VEsrn CELOVEC SREDA 9. JAN. 1991 Letnik XLV. Štev. 2 (2585) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b. b. Vojska aretirata Piusa Strobta Piusa Strobta, bivšega zveznega in sedanjega gradiščanskega posiovodjo Zeiene aiternative je v ponedeijek po zakijučku neke tiskovne konference v Železnem aretiraia vojaška poiicija. Jeseni bi bii moral nastopiti vojaško siu-žbo; ker so mu odkioniti prošnjo za civiino službo, se ni odzvai vpokticu. Do srede decembra je bii z ministrskim odtokom 'oproščen službe'. Prazne trgovine go devaivaiop dinarja Dcvatvaciia iusoslovanskega Nazadovan ovanje kupcev iz Slove- dinarja s 1. januarjem za skoraj 30 odstotkov je v trgovinah v Podjuni, Rožu in predvsem v Celovcu in Beljaku povzročila močan osip kupcev iz sosednje Slovenije. Medtem ko so bile v zadnjih mesecih, ko je bil dinar še trdna deviza, trgovine na Koroškem nabito polne, so po novem letu napol ali skoraj povsem prazne, kupcev iz Slovenije skorajda ni več. S tem pa je tudi konec takih dnevov, ko so imeli trgovci v enem samem dnevu tudi po več sto tisoč šilingov prometa. nije pa nadalje pomeni tudi formalizacijo" prometa na mejnih prehodih, predvesem na Ljubelju, kjer je prej čakalna doba trajala po več ur. Pretekli vikend je bilo treba čakati le še nekaj minut. Koroški trgovci pa so kljub temu še optimistični. Promet se bo sicer zmanjšal, toda Slovenci bodo še vedno prihajali nakupovat, trenutno upajo hudo prizadeti trgovci od Beljaka preko Borovelj, Celovca, Dobrle vasi do Pliberka. Za JE Bohunice miiijurdc, za JE Krško pate dobro upanje? Medtem ko avstrijska zvezna vlada resno razmišlja o kritju stroškov v višini nekaj milijard šilingov za primer zaprtja jedrske elektrarne Bohunice na Čehoslova-škem, se za podobne ukrepe v zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem v Sloveniji očitno (kako dolgo še?) noče odločiti. Napoved o brezplačnem dovajanju električne energije iz avstrijskega energetskega gospodarstva kot nadomestilo za 'izključitev' nevarne JE Bohunice je na Koroškem in Štajerskem izzvala proteste deželnih politikov in medijev. Je mar ogroženost koroškega ali štajerskega prebivalstva ob morebitnem inicidentu v JE Krško manjša kakor za prebivalstvo v vzhodnem predelu Avstrije ob prav tako mogočem slučaju jedrske nesreče v jedrski elektrarni na Češkem? Enostranska pomoč ČSFR pa je vsekakor tudi klofuta Sloveniji in Hrvaški. Nova slovenska vlada je takoj po svojem nastopu (ne nazadnje tudi pod pritiskom Zelenih, ki so vanjo včlanjeni) izjavila, da želi zapreti JE Krško najkasneje do leta 1995. Kajpada je to v veliki meri odvisno tudi od tuje pomoči in podpore. Reakcije na prediog o brezplačnem toku namesto JE Bohunice so bile povsem različne. Na Dunaju je samo kancler Vranitzky s tem v zvezi omenil problem JE Krško. Ministrica za varstvo okolja Flemingova - sama je lani obiskala reaktor v Krškem - v tej zvezi ni inicia- tivna. Haider je po znani navadi protestiral proti 'milijardnemu darilu', kajpada ne da bi ob tem tudi konstruktivno ukrepal. To je namesto tega napravil štajerski deželni glavar Krainer, ki je Vranit-zkega v pismu pozval, naj se JE Krško obravnava enakovredno z JE Bohunice. Nasprotniki jedrske energije na Češkem in v Avstriji so medtem protestirali proti enostranskosti politikov in zahtevali ukinitev izgradnje jedrskega reaktorja v Temelinu. Jubilejni slovenski ples 1991 Letošnji 40. jubiiejni slovenski ples, ki ga je vzorno organizirala Slovenska prosvetna zveza preteklo soboto v Domu sindikatov v Celovcu, je bil ponoven družabni dogodek med koroškimi Slovenci. Za ples sta igrala ansambla „12. nasprotje" ) in Braneta Klavžarja, obiskovalce pa sta še posebej navdušila jugoslovanska plesna prvaka Katja in Tomo (slika zgoraj). Med častnimi gosti sta bila tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Marjan Majcen, slika: W. Fritz PREBERiTE 2 Drugi o nas 3 Klaus Amman: Entsorgung der Geschichte -Haider ais Festredner 4 KOKS: diskusijski prispevek F. Kukoviče 5 Projekt Jnterkuitumo učenje v šoti" 6 Novoletni koncert v Šentprimoiu 7 !n memoriam Sitvu Ovsenku 8 „...in prišla bo" -muttikuiturnost v družbi 9 Ženska stran 11 Ta teden na radiu in teteviziji 12 Siovenskipies:40ietin vedno več miadih nog „Sen radiških noč!" Prefek/o nede/jo je m/ad/nska /gra/ska skup/na Slovenskega prosvetnega društva Padiše v domačem ku/fumem domu upr/-zod/a /gro „Sen rad/šk/b noč/", t/eč o uspešn/prem/en na naš/ ku/turn/ stran/. Kriza v zalivu: danes odločitev? Bo danes padla ključna odločitev o miru ali vojni na Bližnjem vzhodu? Pogovor zunanjih ministrov nasprotujočih si ZDA in Iraka, Jamesa Bakerja in Tarika Aziza, v Ženevi nudi zadnjo politično možnost za preprečitev izbruha vojne. Sestanek je tako rekoč v zadnjem trenutku predlagal ameriški predsednik Bush, očitno pod pritiskom ameriškega kongresa (v njem prevladujejo člani demokratske stranke), ki hoče najprej izkoristiti vse možnosti za mirno razrešitev konflikta, preden bi dal predsedniku zeleno luč za vojaško ukrepanje. Iraški predsednik Sadam Husein je navsezadnje privolil v srečanje zunanjih ministrov, nadaljnja pogajanja s predstavniki Evropske skupnosti pa je odklonil. Ameriški zunanji minister Baker je Azizu izročil pismo predsednika Busha iraškemu voditelju Huseinu, v katerem je zadnjikrat zahteval brezpogojni umik iz zasedenega Kuvajta. Možnosti za dejanska pogajanja torej ni veliko. Prisotnost vojaških enot ima trenutno že porazne posledice za državne finance globoko zadolženih ZDA. Strokovnjaki ocenjujejo stroške na 130 milijard dolarjev, v primeru spopada pa bi se še povečali. Vzrok za špekulacije o morebitni tajni mirovni misiji je dal tudi avstrijski predsednik Wald-heim, ki bo od 12. do 14.ja-nuarja na obisku v sultanatu Oman. 15.januarja bo potekel rok OZN za umik iraških čet iz Kuvajta. SLOVENSKI VESTNIK Po .s/jreauanFa/; v ,S7ovc- sVcv .s/ovca.sFf/; o.sTcda///; a;)7 /c t' /S v.sfr;)'/ .spet več/e organ/zac/j/c-^cprcdeaRC za/;;a;aa;c za po/ožay s/o- ;'e .sp/o/; rac/a v .^7*.s;7; Frog/F vca.sFc aarodac sF;;/'ao.sa na araa/F/ac - ž