SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 5., 15. in .   25. v mescu.
Lepoznansko-podučen lis
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na'svitlo   daje:   Anton Janežic.
St. 5.
V Celovcu 15. februarja 1861.
VII. ZV.
Miljko.     /
(Zložil M. Požencan.)
Miljko se ihti za mizo n koti, Lukš je razžalil bil njega močno. Zdaj se nek pajk ene muhe poloti,   ' Pisk zapletene leti skoz uho.
„0h, da sovražtva je toljko na sveti!" Miljko začne govoriti sabo, „Deđčiku nisem nič hotel verjeti; Zdaj pa prepričan sem tega živo.
Pajk, ta koracraan, lovi tu mušice, Puta nad puto se v veži jezi. Mucki hinavski zalezVajo tiče, Volk požeruh na ovčice preži.
Zajca v planini lovijo lesice, Medved kocmun še clo vola poje,
V meji skoliči zalez'vajo tiče, Skobci nedolžne golobe love.
Da med ljudmi ne godi se drugači, Lukšasti Lukš on poduke mi da. Naj se kdo kremži, al' smeja, al' pači, Jaz čem li dobrega biti serca.
Dobro mi zmerzlemu dene toplota, Luč, kedar zajdem u čeme tamé, Kruh mi je lačnemu velka dobrota, Vendar prijaznost še boljše mi dé."
Iz za pečka se star dedčik oglasi: „Ljubčik! ti modro kot mož govoriš; Tebi živali so nauk — počasi!
V kotu še više pogledaj — na križ!
Ljudstvo hudobno Boga je križalo,
Lukšastih Lukšov dovolj ima svet, ;
Grešniki smo, in terpimo to malo; *
Glej za nebesa voljno vse terpet'. "
Čertice iz bankovčevega življenja.
(Spistije J. Mencinger.) II.
Precej sem se spremenil, kar sem pisal pervi del bankovčevega življenja ; bankovci so pa ostali, ka-koršni so bili. Močno me žali, da sem takrat, ves gorak od bankovčevih razodetij, v hudo grajo človeškega rodu mnogo nespodobnih besedi ravno tako zapisal, kakor so prišle bankovcu iz umazanih ust. Marsikterega bravca, ki ne ljubi graje, (zakaj bi tacih ne bilo veliko !) je razžalilo tako prederzno govorjenje; marsikdo se je
v svoji jezi znosil nad pervim bankovcom, ki mu je prišel med perste: vergei ga je proč, in rajši je nosil v žepu težko pezo bakrenih krajcarjev, kukor lahki bankovec; marsikdo pa je, in ravno tega se bojim, tudi name nameril z jezno desnico, da se prederznem med ljudi trositi gerdo opravljanje svojega bližnjega, da sem se podal bolj kakor drugi v bankovško sužnost. Kar je pisano, se ne da več popraviti ; poboljšam se pa v prihodnjih čerticah. Ta čas, namreč ko je moje pero počivalo o bankovčevih zadevah, se nisem samo postaral, lemuč postal sem tudi previdniši. Spoznal sem, in to spoznanje je zlata vredno, da je nekdaj tako preklicana laž sedanje dni močno v ceni poskočila in celo vrednost čednosti zadobila, ako se je rabila primerno, od pravih mož in o pravem času. Bral sem v mnogih časnikih in bukvah veliko spisov in dopisov, ki so mi močno dopadli, pa mnogi med njimi so biU — laži. Časniki pa in tisti visoki in nizki možje, ki so pisali ali govorili take laži, vsi se trudijo, kakor tudi sami pravijo za blagor narodov, za obveljavo pravice, za razširjenje omike in človeškega čutja. Ako se ti visoki in nizki možje lažejo za blagor človeštva, zakaj bi jih jaz, nizki in ponižni možiček, ne posnemal in lagal za očiščevanje človeškega rodu in za pokrivanje njegovih napak. Nisem sicer tako prevzeten, da bi za svoje laži želel tolike imenitnosti, kakoršno je dosegla že mnogotera laž viših mož; to pa prosim, da se v njih spozna dobra volja in lepi namen in da nihče ne misli, da lažem iz hudobe ali iz napuha.
Zapisal bom tedaj, kedar bo mogoče, krotkejo besedo namesto hudega zabavljanja bankovčevega ; izpustil bom, kar je bankovec govoril tako hudo, pritaknil bom tudi hvalo našega rodu iz lastne bisage. Saj znam tudi hvaliti in kdo mi zameri, ako ga pohvalim.
Popisal sem zadnjič rojstvo svojega bankovca in omiko, ktero je prinesel iz rojstne hiše. V moji listnici je bil bankovec cel teden : naučil se ni nič v nji, tudi spremenil se ni; nagajati mi je pa začel, da je obudil v meni čudno čulje, ktero mi ni dalo miru, dokler nisem slovo dal puntarskemu listu. Nesel sem ga neki večer v kerčmo med veselo družbo, no bankovcev, ampak mladih rojakov, ki so pri vinu in pivu prepevaH mile naše pesme. Veliko mesto je Dunajsko, pa pluje neprijazno je; v kaki samoti bi bih tukaj domorodci iz goratih južnih strani, ako bi ne imeli domačega petja, ki nas vendar nekohko oj ominja domovine, ki nam krepi domorodni duh, da se tudi na ptujem čutimo Slovence, in večkrat bolj, kakor smo se v domovini, ko smo sred njenih dobrot in lepotij skoraj pozabili, čigava je ta krasna zemlja.
— 18 —
Tudi bankovcu se je milo zdelo naše petje, poskakoval je v listnici, in moral sem ga kletarju izročiti, ki ima večo ječo kakor jaz za take poredne stvari; tudi ni tako mehkega serca, da bi jim puščal otroško voljo, vedno romati po svetu. Pa tudi kletarju je ušel moj bankovec, ko je čez malo trenutkov nekemu dijaku zmenjal veci bankovec.
Ta dijak je bil izvoljen, da bankovcu pot pokaže med brate Slovence. Vesela je ta pol bila bankovcu, žalostna dijaku. Pervi nastopi pervo veliko potovanje* med ljudi brez skerbi in strahu, obdarovan z vsem, kar potrebuje za izpolnovanje svojih namenov; dijak pa ja prišel na Dunaj iskat višega poduka v poklicu in v stanu, kterega si je izvolil po dolgem premišljevanju, in zdaj' se mora domu verniti, ker soje zmotil nadljudmi, in mu je pot zaperta do višega uka. Njegovi starši so bili dokaj premožni, in upati je smsl dijak vsaj nekaj po-^ moči od doma. Pa pri odhodu jo oče rekel: Ljub^ moj sin! ker si stan izvolil, ki ni po moji volji, na^ dobiš od mene vinarja več. Čemu bi te zakladal, d4 bi izredil iz tebe goljufa in odertnika? Zal mi je, da sem te dozdaj zakladal tako zastonj." Bratje in sestre so pa djale: „Več si že hiši pojedel in zapravil, kakor bodo znašale naše dote ; ako ti oče še kaj pridajo, nam kratijo doto." Dijak pa se ni dal progovoriti. Z malo denarjem in mnogim upanjem je prisopel v podonavsko mesto. Tu je denar potekel, srečni upi se pa spolniti niso holli. Dunaj ni Ljubljana, in človek, ki bi se ogledal verlega dijaka, je na Dunaju bela vrana. Pisal in pisal je dijak domu po denarja, odgovora pa ni dobil, ker očetu, ki je že bil voljan nekaj poslali lačnemu sinu, so jele bližnje in daljne tete prigovarjati: naj ljubezen do sina pokaže, da ga nazaj privabi v domovino. Očetovska ljubezen je tedaj bila vzrok, da je moral sin brez denarja, ko ni mogel živeli ob zraku in prahu, slovo dal staremu cesarskemu mestu in visokemu Štefanovemu zvoniku; slovo je dal dijak izvoljenemu nauku, kterega se je kdaj v mirni Ljubljani tolikokrati veselil; slovo je dal zlatim upom in svitlim gradovom, ki jih je bil sezidal: vsi sreči, ki jo je mislil vživati po trudu malo let, je dal slovo za vekomaj. Molče je sedel dijak in solzica mu je igrala v očeh, ko je hlapon zavriskal, in ga v burnem teku odpelja od zi-belji modrosti in sreče, h kteri ga več nazaj ne bo pripeljal.
Med tem, ko je vozovlak sopel skozi pusto polje okoh Dunajskega novega mesta, in se vil pod zemljo in nad brezni v lepem Semeringu, ali kakor je nekdo slovenski rekel: po Severniku, kije večna priča človeške terdne volje in umetnosti, sta bankovec in njegov nositelj premišljevala, kolik upliv ima denar v omiki sploh, posebno pa v volitvi poklica in v odgoji slehernega človeka. Kdor hoče visoko stopnjo omike doseči, kdor hoče v učenosti sloveti in vživati čast in slavo med ljudmi, kterim je s svojo modrostjo koristil, potrebuje dveh reči: dobre glave in denarja. Te dve neobhodno potrebni podlagi više omike niste vselej združene ; mnogokrat mora dobra glava polovico moči tudi zato obračati, da denarja išče, in mož, ki ima denarja na kupe, bi včasi žertoval polovico denarja, da bi si glavo zboljšal in v omiki povzdignil, ako bi bilo mogoče. Dobre glave so, kakor premoženje, močno raztresene ; tisti del človeškega rodu pa, ki se v velikem trudu živi, ki ne napenja samo telesnih moči, da po-
trebni živež zasluži, ampak tudi dušne, da premišljuje in skuša, kako bi si z mmjim trudom pridobil veci in stanovitneji zaslužek, rodi v navadi bolj prebrisane glave, kakor tisti del, ki pri obilnem premoženju živi brez skerbi za svojo ohranitev.        (Konec pritiodojič.)
Mythologicne drobtine.
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.)
O lana.
Vsakemu je znano, kako zelo Slovenke lan čislajo. Ne bom govoril o umetnosti Slovanov, krasno platno tkati; samo to hočem omeniti, kar mythologija slovenska pripoveduje o lanu; Nar umniše vedo bele žene z lanom ravnati. Polevajo ga o polnoči pri mesečnem svitu z nebeško roso, in kedar cveti, ga varujejo vsake vremenske uime. Nobene delavkinje Slovenci tako ne čislajo, kakor teriljo, in tudi nobena tolikokrat in tako dobro jesti ne dobiva, kakor terilja. Lan je podoba marljive gospodinje, zato smejo le žene lan sejati. Ko je lan posejan, vzame mati nar mlajšega otroka, in ga visoko v zrak derži, klicaje: Tako visoko naj zraste lan! Slari lužiški Slovenci so častili posebno boginjo imenovano Pri polni ca (Giesebrecht Wendische Gesch. 1, 70), ktera je vsakega, kogar je srečala, učila rabe in pripravljanja lami.
Pridnim gospodinjam so nekdaj bele žene lan vsejale, zrihtale, posušile, ga storie in sprele in na zadnje klopek po noči skoz dimnik v hram vergle. Vsaka žena, ki je iz takega lanu srajco imela, je lehko porodila, in fant, kteri je tako srajco nosil, je bil na vojski varen vsake rane. Lan starih Slovanov so že Gerki častih. Pausania piše, da je v Attiki bila Atheni posvečena svclilnica, ktere nit (stenj) je bila iz Karpatskoga lanu, in je imela lastnost, da ogenj ni ugasnil. Nekdanji Slovani so se nar rajši v platnene oblačila oblačili. Dio Kassij piše tudi o Panonih, da so platnene oblačila imeli, ktere so v svojem jeziku imenovali panuše (primari ruski panja, platnena suknja, slov. ponjava, platnena ruha).
Slovenske narodne vganjke.
(Zapisal J. Vijanski.)
Prav je povedal uni dan gosp. K r a č m a u o v, ki je djal, da so tudi vganjke verno ogledalo narodovega mišljenja in poslovanja, kakor so narodne pesmi, pregovori in pravljice. Ker je ravno zato naberanje in priobčevanje narodnih vganjk dobra in vredna reč, sera se tudi jaz že zdavno s tem pečal in nabral dosti obilen snopič narodnih zastavic po Stirskem in po Verhniki. Nate jih in berite jih za kratek čas, dragi hravci !
1. Lesen ključ, voden most, zverina je ušla, lovci so bili pa vjeti. Kaj je to? — Izraelci in Egipčani, ko so skoz rud e Če morje šli.
2. Svet ni vedli, gospod ni mogel, gospod je hlapcu dal, hlapec je pa storil. Kaj je to? — Ko je Janez KerstnikKristusakerstil.
3. Kaj kozarec ima, kar Bog nima? — Gospodarja.
4. Kaj je naj slajšega na svetu? — Sp anj e.
5. Kako daleč zajec v bosto teče? — Do srede, potlegrépavun.
6. Pri nas imamo pušeljc, da je od vsake sorte rož. Kaj je to? — Voščena sveca. (Dalje.)
— 19 —
Beseda o Kačićevi stoletnici.
(Govoril v Varaždinu g. Zadravec.).
„Komu pripada cast, neka mu je čast."
Pavao na Eim. 13. 7.
Svaki zarod nastoji, da što može sjajnije proslavi uzpomenu muževah, koji su si pribavili svojimi izvanrednim! deli zaslugah za domovinu. Tako se je ne davno razlegalo slavje Šilerovo po čitavoj Nemačkoj, pa i susedna nam bratja Madjari, puni narodnog uzhićenja, s neobičnom svećanostju proslave ove godine uzpomenu zaslužnih za njihov narod muževah Sečenija, Kazincia i Kišfaludia. Isti uzrok sakupi i nas ovde danas, da javno i svečano dokažemo, na koliko nam je mila i draga, uzpomena muža, koji se prije 100 godiiiah na taj dan^ preseli u večnost. Stoletje jur minu, kad se žarom^ ljubavi Boga i naroda uzplamćen duh odeli od tela, da odpočine u naručaju svog stvaritelja. U to vreme promeni se mnogo na svetu, a uzpomenu tog slavnog muža uvek živi, i premda mu neima možebiti ni praška na svetu, pače niti mesta, gde mu ruka čovečanska priugotovi ladan stanak, to ipak duh njegov neumrli stoluje kod Boga a živi i u uzpomeni miliunah suna-rodnikah od sinjeg mora do Balkana, pače mu se uzpomena širi sve do ledenog mora i preko Uralskih gorah. Pogodit ćete, bogoljubni slušatelji, o kom hoću da govorim; to vam je slavni An dri a Kačić, narodni pesnik, čije pesme su toliko omilile narodu, da ih veća strana na izust znade, to je pesnik, čije pesme hrabre srce Graničaru, kad čuva stražu, da osegura prosve-ćenje zapadu; čije pesme odzivaju se u grudih vojniku, kad boreći se za kralja i narod krv svoju proleva; čije pesme podavaju utehu siroti raji, kad hoće da sdvoji od zuluma i progonstva osmanskog, čije pesme so mu jutrnja zora usred tmaste noći robstva, one su mu jutrnica, za kojom se nada do skora suncu izbavljenja iz robstva ; to je pesnik , čije pesme spro-vadjaju brodara, čim svojom ladjom šeće talase sinjeg mora. Ajdmo dakle i mi, ljubezni moji, da listakjedan uplctemo u lovoriku, kojom mu zahvalni potomci ven-čaju glavu, da prinesemo jedan kamen za spomenik, koga mu diže iz zahvalnosti njegov narod; pa da to u kršćanskom duhu obavimo, setimo se, da je najpristojniji način, kojim se slavi uzpomena slavnih muževah, kad nastojamo slediti primer onoga, koga slavimo; da dakle i ja od svoje strane nešto doprinesem u slavu Kačićevu, nastojat ću da napomenem, kako si je on, spojiv 1 j u-bavBoga sa Ijubavju naroda, pribavio neumrle ime kod naroda i zaslužio večnu slavu kod Boga, pa da i mi svikolici, a osobito ti, mladeži moja mila, moraš trsiti se, da pojdeš istim putem. Da dokažem, kako je znao Kačić spojiti ljubav Boga sa Ijubavju naroda, moram da u kratko nacrtam njegov život.
Andrija Kačić Miošić rodi se u Dalmaciji, u selu Pristu primorja Makarskog god. 1690. Pošto bi već u detinstvu na njem opaziti osobiti dar božji, bistra naime pamet i želja za nauci, to preuze njegovo odgojenje rodjak mu Luka Tomašević, predavši ga samostanu Za-ostručkomu, gdé ostade do 16. godine svog života, a tada stupi s dozvolom svojih roditeljah u broj redovni-kah reda sv. Franje, gde bi po starešinstvu poslan u Madjarsku, da tamo u glavnom gradu Budimu izuči mu-droslovje i bogoslovje.  S kakvim uspehom se tomu po-
sveti, vidi so odtud, što bi mu po dovršenih naucih, kad postade svećenikom, povérena obuka mudroslovja, U to vreme napiše latinsku knjigu pod naslovom: elementa peripathetjca. Kasnije bi mu izručeno učiteljstvo bogoslovja u Šibeniku. Sad posluži se prilikom, koju ma poda neki oholo se dižuči nad njegove sunarodnike inostranac, te spojivši ljubav Boga i naroda, osvetlja si lice :i proslavi Boga; jer pošto bi po običaju tadanjih vremenah držana javna razprava u stolnoj crkvi Šibe-ničkoj, to došavši od nekuda neki inostranac, komune bi toliko do bitnosti i jezgre stvari, već samo do umét-nog izvijanja govora i rečih, natéra nadrimudrovanjem svojim u tesnac učitelje i učenike. U oholosti svojoj pomisli to pomamno momče, da neima tamo čoveka, koj bi se š njim uzporediti mogao, a kamo daga nadvlada. Tad pozove biskup Kačića, ne bi li se on š njim ogledao. Kačić pokori se pozivu svog vrhovnog pastira, te ii nekoliko govorah o upućenju sina božjega na toliko nadvlada svog protivnika, da od stida skapne tako, da gat jed nad izgubljenom pobedom strovali za osem danah u grob. Otira činom služio je stališu, zavodu i domovini na čast.--Isto tako nastojao je Kačić, da pribavi svomu narodu priliku, da prouči i upozna pobliže slovo istine večne. Toga radi prevede u narodni jezik iz sv. pisma 5 knjigah Mojsije i neka proročanstva, koja se dandanas rabe pod imenom K or ab lice. Ovako radeć za prosvećenje svojih sunarodnikah sazna, da glas
0 njegovom delovanju dopre do središta kršćanstva, buduć bi imenovan apostolskim poslanikom u Dalmaciji, Bosni i Hercegovini. U tom zvanju kako uzveliča slava božju, to mu naj bolje zasvedoči neutrudivo njegovo delovanje, svedoci tomu su toliki nevoljnici s pomoći njegove utešcni, toliki bednici s njegovog railosrdja pokrepljeni, toliki ubogi s njegove ljubavi nadareni, toliki neuki s njegove brige podučeni. A što je za svoj narod učinio, belodano svedoče „razgovori ugodni naroda slo vinskoga", u koje knjige kao pčela u košnjicu sakupi iz svojim trudom pribavljenih pesamah, poveljah, spomenikah i pričah venac narodnih pesamah, koje na toli ornile narodu, da im se jeka odziva od Velebita do Balkana, te sedi starac isto tako kao i nevino devojče, plandujući pastir jednako sa bojak bijućim vojnikom posluži se rado njegovim trudom, da si srce uteši u nevolji, okrepi u stradanju i utvrdi u radosti — odtud bo si crpi pravila zgi svoj život. Želiš li se uspeti do Boga te krepostnim životom zaslužit si nebo, a on ti izbraja prijatelje božje, koje je rodila ista slavjanska mati, koja i tebe, mogoše oni zaslužit si nebo, možeš
1 ti; on ti napominje vladare tvoje krvi, da te potakne na podaničku privrženost prama onim, čijoj brižljivosti te izruči gospodar neba i zemlje; on ti navadja junačka dela tvojih pradedovah ne samo zato, da im stavi u srcu tvojem neizbrisiv spomenik, već da te ujedno potakne na slično požrtvovanje, da ti upali u srcu sveti plam ljubavi naroda, kojim ugrijan i uzplamćen rado ćeš sve pače isti život žrtvovati za dobro mile otačbine svoje. Neću da izbrajam sva krepostna dela Kačićeva, déla milosrdja i ljubavi, kojimi je uvSk iskrnjemu na pomoć bio , neću da slavim njegovu poniznost i krotkost, dosta neka je rečeno, da je zvanju i stališu svomu pri-mereno uveke živio, dok ga Svevišnji ne pozove k sebi u 70. godini života dne 14. prosinca 1760. (Konec pr^
-  20 —
Besednik.
Iz CelovCa. Preveselo novico smo zvedili iz Dunaja: 7. t. m. je poklical deržavni minister našega slavnega dr. Fr. Miklošiča k sebi, ga, jako prijazno sprejel in mu o tej priliki naroČil, naj izdela osnutek novega svetovav-stva za nauk (Statut für den neuen Unterrichtsrath.) G. Miklošič se je tega Častnega dela mahom lotil. Ker misli slavni in učeni mož zastran rabe narodnega jezika po ljudskih in srednjih (latinskih in realnih) šolah tako, kakor veleva zdrava pamet vsakemu pametnemu in poštenemu človeku misliti, zato si smemo v svesti biti, da bo naše moledovanje in zdihavanje na posled vendar uslišano. Zaupno se toraj oziramo v prihodnjost: ime g. Miklošičevo nam je porok, da dosežemo tudi mi zmiraj zvesti Sloveni, kar nam. gre po božji in po človeški pravici.
Iz Tersta. Dne 29. januarja je oživela „Narodna slovanska čita v ni ca", ki bo v prihodnje središče našega narodnega življenja v Terstu. Nar veČe zasluge sta si pridobila za to narodno napravo g. g. Fr. Cegn ar, naš sloveči pesnik, in ovdašnji tergovec Fr. KavČiČ, ki je med našimi bogatimi tergovci to reČ na vso moč pospeševal. Naj jima gre posebna čast in slava. Obilo sveta se je bilo zbralo; celo Reška čitavnica je poslala dva poslanca , g. g. prof. Katkiča in MahniČa, da sta v njenem imenu pozdravila mlado sestrico. Za predsednika je bil izvoljen, g. Dr. J. Dolj ak, svetovavec c. k. deželne sod-nije, za tajnika pa g. g. Fr. Cegnar in Bastian. — Po zboru je bilo vse zidane volje ; napivale so se zdravice slogi slovanski, g. Strosmajerju, Hanku i. t. d. Naj bi dolgo cvetela na slavo in Čast našemu narodu !
Jagoslorenska akademija, ki jej je s 50000 goldinarji temelj postavil naš sloveči mecen, m. Šk. J. Strosmajer, nahaja na vseh straneh dosti podpore. Doslej so znani sledeči veci doneski: si. mestna srenja v Zagrebu je za njo odločila 10000 gld. ; si. „č i t a v n i c a" na Eeci je za njo podpisala čez 5000 gld. ; bi. grof. J. Janko vic je obljubil 15000 gld.; si. Karlovška srenja je odločila za njo 5000 in mesto Kraljevica 1000 gld. Verh tega je poslal bi. g. f. m. 1. J. JelaČič, brat ranjcega bana, iz Benetek obligacijo za 1000 gld. Ni dvomiti, da se bodo darovi še nagleje množili, ko bo ta narodni zavod, v kterega vsi Jugosloveni svoje oČi željno obračamo, dokončno ustanovljen.
* Hervaško-slavonske uradnije, ki so se uradovanja v domaČem jeziku krepko poprijele, pošiljajo tudi gosposkam po slovenskih straneh her vaške službene pisma, kar je vse hvale vredno ; toliko večo grajo pa zaslužujejo tiste naše oblastnije, ki take hervaške dopise naravnost nazaj pošiljajo. Tako pripovediije „Karlovački viestnik" o okrajnem predstojniku na Kerškem (Gurkfeld), da je v her-vaŠčini pisano službeno pismo karlovškemu poglavarstvu s tim odpisom nazaj poslal, ker v celi Krajnski ni Človeka, ki biumeihervaški!!! — Pa karlovško pa-glavarstvo mu je odgovorilo v slovenskem narečju, da ga v celi Hervaški ni Horvata, ki bi ne razumil slovenski, in da bo odslej okrajnemu uredu KerŠkemu prav rado v slovenskem jeziku dopisovalo. Ako bi pa g. predstojnik ne znal slovenski, mu na voljo pušča, ali mu ima poglavarstvo vprihodnje v latinskem, laškem ali francozkem jeziku dopisovati.
* V Pragi je prišla na svitlo prelepa slovanska kvadrila »Vzajemnost" od L. Prochaska, darovana sviti, knezu černogorskemu Nikolaju I. Nahajajo se v njej — pravijo „Narodne listy* — glasovi iz vseh slovanskih logov in v duhu preletamo celo naše braterstvo slovansko ; nar kra-sniši je štev. 6 s pesmami „NaŠ slovansky narod opčt vstava" in „Slovan jsem a Slovan budu". Bila je ta kvadrila na letošnji narodni besedi z nar veČim uspehom per-vič igrana. Naj bi se tudi po Slovenii povsod razširila !
Slovanska žurnalistika v Avstriji.
\y Podali smo v. 3. in 4. 1. kratek pregled jugoslavenskih Časnikov; naj stoji tu tudi imenik Češko-slovenskih časopisov, iz kterega se morejo čitatelji prepričati, kako lepo je zazelenelo z novim letom polje Češke žurnalistike.
1. Narodni listy, V Pragi, I. tečaj, vrednik Dr. J. Greger. Izhajajo vsak dan in veljajo za Četert leta 4 gold. 32 kr. — V priporočilo tega najimenitnišega političnega češkega časnika omenjamo le to, da so mu glavni podporniki g. g. Palacky, Rieger, Brauner, Purkyné, knez Turn-Taxis, Wenzig, Pinkas, Krejci in drugi sloveči Češki pisatelji.
2. Čas. V Pragi, I. tečaj, vrednik Dr. A. Krasa. Izhaja razun pondeljkov vsak dan in velja za četert leta 4 gold. 8 kr. — Tudi ta izverstno vredovani list vredno na strani stoji Narodnim listom.
3. MoravskéNoviny. V Berni, XIII. tečaj, vrednik L. Haiisman, 2krat v nedelji in veljajo za pol leta 2 gold. 22 kr.
4. PrazskéNoviny. V Pragi, vrednik J. Šestak. Izhajajo razun nedelj vsak dan in veljajo z urednim oglasnikom za Četert leta 3 gold. 69 kr. — Uredni list za češko kraljevino s prav zanimivim feuiletonom.
5. Slovenske Noviny. Na Dunaju, XIL teČaj, vrednik D. Lichard. Izhajajo 3krat v tednu in veljajo za pol leta 3 gold. Dvakrat v mescu jim je priložena izverstna doklada „Svetozor."
6. Lumir, V Pragi, XI. tečaj, vrednik F. Mikovec. Izhaja Ikrat v tednu in velja s prelepo prilogo „Malebno cesty po Čechach" in letno premijo vred za pol leta 3 gold. 40 kr. — Ta lepoznanski tednik prinaša mnogotere izvirne in prestavljene pripovedke in bogato opravljen feuileton.
7. Hvčzda. V Olomucu, III. tečaj, vrednik V. Zirovnicky. Izhaja vsak teden in velja za pol leta 2 gold. — Ta. zabavno-podučni list se možko poteguje za popolno obveljavo obljubljene enakopravnosti tudi na Moravi.
8. Humoristické listy. V Pragi, III. tečaj, vrednik J. Viliraek. Izhaja vsak teden in velja za pol leta 2 gold. 85 kr. Prav lep satiričen list z mnogimi ilustracijami. (Dalje).
listnica. G. Dr. V. J. Vse se bo natisnilo; g, L. G. Lo marljivo nabirajte in pošljite ; g. J. G. Prosimo, da nam pošljete tudi konec; g. A. Š. v L, Tretjo pesmico „Le v jamo...* porabimo za Večemice; ostale se nam pa ne zdijo popolnoma godne za natis. Le krepko napredujte; g. J, T. Poslanih pesmic še ne moremo porabiti, ostalo pa za V.; g. J. N. v 1. 1.
Darila za najboljšo zgodoTinsko povest. G. A. Wolf,
fajmošter pri sv. Petru 1 gld. ; J. Jevšenak, c. k. realni učitelj v Pančevi 1 gld.; J. K. ostanek 15 kr.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.