PT* Natisov 15.QOO. jg| Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna Številka velja 6 vin, Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, "t strani 16 K, V« strani 8 K, >/io strani a v ii -*—-: or il -= flatisop 14.000. - Šfajerc refja ia cefo leto iden goldinar. =- omanilu gledališkem poslati v naprej. Pri večkratnem Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in ae mora pos Cena oznanil je za 1 stran K 32—, 'I, strani K 16—, «/« strani K 8,—, '/, strani K *•—, '/,, strani K 2-—, •/„ strani K 1-—. — _ "•"•""•■ je cena posebni znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo j« v Ptuja » m poslopju. — Stajerc izhajz vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se »prejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dohčne Številke vposlati.- Štev. 2. V Ptuju v nedeljo dne 21. januarja 1906. VII. letnik. Volitve v občinski šolski svet se bližajo! Opetovano smo že v našem lista omenili kolike važnosti je in kako nujno potrebna je dobra šolska omika. Vedno več se zahteva v tem ozira od kmeta, od obrtnika, od viničarja, od vsakega delavca. Kaj vse mora dandanes kmet znati, da razame sedanji gospodarski napredek! Pri poljedelstva, pri živinoreji, pri vinogradarstvn, povsod imamo napredek in da ima kmet od tega korist, mora ta napredek razumeti. Vsak stan ima dandanes težjo eksistenco nego v prešnjih časih. Kdor ne gre z Časom in napredkom, ta je povsod zadnji in ta mora obleči v boja za obstanek. Omeniti hočemo kot primer za napredek v gospodarstva vinorejo. Kako malo dela je bilo nekdaj v vinogradih, kako prosto je bilo vse, a danes, kaj mora vse znati vinogradnik, kaj mora vse storiti da mu prinese vinograd vsaj nekaj dobička! Pa ne samo, da se briga kmet za napredek v gospodarstva, on se mora tadi za občni napredek brigati, on se mora tndi brigati za politiko. Delavec, duhovnik, uradnik in obrtnik vsi so pridno na delu, da si zboljšajo svoj stan. V državnem zbora zahtevajo vsi ti enako volilno pravico, zvišanje plače za uradnike, za duhovnike i. t. d. Vsi ti stani pečajo se z politiko, da si zboljšajo svej stan in ker vedno in vedno svoje zahteve v parlamenta povdarjajo, bodo tudi nekaj dosegli. Kako pa je z našim siromašnim kmetom ? Kmetje na Spodnjnem Štajerskem nimajo niti enega pravega zastopnika in poslanca, same profesorje, dohtarje in mašnike, ki se v parlamentu brigajo za svoje ljudi, a se ne brigajo za volilce, kmete. Dahovnik gleda da dosežejo in dobijo nekaj duhovniki, dohtar da dohtarji i. t. d. Ne samo da ti kmečki poslanci ali Mj rečeno kmtički zapelji /v v parlamentu ničesar ne storijo za kmeta, hočejo zabraniti še kmeta dober poduk, dobro šolo, samo da bi ostal kmet na veke od njih odvisen. Kmet se po načrta teh gospodov ne sme v šoli mnogo naučiti, on se ne sme naučiti nemški. Kmet naj se samo toliko nauči, koliko potrebuje doma, koliko mu je za dom potrebno. Ce bi se pa kmet vse to naučil, kaj nujno potrebuje, če bi se naučil pri nas prepotrebnega nemškega jezika, ne bi več farji in dohtarji z kmetom delali, kako hočejo. Potem bo se km.9t sam psčal z politiko in sicer z pravo kmečko politiko. Izvolil si bo napredne može za poslance, ki ne bodo gledali na lastno korist ali korist svojih stauovskih bratov ampak ki se bodo potezovali le za korist svojih kmečkih voltlcav. Kmet bo potem sam ukazoval poslancem, kaj ti naj storijo in ukrenejo. Ker pa še sedanji kmečki poslanci za kmete ničesar niso storili, ker mu še v nobenem ozirn niso pomagali, nimajo tudi kaj dobrega od teh zastopnikov" za prihodajost pričakovati in tadi drugi stanovi se ne bodo zavzeli za kmetski stan. Vsak stan gleda zase, najpred se trad i da za se kaj doseže in že stari pregovor pravi, da ima vsak svetnik roke k sebi obrnjene. Toraj kmetje, če hočete da tudi vi kaj do-sežete, morate si sami pomagati. L3 kmet zamore kmetu pomagati. Kmet se mora sam z politiko pečati, on mora tudi, biti voditelj v politiki, on ne sme svoje moči oddati in sicer oddati drugim stanom v korist. Kmet mora voditi kmečko politiko, kmet mora okrogu kra skega sve Injem članku smo n ki svet izbirajo član nadučitelj). 2. kot pnik) in 3. kot za adar so člani šolskej ijni glavar sejo, da 1 ,ki seji predseduje n; ačelnik krajnega šoli :i, kdor dobi nadpole je pravilno in posta jeni prevzame takoj ' fetu. 3 j a h kr. šol. sv se shaja k svojim r< ;o Četrtletje. Ako pa sme načelnik sklicati cora konečno sklicat: tljtevata dva člaaa 6 ttjni šol. svet pri se, a všolane občine. Sol. svet veljavno skle člani, 2. ako je na vsaj polovica vseh čl se hoče pritožiti pre sveta, mora to storiti jicer tekom v 14 dni :lep nima obveznosti 1 ena mesta ali v novi kaj novega. se pa včasi, da se veta razpravljati o to •a pričujočega člana, r Darovi. Sodnik je sedel na svoje sebe vse velikaše sveta, aii njim vladali. Stvarnik je pravil Mozes vu?" 1: „10 božjih zapovedi". aj je ljudstvo napravilo iz 1!" ^tWBHTBBilta II) g UiU tlllaU. Al J« Uuuimjiir vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v krčmo zanese. Ce ti torej tako rečeš, ona'pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil' '— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. JI1UIXUU, uu JU uniju UUO ■ m«..u---|iu ■■■■u ■ ■■> 1 j. dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristaja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikaao hinavko. ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. 1 je vprašal cesarja Kare 1 svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz ado, na kateri je po nedoi mice in svobodomisleče du! se je obrnil k cesarju Nat ojemu ljudstvu?" o!" -------,.....aj je iz nje ljudstvo nareč „Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali je pritoževal, da je ljudstvo njegov c dobijo. Naposled je vprašal večni Oče I sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „In kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebode zakril svoj sveti obraz ter se je milo i povsod imeti prave, napredne zastopnike, On mora imeti poslance ki se zares le za kmečki blagor brigajo, ni mn treba hujskačev, ki si s tem, da huja-kajo kmečko ljudstvo, polnijo žepa, ali gledajo da dosežejo kako dobro plačeno službo. Da pa kmet doseže zaželjeni cilj napredka, treba mu je, prva pogoja je, da zadobi v domači šoli primerno znanje, da sprevidi jasno, kdo mu je pravi prijatelj ali kdo le „takozvani oarečevalec". Kmetje, vaši otroci, naša bodočnost, naj se v šoli nauči v prvi vrsti teh predmetov, naj se nauči tega, kar nujno in neobhodno potrebuje v življenja. Posebno nemškega jezika naj se nauče naši kmečki otroci že doma v šoli. V prešnjih časih bile so na deželi večinoma le dvorazredne šole in v taki dvorazrednici naučili sojse otroci več nego v sedaj v pet-ali šestrazrednic'. Zakaj, pa imamo tedaj tako drage nove šole, če se otroci vedno manj nanče? Zakaj mora potem kmst za šole plačati, če se otroci dovolj ne naučijo, ali tega ns, kar zahleva kmet, delavec, obrtnik i. t. d,? Zakaj pa pošiljajo dohtarji, uradniki svojo deco v nemške šole, zakaj so se vsi farji naučili nemški? Samo kmet naj nebi znal nemški samo delavec ne, obrtnik na deželi ne? Kmet ne sme postati prost, on ne sme postati samostalen, vedno naj bo odvisen od prvaških dohtarjev in farjev. To bi se pač do-padlo prvaškim politikom, farjem in dohtarjem in „hofrat,om". Ti gospodje se bojijo, da bi kmet postal pametnejši, potem zgubijo veljavo in moč pri molznih kravicah. Hočete kmetje da tudi vam zasijajo boljši dnevi ? Pomagajte si sami, z lastnimi močmi! Pot in kakor to storite vam mi podajamo. Volite najpred prare zastopnike, volite napredne može, kjer koli imate Pred nebeškimi duri. Kano zjutraj korakalo je nekaj možev po ozki, tr-njevi poli proli nebesam. Nekateri molijo, nekaj jih premišljuje, koliko dobrega in slabega so v življenju storili, ta zadnji pa je preklinjal da je bila groza, hudoval se je črez slabo cesto, črez lene nebeške cestne nadzornike in da ni nikake gostilne ob cest;. Črez nekaj časa vendar zapazijo bliščeče nebeške duri. Sveti 1'ster, ki je tam čuval, porinil še si je hilro nekaj lolov drobnega tobaka v svoj častiti nos. „Bog vas pozdravi" nagovori prišlece, ,,veseli me, da ste se proti nebesam napotili. Dandanes se malokleri briga za večno zveličanje. Ljudje živijo, kakor bi bil pekel kraj radosti in veselja. Fa ti se presneto motijo. Hudi jih pražijo, do se kar vijejo. Dobro za vas, da ste sem prišli. Sevt-da .vas moram skušati, da ne pride kak ničvrednež v nebesa. Postavile se eden poleg drugega in jaz bom videl, kaj bo z vami storiti." To rekši, obrise si sv. Peter z velikim rudečim robcem svoj častivedni nos in vpraSa takoj prvega, kako mu je ime. „b'rance Sila" odgovori ta. „3i? „Delavec." „Zakaj misliš, da si vredan prostorčeka v nebesah?" Mož je globoko zdihnil. Potem reče: „Celo življenje sem se mučil, celo ob nedeljah včasih nisem imel miru. Beda in nadloga bile ste moji sestri, in glad bil je moj brat. Delal sem v pravico voliti. Posebno pa skrbite za pravo vzgd mladine. Vaša mladina mora se v šoli vsega potre' nega za življenje naučiti, mora se naučiti di razna vsa vprašanja, ki jih stavi življenje na človeka, da t zamogla enkrat tudi v politiki govoriti in s'cer | se govoriti brez pomoči dohtarjev in farjev. Ona n dobi pravi poduk ona bo tudi potem kot svoje p slance volila le kmete. Hujskariji in šantariji 1 konec. Km9t se ne bo več pustil od hujskačev k mandirati ali zapeljavati. Da pa km3tje ta cilj d sežejo, treba je še mnogo dela! Kmat mora začetkon skrbeti, da dobi povsod prvo besedo, v občinske odboru, v občinskem šolskem svetu i. t. d. Ako i kmet ne brigi že pri volitvah zi svojo korist, pote ne pomaga pozneje vso tarnanje in vso politiziran nič. Ako hočete vaš stan kmetje zboljšati, mora tudi sami pomagati, sami morate delovati! In sat pomagati zamorete si Is tedaj, ako pridete vsi k v litvam in volite po lastnem prepričanju napredi mož i. V kratkem vršile se bodo volitve za občins. šolski svet. Nujno in neobhodno je tedaj potrebi da gre3te k volitvam in da volite prave napredt može, kajti potem le imate upliv na šolo, polem 1 potem le lahko priskrbite vaši mladimi pra> vzgojo, potem le bo dobila mladina poduk, kakor vi hočete, potem le boste dosegli, da se bo tudi n učila vaša deca nemškega jezika. Vsak kmet ne mo svojih otrok pošiljati v mestno nemške šole, naj t daj zahteva da se tudi v domaČi šoli uči nemš jezik in sicer da se tako uči, da otroci tudi nauči nemški. Zatorej občinski odborniki, ziaj vas opozarjan zdaj ko se bližajo volitve za občinski šolski sv« zdaj zamorete doseči da se vaše želje izpolnijo. Al tovarni polni dima in smrada in nikdar nisem bil varen vljenja. In ko sem se črez to enkrat malo preglasno izra in rekel, kaj mi delavci zahtevamo, so me zaprli ter me meseca na državne troške oskrbovali. Med tem časom trpi je moja familija mnogo glada in moj sinek je ta čas umrl. Potem sem spet moral delati ko živina, dokler . . . ." „Ž3 dobro, dobro", reče Peter, „ti si si nebesa dob zaslužil" in od sočutja postalo je Petrovo oko solzno. Ta drugi, nek visok uradnik, ni vedel ničesar druze; navesti, kar bi mu zamoglo v nebesa pomagat., nego da dal proglasiti več ukazov, ukaz št, 5670, 7032 i t. d. Sv. Peter vpraša, kaj pa je to za ukaz, St. 5670 V ,. je prepovedano na tla pljuvati" reče ponosno visok uradnik „?.e dobro", odgovori Peter in mu namigne, naj gre koder je prišel. „Kako pa je tebi ime?" vpraša Peter tretjega. „Jak Repičnik" odgovori ta in brez da bi na daljša vprašanja čal začne: „Jaz sem kmet in bil sem tudi mnogo let občinski pre stojnik v večji vasi. In človek nebi mislil, umrl sem vsi nervoznosti." Nebeški portir odprl je od začudenja usta, da bi se lah, senen voz noter peljal in reče: „Kaj? Nervozen si bil, ktr-bi imel tako slabe živce ? „Da, da" odgovori smehljaje kmet. Kako sem se moi mučiti na polju, ti je gotovo znano, koliko vročine sem nI« ral prenašati, kolikokrat mi je toča ves trud in delo pokfr čala. Koliko skrbi sem imel kot občinski predstojnik. Dan| Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, Va strani 32 K, "t strani 16 K, Ve strani 8 K, >/io strani Sd sedaj ne bote brigali za volitev v občinski šolski sret, pozneje nič ne boste zamegli več storiti. 0 delokroga šolskega sveta poročali bodemo prihodnjič, za danes hočemo samo poročati o njegovi sestavi. Občinski šolski svet obstoji iz zastopnikov verskih druHev, šole in šolske občine. Zastopnik šole v obiinskem šolskem svetu je vodja šola (uSitelj) in a'io iuu šola več učiteljev, nadučitelje, oziroma ravnatelj (direktor). Zastopniki verskih društev so vsi dušni pastiri (žapniki) aH njih namestniki (kape-kni). V občinski šolski svet izvoli se naj iz vsake občine najmanj 5 članov. Koliko članov da voli vsaka občina, določi deželni šolski svet. Kraj in čas volitve določi v saki občini občinski predstojnik. Voli se v vsaki občini z volilnimi listki in sicer voli sklican občinski odbor. Izvoljen je ta, ki dobi pri prvi vo-litvi večino glasov. Ako nima nobeden večine, voli se še enkrat v ožji volitvi in morajo volilci te kandidate voliti, ki so dobili pri prvi volitvi največ glasov. Ako dobijo spet kandidati vsi isto Število glasov, razsodi žreb. Ker v občinski šolski svet volijo občinski predstojniki, občinski svetovalci in odborniki, opozarjamo navedene naprednega mišlenja na bližajoče volitve. Pridite ktem volitvam in volite take možd, ki se brigajo za pravo šolo, za pravi in dobar poduk mladine. Premislite da imate za blagor vaše ljube dece skrbeti, skrbite, da se bo vašim sinom enkrat bolje godilo nego vam! Za oznanila (inserate] uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje de pondeljka pred izdaje dotične številke vposlati Dopisi. Iz Podgorja na Koroškem. (Naši prvaki.) Tudi pri nas imamo ljudi, katerim gre čez vse teater, vo- sem moral k glavarstvu, jutri k sodniji, potem k davkariji, k okrajnemu zastopu, vedno jeza z cigani, po noči nadlegovali in izpraševali so me žendarji, polem neumni ukazi....." vBodi liho, jenjaj," reče Peter, .,ti si sprejet v nebesa." Četrti v redu bil je eleganten mladič, z zlatimi prstani, zlato verižico, gledal je nekako ponomo na starega Petra. „Baron Filip pl. Roparski, imam mnogo zaslug. . . ." „In sicer takih," prestriže mu Peter besedo, „da boš takoj marsiral v pekel. Ljudje, ki siromake izkoriščalo, kakor si li 10 storil, so hudičevi! Razumel?" Peter obrne se k zadnjemu, obraz se mu takoj razjasni, ko vidi da sloji pred njim kutar. „Zdravo, zdravo, ljubi kolega, veseli me, da zamorem spet enega iz duhovskega stana sprejeti. Dandanes pride jih, a ne tako, •kaj pa je z vami ljubi prijatelj ?•' „Slabo žnjim stoji," odgovori resen glas in ko se Peter nazaj ozre, vidi Najvišjega Gospoda, Vsemogočnega. „Slabo ž njim stoji," odgovori mirno in resno Gospod. „0n je bil prijatelj in sotrudnik tistih, ki ljudstvo izkoriščajo ki so protijprostosti, on je bil ud istih, ki so za poumnevanje ljudstva, on je bil eden istih, ki gledajo le na lastni žep, ne oziraje se na mnogo in mnogo siromakov. On ni bil prijatelj ljudstva, on ni bil duhovnik mira, on ni oznanjeval Moje vere, on je stem, da je sejal sovražtvo in hujskal, razširjal brez-vero. On ni bil duhovnik, ni bil dušni pastir, ampak le hujskač v duhovski suknji, la se naj hitro odstrani, naj gre tja, kjer je jok in stokanje in škripljanje z zobmi." To izrekši namigne Gospod izvoljenim in li grejo v večno radost. litve, tambnranje, pijančevanje i. t. d. Dokaz: dne 26. grudna ponoči je pogorelo poslopje dveh posestnikov v Podgorjah; med tem ko seje trudila požarna bramba Podgorska z gašenjem, „Špilali" so v pr-vaški trdnjavi v Št. Jakobu .teater", tamburali, pili in seveda — pili. Pravijo da so tudi šteli de-narčke, katere je nafthtal g. župnik Rižnn za zidanje tako nepotrebne šole od imenovanih in neimenovanih, kakor se čita v „Mir-u." „V čast Bogu, v pomoč bližnjemu" se bere na gasilnici v Št. Jakobu, pa da je le napisano, ali se tudi tako ravna, to je prvalkim brambovcem deveta briga: naj se le trudi podgorski napredni in nemški „fajerberk" ali pa naj pogori cela va=i, saj so prebivalci nemškutarji pa ne slovenski klerikalci. Res, Ražun župan Konbentar i. t. d., vsi ljubijo svojega bližnjega, kakor sami sebi, pa le tiste, kateri volijo žnjimi radi dajejo težko prisluženi denar za ustanovitev O:ril-Metodove šole, čeravno jev v Podgorjah dvo-in v Št. Jakob-u šestrazrednica. Žalostno je, če premislimo, kam pride naša mladina spomočjo teh „os reče val cev" kmeta; kako bodo znali mladeniči in mladenke igrati teater, tamburati, prepirati, pijančevati in — nič delati! Vse kar ie nemškega v naših šolah je , ferdamano" „ferdaman" je od Št. Jakobčanov-vojakov tisti, kateri je priboril pred nekaj leti St. Jakobsko šolo, v kateri se otroci nič niso učili nemškega jezika, katerega pri vojakih kmetski sinovi tako potrebujejo. Težko smo dobili sedaj zopet nemško šolo, ker so naši pametni kmetje prepričani, kako potrebno je, nemški znati. Kaj ne g. Ražun, Vi tudi ne razumete nemškega jezika zato ste sedaj župnik, župan in Ja-nežič-evi dajo otroke v mc3to, da se uče nemško, in drugim revežem tega ni potreba, naj so slovenci in ostanejo v temi, da bodo prvaki ložje orali znjimi, kakor bodo hotli. Pa le trudite se kakor hočete, od-klenkalo bo vsem klerikalčkom v kratkem, saj železnica bo kmalu dogotovljena in župan bo zgubil masten zaslužek in morebiti tudi zlati prestolček. Sv. Miklavž pri Ormožu. Dragi Štajerc! Mi ti moramo nekaj zanimivega o našem župniku Meško-tu poročati. Neka žena morala bi iti za kumo, a ker ni imela časa, poslala je svojo deklo kot zastopnico. Ko ste zastopn:ca in babici prišli v farvož, vprašal je župnik, kdo je kuma. Dekla odgovorila je da njena gospodnija, a ta nima časa, zato je ona (dekla) prišla. Naenkrat začel je župnik zmerjati deklino gospodinjo, (ki je krčmarica,) rekel je, kaka je gostilna in kaki ljudje le v njo zahajajo. Vprašamo župnika, je to obnašanje naslednika Kristusovega? Župnik ki že obče ni priljubljen v fari, se z takim obnašanjem napram farmanom gotovo ne bo prikupil. Iz Slovenjgradca. Dragi Štajerc! Ni nam znano da bi bil ti že dobil kak dopis čez starotrške klerikalce in podrepnike, kateri pač pri vsaki priliki po tebi udrihajo, že od daleč se sliši, ko se z voditelji ob kakih 3 vjutro pijani razpeljavajo iz kake krčme, kakor vrane iz gnezda, in kričijo da bo večno pogubljen, kdor te čita. Kaplanu Stermšeku je seveda to po volji, zato večkrat povabi kmete k sebi v kaplanijo in jih VII. letnik 9krogu kraj nega šolskega sveta. Injem članku smo razložili, da se ki svet izbirajo člani 1. kot zastop nadučitelj). 2. kot zastopniki versk pnik) in 3. kot zastopniki političn adar so člani šolskega sveta izvoljeni ijni glavar sejo, da se izvoli novi na iki seji predseduje najstarejši član, al ačelnik krajnega šolskega sveta. Vol :i, kdor dobi nadpolovično večino gla je pravilno in postavno izvoljen. I jeni prevzame takoj vodstvo v krajnen vetu. i j a h k r. šol. sveta. Krajni šol se shaja k svojim rednim sejam naj :o četrtletje. Ako pa potreba in noj sme načelnik sklicati sejo, kadar hoče cora konečno sklicati sejo tudi takrat ibtevata dva člana kr. gol. sv:;.a. 1 ajni šol. svet pri seji sklene, je ž a všolane občine. iol. svet veljavno sklepa: 1. ako se po člani, 2. ako je načelnik navzoč i vsaj polovica vseh članov pričojoča. se hoče pritožiti proti kakemu sklep sveta, mora to storiti pri kr. šolskei jicer tekom v 14 dni po seji. V ter lep nima obveznosti ali veljave, dokle «m mestu ali v novi seji o tej zade\ kaj novega. se pa včasi, da se mora v kaki se, veta razpravljati o kaki zadevi, ki s •p. pričujočega člana, recimo nadučitelji Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je p< sebe vse velikaše sveta, ki so kedaj ljudstv ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal sve vu?" 1: „10 božjih zapovedi". aj je ljudstvo napravilo iz njil 1!" „UU1J1« UU.M1U1 lil I IRffU LtUKD, ki J« zliUO V Ulj Iia vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v krčmo zanese. Če ti torej tako rečeš, ona'pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil1'— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje celo in se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor Frag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. Stlačena, ua J« uai.te uw leuuu pu uamun 1. njti im-dovorjen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. 1 je vprašal cesarja Karola VI I svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz altarja?" ado, na kateri je po nedolžnem zažigalo da mice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in ki ojemu ljudstvu?" o!" ----------,111 naj je iz nje ljudstvo naredilo?" „Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak s je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hi dobijo. - Naposled je vprašal večni Oče Kristusa: „Moj ljul sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „In kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si j zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. tam dobro pogosti in večkrat sedijo skupaj do jutra, seveda ne pri praznih čašah. Naš kaplan se obče za vse zanima, posebno so mu na srce zraetle nežne' device. Večkrat katero povabi k sebi v kaplanijo, da skupaj-molita in se spodbujata v deviški v strajno3ti. Pa tudi na dom hodi jih obiskat. Ce pride kam seveda se mu postreže, »prižgano župo" posebno ljubi. Najraje obišče device, če so same doma, seveda moli se najložje če je človek sam. 0 uspešnem delovanju našega kaplana poročamo ob priliki natačneje, tedaj tudi ne bomo pozabili omeniti o »hamadlcih," in tudi o neki pobožni devici. Dobje. Župnik Vurkeljc pridigal je javno v cerkvi iz prižnice dne 17. p. m. in. 24. p. m. zoper časnik »Štajerc." Prepovedoval je ljudem si ta časnik naročati, brati in je še pristavil: »Za vselej prekleta bo tista hiša, v katerej se »Staje rc" čita." Zelo lepo gospod župnik Vurkeljc! Spada hujskanje in preklinjanje v vaš zvišeni poklic? Od kedaj pa dušni pastirji preklinjajo? Gotovo od kar je Vurkeljc župnik, postavila si je duhovščina ta novi program. To je že preveč, če župnik v nedeljo, namesto da bi besedo Božjo oznanjeval, začne preklinjati. Prezvišeni gospod knezoškof, tukaj morate vi župniku pravo pokazati. Vi ga morate vprašati, ali ste ga poslali oznanjevat mira ali pa sejat viharja? Vi morate nam dati duhovnika, pravega naslednika Kristusa, ki se ne briga za politiko, kateremu je glavna skrb poklic, a ne druge posvetne reči. In ne bodo tudi po njegovih besedah- prekleti tudi vsi farovži, kajti tudi tam se čita »Štajerc" in celo marljivo. Mi odločno zahtevamo, da se nam oznanuje v cerkvi Božja beseda, ne pa politika. »Štajerca" pa bomo brali še bolj pridno, še bolj še se bodemo oklenili tega lista, ki vedne nas in naše koristi tako vneto zastopa. Kedaj pa bodo vsi sprevideli, da je ta list pravi »kmečki prijatelj"? Reka v hočjem Pohorju. Dragi »Štajerc", na dan sv. Štefana bil si v zelo veliki nevarnosti, skoraj bi ti bila bila zadnja ura. V gostilni Kašperja Viher zbrani so bili porotniki, sami pristaši »Gospodarja' in hoteli so te na smrt obsoditi. Predstojnik tem porotnikom bil je tesarski mojster Blaž Janžič. Ta se je izrazil, da take krote, kakor si ti, ne sprejme. Z porotniki strinjal se je tudi krčmar in že večkrat je rekel, da »Štajerc" že od daleč smrdi, a njegova hči je rekla, da meso, zavito v Štajerca, ni za jesti. Ti hoteli so tedaj tebe jna smrt obsoditi, a tega niso mogli storiti, imel si v krčmi dva izvrstna zagovornika. Ali v tej krčmi bodo od sihmal za te ljubi »Štajerc" vroča tla. Prinesel si namreč v zadnji številki notico, da je učitelj Viher v Št. Ilju od službe začasno odstavljen, ker je tako »imeniten, podukam" dajal šolarc, ki ga solnija ojstro kaznuje. To krčmarju, očetu Viherja, gotovo sedaj bolj smrdi nego »Štajerc", sedaj smo celo mi ta smrad od Št. Ilja sem zvohali. Iz Zavrča. Dragi gospod urednik! Dovolite tudi meni malo prostora v vašem listu, da vam malo potožim in razložim naše stanje. — Po kratkem času obstanka se je vaš list v našem kraju ukorenil, 8^. ravno ga je naš g. dekan preganjal na vse kri pij;" ' L;st še se je ljudstvo bolj dopadel in kdo ve, če l . ravno gospod dekan s tem, da ga je preganjal, ravif" j za njega agitiral. Zdaj se pri nas iz med vseh liste! najraje bere in ima tndi največ naročnikov. Ljud «*' tvo, ki je bilo zaspano, se je v zdramilo in zači-ak' spoznavati svoje takozvane črne prijatelje in nji'*2 namene. Na videz so sveti, a v vinski radosti poklaJ žeje se v pravi lnči in svetosti. Tem gospodom ■>■ kmet deveta briga, njihov nikdar dovolj polni žep1. jim je prva skrb. Naš dekan tudi vedno le na se mis!18« potem Še le na nas kmete, ki moramo plačati. Ker ta I je baje v farovža strop*in steha podirala, moraOp' smo temu gospodu postaviti novo palačo, ker dnak« gače bi bilo za njegovo življenje nevarno. Cerkverice konkurenčni odbor je k vsem željam in zahtevaast tega gospoda prikimal. Pa glejte! Skoraj ves stan i strop se je nazaj položil, le malo se je iz novegaor lesa napravilo. Posledica tega bode, da bodemo astr nekoliko let spet novo streho delali. Kmet le začn spet šparati, prihrani si nekaj krajcarjev, da boddrei spet potem plačal. Račune in stavbo vodil je seveižre gospod dekan sam. Cerkveni odbori navadno ps r mastnem obedu in dobrem vinu samo kimajo, kjen dar se jim predlagajo računi. Svetost gospoda dekansu« pogledamo si enkrat ob priliki. Spomniš se dekan r\\&£ gos\ijo pred kratkim, kako dobrj volje si bil, kahpn ti je dišalo in te razgrelo vino, kako so se ti dopad?ur. 2 dekleti i. t. d. Vendeta. ij0 Zidanmost. Dragi nam „Štajerc" iz našegiji kraja redko kedaj kaj slišiš, morebiti celo misliš, dm«? spimo. Pa tudi pri nas ljubi nxm list, se godij,^. reči, ki nas vzdramijo ter nas silijo pri tebi pomofec iskati. Leto in leto odlagamo ti to poročati, kar s^ daj storimo, vedno smo nrslili, drugo leto bo žep, bolje, a vse nič ne pomaga, vse 03tane pri starem iien ubogi otroci se nam preveč mmilijo. Rihlo, nežae ] zdravje naše mladine se lahko hitro pokvari in mal prehlajenje ugonobi mnogokrat mlado življenje. Sedu po zimi so otroci, ki od daleč v šolo pridejo, že tar na pol zmrznjeni, a v šolo takoj ne smejo, zaaiz. pred vrati morajo na zimi čakati, dokler niso v -skupaj in dokler se jim vstop ne dovoli. Opoldi r morajo vsi iz šole, ta se opoldne zaklene in nobede, () šolar ne sme noter ostati. V zimi so spet do 1 z\-jj naj, kajti v šoli baje preveč skačejo in spodaj st£ nuje g. nadučitelj, ki potem po jedi ne more spajl in malo zadremati, če mu ni prav, ako šolarji 6r£a poldne v šolskih prostorah ostanejo, naj se preseli-e prvo nadstropje ali pa naj gre v penzion, saj je P16-bogat, ker ima dovolj pristranskih zaslužkov. Nt,f' nadučitelj pa je tudi izvrsten pedagog, le na parni' naj bi se mladina zgodovino in berila iz čitanke učiP > joj temu, ki se ne nauči. Naj bi raje našo deCe" učil nemški jezik in dobro računati in pisati. r° otrok zgodovino na pamet zna, ne bo si s tem P življenju kruha služil, pač pa, če zna dobro drn deželni jezik. Njegova mogočna gospa je učiteljica P1 1 ženska ročna dela. Dekleta morajo volno i. t. d. fe ---------_ Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, >', strani 16 K, >/» strani 8 K, >/io strani ni) & ieJ kupiti, nobena deklica si ne sme sama kopiti v tr'jplj, :aki štacuni. Če deklice nimajo časa doma štrikati, ge j ih krega da so lene in morajo potem v šoli po 2 1 ravn " ^a'Je os^al' m p'esti i. t. d. Ubogo dekle zjutraj >n ]jgt( b 7 se naje in potem do 5 popoldne nič druzega Liud'ie8° su'1' kruh, naJ P°8ku3i ona to, bo že vidla, i zači »ko to ngaja. V vsaki šoli dobe tudi ubogi otroci in nji w&* m druge potrebščine, a pri nas le redko ke-ti pok« aJ a'> nikdar, kupiti si morajo pri našem gražlarjo idom >• vse, kaj za šolo potrebujejo. A Čudno se nam ilni ž« ;di, da ta tudi take zvezke prodaja, na kterih je 3e miši iskano »brezplačni zvezek za uboge otroke." Odkod Ker i a te zvezke dobiva, bi radi vedli. Ob priliki več. — mora Opomba uredništva: Zelo iznenadjeni smo, da se er dn ake reči na vašej šoli godijo. Učiteljica nima pra-ILerkvei rice volne prodajati, naznanite to višji šolski ob-ahtevai asti in ta ji bode že pravi migljaj dala. O grajžlarju Bs sta n njegovih zveskih tudi naznanite oblasti. Da otroki noveg norajo po zimi zunaj na mrzlem biti, obsojamo najemo z »streje. le začn Središče. V enem članku smo že omenili, da !a bodf Središče ne sprejema nemških dopisov, in smo tudi e sevec zrekli, da nemške gross Središčani kaj radi sprejemajo dno pe nemška beseda jim ja trn v peti. Kako radi imajo ajo, k lemške groše, dokaže afera z središkim putrom dekai surovo maslo), v Gradcu. Gračarji so zvedli, da Sre-ekan i iišjaoi Nemcem niso zelo dobri in so rekli, mi pa ne »1, kak prejmemo središkega putra z slovenskim napisom. dopad 'uhlali in tuhtali so oficirji mlekarne, kaj naj sto-ndeta. ijo. Ponujali so baje čelu očku cam v blaženi Ru- našeg »ji puter, a ta ga ni sprejel, v Ljubljani so jim baje isuš, d lQ,]i z molčanjem odgovorili is naposled so vendar, 3 80tllJBlišite in strmite, z nemškim napisom puter v Gra- pomo(jec p03iaii) kajti nemški groš je čisto drugim po- *r Bi lobsn in ravno tako milo cvenkne in ravno tako ? epo se sveti. Da pa puter vendar ne bi zgubil z ' ' temškim napisom celo prvaško narodnost, predlagal e baje nekdo, naj se napisu pristavi »Od pravih slo- >, nežn in malf renskosrediških krav." (Ne od volov?") — Središčani, Sedi eualiu oiouisKiu jtrav. i^iie ou voiovr ; — oreui '. . / Središčani, kam plovete? Hočete, da bo vsa vaša ) zuni r80v'na zasPala> a *a hujskačev cvela? Kdo bo imel niso v ?r0^t' ^e ne Pr' Ce ne k° m°g6' slojih pridelkov prodati. Zaslu-ašo dec 'en0 kazen D°d° vsi hujskači in zapeljivco od njega ^i (lobili. Spomnili se boste na naše svarenje, ko bo Že s tem prepozno. )ro dru „$tajerčevi pristaši'-. Opetovano so že čitali teliica inaš' Dra'c' v klerikalnih cunjah in celo »Narod", ki j mišlj G=i Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, ", strani 16 K, "/$ strani 8 K, >/,, strani m xr ii -*-----: o v \i cev težke ježe z postom vsakih 14 dni. Krava ni iginila a po izpovedbi ptujskega živinozdravnika g. urzidim je sedaj 130 K manj vredna, nego je bila Celjskim naročnikom. Vaši želji bodemo ustregli prihodnjo številko. Da se cel list predrugači, je eba mnogo dela, ker se morajo vsi inzerati na ovo staviti. Toraj z tretjo številko bo3te že zadovoljni. ?a!a za vaš nasvet. Bodemo poskusili. Mnogo naših naročnikov vposlalo nam je naroč-no. Hvala njim, da so se ob novem letu zmislili a „štajerca." Veseli na3, da nas naši naročniki in jmišljeniki tudi v tem oziru pridno podpirajo. Kateri « nam pa naročnino dolgujejo, prosimo, da to po-ivnajo še tekem tega mesca. Vsi za enega, eden za se. Delujte pridno z nami in dosegli bodemo, kar si želimo. Bodite pozdravljeni! Proti novemu šolskemu nadzorniku za mariborski kraj že hujskajo klerikalne cunje. Naprednjake opo- larjamo, da je gospod Brenze zelo miroljuben in iz- rsten učitelj, ker pa noče klerikalcem in nazadnjakom rog trobiti, zato mu niso všeč. Ljutomerska okolica. Zvedeli smo, da trosijo iekteri učitelji, kterim je politika več nego šolo, kle-ikalske časnike, posebno ,,Domovino", (ki prinaša esramne napade na ljutomerske gospode,) med udstvo. Mi opozarjamo te učitelje, da je to po 'po-tavi prepovedano in naši somišljeniki naj take huj-kače le naznanijo deželnemu šolskemu svetu ali krajnemn glavarstvu. Ni res, da ne bi bilo mogoče tem hujskačem ohladiti vroče krvi. Urednik ..Gospodarja" se prav skesano trka na >rsa in prosi g. Fr. Jonke, Bd: Hafenrichter in Hu-liček-a v zadoji številki ,,Gospodarja" za odpuščanje, ;er jih je razžalil. Kaj porečete bralci? Delniška pivovarna Žalec, Laški trg prišla bo ia skoraj na kant. Vse kričanje in hvalisanje prvaš-tih doht&rjev nič ni pomagalo. Vsak gostilničar se )rani te pive, ki ne more kar se tiče kakovosti, tek-novati z drugimi. Od akcijskega kapitala v znesku iOOO.000 K odpisalo se bode tedaj tudi 300.000 K cot zguba. Koliko ljudi zgubi pri tem denar! Posebno mnogo zgube ima pri tem celjska posojilnica, Lije valed tega v veliki zadregi. Iz Žalca se nam tudi poro-ia, daje to pivovarnamnogadelavcev iz službe pustila. Ti siromaki so sedaj v zimskem čaau brezzaslužka. Delavcem, ci so j>h obdržali, znižalo se je plačilo in celo podjetje hočejo prvaški bistroumei zmanjšati. Tedaj nič z napredkom, nazaj, veduo nazaj in nazadnje bo vse — zaspalo. Pač pri prvaki je mnogokrat „mnogo krika sa nič." To so sadovi, ki jih nese geslo kričačev „S?oji k svojim." Varujte se ciganov. Da cigani le od goljufije tatvine i. t. d. živijo, je dovolj znano, a vendar jih je dovolj, ki se dajo od ciganov opehariti in na led speljati. Taka neprevidnost napram ciganom stala je tudi nekega posestnika 400 bliščečih krone. K posestniku Mulecu v Lazah pri Sv. Marjeti na Pesnici so prišli na Novega leta dan štirje cigani s konjem, da bi ga zamenjali z njegovim. Ker bo brez prene- hanja a cigansko nadležnostjo vanj dražneli, se je dal lahkoverni mož preslepiti, da je menjal svojega konja s ciganovim in še 40 K obljubil pridati, če bo ciganski konj brez napake. Cigane so njegovega konja odvedli, a po 40 K jih čez določeni čas ni bilo. Ko je dal Mulec konja preiskati, je živinozdravnik našel, da je na vseh štirih nogah bolan, in da ne bo več zdrav. Mulec ima škode 400 K. — Mislimo, da bo to našim kmetom v svarilo in da je bolje če ciganom pot in vrata pokažemo, kakor kupcujemo. Cven pri Ljutomeru. 6. t. m. bilo je v C vena pri Ljutomeru kmečko zborovanje, ki je imelo namen, kmete našuntati, da bojkotirajo nemške in napredne trgovine in obrti v Ljutomeru. Pri zborovanju govorili so dr. Grro3smann, dr. Chloupek in drugi. Posebno zanimiv bil je govor ekonoma Reich-a, ki je uslužbenec nemškega pl. Neubauer. Nemški kruh ma diši, a proti Nemcem deluje, res zelo lepo! — Tedaj kmetje ljutomerske okolice naj se ogibljejo naprednih in nemških trgovin, če imaš kmet kaj za prodati, nesel boš odsihmal v pisarno Grosamanna ali k Chloupeku. Kdo kopoje pri nas pridelke? Nemci. In kam prodaja gospodarska zveza? V nemške kraje. V gospodarskem oziru so Slovenci in Nemci f deri od druzega odvisni, proti temu ne pomaga vsa hujskanja. Slovenci ne morejo biti sami za se. In hujskači, ti pri teh neumnostih in bedarijah nimajo škode, tebi in le tebi kmet to škoduje, k tebi ne bo več nemškega kupca in prodajal boš, kako bodo prvaki hoteli, ti ne boš delal cene, oni ti bode rekli to dobiš in dati boš moral, ker drugega kupca ne bo in denar potrebuješ v večih krajih že kmetje tožijo, da je že tako daleč prišlo, preklinjajo vso hujskarijo prvakov, ki pri vsem gledijo le na svoj žep. Recite hujskačem, mi hočemo mir in spodite jih če vam pridejo z evangelijem ,,Svoji k svojim." Braslovče. Konsum umrl. Konsum v Braslovčah prišel je na boben in je v likvidaciji. Kakor na Kranjskem so tudi na Spodnjem Štajerskem prvaški voditelji in farji ustanovili konsume, ki so pa zaporedoma — žalostno poginili. Tako v Vitanju, Šoštanju, Mahrenbergu, Laškem trgu, Središče, Les-kovcu i. t. d. Ljudstvo je mislilo, da bo Bog ve, kak dobiček imelo, muogo dalo jih je zadnje krajcarje — a farji so se v pest smejali. Mislili so si, če pridemo na boben, mi nimamo škode, ker nič nismo vplačali. Tako sleparilo se je ljudstvo in kdo ga je na led speljal — farji in prvaški voditelji. Ubogo slovensko ljudstvo, kaj delajo s teboj! Lubečno pri Celju. Prešnji mesec zadel je znan snrovež 15 letni fant Zelcer s kamnom tako močno 6 letnega šolarja Anton-a Kozel v glavo, da so se ma pretresli možgani. Na dan nedolžnih otročičev je umrl. Ptuj. Za nadžupana izvoljen je bil g. Steudte. »Slovenec" kranjska farška cunja, toži, da se naš list tako močno razširja. Z novim letom dobil je spet mnogo novih naročnikov. Dobil jih je, kajti resnica in pravica se povsod razširja, a laž ima kratke noge in — kratko življenje. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi peiek, datiran /. dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. .,uuuia uujiui m g umu zihiko, ki Je zuuuvuijiiu vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v kremo zanese. Če ti torej tako rečeš, ona pa odgovori: „Naj le gre, siromaCek! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil' '— !ej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. "snazena, ua je uhijb um veuuu pu uieiuvanu /. nju ta-dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. VII. letnik okrogu kraj nega šolskega syeta. Injem članku Brno razložili, da se v ki svet izbirajo člani 1. kot zastop-nadučitelj), 2. kot zastopniki verske pnik) in 3. kot zastopniki politične adar eo člani šolskega sveta izvoljeni, ijni glavar Bejo, da se izvoli novi na-iki seji predseduje najstarejši član, ali ačelnik krajnega šolskega sveta. Voli ti, kdor dobi nad polovično večino gla-je pravilno in postavno izvoljen. In jeni prevzame takoj vodstvo v krajnem vetu. 5 j a h kr. šol. sveta. Krajni šol-se shaja k svojim rednim sejam naj-:o četrtletje. Ako pa potreba in noj-sme načelnik sklicati sejo, kadar hoče; nora konečno sklicati sejo tudi takrat, lotevata dva člana kr. So!. eT'-.ta. Ia •ajni šol. svet pri seji sklene, je že a všolane občine. iol. svet veljavno sklepa: 1. ako se po- člani, 2. ako je načelnik navzoč in vsaj polovica vseh članov pričujoča. se hoče pritožiti proti kakemu sklepa sveta, mora to storiti pri kr. šolskem iicer tekom v 14 dni po seji. V tem Jep nima obveznosti ali veljave, dokler era mestu ali v novi seji o tej ssadevi kaj novega. se pa včasi, da se mora v kaki seji veta razpravljati o kaki zadevi, ki se ;a pričujočega člana, recimo nadačitelja. Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je po-sebe vse velikaše sveta, ki so kedaj ljudstvo ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal svo- vu?" i: „10 božjih zapovedi". aj je ljudstvo napravilo iz njih?' i!" _ Velikega: ,M i je vprašal cesarja Karola I svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz altarja?" ado, na kateri je po nedolžnem zažigalo do- rnice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in kaj ojemu ljudstvu?" o!" puntaj je iz nje ljudstvo naredilo V" ,,Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak se je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hudobijo. Naposled jo vprašal večni Oče Kristusa: „Moj ljubi sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „ln kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si je zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. H Umrl je v Ptuja g. odvetnik dr. Josip Čaček. Umrli bil je miren in spoštovan mož. Lahka ma žemljica bodi. Ljutomer. 5. t. m. imel je občinski odbor ljutomerski svojo sejo. V tej seji govorilo sa je spet o prošnji radi hiralnice (Sichenhaus), zadeva, katera je vzrok, da seje blatilo po klerikalskih in prvaških cunjah toliko vrlih naprednih možjev. Mesca oktobra 1904 poslal je župan g. Thurn prošnjo radi hiralnice deželnemu zbora, brez da bi bi bil preje sklical sejo, ker je bila zadeva zelp nujna. Mesca septembra 1905 poslala je nemška stranka v Ljutomeru, neodvisno od prešnje prošnje, pismo tičoco se hiralnilnice nemškim poslancem. To pismo prišlo pa je na nek še neznan način v neprave roke in z velikim krikom priobčila je to pismo ,,Domovina." Sedaj so 4 klerikalni občinski odborniki, z dr. Grohsmannom na čelu začeli rogoviliti, rekli, da ni prav da se je to pismo odposlali in zahtevali, naj žapan skliče sejo. On je storil ter vse napade ovrgel. Dr. Grohsmann prebral je re-zolucijo, v kateri je bilo spet mnogo obdolžitev proti županu. 5. t. m. bila je spet seja v kateri se je radi te rezolucije govorilo. Žapan je med dragim tudi obsojal nesramno pisarijo podlega dopisuna. ki je ve-lespoštovane ljutomerske gospode blatil v klerikalskih listih. Komaj je to slišal dr. Grohsmann, skočil je kvišku kakor da bi ga sršen pič.l, ter začel zagovarjati dopisuna, kakor da bi bil sam isti (?!?) ter rekel: ,,Mi si ne damo na glavo sr . . . ." Take nesramnosti še nikdar ni bilo slišati v Ljutomeru pri občinskih sejah. Vsi so to obsojali in ko je dr. Grohsmann odišel so celo njegovi pristaši pritrdili, da je kaj tacega nečuveno. Tako je doživel dr. Grohsmann da so ga lastni pristaši zapustili. Ljutomerski napred-njaki pa si lahko mislijo, kdo je bil ta nesramen dopisun ,,Domovine" Gornja Radgona. Okrajni zastop v Gornji Radgoni imel je 30. p. m. svoj celokupni zbor, Račun z dohodki K. 27.711 in izdatki K. 27.371 so se sprejeli in izrekla se je blagajniku (kasirju) g. Adolf-u Zorzini zahvala. Na znanje vzel se je tndi proračun za leto 1906. Radgonski hranilnici, ki je podarila zastopa leta 1904 600 K in ravni toliko za leto 1905, se je zahvalilo. Za okrajne naklade dovolilo se je 25 procentov (K 18.967). Občinam okraja dovolila seje subvencija v znesku 600 K za vzdržavanje občinskih cest in pooblasti se odbor da da če treba, večjo svoto. Za streljanje proti toči dovolilo se je 4000 K, a odbor tudi to vsoto lahko primerno prekorači 60 procentov od izdatkov za streljanje proti toči, ima plačati okraj, 40 procentov pa občine. Občina Isvanci je prosila ali sme naklade zvišati na 115 procentov. Za ta čas dovolile so seje 60 procentov. Mnogoletni, zasluženi načelnik odbora gwpod Wracko hotel je zaradi bolezni načelstvo okrajnega zastopa odložiti. Več govornikov ga je prosilo, naj še ostane nadalje načelnik, vladni zastopnik, okrajni glavar, izrazil mu je popolno zaupanje okrajnega glavarstva Ljutomer. Še le ko je gospod nadučitelj Spende predlagal, naj se g. Wračko-ta doda pisar j bil je gospod Wracko zadovoljen da bo volitev načelnika pri prihodnjem zborovanju. Vsi govorniki, ki se v tem oziru govorili, hvalili so gospoda Wracko ta njegovo neumorno in uspešno delovanje za okraj njegov neomadežen značaj kakor tadi da ima g Wracko popolno zaupanje in čislanje vseh napred-njakov Tudi mi prosimo gospoda Wračko-ta naj še dalje delnje za okraj, naj bo še dalje neumoren kakor de sedaj, naj se ne briga za podlo obrekovanje in za napade nazadnjakov. Pregovor pravi, da niso naj-slabše hruške, katere ose ljubijo. Okraj pa bo sprevidel, kaj ma je bil g. Wracko, če bo odložil meste načelnika. Sramota pa bi bila za Gornjeradgonsk okraj če bi prišel klerikalcem v roke, to bi pomenilo nazaj, namesto naprej, a vendar smo danes vs za napredek. Bodite volilci ponosni, da imate napredni zastop, in z vsemi močmi obdržite ga tud v naprednih rokah. Kdo pomaga okraju več, župnih ali napredni kmet? Vsak ve! Koroške vesti. Nova postava. Cesar potrdil je novo deželne postavo o deželni nakladi na porabo piva. Ta po stava vstopila je z no.vim letom v veljavo. Škofiče. Pred mescem ukradenih je bilo Janezu Ramovšu 320 K. Pred kratkem še le se je posrečile priti tatu na sled, katerega ima že sodnija. Podklošter. Pred božičnimi prazniki je orožništvo prijelo večje število ciganov, ki so se potepali po naši okolici brez zaslužka. B.li so menda prav veseli da so prišli črez praznike na gorko in so dobili vsaj pošteno hrano. Otroka je umorila v Št. Urbanu pri Trga dekla Ivana Enko s tem, da mu je razbila črepinjo. Zvon 86 je Ubil. V Burmljah so na Božič navdušeni zvonilci s tako silo vlekli za vrv velikega zvona, da se je vrv utrgala, zvonova krona se odtrgala in zvon sam padel na cerkveni obok. Druga nesreča se ni zgodila, zvon bo moral pa biti nov. Jaz sem gospod v Djekšah in v Knezi. Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopie objavljen pod zaglavjem: „ Jaz sem gospod v Djekšah in v Knezi' v št. 26. z dne 24, dec. 1905 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roka na istem mestu in z istimi Črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je meni pri gostiji po poroki nekega Francete Kozin iz Kneze posebno vino, pivo in žganje ugajalo; res je pa, ker sem bolan, da sem. pogreto pivo pil. 2. Ni res, da, ko sem se ga že črez farško mero nalezel, sem začel kmete zmirjati, ker mi nočejo zbirce ali birnje plačati; r63 pa je, da kmetje birnjo Velikovškemu kapitelnu (korarskemu zboru) plačati morajo. 3. Ni re3, da som kmetom očital, da meni drva kradejo: res je pa, da sem dvema kmetoma naravnost rekel, da sta brez mojega dovoljenja iz farovške gore lez vozila. 4. Ni res, da so meni kmetje rekli, naj „henjam" z takim podlim sumni- < Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna Številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/, strani 32 K, ", strani 16 K, >/, strani 8 K, '/„ strani L čemi njem, ree je pa, da sta se zgoraj omenjena kmeta izgovarjala. 5. Ni res, da je to mene še bolj razka-čilo, da sem knp;co prijel in njo tako močno na tla vrgel,' da se je na tisoč delov raznesla; re;i je pa, da se je kapica, ker je bila naglo na mizo postavljena, razbila. 6. Ni res, da sem v žep segel, revolver vzel in rekel: „Jaz sem gospod v Djekšah in v Knezi, kdor se npa meni nasprotovati, tega imam pravico ustreliti", res je pa, da noben teh besed ni slišal. 7. Ni res, da se je vse mene ustrašilo in hitro sobo zapustilo, kajti jaz bi v pijanosti grožnjo uresničiti zauiogel; res je pa, da nisem bil pijan, da noben ni ven šel razan mene, ki sem si v kuhinji osebno, črno kavo naročil. Djekše, dne 29. decembra 1905. Dragotin Hraba, župnik na Djekšah in f. oskrbnik v Knezi. Opomba uredništva: Tri sto „pohanih" piščancev, sedaj pa vemo! Gospodu župniku ni ugajalo pivo, vino, in žganje ker je bil bolan. Cs je zdrav mn ugaja? In pogreto pivo tudi živce razgreje, pravijo pivci. Kako žalostno prizna, da nima pravice brnje pobirati! Kaj se tiče ukradenih drv se nam čndno zdi, da župnik o tem na gostiji govori in dva gosta oblolžuje, je pač bil — bolan in le pregreto pivo pil. Da sta se kmeta izgovarjalo je umevno, ni treba, da nam to takrat — bolani župnik potrdi. Ia kupica je tudi precej naglo bila postavljena na mizo, da se je raznesla. Navadno se to ne zgodi, le — če je človek bolan, se mu zna to zgoditi. O ti sapramenska bolezen! Pijan tndi ni bil župnik, črno ka^o je pil v kuhinji, ker je bil bolan. Mnogo mnogo „bolanih" še najde zora v kavarni pri črnem kofeju — ta je za marsiktero bolezen dober, čita-telji, kaj porečete k „popravku" župnika, kaj porečete k strti kapici in da je bil žapnik — bolan. — Bralci čitajte naš članek „Sklicevaje se na § 19. tisk. zak." v štev. 25. 1. leta. Razne stvari. Kje SO resnicoljubi? Koroški klerikalski listi se vedno bahajo, da ljubijo le resnico i. t. d. Pa glej! Pred sodnijo moral je „Mir" prositi za odpuščanje, ker je več gospodov težko razžalil, drngače bi prišel pred porotno sodnijo in tamkaj bi mu precej hada pela. Pol zajec, pol mačka. V bližini mesta Kempten na Nemškem zginila je nekemu kmetu pred nekaj mesci mačka. Pred tednom prišla pa je spet domov in še seboj privedla 2 mlade mačice ali zajca — kajti nista mlada zajca, pa ne mladi mačice, prednji del ima namreč podobo mačke, zadnji del pa je čisto zaječji. Te dve redki živalci kupil je nek muzej. Čuden Spomenik. Nedaleč od severnega kolodvora v Berolinu se nahaja majhna kamenitna piramida, visoka okoli pol metra in s sledečim napisom: Tukaj počiva Knbe, rojon 30. aprila 1892, umrl 30. oktobra 1898." Ta Kabe je bil vrabec, katerega so vsak dan hranili železniški uslužbenci, katerim se je vrabec tako privadil, da je vsakemu jedel iz roke. ._ Ime Kube so mu nadeli po nekem železniškem uslužbencu, katerega je ta vrabec posebno rad imel. Ko je vrabec Kube umrl, postavili so mu tngajoči uslužbenci imenovani spomenik. Polom na klerikalni podlagi. V Volčjem gradu na Krasu je vzel vrag konsumno in bralno društvo, pri kterih je imel glavno besedo kaplan Oblak iz Komna. člani polomljenega konsuma se otepajo po vasi kakor tepeni psi. Ko bi se ljudstvo vendar držalo reka: ,.Kadar se ti duhovnik vsede na suknjo, jo odreži." Ko bi se ljudstvo v Volčjem gradu po tem držalo, ne bi bilo lakih plačevanj, kot bodo zdaj. Potres Uničil celo me3t0. Iz New-Yorka se poroča, da je potres in bljuvanje vulkana San Diego uničil mesto Massaja v Nikaragu-i (Srednja Amerika), ki šteje 20000 prebivalcev. Več tisoč ljudij našlo je smrt pod razvalinami ali v žareči lavi. Ženski Odvetniki. V Severni Ameriki je nad 1000 ženskih odvetnikov. Ženske pač vedno bolj in bolj zapuščajo kuhinjo in iglo. Vendar mora biti po njegovi glavi. V Silurni (Italijansko) umrl je nek bogat meščan, a žapnik ga ni hotel cerkveno pokopati, ker je baje umrli „preredko v cerkvi bil." Sjrodniki vložili so prošnjo in pritožbo na škofa in ta je ukazal, da se umrli zakoplje na milodvoru. Sedaj pa si je mislil žapnik, „pa vendar mora biti, kakor jaz hočem." Ukazal je grob namesto 6 čevljev, 8 čevljev globoko izkopati in rekel: „Po takem pride vendar v neblagoslovjeno zemljo, kajti zemlja na milodvoru je samo 6 čevljev globoko blagoslovljena." Kolera V Kalkutli. V Kalkutti (Indija) izbruhnila je kolera. V Debreczinu pokazalo so se pred 14 dni Madžari v pravi ritežki luči. Za mesto Dibreczin imenovan je bil velikim županom Gustav Kovač. Meščanstvo pa gs ni hotelo in ko je prišel, čakala ga je za kolodvoru ogromna množica, ga z silo potegnila iz vlaka ter na njega udrihala. Elen hotel ga je celo ustreliti, nastavil mu na čelo. Simjkre3, a ta se ni sprožil. Potem so Kovača, ki je bi oaesvesten, prijeli ter ga na star mrtvaški voz položili in so ga skoz mesto p sijali. Pred hotelom prišlo je nekaj žurnalistov. ki so z lastno nevarnostjo rešili velikega župana. Policije ni bilo videti in čudno je tudi, da je mrtvaški voz že več dni čakal pri kolodvoru in skoro vsak človek je vedel, koga da čaka, le policija tega ne bi vedla? — Ta dogodek nam jasno kaže, da Madžari delajo kar hočejo, ne meneč se za vlado. Tem guljaš-vitezom treba bo, in sicer na skoraj oJ3trega biča. Poštne znamke (marke) za navadna pisma se podraže od 10 na 12 vinarjev. Vlake za pijane vpeljalo je železniško oskrb-ništvo na Angležkem. Prvi vlak peljal je te dni in nad 40 oseb, možkih in ženskih, vsi polni sladkega vinca in žganja, peljalo se je domov. Obsojen župnik. Sodišče v Voloski je obsodilo župnika A. Paca iz Mošenice v globo 100 K, ker je a prižnice nesramno napadel vdovo Vebič samo za- m, srečen i Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav- ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. „uuuu uiihim m s iuku auiko, ki je zadovoljna vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeoi denar v krčmo zanese. Ce ti torej tako rečeš, ona pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil''— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in 8« kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. snazeiiH, ua ju uhiju uee veuuu pu oceiuvsuu z nju za-dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. VII. letnik okrogu kraj nega šolskega sveta. Injem članku smo razložili, da se v iki svet izbirajo člani 1. kot zastop-hadučitelj). 2. kot zastopniki verske pnik) in 3. kot zastopniki politične adar bo člani šolskega sveta izvoljeni, ijni glavar sejo, da se izvoli novi na-iki seji predseduje najstarejši član, ali .ačelnik krajnega šolskega sveta. Voli ri, kdor dobi nadpolovično večino gla-je pravilno in postavno izvoljen. In jeni prevzame takoj vodstvo v krajnem vetu. e j a h kr. šol. sveta. Krajni šol-se shaja k svojim rednim sejam naj-:o četrtletje. Ako pa potreba in najame načelnik sklicati sejo, kadar hoče; Eora konečno sklicati sejo tudi takrat, ahtevata dva člana kr. Šol. ?7-:ia. In. rajni šol. svet pri seji sklene, je že :a všolane občine. Sol. svet veljavno sklepa: 1. ako se po~ člani, 2. ako je načelnik navzoč in vsaj polovica vseh članov pričujoča. se hoče pritožiti proti kakemu sklepn sveta, mora to storiti pri kr. šolskem sicer tekom v 14 dni po seji. V tem Jep nima obveznosti ali veljave, dokler em mestu ali v novi seji o tej zadevi kaj novega. se pa včasi, da se mora v kaki seji veta razpravljati o kaki zadevi, ki se ;a pričujočega člana, recimo nadučitelja. Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je po-sebe vse velikase sveta, ki so kedaj ljudstvo-ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal svo-vu?" i: „10 božjih zapovedi". -. •■ aj je ljudstvo napravilo iz njih'?-,!" i je vprašal cesarja Karola Velikega: „Kaj I svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz altarja?" ido, na kateri je po nedolžnem zažigalo do- rnice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in kaj ojemu ljudstvu?" o!" „ln kaj je iz nje ljudstvo naredilo?" ,,Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak se je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hudobije. Naposled je vprašal večni Oče Krislusa: „Moj ljubi sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „In kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si je zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. - 10 radi lega, ker se je vs-dla v stol, katerega je žopnik določil za svojo kuharico. Gospodarske stvari. Ocet napraviš iz cikastega vina najlažje na ta način, da postaviš posodo z vinom bolj visoko, a pod pipo deneš drugi sod. V veho trga poslednjega deni, kolikor mogoče širok lij, a v tega košarico (plenerček), ki jo popolnoma napolniš z bukovim oblanjem. Ce dobiš kje nekoliko ocetne matere (klobuka), primešaj jo temu oblanju. Nato odpri pipo in vino naj prav počasi curlja na oblanje in v sod. S tem pride močno v dotiko s zrakom in se popolnoma skisa. če hočeš imeti hud ocet, moraš delo nekolikokrat ponoviti. Povedati pa je treba še, da mora biti oni prostor, kjer to delamo, gorek. NajboljšB gorkota je 25 do 30" C, toraj poletna vročina. Koliko Tomasove žlindre naj se tros ? Za i ha travnika priporoča se približno 6 kvintalov Tomasove žlindre, kar znaša za oral okoli S q oziroma za 1 njivo (1015 sež) 2 q. Če hočemo bolj močno pognojiti, gnojilo seveda ne škodi, toda povsod se ne izplača. Kdor gnoji travnike tudi s kalijevo soljo kar jako priporočamo, rabi naj približno Vi do '/» to množine. Nov nočin, kako zelje shraniti za zimo. Zeljnate glave se zunanjih listov odluščijo, črez sredo prerežejo in stržena strebijo. Nato se, kakor narezano zelja zadostno osole in v majhno ksd ali vedro lepo zložijo, nakar se enako drugemu zelju obtežijo. Kadar se jih želi rabiti, vzame se jih po potrebi iz posode, ostalo Ee pa zopet obteži. Izvrete glave se prav lahko na drobno zrežejo in dajo zelje s kaj krijetnim okusom-, kateri pa je nekoliko drugačen od zelja, že prej zrezanega in v kad potlačenega. Repa, redkev, pesa, hren in enako sočivje se narboljše shrani preko zime, ako ga zakopljemo v vrtu v primarno vlačno — ne premokro — prst ter pokrijemo s prstjo vsaj za 20—80 cm' na debelo. Na spomlad najdemo to sočivje kakor sveže, sarao pred miši treba ga varovati. Pisma uredništva. Makolc: Reč je že zastarela. Sramota istim klerikalcem, islim podlim dušam, ki so celo mrliča psovali. Hodite tedaj vj ponosni, da sle naprednega mišljenja. — Bračua vas pri Bizeljskem. Hvala za vaš trud. Širite še nadalje rjaš list, v tem oziru za napredek. Bodite pozdravljeni. — Crešno-Vec. Hvala za poslano, priobčimo prihodnjič. — Velika Nedelja. Popravka od kaplana še nismo dobili. Kar smo priobčili, dokaže se lahko z zanesljivimi pričami. Kaplan naj bo le miren v svojem brlogu. — Gospod A. M v Ptujn. Smo z veseljem sprejeli. Hvala. Loterijske številke. Trst, dne 3. januarja: 59, 82, 80, 66, 29. Gradec, dne 13. januarja: 81, 22, 8, 25, 20. in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojirni neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. i grenki vrelec (Bitterquelle; i | je najboljša grenka TOdafRabi se ta vocal I 'odi med drugim »sploSni dunajski bolnišnici)! Zaloga pri V. Schulfink v Ptuju. Kateri bolenikl rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Biltertmelle) ? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierryja balzam in centifolij sko mazilo 284 nedosežno uspeSno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec 12 maihnib ali t dvejnatir) steklenic Mizama 5 K. 60 maihnib ali 30 dooinatilt steklenic I* K. — J lončku centifolijskega mazilu rto K franko z zabojčkom. Naslov: lekarnar JI. tblerrv 0 Pregradi pri Rogatcu. Ponarcjalce pre-naredb bom sodno zasledoval. Dobiva se v vseh večjih apotekah in dregerijah. Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna Številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, >', strani 16 K, '/$ strani 8 K, Vi« strani m v ti -i—: o v i; Amerikanske trte in sicer koreničjake in cepljene trte, najlepše rastline, prodaja po najnižjih cenah R. F. WIBMER, PTUJ. Živinski sejmi v Mariboru. V Maribora ie vršit« na t nalaič za to odleče- n»m prostora (Moiling) Tiaki mcMO po dra smuka njrna. Prvi Tsako drugo sredo in drugi vsako Četrto sredo t mesecu. Prodajalci in knpci se rabijo k obiska teh sejmov. 401 Vsakovrstno prekajeno (zelhano) Z meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- B, žji ceni S J. Luttenberger, mesar v Ptuja, Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! m ~ Za zimski časi Nafi'.m cenjenim odjemalcem priporočava našo bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih Cenah. Najina glavna štacuna je na florijanskem trgu, podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplatz). K obilnemu obisku vabita 515 BRATA SLAWITSCH, trgovca v Ptuju. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik z čez J000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah. sistem Ros-kopf, llalm, Omega, SchaUTiansen, Glashutte, kakor o vsakovrstnih srebminah in zlatninah po prvot-no-tovarniskih cenah. N'iklnasta remontoir-ura........K 3,— Sistem ltoskopf-palent.........„ t.— Sistem Roskopt, rrna-jeklena remont. nra ., i.— Švicarska originalna sistem Roskopf- pntent-urO...........„ 5.— (lolilin rem. ura „Luna deli"......„ 7.50 Srebrna rem. nra „(iloria deli".....„ 7.60 Srebrna rem. nra z drojnatnu fokrivalom „ 1J.5') Srebrna oklepna verižica z sklepom, lo gr. težka . . . . „ 2 40 Ruska tnla-nlkluasta-ankcr-rcra. ura z „Luna «l«rll" . . . r 9.W Ura kukavica K 8-50, budilnica K 2 90, kuhinjska ura K 3.—, ,,SehwarzwSlder'-ura K 2.— Za vsako uro 3 letno pismeno janstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljeda ali pa ae denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu (llriix) »t. 876 (Češko.) 518 W £ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišno) blago, .priporoča po naj- nižji ceni Jakob Wintolich prekaje valeč v Celju, Kirchplatz štev. 2. Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! B2t irektno iz tovarne g I d. 1*4». XXXXXXXXXXX3OOO0OCXXXXX Konkurečna budilnica po amerikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, z 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi lek gld. 145, 3 komadi gldl 4— z ponoči svetečo cifrenico gld. 1 65, 3 komadi gld. 4 50,10 komadov gld. 15'—. Pošilja proti poštnemu povzetju (Nachnahme) ali ce se denar naprej pošlje 522 prva tovarna za ure Harms Konrad v Mostu (Brun) št. 876 (Češko.) Bogato iliivtro.au cenik, obsegajoč ni iu srebernini pos'je se na zahtevanje zastonj in franko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu bo les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d.- u slik o urah Za oznanila (inserate uredništvo in upravni Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav ništvo je v Ptuju • gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drug petek, datiran z dnevon naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in s sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračaj in se morajo najdalje d pondeljka pred izdaj dotične številke vposlat .,uuura uusiui m g umu iiuil), ki je 2auov&ijna vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v krčmo zanese. Ce ti torej tako rečeš; ona pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil''— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo m se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. snazena, ua jti uaijB one veumi po ucnumnu /. hju za-dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta zenka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Stajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. YII. letni! okrogu krajnega šol skega sveta. Injem članku smo razložili, da se iki svet izbirajo člani 1. kot zasto hadučitelj), 2. kot zastopniki vers! pnik) in 3. kot zastopniki političi adar so člani šolskega sveta izvoljei ijni glavar sejo, da se izvoli novi n tki seji predseduje najstarejši član, « ačelnik krajnega šolskega sveta. V. ci, kdor dobi nadpolovično večino gl je pravilno in postavno izvoljen. jeni prevzame takoj vodstvo v krajne vetu. ejah kr. šol. sveta. Krajni še se shaja k svojim rednim sejam m ;o četrtletje. Ako pa potreba in ni sme načelnik sklicati sejo, kadar hoč sora konečno sklicati sejo tudi takri ibtevata dva. člana kr. Šol, 8tet*. ?ajni Sol. svet pri seji sklene, je ;a všolane občine. Sol. svet veljavno sklepa: 1. ako se p člani, 2. ako je načelnik navzoč vsaj polovica vseh članov pričujoča. se hoče pritožiti proti kakemu skle sveta, mora to storiti pri kr. šolskt jicer tekom v 14 dni po seji. V t* :lep nima obveznosti ali veljave, dok! em mestu ali v novi seji o tej zadc kaj novega. se pa v časi, da se mora v kaki s veta razpravljati o kaki zadevi, ki ;a pričujočega člana, recimo nadučitel Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je sebe vse velikaše sveta, ki so kedaj ljuds ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal s-vu?" i: „10 božjih zapovedi". f aj je ljudstvo napravilo iz njih ?•• .!" i je vprašal cesarja Karola Velikega:' ,,' 1 svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz altarja?" ado, na kateri je po nedolžnem zažigalo t mice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in ojemu ljudstvu?" ___________o!" „m Kaj je iz rye ljudstvo naredilo?" „Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v dobijo. Naposled je vprašal večni Oče Kristusa: „Moj l] sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „In kaj so iz tistega naredili?'1 Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. 12 M Učenec 21 z dobrim Šolskim sprifevalam se sprejme takoj pri gospodu trgovcu Iiiischmgs Rogaška Slatina (Rahilscli Sauerbrunn) trgovina z meSanim blagam. 19 Kovaški učenec se takoj sprejme pri Mihaelu Viher kovaški majster v. Dragonja-vcsi pri CirKovcsh poŠta Pra-Sersko. 17 Malo posestvo blizu Ptuja se odda, ob glavni cesti, se proda, Pri hisi ste 2 njivi, kravji hlev, gumna, sadu-nosnik z ulniakom. VpraSa se na Spodnjo Hajdinih 8t. 81. Za prodati 5M lepo posestvo, v bkžini Maribora, *7 oralov, največ travnikov, nekaj polja, gozda in rial vinograd, velik sadunosn:k z žlahtnim sadjem , vse arondirano. IliSa in gospodarsko poslopje zidano, z opeko krito, se zaradi smrti ugodno proda. Vprašanja mj se naslovijo na upravniStvu „Stajcrca," Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 600 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z *ako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošiijieek, 1 jako fino Žepno zrcalo^ 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3*/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tint ni k iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 6 različnih smešnih reči za stare ki mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpoši I jamica P. Ludt, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Učenec &2B z dobrim šolskim spričevalom se takoj spreime pri v. Lrposeha v FtnJD, trgovina z špecerijskim blagom, Veliko presenečenje. Nikdar ve* t žirljnija se le f*-udi taka priIož»o»t. 690 kosov same 1 gld. 80 b. ftna krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki nataučao kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jaku fini žepui robci, eu prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kan-.'.iom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenSteinom), 1 elef. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moSnjiček, 1 žepni nožič z pri- rivo, 1 par manSetnih gumbov, gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reci, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kaleri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hisi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I'80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpoSiljalnico Ch. Jung-wlrth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne, r Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna Številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, ", strani 16 K, "/b strani 8 K, '/» strani HANS W0UK, Za oznanila (inserate) urcdniStvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju Štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. trgovec v Poljčanah i (kolodvor) priporoča svojo bogato zalogo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najviših cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice, prodaja domačo žganje na drobno in debelo, in kupuje in prodaja domača vina na debelo. zmožen in izvrsten časopisec dobi takoj ali pozneje trajajočo službo pri slovenskem naprednem časniku „Štajcrc", ki izhaja vsakih 14. dnij. Plača začetkom 180 K na mesec — in pristranski zaslužek. Ponudbe, katerim mora hiti priloženo kako lastno časnikarsko delo, na uprav-ništvo „Štajerca" v Ptuju. Brata Slawitsch v Ptuju m priporočala izvrstne šivalne stroje (Niihraaschineii) • po sledeči ceni; Singer A .... 70 K — h Singer Medium . .90 B — n Singer Titania . 120 , — „ Ringschifchen . 140 „ — , Ringschifchen za krojače......180 „ — „ Minerva A . . ..........100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . 160 „ — , Howe C za krojače in čevljarje ... 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 „ — B Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. ioe Svinjske kože, konjske kože, telečje kože, goveje kože, zajčje kože, potem kože od kunic, kože od lisic, kože od dihurjev in kože od vider kupuje S. FRIEDRICH, Ptuj, poštne ulice štev. 4. *»» BC Plačuje za imenovane kože višje cene, kakor kdo dru»j. Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi 475 Brata Slawitsch v Ptuju. mmMmmm Stroji za napravljanje rezi s patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 451 407.. Stroji za rezanje repe in krompirja, milni za naprav-Ijanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive štedilne peči s kotlom z emajhranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali pa taki, ki se dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje luščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (Gopei), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agricola (zistem na tiralna kolesa) z najlahkejso rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne pntentovane škropilne priprave žapokonče vanje različnih škodljivih rastlin škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani.konstrukciji Ph. Mayfarth & Go. tovarna gospodarstvenih sirojev, livarna železa in fužine na par Dunaj, ll/l, Taborstrasse 71. lluslrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo. VII. letnik Pravo domače platno ea rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 21/, metra dolga, velja samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sedita ijuha iz tenkega do-•»acega platna 2 m dolga, velja samo t gld. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja aa metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno •* „Mrozoke" velja meter 20 ali 26 kr., za obleko meter 28 do 36 kr. Vzorci (muJtre) se tudi vpoBjejo pa zahtevo. Brata Sla-wltsch 2*5 trgovca v Ptuju, Florianski trg. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Najboljšo klajno apno se dobi sa:no pri „1101™ UUsllu in s ta&u zUUKo, ki je zadovoljna vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v krčmo zanese. Ce ti torej tako rečeš, ona pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil''— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. snažtina, aa je aaije oce~veano po ocmovsko z rjo za-dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožuost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Stajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. okrogu krajnega šolskega sveta. Injem članku smo razložili, da se v iki svet izbirajo člani 1. kot zastop-'nadučitelj), 2. kot zastopniki verske pnik) in 3. kot zastopniki politične adar so člani šolskega sveta izvoljeni, ajni glavar sejo, da se izvoli novi na-iki seji predseduje najstarejši član, ali lačelnik krajnega šolskega sveta. Voli ri, kdor dobi nadpolovično večino gla-je pravilno in postavno izvoljen. In jeni prevzame takoj vodstvo v krojnem vetu. ejah kr. šol. sveto. Krojni šol- se shojo k svojim rednim sejom naj-;o četrtletje. Ako pa potreba in nnj- sme nočelnik sklicati sejo, kadar hoče; r.ora konečno sklicati sejo tudi takrat, altevata dva člana kr. Šol. sveta. In rajni šol. svet pri seji sklene, je že ;o všolone občine. Sol. svet veljovno sklepa: 1. ako se po- člani, 2. ako je načelnik navzoč in vsaj polovica vseh člonov pričujoča. se hoče pritožiti proti kakemu sklepa sveta, mora to storiti pri kr. šolskem sicer tekom v 14 dni po seji. V tem Jep nima obveznosti ali veljave, dokler jem mestu ali v novi seji o tej zadevi koj novego. se pa vča8i, do bo mora v kaki seji veta razpravljati o kaki zadevi, ki se ;a pričujočega člana, recimo nadučitelja. Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je po~ sebe vse velikase sveta, ki so kedaj ljudstvo ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozcsu: ,,Kaj si dal svo-vu?" 1: ,,10 božjih zapovedi". -.0 ; ] aj je ljudstvo napravilo iz njih?" 1 je vprašal cesarja Karola Velikega: . 1 svojemu ljudstvu?" r!" aj je ljudstvo napravilo iz altarja?" ado, na kateri je po nedolžnem zažigalo do- mice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in kaj ojemu ljudstvu?" o!" „ln kaj je iz nje ljudstvo naredilo?" „Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak se je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hudobijo. Naposled je vprašal večni Oče Kristusa: „Moj ljubi sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „MirI" „In kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si je zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. 1 14 ####$###### gpsl Brez učitelja m brez uka = brez znanja not (sekiric) zamora igrati vsak na mojem pihalnem Blas-Accordeonn in Flbtofon-ii pesmi, koračnice (marše) in plese. Za svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk P (Selbsterlernschule), po kateri se lahko nauči igrati. Pošilja se proli poštnem povzetju (Nach- nahme) od Erzgebirgische Musik- waren-Versandbans Hanns Konrad v Mostu (Brux) št. 876 (Češkem). Štev. 368. Blas-Accor-deon z 10 tipkam', 20 p'nsi, 2 ba«i, dolgost S6 cm. gld. 1-23, S ko- m.iili gld. 356. 621 . Bogato ilnstrovnni ceniki z čez 1000 slikami pošljejo se iin zulile- stev: 2087. Fliitofen z 10 tipkami, 20 glasi, 8 basi, cilindraste po- vanje zastonj in tranko, dobe. dolgost 40 cm. gld. 2•—. 3 komadi gU. 5-50. Ura kukavica K 8.50 Lepo izrezano kazalo z ptiči, koščenimi Številkami in z koščenimi kazalci, ku*a vsako uro in vsake pol ure, 33 cm visoka, coirpletna z 2 poslačenima uteži v podobi čvrža, natančno regulirana, Ia. šotsko delo 519 samo K 850 samo. Okrogla ura, ki se navije vsakih 36 ur z uteži, premer 16 cm K 3-—. Taista ura, 8 dnij idoča, premer 30 cm K 5 60. Za vsake nro jamči se pismeno 3 leta. Vsako leto razpošiljamo več oO.OOO ur k največji zadovoljnosti mojih častilih odjemalcev. To število, ki se na Avstrijskem gotovo ne najde, je najboljše potrdilo o solidnosti moje tvrdke. Vsako, tudi najmanjšo naročilo se točno odpravi. Razpošilja po poštnem povzetju (Nachnahme) HANNS KONRAD, Prva tvrdka ur v Mosta (Brttx) št. 876 (m Češkem.) Bogato ilnstrovani eeniki z čez 1000 slikami se pošljejo na zahtevo zastonj in fnuiko. Najboljše in najceneie glasbeno orodje dobi se le pri W. Schramm, izdelovalcu instrmentov v Celju, Grazerstrasse št. 14. Gosli za vajo dobe se že za o K, za 650 K 8 ali 10 K. — Gosli, katere imajo prav močen glas veljajo 20, 25, 30 do 50 K. — Jako fine citre za koncerte veljajo 14, 15, j 20 do 200 K. Harmonika (enoglasna) velja 5, i 6, 7 do 15 K. Harmonika (dvoglasna dunajska, ki ima 6 basov, velja 28 30 do 40 K. V zalogi so tudi vsakovrstne trompele, kitare, piščalke, vsakovrstni bobni, tamburice isto-tako tudi vsakovrstne strune. vsaki instrument jamčim. — Popravila se ivršujejo jako fino in po najnižih cenah. 477 se morajo skrbno varovati pred vealeo ncantiffOf er se po tej lehko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, t*žko ozdravljivo rano. 2e 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje '.aceljenje. S/G~ RazpoMj.i se vsak dan. ~9tA Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, proti K 4'60 pa 6 pušic. Ena pušica velja 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imajo zakonito dcponovario varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. lekarna ,,pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice st. 203. Zalvat, v tw/i lekarnah Aentro-Oaerake. V 1'ttiju se dobiva v • "i (/. Ia- ll'hrl„ak. 136 VMmmwa XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Samo 5 kron Anker-ura prihodnosti Samo S kron. Je moja prava Švicarska anti-magnetičnapatent-a liker- rem. -nra, ..sistem Roskopf" z masivnimi na kamnih tekočimi, solidnimi anker-deli, z pristnim email-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastem okrovu z varstveno plumlio, 36 ur idoča, z pozlačenimi iu ukraSenimi kazalci, točno repasirana &3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5 kron 3 komadi K14.—, 6 komadov K 27.- Taista ura z kazalcem sekund, komad K 6.—, 3 komadi K 17.—, 6 komadov K 33.—. Taista ura v črnem jeklenem Okwvu K 6.50, 3 komadi K 18.-, 6 komedov K 34.—. Tais'a ura z dvojnat'm pokrivalom v pristnem niklastem okrovu brez kazalca sekund K 8. , 3 komadi K 22.—, 6 komad >v K 40.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v črnem jeklenem okrovu, komad K 8.50, 3 komadi K 23.—, 6 komadov K 42.— Taista ura z dvojnalim pokrivalom v prislnm niklastem okrovu z kazalcem sekund K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 komadov K 45.—. Taista ura v iirislueui srebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10.—, 3 komadi K 27.—, 6 komadov K 52.—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu z kazalcem sekund odprta K 1250—, 3 komadi K 35.—, 6 komadov 68.—. Taista ura, z 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu z kazalcem sekund K 16.—, 3 komadi K .46—, 6 komadov K 90,—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo gravirauem srebrnem okrovu z kazalcem sekund K 18.—, 3 kom. K 50.—, 6. kom. K 96.—, Prosim ne mislite, da so take Uoskopf ure, kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja anker-nra prihodnosti naj bo vsem zanesljV in dober časomer in zadostuje vsem zvhBvam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam v-3č ko 50.000 komadov k največji zadovoljnosti mojih Častitih odjemalcev. To na Avstrijskem pač samo pri meni obstoječe število kaže solidnost moje tvrdke. Vsako, tudi najmanjše naročilo se, vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljena, če še poslano ni pokrarjeno ali se vrne denar brez odštetja nazaj. Razpošljiva po poštnem povzetju po prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mostu (Brux) štev. 876 (na teškera). c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. Odlikana z c. kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 100.000 pohvalnim pismi iz vseb krajev. Ceniki z črez 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franko. 740676 Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, >/, strani 32 K, »', strani 16 K, Vi strani 8 K, Vh s'raD' nn - 15 MfeS^sS in, srečen i Franz Kaiser, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tndi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. «» Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3-Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. VII. letnik okrogli kraj nega šolskega sveta. Brez uka prinese veselje, in Vflfloft'f v vsak° obitelj (familijo) Colnmbia-kitara xaiiuou citre. velikost 49X35 cm in imajo 41 strun, 5 akordov in se znajo z pomočjo podlozljivih not takoj od vsakogar igrati. Rabi se jih že več, kakor 100.000. Dobiva se samo direktno od moje tvrdke. Cena: kompletne z šolo in celo pripravo gld. 5.50. Note, komad 10 kr. Akord-citre v vsaki kakovosti komad gld. 150, 2-25, 3.—, 3 50, 4— in več. Noben liziko, ker je zamena dovoljena. ali se denar vrne. Pošilja se proti poštnem povzetju od „Erzgebirgische Musikwaren-Versandhaus Hanns Konred v Mostu (Briix) št. STii (na Češkem.) Velik iln.strovani eeiiik zastonj in franko. 520 g?" Somatose železnata mesna beljakovina najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo za ble-dične. Železnata Sjmatose obstoji iz Somatose z 2% železa v organičnizvezi. _______Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 23° Ant Strasser posestnik umetnega mlina v Gornji Polskavi (Imeuovani bil je več let nadmlinar pri g. dr. Reiser-ju v Pekrah pri Mariboru.) Ako se zamelje 100 kil pSenice, treba je plačati 60 krajcarjev . ravno tako za vsako drugo žito. 608 Injem člankn smo razložili, da se v tki svet izbirajo člani 1. kot zastop-nadučitelj), 2. kot zastopniki verske pnik) in 3. kot zastopniki politične adar so člani šolskega sveta izvoljeni, ajni glavar sejo, da se izvoli novi na-lki seji predseduje najstarejši član, ali lačelnik krajnega šolskega sveta. Voli ri, kdor dobi nadpolovično večino gla-je pravilno in postavno izvoljen. Id jeni prevzame takoj vodstvo v krajnem vetu. ejah kr. šol. sveta. Krajni šol- se shaja k svojim rednim sejam naj-;o četrtletje. Ako pa potreba in nuj- sme načelnik sklicati sejo, kadar hoče; rora konečno sklicati sejo tndi takrat, abtevata dva člana kr. šol. sveta. Ia rajni šol. svet pri seji sklene, je že ;a všolane občine. šol. svet veljavno sklepa: 1. ako se po- člani, 2. ako je načelnik navzoč in vsaj polovica vseh članov pričujoča. ' se hoče pritožiti proti kakema sklepu sveta, mora to storiti pri kr. šolskem sicer tekom v 14 dni po seji. V tem ;lep nima obveznosti ali veljave, dokler jem mestu ali v novi seji o tej zadevi Red Star Line, Antwerpen X°vS da .r-;^ veta razpravljati o kaki zadevi, ki se ;a pričujočega člana, recimo nadučitelja. Darovi. Sodnik je sedel na svojem tronu ter je po~ sebe vse velikaše sveta, ki so kedaj ljudstvo ad njim vladali. Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal svo- vu?" i: „10 božjih zapovedi". aj je ljudstvo napravilo iz njiri?-- i!" Proda se zemljišče. **^p| Grajščina grofa Herbersteina v Ptuju proda neko grnntno parcelo ležečo v občinah Zgornji in Spodnji Breg pri Ptuju. Več se zve v pisarnici na Gornjem Ptuju. (Oberpettau.) m Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Filadelphljo. - Dobra hrana. - (zborna oprava na ladjiji. - Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, WiedenerGurtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc agent v Liubliani, Kolodvorsle ulice Štev. 41. 637 a je vprašal cesarja Karola Velikega: ,,Kaj 1 svojemu ljudstvu?" r!" aj je Ijuds'vo napravilo iz altarja?" ado, na kateri je po nedolžnem zažigalo do- rnice in svobodomisleče duhovnike". se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in kaj ojemu ljudstvu?" „aoi>ra dUbica" m s taiu zenKo, ki je zaaovoljna' vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari. Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberaceni denar v krčmo zanese. Če ti torej tako rečeš, ona pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil''— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica. Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in se kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo. "siražena, aa je dalje oče vedno po oceiovsito z njo za-dovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi. Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj. Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje. „ln kaj je iz nje ljudstvo naredilo?" „Sramoto!" In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak se je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hudobijo. Naposled je vprašal večni Oče Kristusa: „Moj ljubi sin, kaj si ti dal ljudstvu?" „Mir!" „In kaj so iz tistega naredili?" Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si je zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal. 16 5ooo goldinarjev plačila za take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa. ki imajo plešo ni boljšega sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsam." „Mos Balaam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 dneh brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dokazano, da „Moa Balsam" upliva tako na lasne buške, da povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi l-i 5000 goldinarjev gotovega denarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali pa redke lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam." Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti Na razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejevalci se nujno svari. „Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-Balsam"-om usojam si Vam poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. Že po preteku 8. dnevov pokazala se je očitna rast brk sicer mehkih in jame barve, toda jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem še le pokazal se je prav oči-vidno izvrsten upliv Vašega balzama. Zahvalevaje Vas bilježim I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo priporočnm vsakomur pravi danski rMos-Balsam" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila tu in lam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila »Mos Balsam" začeli so mi rasti že po preteku 3 tednov zopet lasje in so postal: gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde B, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja 5 goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v naprej ali pa po poštnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dopisnice (karte) je treba frankovati z znamko (marko) po 10 vinarjev, pisma z znamko po 25 vinarjev. • Mizarstvo na prodaj ia jsko ilobrerV) prostoru brez konkurence, je zaradi rodbinske razmere za prodali ali pa se da v najem. Več pove gospod Johan Mortl v ŠoStaiijo. Trgovina z mešanim blagom za prodali na de'.eli, ob glavni cesti, blizu farne cerkve. — Naslov pove uprav- niStvo »Majerca." Kot šafar ~6 želi službo omožen mož takoj sprejeti. Razume vsako delo in ima dobra spričevala. Sedai je tudi kot šafar v službi. Ponudbe na upravništvu „Stajerca." Vinograd, sadunosnik in stanovanje 35 se proda. Vinograd je regulan in leSi v Ročicah. Več se zve pri g. Barbari Horvat v Naraplah, p. Ptujska gora (Maria-Neustift) Mizarski učenec se Ukoj sprejme pri Francu Šef, mizarskem mojstru na Huma, pošta Ormož. 29 Za varhinjo 31 k IV, leta staremu otroka so sprejme deklica v starosti 12 do H let. Plača 28 K, obutelj in obleka. Frane Kosec, marof Race (Kranich8feld.) Lepo posestvo m se po ugodni '»i proda. Plača se iahko na obroke. Vse je primerno za kakega rokodelca, oddaljeno je '/« "re od Ptuja. Naslov pove ,,Stajerc." Zenitna ponudba. Priženil bi se rad k pošteni deklici, katera bi imela malo posestvo, 23 letni priden mladenič, ki ima premoženja 600 K. Izključena tudi ni vdova, srednje starosti, brez ali samo z 1 otrokom. Ponudbe pod šifro ..Edinost'- na upravništvo „Stajerca."_______28 Malo posestvo Vo okoli 3'/, oralov njiv, sadunosnik, ki daje vsako leto okoli 6 polov-njakov jabolčnice, 1 oral gozda, ki je takoj za sekati, se Žilo po nizki ceni za 750 gl. proda. Ponudbe naj se vpošljejo pod „11. W." poste restsnte Pragersko Pragerliof. Lepo posestvo ob državni cesti, 1 uro oddaljeno od postaje Ruše (M. Rast), z lepo hiso, z lepimi gospodarskimi poslopji, z mlinom, z stroji za mlatenje in rezanje slame in z okoli 35 orali zemlje; izvrstni travniki, njive, gozd za sekati; se proda. Natančneje se izve v Selnici ob Dravi, h. št. 3. Močan pekarski učenec 2* z dežele se sprejme pri g. Karolu Weinberger, pekarskem mojstru v Mariboru, Mellingerstrasse št. 23. V najem 2B vzfti želim hiSo za malo trgovino r sposobnem kraju, ali pa tudi kupim, pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ako pa kdo tako naznani ia se vsled tega dobi, lak dobi 20 kron nagrade. Ponudbe blagovolijo se posijali iia upravništvu „Stajerca.a Izvrstna prodajalka, obeh jezikov zmožna, najde trajno službo. Ponudbe z spričevali, da je že bila prodajalka in koliko zahteva plače vposljati je na L. Cliiba. trgovina z klobuki v Celju. 25 Učenec z dobre hiše se takoj sprejn.„ trgovini z mešanim—Blagom . deželi. Vešč mora biti nernšk in slovenskega jezika. Ponudb Alois Wallauil, Uplolnit Posestvo na pro( kjer se zdaj lončarija nahaja, I stoječo iz zidanega poslopja, od daljeno s/» tre od Slov. Uislria tik državne ceste, hiša obstoji i treh sob, lepe kuhinje, živinsfc hlev. 1 klet in posebej 1 uta t stelje, zraven obstoječe zemlji« iz dveh njiv, sadunosnik, nov n za zelišče in brajde. najbolj spa sobno za obrtnike. Vprašanja nI se naslovijo na upravniSt« -Štajerca." :m------ii—? hmeljovk 6 do 7 lepih smrekovih metrov dolge prodaja po 16 krajcarjev eno, ako se več vzame. Jožef Jarmer, lesotržec v Celju. -------M-------fcf in špicastih smrečjih štangih komad ii 30 vi- £■ narjev, franko postaja Poličane gospod Frane ^ Ar^^AV^k. Na prodaj JTIkAF^i £ ima en vagon 4—6 metrov dolgih, lepih, snažnih J ^ JPoBsek veieposesmiK pri bv. uun pri ^j — Poličanah. = i Am±Ar^jr^Ank>jmf Izdajatelj in odgovorni urednik: Maks Holler. Tink: W. Blanks v Ptuju. f£03$-<;.9.jfi