117. SMU
f tJjMgl. t ftlrttt 24. mniu HZ3.
Leto LUL
Isnafa nak dan popoldne, lintall nedelje ln p rami k«.
Inseratl: do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 petit vrst k 1 D 50 p, večji inscrati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 t>. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inserttov naj se prfloH znamka za odgovor.
Jnmvnistvo »Slov. Barona" in „Narodna tiskarn?" Knallova
ulica st. S, pritlično. — Telefon si. 304.
Uredništvo „Slov. llaroda" ^aallova nllca it S, I. nadstropje
Telelen star. 14. Dopis« »prejema la podpisane ln sad ostao frenkovane. GZT  Rokopisov so no vrata. ~M
IsF Posamezna Številka:
v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oln 1*25
PoStnina plasana v gotovini.
„Slovenski Narod** velja:	V Jn^L.<TTT:! v Ljubljani         po pjUi		V Inozcrasuo
12 mesecev......	Din 120—	Din 144 —	Din 21 r—
^ g	. 60—	. 72—	.   1081 -
	, SO—	m      36*—	54*—
1 .......	. 10--	-      1- —	iS--
Pri morebitnem povišanju se ima daljla naročnina doplačati. Novi naročniki naj poSljcjo v prvič naročnino vedno po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati.
Pred novo vojno?
Napetost med Grško in Turčijo se v zadnjem času radi nesoglasij na iaiisanski mirovni konferenci tako poostrila, da govore dobro informirani angleški listi o možnosti, da izbruhne v Orijentu nova grško - turška vojna. Tako Turčija kakor Grška se pripravljata z mrzlično naglico na vse eventualnosti Grška vojna uprava pošilja številne čete v Trakijo in namerava udariti s svojo armado, ki jo je v zadnjih mesecih popolnoma reorganizirala in na novo opremila, na Carigrad. Tudi angorska vlada ne drži rok križem ter je odredila ponovno mobilizacijo svoje vojske. Kakor torej vse kaže, je treba računati s tem, da se vname na Balkanu nova krvava vojna, ki ima lahko težke posledice ne samo za obe neposredno prizadeti drŽavi, marveč tudi za vse njiju sosedin je. Na Turčijo naša kraljevina ne meji, pač pa Ima na jugu za svojo sosedinjo drugo vojskujočo državo — Grško. Z Grško je sklenila Srbija po zmagonosni balkanski vojni kakor je znano, obrambno zvezo. Ko je izbruhnila svetovna vojna in je Avstrija napadla Srbijo, je nastopil casus foederis in Grška bi morala z vso svojo armado prihiteti na pomoč svoji zaveznici. Tej svoji obveznosti pa se ni odzvaia in je s tem tudi enostransko razveljavila zvezno pogodbo.
Po končani svetovni vojni so med Grško in kraljevino SHS, v katero se je spremenila predvojenska Srbija, zavladali intimni prijateljski odnošaji, tako presrČni, da se ie v javnosti opetovano že razširila vest, da je naša država z Grki obnovila staro obrambeno zvezo. Te vesti na merodajnem mestu niso nikoli energično demantirali. Zato Je v javnosti prevladovalo mnenje, da je ipak med nami in Grki razmerje tako, da bi v gotovih slučajih morala stopiti v akcijo i naša vojska, ako bi bila Grška napadena od katerekoli strani. Bila bi torej podana možnost, da se zaplete tudi naša država v krvavi ples, ako bi prišlo do novega konflikta med Grško in Turčito. O tej možnosti razpravlja tudi beogradsko »Vreme«, k! stoji notorično v najožjih stikih z ministrstvom zunanjih del, odnosno z ministrom dr. Nin-člčem. V ponedeljek Je priobčilo članek »Pred novimi nevarnostmi na Balkanu«. Ta članek Je pomenljiv v dveh ozirih: Prvič, ker ugotavlja, da ne obstoja med Grško in našo kraljevino nobena zvezna pogodba, da je torej izključena vsaka možnost, da bi bila radi zvezne po-godbe naša država prisiljena poseči v eventualen novi grško - turški konflikt; drugič pa zaradi tega, ker opozarja na možnost, da bi se naša kraljevina v gotovem slučaju vkljub temu, da
v nobenem oziru ni vezana s kakršnokoli pogodbo z Grško, vendarle morala vmešati v turško - grški spor.
»Vreme« piše: »Grška je ratificirala solunsko konvencijo. To nas veseli, toda ta konvencija nam seveda ne more vezati rok v bodočnosti v novih situacijah, ki bi, ako pride do konflikta, lahko spravile na površje nova vprašanja, katerim moramo sorazmerno prilagoditi tudi svoje novo stališče.
Predstojeći konflikt, dasi v njem igrata važno vlogo Francija in Anglija, nosi na sebi eminentno balkanski značaj in interesuje zbog tega v prvi vrsti in upravičeno vse balkanske države. Turčija, glede katere smo imeli dovolj vzroka zavirati njen zopetni povratek v Evropo, ne more in ne sme prekoračiti reke Marice. To je poslednja Črta, ki jo morejo trpeti balkanski narodi. Ako izbruhne vojna, mora nas najti pripravljene, da preprečimo vsak turški pohod na zapad. V slučaju, da se izkaže, da Grška ni dovolj močna, da bi mogla ščitit! meje Evrope turškega navala« se morajo balkanski narodi potruditi, da postavijo na bregovih Marice sposobnejše fn prlrodnejše čuvarje. Ako bomo morali intervenirati mi za zaščito evropskih meja, naša intervencija no bo imela značaja obrambe grške meje na Marici, marveč naših interesov, ki bi se popolnoma vjemali z interesi balkanskih narodov.
Sosed Turčije v Evropi mora biti močan narod, ki bo znal ščititi in čuvati mir na Balkanu, ki ie nam vsem tako potreben in neobhoden. Balkan ne sme ostati večno gnezdo nemirov, kakor do-sedaj! Tudi njemu je potreben bolj kakor katerikoli pokrajini v Evropi, mir, delo in blagostanje. Zato mora politiko naše kraljevine v predstojeći nevarnosti voditi samo potreba ravnovesja in miru na Balkanu, kar je mogoče doseči samo na ta način, ako se zadovolje vse, pri-rodnemu in gospodarskemu položaju odgovarjajoče zahteve vseh drŽav na Balkanu.«
Iz teh izvajanj je razvidno, da naša država ni vezana in tudi nima nobenega namena, da bi se vmešavala v grško-turŠki konflikt, ki je očividno na pragu. Samo v slučaju, ako bi grozila nevarnost, da bi Turčija stegnila svojo roko preko one črte, ki Ji je bila določena že v mirovni pogodbi v balkanski vojni, bi bila Jugoslavija primorana, da z vso energijo nastopi proti turškemu pohodu na zapad.
Med vrstami gornjih izvajanj je čitati, da lebdi našim vodilnim krogom pred očmi en cilj, ki ga moramo s slovanskega stališča popolnoma odobra-
vati, to je, da si naša država za slučaj potrebne intervencije v bodočem turško - grškem konfliktu pridržuje pravico, da varuje v prvi vrsti svoje koristi in skrbi obenem za potrebno ravnovesje na Balkanu. Z drugimi besedali povedano: glavni smoter našega eventuelne-ga nastopa bo, da dobi naša država Izhod na Belo ali Ege?sko morje in da iz-vojuje enak izhod na morje tudi svojim bolgarskim sosedom, ki bi naj bili v bodoče, ako se izkaže, da je Grška nesposobna, da bi zajezila turško nevarnost,
tudi čuvarji meja proti Turkom v Tra-kiji.
Ako bo naša zunanja politika v slučaju ponovnega grško-turškega krvavega konflikta stremila za temi končnimi cilji, bomo to politiko, kakor smo že zgoraj povdarjali, odobravali, ker bi uspeh te politike jamčil s posestjo Soluna za mogočen razvoj naše države, obenem pa bi pridobil za našo politik") tudi sosedno Bolgarijo, s čemer bi se naj-laglje spravilo s sveta nesrečni bolgar-sko-srbski spor.
Razmejitev z Italijo.
Nepotrebne stvari, katere si delamo s gotovimi pojavi notranje politike, zastirajo pogled na marsikatero važno vprašanje ožje domovine. Nasa politika Je preveč abstraktna, preveč meglena in se bori v prvi vrsti za »ideje«, ko bi pa morala razrasti iz naših domačih potreb in iz težnje njihovega zadovoljevanja. Primer praktične naloge, preko katere prehaja nasa politika brez najmanjšega čuta odgovornosti, je tudi razgraničenje z Italijo.
Menda nismo pozabili dejstva, da smo ob prevratu izgubili Koroško radi neverjetne malomarnosti in da smo tudi pozneje slovenske Korošce morali prepustiti Avstriji iz enakega razloga.
V manjši meri smo postavljeni Slovenci tudi pri sedanjem razgraničenju z Italijo na preizkušnjo patrijotične ču-ječnosti. Razgraničenje z Italijo Še ni definitivno. Baš t i", om tega meseca se bodo začela pogajanja za končno razgraničenje naše meje z Italijo. Ali nima dnevno časopisje prav ničesar sporočiti naši razmejitveni komisiji, ali so prilike na provizorični granici idealne in zadovoljive? Po molčečnosti javnega tiska bi se smelo odgovoriti z da, po dejanjskih razmerah pa z odločnim ne! Imeli smo priliko posetiti nase obmejne kraje od Logatca do Planine in Rakeka ter se razgo var jati z ondotnim našim prebivalstvom. Zaznali smo za stvari, katerim se je naravnost čuditi, da niso našle že preje poti v javnost.
Kdor je prehodil ali prevozil kraje od Logatca do Planine, je lahko videl, da teče državna meja tik ob robu široke državne ceste. Ti kraji tvorijo zaokroženo kotlino, ki obsega posestva tamošnjega prebivalstva. Ta posestva se raztezajo visoko navzgor do vršcev kraškega gričevja. Državna meja pa teče spodaj ob deželni cesti in deli na ta način to prebivalstvo, ki ima svoje hiše na jugoslovanskem ozemlju, na dva dela. Na naši zemlji se nahajajo hiše, vasi in gospodarska poslopja, na italijanski strani pa njihove njive, pašniki žage, gozdovi, cerkve, pokopališča ln vodo-
vodi. Na ta način je prebivalstvo prisiljeno, da dnevno prehaja čez državno mejo, za kar si mora nabavljati obojestranske legitimacije, povečini Še kratkoročne, tako da že zanje porabi ogromno časa in izda pristojbine, ki dosegajo v italijanski valuti znatne zneske. Neki kmet nam je potožil, da ga te pristojbine stanejo več, kakor njegov letni pridelek na oni strani. Tako stanje omogoča italijanskim oblastem brutalne represalije, ki često presegajo meje dostojnosti in Človečnosti. Naše kmetice in ženska mladina ni varna pred napadi italijanskih orožnikov. Posilstva so na dnevnem redu. Zato pa tudi prehajajo delavke na ono stran samo v skupinah in Še to ob belem dnevu, kar znači zopet veliko izgubo na času in delu. Carinske prilike pri tem stanju so obupne. Za vsako malenkost pregled in sumničenje. Vsaka gospodarska kalkulacija je nemogoča. Kako naj naš tamošnji temetič vračunava valutarne nevarnosti in razlike, kje in kako naj prodajo svoj pridelek! Često se nahajajo vodovodi onstran meje, medtem ko leže hiše in sela, ki jih uporabljajo, na naši strani. Vsak čas lahko italijanske oblasti prepovedo uporabo teh vodovodov našemu prebivalstvu in to v izrazitem kraškem svetu, kjer je epidemična nevarnost vsled pomanjkanja zdrave pitne vode v poletnih mesecih izredno velika. Vsled krivega in prisiljenega tolmačenja rapall-ske pogodbe je uspelo Italiji, da potegne na tem kraju državno granico ob robu deželne meje, ki pomeni pravcati za-smeh vsem tamošnjim gospodarskim in nacijonalnim razmeram.
V strategičnem oziru nima sedanja meja za Italijo nobene vrednosti. Po drugi- strani bi bila meja, ki bi se držala gričevja in vršcev, za obe stranki mnogo povoljnejša. V glavnem pa bi upoštevala človeški in gospodarski moment tamošnjega prebivalstva, za katero pomeni sedanja meja nevarnost bližnje propasti.
To stanje Je nevzdržno. Ako sedanja meja obvelja, bo naše prebivalstvo
**ene Maran: 5
BATUALA.
(Resničen črnski roman.)
Ne več, ne manj mu ni bilo treba. Sedaj ga lahko presenetijo najhujše nevarnosti! Ali nima svojega kopja, svojih puščic, svojega loka? In za zgled, evo manioka! Hvala bi* mbijevim listom lahko celo obvaruje svojo hrano pred napadi, ako se mu zahoče. Treba jih Je samo potopiti v saku. Omamili bodo vsako ribo, ki bi se opogumila, da bi se jim približala.
Odpravil se Je na pot
GredoČ je pozorno motri! tla. Bilo Je te ena med mnogoštevilnimi navadam!, ki so mu jih zapustili njegovi starši. Čim bolj Je rastel v starosti, tem bolj je cenil vrline te navade*
Zdi se, da belokožci ne razumejo, kako koristno jo, ako človek ve, kam položi nošo. Kamenčki človeka lahko ranijo, blato Je kakor nalaftč sa to, da padeš. Nekoliko pozornosti pa se lahko izogne! padeem m ranam, aH pa Jih vsaj ublaži*. Kdor žrtvuje le najmafifft aapor, to zani ni izguba easa. In kar nas vrh u tega fekainja w% da ena nima vrednosti st Ji treba stupati M saodrostL
Toliko da je izginil, je dospel Bis-sibingl.
Bil je to mlad mož vitke postave, krepak, postaven in lep. Pri Batuali je vedno našel kaj za pod zob in »bogbo«, kjer je lahko spal, zakaj Batuala ga Je odlikoval s prav posebnim čislahjem.
Toda veliki mokundži ni bil edini, ki mu je bil naklonjen. Od njegovih deveterih žena jih le bilo osem, ki so mu dale dokaze svojega gorečega prijateljstva, ne da bi ga bil kdo nato opozoril.
Kar zadeva Jasigindžo. ki je bila Že manj poslušna poveljem onega, ki jo je bil kupil, nego Bisibingijevim, je čakala samo še ugodne prilike, da temu pokaže, kako lačna ga je.
Ženska se ne sme nikoli ustavljati pohlepu molkega. Obojestranost Je prava. Edini zakon je nagon. Varati svojega moža, ali bolje, biti samo njegova, to nima posebne važnosti.
Običainega lastnika, ako se kdo postali sera, kar je nrsgovo, zadostuje, da ga odJTroduJe sa povzročeno Izgubo s kurami, s kosili! aH s Prodpsttiflri In vse to v fiajlopiom redu.
Vedeti pa to Wo trtim že vnaprej, da žal s Batualo ne bo slo kar tako. Bil Je ttabotsflfttn. maščtvale* i« natflen nt ti bflo dvoma o tem. da fltvilta vsem ohicajtm ne bo ponMal str spravi s
poti vsakogar, ki bi mu hodil v zelnik. Sam je hotel orati in sejati po svojih njivah, zakaj pridobil si jih je za ceno najtežjih žrtev. Jaslgindža, Batualova ljubljenka, si je bila o tej točki na jas-enm. Zato pa se je hotela udati šele tedaj, ko bo popolnoma vama, ko ne bo pri tem ničesar tvegala___
2e kaki dve ali tri lune je prihajal Bisibingi bolj poredkoma na poset. Tedaj je stal v svoj! šestnajsti deževni dobi. To je trenotek, ko vsi moški, ki so resnično vredni tega, da so moški, letajo od jutra do večera za ženskami, kakor panter za antilopo.
Mahoma se je bil razvil, dobil krepko telo in mišice. Jasije so njega iskale, ne on njih. Niso mogle prehvaliti njegove ognjevitosti »njegove moške sile. Bil je njihov ljubljenec. Po njegovi krivdi ali zaslugi je Šlo že dokaj parov narazen. Od tod večna prerekanja. Naprej in naprej, tako da mu Je komandant, ki Je bfl sit pritožb, že grorfl a ječo.
To na je samo ie povzdignilo njegov slovet.
In zato so njegov prihod pozdravile z vzkliki radosti. Vprašale so ga po imenu žensk, ki jih je spoznal, odkar ga tisa videle; da 11 je res, kart da Je spal s to m tn: m titod prav fnttmnfh drobnosti o te j...
Smehljaje, ne da bi odgovarjal na šale, je vzel Batualov garabo, ga na-tlačil z »n'gaovim« listjem ter položil nanj žerjavice.
Ko je bil s tem gotov, se je zleknil na slamnico. In pušil je v malih, kratkih potegijaJih, mežikaje z očmi...
»Paziti moraš, s kakimi ženskami imaš opravka.« mu je dejala Jasigind-ža. »Nekega dne se povrneš k nam s poštenim »kasiri«-jem.«
Ostalih osmero žen se je regljalo:
»Eh!... eh!... ehe!... eeee!. , Jabao, ta Jasigindža... Eeeee!...«
In tolkle so se po bedrih.
»Toda kasiri ni še nič,« je nadaljevala Jasigindža. »Še vse kaj drugega bo. Bisibingi, prijatelj, ako Iztakneš kaj hujšega!
Ihe! Kar na kosce se boš razlezel, na majhne kosce. Naprej pa boš ves pokrit z ranami, bisast kakor panter. Šele pozneje ti bodo izpadli zobje, lasje m nohti. Spomni se Jakenlepen-a, ki Je umrl pred... transi štirimi petimi ranami ...«
One pa zopet v smeh, kar sa Je dalo.
še ae se hafcljale, Ve se je vrnil Batuala.
Poja*nt11 »o mu vzroke te veselosti. Mastnim dovtipom svojih šena je
prisiljeno razprodati nepremičnine na italijanski strani in se izseliti. 2e dve leti živi tamošnji kmet pod opisanimi neznosnimi gospodarskimi prilikami Potrpežljivo čaka na boljše ča-e. Vsak \ vest mu je dobrodošla in tako je tudi sedaj odposlal k naši komisiji — severno od Reke — za razgraničenje z Italijo deputacijo, ki je obrazložila sedanje muke in težkoče. Obračamo se na našo vlado preko gosp. ljubljanskega velikega župana, da predoči nasi komisiji vso težino, predvsem človeško in gospodarsko, nenormalne državne meje od Logatca do Planine Iti Rakega in da jI naloži dolžnost izposlovati tozadevno razmejitveno korekturo. Strategičnl ozirl ne prihajajo niti na eni, niti na drug] strani v poštev, temveč samo človeški, gospodarski in carinski. Zato upamo, da ne bo težko, najti primernega izhodišča.
Pismo iz taoije.
Halle a. d. Saalc. 19. V. \92X
Dne 2. maja 1923 je poslala Nemčija svojo prvo reparacijsko noto ententnim velesilam. Nemci sami so se naknadno začeli zavedati tehnične in vsebinske pomanjkljivosti svoje note, privedlo pa jih je do tega spoznanja petero nepovoljnih odgovorov s strani svetovnih velesil. Za binkošrne praznike pripravljajo nov odgovor, in sicer posebno noto za Francijo in Belgijo in drugo noto za Anglijo, Italijo, Japonsko. Odpo-slati jih nameravajo šele po praznikih.
Nepovoljni vtis prve nemške note je povzročil velikansko hausso na deviznem trgu ln s tem spet nekoliko požive! izvozno trgovino. V zadnjih dveh mesecih je namreč zaradi začasne stabilizacije marke nemški izvoz zelo zastal. Tako v kovinski, strojni in kemični industriji. Kalijevi rudokopi v naši provinci počivajo bolj in bolj, pa tudi premogovniki omejujejo svoje delo, ker se je tozadevna potreba industrije zaradi slabega izvoza precej zmanjšala. Čim se seveda spet poveča kupčijski obseg nemške industrije, bo treba uvoza inozemskega premoga, ln sicer za severno Nemčijo iz Anglije in Amerike, za našo provinco pa iz Češkoslovaške. Neugodno na veletrgovino vplivajo tudi odjemalci v rurskem ozemlju, ki plačujejo blago Šele po njegovi dostavi, do-čim zahtevajo tovarnarji plačilo v naprej in še gotove garancije za slučaj nove devalvacije denarja. Na ta način seveda nastajajo pogosti konflikti med trgovino v zasedenem in nezasedenem ozemlju. V zadnjem času so se k tem težkočam pridružile še nove stroge odredbe s strani Francozov glede potnih in prometnih listov. S tem se otežuje trgovina med zasedenim in nezasedenim
še on dodal svoje salo. Veselje je bilo na vrhuncu. Držali so se za boke. Z zadnjim oblami so butali ob zemljo. Jokali so od smeha.
Ehe!... eeeee!... ehc!... Ta presneti Batuala, NTiakura!.. a
Med tem se je načelo solnce nagibati k zatonu
Grljenje »golokotov^. člvkanje žan-darjev, tožeči klici pastiričic in mrhoje-dov so polagoma utihnili.
Nevidne mesle so začele zastirati vrhove kag. Solnce se je spuščalo niže in niže. Kokoši, kozlići in race so se vrnili k ležiščem.
Oblaki se stezaio proti nebu ter ga prosevajo z ovčkami. Solnce je malone izginilo. Tr.ko silno rdeče je, da je slično velikanskemu cvetu žarečega tulipana. Od nje^a gredo žarki, ki se razgrinjajo vedno širje, kakor snopje. Slednjič pa se pogrezne v žrelo kajmana praznine.
Tedaj so Sinili preko postranstva Uroki krvavi pasovi. Kakor od nijanse do nijanse, od prosomosti do prosojnosti nsenčene barve, begajo in se Izgubljajo ti pasovi no brezmejnem nebu. Nijanse in prosojnosti same pa se brž za-briSeio. tako da Hh n\ več. NeooredeljI-va tišina, k! je bdela nad mrtvaškim bojem m smrtjo solnca, zagrne vse zemlje.
»
ozemljem Se bolj. Velike zapadne tekstilne trgovine si skušajo olajšati promet na ta način, da ustanavljajo podružnice v nezasedeni Nemčiji, zlasti v srednje-nemških provincah. V precejšnji smeri pa vpliva na industrijo tudi zmanjšana kupčijska zmožnost nemškega prebivalstva samega, ki ne more več slediti ra-pidno rastočim cenam. Saj stane funt (to je pol kg) margarine 6000 M, funt
moke 2000 M, žemlja 200 M, Jajce 600, moška obleka pol do 1 milijona M, čevlji 100.000 do 200.000 M itd.; dočim plače uradnikov pa tudi mnogih drugih na-stavljencev niso poskočile v istem razmerju. Zato pa srečavaS po ulicah čim dalje več slabo oblečenih in slabo reje-nih ljudi, zato tudi gledajo domačini nas Inozemce čim dalje bolj pisano in neprijazno. / B. K.
Telefonska fn brzojaona poročila
Seja narodne skupščine.
'•ci
radikali popustljivem napram demokratom. — vpuv radiće* vega govora. — demokratom se razveljavijo samo mandati in
ne njihove uste.
— Beograd, 23. maja. (Izvir.) Včerajšnje postopanje rad tkalcev na seji narodne skupščine je vzbudilo precejšnjo pozornost. Stališče, ki so ga zavzeli glede spornih demokratskih mandatov kaže jasno na Izpre-membo, ki Je nastala v radikalnih poslanskih krogih. Radlkald so namreč glasovali zato, naj se ne uničijo cele demokratske II-liste, temveč samo mandati, za katere se Je izjavil verifikacrskl odbor, da so sporni. Seja le zato potekla popolnoma mirno ter le nastalo tudi pomirljivo razmerje med ra-dlkalci In demokrati. Listi poročajo, da bo vlada takoj pričela izvajati nekatere zakone, ki temelje na ustavi, v prvi vrsti pa
upravno razdelitev In likvidacijo pokraln-skth uprav. Razve« tesra bo vlada predložila skupščini vse milne zakone ne glede na to ali pride Radič v Beograd. Veliko pozornost je vzbudil tudi neodvisen list »Glasnik«, ki ga urejuje bivSl republikanski poslanec Jovan Ojonovič, ki prinaša uvoden članek, v katerem Izraža svoje nezadovoljstvo nad RadJčevfm govorom m pravi da bi smel Radič pač govoriti o politiki kakor bi hotel, ne pa sramotiti Srbe kot take. V prvi vrsti nastopa proti izlavl, da so Srbi nekulturen narod ter zakl'učuJe, da se ae more slediti korakom Radtča. To Je v Interesu Srbov In Hrvatov, ako se hoče, da se spor prijateljsko reši. Gjonovič tudi ugotavlja, da se na podlagi Radlčevega govora ne more doseči nikak sporazum.
— Beograd, 23. maja (Izvir,) Včerajšnjo sejo je otvoril začasni predsednik dr. Peleš ob 10.30. Zapfsnik zadnje seje, ki ga je prečital tajnik Kobasica, Je bil sprejet brez ugovora, na kar so se prečltale pritožbe iz Črnegore proti razveljavljanju demokratskih mandatov v Črnigori. Pred prehodom na dnevni red Je začasni predsednik dr. Peleš izjavil, da se bo razprava o Ra-dfčevih mandatih vršila skupno s spornimi
POMEMBEN GOVOR LJUBE JOVANOVTĆA V RADIKALNEM DIJAŠKEM KLUBU.
mandati demokratske stranke. Predsednik je odklonil predlog demokrata Pečica, naj se razpravlja o vsakem mandatu posamno, češ da le za razpravo določeno po poslovniku samo pet dni. Poročevalec verifikacij-skega odbora posl. Kojič je v svojem poročilu branil staliSče večine. Demokrat Pera MarkoviČ Je podal odvojeno poročilo demokratskega kluba, posl. Dimltrijevič pa odvojeno poročilo zemljoradniškega kluba. Radlkalec Nataš Petrovič je povdarlal, da se o Radičevih mandatih ne more razpravljati, ker niso zan'e predložena pooblastila, med tem ko se na] sporni demokratski uničijo na podlagi sklepa verlflkacljskega odbora. Poročevalec KoJIČ Je sprejel predlog Nataše Petroviča naj se namesto razveljavljenih poslancev vpokllčeio sreski kandidati iste kandidatne liste, ki so dobili največ glasov. Seja Je bila zaključena ob 3.15 ter Je sklicana prihodnja za danes ob 9. dopoldne.
— Beograd, 23. maja. (Izvir.) Danes ob 9. dopoldne se Je nadalievala seja narodne skupščine z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o poročilu veriilkacllske-ga odbora glede spornih mandatov. Z ozl-rom na stališče radlkalcev, da se naj uničijo samo demokratski mandati, ne pa cele liste, je danes govorilo samo nekoliko demokratskih poslancev, tako da bo Se tekom dneva razprava o tem vprašanju popolnoma zaključena. Ker Je Jutri pravoslavni praznik Sv. Cirila in Metoda, se bodo mogli v petek že zaprlseči novi poslanci, v soboto pa se bo lahko že vršila volitev stalnega predsedstva narodne skupščine. V vsakem slučaju se bo s ozlrom na razpolože nje med radikalnimi poslanci pričela skupščina že koncem tega meseca s forsiranim zakonodajnim delom ter razpravami zakonskih načrtov, ki so že Izdelani
t— Beograd, 23. maja. (Izv.) Z ozi- | rotn na politični položaj Je mogel ugotoviti vsak objektiven opazovalec da 9o nastale z včerajšnjim dnem v postopanja političnih, parlamentarnih m vladnih krogov gotove izpremembe. Najznačilnejši je v tem pogledu govor Ljube Jovanovjca, ld ga je imel pred-snočnjim na zborovanju radikalnega dijaškega kluba »Slovenski Jug«. V tem fovoru Je Ljuba Jovanovič v nekoliko besedah izrazil ono, Česar v narodni skupščini nI rekel. Ljuba Jovanovlđ se le Izjavil za vldovdansko ostavo ter mu fflasal, da smo en narod. Povdarjal Je, da mora popolnoma odkrito reči, da vi-dovdanska ustava ni reakcijonarna, ker bi to reakcUonarnost občutili ravno najbolj oni iz Srbije, kakor pa oni bratje, ki doslej niso mogli občutiti prave svobode. Radikalna stranka stoji na stališča, da |e srbska, hrvatska in slovenska književnost ena. da je Jezik eden In da smo en narod. Ml smo en in Isti narod, ki pa predstavlja dva sveta v sebi, kakor Je to slučaj tudi v Nemčiji In drugih
državah. V Srbiji smo imeli že izdelano demokracijo, v tem ko so oni na drugI strani imeli vse drugo, samo demokracije ne. Na koncu se Je Jovanović izjavil proti nasilnim odredbam. Treba Je ohraniti princip svobode in dočakali bomo, da se bo del za delom naroda vrnil na pravo poi Ml smo nafglobokelse prepričani, da mora bftf vsak sporazum plod soglasnosti. Imamo pravno stanje, imamo ustavo in ustavno stanje in poleg tega je treba, da varujemo osnovne temelje svobode, da Čuvamo edmstvo naroda m države. Stalna temeljna načela naše svobode morajo ostati.
V političnih krogih kakor v beogradski javnosti in v parlamentarnih krogih je ta drugi govor Ljube Jovano-vtća vzbudil precejšnjo pozornost ker je glede političnih momentov različen od njegovega govora v narodni skupščini pretekli teden. Ta govor se smatra kot izjava merodajnega prvaka radikalne stranke in kot označba stališča radlkalcev v sedanjem političnem položaju*
NEMŠKI POSLANCI IN INCIDENT V PTUJU.
— Beograd, 23. maja. Qzv.) Povodom dogodkov v Ptuju med orjunaši in Nemci na zabavi nemškega pevskega društva, pri katerih je bil ranjen nemški poslanec Schauer, je zavladala v nemškem poslanskem klubu tekom včerajšnjega dne velika razburjenost Nemci označujejo dogodke kot napad neodgovornih elementov na zastopnika naroda. Trdijo, da je poslanec Schauer težko ranjen. Tekom včerajšnjega dne so hoteli posetiti notranjega ministra Vujičica, da bi pri njem vložili osebno protest in zahtevali, naj se krivci dogodkov v Ptuju kaznujejo. Ker pa je bil notranji minister bolan, so posetili njegovega pomočnika Ranka Trifunovića, kateremu so obrazložili zadevo in zahtevali, naj se postopa po zakonu. Pomočnik notranjega ministra jim je odgovoril, da bo zahteval takoj brzojavno poročilo o poteku dogodkov in ko dobi potrebne in objektivne podatke, bo poročal notranjemu ministru, ki bo o stvari odločal V vsakem slučaju pa se bo postopalo po zakonu. V beogradski javnosti pričenja prodirati mnenje, da delajo Nemci v Sloveniji ravno na to, da se čimdalje bolj izzivajo narodni elementi, ker hočejo svoje delo razširiti na podlagi onega prestiža, ki so ga vživali pod Avstrija
K UMORU VOROVSKCOA.
— Bera, 22. maja. (Izvir.) Po francoskih listih razširjena vest da je Imel umorjeni zastopnik sovjetske Rusije naloženih pri švicarski Narodni banki 15 mlll'onov {vic. frankov, ki so bili zaplenjeni, se označuje po verodostojnih lnformaclJaJi kot popolnoma neresnična, y
SOCIJALISTICNI KONGRES V HAMBURGU.
—- nambnrg, 22. maja. (Wolff.) Današnjo sejo mednarodnega socialističnega kongresa je otvoril Henderson (Angleška), Poročal je članom kongresa o ultimatu angleške vlade sovjetski Rušili In Izjavil, da angleško delavstvo ne bo protestiralo proti temu postopanju vlade samo tu na kongresu, marveč tudi v lastni državi Ruski zastopnik Abramović se Je v imenu ruskega delavstva pridružil temu protestu in opozoril na to, da bi prišlo v slučaju, če bi Angleška prekinila s sovjeti diplomatične stike, do aove blokade ruskega naroda in bi nastala nevarnost aove vojne. V znak protesta so navzoči vstali s svojih sedežev. Avstrijski delegat dr. Otto Đauer je v svojem referatu o mednarodni borbi proti mednarodni reakdji navajal pet središč nevarnosti: Rusija, Nemčija Italija. Madžarska hi Društvo narodov. Izjavil je. da nemško reakcijo pospešuje francoski militarizem. S tem, da francoski militarizem hoče uničiti nemško gospodarstvo, obstoji nevarnost, da pride nemško delavstvo v popolno oblast nacionalistični agitaciji. Kakor bi bila dolžnost nemških socijalistov boriti se proti reakciji, prav tako bi morali tudi socijalisti v državah velike in male antaate nastopiti proti Imperialistični in militaristlčni politiki svojih vlad Ogromno nevarnost predstavlja italijanski fašizem s tem, da moralno podpira reakcijo v srednji Evropi. Proti fašizmu bi bilo sicer mogoče nastopiti s Intervencijo, toda ▼ ta namen bi bilo treba mobilizirati vse moralne sile In probuditi zavednost vseh civiliziranih narodov. Madžarska je tudi problem, ki ga Je treba presojati s mednarodnega stališča, Nobena vlada premaganih držav ni našla v očeh sodnikov tolike milosti, kakor vlada Hor-thva. Središče nevarnosti Je tudi Društvo narodov, mednarodna organizacija. Id si v odiočOnih trenutkih, to k m tehtnici vpra-
šanje miru In vojne, ne upa črhnltl niti besedice. Isto velja tudi o reparacijskem vprašanju. Društvo narodov Je izključno le orodje reakcije v rokah zapadnih velesil Treba Je najti sredstva, s katerimi se bo mogoče energično boriti proti naraščajoči reakciji.
— Hamburg, 22. maja. (Wolff.) Na predlog Adlera Je mednarodno načelstvo socialističnih strank z 99 proti 6 glasovom sklenilo, da bo v slučaju ustanovitve soci-jallstične delavske internacijonale ln razpustitve IL mternacijonalne razpuščena tudi dunajska internacijonala
NEUGODEN VTIS RADIĆEVEGA GOVORA.
— Beograd, 23. maja. (Izvir.) Radičev govor na proslavi 100 letnice rojstva Ante Starcevlča Je bil dva dni predmet razprav v vladnih In parlamentarnih krogih in celokupni beogradski Javnosti. Mora se odkrito reči, da Je ta RadJčev govor, dasi Je bil nekoliko poirrfrljivejši od n'egovih prejšnjh. vendar Izzval veliko nezadovoljstvo v vseh političnih krogih, kakor tudi v vladnih, lz-vzemšl seveda kluba dr. Korošca In dr. Spaha. Vsa beogradska Javnost brez razlike stoji na stališču, da ta govor Stjepana Rađlča ne more nuditi nobene podlage za sporazum v Interesu države. Zlasti se zatrjuje, da se predvsem ne more trpeti, da bi kak Radič nesprestano grdil In psoval srbski narod, ki ga imenuje nekulturnega, ga primerja z divjaki itd. Vsekakor se bo politični polofal z ozlrom na zadnji govor Stjepana Radlča mnogo tepremenil, ker njegove ekstremne izjave o hrvatski republiki ne morejo nfti na'manje ugladlti poti za sporazum glede jedinstvene države na podlagi vfdovdanske ustave, na katerega edino in izkluično more pristati radikalna stranka. Značilno Je, da se ta politična Iz-prememba vidi tudi v pfsanfu skoral vseh beogradskih listov. Večina Ustov trdi, da Je položaj v toJfko spremenjen, da sodijo gotovi opozfcronalni krogi, da Je sedaj ustvarjen upoden teren za koalicijo.
NE04TTVN! USPFrTf LJUBLJANSKEGA 2UPANA IN POnnjPANA V BEOGRADU.
— Beograd, 23. maja, (Izv.) Ljubljanski župan dr. Peric in podžupan dr. Stanovnik sta snoči odpotovala iz Beograda nazaj v Liubljano. Po posetu min. predsednika Pašfća, belgrajskega župana Dobre Mitrovica, finančnega ministra dr. Stojadinovica sta obiskala tudi notranjega ministra Vujičica. kateremu sta poročala o poslovanju llnblianskega občinskega sveta In o položaju v občinski upravi. Končno sta posetila dr. Peric in dr. Stanovnik tudi Ljubo Jova-novica. Dr. Peric in dr. Stanovnik sta zopet odšla iz Beograda, kjer sta se sicer seznanila z merodajnlmi krogi, odkoder pa ne odnašata nobenih stvarnih in gotovih jamstev.
STAVKA SRBSKIH PROFESORJEV.
*m» Beograd, 23. maja (Izvir.) Do noči Je podalo 864 profesorjev tn učiteljev srednjih Sol svojo ostavko. Od teh lih je samo v Beogradu 241. Od skupnega Števila ie podalo ostavko 45 ravnateljev. Pričakujejo se še odgovori Iz 18 krajev. Ako dospejo ostavke tudi Iz teh kraiev, potem Je gibanje srednješolskih profesorjev popolnoma uspelo. Vsi profesorji so podali lndlvlduel-no In ne kolektivno ostavko z utemeljitvijo gmotne bede, kakor dovoljuje zakon. Profesorski svet beogradske filozofske fakultete bo Imel danes sejo, na kateri bo sklepal o moralni pomoči srednješolskim profesorjem, ki so podali ostavko.
MEDPARLAMENTARNA TRGOVINSKA KONFERENCA VPtfAGL
— Praga, 23. maja. (Izv.) Na bimcoštni ponedeljek se Je vršila v Pragi svečana otvoritev 9. redne mednarodne trgovinske konference, ki se Jo je udeležilo po svojih zastopnikih 20 držav in narodov. Doseda] so se vršile slične konference v Bruslju, Parizu, Rimu, Londonu in Lisaboni. Inicijativo za te mednarodne konference je dal leta 1914 trgovinski odsek angleške spodnje zbornice, ki je sprožil misel, da bi bilo dobro v sporazumu s parlamenti in komisijami urediti v trgovini vprašanje enotne zakonodaje ter tako olajšati posamnim državam trgovinski promet z zunanjim svetom. Poglavitno vprašan] e praške konference bo poročilo pravnega odbora o načrtu mednarodne pogodbe glede enotne ureditve konkurzov. O tem vprašanju bo poročal belgijski kolonijalni minister Louis Franck. Častni predsednik konference je zunanji minister dr. Beneš, predsednik pa trgovinski minister Novak. Konferenco le otvoril s svečanim govorom dr. Beneš. Govornik Je naglašal velik pomen konference zlasti v povojnem času, ko je treba napeti vse sile* da se tboljša gospodarski položaj in premaga socijalna kriza v svetovnem obsegu. 2e na prvih sejah je ta mednarodna institucija računala s položajem po vojni in od 1930 leta dalje le vedno bolj in tenzivno delovala aa vpostavttev normalnih mednarodnih trgovinskih stikov In s tem tudi sa popolen mir v Evropi. Namen konference le, s pomočjo sodelovanja vseh članov in svojega vpliva uresničiti splošno težnjo ga normalnim življenjem v Evropi In za s I gurati evropskim narodom trajen mir. Vse delegate navdaja skupna iskrena želja, da po svojih močeh pripomorejo Evropi do mirnega gospodarskega razvoja.
BEGSTVO IZ FASISTOVSKE STRANKE*
— Berfln, 23. maja. (lav.) Is Rima Prihajajo poročila,   da se le začelo v Italiji
j pravcato begstvo Is fašistovske stranke, j »Vosstsche Zeitung« priobčuje brzojavko Iz j Rima, glasom katere Je delavstvo obrnilo 1 fašistom hrbet ln trumoma izstopa Is njiho-
ve organizacije. DosedaJ ie zapustilo faŠI-stovsko stranko 40 tisoč delavcev. Da prepreči katastrofo in pomaga fašistom premagati to nepričakovano krizo, ie Mussoll-ni poslal vrhovnega poveljnika fašistovske milice de Bono z dalekosežnimi pooblastili v NeapoL
SENZACIJONELNA ARETACIJA MADŽARSKEGA VOHUNA.
— Bratislava. 23. maja. (Izv.) Tukaj š-nla policija je že dlje časa opazovala nekega sumljivega Madžara, Id je vabfI češkoslovaške državljane naj odpotujejo na Madžarsko in vstopijo tam v armado. Ker je bilo njegovo delovanje očlvidno naperjeno proti državi, Je policija končno moža aretirala in dognala, da Je on 29-letni Anton Blatony, rojen v Budimpešti In tajni agent madžarske vlade. Pri zaslišanju Je priznal, da Je res vabil Cehe, naj vstopijo v madžarsko armado, toda le kot muzikanti. Policija Je našla pri njem seznam mnogih bratislavskih prebivalcev. Ko so Iskali te osebe, so dognali, da so nekateri že odpotovali na Madžarsko In sicer v Nagvkanizso. Horthvjev agent se Je mudil tudi v Brnu in Pardubicah, kjer Je istotako lovil neprevidne Čehe v svoio mrežo. Mejo je prekoračil brez potnega lista, kakor Je prakticira! tudi med potovanjem v Jugoslavijo in Romunijo. Proti vohunu je uvedejo sod-nijsko postopanje po zakonu za zaščito republike.
NASLEDNIK BONAR LAWA.
— London, 22. mala (Izvir.) Danes ob 5. popoldne je bila poverjena sestava nove vlade zakladnemu kancelarju Baldw!nu, ki Je mandat sprejel. Baldwfn Je Izjavil, da ostane vlada v sedanji sestavi In da Izpopolni samo ministrstvo, čegar resort Je do-sedaj sam opravljal. Za zakladnega kance-larja Je bil imenovan sir Robert Home. S tem Je odstranjena nevarnost razpora v konservativni stranki. Pred tem Je Imel konservativni klub daljše posvetovanje, na katerem Je sklenil, naj predsedstvo stranke predlaga kralfu Baldwlna kot novega ministrskega predsednika. Jutri bo objavljena Usta novega kabineta, v katerem ostanejo vsi dosedanji ministri, razun na novo vstoplvšega Horneja. Baldwln In Horne sta znana Javnosti po svo'lh velikih govorih, v katerih sta zastopala glede repara-cljskega stališča primerno popuščanje Anglije.
— London, 23. maja (Izvir.) Baldwin m Sir Horne sta se ponovno Izjavila v svojih velikih govorih za pametno in popolnoma trgovsko ureditev reparacfjsklh vprašanj. Sodelovan'e lorda Curzona, Horneja In Badw1na se smatra kot Jamstvo za ohranitev miru in obnove Evrope, na podlagi gospodarskih načel ter sporazumno sodelovanje v političnem In gospodarskem ozira z ZjedhVenlml državami.
CICERINOVA NOTA ŠVICARSKI VLADI.
— Curin, 22. maja. (Izv.) Danes se objavi službena Cičerinova nota švicarski vladi. Nota je zelo ostra In mestoma brezobzirna ter dolži Švicarsko vlado odgovorno za umor Vorovskega. švicarska vlada ie odklonila varstvo za rusko delegacijo ln tako pospešila eden najhujših zločinov: umor diplomatičnega zastopnika druge drŽave. Sovjetska vlada zahteva popolno zadoščenje ln strogo kazen za vse krivce. Švicarska vlada je tako) odgovorila ruskemu komisarju sa zunanje zadeve, odklanjajoč vsako odgovornost ln naglasu!oč, da se rusko odposlanstvo ni prištevalo med ude-ležnike lausannske konference In torej odpade vsak očitek glede varstva za diplomatičnega zastopnika in je Vorovski sam v Lausanni od oblasti kaatena Vaud ponuđeno mu varstvo odbiL O kakem komplotu oblasti ne vedo nič, sođnija pa stori svojo dolžnost. Švicarska vlada meni končno, da bi ona Imela zahtevati kompenzacije za nezaslišana nasilstva, Izvršena v Rusiji nad Švicarji. Nota še enkrat odklanja selo energično vsako rusko zahtevo.
DRUGA PONUDBA NEMČIJE.
— Berlm, 23. maja. (Izv.) Nemška vlada pripravlja drugo noto zavezniškim drŽavam, s katero hoče doseči končen sporazum v reparacijskem problemu. Kakor poroča >Welt am Montag« bo vlada v tej noti posvetila največjo pažnjo garancijam ln namerava v ta namen ponuditi saveznikom dohodke od carine, tobaka, monopola na žgani e ln izbi tek od železniškega prometa. O udeležitvi Industrije In poljedelst-stva pri reparacijskih Izplačilih govori nota zelo previdno. Zveza Industrijalcev Je v tem slučaju, Izvzemši SUnnesovo skupino, znova pripravljena na obsežne koncesije ln se hoče udeležiti reparacij skega plačila s hipoteka Seveda skušajo Industrijski krosi nadomestiti to. kar bi Izgubili pri reparacijah na ta način, da se zlasti odpravi 8-umi delavnik In da državne Železnice pridejo v privatne roke.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
a OsQek, 23. mala. (Izvir.) Na postali Senejcl, ne daleč od Osjeka, se Je dogodila včeraj po krivdi železničarjev velika železniška nesreča. Na potniški vlak, ki I« doiel ob 8. zjutraj m stal v postaji K ure, so se zaleteli z vso silo Itirje tovorni vagoni, ker so lih pričeli Železničarji Prei premikati predno je vlak odpeljal s postaje Udar je bil tako silovit, da Je s vlaka, ki je bfl nabito poln potnikov, popadalo več Hudi. Med potniki Je nastala velika panika. Mnogo Jih Je bilo ranjenih, nek mlajši človek pa Je padel pod kolesa, ki so mu odrezale nogi. Uvedena Je stroga preiskava. PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN FRANCIJO, glasi stavko, ako se ne ugodi zahtevam po o novf trgovinski pogodbi med Češkoslovaško m Francijo bf se morala končati do 2. Junija, vsled česar je bila dosedanja pogodba z obojestranskim sporazumom po-
Politične vesti.
e= REDNA NAČELSTVENA SE-JA NARODNO NAPREDNE STRANKE se vrši danes, v sredo 23. maja t. 1. ob 20. v ured. prostorih *Slov. Naroda*. Ker se bo na tej seji razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, je nuno potrebno, da se te seje udeleže brez izjeme vst člani načelstva.
= Ljubljana ln mariborska pokrajina.! Mariborski »Tabore se je po daljšem presledku zopet dotaknil vprašanja enotne ali nerazdeljene Slovenije. In sicer radi članka našega sotrudnika g. dr. H. Steske, priznanega upravnoprav-nega strokovnjaka, ki smo ga prinesli prejšnji teden. K besedi se je oglasil g. dr. P. Pipuš, ki je v članku »Ljubljana in   mariborska   pokrajina« prekoračil vse meje olikanosti in natrpal vanj kopico zmedenih in protislovnih argumentov. Za primer take nedoslednosti navajamo sledeča dva odstavka njegovega Članka: »Če pride torej Ljubljana s predlogom, naj se vse slovensko ozem-jle združi v eni pokrajini in za sedež te pokrajine izbere Celje ali Maribor, tedaj bodemo tudi mi o tem predlogu resno in stvarno razpravljali in ga tudi resno uvaževall. Dokler pa Ljubljana s takim predlogom ne pride, vemo vsi. da gre Ljubljani edino le za njeno korist. O tem imamo dovolj skušenj iz zadnjih pet let. Ljubljana je v tej petletni dobi iz državnih sredstev dobila toliko, kakor v primeri s številom njenega prebivalstva  nobeno drugo mesto Jugoslavije. Vse je bilo namenjeno za slovensko ozemlje. A vse to, kar je država dala za Slovence, Je ostalo skorai izključno v Ljubljani, med tem celo svote, ki so bile Izrecno namenjene za druge kraje slovenskega ozeml'o.« — »Če bi torej po večletni izkušnji prišli do tega, da je treba povečati pokrajine, tedaj ne bode prišlo v poštev   združenje celega slovenskega ozemlja v eno pokrajino, ampak veliko bolj umestne  bodo takrat druge kombinacije.« — V prvem odstavku pravi torej gosp. dr. PipuŠ. da bi »resno uvaževal« predlog enotne Slovenije, ako bi so središče te upravne pokrajine nahajalo v Celju aH Mariboru, v drugem pa trdi da bi v slučaju združevanja sedanjih oblasti v večje pokrajine prišle predvsem druge kombinacije v poštev, na pr. združitev z zagrebško ali krajinsko oblastjo. Sicer pa nas take nedoslednosti prav nič ne zanimajo* pač pa sporočamo g. dr. Pipušu to-le: Nam so argumenti za enotno Slovenijo — zmanjkali. Prosimo ga, da nam jih dopošlje v slučaju, ako bi Maribor ali Celje zavzeli mesto upravne centrale enotne slovenske pokrajine.   Tudi ga prosimo, da nam postreže s podatki, ka~ ko in kdaj in za koliko Je Ljubljana oškodovala ostala slovenska mesta in celo Slovenijo, kateri zneski so bili »izrecno« namenjeni za slovensko ozemlje ln kdaj Jih je požrla ta požrešna LJubljana. Pričakujemo, da bo nam g. dr. Pi-puS takoj postregel s temi podatki ker bi sicer morali misliti, da Je svoje ob-dolžitve Izrekel zgolj iz demagoških nagibov, ne da bi imel sa svoje očitke le sence dokaza.
» Pravoslavne in Jčatotlcizem. Beo-gradsko »Vreme« priobčuje pod tem naslovom članek, v katerem razpravlja o vplivu pravoslavne In katoliške vere na posamezne narode, predvsem pa na Srbe, Hrvate ln Slovence. V tem član* ku čitamo med drugim: »Socijalizem, ki je negacija rimskega krščanstva, je preko noči postal krščanski socijalizem in v trenutku rdečega vala v povojnski Evropi, so italijanski in slovenski klerikalci Igrali vlogo, kakor da bi bili bolj rdeči, kakor komunisti sami. Katoliška cerkev namreč ne priznava nacij. Ona stoji nad narodi m se zna pobotati a vsemi, ki imajo v rokah oblast Ta oblast pa je od Boga. Z gojenjem tega internacijonalnega ln protinarodnega duha Je rimska cerkev popolnoma prirodno uničila narodne energije Hrvatov in Slovencev ter pomeiala njihovo slovansko čustvovanje s tujimi elementi Danes, ko bi svoj državni princip mo* rali iskati v zajednici z onim slovanskim narodom, ld je vse svoje žit je in bitje, vso svojo toplino In kri stoletij pretvoril v borbo za svobodo in v od« por proti vsakršnemu tujemu vplivu, se Hrvati In Slovenci čutijo tuje v tej zajednici In delajo vse, da onemogočijo edinstvo. Ni to krivda Hrvatov in Slo-vencev, da so takšni, in mi bomo po« slednji, ki bi Jim radi tega očitali samo eno besedo,«« Ne more se naša haj« duška himna svobode. Jasna, gromka in razuzdana, zliti v umirjene, kesapolne In ponižne zvoke orgelj, ld v poltemi mističnh cerkev pred raspetim Kristom pozivajo ljudi, naj ae na večno odpovedo in izmlrijo s onim, kar jim je dal Bog. Stoletja eo udarila na nas razne žige, ld jih more izbrisati samo čas.«
= Število Italijanov In Jugoslovanov v Zadro. Po novem popisu prebivalstva v Zadru so priSH do nepričakovanih rezultatov. Prebivalstva Je 9400. Od teh Italijanov iz Zadra samo 3400 (med njimi seveda polno potujčenih s hrvatskimi priimki). Jugoslovenov. ki niso italijanski podaniki. 3000. Italijanov iz ostale Italije (regnlcoli) 1000, ita-
1»*^^       £2* k«*? Dal-
macije 1000. v ostalem tteoCu pa so usteti največ Jugosloveni, ki so italijanski podaniki. Tako je danes, pet let po tem. ko je Zader padel pod Italijo, v njem več Jugoslovenov nego zadrskih Italijanov. Zader propada in se more vzdrževati le s »patriotično miloščino«. Ostala mesta na dalmatinski obali pa tudi manjši kraji rastejo in prospevajo. Pod Jugoslavijo bi bU Zader seveda cvetoče mesto.
e= Kaj bo s sT>orazumom z Radićem? Zadnji govor Stjepana Radića v Zagrebu je napravil v vseh političnih krogih v Beogradu prav nasproten vtis, kakor se je pričakovalo. Takoj, ko je prispelo besedilo Radićevega govora v Beograd, je bila sklicana ministrska seja, na kateri se je podrobno razpravljalo o vsebini tega govora. Kakšen je bil rezultat te razprave, ni znano, toliko pa se ve, da je v vladnih krogih prodrlo mišljenje, da je ta govor razbil vse nade, ki so jih stavili optimisti v sporazum z Radićem. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da še niso porušeni vsi mostovi za sporazum, zlasti ako se uvažaj e, kaj vse je že govoril Radić. Zato pomenja zadnji Radićev govor že velik korak naprej.
Razgled po slovanskem svetu.
— Proglas slovanskega odbora t P*-rfzn. Slovanski odbor v Parizu je Izdal na binkoštno soboto tale proglas: Misel edin-stva,   vzajemnosti,   skupnih   interesov In napredka slovanskih* narodov se Je porajala v zadnjem stoletju čim dalje bolj pogosto.   Narodi ruski, poljski, jugoslovenski, češkoslovaški, bolgarski in lužiškosrbski so imeli svoje lastne usode, boje, nade in tudi spore, toda zavedali so se vedno bolj, da pripadajo enemu skupnemu deblu. Pri vseh slovanskih narodih so vstajali učenjaki, pisatelji in politiki,  ki so delovali za idejo Slovanstva. Od 1848 leta, ko se Je vršil prvi slovanski kongres v Pragi,   so sledili kongresi v Moskvi 1657 leta, v Pragi 1908 leta in v Sofiji 1910 leta. Vojna, s katero je nastopila 1. 1878      1879 Rusija proti Turčiji in s katero Je osvobodila balkanske Slovane (?), Je bila dogodek, ki Je dokazal, da ie slovanska ideja živa kulturna In politična sila. Delo za edfnstvo ln sodelovanje slovanskih narodov je bilo obteženo zato, ker so nekateri Slovani živeli pod tujo vlado. Poljaki so bili nesrečno razdeljeni med tri države. Cehoslovaki In tlel Jugo-slovenov ie bil pođ tujo oblastjo, ki Je ovirala njihov razvoi in samostojno življenje. Najbolj žalostna usoda pa je zadela luži-Šlče Srbe. kajti bilo Jih' Je premalo, da bi se mogli upirati germanizaciji v nemški državi in njihove usode ni bilo mogoče olajšati niti po svetovni vojni. Po svetovni vojni Je nastopila nova slovanska doba. Danes so slovanski narodi, Izvzemši le lužiške Srbe, politično svobodni In lahko neodvisno odločajo o svojem napređTču v mednarodni politiki Največja slovanska drŽava, Rušila, Je 3anes Žrtev notranjih bojev, toda ona bo premagala to težko krizo ln bo zavzela med svetom znova ono mesto, ki ji pripada. Poljski narod Je zmagovito dovTŠil svoto stoletno Junaško borbo In ima enotno veliko "državo, k! je važen faktor v evropskem političnem življenju. Tri plemena Ju-goslovenskega naroda, Srbi, Hrvati ln Slovenci, ki so bffJ prej lnČenl, so sedaj združeni m njihovo ujedinjenje ilm dafe moč, kakršne M ne imeli, le bi bffi ločeni. Bolgarija v novih razmerah izvaja svojo notranjo organizacijo m VIČU svoje mesto ob strani ostalih Slovanov. Češkoslovaški narod je ustanovil v srednji Evropi svojo na-ctjonalno državo in le vzel pod svojo zaščito Podkarpatsko Rusijo. V novih pogojni politične svobode, v novih možnottifi gospodarskega razvoja, Iščejo slovanski na-rool potov in metod za svoj nadaljnji razvoi in se dobro zavedajo velike važnosti skupnega dela. Med njimi obstoje sicer še spori, toda to nikakor ne more oslabiti moralne  sile  njihovega skupnega stališča. V !cul turnem ozira Je slovanska sorodnost Jasna in oč! vi dna globoka moralna težnja po oemokratizrnu, pravičnosti in zakonitosti ter odločnost Žrtvovati se tem idealom, to obvlada vse njihovo intelektualno življenje. V skupni politični, gospodarski in intelektualni akciji obstoji konkreten pomen in prava moč novega Slovanstva. Pod dojmom teh ?dei so se zbrali v Parizu živeči zastopniki slovanskih narodov, da se pogovore skupno o vzajemnih odnošajih med slovanskimi narodi. Prišli so do prepričanja, da je v interesu slovanskih narodov, da misel velikih oznanievalcev slovanske solidarnosti — Poljaka Adama Mickiowicza, Jugoslovenov Gunđulića, Križanića, Matije Majarja. Ljudevita Gaja in Prerado vi ća. Rusov Hom-jakova    in    bratov Aksakovih. Bolgarov Džinzifea in Ljuba Karavelova, čehoslova-kov Jana J. Koli ara, Pavla J. Safarika in Franca Palackega, sedanja generacija sprejme in za njo deluje. Zbiramo se v Parizu sredi francoskega   naroda,   ki ga vežejo tradicije ln preteklost s slovanstvom. Temelj, na katerem sloni naša narodna zavest, se ujema z bistvenimi potezami francoskega narodnega življenj a. V te$ prijateljski atmosferi glavnega evropskega centra hočemo delovati v slovanskem vprašanju skupno, da utrdimo slovansko solidarnost in vzajemnost in tako osiguramo čim tesnejše in uplivnejše   sodelovaije slovanske misli v življenju vsega   človešta. — Proglas je podpisalo 29 članov odbora, med njimi za Jugoslovene SkerlJ, Ivčić, Arnau-tovfe, Petrovič in Vojnović. Med Rusi, ki so v tem odboru nahajamo znana imena Merežknvskega, Balmonta, Kuprina, Bunl-na In Čajkovskeza.
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE*
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA. LISCA V LJUBLJANI
OPERA.
Sreda 23. maja: Ev gen [J Onjegtn. Začetek ob pol 8. zvečer Red D. t.
Cetrtek 24. maja: Zaprto
Petek 25. maja: Lulza. Začetek ob pol a zvečer. Red E.
Sobota, 26. maja: Zaprto.
Drama.
Četrtek, 24. maja; Dijaška predstava po znižanih' cenah »CreSnjev vrt«. Začetek ob Štirih pop. Izven.
Petek, 25. maja: Zaprta
Sobota, 26. maja: Kar hočete.    Red C
*
— Narodno gledališče t Maribora. Gledališče v Mariboru. Gledališka uprava se je za blnkoSti izredno potrudila s svojimi predstavami. V soboto večer se ie ob gostovanju kar treh odličnih gostov Iz Ljubljane za- Balaban, SowUski m Zathev za letos zaključila operna sezona. Pela se je opera »Paustc Vsi trije gostje z gospo Mlrrovfčevo vred so želi burne ovacije mestoma tudi kar na odprti sceni. V nedeljo popoldne mladinska predstava »Pogumni Tonček«, zvečer opereta >Pr| treh mladenkah«, kjer Je v glavni vlogi (Schuberta) gostoval g. Sowflsld. To po* sta bila opetovanih shnpaltj deležna ga. Mltrovičeva In g. Janko. Na blnkoStm ponedeljek pop. zopet mladinska predstava   »V kraljestvu
palčkov.« vprfzoTjena po dekliški osnovni Soli v Studencih. Zvečer Kalmanova opereta »Zvesti tovarIX« pr! kateri so prišli do zaslužene pohvale zlasti gdč. Suštarje-va In gg. Janko, Razberger in Iiara6tovič. Na obisku pa se je na obeh zadnjih večerih poznalo — lepo vreme za binfcošuie izletnike.
— Lidija VVisiakova v Celju hi Mariboru. Po sijajno uspelem nastopu v ljubljanski operi priredi Lidija VVisiakova, slov. plesalka, svoje plesne večere Še v drugih slovenskih krajih in sicer v soboto dne 26. t. m. v celjskem mestnem gledališču in 27. t. m. v mariborskem narodnem gledališču. Na to priredi po en večer na Bledu, Rogaški Slatini in v Opatij!. Opozarjamo tamkajšnje občinstvo na to mlado umetnico, ki ie kot slovenska umetnica žela že obilo priznanja tudi izven domovine. Priporočamo njene prireditve.
— O natječaju za crteže falcUala Grafičke Revije. Dne jo. svrnuta sastao se u prostorijama Saveza Grafičkih Radnika Jugoslavije u Zagrebu Ocjenjivački Odbor, sastoieči fz četvorice članova Udruženja Likovnih Umjetnika 1 trojice članova Nao-brazbenog Odbora Saveza Grafičkih Rad-rrika. —- Poslije pomnog ? savjesnog Isptta-vanja priposlanfh radova, izložio ie Ocjenjivački Odbor svoje mišljenje, da se od 32 natječajne rađn?e ne može nijedna nagraditi s razloga, Što neke ne odgovaraju tipu slovima koja vladaju u Grafičkoj Reviji, a narodna ornamentika nije na onoi visini u grafičkom pogledu, koja bi odgovarala, premda su natjecatelji ii mnogo Čemu zadovoljni Uslijed toga raspisati će se novi natječaj, o kojem će se svojevremeno javiti. — Prispjele radove od prvog natječaia pridržati će Naobrazbe«! Odbor SGR do svršetka drugog natječaja u pohrani.
— Sehreteer-Hubadova Štiridelna čitanka za osnovno sole je na novo IzSla in sicer za enkrat tt. del. tri ga Je v novi izdali priredil šolski nadzornik Li. Černej. Schrelner-rliibadova čitanka ie vsem starejšim pedagogom kot izvrstna tako dobro
znana, da je nf treba šele priporočati. Da se bo v novf izdati držala na vi5ini, za to famči Ime Černejevo. Ta čitanka Je že pred letom dni poSla, In jo vse šole, v katerih je vpeljana, že težko čakajo. Priča-leulemo, da nas kr. zaloga šolskih knjig na nadaljne zvezke te čitanke ne pusti predolgo čakati. Tiskarna Sava Je to knjigo prav čedno iztiskala In opremila.
— Otvoritev razstave kluba »Vesne*. V nedeljo dopoldne se je v veliki kazinski dvorani v Mariboru vršila slovesna otvori* te v razstave ljubljanskega umetniškega klu* ba »Vesna*. Razstavo je otvori! g. župan G r č a r. že leč ljubljanskim umetnikom obi j lo uspeh« v Mariboru ter izražajoč iskreno veselje, da khib s svojimi umotvori našemu občinstvu nudi to, kar je občinstvo že dolgo pogrešalo: povratek slikarske umetnosti k naravi. Pri otvoritvi sta bila med raznimi oficijelnimi predstavniki navzoča tudi g. okrajni glavar dr. Lajnšič in komandant mesta g. pukovnik D r a 5 k i £. Birma in pre* krasna binkoštna nedelja sta ovirala večjo udeležbo ob otvoritvi. Po oficijekiem aktu otvoritve je prof. Santel gostom razkazal posamne slike. Razstavljenih je v celem 88 slik od 8 umetnikov, in sicer so razstavili gg. Kopač Franjo. Marčic Rudolf. Porenta Gašper, Smrekar Henrik, šubic Mirko, Subic Rajko, Santel Saša in Bucik Avgust. Kopač ima razstavljene večinoma portrete, ki so se po svoji izvirni naravnosti obiskovalcem na prvi hip priljubili. Ostali so razstavili veči* noma pokrajinske slike, med katerimi zavze* majo odlično mesto Šantlove slike. Med Smrekar jevimi vzbuja pozornost najbolj »Vizija«. Veliko zanimanje je bilo že prvi dan tudi za šubiccve portrete. Sicer se pa k posamnim skupinam Se povrnemo, ko bo prilika za natančnejši ogled. Na tem mestu le še pripomnimo, da je to prva razstava tega kluba, ki je bil svojčas ustanovljen že na Dunaju in tvorijo ustenovniki se danes ta klub.
GlasM vesfnik
— DL slnfonlčm koncert »Zveze godbenikov za Slovenijo*. Zveza godbenikov aa Slovenfio priredi svoj nT. shrf. koncert v soboto 26. trn, ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Unioa«. Na sporedu so razen Suk-ove: »bajket m Caffcovskefa: >ca-pricdo ltallano« se Štiri skladbe VVagnerJa: Sigfridova Idila, čar velikega petka, predigra k operi »večni mornar« ter predigra In smrt Izolde »'% opere »Tristan in Izolda. Predprodaja vstopnic v trgovini Glasbene
Dnevne vesti.
v Ljubljani, dne
— Kame&stt ln Gubljanska občina.
»Balkan« z dne 22. t m. priobčuje član-čič, v katerem energično nastopa proti temu, da bi vlada podpirala komunistič-noklerikalno večino v ljubljanskem občinskem zastopu ln izvaja: »Ministrski predsednik Nikola Palić je sprejel župana ljubljanske občine Perica in podžupana Stanovnika, Prvi je komunist drugi je klerikalec Današnjo upravo ljubljanske občine imajo v rokah in jo predstavljajo klerikalno - komunistični koalicijonaši. Ta dva sta. kakor je javnost obveščena, informirala predsednika vlade o stanju mesta Ljubljane. Pri tej priliki sta zahtevala, da današnjo občinsko upravo podpre država in ji omogoči da najame v inozemstvu posojilo v znesku 150 milijonov dinarjev. Njiju načrt je izvrsten. Zavedajoč se, da Je klerikalno - komunistična koalicija v Ljubljani v zadnjih vzdihljajih, se je komunistična gospoda, ki ima tam večino, odločila, da najame na račun siromašnega prebivalstva posojilo, od katerega bi glavni del šel v njihove žepe in v njihove volilne fonde, nadejajoč se, da bo na ta način znova oživela svojo propadlo in uničeno stranko. Peric in njegovi komunisti so povzročili takšno neznosno in konrpttvno stanje v ljubljanski občini, da je dolžnost ministra notranjih del kot najkompetentnejšega faktorja, da nemudoma odredi preiskavo in da takoj na temelju obstoječih zakonov suspendira današnje starešinstvo ljubljanske občine. Poleg ogromnih taks in občinskih davkov so na najvarnejša mesta v občini postavili takšne ljudi kot je Fabjančič* (bivši komunistični poslanec in znani defetist iz Ženeve) — treba jim Je torej samo še dati denar, ki ga bodo znali prav dobro med sabo porazdeliti. Ne sme se jim dovoliti nobenega posojila, ker bi to posojilo vplivalo tuđi na vrednost našega dinarja, ki se je jel stabilizirati« — Ako uvažujemo, da je »Balkan« eden izmed organov radikalne stranke, ki stoji kolikor toliko vladi blizu, lahko računamo s tem, da, sta se župan dr. Peric in podžupan dr. Stanovnik vrnila 5z Beograda, ne da bi tamkaj dosegla tega, kar sta nameravala. Iz »velikopoteznih« načrtov, fci jih je zasnovala klerikalno - komunistična veČina na magistratu, torej najbrže ne bo nič, ker se bo vlada premislila, da bi komunistom m klerikalcem odprla bogat vir dohodkov, ki bi omogočevali nadaljnji obstoj sedanjega režima na magistratu.
— K stavki srbskih profesorjev. Kakor smo že poročali, je nastalo zaradi neznosnega materijelnega položaja, ki tare naše državno uradnišrvo sploh, med srbskimi profesorji zelo resno gibanje, katero je vsled intransigentnosti merodajnih činiteljev doseglo svoj višek v kolektivni ostavki srbskih profesorjev na državno službo. Jasno je. da tako resni umstveni delavci, kakor so profesorji, niso nastopili skrajne poti brez temeljitega prevdarka in brez resnične potrebe. Zato jim ne moremo odreči svojih simpatij. V interesu ugleda naše mlade države na znotraj in na zunaj taki dogodki gotovo niso. Z zavlačevanjem ukrepov, ki se bodo prej ali slej vendar morali storiti, se državi le škoduje, kajti z njim se jemlje državljanom zaupanje in vero v državo, državi sami pa kredit, čigar konstantno po* jemanje nas slednjič mora dovesti do gospodarske katastrofe. To je tem ža-lostnejše, ker je nepotrebno. Le pomislimo, da se je n. pr. avstrijska republika po prevratu nahajala glede uradniškega vprašanja v neprimerno slabšem položaju kakor mi. In vendar se je tam našel primeren izhod, tako, da so avstrijski uradniki danes gmotno dosti na boljšem kakor naši. Brezglavo s t naše administracije preti uničiti vse. Le oglejmo si naše šolske predpise: zasebni učni zavodi, kakor jih imajo v najbolj demokratičnih državah, v Švici, Franciji, Ameriki itd., so pri nas prepovedani. V državnih učnih zavodih pa je odpravljena šolnina, s katero bi se vsaj deloma lahko krili izdatki za te zavode, katerih — kakor vidimo — država ne zmore. Oprostitev od Šolnine ie zelo človekoljubna in demekratična uredba, ki naj bi pa veljala le za nadarjene, pridne in v resnici ubožne učence. Vsiljuje se pa pri nas tudi nenadarjenim, lenim in premožnim, kar je gotovo greh proti pametnemu gospodarstvu In kar ustvarja nepotreben in škodljiv umstveni proletarijat Na ta način se zastavlja prostor resnično zmožnim Že v soli, se bolj pa v poznejšem življenju. Seveda Je vzeti trditev, da država ne zmore plače učnega osobja, dočim istočasno zavrača prispevke za te Izdatke, curn grano šališ. Naj bi se malo omejili marsikaki drugI nepotrebni izdatki, in bilo bi sredstev za potrebne. V mnogih naših obmejnih krajih in tudi ▼ inozemstvu so n. pr. komisije za prevzemanje konj, ki nam jih je dolžna Nemčija na račun reparacij. Menda vsi tisti konji niso vredni troškov, ki jih stanejo take komlslfe. Član take komisije s činom poročnika dobiva okoli 20.000 kron mesečno. Kolika mor* dobivati recimo član s činom
22. maja 1923.
majorja! In če bi že imeli kaj dela: vsak teden pride par konj čez mejo* časi pa tedne in tedne nič. Nižji člani take komisije v Freilasingu na Nemškem prejemajo poleg svoje plače še po 60 francoskih frankov na dan, dočim se da tam udobno živeti dnevno z 10 franki. 60 francoskih frankov je danes 1500 kron! To je samo en primer, na razpolago jih je pa še mnogo in 5e cklatant-nejših. — Kakor čujemo, se pripravlja s strani slovenskih profesorjev, ki že več mesecev niso prejeli po zakonu zajamčenih plač. korak, ki bo dokumentiral njihovo popolno solidarnost s srbskimi kolegi
— Z ljubljanske univerze. Profesor beogradske univerze gospod dr. Ale* ksander Belič, ki predava te dni kot gost na ljubljanski univerzi, je imel včeraj svoje prvo predavanje »O pra* slovanskem jeziku in osnovnih odnosa« jih južnoslovanskih jezikov«. Odličnega gosta je pozdravil rektor univerze go* spod dr. Aleš Ušeničnik, ki je po* udaril važnost takih predavanj za vza* jemne znanstvene stike naših treh uni* verz. Predavanju je prisostvovalo veli* ko število naših profesorjev in znan* stvenikov ter univerzitetnih slušateljev. Danes, v četrtek, dne 24. t. m. od 4. do 6. popoldne se vrsi drugo predavanje gospoda prof. dr. Belica, namreč »Glav* ne točke razvitka srbohrvatskega na> rodnega m književnega jezika«. Tretje in zadnje predavanje se pa vrši v petek dne 25. t. m. od 9. do 10., in sicer »O nalogaH srbohrvatske filologije in ling* vistiko ter o delu za njih izvršitev v XDC. stoletju«. Ni dvoma, da bosta tudi ti dve predavanji vzbudili najširše zani* manje ter zbrali v veliki dvorani uni* verze prav tako mnogobrojen avditorij kakor prvo.
— Gradnja parlamenta v Beogradu. Nova zgradba narodne skupščine hitro napreduje. Zidovje je skoroda dovršeno: sedaj se izvršuje osrednja kupola. Palača skupščine se gradi nasproti kraljevemu dvorcu. Ločil Ju bo Široki bulevard z nasadi. Zgradila se bo namreč široka ulica v polkrogu okrog dvora. >n takrat se premesti tudi glavni vhod v konak na ono stran, nasproti parlamentu. Zsrradba je dozorela že do kiparskih del. ki naj krasik> zunanje lice zbornice. Gradbeno ministrstvo je sklicalo pretekli teden komisijo, da je izdelala načrt natečaja za skulptiirna dela ter proračun za nje. To komisijo so tvorili delegati strokovnih organizacij Jugoslov. umetnikov z delegati gradbenega ministrstva. Razpiše se konkurenca za 31 večjih skulptur. Potom strokovne organizacije se je priglasilo 30 kiparjev k sodelovanju, med njim! vsi najboljši kiparjL Način predvidene konkurence je za umetnike ugoden in omogoča široko udeležbo, obenem pa bo dana možnost, doseči-kar najboljši umetniški rezultat. Ko ministrski svet tozadevni proračun odobri, bo razpisan natečaj za skice z določenimi pogoji in termini. V ministrstvu se je sklenilo, da ostanejo Člani razsodišča isti. kot so jih dirigirale organizacije na prvotno konferenco, in sicer prof. Momčilo Ž i v a n o -vić. ravnatelj umetniške Šole V Beogradu, prof. B. Š e n o a. ravnatelj akademije umetnosti v Zagrebu in Fran Tratnik. umetniški konzulent v Ljubljani. Organizacije pošljejo v kratkem svojim članom kiparjem, kateri so se priglasili, tozadevna širša pojasnila.
— Razpusčen agrarni urad. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo razpust okrajnega agrarnega urada v Murski Soboti. Njegove agende prevzame agrarni urad v Mariboru. Osobje bo reducirano ali porazdeljeno med druge urade.
— Poroka. Na binkoštno nedeljo se Je poročil g. Jože P u s, sodnik v Gornji Radgoni, z gdč. Ančko Potočnikovo z Bleda. Čestitamo,
— Celjske vesti   —  Kulturne in narodne   prireditve. Dekliška fen
deška okoliška osnovna šola vprlzorita v soboto dne 26. t m. ob 20. zvečer in v nedeljo dne 27. t. m. ob 15. pop. v veliki dvorani Narodnega doma mladinsko igro »Pogumni Tonček v kraljestvu vil*. Čisti dobiček je namenjen v šolske namene. Koncem junija pa priredi mestna osnovna šola v mestnem gledališču igro, katere Čisti dobiček Je namenjen za šolsko knjižnico. Dne 3. junija se vrši na glazljl velika ljudska sla vnos t podružnice »Jugoslovenske Matice« v Celju, ki naj bi združila narodno čuteče prebivalstvo vse Savinske doline. — S košnjo sena so že pričeli posestniki po naših kratih. Sena bo dovolj, ker so travnfki bogato obrodili. —- Umrl je v Gradcu špediter in prokurtst tvrdke Pelle v Celju Karel Colestin v 36 letu starosti. Truplo prepeljejo v Celje. — Umrla je v Veračah pri Kozjem učiteljica Marica Bou-ha v starosti 31 let.
— Mariborske vesti. — Mariborska porota. Drugo prorotno zasedanje se prične v ponedeljek dne 11. Junija. Na vrsto pride kakih 15 slučajev, dosedaj je blizu 10 le ugotovljenih. — A 1 a d a r Ko-11 as Je ravno za brnkoStl prestal svojo kazen v Mariboru. Začasno se nahaia v Zagrebu, kler že čaka nanj dvoje večjih afer. Zasleduje ga Avstrija ozir. neka Du-na;čanka radi prodaje masti In zanima se zan! tudi Budimpešta. — Mariborski državni pravdnlk g. dr. Mirko Gra-ssefll Je no poteku svojega dopusta zopet
prevzel tvoje funkcfle kot prvt državni pravdnlk prt okrožnem sodišču, en Toča je grozila v torek popoldne po mariborski okolici. Nad vzhodnim delom Slovenskih goric je visel hudourni oblak, -vj Mariboru samem je padlo med redkim deljeni le nekaj drobcev toče. nakar ce je takoj zjasnilo. — Prvi dar »domu re-vežev na oltar«. Kakor smo ie poročali, je mariborska kreditna in st3V*ma zadruga »Mo'mir* sklenila prirediti velikf* pomožno stanovanjsko akcijo v svrho zgradbe priprostega doma za revež'e, ki so brez stanovanja. V ta namen je prvi dar položil g. Egidij Fin (Milkovič) namesto cvetlfc na rakev umrle matere (o katere smrti je fzvedel šele ta Časopisov). Kakor sam piše »borih kronlc 100 v dar »Domu revežev na oltar«... Prvi podari tel j se nahaja sam v največji stanovanjski bedi m Ima tudi kot tajnik »Društva najemnikov« največ vpogleda In sočutja do stanovanj skih revežev. Kdo bogatinov bo sledil tew mu vzgledu?
— Šolska proslava treznosti s« obhaja v četrtek dne 24. maja po vseh srednjih Šolah v Sloveniji. Na teh proslavah sode, lujejo s predavanji zdravniki in sicer v nastopnih zavodih: dr. Jamar Anton tla Ti drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Pire Ivo na II. drž. gimnaziji v Liubljnnl In na drtL realki v Ljubljani In v knezoSTcof. zavodu v §t. Vidu, dr. L a p a i n e 2ivko na nt. drž. gimnaafjf v Ljubljani, dr. G 6 s 11 Fran na trgovski akademiji v Ljubljani in na nčteljiSču pri UrŠulinkah v Ljubljani, dr: D e r e a n i Emest na drZ. učiteljišču v LJubljani, dr. B r e c e I j Anton na tehnični srednji soli v LJubljani, dr. šimeff-eva Amalija na mestnem ženskem Hce'n v LJub-Mani, dr. Rub a d Ivan na oČItelJISČu v Skofji Loki, dr. De Olerla Stanko nt drž. gimnaziH v Kranju, dr. Rajšp Ivan rta drž. gimnaziji v Celju. dr. Zorjan Ivan na drž. gimnaziji in na drž. učiteljišču v Mariboru, dr. J a r e Č k o Pran na dri. realki m zas. očitellišču v Mariboru, dr. Vrečko Vladimir na drž, gknnazifc v Ptuju, dr. G1 a n č n I k Josfp na dr2. grmnazijl v Murski SobotL Dne 25. maja 1923 na drž. gimnazij! v Novermcesrc dr. Pire Ivo.
— Prošnje za rsprejem v državno blagajnlško-davčno  Šolo  v  Norem Sadu.
V Novem Sadu se Je ustanovila »dršavtia blagajničko — poreznička škola« v svrho pouka v blagajniško- davčni stroki, 4 katero se sprejemajo moški ( v slučaju pomanjkanja tudj ženski) kandidati. Jd so izvršili najmanj Šest razredov srednje Šole (gimnazije alf realke). Prošnje Je vložiti do 10, fuUla. Reflcktanri na i se osebno zglast v predsedsrvenj pisamf finančne delegacije, kjer dobe podrobna pojasnila. Va£no
da siromašni kandidati dobe h državne blagajne »podporo v znesku 800 dinarjev, kf $e bo pa morala vrniti v osmih letih m Sicer od dneva, ko stopi v državno sJnibo.
-ti Tragična smrt. Včeraj smo poročali da se te ustrelil 1P letm uradnik R. Gostin-Bf5 pri rvrdkJ -»Salknri* baje radi tega, ker je poneverD zaupani mu znesek tO.000 dinarjev za izplačilo carinskih deklaracij.* Vest Je popolnoma ireosnovana, ker Je Go» stinčič fzročtl carinarnici denar za carinske deklaracije, kar Je razvidno iz potrdil, ki jih je »Balkan« dobil na carlnamt
— Institut za visokogorsko Hzijologl
V Da vosu so te dni otvorili institut za visokogorsko fiaijologijo in za raziskovanje tuberkuloze. Ustanova predvideva Števil* delovnih mest za znanstvenike nešvicarskv narodnosti in nekaj štipendii za pripadnike valutarno Šibkih dežel. Dobro bi bilo. ako bi se jugoslovenski zdravniki zanimali 3a te Štipendije ln ako bi odlil v Švico raziskovat tamoSnje vl^ofcocorsifre naprave za leč en je tuberkuloze.
—Velik rop. Nj. seljaka Jovana Milju-
£a iz Begluka pri Bosanskem Petrovcu so navalili štirje težko oboroženi maskirani roparji m mu odvzeli 15.000 dolarjev, 35.000 dinarjev in 10 d tikat ov. Roparji so na to pobegnili. 15.000 dolarjev znaša v naši valuti okoli 60 milijonov kron.
— Kamen v oko.   V kočija£a Andreja, rtrabarja iz graščine    ZduŠe pri Kamniku je neki neznanec vrgel 21. t m. zvečer, kn se ie slednji vračal domov, kamen v oko m: ga težko poškodoval. Hrabarja so prepeljali v bolnico.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane.
zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času 13. do 19i mala Izkazuje to-le statistiko-: Umrlo fe 19 oseb, U moškega in 6 ženskega spola (tujcev 12). Smrtni vzroki; Življenjska slabost 2, j etika 5. škrlatlea 1. otroška vročica L možganska kap 1. srčna hiba I. drugi naravni smrtni vzroki 7, slučajne smrtne poškodbe 1. Med tem Časom se Je rodilo 30 otrok (1 mrtvorojen), 14 moškega in 16 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davlca 1, škrlatica 3. vartceHa 1, otročiŠka vročica 1.
—1 Pretep z neugodnimi posledicami. Brata Danijel in Alojzij Klešnik sta se v gostilni pri »Kamnarju« stepla z drugimi iantl. Interveniral ie stražnik, katerega sta pa nasilneža pričela obdelavah* tako. da je slednji rabil orožje in le oba poškodoval 1 sabljo po glavi. Prepeljana sta bila v bolnico. Njihove poSkodbe so lahke.
— »Finančni minister« ▼ Novem Sada.
V Novem Sadu se je 19 t m. pojavfl neki elegantni človek in se predstavljal bogatim ljudem, ki so prihajali iz province, kot finančni mmister dr. Stoiađlnović. Informiral se je na diskreten način o premoženjskih razmerah svojih no vili znancev in pošiljal njihovim rodbinam fingirane depeše? v katerih je zahteval večje vsote denarja. Policija je znamenitega pustolovca v njegovem »ministrovanju« prekinila in ga vtaknila v zapor, kjer bo sedai lahko Studira* valutne probleme.
— Razpis slažbe. Pri mostnem magistratu ljubljanskem (računski oddelek) ie takoj popolniti mesto začasne pomožne uradn!ce. Od prosilk se zahteva, da so popolnoma izvežbane v račnnskih poslih, stro'epfsju in stenografiji. Prošnje je vlagati do 26. tm. pri magistratnem predsedstvu. (Razpis v Uradnem listu 46 z dne 1& maja 1P23J
Stran 4.
^SLOVENSKI   NAROD« dne 24. maja t^3
štev. 117.
— Nesreča na Gotovca. Ves? o ne- 9
sreči na Golovcu, o kateri smo včeraj ! poročali, da je Indof vzel granato doma svojemu očetu, ki jo je imel spravljeno kot spomin na svetovno vojno, je netočna. Oče Indof sploh ni bil v vojni ter ni imel doma shranjene nobene granate. Kako je prišel mladi Albin do granate, še ni pojasnjeno.
— Sprejemanje železnega avstrijskega drobiža na poštah ukinjeno. Po odloku ministrstva pošte in telegrafa št. 26.809 od 4. maja t. 1. ne smejo pošte več sprejemati železnega avstro-o grške ga drobiža po 20 vinarjev, ki je bil doslej izenačen s 5 par-skim kovanim novcem. Morebitne pritožbe proti tej odredbi naj pošljejo stranke generalnemu inšpektoratu ministrstva financ v Beogradu.
— Sneg. V noči od petka na soboto Je padel sneg po gorah in planinah in močno pobelil celo hribe okoli Ljubljane. Sneg Je padel zelo nizko po Gorenjskem, padal Je pa tudi po Dolenjskem, saj so ga celo dobili v Turjaku in Velikih LaJčah. Na sad-
■ nem drevju je napravil le malo Škode.
-.t« Divjačina se le preteklo zimo v go» rentsldh in dolenjskih loviščih močno zaredila zlasti zajci, lisice ln srne. Ker tirjajo zdaj občine za lov visoko najemnino pri dražbah, so lovci z divjačino vsaj deloma oškodovani.
— Nuna kot vlomilec OsIjesTra »Drava --poroča sledečo tragikomično dogodbo: Te dni le prispela v neko vas v našičkem okraju k nekemu mlinarju preoblečena nuna in ga prosila za prenočišče. Mlinar |1 Je nakazal prosto sobo v prvem nadstropju. Med tem. ko je bila nuna pri večerji, Je zlezel mlad in podjeten domaČi hlapec c po-* steljo lepe nune, v namenu* (Ja JI napravi ljubezensko ponudbo. Nekako o polnoči se i Je spravila nuna spat, hlapec pa Je prežal j na ugodni trenutek. Kdo popiše njegovo it- i čudenje, ko opazi, bla nuna, ki se Je slekla, j ni ženska — temveč moški, let Je bil celo oborožen s samokresom. »Nuna« le stopila nato k oknu in oddala signalni žvižg, kateremu se Je kmalu ocJzval »nunln« prijatelj, ki ie skušal po vr\1 splezati v prvo nadstropje. Hlapec le nenadoma posSočH, pri-iel »nuno« za noge ter Jo treščil skozi okno, kjer Je preoblečeni ropar obležal mrtev. Njegov Diijatell je padel % vrvi m si zlomil obe nogi. Tako ie tragično končala pustolovska avantura obeh roparjev.
— Radi ponarejenih bankovcev, v petek dne 19. maja Je pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru sedel j na obtožni klopi poleg enega tistih ele- J mentov, ki s temnimi posli dnevno zaslu- j žilo in zapravljajo tisočake, tudi sicer spo- i Štovani v zaupni službi zaposleni državni [ nastavilenec. Še mlad mož ln rodbinski oče. Tudi če bo prva zanj občutna obsodba (tri- I mesečna Ječa )v vlili instanci razveljavile- \ na, se vendar mladi mol Šteje ie danes j med žrtve razmer. Ker nam ne gre sa sen- j zeetjo m nočemo tel Žrtvi škodovati, se ne i spuščamo v podrobnosti te sodne afere. — j DrugI obtoženec — glasom uradnega poročila postopač, tihotapec, spremljevalec vlakov it<L? torej človek brez posebnega poklica, si se posveti verižniku iz Italije, dela kupčije po LJubljani, Celju In v Mariboru. Tu v Mariboru si s svojim nastopom kor velik kavalir v odličnih lokalih prisvoji tndi odlično 'družba Pri šampajneu izrabi lačnega državnega nameščenca, ki bi po I svoji službi moral take elemente pravsa- i prav zasledovan. Ampak pod vplivom od- [ lične 'družbe In alkohola ln seveda ie bolj » pod vplivom pomanjkanja onemore njego- : va moralna opora in se vjame v sanjke, j Ponarejene ris oči irske bankovce, ki lih* oni -kavalir« utihotaplja iz Trsta, ta uboga žrtev skuša razširiti po mestu v prvi vrsti seveda okrog denarnih zavodov. In pri vsem tem kočljivem poslu nima mož nič od tega. ozlr. nič drugega kakor uživanje, kadar ie po milosti svojega zapeljlvoa povabit en med odlično družbo v znane odlične lokale. To je kratica vsebina dolgotrajen žalostne sodne afere in to Je rudi kratka slika razmer, ki okužnjefo življenje v Mariboru.
— Olepšava balkonov m oken. Stari ob«
Ciniki svet pod pokojnim županom dr. Tav* carjem je določal in razpisa val vsako leto 79. posestnike in stranke, ki so okrasili bal« k one in okna s cvetlicami in lepim selen jem, primerne nagrade in ljudje so kar tekmo« vali, kdo bo drug drugega v tem prekosil. S tem jc zunanje lice mesta na olepšavi mnorto pridobilo. Kak prijeten vtis napravi na pasanto, Če vidi — pozimi kot poleti n. pr. v pritličnih oknih mesta hiše Št 2 polno krasnih cvetočih rož raznih vrst, Id jih ljud* ie ogledujejo. Ta navada naj bi so tudi sedaj posnemala.
— Čemu je javna ura na grajskem stok pu? Pišejo nam: Zadnji čas se je na našem ^ radu že marsikaj uredilo ln popravilo, sa# mo ura v stolpu stoji že par tednov na miru. Kazalci ao od rje snedeni in mehani* zem stoji. Če je že denarja dovolj sa mno» »je nepotrebne stvari (n. pr. pri tisti preti* rani gasilski reorganizaciji, ki stane mestno občino že zdaj nad 1 milijonov dinarjev) naj so da še za popravo stolpne ure na gradu t stih par sto kron, ali ps naj se vrže raz i stolp.
— Letošnja košnja obeta biti obilna.
Zlasti kažejo lepo travniki, koder se je s pridom gnojilo  z umetnimi sli domačimi gojili. Kmetje, ki so s krmo do pomladi pretolkli, pridržujejo sedaj živino doma, kar [ se od sejma do sejma in na trgu bolj posna J in čuti.
— Kino Tivoli. Danes zadnji dan »žrtva žene«. Poleg tega sijajna amerikanska binfcaV'Od četrtka dalje se predvaja velOta pustolovski atrakcija v aveti delifi »Kralj Oolconde«.
— Telesno zaprtje. Profesor Bamber-j?er, spisatelj učne knjige srčnih bolesni, le dognal, da ie grenčlca »Franz-JoScf« labor-no ovdajilo.
— Čevlje kupujte od domačni tovnren tvrdite Peter Kozina & Ko. z znamko »Pe-I" ker so isti priznano najboljil hi najcenejši, (»lavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št 1,
— Tajništvo Narodno napredne napredne stranke se nahaja začasno v Knafljevi ulici štev. 5/1. Tam se tudi sprejemajo vse pismene in ustmene prijave. Uradne ure so: v ponedeljek, torek in sredo od 3.—6. ure popoldne; v četrtek, petek in soboto pa od 9.—12. ure dopoldne,
— Javna dražba lova občine Dol m Dolsko za dobo petih let se vrši dne 25. maja ti. ob 9. dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani.
— Brat Trockega aretiran. Ko je berlinska policija pred kratkim stopila na prste komunistom, le bil med drugimi aretiran tudi brat Trockega, Bronsteln. Ker je imel na potnem listu zastarel vizum, so ga odvedli na policijsko ravnateljstva Pri preiskavi so dognali, da se ie pečal v Berlinu z veleverižnlštvom in je bil v seznamu »nedobrodošlih« inozemcev. Ne glede na intervencijo sovjetskega poslanika je politična oblast izgnala brata Trockega Iz Nemčije.
— Angleški pedagogi v Beogradu. V
Beograd sta prispela dva znana angleška pedagoga In sta v spremstvu šefa za elementarni poduk Iz naucnega ministrstva obiskala posamne šole v Beogradu. Obiskala bosta tudi šole v notranji Srbiji
— Smrtnost ruskih emigrantov v naši državi. Statistični oddelek državne komisije je priobčil podatke o smrtnosti ruskih emigrantov v kraljevini SHS. Kot materijal za te podatke so služIli izdatki za pogrebe. Podpor ob priliki pogreba umrlih emigrantov je bilo Izdano v zadnjih letih 434. Najbolj raznovrstna je smrtnost emigrantov z oziroui na spol. Docim je smrtnost žensk ln moških v normalnih razmerah skoraj enaka, ie med emigranti največ smrtnih slučajev pri moških: Smrtnost moških pre-vlšuje normo pred revolucijo 16—18 krat. To tudi v resnici odgovarja dejanskim razmeram, kajti v emigrantski masi je število moških zelo venko. DoČim ie bilo po ljudskem štetju iz 1897. leta na 100 žensk v Rusiji samo 9S.8 moških, je med emigranti na 100 žensk 219 moških. Zanimivo je, da je največ smrtnih slučajev med odraslimi in sicer od 22— 46 leta. Poleg dece do 3 let in starcev ki vedno !n povsod umirajo v neproporcljalno večjem številu. Je med emigranti še ena skupina, ki je zek> podvržena smrtnosti In to so mladeniči od 19—21 leta. To je pač mladina, ki Je morala večinoma zapustiti šolske klopi in prenašati vse težave volne in evakuacije. Zato tudi ni čudno, da ie njen organizem oslabel in da morajo mladi emigranti v najlepših letih pogosto prezgodaj v zemljo.
—Žldte v poljski repubnkl. Kakor izkazuje poslednja statistika, živi med poljskim narodom 14% Zidov. V armadi jih služi pri konjici 3.5%, pri topničariih 4%. pri pehoti 6%, pri trenu 12%, pri intendan-ct 13%, pri sanitetni službi pa 17%. Pač zanimive številke, ki pa nam niso nič novega, zakaj v bivši Avstriji so bili Židje v enakih procentih zastopani v posamnih boli ali manj nevarnih službah.
gradčani v postavi, ki je igrala predlansko leto, reprezcntatirali vsekakor boljše moštvo, kot pa je bilo letošnje. Igre obeh dni pa so bile navzlic temu napete, dasi so sc vršile precej enostransko. Prvi dan jc Ilirija neza* sluino podlegla. Nadkriljevala je svojega nasprotnika popolnoma kar se tiče kombi* nacije in solo#akcij, ali obramba Ilirije je daleko zaostajala za beogradsko. Tekma je začela takoj v znamenja premoči Ilirije, ki je nastopila v precej spremnjeni postavi z bratoma Držajema, kot stranskima krilcema in mladim Zupančičem IV. v napadu. Mo= štvo Ilirije je predvedlo lepo kombinacijsko igro, katero so večkrat kronali ostri streli na goal, ki jih je pa fenomenelni vratar Via* vovič od Beogradčaaov z nenavadno spret* nostjo brez izjeme vse parira!. Briljanten je bil tudi desni branilec »Beograda«, ki je z razantnimi osvobodilnimi streli, prenesel igro v odprto polje ter razbil vsako akcijo Iliri* janov. Odlikovala se je tudi krilčeva vrsta, napad pa igra raztreseno, brez izrazite kom* binacije. Vratar je pa eden najboljših, kar smo jih do sedaj videli ▼ Ljubljani. Gostje so dosegli vodstvo tekom prvega polčasa in zvišali rezultat kasneje Celo na 2 : 0. Na« vzlic temu, da je Ilirija goste v drugem pol* času formelno blokirala, ni dosegla ničesar, ker so Beogradčam Icratkomalo ostali defen» zivni in se je vse moštvo vrglo na obrambo. Pri Iliriji so ugaiali v napadu L'čak. Zupan* čič I. in Zupančič IV. Tudi Pevalek ni bil slab, Dolinar pa je nekoliko neokreten. — Obramba, osobito Pretnar, ie bila mnogo kriva poraza Iliri ie. Soklič je imel malo dela. G. Ochs je sodil precej objektivno, storil
pa je več pogrešk.
Tekma v ponedeljek je bolj konvenrrala kot nedeljska. Ilirija je nastopila z Vidma* jerjem v napadu in Grilcem v krilski vrsti. Tudi ta tekma se je vršila v popolni pre* moči Ilirije. Vodstvo je dosegel Vidmajer, la je v krasnem soIo«begu nevzdržljivo poslal žogo v mrežo. LJčak je kasneje zvišal z direktnim prostim strelom na 2 : 0. Gostje so kmalu nato izenačili, vendar bi Soklič lahko držal najmanj en goal. Pri Iliriji je ugajal ves napad, samo Dolinar in Pevalek 8ta imela večkrat šibke momente. V krilski vrsti je briljiral Zupančič Lado. Oba stranska
krilca Držaj in Grilc sta dobro pokrivala nasprotnika. Obramba je bila v prvem pol* času zelo Šibka. Soklič nesiguren. Tekmi sta se vršili v ostrem tempu, mestoma precej nekorektno, ali brez vsakih incidentov. Sod* nik g. Hus je sodil izvrstno. Občinstvo je Beonradčanora pri odhodu priredilo živahne ovacije. F. O.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Siockholm, 21. maja. Reprezentančna tekma med Anglijo in Švedsko je končala z zmago Angležev s 4 : 2.
— Dunaj. 21. maja. Prvenstvene tekme: Rapid i Floridsdorf 3:1, Amateuri : Hertha 4 : 0, West Ham United (London) : Hakoah
1 j 1, Raoid : Niirnberger Spv. 4 : 0.
— Pra*f* 21. maja. Slavija : D. F. C. 0 : 0, Union Žižkov : Viktorija Žižkov 4 : 2.
— Zagreb. 21. maja. Hašk : Wacker
2 : 1, \Vaf : Gradjanski 2 : 2 in 2 : 3, VVacker : Concordia 2:1.
— Poročilo o štafeti skozi LJubljano priobčimo jutri.
t. ->-•--j—-- -trn.-.
ve
Sokolstvo.
— Popravek. Naše sobotno poročilo o župnih izletih Jugoslovenskega Sokolstva je treba spremeniti v toliko, da ima župa Ljubljana izlet na Vrhniko ne 12. Julija, marveč 12. avgusta.
— Otvoritev dr. Tavčarjevega Sokol-skega doma v Gorenji vasi. K včerajšnjemu poročilu še dostavljamo, da se je slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Go-renll vasi udeležilo tudi Sokolsko društvo v LJubljani (Narodni dom) po deputaciji broječi 25 članov s praporom ter, da so nJega dani sodelovali pri javni telovadbi in sicer 5 bratov na drogu, 3 na bradlji.
— Okrožni det v Krškem. Predsedstvo sokolske župe zagrebške zaklmčllo je, da priredi svoj letošnji okrožni zlet posavskega okrožja dne 10. junija v prijaznem mestecu Krškem. Ta zlet le obvezen za vsa društva Posavskega okrožja. Ker se bodo tega zleta udeležila tudi sosedna društva iz obmejnih žup, je pričakovati prav obilne udeležbe. Predpoldne se bodo vršile tekme poedmih društev okrožja, sprejem gostov iz Zagreba, ter pohod Sokolstva po mestu. Popoldne se bode vršila ob obari Save velika javna telovadba in nato ljudska veselica. Pri vsej prireditvi sodeluje godba Savske divizijske oblasti Iz Zagreba. Pri popoldanski javni telovadbi bodo nastopili tudi vojaki In izvajali proste vaje v popolni bojni opremi. Opozarjamo vsa sosedna društva in župe, da na ta dan ne prirejajo društvenih nastopov. Na vseh vlakih s sokolsko legitimacijo polovične cene! Ker se s 1. junijem spremeni na južni železnici vozni red, bode vozil na ta dan najbrže posebni vlak, kar bodemo br. društva še pravočasno ob vestni. Zdravo!
Torisfika in sport.
— Tekma . Lelpziger Battspfelklub : Ilirija je preložena na 24. t m. vsled tež-koč s potnimi listi. L.B.K. je Igral o Bmko-Štih proti Atletikom v Gradcu, katere Je porazil po lepi igri z 2:1 in 3:1. Kot klub, ki ga prištevajo nemški *Extraklasse«, igra L.B-K. seveda v vseh ozirih prvovrsten nogomet Postava moštva Je sledeča: Heinze — Beth, Hecht R. — K6hler, Eschenlohe, Beth n. — VVernicke, Cotta. Fritsche, Krau-se, Lasste. Večina navedenih Igralcev Je Igrala Že večkrat reprezentativno za Leipzig. — Pričete* tekme le določen na 18. uro, torej tako kasno, da Je poset tekme vsakomur omogočen. Predprodaja vstopnic v trg. J. Goreč, Dunajska c. Znižane članske ta dijaške vstopnice se izdajajo le v predprodaji. L.B.K. nastopi s kompletnim I. moštvom.
ILIRIJA : BEOGRADSKI S. K. Prvi dan 0 : 2, drugi dan 2 : 2.
O Binkoštih je tu gostovalo Ljubljanča* nom Že znano simpatično moštvo športnega kluba Beograd. Priznati moramo, da so Boo*
— Za občni zbor »Društva konceptnih uradnikov pol. nprave«. ki se vrši v soboto, dne 26. maja 1923 ob M16. popoldne v knjižnični dvorani pokrajinske uprave, vlada med člani sicer že dosedai veliko zanimanje. Ker se bo na tem občnem zboru obravnavalo zelo važno vprašanje, je dolžnost za vse člane, da se udeleže polnošte-vilno.
Trgovsko bolniško tn podporno dru* štvo v Ljubljani opozarja svoje p. n. člane na izredni občni zbor. ki se vrši v po ne de* ljek dne 28. maja t. L ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Na dnevnem redu je: 1. Poročilo ravnateljstva glede priklonitve članov k bolniški blagajni trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu. 2. Raznoterosti. Z ozirom na to, da je ta iz* redni občni zbor velike važnosti, pričaku* jemo polnoštevilne udeležbe.
— Društvo »Soča« vabi svoje člane na II. redni občni zbor. ki se bo vršil v soboto dne 26. maja 1923 v salonu restavracije pri »Levuc ob 20. zvečer z običajnim dnevni redom. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov, k! se izkažejo z društveno izkaznico.
— Glasben« čitalnice in orkestralnega društva Glasbene Marice v Ljubljen! občni zbor. Sklicujem na torek, 29. maja t. 1. v vteliko dvorano Glasbene Matice (soba št 14) redni občni zbor Glasbene Čitalnice ob 8. zvečer in orkestralnetra društva Glasbene Matice ob 9. ur! zvečer. — Dnevni red 1.) poročUo predsednika in tafnlka, 2.) poročilo blagajnika, 3.) nove volitve, 4.) slučajnosti. Razdele se tudi članske izkaznice. Za odbor: Predsednik.
— Slovensko zidarsko bi teharsko društvo v Ljubljani praznuje dne 5. avgusta t J. svojo 25-letnlco. Ker le na slavnostnem sporedu tudi velika vrtna veselica v hotelu Tivoli, se naprošajo vsa narodna društva, naj blagovolijo to vpoštevati in ne prirejati na ta dan sličnih veselic.
— Zdravniško društvo v Mariboru Je na svfcji sej? dne U. mala t. 1. soglasno sklenilo: 1.) Zdravniško društvo v Mariboru se glede zdravniških preiskav za zavarovanje pridružuje sklerm Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani m opozarja, da bo proti vsakemu zdravniku — organiziranemu in neorganiziranemu — ki bi kršil zdravniško solidarnost, uporabilo vsa dopustna sredstva. Radi tega poziva znova vse zdravnike, da vsako preiskavo brezpogojno odklanjajo, dokler ni spor rešen. 2.) Okrožni zdravniki odklanjajo kot člani zdravniške organizacije od vlade tika-zano cepljenje koz, če se Jim takoj ne Izplača že 'dolgo zaostala mesečna plača! Če se te j njihovi upravičeni želji takoj ne ugodi, vstavijo okrožni zdravniki vso z njihovo službo združeno poslovanje. &) Vsa akademska društva oziroma organizacije medicincev v Ljubljani, Zagrebu In Beogradu se opozore, da bi vsak medicinec, ki bi se odzval vabilu Zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani, da gre cepit. krSl stanovsko solidarnost zdravnikov In da bodo zdravniška društva nastopila proti vsakemu promoviraaemu la nepromoviraoemu kršilcu.
Prl^ljsno? in pndjsniške ehlasti.
n.
Odbori za posebno preiskavo in priziv.
New York (Jugoslovanski oddelek F. L. L S.) Novodožle 'priseljence pregieduje-jejo najprej priseljeniški inšpektorji in n \m prldeljeni zdravnik federalnega zdravstvenega urad:i. Ta prvotni pregled se imenuje »priman' inspektion.« Ako priseljeniški urad niki smatrajo že po tem pregledu, da odgovara priseljenec vsem zahtevam priseljeniških zakonov, mu dajo dovoljenje za vstop v Združene države. Ako pa so nasprotnega mnenja ali pa v dvomu, pridrže priselienca na priseljeniški postaji v svrho nadaljne^a zaslišanja pred odborom za posebne preiskave (Board of Spedal In.uiry)
Dolžnost odborov za posebno preiskavo je, da preiskujejo in določajo čim hitreje mogoče usodo vseh onih T>riseliencev. ki niso bili pripušten! po prvotnem pregledu. Board ima pred seboj vse podatke glede priseljenca, v kolikor so bili dognani pri prvotnem pregledu. In navedbo razloga, za-kai ni bil pripuščen. Ako je potrebno se zaslišijo nove priče in dokazila. Zaslišanje (hearing) m javno, pač pa sme biti prlsoten kak prijatelj ali sorodnik Inozemca. Isti sme tudi uvesti priče ali predložiti pismena dokazila, da do\*aže svo-"o pripustl.Mvost. Inozemec in priče so zaslišane pod prisego, in vsak izmed treh članov odborov sme ostavit« vprašanja- Te mik odbora vodi zapisnik o zaslišanju In sklepu odbora.
Ko jc odbor zasBsal vse dokaze In protidokaze, sklene, dn-Ii n^j se inozemec pripusti aH iTkijuči. Odbor sklepa z večino glasov; al:o je tretji član nasprotnega mnenja, ima pravico vložiti priziv proti temu sklepu na vršio in?fanco (Secretć».ry ot Lahor.)
Sklep Boarda jc končno odločilen, razina ako era Secrettirv of Labcrr ovrže vsled priziva. Po pravim ima vsak Inozemec pravico -vložiti T>rizKr (affnea!) proti Izključujočemu sklep Boarda; pmivna oblast je Secretarv of Labor. Predsednik odbora za posebno preiskavo mora opomfn'atl Ino-zemca na to njegovo pravico, čim mu naznani sklep odbora. Ta opomin mora priti v zapisnik, v katerem mora b\t[ tudi navedeno, dali se je rnozemee poslu?fl pravice J do priziva,
Inozemec, ki hoče vložiti prfzrv. sme to « storiti samo osebno aH potom kake dobro-I delne družbe, poslujoče na priselien^ki po-I staji, ali potom k?.ke.qa prijatelja ali sorod-| n"ka ozi**oma kakega odvetnika, futafočega I dovoJicn"e  za  prakso pred  prišel'eniškirni j oblastmi. Za ta prizrv ni treba nikakih posebnih pisari), ampak zadostuje enostavna izjava, da se stranka prizivi je proti sklepu Boarda. Treba je vložiti priziv takoj; ako se priziv vloži po preteku 45 ur po sklepu odbora, imajo priseljeniške oblasti pravico zavrniti sprejem priziva.
Izključeni inozemec pa nima pravice do priziva v vseh slučajih. Ako ga ie Board ol Special inonirj izključil, ker ie iz spričevala pregledi:jočega zdravnika razvidno, da ima tuberkulozo oziroma kako ostudno ali nevarno naleziiivo bolezen ali pa da je blazen, IdiiOc, slaboumen oziroma slično duševno nesposoben, tedaj je sklep odbora končno odloČMen. in Inozemec se ne more prizivati na Sekretarja dela.
Ako je inozemec vložil tptiziv. se nie-gova deportacija odloži in on ostane na- priseljeniški postaji do končne rešitve svoje zadeve. Da se omogoča hitro reševanje prizivov in tako olajša mnogo trpljenja s strani poedincev, je Secretarv of Labor Daviš organiziral v januarju L 1922 poseben prizivni odbor, takozvani Board of Review, ki deluje pod njegovim osebnim nadzorstvom. Ta nova vladna ustanova ie pravzaprav nekako prizivno sodeče za reševanje vseh prizivov, predloženih Sekretarju Dela.
Sekretarv of Labor utegne vsled priziva ovreči sklep odbora za posebno preiskavo in odredltf pripustitev priselienca. V sluČaiu, da ie odločil, da inozemec ni stalno prlpustljiv v Združene države, mu sme vendarle dovoliti začasen vstop v Združene države, ker zakon daje sekretarju pravico, da po svoji uvidevnosti dovoli začasni vstop drugače nepripustiiivim ino-zemcem. Seckretarv of Labor utegne rešiti priziv tudi tako, da odredi zopetno otvoritev zaslišanja pred odborom za posebne preiskave, ali pa kratkomalo utegne potrditi izključujoči sklep odbora na priseljeniški postaiL V vsakem slučaju je Inozemec takoj obveščen o končni rešitvi. In ako je ta zanj neugodna, sme biti deportiran takoj.
V slučaju deportacije, vračalo in oz crnca nazaj v deželo, od koder je prišel, hi to na stroške parobredne družbe s katero je prišel. Ako je bil inozemec Izključen radi nepismenosti ali radi kake bolezni ali nesposobnosti, ki bi jo parobrodna družba bfla lahko dognala za časa vkrcanja, mora družba plr.čati globo in povrniti inozemcu voznino, plačano za vozno od odhodišča, naznačenega v voznem listku, do ameriškega pristanišča. Isto velja v slučaju, da Je bil inozemec izključen rad! zakona o kvoti, razun v slučaju, da družba dokaže svojo nedolžnost. Ta denar mora parobrodna družba izročiti vladi Združenih Držav in ta ga dostavi vpravičenim potom svojega konzulata državi, kjer dotičnik stanuje.
Izključeni inozemec se ne sme povrniti v Združene države in zopet prositi za vstop pred pretekom enega leta, kar je bil izključen, razun vsled posebnega dovoljenja sekretarja dela. Inozemci, izključeni le radi tega, ker je bila kvota njihove rojstne dežele Izčrpana, pa se smejo povrniti kadar hočelo.
— Telesno zaprtje. Profesor C. Braun-Pemwald, znameniti ženski zdravnik, piše: O hitrem in zanesljivem učinku grenčice »Franc-Jose!« sem se prepričal pogosto, in zatorej rabo te vode najtopleje priporočam bolnim ženskam.
\\nyr
i IJIt>r>
A.
ZVIŠANJE TARIFOV NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH.
— Berlin, 22. mala. (WolfO Z iSnije talila na državnih železnicah stopi v veljavo 1. Junijem. Tarif za prevoz blata in drugih pošitjatev se rviSa za 51) potniški in tarif za prtljaeo pa okroglo za 100 %.
STAVKA DUNAJSKIH BANČNIH URADNIKOV.
— Dunaj, 23. maja (Izviri Obratni svet uradnikov \Vi^nerbankvere:na in Osrednje banke nemških hranilnic je sklenil, da proglasi stavko, ako ne ugodi zahtevam po zboljšanju plač. Celotno osobje stopi danes v enourno stavko. Ce bančn? uradniki ne dobe povoljnega odgovora do četrtki 16. popoldne, proglase v petek splošno stavko« TRGOVINSKA POGAJANJA UED FRANCIJO IN AVSTRIJO.
— Pariz 22. maja.  (izvir.) P<- sja za sklep trgovinske pogodbe med Avstri in Francijo so se pričela danes v sunanjeni ministrstvu.   Trgovinski   m'nister Dior le otvori! konferenco ter pozdravi! avstri j si e
delegate, pri čemer je irjavil, da »e rrr-----
ska vhda prepričana, da bo nasla razn-mevan;e na avstrijski <^nni. v svrho ustvaritve povoljnih razmer za trgovino bi p-dustrPo, Avstrijski zastopnik Alchhoff sc je zahvalil za prisrčni pozdrav ter zagotovil, da b^ avsrr:xkn. de'."-: 'i vr> «rvnm* močeh prispevala za ugoden f-zid poca inj
SPOR.
— Bullmpefta, 23. maja (Izvtr) Tz madžarskih uradnJh krogov se poraća o novem obmejnem sporu IS. t. m. Pri Ma-gyar Bc!| je pozvala jn^oslovenska obmejna straža madžarsko obmejno stražo nal pride preko meje. di pogleda strele na iu-gostovenski stražnici, ki Izvirajo U madžarskih TmSk. Jugoslovenska strada trdi, da Je madžarska straža strelja!3 I, trn. na njeno poslopje. Pove!'n?k madžarske obmejne straže 'e prišel preko meje. koma? pa prestopil, fe bU aretiran. Madžarski uradni krogi ugovarjajo, da je došlo 17. mala do streljanja z madžarske strani.
GROF BETHLEN PRI PAPEŽU
— R!m, 22. maja. (MBU) Ministrskega predsednika grofa Bethlena je na binknStni ponedeljek sprejel papež v avdilenci, ki Je trajala pol ure. Psocf, je odlikoval ministrskega predsednika z velikim križem Plje-vega reda. V dekretu sveti oče naglasa, da s podelitvijo visokega cerkvenega odH-kovnnia ne posnema dosedai veljavnega običaja, marveč hrče s tem izraziti svoje priznanje grofu Bethlenu za njegovo veliko ljubezen do Madžarske.
VELIK ZLOČIN V MEHIKI.
— Meksika, 22. maja (Reuter) Pri La-re'do (Texas> so potegnili iz Rio Orande 32 trupel. To je bržkone skupina oseb. večinoma Italijanov, ki so hoteli skrival prekoračiti mejo ln zbežatl v Ameriko, pa so bili umorjeni, oropam In pometanl v reko. Morilci so bržkone Mehikanci, ki so opravljali službo vodnikov.
BOJI Z VSTASI V BRAZILIJI VELIK .ZLOČIN V MEHIKI.
— Rim. 22. mala. (Izv.) V Braziliji ie za spremembo zopet državljanska vojna. Boji med vladnimi Četami ln vstaSl so v polnem teku. Pred dnevi so se sprijele vladne čete z vstaši pri prelazu Terata. Vladnim četem je uspelo po hudem boju, da so razcrnaJe mnogoštevilne vstaie. ki so imeli okoli 100 mrtvih in ranjenih.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 22. mala. (Uradno vremensko poročilo). Tudi včeraj Je bilo večinoma Jasno, dast je ponekod v severnih deželah nekoliko deževala Nad atlantskim oceanom le velik pritisk. Zračni val v naSe kraje se pričakuje od zanada in vreme ostane Se spremenljivo. Pričakovati je spremenljivo tupatam deževno vreme, nekoliko topleje in ln zmerne zapadne vetrove.
Borzna poročila.
Zagreb, 23. mafa. (Izv.) Zaključek. Devize; Curih 17.20, 17.25, Pariz 6.30, 6.35, London 440.—, 441.—, Berlin 0.1525, 0.17. Dunaj 0.133, 0.134. Praga 2.85, 2.86, Trst 4.53, 4.59, Newyork 94.50, 95, Budimpešta 1.S0, 1.85. Valute: dolar 93.50, 94.—, lira 4.50, 4.525.
—Curlške predborze danes nism^ prejeli.
— Trst, 22. maja. Beograd 21.80, Berlin 0.0425, Praga 61.90, Pariz 137.40, London 96.10, Newyork 20.70, Curih 374.—.
Darila.
Uprava naiega lista je prejela zar
aCiril - Metodovo družb°«. V poča-ščenje spomina oziroma mesto cvetk na krsto vlad. svetnika g. I. Munda darujeta gg. G. Ps. Din 50 in Fran Planile Din 15. Skupno dinarjev 65.
»Dijaško podporno društvo Jadran^. V poča?čenje spomina vlad. svetnika I. Munde daruje g. G. Pg. Din 50.
»Judenburške žrtvet Gbsp, Fran Planinec daruje Din. 15 mesto cvetk na krsto g. vladnega svetiika I. Munde.
»Dečjl dom«. Mesto cvetk na grob umrlega g .vi. svetnika Iv. Munde daruje g. Marjana Gregorig Din 25.
»Slepce« (Društvo slepih). Nastavllen-ci tvrdke F. Ks. Souvan darujejo namesto venca svojemu pok. koleeu z. Al. Kajielju Din 100.
»Mestne uboge ljubljanske« Gospod Franc Hostnik iz Shanghai daruje Din 216. Srčna hvala!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: VAJLENTIN KOPITAR.
Stev. 117
»SLOVENSKI   NAKUU*  (Uic 24 maja lttf3.
Stran 5
Gospodarstvo.
—1 Zagrebški žitni trg. Zagreb 22. piaja. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno paška, odnosno voivodlnska postaja notiralo: Pšenica (76—77 kg) 440—445. rumena koruza 260—265, bela 295—305, delektna 170—250, rž (71—74 kg) 365—375 ječmen
ga pivovarne 325-340, za krmo 300—305
oves 285—295, pisani fižol 450—600, beli 450—550, pšenična moka «0» 675—705, »2« 650—680. »4« 625—655. za krmo 225—235, rfena moka 525—530, drobni otrobi 160— 170, debeli 250. Tendenca mirna.
—g Novosadska blagovna   borza 23.
mala. Novi Sad, 22. maja. Cene notiralo: baška pšenica 77 kg, 3% pariteta Zenta 3 vag. 437.50, baSka 76/77 kg 2—3% ponudba 430, ječmen baSkl 64/65 kg, ponudba 285, baški oves 2 vag. 287JO baika koron, pariteta Suborlca 3 vag. 2P\ baSka fcoruza, 16 m pol vag. 251.25—255 baSka 100% zdrava 1 vag. 25730, bela baika 2% 1 vag. 290, baSka 10% defektna 1 vag. 255, okrogla baška 1 vag. 260, baška defektna ab Bosanski Brod 30 vag. 278.75 baSka dupL kasa 5 vag. 278.75 okrogla baška 2% defektna. Iskanje 252.50, baška ab ladja Bos. Brod, 5 vag. 275, banatska pariteta Zenta 4x vag. 251.50, sremska ponudba 260, beli fižol, baJki Iskanje 495, moka Št. >0« ponudba 655, moka Stev. »2« ponudba 612.50. moka »6c ponudba 550. banatska »7« 3 vag. 430, otrobi v plen lenih vrečah ponudba 140, v papirnatih vrečah ponudba 139. Tendenca mlačna.
—g Beogradska blagovna bona 22. aflrfa, Beograd 22. mala. Notiralo: Pšenica 73/76 kg, franko Beograd prompt ponudba 425, pSenlca 77/78 kg franko Zemun, 2—3% promp tiskanje 430, koruza franko Beograd prompt Iskanje 280. koruza ab sremska postaja prompt Iskanje 257.50, otrobi po vzoren franko Beograd 175.
— g Izplačevanje 6odstotnfh kronskih In dinarskih državnih bonov podal], šano. Po brzojavnem pooblastilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. broj 9806 z r. od 14. t. m. se bodo oodstotn! kronski hi dinarski državni boni še naprej izplačevali, kolikor niso bili Izplačani že do 1. mcfa t L Izplačevale se vrSi za vso Slovenijo, kakor doslej, samo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani
—g Dobava žice. V pisarni ekonomskega odelenja ministrstva vojne m mornarice v Beograda se bo vršila dne 30. mala rt ofertalna Jlcltacfla glede dobave 53.000 kg Železne žice za vezanje prešanega sena. Predmetni oglas je v pisarni trgovske m obrtnfSke zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Prodala železne strugotine In stare stečevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v SnboHei se bo vršila dne 5. hmlja ti. ob 11. url dopoldne dražba približno 37.000 kg železne strugotine in približno 6900 kg stare pločevine. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Svetoval kongres ta mlekarstvo.
Svetovni kongres za mlekarstvo bo zboroval letos od 2. do 3. oktobra v Was-chingtonu. dne 4. oktobra v PhlladelphijI In od 5. do 10. oktobra v Svrakusah. Na kongresu bodo predavali strokovnjaki za mlekarsko vedo, obrt in higijeno s celega sveta. Med kongresom se bodo vršile tudi poučne ekskurzije. Za podrobnejše podatke glede vožnje itd. se je obrniti na »World»a dairy congress association«, 426 Star Bull-dlng, VVaschlngton. D. C, U. S. A.
—g Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. junija ti. ponovna ofertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava flčnlkov In pločevinastih plomb. V pisarni smodišnice v Kamniku se vrši 6. junija ti. ob U. url dopoldne druga ofertalna licitacija za dobavo 600 kg žičnl-kov St. 20/45 m 100.000 komadov pločevinastih plomb. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava metel) In mila. V pisarni smodišnice v Kamniku se vrši dne 4. Junija ti. ob 11. uri dopoldne druga ofertalna licitacija za dobavo 100 komadov fižnoslam-natih metelj št. 4 in 100 kg mila Zlatorog alf Gazela. Predmetni oglas je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani, Interesentom na vpogled.
—g Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. junija ti. ofertalna licitacija glede dobave 400.000 komadov žgane opeke. Predmetni oglas le v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Kako se na doberkup način sestavi adresar. Neka tvrdka v Zagrebu. Pollak I Schon (čistokrvni Hrvati Iz lllce) si le znala pri naših centralnih oblastih IzposlovatI priporočilo, aaj JI javni faktorji gredo na roko pri zbiranju poslovnih adres za sestavo adresne knjige. Ker pa so obla-stva kaj hitro uvidela, da Ima prošnja tvrdke samo ta smisel, da bi si s pomočjo občin, glavarstev Itd. na brezplačen način preskrbela za gradivo za sestavo adresar-ja katerega, katerega bi prodajala seveda po par sto Din komad, so svoje priporočilo kmalu preklicala. O. Pollak I Schčn (und wle schon!) pa trdovratno razpošiljata našim županstvom tiskanice, na katerih se sklicujeta na prvotni odlok oddelka ministrstva trgovine In Industrije v Ljubljani, In mu prilagata rubrlčne pole za vpis trgovskih. In Industrijskih m obrtnih naslovov v občini. Priznavamo radi, da bi bil po dobrem sistemu vrejen adresar naše države vsakomur krvava potreba, kajt! debeli Jugoslavenski almanah Je naravnost klasičen izgled neslstematlčnettl m ne najdeš Izlepa v njem ničesar, če ne Iščeš vsa) četrt ure. Toda Iztočna gospoda z Hlce bosta svoj adresar Jasno da prodajala za prav skupe novce. Torej naj plača i ona »kranjskim magaricfma« trud In zbrani materijal Občine naj zahtevajo za svoje delo primerno plačilo, pa bo vse v redu.
Julijska krajina.
_Romanje italijanskih invalidov na
vojaško pokopališče ob Soči. Okoli 4000 italijanskih invalidov iz vseh provinc napravi izlet na vojaška pokopališča ob Soči. Slavnost bo trajala od 23. do 26. t m. Invalidi prispejo v Trst in 24. se prične romanje. Izvrši se najprvo posvetitev ogromnega pokopališča v kraju Redipuglia pod Krasom. Kraj leži sredi polja in iz tega slovenskega krajevnega imena sledi Redipuglia; torej na slovenskih tleh sredi polja pod Krasom spi večno spanje nad 20.000 italijanskih Junakov. V noči 24. na 25. t. m. bodo postavljene po pokopališčih častne straže invalidov in kresovi bodo goreli na Podgori, na Sveti gori, na Sobo-tinu, na Vrhu sv. Mihaela in na Grmadi. Po svečani posvetitvi pokopališča v kraju Redipuglia odidejo invalidi na Vrh sv. Mihaela, kjer bo govoril invalid Carlo Del Crolx. Svečanosti se udeleže duca d'Aosta, Mussolini z ministri, general Diaz Itd.
— »Prosveta« v Trstu Je Imela pred kratkim svoj redni letni občni Zastopanih je bilo 42 podružnic in pridruženih društev. Navzoče je bilo tudi veliko število članov osrednjega društva samega. Delovanje osrednjega društva in podružnic je uspešno. Društvo Društvo je priredilo 67 predavanj in 57 sestankov. Društvo ima 2015 knjig, društvom jih je bilo izposojenih 1230. Finančna podlaga društva je slaba. Želeti je prispevkov, da bi si društvo opomoglo in dalje delovalo na kulturnem polju. Edini namen prosvetnega društva je ljudska izobrazba, ali vendar je oblast doslej ovirala društveno delovanje. Neverjetno v državi, ki se tako rada ponaša s kulturo! Predsednik društva je dr. Just Pertot.
— Po enega Invalida mora sprejeti vsak delodajalec, ki ima več nego 10 delavcev; za vsakih nadalmih 20 delavcev ali dela tega števila zopet enega Invalida. Tako ukazuje zakon o obveznem sprejemanju vojnih invalidov, ki je sedaj raztegnjen tudi na nove pokrajine.
— Plačilo za porabljen! vojni materijal zahteva italijanska oblast od slovenskih beguncev, ki so 2 n)im priredili začasna zavetišča ali ga kako drugače ukoristill na svoiem posestvu. Plačati bi morala po dnevnih cenah. Nezaslišano Je to. Volni materl-lal le ležal zapuščen eele meseee !n leta. Pred očmi oblasti se ga je poslužilo nesrečno prebivalstvo in takrat se nI nihče upiral uporabljanju materijala v svrho obnove. Sedaj pa kar naenkrat zahteva oblast plačilo zan). Ako kdo reče, da ga vrne, dobi odgovor, da ga oblast ne sprelme, marveč da ga Ima plačati vsakdo, kdor ga le vzel. To Je najnovejša krivica, ki pa-d ana n*š*e tako hudo obremenjeno ljudst-
vo, da kar obupuje pod težo vedno neznos-
nejših povojnih razmer. Jugoslovenski poslanci posredujejo pri vladi, da bi vstavila izterjevanje plačila za porabljeni materijal. Ako ima cblast vsaj malo srca do prebivalstva v Julijski krajini, mora uslišati to Stvarno prošnjo.
— V Postojni je bilo, ako smemo ver» jeti italijanskim poročilom, na binkoštno ne« deljo posetnikov jame okoli 8000. Prišli so največ iz Trsta, Gorice, Benetk, Reke, Pule. Zunanjih gostov ni bilo. Italijani so delali velikansko reklamo za obisk, ki pa nI uspela. Ta dan so otvoiili v Postojni tudi itaUjansko restavracijo, ki jo vodi M. Culo t iz Gorice. Dan poprej so odkrili v jami mal kip Itall* janskega kralja. Značilno je, da so pri tej svečanosti govorili sami Italijani in hčerka znanega italijaoaša Pcrkota.
— Za gospodarsko bodočnost goriških Slovencev. »Goriška Straža* piše k nadaljevanju trgovskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, da Je bila v mirnem času Slovenija skoro edino zaledje, v katero so Izvažali goriški kmetje svoje pridelke, pred* vsem vino, sadje in zelenjavo. Svetovna vojna Je prevrgla meje in razbila gospodarsko enoto Slovenije. Goriški Slovenci žele, da bi Jugoslavija dovolila uvoz 250 tisoč hektolitrov primorskih vin. rimska vlada pa nal bi Um Izposlovala uvoz. Ust merne količine sadja po znižani carini. List naglasa, da gre za obstoj In napredek primorskega kmetskega ljućstva. To zadevo priporočamo v toplo uvaževanje pri trgovskih pogajanjih.
Razne stvari.
• Zakaj Ima Izdlhavanje bolnikov tako neprijeten duh? Fluidalni aH odični krog človeka je živalsko In vegetabilično oživljen; svetloba vsebuje miniaturne rastlinice, praške, glivice in aiome najfinejšega rastlinskega življenja- Marsikaj, kar so prirodoslovci s pomočio mikroskopa smatrali za živalice, izkazalo se je z zboljšanimi pove-čalnimi stekli kot svetlobna in radiolarua rastlinica. To nam potrjujeta Pasteur in Mcčnikov. Bolezni, epidemije nastanejo vslcd iskvarjenega zraku. Kaj Je torej slab zrak. Vse, kar ljudje vdihavajo in Izdiha-vajo, je že mikrokozmos sam zase. In če človek take gnile in pokvarjene živalice In rastlinice izdihava. Je njegovo izdihavanje neprijetno. Intenzivno reprijecen duh pa nastane posebno v težkih boieznih, ki navadno končujejo s smrtjo. 2e starim zdravnikom je bilo znano dejstvo, da se Stadij bolezni da že P3 kakovosti izdihavanja določiti. O tem važnem vprašanju pi?e tudi dr. Nieder-maver v »Deutsche Medizlnische VVochcn-sehrifte. Neizpodbiten dokaz neposredno bližajoče se smrti je dejstvo, če ima izdihavanje popolnoma mrliški duh; imenovani zdravnik je imel sam priliko cb času težke epidemlčne Španske gripe opažati več takih slučajev, samo pri eni bolnici Je bila izjema. Bolnica le že izgledala kakor da umira in tožila ie, da nlena sapa po mrličih diši. Toda posrečilo se lo le rešiti s krepkimi sredstvi — tu bi bil pač na mestu zdravnik magnetizer — kljub temu. da dotični zdravnik ne pove, katera sredstva le
uporabit O Mozartu pripovedujejo, da Je na smrtni postelji sestri svoji   rekel: »Že imam mrliški okus na Jeziku«. Odmiranje telesa ni torej delo enega trenutka. Ze v slučaju, ko »nastopil sr.m. še žive gotovo 8—9 dni mnoge surJce, kakor se Izraža danaSnja veda. Toda ta proces umiranja »stanic« se vrši že mn->£0 prej pred »nastopom    smrtlt.    Zdravniška veda si davno še nI na Jasnem o nasiopu smrti in o vseh znakih ki bi neizpodbitno dokazali, da Je fizično telo že  res popolnoma doi^ralo konec svoje tragedije. Mnogi lajik!. r^eb-no pa zdravniki, so v stanu po vohu ali njuhu spoznati bolezen In stadij bolezni satne pri bolniku. Da nas tudi v vohu ali njuha mnoge živali, zlasti pa psi neizmerno prekašajo, poroča znani živalski psiholog Th Zeli v »Echot v članku: Uganka v bistvu psa«. Neki zdravnik se Je poslovil od žene težko b lnega moža z zagotovilom, da ni v prihodnjih  24  urah  nobene  nevarnosti za moža. Pes bolnega gos?>odarJa pa se ie takoj »plazil v temen kot. začel tuliti in cviliti, niso ga mogli i nobeno silo pripraviti do tega, da bi se približal bolnikovi postelji. Mož Je tekom dveh ur umrl. Pes se Je na ta način s  svojim tankočutnejšim vohom Izkazal za mnogo boljšega prognostika kakor pa učeni zdravnik. Dognana Je resnica po  izkustvu,  da se psi k umirajočemu nikakor nočejo približati. Zdravniki na dcžtfi so tudi to čestokrat že sami opazili in tudi ljudje na deželi vedo natančno, da se bliža kenec, če se pes noče približati bolnikovi postelji. —1—
>BUDDHA<
MiWtš
11!
TRADEMPRH ■ ~
Berson le to ostane najboljša Realnem* znamka. Varale Cenile, cenejši to frpei-nejSI je od nsnla. Od Vašega ceoljarla zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gnal nodnetolbe In gumi podplate.
Pohištvo,
dobro obranjeno, SE CENO PRODA. — Ogleda se od 2. do 7. popoldne pri gospe Karinger, Mestni trg §t. 8, II. nadstropje. 5370
Kupim HIŠO
v Ljubljani blizu kolodvora,
Epravno sa vsako obrt, s veli-s dvoriščem ali skladiščem, po možnosti tudi s stanova« »jem. Cena od 700 do 800.000 — Naslov pove uprava Naroda«. 5352
jP2
Proda se AUTO
knamke »Praha« 35 HP, icstsedesnl s električno raz« preti Javo in pogonom (v dobrem stanu), mm Naslov pov uprava lista. 5344
^■H J 3| 3 3| aH aH ali mfl a I
Enonadstropno hišo
v Ljubljani v sredini mesti TAKOJ PRODAM PO NIZKI CENI V hlšt Je gostilne ter veS stanovanj. Kupen Jo takoj stanovanje   na   ratpolago. —
Ponudbe nt upravo »Slov. Narod« pod »Niaka cena/5375«.
rrrc:DBrrrr
Manjšo gostilno
v LJubljani ali ljubljanski oko« Ud VZAMEM V NAJEM — Ponudbe pod »Gostilna/5358« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovska hiša
s dobro vpeljano trgovino, propatim lokalom tn stanovanjem, SE PRODA TAKOJ ZA 540 tisoč kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5357
licem valjčni mlin, v katerega bi Imhko vstopil
kol prvi pomočnik
Sriača od kilograma, oziroma obra služba). — Anton Čar* man. vas Godešlfi % (Skofja Loka). 5341
Naprodaj
56 hektolitrov belega 2ah maHnskega vina M otoka Visa, — Poizve se* Gostil* na pri »Dalmatincu«. Spodnja Sttlea 13. 5308
DOBRO IZVEZBANO
knjigovodkinjo
za vet/t restavracijsko pod jat*
je SE tSCE. Hrana In stanovanje v klII. plača po clogjOVOPU.
— Ponudbe pod »Restavraciji Bi upravo aSk ]NfWita*i
Na hrano in stanovanje
SE SPREJME GOSPOD. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5355
Katere breka slada dama
bi učila mladega Nemca slo* venSčtne tn mu delala družbo? — Ponudbe pod »Prijetna drul* bn/5362« na upravo lista.
Tri nove skobelnike
(Hobelb«nlc) PRODAM. — Skofja ulic« 13/111. 5346
Motorno kolo
SE PRODA na 5200 Din. — Poizve in ogleda ae: Vrhov Jeva ui 11. pritličje, leve. 5367
Kupim HIŠO
z vpeljano gostilno v Ljub*
lJani. _       Naalov pove uprava
»Slov. Naroda«. 5350
Kupim HIŠO
Z VRTOM V LJUBLJANI Pogoj prosto stanovanje. — Naslov pove uprava lista
5349
Kupim HIŠO
v sredini mesta LJubljane, na prometni točki, pripravno za mizarsko obrt. Cena od 400 do 500.000 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5351
Gospodična,
Izurjena elegantno In mod* no šivati klobuke poceni, se priporoča, Ponudbe pod »Modistinja/5342« na upravo »Slov. Naroda«.
Pritlično hišo
ali ENONADSTROPNO v din! mesta LJubljane, t Spodnji Srnici aH ob Karlovski centi. Krakova, osir. Poljanski centi
KUPIM ta eeno 100 do 125.000 dinarje*. ■* Naslov pove uprt«
VS »Sov. Naroda«, 5993
Stanovanje,
obstoječa is treh sob ter priti* klhu v neposredni bližini državnega kolodvora ▼ SiSki, SE ZA* MENJA ZA ENAKO V LJUB. LJANL Na uporabo Je tudi precej Tclik vrt, Naslov pove
— »Slov. Naroda«, 53H
TAKOJ PRODAM. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5375
SPREJME SE PRIDEN
kavarniški učenec
V NARODNI KAVARNI
V LJUBLJANI. 5361
Mala opremljena vila
NA BLEDU SE CENO PRODA. — Poizve se: Bled, vila »Helena«. 5366
Službo gospodinje
ISCE STAREJŠA GOSPA le k odraslim otrokom; gre tudi kot ključarica (Beschlienaerin) nnmo iasven Ljubljane. — Ponudbe pod Po8tenost/5373« na upravo »Slov. Naroda«.
Lesni prevzemalec,
dobro isvežban in zanesljiv, če mogoče n kavcijo, dobi takoj službo pri d. d. »Croatia«, Go* sposvetska cesta 2, LJubljana.
5335
Kupim dobro ohranjen pianino.
Ponudbe pod »Plnnino/5339« n navedbo fabrikata In cene na
upravo »Slov. Naroda«?.
Proda se
parilja ženskih čevljev (oko* li 80 parov), visoka polci* pele In četrtcipele PO NIZ* KI CENT. — Židovska ste* za štev. 6. 5365
Ugodna orilika!
PRODA SE HT5A radi prene* litve v večjem industrijskem kraju na Kranjskem, na zelo prometnem kraju, pripravna sa vsako obrt. Cena 295.000 kron. Hlln ne tznrnvni takoj po prodaji. — Na«lov pove upravu »Slov. Naroda«. 5347
MlaJ* +asT>**dlčn* s kmfiitmiom
išče oYi»2»Mno,
katera le hna gostilno aH pa s nekaj kapitala, da bi skupaj
vodile fjoimodaraevo: lrvefr*«na je v ▼seli  nan^ffnk gosnodlnj«
itva. — Ponudbe pod »Dobra prijateljica ^350« na opravo »Sov« Naseda«,
Odda se LOKAL
NA PROMETNEM KRAJU proti nagradi. — Pismene po* nudbe pod »Po5tenost/5374« na uprnvo »Slov. Naroda*.
Brehmsa „Tierleben",
najnovejše izdaje, KUPIM. — Ponudbe pod V. V./5368 na upravo »Slov. Naroda«.
PRODA SE
trgovina z mešanim blagom
ob glavni cesti, oddaljena pol ure od mesta. — Naslov pove podružnica »Slov. Naroda« v Ccliu. 5376
Enodružinska vila
oddaljena 25 minut od marlbor? skega   Glavnega  trga (6 sob,
klet In 6 druglr* prostorov), tnkoj prosta. SE PRODA. Vrt ob lepm potočku. Cena 130.000 dinarjev. — Maribor, Nova vas. Vrtna 10. 5372
Proda se
popolnoma nova SPALNA OPRAVA iz trdeta lesa In PSIHA Z OGLEDALOM v restavraciji na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti. 5309
Stručnjaka i radnike
(.RADNICE) sa isradu ljuste* nji bez koštice zutih suhih siji* va po poričkom načinu (meto» du) TRA2IM. — Ponude sa oslovima poslati na adresu: Ni' kola A. Jovanović', Valjevo. S. H. S., Srbija.__5364
Primerno službo
V KAKŠNI PISARNI KČE MLAD M02 (star 19 let) \t dobre hise. Absolviral je pet
razredov realke in trgovski te* čaj. Govori nnmo nemško. — Ponudbe poslati na: Wurm* brand. Dunajska cesta 10. 5297
Korespondenfa
perfektnog ra franeusku i ne* mačku korespondenciju ss zna* njem steno'daktilograf i je. Stupit može odmah, trebam. Po* nuds uslove sa svedodžbama 1 referencijama poslati na: Ni* kola A. Jovanović, Valjevo, S. H. 5-, Srbija. 5363
Starinska oprava,
kakor 2 tabernakehomari, stara stoječa ura, mira za v kot, 2 omari s predali, 2 skrinji umets no rezbanl, mira (Biedermeierl tn ie mnogo drugih starinskih in novejših mobilij SE PRODA na Bledu. — Nsslov se izve v pisarni odvetnika dr. M. šublea. Ljubljana, Sodna ulica 13. 5340
Delniška družba
treba odmah perfektna kor* spondenticu za njemački 1 srbohrvatskl iezk. Zn?nje stenografije 1 strojeplsa kao I višegodišnje prakse uvjet. Dobra plača i stalno mfesto. Ponude na  Slovenski Narod pod
Zagreb - 5133".
takoj naprodaj v Ljubi anl s velikim vrtom In dvoriščem, katere meji tekoča voda In tudi pripravno za vsako Industrijo. Stanovanje kupcu ne rnznolipjo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5248
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, di je naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
f>b kratki, trpljenja polni bolezni v najlepši dobi tvo-ega življenja boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se je prepeljalo is Ljubljane v Stično, kjer se je vršil pogreb na bin-koštni ponedeljek, 21. maja, ob 9. zjutraj.
Nepozabno rajnieo priporočamo v molitev in blag spomin.
Gorenja vas pri gticni, dne 23. maju 1923.
noprog — in
oetall sorodniki.
— ter val
Zahvata.
Ob priliki It let* nnle mladine v Ljubljano je nal rojak g.
Simon Prnprotnik, posest*
nflc ▼ Ljubljani wme udeleženca
brespleeno pogostil. Podpisano šolsko vodstva ae mu v Imenu vseh za ta velikodušni dir iskre*
no rah-valjuje.
Šolsko vodstvo v Kropi, dne
10. maja 1023.
Sarajnik JoUf, iol vodja.
5336
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenepi sočutju ob prebrfdKl Izgubi, ki nas je zadela, se vsem najprinrčneje sa-
hvaljujemo.
Posebno nahvale pa Izrekamo prti. duhovščini
t Stični, gg. pevcem 12 Krke In Sokolu v St vidu, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in končno
vsem onim, ki no nnSo drago rajnko spremili na njeni sadnji poti.
Globoko talilo*. Mtall.
Albina Bogata]
•maolovalaloa perila, Židovska nUoa 1, IX. aaaatr-
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah) ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojne všlvaajo motivov ia 61 p k. Srafoe aa foapoao _ — po meri —. 4329
Q3aEE3E3E3EiEi£]EiE3E]B
j j j -i a a
Kniigovodia
samski, perfekten bilančnik, slovenskega in vsaj nemške
?a jerika v govora in pisavi popolnoma zmožen se 6 . junijem sprejme. Natančno znanje amerikanskega knjigovodstva je pogoj. Ponudbe je vposlasti pod „Sirno-Sojen-5304* na upravo Slov. Naroda. 5304
Najboljše rezilo sedanjosti je .Plemenita kosa-, garantirana, po kakovosti neprekosljlva. Vsaka neugajajoča kosa se zamenja al ae vrne denar. Kdor hoče dobro kositi, naj si nabavi
plemenito koso,
Id se dobi v vseh velikostih. Glavna zaloga za 9lowenlJoi MIHAEL OMAHEN, Višnja gora.
Na zalogi vsakovrstni najboljši brusilni kamni (osle).
Kose se pošiljajo tudi v komisijo in se neprodane po sezljl vzamejo nazaj. 5220
v vodstvu hranilnic in posojilnic,  samostojen, srbohrvatski, Slovenski, nemški korespondent In knjigovodja (govori tudi Italijanski) želi radi lokalnih razmer premeniti mesto. Gre tudi na deželo. Cenjeni dopisi se prosijo pod Energičen na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5369
ff
Okna in vrata
po ceni*1!
Stara okna In vrata v dobrem stanu se bodo prodajala v četrtek 24. in petek 25. i m. od 8. naprej na dvorišču frančiškanske ulice 10; istotam se proda po ugodni ceni popolnoma novo izložbeno okno ca 300/240 z železnim rouletom, 3 velike glinaste peči in dvonadstropna steklena veranda. 5302
Vojaške zadeve.
. S 15. majem se je pričelo rekrutovanje. Kdor želi navodila, osebno aH pismeno Za oproščenje, skrajšani rok In druge olajšave gaj se obrne m
konc. pisarno ia vojaške zadeve,
Joa. Svetle, podpolkovnik v pokoja, Ljubljana, Na Vrta« 3 (Korzikov vrt).
Ker se pri poz na olajšava 2e pil asentacljl, naj se vpoklicani njih svojci pravočasno oglasijo. 5294
Sobarica
zanesljiva m mar-Uloa se lice prati
dobri BiačL ErlasCesa cesta ta.
SPREJME SE DOBER
galerist k parni žagi
Plača na ekerd. — Naslov pe»
v« uprava »Slov. Nar.«. 5377
Mostno vago
v dobrem stanu KUPIM. — Ponudbe o velikosti mostu, nosljivosti in cene na: Franjo Beran. Andrijevei, Slavonija.
5310
Enodružinska hiša
s sadnim vrtom v Spodnj 8«ki SE PO UGODNI CE. NI PRODA. — Poizre se: Kavškova cesta 303. 5100
Kot družabnik
s 400 tisoč kronami in tudi več pristopim k večjemu podjetju. — Ponudbe pod »Resno/5253« na upravo lista.
Motorno kolo
»Motosocke«, HP, v do brem stanu. SE PRODA. — Slomškova til.  17, pritličje.
3301
Ktfnfm!? tračnice za poljsko železnico.
Ponudbe na: Apnenice »Sa* va«, družba z o. z., Sava ob Južni železnici. 5296
Lepa vila s komfortom
mtr stmrbinskm parcela aa vilo SE KUPI v Ljubljani (mestu). — Ponudbe s ceno ter popisom in podatki glede stanovanja pod »Ugodna prilika I.« na Aloma Company, anončna drulba v LJubljani, Kongresni trg 3. 5259
Pozor!
Mlad izumitelj liče žensko, katera bi bila pripravljena sos delovati pri več izumih. Taj* nost  zajamčena. —-  Cenj. po*
nudbe s sliko je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Lavri*
experime /5247«.
Sprefttfte so
poslovodja
vešč korespondence, knjigovodstva in jezikov. Le prvovrstna, samostojna, zanesljiva moč! — Maribora k a lesna Industrija, Maribor. 5185
Bofcro bljeljsko vino naprodaj!
Okoli 50 hektolitrov »Riz« ling«, belo in rdeče, od 22 do 26 K. — K. BREZNIK, Celje, Dolgopolje ul. 1. 4836
Rozmane»Romp.
UUBUftlA, Mrle 4
fSa pilana sa 4 gattora
traži
1 mehaničara 1 strojevodja
1 jaraiaikog bravara (Qeher-
schlosser) 1 jarmate (gatteristu) sa iitttlupoiu odmah.
Munene ponude upraviti na: »OZMA" oglas. ztvo4,
Zagreb, Gunduličeva 5. L
5265
y^«JlaJaJaialsJ JI J aJTal aia aJ J aJ Ji J33P
|p WaasaakifMačaesa laefsiatrljak pa* pseeiistea saiaovaj«« ^oesatal UaaJ«) tftmoa  a« se^Majaieaa se naj aa*lev*a Mat ft
pot««*« v
aaaaar a 16 letne
Maitbotu
Hiša
■a predaj« Prodam pritlično hiSo s sadnim vrtom v Zgornji Šiški it. 34 pri Ljubljani. Pojasnita daje lastnik S. Berfaat istotam
Bivši trgovec
s Din 75.0001 poant!« lahko ie t enkratnim takim zneskom, iell takoj vstopiti v kako laaaatrljVi Imaka ali trgovino na Čebele v Ljubljani s pogojem, da Je zaposlen pri knjigovodstvu ali sličnem. Ponudbe pod .Zanesljiv 5338" na upravo SL Nar. 5388
Stro]!
a ksupieim &n
650 mm
150/40o'mni (doppeltea Spaltgatter) Krotafoa 600 mm fristrtaiM aMal BOOrTaVaJOSfc
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, pripravna sa obrt ali trgovino, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5135
„Golo r",
Dva sodarja
za izdelavo sodov za cemen* (na akordno delo) SE TAKOJ SPREJMETA. — Samci imajo
prednost. — Predstaviti se je pri: Ravnateljstvu tovarne ce« menta v Zidanem moatu. 5317
DVA SPOSOBNA
tapeoirska pomočnika
koji samostalno rade ODMAH
SE PRIMAJU kod Johann FANNER, Tapezierer, Siibotlca    (Bačka), \Vilsonova ulica 8. 5197
En par hitrih figuranfnih
iioisanskth belcev
15% pesti visokih, popolnoma zanesljiv in brez napak JE NA
PRODAJ pri Franc \Volfu, St. Peter  pri  Celju   (Savinska do*
lin.). 5208
OHvstijiški kandidat
suhstitucilsko pravico SE SPREJME zA LJUBLJANO. Nastop po dogovoru; pogoji zelo ugodni. — Ponudbe pod »XII/522l« na upravo lista.
Solicitator (-ka)
T>ovs?m rsnr^liiva In l:rvc£bana moč. SE SPREJME V ODVET* N7SKO PISARNO V LJUB? LJANI. — Podrobne ponudbe pod »Stalno« na Aloma Compa« nv, anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 3. 5257
Pisalni stroj.
rabljen, SE KUPI. — Ponud* be z navedbo cene pod »Takoj« na Aloma Companv, anončna dražba, Ljubljana, Kongresni
trs 3. 5258
Stenograf (-inja)
z znanjem strojepisja fn event.
tudi nemške stenografije SE TAKOJ SPREJME za odvetnic Sko pissrno v Ljubljani; celo« dnevno ali za pol dneva, tudi začetniki. — Podrobne ponudbe pod »Ugodno I.« na Aloma Companv, anončna družba v Ljubljani, Kongresni trg 3. 5260
UGODNO PRODAM
enonadstnpo vilo
(v L nadstropju cea par tednov
prostim, z vsem komfortom mo^ dernim stanovanjem iz 5 sob, kopalnic in ostalimi pTrtiklina* ml). Vrt, parketi, električna luč, 10 minut od glavne pošte, v lepi in zdravi legi Ljubljane. — Pismene ponudbe pod »Selitev 5262« na upravo »Slov. Nar.«
najboljši:, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922
STEZNIKE
(nioderoo)
po životni meri priporoča
Ana Battor
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Piccoli.
Pozor!
Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČEPICE, v vseh oblikah kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE in vsa druga društva po najnižjih cenah. ELIGIJ EBER, Kongresni trg 7. Na debelo 1 Na drobno!
Postrežba točna! 4663
tavanji!
s 4 do 0 sobami in vsem komfortom v stari ali novi hiši v Ljubljani (mesni) takoj ali spomladi 1924 se ga malo rodbino (mirno stranko) fiče In prav dobro plača. Manjša stanovanje v svrho event zamenjave na razpolago. Podatki ped .Posebna nagrada" na Atoma Companv, an. družba,
Ljubljana, Kongresni trg 3. 5261
wm 660 min — sa po aaY> tijooal ćtnf paDnaL
Zastopstvo
Standard 011 Comp. of luplavia
Strofaa olja vseh vrst Cilindrov* olja Avto olja v puntah rn sodih Pliaovo olje v železnih so-dih in cisternah ivo to a aaaat v sodih od 50—200 kg
lloaaaa   za zel. vozičke ▼ Mxfih od ^5—900 kg t Motnih sodih i a la KHngerit
vedno na zalogi.
A. Lampret,
tel Mi        m MT.
odne csllrlo
za srajce v najnovejših vzorci n priporoča
Aa 4b E. Sžpfcernć
Ljubljana, Mestni trg 10.
Dvokolesa, motorji,
OTROŠKI VOZIČKI. ŠIVAL« NI STROJI, PNEUMATIKA NA  DEBELO   IN DROBNO
POCENI. »TRIBUNA«,   tovarna dvoko*
les, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska c. 4. 3011
•£3 *
LJMBLi^F«, So. Petra oasla ?.
Priporočamo na ¥*U«a in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Nainiže C3ae. Postrežba točna.
V petek 25. maja ob devetih  dopoldne se vrši pri okrajnem glavarstvu v Ljublj^i
ffi _____▼JsT 01
^
^ - vsm«9L »c&*
lova občine Jezica. Lov se bo oddal v zakup za dobo pet let. Lovišče ima zelo ugodno lego in |a posebno pripravno za ljubljanske In okoliške lovce, ki se vsi vabijo k dražbi.
Župaast¥© Jezica.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vasico množino.
Dražba ILISHJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
aoBoaflBaoHcsoaoaflBflBBBooaooaaBiiaofiBeBai
jRrt1 nizki ceni!
1G1S.ŽARGI Ljubljana,
nudi cenjenim, odjemalcem velijo izbiro oo-fre&~č:n ya j;V;7/c m %ro/ačs. — £>arr q,
mojfo. otroSK* vvrito. — /fafnovTjSe zmis v etaminu, — ćPovršna jooice. majce. kratke nogavice. — Svilens in Distane samove*-nics i. i. d. co priznano rt&klh cenah.
/ta debelo in drobno! iKsaase>s399Ssssfi«saHzei9ea[S£as6Ei^3aBaKaBBaBl
ZdraVO,   Suh® seno nadalje
owe@, kcsr&ezOp otrobe
pšenično moko in druge mlevske izdelke
oddaja najceneje tvi*dka
A. VOLK, LiUBLi&šiA,
RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24.
Sprejme se takoj več
(Zuscbneider)
žil suslie in ielin hmt%leno,
ki so bili v večjih podjetjih zaposleni (ms &t!o aa sacvo, aicht SSsgsarfee^V Ponudbe opremljene z natančnimi podatki o dosedanji zaposlenosti naj se naslovijo pod wPRIKR0JEVALCIa št. 1648 na
Oilasni zm& Mm Vgpšič, Mipl&orf 0lQm2Sioy fpglfi.
0
aa
o o
a
o
a
o o
a
o ■
o
ai
0
lOlOlOlOlOlOlOlOlOlOIOBOBOlOlOBOEOlOBO
Nazniiiiiid        ^ji^bf^i
( res &3 mre i
MuniifiHtei frispliiff Anton I
Stritarjeva uiioa 7
naznanja, da se je preseSsia
(m
(nasproti mestnega magistrata)
ter bo vsied na novo urejene trjorine še nadalje prodajala
po znižanih cenah.
>BCD8C3ti!C3a OIOlOlOlOlOlOlOlOBOlOBOaoso
na
o
■
o o o
o
m
o 3
■ o
MlLJONOiNARitV
Z ENO EDINO SREČKO.
NflfioCtre TflKoj a pvjnrao oopisajco
Ifl 6 KROG. PrllflVNe RflZRSDN1
KffTtM lw ooROHaoi oobJtkov prI mtuzo^i
ALR.PAVLOVICU
BELGRAD
eaiojflvMl bbsLov
4453
94
WOU