ sestavnega dela pri sestavnih risbah, ki ga sestavlja pozicijska številka in ka­zalna crta. Pozicionirati: nastaviti položaj. 

2. 
Nacelo, stališce. Pozicijska številka Evidencna številka posa­meznega dela na sestavnih risbah in kosovnicah: 


1. Praviloma dobi svojo pozicijsko številko vsak sestavni del sklopa. pozicioniramo pa v tistem pogledu, kjer je sestavni del najbolje viden. 
Ce je del sestavljen iz vec materialov (tudi zvar­
jeni deli), dobi vsak material svojo pozicijsko 
številko z dodatki a b c itd. Matice dobijo svoje 
pozicijske številke, ceprav spadajo k vijaku. 
Tudi sestavni deli, ki jih na risbi ni videti (npr. 
tesnila) lahko dobijo pozicijsko številko 
Popolnoma enaki sestavni deli dobijo isto pozi­
cijsko številko, cetudi so na razlicnih mestih 
(npr. vijaki, zatici). 
Pri zrcalno enakih delih dobi vsak del svojo 
pozicijsko številko. 
Kovinskih prevlek ne pozicioniramo, ker spada­
jo k površinski obdelavi. 
2. Pozicijske številke so celoštevilcne arabske številke. Vse so enako visoke, praviloma enkrat višje od kotirnih številk in ne smejo biti manjše od 5 mm. S sestavnim delom, ki ga oznacujejo, so povezane s kazalno crto. Pozicijske številke narišemo: -v podaljšku kazalne crte, -lahko jo podcrtamo s tanko crto (B) ali pa jo -vrišemo v krog (s tanko crto, krogi morajo imeti enak premer, središca so na podaljških 
kazalnih crt). Ena kazalna crta lahko oznacuje vec pozicijskih številk, pa tudi vec kazalnih crt je lahko pove­zanih z eno pozicijskko številko. 
3. Pozicijsko številko postavljamo v bližini, vednar izven oznacenega sestavnega dela. Razpore­jamo jih v vrstah in v kolonah, obicajno okoli sestava v obliki pravokotnika, lahko jih vlecemo le na eno, dve ali na tri strani. 
4. Razvrstitev pozicijskih številk mora biti sistema­ticna, da se iskani sestavni deli zlahka najdejo, na primer: -na desno stran standardni elementi in na levo stran nestandardni elementi -zaporedne številke se izbirajo po zaporedju 
montaže, po skupinah elementov itd. Pozicijsko stikalo Sin. mehansko koncno stika­lo, mejno stikalo. Glej geslo Koncno stikalo. Pozicioniranje Postavljanje na pravo mesto. Prim. Vpenjanje. Požar Velik ogenj, ki povzroca škodo. Požarni znaki 

A  B  C  D  
A1 -hidrant  
A2 -avtomatski javljalec požara  
B1 - 
B2 -rocni javljalec požara  
C1 - 
C2 -pesek za gašenje  
D1 - 
D2  -gasilnik  
PP  Kratica  za  polipropilen,  umetna  masa.  Sin.  
PPN.  
LASTNOSTI PP:  

Podoben je PE, vendar je redkejši (PP je najred­kejša plasticna masa), trši, bolj tog in tempera­turno bolj obstojen (zacne se mehcati pri 140 ° C), vendar: nižja zarezna udarna žilavost, na nizke temperature, na svetlobo in na kisik je bolj obcut­ljiv kot PE. Fizikalne lastnosti splošne: gostota 0,9 kg/dm3 ; toplotne: trajno uporaben od O (temperatura lom­ljivosti) do +100 ° C; pri temperaturi nad 40 ° C se omehca; mehanske: dobro prenaša trajne obre­menitve, natezna trdnost 28-38 N/mm2 , pod 0 ° c postane krhek. Tehnološke lastnosti predelovalni postopki: eks­trudiranje (vlecenje) v cevi, palice, profile, ekstru­divno pihanje in brizganje; lahko ga ojacamo s steklenimi vlakni; popravila: termoformiranje (raztezanje, upogibanje, obrezovanje), varjenje z vrocimi plini, s trenjem, s toplotnimi elementi; od­
vzemanjeje možno s specialnimi orodji in postop­ki; tudi tiskanje in lakiranje sta možna. PP ni pri­meren za lepljenje (slaba sposobnost lepljenja). Kemicne lastnosti:delno kristalinicen, nepolaren termoplast, lahko vnetljiv; obstojen je proti polar­nim topilom pod 50 ° C, proti kislinam, lugom, raz­topinam soli, olju, alkoholu in sadnim sokovom. neobstojen je proti kloriranim ogljikovodikom, nabrekne npr. v bencinu in benzolu (sploh pri viš­jih temperaturah), izogibati se je treba kontakta z bakrom; nagnjen je k tvorbi napetostnih razpok; fiziološko neoporecen, ne škodi koži in zato se široko uporablja v prehrambeni in farmacevtski industriji. 
RAZVRSTITEV PP: 

komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je homopolimer, nacin pre­poznavanja: je lahko vnetljiv, kaplja in gori dalje, s svetlim plamenom in modrim jedrom, širi se vonj po parafinu (ugasnjeni sveci). 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA PP: 

PP nastane s polimerizacijo propena v prisotnosti katalizatorjev: 
N VRSTE: zelo uporaben je kompozit umetnih mas PP-EPDM, glej istoimensko geslo. UPORABA PP: Ohišja radijskih in TV sprejemnikov, tiskalnikov, armature v avtomobilih, avtomobilski odbijaci, em­balaža, plošce, cevi (tudi odtocne cevi -npr. sive HT cevi), vedra, stoli, plašci za kable, obleke, pre­proge, laboratorijski pripomocki, vozni pedali, ven­tilatorji, okrasni kolesni pokrovi itd. PP se izdeluje tudi v obliki Q.§fl (kakor PS ali PUR), kratica je EPP foam, ang. expanded polypropylene foam. 
PLASTICNE UPOGLJIVO 
POSODE 


o 


PP koda za recikliranje je 5 PPE Kratica za polyphenylenether, umetna masa. Trgovska imena: Europlex, Ytherm, Vestoran. 
LASTNOSTI PPE: Fizikalne lastnosti splošne: ni prozoren, osnovna barva je kristalno bela ali beš, v vseh barvah je pokrivno sposoben, specialne zlitine pa so lahko tudi prozorne, gostota 1 ,04 -1, 1 kg/dm3 , polnjen 
; 

do 1,36 kg/dm3 toplotne: dimenzijsko stabilen, 
zelo majhen temperaturni raztezek, temperatura 
Stran 35 
jocih ogljikovodikih, bencinu, olju, fiziološko ni nevaren, paziti pa je potrebno pri uporabi neka­terih pigmentov. 
RAZVRSTITEV PPE: Komercialno je plasticna masa, tehnološko je amorfen termoplast, kemicno je modificiran aro­matski polieter, nekoc se je oznaceval kot modifi­ciran polifenilen oksid PPO. 
VRSTE PPE: pogosto se uporabljajo zlitine s PS, 
SB in PA, ki se tudi lažje predelujejo. UPORABA PPE: kot nadomestek kovin, pred­vsem pri zahtevah po temperaturni stabilnosti in samougasljivosti, zlitine so primerne tudi za zuna­nje dele avtomobilov. Primeri: 
• 
finomehanika:deli in ohišja za radio, TV, racu­nalniška in pisarniška oprema 

• 
vozila:deli klimatskih naprav, armature, ohišja, luci, maske koles, spojlerji, deli ogledal, odbijaci, ohišja zvocnikov, preobleke volana, blatniki 

• 
gospodinjstvo:vrecke na zadrgo, posode, arma­ture, pogonski deli pralnih in pomivalnih strojev, brizgalne letve, ohišja avtomatov za kavo, sesal­nikov, prezracevalcev, crpalk, ventilatorjev, loparji za tenis, kartuše tiskalnikov itd. 

• 
elektrotehnika:tuljave, stikalni spoji, nosilci kon­taktov, ohišja varovalk 



PP-EPDM Kompozit iz umetnih mas PP in EPOM. Njegove prednosti so: je zelo lahek, zaradi vseb­nosti elastomera EPOM je tudi žilav, možno ga je dobro lakirati, dobra vremenska obstojnost in ob­stojnost proti ozonu, možno ga je reciklirati. Upo­raba: vrhnja (zašcitna) plast odbijacev. PP-GF Kompozit iz umetnih mas, PP je ojacan s steklenimi vlakni (GF -Glasfaserverstarkt). Njego­ve prednosti so: visoka mehanska trdnost in toplotna obstojnost, možno ga je tudi reciklirati. Uporablja se za odbijace. ppi Število pik na palec za sliko v digitalni obli­k!, ang. pixels per inch. Pri tem je pixel osnovna tocka slike, izpeljanka iz ang.: Qi_Qture §.[ement. Obstajata predvsem dva glavna razloga za pripra­vo slike v digitalni obliki: -kasnejši prikaz na monitorju -priprava za tisk Spodnja slika prikazuje pixle v obeh primerih: 
@@ 
+ + 
I¦¦¦ !¦¦ 
• ¦¦¦¦¦ • 
¦¦¦¦¦' li 
Ferdinand Humski 
System, slovensko: sistem za pripravo barve.Ta inovativni sistem, ki si ga je zamislilo podjetje 3M, se odlikuje po naslednjih prednostih: 
1. 
Avtolicarju omogoca, da zmeša manj barve. 

2. 
Zmanjšuje kolicino topila. 

3. 
Cišcenje je hitrejše. 

4. 
Licar lahko dela z brizgalno pištolo v vseh polo-


žajih -tudi navzgor lahko brizga! Bistvo sistema je 3M mešalni loncek, ki se upo­rablja skupaj z vrecko, pokrovckom in filmom za merjenje volumna. Filter je lahko 200 mikronski ali 125 mikronski. PPS sistem omogoca, da za mešanje in barvanje uporabljamo isto posodo! Neuporabljena barva se lahko shrani za uporabo v prihodnosti enostavno tako, da se zadela vrh vložka. 
9)Jt------PRIKLJUCEK 
MATICA 
POKROVCEK S FILTROM 
MEŠALNA POSODA 

Kako priklopimo brizgalno pištolo na PPS: vedno pištolo obrnemo navzdol in nikoli ne obrnemo PPS loncka -kajti, iz njega bo sicer odtekla barva! 
Ko se bri brizganju z brizgalno pištolo porablja barva, se vrecka vrecka stisne, kar omogoca tudi brizganje od spodaj navzgor! Prag rentabilnosti Tisti obseg poslovanja, pri katerem podjetje nima niti dobicka in niti izgube. Obicajno je izražen v kolicini prodanih proizvodov (storitev), lahko pa tudi v prometu. Kratica Pr, sin. prag preloma, tocka rentabilnosti. Ang. break even point. Prag rentabilnosti lahko izracunamo iz prihodkov ali iz dodane vrednosti. Prag rentabilnosti zelo pomembno vpliva na sprejemanje podjetniških odlocitev, zato je potrebno poznati oba spodaj opisana nacina izracuna. Primer: Letni stroški najema trgovinice znašajo 3000 Eur, vsi ostali stroški (elektrika, telefon, odvoz smeti itd.) pa 100 Eur mesecno. Prodajamo osebne racunalnike po MPC = 400 Eur, davek na dodano vrednost znaša 22%, nabavna cena NC pa znaša 100 Eur. Prodajalec v trgovini je placan po ustvarjenem prometu: za vsak prodan osebni racunalnik prejme 80 Eur. Letno moramo zaslužiti vsaj 20000 Eur, da bomo placali vse prispevke in še dovolj dostojno živeli. Koliko racunalnikov moramo najmanj prodati letno, da ne bomo imeli izgube? 
Izracun praga rentabilnosti iz prihodkov: 
STROŠKI, IZTRŽEK 


uporabe od -40 do +120 ° C (odvisno tudi od tipa); mehanske: trd in tog, udarno odporen (tudi pri nižjih temperaturah), zelo odporen proti obrabi in praskam, natezna trdnost ~500 N/mm2 , mehans­ke lastnosti izboljšamo tudi z dodatki steklenih vlaken, pletenin ali celo ogljikovih vlaken. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): predsušenje in brizganje, ekstrudiranje, termofor­miranje, težko se predeluje, lažje se predelujejo zlitine s PS, SB in PA. popravila: varjenje, privi­janje, odvzemanje. 
Kemicne lastnosti:samougaslljiv, pri gorenju ne kaplja, odporen proti hidrolizi tako v hladni kot tudi vroci vodi, obstojen v razredcenih mineralnih kis­linah, bazah, alkoholih, v nekaterih mašcobah in oljih, dobro vremensko odporen in odporen proti staranju; neobstojen v aromatskih in klor vsebu­
I¦¦¦ 

Pri pripravi slike za prikaz na monitorju je treba vedeti, da so pike na monitorju kvadratne in so poravnane druga ob drugi pri 72 PPI. Pri tem je 1/72 palca enaka velikosti 1_p1 (point), ki je osnov­na enota za dolocanje velikosti fantov. Pri pripravi za tisk se digitalne pike (piksli, pixels, px) spremenijo v tiskalne pike (dot), kjer pa za jasno crnobelo sliko potrebujemo vsaj 300 DPI. Digitalna slika bo torej uporabna za tisk le, ce imamo vsaj 300 PPI. Prim. DPI, LPI. 
PPN  Druga kratica za polipropilen, glej PP.  
PPO  Glej PPE.  
PPS  Angleška kratica za Paint Preparation  

PRODANA KOLICINA 
BLAGA ALI STORITEV 
Izpis podatkov: MPC = 400 Eur DDV= 22% PC = MPC/(1 +DDV) = 400 Eur/1,22 = 327,87 Eur Stalni stroški Sf = 3000 Eur + 100 Eur = 3100 Eur Spremenljivi stroški Sv = NC + prodaja = 100 Eur + 80 Eur = 180 Eur x = ? (minimalna letna prodaja) 

Ferdinand Humski 
Rešitev 1: x·PC = x·Sv + Sf x-327,87 Eur = x-180 Eur + 3100 Eur X 20,96 
= 

Prodati moramo vsaj 21 racunalnikov. Izracun praga rentabilnosti iz dodane vrednosti: 
STROŠKI BREZ NC IN DDV 
DODANA VREDNOST 
POINT 
PRODANA KOLICINA 


BLAGA ALI STORITEV 

Ta nacin izracuna je krajši, omogoca izracun brez uporabe kalkulatorja (iz glave) in ga zato podjetni­ki pogosteje uporabljajo. 
Izpis podatkov: MPC = 400 Eur DDV 22%, izracunamo dodano vrednost: 
= Dv = 327,87 Eur -180 Eur = 147,87 Eur Stalni stroški Sf 3000 Eur + 100 Eur = 3100 Eur 
= 

Spremenljivi stroški Sv = O (že obracunano v izracunu Dv) x = ? (minimalna letna prodaja) 
Rešitev 2: 
x·Dv = Sf x-147,87 Eur = 3100 Eur X 20,96 
= 

Rezultat je enak kot pri rešitvi 1. Razlika je le v tem, da je racunanje iz dodane vrednosti lažje. Namrec, podjetniki si predhodno izracunajo os­novne pogoje poslovanja (Dv). Ko prejmejo poda­tek o stalnih stroških (robni pogoji poslovanja),pa lahko prag rentabilnosti racunajo iz glave, brez uporabe kalkulatorja. Na ta nacin lahko na licu mesta sprejemajo pravilne odlocitve !!! Praker Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Pracker) . iztepac, npr. za preproge. Pramodel Model, iz katerega lahko naredimo eno ali vec form.Tako narejene forme nato upora­bimo za izdelovanje koncnih izdelkov. Spodnja slika prikazuje primer pramodela (1 ), ki je narejen le za polovico nekega simetricnega pred­meta. Iz pramodela nato izdelamo dve polovicni formi (2), ki ju nato sestavimo v celovito formo. V tako pripravljeno formo nato vlijemo tekoco snov, ki se strdi v izdelek (3): 

+ 


Iz pramodelov lahko izdelujemo forme za litje ko­vin,za vlivanje betonskih izdelkov,forme za briz­ganje plastike / gume ali forme za sintranje. 
V mnogih primerih lahko tudi konkurencni izdelek uporabimo kot pramodel za svojo proizvodnjo -to je najcenejšimožen nacin za izdelavo forme. Za­vedati pa se moramo, da je pri tem potrebno upoštevati dvojne skrcevalne mere: 
1. Skrcenje pri izdelavi forme iz pramodela. 
Stran 36 

2. Skrcenje, ko iz forme izdelamo odlitek. Nekatera podjetja uporabljajo to metodo za mno­žicno izdelavo form (kalupov), ki jih nato ponujajo na trgu. Prim. Laminiranje s poliestrsko smolo. Prandtlova cev Glej Pilotova cev. Praškasto barvanje . Prevleke iz umetnih mas. Prašnati laki Laki, pri katerih se kot vezivo uporablja polimer, zmlet v drobna zrnca velikosti 20 do 60 µm. Prašnati lak se hladen ali topel nanaša s pršeco pištolo. Hladen prašnati lak nanašamo elektrostaticno,pri toplem postopku je lak raztaljen in se zato oprije­ma površine karoserije. Koncno na pokritih mestih nastane plast laka. Z žganjem s pomocjo 
°

infrardecih žarkov pri temperaturi 120C ali v peci 
°

pri temperaturi 130C se prašnati lak tali in makro­molekule veziva se zamrežijo (poliadicija). Med ohlajanjem nastane tesna, proti udarcem odporna in proti kemikalijam obstojna plast laka. Prednost tega postopka je, da ni nobene emisije tQQi). Tudi izguba barve je zelo majhna. Prah,ki se ni oprijel karoserije, se lahko ponovno uporabi. 
Pravila stikalne algebre 
1. 
Dvojna negacija spremenljivke daje njeno prvotno vrednost: A = A 

2. 
Negacija logicnega stanja O daje logicno stanje 1 in obratno: 5 = 1 , 1 = O 

3. 
Disjunktivna povezava spremenljivke z logicnim 

stanjem 1 daje logicno stanje 1: A + 1 = 1 oz. A v 1 = 1 

4. 
Konjunktivna povezava spremenljivke z logic­




nim stanjem O daje logicno stanje O: A·O = O oz. AAO = O 
A 
__.....-o ­

5. 
Disjunktivna povezava spremenljivke z logicnim 

stanjem O daje logicno stanje spremenljivke: A + O = A oz. A v O = A 

6. 
Konjunktivna povezava spremenljivke z logic­

nim stanjem 1 daje stanje spremenljivke: A-1 = A oz. AA 1 = A 

7. 
Disjunktivna ali konjunktivna povezava spre­menljivke same s seboj daje na izhodu stanje spremenljivke: 



A + A = A oz. A v A = A A·A = A oz. AAA = A 
-1!:­
A. A 

8. 
Disjunktivna povezava spremenljivke z njeno negirano vrednostjo daje na izhodu logicno stanje 1: 

A + A = 1 oz. A v A = 1 


9. 
Konjunktivna povezava spremenljivke z njeno negirano vrednostjo daje na izhodu logicno stanje 1: 



A . A = o oz. A /\ A = o 
. A 
._ 

10. 
Komutativnost: AvB = BvA AAB = BAA 

11. 
Asociativnost: (A v B) v C = A v (B v C) = A v B v C (A /\ B) /\ C = A /\ (B /\ C) = A /\ B /\ C 

12. 
Zakoni distribucije: 


A /\ (B v C) = A /\ B v A /\ C A v B /\ C = (A v B) /\ (A v C) 

13. De Morganova zakona: AvB = AAB AAB = AvB 
Prim. Logicne funkcije, Boolova algebra, Veitchev diagram, Ladder diagrami. Pravilnostna tabela Glej lzjavnostna tabela. Pravilo desne roke -elektromagnetizem Naj­prej se je treba najprej spomniti na Lorentzov zakon in pravilno definirati smeri vektorjev: 
• 
smer magnetnega poljaje od severa proti jugu 

• 
smer elektricnega tokaje tehnicna (od + proti-) 

• 
smer hitrostiali smer sileje smer gibanja V katerikoli Lorentovi enacbi nastopajo najvec trije vektorji -torej, uporabili bomo najvec 3 prste! 


Nato lahko s pravilom desne roke dolocamo: 
a) Smer sile, ce poznamo smer magnetnega pre­toka in smer elektricnega toka, ki že tece po prevodniku -motorsko pravilo: 
vzrok je premikanje elektronov s hitrostjo v iz Lorentzove enacbe; ta smer je enaka smeri elektricnega toka 1 -PALEC posredovanje: smer delovanja magneta B ­
KAZALEC 
posledica je delovanje Lorentzove sile FL na vodnik, ki se premakne -SREDINEC 


Poglejmo prvi primer -smer sile FL: 

Razlika med spodnjima primeroma A in B: 
• 
v primeru A tokokrog ni sklenjen, tok ne tece 

• 
v primeru B je tokokrog sklenjen 



V spodnjem primeru 1 in 2 imamo okroglo pali­co, ki se kotali naprej, ko stece elektricni tok: 

Poglejmo še, kako je mogoce predvideti smer vrtenja elektromotorja: 

-


b)Smer induciranega elektricnega toka, ce po­znamo smer magnetnega pretoka in smer pre­mikanja vodnika -generatorsko pravilo: vzrok je premikanje prevodnika v iz Lorentzo­ve enacbe -ta smer je PALEC posredovanje: smer delovanja magneta B ­KAZALEC posledica je delovanje Lorentzove sile FL na elektrone, kar povzroci inducirano napetost; smer elektricnega toka je -SREDINEC 
V-SMER 
PREMIKA VODNIKA 
)[ 
SMER INDUCIRANEGA 

TOKA 

Naslednji dve risbi prikazujeta primerjavo med motorskim pravilom (zgoraj) in generatorskim pravilom (spodaj): 
N 
.TOK 
.(VZROK) 
PREMIK PALICE 


s 
(POSLEDICA) 
M"or.DICA). ­
PREMIK PALICE 
g 
(VZROK) 

c) Smer magnetnega polja okoli vodnika, ce poz­namo smer elekticnega toka skozi vodnik: 
• 
palec postavimo v smeri elektricnega toka, kot da bi prijeli vodnik 

• 
ukrivljeni ostali prsti kažejo smer magnetnega polja 




Pravilo desne roke -koordinate Koordinatni sistem dolocamo npr. pri CNC programiranju. Desna roka nam kaže smeri gibanj: 
• 
palec v smeri pozitivne X osi 

• 
kazalec v smeri pozitivne Y osi 

• 
sredinec v smeri pozitivne Z osi 


Stran 37 
+'t 

Pravna oseba Na dolocen nacin vezano premo­
ženje in skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta. Pravna ose­ba je vpisana v sodni register RS. 
Primeri pravnih oseb: gospodarske družbe, zavo­di, društva in razni drugi organi, ki lahko svoj ob­stoj dokažejo z ustanovno listino. 
Pravne osebe se registrirajo na sodišcu in trajajo do izbrisa.Nimajo dolocene življenjske dobe. Pravokoten Ki je pod pravim kotom (90 ° ). Tudi normalen, ortogonalen. Pravokotna projekcija S tem udomacenim izra­zom praviloma imenujemo ortogonalno Monge­ovo projekcijo. To je projekcija, ki jo sestavljajo trije pogledi: naris, stranski risin tloris.Naris je pogled od spredaj, stranski ris je pogled z leve strani, tloris pa pogled od zgoraj: 

·iii . 
17 
tir-· "'i1'1 13 
I.. ol! 
0
Nikakor ne smemo med seboj zamenjati prostor­skih dimenzij: dolžina, širinain višina. Ko predmet odmaknemo, ostane samo še naris, stranski ris in tloris predmeta. Za boljšo pregled­nost premaknemo koordinatno izhodišce nazaj: 

Sedaj lahko premaknemo vsak pogled (naris, stranski ris in tloris) v "svojo" ravnino: 
Ferdinand Humski 

Nazadnje vse tri ravnine "razgrnemo" na eno samo. Na ta nacin lahko narišemo vse tri poglede na enem samem listu papirja: 
NARIS  Y STRANSKI RIS višina  
1 1 : 1:  P, . X  
TLORIS  dolžina  širina  


širina 
Takoj opazimo, da v enem pogleduprikažemo le dve dimenziji predmeta: naris = dolžina x višina stranski ris = širina x višina 
tloris = dolžina x širina Prvo dimenzijo vedno rišemo vodoravno, drugo pa navpicno, npr.: pri tlorisu se dolžine rišejo v vodo­ravni, širine pa v navpicni smeri. Pri tehniških risbah najbolj pogosto uporabljamo prav pravokotno projekcijo zato, ker: 
1. V njej veliko lažje in bolj pregledno kotiramo kot npr. v izometricni projekciji. 
2.V njej vedno prikažemo vse robove (tako vid­
ne kot tudi nevidne). SLABOST PRAVOKOTNE PROJEKCIJE pa je slaba prostorska predstava o predmetu, kar po­gosto nadoknadimo z izometricno projekcijo. 
Projekcija predmeta na eno samo ravnino risanja (npr. samo naris, samo stranski ris ali samo tloris) nam obicajno ne da vseh podatkov o obliki in me­rah predmeta. Zato je praviloma potrebno narisati najmanj dve projekciji, obicajno pa rišemo tri. 
OPAZUJMO POSTOPNO NASTAJANJE PRAVOKOTNE PROJEKCIJE! 
Narišimo pravokotno projekcijo predmeta, narisa­nega v izometricni projekciji: 

Namesto merila je podan naslednji podatek: naj­daljši robovi predmeta v vsaki prostorski dimenzi­ji so enaki 30 mm. 
1. Najprej definiramo: 
A.Dolžino, višinoin širino(prostorske dimenzije). B.Smer pogledaza naris, stranski ris in tloris. C.Za vsak pogled dolocimokatere dimenzijebo-
mo prenašali na x in katere na y os. 
TLORIS dolžina x širina 
l 
ro 
;C . 
i 
'o 
<l / . cP" 
0;r;i) .... 
STRANSKI RIS  NARIS  
širina x višina  dolžina x višina  
2.Narišemo x in y os.  


Ferdinand Humski 
Dolocimo kvadrante za naris, stranski ris in tloris. 
Pripišemo kam bomo prenašali prostorske dimen­
zije (dolžina, višina, širina). 
Približno 2 cm vzporedno od x in y osi narišemo 
pomožne crte (crte B). Presecišca pomožnih crt 
bodo izhodišca za risanje pravokotnih projekcij. 
Pomembno je razumeti, kje se izhodišca (tocke 1, 
2 in 3) nahajajo na naši izometricni projekciji -glej 
osnovno izometricno projekcijo! 
NARIS y STRANSKI RIS višina 
2 
1 
X 

TLORIS dolžina 
širina 
3 
širina 

3. Narišemo omejitve na vseh treh pogledih. 
Tocka 1 je izhodišce risanja (desni spodnji rob te­lesa). Navzgor omejimo naris z najvecjo višino predmeta. Levo od tocke 1 omejimo naris z naj­vecjo dolžino predmeta. Najvecjo širino predmeta vnesemo desno od tocke 2 in navzdol od tocke 3. Omejitve rišemo s tankimi crtami: 

Na ta nacin smo si pravilno poravnali vse tri poglede: naris, stranski ris in tloris. 
4. Sedaj narišemo naris. Vidne robove narišemo poudarjeno (crta A). Izbrišemo nepotrebne pomožne crte. S crtkano tanko crto (crta F) oznacimo nevidne robove (v našem konkretnem primeru jih ni). 

Stran 38 


NARIS Y STRANSKI RIS višina 

X 
TLORIS širina 
širina 

7. Po enakem postopku narišemo še tloris: -izhajamo iz tocke 3 (desni zgornji rob) -vnašamo le dolžine in širine, višin pa ne 
NARIS 



Pravokotna projekcija je NARISANA. S šestilom lahko preverimo, da je širina na tlorisu in stranskem risu enaka. Naris in stranski ris sta poravnana vodoravno. Narisin tloris sta poravnana navpicno. 
8. Lotimo se KOTIRANJA. Spomnimo se pravil: 
A. Nobena mera na risbi ne sme manjkati. 
B. Nobene mere na risbi ne kotiramo dvakrat. C.Ce je neko dolžinsko mero možno izracunati, 
tedaj je ne kotiramo. Zacnemo s kotiranjem dolžin -nahajajo se na narisu in tlorisu. Upoštevamo podano merilo. Izdelovalec bo moral poznati mere AB, BC in CD, ce bo želel predmet izdelati. Dolžine moramo koti­rati tako, da mu bodo te mere nedvomno jasne. Potrebno bo kotirati tri dolžinske mere. Odlocimo se za kotiranje AB in AD v narisu ter CD v tlorisu. Mera BC se zlahka izracuna. 
NARIS y STRANSKI RIS 
višina 
150 
,.I 

TLORIS  dolžina  širina  
ij  
9. Kotiramo  v1sme.  širina Nahajajo  se  na  narisu in  

stranskem risu. V našem primeru je potrebno koti­rati dve višinski meri. Upoštevamo podano merilo. 
NARIS Y STRANSKI RIS višina 



TLORIS dolžina širina 

širina 

10. Kotiramo še širine. Nahajajo se na stran­skem risu in na tlorisu. Upoštevamo podano meri­lo. V našem primeru je potrebno kotirati le eno širi­no. Naloga je opravljena. 
NARIS Y STRANSKI RIS 


TLORIS dolžina širina 

širina 

11. Na tehniških risbah praviloma ni napisano, kateri pogled je naris, stranski ris ali tloris. Tudi dimenzij (dolžina, širina, višina) in koordinatnega izhodišca ne rišemo. To moramo ugotoviti sami: 


Pravokotnost Lastnost crte ali površine: najvecji odmik od idealno pravokotne linije ali površine. Prim. Geometricne tolerance. Primeri zapisov pravokotnosti na tehniških risbah: 
Primer 1: 

----,H-.........,1_ 0,2 A 


e rt1>\l,\\pi)" 
w•· 

Pojasnilo:tolerirana os poševne luknje mora ležati med dvema ravnima vzporednima crtama, ki sta pravokotni na referencno os A in sta razmaknjeni za t = 0,1 mm. Tolerancno podrocje:je površina med dvema ravnima vzporednima crtama, ki sta pravokotni na referencno linijo in razmaknjeni za razdaljo t. 
Primer 2: 


ll-""".. Pojasnilo:tolerirana os mora ležati znotraj kvadra, ki je pravokoten na refer. površino in ima stranici isnovne ploskve t1 = 0,2 mm in t2 = 0,1 mm. 
Tolerancno podrocjeje volumen znotraj kvadra t1 x t2, ki je pravokoten na referencno površino. 


. ..L0,1.· ·.·. 

_. 
I .. _ t 
R=fem na · . 
limJ 

Pojasnilo:tolerirana površina mora ležati med dvema vzporednima ravninama, ki sta pravokotni na referencno os A in razmaknjeni za t = O, 1 mm. Tolerancno podrocje:volumen med vzporednima ravninama, ki sta pravokotni na referencno linijo in razmaknjeni za razdaljo t. 
Primer 5: 

.l.. 0,2 A 
A 


Pojasnilo:tolerir. površina mora ležati med dvema vzporednima ravninama, ki sta pravokotni na refe­rencno površino A in razmaknjeni za t = 0,2 mm. Tolerancno podrocje:volumen med vzporednima ravninama, ki sta pravokotni na referencno površi­no in razmaknjeni za razdaljo t. Nacin kontrole pravokotnosti: s kotnikom. Pražiti S segrevanjem odstranjevati hlapljive in gorljive snovi (npr. iz rude). Prebadanje Glej Rezanje. Prebijalna kovica Glej Kovica. Prebijanje Oblika rezanja (plasticno preobliko­vanje, locevanje), pri katerem se uporabljajo spe­cialna rezilna orodja, ustvari pa se zaprti rez. Sin. luknjanje. Prebijac: stožcast jeklen klin za izdelovanje lu­kenj -luknjanje materiala. Sin. luknjac. 
Stran 39 Ferdinand Humski 



Nekatere klešce za luknjanje plocevine obenem omogocajo tudi zgibanje. Za serijsko delo se upo­rabljajo prebijalni stroji. Prebitek Presežek. Prebitek negativnega naboja o-, uporaba v strukturnih ali stereo formulah. Prebitek pozitivnega naboja o+, uporaba v strukturnih ali stereo formulah. Prebojna dioda Glej Dioda -Zener, sin. Zenerjeva dioda. Prebojna kovica Glej Kovica. Prebojna napetost Glej Dioda. Precediti Pretociti skozi cedilo, prticek -brez podatkov o sestavi snovi, ki jo precejanje zadrži (kot npr. pri filtriranju). Preciznost Glej Natancnost. Precen Pravokoten na podolgovato stran oz. na os predmeta. Prim. Transverzalen, Vzdolžen, Longitudinalen, Strig. Precno vodilo pri obesah avtomobila . Roka. Predalcen 
1. 
Ki je iz palicnih nosilcev,iz palicja, predalcja: ~i žerjav. Prim. Nosilec. 

2. 
Ki ima ogrodje iz tanjših tramov: ~i zid, stena. 

3. 
Ki ima predale: ~i avtomat. Predelava plasticnih mas Plasticne mase pravi­loma predelujemo brez odrezovanja. Koncne izdelke dobimo iz: 


• 
tekocih surovin, 

• 
plasticno predelanih snovi (npr. iz umetne masev prahu ali zrnju) ali iz 

• 
polizdelkov (palice, plošce itd) . Najpomembnejši predelovalni postopki so: 


a) 
Stiskanje v formah 

b) 
Brizganje v forme 

c) 
Tlacno litje 

d) 
Iztiskava nje 

e) 
Varjenje, lepljenje, ulivanje, sintranje in plamen­


sko brizganje. Predgredje Glej Predležje. Predlak Glej Polnilo -licarstvo. Nemški izraz Vorlack lahko pomeni tudi Baza -licarstvo. Predkrmiljenje Glej Potni ventil -nacin aktivira­nja (osnovno pojasnilo in simboli) in Elektromag­netni ventil (pojasnilo delovanja s primeri). Predležje Strojni element, ki povezuje pogonsko in gnano gred ter omogoca spreminjati vrtilno hi­trost gnane gredi, pa tudi vklapljati/izklapljati stroj. Pogosto je predležje sestavni del menjalnika. 
Glavni sestavni deli predležja: -predležna gred -predležni prenosni elementi: zobniki, torni koluti,
jermenice itd. 



Ferdinand Humski Prednapenjanje Namerno povzrocanje napetosti v predmetu, še preden zacne opravljati svojo funkcijo. Ko pa zacne opravljati svojo funkcijo, tedaj nastopi še delovna obremenitev. Pravilno prednapeti predmeti prenašajo vecje de­lovne obremenitve. Primeri: 
a) Prednapeti beton, npr. za preklado nad oknom: 
PREDNAPENJANJE JEKLENE ARMATURE: 
BANATEG 
POTEK PREDNAPETOSTI V JEKLENIH ŽICAH, 
KO SE BETON STRDI: PREDUPOGIB 
). ;;;;:r•o• 
.SPODAJ JE llLACNA N:::; = 

DELOVNA OBREMENITEV JE UPOGIB NAVZDOL 
SKUPNA NAPETOST V PREKLADI (PREDNAPETOST+ DELOVNA OBREMENITEV) JE ZARADI PREDNAPETOSTI MANJŠA: 

KONCNI POTEK MEHANSKIH NAPETOSTI: 
-, 
l l 

b) Prednapete vzmeti, vijaki itd. Prednastavljanje orodij Umerjanje orodij izven stroja, na posebnih napravah za umerjanje. Umerjanje lahko poteka: 
• 
mehansko, • opticno, 

• 
vecinoma pa elektronsko. Pravilne oblike orodja se merijo neposredno pred uporabo. Primer: pri CNC frezalnem stroju meri­


mo razdalje med koordinatnimi izhodišci za orod­je, premer, morebitno zaobljenje itd. rezkarja. Obliko orodja merimo tik pred uporabo zato, da 
dosežemo zahtevano natancnost izdelka. Naprave za prednastavljanje: vertikalno pomicno merilo (zarisnik) 
• 
komparatorji • opticne priprave Sin. umerjanje (odmerjanje) orodij. Predpomnilnik Obicajni RAM-i so precej pocas­nejši od procesorjev, zato zavirajo hitrost delova­nja racunalnika. Predpomnilnik pa je hiter in pro­cesorju omogoca poseganje s polno hitrostjo. Ce­na predpomnilnika je seveda bistveno vecja od cene pomnilnika, zato išcemo optimalno razmerje med pomnilnikom in predpomnilnikom. Ang. cache. Poznamo dva tipa predpomnilnika: 

• 
RAM predpomnilnik, ki je del RAM-a in je izde­lan iz hitrega staticnega RAM-a (SRAM-a) 

• 
nekateri predpomnilniki so vgrajeni v mikro­procesor 


PREDPOMNILNIK 


Predstavitvena stran Prikaz spletne strani na zaslonu. Ista spletna stran lahko ima razlicne predstavitvene strani, ce uporabljamo npr. razlicne brskalnike. Pregibanje Glej Zgibanje. Pregled Ugotavljanje ustreznosti posameznih sestavnih delov naprave. Cilj pregleda je pravo­casno prepoznavanje obrab in iztrošenosti. 
Stran 40 

• 
prisluškujemo, tudi s stetoskopi, 

• 
gledamo, tudi s pomocjo ogledal, endosko­pov, TV kamer in periskopov, 

• 
tipamo (rocno ali s pripomocki). 


2. 
Preverjanje pravilnega opravljanja funkcije: test diagnostika (test opravljanja nalog) in funk­cionalna diagnostika (preverjanje odzivanja). 

3. 
Kontroliranje in merjenje: kontrola termicne­ga stanja, kontrola maziva, detekcija razpok -predvsem defektoskopija (neporušitvene meto­de oz. NOT Non Destructive Testing, ultrazvoc­na, magnetna, penetrantska, radiografska kon­trola, kontrola propustnosti, akusticna emisija), spremljanje korozije, kontrola vibracij. merjenje trdote, pri tekocinah merjenje koncentracij (re­fraktometer), kontrola prepustnosti (tesnenja, netesnosti) itd. 


Pomembno je poznati tudi glavne VIRE NAPAK: izvor energije -naprava deluje bolje, ce jo vklopiš na pravilni izvor energije: bencin, dizel, enosmerna, izmenicna, trofazna itd. napetost ... material -razen napacno izbranega materiala je potrebno preveriti tudi toplotno obdelavo in primernost mazalnih sredstev izbor pravilnega tehnološkega postopka izde­lave je vsekakor pomemben, npr. pravilna proti­korozijska zašcita, mocno obremenjeni mehan­ski deli naj bodo kovani itd. oblika, lahko je tudi napacna montaža (toleran­ce in geometricne tolerance) nedelovanje, okvara, napacna vgradnja ali napacna funkcija sestavnega dela/ podsklo­
M, npr.: ~ svecke na motorju itd. napacno povezani sestavni deli ali prekinitev ožicenja -slabi stik ali nepravilna povezava sta zelo pogost vzrok za nedelovanje; vcasih je fiz­icna povezava dobra, pa programska povezava ne ustreza (npr.: treba je naložiti pravilen gonil­nik za tiskalnik ipd.) napacni pogoji obratovanja ali napacna na­stavitev sestavnih delov -slab pretok hladil­nega sredstva, napacna nastavitev senzorja itd. 
Iskanje napak je dobro SISTEMATIZIRATI, npr. z diagramom poteka ali z izdelavo drevesne strukture napak (z uporabo posebnih simbolov). Na ta nacin si izboljšamo možnosti za uspeh, obenem pa prihranimo cas. Kljub vsem obstojecim metodam se v praksi še vedno pojavljajo primeri, da napak s sistematic­nim pristopom enostavno ne moremo odkriti. V takem primeru nam preostane še zadnja metoda ­UGIBANJE. Prim. Vzdrževanje glede na stanje. Pregledna shema vezja Elektricna shema. Poenostavljen prikaz vezja, ki predstavlja: 
-nacin delovanja in  
-razclenitev  elektricne  naprave,  pri  cemer  so  
upoštevani samo bistveni deli  
Prehod (racunalniško omrežje)  Glej Gateway.  

Prehod toplote Skupno ime za prevajanje in prestop toplote skozi steno. Prehod toplote torej izkljucuje sevanje. Prim. Toplota, Prenos toplote. Prehodne velicine Fizikalne vrednosti, s katerimi se povzroci prehod iz enega v drugo stanje siste­ma, npr. delo in toplota. Praviloma jih izracunamo iz merljivih velicin. 
P. v. ne obravnavajo stanja snovi -npr. gostota, masa, notr. energija, entalpija, entropija itd. niso prehodne velicine. Prim. Velicine stanja. Prehodni ujem Na risbi predpisan ujem med dve­ma strojnima elementoma, med katerima je lahko prisoten dolocen ohlap /zracnost) ali nadmera (presežek). Takšna dela ponavadi sestavimo roc­
mikroskopija) Preiskave zvarov Pravocasno odkrivanje napak v zvarih je za kvalitetno varjenje izjemnega pome­na, ne glede na nacin varjenja. Osnovni pregled vsakega zvara je VIZUALEN, glej Vizualne preiskave zvarov: kontrola zunanje­ga izgleda (oblike) zvara, dimenzij, debeline in globine zvara, nastalih deformacij itd. Nato zvar kontroliramo tudi NA predpisano OB­REMENITEV (mehansko -npr. upogibni preizkus, korozijsko, toplotno). Sledijo PREISKAVE ZVAROV Z NEPORUŠNIMI METODAMI, glej geslo Defektoskopija. Zvari, ki danes izgledajo zelo lepo, se lahko že po enem letu ali prej porušijo zaradi obremenitev (mehan­skih, toplotnih, korozijskih) ali tudi brez njih (npr. staranje). Skupna lastnost neporušnih metod je, da so zelo zanesljive in da odkrijejo veliko vec kot vizualne metode in trdnostni / korozijski preiz­kusi skupaj. Zato bi morali biti vsi, ki imajo opravi­ti z varjenjem, opremljeni vsaj z enim neporušnim sistemom za odkrivanje napak v zvarih -vsaj s preiskavo s penetranti, ki je cenen postopek. Del.: 
1. 
Preiskava zvarov ?e X in y žarki. Prim. Radio­grafska metoda. 

2. 
Preiskava zvarov z ultrazvokom. Prim. Ultra­zvocna kontrola. 

3. 
Preiskava zvarov s penetranti. Prim. Pene­trantska kontrola. 

4. 
Preizkus z magnetnim tokom. Prim. Magnetna kontrola. 

5. 
Merjenje akusticne emisije. Prim. Akusticna 


emisija. Preizkus tesnenja Glej Kontrola propustnosti. Preizkušanje gradiv Gradiva preizkušamo, da bi spoznali njihove lastnosti in jih tako znali op­timalno uporabljati. Mnoge zahteve za preizku­šanje so standardizirane. Najpogosteje uporabljamo: 
a) 
Mehanske preizkuse gradiv: natezni preizkus, dinamicni mehanski preizkusi, preizkušanje tr­dote, neporušitvene metode preizkušanja ipd. 

b)Tehnološke preizkuse gradiv: tlacni preizkus, upogibni preizkus itd. 

c) 
Mikrostrukturne preizkuse gradiv: ocenjeva­nje površinskih napak pri zadnji obdelavi, last­nosti materiala, homogenost, zrnatost, razpoke, poroznost ipd. To so metalografske preiskave. 

d) 
Kemicne preizkuse gradiv: dolocanje kemicne sestave, odpornosti proti kemicnim vplivom, rjavenju, ognju itd. 

e) 
Fizikalne preizkuse gradiv: dolocanje fizikalnih lastnosti gradiv, npr. gostota, temp. tališca, toplotna prevodnost, koef. temp. razteznosti, elektricne in magnetne lastnosti itd. 


Ugotavljamo lahko tudi vzdržljivost pri visoki/ nizki temperaturi, cistost itd. Prim. Gradiva. Preizkušanje trdote Glej Trdota. Preizkuševalec toka Glej Fazenprifer. Prekat Locen, ograjen prostor oz. manjši zaprt prostor v kaki pripravi. Npr. predelek v posodi, ventilu, prekati greznice itd. Prekinjalnik Vžigalna naprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ki prekinja in vklaplja vžig. Sestavlja ga kladivo (premicni del), nakovalo in odmikac prekinjalnika.Sin. platina. 
KOT ODPRTIH 
KONT;KTOV 
KLADIVO 
\ ­

KOT ZAPRTIH V 
KONTAKT07....._ ___ 1--i1r--t--------... 
Redni pregled se izvaja v skladu z nacrtom no z uporabo manjše osne sile. Sin. vmesni ujem. 
KONTAKT 
-SZ 
A--! 1.=========:r: 
· ODKLONA ·-

vzdrževanja, ne glede na to ali je naprava okvar­Preiskava materialov ena od najpomembnejših 
jena ali ne. V primeru okvare pa je to iskanje dejavnosti v kovinskopredelovalni industriji. 
napak. Delitev nacinov preizkušanja materialov: 
PREDPOGOJ za ucinkovit pregled je poznava­• Mehanski preizkusi (kratkotrajni) 
(NAKOVALO) i. ODMIKAC 
nje delovanja naprav, kar pomeni znanje (tudi • Trajnostni mehanicni preizkusi: staticni, dinamic-PREKINJALNIKA poznavanje merskih enot ter pretvarjanje) in ni, v hladnem, vrocem in podhlajenem stanju 
Kladivo potiska proti nakovalu plošcata vzmet. 
izkušnje. Metode pa so: • Tehnološki preizkusi Kladivo in vzmet morata biti izolirana, zato da se 1. Organolepticna metoda pomeni uporaba cutil: • Fizikalno-kemijski preizkusi kladivce dotakne mase le na nakovalcu. Ce se vonj, okus, vid, sluh in otip. Pravimo ji tudi me­• Preizkusi brez okvare materiala (defektoskopija) vzmet ali kladivce kjerkoli dotakneta ohišja, raz­toda opazovanja. oz PGT, ker vecinoma: • Metalografske preiskave (opticna in elektronska delilnik ne deluje. 
Kadar sila vzmeti pritisne kladivo na nakovalo, je tokovni krog v primarni tuljavi sklenjen. Preklopna algebra Glej Logicne funkcije. Sin. Boolova algebra, stikalna algebra. Preklopni rele Glej Impulzni rele. Preklopno stikalo Glej Menjalno stikalo. Prekristalizacija Samostojna ali umetno izzvana sprememba kristalne oblike, strukture. Nova struktura je lahko nezaželena (npr. groba) ali za­želena (drobna, fina). Prim. Deformacija kovin, Premena, Rekristalizacija. Prekrivno varjenje Glej Uporovno varjenje. Prekrivnost Glej Kritnost. Prekucnik Tovorni avtomobil z nagibnim keso­nom. Nepr. kiper. 


Prelivni ventil Glej Hidravlika -ventil za regu­lacijo razlike tlaka. Prem V obliki ravne crte. Npr. ~o gibanje: gibanje v ravni crti;premica: neomejena ravna crta; ~o sorazmerje: sorazmerje, pri katerem se odvisni kolicini zmanjšujeta ali vecata v istem razmerju. Pri tehnicnem risanju se oznaka za premost na­naša na premico, za razliko od simbola za rav­nost, ki se nanaša na ravnino. Prim. Raven, Geo­metricne tolerance. Prema Precni nosilec vozila, na katerega so pritrjena kolesa. Prema ne spada k nosilnemu delu vozila (šasija, karoserija), temvec je sestavni del obes. Obenem je v premi lahko namešcen tu­di pogon do koles:diferencial in pogonski gredi. 
Po POLOŽAJU locimo prednjo in zadnjo premo. Po NACINU PRITRDITVE KOLES locimo: 
1. 
Toge preme,podrobneje glej istoimensko geslo. 

2. 
Poltoge preme, glej istoimensko geslo. 


3. 
Visece (gibljive) preme, ki jim pravimo neodvis­ne obese,posamicne obese ali obešenje posa­meznih koles. Podrobneje glej geslo Neodvisne obese. 


Risba s primerjavo toge in gibljive preme je pri­kazana pod geslom Obesa. Delitev glede na FUNKCIJO, ki jo prema opravlja: 
• 
krmilne preme 

• 
pogonske preme in 


• 
nosilne preme. Na spodnji risbi vidimo preme tovornjaka: prednja oz. krmilna prema (1), pogonska zadnja prema (2), toga in obenem nosilna zadnja prema (3). 


1 


Premaz Splošni izraz za plast barve, masti, olja, smole ipd., ki nastane z nanašanjem na površino, glej geslo Nanašanje premazov. Premaz ni nujno sestavni del nalica -lahko je namenjen za zmanjšanje trenja (premaz masti, olja), za zašcito pred ognjem, za zašcito sadik proti objedanjem itd. Premazi so lahko na vodni osnovi, na nitro osnovi, oljni premazi itd. Prim. Prevleka, Plast -licarstvo. Premena Tocka, v kateri se snov spremeni iz enega v drugi razlicek. Sin. tocka preoblikova­nja, pretvarjanja, spremembe. Prim. Alotropija, Prekristalizacija, Modifikacija. Premnik Pomemben sestavni del krmiljene pre­me,toge preme nimajo premnika. 
Stran 41 
Premnik je avtomobilski sestavni del, ki je vrtljivo povezan s tremi avtomobilskimi deli: 
• 
v navpicni smeri je vrtljivo pritrjen na premo ali na precna vodila (ki so povezana s premo) 

• 
z druge strani je vrtljivo pritrjen tudi na kolesa (ima tecaj, okoli katerega se kolo vrti) 

• 
vrtljivo je povezan še s krmiljem vozila (preko 


premnika krmilimo vozilo) Osnovne informacije o tem nacinu krmiljenja so zbrane pod geslom Krmiljenje vozila. Premnik je izumil Sterling Elliot (1852-1922), pa­tent je prijavil leta 1890. Imel je kvadricikel s togo prednjo premo, krmiljeno z vrtljivim podstavkom. Motilo ga je cviljenje gum pri vožnji v ovinek, zato si je zamislil in izdelal premnik. 
Premnik je pomemben sestavni del vsaj dveh funkcionalnih sklopov: 
1. 
Vzmeti in obese: vrtljiva zveza s premo (os vr­tenja je premni sornik, premni krogelni sklep oz. koncnik), možna je tudi premicna zveza s karoserijo (preko vzmeti in amortizerjev). 

2. 
Krmilje:vrtljiva zveza s krmilnim mehanizmom, preko vzvoda za krmiljenje kolesa (vrtljiva zve­za je krmilni sornik ali krmilni krogelni sklep). 



Izvedbe premnikov se razlikujejo: 
• 
pri togih premah in pri posamicnih obesah, 

• 
pri pogonskih in nepogonskih premah, 

• 
glede na izbiro vzmetenja, obremenitev vozila in seveda glede na odlocitve konstrukterjev. 


Osnovna izvedba premnika je nedeljiva celota: 
• 
premnega kraka, na katerega se natakne kolo 

• 
nosilca premnega kraka in 

• 
vzvoda za krmiljenje kolesa Uarmov vzvod) 


Izvedba brez vzvoda za krmiljenje: 
ZGORNJ.I KROGELNI SKLEP ,[KONCNIK) 

Izvedba premnika, ki se pritrdi na pesto: 
Ferdinand Humski 

Dvodelna izvedba premnika (premni krak in vzvod za krmiljenje kolesa): 

Možni nacini izvedb vrtljivih zvez premnik / obesa ali premnik / krmilni mehanizem: 
PRITRDILNO SKLEP 
PRITRDIL.-E _ 
PESTO (KONCNIKI 
VILICE 
Premnik povežemo s togo premo na tri nacine: prema z vilicami (A), prema s pestom (B) in pre­ma s stolpom (C): 


A B C 
Nepr. aksšenkel. Primer sestava premnik -pesto si lahko pogledamo pod geslom Pesto. Prim. Obese. Premocrten V ravni crti. Sin. prem. Razi. raven. Naspr. krivocrten. Prim. Translacijski. Premost Lastnost crte:najvecji odmik od idealne premocrtne linije. Sin. premocrtnost. Prim. Geo­metricne tolerance. Primeri zapisov premosti na tehniških risbah: 
Primer 1: 

Pojasnilo:poljubna linija tolerirane površine mora ležati med ravnima crtama, ki sta vzporedni z ide­alno linijo in razmaknjeni za t = O, 1 mm. Tolerancno podrocje:površina med dvema vzpo­rednima crtama, ki sta razmaknjeni za razdaljo t. 
Primer 2: 
Ff----+ ID. 
f---k----+ 

Pojasnilo:os pravokotne palice mora ležati znotraj 
kvadra širine t1 = 0,2 mm in višine t2 = O, 1 mm. Tolerancno podrocjeje volumen znotraj kvadra s precnim prerezom t1 xt2. 
Primer 3: 

Ferdinand Humski Stran 42 


Pojasnilo: os zunanje površine valja mora ležati znotraj valja s premerom .t = 0,05 mm. Tolerancno podrocje je volumen valja s premerom 
.t = 0,05 mm. Nacin kontrole premosti: z merilno uro. Prenos moci Pogonske naprave, ki v osebnem vozilu skrbijo za pogon vozila: motor, sklopka, menjalnik, kardanska gred, kotno gonilo z diferen­cialom in poglredi. Prenos toplote Izmenjava, pretakanje ali trans­port toplote. Lahko se izvaja na vec nacinov: 
a) 
Prevajanje (kondukcija), glej Prevod toplote 

b) 
Prestop (konvekcija), glej Prestop toplote. 

b) 
Sevanje toplote. Prim. Toplotno sevanje. Skupen prenos toplote izracunamo tako, da seštejemo a, b in c postavko. Prenos vrtilnega momenta Glej Spajanje. Prenosna funkcija Pri krmiljih in regulacijah: razmerje med izhodno velicino (npr. izhodna na­petost) in vhodno velicino (npr. vhodna napetost). Prim. Krmilnik. Prenosnik moci Glej Gonilo. Prim. Hidrostaticni prenosnik moci. Prenosno razmerje Glej Prestavno razmerje. Preoblikovalna trdnost . Deformacijska trdnost. Preoblikovalni odpor . Specificni deformacijski odpor. Preoblikovalnost Sposobnost gradiva, da se plasticno preoblikuje. Pri tem je potrebno lociti: -hladno preoblikovanje, npr. hladno valjanje, 


upogibanje, globoko vlecenje, -toplo preoblikovanje: toplo valjanje, kovanje. Dobro se preoblikuje jeklo z majhno kolicino oglji­ka, svinec, baker, aluminij in zlitine za gnetenje. Lita železa in trde kovine se ne dajo preoblikovati. Sin. kovnost, deformabilnost, gnetljivost, duktil­nost, raztegljivost. Prim. Tlacni preizkus. Preoblikovanje Vsak tehnološki postopek, s katerim plasticno (trajno) deformiramo obdelo­vanec. Pri tem se kristali in tuji vkljucki v smeri preoblikovanja stegnejo, nastanejo vlakna. Prim. Deformacija kovin. 
Nekatere lastnosti kot npr. razteznost, udarna žila­vost in utripna upogibna trdnost so v smeri vlaken boljše kakor v precni smeri. To pomeni, da lahko s pomocjo plasticnega preoblikovanja material bo­lje izkoristimo. Zato najdemo plasticno preobli­kovane izdelke povsod, kjer je potrebna velika za­nesljivostin trdnost Qii razmeroma majhni masi. 
S preoblikovalnimi postopki lahko izdelamo tudi oblike. ki se na drug nacin sploh ne dajo izde­lati ali drugi nacini niso ekonomicni, npr. razni toplo iztisnjeni profili, utopni izkovki itd. 
Glavni nacini plasticnega preoblikovanja: 
1. 
Tlacno preoblikovanje: valjanje, kovanje, vtis­kovanje, stiskanje (toplo, hladno, stiskanje plo­cevin, iztiskovanje). 

2. 
Natezno-tlacno preoblikovanje: vlecenje (vle­cenje profilov, globoki vlek, hidromehanicni globoki vlek -z zunanjim AHU in z notranjim tlakom IHU, potisno oblikovanje, vlecno obliko­vanje). 

3. 
Upogibno. strižno ter preoblikovanje ploce­vin in profilov: upogibanje, rezanje (striženje, izrezovanje, luknjanje, odrezovanje, zarezova­nje, obrezovanje, porezovanje, prebadanje), štancanje, krivljenje, robljenje, zgibanje, zapo­gibanje, vihanje, preoblikovanje krojenih prire­zov (tailored blanks), ravnanje, sukanje, stop­nicenje, tanjenje, ojacanje, vihanje. 


Preoblikovanje poteka v obmocju med mejo ela­sticnosti in natezno trdnostjo Rm : 
5. 
Zgibanje 

6. 
Štancanje 

7. 
Vlecenje 

8. 
Stiskanje Razen naštetih pa obstajajo še zahtevnejši po­stopki, npr. hidromehanicni globoki vlek oz. preob­likovanje z medijem (z notranjim tlakom IHU ali z zunanjim tlakom AHU), preoblikovanje krojenih prirezov, preoblikovanje s hkratnim kaljenjem ipd. V splošnem naj velja pravilo: pri preoblikovanju plocevin cim vec uporabljamo stroje in naprave ter cim manj uporabljamo kladivo! Ce pa že upo­rabljamo kladivo, najprej uporabimo leseno kla­divo (npr. za dodatno upogibanje ali ravnanje). Na ta nacin bomo imeli potem manj dela pri nasled­njih obdelavah, npr. pri licenju. Preoblikovanje s hkratnim kaljenjem Tehno­logija, s katero dosežemo izjemno visoko natezno trdnost jekel. Postopek je direkten ali indirekten: 


w 
-, 
z 
w 
3 
:C 

w 
o 

-, 
o 

z 
o o 

w N 
3 
i:\1 w 
1 z 

:C w 

'"' 
< 
C!) 

w 
-, 
z 
w 
'"' w 
-, 

< 
C!) z 
g. 
c..o 

w 
.š 
-, 
o 


::r::: 
:::i w 
Cll -, 
o z 
1 
:l 
w . j ; 
ct: 
• 
w • 1 
"' 
,c., 
w o 55 
O) 
w 
-, 
w 
-, o z 
z . 
.o
t z \ 1 1 
. ::c..J 
Cll N 
w • o . 
..J 

.cfl • .cfl 
o 

l!!i N l!!i 
:i !:j :i !:j 
Na ta nacin se obdelujejo npr. Usibor ® jekla in borova jekla. Tako narejeni izdelki se zaradi viso­ke trdnosti uporabljajo za karoserijske dele, ki mo­rajo prenašati najvišje obremenitve. Preoblikovanje z medijem Glej IHU, AHU. Sin. hidromehanicni globoki vlek. Preoblikovanje z notranjim tlakom Glej IHU. Preoblikovanje z zunanjim tlakom Glej AHU. Preobrazba Pojav, ki povzroci spremembo oblike, vsebine ipd. V tehniki: sprememba stanja. 
Osnovne termodinamicne preobrazbe obravnava­jo spremembe stanj idealnega plina, pri karerih je ena termodinamicna velicina konstantna: izohora, izobara, izoterma, izentropa in politropa.Prikazu­jemo jih v delovnih (p-V) in toplotnih (T-S) dia­gramih. Preobremenilni ventil. Regulator sile zaviranja. 
Preprega Gradivo, ki je mrežasto (kot pajcevina) razporejeno po površini. Pogosto se uporablja za prepreganje duroplastov. Npr.: naloga bandažirne mrežice je dajati oporo -nanjo se oprime tekoci duroplast in zato obdrži obliko, dokler se ne strdi. Preprocesor Racunalniški program, ki predela VHODNE podatke v drugo obliko. Podatki v novi obliki se nato lahko uporabljajo kot vhodni podat­ki za neki drugi program. Primer: pri CNC strojih preprocesor omogoca in­teraktiven vnos podatkov za preracun. To po­meni, da lahko programer (operater) vnaša po­datke preko tipkovnice, na zaslonu pa takoj spre­jema odgovore: napaka v programu, napaka pri 
Glede na temperaturo preoblikovanja locimo: 
a) Hladno preoblikovanje, ki poteka pri sobni temperaturi. Kovine se pri tem hlasno utrjujejo. Preden dosežejo nacrtovano obliko se lahko delno ali v celoti porušijo, zato jih je potrebno med posameznimi stopnjami preoblikovanja re­kristalizacijsko žariti. 
b)Vroce preoblikovanje, ki poteka nad tempera­turo rekristalizacije (pri jeklih je to nekje 550 ­650°C). Procesi mehcanja so tako hitri, da se material med preoblikovanjem ne utrjuje. Zato lahko v eni stopnji preoblikovanja dosežemo velike deformacije. Slabost vrocega preobliko­vanja pa so slabše tolerance mer, oksidacija obdelovanca in material je po preoblikovanju v mehkem stanju. 
b)Toplo preoblikovanje. ki poteka med sobno temperaturo in temperaturo rekristalizacije. Prednosti pred hladnim oblikovanjem so manj­še število stopenj deformacije, manjše sile in prihranek energije, ker se izognemo vmesnemu žarjenju. Prednosti pred vrocim oblikovanjem pa so vecje natancnosti dimenzij, vecja kako­vost površine ter manjša poraba energije. 
Prim. Prekristalizacija, Žarjenje na mehko, Rekri­
stalizacijsko žarjenje. Preoblikovanje krojenih prirezov Krojen prirez 
je sestavljen iz vec med seboj lasersko zvarjenih 
kosov plocevine, ki so lahko razlicnih debelin, 
površinskih zašcit in kakovosti. Tako sestavljen 
krojen prirez se nato oblikuje z globokim vlekom. 
Ang. Tailored blanks. 
Postopek se pogosto uporablja v avtomobilski industriji -serijska proizvodnja: 

Pri obicajnih karoserijah se ojacitve na bolj obre­menjenih delih privarijo naknadno, medtem ko se pri "tailored blanks" postopku ojacitve upoštevajo že pri krojenju plocevin. Ojacana podrocja karose­rije se zato lahko zmanjšajo na dejanske potrebne minimalne površine in težo. S pravilnim narašcanjem debeline plocevin lahko dosežemo brezstopenjsko povecevanje deforma­cijskega upora od odbijacev do celne stene. Takšno nacrtovanje je še posebej pomembno npr. pri vzdolžnih nosilcih. 
Razen trdnosti sestavnih delov karoserije se s postopkom »tailored blanks« izboljša tudi obliko­valnost v proizvodnji, korozijska zašcita in spreje­manje energije v primeru trcenja. 
Prednosti tega postopka so: 
• 
boljša togost izdelkov (prilagoditev dejanskim obremenitvenim razmeram vozila) 

• 
zmanjša se število tockovnih zvarov, prekritih 


spojev ter PVC zatesnjenih šivov Na opisan nacin se izdeljujejo vrata, bocni okvirji itd. Primerljiv postopek je tailored rolled blanks -plocevina razlicnih debelin se med seboj ne vari, temvec se valja na razlicne debeline. Prim. Preoblikovanje s hkratnim kaljenjem. Preoblikovanje plocevin in profilov Vrsta pla­sticnega preoblikovanja, ki ga lahko razdelimo na naslednje postopke: 
1. 
Upogibanje plocevine 

2. 
Krivljenje (okroglenje) 

3. 
Ravnanje plocevine 

4. 
Robljenje (žlebljenje, zapogibanje, vihanje, ovi­janje, stopnjicenje) 


podatkih, podatki so sprejeti in so OK itd. Prim. Postprocesor. Preprosti tek Lastnost oblike: najvecji odstopek od teroeticne mere pri enkratni zavrtitvi predmeta. Krožni tek preverja krožne oblike, opletanje pa ravne oblike. Prim. Geometricne tolerance, Popol­ni tek. Primeri zapisov preprostega teka na tehni­ških risbah: 
Primer 1 -krožni tek: 
r/lO,O.A-BI To..•PGYrlina 


r-,. 
-...._ 
„'\1.ril'na ravnina 

Pojasnilo: pri enkratni zavrtitvi okrog refer. osi A-B je lahko odstopek krožnega teka v poljubni meril­ni ravnini tolerirane površine najvec t = 0,02 mm. Tolerancno podrocje je v poljubni ravnini pravokot­no na referencno os. Je površina med koncen­tricnima krogoma, ki sta razmaknjena za razdaljo t, njuni središci pa sovpadata z referencno osjo. Primer 2 -opletanje: 
Me.rilm1 
kra1inka 
-Ef=tt/lo,0,1 A Q . ......._ 
r 
Rcferc-n.n:, us 
L ___ _J 
L. 

±{: Pojasnilo: pri enkratni zavrtitvi okrog referencne osi Aje lahko opletanje na poljubnem mestu toleri­rane celne površine najvec t = 0,02 mm. Tolerancno podrocje na poljubni radialni oddalje­nosti (merilni krožnici) od referencne osi je površi­na med vzporednima krožnicama, ki sta razmak­njeni za razdaljo t, njuni središci pa sovpadata z referencno osjo. Nacin kontrole preprostega teka: z merilno uro. Primer kontrole opletanja je centriranje zavornega diska pred struženjem: 


Dovoljeno opletanje je reda velikosti O, 15 mm. Preracun strojnih elementov Strojni elementi morajo biti sposobni prenašati obratovalne obre­menitve v okviru pogojev, ki jih zahteva uporabnik. Obicajno morajo imeti zadostno trdnost in togost. 
Preden izdelamo strojno napravo, moramo torej podrobno poznati namen stroja, funkcijo in pogo­je, pod katerimi bo strojna naprava obratovala. Na osnovi tega preucevanja dolocimo parametre, ki bistveno vplivajo na velikost, obliko in seveda tudi na izbor gradiv za strojne elemente: 
1. Zunanje obremenitve: a)Koristna obremenitev 
b) 
Vztrajnostne sile 

c) 
Sile trenja 

d) 
Tlak tekocin in plinov 

e) 
Teža posameznih delov 

f) 
Raztezek zaradi temperaturnih sprememb 



2. 
Vrste obremenitev: staticne ali dinamicne. 


3. 
Napetosti: natezne, tlacne, upogibne, uklon­ske, strižne, vzvojne (torzijske). 


4. 
Sestavljene obremenitve. 

5. 
Staticna in dinamicna trdnost. 


Stran 43 
6. Zarezni vplivi. 
7. Staticna in dinamicna stopnja varnosti. Prerez Risba predmeta, kakor bi ga videli, ce bi ga v resnici prerezali. Na risbah prereze prepoz­navamo po šrafuri. Za risanje prerezov se odlocamo, kadar prikaz iz­delka s pogledi ni dovolj razumljiv in jasen. Pona­vadi se s kopicenjem nevidnih (crtkanih) crt slabša preglednost. V takih primerih nam predstavitev predmeta v prerezu omogoca: -jasno predstavo o predmetu in -kotiranje tistih dimenzij, ki so v pogledu nevidne. Ravnino rezanja postavimo tako, da vidimo vse podrobnosti risanega predmeta. Prerezno ravnino oznacuje crta, ki se imenuje slednica. 
VRSTE PREREZOV: 
-vzdolžni prerez je prerez po najdaljši dimenziji predmeta ali osni prerez: 
VZDOLŽNI PREREZ 
..i. 
1 
1 
i 
1--e-
QtsMER · 
·--ffi-· -$
POGLEDA 1 
-precni oziroma tangencialni prerez in prerez v 
vec ravninah  
o_l  A ---$----·+·  PRECNI PREREZ A-A  
;s8-Bs '  
-·+­ !  8.- B  

PREREZ V 
VEC RAVNINAH 8-8 

-polovicni prerez 
IZS32 

& 

1 

-delni prerez 

Ferdinand Humski 
----8 ­
o 
o (j) 

° 
1/45
-zvrnjeni prerez 
.I l 
NARIS STRANSKI 
ORIS 
1 L 1 -prerez na podaljšku srednjice -prerez na podaljšku slednice 
' 1 
rt i 
1 
i 
o 
"' 
-
'----r-­
Q 
i 
i 
i 
.,-?., i 
1 
-
i 
2/4 5• 
2/45 ° 
30 
25 

i i 
, 
KAKO POSTOPNO NASTAJA PREREZ: 
1. Najprej podrobno preucujemo predmet in SE ODLOCIMO: a)Ali je prerez sploh potreben. b)Katero vrsto prereza bomo narisali. 
2. Nato je potrebno PREREZ OZNACITI: 
a) 
Izberemo najprimernejši pogled. 

b) 
Potek prereza vedno oznacimo s slednico, s crto H. Ne pozabimo na odebelitve na obeh koncih in na prehodih. 

c) 
Slednico na vsakem koncu oznacimo z ode­beljeno pušcico, ki je 1 ,5 krat daljša od ko­tirnih pušcic. Smer pušcic je seveda po­membna. Kadar imamo na enem elementu ve6 prerezov, vsakega oznacimo s crkami velike abecede. 


3. Šele sedaj NARIŠEMO PREREZ: 
a) 
Najprej prerez poimenujemo, uporabimo enake crke kot na slednici. 

b) 
Pri risanju prereza upoštevamo posebnosti: 


•prerezan 
material oznacimo s šrafuro, 

•nekaterih 
strojnih elementov ne šrafiramo v vzdolžnem prerezu: osi, gredi, vijaki, sorniki, zatici, kovice, mozniki, rebra; šrafiramo pa jih v precnem prerezu, 

•v 
prerezu praviloma ne rišemo nevidnih ro­bov, ki ležijo za prerezno ravnino; rišemo jih le, ce to zahteva jasnost, nedvomnost risbe, 



Ferdinand Humski 
•ce je mogoce, se izogibamo kotiranju v šrafi­

ranem deluprereza. POSEBNOSTI pri prerezih Zatic v precnem prerezu šrafiramo: 

V vzdolžnih prerezih pa zatica ne šrafiramo. Ri­šemo ga tako, kot da vzdolžno sploh ni prerezan: 

Prim. Presek, Profil, Kovica. Razi. pogled. 
Presek 
1. 
Ploskev,ki je posledica sekanja(ne rezanja), npr. lesa. Prim. Prerez. 

2. 
Mat.: množica elementov,ki so skupni vsem 


upoštevanim množicam. Presežek Glej Nadmera. Presostat Glej Tlacno stikalo. Prestavno razmerje gonila Razmerje medvrtil­no hitrostjo gonilnega (vstopnega,pogonskega, oznacen z indeksom 1) in gnanega (izstopnega, odgonskega, oznacen z indeksom 2) dela gonila: 
i = _f1J_ 

n2 Zamislimo si verižno gonilo s podatki o vrtilni hitro­sti, premeru in številu zob: 
• 
na gonilnem (vstopnem) delu: n1, d1 in z1, 

• 
na gnanem (izstopnem) delu: n2, d2 in z2. 


REDUKTOR 
Stran 44 

Razlikujemo DVE VRSTI GONIL: 
a) 
Prestavo v pocasno: redukcija,gonilo je reduk­tor, i > 1 oz. n1 > n2), glej zgornjo risbo. 

b) 
Prestavo v hitro: multiplikacija,gonilo je multi­plikator, i < 1 oziroma n1 < n2: 





Pri sestavljenih ali VECST OPENJSKIH gonilih je SKUPNO PRESTAVNO RAZMERJE i0 zmnožek posameznihali delnih prestavnih razmerij: 
ic = i1·i2 ·i3 · ... ·in Pri vstavljanju podatkov se pokrajšajo vse vred­nosti, razen vstopnih in izstopnih podatkov. Skupno prestavno razmerje vecstopenjskega go­nila i0 _m torej enako razmerju med vstopnimi 
(indeks v) in izstopnimi (indeks i) podatki: 
gibanju. Prestop je kombinacija prevoda in giba­nja kapljevine ali plina. 
<D = a -A-(T1 -T2) <D -toplotni tok [W] a -toplotna prestopnost [W/m2K] A -prerez, skozi katerega prestopa toplota [m2] T1 -temperatura kapljevine oz. plina [K] T2 -temperatura trdne snovi [K] Ce je T 2 višja od T1 , tedaj dobimo negativno vred­nost za <D. To pomeni, da v tem primeru toplota 
prestopa iz trdne snovi na plin. Del.: 
a) 
Naravna konvekcija je prestop toplote med mirujocim zrakom (ki se giblje le v bližini stene) in trdnim telesom, npr. med zrakom in trdno steno znotraj hiše (a ~ 8 W/m2K) ali med trdno steno in zrakom brez vetra na zunanji strani zidu (a ~ 23 W/m2K). 

b) 
Prisilna konvekcija je prestop toplote med gibajocim fluidom in trdnim telesom, npr. med hišo in okoliškim zrakom v vetrovni pokrajini. 


Sin. konvekcija. Prim. Fluid. Preša Naprava za stiskanje, glej Stiskalnica. Pre­šati:stisniti. Preša za gibke cevi: naprava za pri­trjevanje prikljuckov na hidravlicne cevi. Prešanje v formah . Stiskanje s polimerizacijo. Pretocni ventil Glej Hidravlika -ventil za regu­lacijo razlike tlaka. Pretok Glej Kontinuitetna enacba (masni, volum­ski pretok). Pri kompresorjih: teoreticna in efektiv­na zmogljivost (dobava). Pri porabnikih stisnjene­ga zraka: poraba zraka. Pretvarjanje Za pretvarjanje merskih enot glej geslo Sl. Za pretvarjanje med številskimi sistemi glej geslo Številski sestavi. Pretvornik signalov Naprava, ki pretvarja sig­nale iz ene oblike v drugo. Primer:elektricni signal pretvorimo v mehanskega (npr. elektromagnetno aktiviranje potnih ventilov). Splošen in konkreten simbol za pretvornik: 
[Z] Desni simbol ponazarja pretvorbo iz izmenicne v enosmerno napetost. Lahko bi pretvarjali mehan­ski signal (pomik, tlak ... ) v elektricnega, elektricni signal v tlak, analogni signal v digitalnega itd. V vsaki polovici simbola vpišemo simbol vhodne ali izhodne velicine, obliko signala ipd. zato, da bi se cim bolj nazorno prikazala pretvorba. Zgoraj prikazan simbol je lahko tudi sestavni del simbolov nekaterih naprav, npr. pri relejih, elektro­



Pot neke tocke na verigi je enaka ne glede na to, ce jo izracunamo preko vrtljajev n1 ali n2: 
S2 = S2 Ko se bo zobnik 1 zavrtel n1 -krat, se bo zobnik 2 zavrtel nrkrat. Pri vsakem vrtljaju zobnika 1 bo veriga opravila obseg kroga 01, pri vsakem vrtlja­ju zobnika 2 pa bo opravila obseg kroga 02: 01·n1 = 02 ·n2 
Obsega 01 in 02 izrazimo s premeroma d1 in d2: 
n·d1·n1 = n·d2 ·n2 Obseg kroga lahko izrazimo tudi s pomocjo števi­la zob z in razdelka zobnih profilov p: 
p·z1·n1 = p·z2 ·n2 Ugotovimo, da lahko prestavno razmerje izrazimo tudi s premeri ali s številom zob: 
i = _f1J_ d2 z2 

= = n2 d1 z1 n -vrtilna hitrost [vrt/min] d -premer (zobnika, jermenice itd.) [m] z -število zob (pri zobnikih) [/] 
n C -n; 
-d z. dv Zv magnetih (solenoidih), koncnih stikalih ipd. 

Pri elektropnevmatiki se pretvorniki signalov upo­
n -vrtilna hitrost [vrt/min] d -premer (zobnika, jermenice itd.) [m] z -število zob (pri zobnikih) [/] 
Povedano drugace: pri vecstopenjskih gonilih je skupno prestavno razmerje gonila odvisno le od vstopnih in izstopnih premerov oziroma le od vstopnega in izstopnega števila zob! Vmesni premeri ali vmesno število zob pa ne vpli­va na skupno prestavno razmerje gonila! 
PRENOS DELA od gonilnega na gnani del gonila: zaradi zakona o ohranitvi energije je opravljeno delo na vstopu enako delu na izstopu iz gonila. Ker pa se delo prenaša v dolocenem casu, ki je za oba dela gonila enak, je tudi vstopna moc enaka izstopni moci (ce ne upoštevamo izgub): 
P1 P2 

= Ker velja: P = M·co in co = 2·n·n M -navor (vrtilni moment) [Nm] 
co -kotna hitrost [rad/s] n -vrtilna hitrost [vrt/s] dobimo M1·co1 = M2 ·co2 oz. M1·2·n·n1 = M2 ·2·n·n2 
in koncno: M2 = M1 · i Gonilo torej spreminja vrtilni moment v odvis­nosti od prestavnega razmerja gonila. Sin. prenosno razmerje. Prestop toplote Transport toplote med trdno snovjo in fluidom (kapljevino ali plinom), ki je v 
rabljajo za aktiviranje potnih ventilov, za koncna stikala in podobno. Njihove simbole rišemo tako na pnevmaticnih kot tudi na elektricnih shemah -na vsaki shemi je njihov simbol drugacen,npr.: 
• 
elektricno koncno stikalo in tlacno stikalo v pnev­maticni shemi: 

• 
elektricno koncno stikalo in tlacno stikalo v elek­tricni shemi: 



f G-. G··t 

.--. 
NO NC 

Prim. Tlacno stikalo. Pretvornik tlaka Naprava, ki pretvarja tlak, sin. tlacni pretvornik. Obicajno je s tem izrazom mišlje­

na povezava dveh hidravlicnih cilindrov z razlicni­ma površinama batov A1 in A2: 
F1 = F2 

Primer: 
60 cm2 400 bar 
• 


1 
1 
L!..J 
200 bar 


V delavnicah s pnevmatskim omrežjem pa se po­gosto uporabljajo pnevmaticno-hidravlicni valji,ki seveda delujejo na enak princip. Z njimi lahko v avtokaroserijskih delavnicah natancno ravnamo plocevine: s pedalom "fino" nastavljamo dovod zraka, ki nato natancno povecuje hidravlicni tlak. Simbol: 


Prim. Hidravlicno pretvarjanje sil. Prevajalnik Racunalniški program, ki prevede izvorno kodo progr. opreme, napisano v višjenivoj­skem programskem jeziku, v vmesno kodo pro­gramske opreme ali v strojni jezik. Ang. compiler. Preventiva Dejavnost, ki se ukvarja s preprece­vanjem,npr. bolezni. Ang. prevent: prepreciti. Ant. kurativa. Preventivnemu vzdrževanju pravimo tudi nacrtovano vzdrževanje. Prevesno stikalo Stikalo, ki ob vklapljanju niha: medtem ko se na eni strani kontakt sklene, se na drugi strani razklene: 

Previsna stikala so praviloma oznacena tako, da uporabnik ve, kdaj je kontakt sklenjen in kdaj raz­klenjen. Imajo široko uporabo, veliko se uporab­ljajo v racunalništvu in v avtomobilski industriji. Poznamo bistabilnain monostabilnaprevesna sti­kala. Monostabilna prevesna stikala se uporablja­jo npr. za elektricni dvig avtomobilskih stekel. Sin. klecna stikala. Previs kolesa Kretna geometrija koles: nagnje­nost kolesa proti navpicnici. 
Stran 45 

POZITIVEN PREVIS 
Pozitiven previs:zgornji del kolesa je nagnjen od vozila, navzven. Razlogi za pozitiven previs: 
• 
z obremenitvijo vozila (teža potnikov in prtljage), delujejo na kolesa sile, ki jih potiskajo zgoraj pro­ti vozilu 

• 
vozilo bolje drži smer vožnje naravnost 

• 
pozitivni previs zmanjšuje kretni polmer in s tem olajša upravljanje vozila 

• 
pozitivni previs zmanjšuje aksialno opletanje ko­lesa zaradi zracnosti v kolesnem ležaju 

• 
majhen pozitiven previs je zaželen pri izboceno­


sti cestišca Negativen previs:zgornji del kolesa je nagnjen navznoter. Negativni previs izboljšuje stransko vodenje pri vožnji v ovinkih, vendar pa vpliva na povecano obrabopnevmatik na notranji strani tekalne po­vršine in tudi na nosilnostpnevmatik. Zato nega­tivni previs naj ne bi presegal 2 ° . 
Previs oznacujemo s kotom y: 
. 
. 
A

Leva stran risbe prikazuje ucinek stožcastega kotaljenja -pri pozitivnem previsu kolo teži k temu, da se zasuka navzven. 
Vecina vozil ima na sprednjih kolesih predpisan previs od -60' do +30'. Pri zadnjih kolesih se praviloma uporablja nega­tivni previs od -30' do -2 ° . Prevlacenje Tehnološki postopek, pri katerem na obdelovanec nanašamo tanko plast laka, umetnih mas, kovine, emaila itd., ki se dobro opri­jema podlage. Prevleceni rezalni materiali Lastnosti HSS jekel in karbidnih trdin lahko izboljšamo z raznimi pre­vlekami (sloji). Te prevleke lahko nanesemo: 
a) 
Na kemicen nacin(postopka CVDin PACVD) ali 

b) 
Na nacin vakuumske depozicije(postopek 


PVD, izumljen v zacetku 80 let). Kemicni nacini se opušcajo, ker spremenijo struk­turo in sestavo osnovnega rezalnega materiala. 
Vrste trdih prevlek: 
a) Za oslojevanje hitroreznega jekla se je doslej najbolj uveljavila prevleka titanov nitrid-TiN. 
b)Za oslojevanje karbidnih trdin se najpogosteje uporabljajo naslednje prevleke: · titanov karbonitrid TiCN(BALINIT B). · titanov karbid TiC · titanov nitrid TiN · aluminijev oksidAl203 . 
· hafnijev nitrid HfN 
Lastnosti zašcitnih prevlek: 
· finozrnatost trdih prevlek zmanjša trenje pri od­rezavanju (manjše segrevanje pri vecji hitrosti) · velika trdota na površini povecuje odpornost 
proti obrabi · majhna toplotna prevodnost zašciti osnovni 
material pred pregretjem · dobra oprijemljivost na osnovni material. Žal nobena od omenjenih vrst trdih prevlek ne zadostuje vsem omenjenim lastnostim, zato gredo raziskave v veckratno oslojevanje -nanašanje posameznih slojev enega vrh drugega. Pomanjkljivost trdih prevlek:trda prevleka se sca-
Ferdinand Humski 
soma obrabi. Ker osnovni material ne prenese tako velike hitrosti, lahko pride do loma orodja. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Prevleka Splošen izraz za snov, ki obdaja ali pokriva kako površino. Za razliko od premaza je prevleka nedefinirana glede nacina nastanka -lahko je nastala tudi brez mazanja,npr. ledena prevleka na vodi, sivkasta prevleka na nebu itd. Prevleke iz umetnih mas Prevleke, ki so pri­imerne so tudi za obdelovance, ki se transportira­jo po morju. Sin. plastificiranje. Prim. Metalizacija. 
Lahko jih naredimo iz poliamida, polietilena, poli­vinilklorida ipd. V PRAŠKASTEM ALI GRANULI­RANEM STANJU. Prašek vrtincimo s pomocjo ventilatorja, v komori, ki je ogreta na 250-300 ° C. Hrapav in ogret predmet postavimo v pec s tem­peraturo ~350 ° C. Ko se predmet segreje, ga vodi­mo v pripravljeno vrtincno komoro. Granule ali prašek povsem nakljucno zadenejo ob predmet, se na njem raztalijo in se zlijejo po predmetu. Predmet nato še izpihamo in ga vodimo v nasled­njo vroco komoro, kjer se oprijeti prašek popolno­ma raztali in lepo razlije po površini. Na ta nacin pripravljena površina je kvalitetna in tudi estetska. 
Obstaja tudi PLAMENSKO NABRIZGAVANJE z gorilnikom, v katerem je umetna snov. Ta se zara­di plamena plina in zraka ob zgorevanju zmehca in raztali na cisti in hrapavi površini predmeta. De­belina nanesenega sloja je med 0,5 in 1 mm. 
PRAŠKASTO BARVANJE je elektrostaticno na­našanje barve na kovino. Pred nanosom barve površino obdelovancev najprej razmastimo.Sledi kemijska obdelava(obicajno je to fosfatiranje),s katero izboljšamo oprijemljivost barve in korozij­sko odpornost površine. Cas in vrsto obdelave izberemo glede na material, ki ga obdelujemo. Ocišcene izdelke se transportira v kabino za nanos barve. Ta se nanaša v prahu na obdelovan­ce z brizgalnimi avtomati in rocnimi pištolami po principu elektrostatike. Barva v prahu sev pištoli nabije z negativnim nabojem, obdelovanec pa. pozitivnim. Drobni praškasti delci se zaradi nabo­ja še bolj enakomerno razpršijo po zraku in tudi nanos je enakomeren. Zaradi naboja se obdelo­vanca oprime tudi tista barva, ki bi sicer škropila mimo obdelovanca. Temu pravijo Angleži elektro­staticni "wrap around efect": 

Po nanosu barve gre obdelovanec v pec, kjer barva polimerizira pri 180 -200 ° C. Sledi ohlajanje 
pri temp. okolice. Po sestavi locimo prašne barve: ·na osnovi epoksidnih smol, ·na osnovi poliestrskih smol, ·na osnovi zmesi epoksidnih in poliestrskih smol. 
Debelina nanosa je 60-120 µm. Površina po na­nosu je gladka ali strukturirana, sijajna -polsijajna ali matpovršina. S prašnim barvanjem barvamo razlicne kovinske materiale: aluminij in AI litine, jeklo, cinkano jeklo, železove in magnezijeve litine .... Polimerni mate­riali dajejo uspešno protikorozijsko zašcito, ki dob­ro deluje v kislih, alkalnih in abrazivnih medijih. Praškasto barvani predmeti nas pravzaprav ob­krožajo: luknjaci za papir, kovinski deli stolov, plocevinasti deli gospodinjskih in drugih naprav (kuhinjske peci, PC-ji, tiskalniki itd.). Prevod toplote Transport toplote skozi eno ali vec dotikajocih in mirujocih snovi v smeri z višje na nižjo temperaturo T : 
A 
<D = ·A·(T 1 -T2) 
8 
<D -toplotni tok [W] 
1c -toplotna prevodnost [W/mK] 
o -debelina stene [m] 

Ferdinand Humski Stran 46 A -prerez, skozi katerega se prevaja toplota [m2] Primaren Prvoten, zaceten, osnoven, temeljen. 
-temperatura notranje strani stene [K] T 2 -temperatura zunanje strani stene [K] Ce je T 2 višja od T 1, tedaj jdobimo negativno vred­nost za <D, smer prevoda toplote je nasprotna: od 
zunanje na notranjo stran stene. Prim. Toplotna prevodnost. Sin. kondukcija. Prevodna napetost Glej Dioda, prevodna smer, tok v prevodni smeri. Prevodnost Glej Elektricna prevodnost ali Top­lotna prevodnost. Prevzemanje strojev Postopek, s katerim oce­njujemo sposobnost stroja, da izpolnjuje predpi­sane oziroma predpostavljene zahteve. Prevzemnica Listina, ki navaja vsebino prevzete­ga blaga. Prim. Spremljevalna dokumentacija. Prihodek V poslovanju pridobljena sredstva, to je pridobivanje aktive. Obicajno se racuna za ko­ledarsko leto. Najpogosteje pridobivamo denarna sredstva, lahko pa pridobivamo tudi material, ter­jatve in podobno. Prim. Odhodek. Najpomembnejši del prihodkov so prihodki od prodaje blaga in storitev, ki so zmnožek prodanih kolicin blaga in storitev ter njihovih cen: 
P = i·B + j·S P ... prihodek [Eur] i ... kolicina prodanega blaga [EM: kos, m, 1 itd.] B ... cena blaga [Eur/EM: Eur/kos, Eur/m Eur/1 itd.] j ... kolicina prodanih storitev [/] S ... cena storitve [Eur] Prihodkom od prodaje pravimo tudi realizacija, promet (npr.: davek na promet nepremicnin), pro­daja itd. So direktna posledica rezultatov dela -v našem primeru sta to kolicini i in j. Naslednja kategorija so FINANCNI PRIHODKI, npr. dohodki iz posojih (obresti) itd. OSTALI PRIHODKI so npr. subvencije, dotacije, odškodnine ipd. Prijemalo Priprava ali del stroja za prijemanje, npr. prijemalo žerjava. Naloge prijemal: 
T 1 
• 
zanesljivo prijemanje in izpušcanje prijemancev 

• 
varovanje prijemancev med prenašanjem 

• 
prijemanje s krmiljeno silo 

• 
prilagajanje obliki in meram prijemancev Sestavni deli prijemal:pogon, prenos gibanja, pri­jemni del, senzorji in krmilje. Principi prijemanja: s 


trenjem, z obliko, s silo podtlaka, z magnetno silo, z adhezijskimi silami. Prijemala glede na izvor sile: 
1. 
Elektrika, elektricna prijemala: koracni motorji (DC in AC). 

2. 
Nadtlak, pnevmaticna prijemala: 


• 
pnevmaticni motorji in valji, za manjše sile pri­jemanja, potreben je prenos sile z mehanizmi 

• 
membrane in elasticne cevi, to so prilagodlji­va, vendar manj natancna prijemala 


3. 
Podtlak: vakuumska prisesna prijemala, sile so manjše in so odvisne od podtlaka ter površine prijemancev, prijemanci so ravne ploskve 

4. 
Hidravlika: hidravlicna prijemala s hidravlicnimi motorji in valji, sile so velike, potreben je meha­nizem za prenos sil na prijemno mesto 

5. 
Magnetna sila, magnetna prijemala: perma­nentni in elektromagneti, prijemanci so fero­magnetni materiali, sila je odvisna tudi od velikosti reže 


Nekatere izvedbe prijemal: 

Rocno prijemalo 


o 


Vakuumsko prijemalo s krmiljenim podtlakom 


Dvoprstna prijemala ­mehanicna, hidravlicna, pnevmaticna Prim. Pnevmaticno prijemalo. 
Prikljucek 
1. 
Priprava, ki omogoca razstavljivo zvezo z drugo napravo: vrtalni stroj s ~i, traktorski ~i, ~ na fotoaparatu, vmesnik za priklop trdega diska na maticno plošco itd. Prim. Pnevmaticni cevni prikljucki, Hidravlicni vodi, Hitrosticni prikljucek, Hitra spojka, Konektor. Majhen prikljucek za locljivo povezovanje je konektor,tudi sponka. 

2. 
Priprava za povezovanje omrežij. npr.: vodo­vodni, radijski ~, antenski, elektricni ~, ~ na mestni plinovod, cestni ~ itd. Pozor: ne zamenjuj prikljuckov kontaktorja, stikala, releja itd. z njegovimi kontakti! 


Prikljucne vilice Glej Clenek. Prikljucni blok Hidravlicna naprava, ki omogoca filtracijo olja med delovanjem in merjenje tlaka. Prileg Glej Ujem. 
Tudi glaven, po pomembnosti na prvem mestu. Primarni tlak: glej geslo Pnevmatika -osnovne naprave in elementi. Primarno dušenje: glej ges­lo Tokovni ventil. Prim. Sekundaren, Terciaren. Primarni tlak Tlak, ki ga ustvari kompresor v tlacni posodi. Podrobneje glej Tlak. Primarno oblikovanje Oblikovanje predmetov g razlicnih gradiv, ki so v primarnem stanju te­koca ali prašnata. Sin. oblikovanje. V to skupino spadata predvsem LIT JE in SIN­TRANJE kovin. Med ostalimi vrstami primarnega oblikovanja lahko omenimo brizganje plastike in stereolitografijo. Primer Pri licarskih delih je primer temeljni pre­maz, aktivator stare in nove površine -kot npr. emulzija pri barvanju sten. Izgovor: prajmer, iz ang. primer masa za grundi­
= 

ranje. Zanj uporabljamo posebno redcilo (thin­ner). 
Natancna definicija: primer je prvi premaz, ki ga podlaga ne vpija. Npr. les vpija terpentin kakor pivnik. Terpentin je torej temeljni premaz in ne primer. 
Zahteve za primer: 
1. Kemicne zahteve: 
• 
protikorozijske lastnosti (zašcita proti rji), 

• 
neprepustnost za vlago.dobro tesnijo primer­


ji na bazi poliuretana in epoksi smole • odpornost proti kislinam, lugom ipd. 
2. Mehanske zahteve: 
• 
dobra oprijemljivost na podlago, tudi dobra oprijemljivost naslednjih premazov na primer; brez grundiranja se barva ne bo dobro oprijela na plocevino,se bo lupila (peeling) 

• 
elasticnost, -primer naj bi se raztezal toliko, kolikor se razteza podlaga (pod vplivom tem­perature ali mehanskih sil) 

• 
sposobnost zglajevanja površine 

• 
temperaturna odpornost (od najhladnejše zi­me do najbolj vrocega poletja) 


3. Tehnološke zahteve: 
• 
zahteve glede nacina nanašanja:s copicem, z obicajno pištolo, s pištolo Airless, z elektro­statsko pištolo, v avtomatiziranem industrij­skem postopku, s potapljanjem. 

• 
najpogostejši nacin nanašanja: v tanki plasti 1 O do 30 µm z brizgalno pištolo ali z razprši­lom direktno na predpripravljeno podlago; de­beline nanosov naj bodo tanke, da se primer vseskozi presuši (oksidira). 

• 
zahteve glede sušenja so pomembne -nacin 


in cas otrditve. Primerji so lahko izdelani na razlicnih OSNOVAH: 
• 
na osnovi olja, nitroceluloze, kolofonije, alkidov, 

akrila 

• 
epoksi smole (se težje brusi in gladi kot ostale baze), poliuretana (2K, slabše protikorozijske lastnosti, primeren za kompaktprimer), polivinila, 

• 
poliestra (dobro zapolnjuje praske in odlicno oprijemlje, vendar je krhek -torej primeren le za manjša popravila), kloriranega kavcuka itd. 


Primeri so lahko eno-ali dvokomponentni. Najbolj splošno poznan enokomponentni primer je minij /svincev oksid Pb3O4). 
Dvokomponentni primerji so sestavljeni iz baze in 
aktivatorja (trdilca). Pri triplastnem licenju se primer praviloma nanaša v dveh slojih (dva razlicna tipa primerjev), le izje­moma zadošca eden sloj. Pri nanosu se na pod­lagi ne sme tvoriti kožica. 
Primere izbiramo po: 
• 
vrsti (materialu) podlage:gola -pocinkana jekle­na plocevina, aluminij, umetne mase, stari nalic ipd., 

• oprijemljivosti na naslednje premaze POSEBNE VRSTE primerjev: 

• 
Dip primer je zašcitni in obenem tudi koncni premaz, preko katerega se ne nanaša nobenih plasti vec. Osnova so epoksidne (EP) ali podob­ne umetne smole, ki po brizganju ustvarijo vodo­


neprepustno folijo. Dodatne sestavine ustvarijo še protikorozijsko zašcito plocevine. Dip primer­ji se uporabljajo predvsem za spodnji del vozil, lahko pa tudi za platišca ipd., ponuja se v razlic­nih barvah. Obicajno se nanašajo v enem sloju, pri vecji obrabi sta potrebna dva sloja, najboljše rezultate proti koroziji pa dosegamo, ce ga na­našamo preko specialnega protikorozijskega pri­merja. Zaradi enostavnosti nanašanja je prime­ren tudi za domace mojstre. Ang. dip: omaka, torej debelejša plast. 
• 
Washprimer oz. Waschprimer je reakcijski te­meljni premaz -aktivator, ki reagira s podlago in se nato nanjo odlicno oprijemlje, obenem pa vse­buje antikorozijske pigmente. Obicajno vsebuje cinkove kromate in fosforno kislino -temu pravi­mo kiselkasto utrjevalno grundiranje,ki je obcut­ljivo na vlago in ga je zato treba takoj polakirati. Razen tega ga ne smemo uporabljati skupaj s poliestrskimi gradivi (npr. s poliestrskim kitom UP), ker lahko pride do motenj urtrjevanja 

• 
prozorni primer je primer, pri katerem ni treba brusiti starega laka; uporaba: npr. za prelakiran­je že lakiranih napisov ipd. 

• 
2K poliuretanska (PUR) temeljna barva, ki se zelo dobro oprijema kovinskih podlag, starih la­kov in 2K poliestrskih predmetov 

• 
primer za umetne mase, za dobro oprijemanje 

• 
temelj in predlak v enem se po domace imenu­je šprickit za dvoplastno licenje, pogosto se uporablja tudi beseda Kompaktprimer ali primer surfacerglej geslo Nalic 


Sin. temeljna plast, prim. in slika: Sestava nalica. Primerjalni merilniki Merilne naprave, s kateri­mi ugotavljamo absolutno vrednost razlike med nastavljeno mero in dejansko mero merjenca. Z njimi obicajno merimo geometrijsko obliko predmetov. Sin. komparator. 
MERILNA URA -primerjalni merilnik, pri katerem je tipalo preko zobniškega prenosnega meha­nizma povezano z kazalcem. V tem se merilne ure razlikujejo od vzvodnih merilnikov (minimet­rov). Pot kazalca je vecja od 360°. Obseg merjenja je O -3 mm, O -5 mm, O -1 O mm, izjemoma O -1 mm. Natancnost razbirka je praviloma 0.1 ali 0.01 mm. Merilna silo od 0.5 do 1 .5 N zagotavlja povratna vzmet, ki preko vzvoda pritiska na merilni cep. Merilni pogreški na merilni uri nastanejo pred­vsem zaradi pogreškov ozobja.Pogrešek kontroli­ramo z merilnimi kladicami. Prav tako moramo kontrolirati merilno silo in preokretni pogrešek. 
POVRATNI VZVOD 


VZVODNI MERILNIK -mehanicni merilnik, pri ka­terem se hod merilnega cepa prenaša na kazalec 
preko vzvodnega mehanizma: 

PRENOS NA KAZALEC 
SKALA 
POVRATNI 
VZVOD 


Razlicne izvedbe imajo razlicna imena -npr. pupi­taster, minimeter itd. Za natancna merjenjaupo­rabljamo razlicen pribor, ki mora biti zelo tog, imeti 
Stran 47 
moramo tudi dobro izravnano delovno mizo. Npr. univerzalni merilni stativ: 

PRIŽEMA ZMUFO 
Primer uporabe primerjalnih merilnikov: 

Uporabljamo jih lahko tudi za merjenje hrapavosti površine. Prim. Merjenje. 
Primež Priprava za vpenjanje kosov pri obdelo­vanju, posebej pri piljenju, žaganju, upogibanju itd. Nepr. šraufštok. Prim. Streme. Poznamo tri osnovne vrste primežev: 
A /4 

A -delovni primež: 1 rocica 2 vreteno (gibalni vi­jak) 3 fiksna in 4 premicna celjust 5 pritrdilni vijak B -strojni (industrijski) primež C -kovaški primež Posebne vrste primežev pa so: cevni, rocni, vrtljiv, prenosni (mobilni) itd. Prim. Stega. Primicno gibanje Glej Odrezavanje. Sin. nasta­vitveno gibanje, globina reza. Pripona V racunalništvu je s tem izrazom mišlje­no podaljšano imeoz. ekstenzija (glej to geslo). Priprava dela Dejavnost v podjetju, ki poskuša zagotavljati cim bolj nemoten potek neposredne proizvodnje. Glej sliko 5 iz priloge. 
Glavni cilji priprave dela so: -spoštovanje izdelovalnih in dobavnih rokov -zagotavljanje ustrezne kvalitete izdelkov -zagotoviti cim cenejšo proizvodnjo 
Priprava dela išce odgovore, npr.: -koliko izdelkov moramo izdelati? -kako, kje, s cim, iz cesa jih bomo izdelali? -v kakšnem casu jih bomo izdelali? -s kakšnimi stroški jih bomo izdelali? 
V kovinsko predelovalni industriji razlikujemo: -tehnološko pripravo dela -operativno pripravo dela 
Priprava obdelovancev na površinsko zašcito 
Zelo pomembna faza pred vsako površinsko zašcito. Zagotavlja nam cim boljši oprijem zašcit­ne plasti z osnovnimi materialom. Postopki: 
1. Mehansko cišcenje zajema brušenje, polira­nje, strganje ali peskanje. Prim. Dekapiranje. 
Ferdinand Humski 
2. Razmašcevanje je lahko: 
a) 
Kemijsko: z organskimi tekocimi sredstvi (trikloretilen, petrolej, bencin, alkohol itd.) in v alkalnih raztopinah (najgospodarnejše in primerno za najvecje predmete). 

b) 
Elektrokemijsko: predmete obesimo v kadi, napolnjene z bazami ali bazicnimi solmi in vsebujejo 15-20% raztopino natrijevega fos­fata, natrijevega hidroksida in natrijevega karbonata. Temp. raztopine znaša 50-60° C. Predmeti so vezani na katodi, stena kadi je anoda, med obema tece el. tok. 


Po razmašcevanju predmete izpiramo z vodo in sušimo. 
3. Luženje je namenjeno predvsem odstranjeva­nju oksidov in ogorine s površine predmetov. Pri kemijskem luženju potapljamo predmete v kisli­ne (žveplena, solna), raztopine soli (kuhinjska sol, železov sulfat) ali luge. Temp. kopeli je 60­800 C. Pri elektrokemijskem postopku potopimo predmete v elektrolit in jih vežemo kot anodo ali katodo. Poleg tega tudi uspešno razmastimo površino predmeta. 
Priprava površine na licenje Koncni izgled po licenju je odvisen od mnogih dejavnikov, vsekakor pa v veliki meri zavisi prav od priprave površine. Pri avtolicarstvu sta za pripravo površine po­membna dva postopka: 
1. 
CIŠCENJE: potrebno se je natancno držati na­vodil, ki so opisana pod geslom Cišcenje pri licarstvu. 

2. 
BRUŠENJE: preden zacnemo, je pri vsaki po­vršini potrebno pocakati, da topila popolnoma izhlapijo in se film posuši, sicer se bo material pod papirjem zacel svaljkati. Po koncanem brušenju je potrebno površino popolnoma ocistiti, odstraniti vse ostanke bru­šenja, tudi soli, mašcobe, silikonska sredstva ipd. Zatem se površine ne smemo vec dotikati z golimi rokami. Preden nanašamo naslednjo plast, mora biti površina popolnoma cista in suha,sicer lahko nastanejo številni defekti. 


Spomnimo se, da imamo pri reparaturnem licenju plasti, sloje in nanose. Površine pri troplastnem sestavu oštevilcimo s številkami od O do 3: 

POLNILO KIT 
Površina O -priprava temeljne površine: 
• 
najprej odstranimo stari nalic 

• 
nato ocistimo in razmastimo površino 

• 
sledi grobo brušenje 

• 
pred nanašanjem temeljne plasti površino po­novno ocistimo (predvsem z izpihavanjem) ter razmastimo (npr. z nitro razredcilom, trik­loretilenom ipd.) 


Površina 1: 
• 
površino najprej ocistimo in razmastimo 

• 
sledi grobo in fino krožno brušenje 

• 
za manjša popravila (raze) se lahko uporabi 

• 
nato površino ponovno ocistimo (predvsem z izpihavanjem) in razmastimo (vendar ne z nitro razredcilom, temvec z antisilikonskim cistilom) 


Površina 2: 
• 
površino najprej grobo in nato še fino brusimo 

• 
pred popravljalnim brizganjem in pred novim na­nosom polnila površino razmastimo 

• 
pred nanašanjem površinskega laka površino razmastimo s posebnimi krpami (antisilikonska, protiprašna krpa ipd.) 


Površina 3: 
• 
manjše nepravilnosti odstranimo s finim bruše­njem po lakiranju 

• 
koncna obdelava je poliranje Prim. Brušenje pri avtolicarstvu, Cišcenje pri avto­licarstvu. 



Ferdinand Humski Priprava proizvodnje Glej sliko 5 iz priloge. Prim. Priprava dela. Priprava varjencev Glej Varjenje -priprava var­jencev. Priprava zraka Razlogi za to, da je potrebno najprej pripraviti zrak za uporabo v pnevmaticnih napravah, so nasledji: 
1. Izboljša se zanesljivost, dolgotrajnost in natanc­nost delovanja pnevmaticnih naprav. V ta na­men pripravimo zrak tako: • ocistimo ga mehanskih primesi (necistoc) 
• 
zagotovimo pravilen tlak v sistemu 

• 
izlocimo vlago ali sušimo zrak; razen povzro­canja korozije vlaga pri nizkih temperaturah zmrzne in lahko povzroca poškodbe 

• 
zrak naoljimo, zaradi boljšega delovanja pnevmaticnih naprav 


2. Posebne zahteve uporabnikov, npr. brez na­oljevanja: v tovarnah kozmeticnih, farmacevt­skih in pnevmaticnih izdelkov, pri zdravstvenih naparah (zobozdravstvo) in tudi tedaj, ko pnev­matsko omrežje uporabljamo za zašcito z barv­nimi ali lakastimi premazi (razpršilniki) itd. 
Naprave za pripravo zraka so: 
• pripravna grupa: 
filter + regulator tlaka + naoljevalnik 
• 
izlocevalniki vlage 

• 
sušilniki zraka • oljni izlocevalniki itd. Pripravna grupa Enota za pripravo zraka, ki jo sestavlja filter, regulator tlaka in naoljevalnik. 


FILTER REGULATORTLAKA NAOLJEVALNIK 


Zunanji izgled in simbol: 

Vzdrževanje: glej Pnevmatika -vzdrževanje. Prirez Del orodja, namenjen za rezanje materia­la (neki drugi del orodja pa je namenjen za zglaje­vanje, vodenje orodja ipd.). Npr. ~ navojnika (na­vojnega svedra), ~ povrtala itd. Prirezovati: z rezanjem dajati doloceno (dokonc­no) obliko, format. Npr. prirezati svincnik. Prirezovalnik Glej Navojnik, Vrezovanje navojev. Prirezovati Z rezanjem krajšati, dajati doloceno obliko. Prim. Krojiti. Prirobek Prirobnica, nastavek na ali pri robu. Prirobnica Kolobarjasta plošca na koncu cevi, praviloma za povezavo z drugo cevjo: 

Npr. prikovicena ~, zašcitna ~, prilotana ~. Prim. 
Prirobek. Nepravilno: flanša. Prisesek Tvorba na koži nekaterih živali (npr. hobotnice), ki omogoca pritrditev na podlago. Tudi tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podla­go, npr. gumijasti priseski z obešalniki: 

Stran 48 

Priseski se v industrijski pnevmatiki pogosto upo­rabljajo npr. za dvigovanje plocevin ipd., nacin de­lovanja glej pod geslom Sesalno prijemalo. Sin. prisesno prijemalo. Prim. Venturijeva cev. Prislon Naslonjalo. Del orodja ali naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje ali meri. Prim. Lineta, Rezilna orodja. Priškrniti (se) Zagozditi, zatakniti (se), obviseti. Pritisk Tehnicno: celotna pritisna sila F na povr­šino A, ki je izpostavljena tlaku p: 
F = p·A F -pritisk [N] 
p -tlak, ki deluje na površino A [N/m2] A -površina [m2] Pogovorno je izraz pritisk obicajno sinonim za 
tlak. Prim. Tlak. Pritiskalo Priprava ali del priprave za pritiskanje. Prim. slika pod geslom Krivljenje. Pritrdilni ježek Nacin pritrjevanja, ki ga je leta 1955 patentiralo podjetje Swiss electrical engi­neer George de Mestral in je nato našel svojo uporabo v neštetih primerih. Pritrjujemo tako, da uporabljamo dve površini, npr. dva kosa tekstila. Na prvi površini so kaveljcki, na drugi pa trakovi, ki se v kaveljcke zapletejo: 

Prizma Telo, omejeno z dvema skladnima in vzporednima mnogokotnikoma (osnovni ploskvi) ter s stranskimi ploskvami, ki so paralelogrami. Npr. tristrana, trapezna, šeststrana ~ itd. Prižema Spenjalna zveza, ki zapira obojestran­sko gibanje s trenjem. Izvedb je veliko, lahko je tudi orodje v obliki loka z vijakom za spenjanje: kovinska, lesena prižema. Prim. Plamensko var­jenje -reducirni ventil za acetilen, Mufa, risba pod geslom Primerjalni merilniki. Razi. klema, spona. Sin. locni prikljucek. Prižemati:tesno stiskati. 

Prim. Hidravlicna orodja za ravnanje. Proces Celota med seboj povezanih postopkov (operacij), ki se vrstijo za dosego nekega cilja. Npr. sodni, proizvodni, izobraževalni ~ itd. Razdelimo ga lahko na posamezne delovne faze. Sin. potek, dogajanje, dejavnost. Razi. postopek. Procesno aktiviranje Aktiviranje, ki ga povzroci proces, ki ga krmilimo ali reguliramo. Izraz zaje­ma tako mehanicno kot tudi brezdoticno aktivi­ranje. Ang. process actuated. Z izrazom procesno aktiviranje direktno povezu­jemo izraz koncno stikalo. Izraz pogosto uporabljamo pri potnih ventilih, pri kontaktihin stikalih. Ant. fizicno aktiviranje. Procesor Glej CPU. Prodaja Zamenjava lastnika blaga ali storitev. V poslovnem svetu je blago ali storitev prodano, ko je izdana ustrezna narocilnica. V maloprodaji je narocilo obicajno ustno. Razi. prihodek. Prodajna cena Maloprodajna cena brez davka na dodano vrednost: 
PC = MPC -DDV V splošnem pa je prodajna cena katerakoli cena, po kateri neko podjetje prodaja -lahko je tudi enaka veleprodajni ceni itd. Prim. Cena. Produkcija Glej Proizvodnja. Produktivno vzdrževanje Glej Terotehnologija. Produktivnost Razmerje med rezultati dela (outputi) in izkorišcenimi kapacitetami (inputi): 
Output 
P = 
lnput 

Outputi so lahko: kolicina proizvedenih izdelkov, opravljenih storitev, dodana vrednost, promet, zaslužek itd. lnputi pa so vložen kapital ali delo. 
Merska enota za produktivnost je odvisna od izbranega outputa oziroma inputa: [Število izdel­kov / delavca], [Eur/uro] itd. 
Pri izracunu produktivnosti lahko upoštevamo tudi obe vrsti inputov hkrati (delo in kapital), tako dobi­mo splošno produktivnost (Total Factor Productivi­ty TFP). Najpogosteje pa se uporablja delovna produktivnost, ki izkazuje letni promet glede na število zaposlenih v podjetju [Eur/delavca] in je zelo pomemben kazalnik uspešnosti podjetja. 
Profil 
1. 
Oblika navadno precnega prereza predmeta, npr. kovinskih palic ali nosilcev: 1, L, U profil itd. 

2. 
Pogled od strani na predmet, cloveški obraz ... Prim. Profilni projektor. Profilni projektor Naprava, ki poveca silhueto vzorca in na ta nacin omogoca merjenje dimenzij v okviru predpisanih toleranc. Deluje tako, da se projekcija predmeta prenese na zaslon. 


OGLEDALA 

IZVOR SVETLOBE 


Prim. Orodni mikroskop. Profilometer Merilna naprava, ki meri površins­ki profil, da bi se lahko ovrednotila hrapavost. Program Rac.: spisek, ki vsebuje vrsto in zapo­redje vseh ukazov, ki so potrebni, da racunalnik reši doloceno nalogo. Prim. Software. CNC program je zaporedje geometrijskih in teh­noloških ukazov, napisanih v obliki, ki jo razume krmilna enota (krmilnik) posam. CNC stroja. Program je obicajno sestavljen iz programskih stavkov, stavki pa iz besed. Prim. G koda. Program za izdelavo spletnih strani Glej Web design program. Programabilni logicni krmilnik Glej Krmilnik PLK. Proizvod Kar je proizvedeno oz. narejeno: -z rocnim (strojnim) delom -z umskim delom (roman, umetniški proizvod itd.) Praviloma imamo v mislih nek izdelek v materialni obliki. Sin. izdelek. Proizvodna cena Cena, po kateri prodajajo proiz­vajalci. Vsebuje lastno ceno in dobicek proizvajal­ca. Kratica TC (tovarniška cena). Prim. Cena. Proizvodna dokumentacija Glej Dokumentacija. Proizvodna linija Skupek zaporednih opravil, ki se izvajajo zato, da iz vhodnih materialov nastane proizvod, ki je primeren za nadaljnjo uporabo. Opravila izvajajo ljudje ali stroji. Zaradi konku­rencnosti se vse vec proizvodnih linij avtomatizira: 


Proizvodni proces Izvajanje delovnih operacij v pravilnem zaporedju in po navodilu. Dobro ga mo­rajo poznati predvsem vodilni delavci. Zajema: 
a) Pripravo proizvodnje: raziskava trga, razvoj­no-raziskovalno delo, organizacija sistema za­gotavljanja kakovosti itd. 
b) Pripravo dela: 

• tehnološka priprava dela:podrobno nacrtova­nje tehnoloških procesov, kontrola kakovosti 
• operativna priprava dela:priprava delovnih mest, skladišcenje, notranji transport itd. 
c) Tehnološke procese preoblikovanja 

4. KONCNI IZDELEK: 

KOREKTURNA TEKOCINA 
t 
• 
:oo;=..-=' 
t?l=..=I 
2. POLNJENJE 3. ZAPIRANJE IN PAKIRANJE 
STEKLENICK 

Proizvodni proces je torej širši pojem od tehnolo­škega procesa, ceprav oba izraza pogosto zame­njujemo. Prim. Proizvodnja. 
Proizvodnja Nacrtno in organizirano pridobivanje predmetov. Sin. produkcija. Prvine poslovnega procesa: delo. predmeti delain delovna sredstva. 
Po kolicini proizvodov in po pogostosti ponavljanja enakega nacina izdelave razlikujemo tri tipe proiz­vodnje: 
a) Posamicna (kosovna) proizvodnja. Izdelki se ne izdelujejo v vecjem številu zato, ker so Qii: lagojeni posebnim narocnikovim zahtevam. Enak izdelek se praviloma ne ponovi. Slaboje razvita dokumentacija. tehnološka priprava pro­izvodnje, servisiranjein vzdrževanje. 
Znacilna je obsežna in dolgotrajna priprava, visokokvalificirani delavci in univerzalni stroji. Produktivnost in ekonomicnost sta nizki, stroški so visoki. Sin. projektna proizvodnja. 
Primeri: izdelava pohištva po meri, avtomatizi­rane proizvodne linije, popravila vseh vrst. 
b) Serijska proizvodnja je izdelava dolocene ko­licine proizvodov obcasno, v skupinah in na za­)QgQ, le izjemoma po narocilu kupcev. Proizvodi so pogosto zahtevnejši,montirajo se iz posa­meznih sestavnih delov. 
Znacilnosti: težnja k poenotenju postopkov, specialni stroji. specializirani delavci, visoka produktivnost, nizki stroški,organizirano servi­siranje in vzdrževanje. 
Primeri: proizvodnja zahtevnejših izdelkov, ki se množicno uporabljajo (avtomobili, hladilniki, televizorji, telefoni itd.). 
c) Množicna (masovna) proizvodnja je primerna za standardizirane proizvode, ko v daljšem ca­sovnem odbobju potrebujemo zelo velike kolici-

Stran 49 
ne izdelkov enake oblike, velikosti in kakovosti. 
To je stalna tekoca izdelava na zalogo in za 
neznanega kupca. Stroji so specializirani za 
proizvodnjo cim vecjega števila izdelkov v naj­
krajšem možnem casu. Možna je proizvodnja 
na tekocem traku: zaporedje usklajenih delov­
nih operacij, brez možnosti zastojev. 
Primeri: izdelava vijakov, žebljev, cementarne, 
tovarne cigaret, slašcic, pralnih sredstev, žele­
zarne, opekarne itd. 
Proizvodnja mora zagotavljati izdelke dolocene kakovosti, v dolocenih kolicinah po casovni dina­miki in po doloceni stroškovni ceni. Zato proizvod­nja nenehno usklajuje proizvodne procese. Proizvodnja je usklajevanje proizvodnih proce­sov. Temeljne znacilnosti vsaki proizvodnji dajejo proizvodni procesi, njihova osnova pa so tehno­loški procesi,ki jih razdelimo na tehnološke ope­racije. Podatki o proizvodnih dejavnostih in spremljajoci dokumentaciji so zbrani v tabeli. Pomembni izrazi v zvezi s proizvodnjo: delovni postopek, plan namestitve strojev, proizvodna lini­ja, proizvodna cena, proizvodni proces. Projekcija Preslikava(prenašanje) tock, likov, predmetov na ravnino oz. upodabljanje tvorb v ravnini. Npr. središcna (centralna), vzporedna (paralelna), kartografska, ortogonalna aksonome­tricna, izomertricna, dimetricna, pravokotna, kavalir, kabinet -itd. 
Projekt Celovit nacrt, ki nam pove: 
-kaj se namerava narediti in 
-kako naj se to uresnici. 
Projekt praviloma zajema vec manjših nacrtov, osnutkov, predlogov, tehnicnih opisov, popisov stroškov itd. Ustvarjajo ga projektanti. Projektiranje: snovanje, ustvarjanje projektov. Projekti se nastavljajo predvsem za reševanje bolj zapletenih problemov. Projektanti s svojim projek­tom kažejo svojo sposobnost realnega nacrtova­nja in ucinkovitega izkorišcanja razpoložljivih ka­pacitet. Prim. Tehnicni projekt. 
Prokron Nerjavno jeklo. Sin. inox, rostfrei. Prokurist Uradni pooblašcenec, ki ima pravico upravljati dolocene pravne posle v zvezi s poslo­vanjem podjetja. Lat. procurator. namestnik. Ang. procurement: oskrba. 
Promet Glej pojasnila pod geslom Prihodek. 
Propan Brezbarvni plin brez vonja C3 H8, meja eksplozivnosti 2,37 -9,5%, vrelišce -42 ° C, samo­vžig pri 470 ° C. Jeklenka s cistim propanom je oranžne barve. Prim. Plamensko varjenje, Jeklen­ke, Alkani, Avtoplin. 
Uporaba: 
Zaradi nizkega vrelišca se propan uplini takoj, ko se sprosti iz jeklenke, ni potreben poseben upli­njac (izparilnik plina, ki plin ogreje in tako pospeši uplinjanje). Zato je propan zelo primeren za ogre­vanje.Za kuhanje, pecenje na ražnju, kampiranje se lahko uporablja tudi gospodinjski plin,ki je me­šanica 35% propana in 65% butana. 
Propan poganja tudi motorna kolesa, avtomobile, avtobuse, lokomotive, vilicarje itd. Najpogosteje je propan sestavni del avtoplina LPG. 
Plamensko varjenje s propanom Acetilen je edini plin, ki pri zgorevanju ustvari reducirno podrocje in zato površino varjenca ocisti od oksidov -glej geslo Plamensko varjenje -pla­men. Vsi ostali gorljivi plini (tudi propan) pa pri zgorevanju reducirnega podrocja ne ustvarjajo, zato niso primerni za varjenje neplemenitih kovin. Lahko pa jih uporabimo npr. za varjenje umetnih mas. 
Po standardu SIST EN ISO 4063 se plamensko varjenje s propanom oznacuje s številko 312. Reducirni ventil za propan je na jeklenko pritrjen. levim navojem,da ga ni mogoce zamenjati z redu­cirnim ventilom za kisik. Angleži imajo dva manometra na reducirnem ventilu za propan, tako kot za acetilen. Nemci uporabljajo reducirni ventil za propan brez manometrov. Pri nas se najvec uporablja reducirni ventil za propan z enim mano­metrom. 
Propeler Naprava z najmanj dvema listoma oz. 
Ferdinand Humski 
krakoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlecno ali potisno silo vozila, najpogosteje letala. 
Idejo je dala narava Uavorjevo seme): 

Izumitelj prvega uporabnega propelerja, ki se je uporabljal za pogon ladje, je Avstrijec Josef Ressel -patent iz leta 1827. Sin. letalski vijak, ladijski vijak. Prim. Bionika. Enaka oblika se lahko uporablja tudi za turbine -npr. Kaplanova turbina. 

Proporcionalni ventil Uporablja se lahko kot potni ventil v pnevmatiki ali hidravliki. Deluje analogno, kar pomeni, da ima poleg koncnih po­ložajev tudi vmesne položaje. Znacilnosti vmesnih položajev: 
• njihova lega je odvisna od vhodnega signala, 
npr. od položaja krmilne rocice, 
• od lege pa je odvisen dušilnimi ucinek. 
Primer uporabe analognega krmilnika poti: z eno samo krmilno rocico lahko spreminjamo tako smer kot tudi hitrost hidromotorja. Prepoznamo jih po pušcici na simbolu potnega ventila: 
"d xi! !I, , b" 
P I h 
Prim. Servoventil, Hidravlika -krmilniki poti. 
Prosojnost Lastnost materiala, da delno pre­
pušca svetlobo. Prim. Kritnost. 
Prospekt Predstavitev, ki predstavlja idejeoziro­ma izdelke proizvajalcev.Prim. Risba. 
Proste mere Mere s splošnimi tolerancami. Glej geslo Tolerance -splošne, dolžine in koti. 
Prosti elektron Glej Atom. 
Prosti kot Glej Odrezavanje -geometrija rezal­nega orodja. 
Prostorninski pretok Glej Volumski pretok. Prostorska obesa s petimi vodili Namenjena je za pogonsko ali nepogonsko zadnjo premo, lahko pa tudi za pogonsko in krmiljeno prednjo premo. Sestavljajo jo dve nosilni vodili, dve pomožni vodili, peto vodilo pa je jarmov drog. 

\ M, 
VRTILNA 05 
'--/ 
,-M 2 KOLESA Prostorski kot Ce si 30 prostor predstavljamo kot kroglo, je prostorski kot del krogle, ki ga izreže stožec z vrhom v središcu krogle. Prim Steradian. Prostostna stopnja Glej Odrezavanje -pro­stostne stopnje. Protikorozijska zašcita Tehnologija obdelave, ki je vecinoma podvrsta oplašcenja. 

Ferdinand Humski Stran 50 
Vrste protikorozijske zašcite 1: !
a) POVRŠINSKA ZAŠCITA: 
• 
KOVINSKE PREVLEKE: cinkanje, nikljanje, kromanje, bakrenje, kositrenje, svincenje, kadmiziranje, alitiranje. Postopki: potapljanje, metalizacija, difuzija, 

platiranje. galvaniziranje. PVDitd. 


• 
KEMICNE PREVLEKE oksidne: eloksiranje, bruniranje, pasiviranje inoksidiranje, kromatiranje; 

neoksidne: fosfatiranje, bondiranje, boriranje, luženje, CVD. 


• 
NEKOVINSKE PREVLEKE: Q]j_g_, masti (glej Zašcita z olji, mastmi in voski), barve, laki (tu­di žgano lakiranje), prevleke iz umetnih snovi(z granulami, emajliranje, plamensko nabriz­gavanje, praškasto barvanje), Qfill.i.[, cement, katraniziranjeitd. 


• 
PROTIKOROZIJSKI PREMAZI 

• 
ZAŠCITA STIKA PRED ELEKTROLITOM 


Pri vseh vrstah površinske zašcite je seveda zelo pomembna priprava delov na površinsko zašcito, glej istoimensko geslo. 
b) PRAVILEN IZBOR GRADIV: ustrezna železna gradiva, AI in zlitine, Mg, Zn, Cd, Pb, Sn, Cu in zlitine, Ni, Cr, Ag, Au, Pt, plasticne mase, les, guma, steklo, gradbeni materiali, kompoziti ... 
SPREMINJANJE SESTAVE GRADIV: 
• 
legiranje 

• 
zmanjševanje neželenih legirnih sestavin 

• 
toplotno kemicna obdelava 


c) 
MEHANSKI POSTOPKI protikorozijske zašcite. Z brušenjem in poliranjem cim bolj zgladimo po­vršino zato, da je oksidaciji izpostavljena manj­ša aktivna površina. Z gladko površino poveca­mo odpornost proti koroziji. 

d) 
ELEKTROKEMICNI POSTOPKI protikorozijske zašcite. Postopki, ki s pomocjo dovajanja elek­tricne energije povecajo protikorozijsko zašcito. Primer: dodatek magnezijeve elektrode v bojler (žrtvovana elektroda). Mg je po redoks vrsti pre­cej nižje od železa, zato Mg elektroda zaradi dovajanja elektricne energije pocasi razpada in prehaja na stene bojlerja. Take zašcite so zelo primerne za rezervoarje in cevi v zemlji. 

e) 
VPLIV NA AGRESIVNE MEDIJE -poskušamo zmanjšati ali nevtralizirati vpliv agresivnih medi­jev na predmete, npr: 


• 
preprecevanje dostopa elektrolitom,npr. zustreznim tesnenjem, glej geslo Zgibanje 

• 
priprava vode:mehcanje -desalinacija, izlo­

canje plinov CO2 in 02 iz vode, dodajanje ke­mikalij, ki preprecujejo izlocanje kotlovca 


• 
sprememba sestave, temperature ali tlaka ag­resivnih sredstev, npr. nastavljanje višje tem­perature dimnih plinov (160 do 300° C) in stem višje temperature kotlovske vode (nad70° C) -s tem se izognemo nizkotemperaturni koroziji; vpliva tudi zmanjšanje deležažveplenih spojin v tekocinah, deleža prahu in trdnih delcev v plinih 


IPRI KOVINSKIH PREVLEKAH I na kvaliteto po­
membno vpliva NACIN NANOSA: 
a) 
Difuzijski postopki zašcite pred korozijo zago­tavljajo zelo dobro zašcito proti najrazlicnejšim kemijskim vplivom: alitiranje, šerardiranje (po­jasnjeno pod geslom Cinkanje), difuzijski nacin kromiranja, metaliziranje, platiranje. 

b) 
Potapljanje se uporablja za prevleko s kovina­mi z nižjim tališcem od obdelovanca (kositer, cink, svinec) in je ucinkovito proti atmosferskim vplivom, organskim kislinam in vodi. 

c) 
Galvaniziranje daje lep izgled, pogosta slabost pa je poroznost prevlek, razen pri nekaterih postopkih kot npr. trdo kromiranje. 


Vrste korozij so pojasnjene pod geslom Korozija. Prim. Rjavenje železa. Protikorozijski premazi Na podlago se nanaša­jo s copicem ali pa jih razpršimo. Sin. antikorozijs­ki premazi. Za zašcito jeklenih konstrukcij se uporabljajo pre­mazi na osnovi sinteticnih veziv, smol (epoksi, 
poliamidni, katranov premaz), aktivnih pigmentov (minij), kovinski premazi (cinkov, aluminijev pre­maz). Ucinkovit protikorozijski premaz je tudi emajl. Protikorozijski premazi za varjenje so elektricno prevodni. Tik pred varjenjem se nanesejo na pri­pravljene sticne površine, obicajno zbrušene do kovinskega sijaja. Ti premazi izboljšajo kvaliteto zvarnih spojev, obenem pa protikorozijsko zašciti­jo zvar z okolico. Protipovratni ventil Glej geslo Zaporni ventili in znotraj njega nepovratni ventil. Protipožarna hladilna sredstva Uporabljamo jih pri obdelavi magnezija in njegovih zlitin. Zaradi nizkega vnetišca bi se sicer magnezij lahko vnel. To so predvsem sinteticna hladilna sredstva, ki jih izdelujejo kemicne tovarne, npr. TEOL v Ljubljani. Protiprašna krpa Glej Cišcenje pri avtolicarstvu. Protitocni ventil Ventil, ki se odpira v smeri proti toku. Ti ventili se v primeru okvare zaprejo. Prim. lstotocni ventil. 
SMERI 
1 

ODPIRANJA. 

. SMER VEN... 

PRETOKA FLUIDA 

Protokol Postopek (splošno), lahko pa je tudi: 
1. 
Dogovor, ki doloca postopke pri izmenjavi podatkov med sodelujocimi enotami. 

2. 
Množica pravil, ki dolocajo nacin prenosa


podatkov. Prim. Komunikacijski protokol. Prototip Posamicno izdelan vzorcni izdelek, predhodnik kasnejše serijske izdelave. Namenjen je za preizkušanje in izpopolnjevanje. Provizoricen Zacasen, zasilen. Proxy strežnik Racunalnik, ki shrani kopijo po­gosto obiskanih spletnih strani in s tem omogoca vecjo ucinkovitost delovanja v spletu. Kadar brskalnik zahteva spletno stran, shranjeno v predpomnilniku strežnika proxy, je takšno iska­nje hitrejše od klasicnega brskanja po spletu. Strežniki proxy tudi filtrirajo nekatere spletne vse­bine in zlonamerno programsko opremo in tako omogocajo vecjo varnost. Ang. proxy: pooblastilo. Prozorni lak Glej Površinski lak in Površinsko lakiranje. Prožnost Elasticnost, gibkost. Prožnostni modul: glej Modul elasticnosti. Koeficient prožnosti, Prož­nostni koeficient oz. Konstanta prožnosti vzmeti: glej Hookov zakon. Pršenje Mocenje, vlaženje z drobnimi kapljicami. Prim. Brizganje. Pršilo: glej Aerosol. PS Konjska moc po nemško (Pferdestarke): moc, ki lahko dvigne breme z maso 75 kg v eni se­kundi en meter visoko. 1 PS ss0,736 kW. Prim. Moc. Razi. H P. PS-E Ekspandirani (spenjeni) polistiren, npr. stiropor, glej PS -umetne mase. Nacin pridobiva­nja ekspandiranega polistrirena EPS pojasnjuje geslo Stiropor. PS -umetne mase Kratica za polistiren, umetna masa, termoplast. Trgovska imena: Stiropor, Styrofoam. 
LASTNOSTI: Fizikalne lastnosti splošne: zelo dobro ohranja di­menzije, visok površinski sijaj, lahko je prosojen v vseh barvah, gostota 1 ,05 kg/dm3 ; toplotne: zmehca se pri 130 do 150° C, temperatura upora­be O do 70° C; mehanske: trd, tog, lomljiv (krhek),udarno in zarezno obcutljiv, natezna trdnost 34-85 N/mm2 , zelo je odporen na staranje. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): eno­staven za barvanje, za ojacanje se uporabljajo tu­di steklena vlakna, brizganje pri 180 -250° C, briz­galno pihanje manjših produktov za embalažo -ker dobro izpolnjuje kalupe, se lahko iz njega iz­delujejo predmeti razlicnih oblik, ekstrudiranje. termoformiranje, popravila: lepljenje, varjenje, odvzemanje, prekrivno sposoben, možno tiskanje in vroce vtiskanje. Kemicne lastnosti:lahko vnetljiv in dobro gorljiv, z mocnim sajastim plamenom, majhna sposobnost navzemanja vode, obstojen proti alkoholu, etrih, 
ocetni kislini, solnim raztopinam; neobstojen v organskih topilih: benzin, benzol, mnoga razredci­la (aceton ga topi), obcutljiv na zarezne napetosti in na UV sevanje, fiziološko ni nevaren. 
RAZVRSTITEV: komercialno je plasticna masa, tehnološko je amorfen termoplast, kemicno je homopolimer, nacin prepoznavanja: lahko vnetljiv, svetleci pla­men, mocne saje, ne kaplja pri gorenju, diši tipic­no sladko (stirol). Pri žganju gori z rumenim pla­menom in daje mocno kosmicaste saje. 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
Homopolimeri, nastanejo z adicijsko polimerizaci­jo stirena (feniletilena): 
,,-:CH2 CH­
6 

Nacin pridobivanja ekspandiranega polistrirena EPS pojasnjuje geslo Stiropor. 
VRSTE: 
Posebne vrste polistirena so odporne proti udar­cem, tak se uporablja za notranjosti hladilnikov,za ohišja pralnih strojev ipd. Ce na tako plastiko trka­mo ali jo vržemo, slišimo zvok jeklene plocevinke. Posebna vrsta PS so tudi spenjeni polistireni. 
UPORABA: 
• 
v medicini, v prehrambeni industriji, igrace, elek­tronika (deli relejev) 

• 
embalaža: za kozmeticne izdelke, pisala, emba­laža živil, škatle za CD plošce in kasete, pokrovi za torte, posode za jajca, jedilni pribor za enkrat­no uporabo, gospodinjski izdelki (loncki za jo­gurt, plasticni kozarci), folije z zracnimi mehurc­ki za pakiranje, 

• 
izolacijski material je spenjenji PS (oznaka EPS ali PS-E), pri tem razlikuj: · ekspandiran PS -glavna surovina so granule 


PS z utekocinjenim pentanom, glej Stiropor; oblikuje se lahko v bloke (ki se nato režejo) ali v posebne oblike (za okrasne izdelke, za litje v formo s polistiresnkim modelom itd.) 
· ekstrudiran PS -pod visokim tlakom in tempe­raturo ~ 200° C primešamo v tekoci PS uteko­cinjeni CO2 ; oba materiala se dobro vežeta; nato mešanico ekstrudiramo; ko pride ta masa 
iz ekstruderja na okoliški tlak, se CO2 razširi in zato nastane pena -dobimo penasti material, npr. komercialno ime Styrofoam 
• svetila za notranjo uporabo 

& 

PS koda za recikliranje je 6 Sin. polifeniletilen, polistirol. Psevdo-Prvi del zloženk, ki izraža navideznost, lažnost. Sin. pseudo-. PSI Pound per square inch, 6.895 Pa. Glej Tlak. Psihrometer Merilnik vlažnosti. Deluje na prin­cipu ugotovitve, da vlaga neprestano izpareva v zrak. Za izparevanje potrebna toplota se pri tem oddaja, zato se vlažen predmet ohladi. Na enak nacin reagira tudi naše telo: ko je vroce, se poti­mo (navlažimo svoje telo), znoj se uparja in na ta nacin znižujemo temperaturo svojega telesa. 
Psihrometer sestavljata dva termometra: 

1. 
Prvi termometer je moker, je 100% vlažen. Ves cas merjenja moramo skrbeti za vzdrževanje te 100% vlažnosti. Prvi termometer izmeri T1. 

2. 
Drugi termometer, ki izmeri T2 , pa se nahaja y_ okolju katerega vlažnost merimo. Imenujmo ga suhi termometer. S prisilnim kroženjem zraka 


okoli njega povecujemo natancnost meritve. Relativna vlažnost zraka je sorazmerna razliki T2 
-T1: 
SUHI 

TERMOMETER 

MOKRI TERMOMETER 

Prim. Vlažnost, Higrometer. PSK Nacin kodiranja, ang. Phase Shifl Keying. PSPN Glej SWOT. PST Kratica za pacifiški standardni cas, glej 
casovna cona. PSTN Analogno nosilno telefonsko omrežje, ang. 
Public Switched Telephone Network. Prim. ISDN. 
pt Tocka (point), glej PPI. PTC Temperaturno odvisni upori. Njihova upor­nost skokovito naraste, takoj ko je prekoracena dolocena temperatura. Material: feroelektricna 
keramika, npr. TiO3 . Razi. polprevodnik. Ang. 
Positive Temperature Coefficient. Sin PTK, prim. Upornost, NTC, Termistor. PTFE Kratica za politetrafluoretilen, umetna masa. Trgovska imena: Teflon, Gore-Tex. 
LASTNOSTI PTFE: Fizikalne lastnosti splošne: kristalinicno bel, go­stota ~2,2 kg/dm3 ; toplotne: odporen proti viso­kim temperaturam, mehanske: žilav material z nizkim koeficientom trenja in nižjo trdoto ter trd­nostjo, slabša odpornost proti obrabi, natezna trd­nost ~20 N/mm2 . Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): sin­trano in udarno prešanje, udarno kovanje. gnetil­no ekstrudiranje, proizvodnja folij iz vodnih dis­perzij, oslojevanje na kovino, steklo in keramiko (prekrivno sposoben material), popravila: leplje­nje, varjenje, odvzemanje Kemicne lastnosti: negorljiv, kemicno najobstoj­nejša umetna snov, ki ne navzema vode, parafi­nast, mocno se nagiba k plazenju (zato zveza s kovinami); obstojen proti kislinam, odlicno svet­lobno in vremensko obstojen; neobstojen v sta­ljenih alkalijskih kovinah (npr. natrij), nabrekne v fluoriranih ogljikovodikih; fiziološko ni nevaren do +260 ° C, uporablja se lahko tudi v kontaktu z živili in v medicini -vendar: v plamenu ali na ža­reci cigareti se PTFE-prah razgradi na atomarni fluor, kar pa je zdravju zelo škodljivo. 
RAZVRSTITEV PTFE: komercialno je plasticna masa, tehnološko je delno kristalinicen in nepo­laren termoplast, kemicno je homo-ali kopolimer. 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA PTFE: 
nastane polimerizacijo : 
1.-.l 
.F FTn 

VRSTE: cisti PTFE in fluor vsebujoci PTFE, ki pa ne dosežejo tako dobrih lastnosti kakor PTFE. 
UPORABA PTFE: 

• kemijska industrija: cevi (mehke in trde), tesnila, tesnilni trakovi, ovoji, manšete, preobleke, pre­vleke, laboratorijska oprema, 
Stran 51 

PTS Glej Parkirni senzor. PU Glej PUR. Pufer Nemška popacenka (der Puffer), ki pomeni blažilnik, odbojnik. Puhalnik Naprava, ki povzroca mocen tok (pre­tok) zraka pri nizkih tlakih, je torej nizkotlacni kompresor. Npr. ~ kombajna. Prim. Ventilator. PUK Ang. Personal Unlocking Key. Glej PIN. Pullman limuzina Luksuzne limuzine z dolgimi medosnimi razdaljami: 

Pultruzija Tehnološki postopek, ki omogoca izdelavo polimerov, ojacanih s steklenimi vlakni. Prim. FRP. Pumpica Sesalka za odstranjevanje spajke, glej Mehko spajkanje v elektroniki. Pupitaster Drugacno ime za minimeter, vzvodni merilnik. Podrobneje glej geslo Primerjalni merilni­.-Nem.derPup:p.e. PUR Kratica za poliuretan oz. poliuretanska smola, umetna masa. Sin. PU. Trgovska imena: Lycra, spandex, elastan itd. 
PRIDOBIVANJE IN KEMIJSKA SESTAVA: 
PUR nastanejo z adicijsko polimerizacijo med polioli in diizocianati (lahko tudi s polimernimi izo­cianati) v prisotnosti katalizatorjev in aditivov. Ker imamo na razpolago široko izbiro diizocianatov in poliolov, je tudi veliko razlicnih poliuretanov. Med seboj se toliko razlikujejo po stopnji zamreženosti, da so lahko duroplasti, termoplasti ali elastomeri. 
LASTNOSTI PUR so najbolj odvisne od recepture. Fizikalne lastnosti splošne: gumielasticen prozo­ren, razlicno obarvan material, gostote so zelo razlicne; v primerjavi z ostalimi umetnimi masami imajo vecjo natezno trdnost od ostalih elastome­rov in dobro odpornost proti staranju; toplotne: temperatura uporabe -40 do 80 ° C; mehanske: trda, žilava, mehka ali gumijasto elasticna, dobro 
oprijemljiva masa, natezna trdnost PUR-elasto­merov je lahko zelo visoka, pri PUR penah se zacne pri 3 N/mm2 , obmocje trdot 98 do 75 Shore A, dobra odpornost proti obrabi, dobra povratno elasticnost, dobra sposobnost dušenja. 
Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): 
predsušenje, brizganje, ekstrudiranje, prešanje, vlivanje, se da speniti, popravila: lepljenje, var­jenje z vrocimi plini, zaskocni spoji, odvzemanje. Kemicne lastnosti: PUR gorijo s tvorbo kapljic, gorijo dlje, nekateri so samougasljivi, obstojni v brezalkoholnem bencinu, v hladni vodi, kisiku; neobstojni v vroci vodi, nasiceni pari, vrocem in vlažnem zraku, tehnicnih oljih in mašcobah, kon­
centriranih kislinah in bazah, v aromatski topilih nabreknejo, pod vplivom UV sevanja porumenijo in se lomijo, fiziološko je/ni nenevaren. 
RAZVRSTITEV: komercialno je plasticna masa, tehnološko so duroplasti, lahko pa so tudi elastomeri in termo­plasti, kemicno je kopolimer, ki vsebuje poliizo­cianate, poliestre (tudi uretan je ester) in polietre 
UPORABA: 
• trda in srednje trda PUR: ležaji (tudi za vozila), zobniki, odbijaci, cevi (tudi pnevmaticne, hidrav­licne), puše, lepila, valjcni transporterji, orodja (glave kladiv, brusilni diski itd.), smucarski cevlji, 
Ferdinand Humski 
rolke, kotalke, pete za športne cevlje, podplati, obloge športnih stez, laki (npr. za parket) 
• 
zašcitne, vodotesne, toplotno izolacijske in ela­sticne PUR prevleke, tudi za nanašanje z briz­galno pištolo 

• 
PUR pena: blazine in obloge za vozilo, kuhinj­ske gobice za pomivanje posode 

• 
PUR elastomeri so vedno brez mehcal: man­šete, zobati jermeni, tesnila, tesnilno-lepilne ma­se za avtomobilske karoserije, gibljive cevi za pnevmaticno omrežje, umetne šcetke itd. 

• 
PUR lepila, npr. za lepljenje avtomobilskih stekel Najvec poliuretanov se proizvaja kot trda in meh­ka pena (PUR pena), sledi proizvodnja tekstilnih vlaken in podlog za tkanine. Puša Kratka cev ali kratki cevi podoben kovins­ki vložek. Pogosto se namesti v izvrtino zaradi zmanjšanja njenega premera: kolesna, mazalna, navojna, tesnilna~ itd. Natakniti -zamenjati pušo. Tudi valj motorja z notranjim zgorevanjem po­gosto imenujemo puša. Prim. Tulka. Nepr. hilzna. 




PVA Kratica, ki se uporablja za dve razlicni sno­
vi: za polyvinyl alcohol in tudi za polyvinyl acetate. Obe spojini sta umetni masi, termoplasta. Nastanek polyvinyl acetata: 
POLIMERIZACIJA 
CHi=<fR --t<::H2-7H+,, o o 
1 1 
C=O C=O 
1 1 
CH, Clf:i 
vinyl arotato pol)•(vinyl a<etato) 
Polivinilacetatna lepila so disperzije PVA v nekem topilu, npr. UHU je 40% raztopina PVA v acetonu in metilacetatu. PVA lepila se utrjujejo tako, da iz­hlapi disperzijsko sredstvo. Pri polimerizaciji se lahko molekule vinil alkohola in vinil acetata med seboj kombinirajo: 
-C}Ľ-CH-CH1 -CH-CJl2 -CH _,,,,,,. 
1 1 1 
o o o 
1 1 1 
H C=O H 
1 
CH3 
po(y(v:inyl alcohol,e,,-vinyl. acetate) 
Nekateri PVA so vodotopni. Dobra lastnost PVA je, da nima nobenih zdravstvenih tveganj in zato se vse vec uporablja. Primeri uporabe: lesno lepilo, vrecke za ribarjenje v globokih vodah, za detergente, za gnojila, pesti­cide, gradbene materiale (npr. cement in dodatki), podloge za vezenje in šivanje. PVC Kratica za polivinilklorid, umetna masa. Trgovska imena: Juvidur, Trovidur, Vinidur itd. 
LASTNOSTI PVC: Fizikalne lastnosti splošne: lahko je prozoren, go­stota 1,39 kg/dm3 (trdi PVC) 1,2-1,35 kg/dm3 (mehki PVC); toplotne: trdi PVC je uporaben od -30 do +60 ° C; trd je od -50 do +60 ° C, od 60 ° C do 95 ° C je zmehcan, od 95 do 170 ° C je elasticen. pri segrevanju nad 200 ° C razpade (pri tem izhaja HCI, nastajajo konjugirane dvojne vezi, termicno stabilnost mu povecamo z dodatki stabilizatorjev); mehki PVC je uporaben od -50 do +50 ° C; trd je od -50 do -15 ° C, od -15 ° C do -10 ° C je zmehcan, od -1 O do 140 ° C je elasticen; mehanske: vzdržljiv, tr-pežen, natezna trdnost ~50 N/mm2 in zato sploš­no uporaben; kemicne: odporen na kisline, soli, 

Ferdinand Humski 
baze, mašcobe in na alkohol Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): eks­trudiranje(vlecenje) v cevi, palice, profile, kalandi­ranje, brizganjeitd. popravila: lahko ga lepimo s posebnim lepolom in varimo z vrocim zrakom, pri­meren pa je tudi za obarvanje. Kemicne lastnosti:je slabo gorljiv (samogasljiv); pri gorenju PVC nastaja klor, ki ima strupene vpli­ve na okolje, še posebej na tanjšanje ozonske luk­nje; obstojen je proti olju, alkoholu, bencinu in lugom, neobstojen pa je na aceton, benzen, pogojno obstojen na vroco vodo. 
RAZVRSTITEV PVC: 
komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je homopolimer, nacin pre­
poznavanja: gori z zelenkastim plamenom, neko­liko pršece, diši po solni kislini. 
PRIDOBIVA NJE IN KEMIJSKA SESTAVA PVC: 
Najprej se pridobiva vinilklorid, obicajno iz etina ali etena in klorovodikove kisline. PVC nato nastane z adicijsko polimerizacijo strupenega, vnetljivega in rakotvornega plina vinilklorida CH2 =CHCI: 
[H H CI] 'H 

n 'c=c 


V mnogih državah je prepovedan zaradi klora, ki se v fazi predelave ali pri gorenju veže s kisikom in pada nazaj na zemljo v obliki solne kisline. Uspešno ga zamenja PP. 
VRSTE PVC: 
Trdi PVC je trd, krhek in prosojen. Težko ga je pre­delovati. Mehki PVC vsebuje 20-30% mehcal, ki mocno znižajo tempetaturo steklastega prehoda Tin s 
9 

tem bistveno spremenijo tako predelovalne (teh­nološke) kakor tudi fizikalne lastnosti PVC. Mocno mehcani in že tekoci PVC pa je plastisol. 
UPORABA -PVC je za polietilenom PE in polipro­pilenom PP tretja najpogosteje uporabljena umet­na masa.Najvecji porabnik je gradbeništvo: kon­strukcije (odtocne in druge cevi, plošce, okenski okvirji za plasticna okna, rolete, žlebovi, premazi, profili), elektricne izolacije, talne obloge, prevleke kablov; izdelki za dom in oblacila: umetno usnje, napihljive igrace, folije (za oplašcenje ivernih in podobnih plošc, robni trakovi, folije za shranjevan­je živil itd.; tehnološki postopek je kalandiranje), tirne karnise za zavese (ekstrudiranje), sponke / kaveljcki/ tekaci za karnise (brizganje), plastenke za cistila, vrecke (le izjemoma -obicajno so vrecke iz PE), cevi za zalivanje vrtov, trda in mehka ravnila, cevke v medicini itd. Tudi gramo­fonske plošce so bile iz PVC. 

PVC koda za recikliranje je 03 PVD Vakuumski postopek fizikalnega nanašanja (depozicije) slojev, ionska implantacija.ang. Phy­sical vapour deposition. Material prevleke se na­nese na površino v atomski, molekulskiali ionski oblikipreko fizikalnih procesov, kot so izhlapeva­nje, razprševanje in ionsko nanašanje. Postopek 
Stran 52 

je predvsem primeren za nanašanje trdih prevlek na orodja iz hitroreznega jekla ipd. 
PODLAGA 

NANAŠANJE PARE NA PODLAGO 


DOVOD ZAŠCITNEGA PLINA 

LASER ALI ELEKTRONSKI ŽAREK 
G.A.::...:6-n--::::r:_=._c!!._._!::_:::'._l,. 


Osnovne faze pri prekrivanju: 
• 
vakuumiranje komore, 

• 
predgrevanje vzorca na ~ 550 °C, 

• 
dovajanje argona in ustvarjanje plazme, 

• 
ionsko bombardiranje (cišcenje) površine vzorca (podlage), 

• 
uparjanje kovine (obicajno titana Ti), 


)

• 
uvajanje reaktivnega plina (N2, 

• 
proces depozicije (nanašanje pare na podlago), • ohlajanje. Pomanjkljivost procesa je majhna hitrost nanaša­.o.@ (približno 1 µm na uro). Mikrostruktura TiN je drobnozrnata z velikostjo zrn pod 0,08 µm, debelina prevleke pa je obicajno 3 ... 5 µm. Preko nje se lahko nanese plast zlata debeline do 0,30 µm (npr. za rocaje kuhinjske po­



Prim. Prevleceni rezalni materiali, Oplemenitenje. 
px Digitalna pika, glej PPI. QR koda Dvodimenzionalna (2D) crtna koda, ki jo je leta 1994 razvila podružnica podjetja Toyota. 
Kratica v ang. pomeni Quick Response oz. hiter odziv. Prenosni telefoni, ki so opremljeni z bral­nikom QR kode, lahko pridobijo informacije v sve­tovnem spletu. Prim. RFID, EAN. 


QSL kartica Potrditev (dokaz) vzpostavljene zveze. IARU priporoca format 14 x 9 cm, iz kar­tona 150-250 g/m2 , poljubne barve in izgleda. Vsebovati mora: ·naše podatke:klicni znak, naslov, po želji podat­
ke o antenski in tehnicni opremi, UL lokator itd. ·podatke o vzpostavljeni zvezi:datum/ cas zveze, 
klicni znak korespondenta, vrsta oddaje in raport Obicajno je na kartici tudi prostor za krajša sporocila naslovniku. QSL biro Posebna služba, kjer se zbirajo, raz­vršcajo in pošiljajo QSL kartice. Osnovni namen je znižanje stroškov razpošiljanja QSL kartic. 
SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 
33. 
Janez Navodnik, Mateja Klopcic PLASTIK -ORODJAR: prirocnik PLASTICNE MASE -PRE­DELAVA-ORODJA. 3. dopolnjena izdaja. Velenje: Založba Navodnik d.o.o., 1998. Ni podatka o ISBN. 

34. 
Vucko, l. Popravila karoserij: tehnologija za poklic avtoklepar. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje, 2002. ISBN 978-9-6190-1268-0 

35. 
Prirocnik za kovinarje. Ljubljana: DZS, 1974. Ni podatka o ISBN. 

36. 
Prufungsvorbereitung aktuell: Zwischen-und Abschlussprufung. 1. natis. Haan-Gruiten: Verlag Europa-Lehrmittel, 2010. ISBN 978-3-8085-1126-8 

37. 
Rechnen und projektieren MECHATRONIK. 2. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2009. ISBN 978-3-8085-1862-5 

38. 
Erika Broz Žižek Snovanje in konstruiranje 1: ucbenik za 1. letnik Strojni tehnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d., 2005. ISBN 86-365-0591-7 

39. 
Kostajnšek A. Snovanje in konstruiranje 2: ucbenik za 2. letnik predmeta Snovanje in konstru­iranje v programu Strojni tehnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d., 2005. ISBN 86-365­0467-8 

40. 
Kostajnšek A. Snovanje in konstruiranje 3: ucbenik za 3. letnik predmeta Snovanje in konstru­iranje v programu Strojni tehnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d., 2005. ISBN 86-365­0567-3 


Avtor Ferdinand Humski 

LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE P -Q 
Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski 
Elektronska izdaja, september 2019 
Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj 
Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom 
Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si 
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.Sl-I0=301858560 ISBN 978-961-92244-9-6 (pdf)