novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 650 lir Leto XIII, št. 22 (332) «Čedad, četrtek 29. maja 1986 SKUPNA MANIFESTACIJA JEZIKOVNIH MANJŠIN IN SLOVENCEV V RIMU Predsednik senata Fanfani je sprejel enotno delegacijo Slovencev v Italiji Srečali so se delegaciji Verjetno nismo preveč optimisti, če trdimo, da se je vprašanje zaščite jezikovnih in manjšinskih skupnosti ter seveda tudi globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji premaknilo z mrtve točke. Prejšnji četrtek je namreč bila v Rimu, pred poslansko zbornico, skupna manifestacija vseh predstavnikov teh skupnosti, ki so jasno zahtevali pospešitev parlamentarnega postopka za oba zakona. Prisotni so bili predstavniki Furlanov, Sardincev, Grkov iz Kalabrije, Albancev, Hrvatov, Romov in drugih. Prisotni so bili tudi Slovenci v Italiji, v precejšnjem številu so se manifestacije udeležili slovenci iz Na-diških in Terskih dolin. Ob manifestaciji pa so se ločeno, saj gre za dva različna zakona, odvijali pogovori s predsednikoma senata in poslanske zbornice ter s parlamentarnimi skupinami. V senatu, kjer kot je znano se razpravlja o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, je interese Slovencev v Italiji zastopala enota delegacija, ki je bila tako sestavljena: Duštan Udovič (SKGZ), Riccardo Ruttar (Svet slovenskih organizacij), Bruna Dorbolò (kulturna društva videmske pokrajine), Pino Blasetig (KPI), Gradimir Gradnik (SSk), in Igor Tuta (PSI). Že pred manifestacijo jih je sprejel predsednik senata Amintore Fanfani. Bilo je to zelo konkretno srečanje, na katerem je Fanfani predvsem poslušal in postavljal točna in jasna vprašanja. Potem ko mu je delegacija natančno orisala trenutno stanje, tako na vladni kot na parlamentarni ravni, se je predsednik obvezal, da bo v najkrajšem času naredil dva koraka. Prvič, da bo stopil v stik z ministrom za dežele Vizzinijem in ga uradno vpra- tudi s senatnimi skupinami - V enotni trije Slovenci iz videmske pokrajine šal ali vlada namerava predložiti svoj osnutek, drugič pa, da bo zahteval od predsednika komisije za ustavna vprašanja Bonifacia, da pospeši parlamentarni postopek v senatu. Fanfani se je torej v skladu s Svojo ugledno institucionalno funkcijo obvezal, da bo igral vlogo političnega posredovalca glede naše zaščite. Tudi sestanki, ki so temu sledili, bilo jih je kar šest, so bili zelo jasni in nekateri predvsem zelo konkretni. Neodvisna levica, ki sta jo zastopala senatorja Pasquino in Ulianich, je izrazila popolno podporo borbi za globalno zaščito, kot so nato naredili tudi Fosson (Union Valdotaine), Fontana-ri (SVP) in Loi (Sardinska akcijska stranka), ki so podpisali enotno izjavo v korist reševanja vseh naših odprtih vprašanj. Dopoldanske sestanke je sklenilo srečanje s predsednikom socialdemokratskih senatorjev Schietromo, ki se je obvezal da bo stopil v stik z ministrom Vizzinijem, ki je tudi socialdemokrat. Popoldne so se pogovori nadaljevali in prvo je bilo na vrsti srečanje z demokristjani, ki so ponovno potrdili že znana, omejevalna stališča do naše zaščite ter branili zakonski osnutek KD Senatorja Aliverti in furlanski senator Beorchia sta podčrtala tudi da mora vlada sestaviti in predložiti parlamentu svoj predlog in se nista hotela izja- Beri na 2. strani Blasetig, Dorbolò e Crisetig in partenza per Roma, dove si svolgono contemporaneamente gli incontri con i parlamentari della Camera Regge quadro per le lingue minori) e del Senato Regge per la minoranza slovena). La manifestazione comune si è svolta davanti a Montecitorio Solidarietà alle minoranze Rispetto della costituzione Gli Sloveni in Italia esprimono solidarietà ai gruppi linguistici in lotta per il riconoscimento dei loro diritti. La minoranza slovena delle provin-cie di Trieste, Gorizia ed Udine attende ancora, a 40 anni dalla proclamazione della Repubblica, una propria legge di tutela globale. Le varie proposte di legge sono tuttora ferme in senato per la inerzia del Governo e delle forze moderate. Gli Sloveni sono l’upica fra le grandi minoranze di confine a non avere una propria legge di tutela, mentre tali norme esistono già per la Val d’Aosta e per l’Alto Adige. È una situazione insostenibile e scandalosa! Esigiamo il rispetto degli articoli 3 e 6 della Costituzione, nonché degli impegni contenuti nel Trattato italo-jugoslavo di Osimo. Gli Sloveni vogliono la convivenza amichevole ai confini orientali d’Italia, fondata sull’uguaglianza dei diritti, senza discriminazioni e contro ogni odio nazionale. Un’area di pluralismo linguistico e culturale, di amicizia e di reciproco rispetto può e deve essere il nostro contributo all’Europa unita. La delegazione degli Sloveni in Italia: Circoli culturali sloveni della provincia di Udine Partito comunista italiano - Komunistična partija Italije Partito socialista italiano - Italijanska socialistična stranka Slovenska kulturno gospodarska zveza - Unione culturale economica slovena Slovenska skupnost - Unione slovena Svet slovenskih organizacij - Confederazione delle organizzazioni slovene Mama je šla na muorje za se spočit vzela je duge kikje za nje noge parkrit. Zdravnik je nimar pravo «Sonce stor dobro» pa far je nimar pridgo «Če se sliečeš puojš v pako». Duo jo prave glih, jo prave glih, jo parve prò. Takuo se začne piesam «Mama je šla na muorje», ki je dobila XIII. Senjam beneške piesmi. Telo smiešno pravco sta napisale an napravle muziko za njo sestre Angela an Valentina Petricig. Če je bla piesam že sama po sebe liepa an vesela, pund je pomagu močan an ta-nak, jasen an siguran glas od Monike. Ljudje pa niso mogli udaržat smie-ha, kar so se na oder parkazal štierje Jakopi z njih slamnastimi klabuki. Mocnuo so jim tukli na ruoke an kupe z njim piel. Glih takuo lepuo an toplo so sparjel Ano an Martino, ki s piesmijo «Tina an mama» sta paršle na drugo mesto. Majhana Martina je lietos že trecji krat piela na Sejmu, vsako lieto je piesam napisu Aldo Clodig an vsako lieto je paršla na drugo mesto. Piesam Margherita se je uvarstila pa na trecje miesto. Muziko an besiede je napisu Checco, ki jo je tudi zapieu. Tudi njemu so pomagal štierje puobi. Muormo poviedat hitro še duo je napisu narlieuš muziko an narlieuš besiede telega Sejma po mnenju žirije: «Takuo te mladi» je nesla nagrado za narlieuš muziko, ki jo je napisu Davide Clodig, narmlajš avtor (12 liet); «Glas tihote» za besiede, ki jih je pru s sar-cam napisu Peter Zuanella. Za kroniko muormo še dodat, de je lietos bluo predstavljenih 16 novih piesmi, vic ku kajšna pa že čaka v kašeti-ne XIV. Senjam. Avtorju muzik an be-sied je bluo vic ku 20, pievcu pa oku 30. Kake so ble lietos piesmi? Narpiet je ZMAGALA JE MONICA S PIESMIJO SESTRI PETRICIG Senjam beneške piesmi je nimar buj praznik veselja, življenja, ljubezni trieba ree, de so ble lepuo napisane an de so ušafal te prave besiede za poviedat, kar mislijo vsi an tisti buj mladi, čeglih guore malomanj nimar po tali-jansko. An kaj so napisal? Poslušal smo žalostne piesmi, ki guore o vasi ki umiera: «Sonce vsak dan potuče / na tiste okna zaparte / pieje petelin, tičke žvrgole / pa nič na čujejo / tisti, ki so ostal /; o žalosti an tarpljenju človie-ka «Nimar buj pogostu / študieran de san se / rodiu premasa pozno / an za-stopen, de tel sviet / nie vic za me. Cul pa smo tudi vesele: «Ist čem ži-viet za te, luna / ist čem živiet za te, sonce / ist čem živiet za te, nuoc. / Ist čem živiet za maglice / ki vietar šele razpiha / za moje lepe dolince / ist čem živiet an zate. Druge so bile pune upanja v naše življenje jutre «Boš velika mi-šca an ti / boš čičico zibata ku mi. / Tle sigurno boš stala ti / se borila glih ku mi / se borila za tvojo hči. An sevieda smo se tud posmejal ker smo čul, ki reči nam lahko povie an ce-min, kuo recimo pre Azeglio vičerjo zasmodi al pa de «Cemini du Ažli na Ho-bles an Veplas / vsak dan jo kade naj j’ sonce al daž / pa takuo čudno tiste cemine nastavijo / de pu kade v Benečijo pu v Jugoslavijo. Poslušal smo še lepo piesam po rezijansko an še puno drugih. Če že guormo o besiedah ne moremo mimo piesmi Dan proti dnevu, ki je parnesla niek zaries novega « Velike oči je ostu an je začeu bit kaj-šan / Na njega uha so skakate besiede ku kobile. / Tiste roke so žačele ku saldu vojskovat». Monica an štierje Jakopi Posebna je bila tala zadnja piesam tud glede muzike, saj take agresivne, tarde an jezne glasbe nismo že pošlu-sal na Sejmu. Je pa bla vsem vseč an je tudi nesla dosti glasov, kar pride reč de se je spremenila an okus ljudi, ki znajo cenit vse sort muzike. An lietos smo poslušal valcerje, polke, discomu-sic an rock. Senjam pa je zrasu ne samuo za tele reči. Vsako lieto buj sigurni an lieuš parpravjeni so tisti, ki pojejo, SSS, ki godejo pa tudi Margherita an Ezio, ki predstavljata. Nimar buj tel Senjam gre v sarce ljudi, ki uživajo ob vsaki noti an vsaki besiedi an tuole znajo tud pokazat. De Benečija ne uinarje so videl tudi gostje, ki so bli z nam v soboto an v nedieljo. ParŠli so h nam igrauci amaterske igralske skupine «Soča» iz Trente in ansambel Andromeda iz Tarsta. A, ja v petek pa so piel ubrano ko po navadi Trepetički. Še dost reči bi bluo trieba poviedat pa končajmo z besiedami garmiškega župana Boninija, ki je pohvalu prireditev an zahvalu tiste, ki so tarkaj caj- Beri na 2. strani E le «stelle» stanno a guardare È stato un bel Senjam, il migliore fino ad oggi. Ma queste cose non le abbiamo scritte anche l’anno scorso e due anni fa e prima ancora? La verità è che il Senjam beneške piesmi ha affondato le sue radici nella nostra comunità diventando un appuntamento importante. In questi 13 anni è cresciuto, si è trasformato in una pianta forte e rigogliosa che di anno in anno ci dà i suoi frutti. E ce ne darà ancora perchè la canzone è allegria, è festa e soprattutto è vita. Perchè tutti amiamo la musica e la amano in particolar modo i giovani che hanno la voglia e il diritto di cantare. Perchè la canzone esprime i nostri sentimenti, i nostri desideri, le nostre aspirazioni. Ci commuove e ci fa ridere. Ma il Senjam crescerà ancora soprattutto perchè ci crediamo. Ci credono gli autori sempre più numerosi e più giovani. Ci credono quelli che cantano e suonano. Ci crede il circolo culturale Rečan che pur con la scarsità dei mezzi e delle strutture a disposizione lo organizza da 13 anni. Ci crede l’amministrazione comunale di Grimacco che è sempre presente. Ci crede la gente che sempre più numerosa vi partecipa. Ed il Senjam esprime con sempre maggior chiarezza e decisione questo messaggio: la nostra comunità è viva e vive più che mai sono la cultura e lingue slovena nelle nostre valli. Ha ragione il circolo Rečan quando Segue in seconda Slovenci pred poslansko zbornico s svojim transparentom novi mate jur . ^------ ALLA PRESENZA DELL’ASSESSORE PROVINCIALE LEPRE Consegnate a S. Pietro le borse di studio della Provincia a 8 Alla presenza dell’Assessore provinciale Oscarre Lepre, del Sindaco di S. Pietro al Natisone, prof. Giuseppe Ma-rinig, del Vicesindaco Adami Claudio, dell’assessore all’Istruzione Dorbolò Bruna, del Presidente della Comunità Montana, dei rappresentanti dei Comuni di Pulfero e Savogna, dei responsabili della Casa dello Studente nonché dei genitori, si è svolta presso l’Istituzione Educativa, per il 3° anno scolastico, di S. Pietro al Natisone la cerimonia di consegna delle otto Borse di Studio, (4 semiconvittore/trice e 4 da convittore/trice) messe a disposizione dalla Provincia per alunni/e capaci, meritevoli e bisognosi residenti nel territorio del Distretto Scolastico n. 11. Il sindaco prof. G. Marinig nel porgere il saluto alle autorità, genitori e alunni ha richiamato la rilevanza sociale di tali premi quali sostanziale contributo alle famiglie permettendo agli alunni medesimi nel contempo il soggiorno scolastico in una struttura moderna e consona alle esigenze educative odierne. L’Assessore provinciale Lepre Oscarre nel porgere il saluto a nome anche del Presidente della Provincia Tiziano Venier ha richiamato come lo specifico intervento della Provincia con il ripetersi della concessione delle 8 Borse di Studio sia volto a risolvere casi meritevoli e trovantisi in condizioni di necessità e bisogno. La qualificata motivazione quindi è nel permettere ad abitanti di zona montana di usufruire di una struttura residenziale moderna ade- guata ai tempi e soprattutto inserita nel proprio ambito territoriale. L’Assessore poi richiamando la peculiarità della nuova struttura quale istituzione Educativo-scolastico residenziale ed il suo pieno utilizzo estivo per soggiorni culturali, ha ribadito come l’intervento della Provincia miri ad una offerta di un servizio qualificato in una particolare località del contesto delle Valli del Natisone. La continua domanda e le prospettive di utilizzo estivo sono gli indicatori, ha ribadito l’Assessore, di quanto la Casa dello Studente di S. Pietro al Na- tisone risponde ad esigenze del territorio, fermo restando le inevitabili difficoltà finanziarie per cui l’intervento della Provincia trova giustificazione sotto tutti gli aspetti ed è auspicabile per quanto possibile si ripeta anche nei prossimi anni. Al termine della cerimonia l’Assessore Provinciale e gli Amministratori, con le Autorità convenute, si sono intrattenuti con i genitori e gli alunni premiati: Convittori: Bittolo Cristian, Bla-sutig Roberto, Sdraulig Gilles e Natalie. Semiconvittori: Clavora Marco, Ce-darmas Angelo, Chiuch Debora, Iure-tig Katrin. La delegazione unitaria slovena, di cui per la prima volta hanno fatto parte Blasetig (per il PCI), Ruttar (per la confederazione delle organizzazioni slovene) e Bruna Dorbolò (per i nostri circoli culturali della Slavia friulana), davanti al Senato s prve strani Enotna delegacija v Rimu sniti o časovnem terminu tega sklepa. Nato je enotno delegacijo sprejel član vodstva senatne skupine KPI Perna in partijski načelnik v komisiji za ustavna vprašanja De Sabbata. Oba sta zagotovila Slovencem vso podporo italijanskih komunistov in izrazila prepričanje, da moramo Slovenci ustrajati za pospešitev parlamentarnega postopka. Zelo konkreten je bil predsednik socialističnih senatorjev, bivši minister za •dežele Fabbri, ki je potrdil Slovencem dosedanjo politično podporo PSI in se obvezal, da bo na prvi seji načelnikov skupin zahteval pojasnila o postopku za našo zaščito. Istočasno bo Fabbri stopil v stik s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom in ga zaprosil, da čimprej sprejme delegacijo Slovencev. Manifestacijo v Rimu je uradno podprla špetrskega občinska uprava in se je udeležila odbornica za kulturo Bruna Dorbolò, ki je bila prvič članica slovenske enotne delegacije, kot tudi beneška Slovenca Riccardo Ruttar in Pino Blasetig. Kakšni so bili njihovi vtisi? Vsi so poudarili pomen srečanja z predsednikom senata in njegovih obvez. Pozitivno so ocenili tudi srečanja s senatnimi skupinami in v celoti «rimski» dan. Mislim, da s tem, da smo ponovno jasno in odločno postavili v ospredje vprašanje naše zaščite smo dosegli naš cilj, je dejala Bruna Dorbolò. Se posebej je poudarila pozitivnost enotnosti vseh komponent delegacije, Slovencev ki ne glede na različna politična stališča, je v enem glasu zahtevala in zagovarjala pravice vseh Slovencev v Italiji. V bistvu se lahko tak način nastopanja ujema s politiko, ki jo vodi tudi napredna špetrska občinska uprava, je nadaljevala, kjer so zastopane vse demokratične sile. In taka agilna, aktivna in enotna politika mora obroditi svoje sadove. s prve strani Senjam praznik veselja, življenja, ljubezni ta dielal an se trudil za Senjam. Nar-priet je zahvalu predsednika društva Rečan Sandra Vogrig, za vse dielo na-reto, an za tiste, ki se malo vidi. Potle Checca, ki je lietos vzeu tu ruoke vse pievce, jih je učiu piet, jim je pomagu an je skarbeu za kaseto. Na koncu pa še Alda Clodig, zak je tisti, ki je od ni-mar narbuj viervu u tolo iniciativo, jo je pelju napriej an ker je biu malomanj sam an je nimar spodbujou an dajau kuražo mladim, ki donas znajo sami hodit po tisti pot, ki jim jo je z veliko ljubeznijo pokazu. Senjam je v adni besiedi praznik veselja, življenja, prijateljstva an ljubezni do naših ljudi, do naše piesmi, do našega jezika. An če kašan misli, de za ga ustavt je zadost, poskrivš an ponoc ku tatje, posut ciesto s cveki se moti, zak taki argumenti so zaries prešibki an še posebno naumi. dalla prima pagina E le «stelle» stanno a guardare dice che questa manifestazione è il termometro della nostra vita culturale. Lo dimostra la qualità dei testi, che sono una chiara testimonianza di come la nostra lingue non sia un reperto archeologico, da conservare in una bacheca, ma uno strumento vivo che i giovani sanno maneggiare e piegare alle loro esigenze espressive. Lo dimostra il discorso musicale che si fa ogni anno più articolato e composito, attingendo da tutti i generi musicali. È evidente che il lavoro paziente professionale della scuola di musica di S. Pietro sta dando i suoi frutti. Lo dimostra la fantasia e la capacità organizzativa del circolo Rečan che per organizzare una manifestazione di queste queste dimensioni si può basare soltanto sull’impegno dei soci sul volontariato. Va sottolineata però nuovamente la frattura esistente tra le aspirazioni e gli interessi della gente da una parte e quelli che dovrebbero farsene carico e rappresentarli dall’altra che ancora una volta tranne rarissime eccezioni (per non dire una o due) hanno brillato per la loro assenza ed il loro disinteresse. E ancora una volta la gente va avanti da sola, mentre gli esponenti della vita politica e culturale... stanno a guardare. Politično življenje - Vita politica In questa rubrica diamo spazio ai comunicati di partiti ed organizzazioni che possono esprimere liberamente le loro opinioni. Queste non ne cessariamente rispecchiano la linea del nostro giornale. AL CONGRESSO REGIONALE DEL PCI Gli emigranti hanno fatto sentire la loro voce Gli emigranti comunisti del Friuli-Venezia Giulia hanno presentato al congresso regionale del PCI una risoluzione di stimolo nei confronti del partito per capire di più l’attualità del problema emigrazione. Il documento afferma: La crisi occupazionale, le tante difficoltà d’insediamento e integrazione, il razzismo reale e quello strisciante, l’abbandono totale in cui si trovano i giovani nati nei paesi di accoglienza, che nonostante le grandi declamazioni di europeismo non sono nè italiani nè friulani o sloveni perchè nati, cresciuti e, tra tante discriminazioni, formati nei paesi di accoglienza dei genitori, senza acquisire nessun diritto democratico in quelle società. E quindi prosegue - l’emigrante del Friuli Venezia Giulia non chiede assistenza ma diritti ben precisi sul piano umano, sociale e democratico in modo che nessun migrante sia in nessun modo discriminato. I comunisti del Friuli- V. G. in Europa si vedono impegnati in prima fila in queste battaglie di civiltà affinchè l’Europa delle multinazionali diventi l’Europa dei lavoratori di tutte le nazionalità di tutte le generazioni. In questo quadro si auspica un impegno preciso del nostro partito regionale, per la parte che le compete. Le richieste sono: - Una giusta e vigile applicazione dei risultati delta 3. conferenza regionale dell’emigrazione di Grado. - Un coinvolgimento diretto delle federazioni e sezioni del partito attorno al problema emigrazione. - Un coinvolgimento delleprovincie e comuni come ente pubblico prioritario e diretto nel rapporto emigrato-immigrato ente. - Una giusta rappresentazione di compagni emigrati negli organi decisionali regionali del partito. Mama je šla Mama je šla na muorje za se spočit vzela je duge kikje za nje noge parkrit. Zdravnik je nimar pravo «Sonce stor dobro» pa far je nimar pridgo «Če se sliečeš puojš v pako». Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro? Mama je šla na morje, je pru smiešno pravt. Tanke kikje je nosila, duge in šaroke. Kar ona je šla na plažo dol blizo uode, ko je vietar kiek popihno, je kazala nje noge. Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro? Tata jo j’ šu gledat, kuo se komporta: al posluša samuo farja al buj zdravnika kar sta šla na plažo vic jo nie pozno: vse te abronzane punčke gledat je hodo. Duo jo prave glih, jo prave glih, jo prave pro? Mama se je kuražo dala, du butigo i’ šla tri kostume je nakupila, vse na dva kosa. Puno sonca se j’ nabrala, vsa je bla čarna; kar vse sude mu j’ špindala, je damu paršla. besiede - muzika: Valentina in Angela Petricig Glas t Tiho je, san sam na puojdem še spat šele jest se vprašam al me ’ma kajšan rad. Šele mislim na te dugi mi so dnevi nie ljubezni za me nie tuojih liepih oči. Šla si od mene sam ku stučen pas’ viervu jest sam na te v sarcu mi je mraz. Jasno se mi zdi niek me zlo mote al so moje misli al je glas tihote. Je glas tihote je žalostni dan dna misel me mote jest se čujem buj sam. Jasno se mi zdi niek me zlo mote al so moje misli al je glas tihote. besiede: Pietro Zuanella muzika: K.A.P.U.S. Gli studenti dell’lst. Tecnico Commerciale di Conegliano (Treviso) in visita al centro di S. Pietro si intrattengono con i bambini del centro scolastico bilingue. Ai «colleghi» maggiori, i piccini hanno cantato alcune canzoncine nel nostro dialetto Pogled na publiko v telovadnici na Liesah. V parvi varsti sedita sestre Petricig ■ Sii m §£?-’ ZGODOVINSKA SLIKA GUŠTA IZ ČERNIČE Godu je na praznikah, na oj četah, an koškritam an ankrat... S. PIETRO AL NATISONE Moja vas agli sgoccioli gledam TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Esordienti equo pa I RISULTATI Torneo di Corno CormoneseValnatisone 0-1 Valnatisone-Mossa 5-2 Trofeo Camimarket Valnatisone-Torreanese 2-1 Amatori Zykos Cividale-San Pietro 0-7 GIOVANILI Valnatisone-Cividalese 1-1 (Esord.) Valnatisone-Moimacco 3-1 (CSI) Valnatisone-Lessi Gemona 5-1 (CSI) Prossimo turno Faedese-Valnatisone (CSI) Manzanese-Valnatisone (Esord.) Povoletto-Valnatisone (CSI) Valnatisone-Bearzi (Esord.) Incontro internazionale di pallavolo ASFJR CIVIDALE-TOLMIN a Cividale presso il convitto «P. Diacono» Domenica 1 giugno 1986 alle ore 16.00 Valnatisone-Cividalese 1-1 Valnatisone: Trinco, Crainich, Rossi, Sturam F., Osgnach, Mulloni, Cont, Vidic (Pierigh), Becia, Sturam N., Per-soglia (Pinatto). Cividalese: Goi, Magnis, Duriava, Zuc-chia, Monti, Sniderò, Cicuttini, Gatto, Andresini, Bolzicco, Cencig. Marcatori: nel 2° tempo al 15’ Becia, al 16’ Andresini. Cividale, 23 maggio - Sul campo di Carraria, Valnatisone e Cividalese hanno disputato una bella gara terminata col risultato di parità. Passata in vantaggio con il solito Becia, la Valnatisone è stata raggiunta un minuto più tardi dal gol del biancorosso Andresini, colpendo anche un palo, la formazione allenata da Ernzo Bernard ha dimostrato di meritare ampiamente la vittoria finale nel proprio girone. Le due formazioni mancavano di alcuni ragazzi e nella Valnatisone ha esordito fra i pali lo stopper Trinco che ha degnamente sostituito i due portieri della formazione, Osgnach e Cosmacini assenti per motivi di salute. Torneo in memoria che dopo il primo tempo conduceva per 3-1. All’inizio del secondo tempo gli isontini avevano una vigorosa reazione, ma i giovani ragazzi schierati in campo assieme ad alcuni uomini della vecchia guardia consentivano di arrotondare il risultato, i biancoblù del pre- sidente Angelo Specogna. Autori delle reti Sedi (2) Chiacig Flavio (3), ma il gioco espresso in campo ha fatto sognare gli sportivi delle Valli che ad un certo punto, durante lo svolgimento di pregevoli azioni, incitavano la squadra al grido di «Brasil, Brasil». Il trofeo è stato consegnato dalla signora Zilio a Flavio Chiacig, al quale è stato assegnato un minitrofeo quale migliore giocatore del torneo; a Roberto Sedi il premio quale capocannoniere della manifestazione, ad Aldo Sturam quale allenatore della squadra vincente. La Valnatisone era scesa in campo nella seguente formazione: Specogna Andrea, Costaperaria, Bardus, Marcuzzi, Zoga-ni, Zilli, Orgnacco (Mlinz), Specogna Daniele (Urli) Sedi, Chiacig, Barbiani. A disposizione: Corredig, Tornesello, Terlicher. Bi ne bluo še potrebno povedat, kduo an odkod je biu Gušto. Vsakik-rat ko slišijo ljudje ime Gušto, mislijo na tistega našega znanega godca, poznan v vsaki vasi, v vsaki hiši naše Benečije. Godu je na praznikih, na veselicah. Godu je na ojcetah, godu je koškritam. In ko publikavamo tole fotografijo ne moremo iti mimo tega, da bi ne povedali, kaj se je zgodilo ankrat, kadar je godu konškritam. Konškriti so se vračali na oflokanim in obandieranim vozu iz Čedada. Na vozu je Gušto takuo veselo razstegavu ramoniko, da je odmevu nje lepi glas po celi dolini. Kadar so paršli blizu Hrastovjega so ga konškriti prosili, da jim zagode «Bandiera rossa». Gušto je biu antifašist in bi biu rad partisnu na batone ra-monike za zagost «Bandiero rosso», pa ni teu spravit u nesrečo mladih fantov. «Puobje, bodite pametni. Zastopite, da je donas u Italiji gospodar fašizem, da «Bandiera rossa» se ne srnje ne pjet ne gost!» «Ti zagodjo an če nas bo kajšan ustavju al nadlegavu, bomo mi opra-vli ž njim!» so silili kuražni puobje. Gušto je raztegnu ramoniko in u nar- buj hudih cajtih je odmevala po rečan-ski dolini «Bandiera rossa». Velika kuraža puobu se je hitro spremenila u strah, kadar so srečali dva ka-rabinierja na bičikletah blizu Hrastovjega. Vsi so utekli po njivah in se skrili u že velik sierak. Na vozu je ostu sam Gušto z njega ramoniko. Zavojo tega je imeu proces in biu obsojen pogojno (condizionale) na tri mesce paražona. In ta naš Godac - Mašerneu iz Černiče (za anagrafe Augusto Cendon) je muo- ru iti služit kruh tudi u Francijo. Naša fotografija je bla posneta prav v Franciji, pred vič ko 60. leti. Na desni je ču-što, na levi pa brat Petar. Gušto je relativno mlad umaru, pa za tiste, ki so ga poznali, ni umaru. Kadar poslušajo po radiu iz Ljubljane Gu-štunovo polko, v priredbi Antona Bir-tiča, pravijo: «A, ja Gušto je biu sa-muo adan. Ga ni bluo an ga ne bo taj-šnega!» Za beneške Slovence je biu «Paganini». Dorič ŠPETER V soboto začetek VII. Ex-tempore Mednarodni slikarski ex-tempore «Podobe iz Nadiških dolin», ki se v Špetru začne v soboto se odvija pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine. Lahko se ga udeležijo vsi umetniki - dovolj je. 10.000 lir za vpisovanje-ne glede na tekniko ali format slike. Umetnikom iz Slovenije, Koroške ali iz drugih dežel organizatorji nudijo brezplačno prenočišče za eno noč v hotelov. Ex-tempore se bo odvijal v naslednjih dneh: ob sobotah31. maja, 7. in 14. junija in ob nedeljah 1., 8. in 15. juni- ja od 8. do 12.30 in od 17.30. do 19.30 ure. Strokovna deželna žirija bo 28. junija ob 19. uri podelila naslednje nagrade: 1. odkupna nagrada Predsedstva deželnega sveta (700.000 lir) 2. odkupna nagrada Pokrajinske uprave Videm (600.000 lir) 3. odkupna nagrada Slovenske kulturno gospodarske zveze (500.000) lir. O drugih nagradah bodo odločali glasovi obiskovalcev. Najboljše slike po mnenju žirije bodo razstavljene v Beneški galeriji od 28. junija do 13. julija. Continuano a pervenire al Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natiso-ne i temi del XIII concorso dialettale sloveno per ragazzi. Vi parteciperanno come ogni anno numerose scuole e singoli bambini. Gli organizzatori sono già al lavoro di catalogazione dei temi e di acquisizione dei fondi per le premiazioni. Vi contribuiscono ben volentieri fondazioni, negozi, ditte e privati. Bellissimi premi in vista per i più bravi e per tutti i premi di consolazione. La festa si terrà il 29 giugno prossimo con la partecipazione delle autorità ed uno spettacolo. Papa’ te gledam Marco Baroni e Paolo Miano hanno partecipalo alla festa del 10° di fondazione dell'Udinese Club. Servizio sul prossimo numero Amatori andranno in semifinale? Dopo il pari con il Torreano gli amatori di S. Pietro hanno subito una sconfitta con il Ravosa, ma si sono rifatti presto battendo una Zykos Cividale in nove uomini, per sette a zero il primo tempo. Nel secondo i biancorossi non sono tornati in campo, e così per la formazione azzurra s’è accesa una tenue fiammella di speranza di partecipare al- le semifinali, tutto dipenderà dalla gara Torreano-Ravosa. Nella foto la formazione dell’esordio, (da sinistra a destra in piedi) Miano Massimo, Degrassi Fulvio, Miano Giovanni, Franz Valter, Pieniz Pierino, lurman Adriano, Cudicio Edi, Ciccone Daniele, Scau-nich Roberto;» (accosciati) Strazzolini Enrico, Strazzolini Stefano, Bacchetti Arnaldo, Beuzer Danilo, Bastiancig Leopoldo, Bellida Luciano, Bait Antonino. La mostra si inaugura alla Beneška galerija, sabato 31 maggio alle ore 19. Con Bepi Liusso esporranno Afro, Celiberti, Ceschia, Coceani, De Cillia, Magnolato, Marangoni, Pittino, Tavagnacco e Zigaina Baroni e Miano ospiti a S. Pietro delP Udinese Club di Marino Zilio. Valnatisone, ci hai fatto sognare! A distanza di dieci anni la Valnatisone ha vinto in torneo notturno, battendo nelle semifinali la quadrata formazione della Cormonese, la formazione guidata da Sturam ha affrontato in finale il Mossa. Le due squadre si erano già incontrate nelle eliminatorie e la Valnatisone si era imposta per 2-1. Ma a differenza del primo incontro la gara è stata spettacolare e ricca di emozioni. Partiva a razzo la Valnatisone Bepi Liusso alla «Beneška galerija» Papà te kada prideš z trudan an lačin. Tata mislem kolko delaš za nas Ist bom zmeram molila Boga, da ti da moč za kontinuat. Da te bo gledou čez dan an noč, na delu an doma, kada si bolan an kada si zdrav ko riba. Papà ist te mam rada. Marianna Cicigo Laze (Drenchia) etran 4 novi matajur 29. maja SREDNJE SPETER Demografsko gibanje v letu 1985 Lansko leto je umarlo v Srednjem 15 ljudi, rodili so se 4 otroci, poročili trije mladi pari. V komun sta paršla živet dva človieka, devetnajst ljudi pa je šlo iz kamuna živet drugam. Na parvi dan januarja 1985 je šteu komun 681 ljudi, na zadnji dan decembra 1985 pa 653, kar pomeni, da smo imeli na začetku letošnjega leta 28 ljudi manj, kot ob začetku lanskega leta. Tudi v Srednjem pada število ljudi, kot po drugih komunih, za katere smo že napisali podatke demografskega gibanja. So untarli: Bergnach Faustino iz Polic, Bergnach Mario iz Gorenjega Tarbja, Bergnach Rosa iz Gorenjega Tarbja, Crainich Alessandro iz Oblice, Dugaro Emilia iz vasi Černetič, Duriavig Paolina iz Dolenjega Tarbja, Floreancig Giuseppe iz Oblice, Garbaz Eugenio iz Dugega, Luszach Orsola - Benvenuta iz Gorenjega Tarbja, Mellinch Antonio iz Oblice, Qualizza Gisella iz Gniduce, Sambrielaz Giovanni iz vasi Černetič, Scoda Mario iz Preserja, Secli Maria iz Oblice, Sibau Antonia iz Rauni. So se rodili: Flaugnacco Rossella, tata je Renzo mama pa Jeroncig Annalucia; Gariup Simone, tata Albino mama Stanig Valeria; Stulin Sonia, tata Gino, mama Tru-sgnach Annamaria; Medvescig Marco, tata je Silvano, mama Qualizza Antonella. So se poročili: Predan Valter in Tomasetig Fabiola, Pagon Massimo in Lauretig Daniela, Drecogna Giuseppe in Drecogna Rosanna. Napisu: Marco Predan PODBONESEC Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska L A r issr Trst / Trieste Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naroči na 600 N D OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Sorienta Po kratki boliezni nas je za venčno zapustila Gioconda Mattelig. Imiela je 63 liet. Umarla je v Poliklinike v Vidme. V veliki žalost je pustila vso žlahto an vse parjatelje. Nje pogreb je biu v Bar-nase v pandiejak 19. maja. Podvaršč Na naglim nas je za venčno zapustu naš vasnjan Lorenzo Medveš. Imeu je 65 liet. V žalost je pustu ženo, smuove, hčer an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Lažeh v sriedo 21. maja. SREDNJE Dolenj Tarbi Zagoriela je Gilbertova bajta Gilberto Causerò iz Špietra, poznan po vsieh naših dolinah, ker je puno liet dielu za Enel an tud zatuo, ker je an dobar jagar, je z veliko fadijo napra-vu no lepo hišco, bajtico blizu Dolenjega Tarbja, na ciesti ki peje na Staro Goro. Velik trud pa je tu an par ur šče-du oginj. No vičer so Tarbjan vidli go-riet gor za kamenico, naglo so poklical gasilce pa tel niesd mogli nič vič pomagat. Oginj je biu že podžgaru vso hišco. Škoda je velika: 50 miljonu. Trasferito al Centro l’ambulatorio di Cudicio Lo studio medico del dott. Edi Cudicio si è trasferito presso il Condominio al Centro sito a S. Pietro al Nati-sone (a fianco del negozio Nery e Rosy) con il seguente orario per il pubblico: Lunedì, martedì, giovedì, venerdì e sabato dalle ore 8 alle 10.30. Mercoledì dalle ore 8 alle ore 9.00 e dalle 16 alle 18.00. Il numero dell’ambulatorio è il 727558, mentre il recapito telefonico rimane sempre presso la Locanda al Giardino di S. Pietro al Natisone tel. 727019. Come si può vedere l’orario delle visite è cambiato come pure la sede che non è più presso il poliambulatorio dell’USL n. 5. V nediejo Vsi v Dre Ka’ je lieušega, ku se srečat no lepo nediejo na kajšni liepi planji an vsi kupe jo zapiet, se posmejat an zaplesat? Zatuo, v nediejo 8. junija pridita vsi na XVI. srečanje slovenskih planincev iz Italije, Slovenije in Avstrije, ki bo v Drežnici pri Kobaridu. To srečanje ga je organizalo Beneško planinsko društvo s sodelovanjem pla- ninskega društva Kobarid. Ob 9. ur bo pohod iz Zaročišča pri Kobaridu do Drežnice, ob 11. ur bo otvoritev srečanja s pozdravi. Po pozdravih bo na varsti an kulturni program, na katerem bo sodelovala tudi beneška folklorna skupina Živanit. Za ples po-skarbjo Checco an njega skupina SSS. Na zabitase, v nediejo 8. junija, vsi v Drežnico! Venerdì 30 maggio grande festa in casa Turcutto a Cividale. Nonno Antonio, Cavaliere di Vittorio Veneto, compie la bella età di 90 anni. Per questa bella occasione la famiglia e i parenti tutti gli fanno i migliori auguri. Agli auguri si associa anche la redazione del Novi Matajur. (Nella foto vediamo nonno Antonio attorniato dalla nuora, dal figlio, dal genero, dalla nuora e dai nipoti). PISE PETAR MATAJURAC ZAKI FRATA? Po naših vaseh se najde puno krat ledinsko ime, ime senožet al njiv, ki jim pravijo Fr ata. Odkod pride tole ime? Ne vem. Vem pa lepo staro pravco iz Gorenjega Barda (grmiški komun), kjer imajo Dolenjo in Gorenjo Frato. Posebno u Gorenji Frati je tančica. Ko kopaš z matiko, zajmeš in malika ti odskoč, ker si že zadeu u tardo opoko. Zemja je malo rodita žita in grozdja. Vsaka družina iz vasi, pa je imela na tem kraju po adno al pa dve njive. Vsi so se kumral, zavojo tega, ker so jim njive malo rodile. Nje-ko vičer so se vsi Barjani zbrali in sklenili, da puojdejo po duhovnika, da jim požegna njive, zemjo. MERCERIE ELETTRODOMESTICI FERRAMENTA CASALINGHI Deposito Pl BIG AS SCRUTTO - SAN LEONARDO SV. LENART - Tel. 723012 MARKET - DESPAR di TERLICHER AMEDEO Kaj se je zgodilo? Tisti tjedan je biu šu duhovnik na Svete Višarje. Namesto njega so dobili kmetje nekega maniha, ki ni biu ne Slovenj, ne Italijan. Tudi po latinsko je znu malo, pa kaj so za-stopili ljudje, če niso znali ne po latinsko ne po italijansko. Poviedu pa jim je resnico, ki jo bomo proti zadnjemu spoznali. Kadar so mu naši kmetje iz Gorenjega Barda obrazložili svoj problem po slovensko - saj drugega jezika niso poznali - on jih je zasto-pu. Uzeu je kotlič z žegnano vodo, kadivenco in kropievnico. Kmetje sami so nesli u breg tole sveto posodo in on je šu za njim. Morebit, da ni biu še pravi manih, pa je buj kot vsi zastopu igro življenja na kmetih, življenje narave zemje in njive. Peljali so ga na Bardo in mu pokazali, kjer so nerodovitne njive. On jim je ukazu parnest matiko in je par krat zajeu u zemjo. Hitro je zastopu, kaj ji manjka. Poklicu je tistega, ki je imeu kotličic z žegnano vodo in stuoru vsiem pokleknit. Parvo je pokadiu s kadievenco, potlè je luožu kropievenco u žegna- no vodo in požegnu njive. Ko je požegnavu, je izgovoriu tele besiede: «Ledamus, piconus, fan vinus, fan panus». To ni prava latinščina, pa so kmetje, ki so ga potem lepuo plač-jali, uprašali, kaj pomenijo čudne besede. « Te besede so skrivnosti žegna», jim je odgovoriu. Potlè jih je še poučiu, kakuo se muorajo obnašat po besedah u žegnu: «globoko skopana in nagnjena zemja daje vino in kruh!» «Vi ste manih?» so ga vprašali barjanski kmetje. « Vi pravite manih. Jest sem se no malo navadu vašega jezika. Manih pomeni frat. Jest sem frat in vi globoko skopajte in nagnojite zemjo, de vam bo dobro obrodila!» jim je še ukuazu, prej ko je odšu u dolino. Kmetje iz Gorenjega Barda so nardili takuo, kot jim je frat naro-čiu in njive so dobro obrodile. Od tistega cajta se vse njive na tem sončnem kraju imenujejo Frata. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac jj Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. v Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon li torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 31. maja do 6. junija Špeter tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Zaparte zaradi počitnic Od 1. do 6. junija Čedad (Fornasaro) Ob nediejah in praznikah so odpar-le samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».