Podstrehe pod težo neznank
Ni še dolgo tega, kar smo veliko govorili o gradnji stanovanj na podstrehah v središču mesta fn o mož-nostih, ki se s tem odpirajo za bogatitev stanovanj-skega fonda v naši občini. Pred kratkim pa so neka-teri občani, kl so se že pred dvema ali tremi leti prijavili kot Interesenti za podstrešna stanovanja, dobili v podpis prve podogbe za finandranje začetnih del pri zblranju dokumentadje.
Ceprav je zadeva na pogled preprosta, skriva v sebi toliko neznank in nejasnosti, da je moralo preteči kar precej vo-de, predno smo se lahko znaš-li na začetku prve faze realiza-cije. Zamotani so na primer predpisi, ki sploh ne predvi-devajo gradnje take vrste, am-pak le novogradnje, kjer pa so problemi povsem drugačni. Urediti je potrebno premo-ženjsko pravne zadeve. Dogo-voriti se s stanovalci, ki jim nikakor ni vseeno, če jim nek-do eno leto ali še več razkopa-va nad glavo ali pa mogoče kar po vsej hiši. Strokovno je treba ugotoviti, če je grad^ja na podstrehi sploh možna, ne da bi s tem ogrozili stabilnost stavbe. In ne nazadrye, kdo bo plačal raziskave in načrte, če se ugotovi, da gradnja na podstrehi ne pride v poštev bodisi zato, ker je tehnično neizvedljiva, bodisi zato, ker bi bila predraga.
Vendar pa kaže, da so prve ovire in pomisleki kljub vse-mu za nami. Predsednik izvršnega sveta občinske sku-pščine v Centru Milan Sle-mnik nam je v zvezi s tem povedal, da je občinska upra-va v zadnjih dveh letih opravi-la vse potrebne upravne in premoženjske postopke, ki so v ryeni pristojnosti. Zdaj so -tako pravijo na občini - na
potezi drugi, predvsem občin-ska stanovanjska skupnost.
Občinska stanovanjska skupnost pa tudi doslej ni mi-rovala. Medtem ko je občin-ska uprava pripravljala reši-tve, ki bi prižgale zeleno luč, kar zadeva predpise, so v skupnosti ustanovili komisi-jo, ki naj bi med približno 140 pričakovalci izbrala tiste, ki bi prišli prvi na vrsto. Pričako-valce je komisija razdelila v tri skupine, in sicer: delovne organizacije, občane, pri kate-rih prevladuje socialni mo-ment, in občane, ki sicer ni-majo stanovanj, imajo pa možnost pridobiti sredstva za adaptacijo. V prvi krog naj bi prišlo nekaj nad 60 pričako-valcev.
Soglasje stanovalcev hiše, kjer naj bi preurejali podstre-ho, sicer ni potrebno, ker so podstrehe vkjjučene v pro-gram prenove. Vendar pa ne bi bilo prav, če bi nekdo začel razkopavati po hiši, ne da bi se prej pogovoril s stanovalci in hišno samoupravo. Zaradi tega je stanovanjska skupnost poslala 55 hišnim svetom do-pis in jih prosila za sodelova-nje. Samo en odgovor je bil pozitiven, 15 je bilo negativ-nih, drugi pa sploh niscM>dgo-vorili. Hišne svete so pozvali na sodelovaiye pri izdelavi projektov, v katere bi lahko vkJjučili tudi prostore za po-
trebe hiše (prostor za delova-iye hišne samouprave, sušil-nica in podobno).
Pogovorili so se tudi s prvi-mi pričakovalci o pridobitvi dokumentacije. Medtem je postalo jasno, da prenova podstreh ne bo tako poceni, kot smo vsi skupaj menili v začetku.
Strokovno izvedbo je stano-vanjska skupnost poverila tozdu Inženiring Ljubljanske-ga ; investicijskega zavoda (LIZ). Ta je pregledal hiše in ugotovil, da je možna adapta-cya v približno 50 poslopjih, kjer bi lahko pridobili 140 sta-novanjskih enot Napravili so skice, na podlagi katerih je potem stanovanjska skupnost poiskala interesente.
Zataknilo pa se je potem, ko bi morali začeti pripravljati dokumentacijo. Ugotoviti bi morali poprej povsem natan-čno, kakšno je stai\je hiše in potem izdelati vse potrebne načrte. Šele investicijski pro-gram pa bo povedal, kolikšni bodo dokončni stroški za gradnjo podstrešnega stano-vanja. Kdo naj plača vse te priprave? LIZ nima sredstev za tako naložbo, stanovaryska skupnost tudi ne, pa čeprav bi mogoče z malo dobre voge in sodelovanja le našli neko kompromisno rešitev. Izhod so nazadnje poiskali pri inte-resentih samih. Poslali so jim pogodbe, s katerimi naj bi se zavezali, da bodo plačali stroške za pripravo dokumen-tacije.
Zadeva je nerodna v toliko, ker nihče ne more vnaprej za-gotoviti niti približne cene kvadratnega metra podstreš-nega stanovanja. To bodo lah-ko določili šele potem, ko bo-do opravljene vse raziskave. Ce se bodo interesenti odloči-li, da bodo kljub tej negotovo-sti podpisali pogodbe in s tem pristali na poravnavo stroš-kov za pripravo dokumentaci-je, potem se bo zadeva prema-knila z mrtve točke. Zbralo se bo nekaj denarja in akcija bo stekla. »Ce bi dobili vsaj za-četni kapital, potetn za nadalj-rye financiranje ne bi bilo več toliko problemov,« prayyo na Ljubljanskem investicijskem zavodu.
. Sklepamo lahko, da so vrgli rokavico interesentom sa-mim. Najbrž bo jasno že v kratkem, če se je zadeva pre-maknila z mrtve točke.
N. I.