foftntno plačano v gotovini. Leto LXXII., št. 284 a Cena Din 1.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — insermtJ do 80 pettt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 Din 3, već jI lnaeraU pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knmfljerm otlea štev. 5 Telefon: 31-23, 31-23. Sl-26 to 31-36 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon tt 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351. Finci verujejo v svojo obrambno silo Sovjetske čete uporabljalo strupene pline — Finci se hrabro branijo in povzročajo sovjetom velike izgube — Finska presekana v svojem najožjem delu? Sovjetski topovi 20 km oddaljeni od norveške meje? Helsinki, 15. dec. s. (Havas) Sovjetske Čete so včeraj podwele zelo močan napad na finske postojanke na severu La-do^kega jezera. V odseku Suomus^almi 90 sovjetske čete pri napadu uporable strupene pline. Pri me^tu Tolmajarvi so Finci po o or-čeni borbi uničili dva sovjetska polka. Sovjetska mornarica je obstrel evala včeraj polotok Koivisto pred Vib-rgom. kjer teče prva finska obrambna linija. Protiletalsko tojništvo je na fronti včeraj sestrelilo sovjetsko letalo. V okolici Helsinkov so našli ostanke drupe^a sovjetskega letala, ki je očividno padlo po prvem napadu na Helsinke prvi dan vojne. Helsinki, 15. dec. AA. (Havas) O nriliki operacij na Ka:elijsk: o?'*ni je neki sovjetski tank zadel ob mino. dva dru*»a tanka pa so uničili finski tokovi. Fin°ko topništvo je prisililo sovra7n:ka k umiku. Finci so zaplen li tri strojnice in gotovo množino avtomat'čnega orožja. H-l*;nki. 15. decembra. AA (Sfefanf) V pokrajini Ferenge se borbe nadaljujejo z t veliko srditostjo. Finske čete prizadevajo sovjete m težke izgube. Umikanje Unskih čet Stocknolm, 15 dec. s (Re-t^r) Finske čete so se na daljnem severu pri Sa'ml-jarviju sicer umaknile pred sovjetsko premočjo, toda umik se je izvršil v pop lnem redu in so imele sovjetske čete pri prodiranju velike izgube Finei so podmlni-rali nkljeve rudnike ter Jih nameravajo pognati v zrak, čim bi se Jim sovjetske čete približale. Stocknolm, 15. dec A A. (Reuter) Nocoj se je slišala močna eksplozija v okolici Kolosjoki v bližini norveške m«*je Mislijo, da so vrgli v zrak poslopja rudn.ka niklja, ki je v neposredni bliž'ni. o«-in. 7 5 decembra. AA (Havas) Po vesteh, ki jih je dobil »Norkst^l~gramm-biiro« iz K:rkenesa. je ves T^lnms^arvi v plamenu. Neki finski vojak, ki je prspel na norveško ozemlje, je dejal, da so na čelu sovjetskih čet tpnitf in da so sovjeti po*tavHl topove v oddaljenosti 20 km od norveške meje. Težavno prodiranje sovjetskih čet Moskva, 15. dec e. (Press Assoeiatlon) Sovjetsko poročilo o poteku vojaških operacij navaja, da so oddelki, ki so prodirali iz Uhta, napredovali 105 km daleč od sovjetske meje. Včerai so ti oddeki prodrli še 13 km naprej. Ce se računa, da so čete napravile vsak dan povprečno do tO kilometrov, so morale na vsak način v zadnjih dveh dneh prispeti do Bolniškega zaliva blizu luke Uleaborg. Finska je na ta nač'n presekana v svojem najožjem delu. S tem sta tudi Norveška in Švedska odrezani od južnega dela države in jima je tako onemogočeno pošiljanje živil in municije v to p-dr-čje. To napredovanje sovjetek-'h čet je b;lo zelo težavno, ker je svet tam večinoma hribovit in gorat Na vzhodni obali Ladoškega jezera so sovjetske čete zavzele Kikel in se približujejo finski črti. ki brani dohod mestu 1 Sortavali, m k jezeru JSnisjarvi. To je ! edina točka, na kateri bi sovjetske čete lahko prebile Mannerheimovo črto. Nekoliko bolj proti severu so sovjetske čete zašle med jezera, a tam ne razvijajo posebne akcije. To področje je kakor kaže. zadnja zaslomba finskih branilcev. V Helsinkih so optimistični Helsinki, 15. dec. AA (Reuter) Včerajšnja Chamberlainova izjava v spodnjem domu, da bo Anglija oskrbovala Finsko, je bila tukaj sprejeta z veseljem. V ministrstvu za zunanje zadeve so izjavili dopisniku Reuterja. da bodo Finci zadovoljni, ako bosta Anglija in Francija v resnici pomagali Finski. New Tork, 15. decembra. A A. (Reu'er) Predsednik odbora za pomoč Finski Her-bert Hoover je snoči izjavil, da je znana filmska igralka »Greta Garbo« prispevala v fond za pomoč Fincem pet tisoč dolarjev. lis: Ja nemške križar k e v Mor te videu Angleške vojne ladje patruljirajo pred nacija — Nemci so izkrcali 62 rešenih parnikov — Prekršitev določb p pristaniščem — Samomor ali Inter-Angležev z 9 potopljenih anglešleJi e konference ^ Mcntevideo, 15. dec. a. (Reuter): Pet angleških kriaik patru! jira seda jpo rt*! ta Plata, da prepreči n©mšKi Kriiarki »A'ir. m4 Gnif Spee« odnod lz luke v Mon-tevi^eu. UiTigvajske oblasti so dale kriiarfd »AamiraJ Graf Spee« pi cvizo.ično dovoljenje, da ostane v Montevldeu 48 ur. Ta rok poteče jutri zjutraj. Ni pa Izključeno, da bo rok še podaljšan, če oblasti ugotovijo, da je ladja potrebna nujnega popra v Da. Scer pa bi morala laJja jutii zjutraj luko zar,ust/ti ali pa pristati nato, da ostane internirana do konca vojne. McAdmiral Graf Spee«, da oetrjie v luki Montevideu. Nemsk: mornariški atage, ki je pregledal ladjo, je pozneje izjavil, da je ladja spc£X*bna za plovbo, da pa je njeno orožje pcf kodovano. M°ntevideo, 15 dec. s. (Havas). Po zanesljiv* h informacijah bodo urugvajsike oblast! dovolile, da ostane križarka >Admiral Graf Spe*»« v Mcntevideu do nedelje ali ponedeljka. Angleški mornariški krogi smatrajo, da pomeni vsak poskus k> iž&rke »Admiral Graf Spee«. da bi odšla Iz luke v M°nte-videu, samOmOr. Preostaja jI »amo še internacija. Strašni trenutki •. ■ MOntoideo, 15. dec. s. (Reuter): Včeraj je bilo z nemške križarke »Admiral Graf Spee« izkreanlh 62 Angležev. So to preživeli člani posadk 9 angleških parnikov Ki jih je v teku zadnjih tednov nemška kri-žarka v jeznem Atlantiku potopila. Za potopitev dveh izmed njih, 4000 tonskega »Steilshell« in 8000 tonskega »Taroa« se Je izv©c*elo šele sedaj. Ang"o~ki mornarji pripovedujejo, da s« na nemški Kri žarki % njimi dobro ravnali, toda med pomorsko bitko so preživeli strašne trenutke, ker so bili zaprti v notranjosti ladje. Med bitko so našteli da je bila nemška križarka 17 Krat zadeta. Število angleških Žrtev še ni znano London, 15. dec. e. (Reuter): Ang*e5fca adaruraliteta je anoci objavila, da se nima podatkov o številu mrtvh in ranjenih na angleških vojnih ladjah v boju Z nemlko kržnrko i Admiral Qraf Speet. Poročilo dodaja, da so močne edkilce mornarice in veliki oddelki letaJstva že dolgo časa zaman iskali nemško kr žarko v južnem Atlantiku. Zanimivo pa je, kako malo Škode je v teku dveh mesecev svojega križarenja povzrociJa nemdka kr'žarka »Admiral Graf Spee« v primeri 2 uspehi ki jih je imela leta 1914 križarka >Bm-den«. Montevldeot 15. decembra. AA. (Travna). Pogreb padlih mornarjev neonske žepne vojne ladje »Admiral Graf Spee< bo jutri. Krste 36 padlih mornarjev bodo prenesene na severno pokopališče, kjer bodo po-ko'-one. Inženirji ladjedeln'ee v Montevldeu so kategorično o. klonili zahtevo nemškega poei&n&tva, naj popravijo poikodO- { vano ladjo. Inženirji so podvzel* ukrepe, da i se prepreči, da bi krika druga tvrdka izpolnila zahtevo mneSkega poslaništva ter da bi pri tem upo: s.bUa jeklo, ki ga lahko piodajajo edino inženirji ladjedelnic | Pred amerISkim protestom Wa*hington, 15. decembra, s. (Associated Preso). Zur-anjl min'ster Hull je izjavil včeraj novinarjem, da Je urugvajska vlada po informacijah, ki jih Je prejelo zunanje mi'n'strstvo, dovolila nemški kri-žarkl >AdmLai Giaf Spee«. da ostane v urugvajskih teritorialnih vodah 48 ur. Hun je dalje Izjavil, da se bo vlada Ze-din'enih dizav posvetovala z drugim4 ameriškimi vladami, zlasti južnoameriškimi, glc«"e možnosti skupnega protesta pri angleški In nemški vlad« zaradi p^mOrsKe bitke v južnoameriških vodah. Čeravno angleške nt nemške voAchlles« in »Ajax« sta sestrski ladji istega tipa ter imata vsaka približno 7000 ton. Oboroženi sta obe s po osem 6-palčnim! topovi. Križarka »Achilles« je v službi Novozelandskega dominiona in njeno moštvo sestoji izključno iz Novozelandcev. Vse tri angleške križarke. ki so se u delež le pomorske bitke, razvijajo enako hitrost, namreč 32 vozlov na uro. Nemška žepna križarka »AdnrraJ Graf Spee« ima pribl'žno 10.000 t n. Oborožena je s šest 11-palčnlmi topovi, razvija pa samo 26 vozlov hitrosti na uro. Razdalja, do katere streli sežejo, ie pri vseh štirih križarkah približno enaka Važ*"»a pa je ravno premoč v moči topov »Admrala Graf Spee«, fc je še bolj razvidna iz primerjave teže granat, ki jih lahko topovi v bitki udeleženih ladij izstrelijo. V?aka granata 11-palčnega topa s križarke Admiral Graf Spee« tehta 358 kilog-^mov. Granate s topov križarke »Exeter« tehtajo pa samo po 128 kilogramov, one z »A'-hillesa« in »Ajaxa« pa celo samo po 50 kilogramov. Ce seštejemo težo strelov, ki jih lahko naenkrat sestrer ena stran križarke »Admiral Graf Spee«, vidimo, da znaša ta te*a 2354 kilogramov, napram samo 1568 kilogramom, kolikor tehtajo streli, ki jih hkrati lahko sestrele z ene strani vse tri angleške kr žarke skupaj! Vse štiri vojne ladje, ki so se udeležle boja, so primeroma lahko oborožene. Vendar so streli z ladje Admiral Graf Spee toliko močni, da lahko en sam strel uniči vsako izmed treh angleških križark. Kljvb temu so se angleške križarke brez oklevanja spustile v boj z močnejšem sovražnikom. Kakšna bo končna usoda križarke Admiral Graf Spee, še n" jasno. Po mdna-rodnfh zakonih smelo biti na njej izvršena taka popravila, da more zopet odol"ti na odprto morje. Vzeti sme na krov tudi toliko goriva, kolikor je potrebno, da doseže najbližjo domačo, to je nemško luko. Ne sme pa izvršiti v nevtralni luki nobe-n"h popravil na svojem orožju. Ce je po 24 urah sposobna za plovbo, pa luke ne zapusti, mora b;t: po mednarodnih zakonih internirana do konca vojne. Pred ^ko na Jo vsekakor čakalo vse tri angleške križarke, ki se bodo gotovo takoj zaoletle zopet v boj, če se bo »Admiral Graf Snee« skušal zopet padati na odnrto morje. Pr'-hod»iji dnevi bed"« pokazali, kako se bo položaj dalje razvil. Cvdno nakljvč:e je, da je ravno m^d 25 leti, 8. decemb-a 1914. pri Fnlkl-ndsk^h otok-'h b:lo por?ženo nemško vojno bro-dovje. ki mu je poveljeval ravno admiral grof Spee. zaplenjeno, ker imajo Nemci plačati neke obveznosti. Pobegle nemške ladje Valparaiso, 15. dec. 1. 32.000tonski nemški potniški parnik Columbus, ki je bil od začetka vojne zasidran v mehiškem zalivu, je včeraj povsem neopazno odpiul v neznano smer. Hkrati je pobegnila iz zaliva še neka druga nemška ladja. Glas Poljske P*riz, 15. dec. AA. (Pat): V Parizu je bila svečano o tvor jena posebna poljska kratkovalovna radiopostaja. Otvor."vi so prisostvovali predsednik poljske vlade general S.korski, odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Par zu Frankovaki ter v imenu francoske vlade minister Chajrbpeticr de Ribea, ki je v tvojem govoru naglasi zadovoljstvo Francije, da lahko da Poljakom na razpolago val, po katerem bodo vsemu svetu oddajaj i glas Poljske. ChampetJer de Ribes je omenil nato tra&rone dni poljake borbe, ko je Francija z vzbujen ostjo poslušala glas Varšave. Govorila sta se vodja poljskega radia Novakovski ter nazadnje predsednik vlade Sikorski. Potopljene ladje V za4niih 48 arah so mine saktevale nove žrtve na morju London, 15. dec. a (Reuter) Ob jugozapadni angleški obali je bila včerai zaradi sovražne akcije poškodovana angleška petrolejska ladja »San Albcrto« (7397 ton). Enega čTana posadke pogrevajo. Angleški parnik »Stanwood« (4158 ton) je postal v luki žrtev požara. En član posadke je mrtev. Strockholm, 15. dec. i. V sredo je v švedskih teritorialnih vodah naletela na mino tisoč tonska švedska ladja »Algol« in se takoj potopila Posadko so rešili Kod*n]9 15. dec l Ni poti ▼ Anglijo ja zadela ob nvnr> «*b vzhodni angleški obali danska ladja »Magnus« in se potonila. Ostende. 15. dec. A A. (DKB) Belgijska tovorna ladja »Tosa«, ki je plula iz Anver-sa v Anglijo, je zadc'a v b*?ž.;nj New Ca-stlea na mino ter se potopi'a. Pn tem je bil ubit en mornar, kapitan m neki drugi mornar pa sta bila ranjena. Batavia, 15. dec. i. Nizozemske oblasti so zaplenile tri nemške ladje in sicer »Wer-senfels« z 8500 tonami. »Lindenfe's« s 6500 tonami in »Weserwa!d« s 4500 tonami, ki so bik natovorjene z nafto. Blago je bilo Tifus na Poljskem Kovno, 15. dec. A A. (Pat) Zaradi epidemije tifusa, ki vlada v Varšavi, so židovsko četrt ogradili ter je z njo prekinjen vsak promet Pa*iz, 15 dec. A A. Kakor poroča agencija Pat iz Lvova, se vodijo še vedno borbe nroti sovjetom v okolici Premisla, Leska in Boris!ava. Borb se udeležujejo tudi ruski kmetje, ki se z oro?jem upirajo okupatorjem. Sovjetska vlada ie naročila agentom GPU, naj napravijo tem borbam konec na ta nač'n, da evakuirajo vse mo:ke iz zasedenih pokrajin. V Lvovu vlada katastro-fa'no pomanjkanje zdravil. Ugotovili so čez 60 primerov tifusa. Snežne razmere Uradno porodilo Tufskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS In SPD Ratece-PIanica 870 m: —4, oblačno, mirno, 10 cm prslča na 10 podlage, Planica-Slatna 900 m: —3, oblačno, mirno, 20 cm pršića na 10 podlage, Planlca-Taraar 1108 m: —3, oblačno mirno, 25 cm pršića na 25 podlage, Feč-Petelinjek 1440 m: —4, oblačno, mirno, 20 cm pršiča na 20 podlage. Kranjska gora 810 m: —4, oblačno, mirno, 10 cm pršiča na 20 podlage, sankallsče uporabno, Budkovnik 20 cm pršiča, Vršič 45 cm pršiča, Dovje-Mojstrana 650 m: —2, oblačno, mirno, 0 cm pršiča. Jesenice 584 m: —7, oblačno, mirno, 40 cm pršiča, Bleđ 501 m: —1, oblačno, mirno, 3 cm prslča, Radovljica 470 m: oblačno, drobno međe, 2 cm pršiča na 8 podlage, BohinJ-Zlatorog 530 m: —1, oblačno, drobno mede. 8 cm pršiča, Valvasorjev dom 1180 m: —1. oblačno, vetrovno, 20 cm osrenjenega snega, Dom na Kom nI 1520 m: —3, drobno međe, 20 cm pršiča na 60 podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —1, drobno međe. 15 cm prslča na 60 podlage, Velika pV-1-* 1558 m: —2, drobno mode, 15 cm pršiča na 40 podlage, Mcofjsv Loka 350 m: oblačno, mirno, 15 cm južnega snega, Polževo 620 m: —2. oblačno, 10 cm pršiča, Senjorjev dom 1522 m: —8, drobno međe, 15 cm prslča na 30 podlage, Rimski vrelec 530 m: 2, drobno međe, 15 Iz notranje politike DR. MAČEK O SLOVAN ST V T D* JLGOSLOVLNSKLM DRŽAVNEM JEDINSTVU Po končanem zasedanju arhlrejskega sabora v Beogradu je priredil iw.i-.rk uavriio kosilo, na katerem je govoril tuđi dr. Maček, ki je izjavil: Vladika Strc^majer Je bil eden največjih Slovanov, kar Jih je kdaj živelo. Ml Slovani smo danes tal razcepljeni. Zd. ss> kakor da smo neke vrste narod ne druge ge ali tretje, temveč desete vrste, i ms borbo za priznanje naše narodne individualnosti in ko se nam je to posreči o, sedaj ni več borb. Sedaj lahko s polno pare vozimo v slovanstvo in Jugoslovan? t v o.« Dr. Mačkovo izjavo je spremljalo bu.no dobravanje vseh prisotnih. K VPRAŠANJU IMENA JTJGOSLO-VENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI Kipar Ivan Mestrović Je poslal predsedniku J ugoslovenske akademije v Zagrebu naslednje pismo: Ker ne morem osebno prisostvovati skupni seji in mednemu občnemu zboru Jugusioveiiske akademije znano t m umetnosti v Zagiebu. Va> prosim, da ms opravičite in da p*-m eno v/vrnete us znanje moje skromno m sij en je o vprar ss.Ju, ki je na dnevnem redu, to je • spremembi imena nase najznačilnejše hrvatske kulturne ustanove. Ne lastim si pravice, da bi komurkoli vsiljeval svoje mnenje, toda m si.ni. da sem ga dolžan povedati. Prav tako p>-vdarjam, da ne bi nikomur priznal p. sovice do trditve, da mu Je hrvatsko im% ki naj bi zamenjalo dosedanji naziv akademije, dražje nego meni. Prav to mi daje svobodo, da podam svoje stališče. Mišljenja sem. da se m tr.bs vmešavati v to zgodovinsko ime nase najvišje kulturne ustanove. Njeno ime vsebuje vso širino pogleda in srca hrvatskega naroda. Evo v kratkem moje razloge: 1. Mi vsi vemo, da je ideja kulturne« pa tudi politične vzajemnosti nastala bal pri nas Hrvatih in da Je Jugo lov en--ka akademija znanosti in umetnosti njen živi primer in da se nam tega zgodovinskega dejstva po mojem skromnem mnenju ni treba sramovati. Čeprav je bila ta ideja pogosto napačno tolmačem* in čeprav nismo našli pravega odziva pri naših aorojakih, tega niso krivi niti ta tako bratska ideja niti mi Hrvati. 2. Vprašujem se in mislim, da se bodo tudi drugi člani vpraševali, da-li ima na- a generacija pravico spremeniti nekat česar sama ni ustanovila, in slednjič 3. Ali smo mi dolgo in temeljito promislili o tem svojem koraku pri morebitni spremembi, kakor so mi lili oni, ki ss ustanovili to ustanovo. Zdi se mi, da nismo. Prepričan sem, da je Akademija dediščina in last vsega hrvatskega naroda la je samo bodoči hrvatski sabor poklican* da sprejme končni sklep v tej zadevi, Beograjski univ. prof. dr. V. Novak pa je ob priliki Meštrovićevega pisma poslal kiparju pismo, v katerem pravi med drugim: Vas protest bo odjeknil kot plemeniti krik jugoslovenske misli proti neupravičeni spremembi imena ustanove, ki je delo največjega graditelja jugoslovenske misli v naši preteklosti. ZVIŠANJE PLAC MESTNTM DELAVCEM Včeraj Je bila seja zastopnikov s*~ grebskih gospodarskih podjetij. Sklenjeno Je bilo, da se dovoli začasnim in stalnim mestnim delavcem dollsda 50 par na uro, ako io niso 8 let v mestni službi, vsem drugim pa doki ada 1 din na uro. Nadalje Je bilo sklenjeno, da se s 1. jamarjem 1940 ukine znižanje plač, ki Je bilo uvedeno leta 1934. in ki Je znašalo 6 do 14 odstotkov. Izdatki za povišanje plač delavcem bodo znašali pri vseh mestnik gospodarskih podjetjih v Zagrebu 1 milijon 686.580 din na leto. DOM GAVRILA PRINCIPA V Bosanskem Grahova bo v kratkem izročen svojemu namenu Dom Gavrila Principa, imenovan po velikem nacionalnem boren. V domu se bodo nastanila prosvetna In viteška društva, v drugem delu pa bo srednja šola. Dom Je postavilo Jruitv* »Krajišnik«, kateremu predseduje stari nacionalni delavec prota N kola Starte. Sedel in glavni odbor društva e ▼ Sarajevu, pododbor pa v Banjalukl Stroški aa dom bodo znašali 1300.000 di arjev. Hirrifjf t WSL Ntoohm t Stran 2 »SLOVENSKI NAROD^Petak. 15. deenntem Štev. 94 Končna beseda o „Zeleni gardi11 otttottvali, Maribor, 14. decembra Zaključil«, smo razprave o raanroaltvl a-Zeiene garde< in o zlomu že le .^carskega •trajka. Te razprave so bile in so morale biti stvarne, ker podatki za nje izhajajo Is najbolj zanesljivega vira in to Je gotovo general Maister sam, oziroma njegova objavljena poročila. Zato so morale biti tudi sicer pisane kolikor mogode nepra-atranako. To velja zlasti gleds razprav o atrajku, kjer smo dovolj odkrito priznali, kakšnim nevajrnoetim so bili v prvih dneh prevrata izpostavljeni železničarji, posebno na glavni progi Maribor—Ljubljana. Ugotovili amo tudi, da je genoral Maister sam vse te teikoč: primerno u videval in upošteval želje in težnje nemSkih železničarjev de bolj kot našfh železničarjev — v kolikor so bile opravičene. Da pa je ta štrajk sam prišel iz političnih, ustanovitvi Jugoslavije sovražnih nagibov, to je bilo razvidno tudi v glavni vsebini zahtev stav-kjujoclh in v njihovih predlogih pri pogajanjih. Glede nepristranosti tudi v razpravah o razorožitvi Mariborske Se na opozoritev na stari življenjski nauk: Vsako (zlasti tako politično) dejanje je kakor zasajeno In varastk>. ki rodi svoj sad. m vsaka posjedtoa se prej ali slej gotovo zopet vrana k svojemu vnroku, kakor as v krogotoku tudi ocean vrana k svojemu pravim. Zalo pa: ne na nas, ki ob tej priliki le ugotavljamo taloatno resnico is zgodovine prevrata, marveč na strani prlsavde-tih je ležeča, da s sedanjim evojm ravnanjem izravnajo, kar je le vedno oetaio zakrivljenoga izza prevratne dobe — da ne sežemo še 50 let nazaj v dobo res idiličnega sožitja — toda sožitja na nag račun. Sicer pa: Nismo še gotovi s svojim spominjanjem nazaj na predvojno dobo. Tem dozdaj opisan m dogodkom so sledili še drugI še večji, ne manj odpustljivl in po-zabljivi, ker so se izvršili tudi se potem, ko U tAl na oni strani vsak otrok moral spcomsit'. in bi se bil moral Iztreznitl tudi ie tak fanatik, da je Maribor — tudi mednarodno priman — končno moral priti pod oblast svojega pravega gospodarja. To pa moremo in moramo biti le mi — Slovenci kot Jugoslovani! Torej malo potrpi te. saj smo mi dolgo in veJ-ko trpeli! Obračun Prekmurskega tedna Prireditev je dosegla lep uspeh — Denarnega prometa je bilo 207.0O0 din Murska Sobota. 14. decembra Tujsko prometno in olepševalno društvo je imelo te dni Slrfto sejo, na kater* so razpravljali o delu društva v pretekli sezoni. Društvo si je predvsem nadele nnlogo, da ot> 201etnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji teved-e obAirno propagando za Slovensko Krajino, da prvabi v njeno metropolo Mursko Soboto čim več tujih go-afcov ix vseh dolov Slovenije, ki se bodo tu na lastne oči lahko prepričali, da Prek-rmirj© ni nobena slovenska Sibirija, ampak lep in zanimiv kos slovenske zemlje. Ta svoj načrt je društvo Izvedlo s Prekmurskim tednom, ki je bil mogočna manifestacija gospodarskega m kulturnega stremi jenja dežele kneza Koclja. Predsednik društva župan g. Ferdinand Hartnor m je v uvodu zahvalil vsem sodelavcem, ki so pomaga.] i. da je bilo Prokmurje do-sttojno predstavljeno a*r» slovenski javnosti, generalni tajnik g. Aleksander Ve-ble pa je podal iscrpno poročilo, iz katerega, posnemamo nekatere zanimive končne podatke, ki bodo zanimali tudi našo javnost. Za razstavo na Prekmurskem tednu se ie prijavilo 168 interesentov. Kljub temu. da je to'1 razstavni paviljon še naknadno razširjen, je odbor moral odkloniti 40 prosilcev, tako da jih je razstavilo earoo 128. Razstavni paviljon $3 obsegal nad 1200 kv. metrov razstavnega, prostora, gostil-niSki paviljon pa 842 lev. metrov. Vse prireditve Prekmurskega tedna so pritegnile v Mursko Soboto rekordno šte-vf2o obiskovalcev. Zleta kolesarjev in mo-tocdklistov se je udeležilo 130 vozil iz Maribora. V sokolski povorki je korakalo 3000 Sokolov, ki so prišli iz vseh krajev Štajerske ki od varaždinske strani, v ga-stkaku povorki je bilo pa 1200 uniformiranih članov. Organizirani izleti iz okoliških ljudskih šol so dali v številkah naslednjo udeležbo: iz mursko soboškega sreza je obiskalo razstavo 2S51 učencev, iz lendavskega 1280, iz ljutomerskega pa 688, skupaj torej 4819 v.čencev. Mnogo mJadine je obiskalo razstavo v spremstvu svojih staršev. Na sestanku bivših uradnikov, ki so slučbovali v Prekmurju, je bil splošno ugotovljen vsestranski napredek Murske Sobote v zadnjih letih. Vstopnina je bila paC najnižja, kar je podobnih prireditev v držaji, povprečno je \Teljala vstopnina komaj 1.50 din. Obiskovalcev jo bilo blizu 50.000. Tujsko prometno društvo je bilo pripravljeno založiti 71a. eventualni deficit priredi L ve 30.000 din. kolikor je določilo m propagando Pokr.zaJo se jc pa, da je prireditev tudi finančno dobro izpadla in je bilo okrog 16.000 din primanjkljaja. Blagajnik g. postni upravnik Vutkovic je podal porodio o stroških m dohodkih Prelcmurskega tedna. Med dohodki bi omenili: vfTtopnina na razstavni prostor 80 tisoč din, dohodki z oddajo razstavnega prostora 78.000 din, inseiati v vodiču 4 tisoč 393 cVn, podpora banske uprave 5000 din, znaki 4.15? din, vinaiska razstava 10 tisoč 78 din. uprizoritev »Veronike De-senidke« 3.486 din. Skupno jo bilo dohod-kot 190.789 din. Med stroški je n& prvem mestu postavitev paviljonov, ki je stala 6S-ooo din. Ce bi imeli na razpolago primeren prostor oziroma zgradbo, bi ta postavka .sploh 00-padla. Reklama s plakati in tiskovinami je stal* 42.679 din (v Marib. tiskara i 10.000, v Prekmurski pa 26.000). Za pJačo osebja je šlo 30.000 din. Skupno je bilo vseh stroškov s Prekmurskim tednom 207.399 din. Primanjkljaj 16.000 din je krit v glavnem z vrednostjo nabavljenega inventarja. Od prireditve je imeia tuđ! občina gmotno korist, prečvsern na tioaarmi, največ pa naći gostilničarji. Moralna korist Prekmurskega tedna je bila ogronuia, raj je ob tej priliki prvič prišlo v Prekmurje na tisoče obiskovalcev ie raznih krajev Slovenije. Videli so, da je Prekmurje lep m vse nade pozornosti in ljubezni vreden košček slovenske aemlje. To pa je bil tudi v prv»i vrsti namen Prekmurskega tedna Cestna dela v mariborski okolici Nova cesta Sv. Peter-Duplek — Kaj je z Meljskega Maribor, 14. decembra. Znano je stanje cestnega omrežja v mar riborsjcem okolišu. Komaj se je posrečilo isposlovati modernizacijo državne ceste Št. HJ—Maribor. Zadeva z modernizacijo cestnega sektorja Maribor—F ram pa se kar noče premakniti z mrtve točke. Pa tudi stanje banovinskih in občinskih cest je precej žalostno. Cestna dela napredujejo le počasi. Sedaj pa napovedujejo vendarle razširjenje banovinske ceste, ki vodi is Maribora k Sv. Petru. Ta cesta je precej zanemarjena in je razširjenje nujno potrebno. Dela naj bi se v smislu napovedi pričela spomladi. Rasen tega pa napovedujejo tudi gradnjo nove ceste, ki naj bi vodila iz Sv. Petra v Duplek. Tudi ta cestna zveza je krvavo potrebna. Pričela so se ie pripravljalna dela, tako da je računati s pri-ostkom cestnih del spomladi 1940. Prizadeto ljudstvo upa, da bodo napovedani načrti izvedeni in da bodo obljube izpolnjene. Ko se napoveduje prepotrebno razširjenje banovinske ceste Maribor—Sv. Peter, ki bo nedvomno poživilo tujskoprometno zanimanje sa ta del mariborske okolice, pa sa nehote znova poraja vprašanje našega Meljskega hriba. Znane so težave, ki jih povzročajo prometu neprilike ob Meljekem hribu. Ob vsakem močnejšem deževju in Številnejših padavinah se kruti kamenje s Meljskega hriba, ki se potem vali proti cesti in naprej proti Dravi. Zares je posebno srečno naključje, da ni bilo doslej človeških žrtev, Četudi se je večkrat primerilo, da so nekateri kolesarji, pešci in vozniki na znanih najnevarnejših mestih za las ušli gotovi smrti. Stvar pa ima svoje posledice tudi v vo-zovnem prometu. Kadar lije ko iz škafa, se privali z Meljskega hriba na nekaterih mestih toliko kamenja, da je cesta vsa zasuta s krusečim in lomečim se kamenjem. Večkrat se dogodi, da morajo za več ur na tej cesti ukiniti celo vozovni promet, dokler ni cesta očiščena od kamenja. Pred leti so napovedovali regulacijska dela, ki naj bi odstranila vse nevarnosti in neprilike, ki se venomer ponavljajo na tej cesti ob vsakem večjem in močnejšem deževju. Sedaj bi bila ob načrtu razširjenja te banovinske ceste posebno ugodna prilika, da se izvedejo svojčas napovedana regulacijska dela na najnevarnejših mestih Meljskega hriba, kjer se lapornato kamenje v največjih množinah kruši in lomi. Zadeva se vleče *e toliko let. da bi bila velika napaka, če bi se spomladi tudi ta dela ne izvršila. Prizadeto prebivalstvo pa trdno pričakuje, da bo areski cestni odbor v Mariboru upošteval njegove predloge ter nasvete. Pri hišni preiskavi pri Tajhmajstru pa je policija našla v drvarnici skrito pravcato zalogo ukradenega perila, oblek in drugega blaga, ki je Dilo ukradeno trgovcu Val-terju rtuprihu v Bresternici. Policija je aretirala Franca Tajhmajatra, ki je pri zaslišanju priznal, da ga je Hogan prisilil, da je moral sodelovati pri vlomu v Rupri-hovo trgovino v Bresternici, in sicer a tem, da je stal na straži. Skupno a Francetom Tajhmajstrom sta sedeli na zatožni klopi pred malim kazenskim »enatom mariborskega okrožnega sodišča tudi njegova mati 701etna Julijana in 441etna sestra Marijana Tajhmajster, ki ju državni tožilec obtožil, da sta skrili ukradeno blago. Julijana Tajhmajster se je pred sodniki zagovarjala, da se je Rogana zelo bala in da zaradi tega zadeve ni prijavila oblastem. Marijana Tajhmajstrova pa je izpovedala, da o zadevi sploh ni ničesar vedela. Pred petimi sodniki pa Be je moral danes dopoldne nagovarjati 28 letni čevljarski pomočnik Ivan Heričko iz Kamnice pri Mariboru, ki ga je državni tožilec obtožil, da je v noč! na 21, septembra t. 1. v Mesarski ulici napadel in izropal zasebnico Ivanko Kozljaničevo, ko se je vračala iz neke gostilne v Stolni ulici domov. Heričko je v smislu obtožnice Kozljanovičevo najprej od zadaj napadel, jo vrgel na tla in jo davil, tako da se je onesvestila, naposled pa ji je ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 3084 din gotovine, hranilna knjižica in zastavni ust. Na podlagi izpovedne Kozljanovičevo so že drugi dan Heiička izsledili in aretirali. Pri konfrontaciji je Kozljanovlčcva v HsriČku spoznala zločinca, pri katerem pa niso našli nobenega denarja. Pač pa jc bila najdena ročna torbica s hranilno knjižico, in sicer v veži reke hiše v Mesarski ulici. Obtoženi Heričko je kakor v preiskavi tudi pred sodniki tajil vsako knvdo. Zatrjuje, da je popolnoma nedolžen. Obremenjuje pa ga dejstvo, da je bil v isti gostilni kakor oropana Kozljanovičeva. Sodba ob zaključku lista Šc ni bila izrečena. Iz Ptnla — Zlata nedelja. Kakor drugod, bodo tudi v Ptuju letos v nedeljo 17. t. m. vse trgovine odprte ves dan. dočim bodo v nedeljo 24. t. m. zaprte. Opozarjamo na to kupujoče občinstvo, da si ta dan nabavi vse potrebno za božič. — Ta-^v^a kolesa. Delavcu Korošcu Jožefu je nekdo ukradel moško kolo iz neke veže v Maistrovi ulici, kjer je imel Korošec opravke. Kolo ima ev. št. 166615. — KJS priredi, kakor vsako leto, tudi letos svojo božićnico in sicer v soboto 16. t. m. v mestnem gledališču. Obdarovana bo revna deca in revne ženice. _ Opozorilo avtomobinstom. Ker lesen- dravski most v Ptuju popravljajo, je dopustna vožrtfa samo po eni strani mostu, ki pa mora biti previdna. — Samomor, pri Sv. Urbanu pri Ptuju so našli 40Ietnega posestn ka Franca Požega obešenega. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Sodni odmevi Roganovih razbojništev TajHmajstrovl pred malim kazenskim senatom — Roparski napati v Mesarski tatici Maribor, 15. decembra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se ja danes dopoldne obravnaval drzen vlom v trgovino Valtarja Rupriha v Bresternici prt Mariboru, ki ga je v noči na 20. septembra letos izvršil ustreljeni Alojz Rogan s pomočjo 311etnega tkalca Franca Tajh-majatra • Koroške ceste. Ta zločin Je le dal Številnih vlomov, tatvin In razbojništev Roganove tolpe, ki se zagovarja pred velikim sasansjrfm senatom celjskega okrož- Medtem ko so posamezne člane Roganove razbojniške tolpe te vse aretirali, se je A. Roganu posrečilo, da se je skrival precej dolgo pred varnostnimi organi, ki so ga par tednov zasledovali. Nekega dne pa je dobila policija zaupno sporočilo, da je rasbojnik Alojzij Rogan pri Tajhmajstru na Koroški cesti. Policija je Mio obkolila ter pozvala Rogaaa, naj se vda. Toda Ro-gan je pričel streljati na policijo • samokresom, v teku bitke so tudi varnostni organi uporabili orožje in Rogana ustrelili. Iz Gornfe Radgone — Sprememba posesti. Znano zdraviliško restavrac:jo v Slatini Radencih, katero je imel v najemu pok. Maršik Josip, je prevzela v najem ga. Anica Benko, roj. Supanc iz Maribora. — Zvišanje mezd. Gomjeradgonska občinska podjetja so glede na rastoč;* draginjo zvil^ia mezde vsem opek vraškim delavcem za povprečno !#*/•. Zv:šan:e pa je samo začasno "dokler ne bo<5o spomladi pred pričetkom obratovanja obeh velikih občinskih opekarn v Crešnjevcih in Borc-cih mezde na splošno urejene. — Tlakovanje ceste od obmejnega murskega moata skozi trg G«r. Radgono. Vsa dela za tlakovanje ceste od obrneJDe?ra murskega mosta skozi trg do železniška postaje so predvidena v dveh etapah. Licitacija za oddajo del prve etape je bila te dni potrjena v vseh instancah ter so bila dela oddana najugodnejšemu ponudniku znani tvrdki Slosrrad iz Ljubljane za okrogli znesek 950.000 d n. V zvezi s tlakovanjem se bo izvršila tudi kanalizacija, s privatnimi lastniki hiš pa bo občina skušala ured "ti tudi obcestne hodnike skozi trg. koder bo tlakovana cesta. Kakor doznavamo, bo tvrdka Slograd pričela a tlakovanjem takoj v začetku pomladi. _ Falska elektrika. Občina Gornja Radgona je dogradila velik transformator pri čreanjevakl opekarni ter se te mont rajo notranje priprave. Tudi napeljava daljnovoda iz Radinec do transformatorja se bliža koncu. Pričakovati je, da bo falska elektrarna zagorela v Gor. Radgoni že sredi januarja 1940. — Ulica v temi. Spodnji gris. ena glavnik ulic trga Gornja Radgona, je zaradi pomanjkljive razsvetljave že delj časa v i temi Žarnica obcestne svetilke na Stanka Semeniča je že pred dobrim tednom pregorel*, vendar tega obč nski monter se ni opazil, ker ga le redko vkumo na ulici. Treba bi bilo več nadzorstva in skrbi sa poulično razsvetljavo, aiaatt na Kmetalk krajih, kakor je Spodnji gris, r so večinoma vsi državni in drugi uradi, koder pa vlada ponoči tema in so uLce vrhu tega brez posebnih straž. Iz Ljutomera — Begat plen lovskih brakad. V preteklem tednu se je vršil velik lov na aajee v Pristavi, kjer je padlo 61 zajcev, ter v Lukavcih, kjer je padlo 109 zajcev. Bogat plen je dokaz, da se v ljutomerski okoaci goji divjačina, skrbi pa tudi za pravilen odstrel. — Dosedanje poizvedbe o požiralcih. Dosedanje poizvedbe o požlgalcih v Noršincih niso dosegle zaželenega uspeha. Do sedaj je aretirana le leletna M. R., ki je narekovala besedilo najdenega lističa svojemu bratu. Na lističu j« biio napisano, da bo vaak teden v Noršincih pogorelo eno gospodarsko poslopje ter je naštetih devet posestnikov, ki se jim obeta požar. Listek je pisal njen brat, ki hodi ie v šolo. — »voji k svojim. Ker je nekaterim trgovinam petroleja smanjkalo prej kakor drugim, 30 šle s,ranke ponj tja, kjer ga pač imajo. Tam pa so reku v neki trgovini naše neposredne okolice, saj ie pri trgovcu N. imajo za >svoje€, ml pa za »svojec. Tudi to je žalostno poglavja današnje dobe, ker po tem receptu dobe v taki trgovini petrolej samo »svojic, drugi pa naj ga dobe, kjer ga nimajo. Ali v tem pogledu ne nadzira naših trgovcev nihče, da bi pogledal, koliko je še Česa v zalogi pri tistih, ki pravijo, da »nimajo«, in koliko pri tistih, ki pravijo, da imajo aamo še »malo in is to sa >svojec. Ali ae vobče danes val zavedajo, kako velike važnosti je petrolej za podeželje, kjer ni eltkt:lenega toka. Tuđi kmetski človek želi ob teh dolgih nočeh prebrati časopis ali kako knjigo, saj sko^i vse leto tako in tako nI imel časa za branje, ker je bil vprežen v Bvoje poljsko in hišno delo. Spravite tedaj dovolj petroleja v vse nase trgovine, da ga ne bodo dobivali samo >svoji«. človeški okostnjaki v bivši vojašnici Ni Se ugotovljeno, kako dolgo m ležali v zemlji Maribor, 14. decembra, j Danes ao delavci kopali zemljo na zadnjem dvorišču bivše dravske vojašnice. Zemljo kopljejo za odtok vode. Pri tem so odkrili čudno najdbo. Ko ao pilili v globino lYz metra pod površino zemlje, so našli skupen grob, v katerem je bilo pet Človeških okostnjakov Na teh so bile le deloma ohranjene tri lobanje. Čudno je pri teh okostnjakih zlasti to, da so ležali kar povprek, medtem ko ae polagajo sicer mrtveci v primerih skupnega grobišča drug poleg drugega. Značilno je tudi to, da niso našli v tej Jami poleg navedenih okostnja- kov ničesar drugega. Okoatnjike si bo ogledal mariborski arhivar prof. Bas, da dožene dobo, v kateri ao bi'1 okostnjaki zakopani Ni izključeno, da gre za žrtve kakšne svoječasne epidemije (kolere, kuge) v Mariboru. V takih primerih so mri.če cisto enostavno pometali v skupne jame in jih nato zakopali. To pre-Čudno grobižće na zadnjem dvorišču bivše dravske vojaSntce bi utegnilo opravičevati to domnevo. Seveda bo težko pojasniti. zakaj je bil ta grob Izkopan ravno v tem skritem kotu zadnjega dvorišča za cerkvijo in ne pri cerkvi. Pojasnjeni požigi v Razvanju in na Gorici Avgust Koraiija je poi'gat, UjcrHoll je služil. In sicer Iz naslade, ker ]e rad gledal, kako gori Maribor, 14. decembra V včerajšnji številki smo na kratko poročali, da je nevarni piroman in požigalec Avgust Koražija priznal tudi požig Pošin-gerjeve in Rotove ter deloma tudi Lipužc-ve domačije v Razvanju pri Mariboru. Avgust Koražija je s tem prizna! svoja največja požiga, saj jc bila skupna škoda, ki sta jc imc'a Rot in Po^mger zaradi požara v avgustu t. 1., okoli 250 do 260 tisoč din. Ko so orožniki, ki so privedli včeraj Kora-žijo \z stovenjcbtstriških zaporov na kraj požarov v Razvanju vpra;ah Koraž.jo, zakaj ie prav za prav požiga!, je Koražija od vrnil: "Rad vidim da gori!« V splošocai dela Koražija vtis duševno zaostalega: človeka Nič ni trdovraten in zakrknjen, če jc treba kaj priznati V tem pogledu je popolnoma drugačen kakor zna ni drugi piroman Franc Lubanjšek. ki je svojčas priznal le to, ka: so mu sproti dokazali. Avgust Koražija je včeraj v Razva nju točno pokadi, kje n kako je zažga'. Oh priliki požarov prt Pošmgcrju in pri Rotu sc je najprej nekje v bližini skril. Ko so prihajal] ljudje pa se jc spravil med nje in gledal, kako domačiji gorita. Pošin-gerieva domačija je bila skoraj popolnoma nova. Tudi so orožniki vpra'ali Kora-žijo. če je morebiti on pošiljal nekaterim rad vanjskim m razvanjskim posestnikom v poletju gro/ilna anonimna pisma, ki so vsebovala grožnjo s požigom. Koražija je odgovor i 1. da niso anonimna pisma njegovo delo. ker je nepismen. Leta 1924 do 1926 je služil Koražija kot hlapec pri nekem radvanjakom posestniku, pr>zneje pa pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Značilno zanj je, da so se pona%lja!i Številni požari povsod tam, kjer je služil za hlapca S tem njegovim sedanjim priznanjem pa so pojasnjeni požigi v Razvanju, ki so ftli prvotno na račun F. Lubanjska ki je ravno tedaj prijel iz zaporov, ki pa %e mu je posrečilo, da j« dokaza! svoj alibi Dočim so pri aretacij. Avgusti Koraži-ie bili takoj pojasnjeni Številni poJari v slovenjebistri ki okolici, kjer ;e »lužil «1 hlapca, je s!edi!o sedaj priznanje tudi raz vanjskih požigov, nadalje požigov leta 1°27 na Gorici pri Racah in končno tudi v okolici Ctrkovcev na Dravskem polju, kjer je Koražija tudi svojčas bil hlapec Po pojasnitvi razvaniskih požarov ao orožniki odvedli Korali jo na Gorico pri Racah. Danea ao ga odpelfab na krai swv ječasnih 6 do 7 požarov na Gorici Koražija j« priznal tudi te požge iz leta 1°27, ki so s tem po 12 letih dokončno pojasnjeni. Tedaj je bil usmerjen sum na druqe o<*ebe po 12 letih pa se je zadeva razčistila iz povsem nepričakovane smeri Skupno je priznal doslei Avgust Koražija okoli 30 požigov s katerimi ie povzročil prizadetim skupno $kodo več kakor milijon dinarjev. Poleg F. Lubanjska iz Rad-vanja je Avgust Koražija nedvomno najnevarnejši piroman zadnjega časa NaSe kmet-sko ljudstvo, ki mu venomer z neznane strani preti nevarnost požiga, si bo gotovo globoko oddahnilo, ko je z najnovej^rrri priznanji Avgusta Koražije nojasniena 00-ia vrsta požarov, ki so zbujali svojčas med ljudmi veliko vznemirjenje ter jim ogrožali posest in imetje. Mariborske *si ©kolišče novice — Zavarovalnico je ogoljufat za 80.000 denarjev. V noči na 25. novembra 1. 1932 jo izbruhnil v gospodarskem poslopju posestn ka Antona Medveda v Dobrenju pri Pesnici požar, ki je v kratkem času upc-pelil vso domačijo. Preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen in so orožniki zaradi suma požig-a aretirali Antona Medveda in njegovo ženo. Oba sta sedela v preispovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča 17 dni in je bilo končno postopanje proti c-boma zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Zavarovalnica je izplačala Medvedu zavarovalnino SO.000 din. Pred dnevi pa so orožirki zaupno izvedeli da je Medvedova ž^na v prepfsil s svojim možem grozila, da bo prijavila orož-n;kom, da je uničil svojo domačijo s požarom ,da bi pri5el do gotovine. Orožniki so IvleclvecLovo ženo zaslšali :n je priznala, da je ena zažgala domačijo na moževo prigovarjati je. O'cžnki so sedaj Antona Medveda s$>et aretirali in ga Izročili v mariborske sodne zapore. — Nevarna s%!nfa. V Vrtin tu je svinja napadla 261etno Jog.pino Tdarjevo in jo tako nevarno vgriznlla v roko. da bo mo-rRli Tioarjevo odpromiti v mariborsko bolnico. — Drobne n^'ee. V Strokamajerjevi ulici je doslej že neznani zlikovec ukradel zaeebnfci M(;i'ji Kerenčičevi, stanujoči na Melieki ce3ti, denarnico, v kateri je b-Jo okoli SO dtn gotovine. Na državnem mostu je padla delavčeva ž?na Terezija Lor-berjeva s KoroSke ceste ter si pri padcu zlomila roko. Lorbor jeva se zdravi v splo-šnf: bo-nici. Na Glavnem trjju je neki osebni avto podrl 2iletno viničarjevo hčerko Terezijo Nežmar.o\To Iz Kozakov, ki se je peljala na kolesu. Pri padcu si je Nežroa-hova poškodovala roki, pač pa je kolo do nerabnosti razbito. V stanovanje posestnika Leopolda Glavica v B^str'ci se je vt -hotapil doslej Se neznani zlikovec in ukradel perilo in obleko v skupni vrednosti okoli 600 din. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden AJbanefteva lekarna pri Sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27-01, in Ko-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Zaščitni nrad ponovno vabi vse družine, ki imajo bodisi svoje aH tuje otroke do zaključno 16. lata starosti pa Jbn niso bile dostavljene popisne pole v evrho popisa otrok, da s* iste takoj preskrbijo v sociaJno-potrtičnern oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru. Rotovffki trs; 9. _ V počastitev spomina pokojnega neumornega narodnega delavca Z- Frana i Cvetka Je darovala obitelj Zacbert iz L£i~ I tomera 100 din Družbi sv. Cirila in Metoda. — Mariborske društvene novice. SnoČi je predaval v klubu absolventov Trgovske akademije prof. Rakusa o prednosti reformirane slovenske stenografije. — V nedeljo ob 10. url dopoldne je v ljudski univerzi akademija Podmladka Jadranske straže na tukajSnji klasični gimnaziji. Na sporedu so telovadne In pevske točke. — O socialno zdravstvenih problemih slovenske vasi predava dre vi ob 20. v dvorani Ljudske univerze ravnatelj Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire. — Iz učiteljske službe. Danica Ferjanova je bila premeščena Iz Crne k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Ivan Vaupotlč lz Sv. Martina v Laporje, Ludvik Marat a Pra-gerskega v Luče, Elfrida Mauhler lz Sv. Trojice v Crno. — Obešenega so naSli pri Sv. Vrbanu 40 letnega posestnika Franca Požego. Vzrok samomora ni znan. — Situacija na planinah. Na Pesku ln pri Senjorjevem domu je zapadlo snega za 40 do 50 cm. Je pristen pršič\ Mariborski smučarji in smučarke se Že veselijo na ao-botno ln nedeljsko smukarijo. — poroke. V zadnjem čpj^u so se v Mariboru poroCli: Konrad Plceko kmečki sin in Terezija Pa uman Želarska hči. lz Tint, Josip petkovsek, ključar!čar državnih železnic, in Marija Grimštč, gospodinja, Sokolska 1; Franc Novak, pomožni delavec. *n Anastaz'te Ručko, delavka Taborska ulica 6, Marijan PoJa«nko, grafik, ln Danica Piščanec, poa hči Studene*; Iv. Žaiar, tekstilni delavec, in Justina Bsoič, predi lika. Pobrež'e: Martin M'latč ključavničar državnih deleznlc. Ob hrearu 27, in Friderika Smole, bivea zasebna uradnica, Radvanjska 45; Ivrn Buser. nornoftni delavec, m Marija Ooričan, pomožna delavka Pobrežje; Konrad Vernik, m T nar, in Rozalija Kete: Hubert Kolander. bar-var, in Ana Friskovec. Bilo srečno! Mariborsko oteđališče Petek, 15. d>cembra. Zaprto. Sobota, 16. decembra, ob 20. uri: »Via Mala«. Red A. Nedelja, 17. decembra, ob 15. uri: »Hlapec Jernej«. Glotooko znižane cene. Dijaki popust. Zadnjič. Ob 20. uri: »Na-vihanka«. Znižane cene. m Rasbergesjevs opereta »Zaroka na Jadranu«, ki se pod vodstvom kapelnika Herzoga pripravlja nt letošnji božič, postavi na oder rnariborskegm gledait«a Edb Verd on *k, na Izrecno skladateljevo željo. BesedUo tej glasbeni novosti je napisala Milena Rasberger-Flaerjeva.