TRST, petek 17. oktobra 1958 Leto XIV. . št. 217 (1092) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TT*NI37T«?: UL. MONTECCHI it. •, II. m. it 37J,:- H. •, U. nad. - TELEFON »3-Mt IN 94-S3« - Poštni predal o59 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M » - °0LAŠov 7, Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE «-—n vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finanino-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1 . tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Poraz francoskih Nov poziv Ferhata skrajnežev v Alžiriji A basa francoski vladi Alžirski odbor javne rešitve je včeraj zadnji trenutek preklical ukaz o stavki in demonstraciji - Nove smrtne obsodbe v Alžiru Mendes France zahteva takojšnja pogajanja z Alžirci l jHpL — Alžirski odbor javne rešitve je danes Ta I, sov' proti 10 preklica! ukaz o današnji stavki, siciep - - .... Sei so sporočili po desetminutnem razgovoru vgacije odbora z generalom Salanoni tih zjutraj so tro- :-- Pozivni' lru letake, ki so ob 3 “ Prebivalstvo, naj se “tonstri' popoldne udeleži de- Sravi -e’ zato da «P°- fcoti« zahteva izgi- tE,' ^ sistema, zahteva pro-vg“ prot* Ben Beli, zahte-ne .^Pustitev komunistič- 5lranke» ktio' V*1?0 izdani. J« bil° re-•istema . ‘h. zagovorniki Pri vnrmi predstavniki 1» , >hle . b,l sprejet danes Nir^m , **)', ki je traji- bil '»h 1 VS NATO bi se bi1 Sv.^feloi-vf®) sestati, pa so SA ker , v zadnjem tre-!* /Rfit, a le grški delegat ISJ*1). v ,Pričakuje navodil S v ]lk°r se je moglo Ji. «Me,, *'enah, ima Grči- Nl.V *e , 7,fajati pri zahte-‘1 talp^erence o Cipru 1 D-\ R,'. Francija. Italija ob«lt-a»r»Vl alje b' konferen-K0ri,Predsedovati kak -■ ker so zgodovinsko in zemljepisno vedno bili-; del kontinenta; b) ker Cangkajšku ne služijo drugače nego v ofenzivne namene, ki jih ameriška vlada ne odobrava; c) ker bo s časom nemogoče- ohraniti pravo atabil- toki, ki so blizu kitajskega kontinenta, prav tako kakor je Sta*en Island blizu ameriškega kontinenta, v rokah odkrito sovražne vlade, t. j. Cang-kajškove vlade. 3. Civilno prebivalstvo Kvemoja in Macuja bi moralo imeti svobodno izbiro, da ostane z Maocetun-gom ali s Cangkajškom. Ce si bo izbralo Cangkajška bi mu morali zagotoviti sredstva za zdravo gospodarsko prihod, »ost z neposredno pomočjo ZDA. 4. Ko hodo obalni otoki prenehali biti stalna nevarnost vojne, bi morala formo-ška vlada dobiti močno okrepitev ameriškega orožja, vlade Avstralije, Nove Zelandije in drugih «miroljubnih držav« bi morale biti povabljene, da se pridružijo ZDA pri jamstvu obrambe Formoze. 5. V teh okoliščinah se ZDA ne bi smele zanašati samo na besedo Kitajcev, da pride do zajamčenega prenehanja sovražnosti, «Prenehanje sovražnosti bi bilo zajamčeno iz enostavnega vzroka, ker bj za Kitajce bilo nemogoče prekršiti ga.« PRIMORSKI DNEVNIK 17. oktobra 1$ Danes, PETEK. 17. oktobra dnevni Tržaški Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19. najnižja 12.6. zračni tlak 996.7 pasta. veter 8 km »e. verozahodnik, vlaga 73 odst., ne ho 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19.8. smuč- --- — ,, Luna 17.17. Dolžina dneva 10.5« *■“ , vzide Oto ,11.30 in zatone obM ta 'IS. cktoora Jutri, SOBOTA, Luka. Vojmir Predlog deželnega statuta PSI v senatu Ali bo vlada predložila memorandum parlamentu? Ugibanja o vzrokih odložitve razprave v senatni komisiji za zunanje zadeve o socialističnem predloga Vprašanje socialističnih poslancev predsedniku Fanlaniju Kot smo svoj čas že poročali,- so socialistični poslanci vložili v parlamentu osnuteir statuta za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom «B'urlanija Julijska ki a. lina*. Obenem pa so poslanci PSI vložili tudi osnutek zakona za ustanovitev mtegraj- ne proste cone na tržaškem področju. Sedaj pa .poročajo iz Rima, da sta socialisti poslanca Marangone m Betto li postavila predsedniku vlade vprašanje ali je vlada že kaj ukrenila za sestavo vladnega zakonskega osnutka za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom ((Furlanija Julijska krajina«. Socialistična poslanca opominjata predsednika vlade, da je osebno zagotovil Tržačanom, da bodo Storili vse za ustanovitev avtonomne dežele, kar je ranim ........................ Ureditev vojaških obveznosti za mladeniče letnikov 1926-1931 Odloki vladnega generalnega komisarja Izšla je nova številka Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebu. je seznam raznih ukrepov ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju. Razen tega sta objavljena v Uradnem vestniku tudi naslednja odloka: Odlok st. 73 PREHODNI ^ SE- STAVLJANJU NABORNIH SEZNAMOV NA TRŽAŠKEM OZEMLJU Operacije, predvidene v členu 42 in naslednjih enotnega besedila zakonov o naboru v vojsko, odobrenega s kr. odlokom z dne 24. februarja 193« št. 329 in v členih 53 in 62 pravilnika za izvajanje e-notnega besedila, odobrenega s kr. odlokom z dne 6, junija 1940 št. 1481, se bodo začele 1. januarja 1959, poleg za mladeniče rojene v letih 1932, 1933, 1934. 1935 in 1936. kakor predvideno v drugem odstavku člena 1 Odloka vladnega generalnega komisarja št. 191 z dne 18. decembra 1957 tudi za mladeniče rojene v letih 192«, 1927, 1928, 1929 1930 in 1931. Clen 2. Naborni seznami in osebne pole, se bodo morali vro&ti kcmisarju-naČelniku naborne-ga urada v naslednjem redu. a) do 10. aprila 1959-za letnike 1934. 1935, 1936 b) do 31. decembra 1959 za letnike 1930, 1931. 1932, 1933 c) do 10. aprila 1960 za letnike 192«, 1927. 1928, 1929. To pomeni, da bodo mladeniči rojeni v navedenih letnikih bili vpisani v seznam stalnih vojaških obveznikov in da bodo verjetno opravili tudi nabor, ne bodo pa odslužili vojaškega roka, in bodo prejeli odpustnico (nconpe- dOH). Na vsak način pa bi bilo prav, če bi pristojne oblasti izdale točnejša pojasnila, da ne bo prišlo do napačnega razlaganja objavljenih pred pisov. Odlok št. 72 PREDPISI O UPRAVNIH RE-KUR35IH — SPREMEMBA ODLOK A ST. 36/1954 Clen 1. Z delno spremembo členov 5 in 6 odloka vladnega generalnega komisarja št. 36 z dne 24. novembra 1954 in iz-vzemši kar je predvideno v naslednjem odstavku, stopi zopet v veljavo postopek, predviden v veljavnih zakonih za rekurze na centralno upravo proti ukrepom in u» radnim dejanjem nižjih ob. lali na Tržaškem o^’*- fani izjavil tudi v parlamentu, ko je predložil .progi>m Sjeghve vlade. DejstVo* pa' je. da m vlaua 4o »edaj še niep-sar Ukrenila, kač naj bi daJo slutiti, da bo v najkrajšem času uresničila svoje obljube. Vprašanje, naslovljeno na predsednika vlade, sledi nedavnemu sprejemu osmuka za ustanovitev avtonomne dežele v tržaškem pokrajinskem svetu ki ga je sestavila posebna komisija, v kateri so imeli demokristjani absolutno večino. Tudi osnutek je bil sprejet — kot se čitatelji spominjajo — predvsem z demo-kristjanskimi glasovi. Seja senatne komisije za zunanje zadeve, ki bi morala izraziti svoje mnenje o socialističnem osnutku za ustanovitev avtonomne dežele, pa je bila odložena za nedoločen čas. Neki tržaški časnik piše, da je ta odložitev posledica negotovosti, ki naj bi vladala v nekaterih krogih zunanjega ministrstva glede obstoja dejanske suverenosti nad tržaškim področjem in zadrege, ki naj bi bila izključno juridič-nega značaja. Zdi se, da se v vladnih krogih ne zadovoljujejo samo s stališčem, ki ga je glede tega važnega vprašanja zavzela pokrajinska uprava, ki se v obrazložitvi svqjega osnutka sklicuje na teze nekaterih juristov, da se je začelo po londonskem memorandumu o soglasju postopno vključevanje področja v vsedržavni sestav. Dokaz tega postopnega vključevanja pa naj bi bil predvsem v odloku vladnega komisarja od 3. marca leta 1953 o ((osnovnih zakonodajnih načelih, veljavnih na tržaškem področ. ju», in v zakonu, ki je raztegnil na tržaško področje določbe za izvolitev poslancev v republiški parlament. Po vesteh iz Rima pa se torej zdi, da ti dokazi o suverenosti nad tržaškim področjem ne zadostujejo ln da se zato vlada baje pripravlja, da bi predložila londonski memorandum o soglasju v odobritev parlamentu, kar naj bi juri-dično opravičilo italijansko suverenost nad tržaškim področjem. Nekateri pa trdijo, da je glavni vzrok zastoja sestave in obravnave zakonskih osnutkov o ustanovitvi avtonomne dežele »Furlanija Julijska krajina* v dejstvu, da vlada ni še do sedaj jasno povedala svojega mnenja glede tega vprašanja. To je hkrati dokaz, da se vladi ne mudi z ustanovitvijo avtonomne dežele miiiiiiiiihimmi« »Furlanija Julijska krajina*, čecrav se je, Fanfani pretek-tega mšja pred tržaškimi vo-jivgr in pred vsem parlamentom sobvezal, da bo čimprej storil ustrezne ukrepe za u-stanovitev te avtonomne dežele s posebnim statutom. V našem dnevniku smo že večkrat zahtevali, da parlament londonski memorandum čimprej odobri, saj ga je Scelbova vlada podpisala že pred štirimi leti in ga je jugoslovanski parlament že pred štirimi leti odobril. Obenem pa bi uzakonitev memoranduma odstranila mnogo krivic, ki jih morajo na žalost tržaški Slovenci še vedno trpeti tudi po najvišjih uradnih predstavnikih oblasti v Trstu, ki so že večkrat izjavili, da je memoran- Suspendirani delavci pri predstavnikih oblasti Delavci ladjedelnice Sv. Justa, ki so sedaj suspendirani, so s« včeraj dopoldne zbrali okpli 10. ure na Trgu Goldoni, nakar so odšli proti nekaterim tržaškim ustanovam, kjer so zahtevali, da jih sprejmejo vidni predstavniki, da bi jim obVazložfli kritični položaj ladjedelnice. Tako so se napotili na tržaško pokrajino, kjer pa jih ni mogel sprejeti predsednik Gregoretti, ki je bil trenutno zadržan in bodo z njim verjetno govorili danes. Na sedežu ACLI so govorili s predsednikom dr. Masuttom, ki se je telefonsko zanimal, če bi bilo mogoče urediti stanje ladjedelnice s pomočjo posojila iz rotacijskega sklada, vendar je prav tako telefonsko ugotovil, da je taka rešitev kaj malo verjetna, če že ne nemogoča. Končno je delegacijo teh delavcev sprejel podprefekt dr. Capon, ker je bil vladni generalni komisar zadržan. Dr. Cappon je odgovoril, da so oblasti že napravile vse, kar je bilo v njih moči in kar je po zakonu mogoče narediti, da se položaj v ladjedelnici uredi. V praksi je torej predstavnik vladnega generalnega komisariata potrdil znano stališče, da komisariat ne more ničesar napraviti in si zato »umiva roke*. Zakaj so intervenirali šele sedaj ? Vrtoglav porast cone masla posledica vladne politike V~Milanu prodajajo maslo že po 1.900 lir za kg - špekulanti so dvakrat poželi obilne dobičke Cena maslu je v z»dnj»m času vrtoglavo porasla tako, da poročajo iz Ntilnnu, dq so v zadnjih dneh dosegli že vrtoglavo visoko, dgnp 1900 hr za kg in računajo, da se ta cena lahko v prihodnjih dneh še poveča in preseže 2.000 lir URes* »zavidljiv* rezultat Fan-fanijeve vlade, ki se hvali, da hoče narediti stvarne korake za znižanje življenjskih stroškov in s tem tudi za povišanje življenjske ravni prebivalstva. Cena masla je pričela rast: že od preteklega marca, ko je znašala okoli 450 lir za kg in je vlada z ministrskim dekretom od 21. marca 1958 ustavila uvoz masla prav zato, da bi dosegli povišanje cene, ker so menili, da je ta cena prenizka in da proizvajalci ob taki ceni (ki je odločilna tudi za mleko) nimajo interesa rediti živine. Toda ta dekret je določal, da bo ministrstvo za zunanjo trgovino ponovno odobrilo u- dum kos papirja iiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiliiliiliiiinin(iiniiiii**iiiilniiiiiiiiiiiliiiiii|,iili|,,1,*|*u,i,Ii(,ii,((iiiiii*iii'*ii*,ui,in(i*,iiiiiiiii*ii"iiiiu,iiimii(iiiiiiii,,ii(i(iiw Izpred sodišča Za Krajo Kamnitnih ploščic bo sedel v zaporu leto dni —------------ —:---—-- *'--- — ' " ' , ,T ,— Enajst mesecev in pol zapora pogojno pustolovcu za poskuse posiljevanja «Tuka,i predstavnik '.;r:.cibe-1 Leopoldu l.auriniju iz Ulice nega poiktja 4*Uay se ,je začetku lebruarhi n93fl. lel v začetkd’ februarja* r inott. leta oglasi^ na telefonu podjetja Kozmik neznan moški, ki -je naročil večjo količino marmornatih ploščic za kopalnice. U-službenci podjetja so plošče odnesli na določen kraj in odšli. Takih naročil je bilo v tistem mesecu kar .precej. Koz-mannu je naročilo ploščice tudi podjetje SAVI in končno tudi »La Ceramica* jo dobila naročilo ki ga je izvršila. Toda ko je šlo za plačilo, pa ni nihče hotel prevzeti nase odgovornosti. Ker je vsa zadeva smrdela po prevari, je predstavnik podjetja Kozmann o-pozoril policijske organe, ki so začeli preiskavo na kraju kamor je podjetje odpeljalo prvo naročilo. Slo je za mizarsko delavnico Giovnnnija Gio-vanellija iz Ul. Mol. a vento; mož je pojasnil, da ga je neki Dante naprosil, da bi mu shranil ploščice. Te je nato naložil in jih odpeljal k starinarju Antonu Gulliricu iz Ul. Zoven-zoni, ki mu je za 1330 ploščic plačal 33.725 lir. Nekaj ploščic, s katerimi je zaslužil 24.500 lir, pa je prodal gostilničarju niiiiiimiiiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniuim Sestanek na trgovinski zbornici Zbornita bo poskusne lete s helikopterjem Helikoptrska aveza bo zlasti važna za povezavo Trsta z Benetkami Včeraj popoldne je bil na tržaški trgovinski sbornici sestanek, na katerem so določili propagandistični program za spoznavanje možnosti, ki j:h nudijo helikopterji tako glede potniškega kot tovornega prometa. Propagandistično akcijo bodo organizirali v Trstu v sodelovanju s centrom »CSIESPI* (Center za proučevanje in izkoriščanje helikopterjev v javni službr). Na sestanku so bili prisotni predstavniki prefeklufte V primeru (Je so ta dejanja in ukrepi predvideni v predpisih bivše Zavezniške vojaške uprave ali vladnega generalnega komisariata alt #ol°" Čehi od strani Uradtiv, Ustanov in zavodov, ustanovljenih MAl,aumia . od Zavezniške vojaške trpra- .i_R.ing"er» napravil prvi ve ali vladnega generalnega komisariata omenieni rsskur-zi se morajo predložiti vladnemu generalnemu komisariu - --------------------- nika upravne pol%ije iri^gasil-cev, predstavniki Javnih skla- d;šč, RK,» tr^pškfgaa Aero-kl * Predvideva se, da bo heli- po- PfimPfJtijfA • -*et ^ J*°- na zelo točno določenem ih o-mojfpuij) P!Wtury. Na beU kopter bodo nalbžlli ih razložili blago, prepeljali z njim osebe in izvršili nekatere re* Sevalne akcije. Ta javna preizkušnja bo — če bo dopuščalo vreme, 25. in 2«. ter verjetno se 27. t. m. na prostoru, ki ga bodo kasneje določili. Točen program bodo sporočili kasneje, občinstvo bo lahko prisostvovalo tej preizkušnji. S tem propagandnim poletom je pod okriljem trgovin-. ke zbornice napravljen dru-g korak, da se ustanovi tudi _________, ,y Trstu redna zračna zveza stavljajo vsi tisti, ki nabirajo s helikopterji, kot že obstaja- gobc sami ter jih ne dajo pre- JC gtevilne redne dobro de- smeri s prekooceansko ladjo v drugi pa z letalom. Prvi konkretnejši korak je bil že napravljen pred kraj. sim časom, ko so vrnili bivše pristajališče za vodna letala in ki ga bodo lahko po predvidevanjih z relativno nizki-mi stroški spremenili v pri-stajališče za helikopterje. *»-------- Begunec padel z lestve 52-Tetnl Leopold Kraljevič pri sto-le-H*na zid hiše lv gradnji. Iznenada pa je izgubil ravnotežje in je padel na tfc, fcri čemer se je preedj »otolkel p« pes»emško-šu. V Bolnišnici, komor se je po nezgodi odpeljal z rešil mm avtom Bdeče*« križa,-so ga zaradi verjetnih tebrnih poškodb sprejeli a prognozo Opozoril« županstva potrošnikom £ob Spričo raznih primerov zastrupitve v zadnjih dneh v našem mestu z gobami, ki jih niso kupili na pokritem trgu, edinem kraju, kjer jih smejo prodajati po pregledu strokovnjakov, opozarja županstvo prebivalstvo na veliko nevarnost, kateri se Hpo- zdravniške pomoči. Malo prej se je namrgp Qm zaletel med vožnjo z motorjem ‘ po Ul. Guergzziv , Danteja so identificirali za 58-letnega Antona Rossata iz Istrske ulice in seveda je moral mož najprej na zasliševa- | q,0 je padel na tla, pri če- Ghega v avto Artemia De Ap-gelisa it1 Ul. Ghega nje kjer je dejanje priznal in se izgovoril, da je denar rabil za družinske zadeve, ter nato v zapor, kjer je ostal do sodne obravnave. Tudi Laurini in Gullirino sta se morala zagovarjati, vendar le zaradi nakupa ukradenega bluga, zaradi česar je sodnik obsodil prvega na 10.000, drugega pa na 5000 lir denarne kazni, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Nasprotno pa je Rossato dobil kazen, ki si jo je zaslužil: sedeti bo moral v zaporu točno eno leto dni in plačati tudi 10 tisočakov globe. Sodnik Fienga, tož. Ghezzi, zapisn. Scelzo, obramba odv. Fligocrana in Padovani. * * * Komaj 20 let stari Albino Grison iz Ul. Moreri se je znašel marca letos, ko so ga aretirali, kar s celo kopico obtožb na ramenih. Bil je obtožen, da je napadal ženske, posebno tiste, ki so prihajale iz Jugoslavije jih oropal in jih hotel tudi posiliti. Fant je nekaj obtožb priznal, druge pa je zanikal, s čimer je dosegel, da so ga sodniki spoznali za krivega le poskusnega posiljevanja in poskusa spolzkih dejanj. Zato so ga obsodili le na U mesecev in pol zapora pogojno. Obtožbe ropa pa so ga delno oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, delno pa ker dejanje ne obstaja. Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zapisn. Rachelli, obramba odv. Amodeo. Ker bo novembra začelo redno delovati porotno sodišče pri nas v Trstu (od 20. pa do 31. t. m. pa bo imele razprave v Gorici), so izžrebali L mena ljudskih sodnikov. Za porotnike so bili poklicani sledeči; Giovanni Prelat-ti Ronchi — Istrska ulica, E-lišabetta Mahorič por. Tresin, Tržič — Trg Liberta; Giuseppe Marchesan, Gradež — Ul. Gregori; Camillo La Morgiai Trst — Ul. S. Nicolo; Sergio Sergi, Trst — Ul. Lorenzetti; Cesare Miniussi, Tržič — Ul Doria; Tristano Marsillo, Trst — Ul. Lorenzetti; Carla Geat vd. Pecorari, Gradiška — Oglej ska ulica; Amelia Antonelii por. Ablanasi, Trst — Šalita Promontorio in Bruna Micor por. Fontanot, Tržič — Piranska ulica. «»------- Nesreča motociklista Okoli 15. ure so morali bol ničarji Rdečega križa v Ul Ghega, kjer jih je čakal 55-letni Giovanni Oio s Pendice Skoljeta, ki je bil potreben mer se je udaril v kolk ter v desno nogo. Ker niso izključene kostne poškodbe so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Možno je, da se bo moral zdraviti 10, ni pa izključeno, da se bo zdravljenje zavleklo kakih 40 dni. v;>* masla, kadar italijanske cena ne bo nižja od 650 lir. To pomdtji, da ministrski) dekret nikakor ni nametaval pri-tirati cene masla do zvezd temveč do približni/ 650 lir za kg, kar so 'menili, da predstavlja »pravično* cena za producente in z« poirošnikeN Da je bil ministrski dekret kaj problematičen, se je videlo že v krajšem razdobju, ker je znano, da domača proizvodnja masla nikakor ne za. dostuje za domače potrebe in računajo, da je treba uvoziti letno najmanj 100.000 stotov masla. Zato se je oričela vrtoglava dirka cen. Ob' koncu septembra je vlada naredila prvi korak za u-revnovešenje cen in z ministrsko okrožnico odobrila izdajo uvoznih dovolienj za u-voz 24.000 stotov masia. Rok za predložitev prošenj je že zapadel in od včeraj so pričeli z delom za dodelitev kontingentov, kar naj bi trajalo zelo malo časa. Včerajšnja a-geneija AN§A pa objavlja podrobnejša navodila za .izvajanje ministrskega dekrčta od 15. oktobra, ki predvideva u-voz 50.000 stotov masla iz dežel OECE. Prošnje se lahko poiljejo do 18. oktohra nakar;. bo zopet sjedila razdelitev uvoznih dovoljenj. Tudi ta ukrep vlade je pod-Vj*zen oFtrim Kritikam tako' s strani napredno usmerjenih strank, ki jim je nedvomno pri -srcu vprašanje cen nujno potrebhih (živili kot tudi s stkani zhstopnilrov' industrlj-cev. ..Včerajšnji .«24 ore* tako ugotavlja, da razdelitev kon. tingentov ne .jm tako enostav-na -stvar jn da se na ta način pe bo moglo stabilizirati tržišča, ker ustvarja režim licenc vedno tudi režim monopola, kjer določeni krogi lahko diktirajo cene in si u-stvarjajo velike dobičke. Na vsak način lahko ugotovimo, da so špekulanti o-bilno zaslužili dvakrat: prvič s skokom cen za trikrat - štirikrat, drugič pa sedaj, ko bodo uvozili ceneno maslo (na Nizozemskem okoli 4D0 lir za kg) in ga mnogo draže prodajali na Jijatrlniem P su, j Jutri otvoritev slikarske razstave Silvestra Godine Tržaški javnodi ze dobro nani slikar Silvester Godina bo od jutri v soboto dalje razstavljal svoja dela v slikarski galeriji uA. Lonzaa v Ul. Giotto št. 9 (med Akve-dotom in Ul. Giulia). Otvoritev razstave bo ob 18. uri. Razstava bo trajala do 30. oktobra t. I. in brf odprta ob ric-lavndcih od -Ji>- do 13.30 dopoldne ter od .17,30 do 20. ure pppoldne, ob nedeljah in praznikih pa od lli ure do 12.30. Silvester Godina razstavlja 23 olj, od katerih je prvih osem posvečenih moti-vom . iz Dubrovnika in prelepega otoka Lokruma, med o-stahmi pa so motivi iz Za-velj, Ricmanj, Steverjana, Socerb a itd. Sestanek o novi avtomobilski cesti Na sedežu pokrajinske u-prave je bil včeraj sestanek o vprašanjih gradnje nove avtomobilske ceste Trst - Benetke. Sestanka so se udeležili predsednik tržaške, goriške, videmske in beneške pokrajine, prefekturni komisar tržaške občine in župani iz Gorice, Vidma ter Benetk, župani nekaterih manjših občin predsedniki trgovinskih zbornic štirih pokrajin in predstavniki družbe »Autovie Venete*. Razpravljali so_ predvsem o zvišanju družbenega kapitala družbe in o drugih družbenih pravilih in vprašanjih. Zaprta cesta Tržaška pokrajinska uprava 'spotoča', da bo pokčajiriska^ččr sta, ki pelje v Boljunec, na odseku meti kabino za črpanje in dviganje vade Aeeggta in tovarno VetroSol . zaprla za promet okrog leto dni \6r da se bo promet preusmerjal na npvo cesto, ki psdje v jm*e-lje Sarj Sergio. Cmito. so •ia-pdi. ker opravlja na njej gAdbedo podjetje «Delta» ®z-na dela na račun industrijskega- prtstgntšfa:*”™1 miHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii Iz koprskega okraja _ * okrevanja od 10 do 30 dni MiiiiiHHiMiiHiiMiiiiOiliiiiiimiiiiniiiiiiiiHiHMiiimimiimMHMimmiiiiMiMiiHiiiMiniMMinM gledati na pokritem trgu. Da so gobe gotovo užitne, lahko potrdijo le strokovnjaki, ki »e na to razumejo, to je funkcionarji oddelka za higieno in zdravstvo, ki se z nadzorovanjem gob ukvarjajo. Županstvo opozarja meščane da so jim tl funkcionarji vedno na razpolago bodisi v uradih omenjenega oddelka v Ul. Cavana 18-IU bodisi na pokritem trgu. Vsekakor pa 4« prodaja dovoljena samo na tem trgu in se vsak drug prodajalec gob smatra za nepo-eblaščenega za prodajo. I-aat-piki javnih lokalov pa se polivajo, naj kupujejo gobe samo na pokritem trgu. ilijoče /.veze po nekaterih ev ropskih državah. Ta zveza je za Trst še toliko pomembnejša ker le težko računamo na letališče, ki bi ga zgradili v bližini mesta, in pride v praksi v poštev le letališče pri Ronkah, kar pomeni dolg prevoz od letališča do mesta. Helikopterska zveza lahko odstrani to nevšečnost in lahko istočasno poveže Trst z Benetkami in kasneje tudi drugimi mesti, kir bi bilo zelo koristno zlasti za obnov« potniškega pomorskega prometa, ki je vedno bolj tesno povezan z letalskim prometom, saj določena kategorij« potnikov ze lo rada napravi pot v ent Nove žrtie strupemh gob Tudi včeraj v bolnišnici tri osebe Prvi je šel po pomoč 86-letni Josip Stolto, čigar hčerko so že predvčerajšnjim sprejeli v bolnišnici, nato so sprejeli še Ivano Turk in njeno hčerko Otvoritev kulturnega doma v Padni Nov stalni oddelek v koprskem muzeju Promet v koprskem pristanišču - Obisk angleškega konzula - Uspešna turistična sezona - Prometni nesreči Zg predvčerajšnjim zvečer so imeli zdravniki v bolnišnici precej dela z osebami, ki so jih pripeljali z več ali manj hudimi znaki zgstrupljenja z gobami, Rploh so gobe prišle v modo, vendar najslabše je. da jih ljudje, ki jih ne poznajo, nabirajo in si jih nato pripravijo ter jih nudijo tudi drugim. Včeraj so morali sprejeti pod zdravniško nadzorstvo, seveda s pridržano prognozo, tudi 86-letnega Josipa Štolfo iz Ul. del Castagnetto 98. Priletni mož je skupno s hčerko zaužil gobe za večerjo in medtem ko je morala hči že predvčerajš- njim v bolnišnico, j* on zdr- žal doma še celo noč. Sele včeraj je sklenil oditi po zdravniško pomoč, ker je mislil, da je že skrajni čas. V popoldanskih urah pa sta morali na III. zdravniški oddelek tudi 50-letna Giovanna Rosani por. Turk in njena 24-letna hči Matilde, obe stanujoči v Ul. Rapicio. Obema so ugotovili, znak« z4sUmilje-nja' z gobami in zdravniki so si, Jtolj za druge, pridržali pro- Mlajša TuricotM je pojasnila, da sta z materjo zaužili gobe. ki jih je ona osebno na-. brala. V nčdeljo smo imeli v Padni otvoritev kulturnega doma,-kateremu- so dali ime po znanem slovenskem slikarju rojaku vasi Božidarju Jakcu. Pri delih kulturnega doma so poleg oblasti pomagali prav vsi vaščani, ki so na svoj kulturni dom zelo ponosni. Poleg kulturnega doma so i-stočasno odkrili tudi spominsko ploščo. V okviru letošnjega mednarodnega muzejskega tedna so pred dnevi opoldne odprli v prostorih koprskega muzeja novi stalni oddelek sodobne likovne umetnosti Slovenskega Primorja. V oddelku so zastopani tudi znani tržaški slikarji Lojze Spacal. Avgust Černigoj, Avrelij Lukežič, Robert Hlavaty in Rudolf Saksida. Nadalje slikarji Herman Pečarič iz Pirana, Mire Cetin iz Kopra, Leo Vilhar iz Postojne ter kipar Jože Pohlen iz Kopra. Razstavo je ob prisotnosti predstavnikov družbenega in kulturnega življenja Kopra ter nekaterih umetnikov odprl direktor koprskega muzeja Janez Kramar. Zatem je bila še otvoritev občasne razstave restavriranih ikon anonimnih umetnikov ki so nastale na istrskem obalnem področju in kažejo izraziti bizantinski umetnostni vpliv. • * # Pomorski promet, čeprav še vedno brez operativne obale, v koprski luki stalno narašča. V preteklem četrtletju se je zasidralo v koprskem pristanišču 580 ladij, ki so pripeljale ali odpeljale okrog 53. potnikov in 8600 ton blaga. Septembrska primerjava potniškega prometa domačih in tujih ladij pa nam pokaže kar zanimivo bilanco, )ci se nagiba - v prid /domačim ladjam. Te so narrlreč prčpeljale okoli 16.700, tuje pa simo 5100 POtnihovlj .<:<(e * * * Koper je obiskal angleški konzul iz Zagreba, ki je v spremstvu predsednika okraja obiskal tudi vinsko klet Vino-Koper in se zanimal za izvoz vina v Anglijo. Nadalje si je ogledal tudi dela v Kopru in se zanimal za turizem v tem predelu. • * * Letošnja turistična sezona v obmorskih krajih Slovenske I-stre je bila najboljša, odkar se semkaj zatekajo turist!. Prelepa modrina morja in predvsem blago podnebje pa ne privabljata v te kraje samo turistov, saj se za Portorož, ki je bil v Času medeon-skega šahovskega turnirja tako pogostorpa imenovan, zanimajo tudi razne filmske družbe zavodi in ustanove, ki bi hotele v bodoči sezoni prirediti razne kongrese in festivale. Sodeč po sedanjem zam manju, kaže, da že tečejo o-bresti od kapitala, ki je bil naložen v prireditev medeon-skega šahovskega turnirja, za kongres problemistov in sa^ hovski festival. Kljub jeseni pa je v Portorožu še nekaj turistov, kar priča, da se ta lepi kraj vedno bolj uvojj»v i 'ja v 'mednarednem turizmu. * -Mš ♦ Ut Že ' pr Črt '2ČJ) leti ro začeli V'Vremski dolini 'iskati rudo,' vendgn je preteklo mriog^-let, p red trti so začeli ta naravna bogastva izkoriščati. No tem, področju še dandanašnji kopljejo črni premog, ki ima visoko kalorično vrednost, to je okrog 8000 kalorij. Smotrna in načrtna izraba tega naravnega bogastva pa vzbuja u-panje da se bo proizvodnja premoga v Vremskem Britofu podvojila. * * * Zadnji teden sta se kar dva tuja potnika na naših cestah precej poškodovala. Sergio Boldsabella iz Padove je zaradi prehitre vožnje s potniškim avtomobilom na ostrem ovinku pri Planini zdrknil s cestišča v globel, kjer se je težko poškodoval, na vozilu pa je 300.000 din škode. Isti dan pa je usoda zahtevala še eno žrtev: ameriški državljan Joseph Crootrec je v srečanju s tovornikom na mokri cesti zdrknil s ceste in se hudo poškodoval. «*------- Aretacija goljufa Slučajna pomota raztresene bančne uradnice, ki je na ček, namenjen kvesturi v Vicenzi, za borih 130 lir napisala 130 tisoč, je dala povod Severinu Zanonu iz Rossana Veneta, da je hotel prevariti nekega trgovca v našem mestu. Zanon je namreč stopil v v trgovino v glavni ulici mestnega središča skupno s svojim znancem Antoniom Lore-danom iz Ul. Doda ter si nakupil za 50.000 lir oblek. Plačal je seveda s čekom ter čakal na ostanek, vendar gospodar se ni dal premamiti. Spoznal je, da s čekom ni b’io mogoče plačati, zaradi česar je poklical policijske organe kar ng kraj. Namesto drobiža v tisččakih pa je Zanon opazil agente, katerim je moral slediti. Sicer se je Zanon skušal izgovarjati, vendar je končno le priznal, da je pred dnevi stopil v banko kjer je hoti i plačati 130 lir za potni list. U-radnica se je zmotila in namesto čeka za 13q mu je dala ček za 130.000. Mož ni dolgo premišljeval in je sklenil, da bo s čekom koga prevaril. Posrečilo pa se mu ni in tako je moral ,v zapor pod obtožbo prevare jb prjsvujevanja denarja, njegov znanec pa zaradi poskusile n rev gre. POSKUS SAMOMORA Mladenič skočil v morje Včeraj zvečer okoli 17,45 so presenečeni ljudje, ki so bili v bližini pomola Audace opazili mladeniča, ki se je začel slačiti in je nato skočil v morje.. Med gle.dalci je bil tu; di neki mornar z vlacilca, k-1 a* tfntairrv in gripi 0a suho, -emraženegJ a Identificirali Emilia Blaautto iz UL Ginna-sti^a, so odpeljali v bolnišn co kjer ao g? i* previdnosti sprejeli s prognozo okrevanj v giekgj dngh.-Na vprašanje, zakaj je hotel iavršiti samomor, je fant zamomljal nekaj nerazumlji vega in tako pokazal, da je duševno neuravnovešen. Sice je bilo to že znano. Saj je bil Blasutta že v preteklosti V umobolnici. SNG v TRSTU j a** i'" VESELICA V LJUDSKEM DOMU V soboto ob 20, uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madon-nina 19 veselica, s katero bo KPI proslavila uspeh, ki ga je dosegla s svojo listo na občinskih volitvah. Navzpči bodo novi občinski svetovalci.' Paolo Sema bo spregovoril navzočemu občinstvu. R A P 1‘6'i) PETEK, 17. oktobra 1958 » t RADIO TtlST A 7io Jutranja glasb*: 11.30 Brez- obvezno, drobiž od vsepovsod r,.. življenja in usode: »Robert Schneider, psiholog siepar*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kuiture- 12.55 Orkester, Zacharias; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Pie-šile z nami; 18.00 Radijska' univerza; Življenjepisi mislecev: I.) «Kierkegaard»; 18.10 Pro-keijev: Sim o-nija st. 6 op. 111; 18.50 Tria Hocha in Harmonie; s 00 Sirimo obzorja: »Mila-di državljan*; 19. ij Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fan-azija; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Pojeta Cate-rina Valente in Harry Belafonte; 21.40 Bach: Sonata št. 1 v g-n.otu za violino solo; 22.00 Zna-ncst in tehnika: ((Ohranjevanje vede*; 22.15 Koncert altistke Elze Karlovčeve; 22.35 Mozart: Serenada v G-duru — Mala nočna glasba; 22.50 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč ItAUlO THST II.00 Operna glasba; 12.10 Orkester Piero Rizza; 14.30 Poroči- a: 17.45 Spored na ploščah; 1850 Nastop ansambla Franco Russo; 19.15 Dela tržaških skladateljev izvaja pianist Claudio Gherbitz; 21.00 Simfonični koncert. II. PROGHAM 9.30 Orkester Carto Esposito; 13.00 Vesele skladbe; 14.30 Modni pomenki; 16.00 Tretja stran; 17.00 Popevke z vsega sveta; 18.00 Pie. Site z nami; 20.30 Giasbeni va. r-ete: 21.00 Včerajšnje popevke in sedanja mladina; 22.00 »stvarnost fantazije*, slušna igra. RADIO KOPER Poročila v slov.; 7.00, 7.30 13,30, la.00. Poročila v ital.! 6.30. 12.30. (V. Ib. 19 15. 32.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah: 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti; »Pred volitvami SZDLJ — Pogovor s preos okrajnega odbora SZ Albertom Jakopičem - Kajtimirom*; 14.40 Poje Slovenski oktet (skladbe A. Hajdriha, 2. Prelovca, St. Mckranjca in K. Odaka); 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Godba LM iz Ljubljane igra D. Bučarja (iZumbreško rapsodijo* in V. Dominisa »Dalmatinske bisere*; 15.40-17.00 Prenos KL. 17.30 Melodije za vse; 18.00 »Knjižnice v Jugoslaviji*; 19.00 Pojejo Nunzio Gallo, Bruno Pai-lesi Carla Boni in Don Marino Barreto; 19.30-22 15 Prenos RL. aLCVENDA 327.1 Ul, 202,1 m, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10,00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30, 22 00. 22.55. 8.05 Od arije do arije; 8.40 »Triumph variete* (javna oddaja belgijskega radia); 9.40 Kmečka godba vam igra; 10.10 Baletni sn-ttrmezzo; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Pojo Jelka Cvetežar, Ivo Robič in Zvonimir Krkljuš; 11.30 Ernest Chausson: Poeme (Rok Klopčič - M Lipovšek); Mario Castelnuovo-Tedesco: Stari Dunaj (Claudio Gerbič); 12.00 Slovenske narodne poje Tone Petrovčič, Spremlja ga Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Pavel Si vic: Dlvertimento za klavir in orkester; 12.45 Poje zbor Norman Luboff; 13.30 Iz oper in baletov; 14.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo; 14.35 Napevi za razvedrilo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Vukio Mishima; Sum valov; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.10 Domači zabavni ansambli; 17.40 Umetne pesmi poje Ljubljanski zvon; 18.00 Radijski leksikon; 18.10 Moderni ritmi; 18.30 Iz na Sih kolektivov; 20.00 Armando Trovajoli: Nočni preludij; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Mojstrska dela koncertne li-ttrature (II.); Cčsar Franck: Simfonija v d-molu; 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Iz jugoslovanske komorne glasbe; 23.00-24.00 Plesna glasba. TEI EVIZIJA yi. 00 Spored za otroke: 18.30 Foročila; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Ljudje ifl knjige; 20,15 Italijanska ustata- 2R30 Poročila; 21.00 Jean Samient: *Mamouret», krinedija v V ,-b...., 18. <*$*'■ oh - uri v ,dv ,a Zadružne £0SJ,l,? »■ KONTOVELU I uprizori^.| A« dežijrna-služba .»■ te' V nedeljo 19. oktobra, °b dvorTni t”kW*U dežurna SLUŽBA Jerzy Lutotvski SLOVENSKA PROSVETNA ZVE*-V TRSTU V soboto 18. oktobra1®* ob 20.30 v Avditor>Ju v Trstu KONCERT moškega pevskega DPD »Svoboda* iz ki bo izvajal n*?T in umetne pes"11 Vstopnice so na ‘ rbe polago od četrtka 'Kj,, na sedežu SPZ v • j. Ulica Roma lM*«. 0d 31-119 od 9. do 12. >n 15. do 19. ure. f OI,EDAl.»j^ TEATRO NUOVO Pri blagajni ^eatro pla* v VL Giustiniano ih P spj-e gajni. v Pasaži Prottt iedal!' jemajo abonmaji z| se ško sezono 1958-09, pjrande'' prične 20. oktobra s r ^ jelovo igro «Questa ser cita a soggetto*. **------- _q[J j IV. KONCERT V AVDIt Danes ob 21. uri bo v *. toriju v Ul. Teatro K°“JKes't* simfonični koncert pjrig1' Tržaške filharmonije- s0ljr ral bo Santi Di Stefano pjr loval pa mladi ®VJfB.h^ Pizzettija in Nussia. Protti se nadaljuje vstopnic. K I N O Lxi.vu.iUl-. lO.OU. «.K-°nAn|ll« greoi, Jean Gabi n, -q. rardot. „„ t/ Feuice 15.00, 17,20, - pe »Zakrknjeni samci*. jvj ~ ca, W. Cbiari, M. Jt za*rir Naz.onale. 16.00; *Ni t..enn, Vicmr Mature, Leo ” ud*1 Aubrey,- Cinemascope- j, col°r. eW,ll*,ntfr Atvvoaleno. 16.00: F Levvis, P. Lorre. i«1 - ,0, povedane. ,6,jo, ' '# Supereinema. 13.0°. jcvvam^, 22.00: »Most na rrt<' cm*>’ ,i-Hoiden, A. Guinness, l Filudramma.icc. 'card'*^ te», F. Fabrizi, **• Sledi vaj/iete, .• 'Hn l%m> s sjsr Zr cis&vs&s&tfr maseupe. M. Brki ^ol ra Hoian«. I*-’”- vj. oel svoje trup10 » ien,iti barda. 16.00: «8 j<*‘ ,VeJtK»n Alabama L Maivvin Aidebarau. 16-00jr"dYe|s. ^(irt»' xasa», Lloyd Br'd«tvo so" Arljton. 16.00: *^'nI>lcol«r'(1 pol*-0 Cinemas.:ope, tecn ^ « f. Awf°r*. 1,6,30, !#• >vy0od'v toplo ixnetje», J. ji^iti*1 NevAhan. -Trije ,]?,,gjv»2' Garibaldi i6.0O. « o S" pe! H Scott. K. B°on,iki lZ-. 6- iimiiiimjHiitiiiimmiiiiiiinmuiuiiimntuH '"TH --i^«.44-1 i»> r ODV UJ DQ ROJSTVA, SMRTI IN IbHOK O, ednju Dn« 16. oktojira 1958 se je ro- „„___ Dne 16. oktofira 1958 se je rodilo r Trstu etre*t, urirrio J* 6 oseb, porok je bilo 18. PORiOCIl.I SO ISE: peidoflci* Vineenzo Bjjroluccj in gospodinja Edda ! Bravin, bančni slug* V ittorio Castel.larin in gospodinja Biisatjetta Persico, podoficir Gre-co Francesco in gospodinja Nataka Macorattl, uradnik Salvatore Ccmikla in prodajalka Maria Pia Molinari, trgovec Elio Botterl In gospodinja Bruna Blanca Persic, radiotelegf. Gicvannj Budinlch in prodajaJka Regina Bernazza, profesor Sante Meneghettl In učiteljica Maria Stampalia, mehanik Česidio Busa in gospodinja Maria Grazta Cante, čuvaj Antonio Castro in gospodinja Giuseppina Sluga, uradnik Vittorio Alfano in gospodinja Maria Palmitess*, pomorščak Luigi Gjezar In knjigo-vodklnja Blanca Marta Canovan, prodajalec Riccardo Pole« in prodajalka Silvana Zorzenoni, zdrav, nlk Mario Marigo In knjigovod-kinja Elvlta Bertini, mesar Gior-gin Pertot in gospodinja. Franca Di Stasio, mehanik Livio Pregara in baristka Maria Lulsa Lluba, časnikar Silvano Goruppi in pro. dajalka Silvana Zotzenon, tram-v;.,|Ski uslužbenec Sergio Vignoli In gospodinja Giorgla Buset, btnčni uradnik Vinicio Pavani in gcspodl-nja Maria Marchesi. UMRLI SO: 81-letna Ivana No. vak vd Cerova/, 68-letna Lulgla De Pol' por. Zotta, 35-letn.i CHu-Sippe Rlolo, 60-1 etni Vladimlro Lauro, 73„l*tnl Rodolfo Sctore bovl. NOČNA SLUŽBA LKKARN v oktobru Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnasttca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Comnierciale M. Hara-baglia v Barkovljah in NicoU v, Valute H»H mu m Zlati funt Marerigo Dolar Frank frahe. Frank Švicar Sterlin* • ilnar šiling i Zlato . . . Zah n. marka M_i.a"t tt.i.i 5 800.—! 6 100,— 4 450.- < 600.— 623- 627,— 133.—i 137.— ' 144 — 146 — 1.780,— 1.765,-70.—| 73,— 23.60 24 — 706.— : 709,— 148.— 149 50 MOdcrno. 1BG0: «3 G. Montgamenh^^ Wocuwaid v,;,ke' cha*. Man« |W uToO: * toi>p (dakoti ut imunim.vlil) V počastitev spomina Sonje Buda! daruje družina prof dr An. dreia Budala 10.000 lir za Dijaški dem. KAZNA OKVI4I6 l'll,A Vlsokniolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvetča, da spreiema prošnje ta akademsko teto 1S5I-3« samo do 25. oktobra t. I. V7TS Marconi. 14.30, HeP^ji na in m|r»' Ar ^ M»rt Fonda, 84- 6 »fotč ^V»lv°ip9 Massimo 16.00. j,apiito sK0 lino*, Ibttl.ihjg ((jc5C -Novo Cine. V'ra-,vford. -jKL.fi> je», Joan cr“,jkjb'ie m * Cdcon. 16.00. ^1» I* p pevka*, clauam ^,iie Flore',cnn »požar v r Verdi. »Moja "olvet*r*’ Volta: aDt-vJi 330 c'1 I2 FCHNl^jjjJO kv. m —1 se Gambinl •». FOTOAMATERJA Drohndzrnalo ra* vf. lepe oiltise in Čanja vam preskrbi TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST . Ulica sv. Fr*® 19 5JM0RSKI DNEVNIK 17. oktobra 195S GEORGE ni gramofon Pot do zakonske sreče ni ni-odffift' zaP*ta’ Vse ie odvisno je ,a*onskega tovariša, , Popolnosti ne smerno s tevati in pričakovati, ker P^olnosti nj.t H j i *l nekd° kupi električni _ a unik, mu niti na mTsel ne J ie to slab hladilnik, r oe more na niem vrteti »raaiotonskih plošč. Prav tako ™omur ne šine v glavo mi-’ odvreči nov klobuk samo ]it°' ne more v njem de-:,! s'a ima že 32. Ce se j. 0lte a žensko, ki živi le za J Bos* in ki zelo rada razjed -0 ®*nsteinu al' Arhi-d* U' ji pozneje ne očitajte, n> tako lepa in tako tem- . _ arnentna kot je Marvlin feež'^0*’ ^enske Pa' k' se °" is t v Za kak naslov ali tekoči račun v banki, ne j( 70 Pozneje zasovražiti svo-tj.s tnoža samo zato, ker pač j. r.°n'antičen lepotec, kakr-■ ^1* Errol Flynn. ti t* 0 mQra vnaprej vede-a.er i kupuje in v tem pri-ofa U. se Pozneje ne bo raz-, Z drugimi besedami: '»e drugimi — ........... dokler ne boste skušali ijjai 'ku, namesto da bi jo klet1 na Sratn°tonu, in do-t- Oe boste skušali delati le ^,a v svojem klobuku, C0in°- da dosežete ono, h. ,r P° navadi pravimo za-sreča. vendar obstaja nekaj u-i e Jenih načinov za razbili* zakonske sreče tudi tern’ 0 snao se prejšnjega po- j. Povsem držali. 'etj' ! tak način je mentali-jt, , m'denih tednov. So ljud-iivlf ?ne'n'i°. da je zakonsko «enien)e večni in trajni me-tsi k^Iesec al' da bi tak mo-. Ti ne le verujejo, da ^°h®ki tovariši SSK in vse svoje I aba]'n;'le Prebijejo ob morski ki , n gledajo le v morje, (t|, .obseva luna ter si iz-]e>o le sladke in nežne bjjhue: a,npak — in to je še *k0 — skušajo to dejan- v((, ud> doseči. Glavni kri-!»kona to 'diotsko koncepcijo ta 8 s° filmske družbe vse- «t0,koe,a- Devetindvajset od- '>ko Vj vseh filmov se konča «U' da vna se glavni junak in li (j8 Junakinja vzameta, a-«Z»ni.Se vsaj občinstvu da na »Hi ^' da se bosta vzela. Te-a,. Pravi «srečni zaklju-*Pd» 1 faolj moderno «happy »teiVj narnesto da bi mu rekli v»ljko Začetek», kar bi bilo ^istvo j pravilno. Kajti !‘ak - ’ da sta se glavni ju-‘a, nn. Siavna junakinja vze-f**®tst ei,t’ ^a bosta odslej — rotna° .?* bi se ljubkovala !*• Peg|.n dih gozdičkih in se ■ in U °b morju poljublja-?.aSgsten.amest° da bi podila 11 pju rje ali da bi gangster-Preganjali — morala , to ,7 n°rmalnim življenjem Hti °men'. da DO on moral k*1* Pa Pisarno ali na delo, ati (jj . 0 morala doma ku-?i čj } 'n pripravljati peci-kine„,oata oh nedeljah šla al ai°graf in da bosta s*ej morala skupaj Nemce, 7Wpj( n*®ln za gotovo raz- Si s'*teL nske *Ttie s* hli-« • V povečevalnega s'te-i81' da m i* ta sistem? V t„Se vse, kar stori za- *Tet' z % iriš, gleda skozi po-»ighlo. Ako pl na s. -«bi * Žena čez nekaj "deij ®v klobuk, si ta do-L>o s,„reite skozi poveče-2S nem?'0 in ii skozi nekaj *ths stanQ očitajte, da je £Ako* ** bo zapravila hi-Po)5* Vam m°ž vrne iz J dpj _Ure kasneje, mu ne- klg^j zapored očitajte, da !» Puh gostilnah, da je ' 'n da ne m e.8voin da ne mara več >K-°' za vas. 3« ne*a ie sistem na- P,.*den nerazumevanja. To v z* aJbolj gotovih siate-lt- Po K.r*zhijanje tega, kar j^ko v*di smatra za za-it, ^ *v°- So ljubosumni ..^Po ,„s° ljubosumni eno-iJSu tega, ker so 'o ipja trpijo od lju- .. 'a>i. edai. ,m.u .. sc nekatere ženske vse življenje rdečelase. «Moj mož e-nostavno ne vidi in ne spozna, da sem jaz lirično navdahnjena duša!« «Moj mož dela kot mravlja v svojem u-radu, od zore do mraka, in to le zato, da bi čim več zaslužil . in se prav nikoli ne spomni; da bi mi kupil vsaj šopek vijolic!« Takim ljudem prav zares ni pomoči. Ker i-irajo žensko, «ki je nihče ne razume«, so že vnaprej obsojeni, da jih bo njihova žena proglasila za «groba tesla« ali za «grobijane» nasploh. Takim možem nič ne pomaga, da delajo kot mravlje in vsak svoj zaslužek še topel izročijo ženi, ker vse to nič ne velja, ko se pa niso spomnili, da bi ji kupili le droben, majčken šopek vijolic. Sicer pa bi jim niti to ne pomagalo ker če bi to tudi storili, hi to bilo ali «prepozno», ali pa «znak umazane vesti«. Zate je za take može najbolj pametno, ostati grobijani in dajati ženi priložnost, da o-stane to, kar želi ostati, to je žena, ki je mož ((enostavno ne razume«. Ljubavnici je vedno laže kot zakonski tovarišici, ker je njena dejavnost, njena vloga strogo specializirana, do-čim mora zakonska žena bili hkrati žena, mati, kuharica, ljubavnica, gospodinja, knjigovodja in partner v družbi. Včasih se ji niti ena od vseh teh nalog in vlog ne posreči in vi pri vsej dobri volji ne morete razumeti zakaj. V tem primeru se vprašajte; «Kako je sploh ona postala moja žena?« Vprašajte samega sebe, zakaj ste sploh pristali, ko vas je prosila za roko. VELIKA SLOVESNOST V PIVKI — ;—r—i— ---------—*11 - "T ” Odkritje grobnice padlih borc Za novo «miss sveta« je bila v Londonu izbrana Penelopa Ana Coelen iz Južne Afrike. Je lt let stara, visoka je 171 cm, je plavolasa in rjavih oči, tehta pa 5S kg. Njene nadaljnje mere so 90 — 57 — 92.5 Jutri in pojutrišnjem bo v Pivki — prej šent Petju na Krasu. — velika slovesnost, ko bodo odkrili novo partizansko grobnico, prenesli vanjo posmrtne ostan ke padlih borcev, odprli nov park in prenesli tudi spo inenik izpred občine, kjer stoji že od leta 1952. 67 borcev četrte armade, pripadajočih šestim divizijam, bo dobilo časten po-siednji dom. Padli so v poslednjih dneh osvoboditve, v bojih pri Postojni, Pivki, največ pa v Ilirski Bistrici, Kjer so bili od 3. do 7. maja 1945 zelo krvavi boji na Primorskem. Reška grupa Nemcev, 97. nemški korpus, pod poveljstvom generala Kue-bierja, se je hotela prve dni maja prebiti za vsako ceno do zaveznikov v Trstu. Vendar v svojem prodoru niso prišli dlje kot do Ilirske Bistrice, kjer so jih enote IV. Armade dokončno ustavile in zajele. Nemce je precej presenetila tudi nagla osvoboditev Trsta, ki se je izvršila takorekoč za njihovim hrbtom. Na Reki je 97. nemški korpus štel aprila še 30.000 vojakov, 7. maja pa se je pri Ilirski Bistrici vdalo samo še 16.000 vojakov. V tistih dneh je bil štab IV. Armade v Pivki, kjer so postavili v šolskem poslopju tudi zasilno bolnišnico. Vse ranjene in padle partizane so zaradi tega večinoma pripeljali v Pivko Zato je razumljivo, da so jih največ DA BI O ATOMIH NE GOVORILI VEDNO LE SLABO Atomska pasterizacija bo kmalu zamenjala dosedanjo klasično Njena prednost je v tem, da je njen učinek trajnejši V zadnjih letih se veliko govori o uporabi atomskih žarkov pri sterilizaciji hrane. Zadeva ni nova, ker so takoj po odkritju radioaktivnosti konec preteklega stoletja mnogi raziskovalci preizkušali sterilizacijo s pomočjo novih žarkov, le da so bili tedaj viri žarkov zelo šibki in niso dali pozitivnih rezultatov. Zadeva je postala ponovno živa, ko se je razvila atomska industrija, ki nam je dala mogočne vire radioaktivnih žarkov. V nasprotju s splošnim ir.nenjem se atomsko žarčenje glede sterilizacije ne more meriti s toploto, ker če bi hoteli določeno hrano popolnoma sterilizirati, to se pravi uničiti v njej vse klice, bi porabili toliko žarkov, da bi tr-kšna sterilizacija bila predraga. Da bi uničili količino bakterij, ki bi po svoji teži tehtale toliko, kolikor ena miš, potrebujemo 5000-krat več žarkov, kolikor jih potrebujemo za to, da z žarki u-morimo mii, ki je vendarle trikrat' odpornejša proti žab kom kot človek. Čeprav je atomsko žarčenje za sterilizacijo šibko, je odlično za pasterizacijo. Ce hočemo dojeti načelo pasterizacije, moramo vedeti, da so med mikrobi najbolj neodporni o-r.., ki so v stanju razmnoževanja. Da bi se mleko popolnoma steriliziralo, da bi torej uničili v njem vse mikrobe, ga moramo kuhati nad 10 minut pri temperaturi nad 100 stopinj C. Ce pa ga nekoliko dlje segrejemo do 70 stopinj, uničimo 95 odst. mikrobov, 5 odstotkov preostalih mikrobov pa bo za nekaj časa zadremalo in se bodo nato začeli množiti. Atomsko žarčenje je torej primerno za pasteriziranje mleka, ker ne le ubija mikrobe v stanju razmnoževanja, an.pajt resno poškoduje nekaj odstotkov mikrobov, ki dalj časa ne bodo sposobni za razmnoževanje. Zato je njegov učinek trajnejši kot klasično pasteriziranje. Razen mleka se atomska pa- sterizacija more uporabljati ke gama. Takšno obsevanje ni & aah ko imajo za ^2- t4*i&In 4e boli teda^>ko Sto ' ki sploh nimajo. So ‘J*» k®i , 80 neprestano za-'1 'tir!1 t0 ni'hovo zaskrbim 8lt, j r* izzvati celo spo-»s *» ,ni nobenega razlo-KNč^kibljenost, ker da t,.v Nkoli ne počiva«. v:n8v>i,80 ienske-ki j* *nihče ne razume«, ne kot v« ‘.‘“»ce ne razun živ'jenje »nihče -.. n to prav tako, mara samsa Pri Založbi tržaškega tiska J« pred dnevi izšla knjiga »Trst Je klical« naše tržaške avtorice Mare Samsa. Knjigo, katere ovitek vidimo na gornji sliki, dobite v »Tržaški knjigarni« v Ulici sv. Frančiška 20 tudi za proizvode, ki jih sicer ne moremo segrevati nad 7C stopinj. Učinek pri tem je izreden. Meso, ki smo ga obsevali s sorazmerno šibko dozo žarkov (100.000 roentge-nov, ki je 25-krat' šibkejša od doze, ki je potrebna za sterilizacijo), ostane povsem enako mesu, ki ga nismo obsevali. Kljub temu pa se more za več mesecev ohraniti nepokvarjeno tudi pri običajni temperaturi, seveda če smo ga pravilno izolirali pred ponovnim okuženjem z bakterijami. Isto lahko dosežemo pri zelenjavi, Pet- šestkrat šibkejša deza žarkov ustavi njen biološki proces in s tem jo kon-serviramo za več tednov, ne da bi izgubila svojih hranljivih tvarin. Pomislimo še, koliko živil se pokvari po skladiščih in pri prevažanju. Atom bi mogel glede tega služiti kot odlično sredstvo in vso prehrano močno poceniti, ker bi ohranil tudi tista živila, ki jih moramo kot gnila ali pokvarjena odvreči. Kljub temu bi tovrstna uporaba radioaktivnih žarkov ne konkurirala konserv-ni industriji. Zavedati se namreč moramo, da je med začasnim konserviranjem hrane s pomočjo obsevanja in med klasičnim konserviranjem hrane velikanska razlika. Povsem nove možnosti odpira atomsko obsevanje velikih zalog krompirja. Po neki statistiki se najmanj 20 odstotkov skupne količine pridelanega krompirja izgubi samo zaradi klitja krompirja proti pomladi, loto velja* tudi za čebulo. Ce pa krompir ali čebulo le nekaj minut obsevamo, se ta nekoristna in škodljiva vegetacija prepreči. Marsikdo bo postavil vprašanje, ali niso atomski žarki v hrani škodljivi? To vprašanje izhaja iz številnih zgrešenih sentenc, ki so bile glede tega dane. Marsikdo si misli, da postane vse, kar se izpostavi atomskemu žarčenju, radioaktivno in da se vsakdo, ki bi užival tako hrano, izpostavlja nevarnosti raka ali levkemije. Zadeva je drugačna. Organski proizvodi, kot je hrana, vsebujejo v sebi v glavnem ogljik, kisik, vodik, dušik ter tudi nekaj lahkih a-tomov kot so kalcij in magnezij. Ti atomi so zelo stabilni in ne dopuščajo, da bi umetna radioaktivnost ravnotežje atomov spremenila Edina nevarnost obstaja pri nekaterih težjih atomih, ki jth je nekaj v mesu. Ti atomi so atomi železa in žvepla. Zaradi tega je vendarle treba biti oprezen in ne uporabljati premočne doze. Za tovrstno prepariranje hrane se prehrana postavlja v betonsko kad daleč od baterije in okoli betonske kadi kroži in. zadnjih letih potrošila velikanske vsote za proučevanje praktične »atomske sterilizacije« in ena njena naprava more pasterizirati do 1000 ton hrane na mesec. Preden so Američani tako pasterizirano hrano dali vojakom, so jo preizkusili na živalih. Pet tisoč podgan se je več mesecev hranilo z živili, k' so bila pasterizirana s 5-do lft-krat močnejšo dozo, kot bi bila potrebna in škodljivih posledic ni bilo. Kljub temu, da je vsaka radioaktivna nevarnost odstranjena, obstaja še vprašanje morebitnega kemičnega kvarjenja živil. Tu je zadeva nekoliko bolj zapletena. Marsikatera živila, ki smo jih obsevali, zadobe neprijeten okus m duh, kar nujno dokazuje kemične spremembe molekul. Zadeva se da pojasniti; obsevanje je pretrgalo neke vezi med atomi in pokvarilo neka ravnotežja v molekulah. Deli molekul in atomov se med seboj pomešajo in s tem ustvarjajo nove proizvode. Temu se da odpomoči s tem, da se proizvodi pred obsevanjem ohladijo. Dovolj je, če proizvode ohladimo do ničle. Iz tega smemo torej sklepati, da bo atomska pasterizacija verjetno v kratkem zamenjala klasično pasterizacijo. «»------------------ Clouzot bolan Sloviti francoski filmski režiser Henri Georges Clouzot se je moral nenadoma vrniti z letalom iz Londona v Pariz in ni utegnil niti sprejeti nagrade, ki mu je bila dodeljena za njegov zadnji film o Picassu. Nagrada, ki je bila ustanovljena pred Štirimi leti v spomin Richarda Win-ningtona, je zelo cenjena na-gruda, ki jo podelijo najboljšemu filmu, ki se v določenem letu vrti na Angleškem. Vzrok temu naglemu odhodu francoskega režiserja iz Londona je baje neka huda bolezen. Razstava umetniških v Na mednarodni razstavi u-metniike fotografije, ki so jo pred kratkim odprli v Budimpešti, je eno prvi h • nagrad dobil jugoslovanski fotoamater Zlatko Surjak za fotograr fijo »Vlak prihaja«. Na isti razstavi sta prvi dve nagradi — dve zlati medalji — dobila dva predstavnika Avstrije in Sovjetske zveze. Budimpe-itanske razstave umgtnišlce fotografije so se udeležili fotoamaterji iz 43 driav, med katerimi tudi trije predstavniki jugoslovanskih fotoamaterjev. pokopali v Pivki, kjer počiva skoraj tretjina borcev, ki so padli v bojih od 3. do 7. maja. So iz vseh krajev Jugoslavije. Nova grobnica ima zelo lepo iego. S hriba, tik ob cesti Postojna-Reka in tik ob železniški postaji, se razgleduje po celotni pivški dolini od Snežnika do Javcr-mkov-Postojne in celo do Nanosa, čudovito ozadje ji tvorijo temni kraški bori, ki oajejo lep kontrast belemu kamenju, iz katerega je grobnica zgrajena. Druga zanimivost grobnice je v tem, da je grajena na hribu, ki je v celoti velik bivši italijanski bunker. Italijani so ga , deset. let vrtali in prepredli z rovi in strelnimi linami za topove in težke strojnice. Na vrhu železobe-tona, ki go ga oljilo nasuli Sporazum med Kitajci ? Znani ameriški politični komentator je mnenja, da je treba Čangkajška prepustiti njegovi usodi Pateza komunistične Kitajske' — prčkirtitev* *"ognja ha Kvemoju” za ' en teden in’nSk-nadno podaljšanje |ega roka —; nas lirupno "sportinja. ’■ da je kvemojska zadeva predvsem politična in da pekinška vlada ume spretno igrati močne karte, ki jih ima na obalnih otokih. Odkar imajo komunisti vojaško pobudo na Kvemoju, morajo po mili volji začeti ali prenehati z bombardiranjem, kakor da bi šlo za odpiranje ali zapiranje pipe. S tem, da so prenehali z bombardiranjem, ne da bi čakali na pogodbeno premirje, so spravili Čangkajška v položaj, v katerem mu bo težko prenehati z oskrbovanjem posadke in civilnega prebivalstva na Kvemoju, tudi če more to delati samo zjiradi uslužnosti Pekinga. Nedvomno je to namerno .jeden najbolj dramatič- joča 'na področju obalnih cto» 1,,^ M I .M.. . I I ■ Poteza komunistov je posta- iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «lkli vraj>» v italijansko-jugoslovansko koprodukciji Kakor poroča Ansa, se bo 25. t .m. v Kvarnerskem zalivu in nekje na Krasu začelo snemanje italijansko-jugoslovanskega filma «Beli vrag», ki ga pripravljata rimsko filmsko podjetje eMajestic» in črnogorsko filmsko podjetje «L ovčen-film». Film bo posnet po neki Tolstojevi noveli in glavno vlogo bo v njem igral ameriški filmski u-metnik Stene Reeves. Režirala pa ga bosta Riccar-do Froda in Mile Djukano-vič. Glavno žensko vlogo so poverili Marii Zama, ki je pred dnevi obiskala kraje, kjer bodo film snemali, da bi se spoznala z okoljem. Spremljala sta jo scenograf Kosta Krivokapič in direktor črnogorskega filmskega podjetja Dimitrije Jovanovič. ta, k povsod _po Primorskem, bo^ih sredstev, da bi Kitajfeem do počivali tišti,1 ki So s na Formozi dokazali, da je rde-svojo žrtvijo premagali ii> & Kjtai»ka vojaško previadu-unicili vse bunkerje. Ini-« 'na irvnnroč-iu obalnih oto* Hrib sam go lepo ureflUi s stežamfln potmi, postavili so klopi, kasneje pa bodo zasadili še drevje in o-krasno grmovje. Takoj pod hribom pa bo do slovesnosti urejen tudi majhen park, kjer bo stal spomenik NOB, ki stoji sedaj pred občino. Gre za precejšen kompleks del, ki jih ne bi zmogli, če ne bi našli razumevanja pri vseh, podjetjih, zadrugah in posameznikih. Program slovesnosti obsega naslednje točke; Jutri ob 19.30 žajna akademija v pivški kinodvorani (sodeluje godba na pihala garnizona JLA iz Postojne, recitatorji, pevski zbor). Občinski odbor ZB razvije svoj prapor. Od 21 do 23. tire skupna poklonitev posmrtnim ostankom padlih borcev na kata-f.eiku v sindikalni dvorani Javora. Grobnica bo lepo osvetljena, prižgali bodo kresove. V nedeljo, 19. t. m. do 9. ure poklonitve padlim borcem v sindikalni dvorani. Ob 9. uri ureditev sprevoda s posmrtnimi ostanki padlih borcev in odhod k novi grobnici. Qb 10. uri pokop v novo grobnico, nagrobni govori, žalostinke, recitacije, častne salve, odkritje spomenika pri novi grobnici. Popoldne ob 15. uri koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca. (Zbor sodeiuje tud' pri do-poldapski svečanosti.) Na slovesnost; ki bo ena največjih partizanskih ma mfestacij v koprskem okra ju in na Primorskem, so povabili vidne zvezne, republiške in okrajne predstavnike oficirje JLA, ki so vodili borbe IV. Armade v maju 1945, poslance in druge o-sebnosti. Verjetno bosta govorila kontradmiral Bogdan Pecotič in naš rojak dr. Jo ža Viltan. M. S. Skrb za zdravstvo v okraju Nova Gorica Od približno 112 tisoč prebivalcev; ,jtolik|r jjh šteje ojpraj Gorica' v' Jugoslaviji! je 56 tisoč prebivalcev deležnih zdravstvene zaščite in zdravljenja na stroške Zavoda za socialno zavarovanje. To 80 aktivni zavarovanci, ki so zaposleni, v gospodarskih organizacijah ali ustanovah in njihovi svojci. Ostali državljani pa so de ležni brezplačnega zdravljenja po takoimenovanih višjih predpisih in odlokih občinskega ljudskega odbora in to za obolenja od TBC, za rakasta obolenja m i»-ra*n* naledji-ve bolezni. Tako je bilo lani potrošenih v te namene nad 85 milijonov dinarjev, to se pravi nad 100 odst. več kot leta 1956. To po-, meni, da se je' zdravstvena služba izboljšala in da odkriva ter zdravi nove odkrite primere. Lahko rečemo, da zdravi predvsem posledice vojne in celo posledice predvojnega socialnega stanja. Letos so v prvem polletju porabili za zdravljenje in zdravila, ki so jih zdravljenja potrebni ljudje dobili brezplačno že za 31. milijonov dinarjev v prvih 6 mesecih. V občini Tolmin so lani porabili 5.6 milijona dinarjev v celem letu, letos pa ze do konca junija 5 milijonov in pol. Posebno skrb posveča ljudska oblast otrokom, katerih je bilo letos 1347 v obmorskih m višinskih počitniških kolonijah in taborenjih, za kar je bilo potrošenih nad 11 milijonov din. Predšolski otroci iz Idrije pa se sedaj ietujejo v Malinski ob Jadranu. Čeprav kolonije v letošnji sezq-ni niso povsem zaključene, občinski ljudski odbori ze pripravljajo načrte za organizacijo počitniških kolonij za prihodnje leto. la možna ko je Dulles, javno prizfial, da ZDA ne bi mogle prenesli vojno na celino, da bi preprečile topniško blokado Kvemojal Resničnega vprašanja n mo še dobro razumeli v ŽDA. Vsi govori glede »obrambe« Kvemoja in odločenost, da «se ne umaknemo« so vsebovali dobršno mero naivnosti. Kajti mi smo kazali zobe in stiskali pesti, zatrjujoč, našo odločenost braniti otoke pred invazijo, medtem ko ni nič kazalo, da bi rdeča Kitajska jme-la namen zasesti otoke. Naše izjave, naš izziv, niso nikoli hotele reči. da bi hoteli braniti Kvemoj pred samim bombardiranjem ali da bi hoteli pooblastiti Čangkajška, da nas potegne v letalsko ofenzivo proti topniškim položajem v provinci Fukien. Res je. da sta Predsednik in Dulles bila pripravljena sprejeti bombardiranj^ Kvemoja 'in odgovoriti le z ukrepi za ’ razbijanje blokade. Njun sklep, da ne bosta napadla celine je nudil rdečp Kitajski pobudo na “--Kvemoju in “Peking ižko-. rišča sedaj . politično to pobudo. Politični cilj komunistov je v tem, da prepričajo Kitajce na Formozi, da je njihova bodočnost povezana s celino, ne pa, da ostanejo klienti ZDA. Prekinitev sovražnosti, ki jo spremlja ponudba, da bi se s Čangkajškom pogajali za sporazum glede obalnih otokov, je verjetno povezana s sporazumom, ki ga Peking želi skleniti z ZDA v Varšavi glede posebnih kitajsko-ameri-ških vprašanj. Ponudba Cangkajšku sledi neposredno in je nedvomno povezana s tem, kar sta dejala Eisenhovver in Dulles. Oba sta izključila takoj misel, da bi se Čangkajšek nameraval vrnit, na celino, in tako sta uničila fikcijo, kar je dejansko zakonita vlada kitajske. Vladar, ki nima nobenega upanja, da bo vladal, je kakor kralj, ki je izgubil prestol. Peking je pohitel, da bi C*ng. kajšku in Kitajcem na Formozi dokazal, da ynajo izbirati med izgonom na Formozi “in sporazumom s celino. “lo ne pomeni, da bo kmalu prišlo do sporazuma ftied obema kitajskima. strujama; prav. gotovo bomo priča mnogim, tako javnim, kot privatnim manevrom. Toda to pomeni, da je teren pripravljen, da je bilo vrženo seme za sporazum med Kitajci. Nihče se ne bi smel čuditi nad tem. 2e dolgo se je zdelo verjetno — spričo iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinMiiiiitHiitiii,intimnim,n Fižolčki ii. Spisal in narisal Milko Bambič ISPgUBPMU-........ “ ,ftf ‘'0 v 1 ' i; '/;*-;gisJšC--syi-'v. [Vžolčkov nos je ves otekel in butiea polna bunk-A rižuTekov rumeni korenček sredi obraza se j’e Fržolčkov 7C zvil in je bil videti kakor prašičkov repek. Desno oko pa je imelo modro podpluto. ačakaj, čakaj, grdg deklica, ki si naju zaprla, da sva se tako potolkla«, sta stiskala pesti. ((Maščevala se bova!« Poiskala sta n a j ostrejšo peresce in se tiho splazila Minkj za hrbet. I & -,ThKi m 5 -z .r Priseben bikoborec igre, ki smo jo igrali * C»n§- kajškom, — da bo rezultat sporazum, pri katerem bomo potisnjeni ob *tran8 Usodna zmota ameriške' politike je bila v tem, da nismo hoteli videti, da je vojaška grožnja proti Formozi bil« brez pomena spričo naše nesporne prevlade na morju. C« smo se opirali izključno na Čangkajška. nismo mogli preprečiti, da si celina ne bi priključila Formoze; po drugi plati pa brez politike, ki jo je vodil Cangkajsek -in ki je imela namen ohraniti n« Formozi neko določeno avtonomijo, ko bo on oblast prepustil drugim, ni ža nas nobenega drugega izhoda. Mi smo povezani s Čangkajškom in kar se bo zgodilo z našimi interesi, bo odvisno od Cangkaj-ška ali od njegovih naslednikov. Naša pogrešno pojmovana zaskrbljenost, da bi vojaško branili Formozo, je bila in je resen handicap, ki nas ovira, da bi jasno gledali ,na to vprašanje. Predsednik Eisenhower, na primer, nima zakonite o-blasti, da bi glede Kvemoja uporabil ameriške oborožene sile. razen v primeru, da bi mogli reči z mirno vestjo, da to, kar se dogaja na Kvemoju zadeva vojaško obrambo Formoze. Dulles je nekaj časa skušal pripraviti predsedniku neko legitimno stališče. Predsednik je dejal, da so ZDA morale pokazati svoj pogum in svoio odločenost, čeprav je Čangkajšek »neumno« nagrmadil preveč sil na Kvemoju in bi bil Čangkajšek izgubljen, če bi se te čete vdale, in ne da bi se pri tem menili za to, da je bil slučajnostni vzrok neznaten in neumen. Kar zadeva idejo, da gre za to, da je treba dati dokaz o pogumu ali izgubiti vse naše prijatelje, bi dejal, da kar delamo za Kvemoj predstavlja dokaz našega poguma le, če proglasimo, da ga smatramo takšnega. Svet ve, da smo se v teh poslednjih petdesetih letih spustili v trj velike voj. ne. Svet, pa na^ bo prijateljsko ali sovražno razpoložen ali nevtralen, ne more djfoijnti o ameriškem pogumu. V ostalem je vprašanje Kve-moja praktično vprašanje, ki bi g* mogli in brbrali reševati brez pretiravanja, hladno, mirno in z zdravo pametjo. Kvemoj ni Berlm. kakor ni London, Pariz ali IVashinuton. Izprazniti Kvemoj ne pomeni drugi Muenchen. Češkoslovaška je bila neodvisna država, ki so jo priznavale pogodbe in jamčili zaveznik: Kvemoj pa je otok brez politične vrednosti v nekem zauvu kitajske celine. Češkoslovaška je bila dežela, kjer je bil strateški u-brambni zid Srednje in Vzhodne Evrope. Strateško je Kvemoj quantitee negligeable, bodisi za obrambo Formoze, bodisi za obrambo celine: je le postranskega pomena. WALTER LIPPMANN HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovano srečanje bo odločilno za vašo bodočo srečo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše delo vam bo prineslo veliko moralno in materialno zadm voljstvo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na vidiku je potovanje r zvezi z zelo važnim poslom. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nasveti dobrega prijatelja vam bodo pomagali, da se izmotata ia neprijetnega položaja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne izgubite ravnotežja zaradi pazmerotpa lahkega uspeha. NoVa simpatija bo pognala ko. renine. 23. 8. do 22. #.) igoden z4 tvej|-jite, da fri ,te% ne prekoračite zakonite meje. (TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V važnem poslu morete ra-Čhnati s pomočjo neke zelo vplivne osebe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Občutili boste skoro nepremagljivo nagnenje, da bi čimprej našli dokončno rešitev vašemu čustvenemu vprašanju. STRELEC (bd 23 11. do 20. 12.) Zadovoljni boste s samim seboj. Skušajte omtjiti izdatke. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S precejšnjo diplomacije se vam bo posrečilo, da bo vašo stališče sprejeto. VODNAR (od 21. 1. do 10. 2.) Nepričakovana podpora bo pospešila uresničenje vašega načrta. RIBE (od 20. 2. do 20. S.) Dobili boste vabilo, ki bo skrajno laskalo vašemu sam^ ljubju, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 17. oktobra 195» Goriško-beneški dnevnik Končno odpravljena kriza v SAFOC Vlada je popustila zaradi odločnosti delavcev Namesto da bi delavce odpustili, jih bodo poslali v preusmeritvene tečaje ■ Investicije za razširitev livarne jekla Od vseh italijanskih podjetij IRI, ki so bila na tako imenovani »črni listi« za odpuste, je samo goriška livarna SAiFOG, odnosno njeni delavci, pokazala voljo, da se predvidenemu načrtu o preusmeritvi proizvodnje, ki bi dovedla do odpustov okoli 300 delavceiv, upre in za vsako ceno prepreči napovedane odpuste. Ce je bila viada prisiljena preklicati odpuste, tedaj gre v prvi vrsti zasluga za ta u-speh delavcem, ki so večkrat stavkali, ki so celo zasedli podjetje, samo da preprečijo rajhujše, kar bi se jim lahko zgodilo, to se pravi, da jih poženejo na cesto. Vlada je spoznala nesmisel načrta, ki ga je izdelalo ravnateljstvo in ki ga je podpirala tudi Finmeccanica, odnosno IRI. Zato je sklenila, da se pričnejo poleg statev izdelovati zaklopke za petrolejsko in ladjedelniško industrijo in da se ukine obratovanje oddelka za lito železo, namesto tega pa se z investiranjem 900 milijonov lir okrepi livarna jekla. 450 milijonov lir bo SAFOG prejela iz krožnega sklada, 450 pa od Finmecca-nice. Tiste delavce, ki bi bili odveč, bodo poslali v preusmeritvene tečaje, kjer jih bodo 12 mesecev usposabljali za novo delo in plačali z 80 odstotki plače. Po tečaju jih bodo zaposlili v tovarni. V vrstah večinske stranke se danes govori, da je vlada favorizirala SAFOG glede plačevanja delavcev, ki bodo v preusmeritvenih tečajih. (V drugih podjetjih IRl jim bode dali po 80, 60 in po 40 odst. plače.) Toda pri tem naj se rali, kot je želela Krščanska dl mokracija ali morda CISL, lij ni nikoli iskreno odobravala odločnega stališča delavcev do tega vprašanja. V Gorifi se maslo ni Z uvozom velikih količin presnega masla namerava i-telijanska vlada zavreti po- muMmmuiHiiliHHMiiii, ■iiiiimimi, „ rsst cen tega blaga. V Gorici do tega pojava na srečo ..ploh ni prišlo, ker uvozimo na podlagi obmejne blagovne i/menjave letno 600 ton masla, ki povsem zadošča za potrebe prebivalcev Gorice in vse pokrajine. Poleg tega pri-resejo jugoslovanski državljani s propustnicami dovolj dobrega masla, da bi trgov-c ali proizvajalci masla mogli s svojim blagom, ki se z jugoslovanskim ne more kosati, višati cene temu blagu. Seja občinskega odbora kako odpraviti ozko grlo v Ul. Aquileia Goriški občinski odborniki So na zadnji seji posvetili večji del časa razpravi, kako odpraviti ozko grlo, ki ga v prometu predstavlja podvoz v Ul. Aquileia. Izvedenci tehničnega urada so napravili načrt za razširitev podvoza, kar b: občino stalo nekaj nad 90 milijonov lir. Ker smatrajo odborniki to vsoto za previsoko, bodo verjetno vprašanje rešili z zgraditvijo drugega podvoza nekje v bližini. Razpravljali so tudi o javni razsvetljavi in sklenili zanjo potrošiti 1,4 milijona lir. Uredili bodo tudi Trg. Cesa-• e Battisti in asfaltirali Ul. Petrarca S seje sovodenjskaga občinskega sveta V začetku novembra pričetek pouka v otroškem vrtcu v Rupi Pismo prebivalcev iz Eabrij za okrepitev javne razsvetljave Na seji sovodenjskega občinskega sveta, ki je bila v siedo zvečer, so najprej izvolili Bogomila Devetaka, Nikolaja Cevdeka in Karla Cer-r.;ca za preglednike računov poslovnega leta 1957; Ivana Gulina, Nikolaja Cevdeka,'Petra Tomšiča in Janka Cotiča za stalne člane občinske volilne komisije za leti 1959-60, za njihove namestnike pa Andreja in Antona Tomšiča ter Karla Kosiča in Karla Černiča Ko so nato povečali kreditni fond od dveh na 3,5 mi-l.jona lir, so proučili vprašanje preskrbe šolskih poslopij ?. drvmi. Pisali so nekaterim tigovcem, vendar se je povabilu odzval samo trgovec iz Podbrda v Benečiji, ki bo pri- ne pozablja, da bi do tega ne | peljal 360 stotov drv za šole prišlo, če bi se delavci rav-j v Sovodnjah, Rupi in na Vrhu illllllillllMMUlMIIIIIMIIMIIIIIIIIMIIIMIHIIIIIMMdlMiHMHHlIl Z goriške sodnije Vsakodnevna tema: prepiri med strankami Trije Kaznovani pivci Včgraj so na gorski sodpiji obravnavali eno izmed tožb zaradi obrekovanja, ki je postaja še bolj zanimiva zaradi prepira med odvetnikoma Pa-scolijem in Pedronijem, ki sta v sodno obravnavo vnesla politični moment. Med družinama Germini in Carletti, ki bivata v Ulici Cip.iani 1, ne tbstaja dobro sosedstvo in večkrat so se člani družin med seboj prepirali. Letošnjega maja pa je prepir prišel do vrhunca, kajti 35-!etni Car-lo Germini in njegova žena Carla Gava, por. Germini, sta pošteno ozmerjala Luigija Car-letlija in njegovo soprogo Marijo Pusceddu, por. Carletti, z besedami kot »umazana Sar-0 V prijateljski nogometni tekmi v Saragozzi Španija B zasluženo premagala italijansko B moštvo s 3:1 (1:0) Vse 3 gole za Španijo dosegel Peiro, edinega za Italijo pa Stacchini SARAGOZZA. 16. — V današnji tekmi, ki pa ni veljala za sredozemski pokal, kot je bilo včeraj javljeno, temveč je bila le navadno prijateljsko srečanje, je B reprezentanca Španije premagala B reprezentanco Italije s 3:1 (1:0). Strelci: v 26' prvega polčasa Peiro (Š.); v drugem polčasu v 6’ in v 7’ Peiro (S.), v 16’ Stacchini (It.). ŠPANIJA B: Araguistain; Oliveiia. Mestre; Vergas, Gen-sana, Chuzo; Antoniet, Mer-sal, Martinez. Peiro, Collar. ITALIJA B: Mattrel; Roboti, Sarti; Posio, Maldini, Fo-gii; Lojodice, David, Milani, Da Costa, Barison. Pred 40.000 gledalci je sodil Francoz Groppi. Začetni udarec so imeli Italijani, ki pa so igrali proti močnemu vetru, ki je znatno vplival na igro. Že v 1’ je David iz kazenskega strela poslal žogo čez prečko V 3’ je Mattrel brez težav ubranil kazenski strel Chuza. V teh prvih minutah je bila igra še precej izenačena, nato pa je Španija polagoma začela ob podpori vetra prevzemati pobudo in premoč. Kljub temu pa so prvo lepe akcijo izvedli Italijani v 5’. ki se ie zaključila z visokim Milanijevim strelom. V 8' prvi kot za Špance, ki so močno pritiskali, toda italijanska obramba je bila vedno na mestu. V 9’ ie Mattrel lepo ubranil strel nevarnega Collarja, italijanski napad pa operira v glavnem s protinapadi. V 12' je Chuzo z roko zaustavil Milanijev predložek Da Costi, toda kazenski, strel iz ugodne pozicije ni bil izkoriščen. V 14’ je Sarti uspešno razčistil nevaren položaj pred italijanskimi vrati. V 17’ je bil Milani zrušen v kazenskem prostoru, v protinapadu pa sta Maršal jn Peiro dvakrat streljal za las mimo vrat. Špansko moštvo je s hitrimi akcijami in pogostimi izmenjavami mest izvajalo konstanten pritisk na italijanska vrata. V 20' je bil Maldini zrušen. V 22’ nevaren strei Peira mimo Mattrela. Po še nekaterih manj nevarnih napadih so Spanci prešli v 26’ v vodstvo z ostrim strelom Peira s kakih 8 m, ki ga Mat-trel ni mogel ubraniti. Navdušeni Španci so poslej še bolj pritiskali in italijanska obramba se je reševala kot je vedla in znala. V 30’ je Mattrel izvrstno prestregel Martinzov, 2' kasneje pa Col-larov strel. V protinapadu je nato Barison streljal mimo vrat, v 34' pa so Italijani izsilili kazenski strel z roba kazenskega prostora, ki ga je vratar odbil v kot, ki je o-slal neizkoriščen, pravtako kot naslednji v 35’. Nato pa je Španija spet prešla v frontalni napad in Mattrel je moral ubraniti indirektni kazenski strel. V 39’ je Lojodice zaposlil Araquistaina. Polčas se je končal s premočjo domačih, vendar so Italijani v 43' izvedli še prej nevaren napad preko Milanija. V drugem polčasu sta moštvi nastopili z nekaterimi spremembami. Pri Spancih je Wilson zamenjal Maršala, pri Italijanih pa Sarti Mattrela, Rota Robottija in Stacchini Lojodiceja Italijani so sedaj igrali z vetrom in izvedli prvi napad s Stacchinijem, katerega predložek počasni Ba-rison ni utegnil prestreči. V 4’ so imeli Italijani lepo priložnost za izenačenje, ko je Milani z ostrim strelom zaključil lepo akcijo. Žoga se je zdela že v mreži, ko jo je španski vratar v mačjem skoku ujel. Dve minuti kasneje pa so Italijani izgubili skoraj vsako upanje na izenačenje, ko so domačini v 6’ dosegli drugi gol. Sarti je sicer odbil močan Wilsonov strel, ni pa mogel žoge ujeti. Pritekel je Peiro in jo z 18’ poslal v mrežo. Komaj minuto kasne- je je bil rezultat že 3:0. Collar je preigral vso italijansko obrambo, podal Peiru, ki je iz neposredne bližine poslal žogo izpod Sartija v mrežo. Premoč Špancev je bila sedaj očitna predvsem po zaslugi dobre povezanosti med krilsko in napadalno vrsto. V 8’ je vratar domačih ubrse nil Da Costov strel. Minuto pozneje so nevarno napadli Spanci, nato -so napadli Italijani z akcijo Rota-Milani-Da Costa-Fogli. V 9' je Collmar za malo zgrešil vrata, v 10’ pa je nevarno prodrl skozi obrambo Da Costa, vendar ga je vratar prehitel. V naslednjih minutah je bila premoč Špancev še očitnejša kljub njim nasprotnemu vetru,. končno pa so Italijani v 16' zmanjšali- rezultat na. 3:1. Akcijo je začel Da Costa in iz nastale gneče je Stacchini neubranljivo streljal v mrežo. Italijani so poslej več napadali, vendar njihove akcije v zaključenih fazah niso bile dovolj učinkovite. V 19’ in v 20’ so dvakrat prodrli' pred vrata domačih, minuto pozneje pa je Barison streljal nekoliko čez prečko. V 24' so se domači po akciji Da Costa - Lojodice rešili v kot špansko moštvo je sedaj igralo slabše kot v prvem polčasu in Italijani so bili pogosto v njihovem kazenskem prostoru. Po 30’ pa so tudi akcije Italijanov postale meglenejše in igra se je odvijala pretežno v polju z obojestranskimi protinapadi, ki pa niso spremenili doseženega rezultata. Spanci so zmago zaslužili in rezultat ie dejanski odraz vrednosti obeh moštev. Španci so igrali hitro, preprosto in iznajdljivo. Pri Italijanih je bila najboljša obramba čeprav ni briljirala (Sarti je bil kriv za drugi gol), krilska vrsta pa je premalo pomagala napadu, ki je bil najslabši del moštva. Mednarodni nogomet NORVVICH, 16. Mednarodna nogometna tekma med mladima reprezentancama (do 23 let) Anglije in CSR se je končala z zmago Anglije s 3:0 (2:0). * * * GOETEBORG, 16. — Švedski nogometni prvak IKF Goeteborg se je kvalificiral v osmino finala pokala evropskih prvakov. V povratni tekmi je premagal luksemburškega prvaka Jeunesse D’Esch s 5:1 (1:1). * * * ROTTERDAM, 16. — Nizozemska - Danska 5:1 (3:0). * * » MADRID. 16. — V nočni tekmi je reprezentanca Španije premagala Severno Irsko s 6:2 (2:0). Šahovska olimpiada v Muenchenu Včeraj prost dan danes pa 6. Kolo Tri prekinjene partije med Portugalsko in H*®* MUENCHEN, 16. — Danes je. bil v Muenchenu prost dan, ki so ga organizatorji šahovske olimpiade izkoristili za izlet udeležencev v Garmisch-Partenkirchen. Prekinjene partije iz 5. kola se bodo nadaljevale jutri dopoldne, popoldne pa bo na vrsti 6. kolo. Jugoslovanski šahisti se izleta v Garmisch niso udeležili, ker so se raje posvetili analiziranju prekinjenih partij v borbi z Zah. Nemčijo. Današnje analize kažejo, da bo Gligorič premagal Unzi-ckerja. V partiji Matanovič -Treger je položaj nejasen ker razpolagata oba nasprotnika s-.številnimi figurami, tako da bo do končnega rezultata še velika borba. Djuraševič pa je v težkem položaju proti Dargi in bo lahko zadovoljen, če bo rešil pol točke. Ce bodo Jugoslovani tudi po 5. kolu ostali v vodstvu, pa ni odvisno samo od njihovega dvoboja z Nemci, pač pa tudi od izida dvoboja med SZ jn CSR V kolikor bi Jugoslavija premagala Zah. Nemčijo z 2,5:1.5. SZ pa CSR s 3:1, bo Jugoslavija še vedno ostala na čelu glavne skupine. Presenečenje včerajšnjega kola je bil neodločen izid med Bolgarijo in ZDA. V dvoboju z Avstrijo ima Argentina iz-glede na minimalno zmago 2,5:1,5, v srečanju med Anglijo in Vzh. Nemčijo pa se pričakuje minimalna zmaga Vzh. Nemčije. Jugoslovanska ekipa je po- kazala doslej zelo dobro igro, IIIIHIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIiMiillliiiliiuilllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllliiKllitlllliliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifitiiiimii Trening Triestine na občinskem stadionu Olivievi v velikih težavah: pveesneva napada Rigonat in Del Negro razočarala Boljši je bil Comisso Več sto gledalegv je| včeraj popoldne prisostvovalo treningu iriestine v. pr:c: izbrano moštvo. Tl . /(Jo-Noro (Marzotto), Saccni pa, vara), Carine (Novarah^j. nagini (Novara), Pr , t evs'‘ stina). Villa (Monzahj,onZs)i (Monza), Gelmini 'ujosk* Tavoni (Modena). tre- reprezentanca iz Milana z letalom 30. '• k vi» ana z u nf Na osnovi rezultal j## dveh turnirjev v Pariz • 3, (i. Italija. 2. Portuga*** Bo# Španija. 4. Francija) H* 2. logni 1957 (1. P°r‘ugFa‘a„cii») Italija. 3. Španija, 4. *r „yl 1sK»: Ja’ kirap°! je lestvica za latinsK -CMŠj. in rnrin.*''" točk, 3. Španija 4, 4. Francija 2. ROKOBORBA- Sidro Tabor Anhovo Branik Koper Primorje Tolmin 3 2 10 13:1 5 4 2 11 14:9 !- 4 2 0 2 10:9 4 4 2 0 2 9:10 4 3 111 4 112 3 0 2 1 Ilir. Bistrica 1 0 10 Rudar 4 0 13 Adria 4 0 0 4 8:10 3 7:11 3 5:9 2 2:2 1 5:16 1 2:17 0 L. O. ATI,ETIKA r i Mikula Letič: i ..J IN VINO V E RITA !TWTTm»mHwmwTTmTmmrnfTimrr Objavljamo še to trtico, ki nam jo je še dottavil avtor »Internatifiso«, in ki je v zvezi z dogodki, opisanimi v elnternatituu». Vojna vihra Je kajpak tudi mene dvignila v zrak. Po več nego dveletnem zdenju v internacijskem taborišču v Abrucih sem bil prost dne 8. septembra 1943 ob sklenitvi premirja s Italijo. Ker pa Jo Je Viktor Emanuel takoj odkuril in zopet prepustil polje svojemu prijatelju Mussoliniju, je po nekoliko dneh sledil odlok, da se morajo interniranci znova pozapreti. Ko sem to zvedel, sem sledil vavišenemu zgledu Viktorja Emanuela in jo tudi popihal; kajti do nadaljnjega je bila moja potreba po internacijskem taborišču krita za nedo- gleden čas. Zatekel sem se v gorsko vasico Pianibbie (prov. Chieti); tam me je kmet Peppino Verlengia gostoljubno sprejel v svojo hišp. Poskus, da bi ,se ipreril k zaveznikom skozi fronto, ki ni bila daleč, se mi je ponesrečil. Zato mi končno ni preostalo drugo, kakor da hrabro vzamem »noga na rame«. Odpravil sem se peš proti domu po vsej dolžini Italije, in ■icer ne kakor se navadno pravi »s trebuhom za kruhom«, ampak za spremembo s kruhom za trebuhom: Kruh sem nosil odzadaj v nahrbtniku, trebuh pa — kakor sem že od rojstva navajen — odspredaj. — Marsikateri dan mi je bil suhi kruh glavna hrana, včasih pa se mi je posrečila tudi kaka gostija. Spal sem v posteljah, na skednjih in v hlevih. Po mnogih pestrih dogodivščinah sem poleti 1944 prijadral v vas Vacilio pri Modeni, kjer mi je kmet Tonino Borgonzini nudil nekaj časa streho in hrano Vas je bila mirna, dokler se Nemci niso umaknili na svojo »gotsko« linijo na Apeninu; tedaj je posta'o bolj nerodno, ker si povsod srečal Nemca. Nekega dne v avgustu 1944, pozno popoldne, pride Tonino k meni na polje pod veliko trto, kjer sem najraje posedal in kaj čital. Naprosil me je, aa bi mu šel za tolmača, ker je v hiši nemški vojak, s katerim se ne more sporazumeti. Neprijetna mi je bila ta stvar in skušal sem se otresti. — Tonino, dobro veste, kako je z menoj. Moram se izogibati vsakega srečanja z Nemci. — Vem. Toda ta je videti zelo dobrodušen; gotovo ne bo škodil.'Mene pa rešite iz velike zadrege. Ne da se iz hise m ne vem, kaj hoče. Kaj mi je bilo storiti? Olede na gostoljubnost, ki sem Jo užival pri Toninu, nisem mogel odreci, sel sem. Tonino je imel prav: Nemec je bil videti nekam dobrodušen. Ko sem ga vprašal, kaj želi, se je najprej začudil, kako da govorim nemški. Jezilo me je, da prej nisem mislil na to vprašanje, ki je bilo vendar še precej logično. Sproti sem si moral izmišljati primerno zgodbo: Že mnogo let trgujem z Avstrijo in sem se s časom priučil nemščini. Bil sem po pi slih na Dunaju, ko se je izvršil umik fronte. Doma sem iz Siene in čakam, da bodo Nemci potisnili Angleže nazaj, da se lahko vrnem domov. To poslednjo opazko sem vrgel nalašč, da Nemcu ne dam časa, da bi razmišljal o verjetnosti moje zgodbe. Dosegel sem svoj namen. Kajti Nemec se je vzravnal m vzbočil: — Seveda jih bomo pognali nazej. In prav kmalu. V dveh tednih boste doma. Tak predmet pogovora mi spet ni bil pogodu in zato sem ponovil svoje prejšnje vprašanje,. kal želi Steklenico vina bi rad imel in kaj za pod zob. Znano mi je bilo, da podjetni Tonino skrivaj trguje z vinom. Zato sem dejal: — Vino lahko dobite. Ne vem pa, kako bo z jedačo. Sicer pa menda ne bo nesreče. Pozno • je že in gotovo ste že večerjali. — Sem, ampak malo. Hitro je popravil: — Stvar je namreč ta: Močan želodec imam in vedno sem pri apetitu. — Za hrano je zdaj težko tudi na kmetih. Poskusil bom, da gospodarja prepričam, da vam postreže s kako malenkostjo. Toninova hiša ni bila revna. In ker se je moz bal sitnosti, je pristal na to, da pripravi mal prigrizek. Obrnil sem se k Nemcu: — Torej: Steklenico vina dobite, tri ocvrta jajca in kos kruha. Vse skupaj bo stalo 30 lir. — Sehr gut! In ker ste tako prijazni, vas povabim na kozarec vina. Vesel sem, da lahkp govorim s civilistom. Ta Švaba me je spravljal v same zadrege. Ce odrečem, utegne kaj sumiti; zanimal se bo za mojo osebo in lahko postane še neprijeten. Ce pristanem, bom pa moral poslušati gotovo samo kake prav debele. Odločil sem se za nekako srednjo pot: — Hvala! Sprejmem, toda s pogojem, da tudi jaz dam za steklenico vina. Potem pa moram iti, Imam še obveznosti. (Konec jutri) RIM, 16. — Italij.insša atlei-?ka zveza je razveljavila predvideni atletski dvoboj med moškima ekipama Italije in Grčije, ki naj bi ramenjal že prej odpovedani dvoboj Italija - Argentina. Pogajanja med grško in italijansko zvezo niso namreč privedla do uspeha. NOGOMET CHIETI, 16. — v zaostali tekmi C lige je Chieti premagal Lecce z 2:1 (0:1). , Tudi Jugoslovani na turnirju v VidiP RiM, 16. - Težkal, zveza Italije je spoj0 jtf so avstrijska, nems a„0tovi[* goslovanska zveza z -,dnar. svojo udeležbo na m turnif’ nem predolimpijskem . ju, ki bo v Vidmu 2p. jgjl, i m. v novi športa kn)0vr Podroben program veiwi,r nja še ni bil izdelan-pa se predvideva, Dorbe v štirih turnusi ^ tenis Sirola profesionalec-^ LoivJ-^m, 16. Anobia',j list »NevVs Chroniclo ^ sl lja vest. po kateri naj }>cl znani športni organizat »Ji Kramer nameraval za svojo novo P£.° ai0 skupino tenisarje Sif (Av‘ Andersona in Coopo J , stralija) ter Anllo 1 KOLESARSTVO^-^, FRANKFURT, 1«- ^les^ 2218,007 km 6-dnevne * jurske dirke dvojic v dnji: tu je vrstni red nasl geve-1. Van Steenbergen - T er re.vns (Belg.) 193 toč . jd7i 3' ruzzi - De Rossi (»•' j4«, J' Forlini - Brun (?r >, jl2. ?’ Nielsen - Lykke ' narija, Saussineja • gert" ’ Kapetan moštva jotovorm O rrd STANISLAV ^ Tiska Tiskarski z*«0® Rim na un predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob Metro barvni film: «Tragični medeni tedni* (Trapica luna di miele) l!fi