Listje in cvetje Modrost v pregovorih, domačih in tujih. Gledati. Gledi naprej in nazaj. Kdor nazaj gleda, naprej pade. Najprej glej, potlej zaupaj. — Sam glej, če hočeS, da pojde tvoja reC naprej. — Kdor noče gledati, poje veliko muh. Vsak gleda bolj druge nego sebe. -- Glej na sebe in svoje, potlej svari (uCi) mene in moje. — V svojo skledo glej. Ne glej nad seboj, marveč pod seboj. (Ne glej na take, katerim se bolje godi nego tebi.) Z vrha je dobro gledati, po dolini dobro hoditi. Čim dlje gledaš, tem večje bodo oči. Kdor iz dežele gleda, z njim se ni dobro na solncu greti. Pridnemu možu lakota le v hišo gleda, v njo si ne upa. Poslušaj rae, ne glcj me. Bekl: Gledata se kot pes in mačka. Glcda, kakor tele nova vrata (kakor za-boden vol, — kakor hudo vreme, — kakor miš iz moke, — kakor da je z vsem svetom skregan . . .). Gleda, da bi ga z očmi predrl. — Gleda, kakor bi bil tri dni na vislicah. Gleda tako v svet kakor tele. (Zelo ne-umen je.) Gleda tako ljubeznivo, da bi se tnleko skisalo, ko bi pogledal vanj. Gledati komu skoz prste. Globoko. Letal visoko, padel globoko. Tihe vode globoke jame kopljejo. Pri praznem žepu je treba globoko seCi. Gnil. (Gniloba.) Dokler ima raedved še gnilih hrušk, se ne boji lakote. Lenoba gniloba. Od zunaj lepo, od znotraj gnilo. Gluh. (Gluhec.) Boljše gluh nego slep. Tudi ta je gluh, ki noCe slišati. — Nihče ni tako gluh kot tisti, ki noče slišati. Kdor ne zna biti včasih gluh in slep, ta ni za vladanje. Na gluhCeva vrata je treba močno po-trkati. — Kjer so gluhi, je zastonj trkati. — Slcpcu prižigati in gluhcu pridigati, je prazno delo. Gluhec sliši z oCmi. Zavoijo encga gluhca v cerkvi župnik ne oznanja dvakrat. Hek: Gluhcu na uho šepetati. (Prazno delo.) Gnezdo. Že na gnezdu se pozna, kakšen ptič je v njem. — Gnezdo izda ptička. Velika ptica potrebuje velikega gnezda. je vrio dobro. Otroci bodo gotovo z vese- Svoje gnezdo je najboljše. ljera in navdušcno prepevali, kjerkoli se jim Prepozno je stražiti gnezdo, ko je ptič bo nudila prilika, da se nauče to Casu pri- že zletel. merno pesem (Besede so \z ,,flngelčka" leta Kdor si je gnczdo postavil na rožni 1914. št. 9.) — 2. \z dnl skrbi in žalosti. grtn, njega nos ne sme stradati. Igrokaz in povesti. Cena 45 h. Igrica se ie Hcki: Prepozno najti gnezdo. (Ako kdo dobro posrečila. Ni le primerno razvedrilo ne najde kai tam, kjer je iskal.) otrokom, marveč tudi v koristen pouk, ki Našel ie dobro gnczdo. (Dobro je pre- Je v sedanjem Casu zclo potreben zlasti v skrbljen) dvojnem oziru: navdušuje namreč za prid- Znaša le v svoje gnezdo. (Sebičen in no delo otrok in poslov, saj sc žal dmdalje skdp je.) bolj opazuje, da izginja veselje do dela: upo- Gnoj. števa pa tudi pobožnost, ki se veCkrat Naiholiši nnoi ie aosDodarievo oko - Prezira v mladinskih spisih. V pridejahih po- Kdor hoce gnoj voziti, ne sme nastila ^^fc fcnilŽS? Vojni d^goS Tsl Na svojem gnoiišcu je petelln gospod. ^3^^'J&ZgtStoČZ Heki: Na gnoju umrcti. (V skrajm za- ljive prizore jullaštva, Ijubezni do bljižnika puscenosti.) jn ziasti trdncga zaupanja na božjo pomoč To ni zrastlo na n^egovem gnoju. in mOgoeno priprošnjo Matere božje. Ker Meša po vsakera gnoju. se za odrasle žc izdajajo obširnejši opisi -------- vojnih dogodkov, bi bilo želeti, da se v na- . daljevanju izbirajo le taki dogodki, ki so res ResniCe lll DOdlCe. blažilni in primerni za mladino. Vojska je Trosi Maksimov. narnreC velika nesrcCa in prinaša marsikaj, kar jc prekruto za nežna srca ali nasprotno '• krSCanski ljubezni. Lenoba nas pomehkuži, Vse tri publikacijc so tudi \z domoljub- „ jpln zdraviu cluži ne9a stališCa priporoCiia vredne. Priporoča a delo zdravju sluzi. jih p0,eg ^ tud( ,epj namen. cjsti dobj_ 8, ček je namenjen Rdečemu ktižu. Kdo pokonci glavo nosi, ^l miloščine naj ne prosi. Rešitev računske naloge št. 5. H Sto in še-st-o je dvesto. H KratkoČasnici. Prav so rcšili: SlekovecTilčika,Her- J zog Elica, KunčiC Zefika, Klemenčič Zefika ^J Iz prosjaških krogov. in Vargaron Lizika, učenke VI. razreda pri fl 1 BeraC ie hotel gospodinji z znamenji Sv. Križu na Murskem polju; komtesa Fe- ¦ dopovedati, da je mutast. — Gospa: »flli stetics Zenaide, Vinica (Hrv.J; Košir Mirko, H ste mutast?« — BeraC prikima. — Gospa Krašovec Stane, učenca IV. razr. v Sp. Siški. H (sočutno): »Od kdaj pa imate to nesrečo?« -------- ^m — BeraC: »Oh, gospa, od rojstva.« ¦ 2. Prosjak sreča imenitnega gospoda: OdgOVOr na Šaljivo Vprašanje Št.5. H »Oprostitc, gospod, niste li izgubili svoje de- ¦ narnice?« — Gospod seže v žep: >Nisem je Polž (ker s seboj nosi svojo hišo). H izgubil!« — >Oj, to je sreča! Hli bi Vas ne p odnovorili- <5p«ko Ivan H smel prositi za maio podporo?« Brdo ^ri Planfni (^ta9j!); BulovecMSja/adi | -------- in Stanko, Begunje pri Lescah; komtesa Fe- H Novi listi in kniicre stetics, Vinica (Hrv.j; Kozjek flnica, učenka ¦ iXOVi umi m Knjige. ponavljalne šole v Begunjah na Gorenjskem; ¦ flnton Kosi. 1. Za domovino Rv- Košir Mirko, KraSevec Stane, uCcnca IV.razr. ¦ strijo. Dvoglasna pesem s spremljevanjem v Sp. Siški; Izlakar Ivan, dijak c. kr. višje ¦ harmonija ali klavirja. Samozaložba. Ccna realke in Izlakar Minka, učenka VII. razreda H (s pošto) 40 h. Obojc, besedilo in skladba, na c. kr. rud. šoli v Idriji. H BVrtecu izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K H za pol leta 2-60 K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani. H Izdaja društvo ,,Pripravniški dom". — Urejuje flnt. Kržič. — Tiska Katoliška Tlskarna v Liubljanl. ^M