Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <J6 Din, za inozemstvo 120 Din
"><MElfilVO je T Kopitarjevi ul.6/111

> VENEC
ček. račun: Ljubljana št 10.650 ia 10.540 za inserate; Sarajevo štv. 756X Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79?
Telefoni aredniStvai dnevna služba 2050 — nočna 299«, 2994 In 205«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2Vit
USTVARITELJ JUGOSLAVIJE
REQUIEM AETERNAM DONA EI DOMINE ET LUX PERPETUA LUCEAT EI BOG MU DA] VEČNI MIR IN POKO] IN VEČNA LUČ NA) MU SVETI
R E QU I E S C A T IN PACE NA] V MIRU POČIVA
AMEN
,1 m ■ *
Pogreb, ki se ga je udeležila vsa Jugoslavija
V spremstvu tujih vladarjev, zastopstev inozemskih armad, obdano od jugoslovanske vojske in od stotisočev Jugoslovanov so odnesli
truplo pokojnega kralja v grobnico Karadjordjevičev na Oplenac
Belgrad, 17 okt. m. Ulice se niso spraznil«
„iti v polnočnih urah kljub silnemu nalivu in ostremu mrazu. Zaradi silnega dotoka množic, ki lih absolutno ni mogoče vseh spraviti v prenočišča, čeprav so na razpolago vse ljudske, srednje in visoke šole ter deloma tudi vojašnice in razni drugi večji prostori, so ostale tudi nocoj vse gostilne in restavracije odprte vso noč, cto bodo ljudje, vsi premražem, vsaj lahko sedeli na stoeh. Že zarana so se vse te množice, ki se tekom včerajšnjega dne niso mogle poslovit, od velikega kralji, ponovno zgrnile na ceste, ki vodijo do dvora, in so potrpežljivo čakale v mrazu in deževnem nalivu ure in ure, da so prišle na vrsto in da so lahko vzele slovo od velikega kralja. Do 8 se ie zbralo na ulicah toliko naroda, da se je moral ustaviti celo tramvajski in avtobusni promet v nekaterih ulicah. Ljudi je bilo toliko da so napolnili vse ulice od dvora pa vse do Knez Milu-tinove ulice, ki leži že blizu Donave. Ko so le množice potrpežljivo čakale v gneči in stiski, da pridejo na vrsto, in se počasi pomikale iz vseh smeri proti dvoru, pa so se od zeiezniske pos aje sem valile ogromne mase naroda, ki jih je železnica vsipala neprestano z vseh strani v prestolnico. Na sami železniški postaji so se prav tako zbrale velike množice, ki so čakale na svoje sorodnike m znance da jim dajo prenočišča. Vsakih pet minut ie privozil na postajo nov vlak. Vsi vagoni so bili prepolni ljudi vseh slojev. Železniške uj>rave raznih mest so porabile zaradi tega vse razpoložljive vagone, tako da so ljudje prihajali popoldne v Belgrad že v tovornih vagonih. Posebno veliko ljudi ie prispelo iz Šumadije, Južne Srbije, Macve, Pomoravja, Vojvodine, Srema, Dalmacije, Like, Bosne in celo iz daljne Črne gore ter Slovenije in gornjega Posavja. Po poročilih je prispelo ze dopoldne v Belgrad nad pol milijona ljudi. Razne delegacije, nacionalne, prosvetne, gospodarske in druge organizacije so nosile na čelu prapore, ovite v črnino in velike vence. Venci nekaterih delegacij so bili izredno veliki in krasni. Računajo, da je prispelo samo danes do 5 popoldne okoli 95 posebnih vlakov. Vsi vlaki so zaradi preobremenjenih prog prispeli z velikimi zamudami, ker so morali po več ur postajati na posameznih postajah pred Belgradom, ker belgrajska železniška postaja absolutno ni mogla sprejeti tako hitro vseh prihajajočih vlakov.	... .
Enako sliko v« sta nudila savsko in donavsko pristanišče. Tudi tja so priplule ladja za ladjo z ogromnimi množicami naroda. Rečne in |x>tmske ladje niso mogle prejjeljati v Belgrad vseh ljudi,
ki se hočejo še zadnjič posloviti od svojega velikega kralja. Zaradi tega je moralo ravnateljstvo za rečni promet dati na razpolago vse tovorne ladje in vlačilce. Kmetje iz okoliških vasi in bližnjih krajev so prihajali na vozovih z volovsko in konjsko vprego ter na tovornih avtomobilih. Isto se je godilo s kraji, ki so s prestolnico zvezani z lepimi avtobusnimi progami. Vse te množice, ki so preplavile danes prestolnico, se počasi in žalostno s sklonjenimi glavami pomikajo proti dvoru, da tam zadnjič polože vence lepega cvetja na grob mrtvega vladarja. Samo v teku današnjega due so položili nad 2000 vencev.
Približno ista slika kakor ulice, železniške postaje in pristanišča ter ceste, ki vodijo v prestolnico, se je nudila tudi drugje. Brzojavni uradi so izročili kraljevemu dvoru in raznim oblastnim predstavnikom nad 30.000 brzojavk iz vseh krajev države ter okoli 10.000 brzojavk iz inozemstva, ki je izrazilo kraljici in maršalatu dvora ter vladi svoje najgloblje sožalje in globoko žalost za tragično preminulim junaškim jugoslov. kraljem.
V prestolnico so prispeli zastopniki vseh vojnih enot s polkovnimi zastavami, ki se bodo zadnjič poslovili od svojega hrabrega vrhovnega poveljnika. Vse dopoldne so prihajali razni visoki dostojanstveniki tujih delegacij evropskih in izven-evropskih držav in so se takoj po prihodu poklonili pred mrtvaškim odrom, kjer počiva junaški kralj-vitez.
Slika prestolnice se ne da opisati. Nepregledne množice naroda, ki čakajo potrte v globoki žalosti in boli, da vzamejo slovo od svojega vladarja, napravljajo žalosten, prežalosten vtis.
V Belgradu je bilo preteklo noč vse živahno. Ogromne množice so iskale zavetja pred dežjem in mrazom v lokalih prestolnega mesta. Množice so bile neverjetno vztrajne. Čeprav je bil izdan nalog, da se morajo ulice izprazniti, so ljudje vztrajali v mrazu in dežju. Poslednjič so hoteli izraziti svojo ljubezen in spoštovanje do velikega vladarja, poslednjič vzeti od njega slovo. Vse ulice od saborne cerkve sem so bile na obeh straneh nabito polne ljudstva. Iz vseh krajev države 60 prišli semkaj. Krsto z zeni6kimi ostanki blagopokojnega kralja so prenesli v sprevodu iz starega dvora, kjer so se množice poklanjale svojemu kralju, v saborno cer-j kev in jo položili na mrtvaški oder, na katerem so j gorele sveče in ki je bil ves v cvetju in zavit v ! vijoličasto sukno. Svečeniki so molili, pevski zbori ' pa so vso noč peli žalostinke. Duhovščina je molila do poznega jutra.
V saborni cerkvi
Belgrad. 18. okt. c Ob pol 8 zjutraj se je v saborni cerkvi, kamor je bilo truplo pokojnega kralja pripeljano o polnoči, začelo žalno bogoslužje za pokoj duše Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Službo božjo je opravil ob velikanski asistenci patrijarh Varnava. V saborni cerkvi so zavzeli svoja mesta, in sicer je na črno drapiranem tronu ob prestolu stal Nj. Vel. kralj Peter II. v sokolski uniformi, takoj ob njem Nj. Vel. kraljica Marija^ ob njej pa Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel s knegmjo Olgo, njima ob strani pa knez Arsen z romunsko kraljico Marijo. Na drugi strani prestola so zavzeli svoja mesta romunski kralj Karel, ki je ves čas bogoslužja stražil truplo kralja Aleksandra, predsednik franc. republike Lebrun, princ Nikolaj romunski, princ Ciril bolgarski, vojvoda Di Spoleto kot zastopnik italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., dalje princ Jurij kot .a angleškega kralja in general Goring kot zastopnik predsednika Hitlerja. Ostali del cerkve so napolnili predstavniki tujih držav, cela naša kraljevska vlada in vsa generaliteta lujih in naših armad.
Žalna služba božja se je končala ob četrt na 9, nakar je patrijarh Varnava imel dolg, globoko,občuten spominski govor za pokojnim vladarjetrti V vznesenih besedah je patrijarh še enkrat obnovil najvažnejše trenutke iz življenja pokojnega vladarja in nato svoj govor zaključil s ponižno prošnjo Bogu za jx>koj in večno plačilo duši blagopokojnega kralja.
Malo pred 9 so kraljevi častni adjutanti-gene-rali dvignili krsto z odra in jo ponesli na lafeto. Po belgrajskih ulicah se je začel pomikati veličasten žalni sprevod. Mrtvi kralj se poslavlja od svoje prestolnice. Ulice so prepolne naroda iz Belgrada in vseh delov države. Računa se, da je danes spremljalo svojega vladarja na zadnji poti nad 1 milijon državljanov. Od 6 zjutraj naprej je
"icah Zato so si
bil ustavljen ves promet po ulicah, ljudje že jx>noči i zbral i mesta, od koder bodo opa-
promet po ponoči izbrali mesta, zovali žalni sprevod. Od jx>lnoči naprej so bile
zasedene že vse ulice in ljudje so vztrajali kljub temu, da je pritiskal mraz in padal droben dež.
Žalni sprevod
Zastopniki vojske
Jugoslavija
Žalni sprevod so otvorili gojenci vojne akademije, ki so nosili velik križ in zibeljko. Nato je jahal za njimi armadni general Tonuč, prvi namestnik Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika Pavla, ki je poveljeval vsemu sprevodu. Z njim je jahal ves njegov štab. Sledila jim je konjenica kraljeve garde z zastavo kolkov kraljeve garde. Nato so sledile delegacije vseh polkov v državi, ki so nosile vojne zastave, vse naše pehote, konjenice in topništvo. Na ta način je bila na pogrebu svojega vrhovnega poveljnika zastopana vsa jugoslovanska vojska. Zastave so nosili po štiri v eni vrsti. Takoj za zastavami so šli odjx)slanci vseh polkov naše armade. Medtem pa so nad žalnim sprevodom neprestano krožila jugoslovanska, francoska, romunska in češkoslovaška letala. Nato je sledila godba 7. pehotnega polka in nato en bataljon jsehotnega polka kraljeve garde. Vsi vojaki stopajo v popolni vojni opremi s čeladami na glavah.
Francozi
Njim slede oddelki tujih arinad. Kof prva sto-pa zavezniška francoska armada, katere delegacijo vodi polkovnik Juatiot Zastopniki verdunskega polka so v svojih legendarnih modrih oblekah v popolni vojni opremi. Nato slede francoski mornarji, njim pa delegacija kadetov iz St. Cyra s svojimi krasnimi rdeče-belimi perjanicami na čepici.
Angleži
Francozom slede zastopniki angleške armade, katere največji del tvorijo mornarji iz sredozemskega brodovja, ki se trenotuo nahaja v jugoslovanskih vodah.
Romuni
Angleški vojski sledi velika delegacija romunske armade, ki jo vodi jx>lkovnik Crenanu. Predvsem so zastopani polki, katerih imejitelj je bil pokojni kralj Aleksander. Nato sledi delegacija polka, čigar imejileljica je Nj. Vel. kraljica Marija. Močno zastopstvo romunske armade zaključi eskn-dron 9. konjeniškega polka kraljice Marije, ki ga •/odi polkovnik Gurianu
Cehoslovaki
Romunski zavezniški armadi sledi zastopstvo češkoslovaške vojske, ki jo vodijo trije generali češkoslovaške armade. Češkoslovaško armado zastopajo vse vrste češkoslovaškega orožja in je bila delegacija češkoslovaške armade največja.
Turki in Grki
Češkoslovaški armadi sledi zastopstvo turške armade, ki jo tvori četa osebne garde predsednika turške republike Kemal paše. Njim sledi inočna četa grških mornarjev v svojih slikovitih oblekah.
Angleški admiral Pisher v spremstvu mornariških častnikov bojnega brodovja, ki se
nahaja v jugoslovanskih vodah
Za njimi prihajajo naši mornarji, kj stopajo v ni koloni. Njim sledi godba 18. pehotnega pol-
Za
vodni k	,	_	. _ . .
ka. Za njo stopa ves 18. pehotni polk v popiolni vojni opremi s čeladami na glavi. Medtem prileti eskadrila treh letal čisto nizko nad sprevod in ga v tej višini spremlja do konca sprevoda po Belgradu.
Bivši bojevniki
Aktivni armadi slede njihovi tovariši iz svetovne vojne. Dolge vrste bivših bojevnikov ©tvori velika delegacija francoskih bojevnikov s solunske fronte »Poilus d' Orient«, ki nosijo s seboj svoje staroslavne zastave. Takoj za njimi pridejo jugoslovanski bojevniki, ki so odlikovani z najvišjim jugoslovanskim redom, s Karadjordje-vo zvezdo.
15.000 vencev
Nato sta dva častnika kraljeve garde peljala kraljevega konja Maltezarja, ki je neštetokrat nosil svojega vladarja pri vseh vojaških prireditvah. Kraljevemu konju je sledilo 19 avtomobilov-kam-jonov, ki je peljalo 15.000 vencev. Med njimi je bilo 150 srebrnih vencev. Zelo nmogo je bilo tudi trnjevih vencev. Na zadnjem avtomobilu so peljali ogromen venec, ki ga je daroval Split in ki je bil spleten iz rož, ki rasto na Marjanu. V premeru je meril 8 metrov in je imel v sredi velik A iz belih rož.
Takoj za kamjoni je korakalo starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije Med njimi je tudi bilo starešinstvo češkoslovaškega in poljskega Sokola. Za starešinami so delegati nosili brezbroj sokol-skih zastav, za katerimi so korakale posamezne so-kolske edinice.
Venci tujih vladarjev
Za njimi pa so častniki naše mornarice nosili vence, ki so jih na oder biagnprkcjnega kralja položili. suveren: tujih držav. Posebno pozornost je vzbudil venec, ki ga je na krsto kralja Aleksandra položil v imenu Hitlerja general G5-ring, ki je imel tale napis: »Nekdanjemu junaškemu nasprotniku — globoko užaloščena nemška armada.«
Cvetlice izseljencev
Za njimi so nosili zenistva, med katerimi kolonije iz Londona in sledilo pevsko društvo žalne pogrebne pesmi. Ii8« je korakala godba štvo vseh veroizpovedi
vence naših kolonij :z ino-sta bila posebno lepa venca Trsta. Nosilcem vencev je »Obilič«, ki je vso pot pelo Za pevskim društvom »Obi-, za njo pa je šlo duhovni-v Jugoslaviji.
Katoliška duhovščina
Katoliško duhovščino je vodil belgrajski nadškof o. Rafael Rodič v spremstvu ljubljanskega, djakovškega, subotiškega, mostarskega, splitskega
in skopljanskega škofa ter nadškofa-koadjutorja dr. Stepinca iz Zagreba, z velikim številom katoliških cerkvenih dostojanstvenikov in župnijske duhovščine iz vseh katoliških škofij v Jugoslaviji.
Katoliški duhovščini je sledilo židovsko du-hovništvo z velikim rabinom dr. Alkaiajem na čelu. Nato je korakal mohamedanski Reis-ul-ulema Maglajič, nato pa je šlo nad 200 pravoslavnih duhovnikov, katerim je v slovesnem žalnem ornatu s pastirsko palico v rok: sledil Nj. Svetost patrijarh Varnava.
Krona, zezlo, meč
Nato so korakali najvišji predstavniki jugoslovanske vojske, ki so nosili znamenja kraljevske časti. Načelnik generalnega štaba, armadni general Nedič je nosil kraljevsko krono, admiral jugoslovanske mornarice v pokoju, admiral Priča je nosil kraljevsko žezlo, armadni general Lazič je nosil vladarsko jabolko, divizijski general Krstič je nosil kraljevsko Sabljo, divizijski general Ju-rišiČ Pantelja pa je nosil kraljevske trakove.
Truplo pokojnega kralja
Črnogorci pri pogrebnih svečanostih
Nato je sledila topovska lafeta, ki so jo vlekli kraljevi gardisti. Ko je lafeta vozila skozi špalir ljudskih množic, so se godili prizori, ki se ne dajo popisati. Vso pot je topovsko lafeto spremljaj glasen jok in vzkliki žalosti in ttige.
Nj. Vel. krat j Peter in kraljevski dom
Za lafeto jo stopal sam Nj. Vel. kralj Peter II., nekaj korakov za njim pa je vsa potrta v do tal zastrtem črnem pajčolanu korakala Nj. Vel. kraljica Marija.
Takoj za njo je korakal Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel in za njim Nj. Vis. knez Amen. Za njim je korakala kneginja Olga in nato princeza Marina z nadvojvodinjo Ilcano.
Tuji vladarji
Za člani kraljevskega doma so korakali tuji suvereni, in sicer njim na čelu romunski kralj Karel. Za njim je korakal predsednik francoske republike Lebrun z redom Karadjordjeve zvezde na prsih. Njemu je sledil princ Jurij kot zastopnik angleškega kralja in za njim princ Ciril, ki je zastopal bolgarskega kralja. Kot zastopnik suverena je stopal nato pruski ministrski predsednik Goring v uniformi generala nemškega letalstva. Nato je šel princ Nikolaj romunski v spremstvu vojvode Di Spoleto, ki zastopa Nj. Vel. kralja Viktorja Emanuela.
Inozemska zastopstva
Nato je šla ogromna skupina tujih predstavnikov. Otvoril je to skupino zastopnik albanskega kralja Zogua, ki ga je spremljala številna albanska delegacija. Tej delegaciji je sledila belgijska delegacija in nato je šla bolgarska delegacija, ki jo je vodil bolgarski zunanji minister Batolov. Grško delegacijo je vodil gršk: zunanji minister Ma-ksimos. Nato so šle danska, angleška, italijanska, japonska, letonska, litvanska, madjarska. nemška, delegacija republike Peru. poljska, portugalska, romunska, turška, francoska, kateri so šli na čelu vojni minister maršal Petain, mornariški minister Pietri, letalski minister general Denain in bivši zunanji minister Paul Boncour, nato je šla holand-ska, kateri je sledila zelo dolga češkoslovaška delegacija z ministrskim predsednikom Malypetrom na čelu. Nato je korakala švedska delegacija, njej je sledila norveška in na koncu delegacija avstrijske republike.
Generaliteta in vlada
Nato so korakali generali in admirali jugoslovanske armade in mornarice, ki jih je vodil vojvoda Bojevič.
Nato prihaja jugoslovanska kraljevska vlada in za njo stopajo člani narodnega predstavništva s predsedstvom senata in skupščine na čelu. Za kraljevsko vlado stopajo predstavniki občinskih odborov iz vse države, a na čelu te delegacije stopajo župani mest Pariza, Marseillea in Prage. Za njimi koraka upravnik mesta Belgrada in nnto predstavniki vseh belgrajskih uradov.
Tej skupini je sledila skupina Alkarov v svojih slikovitih narodnih nošah.
Francoska vojska odhaja. Za njo pa stopa še odposlanstvo angleške vojske. Angleški, mornarji se ozirajo na desno proti odru in pozdravljajo. Častniki spuščajo sablje in jemljejo slovo od pokojnega vladarja. Le ostra povelja trgajo ozračje in motijo tiho žalovanje naroda.
Nato koraka mimo kraljevega odra romunski vojaški oddelek. Tiho se spuščajo romunske tro-bojnice v zadnji pozdrav zavezniškemu kralju. Romunski trobentači pritisnejo trobente k ustom, toda ne igrajo, ker nočejo z glasom trobent motiti veličastnega miru.
Za njimi koraka zopet oddelek češkoslovaško vojske. Vojaki s tihim pogledom pozdravljajo mrtvega kralja in odhajajo.
Za njimi prihaja garda predsednika turške republike Ghazi Mustafe Kemnl paše. Spuščajo se zastave. Vojaki pozdravljajo s pogledom na desno. V najlepšem redu odkorakajo v ravni črti, ko se poslovijo od mrtvega kralja.
Nato prihaja grška vojska v svojih pestrih uniformah. Njihove rdeče čepice in bela uniforma se popolnoma odbija od ostalih sivih vojakov. Zadnjič obstojijo ob mrtvaškem odru ter vzbujajo spomine na solunsko fronto.
Za njimi zopet nagibajo zastave angleški strelci v zadnje slovo našemu kralju.
Prihaja naša vofna mornarica. Ostro povelje, pozdrav na desno in že korakajo, poslavljajoč se, naši pomorščaki poleg mrtvega kralievega trupla. Za njimi prikoraka 6. bataljon pehotnega polka kralja Aleksandra.
Vitezi Karadjordjeve zvezde
Takoj za polkom korakajo visoki dostojanstveniki, nosilci Karagjorgieve zvezde in se poslednjič poslavljajo od mrtvega vladarja. Za njimi vodita dva častnika kraljeve garde kraljevega konja. Nato defilira naše topništvo, na koncu katerega je baterija topniškega polka kraljeve garde. Letala neprestano krožijo nad kraljevo krsto in spuščajo jesensko cvetje nanjo.
Defile je končan. Defilirali so vojaki našega kralja, defilirali vojaki zavezniških držav, posloviti so se od njega tudi vojaki ostalih tujih držav. Zapustili so kralja v njegovem miru.
Odhod v Topoto
Krsto so dvignili ter jo ponesli skozi ogromno množico naroda in vojaštva v dvorsko čakalnico. Odpeljali so junaškega kralja iz prestolnice, ki ne bo nikdar pozabila svojega velikega voditelja. Za krsto so šli Nj. Vel. romunski kralj Karel, bolgarski princ Kiril, Nj. Ves. knez Jurij, predsednik francoske republike Lebrun, vojvoda Spoletski in adjutant Nj. Vel. kralja. Dvignejo krsto z zemskimi ostanki kralja, vsi vojaki in častniki stopijo mirno in pozdravljajo, visoki dostojanstveniki jemljejo slovo od kralja Aleksandra. Tiho prihaja h krsti patriarh Varnava, da tudi on vzame slovo od kralja in da prosi za večni mir njegove duše. Za krsto nosijo krono in žezlo. Počasi izginja krsta izpred oči naroda v dvorsko čakalnico, kjer vlada grobna tišina. Kralj odhaja iz Belgrada, da se nikdar več ne vrne, da najde svoje zadnje počivališče ob grobu svojega očeta, kralja Petra I., na
Ko sta pok. kralj Aleksander in kraljica Marija leta 1925 obiskala Pariz.
zaigra žalostinko, sliši v tihi molitvi poslavljajo
Oplencu. Vojaška godba se ihtenje ljudi, ki se od svojega kralja.
Malo nato dvignjejo krsto s pokojnim kraljem Aleksandrom Zediniteljem in jo prenesejo v vlak. V vlak vstopajo visoki dostojanstveniki, odposlanci tujih držav, da ga spremljajo na zadnji poti. Vlak odhaja, Počasi se premika z železniške postaje. Ljudje se glasno jokajo, ko izginja izpred njihovih oči črni vlak proti Oplencu.
General Goring stopa na savsko pristanišče
Iz Belgrada v Topoto
Topola, 18. oktobra, m. Od Belgrada čez Mi-lanovac ao Topole in Oplenca je vse zavito v črnino. Ljudje postajajo žalostni ob cestah. Vse skupaj z jesensko pokrajino izgleda, kakor da smo ob Vseh svetih. Nihče ne misli na delo. Vse gospodarsko življenje je zastalo. V Milanovcu postavljajo velike črne stebre od železniške postaje do poslednjih hiš ob cesti. Cesto od Milanovca do Topole povsod popravljajo in urejajo. Težka in nema žalost se je zgrnila nad Topoio, starim domom Karagjorgjevičev. Cele trume kmetov prihajajo iz okolice v Topoio in postajajo ob cestah in okoli stoletne male cerkvice Karagjorgjevičev in s solzami v očeh obujajo spomine, ko je kralj Aleksander prihajal med nje in se z njimi mnogokrat prisrčno razgovarjal.
Kraljeva zadužbina poleg bazilike sv. Jurija na oplenskem griču izgleda danes prav tako žalostno, kakor Topola in okoliške vasi. Dolga črna zastava, ki se vije z nje, ie težka. Povsod nadvse žalostno razpoloženje. Kripte za kraljevske grobove se nahajajo v lepo izdelani grobnici izpod cerkve. Grobnica je okrašena s prelepimi mozaiki, v katerih prevladuje predvsem mo.dra barva. Desno pri vhodu je grob Črnega Jurija, levo pa grob kralja Petra I. Osvoboditelja. Notranja površina cerkve, ki jo pokrivajo mozaiki, meri 3000 kvadratnih metrov. Stene in strope pokrivajo mozaične slike. S sten gledajo v dvorano redke slike srednjeveških srbskih vladarjev, s stropov pa razni svetopisemski dogodki. S srednje, največje kupole gleda slika Izveličarja. Svod podpirajo štirje veliki stebri, okoli stebrov so izdelani kovinski podstavki za zastave. V teh kovinskih podstavkih so postavljene preluknjane zaslužne vojne zastave, ki so vodile srbske borce skozi vse boje, skozi Gol-gato, do končne zmage. Ob grobu kralja Petra in njegovega hrabrega sina so postavljene vse najslavnejše trofeje. V grobnici je 39 prostorov za krste, 14 jih je že polnih. Prva grobnica ie grobnica Kara Gjorgjeve matere Marice iz 1. 1809. Pri vsakem grobu gori večna luč. V grobnici vlada težak molk, grobna tišina, kakor da je v njej čas umrl.
Pred cerkvijo se zbira ljudstvo. Zvonovi neprestano zvonijo, izvršujejo se poslednje priprave za večni počitek viteškega kralja, ki ga je doletela nesrečna smrt ob času, ko je polagal zadnje temelje za ohranitev miru. Pogrebni odbor je pooblastil senatorja Aniča, rodom iz Topole, in narodnega poslanca Mijo Mihajloviča, da uredita v Topoli vse potrebno za pogreb umrlega viteškega kralia Zedinitelja. Pred vstopom iv Topoio do Oplenca bo pot posuta vsa s cvetjem. Pogrebni sprevod bo šel skozi ograjen vrt, nad katerega vhodom bo vihrala velika črna zastava, na njej pa bo zapisana zadnja kraljeva oporoka vsem
Jugoslovanom: Čuvajte Jugoslavijo! Mesto Topola bo položilo na grob svojega velikega kralja srebrni venec, na listih tega venca pa bodo vtisnjena imena vseh krajevnih društev. Tudi 17 okoliških vasi bo položilo skupaj na grob velikega pokojnika prekrasen venec. Tako Topola, poslednji dom kralja Aleksandra.
Na Oplencu
Po defileju, pri katerem so tuje in naše armade izkazale zadnje vojaške časti pokojnemu vladarju, so krsto dvignili z odra in jo 6kozi dvorno čakalnico odnesli na posebni vlak. Tako je pokojni vladar nastopil zadnjo svojo pot na dom slavne dinastije, v Topoio — v srce Šumadije. Danes je počivalo delo v vsej Šumadiji in ob cestah in ob železniški progi so stale nepregledne množice star-
cev, mož, žena in otrok, ki so na ta način hoteli spremiti svojega najslavnejšega sina na njegovi zadnji poti. Nad cestami in nad tiri železniške proge je bilo vse polno slavolokov. Vse postaje so bile v črnini in pred njimi so stale množice tistih, ki niso mogle odpotovati, da bi že v Belgradu dali izraza 6vojim čuvstvom.
Vsi slavoloki so bili bogato okrašeni in so bili tem bolj prisrčni, čim bolj so bili preprosti v svoji iznajdljivosti in v svojih napisih. Na slavolokih so visele slike Nj. Vel. kralja Aleksandra in takoj ob njih ponekod še obrazi iz slavne srbske preteklosti. Nad vsem tem pa so se bočili napisi: »Počivaj mirno! Čuvali bomo Jugoslavijo!«
Zadnji del svojega pozemskega potovanja je pokojni kralj opravil v mrtvaškem avtomobilu, potem ko so krsto iz železniškega vagona ponesli na avto bivši bojevniki. Ob 14.20 so žalostno zapeli vsi zvonovi starodavne cerkvice v Topoli, oznanjajoč rodni vasi dinastije Karadjordjevičev, da se eden najodličnejžih njenih predstavnikov vrača mrtev domov. Vsa Topola je bila zbrana ob cesti, zvonovi so silno peli, kakor da bi hoteli prevpiti in prehiteti bežnost trenotka. Kajti nenadoma je rezko zazvenelo: »Mirno!« in vojaki so se komaj še postavili v pozdrav, ko je že odbrzel avto « smrtnimi ostanki kralja Aleksandra naprej in za njim dolga vrsta avtomobilov, ki je peljala po-grebce. Tako so se ponosni Topolčani v enem samem trenotku morali posloviti od prijatelja, ki jih je vsako leto tolikokrat obiskoval in vedel za težave vsakega soseda in mejaša svojega rodnega posestva.
Medtem pa je avtomobil s posmrtnimi ostanki kralja Aleksandra moral še opraviti zadnji kratki del pozemskega potovanja, kajti na hribčku blizu Topole je že strmela na vse to bela marmorna cerkvica, ki se zdi, kakor da kraljuje vsej šumadiji, Še somrak jesenskega popoldneva ni mogel vsaj za trenotek zastreti njene svelle jasnosti. Kn se je avto ustavil pred cerkvico, so se še za trenotek razdelili oblaki in kakor da bi se morala legenda do konca izživeti, je posijal na vso to tragedijo še zlat žarek solnca z neba.
Ob 14.30 so bivši bojevniki dvignili krslo z avtomobila in jo ponesli v cerkev. Patrijarh Varnava je z vsemi pravoslavnimi škofi še opravil zadnje molitve, medtem ko je na koru odpeval topliški cerkveni pevski zbor. Ob krsto svojega očeta 6e je postavil Nj. Vel. kralj Peter II. z Nj. Vel. kraljicg Marijo in z vsemi člani kraljevskega doma. Ob njej 60 se razvrstili vsi predstavniki iz inozemstva, nadalje ves diplomatski zbor, dalje kraljevska vlada, senat, skupščina in generaliteta. Cerkvica še niti ni mogla sprejeti vseh pogrebcev vase. Ob 14.50 so dvignili krsto Nj. Vel. kralja z odra in prenesli v kripto. Na čelu je 6topal patriarh Varnava, nato so nesli krsto in za njo so se v kripto podali samo člani kraljevskega doma. V kripti so nato duhovniki blagoslovili grob, kjer bo počival pokojni vladar. Ležal bo ob strani svoje matere. Iz cerkvice nad kripto se je petje psalmov borilo z zadnjimi odmevi liturgičnega psalma »Več-naja mu pamjat«, ki so ga peli duhovniki pod zemljo. Ob 14.55 je bilo vse gotovo. Člani kraljevskega doma z Nj. Vel. kraljem Petrom II. so se vrnili iz kripte-in odšli iz cerkvice. Kmalu nato je prišel iz kriple patriarh Varnava, nakar so se šli priklanjat v kripto člani inozemskih delegacij in kraljevske vlade.
Moštvo in častniki jugoslovanskega rušilen »Dubrovnik«, ki jc pripeljal kraljevo truplo i/ Francije v domovino, sc poslavljajo od svojega gospodarja, ko ga nesejo s katafalku na vlak.
Bivši predsedniki vlade
Za njimi korakajo bivši predsedniki ministrskega sveta, med njimi tudi bivši ministrski predsednik dr. Anton Korošec. Njim slede bivši ministri.
Nato koraka velika skupina predstavnikov raz-
nih prosvetnih, socialnih in dobrodelnih ustanov naše države.
Nato korakajo aktivni in rezervni častniki v uniformi. Pred njimi koraka vojaška godba. Častniki korakajo v osnurostopih.
Žalni sprevod zaključujejo vsi polki kraljeve garde, in sicer najprej pehota, nato konjenica in kot zaključek topništvo kraljeve garde.
Zadnji mimohod
Sprevod se počasi pomika 6kozi mesto. Krsta e posmrtnimi ostanki našega vladarja se tako zadnjič poslavlja od palače, v kateri je pokojni kralj kot regent leta 1018 stanoval in k;er je 1. decembra 1918 tudi proglasil zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato sprevod zavije mimo dvora v Nernanjino ulico, kjer se izteka v velikanski Wil-sonov trg, ki je danes mrtvaško prazen.
Pred železniško postajo pred dvorno čakalnico je postavljen oder, s katerega bo pokojni kralj v nekaj minutah sprejemal zadnji pozdrav svoje
iunaške vojske. Ob vratih dvorne čakalnice že ča-:a Nj. Vel. romunska kraljica Marija, medtem ko se ogromne množice, ki so spremljale pokojnega kralja na njegovi zadnji poti skozi njegovo prestolnico, zgrinjajo na prostrani trg. Zvonovi prestolnice žalostno odmevajo v mračni turobni jpsen-ski dan, tromotorna ogromna bombardna letala pa kol zakleti orli prikazujejo nezlomljivo silo jugoslovanske države. Ko se \Vilsonov trg napolni, je že ura 11 in šele sedaj se topovska lafeta ustavi pred odrom ob dvorni čakalnici. Nj. Vel. kralj Peter II. mirno in dostojanstveno koraka za krsto svojega velikega očeta, Nj. Vel. kraljica Marija pa vsa strta od žalosti in boli vsa v solzah pohiti na stopnice pred dvorno čakalnico in se vrže svoji kraljevski materi, romunski kraljici Mariji, v naročje. Obe kraljici-vdovi se v neizmerni boli samo še poljubita.
Nato se začne takoj mimo krste mimohod vse vojske, ki ga otvori delegacija češkoslovaške armade.
Češkoslovaški vojski je sledila kraljevska vlada, predstavniki belgrajske, zagrebške in ljubljanske mestne občine, predstavniki ostalih občin, medtem pa so češkoslovaška in naša bombna trimeor-na letala neprestano krožila nad trgom ter metala kralju v slovo jesensko cvetje... Neprestano se jgriniajo okoli kraljevega odra novi živi krogi, gledajo nekaj časa nemo, žalostno in se nato s solzami v očeh poslavljajo, tiho, skoraj neslišno ter odhajajo, da napravijo mesto novim kraljevim prijateljem, ki v tihi žalosti prihajajo k mrtvaškemu odru.
Kraljeva garda in vojska
Prihaja generaliteta. Za njimi v vzornih vrstah e jeklenimi koraki stopa kraljeva garda. Generali in častniki spuščajo sablje ter se poslavljajo od viteškega kralja. Ostro povelje »Pozdrav na desno« in glave vseh vojakov kraljeve garde se naenkrat obrnejo proti mrtvaškemu odru. Zadnji pozdrav zvestiih kraljevih čet svojemu mrtvemu junaku. Nič več ga ne bodo imeli v svoji sredini.
Za kraljevo gardo so stopali potrti, s sklonjenimi glavami predsednik francoske republike Albert Lebrun, pruski ministrski predsednik Goring, ki je zastopal nemškega državnega predsednika Hitlerja in. nemško državo, Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel, bolgarski princ Kiril, Nj. Vel. kralj Karel romunski, princ Nikolaj v spremstvu adju-tantov.
Mirno koraka nato kraljeva vojska v popolni dovršenosti. Poleg krste je nato korakal bataljon vojaštva suvoborskega polka. Vojska nosi povešene zastave, tiste, ki jih je ircročil viteški kralj z junaškimi gesli, ki bodo ostale polkom sveta oporoka. Poleg kraljevega odra stopajo nato častniki belgrajske garnizije. Mirno, dostojanstveno in nemo gledajo na krsto svojega vrhovnega poveljnika. Za njimi zopet polk kraljeve garde.
Predsednika francoske republike Alberta Lebruna pozdravlja predsednik vlade Nikola U/.unovič. Ob Lebrunu stoji Nj. kralj.
Vis. knez namestnik Pavle
Odsevi verdunske slave
Za njim stopa oddelek francoske vojske. Na čelu z bobnarji in trobentači. Bobni in trobente, vse zastrte s črnino. Oddelek bobnarjev in trobentačev se postavi ob stran, da napravi prostor odposlanstvu francoske vojske, ki defilira mimo mrtvega kralja, ki je padel kot nedolžna žrtev podlega zločina. To so vojaki onega slavnega verdunskega polka, ki se je od vseh drugih francoskih polkov tako zelo odlikoval v svetovni vojni, da ve zanj ves svet. Bobnarji zamolklo udarjajo po v črnino zavitih bobnih, ko stopa francosko vojaštvo mimo mrtvaškega odra, da vzame slovo in pozdravi zadnjič kralja zaveznika, ki se je vse življenje trudil, da obdrži in utrdi francosko-jugo-slovansko prijateljstvo.
Zastavonoše nagibajo zastave. Poslednjič se ozro proti odru ter se poslove od kralja prijatelja. Za njimi koraka francoski alpinski polk in izkazuje mrtvemu kralju Se zadnjo čast. Za njimi odposlanstvo francoske vojne mornarice, ki nosi na ramah puške z nasajenimi bajoneti in v dovršenem redu defilira poleg kraljevega odra.
Zastopništva katoliških društev
Belgrad, 18. oktobra, m. Na današnjih pogrebnih svečanostih za pokojnim kraljem mučenikom je bila po posebni delegaciji zastopana tudi jugoslovanska salezijanska inspektorija, ki jo je zastopal g. dr. Blasnik. Mladinski dom Salezijancev na Kodeljevem 60 zastopali štirje gojenci. Zastopano je bilo tudi Krščansko žensko društvo po gdč. Vencajz. Na pogrebu je bila nadalje tudi deputacija slušateljev teološke fakultete na ljubljanskem vseučilišču. Slušatelje te fakultete je zastopal med drugimi g. Andrej Farkeš. Na pogrebu so bila zastopana tudi vsa katol. akademska društva. Tako je zastopal »Danico« akademik Jenko, »Zarjo« akademik Korenjak, »Katoliško zvezo« akademik Lah, društvo katoliških akdemičark gdč. Slavica Sla-pnrjeva, Akademsko zvezo pa je zastopal akademik Strojin. Na pogrebu 60 bila zastopana tudi vsa strokovna društva na ljubljanskem vseučilišču. Pogreba se je nadalje udelžila iz /Slovenije tudi škavtska zveza dravske banovine s starešino dr. Tavčarjem na čelu.
Ljubljansko vseučilišče
Belgrad, 18. oktobra, m. Zastopstvo ljubljan-ikega vseučilišča, ki se je danes udeležilo pogrebnih svečanosti, je včeraj položilo na oder blagopokojnega kralju velik venec z napisom: »Svojemn visokemu ustanovitelju in zaščitniku kralju Aleksandru 1. rektorat ljubljanske univerze«. Venec sta izročila rektor g- dr. Ramovš in prorektor g. dr. Matija Slavif. Oba sta se vpisala tudi v dvorno knjigo.
Predsednik Lebrun v Ljubljani
Predsednik francoske republike g. Lebrun pride danes zjutraj ob 8't5 v Ljubljano in se bo tu zamudil samo četrt ure. Občinstvo se vabi, da pride na kolodvor pozdravit predsednika franc. republike
Zarota se čedalje bolj razkriva
Na hrvatskih postajah so množice ljudstva pričakovale voza s posmrtnimi ostanki pok. krnlja Aleksandra. Taki prizori so se ponavljali na vseh postajah, skozi katere je vozil vlak truplo velikega pokojnikn
Žalni dan v Zagrebu
Zagreb, 18. okt, b. Današnji dan je potekel v
Zagrebu prav svečano in tužno. Bile so zaprte vse trgovine, vse kavarne in vrata vseh privatnih hiš. Žalobna svečanost sc je začela z zadušnico v pravoslavni cerkvi ob 8.15. Pred cerkvijo je bila postavljena častna vojaška četa v popolni bojni opremi. Postavljena je bila godba, samo ni svirala. Ob 8 so se zbrali vsi dostojanstveniki z divizijskim generalom Bodijem na čelu. Nato je prišel tudi pomočnik bana dr. Hadži, za njim armadni general Marič, ki ie sprejel raport in obšel častno četo, nato pa takoj odšel v cerkev. Za njim so odšli v cerkev vsi zbrani častniki in vsi najvišji zastopniki javnih oblasti. V pravoslavni cerkvi je bila liturgija ob 7 Ko so bile opravljene vse cerkvene svečanosti, je vojaštvo oddalo tri častne salve kot poslednji pozdrav mrtvemu kralju. V tem trenutku so vse občinstvo oblile solze, ženske in otroke, moške, mlade in stare. Vse je prešinila nsizrečna bol po priljubljenem kralju. Zazvonili so zvonovi vseli zagrebških cerkva, katoliških in pravoslavnih.
Na velikem trgu pred stolnico se je zbralo ob 8 zjutraj toliko ljudi, da nt bilo mogoče najti nobenega mesta več. Ogromna množica ljudstva je zagrnila ves Kaptol proti Novi vesi in tržnici na Dolcu. Ob 8.50 je bilo zbrano vse službeno osebje, civilno in vojaško z najvišjimi zastopniki vseh oblasti in državnih ustanov, Zagrebška katedrala je bila
premajhna, da bi mogla sprejeti vase vse silne | množice, ki so prišle, da se v božjem hramu spomnijo pokojnega kralja. Vsa cerkev ja bila oblečena v žalost, povsod so gorele sveče. Nekoliko minut pred 9 je prispel armadni poveljnik, general »larič s svojim pomočnikom, generalom Damjanoviči-m. Takoj za njim je dospel pomočnik bana dr. Hadži, nakar so se začele v ka'cdrali žalne ceremonije. Službo božjo je opravljal hrvatski metropolit g dr. Ante Bauer z asistenco kanonikov. V presbiteriiu so se nahajali vsi člani visokega klera. Cerkev je bila nabito polna, pa ne samo z občinstvom iz Zagreba, temveč tudi iz okolice.
Po končanem rekvijetnu je hrvatski metropolit g. nadškof dr, Ante Bauer s svojim koadjutorjem izvršil molitve za Nj. V. kralja Petra II.
Enako je tudi grSko-katoliška cerkev obhajala ob 9 svečano mašo, ki jo je bral z veliko as:stenco škof g. dr. Dionizije Njarady. V imenu vojske je bil prisoten general Pešič, poveljnik 6avske divizijske oblasti, poleg njega pa so bili zbrani tudi zastopniki oblasti in mnogoštevilno občinstvo.
V Zagrebu je zaprt ves poslovni svet. Ves Zagreb je izkazal zadnjo čast mrtvemu kralju. Zagreb je danes plakal in s tugo v srcu pošiljal zadnji pozdrav mrtvemu kralju, čegar ostanke so polagali v grob v Oplencu.
Žalni dan pri naših sosedah
Žalovanje čsl. armade
Praga, 18. oktobra, c. — Češkoslovaška armada je imela danes popoldne veliko žalno svečanost za pokojnim kraljem Aleksandrom. Slavnost se je vršila na trgu sv. Vaclava. Ob spomeniku jc bil postavljen ogromen katafalk, ob katerem so gorele velike grške plamenice. Slovesnosti se je udeležila češkoslovaška vlada, parlament in ves praški diplomatski zbor z vojnimi »tašeji. Potem ko je bilo oddanih 21 topovskih strelov, je stopil na govorniško tribuno armadni general S&vora, ki je prečital armadno povelje češkoslovaške armade za današnji dan. Slavnostni spominski govor je imel za njim notranji minister dr. Černy, čigar govor je izzvenel v obžalovanje ltrašnega dogodka v Marseilleu.
JVa Bolgarskem
Sofija, 18. okt. AA. Danes dopoldne ob 11. se Je v cerkvi sv. Aleksandra Nevskega vršil svečan cerkveni obred v spomin viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju, ki sta ga skupno priredili poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Sofiji in bolgarska vlada. Cerkveni svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Boris, s spremstvom, pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Sofiji Aleksander Cincar-Markovič z gospo, jugoslovanski vojaški ataše ge-neralštabni polkovnik Vasilje Petkovič z gospo, svetnik poslaništva Dragan Božovič z gospo, jugoslovanski konzul g. Dragan Jovanovič in vsi drugi uradniki kraljevskega poslaništva in konzulata z gospemi, vsi člani jugoslovanske kolonije v Sofiji s predsednikom g. Krstičem na čelu.
Velikanska cerkev sv. Aleksandra Nevskega je bila prepolna ljudi, tako da je mnogo Sofijčanov, ki so prišli, da prisostvujejo cerkveni svečanosti, moralo ostati zunaj. Ves prostorni trg Aleksandra Nevskega tja do Sobranja je bil poln meščanov, študentov in srednješolcev.
Sofijski mitropolit g. Štefan je imel pred žalno svečanostjo pretresljiv govor o blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Mitropolit je najprej obsodil gnusni zločin v Marseillu že glede na božjo zapoved, ki pravi: »Ne ubijaj!« nato pa kot atentat ne samo zoper veliko delo jugoslovan-sko-bolgarskega zbližanja, temveč tudi zoper svetovni mir sploh, čigar največji pobornik je bil blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Po končani žalni svečanosti je prišel namestnik predsednika bolgarskega sv. sinoda vidimeki mitropolit Neofit, najprej k Nj. Vel. kralju Borisu, nato pa k jugoslovanskemu poslaniku Cincar-Markoviču in njegovi soprogi ter jugoslovanskemu vojaškemu atašeju Vasiliju Petkoviču in njegovi gospe in k v sen, uradnikom jugoslovanskega poslaništva in kenzulata in jim izrekel globoko sožalje v imenu bn''!arjke cerkve nad tragično smrtjo blagopokoj-neva viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja.
Nj Vel. kralj Boris se je udeležil cerkvene slo-ve- 'uisti v pehotni generaištabni uniformi s črnim floroni okoli leve roke. Generali so imeli velike ;.ne tiakove namesto lente preko prs. Tuji diplomatski zastopniki so bili v svojih svečanih diploma iskih uniformah, vsi drugi pa v črnem.
V Romuniji
Bukarešta, 18. oktobra. A A. Rador poroča: Danes so na dan pogreba blagopokojnega kralja
Aleksandra izšli vsi listi v črnem okvirju s pretresljivimi članki, v katerih 6e klanjajo spominu pokojnega vladarja. Državni uradi danes ne delajo, šole imajo prosto, vsa gledališča so zaprta in ves dan ne bo godbe v restavracijah in kavarnah. Učitelji bodo samo imeli predavanja v šolah o plemeniti postavi viteškega kralja Zedinitelja. Trgovine so zaprte od 10—15 in tudi sodišča tie delajo. Dopoldne se je vršila v navzočnosti članov vlade in veledostojanstvenikov žalna cerkvena svečanost.
>Universuk priuaša uvodnik, v katerem pravi med drugim: Čuvajte Jugoslavijo! Te besede so politična oporoka blagopokojnega kralja Aleksandra, in ta oporoka se bo izvršila. Čuvajte Jugoslavijo z edinstvom in notranjim sporazumom ter z okrepitvijo zunanjih zvez — to je pomen modrih kraljevih besed. Te besede bodo spoštovali, lo oporoko bodo izvršili tisti, ki jim pripada težko, a plemenito poslanstvo, da dokončajo delo velikega kralja. Romunski narod, pravj list, je izgubil v kralju Aleksandru velikega prijatelja in zvestega zaveznika. Romunski narod bo na velikega vladarja ohranil pobožen in večen spomin.
V Grčiji
Atene, 18. okt. AA. Daues je kraljevsko poslaništvo priredilo v tukajšnji ruski cerkvi žalno svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Svečanosti so se udeležili med drugimi jugoslovanski poslanik Boško Hristič z gospo, knez iu knoginja De-midov, vse osebje jugoslovanskega poslaništva in mnogoštevilna jugoslovanska kolonija. V imenu grške vlade so prisostvovali predsednik republike Aleksander Zaimis, predsednik vlade Tsaldaris z gospo, podpredsednik vlade general Kondllis in vsi člani kabineta. Poslansko zbornico in senat so zastopali predsednik zbornice Bocikls, predsednik senata Gonatas in vsi voditelji političnih strank gg. Pa.panastasiu, Metaxas, Kafandari« in Mihalokopulos. Bazen njih so žalni cerkveni slovesnosti prisostvovali ,vsi bivši predsedniki grške vlade, elita grškega političnega sveta in mnogo prvakov vseh strank. Grško vojsko so zastopali načelnik generalnega štaba general Katenojotis, šef glavnega štaba grške mornarice general Za-kopulos, poveljnik prvega armadnega zbora v Atenah general Petridis, več euot atenske garnizije in vsi višji častniki vseh vrst orožja in mornarice. Atensko občino je zastopal predsednik občine Kotsias s člani občinskega odbora. Razen tega so bili uavzočni atenski prefekt in višje upravno uradništvo atenske prefekture, ves diplomatski zbor. vse višje uradništvo ministrstev, posebno mnogoštevilno pa osebje zunanjega ministr-stvn. Grško-.iugoslo\'ansko ligo je zastopal bivši minister Kofinas z mnogimi člani glavnega odbora lige. Razen njih so bili prisotni vsi v Atenah uavzočni poslanci, vsa univerza, skoraj vsi predstavniki političnega, intelektualnega in družabnega življenja v Atenah.
Ko je bila žalna svečanost pri kraju in so veledostojanstveniki zapuščali cerkev, je prisotna množica pozdravljala jugoslovanskega poslanika Hrlstiča.
Pariz, 18, oktobra.
Takozvana Suretč (državna policija) poToča, da ima zanesljive informacije, da se dr. PavePč, šef zarotnikov ali poglavar, kakor ga imenujejo aretirani zarotniki, nahaja v Franciji Vsa francoska policija, vse obmejne postaje, graničarski organi kakor tudi vse pristaniške oblasti in vsa letališča imajo njegov natančni popis. Dr. Ante Pavelič je rojen 1. 1889. v Ivan planini na Hrvatskem, je srednje postave, obrit in kostanjevih las. Obrvi ima košate. Perčec je rojen 1. 1885 in domnevajo, da se tudi on skriva v Frandji, Njune pomagalke Marijo Vondraček in študenta Kvaternika tudi še niso našli.
eZlo obJirno izpoved ie poJat aretirani Mio Kralj, rojen 1. 1908 v Koprivn;ci, kateri si je bil po svojem potnem listu nadel ime Silvester Malny. ZasPševali so ga tako dolgo, da se je na koncu onesvestil in je po dolgem padel na klop ter zaspal kakor mrtev. Prvo zasliševanje se je začelo 15. t. m. zvečer od policije v Melunu, kjer so ga bili aretirali, in se je nepretrgoma nadaljevalo vso noč do pol 7 zjutraj.
Mio Kralj je izpovedal, da že več let pripada Paveličevi organizaciji in da je dobil tudi on nalog, da izvrši »smrtno kazen«, ki jo je bila izrekla zločinska organizacija nad pokojnim kraljem Aleksandrom. Seveda se ne more še izreči sodba, v koliko njegove izpovedbe odgovarjajo resnici, zdi se pa, da so v bistvu pravilne: seveda skuša Mio Kralj glavno krivdo odvrniti od sebe na ubitega Georgijeva. Kralj torej pripoveduje, da je nekaj časa služil za šoferja v Belgradu in da je potem zbe"al iz Jugoslavije, ker se je doznalo za njegove tajne zveze s Paveličevo organizacijo. Podal se je na Madjarsko, kjer se je v organizacijo tudi formalno vpisal in prisege! zvestobo v roke poglavarju Pa-veliču. Septembra meseca letos je prišel k njemu sel, ki se je dal spoznati po tajnih znakih, ter mu delal, da bo v kratkem dobil gotova navodila od »poglavarja« ter da mora odpotovati v inozemstvo in sicer v Mitnchen. Plačal mu je železniško karto in mu izročil 2000 frankov. »Nisem pa takrat«, je dejal Kralj, »še poznal natančno svojega naloga. Domneval sem, da gre za vohunstvo in si nisem mogel niti predstavljati, da bi bil določen za to, da ubijem kralja Aleksandra. Ko sem dospel v Miinchen, sem tam zopet našel tajinstvenega sela, ki se je imenoval Kramer in ki mi jc ta predstavil druge tri zarotnike, ki so bili tudi po nalogu poglavarja poslani v Miinchen«.
»Odslej nas je Kramer ves čas spremljal. Določal nam je prenočišča, nam kupovaj obleko, odvzel ogrske potne liste, s katerimi smo se bili podali v Nemčijo, ter nas, preden smo prišli v Švico, prsskrbel z novimi dokumenti. V Curihu nam je dal na postaji zopet :nstrukcije ter nam kot poslednji kraj sestanka do'očil Lausanne.«
Kral' je nadaljeval svojo povest, rekoč, da je bila akcija zelo točno organizirana. »V Lausanni nam je bilo določeno prenočišče v hotelu »D^s Palmiers«. Naš spremljevalec je za eno noč odpotoval v Francijo v Čuloz, se je pa drugo ju'ro vrnil v Lausanne, kjer nam je zapovedal, da menjamo tudi čevlje. Potem nam je velel, odpeljati se v Francijo, razdeljeni v dve skup;ni, vs.iko po dva človeka. Ena se je podala v Evian, druga pa v Thonon. Pot je bila tako precizno določena, da smo se vsi štirje, ne da bi bili prej za to vedeli, znašli 28. septembra skupaj v istem vlaku, s katerim smo odpotovali v Pariz.«
»Na postaji Fontainebleau smo izstopili in po kratkem premoru nadaljevali not v Pariz v javnem avtobusu. Bili smo vsi nekoliko nervozni, ker še nismo točno poznali našega naloga,« Mio Kralj je pripovedoval dalje, da je slutil, da gre za zelo nevarno zadevo in da se je nekoliko pomišPal, da pa je svoja čustva s silo potlačil, ker bi ga bili drugače gotovo ubili. V Parizu je tajinstveni sel, Kramer, vse štiri zarotnike še enkrat razdelil, in siccr sta dva morala prenočevati v hotelu »Terminus« blizu postaje St, Lazaire, druga dva pa v hotelu »Orsay«. Kramer pa se je podal v nek hotel na bulvaru Hanssmann, se je pa vsak dan podajal k zarotnikom ter jih opominjal na skrajno požrtvo-
valnost za stvar hrvatske neodvisnosti.« — »Kramer je bil nekaj dni prej naročil, da pustim rasti brado, v Parizu pa mi je naenkrat svetoval, da se obrijem. Kupil je več nepremočljivih plaščev različne barve in nam tudi velel, da večkrat menjamo prenočišče. Končno pa je mene in Georgi-ejva poklica! na slran in je dal meni nalog, da odpotujem v Aix en Provence. Potoval sem skupaj z Georgijevim in šele, ko smo dospeli v Aix en Provence, sva zvedela, kaj se od naju zahteva, da namreč v Marseilleu skupaj izvršiva atentat na kralja Alksandra. Kakšen nalog sta dobila ostala dva zarotnika, ki sva ju pustila v Parizu, tega midva nisva zvedela.«
»Poglavar« — je nadaljeval Kralj — »mi je naročil, da imam atentat izvršiti najprej jaz in še e potem, če bi se mi ponesrečil, je imel stopiti v akcijo Georgijev. Kramer je bil potoval z nama. Izročil mi je tudi dva samokresa in dve granati. Temu zadnjemu sestanku je prisostvoval še nek, meni neznani človek in neka ženska lepega obraza. Poglavar, tako mi je dejal Kramer, pričakuje od tebe popolno poslušnost in precizno izvršitev. Če bi se bil jaz temu upiral, bi bilo to pomenilo zame smrt. V Marse:lleu sva s Kelemenom dobro proučila topografijo mesta in sva dobro premislila vse eventualnosti in podrobnosti, kako naj atentat izvršiva. Sklenila sva, da se vrževa na kraljev avtomobil v bližini borze.«
Mio Kralj je nato pripovedoval, kako da mu je v zadnjem momentu vpadel pogum, da izvrši grozno dejanje. »Na dan, ko se je imel atentat izvršiti, sem začel popolnoma kolebati. Množica ie bila zelo gosta, posebno 'na tistem kraju, ki sva si ga bila za atentat izbrala. Prestrašil sem s« žrtev tolikih nedo^nih, ki bi ob atentatu gotovo prišli ob življenje, in sem Geor<>ijevu tiho zašepetal svoj pomislek. Ta pa je prebledel in me samo strašno pogledal ter mi stisnil roko tako, da me ja zabolela. Zbal sem se, da bi me ubil, če bi se izneveril svojemu nalogu. Kljub temu sem mu dal razumeti, da najbrž ne bom mogel streljati. Ker j a videl, da ne bo ničesar opravil, oziroma, da bi izgubil preveč časa z debatiranjem, ki bi bilo tudi nevarno, ker ne bi ostalo seveda neopaženo, in ker bi bil tudi storil največjo neprevklost, če bi bil meni storil kakšno silo — se je odločil, da izvrši atentat on. Radi tega sem se mogel oddaljiti in sem se zgubM v množici.«
»Kmalu nato so me streli strašne detonacije poklicali v realnosti. Zvedel sem, da sta bila ubita kralj in Barthou, Blodil sem po glavnih ulicah mesta, ne da bi se mogel odločiti, kaj mi je storiti. Končno sem se podal na postajo in vzel vozni listek za Aix en Provence, kjer sem vzel isti.,j}0;tel, kakor nekaj dni poprej. V sobi št. 25, v katerj smo bili nočevaji, sem bil pustil pod žimnico samokres in dve granati. Orožje se je še tam nahajalo. Potem sem se oddaljil in vzel vlak na Avingnon, od koder pa sem se podal zopet v Pariz, V Fontainebleau so me ustavili orožniki, katerim sem pustil v rokah potni list, sam pa zbežal. V melunskih gozdovih nisem ne jedel ne pil in bi se bil sam policiji predal, ako bi me ne bili v Melunu sami našli.«
Policija je dognala, da so različne navedbe Kralja, posebno, v kolikor se tičejo bivališč in datumov, kakor jih je on navedel, točne. Kakor je že znano, je policija tudi na št. ?5 hotela »Moderne« v Aix en Provence našla od kraja tam skrito orožje. Tudi se v njegove izpovedbe v glavnem ujemajo z izpovedbami drugih dveh zarotnikov, Rajiča in Pospišila, ki sta b;la aretirana v Thononu.
Kralja so odvedli v Pariz, kjer se bo preiskava nadaljevala.
V drugih krajih, kjer se vrši preiskava, posebno v Lausanni, pa do sedaj še ni bilo mogoTe doseči nobenih pozitivnih rezultatov. Gre namreč za Marijo Vondraček in za jurista Kvaternika, ki je ekoro gotovo tisti, kateri se jc dal spoznati zarotnikom pod imenom dr, Kramer. Zelo verjetno je ,da so bili v zaroti tudi drugi udeleženi, čeprav najbrže ne več kakor eden ali dva. V Culozu, kamor se je bil podal dr. Kramer-Kvaternik za eno noč, kakor nam je povedal Mio Kralj, se je Kvater-nik bil srečal najbrže z dr. Paveličem, da od njega dobi instrukcije za gnjusni zločin.
Pavelič in KvaternSk aretirana
Rfm, 18. oktobra, c. — Italijanska policija i Turinu je na prošnjo francoske policije aretirala Evgena Kvaternika in drja Anteja Paveliča. Oba osumllenca zanikata sleherno udeležbo pri umoru kral'" A'ek«^nd-a in minMra Barthouja.
Pariz, 18. oktobra, c. Vest. da sta bila v Turinu aretirana dr. Ante Pavelič In Evgen Kvater-nik, je tukaj delovala kot strela z jasnega. Pov-darja se namreč, da Je italijanska policija to storila na prošnjo francoske policije. Dejstvo, da je italijanska policija tako zelo šla na roko francoski policiji, se smatra kol zelo dobro znamenje za nadaljnji potek preiskave.
Pariz, 18. okt. c. — V večernih urah se je zvedelo iz Turina, da sta bila dr. Ante Pavelič ln Evgen Kvaternik danes zelo dolgo zasliševana na policij^ v Turinu. Oba sta sicer zanikala sokrivdo pri atentatu v Marseilleu, vendar pa ju policija ni spustila, temveč ju ie takoj predala v sodne zapore. Pričakovati ie, da bo francos' a vlada v najkrajšem času zaprosila za njuno izročitev ln da bo ta tudi v naikrajšem času izvršena.
Poleg tega zaznamuje danes preiskava še nov velik uspeh. Ugotovljena je identiteta misterioz-nega »delegata«, ki je delal po nalogu dr. Paveliča. Je to neki Muršič (?), ki je 28 let star, stasit, z modrimi očmi.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Petek, dne 19. oktobra:
12.15 Plošče, resna glasba — 12.45 Poročila — 19.80 Kako je vplivala smrt kralja na našega kmeta (dipl, agr. g. Jamiilk) — 20.(H) Koncert vojaške godbe: žalostinke — 22.00 Čas, poročila.
Sobota, dne 20. oktobra:
12.15 Plošče, resna glasba — 12.45 Poročila — 20.00 Radijski kvartet: Haydn: 7 besedi — 20.45 Oktet Ljubljanskega Zvona —
21.30 Plošče: orgelski in orkestralni koncert, Saint Saens — 22.15 Poročila.
Nedelja, dne 21. oktobra:
9.00 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 9.15 Prenos iz frančiškanske cerkve — 9.45 Predavanje (dr. Janko Tavzes) — 10.15 Radijski orkester: resna glasba — 11.00 Prenos iz Zagreba: Simfonični koncert — 12.00 Poročila — 20.00 Pevsko društvo »Tabor« poje slovensko mašo — 20.40 Čelo solo (Bogi Ijeskovic) — 21.00 6. simfonija, Čajkovski (na ploščah) — 22.00 Čas, poročila.
— Pri inotniab prebav«, želodčnih bolečinah, zgagi, ilabosti. glavobolu, angliauiu oči, razdraženih živcih, oespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Fran* Joselova« grenčica odprto telo m olajša krvni obtok.
Bela Ljubljana - ovita v črno žalost
Ljubljana, 18. oktobra.
V	mrko in turobno noč se je na predvečer pogrebnih svečanosti potopila prestolnica Slove-nije, bela Ljubljana, v mrk in turoben dan se je zjutraj zbudila iz težkih sanj v ta žalostni zgodovinski dan.
Danes smo bili vsi pogrebci. Nikogar ni bilo med nami, ki se ne bi zavedal pomembnosti velikega dne. Pogledi vseh so bili zasenčeni, nobenega svetlega in smelega poleta ni bilo v njih. Sleherna hiša v Ljubljani, sleherna hiša v Sloveniji je bila danes pogreznjena v trudno tišino, kakor da skriva v sebi mrliča. Črne zastave so melanholično plapolale v jesenskem vetru raz njih, bele svečke in mrtvaške lučke so brlele v njihovih oknih in oznanjale minljivost tega sveta — vse, vse je dihalo iz sebe melanholično nastrojenje dneva Vseh mrtvih.
Ze na predvečer pogreba velikega pokojnika Nj. Vel. kralja Aleksandra so vsepovsod začeli z velikopoteznimi pripravami za žalno manifestacijo. Mestni magistrat so mestni uslužbenci okrasili s črnimi draparijami, v večerni mrak pa je raz njega v neštetih lučkah zažarel mogočen napis:
Slava mučeni ku Aleksandru!
Turobna svetloba tega spominskega napisa, ovitega v črno tenčico, se je prelivala v nekoliko manjši, svetlejši napis odspodajs
Živijo kralj Peter II!
ki je kakor topel solnčni žarek prodiral v srca, a ni mogel do kraja zatemnitj žalosti, ki je dihala iz zgornjega napisa, Nad obema napisoma se je na črnem ozadju vzpenjala kraljeva krona, prav tako izoblikovana iz številnih žarnic, ovitih v črnino. Stopnišče magistrata so okrasili s palmami, oleandri in drugim zelenjem ter postavili na visok spiralasti podstavek kip blagopokojnega kralja in pred njega svečnik z ogromno .rdečo svečo, ki se je slikovito odražala iz žalne črnine in zelenja in harmonično izpopolnjevala celotno sliko. Neštete množice so romale tla na predvečer pogreba in še romajo danes.
V	ge večjem številu pa so romale ljudske množice vse te žalne dni pred bansko upravo, kjer
se je Ljubljana na najlepši in najprisrčnejši način poklonila spominu velikega pokojnika. Glavni vhod poslopja banske uprave je ves prevlečen s črnimi zavesami, ki simbolično predstavljalo vhod v grobnico. Turobno veličasten vtis, ki ga napravi na vsakogar že ta vhod v aulo poslopja banske uprave, še stopnjuje črni podstavek v ospredju na pločniku, na katerem gori kot na žrtvenlku ogenj. Nad vhodom visi slika blagopokojnega kralja, štirje visoki stebri ob straneh, ki se mrko vzpenjajo pod nebo, zaokrožujejo arhitektonsko posrečen lik simbolično nakazanega vhoda v grobnico. Na vrhu stopnišča v notranjosti srednje aule pa je sredi palm, oleandrov in drugega zelenja na vzvišenem prostoru postavljen kip Nj. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja, katerega duh še vedno lebdi nad vsemi, ki romajo tja in mu v srcu prisegajo večno zvestobo m večen spomin. Načrt za okrasitev vhoda in aule v palači banske uprave in ves aranžma je delo mladega arhitekta g. Bogomira Čulka ki je dokazal svoj izreden okus in znanje. Knjiga sožalnih podpisov v auli banske uprave je v teku današnjega dne dosegla visoko številko 3000 Vsak podpis je kakor nezlomljiv pečat ljubezni in zvestobe slovenskega naroda do svojega velikega vladarja.
Pa tudi druga javna poslopja so nad vse lepo in dostojno počastila spomin velikega pokojnika. Med te snadata predvsem naša kulturna zavoda opera in drama, katerega kulturno rast in procvit je pokojni vladar Aleksander zasledoval z vsem razumevanjem. Vhod v opero pod stebriščem je ves zastrt z modro zaveso, v Rredi pa je nekoliko manjša črna zavesa ln pred njo na visokem podstavku kip sredi slikovitih svečnikov, oleandrov, asparatf"sa in palmic. Na podoben način je okrašen tudi balkon drame Velik okus in smisel za dekoraciio so pokazali tudi naSl trgovci.
Središče vsega današnjega dne pa je bil veličasten katafolk pred soomenikoni oresv. Trojice na Kongresnem trgu. Tja so se tiho prelivali valovi ljudske množice že zdavnaj pred začetkom žalne svečanosti.
Veličastno lep pogled |e nudil Ljubljančanom danes tudi vrh nebotičnika, na katerem so v dopoldanskih urah zagorele Štiri mogočne baklje. Visoki stebri dima so zavalovali proti nebu.
LiubVana moli
Današnje Žalne svečanosti, s katerimi je prestolnica Slovenije v duhu spremljala svojega ljubljenega kralja na njegovi zadnji poti, so se pričele s sv. opravili po vseh ljubljanskih cerkvah, ki se jih je udeležila mladina vseh ljubljanskih srednjih in osnovnih šol poleg številnega drugega občinstva. Vse ljubljanske cerkve so bile nabito polne in povsod je vrela iz vernih katoliških src tiha, vroča molitev za mir in pokoj duše viteškega kralja, čigar telesni ostanki so se ob tem času pomikali na poslednji poti. Iskrena je bila ta molitev, kakor je iskrena globoka bol v vsakem slovenskem katoliškem srcu. Tej molitvi se je pridružila še druga, — prošnja molitev, da bi nebeški vladar stal ob strani mlademu kralju Petru II., da mu bo dano hoditi po stopinjah njegovega velikega očeta, ki mu je bil blagor Jugoslavije in Jugoslovanov prva skrb in zapoved.
V	frančiškanski cerkvi so se zbrale šole Mladika, Vrtača, Trgovska šola, Trgovska akademija in Licej. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna. Provincijal p dr. Gvido Ran t je imel krasen žalni govor, nato pa slovesno sv. daritev z asistenco. Med mašo je pel na koru žalostinke zbor frančiškanskih teologov. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho, ko je zbor na koncu zapel pretresljivi 52. Psalm: Usmili se, Gospod! Na koncu je gosp. provincijal opravil še molitve za pokojnega in novega kralja.
Cerkev pri uršulinkah so napolnile uršuiinske šole: zunanja osnovna in meščanska šola, gimnazija, učiteljišče in vadnica, Katehet g. Matej Vilfan jc imel v srce segajoč govor, nato pa sveto mašo, med katero so sestre pele na koru žalostinke. Po maši so bile molitve za pokoj, kralja Aleksandra in za novega kralja Petra II.
V	Križankah je imela ob četrt na osem mašo Gremijalna šola, ob 8 klasična gimnazija (nižji razredi), kjer ie prebral katehet dr. Vrečar pastirski list škofa dr. Rožmana, nato pa imel sveto mašo, med katero je pel na koru gimnazijski zbor. Po maši je vsa cerkev zapela državno himno, prvič z besedami: Kralja Petra Bože hrani! — Ob
pa je imela v Križankah sv. mašo šentjakobska meščanska šola, za katero je opravil sv. daritev katehet Žerjav.
Pri Sv. Jakobu sta napolnili cerkev I držav, realna gimnazija in osnovna dekliška šentjakobska šola. Krasen, globoko zasnovan žalni govor je imel dr. Sorli, veroučitelj na I. realni gimnaziji, sv. mašo pa je bral dr. Dost al. Med sv mašo je pel profesorski zbor ginljive žalostinke. Po sv. maši je dr. Dostal opravil molitve za blagopokoj-
nega viteškega kralja in za novega vladarja Petra II. Nato je vsa cerkev zapela državno himno.
V	cerkvi sv. Florijana je opravil pridigo in sv. mašo katehet g A ž m a n. Udeležila se je je osnovna in meščanska šola na Prulah.
V	Trnovem so bile danes kar štiri sv. maše. Ob 6 je bila žalna sv. maša za trnovske farane. Cerkev je bila jx>lna kakor ob velikih praznikih. Cerkveni trnovski pev. 'zbor je pel na koru žalostinke, z kce pa je dr. Pogačnik prebral Skof. list. Ob y, 8 je imela mašo barjanska šola, za katero jc opravil sv. daritev katehet Matkovič. Ob 8 se je zbrala III. drž. realna gimnazija Žalni govor in sv. mašo je imel katehet dr. F a j d i g a, piastirski list pa je prebral župnik F i n ž g a r. Ob yi9 pa je napolnila cerkev Srednja tehnična šola, za katero je maševal katehet prof. A n ž i č. Pri vseh mašah je pel na kom žalostinke cerkveni trnovski zbor in po končanih mašah so molili molitve za pokojnega in novega vladarja.
Lepa slovesnost je bila v župni cerkvi sv. Petra ob pol 9. Prostrani božji hram je bil napolnjen do zadnjega kota. V cerkvi so bile meščanska "ola, šola na Polju, šola iz Hrušice, šola v gluhonem-nici. Dalje je bil zbran skoraj jjolnoštevilno obč. odbor moščanski in krajev, šolska odbora iz Hru-šioe in Polja. Bilo je navzočnih tudi mnogo gasilcev v uniformah. Slovesne službe božje so se polnoštevilno udeležile tudi vse v šentpeterskem okolišu delujoče Vincenciieve in Elizabetne konference, druga društva iz Most in drueih delov šent-j>eterske župnije. Iz Most je prikorakal dolg sprevod s šolsko mladino, zastopniki društev ter obč. odborov. Vsa ta množica je bila globoko notranje-ubrana in je z iskreno pobožnostjo sledila sv. daritvi pred oltarieni. Najprej je bil prebran z Iece pastirski list škofa dr. Rozmana, nato pa je imel slovesno službo božjo šentpetrski župnik g. Petri č z asistenco. Med mašo je prepeval na koru žalostinke šentpelerski cerkveni zbor. Po maši pa je vsa cerkev spontano molila za blagor duše pokojnega kralja in za božjo pomoč novemu vladarju kralju Petru II.
V	cerkvi presv. Srca Jezusovega je imela žalno službo božjo drž. učiteljska šota in vadnics ter deška osnovna šola z Ledine. Poleg profesorskih in učiteljskih zborov omenjenih šol se je slovesnosti udeležila tudi misijonska družina duhovnikov, bogoslovcev in samostanskih bratov. Žalni goror je imel g. prot. dr. Gregorij Žerjav, službo božjo pa je opravil katehet na Ledini g. Zajec.
V	šišenski cerkvi je bila služba božja za pokojnim viteškim kraljem ob 8 zjutraj. Udeležile so
V ljubljanski stolnici med žalno službo božjo
Foto-atrljc: Grabjec-Fr. Maocc
se je vse štiri šišenske šole s celokupnim učiteljskim zborom ter mnogo drugih župljanov. P. Feliks Tavčar, samostanski predstojnik jn katehet meščanske šole, je prebral z iece okrožnico o smrti kralja Aleksandra, kakor je bila priobčena v zadnjem Škofijskem listu. Resne besede so globoko presuuile vse navzoče. Takoj nato je bila sv. maša, med katero je nežno prepeval šolski pevski zbor pod vodstvom gdč. Laharnarjeve. Po končani sv. maši so se opravile predpisane molitve za pokoj, nega kralja Aleksandra in molitve za mladega kralja Petra II. Po žalni službi božji se je občinstvo mimo razšlo, a globoka žalost, ki jih je prevzela, se jim je brala na obrazih.
Pri sv. Jožefu je imela ob 8 žalno službo božjo II. drž. realna gimnazija na Poljanah. Navzoč
daroval sv. mašo, med katero je na koru pel gimn. zbor. Po mašj je zbor zapel pretresljivi 50. psalm: »Usmili se«. Ob sklepu je vsa cerkev molila za pokojnega kralja-mučenika in za novega vladarja Petra II.
V bolnišnici se je vršila žalna svečanost v tamkajšnji kapeli. Udeležilo se je je z upravnikom bolnišnice dr. Radmanom na čelu vse zdravniško in strežniško osebje. Dasi je bila svečanost na zunaj bolj skromna, toda tem bolj prisrčna in ganljiva. Žalostinke, ki so jih med sv. opravilom prepevale sestre usmiljenke, so vsem navzočnim globoko segle v srce in jih vidno ganile. Sv. mašo je bral bolniški kurat g. Slana, — Podobna žalna svečanost je bila tudi v ženski bolnišnici. Po cerkvenem opravilu v kapeli je bila v dvorani babiške šole žalna komemoracija za blagopokojnim vladarjem. Vodja zavoda, profesor dr. Z a 1 o k a r je v lepili besedah orisal življenje, delo in zasluge blagopokojnega kralja. Po trikratnem vzkliku »Slava kralju Aleksandru!« se je svečanost v nemi žalosti zaključila.
Služba božja v stolnici
Žalne službe božje v stolnici so se oh 8 zjutraj udeležili izključno le predstavniki oblasti in važnejših ljubljanskih društev in korporacij.
Službo božjo je v vijoličastem ornatu ob navzočnosti celotnega stolnega kapitlja daroval ljubljanski stolni prošt g. Ignacij Nadrah, ki mu
jc asistiralo večje število duhovnikov. Prostorna stolnica jc bila polna do zadnjega kotička. Pred oltarjem, kjer se je darovala služba božja, so bile tri zastave: Glasbenega društva »Ljubljane«, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in sokolske konjenice. Prednje klopi na levi strani so zasedli predstavniki civilnih oblasti, na desni pa predstavniki vojaških oblasti. Službe božje so se med drugimi udeležili: han dr. Drago Ma-rušič. s podbauom dr. Pirkmajerjem, divizijski general Cukavac s šefom divizijskega generalnega štaba podpolkovnikom jorgovicem, za mestno občino podžupan prof. Jarc z vsemi občinskimi svetniki, univerzo so zastopali vsi dekani s številnimi drugimi profesorji, prisotni so bili predstavniki upelacijskega sodišča, višjega državnega pravdnistva, finančnega ravnateljstva, železniškega in poštnega ravnateljstva, sploh vseli oblasti in uprav v Ljubljani. Tudi uradništvo in nameščenstvo vseh teh uradov se ie službe božje udeležilo po svojih zastopnikih. V polnem številu se je službe božje v stolnici udeležil zbor ljubljanskih častnikov, v kolikor niso bili navzočni v drugih katoliških cerkvah in pri obredih drugih veroizpovedi, ki so bile ob istem času v pravoslavni kapeli in evangelijski cerkvi ter vojaški džamiji. Po svojih predstavnikih pa so bile zastopane tudi uvto-nomne korporacije kakor OUZD, Zbornico /.a TOI, Pokojninski zavod, Delavska zbornica, Odvetniška zbornica, dalje razne državne ustanove in podjetja ter važnejša društva kakor gasilci, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, akademska društva, skavti, razne izobraževalne organizacije, esperantski klub, raz,ne humanitarne organizacije itd.
Pri slovesni službi božji je na koru krasno prepeval mešani zbor pod vodstvom msgr. Premrla.
Ob času službe božje je bila postavljena pred stolno cerkvijo močna častna četa 4. planinskega bataljona in pa godba 40. pehotnega Triglavskega polka.
Ob 8 je opravil v pravoslavni kapeli službo božjo prota Gjorgje Budimirovič. Tej službi božji so prisostvovali predstavniki civilnih oblu-lasti. Vojaške oblasti pa je zastopal general Jovanovič z delom častniškega zbora. Vojaške oblasti so bile zastopane tudi v cvaugeljski cerkvi in vojaški džamiji.
Veličastna žalna slovesnost
na Kongresnem trga
Katafalk pred spomenikom sv. Trojice na Kongresnem trgu
Folo-aMJe: Orabjcc-Fr Mnvcc
Po službi božji v stolnici, v drugih ka- i toliških cerkvah Ljubljane in cerkvah dru- ! gih veroizpovedi so se podali vsi dostojanstveniki, zastopniki društev in člani, šolska mladina ter ogromna množica na Kougresni trg.
Ob spomeniku presv. Trojice je dala mestna občina napraviti mogočen katafalk, na katerem so bile viteške insignije: čelada, kopje in meč, nad tem beli orel, spredaj križ. Ves katafalk je bil odet s črnino in stehor spomenika sam je prepletal širok črn trak. Ob katafalku so gorele rdeče in bele sveče. Nnd Ljubljano je visela lahna megla, ki je učinkovito povečalava turobnost žalne manifestacije. Uršulinska cerkev ln zavod sta bila odeta s črnimi pregrinjali, enako tudi sosedne hiše in vseučilišče. Kakor med službo božjo v stolnici tako so tndl med žalno slovesnostjo na Kongresnem trgu bile prižgane po oknih hiš sveče, pred izložbami s kraljevo sliko tudi druge luči, kakor olje v steklenih čašah, oknsne električne luči itd. Vse svetilke so bilo zavite v žalno tenčico. Z Grada je skozi prosojno meglo blestel napis v električnih lučeh kraljevih zadnjih b&sed, ki so se vlegale v srca navzočnih, kakor trajen opomin velikega pokojnika: »Čuvajte Jugoslavijo!« Katafalk so stražile častne straže vojakov, gasilcev in Sokolov.
Na Kongresni trg so se pričele zgrinjati ogromne množice ljudstva. Prikorakali so gasilci ljubljanskega prostovoljnega društva, Barja, tobačne tovarne, Slško, severnega okraja, iz Most iu od drugod. Gasilci so bili v novih uniformah; bilo jih je okoli 200 po številu ter so imeli s seboj društvene zastave. Postavili so se na desno stran Kongresnega trga. V ozadju za spomenikom so se postavile častne vojaško čete 40. Triglavskega polkn, 4. planinskega bataljona ln vojaška godba. Na levo spomenika in katafal-ka so stali v izredno velikem številu vsi ljubljanski aktivni častniki z mnogimi rxxl-
častniki ter rezervni častniki v uniformah. Pred uršulinsko cerkvijo so stali združeni ljubljanski pevci pod vodstvom g. Zorka Prelovca, na stopnišču samem pa cerkveni zbor pod vodstvom msgr. Premrla. Na desno od sj>omenika in katafalka so bili pripravljeni sedeži za predstavnike oblasti in uglednih korporacij. Levo od gasilcev so sc postavili Sokoli z zastavo ter skavti s svojimi zastavami. Skavti so vobče delali poleg mestnih uslužbencev in deloma policije tudi red, da ni bila feneča nikjer neznosna. Prav blizu spomenika ter ves preostali dol Kon-gresnoga trga samega je zavzela šolska mladina in sicer najmlajši, najmanjši spredaj, za njimi večji šolarji ter gimnazijci. Nti trgu so bile tudi deputacijo posameznih društev. Vsa ogromna množica občinstva pa se je strnila v Zvezdi, ki jo je zasedla vso in enako ozadje trga. Moremo računati, da se je današnje žalne svečanosti na Kongresnem trgu udeležilo najmanj 15.000 ljudi, tako da je bil ves Kongresni trg z Zvezdo vred nabito poln.
Med odličnimi udeleženci svečanosti omenjamo Je: bana dr. Marušiča, podbana dr. Pirkmajorja, podžnpnna prof. Jarca, gene-rnla Cukavco in Jovanoviča, zastopnike vseh prej omenjenih oblasti, generalna konzula Natalija in Orsini-Bosenlierga ter konzule Sevčika, Remerandn, dr. Dularja, Kneza, Hionga in fitrnelja. Globok učinek je napravila tudi skupina dam v popolni žalni obleki. Univerzo so zastopali dekani vseh fakultet z drugimi profesorji.
Žalna svečanost se je začela z Beethovnovo žalostinko. ki jo jo dovršeno odigrala vojaška godba. Z Grada so pričeli topmcarji ponovno oddajati častne strele. Pred kata laikom so se razvrstili stolni prošt Nadrah. kanonik Stroj, Svetina, Šiskn iu Vole ter druga duhovščina.
Cerkveni pevski mešani alior je pod vod-
Ljudske množice na Kongresnem trgu
Foto-atclje: Grabjcc-Fr. Mavec
stvom msgr. Premrla zapel Premrlov novi »Psalm kralju Aleksandru«.
Na govorniški oder pred katafalkom je stopil nato stolni prošt N a d r a li, ki je imel krasen, globoko verski in globoko domoljuben govor:
Stolni prošt Nadrah
Foto-atelje: Grabjcc-Fr. Mavec
Neredko vidimo na potu, ki vodi s pokopališča proti Ljubljani, tale prizor: mater, črno oblečeno in z zakritim obrazom in okoli nje njene sinove in hčere, vse objokane in potrte. — Ah ni ta ovdovela, v globoko žalost zatopljena inati te dni naša draga Jugoslavija in njeni žalujoči otroci mi vsi in vsi Jugoslovani?
Najtesnejša zveza, ki je med ljudmi na zemlji mogoča, je po božji volji zveza med možem in ženo v svetem zakonu: oba sta po besedah našega Odrešenika eno telo.
Ta zveza je lepa podoba razmerja med kraljem in njegovim kraljestvom. Kakor pošten mož svojo ženo ljubi in zanjo živi, tako je pok. kralj Aleksander ljubil svojo Jugoslavijo. Zanjo je živel, zanjo delal, zanjo se žrtvoval, zanjo je dal tudi svoje življenje.
O Jugoslavija, veliko si izgubila! Njega, ki si ga tako močno ljubila, ki je bil tvoj varuh, tvoja opora, tvoje upanje in tvoj ponos, njega ni več. Zato si oblekla črno obleko in žalno petje zvonov oznanja neizmerno bol tvojega srca. Le žaluj in plakaj, Jugoslavija, ker tvoja izguba je velika.
Mati žaluje in z njo žalujejo njeni otroci. Postali smo sirote, izgubili sino očeta. Kralj je oče svojega naroda. In ista IV. zapoved, ki zapoveduje spoštovati telesnega očeta, zapoveduje spoštovati tudi kralja. »Spoštuj svojega kralja, moli zanj, bodi mu pokoren,« to je za vsakega kristjana sveta zapoved.
Ce torej mi kristjani danes žalujemo za svo-jim kraljem, ni to hinavščina, ni to samo neki naravni čut, ampak je izpolnjevanje nam vsem tako svete IV. božje zapovedi.
Katekizem pravi, da morajo otroci starše spoštovati in ljubiti tudi zato, ker so jim veliki dobrotniki.
In dobrotnik, velik dobrotnik je bil nam Jugoslovanom pokojni kralj Aleksander. Mogel bi govoriti o njegovem uspešnem delu za mir med narodi, mogel bi povedati o njegovem delu še to in ono, v čemur smo imeli koristi, pa bo zadosti, če poudarim samo dvoje dejstev:
Naš mali slovenski narod je bil v veliki nevarnosti, da preneha biti; na severu je polagoma izumiral in na zahodu, in čuli so se že obupni klici: Ali Jugoslavija ali smrt! Po nam je Bog poslal moža, ki nas je otel te nevarnosti in vse tri bratske narode združil v eno močno državo — Aleksander Zedinitelj nas je rešil narodne smrti.
Pa čujmo še drugo dejstvo. Ko smo zvedeli strašno novico o marsejskem zločinu, nas je spre-letel mraz in si slišal vzklike: Uboga Jugoslavija, kaj bo s teboj I
Toda glejte, po vsej državi vlada red in mir, in vsi državljani mirno in brez strahu opravljajo svoje posle. Tudi za to se imamo zahvaliti daleko-vidno modrosti svojega pokojnega vladarja.
Ko torei žaluje za njim olroška ljubezen, je pravično in krščansko, da za njim tudi hvaležnost pretaka solze.
Vsi žalujemo, ko so nam sovražne sile ugrabile tako dragoceno življenje. Toda samo žalovati oi bilo premalo. Naša ljubezen in hvaležnost se mora kazati tudi v dejanju, zlasti v molitvi in delu.
V molitvi. Sveto pismo pravi: »Sveta in dobra Je misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni svojih grehov.« To sveto in zveličavno misel si bomo danes vsi osvojili in ne bomo nehali moliti za vidni modrosti svojega pokojnega vladarja.
Da, molimo! Obenem pa tudi delajmo po želji visokega pokojnika za lepo našo domovina
On nas je zedinil, 011 nam 'je ustvaril Jugoslavijo. Mi pa to njegovo delo nadaljujmo zlasti s tem, da prenehajo med naini vse sovražnosti, da bomo edini tudi med seboj. Združimo se v krščanski ljubezni, bodimo si bratje. Vse svoje delo za domovino pa postavimo na trdni temelj svete vere. Vsak drug temelj pomeni zidanje na pesek, kdor pa zida na verski podlagi, ta je svojo hišo postavil na skalo. Taka nam mora biti Jugoslavija.
S svojim delom za domovino pa bomo združevali neomajno zvestobo do vladarske hiše, s katero nas je združila božja Previdnost.
Zvestoba do vladarske hiše je nam Slovencem prirojena. Od svojih dedov smo jo podedovali s sveto vero, v kateri je vsaka zvestoba kar zasidrana. Dokler bo ostal Slovenec zvest Bogu, bo ostal zvest tudi svojemu vladarju.
Narod slovenski bo ohranil hvaležen spomin svojemu pokojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju, svojemu novemu kralju pa bo skazoval vso svojo ljubezen, spoštovanje in pokorščino.
Dobri Bog nam ohrani kralja Petra II.! Naj počiva nad njim božji blagoslov in božje varstvo!
Po končanem govoru, ki so ga enako kakor pozneje govor g. bana in vse druge točke svečanosti prenašali po radiu, da ga je mogla čuti vsa ogromna množica na trgu — enako vsa dežela — in ki je šel poslušalcem do srca. je prošt Nadrah opravil ob sodelovanju cerkvenega zbora pod vodstvom msgr. Premrla in ob asistenci duhovščine molitve za dušo pokojnega kralja in za. narod, ki ga kralj zapušča.
Častne vojaške čete so nato oddale tri salve strelov. Odmevali so jim topovi na Gradu. Vojaška godba je ponovno zaigrala Beethovnovo melodijo. Pevski zbor je pod vodstvom gosp. Prelovca zapel žalostinko »Usliši nas, Gospod!«
Stolni prošt Nadrah je nato ob asistenci opravil molitve za srečno, uspehov polno življenje novega kralja Petra II.
Na govorniški oder je stopil nato
ban dr. Marušič
ki je izvajal tele misli:
Veselili smo se, da sprejmemo svojega vodnika, ko se vrne s triumfalne poti v zavezniško Francijo. Mesto tega pa smo v duhu pozdravljali njegovo prestreljeno telo. j S strašnim udarcem je usoda posegla v razvoj našega narodnega in državnega življenja. Bilo nam je, kakor da se-rušijo tla pod našimi nogami, da drvimo nevzdržno navzdol — v prepad. Saj nam viteški kralj ni bil j samo kralj ter vrhovni predstavnik države 1 in naroda — bil nam je stokrat več. Bil nam \ je tvorec svobode. Njegove žrtve niso bile zaman, nad nami je zasijalo zlato solnce svobode. Nato je govornik opisal potek kraljevega delovanja, prizadevanja največjega patriota. Ob koncu prvega dela je množica zaklicala »Slava!« velikemu pokojniku.
V	drugem delu govora se je govornik spominjal sedanjega kralja Petra II., kateremu je zagotavljal neomejeno udanost in zvestobo.
Po govoru g. bana je vsa ogromna množica vzkliknila burno trikrat: »Živel kralj Peter II.!« Vojaška godba je nato zaigrala narodno himno.
V	največjem redu so se po končanem slavju razšli vsi zbrani, tako predstavniki, društva, šolska mladina in vse občinstvo. Veličastno slavje se je dojelo vseh v dno duše. Tiho. dostojanstveno, toda mirno pre-
svetniki, narodne dame z gospo dvorno damo Tavčarjevo na čelu in drugi; levo stran pred magistratom samim pa so zasedli pevci vseh ljubljanskih pevskih društev, ki so prikorakali s svojimi zastavami na čelu. Nekaj minut pred pol tretjo je bilo vse pripravljeno za žalno slovesnost.
Točno ob pol treh je zagrmel z Grada topovski strel, ki je naznanil pričetek petminutnega molka. Zvonovi po vseh ljubljanskih cerkvah, ki so zvonili od dveh naprej nepretrgoma, so utihnili. Poveljujoči častnik je zapovedal mirno in dolga vrsta vojakov je obstala negibno. Prav tako četa gasilcev. Vsa množica 6e je odkrila in se pogrez-nila v molk. Čez nekaj sekund ni bilo slišati drugega kakor šelest jate golobov, ki jo je splašil topovski strel. Pa še ta je utihnil. Vse je bilo potopljeno v grobno tišino. Vsakdo od navzočnih se je poglobil v teh minutah vase in bodisi zmolil tiho molitev za pokojnega kralja, ali pa v duhu prisostvoval zadnjemu slovesu na Oplencu.
našajoče svojo neizmerno bol, je naše prebivalstvo in v tem znamenju je potekla tudi današnja žalna slovesnost na Kongresnem trgu, ki je ne najdemo enake v vsej slovenski zgodovini.
Stolni prošt Nadrah moli za blagopokojnega kralja
Foto-atclje: Grabiec-Fr. Mavec
Foto-atelje: Grabjec-Fr. Mavec
zaporedne salve pretresle ozračje. Godba je zaigrala državno himno in zaključila žalno svečanost. Množice so 6e začele počasi razhajati na domove. Žalno praznično razpoloženje j>o mestu pa je trajalo še dalje.
Žalna svečanost na Viču
V torek zvečer ob osmih so priredila društva Ljudski oder, Krščanska šola, Vincencijeva konferenca, ženski in moški pevski krožek, Ljudska hranilnica in posojilnica ter vse cerkvene organizacije na Viču v Društvnem domu na Glincah žalen spomin. Dvorana je bila nabito polna in je spominu prisostvovalo nad 500 oseb.
Prisotni so bili celokupni odbori društev, dalje vse članstvo, zastopana farna duhovščina. Govoril je viški župnik g. p. Teodor Tavčar. Tehtne in sožalne besede, ki so izražale vso bolest, ki jo občutimo, so izzvale solze v očeh prisotnih. Odločno in odkrito obsojamo gnusen zločin, vendar se ne damo zbegati in ostanemo na braniku naše države. Naloga praktičnih katoličanov pa je tudi ta, da z molitvijo prosimo Najvišjega za pokoj blago-pokojnika in za dobrobit domovine. Sprejeta je bila tudi sožalna brzojavka, ki je bila odposlana Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici-materi Mariji. Končno je vsa dvorana vzkliknila blagopokojnemu >Slava« in njegovemu nasledniku kralju Petru II. »Živel«. Društva so poslala k pogrebu depulacije. Nad vse okusno ,jii bil opremljen oder, odet v črnino in državno tro-bojnico. Na sredini je bil nameščen državni grb, na strani pa slika pokojnega kralja, pred katero je gorela svečka, in slika Nj. Vel. kralja Petra II.
Včeraj ob 8 se je vršila v župni cerkvi na Viču žalna maša, ki jo je daroval viški župnik g. p. Teodor Tavčar in kateri je prisostvovala vsi> šolska mladina z učiteljstvom, predstavniki vsen društev, uradov, oblastev in mnogoštevilno občinstvo. Zlasti močno je bilo zastopano gasilstvo. Po »>aši je šla šolska mladina na žalno svečanost •• šolo Popoldne ob 2 pa je bila žalna svečanost, kateri je prisostvovala poleg že navedenih predstavnikov ogromna množica prebivalstva. Po govoru g. prof. Zaletelja je bil mimohod vseh zbranih pred kraljevo sliko, godba Vič pa je igrala žalostinke. Na oknih so občani prižlagi sveče, cestna razsvetljava pa je bila tudi vsa v črnini.
Aromafin
sperjalna dišavna mešanica za klobase, vgeli vrs pečenk in omak za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem.
Zadnja pohlonitev
Ljubljana, 18. oktobra.
Današnje žalne svečanosti v Ljubljani so se zaključile ob pol treh popoldne pred mestnim magistratom. Že pred drugo uro se je začel obširni prostor pred magistralnim poslopjem polniti. Nekaj minut po dveh pa je bil ves prostor z vsemi dohodnimi ulicami nabito poln. Ljudje so stali še na trimostovju, pred škofijo in vzdolž Mestnega trga skoraj do Pod Tranče. Nato so začeli prihajati odličniki, zastopniki raznih javnih in avtonomnih korporacij; prikorakala je močna četa ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, četa Narodne odbrane, kmalu nato pa močna četa vojakov kolesarskega bataljona z vojaško godbo na čelu. Na desni strani magistrata so stali ban dr. Marušič s podbanom dr. Piirkmajerjeni, divizionar general Cukavac, precejšnja skupina višjih in nižjih častnikov ljubljanske garnizije, podžupan prof. Jarc z občinskimi
pred magistratom
Čez pet minut je ponovno zagrmel topovski strel in naznanil konec molka. Pod oboki magistrata se je prikazal predsednik Hubadove župe dr. Švigelj in spregovoril v imenu slovenskih pevcev v slovo plemenitemu vitezu-vladarju. Njegov globoko zasnovani govor je ginljivo dojmil množico. Vse je spontano vzkliknilo: »Slava kralju Aleksandru!«
Nato so združeni moški zbori vseh ljubljanek'h pevskih društev — kakih 150 po številu — pod vodstvom pevovodje Hubadove župe g. Zorka Prelovca dovršeno in globoko občuteno odpeli tri žalostinke, in sicer: »Usliši nas, Gospod«, »Človek, glej« in pretresljivo Prelovčevo »Poljana toži«. Zlasti slednja je globoko ganila navzočne in v mnogih očeh so se zablestele iskrene solze.
Po zadnjem akordu pesmi so se z desne 6trani magistrata začula rezka povelja in hip nato so tri
Maribor na veliki žalni dan
Maribor, IS. oktobra.
Od ure, ko se je raznesla vest o usodnih strelih v Marseilleu je žalost Maribora večja in večja, raste z dneva v dan, in je dosegla svoj višek danes. Vse mesto je kakor ena sama božja >njiva na Vseh svetnikov dan. Ljudje v črnini, možje vsi s črnimi kravatami in žalnimi trakovih Po ulicah je, kakor da korakaš med grobovi. Iz vsake izložbe veje žalovanje. Povsod gorijo sveče pred slikami pokojnega kralja mu-čenika. Na nišah črne zastave, s katerimi se igra jesenski veter. Na oknih slike kralja, zavite v črnino, med svečami in cvetjem. Minulo noč je preživelo mesto v žalnem razpoloženju. Ulice, ki so zvečer živahno valovale, so se kmalu izpraznile, v lokalih je bilo malo ljudi, zaprli pa so jih že opolnoči, kar je za mariborske razmere nenavaden čas. V mraku so v vseh izložbah prižigali sveče, ki so sc svetlikale v temne ulice, po katerih je le tu in tam gorela kakšna električna svetilka, ostale pa so bile v znak žalovanja za pokojnim kraljem utrujene. Sveče so počasi dogorevale in ugašale in mesto je ostalo zavito v temo do jutra.
Radio prenaša belgrajske svečanosti.
Zjutraj so mariborske ulice nenavadno zaživele. Vsa okolica je vrela proti središču. _ — Ljudje so se zbirali na cestah in v cerkvah, kjer so se že ob 8 pričele sv. maše, katerim je prisostvovala tudi šolska mladina. Ogromne množice ljudi so se zbrale na Glavnem trgu. Tvrdka Radio Maribor je priredila javen prenos žalnih svečanosti iz Belgrada. Radijski aparat je prenašal ves potek po ogromnem zvočniku, pritrjenem visoko na poslopju Velike kavarne. Razločno so se cule vse podrobnosti tudi v naj-odaljenejših kotih prostranega trga. Kljub mrazu, vetru in poznejšemu dežju so mnogi stali de poldneva, spremljajoč ves potek pogrebne ceremonije, ki so, že po radijskem prenosu sodeč, bile silne, mogočne in veličastne.
Na Glavnem trgu so postavili že v nočnih urah pred Marijinim znamenjem velik katafalk, vrh katerega je stal bronast kip velikega kralja. Pred katafalkom sta na dveh mogočnih, v črnino zavitih stebrih dve žari, iz katerih bo pri popoldanski komemoraciji žarel žalni ogenj. Vse svetilke na Glavnem trgu so zavite v čne flore, na vseh oknih med svečami in cvetjem kraljeve slike. Pa tudi predmestja so se odela v globoko žalovanje. Zlasti ganljive like se vidijo v delavskih predelih Magdalenskega predmestja. Vse male hišice so v žalnih zastavah in zastavicah, vse naokoli je okrašeno, povsod gorijo sveče. Oni reveži, ki si niso mogli kupiti kraljevih slik, so jih izrezali iz časopisja ter jih dali med cvetje. Najbednejši stanovalci Dajnkovih barak in preperelih vagonov so se tudi oddolžili spominu velikega pokojnika. Z zastavami in cvetjem so okrasili svoja borna bivališča in okna.
Žalna služba božja.
Mariborska stolnica^je danes ovita v žalno obleko. Notranjost v črnini. Že nad portalom črne draperije, apsida in oltar sta pa Čisto zavita v črne preproge, iz katerih blešči .zlato oltarnega nastavka.
Ob tO so se pričele žalne svečanosti, saj je bila cerkev že davno pred napovedano uro prepolna. Posredovati je morala policija, ki je puščala v cerkev oficielue delegate, predstavnike društev in zastopnike oblasti. Pred oltarjem je zavzela mesto duhovščina, ob strani sta bila aktivni in rezervni častniški zbor v uniformah s. poveljnikom mesta, generalom Hadžičem na č"lu. na desni pa predstavniki oblasti z obema okrajnima glavarjema, mestnimi svetniki, s podžupanom Golouhom in odličnimi predstavniki mariborskega javnega življenja. V cerkveni ladji pa so bili zastopniki društev in korporacij ter ljudstvo, ki se je še pred pričetkom žalne službe božje prerilo v cerkev. Zunaj pred cer-kvijo so se zgrnile ogromne množice naroda. Pred vhodnimi vrati je bila postavljena častna četa vojakov z žalnim trakom na kapah.
Ob napovedani uri je bil slovesen vhod prevzvišenega nadpastirja dr. Ivana Tomažiča. Ko je zasedel v cerkvi svoj prestol, je stopil na prižnico stolni prošt dr. Maks Vraber, ki je imel žalni govor. Oči vseh so se zasolzile ob njegovih pretresljivih besedah, ki jih je končal s pomenljivim poslednjim vzdihom kralia-mučenika: čuvajte Jugoslavijo! V tem trenutku je zadonela zunaj cerkve vojaška salva. Nato je opravil prevzvišeni knezoško' asistenci članov stolnega kapitlja žalno pontifikalno sv. mašo. Pevski zbor Slovenskega pevskega društva »Maribor« in stolni cerkveni pevski zbor »Cecilija« sta pod vodstvom stolnega kapelnika Gnšperiča pela Feistovo -»Misso undccima«, Gallusov graduale »Glej, kako umira pravičnik« in Mendelssohnovo »Blaženi mrtvi«. Po maši sta oba zbora izvajala žalostinko: »Človek, glej!«
Ob pol 12 je bilo sv. opravilo končano in množice so se razšle po ulicah. Med sv. mašo so bile od 9 do 11 zaprte vse. kavarne in gostilne v mestu, dočim so bili vsi ostali lokali ves dan zaprti in delo je v vseh obratih počivalo.
Maribor, 18. oktobra.
Popoldne je obdravska prestolica jemala slovo od svojega pokojnega vladarja. Pretresljivo in obenem mogočno je bilo to slovo, ki bo nepozabno ostalo v spominu vseh. Okrog dveh ee je začelo
Za čiščenje krvi in ledvic je nenadkriljivo pri-rodno sredstvo
Radenska!
Vsebu e 23 — dvajsettrilll — raznih prirodnih sestavin, tako da deluje gotovo na vse notranje organe Dobro in zdravo se počutijo oni, ki redno pi.ejo Ra lensko. Zjutraj na tešče ena ali dve čaši Radenske Vas vzdržuje celi dan svežega in čilega
zbiranje na Glavnem trgu. Prihajala je mladinn ljudskih, meščanskih in srednjih šol pod vodstvom ravnateljev in profesorjev, prihajale eo organizacije in druge skupine vseh vrst, z V6eh vetrov so se zbirale na trgu nepregledne množice bogatih in revnih, učenih in preprostih delavcev. Vsi so prihajali, da izkažejo svojemu pokojnemu vladarju zadnjo čast in v duhu prisostvujejo pogrebu v dalnji prestolnici. Ob dveh so ee zamajali zvonovi vseh mariborskih cerkva. Tužno zvonenje je pretresalo ozračje mesta in pošiljalo žaloetno vest daleč na deželo. Na mestnem trgu ee je zbralo nad 15.000 ljudi, ki so zasedli oba dela trga tako gosto, da je stala glava pri glavi. Sredi trga ee je dvigal ob Marijinem znamenju visok črn katafalk s kipom kralja, pred njim pa sta žareli visoko dve žari. Tam eo se zbral: zastopniki najvišjih cer-. kvenih, vojaških in civilnih oblasti. Postavljena je bila častna vojaška četa. Na obeh straneh sporne-. nika pa so se zbrali zastopniki raznih oblasti, častniški zbor, zastopstvo rezervnih častnikov, Maistrovih borcev, invalidi. Narodna odbrana, Jadranska! straža, Korošci, društva »Nanos« in »Jadran«, Slovensko lovsko društvo itd. Drugo stran pa so zasedla ženska društva, gasilci v kroju, Sokoli, dr-' žavni nameščenci in delavske organizacije. Ozadje eo napolnili ostali mestni prebivalci, doeim je sredino trga zasedla nepregledna vrsta šolske m'adi-ne. Na oknih vseh hiš so zagorele sveče. Tudi na ulicah so gorele vse obločnice in električne svetilke, ovite s črnino. Točno ob pol treh je nastopil mariborski podžupan g. Golouh, ki je imel spominski govor, v katerem je orisal svečanost tre- j notka. Pozval je prisotne množice k petminutnemu molku. Ob istem času so se ustavila po mestu vsa vozila in pešci so zadržali svoj korak. Po preteku petih minut je g. Golouh nadaljeval svoj govor, v katerem je poveličeval velikega pokojnika in po-
zval občinstvo, da vzklikne trikratni »Slava!« Pevci so zapeli žalostinko »Vigred ee jiovrne«, ki je [zvabila solze vsem prisotnim. Množice eo se razšle pod silnim vtisom mogočnega trenotka, vendar pa je ostalo na Glavnem trgu še sto in sto ljudi do poznega večera, ki so zrl: na plamene trepetajočih svetilk, ki so oznanjale žalostno vest, da je bil po-iožen k večnemu pokoju naš veliki kralj-mučenik.
Žalne seje v Mariboru
Maribor, 18. oktobra.
žalna seja za sejo se vrši. Prav za prav smo dobili šele sedaj pregled čez vso ogromno množico mariborskih društev in korporacij, ko vidimo, koliko izrazov sožalja in vdanosti prihaja z vseh takih sestankov in sej. Sinoči je imel žalni sestanek SSK Maraton. V klubovem športnem lokalu na Livadi se je zbralo članstvo ter sledilo lepim in globokim izvajanjem podpredsednika, ravnatelja g. Lekana, ki je govoril o pokojnem .kralju in njegovem delu. — Člani Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, ki oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, so se sestali k žalni seji v ponedeljek, dne 15. t. m. v društveni sobi v Cankarjevi ulici. Med cvetjem in svečami je bila v črnino odeta kraljeva slika. Mesto odsotne predsednice gospe Maistrove je otvoril sejo predsednik dr. Vrtovec ter imel globoko občuten žalni nagovor. Društvo je poslalo kraljici Mariji sožalno brzojavko, maršalatu dvora pa izrazilo brzojavno sožalje in zvestobo kralju Petru. Pri pogrebu zastopa društvo odbornica gospa Lipoldova. — Izobraževalno društvo v Studencih ie imelo svojo žalno sejo dne 15. t. m. ob veliki udeležbi članstva. Občino sta zastopala župan Kaloh in odbornik Kolnik. Žalni govor je imel predsednik društva Mlaker, ki je s svojimi besedami globoko ganil navzoče. — Zavod komisijonarjev v Mariboru je imel dne 16. t. m. žalno sejo, na kateri je sklenil, da bo zastopala zavod na pogrebu posebna deputacija članstva.
Dopoldne Je dolgo
4
ure pouka pa bo Vaš malček lahko Izdržai, če bo zajtrkoval
Celje v črni žalosti
Celje, 18. oktobra.
Celje je danes svečano in dostojanstveno počastilo spomin viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Že na predvečer njegove-
fa pogreba je imelo Celje, ki je bilo vse ni v žalostnem razpoloženju, svojevrsten izgled. Vse mesto je čutilo, da se pripravlja za velik dan, ko bodo v duhu naše misli romale v Belgrad, kjer bo nastopil zadnjo pot naš viteški kralj Aleksander I. Zedini-telj. Vsi bomo v duhu navzoči v prestolnici, ker nam ui mogoče vsem pokloniti se po-slednjič ob krsti velikega vladarja, ki je daroval svoje življenje za blagor domovine. Ulice so se izpraznile že v zgodnjih večernih urah. Le razsvetljena izložbena okna so bila odprta, v njih pa so bile slike pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vse tiho in mirno, vse v tugi in boli pričakujoč velikega dne, ko se bomo zadnjic poslovili od ljubljenega vladarja. Mestno poglavarstvo je svečano razsvetljeno in odeto v črnino. Na balkonu je kip pokojnega viteškega kralja, ki je umrl za Jepšo bodočnost svojih državljanov.
Današnje žalne svečanosti so se začele s cerkvenim opravilom v opatijski cerkvi. Vse je tiho in mirno, vsi lokali zaprti, le Izložbena okna so odprta. V njih so slike kralj a-mučenika, zavite v črnino, poleg njih pa gore sveče. S hiš plapolajo črne zastave, s katerimi se poigrava jesenski veter v zadnji pozdrav junaškemu kralju. Množice so odete v črnino in hite proti opatijski cerkvi, da molijo za pokoj njegov. Ob 8 je bila cerkev nabito polna Zunaj cerkve je bilo toliko ljudi, da bi lahko napolnili še dve opatijski cerkvi. Z vseh obrazov je bilo brati žalost in bol, ki nas navdaja le v najtežjih trenutkih življenja.
Ko so bili zbrani v cerkvi predstavniki oblasti in korporacij ter množice veruikov, so zagirale orgle. Orgauist opatijske cerkve, skladatelj in znani mojster g. Karel Bervar, j<? dovršeno in precizno izvajal Dernerjev žalni koral iz XVII. stol. Nato je opat Jurak ob asistenci .domače duhovščine in g. konzi-storialnega svet., prof. Kardinarja opravil službo božjo, pri kateri so peli psalm 5(1 »Usmili se« menjaje z zborom. Na koru so prepsvali dijaki orglarske šole. Pri dovršenem prepevanju tega žalnega psalma v slovenskem jeziku so bila srca vseh uavzočnih polna tuge in bolesti. Po končanem plasmn so člani pevskega zbora »Oljka« skupaj z dijaki orglarske šole zapeli Bervarjevo žalostinko »Zbogom ti, vladar premili, zbogom, ljubljeni naš kralj«.
Nato se .ie obrnil proti polni cerkvi vernikov opat Jurak in spregovoril žalne besede, v katerih je poveličeval tvorca miru in srečnejše bodočnosti, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je postal žrtev na jostud ne j šega i zda jstva:
»Pod strašnim dojmom smrti ni čuda, če se naroda polašča obup, mu kloni pogum in ga zapušča oni mir in samozavest, ki sta zlasti v času težkih preizkušenj nujno potrebna. Imeli smo v svojem svobodnem domu skrbnega očeta, okoli katerega smo se zbirali. Imeli smo viteškega vladarja, s katerim srno se (ličili pred svetom. Danes ga nimamo več. In vendar ne obupnjmp! Kvišku srca! Ta klic naj odmeva širom naše zemlje v teh težkih trenutkih, ki jih preživljamo. Žalosti, ki je prevzela ves narod, naj se pridruži odločna volja, dn bomo opOroko svojega kralja nosili v svojih srcih.in dejanjih, da bomo v medsebojni slogi in ljubezni uredili svoj dom tako, da bo postala Jugoslavija srečna, silna in ponosna. Dostojanstvena hodi dolžnost, ki je zagrnila nasa mesta iu vasi, vredna bodi žrtev, ki jo objokujemo. V tej žalosti in skrbi se zatecimo k vsemogočnemu Bogu, ki vodi usodo narodov. Naj povrne velikemu kralju vsa ju7 naška in požrtvovalna prizadevanja, večni Plačnik, ki nas je v svoji modri pravičnosti združil pod njegovim žezlom. Za mir svoje kraljevino je delal, za ta mir prelil svojo kri, naj večni mir uživa njegova duša! Našn krščanska dolžnost nam veleva, da se z vsem srcem spominjamo tako strašno zadete kraljevske rodbine, Nj. Vel. kraljice Marije in zlasti še našega novega kralja Nj. Vel. 1 Petra II., ki v nežni mladosti nastopa to-
žitno kavo

RDRIA"
žavno vladarsko pot Naša dolžnost je, da prosimo Boga, da čuva našo kraljevino Jugoslavijo vsega zla, da krepi, podpira in blagoslavlja tiste, ki jo vodijo, predvsem Nj. Vel. kralj a Petra II. Zaupajoč v božjo Previdnost, da bo čuval Jugoslavijo, obljubljamo udanost in zvestobo Nj. Vel. Kralju Petru II. Z zve-stobo in delom po naukih naše svete vere, hočemo vsi izpolniti poslednjo naročilo umorjenega junaškega kralja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!«
Besede opata, polne resnosti in žalosti, toda z bodrilom, da ne smemo obupati, so napravile nn vse navzočne najgloblji vtis. Ob koncu so bile opravljene molitve za novega kralja Nj. Vel. Petra II.
Žalnega cerkvenega opravila v opatijski cerkvi so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Vidmar, predsednik mestne občine g. dr. G o r i č a n . predsednik upravnega sodišča dr. Bedekovič, predsednik okrož. sodišča .JVidovič, državni tožilec dr. Požar in | šefi vseh ostalih uradov z vsem uradništvom ! in drugim uslužbenstvom, dalje poveljnik 1 mesta polkovnik Gavrilovič, poveljnik 39. pehotnega polka polkovnik G o 1 n bo v i č s častniškim zborom. Polnoštevilno so bili zastopani tudi rezervni častniki, mestni svetniki in odborniki okoliških občin s predsednikom Kukovcem ua čelu. V imenu ga: silske župe celjske se je udeležil svečanosti starešina Golograne. Prisotne so bile gasilske čete iz Celja, Gaber j a in Babnega, zastopniki vseh društev in korporacij, Sokola, zastopniki vseh srednjih, strokovnih, mešč. in osnovnih šol ter številno občinstvo. Lahko trdimo, da je bila pri tej žalni svečanosti zastopana vsa celjska okolica in da je ni bilo družine, ki ne bi poslala vsaj enega člana, da moli za pokoj našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa vojaštva. Istočasno je imela službo božjo mladina vseh celjskih šol v za to določenih šolah.
Za cerkvenim opravilom v opatijski cerkvi .ie bil parastos in liturgija v pravoslavni., ob 10 pa žalna služba božja v evangelj-ski cerkvi, katerih žalnih obredov so se poleg vernikov udeležili zgoraj imenovani zastopniki oblasti in korporacij.
Celje, 18. oktobra.
Vabilu odbora za žalno svečanost, naj meščanstvo razsvetli med drugo in tretjo uro popoldne svoja stanovanjska in izložbena okna, se je odzvalo brez razlike vse prebivalstvo mesta. Ze pred 2. uro so začele prihajati pred mestni magistrat nepregledne množice, da v duhu prisostvujejo pogrebu viteškega kralja na Oplencu. Ob določeni url je bila napolnjena vsa široka Prešernova ulica. Navzoča je bila mladina vseh šol, zbrani so bili zastopniki vseh uradov in korporacij, med njimi gasilci in skavti z zastavami, Sokoli in polnoštevilno vse odlične osebnosti javnega življenja. Zastopano je bilo tudi vojaštvo. Balkon mestnega poglavarstva je bil edet v črnino, na njem je stal kip Nj. Vel. kralja Aleksandra. Častno stražo sta vršila dva gasilca z gorečima bakljama in dva Sokola.
Ko je odbila ura dve, jc gasilec z rogom naznanil začetek svečanosti. Združeni pevski zbori celjskega »Zvona«, »Oljke« in Celjskega pevskega društva, so pod vodstvom g. Segule zapeli ob spremljevanju pozavn nagrobnico. Sledil je spominski govor, nakar je godba zaigrala državno himno. Na koncu pa je gasilec zopet z rogom naznanil konec svečanosti in občinstvo se je v nemi žalosti odpravilo v cerkve, opatijsko, pravoslavno in evan-geljsko, da moli za pokoj kraljeve duše. V cerkvah so bile opravljene žalne molitve. Pred vsako cerkvijo je bila postavljena častna četa vojske, ki je točno ob 3 oddala tri častne salve. Med svečanostjo je bilo na Miklavževem hribu oddanih 21 strelov.
— Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josei« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje •»Franz-Josef« vode. ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa.
Žalna seja
članic Zadružne zveze v Liubiiani
Včeraj, na dan pogreba viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je sklicala Zadružna zveza vse svoje ljubljanske članice k žalni seji, ki se je vršila ob 11 v beli dvorani Uniona. Sejo je otvoril drugi podpredsednik dr. Karel Capuder s sledečim govorom:
Gospodje!
Zbrali emo se danes, ko polagajo v grob našega vladarja, da izrazimo javno čuvstva, ki nas ob tej tako težki in bolestni priliki navdajajo. Naše slovensko zadružništvo se še posebno zavoda, da je ono ves čas od svoje ustanovitve delalo za to, kar je predstavljal naš ranjki vladar. Delalo je za veliko, svobodno, od tujega gospodstva prosto domovino, zedinjeno Jugoslavijo. Za to je delal in «e žrtvoval nnš veliki ustanovitelj dr. Janez Evangelist Krek. Za to delamo in hočemo delati tudi mi. V tej borbi je stal na čelu svojega naroda naš kralj-bojevnik. V tem boju je tudi padel kot junak in žrtev.
Zavedamo ee, da so glavni pogoji našega uspešnega dela mir in red na znotraj, urejeni od-nošaji na zunaj. Naš veliki pokojnik si je v tem pogledu začrtal jasno določeno pot in si postavil veliki končni cilj. Po tej poti je hodil odločno naprej. Na tej poti ga je zadela krogla fanatičnega morilca v velikem trenotku ob strani zaveznika, ki je zvesto roko v roki hodil z njim. Skupno prelita kri dveh velikih bojevnikov za mir med narodi naj bi bila Vsemogočnemu dopadljiva žrtev in naj prepreči vse nakane rušilcev miru in reda.
Še posebej ee ob lem trenotku spominjamo onih lepih dni, polnih navdušenja, ko je prišel naš pokojni vladar med nas, ko je v triumfalnem pohodu občudoval našo lepo domovino, ko. je bil med nami na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani pri sveti maši na Kongresnem I u in ko je zopet in zopet obiskal svojo prelepo Slovenijo.
Ko sedaj odhaja od nas telo velikega pokojnika, da najde počitek ob strani svojega očeta, mi slovenski zadrugarji pošiljamo iskrene molitve pred prestol Kralja vseli kraljev:
Daj večni inir in pokoj njegovi duši!
Po kratkem molku sporoči, da je Zadružni, zveza odposlala kraljevskemu liamestuištvu na-slednio brzojavko:
Ko obsojamo grozni zločin, katerega žrtev je postal naš vzvišeni vladar in prvi zadrugar, prosimo, da blagovolite sprejeti iskrene izraze globokega sožalja vseh naših zudrugarjev. Bog čuvaj Jugoslavijo!-:
Dr. Karel Capuder je nato pozval navzočne h kratki molitvi in prosil, naj zastopniki zadrug podpišejo v trajen spomin zapisnik seje.
Seje so se udeležile in podpisale zapisnik sledeče ljubljanske zadruge:
Ljudska posojilnica, Vzajemna posojilnica. Šentpeterska hranilnica in posojilnica. Hranilno in podporno društvo zadružnih naslavljencev, Zadružna čebelica, Vziijenino-podporna čebelica, I. delavsko konzumno društvo. Društvena nabavna zadruga, Oblačilnica za Slovenijo, Prometna zadruga za blagovni promet. Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo, Zadružna klet, Delavsko stavbeno društvo. Občekoristna stavbna zadruga »Ljudski dom«, Stavbna zadruga »Akademski dom«, Stavbna zadruga »Služkinjski dom«, Stavbna zadruga ►Stadion«, Stavbna zadruga »Trnovski prosvetni dom;, »Domc, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev. Stavbna zadruga »Slomškov doni«. Gradbena zadruga >Martuljek«, Stavbna zadruga »šentjakobski donic, »Lastni dom«, Zadružna tiskarna, Prva slovenska zidarska zadruga. Jugoslovanska tiskarna, Jugoslovanska knjigarna, Mizarska zadruga. Nova založba, Iiadio, Gospodarska zveza, Osrednje mlekarne, Električna zadruga v Spodnji šiški, Ljudska hranilnica in posojilnica v šiški, Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani.
— Pri boleznih <rca in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam In napadih kapi zasiaura »Fran« Joseiova« grenčica lahko fzpraznjenje črevesa brez vsakega napora
Žalost v gornjegrajshem okraju
V	vseh občinah našega okraja vlada nepopisna žalost. Povsod je videti žalne zastve, ki so jih prebivalci izobesili v znak globoke žalosti. Delavci s planin se vračajo sklonjenih glav, do dna duše presunjenii; zamrla je planinska pesem. V dušah nase mladine so se rodila najplenienitejša čuvstva in iz solznih oči je razbrati: »Čuvajte Jugoslavijo!«
V	loj globoki potrtosti prirejajo društva žalne seje. V Rečici sc je vršila žalna seja občinskega odbora. V največji tihoti je spregovoril predsednik g. Rakun in s toplimi v srce segajočimi besedami očrtal vrline našega mučenika viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po enoniinutnem molku so občinski odborniki v ganljivi tišini prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. Vsa društva in organizacije našega sreza so odposlale na najvišja inesla izraze globokega sočustvovanja, vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. V Belgrad k pogrebnim sve čanostim so odpotovale številne delegacije občin in društev.
Sožalje občine Voličina
V	nedeljo 14. t. m. se je vršila žalna svečanost v Šoli pri Sv. Kupe rtu v Slov. gor., kjer je bilo zbrano prebivalstvo vse fare in zastopana vsa dru štva. Ob 9 se je na povabilo župana g. Muršaka Janeza zbral občinski odbor občine Voličina k žalni seji. Predsednik občime je podal sliko pokojnega vladarja kot državnika in voditelja naše drage domovine kakor ludi njegova nevenljiva dela za zbližanje vseh slovanskih narodov. Nato je g. župan zaprisegel občinski odbor novemu kralju Petru II. Sožalne in udanostne brzojavke so bile odposlane maršalatu kraljevega dvora v Belgradu in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Popoldanska svečanost pred ljubljanskim magistratom
Foto-atclje: Grabjec-Fr. Mavre
Izrazi sožalja in žalne seje
Društvo sv. Marte, zavetišče za služkinje in kuharice, je imelo dne 18. okt. žalno sejo, ua kateri so vsi uavzočni izrazili svoje globoko sožalje ob nenadni smrti našega kralja in obljubili moliti za pokoj njegove blage duše.
Zveza društev »Šola in doni« ter ljubljansko društvo »Šola in dom« sta imela 17. t. m. žalno sejo za blagopokojnim viteškim kralje Aleksandrom I. Zediniteljem. Zvezni in društveni predsednik dr. Dragotin Lončar je v svojem govoru izrekel obžalovanje zaradi kraljeve tragične smrti, obsodil programatično vsako teroristično miselnost, ker bodi osnova sožitja človečnost in demokratičnost, i ter v vdanosti želel vso srečo nasledniku mlademu kralju Petru II. Poslana je bila tudi sožalna brzojavka maršalatu dvora.
»Nova založba« v Ljubljani je imela v sredo zvečer žalno sejo, na kateri govoril njen predsednik župnik Finžgar. Poslali so sožalno brzojavko maršalatu dvora in Nj. Vel. kraljici Mariji.
Ljubljansko učiteljstvo je imela žalno kome-moracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v četrtek 18. t. m. ob pol 12. Predsednik okrajnega društva JUU-Ljubljana, g. Vekoslav Mlekuž je v izbranih besedah orisal veličino dela in ustvarjanja blagopokojnega kralja. Vse ljubljansko učiteljstvo se je nato v tihi žalosti poklonilo manom velikega vladarja.
Drušvo prijateljev poljskega naroda je imelo y sredo v muzeju žalno sejo, na kateri je govoril predsednik društva prol. Mole. Z žalne seje se je odposlala sožalna brzojavka.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v tjhbljani je imelo dne 17. t. m. ob 6 zvečer v društveni sobi na Miklošičevi cesti 22 žalno sejo. Ze pred dnevi je bila poslana žalna brzojavka maršalatu dvora v Belgrad. Društvo je zastopal pri pogrebnih svečanostih v Zagrebu odbornik Viktor Stegnar.
Uprava Ljubljanskega kluba se je sestala dne 1(5. t. m. zvečer na svečano žalno sejo, da se na dostojen način pokloni nesmrtnemu spominu našega blagopokojnega ljubljenega vladarja. Seje so se udeležili vsi v Ljubljani navzoči člani uprave. Podpredsednik kluba g. dr. ing. Milan Vidmar je imel svečan komemorativen govor, v katerem je povdaril neizmerno nesrečo, katera je zadela našo državo in naš narod z mučeniško smrtjo viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, ki je padel kot žrtae\ odvratnega zločina. Dolžnost nas vseh je, da v teh žalostnih ln resnih časih vsak po svoji moči doprinesemo, da se izpolni poslednje povelje našega viteškega kralja. Maršalatu kraljevega dvora ie klub poslal sožalno brzojavko.
Zveza nastavljencev denarnih zavodov in vele-pofljetij v Ljubljeni je imela v torek, dne 16. t. m. v Mestni hranilnici ialno sejo v počastitev spomina mučemške smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, na kateri so vsi prisotni člani izrazili svoje največje ogorčenje in brezmejno bol zaradi gnusnega atentata na našega viteškega kralja. Prisegli so tudi. neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Jugoslovanski kinološki savez je imel povo-svojo žalno sejo dne 16. t. m. ob 20 v klubski sobi dom težke izgube viteškega kralja Aleksandra I. hotela Metropol (Miklič). Sejo je vodil predsednik Saveza JKS g. dr. Ivan Lovrenčič, ki se je s toplimi izrazi čuvstev ozrl na spomin blagopokojnega, ki naj mu sveti večna luč, nato pa trikraten glo-bokočuten vzklik: Slava, slava, slava! Prečital je žalno in vdanostno brzojavko, ki jo je poslal Savez JKS maršalatu kraljevskega dvora, nato pa dopis, ki ga je prejelo savezno predsedstvo od mednarodne kinološke zveze FCI iz Bruslja povodoin okrutnih dogodkov v smislu izraza najglobljih čuvstev. Soglasno se sklene, poslati zadevno globoko in prisrčno zahvalo. — Tajništvo JKS.
Salezijanski zavod v Radni pri Sevnici. V sredo zvečer ob osmih smo sc zbrali v naši dvorani k žalni komemoraciji za blagopokojnim Viteškim Zediniteljem. Pred sliko, odeto v črnino, sc je zbrala odrasla mladina, ki je skoro napolnila dvorano. V par spominskih govorih in deklamacijah smo se spomnili velikega pokojnika, junaka, muče-nika. Ob žalostnem petju psalma »De profundis« so se marsikomu orosile oči. Ob koncu spominske prireditve smo z enominutnim molkom počastili •pomin tragično umrlega vladarja. Godba je zaigrala državno himno, nakar smo se v globoki ža-•»sti razšli. Ta večer je vsakdo globoko občutil vso tragedijo marsejskega dogodka.
Sevnica ob Savi. Tukajšnje društvo »Krščanska šola« je imelo žalno sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom T. dne 14. okt. Isto je dalo duška gnjevu nad ostudnim zločinom, ter žalosti radi smrti vite: sitega vladarja — s trdnim sklepom, čuvati Jugoslavijo, za katero je blagopokojni kralj delni in umrl.
Ivat. akcija na Vačah je smatrala za krščansko dolžnost, da počasti spomin nepozabnega vladarja z žalno akcijo. V ta namen je pozvnla vse vernike, da podpišejo sožalno izjavo, ki je bila potem odposlana
na pristojno mesto v Be'grad. S tihim spoštovanjem so ljudje pred žalno okrašeno kraljevo podobo podpisovali izjavo.
Prosvetno društvo v Kamnigorici je imelo dne 15. oktobra žalno sejo. V navzočnosti številnih članov je g. župnik v kratkem in lepem govoru povedal, kako plemenito delo je vršil naš veliki kralj. Če katera občina žaluje, mi tem bolj, ker je bil po svojem obisku še posebej naklonjen našim delavcem. S seje je bila poslana na pristojno mesto sožalna in udanostna izjava.
Gasilska četa v Kamnigorici je imela dne 14. t. m. žalno sejo, na kateri se je sklenilo poslati sožalno izjavo Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Člani načelstva in nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Prečni ter zastopniki Kat. akcije in verskih organizacij so imeli v nedeljo žalno sejo, na kateri so z največjim ogorčenjem obsodili zločin umora kralja Aleksandra. Žalno izjavo so odposlali maršalatu dvora.
Katoliško bralno društvo v Gorjah je imelo 14. oktobra žalno sejo zaradi prerane smrti vladarja Aleksandra Zedinitelja. Odposlana je bila žalna izjava Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Braslovče. Poleg številnih žalnih sej, ki so se vršile zadnje dni v Braslovčah, je bila tudi skupna žalna seja odbornikov Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, Ljudske hranilnice in posojilnice ter prosvetnega društva Braslovče, s katere so poslali sožalje Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter g. banu dravske banovine, s sledečo vsebino: Žalujemo odkrito ob smrti našega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in izjavljamo verno vdanost nje govemu nasledniku kralju Petru II.
Šmartno oh Paki. V nedeljo 14. t. m. je imel tukajšnji občinski odbor žalno sejo po pokojnem kralju Aleksandru I. Sedanji poslevodeči predstojnik je imel lep govor, nakar je sledila prisega občinskega odbora. Na pogreb v Belgrad sta odpotovala Dreo Ivan in Steblovnik Martin.
G,,...,.-........
Meti žalno svečanostjo na Kongresnem trgu v Ljubljani
Foto-atelje: Grabjee-Fr. Mavec
Katoliška akrija v Žireh globoko obsoja ostuden atentat tia Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ter izraža sožalje kraljevi rodbini.
Vinccncijeva konferenca na Breznici je imela 15. t. m. žalno sejo ter odposlala Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalje ter izjavo vdanosti.
Iz Dobrnica so poslale: Kmetijsko društvo, Mlekarska zadruga ter Hranilnica in posojilnica Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalne izjave, v katerih se poudarja globoka žalost in stud nad gnusnimi zločinom, neomajna zvestoba kraljevi hiši in popolna pripravljenost, da z vsemi močmi pospešujemo napredek, procvit in blagostanje naše kraljevine Jugoslavije.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dekliška Marijina družba je na svojem shodu v nedeljo, dne 14. t. m. pred sliko velikega vladarja, ki je črno obrobljena stala med cvetjem, opravila lepo spominsko počastitev s sočutnim spominjanjem na žalujočo kraljico in mladostnega kralja Petra. Isto so nato na skupni žalni seji storile organizacije: Kat. prosvetno društvo, Ljudska hranilnica in posojilnica ter Strojna zadruga.
Skupina angleških
"ilcev s slovesno postavljenim moštvom daje zadnjo čast pok. kralju, ko njegovo truplo izkrcavajo v splitski luki.
Strahotna noč na Koroškem
Sredi oktobra strela in toča
Prevalje, 16. oktobra. Kaj takega v naših krajih ne pomnimo. Sredi oktobra silno neurje s točo in strelo in naposled še sneg!
V ponedeljek popoldne so se začeli zbirati temni oblaki, parkrat je v daljavi zaigruielo, vendar iz vsega tega nismo mogli niti malo slutiti, kaj vse nas čalta ponoči. Naenkrat je zavel strahoten piš, da se je drevje pripognilo_ pod njem, listje pa je zašelestelo po zraku in že so se odprle nebeške zatvornice. Pričelo je liti, da nisi razločil predmetov nekaj korakov pred seboj. Vmes pa je začela padati v višjih legah tudi toča. Bliskalo in treskalo je neprestano tako, da je bilo svetlo kakor podnevi.
Na Lomu pri Mežici je treščilo v hlev po-sestnice Marije Koneonik p. d. Želizat. Streli je sledil požar, ki je sredi noči razsvetlil vso okolico. Živino 8 glav so še rešili, dva vola sta pa ostala v hlevu in zgorela; ubila ju je strela. Zgorel je ves hlev, kar je bilo lesenega, dalje matilnica, stroj za rezanje krme in druge poljedelske priprave. Posetnica je bila zavaro-
KAVA HAG
zajamčeno netkadžjura
Novi grobovi
+ V Stožicah pri Ljubljani je včeraj ob pol 5 zjutraj umrl Ivan Za t ler, zvaničnik drž. železnice, v 44. letu starosti. Službo je opravljal do zadnjega dne kljub zavratni bolezni, ki ga je nenadoma položila na mrtvaški oder. Soprogi in 3 otrokom je bil nadvse skrben mož in oče. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz Stožic na farno pokopališče k Sv. Jurju. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
*
—	Razvitje žalne zastave na Brani. V nedeljo točno ob 14 je zavihrala na 2247 metrov visokem vrhu Brane v Kamniških alpah žalna zastava, ki so jo razvili kamniški planinci. Ob tej ganljivi svečanosti, posvečeni spominu našega vladarja, se je zbralo na Brani nad 100 turistov, ki so prispeli iz Kamnika in iz Logarske doline. V soboto so z velikim trudom spravili nad 400 kg težko breme želez ja, betona in orodja na Sedlo, v nedeljo zjutraj pa so ga v megli in viharju prinesli na Brano. Opoldne je bil drog dvignjen, ob 14 pa so na njem razvili zastavo in s trikratnim klicem »Slava« počastili spomin vladarja, ki je tolikanj ljubil naše planine. Ko so se popoldne za par minut razkadile megle nad našimi planinami, so iz Kamnika opazili zastavo. Žalna zastava je pritrjena na 9 metrov visokem železnem drogu, ki nosi na vrhu velik križ. Drog je s šestimi železnimi vrvmi pritrjen v skale, da bo trdno stal in kljuboval viharjem. Pod drogom je vzidana na podstavku bronasta plošča z napisom: Kralju Aleksandru I., lovcu in ljubitelju naših planin, ob njegovi tragični smrti postavili v spomin kamniški planinci 14. 9 19>4.
—	Cenj. fitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna pa isto časno izborua pijača.
Gornja Radgona
V nedeljo popoldne so vsa katoliška društva imela v posojilnici žalni sestanek. Velika dvorana je bila nabito polna. G. kaplan Vinko Kolman je imel krasno predavanje s skioptičnimi slikami o življenju, delu in tragični smrti velikega pokojnika. Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu je bila poslana sožalna brzojavka, ki so jo podpisali: Cerkveno predstojništvo, Kat. družba mož, Fantovski odsek, Posojilnica, Cerkveni pevski zbor, Vinarsko društvo.
Šmarjeta pri Novem mestu
Po župnem uradu v Šmarjeti pri Novem me stu je bila na najvišje mesto odposlana obsodba nad nečloveškim zločinom, ki je bil izvršen na našega viteškega kralja Aleksandra, od sledečih društev: Hranilnim in posojilnica. Kmetijska podružnica, Kmetijsko društvo, Katol. akcija, Marijina družba mož, fantov, žena in deklet. Visoki kraljev-j ski hiši zagotavljajo popolno udanost in da bodo ' 7. vsemi močmi pospeševali napredek, procvit in ' blagostanje kraljevine Jugoslavije.
vana pri Vzajemni zavarovalnici, vendar za to leto ni plačala obroka. Ker je pogorela vsa krma, ki je je bilo letos izredno mnogo, oa tudi žito razen rži, trpi nesrečna ženska nad 40.000 Din škode. Rešeno živino bodo vzeli dobr sosedje, dokler si posetnica ne postavi novega hleva. Vsa okolica sočustvuje z žensko, ki jo je zadela tako huda nesreča.
Iz Mežice prihajajo vesti, da je tamkaj strela udarila na več krajih, med drugim tudi v cerkveni zvonik- od tam pa je odskočila na žico radioaparata g. kaplana Jakoba Sema. Aparat je seveda popolnoma uničen, širijo se tudi vesti, da je g. kaplan ranjen, kar pa ni res.
Ko je nevihta ponehala, je začel padati sneg v gostih kosmih in padal do torka opoldne. Na Rifljevem vrhu ga je padlo 20 cm debelo. Katastrofalno bi bilo, če bi sneg sedaj obležal, ker imamo še mnogi kmetje krompir v zemlji, vendar upamo, da bo kmalu skopnel in da bo zopet posijalo toplo jesensko solnce.
Strašna noč bo še dolgo ostala v spominu vseh prebivalcev.
— Nič ni popolno na svetu, kar je ustvar. jeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zla* torog-ovo terpentiiiovo milo in Zlatorog-oW luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: Lo Zlatorog milo da belo perilo!« Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav. Priporočamo ga tudi mi!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ieni. tovanjski og>asi Din 2*—. Najmanjši tnosek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolo.iska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore giede malih oglasov treba priložiti znamko.
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 m Aleksandrova cesta 4-11.
CBSBKH
MBBHHMnHHMM
,<M«»»»»»»»«tM»t»»t«4«
Ct avto svo/ stari prvaa/ui aT motorja bi znebil se rad hri kuoctv ti m mu;o prižem Slnventev nairnaniš' insrrat
Zimska jabolka
namizna, sortirana v za bojčkih, in
sadno drevje
visoko in pritlično, za je sensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg št. 3.
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A Presker, Sv. Petra cesta 14.
Telefon št. 27-08. Ia. trbovelj. premog
suha bukova drva, koks za centralno kurjavo — nudi po konkurenčni ceni Velepič, Sv. Jerneja št. 25, Ljubljana VII. (1)
Vsem
brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodaste nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča.	(1)
(D
Na hranilne knjižice
ljubljanskih denarnih zavodov prodamo več elektromotorjev za vrtilni tok 380 220 voltov, v velikosti 2 do 34 k. s. Zastopstvo Škodovih zavodov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.	(11
Telefon 90SS
/S PREMOG KAKB0PAKBTB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, te Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br. 18117-32.