•I
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 i 2H0 10 40, 280 1017, 280 10 30 faks: 04 1 280 10 12 www.gbd.si, info(figbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost > strokovnost i donosnost
AVTO MLAKAR POPBORŽBC,
AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUMTO -200.000,00 SIT
DOBIM -300.000,00 SIT
ALFA ROMEO 15S  500.000,00 SIT USSUMfSM C 38. KRAJU toU 94/29 19 399 DVELETNA GARANCIJA
BED
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PO
Gorenjska^ Banka
http: www.gbkr.si
Uto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 11 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 12. februarja 2002
Ladnov Bine s svojimi telebani na sobotni pustni povorki v Kranju. Foto: Tina Doki
Znova vpisi
Po zimskih počitnicah bodo morali šolarji, ki letos končujejo osmi in deveti razred, ter dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, oddati prijave za svoje prihodnje šolanje. Osnovnošolcem je nemara še težje, saj petnajstletniki običajno še nimajo jasno izoblikovanih življenjskih načrtov, povezanih z njihovo prihodnjo poklicno kariero. Čeprav slednjič samostojno sprejmejo odločitev, je ta zagotovo tudi rezultat vpliva staršev in šolskih svetovalcev. Možnosti jim vsekakor ne manjka. Letos je za okoli 24 tisoč mladih, ki končujejo osnovno šolo, na voljo več kot 32 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Celo za tiste, ki so v osemletki neuspešni in jo končajo prej kot v osmem razredu, se najde priložnost v skrajšanih programih. Poklicne šole vsako leto razpišejo več mest, kot jih potem mladi zasedejo, v srednjih tehniških in strokovnih šolah je razpisanih tretjina vseh mest, toliko tudi v gimnazijah. Na slednje si želi dve petini vse generacije, medtem ko se zlasti na nekaterih poklicnih in strokovnih šolah vsako leto znova pritožujejo, da se mladi ne zanimajo za šolanje pri njih. Primer šole, za katero je v zadnjem desetletju najbolj upadel interes mladih, je nekdaj množično zasedena tekstilna šola v Kranju. Vpis nanjo je usahnil hkrati s propadom tekstilne industrije na Gorenjskem, ko mladi v teh poklicih niso več videli prihodnosti. Šola se je prilagodila z uvedbo novih programov: v preteklih letih je znova doživela naval na šolanje za frizerja, sedaj uvaja poklicni program čistilca objektov. Družbenim spremembam se odzivajo tudi druge šole, ki se želijo obdržati v vse večji izobraževalni konkurenci. Dokaz za to je tudi oglaševanje srednješolskih programov v ključnih dneh pred odločitvami, kar še pred nekaj leti ni bila praksa. O čem nam še govorijo opredelitve mladih, da bi se raje šolali na gimnazijah in štiriletnih srednjih šolah? Tudi o tem, da jih večina želi priti do mature, z njo pa nadaljevati na visokih šolah in univerzi, prepričanih, da to pomeni lažje delo in boljši zaslužek.
• Danica Zavrl Žlebir
Ljubezen in pomlad
"Valentin ima ključke od korenin", smo dejali včasih za 14. februarja, ko goduje sv. Valentin. Valentina, ki izvira iz latinske besede valens in pomeni močan in zdrav, so ljudje izbrali za svetnika, ki je pregnal zimo in poklical pomlad, obudil rastline iz zimskega počitka in poklical ljudi na piano. Valentin je bil človekov zavetnik v primerih božja-sti in drugih hudih bolezni. Vlival je upanje v zdravje in moč.
Z novimi časi je dobil tudi tradicionalni "slovenski Valentin" novo v'ogo. Z zahoda, zlasti iz Združenih držav Amerike, je prišel k nam še drugačen Valentin: patron ljubezni, zaljubljencev in zaročencev. Mladi so ga hitro vzeli za svojega in "Valentinovo" v Sloveniji ni nič drugačno kot drugje v Evropi, Ameriki in na drugih celinah sveta. Valentna so zelo hitro vzeli za svojega tudi trgovci, ki jim Valentini in raz-ni materinski ter ženski dnevi prinašajo dodaten promet. Poslovni svet Pač zna skomercializirati še tako intimno doživljena praznovanja in jubileje. Letošnje "Valentinovo" bo v četrtek, 14. februarja. Praznujmo ga! Stopimo k cvetličarju ali v drugo primerno trgovino, kupimo §0-Pck, srček ali drugo skromno darilce in ga podarimo ljubljeni osebi. Njej in tudi sebi bomo v vedno bolj grobem in brezsrčnem življenju Polepšali dan. • Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
SOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
ECO OlL= 04 53177 00
Kulturni praznik v stari obleki
Tudi ob letošnjem praznovanju državnega kulturnega praznika se Slovenci nismo izneverili tradiciji.
Ljubljana - Izbor letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je tudi letos v javnosti minil v znamenju, blago povedano, različnih mnenj. Z (ne)izborom so bili močno nezadovoljni v Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev, saj so mnenja, da so bili filmski dosežki pri Prešernovih nagradah v preteklosti pogosto spregledani, enako tudi tokrat. Med nagrajenimi tako ni nekaterih predlaganih, režiserja Boštjana Hladnika, igralca Petra Musevskcga, predvsem pa režiserja Jana Cvitkovi-ča, dobitnika letošnjega beneškega zlatega leva. Slednji je bil sicer med nominiranimi za nagrado Prešernovega sklada, a menda v strokovni žiriji ni prejel dovolj glasov. Za nagrade sta bili namreč potrebni vsaj dve tretjini glasov petnajstih članov Upravnega odbora Prešernovega sklada.
Na to temo bo v prihodnje bržkone še govora, nagrade za letošnje leto pa so bile v četrtek seveda podeljene. Prešernovo nagrado sta tako prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in pesnik Milan Jesih za pesniški opus. Podeljenih je bilo tudi pet nagrad Prešernovega sklada, nagrajenci pa so: pisatelj Andrej Blatnik /a kratko prozo v knjigi Zakon želje, mezzosopranistka Bernarda Fink za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in
Mercator
Vsak ^ teden J
za kulturo Andreja Rihter nagrajence in nominirance sprejela v gradu Strmol v Cerkljah.
• Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Vinko Globokar
izvedbi duhovnih koncertov Isaa-ca Poscha v Brežicah, igralka Polona Juh za vlogo Mirande v Shakespearovem Viharju, Celi-mene v Molierovem Ljudomrzniku, Desdemone v Shakespearovem Othellu in Lepe Helene v Novakovi Kasandri, oblikovalec Matevž Medja za celostne grafične podobe zadnjih dveh let in koreografinja in plesalka Tanja Zgonc za koreografijo predstave Kagami odsev.
Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku jc kljub drugačnim napovedim tudi letos minila v "klasičnem tonu". Na letošnji proslavi naj bi namreč krst-
Milan Jesih
no izvedli glasbeno ali literarno delo, a po mnenju žirije v Upravnem odboru Prešernovega sklada niti eno od 81 del, prispelih na javni natečaj, po kakovosti ni bilo ustrezno.
Tako smo ob časovno razmeroma kratki podelitvi nagrad, poleg odmevnega govora in glasbenega nastopa Prešernovega nagrajenca Vinka Globokarja, poslušali še orkester Slovenske filharmonije s Slovenskim komornim zborom in zborom Consortium musicunl pod vodstvom Marka Letonje, impresivna pa je bila tudi Zdravljica v izvedbi igralke Saše Pavček. V petek, 8. februarja, je ministrica
ercator
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Maske in NATO
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Franz von Lenbach je nekoč dobil naročilo nadute dame, naj jo portretira: "Pazite, da si bom podobna in da bom privlačna. " Slikar se je nasmehnil: "Gospa, kar odločiti se bo treba. Ali prvo, ali drugo, ali pa naj vaša milost naroči dve sliki!"
Ameriškim političnim analitikom se najbrž zdi, da veselo pustovanje na sončni strani Alp traja celo leto. Vsaj, če sodijo po maskah, ki jih del slovenskih politikov nikakor noče sneti tedaj, ko gre za najpomembnejše odločitve. Za Slovenijo bo šele vstop v zvezo NATO pomenil nepreklicno odcepitev od "juge" oziroma trajni odhod z Balkana. Formalno so sicer vsi za takojšen vstop: predsednik države, vlada in vse pomembnejše politične stranke so na posvetu pred dnevi izrecno zagovarjali vključitev v zvezo NATO. Seveda pa je kot vedno v probal-kanski politiki tranzicijskih levičarjev bistvo očem skrito in ga lahko vedno znova opredelimo le kot vprašanje velikosti fige v žepu. V marsičem je mogoče vleči vzporednice s časom tik pred vojno za Slovenijo. Tudi tedaj je bilo v besedah doseženo formalno soglasje političnih strank, a zadeve so se začele zares premikati šele po opravljenem plebiscitu; pa še potem je predsednik države s svojim krogom podpisoval deklaracijo o enostranski razorožitvi Slovenije, tranzicijski levičarji so glasovali proti proračunu, ki je namenjal sredstva za obrambo samostojnosti (brez teh priprav samostojne Slovenije nikoli ne bi bilo ali pa bi šli skozi kalvarijo na vojno nepripravljene Bosne) in vodilni člani LDS so se še v zadnjih urah srečevali na tajnih sestankih z najvišjimi predstavniki tajnih služb jugoarmade. Sedaj je v besedah NATO, v dejanjih pa... Ze med predstavniki tistega dela "civilne družbe", ki agresivno nastopa proti vključivi Slovenije v zvezo NATO, je cela vrsta posameznikov, ki nedvomno sodijo v krog blizu predsednika države. Še bolj postane igra prozorna, če se pogleda komentarje, objavljene v javnih glasilih zadnjega pol leta. Celo tisoče mrtvih v terorističnem napadu na ZDA se je zlorabljalo za spodbujanje protinatovskega razpoloženja. Šele ko so strategi te kampanje - katerih očitni cilj je sistematično spodbujanje probalkanskih povezav naše države - ocenili, da se je javno mnenje obrnilo, so začeli govoriti o tem, da je referendum o vstopu nujen. Njihovo navdušenje je precej ohladila terenska raziskava javnega mnenja, kije pokazala, da velika večina naših državljanov podpira vstop Slovenije v NATO. Raziskavo se je zato pometlo pod preprogo, namesto nje pa se na veliko publiciralo izid glasovanja po telefonu na televiziji, v katerem je bila velika večina proti. Seveda takšno glasovanje nima nobene posebne statistične vrednosti, poleg tega pa se je kasneje še dneve razpravljalo, zakaj je bila tista telefonska številka nekaterim nedosegljiva... Zato je upravičen sklep, da je glavni cilj sedanje medijske kampanje v resnici preprečiti referendum in sicer tako, da bi s stalnim objavljanjem "nizke " podpore dali signal članicam zveze NATO, da Sloveniji jeseni sploh nima smisla pošiljati vabita. To pa bi se potem s strani jugonostalgikov seveda uporabilo za nadaljnje razpihovanje protinatovskega razpoloženja. Radost za ušesa tistega dela tukajšnjih politikov, ki imajo zato, ker so v Beogradu prisegali "tekovinam revolucije ", sedaj slabo vest; za povrhu pa vedo, da v zvezi NATO ne bi bili več privilegirana kasta. Vse kaže, da je v sedanjih razmerah prav referendum edini način, ki lahko prepreči pot nazaj v balkanski "raj" (saj še pomnite, tovariši: Romunija, Albanija, Jugoslavija).
Ze odnos do izvedbe referenduma bo nova kritična točka, ki bo razgalila bistvo posameznih političnih strank. Kdor misli z vključitvijo resno, bi moral zaradi zgoraj navedenih vzrokov zagovarjati izvedbo referenduma o vključitvi Slovenije v NATO še pred novembrskim vrhom te zveze. Najbolj logična rešitev bi bila torej izvedba volitev in referenduma hkrati. Seveda pa se tega stara nomenklatura boji kot hudič križ.a. Kajti v teku (domnevajmo korektne) referendumske kampanje se bodo soočili argumenti in hitro bo jasno, kdo je kdo na politični sceni. Maske bodo padle in javna podoba posameznih politikov zna postati podobna zahtevam gospe iz zgornje anekdote. Oblikoval se bo širok krog bolj ali manj odkritih nasprotnikov vključitve v zvezo NATO, ki bo gravitiral k sedanjemu predsedniku države. Na drugi strani pa se bo oblikoval krog državljanov iz različnih političnih strank, ki razume jo, zakaj ima zveza NATO v svojih temeljih skupne vrednote, kot so svoboda, človekove pravice in pravna država. Nedavno oblikovano društvo Slovenija za NATO je tu prvi pozitivni korak.
Premalo vojakov in preveč častnikov
V enem mesecu naj bi pripravili tudi predlog za rešitev kadrovskih problemov v Slovenski vojski. Glede tega v vladi in vladnih strankah še niso usklajeni. V desetih letih se je nabralo kar precej problemov.
Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela predlog dopolnjenega zakona o obrambi in ga predlagala v sprejem državnemu zboru po hitrem postopku. Vendar dopolnjeni zakon nima vsebine, ki je bila dolgo napovedovana. V Slovenski vojski so se v desetih letih nakopičila precejšnja kadrovska neskladja. Minister za obrambo dr. Anton Grizold je na konferenci za novinarje ponovil ugotovitev, da se neskladja kažejo pri premajhnem številu vojakov, prestarih podčastnikih in častnikih, od katerih veliko število nima ustrezne izobrazbe in podobno. Ministrstvo je predlagalo predčasno upokojevanje oziroma upokojevanje pod ugodnimi pogoji v breme proračuna za obrambo. Ker v vladnih strankah in v vladi ni bilo soglasja, rešitve kadrovskih vprašanj v tokratnem predlogu sprememb zakona o obrambi ni. Minister je zagotovil, da bo v enem mesecu znana tudi rešitev tega vprašanja. Razen upokojevanja se ponuja več drugih možnosti, med njimi prekvalifikacija, premestitev ljudi na dolžnosti na bodoči južni shengenski meji in podobno.
Tudi brez kadrovskega dela prinaša dopolnjen zakon o obrambi pomembne novosti in obsega
Vlada proti novim občinam
Ljubljana - Vlado je državni zbor prosil za mnenje o predlogih za ustanovitev novih občin, o predlogih za spremembo njihovih območij ali imen in o predlogih za ustanovitev mestnih občin. Vladno mnenje je bilo glede predlogov negativno. Menila je, da nobeden od predlogov za nove občine ne izpolnjuje pogojev. Prav tako je ocenila, da nobena od občin, ki je zaprosila za status mestne občine, ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. Le v treh primerih je ministrski zbor menil, da je upravičena izločitev dela občine in njegova vključitev v drugo občino. Državni zbor se bo sedaj odločal, če bo razpisal referendume za ustanovitev novih občin ali bo predloge zavrnil. • J.K.
©@IMiiyj©I^IGLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali. B/ naročnino za__trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
naročam mm.
Ime in priimek:__
GLAS za najmanj eno leto
Naslov:
Podpis:
če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR
predvsem tri sklope. "Prvi obsega uvodne določbe, v katerih smo razširili pomen obrambe in oblikovali temeljne določbe, ki omogočajo sodelovanje države v sistemu kolektivne obrambe, če bo Slovenija povabljena v članstvo v Natu. Drugi sklop obsega določbe, ki se nanašajo na novo organizacijo vojske in katerih bistvo je zmanjšanje vojne sestave, drugačna struktura, drugačna porazdelitev pristojnosti med generalštabom in operativno ravnijo in podobno. Tretji sklop pa so vprašanja, povezana s poklicnim delom na obrambnem   področju   in pri
opravljanju vojaške službe. Upoštevane so izkušnje od leta 1995 naprej, primerljivost s tujimi vojaškimi organizacijami in priprava novih zakonov, ki se nanašajo na javni sektor," je povedal minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Tujci na volitvah
Vlada je pretekli teden sprejela predloge nekaterih zakonov. Novela zakona o lokalnih volitvah
bo omogočila državljanom držav,
članic Evropske unije, ki imajo stalno prebivališče v Slovenije, sodelovanje na lokalnih volitvah.
Imeli bodo aktivno in pasivno volilno pravico, razen pri volitvah za župana, kjer bodo smeli samo voliti (aktivna pravica), ne pa tudi kandidirati (pasivna pravica). Vlada predlaga tudi ustrezno spremembo zakona o političnih strankah. Sedaj se lahko v politične stranke v Sloveniji vključujejo le slovenski državljani. Ko bo Slovenija članica Evropske unije. bo morala državljanom teh držav-ki stalno bivajo v Sloveniji, priznati tudi pravico do političnega združevanja.
• Jože Košnjek
Visok obisk na vrhu Storžiča
Začetek februarja je ambasador EU Eric van de Linden v družbi predsednika PZS Franca Ekarja in gorskih reševalcev obiskal Kališče in se vzpel na Storžič.
Kranj - Po skoraj dveletnem dobrem sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije in delegacijo Evropske unije je ambasador Eric van de Linden sprejel povabilo za skupni vzpon na 2132 metrov visoki vrh Storžiča. V svetovnem letu gora ima ta dogodek za Slovenijo in njeno planinsko organizacijo še posebno velik pomen, je po končanem obisku zapisal predsednik PZS mag. Franc Ekar.
Visoki gost se je prvo februarsko soboto odpravil v družbi gorskih reševalcev in vodnikov i/ Mač nad Preddvorom na Kališče. Tam si je ogledal kočo. ob kateri so lani zgradili čistilno napravo in solarni sistem za električno energijo s pomočjo sredstev EU. Na to opozarja tudi plošča z napisom, da je koča ekološko sanirana po standardih EU. Doslej je PZS z evropsko pomočjo postavila osem čistilnih naprav za visokogorske koče, pomoč EU pri uiesniceva nju projektov za varstvo gora pa pričakuje tudi v prihodnje. Pred sodnik Ekar je gosta seznanil, da je prav upoštevanje evropskih standardov omogočilo sprejem PZS v Svetovno /ve/o planinskih in alpinističnih /druženj (UIAA), kjer je na 6. mestu med evropskimi deželami. Predstavil mu je de
Predsednik PZS Franc Ekar z visokim gostom na vrhu Storžiča. Foto: arhiv PZS
javnosti planinske organizacije in ob zahvali za dosedanjo pomoč spregovoril o možnostih za nadaljnje skupno sodelovanje. Med srečanjem ob kosilu v koči je gost Spoznaj družabnost naših planin cev, med katerimi je /a vedro vzdušje poskrbel Jane/ Sumi s harmonik*).
Ambasador Eric van de Linden je bil navdušen tudi nad vzponom
Nova Slovenija za prihodnost
Gorenja vas - Poljano - Občinski odbor Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke občine Gorenja vas - Poljane se je v začetku februarji sestal na svoji K), redni sc|i. Tiinajst članov občinskega odbora, med katerimi sta tudi dva predstavnika Mlade Slovenije (podmladka NSi),
je izvolilo novo vodstvo,
Za predsednika je bil potrjen dosedanji predsednik Janez llrovat. v nadaljevanju seje je bila obravnavana organizacija dela v letu 2i)i).\ Občinski odbor NSi bo pričel / izdajanjem občasnega glasila "KORAKI". Prva Številka bo izšla že v tem mesecu. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda |e bilo tUdI evidentiranje kandidatov za občinske svetnike in župana na letošnjih lokalnih volitvah, kalei i BC bodo dejan sko prizadevali za našo prihodnost!
na vrh Storžiča, kjer je v lepem vremenu užival v prostranih razgledih. Kot je povedal, se je med 21-mesečnim bivanjem v Sloveniji naučil spoštovati lepote naše dežele. Gore, zlasti Julijci. so mu posebej prirasle k srcu. Ker je obiskoval gore tudi drugod, lahko pohvali urejenost in varnost naših planinskih poti, izjemno število koč in najbolj gostoljubnost v njih ter družabnost planincev, med katerimi je tudi veliko visokih državnih uradnikov. • Stojan Saje
Kandidati za župana in svetnike
Kranjska Gora - Na prvi seji predsedstva občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov Kranjska Gora so nameni li največ pozornosti pripravam na jesenske lokalne volitve in določili okvirni rokovnik priprav na volitve. Ta mesec bodo evidentirali kandidate za Župana, članice in člane občinskega sveta ter članice in člane svetov krajevnih skupnosti, do konca marca pa pripravili volilni program-Na sc|i so se seznanili z rezultati ankete med člani in s katero so dejansko začeli postopek evidentiranja-()d/iv članov je bil dober. • J.K.
Zakon bližje cilju
Ljubljana - Državni /boi jc N drugi obravnavi sprejel zakon 0 delovnih razmerjih, ki   bo V°
opravljeni tretji obravnavi začel
veljati v začetku leta 2003 in Bj novo uredil ra/mei|a med delavci in delodajalci. Čeprav k bilo k predlogu zakona vloženih nad i(,()
dopolnil in so bila nekaleia tudi Sprejeta, je bil spoštovan osnovu' dogovor o vsebini zakona ineP delavci, delodajalci in vlado. »J.K*
Torek, 12. februarja 2002
•••••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Imamo e-vlado, v načrtu tudi e-vas
Minister za informacijsko družbo je prepričan, da je bilo v enem letu največ napravljenega na področju telekomunikacij.-Za telefonijo na podeželju meni,
da je bila ves čas subvencionirana, zato deleži vračanja vlaganj ne morejo biti višji.
Ljubljana - Konec januarja je minilo leto dni, odkar je bilo ustanovljeno ministrstvo za informacijsko družbo. Veliko prahu se je v tem času dvigalo ob novem zakonu o telekomunikacijah, načrtovani privatizaciji Telekoma, podeljevanju koncesije za tretjo generacijo mobilne telefonije, vse je presenetilo izgubljanje slovenskega primata na področju uporabe interneta. Kar precej nezadovoljstva je v zadnjem času tudi zaradi novih cen telefonije in ob predlogu zakona o vračanju vložkov v izgradnjo telefonskega omrežja na podeželju. O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom za informacijsko družbo dr. Pavlom Gantarjem.
ko nekatera potrdila in zadeve pridobijo, urejajo po internetu, oziroma, da nekatera potrdila zaradi povezovanja baz podatkov sploh ne bodo več potrebna. Tako se bo lahko na primer urejanje pokojninskih zadev bistveno poenostavilo."
Preko spletnih strani je tudi vedno več informacij o delu državnih organov, ministri in predsednik vlade so začeli komunicirati z javnostjo na tak način neposredno?
"Res so se spletne strani nekaterih državnih organov že lepo razvile in uveljavile in prav sedaj imamo pripravljeno resno analizo tega. Želeli bi namreč, da bi oblikovali enotni dostopni portal, pa tudi zelo pestra sestava in različna zasnova teh strani je včasih ovira, ki bi jo lahko s poenotenjem in večjo preglednostjo odpravili. Kar pa zadeva interaktiv-nosti teh spletnih strani, ki omogoča neposredno komuniciranje z javnostjo, pa se srečujemo z očitki iz medijev, ki niso več nujni posrednik, zanimive pa so tudi tako imenovane klepetalnice, v katerih bodo lahko državljani komunicirali z odgovornimi v državi."
V šolah potrebujemo petkrat več računalnikov
V januarju je vaše ministrstvo sprožilo razpravo o digitalnem razkoraku. Kaj lahko stori država pri cenah opreme (DDV), davčnih olajšavah, cenah in možnosti dostopa do interneta, pri izobraževanju ?
"Žal res ugotavljamo, da se digitalni razkorak v Sloveniji ne zmanjšuje, za kar je več vzrokov. Precej več bo potrebno storiti na razvoju infrastrukture in dostopnosti interneta. Mi ugotavljamo, da računalniki v svoji najenostavnejši konfiguraciji niso posebno dragi, dragi pa so vsi potrebni dodatki, ki omgočajo priključitev na internet in njegovo multimedijsko uporabo. Zmanjševanje DDV iz načelnih oziroma sistemskih razlogov ne pride v poštev, podobno velja tudi za davčne olajšave pri dohodnini - programska oprema je sicer že takšna olajšava, saj bodo te olajšave zaradi usklajevanja z EU ukinjene. Tako nam ne preostane drugega, kot razmišljanje o uvedbi vavčerjev, torej oblike neposrednega subvencioniranja /a nakup računalniške opreme tistim, ki tega ne zmorejo. Cene priključitve na internet so pa po naši oceni že sprejemljive in se bodo z znižanjem cen med-mrežnega povezovanja in najetih vodov še lahko nekoliko znižale.
Posebnega pomena pa je seveda računalniško opismenjevanje in izobraževanje. Podpiramo že precej uveljavljen projekt evropske ga računalniškega spričevala ("vOZniSkega dovoljenja") in druge oblike tovrstnih prizadevanj civilne družbe, načrtujemo računalniško izobraževanje brezposelnih, predvsem pa je potrebno preseči miselnost, da na internetu ni mogoče najti nič koristnega. Pra\ /alo je lako pomembno, da se ponudba koristnih informacij in možnosti opravljanja nekaterih
tudi zahtevnih ali zamudnih /a dev preko interneta čim preje v slovenskem jeziku razširi in obogati. Da Slovenci v tom pogledu nismo konzervativni, je naša prednost. V šolah moramo doseči, ne samo osnovno opismenjevanje, pač pa mora postati računalnik nujni in redni pripomoček pri delu. Sedaj imamo na šolah
Od ustanovitve ministrstva za informacijsko družbo je minilo dobro leto. Kateri so po vaši oceni najpomembnejši dosežki in katere so najpomembnejše še ne opravljene naloge?
"Največ je bilo v prvem letu storjenega na področju telekomunikacij, saj je bil pripravljen in sprejet nov zakon o telekomunikacijah, številni podzakonski a^ti, ustanovljena je bila tudi Agencija za telekomunikacije in radUxli fuzijo. Ta zakon je prinese' Številne novosti, pri čemer še vsa niti niso vidna, oziroma uveljavljena, pričakujemo, da se bo naš trg telekomunikacijski storitev še pomembno spremenil in obogatil z novimi storitvami. Primer za to je tako imenovani VoIP, glasovna telefonija s pomočjo interneta. Telekom kot največji in edini največji ponudnik telefonije v fiksnem omrežju, je že dobil konkurenco pri mednarodnih pogovorih. Pomembno je bilo tudi preoblikovanje Telekoma v gospodarsko družbo. Vse dosedanje državne regulative bo prevzela agencija, vključno z nadzorom cen, ki naj bi bile oblikovane po stroškovnem načelu.
Drugo naše pomembno prizadevanje je bilo spodbujanje razvoja informacijske infrastrukture •n aplikacij, zlasti na področju uporabe interneta. Objavili smo vrsto odmevnih razpisov za vsebine v civilni družbi, si prizadevali za povečanje dostopnosti in hitrosti v univerzitetnem omrežju Metulj, s tako imenovanimi c-šo-lami začeli prizadevanja za povečanje števila javni dostopnih točk. Razveseljivo je, da zadnji podatki Kažejo povečano uporabo interneta v naši državi, kar pomeni, da smo presegli zastoj v zadnjih dveh letih."
Ministri berejo z računalnikov
Velikokrat je bila omenjena tiidi e-država?
'Pri projektu e-države ima naše ministrstvo le usmerjevalno vlogo, nosilec pa je Center vlade za "doriniranje. Pomembna sta dva UsPeha. Lahko rečemo, da že ■mamo e-vladO, kar pomeni, da so seje vlade že povsem digitalizirane. Vse gradivo je v elektron Ud obliki, namesto kupov papirja "najo ministri prenosne računal n'ki in na njih vso gradivo. Tak PdstOp tudi omogoča, da seje vla
de potekajo ves teden, saj je mogoče manj pomembne zadeve uskladiti in odločiti brez srečanja
Ministrov, na sejah vlade pa se
lahko posvetimo res najpomembnejšim in najzahtevnejšim vprašanjem. Na tak način se je učinkovitost vlade nedvomno poveča-
;i prog pomembni dosežek pri javljanju e države pa je odpi fflttje možnosti, da državljani lah
bistveno premalo računalnikov: 27 učencev na en računalnik; naš kratkoročni cilj bi moral biti 15 učencev na računalnik, optimum pa se kaže 4 do 5 učencev na računalnik."
Pri UMTS bo pomembna ponudba
Izreden razcvet je tudi v Sloveniji v nekaj letih doživela mobilna telefonija. Lani smo bili na tem področju priče velikim polemikam o koncesiji za 3. generacijo te telefonije - UMTS, pri čemer natančnih odgovorov, kaj prinaša, pravzaprav ni. Kaj vi pričakujete?
"Ta razcvet je bil resnično izreden, ugotoviti pa je potrebno, da gre pri tem predvsem za glasovno telefonijo in veliko manj za možnost mobilnih informacij, drugih vrst komuniciranja in opravljanja storitev na daljavo. Za razvoj v tej smeri je nujno potreben širokopasovni dostop, ki ga danes začenja GPRS, nadaljnji razvoj pa pomeni UMTS. Pričakujem, da bo UMTS pomenil veliko revolucijo, saj bodo mobilni aparati, verjetno v obliki kombinacije med telefonom in dlančnim računalnikom, postali priročni pomočniki v vsaki življenjski situaciji. Če je danes najpogostejši prenos glasu, bo tega nadomestil hiter prenos podatkov. Operaterji bodo morali, poleg zagotavljanja signala, znati ponuditi mnogo več: informacije, storitve, zabavo. Mi ocenjujemo, da se bo to močno razvilo, da bodo tu tudi visoki prihodki, zato tudi sorazmerno visoka koncesnina."
Za cene po količini pogovorov
Veliko je kritik na nove cene telefonskih storitev: impulz je dražji za 20 odstotkov, naročnina 35. To naj bi bila zadnja tovrstna vladna odločitev, ki jo
utemeljujete s približevanjem razmerjem v EU. Poslej naj bi o cenah odločala agencija v smeri stroškovnih cen. Boste držali obljubo, da se cene letos ne bodo več povečevale?
"Jasno je, da podražitev ni popularen ukrep, saj ljudi prizadene. Vendar, kakorkoli obrnemo, dosedanje cene niso pokrile stroškov univerzalnega priključka. Posledica te izgube so bile nenormalno visoke cene nenadzorovanih cen: cen najetih vodov - za 20 do 40 odstotkov in medomrežne-ga povezovanja, ki je 3 do 4 dražje od stroškov; in prelivanje dohodka. To poslej ne bo več mogoče in za ceno dražje naročnine ter telefoniranja naj bi postale znosnejše cene medomrežnega povezovanja, cene interneta. S to podražitvijo morda res nismo pokrili vseh stroškov, smo v 'varni coni', ko bo moral Telekom tudi sam opravičiti in racionalizirati svoje stroške. Nove podražitve telefonskih storitev letos ne predvidevamo, znižanje cen najetih vodov in pri medomrežnem povezo-' vanju pa naj bi uresničili že marca, torej prihodnji mesec. Predlagamo pa tudi, da Telekom razmisli o diferenciaciji nekaterih cen, tudi na primer pri naročnini, ki naj bi bila odvisna od števila pogovorov. Malo pogovorov -nižja naročnina, in višja cena impulza. Veliko pogovorov - višja naročnina, nižja cena impulza."
Na predzadnji seji je vlada potrdila predlog zakona o vračanju vlaganj v javno telefonsko omrežje. V Združenju upravičencev trdijo, da predloga zakona z njimi niste uskladili, trdijo, da je pripravljen povsem v nasprotju z njihovimi znanimi stališči, zgražajo se nad nizkimi odstotki vračanja in odlaganjem vračanja.
"Prepričan sem, da smo upoštevali vrsto njihovih proceduralnih predlogov, pri čemer je po mojem mnenju najpomembnejše, da nismo diskriminirali med tistimi, ki imajo pogodbe s PTT oz. Teleko-
mom z določilom o obveznosti vračanja, in tistimi, ki nimajo takih pogodb, ali celo pogodbo s katerirm se vračanju celo odpovedujejo. Če ne bi tako pristopili, bi mnogim storili krivico. Kar zadeva odstotke vložkov za vračanje, se je pač potrebno soočiti z realnostjo. Najprej z dejstvom, da jih je PTT oz. Telekom priključeval na njihovo izrecno željo in potrebo; nato, da je to omrežje v dobršni meri amortizirano in celo že tudi zamenjano; predvsem pa z morda neprijetno resnico, da ti priključki zaradi majhnega števila pogovorov, hkrati pa zahtevne infastrukture, nikoli niso bili rentabilni. Najmanj od leta 1995 velja, da naročniki v mestih prikrito subvencionirajo telefonijo na podeželju. Sam se s tem dejstvom strinjam, saj na tak način meščani deloma odplačujejo prednosti, ki jih imajo. Vračanje večjih deležev bi bilo torej upravičeno samo, če bi bilo to omrežje rentabilno, sicer pa bi to pomenilo neupravičeno siromašenje Telekoma oziroma državne blagajne."
Podeželje subvencionirajo meščani
Predstavnik Gorenjske v združenju Peter Prežeti iz Davče ugotavlja, da tudi ni upoštevano vloženo delo niti vložki krajevnih skupnosti, ki so jih z denarjem iz drugih virov in namenov (na primer za vzdrževanja cest) namenili za telefonijo. Kako je s tem?
"Res je, da pri določanju višine vložka vloženo delo ni upoštevano, razen v primerih, ko imajo na primer v KS račun za delo na primer bagarista. Ni si namreč mogoče zamisliti, kako naj bi količino takega dela ugotavljali, in prihajalo bi lahko do velikih špekulacij in malverzacij. Lahko povem, da sem tudi sam udarniško delal pri napeljevanju telefonije in poznam, kako velike razlike so bile med ljudmi, kar sedaj ne bi bilo mogoče pravično upoštevati.
Nezadovoljni upravičenci razmišljajo o referendumu
Na vladni predlog Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so v Vseslovenskem združenju upravičencev do vračila prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje RS sklenili pripraviti amandmaje.
Davča - Na zelo dolgo pričakovan predlog Zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so se v združenju upravičencev sklenili odzvati z amandmaji, ki jih bodo predstavili vsem poslanskim skupinam. Prepričani namreč so, daje na vladi sprejeti predlog slabo pripravljen, pomanjkljiv in za njih povsem nesprejemljiv, saj ne določa niti začetka, niti končnega roka vračanja.
Za Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrež-I je lahko prav go-iDJjV Amu tovo rečemo, da je eden tistih, ki so težko pričakovani, saj imajo za seboj že zelo dolgo zgodbo. Vračanje teh vlaganj je bilo namreč že dvakrat najpomembnejše nerazrešeno vprašanje pri sprejemanju novega Zakona o telekomunikacijah, o njem je celo moralo razsojati Ustavno sodišče, predvsem pa je bila prelomljena cela vrsta obljub o tem, kdaj bo pripravljen.
Upravičenci so namreč prepričani, da drŽava ne sme pri napovedani privatizaciji telekomunikacijskega dela nekdanje PTT oz. današnjega Telekoma prodajati vsega tega, kar so vložili v njegovo omrežje. Upravičenci so se organizirali v posebno združenje, ki so mu lani prisluhnili mnogi
poslanci. Povsem razumljivo seveda je, da seje združenje upravičencev hitro odzvalo na pred dobrimi desetimi dnevi objavljen vladni predlog in o sprejetih stališčih smo se pogovarjali s predstavnikom gorenjskih upravičencev v tem združenju Petrom Pre-zljem doma iz Davče. Povedal nam je, da je zakonski predlog naletel v združenju na veliko nezadovoljstva, celo razočaranja in dogovorili so se, da pripravijo amandmaje, ki jih bodo predstavili vsem poslanskim skupinam. Zakonskemu predlogu najbolj zamerijo, da ne določa začetka vračanja vlaganj, še bolj pa je zaskrbljujoče, da tudi ne zaključka. Predlagali bodo, da naj bodo za vračanje vlaganj namenjena vsa prva sredstva, ki bodo pridobljena s privatizacijo in dokler vračanje ne bo zaključeno, se sredstva ne smejo nameniti drugam. Pogodbe KS s PTT oz. Telekomom po njihovem mnenju ne morejo biti osnova za vračanje, saj v več-
Upravičenci do vračila dela vloženega niso posamezniki, pač pa KS, ki so vodile akcije izgradnje telefonije, in te bodo morale poskrbeti, za pravilno razdelitev vrnjenega. Seveda pa bo vrnjeno tudi del tistega, kar je vložila KS iz drugih sredstev, ko bo ta vložek dokazala. Se enkrat pa morda kaže opozoriti, da so bile to akcije na prostovoljni bazi, izrednega pomena za ohranitev poseljenosti podeželja, hkrati pa ti priključki niso bili rentabilni. Nenazadnje je prav subvencioniraje teh priključkov s strani urbanega prebivalstva tudi oblika vračanja velikih vložkov na začetku."
V načrtu je e-vas
In kakšne načrte imate za v prihodnje?
"Poleg nadaljnjega spodbujanja razvoja informacijske in telekomunikacijske tehnologije, lahko rečem, da nas v mestih ne čaka veliko dela, saj razvoj sam sili ljudi, da se vključujejo v te tokove. Prav na podeželju pa bo potrebno načrtno in s posebno pozornostjo skrbeti za to, da se bodo tudi tam odpirale tovrstne možnosti. Pripravljen že imamo projekt tako imenovane e-vasi, ki ga bomo preizkusili v Dobrovniku, in če bo uspešen tudi drugod na podeželju. Prav večja oddaljenost teh krajev do centrov narekuje, da se preko interneta približa nekatere storitve in možnosti. Samo način poslovanja, kakršnega nam na primer vsiljuje Evropska unija, zahteva, kot je znano, ogromno papirjev, poročil, evidenc in raznih podatkov in če odpremo možnost, da se večino tega lahko posreduje ali dobi po internetu, bomo olajšali tamkajšnje življenje"
• Štefan Zargi Foto Aljoša Korenčan
ini ne vsebujejo vrednosti vloženega, ima pa večina KS pogodbe s posamezniki, kjer so vlaganja in sporno vloženo delo natančno določeni. Ogorčeni so nad dejstvom, da ima Telekom posebno zbirko podatkov o teh vlaganjih, ki pa sojo zaprli za javnost in naj bi bila na vpogled le posebni agenciji. Po oceni združenja je predlog zakona napisan tako, da bi s svojo zahtevo uspela le približno petina ljudi, pa tudi podatku, daje upravičencev 150 tisoč oporekajo.
V združenju so seveda različni, tudi skrajni pogledi, poenotili pa so se, da bodo zahtevali vračanje vložkov v celoti, sicer brez obresti, pa tudi brez amortizacijskih odbitkov, saj da so amortizacijo zagotavljali z naročnino. Razočarani so po Prezljevih besedah nad ministrom dr. Gantarjem, ki jim na tak način ponuja "drobiž", če je zadrega z gotovino, pa so se še vedno pripravljeni pogovarjati tudi o Telekomovih delnicah. Če njihove zahteve ne bodo upoštevane, so že sklenili, da bodo preko poslancev, ali z zbiranjem podpisov zahtevali o tem zakonu referendum. O svojih stališčih so v odprtem pismu obvestili slovenskega premiera dr. Drnovška.
• Štefan Zargi
KHHIV
Belvi
Kruni    9B.3 MHz
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box; 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio Beta do o.. Saurietna 6.4000 Kram
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 250SIT(13HRKza prodajo na Hrvaškem).
Kaj bo s staro žičnico v Španovem vrhu?
Žičnica stoji in propada
Žičnica Črni vrh in Španov vrh že nekaj let ne dela, saj ni dovolj snega in ne sistema umetnega zasneževanja. Žičnico prodajajo, o nakupu razmišlja tudi jeseniška občina, saj bi rada začela z razvojem turizma v Planini pod Golico.
Jesenice - Svetniki občinskega sveta Jesenice so na januarski seji med drugim razpravljali o možnosti obratovanja žičnice in smučišča Španov vrh. Žičnica je last delniške družbe RTC Žičnice Kranjska Gora, v lastništvu Žičnic Kranjska Gora pa je poleg opreme tudi zemljišče na območju spodnje, srednje in zgornje postaje ter objekti.
Na podlagi cenitvenega poročila je vrednost vse opreme, objektov in funkcionalnega zemljišča skoraj 45 milijonov tolarjev. Žičnice Kranjska Gora so posredovale oceno stroškov za usposobitev žičnice v višini 2 milijona tolarjev. Smučišče je brez opreme za
umetni sneg inje tako povsem odvisno od naravnih snežnih razmer. Smučišče, ki že nekaj sezon ne dela, bi bilo treba zaščititi z oblogami^ in drugo varnostno opremo. Žičnice Kranjska Gora so sporočile, da ne v tej in ne v prihodnjih sezonah ne nameravajo usposobiti tega smučišča nad Jesenicami, zato ponujajo žičnico v odkup, tudi jeseniški občini po ceni 25 milijonov tolarjev.
Če bi na Jesenicah želeli takoj usposobiti smučišče, bi potrebovali 11 milijonov tolarjev. Jeseniška občina si predvsem želi, da bi se začel razvoj turizma, v Planini pod Golico, zato je tudi začela razmišljati o odkupu žičnice, kar
pa bi bil precejšen zalogaj ob velikem riziku. Zato so se domenili, da se začne izdelava investicijskega programa za možnost odkupa in posoditev žičnice in ostalih naprav za ekonomsko uspešno poslovanje smučišča Španov vrh. Za izdelavo investicijskega programa se iz sredstev za projekte letos zagotovi milijon tolarjev, pripravi se pismo o nameri, v katerem se določijo pogoji bodočega odkupa žičnice Španov vrh. Skratka: začne se z aktivnostmi za ponovni zagon žičnice Španov vrh. Vse to bo moral pripraviti Zavod za šport Jesenice.
Svetniki so se strinjali s pomembno novostjo: z ustanovitvijo
podjetja JES Energetika, ki ga sestavljajo Kres. Energetika in Plin-stal. Z njihovo združitvijo bo nastalo večje energetsko podjetje v Sloveniji, ki bo dolgoročno rešilo problem ogrevanja oziroma posodobitve ogrevanja na Jesenicah. Podjetje Kres oziroma JEKO - IN bo zagotovilo kadre in tržišče, Plinstal potrebna investicijska sredstva in finančne garancije za posojila. Občina Jesenice ne bo sprejela nobenih finančnih obveznosti v zvezi z ustanovitvijo novega podjetja ter nabavo novih kotlov, soglašala pa je z vključitvijo JEKO - INa oziroma Kresa v novo podjetje.
• Darinka Sedej
V četrtek specialna olimpiada na Pokljuki
Pokljuka - V tretje gre rado. menijo v Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju, ki so morali zaradi pomanjkanja snega doslej že dvakrat preložiti 9. zimske igre specialne olimpiade na Pokljuki. Znova bodo poskusili v četrtek, 14. februarja, ko bodo ob 9.30 na Rudnem polju prižgali olimpijski ogenj, zaigrali himno in izrekli olimpijsko prisego, nato pa se bodo zvrsila tekmovanja. 144 tekmovalcev iz 25 ekip se bo pomerilo v težjem in lažjem veleslalomu ter njegovem začetnem nivoju, v alpskem drsenju na 15 metrov, prav tako pa tudi v nordijskih disciplinah: teku na 100. 1000 in 3000 metrov ter drsenju. Gibanje specialne olimpiade je namenjeno ljudem z motnjami v duševnem razvoju, temelji na sprejemanju in spoštovanju drugačnosti in ne pomeni le športnega dogodka, pač pa način življenja teh ljudi in njihovo vključevanje med ostale ljudi. • D.Z.
Dražba ni uspela
Kranj - Fundacija Vincenca Drakslerja za pomoč odvisnikom je v sredo popoldne pripravila javno dražbo za nepremičnine v kompleksu Primožkove kašče v Pristavi pri Tržiču, ki jih je fundaciji podaril Vin-cenc Draksler. Dražba ni uspela, ali je vzrok previsoka izklicna cena nepremičnin, pa ni jasno, saj dražitelj ni dobil nobene povratne informacije. V fundaciji zdaj razmišljajo, da bi gostinski lokal, gostilno Pr Primožk' oddali v najem, ostale nepremičnine pa po manjših delih ponovno skušali prodati. • H. J«
Prisluhniti je treba tudi drobnim krajevnim potrebam
Drobni krajevni problemi morajo biti rešeni, a ne na račun večjih občinskih projektov, je na seji občinskega sveta
Preddvor menil svetnik Stane Bergant.
Prebačevo - Zakoncema Mileni in Janezu Novak iz Prebačevega se je decembra lani rodil sedmi otrok Peter. Kot po stopničkah si pri Novakovih vsaki dve leti sledijo: Alenka (12 let), Miha (10), Marko (8), Barbara (6), Luka (4) in Jure (2). Sedmega je dober mesec dni po rojstvu obiskal župan občine Šenčur Franc Kern in družini zanj izročil simbolično darilo. Občina sicer novorojenčkom s stalnim bivališčem v občini Šenčur namenja dotacijo ob rojstvu. Tako za prvega otroka družina dobi 20.000 tolarjev, za vsakega naslednjega pa 10 tisočakov več. Ali ima akcija pozitivne rezultate, sicer ne vedo, številke pa kažejo, da število prebivalcev v občini narašča. Leta 1995 je občina štela 7874 prebivalcev, po zadnjem znanem podatku pa jih je 8522. Na sliki: zakonca Novak z najmlajšim Petrom v družbi župana Kerna. • D.Ž.
Preddvor - Razpravljali so namreč o osnutku občinskega proračuna, ki bo "težak" okoli 500 milijonov tolarjev, letos pa ga sprejemajo še za eno leto, ker se izteka mandat. V prihodnje bodo namreč tudi občinske proračune lahko sprejemali dveletno. V Preddvoru je vsakič enak problem: svetniki, ki so bili izvoljeni v posameznih krajih, želijo za te kraje pridobiti kar največ iz občinskega proračuna, ob tem pa je težko zadostiti še večjim občinskim projektom.
Seaway mora opraviti presojo vplivov na okolje
Kranj - V sporu med navtičnim podjetjem Seaway in prebivalci Zgoše in Zapuž, ki jih skrbi onesnaževanje in koncentracija kemične industrije sredi strnjenega vaškega naselja, so slednji dosegli pomemben korak naprej v prizadevanjih za čisto okolje. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč odločilo, da je - preden Seaway lahko začne z rušenjem in gradnjo proizvodno-poslovnih prostorov na območju bivšega Sukna - potrebno opraviti presojo vplivov na okolje in izdelati celovito poročilo o vplivih na okolje. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo bo Scaway moral pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje, ki ga izdaja agencija za okolje pri okoljskem ministrstvu. Kot je pojasnil svetovalec vlade Igor Vučer, so na ministrstvu za okolje v postopku ugotovili, da pobudniki, torej sosedje in Društvo /a varstvo okolja Radovljica, gradnji nasprotujejo predvsem iz boja/ni, da bi se s posegom poslabšali obstoječi bivalni pogoji in povzročile prekomerne integralne obremenitve okolja, zlasti emisije v /rak in emisije hrupa. Po veljavni uredbi sicer /a izdelovanje plovil presoja vplivov na okolje ni potrebna, toda na pobudo državljanov ministrstvo lahko izdelavo presoje kljub temu zahteva. • II. P.
Med predvidenimi občinskimi naložbami je tudi preddvorska
šola. ki so jo nameravali nadgraditi, temeljito preurediti kotlovnico (ogrevanje je še na trda goriva) in centralno ogrevanje. Žal letos z investicijo ne bo nič, ker niso prišli v državni plan za leto 2002. Letos bodo namreč lahko s pomočjo državnega denarja gradili tisti, ki imajo gradbena dovoljenja od marca 2001, je pojasnil Franc Bizjak in dodal, da 40 milijonov, kolikor jih je predvidenih v letošnjem proračunu, ne bo težko porabiti. Svetniki pa so večidel razpravljali o potrebah svojih krajev, tako denimo Ivo Kaštrun, ki gaje zanimala usoda kanalizacije v Novi vasi. Župan Miran Zadni-kar mu je odvrnil, da je zadeva obtičala, ker ni bilo soglasja lastnikov zemljišč, sicer pa je tudi ne bi bilo kam speljati. Tudi cestna infrastruktura je v slabem stanju. Ponekod bodo potrebe vasi reševali s pomočjo sredstev i/, programa CRPOV (Možjanca in Kokra), nekaj zaleže denar, predviden za tekoče vzdrževanje in investicijska dela. Velikih občinskih projektov, kot so daljinsko ogrevanje na biomaso in vzporedno gradnja
Seja občinskega sveta Kranjska Gora
Nove cene za odpadno vodo
Na zadnji seji občinskega sveta Kranjska Gora so potrdili cene za odvajanje odpadnih voda v občini in sicer na 148 tolarjev za kubični meter porabljene vode. Za nove cene morajo pridobiti še soglasje vlade.
Kranjska Gora - Lani je konce -sionar v občini Kranjska Gora dokončal večino predvidenega kanalizacijskega omrežja. Večji del omrežja je operativno sposobnega in je povezan s čistilnima napravama Tahre in Jesenice. Rateče in Gozd Martuljek sta povezana s kanalom na čistilno napravo Tahre, naselji Podkoren in Kranjska Gora bosta povezana z glavnim kolektorjem predvidoma v prvih mesecih letošnjega leta, Dovje in Mojstrana pa sta pove/ana s kanalom na čistilno napravo Jesenice. Redka poseljenost in konfiguracija terena sta narekovali izvedbo kombiniranega, tlačnogravitacij-
skega sistema. Za prečrpavanje fekalij je v občini postavljenih 19 črpališč. Delovanje teh črpališč se spreminja s pomočjo računalnika in brezžičnih zvez.
Na novi sistem, ki je namenjen le odvodu fekalij, so se po odloku o gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kranjska Gora dolžni priključiti vsi, ki imajo /a to tehnične pogoje.
Svetniki so na seji s tajnim glasovanjem dali svoje mnenje o predlaganih kandidatih /a nove ravnatelja šol v Mojstrani in v Kranjski (ion. /a ravnateljico
kranjskogorske osnovne šole so predlagali Mojco Bizjak, /a ra\ natelja šole v Mojstrani pa Emila Brezavščka, ki je bil tudi edini kandidat. Mnenje svetnikov ni obvezno pri imenovanju ravnateljev, ki ga opravijo sveti šol.
Svetniki so sprejeli in poslali v 45-dnevno obravnavao razvojni program občine do leta 2006, in
vesticijskega programa /a športno - prireditveno dvorano v Športnem parku Bezje pa niso sprejeli, saj je bila po mnenju svetnikov financ na obremenitev prevelika. Zahtevala bi kar 66 odstotkov proračunskih sredstev, kar pa je občutno preveč. • Darinka Sedej
kanalizacije ter rekonstrukcija Belske ceste, pač ne morejo okrniti. Med bolj problematičnimi krajevnimi zadevami pa je Zivko Drekonja omenil cesto skozi naselje Hrib. Med tamkajšnjimi prebivalci spet vrši, saj je njihogva
težava stara že 30 let, pa se še vedno ni začela reševati. Dolgo namreč že zaman čakajo na obvozno cesto, prav tako pa jih skrbi jez in grozeče poplave. Zaradi ceste so se že tolikokrat razjezili, da so grozili z zaporo ceste in to največkrat na soboto, ko se mimo njihovih hiš vozijo k jezeru Črna-va avtomobili z, mladoporočenci. Župan Zadnikar zagotavlja, da problem pozna in se občina / njim ukvarja, saj že imajo prostorske dokumente, tudi trasa nove ceste je zarisana, sedaj pa se dogovarjajo še z lastniki zemljišč.
Svetniki so naposled soglasno sprejeli osnutek proračuna s podporo večjim občinskim investicijam in hkrati z željo, da se ne pozabi na drobne potrebe po posameznih krajih. Do predloga proračuna bodo še sklicali krajevne odbore. Na tokratnem občinske^ svetu smo slišali tudi, da izgube v preddvorskih vrtcih ni več, pač pa se napoveduje izguba v osnovni šoli. O njej tokrat niso razpravljali, ker je svetnik Jože Sodnik menil, da mora biti navzoč tudi sogovornik iz šole.
• Danica Zavrl Zlebir
Zlorabljen državni interes?
Na občini Škofja Loka so prepričani, da bi morali oddajanje postaj za mobilno telefonijo pred izdajo uporabnih dovoljenj izmeriti.
Škofja Loka - Na območju občine Škofja Loka je trenutno, vsaj formalno, v gradnji kar sedem baznih postaj za mobilno telefonijo, pri čemer so prisotni vsi trije slovenski operaterji mobilne telefonije. Ker izdaja gradbena, pa tudi uporabna dovoljenja ministrstvo za okolje in prostor, občina praktično nima vpliva na postavljanje takih postaj.
Poročali smo že, da postavljanje ba/nih oddajno - sprejemnih postaj za mobilno telefonijo v Škof-ji Loki povzroča kar precej nezadovoljstva, ki ima sicer različne korenine: od strahu pred sevanjem teh postaj, motenj pri sprejemanju TV programov, do nesoglasij med sosedi. Na občini smo izvedeli, da je trenutno uradno v gradnji sedem takih postaj: 3 na območju Zminca (2 Mobitel in I Simobil), sporna Mobitelova postaja v Trnju pri Stari Loki, 2 na Trati (We-stern VVireless International, Simobil) in postaja v zvoniku cerkve Sv. Jakoba v Škol ji Loki (VVe stern VVireless International) Medtem ko so prebivalci okolice zainteresirani za postavitev teh postaj, saj jim omogočajo danes že skoraj nepogrešljivo mobilno
telefonsko komuniciranje, pa te
postaje v mestu povzročajo motnje pri sprejemanju TV programov. Tako je kar 20 prebivalcem Mestnega trga v Školji Loki podpisalo protestno pismo, v katerem
opozarjajo na svoje težave, na občini pa pravijo, da so povsem ne močni. Gradbena dovoljenja na rjoreč izdaj? ministrstvo /a okolje in prostor, saj gre /a državno infrastrukturo, enako velja tudi /a Uporabna dovoljenja. Na občini so prepričani, tla ne bi smeli dopuš čati, da se le postaje gradijo praktično na Črno in pozneje skušajo legalizirati (V občini Škofja Loka so imeli že dva taka primera), predvsem pa bi morali začeti od
dajati šele takrat, ko bi bilo i/da-
no uporabno dovoljenje. Pred izdajo uporabnih dovoljenj pa bi morali opraviti meritve in doka/a ti, da delovanje teh postaj ni nevarno /a neposredno okolico in
da ne moti naprav okoliških prebivalcev, kol to v praksi dokazujejo popačene in občasno povsem izginule slike na TV ekranih. Od državnih inšpektorjev je odvisno, ali bodo uporabna dovoljenja p'' sali le v pisarnah, na osnovi splošnih certifikatov in zagotovil, ah pa bodo zahtevali konkretne meritve neodvisnih strokovnih institucij. Državni interes ne bi sincl ogrožati ljudi. • S. 1"
Prej smetišče, sedaj pa gradbišče
Tržič - Ob stavbi nekdanjega skladišča HPT Tržič nasproti t'!'<,N skega centra Živil je v kolu pod opornim zidom v preteklosti nastal0 SmetiSče, kjer so neodgovorni posamezniki puščali razne odpadke-Občina je lam postavila tablo, ki prepoveduje odlaganje odpadkov 111 gradbenega materiala. Obenem je za odvoz odpadkov zagotovil*
manjši zabojnik« katerega pa so lani odmaknili s stalnega mesta, Prof"
tor je z gradbenim materialom zasedel zasebnik, ki obnavlja trgovsM lokal na vogalu stavbe. Žal to traja ze zelo dolgO, so potožili kisli" 1 okoliških lokalov. Moti jih neurejena okolica, kjer se si' vedno u;1ltL kakšen odpadek (na sliki avtomobilske gume ob opeki), še bolj P® pomanjkanje parkirnega prostora. Kol je povedal Hrane kvasmk
Komunalnega redarstva Tržič, so pristojni tudi za nadzor divjih od a.
gališč odpadkov, ki so ph v zadnjih letih precej odstranili »a* smetišča oh stavbi BIT ni več, kaj se dogaja na gradbišču, pa B morale preveriti druge službe
. stojan Saic
Torek, 12. februarja 2002
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Stroški ogrevanja v Kranju, v Železnikih in na Jesenicah
Kolikor kotlovnic, toliko cen
V slovenskih mestih so različni sistemi ogrevanja in posledično tudi velike razlike v ceni, ki jo plačujejo lastniki in najemniki stanovanj. Sistemi so tako različni, da cene sploh niso primerljive, saj imajo nekateri marsikaj v stroških ogrevanja, medtem ko je drugje spet drugače.
Kranj - Letošnja zima je bila precej mrzla, zato v vsakem gospodinjstvu precejšen strošek pomeni ogrevanje. V nekaterih ogrevalnih sistemih po naših mestih so cene zrasle v nebo, drugje spet so silno konkurenčne. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je konglomerat različnih sistemov ogrevanja. Zato nobena primerjava ne vzdrži.
30 kotlovnic, 30 cen
Povprečne cene, kijih pripravlja Združenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, povedo, da je povprečno najcenejše ogrevanje v Velenju, kjer je bila cena brez DDV 5.600 tolarjev za MWh. sledi Ljubljana s 7 tisoč tolarjev, Maribor plačuje 10 tisoč tolarjev, Jesenice 11 tisoč tolarjev.
Pregledali smo tri gorenjske sisteme: Jesenice, Železnike in Kranj.
V Kranju ima poslovna enota Energetika, ki je upravljalec, 30 kotlovnic, ogrevajo pa 6 tisoč stanovanj na Planini, na Golniku, v Preddvoru, v Cerkljah, eno kot-
V Kranju se porabe ne meri - velja pavšal, ki pa ni visok...
lovnico imajo v Tržiču. Stroške ogrevanja delijo, plačuje se pavšal, po kvadratnem metru. V veljavi so akontacije s končnim obračunom. 30 kotlovnic, 30 cen, kajti tako kot povsod, se blok od bloka razlikuje. Ponekod porabijo
več, drugje manj. "Od 1. januarja je povprečna cena za kvadratni meter 168,80 tolarjev, cena se je januarja zaradi pocenitve ener-genta znižala za 12 odstotkov," nam je povedal Andrej Krč, vodja poslovne enote Energetika.
"Stanovalci za dvosobno stanovanje plačajo do 10 tisoč tolarjev, večjega nezadovoljstva ni. V Kranju ne merimo porabe, meritve so lahko hudo vprašljive, kajti ob bloka do bloka so ogromne razlike."
Meritve in razlike
"Na Jesenicah se ogreva 3600 stanovanj," pravi vodja sektorja Kres Marjan Robič. "Ta stanovanja v večstanovanjskih objektih porabijo približno polovico vse proizvedene toplotne energije. Ostalo poslovni in javni objekti. Celoten odjem je merjen na nivoju toplotnih postaj. Ko se je leta 1993 tedanji izvršni svet občine Jesenice odločil za uvedbo meritev dobavljene toplote na merilnih mestih v toplotnih postajah, seje moral zavedati posledic. Objekti so grajeni različno - faktorji zunanjih sten pri starejših objektih so do šestkrat večji kot pri najbolje izoliranem objektu. Tako je bila decembra 2001 najnižja poraba 22 KWh na kvadratni meter, naj-
višja pa 61 - posledično se letni strošek giblje od 96 tolarjev na kvadratni meter do 238 tolarjev. Poleg zunanje stene na porabo vplivajo okna, način ogrevanja in nivo temperature v objektu. Merilno mesto v toplotni postaji pomeni še dodatno obremenitev za objekte, ki se oskrbujejo v večjih kompleksih, saj je v strošek vključena celotna poraba merilnega mesta. Da je situacija še težja, so v take komplekse vključeni večinoma starejši in slabo izolirani objekti, medtem ko imajo novejši lastne toplotne postaje in merilna mesta. Poskušamo poenotiti sistem oskrbe, vendar bo to še dolgotrajen postopek, ki se rešuje v okviru občinskega projekta 150. Koristno je, če v objektu pooblastijo odgovorno osebo, ki vodi koordinacijo med zahtevami in pričakovanji uporabnikov ter tehničnimi fizikalnimi normativi, ki jih upošteva dobavitelj. V objektih, kjer so se že dogovorili, kjer so stanovalci enotni, ni ekstremnih porab in plačujejo zmerno ceno."
Toplarna Železniki ogreva 22 gospodarskih podjetij, 80 zasebnih stanovanjskih hiš in 365 stanovanj v večstanovanjskih objektih. Imajo kombiniran sistem, biomasa pomeni pocenitev ogrevanja. Plačujejo znatno manj kot v drugih slovenskih krajih. Tako je povprečna cena za kvadratni meter ogrevalne površine v stolpnicah 85 tolarjev, za kvadratni meter v stolpičih 107 tolarjev in za kvadratni meter v manjših blokih 120 tolarjev.
Za dvosobno stanovanje plačajo le okoli 5 do 6 tisoč tolarjev na mesec. Porabo merijo, vsaka hiša ima števec, plačujejo akontacijo.
Različni sistemi, različne cene. Pomembno pa je tudi to, kar nam je dejal eden izmed naših sogovornikov: "Zato, ker ta država s taksami tako zelo obremenjuje energente, predvsem ekološki plin, pozabimo, da se bomo kdaj poceni greli. Taksa na takso, dajatve na dajatve - to je groze vredno, ne pa dobavitelji in upravljalci ogrevalnih sistemov po Sloveniji."   • Darinka Sedej
Milijarda za plinsko omrežje Trzina
Župan občine Trzin Tone Peršak in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič sta podpisala pogodbo za izgradnjo
plinske infrastrukture v Trzinu in okolici.
- Petrol bo v občini Trzin zgradil plinsko infrastrukturo in Potem trideset let zagotavljal nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Takšno pogodbo sta minuli tedne podpisal župan občine Trzin Tone Peršak in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič. V občini Trzin bo kar 46 kilometrov omrežja, v naslednjih dveh letih Pa bo Petrol za izgradnjo investiral pol milijarde tolarjev. Celotna dolžina omrežja v občini Trzin in
Mengeš, s slednjo je podobno pogodbo Petrol podpisal pred dobrim mesecem, bo 67 kilometrov, Petrolova investicija v obeh občinah pa bo znašala blizu milijardo tolarjev.
V občini Mengeš v posameznih naseljih projektiranje že poteka. V kratkem pa bodo stekle aktivnosti za pridobivanje enotnega gradbenega dovoljenja za izgradnjo povezovalnega plinovoda od mengeške merilno - regulacijske po-
staje do obstoječe krajevne mreže v Trzinu. S to mrežo zdaj upravlja Butanplin, prek nje pa so v Trzinu oskrbljeni zdaj z dražjim utekočinjenim naftnim plinom.
Po programu bo do oktobra, ko naj bi bila končana prva faza, zgrajenega blizu sedem kilometrov napajalnega plinovoda. Zgrajena bo regulacijska postaja v Trzinu in končan bo priključni plinovod do obstoječega omrežja. Petrol načrtuje, da bo že prihod-
Nekdo je moral posaditi seme!
Na spominski slovesnosti za Kamnitnikom ni šlo brez politike
Škofia Loka - V soboto popol-|*Šnje bila ob spomeniku petdese-S*n talcem za Kamnitnikom v ''kolji Loki tradicionalna spominja slovesnost v spomin na petde-Scl talcev, ki so jih Nemci 9. c>ni'uarja 1944 ustrelili na tem ■"estu v maščevanju za ubitega P.r'Padnika SS ter že več let na šti-ri Partizane, ki so zgoreli v parti-Zar>ski tehniki v Vešierskcm mli-nu< ki so jo Nemci zažgali dan Prcd tem. /a vsakoletno komemo-racijo za Kamnitnikom je deset-e,.|a značilno, da se na njej zbere |° ljudje zelo različnih prepričanj, *ot so bili različni ljudje, ki so. j je v soboto dejal škofjeloški /uPan Ijior Draksler, *'na najtem-^'|S| dari 2. svetovne vojne v Qko,]i Loki dali svoja življenja'".
cl Predstavnikov in zastavonoš Partizanskih enot na tem območ •|u< do župnika župnije Stara oka. 'ludi letos se je oh spornemu, ki so mu nanovo uredili <>kn||co, zbralo veliko ljudi, ki so "šini in s pietetO prisluhnili več 1 manj podobnemu kulturnemu
' [°gramu v katerem so letos so-^'ovali Mestni pihalni orkester I "Ma Loka, Mešani pevski /bor jj^tva upokojencev Škofja Loka
S(YCVl,aloil' Posebnost je bila v v<M|,l<> morda  nastop učencev 0,1 Štirih školjeloskih osnovnih
šol, ki so na slovesnost prišli z baloni v katerih so zapisali mirovna sporočila in jih nato tudi izpustili v nebo.
Nenavaden je bil na sobotni spominski slovesnosti politični obračun, ki so si ga dovolila govornika. Najprej župan Igor Draksler, ki je izrazil prepričanje, da današnja dejanja oblasti, ki razprodaja nacionalno bogastvo tujcem samo zato, da bi se obdržali na oblasti. Na lak način so bile žrtve, ki so padle za svobodo in razvoj naroda, po njegovem mnenju, zaman, saj bomo s prodajo bank. zavarovalnic in najboljših tovarn postali hlapci tujih gospodarjev. Pozval je k odprtemu dialogu in sodelovanju pri skupnih ciljih. Da bo ta dialog težak, pa je bilo mogoče zaključiti iz govora predstavnika Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka Erneeta Demšarja, ki je spomnil, da so Nemci talce izbrali prav s pomočjo domačih pomagačev -
Slovencev, zalo enačenje kolaboracije s partizanstvom obsojajo kot nedopustno. To so bile žrtve, brez katerih ne bi bilo leta 1945 niti 90 let, saj jih je kljub ra/lič
nosti združevala Žejja po svobodi.
O Spravi lahko govore le listi, ki so doživeli le čase, ti pa so se po Demšarjevih besedah že spravili, odpustili, ne pa pozabili. Z zgodovino naj se ukvarjajo zgodovinarji in ne politiki, ki se jih sprava ne tiče. "Za kruh, ki ga jem tla nes, je moral nekdo posadili seme!", je zaključil. Ploskanje Zdaj enih, nato drugih, je ob takih
nastopih razblinila spravni značaj te spominske slovesnosti, ki jo je v preteklih letih nedvomno imela.
• Štefan Žargi
njo ogrevalno oziroma zimsko sezono okrog 670 sedanjih odjemalcev naftnega plina priključenih na cenejši zemeljski plin. Kasneje pa bodo še širili plinsko omrežje in priključevali nove odjemalce. Načrtujejo namreč izgradnjo okrog deset kilometrov nizkotlačnega plinovodnega omrežja. Nanj pa naj bi bili novi odjemalci priključeni do konca leta 2003.
Po sedanjih Petrolovih načrtih se bo po končani izgradnji omrežju v občini Trzin z zemeljskim plinom oskrbovalo okrog 300 komercialnih uporabnikov, prav toliko stanovanjskih objektov in prek 600 individualnih hiš. Takrat bo letna poraba zemeljskega plina znašala 5 milijonov kubičnih metrov. Skupaj z občino Mengeš bo odjemalcev več kot 2000, poraba zemeljskega plina bo znašala okrog 9 milijonov kubičnih metrov na leto. Vrednost investicije v takšen 67 kilometrov velik projekt
pa bo znašala blizu milijardo tolarjev. Po obeh pogodbah pa bo Petrol zagotavljal zemeljski plin na območju obeh občin prihodnjih trideset let.
Ob pripravah na izgradnjo omrežja bo kmalu ustanovljena informativno - energetska pisarna za strokovno pomoč uporabnikov. Petrol pa bo prosilcem iz obeh občin pomagal tudi do ugodnih posojil Ekološko razvojnega sklada R Slovenije in do ugodnih posojilnih pogojev pri komercialnih bankah. Tako je že podpisal pismo o
nameri z Ljubljansko banko Domžale.
Družba Petrol Plin, ki je kot samostojno podjetje začela poslovati v začetku tega leta, namerava preseči položaj produktnega dobavitelja in se razviti v sistemskega povezovalca. Prek gradnje plinovodnih omrežij v lokalnih skupnostih namerava Petrol Plin celovito povezati energetska omrežja, svojim odjemalcem pa poleg oskrbe s plinom zagotoviti tudi celostno infrastrukturno instalacijo. • Andrej Zalar
Debatni klub v vsako srednjo šolo
Kranj - V četrtek, 31. januarja, so člani Debatnega kluba Ekonomske šole v Kranju ob slovenskem kulturnem dnevu pripravili debato na temo slovenske kulture. Šest dijakov je debatiralo na trditev Zaradi sodobnih medijev izginja slovenska kultura, jo zagovarjalo ali spodbijalo. V svojih raziskavah in argumentih so bili prepričljivi. Tradicija urjenja govornih sposobnosti in prepričjive-ga nastopanja je na Gorenjskem še zelo nerazvita.
Debatni klubi imajo že nekaj desetletno tradicijo v zahodnih demokratičnih in bivših socialističnih državah. Pojavili so se v času v/postavljanja demokratične
politične ureditve v državi in se
razvili predvsem v srednjih šolah, kjer so že mlade dijake učili prepričljivega nastopanja in argumentacije trditev za katerimi naj bi stali v dialogih. Romana Čema-žar, mentorica debatnega kluba
Ekonomske šole, je ob prireditvi povedala, daje glavni cilj dijakov, ki se vključijo v debatni klub, širjenje njihovega znanja, skozi nastopanje pa se naučijo tudi strpnosti do drugače mislečih in argumentiranega zagovarjanja svojih stališč. Teme, s katerimi se ukvarjajo, so vedno aktualne, sporne, predvsem pa take, ki omogočajo argumente tako za kakor proti. Debaterji se pod vodstvom mentorja na eno trditev pripravljajo več mesecev, saj morajo znanje o določeni problematiki poglobiti. Preberejo različno gradivo ter iščejo argumente in podpore tako za kakor proti. Debatno skupino sestavljajo trije člani. Fina skupina trditev zagovarja, druga jo zavrača. Vsak govorec ima natančno določena pravila in omejen čas. Skupini najprej opredelita pojme, nato predstavita svoje argumente za svojo trditev, jo podkrepita z. novimi dokazi, v zaključnem govoru na koncu pa podata analizo debate. Sodniki ocenjujejo debato po argumentaciji, kvalitetni podpori, organizaciji govorov in stilu. Zmaga tista skupina, ki ima boljšo in doslednejšo argumentacij-sko logiko.
Tudi tema Zaradi sodobnih medijev izginja slovenska kultura je bila ob kulturnem prazniku aktualna. Ob njihovih raziskavah in argumentih, podkrepljenih tudi s statističnimi podatki, smo se prisotni resnično zamislili nad uporabo mnogih angleških besed v slovenskem jeziku in nad izrednim vplivom tuje, predvsem ameriške kulture na mlade, ki jo spoznavajo preko filmov komercialnih TV programov in v kinematografih. Slednjič je tudi najnovejši Kolosej zgrajen povsem po ameriških standardih, zraven spada tudi popovka in bombončki... A mediji so tudi tisti, ki širijo in krepijo tudi slovensko kulturo in s tem prispevajo k krepitvi narodnostne samozavesti, ki se počasi začenja zavedati lastnih korenin. Seveda je v končni fazi vse odvisno od nas, Slovencev, kakšen odnos bomo imeli do svoje kulture, neglede na vse močnejše in številnejše impulze in informacije, ki prihajajo v naš kulturni prostor preko različnih medijev, kako jih bomo asimilirali in pri tem ostali zvesti slovenski tradiciji, kulturi, predvsem pa slovenskemu jeziku..
• Katja Dolenc
* *  M cd i a A rt
Studio. ^ Internet
Vse vere in podobe Boga niso enake
Prvi del pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji post z naslovom Verodostojne priče živega Boga so brali v nedeljo, 3. februarja, drugi del pa to nedeljo, 10. februarja.
Vera mora postati za kristjana življenjski navdih, so zapisali škofje.
Ljubljana - Pred postom in šestimi postnimi nedeljami (zadnja bo 24. marca na cvetno ali oljčno nedeljo) so slovenski škofje posredovali vernikom Pastirsko pismo, ki so ga po cerkvah brali v dveh delih: najprej 3. in nato 10. februarja.
V prvem delu pisma so zapisali, da "smo se verniki navadili živeti svojo vero kot intimno zadevo in se dostikrat še ne upamo izpostavljati javnosti. Temu je treba narediti konec." Papež Janez Pavel II. je med drugim med sveto-letnim romanjem dejal: "Pol stoletja totalitarne vladavine je pustilo v marsikaterem kristjanu občutek manjvrednosti in strahu. Čas je, da te strahove premagate." Škofje v prvem delu pisma ugotavljajo, da nas ogroža relativizem glede resnice in moralnih načel, da naj ne bi bilo ene resnice, ampak več in da mora vladati med resnicami strpnost. Žal pa samo krščanska resnica nima pravice do strpnosti. Tako je bilo v prejšnjem režimu, tako je danes, so zapisali. "Tudi katoličani priznavamo načelo strpnosti. To da nas je strpnost predvsem spoštovanje drugače mislečih in drugače verujočih ljudi. Ne moremo pa pristati na trditev, da so vse vere enake, da so enake vse podobe Boga in da je vseeno, kaj kdo misli ali veruje. Zaradi strpnosti se ne more-
mo odpovedati veri, da se je Bog dokončno in za vse ljudi razodel v Jezusu Kristusu." Krščanstvo je tesno povezano z začetki našega naroda. V njem smo našli svoj temeljni kamen in svojo podobo. Ni nam torej potrebno graditi na novo. Krščanstvo od vsega začetka prežema življenje in misel slovenskega človeka. Bil je nosilec narodove omike in napredka. Zato je naša pomembna naloga poglobiti vero, v moči katere je slovenski človek obstal v preteklosti in bo mogel v polnosti živeti tudi v prihodnje, so zapisali škofje. Cerkev je poklicana, da današnjemu človeku na novo oznani vero. Ni krščanstva brez evangelija. Kristjani moramo znova odkriti troedi-nega Boga in na tem temelju graditi svoje življenje. Tudi ni krščanstva, ki ne bi bilo živeto v Cerkvi. Cerkev je dom, v katerem prejemamo vsa sredstva odrešenja, je življenjsko okolje, potrebno za našo osebno rast. Zato ne smemo podleči poskusom razdora med verniki in cerkvenim vodstvom, zato s krščansko vero niso združljivi nazori, ki omalovažujejo moč odrešenja, ki se zatekajo k raznim navideznim nadnaravnim silam, domnevnim kozmičnim in drugim energijam, zvezdam, horoskopom in drugim oblikam praznoverja in sodobnih čarovnij. Za resnično in krščansko vero je
nezdružljivo spogledovanje z reinkarnacijo in drugimi krščanstvu tujimi nazori. Noben drug nazor kot krščanska vera ne vsebuje tako visokega pojmovanja dostojanstva sleherne človeške osebe, je zapisano v prvem delu pastirskega pisma.
V drugem delu pisma pa so škofje zapisali, da zajema vera celega človeka, da nihče ne more verovati namesto mene, da je vera moja odgovorna in osebna odločitev. Nihče ne more vere ohraniti
le zase, ampak jo mora posredovati drugim. Velja Tertulijanova trditev: En kristjan ni noben kristjan. Prenoviti in poglobiti svojo vero je naloga vsakega kristjana. To še posebej velja v našem okolju, kjer mnogo vernih ljudi slabo pozna vero in evangelij. Slovenski kristjani si moramo privzgojiti čut za poštenje in odgovornost, ki sta zanemarjeni. Vse bolj se moramo tudi usposabljati za krščansko oblikovanje javnega mnenja. Če hoče biti naša družba demokratič-
na, potem mora vsakemu verniku in vernemu občestvu zagotoviti zasebno in javno izpovedovanje vere, pravi pismo.
"V naši državi je verska vzgoja novih rodov zelo pomanjkljiva. Verouk po župnijah ima skromen obseg, iz javnih vzgojnih ustanov pa je vera povsem izključena in ni enakopravna z drugimi nazori. V mnogih okoljih velja ateizem za nekaj normalnega, krščanska vera pa za nenormalno. Temu prepričanju botruje celo država s svojo
šolsko zakonodajo, kar je seveda nedemokratično," piše v pismu. "Zato mnogi kristjani niso imeli priložnosti spoznati svoje vere in se je okleniti v celoti svojega mišljenja in življenja, ampak le nekakšen njen ostanek, ki ga ohranjajo kot spomin iz mladosti ali obveznost do prednikov." Verske in duhovne poglobitve so potrebne tudi verske pobožnosti in ljudski običaji, ki postajajo zanimivi, vendar jim je treba dati versko vsebino. • Jože Košnjek
Svetniki in godovi
Valentin za ljubezen in pomlad
Prinašalci upanja in usmiljenja
Ljubljana - Prvo februarsko soboto so slovenski redovniki in redovnice, ki delujejo v treh slovenskih škofijah, ob navzočnosti škofov obnovili zvestobo redovnim zaobljubam. Redovniki in redovnice - prinašalci upanja in božjega usmiljenja je bilo vodilo tega prazničnega dneva, ki ga že šesto leto zapored praznujejo na svečnico. Na slovesnostih niso bili le predstavniki redov, ampak tudi predstavniki družb apostolskega življenja, ki delujejo v Sloveniji. • J.K.
Danes. 12. februarja, goduje Benedikt Ani-anski, redovnik, rojen okrog leta 750, umrl pa je leta 821. Na njegovo življenje je vplival bratov padec v deročo reko Ticino, iz katere ga je Benedikt, tedaj še z imenom VVitiza, rešil. Čeprav mu je bila zagotovljena blesteča vojaška in politična prihodnost, vendar je vstopil v benediktinski samostan pri Dijonu v Franciji. Dobil jc meniško ime Benedikt in na rodnem posestvu ob rečici Aniani pri Rimu zgradil samostan. Na današnji dan sta na koledarjih napisana še dva svetnika: Aleksij, škof, in Evlalija, mučenica.
Jutri, 13. februarja, goduje Katarina de Ricci, redovnica. Jutri je tudi pepelnica, ki je v krščanski veri strogi post. V knjigi Svetniki za vsak dan je zapisano, da je bilo njeno krstno ime Aleksandra in seje 23. aprila leta 1522 rodila v plemiški družini Ricci v Firencah.
V četrtek, 14. februarja, goduje Valentin, mučenec, ki je umrl okrog leta 270. God Valentina je pri nas spoštovan, posebno zadnja leta, ko ga po vzoru Zahodne Evrope in Amerike slavijo mladi, zlasti zaročenci, ki si na ta dan pošiljajo darila, zlasti sladkarije. Valentin postaja zadnja leta vedno bolj priložnost za trgovce. Ime Valentin izhaja iz.
latinske besede "valens", ki pomeni močan in zdrav. Valentina so zato imeli za priprošnjika zoper telesno slabost in kužna obolenja. Njegov god je v predpusti, zato se mu priporočajo novoporočenci. Je pa tudi na koncu zime in na začetku pomladi. Znan je rek, da "da ima Valentin ključke od korenin". Ker naj bi po rimski legendi vrnil vid deklici, je zavetnik za oči in pravo spoznanje, za dušo. Marsikje ga imajo tudi za priprošnjika v primeru božjasti. Pri nas mu je na primer posvečena cerkev na Limbarski gori nad Moravčami. V četrtek bodo godovali tisti, ki jim je ime Valentin, Tine, Tinček, Zdravko, Valentina, Tina, Tinca in Zdravka.
V petek bodo godovali Jordan Saški, redovnik, po Marijanskem koledarju pa tudi Klavdij, redovnik, in Jovita, mučenka. Jordan je največja reka v Palestini, znana iz Svetega pisma obeh zavez. Jzliva se v Mrtvo morje. Ime Jordan pomeni "vedno tekoče". Ime Jordan je najbolj proslavil Jordan saški, drugi vrhovni predstojnik dominikanskega reda. Imeni Jordan in Jordana sta pri nas zelo redki.
Sobota, 16. februarja, bo god Julijane mučenke. Spominjajo se  je v cerkvenih
koledarjih na Vzhodu in na Zahodu. Rodila se je blizu Carigrada. O njej je več zapisov, mučena pa naj bi bila v času cesarja Maksi-mina Daja, ki je vladal v vzhodnih pokrajinah rimskega cesarstva. Od ženina je kot pogoj za poroko zahtevala sprejem Kristusove vere. Ženin, sicer prefekt, jo je pregovarjal, vendar brez uspeha. Julijami je pri nas pogosto ime. Druge oblike imena so še Julija, Julka, Julči, Julčka in Jula.
V nedeljo, 17. februarja, je na Marijanskem koledarju napisano ime Aleša, redovnega ustanovitelja. V knjigi o svetnikih za vsak dan pa je nedelja god Sedmerih svetih ustanoviteljev. To so bili pobožni in premožni meščani Firenc, ki so živeli v viharnem 13-stoletju, koje v Italiji divjal boj med papežem in gvelfi, ki so bili njegovi pristaši, in cesarjem in gibelini, ki so bili njegovi pristaši. Nastala je redovna družba servitov.
V ponedeljek, 18. februarja, bo god Simeona Jeruzalemskega, škofa. Bil je drugi jeruzalemski škof. za bratom Jakobom mlajšim, ki je leta 62 umrl mučeniške smrti. Tudi Simeona so zatožili rimskim oblastem (nj inl so se leta 66 Judje uprli), ga zasliševali in ker ni popustil v veri, so ga pribili na križ. • J.K-
Novo vozilo v dveh letih
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Duplje so se odločili za nakup novega orodnega avtomobila.
Zgornje Duplje - Lani so člani PGD Duplje sodelovali z drugimi društvi pri raznih prireditvah v kraju, navezali so stike z gasilci iz Poljske, na tekmovanjih pa so bili posebej uspešni mladi gasilci. Letos bodo vse sile usmerili v priprave na nakup novega orodnega vozila, pri čemer si obetajo pomoč domačinov in občine.
Gasilstvo ima med prebivalci Zgornjih in Spodnjih Dupelj ter okoliških vasi dolgo tradicijo. Začetek februarja so se člani PGD Duplje zbrali že na 96. občnem zboru, med katerim so se ozrli tudi v prihodnost in bližnjo stoletnico društva. Pred tem imajo v naći lu še veliko dela.
Lani so ob rednih dejavnostih in sodelovanju z društvi v Gasilski
Pluženje s konji
Naklo - Konjeniško društvo Naklo organizira ob sodelovanju Aktiva kmečkih žena Naklo in Slovenske policije zanimivo prireditev, s katero se bodo spomnili pluženja snega s konjsko vpregi) na relaciji Naklo - Medvode preti 50 leti. Takrat so se lastniki konj po napornem delu zbrali v gostilni Bohinc, konje pa privezali v hlev in pod nadstrešek. Zaradi obilice snega se je streha zrušila in pokopala štiri konje iz Naklega. V spomin na ta dogodek bodo prikazali pluženje s konjsko vprego, ki se bo začelo v soboto, 16. februarja 2002, ob K), uri pred občino Naklo s tremi pari konj. Na Polici bodo vpregli še dva para, s čimer bodo dosegli nov slovenski rekord in vpis v knjigo svetovnih dosežkov. Pred plugom bosta jezdila konjenika policije, za njim pa bodo na saneh peljali krmo in orodje. Pred Kranjem bodo plug in sani ter dva para konj naložili na prikolice in se odpeljali proti Medvodam. Pol kilometra prej bodo pluženje nadaljevali in prispeli na cilj okrog 14. ure, kjer bo krajša slovesnost.        • S. S.
zvezi Kranj našli čas za povezavo z drugimi društvi v kraju pri pripravi prireditev. Pomagali so pri praznovanju 50-letnice šole. udeleževali si) se spominskih in drugih svečanosti, skrbeli za varnost na pohodih in ob koncu leta razveselili krajane s koledarjem. Vodstvo društva je prvič obiskalo gasilce i/, pobratene občine Naklo nad Notecia na Poljskem, poljska delegacija pa jim je vrnila obisk junija. Kljub številnim obveznostim so jeseni s prostovoljnim delom prebarvali okna in vrata v gasilskem domu, je na nedavnem občnem zboru predstavil posebnosti predsednik Andrej Kuhar. Pohvalil je tudi uspešno delo mladine, ki se je udeležila vseh tekmovanj. Kot je povedal mentor Milko Kakovec. je v društvu 15
DOM GASILCFV DUPLJE
pionirjev in 16 mladincev, s katerimi so imeli 28 vaj. Zato so dosegli vrsto dobrih rezultatov, med drugim zmago pionirk na orientacijskem pohodu na .Štefan j i gori, 2. mesto pionirjev na tekmovanju GZ Kranj in zmago mladincev v kvizu na Spodnjem Brniku. Operativna enota, v kateri je 59 čla-
nov, ni bila dejavna pri tekmovanjih, vendar je dosegla napredek pri izobraževanju. En član je Opravil izpit za strojnika, trije so bili v centru na Igu na tečaju gašenja gozdnih požarov, osem pripravnikov pa je pridobilo naziv gasilec. Razen tega so imeli lani osem intervencij, je naštel poveljnik Andrej Jelar, ki je skupaj s predsednikom predstavil tudi letošnje načrte. Glavna naloga je povezana /. odločitvijo upravnega odbora, da bo društvo kupilo novo orodno vozilo. Kombi iz leta 1974 namreč ne ustreza več zakonskim predpisom, zato so izbrali primeren avtomobil za njihove potrebe. / nadgradnjo podvozja in opremo bo stal blizu 12 milijonov SIT. Približno pol sredstev bodo zago tovili sami. letos in prihodnje leto pa računajo tudi na pomoč občine. Kot se zavedajo, bodo spet morali prositi za prostovoljne prispevke v kraju, kjer želijo zbrati okrog dva milijona tolarjev.
• Stojan Saje
Najprej znanje, nato hoja po gorah
Člani Planinskega društva Iskra so se prvič udeležili zimskega tečaja iz hoje in gibanja v gorah.
Kranj - Izobraževanje članstva je ena od pomembnih nalog, ki se JO zavedajo tudi v Planinskem društvu Iskra v Kranju. Deset znanja željnih gornikov se je zato udeležilo prve izobraževalne dejavnosti, ki je potekala januarja v zavetišču postaje GRS Kranj na Krvavcu. Ker imajo take izkušnje širši pomen za večjo varnost obiskovalcev gora. jih je po vrnitvi s tečaja zapisala Breda Pire iz PD Iskra.
sledilo še učenje vozlov in n\\hO' ve uporabe pri varovanju na tufl-Naslednji dopoldan so izvedeli še več o plazovih in reševanju iz njih. Med hojo proti Kriški plani' ni so praktično vadili prav i I m> prečkanje pobočja, vzpon in *e" stopanje ter ustavljanje s cepinom-
Preizkusili so tudi varovanje v snegu in zaustavljanje padcev fl* vrvi. Popoldan so se naučili še hoje z derezami, ocene trdnosti snežnih plasti in iskanja ponesre-
Povabilo na sprehod in ogled
KTD Pod krivo jelko Duplje je izdalo zemljevid Dupljanske orientacijske poti.
Spodnje Duplje - Prva zloženka, v kateri je KTI) Pod krivo jelko Duplje v slikah predstavilo deset točk na pešpoti okrog Dupelj, je i/šla že spomladi 1999. Od takrat so pot precej razširili, zato so se v društvu odločili za izdelavo zemljevida z opisi vseh zanimivosti na večji zloženki z naslovom Dupljan-ska orientacijska pot. Izdali sojo v 300 izvodih, ki bodo obiskovalcem zaenkrat na voljo na turistični kmetiji Trnove. Načrtujejo tudi postavitev petih tabel v kraju, ki bodo opremljene z zemljevidi. V prihodnje bodo po poti vodili domači vodniki. Obenem si bodo prizadevali, da bi se domačini ob poti vključili v ponudbo svojih izdelkov, je povedal predsed mk društva Ivan Meglic.
Pri nastajanju zloženke z zemljevidom je sodelovalo već avtorjev, idejno pa sta jo zasnovala Spela
Kuhar in Mateja Šniid. Zgodovinskemu orisu kraja so dodali opise arhitekturnih, sakralnih, narodo pisnih in naravnih znamenitosti s slikanu. Posebnost so opisi življenjskega prostora rastlin m Živali oh poti. Le to sestavljajo manjši krogi, ki jih je moč različno kombinirati ali prehoditi v celoti, /a celot no pot je potrebnih z ogledi in postanki od 5 do 6 ur zmerne hoje. Pot so označili le v l klinborštu, kjer se izgubijo celo domačini. V prostor niso vnašali zna
kov. ampak so iz njega odčitali orientacijske točke in jih vnesli v karto. ,Tako so v njej tudi oznake za mravljišča, gnezdišča za ptice, krmišča za divjad, mlinčke ob vodi, ptičja strašila in podobno. Na spodnjem robu karte je merski Irak. ki ho \ pomoč
pri merjenju razdalj. Označili so tudi razglede z de iov poti • Stojan Saje
Udeleženci tečaja med praktičnim delom na terenu. Foto: Uroš Prelovšek
Udeležencem tečaja, ki sta jih spremljala vodnika Niko Ugrici
in Uroš Prelovšek. je inštruktor GRS Marjan Ručigaj najprej pit daval o opremi /a /miške ohiske v gorah. Previdnost je potrebna žepu nakupih te opreme, nato pa je
treba vedeti, kako jo namestiti in uporabljali /a varno ho|o Preda
vanje o /imskih razmerah v gorah
je razkrilo marsikatero nevarno pasi in načine za izbiro bolj ali manj varnih poli. Prvi vccci je
čenča izpod plazu. Zvečer S0 v
koči podrobneje spoznali nevarnosti V gorah. Izdelali nosila in S* naučili zvijati vrvi. Skupna ;ll,al1' za oh koncu tečaja je potrdila, d*
hi tako znanje potreboval po/i"11
vsak obiskovalec gora (Vprav 1
bilo ob podelitvi priznanj veuk^
veselja in smeha, se udeležen?
tečaja resno zavedajo, da bod
morah sami Utrjevati pridobije'1" znanje in obiskati se kakšno izOO
raževanje • s- > •
Ob slovenskem kulturnem prazniku je osrednja prireditev na Gorenjskem potekala v Prešernovi domačiji v Vrbi
Zdravljica je naša marsejeza!
Vrba na Gorenjskem - Občina Žirovnica in Gornjesavski muzej Jesenice sta v počastitev pesnikove smrti pripravila prijetno kulturno in umetniško srečanje. Slavnostni govornik je bil akad. prof. dr. Boris Paternu, umetniški program pa je požlahtnil "Prešeren z malih ekranov", dramski igralec Pavle Ravnohrib. Prešeren je bil mojster slovenskega jezika
in narodnostni buditelj. Njegovo hišo čaka v letošnjem letu temeljita prenova.
Slavnostni govornik dr. Boris Paternu je Franceta Prešerna predstavil kot mojstra slovenskega jezika, ki je s svojo poezijo povzdignil jezik povprečnih in skromnih "miroljubnih poljedelcev", kakor so Slovence označevali v njegovem času na kulturno in umetniško raven, ki je sledila tokovom svetovne poezije. Prešernov jezik in poezijo veliko bolj cenijo tuji prešenoslovci in znanstveniki, ki so ga označili za lingvističnega genija in pesnika, ki je naredil čudež iz slovenskega jezika, kakor pa Slovenci sami. Še dandanes se premalo zavedamo njegove poezije in pomena, ki ga predstavlja za slovenski narod. "Prešeren je s svojo izredno jezikovno močjo v resnici dosegel visoko kultivira-nost slovenskega jezika. Bil je P*vi, ki je suvereno prestopil n,eje provincialne literature in poezy0 skonstruiral kot poezijo
visoke jezikovne kulture. To je bilo tudi izredno pomembno politično dejanje," je v svojem govoru poudaril dr. Paternu. Prešeren je bil izredno izobražen in bi lahko pisal poezijo tudi v nemščini, a se je prav zaradi ljubezni do slovenskega naroda, ki to takrat v pravem pomenu besede še ni bil, odločil za pisanje poezije v slovenskem jeziku. "Prešeren je pravzaprav ustvaril slovenski narod v poeziji, ko ta sploh še ni bil vzpostavljen v pravu, gospodarstvu, šolstvu ali politiki." Bil je prvi, ki je razvil moderno zavest slovenskega naroda skozi Zdrav-ljico, slovensko marsejezo, ki govori o enakopravnosti, prijateljstvu, spravi in mirnem sožitju vseh narodov. "Ideje so v bistvu misli revolucije in se naslanjajo na naše temeljno vprašanje, vprašanje obstoja slovenskega naroda in njegove uveljavitve.
KULTURNA KREDENCA
5. regijsko tekmovanje učencev glasbenih šol
Škofja Loka, Radovljica - V sredo in četrtek bosta glasbeni šoli v Škot ji Loki in Radovljici gostili mlade glasbenike, učence glasbenih Šol gorenjske regije. V Škofji Loki bodo tako svoje glasbeno znanje dokazovali učenci trobil (trobenta, pozavna, tenorska tuba), v Radovljici pa bodo tekmovali harmonikarji in v štiriročnem igranju klavirja. Najboljši mladi glasbeniki bodo prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja, tisti ki pa bodo dosegli med 90 - l()() točk (zlato priznanje), pa bodo pridobili tudi pravico udeležbe na državnem tekmovanju. • I. K.
Terra Folk v Kranju
Kranj - Danes zvečer, ob 19.30 uri, bo v Prešernovem gledališču koncert izvrstne etno folk skupine Terra Folk. Skupina je sestavljena V/ uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz. različnih glasbenih stilov, klasike, jazza, progresivnega ročka. Korenine skupine segajo v leto 'u99, ko sla Boštjan Gombač (klarinet, keltske piščali) in Danijel Cerne (kitara, tamburica) nastopala na različnih folk festivalih. K sodelovanju Sta povabila Bojana Cvetrežnika (violina) in Žigo Goloba 'kontrabas), fantje pa po številnih uspešnih koncertih doma in v tujini danes prihajajo v Kranj, njihov nastop pa sodi v turnejo ob izidu njihove prve cel plošče Štereo Folk - Live. Poslušali bomo mešanico r°mske, ruske, irske, slovenske, balkanske in židovske ljudske glasbe s Sodobnimi primesmi. Angleški kritik, kije skupino slišal na enem njihovih nastopov je menda dejal, da je pripravljen pojesti svoj klobuk, če Vi>m skupina Terra folk ne bo všeč. Doslej ga še ni. • I.K.
Prisotna je tudi ideja o demokratičnem sožitju evropskih narodov, ki je bila tudi bistveno izhodišče Prešernovega političnega programa," je še dodal Paternu. Prešeren je kategorično odklanjal vse tiste ideologije, ki bi zamejile slovenski narod ali skrčile slovensko suverenost in avtonomijo. Cilj njegove poezije je bila
osvoboditev jezika, naroda in njegovega duha. Zanosnega Prešernovega duha je v recitalu poezije odlično oživel igralec Pavle Ravnohrib, glasbeno pa ga je podprla violinistka Živa Ciglenečki. Ravnateljica Gornjesavsega muzeja Nataša Kokošinek je ob tej priložnosti napovedala tudi veliko obnovo stare Prešernove hiše v letoš-
njem letu, ki je v svojih temeljih zelo poškodovana. Občina Žirovnica, Gornjesavski muzej Jesenice, Osnovna šola Žirovnica in Društvo upokojencev Žirovnica so ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku pripravili vrsto prireditev s skupnim naslovom Pesmi večnosti. Že 6. februarja so v dvorani na Breznici pripravili ob-
činsko slovesnost osrednja prireditev pa je združevala tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine, nagovor župana Franca Pfajfarja in vrsto koncertov. Kulturni praznik se bo zaključil 14. februarja v Čopovi hiši v Žirovnici, kjer bodo predstavili pesniške zbirke Janeza Petkoša, ki jo bo vodila Alenka Bole Vrabec. • Katja Dolenc
Čarobni zvoki harf prvič v Lescah
Lesce - V počastitev kulturnega praznika so prejšnjo sredo zvečer v Lescah pripravili kulturno-umetniški večer, na katerem so obiskovalci v Lescah lahko prvič slišali čarobne zvoke harf. Nastopili sta mladi harfist ki Selma Sitar in Jasna Mulej Požegar, obe učenki profesorice Pavle Uršič Kunej v Glasbeni šoli Radovljica, ob spremljavi flavtistke Anje Vezzosi.
V nabito polni dvorani družbenega centra so dekleta predstavila sedem skladb. Nekaj sta jih mladi harfistki izvedli v duetu s flavto -oba inštrumenta sta bila nekdaj
inštrumenta dvora, nekaj samostojnih, zadnjo pa v duetu dveh harf. Kot je povedala profesorica Pavla Uršič Kunej, sta Selma Sitar in Jasna Mulej Požegar med
Razstava fotografij v Radovljici
Ptice v Prešernovi poeziji
Radovljica - V zgornji avli Linhartove dvorane v Radovljici so v okviru kulturnega praznika odprli fotografsko razstavo, ki se na drugačen, svež način dotika Franceta Prešerna in njegove poezije.
Avtor Boris Kozinc, fotograf, ornitolog, lovec, sicer pa profesor telesne vzgoje v leski osnovni šoli, je v Prešernovi poeziji poiskal tiste odlomke, ki govorijo o pticah, ter jih nato upodobil v fotografijah. Na ogled je tako štirinajst fotografij velikih formatov, na katerih so upodobljene tako običajne kot tudi redke ptice, denimo velika sinica, rumeni strnad, kragulj, labod, črni škarnjek. veliki detel, belka, sraka, turška grlica... Boris Kozinc je povedal, da delo pri fotografiranju ptic zahteva potrpežljivega čakanja, čas pa se ne meri v urah, ampak v letih. Večji del fotografij ptic, ki so na ogled, je nastal v zadnjih desetih
letih, nekaj pa jih je fotografiral prav za razstavo. Kot je povedal avtor, je zamisel za povezavo Prešernove poezije in fotografije dala kustosinja v Finžgarjevi rojstni hiši Mira Novak. Ob vsaki fotografiji so tudi izbrani odlomki iz Prešernovih pesmi, ki govorijo o pticah, ročno napisani verzi so delo Martine Schmitt. Razstavo dopolnjujejo štiri fotografije pokrajin Dežele Kranjske, katerih avtor je poklicni fotograf Franci Mueller iz Lesc, ki je tudi poskrbel za tehnično obdelavo vseh razstavljenih fotografij. Razstava bo na ogled še do 15. marca, avtorja pa želita, da bi jo prenesla še kam drugam. • U. P.
Ena najbolj nadarjenih mladih harfistk Jasna Mulej Požegar.
najbolj nadarjenimi učenkami harfe v radovljiški glasbeni šoli. Kot je poudarila, harfa ni le eden najstarejših in najdražjih inštrumentov, temveč tudi eden najbolj zahtevnih. A mladi harfistki sta pokazali veliko znanja in s čarobnimi zvoki harfinih strun očarali občinstvo. V drugem delu večera pa se je predstavila mešana pev-
ska skupina dr. France Prešeren, ki je navdušila z igrivim repertoarjem domačih ljudskih in tujih pesmi. Oktet, ki je pred kratkim praznoval deseto obletnico obstoja, vodi Irena Kosmač.
Tudi tokratni kulturni večer je pripravila Krajevna skupnost Lesce oziroma 'duša' tovrstnih večerov Mira Stušek. • U. P.
Združen nastop
Mengeš - Na pobudo Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš je bila v petek zvečer v dvorani kulturnega doma v Mengšu pod pokroviteljstvom občine osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. V organizaciji in na pobudo društva so jo pripravili in izvedli mengeški kulturni ustvarjalci. Društvo Franca Jelovška pa je v sodelovanju z osnovno šolo Mengeš eno uro pred slovesnostjo postavilo svečke ob glavni cesti skozi Mengeš. • A. Z.
p'še Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
P°dlstek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in Cankar
Odnosi med Tavčarjem in Cankarjem, med dvema sVobodomislecema, enim starejšim in urejenim, dru #"m mlajšim in razpuščenim. so bili res nekajposeb
€8a. "Srečanja m razhajanja Ivana Tavčarja z Iva-( ankarjem tO imela široke razsežnosti. Ivan
""kar je hi/ dolgo rasa V sliki/l z Uglednim pisate-I''1" m bogatim odvetnikom. Tavčar mu je dajal V ^Kl'ljani kot nadebudnemu dijaku hrano in denar.
. °s"ial mu je knjige, ki pa da jih le ta ni vračal, kar '* /'"» '.ročilo, kol menijo, med njima napetost m I j?™ nehvaletnosti, <> hvaležnosti oziroma nehva ' "osti je občutljivi Tavčar večkrat premišljal. Na-je liste, ki menijo, da mora mlad človek ostali '   ^ljenje V odvisnosti od tistih, ki so mu zamlada
k',',"!"^"'1' /" W"'-'"',M"' far je živel kot dijak, je klavir, da bi prestregel očitke o nehvaletnošti,
ki so na njegov rovaš prihajali iz vrst duhovščine. Dijaški zavod je bil njihova last. Ivan Cankar je cenil Tavčarjeva literarna dela in govorništvo. V mladih letih se je navduševal za Tavčarjevo 'briljantno pisano satiro 4000'. Znano je. da je tudi kasneje izjavljal, da sta Tavčar in on med največjimi li-leramimi peresi na Slovenskem. Med njima se je dokončno zapletlo, ko je Fran Govekar 1X99 sporočil ('ankarju na Dunaj, da je Tavčar 'odločno odklonil' objavo njegove z impresionističnim stilom napisane novele Jesenske noči in daje imenoval njegovo kratko prozo - vinjeto - 'delirij'. Ivan Cankar /<' upravičeno nasprotoval Tavčarjevi samovoljni o<eni. Na Dunaju
se je so se razgledoval po novih evropskih tokovih in privzet mnoge ocene marksističnih ideologov, s čimer se je dvignil nad ljubljansko kulturno zaprtost. Iz novih zornih kolov je pravilno ocenil, da so razmere na Slovenskem pravim ialno jalove. V letih okoli 1900 je na padel slovenski liberalizem kot škodljiv za slovenske narodne koristi. Iv<ui Tavčar je bil tedaj v vrhu libe-
Ivan Cankar,
lesorez Mihe Maleša, 1927
ratne stranke in je vplivno krojil njeno ideologijo..."
Tako je odnos med obema prvakoma slovenske literature povzel profesor Franček Bohanec. Tavčar je Cankarja preživel za pet let; slednji je gotovo bral Cvetje v jeseni (1917), Visoške kronike (1919) pač ni mogel. Cankar Tavčarja javno ni napadal, svoje silno kritično mnenje o njem je izražal v pismih. Po njegovi smrti so nekatera že kmalu objavili (v "Cankarjevi številki" revije Dom in svet, 1920), njegova stališča so prišla na dan in Tavčarja razburila. Odgovoril je na prvi dan maja 1920 v Slovenskem narodu, s člankom De mortuis nil, nisi bene! "Do sedaj je veljalo po vsem svetu načelo, da je objava korespondence mrtvih absolutno prepovedana, če se ž njo žali zasebna čast še živečih ali pa tudi neživečih tretjih oseb. V tem slučaju je monsignor, ne da hi mignil s trepalnico, vrgel v javnost celo kopo pisem, ki obsegajo najgr-še osebne napade." "Monsignor" je Ivanov brat Karel Cankar, duhovnik, ki je dal objaviti bratova pisma. To dejanje je povzročilo, da je Tavčar vso ko-
respondenco, kar jo je hranil sam, zažgal, in nas tako prikrajšal za enega glavnih raziskovalnih virov o njegovem življenju in delu. Stvar je namreč v tem, da so si v tistih časih to, kar danes govorimo po telefonu ali si pišemo po e-pošti, sporočali v pismih. Pri tem seveda niso računali, da bodo kdaj objavljena. Tavčar, stari lisjak, je po objavi Cankarjevih začutil to možnost in je svojo korespondenco enostavno uničil.
V istem članku je pravnik in pisatelj Tavčar izrekel tudi svojo končno sodbo o že mrtvem Cankarju. "Res, 'Moje življenje' obsega nekaj mojstrskih črtic, ki bi se dale primerjati skicam, katere so zapustili veliki slikarji Rafael, Michelangelo, Rubens in drugi. Velikega pomena so take skice. Vrhunec umotvora pa niso. Globoko torej obžalujem, da Cankar ni imel prilike, ustvariti večjih umotvorov, ki bi bili v soglasju z njegovimi črticami. Tako pa je najboljše, kar nam je zapustil, zapustil v svojih črticah, in te se bodo čitale, ko bodo glavna njegova dela le maloštevilnim še prihajala v roke. " (Brano med vrsticami: Cankar je napisal nekaj takega, kar je Tavčarjeva zbirka Med gorami, svoje Visoške kronike pa ne?) In ne nazadnje: "Ivan Cankar je bil velik talent, to mu vsak pripoznava - bil je prvi stilist, kar jih je do sedaj rodila slovenska zemlje - glede drugega so pa dvomi dopustni... " (Premišljevanje o Krpanovi kobili, 1920)
GORENJSKI GLAS * 8. STRAN_IZOBRAŽEVANJE / JnfO@g-glaS.SJ__Torek, 12. februarja 2002
Mnogi se ne zavedajo, kako blizu so vpisu
Intenzivno svetovanje za poklicno kariero se začenja že v sedmem razredu, saj morajo sredi osmega (ponekod tudi devetega) šolarji že sprejeti odločitev, kam naprej.
"V tem smislu pripravljamo več predavanj za učence in starše, z vsakim učencem pa tudi individualni pogovor. Izkušnje kažejo, da se mnogi ne zavedajo, kako blizu so vpisu, na koncu, ko je treba sprejeti odločitev, pa so na lepem pod hudim pritiskom," razmišlja pedagog Stane Grum, sicer pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Zali Rovt v Tržiču. "Letos končuje osnovno šolo 73 učencev. Veliko jih meri na gimnazije, splošne, škofijsko, strokovne. Veliko zanimanje kažejo za poklice računalniški, zdravstveni, ekonomski tehnik, poslovni tajnik, zanimajo se tudi za nekatere programe elektro šole, več bi jih bilo tudi prodajalcev. Manj zanimanja pa je za poklic frizerja, kije nekaj časa močno izstopal, za biotehniško šolo, še manj za tekstilno šolo, čeprav smo mladim vse te poklice predstavili.
Tudi letos ugotavljam, da imajo mladi zelo visoke cilje, čeprav so pri nekaterih nerealni. Tako si denimo tudi zadostni učenci želijo na srednje tehniške šole, čeprav bi bila zanj primernejša triletna poklicna in če bi se izkazal na njej, bi še vedno imel možnost po načeli 3 plus 2 pridobiti srednješolsko izobrazbo.
Sedanji način šolanja marsikomu, ki začne s poklicno šolo, omogoča tudi poznejše univerzitetno šolanje, marsikdo, ki se v osnovni šoli po uspehu ni najbolj izkazal, je pozneje pri šolanju uspešen ali pa veliko doseže v poklicnem življenju. Marsikateri otrok je že vnaprej določen, da z njim ne bo nič. Takšni obravnavi se skušamo v šoli izogniti in če
jim v šoli ne gre, jih usmerimo, da končajo osnovno šolanje na ljudski univerzi ali nadaljujejo na skrajšanih programih. Spet pri drugih imajo zelo visoka pričakovanja starši, nekateri silijo otroke na šole, ki jih ne veselijo."
Med osmošolci v osnovni šoli Zali Rovt smo poizvedeli, kakšna je njihova izbira.
Blaž Kemper-le, ki je vsa leta osnovne šole odličen, razen tega obiskuje tudi 2. letnik srednje glasbene šole v Ljubljani in je državni prvak v igranju saksofona, je že povsem odločen: "Odhajam bodisi na gimnazijo Bežigrad ali škofijsko klasično gimnazijo, ob tem pa bom nadaljeval šolanje na srednji glasbeni šoli. Tja so me pred dvema letoma usmerili starši. Sicer pa je slagbenik že brat Luka. ki končuje visoko glasbeno šolo v Salzburgu. Tudi jaz želim na študij v tujino, le da ne v Avstrijo, temveč v Francijo. Upam, da mi bo tudi naprej šlo tako dobro kot doslej, ko sta mi služila tako talent kot delovne navade. Kandidiram pa tudi za Zoisovo štipendijo."
Alen Tejič:
"Rad bi se vpisal na strojno šolo v Š ko tj i Loki. Uspeh imam dober, upam, da mi bo uspelo, saj bi rad po srednji šoli še naprej študiral. Konkretnih poklicnih načrtov pa še nimam. Odločitev o tej šoli je od letos, prej sem sanjal o poklicu policista. V strojništvu pa pravijo, da so tudi dobre možnosti za zaposlitev."
Sašo Aleksič: "Vpisal se bom na trgovsko šolo. Najprej sem na-
meraval v dualni sistem, ko si pol leta v šoli, pol pa na praksi, vendar sem si premislil in bom raje delal redno. Morda bom šel po treh letih še naprej v šolo za dve leti in se nato odločil še za kakšen študij. Zelo me zanima ekonomija. Prej sem razmišljal tudi o tem, da bi šel na gostinsko, potem pa je odtehtala trgovska."
Anže Pečar: "Med tehniško in splošno gimnazijo sem sedaj izbral slednjo. Vpisal se bom na kranjsko gimnazijo. Z mamo sva se posvetovala in mi je priporočila to gimnazijo, češ da imam z nje dobre možnosti za nadaljnje šolanje. Sicer pa je bila odločitev prepuščena meni samemu. Kar zadeva študij, pa me zanimata dve možnosti, računalništvo in pravo."
Anita Bizjak: "Vpisala se bom na srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani. Že dolgo razreda naprej razmišljam, da bi v življenju počela nekaj, kar je povezano z zdravstvom. Po srednji šoli bi rada nadaljevala študij, saj me zelo mika postati pediatrinja. Ne. na gimnazijo pa si ne želim. Doslej sem bila v šoli prav dobra in upam, da bo tako ostalo tudi naprej."
Alma Lužajič: "Tudi jaz sem se odločila za kranjsko gimnazijo, saj mi gre v osnovni šoli kar dobro. Doslej sem bila odlična ali prav dobra. Z gimnazije bi šla štu-
TELEFON: 04/238-14-00 riMNini ,n uđiin t      E-MAIL: gimnazija.kranj@s-gim.kr.edus.si UinnnZIJil Mnnj      KONTAKTNA OSEBA: Breda Miščevič
1. Predmetnik splošne gimnazije omogoča dijakom izbiro treh različnih paketov:
- splošni (namenjen je večini dijakov),
- naravoslovni (z nekaj več urami naravoslovnih predmetov) in
- jezikovni (omogoča dijakom že v okviru pouka učenje tretjega tujega jezika).
2. Tuji jeziki:
- angleščina (prvi ali drugi tuji jezik),
- nemščina (prvi ali drugi tuji jezik),
- francoščina (drugi ali tretji tuji jezik ali fakultativno učenje),
- španščina (tretji tuji jezik ali fakultativno učenje),
- italijanščina (tretji tuji jezik ali fakultativno učenje),
- ruščina (tretji tuji jezik ali fakultativno učenje) in
- latinščina (samo fakultativno učenje).
3. Interesne dejavnosti:
- krožki različnih predmetnih področij,
- ekskurzije po Evropi,
- šolsko glasilo KRT,
- rekreativni šport in ŠKL,
- ŠILA - šolska improvizacijska liga,
- fakultativno učenje tujih jezikov,
- raziskovalna dejavnost,
- pevski zbor in dramska skupina,
- prostovoljno socialno delo.
4 Ugodnosti za dijake:
- fond učbenikov,
- eno-izmenski pouk,
- mednarodno sodelovanje - možnost izmenjave dijakov,
- šolska prehrana.
5. Maturitetni tečaj - enoletna oblika rednega šolanja (edina na Gorenjskem)
5. 1. Pogoji za vpis (brez dodatnega preizkusa):
- zaključena srednja tehniška ali druga srednja šola
- zaključena srednja poklicna šola,
- zaključen tretji letnik gimnazije (in prekinjeno izobraževanje za več kot eno leto) 5. 2. Glavne značilnosti:
- tečaj traja eno leto in pripravlja kandidate na maturo,
- šolnine ni,
- pouk poteka večinoma v dopoldanskem (izjemoma v popoldanskem) času,
- obvezno obiskovanje pouka,
- pouk poteka pri petih predmetih:
• treh obveznih predmetih mature (SJK, MAT, TJ1),
• dveh izbirnih predmetih (po izbiri kandidata). »
dirat pedagogiko ali pa na medicinsko fakulteto, saj imam rada otroke, rada pa tudi pomagam. To sem pisala že v spisih v petem razredu. Pripravljan sem tudi na to, da bo treba za te cilje dolgo hoditi v šolo. Doma so mi prepustili, da se sama odločim o tem, kje se bom šolala."
Helena Gajski: "Tudi jaz si že dolgo želim na šolo za poslovne
tajnike. Do poklica bi prišla že v treh letih, morda bi pozneje šolanje še nadaljevala. Zelo me zanima računalništvo, s katerim se zelo veliko ukvarjam tudi v šoli in tam si tudi predstavljam, kakšno bi bilo lahko moje prihodnje delo."
Miha Pretnar: "Že v 6. razredu sem se odločil za šolanje, povezano z računalništvom. Vpisal se
bom na tehniško gimnazijo. Zadal sem si ta cilj in sem odločen, da ga dosežem. Tehniška gimnazija mi bo dobra osnova za na-računalništva seveda. Preden sem se odločil za računalništvo, se želel biti računovodja. Številke mi namreč ležijo in rad imam matematiko."
• Danica Zavrl Žlebir, Foto: Gorazd Kavčič
daljnji študij
Srednja biotehniška šola Kranj
Smledniška c. 3,
4000 Kranj
Tel.: 04 280 57 00
Pedagoginja: 04 280 57 24
E - mail: bts.kranj@guest.arnes.si.
Spletna stran: http://www.s-bts.kr.edus.si
V KATERO SREDNJO SOLO?
Vam je pomembna zdrava hrana, želite ohranjeno naravo? Bi radi delali v kmetijstvu, živilstvu, gospodinjstvu ali cvetličarstvu. Vsa ta znanja lahko pridobite pri nas.
Izobražujemo za naslednje poklice:
NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (2,5 leti)
- pomočnik/ca v živilstvu
- pomočnik/ca gospodinje oskrbnice
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (3 leta)
- mlekar
- vrtnar
- cvetličar
SREDNJE STROKOVNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (4 leta)
- živilski tehnik
- kmetijski tehnik
- vrtnarski tehnik
POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (po modelu 3+2)
- živilski tehnik (PTI)
- vrtnarski tehnik (PTI)
Na vse razpisane programe vabimo tudi odrasle kandidate. Vabimo vas, da nas obiščete na informativnim dnevu v petek, 15.02.2002, ob 9.00 in 15.00 in soboto, 16.02.2002, ob 9 uri. Veseli bomo vašega obiska, telefonskega klica ali ogleda spletne strani.
EDC - Kranj, Gorenjesavska c. 9 POKLICNO TEHNIČNA GRADBENA ŠOLA
Objavlja vpis v programe:
- Zidar
- Tesar
- Pečar
- Slikopleskar
Po končani srednji poklicni šoli kandidati lahko nadaljujejo šolanje v poklicnoteh. programu:
- GRADBENI TEHNIK
Program se zaključi s poklicno maturo.
URADNE URE:
Ponedeljek, četrtek od 13. - 16. ure, sreda od 9. - 12. ure
Tel.: 041 649 787, 250 40 60, 236 11 20, e-mail: edc.kranj@siol.net
OBVESTILO:
Vpis v programe Višje strokovne šole: GRADBENIŠTVO in KOMUNALA bo z vsemi informacijami o pogojih in načinu vpisa objavljen v drugem roku skupnega javnega razpisa konec meseca junija.
DRUŽINSKI NASVETI
Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (4)
Damjana Šmid
"Diči, diči, diča, urno na konjiča, na konjiča vranega, dobro osedlanega." (Oton Župančič)
Le kdo ne pozna prikupne pesmi, ki jo pojemo najmlajšim, ka dar so gostje na naših kolenih ali v naročju. Zibanje, ples in petje so dejavnosti, katerih se običajno vsi z. veseljem spominjamo in jih kol
razvedrilne dejavnosti uporablja
mo tja tlo konca naših dni. Otroci za normalen iluscv m razvoj potrebujejo meti drugim tudi zvoke, glasove, ritmično gibanje, DOgO-vor. pesmi, besede«., Kadar to pO
vežemo / gibalnimi dejavnosti, je sproščanje Se bolj učinkovito.
Manjši otroci v naročju Staršev, ob kobacanju, prepevanju, zibanju, ob igrah s prsti pridobivajo
tudi občutek varnosti In zaupanja.
ZfttOrej ni Odveč imeti kakšne knjige / otroškimi pesmimi, rima-
mi, izštevankami in podobnim, kar nam olajša pot skozi vrata domišljije, kjer si pesmi sami izmišljujemo. Glasba je tako nam odra slim kol otrokom v pomoč pri iz-ražanju čustev, pri sproščanju odvečne energije in pri spodbujanju ter ustvarjanju prijetnega ra/pol oženja doma, v vrtcu, v šoli, na delovnem mestu.   Z glasbo tudi
krepimo narodnostno pripadnost
ter Spodbujam0 kulturen razvoj mladih. Zato |e priporočljivo OtTO kom predstavljati različne zvrsti
glasbe, od narodne, zabavne do klasične. Ne uporabljajmo našega vi.isu m petja samt) pod tušem in
/a posebne priložnosti, marveč si
prepevaj mo in poshišajmo glasbo \sak dan. otroci so običajno navdušeni nas starši, ki pojejo in kot takšni so jim prav gotovo Spodbu tla in Zgled, Pojmo pesmi o cu
stvih (Kekčeva pesem, Ko si siv čen,...) in si izmislimo nove. tiru žinske pesmi in himne, ki jih pojemo v avtu, na potovanjih, pred kosilom... Kadar je na obzorju videti grozeče oblake dok'ćasa. daj mo otrokom prazne liste, zvezke in barvice, škarje, barven papir in naj sami izdelajo svojo pesman
CO. Uporabili jo bomo oh različ niti priložnostih, ko nam pri petju zmanjka besedila za drugo P8 tlttjo in četrto kitico... Ob risanji1 poslušajmo različlio razpoloženjsko glasbo, ki nam jo ponujajo klasične skladbe. Otrokom so zelo všeč skladbe, oh katerih si
zamišljajo dež, nevihte, naravOi gozd, ži\ah m podobno, /a Jpod bujanje govorne dejavnosti si °'1 glasbi izmisii|o svojo zgodbo, .i° narišejo, pokažejo z gibanjem, s plesom... Čira prej naj otroci spo znajo tudi različne inštrument* ter njihove zvoke Poleg kupljenih inštrumentov lahko uporabljam0
tudi inštrumente domače izdela
ve, () u|iiiov i izdelavi si preberi*8
v naslednji rubriki, do takr.il p* vam zelmi veselo piepcvanje vaših najljubših pesmi. Saj \esie kdor poje, slabo ne misli...
_{1 w šola za
w- strojništvo w^ škofja loka
Šola z več kot 110-letno tradicijo na Kranjskem Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, Tel.: (04) 506 23 00, www.s- sssl.kr.edus.si
šola nadaljuje tradicijo obrtnega izobraževanja v Škofji Loki, ki sega v leto 1889, ko je bila ustanovljena Obrtna nadaljevalna šola, v kateri je potekalo tudi usposabljanje za mehanično tehnično obrt.
Srednje strokovno izobraževanje je namenjeno pridobivanju znanja za opravljanje poklica kot tudi znanja za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Izobražujemo za poklic strojni tehnik.
Večina dijakov naše šole se izobražuje in usposablja za poklice po programih srednjega poklicnega izobraževanja. Namenjeni so tistim, ki želijo postati dobri praktiki v industriji in obrti, saj je poudarek na pridobivanju strokovnega znanja in praktičnih izkušenj. Dijaki in vajenci lahko pridejo do poklica na dva načina: po šolsko ali po dualno organiziranem izobraževanju. Pri nas se dijaki v okviru šolsko organiziranega izobraževanja usposobijo za poklice:
• oblikovalec kovin (orodjar, strugar),
• strojni mehanik in
• mehanik vozil in voznih sredstev.
Po dualnem sistemu pa izobražujemo za poklice:
• avtomehanik,
• avtoklepar,
• orodjar,
• strojni mehanik,
• konstrukcijski mehanik in
• instalater strojnih instalacij.
Dijak, ki uspešno zaključi kateregakoli od naštetih programov srednjega poklicnega izobraževanja, lahko svoje šolanje nadaljuje na naši šoli v dveletnem programu poklicno-^hniškega izobraževanja in si pridobi poklic krojni tehnik. Uspešen zaključek programa d'takom odpira pot na višješolske in visokošolske strokovne študijske programe. Tistim učencem, ki izpolnijo osnovnošolsko ob-
veznost in uspešno končajo najmanj šest razredov, je namenjen program nižjega poklicnega izobraževanja. Usposobijo se za poklic obdelovalec kovin.
Dijaki iz oddaljenih krajev (Bohinj, Jesenice, Radovljica, Žiri, Železniki, Ljubljana) lahko koristijo direktne avtobusne prevoze, dijaki, ki so najbolj oddaljeni pa lahko bivajo v Dijaškem domu Škofja Loka, ki je neposredno ob šoli. V njihovi jedilnici je za dijake šole organizirana tudi šolska malica.
Naše'delavnice, namenske učilnice in laboratoriji za pouk strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka so sodobno opremljeni, kar omogoča kvalitetno izvajanje izobraževanja. Teoretični pouk poteka samo v dopoldanskem času, praktični pouk v šolskih delavnicah pa izvajamo izmenično dopoldne in popoldne.
V okviru interesnih dejavnosti dijaki sodelujejo v zimski in letni šoli v naravi ter si ogledujejo pomembnejše sejemske prireditve v Sloveniji, v okviru strokovnih ekskurzij pa aktivno sledijo novostim v stroki. V sklopu teh vsebin lahko v naši avtošoli, opravijo tudi tečaj cestno-promet-nih predpisov in praktično vožnjo za vse kategorije.
Poleg rednega strokovnega izobraževanja mladih po končani osnovni šoli, izvaja šola tudi izobraževanje odraslih.
V sodelovanju z Višjo strokovno šolo iz Novega mesta izvajamo predavanja za študente višješolskega študijskega programa - strojništvo. Ponujamo veliko raznovrstnega znanja. Koliko se dijaki, vajenci oz. odrasli udeleženci izobraževanja naučijo in kako dobro se usposobijo za izbrani poklic, pa je v največji meri odvisno od vsakega posameznika, od njegovega zanimanja in od truda, ki ga je v to pripravljen vložiti.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica
V skladu z razpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 in v sodelovanju z Visoko upravno šolo Univerze v Ljubljani
ORGANIZIRAMO 1. LETNIK
visokošolskega strokovnega študijskega programa
JAVNA UPRAVA
Vabimo Vas na INFORMATIVNI DAN, ki bo:
22. 2. 2002 ob 17.00
23. 2. 2002 ob 9.00
VPIS DO 8. MARCA 2002
INFORMACIJE:
tel.: 04/53 72 400 elektronska pošta: info@lu-r.si
Obrazec za prijavo dobite pri nas BREZPLAČNO.
Osmošolci in devetošolci - kam naprej?
Konec tega tedna bodo vse srednje šole v Sloveniji odprla svoja vrata osmošolcem, da pred odločitvijo o nadaljnjem šolanju prisluhnejo še zadnjim informacijam. Do 6. marca morajo namreč oddati prijave na želeni šoli.
Letos bo šolanje končalo 24.015 osnovnošolcev, med njimi tudi 862 devetošolcev, zanje pa so srednje šole razpisale 32.163 vpisnih mest za šolsko leto 2002/2003. Za nižje poklicno iz-
obraževanje je razpisanih 1900 mest, za srednje poklicno 11.319 (od tega za dualno obliko izobraževanja 2790 mest, za katera pa morajo imeti učenci registrirano učno pogodbo). Srednje tehniške
\,esen/Cf
Srednja šola Jesenice
Ulica bratov Rupar 2
4270 Jesenice
tel.: 04 581 31 00
fax: 04 581 31 13
e-mail: srsolaje@ssj.kr.edus.si
www. s-ssj. kr. ed us. si
Programi za mladino:
1. zdravstvo
a. bolničar negovalec - 3 leta
b. tehnik zdravstvene nege - 4 leta
2. podjetniško poslovanje (3+2)
a. poslovni tajnik - 3 leta
b. poslovni tehnik - +2 leti
3. strojništvo
c.
e.
obdelovalec kovin - 2,5 let oblikovalec kovin 3- leta
- orodjar
- strugar
- rezkalec
preoblikovalec in spajalec kovin
- konstrukcijski ključavničar
- varilec
- strojni mehanik - 3 leta strojni tehnik - 4 leta
3 leta
in strokovne šole ponujajo 9498 mest, za splošne in strokovne gimnazije pa jih je tudi skoraj toliko, 9446, pri čemer jih imajo splošne gimnazije 6896, strokovne pa 2550. Tudi za nadaljevanje šolanja v programih poklicno-tehniškega izobraževanja je kar nekaj možnosti: razpisanih je 4368 mest. Zaradi kasnejše prehodnosti na univerzo bodo srednješolci, ki šolanja ne zaključujejo z maturo, imeli možnost opravljanja maturitetnega izpita, pred tem pa se vpišejo na enoletni ma-turitetni tečaj. Za te dijake je razpisanih 760 mest. Obratna možnost pa je poklicni tečaj, ki ponuja 352 mest. Na Gorenjskem slednjega razpisujejo na Srednji ekonomski šoli Kranj, maturi tetnega pa na Gimnaziji Kranj. Letošnji razpis ponuja kar lepo število novosti. Če omenimo le dvoje novosti, ki jih dobivamo na Gorenjskem: v Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju bo nov program za čistilca objektov, na Srednji šoli Domžale pa bo po novem tudi gimnazija.
Sicer pa je na 15 gorenjskih šolah večinoma po starem. Splošne gimnazije so še vednotri, v Kranju, na Jesenicah in v Škofji Loki (slednja ima tudi oddelka klasične in športne gimnazije), vse skupaj pa razpisujejo 18 oddelkov, kranjska 8, jeseniška 4 in loška 6. Tudi strokovne gimnazije so še vedno tri: na Ekonomski šoli v Kranju ekonomska gimnazija razpisuje 5 oddelkov, Srednja ekonomsko- turistična šola v Radovljici 3, tehniška gimnazija na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju pa prav tako 3. Sicer pa Srednja gostinska šola Radovljica razpisuje 8 oddel-
0)
Župančičeva 22 </ 4000 Kranj N
0)    tel.&fax: 04/232 50 70
S£ C
*>0   INTERNET: http://www2.arnes.si/-sskrsts1s/ >     MAIL: sts.krani@quest.arnes.si .Ov
Srednja trgovska šola Kranj izobražuje dijake in odrasle za naslednje poklice:
Srednje poklicno izobraževanje: PRODAJALEC
(dualni sistem), za poklic prodajalec (3-letni program)
TRGOVEC
(šolski sistem), za poklic prodajalec (3-letni program) prekvalifikacija, za program
TRGOVEC in poklic prodajalec (1 - letni program za odrasle, ki že imajo poklic)
Poklicno tehniško izobraževanje: EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK
za poklic ekonomski tehnik (3+2 - letni program)
Srednje strokovno izobraževanje: EKONOMSKI TEHNIK
za poklic ekonomski tehnik - komercialno področje (4 - letni program)
Dodatna tečajna oblika izobraževanja za odrasle:
- PRIPRAVA NA IZPITE za trgovinske poslovodje
- RAČUNALNIŠKI TEČAJI (vvord, excel internet)
Z naštetimi programi usposabljamo dijake za poklice, ki so na tržišču iskani in imajo prihodnost. Na šoli so zaposleni izobraženi in usposobljeni profesorji, ki našim dijakom z veseljem posredujejo čim več uporabnega znanja. Dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih lahko pridobijo moderna in strokovna znanja, spretnosti in navade, potrebne za uspešno opravljanje izobraževanja.
kov za 5 šolskih programov, Srednja šola v Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka ima dva programa, vpisovala pa bo po potrebah, Srednja lesarska šola Skorja Loka ima 6 programov, razpisanih pa je 9 oddelkov, šola za strojništvo v Škofji Loki ima 11 programov, razpisanih pa 12 oddelkov, v Srednji ekonomsko- turistični šoli Radovljica ima poleg ekonomske gimnazije samo še program ekonomskega tehnika, za katerega so razpisani 3 oddelki. Srednja šola Jesenice bo razpisala 8 oddelkov v sicer 7 programih, Srednja trgovska šola Kranj 6 za 3 izobraževalne programe, Srednja gradbena šola Kranj bo šolala za 5 poklicev v 4 oddelkih, Ekonomska šola Kranj za ekonomskega tehnika in poslovnega tajnika v 7 oddelkih, Srednja elektro in strojna šola Kranj pa ima predvidenih 12 oddelkov za sicer 6 strokovnih programov. Za 6 poklicev izobražuje tudi Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, prav toliko je tudi predvidenih oddelkov, v Srednji biotehniški šoli v Kranju pa je poklicev kar 8 in toliko tudi oddelkov, v katerih jih bodo v prihodnjem šolskem letu izobraževali.
Tudi vpisni scenarij je vsako leto približno enak: do 6. marca morajo osmošolci in devetošolci vložiti prijavo za vpis, že v tednu dni pa bo šolsko ministrstvo posredovalo informacijo o tem, kako zasedene so šole, če se bodo mladi morda premislili in prijavo prenesli na drugo šolo. To bo mogoče do 26. marca. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov ne bo končan, torej do 24. junija. Pred koncem aprila bo tudi znano, na katerih šolah bodo omejili vpis in poleg šolskega uspeha pri kandidatih upoštevali tudi rezultate zunanjega preverjanja znanja. Poskusne teste so osmošolci in devetošolci pisali ravno prejšnji teden, pravi pa so na vrsti konec maja in v začetku junija. Učenci, izbrani v prvem krogu, bodo 19. junija tudi vpisani, drugi pa bodo ta čas seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, kamor bodo še lahko kandidirali. Po
IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ LJUBLJANA  f/a6,»,o (/a*	
	
	l//>tf v- UE£i/lU\//)lt: focafe ,s m,^ /                                                                  O Ljubljana
	f^rasra /FAZ?/VČ?/ff^/f/ 7~£fY/V/A: !     is MikiošiC '     * Ljubljana
	
■ ■ 18.	
S«w1.> 27.	
5.""k 8.	cTAZZ>/VZ?s*r^tr/ T^S/tSS/tr                      ,S Miklošič .-.v,-*-    ^ frs-^-ctai^asis- Ljubljana
	Pr/praim ta maturo /k po£//CKO maturo '®
PokliCIte nas na IS Miklošič Ljubljana, Miklošičeva 26, Ljubljana, telefon: 01/232 27 91, 2 31 11 82. Prijavite se lahko preko elektronske poste, e pošta   info@ismiklosic.si, ali po telefaksu št.: 01/231 69 78, 232 09 96, Program seminarjev si lahko ogledate na www.ismiklosic.si	
	
	4   STROKOVNA ŠOL A
www.ribeinvode.com
mm  Media Art
www.gorenjskaonline.com
Mulu Ail. d o u Uel.ivsk.i ctsta 52. Ki.im
Digitalni tisk
Studio
Internet
srednja agro ivilska šola ljubljana
Če te zanimajo poklici:
- pek - slaščičar - mesar - živilski tehnik - veterinarski tehnik
- maturant tehniške gimnazije (biotehnologija)
te vabimo, da prideš v našo šolo.
Srednja agroživilska šola, Cesta v Mestni log 47, Ljubljana telefon (01) 28 03 700
Srednja elektro in strojna šola Kranj
Kidričeva c. 55
Tel.: 04/280-40 00
Internet: http://www.s-sess.kr.edus.si
STROKOVNA GIMNAZIJA
- tehniška gimnazija (4 leta) elektrotehnika, računalništvo, strojništvo
POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
Srednje strokovno izobraževanje (4 leta)
- elektrotehnik: elektronik, energetik,
računalniški tehnik
- strojni tehnik
Srednje poklicno izobraževanje (3 leta)
- elektrikar
- elektronik: energetik
Poklicno tehniško izobraževanje (2 leti)
- elektrotehnik
- elektronik: energetik
Pouk poteka v moderno opremljenih učilnicah. V šoli je 32 specializiranih učilnic, 16 delavnic, sodoben izobraževalni računalniški center, pouk telesne vzgoje pa poteka v moderni športni dvorani. Dijaki tehniške gimnazije imajo pouk samo dopoldne, dijaki poklicne in strokovne šole pa v tedenskih izmenah.
Na šoli že več let deluje učbeniški sklad, tako da dijaki dobijo komplet učbenikov v šoli in plačajo le obrabnino. Poleg rednega pouka dijaki lahko izbirajo med pestro ponudbo različnih krožkov in interesnih dejavnosti. V šoli je za dijake organizirana prehrana.
STROKOVNA GIMNAZIJA tako kot druge strokovne in splošne gimnazije ne izobražuje za poklic. Po uspešno opravljeni maturi imajo dijaki možnost vpisa v katerikoli univerzitetni ali visokošolski strokovni študij. Dijak v drugem letniku poleg splošnih predmetov izbere še enega izmed strokovnih predmetov. Izbira med elektrotehniko, mehaniko in računalništvom. Poleg glavnega
predmeta obiskuje še laboratorijske vaje s tega področja in si v tretjem letniku izbere še drug strokovni predmet.
Na POKLICNI IN STROKOVNI ŠOLI dijaki lahko izbirajo med različnimi programi elektrotehnike. Ti se med seboj razlikujejo, saj pokrivajo široko področje od mobilnih telefonov, prenosa podatkov, računalniških mrež in programiranja do načrtovanja tehničnih naprav in sistemov, poznavanja električnih strojev in elektronskih regulatorjev. Vsem področjem pa je skupen izredno dinamičen razvoj, zato so nadvse privlačna za mlade. Pri izbiri šolanja tudi ni zanemarljivo dejstvo, da ti poklici ustvarjajo novo vrednost, ki predstavlja temelj zdrave ekonomije. Res je tudi, da so vsi elektrotehniški poklici iskani in imajo prihodnost.
IN
programom strojni tehnik, ki se ukvarja z načrtovanjem in snovanjem, z izdelavo in preizkušanjem izdelkov za vsa področja življenja, za delo in zabavo. Širina strojništva je vidna v vozilih, gospodinjskih aparatih, ogrevalni tehniki in klimatizaciji ter športnih rekvizitih. Prisotno je praktično povsod v vsakdanjem življenju. Povezano je z elektrotehniko, gradbeništvom, metalurgijo, medicino... Njegova širina se kaže tudi v zelo dobrem izhodišču za druge inženirske in ekonomske vede. Strojništvo je osnovano na dolgoletnih izkušnjah in znanju. Dopolnjuje ga razvoj sodobnih materialov, uporaba računalnikov in ustvarjalnost vsakega posameznika. Vse to je pripomoglo, da je v tej stroki je lahko dobiti zaposlitev.
Šolanje v programu elektrotehnike ali v programu strojnega tehnika omogoča nadaljnji študij na višjih šolah, visokošolskih strokovnih programih in univerzitetnih programih.
GIMNAZIJA (J) ŠKOFJA LOKA
Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka http://vvww.s-gimsl.kr.edus.si
Gimnazija Škofja Loka vabi v šolskem letu 2002 /2003 učenke in učence k vpisu v gimnazijske programe izobraževanja:
A - splošna gimnazija; vpis v štiri oddelke 1 letnika. Dijaki bodo lahko izbrali med:
- oddelki s poudarkom na naravoslovju,
- oddelkom s poudarkom na družboslovju,
- oddelkom s tremi tujimi jeziki.
B - športni oddelek splošne gimnazije; vpis v en oddelek 1.letnika. V športni oddelek se bodo lahko vpisali dijaki, ki se tekmovalno ukvarjajo z različnimi športi in ob tem želijo končati gimnazijo.
C - klasična gimnazija; vpis v en oddelek 1. letnika.
Klasična gimnazija je namenjena dijakom, ki si v srednji šoli želijo učiti
latinskega jezika in si pridobiti več humanističnega znanja.
Pred vpisom v 4. letnik bodo dijaki lahko izbrali med 13 izbirnimi predmeti z& maturo.
Na škofjeloški gimnaziji se ob pouku izvaja bogat program izbirnih vsebin za dijake
- strokovne ekskurzije, mednarodne izmenjave dijakov, obiski predstav in koncertov, priprave na tekmovanja v znanju, tečaji tujih jezikov, športne dejavnosti, kulturniške dejavnosti, programi socialne pomoči, odprta šola, dejavnosti dijaške skupnosti na
šoli.
Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi za dijake pa so urniku šole prilagojeni.
Informativni dan na Gimnaziji Škofja Loka aa bo v patak, 10. 2. 2003» začal ob 11. url In na ob 9. uri, zaradi prazaaadanoatl pradavalnlca.
V patak popoldan pa bo ob napovadanam času - toraj ob 16. url In v
soboto ob 9. url.
SREDNJA LESARSKA ŠOLA, KIDRIČEVA C. 59, 4220 ŠKOFJA LOKA, Tel. 04 5134 488, fax: 04 5131 567 e-mail: sls-sk.loka@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/-sskrries1 s
Srednja lesarska šola Škofja Loka izobražuje mladino in odrasle za naslednje poklice:
- obdelovalec lesa
- mizar -tapetnik
- lesarski tehnik
Teoretični pouk poteka v dopoldanskem času, praktični pouk pa izvajamo dopoldne in popoldne v moderno opremljenih šolskih delavnicah. Dobri učitelji in mojstri vas bodo usposobili za izbrani poklic.
Lesarska in tapetniška industrija in obrt imata v Sloveniji bogato tradicijo in nudita dobre možnosti za zaposlitev. Prometne zveze (vlak, avtobus) so ugodne.
Za dijake iz oddaljenih krajev je v Škofji Loki tudi Dijaški dom. Zato se nam pridružite tudi vi!
SGS
KRANJ
SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ Cankarjeva 2, 4000 Kranj Tel.: 04 202 16 21, 202 16 31 Fax: 04 236 20 51
e-posta: ravnatelj@s-sgs.kr.mss.edus.si http://www2.arnes.si/ sspisamb/
SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ IZOBRAŽUJE: MLADINO ZA NASLEDNJE POKLICE:
1. NIŽJA POKLICNA ŠOLA
" gradbinec - izobraževanje traja 2,5 let,
2. SREDNJA POKLICNA ŠOLA:
zidar, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar - izobraževanje traja 3 leta.
PA TUDI ODRASLE V PROGRAMIH:
1. ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA:
zidar, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar,
2. ZA DOKVALIFIKACIJO IN PREKVALIFIKACIJO:
zidar, tesar, slikopleskar- črkoslikar, pečar.
Če si želite pridobiti poklic, ki omogoča zaposlitev, potem ste vljudno vabljeni na informativne dneve, ki bodo v petek, 15. 02. 2002, ob 09.00 in 15.00 uri ter v soboto, 16. 02. 2002, ob 09.00 uri.
SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA
RADOVLJICA, Kranjska c. 24 telefon: 537 06 00, fax: 537 06 54
V šolskem letu 2002/03 bomo izvajali naslednje izobraževalne programe:
1. triletni program GOSTINSKA DELA
(srednje poklicno izobraževanje), v katerem se je mogoče izobraževati za tri poklice: kuhar, natakar, kuhar-natakar. Program se zaključi z zaključnim izpitom;
2. štiriletni program GOSTINSKI TEHNIK
(srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje), ki se zaključi s poklicno maturo;
3. štiriletni program TURISTIČNI TEHNIK
(srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje), ki se zaključi s poklicno maturo;
4. triletni program GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK
(poklicno tehniško izobraževanje), v katerega se lahko vključi vsak, kdor je uspešno končal triletni program gostinska dela. Program s© zaključi s poklicno maturo.
Za vpis v te izobraževalne programe morajo učenci oz. dijaki pri-'°žiti k prijavnici še zdravniško potrdilo, s katerim dokazujejo, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje v tem poklicu.
V" času šolanja lahko bivate v dijaškem domu na Bledu
Podrobnejše informacije o šolanju na naši šoli bomo predstavili na 'Normativnem dnevu.
Vabljeni!
vrstnem redu bodo našteli 10 šol, na katere se bodo želeli vpisati, in svoje namere do 21. junija oddali na srednji šoli, kjer so že prijavljeni. O razvrstitvi na eno od šol bodo obveščeni 24 junija. Tisti, ki bodo izpadli tudi v drugem krogu, imajo možnost, da se od 2. do 19. julija prijavijo na šolah, kjer bo še prostor. Zadnji se bodo vpisovali mladi, ki imajo popravne ali druge izpite v avgustovskem roku, in sicer do 30. avgusta.
Ti datumi so videti še zelo oddaljeni, toda izkušnje kažejo, da čas naglo hiti. Mimogrede bo treba sprejeti odločitev. Mnogi so že odločeni, nekaterim pa manjkata še informacija ali dve. Dobili jih bodo v petek in soboto, 15. in 16. februarja, ko bo na vseh slovenskih srednjih šolah informativni dan. Informativni dnevi bodo tudi za bodoče študente na višjih in visokih šolah ter obeh univerzah.
• Danica Zavrl Zlebir
A
Srednja šola tehniških strok Šiška
Litostrojska cesta 51, 1000 Ljubljana
tel.: 01/5058 582, splet: www.s-ssts.lj.edus.si
Za šolsko leto 2002/2003 vpisujemo za mlade:
Program	Poklic		št. let	odd.
Elektrikar	Elektrikar elektronik		3	3
	Elektrikar energetik		3	1
	El. energetik ds		3	1
Pom. elektrikarja	Pomočnik elektrikarj	a	2,5	1
Strojništvo	Oblikovalec kovin		3	
	Strojni mehanik		3	skup.
	Konstrukc. mehanik		3	1
Obdelovalec kovin	Obdelovalec kovin		2,5	1
Elektrotehnik	El. teh. elektronik		2	1
(PTI)	El. teh. energetik		2	1
Strojni tehnik	Strojni tehnik		2	2
Za odrasle:				
Program	Poklic                št. let			odd.
Elektrikar	Elektrikar elektronik			skup.
	Elektrikar energetik			1
Strojništvo	Oblikovalec kovin			skup.
	Strojni mehanik			1
Elektrotehnik (PTI)	El.elektronik	2		1
Elektrotehnik energetik		2		1
Strojni tehnik (PTI)	Strojni tehnik	2		2
Pri izobraževanju ali usposabljanju odraslih je možen dogovor tudi za druga poklicna področja. Izobraževanje v 3 in 2,5-letnem programu se konča z zaključnim izpitom. PTI programi se končajo s poklicno maturo, ki omogoča nadaljevanje študija tudi na univerzi. Več informacij dobite na internetu.
INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA ANGLEŠČINA ŠPANŠČINA RUŠČINA ARABŠČINA LATINŠČINA
■ od male šole do mature ■ tečaji za gospodarske družbe izpiti ■ prevodi ■ individualni pouk instrukcije 9
10 let z vami
prof. Meta KONSTANTIN KUMER s.p.
Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04/51 50 590, fax: 04/51 50 592
e-mail: meta.konstantin siol.net
Konec tedna informativna dneva
Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci lahko dobili podrobna pojasnila o vpisu in izobraževanju. Tudi predstavniki Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije bodo informirali učence, in sicer zlasti o posebnostih poklicnega izobraževanja v dualnem sistemu in o sklepanju učnih pogodb. Informativna dneva bosta v petek, 15. februarja, ob 9. in 15. uri, in v soboto, 16. februarja, ob 9. uri. In še nekaj gorenjskih posebnosti: Ekonomska šola Kranj bo petkov informativni dan izvedla v dvorani kina center, sobotnega pa v šoli. Srednja biotehniška šola Kranj bo oba dneva pripravila na šolskem posestvu v Strahinju, kamor bo poseben avtobus peljal izpred šole na Smledniški, in sicer za dopoldanske obiskovalce ob 8.30, za popoldanske pa ob 14.30, vozi pa tudi avtobus ob 8.45 in 14.15 z avtobusne postaje v Kranju. Gimnazija Škofja Loka ima informativni dan v petek ob 11. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri.
Srednja ekonomsko - turistična šola
Radovljica
Gorenjska cesta 13
4240 RADOVLJICA
telefon: (04) 537 35 00
fax: (04) 531 22 41
Izobražujemo v programih
EKONOMSKA GIMNAZIJA in EKONOMSKI TEHNIK
V šolskem letu 2002/2003 bomo v prve letnike sprejeli naslednje število dijakov:
PROGRAM	POKLIC	ŠTEVILO DIJAKOV	ŠT. ODD.
Ekonomska gimnazija		90	3
Ekonomski tehnik	Ekonomski tehnik	84	3
Dijaki, ki se bodo vpisali v program ekonomski tehnik, bodo po končanem štiriletnem šolanju opravljali poklicno maturo. S tem bodo pridobili poklic in možnost zaposlitve ali pa bodo nadaljevali študij na visokih in višjih strokovnih šolah. Dijaki v programu ekonomska gimnazija bodo opravljali maturo in nadaljevali izobraževanje na visokih in univerzitetnih programih slovenskih univerz in samostojnih visokošolskih ustanov. Program ekonomske gimnazije je namenjen predvsem dijakom, ki so družboslovno in ekonomsko usmerjeni in ne nameravajo nadaljevati šolanja v naravoslovnih programih.
Organiziramo tudi izobraževanje za odrasle za programa EKONOMSKI in TURISTIČNI TEHNIK. Šolanje je namenjeno predvsem odraslim, ki so že končali drugo srednjo šolo in temelji na samostojnem učenju z natančnimi navodili učiteljev posameznih predmetov. Skupnih predavanj ni.
V šoli se trudimo ustvariti vzdušje, v katerem se bomo dobro počutili dijaki, učitelji in vsi zaposleni in tako v največji meri dosegli naš skupni cilj, da bo čimveč dijakov uspešno zaključilo šolanje na naši šoli, da jim bodo pridobljena znanja in izkušnje omogočile uspešno nadaljevanje svoje poklicne kariere in uresničevanju drugih življenjskih ciljev in osebne sreče.
Vabimo vas, da nas spoznate na informativnih dnevih 15. in 16. februarja in da se nam pridružite jeseni.
Illll		ilili
mu		,11111
Bllll		Bllll
illUlKvs-		iMJJuiL
SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ
Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33
Razpisuje za šolsko leto 2002/2003 naslednje poklice v programih srednjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo tri leta
-ŠIVILJA-KROJAČ
- VZDRŽEVALEC TEKSTILU
- FRIZER - v šolski obliki in dualni organizaciji
- IZDELOVALEC OBUTVE
v programih nižjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo dve leti, pa letos prvič ponujamo nov poklic
- ČISTILEC OBJEKTOV
O poklicih in vpisu v šolo lahko dobite informacije po tel. 2041 574 in 2041 705 in na informativnem dnevu, 15. februarja ob 9. in 15. uri in 16. februarja ob 9. uri.
VABLJENI UČENCI IN STARŠI!
V Sloveniji veliko kršitev človekovih pravic
Pritožba ni nobena katastrofa
Ob koncu meseca bo minilo leto dni, odkar je postal varuh človekovih pravic v Sloveniji Matjaž Hanžek, za katerega je nekdo dejal, da je prvi varuh, ki ni "kretničar" - ne preusmerja problemov drugam, ampak jih sam zavzeto rešuje. Matjaž Hanžek s svojim delom in svojo skupino res krepi institucijo varuha in mu daje velik ugled, kar je za delo varuha zelo pomembno. Nekateri v zdravstvu in šolstvu še vedno menijo, da je pritožba nad njihovim delom nedopustna in prava katastrofa.
Gospod Matjaž Hanžek, odkod prihajate?
"Rojen sem v Slovenj Gradcu, pred koncem osnovne šole smo se preselili v Borovnico, obiskoval sem gimnazijo, diplomiral v Ljubljani, kjer živim z družino. V življenju sem vedno na poti od ene stvari do druge, rad menjam področje svojega dela. Ko meje v osnovni šoli učitelj vprašal, kaj bom postal, ko bom velik, sem rekel, da bom pa jaz vse delal, ko bom velik. Kako vse, je začudeno vprašal? Če ne bom ravno vse, sem odgovoril, bom pa čimveč. In tako tudi delam: od stvari do stvari potujem."
Učinkovito?
"Občutek imam, da stvari, ki se jih lotim, ne delam podpovrečno, čeprav je res, da nikoli nisem povsem zadovoljen. Ni pa to tako nezadovoljstvo, da bi me blokiralo -to nezadovoljstvo je pozitivno in stimulativno. Nisem tiste vrste kot številni ljudje v Sloveniji, ki zamahnejo z roko in rečejo: "Kaj boš, saj se tako ali tako ne da ničesar narediti in spremeniti!" Ko sem kandidiral za varuha človekovih pravic, so rekli: "Le kaj pa kandidiraš, saj se tako ali tako ne da nič spremeniti!" To je zelo značilno za slovensko miselnost, sam pa menim drugače: treba je poskusiti in se truditi, da pa bi bilo drugače."
Koliko ljudi je zaposlenih na uradu varuha človekovih pravic?
"Pomagajo mi trije namestniki, četrto pomočnico pa še iščem. Pri kadrovski izbiri sem zelo natančen, izbiram tehtno in počasi, saj bi rad dobil dobro in najboljše. Vsi trije pomočniki so specializirani za različna področja: eden za ustavne pravice, drugi za sodne postopke, policijo in odvzem svobode, tretji namestnik za upravne zadeve, četrta bi bila namestnica za socialno - ekonomske zadeve in otrokove pravice."
Kakšne hi bile pristojnosti varuha otrokovih pravic in zakaj ga še nimamo?
"V času mojega predhodnika je bilo vsakokrat, koje bilo v državni zbor vloženo poročilo o varuhu človekovih pravic, rečeno, da se bo sprejel tudi institut varuha otrokovih pravic. Zdi se mi, da to nikoli ni bilo kaj resno vzeto - a ne s strani varuha človekovih pravic, ampak one druge, politične
Otroci se še ne zavedajo, kdaj so jim kršene pravice.
strani. Ni bilo resno vzeto zato, da se v resnici ne bi nič spremenilo. Morda tudi zato ne, ker nihče ni vedel, kaj naj bi varuh otrokovih pravic delal. Lani sem pa sam presekal s tem krogom obljub in neizpolnjevanja, tako, da bomo zdaj pa res imeli varuha otrokovih pravic. Ne bomo ustanovili posebnega varuha, ampak sem državni zbor zaprosil za podporo, da bi namestili tri ljudi, ki bi se ukvarjali prvenstveno s kršitvami otrokovih pravic. Tako bi se ukvarjali s kršitvami in seznanjanjem javnosti o pravicah in seveda o kršitvah otrokovih pravic -bolj aktivno naj bi posegali v to področje."
Šolstvo hujše kot policija
Alije veliko kršitev otrokovih
pravic?
"Če bi se sklicevali na število pritožb, bi ugotovili, da zelo malo, kar pa seveda ni res. Otroci se ne pritožujejo in tudi odrasli se pritožijo le, če se zavedajo lastnih pravic. Da se pritožiš varuhu človekovih pravic, moraš imeti zelo visoko stopnjo zavedanja lastnih pravic. Najmanj štiri stopnice morajo biti zagotovljene: da se zavedaš, kakšne pravice imaš; da obstajajo institucije, kamor se lahko pritožiš; da te ni strah in da upaš, da se bo kaj spremenilo."
Ljudi je večkrat strah in se nočejo pritožiti.
"Povedal sem že, daje za pritožbo potrebna visoka stopnja zrelosti. Če nekje ni pritožb, to še ne pomeni, da ni kršitev. Sam celo razmišljam, da tam, kjer je malo
pritožb, kar mrgoli kršitev. Če rečem nekoliko sarkastično: najmanj pritožb glede kršitve človekovih pravic je bilo v koncentracijskih taboriščih, saj se tam res ni nihče pritožil. Res je, da otroci ne vedo, kdaj so jim pravice kršene, da starši tudi ne vedo vedno za kršitve. Rečejo si: bom rajši tiho, kajti če kaj rečem, bo v šoli samo še slabše. Nekoč sem na Radiu Študent, ko je bila oddaja o srednješolcih, cinično dejal, da je šolstvo hujše kot policija. Ljudje se pogosto pritožujejo nad ravnanjem policije, nad šolskim sistemom in kršitvami v njem pa zelo redko, saj so prepričani, da bo potem še slabše za njihove otroke. Policija se je že "strenirala" in ve, da je pritožba del normalnega postopka, pri nas pa je vrsta drugih institucij, kjer mislijo, da je pritožba katastrofa. Da se sploh
Matjaž Hanžek
ne bi smel pritožiti, čeprav je eden izmed civilizacijskih dosežkov, da se lahko pritožiš."
Kako se na pritožbe odzivajo institucije kot so sodišča, zdravstvo in drugi?
Še preden sem nastopil delovno mesto varuha človekovih pravic, sodišča skoraj niso dovolila, da bi jih kaj vprašal o njihovem delu, zdaj pa je med nami popolnoma normalna komunikacija. Zdravstvo? Nekateri zdravniki so takoj užaljeni, če jih kaj vprašaš - reagirajo v stilu, češ s kakšno pravico pa vi sploh to sprašujete? Mi nikoli ne sprašujemo po strokovnih rečeh, sploh ne. Mi o tem ne moremo spraševati, ne odločati, zato ljudem že takoj povemo, da o postopkih zdravljenja ne moremo soditi. Lahko pa sodimo o počasnosti, o birokraciji, o vsem, kar ni del avtonomije zdravstva. To, da nekdo slabo dela, da je nesramen, da malo dela, ni stvar avtonomije ne zdravstva in ne sodstva, zato o tem lahko sodimo."
Govori se tudi, da bomo imeli varuha bolnikovih pravic? Kaj mislite o tem?
"Vsekakor pozdravljam vsako pobudo za zaščito pravic, tudi bolnikovih. Varuha za zaščito bolnikovih pravic bi moralo ustanoviti bodisi pristojno ministrstvo ali vlada. Še najdlje so v Mariboru, kjer so občina, bolnišnica, zdravstveni dom in bližnje občine podpisali sporazum za ustanovitev varuha bolnikovih pravic. To pozdravljam in pri tem sodelujem. Občina bo zagotovila prostore in denar, bolnišnica in zdravstveni dom pa bodo spoštovali odločitve varuha. Kot sem že dejal: pozdravljam, spoštujem in sem pripravljen pomagati pri vsaki iniciativi, ki bi imela za posledico neko institucijo, bodisi vladno ali nevladno, ki spremlja in odpravlja konflikte tam, kjer nastajajo. Zelo verjetno, da kandidatka za to funkcijo ne bo mogla sama odpraviti vseh problemov, zato ji bomo pomagali."
V Sloveniji več pritožb kot v Evropi
Koliko predlogov za odpravo kršitev prejmete na dan?
"Lani smo jih imeli 3600 ali povprečno deset na dan - če bi šteli vse nedelje in praznike."
Država zaščitila rjavega medveda
Letno odstrelijo 45 medvedov
Medvedi, ki migrirajo iz Slovenije proti severu in zahodu Evrope, so edini, ki naseljujejo evropski prostor, zato so za Evropo zelo dragoceni. V Trentinu v Italiji in v Pirinejih v Franciji imajo le po deset medvedov, v Sloveniji jih živi okoli 500. Ranljiva vrsta, ki kmalu lahko preraste v prizadeto in ogroženo vrsto.
Ljubljana - Slovenska vlada je na eni izmed minulih sej sprejela strategijo upravljanja z rjavim medvedom in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor ter šolstvo, šport in znanost naložila, da v skladu s svojimi delovnimi področji v roku šestih mesecev izdelajo akcijske načrte. S strategijo in načrti želijo zagotoviti sožitje človeka z medvedom in dolgoročno ohraniti vrsto rjavega medveda v Sloveniji.
Rjavi medved, ki je nekdaj poseljeval vse evropsko območje, je iz večine evropskih predelov že izginil. Danes v Evropi živi približno 50 tisoč medvedov - 14 tisoč zunaj Rusije. Največja gostota medvedov je v Romuniji in v državah dinarskega sveta, medtem ko je bistveno nižja na Finskem in na Norveškem. Medvedi, ki iz Slovenije migrirajo proti severu in zahodu, so tako edini potencialni vir za ponovno naravno poselitev alpskega loka. V Sloveniji predstavlja dinarska populacija rjavega medveda najbolj zahodni del areala rjavega medveda v Srednji Evropi.
V Sloveniji je bil medved vedno varovana živalska vrsta, saj gaje po vojni varovala lovska zakonodaja. Številčnost medveda je /lasti po
letu 1960 začela naglo naraščati in seje do danes povzpela na okoli 450 do 550 živali, ki živijo na nekaj več kot 530 tisoč hektarih gozdne krajine visokega krasa. Jedro razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji, kjer je stalno prisoten, obsega južne in del osrednje Slovenije, medvedi pa migrirajo v različne smeri - tudi preko Gorenjske v Italijo in v Avstrijo. V Sloveniji je medved opredeljen kot ranljiva vrsta, ki je tista vrsta, ki lahko kmalu preide v prizadeto vrsto.
Medvedi povzročajo škodo, ki je največja v alpskem svetu, predvsem zaradi nenadzorovane paše. Pred petimi leti je bilo 56 odstotkov vse izplačane škode v tem območju, leta 1998 pa kar 84 odstotkov. To pomeni, da je nekaj deset medvedov naredilo štirikrat večjo škodo kot nekaj sto medvedov tam, kjer so najbolj razširjeni. Vrsta in obseg škode, ki jo napravi medved, sta odvisni od priložnosti lahkega dostopa do hrane.
Za škodo, ki jo povzroči medved, se oškodovancu izplača odškodnina iz sredstev državnega proračuna. Metoda /a i/plačevanja odškodnine Še ni izdelana, zato se višina odškodnine ne določa enotno. Izplačuje se tudi odškodni-
na za pogrešane živali. V zadnjih petih letih se je iz narave odvzelo povprečno letno 45 medvedov - od skupaj 287 odvzetih medvedov iz narave je bilo 250 odstreljenih, 5 jih je bilo odlovljenih živih, 32 pa je bilo povoženih ali poginulih iz drugih razlogov.
Ocenjujejo, da je bil odvzem medvedov iz narave nižji od prirastka. V odvzemu prevladujejo medvedi do 100 kilogramov telesne teže, prevladujejo samci, kar pomeni, da je naravna spolna struktura populacije verjetno močno spremenjena.
V Sloveniji bodo veljali drugačni ukrepi od-vezema medvedov iz narave kot po nekaterih evropskih državah, kjer životari kakšnih deset medvedov in nič več. V Trentinu v Italiji ali v Pirinejih v Franciji imajo okoli deset medvedov, ki jih varujejo in razumljivo ne dovolijo odstrelitve, pri nas pa je povsem drugače, saj je v naravi okoli 500 medvedov. A odstrel medveda bo le izjemen, le tedaj, ko bo neposredno ogrozil človeka. Slovenija bo večinoma skrbela le za odlov medvedov in njihovo naselitev na drugo mesto v naravi.
• Darinka Sedej
Kot slovenski varuh človekovih pravic sodelujete tudi v mednarodnih ustanovah. Kje in kako bi primerjali stopnjo varstva človekovih pravic v Sloveniji in v zahodni Evropi?
"Sem eden izmed štirih regionalnih direktorjev za Evropo, zadolžen za vzhodno in centralno Evropo. Primerjava z Evropo? Pri nas se pravic zelo dobro zavedamo. Po številu prebivalcev imamo precej več pritožb kot v Evropi. To je zdaj težko primerjati, ker so pristojnosti varuha človekovih pravic različne. Pri nas so pravice varuha večje kot na zahodu. Varuh človekovih pravic je pri nas nova institucija. Pri nas je zaradi tranzicije in privatizacije več kršitev, razen tega pa državni organi še nimajo take prakse kot na zahodu. Slovenija je konec koncev manjša država, o varuhu pravic se bolj sliši. Veliko je teh vzrokov.
Po naši oceni je število upravičenih pritožb večje kot drugod -to kaže tudi na anarhijo v sistemu,
Prinesti sem moral diplomo, ki je bila overovljena pri notarju. Diplomo pa sem naredil prav na tej fakulteti. Zato, ker mi predavajo moji kolegi iz fakultete, s katerimi smo skupaj delali diplomo, mi ta fakulteta ne verjame, da sem tam diplomiral, dokler ne dobim žiga od notarja, ki pa me sploh ne pozna. To je meni in moji logiki najbolj butasto - fakulteta naj bi le v arhiv pogledala, če me že poznajo ne, ne pa da mi bo šele tedaj verjela, da sem pravi, ko mi da žig notar, ki me sploh ne pozna.
To so stvari, ki so jih prej uradniki le odkljukali, zdaj pa jih neke skupine - za fine zaslužke."
Bojijo se,
da jih bom omenil
Kako priti do varuha človekovih pravic?
"Imamo brezplačni telefon s številko 080 15 30. Vedno se oglasimo. Lahko nam pišejo na naslov Dunajska 56, lahko nas poiščejo
na birokracijo, na neprestano sprejemanje novih zakonov. Ti so včasih še slabši kot prejšnji, premalo premišljeni, vse v stilu, da bomo pa zdaj nekaj hitro naredili in se približali Evropi. Seveda gre tudi za kupčkanje interesov političnih strank, ponujanje raznih ugodnosti, ne da bi razmišljali, koliko bo to stalo. Stranka obljubi, potem mora to izvesti in pride do kršitev. To je zelo pogosto -obljubljajo, ne morejo izpolniti, potem pa prihaja do kršitev.
Ko se zakoni sprejemajo, potem je čimprej treba poskrbeti za izvedbene akte, na kar se pa pozabi."
Kaj pa birokracija in postopki na uradih?
"Birokracija, a ne le birokracija, ampak tudi politika in posamezniki, ki pridejo na določeno funkcijo, si izmišljujejo razna potrdila, ki jih zahtevajo od občanov. To je preseglo že vse meje, saj je za nekatere stvari treba enormno število potrdil. Običajno povem tisti primer: le zakaj moram za določen primer predložiti svoj rojstni list, ki ne sme biti star več kot tri mesece, sam pa sem star 53 let? Mar nimam potnega lista in osebne izkaznice, dokumenta, ki ju brez rojstnega lista nisem mogel dobiti? Ne bom pozabil, kako so me nekoč pošiljali od vrat do vrat in čakati sem moral v vrsti za dokumente, ki niso bili potrebni.
Dalje: vlada si izmisli neko delo in da neki skupini dodaten zaslužek. Notarji po mojem opravljajo več kot polovico dela, ki je nepotrebno v takem obsegu in tako kot ga opravljajo zdaj. Vse je treba overoviti pri notarju. Le zakaj? Včasih je to overovila uslužbenka na uradu, zdaj pa je pri notarju bistveno dražje.
Privatizacija državnega dela je to in bojim se, da bo antibirokrat-ski program spet prinesel nekaj takega. Spet bo treba /a kaj plačevati.
Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo, ko sem se vpisal na magistrski študij na Fakulteti za družbene vede, kjer sem diplomiral.
na internetu varuh-rs.si, lahko pa pridejo tudi osebno do mene, ampak nekaj časa je treba čakati. Odgovori oziroma uspešnost reševanja pritožb pa je zelo odvisna od tega, kakšan je pritožba, kako hitro nam bodo institucije odgovorile, kako odgovorile, ali bomo zahtevali dodatna pojasnila in tako dalje." Ali ste učinkoviti, se vas bojijo-"Bojijo se, da jih ne bi javno omenil. To pa. Zato na tiskovnih konferencah izpostavim resnično le kričeče primere, če jih prej na noben način ni mogoče rešiti. Prišel sem do spoznanja, daje veliko bolje, da se prej dogovorno rešijo problemi v korist človeka, ki je prizadet. Neki časopis mi je očital, da do zdaj nisem odkril še nobenega škandala. Nisem zato, da se odkrivajo škandali, ampak zato, da se kršitve odpravljajo. In šele v primeru, da res nič ne morem, grem s tem v javnost. Česar se pa vsi, tudi ministri, zelo ustrašijo."
Katera krivica ali kršitev je vas osebno najbolj prizadela?
"Kar nekaj jih je. Predvsem tedaj, ko veš, da ne moreš ničesar storiti, da je vse goljufano, zastarano, da so lumparije. To so tudi velike socialne stiske, ko niti ni več instrumenta za rešitev problema, ko lahko samo zaprosimo, da se pomaga. Veliko ljudi je brez stanovanj, brez služb ali pa jih vržejo iz. službe nezakonito in potem leta in leta trajajo spori na sodiščih. Človek, ki toži zaradi neupravičene izgube službe, je leta in leta brez dohodkov, na koncu pa gre še firma v stečaj. Zdaj smo na intervencijo varuha dosegli, £W jim republiški zavod za zaposlovanje priznava delno pomoč, (p niso čisto brez. denarja.
Ali pa zdaj nekateri skrajno brezbrižno rečejo, ko dobijo odločbo: "Mi pa sodne odločbe II* bomo upoštevali." Zdaj se pogovarjamo s tožilci, da se voljil sodišč mora upoštevati. To pa res ne smemo dopustiti: kakšna država pa je to, da se volje države m sodišč kar preprosto ne bi upoštevala?" • Darinka Sedej
Franci Frantar, komandir policijske postaje v Kranju
Halo, imate kaj heroina
Franci Frantar je javnost presenetil lansko jesen, koje zaradi množičnih pretepov, ki so se praviloma dogajali pred kranjskimi gostinskimi lokali, občinski upravi med drugim predlagal skrajšanje obratovalnega časa nočnih lokalov.
Namesto dimnikarja gasilci
Hotemaže - Ko so kranjski po- previdnemu obnašanju v naravi,
klicni gasilci 4. februarja, nekaj Odvržen cigaretni ogorek prav
po sedmi zvečer, sprejeli klic, da lahko zaneti travo, s katere je sneg
gori streha stanovanjske hiše v že odlezel. Gasilci so na različnih
Hotemažah, so si seveda brž na- koncih Gorenjske že gasili gorečo
deli zaščitno opremo, sedli v rdeče avte in odbrzeli. Pri ognju so se
podrast in travo. Najobsežnejši je bil travniški požar 4. februarja
Kranj - Lokali so še vedno odprti v noč oziroma v jutro. Komandir je s svojim predlogom za zdaj dosegel le to, da so nekateri njihovi lastniki okrepili redarske službe. Sicer pa, pravi, je sodelovanje policije tako s kranjsko kot z drugimi petimi občinami pa tudi s krajevnimi skupnostmi, ki jih "pokrivajo" vodje policijskih okolišev, dobro.
Franci Frantar, ki ima krmilo kranjske policijske postaje v rokah dobro leto, se v tej vlogi dokaj dobro znajde. Moštvo je mlado, povprečna starost je 31 let, in voljno dela. Da skuša delati tudi dobro, pa pove varnostna slika in ne nazadnje tudi podatek, da je bilo lani "le" sedemnajst pritožb na delo policistov in da sta bili samo dve pritožbi utemeljeni. Čeprav sva se statističnim podatkom skušala čim bolj izogibati, brez številk vendarle ni šlo povsem.
Tako za področje kriminalitete komandir Frantar zadovoljen pove, da so kranjski policisti in kriminalisti lani sicer obravnavali približno enako število kaznivih dejanj (1630) kot leto poprej, da pa so bili po številu raziskanih kar za osemnajst odstotkov boljši. Podali so tudi dobro tretjino več (1233) kazenskih ovadb kot leta 2000.
Preprodajalci poslujejo doma
"V ospredju so še vedno kazniva dejanja s področja premoženjskih deliktov, ki smo jih zabeležili kar 35 odstotkov več kot teta 2000, manj pa je bilo kaznimi dejanj in prekrškov s podro-cJa prepovedanih drog. Lani smo vzeli v precep predvsem preprodajalce in ne toliko same i^volence, zato ne preseneča, da smo zasegli dvakrat toliko drog kot leto poprej. V dogovoru z mestno občino smo pogosteje nadzirali opuščene objekte, znana zbirališča. Najbolj moteče bo občina porušila, se-
Franci Frantar
veda pa s tem zasvojencev ne bo prepodila iz Kranja, morda le iz samega centra mesta, že nekaj časa pa opažamo, da se preprodaje drog vse bolj selijo v zaprte prostore, v stanovanja, kjer so skrite našim očem, veliko pa se droga prodaja tudi prek telefona. Prodajalec in kupec se dogovorita, kje bosta odložila prvi drogo, drugi denar zanjo."
Pri premoženjskih deliktih izstopajo zlasti vlomi v stanovanja in tatvine avtomobilov. Storilci pogosto prihajajo iz ljubljanskega in kamniškega konca, medtem ko so domači trenutno v glavnem "na hladnem**'. Za manjše vlome in kraje po trgovinah, stanovanjih, pisarnah, zdravstvenih ambulantah ipd. pa so dostikrat krivci zasvojenci, ki želijo na hiter način do denarja za drogo.
Kazni za kršitelje in gostice
Že od leta 1998 na kranjski policijski postaji zaznavajo upadanje kršitev s področja javnega reda in miru. Ali ugodnim trendom botruje večja prisotnost policije na terenu (kar polovico kršitev so lani "odkrili" sami) ali pa ljudje postajajo pametnejši, mirnejši, je težko reči. "Po novembrskih množičnih pretepih smo okrepili patrulje v rizičnih dneh (petek, sobota), policisti ukrepajo proti razgrajačem in pretepačem pa tudi proti gostincem, kar se nedvomno pozna," pravi Franci Frantar.
Precej pijančkov že brez dovoljenj
V prometu so se kranjski policisti lani osredinili predvsem na t.i. črne točke, kjer večkrat prihaja do prometnih nezgod s hudimi posledicami in do hudih kršitev cestno-prometnih pravil. Tak način dela se je obrestoval, saj je bilo lani na območju policijske postaje trinajst odstotkov manj prometnih nezgod kot leto poprej, milejše so bile tudi posledice. Najbolj kritični sta še vedno "brniška" cesta in cesta proti Škofji Loki.
"Lani je bilo tudi nekaj hudih prometnih nezgod v samih ulicah, v katerih so bili udeleženi pešci. Zato smo pešce posebej vzeli pod drobnogled in jih, bolj za svarilo, tudi 24 odstotkov več kaznovali. Čeprav smo odredili veliko več preizkusov z alkotestom kot leta 2000, je bilo lani pijanih voznikov manj. Očitno se pozna, da je nekaj najhujših "primerov" že brez vozniških dovoljenj, iz prometa so bili izločeni tudi nekateri pogosti kršitelji. Poseben problem pa je še vedno hitrost, čeprav so naši radarji takorekoč dežurni na najbolj kritičnih odsekih."
Območje policijske postaje Kranj je razdeljeno na enajst policijskih okolišev. Prvenstvena naloga vodij okolišev je preventiva. Prek njih, prek občinskih svetov za varnost, občinskih uprav kot tudi svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu policija s sodelovanjem "civilne družbe" rešuje najbolj pereča vprašanja varnosti ljudi. Slabši pa je odziv ljudi v policijskih pisarnah, ki so odprte v Šenčurju, Cerkljah, Naklem in Preddvoru.
• Helena Jelovčan
Zadnji odgovor?
Zadnji - za 300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
jim pridružili tudi prostovoljni gasilci iz domačega in šenčurskega društva. Na srečo ni gorela streha, pač le saje v dimniku. Ko so pogorele, so gasilci dimnik očistili. Škode ni bilo. Podobno kot v vsaki zimi oziroma kurilni sezoni, tudi v tej pogosto prihaja do t.i. dimniških požarov. Ti se brez hitre intervencije lahko iztečejo tudi slabše kot so se v tem primeru, zato opozorila k rednemu čiščenju dimnikov nikakor niso odveč. Ko smo že pri preventivi, se ne moremo izogniti tudi svarilu k
nad vasjo Torka pod Ratitovcem, ki je zajel poldrugi hektar veliko območje in se razširil tudi v gozd. Ogenj je po dveh urah gašenja obvladalo trideset gasilcev iz društev Železniki, Sorica in Zali Log, policisti pa so dognali povod zanj. Lastnik travnika je na strmem pobočju v bližini svoje hiše opoldne zakuril suho travo, ko pa se je ogenj zaradi vetra in suhe podrasti na več koncih začel nenadzorovano širiti, je sam poklical na pomoč strokovnjake.
• H. J., foto: Gorazd Kavčič
Policisti komaj ujeli pijančka
Prvega, ki je kljub prepovedi nadaljeval z vožnjo, so prenočili v policijskem "hotelu' drugega pa so ujeli šele s cestno blokado.
NESREČE
Neslo ga je v avtobus
Žeje - V četrtek, 7. februarja, nekaj pred osmo zjutraj je 42-letni D. nj 2 Alpetourjevim avtobusom pripeljal s stranskega odcepa iz smeri Strah inja proti križišču s prednostno lokalno cesto. V križišču je zavili desno proti Žejam oziroma Dupljam, pri čemer je z avtobusom "zasedel" tudi del levega pasu. Takrat je iz žej z osebnim avtom pripeljal nasproti 21 -letni D. C. i/ Kranja. Koje opazil avtobus, je začel zaviranj vendar so zaradi mokre in spolzke ceste prednja kolesa blokirala. Avto je v desnem ovinku drsel naravnost prek sredinske črte in silovito trčil v avtobus. V nezgodi se je hudo ranil voznik D. C., škode na Vozilih pa je za poldrugi milijon tolarjev. • Foto: G. K.
njakov z Inštituta za sodno medicino so policisti dva dni kasneje ugotovili, da gre za truplo 52-let-nega Marijana Golenka iz Kranja, ki je bil pogrešan od 24. septembra lani. Storil naj bi samomor z utopitvijo.
S kombijem na levo
Naklo - 33-letni tujec z začasnim bivališčem v Ljubljani je v četrtek ob 19.25 s kombijem vozil po hitri cesti od Podtabora proti Naklem. Koje pripeljal po klancu navzgor, kjer se začne tudi prometni pas za počasna vozila, je iz nepojasnjenega razloga zavil prek sredinskih neprekinjenih črt na nasprotno stran in tam brez zaviranja čelno trčil v osebni avto 27-letnega L. P. z Jesenic. Po trčenju so L. P. in njegovega 30-letnega sopotnika R. P. iz avta rešili kranj-
Radovljica - Policisti so imeli pred dnevi kar precej opraviti s pijanima voznikoma, ki očitno nista hotela priznati, da ne sodita na cesto. Tako jim je okrog petih zjutraj na Gradnikovi cesti padel v oči voznik, ki je drvel približno sto kilometrov na uro in vijugal sem ter tja. Za volanom je bil 25-letni Radovljičan A R. Alkotest je pokazal 1,93 grama alkohola v
ski poklicni gasilci. Oba pa tudi povzročitelj v kombiju so se huje ranili.
Bordar na prepovedani progi
Vogel - V nedeljo dopoldne je 14-letni nizozemski državljan S. M. s prijatelji bordal po progi Zadnji Vogel, čeprav je vstop nanjo zaradi premalo snega oziroma kamenja prepovedan z obvestilom in znakom ter pregrajen s plastičnim trakom. V drugi strmini, gledano z vrha navzdol, je S. M. zaradi hitrosti zasukalo, padel je vznak, z glavo udaril ob trd sneg in izgubil zavest. Reševalci s smučišča so mu pomagali, dokler ga ni prevzela posadka helikopterja in ga prepeljala v jeseniško bolnišnico.
•H. J.
krvi, zato so mu policisti shranili vozniško dovoljenje in prepovedali, da bi peljal naprej. Ko so ga ustavili drugič, je bilo heca konec.
še več preglavic pa jim je povzročil 60-letni Radovljičan A. P. ki je ob pol petih popoldne z osebnim avtom BMW 323 vijugal po magistralni cesti proti Radovljici. Na Gradnikovi je policist zahteval dokumente, ki pa mu jih mož ni hotel dati. Poklical je okrepitev, medtem pa se je A. P. odpeljal. V križišču C. Staneta Žagarja z Gorenjsko cesto je zapeljal skozi rdečo luč in nadaljeval po sredi ceste pa tudi po levi, tako da so se mu nasproti vozeči
umikali s ceste.
Policijska patrulja mu je sledila na magistralno cesto Lesce-Radovljica, kjer seji je pridružila še ena patrulja. Na klancu pri Črnivcu ga je ta prehitela in mu na vrhu napravila zasedo. A. P., ki mu je bila policija tudi za petami, je moral počakati, saj je bil promet v nasprotni smeri dokaj gost. Pri zaviranju je trčil v zadek policijskega vozila in ker ni hotel iz svojega avta, so ga policisti na "strokoven" način izbezali ter ga vklenili. Preizkus z alkotestom je A. P. odklonil, strokovnemu pregledu pa se ni mogel izogniti. Nazadnje je tudi on moral prespati na policiji. • H. J.
Kradejo kot srake
Cigarete, denar, smuči, freza, kombi, orodja in celo proteini ter slovenska zastava so minuli teden dobili "noge".
V križišču izsilila prednost
2letel s ceste
Šenčur - 22-letni K. B. iz Kra-nJa je 5. februarja malo pred enajsto uro zvečer z avtom hvundai P?ny vozil od Brnika proti Kranju. V bližini bencinskega servisa l""1 Šenčurju je zapeljal prek oto-ka< vrisanega na sredini ceste, itto pa / vožnjo nadaljeval po na-PpTOtnem pasu, ko gaje začelo zanašati. Po nekaj metrih zaviranja 1,1 daljšega bočnega drsenja je avto zdrsnil na makadam ob cesti, °d koder je nato silovito trčil v . ev°. Smreko je izruvalo, avto pa C bbstal na njenih koreninah.
e'° hudo ranjenega in lažje ra-|Jnega 25-letnega sopotnika V. l/ Radovljice so reševalci od-
peljali v Klinični center, potem ko so kranjski poklicni gasilci razprti zmečkano pločevino. Noben od njiju ni bil pripet z varnostnim pasom. Zaradi neprilagojene hitrosti, vožnje brez vozniškega dovoljenja in suma vožnje pod vplivom alkohola bodo policisti voznika K. F. poslali k sodniku za prekrške, ko še pozdravi.
Pogrešanega našli v Savi
Prebačevo - Med pospravlja njem smeti i/. Save ob vodni zavesi pri Prebačevem so delavci VGP
Kranj prejšnji torek naleteli na moško truplo. S pomočjo st rokov-
Šenčur - 35-letna A. R. iz okolice Kranja je v četrtek okrog enajstih dopoldne z osebnim avtom pripeljala po lokalni cesti iz Šenčurja proti križišču z glavno "brniško" cesto, ga nameravala prečkati in nadaljevati vožnjo naravnost proti naselju Voklo. Pri tem je očitno spregledala avto 42-letne B. P. iz. Litije, ki je takrat pravilno pripeljala po glavni cesti od Kranja proti Brniku. V trku se je huje ranila Litijčanka, ki so jo reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. • Foto: S. S.
Kranj - Bežen pregled enotedenskega dogajanja na kriminalnem področju ponovno dokazuje, da vlomilcem in tatovom očitno vse pride prav. Tako je neznani vlomilec iz trgovine Živil na Tr-steniku odnesel za 1,2 milijona tolarjev alkoholnih pijač, tobačnih in kozmetičnih izdelkov, živil, sladkarije, povrh pa še računalnika ter telefon. Izpred stanovanjske hiše na Mlaki je nekdo zmak-nil snežno frezo stiga 524 snow king, vredno 350 tisočakov, iz zaprtega kozolca v Zasipu pa otroško motokros kolo domače izdelave, vredno približno sto tisočakov. Zanimiva je tudi kraja kakšnih desetih zavitkov različnih pro-teinov, ki so izginili iz fitnes kluba Samson v športni hali Podmc-žakla.
Policistom pa je uspelo prijeti starejša mladoletnika J. R. in G. J., ki naj bi decembra in januarja kradla mobilne telefonske aparate v garderobe stražiške osnovne šole ter dvakrat v garderobi športne dvorane na Planini.
Ni pa jim še uspelo najti kombija peugeot boxer 2,4, ki je v noči na 6. februar izginil izpred stanovanjske hiše v Poljanah nad Škof-jo Loko. Kombi je bele barve, letnik 1999, z registrsko oznako MB 70-27S in oblepljen z nalepkami USAG, UNIOR in BOC, d.0.0. V prtljažniku je bilo novo, deset milijonov tolarjev vredno avtomeha-nično orodje, namenjeno prodaji.
Neznanec si je z vozilom prilastil tudi dokumente, prenosni računalnik, avtoradio in webasto napravo, tako da je lastnika prikrajšal za skupaj 11,5 milijona tolarjev.
Iz zaklenjenega skladišča v blejskem diskontu Verčič je izginilo za dober milijon tolarjev tobačnih izdelkov, medtem ko se je na Krvavcu neznanec polotil kar snežnih topov. Z dveh je odvil ročna hidravlična cilindra za dviganje topov, vredna 200 tisočakov.
Direktor kranjske podružnice Volksbank v Tavčarjevi ulici pa je včeraj potožil, da jim je nekdo zmaknil slovensko zastavo, obešeno v čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Že drugič. Očitno bo tretja varna samo pod streho, ali pa tudi ne? • H. J.
Jeklenke z napako
Ljubljana - V družbi Butan plin so v seriji jeklenk, izdelanih lanskega decembra, odkrili tehnično napako na navoju in pozvali kupce, naj jeklenke vrnejo. Kot so sporočili včeraj, je od 912 jeklenk, prodanih iz te serije, dobili nazaj 736 jeklenk. Torej imajo kupci doma še 176 jeklenk, iz katerih lahko uhaja plin. Zato ponovno opozarjajo vse, ki so kupili jeklenke z datumom izdelave 12. 1. in s serijskimi številkami od 002817 do 005316, naj jeklenke vrnejo prodajalcem.
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
ZOI 2002 Salt Lake City
Prvi nastopi Gorenjcev odlični
Smučarski skakalci so se kar štirje uvrstili med 30, najboljši pa je bil Primož Peterka na 10. mestu.
Odličen kombinatorec Andrej Jezeršek.
Kranj - Prva tekmovanja na zimskih olimpijskih igrah so bila za Slovence večinoma uspešna. Gorenjski tekmovalci v slovenskem moštvu so nastopili izredno dobro. Se posebej je presenetil 19-letni Kranjčan Andrej Jezeršek v nordijski kombinaciji, kije s 13. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na olimpijskih igrah. Andrej je bil po skokih 19., nato pa je fantastično tekel in osvojil 13. mesto.
Tudi skakalcem, ki so tekmovali na 90-metrski skakalnici, pohvala. Vsi štirje naši, Primož Peterka, Robert Kranjec, Damijan Fras in Peter Žonta, so prišli med 30 finalistov. V finalu, kjer je z zmago presenetil mladi Švicar Simon Amman in premagal favorita Malysza in Hannawalda, je bil naš najboljši Primož Pet-
ODBOJKA
Primož Peterka
Andrej Jezeršek
erka na 10. mestu. Peter Žonta se je z odličnim drugim skokom povzpel na 13. mesto, Robert Kranjec je osvojil 15. in Damjan Fras 28. mesto. Jutri, ko bo tekma na veliki skakalnici, naši računajo na še boljše uvrstitve.
Drugi slovenski nastopi so bili povprečni. Nataša Lačen je v teku na 15 kilometrov v klasični tehniki osvojila 33. mesto. Če ne bi imela smole (padec), bi bila zanesljivo uvrščena med 20 najhitrejših. Zmagala je znanka iz tržiških rolkarskih tekem Italijanka Stefa-nia Belmondo. Manj od pričakovanj so dose-
Robert Kranjec
Uspešne gorenjske ekipe
Kranj - Oba gorenjska prvoligaša sta v soboto povečala svoj seštevek točk za nove tri. V derbiju kroga so odbojkarji Calcit Kamnika po izvrstni predstavi premagali drugouvrščeni Salonit Anhovo, ki je prav zaradi tega poraza moral prepustiti trenutno drugi položaj odbojkar-jem Fužinarja. Kamničani so si s temi tremi točkami že tri kroge pred koncem rednega dela tudi teoretično priigrali št. 1 za končnico prvenstva. Calcit Kamnik : Salonit Anhovo 3:1. Tudi odbojkarji Merkur LIP Bleda so zanesljivo prišli do novih treh točk proti Žužemberku, ki ima tako le še teoretične možnosti za obstanek v ligi, Blejci pa so še vedno v boju tudi za drugo mesto. Merkur LIP Bled : Kekooprema Žužemberk 3:0.
Tudi v 2. DOL so bile gorenjske ekipe zelo uspešne. Medtem ko so bili odbojkarji Termo Lubnika prosti pa so se igralci Astec Triglava z gostovanja na Brezovici vrnili s polnim izkupičkom Brezovica : Astec Triglav 1:3. Ker je Prvačina v gosteh premagala Mislinjo je tako prednost Kranjčanov pred zasledovalci narasla že na 4 točke (za vodilnim SIP Šempetrom zaostajajo za 6 točk), kar pa seveda Kranjčanom v zadnjih petih tekmah še ne daje možnosti prevelike sprostitve. Tudi v ženski konkurenci 2. DOL je bilo zelo zanimivo. Po pričakovanju so Kamničanke premagale Mežico s 3:0, zato pa so z izvrstno igro za presenečenje poskrbele Blejke. Drugouvrščene gostje so sicer bolje začele in povedle z 2:0, toda odbojkarice Bleda so zmogle dovolj moči, da so po izenačitvi dobile tudi peti niz in prišle do pomembne zmage. Bled : Purus Tabor Maribor 3:2. Zato pa naslednjo sezono zagotovo v 2. DOL ne bomo videli ekipe Mladi Jesenice, saj so le te ponovno izgubile, tokrat v Zrečah in s samo eno točko trdno ostajajo na 12. mestu.
Brez uspeha pa je bil ta teden za gorenjske tretjeligaše. V moški konkurencije IskraMehanizmi Kropa izgubila v Novem mestu s 3:0, izgubili pa so tudi odbojkarji Merkur LIP Bleda II in to doma s Kočevjem z 2:3. V vodstvu, kljub dvema tekmama manj, še vedno ostaja Astra Telekom iz Žirovnice, Figura Kamnik je na 3. mestu, Merkur LIP Bled II na 4. in Iskra Mehanizmi Kropa na sedmem mestu. Tudi v ženski konkurenci so gorenjske ekipe ostale brez. zmage. Bohinj je izgubil v Piranu s 3:0, ŽOK Partizan Šk. Loka doma proti vodilnemu Kopru z 0:3, četrtouvrščene igralke Italijanske skupnosti pa so bile s 3:0 boljše od Pizzerie Morena. Škof jeločanke so na sedmem mestu, Bohinj je enajsti, Pizz.eria Morena pa še mesto nižje. • B. M.
KOŠARKA
Ločani znova niso zdržali
Škofja Loka, Domžale, Radovljica - Košarkarji v Hypo ligi so konec tedna odigrali 15. krog. V dvorani Poden v Škofji Loki je ekipa Loka kave TCG gostila moštvo Rogle in po dobrem začetku na koncu znova izgubila z rezultatom 82:85 (26:19, 45:43, 65:64). Ločani bodo v soboto gostovali pri Savinjskih Hopsih.
Nove zmage pa ni uspelo osvojiti niti košarkarjem Triglava, ki so se tokrat v Domžalah pomerili s Heliosoni in izgubili z. 82:70 (22:19, 46:34, 63:53). V soboto Triglav doma gosti Alpos Kemoplast, Helios pa bo gostoval pri Kraškem Zidarju.
V l.B SKL je ekipa Radovljice doma gostila Krško in zmagala 91:65 (22:8, 36:26, 67:39). Že jutri Radovljičani gostujejo pri Banexu. • V.S.
gli smukači. Olimpijski smuk je dobil Avstrijec Fritz Strobl. Peter Pen je bil 23., Andrej Jerman 28., Gregor Sparovec 31. in Jernej Koblar 33.
Kdaj tekmujejo naši
Slovenski nastopi se bodo ta teden nadaljevali. Včeraj so opravili prvo tekmo biatlonci. Ženske so ob 19. uri po našem času začele tek na 15 kilometrov, moški pa so stopili v 20-kil6metrsko smučino ob 21.30.
Danes bodo od naših tekmovali akrobatski smučarki, kjer nas zastopa Miha Gale. Skakalci bodo ob pol petih popoldne po našem času začeli kvalifikacije za tekmo na 120-metrski skakalnici, tekmovali pa bodo tudi smučarji tekači v klasični tehniki. Ženske bodo tekle na 10, moški pa na 15 kilometrov. Slovenija ima v Salt Lake Cityju 5 skakalcev (Peterko, Kranjca, Žonto, Frasa in Medveda ter te-
TENIS
kačice Petro Majdič, ki je naš up v klasiki, Andrejo Mali, Natašo Lačen in Tejo Gregorin.
Jutri (sreda) bodo za nas zanimivi skoki na 120-metrski skakalnici (ob 17.25 po našem času), biatlonci bodo ob 19. in ob 21.30 tekli na 10 kilometrov (moški) in na 7,5 kilometra (ženske), na sporedu pa bo tudi kombinacijski slalom: prva vožnja ob 20.55 in druga ob 22.55 po našem času.
V četrtek bodo smučarski tekači tekli klasično na 10 kilometrov (ob 17. uri), malo pred 20. uro pa bo zasledovalni tek moških na^ 10 kilometrov v prosti tehniki. Ženske bodo vozile kombinacijski slalom.
V petek bo ob 16.50 start žensk na 5 kilometrov klasično, kar je priložnost za Andrejo Mali, ob 18. uri pa bomo navijali za des-karja Dejana Koširja, saj bo na sporedu paralelni veleslalom.
• Jože Košnjek
Ajda in Daniel državna prvaka
Celje - Na državnem prvenstvu v Celju sta letošnja prvaka v članski konkurenci postala Ajda Brumen (Ptuj) med dekleti in Daniel Šantl (Branik Maribor) v moški konkurenci.
24-letni Mariborčan Daniel Šantl je prvenstvo osvojil presenetljivo, medtem ko ga ni bilo med prvimi osmimi postavljenimi igralci. V finalu je s 6:3 in 6:4 odpravil Kranjčana Matica Omerzela (Triglav). Slednji je bil v zelo izenačenem polfinalu s 7:6 (7) in 7:6 (5) uspešnejši od Igorja Ogrinca (Domžale), Šantl pa je s 6:3 in 6:2 nadigral Matjaža Pogačnika (Triglav Kranj). Nagradni sklad pri moških je znašal 1500 evrov.
Pri dekletih si je naslov državne prvakinje in največji kos nagradnega sklada, vrednega 1000 evrov, zagotovila zmagovalka lanskega državnega prvenstva na odprtem, Ajda Brumen (Ptuj). V finalu je premagala Mariborčanko Nives Čulum (ŽTK Maribor) s 6:3 in 7:5. Prve tri nosilke Hana Debevec. Kim Kambič in Nina Žlender so izpadle že pred finalom. V polfinalu je bila Brumnova s 6:1 in 6:4 boljša od Kambičeve, Čulumova pa je s 7:6 (2) in 6:3 ugnala Katjo Kovač (TC Ljubljana).
Daniel Šantl je posamičnemu naslovu skupaj z Igorjem Ogrincem (Domžale) dodal še naslov prvaka v dvojicah. Ogrin in Šantl sta v finalu po izenačeni igri s 6:3, 2:6 in 7:6 (3) slavila nad Urošem Kuharjem in Matijo Zgago (oba Maribor Branik). Zmagovalki v ženski kategoriji sta Breda Kovač (TC Ljubljana) in Nina Šuvak (Kranjska Gora), ki sta bili s 6:0 in 6:2 boljši od Ajde Brumen in Ines Globočnik (Celje). • B. Mulej
PARASKI
Leščani najboljši
Maribor - Na Mariborskem Pohorju je bilo v petek in soboto odprto državno prvenstvo padalcev v paraskiju. V zaradi južnega snega slabih pogojih so se padalci in padalke iz Slovenije in Hrvaške najprej pomerili v veleslalomu, potem pa so izvedli še 6 serij skokov na cilj. Najboljša mesta so osvojili člani Alpskega letalskega centra iz Lesc: med posamezniki je naslov državnega prvaka osvojil Matej Bečan, drugi je bil lanskoletni prvak Gorazd Lah, tretji pa njun klubski kolega Matjaž Pristavec. Edeti glavnih favoritov za naslov prvaka, lanskoletni mladinski prvak Uroš Ule, je zaradi poškodbe tekmo spremljal le kot gledalec. Ker so se prvenstva udeležila le tri dekleta, posebne kategorije zanje ni bilo. Najboljša, Irena Avbelj je bila v skupni razvrstitvi peta.
Ekipno so bili najuspešnejši člani leškega Flvcoma v postavi Uroš Ban, Borut Erjavec, Matjaž Pristavec in Gorazd Lah, druga je bila ekipa Elan ALC (Irena Avbelj, Maja Sajovic, Jurij Kozjek, Matej Bečan), tretja pa ekipa letališče Restavracija Lesce (Simon Dular, Damjan Tomšič, Tomaž Marzidovšek in gost, Zagrebčan Nenad Pešec).
Državno prvenstvo v paraskiju je bilo hkrati generalka za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji konec tedna na Kobli. • Petra Lombar
ALPSKO SMUČANJE
Pokal Loka bo na Starem vrhu
Škofja Loka - Organizacijski odbor letošnjega 27. Pokala Loka te dni zaključuje s pripravami na letošnje največje mednarodno otroško smučarsko tekmovanje za mlade pri nas, ki bo ta konec tedna v Škofji Loki. Po ogledu prog so se odločili, da so razmere za tekmi dovolj dobre na Starem vrhu, zato bosta sobotna slalomska in nedeljska ve-leslalomska tekma tokrat znova na Starem vrhu. Slavnostno odprtje tekmovanja z zabavnim programom pred občinsko stavbo na Mestnem trgu bo v petek ob 19. uri. • V.S.
VATERPOLO __________,_
Kokra namučila Koper
Kranj - Vaterpolisti so v petek in soboto odigrali 5. krog državnega prvenstva. V Kranju je ekipa Kokre dobro namučila Koper, na koncu pa so Primorci vendarle slavili 5:6 (0:1, 1:2, 3:1, 1:2). Ekipa Triglava Živil je pričakovano ugnala Branik 15:9 (5:1, 2:3, 4:1, 4:4), Kamnik pa je bil v Tivoliju slabši od ekipe Olimpije 5:17 (2:4, 1:4, 0:4, 2:5). Na lestvici še vedno vodi ekipa Triglava Živil brez poraza z 10 točkami. • J.M.
Nova generacija Petričev
Četrto mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig za najmlajše plavalce v Kranju je bilo najbolj množično doslej.
Kranj - Organizatorji, Plavalni klub Merit Triglav Kranj, so se tekmovanja za najmlajše domislili pred štirimi leti in ga povezali z največjim slovenskim pesnikom dr. Francetom Prešernom, ki je zadnja leta živel v Kranju. Ob 150-letnici njegove smrti so tekmovanje priredili prvič in že tedaj je plavalo tristo tekmovalcev. Letos jih je bilo več kot še enkrat toliko.
■,VI «A2en.
>KRKk |trlgi«v
l!TS
OBL«
Hi
d**
Zmagovalcu v disciplini 50 m hrbtno Janu Petriču je medaljo podelil mag. Franci But, predsednik Plavalnega kluba Ribnica.
Lik Prešerna s košarico suhih fig vsako leto oživi igralec Rastko Tepina, letos pa so organizatorji našli še eno povezavo z znamenitim pesnikom. Kot je znano, je šolska leta preživel v Ribnici, kjer je bil kot najboljši učenec celo vpisan v zlato knjigo. Letos je predsednik tamkajšnjega plavalnega kluba mag. Franci But, sicer minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z uvodnim nagovorom odprl tekmovanje in podelil tudi prve medalje, v imenu Mestne občine Kranj pa je bil navzoč podžupan Štefan Kadoič. Na tribunah pa se je poznala tudi pustna sobota, saj je popoldanski del tekmovanja popestril obisk kurentov s Ptuja, ki jih je na tekmovanje pripeljal Jože Meznarič. Čez dan so namreč zabavali goste v njegovi restavraciji Mitnica v Kranju.
Dogajanje na tekmovanju je ves dan zvesto beležil snemalec ribniške lokalne televizije.
Tekmovalci (najstarejši med dečki so imeli 12, med deklicami pa 10 let) so se sijajno izkazali, izjemne plavalce so pripeljali zlasti hrvaški klubi, ki jim to tekmovanje zelo veliko pomeni. Zmagovali so tudi mladi slovenski plavalci, kar nekajkrat pa so se na stopničkah znašli tudi najmlajši člani domačega kluba. Če zapišemo, da med zmagovalci raste nov rod Petričev, tega ne mislimo le v prenesenem pomenu besede, pač pa dobesedno. Nika Karlina Petrič
je zmagala kar trikrat, na 50 m hrbtno, 50 m delfin in 100 m mešano, medtem ko je bila na 50 m prsno in 50 m prosto druga. Jan Karel Petrič pa je zmagal na 50 m hrbtno, osvojil pa je dve tretji mesti, na 50 m delfin in 100 m mešano. Domači klub ima poleg njiju še več uspešnih plavalcev: bronasta odličja sta si letos prislužili Tea Bile (na 50 m hrbtno) in Ajda Radiševič (na 100 m mešano in 50 m prsno). Od radovljiških tekmovalcev, ki smo jih tokrat prvič zasledili pod novim klubskim imenom (Radovljica Radovljica), pa je tokrat izstopalo eno samo ime, Majna Jazbec. Zmagala je na 50 m prosto in tretje mesto dosegla na 50 m hrbtno.
Domači so blesteli tudi v štafetah 8 x 50 m mešano, ki jo vsakič sestavijo dečki in deklice skupaj-Druga štafeta PK Merit Triglav Kranj je zmagala pred Fužinar-jem Ravne in Primorjem Riječko banko z Reke. Gostje z Reke pa so se najbolje izkazali v štafeti 4 | 50 m prosto, v kateri so trenerji-spremljevalci in starši, med katerimi mora plavati tudi vsaj ena ženska. Rečani so torej zmagali in si namesto medalje prislužili največjo steklenico vina in zalogaj pršuta, pa tudi oboji Gorenjci se niso pritoževali nad drugim (Merit Triglav Kranj) in tretjim (Radovljica) mestom, saj sta bili nagradi le za kak liter lažji.
• Danica Zavrl Žlebir
Gorenjki blesteli v Celju
Kranj - Konec tedna so v Celju pripravili štiridnevno državno prvenstvo v plavanju v kratkem bazenu. Na prvenstvu so nastopili vsi naši najboljši v absolutni, mladinski in kadetski konkurenci, tako da seje pomerilo kar 295 plavalcev iz 15 slovenskih klubov. Znova so se izkazali tudi Gorenjci in Gorenjke, najbolje pa sta plavali Jeseničanka Anja Klinar (PK Radovljica), ki je dosegla kar 12 državnih rekordov v mladinski in kadetski kategoriji in Anja Carman z Godešiča (PK Merit Triglav Kranj), ki je dosegla štiri rekorde, med njimi tudi absolutni državni rekord v disciplini 200 m prosto. Naslove prvakov so osvajali tudi ostali tekmovalci iz kranjskega, kamniškega in radovljiškega plavalnega kluba. • V.S.
ATLETIKA_
Kovačeva, Rihar in Celar državni prvaki
Kranj ,- Mladi atleti kranjskega Triglava so v soboto na državnem dvoranskem atletskem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince v Šiški osvojili šest medalj, od tega kar tri zlate. Špela Kovač je zmagala v troskoku (11,13), Andrej Rihar v skoku v višino (189) in David Celar v troskoku (13,41). Riharjev uspeh je z drugim mestom v skoku v višino dopolnil njegov klubski tekmec Marko Prezelj (188). Cclaf je bil še tretji v skoku v daljino (615), drugo bronasto kolajno z.a Triglav pa je v troskoku osvojila Kristina Gornik (10,61). V isti disciplini sta bili Nuša Perčič peta in Špela Verovšek šesta, Gomikova pa je bila še osma v skoku v daljino. Tina Bonča, ki je bila kandidatka /a medaljo v skoku v daljino, je pri teku na ovirah padla in prekinila s tekmovanjem. Jure Kovač je bi četrti v teku na 60 metrov (7,38)
Tina Čarman in Rožle Prezelj sta v soboto nastopila na mednarod-nem atletskem mitingu v Zagrebu. Čarmanova je skočila v daljino 6()7 centimetrov in prepričljivo zmagala, Prezelj pa je skočil v višino 21^ centimetrov in tudi zanesljivo osvojil prvo mesto. • CZ.
Tečaj za učitelje smučanja
Kranj - Zbor učiteljev smučanja bo v sodelovanju s fakulteto Spori organiziral tečaj za pridobitev naziva učitelj smučanja I. stopnje-od 4. do 10. marca 2002 z bivanjem na Krvavcu.
Pogoji: letnik rojstva 1985 in starejši, ter osnovno znanje tehnik smučanja (carving) prijave in preizkus znanja bo v nedeljo, 17. febrU' arja 2002, ob 12.00 uri na plaži na Krvavcu.
SMUČARSKI TEKI
Na šolskem maratonu 700 tekačev
Pokljuka - Blizu 700 osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in učiteljev se je v soboto v sončnem vremenu zbralo na Pokljuki na 6. šolskem Pokljuškem maratonu, ki sta ga leta 1996 prvič organizirala Zavod za šport Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Letos so bili pogoji za izvedbo odlični, lani pa je prireditev zaradi pomanjkanja snega odpadla.
Z letošnjo udeležbo so bili organizatorji zadovoljni, čeprav je bila manjša kot predlanskim, ko je na Pokljuki stopilo na tekaške smuči okrog 1000 mladih. Za letošnjo manjšo udeležbo naj bi bila "kriva" prestavitev maratona s tradicionalne prve februarske sobote, ko je bil zaradi državnega praznika podaljšan vikend, marsikdo pa je ostal doma zaradi pustne sobote.
Na Pokljuki, kjer so letos popestrili program tudi s pohodom na smučeh in demonstracijsko vajo Gorskih reševalcev iz Radovljice, tradicionalno nagrajujejo šole z največ udeleženci teka. Med osnovnimi šolami je bila prva Osnovna šola Gorje s 75 udeleženci, druga osnovna šola Prebold s 55 udeleženci in tretja osnovna šola Ivan Tavčar Gorenja vas - Poljane. Med srednjimi šolami je bila s 33 udeleženci prva Gimnazija Šentvid pred gimnazijama Kranj in Brežice s po 19 udeleženci. Med fakultetami pa je bila prva in edina Fakulteta za šport s 64 udeleženci. Prireditev so začeli pihalna godba iz Tržiča in govornika, ravnatelj osnovne šole Gorje Milan Rejc in namestnik direktorja Zavoda za šport Marko Kolenc.
Dekan Fakultete za šport dr. Bojan Jošt pripisuje takim prireditvam velik pomen. Povedal je, da to ni zgolj športna prireditev, ampak je to navajanje na druženje, na sodelovanje na športnih prireditvah, na dejavnost v naravi in morda tudi začetek zanimanja za šport, ki postaja tako za učence prijaznejši. Zato zelo pozdravljam take prireditve, ki so sicer izven običajne šolske dejavnosti, vendar ji dajejo nov zagon in vsebino, je dejal. • Jože Košnjek
Brodar naš najboljši
Kranj - V dolini Val di Fiemme se je v nedeljo končalo OPA prvenstvo za tekmovalce in tekmovalke do 23 let. Na njem so solidno nastopili tudi naši mladi tekaški upi, najbolj pa se je izkazal Škof-jeločan Nejc Brodar, član TSK Merkurja iz Kranja, ki je bil prvi dan v zaseldovalni tekmi (7,5 km klasika + 7,5 km prosto) petnajsti, v šprintu je bil 35., zadnji dan pa je bil na 30-kilometrskem obračunu 12. V Šprintu je bil naš najboljši Logačan Matej Jakša 17. Med dekleti je bila na zasedovalni tekmi naša najboljša Ines Hižar iz Medvod na 22. mestu, v šprintu pa je bila izvrstna 20. najmlajša tekmovalka na tekmi, Vesna Fabjan iz Besnice (NTK Merkur Kranj). Ines in Tina Hižar (obe TSK Olimpija) sta kot edini naši nastopili na 15-kilometrski tekmi. Ines je osvojila 20., Tina pa 25. mesto. • V.S.
Cvajnar pred Močnikom
^Udno polje - Čez tisoč smučarskih tekačev seje v dveh dneh zvrstilo na Pokljuki. Poleg šolskega pokljuškega maratona, na katerem je v soboto teklo netekmovalno blizu 700 šolarjev in njihovih spremljevalcev, so v nedeljo na Rudno polje prišli na vrsto bolj izkušeni. Tretje del je tekel na Javorniški planini. 12. Pokljuški maraton na 21 in 42 kilometrov se je začel z dežjem v dolini, ter snegom na Pokljuki, ki je tudi rešil prireditelje. Sonce je bila dodatna nagrada za 120 udeležencev. Po treh letih je znova zmagal Bojan Cvajnar pred lanskim zmagovalcem Metodom Močnikom in Tinetom Zupanom. Vrstni red, 42 km: 1. Cvajnar (Trzin), 2. Močnik (Calcit Kamnik), 3. Zupan (Radovljica), 4. R. Robič (Kr. Gora), 5. Oblak (Alpina, zmagovalec nad 50 let), ženske, 42 km: 1. Perše (Bohinj), 21 km, abs: 1. Kalan, 2. Meglic. 3. Marinšek. • M. Močnik
Poklukar in Podvizova
Javorniška planina - Gorjan Jože Poklukar in tekačica Olimpije Renata Podviz sta zmagovalca pete tekme smučarskih tekačev za slovenski pokal Žito na Javorniški planini na Pokljuki. Državni podprvak v sprintu je na novozapadlem snegu 15 km razdalje za 17 sekund ugnal A reprezentanta Vasja Rupnika iz Logatca. "Kar 195 tekačev na startu meje prijetno presenetilo. Pred 25 leti pa nas je bilo z mano vred na eni od tekem v boljši zimi 253. Kar dobro se držimo. Da bi bilo le več sodelovanja," je po tekmi ugotavljal trener TSK Bled in tudi organizator tekme Vinko Poklukar.
Izidi, člani 15 km prosto: 1. Poklukar (Gorje), 2. Rupnik (Valkar-ton), 3. Ponikvar (Brdo), 4. Jakša (Planica), 5. Globevnik (Bled) + 2:53, ml. člani: 1. Lauseger (Merkur), 2. Jesenovec (Olimpija), članice, 5 km: 1. Podviz (Olimpija), 2. Soklič (Gorje), 3. Rakovec (Merkur), 4. Rožič (Planica), st. mladinci: 1. Zalar (Debitel), 3. Jelene (Merkur). mL mladinci: 1. Bauer (Pižem Ihan), 2. Čebašek (Bled), st. •nladinke: 1. Belšak (Olimpija), 2. Višnar (Bled), ml. mladinke: 1. -'e/eršek (Merkur), 2. Barič, 3. Mihevc (obe Olimpija), st. dečki 1. Mali (Merkur). • M. Močnik
BO KOMET________
Ločanke izgubile drugič zapored
Kranj - Derbi trinajstega kroga rokometašic je bil v Škotji Loki. Varovanke Milje Tomšič so izgubile pomembno tekmo. Tudi Sava je ostala pričakovano brez točk. Jelovica je gostila Žalec, kije Ločankam Najtesnejši tekmec v boju za četrto mesto. Te so tekmo izgubile že v Prvem polčasu, saj so gostje do konca tekme uspele obdržati prednost l/ prvega polčasa. Kljub porazu je Jelovica še naprej na četrtem mestu.
kokomelašice Save so gsotile Pirančanke in izgubile. Tako kot l-očanke tudi Sava ni nazadovala na lestvici. Še naprej so na sedmem mestu, kar je tudi njihova realnost pred začetkom igranja končnice.
S prvenstvom so nadaljevale tudi 1. B ligašice. Na igriščih se ni »godilo nič pomembnega. Vodilna Celeia si je z novo zmago še bolj utrdila v vodstvu. Kranjska Planina je gostila Keting iz Ajdovščine in zgubila. Iz lige pa so izstopile Rače.
Državne prvakinje so v vnaprej odigrani tekmi samo s štirimi goli razlike premagale novinke iz. Skocjana. Očitno so počivale pred Nastopom v ligi prvakinj. Kljub hranjenju moči v domačem prvenstvu 5° v ligi prvakov drugič zapored izgubile in so zdaj tretje na lestvici. 1 remagal jih je Komotal iz Skpja s 27-26.
Rezultati: 1. liga ženske: Škocjan - Krim Fta N.R. 21:25; Sava : M. »Jfcgro Malizia Piran 13:28, Burja : Izola 32:41; Jelovica Žalec 21:25 0:13); Olimpija : Granite41:32;
L B Uga ženske: Jadran: Branik 21:35; N. mesto : Zagorje 21:30, 1 'anina Kranj : Keting 16:26; Celeia : PUV Nivo Celje 38:24; Tenzor
Vegiad 26:32. Prihodnji teden s prvenstvom nadaljujejo tudi moški prvoin 1. B ligaši. • M. Dolanc
Žirovske čestitke Jaku in tovarišem
Žiri - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Sachonachu v Nemčiji so bili Slovenci že po tradiciji znova uspešni. Ekipa skakalcev, v kateri so tekmovali Rok Benko-vič (Mengeš), Bine Zupan, Rok Urbane in Zvonko Kordež (vsi Triglav Kranj) in Jaka Oblak (Alpina Žiri), je osvojila bronasto kolajno. Moštvo se je pretekli teden pred Zadružnim domom predstavilo Žirovcem. Razen članov bronastega moštva so na oder povabili še trenerja mladinskih reprezentanc Matjaža Triplata in njegovega pomočnika Janija Grilca, serviserja Aljošo Branca in žirovskega trenerja Sebastija-na Jereba ter obetavna domača
SANKANJE
skakalca Tadeja Vegelja in Jureta Kumerja. Predsednik domačega Smučarskega skakalnega kluba Alpina Janez Kosmač je prvi čestital mladim skakalcem za uspeh, še posebej pa Jaku Oblaku, ki je tudi državni prvak v kategoriji do 16 let. Član vodstva Alpine Janko Rejc je v imenu glavnega pokrovitelja nagradil skakalce, čestitke in dobrodošlico pa so jim izrekli še tajnik občine Andrej Poljanšek, dolgoletni smučarski delavec Ivan Žakelj in domačinka Ančka Loštrek.
Smučanje ima v žireh dolgoletno tradicijo. Že pred drugo svetovno vojno so se nekateri zanesenjaki ukvarjali z nordijsko kombinacijo, v začetku šestdesetih letih
Sankanje v Jelendolu
Jelendol - Dolina - Športno društvo Jelendol Dolina je organiziralo odprto prvenstvo Jelendola v sankanju z navadnimi sanmi. Tekmovalo je 48 sankačev, ki so bili razdeljeni v 6 starostnih skupin. V kategoriji žensk od 15 do 30 let so bile najhitrejše Irena Ahačič in Zdenka Podpečan (obe ŠD Podljubelj) in Mojca Rožič (SŠGGE Ljubljana). Med ženskami od 30 do 50 let so bile prve tri Marija Polajnar (Peko), Marija Rozman (Kmetijska zadruga Sv. Katarina) in Majda Ahačič (ŠD Podljubelj). V skupini nad 50 let sta bili najhitrejši Olga Bencina (Peko) in Marija Rožič (BPT). V skupini moških od 15 do 30 let so bili prvi trije Boštjan Rožič in Ervin Ahačič (oba Podljubelj) in Zdravko Primožič (Jelendol). V skupini od 30 do 50 let so bili najhitrejši Leopold Peko (Petrol), Vladislav Torkar (Lom) in Zdravko Primožič (Jelendol), v najstarejši skupini pa Jože Meglic (Društvo upokojencev Tržič), Marjan Ahačič (ŠD Podljubelj) in Blaž Klemene (Društvo upokojencev Tržič).
V Jelendolu so naslednji dan organizirali še prvenstvo v sankanju za svoje krajane. Tekmovalo je 52 starejših in mlajših. Izkazali so se tako organizatorji tekmovanj kot nastopajoči, gledalci ob progi pa so uživali. Organizatorji se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri organizaciji prvenstva. • J.K.
Odlično na igrah mladih
Podljubelj - V italijanskem mestu Latsch so bile 14. svetovne igre mladih v sankanju na naravnih progah, ki so najkvalitetnejše tekmovanje za osnovnošolce. Sodelovali so tudi slovenski sankači in dosegli odlične uvrstitve. Nina Bučinel je bila med deklicami I 4., Matic Neme med šolarji II 8., Petra Dragičevič pa je med šolarkami I zmagala. Luka Švab je bil med dečki I 21. Vsi so člani Sankaškega kluba Podljubelj. Med dečki I pa je bil Gašper Potočnik (ŠD Domel Železniki) 24. Tekmovalo je 95 sankačev iz Avstrije, Italije, Slovenije, Poljske, Nemčije in Švice. • J.K.
SMUČANJE___
Zimske igre HIDRIA 2002
Spodnja Idrija - V nedeljo, 3. februarja, seje skoraj tisoč sodelavcev vseh družb korporacije Hidria in njihovih družinskih članov udeležilo Zimskih športnih iger Hidria 2002, ki so bile na smučišču Smučarskega centra Cerkno. Športne igre so odlična priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje sodelavcev, za kar med letom pogosto zmanjka časa, je na srečanju poudaril predsednik korporacije Hidria Edvard Svetli k.
K dobremu razpoloženju na snegu so tokrat pripomogli tudi gostje prireditve: pevka Nuša Dercnda, plesna skupina Mrhe, d.o.o., Domžalski rogisti in ptujski kurenti, ki jim je na strmine Smučarskega centra že uspelo priklicati pravo pomlad s toplim in sončnim vremenom. Polovica udeležencev zimskih športnih iger Hidria 2002 se je preizkusila tudi v tekmovalnem delu srečanja - večina v veleslalomu, nekateri ludi v deskanju. V veleslalomu so med deklicami vsaka v svoji skupini slavile zmago Eva Gnezda, Tanja Žakelj in Veronika Semrl. V treh skupinah dečkov, ki so se pomerili v veleslalomu, pa so zlato osvojili Luka Božič, Denis Obid in Dejan Sedej. Snovvboard-erji so tekmovali v dveh skupinah. Medv mlajšimi je zmagal Aljaž Gnezda, med starejšimi pa Jaka Ogrič. Ženske so se pomerile v štirih veleslalomskih skupinah. Zlate medalje so osvojile Stojana Bukudur, Marija Rupnik, Tina Lukan in Polona Pagon. V štirih moških veleslalomskih skupinah pa so zmagali Jože Rupnik, Brane Bukudur, Miloš Nagode, Samo Borovinšek in Aleš Pisk.
Planinski vestnik -1
Novo leto je prineslo novo preobleko. Uredniki so zapisali, da so za prvo številko Planinskega vestnika pripravili bolj sodobno opremo, pa tudi bolj bogato vsebino. Trudili so se, da so prispevke približali povprečnemu planincu, čeprav obljubljajo, da ne bodo zanemarjali alpinizma. Sprememba je tu, naročniki pa bodo ocenjevali.
. • Ciril Velkovrh
Predsednik žirovskega kluba Janez Kosmač pozdravlja uspešne skakalce in njihovo vodstvo.
Zadnji odgovor?
Zadnji - za 300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
pa je smučanje polno zaživelo. Nekateri žirovski smučarji so bili pomembni v uspešni zgodovini slovenskega smučanja, na primer danes že pokojni Roman Seljak in
KEGLJANJE
odlična smučarska skakalca brata Andraž in Primož Kopač. Danes tekmuje za SSK Alpina, Alpina je razen občine glavni pokrovitelj skakalnega kluba, okrog 30 skakalcev, za katere razen prizadevnega predsednika kluba Janeza Kosmača skrbijo trenerji Sebasti-jan Jereb, Jernej Kumer in Zoran Zupančič. V Žireh imajo 15, 25, 35, 55 in 73-metrske skakalnice, od katerih je le najmanjša pokrita s plastiko. Uporabnost drugih pa je odvisna od naklonjenosti zim. Smučarski računajo, da se bo v okviru prostorskega urejanja Ži-rov in okolice našlo tudi primerno mesto za športni center z ustreznimi skakalnicami.
• Jože Košnjek
Rekord Ljubelja
Tržič - V zadnjem krogu prvega dela prvenstva je vodeča ekipa lige Ljubelj v Kranju dosegel ekipni rekord gorenjske lige ter zadržal štiri točke prednosti pred Kranjsko Goro. Prvenstvo se v drugem delu deli na prve štiri ekipe in ekipe od 5. do 7. mesta, ki odigrajo mini ligo za končno uvrstitev. Vse točke osvojene v prvem delu se prenesejo v finalni del. ki se bo začel že ta konec tedna.
Rezultati : HIDRO II : ŽELEZNIKI II 6 : 2 (5026:4803) - Turk (Hid.) 880, ADERGAS: SHP LJUBELJ II1 : 7 (5249:5456) - Pes tar (Ader.) 912; Per 949, Kocijančič 932, Poljanec (vsi Ljub.) 922, POLET II : KRANJSKA GORA 3 : 5 (4854:5004) - Cubrilovič (Pol.) 867; Sluga ( K.G.) 882
Lestvica: 1. SHP Ljubelj 23, 2. Kranjska Gora 19, 3. Adergas 14, 4. Hidro 13, 5. Polet 6,6. Jesenice 5 in 7. Železniki 4 točke. Pari 15. kroga: na Jesenicah v soboto, 16. 2., ob 10. uri Kranjska Gora : Hidro II, v Tržiču v nedeljo, 17. 2., ob 9. uri SHP Ljubelj II: Adergas, v Škofji Loki v nedeljo, 17. 2., ob 14. uri Polet II : Jesenice III.
• Jože Pogačnik
GORSKI TEK
Besničani na Špičasti hrib
Spodnja Besnica - Športno društvo Besnica, sekcija za teke, bo tudi letos organiziralo gorski tek na Špičasti hrib. Tekmovanje bo v nedeljo, 28. aprila, ob 10. uri. Start bo v Spodnji Besnici pri ribogojnici, cilj pa na vrhu Špičastega hriba. Proga bo dolga 3,68 kilometra, tekači pa bodo morali premagati 435 metrov višinske razlike. Moški bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, prav tako pa tudi ženske. Najboljši bodo prejeli denarne nagrade, pokale in kolajne, organizirano pa bo tudi žrebanje nagrad. Startnina bo 1500 tolarjev. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja, do 26. aprila pa se bo mogoče prijaviti po e - pošti. Pojasnila daje Janez Ferlic, telefon 031/561 - 663 in 04/2506- 310. • J.K.
Že desetič na Gori
Gora pri Komendi - Gorjanski skakalni komite je v nedeljo že desetič zapored organiziral smučarske skoke z alpskimi smučmi na umetnem snegu na 200-decimetrski skakalnici. Tradicionalna, priljubljena prireditev v lepem, toplem vremenu je na prireditveni prostor privabila številne obiskovalce in kar 55 tekmovalcev. Prišli so od Rateč do Moravč iz različnih klubov in različnih starosti.
Letošnja prireditev je bila še toliko bolj šaljiva, ker je potekala na pustno nedeljo popoldne. Tokrat so prireditev, ki je že tako šaljiva, saj skoke v decimetrih razglasijo potem v metrih, popestrile še številne pustne maske. Sicer pa je bilo tekmovanje nadvse zanimivo in organizacijsko na zavidljivi ravni. Prireditev je bila pravi praznik za številne obiskovalce, ki so se lahko okrepčali tudi s pustnimi krofi in drugimi dobrotami.
Tekmovalci so se potegovali za prehodni pokal občine Komenda, ki ga je tokrat v trajno last, po treh zaporednih zmagah, iz rok župana Tomaža Drolca dobil Dino Klemenčič iz kluba Pučko team. V. posameznih kategorijah pa so bili najboljši: ženske - Vida Pogačar, Gora; osnovnošolci - Marko Pogačar, Gora; mlajši člani - Robert Justin, Planiški velikan; starejši člani - Dino Klemenčič, Pučko team; veterani - Matjaž Kerec, Planica; super veterani - Zdravko Zalokar, Krnica.
Prireditev so tuid tokrat podprli številni sponzorji in med njimi tudi Gorenjski glas. • A. Ž.
Če na koncu nista oba pogajalca nezadovoljna, je nekaj narobe
Dr. Janez Potočnik, četrto leto glavni pogajalec naše države za članstvo v Evropski uniji, je januarja letos postal tudi minister za evropske zadeve.
Gorenjci smo ponosni, kadar kdo od naših uspe v velikem svetu. Leta 1958 rojenemu Kroparju pa simpatije rojakov veljajo še toliko bolj, ker ga v oblastno orbito ni izstrelila politika (beri stranka), temveč stroka. Strokovnost mu priznavajo doma, pa tudi v Bruslju, kjer je s svojo pogajalsko ekipo v zadnjih letih pritisnil na nešteto kljuk, in v državah, ki nas bodo v naslednjih letih sprejele v svoj evropski klub. S prekaljenim pogajalcem in novopečenim ministrom sva pokramljala o že doseženim in o tistem, kar nas pred sprejetjem še čaka, pa tudi o povsem vsakdanjih zadevah.
Začniva z vašim gorenjskim poreklom...
"Ja, pa je res gorenjsko. Kar osem generacij nazaj smo Gorenjci, naše korenine pa sežejo prav do Žirovnice. Sicer pa sem doma iz Krope."
Doma ste iz gostilne, je to tudi rodovna tradicija?
"Tudi. Stari oče je doma iz gostilne v Bistrici pri Naklem. Včasih je stala ob glavni cesti, sedaj je to stranska cesta, ki pod avtocesto vodi proti Podbrezjam. Sam pa sem doma iz gostilne pri Jarmu v Kropi, ki stoji nasproti Plamena. Vse kaže. da bo ta tradicija sedaj prekinjena, saj sva oba z bratom ekonomista in verjetno ne bova nadaljevala gostinskega izročila. Zaenkrat je gostilna v najemu, deluje pa še vedno."
Pa imate še koga v Kropi? Se pogosto vračate domov?
"Če se le da, se ob vikendih vračamo v Kropo. Starša sta še oba živa, mama je v 77. oče v 79. letu in zlasti on je še zelo vitalen. Nedavno tega je še smučal v Kranjski Gori. Ja, tudi pri tekmovanju "ta lesenih" v Kropi je sodeloval, vendar tedaj kot član komisije."
Gimnazijo ste končali v Kranju?
"Maturiral sem leta 1977, razrednik v našem letniku pa je bil profesor Kuster. Učil nas je tudi matematiko in fiziko, ki sta mi zelo ležali. Spominjam se njegove reakcije, ko me je ob koncu šolanja vprašal, kaj bom študiral. Odgovoril sem, da ekonomijo. On je to komentiral z besedami: še en izgubljen (za matematični svet namreč)."
Kaj ste počeli poklicno, preden ste se srečali z Evropsko unijo?
"Po študiju ekonomije sem pol leta opravljal pripravništvo na kranjskem SDK, potem sem nadaljeval že na takratnem Zavodu za družbeno planiranje, ki je prerasel v Zavod za makroekonomske analize in razvoj in kasneje v Urad za makroekonomske analize in razvoj. Tu sem prehodil vso pot od pripravnika do direktorja. Teh časov se rad spominjam. Po stroki sem makroekonomist in na zavodu smo že tedaj precej delali stvari, ki so bile precej povezane z Evropsko unijo. Pripravljali smo strategije gospodarskega razvoja Slovenije, strategijo ekonomskih odnosov s tujino, v zadnji fazi pa tudi strategijo sodelovanja Slovenije z Evropsko unijo. Če bi danes pogledali vsebino teh dokumentov, bi ugotovili, da so bili sicer čisto notranje naravnani dokumenti v resnici že zelo v skladu z našimi poznejšimi evropskimi cilji. Pozneje je vse skupaj preraslo v strategijo gospodarskega razvoja Slovenije v strategijo vključevanja v EU. Ko je bila pozneje sprejeta odločitev, da se začne Slovenija pogajati za članstvo v EU, to je bilo marca 1998, sem bil imenovan za vodjo ožje pogajalske skupine, ki opravlja ta posel, nedavno tega pa tudi za ministra."
Katere so bile vaše prve poti v tujino, potem ko ste postali minister?
"Bil sem na Češkem na sestanku glavnih pogajalcev v Karlovih \.iryh, potem v Zagrebu na mednarodnem kongresu v zvezi z. izzi-\ i vključevanja v KU, nato v Veliki Britaniji. Sestal se se že s francosko delegacijo, španskim ambasadorjem (po našem pogovoru ga
katerimi se jaz kot pogajalec in minister. Seveda so tudi druga vprašanja, povezana z notranjim usposabljanjem države. Koordinirati moramo začetek priprav za pogodbo o pristopu. Pogodba o pristopu je logično nadaljevanje pogajalskega posla, koordinacija tega pa delo človeka, ki vodi po-
je čakal irski veleposlanik - op. avt.)... Odkar smo dobili osnovne dokumente o finančnih predlogih, ki jih je pripravila Evropska komisija, je mednarodno dogajanje zelo intenzivno. Pričakujem, da bo najbolj intenzivni del posla v prvi polovici leta."
Torej res drži, da se bo prvega pol leta največ dogajalo glede pogajanj o zadnjih treh poglavjih evropskega pravnega reda?
"Vsebinsko zagotovo. Postopek pogajanj gre namreč takole: najprej v Sloveniji pripravimo pogajalsko izhodišče glede na obstoječi evropski pravni red, potem svoja stališča pripravi Evropska komisija. Zaenkrat je pripravila okvir za pogajanja, ni pa še začasnih skupnih stališč po državah, države članice te se začnejo pogajati zatem. V Evropi se s tem ukvarja skupina za širitev, nato pa poseben organ, sestavljen iz. ambasadorjev članic EU, najvišjih predstavnikov posameznih držav. Mi imamo sedaj v rokah "horizontalni papir" z okviri za pogajanja, sledijo intenzivna prepričevanja in pojasnjevanja naših stališč najprej komisiji, nato pa še članicam. To se bo dogajalo med marcem in koncem julija, ko pričakujemo končna stališča članic. Tako je določeno v načrtu širitve Evropske unije in kot veste, je Slovenija edina od kandidatk, ki je doslej delala v skladu s tem urnikom. Sedaj imamo čas in dobro je, da vso energijo vložimo v pojasnjevanje stališč in [obiranje na področjih, povezanih s finančnimi učinki pridruževanja EU."
Se za vas položaj spremeni s tem, ko ste hkrati vodja pogajalske skupine in minister?
"Deloma se moj položaj res spremeni. Toda tudi če bi bil na tem mestu še vedno minister Bavčar, bi se moral s svojo ministrsko avtoriteto ukvarjati z. vprašanji, s
gajanja. Trenuten obstoj dveh vlog se mi ne zdi konflikten, pozneje pa pogajanja tako ali tako ugasnejo in takrat ostane samo še ena funkcija. Ključna naloga, ki nas čaka takrat, pa je, kako usposobiti Slovenijo, da bo iz države, ki je danes prevodnik že sprejetih dejstev in odločitev pravnega reda Evrope, v državo, ki bo soustvarjala bodoči pravni red EU. Angleško je to povedano veliko bolj preprosto: iz policy-take-rja se bo Slovenija prelevila v poliev-makerja. Gre za vsebinski preskok, ki je zelo zahteven, ker se veliko funkcij prenaša v EU, mi pa moramo kljub učinkovitosti hitremu odločanju v vladi še zagotavljati demokratičnost procesa, torej vlogo parlamenta. Zaradi tega je zelo dobro treba poučiti, kako to gre, kako se moramo prilagoditi s specifičnostmi, ki jih imamo in kako najti prave rešitve. To je problem, ki bo aktualen od konca letošnjega leta do začetka članstva."
Štiriletne pogajalske izkušnje že imate. Kako ste se kaj znašli na pogajalskem polju?
"Sprva sem se bal prevzeti pogajanja. Povsem normalno je, da se človek boji tistega, česar ne pozna in še ne ve, ali bo sposoben opravljati tako delo. Ne veš, kaj so pogajanja, kako se pripravlja pogajalska izhodišča. Gre na eni strani za izjemno zahtevno strokovno delo, poznavanje vseh problemov, horizontalni pregled celotnega stanja, na drugi pa za medčloveške odnose in sodelovanje z ljudmi, za sposobnost, kako uspešno in učinkovito lahko predstaviš svoja stališča, kako držati neko ravnotežje, upoštevati interese doma in v članicah EU. V veliki meri gre za dobro razumevanja medčloveških odnosov. Biti pogajalec ali ne biti pogajalec je v človeku ali pa ni."
Imate te talente?
"Ne vem."
Glede na to, kako daleč ste pripeljali Slovenijo v pogajanji, jih najbrž imate?
"Ja, na neki način nam gre kar dobro. Upam. da bo šlo na enak način do konca. Obstaja pa problem: na eni strani omejene količine denarja in pripravljenosti obstoječih držav članic, da pomagajo, po drugi pa so želje in potrebe, kijih imamo v Sloveniji. Treba pa seje srečati nekje na sredini."
Takšen primer so trenutno kvote v kmetijstvu?
"Tudi v kmetijstvu se pojavljajo takšni problemi. Prava pogajanja se šele začenjajo, doslej namreč ni šlo toliko za pogajanje, kot za prilagajanja. Sicer pa pravijo, da če na koncu pogajanj nista obe strani nezadovoljni, potem je nekaj narode. Obe morata biti nezadovoljni, pa kljub temu sprejeti rešitve. Če bi šlo za iskanje optimalne rešitve za obe strani, pogajanja ne bi bila potrebna."
Sami pravite, da pravih pogajanj pravzaprav še ni bilo, da je šlo bolj za prilagajanje. Evropski pravni red najbrž ne more biti predmet pogajanj?
"Res je bilo doslej bolj malo pogajanj, vsaj nasproti EU, bolj je šlo za pogajanja doma, kjer smo poskušali na jasen način predstaviti, kaj pravzaprav prevzemamo. Pravni red, kakršnega prevzemamo, je povsod relativno mehak in je vprašanje tolmačenja. Še za največ pogajanj je šlo. kjer smo odstopali od obstoječega pravnega reda ali želeli uveljaviti prehodna obdobja. To je bilo v prvem delu, v drugem delu pa bo šlo bolj za klasično obliko pogajanj. Včasih slišimo očitke, da Evropi popuščamo na vseh koncih: kakor oni hočejo, tako mi storimo. Toda ali smo se denimo pri domači zakonodaji kdaj vprašali, ali bomo svoje zakone uresničevali ali ne? Sedaj ko prehajamo v evropski pravni red, ki je prav tako zakonodaja, le na nekem širšem prostoru, pa na lepem sprašujemo o tem. Gre pa bolj za to, da imamo morda na nekaterih področjih probleme, ker gre za zahteven pravni red, ker potrebujemo neko prehodno obdobje, da ga sprejmemo. Če si v tej zahtevi prepričljiv, prehodno obdobje tudi dosežeš. A ko postaneš član te združbe, moraš pravni red uresničevati na enak način kot vsi drugi. Ko postaneš član, se stvar spremeni v tem smislu, da lahko ta pravni red začneš tudi sooblikovati. Večkrat izrazimo misel, da je Slovenija majhna (to je res, a tega ne moremo spremeniti ne z Evropsko unijo ne brez nje), kot člani EU pa
bomo v tej združbi vendarle povedali, kaj mislimo. Če bomo konstruktivni in strokovni, bo naš glas v okviru EU lahko bistveno močnejši, kot bi bil glas dveh milijonov ljudi, kolikor jih fizično predstavljamo. Ce bomo dobri, če bomo imeli tam prave ljudi, če
bomo konstruktivni, če bomo želeli prispevati k razvoju bodoče Evrope, se tam lahko bistveno bolj uveljavimo, kot nam pripada skozi težo. ki jo predstavlja naša velikost (ali pa majhnost)."
Dr. Janez Potočnik je svoj prvi stik z evrom, novo skupno evropsko valuto, doživel, še preden je uradno prišel v obtok. Dobil ga je kot simbolično darilo, v ličnem mošnjičku, od ambasadorja misije Evropske unije Erica van der Lindna. Pravi, daje prehod na evro v evropskih državah potekal precej naravno, ponekod je že končan, Nizozemci so svoje guldne že povsem opustili in že v celoti poslujejo z evri. Neboleče je šlo celo v državah, ki imajo svojo valuto že stoletja in vanjo verjamejo kot v enega od nacionalnih atributov.
Ljudje tudi vam najbrž velikokrat zastavljajo vprašanje, kaj bomo pridobili z vstopom v EU ali čisto po domače, kaj bomo sploh od tega imeli?
"Slovenija je danes kulturno, zgodovinsko, socialno, geografsko del Evrope. Vstopamo v združbo, prisotno v prostoru, ki mu logično že pripadamo. Po mojem prepričanju z vstpom vanj najbolj pridobivamo, da nam ta prostor na dolgi rok zagotavlja mir, stabilnost, ekonomsko pro-speriteto, saj ima v sebi vgrajene mehanizme, ki to poskušajo zagotavljali. Druga prednost je. da prehajamo v prostor, kjer vlada neki pravni red, zelo pregleden, enoten za ves prostor in s tem bistveno bolj predvidljiv za vse, našo državo, za domača podjetja, ki si želijo jasna in pregledna pravila igre. za tuje podjetnike, ki bi želeli pri nas investirati. Tretje: takšna vključitev pomeni bolj odprt prostor s prevetritvijo razmišljanj, kjer bomo prisiljeni širše razmišljati, kar vse je za nas dobro. Pomembni so tudi ekonomski razlogi. Gre skratka za zadostitev ključnim vrednotam ljudi, ki si najbolj želijo zdravja, miru, varnosti, možnosti za ukvarjanje s prijetnimi stvarmi, dobro življenje. Evropa je kljub kompliciranosti svojega socialnega sistema dokazala, daje sposobna na ta vprašanja odgovarjati. Tudi uvedba evra je eden takšnih odgovorov, ki bo kohezivno delovala na mišljenje vseh nas Evropejcev, nas povezala in okrepila tudi v odnosu do svetovnega prostora. Vprašanje je, ali bi Slovenija lahko ostala ločena od tega. Mislim, da ne. Odgovor bi nam lahko dali denimo Norvežani, kjer je tedaj referendum za vstop v EU za nekaj odstotkov padel. Danes so precej nesrečni, ker živijo sredi tega prostora in po pravilih, ki v njem veljajo, nimajo pa nobene pravice soustvarjati ga. Ker pa se svet glo-balizira, v nobenem primeru ne moreš ostati na njegovem obrobju. Mislim celo, da vstopanje v EU ni korak v globalizacijo, temveč je bolj priložnost za institucionalen spopad s problemi globali-zacije, ki se dogaja mimo procesov evropskega povezovanja in ki ga vodijo interesi velikega kapitala. EU je lahko eden od mehanizmov, s katerim si pomagamo prek teh problemov."
Pred vstopom v EU nas najbrž tudi skrbi, da bi izgubili svojo identiteto?
"Ta strah obstaja, kar je povsem človeško. Mislim pa, da se izguba identitete ne more zgoditi. Če po 50 letih lil J pogledamo njene članice, celo majhne drŽave, vidimo, da so obdržale svojo kulturno
identiteto, v tej pisani množici narodov in narodnosti so jo celo okrepile. Svojo različnost moraš varovati in uveljavljati. Je pa tudi res, da se kulturna identiteta varuje doma, torej je le od nas samih odvisno, kako jo bomo obdržali-Sicer pa smo Slovenci že skozi stoletja dokazovali, da smo se celo brez lastne države uspeli obdržati, zato sem prepričan, da je tudi v primeru EU strah večji kot pa nevarnost."
Naša pričakovanja glede članstva v EU so bila spočetka večja, danes so že realnejša, o čemer pričajo tudi javnomnenjske raziskave. Kako komentirate manjšo naklonjenost članstvu v EU, kot smo jo državljani izkazovali pre<* leti?
"V letih, ko se je Slovenija osamosvajala, smo državljani drugače doživljali povezovanje z Evropsko unijo, tudi kot varnostni mehanizem. Nič slabega ne vidim v tem, da ankete danes kažejo drugače in da ljudje razmišljajo in se sprašujejo, v kakšno Evropo gremo. To dejstvo mora stimulirati tiste, ki se ukvarjamo s pristopom k uniji, da smo še bolj pronicljivi, da prodiramo še globlje v razumevanje tega procesa in da ljudem pošteno povemo, za kaj gre."
Konec leta bo referendum...
"Da, konec leta 2002 ali na začetku 2003. Rezultati javno-mnenjskih anket kažejo, da bi Sč večina Slovencev odločila za vstop v EU, če bi bil zdaj referendum. Za slednjega pa je tudi dobro, da ga imamo, saj gre vendar za odločitev, ki bo določila naše življenje v prihodnje. Tisti hip, ko bomo vstopili v EU, se še ne bo veliko spremenilo, na dolgi rok pa bodo spremembe kar pomembne, zlasti na področjih, ki sva ji'1 že omenjala."
Kako vidite vlogo Slovenije, ko bo ta postala članica EU?
"Že sedaj se začenjajo priprave na vlogo, ko bomo polnopravna članica EU. Začenjajo se pogovori o sodelovanju v konvenciji bodoče Evrope, imenovana sta Že naša predstavnika. To je že preizkus naše učinkovitosti, sposobnosti v skupnem prostoru. Potem bo počasi korak za korakom prihajala naša aktivna vloga, 2004 pa bo ta korak največji, ko bomo zastopani tudi v vseh evropskih institucijah. Kje vidim vlogo Slovenije-Morala se bo povezovati, iskati zaveznike tudi pri ostalih državah, se interesno povezovati od vprašanja do vprašanja, treba bo vedeti, kaj želimo, kaj je dobro za nas in to znati tudi dobro predstavit1 in zagovarjati svoja stališča."
Pa že imamo kaj teh povezav-
"Seveda."
V procesu vključevanja v ima]0 nekatere države kandidatke ,yb°' tre", se pravi zaveznice med Čla' nicami EU, ki jih potiskajo naprej in jim pomagajo. Kolik01" vem, Slovenija takšnega pom°c' nika doslej ni imela. Zakaj?
"Saj ga ne potrebuje. Slovenija ima veliko prijateljev v EU, k' simpatizirajo z nami in našim na-činom razmišljanja, cenijo naše poglede in naše dosežke na poti v unijo. Z načinom približevanj'1 EU, s svojo korektnostjo, ki sm° jo pokazali in z rezultati, ki sm° jih dosegli, dokazali, da smo sposobni postati enakopravni član te skupnosti. Med članicami ni nobene države, ki bi ne verjela, o Slovenija ni med najbolj prip''aV' ljenimi kandidatkami za člaiisiv0' če ne najbolj pripravljena. To s,11° dosegli z lastno sposobnostjo* brez botrov, ki bi nam utirali pot: Botro namreč potrebujejo tisti- p ne zmorejo sumi."
• Danica Zavrl ŽfetgJ Foto: Gorazd Kave*
Pozabili na najbolj pridnega in razvitega učenca
Evropska komisija je pri pripravi pogajalskih izhodišč za kmetijstvo pozabila na Slovenijo kot na njenega najbolj pridnega in razvitega učenca. Če bo njen predlog obveljal, se bo dohodkovni položaj kmetijstva poslabšal, saj se bodo cene glavnih kmetijskih pridelkov znižale od deset do trideset odstotkov.
Kranj - Ko je Evropska komisija ob koncu januarja predstavila izhodišča za pogajanja z državami kandidatkami za članstvo v Evropski uniji za kmetijstvo, so si bili slovenski kmetje in uradna kmetijska politika enotni kot že malokdaj doslej. Predlog, po katerem bi se kmetje iz držav kandidatk pri neposrednih plačilih za kmetijstvo izenačili s kmeti v uniji šele leta 2013, ter predlog kvot in referenčnih količin, ki so nižje že od sedanjega obsega pridelave, je za slovensko kmetijstvo nesprejemljiv.
Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, je pri tem treba razlikovati med kvotami in referenčnimi količinami. Medtem ko kvote pomenijo dejansko omejevanje pridelave na določeno količino, referenčne količine omogočajo neomejeno pridelavo, vendar je intervencijske ukrepe iz tržnega reda in neposredna plačila možno uveljavljati le za dogovorjeno količino pridelkov. Kvote in referenčne količine, kot jih je predlagala bruseljska administracija, so za Slovenijo večinoma povsem nesprejemljive, saj so pretežno nižje od sedanje količinske pridelave ali od sedaj izplačanih višin subvencij. "Tega ne moremo in ne smemo sprejeti, tudi za ceno podaljšanja pogajanj ne," je dejal minister But in poudaril, da Slovenija ne more pristati na kvote, ki bi temeljile le na povprečju pridelave v obdobju 1995 -1999, saj bi s tem zaustavili šele tedaj začete procese preobrazbe kmetijstva.
začetek konca tovarne s'adkorja?
Pri poljščinah je Slovenija zahtevala neposredna plačila za 150.000 hektarjev površine, lani je izplačala tovrstna plačila za 131.000 hektarjev, Evropska komisija kot zgornjo mejo še dovoljenih plačil predlaga 94.192 hektarjev, pri tem pa očitno ni upoštevala površin s koruzno silažo ter z
kvote za mleko bistveni del pogajanj o kmetijstvu. Drugi del "zgodbe o mleku" so kvote za mleko, namenjeno neposredni prodaji. Slovenija bo natančne podatke o tovrstni prodaji pridobila šele letos, kot izhodišče za pogajanja z bruseljsko administracijo
mačimi plačili ter manjšimi finančnimi obveznostmi Slovenije do proračuna unije. Medtem ko analizo o ekonomskih posledicah za slovensko kmetijstvo šele pripravljajo, prve ocene po besedah državnega sekretarja za evropske zadeve na kmetijskem ministrstvu
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
njih zahtevala dodatno kvoto za predelavo iz surovega sladkorja. Pri oljčnem olju je slovenski zahtevek 600 ton, predlog bruseljske administracije je 67 odstotkov količine, slovenski pogajalci pa ocenjujejo, da bodo v pogajanjih lahko ta odstotek še nekoliko dvignili.
Zmanjšanje prireje mleka
Najpomembnejše so kvote za mleko. Slovenija je za mleko, oddano v mlekarne, zahtevala kvoto 556.000 ton, pri tem pa je izhajala iz predlanskih 450.000 ton in lanskih 473.000 ton odkupljenega mleka ter predvidenega povečanja prireje mleka v naslednjih letih. Evropska komisija predlaga 422.700 ton, kar je približno 50.000 ton manj od lanskega odkupa. Če bi Slovenija sprejela takšno kvoto, bi morala takoj zaustaviti povečevanje prireje in v prvem letu po vstopu v unijo v primerjavi s predlani znižati prirejo za 12 do 15 odstotkov. "Takšen predlog je absolutno nesprejemljiv, še posebej zato, ker je v Sloveniji povprečna mlečnost krav zdaj še precej nižja od povprečja v uniji," je dejal minister Bul in poudaril, da bodo prav
Emil Erjavec
hučami. Kar zadeva sladkor, je Slovenija zahtevala kvoto 75.000 ton, od tega 67.500 ton kvote A na osnovi doma pridelane sladkorne Pese in predelave uvoženega surovega sladkorja. Evropska unija Ponuja Sloveniji za kvoto A 48.500 ton, kar je le priznano Povprečje doma pridelane sladkorne pese v obdobju 1995 -1999. Izračun je glede na izhodišča Evropske unije pravilen, vendar pa takšna kvota po oceni vodstva Tovarne sladkorja v Ormožu, pridelovalcev in ministrstva pomeni začetek konca tovarne in Pridelave sladkorne pese v Sloveniji, je dejal minister But in napovedal, da bo Slovenija v pogaja-
Branko Ravnik
je postavila količino 139.000 ton. Evropska komisija pa na podlagi ocenjene povprečne porabe in enotnih meril za vse države kandidatke predlaga vsega 40.633 ton.
V okviru "mesnega paketa" bo Slovenija po vstopu v unijo poleg sedanjih premij za govedo ob zakolu ter za krave dojilje lahko uveljavljala tudi posebne premije za goveda in klavne premije za teleta. Za krave dojilje je bila slovenska zahteva 150.000 premij, po podatkih agencije za kmetijske trge je bilo predlani izplačanih 57.409 in lani okrog 60.000, Evropska komisija pa ponuja le 49.100 premij. Podoben razkorak je tudi pri ostalih premijah. Pri klavnih premijah za odrasla goveda je slovenska zahteva 163.000 pravic in evropski predlog 125.100, pri posebnih premijah za goveda pa slovenski 95.000 in evropski 77.900 pravic. Pri klavnih premijah za teleta Evropska unija ponuja 53.600 pravic, kar je bistveno več od slovenskega predloga (22.000). Pri drobnici je Slovenija predlagala 125.000 premij, lani jih je izplačala več kot 60.000, ob upoštevanju vseh možnosti, ki jih daje evropski pravni red, bi jih lahko okrog 90.000, unija pa predlaga 52.355. Bruseljska administracija je pri svojem predlogu upoštevala referenčno obdobje 1995 - 1999, stalež drobnice pa se zaradi opuščanja kmetovanja in preprečevanja zaraščanja občutno povečuje šele v zadnjih letih.
Predolgo
prehodno obdobje
Kot je napovedal minister But, bo ministrstvo za kmetijstvo vztrajalo na izhodišču, da se dohodkovni položaj slovenskih kmetov po vstopu v unijo ne sme poslabšati oz. morajo biti pri neposrednih plačilih izenačeni s kmeti v uniji. Rešitve bodo iskali v kombinaciji razmerja med plačili unije in do-
Iztoka Jarce kažejo, da se bo dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva verjetno poslabšal. Čeprav predstavljena izhodišča omogočajo dodajanje državnih plačil na evropska in tudi nekaj "manevrskega prostora" pri kvotah in referenčnih količinah, so na kmetijskem ministrstvu vendarle upali, da pristop Evropske unije le ne bo enak do vseh držav kandidatk, predvsem pa se jim pri neposred-
Ministerza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But.
nih plačilih zdi predolgo desetletno prehodno obdobje. Kar zadeva kvote, so že zahtevali tehnični sestanek v Bruslju, na katerem naj bi Evropska komisija pojasnila metodologijo in vir statistike, saj domnevajo, da je pri nekaterih podatkih (za poljščine, na primer) prišlo do napak. Še ta mesec bodo pripravili analizo predloga Evropske komisije in predlog svojih pogajalskih izhodišč, s katerimi se bodo vključili v razpravo, ki bo marca in aprila v uniji.
Pritisk na opuščanje pridelave
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer so zahtevali celo višje kvote in referenčne količine kot uradna Slovenija, so bili ob predstavitvi izhodišč Evropske
Inflacija na razpotju
Ena od osrednjih nalog centralnih bank je ohranjati tako imenovano notranjo vrednost denarja na področju, kjer je ta denar v obtoku. Z drugimi besedami to pomeni ohranjati inflacijo na "neškodljivi" ravni za gospodarstvo. Evropska centralna banka si je zadala nalogo držati inflacijo v evro območju pod dvema odstotkoma. Januarja je inflacija na letni ravni iz december-ske stopnje 2,1 odstotka poskočila na 2,5 odstotka, kar gre pripisati predvsem zaokroževanju cen navzgor ob uvedbi evro gotovine. Mnogi ekonomisti še vedno pričakujejo, da se bo inflacija evro območja v prihodnjih mesecih umirila. Težko verjetno, saj je začetna točka zdaj višje od napovedi, pa tudi tako imenovana "osnovna" inflacija, kjer so izvzete cene hrane in energije, še vedno ostaja nad 2 odstotkoma.
Mnenja, s kakšnimi sredstvi omejiti inflacijo, pa so, kot je pokazala nedavna okrogla miza, na kateri so sodelovali najuglednejši ekonomisti z E1PF, finančni minister ter guverner in eden od članov sveta Banke Slovenije, tudi pri nas kaj različna. Vsi pa so se strinjali, da so pri nas ukrepi ekonomske politike zaradi majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarskega prostora hudo omejene, saj dokaj hitro "uvozimo " tudi težave drugih.
Povzeto po Gospodarskih gibanjih, se je inflacija v Sloveniji do leta 1999 zmanjševala predvsem samodejno z umirjanjem inflacijskih pričakovanj, povečevanjem konkurence ter padanjem svetovnih cen. Slovenija pa je imela tudi srečo, da ob denarni osamosvojitvi ni bila članica Mednarodnega denarnega sklada ali Svetovne banke ter nam tako ni bilo treba poslušati raznih "prodajalcev megle " ter uvajati nekakšna "sidra", "šok terapije" in nesmiselnih protiinflacijskih programov, ki so se pozneje v bolj nesrečnih državah izkazali za katastrofo. Ko so v letu 1999 zunanji impulzi oslabeli in ko je uvedba DDV spremenila relativne cene, se je inflacija pričela vračati na višjo raven, ki je precej višja od povprečne ravni v EU. Kljub temu razlogov za preplah in za spreminjanje "protiinflacijske politike", katere osnovna značilnost je bila, da je ni bilo, ni. Sprememba tečajne ureditve, prehitra odprava TOM-a ali poskusi umetnega zniževanja inflacije, da dosežemo kriterije za vstop v Evropski monetarni sistem (EMS), bi bili škodlijivi. Občasni pozivi k znižanju inflacije sicer ne škodijo in ne koristijo, denarna in fiskalna politika v ožjem pomenu besede, to je reguliranje količine denarja in odločanje o proračunskem primanjkljaju, pa zaradi že zgoraj omenjenih omejitev ekonomskih politik, z inflacijo pri nas neposredno nimata kaj dosti opraviti.
Stopnja inflacije je v januarju spet dosegla, preračunano na letno stopnjo, 8,6 odstotka, kar gre pripisati predvsem na račun povečanih stopenj DDV. Od magične ravni, največ eno odstotno točko nad povprečjem inflacije treh članic EMS z najnižjo inflacijo, vstopnice za EMS in s tem šelestenje evrov v naših žepih nas loči še precejšnji prepad. Naši vrli politiki si kar naprej izmišljajo nekakšne magične datume vstopanj v takšne ali drugačne ekonomske in politične zveze. Dejstvo pa je, da se bosta EU in EMS voljna širiti takrat, ko bosta to sama hotela in ne kot si to želijo slovenski politiki, kar kažejo tudi najnovejša "kmetijska " pravila. Nihče namreč ne more trdno zagotoviti, da si bruseljska birokracija ne bo izmišljevala vedno novih pravil igre in s tem zavlačevala pogajanja, seveda v svojo korist. Sicer pa, samo brez panike, čim dlje ko ostajamo zunaj EU ali EMS, tem lažji in bolj gladek bo pristanek. Da o nekem Natu sploh ne govorimo.
letih 1998 in 1999 prejeli podpore za naložbe v živinorejo. Podobnega mnenja so tudi v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer ugotavljajo, da bi uveljavitev predloga Evropske komisije pomenila katastrofo za tri četrtine slovenskih kmetov. Sprašujejo se tudi, kako bo slovenski kmet lahko leta 2004 konkurenčen evropskemu, če bo prejel le četrtino vrednosti neposrednih plačil, kot jih bodo dobili njihovi stanovski kolegi v uniji.
Dr. Emil Erjavec, predstojnik katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo biotehniške fakultete in član ožje pogajalske skupine, je Na srečanju s pogajalci v Centru Evropa dejal, da je Evropska komisija pri pripravi izhodišč pozabila na Slovenijo kot na svojega najbolj pridnega in najbolj razvitega učenca. Komisija je pri tem izhajala iz povprečne slike kandidatk za članstvo v uniji, ni pa upoštevala slovenskih značilnosti niti ne tega, da ima Slovenija med vsemi bodočimi članicami najbolj primerljivo kmetijsko politiko in raven zaščite. Medtem ko za večino kandidatk predlog prinaša izboljšanje dohodkovnega položaja, pa za Slovenijo pomeni znatno poslabšanje in od deset- do tridesetod-stotni padec cen. Slovenski pogajalci se bodo zavzeli, da bi Evropska unija v pogajanjih upoštevala slovenske značilnosti in začela razlikovati med kandidatkami.
• Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
komisije šokirani, zato so na nedavni novinarski konferenci tudi jasno in glasno povedali, da so pod takšnimi pogoji proti vstopu v Evropsko unijo. Bruseljski predlogi se jim ne zdijo resni oz. so takšni, ki jih postaviš nekomu, s katerim se sploh ne želiš pogajati. Kot je povedal Branko Ravnik, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje v zbornici, predlagana višina neposrednih plačil za poljščine pomeni pritisk na opuščanje pridelave in na usmerjanje v pridelavo poljščin, ki niso v sistemu kvot. Predlagana kvota pri mleku vodi v zmanjševanje števila krav in v zaraščanje travniških površin. Trgovanje s kvotami bi hudo obremenilo kmetije in še poslabšalo njihov gospodarski položaj, v izjemno težkem položaju pa bi se znašlo 344 mladih kmetov, ki so v
.(ubi|*n*. Dunaiskj ceiU SO. 1 527 i luhljnj
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki  080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
GORENJSKI GLAS «18. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 12. februarja 2002
Presežki ob prenehanju agencije Za 78 stanovai«36 kuPcev
Po zadnjih ocenah bo po prenehanju agencije za plačilni promet ostalo brez dela približno 250 delavcev.
Ljubljana - Vlada je na seji prejšnji četrtek sprejela predlog zakona o plačilnem prometu in ga poslala državnemu zboru v tretjo obravnavo, hkrati pa je pooblastila ministrstvo za finance, da do sprejema zakona skupaj s sindikatom pripravi poseben dogovor o načinu reševanja problematike presežnih delavcev v agenciji za plačilni promet.
Vlada je v okviru reforme plačilnega prometa že sprejela več sklepov in predlogov zakonskih rešitev, s katerimi je omogočila
zmanjševanje števila zaposlenih v agenciji in njihovo prehajanje v davčno upravo, druge organe državne uprave in v poslovne bank.
Rogelj prvi mož banke SIB
Ljubljana
Nadzorni svet banke SIB - Slovenske investicijske banke je na seji v sredo sprejel odstopno izjavo dosedanjega predsednika uprave Vlada Klemenčiča in za novega predsednika imenoval Tomaža Rog-lja, dosedanjega direktorja Zveze bank iz Celovca. Klemenčič, ki je bil eden od pobudnikov za ustanovitev banke SIB in dolga leta
njen prvi mož, je odstopil kot predsednik uprave zato, ker se letos namerava upokojiti. Rogelj ima devetletne izkušnje v bančništvu, pred prevzemom funkcije predsednika pa bo moral pridobiti še licenco Banke Slovenije.
Nadzorni svet se je na seji seznanil tudi z lanskimi rezultati poslovanja banke. Po še nerevidiranih podatkih je banka lansko leto zaključila z 220 milijoni tolarjev bruto dobička in s 163 milijoni tolarjev nerazporejenega dobička iz preteklih let. • CZ.
Medtem ko naj bi 450 zaposlenih delavcev agencije lahko prevzeli tudi novoustanovljeni agencija za javnopravne evidence in storitve ter uprava za javna plačila, bo po zadnjih ocenah ob prenehanju delovanja agencije ostalo brez dela približno 250 delavcev. O tem, kako naj bi reševali njihov položaj, so mnenja različna. Državni zbor je ob drugi obravnavi zakona sprejel dopolnilo, po katerem naj bi jih s 1. januarjem prihodnje leto razporedili na ustrezna mesta v druge državne organe. Vlada pa ugotavlja, da bi bila takšna rešitev neizvedljiva, v nasprotju z ustavo in tudi težko finančno breme za
proračun. Za presežne delavce namreč po mnenju vlade ni možno zagotoviti zaposlitve po samem zakonu, ampak jim pripadajo pravice v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo delavcev za primer brezposelnosti. Vlada zato predlaga, da bi položaj teh delavcev reševali po posebnem programu in jim v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti omogočili dodatno izobraževanje in prekvalifikacijo za druge poklice, pri tem pa bi za izvajanje teh ukrepov zagotovili denar, ki ga je agencija dobila za reformo plačilnega prometa. • Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Republiški stanovanjski sklad je januarja ponudil v javno prodajo 78 novih stanovanj v Domžalah, Kamniku, Ljubljani in Mariboru po 15 do 30 odstotkov nižjih cenah, kot veljajo na stanovanjskem trgu. V roku se je prijavilo 36 kupcev, od tega kar 31 za stanovanja v Ljubljani, po dva za stanovanja v Mariboru in v Domžalah in eden za Kamnik.
Abanka povečuje delež v Vipi
Ljubljana - Upravi Abanke iz Ljubljane in Banke Vipa iz Nove Gorice sta na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev in pravil Ljubljanske borze obvestili javnost, da je Abanka ob koncu januarja pridobila v Banki Vipa 64,145-odstotni kapitalski delež. Povečevanje deleža Abanke je v skladu z uresničevanjem podpisanega pisma o nameri poslovnega in kapitalskega povezovanja obeh bank. Urad za varstvo konkurence je že ob koncu lanskega leta izdal odločbo, da je koncentracija bank v skladu s pravili konkurence in da ji ne bo nasprotoval. • CZ.
Januarja 1,6-odstotna inflacija
Ljubljana - Iz državnega statističnega urada so sporočili, da je bila januarja 1,6-odstotna inflacija, na letni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin povišale za 8,4 odstotka.
Čeprav so bile januarja pose-zonske razprodaje, so številne podražitve, povišanje trošarin ter spremenjeni stopnji davka na dodano vrednost močno vplivali na rast cen življenjskih potrebščin, ki so bile najvišje po juliju 1999. Najbolj, kar za 8,3 odstotka, so se povišale cene v skupini alkoholne pijače in tobak, pri tem pa so se tobačni izdelki zaradi povišanja trošarine podražili za 13,6 odstotka, alkoholne pijače pa za 1,1 odstotka. Cene v skupini hrana in
Največ zanimanja je bilo za nakupe manjših stanovanj, v primeru, ko so je za isto stanovanje potegovalo več kupcev, pa so dali prednost kupcem z odobrenim posojilom stanovanjskega sklada, varčevalcem v nacionalni varčevalni shemi in mladim družinam. Sklad bo neprodana stanovanja ponovno ponudil v prodajo, o ugodnejših plačilnih pogojih in o možnostih kreditiranja nakupa pa bo odločal nadzorni svet sklada. "Velik interes med trajanjem naše ponudbe stanovanj po ugodnejših cenah potrjuje potrebe po stanovanjih. Prijave pa kažejo, da nižje cene niso zadostna spodbuda za odločitev o nakupu stanovanja. Očitno prihaja do zmanjševanja
kupne moči, ki se odraža v večjem povpraševanju po manjših stanovanjih in po najemu stanovanj," je ob tem dejal direktor sklada Edvard Oven in poudaril, da bo ob tem, ko je veliko zanimanje le za stanovanja v Ljubljani, treba razmisliti tudi o prihodnji regionalni politiki.
Sklad bo nadaljeval s ponudbo stanovanj po ugodnejših cenah. Še pred koncem leta bo ponudil v prodajo 192 manjših, okrog 50 kvadratnih metrov velikih stanovanj v Ljubljani. Stanovanja, pri katerih cena ne bo presegla 240 tisoč tolarjev za kvadratni meter, bodo vseljiva ob koncu prihodnjega leta.
• CZ.
SKB banka nagrajuje
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KMETIJSKI DELAVEC
PARKOVNI DELAVEC; d.č. 6 mes.; B kat ; do 12.02.02; FLORA D.O.O., ZG.BITNJE 133, ŽAB-NICA
POMOŽNI DELAVEC
Pom. dela na stroju za plastiko; d.č. 6 mes.; do 12.02.02; NOVAK FRANC S.P., KIDRIČEVA 26, ŠKOFJA LOKA
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK IN SERVIS KOLES; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. -gov; B kat.; do 19.02.02; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠKOFJA LOKA
VRTNAR
PARKOVNI VRTNAR; d.č. 6 mes.; B kat.; do 12.02 02; FLORA D.O.O., ZG.BITNJE 133, ŽABNI-CA
STROJNI MEHANIK
OBDELOVALEC KOVIN, ORODJAR; ned.č.; do 26.02.02; SPS D.O.O., VINCARJE 14, ŠKOFJA LOKA
MEHANIK ELEKTRONIK
MONTAŽA IN POPRAVILO FOTOKOPIRNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis , poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; B kat.; do 16 02.02; BILBAN D.O.O., C. STANETA ŽAGARJA 29, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; d.č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 20.02 02; FLERIN RAJKO S.P., BRITOF 284, KRANJ
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 6 mes.; B kat.; do 16.02 02; KAŠTRUN IVAN S.P, NOVA VAS 8, PREDDVOR
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
SAMOSTOJNI POLAGALEC KAMNA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 19.02.02; JUGOVEC ZVONE S.P, SESTRANSKA VAS 15, GORENJA VAS; št. del. mest: 3
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B,C; do 19.02.02; MLINOTEST PEKS D.O.O., KIDRIČEVA C. 53, ŠKOFJA LOKA
PRODAJALEC
PRODAJALEC (DELOVNO MESTO JE V KRANJU); ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; do 23.02.02; J&O D O.O., MAVČIČE 75, MAVČIČE
PRODAJALKA; ned.č.; do 19.02.02; PRAPROTNIK BOJAN S.P., FRANKOVO NASELJE 67, ŠKOFJA LOKA
KUHAR
KUHAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 19.02.02; BOKAN VERICA S.P, PODKOREN 18, KRANJSKA GORA
KUHAR; d.č. 1 mes.; 2 I. del. izk.; do 19.02.02; KERIČ DAVID K.D U., PE LOKO PUB , TITOVA 19, JESENICE
NATAKAR
NATAKARICA; d.č. 1 mes.; 2 I. del izk.; do 19.02.02; KERIČ DAVID K.D. U., PE LOKO PUB, TITOVA 19, JESENICE
KMETIJSKI TEHNIK
ŽIVINOREJEC NA GOVEJI FARMI CERKLJE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 12 mes.; 6 mes. del izk ; slov j - gov. in pis ; do 26.02 02; MERCATOR -KMETIJSTVO D.O O., BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ
STROJNI TEHNIK
KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKAC. 11 A, BLED
UPRAVUALEC / PROGRAMER / CNC KOORDINATNEGA BRUSILNEGA STROJA; ned.č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - pis.; urejevalnik besedil - zahtevno; do 13.03.02; KAVČIČ LUDVIK S.P., PŠEVSKA C. 10, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER; d.č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 02.03.02; ELMONT D.D., SPODNJE GORJE 3, ZGORNJE GORJE
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C.
11 A, BLED
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov.; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKAC. 11 A, BLED
OBLIKOVALEC INTERNET STRANI; d.č. 12 mes ; B kat ; Znanja: html, macromedia studio, photoshop, javascript; do 13.03.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKAC. 11 A, BLED
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d.č.
12 mes.; 2 I del. izk.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 2002.02; ADR I ATI C ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
dolna obiava
brezalkoholne pijače so bile januarja v povprečju višje za 3,3 odstotka, k temu pa so največ prispevale za 29,5 odstotka višje cene zelenjave. 5-odstotna podražitev olja in maščob, za 2,3 odstotka višje cene sadja in 2,5-odstotni cenovni skok pri gaziranih in negaziranih pijačah. Na visoko januarsko inflacijo so vplivale tudi za 13,1 odstotka višje cene komunalnih storitev, za 4,7 odstotka višje cene najemnin in za 3,2 odstotka višje cene v vrtcih. Ob vseh podražitvah je bilo tudi nekaj pocenitev. V skupini obleka in obutev so se cene zaradi posezonskih razprodaj v povprečju znižale za 6,4 odstotka: obutev se je pocenila za 8,1 odstotka, oblačila pa za 6,5 odstotka.
Cene na drobno so bila januarja v primerjavi z decembrom višje za 1,3 odstotka, pri tem pa so sc storitve podražile za 1,9 odstotka in blago za 1,1 odstotka. • CZ.
Kranj - SKB banka je v sodelovanju z Europavem pripravila decembra nagradno igro S5zadovoljni, v kateri so se dotedanji in novi imetniki Maestro kartic SKB banke potegovali za denarni nagradi
milijon in sto tisoč tolarjev ter še za potovalne torbe. Na žrebanju, ki je bilo 22. januarja v prostorih SKB banke, je prvo nagrado, milijon tolarjev, dobil Davide Comba iz Medvod, drugo nagrado v znesku sto tisoč tolarjev pa Jury Šober iz Tržiča. Nagrajenca sta nagrado prejela v sredo v poslovalnici, kjer imata odprta tekoči račun: Comba v ekspozituri Ajdovščina v Ljubljani in Šober v poslovalnici na Koroški cesti v Kranju, odkoder je tudi naš posnetek. • CZ., foto: G.K.
Pregled borznega dogajanja
Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v preteklem tednu vladalo precej pozitivno vzdušje, kar se kaže v porastu vrednosti glavnega borznega indeksa SBI 20, ki je v četrtek zaključil trgovanje pri vrednosti 2247 indeksnih točk in tako v tem tednu porasel za 2,25 odstotka. Podobno sta porasla indeks prostega trga IPT in indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX.
Na borznem trgu se je veliko trgovalo z delnicami Gorenja, Leka in Krke, katerih enotni tečaji su znatno porasli. Enotni tečaj delnice Gorenja je v primerjavi s prejšnjim tednom pridobil na vrednosti kar 6,51 odstotka, enotni tečaj Krke 2,15 odstotka, tečaj Leka pa se je povišal za 1,25 odstotka. Dvig tečaja delnic obema farmacevtoma so povzročile novice o zanimanju tujega sklada /a dodatne delnice slovenskih farmacevtov, dodatno pa še izid tožbe farma cevtske družbe Pfizer, ki se je /;' ključil v prid slovenskim larma cevtom. Upravno sodišče je nam reč zavrnilo Pfizerjev predlog za začasno odredbo o prepovedi proizvodnje za Krkini generični /dia vili, in sicer za proizvodnjo zdravila proti povišani ravni holesterola v krvi in zdravila za Alzheimerje-vo bolezen. Še naprej se nadaljuje omanje tečaja pokojninskih bonov, katerih enotni tečaj je po napovedi Ministrstva za finance, da bo rok
za spremembo pokojninskih bonov v polico pokojninskega zavarovanja najverjetneje podaljšan, v src do zopei dosegel 68 tolarjev, na
zadnji trgovahu dan v tem tednu
pa ponovno padel. Zanimivo je v minulem tednu potekalo trgovanje z obveznicami, saj so se med naj-prometnejše uvrščale tudi najbolj varne republiške obveznice, kar je bila najverjetneje posledica znižanja obrestnih mer za depozite.
Zanimivo postaja tudi dogajanje v krogih medijskih podjetji. Delo. d.d., ki je največja časopisna hiša v Sloveniji, se pospešeno pripravlja na povezovanje s petimi lokalnimi časopisi, po večini tedniki, ki bi naj po povezavi Z Delom poslali dnevniki. Delo naj bi prispevalo k
ni/jim stroškom s skupnimi stranmi o kulturi, znanosti in različnimi komentarji, ki bi jih pripravili na Delu. vendar dokončni program 0 skupnih straneh še ni dorečen, kci projekt ne predvideva kapitalskega povezovanja, se zdi ideja mnogim precej težko uresničljiva. Delo se prav tako že nekaj časa zanima /;l nakup splitskega časnika Slobodna Dalmacija, na podlagi skrbnega pregled poslovanja pa so se v D*--'11 odločili za pogajanja s hrvaški'"
privatizacijskim skladom, ki bo p° sanaciji Slobodne Dalmacije nje'1 skoraj stoodstotni lastnik. Kako sc bodo nadalje stvari v zvezi z nakupom odvijale je v veliki meri odvisno tudi od pogojev, ki jih bodo postavili na Hrvaškem.
Nina Pulko Ilirika BPH d.d-
Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije želi sprejeti v delovno razmerje
poslovno tajnico in poslovnega sekretarja Fakultete
Lokacija delovnega mesta: Brdo pri Kranju, Predoslje 39.
Za mesto poslovnega sekretarja imajo prednost mlajši in dinamični kandidati s pravno, upravno ali organizacijsko izobrazbo, za mesto poslovne tajnice pa mlajša in zrela oseba z izkušnjami pri računovodskem poslovanju, ki bi samostojno izvajala upravo Fakultete.
Vozila, oprema, nepremičnine: posojil	O, I	easing.
(?) Informacije: BKS-leasing d. O. O., Komenskego 12, 1000 Ljubljana     01/ 3000 920                                                  WWW. bks-leasing.SJ		
Torek, 12. januarja 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Mlin prehranil pet rodov,
bo tudi šestega?
V minulih stoletjih je bilo na rokavih Kamniške Bistrice več kot 20 mlinov, zdaj na radomeljski Mlinščici deluje le še Kraljev mlin, ki se zadnja leta bori za svoj obstanek.
Radomlje - Mlinarstvo je pri Kraljevih že od leta 1872, koje Janez Kralj (Ivanov praded), postavil mlin na vodni pogon s petimi kolesi, pet let pozneje je kupil Štokarjevo domačijo (staro Kraljevo hišo), ter zgradil nov mlin s tremi pari kamnov in s stopami. Ob mlinu je bila tedaj tudi žaga. Danes mlinarsko tradicijo Kraljevih nadaljuje že peti rod. Stiriintridesetletni Marjan Kralj je obrt prevzel od svojega očeta Ivana. Pravi, da ima mlinarstvo že v krvi in je bilo od malega jasno, da si bo z njim služil kruh. Na agroživil-ski šoli seje izučil za mlinarja, kljub šolskemu znanju pa pravi, da so najbolj zaželeni očetovi nasveti in izkušnje.
Nekdanje mlinske kamne so zamenjali sodobni valjčki, ki meljejo in drobijo žito.
Kljub skoraj osmim križem Ivana Kralja še vedno najdete v mlinu. In prav on je mlin tudi posodobil. Mlinska kolesa, sita in mlinske kamne so leta 1953 zamenjale turbine, mlinski valjčki in Plansko sito. Tri leta pozneje je vo«toa kolesa nadomestila ležeča f'rancisova turbina, leta 1985 pa je vgradil kombinirano turbino. Pred četrt stoletja je mlin povečal in poskrbel za čistilne naprave. S
posodabljanjem nadaljuje tudi sin Marjan in zmogljivost mlina seje povečala z 250 kilogramov žita v 16 urah, na sedanjih 900 kilogramov na uro. Ivan Kralj tudi pove, da mora mlinar ne le dobro poznati žita in s pravo mešanico narediti kakovostno moko, ampak mora biti vešč tudi dela elektri-karja, mizarja, jermenarja in ključavničarja. Minili so časi, ko je za obratovanje mlina zadoščala
voda, danes brez elektrike ne gre. Konkurenca je čedalje hujša. Industrijski mlini, ki delajo hitreje in ceneje, so grožnja malim in srednje velikim mlinarjem, zato ni čudno, da jih je iz dneva v dan manj in tudi tisti, ki še niso popustili priznajo, da delajo le za preživetje.
"Kdor misli, da bo z malim ali srednje velikim mlinom obogatel, se je krepko uštel, kajti za majhen zaslužek je treba veliko delati. Naš mlin spada med srednje velike in niti v sanjah ne moremo konkurirati velikim mlinarskim obratom npr. Žitu, Mlinotestu, Intesu, ki dnevno zmeljejo več sto ton žita. Jasno je, da slednji tudi narekujejo cene mok in na žalost tudi kupce cena bolj zanima kot kakovost. Naša država je edina, ki dovoli brez količinskih omejitev in dajatev za zaščito domače proizvodnje iz tujine uvažati ne-kakovostno moko, omejuje pa uvoz žit. Slovenska žita so manj kakovostna in povrhu vsega še zelo draga, saj je treba za kilogram pšenice odšteti tudi 33 tolarjev. Poleg tega nas bremeni tudi plačilna nedisciplina, ki je zadnja leta postala slovenska stalnica," je o težavah mlinarstva dejal Marjan Kralj. Kraljev mlin kljubuje naštetim težavam in je primer družinske obrti, saj v njem dela tudi Marjanova žena Nataša, če je treba, pa na pomoč priskoči še mama Manca.
Kraljevi meljejo vse vrste pšenične moke, krmilno, koruzno in ajdovo    moko, ajdove luskine
Gorenjske in iz Ljubljane. Skrivnost kakovostne moke je seveda v pravi mešanici, ki jo mora mlinar poznati," je povedal Marjan. Kraljevi imajo največ dela jeseni, najmanj pa februarja. Zaradi sušne zime letos težko delajo, saj je namesto 2000 litrov na sekundo trenutno vodni pretok le 700 litrov na sekundo, kar pomeni, da porabijo več električne energije. Samoumevno je, da Kraljevi jedo doma pečen kruh, saj tako sproti preverjajo kakovost svoje moke, sicer pa Marjan pra-
Ivan in Marjan Kralj, četrti in peti rod Kraljevega mlina.
uporabljajo za vzglavnike, luščijo ječmenj za ješprenj in proso za proseno kašo. Našteto prodajajo pod blagovno znamko Kraljeva moka, Kraljev ješprenj, Kraljeva kaša... Dnevne zmogljivosti mlina so 20 ton žit, zmeljejo pa preko 5 ton različnih žit.
"Moko in ostale izdelke pakiramo v lastno embalažo in prodajamo trgovinam, picerijam, pekarnam, tudi kmetom meljemo žita, v mlin pa prihajajo posamezni kupci, največ jih je iz Moravske  doline, Štajerske,
Kraljev mlin v Radomljah leta 1937, ob njem žaga in gospodarsko poslopje.
vi, da Slovenci še vedno prisegamo na belo moko tipa 400 in zadnje čase tudi na polnovredne oziroma graham moke.
V Kraljevem mlinu žito najprej strojno očistijo, navlažijo in 13-krat meljejo ter pred pakiranjem moko presejejo preko 160 sit. Vstopa v Evropo se Kraljevi ne veselijo, saj tuje izkušnje niso spodbudne, kajti v Avstriji so že prvo leto zaprli 250 mlinov. Družinsko mlinarstvo izumira, ostajajo le veliki industrijski obrati, ki potrjujejo, da so se časi zelo spremenili. Pred vojno so za plačilo dveh dninarjev morali zmleti 200 kilogramov žita, danes je za plačilo ene delovne ure treba zmleti vsaj 150 kilogramov žita. Ivan Kralj meni. da mora danes mlinar za enak standard narediti vsaj desetkrat več in minili so časi, ko je bilo mlinarstvo spoštovan poklic, danes na žalost izumira.
Kraljev mlin letos praznuje 130. obletnico delovanja. Obstal je dobro stoletje in prehranil skoraj pet rodov. Vprašanje je, če bo tudi šestega, kajti s tem ne bo konec le Kraljeve družinske, ampak tudi radomeljske mlinarske tradicije. Kljub temu da Marjan ima naslednika (dveletnega sina Bena), slednji še ni garancija, da bo Kraljev mlin obstal tudi v svojem drugem stoletju.
• Renata Skrjanc, foto: arhiv Ivan Kralj, R. S.
Ponudba za dopust na Alpe Adria
V soboto je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Ljubljanski sejem zaprl 41. Mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas.
Ljubljana - Letošnji mednarodni sejem Alpe Adria je bil na štiri tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. Z izdelki, ponudbo in s storitvami seje od 5. do 9. februarja predstavljalo 145 razstavljavcev iz petnajstih držav. Sejem je odprl predsednik državnega zbora Borut Pahor, sejem lova in ribolova pa" državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Strle. Na sejmu so
Registracija podjetja iz pisarne
Ljubljana, Kranj - Ministrstvo za gospodarstvo in pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) pripravljata projekt Vse na enem mestu, ki bo omogočil registracijo podjetja na enem mestu.
Vse institucije, ki sodelujejo pri registraciji, bodo elektronsko pove/ali ter podjetnikom poenostavili in skrajšali sedanji postopek pridobivanja dovoljenj in potrebne dokumentacije za registracijo podjetja. Po besedah vodje projekta Kamila Krošlja bodo ločili postopek svetovanja pri ustanav Ijanju podjetij in registracijo, ki ho po novem mogoča na enem mestu, saj bodo vse institucije med seboj elektronsko povezane in podjetnikom ne bo treba več hoditi od vrat do vrat. Podatkov <rI ene službe do druge po novem ne bo več prenašal podjetnik, ampak jih bodo službe med seboj izmenjale. Novi projekt bo pripomogel k odpravljanju administrativnih ovir, njegov dolgoročni cilj pa je. da bi podjetnik lahko pod-jetje registriral kar z. računalnika v svoji pisarni. V projektu ministrstva naj bi sodelovalo devet institucij, spremeniti pa bodo morali tudi zakone in predpise, ki urejajo registracijo podjetja. Projekt bo pripravljen kunec marca, v praksi pa naj bi Zaživel predvidoma konce teta. • Renata Skrjanc
se s ponudbo predstavile tako imenovane dopustniške dežele z letoviškimi kraji Tako so bile na sejmu Hrvaška, Črna gora, Italija, Španija, Ciper, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Slovaška, Poljska... Predstavile pa so se nadvse uspešno tudi slovenske regije s turističnimi organizacijami. Pozornost so vzbujali v turistični ponudbi tudi predstavitveni programi Kamnika, Term Snovik in nekaterih gorenjskih turističnih krajev. Turistično ponudbo v različnih deželah in krajih pa so na sejmu bogatili izdelki in oprema za športne aktivnosti in rekreacijo, oprema za kampiranje, navtika, bazeni, bazenska tehnika, turistični potovalni program in seveda raznovrstna oprema za lov in ribolov. Strokovno zanimivi in obiskani
sta bili tudi okrogli mizi. Prvo o aktualnih vprašanjih razvoja turizma in športa, mednarodnega leta gora v turizmu in o predstavitvi bodoče zasnove turističnega centra Planica sta pripravila Turistična zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. Drugo okroglo mizo pa je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Smernice za upravljanje s prosto živečo divjadjo. Zanimiv v okviru^ sejma pa je bil tudi predstavitveni program opreme in naprav za ribolov in lov na osemnajstem sejmu lova in ribolova. Obiskali so ga številni lovci in ribiči. Po podatkih Ljubljanskega sejma, prireditelja obeh sejemskih prireditev, je sejma obiskalo okrog dvajset tisoč obiskovalcev. • Andrej Žalar
M illJ
; [J ■tU.
JEZIKOVNA ŠOLA pri
LJUDSKI UNIVERZI KRANJ
šola s tradicijo in uspehom
vabi k vpisu v
AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO - RU
od 28. januarja do 18. februarja 2002
Jezikovne tečaje delno sofinancira Ministrstvo za šolstvo RS.
>► TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH,
5. stopenj, 90 ur V PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra
- Univerze Cambridge (UCLES)
- Goethejevega Inštituta
> POSLOVNI JEZIK, 60 ur
> PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur
> OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur
> KONVERZACIJA, 40 ur
> TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur
> POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur
> INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA
> PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA, 60 ur
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE:
• 500 kandidatov letno
• 90% opravi izpit prvič
• vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
ZAČETEK: 18. februar 2002
INFORMACIJE 04 280 48 16
www.lu-kranj.si
»
Lastniki sekajo manj, kot bi lahko,
lesna zaloga se povečuje
"Načrt je gozdu osebna izkaznica, življenjepis in potni nalog," so v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije zapisali v uvod desetletnega gozdnogospodarskega
načrta za kranjsko gozdnogospodarsko območje, ki je v teh dneh javno razgrnjen na sedežu enote v Kranju.
Kranj - Kako pomemben je ta načrt, dovolj pove podatek, da ga bo po obravnavi na osrednjem svetu Zavoda za gozdove Slovenije sprejela vlada in da bo "pokrival" dve tretjini kranjskega gozdnogospodarskega območja, ki zajema občine Tržič, Jezersko, Cerklje, Preddvor, Naklo, Šenčur, Kranj, Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane ter deloma tudi občino Žiri.
Na tem območju, ki obsega 107.651 hektarjev, je kar 71.265 hektarjev gozda. Gozdnatost je torej več kot 66-odstotna, pri tem pa so med občinami precejšnje razlike. Najvišja je v občini Železniki, kjer je skoraj 81-odstotna, zelo visoka, več kot 70-odstotna, je tudi v občinah Tržič, Jezersko, Preddvor in v Žiri (del), najnižja, vsega 41-odstotna, pa v občini Šenčur. Površina gozdov se je v zadnjih desetih letih povečala za 2.753 hektarjev, kar je posledica zaraščanja, natančnejših evidenc in tudi vključitve ruševja. Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč, kije bilo močno v petdesetih in šestdesetih letih, se je umirilo, tako da se zaraščajo le še opuščeni planinski pašniki, visokogorske in druge opuščene strme senožeti ter lazi, zemljišča posameznih opuščenih kmetij in obvodni svet. Denacionalizacija je močno posegla tudi v lastništvo gozdov. Medtem koje bilo 1990. leta v zasebni lasti le 67 odstotkov gozdov, jih je zdaj že 82odstotkov, ta delež pa se bo do konca postopkov vračanja še okrepil. Zasebna posest je zelo razdrobljena, vseh lastnikov je 9.106, vključno s solastniki pa 12.730. Povprečna posest meri 6,4 hektarja, ob upoštevanju solastnikov pa le 4,6 hektarja. Kar 72 odstotkov lastnikov ima do pet hektarjev veliko gozdno posest.
Letni prirastek se je v obdobju 1991 - 2001 povečal s 5,4 na 6,63 kubičnega metra na hektar, lesna
zaloga pa je v tem času porasla z 227 na 271 kubičnih metrov na hektar, kar je predvsem posledica manjšega poseka in deloma tudi novega načina izračunavanja zaloge. Lastniki bi v desetih letih lahko posekali 2,34 milijona kubičnih metrov drevja, a so ga le nekaj več kot 1,9 milijona kubičnih metrov. Zakaj tolikšna razlika? Po gozdarskih spremembah jih ni več nihče silil k poseku pa tudi gospodarske razmere (cena lesa) niso bile najbolj spodbudne, pojasnjujejo v zavodu za gozdove. Kar 45 odstotkov je bilo t.i. sanitarne sečnje, to je poseka zaradi naravnih ujm (sneg. žled) in pretirane razmnožitve lubadarja. Pri obnovi in negi gozdov so zaostali za načrtom, pri tem pa so se gojitvena dela povečala šele z letom 1999. koje proračun zagotovil sofinanciranje celotnega obsega del. Pri varstvenih delih so načrt bistveno presegli, na to pa so vplivale dodatne potrebe, ki so nastale po ujmah, ter usmeritev v saditev in zaščito listavcev. Delež smreke, bukve in plemenitih listavcev se je v zadnjih tridesetih letih povečal, v upadanju pa sta jelka in bor. Na podlagi ocene kakovosti drevja v gospodarskih enotah Jelendol, Cerklje. Poljane in Sovoderij v zavodu ugotavljajo, da prevla duje drevje srednje kakovosti in da je slabega drevja zaradi premajhne negovanosti več kot dobrega. V zadnjih štirih letih se ob-jedcnost   mladega, do poldrugi
Načrt bo še do 18. februarja javno razgrnjen na sedežu območne enote zavoda za gozdove v Kranju, zadnji dan razgrnitve pa bo ob devetih dopoldne v sejni sobi Občine Naklo tudi javna obravnava.
meter visokega gozdnega drevja ni zmanjšala, še vedno je visoka, 28-odstotna, kar pomeni, da število divjadi ni usklajeno z naravnimi možnostmi. V preteklih desetih letih so zgradili 377 kilometrov traktorskih vlak. od tega večino v Škofjeloškem hribovju, kjer so odpravljali posledice naravnih ujm. Gradnja gozdnih cest je skoraj povsem zastala, zgradili so le dva odseka skupne dolžine 2.650 metrov. Zaradi posegov v gozd in gozdni prostor so izkrčili 110 hektarjev gozdov, od tega največ za urejanje kmetijskih površin.
Finančni donos
iz gozda se poslabšuje
V zavodu za gozdove ugotavljajo, da se finančni donos iz gozda poslabšuje, to pa zmanjšuje pripravljenost lastnikov za posek, gojenje, varstvo, odpiranje gozdov in za druge gozdnogospodarske ukrepe. Vlaganja v vzdrževanje in krepitev gozdov ne sledijo potrebam, ki izhajajo iz njihove vse bolj poudarjene večnamensko vloge. Uvajanje novih tehnologij (sečnje s sečnimi stroji) pri sečnji, izdelavi in spravilu lesa ter pri gojitvenih in varstvenih delih je še prepočasno, prostorsko načrtovanje na lokalni ravni je prepogosto pod vplivom lastniških in kapitalskih pobud. Posredovanje inšpekcijskih služb in sodstva pri nedo-
voljenih posegih in onesnaževanju okolja v gozdnem prostoru ne dohajajo dogajanj na terenu. Težki tereni so še pomanjkljivo odprti, preveč je zrelih sestojev in premalo mladih, prevelik je tudi delež poseka zaradi naravnih ujm in podlubnikov. V zavodu za gozdove so za rešitev teh problemov sprejeli različne usmeritve. Tako naj bi pri izbiri drevja za posek in pri odločanju o gojitvenih in varstvenih ukrepih poudarjali skrb /a stabilnost sestojev in za največji možni donos, pospeševali načrtno pomlajevanje zrelih sestojev in spodbujali nego mladih, krepili dele/ listavcev, zagotavljali uresničevanje letnih lovskogojitvenih načrtov,  z  uvajanjem žičnega
spravila načrtno odpirali zaprte predele, se prizadevali za poenostavitev postopkov za gradnjo in sofinanciranje gozdnih cest, povečali pristojnosti javne gozdarske službe v državnih gozdovih in težišče njene dejavnosti prenesli na zagotavljanje pogojev za čimbolj-še gospodarjenje z gozdovi in na izpolnjevanje načrtov, pri posegih v gozd in gozdni prostor pa spoštovali ekološke omejitve. Vse rešitve niso v pristojnosti /avoda /a gozdove, večjo pripravljenost lastnikov za delo v gozdu bi lahko dosegli le z drugačno davčno in finančno politiko, tudi povečevanje posesti bi z različnimi ukrepi lahko spodbudila le država. Ker se je lesna zaloga povečala,
načrtujejo v zavodu za gozdove za desetletje 2001- 2010 še za domala petino večji možni posek oz. povprečno 277.702 kubična metra drevja na leto, kar predstavlja posek 59 odstotkov letnega prirastka. V primerjavi s prejšnjim načrtom povečujejo tudi načrtovana dela za varstvo gozdov, zmanjšujejo pa negovalna in obnovitvena dela. Da bi izboljšali odprtost gozdov, bi bilo treba /graditi 5° kilometrov gozdnih cest in 24? kilometrov vlak. dejanskii gratrnja pa bo odvisna od zanimanja in finančne sposobnosti lastnikov ter od državnega in občinskega sofinanciranja.
• Cveto Zaplotnik
Pridelava kakovostnega krompirja
Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita pridelovalce krompirja na predavanje 0 pridelavi kakovostnega krompirja, ki bo jutri, v sredo, ob 9. uri v sejni sobi nad zadružno trgovino na Trati. Predaval bo priznani strokovnjak mag. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Po predavanju bo pred-stavnik podjetja Mctrob predstavil mineralna gnojila Hntec z vgrajenim stabilizatorjem dušika. • CZ.
Srednja šola Jesenice
Ulica bratov Rupar 2
4270 Jesenice
tel.: 04 581 31 00
fax: 04 586 23 13
e-mail: srsolaje@ssj.kr.edus.si
www.s-ssj.kr.edus.si
Srednja šola Jesenice
objavlja prosto delovno mesto
SVETOVALNEGA DELAVCA/KO
Pogoji za zaposlitev:
- kandidat/ka mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni z Odredbo o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splo-šnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (8 člen)
- opravljen strokovni izpit
- poznavanje dela z računalnikom
Izbrani kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas.
Izbrani kandidat/ka, ki nima opravljenega pedagoško-andragoškega izpita, si mora le-tega pridobiti v roku enega leta. Kandidati/ke morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati tudi splošne in posebne pogoje, določene z zakonom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Srednja šola Jesenice, Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice s pripisom "RAZPIS".
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali Kandidati/ke bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku.
Veterina ne uničuje kmeta
Minister mag. Franc E3ut: "V javnosti se v zadnjem času ustvarja vtis, da je veterina postala samopašna in da uničuje slovenskega kmeta. Takšno mišljenje je napačno, predvsem pa zelo nevarno."
Ljubljana - Državni zbor je ob koncu prejšnjega tedna sprejel zakon o krmi kot zadnjega izmed zakonov iz "paketa" zakonodaje za varno hrano, vlada in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bosta morala sprejeti še številne podzakonske predpise ter uveljaviti predpise o označevanju živali in živil.
Kot je na nedavni, novinarski konferenci ministrstva /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejala državna sekretarka dr. Vida Čadonič Špelič, je vlada že lani sprejela strategijo varne hrane, po kateri so trije od štirih temeljev varne hrane v pristojnosti kmetijskega ministrstva. Državni zbor je
v okviru le strategije v minulem letu sprejel zakone o litolarma
cevtskih sredstvih, zdravstvenem
varstvu rastlin in o veterinarstvu, pred kratkim pa še /akon o krmi. Ko so ga poslanci sprejemali, so poudarjali, da je to administrativ ni zakon, ki bo močno prizadel slovenskega kmeta. To ni res. /a
Podeželske žene v Topolšico
Škofja Loka - Društva podeželskih /ena l.ubnik, Blegoš in Selska dolina ter Društvo kmečkih /ena Ziri bodo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno slu/ho pripravila /a svoje članice od 15. do 17. februarja
krajši dopust - "vikend paket" v Termah Topolšica. Predsednice
društev bodo sprejemale prijave / vplačili samo še danes, v torek, (ena "vikend paketa" s polnim pen/ionom in bivanjem V dvoposteljni sobi je 16.000 tolarjev, avtobusni prevoz je 1.560 tolarjev, turistična taksa pa 1X2 tolarjev na dan. Za otroke do Šestega leta starosti je na do datnem ležišču bivanje brezplačno, /a otroke do K) o/. 14 let pa velja 50- OZ. 30-odStOtni popust na osnovno ceno. • C.Z.
Gospodinjstva prejela knjižico o BSE
Kranj - Vsa gospodinjstva v Sloveniji so minuli teden prejela knjižico o bole/ni govedi bovini spongiloi mm encelalopatiji I BSE), ki je v ljudskem besednjaku hol j poznana kot bole/en norih krav. Ministrstvo /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiška veter!
narskfl Uprava Želita s tem potrošnike hrane Cimbo|j natančno se/nam ti z osnovnimi značilnostmi bolezni, prenašanju bole/ni. tveganju /a človeka in domače Živali, I ne (varnosti uživanja govedine m i/delkov i/ govejega mesa, mesa in izdelkov drugih Hvali ler o uporabi surovin, ki izvirajo od govejih živali, in o zaščitnih ukrepih, ki veljajo * Sloveniji. Lvropska komisija je Slovenijo glede "a tveganje pojava BSE uvrstila v tretjo skupino držav (od štirih), pri tem pa je zanimivo, da so nakupe slovenske govedine in i/delkov preklicale prav dr/ave, ki same še niso uvedle nadzora. • C.Z.
kon zahteva od kmeta le, da mora Živali krmiti / zdravstveno neoporečno in tudi kakovostno hrano, vse ostale Zahteve veljajo za izdelovalce krmil in krmnih mešanic, je dejala Čadoničcva in ob/alova
la. da je državni /bor zavrnil zahtevo, po kalen hi krmo v prometu spremljalo veterinarsko potrdilo. To pomeni, da hi vsako serijo krmila kol mešanico različnih suro-v in pregledal uradni veterinar, s leni potrdilom, i/ katerega bi bilo razvidno, tla je krmilo oz. krmna mešanica vama in zdrav si veno neoporečna, pa hi /agotovili popolno sledljivosl na poti od polja o/, hleva tlo ini/c. Ker je sporni člen padel, bodo Zagato  rešili s
smiselno uporabo zakona o vete
i iuarslvu.
Minister mag. Franc Kut je ob leni poudaril, da se v slovenski javnosti Zadnje čase ustvarja vtis, da je veterina poslala samopašna
in da uničuje slovenskega kmeta. "Takšno mišljenje je napačno in v
času. ko vsa l.vropa, predvsem pa
Evropska unija, zaostruje zahteve
glede vame hrane m Zaščite potrošnikov, tudi zelo nevarno /a
Rodovitnost tal
Klikov u a - Kineli|ska sveloval na služba vabi v petek oh devetih dopoldne v zadružni dom na Bukovici na predavanje specia
listke   /a   rastlinsko pridelavo
Marije Kalan o tem, kako ohraniti
rodovitnost tal. Na predavanju bo
!'ov i m a tudi o gnojenju, pomenu
kemične anali/e tal in potrebah poljščin pO hraiiilih   ■ ( '.Z.
upanje potrošnikov v hrano |* prvi ukrep sedanje in prihodnje kmetijske politike," je dejal minister But in dodal, da bodo še V
tem letu morali začeti vzpostav* Ijati sistem komunalnih klavnic za USluŽnostne ali zasilne /akole-Takšne klavnice so potrebne fcat°' ker se število klavnic /aradi kap1' lalskih povezav mesno predel*'
valne dejavnosti zmanjšuje,
oh
lem pa se pojavljajo primeri, ko morajo kmetje voziti Živali v silni zakol ali na uslužnostiio m*" nje tudi petdeset ali šestdeset kilo metrov daleč. Podobno so problem rešili tudi v sosednji Avstrn*« prvi pogoj za lo pa je natančna ev idenca živali.
• Cveto Zaplotnik
Govedorejska delavnica
Kranj - Kmetijska svetovalna služba m Društvo kranjske 111 n/iske podeželske mladine bost* \ četrtek zvečei (i začetkom "h pol osmih) pripravila v sejni so'11 kmeii|sko gozdarskega /avoda v Kranju govedorejsko delavnic"1
ki |o bo vodil specialist /a />vl
norejo Franci Pavlin, i (deležen*1 naj prinesejo s sabo mesečn*
rezultate anali/ mleka in anah/1"
krme (sena. olave. sila/e).
da
bodo s pomočjo računalniškega programa lahko izračunali lune \isie krmnih obrokov &
krave    mol/niee     Prijave /;|
delavnico sprejema do &etr*Ka
kmetijska svetovalka Milena t |N del. št. 23-42- 411). • CZ.
»
Turistična atrakcija v Kranjski Gori
Severni jeleni in perujske lame
v Kranjski Gori
Na ranču v Staneh je mogoče videti tudi škotsko visokogorsko govedo, ki mu je sicer ime 'Baby face', a mu zaradi dolge dlake mnogi rečejo kar Beatles.
Kranjska Gora - Ena največjih turističnih atrakcij v Kranjski Gori, zlasti za otroke, so zagotovo severni jeleni, ki jih je k nam Pripeljal Kranjskogorec Zoran Šordjan. Marsikdo se je že popeljal v vpregi s sanmi ob vznožju kranjskogorskih smučišč, mnogi pa se ustavijo tudi na ranču v Staneh, kjer je poleg jelenov mogoče videti tudi perujske lame in škotsko visokogorsko govedo ter trop Prijaznih lajajočih angleških hrtov.
Zoran Šordjan je z živalmi povezan že vse življenje. Je eden najbolj priznanih svetovnih vzrediteljev angleških hrtov in njegove Pse kupujejo ljubitelji po vsem svetu. A psi še zdaleč niso Zoranova edina ljubezen. Pred leti je Prvič slišal za severne jelene, tiste, ki ponavadi pripeljejo Božička s severnega pola. A pot, da je Prišel do njih, ni bila enostavna. Ker večina vzrediteljev vloži veliko truda v njihovo vzgojo, so jih le redki pripravljeni prodati. Tudi cena je dokaj visoka, saj je za eno žival treba odšteti od 3500 do 5000 ameriških dolarjev. A Zoran je na daljnem severu vendarle našel vzreditelja, ki mu jih je bil pripravljen prodati in pred tremi leti je v Kranjsko Goro pripeljal prve jelene. Danes jih ima Zoran na ranču v Staneh sedem, od tega dve samički, ki bosta pomladi dobili mladičke. Severni jeleni so na^vse zanimive živali, najtežja
tehta do 150 kilogramov, kljub velikosti pa so po Zoranovih besedah nadvse prijazne, saj se rade
crkljajo in božajo. Mnoge se tako navežejo na lastnika, da lahko celo poginejo od žalosti, če jih ta proda. Hranijo jih s posebnimi briketi nekajkrat na dan, vsak od jelenov pa dnevno poje kak kilogram hrane. A ker so zelo občutljivi, ne smejo jesti nič drugega, zato jih obiskovalci ne smejo hraniti. Zoran pravi, da kranjskogorsko podnebje povsem ustreza se-
Skotsko visokogorsko govedo po imenu Baby face je kljub ljubkosti °stalo divje, saj se ne pusti božati.
Zoran s svojimi angleškimi hrti - je eden najbolj priznanih svetovnih vzrediteljev te pasme, njegovi psi so po vsem svetu, med drugim je enega kupil tudi ustanovitelj znanega podjetja IKEA.
vernim jelenom. Zima je dovolj dolga, poletja pa niso prevroča. Zoran je jelene v Kranjsko Goro pripeljal kot turistično atrakcijo. Ker so vlečne živali, je kupil posebne sani, kijih navežejo na jelene in nato vlečejo turiste po snegu. Gre za počasno, turistično vožnjo, pravi Zoran, ki navduši vsakega obiskovalca. Zoranovi jeleni sodelujejo tudi v nekaterih prireditvah v Kranjski Gori in drugod, včasih pripeljejo celo Božička ali dedka Mraza.
Severni jeleni pa niso edina atrakcija na Zoranovem ranču. Novost je šest perujskih lam, ki jih je Zoran kupil od vzreditelja iz Avstrije. Zoran pravi, daje značaj lam še najbolj podoben značaju
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
Dvakrat terme v dveh državah in najdaljša tradicija
^slednji GLASOV IZLET prevozniške družbe Ku/nian bus z. I .aneovega pri Radovljici po hrvaš-
Crn delu polotoka Istre, v najmanjše mesto na sve-11 Hum ter v Istrske toplice, bo v začetku marca! V 01,1 mesecu so namreč Istarske toplice povsem zadene. Že Rimljani so s pridom i/koriščali zdravil-
1 izvir v bližini starodavnega Motovuna in Evropa Pp^na to naravno zdravilišče preko dvatisoč let.
^"oalna voda SV. Stjepana izstopa pO kvaliteti m pravilnosti. Toplice so sc zlasti uveljavile z zdrav-
^'iiiem 'tegob moderne dobe": nevralgij, revmatič-.bolezni, bolezni žlez / notranjim izločanjem; v
I |n"no pestri zdraviliški ponudbi je posebnost ..j**»apija s termalno vodo za zdravljenje vnetih
II 'abiih poti, grla, nosu, sinusov ter kroničnih bo-j*™ dihal V Istrskih toplicah je na ra/polago tudi
!JPija z zdravilnim blatom. V zdraviliški restavra '.h bodo izletnikom pripravili istrsko večerjo, po 3yi zabavni večer. Cena celodnevnega izleta: zgolj ' *  1 tolarjev, za naročnice in naročnike (iorenjske glasa samo 4.400 Sil.
'ce Dobrna 23. februarja
VTop|
^Slovensko naravno zdravilišče Z najdaljšo tradicijo °Pliee Dobrna, kjer so najrajši letovali člani Ka!|(v,'t,,skl' vla(l;"skc> rodbine llahshurg. Pa tudi pis'     y 'c v km /(llav 'b^"'11 nabiral kondicijo za
s||s,i"i° svojih romanov. Alio veste, v katerem nad-JPli« hotela Dobrna je plavalni ha/en.' Polovični
VaSeV |,|lllk|" h' ne- Il,pbce Dobrna niso naj J V Sloveniji, so pa obiskovalcem najprijaznejše . |V|,n zdravilišče in naslednjo soboto, 23. febru-bo avtobusni prevoznik Janez Vmhrožič Zi-
PnpravilGl asov februarski izlet v Dobrno.
d;
;<nk
ki bo 'nakupovalno kopalni'. Po večerji v hotelski restavraciji bo ples ob živi glasbi z Duom Bacardv, nagradne igre s presenečenji, itd. Zidankov udobni avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje - Bled -Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Kamnik, cena je zgolj 4.900 SIT (prevoz, kopanje v bazenu s termalno vodo, večerja, popotnica), za naročnice ler naročnike Gorenjskega glasa (z. ožjimi družinskimi člani) pa samo 3.800 SIT. Prijave sprejemamo le do zasedbe sedežev v avtobusu!
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201 -42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v ma-looglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi I v Kranju (poslovna stavba ob trgo-\ mah Spar, llervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na Spodnjem delu 1. strani časopisa). Ob prijavi vseka kor sporočite, na kateri avtobusni postaji (o/, postajališču) /elite počakati organizatorjev avtobus /c ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu -vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom Celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjem turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov.
Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
//' a:-.:-
Perujske lame: Zoran je samičke poimenoval Gloria, Camilla, Bianca, Regina, Coco Chanel, samca pa sta Versace in Dolce Gabbana. Poleti bodo z njimi hodili na trekinge v okoliške hribe.
mačk - tako rade se crkljajo, da so včasih že prav vsiljive. "So nezahtevne živali, poleti se pasejo, pozimi pa jih hranimo s senom." Živijo lahko kjerkoli na svetu, celo v Afriki, uporabljajo pa jih kot tovorne živali. Zoran načrtuje,
da bo poleti organiziral treking pohode z lamami v okoliške hribe, s čimer naj bi popestrili poletno ponudbo Kranjske Gore. Lama lahko nosi od 40 do 50 kilogramov tovora, živali pa so zelo lahko vodljive, pravi Zoran. Lame
Pozimi Zoran severne jelene vpreže v sani in vozi obiskovalce Kranjske Gore na turistične vožnje.
bodo tudi strigli in volno, ki je menda bolj cenjena kot moher ali kašmir, porabili za izdelavo kap, rokavic in drugih pletenih izdelkov. Zanimivo pa je, dodaja Zoran, da se jih striže tako kot pud-lje, tako da po striženju izgledajo res smešno.
Na ranču pa veliko pozornosti vzbuja še en posebnež - to je škotsko visokogorsko govedo. Ljubke male kravice, ki ji je sicer ime Baby face, se je zaradi dolgih dlak prijelo ime 'Beatles'. A kljub ljubkosti je sedemmesečna kravica ostala divja, saj se ne pusti božati. V tujini imajo škotsko visokogorsko govedo za meso, a Zoran niti pomisliti noče na kaj takšnega. Tudi sicer z živalmi ravna nadvse ljubeče, delo na ranču mu vzame kar nekaj ur dnevno, pomaga pa mu tudi oče. Organizirajo tudi oglede ranča, razen v vročih poletnih mesecih. Do poletja pa ima Zoran namen v Kranjsko Goro pripeljati še kakšno nenavadno žival, saj je na ranču dovolj prostora za vse posebneže. • U.P.
BOOM POČITNICE
Na Rogli in v Termah Zreče
V ceno polpenzSona je vključeno:
• 4-uma smučarska vozovnica
• depo ski oprema za goste hotelov
• kopanje na Rogli in v Termah Zreče
• savna v centru nastanitve
• športne aktivnosti v športni dvorani pri bivanju na Rogli
• avtobusni prevoz Zreče - Rogla
Cena/osebo na Rogli:
že od 6.500 sit dalje (B sezona) že od 7.400 sit dalje (A sezona)
Cena/osebo v Termah zreče:
že od 8.100 sit dalje (B sezona) že od 9.300 sit dalje (A sezona)
B sezona: 16. 3. - 20. 4. 2002 A sezona: 3. 3. -16. 3. 2002
Doplačila: namestitev v enoposteljni sobi, turistična taksa
Ponudba velja pri koriščenju najmanj
treh polpenzk>nov po individualnem ceniku.
Unior, d.d., Turizem Zreče tel.: 03 757 6 000, 01 2 329 264
Test: FiatStilo 1.6 16VActive
Drugačen stilski izziv
Z avtomobilskim stilom je podobno kot s konfekcijskim: zdaj so v modi kratka krila, nato spet dolga do gležnjev, enkrat se nosijo oprijete majice, drugič spet frfotajoče bluze. Pri štirikolesnikih so bile kar dolgo obdobje v modi zaobljene karoserijske linije, zadnja moda pa narekuje kombinacijo z ostrimi robovi.
In prav takšen oblikovi stil so za svojega novinca stila izbrali tudi pri italijanske Fiatu. Stilo namreč predstavlja precejšen odmik od tistega, kar sta poosebljala njegova
Pri Fiatu so s trivratnim stilom vsekakor najbolj stavili na mlade kupce in na tiste, ki se počutijo še dovolj mlade, da so se pripravljeni voziti v mladostnem avtmobi-
Zadek trivratne različice je izrazito nabuhel, in ima že skoraj kupejev-ske poteze.
predhodnika dvojčka bravo in brava in značilni italijanski oblikovalski temperament je tokrat zmešan z nekaterimi germanskimi primesmi.
Fiat stilo je namreč očiten primer lezenja pod kožo kupcem, ki v tem velikostnem razredu prisegajo na nemške avtomobile, čeprav s tem še zdaleč ni rečeno, da oblikovalci niso bili dovolj izvirni. Zlasti pri trivratni različici stila so v zunanjo obliko vnesli duha športnega in dinamičnega avtomobila, ki ima atletsko napete mišice, ki s sprednjim delom morda res ni posebej izviren, prav gotovo pa je unikaten nabuhel zadek, ki ima za piko na i še zelo izstopajoče zadnje luči.
lu. Avtomobilska mladost pa v tem primeru pomeni tudi dokaj težavno plezanje do zadnje klopi, dolga bočna vrata, s katerimi so težave predvsem pri parkiranju na ozkih parkiriščih in slaba preglednost nazaj, za katero sta krivi tudi premajhni bočni ogledali.
V notranjosti stilo zapušča dober vtis, vozniku zaradi preglednih merilnikov in dostopnih stikal, sopotnikom pa zaradi udobnih sedežev in kakovostnih materialov armaturne plošče in notranjih oblog. Globinsko in višinsko nastavljiv volanski obroč je prijetno odebeljen in s pomočjo dvostopenjskega elektrohidravlienega servoojačanja skoraj peresno lahek pri obračanju na mestu, me-
TEHNICNI PODATKI
vozilo: ....................kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev
mere: .......................d. 4.182, š. 1,786 v. 1,475 m
medosna razdalja: ...............................2,600
prostornina prtljažnika: ........................305/1002 I
motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ............................1596 ccm
moč: ......................76 kW/103 KM pri 5750 v/min
navor: ...........................145 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost: ...............................185 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................10,5 s
poraba EU norm.: ...................10,1/5,7/7,3 1/100 km
maloprodajna cena: ........................2.860.000 SIT
zastopnik: ..........................Avto Triglav, Ljubljana
0atraktiven videz, podvozje in vodljivost, varnostna oprema, položaj za volanom, uravnotežena cena.
■motorna podhranjenost, poraba goriva, preglednost nazaj, pre-majhni bočni ogledali dostop do zadnje klopi._
KAJ PRAVI ONA?
Mišičasta postava ji tokrat ne seže do srca in jo pušča precej hladno, čeprav priznava, da bi ji bil stilo morda lahko všeč na drugi pogled. Moti jo, ker z dolgimi in težkimi vrati vsakokrat udari ob steno ali sosednji avtomobil, ugajajo ji udobni sedeži, spotika pa se tudi ob odpiranje prtljažnih vrat.
rilniki so tokrat osvetljeni z neprijazno rdečkasto barvo in celotno delovanje ima pod nadzorom potovalni računalnik z nekoliko zapletenim uravnavanjem. Prtljažnik s 305 litri sicer ni med najslabšimi dosežki v tem velikostnem razredu, vendar še enkrat dokazuje, da je stilo s tremi vrati namenjen predvsem dvema potnikoma in da si je za družinske potre-be^ bolje izbrati petvratnega.
Štirivaljnik z 1,6 litra gibne prostornine in s 103 konjskimi močmi je že star znanec, ki so ga konstruktorji nekoliko prilagodili
Skrbno dodelana armaturna plošča ima tokrat neprijazno rdečkasto osvetlitev merilnikov.
Stilo se odločno postavlja ob bok konkurenci v spodnjem srednjem razredu, vsekakor pa gre za odločen odmik od predhodnih Fiatovih modelov.
ovinkih in z dobršno mero zanesljivosti tudi v primerih, ko voznik naredi kakšno napako. Te velikodušno odpravlja elektronika za zagotavljanje stabilnosti, ki je v nekaterih različicah celo del serijske varnostne opreme. Sicer pa je varnost ena od osrednjih stilovih adutov, saj je serijsko opremljen s šestimi varnostnimi vrečami učinkovitim zavoram pomaga protiblokirni sistem, dodatno Pa sta zraven še sistema poti zdrsu koles pri speljevanju in preti kanj U navzdol.
Stilizem pri stilu je torej jasen, ambicije tudi; vštevši precej uravnoteženo ceno seje italijanski novinec nedvomno sposoben spopadati za višja mesta v svojcu1 razredu.  • Matjaž Gregorič
Utesnjenost zadnje klopi in otežkočena preglednost nazaj.
pri bencinski žeji, ki lahko preseže tudi 12 litrov na 100 kilomerov. v povprečju pa se le nerada spusti več kot za poldrugi liter.
Stilovo obašanje na cesti je uglajeno, kot bi vzgajali v najboljši šoli; brez nepotrebnega zdrsava-nja in plavanja v ostreje voženih
za uporabo v stilu. Vendar ima Se vedno precej naporno delo. saj je stilo kar občutno težji od svojega predhodnika in zdi se, daje v tej različici motorno nekoliko pod-hranjen in to, kljub temu tla je motor prijetno prožen, da svoje delo oznanja s prijetno robatim zvokom in da je sposoben dosegati visoko končno hitrost. Morda bi se dalo kaj postoriti z bolje preračunanim menjalnikom, kajti zlasti četrta prestava se zdi predolga in motorju občasno zmanjkuje sape. Glede na način vožnje pa zna biti ta štirivaljnik precej neusmiljen
Slovenski avtomobilski trg v januarju
Se obeta boljša letina?
Če bi lahko zgolj po prodaji v prvem mesecu napovedali gibanja na slovenskem avtomobilskem trgu za celo leto, potem bi lahko zaznali znamenja postopnega okrevanja. Letošnji januar je namreč po številu novih avtomobilov presegel lanskega-
Prihajajo Boxer, Ducato in Jumper
Nova generacija skupnega dostavnika, ki so ga družno zasnovali Peugeot, Fiat in Citroen bo po skoraj osmih letih prinesla številne oblikovne in tehnične spremembe.
Skupni dostavnik, ki so ga vsi trije proizvajalci vsak pod svojo blagovno znamko prvič predstavili leta 1994, bo torej dobil oblikovno lepšega in tehnično bolje pod kovanega naslednika, pri tem pa bodo vozila ohranila tudi nekaj svoje identitete, ki se bo izražala s hišnimi znaki na maskah hladilni ka in drobnimi razlikami na armaturni plošči.
Konstruktorji so novemu dostav-niku z. 22 izboljšavami in spremembami na karoserijski zgradbi zagotovili za petino boljšo trdnost, kar zagotavlja boljšo zaprljivost vrat in zmanjšuje hrup v potniški kabini. Vsi motorji, ki bodo poganjali boxerja, ducata in jumperja, so posodobljeni, turbodizli / 2.0 (64 kW/S5 KM) 2,2 (74 kVV/IOO KM) in 2,S litra gibne prostornine (94 kW/127 KM) imajo visokotlačni neposredni vbrizg po skupnem vodu, pridružil pa se jim bo tudi 2.0-litrski bencinski štirivalj mk(80 kW/ll() KM). Kot je v navadi, bo tudi novi dostavnik na voljo v številnih različicah od osnov-
ne šasije / možnostjo nadgradnje do tovornih različic z različno no sitnostjo in potniških z različnim številom sedežev. Voznikov delovni prostor je tokrat še bolj podoben tistim v osebnih avtomobilih, prav tako pa bo na voljo veliko dodatne opreme, med drugim tudi sodobni telematični sistem, ki med drugim vključuje satelitsko
navigacijo. Posebnost sta tudi detektor prehitevalnih vozil, ki je vgrajen v levo vzvratno ogledalo in kamera na vrhu zadnje stene, ki vozniku na zaslon posreduje dogajanje za zadnjim delom vozila. Vsi trije novinci bodo spomladi naprodaj na večini trgov, skoraj hkrati t Lici i na slovenskem.
• M.G., foto: Peugeot
V prvem letošnjem mesecu je bil registriran 4401 nov avtomo bil, kar je sicer 45 avtomobilov ali dober odstotek več kot v lanskem januarju. Seveda pa je za napovedi o tem ali bo letošnje dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu bolj živahno kot lani še prezgodaj, večina zastopnikov avtomobilskih proizvajalcev pa je že zdaj prepričana, da kaj bistveno bolje ne bo.
Ne glede na to pa se verjetno obetajo nekatere spremembe v vrstnem redu in tržnih deležih po sameznih znamk. Januarja je prvo mesto prepričljivo ohranil Rena-
ult, ki je svoj tržni delež še celo I loveča I na 27,9 odstotka, presenečenje pa seje zgodilo na drugi stopnički, kamor se je agresivno prebil Peugeot in s 13,3 odstotka presenetil doslej večno drugi Volksvvagen, ki si je odrezal 10,S odstotka tržne pogače. Tudi naprej je v deseterici nekaj sprememb: četrti je ostal Fiat ( 10,4 odstotka), na peto se je prebil (it roen (6.0 odstotka) in izpodrinil šesti Opel (4,5 odstotkal. za mes to je na sedmo napredoval tudi Seat (4,3 odstotka) in na osmo Hvundai (4,1 odstotka). Šele na devetem mestu je Škoda (3,5 od-
stotka), deseterico pa tako kol konec lanskega leta zaključuje FOIO (3,2 odstotka).
Zanimivo je tudi v drugem delu razpredelnice, kjer je na primcl 13. uvrščeni Mercedes \^'u/ spodrinil južnokorejski Daevvoo. najbolje uvrščena japonska znamka je Toyota na 14. mestu, ponovno se z novim uvoznikom jM'cb'J'1 BMW. kije bi januarja 17. Se vedno pa gre precej slabo ChryslerjU; l.ancii. I)aihalsu|u in SubafUJU, kl so povsem na repu, če odštejem0 prestižno znamko Porsche, ki Jc prejšnji mesec zabeležila prodal0 enega avtomobila. • IVI .< i -
Rabljena vozila
\,i ii.isem poknlcm centru na l.ahonih \ kninju v;is < .ik.i ii;i|vee|;i
Izbira rabljenih vozil vseh znamk m letnikov (vač kot no vozil)
Znamka in tip
vw Passat 2,0 karavan
Ford Escort 1,3
Fiat Uno 1,0
Ford Mondeo 1,6 sv,cz
Fiat Uno 1,0
Kia Pregio 2,7 d
Renault Laguna 2,0 sv,cz,es
Renault Clio 1,4 sv,cz,es,air
Renault Tvvingo 1,2 cz,es,air
Renault Thalia 1.4
Laguna break 1.9 DTI k, sv,cz,es,air,abs Renault Clio 1,2 16v exp. sv,cz,abs,air,es
Letnik-barva
1990 rdeča 1995 modra
1997 met.siva
1993 Crna
1999 modra 1998 bela
1994 0PAL 1998 bela
2001 rumena 2001 SRf brna
1998 met.siva 2001 met.rdeča
Cena v SIT
590.000,00 750.000,00 690.000,00 740.000,00 790.000,00 980.000,00 1.140.000,00 1.350.000,00 1.520.000,00 1.620.000,00 2.530.000,00 1.860.000,00
RENAULT
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦brbzplaCbn Preizkus
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO vozil v PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ i>om()č NA CESTI VLEKO ALI POPRAVILO
♦ :i mi-.su \oTEHNIČNO(iAKANCH0
III.I SIIV
I, \ O/ii O / 11 anam iii)
K KI iviv
SV sf.RV0 v 01 an
i / i i sikvi NOZAKI l PANJE
H K MIK I
is 1,11 mk iivii, Sli Kl i
vik UMAG __——
SERVISNO PRODAJNI CENTER Kranj. LJUBLJANSKA >:> Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaS avto na anem mostu:
KRANJ
«Prodali votli Rum
• \ /lil /IV . ■ 1111 • Ml/.ll
• Nojtim vozil
» Vlllk.l Ml/.ll
./..iMirnviinjii m niKisli.....I« v
• Odkup n prodni« niN|«nlh voti
♦ mhmOii prafMI oNtilmih-lovornih m priklopnih vo/ll
Torek, 12. februarja 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Novi zastopnik za bavarski BMVV je začel z delom
BMW serije 7 takoj, Mini aprila
S svežo obliko in z najmodernejšimi tehničnimi inovacijami bo z rahlim časovnim zamikom tudi na slovenski trg prišla nova BMW-jeva limuzina serije 7. Za uvoz in prodajo
avtomobilov in motociklov bavarske tovarne od začetka novega leta skrbi nov zastopnik podjetje Avto Aktiv.
BMW-jevi oblikovalci so poskrbeli za bistveno drugačno podobo nove serije 7 v primerjavi s predhodnikom in na vsakem delu je videti pomemben oblikovni in tehnološki korak naprej. Na nosu ima novinec drugačna žarometa, raz-potegnjena bočna linija pa se konča z oblejšim zadkom, novimi lučmi ij svetlobnim pasom pod robom prtljažnega pokrova.
Ob zunanji dinamiki so razvojni-ki zisnovali tudi izredno inovativ-
no notranjost, v kateri ni več nekaterih klasičnih elementov, na primer prestavne ročice ali kontaktnega ključa. Pri BMW-ju so mnenja, da je to preživeto, zato so večino funkcij, kijih najpogosteje potrebuje voznik, prestavili na stikala v volanu in ob njem ter na sredinsko konzolo. V novi sedmici seveda ne manjka sodobnih komunikacijskih sistemov, na primer satelitske navigacije, dostopa do BMVV internetnega portala s po-
NAČRTI NOVEGA ZASTOPNIKA
Pi Avto Aktivu, ki je z začetkom letošnjega leta postal BMVV-jev uadni zastopnik na slovenskem trgu, pričakujejo, da jim bo letos ispelo prodati vsaj 800 BMW-jevih avtomobilov in 180 motociklov, ;a prihodnje leto pa napovedujejo ponoven naskok na prvo mesto ned prestižnimi znamkami. Ker z bivšim zastopnikom Tehnounion avtom niso dosegli dogovora, ni tekočega prehoda poslov na novo podjetje in manjše število kupcev, ki so konec lanskega leta vplačali avtomobile pri Tehnounion avtu bo dobilo vrnjen denar,' ker uvoz od 1. januarja poteka izključno preko Avto Aktiva. V pooblaščeni mreži so razen dveh ostali vsi dosedanji prodajalci. Pri novem zastopniku trdijo, da ni prišlo do bistvenih sprememb pri cenah. Prihod Minija na slovenski trg je napovedan za mesec april.
močjo WAP sistema in tako naprej.
Pod motornim pokrovom različice se vrtita nova osemvaljnika v kombinaciji samodejnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Na voljo bosta 4,4-litrski ali 3,6-litrski motor s 333 oziroma
tel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012
ŠKOFJA LOKA • GOSTEČE HYUNDAl s&**M*r HYUNDAI COUPE HYUNDAI ELANTRA HVUNDA/ TaMI¥
VOZILO VAM OPREMIMO Z ALUMINIJASTIMI PLATIŠČI IN ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI
<0)HYUnDRI
POPUSTI 1A VOZILA LETNIKA 2001
l^TA ZOOZ
Predstavil se vam bo
v TOREK 19. februarja 2002 ob 17. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki.
Po razslasitvi sledijo ZABAVNI PROGRAM, TORTA VELIKANKA in NAGRADNO ŽREBANJE
Prisrčno vas vabijo Gorenjski glas, Radio Sora, Radio Kranj in ATM Kranjska sora.
GENERALNI SPONZOR
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, Kranj.
272 konjskimi močmi. Pri elektronsko omejeni najvišji hitrosti 250 kilometrov na uro in 7,5 oziroma 6,3 potrebne sekunde za pospešek do 100 kilometrov na uro, po tovarniških obljubah avtomobil porabi 10,9 oziroma 10,7 litra goriva na 100 kilometrov na uro.
Novi BMW serija 7 je postavljen na šasijo, ki je v celoti izdelana iz aluminija, vozno udobje pa bodo zagotavljali sistemi za nadzor blaženja in samodejno uravnavanje višine zadnje preme. Samo po sebi je razumljivo, da so potniki v novi bavarski križarki zavarovani z iz-
popolnjenimi varnostnimi vrečami, katerih delovanje je še hitrejše in bolj natančno. Pri Avto Aktivu napovedujejo, da bodo prvi avtomobili dobavljeni že februarja, letni načrt predvideva vsaj 50 novih največjih bavarskih limuzin. • Matjaž Gregorič, foto: BMVV
Prinz 40 ima slovenske korenine
Belgijski proizvajalec plovil je pri blejskem Seavvavju naročil načrt in prototip 12-metrske jahte prinz 40, ki je bila razstavljena na nedavni navtični razstavi
v Duesseldorfu.
Prinz je novo ime, ki jih je med svoje stalne naročnike dodal blejski Seaway oziroma njegov razvojni oddelek J&J Design, ki ga vodita brata Jernej in Japec Jakopin. Nova motorna jahta sodobne zaobljene oblike s tako imenovanim flvbridgeom (komandnim mostom) in luksuzno opremljeno notranjostjo, je prva iz nove linije jaht dolžine od 10 do 15 metrov, ki jo nameravajo ponuditi pri Prinzu. Ze na jesenskem navtič-nem salonu v Genovi seji bo pridružila 11-metrska prinz 36. Jahte bodo izdelovali na Hrvaškem in Slovaškem.
Lansko poslovno leto so pri Sea-wayu zaključili s prihodkom v višini 8 milijonov, za letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov. Poleg belgijskega Prinza so med svoje stalne naročnike dodali še francoski Poncin Yachts, ki je naročil linijo štirih hitrih jadrnic, podobna plovila pa so si zaželeli tudi pri hrvaški skupini AD Plastik, ki namerava postati največji tamkajšnji proizvajalec plovil.
• M.G., foto: Seaway
servis avtogiuui
Danlela Klemene, »p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o.
Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508
fax:()4/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
IMISSAIM
vam ponuja vozila letnik 2001 do 625.000 tolarjev ceneje.
Ponudba velja do razprodaje zalog
AvtO Močnik, Britof 162, Kranj
Telefon: 04 20 42 277
USTVARJAMO AVTOMOBILE.
RENAULT
Rcnaultov mtsec je mesec in pol! Samo v njem lahko pri nakupa vozila letnika 2001 prihranite tudi do 500.000 tolarjev!
Pn nakupu ftvinoa in Clia tako lahko prihranite 150.000 SIT, pri nakupu malte 200.000 SIT, pri nakupu Kangooja, Mtaana in Vemo zSO.000 SIT. pi nakupu Lamine 400.000 Sil in pri nakupu Espacea kai 500.000 SIT.
Pohitite,  akcija  traja k do
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 26.2.; Madžarske toplice od 28. 2. do 3.3.2002.; Lenti 2.3., Lidl 19.2.2002; Palmanova in tovarna čokolade 19.3.; Medžig-orje - romanje od 22.3 do 24.3.2002
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje
Lenti 2. in 9. 3.
Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 16.2. in 7.3.2002; Nakupovanje v Veliki Kladuši 16.3.2002. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
DISPANZER ZA ZENE
tel.: 04/20-82-813; 20-82-845
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
TAUž$
tel.: 04/2045 419 gsm: 041 505 766 e-mail: tecaji.tales@siol.net
OSMOSOLEC, OSMOŠOLKA - BODI PRIPRAVLJEN-A!
Priprave na eksterno preverjanje: matematika, slovenski jezik Priprave na srednjo šolo: tečaji angleški, nemški in francoski jezik
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI, gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Izven, (konto), jutri, 13. 2., od 19.30 do 21.30 ure
A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, gostuje Prešernovo gledališče Kranj,
(izven, konto), četrtek, 14. 2., od 19.30 do 21.05 ure
0
Prešernovo gledališče Kranj
sreda, 13. feb., ob 19.30 uri, Coline Serreau: ZOKI ZAJC ZA ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONT petek, 15. feb., ob 19.30 uri, Coline Serreau: ZOKI ZAJC za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
SNEŽENA DEKLICA, Lutkovna predstava z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. do 7. leta starosti. Ogledali si boste lutkovno predstavico in ustvarili svojo sneženo deklico in snežaka. KDAJ: v petek, 15. februarja 2002, od 17.00 do 19.00 ure. KJE: v Centru kulturnih dejavnosti ZKO Kranj, Sejmišče 4, 4000 Kranj, tel.: 04 201 37 32 Vstopnina: otroci 1.000 SIT, za spremljevalce vstop prost. UMETNIŠKA USTVARJALNICA
Ljubitelje likovnega oblikovanja vabimo na enodnevno delavnico, s temo Mozaik. Potekala bo 16.2., od 9.00 do 15.00 ure. Vodila jo bo dipl. pedagoginja Rosana Kleindienst Premk. Delavnica bo izvedena v prostorih CKD, Sejmišče 4, 4000 Kranj
Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, 4000 Kranj, tel.: 201 37 32
center kulturnih dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj tel.: 04/201 37 31 e-mail: oi.kranj@slkd.si www zveza-zko-kranj. si
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Veselo pustno rajanje
Škofja Loka - Veselo pustno rajanje bo na parkirišču pred UE Škofja Loka danes, na pustni torek, 12. februarja, ob 16.30 uri. Zbrali se boste ob 16. uri pred vrtcem Najdi-hojca v Podlubniku. Ob zvokih bobnark boste odšli na parkirišče pred Upravno enoto Škofja Loka, kjer boste ob poskočnih vižah ansambla Štrio Jemc zarajali. Z maša-karami bodo rajale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic Vrtca Škofja Loka. Če bo deževalo, bo pustno rajanje v Kristalni dvorani. Vabljene so pustne maske od 0. do 99. leta.
Pokop pusta
Kranj - TD Kokrica vas vabi danes, v torek, 12. februarja, na pokop pusta (sežig), ki bo ob 16. uri na prostoru pri trgovini Živila Kokrica.
Dosežki kranjskih gimnazijcev
Kranj - Gimnazija Kranj vas vabi jutri, v sredo, 13. februarja, ob 17. uri v večnamenski prostor Gimnazije Kranj na prireditev "Dosežki dijakov v šolskem letu 2000/01". Predstavili vam bodo kako uspešni so bili dijaki na državnih in regijskih tekmovanjih, najboljšim pa bodo podelili tudi male plakete. Predstavili se vam bodo tudi njihovi recitatorji, glasbeniki, pevci, plesalci in igralci, ki bodo s svojim bogatim programom popestrili razglasitev rezultatov.
Maškarada
Kranj - DU Kranj vabi na ples v maskah, in sicer danes, na pustni torek, 12. februarja, od 17. ure dalje na sedežu društva, Tomšičeva 4. Najlepše maske bodo nagrajene. Za glasbo bo poskrbela Vali, zato si nadenite maske in pridite, veselo bo.
Ure pravljic
Železniki - Jutri, v sredo, 13. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Železniki ura pravljic z naslovom Prevarana lisica, ki jo bo pripravila Tatjana Šmid.
Bohinjska Bistrica - Gusti Pavlic bo v Knjižnici Bohinjska Bistrica jutri, v sredo, 13. februarja, ob 17. uri pripravil pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta. Naslov pravljice bo Hvaležni medved -slovenska ljudska. Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek, 14. februarja, ob 17. uri ura pravljic Zajčja zgodba za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo uprizorila Alenak Bole Vrabec.
Na Komno
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 16. februarja, na pohod od koče pri Savici do doma na Komni. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 6 ur. Prijave zbira-
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
V 74. letu starosti je tiho zaspal naš dram mož, oče, deda, tast
PETAR JOVANOVIC
Meteorološki opazovalec v pokoju
Iskrena  hvala  sorodnikom,   sosedom,   prijateljem, sodelavcem, znancem, ki so v teh težkih trenutkih z nami delili žalost, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter se poklonili njegovemu spominu, kot tudi župniku g. Cirilu Isteniču, patru g. Milanu Kavčniku /a opravljen obred in g. Miru Kovaču za poslovilni govor. Iskreno sc /ah valjujemo tudi vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala gre g. dr. Marčunu in zdravstvene mu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik, g. dr. Francu Šolarju in zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka II. L bolnišnice Je senice in osebnemu zdravniku g. dr. Milanu lldirju st.
VSI NJEGOVI Šenčur, 24. januarju 20(12
jo v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure na tel.: 531-55-44.
K Valvasorjevemu domu
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na nočni pohod k Valvazorjevemu domu. Pohod bo v soboto, 16. februarja. Začetek pohoda bo na parkirišču v Završnici od 19. ure dalje.
Pohod diabetikov po Udinborštu
Kranj - Društvo diabetikov Kranj -Komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo vabi na pohod diabetikov po Udinborštu, ki bo v soboto, 16. februarja. Zbor pohodnikov bo ob 9.30 uri pri gostišču Dežman na Kokrici. Hoje, primerne za vse, bo za dve uri in pol. Tudi tokrat ne bo srečanja diabetikov na tekaških smučeh, zato so pripravili zanimiv in prijeten pohod. Prijave do petka, 15. februarja, sprejema Ivan Benegalija po tel.: 257-14-51 ali 031/485-490.
Iz Kranja do Brda in nazaj
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 14. februarja, pohod iz Kranja do Brda in nazaj. Zbrali se boste ob 9. uri na Avtobusni postaji v Kranju. Pohod bo v vsakem vremenu, priporočajo pa vremenu primerno opremo. Prijave niso potrebne.
Na Slivnico in Križno goro
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 16. februarja, na planinski izlet na Slivnico in Križno goro, spotoma se boste ustavili še ob Cerkniškem jezeru. Tura je lahka in primeran za vse pohodnike. Odhod izpred trgovine Dvor v Preddvoru bo ob 6. uri. Prevoz je z lastnimi avtomobili. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65 do četrtka, 14. februarja.
Obvestila
Muzeji radovljiške občine obveščajo
Radovljica - V času zimskih počitnic od 18. do 22. februarja in od 25. februarja do 1. marca bodo Čebelarski muzej v Radovljici, Kovaški muzej v Kropi in Muzej talcev v Begunjah odprti od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure.
Ali je vaše srce in ožilje zdravo? Ljubljana - V posvetovalnici za srce, Center Ledina, Kotnikova 5, Ljubljana po opravljeni meritvi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi in posvetu z zdravnikom dobite odgovor ali ste ogroženi s koronarno boleznijo. Meritve potekajo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 16. do 18. ure. Posvet z zdravnikom je možen po predhodnem naročanju ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure. Strokovne učne delavnice o dejavnikih tveganja potekajo vsak mesec po predhodni najavi do zasedbe mest.
DU Kranj obvešča
Kranj - DU Kranj - sekcija za zimske športe organizira društveno in regijsko tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh, ki bo v torek, 19. februarja, s startom ob 10. uri na Soriški planini. Društva upokojencev naj prijavijo svoje ekipe najkasneje do 15. februarja. Organiziran avtobusni prevoz
bo iz Kranja ob 7.30 uri izpred hotela Creina (tudi za navijače).
Slike Marijana Tršarja
Ljubljana - Galerija Družina vas vabi na odprtje razstave slik Marijana Tršarja iz cikla Holokavst, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v galeriji Družina na Krekovem trgu 1, Ljubljana. Razstava je posvečena slikarjev) osemdesetletnici.
Krhke cvetlice
Ljubljana - Z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji ste vabljeni na odprtje gostujoče razstave Krhke cvetlice, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v Slovenskem Etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani. Razstavo bo odprla ga. Štefka Kučan in veleposlanik Republike Italije v Slovenije g. Norberto Cappello. Razstavo si lahko ogledate do 10. marca.
Slovenija odprta za umetnost
Idrija - Mestni muzej Idrija vabi na razstavo Slovenija odprta za umetnost - dela s slikarske kolonije Sinji vrh 2001. Otvoritev bo v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v Galeriji Idrija.
Razstava Slobodana Bajiča
Kranj - V Cafe galeriji Pungert bo jutri, v sredo, 13. februarja, ob 20. uri otvoritev razstave del Slobodana Bajiča.
Križev pot
Ljubljana - V četrtek, 14. februarja, ob 18. uri bo v kapeli Zavoda sv. Stanislava odprtje razstave intarzij štirinajstih postaj Križeve-ga pota po zamisli Avgusta Černi-goja in izdelavi Emanuele Maras-si. O slikarjevem delu bo spregovoril njegov sin Teodor Černigoj, odprtja razstave pa se bo udeležila tudi Emanuela Marassi iz Trsta. Krajši orgelski koncert bo izvedel mag. Dalibor MiKlavčič.
Slike Franca Novinca
Domžale - V četrtek, 14. februarja, ob 19. uri bo v Galeriji Domžale otvoritev razstave slik akademskega slikarja Franca Novinca. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Jana Mlakar. V kul-
turnem programu bosta sodelovala klarinetist Dimitrij Lederer in harmonikar Klemen Leben. Razstava bo odprta do 28. februarja.
Predavanja
Slovensko farmacevtsko društvo vabi na predavanje
Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj, Gosposvetska 12, strokovno predavanje z naslovom Seboroični dermatitis in psoriaza ter izkušnje z šamponi Freederm pri teh spremembah na fasišču. Predavala bo prim. asist. mag. Božana Podrumac, dr. med.
Stres, agresija, sprostitev
Kranj - Društvo za zdravje sica in ožilja v danes, v torek, 12.fetruar-ja, ob 17. uri v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj, prireja prečava-nje z naslovom: Stres, agresija, sprostitev. Predavala bo ga. Lili Jazbec, prof. soc. ped. Predhodno najavljeno predavanje o depresiji je zaradi objektivnih razlocov preložen na kasnejši datum.
Pustni koncert
Škofja Loka - Mladi Loški glas beni pusti vas vabijo na enkratn in neponovljivi Pustni koncert. Pridite danes, na pustni torek, 12. februarja, ob 17. uri v Loško gledališče. Priča boste pustnemu rajanju, petju in igranju.
Večna mladeniča
Škofja Loka - Kulturno društvo Ivan Cankar Sveti Duh vabi na ogled komedije z naslovom "Večna mladeniča" v režiji Vojka Zidarja in z igralsko zasedbo. Dare Va-lič, Aleš Valič, Nina Valič in Irena Prosen. Predstava bo v soboto, 16. februarja, ob 19.30 uri v kulturnem domu pri Svetem Duhu.Vstopnice si lahko v pred-prodaji zagotovitev v Tiskarni Čuk pri Sv. Duhu ali po tel.: 51-37-562.
GOSTILNA UNION BLED
vas vljudno vabi NA VALENTINOVO od
14. do vključno 16. februarja od 17. ure dalje.
Za vas bomo pripravili originalne jedi primorske kuhinje; ki jih bodo pripravljali znani primorski kuharji.
Rezervacije: 041 69 39 68, faks 04 5 780 114.
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I
GAI>:RIJA Glasbeni program:
_______
torek -12. 2. 2002  pustovanje z "GAŠPERJI"
Najboljše maske bodo nagrajene.
* l   t c i -ti\M   Valentinov ples z petek -15. 2. 2002  „_._ _A-._„._. _ . ...
r BID BANDOM iz Radovljice
Vse glasbene prireditve so ob 19. uri
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
DRAGO JAKOVLJEVIC
< M njega sc bomo poslovili jutri, v sredo, 13. februarja 2002. ob 13. uri na pokopališču \ Kranju,
Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici,
Žalujoči: /ena Ivanka, hčerki Lidija in Ho/.a, vnuk lila/.
MALI OGLASI
8201-42-47
«201-42-48
3201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu-Novalja. % 51-91-676, 041/223-789
APARATI STROJI
Poceni prodam ŠTEDILNIK 2+2 in dobro ohranjen HLADILNIK. g 233-26-26 ms
Prodam GRADBENO DVIGALO. g 204-98-00 _1719
ŠTEDILNIK Gorenje 2+2, širina 50 cm in PRALNI STROJ Gorenje, prodam, g 041/878 -494 1728
Prodam zamrzovalno SKIRNJO 380 I LTH, cena po dogovoru. g 2025-181. 031/552-808
Prodam PRALNI STROJ Gorenje po sim-teni ceni, g 2041-695 1763
Prodam 400 I SKRINJO 30%, HLADILNIK, televizijo 10 % novo, g 040/578-857 1777
Prodam BRUSILNI KONTAKTNI STROJ 1100, firme Boere, v zelo dobrem stanju, g 031/743-216_1818
Prodam betonski MEŠALEC ALKO 130 I. g_031/855-463_1826
Prodam radiatorje, pomivalni stroj Ocean, ra-gjo kasetofon in radio uro. g 041/884-279
Prodam zlati decembrski ISDN paket, nov gpakiran, 20 % ceneje, g 031/844-051
VARILNI APARAT CO 2, 140 A, prirobni stroj in verižni žkripec 500 kg, prodam. g £046-527_1886
Lepo kuhinjsko opravo prodam za 50.000 SIT, s štedilnikom in in napo. g 512-03-92
Prodam REDUKTOR gorilec za centralno ogrevanje in luči 120 cm dolge, g 040/558-248, Brode 18, Škofja Loka 1824
GLASBILA
Ugodno prodam PIANINO Belorus. g 041/626-154 1704
GR. MATERIAL
Prodam 5 m3 suhih, smrekovih PLOHOV, ggbeline 8 cm. g 518-13-78_18»
Prodam 6 metrov LESENE BALKONSKE i^AJE. g 5964-504_1886
c Pr°dam nerabljena ALUMINIJASTA LUK-SIRANa VHODNA VRATA. Kranj, Mlaka Gol-
^ska53_|75o
Prodam 3 m 3 zračno sušenih HRASTOVIH PLOHOV (deskf). TS 250-31-06, 041/233-150
Prodam suhe, bukove, jesenove, jelšove in smrekove BRUNE g 514-12-07 iaig
Prodam ŽELEZNO KONSTRUKCIJO 5x9 Jja streho, g 041 /277-917_i840
SKODLE prodam in pokrijem z njimi, g 531-83-40 '843
_ GARAŽE
v Kranju kupimo več garaž. Plačilo takoj IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 gQ6. 031 635 387_
" Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo Saražo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, °41 331 886, 031 635 387 p ___
^ HIŠE ODDAMO
Stražišče, oddam atrijsko HIŠO v najem, g 231-78-60, 040/399-743 isei
HIŠE PRODAMO
^LAKA prodamo ononadstropno. lahko ^stanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, c8 350 m2 uporabne površine, primerna o(di za  poslovne  dejavnosti. KRANJ r^išče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. ^vršine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno. Jp>8 mio SIT,  BAŠEU nedokončano s.priti hišo, 330 m2 uporabne površino na ™«eli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obeljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne CK oljo, 2 balkona, na parceli 321 m2, mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, ^'ne parcele 670 m2. bivpovr. 198 m2, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-^0^041/333-222_IN
? la^"^ 2 ^ obnovljeno stanovanje v hiši astnim vhodom m vrtom, 80 m2 biv povr., •i mio SIT, KOVOR hišo v Izgradnji na
rninl. 575 m2' 120 m2 v etaži x 2- 22'8 Dar r CERKLJE novejšo vis priti, hišo na £™celi cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, '.S mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-^^041/333-222_iw
naT^J"Koluica. novogradnja, IV. gradbe-40nZa' 138 m2 uP°rabne površine, parcela ■~~!i!!^_Prodamo. g 040/413-281 87/
N&fof'^^ " Podmežakla, večstanovanjsko kleta m2 *4 stanovanja), 2 x garaža pod-raću °9rĐvanie na olje, vseljivo takoj. V BLFn vzamom° dva manjša stanovanaja co n 105 m2 * Podstrešie 90 m2. polovi-?elo °|Se hiš0 1 vrt0"1 • 600 m od 'ezera' RADnv^i0dna cena' mima le9a 165 Mi0 'ortna ,ICA' Gradnikova, 360 m2, tri kon-novp« van,a' sončna parcela 700 m2, NEp£?i. Aa,ri' 55 5 Mio. EXEDRA QSM na NINE' TEL: 04 583 65 00' nirie c     703 806 ex°dra-nopromic-
KRANJSKA GORA, dvostanovanjsko vi-sokopritlično 115m2, parcela cca.1000m2 (odlična lokacija za gostinstvo - turizem), parkirišče. KOROŠKA BELA, visoko prtlična 150 m2, sončna parcela 500m2 18.0 Mio. JESENICE, center, 2/3 visoko prtlične, zelo urejene hiše , 350 m2 parcela, pokrito parkirišče. Hiša je zelo primerna za odvetniško ali zobozdravniško dejavnost. 32.2 Mio. JESENICE.Tomšičeva, 1/2 hiše 100m2 in 500m2 parcele, sončna pozicija. 9.4 Mio. KRANJSKA GORA, 130 m2, nova vrstna hiša, parcela 360 m2, možnost nakupa posamičnega stanovanja z lastnim vhodom in priključki. 40.7 Mio. BLED -Bodešče, visoko prtlična 195 m2, 600 m2 parcela, mimo okolje. 32.8 Mio. BLED, visoko prtlična 230 m2 in 400 m2 parcela, s pogledom na Stol in Blejski grad. Hiša je popolnoma obnovljena in dobro vzdrževana. Zelo dobra ponudba, hiša je vredna ogleda. Vselitev po dogovoru. 39.6 Mio. MOJSTRANA, starejša 125 m2, vsi priključki. Možnost nadomestne gradnje. Parcela 630 m2. Cenovno ugodna ponudba. 9.6 Mio. JESENICE -Pod Mežaklja, visokoprtlična 110 m2 (dva stanovanja), garaža podkletena, parcela 100m2, cenvno ugodna ponudba. 15.8 Mio. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com
Begunje bližina, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, potrebna obnove, primerno tudi za namensko gradnjo, TRIDA 041 860 938. 04 513 75 90
Jzersko, prodam novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Meedvode okolica, prodam dvojček v gradnji, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Naklo, prodam večjo družinsko hišo, lahko 3 stan., TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FAST- nepremičnine 041 / 626 581 04/ 25 15 490
KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
CERKLJE: ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 m2, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko poslovnostanovanjs-ka. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490,041/ 734 198
Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 626 581
CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m, urejen okoliš, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- Struževo: Novogradnja dvostanovanjska, zelo lepa, parcela 450m2. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_
KRANJ-bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev),cca 250m2 stan površine, parcela I100m2,lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Kranj-Naklo: Starejša vila, vsi priključki, 70m2 stan.površine v etaži, čudovita parcela 800m2, vredna ogleda ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Poljane nad Šk.Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružinska cca 350m2 stan. površine,650m2 parcela, sončna lega,lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah.
Škofja Loka - okolica: Na mirni lokaciji, nova v III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 1056m2, urejen dostop. ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
Na Drulovki pri Kranju prodam novo, končno, vrstno HIŠO 220 m2 stanovanjske površine, velikost parcele 400 m2, ugodno prodam, g 041/620-393 ali 25-15-860
V Kranju prodamo DVOSTANOVANJSKO HIŠO, novo in urejeno! g 2025-578, 041/364-515 1684
BRITOF pri KRANJU - hišo v III. gradbeni fazi, s pisarnami in skladiščem, prodam, g 041/320-740 mo?
NAKLO enodružinsko hišo, na lepi ravni parceli 720 m2, prodam, cena 32 mio SIT. g 041/84-51-97 1825
Selca - na lepi in sončni lokaciji prodamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine 425 m2 zemljišča, vseljiva takoj Loka nepremičnine g 50-60-300 isso
Škofja Loka - Sp Luša prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo 3. gr. faza 200 m2 stanovanjske površine, velikost zemljišča 1055 m2. Loka nepremičnine, g 50-60-
300 1852
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj z okolico: kupimo novejšo hišo, do 60 mio. FRAST-nepromičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
KUPIM
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14
■C-:04/20-68-700, fax: 04/20-66701 GSM 041/647-433
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru Les prevzamemo tudi na panju Brazda d.o.o., Poljščica 6. Podnart g 04/53-06-555,041/680-925,041/721-637 ioe
ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukvo, jesena ter smreke Nudim tudi odkup lesa na panju Plačilo losa po dogovoru, g 04/51-80-220, 041/639-348, 050/639-348 10«
Kupim CEPIN za planinarenje, ugodno g 041/926-773_ 1552
Kupim KROMPIR kifoljčar g 040/804-
336 ni!«.
Kupim samonakladalko 19-22m3, dobro ohranjeno, staro do 15 let. g 031/202-619
Kupim ostanke BETONSKEGA ŽELEZA in ZIDAKE g 031/495-452_1739
Kupim manjši TRAKTOR in PAJEK za obrnćanje sena g 031 '766-842 1753
SMREKOVE COLARICE, lahko slabše kvalitete, 10 m3 in PONTE 2,6 m, kupim, g 041 /50-60-96_1754
Kupim sveže zmrznjene BOROVNICE, g 510-96-40 1757
Prodam OPAŽ in ŠPIROVCE, kupim hlodovino, g 041/637-100 1666
Kupim PEČ na drva, rabljeno 2.8 KW za centralno kurjavo, g 513-49-24 1882
Kupim 150 kg krmilne PESE. g 01/8323-686 1910
LOKAL KUPIMO
KUPIMO KMETIJO z gospodarskim poslopjem (ŽIVINOREJA) in večjim obdelovalnim zemljiščem na relaciji od Mojstrane do Kranja. Tel.: 041 703 806
KUPIMO več manjših enosobnih stanovanj in garsonjer za znane kupce. Takojšnje plačilo! KUPIMO več hiš, različnih cenovnih razredov na relaciji od Kranjske Gore do Bohinja za znane kupce. Takojšnje plačilo! KUPIMO zazidljivo parcelo na relaciji Žirovnica- Smokuč. EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com
LOKAL ODDAM
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222_i67_
V najem ODDAM TRGOVINO 60 m2. g
25-26-590 1731
V starem delu Radovljice ODDAMO neopremljen LOKAL 18 m3. g 041/941-283
KRANJ - trgovski lokal (neživiljska dejavnost) 23 m2 v pritličju objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Šk Loka oddam posl. prostor, primeren za av-tosalon, parkirišče je in pisarne različnih izmer, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ODDAM PROSTOR v najem za frizerski salon ali drugo dejavnost, g 5154-600 1742
JESENICE v prostorih obratne ambulante oddamo 1300 m2 poslovnih prostorov namenjenih medicinski dejavnosti, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 236 85 90, 041/722-632_1790
V Kranju ODDAMO vpeljano TRGOVINO s TEKSTILOM z odkupom opreme, g 031/632-668 1798
ODDAM manjši poslovni PROSTOR primeren za mirno dejavnost. Kebetova ul 22, Kranj, g 201-20-74 isoo
V najem dajem POSLOVNE PROSTORE (cca70 m2) za mirno dejavnost. Inf. na g 041/637-308 1817
LOKAL PRODAMO
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: LESCE-industrijska cona, prodamo proizvodno skladiščni prostor cca.1000 m2, možen delni odkup, cena po dogovoru. JESENICE - Javornik, prodamo trgovino v obratovanju, visoko prtlična hiša, parkirišče. JESENICE, center, drogerija v obratovanju, 231 m2. Možen nakup z najemnikom, ki poravna celoletno najemnino v naprej v znesku 28.346 EUR. Priložnost za dobro naložbo. Možni tudi drugi dogovori. EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremic-nine.com
KRANJ gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA - popolnoma nova poslovno-stanovanjska hiša v centru cca. 60 m2 v etaži, 4 etaže, CK na olje, zgoraj stanovanje, cena ■ 45,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena - 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ: na prometni lokaciji prodamo luksuzno opremljene pisarne skupne površine 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je velik 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, nebotičnik, prodam pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodam gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MOTORNA KOLESA
JAMAHA VIRAGO XV 1100, I. 92/8, veliko dodatne opreme, izredno ohranjen, ugodno prodam g 041/503-222 i |
OBLAČILA
MOTORISTIČNO GARDEROBO, čelado, podkape, usnjeno jakno, hlače, škornje, prodam... g 031/668-463 iess
Prodam DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO z dodatki. Cena po dogovoru. 3041/241-
947 1783
OTR. OPREMA
Prodam ARILIA RS 50-KID 70 OTROŠKI VOZIČEK - AVTO SEDEŽ, g 041/573-659
1836
Prodam OTROŠKO STAJICO in gugalnega konjička g 041/278-113 1*48
Prodam kombiniran VOZIČEK športni, prodam Cena 8000 SIT g 041/267-890
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 1377
Prodam OMELA za čiščenje vseh vrst peči IN DIMNIKOV, g 01/8323-107 1909
PRIDELKI
Prodam dobro domače NARAVNO VINO, rdeče, iz Štajerske, 230 SIT. g 5318-208
VINO belo kvalitetno s Primorske, prodamo. Dostava po Gorenjski, g 041/875-934,031/249-039 1709
Prodam KVALITETNO RAZSUTO SENO. g 255-15-26 1772
Prodam HRUŠKOVO in JANEZEVO ŽGAN-JE. g 202-66-99_1773
Prodam zelo lepo SENO in OTAVO. g 25-51-487 1795
Prodam jedilni KROMPIR desire po 45 SIT. g 031/828-955 i8?o
Po ceni 450 SIT/kg prodam rumen holan-ski ČEBULĆEK. g 2522-746_1895_
Prodam domačo zaseko in jabolčni kis. g 5743-294_1898
Prodam SENO v balah, g 5768-120 1901
PODARIM
Prijaznim ljudem podarim 4 mesece staro, ČRNO PSIČKO z belimi lisami, g 031/375-
267 1667
Podarim VEČ KUŽKOV starih 2,5 meseca, g 031/519-969 1784
Podarim PRALNI STROJ Gorenje PS 808, 10 let star. g 510-15-30 1813
POSESTI
OSTALO
TAPISARIJE različnih velikosti, oblik, motiviko in cenovnega razreda, prodam, cena od 15 000 SIT dalje g 23-12-599 i673
BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠKOFJA LOKA okolica kupimo manjšo zazidljivo parcelo za mlado družino iz okolice Škofje Loke. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 iro
V najem dam zelenjavni VRT, VIKEND-pogoj: dobri sosed, g 040/530-007 1691
V večletno kampiranje ODDAM lepo parcelo blizu Umaga, g 041/655-990 1743
V okolici Kranja prodam TRAVNIK v izmeri 9722 m2. g 041 /332-070 1756
Najboljšemu ponudniku prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 600 m2 s souporabo poti, Koroška Bela. g 041 /628-296 1793
Tržič okolica, 2836 m2, ravna sončna parcela ob asfaltni cesti na čudoviti lokaciji, g 041/951-260 1845
ŠKOFJA LOKA, prodamo več zazidljivih parcel (891 m2, 851 m2 in 881 m2) IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GOLNIK, GORICE, TRSTENIK - kupimo zazidljivo parcelo za znano stranko. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Med KRANJEM in MEDVODAMI, kupimo 2.000 - 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
RADOVLJICA-BLED, NAKLO-KRIŽE, ŠENČUR-CERKLJE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BLED - okolica, kupimo hišo od 33,9 mio. do 56,5 mio. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - prodamo severni del, zazidljiva parcela, 1092 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
CERKLJE - okolica, prodamo 2300 m2, od tega 400 m2 zazidljive parcele. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
VODICE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 879 m2, sončna in mirna lega IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
CERKLJE - okolica, prodamo 700 m2, od tega 400 m2 zazidljive parcele. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRIŽE - prodamo trgovino 64 m2 in zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
GORICE, prodamo starejšo hišo, cca 700 m2 zemljišča, cena je 14,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
GORICE, prodamo enostanovanjsko hišo na zemljišču 500 m2, stara 12 let, cena je 24 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠMARJEŠKE TOPLICE, prodamo novejšo, bivalno stanovanjsko hišo, 190 m2 bivalne površine, 70 m2 teras, na parceli 890 m2, opremljena, nadstandardna, vredna ogleda, cena je 34,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠENČUR, prodamo zazidljivo parcelo, 700 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2 IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
PODČETRTEK - prodamo manjšo, popolnoma obnovljeno hišo, na zemljišču 700 m2, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŽirkJarčja Dolina - prodamo manjše posestvo 2 ha kmetijskih zemljišč, starejšo kmečko hišo z kozolcem. Loka nepremičnine, g 50-60-300 1851
TRAVNIK V Cerkljah na Gorenjskem, prodam, g 25-21-336 1863
JESENICE, gradbena parcela 2000 m2, odlična sončna mirna lokacija. Ponudba je resnično zanimiva in vredna ogleda. 1 m2 = 40,90 EUR. Resne ponudbe na tel. 041 703 806.
DOVJE - MOJSTRANA, dve gradbeni parceli, vsaka 700 m2,1 m2 = 56 EUR. Sončna lega, pogled na Triglav. KRANJSKA GORA, strogi center, 550 m2, za stanovanjsko poslovni objekt. Plačani so že vsi priključki. Izredno frekventna lokacija. Gradnja takoj. EXEDRA-NEPREMIĆNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com
ŠENČUR - 11 let stara stan.hiša vel. 13 x 10 m na parceli 560 m2, 3 etaže (klet, pritličje in mansarda), možnost dvostanovan-jske hiše, cena = 47,7 mio SIT (ali menjajo za 3 S stanovanje), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK: hiša v gradnji, izdelana klet, na parceli 800 m2, mirna lokacija, cena = 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Drulovka - nedokončano atrijsko hišo 155 m2 v etaži, na parceli 357 m2, cena =
36.4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Pri TRŽIČU novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Kokrica - stan. hiša pritlična podkletena z mansardo vel. 12 v 9 m, stara 15 let, parcela 951 m2, cena = 39,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Cerklje - starejša kmečka hiša, pritličje 120 m2, mansarda neizdelana, parcela 632 m2, nova CK na plin, cena =
21.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE-stan. hiša novogradnja, pritlična z mansardo 12,4 x 9,5 m, terasa v pritličju 4,5 x 3,5 m, cena = 46,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JEZERSKO - 95 ha gozdov v kosu in 9 ha travnikov, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primerno tudi za posl.dejavnost, cena ■ 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Boh.Bistrica - v bližini smučišča v apartma-jski hiši 39,8 m2 s svojo CK na plin, cena =
14.6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
Radovljica, zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj., ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šenturška gora, prodam zazid. parcelo, 800 m2, lahko za vikend ali hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
LESCE, prodamo starejšo hišo, z zemljiščem 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivp tudi za poslovno-stanovanjski objekt, cena je 22,4 mio. SIT. IDA nepremičnine. 04/2361 880, 041 331 886
ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 600 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo 1/2 hiše. s svojim vhodom, 100 m2 bivalne površine, z vrtom in garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110m2 bivalne površine in kletni prostori (tudi bivalni), 75 m2 in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STRUŽEVO, prodamo dvostanovanjska, nova, zemljišče 450 m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
V bližini DOMŽAL, prodamo novo, zelo lepo nad-standardno enostanovanjsko hišo, lahko tudi dvostanovanjsko, ki stoji na parceli 927 m2, bivalne površine 458 m2. Cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HRAŠE, prodamo dve, zelo lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 525 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Primskovo, prodamo zazidljivo parcelo 2.770 m2, cena je 28.500 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, MOŠNJE ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenm pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš, CERKLJE okolica prodamo ravno, sončno, zaz parcelo ob zelenem pasu z lok dovoljenjem, 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 1912
POSLOVNI STIKI
Prodam ali iščem sposobnega partnerja za dokončanje poslovnega gostinskega objekta, z možnostjo širitve na odlični lokaciji, g 031/419-070,041/925-428 1819
POZNANSTVA
POMLADNI VETER 52 letna Gorenjka, vdova želi spoznati prijatelja za resno vezo. Prosimo pokličite kom. tel. 090-54-25 ali 090-54-24. Delamo vsak dan razen nedelje od 13 ure do 5 ure zjutraj. Vabljeni tudi drugi. 1710
RAZNO PRODAM
Prodam drva, lahko razžagana in pripeljem na dom, g 041/758-958, 512-83-10 1553
Prodam suha bukova DRVA. g 041/442-
128 1662
BUKOVA, HRASTOVA in BREZOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz do 1,5 tone. g 041/758-958, 512-83-10 1685
PANJSKE KONČNICE - duhovni in posvetni motivi, poslikava skrinj, zibelk, ur. g 23-32-105.202-26-57 1716
Prodam MOPED AVTOMATIK S 35, kot nov in MLIN za žito, spredeno volno, 3 KRAVE po izbiri in 5 kom OVC. g 586-24-84, 041/635-779_nn
Prodam suha mešana DRVA. g 031 /886-
518 1823
Hruškovo in češplevo ŽGANJE, 1.2000, ohranjeno kotno SEDEŽNO GARNITURO. Gros, Kovor, g 595-79-98. 041 /552-374
Prodam nova, betonska, CVETLIČNA KORITA, zunaj pralna, dim. 80x40x40. g 031 /450-853 1857
Prodam HLEVSKI GNOJ, lesene stole, raztegljivo mizo, dva fotelja, g 041/364-
504 1872
Prodam CISTERNO plastično za vodo ali nafto 1000 I in dve otroški posteljici z jogiji. g 2522-369' 1883
Prodam mešana drva, možnost razlaganja, letve 50x50 in opaž. g 51 -20-597 1905
RAČUNALNIŠTVO
RAČUNALNIK 333 MHZ, HD 10GB, BARVNI MONITOR, CENA 60.000 sit. g 031/223-131 1836
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 166
SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano ODDAM samskemu moškemu, g 2325-
059 1782
RADOVLJICA na dobri lokaciji oddamo novejšo, popolnoma opremljeno garsonjero, 24 m2, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 236 85 90,041/722-632 1791
STRAŽIŠČE - eno sobno stanovanje (38 m2), PLANINA II - dvoinpolsobno stanovanje, oddamo, g 23-15-600, 23-15-601 Pi-anova nepremičnine 18O6
Škofja Loka - Frankobo naselje, oddamo v najem 3 sobno stanovanje, 70 m2, v hiši z garažo, s samostojnim vhodom. Loka nepremičnine, g 50-60-300 1854
Za eno leto oddam GARSONJERO v Kranjski gori. g 041 /786-795 1911
JESENICE, Bokalova, 2,5 ss opremljeno, 51.000 sit + varščina 500 EUR. JESENICE, Titova 1,5 delno opremljeno, 35.000 sit + varščina 500 EUR. EXEDRA-NEPREMIČ-NINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806
KRANJ, Planina I - 2 SS z delno opremo; Šorlijevo n. -1 G z opremo, Naklo - starejša stan.hiša , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Šk. Loka, oddam 2 ss, vseljivo 1. 3. , TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Oddamo 2ss v bloku, S del Kranja, bližina centra, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387
ODDAMO: Planina in Šorlijevo naselje- garsonjero, Preddvor- 1ss, Vodovodni stolp-2ss, Škofja Loka-2ss. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem STANOVANJE v pritličju z vrtom za dva majhna otroka, na območju Gorenjske, g 041/207-658, 041/708-592 Boštjan
RADOVLJICA - LESCE, najamem enosob-no stanovanje ali garsonjero, g 031/273-
471 . 1831
Mlada družina najame STANOVANJE v hiši - Kranj z okolico, g 041 /582-404 1896
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Vesela pomlad v Termah Snovik
Prva od prireditev Veselo v pomlad bo v petek, 1. marca, GALA prireditev v Termah Snovik. Skupaj z vodstvom Term in s številnimi nastopajočimi pripravljamo prireditev, kakršne doslej na Gorenjskem še ni bilo. Zato si pravočasno
preskrbite vstopnico.
KUHAJMO Z DANICO DOLENC
Kranj - Seznam krajev, kjer bomo prihodnji mesec skupaj na prireditvah Veselo v pomlad seveda še ni izoblikovan. Se vedno nam lahko pišete in na kuponih predlagate kraje in goste oziroma nastopajoče. Res je. Seznam krajev, ki ste nam jih predlagali, je precej dolg. Vseh vaših predlogov, kjer predlagate prireditve, seveda ne bomo mogli uresničiti. Bomo pa seznam objavili prihodnji teden.
Torej, še ta teden, do 15. februarja, imate čas, da se pridružite
predlagateljem in se tako vključite tudi v nagradno žrebanje kuponov.
Dva kraja pa sta že znana. Prvi so Terme Snovik. Nekateri ste najbrž že uganili, da imamo v mislih pred nedavnim odprte toplice v Tuhinjski dolini oziroma devet kilometrov iz Kamnika. Pred nedavnim smo si prireditveni prostor (pokriti bazen, v katerem je prav tako veliko prostora ob kopalcih za gledalce in poslušalce) ogledali in ga tudi preskusili. Vsi, ki so bili z nami, so se
strinjali, da bo to GALA PRIREDITEV, ki je Gorenjci ne bi smeli zamuditi. Veselo za kopalce bo seveda 1. marca ves dan. GALA prireditev pa se bo ob in v bazenu začela ob 19.30. Nastopili bodo številni gostje, ob kopanju in poslušanju ter spremljanju prireditve v bazenu, pa bomo seveda žrebali in z igrami delili nagrade.
Vstopnice za prireditev, ki bo 1. marca v Termah Snovik. od petka.
15. februarja, že lahko kupite ali naročite (po telefonu 04/201-42-47) v Gorenjskem glasu ali pa v Termah Snovik.
Druga prireditev Veselo v pomlad, ko bo Gorenjski glas Več kot časopis, pa bo 9. marca zvečer v Stražišču v okviru prireditev ob 1000-letnici Stražišča. Več o prireditvah Veselo v pomlad v prihodnji številki Gorenjskega glasa.
• Andrej Zalar
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 6
Ime in priimek. Naslov...........
Pod Mengeško marelo
Ljudje jo imajo radi, ker je zanje
Pošta.
Vabim vas (napišite ime kraja)
Predlagam nastop..........................................................
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
GLASBENIKI MESECA februarja 2002 pripravlja Andrej Žalar
Tudi z Gorenjskim glasom
Ansambel Anje Burnik s prijatelji se bo torej 30. marca letos na 8. festivalu Slovenska polka in valček potegoval z valčkom Pomladna harmonija za osvojitev naslova Slovenski valček za leto 2002. Anja, ki se je lotila pisati skladbe narodnozabavne glasbe, je tokrat napisala prvo skladbo in jo poslala na anonimni natečaj.
Pravi, da sta pred tem z Alešem Vovkom, prav tako članom ansambla Anja s prijatelji, brskala po internetu in zasledila razpis za natečaj Slovenska polka in valček za leto 2002. Veliko zaslug za to, da je Anjin poskus potem uspel, pa ima, kot pravi avtorica, nedvomno Franc Ankerst. Napisal je besedilo za aranžerja. In potem se je zgodilo. Skladba je bila izbrana (ne izžrebana, kot nam je pomotoma zapisal v prvi objavi o ansamblu Anje s prijatelji tiskarski škrat) med dvanajst pesmi in ansamblov, ki se bodo zdaj potegovali za laskavi naslov Slovenska polka in valček 2002.
Zgodilo seje pravzaprav kot strela z jasnega. Skladba je bila izbrana in potem je bilo treba na hitro narediti ansambel. "Prvič smo se spoznali na prvi vaji. Fantje so govorili, daje treba nekaj narediti. Res pa je tudi, da jim je bila skladba všeč."
19. januarja so se prvič dobili skupaj in ko so izvedeli, da je bila skladba izbrana med dvanajst kandidatk za polko in valček, so imeli konec tedna že vajo Od takrat imajo zdaj vsak teden redne vaje
Pomladna harmonija pa ni edina Anjina skladba, s katero se bo ansambel predstavil in se z. njo potegoval za letošnji slovenski valček. "Z očetom sva naredila tudi skladbo Tango polka." To bo pravzaprav druga skladba, s katero se bo ansambel ANJA BURNIK S PRIJATELJI predstavil tudi na nastopih in sicer že pred festivalom in tu po njem. Anja nam je med pogovorom tudi že obljubila, da bo ansambel nastopil tudi na prireditvah Veselo v pomlad z. Gorenjskim glasom.
GLASBENIKI MESECA - FEBRUARJA 2002
Mengeš - Osemnajsta prireditev se nezadržno bliža. Prireditelji so se odločili za dve predstavi v soboto, obe bosta potekali v živo in snemal jo bo tudi Radio Slovenija. Prva prireditev bo ob 16., druga pa bo ob 20. uri.
Nastopili bodo Alpski kvintet, Stoparji, Boris Razpotnik, Nagelj, Sicer, Slamnik, Mengeški zvon in kot gost Ansambel Bratov Poljan-šek. Med nastopajočimi bo tokrat tudi Landlertrio echo iz Švice. Mengeška godba pa se bo predstavila z Alfijem Nipičem, Jožico Svete in Jožico Kališnik.
Pred sobotno prireditvijo smo se pogovarjali s kapelnikom Mengeške godbe Primožem Koscem
"Peto leto poteka, odkar sem prevzel dirigentsko palico v godbi. Bil je to zame takrat velik izziv, sicer pa sem že 27 let pri godbi. Mislim, daje godba takrat potrebovala spremembo. Potem so začeli prihajati mladi. Spremenil se je tudi repertoar. Mladi pač radi igrajo njim primerno glasbo.
To pa ne pomeni, da smo zanemarili klasiko. Danes imamo po 50 nastopov na leto in okrog 80 vaj."
Na Mengeški mareli ima zanje čase godba tudi večjo vlogo kot včasih. Seveda pa je to predvsem narodnozabavna prireditev. Včasih nekateri omenjajo, da bi koncept prireditve spremenili. Pa se potem izkaže, daje sedanji oziroma dosedanji kar pravšen. Seveda dodajajo različne osvežitve, vendar prireditev ostaja na ravni narodnozabavne glasbe. Ljudje jo imajo radi, ker je zanje.
Primož je prepričan, da bo ena od letošnjih osvežitev nedvomno nastop Avsenikovega terceta (Alfi z Jožicama) in godbeniki. Druga poslastica pa bodo Bratje Poljanšek in godbeniki z Blumau-erjevo skladbo Veselo v Kanik.
Največja originalnost tradicionalnih narodno zabavnih nastopov Pod Mengeško marelo, ki bo v soboto že osemnajstič zapored, pa je igranje v živo.
"Playbacki pri nas nimajo mesta. Mislim, daje prav to tista prava izvirnosti, zaradi katere se publika prireditve takšna kakršna je. še ni naveličala in mislim, da seje tudi ne bo." • Andrej Zalar
Tanja 8. marca v Domžalah
Domžale - Tanja Zaje Zupan pripravlja 8. marca ob 20. uri v Hali komunalnega centra Domžale jubilejno prireditev. Deset let namreč mineva od tedaj, koje izdala prvo kaseto Sanjarjenje in s citrami začela javno nastopati. Tokrat pa bo jubilej združila še z dnevom žena. Vstopnice za prireditev, podrobno bomo o njej še pisali, so že naprodaj v Gorenjskem glasu. Aligatorju in pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih. • A. Ž.
ime in priimek                                        j Brezplačno kopanje v Snoviku
Naslov...............................................................................                                                                       ; Snovik - Terme Snovik in Gorenjski glas vam z malo sreče omogo-
p0gta                                                                            j čata brezplačno kopanje v Termah v Snoviku. Pokličite nas jutri (sre-
; da), 13. februarja, od 12. do 13. ure in v četrtek, 14. februarja, med 12.
Kateri inštrument igra Anja?                                                 ! 'n '-^ uro na ^,oren.)sk' £'as telefonska številka 04/201-42-00. Za jutri
; vam zastavljamo vprašanje: Kakšna jo temperatura vode v velikem ba-
........................................................................................ ! zenu v Termah v Snoviku? V četrtek pa pričakujemo odgovor na vpra-
Kupon nalepljen na dopisnico                                                    \ Sanje: Koliko kilometrov je od Kamnika do Term Snovik? Med prvih
pošljite na GORENJSKI GLAS,' p.p. 124, 4001 Kranj.                         ! Pet' ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, bomo razdelili brezplač-
! ne vstopnice. Pokličite jutri in v četrtek čimprej. • A. Z.
NAGRADNE IGRE
NAGRADNE IGRE
Založba Helidon
Nagradno vprašanje:
Kako se imenuje najnovejša Bitenčeva pravljica? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: MIRJA KOKAU, Zg Jezersko 102b, Zg. Jezersko in MARIJA VENGAR, V. Svetina 3/a, Jesenice
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj
Nagrajenca: SAŠA ZUPAN, Žerjavka 1, Kranj in TATJANA SUHADOLNIK, Šempeterska 31, Kranj
KONCERT OB SV. VALENTINU
GORAN KARAN
FESTIVALNA DVORANA LJUBLJANA
SREDA, 13. 2. 2002, ob 20. uri
Prodaja vstopnic: KRANJ (ALIGATOR, BIG BANG), ŠKOFJA LOKA (BIG BANG), LJUBLJANA (TRGOVINE BIG BANG)
Nagrajenca: LYUPKA CAHUNEK, Jaka Platiše 7, Kranj; DOMINIK PRALJAK, Podlubnik 155, Škofja Loka
Ob dnevu žena
9. 3. 2002 koncert Oliverja Dragojeviča.
Majhne pozornosti bodo pripravljane za vse obiskovalke. Organizator je ŠOFOV v sodelovanju z VDC Kranj. Koncert bo v Dvorani Zlato polje ob 20. uri. Kart so v pred-prodaji: v trgovini BIG BANG, Aligator Kranj in Alpetour Škofja Loka.
Nagradno vprašanje:
Naštejte vsaj 5 pesmi Oliverja Dragojeviča!
Nagrajenec prjeme CD. Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, do 5. 3. 2002.
Ocvrte pustne dobrote
Naj tudi ta pust ne mine brez cvrtja! Da vsaj malo zadiši pa je takoj drugačno vzdušje doma, prijazno, domačnost veje iz vsakega kotička. Tudi ne bojte se, da vam ne bi "ratalo". Za krofe morate vzeti najboljšo, uležano moko, če ji pa ne zaupate, vzemite namensko, posebej za krofe, saj se dobi. Ce jih boste cvrli na masti ali olju bodo bolj okusni kot na rastlinski masti. Krofov tudi ne smete preveč vzhajati, sicer maščoba lažje prodre v notranjost. Cel kup zakonitosti je pri krofih, da so res lepi, z obveznim ven-čkom, da niso preveč napiti maščobe, da nimajo lukenj itd. Toda, kakorkoli se vam že bodo ocvrli, bodo dobri. Boste videli!
Pustni krofi
1 kg moke, 15 dag masla, 5 rumenjakov, 1 celo jajce, 1 žlica sladkorja, 4 žlice ruma, 5 dag kvasa, 2 del mlačnega mleka, sok ter lupina 1 limone, sol, sladkor v prahu za posipanje, maščoba za cvrenje.
Moko presejemo in jo postavimo na toplo. V skodelico zdrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja, 3 žlice mlačne vode, 2 žlici mleka in 1 žlico moke. premešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajan kvas zlijemo k presejani moki. Nato najprej penasto umešamo maslo, dodamo sladkor in jajca in mešamo, da vse skupaj naraste. Mešanico dodamo moki in kvasu, prilijemo še mleko in rum, vse skupaj premešamo, solimo in stepamo testo približno
15 minut. Stepamo na kratko, ku-halnice skoraj ne dvigamo, da spravimo preveč zraka v testo. Ko se testo lepo loči od kuhalnice, je pripravljeno. Pokrijemo ga (nič ga ne posipamo po vrhu, da se ne naredi skorjica) in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljamo za prst na debelo in iz njega z obodom izrezujemo krofe. Krofe postavimo na toplo, da vzhajajo še 15 do 20 minut. Medtem segrejemo maščobo na 160 do 180 stopinj in vanjo polagamo vzhajane krofe tako, da je zgornji del v maščobi. Posoda naj bo polna, vendar naj se krofi nikjer ne dotikajo, ker bodo pri cvrenju še narasli. Posodo pokrijemo, da se krofi dvignejo. Ko spodnja stran svetlo porumeni, jih obrnemo in cvremo naprej odkrite.
Ocvrte krofe polagamo na rešetko, da se z njih odcedi maščoba. Po želji jim z brizgalko od strani vbrizgamo marelično marmelado, ki smo jo malce razredčili. Še tople posipamo s sladkorno moko in zlagamo na krožnike. Vročih nikoli ne polagajmo drugega na drugega, da jih ne stlačimo!
Skupina Krila in Slaki
Pred skupino Krila, ki je bila z nami na prireditvah Veselo v Novo leto, je nekaj zahtevnih nastopov. V Lukovici pri Domžalah bodo skupaj z ansamblom Lojzeta Slaka zapeli in zaigrali 16. februarja ob 20-uri v RCU Lukovica. Obljubljajo, davse bo na 6-urni (koncertni) veselici pelo in plesalo da se reče.  • A. Ž.
Pustovanje na Primskovem
Kranj - Ansambel Kifelčarji je v soboto pripravil veliko in nadvse zanimivo Pustovanje v dvorani Doma krajanov na Primskovem-Prireditev je bila tudi potrditev, da je ansambel po nekajmesečnem premoru z novim repertoarjem in kvalitetni izvirnosti začel povsem drugačno predstavljanje na glasbeni sceni. Z ansamblom se dogovarjamo za podrobnejšo predstavitev v Gorenjskem glasu in tudi za skupne nastope na prireditvah po Gorenjskem. Skupaj s Kifelčarji so nastopile tudi Mlade frajle. • A. Ž.
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Nedelja 17. 2. ob 18.00
trudi
Komedija
/gra/o.
ZVEZDANA MLAKAR, PRIMOŽ EKART, VIOLETA TOMIČ, MATEJ RECER in VITO ROŽEJ
Prodaja vstopnic:
MOIGLAS'
generalni medi/slu pokrovitelj trni.: 04/201 42 47
MEGA LESTVICA RADIA SORA
Vsako drugo sredo med 17.30 - 19.30 Predstavljamo vam najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade!
Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate:
MEGA LESTVICA RADIA SORA
Ime in priimek: ................................................................
Naslov: .......................................................................
Predlog za gosta: Glasujem za: (obkrožite)
1 Pop Design - Polnoč
2 Jimmv - Nova Blue Jeans generacija
3 E-lektra-Na klopi
4 Brosis -1 Believe
5. Jan Plestenjak - Bela noč
6 Sophie Ellis Bextor - Murder On The
The Dance Floor 7. Vili Resnik - Naj ostane to med nama 8 Brian McKnight - Stili
9 Vanessa Amorosi - Everv time I close my eyes
10 Gibonni - Ne odustajem
11. No Angels - When The Angels smg
12. City High - What would you do
13 Darja Svajger - Življenje, zdaj ljub"11 se s teboj
14 Adi Smolar - Pismo Dedku Mrazu
15 Marta Zore - 090
Zadnji zmagovalec Mega lestvice je skupina Karizma - tanglce Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Vors
09
Torek, 12. februarja 2001
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
KRANJ - PLANINA, kupimolss, do 10,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, ŠKOFJA LOKA: KUPIMO GARSONJERO za zano stranko. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. B 041/580-883 1788
Prodam 70 let staro pohištvo (spalnica, miza, stoli, omare),    041 /794-799 i894
__ŠPORT
Ugodno prodam ROLARJE št. 32-36, so lepo ohranjeni. "B 031/867-954 ali 5743-276 ,740
STORITVE
SENČILA ASTERIKS. Senično 7, Križe. « 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUST! i44
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. -ff 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752
Y_ L ^mstrong
(,,UAMT= kuu[
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29. PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ. Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GLED.d.o.o., Jesenice, ul. Janeza Šmida 15, rt 580-60-26 \w
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! rt 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1289
NOVO! NOVO! NOVO! K.L.I.C. 080 1988
NUJNO POTREBUJETE SERVISERJA, IŠČETE OBRTNIKA, RABITE PREVOZ ALI KATERO DRUGO STORITEV?! DEŽURNI CENTER K.L.I.C. JE REŠITEV! Infopanj, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnite, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha 'n prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. iT 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni n 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakol 15, Stahovica nai
Darko Kočevar s.p. PBftLA-  pijanska c. 129 1230 Domžale
070/711711
• trgovina z vodovodnim materialom • servis • adaptacija
FASADE, STROJNE OMETE IZDELUJEM, gJC OKNA in ostala zidarska dela. Vajdec Pamjan.s.p. ul. Prvoborca 6, Jesenice, V [Ml/584-227_1390
zdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, po-ra9anje vseh vrst lesenih oblog in montaža Pohštva Planinšek, s.p., Hotemaže 21, ^ddvor, 031/751-474 ub/
Asfaltiranje  in  tlakovanje dvorišč, ovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelav betonskih Kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz Materiala na deponijo TT 01/839-46-14, 41/680-751, Adovic in comp., Jelovška I£j^amnik_,503
ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih 'i. tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, pre-em komplet zidarskih del, novogradnjo in daptacije, steklarska, keramičarska dela in asade. rt 01/831-72-85, 031/369-520, ^radbeni inženiring.d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik
___r 1589
j 'zdo|ava podstrešnih stanovanj v Knauf edbi, montaža strešnih oken Volux Štirn
biljem
2i1/567-507
s P . Breg ob Savi 47, Mavčiče,
Nudim FRIZERSKE STORITVE na domu 041/on" S,riŽGm os,arelo in bolne ljudi. V /909-632, Moško frizerstvo Savli, Pod-brd°4l,P0dbrd0
S2tiVA VSEH VRST FASAD, NOTRANJIH STA«i r"1 BET°NSKIH ŠKARF, SANACIJA SS. FASAD in VLAGANJE TLAKOVCEV N,1V(K,HADNJE.()D TEMELJA DO STREHE.
■J*      Mn Begunjska 9, L8sce. tel.: 041/622 946
STANOVANJA PRODAMO
TRŽIČ, Bistrica 1 ss, 48 m2/l., balkon, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priklj., ni balkona, opremljeno, 13,6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, svetlo 2ss, 66 m2/lll., vsi priklj., balkon, 15,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 164
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina I, lepo, sončno, 3 ss, 81,60 m2/l., nizek blok, cena ugodna, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l., vsi priključki, takoj vseljivo, 13,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 165
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,2 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ-PLANINA L, prodamo 2ss z atrijem, 60,10 m2, lahko tudi opremljeno, cena je 13,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ-PLANINAII., prodamo 2 ss, 65,60 m2, v l.nad., cena je 14.8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886
TRŽIČ-DETEUICA, prodamo 3ss, 80 m2, v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 16,4 mio. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Kidričeva, prodamo 3 ss, 81 m2, v 2. nad., obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
PLANINA pri Pokopališču, prodamo 2ss z večjim kabinetom, 66 m2, zelo lepo, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - nad restavracijo Park, prodamo 3ss, 70 m2, cena je 12,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KAMNIK - prodamo 3ss stanovanje, 72 m2, v 3. nad., vsi priključki, cena 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KAMNIK prodamo enosobno stanovanje, 38 m2, v 2. nad., vsi priključki, cena 9,62 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Vodovodni stolp: prodamo lepo 2ss, 2.nad, 54m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
Škofja Loka-Frankovo naselje: prodamo 1ss, 45 m2, l.nad, 10,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Golnik: prodamo 3ss, ali menjamo za manjše. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo takoj vseljivo 2ss, 54 m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kidričeva: prodamo 2ss, 61 m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25
15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2 + 2ss, 1nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198_
Zlato polje: Kidričeva: prodamo prostorno 2ss, 70m2, 2.nad, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1- prodamo kvalitetno 3ss, 78 m2,
16 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581
Planina 1: prodamo 1ss, 48 m2, atrij, takoj vseljivo FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA prodamo 3ss, 82 m2, takoj vseljivo FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
GORENJA VAS prodamo lepo sončno garsonjero 27m2,lll nad vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Savska Loka Prodamo renovirano 3SS, 80m2,l nad ,vsi priključki, takoj vseljivo, vrt » garaža ITD t NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ-Center: V voč stanovanjski hiši prodamo popolnoma ronovirano 3SS, visoko pritličje 98m2,vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Kranj-Planina I: Prodamo zelo lepo, popolnoma obnovljeno(vrata,kopalnica WC) 3SS, 74m2,IX.nad.,vsi priključki, sončno, čudovit razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 040/204-661
KRANJ-Planina I: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabineta,lepo vzdrževano,2 balkona, vsi priključki, I.nad.80m2, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Mlaka: Prodamo dva stanovanja -novogradnja --1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ - Valjavčeva: 2SS. visoko pritličje, 51 m2, delno renovirano, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
ŠK.LOKA - Frankovo nas.:Prodamo 2SS, IV.nad, 63m2, dva balkona, vsi priključki, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
ŠK.LOKA - Podlubnik: Prodamo zelo lepo 2SS, 63m2, XI.nad. vsi priključki, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ-Deteljica: Prodamo nadstandardno 3SS, pritličje 74m2, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ- mestno jedro: Prodam novejšo garsonjero,31 m2,1.nad.vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755- 296, 040/204-661
Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Zlato Polje, 3ss 64 m2, 4. nad., vseljivo marca. 14,6 Mio sit. TRŽIČ cen-ter,1ss 36 m2. 6,5 Mio sit. RADOVLJICA, 2ss 50 m2, prodam ali menjam. 11,9 Mio sit. RADOVLJICA, 4ss 85 m2, 19.3 Mio sit. Prodamo ali menjamo za 2 manjši enoti. RADOVLJICA, 2 ss 52 m2, opremljeno, urejeno, možna menjava za večje. 14.7 Mio sit. ŽIROVNICA v hiši, lasten vhod, 2ss 69 m2, 2 x garaža, vrt, neizdelano. 8,7 Mio sit. BLED, 2ss 45 m2, l.nad., komfortno. 10,7 Mio sit. BLED, v četvorčkih, 3ss 65m2, adaptirano, 2 x balkon, 2 x parking, 20,3 Mio sit. BLED v več stanovanjski hiši, 5ss 160 m2. 16 Mio sit. BOHINJ - Stara Fužina, bližina jezera, 1ss 35m2, opremljeno. 9,2 Mio sit. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com
JESENICE, Tavčarjeva, garsonjera 29 m2, zastekljen balkon. 5,7 Mio sit. JESENICE, Revolucija, 1ss 36 m2, 3,nad., balkon. 6,7 Mio sit. JESENICE, Revolucija, 1ss 37m2, pritličje, vseljivo po dogovoru. JESENICE, c. železarjev, 2 ss 49 m2, 2 x parking, vrt. 8,0 Mio sit. JESENICE, Tomšičeva, 2ss 50 m2, 3,nad., balkon. 7,9 Mio sit. JESENICE, Titova, 2 ss 50 m2, urejeno stanovanje, l.nad. 8,1 Mio sit. JESENICE, Tavčarjeva, 2ss 58 m2, urejeno, možen odkup garaže. 9,1 Mio sit. JESENICE, Revolucija, 2,5ss 64 m2, v stolpnici. 9 Mio sit. JESENICE, Revolucija, 3ss 68 m2, 4. nad., prodamo ali menjamo za manjše. 9,3Mio sit. JESENICE, 3ss 68 m2, za gimnazijo. 9,3 Mio sit. JESENICE, Titova, 3ss 75 m2, prodamo ali menjamo za 2ss v Mojstrani. JESENICE, Titova, 3ss 78 m2, popolnoma obnovljeno, urejeno. 11,3 Mio sit. JESENICE, Titova, 3ss 78 m2, 3,nad. 11,5 Mio sit. JESENICE center, 3ss 73 m2, 3.nad. 10,2 Mio sit. KOROŠKA BELA, 1ss 35 m2, 3.nad., vseljivo takoj. 6,4 Mio sit. KOROŠKA BELA, 2ss 50 m2, soncVo stanovanje, vseljivo takoj. 7,9 Mio sit. KOROŠKA BELA, večje 2ss 60m2, lastno parkirišče, velik vrt 11,5 Mio sit. HRUŠICA, prodamo ali menjamo 3ss 78m2 za 2ss na Hrušici. HRUŠICA, večje 2 ss 85 m2, dve etaže, ugodno, cena po dogovoru. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00. GSM: 041 703 806, www.exe-dra-nepremicnine com
RADOVLJICA: Prodamo štirisobno stanovanje v I. nadstropju v izmeri 85 m2. Odličen razpored prostorov. CENA: 19.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Na mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, cca. 65m2. Ima lastno centralno kurjavo. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo trisobno stanovanje, 81 m2. Možen je tudi odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tet: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo urejeno podpritlično enoinpolsobno stanovanje z lastnim vhodom, 57 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
KRANJ, Planina I - 1 SS 44 m2 v 7.nad., predelano v 2 SS, cena - 10,9 mio SIT, 2 SS ♦ 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena - po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - ugodno 4 SS 77 m2 v mansardi bloka, 13 let staro, CK na plin, cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 52 m2 v pritličju, cena - 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2 nad., CK na elektriko, obnovljeno, cena -13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Mlaka - novogradnja 2 SS 57 m2 v pritličju s teraso m 2 SS 86 m2 v 2.nad., oba parkirno mesto brez doplačila, K3 KERN
d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4 nad., CK na plin, cena - 12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS ♦ K 66 m2 v 3.nad., zadnje. 15 let star blok, cena '14,7 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS 59 m2 v 3.nad., cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel.
04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I -1 G 29,8 m2 v 4. nad., ločena kuhinja, cena = 8,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66.
KRANJ, Planina III -1,5 SS 54 m2 v 4.nad. za 13,5 mio SIT, 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Planina I, prodam 2 ss, 58 m2, mirna lokacija, ugodno,TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Medvode, prodam novo 2,5 ss, 77 m2, vila blok, ugodno TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina III, prodam 2,5 ss, 75 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka, prodam 2,5 ss, 80 m2, nizek blok, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - Gradnikova, prodamo 1ss s kabinetom, 46,55 m2, 2. nad., cena je 12 mio. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA L, prodamo 1ss s kabinetom, obnovljeno, 51,7 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3. nad., v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno, z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VIL, 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr. nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222 908
Kranj, Planina I, štiriinpolsobno vzdrževano stanovanje, 100,50 m2, prodam. rt 041/798-670 i665
VODOVODNI STOLP prodam 2 ss 54 m2, popolnoma prenovljeno, CK plin, cena po dogovoru. rt 031/513-644 1746
Prodam 1 ss s kabinetom, 53 m2 na Planini 3 B 2325-318, 040/627-793 1759
KRANJ na dobri lokaciji (Šorlijevo naselje) prodamo adaptirano 1 ss, 34,4 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 236-85-
90,041/556-255 1792
Prodam ENOSOBNO vzdrževano STANOVANJE v Kranju, 42,5 m2, cena po dogovoru rt 040/285-776, 2324-692
Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je mejno - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97,3 m2. B 040/61-46-46
KIDRIČEVA - dvosobno stanovanje (54 m2), 4/4, CK, balkon, cena zelo ugodna. rt 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine 1804
Drulovka (80,2 m2), 2.nadstropje, priključki, balkon, obnovljeno, prazno, cena ugodna, prodamo. rt 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine 1805
Škofja Loka - Frankovo naselje, prodamo 2 sobno stanovanje 62 m2, 2.nadstropje, 2 balkona, vsi priključki. Loka nepremičnine, V 50-60-300 1853
Oddam manjše 1 ss v okolici Kranja, delno opremljeno, pogoj predplačilo. V 040/326-159 IM4
V najem oddam dvosobno STANOVANJE na Jesenicah. V 031/256-159 1868
RADOVLJICA, Gradnikova c. prodamo 2 ss 49,29 m2, 1. nadstropje. TT 041/765-
762 1900
Prodam 2ss stan. v Kranju, Planina III. 62 m2, vsi priključki, takoj vseljivo. V 041/732-048 ' 1904
TOVORNA VOZILA
VW TRANSPORTER 2.4 d, . 93, po-daljšan, furgon bele barve, prodam ali menjam. 3041/406-966 1692
Prodam KOMBI TRANSPORTER, 1.89, reg. 8/02, cena ugodna. "B 041/77-44-32, 041/516-614 1829
VOZILA DELI
Prodam ALU PLATIŠČA Fondmetal 5800,
5 kraka z vijaki in gumami Dunlop SP 9000 « 041/364-592,041/357-909 1846
4 nove zimske GUME Eskimo 195/65 R 15 prodam za ceno treh. TT 5864-535, 040/504-166 lezi
VIKENDI
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Kupim ŠKODO FAVORIT, I. 93 ali 94. B 041 /575-322 1744
CITROEN AX, karamboliran ali okvari, kupim. "B 041/607-438 i908
VOZILA
ODKUP rabljenih vozil od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o, Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). rt 5134-148, 041/632-577 143
ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL gotovinsko plačilo. rt 23-23-298, 041/773-772, Mepax, Planina 5, Kranj 1320
Prodam ŠKODO FELIICIJA 1.6, 1.99, reg celo leto, klima, servo volan, tonirana stekla, garažiran, 1.lastnik, 8.000 km kot nov. "B 202-30-19 dopoldan 1533
JUGO 45 A, I.87. reg.do 7/02, zelo lepo ohranjen, ugodno. "B 041/247-827 1669
OPEL ASTRA 1.61; klub karavan, 1.93, srebrne barve, 110.000 km prevoženih, registriran celo leto, cena 650.000 SIT. IT 041/697-492 i6?o
Prodam ROVER 214 i, 55 KW, 1.97, reg. do 22.9.02, 43.000 km, 1. lastnik, garažiran, cena po dogovoru, rt 574-42-69
AUDI A4 1.8T AVANT, LET 99, NOV MODEL, 48.000 KM, MET SREBRN, AVT KLIMA, 10 X AIR BAG, ALU 16, LES, ROLO, SANI, MEGL, ELO OPREMA, ZELO OHRANJEN, 4.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OCTAVIA 1.6, LET 98/99, MET ZELENA, 1. LASTNIK. 60.000 KM, SERVISNA, EL OPREMA, MEGL, AIR BAG, 1.770.000 AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
ACCENT 1.3 LSI, LET 96, MET SREBRN, 3V, 780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SCENIC 1.6, LET 98, RDEČ, REG 5/02, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, A TERMIČNO STEKLO, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FELICIA PICK UP 1.9 DIESEL, LET 97, RDEČA, REG 1/03, 1. LASTNIK, 850.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.8 GHIA KARAVAN, LET 97, MET SREBRN, AVT KLIMA. EL OPREMA, ABS, REG 7/02, 1.790.000 SIT
LANOS 1.5, LET 2000, BEL, KLIMA, 1. LAST, 5V, 1.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
GOLF IV 1.9 TDI, LET 98, MET SREBRN, 5V, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, 2.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 AVANT, LET 2000 MODEL 2001, 23.000 KM, PERLA MODRE BARVE, AVT KLIMA, 4XAIR BAG, ALU, MEGL. EL OPREMA, ROLO, SANI, ALARM, KOTNOV, 4.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
LANOS 1.5, LET 98, MET ZELEN, 61.000 KM, REG 6/02, 940.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
■H Cl B'^cv Praprotmi* 10, NAKLO ■LJ Tel/fax. 04/25-71-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER     ^ V«^
AVTOMOBILSKIH BLAŽIICEV «M0MROEF
LANCIA Y 1.2, LET 2000, 19.000 KM, MET ZLATA, 1. LASTNICA, AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04- 5319-118
LAGUNA li 2.0 16V KARAVAN, LET 98, MET MODRA, AVT KLIMA. ABS, 4X AIR BAG, ALU, MEGL, ROLO, SANI, AR, KOT NOVA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD GALAXY 2.0, LET 98, MET ZELEN, 7 SEDEŽEV, KLIMA, EL OPREMA, ROLO, SANI. MEGL., ABS. 2XAIR BAG. 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OGLEJTE SI VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
FELICIA 1.3 LX, LET 95, BVELA, OHRANJENA, 490.000 SIT, AVTO LESCE DO.O., TEL: 04-5319-118
VIKEND 15 km od Podčetrtka, 1800 m2 zemlje, 3 x30 m2 bivalne površine, 7,5 mio SIT. « 041/419-888 1820
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKO-JŠNJE PLAČILO, ODKUP IN PREPIS. V 041/643-054, CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg Gorje 232
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-
939 777
Kupim karumbolirano VOZILO od I 90 dalje. IT 041/743-866 882
Kupim POŠKODOVANO VOZILO, od 1.90 dalje V 031/629-504 1500
lagencua(zafpromet/zfnepremicninamii
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE!
Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
EN0S0BNA STANOVANJA
KRANJ- CENTER, prodamo enosobno mansardno stanovanje 56 m2, 1. nadstropje, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 12,8 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2, 5. nadstropje, vsi priključki, cena 11,2 mio SIT.
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje 48,20 m2,2. nadstropje, cena 12,6 mio SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2,1. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 19,4 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje s kabinetom 64,47 m2, zimski vrt, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 16,6 mio SIT.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,70 m2, 3. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, cena 16,6 mio SIT.
TRISOBNA STANOVANJA
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodamo trisobno stanovanje 76,20 m2, 11. nadstropje, balkon, cena 16,6 mio SIT
PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje 83,8 m2, 3. nadstropje, dva balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, cena 17 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo štirisobno stanovanje 95 m2, 1.nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, cena 18.8 mio SIT.
KRANJ ■ PLANINA I, prodamo mansardno trisobno stanovanje z dvema kabinetoma 77,60 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, cena 15,4 mio SIT.
HIŠE
ČIRČE, prodamo večjo stanovanjsko hišo z delavnico v pritličju, v stanovanjskem delu dva stanovanja, hiša stara 28 let, det hiše še neizdelan, prevzem in cena po dogovoru.
MLAKA PRI KRANJU, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, staro 20 let, cca 200 m2 zemljišča, podktetena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, cena 31 mio SIT.
NAKLO, prodamo tristanovanjsko hišo, staro 27let, podktetena, bivalno pritličje (cca 100 m2) in prva etaža (cca. 94 m2), 1 81 m2 zemljišča, prevzem možen po dogovoru.
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno stanovanjsko hišo, cca 400 m2 zemljišča, pod-kletena, cena 36,6 mio SIT.
KUPIMO
NA RELACIJI CERKLJE - KRANJ - ŠKOFJA LOKA,
kupimo stanovanjsko hišo do 25 mio SIT za znanega interesenta.
NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ - RADOVLJICA, kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2.
KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE,
kupimo dvosobno stanovanje, lahko starejše potrebno adaptacije, obvezno s CK, za znanega interesenta.
KRANJ - ZLATO PODE, PLANINA, kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, po možnosti z balkonom, za znanega interesenta.
KRANJ, kupimo garsonjero lahko tudi brez balkona, obvezno CK, za znane interesente.
ASTRA 1.6 16V KARAVAN, LET 98, KOV SREBRNA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, OHRANJENA, 1.995.000 SIT AVTO LESCE
D.O.O., TEL: 04-5319-118
LANTRA 1.6 TOP K, LET 98, 43.000 KM, MET RDEČA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 1. LAST, SERVISNA, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, EL OPREMA, RADIO, ZELO OHRANJEN, 2.390.00 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
Prodam FIAT UNO, turbo IE, 1.92, karam-boliran, po delih ali celega. B 041/950-868 1675
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 7.300 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempo-mat..., cena 3.590.000,00 Sit. Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.500 000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308
LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308
Fiat Brava 1.6 16V SX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km, oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.860.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala..... cena
1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o.. Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, 180.000 km, avtoradio, air bag, volan in sedež nastavljiv po višini, cena: 990.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.100 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 55 S 5V, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 680.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308
Ugodno prodamo KIA CLARUS 1.8 16 V klima I. 98, KANGOO 1.4 I. 98, KANGOO EXPRESS 1.4 I. 98, LAGUNA BREAK 1.8 I. 96, CLIO 1.2 RL 5v, I. 97, CUO 1.2 se bop 3 V, L. 96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. B 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 1681
KIA SPORTAGE MRDO 4x4, bele barve, I. 98/10, reg. do 10/02, 33000 km, elek.paket, klima, radio, 1. lastnik, ugodno prodam. rt 041/672-005 1688
RENAULT MEGANE 1.4 RN, classic, 1997, 39000 km, rdeč, garažiran, 1. lastnik, prodam, C 031/406-111 1699
HONDA CIVIC 1.4, I. 97, kov. modre barve, 51000 km, SV, EP, CZ, radio, serv.knjiga, prvi lastnik, lepo ohranjen, 1.390.000 SIT. B 041/44-44-10 1706
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Kidričeva cesta 55a, p.p. 165, 4000 Kranj
tel.: 04 2 374 200, fax: 04 2374 299
internet: www.fov-uni-mb.si
e-mail: dekanat@fov.uni-mb.si
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede
objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov v najem
Oddajo se v najem poslovni prostori v stavbi Fakultete za organizacijske vede v Kranju, Kidričeva cesta 55a. Poslovni prostor v skupni izmeri ca. 100 m2, prostor je namenjen za opravljanje gostinskih storitev za študente in zaposlene na fakulteti. Najemnik mora poslovne prostore opremiti.
Ogled poslovnega prostora bo v četrtek, dne 14. 2. 2002, od 11. do 11.30 ure.
Najugodnejši ponudnik ob izbran na osnovi naslednjih meril: preglednost in celovitost ponudbe, kakovost storitev, kompleksnost ponudbe, cena za najem, cene storitev, stalnost cene, reference in druge posebne ugodnosti. Upoštevane bodo le dokumentirane ponudbe, ki bodo prispele v osmih dneh od dneva objave tega razpisa v zaprtih ovojnicah, z oznako "Poslovni prostori - javni razpis - ne odpiraj", na naslov: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, do 20. 2. 2002 do 12. ure.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po končanem razpisu.
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede
OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinska uprava
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04 51 12 300, fax: 04 5112 310
RAZPISUJE
zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov
1. V NEKDANJI VOJAŠNICI NA PARTIZANSKI CESTI V ŠKOFJI LOKI Objekt št. 3
Garaže - hangerji skupne površine 72,07 m2.
Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depoje, predstavništva in druge vzporedne gospodarske in družbene dejavnosti. Prostore oddajamo za določen čas do takrat, ko prostore in zemljišča rabi država ali Občina Škofja Loka.
Objekt št. 6
Nekdanji hlev skupne površine 171,92 m.2.
Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depoje, predstavništva in druge vzporedne gospodarske in družbene dejavnosti. Prostore oddajamo za določen čas do takrat, ko prostore in zemljišča rabi država ali Občina Škofja Loka.
2. TRIPLEX; GARAŽNA HIŠA, FRANKOVO NASELJE, ŠKOFJA LOKA
Oddaja se en garažni boks, površine 13,25 m2. Garažo oddajamo za nedoločen čas.
3. KAPUCINSKI TRG 6, ŠKOFJA LOKA
V najem nudimo štiri pisarne z ostalimi pomožnimi prostori skupne površine 96,50 m2 in prostor v pritličju površine 66,20 m.2.
Poslovni prostor je namenjen za predstavništvo, komercialno in trgovsko dejavnost ter za finančne, knjigovodske in druge storitve. Poslovne prostore oddajamo za nedoločen čas, pod pogojem, da z oddajo prostorov soglašajo denacionalizacijski upravičenci.
4. MESTNI TRG 39, ŠKOFJA LOKA
V najem nudimo pisarno z ostalimi pomožnimi prostori skupne površine 26,05 m2 Poslovni prostor je namenjen za predstavništvo, komercialno in trgovsko dejavnost ter za finančne, knjigovodske in druge mirne storitve. Poslovne prostore oddajamo za nedoločen čas.
Ponudba naj vsebuje:
- navedbo objekta, poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti
- navedbo dejavnosti s programom
- višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati
Dodatna pojasnila dobite na Občini Škofja Loka, g BIZJAK, tel.: 04/5112 306
Ponudbe sprejemamo 14 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR", OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, 4220 ŠKOFJA LOKA.
Ponudnike bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb.
številka: 363-02/01
Datum: 07. 02. 2002 Igor DRAKSLER
ŽUPAN
Prodam CLIO, 1.98, 1.lastnik, 106.000 km, za 780.000 SIT. tT 041/602/830 iru
Prodam FIATTIPO 1.4. 1.93, 69.000 km, reg.do 4/02, 1.lastnik. rt 031/763-599
1717
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.91, red.do6/02, lepo ohranjen, 1.barva, cena 140.000 SIT oz. po dogovoru. B 586-19-67,041/464-622 1718
Prodam PASSAT 1.6 CL, I. 90, kovinske barve, lepo ohranjen. B 031/265-242 1726
Prodam VOLVO 440,1. 93, reg. do 7/02. B 040/335-269 1727
Prodam DAIHATSU CHARADE COMPACT, I. 90. B 041/221-434 1732
Prodam GOLF IV TDI 90 KS, letnik 98 november, redno servisiran, nekaramboliran, možna menjava za GOLF II do I. 92. B
031/316-548 1741
RENAULT 5 CAMPUS, I. 90, reg. do oktobra, rdeč, prodam. B 031/280-055 1745
Prodam AUDI A 4 AVANT, I. 97, 1.8, GOLF III, I. 96, 5 v. rt 041 /803-512 1766
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 94, model 95, reg. eno leto. rt 041 /390-365 17$7
Prodam R 4, I. 89, 76000 km, 1. lastnik, lepo ohranjen in TOMOS A 3 avtomatik. B
031/622-380 1778
Prodam R 5 CAMPUS plus, I. 92, odlično ohranjen, rdeče barve. Čena 360.000 SIT. O 041/819-642 1780
R4GTL, I. 91, reg. do 9/02, 120.000 km, prodam. B 041/789-883_1786
Prodam R MEGANE, 1.99, rdeče barve. rt 252-12-90 18O8
Prodam VW TRANSPORTER, I.92, 2.4D, 8+1 sedež s stekli, bele barve, reg.dol 1/02. rt 041/227-338 iau
OPEL ASTRA KARAVAN 1.6, 1.96/9, 92.000 km, reg.do 9/02, kupljen v Sloveniji, lepo ohranjen. B 041 /69-12-19 i8ie
Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX karavan, srebrne barve, 1.90/91, reg.do 5/02. rt 041 /530-470 1830
Prodam SEAT CORDOBA 1.4 SE, 1.98/99, 62.500km, CZ, 2x air bag, prtljažnik, 1.lastnik, servisna knjiga. rt 041/35-8725, 589-16-94 i84i
Prodam R 19, lepe barve, lepo ohranjen, 1.93, cena po dogovoru, rt 031/202-617
Prodam R 5 FIVE 1.4, 1.7/94, 5 V, rdeče barve, garažiran, lepo ohranjen, cena 460 000 SIT. tt 533-38-56 i869
Prodam VW POLO I. 99, motor 1.0, 5 vrat, 53.000 km. Polajnar, Smledniška c. 95, Kranj, B 23-24-410 1876
Prodam OPEL ASTRO GT, I. 93, zelo malo km. rt 040/722-606 1884
CITROEN ZX 1.4 i, I. 93, bele barve in PEUGEOT 405, I. 88, registriran celo leto. B 2021-097, 040/396-034 1885
Prodam CITROEN BERLINGO 1.9 D ali 2.0 HDI. rt 031 /408-369 isao
SEAT CORDOBA 1.4 GLX, I. 94/8, rdeč, ES, CZ, servisna knjiga, zelo ohranjen. B 031/582-584_1892
FIAT TIPO 1.6 i.e SX, I. 93/8, DCZ, SV, ES, rdeč, prva barva, ohranjen, prodam. B 041/928-886 1B93
Prodam FIAT UNO 60 i.e , I. 93, ali R 5 TOP FUN, I. 93, kov. barve, oba zelo ohranjena. B 041/787-050 i899
R 5 FIVE, I. 95, reg. do 12/02, 55000 km, prevrnjen, vozen. rt 031/311-875 1902
SUZUKI JIMNY 1 3VX 16V, 98/11, reg. do 2/11, 48000 km, kov. zlate barve, 1. lastnik, serv.knjiga VVebasto, CD, dodatno še 4 letne gume nekaramboliran. rt 041/489-184
ZAPOSLIM
Zaposlitev za nedoločen čas in najboljše delavne pogoje nudimo na področju dobro organizirane terenske prodaje, rt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 90
Podjetje Geox vabi k sodelovanju sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi osebe brez izkušenj v terenski prodaji. Nudimo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. B 041 /864-373, 031 /515-702, Geox d.o.o., C.Kokrškega odreda 24, Križe 893
Vas zanima dinamično delo na terenu, redna zaposlitev in nadpovprečni OD? Potem je pravi naslov za vas MKZ d.d. rt 041/390-256, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana 1204
GOSTINSKI TEHNIK, starost do 30 let dobi zaposlitev. B 031/378-118, Begič.d.o.o., Delavska cesta 21, Kranj 1242
Redno ali honorarno zaposlimo večje število ljudi, ki na Gorenjskem področju hočejo delati na področju delnic in vrednostnih papirjev Prošnje pismeno: CONTACT, zastopanje in posredovanje, p.p 216, 4001 Kranj 1258
Zaposlim ZIDARJA. Vajdec Damjan,s.p., ul Prvoborca 6, Jesenice, rt 041/584-227
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-ICO. B 031/360-476, Gostilna Pri Bajdu, Senično 8, Križe 1479
Ste uspešen AKVIZITER, pa vas ne cenijo dovolj? Mi vas bomo! rt 041/513-664, 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe 1839
S pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNIKI odlično zaslužijo! Jancomm,d.o o , Retnje 54, Križe 1540
Najamemo ŠOFERJA iz okolice Bleda za razvoz kruha preko študentskega servisa ali podjetja. tT 031/395-545, Pekarna Planina, d 0.0 , Triglavska 43, Bled im2
Iščemo mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. tf 01/7878-409___1575
Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku tt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 is9i
V živilski trgovini v Medvodah zaposlimo TRGOVKO prodajalko ali pripravnico B
041/694-635, MANT-CO.d.o.o., Ob potoku 19, Žiri 1832
HOTEL KANU Smlednik, d.o.o. Valburga 7 1216 SMLEDNIK tel.: 01 36 27 011 fax: 01 36 27 009
Zaposlimo:
- ČISTILKO -ADMINISTRATORKO
- KOMERCIALISTA za področje trženja hotelskih storitev
Pisne ponudbe z dokazili o končani stopnji izobrazbe in kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov.
V piceriji Pod Jenkovo lipo zaposlimo Pl-COPEKA. B 041/692-821, Intertrend, Hotemaže 50, Preddvor 1635
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem prometu za nedoločen čas. rt 041/633-195, Marco's.d.o.o., Zg. Bitnje
245 1663
Honorarno zaposlimo VOZNIKA D kategorije, rt 041/665-139, Zadnikar.d.o.o., Cegelnica 51, Naklo 1668
IŠČEMO SODELAVCE ZA DINAMIČNO DELO TERENSKEGA ZASTOPNIKA. GSM 041/620-560, ZMK, d.d., Slovenska 29, Ljubljana ibt7
Iščemo dekle ali fanta za strežbo v piceriji. B 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj 1678
Zaposlim samostojnega KV ELEKTROIN-STALATERJA. V2, Kern Viktor, s.p., Poženik 48, Cerklje, B 041/681-057 1597
SIRENA PUB, Kidričeva 67, Šk. Loka, zaposli dekleti v strežbi. «041/719-018, 513-
26-01 1703
Iščemo pomoč pri delu v strežbi. Delo je v popoldanskem času ob vikendih. Taverna-pizzerija Sova, Alpska 46, Lesce, B 5317-444 1711
Vabimo k sodelovanju mlajšega GRADBENEGA TEHNIKA, delovodjo, zidarja, tesarja, pečarja ali drugih tehičnih poklicev. Pogoj: veselje in zanimanje za dela v gradbeništvu, redoljubnost in natančnost, smisel za vodenje in organizacijo. Gradbeništvo Tempo, Senično 60, Križe, 041/643-512
Mlajšega moškega strojne smeri, po možnosti z izkušnjami, takoj zaposlimo, bližnja okolica Škofje Loke. TT 513-41-20, Ravnihar Bojan,s.p., Kidričeva c. 9, Šk. Loka 1760
DONNA D.O.O. ZAPOSLI v nabavno-pro-dajni službi KOMUNIKATIVNO OSEBNO z najmanj srednješolsko izobrazbo, znanjem tujega jezika in računalništva. Prošnje
pošljite na naslov: DONNA,d.o.o.. Boh. Bela 37 a, 4263 Bohinjska Bela 1770
V piceriji Origano, Šk. Loka zaposlimo Pl-COPEKA-KUHARJA. Za nadaljne informacije pokličite 040/205-940, Rafo.d.o.o., Mlakarjeva 60a, Šenčur 1775
Mizarstvo Teraž Franci,s.p., Žlebe 1/N, Medvode zaposli MIZARJA za nedoločen čas.    01/36-12-749 i77e
Zaradi širitve progarama in velikega zanimanja za proizvode vrhunske kvalitete iščemo PRODAJNE ZASTOPNIKE na področju Gorenjske. B 041/982-134 Janežič Mojca,s.p. Špindlerjeva 1, Slov. Bistrica 1731
ELEKTROTEHNIK telekomunikacije V. st. išče delo primerno izobrazbi ali prevajanje iz/v angleščino. B 2045-275 1794
Zaposlimo TRGOVKO ali DELAVKO s srednjo šolo,lahko pripravnica. B 041/749-012, Mojca,d.o.o., Podnart 42/A 1797
Zaposlim FRIZERKO iz okolice Kranja z izkušnjami. B 031/683-672, Sabina, Drago Šijanec.s.p., Weingerlova ul. 6, Šenčur
Iščemo ADAPTERJA koplanic za popravilo že adaptirane kopalnice in izdelovalca fasad z montažo izolirnih plošč in izdelavo bavarske fasade. B 27-41-000, Dumis Mlaka d.o.o., Oretnekova pot 9, Kranj 1844
Zaposlimo VOZNIKA AVTOBUSA za opravljanje turističnih prevozov. Pogoj 4. stopnaja izobrazbe, izkušnje v mednarodnem prometu, urejenost. Zaželjeno znanje tujega jezika. Prevozi in turizem Pečelin Pavel s.p., Bedrih 42, Žiri 1855
KV KUHARJA-ICO za kuhanje malic in prijazno dekle v strežbi zaposlimo, 259-13-30, 041/724-080, Pole Silva s.p., Voklo 52 Šenčur 1862
ZAPOSLITEV IŠČE
25- letna s prakso v trgovini, iščem delo na relaciji Kranj-Šk.Loka, šolaje končam v marcu, neživilska trgovina. B 031/291-185
1679
.
Iščem delo - lahko tudi varstvo na mojem domu (Poljane-okolica). rt 518-52-24 1705
Iščem delo: igranje na porokah, obletnicah ali v lokalih. B 533-10-15__i7os
Iščem delo v administraji, trgovini, varstvo otrok, pomoč starejšim ljudem. B 040/534-296_ 172<_
Iščeva delo: igrava na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. B 041/596-277, 041/582-367_£33
Moški, 40 let, išče honorano zaposlitev na območju Gorenjske ali Ljubljane, rt 041/255-136__1849
Iščemo delo - igranje na ohcetih in zabavah, rt 25-21-498, 031/595-163 1859
STROJNI TEHNIK z znanjem računalništva in izkušnjami za delo v skladišču išče za-poslitev. rt 031/334-935_ isso
Iščem delo - igranje na porokah, zabavah, porokah - frajtonarica + midi. rt 031/582-457 ali 25-22-152 1865
_ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke, prodam in pripeljem na dom. TT 041 /724-144 1622
1. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske) rjave jarkice. Zbiramo naročila. Žabnica 39, 2311-767  i 645_
Prodam kvalitetne PRAŠIČE od 25 do 150 kg, možna dostava, rt 041/455-732 1672
Prodam KRAVO za zakol ali nadaljno rejo. B 574-24-48_168O
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. rt 041 /357-944_1683
Prodam starejšo KRAVO simentalko s teletom ali po izbiri. B 5725-174 1689
TELIČKO simentalko staro 14 dni, prodam. Poženik 8, 252-77-33_i69j_
PONY ŽREBIČKO in TEUCO, prodam. B 041/650-937_1698
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo, rt 252-26-31 1700
Osnovna šola GORJE
Zgornje Gorje 44 a, tel./fax: 04 5769 100 in 04 5745 130, 4247 ZGORNJE GORJE, e-mail: o-gorje.kr@guest.arnes.si
objavlja prosto delovno mesto
TAJNICE
za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12-567/1996 do Ur. I. RS 64-3472/2001).
Od kandidatov pričakujemo, da so komunikativni, da obvlada znanje strojepisja, da znajo uporabljati program VVord in Excel v okolju VVindovvs, osnove elektronskega poslovanja in da obvladajo angleški jezik. Kandidati bodo opravili preizkus sposobnosti. Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v osmih dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izteku roka za prijavo.
4
.0*
BRflun*
Brivnik InterFace 3612
«* Nova ergonomična oblika *» Gumb za enostavno sprostitev mrežice
* Vgrajen drsni prirezovalnik daljših dlak 4 Eno stkalo za vse funkcije
* Akumulator ■* Indikator polnjenja •* V črni barvi
brAim*
Sušilnik las B 1200
i Moč 1200 VV j šoba za usmerjeno sušenje - Snemljiv filter za lažje čiščenje j Zaščita pred pregrevanjem j Dvobarvna kombinacija
14.990
CRUnD
TV 55-T
Ob nakupu TV aparata GRUNDIG TV 55-1101
lahko kupite videorecorder
PHILIPS VR 122 po ceni označeni z zvezdico.
PHILIPS
VCR VR 122
( 55.990P
Trgovina Corning KRANJ, Bleiweisova 74, tel.: 04 201 49 90
Corning
SVIT NAJBOLJŠIH CEN IH PRIJETNIM NAKUPOV
družba za trgovino, d.d. Slovenčeva 24 1001 Ljubljana www.coming.si
SUET
NEPREMIČNINE -REALESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459 Internet HTTP://www.svet-re.si Email: infotsveke.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR
KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,6 mio SIT (56.122 EUR). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno. 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR_
KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN- KR
KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,8 mio SIT (66.300 EUR). PS00732MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,5 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,8 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR
NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vse-'/ivo, UGODNO. Cena: 15,7 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR
JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2 nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,6 mio SIT (38.265 EUR). PS00713JN-KR
POSESTI
BOHINJ; 450 m2 uporabne površine, objekt z depandanso, primeren za turistično in gostinsko dejavnost. Delno je podkleten, v pritličju so kuhinja z zajtrkovalnico, sanitarije in pisarna, v nadstropju in mansardi pa 9 eno in dvoposteljnih sob s sanitarijami, tuši in balkoni. Idilična, sončna lega, ravna, 2.200 m2 velika parcela, lastna parkirišča, razgled na bližnje jezero in okoliške hribe. Pomožni objekt, velikosti 18 x 6 m je registriran kot delavnica s prodajalno. DOBRA POSLOVNA PRILOŽNOST! Cena: 96,3 mio SIT (430.000 EUR). PH00731MA-KR
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179.487 EUR). PH00470MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopri-tlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR
BESNICA; 150 m2, tloris 8 x 9m, novejša, visokopritlična, 449 m2 parcele, CK, tel., sončna lega. Cena: 30 mio SIT (134.168 EUR). PH00721 MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31,5 mio SIT (141.026 EUR). PH00464MA-KR
PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,6 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR
ŠKOFJA LOKA: 86 m2, starejša hiša v mestu, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,8 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,6 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR
Dva BIKCA in TELIČKO simentalko, prodam. B 518-13-82 1701
Prodam brejo TELICO in KRAVO brejo si-mentalki. n 041/395-306 1707
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in drobni krompir. B 231-15-82 1713
Prodam teden dni stara BIKCA križanca in TELIČKO čb. B 031 /253-521 rrai
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. "B 25-22-894 1722
Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. B 278-2000 1723
Prodam dve ŽREBICI Posavki, stari 9 mesecev. "B 2310-852 1730
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. "B 530-96-80 1-34
Prodam od 70 do 100 kg težke PRAŠIČE. "B 25-95-600 1736
Prodam TELICO simentalko v devetem mesecu od dobre mlekarice. Sr. Dobrava 14, Kropa, 5336-619 1737
Prodam BIKCA simentaica, starega 9 tednov za rejo. C 572-0084 1738
BELE PIŠČANCE za dopitanje, JARKICE pred nesnostjo, srejemam naročila za sme Bohinj. Hraše 5, Smlednik, 01/36-27-029
Prodam ČEBELNJAK in prazne PANJE. B 202-64-67 im*
Prodam PRAŠIČKE za nadaljno rejo. Bohinc, Zg. Brnik 57a, S 25-21-238 1749
Prodam mladega OVNA za pleme ali zakol. S 031/828-594 1752
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni in avtomatski sadilec krompirja Hassia. Gasilska 19, Šenčur, B 25-11-007 1762
Prodam 7 dni starega BIKCA simentaica in teličko simentalko. "B 25-21-631 ms
Prodam 10 dni starega čb BIKCA. B 257-16-04,031/252-794 1768
Prodam BIKCA simentaica, starega 10 dni. Žabnica 43, 2311-766 1735
Prodam OVCE z jagnjeti ali brez JS pasme. 255-13-31 1787
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in ZAJCE za nadaljno rejo. B 2311-810
1789
KOZO s kozlićem prodam. 687
041/825-
1796
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. B 572-35-71 1802
Dve TELIČKI simentalki 10 in 12 dni, prodam. B 25-31-352 isos
Prodam KRAVO simentalko. brejo 3 mesece. 'B 574-34-97 1821
Prodam brejo KRAVO simentalko v 8.mes. tT 53-15-749 od 15. do 21. ure 1827
Prodam BIKCE simentalce, mlado kravo in telico za zakol. B 57-25-042 1828
Prodam KOZLIČKA burske pasme za pleme. B 041/600-391_1832
Prodam teden dni starega BIKCA. "B 587-43-39 1834
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma, za vedno zapustila naša mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ANGELA KODER
iz Kokre 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu Alpetour-Remont, kolektivu Sava-Tyres, Petrol-B.S. Primskovo 1 in 2, Društvu upokojencev Preddvor, pogrebnemu podjetju Navček ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Se posebna hvala pevcem Zupan za res lepo in ganljivo petje ter nosačem, ki so nesli našo mamo k večnemu počitku. Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJENI
Kokra, Zg. Hitnje, Murska Sobota, 29. januarja 2002
ZAHVALA
i>([><i,unč tvoje duše luč je "i sem tyena senca ialostna.
Ob boleči izgubi ljubljene /ene. mamice in babice
JULIJANE OBLAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste / nami delili bolečino in žalost. Hvala /a vse lienuike sočutja, podarjeno cvelje in sveče. Hvala vsem, ki sle jo v lako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti.
vsi NJI NI
Prodam BIKCA simentaica težkega 200 kg. S 572-51-33 1838
Prodam BIKCA simentaica, 4 mesece stareaga. "B 041 /575-259_i839
Prodam KRAVO, brejo 7 mesecev. "B 587-
61-51_1856
PUJSKE težke 25 kg, prodam. B 031/611-132_i858_
TELIČKO in BIKCA, prodam. B 031/449-
964 1874
Prodam ČB BIKCE. Gros. Srednja vas 16, Gorice, B 256-10-23 is75
Prodam PAŠENO KRAVO dojiljo in telico. •B 041/655-969_i887_
Prodam 3 mesece staro TELIČKO. B 5723-676 m
Prodam več čb BIKCEV, starost od 10 dni dalje. "B 041/603-138 1897
Prodam ENOLETNE KOKOŠI po 100 SIT. 5131-505, zvečer po 19. uro 1907
ŽIVALI KUPIM
Kupim več TELET simentalcev starosti do 20 dni, prodam kvalitetno KONJSKO SENO. kvadratne bale. B 01/756-90-56 1574
Kupim BIKCA simentaica 200-250 kg težkega. B 5725-224_1687
BREJO TELICO RH/SL ali čb, kupim. S 518-13-82 1702
Kupim BIKCA simentaica, starega do 10 dni. B 2591-334 1712
Kupim en teden staro TELIČKO simentalko. B 23-12-237 1720
Kupim BIKCA simentaica, starega do 10 dni. "B 256-0084 1751
Kupim brejo KMEČKO KOBILO IN BIKCA simentaica. starega do 14 dni. B 041/951-244 1761
Kupim starejšega mirnega KONJA, vajenega kmečkih opravil do 500 kg. "B 754-34-
88 1822
Kupim BIKCA ali TELIČKO simetalcaali mesni tip, stara en teden. B 01/83-25-400
1833
Kupim BIKCA simentaica, staega do 14 dni. S 041/549-317_1848
Kupim teden dni starega čb TELETA. "B
031/605-051 1890
GLAS
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice
ANE CVILAK
roj. Marinčič, 1920-2002
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem času stali ob strani, nam izrekli sožalje in ji darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Romani Hafner Pintar za zdravljenje in pomoč v času njene hude bolezni. Hvala tudi dobri sosedi Jelki Stanonik za vse dobro, kar je storila zanjo v času njene bolezni in nam pomagalo ob smrti. Zahvaljujemo se tudi Loški Komunali, g. župniku Vinku Veglju za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete žalostinke, upokojencem Gorenjske predilnice in sodelavcem IBI Kranj. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki jih nismo posebej imenovali, pa ste bili ob nas in z nami v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: mož Jože, sinova Milan in Dušan z družino, vnuka Gregor in Aleš
Kdor živi v spominu drugih, ZAHVALA ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in nečaka"
JANEZA SREČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala članom kluba Maksa Perca, g.
J. Piskerniku za poslovilni govor, članom LD Tržič za zadnje slovo in stricu Kolu za besede slovesa. Hvala policijskemu pihalnemu kvartetu, naklanskim pevcem za prelepo zapete pesmi,
lovskemu rogistu in pogrebnemu podjetju Komunala Kranj, ki ste pripomogli k lepemu pogrebnemu obredu. Se posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici ge. dr. Jerajevi, zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik z g. dr. Marčunom na čelu za vso pomoč in nego ob
njegovih zadnjih trenutkih. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili
na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi ter bili del njegovega življenja.
VSI NJEGOVI Kranj, 6. februarja 2002
ZAHVALA
Življenjsko pot si prekmalu sklenila, se tiho poslovila,
v naša srca pa se žalost neizmerna je naselila. V mislih ostala boš večno z nami.
Ob boleči izgubi mamice, sestre in svakinje
TATJANE KEJŽAR
roj. Ristič
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom z Blei-vveisove in Kokrice, sodelavcem in upokojenkam Cestnega podjetja Kranj, kolektivu Elektro Gorenjske, za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Golnik oddelku 500, pogrebni službi Navček in Komunala. , Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Z žalostjo v sreih: sin Luka, sestra in svak
Kranj, 2. februarja 2002 •
		ZAHVALA
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni le mi polju več, ne med meglicami, ni te nikjer več, kjer bila si nekoč, tiho neslišno odšla si v noč.		
		Ob izgubi drage zene, mame in stare mame
		CIRILE MEGUŠAR roj. Šmelcer
		se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino in žalost. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep obred, dežurni medicinski pomoči Škofja Loka, pevcem
		ter pogrebnemu podjetju Akris. Hvala vsem. ki jo imate radi. Vedno bo ostala v naših srcih.
Mož Franc, sinovi Marko, Brane in Jure z družinami Dolenja vas, 30. januarja 2002		
JAVNI ZAVOD GORENJSKE LEKARNE IN GORENJSKI GLAS
V AKCIJI
Osnovna šola
OREHEK
KRANJ
Osnovna šola OREHEK KRANJ Zasavska cesta 53c, 4000 Kranj Telefon: (04) 233 23 65 Faks: (04) 235 50 41 http://www2.arnes.si/ oskrore2s/ E-pota: projekt2.oskrpre@guest.arnes.si
OBVESTILO O VPISU V 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
OŠ OREHEK KRANJ vabi k vpisu v 1. razred devetletne osnovne šole vse otroke rojene v koledarskem letu 1996.
Vpis bo potekal na matični šoli OŠ OREHEK KRANJ v ponedeljek, 18. februarja, in v torek, 19. februarja 2002, od 10. do
18. ure v prostorih šolske svetovalne službe.
Na PŠ MAVČIČE pa bo vpis potekal v torek, 19. februarja 2002, od 12. do 18. ure v prostorih podružnične šole.
Vabljeni!
OS JAKOBA ALJAŽA KRANJ Tončka Dežmana 1 4000 Kranj
OŠ MATIJE ČOPA KRANJ Tuga Vidmarja 1 4000 Kranj
OBVESTILO
OŠ Jakoba Aljaža in OŠ Matije Čopa vabita starše otrok, rojene v letu 1996, iz šolskih okolišev teh šol, da vpišejo otroke v 1. razred devetletke.
Vpis bo potekal 18., 19. in 20. februarja 2002 od 9.00 do 18.00 ure v prostorih šole.
S seboj prinesite rojstni list otroka.
Vljudno vabljeni!
Na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. List, RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 37/95, 8/96, 90/99, 31/00) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS št. 80/99, 70/00) objavljata Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj in Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ul. 9, Kranj
JAVNI POZIV
ZDRAVSTVENIM DELAVCEM
K PRIJAVI
ZA PRIDOBITEV USTREZNIH PROSTOROV K PRIZIDKU ZD KRANJ
Mestna občina Kranj skupaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske poziva vse zainteresirane zdravstvene delavce, ki opravljajo javno zdravstveno dejavnost s koncesijo in želijo pridobiti (sofinancirati) ustrezne prostore v prizidku Zdravstvenega doma Kranj, da vložijo pri upravi javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske prijavo za pridobitev ustreznih prostorov. V prijavi je potrebno navesti:
ime in priimek, naslov,
vrsta zdravstvene dejavnosti,
predvidena velikost ambulante,
sprejemnice in drugih prostorov,
pripravljenost na sofinanciranje prostorov. Prijave zainteresirani pošljejo do 08.03.2002 na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ul. 9, Kranj. Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu vsak delavnik med 9. in 12. uro na Osnovnem zdravstvu Gorenjske, Gosposvetska ul. 9, tel. 04 20 82 510 (tajništvo zavoda).
MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org., ZUPAN JOŽE VETERNIK, univ. dipl. ekon., DIREKTOR OZG
GRADBENI MATERIALI - SALON KERAMIKE
DOM trade d.o.o., ŽABNICA
Trgovsko podjetje Dom trade d.o.o., Žabnica zaradi rasti obsega poslovanja objavlja v poslovni enoti LESCE prosto delovno mesto
VILIČARISTA-SKLADIŠČNIKA
gradbenega materiala
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- šolska izobrazba III. stopnje
- izpit za viličarja
- najmanj dve leti delovnih izkušenj,
- poznavanje gradbenega materiala,
- poznavanje skladiščnega poslovanja,
- komunikativnost in samoiniciativnost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 15. 2. 2002 na naslov Dom trade, d.o.o., Žabnica 68, 4209 Žabnica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po končanem zbiranju prijav
OBČINA RADOVLJICA obvešča vse svoje občane, da bo
JAVNA OBRAVNAVA
OSNUTKA
lokacijskega načrta
ZA AVTOCESTO
NA ODSEKU PERAČICA - PODTABOR in
PREDLOGA
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Radovljica za območje, ki ga opredeljuje razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta,
v četrtek, 14. 2. 2002, ob 18.30 V dvorani ŠD Ljubno
razgrnjeno gradivo si lahko ogledate v avli občine Radovljica in v prostorih KS Ljubno še do 28. 2. 2002 Na obeh mestih je možno vpisati vaša stališča in pripombe v knjigi pripomb, lahko pa jih posredujete tudi neposredno na naslov Občine Radovljica do zaključka javne razgrnitve.
ISCEMO VAS RECEPT!
TOKRAT NAS ZANIMATA GRIPA IN PREHLAD!
Gorenjske lekarne in Gorenjski glas v skupni akciji želita odkriti
vsa mogoča DOMAČA ZDRAVILA IN RECEPTE ZANJE! Prepričani smo, da je ljudsko znanje neizmerno, ljudske izkušnje velike - ljudska modrost pa tudi!
IMATE PREDLOG ZA RECEPT PROTI GRIPI IN PREHLADU? SPOROČITE NAM GA!
Naša akcija je torej preprosta: IŠČEMO STARE RECEPTE, LJUDSKA ZDRAVILA!
Sporočite nam jih na naslov: GORENJSKE LEKARNE, GOSPOSVETSKA 12,4000 KRANJ - ZA AKCIJO "VAŠ RECEPT'! Ne pozabite: tokrat zdravimo - času primerno - gripo in prehlad! VAŠE SODELOVANJE PA BO NAGRAJENO - najbolj uspele in
izvirne recepte bodo Gorenjske lekarne nagradile, prav slehernega pa tudi STROKOVNO PRESODILE s pomočjo svojih strokovnjakov, ki jih resnično ne manjka. VABLJENI TOREJ K SODELOVANJU!
VAŠO POŠTO ČAKAMO DO 20. FEBRUARJA!!! Časa je dovolj!
VAŠ RECEPT JE LAHKO NAŠ RECEPT! GORENJKE IN GORENJCI - BODIMO SKUPAJ BOLJ ZDRAVI TUDI S POMOČJO STOLETNIH IZKUŠENJ IN LJUDSKE MODROSTI!
gorenjsko lekarne
MJMMGLAS
Porsche Slovenija, d.o.o., ekskluzivni uvoznik in zastopnik, Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana, www.porsche.sl/seat
Pust s popustom.
Od 200.000 SIT do 400.000 SIT.
Pustni karneval, krofi, testne vožnje in pustno širokoustni,
do 400.000 SIT* ugodnejši Leon ter več kot 200.000 SIT* ugodnejša Ibiza.
Da ne boste imeli oči na pecljih, obiščite vašega trgovca i vozili SEAT in se pustite presenetiti radodarnemu pustu. Morda nagrada za najboljšo masko čaka prav vas. *Velja ?a vozila letnika 2001.
auto emocion
Avto hiša Meze
Lancovo toe 4240 Radovljica
V torek, 12. februarja 2002.
Avtohiša Meze
Gorenjesavska 13 4000 Kranj
V torek, 12. februarja 2002.
ZAHVALA
Odšla si, draga mama, odrešena si vseh bolečin. Ostala boš vedno naša, v mislih in srcih kot lep spomin.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANCKE ŽAKELJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in sveče. Zahvala tudi gospodu kaplanu Urošu in lazaristu gospodu Petru za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, moškemu oktetu ter pevcem mešanega cerkvenega zbora.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Anita in Helena ter sinovi Stanko, Jože, Janez in Franci z družinami
Žiri, Ljubljana, Log
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi življenjske sopotnice, sestre, teti, botre in prijateljice
MILENE VRHOVNIK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in so-vaščanom za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje in sveče. Hvala lepa kolektivu Živil za vsestransko pomoč in gospodu Udirju za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Francu Ivancu za pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta in Pogrebni službi Kranj.
Posebno se zahvaljujemo g. Dževadu za njeno NAJLJUBŠO pesem.
VSI NJENI Drulovka, 30. januarja 2002
ZAHVALA
Hvala ti, mama, zci rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori.
(F. Ankerst)
Ob izgubi naše drage žene, mame, hčerke, stare mame, sestre, tašče in svakinje
ANICE MIHELIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem ter vsem sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala župnikom g. Selanu, g. Krtu in nečaku Marku Koširju za lep pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za zapete žalostin-ke ter podjetju Navček.
Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Strahinj, januar 2002
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage
DANIJELE PORENTA
roj. Vilfan-Zorzova, Lukšova Dana iz Stražišča pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru iz Stražišča. Zahvala osebju CSS Škofja Loka za skrbno nego in prijaznost.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Delo, pridnost in poštenje bilo tvoje je življenje, ko sadove dela si uživati začel, v prerani grob si počivati odšel.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata
JANEZA JEKOVCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali in nudili vsestransko pomoč.
Žalujoči vsi njegovi Zg. Bela, 4. februarja 2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
RADA VOZLJA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče.
Sin Franc
V srcu je bolečina, v duši je praznina, <>(/<<■! si, ne bo te več nazaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega
FRANCA VELKAVRHA
roj. 1936, i/. Stare ceste 9, Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njegovim sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala za pomoč Zdravstvenemu domu Kranj, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik, gospodu župniku Zidarju, pevcem iz. Naklega, gospodu /a zaigrano Tišino in pogrebni službi Komunala Kranj.
Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili v njegov tihi dom.
Žalujoči vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
JANKO POLJANEC
Komunalni referent in tajnik
Od njega se bomo poslovili danes, v torek. 12. februarja 2002, ob 16. uri na pokopališču Lipica. Žara bo na dan pogreba v poslovilni vežici.
Krajevni skupnosti Škofja Loka - Kamnitnik in Škofja Loka - Mesto
ZAHVALA
1 inhil si delo, i\l/cnje,
ljubil .si tvoj dom,
" nenadoma odšel .si v večni dom.
Tragično nas je v M. letu zapustil naš dragi mož, ata. stari ata, brat in stric
JANKO KRŽIŠNIK
i/ Zudohju
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami žalovali ter darovali cvetje, sveče in denar v dober namen. Hvala tudi g. župniku in pevcem /a lep pogrebni obred in vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
VSI NJI (.OVI
Zadohje, 3. februarja 2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinih ljubljenih mamice in očija
HELE in JURIJA DOLENCA
sc iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama v težkih dnevih stali ob strani, z nama sočustvovali in nama lajšali bolečino. Posebna zahvala osebju Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah za nego in skrb. Iskrena hvala dr. Mulejevi iz. Bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje obeh Staršev, Zahvala gospodu župniku ter ostalim za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat hvala, da ste ju pospremili na njunih zadnjih poteh, izrazili sožalje, darovali cvetje in
sveče in seju boste spominjali.
Hčerki Blaženka in Špela Jesenice, 7. februarja 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
od 2 °C	od -1 °C	od -3 °C
do 5 °C	do 5 °C	do 4 °C
Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo pretežno jasno in čez dan toplo. Razmeroma toplo bo tudi v višjih legah. V četrtek se bo pooblačilo, začelo bo deževati, v noči na petek pa bo dež prešel v sneg.
Ladnov Bine, zlat avion in Katančeva četa
Kranj, Šenčur - V soboto so bili v Kranju, v nedeljo pa so godlar-ji že enajstič napolnili ulice domačega Šenčurja. Zanimivih vozov, na katerih so se v pustnem ogledalu odsevali aktualni dogodki preteklega leta, tudi tokrat ni manjkalo.
Sedmica v Radovljici!
Ime lastnika loterijske srečke s sedmimi pravilnimi številkami ni znano. Srečka je bila prodana v Radovljici.
Radovljica - Najvišji loterijski dobitek, sedmico, je v četrtem krogu igre Loterije Slovenije zadel nekdo, ki je srečko kupil v Radovljici. Kdo je srečnež, ki je od prejšnjega četrtka bogatejši za 77 milijonov 742 tisoč tolarjev, nam v Loteriji Slovenije po ustaljeni praksi niso želeli izdati. Uspeli smo izvedeti le, da gre za rednega igralca lota.
Obiskali smo 'srečno' prodajalno Loterije Slovenije v Radovljici in prodajalko Mojco Heberle iz Begunj, pri kateri je srečni dobitnik vplačal srečko. Mojca, ki v prodajalni Loterije dela tri leta, je povedala, da je srečnež igral na sistem devetih številk, za sistemski listek pa je odštel 1080 tolarjev. Potem ko je izvedel, da je pravilno obkrožil sedem številk, seje oglasil v prodajalni Loterije, da se je pozanimal, kje lahko dvigne denar. Po Mojčinih besedah je bil to največji dobitek, ki je 'doletel' radovljiSka Loterijo, še v Jugoslaviji naj bi nekdo sicer zadel petico, kar je bil takrat najvišji dobitek, na lotu pa sedmice
Se niso imeli. Sta pa dva srečneža v igri Hitra srečka zadela avtomobil ford fiesta, v začetku decembra lani pa so imeli tudi glavni dobitek na Deteljici - srečnež je zadel 4,9 milijona tolarjev, srečko pa je kupil prav pri Mojci. Mojca, ki očitno prinaša srečo, je še povedala, da je zanjo največje zadovoljstvo, ko vidi, kako se nekateri razveselijo, ko vidijo, da si) nekaj zadeli. Je pa že kdo v veselju prinesel tudi kakšno steklenico vina. Novopečeni milijonar iz Radovljice pa se na Mojco, ki mu je prodala dobitno srečko -številke je seveda vpisal sam -(še) ni spomnil.
• Urša Peternel
Prodajalka v prodajalni Loterije Slovenije v Radovljici Mojca Heberle, pri kateri je novopečeni milijonar vplačal srečko.
Tako so se Šenčurjani izvirno lotili "modernega podjetnika" Lončariča in mu namenili gostinsko kariero. Zlati vladi so pripisali zlat avion, se dotaknili tudi vprašanja novega policijskega čolna in se ustavili tudi pri "referendumu nove dobe", ki je lani polariziral mnenja Slovencev.
Tudi enajsti september ni šel mimo godlarjev: v njihovi povorki se je znašel Bin Laden, po domače Ladnov Bine s svojimi telebani. In koje na svetovnem prizorišču odmeval boj proti terorizmu, je slovensko ozemlje lani vsekakor zaznamovala nogometna nori-ja: godlarska povorka je dala dol kapo pred Katancem in njegovimi fanti, na nogometnem vozu pa so
poleg gpdlarskega Katanca skakali tudi razgreti navijači in v domačine svetovnega prvenstva, Korejce in Japonce našemljeni Šenčurjani. Manjkali niso niti novinarji, pa termiti ali "veseli uničevalci naših gozdov", ki so namesto konfetov med gledalce poredno metali lesne ostružke, dosti zanimanja pa je požel tudi zadnji voz, ki morda celo ni bil uradno vklučen v godlarsko povorko: mimo gledalcev je švignila prava krsta, v kateri je počivala z ameriško zastavo pokrita lutka. V Šenčurju se je po "uradnih" podatkih zbralo kar 60 tisoč ljudi, ki so uživali v glasnem komentiranju napovedovalca, katerega jezik je tekel kot po maslu. Organizatorji so
Godlarji navdušili v Kranju
V soboto seje v središču Kranja zbrala nepregledna množica ljudi, kakršne rednejši obiskovalci sobotnih dogajanj ne pomnijo. Okolico središča je napolnila avtomobilska pločevina, čarovnice, klovni, tigri, telebajski in podobne maske pa so napolnile ulice.
Točno ob 10. uri so obiskovalci na glavni promenadi naredil špa-lir v pričakovanju mimovo/a Godlarjev. Šenčurski šaljivci so navdušili Kranjčane, kot malokdo prej. k dobremu vzdušju pa so jim pomagali še Kondi Pižom, glasbeniki ter kurenti. Med obiskovalci "karnevala" smo spretno prijadrali do nekaj bolj zanimivih ter jih povprašali o pustnem vzdušju.
Karmen in Mojca, siamska klovna, iz Kranja: "Prav vsako leto se našemiva in se prideva pokazat v mesto, vsakič pa želiva biti bolj izvirni in bolj odštekani kot leto poprej, (iodlarji so odlični, /ato bova šla tudi jutri v Šenčur. Danes zvečer se obva odpravili še na ples v maskah, ki ga pri-
pravljajo v Gimnaziji, v torek pa
žal ne smeva v maski v šolo."
Nastja, klovn, iz Kranja nam je povedala: "Vsako leto sem navdušena nad pustnim dogajanjem v Kranju, katerega se vedno udeležim skupaj s prijatelji. Tokratni kostim mi je priskrbela mamica, uporabila pa ga bom tudi v torek. Zmenili smo se, da bomo imeli v šoli pustno zabavo in zelo veselo bo."
Ana in Bove, čarovnici, iz Kranja: "Skupaj / vnukinjo Bove se vsako leto napraviva v novo masko, za kar poskrbi moja
hčeika. Letos se nisva mogli upreti trendov-sketnu   liku iz
iiansa Potterja.
Danes sva prišli gledal povorko, nato pa se greva poka/al še so rodnikom, pojest kak krof in se posladkati s sladkarijami."
• Boštjan Bogataj, loto Tina Doki
Veliko pustovanje v Medvodah
Medvode - Občina Medvode je v nedeljo popoldne pripravila veliko tradicionalno in zares uspelo pustovanje Na stotine mask se je zbralo na parkirnem prostoru pred blagovnim centrom v Medvodah, ki so potem v sprevodu z godbeniki krenile proti trgovini. Po vrnitvi so vse maske pogostili s krofi, veselo rajanje pa se je nadaljevalo še celo popoldne. • A. Ž.
Za naše nogometaše so takole navijali šenčurski godlarji.
si črno piko vsekakor prislužili s kaotično (ne)ureditvijo parkiranja: kdor je v nedeljo popoldne želel parkirati v središču Šenčurja, je moral odšteti 300 tolarjev. Več pa je bilo tistih, ki so se odlo-
čili v denarnici obdržati parkirnino, zato se je dolga jeklena kača stoječih avtomobilov vila od Šenčurja pa vse do križišča zv glavno cesto. • Špela Žabkan
foto: Tina Doki
Nagrada za flancat Olgi Žerovnik
Cerklje - V Cerkljah na Gorenjskem so člani Turističnega društva Cerklje na pustno soboto pripravili v avli osnovne šole Davorina Jenka že sedmo, tradicionalno prireditev Naj flancat, na kateri so izbrali in nagradili naj flancat, nagradili pa so tudi največji flancat-
Najlepši flancat je prinesel na ocenjevanje Zvone Erjavšek iz Cerkelj. največja flancata pa sla prinesla na ocenjevanje Olga in Stane Žerovnik iz Vogelj. Flancat Olge Žerovnik je meril kar 55 centimetrov. Stanetov pa 53 centimetrov. Najokusnejši flancat je imela na tekmovanju po mnenju komisi-|c Jana Fras i/ ( erkelj. Nagrade za naj flancat so prispevali Mesarija Kepic, Preša Cerklje. Agropromet Cerklje. Pletilstvo Jakopina Dvor-je in Gostišče Češnar.
Krajši zanimiv kulturni program
ob prisotnosti številnih maškar pa so pripravili najmlajši i/ osnovne šole Davorin Jenko Cerklje ter
mladi harmonikar Andrej Balanč,
vsi nastopajoči pa so bili deležni svežih pustnih krofov.
• Jane/. Kuhar
Olga Žerovnik iz Vogelj z najdaljšim flancatom.
12
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 35 novih prebivalce
V Kranju se je rodilo 23, na Jesenicah pa 12 novorojenčkov
V Kranju je izmed 23 dojenčkov na svet prijokalo 11 dečkov in deklic. Najtežji je bil tokrat deček, ki se mu je kazalec na tehtnici u tavil pri 4.500 gramih. Najlažja deklica je tehtala 1.980 gramov. ^ Na Jesenicah je svoje gasilke prvič preizkusilo 12 Gorenjčkov, 1 sicer 5 deklic in 7 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deK ca, ki je tehtala 2.660 gramov. Najtežji deklici pa je kazalec na ten niči pokazal 4.060 gramov.
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 6. KROGA, z dne 10. 2. 2002 1, 4, 12, 15, 29, 36, 37 in dodatna 25
Izžrebana LOTKO številka: 184459 V 7. krogu je predvideni sklad
za SEDMICO: 55 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 8 milijonov SIT