Pošt« na plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
Št. 20.
Leto XX.
Kranj, 16. maja 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. i. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se na vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletn* 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Ali je Cerkev res proti delavstvu?
Marksistični časopisi in marksistični voditelji neprestano očitajo katoliški Cerkvi, da ščiti kapitalizem in da je nasprotnica, da naravnost sovražnica delavstva. In zaradi tega jo je treba izriniti iz vsega javnega življenja in borbo za delavske pravice položiti v roke marksističnih veljakov. Zal, da nepoučeno in neinformirano delavstvo le prerado nasede takšnim in podobnim frazam in se da slepiti z demagoškinii govori marksistov. Toda kdor pazljivo prečita in preštudira papeževe delavske okrožnice, posebno pa okrožnici ..Rertim novaruin'' papeža Leona XIII. in „Quadragesimo anno'' papeža Pija XI.. ta bo pač takoj uvidel. da so takšne trditve gola in ostudna laž. Uvidel bo pač ravno nasprotno, da se nihče toliko ne briga za delavstvo in njegove pravice, kr.kor se briga Cerkev, Ze od prvih početkov krščanstva je pokazala Cerkev in isto dokazuje še posebno jasno dandanes, da ji je posebno pri srcu skrb za trpeče, uboge in preganjane, med katere le premnogokrat spadajo delavski sloji, isto posebno očitno dokazuje z vsem svojim delom še dandanes, ko se bori za delavske pravice. Če dandanes delavske razmere niso idealne, temu pač ni kriva Cerkev, krivo je pa materialistično svetovno naziranje. katerega največji pobornik je ravno marksizem. In zato, če se delavstvu ubijajo v glavo marksistični nazori, ki so vsi prežeti z materirJizmom, sovraštvom do Cerkve in krščanstva sploh, čemu se čudijo in vznemirjajo marksisti, če so tudi delodajalci materialisti in kot taki ne poznajo ne pravičnosti in ne ljubezni? Kakšna nedoslednost!
Da se je Cerkev brigala in se še danes briga za delavske težnje in pravice, jo ne vodijo pri tej skrbi morda kakšni politični nagibi in razlogi, kakor vodijo marksistične voditelje, marveč jo vodijo vse globlji razlogi. Cerkev se trudi in briga za delavske pravice zvesta nauku in duhu svojega božjega u-stanovitelja. ki je tako radikalno nastopil za zatirane in uboge in za teptane pravice nižjih slojev. Njegova skrb za uboge in zaHrane je bila tako velika, da hočejo nekateri, med njimi celo marksisti na podlagi evangeljskih poročil dokazati, da je bil Kristus revolucionar, vodja proletarcev in komunist. Odločno je Kristus nastopil za pravično plačilo delavcev. V priliki o delavcih v vinogradu je rečeno: »Pojdite še vi v vinograd, in kar bo prav, vam bom dal." (Mt. 20, 4). Cerkev še danes pridiga, ka-
kor je pridigal prerok Jeremija Judom, ki so izrabljali v svoje gospodarske špekulacije uboge in zatirane. Ko je prerok Jeremija videl, kake si mogoč-njaki krivično zidajo hiše in udobna stanovanja, pri tem pa dajejo nezadostno plačo svojim delavcem in jo celo utrgujejo, tedaj jim je zaklical: „Gorje onemu, ki zida svojo hišo v krivici in svoj pomol v nepravici. gorje onemu, kateri stiska svojega bližnjega in mu ne da njegovega zaslužka." Cerkev se zaveda, da je po zgledu svojega ustanovitelja, dolžna vedno nastopati in se boriti za pravice delavcev.
Zgodovina Cerkve podaja najsijaj-nejši dokaz, da je krščanstvo skozi vsa stoletja delalo za socialno pravičnost, pravo svobodo in človeško dostojanstvo. Pametno, trezno, od marksističnih fraz nnhujskano delavstvo, pač le predobro ve, da je bila Cerkev tista in da je tudi še danes, ki je ščitila in varovala delavske pravice. Seveda, kjer se nasprotniki Cerkve na vse kriplje trudijo, da bi čim popolnejše in čim preje izrinili Cerkev in njen vpliv iz vsega javnega življenja, tam potem tudi Cerkev ne more biti odgovorna za socialne krivice ki se godijo delavstvu. Kajti socialna pravičnost bo zavladala edino le tedaj, če bodo delodajalci in delavci prekva-šeni s pravim krščanskim duhom. Toda kaj pa danes vidimo? Cerkvi ne pustijo, da bi mogla prekvasiti ljudske množice s pravim krščanstvom, saj ji ponekod branijo poučevati mladino v šolah, ovirajo krščanske organizacije, nasprotno pa ji odtegujejo mladino, če treba tudi s silo in jo prekvašajo z nevero in sovraštvom do Boga. Potem pa ti pridejo nevedneži. češ Cerkev je odgovorna za postopanje posameznih kapitalistov, za postopanje raznih denarnih trustov in družb in io pri tem razkričijo kot sovražnico delavskih slojev. Ali naj bo Cerkev odgovorna za brezbožna dejanja posameznih podjetnikov, ki si sami zidajo velike in krasne palače, a pri tem pa zatirajo in izkoriščajo delavstvo. Cerkev je vedno klicala izkoriščevalcem delavskih slojev glasen memento in ga kliče še danes. Da se tak izkoriščevalec ne zmeni za klic Cerkve, pa ni krivda na strani Cerkve, marveč na strani o-nih, ki ovirajo Cerkev pri njenem poslanstvu in žal tudi marksizem je med temi.
Toda delavstvo pa mora biti prepričano, da bo Cerkev tudi v bodoče stala na strani delavstva in skušala delati za zmago pravičnih delavskih zahtev.
Jetika na Gorenjskem
„Saj pri Vas gotovo ne more biti j etike", tako čujem pogostoma iz ust tujcev, ki prihajajo v gorenjske kraje iskat zdravja, počitka in razvedrila. Kes, ko se voziš skozi te prijazne vasi in se ti oko opcija na vsej lepoti gorenjskih hribov, in gozdov, kako bi vendar mogel misliti, da jetika tudi tem krajem ne prizanaša, da tudi tukaj terja neusmiljeno leto za letom še vedno o-gromne žrtve, odtrga od domače grude pridnega gospodarja, orooa družino matere in gospodinje, zahrbtno mori dijaka, up in ponos njegovih? Kvečjemu bi mislil, da so pač samo delavci reveži, ki s svojim zdravjem plačajo napredek industrije.
Čisto drugače se predstavlja slika je-tike treznemu opazovalcu - zdravniku. Tudi Gorenjska je še vedno polna jeti-ke in ne zaostaja niti najmanje za povprečjem umrljivosti v celi banovini. Opažamo pa isto, kar so opazili tudi drugod: jetika se polagoma premika iz industrijskih središč, kjer je še vedno močno razširjena, v vasi, na kmete kjer jo najdemo v vedno večjem številu.
Ali je to v resnici tako čudno, kuikor se nam hoče dozdevati na prvi pogled. Nikakor ne. Jetika je nalezljiva bolezen, ki se širi po sličnih zakonih kakor tudi druge nalezljive bolezni, kakor le-gur, ošpice in druge slične nadloge. Raz-
lika je samo v tem, da nam je težje zasledovati njeno pot od bolnika ua zdra vega. Dolgo, mnogo let lahko traja od okuženja do izbruha prave jetike. Iz mest so jo pri vedno tesnejših stikih med mestom in kmečko okolico prenašali med kmečko prebivalstvo in jo prenašajo še vedno, posebno številni delavci, ki hodijo iz svoje vasi dan za dnem na delo v mesto. Marsikaj stori tudi kriza, ki je vzrok slabše hrane, zmanjšanja odpornosti napram raznim boleznim in tako tudi napram jetiki. Pride pa k temu še dejstvo, da je kmečko ljudstvo vkljub dobremu zraku, v katerem stalno ži.vi. v slučaju bolezni manj zaščiteno kot delavec. Saj za kmeta ne skrbi nobena bolniška blagajna, ki jo ceniš pač takrat najbolie, kadar je nimaš. Težje se odloči kmet, da vpraša zdravnika, kaj mu je, še težje se odloči za zdravljenje, kadar mu zdravnik pravi: jetičen si, treba se bo zdraviti, treba bo v bolnico, v zdravilišče.
Pa tudi zaščita delavca v slučaju bolezni ni tako sijajna, kakor bi bilo treba. Vsaka zavarovalnica, tako tudi socialno zavarovanje — bolniška blagajna mora svoje dajatve omejiti na gotov rok, na pol leta do enega leta največ. Kaj pa potem, ako še nisi zdrav? In ako si zdrav, kako pa najti zopet dela? In dokler se zdraviš na stroške bolniške
blagajne, kako bo pa družina izhajala s skromno hranarino? Pa kaj, če ti o-trok zboli ali žena? Kdo jih bo poslal v zdravilišče, kdo bo zanje plačal, kdo ti bo vodil gospodinjstvo med tem?
Tisoč vprašanj bednega človeka, na katera od nobene strani ne dobi zadovoljivega odgovora. Pa tudi še dolgo ne bo dobil, ako si ne pomagamo sami.
Prvi korak je storjen. Jedro protitu-berkuloznega pokreta, protijetičen dispanzer posluje v Kranju, posluje tudi na Jesenicah. Kranjčani smejo biti posebno ponosni na njega, ker so ga ustvarili v glavnem iz lastnih moči. Gledati pa morajo, da to ustanovo z vsemi silami podpirajo. Kranjska industrijska podjetja so pokazala lepo razumevanje za potrebo in važnost te ustanove, ko so sklenila podpirati vzdrževanje dispanzerja z rednim prispevkom 10 dinarjev na leto za vsakega delavca. Ni ga podjetja, ki tega zneska ne bi zmoglo. Ne sme ga pa biti še posebno radi tega, ker so naša podjetja oproščena dajatev za starostno in invalidno zavarovanje, ki je skoraj povsod po svetu vpeljano in iz katerega črpa borba proti tuberkulozi v večini evropskih držav svoje glavne vire (Nemčija, Čehoslovaška itd). Ako bi se našlo vkljub temu podjetje, ki bi se hotelo izključiti iz te akcije, prepričan sem, da bi delavci sami našli možnost in sredstva, da nadoknadijo izgubo. Sicer pa ni težko uvideti, da je industrija sama izredno interesirana na zdravju svojega delavstva.
Samopomoč, o kateri smo govorili, pa se ne sme zaustaviti ob razveseljivem dejstvu, da imamo na Jesenicah in v Kranju dispanzer. Še so kraji na Gorenjskem, ki jim je daleč do teh dispanzerjev, in kjer je jetika nič manj razširjena, potreba nič manjša.
Pa tudi, ko bomo imeli dispanzerje povsod tam. kjer jih rabimo in še preje: treba bo skrbeti za bolnike. Ljube-
zen do bližnjega, ljubezen do trpečega in bolnega nas mora pri tem voditi. Toda imamo dovolj razlogov, da pomagamo bolnikom iz sebičnosti. Bolnik z odprto jetiko je vir okuženja za zdrave, dokler je bolan, dokler je njegova jetika odprta. Ako ga zdravimo, posebno ako ga zdravimo pravočasno, ta nevarnost v najkrajšem času preneha, bolnik ne pljuje več bacilov in ni več nevaren za svojo okolico.
Kam pa s temi bolniki? Bolnica v Ljubljani je premajhna, njen oddelek za jetične — bolje, da o njem ne govori1 rao, Tudi ta oddelek stori pod strokovnim vodstvom mnogo dobrega. Toda za zdravljenje jetike pač nikakor ne zadostuje, ako te držijo 14 dni ali tri tedne v bolnici. Zdravilišče ie predrago, število mest s popustom premajhno, sredstva banovine za brezplačno zdravljenje revežev popolnoma nezadostna.
Z malo dobre volje ne bi bilo tako težko, kakor morda izgleda na prvi pogled, da zbiramo sredstva za gorenjski oddelek na Golniku. Zakaj ne bi mogli imeti 10 ali 12 postelj za zdravljenje odprto tuberkuloznih Gorenjcev,, za katere bi plačevale občine, aH pa gorenjski protituberkulozni fond? Tudi ustanovitev malega oddelka za tuberkulozne v Kranju ni nemogoča reč, posebno ako bi prišlo enkrat do uresničenje že davno potrebne gorenjske bolnice.
Letošnji protituberkulozni teden je prvi korak na poti do samopomoči. Naj
nihče ne odreče svoje pomoči, naj nihče ne poreče, da nima niti enega protitu-berkulozneg- dinarja. V metropoli Gorenjske in tudi izven nje pa gotovo niso redki oni, ki bodo z veseljem dajali svoj protituberkulozni dinar s tremi ničlami ob koncu. O načrtih za bodočnost pa razpravljajmo do protituber-kuloznega tedna 1937.
Dr. R. Neubauer.
Dijaški praznik v Kranju
Dijaška mladina v Kranju! V nedeljo je Tvoj dan! Petindvajsetletnico dijaške marijanske kongregacije hočemo slovesno proslaviti. Danes, ko se različni tabori borijo za mladino v interesu minljivih, včasih celo dvomljivih dobrot, hočemo mi še toliko bolj pokazati, da nas ne begajo enodnevna gesla, ampak, da smo neločljivo božji po Mariji in božji po Mariji tudi hočemo ostati. Ničesar ne zavračamo, razen zmote in zla. Vse, kar je bitno resničnega in dobrega z odprtim srcem sprejemamo. Na vsako vprašanje, ki danes razgibava čas, si odkrito iščemo odgovora. Namenoma se trudimo, da hi bili življenjski v vseh ravninah življenja. Toda ravno v tem hočemo bitnega, hierarhičnega reda. Večne in neminljive vrednote našega odrešenja postavljamo pred časne in minljive. Da bi ta smer ostala v nas premočrtna, se zbiramo pod Marijino zastavo. Kakor smo po Njeni zaslugi prejeli Odrešenika, tako hočemo tudi v njenem varstvu sad odrešenja, ki je naše nadnaravno življenje, ohraniti in v Njenem zavetništvu doseči nekdaj popolno združitev s svojim O-drešenikom. Kolikor silnejši so viharji, ki nas skušajo premakniti, tem tesnejša mora biti naša zvestoba. In to zvestobo hočemo v nedeljo tudi vidno pokazati.
Priliko zato nam daje 25 letnica obstoja dijaške Marijine kongregacije v Kranju. Letos 7. maja je namreč poteklo že 25 let, kar so bili sprejeti prvi dijaki v Marijino kongregacijo.
V najširših obrisih nekaj zgodovine: Tedanji veroučitelj, sedaj že pokojni profesor dr. Franc Perne je v začetku šolskega leta 1910—11 zučel zbirati v roženvenski cerkvi dobre dijake, da bi jih kot prve pripeljal v novo dijaško kongregacijo, ki naj bi bila za bodočnost žarišče in merilo verskega življenja dijakov v Kranju. Prvemu povabilu se je odzvalo kakih 50 dijakov. Njihovo število se je v naslednjih mesecih še znatno povečalo. Imeli so 15 shodov, pri katerih so se seznanjali z
namenom, pomenom notranjo uredbo in zgodovino Marijinih kongregacij. Po tem pripravljalnem delu so bila sestavljena pravila, ki jih je odobril kn. šk, ordinariat 19. januarja 1911. V slovesnem sprejemu 7. maja 1911. je bilo sprejetih 78 dijakov. Tako je bil položen temelj dijaški kongregaciji v Kranju.
Živahno je bilo njeno delo med kranjskim dijaštvom. Doživljala je čase priznanja in pohvale, pa tudi čase zaničevanja in nagajanja celo od tiste strani, kjer bi morala biti skrb za vzgojo dobre in značajne mladine na prvem mestu. Ne oziraje se na desno in levo je šla kongregacija s\ojo pot naprej in ostala visoka šola globoke vere za vse tiste, ki so bili dobre volje.
Danes, ko gleda kongregacija na sadove svojega 25 letnega dela, se prisrčno veseli, da je mnogo storila za utrditev božjega kraljestva med kranjskim dijaštvom. Dijaki-kongreganisti! Zato bomo pa 25 letnico slovesno proslavili tako-le:
V nedeljo 17. maja se bomo zbrali ob pol 9 uri zjutraj v roženvenski cerkvi, da se na istem mestu, odkoder smo izšli sedanji in po možnosti tudi nekdanji kongreganisti Bogu zahvalimo za blagoslovljene uspehe 25 letnega dela. Sv. mašo s pridigo bo opravil preč. g. dr. Tomaž Klinar, stolni župnik iz Ljubljane.
Ob 10. dopoldne bomo imeli v dvorani Ljudskega doma v Kranju kongrega-eijsko zborovanje, na katero prideta kot povabljena govornika univ. prof. dr. Viktor Korošec in dr. Albin šmajd, odvetnik iz Radovljice.
Zvečer ob 8. pa bo v Ljudskem domu akademija dijakov kongreganistov s sledečim sporedom:
1. Morska zvezda (simbolično izvajanje s petjem).
2. Govor kongreganista.
3. Mi smo otroci iz zarje rojeni (zborna deklamacija dijakov).
4. Magnificat (mešani zbor).
5. A ve Maria (solo).
i
STRAN 2
»GORENJEC«
6. Ave Marija (dekliška recitacija s spremi jevan jem harmonija).
7. Mariji čast, Mariji slava (moški zbor).
8. Govor kongreganistinje.
9. Igra apostolov.
10. Povsod Boga.
Np to akademijo vabljeni posebno meščani in okoličani ! Kongregaciji pa daj Bog ob 25. letnici obilo blagoslova v nadaljnem delu za večni blagor mladine: po Mariji k Jezusu.
Naše šolsko vprašanje
V zadnji številki našega lista smo povedali, da bomo pričeli razpravljanje o bodočem gospodarskem načrtu kranjske občine, kakršnega naj po našem mnenju napravi prihodnja občinska uprava. Razpravljanje pričnimo s šolskim vprašanjem, ki je po našem mnenju izmed vseh najbolj zrelo za rešitev. Pod kranjskim šolskim vprašanjem misli skoraj večina meščanov le zgradbo novega ljudskošolskega poslopja, ki je v resnici ena izmed najnujnejših potreb, katera se ne da več odložiti. Obsega pa še celo vrsto drugih šolskih vprašanj, ki niso sicer tako nujna, vendar se tudi ne bodo več dala predolgo odlašati.
Da je zgradba novega ljudskošolske-
fa poslopja v resnici nujna in neodlož-jiva zadeva, je v Kranju danes vsestransko priznano dejstvo tako, da je škoda o tem zgubljati vsakih besedi. Manj znano pa utegne biti javnosti dejstvo, da je prejšnji občinski zastop pripravil že vse predpogoje za zgradbo novega šolskega poslopja. Razrešena občinska uprava bi tedaj, ko je prevzela občinsko gospodarstvo, lahko začela takoj graditi šolo. Do danes bi jo morala ne le popolnoma zgraditi, ampak tudi brez vsake zadolžitve kranjske občine plačati, ako bi po začrtani poti delo nadaljevala, ako ne bi tako gospodarila, kakor smo grajali in kakor danes lahko vsakdo čita v revizijskih poročilih. Namesto, da bi JNS občinska večina izrabila dolgoletno in sistematično pripravo ter začela graditi šolo, se je spustila iz nam sicer znanih in razumljivih razlogovr, rajši v razne ponesrečene poizkuse, ki so veljali težke stotisočake, da omenimo samo Prevolo, kopališče, ogromne dajatve gotovim društvom i. t. d. i. t. d., šolo pa pustila ob strani. Ce novo ljudskošolsko poslopje danes v Kranju še ne stoji, je izključno le krivda razpuščene občinske
uprave in prav nikogar drugega in ta krivda je tolika večja, ker je že prejšnji občinski zastop preskrbel za novo šolo prav vse, kar je potrebno, ne samo zemljišče, ampak tudi denar, ki je bil še poleg tega tako naložen, da je bil vsak čas na razpolago.
2e pred svetovno vojno so kranjski občinski možje prišli do prepričanja, da je potrebno graditi novo ljudskošolsko poslopje. Dosedanje, ki je že nad sto let staro, v nobenem oziru ni odgovarjalo več potrebam. Kupili so v ta namen šifrerjevo pristavo, to je zemljišče, ki je danes last stavbenika Slavca, ter sklenili tudi dogovor s takrat nim županom Šavnikom, da bi odpro-dal primeren del svoje pristave za ljudskošolsko poslopje, ki naj bi se postavilo nekako nasproti Bekselna. s čemer se pa javnost ni povsem strinjala. Skoro pri vsakih volitvah se je uganjala velika demagogija z gradbo ljudske šole, po volitvah pa je zadeva po navadi zaspala. Vršil se je zlasti idejen boj za lego šole in prevladalo je naziranje, da je Šavnikova pristava že skrajna periferija mesta na kateri sme šola stati. Šele potem, ko je 1 ila Zvezda zazidana z Narodnim domom in se je delalo na tem, da se severno od Zvezde zgradi vrtno mesto, se je iskal prostor za tako poslopje drugod. Prostor naj bi bil odprt in širok, tako da bi stala stavba v obsežnem parku. Na iniciativo tedanjega predsednika gradbenega odseka dr. Sabothvja je bij kupljen od kranjske župnije obširen prostor za pokopališčem, ki je veljal cca. pol milijona dinarjev in je bil tudi plačan. Prostor je zrasti še v očigled neizogibni priključitvi Primskovega s Kranjem zelo primeren. Čim bo odpravljeno še staro pokopališče, kar se mora v kratkem zgoditi in bo postavljena šola, bo med Zvezdo in med Jezersko cesto že gotov
nov mestni del a obenem tudi velik in lep park.
V naši slovenski domovini se je po prevratu zgradilo tudi po deželi veliko Itepih šolskih stavb, ki so veljale mnogo milijonov. Te pa so po večini še danes neplačane in tvorijo po nekaterih občinah danes tako breme, da ga občine ne morejo prenašati. Marsikateri taki občini grozi celo gospodarski polom. Ni treba hoditi daleč iz Kranja, da se vidijo taki zgledi. V času. ko je bilo dovolj denarja, so se najemala brez pravega prevdarka velika posojila, danes pa se še obresti ne morejo plačevati, občine si pa ne vedo pomagati iz zagate. Isto pot bi šla lahko tudi kranjska občina, če ne bi bilo v prejšnjem občinskem svetu nekaj mož, ki so imeli toliko gospodarske prevdarnosti. da so upali nasprotovati z odločnostjo takim poskusom. Saj so bili tudi v prejšnjem zasto-pu „velikopote'zni možje," ki so propagirali, da je treba delati dolgove, češ, jih bodo že nasledniki plačali. Obstojal je zato celo „odsek", ki naj bi kar ..permanentno zboroval; vendar ni dosegel uspeha, ker so oni občinski možje, ki jim ni šlo za demagogijo, ampak za resničen dobrobit občine in za zgradbo lepega ljudskošolskega poslopja brez velike zadolžitve, šli z vso energijo za tem, da se pripravi najprej finančna možnost, da si pribavijo sredstva in da se šele potem gre na izvršitev stavbe.
V ta namen se je začelo sistematično zbirati denar za šolski fond. Ta je znašal pred zadnjimi občinskimi volitvami že približno 2 milijona Din. Ako ne bi energične roke ta fond varovale in zanj skrbele, bi se ves nabrani denar lahko sproti porabil za razne „velikopotczne akcije" in bi danes šolskega fonda ne bilo.'
Vsled pritiska davčnega vijaka v zadnjih letih, vsled povečane industrije se je davčna moč kranjskih občanov v letih, odkar vodi JNS večina občinsko upravo, tako povečala, da se je kranjski občinski proračun pri enakih dohodkih zvišal od cca. 1 mil. na skoraj 2 milijona dinarjev. Že večkrat smo povdarjali, da vkljub temu ogromnemu zvišanju dohodkov kranjska občina v zadnjih letih ni napravila nobene pomena vredne investicije. Ako bi se se-
daj v teh letih zgolj povišek obč. dohodkov uporabil za šolski fond, potem bi danes lahko znašal 4 mil. Din. Ta vsota bi za šolo popolnoma zadostovala.
Kakor smo že navajali je imela nova občinska uprava najlepšo priliko, da bi sadove dolgoletnega smotrnega dela porabila za se in takoj po prevzemu gospodarstva začela graditi šolo. to pa je opustila, kakor je tudi opustila zbiranje šolskega fonda na način kakor se je popreje vršil. O delu za šolo nismo v javnosti potem ničesar več slišali, kakor samo to, da se delajo novi načrti in pa prvikrat, odkar vlada na kranjski občini JNS večina, da je pri eni izmed zadnjih občinskih sej, obč. odbor vzel odobren je na znanje, da se je oddalo napravo detaljnih načrtov brez vsakega razpisa, brez vsake konkurence, na podoben način, kakor pri kopališču nekemu inženirju za cca. 200.000 Din
Smatramo, da je votiranje vsote 200.000 Din samo za načrte brez razpisa povsem zgrešena pot, da pridemo v doglednem času do šole. Slišali smo ne-broj inženirjev, ki so izjavili, kako radi bi prevzeli delo za veliko manjšo vsoto. Pa naj ho že visokost vsote sama primerna ali neprimerna, vsako večjo oddajo del se mora javno razpisati ter omogočiti konkurenco. Vedno smo se borili zato, da se imajo javna dela oddajati na javen način in da je možna za vsakogar prosta konkurenca.
V ljudskošolskem .vprašanju je tedaj položaj danes tak, da jo kupljeno in plačano zemljišče, na katerem naj se nova šola sezida. Približno, 2 mil. Din je zbranega denarja. Načrti so več ali manj gotovi. Naloga nove občinske u-prave bo tedaj, da vzame takoj zgradbo energično v roke in da jo tudi izvede, vendar ob popolni publiciteti. Šolo bo plačal zgolj kranjski davkoplačevalec in nihče drugi, vsled tega mora davkoplačevalec v naprej vedeti, kakšna bo šola in koliko bo veljala. Iz tega razloga je poklican v prvi vrsti davkoplačevalec. Nova občinska uprava bo tedaj morala predvsem najširši publiki predložiti šolske načrte, napraviti realen proračun in čim bo ta proračun odobren, poiskati še primanjkujoča sredstva za kritje. Mišljenja smo, da se pri ogromnih dohodkih, ki jih ima kranjska občina, ako se z denarjem ne raz-
Ne razmetlljte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblačil.
Nudimo Vam tri prednosti:
i. dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! Posetite nas brezobvezno in prepričajte se kar je v Vašo korist!
Prodajalna „TIVAR«% Kranj
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
„To je bila manifestacija, ne pa aretacija" se je izrazil neki uradni funkcionar!
Ko se je odpeljal naš auto izpred župnišča, je bila ura ravno nekako osem. Šolska mladina je šla v šolo. Nekaj otrok je prišlo že pred župnišče, drugi so se ustavili, ko so videli na trgu pred župniščem toliko ljudi. Ko je ura bila osem, so nekateri hitro stekli v šolo, drugi so se še par trenutkov zamudili. Pred deško osnovno šolo pa je stala stroga straža! Čisto jasno je, da je učiteljstvo dolžno vzgajati mladino v strogo patrijtiinem duhu! Posebno moru paziti, da bi se šolska mladina ne pregrešila z najmanjšo udeležbo pri manifestacijah za ,.protidržavne elemente"! In tako je čuvalo pred deško osnovno šolo strogo oko šolske postave in ločilo prihajajoče dečke v dvoje. Oni, ki so prihajali naravnost po tigu v šolo, so tvorili eno skupino, ki je smela v razred, drugo skupino pu so tvorili dečki, ki so prihajali izpred župnišča. Kakor bo ločil mi sodni dan Sodnik vse ljudi v ovce in kozle, tuko so bili tedaj ločeni dečki osnovne šole v dva tabora, med ..kozle" pa so bili prišteti oni, ki so se zamudili pred župniščem . . . Nastala je preiz-kava in sledila je kužen! Tako so prišle v zapor prve žrtve: krivi „nedolžni otročiči"! Pripominjam pa, da bo resnica popolnoma objektivna, da so bili dečki ponosni na svoj greh in na kazen, ki so jo prejeli! Ti junaški gorenjski kajoni ti! Tudi to naj še omenjam, da se je vestno poizvedovalo tudi za tem, če ni hil morda g. kateliet Žužek tudi knj kriv, da so se o-troci udeležili /upnikovega slovesa, in manifestacij ob tej priliki. No hvalabogn. da g, kateliet Žužek s takim ..protidržavniin ukloni" ni zaslužil kakega [ionovnega pragnnjanju. Saj je bilo pač dovolj, da je enkrat romal za kazen v jugoslovansko deželo Kočevijo. ki so jo tuko skrbno negovali in prole/irali največji jugoslovanski nacionalisti . . .
Pu še to moram, resnici Da ljubo ugotoviti, da na dekliški osnovni šoli v Kranju niso bili tako nacionalno patriotični, da bi bili lam kaznovali   kako   deklico,   ee se je kaj zamudila
pred župniščem ob priliki aretacije in slovesa. Zdi se mi, da je takrat dekliška osnovna šola dobila več ali manj, javno ali pa vsaj kako skrito — pikol
ANTON UMNIK.
Ob priliki sijajne zmage Umnikove liste pri občinskih volitvah, bo morda zanimivo, če iz šenčurskih spominov Umnika nekoliko »naprej" vzamemo.
Ko smo bili pripeljani v zapore okrožnega sodišča v Belgradu na Aleksandrovo cesto, smo se kmalu znašli med raznimi arestanti. Bilo je polno političnih jetnikov, komunistov in zemljoradnikov in nekaj Pribičevieevih pristašev, pa tudi precej tatov, ubijalcev in drugih kriminalcev. Kmalu smo se sprijaznili z vsemi. Umnika so se oklenili posebno srbski kmetje, katerih je bilo tam kakih 20 oseb. Če sem kedaj z njimi kaj debatiral in jim pripovedoval o delovanju slovenske duhovščine in
0 našem krščansko socialnem in kulturnem delu, sem videl, da kar niso mogli verjeli, da bi se v Sloveniji tako delalo. Pa so potem šli k Umnikii in ga prav diplomatično izpraševali: ..Kazite g. Umnik, jeli to istina, Sto kaže vaš župnik?" Ko jim je Umnik vse potrdil in še več povedal, so bili šele uverjeni, da sem jim resnico pripovedovali
V prostem času se je navadno na dvorišču zbrala okrog njega družba kmečkih mož in fantov iz fiumudije, pa so modrovali o kmečkih težavah. Spraševali so ga, kako je to in o-no pri nas. Seveda dolgo niso hoteli verjeti, da je on kmet! Tak „gospodin", pa naj bo „se-
1 juk". Kmalu pu so postali največji kmečki prijatelji in se je počasi razvil pravi kmečki parlament na našem jetniškem dvorišču v prostih lirah. Razpravljali so o naših zadrugah, o živinoreji, o cenah, o umetnem gnojenju itd,, kakor pač naši gorenjski kmetje ob ponedeljkih na tii;u v Kranju.
V naši celici „broj 4", smo bili štirje nastanjeni: \si,k je imel posteljo v „štuka dva". Pri vratih je ložiral Umnik nasproti Vomber-garju, 1 tunik jo mnogo pisal domov! Ker pa ni bilo prostora pri mali mizici, ki nam je služila kot oltar, jedilna in pisalna miza. si je znal  modro pomagali.    I/drl je i/ ..zgornjega
štuka" svoje postelje desko, se vsedel nu po- vzame svoj ..šrajbtiš" na kolena in piše in pi
lomnjeno jetniško klop,   desko na kolena in še ...  1 akrat pa nami^ cm našemu „malar-
pisalna miza je bila urejena . . . ju" Jerneju, naj ga naslika, napravimo še pes
Bilo je nekoč   sredi junija. V Belgradu je mico, pa mu izročimo oboje, da pošlje zu spo
takrat že precej vroče. Mi trije smo lenarili min svoji Ančki,
popoldan na svojih ..krevetih", Umniku pa se Tuko ga vidite na sliki!
ni dalo spati. Kar   naenkrat mu je prišlo na Iz arestantovskega stolčka je prišel na žu
misel, da mora nekaj  pisati domov. Vstane, panski stol!
U m n i k
Kak' močna je ljubezen milu, Ne sture je nobena sila, Ne ohlade je ječ zidovi, Železni !udi ne okovi.
Prijatelj Umnik — priča živa Ljubezni le med nami biva.
Zvečer, ko v postelj lega, O ženi dragi nam prepeva, Ponoči le o žen k i dragi sanja Je ona prva koncem spanju.
In  kadar  svoji   Anki piše, Vombergar hitro ga nuriše, Mu Skerbec pesmico napravi, In Godina iskreno jo pozdravi.
A Umnik dalje, dalje piše Kraljici dragi svoje hiše:
piše domov
„Oj Anka draga, bodi zdrava, Glej moja misel k tebi plava.
Čez hribe in doline, Čez polja in planine Pošiljam zdrav pozdrave V domače Ti dobrave.
Pozdravljam mater, ot ročice. ..Bog z Vami" duša kliče! Prijatelje  pozdravi iz Šenčurja, ki ni omajala jih sile burja.
Povej jim naročilo moje, Kur v ječi duša moja poje: Iz. križa nam |zvira sveta maša, Iz trpljenja  raste zmaga naša! Bo zmaj  lažnjivi strt v župniji. Bo vzeta moč ošabni zmiji!"
»GORENJEC« !*****i**v*B+i^^**i^^+'+^*+^^m^+>+^>
STRAN %
siplje, lahko zgradi šolo in tudi plača z rednimi dohodki ter da ni treba za nJo iskati izrednih dohodkov. Prihodnja občinska uprava mora stremeti, da iz rednih dohodkov zgradi in plača šolo, zato, da ji ostanejo izredna sredstva še za druge namene, ki so potrebni.
Poleg ljudskošolskega vprašanja i-mamo v Kranju še celo vrsto drugih šolskih vprašanj, ki niso tako pereča, pa so vendar ' ažna. Te hočemo danes samo omeniti, ob priliki pa bomo o njih še obširneje razpravljali.
Važno utegne v kratkem postati vprašanje tekstilne šole. Poročali smo že, da je sedanji Lan. dr. Natlačen obljubil razvoju te šole, ki jo je pravzaprav on ustanovil, vso pozornost ter je votiral za razširjenje njenih delavnic iz letošnjega proračuna znesek 100.000 Din. Tekstilna šola se more ob primerni pažnji občine, banovine pa tudi industrije ne samo v Kranju in dravski banovini ampak tudi sosednjih banovin, razviti v prvovrsten zavod te stroke v celi državi. Le tedaj, če se šola izpopolni z vsemi oddelki, z vsemi panogami tekstilne industrije, moremo pričakovati, da bomo imeli za strokovne na-stavljence industrije zgolj domačine. Take šole so zelo drage in četudi so namenjene za več pokrajin, je dolžnost občine, v kateri se nahaja, da njen razvoj vsaj pospešuje in evontuelno, po možnosti tudi gmotno podpre.
Mislim da bi bilo zelo koristno in nujno potrebno, da bi se učiteljski zbor tekstilne šole sam oglasil v javnosti in
podrobno orisal potrebe za moderen ustroj v Kranju tako upravičene šole.
Treba je tudi takoj načeti rešitev gimnazijskega vprašanja. Kranjska občina se je svojčas zavezala napram državi, da zgradi gimnazijsko poslopje in bo isto tiidi statno vzdrževala. Gimnazija je last kranjske občine, vendar ji ta lastnina ne donasa drugega, kakor velika bremena. Kranjska gimnazija se stalno širi in je že skrajna potreba, da se poslopje razširi. Za kabinete že danes ni prav nobenega mesta, kako bo s tem v prihodnjem letu s strahom gledamo. Cula so se tudi mišljenja, naj bi se za ljudsko šolo porabilo sedanje gimnazijsko poslopje in naj bi se zgradilo za gimnazijo novo. Če je ta ideja dobra ali ne, naj povedo naši čitatelji, katere prosimo, da naj to vprašanje javno razpravljajo. Ker ne donaša gimnazijsko poslopje občini ničesar drugega kot breme, bi se morda dalo to breme prevaliti na državo, če bi se ji poslopje odstopilo. Tudi to vprašanje je vredno javne diskusije.
O socialnih šolskih vprašanjih se do danes v celoti še ni mnogo razpravljalo. Tu ali tam se je sicer govorilo o šolskih domovih, konviktih, dijaških kuhinjah itd., žal pa vselej z neko po'-litično primesjo. Mnenja smo, da bo ena izmed važnih nalog prihodnje občinske uprave, da temu vprašanju posveti veliko večjo pažnjo, kakor jo je doslej in da bo celokupno socialno skrb za učečo se mladino vzela v svoje okrilje.
Tedenske novice
IZ UPRAVE.
Današnji številki smo priložili položnice. Vse tiste cenj. naročnike, ki nam dolgujejo še za leto 1935 opozarjamo, da tekom tega meseca poravnajo naročnino, ker bomo s 1. junijem dotičnini list prenehali pošiljati. Naročnike pa, ki lista za leto 1936 nimajo plačanega prosimo, de se poslužijo priložene položnice iu naročnino poravnajo čimprej. Položnice smo priložili vsem, zato naj tisti, ki imajo že plačano naročnino položnico ohranijo!
KRANJ
Kranjska gimnazija je priredila v nedeljo, dne 10. maja od ministrstva predpisani javni nastop svojih učencev pod firmo društva, ki z gimnazijo samo kot tako niuiu zveze. Naša javnost in nič manj pa dijaštvo se je čudilo, čemu je treba gimnaziji tuje firme? Ali ni gimnazija sama zmožna tega nastopa? Ali je društvo potrebovalo tuje pomoči? Slišali smo dijake, ki so se radi tega razburjali, ker so smatrali, da je za nje to poniževalno, da so drugim za štafažo. Pa tudi mnogo staršev ni bilo s tem zadovoljno! Svoje otroke dajejo v šolo, ne pa v »službo" drugim društvom! Drugod nastopajo gimnazije samostojno. To pritegne starše in javnost, daje pa dijaštvu sa-
memu vzpodbude in vneme, da samo nekaj pokaže kaj zna. Čemu naj bi naša gimnazija delala izjemo? Naj pokaže društvo, kaj zna, dijaki pa zopet sami, kaj premorejo.
Zamenjava tisočakov! V zadnji številki smo pisali, da bo treba za zamenjavo tisočakov iz leta 1920, desetakov iz leta 1926 in 1929. delati prošnjo na glavno blagajno v Belgradu. Danes pa obveščamo vse, ki jih tiče in ki imajo še nezamenjane tisočake ali pa rdeče deset-dinarke, da jih bodo po 20. t. m. lahko izmenjavali pri davčnih uradih. Napraviti pa je treba seznani komadov po serijah in številkah ter ta seznam obenem z denarjem oddati. Takse za zamenjavo ni nobene.
Letošnji protituberkulozni teden se bo vršil od 17. do 24. maja t. 1. V tem času je treba čim liajintenzivnejše vzbujati smisel za pro-tituberkulozno borbo. Poleg tega moramo tudi z materialnimi žrtvami dokazati, da se tuberkuloza ne da zdraviti samo z besedami, temveč, moramo tudi imeti nekaj sredstev, da lahko pomagamo tistim siromakom, ki jih jetika ogroža in to vsak dan, bodisi po delavnicah, po tovarnah, po stanovanjih če tudi še tako trdno zaklepamo vrata. Zavedati se moramo, da je jetika socialna bolezen, ki ne prizanaša nikomur pa naj je to siromak ali bolj-
še situiran. V tem tednu naj bo naše geslo: V samopomoči leži moč ljudstva. Zato prosimo tukajšnje prebivalstvo, da naj v tem tednu vsestransko podpira tukajšnjo protituberku-lozno ligo, ki bo vršila razne prireditve in nabiralne akcije.
Krajevna protituberkulozna liga v Kranju
Svilene nogavice podkolenke in dolge v bogati izbiri pri Hinkotu! Skrajno nizke cenel
Veliko razstavo vseh vrst malih živali za celo Gorenjsko, priredi društvo ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju", na pristavi stavbenika g. Slavca, poleg drž. gimnazije. Razstava se otvori v nedeljo dne 17. maja ob 9 uri dop. ter bo trajala do vključno 25. maja 1936. Za obilen obisk se priporoča
Odbor Gorenjskega rejca v Kranju.
Gospod! Eleganten, peresnolahek, letni klobuk za Vas dobite v novi modni trgovini „Pod kostanji" pri farni cerkvi.
Francosko akademijo priredi na vnebohod Francoski krožek v Kranju s sodelovanjem dijakov kranjske gimnazije. Na sporedu se menjavajo razne deklamacije in petje otroških pesmi. Mimogrede se bo izvršila kratka komemoracija znamenitega sodobnega francoskega pisatelja Romaina Rollanda. Poleg glasbenih točk bo na odru izvedenih nekaj prizorov iz Labicheove komedije „Perricho-novo potovanje" in za zaključek par scen iž zadnjega dejanja Hugojeve drame „Hernani". Ker se bosta akademije udeležila ljubljanski francoski konzul g. Remerand in lektor franc, jezika g. Lacroix, odbor vabi meščanstvo in urade, da se udeleže v čustnem številu omenjene proslave. Starši otrok in dijakov pa bodo videli, koliko se je njih naraščaj, naučil francoščine. Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Pričetek na vnebohod, 21. maja, ob desetih dopoldne na gledališkem odru v Narodnem domu.
Dve občinski deski razglašata v Cojzovi ulici, da je promet z vozili po isti strogo prepovedan. Nismo imeli do sedaj še dovolj prilike, kar nas je prebivalcev te ulice, da bi se prepričali o izvajanju te stroge prepovedi od strani našega magistrata, ker 'imamo vselej nešteto ravno nasprotnih dokazov. Gotovo nad 200 kolesarjev dnevno prevozi to ulico po trikrat in štirikrat. Med vožnjo nekateri izvajajo svoje produkcije na kolesih, da pa s tem ogrožajo javen promet, o tem ne mislijo. Policijski predpisi glede luči se tudi ne spoštujejo. V življenjski nevarnosti se nahajamo v večernih urah, ker nam vedno preti nevarnost, da doživimo karambol z kakim brezobzirnim biciklisiom.
Moderna nadloga. V Kranju se je zadnje čase zelo razpasla navada, da se z motocikli in bicikli vozi v divjem diru po najprometnejših točkah. Izgleda, da nekateri motociklisti naravnost uživajo v tem, da v večernih urah v času, ko ljudje hite v cerkev k šmarnični po-božnosti ali se sicer sprehajajo, ogrožajo z divjo in brezobzirno vožnjo meščane in da s svojimi motorji naredijo čimvečji hrup. O kaki predpisani hitrosti se sploh ne more govoriti, ker jo kakor izgleda tudi nobeden ne
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur. zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite t nakupom. Oglejte si krasno Izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska ee izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem
tvan Levičnik
Kranj — Jesenice
Kupujeir staro zlato In srabrol
kontrolira. Kakšne posledice ima lahko tako divjanje, ni potrebno niti omenjati, da bi pa to bilo v korist tujskemu prometu se tudi ne more trditi. Meščani prosimo merodajne faktorje, d?, vendar že enkrat napravijo konec temu divjanju in dirkanju.
Malo imamo upanja; da bi se to preprečilo od strani naše občine. Bomo pač primorani, da si sami v tej nadlogi pomagamo.
Nadvoz na tržiški železniški progi. V torek
se je vršil komisijski ogled za napravo nadvoza — mostu v soteski med vasmi Naklo in Struževo, po kateri teče železniška proga. Cesta, ki veže Okroglo z državno cesto, bo tako ravna in brez sedanjih dveh klancev in nevarnega prevoza preko proge. Želimo, da se čimprej ustvari ta načrt.
KAJ ŽELITE? PRI HINKOTU DOBITE: moške „Kljuc" nogavice v kvalitet: rdeči, modri, zlati in platini! Orig. „PICCADILLY" klobuke z ozkim in širokim trakom.
„ROYAL" lovske in športne klobuke v vseh barvah velikostih in cenah.
I.a svilene triko srajce s krat. rokavi. Bogata izbira športnih čepic. Aktovke in kov-čeki. Navadni in svileni moški in damski dežniki; itd. itd.
Oglejti si, brezobvezno, novo modno trgovino, ki prodaja po Vaših zaželjenih cenah: „Pod kostanji" pri farni cerkvi v Kranju.
Izredni občni zbor tukajšnjega udruženja invalidov, vojnih vdov in sirot se je vršil dne 3. maja. Sicer se je vršil že 23. februarja redni občni zbor, ki pa ni bil odobren radi raznih nepravilnosti pri volitvah. Radi tega je bil določen delegat oblastnega odbora, ki je vodil izredni občni zbor dne 3. maja, obenem je pa tudi razložil vse izpremembe, ki so nastale v invalidskem zakonu radi nove Uredbe o iz-premembah in dopolnitvah invalidskega zakona, ki je izšla 1. aprila.
Na tem občnem zboru je bil pri volitvah večinoma izvoljen stari odbor s predsednikom B. Rangnsom. Prišlo je le do nekaterih izpre-memb.
Ves občni zbor je potekel popolnoma v redu in mirno. Sicer bi bilo prav po volji nekaterim, da bi se tudi malo kričalo in delal kak nered, vendar se jim ta želja ni izpolnila; javnost se naproša, naj se ne briga za intervencije
Tudi Ti lahko dobiš za mal denar lep dobitek. — Kupi čimprej srečko dobrodelne loterije prost. gas. čete na Kokrici. — Srečka stane samo Din 6*-. — Oglejte razstavljene predmete pri tov. Laknerju. — Žrebanje se vrši dne 14. junija 1936. — Čas beži, glej da z njim ne ubeži tudi Tvoja sreča.
Prost. gas. četa na Kokrici.
Pavlctu Stanovniku v spomin
f 25. IV. 1936.
Zaveli so mehko topli vetrovi, zazelenele so širne škofjeloško poljane, prostrani lazi in travniki ter tihi gozdiči, vse stvarstvo se je o-bleklo v slovesen urnat, kakor da bi se pripravilo na velik praznik. Praznik je res prišel v deželo. Spreletelo nas je, začutili smo dih veselja in ljubezni, novega življenja in moči — pomladnih dui. Vsi smo slišuli novo pesem, ti pa, dragi Pavle, si povesil svoje mludeniško lice in zatisnil oči, kot bi bila ta pesem za tvoje srce preglasna, kot da bi te motili njeni mumeči akordi, umaknil si se njeni melodiji. Morda je bila pa preiiha, da te ni zadovoljila in si zaželel lepše, skrivnostnejše in svetej-še tam za zelenimi poljanami, daleč si zalire-penel in zaslišal slovesno pesem božjega Pevca, ki ti je /.abreukal na harfo kakor David, ko si se poj'»vil od svojih drugih in ljubljenih.
Pred tednom smo se vručali v seminiščp. V naših dušah je še vse šumelo od velikonočnih zvonov, nu naših obrazih je odsevala pesem vesele aleluje. Tebe, Pavle, pa ni bilo s počitnic, zvedeli smo, da si omagal. Prestrašili smo
mlin ■iiiiniiiiiiiiiiiiii m     umi   iiiiMWiiHinmin.....mirnim iiiimi
se, ko so nam sporočili, da si se pripravljal na najhujše. Zlasti tvoje ožje tovariše prvolet-nike je ta vest do dna pretresla, vendar si to nismo mislili, da boš kar brez slovesu odšel. Molili smo, molili, čakali s struhom . . .
Telefon je poklical in resen glas je oznanil, da si pri svoji mami, ki si jo tako ljubil, izdihnil . . . kakor truden popotnik, ki ne ve, kje. je končal svoje življenje, pa mu je lahka pot do božjega Sodnika, ker je hodil po Njegovih stopinjah.
Skoruj nisem verjel, da je tvoje mlado telo klonilo pod težo krute bolezni — pa tako hitro. O, kuko smo majhni v rokah božjih, Sodnik prizanesi nam.
Naša molitev je postala še bolj topla in prisrčna, ko smo te videli, ko si ležal h prijaznim smehljajem na ustnicah —* o, kakor zmeraj tu med nami v lemenatu — med dolgimi svečami iu številnim cvetjem kukor nngelj nu nebi-.ški gredi. Mati, ki je vate stavila vse svoje nade, je bolestno zajokala. Kako, da ne bi! Saj je vzdihnila: rajši bi darovala tri druge kukor Pavleta! Morda je že velikokrat sanjala
o tvojem iniroibo ad aliare Dei, ko si dobil kolar, se ji je zdelo, da se ji lepe sanje že uresničujejo, že te je morda gledala, ko si 'se obrnil in pozdravil: Dominus vobiscum — pa zaslišala je ubožica drugo pesem, pesem črnih poljan — „requiescat in pace ... I"
Prišli smo. Nad 40 nas je bilo. Srečali smo sprevod, šest mladeuičev je položilo pred nas belo krsto. Iz nuših src se je utrgal pozdrav vigredi, toda končali smo jo: „al' prijat' la sem nazaj nikdar več nebo". Dolg sprevod se je poinikul skozi Skofjo I.oko tihem soncu, cvetje z bližnjih dehtečih jablan se je usulo kukor bele sanje nu tvojo krsto, eni smo pa peli: „Usmili se . . ."
In prišli smo do groba.
Puvle, kuj sem te bodo dejali? O, saj ni mogoče! Poglej, ozri se iz krste na nas, radi te imamo bolj kot kdaj prej, vzljubili smo te! Poglej nu naše. tovuriške obraze, odsev naših mladih duš, poglej, kako je sonce prijazne in toplo, prav v duše nam je posijalo, tisto sonce, ki nikoli ne /uide in ki je polno ljubezni in miru in ki iz njega poganja Visoka pesem naših dui in noči! Pavle, kaj ti ne bo hudo ob tem trenutku, ko greš od nas za vedno? O, poglej! Tam zadaj plunine, še vse pobeljene
od svežega snega, vabeče kamniške in tam v daljavi očak Triglav s svojo sivo brado, kaku te vse pozdravlja, ti pa greš — počivat! Nam je pa tako hudo pri srcu, da komaj zadržujemo solze, ko se v imenu vseh poslavljata od tebe tovuriša in zremo pred odprtim grobom ihtečo mater, tvoje sestre in brata. Mati! Sina ti polagamo v zemljo, tistega fanta, ki si ga nekoč stiskala na svoje dobro srce, tistega fanta, ki je iz zevajoče revščine in bede pritolkel skozi gimnazijske študije in stopil v semenišče grob ti polagamo sina — bogosloven. Očeta je pobrala kruta svetovna vojna — da bi se sin in oče dobila pred nebeškim dvorom — oče — sin, siromak — trpiu . . .
Tako mlado telo smo zasuli. Da bi ti bila žemljica lahka -- tolažilo za trpečo mater — mučenico, ki te ne bo videla v novomašniškem urna t ii pred oltarjem, videla te bo tam gori, kjer že ministriruš božjemu Mašniku . . . Prosi /nujo, prosi, Puvle, tudi za nas, ki smo odšli od tvoje gomile tuko žalostni, da nam bo dodeljeno nekoč srečanje s tvojim Masni kom in Njegovo Materjo, ki si jo vedno ljubil in se zatekal pod Njeno varstvo. Z Bogom, ani-ma pie, in na svidenje!
Tvoj France.
tSOT Kupujte ie pri tistih trgovcih, ki inserirajo v našem listu.
ii»»»%»<^»»MKii»Mi »GORENJEC«
aH morebitne prošnje posameznih čl snov u-druženja, ako te prošnje niso pravilno opremljene z društvenim pečatom in podpisi pristojnih odbornikov.
Glasfeeaa šefa proslavi 25 letvi jubilej s slavnostnim koncertom, kateri se vrši v soboto ob pol 21, uri v Narodnem dom«. 2*1.
KRIZE
Javna dela. Kmetje so skoraj že dokončali svoja spomladanska dela, le pri občini še kar čakajo; — smo zelo radovedni kaj? Ako nas spomin ne vara, je bilo pri proračunski seji sklenjeno, da se bodo izvajala razna javnu dela, zato nas tem bolj čudi zakaj to odlašanje. Morda se bojijo, da ne bi dobili delavcev ali pa čakajo na jesen.
ŠENČUR
Novoizvoljeni občinski odbor v veliki občini Šenčur je imel prvo sejo zadnjo sredo, točno deseti dan po izvršenih volitvah, kakor predvideva zakon. Zupan Umnik je novi odbor zaprisegel, na kar je prevzel novi odbor občinske posle.
Za pozdrav in uvod je župan Umnik vsem iskreno častital, da so bili izvoljeni z tako ogromno večino, sijajno za nas, katastrofalno pa za nasprotno listo združene opozicije tako, da niti enega odbornika ni dobila. Mnogo-brojne častitke, ki jih je dobil, ne veljajo samo njemu, ampak tudi vsem ostalim. Nadaljeval je med drugim:
„2elim in pričakujem od vas da bomo složno in požrtvovalno vršili svoje dolžnosti v novem občinskem odboru za dobrobit ljudstva in naše velike občine. Zaupanje, ki so ga nam v polni meri izkazali naši volilci, moramo opravičiti in obdržati z vestnim in rednim delom. Kakor se je cela Slovenija zanimala za šen-čurske volitve, tako se bodo naši občani zanimali za delo novega odbora. Zato želimo vsemu našemu delu sreče in božjega blagoslova."
Nato pa so bili izvoljeni novi krajevni šolski odbori. Za šolo Šenčur: Kristane Franc, gostiln. Šenčur, Zarnik Franc, pos. Šenčur, Vidmar Alojzij, pos. Šenčur, Kern Miha, Srednja vas. Kurnik Rok, pos. Srednja vas.
Olševek: Ferjan Janko, mlekar Olševek, O-gris Franc čevljar Luže, Stružnik Franc, mlinar Visoko, Bohinc Jernej, gostil. Milje, Per-nuš Anton, pos. Hotemaže.
Velesovo: G. Fajfar Franc, župnik Adergas, Zavrl Jožef, mizar Velesovo, Ahčin Franc, pos. Prap. Polica, Petrič Janez, pos. Velesovo, Jenko Janez, pos. Prap. Polica.
Voklo: Kadivec Janez, pos. Hrastje, Novak Peter, mlinar Prebačevo, Zmrzlikar Franc, pos, Voklo, Zupane Anton, pos. Voglje, Bobnar Franc, pos. Voklo.
Preddvor: Koželj Franc pos. Tupuliče, Štirn Mihael, pos. Možjanca, namest.
Izvolil se je tudi kmetijski obč. odbor in zastopnik za sreski kmet. odbor:  Umnik An-
ton, Šenčur, Burgar Janez, Visoko, Logar Janez, Olševek, Barle Janez, Srednja vas, Grilc Franc, Trata, Zupane Anton, Voglje, Stare Aleš, Hrastje.
Ali si že naročil knjigo
Junaška doba Slovencev"
Knjiga stane v prednaročbi, ki traja samo do 23. maja Din 17.50. Pozneje se bo knjiga dobila le po znatno višji knjigotrški ceni.
Od vsepovsod
Nov dober dohodek. V Hercegovini v mo-starskem, ljubuškeni in imotskem okraju je organizira! upravnik Zdravstvenega doma V Mostam lov na strupene kače, katere izvaža v Nemčijo tovarni ..Baver", Leverkuzen (Nemčija) za proizvodnjo seruma proti kačjemu piku. Za vsako strupeno kačo plačajo Din 25.—. Lansko leto je bilo ujetih in izvoženih iz teh okrajev 6000 strupenih kač, kat je vrglo skupno Din 150.000.—, torej posameznikom lepe tisočake. Ker imamo pri nas tudi dosti te golazni in naravnost umetnike v lovu na strupene kače, bi se morda dalo tudi organizirati kaj podobnega.
Obvarovati mesta pred zračnimi napadi, to je vprašanje, ki med drugim zanima svet. Dva francoska gradbena inženirja sta javnosti predložila drzen in nenavaden gradbeni načrt v tem smislu. Postavil nuj bi se pri Parizu ogromen stolp, ki bi se na vsak način lahko kosal z babilonskim v svetem pismu. Ta betonski stolp bi bil visok 2000 metrov in bi bil sedanji Eiffelov stolp v Parizu s svojimi 300 metri v primeri s tem gigantom pravi otrok. Po obliki bi spominjal na kegelj. V raznih višinah bi imel 3 strehe, pokrite z 200 metri visokimi pokrivači, ki hi skrivali tu postavljene avione. Ob straneh teh pokrivačev bi bile velike odprtine, da hi aeroplani takoj lahko odleteli. Samo osnovna betonska plošča bi imela v premeru 400 m. Ogromen načrt, ki ni delo funtastov, ampak le dokaz kuj bi bila tehniku v stanu izvršiti, čeprav bi se morda za enkrut še ne moglo uresničiti.
Tujski promet je zelo močna aktivna postavka v našem državnem in narodnem gospodur-stvu. Domačini in tujci na na tem polju pustijo lepe denarje. Koliko se je lani zaslužilo, o tem imamo dva vira. Po prvem znašu lanski dobiček 760 milijonov, pc drugi verziji pa 890 milijonov. Naj bo kakor hoče. resnica bo gotovo v sredini med obema. Ker prinaša tujski promet naši državi toliko koristi, je treba smotrno in seveda s pametnim gospodarstvom tudi pri nus vse storiti, du se bo tu način zaslužka še znatno povečal. Pametne investicije se bodo gotovo tudi na Gorenjskem vedno dobro rentirale.
Za uspešen napredek v obrti in trgovini
Vam najboljše koristi dobra reklama s plakati, letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v najmodernejši tiskarski tehniki
TISKARNA TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU
Č. gg. duhovnikom!
črne klobuke, odrezanih in obrobljenih, ozkih in širokih krajev ima v bogati izbiri stalno na zalogi:
Nova modna trgovina ,,troti kostanji" pri farni cerkvi v Kranju.
Dobra postrežba I
Solidne cene I
Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno!
Cene živini bodo v ponedeljek 18. maja sledeče: Voli in boljše krave: 1. vrsta '5.50 Din. IT, v r s t a 4.50 Din. III. vrsta 3.50 Din. Teleta I. vrsta 7 Din II. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija ua trgu. Ob 12. uri se trg zaključi.
Kmečka zveza za Slovenijo.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Na Vnebohod dne 21. maja po šmarnicah se bo vršil v dvorani šmartinskegu doma širši sestanek dobrodelnega odseka naše župnije. Na tem sestanku se bodo obravnavala vsa važna vprašanja, ki spadajo v okvir dobrodelnega odseka.
Namen tega odseka, vzroki ustanovitve, na-daljno delovanje in podobno.
Vabljeni so vsi prijatelji dobrodelnega dela. Pokažite s svojo udeležbo, du imate smisel, čut in srce za bližnjega! S tem boste izpričali da vam je sveta druga najjvišja zapovfd: ..Ljubi svojega bližnjega kukor samega sebe!"
PREDDVOR
Prosvetno društvo zaključi sezono na praznik Vnebohodu v Ljudskem domu z veselo i-gro z petjem v treh dejanjih „Pri belem konjičku. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni!
Umrl je v Preddvoru po večletni težki bolezni Junez Reehberger. Zapušča ženo in šest otrok. N. v m. p!
Zajamčeno enako   trde osle, bruse, knšarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC
MAVČIČE
Velika nevihta, ki je bila v ponedeljek 11. maja, ni pri nas ostala brez posledic. V Pra-šah je strelu udarila na Zlekarjevem vrtu v znumenje, v katerega je napeljana električna luč. Vsled strele je žarnicu močno zagorela in se razpočila, domačemu otroku pa, ki je bil tu v bližini je to zadalo precej hude poškodbe na očeh.
Pri Andrejcu je strela udarila v hlev, ubilu eno kravo, gospodarja pa k sreči samo omamila. Živina je še danes vsled tega vsa zbegana in jo le težko mirijo. Tudi podružnici cerkve Murije Magdalene v Prnšah, ni bilo prizauešeno. Prvo je udarila strela v zvonik in posnela nekaj plošč nad slepimi linami; potem se vidi njena pot v cerkvi nad oltarjem,
kjer je na oboku mala luknjica in odpadel omet, odtod pa je strela skozi okno zakristije šla v zemljo. Res je čudno, da se cerkev pri tem ni užgala.
VELESOVO
Strojna zadruga Velesovo je imela 10. mi-ja občni zbor. Čeravno se tudi njej poznajo težki časi vendar še dobro deluje. Zasluge za to imajo požrtvovalni člani, ki jo vedno podpirajo. Sklenili so, da bodo tudi v bodoče agilno in skupno delovali. Upamo, da se bo to vse uresničilo in du lahko pričakujemo, da bo zadruga v bodoče lepo napredovala.
Ali že veste,
da imam na zalogi lepe, po najnovejši motit izdelane obleke, bluze, krila, predpasnike itd. za odrasle kakor tudi za otroke: Na zalogi imam tudi ostale potrebščine: nogavice, celotne opreme za novorojenčke itd. — Vse dobite res po najnižjih cenah in prvovrstno blago. Za cenjeni obisk se priporoča
Angela Levičnik ,,eorpeV"
Kranj, Prešerr.ova ulica
TRZIC
Naključje. Pred mesecem je umrla 9. aprila Frančišku Godnov iz Doline, po domače Kotar-ca v sturosti 81 let. 9. maju smo imeli nu mrtvaškem odru 84 letnega 1'runca Kopača. Vmes ni bilo ravno mesec dni nobenegu mrliča. Slučaj pa je nanesel. du sta oba lansko leto obhajala zlato poroko.
V nedeljo začnemo duhovno pripravo nu siwletnico naše farne cerkve. Otvorijo jo otroci s prvim svetim obhajilom. Na večer pa se zberejo kot prve. naša dekleta k duhovnim Vajam, ki jih zaključijo nu Vnebohod zjutraj. Zvečer tega dne pridejo na vrsto že žene in končajo na nedeljo 24. zjutraj. Jutrunji govor je vedno ob 5 uri in zvečer po šinumičnih li-lanijah. ki so ob SU nu osem. Le zučetnu govora za dekleta in žene sta v nedeljo oz. na Vnebohod ob 6. uri popoldne s šmarnično po-božnostjo. V nedeljo bodo Smarnice oh 2 uri popoldne. Potem gredo prvoobhajanci s starši ■ui Skalo, kjer bo slovesen shod Muiijinega vrtcu kot poklon prvoobhajencem.
Oder in garderobo nu Skali smo preuredili, prebarvali in tudi električno napeljavo zbolj-šali.
Gospa! Gospodična! Gospod! Svilene nogavice in svil. konibinežo. letni moški klobuk, kapo in elegantno kravato dobite, po res skrajno nizki ceni v novi modni trgovini ,.Pod kostanji" pri farni cerkvi v. Kranju.
Nova trgovina! Novo blago! Nove, nizke cene!
Občinsko gospodarstvo. Nu zadnji seji občin skegu odbora je g. župan poročal, du občinski proračun zu leto 036/37 še ni uravnovešen. Utemeljeval je. da v predilnici ni bilo duma gg. šefov, kateri imajo odločati o višini izdatkov in dohodkov občinskega proračuna. Gre se za ca 70.000 Din, katere naj bi predilnica prostovoljno prispevala. Važno je, da si ogledamo te prostovoljne vsakoletne prispevke predilnice od bliže.
Vsakdo ve, da prispeva in tudi mora prispevati veljk del k občinskemu proračunu predilnici!. Samo to ne gre mnogim v glavo, zakaj bi se ta prispevek moral imenovuti ..prostovoljni prispevek". Menda je precej edinstven slučaj v naši domovini, da se takole prostovoljno prispeva 250 do 300 tisoč uli pu še več in sicer redno  vsako leto. S prostovoljnimi prispevki
V. D.:
Indijska žena
(Po Bankhage: Indien) Stanje poganske žene v Indiji je zares pravo suženjstvo in ječa. Zena sploh velja že po starih zakonih kot manjvredna stvar in popolno orodje v rokah moža, ki z njo po svoji volji razpolaga. Na splošno je torej položaj indijske žene ž.«losteu> vendar pu pri posut meznih rodovih različno. Kolikor bolj pridejo posumezni rodovi v stik s krščanstvom in kolikor bolj spoznavajo krščansko kulturo, toliko boljše je stališče žene.. Pri gurskih plemenih, ki bivajo v gorah uli nu visokih planotah in stojijo na zelo nizki kulturni stopnji, je žena le blago za izmenjavo in prodajanje, večkrat celo nič drugega kot le pripravno sredstvo za može. Na zunuj; se sicer sme žena prosto gibati, kar pa pri različnih plemenih ni enako. Pri Hindu plemenu žena ne oskrbuje samo svoje gospodinjstvo, ampak mora opravljati tudi moška delu, trgovino in »ploh moška opravila. Hindu žena iz nižjega ljudstva hodi zmeraj nuvadno le malo pokrita, razen v krajih, kjnr so mohamedanci naseljeni, (zakaj!) da ne bi rr ihamedanskega sveta izzivale. Zeno iz teh nižjih slojev je večkrat opaziti zunaj dočim je ženo iz višjih sitanov redko dobiti zunaj hiše. Navadno je le v svoji   sobi   imenovanih   zanAnah.   Če pa
pride taka ženska nu ulico ali sploh iz hiše, je vsa pokrita, tako du se je ne more spoznuti. Ženska nikakor ne uživa tiste prostosti kot jo ima evropsko ženstvo, kateremu je to dulo krščanstvo. Zelo redko se prigodi, du bi smela bit navzoča žena — pa tudi pri najvišjih slojih pri raznih obiskih, ali igrali oziroma slo-vestnostih, kjer j|e le moški. Če pride kak gost v hišo je le redek slučuj, da bi se opazilo pri obisku gospodinjo ali kako hčer: kajli smatra se za silno velik pregrešek, du bi videl Ilindii-ženo kak tujec, pu najsi bo tu tudi i/ njiho vegu rodu. Največje ruzžuljenje zu gospodinja- je, če prosi tujec za spoznanje njegove že ne uli hčere. Zanimivo je kako ljudje potujejo. Pogosto se opazi slučaj, du Hindu - /ona ne lx> prej stopila na vluk oziroma v žel. voz, dokler njen mož ne bo prestopil vrat in dokler nirnu mož svojega prostoru. Se le potem, ko mož že udobno sedi, du dovoljenje ženi, da vstopi. Navadno pu se ind. žene, zlasti premožnejše, (sicer same ničesar nimajo), vozijo v posebnih žel. vozovih.
Indijska deklicu živi do 10- 12. leta skupaj z dečki to se pruvi z brati. Po tej dobi se zu vedno ločijo deklice od dečkov, ker se smatrajo za dorustle in se morajo umaknili v posebni hišni oddelek zanimali, ki j|c sumo za ženske.
Navadno je, da v zunanah zuprte žene tega ne smejo nikdar zapustiti: v resnici so kukor ujetnice do smrti.  In če se pripeti, da gre
kukšuu iz te sobe (zelo redko!) mora biti v popolnoma zaprtem vozu, ali pa popolnoma zavita I Navadno pa je zelo strogo glede zapiranju žensk v njihove oddelke — zanimali, katerega ne sme prestopiti noben tuji moški. Zarudi tega zapiranja je jiasno, da te reve ne morejo dobiti nobenega uplivu, ki bi blužiluo deloval nu njihovo srce uli uplival nu njihov razum, zuto pu tem bolj cvete v teh hramih zuvist, ljubosumje, nezvestoba, in na tisoče drugih grehot in neumnosti zlasti pu še nevednost.
To vse je seveda posledica njihove poganske vere.
Izobraževanje ženske mludiue je še vedno redek slučuj. I.e niijimenitnjši dajejo liiinlnm svoje hčere v kak zavod, zlasti v kat. misijonske šole v vzgojo. Navudno pa zruste deklica oziroma poznejša žena brc/, vsuke naobraz-be tudi pri najvišjih vrstuh. pri nižjem ljudstvu pu zu žensko sploh ne obstoju nikukšnn izobrazba. Posledica tega je, du je i ml. ženstvo silno nevedno. Od 1000 ind. žena zna komuj 7 pisati oziroma hruti! — ..Zato je rojena ženska, da je neizobražena sužnju in v tem stanju mora živeti do smrti", tuko pravi lliudu - verski zakon, ki še dundunes iiruvnuvu usodo žen-stva v Indiji. In vkljub temu Ima ind. žena vse one sposobnosti za lepo, ki bi jo oplemenitile, suino blagodejnega uplivu krščanstvu z njegovo resnico in ljubeznijo bi bilo Ireba /a razvoj teh sposobnosti.
Neki ugledni Hindu iz bramunske kaste, ki sr je spreobrnil k kulol. cerkvi je vprašal svojo ženo. ki se je tudi spreobrnila rekoč: „kaj si mislila o Bogu teduj, ko si bila še v zunu-nah(!)?" „Nič. prav nič," je odgovorila, ,.in prepričana sem, da nobena izmed onih žena, katero sem spoznala, niti pojma nima o tem, da ima rešiti ueumrjočo dušo. Nikoli ni niti eden kaj o lej stvari povedal."
Jasno je, du misijonar ne more priti v d>>-liko s temi revami in jih poučiti v resnici, ker je vsakemu tujemu moškemu piepovedan' prestopiti prag zaiianuhu. Drugače ni mogoV oznanjievati večne resnice v taki temi ta-vnjočim ženam kot po ženskih močeh - mi sijonarkuh. Vendar pu je tudi milijonarkam težko dobiti dovoljenje zu v zananah.
Le na ta način je omogočen lažji dostop v le hrame, da se misijonarke i/dujiujo kot Učiteljice, ki bj rude nudile pouk tem ženskam \ glasbi, branju ali kot zdravnice, kar je' tudi \suku milijonarka. Pri taki priložnosti izrabijo misijonarke čus tudi zu pouk kršč. resni.' in na 'tu način se pridobi marsikatero dekle ali ženo zu kirščunstvo.
Kuko velike važnosti je torej imeti čim več iiiisijtonurk, katere čuku tuko visoka naloga I Ako bi se spreobrnilo čim v.-č poganskih Hindu - deklet uli ženu, potem bi bilo tudi kuj domačih milijonark, k, bi silno veliko napravile za rešen je svojega ljudstvu.
(Dalje prihodnjič)
»GORENJEC«
* STRAN 5
se je občini vidno kratila samostojnost in vedno bolj so vladajoči gg. na naši občini padali na kolena, kar se posebno čuti pri letošnji sestavi proračuna. Zakon predpisuje, da mora biti do 1. aprila proračun sprejet, sedaj smo pa že v drugi polovici maja, pa še vedno ni pod streho. G. župan pravi: ..Predilnica je kriva", mi pa mislimo, da so gg. od občinske uprave z županom na čelu krivi. Pa tudi predniki današnje obč. uprave z županom na čelu so krivi, ker so skozi vsa povojna leta tako gospodarili, da se mi prav nič ne čudimo, nko se gg. v predilnici, ki so gospodarsko zelo dalekovidno u-pirajo dajati težke tisočake ljudem, ki so do danes pokazali tako malo smisla za napredek obč. gospodarstva. Vsa večja obč. dela v teh letih je moraln izpeljati predilnica: n. pr. popravo vodovodu, nadzidek enega nadstropja v meščanski šoli itd. Gg. ki so si nadevali pri vsakih občinskih volitvah najbolj kričeča gospodarska imena, so se izkazali za zelo slabe gospodarje tako pri javnem kakor privatnem gospodarstvu, pač pa so bili sijajni politični intriganti in neizprosni preganjalci klerikalcev. Seveda takim neresnim ljudem gospodarstveniki v resnici ne morejo zaupati.
SELCA
Prosveta. V nedeljo, dne 3. maja 1936., je naše prosvetno društvo vprizorilo ganljivo vojno dramo: A njega ni . . . Izpadla je v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Ta lepa žaloigra nam v vsej jasnosti pokaže krutost in grozoto svetovne vojne, ki je povzročila toliko žalosti in solza po naših domovih. Ker je bila res doživeto in iskreno igrana, je ljudem tudi ugajala in izvabila marsikatero solzo. Igra se ponovi na Vnebohod, dne 21. maja.
SMLEDNIK
Občinski odbor Društva   Rdečega   križa v
Smledniku priredi v nedeljo 17. t. m. ob 3. u-ri popoldan, zabavno kino predstavo, trajajočo 2 in pol uri. Vsebina: Pat in Patahon na Starem gradu pri Smledniku. Pridite, v obilnem številu, da se pošteno razvedrite! Predstava takoj po litnnijah v Društvenem domu.
NAKLO
Preteklo nedeljo smo Nnklanci dobili novega g. župnika preč. g. kanonika Šimenca, ki je pripeljal s seboj tudi g. kaplana Pogačnika.
Napočil je tisti, že zdavnaj zaželjeni dan sprejema novih dušnih pastirjev. Fara je bila vsa v visokih, vitkih mlajih in vencih, cerkev sv. Petru pa vsu v zelenju in cvetju. Celo zvonik smo okrasili in poskrbeli za municijo. Ne-delju 10. maju 1936 bo ostala slehernemu poštenemu fnrunu, knkor tudi gg. Šimencu in Pogačniku v trajnem spominu. Nad 80 narodnih noš na mojstersko okrašenih kolesih, konjih in vozovih je pohitelo nasproti novima dušnima pastirjemu do znane gostilne „Krona" pri Kranju ter ju spremilo po kratkem pozdravu v triumfu v nakeljsko župnijo. Tu je že čakala priznana tržiška godba, ki je vso slovesnost še bolj povzdignila. Sledili so pozdruvi predstavnikov fare, prosvete in raznih drugih organizacij, nu kutere je g. Šimenc sproti od-govurjul. Nato se je izvršil slovesni vhod novih gospodov v farno cerkev med veselim pritrkavanjem in pokanjem možnarjev.
Tu je stopil na lečo g. dekan Matija Šker-bec, ki je v jedrnatem govoru predstnvil nova dušna pastirja faranom. Končno so bile še pete litanije z blagoslovom, nato pa slovesni vhod v župnišče.
Nova g. duhovnika, ki sta prišla med nus vršit tisto veliko službo — posrednikov med nami in Bogom — Bog Vaju živi, Bog vaju vodi in spremljaj na tej težki poti in počutita se med nami domače!
Zadnja nedelja je pokazala, da je nakeljska fara enotna, da je edinu in složna skupno s svojima dušnima pastirjema in daj Bog, da tako tudi ostane. Vsem, ki so pripomogli da je bila slovenost sprejemu naravnost edinstvena in odlična — zlasti preč. gg. Tomazinu, Strupi j n in Golobu za nj'hov trud iskrena hvala!
Kat. prosvetno društvo v Naklem vprizori skupno z Gasilnim društvom znuno Finžgar-jevo igro ..Divji lovec" kur nu prostem in si-ca.'T na Zgubovem dvorišču v Naklem, v nedeljo, dne 17. maja ob 8. uri zvečer ob bajni razsvetljavi.
Prijutelji kat. prosvete, ki znate ceniti trud in požrtvovalnost mlade generacije gotovo ne boste zamudili te edinstvene prireditve in nas boste počastili s svojim obiskom.
V slučuju slabega vremena igramo prihodnjo nedeljo.
DELAVSTVO
Prejemki poljedelskega delavstva.
Vprašanje prejemkov je za poljedelsko delavstvo nad vse važno. Od plače v denarju in naravi je namreč odvisno, če živi delavec večali manj dobro ali slabo. Kmečki gospodar gotovo živi trdo življenje, lmu pa gospodarsko stalnost, ker ima svoje posestvo, ki mu daje življenjske potrebščine. Kmečki delavec, posebno dninar, te stalnosti nima. On ima le lo, kar si zasluži z najemnim delom. Poleg tega pa imajo dninarji plačo le za tiste dni, ko dejansko delajo, torej, le v sezoni. V zimskih mesecih pa ni zaslužka. V času krize se je položaj še poslabšal, ker opravi kmet sedaj vse delo, kar ga zmore, da si le prihrani denar. Tako delavstvo nima zaslužka niti v sezoni.
Gotovo je, da razmere niso povsod enake in da je še precej gospodarjev, ki bi lahko plačali dostojno plačo uslužbencem, pa tega ne store, ker hodijo zu zgledi drugih, slabše sitm-iranih gospodarjev. Tako se splošno poslabšujejo razmere najemnega poljskega delavstvu. Dnevne plače so padle ponekod na strašno nizko stopnjo. Gospodarji marsikje ne pomislijo, da si mora uslužbenec za plačo kupiti ne le vsakdanje potrebščine, temveč d-'i si mora od skromnega zaslužka prihraniti nekaj, tudi za zimske mesece.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva je razmotrivnla položaj in mezdno vprašanje poljedelskega delavstva. Obvestila z dežele poročajo o velikih razlikah, ki obstojajo v posameznih krajah. /.• eza je sklenila priporočiti prizadetim, naj ne bi šli preko dostojne mere. Kmečki gospodarji naj izkazujejo krščansko pravičnost, delavci pu naj se potegujejo za višje mezde, kjer so te prenizke. Delavčeva mezda naj ne bi znašala na dan manj kot Din 15.—, če daje gospodar uslužbencu tudi celodnevno hrano, pa ne manj kot Din 10.—. V Krajih, ki so bližje mest in imajo kmetje večjo možnost prodaje, recimo v oddaljeno .i do 10 km, naj bi znašala dnevna plača Din 20.—, pri prejemanju hrane pa Din 15.—.
Kmečka zveza je organizirala akcijo za dvig cen poljskim pridelkom. Naj ne bi koristila ta akcija le gospodarjem, temveč tudi njihovim uslužbencem, ki z njimi vr~d delajo. Ta pravilna tendenca obstoja tudi na Hrvaškem in je stvarno utemeljena. Vsak, kdor dela, naj tudi je! Tudi za poljsko delavstvo naj velja to!
Strokovna zveza poljedelskega delavstva Ljubljana, Tyrseva cesta 29.
Gospodarstvo
Računske takse
Ručunske tukse so s prvim aprilom izpreme-njene. Obvezno izdujanje ručunov je odpadlo. Računi do 50,— Din so prosti takse. Preko 50 Din do 100 Din znaša taksa I. Din
„   100 Din do 500 Din----2.— Din
.,   500 Din do 1000 Din---3. - Din
„ 1000 Din  —--------5.— Din
Ca vsota v računu ni označeno, se plača višja tuksa.
Za nabavne knjižice znaša taksa letno 10 Din.
Za stare knjižice velja dosedanja taksa 5.— Din, tako dolgo, dokler ne izteče leto, odkar je bila prilepljena. Če je bila taksa plačanu na pr. 1. 11. 1935, velja ta taksa (torej brez doplačila) do 31. 10. 1936., s 1. novembrom 1936 pa se morn prilepiti nova taksna marka za 10.— Din., ako se hoče knjižico še nadalje uporabljati.
Važne so tudi določbe zadevnega pravilniku h taksnemu zukonu, ki je izšel dne 24. aprila 1936.
Po tem pravilnike se kolektijejo računi, note, poročila in sličnu pisma o zahtevku le tedaj, če je vsota višja nego 50 Din. Te listine podlegajo taksi tedaj, kadar se izdajo bodisi po svobodni volji strank ali nu podlogi kateregakoli zakonskega predpisa.
Velikost uporabljenega papirja za račun ne sme imeti večje površine nego 1750 cm*, to je navadni pisarniški format. Če tudi je format manjši, se plača cela gori označena taksa.
Uničevanje kolekov po davčnih upravah ni več predvideno nego obstoja predpis, da se i-mu kolek uničiti iakoj. ob izdaji ručuna od strani izdajalca s tem, da se prva vrstica izpiše preko prilepnjenega koleka in si^er tako, du je začetek pisanja na čistem papirju in se nadaljuje preko dolnjega dela koleka. Dopustno pu je iiničevu.ti kolek tudi s tem, da se vlažni pečatni odtis izdajatelju pritisne nn kolek tako, da obseže kolek in prazni papir, na katerem je kolek nalepljen.
Računi, izdani v inozemstvu in vneseni v tuzemstvo če še ni zadoščeno dolžnosti jio tnr. post. 34 taksnega zakone, morajo biti v roku
30 dni po vnosu v kraljevino, v vsakem slučuju pu še pred i/.teko.u tegu roka ali pred uradno uporabo, kolekovani.
Uničenje kolka se izvrši na tu način, da se na prvi strani računa nalepi kolek, v dolnjem delu pa prejemnik ručuna napiše na čisti papir in kolek svoj podpis preko koleka. Dopustno je pa tudi uničevanje z vlažnim žigom čez kolek. Toda poleg tega je treba izpisati šc du-tum uničenja v številkah.
Važno za gg. trgovce in druge pridobitnike je tudi določilo, da se koleki v knjižicah uničujejo na enak način in da se knjižice (kreditne, knjižice) smejo uporabljati samo v prometu med trgovci ali obrtniki in neposrednimi potrošniki (konsumenti) v cilju nakupa stv;>ri zaradi neposrednje potrošnje, nikakor ps ne vi prometu med trgovci ali rokodelci v svrho prodaje ali predelave.
KMETIJ S TVO
Radio predavanja v mesecu maju in juniju
17. V.  Ing. Muck: O krmljenju goveje živine in prašičev. 21. V. Puš: Slovenski kmečki dom. 24. V, Kmetijski nasveti. 7. VI. KrošI: Sociologija vasi. ti. VI. Ing. Muri: O plunšarstvu. 14. VI. Ing. Lah: O poljedelstvu. 21, VI. Humck; O sušilnicah in sušenju sadja.
28. VI. Kocjan: O smotrenem zatiranju tuberkuloze pri goveji živini.
29. VI. Ing. Kotlovšek: Pleveli in škodljivci in njih zatiranje.
Kmetijski paberki iz kranjskega okraja
Preko mej Slovenije sega sloves kulturne in gospodarske naprednosti Gorenjske in Gorenjcev. Knkor nikjer na svetu, tako seveda tudi na Gorenjskem ni najti v vsakem pogledu in v vsaki panogi 100 odstotne popolnosti. Kakor v Švici, na Češkem in v Nemčiji, tako je tudi nu Gorenjskem v marsikaterem kmet. gospodarskem pogledu potrebno vedno znova opozarjati na novejše gospodarske izsledke in do-bičkanosnejše načine kmetovanja, v kolikor je danes kmetijstvo sploh še dobičkonosno.
Naj mi bo zaradi tega dovoljeno ugotoviti tu z ozirom na letni čas in na podlagi dvo- do tri tedenskih obhodkov naslednja opažanja in misli.
I. Košnja travnikov, košnja inkarnatke zgradba silosov..
Izredno nagel je letos razvoj vseh kmetijskih posevkov in tudi — trav. Večinoma so travniki že dozoreli .a košnjo.
Marsikdo vendar mogoče ne bo kosil ob začetku cvetenja travniške bilnice, lisičjega repu, pasje trave in francoske pahovke, ampak bo čakal, da bo dospel za vsukolelno košnjo običajen letni čas, da bo čas košnje spadal v zasnovani delovni razpored, da bo večina trav že dozorela. Tako ravnanje vendar ni priporočljivo.
Ako hočemo pridelati res redilno seno, ki nam bo omogočilo pri kravah visoko molznost, pri mladi živini pa ugodeu telesni razvoj, je travnike kositi, čim začnejo navedene trave cvefeti. Ne more nam biti vseeno, ali nam dajo krave ob krmljenju s senom s poznokošenih travnikov le 4 do 5 litrov mleka ali po nam dajo ob krmljenju z rcMlnim senom z zgodaj pokošenih travnikov mogoče 10 ali več litrov mleka dnevno.
Zgodnja košnja travnikov ima tudi naslednje prednosti:
1. ) Zatremo plevel, predvsem lošec. katerega so v kranjski okolici marsikje vsi travniki polni.
2. ) Ker so korenine trav ob zgodnji košnji še v polni moči, dosežemo tudi z zgodnjo košnjo boljši razvoj otave in marsikje, mesto dveh, tri košnje.
Marsikje sem videl inknrne.tko (rdečo deteljo) skoraj že dozorevati in mi je marsikdo sporočil, da bo pustil inkarnatko docela dorasti in posušili zu seno.
Tudi ta nučin uporabe rudeče detelje se mi ne zdi ravno priporočljiv. Na Štajerskem pridelujejo inkarnatko predvsem le zaradi najzgodnejše zelene krme in v Savinjski dolini tudi ev. za zeleno gnojenje.
Kljub obširnim in več ali manj strogim ..ukazom" in razglasom, kutere je najti v prepisu v pristojnem uradu in kateri so bili svo-ječasno poslani občinam, je med ljudstvom najti neverjetno mulo zonimunjn zu oklsanjc
krme in za silose. Tudi najnaprednejšim gospodarjem je zadeva silosov več ali manj povsem nova in so kmetovalci nupram zgradbi silosov — nezaupljivi. Temu so krive mogoče nekoliko politične prilike preteklih let, nekoliko tudi pomanjkanje denarja, nekoliko mogoče tudi v nekem pogledu utemeljena bojazen glede pokvare mleka oz. mlečnih izdelkov liri krmljenju s kisano krmo. V splošnem vendar je zgradba silosov skoraj tako priporoč Ijiva kakoi zgradba gnojišč in gnojničnih jam. Zanesljivost kisnnja krme v betonskih silosih je danes skoraj stoodstotna!
V kranjskem okraju so doslej zgradili silose in izkazujejo najboljše uspehe s kisanjern krme naslednji posestniki: č. g. dekan Šker-bec, bonski svetnik Brodar. baron Lazarini in Draksler v Mavčičah. Priporočam vsakemu kmetovalcu, ki se mogoče bavi z mislijo, da bi zgradil silos, da se oglasi pri g. Drakslerju, pri katerem je videti tipičen s:los za kmečke razmere.
Kr. bonsko uprava prispeva k zgradbi vsakega m* silosa Din 50. Prošnje za prispevke je potoni občin poslati najpozneje do 25. maja nu okrajno načelstvo. Vsa tostvarna pojasnila daje okr. kmet. referent.
II. Ureditev gnojišč in gnojničnih jam.
Pravilno oskrbovanje gnoja in shranitev gnojnice — ki je mogoče le v urejenih jamah in gnojiščih — je podlaga vsakega naprednejšega kmetovu njo.
Niso si mogli vsi kmetovalci omisliti modernih betonskih gnojišč s podporo oblasti. Marsikomu primanjkuje posebno dandanes tudi denarja, da bi vzel cement celo za polovico znižane cene.
Pri akcijah za zboljšanje gnojišč ne gre predvsem za to — kar sem svoječasno opetovano povdarjal in žigosal v „Slov. Gospodarju" t Mariboru —, da bi zgradili nekakšne moderne, točno .po načrtih urejene zgradbe, ki že nekako spadajo k vsaki boljši in naprednejši kmetiji, ampak gre za to, da na zadostno velikih in nepropustnih prostorih in jamah shranimo docela ves gnoj in gnojnico. To pa je mogoče doseči tudi po - čemi in skraj povsem brez cementa. Potrebna je za to le ilovica, kamenje in les. Tostvarno gradnjo sem opisal v ..Kmetovalcu" št. 19 in 20 z dne 15. oktobra 1932. Tudi kmetovalec Kos iz Vokla ini je sporočil te dni, da je z ilovico, peskom in lesom uredil absolutno nepropustno gnoj nično jamo. — Podrobnejša navodila se dobijo pri okr. kmet. referentu.
HI. Boljše krompirjevo seme.
Vsejiovsod tožijo, da je začel krompir gniti in da se opaža degeneracija krompirja. Povsod so začeli hoditi ljudje iz doline po semenski krompir v hribe. Vzroki dejreneracije so različni. Poleg neznanih fizioloških razlogov, bo mogoče povzročalo degeneracijo vsled nekolikšnega povečanja pridelovalne površine s krompirjem nepravilno kolobarjenje, oskrbovanje itd.
Da ohranimo naš sloviti oneidovec in rožnik, bo mogoče treba posvečati malo več pažnje preprosti odbiri semena in odbiri na polju, odbiri najlepših grmušljev in odbiri sem. krompirja iz teh grmušljev, na njivi.
Širokopoteznejšo odbiro krompirja in žita je zasnovula tudi oblast ter lepe krompirjeve nasade in druge posevke oceni, presadi in ev. prizna na podlagi tostvarnih prijav po svojih strokovnjakih tudi kr. bonska uprava. Le _ ta pridelovalcu dobrega semena izda posebno ..Priznavalno pismo" (nekak rodovniški izvleček), priporoči odbrano, priznano seme v listih zu nakup in seme odkupi kr. bonska uprava ev. tudi sama po 5 do 25°/o višji ceni knkor je cena na ljubljanski borzi.
Razglas glede predlaganja prijav lepih krompirjevih in žitnih posevkov za proizvajanje semenskega blaga je poslalo okr. načelstvo pod št. 4354/1 z dne 3. IV. in 4354/2 z dne 29. IV. I9"6 vsem občinam, kmet. društvom in kmet. podružnicam. Prijave je poslati okr. načelstvu do 20. maja. Druga tostvarna navodila je dobiti pri okr. kmet. referentu.
IV. Dosega smotra živinorejskih zadrug.
Živinorejske organizacije imajo predvsem namen zboljšati živino glede mlečnosti in nekoliko tudi glede telesnosti.
Letošnji spomladanski ogledi bikov pri vseh rod. organizacijoh so pokazali sicer najlepšo vzajemnost in točnost delovanja ter kontrole, todo privedeni bikci bi lahko bili mogoče tu in tom malo lepši. Na vprašanje, zakaj je ta ali oni bikec zaosta'. je vedno sledil odgovor: „Ni bilo krme!" Za vzrejo mlade plemenske živine nam vendar ne bi smelo manjkati krme, ako bi hoteli vzgojiti dobičkonosnejše, bolj molzne živali, katere bi tudi krmo boljše izkoriščale!
Ites je bila lani suša, res živina nima prave cene: ker po živino le moramo rediti ne glede na trenutno ceno, ki se lahko tudi v dogled-neffl času izboljša, je izkušnja pokazala tud\ da   SO   vedno  bolj  vplača   rediti  v mladosti
Lepe izložbe, kar ni v Izložbah,
je v trgovini 3
B. RANGUS
sodni cenilec KRANJ
Velika izbira ur, zlatnine, srebrnlne, jedilne;?« orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvr-šujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
STRAN 6
dobra negovane in krndjene . ne pitane - v mladosti nezakržljene živali kakor pa živino, ki je v mladosti iz katerihkoli razlogov zaosta-i.i v rasti.
V mladosti v rtlzvoju in rasti zaostale živali nam kljub najlepšim in najboljšim podatkom o pokoljeuju dajejo večinoma le slahe užitke, slabšo donosnost. Zaradi tega. več pažnje vzreji teletom, več mleka, več boljše otave in po možnosti tudi ne.kulionegu zrnja in otrobi ter tem več gibanja zu mlado živino v hlevu in na prostem!
V. Ali je kmetijski pouk in potovanje strokovnjakov z ozironi na krizo še potrebno?
Pri sestankih in zborovanjih neke kmet. organizacije, na kateri so zastopali kmetovalce tudi prekupčevalci, se je povdarjalo, da kmet. strokovnjakom z ozirom na krizo itak skoraj ni treba več potovati, da se izdatki za potovanja za strokovni pouk in nasvete znižajo nu polovico ali celotno ukinejo. Jasno je. da do tega naziranja zastopnike kmetijstva niso mogli privesti čisto strokovne in socialne kmeiovalčeve koristiti, ampak tudi drugi razlogi in vplivi.
Vedno se je dobilo ljudi, ki so v dobi konjunkture, ko se je še vse lahko prodalo, povdarjali: „Kuj nam je treba kmet. predavanj in pospeševanja, saj itak brez tega vse lahko prodamo!" Danes, ko so prodajne težkoče tako velike, pa mnogi ljudje zopet pravijo: ..Saj nima pomena vse kmetijsko pospeševanje, potovanja in strokovno delo, saj nič ne moremo prodnti! Poskrbi se naj samo. du bomo kmetje pridelke lahko vnovčiji!"
Ali v današnjem hudem boju za trge poleg us|>ešne gospodarske in trgovinske politike ter izvoznih kontingentov ni treba tudi blagu take kakovosti, kakršno zahteva trg? Posredni in neposredni posredovalci In svetovalci zu pridelovanje za na trg sposobnega blaga med oblastjo in narodom so ravno določeni strokovni nameščenci. Mogoče, du enemu ali drugemu inteligentnejšemu zastopniku v kmet. organizacijah v bližini mestu z ugodnejšimi prodajnimi možnostmi res ni treba naduljnegu strokovnega posvetu in nasveta, toda 999 "/on bolj oddaljenih, v neugodnejših tržnih prilikah se nahajajočih kmetovalcev a šc vedno hvaležno za vsak strokovni nasvet in strokovno pomoč.
PRI JAZBECU
dobite moško štofasto obleko za Din 1951-. Športne obleke, novi vzorci po Din 280--. Obleke iz češkega kamgar-na po Din 550'«. Vsakovrstno blago za obleke na izbiro. Velika  zaloga klobukov, srajc, kravat itd.
Se priporoča
ALBIN JAZBEC v KRANJU
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila ^ a-še pivce najbolj!
IZJAVA
Podpisani Mal\ Justin, posestnik v Tržiču, Kovaška ul. 2. preklicujem in obžalujem kleveto, katero sem razna-šal po Tržiču o gospodu Pollaku Stanislavu, posestniku pri Sv. Ani nad Trži-čem ter se mu zahvaljujem, da mi je kleveto odpustil in odstopil od tožbe.
Tržič, dne 9. maja 1936.
Justin Maly 1. r.
Res so postale tudi'besede ..Preduvunje, pouk itd." v današnjih socialno že naprednejših in bolj izenačenih prilikah zrelejšim, izobraženim kmetovalcem Že nekako odvratne, ne — demokratične. Zuradi tega danes tudi v gospodarsko naprednejših krajih uporabljajo le malo izraz „kmet. pouk", ampak le kmetijski posvet ali svetovunje (Beratuug). Tako na pr. posestniku. Švicarju, absolventu kmet. visoke šole, ..najboljšemu živinorejcu v Savinjski dolini ni bilo" »pod častjo", du ne bi prišel v kmetijski urnd in ne bi tu izjavil: ..Gospod referent, prosim vus, pridite te dni k meni nu posvet v tej in tej strokovni zadevi!"
Cas gre naprej in mi moramo z njim! Tudi kmetovalcu je posebno v današnjem težkem gospodarskem boju potrebno več posvetovanju in gospodarske preračunanosti. V tej pa imajo dolžnost pomagati ljudem ravno za to določeni referenti in strokovnjaki, kadarkoli in kjerkoli to narod in narodova korist zahtevata.
Fr. Wernig.
ŠPORT
Strelske vaje v gozdu pri Struževem.
Ker je zanimanje za ostrostrelske vaje strel, družine v Kranju znatno naraslo (kakor smo informirani, se postreli vsako nedeljo ozir. praznik popoldne od 6 tlo 700 ostrostrelskih nabojev) je odbor te družine soglusno sklenil, da se odslej do preklica, vršijo strelske vaje tudi ob sobotah popoldne, od 3. ure dalje v Struževem. Na ta način bo omogočeno vsakemu, knteremu ob nedeljah iz raznih vzrokov ni mogoče posečati teh strelskih vaj, da se iste udeleži ob sobotnih popoldnevih. Pušk ima sedaj družina dovolj na razpolago, ki ..dobro nesejo" in so ..centri" dosegljivi tudi manj /možnim strelcem. Municija se odslej prodaja po Din 2.50 (5 komadov), in za člane, dijake in manj premožne strelce, a zu ostale po Din 3. Nečlanom je dovoljeno letno samo dvakratno streljanje s cenejšo municijo (kot za člane) vsled tega se priporoča vsem onim, ki imajo veselje do streljanja, pristop k držini za redne člane z letno članarino Din 25.—, ki se lahko plača v dveh obrokih.
m H L1 OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši Ltiesek je 6 Din
Otoinane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce! Otoinane. spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapeuiik, poleg Stare pošte Kranj.
POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega,   suhega   jesenovegn lesa strokovnjaško, trajno in poceni.
Dolenc Jože, kolar
STRAŽTŠCE pri KRANJU,
Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino   samo prvovrstnega jesenovega lesa.
NEMŠČINO POUČUJEM, posamezno ali v skupinah, po zmerni ceni. Prevzamem tudi različne prestave ter nem. korespondenco. Ielix Globočnik. Kranj. Vidovdanska c. t">.
Dve opremljeni sobi s posebnim   vbodom se oddasta s 1. junijem. Naslov v upravi,
Stanovanje 5 sob s prltlklinami se odda s t. junijem pri Kokrlketn mostu. Naslov v opravi listu.
Trgovski lokal na prometnem kraju se takoj odda v  najem. Naslov  v upravi.
Proda se več stavbnih parcel v poljubni izmeri do 10.000 in-, kakor tudi več njiv in gozdnih parcel. Vse informacije se dobe pri Koš-nik Mihaelu. Primskovo 30. p. Kr.iiij.
Iščem k majhnemu otroku starejšo žensko. Naslov v upravi.
Pozor !
Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo novo-otvorjeno trgovino založila z raznovrstnim munufakturnini blagom v najmodernejših barvali in vzorcih po zelo nizkih cenah.
V zalogi imam stalno tudi vsakovrstne ostanke blaga, prav tako po skrajno nizkih cenah.
Kdor želi torej kupiti kakršnokoli blago res ugodno, naj blagovoli obiskati novo trgovino.
Pavla Rabič
KRANJ, (Glavni trg - V hiši g, Cene nizke!
izbira velika!
Kocbeka).
Postrežba točna!
Čit ajte !
Važno!
Samo še 14 dni velika binkoštna prodaja po tovarniških cenah - zato vsi hitite da ugodnosti ne zamudite.
Ponovno opozarjamo na največjo izbiro moških najmodernejših kamgarnov.
Dospele so tudi najfinejše in najbolj moderne svilene rute za binkoštne praznike.
Torej vsi v najcenejšo trgovino
Logar & Kalan - Srečko Vidmar, Kranj
manufaktura O nizkih cenah se prepričajte v izložbah!
Kupujte domače proizvode
ŠUMALIT
gradbene izolacijske plošče so visokovreden domač
izdelek
P. Majdič JVlerkur" Kranj
Naznanilo S
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi-dovdansko eesto št. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več let trgovino a kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se ludi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, avtogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela.
Bitenc Ivan
splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d.
KRANJ, Vidovdanska c. 11.
Cpoleg gimnazije)
Ullllllt1
j ud s ki dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
	P. n.
Vljudno	naznanjam, da v dobi od 15. maja do 15. septem-
bra posluje pisarna od 8. — 12 30. ure in od 16-30. — 19. ure;	
ob sobotah in	dnevih pred prazniki pa od 8. — 14. ure.
	Z odličnim spoštovanjem
	Elektrarna v Kranju
	Pavel Mayr & drug
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhcrnik.