Novi mirovni razgovori v Parizu
Mednarodni teden	Iz življenja in dogajanja v Argentini
Saigon zahteva komunistični umik
Posebni odposlanec severoameriškc-ga predsednika Nixona, Henry Kissin-ger, je priletel v Pariz na nova pogajanja s severnovietnamsko delegacijo.
Južni Vietnam je zato ponovno poudaril, da bo mirovna pogodba, ki bi jo sklepali za hrbtom južnovietnamskega ljudstva in brez podpisa njegovih zakonitih predstavnikov, neveljavna.
Saigonski radio je zgornjo izjavo zaključil z opozorilom, da je to stališče južnovietnamske vlade „nespremenljivo“.
Komentator je dobesedno izjavil: „■Opominjamo vse prizadete, da bo sleherna pogodba, ki bi jo .-sklepali . za hrbtom južnovietnamskega ljudstva, brez podpisa njegovih zakonitih predstavnikov, neveljavna. To je dejstvo Življenja In naj nihče, prijatelj ali sovražnik, tega ne. pozabi.“
Saigonski radio je nato dejal: „Naše stališče temelji na treh načelih:
1.	Severnovietnamske čete se morajo umakniti iz Južnega Vietnama; 2. Demarkacijska. črta med obema Vietna-moma mora biti vzpostavljena in 3. Notranje zadeve Južnega Vietnama bo uredilo južnovietnamsko ljudstvo samo.“ V dosedanjih razgovorih med hanoj-sko delegacijo in Nixonovim odposlancem Kissingerjem so debatirali o vseh
različnih problemih, samo problema umika severnovietnamskih čet iz Južnega Vietnama niso predebatirali do konca.
V novih razgovorih, ki jih je začel Kissinger, menijo, da bodo načeli prav to vprašanje. Kissinger je izjavil, da če bo hanojska delegacija „pokazala enako prožnost, kakor doslej, bo ta del pogajanj lahko hitro končan“. Dejal je tudi, da ga je Nixon poslal v Pariz, da tam ostane, „kolikor časa bo treba, da bodo pogajanja uspešno zaključena“. Kissinger bo v Parizu v stalnem stiku z ostalimi ameriškimi zavezniki in s predstavniki Južnega Vietnama.
Toda tudi ta pogajanja so se trenutno ustavila, ker Hanoj zahteva, da morajo ZDA podpisati mirovni sporazum, kakor so ga bili objavili tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami sami. Kakor je znano, v tistem „sporazumu“ ni besede o umiku severnovietnamske vojske iz Južnega Vietnama in so ga komunisti objavili prav zato, da bi vplivali na svetovno javno mnenje proti ZDA, češ, da vojne nočejo končati.
Kissinger se je zato vrnil v Washington na poročanje in po nova navodila. Medtem so objavili, da se bo vrnil v Pariz 4. decembra t. 1.
Allende potuje
MEHIKA, ZN, MOSKVA, KUBA
Čilski marksistični predsednik Allen-de se je podal na štirinajstdnevno potovanje, ter namerava za štiri dni obiskati Mehiko, en dan se muditi v New Yorku, štiri dni v Moskvi in pet dni na Kubi.
V	New Yorku Allende odhaja zato, da bo govoril v Glavni skupščini ZN in tam „razkrinkal gospodarsko blokado Čila“ ter „pozval tuje sile, za večje razumevanje njegovih naporov, da bi čile z demokratskimi sredstvi spremenil v socialistično državo.“
V	Ali'endejevi odsotnosti bo predsednik Čila sedanji notranji minister ge-Bite'Tn^wWze'r nhtratije"TffmIŠtfšlv5, "da je ustavil splošno stavko. Po ustavi je v odsotnosti predsednika notranji minister predsednik države in vlade.
Vsi komunistični veljaki, kjer vladajo, zavračajo krivdo za slabe gospodarske razmere v njihovih državah bodisi na zunanje sile, bodisi na „notranje sovražnike“, čilski Allende ni izjema. Vedno slabških goispodarskih razmer v Čilu so krivi vsi drugi, trdi A-11'ende, samo njegov komunistični režim ne. V tem smislu namerava govoriti tudi v Glavni skupščini ZN pri-
hodnji ponedeljek, 4. t. m.
Pred tem bo opravil štiridnevni u-radni obisk v Mehiko, iz New Yorka pa bo odšel v Moskvo do 9. decembra. Zadnjikrat je bil v Moskvi leta 1969, leto dni pred svojo volilno zmago, ko je šel v Moskvo po navodila za nadaljnje delo v Čilu.
Od 9. do 13. decembra se namerava muditi v gosteh pri Castru na Kubi, da temu diktatorju vrne njegov enomesečni obisk v Čilu pred letom dni. Allende bo tako prvi latinsko-ameriški predsednik, ki bo obiskal Castrovo Kubo.
lovskega ‘ ministra: 'Doklej "je Í>íT Allende dvakrat izven Čila: leta 1971 je za nekaj ur prišel' v Salto na razgovore z argentinskim predsednikom Lanusse -jem, pozneje pa je obiskal Perú, Ekvador in Kolumbijo.
Allende je na potovanje v Moskvo in na Kubo hotel oditi že letošnjega septembra, pa je namero odložil zaradi hudih gospodarskih nemirov v državi. Tudi se ne more iz države oddaljiti ■ za več kot štirinajst dni brez dovoljenja kongresa, ki ga obvlada kr-ščansko-demokratska opozicija.
Nad 1000 vietkonških vojakov se je
uprlo in so napadli skrivališče viet-konškega vrhovnega štaba v Južnem Vietnamu iz protesta proti pogajanjem, med Hanojem in Washingtonom. Upornike se je Vietkongu posrečilo zatreti, razen enega bataljona, ki je pobegnil ter rovari naprej. Nekateri vodje upora so bili ustreljeni, drugi pa obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Podrobno poročilo 'O uporu je objavil pariški Le Monda, vietkonška delegacija v Parizu pa je poročilo zanikala.
Norveška mornarica in letalstvo sta
več dni zasledovala neko tujo podmornico, ki se je ujela v skoro 200 km dolgem in ozkem fjordu Sogne. Opazovalci so ugotavljali, da je bila podmornica sovjetska ali pa katere druge vzhodneevropske komunistične države. Norveška podmornice ni hotela potopiti, ker da bi to „imelo težke posledice za Evropo, ki se pripravlja na varnostno konferenco.“
Willy Brandt, zahodnonemški kancler, namerava pred letošnjim božičem obiskati Vzhodni Berlin in tam podpisati „pogodbo dobrega 'sosedstva“ z Vzhodno Nemčijo.
Jordanski kralj Hussein je bil' lahko ranjen ob napadu skupine uporniških častnikov jordanskega letalstva, ki nasprotujejo njegovi pomirjevalni politiki do Izraela. To je bil že osmi atentat na Husseina, odkar je pred 21 leti prevzel vodstvo države od svojega ubitega deda kralja Abdulaha.
NATO' je kritiziral Nixona zaradi mnogih bilateralnih pogajanj in pogodb med ZDA in ZSSR, ki se posredno tičejo tudi držav članic te obrambne organizacije. Politični odbor NATO, ki zaseda v Bannu, je obsodil „bilateralno ameriško-sovjetsko diplomacijo“ kot škodljivo zavezništvu svobodnega zahodnega sveta ter očita Nixonu, da je z Moskvo sklenil „že več pogodb brez predhodnega posvetovanja z zavezniki.“
ma odletel s Cape Canaveral Apollo 17 na Luno. Polet bo vodil Evgen Ceman, z njim pa bosta odletela še Ronald Evanj in Harrison Schmitt. To bo zadnji polet na Luno v seriji Apollo. Prihodnje leto nameravajo ZDA pognati na krožno potovanje okoli Zemlje vesoljski laboratorij (Skylab), leta 1974 izpeljati skupno s sovjetskimi kozmonavti skupen polet okoli Zemlje, leta 1978 pa že uporabljati za prevoz astronavtov iz vesoljskega laboratorija ali iz vračajočih ise raket s potovanj po vesolju posebno letalo Shuttle.
NA LEVO IN DESNO
Nevarnost je mimo. iNi se več bati kakega ljudskega puča zaradi prisotnosti Perona v državi. To je splošno mnenje. Je pa tudi mnenje vrhovnih vojaških oblasti, ki so v ponedeljek 27. ukazale umik zadnjih oddelkov, ki so sestavljali ogromno silo 35.000 mož, ki so ob Peronovem prihodu stražili letališče Ezeizo in dohode v mesto.
Kar pa ni mimo, je čedalje večja politična dejavnost, ki je s prisotnostjo Perona dobila svojski pečat. Vlada, ki spričo njegovega prihoda v začetku ni izrekla jasne besede, kot da bi ne vedela kam naj se obrne, je po svojem predsedniku gralu. Lanusseju ponovno zatrdila svoje cilje, da državo po svobodnih volitvah pripelje v novo ustavno dobo. General Lanusse je to podrobno obrazložil v tiskovni konferenci. Seveda je indirektno pozval Perona, naj se izreče glede svojega bodočega delovanja.
Perón pa je, spričo odprtosti vlade, zašel v težko stanje. -Svojih načrtov nikakor noče objaviti v javnosti. To je bilo razvidno tudi iz tiskovne konference, ki jo je preteklo soboto, 25. imel za inozemske časnikarje. Domači časnikarski krogi so sicer spričo tega protestirali, je pa obstajalo splošno mnenje, da Perón ne bi prenesel bistrih vprašanj, domačih časnikarjev, ki njega in ves zgodovinski proces peronizma, in sedanji položaj pač boTje poznajo kot tujci in nekateri vsaj tako dobro kot Perón sam. Perón se tudi še ni jasno izrazil ali misli kandidirati za predsednika ali ne.
Pač pa je Perón v delo vpregel svoje pristaše in predstavnike drugih strank. Tako je po sestanku z vodji raznih strank (udeležili se niso Manri-quejevei, Nueva fuerza in demokratični socialisti), organiziral s temi predstavniki „delovno omizje“, medstrankarski organ, ki naj pripravlja pot do najugodnejših okoliščin za „prevzem 'oblasti s strani ljudstva na svobodnih volitvah“. Ta medstrankarski organ je potem zaprosil za sprejem pri vojaški junti, ki je diplomatsko to prošnjo poslala politično ustavni komisiji notra-
dienco zavrgli in junti poslali novo pisanje, kjer izrazijo svoje začudenje nad postopanjem Junte. Obenem tudi pismeno izrazijo svoje zahteve v šestih točkah. Te so sledeče:
1) ¡Naj se. odpravi klavzula “25. avgusta”; 2) Naj se ukine obsedno stanje; 3) Naj se spusti na svobodo politične gremiaine in slične pripornike, ter se odpravi reprezivna zakonodaja; 4) Naj se zagotovi nepristranstvo političnega procesa; 5) Naj se vsem političnim formacijam zagotovi enak dostop do komunikacijskih sredstev in 6) Naj
se povzamejo gospodarski in socialni ukrepi, da se reši težka situacija, v kateri se nahaja argentinski narod.
Te zahteve so same po sebi precej brezpredmetne. Vlada je že pred časom objavila, da ho še pred Božičem ukinila obsedno stanje, s čemer bodo tudi izpuščeni na svobodo vsi priporniki, ki so „na razpolago izvršni oblasti“. Vlada je tudi zasigurala nepristranost v političnem procesu in dostop do obveščevalnih sredstev. Vlada tudi dela po svojih močeh, da izboljša gospodarsko in socialno stanje. Je pa tudi objavila (in predsednik Lanusse je na tiskovni konferenci znova potrdil), da klavzule „25. avgusta“ nikakor ne bo odpravila.
Medtem ko se predstavniki strank znova zbirajo in sestavljajo nove zahteve in pripravljajo „temeljne progra-matične točke“, gre ostali proces svojo pot dalje. Pri radikalnih notranjih volitvah je zmagala predsedniška formula „Balbin-Gamond“. To je bilo tudi pričakovati. S tem je tudi uradno predstavljena prva kompletna formula, kajti ostali predsedniški kandidati, (Man-rioue, Alende) še nimajo določenega podpredsednika.
Na sestanku vojaške Junte, ki je bila v torek. 28. zvečer, pa je poveljnik letalstva brigadir Rey objavil, da se do marca odpove predsedništvu Junte in s tem predsedništvu države.
Temeljni kamen
V sklopu proslav 50-letnice ustanovitve organizacije katoliških uslužbenk v Argentini je 23. novembra pomožni nadškof v Buenos Airesu, msgr. Aram-buru, blagoslovil' temeljni kamen nove sedem nadstropne stavbe, ki bo imela ime Dom msgr. de Andrea v spomin ustanovitelju. V Domu bo prostora za 90 upokojenk z vso oskrbo.
Delegati 34 držav v Helsinki
Priprave za evropsko konferenco
V' Helsinki na Finskem so se minuli teden začeli pripravljalni razgovori za tkim. vseevropsko varnostno kon-
Pripravljalne konference se udeležuje 34 držav, vključno ZDA, ZSSR, in vseh evropskih držav, razen Albanije.
'Pripravljalna konferenca v Helsinki gradi na temeljih nedavnega dogovora velikih štirih glede Berlina ter zahod-nonemških pogodb z ZSSR, Poljsko in Vzhodno Nemčijo.
Konference se ne udeležuje Albanija, ki je izjavila, da „resnične evropske varnosti ni mogoče doseči s konferencami, ki jih organizirata velesili ZIDA in ZSSR.“
Ludovik Puš
Opombe k volitvam v USA
Zadnje volitve v Ameriki, ki so pravkar za nami, so z več strani tako značilne in izredne, da se splača o njih napisati nekaj opazovanj in opomb. Niso samo zanimive, ampak tudi poučne z ozirom na razvoj svetovnih političnih in drugih dogodkov, ki jih odločilno Kroji ZDA, vsestransko najmočnejša in zato vodilna sila sveta.
Izredne so te volitve zato, ker je vodilna in tradicionalno po številu najmočnejša demokratska stranka v deželi doživela v eni sapi dvoje: nikdar v njeni zgodovini doslej zabeležen tako katastrofalen poraz pri izvolitvi pre-zidenta republike na eni strani, pa istočasno odločilna zmaga nad nasprotno republikansko stranko pri volitvi v kongres (zbornico in senat) na drugi. Ameriško javno mnenje se samo čudi nad nenavadno visokim pojavom ,cepljenja' volivnega glasu pri istem volivcu. Pravijo, da se kaj takega v Ameriki še ni zgodilo. Isti volivec je oddal isvoj glas pri izbiri prezidenta Nixonu, ki je, kot vemo, republikanec, a za svojega kongresnika in senatorja je volil demokrata, torej moža iz stranke, ki je v ostri opoziciji proti Nixonu in republikancem.
Samo po sebi ni to nič posebno nenavadnega, saj je znano, da povprečni ameriški državljan-volivee ni bil nikoii toliko tesno navezan na stranko svoje izbire in privrženosti, da bi v volivni glasovalni kajbici ne pozabil ha svojo stranko inr svoj glas oddal kandidatu
nasprotne stranke, če se mu je zdel boljši in mu je bil tudi človek bolj všeč. Kar pa je to pot izredno, je to, da so se glasovi cepili v tako velikem razmerju: Nixon je dobil' 61%, demokratski kandidat Mc Govern pa le 38% (ostanek so pobrale majhne strančice, ki to pot sploh ne pridejo v poštev), dočim je odstotno število glasov za kongres približno v obratnem razmerju; republikanci z vsemi velikimi denarnimi sredstvi (trdijo, da so volitve pogoltnile nad 60 milijonov dolarjev) niso uspeli kaj prida prekoračiti 40%, demokrati pa so obdržali svojo moč blizu 60% oddanih glasov. Kaj takega se v analih ameriške demokracije še ni dogodilo.
še nekaj je pri teh volitvah izredno, namreč pretirano visoka abstinenca volivcev. Od približno 140 milijonov volivnih upravičencev (od teh je skoraj 30 milijonov mladih volivcev od 81 do 21 let, ki jim je volivna pravica prvič v zgodovini bila priznana s spremembo tozadevnega ustavnega določila), jih je volilo komaj 77 milijonov, torej 55%. To je v ameriški praksi zelo nizek odstotek, ki jasno in nedvoumno kaže, da je marsikateri volivec raje ostal doma, kot da bi šel na volišče in tam oddal' svoj glas za prezidentskega kandidata ene ali druge stranke, ko pa' ne enega ne drugega noče videti prihodnja štiri leta v Beli hiši.
Med tistimi 55 odstotki pa je bilo po časopisnih vesteh precej takih, ki
so mislili, da kljub majhnemu navdušenju za enega ali drugega kandidata (če je navdušenja sploh kaj bilo!) bot dobri patrioti ne smejo ostati doma. šli bo zatorej in glas oddali „manjšemu zlu od dveh“, to je Richardu Nixanu. Rečenica o manjšem zlu se je ponavljala na široko že dolgo pred volilnim dnem. To je značilnost, ki pove, zakaj je bil sedanji prezident ponovno izvoljen s tako veliko večino, ki ji tu pravilo „plaz“ (landslide).
če je vsemu tako, kje so vzroki in razlogi za sedanjo fenomenalno izrednost? To je veliko vprašanje in odgovor nanj bi moral biti zelo obsežen in širok, če bi naj obsegal vsaj glavne in odločilne prvine komaj minulega volivnega boja in nenavadno posebnega izida teh volitev. Poskusil bom nanizati vsaj najvažnejše in jih razčleniti, da bo na ta način slika kar moči jasna. Zanimiva je pa sama po sebi!
Demokrat George McGovem, senator iz južne Dakote, je pokazal svoje predsedniške ambicije že pri prejšnjih volitvah, ko je po usodnem atentatu na Roberta Kennedyja uskočil v volivno borbo. Tačas je njegovo kandidaturo komaj kdo opazil, pomenila ni prav nič. Kolikor je bil pri prejšnjih volitvah' pozen, je bil pri sedanjih zgoden. Ko še o volitvah ni nihče govoril, je že napovedal 'svojo kandidaturo in začel sistematično z volivnimi pripravami skoraj dve leti pred volivnim dnem. Tudi to pot ni zbudil nobenega zanimanja v široki javnosti, časopisi so zgolj beležili zaradi časnikarske dolžnosti, komaj kdo pa je pripisoval kandidatu kak pomen.
Zdi se, da je javno mnenje pozabilo, ali vsaj v ozadje potisnilo, nekaj pomembnega. Na škandalozno potekajoči demokratski konvenciji v Chicagu leta 1968 (nominiran je bil Humphrey) so v zmešnjavi sklenili stranko reorganizirati in posodobiti ter to nalogo poverili Mc Governu s šibko izdelanimi navodili, kako naj se reorganizacija izpelje (sorazmerno naj pride v vodstvo stranke mladina, ženske in črnci). Mc Govern, ki ni slab organizator, je šel hitro na delo in izvedel preosnovo stranke, pri tem pa intenzivno mislil na pomoč novih elementov pri svoje kandidaturi. Polagoma, skoraj neopazno si je ustvaril bazo med mladimi ljudmi, večidel' študenti in dolgolasimi hippiji, ki sestavljajo „novo levico“ in pridigajo kontra-kulturo, potem med ambicioznimi ženskami zlasti iz vrst „lib“ (liberation) gibanja, in nazadnje iz črnskih revolucionarnih skupin, ki 'se borijo za socialni preokret v svojo korist.
Pri primarnih volitvah, ki jim narod ne pripisuje posebnega pomena, se je kmalu začela kazati podpora McGover-novi kandidaturi iz zgoraj opisanih vrst. Začel je bolj in bolj odločilno zmagovati, dokler ni porazil svojih tekmecev tudi v Kaliforniji z najštevilnejšim prebivalstvom. Preden se je sestala konvencija demokratske stranke, je imel zagotovljenih zadosti delegatov, ki so bili po štatutu stranke dolžni zanj glasovati, da je bila njegova nominacija zagotovljena. Na konvencijo meseca julija so prišli v glavnem novi ljudje, mladina, ženske in črni, dvignili so Mc Go-vema na ščit in ga z ogromno večino nominirali za demokratskega predsed-
niškega kandidata. Dotedanji strankin aparat s treznimi, politično treniranimi in preizkušenimi ljudmi je obstal ob strani, konvencije se je udeležil le v zeio skromni meri, pa so še tiste „novi“ deloma izrinili z vodilnih mest v stranki. To je bilo usodno. Stranka se je glede predsedniškega kandidata razcepila in razbila. Temu katastrofalnemu razvoju so postavili krono na glavo s tem, da so na predsedniško mesto te največje in slavne politične organizacije na Mc Governovo zahtevo postavili dotlej politično malo poznano — žensko.
Med nadaljnjimi usodnimi ukrepi kandidata Mc Governa je bila izbira podpredsedniškega kandidata Eagleto-na, ki je zamolčal trikratni zlom živcev v prejšnjih letih in klinično zdravljenje svoje duševne obolelosti, bil na konvenciji izvoljen za kandidata, potem je — zaradi časopisnega odkritja — moral biti zavržen, kar se je zgodilo prvič v ameriški zgodovini. To nesrečno naključje je McGovemu silno škodovalo, ker je Eagletona najprej odločno branil, potem pa svoje mnenje spremenil in ga pustil pasti. Povprečen Amerikanec mu tega ni mogel odpustiti, čeprav krivda dejansko ni zadela McGovema ampak Eagletona, a ljudje so prvega obsojali, češ da v svojih odločbah ni dosleden, drugega pa pomilovali vse do volilnega dne.
Podpredsedniška afera se je viekla celih 14 dni in pogoltnila dva tedna dragocenega časa za kampanjo, preden je bil izvoljen za kandidata zet slavnih Kennedyjev, bivši direktor Peace Corps Siargent ghriver. Ta izbira je bila dobra, a ni mogla popraviti škode.
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30. novembra 1973.
Pomanjkanje zvestobe
Evropa po dveh predsedniških volitvah
Rezultat dveh predsedniških volitev, v ZDA in Zahodni Nemčiji, je bil odločilen za nadaljnji politični in v mnogo-čem tudi družbeni razvoj ne samo omenjenih dveh držav, temveč vsega sveta. Severnoameriške volitve so dale zmago Nixonu, hi si je v svojih prvih štirih letih vi'adanja v Beli hiši začrtal in pripravil smer v zunanji politiki, ki jo bo lahko v sedanjih novih štirih letih utrdil, tako glede odnosov z Zahodno Evropo in NATO, kakor z ostalim nekomunističnim in komunističnim svetom. V Zahodni Nemčiji pa je obdržal vlado v rokah Brandt, ki bo 1'ahko sedaj konsolidiral svojo Ostpolitik in z njo vsekakor novo politično razdobje za vso nekomunistično in komunistično Evropo in preko nje tudi vsega sveta.
Medtem, ko ZDA dokončno urejujejo svoj položaj v Vietnamu, ko so si uredile odnose s Kitajsko in jim je uspelo deloma rešiti vprašanje omejevanja oborožitve z ZSSR, so v Washingtonu tudi ugotavljeli, da ZDA niso več tista vseobsegajoča svetovna velesila izpred dvajsetih let in da celo svobodnega Zahoda ne morejo več tako voditi, kakor so ga doslej.
Svobodna Zahodna Evropa se ie namreč skoro v celoti sprijaznila z dejstvom statusa quo razdeljene Evopa. In če bo napovedana evropska varnostna konferenca tako zaključena, kakor to pričakujejo v Moskvi, potem se bo skrčil tudi dejanski ameriški vojaški vpliv v Zahodni Evropi.
Vsi ti premiki zahtevajo tako od ZIDA kakor od njenih zaveznikov, da si ustvarijo v doglednem času nove de-
Po koncu druge svetovne vojne so bile ZDA najmočnejša država na svetu. Njena moč ni slonela samo na njeni gospodarski sili, temveč tudi na silni vojaški nadmočnosti nad ostalimi velesilami. Danes si v nobeni od teh dveh postavk ZDA ne morejo več jemati izključnega prvenstva.
In medtem, ko so ZDA več ali manj namenoma in premišljeno prilagajale svoje gospodarstvo in svoj vojni aparat novim stvarnostim, pa je Moskva še naprej gradila svojo vojno mornarico in suhozemske sile, pri vsem tem pa se vsepovsod izogibala vojaškega spopada z ZDA tako v jugovzhodni Aziji kakor na Bližnjem vzhodu, istočasno pa si utrjevala svoje postojanke v Vzhodni Evropi. V tej svoji zunanji politiki si Moskva prizedeva, kakor je jasno razvidno, čim bolj izolirati ZDA tudi od Zahodne Evrope, kakor se ji je to deloma posrečilo v Aziji.
Toda ta načrt so Moskvi iz Wa-shingtona zlasti v minulih štirih letih Nixonove vlade v Beli hiši prav iz Wa-shingtona sproti izpodbijali. Medtem ko so ZDA svoje odnose z Zahodnim svetom prilagajale novim stvarnostim, so v Aziji storile vse, da se je Moskvi podirala zunanjepolitična zgradba, ki jo je bil začel graditi še diktator Stalin. Zavezništva med Moskvo in Pekingom praktično ni več, Hanoj lavira med Moskvo in Pekingom, zavezništvo med Arabci 'in Moskvo je samo na papirju.
Že od soočenja ZDA in ZSSR na Kubi leta 1962, ko se je Moskva zbala sprožiti i klearno vojno, je postalo razvidno da zaradi atomskega orožja stare vrste zavezništva in pogodbe niso več rraktične. Medtem, ko velike sile še vedno lahko pomagajo manišim državam in zaveznikom, je postalo tudi jasno, da H ne bodo dovolile, da bi ti zavezniki od njih zahtevali tudi atomsko nodrioro, z vsemi posledicami, ki ii Lhko slediio.
V teči t°P"a dejstva postaja tudi ra-zumllteo vrdno večie zahodnoevropsko načrtno srosnndarsko in politično povezovanje in t"di voia.ška neodvisnost od ZDA. V Zahodni Evropi tudi vedno bolj s-rnljteo vVedaio na vedno notro-teiše hitet-e^atne nostonke med ZDA in ZSSR.
menilo, da se ho tudi ameriška vojaška moč v Zahodni Evroni verietno
Papež Pavel VI. |je nedavno pri sprejemu romarjev med drugim tudi prav posebno poudaril človekovo dolžnost držati dano besedo. Naglasil je obveznost sklenjenega dogovora med posamezniki pa tudi med državami; obljuba mora biti človeku nekaj svetega.
S temi besedami je Pavel VI. pokazal na enega izmed značilnih znakov naše dobe 1— na pomanjkanje zvestobe. Kdo se namreč danes še zvesto drži načel, vere, prepričanja? Kdo je še zvest prisegi ali dani besedi? Koliko je še zvestobe med prijatelji in zlasti med zakonci ?
Na ta vprašanja moramo odgovoriti z ugotovitvijo, da je na svetu vedno manj zvestobe in da je mnogi niti ne smatrajo več za krepost, ampak prej za slabost, za ostanek zaostalosti in predsodkov, ki ovirajo človekovo svobodo in ga zadržujejo, da se ne more svobodno odločiti vsak trenutek za kako novo stvar, za novo idejo, za novo vero ali nevero ali za novo ženo — kakor je pač trenutno razpoloženje in trenutna želja.
Razumljiva posledica takih nazorov je, da postaja življenje vedno bolj nečloveško, da so se silno razbohotila nasilna dejanja, da je zavladala obča negotovost, kajti nihče več nikomur ne zaupa: državljan ne zaupa svoji vladi, vlada pa ne državljanom, podjetnik ne zaupa delavcu, delavec pa ne podjetniku, vernik ne zaupa duhovniku, duhovnik pa ne verniku, prijatelj ne zaupa prijatelju in mož in žena ne zaupata več drug drugemu, čeprav sta si ob sklenitvi zakonske zveze prisegla trajno medsebojno zvestobo. Prav to vedno pogostejše prelamljanje zakonske zve-
rializem mnogih zakoncev, ki skušajo svojo nezvesobo opravičevati z lepimi frazami o neskladju značajev, o pravici do sreče in ljubezni, ki je pa v zakonu niso našli in pod., uničujeta osnovno celico človeške družbe — družino. Ni potrebno posebej naglašati, kakšno vzgojo imajo otroci (če jih je kaj) v ta-
Novi dogodki iso se odvijali zadnje dni v boju, ki ga koroški Slovenci vodijo za svoje pravice. Tako se je naredil tudi še pozitiven korak, kar se tiče komisije, ki jo je ustanovil zvezni kancler Kreisky na pobudo Avstriiske liudske stranke- Ta komisija naj bi skušala najti „rešitev“ problema dvojezičnih napisov na Koroškem.
Razne politične ¡stranke so v komisijo že imenovale svbje zjnstopnlike j Znano ie menda tudi že število ekspertov, ki bodo delovali v tej komisiji.
zmanjšala po zaključku varnostne konference, ki bo formalno priznala ideološko razmejitev evropskega kontinenta, se v zahodnoevropskih prestolnicah pripravljajo tudi na svojo ureditev vo • jaških odnosov z ZSSR. Te odnose nameravajo postaviti na temelj skupne, anglo-francoske atomske sile, naperjene v vojaškem oziru proti Moskvi, v političnem pa proti Washingtonu; proti Washingtonu v tem smislu, da ga bo obdržala v sklopu NATO, ki se vedno hitreje spreminja iz vojaške v izključno politično poveljstvo zahodnoevropskega in severnoameriškega kontinenta.
V tej Evropi novo nastajajočih stvarnosti, •ostaja Jugoslavija in z njo Slovenija trenutno še na po svoje izbranem stališču. Morda v najkrajšem času ji bodo razmere ali pa naravnost iz Moskve narekovali prilagoditev novim stvarnostim, ki za narode, ki jo tvorijo, vsekakor niso rožnate. Zgodovinska krivda jugoslovanskih in posebej za Slovenijo slovenskih komunistov je, da slovenskemu narodu od konca druge svetovne vojne ne pustijo, da bi si sam koval’ svojo notranje in zunanjepolitično usodo.
kih družinah. Stari Rim je propadel, ko je zaradi splošne nezvestobe in nemorale propadla družina. Si tem je bila uničena trdna osnova države in „bar-bari‘‘ — moralno zdravi, čeprav z manjšo civilizacijo kot so jo imeli Rimljani — so zasedli večino rimskega imperija.
Predsednik Združenih držav Nixon je v nekem svojem govoru dejal, da so v nekem oziru današnji časi podobni časom ob propadu Rimu; nemorala, nasilje in nezvestoba zavzemajo vedno večji obseg.
Kaj pomeni za državo nezvesti vojak, nezvesti uradnik, nezvesti delavec? Samo zvesti vojak bo branil svojo domovino, nezvesti bo dezertiral. V Združenih državah je zbežalo nad 20.000 vojaških obveznikov v Kanado, da so se s tem izognili vojaški službi, in mnogo jih je zbežalo tudi v druge države. Gotovo je Nixon mislil tudi na te dezerterje, ko je govoril o pomanjkanju zvestobe v današnjem času.
Zvestoba je potrebna tudi v gospodarskem življenju, v podjetju: delavec mora zvesto opravljati svoje delo, podjetnik pa mora delavcu zvesto nuditi plačo in sploh vse, kar delavcu gre po zakonih in po pogodbi ki sta jo sklenila. Kršenje te zvestobe uničuie gospodarski in socialni red v državi.
Kaj pomaga ves tehnični napredek in vsa moderna civilizacija, če pa propadajo duhovni temelji družbe. In prav zvestoba, držanje dane besede, izpolnje vanje obljube spadajo med tiste temelje, ki so nujno potrebni za obstoj in napredek človeške družbe, če te kreposti ne bodo znova zavladale med nami, bomo deležni usode rimskega imperija, * V
Tudi za nas Slovence -—■ tako za one v domovini kot za nas v zdomstvu —■ velja, da se bomo ohranili in tudi napredovali le, če bomo gradili svoje narodno in zasebno življenje na trdnih duhovnih temeljih, med katere spada zlasti zvestoba.
Srn
Obe centralni organizaciji šta prav tako že sklepali o svojih zastopnikih v komisiji. Narodni svet koroških Slovencev bo zastopal podpredsednik dr. Reginald Vospernik, Zvezo slovenskih organizacij pa predsednik dr. Franc Zwittpr. (Namestnika: dipl. jur. Filip Warasch in dr. Pavle Apovnik). Ne bodo pa Slovenci govorili z vsakim, predvsem ne z zastopniniki organizacij, katerih cilj vsekakor ni zaščita slovenske manjšine na Koroškem.
V pismu kanclerju sta slovenski organizaciji ugotovili, da se razgovorov ne bosta udeležili, če bo tja povabljen tudi Kärntner Heimatdienst, ali katera koli vanj vključena organizacija. Za koroške Slovence je jasno, da moreta biti eri pogovorih o izpolnitvi obveznosti člena 7 avstrijske državne po-pridb® i^Mjučno samo vlada (ali stranke. ki so nosilke vlade) in pa prizadeta manjšina.
Za Slovence je nesprejemljiva teza 'Ljudske stranke in njenega glasila „Volkszeitung“, da se je treba vsesti za mizo s tako imenovanimi „windi-scharii“. Ne bodo dopustili, da bodo odločali v realizaciji državne pogodbe tisti ljudje, ki se hočejo asimilirati, ali še bolje povedano: janičarii, ki ho-čeio ponemčevati druge.
Je pa Heimatdienst za koroške Slovence nespreiemljiv zaradi svojih protislovenskih načel in zlasti zaradi protislovenskih deianj. Kot je zadnje dni objavil koroški list Naš tednik, Slovenci Heima+diensta obtožujejo:
Da je že takoj po državni pogodbi sklenil na svojem zasedanju v Maria Trostu pri Gradcu porušiti dvojezično šolstvo (kar mu je tudi uspelo),
da je bil eden glavnih organiza-
Koroški Slovenci v vladni komisiji
„ALI MI, ALI „HEIMATDIENST“
Un dilema para Allende
La crisis chilena que en octubre conoció un paroxismo de tensión con la huelga general de los transportes por carretera, de los comerciantes y de varias profesiones liberales, se ha súbitamente apaciguado una vez que tres militares de elevado rango han ocupado tres puestos ministeriales en el nuevo gobierno.
Esta concesión otorgada por Allende a una oposición consciente de su fuerza ha permitido volver a la paz civil', pero el problema número 1 de Chile en hoy día la consulta electoral de marzo, í'a que dirá quién es mayoritario en el país, si la oposición o el gobierno.
Las pérdidas constantes dei' gobierno respecto a sus posiciones anteribres en las que no disponía de la mayoría—• parecen indicar que la oposoción deberá normalmente vencer en las próximas elecciones, a condición desde luego que re verifiquen en condiciones democráticas, sin presiones ni fraudes.
Preocupados en apoyar la legalidad y deseosos de mantener i’a paz civil, lo,s militares han aceptado jugar el papel de árbitros para temporizar. Pero esta solución no es valedera a largo plazo. Cuando el pueblo haya hablado, Allende deberá inclinarse, es decir, irse o renunciar a aplicar un programa revolucionario rechazado por el país.
LOV NA BOGATAŠE KV ŠTETJE KOMUNISTOV
V zvezi s čistko v politični partiji v Jugoslaviji so stopili na dan najrazličnejši problemi. Med temi je tudi vprašanje kričečih socialnih razlik. Nekateri partijski veljaki in državni funkcionarji so prišli do tolikšnega premoženja, da jih mirne duše prištevamo med prave kapitaliste. Imeli so naložene tuje valute v domačih in tujih bankah, živijo v razkošju in luksuzu. Tega vprašanja so se doslej dotikali ie mimogrede, v zvezi s čistko je pa izbruhnilo na dan.
Seznami najbogatejših Slovencev
Tako so bili tudi v .Sloveniji objavljeni seznami najbogatejših Slovenčev, kar je zelo razgibalo debato o teh bogataših. Presenetljivo je bilo, da jih je vzel v obrambo najprej reakcionarni Bledu dejal: „Veliko govoric je tudi v zadnjem času povzročila objava tako imenovanih najbogatejših Slovencev. Prav gotovo nima nihče ničesar proti temu, da se objavljajo tisti, ki največ zaslužijo. Končno je to praksa tudi v drugih deželah. Toda tisto, kar je obsojanja vredno, je predvsem senzacionalističen način prikazovanja, pa tudi krivično vrednotenje njihovega položaja in vzbujanje suma, da so denar dobili neupravičeno. Res je nemogoče poenostavljati, da so vsi, ki so na spisku prijaviteljev visokih osebnih dohodkov, tudi družbeni škodljivci. Če spoštujemo načelo, vsakomur po njegovem delu, če pri tem spoštujemo tudi pravilo, da bo]iše delo zasluži boljše plačilo, če želimo, da delovni ljudie čimveč dajejo •skupnosti, priiavijo dohodek in zanj plačajo davek, potem je to poštena igra in možato ponašanja. Če pa se ves na tak način objavljeni spisek povezuje s pismom komunistom, z bojem proti pridobivanju dohodka brez dela. z bojem proti nridobivaniu dohodka, ki ni v sorazmerju z vloženim delom, z bojem proti izigravanju predpisov, potem to pomeni uštvariati negotovost' pri dobronamernih ljudeh in jim lepiti negativen predznak, celotno akcijo boja rrori resničnim škodljivcem pa zavreti.“
Kljub tem ugotovitvam Janeza Vipotnika vlada glede tega vprašanja v javnosti zmeda. Nekateri so mn°nia,
tor jev in nosilcev zloglasnega „Schul-streika“ 1958,
da je pri ljudskem štetju 1961 v posebnem letaku označil vse tiste ljudi za politično sumljive, ki vpišejio kot pogovorni jezik „slovensko“,
da je v številnih publikacijah hujskal proti slovenskim duhovnikom !n učiteljem,
da je zahteval v oktobrski številki „Ruf der Heimat“ 1970 genocid koroških Slovencev,
da je vzel zakon v minimalnih dvojezičnih napisih 1972 kot pinvod za nadaljno teroriziranje |Slovencev v oblki referenduma o ugotavljanju manjšine.
Zato pa so si tudi koroški Slovenci glede svojega sodelovanja v omenjeni komisiji postavili gesio: „Mi ali ‘Hei-matdienst’
da je krivično objavljanje- seznamov bogatašev, ker so prišla v javnost imena tistih, ki so svoje premoženje napovedali in pošteno plačevali davke, pri tem pa so mnogi prekomerno obogateli in je njihovo premoženje skrito. Drugi so mnenja, da je krivično med bogataše šteti znanstvenike in iznajditelje, ki imajo prijavljene različne patente in dobivajo od njih lepe dohodke. Na dolgo se razpravlja tudi na tem, da je krivična obogatitev posledica „škodljivega vpliva tehnokratov“ in „korum-piranega liberalizma“.
Nihče pa doslej še ni jasno povedal, do kam je bogatenje upravičeno in kje začne neupravičeno bogatenje. Zato je predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije v ponedeljek 13. novembra postavila zahtevo, da se „čimpreje“ ugoto-mifeja 'hrvaske^ImmunisHche strank e pa smatra, da je „i:ov na nove bogataše“ zavzel že tolikšen obseg, da je podoben „maotetičnim“ metodam.
Nobenega dvoma ni, da bodo seda-nij reakcionarni vodniki komunistične partiie zavzeli drugačen kriterij glede novih bogatašev, če so pristaši reakcionarnih komunistov, kakor do tistih, ki so bili doslej pometani iz partijskih ali unravnih položajev. V nasprofnera slučaju bi morali samega Tita označiti kot nrtetaša „korumniranega liberalizma “. č° bi upoštevali njegov luksuz in uremoženje.
Koliko je komunistov v Sloveniji?
Komunisti v Sloveniji bi radi pre-šteri svoie vrste, da bi tako ocenjevali številčno moč partije. Popis bodo izvedli v začetku Rta 1973 in pravijo, da to ,.ne more in ne sme biti Te administrativno opravilo, marveč politično delan 'e. ki naj podpre prizadevanja za utrditev vrst Zveze komunistov“. Značilno je. da so na seji sekretarja CK ZKS sklenili, da bo štetje tudi priložnost „za pogovor z vsakim članom Z KS“. Prj tem pa vidijo tudi možnost, da bodo ne le neaktivne člane, amnak t-di tiste. ..ki so navzkriž s politiko ZKJ“ kratko malo zbrisali s seznamov. Tud; razvoj tega vprašanja, koliko je. pravzaprav komunistov, bo zanimivo.
M. P.
Goriška in Primorska
IMENOVANJA ZA DUŠNOPASTIRSKO SREDIŠČE
O pravkar ustanovljenem „Slovenskem dušnopastirskem središču“ v Gorici smo v našem listu že poročali. Da pa bi to središče postalo živa resničnost, je goriški nadškof msgr. Peter Cocolin z novim dekretom imenoval dušnega pastirja in mu v pomoč dodelil tudi pomočnika. V dekretu so tudi omenjene naloge in načini, kako naj se odvija dušno pastirstvo v okviru središča.
S tem dekretom je bil imenovan za dušnega pastirja Slovenskega duš-n^nastirskega središča v Gorici msgr. Franc Močnik, za pomočnika pa ma j- dodeljen g. Jože Markuža.
Y nedeljo, 26. novembra, obJ7 v Slovenski hiši
Proslava Kristusa Kralja
praznična sv. masa,
proslava z govoroma g. Rudolfa Smersuja in g. Milana Magistra ter recitacijski prizor deklet in fantov v izvedbi g. Stanka Jerebiča.
Slovenci v Argentini
(Nadaljevanje s 5. str.)
Vsi njihovi nastopi z deklamacijami, recitacijami, petjem in prizorčki so bili povezani v prisrčen šopek, nabran iz naše lepe slovenske besede m mehke
melodije.	.	,.
Z živahnim doživljanjem so_ odpeli vrsto otroških pesmic in rL njimi ogreli srca vsem navzočim, mamicam pa ota-jali srce in orosili oči, ko so odpeli zadnjo kitico pesmi „Sprejmi čestitke od nas“ z besedami: Rožic nabrali smo ti v šopke zvezali jih vsi. Sprejmi te rožice, mamica; sprejmi te rož’ce od nasi — in se z odra spustili v dvorano vsak k svoji mamici s šopkom rožic, v katerega je' pa bil vpleten tudi duhovni šopek molitvic in žrtvic, nabran z vso vnemo in v vsej skrivnosti v teku prejšnjih tednov.
Splošno je po predstavi vladalo med udeleženci mnenje, da tako lepo in čisto in pravilno, pa brez težkoč v izgovarjavi naši mali še doslej niso nastopili. Priznanje našemu učiteljskemu zboru in pa zahvala Bogu za blagoslov in milost, s katero plačuje ta trud!
Po nastopih so bile mamice postrežene s sladkim prigrizkom in čajem, Vir -¡im je pripravil šolski odbor z učiteljskim zborom. Seveda ^ je smel na . i o .niK seči tudi očka, če se mu je zahotelo!
SAN MARTIN
Predavanje dr. Rudolfa Hanželiča na rediteljskem sestanku dne 18. novembra je bii za starše sanmartinskega p odročja izreden dogodek. Predavatelj je navzočim številnim materam in očetom na jasen način prikazal sliko otrokovega razvoja od rojstva naprej v posameznih otroških obdobjih. Pokazal pa je tudi na številnih zgledih, kakšni naj bodo vzgojni ukrepi staršev v tem razvoju. Zlasti je poudaril pomen veselja in ljubezni za otrokov razvoj ter pomen zaposlitve otrok doma, da se tako navežejo na družino in ne iščejo veselja in zaposlitve izven doma. Posebej ie poudaril važnost vzgoje v otrokovi pubertetni dobi. — Navzoči, ki so^ z velikim zanimanjem sledili tem izvajanjem, so predavatelju ob sklepu predavanja nagradili s krepkim ploskanjem v hvaležno priznanje za obilico dragocenih napotkov za vzgojo svojih otrok. — Predsednik šolskega odbora g. Vla-■ dimir Voršič se je predavatelju toplo zahvalil za tehtne besede.
Skioptično predavanje o lepotah Slovenije ge. Marije Zorec Sušnikove in prof. Francija Sušnika je bilo v nedeljo, 19. novembra, v prostorih Slovenskega doma ob lepi udeležbi rojakov. Predavatelja sta pokazala mnogo lepih barvnih slik iz vseh delov Slovenije, ki sta je v letošnjem letu prehodila in prevozila. Starejši rojaki so ob teh slikah
obujali spomine na domovino, mlajši pa so glasno izražali svoje mnenje, kako lepa je Slovenija. — Po končanem prikazu se je predavateljema lepo zahvalil kulturni referent g. Stanko Oberžan.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo 24. novembra v Slovenski hiši.
Učiteljska seja ŠOZS bo 29. novembra ob 20. Vsi učitelji lepo vabljeni!
Kolonija. Ta teden je še čas za prijavo za šolsko kolonija v Cordobi. Stroški kolonije znašajo 22.500 pesov zaradi podražitve vožnje.
Svet. 7. decembra bo medorganiza-cijski svet ob 20 v Slovenski hiši.
XII. kulturni večer SKA bo v soboto, 2. decembra, ob 8 zvečer v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu, in sicer bo razstava najnovejših del akad. slikarke Bare Remec pod naslovom Argentinski sever in jug, indijanski motivi iz Tilcare in iz Neuquena. Razstava bo odprta ves teden od 6 do 8 zvečer. Zaključek bo v nedeljo, 10. dec., ob 12.
Za dobro voljo
NAJPREJ SORODNIKI
Eno izmed ljubljanskih premestij, pa ne povem katero. Okolje skorajda vaško.
Sami oni gospod župnik jo mahnejo na špancir in — glej ga šmenta! — tam v jarku ob železniški progi leži povožen osel, ka-li? ,
Res, leži. Oče župnik pa naravnost na policijo.
„Takole je, gospod komandir. Osel leži za progo, odstraniti ga bo treba.“
„Pokopljite ga. Ali ga boste cerkveno so se pošalili z župnikom. Ta pa jim ni ostal dolžan.
. . „še. ne vem,“ je odvrnil, „to bodo odločili drugi. Jaz sem le obvestil Oo-rodnike.“
(P. S-: Dogodek je resničen.)
O 15 V E S T I J. A
ČETRTEK, 23. novembra 1972:
V	Slovenski hiši ob 16.30 zanimivo predavanje Pavla Fajdige o prihodnjih argentinskih volitvah na sestanku Zveze žena in mater.
SOBOTA, 25. novembra 1972:
Koncert v Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30.
NEDELJA, 26. novembra 1972:
Nedelja Kristusa Kralja, proslava praznika in spomin slovenskih katoliških shodov.
V	Našem domu v San Justu 4. vele-tombola. Začetek ob 17.
NEDELJA, 3. decembra 1972:
Prvo sveto »bhajilo slovenskih otrok ob 9.30 v Slovenski hiši.
Dan Slovenske vasi ob 20-letnici društvenega delovanja.
V	Zavetišču škofa Rožmana ob 11 sv. maša, nato skupno kosilo in Miklavžev , štant.
V	Carapaehayu zaključna šolska prireditev ob 18. Potem prihod sv. Miklavža. (INjegov tajnik uraduje v Domu od treh popoldne.)
ŠPORT
Andrej Grohar je v kategoriji mladincev prejšnjo nedeljo, 19. t. m., na lahkoatletskem turnirju „Alberto Triul-zi“ postavil nov metropolitanski rekord v skoku s palico. S skokom 322 cm je za en centimeter izboljšal rekord J. Urvo-la iz leta 1966. Njegov rezultat je po mnenju športnih strokovnjakov najboljši dosežek na tem turnirju.
Sloverhka šahovska reprezentanca je v Pragi igrala neodločeno 10:10 z reprezentanco ,B“ ČSSR,_ ki pa je bi n zelo močna, saj so v njej nastopili kar štirje olimpijci, ki so na skopski olim-piadi zasedli peto mesto. .Slovensko-reprezentanco so sestavljali Parma, Puc, Musil, Z. Kržišnik, Bajec, Barle, Kerna?, Halik in članici Praznikova in Ukmarjeva.
Po dvoboju v Pragi je reprezentanca igrala še v Moravski Ostravi ter zmagala z 8,5:7.5. Ker so morali štirje Igralci domov, sta tam igrala vodja po-tovania velemojster Vasja Pirc in kape-tan ekipe mojster Preinfalk.
Statistiki so imeli po .olimpijskih igrah kar veliko dela. Poleg številnih svetovnih in olimpijskih rekordov so izračunali, da j'e bilo postavljenih kar S13 državnih rekordov samo v plavanju iz 36 držav. >Na prvem mestu z novimi rekordi v plavanju je NDR s 35, slede ZDA s 29, ZRN s 24, Avstralija in Kanada po 20,^švedska 19, Madžarska 17, Japonska in Anglija po 15, Sovjetska zveza pa 14. Za Jugoslavijo je postavil edina dva rekorda Nenad Miloš na 100 ir, 200 m hrbtno.
V
j ZA BOŽIC
■
| Kupujte samo SLOVENSKE BOŽIČNE KARTICE ■
■
■
Izdala jih je v prekrasnih odtisih z reliefov naših umetnikov Milana Volovska in Franceta Ahčina ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN
■
ŽENA. čisti dobiček je namenjen potrebnim rojakom. Cene izredno
■
! zmerne.
Dobite jih v Dušnopastirski pisarni, ter pri odbornicah po Domovih.
V nedeljo, 26. novembra 1972
4. veletombola v Našem domu v San Justu
Za lanskoletno tombolo dobitkov nismo objavili. Tudi letos jih še nismo. Vsakdo pa bo osupnil, ko bo zvedel za njih mikavnost in vrednost, ki se suče blizu dveh milijonov pesov.
Začetek ob 17 oh vsakem vremenu.
Tablice po dva nova pesa.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
LUKY
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 -1197
Podružnice
~ U	Avda. 25 de Mayo 136
CALOS SPEGAZZINI
Almafuerte 3230 SAN JUSTO
Električni aparati Volvo — Yelmo
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall.
Slovenski pevski zbor Gallus poje v nedeljo, 26. t- m., ob 9.30 pri sv. maši v Canalu 11.
Zveza slovenskih mater in žena prosi slovenske družine, naj si rezervirajo nedeljo, 17. decembra, za obisk v La-nusu, kjer nam za ta dan pripravljajo pravo slovensko božično vzdušje. Veb-Ijene družine z otroki Ostajajmo zvesti svojim tradieijam!
Zveza slovenskih mater in žena naproša^ vse gospe in dekleta, naj se v p-omoč pogrebnim zavzamejo za prodajo izvirnih slovenskih božičnih kartic. Naročite in prevzamete jih lahko pri gospeh odbornicah, po Domovih in v Dušnopastirski pisarni. Cene izredno ugodne.
Šola F. Balantiča E
m	°
v San Justu
E	|
Sobota, 2. decembra ob 10:	!
: - :
: ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA *
E	:
■ Nedelja, 3. decembra ob 18:
:	s
:	Pravljična igra v treh dejanjih 5
■
E Wti pastirja do cesarja S
Lepo vabljeni! E
ES10VENIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo j Argentino 1 Central (B) j	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
JAVNI NOTAP
FRANCISCO BAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionske pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
H
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK j
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C.	José E. Uriburu 285, Cap. Fed E
a
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto E od 17 do 20
j SLOV. PRISTAVA V CASTELARJU
■
■
■
■	Sobota, 2. decembra ob 20 30
PRIJATELJSKA-VEČERJA
j združena s prihodom sv. Miklavža j in z obdaritvijo vseh udeležencev:
a
■	nedelja, 3. decembra ob 17
E	ZAKLJUČEK ŠOLE
■
| na Pristavi in zvečer prihod sv. Miklavža za otroke.
■
■
j nedelja, 17. decembra ob 19: KONCERT
: Slovenskih mladenk iz Castelarja.
Lepo vabljeni!



■■■■■■■■■■■■■■■
Spet gradimo! - Pridite pogledat!
V nedeljo, 3. dfecesa&ra, prirejamo“
PRIJATELJSKI SESTANEK V ZAVETIŠČU DR. GREGORIJA ROŽMANA
Pričeli bomo ob 11 s sv. mašo za pokojna člana Musarja in Verčona. Po maši je kosilo, Zveza slovenskih mater in žena bo pa postavila svoj že tradicionalni Miklavžev štant. Vabljeni vsi, ki čutite potrebo te ustanove.
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
naznanja naslednje svoje prireditve:
sobota, 25. novembra: ob 19.30 pevski koncert; sobota, 2. decembra: sklep šole in miklavževanje; sobota, 23. decembra: božičnica; nedelja, 24. decembra: redni občni zbor; nedelja, 31. decembra: silvestrovanje e Planiko.
Potujete v RIM - Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel BLED
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
in Hotel DANIELA
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
KINTA SLOGA - SEZONA 1972/73 od 26. 11. 1972 do 18. 3. 1973
Vstopnina: Ob nedeljah, sobotah in praznikih $ 6.—
Ob delavnikih $ 4.—, sezonska vstopnica $ 60,—
Otroci članov do izpolnjenega 14- leta zastenj.
Mladina od 15. do izpolnjenega 18. leta polovična.
Kinta bo odprta vse dni v tednu od 9 do 21, razen ob petkih, ko bo zaprta zavoljo čiščenja.
Vstop na kinto je dovoljen SAMO članom Kreditne zadruge „S. L. O. G. A.“ z o. z. in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni ali pri vstopu na kinto za $ 2.— Prosimo, da to upoštevate in ne vabite na kinto ljudi, ki niso člani zadruge.
MARIBOR — Na pevskem festivalu „Naša pesem 72“ je nastopilo 21 zborov iz vse Slovenije. Festival je bil končan 15. oktobra, zlato plaketo mesta Maribora so po odločitvi ocenjevalne komisije prejeli mešani pevski zbor Svoboda iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja, moški pevski zbor „Slavo Klavora“ iz Maribora pod vodstvom Jožeta Gregorca, komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Marko Munih. Srebrne plakete je prejelo 9 zborov, bronaste pa pet.
LJUBLJANA — Kot osrednjo prireditev v okviru mednarodnega leta knjige so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču organizirali knjižnji sejem. Selem je trajal od 10. do 17. novembra, 16 slovenskih založb pa je sodelovalo s svojimi knjigami, revijami in gramofonskimi ploščami, ki so jih izdali v zadnjih treh letih. Na sejmu sta bila razstavni in prodajni del, poleg tega pa so priredili več kulturnih večerov in predavanj. Vse knjige, razen šolskih, so prodajali z 10 odstotnim popustom.
NOVO MESTO — Ob deseti obletnici smrti slikarja Vladimirja Lamuta so v Dolenjski galeriji 26. okobra odprli retrospektivno razsavo, na kateri je bile 70 del —■ akvarelov, gvašev, olj, risb in grafik. Katalog, ki so ga izdali o» tej priliki, je obsegal poleg 73 strani dolge monografije tudi 44 reprodukcij in bibliografske podatke. Razstavo in katalog je pripravil umetnostni zgodovinar Milček Komelj, uvodne besede na otvoritvi pa je imel prof. Marjan Tršar.
LJUBLJANA — Onkološki institut je dobil nove prostore v prenovljeni nekdanji interni kliniki na Zaloški cesti, kamor so 25. oktobra preselili 120 bolnikov. Kljub temu pa bo še vedno onkološki inštitut pod tremi strehami; V dosedanji glavni stavbi inštituta za rakaste bolnike v stari šempeterski vojašnici bo še vedno ostalo 90 bolnikov, 120 jih je v poslopju stare gluhonemnice, v novih prostorih pa' 120.
BUČKOVCI — V tem kraju v Slovenskih goricah so popolnoma obnovili šolo, ki je stara že 'sto let. Ob tej priliki so v šoli odprli zanimivo razstavo leposlovne in strokovne literature, katere avtorji so rojaki iz tega okoliša: Peter Dajnko, Anton Krempl, Stanko Vraz, Radoslav Razlag, Karel Grossman, Anton Slodnjak in Ksaver Meško. * V
¡x SBcwct^gjc
KRANJ — V mestni hiši je kranjsko numizmatično društvo pripravilo razstavo habsburških kovancev, ki so bili plačilno sredstvo na Slovenskem med leti 1520 do 1918. Razstavljalci so pripravili zanimive eksponate iz kovnic, ki so bile v Celovcu, št. Vidu ob Glini in Gradcu.
LJUBLJANA — .Dr. Slavko Kre-menšek je v založbi Mladinska knjiga izdal obširno monografsko študijo „Slovensko študentovsko gibanje 1919— 1941“. Študija obsega 500 strani z mnogimi fotografskimi in falcsimilnimi dokumenti in več kot 200 imen v kazalu. Knjiga se dotika študentovskega delovanja vseh političnih smeri med obema vojnama.
Umrli so od 16. 10. do 25. 10. 1972:
LJUBLJANA — Ivan Brence; Marija Berdnik, 85; Julijana Blaž roj. Paternoster; Franc Černe, plesk. mojst; Draga Čuden r. Juvane; Terezija Fuks r. Kulovec; Karolina Golob r. Jereb; Ana Hribar r. Mihelič; Zdenko Juhart, železn. (prom. nesreča); Frančiška Jarm; Terezija Korenčan r. Rožmanee; Viktor Kumer; Milka Kumar; Rado Lenard, 88; Metoda Likar r. Vrančič; Milan Melik; Stanislava Matjašič; Jo-sipina Mervič; Angelca Maček; Jože Odar, up. krojač; Jakob Pivk; Viktor Pirjevec, žel. upok.; Kristijan Pandelj; Tine Robida, prof. zgodovinar; Draga Raulekar; Janez Smole; Ljudmila Šinkovec; Marija Vrhovec r. Slevec, 74; Lojze Vrhovec; Roza Zgaga; Marija Žagar; Peter Žlogar.
RAZNI KRAJI — Franc Boben, Celje; Jožefa Bozovičar, Žalec; Terezija Borštnar r. Zakrajšek, 82, Novo mesto; Janez Črnologar, žel. upok., 100, Škofljica; Elizabeta črnko r. Velel, Sp. Pirniče; Marija Dernovšek r. Komar, Sevnica; Fani Debelak r. Cizej, Slovenj Gradec; Franjo Erjavec, Celje; Franc Fojkar, mizar, Škofja Loka; Jože Gc7> šič, b. trgovec in gostilničar, Ponova vas; Edvard Gajšek, Celje; Marijan Grilj, Sp. Hrušica; Karl Hutter, 78, Ko jer; France Klemenčič, Suhor; Jože Kraljič, Ig; Janez Kompare, 90, Kran.,; Milica Kust r. Pistotnik, Dol pri Hrastniku; Mimica Krilc, Mostec; Zdravko Klamše Nazarje; Maks Klanšar, Trbovlje; Marija Kompare r. Rekar, Kazlje; Franc Leskovšek, Kozje; Elza Lajovic r. Roglič, Litija; Mirko Lavrič, Trbovlje; Angela Mehak, r. Zidar, Metlika; Ela Napotnik, Šoštanj; Miloš Lebič, 80, Brežice; Jakob Podboj, Postojna; Herman Potočnik, 45, Medvode; Franc Pokorn, Mlinše; Marta Potrpin r. Kovač, Hrastnik; Jože Privošnik, 75, Gornja vas; Ivan Potekal, 81, Celje; Zora Pergar r. Košmerl, Radeče; Franc Furkact, Turjak; Terezija Rozman r. Šramelj, Boh. Bistrica; Kristina Šumka, Ljutomer; Zvonko Turkovič, Trbovlje; Ana Vrviščar, 84, Radoviča pri Metliki; Jože Velkavrh, Tomačevo; Štefan Weiss, Črnomelj; Frančiška Zakrajšek r. Kuš-nar, Podtabor; Mihael Zrimšek, 71, Bizovik; dr. Zvonko Zemljič, veterinar 'n Majstrov borec, 88, Maribor.
Praznik v Slovenski vasi
Slavnostni večer Društva Slovenska vas
V soboto, 18. novembra so se rojaki zbrali v Hladnikovem domu za pogrnjenimi mizami. Slovesni večer je obsegal trojni program: srebrni jubilej mašništva duhovnega vodje g. Janeza Petka, CM; dalje življenjski jubileji članov, ki so v tem letu dopolnili 50 alk 60 ali 70 ali 75 leto; tretja točka je bil slovesen sprejem v članstvo tiste mladine, ki je sedaj osemnajstletna.
Predsednik društva Stane Mehle je najprej pozdravil srebmomašnika. čestitkam je pridružil izraze hvaležnosti, saj je g. Petek skozi ves čas svojega bivanja v Slovenski vasi društveni m duhovni vodja in vnet sodelavec! Voščila za življenjski jubilej so bila naslovljena sledečim petdesetletnikom Jožetu Čampi, Tonetu Goršetu, ge. Milki Mikličevi, Martinu Mikliču in ge. Lojzki Rozmanovi; šestdesetletnikom Tinetu Groharju, Janezu Kocjančiču in Henriku So solu; sedemdesetletniku Francu Rotu in petinsedemdesetletnikom Antonu Drakslerju, Francu Grbcu in Lojzetu Macarolu. Osemnajstletnikom je bila izrečena dobrodošlica.
Srebrnomašnik je v svojem odgovoru poudaril, da društvo za skupnost veliko pomeni. Zastopnik mladine, predsednik FO je v nagovoru tudi čestital srebrnomašniku kot duhovnemu vodju mladine, osemnajstletnike pa je navduševal, naj pri društvu sedaj radi prevzemajo tudi dolžnosti.
Nato je mešani zbor pod vodstvom Ivana Meleta zapel štiri pesmi, Ivanka Drakslerjeva pa je povedala priložnostno deklamacijo in izročila slovenski šopek v imenu slovenske ljudske šole, nakar je otroški zbor pod vodstvom ge. Zdenke Janove zapel dve pesmi.
Ostali del večera je potekel ob pri-jetnejn kramljanju.
Srebrna maša in žegnanje
Trinajsta obletnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice je letos sovpadla s prebrnomašnim jubilejem g. Janeza Petka CM. Ob poldesetih je bila slovesna koncelebrirana maša. Vodil jo je sre-brnom.ašnik ob somaševanju gg. dela-gata msgr. Antona Oreharja, vikarja Andreja Prebila CM in prefekta Francija Urbanija. Srefomomašno pridigo o pomenu duhovništva je imel delegat msgr. Anton Orehar.
Družinsko kosilo je zbralo vaščane in številne goste.
Delegat msgr. Anton Orehar in vikar Andrej Prebil sta imela nagovor na srebmomašnika. Tudi srebmoma-šnik je spregovoril in se za vse zahvalil. V' prijetnem razgovoru je mirni čas do treh, ko so bile v cerkvi slovesne pete litanije z blagoslovom.
Sklepna prireditev misijonskega zavoda
Ob štirih popoldne 19. novembra in še v sklopu prireditev .za žegnanje se je začela sklepna prireditev slovenskega misijonskega zavoda. Udeležili so se starši gojencev in mnogi prijatelji ter napolnili vikarijsko dvorano. Napovedovalec Janko Glinšek je vse pozdravil. Nato je Branko Jan zaigral Schubertov valček. Napovedovalec je potem podal poročilo o delu zavoda: o šolskih uspehih, verskomoralni vzgoji, športu, ki je napredoval v tem, da so nogometne tekme lepe; —- tudi odbojka se je priljubila in ping-pong se je obnesel; srečolov, znamke, stara šara in darovi so omogočili da je misijonski krožek
Sedma obletnica Slovenskega doma v Berazategui
Letošnjo, sedmo obletnico blagoslovitve, je Slovenski dom v Berazategui proslavljal pod geslom: Ti, ki iščeš srce, v Berazateguiju te čaka.
Res, tudi krasen sončni nedeljski dan je pripomogel, da je slavje poteklo v lepem in prisrčnem vzdušju, na prijetnem vrtu berazateškega Slovenskega doma.
Slavnost se je dopoldne pričela s prižigom plamenice, ob kateri sta za-vihrali argentinska in slovenska zastava, ob zvokih argentinske in slovenske narodne himne. Sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar, s čemer je bil dopoldanski del programa izčrpan.
Sledilo je dobro in obilno kosilo v senci košatega drevja v prijetnem razgovoru med rojaki, ki šo v vedno večjem številu prihajali na slovesnost.
Popoldanski program je začel Jože Korošec s. pozdravom gostov, ki so medtem napolnili prostoren vrt. Ob tej priliki se je tudi zahvalil g. Lavrenčiču za podarjeno veliko „parillo“, ki je vzbujala radi svoje originalnosti posebno zanimanja med gosti. Nato je predal besedo predsedniku Doma Jožetu Vidmarju, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da si je slovenska skupnost v Berazategui zastavila „težak in odgovoren cilj skrbeti za ohranitev slovenske skupnost med nami, vcepiti naši mladini duha slovenstva, krščanstva in poštenosti“, kar „vse ni lahko delo, posebno še v razmerah in okoliščinah, ki jih živimo, kjer vse okolje nas in naše mladino navaja v nasprotno smer tega našega programa“.
Zatem je izjavil, da se, je beraza-teška skupina Slovencev odločila, da bo zaradi njene maloštevilnosti najprimernejši način, deluje kot „prava slovenska in krščanska družina. . . Naša mladina se tako vzgaja v dvojni družini: v svojem rojstnem domu ob očetu in materi, z brati in sestrami, obenem pa tudi v družini skupnosti našega Slovenskega doma. Naš namen je vcepiti mladim globok družinski, slovenski in verski duh, da bodo, ko bodo vstopili v javno življenje, ponesli s seboj pojme o družini, o skupnosti in socialnosti.“
Predsednik Jože Vidmar je tudi po-^ vedal, da se „mi starejši dobro poču- -1 tirno med našo mladino, ona nas razu-)| me in niso nam tuji“. Zahvalil se je nato ( vsem odbornikom Doma za delo v pre-|f teklem letu, vsej slovenski srenji v Be-!j razategui za sodelovanje in vsem go- f stom za obisk: „Vsem naj Bog obilno poplača, da bi nas ta duh družinske -povezanosti spremljal vse življenje!“ Program, ki ga je vodil Jože Korošec, je nato obsegal štiri nastope. ' Vsem znani Oktet Ivana Cankarja pod vodstvom Jiožeta Omahne je zapel narodno Kaj vprašaš, v priredbi dirigenta zbora, v kateri je spet zadonel zvonki sopran solistke gdč. Nevenke Vidmar, zatem Franca Gerbiča Bučelo, nato pa je prleško Dere sem ja majhen bia, tudi v priredbi Jožeta Omahne. Ni ■ ' treba ponavljati, da je bil oktet na višini in je zati žel obilen aplavz navdu- 't šene publike. Prav zabolelo nas je srce, j ko je Jože Korošec povedal, da je bil i to zadnji nastop tega okteta, ker od-[¿j hajata dva pevca, „vojake služit“ Izrazil je upanje, ki ga vsi gojimo, da bomo oktet čez dobro leto spet imeli med nami. Vsa publika se je oktetu
znova z burnim ploskanjem zahvalila' ;
%
za vse njegove prvovrstne nastope med . nami in v argentinski javnosti, kamor ’I je ponesel slavo slovenskega imena in l
lepoto slovenske pesmi.	h;
'k
Pod nadzorstvom gdč. Nevenke Vid- ' mar so naši najmlajši, ki obiskujejo otroški vrtec v Domu, pokazali, kaj so j se naučili o črkah a—e—i—o—u, Škrb-1 i čevi dve in tri letni hčerki pa sta na- ’ gradili občinstvo S svojim nad vše ljubkim prizorom.	( ;
Duet Rudija in Nevenke Vidmar je nato ob spremljavi s kitaro zapel dve pesmi, čemur je sledil nastop beraza-. teških mladenk, ki so s košaricami cvetja v rokah zarajale pred gosti. Za ko- ; nec rajanja so goste obsule s cvetjem. U Med veselim odobravanjem občin-ij stva za lepo pripravljen in izveden % program je Jože Korošec zaključil kul-S turni del popoldanskega programa, na-i kar so gostje še dolgo v večerne urel posedeli na vrtu doma in se nato po-j slavljali s sklepom: prihodnje leto naj svidenje!
SLOVENC!
ARGENTINI
Osebne novice
Krst. Krščena je bila Cynthya Helena Frontini, hči Albina in ge. Marte roj. Uršič. Botrovala sta gdč. Helena Medle in Karel Uršič. Krstil pa je g. dr. Alojzij Starc, čestitamo.
Družinska sreča. V družini Janeza Čeča in njegove žene ge. Katice roj. Lah,
poslal g. Buhu 170.000 pesov, o. Kokalju pa izročil 20.000; list Misijonski zavod je pomnožil število sodelavcev; glasba je dodatek k drugemu, važnejšemu programu (zlasti učenje jezikov in razgledovanje po svetu lepote).Največ gojencev se uči kitare, morda bomo prihodnje leto že zmogli zavodski ansambel; deški zbor bi imel premalo glasov, moški zbor pa je imel že par mesecev vaje in je upati, da prihodnje leto dozori. Zahvala Bogu za vse darove, našim misijonarjem za vso moralno in materialno oporo, vsem dobrotnikom zavoda ter staršem in prijateljem!
Sledile so Bledeče točke: Tomaž Mavrič je zaigral Hellerjevo etudo; Lojze Urbanč je čestital Janezu Petku, ki je bil zavodov prvi prefekt, k srebrnemu jubileju mašništva; Andrej Jan je zaigral sonatino Friderka Kohlaua; Jaka Barle spregovoril o temi „Mi in moderna mladina“; Oskar Pregelj zaigral na harmoniko Straussov „Donavski valček“.
Za sklep prvega dela je še spregovoril prefekt misijonskega zavoda, g. Franc Sodja CM: Zavod ne želi, da bi iz njega izšli učeni avtomati, marveč značajno zreli krščanski možje. Gojenci naj v zavodu zore v močne krščanske osebnosti. Mladina naj gre v iskanje novih potov zrela, zmožna spoznati svoj poklic in se mu trezno posvetiti. Zato hočemo duhovno močan zavod na višini. To pa zavisi od vodstva, staršev in gojencev. Zato pozdravljeni starši in fantje v želji, da bi naši upi ne bili prazni in trudi ne zastonj!
Drugi del programa je bila igra v treh dejanjih „Za velikim vzorom“ (Barago), ki jo je napisal Franc Kunstelj. Režiral je bivši gojenec Franci Stanovnik, pri sceni pa mu je pomagal Marjan Adamič. Igrali so gojenci iz osnovne šole in prve gimnazije.
se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Marko Aleksander. Srečnim staršem naše čestitke.
Poroka. V soboto, 18. novembra, sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco poročila gdč. Marjana Homovc in dr. Carlos Ferrero. Za priči so bili nevestini starši Franc in ga. Olga Hn-fovc, ženinu pa njegov oče dr. Nestor
H.	Ferrero in teta ga. Nélida B. de Farias. Poročal je delegat msgr. Anton Orehar. 'Novoporočencema iskreno čestitamo.
CARAPACHAY
Prvi koncert zbora „Mladina“
V soboto, 18. novembra, je v dvorani Slovenskega doma v Carapachayu, do-doživel svojo krstno predstavo s samostojnim koncertom naš mladinski mešani zbor pevski zbor „Mladina“. 2'5 deklej.in fantov (12 deklet in 13 fantov) je pod vodstvom g. Aleksandra Pirca pripravilo izbor 20 pesmi, 17 slovenskih in 3 v khsteljanščini. Vsak nov zbor si nehote pridobi značilne navduševalne, mlade pesmi. V svetu na splošno in doma v Sloveniji so danes zelo priljubljene tako imenovane verske popevke ali pesmi s splošno človekoljubno vsebino, ki ima trojni namen: vzbuditi v mladini veselje do veselega petja, vzbuditi v mladih plemenite ideale (vere v Boga, svobode, človeške enakosti itd.) ter nagibati mladino, da po teh idealih tudi živi. Bog daj članom „Mladine“ in vsem mladim poslušalcem toliko moči, da bodo te ideale uresničili vsak v svojem vsakdanjem življenju!
Pred začetkom koncerta je g. Edi Škulj pozdravil navzoče in se zahvalil g. Pircu za njegovo ljubezen do petia med mladino — s tem opravlja veliko kulturno in vzgojno delo med mladino. Omenil je, da je zbor že prejšnja leta sodeloval pri raznih krajevnih ali skupnih prireditvah, a tokrat prvič nastopa s samostojnim koncertom. Fantom in dekletom je vlil navdušenja za petje, ko je dal močan poudarek napisu na ozadju odra: „V pesmi mladina živi!“ — V ospredju odra je bil grb carapachay-ske mladine in ob strani veliko srce v reliefu, pred katerim sta med koncertom sedela deklica in deček v slovenskih narodnih nošah.
■Pred prvo pesmijo je zborov dirigent g. Pirc objasnil, da „Mladina“ nima namena tekmovati z drugimi mladinskimi pevskimi zbori, ki so si s tekom let pridobili že bogato tehniko in ubranost. Poleg tega vsak zbor nujno označuje poseben način podajanja in že izbira pesmi (bolj veselih, razpoloženjskih, melanholičnih ipd.) določi vsak zbor kot posebno novo enoto. Hoče pa ta zbor zbirati fante in dekleta v veselem, navduševalnem petju s pesmimi, ki so danes mladini všeč.
Koncert je imel dva dela.
Vsak teden ena
DEDIČ SEM
Alojzij Gradnik
Dedič sem: čutim očetov predrage
darove,
čutim njih breme in krvi nevidne
ukaze,
duša zrcali mi njih mnogotere obraze,
snove.
temni se mi v nerazrešne povračajo
Čutim, da sem le koren, ki s korenom \	se spleta,
da sem v razrastih struj večnosti nova le žila: svoje tokove spet v druge bo žile.
prelila,
šoke spojila in sile in kraje in letu.
Čutim, da ves sem povezan kot vozli
so mreže,
da sem sredina in novih zamotkov
začetek,
da sem prejel in da moram oddati
imetek
in da to breme vsak dan je vse težje ______	in težje. . .
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
20. novembra 1952. — št. 44.
VERA INi MLADINA V ZSSR
Na kongresu sovjetske komunistične stranke v Moskvi je vodja sovjetske komunistične mladine Mi-hajlov izjavil, da „je še danes ruska mladina pod verskim vplivom“. Poudaril je, da se bo Mladinska komunistična zveza še nadalje borila za popolno iztrebljenje „verske korupcije“ med rusko mladino in „čim prej odpravila take verske navade kakor sta zakon in krst“.
Ob zaključku kongresa je govoril tudi -Stalin, ki je napovedal „zmago komunističnih strank v kapitalističnih državah“ in poudaril, da „komunistična stranka Rusije potrebuje pomoč delavcev, kmetov in komunističnih strank v drugih državah, kakor delavci, kmetje in komunistične stranke v drugih državah potrebujejo pomoč ruske komunistične partije. Ne sme pa naša stranka nikdar prenehati podpirati komunističnih strank v drugih državah v njihovem boju za osvoboditev narodov izpod kapitalizma in za ohranitev miru. Kakor je znano, je to ravno njihova borba, ki jo bijejo. V preteklosti se je buržoazija smatrala za voditeljico narodov, danes pa buržoazija prodaja pravice in neodvisnost narodov za peščico dolarjev.“
Kongres je izvolil doslej najštevilnejši Centralni komite ruske KP — 125 stalnih članov ih 100 začas-
nih, vse pod predsedstvom Stalina. Iz naslova stranke 'so izločili pridevnik „boljševiška“.
V prvem delu smo slišali: Plamen vere (Matija Tomc), Ave Mariapoli (Complessi Gen), Pesem vesela (Can-zoni — Gačnik), Kako sem vesel (Complessi Gen), Canción mixteca, Tres de oros, Adiós pampa mia (Marianito Mores), V domači dolini, Ti domača hiša, Zvon, Visoko nad oblaki.
V drugem delu pa: Naj čuje zemlja in nebo (Primorska); Rož, Podjuna, Žila; Tam na vrtni gredi (Pavle Kernjak), Slovanska pesem (Stanko Premrl), Pesem edinosti (Franc Cerar), Pesem sužnjev (iz Verdijeve opere Nabucco), Svetniki vsi (Črnska duhovna), John Brown (črnska duhovna) in Pesem slovesa. Vse pesmi je spremljal na harmoniko Janez Žnidar (razen 4 slovenskih narodnih).
Udeležba je bila lepa, saj je bila domova dvorana popolnoma zasedena. Tako kot so pevci sami navdušeni med petjem in po uspelem koncertu, tako se to razpoloženje prelije tudi med poslušalce. Izraz zadovoljstva je ploskanje, a globlji sad ostane v srcih pevcev, njihovih družin in rojakov. Posebno te vrste pesmi kot smo jih v soboto slišali imajo posebej ta namen, kot je bilo zgoraj rečeno, da s svojo vsebino, z besedilom plemenitijo skupino, ki jih poje in tiste, ki poslušajo oznanilo vere, človeškega spoštovanja, svobode, enakosti, ljubezni, edinosti. Naj bo volja do takšnega petja tako močna v g. dirigentu in v dekletih ter fantih, da bi mogli te ideale uveljaviti v vsakršnem okolju, v katerem jim bo v življenju namenjeno živeti! Hvaležni smo vam za vaje, posebej za koncert! Vztrajajte pri vašem plemenitem delu. Imeli boste srečne spomine na skupaj prepeti čas, saj — v pesmi mladina živi!
MENDOZA
Materinski dan — 22. oktobra 1972
Naši mali so pod okriljem Slovenskega šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda in pod vodstvom učiteljic gdč. Lenčke Eožnar in Anice Grintal ter prof. Božidarja Bajuka počastili svoje mamice na prisrčni proslavi v dvorani Slovenskega doma.
(Nadaljevanje na 6. str.)