LETNO POROCILO SID BANKE 2019 Firma: SID Skrajšana firma: SID banka, d. d., Ljubljana Sedež: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Maticna številka: 5665493 Davcna številka: 82155135 Identifikacijska št. za DDV: SI82155135 Poravnalni racun: 0100 0000 3800 058 IBAN: SI056 0100 0000 3800 058 SWIFT: SIDRSI22 LEI: 549300BZ3GKOJ13V6F87 Spletna stran: www.sid.si E-pošta: info@sid.si Telefon: +386 (1) 200 75 00 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Pomembnejši podatki1 1 Predpisani podatki in kazalniki so izracunani v skladu z Navodilom za izdelavo izkaza financnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajocega donosa ter izracun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic, ki ga je predpisala Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17 in 73/19). zneski v tisoc EUR2019201820172.406.1642.318.8342.451.641827.545548.452454.828816.550706.787597.740463.860422.051409.89366.47280.917145.380274.689360.76089.27223.93222.98620.29441.5247.9692.641(15.562)(13.270)(12.394)(914)(881)(852)(11.603)8536.64837.23817.51916.224(5.198)(3.205)(2.268)32.04014.31413.95611.829(12.735)2.603(2.061)2.418(495)2011851701113.121.7413.121.7413.121.74196,1096,1096,10149,47136,00132,08AA-A+A+Izkaz drugega vseobsegajocega donosaŠtevilo zaposlenih 31.12.DelniceDrugi vseobsegajoci donos pred obdavcitvijoIzkaz poslovnega izidaCiste obrestiCisti neobrestni prihodkiAmortizacijaOslabitve in rezervacije (kreditne izgube)Poslovni izid pred obdavcitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanjaDavek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida iz rednega in ustavljenega poslovanjaCisti dobicek poslovnega letaStroški dela, splošni in administrativni stroškiDavek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajocega donosaDolgorocna bonitetna ocena 31. 12.Izkaz financnega položajaBilancna vsotaSkupni znesek vlog nebancnega sektorja, merjenih po odplacni vrednostiCelotni kapitalSkupni znesek kreditov nebancnemu sektorjuPopravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgubeObseg zunajbilancnega poslovanjaŠtevilo delnicarjevŠtevilo delnicNominalna vrednost delnice oziroma pripadajoci znesek kosovne delnice v osnovnem kapitaluKnjigovodska vrednost delniceStandard & Poor's Izbor kazalnikov2 2 Kazalniki kvalitete aktive izkaza financnega položaja in prevzetih obveznosti za leto 2017 niso izracunani, saj podatki za izracun zaradi prehoda na MSRP 9 v letu 2018 niso primerljivi. Kazalnik nedonosnih kreditov in drugih financnih sredstev/razvršcenih kreditov in drugih financnih sredstev je za leto 2018 zaradi primerjave preracunan skladno z metodologijo, ki velja za izracun kazalnikov za leto 2019. Po metodologiji, ki je veljala za izracun kazalnikov za leto 2018, omenjeni kazalnik za leto 2018 znaša 5,6. v odstotkih20192018201734,034,236,8Kolicnik temeljnega kapitala34,034,236,834,034,236,816,516,315,52,53,7-4,06,1-60,366,5-33,328,8-1,01,00,82,81,30,91,40,60,68,34,24,07,23,43,50,70,60,525,245,757,8Kolicnik likvidnostnega kritja v %823 %455 %764 %1.019 %Likvidnostni blažilnik v tisoc EUR242.938243.738246.028245.537Neto likvidnostni odlivi v tisoc EUR67.11372.29353.07933.115oktober–decemberObrestna maržaMarža financnega posredništvaPrejeta zavarovanja/nedonosne izpostavljenostijanuar–marecapril–junijjulij–septemberKvaliteta aktive izkaza financnega položaja in prevzetih obveznostiNedonosne (bilancne in zunajbilancne) izpostavljenosti/razvršcene bilancne in zunajbilancne izpostavljenostiProfitabilnostFinancni vzvodKolicnik skupnega kapitalaDonos na aktivo po obdavcitviDonos na kapital pred obdavcitvijoPopravki oz. prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube/nedonosne izpostavljenostiKapitalKolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitalaLikvidnost 2019Donos na kapital po obdavcitviOperativni stroški/povprecna aktivaOperativni stroški/cisti prihodkiNedonosni krediti in druga financna sredstva/razvršceni krediti in druga financna sredstvaStroški poslovanja Seznam uporabljenih kratic in izrazov AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ALM Upravljanje z bilanco (Asset Liabilities Management) BDP Bruto domaci proizvod BGN Bloomberg Generic Price BPI Banque publique d'investissement CET1 Navadni lastniški temeljni kapital CFI Capital Finance International CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CRR oz. Uredba CRR Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 CVA Prilagoditev kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment) DSPB Druge sistemsko pomembne banke EAD Izpostavljenost v primeru neplacila (Exposure At Default) EAPB Evropsko združenje javnih bank (European Association of Public Banks) EBA Evropski bancni organ (European Banking Authority) ECB Evropska centralna banka EFSI Evropski sklad za strateške naložbe (European Fund for Strategic Investments) EIAH Evropsko svetovalno vozlišce za naložbe (European Investment Advisory Hub) EIB Evropska investicijska banka EIF Evropski investicijski sklad (European Investment Fund) EKP Evropska kohezijska politika ELTI Evropsko združenje dolgorocnih investitorjev (European Long-Term Investors) EU Evropska unija EUA Pravice do emisije toplogrednih plinov (European Emission Allowances) EUAA Pravice do emisije toplogrednih plinov iz letalstva (European Aviation Allowances) EWS Sistem zgodnjih opozoril (Early Warning System) FURS Financna uprava Republike Slovenije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije HBOR Hrvaška banka za obnovo in razvoj ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process) ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (Internal Liquidity Adequacy Assessment Process) IT Informacijska tehnologija KfW Kreditanstalt für Wiederaufbau LCR Kolicnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio) LGD Izguba v primeru neplacila (Loss Given Default) LOP Letni operativni plan MEIP Minimalne premije za zavarovanje izvoza (Minimum Export Insurance Premiums) MF Ministrstvo za finance MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MREL Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities) MRS Mednarodni racunovodski standardi MSP Mala in srednje velika podjetja MSRP Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU NEFI Mreža evropskih financnih institucij za mala in srednja podjetja (Network of European Financial Institutions for Small and Medium Sized Enterprises) n. r. Ni relevantno NSFR Kolicnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OMRS Odbor za mednarodne racunovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje MSRP POCI Kupljeno ali izdano financno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (Purchased or Originated Credit-Impaired Assets) PD Verjetnost neplacila (Probability of Default) PwC PricewaterhouseCoopers RS Republika Slovenija RWA Tveganju prilagojena aktiva (Risk-Weighted Assets) SDH Slovenski državni holding SEGIP Slovenski naložbeni program kapitalske rasti SID-PKZ SID – Prva kreditna zavarovalnica SPPI Izkljucno placilo glavnice in obresti (Solely Payments of Principal and Interest) SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (Supervisory Review and Evaluation Process) SVRK Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko TLTRO Ciljno usmerjene operacije dolgorocnega financiranja (Targeted Longer-Term Refinancing Operations) ZBan-2 Zakon o bancništvu ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah ZIPRS Zakon o izvrševanju proracunov Republike Slovenije ZJShemFO Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe ZJShemRS Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ZPFIGD Zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb ZPPOGD Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSIRB Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki ZZFMGP Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov POSLOVNO POROCILO Nagovor predsednika uprave__8 Porocilo nadzornega sveta za leto 2019__12 Predstavitev SID banke__15 Predstavitev Skupine SID banka__21 Izjava o upravljanju__23 Družbena odgovornost__34 Strategija SID banke__40 Upravljanje tveganj__42 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj__49 Poslovanje v letu 2019__50 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, zadnje leto preteklega desetletja je minilo z navidezno relativno umirjeno dinamiko, vendar je bilo zelo signifikantno. Gospodarski cikel se je dokoncno obrnil navzdol, saj je bila gospodarska rast v svetu 2,9-odstotna, v EU pa le 1,3-odstotna. V Sloveniji je dosegla 2,4 odstotka, kar je bilo 20 odstotkov manj od pricakovanega, in s tem se je koncalo petletno obdobje visoke rasti, ob sicer prisotni nizki inflaciji (1,6 odstotka) in zelo nizki nezaposlenosti (4,5 odstotka). Kljub nižanju obrestnih mer s strani Evropske centralne banke ter ustreznemu reagiranju in delovanju tržnih udeležencev se je volatilnost financnih, surovinskih in trgovinskih trgov povecevala glede na geopoliticne in trgovinske spore ter Brexit, zlasti pa v pricakovanju dolocenega negativnega dogodka, t. i. crnega laboda. Ta je bil konec leta že prisoten, vendar še ni vplival na dogajanje v evropskem in slovenskem gospodarstvu. SID banka oz. Skupina SID banka je poslovala dobro in je glede na nekatere enkratne dogodke dosegla zgodovinsko rekordno leto glede dobicka, ki je dosegel 32 milijonov EUR, hkrati pa je bila na podlagi nominacij ugledne mednarodne revije CFI ob koncu preteklega leta izbrana za najboljšo regionalno razvojno banko v JV Evropi. Glede na naše poslanstvo dobicek ni naš poglavitni cilj, temvec je to naš ucinek, vendar pa ta kaže na prelomno tocko v poslovnem smislu vecletne rasti ter tudi v dosedanjem poslovnem modelu delovanja naše institucije kot nacionalne razvojne in spodbuje-valne banke oziroma bancne skupine s prodajo hcerinske zavarovalnice SID-PKZ. Dogajanje na slovenskem bancnem in tudi podjetniškem trgu v zadnjih letih je v letu 2019 kulminiralo glede konsolidacije bank in podjetij ter njihove nadaljnje privatizacije. To je zmanjšalo možnost in tudi potrebo vecjega obsega kreditov bankam in podjetjem s strani SID banke, vkljucno s posredovanjem evropskih sredstev. Kljub temu smo v preteklem letu s 357 milijonov EUR novega financiranja in 635 milijonov EUR novega zavarovanja oziroma skupno financnih storitev za 3,7 milijarde EUR dosegli prek dva tisoc slovenskih podjetij, zlasti MSP in izvoznikov. Pri tem financiramo in zavarujemo slovenska podjetja pri njihovi trajnostni rasti in razvoju v celotnem življenjskem ciklu, predvsem pa pri internacionalizaciji, zlasti na novih trgih. V zadnjem letu so bili ti predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je bilo povezano zlasti z rastjo izvoza (4,4 odstotka). Tako so sredstva, ki jih je mobilizirala SID banka v preteklem letu, in sredstva, ki smo jih upravljali, skupaj dosegla bilancno vsoto 2,4 milijarde EUR, kar pomeni 3,8-odstotno rast, obseg nemarketabilnih zavarovanj pa se je povecal na 1,3 milijarde EUR, kar pomeni 57-odstotno povecanje. Na domacem kreditnem trgu se je v letu 2019 nadaljevalo že v letu 2018 zaceto vecje povpraševanje po posojilih, predvsem za obratna sredstva podjetij ter seveda za stanovanjske in potrošniške kredite. Še vecje je bilo povpraševanje po projektnem financiranju v gradbeništvu. Vendar je bilo ob visoki likvidnosti bancnega sistema, nizkem razmerju med posojili in vlogami (v povprecju 70 odstotkov), nizkih obrestnih merah in velikem varcevanju plasiranje naših razvojnih sredstev bankam in gospodarstvu oteženo. Tako smo v preteklem letu financiranje izvajali predvsem na podrocju kompleksnejših produktov in programov ter financnemu inženiringu. To je temeljilo predvsem na pokrivanju novonastalih tržnih vrzeli za podjetja doma in tudi v mednarodnem poslovanju, kjer komercialne banke še vedno niso bile aktivne. Pri posrednem financiranju bankam smo nadgradili ponudbo produktov z novo funkcijo tehnicne in administrativne pomoci ter jim na primer zagotovili financiranje, ki ustreza pogojem kolicnika MREL. Pri neposrednem financiranju podjetij smo ponudbo razširili na samostojne podjetnike in zadruge, zlasti v okviru produktov neposrednega izvajanja Sklada skladov (evropskih kohezijskih sredstev). Financni inženiring se je izvajal iz nacionalnih proracunskih sredstev (MGRT – MF – SVRK) in tudi evropskih kohezijskih sredstev Sklada skladov. Pri slednjem so se financirali MSP, tehnološko-razvojni projekti, energetska pre-nova stavb in urbani razvoj. Nadaljevali smo financiranje obcin in infrastrukture. Okrepilo se je tudi projektno financiranje, saj je bila oblikovana posebna nova projektna pisarna, ki zdaj specializirano izvaja te dejavnosti. SID banka je kot upravljavka Sklada skladov uspešno plasirala sredstva prve tranše evropskih kohezijskih sredstev (63 milijonov EUR) in crpala drugo tranšo v višini 63 milijonov EUR. To je okrepilo uporabo povratnih financnih instrumentov v nekaterih regijah v Sloveniji, zlasti prek manjših bank. Uspešno je potekalo tudi nadaljevanje lastniškega financiranja skupaj z EIF. V okviru slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti SEGIP je bilo trem upravljavcem zasebnega kapitala omogoceno posredno lastniško financiranje slovenskih podjetij. Posredno in neposredno smo iz tega sklada financirali vec podjetij v višini 5,6 milijona EUR. Z vsem omenjenim arzenalom financnih instrumentov smo dosegli 6,6-odstotno pove-canje neto kreditov v primerjavi s preteklim letom, ki zdaj znašajo 1.547 milijonov EUR. Pri tem delež posrednega financiranja bank znaša 47 odstotkov, stanje teh kreditov je za 1,9 odstotka nižje, medtem ko je neposredno financiranje podjetij obsegalo 53 odstotkov portfelja in je bilo za 15,5 odstotka višje kot lani. Likvidnost in zadolževanje banke sta bila tako po kakovosti kot po strukturi sredstev dobra in omogocala nemoteno poslovanje, ne glede na omenjene volatilne okolišcine financnega trga. SID banka je izdala novo obveznico na kapitalskem trgu v znesku 200 milijonov EUR v zaprtem krogu investitorjev, in to z zelo ugodnimi pogoji, kar kaže na veliko zaupanje vlagateljev. Hkrati smo predcasno poplacali nekatere financne obveznosti v višini 45 milijonov EUR, saj je trg nudil boljše pogoje. Pri EIB, s katero tradicionalno dobro sodelujemo tako kot z drugimi razvojnimi bankami (KfW, BPI, HBOR itd.), smo se zadolžili v višini 50 milijonov EUR. Dejavni smo bili tudi v mednarodnih združenjih EAPB, ELTI, Bernska unija, NEFI itd. Na podrocju upravljanja bilance smo v preteklem letu izvedli bistvene vsebinske in organizacijske nadgradnje, izboljšali upravljanje tovrstnih tveganj in tudi cenovne politike in tako tudi celotnega kontrolinga ter s tem še okrepili kontrolne funkcije. Na podrocju poslov po pooblastilu RS je SID banka kot pooblašcena institucija zavarovala tiste nemarketabilne rizike, ki jih zasebni sektor ni bil pripravljen sprejeti. V preteklem letu je obseg teh poslov znašal 1,3 milijarde EUR, kar je povecanje v višini 57 odstotkov. To je bila posledica predvsem povecanja kratkorocnih poslov v mednarodnih produktnih verigah vrednosti zaradi vecje izvozne aktivnosti oziroma izvoza slovenskega gospodarstva. Struktura teh zavarovanj je ostala nespremenjena, izpostavljenost konec leta je znašala 763 milijonov EUR, zavarovalno-tehnicni rezultat je bil pozitiven. Tako so slovenska podjetja v bolj tveganih državah in trgih zmanjšala tveganja iz poslovanja in s tem ustvarila dodano vrednost v izvozu ter dosegla vecjo konkurencnost. V zacetku leta 2019 je bila zaradi novih nalog in ucinkov spremenjenega poslovnega modela banke in v skladu z novo, v lanskem letu oblikovano strategijo spremenjena notranja organizacija. Drugace dolocene pristojnosti in organizacijske oblike so prispevale k ucinko-vitejšemu upravljanju banke zlasti v omenjenih novih tržnih pogojih. Poleg tega smo izvedli tudi nov podroben popis in optimizacijo vseh poslovnih procesov banke, pri cemer nam je pomagal zunanji svetovalec, kar pomeni dobro osnovo za spremembo našega informacijskega sistema v naslednjih letih. Na podrocju spremljave in zalednih poslov smo poleg izboljšanja procesov v že omenjenem popisu in optimizaciji procesov ter nekaterih tehnoloških nadgradnjah opravili tudi nekatere kadrovske spremembe in vpeljali novosti, zlasti na podrocju porocanja nadzornim institucijam v skladu z novimi standardi EBA in ECB. Nadalje smo okrepili funkcije upravljanja problematicnih terjatev in uspešno izvedli prodajo nekaterih preteklih nedonosnih terjatev, kar se je tudi odrazilo v višini dobicka. Nadgradili smo tudi informacijsko podporo poslovanju z nekaterimi izvedenimi projekti digitalizacije. Pri informacijski varnosti smo z najemom zunanjih strokovnjakov preverili tovrstno usposobljenost in dobili dobro oceno. Za vse poslovne procese v SID banki so vzpostavljeni mehanizmi notranjih kontrol. V skladu z višino tveganja in pomembnostjo poslovnega procesa so se tudi v preteklem letu z delovanjem funkcije notranje revizije in skladnosti izvajali potrebni pregledi in kontrole ter realizirala izdana priporocila. Celotno upravljanje tveganj je potekalo v skladu z našimi glavnimi izpostavljenostmi, ki so pri kreditnem, obrestnem in likvidnostnem tve-ganju. Posebno pozornost smo namenili uprav-ljanju prihodkovnega tveganja in strateškega tveganja. Na teh podrocjih smo še izboljšali mehanizme upravljanja in pravila. Tako sta celotni sistem notranjega upravljanja in proces upravljanja tveganj delovala skladno. Velik napredek je nadgradnja metodologije merjenja spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v predpisanih scenarijih obrestnih mer z vkljucitvijo ocenjevanja opcijskega tveganja, ki izhaja iz vgrajenih samodejnih obrestnih opcij. Na podrocju upravljanja operativnih tveganj je bilo nadgrajeno upravljanje tveganja zunanjih izvajalcev, tveganja prevar in upravljanja drugih škodnih dogodkov. Pri oceni kreditne kakovosti kreditojemalcev in dolocanju bonitetnih ocen se je zacel uporabljati statisticni model, nadgrajen s kvantitativnim dolocanjem vpliva mehkih dejavnikov na bonitetno oceno ter ob upoštevanju omejitvenih in drugih dejavnikov tveganja, ki omogocajo bolj enoznacno dolocanje bonitetnih ocen. Kapitalska trdnost in robustnost banke sta se nadalje okrepili, saj se je kapital banke povecal za 9,9 odstotka in znaša 464 milijonov EUR, kapitalska ustreznost pa znaša 34 odstotkov. Banka je ustvarila cisti dobicek v višini 32 milijonov EUR oziroma 17,7 milijona EUR vec kot v preteklem letu, kar je, kot že pojasnjeno, posledica enkratnih dogodkov prodaje hcerinske družbe in poplacila dela nedonosnih terjatev. Prihodkovni položaj banke je ostal stabilen, saj so ciste obresti znašale 23,9 milijona EUR, kar je 4,1 odstotka vec kot v preteklem letu. Pri tem je banka dosegla cisto obrestno maržo v višini 1 odstotka, marža financnega posredništva pa je bila 2,8 odstotka. Cisti neobrestni prihodki so znašali kar 41,5 milijona EUR (povecanje za 421 odstotkov), kar je posledica omenjenih enkratnih dogodkov. Iz oslabitev in rezervacij smo realizirali odhodke v višini 11,7 milijona EUR. Zaradi teh novih poslov in zaposlitev so se stroški poslovanja banke povišali za 16,4 odstotka na 16,5 milijona EUR, pri cemer so operativni stroški na prihodke znašali le 25,2 odstotka. Skupina SID banke je po prodaji družbe SID-PKZ delovala v ožji obliki, nadaljevala pa sodelovanje s to družbo v okviru Skupine Coface s sklenjeno pogodbo o pozavarovanju. Hkrati se je nadaljevala likvidacija Skupine Prvi faktor, kjer so bili doseženi vsi glavni cilji. V družbi CMSR je prišlo do korporativnih sprememb in zamenjave vodstva, sicer pa je družba uspešno izvajala posle uradne razvojne pomoci v državah v razvoju, ceprav tovrstnih proracunskih sredstev države primanjkuje. Agencija Standard & Poor's je SID banki zvišala bonitetno oceno na AA-/A-1+ s stabilnim izgledom, kar je najvišje dosežen rating. V skladu s tem je banka podpisala tudi zavezo o spoštovanju clovekovih pravic, ki temelji na splošni deklaraciji clovekovih pravic GS OZN, kar banko obvezuje, da jih v svojem internem in eksternem poslovanju spoštuje. V preteklem letu smo nadalje izboljšali tudi svoj odnos do okolja in v skladu s politiko družbene odgovornosti še okrepili rezultate na tem podrocju. To velja tudi pri odnosu do zaposlenih in seveda vseh drugih deležnikov, zlasti podjetij, ki smo jim ponudili nove možnosti za uresnicevanje njihovega poslovanja v smeri krožnega gospodarstva s poudarki na snovni in energetski ucinkovitosti ter zniževanju CO2. Okrepljeno je bilo tudi delovanje na podrocju notranjega komuniciranja. Tako je bila izvedena anketa notranjega zadovoljstva zaposlenih. Veliko novih pristopov in oblik smo izvedli tudi na podrocju zunanjega komuniciranja oziroma PR v razlicnih medijih, zlasti na podrocju plasiranja sredstev Sklada skladov, kar je potekalo uspešno. V imenu uprave se vsem deležnikom, zaposlenim, lastnikom, vsem clanom nadzor-nega sveta, podjetjem in drugim zahvaljujem za sodelovanje in izkazano zaupanje ter energijo in pozornost, ki so nam jo posvetili. Posebej se zahvaljujem zaposlenim za njihovo delovno vnemo in dosežke pri izpolnjevanju vseh nalog, ki so prispevale k našemu skupnemu uspehu. V prihodnje se bomo usmerili predvsem na tržne segmente oziroma vrzeli, kjer se bodo pojavile težave ter kjer bodo podjetja zaradi spreme-njenih gospodarskih razmer potrebovala naše financiranje, zavarovanje in svetovanje. Predvidoma bo to pri financiranju inovativnih podjetij in njihove še vecje internacionalizacije, pa tudi bank s portfeljskimi garancijami in drugimi oblikami nemarketabilnih zavarovanj ter seveda zlasti še pri uspešnejšem upravljanju Sklada skladov evropskih kohezijskih sredstev. Ponovno pa bo to tudi na podrocju protikriznega in proticiklicnega delovanja, kar je naloga naše trdne in robustne institucije v težkih casih. Spremembe v politiki EU v smeri zelenega dogovora s sedmimi strateškimi usmeritvami in sedemnajstimi glavnimi politikami in štiriinštiridesetimi nosilnimi programi naj bi prinesle odlocilno prednost Evropi v svetovnem gospodarstvu. Vse to je za razvojne banke velik izziv in hkrati tudi priložnost za delovanje. Prepricani smo, da je to prava pot za vecjo konkurencnost EU in Slovenije, vendar pa je vprašanje, kako je mogoce to izpeljati oziroma konkurencno izvajati in ali ne bodo izredni dogodki v naslednjih letih zadeve peljali v povsem drugo smer. V novem desetletju bomo delovali s kompetentnostjo in odlocenostjo, da nadaljujemo uspešno pot preteklega desetletja, zlasti pri financiranju in zavarovanju vseh tveganj in negotovosti, ki se bodo pojavile zaradi obrata v gospodarskem ciklu. Le tako bomo lahko skupaj z vami, našimi strankami in deležniki, oblikovali prihodnost ter vodili slovensko gospodarstvo naprej v vecjo mednarodno konkurencnost in trajnostni razvoj, z vsemi petimi elementi, v novih burnih in izzivov polnih razmerah tega desetletja. mag. Sibil Svilan Porocilo nadzornega sveta za leto 2019 Nadzorni svet je pri spremljavi in nadzoru poslovanja SID banke in dela uprave deloval skladno s pooblastili in pristojnostmi, dolocenimi z zakonskimi predpisi, statutom, kodeksi in poslovnikom o delu nadzornega sveta, ter v tem okviru in upoštevajoc strateške usmeritve banke in tveganja, ki jim je banka izpostavljena, presojal ustreznost vodenja in poslovanja banke. V letu 2019 so bili clani nadzornega sveta Monika Pintar Mesaric, predsednica nadzornega sveta, Marko Tišma, namestnik predsednice, mag. Marjan Divjak, mag. Leo Knez in Zlatko Vili Hohnjec. V letu 2019 je imel nadzorni svet štirinajst (14) rednih ter pet (5) korespondencnih sej, na katerih je obravnaval splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na delovanje in poslovanje banke, ter odlocal o poslih v svoji pristojnosti. Clani nadzornega sveta so se sej udeleževali v polnem številu, redke odsotnosti, ki so jih clani v skladu s poslovnikom pravocasno sporocali, pa niso ovirale delovanja nadzornega sveta. Clani nadzornega sveta so aktivno sodelovali v razpravah, tako s komentarji in usmeritvami kot tudi razlicnimi vprašanji in zahtevami po pojasnilih, odlocitve so bile sprejete soglasno. Clani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti, s katero so potrdili, da ni okolišcin, ki bi vplivale na njihovo nepristransko, strokovno in celovito presojo pri izvajanju nalog ali pri odlocanju nadzornega sveta. Pri izvajanju nalog in odlocanju clanov nadzornega sveta ni bilo okolišcin in ravnanj, ki so pomenile ali bi lahko vodile v nastanek nasprotja interesov oziroma je bilo nasprotje interesov upravljano na nacin, da clan nadzornega sveta ni prejel gradiva in informacij ter ni bil prisoten na seji pri obravnavi in odlocanju o zadevi, v kateri je imel nasprotje interesov. Strokovno podporo so delu nadzornega sveta zagotavljale: - revizijska komisija, ki je imela šest sej, na katerih je obravnavala in pripravljala stališca predvsem glede medletnih porocil o poslovanju in racunovodskih izkazov banke, sestave nerevidiranega letnega porocila banke za leto 2018, koncnega porocila revizorja o reviziji racunovodskih izkazov leta 2018, financnega nacrta banke za leto 2020, rednih cetrtletnih porocil notranje revizije, letnega porocila notranje revizije in nacrtov dela notranje revizije, spremljala potek zakljucne revizije leta 2018 in predrevizije leta 2019 ter oblikovala predlog za imenovanje revizorja za revidiranje locenih in konsolidiranih racunovodskih izkazov SID banke za poslovna leta 2019–2022; - komisija za tveganja, ki je imela osem sej, je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo na podrocju nagnjenosti k prevzemanju in upravljanju tveganj ter pripravljala stališca zlasti glede strategije in politik upravljanja tveganj, metodologije in ocene profila tveganosti banke, metodologije in izvajanja procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti, ugotovitev Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj, upravljanja in obvladovanja tveganj v banki v okviru obravnave rednih kvartalnih porocil o tveganjih in letnega porocila za leto 2018, politike tveganj in izbora indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj v letnem operativnem planu banke za leto 2020, politike upravljanja tveganja prevar, strate-gije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti, politike o zunanjem izvajanju z navodilom za izvajanje in porocila o letnem pregledu upravljanja zunanjih izvajalcev, sprememb pravilnika o dolocanju bonitetnih ocen, analize tveganj ob zacetku trženja novih produktov, ter v zvezi z zahtevo po uskladitvi SID banke s prenovljenimi smernicami EBA za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi spremljala implementacijo akcijskega nacrta; - komisija za imenovanja in prejemke, ki je imela osem rednih in dve korespondencni seji, je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo zlasti pri ocenjevanju ustreznosti politik in praks prejemkov ter spremembah politike prejemkov, predlogu plana zaposlitev in stroškov dela v okviru financnega plana banke za leto 2020, obravnavala in potrdila oceno upravljalnega organa glede znanja, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote, ter oceno strukture, velikosti, sestave in uspešnosti delovanja uprave in nadzornega sveta, ter glede na spremembe v clanstvu nadzornega oziroma imenovanje novih clanov nadzornega sveta obravnavala in potrdila ocene primernosti, ki jih je izdelala komisija za ocenjevanje primernosti. Nadzorni svet je v letu 2019 obravnaval oziroma odlocal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: - letno porocilo za leto 2018 z revizorjevim porocilom ter predlog razporeditve bilancnega dobicka leta 2018; - strategija banke za obdobje 2020 do 2023 in doseganje strateških kazalnikov v letu 2019; - letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter financni nacrt za leto 2020; - strategija in politike upravljanja tveganj ter opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj; - redna porocila o poslovanju banke in porocila o tveganjih; - upravljanje tveganja prevar; - ocena profila tveganosti banke za leto 2019; - porocilo Banki Slovenije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti ter ugotovitve Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj; - nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2020 ter strateški nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2020 in 2021, letno porocilo o notranjem revidiranju za leto 2018 in redna cetrtletna porocila oddelka za notranjo revizijo; - program dela oddelka za skladnost, porocilo o izvajanju programa ter letno porocilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov; - odlocanje o posameznih poslih financiranja in zadolževanja iz svoje pristojnosti v skladu s statutom banke; - uvedba novih produktov in programov banke, predvsem v okviru posojilnih skladov financnega inženiringa, financnih instrumentov v okviru upravljanja Sklada skladov EKP ter posrednega financiranja; - strategija upravljanja in nacrt zniževanja nedonosnih izpostavljenosti; - redna porocila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb; - pravilnik o dolocanju bonitetnih ocen; - politika o zunanjem izvajanju in porocilo o letnem pregledu zunanjih izvajalcev; - politika prejemkov; - postopek nadzorovane likvidacije družb skupine Prvi faktor. Pri spremljavi in nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet od uprave dobival redne in celovite informacije ter pridobil vse zahtevane dodatne informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odlocitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je samoocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2019 izvedel v marcu 2020 na podlagi priporocil iz Prirocnika za vrednotenje ucinkovitosti nadzornih svetov Združenja nadzornikov Slovenije. Pred zacetkom postopka samoocenjevanja so clani nadzornega sveta pridobili tudi porocila o delu vseh treh komisij nadzornega sveta. Rezultati samoocenjevanja potrjujejo, da je nadzorni svet svoje delo opravljal strokovno, skrbno in odgovorno ter v skladu z interesi banke, clani nadzornega sveta kot posamezniki in nadzorni svet kot celota pa imajo ustrezna znanja in izkušnje, ki omogocajo kvalitetno in ucinkovito izvajanje nalog v pristojnosti nadzornega sveta. Ob razpravi o rezultatih samoocenjevanja se je nadzorni svet opredelil tudi glede potrebnih aktivnosti za nadaljnje izboljšave dela. Potrditev letnega porocila za leto 2019 Nerevidirano letno porocilo SID banke za leto 2019 sta obravnavali komisija za tveganja in revizijska komisija na sejah 11. 3. 2020 oz. 12. 3. 2020, ter nadzorni svet na seji 12. 3. 2020. Revidirano letno porocilo s Porocilom revizorja o dejanskih ugotovitvah glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah za SID banko in s Koncnim porocilom revizijski komisiji o reviziji racunovodskih izkazov za leto 2019, sta obravnavali komisija za tveganja oz. revizijska komisija dne 9. 4. 2020. Na sejah obeh komisij je porocal tudi pooblašceni revizor. Obe komisiji sta letno porocilo ocenili kot ustrezno ter predlagali nadzornemu svetu, da letno porocilo potrdi. Nadzorni svet je letno porocilo SID banke za leto 2019 obravnaval in preveril na seji dne 9. 4. 2020, skupaj s predlogom za uporabo bilancnega dobicka leta 2019, ki ga je predložila uprava SID banke, in ni imel pripomb. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Porocilo neodvisnega revizorja delnicarjem družbe SID banka, d. d., Ljubljana o reviziji racunovodskih izkazov, v katerem je družba Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana izrazila mnenje brez pridržka k racunovodskim izkazom SID banke, d. d., Ljubljana za leto 2019. Po mnenju revizorja racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe na dan 31. 12. 2019 ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Nadzorni svet na porocilo revizorja Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana ni imel pripomb. Po preverjanju je nadzorni svet soglasno potrdil letno porocilo SID banke, d. d., Ljubljana za leto 2019. Monika Pintar Mesaric predsednica nadzornega sveta Predstavitev SID banke SID banka je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgorocnih financnih storitev na razlicnih, po ZSIRB dolocenih podrocjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Med dejavnostmi, ki jih SID banka izvaja, je temeljna dejavnost financiranje na podrocju tržnih vrzeli, kamor spadajo predvsem mala in srednje velika podjetja, razvojni, okoljevarstveni, infrastrukturni in energetski projekti ter internacionalizacija podjetij. Delovanje SID banke temelji na strategiji in poslovnem modelu, ki izhaja iz dolgorocnih razvojnih dokumentov Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke zaradi sledenja dolgorocnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in Evropske unije Republika Slovenija zagotavlja dolgorocno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delnicarka namrec nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. clena ZSIRB. Ce SID banka na upnikovo pisno zahtevo ne bi izpolnila svoje dospele obveznosti do tega upnika, bi morala to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogoceno, da se na financnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja financne instrumente, razpoložljive v Evropski uniji in slovenski zakonodaji, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, financni zakup, financni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in druge oblike financiranja, ter jih vkljucuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja. Razvoj in status Ustanovitev Slovenske izvozne družbe Zacetek veljavnosti ZZFMGP Zacetek delovanja SID – Prve kreditne zavarovalnice, d. d., Ljubljana. 2005 2006 Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bancnih in drugih financnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana.4 3 ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. 4 V nadaljevanju letnega porocila se ne glede na cas poslovanja in spremembo firme za SID banko, d. d., Ljubljana uporablja poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali skupina. Zacetek delovanja SID banke kot specializirane razvojne banke. 2007 2008 Zacetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili: - SID banka je pooblašcena specializirana slovenska spodbuje-valna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB; - SID banka je pooblašcena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. Z dopolnitvami Zakona o bancništvu je bilo izrecno doloceno, da je SID banka pooblašcena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti. S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bancništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vkljucena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravicena do vkljucitve na seznam institucij, izvzetih s podrocja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. clenom te direktive. 2010 2011 SID banka je bila v oktobru na podlagi odlocbe Banke Slovenije potrjena kot banka, pomembna za bancni sistem Republike Slovenije. SID banka in MGRT sta sklenila pogodbo o financiranju in izvajanju prvega ukrepa financnega inženiringa v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje h kljucnim elementom ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, na podlagi katerega je bil pri SID banki vzpostavljen nov posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR. Mala in srednje velika podjetja so s tem dobila možnost pridobitve kreditov za financiranje obratnega kapitala in novih naložb (investicij) ter z njimi povezanega zaposlovanja. 2013 2014 SID banka je bila ena od treh slovenskih bank, v katerih je ECB izvedla celovit pregled poslovanja, ki je obsegal pregled kakovosti sredstev in obremenitvene teste. Celovit pregled je SID banka uspešno zakljucila, morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. Banka Slovenije je na podlagi ZBan-2 izdala odlocbo o dolocitvi SID banke kot druge sistemsko pomembne banke. 2015 2016 SID banka je po pogodbi o financiranju in izvajanju ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij z MGRT vzpostavila nov posojilni sklad, v okviru katerega sta bili uvedeni dve kreditni liniji, in sicer razvojno-spodbujevalni program za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP ter razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP, vsaka v obsegu 100 milijonov EUR. MGRT in SID banka sta podpisala sporazum o financiranju, s katerim je Republika Slovenije pooblastila SID banko za upravljanje Sklada skladov. SID banka je skupaj z EIF vzpostavila investicijski program Slovenski naložbeni program kapitalske rasti v višini 100 milijonov EUR. 2017 2018 V okviru Sklada skladov so bili iz sredstev evropske kohezijske politike razviti prvi financni instrumenti ter izbrani financni posredniki za posojila v naložbe, povezane z raziskavami, razvojem in inovacijami ter mikroposojila. SID banka je kot prvi slovenski izdajatelj na mednarodnih kapitalskih trgih izdala zeleno obveznico. V okviru Sklada skladov so bili iz sredstev evropske kohezijske politike razviti financni instrumenti EKP posojila za urbani razvoj, EKP posojila za prenovo stavb javnega sektorja in EKP posojila za lastniško in kvazi lastniško financiranje malih in mikro podjetij. Zakljucena je bila prodaja in izveden prenos celotnega deleža v hcerinski družbi SID-PKZ na Coface ter sklenjen dogovor o pozavarovanju vseh nemarketabilnih terjatev s Coface PKZ. SID banka je v sodelovanju z MGRT razvila Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje po Zakonu o spodbujanju investicij. SID banka je za leto 2019 prejela prestižno nagrado Best Regional Development Bank – Southeast Europe 2019, ki jo podeljuje Capital Finance International. 2019 Storitve SID banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja predvsem financne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To so predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v vecjem obsegu poteka prek poslovnih bank in hranilnic, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bancnih sindikatih, v dolocenem delu pa banka koncne upravicence kreditira neposredno. Financne storitve SID banke podpirajo štiri glavne namene razvoja: - razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; - razvoj do okolja prijazne družbe in proizvodnje; - razvoj konkurencnega gospodarstva ter - regionalni in družbeni razvoj. Banka financne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri cemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge in s financnimi storitvami dosega cilje dolgorocnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih podrocjih (po ZSIRB): - razvoj malih in srednje velikih podjetij in podjetništva; - raziskave in razvoj ter inovacije; - varovanje okolja, energetska ucinkovitost in podnebne spremembe; - mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje; - regionalni razvoj; - gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2019 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih financnih storitev po 5. clenu ZBan-2:5 5 Pooblastilo za opravljanje bancnih storitev je objavljeno na uradni strani BS: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/subjekti-nadzora/banke-v-sloveniji/11/sid-slovenska-izvozna-in-razvojna-banka-dd-ljubljana. - sprejemanje depozitov od poucenih oseb; - dajanje kreditov, ki vkljucuje tudi: - hipotekarne kredite; - odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring); - financiranje komercialnih poslov, vkljucno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgorocnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s financnim instrumentom (forfeiting); - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj racun ali za racun strank: - s tujimi placilnimi sredstvi, vkljucno z menjalniškimi posli; - s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami; - z valutnimi in obrestnimi financnimi instrumenti; - trgovanje za svoj racun: - z instrumenti denarnega trga; - kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred Sklad skladov za izvajanje financnih Upravljanje emisijskih kuponov in kjotskih enot Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisij-skih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen racun ter s tem povezanih poslov. Jamstvene sheme in poroštva za investicije Na podlagi treh zakonov, Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe in Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb, je SID banka prejela pooblastila, da v imenu Republike Slovenije in za njen racun izvaja te posle v obliki izdajanja poroštev. Pri prvih dveh zakonih se je zakonski rok za izdajanje državnih poroštev iztekel konec leta 2010, pri zadnjem pa konec leta 2015. Aktivnosti po vseh treh shemah so se v letu 2019 izvajale na podrocju obravnave vlog za soglasja k spremembam sklenjenih pogodb, zahtevkov za izplacilo jamstev in uveljavljanja regresnih zahtevkov. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije v letu 2019 so podrobneje predstavljene v poglavju Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije. Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2019 S 1. 4. 2019 je bila spremenjena notranja organizacija SID banke z namenom prilagoditve organizacijske strukture in procesov ucinko-vitejšemu upravljanju glede na poslovni model banke. V tem okviru so bile na novo dolocene oziroma razmejene pristojnosti organizacijskih enot. Bistvena novost je oblikovanje novega stebra (V) s pristojnostjo za strategijo, raziskave, kontroling in zakladništvo, vkljucno s funkcijo upravljanja z bilanco banke (ALM), oziroma za podrocja, ki jih je banka v letu 2019 strateško okrepila. Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Republika Slovenija3.103.29699,4SID banka banka – lastne18.4450,6Skupaj 3.121.741100,0Delež v osnovnem kapitalu v odstotkihŠtevilodelnicDelnicarji na dan 31. 12. 2019 V letu 2019 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2019 je osnovni kapital znašal 300.000 tisoc EUR. Glasovalne pravice delnicarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Financne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso locene od imetništva delnic. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija, bilancnega dobicka pa ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. Na skupšcini SID banke 3. 7. 2019 je bil sprejet sklep, da se bilancni dobicek za leto 2018 v skupni višini 16.356.651,19 EUR razporedi v druge rezerve iz dobicka. Po stanju na dan 31. 12. 2019 je celotni kapital banke skupaj znašal 463.860 tisoc EUR, revidirana knjigovodska vrednost delnice pa 149,47 EUR (31. 12. 2018: 136,00 EUR). Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Na dan 31. 12. 2019 Skupino SID banka poleg SID banke sestavljata še: - Skupina Prvi faktor, ki jo na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje SID banka; - Center za mednarodno sodelovanje in razvoj – zavod s pravico javnosti, v katerem je SID banka soustanoviteljica, nima financne naložbe, ima pa 33 odstotkov glasovalnih pravic. Na podlagi nacela nepomembnosti (nemate-rialnosti), ki kot nepomembne opredeljuje tiste informacije, katerih opustitev oziroma nerazkrivanje ne vpliva na odlocanje uporabnikov racunovodskih izkazov, SID banka nobene od družb iz prejšnjega odstavka ni konsolidirala, saj bilancna vsota obeh družb skupaj znaša manj kot 1 odstotek bilancne vsote SID banke. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2019 SID banka, d. d., Ljubljana Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, Ljubljana Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana • 50 % Prvi faktor, d. o. o. – u likvidaciji, Sarajevo Prvi faktor – faktoring doo, Beograd – u likvidaciji Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o. u likvidaciji, Zagreb • 5 % 90 % 100 % 100 % Predstavitev družb Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji SID banka je 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi pridobila v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana (NLB). Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2019 znaša 1.584.209,50 EUR. Dejavnost družbe Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana (Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji) je bila opravljanje storitev faktoringa. Dne 28. 12. 2016 je skupšcina družbe sprejela odlocitev o zacetku postopka prostovoljne likvidacije in imenovala dotedanji poslovodji za likvidacijska upravitelja. V letu 2019 sta bila do 23. 5. 2019 likvidacijska upravitelja družbe Klemen Hauko in Marcel Mišanovic Osti, po navedenem datumu pa le še Klemen Hauko. SID banko sta v letu 2019 na skupšcini zastopala pooblašcenca Saša Keleman in Branko Jerak. Družba Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji je ustanoviteljica in: - 100-odstotna lastnica družbe Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o. u likvidaciji, Zagreb. Družba je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital znaša 19.466.600 HRK (kar je 2.615.571,48 EUR po srednjem tecaju HNB na dan 31. 12. 2019). Z dnem 31. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. V letu 2019 sta bila do 10. 7. 2019 likvidacijska upravitelja družbe Jure Hartman in Marko Ugarkovic, po navedenem datumu pa le še Jure Hartman. Predsednik nadzornega odbora družbe je Klemen Hauko, clana pa mag. Igor Jarc in Matjaž Jevnišek; - 100-odstotna lastnica družbe Prvi faktor, d. o. o. – u likvidaciji, Sarajevo. Družba je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital znaša 2.838.162 KM (kar je 1.451.129,18 EUR po srednjem tecaju CB BiH na dan 31. 12. 2019). Z dnem 29. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. Dosedanji direktor in trenutni likvidacijski upravitelj družbe je Đenan Bogdanic; - 90-odstotna lastnica družbe Prvi faktor – faktoring doo, Beograd – u likvidaciji. Družba je bila ustanovljena 24. 2. 2005. Z dnem 3. 8. 2017 je družba v likvidacijskem postopku. Osnovni kapital družbe znaša 299.196.366 RSD (kar je 2.544.342,57 EUR po srednjem tecaju NBS na dan 31. 12. 2019). S konverzijo denarnih sredstev in terjatev v kapital družbe s strani NLB in SID banke je konec julija 2017 prišlo do spremembe v lastniški sestavi, s cimer sta oba lastnika pridobila po 5-odstotni neposredni delež. V letu 2019 je družbo vodil likvidacijski upravitelj Željko Atanaskovic. SID banko so v letu 2019 na skupšcini zastopali uprava banke ali pooblašcenca Saša Keleman in Branko Jerak. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je skupaj z Republiko Slovenije soustanoviteljica Centra za mednarodno sodelo-vanje in razvoj (CMSR). CMSR na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije izvaja tehnicno-operativna dela na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja, dejav-nosti zavoda pa so še makroekonomske, politicne in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicisticna dejavnost. Organa upravljanja zavoda sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Klemen Potisek. Svet centra je imel na dan 31. 12. 2019 šest clanov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta Bojan Pecher, ki je tudi predsednik sveta, in mag. Igor Jarc. Izjava o upravljanju Skladno z dolocbo petega odstavka 70. clena ZGD-1 SID banka podaja izjavo o upravljanju. 1. Sklicevanje na kodekse, priporocila in druge notranje predpise o korporativnem upravljanju ter odstopanja od kodeksov in priporocil SID banka je družba s kapitalsko naložbo države in je javna družba v smislu dolocil Zakona o trgu financnih instrumentov. V letu 2019 je SID banka pri svojem poslovanju uporabljala naslednje priporocene kodekse in priporocila: – Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. 10. 2016 izdala Ljubljanska borza, d. d., in Združenje nadzornikov Slovenije. Kodeks je javno dostopen na spletni strani Ljubljanske borze (http://www.ljse.si/); – Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je maja 2017 izdal Slovenski državni holding, d. d., ter Priporocila in pricakovanja Slovenskega državnega holdinga, ki jih je marca 2018 izdal Slovenski državni holding, d. d. Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, d. d., (www.sdh.si). Odstopanja od omenjenih kodeksov in priporocil ter njihove utemeljitve so navedeni v nadaljevanju in so predvsem posledica posebne zakonske ureditve delovanja SID banke v ZSIRB in ZBan-2. Kodeks upravljanja javnih delniških družb Okvir upravljanja družb Priporocilo 1 SID banka deluje v skladu s temeljnimi naceli delovanja, dolocenimi z ZSIRB. Nacelo financne vrednosti storitev banke za uporabnike teh storitev doloca, da osnovni cilj SID banke ni maksimirati vrednost družbe, temvec ustvarjati neposredno ali posredno dodano vrednost za uporabnike financnih storitev SID banke ter prvenstveno ohranjati ali povecevati kapital brez zasledovanja cilja doseganja maksi-malnega dobicka (9. clen ZSIRB). Razmerje med družbo in delnicarji Priporocilo 6 ZSIRB doloca, da je delnicar SID banke lahko le Republika Slovenija, zato se priporocilo upošteva smiselno (4. clen ZSIRB). Priporocila 8.1, 8.2, 8.4 in 8.10 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Priporocilo 8.9 Predstavnik revizorja ni vabljen na skupšcino. Edini delnicar oziroma SDH je redno seznanjen z rezultati poslovanja SID banke. Nadzorni svet Priporocila 9, 10 in 12 Priporocila se upoštevajo smiselno, saj predlaganje in imenovanje clanov nadzornega sveta ureja specialni zakon (18. clen ZSIRB). SID banka je pri tem zavezana spoštovati tudi dolocbe ZGD-1 in ZBan-2 ter njemu podrejene predpise, med drugim Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice ter Sklep o uporabi Smernic o ocenjevanju primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij. SID banka uresnicuje ureditev korporativnega upravljanja banke skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju internih aktov (npr. statut SID banke). Nadalje SID banka upošteva regulativo Evropskega bancnega organa (EBA) in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), pravne akte Evropske centralne banke ter predpise in druge akte Banke Slovenije. Priporocilo 18.1 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbo 49. clena ZBan-2, da mora imeti nadzorni svet banke revizijsko komisijo in komisijo za tveganja. SID banka ima tudi komisijo za imenovanja in prejemke. Priporocili 18.2 in 18.3 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbo 49. clena ZBan-2, da so ne glede na dolocbe ZGD-1 clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Transparentnost poslovanja Priporocili 27.3 in 29.3 Lastništvo SID banke je zakonsko doloceno, in sicer je lahko delnicar SID banke le Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). Priporocilo 28.2 Uporablja se smiselno. Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države 4. Razmerje med delnicarji oziroma družbeniki, SDH, državo in družbo s kapitalsko naložbo države Priporocila se uporabljajo smiselno. Priporocilo 4.2 Lastništvo SID banke je zakonsko doloceno, in sicer je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). 6. Nadzorni svet Priporocilo 6.4 Postopke predlaganja in imenovanja clanov nadzornega sveta banke poleg ZBan-2 in ZGD-1 ureja še ZSIRB kot specialni zakon, ki doloca število clanov in sestavo nadzornega sveta SID banke (18. clen ZSIRB). Priporocila 6.5, 6.10 in 6.13 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbo 49. clena ZBan-2, da so ne glede na dolocbe ZGD-1 clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Priporocilo 6.6 Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnih ministrov (18. clen ZSIRB). Priporocilo 6.7 Priporocilo se uporablja smiselno. Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnih ministrov (18. clen ZSIRB). Postopek ocenje-vanja kandidatov poteka skladno z ZBan-2, smernicami EBA in internimi akti na nacin, ki je podrobneje opisan pri predstavitvi delovanja komisije za oceno primernosti clanov uprav-ljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij (razdelek tega poglavja: Informacije o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij). Priporocilo 6.8.2 Velja enako kot pri revizijski komisiji nadzornega sveta (tocka 6.5), da SID banka spoštuje dolocbe ZBan-2. Priporocilo 6.8.5 Uporablja se smiselno, ob upoštevanju 18. clena ZSIRB. Priporocili 6.8.8 in 6.8.9 Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnih ministrov (18. clen ZSIRB). Priporocilo 6.9.2 Dodatno k vzorcnemu sklepu skupšcine je bilo zaradi nepopolne sestave nadzornega sveta predlagano povecanje skupnega zneska nadomestil za opravljanje funkcij v komisijah nadzornega sveta za cas do popolnitve sestave nadzornega sveta. 8. Preglednost poslovanja in porocanje Priporocilo 8.1.1 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbe ZBan-2 glede razkritij, natancneje pri sestavi poslovnega porocila banke upošteva zahteve iz 4. poglavja ZBan-2 (86. do 93. clen), poglavja 3.2 Sklepa o poslovnih knjigah in 70. clena ZGD-1. V racunovodsko porocilo vkljuci razkritja iz dela 8 Uredbe CRR (431. do 451. clen in 492. clen) v obliki in vsebini, kot ju dolocajo smernice o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013. Priporocila in pricakovanja SDH Sponzorstvo in donatorstvo Priporocilo 3.8 SID banka se ne financira iz javnih sredstev, zato omejitve iz tocke 3.11 za SID banko niso zavezujoce. SID banka ima sprejeto strategijo komuniciranja, ki je ni potrjevala na nadzornem svetu niti je ni objavila na spletni strani. Politiko upravljanja, ki med drugim ureja tudi vprašanja sponzorstva in donatorstva, je sprejel oziroma potrdil nadzorni svet banke. Podatki o sklenjenih sponzorskih/donatorskih pogodbah so objavljeni na spletnem mestu SID banke (https://www.sid.si/o-banki/informacije-javnega-znacaja). Optimizacija stroškov Priporocilo 4.4 SID banka je v letu 2019 ob upoštevanju sprememb davcnih predpisov izplacala regres za letni dopust v višini zneska povprecne mesecne place zaposlenih v Republiki Sloveniji in placilo za poslovno uspešnost skladno z dolocbami kolektivne pogodbe SID banke, ki doloca postopke in kriterije za opredelitev višine izplacil. Ker so podatki o izplacilih poslovna skrivnost, jih SID banka ni javno objavila. Priporocilo 4.5 SID banka ima na spletni strani objavljeno kolektivno pogodbo dejavnosti bancništva, nima pa objavljene podjetniške kolektivne pogodbe, ki podrobneje ureja pogoje in merila za napre-dovanje na delovnem mestu, za ocenjevanje delovne in poslovne uspešnosti ter višino drugih osebnih prejemkov zaposlenih, ki jih SID banka izplacuje na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva. Sistem prejemkov SID banke je podrobneje predstavljen v razkritjih v letnih porocilih. Doseganje kakovosti in odlicnosti poslovanja družb/skupin SID banka je izvedla redno samoocenjevanje po preizkušenem evropskem modelu odlicnosti EFQM Evropske fundacije za upravljanje kakovosti, ki bo z obravnavo nadzornega sveta zakljuceno v letu 2020. SID banka je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. Smernice so objavljene na spletni strani: http://www.zdruzenje-ns.si/mediji/aktualne-novice/slovenske-smernice-korporativne-integritete. 2. Glavne znacilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom racunovodskega porocanja Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se vzpostavlja za vse poslovne procese SID banke sorazmerno s pomembnostjo in tveganostjo posameznega procesa, vkljucujejo: – notranje kontrole nad izvajanjem organiza-cijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; – funkcije in službe notranjih kontrol, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi banke. Uresnicevanje notranjih kontrol poteka predvsem na podlagi: - dokumentiranih pravil in postopkov zagotavljanja skladnosti poslovanja banke s predpisi, standardi in notranjimi akti ter zahtevami Banke Slovenije in drugih pristojnih nadzornih organov; - spremljanja skladnosti poslovnih transakcij oziroma naložb s sprejetimi limiti tveganj; - nadzora nad ustreznim uresnicevanjem predpisanih delovnih postopkov v zvezi s poslovno-operativnimi in organizacijskimi dejavnostmi s strani zaposlenih; - preverjanja pravilnosti notranjih in zunanjih porocil; - varovanja premoženja banke; - razvoja ter zagotavljanja varnosti informa-cijskih sistemov in informacij banke. Na podrocju postopkov racunovodskega porocanja so z internimi akti vzpostavljene notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, racunovodstvo, kontroling in porocanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v banki je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Funkcije notranjih kontrol v SID banki vkljucujejo oddelek za notranjo revizijo, funkcijo upravljanja tveganj, organizirano v oddelku za upravljanje tveganj (vec v poglavju poslovnega porocila Upravljanje tveganj in poglavju 3 racunovodskega porocila), in funkcijo skladnosti poslovanja, vkljucno s funkcijo upravljanja informacijske varnosti, organizirano v oddelku za skladnost. Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je zlasti osredotoceno na podrocje racunovodskega porocanja, ter komisijo za tveganje, katere pristojnosti so vezane predvsem na nadzor in svetovanje pri upravljanju tveganj. Skladnost poslovanja Tveganje skladnosti je tveganje nastanka pomembne financne izgube ali izgube ugleda banke zaradi zakonskih sankcij in ukrepov nadzornih organov, ki jih banka lahko utrpi zaradi namernega ali nenamernega neskladja poslovanja z veljavno zakonodajo in standardi dobre prakse. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja so odgovorni vsi zaposleni v banki glede na svojo vlogo in raven odgovornosti. Njihova pravica in dolžnost je, da se izobražujejo o obvladovanju tveganja skladnosti. V SID banki že od leta 2008 deluje oddelek za skladnost. Namen funkcije skladnosti je odprav-ljati oziroma omejevati tveganja skladnosti poslovanja SID banke ter krepiti korporativno etiko in integriteto ter preprecevati prevare in zlorabe. V letu 2019 se je število zaposlenih v oddelku povecalo za enega zaposlenega, tako da je oddelek deloval s tremi zaposlenimi. Oddelek za skladnost je samostojna, neodvisna organizacijska enota, funkcionalno in organizacijsko locena od preostalih organiza-cijskih enot banke in neposredno odgovorna upravi banke. V okviru oddelka za skladnost deluje tudi specialist za informacijsko varnost. Oddelek za skladnost deluje skladno z letnim programom dela (marec 2019–februar 2020), ki poleg rednih pregledov skladnosti vkljucuje še izvajanje svetovalne funkcije, zlasti na podrocju uvajanja novih produktov banke, presoje zakonitosti in eticnosti delovanja deležnikov banke, sodelovanje v kazenskih in civilnih postopkih banke ter izvajanje izobraževanja zaposlenih in upravljalnega organa banke. Posebno pozornost oddelek za skladnost namenja tudi realizaciji danih priporocil. O realizaciji letnega programa dela oddelek za skladnost upravljalnemu organu poroca polletno, o statusu realizacije danih priporocil pa cetrtletno. Tudi v letu 2019 je oddelek za skladnost pri izvajanju pregledov skladnosti sodeloval z oddelkom za notranjo revizijo, in sicer z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, in z oddelkom za upravljanje tveganj na podrocju uvajanja novih produktov banke. V letu 2019 je oddelek za skladnost realiziral strateško nalogo in nadgradil sistem upravljanja s tveganjem prevar. SID banka z manjšimi odstopanji, pojasnjenimi v 1. tocki te izjave, spoštuje Kodeks korpora-tivnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in Kodeks javnih delniških družb ter je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. Uprava SID banke je ob soglasju nadzornega sveta sprejela Kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov (objavljen na spletni strani https://www.sid.si/sites/www.sid.si/files/documents/kodeks_eticnih_vrednot_in_strokovnih_standardov.pdf), ki ureja nacela in pravila, po katerih se ravnajo SID banka, njeni organi in bancni delavci pri opravljanju svoje dejavnosti in svojih nalog v odnosu do strank (komitentov), do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj SID banke. Oddelek za skladnost ima nadzorno funkcijo oziroma je skrbnik internega kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov ter pristojen za obravnavo kršitev navedenega kodeksa in obravnavo naznanitev sumov kršitev in/ali pritožb bodisi zaposlenih bodisi tretjih oseb. Sistem prijav/naznanitev suma kršitev/pritožb omogoca anonimno naznanitev suma kršitve/pritožbe. V letu 2019 je oddelek prejel in obravnaval sedem naznanitev sumov kršitev oziroma pritožb. V šestih primerih je bilo ugotovljeno, da ocitana kršitev ni podana, v enem primeru pa postopek po predhodni presoji vsebine naznanila in okolišcin primera ni bil niti uveden. Direktorica oddelka za skladnost je v letu 2019 opravljala tudi funkcijo pooblašcenke za preprecevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter je tudi clanica komisije za ocenjevanje primernosti upravljalnega organa. Notranja revizija Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko locena od drugih organizacijskih enot banke in neposredno odgovorna upravi banke. Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z ZBan-2, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom nacel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo ter postopki izvajanja notranje revizijske dejavnosti so opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in v prirocniku notranjega revidiranja. Namen delovanja oddelka za notranjo revizijo je dajati neodvisne in nepristranske ocene o ucinkovitosti in kakovosti upravljanja tveganj in notranjih kontrol in ureditvi notranjega upravljanja ter s tem prispevati k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke. Oddelek uresnicuje svoje poslanstvo z izvajanjem notranjih revizij in svetovalne dejavnosti, pri cemer se osredotoca na najbolj tvegana podrocja, ki jih doloci v okviru nacrtovanja dela oddelka. Letni in strateški nacrt temeljita na profilu tveganosti banke, interni metodologiji nacrtovanja revizijskih pregledov in zahtevah regulatorja za obvezno revidiranje posameznih podrocij poslovanja banke s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih podrocij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oziroma še nepregledanih podrocij. Oba nacrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke. V letnem nacrtu dela za leto 2019 je bilo predvidenih dvanajst obsežnih in kompleksnih revizijskih pregledov, od katerih jih je bilo skupaj z izrednim pregledom zakljucenih deset v letu 2019 oziroma v zacetku leta 2020, tri revizije pa so bile zaradi vsebinske zahtevnosti, trenutnega stanja na revidiranem podrocju in potrebe po uporabi zunanjih vešcakov prenesene v letni nacrt dela za poslovno leto 2020. Konec leta 2019 oziroma v zacetku leta 2020 se je zacela tudi redna obdobna zunanja presoja kakovosti dela oddelka za notranjo revizijo. Pomembno pozornost je oddelek za notranjo revizijo posvecal tudi poteku realizacije priporocil. Poleg rednih revizijskih pregledov in spremljave realizacije priporocil je oddelek v letu 2019 opravljal tudi svetovalno dejavnost na podrocju razvoja bancnih produktov v okviru Sklada skladov in financnega inženiringa ter tudi neformalnega svetovanja širokega spektra vsebin. Oddelek za notranjo revizijo poroca o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporocil letno in cetrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi vsa porocila o posameznih izvedenih notranjih revizijah. V letu 2019 so bile v oddelku za notranjo revizijo zaposlene tri osebe, od teh ena oseba za polovicni delovni cas. Vsi zaposleni imajo ustrezne licence oziroma strokovne nazive za opravljanje nalog notranjega revidiranja. 3. Informacije o 4. tocki petega odstavka 70. clena ZGD-1 glede podatkov iz 3., 4., 6., 8. in 9. tocke šestega odstavka tega clena Edina delnicarka SID banke je na podlagi prvega odstavka 4. clena ZSIRB Republika Slovenija. Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi clanov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta Clani upravljalnega organa banke so lahko imenovani/razrešeni skladno z dolocbami ZBan-2, ZGD-1 in statutom SID banke. V upravi in nadzornem svetu v letu 2019 ni bilo sprememb. Prav tako v letu 2019 ni bilo sprememb veljavnega statuta SID banke, in sicer še vedno velja statut, potrjen na skupšcini SID banke 6. julija 2016, ko ga je sprejela edina delnicarka SID banke Republika Slovenija. 4. Informacije o delovanju in kljucnih pristojnostih skupšcine delnicarjev ter opis pravic delnicarjev in nacina njihovega uveljavljanja Skupšcino SID banke sklice uprava, lahko pa jo sklice tudi nadzorni svet. Skupšcina se sklice v skladu z zakonom in statutom banke s pripo-rocenim pismom edinemu delnicarju. Hkrati s sklicem skupšcine se delnicarju pošlje gradivo za skupšcino. Na dan odpošiljanja priporo-cenega pisma SID banka na svoji spletni strani objavi vsa obvestila in podatke, ki jih zahteva ZGD-1. Glasovalne in druge pravice edinega delnicarja v skladu s 4. clenom ZSIRB uresnicuje Republika Slovenija, ki v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu pooblašca Slovenski državni holding, d. d., da po zakonu nastopa v imenu in za racun edinega delnicarja. Kadar ZGD-1 edinemu delnicarju daje pravico uporabe elektronskih sredstev, lahko ta SID banki posreduje predloge, pooblastila in druge listine po elektronski pošti na naslov, naveden v sklicu skupšcine. Skupšcina zaseda najmanj enkrat na leto, in sicer po preteku poslovnega leta, na sedežu SID banke ali na sedežu edinega delnicarja ali na kraju oziroma v prostorih, ki jih doloci edini delnicar. Tocen cas in kraj zasedanja skupšcine se dolocita v sklicu skupšcine. Skupšcina SID banke ima pristojnosti, dolocene z ZGD-1 in ZBan-2. 5. Informacije o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij SID banka ima vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja – banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja nacela, postopke in nacin dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so dolocene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z ZGD-1, ZBan-2 in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga financna porocila banke ter o tem izdela mnenje, skupšcini delnicarjev banke pojasni svoje mnenje k letnemu porocilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu porocilu uprave, potrjuje letno porocilo banke in predlog uprave za uporabo bilancnega dobicka ter obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davcne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k poslovni politiki banke, financnemu nacrtu banke, politiki prejemkov, organizaciji sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo ter k letnemu programu dela oddelka za skladnost. Nadzorni svet je pristojen tudi za izdajo predhodnih soglasij za sklenitev poslov financiranja, zadolževanja in kapitalskih naložb. Kot posvetovalna telesa je nadzorni svet imenoval revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. Naloge in pristojnosti komisij so dolocene s poslovnikom o delu posamezne komisije. Skladno z dolocbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem clanov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Clani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Postopek in pogoje izbora primernih clanov dolocajo ZSIRB in ZBan-2 ter politika izbora clanov nadzornega sveta, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije. Politika doloca nacin, s katerim se omogoci izbor kandidatov, ki imajo znanje, vešcine, izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke in potreben ugled, ter zagotovi, da ima nadzorni svet kot celota ustrezno znanje, vešcine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razu-mevanje dejavnosti SID banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. Spodbuja se cim vecja raznolikost glede znanja, vešcin in izkušenj ter tudi glede drugih okolišcin, zlasti spola, starosti, izobrazbe, družbenega položaja in drugih lastnosti kandidatov. Politika doloca, da nadzorni svet sestavljajo najmanj po en clan z znanjem in izkušnjami s podrocij (i) upravljanja financnih tveganj, (ii) nadzora in revidiranja s podrocja dejavnosti SID banke, (iii) gospo-darskega prava in korporativnega upravljanja, (iv) menedžmenta in prejemkov ter (v) najmanj dva clana s specificnimi bancnimi znanji in vecletnimi izkušnjami s podrocja bancništva. SID banka ima vzpostavljen postopek ocenjevanja primernosti clanov upravljalnega organa. V okviru redne letne ocene upravljalnega organa je bilo delovanje nadzornega sveta ocenjeno kot ustrezno, in sicer posameznih clanov nadzornega sveta in tudi organa kot celote, kljub številcno nepopolni sestavi glede na dolocbo ZSIRB. V postopku ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da sestava nadzornega sveta zagotavlja raznolikost po vecini kriterijev iz politike izbora clanov nadzornega sveta, je pa sestava manj uravnotežena po spolu ter deloma z vidika raznolikosti znanj in izkušenj s podrocja pravnih ved ter nadzora in revidiranja. Zato je bil tem kriterijem dan vecji poudarek pri vsakokratnem dolocanju profilov manjkajocih clanov nadzor-nega sveta, ki jih doloca komisija za imenovanja in prejemke v postopkih imenovanja novih clanov nadzornega sveta. V letu 2019 je komisija za imenovanja in prejemke ministrstva, pristojna za predlaganje clanov nadzornega sveta SID banke, obvešcala o številcno nepopolni sestavi nadzornega sveta, zlasti potem, ko je konec leta 2018 zaradi odstopa clana nadzorni svet imel pet clanov. Vse tri komisije nadzornega sveta (revizijska komisija, komisija za tveganja ter komisija za imenovanja in prejemke) imajo ustrezno velikost in sestavo, clani komisij pa ustrezno znanje in izkušnje za opravljanje zakonsko opredeljenih nalog posameznih komisij, tako da komisije v letu 2019 niso uporabile storitev zunanjih svetovalcev oziroma strokovnjakov. Na dan 31. 12. 2019 so bili clani nadzornega sveta Monika Pintar Mesaric kot predsednica, Marko Tišma kot namestnik predsednice ter mag. Marjan Divjak, mag. Leo Knez in Zlatko Vili Hohnjec kot clani. Ime in priimekImenovanjeTrajanje SpremembaFunkcijaMonika Pintar Mesaric22. 2. 20185 let2023predsednicaMarko Tišma28. 7. 20165 let2021namestnik predsednicemag. Marjan Divjak18. 5. 20175 let2022clanmag. Leo Knez22. 2. 20185 let2023clanZlatko Vili Hohnjec18. 5. 20175 let2022clan Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog, povezanih z imenovanjem clanov uprave in nadzornega sveta ter s sistemom prejemkov. Njene naloge so predvsem opredelitev in priporocilo kandidatov za clane uprave nadzornemu svetu z opredelitvijo nalog in pogojev za imenovanje, ocenjevanje sestave in uspešnosti delovanja uprave, znanj, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta oziroma obeh organov kot celote ter ocenjevanje ustreznosti politik in praks prejemkov in priprava predlogov odlocitev upravljalnega organa v zvezi s prejemki, vkljucno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke. V letu 2019 se je komisija sestala na osmih rednih sejah, imela pa je tudi dve korespondencni seji. Na dan 31. 12. 2019 so bili clani komisije Monika Pintar Mesaric kot predsednica, Marko Tišma kot namestnik predsednice in Zlatko Vili Hohnjec kot clan. Revizijska komisija nadzornega sveta Komisija v zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora obravnava predvsem letne in medletne racunovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Komisija je imela v letu 2019 šest rednih sej. Na dan 31. 12. 2019 so bili clani revizijske komisije Zlatko Vili Hohnjec kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika in mag. Leo Knez kot clan. Komisija nadzornega sveta za tveganja Komisija za tveganja v okviru svojih pristojnosti predvsem svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj, preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. V letu 2019 se je komisija za tveganja sestala na osmih rednih sejah. Na dan 31. 12. 2019 so bili clani komisije mag. Leo Knez kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika in Marko Tišma kot clan. Uprava Poslovanje SID banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Skladno s statutom ima uprava SID banke najvec tri clane, od katerih je eden imenovan za predsednika uprave, število clanov uprave pa doloci nadzorni svet. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava zadeve z vseh podrocij poslovanja SID banke. Uprava redno obvešca nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o njeni poslovni politiki, o financnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s podrocja njenega delovanja. V letu 2019 je uprava delovala v sestavi mag. Sibil Svilan kot predsednik in Goran Katušin kot clan. Oba izpolnjujeta zahtevane pogoje glede znanj, vešcin in izkušenj ter druge kriterije, hkrati pa uprava kot celota izpolnjuje pogoj kolektivne primernosti, kar pomeni, da sta clana uprave osebi, ki skupaj in brez potrebe po dodatnem usposabljanju izpolnjujeta vsa merila za oceno primernosti. V letu 2019 ni bilo treba izdelati nove ocene primernosti uprave, saj pri clanih uprave niso nastopile okolišcine, zaradi katerih bi bilo treba izdelati nove individualne ocene primernosti posameznega clana uprave. Sestava uprave se v letu 2019 ni spremenila, prav tako se niso spreminjale pristojnosti clanov uprave, niti se ni pri posameznem clanu uprave pojavila nova okolišcina. V okviru letne ocene upravljalnega organa je bilo ugotovljeno, da sta clana uprave individualno in kolektivno primerna za opravljanje funkcije. Nekatere pravice odlocanja je uprava prenesla na kolektivne organe odlocanja, ki so kreditni odbor, odbor za posle za državni racun, odbor za slabe naložbe ter odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Glavne pristojnosti in nacin delovanja odborov doloca pravilnik o delu odborov. Poleg tega je uprava na podlagi pravilnika o pooblastilih nekatera pooblastila za odlocanje o poslih prenesla na posamezne zaposlene v SID banki. Kreditni odbor Kreditni odbor odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenih poslov, ki ne pomenijo refinanciranja ali prestrukturiranja zaradi financnih težav kreditojemalca, o razvrstitvah posameznih naložb, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta ter dokumentaciji ob uvedbi novih in spremembi obstojecih programov financiranja ali posameznih produktov. Pri financiranju iz Sklada skladov kreditni odbor potrjuje pogoje in postopke izbora financnih posrednikov in s tem povezanih poslovnih nacrtov ter odloci o financnih poslih in pogodbah o udeležbi. Kreditni odbor je pristojen tudi za naložbene programe kapitalske rasti za lastniško financiranje podjetij. Spremlja posamezne izpostavljenosti in kakovost kreditnega portfelja na podlagi porocil posameznih organizacijskih enot ter med drugim odloca o prenosu naložb s povecanim kreditnim tveganjem med slabe naložbe ter o odpovedi in odpoklicu naložbenega posla. Odbor je sestavljen iz petih clanov, ki se redno sestajajo na tedenskih sejah. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo Odbor v okviru pristojnosti za uravnavanje likvidnosti banke uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost. Pri tem odloca o najemanju in plasiranju sredstev na denarnih in kapitalskih trgih doma in v tujini, o uporabi instrumentov Banke Slovenije in Evropske centralne banke ter potrjuje in nadzira tecajno in obrestno politiko. Odbor je pristojen tudi za upravljanje prostih sredstev financnih instrumentov iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter upravljanje sredstev, namenjenih lastniškemu financiranju podjetij. Na podrocju upravljanja bilance odbor doloca, spreminja in spremlja izvajanje strategije in politike strukture bilanc, doloca in spremlja izvajanje cenovne, likvidnostne, obrestne in tecajne politike, odloca o predlogih glede tveganja upravljanja bilance, potrjuje programe financiranja in produkte na podrocju zakladništva in njihove spremembe, spremlja kapitalsko ustreznost banke, potrjuje politiko zakladniških naložb ter spremlja in obravnava rezultate stresnih testov. Poleg tega uravnava likvidnost in upravlja bilanco v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun, pri cemer zlasti uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost, na podrocju upravljanja bilance pa sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in presoja vpliv novih programov zavarovanja na višino varnostnih rezerv. To je najštevilcnejši odbor banke in ima devet clanov. Redne seje za naloge uravnavanja likvidnosti potekajo tedensko, za upravljanje bilance pa mesecno. Odbor za posle za državni racun Namen posebnega odbora za posle za državni racun je dosledno locevanje poslovanja SID banke od poslovanja za racun Republike Slovenije. Odbor odloca o odobritvah in spremembah poslov, ki jih SID banka sklepa za državni racun, med drugim o financiranju mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, (po)zavarovanju, jamstvenih shemah, financnih instrumentih s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter o zadevah, ki so s temi posli povezane. Odbor za posle za državni racun ima šest clanov in se sestaja na rednih sejah enkrat na teden. Odbor za slabe naložbe Odbor za slabe naložbe, ki ima pet clanov, upravlja problematicne terjatve s statusom slabih naložb, pri cemer odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenega posla in financnih nacrtih prestrukturiranja ter vseh s slabimi naložbami povezanih zadevah (tudi glede uveljavljanja pravic v postopkih zaradi insolventnosti). Sestaja se redno enkrat na teden. Komisija za oceno primernosti clanov upravljalnega organa Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij ima tri clane, ki jih je imenovala uprava po predhodnem soglasju nadzornega sveta. Pri delu je komisija samostojna in neodvisna od uprave in nadzornega sveta. Ima dva zunanja sodelavca z znanji in izkušnjami s podrocja opravljanja bancnih oziroma financnih storitev ter s podrocja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved, tretja clanica je zaposlena, in sicer direktorica oddelka za skladnost, ki ji uprava zagotavlja ustrezno zašcito pred morebitnimi povracilnimi ukrepi. Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa ter komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta SID banke skupaj izvajata proces ocenjevanja primernosti in sposobnosti (fit and proper) clanov upravljalnega organa. Clane upravljalnega organa obe komisiji ocenita pred imenovanjem/nastopom funkcije ter v primeru morebitnega pojava novih okolišcin pri posameznem clanu upravljalnega organa med trajanjem mandata. Za clane upravljalnega organa se neodvisno od navedenega izdela tudi letna ocena dela. Letno oceno dela upravljalnega organa praviloma izdela direk-torica oddelka za skladnost kot clanica komisije za ocenjevanje primernosti. Izdelano oceno obravnava ter se do nje opredeli še komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta banke. Postopek ocenjevanja sposobnosti in primernosti clanov upravljalnega organa SID banke poteka skladno z veljavno bancno zakonodajo.6 Poleg politike izbora clanov upravljalnega organa SID banke se v postopku upoštevajo še posebnosti, ki izhajajo iz ZSIRB, dolocbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter politika izbora clanov nadzornega sveta oziroma uprave. 6 Upoštevane so predvsem dolocbe ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice, drugi predpisi Banke Slovenije, regulativa evropskih bancnih organov EBA in ESMA, predvsem smernice organa EBA in ESMA za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij EBA/GL/2017/12 ter smernice organa EBA o notranjem upravljanju EBA/GL/2017/11. V letu 2019 je komisija za ocenjevanje primernosti izdelala dve celoviti ter dve delni oceni primernosti in sposobnosti kandidatov za clane nadzornega sveta SID banke. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter za ucinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imeno-vala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloca o predlogih banke za sklepanje zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka. Odlocilne pristojnosti ima tudi na drugih podrocjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: - politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoci obseg nastalih škod; - sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; - upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; - sklepanju sporazumov in odnosov s financnimi in drugimi institucijami; - reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod; - drugim poslom v zvezi z zavarovanjem po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na podrocjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava porocila o poslovanju, Ministrstvu za finance Republike Slovenije pa daje mnenje k porocilu banke o izvajanju pooblastil po ZZFMGP. V letu 2019 je komisija obravnavala najvec poslov pozavarovanja kratkorocnih terjatev, ki so se zaradi spremenjene pozavarovalne po-godbe, sklenjene z družbo Coface PKZ, številcno povecali, pa tudi srednjerocne posle izvoznega financiranja v Srbiji, Crni gori, Ukrajini, Belorusiji in Afriki. Zaradi tega razloga se je povecalo število korespondencnih sej, ki jih je bilo v letu 2019 13, rednih pa 7. Komisija je obravnavala tudi druge posle internacionalizacije slovenskih izvoznikov na podrocju JV Evrope, Rusije, Belorusije in v drugih državah Vzhodne Evrope. V povezavi z dolgorocnimi izvoznimi posli na trge EU je komisija odlocala o zavarovanju garancij, ki so jih zahtevali narocniki. Seznanila se je tudi s problematiko slovenske kompo-nente, ki v razmerah globalizacije in clanstva Slovenije v EU postaja vedno bolj aktualna, in dala ustrezne usmeritve SID banki. Z namenom posodobitve poslovanja pooblašce-ne institucije je komisija predlagala povišanje provizije države banki, s katero bi lahko SID banka deloma sofinancirala nacrtovano prenovo informacijskega sistema na podrocju izvajanja zavarovanja za državni racun. Komisija deluje s šestimi rednimi clani, pred-stavniki Ministrstva za finance, ki ima odlocilno vlogo (pravico veta), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za zunanje zadeve, Gospodarske zbornice in Združenja bank Slovenije. Na dan 31. 12. 2019 je delovala v sestavi Franc Stanonik kot predsednik, Matej Cepeljnik kot namestnik predsednika ter mag. Jože Renar, Iztok Grmek, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo in Jernej Tovšak kot clani. G. Grmek je v letu 2019 nadomestil mag. Alenko Suhadolnik. 6. Opis politike raznolikosti SID banka je zahteve glede sestave upravljalnega organa glede znanja, vešcin in izkušenj ter tudi uravnotežene zastopanosti po spolu prenesla v svoje interne akte, med drugim v politiko izbora clanov nadzornega sveta in v politiko izbora clanov uprave. Obe politiki vsebujeta dolocbo, da kadar nastopi vec kandidatov, ki so raznoliki in vsi izpolnjujejo pogoje za imenovanje ter katerih ocena individualne primernosti je enako dobra in bi z vsakim od njih zadostili tudi kolektivni ustreznosti sestave upravljalnega organa SID banke, ima prednost tisti kandidat, ki bi prispeval k raznolikosti clanstva upravljalnega organa. Kriterij raznolikosti po spolu, ne glede na opredelitev kriterijev v profilu clanov uprav-ljalnega organa, v letu 2019 ni bil izpolnjen v celoti, izpolnjeni pa so preostali kriteriji, ki se nanašajo na poklicne izkušnje, vešcine in kompetence ter starost. Ljubljana, 3. 3. 2020 Uprava SID banke, d. d., Ljubljana Goran Katušin mag. Sibil Svilan clan predsednik Družbena odgovornost Delovanje in vloga SID banke SID banka s svojim delovanjem v okviru poslanstva in danih pooblastil prispeva k uresnicevanju družbenih ciljev, skladnih s kljucnimi elementi trajnostnega razvoja Slovenije: uspešno gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgorocnih razvojnih politikah Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna podrocja z ustreznim družbenim soglasjem. SID banka spodbuja trajnostni razvoj Republike Slovenije s svojim prispevkom k omogocanju dolgorocno vzdržne in stabilne gospodarske rasti prek zagotavljanja in nadgrajevanja sistema razvojnega financiranja. Skrb za družbeno odgovornost je integrirana v celotno delovanje SID banke in se izvaja v okviru vseh njenih aktivnosti. Vloga SID banke je posredovanje na podrocjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi: - trajnosten in uravnotežen gospodarski razvoj Republike Slovenije; - raziskave in inovacije ter druge oblike gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povecujejo konkurencnost in odlicnost gospodarskih subjektov na podrocju Republike Slovenije; - sonaravni razvoj z visoko stopnjo zašcite okolja in bivanja ter energetska in snovna ucinkovitost; - razvita javna in gospodarska infrastruktura; - socialni napredek, zagotavljanje enakih možnosti, izobraževanje in zaposlovanje; - druge ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji. S spremljanjem podjetij skozi razlicne razvojne faze poslovanja in zagotavljanjem prilagojenih financnih storitev SID banka omogoca ustrezne pogoje financiranja, kjer obstojeca tržna po-nudba ni zadostna. S tem spodbuja uresnicevanje priložnosti slovenskega gospo-darstva doma in tudi v tujini, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom. Vložena financna sredstva, ki jih v gospodarstvo za strogo namensko uporabo posreduje SID banka, pojmujemo kot trajno naložbo v uresnicevanje naše vizije. Hkrati so ta sredstva eden od temeljev za izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog v okviru nabora državnih gospodarskih politik. Koncni cilj delovanja SID banke je tako zagotoviti možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Družbeno odgovorno delovanje do strank in okolja Ucinki delovanja banke Financiranje družbeno koristnih infrastrukturnih projektov in ciljnih skupin v gospodarstvu je osnovni nacin, prek katerega lahko SID banka zagotavlja podporo politikam trajnostnega razvoja Slovenije. Po standardizirani metodologiji makroekonomskih multiplika-torjev, definiranih s strani neodvisnih presojevalcev, je SID banka v letu 2019 s svojimi storitvami omogocila slovenskim podjetjem za 2,4 milijarde EUR prodaje, 1 milijardo EUR BDP, 1 milijardo EUR izvoza in okoli 5.900 novih delovnih mest. Obseg teh ucinkov izhaja iz osredotocenosti SID banke na delovanje na tržnih vrzelih in razvojnih aktivnostih. Ob tem je treba poudariti, da namen poslovanja SID banke ni samo doseganje navedenih ekonomskih ucinkov, temvec tudi drugih, socialnih in okoljskih ucinkov, ki nastajajo kot rezultat podprtih projektov oziroma izvedenih razvojno-spodbujevalnih programov. Krožno in zeleno gospodarstvo SID banka je med prvimi pobudniki uveljavljanja koncepta krožnega gospodarstva v Sloveniji. Podpora krožnemu gospodarstvu je bila tudi v letu 2019 ena izmed prednostnih nalog SID banke, saj se zaveda, da v njem leži potencial za izboljšanje konkurencnosti, spodbujanje trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. SID banka podporo izvaja prek obstojecih financnih programov, neposredno ali posredno prek poslovnih bank. Z razvojno-spodbujevalnimi programi SID banka svoje delovanje usmerja v razvoj konkurencnega gospodarstva, s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih, na razvoju družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoju do okolja prijazne družbe ter regionalnem in družbenem razvoju. Prek obstojecih programov SID banke je mogoce neposredno financiranje podjetij in njihovih naložb v projekte ucinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, prenove stavb, trajnostnega prometa, trajnostnega/krožnega ravnanja z vodami, odpadki in drugimi naravnimi viri. V okviru programov financiranja MSP je mogoce pridobiti sredstva za nakup sekundarnih surovin, pokrivanje stroškov dela v proizvodnji sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnjo novih produktov iz sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnjo ponovne uporabe itd. Posredno podporo krožnemu in zelenemu gospodarstvu SID banka izvaja s sistematicnim vrednotenjem poslovnih modelov svojih komitentov. Poleg financne trdnosti podjetij SID banka v okviru kreditne presoje vrednoti tudi elemente dolgorocne vzdržnosti in trajnosti poslovnih modelov podjetij ter njihove skladnosti z nameni, ki jih v okviru svojih mandatov uresnicuje SID banka. Trajnost poslovnega modela podjetja presoja SID banka z vidika petih bilanc: odpornost poslovnega modela na dolgi rok, snovna ucinkovitost, skrb za naravno okolje, energetska ucinkovitost podjetja in inovacijska/tehnološka prebojnost. Sistem SID banki omogoca, da ponudbo in ceno svojih storitev prilagodi glede na oceno podjetja po modelu, kar pomeni dodatno spodbudo podjetjem za transformacijo v bolj trajnostno naravnane poslovne modele. Odgovorno posojanje in izposojanje SID banka je bila kot clanica Združenja bank Slovenije med pobudniki oblikovanja nacel odgovornega kreditiranja za banke, ki delujejo v Sloveniji. Ta nacela predstavljajo smernice in priporocila za doseganje cilja odgovornosti do svojih strank, lastnikov in drugih deležnikov. SID banka je koncept odgovornega posojanja v praksi vgradila v notranje postopke odlocanja. Poleg nacrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti SID banka vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve, svojo ponudbo pa vsebinsko in tehnicno prilagaja spreminjajocim se potrebam koncnih upravicencev in poslovnih bank, ko te nastopajo kot posredniki namenskih virov SID banke. Nacela odgovornega posojanja, kot jih je oblikovalo Združenje bank Slovenije, so: - eticni standardi in odgovornost do strank; - poznavanje strank; - politika financiranja; - financiranje na podlagi pricakovanih denarnih tokov; - primerni nameni in pogoji financiranja. Kot razvojna banka mora SID banka zagotavljati dolgorocno financno vzdržnost svojega poslovnega modela. Ker ne deluje s ciljem maksimiranja dobickonosnosti, lahko zagotavlja ugodne financne pogoje svojih spodbujevalnih programov. Morebitni dobicek se skladno z ZSIRB v celoti reinvestira kot kapital banke in tako namenja dodatnemu financiranju gospo-darstva. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh podjetij, ki povprašujejo po kreditiranju, temvec le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in financno upravicenost, hkrati pa imajo vkljuceno komponento trajnostnega razvoja. V okviru svojega poslovanja s strankami SID banka namenja posebno pozornost nastanku koruptivnih tveganj in okoljevarstveni politiki. Prav tako se SID banka zaveda, da njen specificni položaj zahteva izvajanje aktivnosti na nacin, ki preprecuje izkrivljanje proste konku-rence. Zato so aktivnosti SID banke že v osnovi vzpostavljene v cim bolj dopolnilni okvir k dejavnostim drugih tržnih udeležencev na podrocju financiranja. Dostopnost storitev SID banka si v okviru danih mandatov vseskozi prizadeva k uresnicevanju nacela nediskrimina-tornosti, ki narekuje zagotovitev enakega dostopa in obravnave vseh uporabnikov njenih storitev oziroma enakih storitev pod enakimi pogoji za vse enako upravicene subjekte. Prav tako je bila v letu 2019 posebna pozornost namenjena ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev in sledenju konceptu pokritja kljucnih faz proizvodne verige. SID banka dodatno prispeva k dostopnosti financnih storitev tudi z razvojem novih produktov ter prilagajanjem obstojece ponudbe potrebam gospodarstva in ekonomske politike. Stanovske zaveze in sodelovanje Medbancni dogovori in priporocila, ki krepijo dobre prakse, pravila in nacela bancne stroke, prispevajo k dolgorocno vzdržnemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bancnem sektorju in tudi širše. Zato daje banka takim dogovorom s financnimi ustanovami na nacionalni in tudi mednarodni ravni ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. SID banka svoje aktivnosti usmerja zlasti s sodelovanjem v okviru Združenja bank Slovenije in tujih bancnih združenj. Banka je clanica vec mednarodnih združenj financnih ustanov, na primer Evropskega združenja javnih bank (EAPB), Evropskega združenja dolgorocnih investitorjev (ELTI), Mreže evropskih financnih institucij za financiranje malih in srednjih podjetij (NEFI) in Bernske unije. Skupaj z vec kot 50 drugimi clanicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke eticne standarde in vrednote združenja ter svoje aktivnosti izvajala strokovno, financno odgovorno in spoštljivo do okolja. Z namenom krepitve sodelovanja z evropskimi institucijami je SID banka tudi delnicarka Evropskega investi-cijskega sklada (EIF). V okviru Evropskega svetovalnega vozlišca za naložbe (EIAH) SID banka deluje kot nacionalna vstopna tocka za podporo investicijskim projektom, predvsem iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). SID banka je med drugim podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete in ustanovna clanica Slovenskega inovacijskega sticišca, evropskega gospodarskega interesnega zdru-ženja, v katerem sodeluje s clanicami iz gospodarstva, bancništva, akademske sfere ter regionalnimi in lokalnimi organizacijami. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi Komuniciranje SID banke s poslovnimi partnerji in javnostjo se izvaja skladno z njeno vlogo spodbujevalne in razvojne banke, ki svoje aktivnosti izvaja posredno prek oziroma v sodelovanju s financnimi institucijami in neposredno. Ob informiranju o ponudbi SID banke, ki je na voljo prek financnih institucij, je zaradi specificne ponudbe, namenjene pravnim osebam, v strategiji komuniciranja SID banke poudarjen neposreden stik z zunanjimi deležniki, predvsem prek dejavne udeležbe predstavnikov banke na številnih dogodkih doma in v tujini. V imenu banke so se tako sodelavci banke v letu 2019 udeležili 80 konferenc, omizij in podobnih dogodkov, ki so po tematiki ustrezali poslanstvu, aktivnostim SID banke in priporocilu SDH. SID banka je organizirala splošno izobraževanje o produktih, posebnostih in namenih financiranja za financne posrednike, s katerimi banka redno sodeluje. Za podjetja, ki delujejo na podrocju krožnega gospodarstva, je bila organizirana predstavitev o možnostih financiranja iz vira zelene obveznice. Vecji krog zunanjih deležnikov, ki je obsegal predstavnike državnih organov, podjetij, strokovnjakov s podrocja financ in ekonomije ter medijev, je bil vabljen na Sticišce znanja, dogodek, ki ga letno organizira banka, na katerem so bile obravnavane aktualne tematike novih financnih razmer ter novih poslovnih in razvojnih modelov. SID banka je javnost o svojih aktivnostih in ponudbi obvešcala prek sporocil za medije, intervjujev, PR-clankov, oglasov in tudi prek dveh obsežnih medijskih kampanj, ki sta potekali na televiziji, radiu, v tiskanih medijih, prek zunanjega oglaševanja in na spletu. Navedene aktivnosti so pojavnost banke v medijih, merjeno s številcnostjo clankov na temo SID banke, povecale za 45 odstotkov. Bolj neposreden stik s potencialnimi in obstojecimi strankami pa SID banka ohranja prek rednih, ciljni skupni prilagojenih e-novic, ki stranke obvešcajo o novostih in zanje primernih programih financiranja. V letu 2019 je SID banka še okrepila svojo prisotnost na spletu. Z rednimi posodobitvami spletnih strani in aktivnim upravljanjem profila na omrežju LinkedIn je posodobila nacine komunikacije ter tako postala dostopnejša širši javnosti. Družbeno odgovorno delovanje v banki SID banka se zaveda, da družbeno odgovornega delovanja ni mogoce ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji, zato se v banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenj-skem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh vidikih njenega delovanja. Politika družbene odgovornosti v SID banki je obvezujoc dokument, v katerem je v ospredju pomen sodelovanja celotnega kolektiva pri uresnicevanju ciljev s tega podrocja. Skozi proces strateško-operativnega planiranja SID banka izvaja stalno in sistematicno nadgradnjo vsebin in ukrepov, ki povecujejo družbeno odgovornost. SID banka ima sprejeto politiko upravljanja banke, utemeljeno na notranjem družbeno odgovornem delovanju. Glavni poudarki politike so vrednote družbe, referencni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politika transakcij med družbo in povezanimi osebami, zaveza o ugotavljanju nasprotja interesov ter neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje ucinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih. Kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov podrobno ureja nacela in pravila, po katerih se banka, njeni organi in bancni delavci ravnajo pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. V kodeksu je potrjena uveljavljena praksa spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih. Poseben poudarek kodeks daje tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Poleg sprejetih strokovnih standardov ima banka urejen sistem zašcite prijaviteljev (whistle blowing), sistem pa lahko uporabijo bancni delavci in tudi osebe, ki z banko sodelujejo. Notranje komuniciranje Za uspešno in usklajeno delovanje organizacije kot celote je izredno pomembno ucinkovito notranje komuniciranje. V primeru tako speciali-zirane dejavnosti, kakršno opravlja SID banka, sta notranja komunikacija in ucinkovit pretok informacij kljucna za ohranjanje visoke ravni strokovnosti in kakovosti storitev. V banki so tako uveljavljene razlicne oblike obvešcanja in komunikacije z zaposlenimi ter neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi. Interna komunikacija med zapo-slenimi poteka dnevno na razlicnih ravneh s sodobnimi nacini komuniciranja, hkrati pa je vzpostavljen tudi reden dialog vodstva banke s sindikatom. Vsi akti in pravilniki so dostopni prek interne aplikacije, mogoca je tudi izposoja strokovnih gradiv med oddelki. V obliki spletne oglasne deske se zaposlenim posredujejo novice ter možnosti internih in eksternih izobraževanj. Redno izhaja interno glasilo Cekin, ki povzema pomembnejše informacije, novice in dogodke za preteklo obdobje. Znotraj banke se spodbujajo sprošceni in inkluzivni odnosi, ki prispevajo k uresnicevanju vrednot SID banke. Dvakrat letno je poskrbljeno za druženje vseh zaposlenih – v pomladnem casu je organiziran piknik in decembra novoletna zabava. Sooblikovanju pozitivne korporativne kulture so namenjeni oddelcni team buildingi. Zaposleni lahko k boljšemu delovnemu okolju prispevajo tudi prek aplikacije za predloge izboljšav, s katero lahko vsak zaposleni predlaga izboljšavo, o kateri nato odloca posebej za to izvoljena komisija, ki najboljše inovacije tudi nagradi. Odgovornost do zaposlenih Banka zaposlenim omogoca gibljiv delovni cas, kar omogoca lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja, pri cemer predvsem staršem z mlajšimi otroki daje možnost ureditve drugacnega delovnega casa, kot velja za druge zaposlene. Uprava zaposlenim, kadar narava njihovega dela to dopušca in njihova odsotnost ne ovira organizacije dela, omogoca obcasno delo od doma. Posebna pozornost je namenjena tudi pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na podrocju varnosti in zdravja zaposlenih SID banka redno izvaja predhodno usmerjene in redne obdobne zdravniške preglede za vse zaposlene. Izvaja se tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo udeležiti vsi zaposleni. Banka z rednim spremljanjem potreb zaposlenih, izvajanjem priporocil pooblašcene medicine dela in ukrepi v okviru promocije zdravja na delovnem mestu izvaja aktivnosti, namenjene zagotovitvi cim bolj zdravih delovnih pogojev in ustreznega delovnega okolja. Pri dolocanju višine plac in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bancna kolektivna pogodba. Nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba, v kateri so opredeljeni tudi pogoji in merila za dodatno motiviranje kljucnih kadrov. V letu 2019 je banka nadaljevala prakso placila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene. V SID banki je posebna pozornost namenjena podrocju razvoja zaposlenih. Z dopolnitvijo sistema razvoja zaposlenih banka ohranja izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke. S tem se zagotavlja, da ima vsak zaposleni v banki znanja, spretnosti in sposobnosti za ucinkovito opravljanje svojega dela, zato da bi se izboljšala kakovost dela posameznikov in timov. Stimulativni sistem nagrajevanja dodatno prispeva k ucinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Sistem kompetenc za posa-mezna delovna mesta zagotavlja kakovostno strukturo v okviru kompleksne funkcijske strukture SID banke kot razvojne banke. Z zaposlenimi nadrejeni opravljajo letne razvojne razgovore, ki so podlaga za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev kljucnih kadrov in izdelavo letnega nacrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravocasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje nacrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in vešcin ter njihov prenos v prakso. V letu 2019 se je razlicnih oblik izobraževanja udeležilo 95 odstotkov zaposlenih. Velik poudarek se posveca izobraževanju v zvezi z razvojem novih produktov in storitev ter internemu prenosu na novo pridobljenih znanj in njegovi evalvaciji. V kontekstu notranje družbene odgovornosti poskuša banka z letnimi razgovori in srecanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo razlicnih srecanj in okroglih miz, na katerih promovirajo vrednote trajnostnega razvoja in eticnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bancništvo. Banka spodbuja zaposlene k posredovanju predlogov za izboljšave postopkov in procesov prek sistema spodbujanja ustvarjalnosti in upravljanja predlogov izboljšav, ki obsega zlasti informiranje zaposlenih o pomenu ustvarjalnosti za obstoj in razvoj banke, redno spremljavo dosežkov ustvarjalnosti ter nagrajevanje predlogov in uvedbo izboljšav v prakso. V letu 2019 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim nacrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo na novem poslovnem modelu in prilagajanju zaposlovanja rasti poslovanja ter razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specificnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V SID banki se je v letu 2019 na novo zaposlilo 23 sodelavcev, bodisi kot nadomestitev sodelavcev, ki so našli nove izzive zunaj banke, ali zaradi zacasnih odsotnosti, bodisi kot odgovor na potrebe in izzive, ki jih narekujejo nove naloge in povecan obseg dela zaradi uvajanja novih produktov in obsežnejših projektov. Konec leta je bila v banki zaposlena 201 oseba, med zaposlenimi je bilo 133 žensk in 68 moških. Povprecno število zaposlenih v letu 2019 je bilo 192. številodelež v %številodelež v %5 in manj189,0158,16/1115,5126,56/24321,43720,079647,89249,78/12713,42413,08/263,052,7Skupaj201100,0185100,02018Stopnja izobrazbe2019 SID banka družbeno odgovornost podrobneje naslavlja v Porocilu o družbeni odgovornosti, ki se pripravlja letno za preteklo koledarsko leto in je dostopno na spletu. Strategija SID banke Temelj strateškega nacrtovanja v SID banki je triletna strategija, ki vkljucuje pogled na vse kljucne vidike srednjerocnega delovanja banke in dolgorocne cilje. V letu 2019 je SID banka revidirala strategijo razvoja za obdobje 2020–2023. Z redno letno revizijo strategije SID banka zagotavlja aktualnost strateških vsebin za prilagajanje banke zunanjim okolišcinam in njen nadaljnji razvoj v okviru danih pooblastil. Kljucne zunanje okolišcine, ki jih je SID banka upoštevala pri reviziji strategije, so predvsem nove razmere na tujih in domacih financnih trgih, ob upoštevanju negotovega gospodarskega okolja in projekcij srednjerocnih makroekonomskih gibanj ter ciljev razvojne politike države. Ti zunanji dejavniki so vplivali na spremembe kljucnih notranjih elementov strategije, predvsem prilagoditve poslovnega modela, produktov in storitev, oblik delovanja in obvladovanja tveganj. Strategija razvoja SID banke 2020–2023 sledi dvema temeljnima ciljema: visoke multipli-kativne in trajnostne ucinke v gospodarstvu in družbi ter poslovno uspešnost, ki zagotavlja dolgorocno financno vzdržnost banke. V nasled-njem srednjerocnem obdobju bo delovanje SID banke usmerjeno v povecanje prepoznavnosti njene vloge in obsega aktivnosti na tržnih vrzelih. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna financna institucija razvija in izvaja trgu dopolnilne dolgorocne financne storitve ter tako spodbuja konku-rencnost gospodarstva, odpiranje kakovostnih novih delovnih mest, družbeno inkluzivnost in trajnostni razvoj Slovenije. SID banka s svojim delovanjem in predanostjo poslanstvu ter s povezovalno vlogo utrjuje vlogo pomembnega dejavnika trajnostnega razvoja Slovenije. Vizija strateškega uspeha SID banke do leta 2025 je zajeta v štirih vidikih. Z vidika pricakovanj kljucnih deležnikov bo SID banka v okviru svojih mandatov povecevala obseg storitev ob zagotavljanju nadaljnje financne vzdržnosti poslovanja. Proaktivno bo sodelovala pri oblikovanju in izvajanju dolgorocnih razvojnih strategij Republike Slovenije ter delovala kot osrednji kanal posredovanja sredstev države in EU v gospodarstvo. Z vidika zunanjih razmerij bo SID banka imela pomembno povezovalno vlogo v okviru slovenskega javno-spodbujevalnega sistema. Poleg tega bo v domacem okolju aktivno sodelovala z razvojnimi inkubatorji, zbornicami in izobraževalnimi ustanovami. Prav tako bo krepila sodelovanje z mednarodnimi razvojnimi financnimi institucijami in združenji, poslovanje pa bo še naprej primarno temeljilo na sodelovanju s poslovnimi bankami. Podjetjem z razvojnim potencialom bo SID banka nudila dolžniško in lastniško financiranje v vseh fazah razvoja, prednostno na podlagi financnega inženiringa. Velik del aktivnosti bo usmerjen k izvajanju projektnega in izvoznega financiranja ter financiranja trajnostne infrastrukture. Z vidika notranjih procesov in sposobnosti SID banka stremi k zagotavljanju visoke tehnološke podprtosti svojih poslovnih procesov, ki so hitro prilagodljivi tržnim in notranjim potrebam ter pomenijo kakovostno podporo strankam v vseh njihovih razvojnih fazah. Poseben pomen bo banka namenila spremljanju financnih in razvojnih ucinkov posameznih poslov, ki bodo vkljuceni v cenovno politiko banke. Z vidika organizacijske strukture, kulture in resursov si bo SID banka prizadevala za procesno vodenje in organiziranost, visoko fleksibilnost delovnih mest z visoko usposobljenimi kadri, avtomatizaciji postopkov ter hitremu in ucinkovitemu sprejemanju odlocitev ob zagotovljeni visoki notranji in zunanji transparentnosti poslovanja. SID banka namenja veliko pozornosti zagotavljanju zadovoljstva in razvoja zaposlenih ter spodbujanju notranje rasti družbe. Delovanje banke temelji na odgovornosti, strokovnosti, zavzetosti, sodelovanju in ustvarjalnosti zaposlenih. Te vrednote so osnova za obstoj visoke organizacijske kulture ter zaposlenim predstavljajo temeljna nacela oziroma vodila pri vsakodnevnem delu zaposlenih, v medsebojnih stikih s strankami in drugimi deležniki. Plan aktivnosti v letu 2020 Po zakljucku poslovnega leta je izbruhnila epidemija koronavirusa, ki pomeni izjemno nevarnost za gospodarsko aktivnost. SID banka se je zato nemudoma odzvala in že konec februarja 2020 pripravila okvir protikriznih ukrepov. Prvi interventni ukrepi so usmerjeni v podjetja, neposredno prizadeta z negativnimi posledicami koronavirusa, ter družbe, ki potrebujejo likvidnost za zagotavljanje ponudbe proizvodov in storitev. Pri tem SID banka tesno sodeluje z ministrstvi ter skrbno spremlja aktivnosti Evropske komisije in Evropske centralne banke ter prilagaja svoje delovanje njunim ukrepom, da bo lahko v kar najvecji meri podprla slovensko gospodarstvo. Tako bo v letu 2020 SID banka glede na trenutne izglede mocno povecala obseg plasiranih sredstev v gospodarstvo. V primeru nadaljnjega zaostrovanja razmer je pripravljena vzpostaviti tudi dodatne sklade financnega inženiringa, po potrebi pa tudi jamstvene sheme za podjetja, banke in fizicne osebe, da tako zagotovi ustrezen obseg svojega proti-ciklicnega delovanja. Vzporedno z interventno vlogo bo banka tudi v letu 2020 nadaljevala z aktivnostmi, povezanimi z razvojno vlogo banke. Makroekonomske in financne razmere ter namen in cilji aktivnih programov narekujejo pomemben delež delovanja SID banke v obliki neposrednega financiranja. Aktivnosti so predvidene na podrocjih daljših rocnosti in višjih tveganj, kjer so prisotne tržne vrzeli. Te se bodo naslavljale predvsem z ukrepi financnega inženiringa in Sklada skladov. Ob tem bo pozornost tudi v letu 2020 usmerjena v uporabo mehanizmov za povecevanje posredovanja razvojnih sredstev prek bank, vkljucno z razlicnimi oblikami sofinanciranja pri vseh poslih, kjer je to mogoce in kjer bodo banke izkazovale ustrezen interes. Aktivnost SID banke bo, ne glede na nacin izvajanja produktov, še zlasti osredotocena na spodbujanje razvoja, raziskav in inovativnosti podjetij v smeri povecevanja konkurencnosti gospodarstva. Poleg tega bo SID banka dejavnejša tudi na podrocjih, kjer so potrebe v gospodarstvu najizrazitejše, tj. pri dolgorocnih virih za naložbene projekte. Ti programi omogocajo doseganje višje konkurencnosti, višjo dodano vrednost, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Delovanje SID banke bo tudi v letu 2020 temeljilo predvsem na proaktivnem upravljanju tveganj, pokazatelji katerih so kapitalska trdnost, robustna likvidnost in primerna stroškovna ucinkovitost banke. Banka bo nadaljevala z aktivnostmi za pridobitev ocene primernosti za posredovanje sredstev programov EU Invest, ki bodo dodatno omogocili delitev tveganj in naslavljanje tržnih vrzeli. Zaradi sprememb v smeri vse vecje kompleksnosti poslovnega modela bo SID banka v letu 2020 ob postopnem prehodu v smeri digitalizacije poslovanja zakljucila v letu 2019 zaceto celovito optimizacijo poslovnih procesov. Zaradi zagotavljanja ustrezne informacijske podpore avtomatizaciji procesov bo zacela z aktivnostmi vzpostavljanja novega razširjenega jedrnega informacijskega sistema banke. S to uvedbo želi banka omogociti povezljivost sistemov oziroma digitalizacijo poslovanja banke z vec deležniki ter lažje preverjanje upravicenosti/namenov financi-ranja, porocanje in vpoglede strank neposrednega ter tudi posrednega financiranja in zavarovanja. Nameni te uvedbe so tudi optimizacija in vecja prilagodljivost internih procesov, hitrejše in bolj kakovostno odlocanje ter hitrejša uvedba novih produktov financiranja in zavarovanja, boljša kakovost in konsistentnost informacij ter zagotovitev pogojev za prihodnji poslovni model banke. Upravljanje tveganj Splošno Tveganja, ki jim je izpostavljena SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno tveganje, tveganje dobickonosnosti, valutno, operativno, strateško, kapitalsko tveganje in tveganje ugleda. Pri upravljanju tveganj banka dodatno upošteva posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke ter na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun, vkljucno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv. Sistem notranjega upravljanja v SID banki temelji na: - jasni organizacijski strukturi z natancno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, ki omogoca ucinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vkljucno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol; - ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ter tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih; - ustreznih mehanizmih notranjih kontrol, ki vkljucujejo ustrezne administrativne in racunovodske postopke; - ustreznih politikah in praksah prejemkov za kategorije zaposlenih, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti. Organizacijski vidiki procesa upravljanja tveganj Proces upravljanja tveganj je vzpostavljen znotraj celotne organizacijske strukture in procesov v SID banki, in sicer tako, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob hkratnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov obvladovanja tveganj je kljucni cilj dosegati ustrezno zavedanje o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke, ki se prek njihovega delovanja ter odnosa do tveganj in predlogov funkcij notranjih kontrol odraža v odlocitvah glede prevzemanja in upravljanja tveganj na ravni dnevnih aktivnosti banke. Tako banka spodbuja in krepi kulturo upravljanja tveganj oziroma raven standardov in vrednot banke na podrocju zavedanja o tveganjih banke. Ugotavljanje tveganj se zacne v poslovnih organizacijskih enotah ter nadaljuje z merjenjem in ocenjevanjem tveganj ter oblikovanjem ukrepov za obvladovanje tveganj v organizacijskih enotah, locenih od poslovnih organizacijskih enot vse do ravni uprave, s cimer je zagotovljena neodvisnost funkcije upravljanja tveganj. Upravljalni organ (uprava in nadzorni svet) je ne glede na neodvisnost funkcije upravljanja tveganj pristojen in odgovoren za zagotavljanje usklajenosti poslovnih ciljev in poslovne strategije s strategijo in politikami prevzemanja in upravljanja tveganj ter za zagotavljanje sorazmerno ucinkovite ureditve notranjega upravljanja glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izvirajo iz poslovnega modela banke. Upravljalni organ SID banke je redno seznanjen in obravnava vse zaznane vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena. Hkrati uresnicuje in izvaja vodenje in nadzor z uvajanjem in izvajanjem sistemov celovitega upravljanja tveganj pri poslovanju banke, vkljucno z upoštevanjem specificnih razvojnih tveganj, v skladu z dolgorocnimi cilji upravljanja in temeljnimi naceli delovanja SID banke. Uprava in nadzorni svet sta pristojna za sprejemanje ocene profila tveganosti, dolocanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj, redno pregledovanje in potrjevanje strategije ter politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega kreditnega in poslovnega cikla. Upravljalni organ enkrat na leto potrjuje proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP). Uprava SID banke nekatere pristojnosti upravljanja tveganj ustrezno prenaša na funk-cijo upravljanja tveganj, druge organizacijske enote in organe odlocanja banke. Tako odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo usmerja, nadzira in spremlja upravljanje tveganj na agregatni ravni banke. Pristojen je za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance z namenom uravnavanja obrestnega, tržnega, operativnega, kapital-skega tveganja in tveganja dobickonosnosti ter morebitnih drugih tveganj, vkljucno z obrav-navo kreditnega tveganja in razlicnih vidikov koncentracije celotnega kreditnega portfelja SID banke, ob upoštevanju poslovne strategije banke in gibanja posameznih kategorij bilance banke znotraj razmerij, kot so obicajna pri primerljivih razvojnih bankah. Poleg tega je pristojen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu SID banke in za njen racun predvsem prek odlocanja o predlogih pri posameznih poslih, ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju. Odbor spremlja posamezne izpostavljenosti in kakovost kreditnega portfelja ter odloca o predlogih glede pridobitve statusa slabe naložbe ter razvrstitev posameznih naložbenih poslov in skupin povezanih oseb. Pristojen je tudi za odobritev in spremembo dokumentacije ob uvedbi novih in spremembi obstojecih programov financiranja in/ali posameznih produktov. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje problematicnih izpostavljenosti, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe, ukrepe restrukturiranja izpostavlje-nosti in odpovedi oziroma odpoklic naložbe-nega posla zaradi financnih težav ali drugih kršitev pogodbenih zavez dolžnika. Funkcija upravljanja tveganj kot obvezna funkcija notranjih kontrol banke je organizirana znotraj oddelka za upravljanje tveganj, neposredno podrejenega upravi banke in organizacijsko locenega od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in drugih organizacijskih enot, ki sodelujejo v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen za pripravo strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Prav tako je pristojen za pripravo metodologije ter izvedbo ocene profila tveganosti, izracunavanje interne ocene kapitalskih potreb in ustreznega notranjega kapitala, pripravo nacrta aktivnosti za upravljanje posameznih tveganj, presojo tveganj zunanjih izvajalcev in uvedbe novih produktov ter skupaj z oddelkom za zakladništvo za izvajanje procesa ocenje-vanja ustrezne notranje likvidnosti. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen tudi za pripravo zunanjih in notranjih porocil z namenom nadzora, spremljave in informiranja o vseh vrstah tveganj na agregatni ravni banke, pri cemer ni neposredno vkljucen v kreditni proces oziroma v presojanje posameznih kreditnih poslov. Direktor oddelka za upravljanje tveganj neposredno in neodvisno poroca upravi banke ter komisiji nadzornega sveta za tveganja o vseh pomembnih tveganjih in okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Direktor je tudi vodja funkcije upravljanja tveganj v smislu Zakona o bancništvu in ima pri specificnem razvoju tveganj neposredni dostop do nadzornega sveta, da lahko tako izrazi morebitne pomisleke ali posreduje opozorila. SID banka ima oblikovani tudi drugi dve obvezni funkciji notranjih kontrol. Oddelek za notranjo revizijo redno, neodvisno in celovito pregleduje delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol in izvajanje sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj ter daje priporocila za izboljšanje sistema notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganj. Oddelek za skladnost, z vkljuceno funkcijo zagotavljanja informacijske varnosti, ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja skladnosti, ki jim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju, ter o svojih ugotovitvah poroca upravi in nadzornemu svetu banke. Pomembno vlogo v procesu upravljanja tveganj ima tudi izvršni direktor za presojo in spremljanje kreditnih tveganj ter IT, vkljucen v kreditni proces v okviru presojanja in spremljanja kreditnih tveganj na ravni posamezne izpostavljenosti ter v proces upravljanja problematicnih naložb. Poleg tega usmerja, usklajuje in nadzira delo organizacijskih enot in direktorjev, ki so mu neposredno podrejeni in spadajo v okvir notranjih kontrol v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za kreditne analize je v SID banki pristojen za merjenje in ocenjevanje kreditnih tveganj posameznih strank in skupine povezanih strank, ocenjevanje investicijskih projektov, ki niso v pristojnosti oddelka za projektno in izvozno financiranje, ter presojo njihove ekonomske upravicenosti, presojanje sprejemljivosti in opredelitev pogojev financiranja novih naložb, opredelitev financnih zavez in sodelovanje pri spremljavi ter izvajanju monitoringa v skladu z internimi navodili v okviru kreditnega procesa. Oddelek za projektno in izvozno financiranje presoja projekte, v katerih je predvideno dolgorocno financiranje javne infrastrukture, projektov strateških družb, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli, ter investicij pomembnih družb, ki so prav tako nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v dobaviteljske verige in pri internacionalizaciji gospodarstva v skladu s kriteriji za razvrstitev kapitalskih naložb države. Oddelek za spremljavo poslov financiranja izvaja kontrolne aktivnosti v kreditnem procesu, dokumentarno in podatkovno spremljavo poslov financiranja ter pregled zavarovanj, preverjanje pogojev za crpanje in spremljavo dolžnikov. Prav tako je pristojen za pripravo opozorilnih seznamov za zgodnje odkrivanje izpostav-ljenosti s povecanim kreditnim tveganjem (t. i. EWS), za monitoring kreditnih zavarovanj in poglobljene monitoringe dolžnikov. Pri upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti je kljucen oddelek za uprav-ljanje slabih naložb. Zadolžen je za upravljanje problematicnih izpostavljenosti, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe, ter predlaganje rešitev z namenom preprecevanja in minimiziranja mogocih izgub. Oddelek za zaledje in placilni promet dnevno spremlja valutno in likvidnostno tveganje ter kreditno tveganje pri poslih zakladništva, skladno z interno postavljenimi limiti, ter izvaja placilni promet za potrebe SID banke in poslov po pooblastilu Republike Slovenije. Prav tako sodeluje v skupinah za izvajanje monitoringa kreditov iz naslova jamstvenih shem ter vodi analiticne evidence poslov financiranja, zadolževanja in zakladniškega poslovanja. Bistvene znacilnosti prevzemanja in upravljanja tveganj SID banka prevzema tveganja v okviru sprejetega skupnega obsega nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki jih je banka še pripravljena prevzeti za uresnicevanje svojih poslovnih ciljev, strategij in nacrtov, ob upošte-vanju sposobnosti za prevzemanje tveganj, strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov banke. V skladu z mandati razvojne banke je nagnjenost k prevzemanju tveganj višja kot pri drugih poslovnih bankah, saj SID banka deluje na podrocju tržnih vrzeli. Nagnjenost k prevzemanju tveganj letno odo-brita uprava in nadzorni svet pri sprejemanju poslovne strategije, poslovne politike in politike upravljanja tveganj v okviru letnega operativ-nega plana SID banke. Redna spremljava indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljena na upravljalnem organu SID banke. SID banka ima na podrocju upravljanja tveganj izdelano strategijo ter sedem politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki opredeljujejo postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja vseh vrst tveganj, ki jim je banka pri poslovanju izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena. Dokumenti upoštevajo veljavno zakonodajo in predpise s podrocja upravljanja tveganj ter posebnosti SID banke, ki izhajajo iz statusa pooblašcene institucije po ZSIRB. Strategija upravljanja tveganj ter politike prevzemanja in upravljanja tveganj se posodabljajo najmanj enkrat na leto, pri cemer se upoštevajo ustrezna usklajenost poslovnih ciljev oziroma poslovne strategije banke s strategijo in politikami prevzemanja in upravljanja tveganj. Banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja zbirno oceno podrocij tveganj in poslovnih procesov ter kontrolnega okolja. Profil tveganosti je orodje za celovit proces upravljanja tveganj, tako z vidika upravljanja banke, upravljanja financnih tveganj kot z vidika organizacije poslovnih procesov. Zaradi celovite in primerljive predstavitve tveganj in kontrol-nega okolja po posameznih poslovnih procesih je profil tveganosti temeljna osnova za nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja in skladnosti poslovanja ter pomeni osnovo v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Poleg tega banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko pravocasno in vnaprej opredeli podrocja, na katerih je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. SID banka za izracun minimalne kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop in enostavni pristop za operativna tveganja. SID banka nima trgovalne knjige. Izpostavljenost SID banke valutnemu tveganju je nizka in praviloma ne presega regulatorno predpisane meje za izracun kapitalske zahteve za valutno tveganje. Prejemki zaposlenih, ki lahko v okviru svojih pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, so oblikovani tako, da zaposlenih ne spodbujajo k neodgovornemu prevzemanju nesorazmerno velikih tveganj oziroma tveganj, ki bi presegala sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Banka posebno pozornost posveca upravljanju operativnih tveganj, saj so prisotna na vseh podrocjih poslovanja banke, zato upravljanje vsako leto nadgrajuje, predvsem z notranjega vidika (interni postopki, procesi, zagotavljanje ustrezne informacijske podpore, spremljave in druge regulatorne zahteve). Zaveda se tveganja prevar in kibernetskih groženj, zato krepi podrocje upravljanja tudi na teh podvrstah operativnega tveganja. Izpostavljenost tveganjem v letu 2019 SID banka je v letu 2019 ohranjala mocan kapitalski in dober likvidnostni položaj. Po stanju na dan 31. 12. 2019 banka izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti v višini 34 odstotkov. Poleg tega je dosegala precej višji kolicnik financnega vzvoda od regulativno predpisanega, ki je znašal 16,5 odstotka, kar banki omogoca stabilno poslovanje tudi v prihodnje. Dober likvidnostni položaj se prav tako odraža v preseganju regulativne vrednosti kolicnika likvidnosti in kolicnika likvidnostnega kritja (LCR), ki konec leta 2019 znaša 1.832 odstotkov. Kakovost kreditnega portfelja se je v letu 2019 izboljšala predvsem na racun vecjega deleža izpostavljenosti, razvršcenih v bonitetni razred A, in zmanjšanja deleža nedonosnih izpostavljenosti. Delež izpostavljenosti, razvršcenih v bonitetni razred A, je konec leta 2019 znašal 53,2 odstotka (31. 12. 2018: 30,8 odstotka). Delež nedonosnih kreditov in drugih financnih sredstev v razvršcenih kreditih in drugih financnih sredstvih je konec leta 2019 znašal 4 odstotke. Stopnja pokritja nedonosnih izpostavljenosti ostaja razmeroma visoka in je konec leta 2019 znašala 60,3 odstotka (konec leta 2018: 66,5 odstotka) in je nad povprecjem slovenskega bancnega sistema. SID banka je posebno pozornost posvecala tudi tveganjem, ki izhajajo iz posojilnih skladov oziroma produktov na podlagi financnega inženiringa iz nacionalnih sredstev, pri katerih država pokriva prve izgube (first loss) v dogovorjenem deležu. Povecano kreditno tveganje se v okviru posameznih programov financiranja odraža prek financiranja komi-tentov s slabšimi trenutnimi bonitetnimi ocenami, financiranja bolj tveganih segmentov, kar je skladno z vlogo in usmeritvami razvojne banke, prek daljših obdobij moratorijev ter slabšega doseženega razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbenega posla. Pri uprav-ljanju tveganj, ki izhajajo iz poslov posojilnih skladov, SID banka upošteva nacine in postopke za merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje poslov kot pri drugem poslovanju za lastni racun. Dodatno ima banka za kredite posojilnih skladov interno oblikovane nacine in postopke za izvajanje vzorcnih pregledov namenske porabe sredstev ter za izvajanje nadzora in porocanje kakovosti kreditnega portfelja posojilnih skladov, Sklada skladov in Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP). Na podrocju upravljanja tveganj je SID banka še naprej izvajala aktivnosti za nadaljnjo krepitev sistema upravljanja vseh vrst tveganj. Kljucne aktivnosti na podrocju obvladovanja tveganj v letu 2019 so bile: - prenova internih pravil upravljanja problema-ticnih izpostavljenosti in zavarovanj skladno z regulatornimi zahtevami ter upoštevanjem organizacijskih sprememb; - intenzivna spremljava nedonosnih izpostavlje-nosti v skladu z usmeritvami regulatorja in strategijo banke na tem podrocju; - uporaba statisticnega modela pri oceni kreditne kakovosti kreditojemalcev in dolo-canju bonitetnih ocen, pri cemer je bil model nadgrajen s kvantitativnim dolocanjem vpliva mehkih dejavnikov na bonitetno oceno ter upošteva omejitvene in druge dejavnike tveganja, ki omogocajo bolj enoznacno dolo-canje bonitetnih ocen; - nadgradnja zunanjega in notranjega porocanja; - nadgradnja metodologije za modeliranje in dokumentiranje poslovnih procesov ter na teh podlagah izvajanje aktivnosti popisovanja poslovnih procesov; - nadgradnja profila tveganosti (dodani novi poslovni procesi in elementi za ocenjevanje tveganj); - izvajanje aktivnosti na podrocju merjenja obrestnega tveganja v bancni knjigi skladno s prenovljenimi smernicami o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti; - implementacija EBA Smernic o zunanjem izvajanju; - krepitev kontrolnega okolja na podrocju upravljanja tveganja prevar, in sicer z uvedbo poglobljene ocene izpostavljenosti tveganjem prevar ter uvedbo mehanizmov za cim zgodnejše odkrivanje indikatorjev prevar in odzivanje nanje; - uporaba sistema za upravljanje informacij in dogodkov s podrocja informacijske varnosti, kar pripomore k zmanjšanju verjetnosti nastankov kibernetskih napadov; - izvajanje aktivnosti v povezavi z nadgradnjo spremljave škodnih dogodkov in upravljanja operativnih tveganj. Upravljanje tveganj v prihodnjem poslovnem letu SID banka bo v letu 2020 prevzemala tveganja skladno s postavljenimi omejitvami za posamezne vrste tveganj v okviru sprejete nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Planirano je financiranje poslovnih bank v obliki podrejenega posojila ter MREL ustreznih kreditnih linij, kreditov v okviru posojilnih skladov in projektnega financiranja. Banka nacrtuje prevzemanje tveganj tudi v okviru programa lastniškega financiranja oziroma produkta Slovenski naložbeni program kapitalske rasti ter novih programov financiranja v okviru produktov na podlagi financnega inženiringa iz nacionalnih sredstev. Poleg tega bo nadaljevala aktivnosti v okviru upravljanja Sklada skladov. Velika sposobnost za prevzemanje tveganj (dober kapitalski in likvidnostni položaj banke) ter pri posameznih programih financiranja prednostna udeležba države pri kritju izgub (first loss) in delitev tveganj omogocajo prevzemanje vecjih tveganj, ki nastajajo na podrocju tržnih vrzeli. SID banka sistem upravljanja tveganj nenehno dopolnjuje in nadgrajuje v smeri celovitosti in senzibilnosti sistema, ob upoštevanju obsega, vrste in kompleksnosti poslov. V prihodnjem letu bo banka posebno pozornost namenila: - nadaljnji nadgradnji notranjega porocanja o tveganjih; - optimizaciji procesa uvajanja novih produktov in upravljanju morebitno zaznanih novih specificnih tveganj v okviru razvoja novih produktov banke; - nadgradnji metodologije za dokumentiranje poslovnih procesov s prenovljeno metodolo-gijo za dolocitev tveganj in notranjih kontrol ter - nadgradnji upravljanja tveganj v skladu z novimi regulativnimi zahtevami. V okviru dopolnitve obstojecih tehnik za upravljanje tveganj so predvidene nadgradnje portfeljskega upravljanja tveganj, stresnega testiranja, nadaljnja nadgradnja merjenja obrestnega tveganja v bancni knjigi in nadaljnja avtomatizacija sistema upravljanja z bilanco banke. Banka namerava nadgraditi metodologijo za ocenjevanje projektnih in novoustanovljenih podjetij ter metodologijo za ocenjevanje samostojnih podjetnikov in zadrug. Banka bo še naprej aktivno upravljala nedonosne izpostavljenosti skladno s sprejeto strategijo upravljanja in nacrtom zniževanja nedonosnih izpostavljenosti ter ohranjala skrbno izvajanje kreditnega procesa in ustrezno kulturo upravljanja tveganj. Novi produktni koncepti, intenziviranje aktiv-nosti, vezanih na regulatorni okvir, potreba po povecanju vrednotenja doseganja ucinkov in izpolnjevanja mandatov ter delovanje v smeri vidnosti in dodane vrednosti SID banke v nacionalnem institucionalnem okolju zahtevajo vecjo pozornost pri upravljanju operativnih tveganj z notranjega vidika, kot so prilagoditev internih postopkov in procesov, ob upoštevanju regulatornih zahtev ter zagotavljanja ustrezne informacijske podpore. Banka bo nadalje posvecala pozornost poten-cialnim kibernetskim grožnjam in napadom z vidika ozavešcanja zaposlenih, izmenjave dobrih praks med financnimi institucijami in tudi skrbi za kontinuirano nadgrajevanje informacijskega sistema. SID banka je nekatera neravnovesja na mednarodnih financnih trgih, deloma pa tudi v gospodarstvu, že zaznala v zadnjih dveh letih in možnost vecje gospodarske krize zato vgradila v svojo politiko ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub. Izbruh koronavirusa je mogoce videti tudi kot element sprožilca, ki bi lahko povzrocil vecji gospodarski zastoj, ce se razmere ne bodo normalizirale v krajšem casovnem obdobju. Dobickonosnost dolo-cenega segmenta gospodarstva se lahko prehodno ali trajneje poslabša, najhitreje pa lahko pride do likvidnostnih težav podjetij. Posledicno se lahko poslabša kakovost kreditnega portfelja SID banke ter povecajo popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube. Do povecanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube lahko pride tako zaradi pomembnega povecanja kreditnega tveganja posameznih financnih sredstev v obdobju od zacetnega pripoznanja in njihove razvrstitve v skupino 2, kjer se popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, kot tudi zaradi nastanka novih dogodkov neplacila dolžnika in posledicno prerazvrstitev donosnih financnih sredstev med nedonosna financna sredstva. Visoka kapitalska ustreznost in dober likvidnostni položaj SID banki omogocata sprejemanje povecanih tveganj v okviru obstojecih in novih interventnih programov financiranja za gospodarstvo, ki bodo skušali omiliti posledice izbruha koronavirusa na slovensko gospodarstvo. Trenutne gospodarske in tržne razmere so nepredvidljive ter odvisne od dolžine obdobja trajanja izbruha koronavisrusa in od uspešnosti posameznih držav pri soocanju z nastalo situacijo. SID banka pricakuje, da se bo obdobje nizkih obrestnih mer nadaljevalo in da se bo znižala gospodarska aktivnost, kar lahko pomembno vpliva na tveganje dobickonosnosti in upravljanje likvidnostnih rezerv. Banka namerava v prihodnjih letih povecati prihodke predvsem z razvojem in uveljavitvijo ustreznih produktov na tržišcu, kjer je obrestna elasticnost na tržne razmere manjša (obstoj tržnih vrzeli ali prejemanje provizije za plasiranje). Tržne razmere bodo še naprej vplivale na upravljanje likvidnih sredstev, pri cemer bo banka tudi v prihodnje izvajala politiko nalaganja presežne likvidnosti v visoko-kakovostne in likvidne financne instrumente. Svojo pozornost bo tudi v prihodnje namenjala ustrezni strukturi in zadostni razpršenosti likvidnostnih rezerv, ob upoštevanju potencialnih neugodnih gibanj na financnih trgih. SID banka bo z nadgradnjo sistema upravljanja bilance banke ustrezno naslovila tudi tovrstna tveganja, ki postajajo izrazitejša v trenutnem makrofinancnem okolju. Po drugi strani bo banka z optimizacijo procesov in postopkov ter zagotavljanjem ustrezne informacijske podpore prispevala k optimizaciji stroškov. Upravljanje tveganj pri poslovanju za racun države V imenu Republike Slovenije in za njen racun se v SID banki izvajajo posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomer-cialnimi in/ali komercialnimi riziki. Poleg tega banka upravlja s sredstvi evropske kohezijske politike (sredstva Sklada skladov). Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprecevanja konflikta interesov in cim vecje ucinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja oziroma uprave locen od bancnega poslovanja, o poslih pa odloca in jih obravnava poseben odbor za posle za državni racun. Ta odloca tudi o limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta in o izplacilih (po)zavarovalnine, obravnava zahtevke za unovcitev jamstva Republike Slovenije ter redno spremlja in nadzira izvajanje vseh poslov za državni racun. O vseh poslih v vrednosti nad pet milijonov evrov odloca komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Odbor za posle za državni racun ima pomembno vlogo tudi pri sprejemanju poslovnih nacrtov in programsko strateških dokumentov, povezanih z vzpostavitvijo financnih instrumentov, finan-ciranih s sredstvi evropske kohezijske politike. Tveganja pri poslovanju za racun države SID banka upravlja skladno z internimi akti na podoben nacin kot v bancnem delu. V pristojnih odborih so obravnavana porocila s podrocja obrestnega tveganja, valutnega tveganja, likvidnostnega tveganja, operativnega tveganja (prek škodnih dogodkov) in kreditnega tveganja (spremljava limitov naložbenih poslov oddelka za zakladništvo, koncentracija izpostavljenosti po državah). Na podrocju poslov zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercial-nimi in/ali komercialnimi riziki SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti, VaR), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen racun, izracunava višino potencialne škode ter ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Za izracun ocene poten-cialnih škod iz portfelja zavarovanj se uporablja metodologija, ki temelji na koeficientih za verjetnost nastanka škodnega dogodka, tako za države kot za posamezne dolžnike. Izracun verjetnosti neplacila za posamezno državo oziroma komitenta temelji na priznanih mednarodnih bonitetnih ocenah in pripadajocih prilagojenih verjetnostih neplacila. Višina sredstev varnostnih rezerv je po stanju na dan 31. 12. 2019 znašala 160.553 tisoc EUR. Na podlagi uporabe tehnike tvegane vrednosti (VaR) in podatkov po stanju na dan 31. 12. 2019 lahko s 95-odstotno verjetnostjo trdimo, da škode v obdobju enega leta ne bodo presegle višine sredstev varnostnih rezerv. Izbruh koronavirusa bo lahko vplival tudi na poslovanje za racun države, v delu, kjer SID banka v imenu Republike Slovenije in za njen racun izvaja posle zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomer-cialnimi in/ali komercialnimi riziki. Tveganja nevracil že zavarovanih kreditov in investicij se lahko povecajo, prav tako se lahko zaradi izvajanja gospodarskih ukrepov za omilitev posledic izbruha koronavirusa poveca portfelj zavarovanj bolj tveganih poslov. Vec o upravljanju tveganj je v poglavju 3 racunovodskega porocila. Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj V skladu s 435. clenom (prvi odstavek, tocka e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki ga predstavljata: uprava: mag. Sibil Svilan, predsednik uprave, in Goran Katušin, clan uprave, ter nadzorni svet: Monika Pintar Mesaric, predsednica nadzornega sveta, s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v SID banki, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do nivoja izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto, zadolženo za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Tako je zagotovljeno ustrezno uresnicevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih aktivnosti banke in redno obvešcanje uprave. Prav tako je zagotovljeno redno neodvisno seznanjanje komisije za tveganja in nadzornega sveta o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena. Funkciji upravljanja tveganj je zagotovljen neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije za tveganja za obvešcanje o pomembnih okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Ureditev procesa upravljanja tveganj, vkljucno s procesom ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in ustrezne notranje likvidnosti, banki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje identificiranih tveganj ustrezajo profilu in poslovni strategiji banke. Ne glede na to je upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) v celoti pristojen in odgovoren za opredelitev in sprejetje ureditve upravljanja tveganj ter redno pregledovanje njegove ustreznosti, vkljucno z zagotavljanjem posodabljanja v odvisnosti od vplivov dejavnikov notranjega in zunanjega okolja banke, in za nadzor nad uresnicevanjem sprejete strategije in politik upravljanja tveganj. Ljubljana, 3. 3. 2020 Uprava SID banke, d. d., Ljubljana Nadzorni svet Goran Katušin mag. Sibil Svilan Monika Pintar Mesaric clan predsednik predsednica Poslovanje v letu 2019 Makroekonomsko okolje v letu 20197 7 Podatki iz javno dostopnih publikacij SURS, Banke Slovenije, UMAR, EK, ECB, BIS in MDS, izdanih do objave letnega porocila. Mednarodno okolje Poslabšanje globalnih gospodarskih razmer je v letu 2019 vplivalo na umirjanje svetovne gospodarske rasti, ki je z 2,9 odstotka dosegla za 0,7 odstotne tocke nižjo rast kot leta 2018. Izboljšanje razpoloženja je nastopilo šele ob koncu leta, povezano z nekaterimi ugodnimi sporocili o trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko ter o urejenem izstopu Velike Britanije iz EU. Negotovosti, s katerimi se sooca svetovno gospodarstvo na zacetku novega desetletja, so povezane z nadaljevanjem trgovinskih sporov, geopoliticnih nestabilnosti ob intenziviranju nacionalnih politik, ogrožajocih podnebnih sprememb in tudi nadaljevanjem narašcajoce financne neenakosti ter z novimi pastmi tehnološkega razvoja. Z zacetkom leta 2020 se je nenadoma pojavila pandemija koronavirusa, ki se je najprej odra-zila v krizi zdravstvenega in tudi družbenega sistema v casu pandemije, hkrati s tem pa so njene posledice postale tudi najpomembnejši gospodarski izziv svetovnih razsežnosti z nepredvidljivimi, a zagotovo ogromnimi gospo-darskimi posledicami. Prvi odziv financnih trgov je bil izjemen, saj so se na primer vrednosti borznih indeksov znižale v povprecju za kar okoli tretjino. Kljub manjšemu potencialu za delovanje monetarne in fiskalne politike kot v letih pred krizo 2008 se z obsežnimi fiskalnimi spodbudami pricakuje veliko povecevanje proracunskih primanjkljajev in monetarnih spodbud v oblikah, ki še omogocajo ucinek na gospodarstvo. Gospodarska rast držav v razvoju je bila leta 2019 s 3,7 odstotka za 0,8 odstotne tocke nižja kot leta 2018. Leta 2019 se je pricakovalo okrevanje gospodarskih rasti posameznih držav kljub pomembnim strukturnim vplivom na upocasnjevanje gospodarske rasti Kitajske (upocasnjena rast delovne sile in produktiv- nosti, presežna zadolženost, onesnaženost okolja). Gospodarska rast razvitih držav se je leta 2019 upocasnila pri 1,7 odstotka. Upocasnjene rasti izvoza in investicij ter nižje inflacije od ciljne so v številnih gospodarstvih vplivale na ohlapnejšo denarno politiko. Z obrestnimi merami centralnih bank blizu spodnje meje in nizkimi, tudi negativnimi, dolgorocnimi obrestnimi merami so možnosti vplivanja denarne politike na gospodarsko rast že precej omejene. Storitveni sektor in trg dela sta bila leta 2019 v vecini razvitih držav pomembnejša dejavnika gospodarske rasti. Vecja vloga se je pripisovala fiskalni politiki, tudi prek povecanja spodbud za dvig produktivnosti, vkljucno z vlaganji v raziskave, izobraževanje in izboljšanje fizicne infrastrukture. Tudi gospodarska rast evroobmocja je bila že od zacetka leta 2018 pod vplivom nižje medna-rodne trgovine in negotovosti brexita. Naj-pomembnejše posledice so nastajale za avtomobilsko industrijo, po drugi strani pa so razmere v storitvenem sektorju ostajale sta-bilne. Leta 2019 je gospodarska rast stagnirala na 1,2 odstotka. Rast je bila podprta s spodbujevalno denarno politiko in stabilno potrošnjo ob ugodnih razmerah na trgu dela. Financni sistemi pomembnejših gospodarstev evroobmocja bi ob skoraj 10-letni razmeroma mocni gospodarski rasti lahko postali bolj ranljivi; bodoca kreditna tveganja so poten-cialno podcenjena, enako so precenjena vrednotenja zavarovanj. Ob dodatnih negotovostih glede gibanja obrestnih mer ostaja pomembno tudi dohodkovno tveganje bank. Rast investicij evroobmocja je pod vplivom ciklicnih dejavnikov, povezanih z manjšim zu-nanjim povpraševanjem, ostala kratkorocno omejena. Leta 2019 se je zniževala izkorišcenost proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu je za številne podjetniške investicije agregatno povpraševanje še vedno ostajalo spodbudno, ob nizkih obrestnih odhodkih in ugodnih kreditnih standardih je financiranje leta 2019 ostajalo ugodno. Ob ugodni rasti na kapitalskih trgih leta 2019 (16-odstotna rast delniškega indeksa STOXX Europe 600) so se znižali financni vzvodi podjetij, ceprav je bila agregatna zadolženost evropskih podjetij v BDP še vedno višja kot pred krizo. Rast pro-duktivnosti ob nadaljnji rasti zaposlenosti in nižji rasti BDP je ostajala nizka. Rast potrošnje je ostala pomembnejša komponenta gospodarske rasti v evroobmocju. Rast razpoložljivega dohodka je spodbudno vplivala tudi na razmeroma ugodne razmere na stanovanjskem trgu, pri cemer je bila rast gradbenega sektorja nekoliko zmernejša. Leta 2019 je bila 1,2-odstotna inflacija v evro-obmocju še vedno mocno pod ciljem ECB. Strukturni proracunski saldo evroobmocja se je leta 2019 zvišal na 1 odstotek BDP, medtem ko se je bruto zadolženost držav evroobmocja znižala na 84,5 odstotka BDP, tudi ob prestrukturiranju dolga z višjimi obrestnimi merami in s tem nižjimi obrestnimi izdatki. Pred obratom cikla je bila za evroobmocje zelo pomembna vzpostavitev fiskalnih rezerv v državah z visokim dolgom. Slovensko gospodarstvo Leta 2019 se je letna rast slovenskega BDP znižala za 1,7 odstotne tocke na 2,4 odstotka, predvsem zaradi zmanjševanja zalog in nižje rasti investicij. Rast potrošnje gospodinjstev je ostala z 2,6 odstotka razmeroma ugodna, medtem ko se je rast izvoza znižala na 4,4 odstotka. Med pomembnejšimi tveganji je leta 2019 ostajalo mocnejše znižanje izvoznega povpraševanja, ki bi glede na visoko odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza vplivalo tudi na zaupanje v celotnem industrijskem sektorju. Na gibanje rasti izvoza je pomembno vplivalo tudi slabšanje cenovne in stroškovne ucinkovitosti proti koncu leta 2019, ob zviševanju stroškov dela in šibki rasti produktivnosti, kar je bilo tudi posledica nahajanja gospodarstva v bolj upocasnjenem obdobju cikla. Leta 2019 so se ob komaj dobri 4,5-odstotni brezposelnosti nadaljevale ugodne razmere na trgu dela. Podjetja so bila v drugi polovici leta pod pritiskom pricakovanj o zniževanju ravni izvoznih in tudi domacih narocil ter hkrati zviševanju stroškov dela. Leta 2019 so bila prihodnja gospodarska gibanja precej odvisna od sposobnosti pospeševanja rasti produktiv-nosti. Pri tem so imeli pomembno vlogo dolgorocno neugodni demografski trendi. Za dolgorocno gospodarsko rast so bila leta 2019 pomembna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacijska aktivnost podjetij, vlaganja v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, vla-ganja v trajnostni razvoj, prilagajanje znanj in spretnosti razvojnim izzivom ter okrepljeno sodelovanje med podjetji in raziskovalno-izobraževalnim sektorjem in tudi med podjetji razlicnih velikosti. Leta 2019 so imela gospodinjstva visoko 5,6-odstotno nominalno letno rast razpo-ložljivega dohodka. Izhajala je iz zviševanja plac in visoke zaposlenosti ter je omogocila 14,5-odstotno stopnjo varcevanja, ceprav so ob nizkih obrestnih merah razmere za varcevanje ostajale neugodne in potrošnja visoka. Rast investicij gospodinjstev se je ob visokih cenah nepremicnin znižala na raven iz leta 2016, verjetno tudi zaradi neusklajenosti ponudbe stanovanj s financnimi zmožnostmi gospodinjstev. Medletna rast stanovanjskih posojil je bila 7-odstotna. Znižanje letne rasti investicij leta 2019 na 3,2 odstotka je najvec prispevalo k znižanju rasti agregatnega povpraševanja. Znižanje rasti je bilo prisotno predvsem pri nestanovanjskih zgradbah in objektih z zakljuckom investicij-skega cikla v obcinah, neugodno pa je bilo predvsem nadaljnje zmanjšanje investicij v opremo in stroje ter hkrati proizvode intelektualne lastnine ob manjšem obsegu novih narocil. Rast izvoza se je leta 2019 znižala na 4,4 odstotka. Ob šibkejši rasti tujega povpraševanja se je mocno upocasnila letna rast blagovnega izvoza. Z zmanjšanjem investicij se je še mocneje upocasnila tudi rast uvoza blaga za investicije in vmesno potrošnjo, zaradi cesar se je ob še vedno robustni domaci zasebni potrošnji povecal tudi presežek v blagovni menjavi. Presežek na tekocem racunu se je leta 2019 s 6,6 odstotka BDP ohranil na visoki ravni, glavni razlog pa je bil nadaljnje narašcanje presežka v menjavi storitev. Presežek tekocega racuna je prek domacega varcevanja omogocil znižanje neto zadolženosti do tujine na komaj 1,2 milijarde EUR neto zunanjega dolga. Pri tem so se neto tuje mednarodne naložbe v Sloveniji povecevale zaradi povecevanja tujega lastniškega kapitala. Leta 2019 je bila inflacija v Sloveniji z 1,6 odstotka višja kot v evroobmocju. Inflacija je bila predvsem pod pritiskom domacih dejav-nikov, prek pospeškov v rasti plac in višjih stroškov dela na enoto proizvoda ter posledicno okrepljeni zasebni potrošnji, predvsem storitvene inflacije. Gospodarska rast je leta 2019 prispevala k nadaljnjemu izboljšanju nekaterih kazalnikov javnih financ. Proracunski saldo je bil z 0,5 odstotka BDP v presežku, javni dolg pa se je zmanjšal na 66,1 odstotka BDP ob visokih prihodkih in obsežnem znižanju obrestnih odhodkov. Strukturni saldo naj bi po oceni Evropske komisije dosegel –1 odstotek BDP. Breme servisiranja dolga države se je zmanjšalo na 7,6 odstotka letnega razpoložljivega dohodka države, pri tem pa so se zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic v letu 2019 znižale na okoli nic odstotkov. Z zacetkom leta 2020 se je tudi v Sloveniji pojavila izjemna negotovost, vezana na izbruh koronavirusa. Ob ukrepih za zajezitev pandemije se pricakuje velik gospodarski šok, potencialno podoben kriznemu šoku leta 2009 ali celo vecji. Proizvodne verige so mnogokje prekinjene ali pa je njihovo delovanje omejeno, hkrati se omejuje povpraševanje. Z zmanjše-vanjem zaupanja bodo investicije in potrošnja še dodatno prizadeti. Veliko razlicnih dejavnikov zniževanja gospodarske rasti se je pojavilo hkrati, in sicer v vecini (razvitejših) držav sveta. Bancno okolje Leta 2019 se je bilancna vsota slovenskega bancnega sistema zaradi višjih rasti kreditov in vlog povecala za 6,3 odstotka. Med pomembnejšimi izzivi slovenskega bancnega sistema je ob pocasni rasti obrestnih prihodkov ostajalo dohodkovno tveganje ter povecevanje neusklajenosti med rocnostjo naložb in obveznostmi. Likvidnostni položaj bank je leta 2019 sicer ostajal zelo ugoden. Kakovost kreditnega portfelja se je še naprej izboljševala, vendar bi se ovrednotena kakovost portfelja lahko poslabšala v primeru mocnejšega ohlajanja gospodarstva. Kapitalska ustreznost slovenskega bancnega sistema, ceprav obstajajo precejšnje razlike med bankami, je ostajala solidna in se je ohranjala okvirno na povprecju evroobmocja. Z ohlajanjem gospodarstva bi bilo za banke ustvarjanje dobicka še vecji izziv, zato je Banka Slovenije opozarjala, da je pomembna premišljena razdelitev dobicka predvsem pri bankah z nižjimi kapitalskimi presežki. Kapitalske zahteve bank so se zaradi okrepljene kreditne aktivnosti povecevale bolj kot notranji kapital prek pozitivnega poslovnega rezultata. Kolicnik kapitalske ustreznosti se je izenacil s povprecjem evroobmocja, medtem ko ga je kolicnik CET1 mocno presegel. Kapitalske zahteve so se zmanjšale z optimizacijo poslovnih procesov in izboljšanjem kakovosti kreditnega portfelja. Z namenom doseganja sinergij in vecje odpornosti poslovnih modelov v bancnem sistemu v zadnjih letih poteka proces konsolidacije. V letu 2020 je NKBM zakljucila proces nakupa Abanke, banki pa se bosta v kratkem združili, s cimer bosta v slovenskem bancnem prostoru prevladovali dve veliki bancni skupini. Leta 2019 je bila le še tretjina bancnega kapitala v domaci lasti, ob navedeni združitvi pa se bo ta delež še mocno zmanjšal. Dobickonosnost bank se je leta 2019 ob višji rasti neobrestnih prihodkov, nadaljnjem neto sprošcanju oslabitev in rasti neto obrestnih prihodkov še nekoliko izboljšala. Obrestni odhodki (rekorden delež vlog na vpogled v pasivi) so se znižali na minimalno raven, medtem ko je rast obrestnih prihodkov ob zapadanju donosnejših naložb iz preteklosti zmerna. V okolju nizkih obrestnih mer so imeli na rast neto obrestnih prihodkov prevladujoc vpliv kolicinski dejavniki (obseg naložb oziroma obveznosti) nad cenovnimi (spremembe obrestnih mer). Leta 2019 so se v bancnih bilancah pospešeno zmanjševale preostale nedonosne izpostav-ljenosti, vecinoma iz kriznih let, na 2,2 odstotka, nastajanje novih pa je bilo v danem makroekonomskem okolju še zanemarljivo. Delež oslabitev v bilancni vsoti bancnega sistema se je proti koncu leta 2019 zmanjšal na zgodovinsko nizko raven pod 2 odstotka. Zaradi tega so bile banke v potencialno ranljivem položaju v primeru mocnejšega obrata gospodarskega cikla, ko se ocene kreditnega tveganja hitro poslabšajo in zahtevajo vecji delež oslabitev. Razmerje med posojili in vlogami nebancnega sektorja se je leta 2019 z nekoliko višjo rastjo posojil prenehalo zniževati pri dobrih 75 odstotkih. Nizko razmerje je kazalo na majhno odvisnost bank od dolžniških vrednostnih papirjev in financiranja prek bank v tujini, pa tudi obveznosti do Evrosistema ohranjajo majhen delež. Pri vseh vrstah posojil se je poveceval delež posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, ki banke, ce niso ustrezno zavarovane, izpostavlja dodatnemu dohodkovnemu tveganju. Banka Slovenije je zaradi povecanih tveganj ob hitrem narašcanju potrošniških posojil v novembru 2019 spremenila makrobonitetni ukrep na podrocju kreditiranja prebivalstva iz priporocila v zavezujoc ukrep. Presežna sredstva (neto varcevanje) podjetij so se leta 2019 znižala na 1,2 odstotka BDP kljub znižani letni rasti investicij podjetij. To nakazuje, da bodo podjetja ob danem povpraševanju in investicijah aktivneje iskala zunanje vire financiranja, predvsem daljših rocnosti. Medletna rast vlog podjetij pri bankah se upocasnjuje že od sredine 2018, vendar je z dobrim 16-odstotnim deležem v bilancni vsoti ostajala leta 2019 drugi najpomembnejši vir financiranja bank. Ob zniževanju notranjega financiranja podjetij se je medletna rast posojil podjetjem leta 2019 povecala na 4,8 odstotka. Ta so predstavljala slabih 22 odstotkov bilancne vsote. S povecevanjem deleža tujega lastništva v kapitalu podjetij, ki se je leta 2019 glede na leto 2008 povecal že za 10 odstotnih tock na vec kot cetrtino, in internacionalizacijo slovenskih podjetij so se hkrati povecevale druge oblike financiranja prek tujine, ki so dosegle že skoraj tretjino celotnega dolžniškega financiranja. Banke so leta 2018 po podatkih ankete Banke Slovenije prvic po desetih letih zaznavale medletno povecanje povpraševanja po posojilih, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2019. Leta 2019 se je kazalo visoko povpraševanje po refinanciranju obstojecih posojil z ugodnejšimi posojili pri drugih bankah. V prvi polovici 2019 se je znižala rast povpraševanja po posojilih za investicije. Opazno je bilo nekoliko vecje povpraševanje po projektnem financiranju v gradbenem sektorju, okrepilo pa naj bi se tudi povpraševanje po posojilih za tekoce poslovanje. Po podatkih Banke Slovenije so predvsem manjše banke zaznavale konkurencne pritiske vecjih bank, ki so v pomanjkanju povpraševanja vecjih podjetij ponudbo prilagajale manjšim podjetjem. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje Delovanje SID banke so leta 2019 zaznamovali še vedno razmeroma ugodni trendi v domacem makroekonomskem okolju, hkrati pa tudi pocasno povecevanje kreditiranja podjetij s strani bank. Po drugi stani je leto zaznamovalo mocno narašcanje negotovosti gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. Zniževanje presežnih sredstev podjetij je kljub umirjanju rasti investicij potrjevalo potrebno vzdržno podporo zunanjega financiranja podjetij. SID banka je zato izvajala dopolnilne ukrepe glede na aktivnost financnih posrednikov, ki zagotavljajo njen nastop na podrocju tržnih vrzeli. S tem je preprecevala, da bi njena aktivnost povzrocala izrivanje poslovnih bank z ustrezno delujocih segmentov trga. SID banka se je v danih okolišcinah osredotocala na financno podporo trajnostnemu razvoju gospodarstva: podporo raziskavam, razvoju in podjetniškim inovacijam, podporo dolgorocnim investicijskim projektom podjetij, podporo infrastrukturnim in okoljevarstvenim projektom ter financnim instrumentom za povecevanje kapitalske trdnosti podjetij, s poudarkom na podpori malim in srednje velikim podjetjem. Velik poudarek je bil dan tudi pripravi in promociji programov financiranja Sklada skladov, kjer si je SID banka prizadevala za pravocasno in ucinkovito uporabo sredstev evropske kohezijske politike. Zaradi narašcajoce negotovosti in pricakovanega upocasnjevanja gospodarske rasti v mednarodnem okolju je banka v letu 2019 pripravila tudi nekaj pobud za zagotavljanje pripravljenosti na bolj spodbujevalno kreditiranje gospodarstva v primeru poslabšanja gospodarskih razmer v Sloveniji. Posredovanje razvojnih sredstev SID banke prek bank v gospodarstvo je bilo v letu 2019 v veliki meri oteženo zaradi prevladujoce visoke likvidnosti v bancnem sistemu in nizkih depozitnih obrestnih mer. Hkrati je varcevanje podjetij ostajalo na razmeroma visoki ravni. V takih razmerah je prevladovala nizka potreba bank po zunanjih virih financiranja in s tem nizka naklonjenost do namenskih virov financiranja SID banke. Financna prednost sredstev SID banke je ostajala dolga rocnost sredstev, ki jih je ponujala za spodbujanje namenskega financiranja, vendar je bilo glede na dano investicijsko dejavnost v državi povpraševanje podjetij tudi za tovrstne vire pri bankah omejeno. Poslovanje SID banke Viri in likvidnost SID banka je v letu 2019 ohranjala ustrezno višino, kakovost in strukturo likvidnih sredstev za pokrivanje pricakovanih in nepricakovanih likvidnostnih odlivov banke ter za zagotavljanje nemotenega poslovanja banke v vseh okolišcinah. Konec leta 2019 so likvidna sredstva banke skupaj znašala 835.663 tisoc EUR, kar je bilo podobno ravni ob koncu leta 2018 (2018: 836.519 tisoc EUR). SID banka je z novo izdajo obveznic na kapitalskem trgu v nominalnem znesku 200.000 tisoc EUR in z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki v nominalnem znesku 50.000 tisoc EUR kljub povecani kreditni aktivnosti in poplacilu dela financnih obveznosti ohranila ustrezen obseg likvidnih sredstev. Najvecji delež likvidnih sredstev so konec leta 2019 obsegale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (658.019 tisoc EUR), sledijo kratkorocni medbancni depoziti (104.915 tisoc EUR) ter denarna sredstva na racunu pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah (72.729 tisoc EUR). Naložbe v dolžniškevrednostne papirjeVloge pri bankahStanje na racunih pri centralnibanki in vpogledne vloge pribankah77,8 %7,7 %14,5 %78,7 %12,6 %8,7 %Struktura likvidnih sredstev31. 12. 201831. 12. 2019 Banka upravlja naložbe v dolžniške vrednostne papirje z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance ter doseganja stabilizacije obrestne marže. Pri nalaganju likvidnih sredstev v dolžniške vrednostne papirje banka sledi nacelu konservativnosti in preudarnosti, saj vecino portfelja obsegajo tržni in likvidni dolžniški vrednostni papirji z investicijsko bonitetno oceno, primerni za zastavo pri centralni banki, pri cemer se zagotavlja ustrezna razpršenost glede na vrsto in sedež izdajatelja. Struktura portfelja vrednostnih papirjev se je v letu 2019 spremenila v prid vecjemu deležu vrednostnih papirjev z nižjim kreditnim tve-ganjem, med katerimi prevladujejo državni izdajatelji, hkrati pa se je povprecna preostala rocnost portfelja podaljšala s 3,4 na 3,8 leta. Glavni izzivi pri upravljanju likvidnih sredstev se nanašajo na nizke prihodkovne možnosti zaradi nizkih ali celo negativnih obrestnih mer. Prav tako na upravljanje vplivajo negotovosti na financnih trgih, kot pokazatelj povecanih geopoliticnih tveganj, trgovinskih vojn in drugih protekcionisticnih ukrepov ter ohlajanja gospodarske rasti. Spodbujevalne monetarne politike centralnih bank in selitev kapitala v varne naložbene skupine so vodile k znižanju obrestnih mer denarnega trga in donosnosti obveznic, posledicno se je podaljšalo casovno obdobje, za katerega tržni udeleženci prica-kujejo negativne oziroma rekordno nizke tržne obrestne mere. Vloge in krediti bankVloge in krediti strank, ki nisobankeIzdani vrednostni papirji63,9 %29,1 %7,0 %40,2 %42,8 %17,1 %Struktura financnih obveznosti31. 12. 201831. 12. 2019 SID banka pridobiva vire financiranja na domacem in mednarodnih financnih trgih zaradi razpršitve virov financiranja, predvsem z vidika tipa vlagateljev, geografske razpršenosti vlagateljev in vrste financnega instrumenta, kar SID banki zagotavlja stabilen dostop do financiranja. Skladno s tem je SID banka tudi v letu 2019 dejavno sodelovala z bankami in drugimi institucionalnimi vlagatelji v medna-rodnem okolju. Za ustvarjanje nove vrednosti za ciljne skupine koncnih upravicencev in izboljšanje dostopa do ugodnih dolgorocnih sredstev banka v svoje kreditne linije vkljucuje, poleg drugih virov, tudi dolgorocne namenske vire Evropske investi-cijske banke, banke KfW, Razvojne banke Sveta Evrope in MGRT. SID banka je v juniju 2019 na mednarodnih kapitalskih trgih v zaprtem krogu vlagateljev izdala obveznico z rocnostjo 7 let, v nominalnem znesku 200.000 tisoc EUR. Obveznica je bila izdana po ugodnih cenovnih pogojih, pri cemer je ob izdaji znašal donos do dospetja 0,18 odstotka, kar je ob izdaji pomenilo pribitek 25 bazicnih tock nad obveznico Republike Slovenije primerljive rocnosti. Ugodni cenovni pogoji so pokazatelj zaupanja domacih in tudi mednarodnih vlagateljev v SID banko ter poroštvo Republike Slovenije. Sredstva od izdane obveznice so namenjena povecanju kreditne aktivnosti, poplacilu dela financnih obveznosti in vzdrževanju ustreznega obsega likvidnih sredstev. V letu 2019 je SID banka prek aktivnega upravljanja financnih virov predcasno odplacala zadolžnice s cenovno manj ugodnimi obrestnimi merami glede na preostale financne obveznosti v skupnem nominalnem znesku 45.000 tisoc EUR. Predcasno odplacilo zadolžnic je ugodno vplivalo na povprecno obrestno mero financnih obveznosti in posledicno tudi na skupno obrestno maržo banke. Po potrebi se je SID banka v posameznih mesecih v omejenem obsegu kratkorocno zadolževala na medbancnem trgu, s cimer je izkoristila ugodne tržne razmere v okolju negativnih obrestnih mer. Financiranje Financiranje komitentov se izvaja z že uveljav-ljenimi in novimi instrumenti ter temelji na namenskih kreditih poslovnim bankam, kreditih podjetjem, s statusom državne pomoci (predvsem v okviru instrumentov financnega inženiringa oz. Sklada skladov) ali brez njega, na kreditih obcinam, izvoznih kreditih, pro-jektnem financiranju, odkupih terjatev, vstopih v dolg in drugih oblikah prevzema tveganj ipd. Obseg in nacin financiranja izvaja SID banka dopolnilno glede na prepoznane tržne vrzeli, potrebe trga in dejavnost preostalih financnih institucij. SID banka je v letu 2019 delovala predvsem na podrocju razvojnega financiranja in kom-pleksnejših shem delovanja. Na segmentu posredovanja namenskih virov prek poslovnih bank in hranilnic je skladno z navedenim pristopom nadgradila ponudbo s tremi novimi programi ter okrepila funkcijo administrativno-tehnicne pomoci posrednikom (poenostavitve, svetovanje, delavnice, priprava aplikativne podpore). Z drugimi deležniki je krepila sodelovanje pri pripravi in realizaciji vecjih naložbenih in izvoznih projektov, pri odpiranju novih trgov za slovensko gospodarstvo, spodbujanju investicij z razvojem »Razvojno-spodbujevalnega programa SID banke za financiranje po Zakonu o spodbujanju investicij« ter se vkljucevala v pobude na podrocju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energetske ucinkovitosti. Ponudbo obstojecih programov financiranja v okviru financnega inženiringa je banka razširila še na samostojne podjetnike in zadruge kot koncne prejemnike, v okviru neposrednega izvajanja Sklada skladov pa je uvedla tudi programe financiranja projektov urbanega razvoja, naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter projektov celovite energetske prenove javnih stavb. Struktura kreditnega portfelja banke po rocnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP. Skoraj vsi krediti so dolgorocni in s spremenljivo obrestno mero, delež kratkorocnih kreditov in kreditov s fiksno obrestno mero je zanemarljiv. Konec leta 2019 so neto krediti skupaj dosegli 1.547.405 tisoc EUR (leta 2018: 1.451.673 tisoc EUR), kar je 6,6-odstotno povecanje v primerjavi s stanjem konec leta 2018. 31. 12. 201931. 12. 2018730,9 mio €744,9 mio €816,6 mio €706,8 mio €Kreditni portfelj Krediti bankamKrediti strankam, ki niso banke1.547,4 mio €1.451,7 mio € Ciljne skupine koncnih prejemnikov V letu 2019 je bilo s sredstvi SID banke odobrenih za 356,8 milijona EUR kreditov, in sicer 160 koncnim prejemnikom prek bank posrednic in 141 kreditojemalcem neposredno oziroma v sofinanciranju prek SID banke. Po stanju na dan 31. 12. 2019 je banka prek poslovnih bank in hranilnic posredno financirala 1.369 koncnih upravicencev in neposredno 597 kreditojemalcev. Sredstva so bila namenjena predvsem spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, zlasti malih in srednje velikih, internacionalizaciji poslovanja, boljši infra-strukturi, energetski ucinkovitosti, obnovljivim virom energije, zmanjševanju onesnaževanja in vecji zašciti okolja. Glede na glavne namene je bilo 61 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurencnega gospodarstva, 29 odstotkov vrednosti za financiranje regionalnega razvoja, 10 odstotkov vrednosti pa za razvoj okolju prijazne družbe ter za razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj financiranih 277 malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov (92 odstotkov vseh kreditojemalcev) v obsegu 167 milijonov EUR, od tega 22 samostojnih podjetnikov v obsegu 2,5 milijona EUR. Razpršenost kreditov po slovenskih regijah in panogah Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo najvec novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednjeslovenske regije (32 odstotkov), sledijo jugovzhodna (14 odstotkov), obalno-kraška (13 odstotkov), gorenjska (12 odstotkov) in druge regije (29 odstotkov). Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (41 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov), sledijo gostinstvo (9 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov), strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (8 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov), oskrba z elektricno energijo, plinom in paro (8 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov), preostalo pa so druge dejavnosti. Posredno financiranje Financiranje koncnih prejemnikov (samostojnih podjetnikov, zadrug, MSP, mid cap podjetij, velikih podjetij, obcin) poteka na podlagi dolgorocnega namenskega financiranja prek poslovnih bank in hranilnic, ki so v vlogi posred-nic najpomembnejše partnerice pri financiranju koncnih prejemnikov, v posredovanje pa se vkljucujejo tudi javni skladi. SID banka s tem utrjuje svojo vlogo osrednje javno financne institucije za spodbujanje gospodarskega raz-voja in financiranje gospodarstva, in sicer v sodelovanju in partnerstvu s poslovnimi bankami, hranilnicami in javnimi skladi. SID banka pri tem kombinira in zagotavlja prenos ugodnosti virov na podlagi dolgorocnih zadolžitev pri razvojnih bankah EIB, KfW, CEB in drugih virov. Konec leta 2019 so imeli krediti poslovnim bankam in hranilnicam 47-odstotni delež v kreditnem portfelju SID banke (2018: 51-odstotni delež). Njihovo stanje je znašalo 730.855 tisoc EUR, kar je za 1,9 odstotka manj, kot je bilo stanje teh kreditov konec leta 2018, kar je predvsem pokazatelj usmeritve v intenziviranje porabe razpoložljivih sredstev pri bankah in hranilnicah posrednicah, pa tudi razmer na financnih trgih. SID banka je tudi v letu 2019 nadaljevala nadgradnjo sodelovanja s poslovnimi bankami in hranilnicami, ki je ob upoštevanju regulativnih okvirov vkljucevalo prilagajanje in optimiziranje obstojece ponudbe, poenostavitve izvajanja ter krepitev administrativno-tehnicne podpore financnim posrednikom v smeri intenzivnejše digitalizacije. Na podlagi strateških usmeritev in nabora ukrepov za prilagoditev poslovnega modela poslovanja prek poslovnih bank in hranilnic so bile v letu 2019 aktivnosti SID banke usmerjene v oblikovanje novih nacinov posredovanja sredstev koncnim prejemnikom prek poslovnih bank in hranilnic in širšega nabora produktov, katerih namen je v skladu z ZSIRB. S tem namenom je SID banka pripravila nov financni instrument, podrejeno posojilo, ki je namenjeno poslovnim bankam in hranilnicam, katerih bonitetna ocena je v investicijskem razredu. V letu 2019 je SID banka poslovnim bankam in hranilnicam ponudila tudi možnost ureditve obstojecih in novih poslov posrednega financiranja z zagotovitvijo MREL ustreznosti. Poslovnim bankam in hranilnicam je s tem omogocena vkljucitev teh virov v izracun MREL kolicnika, kar prispeva k ohranitvi dolgorocnih virov in posledicno stabilnosti bancnega sistema. V letu 2020 bo SID banka v skladu s strategijo razvoja 2019–2023 nadaljevala širitev ponudbe za poslovne banke in hranilnice s produkti, v okviru katerih bo zaradi likvidnosti na bancnem trgu poudarek na prevzemu tveganj. Kreditne linije, ki se posredujejo prek poslovnih bank in hranilnic, so prilagojene nacinu finan-ciranja ter specificnim pogojem pridobljenih namenskih virov, skladno s tem pa so oblikovani tudi pogoji za koncne prejemnike. SID banka je v letu 2019 oblikovala nov program financiranja za banke, ki temelji na možnosti izbire banke glede višine obrestne mere, skladno z dinamiko posredovanja financnih sredstev koncnim upravicencem. S tem je banka sledila potrebam in željam bancnega okolja po vecji fleksibilnosti in cenovni konkurencnosti produktov, ob hkratnem zasledovanju cilja hitrejšega plasi-ranja sredstev gospodarstvu. Hkrati je SID banka po potrebi zagotavljala poslovnim bankam dolgorocne vire v okviru sofinanciranja naložbenih projektov slovenskih podjetij. V okviru ponudbe financiranja SID banka daje velik poudarek tudi nefinancnim vsebinam, kot so: - aktivnosti za ohranitev in širitev kroga financnih posrednikov ter krepitev njihove posredniške vloge (vecanje števila koncnih prejemnikov in obsega podkreditov); - marketinške aktivnosti za krepitev prepoznavnosti virov SID banke (prisotnost na regijskih dogodkih, oglasi, spletne strani ipd.); - zagotavljanje ustrezne kombinacije cenovnih pogojev, rocnosti in namenov porabe ter prenašanja financnih prednosti na koncne prejemnike; - zagotavljanje administrativno-tehnicne pod-pore za banke (priprava tipskih vprašanj in odgovorov, pomoc pri reševanju indivi-dualnih primerov, spremljava ucinkov za posamezne naložbe, delavnice s poslovnimi skrbniki bank); - aktivnosti za nadgradnjo aplikativne podpore zaradi poenostavitve spremljave in porocanja. Prilagajanje financnih instrumentov bo tudi v prihodnje pomembno vplivalo na ohranjanje oziroma pospeševanje plasiranja sredstev SID banke prek poslovnih bank in hranilnic, zlasti še z vidika njene vloge kot izvajalke Sklada skladov, instrumentov znotraj Sklada skladov ter izvajanja instrumentov financnega inže-niringa, pri tem bo pomemben poudarek namenjen financiranju projektov s podrocja zelenega gospodarstva. Neposredno financiranje Neposredno financiranje strank, ki niso banke, se izvaja samostojno prek namenskih posojilnih skladov financnega inženiringa in prek razlicnih oblik sofinanciranja s poslovnimi bankami. Druge oblike neposrednega financiranja so izvozni krediti, financiranje obcin, projektno financiranje, vstopi v dolg, odkupi terjatev ipd. Najvecja kategorija znotraj neposrednega kreditiranja podjetij in drugih strank v letu 2019 je bilo financiranje v okviru ukrepov financnega inženiringa, ki jih v sodelovanju izvajata SID banka in MGRT, kreditiranje pa se izvaja na podlagi priglašenih shem državnih pomoci oziroma pomoci de minimis. Glavnino neposrednega financiranja so predstavljali programi za naložbe in zaposlovanje, razvojno-spodbujevalni programi za mala in srednja podjetja ter program za financiranje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma. Poleg navedenih so programi neposrednega financiranja prek posojilnih skladov vsebovali še programe za kapitalsko krepitev malih in srednjih podjetij, za financiranje razvoja in inovacij ter financiranje naložb v gozdno-lesno predelovalno verigo. Poleg namenskih linij je pomemben delež neposrednega financiranja predstavljalo so-financiranje vecjih naložbenih in infrastrukturnih projektov ter projektov s podrocja zelenega gospodarstva. 31. 12. 201931. 12. 2018289,2 mio €257,1 mio €527,3 mio €449,7 mio €Krediti strankam, ki niso banke Krediti na osnovi financnega inženiringaOstali krediti strankam, ki niso banke706,8 mio €816,6 mio € Krediti strankam, ki niso banke, so ob koncu leta 2019 znašali 816.550 tisoc EUR, kar je 15,5 odstotka vec kot ob koncu 2018. Njihov delež v kreditnem portfelju se je v letu 2019 povecal za 4 odstotne tocke na 53 odstotkov. Produkti na osnovi financnega inženiringa iz nacionalnih proracunskih sredstev SID banka za izvajanje financnih ukrepov nacionalnih in evropskih javnih politik izvaja sklop financnih instrumentov, ki temeljijo na povratnih oblikah spodbud s kombinacijo lastnih, proracunskih in drugih ugodnih virov sredstev. SID banka in MGRT s temi produkti zagotavljata dolgorocne vire za financiranje mikro, malih in srednje velikih ter velikih podjetij in njihovih razvojnih projektov. Ukrepi so bili v preteklosti pripravljeni kot odziv SID banke na gospodarsko in financno krizo ter kot taki usklajeni s pristojnim ministrstvom, zanje pa so priglašene sheme državnih pomoci oziroma pomoci de minimis. Banka je v letu 2019 v okviru izvajanja ukrepov financnega inženiringa, pri katerih sodeluje z MGRT, ponujala šest programov, katerih sredstva so lahko podjetja pridobila neposredno pri SID banki. V okviru tega je bilo ciljni skupini koncnih prejemnikov v letu 2019 omogoceno pridobivanje sredstev za financiranje razlicnih projektov prek naslednjih programov: - program za financiranje malih in srednje velikih podjetij z rocnostjo od treh do desetih let, z moratorijem na odplacilo glavnice, ki traja najvec polovico rocnosti kredita, in zneski kreditov od 100 tisoc do 5 milijonov EUR; sredstva so namenjena financiranju opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, materiala, storitev, drobnega inventarja, trgovskega blaga in stroškov dela; - program za financiranje naložbenih projektov v gospodarstvu, namenjen financiranju naložb v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva na obmocju Republike Slovenije; najvišji znesek kredita znaša 10 milijonov EUR z rocnostjo od šest do dvajset let, z moratorijem na odplacilo glavnice do najvec polovice rocnosti kredita, vendar ne vec kot pet let; podjetja lahko s tovrstnimi krediti razširijo in tehnološko posodobijo svoje proizvodne in storitvene zmogljivosti ter tako povecajo svojo konkurencnost; - program za financiranje naložb v gozdno-lesno predelovalno verigo, namenjen financiranju gradnje novih ali tehnološke posodobitve obstojecih obratov za predelavo lesa v skladu z najboljšo dostopno tehno-logijo, financiranju razvoja novih materialov iz lesa in predelave vseh oblik ostankov lesa in odsluženega lesa, financiranju razvoja izdelkov z visoko dodano vrednostjo in pove-canja raznovrstnosti proizvodnje v nove proizvode iz lesa ter financiranju bistvenih sprememb v celotnem proizvodnem procesu predelave lesa; zneski kreditov so v višini od 100 tisoc do 5 milijonov EUR, rocnost kreditov pa od šest do petnajst let, z moratorijem na odplacilo glavnice, ki traja najvec polovico rocnosti kredita, vendar ne vec kot 6 let; - program za financiranje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma, namenjen financiranju naložb v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva na obmocju Republike Slovenije s podrocja namestitvenih zmogljivosti, športne, zaba-višcne ali kulturne infrastrukture, žicnic, marin ali turisticnih letovišc; najvišji znesek kredita znaša 20 milijonov EUR, rocnost kreditov je od šest do trideset let, vendar ne vec, kot je doba koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, z mogocim morato-rijem na odplacilo kredita, ki je lahko najvec polovica rocnosti kredita, vendar ne vec kot pet let; - program za financiranje tehnološko-razvojnih projektov z zneski od 100 tisoc do 15 milijonov EUR in rocnostjo od šest do dvanajst let ter moratorijem na odplacilo glavnice; SID banka je s tem programom financirala projekte, ki so vkljucevali raziskovalno-razvojno dejavnost s ciljem tehnoloških, procesnih ali organizacijskih inovacij; sredstva so bila namenjena financiranju plac zaposlenih pri projektu, pogodbenih raziskav, svetovalnih in drugih storitev, materiala ter instrumentov in opreme, ki se uporabljajo v projektu; - program za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij ter program za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij; programa, namenjena kapitalskemu utrjevanju malih in srednje velikih podjetij v skupnem znesku 200 milijonov EUR, temeljita na principu ugodnega šest- do dvanajstletnega dolgorocnega posojila z moratorijem na odplacilo glavnice v višini polovice rocnosti kredita; višina kredita lahko znaša od 100 tisoc do 5 milijonov EUR; poleg tipicnih razvojnih ucinkov glede na ciljne vsebine (investicije, dolgorocni obratni kapital) je glavni namen produkta omogociti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo rocnostno strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvedejo (nov) perspektivni poslovni model. Navedeni programi praviloma vsebujejo elemente državne pomoci, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Tehtana povprecna rocnost vseh kreditov je znašala 9,9 leta, tehtana povprecna rocnost novih kreditov v letu 2019 pa se je podaljšala in je znašala 12,1 leta. Tehtan povprecni pribitek nad referencno obrestno mero je znašal 1,97 odstotka. Neto dani krediti so ob koncu leta 2019 znašali skupaj 289,2 milijona EUR. V letu 2019 je bilo v okviru skladov financnega inženiringa 125 strankam odobrenih za 144,8 milijona EUR novih kreditov. S povratnimi oblikami financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zago-tavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (rocnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving ucinek na sredstva državnega proracuna. Neposredno izvajanje Sklada skladov SID banka je v letu 2019 pospešeno izvajala aktivnosti v okviru Sklada skladov. V tem okviru sta bila razvita tudi financna instrumenta EKP Posojila za urbani razvoj (razpoložljivih sredstev EKP je 5 milijonov EUR) in EKP Posojila za celovito energetsko prenovo stavb javnega sektorja (razpoložljivih sredstev EKP je 25 milijonov EUR), ki jih je SID banka zacela izvajati neposredno in po katerih je bilo koncnim prejemnikom nakazanih 2,9 milijona EUR. Banka je zacela tudi aktivno trženje EKP Posojil RRI (razpoložljiva sredstva EKP v višini 11 milijonov EUR) in vecino razpoložljivih sredstev tudi nakazala koncnim prejemnikom. Financiranje obcin SID banka je v letu 2019 nadaljevala spodbujanje naložb v lokalno javno infra-strukturo, lokalnih ukrepov ucinkovite rabe energije, komunalne opremljenosti ter zagotav-ljanja stanovanjskega sklada v lasti javnega sektorja. S sredstvi kredita se lahko financira najvec 85 odstotkov celotnega projekta, vsaj 15 odstotkov mora obcina zagotoviti sama. Pogosto obcina vecino sredstev pridobi iz nepovratnih virov EU in od države, s kreditom SID banke pa si zagotovi preostala potrebna sredstva. Za te namene je SID banka namenila 100 milijonov EUR iz virov, najetih pri mednarodnih razvojnih financnih institucijah. Obcine so lahko kredit pridobile neposredno pri SID banki ali v obliki sofinanciranja z eno od poslovnih bank. Znesek kredita, ki ga je obcina lahko najela v okviru tega programa, je od 34 tisoc do 17 milijonov EUR, rocnost pa od pet do dvajset let z možnostjo moratorija na odplacilo glavnice. V letu 2019 so se zacele tudi aktivnosti za povecanje podpore širši in ožji državi (obcine) pri pripravi projektov in pripravi na nov evropski financni okvir. Tako je SID banka že zacela izvajati pilotne projekte na podrocju organiziranja tehnicne pomoci in drugih vrst svetovalnih storitev za obcinske projekte, trajnostni razvoj posameznih obcin in financni inženiring. SID banka namerava razširiti tudi nabor ciljnih skupin kreditojemalcev na tem segmentu in tudi tako obcinam olajšati delovanje oziroma izvajanje njihovih poslanstev. Financiranje infrastrukture SID banka je v letu 2019 okrepila svoje aktivnosti na podrocju financiranja strateških investicij kot enega najpomembnejših ciljev Republike Slovenije in tudi Evropske unije. Za izboljšanje logisticne, komunalne in druge gospodarske in javne infrastrukture na obmocju Republike Slovenije je SID banka v sodelovanju s poslovnimi bankami ali samostojno financirala investicije v tovrstno infrastrukturo ter tako pripomogla k skladnejšemu in hitrejšemu regionalnemu razvoju. Pri financiranju je poleg drugih virov uporabljala tudi sredstva iz naslova zadolžitve pri mednarodnih razvojnih financnih institucijah in tako zagotavljala ugodna dolgorocna sredstva za razvoj infrastrukturnih projektov. Izvozno financiranje SID banka je tudi v letu 2019 še naprej pospeševala mednarodno gospodarsko in razvojno sodelovanje ter mednarodne gospodarske posle, zlasti zaradi spodbujanja dolgorocnih poslovnih transakcij, ki udele-žencem omogocajo vstop in poslovanje na tujih trgih, vkljucno s podporo povezanim uvoznim transakcijam, pripravo na mednarodne gospo-darske posle, investicijami in spodbudami za dolgorocno rast izvoza ter internacionalizacijo gospodarstva. Hkrati je sodelovala pri aktiv-nostih za spodbujanje skupnega nastopa na tretjih trgih z domacimi, tujimi ali mednarodnimi subjekti. V letu 2019 se je mocno povecal obseg dolgorocnega financiranja slovenskih in tujih podjetij, povezan z izvoznimi transakcijami in naložbami slovenskih gospodarskih subjektov na tujih trgih. S tem je SID banka nadaljevala podporo slovenskim podjetjem pri internaciona-lizaciji in krepitvi izvoza investicijskega blaga in storitev, predvsem na trge zunaj Evropske unije. V celoti je bil realiziran program iz posojilnega sklada, ki je bil pretežno porabljen za financi-ranje izvoznih strategij malih in srednjih podjetij na trge zunaj EU in OECD. Tudi na podrocju financiranja internaciona-lizacije slovenskih podjetij je SID banka v letu 2019 zacela vrsto aktivnosti, ki bodo omogocale konkurencne pogoje in lažje vkljucevanje v mednarodne gospodarske tokove. Med kljucnimi sta razvoj koncesijskih kreditov glede na potrebe financiranja razvojnih projektov v državah v razvoju in povezovanje slovenskih deležnikov na tem podrocju. Tudi v primeru izvoznega in razvojnega financiranja se bo banka dejavno vkljucila v zagotavljanje tehnicne pomoci. Projektno financiranje in svetovanje SID banka je v letu 2019 okrepila aktivnosti projektnega financiranja in svetovanja. Prek oddelka za projektno financiranje se s svetovalnimi storitvami usmerja k reševanju enega izmed kljucnih problemov na podrocju izvajanja infrastrukturnih projektov – to je njihovi hitrejši in ucinkovitejši pripravi. Poleg tega je banka pridobila tehnicno pomoc v okviru Naložbenega nacrta za Evropo, na podlagi katere bo oddelek za projektno financiranje v letu 2020 okrepil delovanje lokalnega vozlišca EIAH ter omogocil lažjo pripravo in realizacijo strateških investicij, pomembnih za razvoj Republike Slovenije. Z vzpostavitvijo projektne pisarne SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim in svetovalnim vozlišcem (EIAH) se SID banka vkljucuje v razvoj naložb in projektov v zacetni fazi. To pomeni, da projektna pisarna skladno z usmeritvami sistematicno pregleda trg, identificira potencialne investicije ter jim nudi ustrezno svetovalno in tehnicno podporo. Hkrati je vzpostavljena enotna vstopna tocka za investitorje, saj jim glede na potrebe banka zagotavlja strokovno in tehnicno pomoc pri razvoju projektov. Projekte banka spremlja in omogoca njihov razvoj skozi celoten cikel, od identifikacije projekta do faze, ko jih je mogoce financno strukturirati in s tem pripraviti za financiranje. Program lastniškega financiranja Do 31. 12. 2019 (dve leti po vzpostavitvi sicer 15-letnega programa SEGIP) je bilo danih trdnih zavez za investiranje že dobri dve tretjini sredstev programa SEGIP (približno 68 milijonov EUR od 100 milijonov EUR, ki so na razpolago). Zaveze so dane bodisi skladom zasebnega kapitala, ki v štiriletnem obdobju nato ta sredstva investirajo v podjetja, bodisi neposredno slovenskim podjetjem prek soinvestiranja. Pomembna novost v letu 2019 je bila vzpostavitev dveh slovenskih skladov zaseb-nega kapitala, ki sta vsak prejela 12,5 milijona EUR zavez za vplacilo SID banke (skupaj z EIF vsak 25 milijonov EUR) in ju upravljata dva zasebna slovenska upravljavca. Oba sklada sta uspela mobilizirati še dodatne trdne zaveze s strani zasebnih vlagateljev s ciljem doseci velikost eden 60 milijonov EUR in drugi 65 milijonov EUR. Ob upoštevanju njunih naložbenih politik bosta samo ta dva sklada zagotovila za vsaj 75 milijonov EUR svežega lastniškega kapitala za slovenska podjetja (MSP in mid cap podjetja) v naslednjih 3 do 4 letih. Sklada sta v letu 2019 že izvedla prvi naložbi v podjetja. Financni vzvod se zagotavlja tudi prek drugih naložb SEGIP. V okviru aktivnosti soinvestiranja je bilo v letu 2019 za slovensko družbo s podrocja ucinkovite rabe energije zagotovljenih 10 milijonov EUR lastniškega kapitala, od cesar je delež SID banke znašal 2,5 milijona EUR (približno 4-kratni vzvod). Prav tako je bilo v okviru aktivnosti soinvestiranja podprto slovensko podjetje s podrocja razvoja digitalnih rešitev (digitalizacija) v višini dobrih 4 milijonov EUR, pri cemer je SID banka prispevala 1,3 milijona EUR (približno 3-kratni vzvod). Drugo financiranje Z dolgorocnimi viri, v sodelovanju – predvsem sofinanciranju – z drugimi bankami, in samostojno, SID banka dopolnjuje ponudbo poslovnih bank na vseh podrocjih, ki jih skladno z ZSIRB lahko podpira, tj. predvsem na podrocju energetske ucinkovitosti, okolje-varstva, stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva, spodbujanja internacionalizacije, konkurencnosti, zaposlovanja, tehnološkega razvoja, raziskav in inovacij. Pri tem uporablja razlicne instrumente financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, sindicirana posojila, samostojno neposredno financiranje, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj ter projektno financiranje. Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblašcena institucija v imenu Republike Slovenije in za njen racun zavaruje tiste komercialne in nekomercialne oziroma politicne (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizicnosti zasebni sektor na splošno ni pripravljen prevzeti ali ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo EU se za nemarketabilne štejejo komercialni in politicni riziki v državah OECD ali EU z rocnostjo vec kot dve leti ter vsi riziki v državah, ki niso clanice OECD ali EU. Vloga SID banke je na podrocju zavarovanja nemarketabilnih rizikov kljucna, saj vecina teh izvoznih poslov, pred-vsem srednjerocnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja ter s tem ustvarjajo višjo dodano vrednost. Obseg zavarovanih poslov Obseg poslov je v letu 2019 znašal 1.267.203 tisoc EUR, kar je 56,8-odstotno povecanje v primerjavi z letom prej. Vecji zavarovalni obsegi so bili realizirani predvsem pri kratkorocnih poslih, predvsem pri pozavarovanju kratkorocnih terjatev. Po številu izdanih zavarovalnih polic izstopa zavarovanje bancnih garancij, kjer je bilo zavarovanih veliko transakcij manjših vrednosti. Kratkorocni izvoznikrediti/terjatve, garancije,krediti za pripravo na izvozInvesticije v tujiniSrednjerocni izvozni krediti,garancije, krediti za pripravona izvoz483,5 mio €199,9 mio €124,5 mio €1.055,0 mio €192,1 mio €20,1 mio €Obseg zavarovalnih poslov po vrstah zavarovanja1-12/20181-12/2019 Realiziran obseg v letu 2019 predstavlja 8,9 odstotka najvecjega mogocega zneska na novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov ima najvecji 82,2-odstotni delež pozavarovanje kratkorocnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkorocnih nemarketabilnih rizikov), sledi zavarovanje izhodnih investicij (15,2-odstotni delež), pre-ostalo se nanaša na zavarovanje srednjerocnih kreditov, kratkorocnih garancij, srednjerocnih kreditov za pripravo na izvoz, srednjerocnih garancij ter kratkorocnih kreditov in kratkorocnih kreditov za pripravo na izvoz. Struktura zavarovanj po državah se po letih bistveno ne spreminja. V letu 2019 se najvecji delež nanaša na zavarovalne posle v Rusiji (35 odstotkov), sledijo Srbija (13,7 odstotka), Ukrajina (8,5 odstotka), Bosna in Hercegovina (6,8 odstotka), Hrvaška (6,4 odstotka), ZDA (4,7 odstotka), Severna Makedonija (2,8 odstotka), Crna gora (2,1 odstotka) in Turcija (2 odstotka). Najvec poslov zavarovanja in financiranja je še vedno sklenjenih za projekte slovenskih podjetij v državah nekdanje Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije. V zvezi z novimi trgi za zavarovanje oziroma financiranje izvoza postajajo vse aktualnejše afriške države. V letu 2019 se je zacel postopek uskladitve sporazuma o sodelo-vanju z Gansko izvozno in razvojno banko, s katerim se bo slovenskim izvoznikom približal ganski trg. Hkrati potekajo še postopki realizacije prvega izvoznega posla prek te banke, kar utrjuje prihodnja izvozna pricakovanja. Podobno se dogaja tudi v Ugandi in Angoli. Spodbudne so informacije tudi o nekaterih drugih državah v tej regiji. Resen izziv za te posle sta dolžina procedur in administracija v Afriki. Pri bankah in tudi pri podjetjih se nadaljuje trend zmanjševanja rigidnosti pri sprejemanju tveganj. Posledicno se podjetja in banke na SID banko obracajo le v primeru kompleksnih, zahtevnih struktur za zavarovanje, kar terja vec znanja in kreativnosti pri strukturiranju poslov. Ob upoštevanju povpraševanja podjetij bi bilo mogoce pricakovati, da so najvecje poslovne priložnosti na podrocju zavarovanja izvoznega financiranja, vendar pa se uspešno realizira le majhno število. Ti posli so zahtevni z vidika strukturiranja, riziki so kompleksni, vkljucujejo veliko deležnikov, zato terjajo veliko casa in znanja. Hkrati je vstopanje na tretje trge za slovenske izvoznike vse vecja ekonomska nuja, ki pa je praviloma brez izvoznega financiranja neuspešno. Tega se izvozniki vse bolj zavedajo, z njimi pa tudi poslovne banke, ki vse bolj krepijo oddelke za zunanjetrgovinsko financi-ranje, zato je mogoce pricakovati, da bo teh poslov v prihodnosti vse vec. Izziv ostaja zagotavljanje zavarovalne podpore malim in srednje velikim izvoznikom, ki jih bo SID banka spodbujala, da se v izvoznih poslih med seboj povezujejo, da tako skupaj dosežejo zahtevano financno moc. Izpostavljenost Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu 2019 znašala 729.609 tisoc EUR. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujocih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je znašala 33.865 tisoc EUR. Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni racun in izdanih zavezujocih obljub za zavarovanje je tako dosegla 763.475 tisoc EUR ter se je v primerjavi s stanjem konec leta 2018 povecala za 27,2 odstotka. Razlog za višjo izpostavljenost je predvsem v vecjem obsegu sklenjenih (po)zavarovalnih poslov. Kratkorocni izvoznikrediti/terjatve, garancije,krediti za pripravo na izvozInvesticije v tujiniSrednjerocni izvozni krediti,garancije, krediti za pripravona izvoz309,4 mio €153,0 mio €137,9 mio €452,8 mio €154,4 mio €156,1 mio €Izpostavljenost po vrstah zavarovanja31. 12. 201831. 12. 2019 Znesek izpostavljenosti predstavlja 36,4 odstotka limita, opredeljenega v ZIPRS za leto 2019, in 1,8 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2019 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije, Belorusije, Srbije, Hrvaške, ZDA, Ukrajine, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Crne gore. Druge zavarovalno-tehnicne postavke Premije in provizije5.7448.62466,6Potencialne škode29363945,9Škode v obravnavi1.5441.531100,8Placane škode(32)(979)3,3Regresi15120772,9Zavarovalno–tehnicni rezultat5.1807.29071,1Prihodki od naložbenja1.0911.088100,3Presežek prihodkov nad odhodki6.2718.37874,931. 12. 2019 oz. 1-12/201931. 12. 2018 oz. 1-12/2018zneski v tisoc EURIndeks 2019/2018 Zavarovalne premije in provizije iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki so v letu 2019 znašale 5.744 tisoc EUR in so se v primerjavi z letom 2018 znižale za 33,4 odstotka. Nižja zavarovalna premija ne sledi vecjemu obsegu zavarovanih poslov. V strukturi placane premije pripada najvecji delež premije iz (po)zava-rovanih kratkorocnih izvoznih terjatev, sledijo premije iz zavarovanja srednjerocnih kreditov in premije za zavarovanje investicij. Nižja zavarovalna premija je posledica strukture zavarovanih poslov. V letu 2019 je bilo v primerjavi z letom prej realiziranih bistveno vec zavarovanj kratkorocnih poslov in manj srednjerocnih. Premijske stopnje iz naslova kratkorocnih zavarovanj so v primerjavi s srednjerocnimi nižje, posledicno so iz teh poslov nižje tudi premije. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo. Placane škode so v letu 2019 znašale 32 tisoc EUR, kar je bistveno manj kot leto prej (2018: 979 tisoc EUR). Izplacana je bila ena manjša škoda iz naslova pozavarovanja kratkorocnih terjatev, preostanek izhaja iz naslova stroškov izterjav že placanih škod iz preteklih let. Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2019 znaša 1.544 tisoc EUR oziroma 13 tisoc EUR vec kot konec leta 2018. Vrednost potencialnih škod (293 tisoc EUR) se je v letu 2019 glede na leto 2018 zmanjšala za 347 tisoc EUR in izhaja izkljucno iz pozava-rovanih kratkorocnih terjatev. Zavarovalno-tehnicni rezultat za leto 2019 je dosegel 5.180 tisoc EUR (leto 2018: 7.290 tisoc EUR). Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 6.271 tisoc EUR (v letu 2018: 8.378 tisoc EUR). Varnostne rezerve Varnostne rezerve za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden placila zavarovalnin bremenijo državni proracun. Varnostne rezerve so se v letu 2019 v primerjavi s predhodnim letom povecale za 6,3 milijona EUR kot posledica pozitivnega rezultata poslovanja. Poslovanje iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki po vrstah zavarovanj Zavarovanje kratkorocnih izvoznih kreditov/terjatev in garancij Obseg kratkorocnih zavarovanj na podrocju (po)zavarovanja izvoznih terjatev, garancij in priprave na izvoz je leta 2019 znašal 1.055.010 tisoc EUR, kar je 2,2-krat vec kot leto prej. Vecina kratkorocnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkorocnih obnovljivih izvoznih terjatev na podlagi pozavarovalnih pogodb, ki jih ima SID banka sklenjene s Coface PKZ in Zavarovalnico Triglav. Le manjši del se nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg kratkorocnih zavarovanj v letu 2019 je vecinoma povezan z izvoznimi posli na podrocju Rusije, Srbije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Crne gore, ki jim sledijo druge države z nižjimi vrednostmi. Izpostavljenost iz teh poslov, vkljucujoc obljube, je konec leta 2019 znašala 452.896 tisoc EUR, kar pomeni 46,4-odstotno povecanje v primerjavi s stanjem konec leta 2018 (309.419 tisoc EUR). Vecjemu obsegu kratkorocnih zavarovanj v letu 2019 je le deloma sledila realizirana zavarovalna premija, ki se je povecala za 10,7 odstotka in je znašala 2.155 tisoc EUR. Vzrok je nadaljnje padanje cen kratkorocnih zavarovanj, deloma tudi spremenjena struktura rizikov na podlagi prenovljene pozavarovalne pogodbe med SID banko in Coface PKZ, ki je dolocala delitev prevzetih nemarketabilnih rizikov SID banke z zasebnim trgom v razmerju 50 : 50. Kljub vecjemu obsegu zavarovanih terjatev se je število izvoznikov zmanjšalo, v zavarovanje pa je bilo prevzetih vec tujih dolžnikov, kar pomeni vecjo razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev. V letu 2020 banka pricakuje manjšo rast slovenskega izvoza kot v preteklosti. Utemeljeno tudi pricakuje, da kakšnega slovenskega zavarovanca prevzame tuja komercialna zavarovalnica, ki nima sklenjenega pozavarovalnega aranžmaja s SID banko. Posledicno se za leto 2020 nacrtuje podoben obseg poslov kot v letu 2019. Zavarovanje srednjerocnih izvoznih kreditov Najvecji delež zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz v letu 2019 se je nanašal na izvoz komunikacijskih in drugih elektricnih naprav, orodij in strojev, gradbeništva ter storitev iz naslova inženirskega in tehnicnega svetovanja. Najvec srednjerocnih poslov je bilo zavarovanih za terjatve do kupcev iz Crne gore ter Nemcije, Ukrajine, Belorusije, Hrvaške, Alžirije in Rusije. Obseg zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov je vsako leto podvržen precejšnemu nihanju zaradi majhnega števila letno izvedenih projektov in njihove velikosti. V letu 2019 se je obseg realiziranih zavarovanj na podrocju srednjerocnih izvoznih poslov (kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz) v primerjavi z letom prej zmanjšal in je znašal 20.061 tisoc EUR (2018: 124.506 tisoc EUR). V letu 2018 sta bila sklenjena dva srednjerocna posla, ki sta po velikosti zelo odstopala navzgor v primerjavi z ostalimi posli, v letu 2019 pa ni bilo nobenega, ki bi bil primerljiv po vrednosti. En posel se je celo zamaknil v naslednje leto. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj srednje-rocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je 31. 12. 2019 znašala 156.143 tisoc EUR, pri cemer med državami po izpostavljenosti z 69,8-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2019 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 2.561 tisoc EUR. Placane škode iz zavarovanja srednjerocnih izvoznih kreditov so v letu 2019 znašale 15 tisoc EUR. Do konca leta 2020 se bosta po pricakovanjih obseg in izpostavljenost iz zavarovanja srednjerocnih poslov povecala. Ocena rasti temelji na boljši realizaciji poslov v povpraševanju in še vecjem angažiranju pooblašcene institucije za podporo izvoznemu financiranju. Slovenska podjetja morajo diverzificirati svoje trge, zato išcejo nove poslovne priložnosti. Na podlagi aktualnih povpraševanj so to poleg obstojecih trgov Vzhodne in Jugovzhodne Evrope tudi novi izzivi v državah, kot sta Gana in Angola. Izvozniki pa bodo dejavni tudi na obstojecih trgih v državah EU (Nizozemska, Nemcija, Italija in druge države). Predvideva se tudi aktivnejša vloga slovenskih bank pri dogovarjanju poslov izvoznega financiranja oziroma podpiranja slovenskih izvoznikov. Zavarovanje izhodnih investicij Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2019 dosegel vrednost 192.133 tisoc EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 3,9-odstotno znižanje. V obseg zavarovanj so vkljucene na novo zavarovane izhodne investicije in tudi obnove obstojecih zavarovanj investicij iz prejšnjih let, ki vsebinsko pomenijo na novo zavarovane investicije. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2019 znašala 154.436 tisoc EUR in je bila za 0,9 odstotka višja kot ob koncu predhodnega leta. Po strukturi pripada najvecji del izpostavljenosti zavarovanju nedelnicarskih posojil. Obstojeci zavarovalni aranžmaji zapadajo v skladu s podpisanimi kreditnimi pogodbami in sklenjenimi zavarovalnimi policami. V strukturi zavarovanih investicij imajo najvecji delež investicije na Hrvaškem, sledijo ZDA in Srbija. Premije iz naslova zavarovanja investicij so se v letu 2019 v primerjavi s predhodnim letom znižale za 18,9 odstotka in dosegle vrednost 1.014 tisoc EUR. Podjetja se zanimajo za možnosti zavarovanja investicij, še zlasti za zavarovanje nedelnicarskih posojil, vendar zelo redko pride do sklenitve posla. Kapitalski prevzemi trgov so dragi in tudi tvegani, zato so podjetja previdna. Po drugi strani se tveganja v državah nekdanje Jugoslavije, ki se približujejo strukturam Evropske unije, zmanjšujejo. Te države so v preteklosti predstavljale najvecji ciljni trg za investicije slovenskih podjetij. Podjetja se v okolju zmanjševanja politicnih tveganj ne odlocajo za zavarovanje in pogosto podcenjujejo tveganja, ki izhajajo iz investiranja na tujih trgih, kar je pomemben dejavnik, da se izpostavljenost iz zavarovanja investicij zmanjšuje. SID banka v letu 2020 pricakuje realizacijo nekaj investicijskih poslov slovenskih podjetij na podrocju držav nekdanje Jugoslavije, predvsem na Hrvaškem in v BiH. Dobre možnosti so tudi za Rusijo in Kazahstan. Sklad skladov Skladno s cilji operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 SID banka v okviru Sklada skladov, za katerega je bil sporazum o financiranju v višini 253 milijonov EUR med MGRT in SID banko sklenjen v letu 2017, izvaja financne produkte, ki so prek financnih posrednikov (predvsem poslovnih bank, hranilnic in javnih skladov) na razpolago slovenskim podjetjem in obcinam. Poleg sredstev evropske kohezijske politike morajo financni posredniki zaradi zahteve po financnem vzvodu zagotoviti še dodatna sredstva iz drugih virov. Skupaj z zahtevo po ponovni uporabi vrnjenih sredstev evropske kohezijske politike bodo financni posredniki v vseh letih skupaj zagotovili še dodatna sredstva v okvirni višini 150 milijonov EUR, kar pomeni, da bo v tej perspektivi podjetjem in drugim koncnim prejemnikom skupaj na voljo vec kot 400 milijonov EUR. Z oblikovanjem Sklada skladov je bil tudi v Slo-veniji po vzoru tujih praks narejen pomemben premik v smeri prehoda z nepovratnih na povratne oblike financiranja. Te imajo bistveno vecjo ucinkovitost kot nepovratna sredstva, predvsem zaradi vecjega financnega vzvoda, multiplikativnih ucinkov in revolving ucinka na sredstva državnega proracuna. Namen tako oblikovanega Sklada skladov je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja. Financni instrumenti so oblikovani na štirih podrocjih, kjer obstaja tržna vrzel financiranja, in sicer: - raziskave, razvoj in inovacije; - konkurencnost malih in srednje velikih podjetij; - energetska ucinkovitost in - urbani razvoj. Glavne prednosti financnih instrumentov Sklada skladov so predvsem: - oblikovanje instrumentov na podrocju ugotovljenih tržnih vrzeli; - pritegnitev zasebnega kapitala (zahtevan vzvod); - multiplikativni ucinki; - tržna presoja projektov, vgrajena v sam proces; - boljša financna disciplina in vecji ucinki podprtih projektov; - trajnostni oziroma revolving znacaj sredstev (ponovna uporaba sredstev); - ucinkovitejša razporeditev razvojnih sredstev države; - zmanjšana možnost zlorabe sredstev in vpliv na izkrivljanje konkurence. Financni instrumenti Sklada skladov koncnim prejemnikom omogocajo vrsto prednosti z vidika kapitala in nižjih obrestnih mer ter tudi z vidika daljših rocnosti, manjših zahtev in/ali brez zahtev glede zavarovanj in daljših moratorijev. SID banka je v letu 2019 aktivnosti v okviru Sklada skladov pospešeno izvajala. Razviti so bili financni instrumenti EKP Posojila za urbani razvoj, EKP Posojila za celovito energetsko prenovo stavb javnega sektorja ter EKP Lastniško in kvazi lastniško financiranje. Za te instrumente so bili tudi že izbrani financni posredniki, nekatere od teh financnih instrumentov pa je SID banka zacela izvajati neposredno. Skladno s pravnim okvirom so bili financni posredniki izbrani na podlagi javnih narocil, vezano na novost v slovenskem prostoru pa je SID banka v fazi razvoja in tudi same implementacije posrednikom zagotavljala ustrezno pravno in administrativno-tehnicno podporo. Od leta 2019 so za podrocje energetske prenove stavb javnega sektorja prek SID banke na voljo posojila v vrednosti od 100 tisoc EUR do 15 milijonov EUR, z rocnostjo od 5 do 25 let, z moratorijem na odplacilo glavnice do polovice rocnosti kredita in z milejšimi pogoji zavarovanja ali brez zavarovanja. Do leta 2023 bo na voljo skupaj približno 25 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike za izvajanje tega financnega instrumenta. Za podrocje urbanega razvoja so na voljo posojila v vrednosti od 500 tisoc EUR do 7 milijonov EUR, z rocnostjo od 3 do 25 let, z moratorijem na odplacilo glavnice do polovice rocnosti kredita ter z milejšimi pogoji zavaro-vanja ali brez zavarovanja. Do leta 2023 bo na voljo skupaj približno 5 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike za izvajanje tega financnega instrumenta. Koncni upravicenci za financiranje so zlasti mestne obcine. Za podrocje lastniškega in kvazi lastniškega financiranja so na voljo konvertibilna posojila in neposredne naložbe v lastniški kapital v obliki sofinanciranja z zasebnimi investitorji, ki se izvaja prek financnega posrednika Slovenskega podjetniškega sklada. Konvertibilna posojila so na voljo v znesku do 75 tisoc EUR, z rocnostjo 5 let, z možnostjo podaljšanja za najvec 2 leti ter moratorijem 3 let. Višina naložb v lastniški kapital znaša od 100 tisoc EUR do 600 tisoc EUR, v primeru inovativnega podjetja pa do 1,2 milijona EUR. Naložba traja do 10 let. Koncni upravicenci so mikro in mala podjetja. Do leta 2023 bo za izvajanje tega financnega instrumenta skupaj na voljo približno 10 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike. V letu 2019 je bilo uspešno izvedeno crpanje druge od štirih tranš sredstev evropske kohezijske politike. Ponudba financnih instrumentov se bo v letu 2020 dodatno okrepila z razvojem in uvajanjem produktov portfeljskih garancij ter s širitvijo kroga financnih posrednikov. Upravljanje emisijskih kuponov in kjotskih enot SID banka je na podlagi 127. clena Zakona o varstvu okolja tudi v letu 2019 izvajala funkcijo uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o casovnem nacrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem držav clanic EU (borza European Energy Exchange), prodaja kolicine emisijskih kuponov, dolocene z navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb, prejeto kupnino pa prenese na racun Republike Slovenije. V letu 2019 je banka kot uradna dražiteljica emisijskih kuponov (EUA) sodelovala na 140 dražbah, na katerih je bilo prodano skupaj 2.648 tisoc enot pravic. Znesek kupnine je znašal 65.141 tisoc EUR. V letu 2019 je bilo izvedenih šest dražb emisijskih kuponov za letalske prevoznike (EUAA). Prodanih je bilo 6.500 enot pravic, znesek kupnine je znašal 164 tisoc EUR. Drugi posli po pooblastilu SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2019 v delu izterjav aktivno upravljala portfelj iz naslova zakonov o jamstvenih shemah (ZJShemRS, ZJShemFO in ZPFIGD). Pri kreditih, odobrenih skladno z ZJShemRS, banka v letu 2019 ni obravnavala sprememb kreditnih pogojev niti ni prejela nobenega novega zahtevka za unovcenje. Konec leta 2019 so bile pri poslovnih bankah aktivne še štiri kreditne pogodbe (2018: 7 kreditnih pogodb), zavarovane z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic je 31. 12. 2019 znašalo 10,5 milijona EUR (2018: 11,7 milijona EUR). Za kredite, odobrene po ZJShemFO, je SID banka v letu 2019 prejela v obravnavo en zahtevek za unovcenje, marca 2019 je bilo banki izplacano jamstvo iz tega naslova v višini 2.312,80 EUR. Število kreditov v stanju na dan 31. 12. 2019 je 72 (2018: 89), znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 2,8 milijona EUR (2018: 3,2 milijona EUR). S poroštvom Republike Slovenije po ZPFIGD sta bila ob koncu leta 2019 zavarovana še 2 kredita v višini 1,1 milijona EUR. V okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 0,8 milijona EUR. Preglednost financnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki SID banke za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2019. Za dejavnost zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki in dejavnost Sklada skladov, kjer banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo loceni racunovodski izkazi. Prihodki za posamezno dejavnost po pooblastilu Republike Slovenije predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb z Republiko Slovenijo oziroma zakonskih poobla-stil. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države. Financni položaj SID banke Bilancna vsota 2.318,8 mio €2.406,2 mio €31. 12. 201831. 12. 2019 Konec leta 2019 je bilancna vsota SID banke znašala 2.406.164 tisoc EUR, kar glede na konec predhodnega leta pomeni 3,8-odstotno povecanje. Bilancna vsota je glede na leto 2018 višja za 87.330 tisoc EUR. Sredstva Krediti bankamKrediti strankam,ki niso bankeNaložbe vvrednostnepapirjeDenarna sredstvaOstala sredstva34,9 %30,5 %28,6 %5,2 %0,8 %34,7 %33,9 %27,8 %3,0 %0,5 %Struktura bilancne aktive31. 12. 201831. 12. 2019 Krediti bankam so imeli tudi v letu 2019 najvecji, 34,7-odstotni delež med sredstvi banke (2018: 34,9-odstotni). Krediti bankam, ki vkljucujejo kredite in vloge, so konec leta dosegli 835.770 tisoc EUR, kar je za 26.420 tisoc EUR oziroma 3,3 odstotka vec kot konec leta 2018. Višje stanje je posledica višjega stanja vlog pri bankah, njihovo stanje konec leta je znašalo 104.915 tisoc EUR. V kreditih bankam imajo vloge 12,6-odstotni delež. Krediti bankam (v celoti dolgorocni krediti) so se v letu 2019 zmanjšali za 14.031 tisoc EUR, na 730.855 tisoc EUR. 92 odstotkov kreditov bankam so konec leta predstavljali krediti slovenskim bankam, ki kot financne posrednice posredujejo razvojna sredstva koncnim prejemnikom, 8 odstotkov pa krediti tujim bankam za kreditiranje izvoznih poslov slovenskih podjetij. V letu 2019 je banka zabeležila 15,5-odstotno rast kreditov strankam, ki niso banke, kar je vplivalo na povecanje strukturnega deleža s 30,5 odstotka konec leta 2018 na 33,9 odstotka. Konec leta 2019 je njihovo stanje znašalo 816.550 tisoc EUR. Najbolj so se povecali krediti slovenskim nefinancnim družbam, ki imajo 82-odstotni delež v kreditih strankam, ki niso banke. Sledijo krediti iz sektorja država (predvsem krediti obcinam in krediti za infra-strukturo) s 15-odstotnim deležem, ostalo so krediti drugim financnim organizacijam, tujim nefinancnim družbam in krediti samostojnim podjetnikom. Krediti so podrobneje obravnavani v poglavju Financiranje. Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2019 znašale 669.324 tisoc EUR. 98 odstotkov naložb se nanaša na dolžniške vrednostne papirje, katerih stanje je konec leta znašalo 658.019 tisoc EUR. Dolžniški vrednostni papirji so podrobneje obravnavani v poglavju Viri in likvidnost ter v racunovodskem delu v poglavju 3 Upravljanje tveganj. Naložbe v lastniške vrednostne papirje se nanašajo na delež banke v Evropskem investicijskem skladu (6.547 tisoc EUR) ter naložbe, ki jih banka izvaja v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (4.758 tisoc EUR). Podrobneje je program opisan v poglavju Financiranje. Delež naložb v vrednostne papirje v skupnih sredstvih banke je ob koncu leta 2019 znašal 27,8 odstotka (2018: 28,6 odstotka). Na racunih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2019 72.729 tisoc EUR sredstev. Glede na predhodno leto so denarna sredstva nižja za 48.455 tisoc EUR, njihov delež v skupnih sredstvih banke se je zmanjšal s 5,2 odstotka konec leta 2018 na 3 odstotke ob koncu leta 2019. Ostala sredstva v višini 11.791 tisoc EUR sestavljajo: - opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 5.598 tisoc EUR, ki so glede na konec leta 2018 nižja za 323 tisoc EUR; - druga financna sredstva v višini 5.261 tisoc EUR (2018: 1.853 tisoc EUR); - terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 468 tisoc EUR (2018: 2.271 tisoc EUR) in - druga sredstva v višini 464 tisoc EUR (2018: 367 tisoc EUR). 31. 12. 201931. 12. 201831. 12. 201931. 12. 2018835.770809.350103,334,7 %34,9 %Krediti strankam, ki niso banke816.550706.787115,533,9 %30,5 %669.324662.688101,027,8 %28,6 %72.729121.18460,03,0 %5,2 %11.79118.82562,60,5 %0,8 %Skupaj sredstva2.406.1642.318.834103,8Krediti bankamOstala sredstvaNaložbe v vrednostne papirjeDenarna sredstvazneski v tisoc EURStrukturaIndeks 2019/2018Realizacija Obveznosti in kapital Bilancno pasivo SID banke so ob koncu leta 2019 sestavljale obveznosti v višini 1.942.304 tisoc EUR in kapital v višini 463.860 tisoc EUR. Obveznosti predstavljajo 80,7 odstotka celotne pasive (2018: 81,8 odstotka), kapital pa 19,3 odstotka (2018: 18,2 odstotka). Financneobveznosti dobank in CBFinancneobveznosti dostrank, ki nisobankeDolžniškivrednostni papirjiKapitalOstale obveznosti52,0 %23,7 %5,7 %18,2 %0,4 %32,3 %34,4 %13,7 %19,3 %0,3 %Struktura bilancne pasive31. 12. 201831. 12. 2019 S 34,4-odstotnim deležem v bilancni pasivi (2018: 23,7-odstotni delež) so konec leta 2019 najvecji delež predstavljale obveznosti do strank, ki niso banke. Skupaj so znašale 827.545 tisoc EUR in so glede na predhodno leto višje za 279.093 tisoc EUR ali 50,9 odstotka. Tako veliko povecanje je posledica prenosa obveznosti SID banke iz naslova dolgorocnih kreditov v višini 361.959 tisoc EUR, ki jih je tuja banka prenesla na drugo financno institucijo. Med obveznostmi do strank, ki niso banke, so poleg omenjenih kreditov še krediti razvojnih institucij in sredstva MGRT, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova delovanja posojilnih skladov in Sklada skladov. Vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke so konec leta 2019 dosegle 777.912 tisoc EUR, kar pomeni znižanje glede na konec predhodnega leta za 428.332 tisoc EUR oziroma 35,5 odstotka, kar je predvsem posledica prej omenjenega prenosa obveznosti SID banke. Strukturni delež se je posledicno zmanjšal z 52 odstotkov v letu 2018 na 32,3 odstotka konec leta 2019. Velika vecina obveznosti do bank se nanaša na dolgorocne kredite razvojnih bank. Obveznosti do centralne banke so konec leta znašale 171.201 tisoc EUR. Izdani vrednostni papirji so se v letu 2019, predvsem zaradi izdaje nove obveznice, zvišali za 197.678 tisoc EUR ali 149,1 odstotka. Banka je v juniju izdala obveznico v nominalni višini 200.000 tisoc EUR. Posledicno se je strukturni delež povecal s 5,7 odstotka v 2018 na 13,7 odstotka v letu 2019. Stanje izdanih vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 330.279 tisoc EUR. Poleg že omenjene obveznice so med izdanimi vrednostnimi papirji še v letu 2018 izdana obveznica v nominalni višini 75.000 tisoc EUR in registrirane obveznice v nominalni višini 48.000 tisoc EUR. Vec informacij o virih sredstev je v poglavju Viri in likvidnost. Rezervacije v višini 2.374 tisoc EUR se nanašajo na rezervacije za zunajbilancne obveznosti iz naslova garancij in odobrenih necrpanih kreditov v višini 1.532 tisoc EUR in rezervacije za obveznosti do zaposlencev v višini 842 tisoc EUR. Glede na konec predhodnega leta so rezervacije v letu 2019 višje za 1.244 tisoc EUR. Ostale obveznosti v skupni višini 4.194 tisoc EUR sestavljajo: - druge financne obveznosti v višini 2.727 tisoc EUR (2018: 2.024 tisoc EUR); - izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju v višini 841 tisoc EUR (2018: 2.898 tisoc EUR); - obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 451 tisoc EUR (2018: 3.294 tisoc EUR) in - druge obveznosti v višini 175 tisoc EUR (2018: 140 tisoc EUR). Kapital banke se je v letu 2019 povecal za 41.809 tisoc EUR oziroma 9,9 odstotka in je konec leta znašal 463.860 tisoc EUR. Akumulirani drugi vseobsegajoci donos je višji za 7.925 tisoc EUR, rezerve iz dobicka so višje za 33.178 tisoc EUR, zadržani dobicek, vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta, pa je glede na predhodno leto višji za 706 tisoc EUR. 31. 12. 201931. 12. 201831. 12. 201931. 12. 2018Financne obveznosti do bank in CB777.9121.206.24464,532,3 %52,0 %Financne obveznosti do strank, ki niso banke827.545548.452150,934,4 %23,7 %Dolžniški vrednostni papirji330.279132.601249,113,7 %5,7 %Kapital463.860422.051109,919,3 %18,2 %Ostale obveznosti6.5689.48669,20,3 %0,4 %Skupaj obveznosti in kapital2.406.1642.318.834103,8Realizacijazneski v tisoc EURStrukturaIndeks 2019/2018 Financni rezultat SID banke CisteobrestiCisti neobrestniprihodkiOperativnistroškiOslabitve inrezervacije23,0 mio €8,0 mio €(14,2 mio €)0,7 mio €23,9 mio €41,5 mio €(16,5 mio €)(11,7 mio €)1-12/20181-12/2019 V letu 2019 je SID banka ustvarila dobicek pred davki v višini 37.238 tisoc EUR, kar se je odrazilo v 8,3-odstotni donosnosti kapitala (2018: 4,2-odstotna). Bruto dobicek je za 19.719 tisoc EUR višji kakor v letu 2018. Cisti dobicek poslovnega leta je znašal 32.040 tisoc EUR ali 17.726 tisoc EUR vec kot v predhodnem letu. Višji dobicek glede na preteklo leto je predvsem posledica ucinkov prodaje odvisne družbe SID-PKZ in prodaje oziroma poplacila dela nedonosnih terjatev. Ciste obresti Banka je v letu 2019 realizirala ciste obresti v višini 23.932 tisoc EUR, kar je za 4,1 odstotka vec kot v letu 2018 (2018: 22.986 tisoc EUR). Obrestni prihodki banke so znašali 30.913 tisoc EUR (2018: 31.122 tisoc EUR), obrestni odhodki pa so dosegli 6.981 tisoc EUR (2018: 8.136 tisoc EUR). Na višje ciste obresti je med drugim vplivala prodaja nedonosnih izpostavljenosti in s tem poplacilo obresti ter predcasen odpoklic zadolžnic z visoko obrestno mero. Banka je v letu 2019 dosegla cisto obrestno maržo v višini 1 odstotka (2018: 1 odstotek). Ciste obresti predstavljajo 36,6 odstotka vseh cistih prihodkov (2018: 74,3 odstotka). Neobrestni prihodki Cisti neobrestni prihodki so v letu 2019 znašali 41.524 tisoc EUR, kar je 33.555 tisoc EUR vec, kot so znašali cisti neobrestni prihodki v letu 2018 (2018: 7.969 tisoc EUR). Banka je v letu 2019 prejela dividende v višini 5.453 tisoc EUR (2018: 618 tisoc EUR), ki izhajajo iz naložbe v odvisno družbo SID-PKZ in naložbe v Evropski investicijski sklad. Ciste opravnine za leto 2019 so znašale 200 tisoc EUR (2018: 291 tisoc EUR). Ciste dobicke iz financnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v višini 12.775 tisoc EUR (2018: 3.218 tisoc EUR) sestavljajo: - cisti dobicki iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti v višini 10.043 tisoc EUR (2018: 2.027 tisoc EUR), ki se v veliki meri (10.010 tisoc EUR) nanašajo na prevrednotovalne prihodke iz naslova negativnega poslovanja posojilnih skladov. Skladno s pogodbo se za vsakokratni pozitivni/negativni financni rezultat povecajo/zmanjšajo obveznosti SID banke do MGRT; - cisti dobicki iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajo-cega donosa v višini 2.602 tisoc EUR, ki se nanašajo na ucinke kupoprodaje vrednostnih papirjev; - cisti dobicki iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti v višini 130 tisoc EUR. Cisti dobicki iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi v višini 10.063 tisoc EUR se nanašajo na ucinke prodaje odvisne družbe SID-PKZ. Cisti dobicki iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje v višini 12.704 tisoc EUR (2018: 655 tisoc EUR), se nanašajo na ciste dobicke, povezane s poplacilom ali prodajo kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti (12.315 tisoc EUR), ter na ciste dobicke, povezane z naložbami v lastniško financiranje (389 tisoc EUR). Vecina odhodkov iz naslova sprememb poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji v višini 1.125 tisoc EUR ter izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje v višini 969 tisoc EUR se nanašajo na obrestno zamenjavo, pri kateri je banka zaradi velike spremembe srednje vrednosti obrestne zamenjave v letu 2019, ki je vplivala na (ne)uspešnost varovanja, prekinila racuno-vodsko obravnavo varovanja pred tveganji – varovanje denarnih tokov (Cash Flow Hedge). Pogodba o obrestni zamenjavi je bila prekinjena v septembru 2019. Drugi cisti poslovni dobicki v višini 2.488 tisoc EUR se nanašajo na prihodke od dejavnosti po pooblastilu Republike Slovenije v višini 2.504 tisoc EUR (2018: 3.558 tisoc EUR) in druge neto poslovne odhodke v višini 16 tisoc EUR (2018: 196 tisoc EUR). Vse ostale neto ciste izgube skupaj znašajo 65 tisoc EUR. Marža financnega posredništva banke je v letu 2019 znašala 2,8 odstotka (2018: 1,3 odstotka) in je od marže v predhodnem obdobju višja predvsem zaradi višjih cistih neobrestnih prihodkov. Operativni stroški Stroški poslovanja banke so v letu 2019 znašali 16.476 tisoc EUR, kar je 16,4 odstotka vec kot v letu 2018. Višji stroški so predvsem povezani z razvojnimi aktivnostmi banke in novimi zaposlitvami. V letu 2019 je banka med drugim pospešeno razvijala produkte Sklada skladov, aktivnosti na podrocju projektnega financiranja in vzpostavitve projektne pisarne ter v zakljucno fazo optimizacije poslovnih procesov vkljucila zunanje svetovalce. Administrativni stroški so skupaj znašali 15.562 tisoc EUR, od tega stroški dela 11.540 tisoc EUR (2018: 9.978 tisoc EUR), stroški storitev 3.869 tisoc EUR (2018: 3.156 tisoc EUR) in stroški materiala 153 tisoc EUR (2018: 136 tisoc EUR). Stroški amortizacije so znašali 914 tisoc EUR, kar je 3,7 odstotka vec kot v letu 2018. Oslabitve in rezervacije V letu 2019 je banka realizirala neto odhodke iz naslova oslabitev in rezervacij v višini 11.742 tisoc EUR. Neto odhodki za oslabitve so znašali 10.491 EUR (2018: neto prihodki v višini 1.037 tisoc EUR), od tega odhodki za oslabitve kreditov 10.437 tisoc EUR in odhodki za oslabitve vrednostnih papirjev 54 tisoc EUR. Odhodki za rezervacije so dosegli 1.251 tisoc EUR (2018: 322 tisoc EUR). 1-12/20191-12/2018Ciste obresti23.93222.986104,1Cisti neobrestni prihodki41.5247.969521,1Operativni stroški(16.476)(14.151)116,4Oslabitve in rezervacije(11.742)715-Dobicek iz rednega poslovanja37.23817.519212,6Davek iz dohodka pravnih oseb(5.198)(3.205)162,2Cisti dobicek poslovnega leta32.04014.314223,8Realizacijazneski v tisoc EURIndeks 2019/2018 Informacijska podpora poslovanju Banka je izvedla temeljito prenovo poslovnih procesov in s tem prvo strateško aktivnost optimizacije poslovnih procesov in organizacije SID banke, opredeljeno v strategiji razvoja SID banke za obdobje 2019–2023. V letu 2019 je bila s strani uprave banke sprejeta projektna listina za uvedbo novega razširjenega informacijskega sistema banke v obdobju do leta 2023. Iz tega naslova je v letu 2019 banka zacela iskati zunanje svetovalce za izvedbo projekta. SID banka je v letu 2019 izvedla zamenjavo obstojecega sistema e-pošte z uvedbo okolja MS Exchange ter s tem napravila vecji tehnološki preskok, saj je z opustitvijo stare tehnologije postavila temelj za vpeljavo novih naprednejših tehnologij za komuniciranje, sodelovanje in izmenjavo dokumentov. Med letom je banka implementirala vse nove regulativne zahteve, ki se nanašajo na porocanje regulatorju in zahteve porocanja s strani ministrstev. Banka sledi cedalje višjim zahtevam informacijske varnosti zaradi narašcajocih kibernetskih groženj v zunanjem okolju, zavedajoc se tudi pomembnosti varovanja podatkov komitentov, vkljucno z osebnimi podatki. Na podlagi tega je banka med letom veliko resursov in sredstev namenila izobraževanju ter nadgrajevanju zašcitnih sistemov, kot so ATP (Advanced Threat Protection) in SIEM (Security Information and Event Management). Z naslova aplikativne podpore je banka v letu 2019 v okviru lastnega razvoja razvila sodobno programsko rešitev kalkulator, ki omogoca hitrejši/fleksibilnejši izracun cene novih produktov, ki jih banka ponuja trgu. Poleg nadgradnje portala vlog za nove produkte in razvoja aplikativne podpore neposrednemu financiranju Sklada skladov, je banka v letu 2019 izvedla prehod programske rešitve za podporo glavni knjigi na sodobnejšo tehnološko platformo. Banka se je konec leta uspešno vkljucila v porocanje SISBON pri BS. Poslovanje ostalih družb v Skupini SID banka Skupina Prvi Faktor V Skupini Prvi faktor so se tudi v letu 2019 nadaljevale aktivnosti nadzorovane likvidacije s poudarkom na unovcevanju portfelja, nižanju stroškov in omejevanju poslovanja skladno s pripravljenimi nacrti. Vzporedno je potekala nadaljnja optimizacija likvidacijskih postopkov za še hitrejši in ucinkovitejši zakljucek operacij ter proucevanje možnosti prodaje. V letu 2019 ni bilo odkupov terjatev. Na podlagi zakljucevanja odprtih razmerij in unovcenega portfelja ter ob upoštevanju planiranih stroškov za obdobje 2017–2021 in stanja na racunih so vse družbe v letu 2019 lastnikom vrnile za 2,9 milijona EUR kreditov. Bilancna vsota na konsolidirani ravni je 31. 12. 2019 znašala 8.226 tisoc EUR in je bila za 30,4 odstotka nižja kot konec predhodnega leta. Po bilancni vsoti je najvecja družba Skupine družba Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji s 4.616 tisoc EUR. Sledi ji Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji z bilancno vsoto 3.024 tisoc EUR, Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji s 1.782 tisoc EUR in Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji z bilancno vsoto 14 tisoc EUR. Skupina Prvi faktor je leto 2019 zakljucila z izgubo v višini 365 tisoc EUR, predvsem na racun nizkih prihodkov na eni strani in ustvarjenih stroškov na drugi strani. Pozitivno je poslovala družba Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji s 309 tisoc EUR dobicka, medtem ko so z izgubo poslovale družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji (403 tisoc EUR), Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji (264 tisoc EUR) in Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji (7 tisoc EUR). Na ravni Skupine Prvi faktor je kapital pozitiven v višini 5.248 tisoc EUR. Razen družbe Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji, ki je imela konec leta negativni kapital (–18 tisoc EUR), so ostale družbe v skupini imele pozitiven kapital. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CMSR je v letu 2019 posloval skladno s potrjenim financnim nacrtom in z višjimi prihodki od nacrtovanih dosegel presežek prihodkov nad odhodki v višini 21 tisoc EUR. S SID banko je sodeloval na podrocju priprave analiz deželnih tveganj, izvajanja anket med podjetji, obdelave podatkov in priprave analiz tržnih vrzeli. Skladno s pogodbo o sofinanciranju programa CMSR za leto 2019, ki se nanaša na mednarodno razvojno sodelovanje, je CMSR realiziral 99,9 odstotka razpoložljivih sredstev za donacije Republike Slovenije. CMSR je sofinancerje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja obvešcal o stroškovno ucinkovitih in kakovostnih izvedbah ter o rezultatih izvedenih projektov in širšem pomenu zagotavljanja bilateralne razvojne pomoci, ki dokazano prispeva k internacionalizaciji slovenskih podjetij in spodbuja trajnostni razvoj partnerskih držav. V okviru publicisticne dejavnosti je CMSR tudi v letu 2019 izdajal revijo Mednarodno poslovno pravo. Poleg tega je CMSR v letu 2019 izdal promocijsko poslovno publikacijo Doing Business in Slovenia, elektronska razlicica pa se je redno posodabljala na Slovenskem poslovnem portalu (Slovenian Business Portal; www.poslovniportal.si). CMSR je v letu 2019 nadaljeval tudi sodelovanje z javno agencijo SPIRIT, tako na podrocju izdelave analiz pravnih režimov držav sveta kot tudi na podrocju priprave informacij o pravnem režimu v Sloveniji. Pomembnejši dogodki v letu 2019 V juniju 2019 je bonitetna agencija Standard & Poor`s zvišala bonitetno oceno Republike Slovenije in SID banke z A+/A-1 na AA-/A-1+. Prihodnji izgled bonitetne ocene SID banke, d. d., Ljubljana je stabilen. SID banka je v juniju 2019 na mednarodnih kapitalskih trgih v zaprtem krogu vlagateljev izdala obveznico z rocnostjo 7 let in v nominalnem znesku 200 milijonov EUR. Obveznica je bila izdana po ugodnih cenovnih pogojih, kar je pokazatelj zaupanja domacih in tudi mednarodnih vlagateljev v SID banko in poroštvo Republike Slovenije. V letu 2019 je SID banka z aktivnim upravljanjem financnih virov predcasno poplacala zadolžnice s cenovno manj ugodnimi obrestnimi merami v skupnem nominalnem znesku 45 milijonov EUR. Vracilo predcasno poplacanih zadolžnic je imelo ugoden ucinek na povprecno ceno financnih obveznosti in posledicno tudi na obrestno maržo banke. Konec leta 2019 je SID banka kot upravljavka Sklada skladov uspešno crpala drugo od štirih tranš sredstev evropske kohezijske politike. V letu 2019 je SID banka razvila tri nove financne instrumente Sklada skladov za podrocje energetske ucinkovitosti, urbanega razvoja ter lastniškega in kvazi lastniškega financiranja. V decembru 2019 je SID banka objavila pogoje za pridobitev kreditov iz Zakona o spodbujanju investicij v okviru produktov na podlagi financnega inženiringa iz nacionalnih sredstev. SID banka je v letu 2019 poslovnim bankam in hranilnicam omogocila zagotovitev MREL ustreznosti kreditnih linij SID banke in bankam ponudila nov produkt v obliki podrejenega posojila. V sklopu reorganizacije in prilagoditve organi-zacijske strukture poslovnemu modelu banke je bila uvedena projektna pisarna, ki je dobila polna pooblastila za svoje delovanje na treh podrocjih – pri presoji investicij, svetovanju in financiranju internacionalizacije ter obcin. Podpisana je bila prva pogodba o tehnicni pomoci SID banki za vzpostavitev organizacijske enote za projektno in izvozno financiranje. Dogovorjena je bila prva pogodba z eno izmed slovenskih obcin o izvajanju tehnicne pomoci in zacet celovit razvoj dveh turisticnih destinacij (vizija in koncept razvoja destinacije ter razvoj posameznih projektov v tem kontekstu). SID banka je decembra 2019 z Evropsko komisijo sklenila pogodbo za namen izvajanja razpisa CEF Blending, ki predvideva kombiniranje nepovratnih sredstev EU ter dolžniških virov. SID banka v CEF Blending nastopa kot izvajalski partner. To pomeni, da SID banka pregleduje prijavljene projekte, presoja njihovo skladnost in upravicenost s pogoji in kriteriji razpisa, izvedbeno kapaciteto prijavitelja, zagotavlja ustrezno dolžniško financiranje ter EK predloži rezultate svojih analiz in presoj, EK pa odloca o odobritvi nepovratnih sredstev. V juliju 2019 je SID banka podpisala Zavezo o spoštovanju clovekovih pravic pri poslovanju. Zaveza temelji na Splošni deklaraciji clovekovih pravic, ki jo je sprejela Generalna skupšcina OZN, in na drugih relevantnih mednarodnih dokumentih s podrocja varovanja in spodbujanja spoštovanja clovekovih pravic. Podpis zaveze SID banko obvezuje, da dolžnost spoštovanja clovekovih pravic prenese v svoje interne akte in svoje celotno delovanje, spodbuja spoštovanje clovekovih pravic tudi pri poslovnih partnerjih ter dejavno sodeluje s kljucnimi deležniki v želji po napredku in spoštovanju clovekovih pravic pri poslovanju. SID banka je za leto 2019 prejela prestižno nagrado Best Regional Development Bank – Southeast Europe 2019, ki jo podeljuje Capital Finance International. Dogodki po koncu poslovnega leta Vlada Republike Slovenije je s 27. 1. 2020 imenovala mag. Antona Ropa za clana nadzor-nega sveta SID banke za mandatno dobo petih let. Nadzorni svet je na seji marca 2020 clana nadzornega sveta imenoval za clana komisije za tveganja. Razširitev koronavirusa v Evropi je stopnjevala posledice tudi za slovensko gospodarstvo. SID banka je že v februarju zacela spremljati odražanje vpliva koronavirusa na slovensko gospodarstvo in posebej na podjetja, ki jih financira, ter tudi banke posrednice razvojnih virov SID banke, zlasti z vidika zmanjševanja povpraševanja, težav v dobaviteljskih verigah in investicijskih aktivnostih. SID banka je pripravila prilagoditve in programe financiranja, s katerimi lahko kar najhitreje naslovi potrebe podjetij in bodo operativni najpozneje v aprilu 2020. Del teh se nanaša na lastna sredstva SID banke, del na linije financnega inženiringa, ki se izvajajo v sodelovanju z MGRT, del pa na instrumente zavarovanja, ki jih SID banka izvaja po poobla-stilu RS. Gre za prilagoditve financiranja prek poslovnih bank in hranilnic, ki se trenutno izvaja v obsegu 600 milijonov EUR, zagotovitev novih likvidnostnih kreditov za MSP in velika podjetja v znesku 50 milijonov EUR, 50 milijonov EUR novih kreditov po programu financiranja MSP, zagotovitev 100 milijonov EUR financiranja turisticnega in gostinskega sektorja (MSP in velika podjetja) po prilagojenih pogojih ter prila-goditev izvajanja instrumentov zavarovanja. RACUNOVODSKO POROCILO Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke__81 Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke__82 1 Racunovodski izkazi SID banke__87 2 Pojasnila k racunovodskim izkazom__93 3 Upravljanje tveganj__141 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem__184 5 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR__187 6 Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic__219 7 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije__220 Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke Uprava na dan 3. 3. 2020 potrjuje racunovodske izkaze SID banke ter letno porocilo za leto, koncano 31. 12. 2019. Racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, uveljavljenimi v EU. Uprava utemeljeno meni, da ima SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene racunovodske politike ustrezne in se tudi konsistentno uporabljajo; - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne; - racunovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natancnostjo kadar koli razkrivajo financno stanje SID banke. Uprava je tudi odgovorna, da so racunovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke, ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprecitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davcni organi lahko kadar koli v roku petih let od datuma, ko je bilo treba davek obracunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davcno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Ljubljana, 3. 3. 2020 Uprava SID banke, d. d., Ljubljana Goran Katušin mag. Sibil Svilan clan predsednik Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke 1 Racunovodski izkazi SID banke 1.1 Izkaz financnega položaja V tisoc EUR Pojasnilo 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 2.4.1 72.729 121.184 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2.4.2 17.685 15.667 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.4.3 664.566 662.688 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 2.4.4 1.644.654 1.502.323 Krediti bankam 835.770 809.350 Krediti strankam, ki niso banke 803.623 691.120 Druga financna sredstva 5.261 1.853 Opredmetena osnovna sredstva 2.4.6 4.618 4.922 Neopredmetena sredstva 2.4.6 980 999 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 468 2.271 Terjatve za davek 18 0 Odložene terjatve za davek 450 2.271 Druga sredstva 2.4.8 464 367 Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 2.4.9 0 8.413 SKUPAJ SREDSTVA 2.406.164 2.318.834 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.4.10 1.938.463 1.889.321 Vloge bank in centralnih bank 8.944 43.293 Vloge strank, ki niso banke 0 39.210 Krediti bank in centralnih bank 768.968 1.162.951 Krediti strank, ki niso banke 827.545 509.242 Dolžniški vrednostni papirji 330.279 132.601 Druge financne obveznosti 2.727 2.024 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.11 841 2.898 Rezervacije 2.4.12 2.374 1.130 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 451 3.294 Obveznosti za davek 451 3.294 Druge obveznosti 2.4.13 175 140 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.942.304 1.896.783 Osnovni kapital 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 11.656 3.731 Rezerve iz dobicka 135.327 102.149 Lastni deleži (1.324) (1.324) Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 17.062 16.356 SKUPAJ KAPITAL 2.4.14 463.860 422.051 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.406.164 2.318.834 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.2 Izkaz poslovnega izida V tisoc EUR Pojasnilo 2019 2018 Prihodki iz obresti 30.913 31.122 Odhodki za obresti (6.981) (8.136) Ciste obresti 2.5.1 23.932 22.986 Prihodki iz dividend 2.5.2 5.453 618 Prihodki iz opravnin (provizij) 733 591 Odhodki za opravnine (provizije) (533) (300) Ciste opravnine (provizije) 2.5.3 200 291 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2.5.4 12.775 3.218 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 2.5.5 (969) (6) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2.5.6 12.704 655 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 2.5.7 (1.125) (129) Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik 2.5.8 (9) (8) Ciste dobicki/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinancnih sredstev 9 3 Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 2.5.9 2.488 3.362 Administrativni stroški 2.5.10 (15.562) (13.270) Amortizacija 2.5.11 (914) (881) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev (65) (35) Rezervacije 2.5.12 (1.251) (322) Oslabitve 2.5.13 (10.491) 1.037 Cisti dobicki/(izgube) iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 2.5.14 10.063 0 Dobicek iz rednega poslovanja 37.238 17.519 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.15 (5.198) (3.205) Cisti dobicek iz rednega poslovanja 32.040 14.314 Cisti dobicek poslovnega leta 32.040 14.314 Lastnikov obvladujoce banke 32.040 14.314 Osnovni cisti dobicek/popravljeni cisti dobicek na delnico v EUR 2.5.16 10,32 4,61 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.3 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa V tisoc EUR Pojasnilo 2019 2018 Cisti dobicek poslovnega leta po obdavcitvi 32.040 14.314 Drugi vseobsegajoci donos po obdavcitvi 9.768 (10.317) Postavke, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid 1.577 2.952 Dobicki/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.4.3 1.719 3.645 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid 2.4.7 (142) (693) Postavke, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 8.191 (13.269) Dobicki/(izgube) v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 2.151 (2.150) Dobicki/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu (4.728) (2.275) Prenos (dobickov)/izgub v poslovni izid 1.116 125 Prenos (dobickov)/izgub h knjigovodski vrednosti varovanih postavk 2.4.11 5.763 0 Dobicki/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške financne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 7.959 (14.230) Dobicki/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 2.4.3 10.561 (13.154) Prenos (dobickov)/izgub v poslovni izid (2.602) (1.076) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 2.4.7 (1.919) 3.111 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 41.808 3.997 Lastnikov obvladujoce banke 41.808 3.997 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala V tisoc EUR 2019 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoci donos Rezerve iz dobicka Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZACETNO STANJE 1. 1. 2019 300.000 1.139 3.731 102.149 16.356 (1.324) 422.051 Cisti dobicek obdobja 0 0 0 0 32.040 0 32.040 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 9.768 0 0 0 9.768 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 9.768 0 32.040 0 41.808 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 33.177 (33.177) 0 0 Drugi prenosi med sestavinami lastniškega kapitala 0 0 (1.843) 0 1.843 0 0 Prilagoditev zaradi zaokroževanja 0 0 0 1 0 0 1 KONCNO STANJE 31. 12. 2019 300.000 1.139 11.656 135.327 17.062 (1.324) 463.860 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. V tisoc EUR 2018 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoci donos Rezerve iz dobicka Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZACETNO STANJE 1. 1. 2018 (pred prilagoditvijo) 300.000 1.139 15.444 88.005 6.629 (1.324) 409.893 Ucinki sprememb racunovodskih politik (MSRP 9) 0 0 (1.396) 0 9.557 0 8.161 ZACETNO STANJE 1. 1. 2018 300.000 1.139 14.048 88.005 16.186 (1.324) 418.054 Cisti dobicek obdobja 0 0 0 0 14.314 0 14.314 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 (10.317) 0 0 0 (10.317) Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 (10.317) 0 14.314 0 3.997 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 14.144 (14.144) 0 0 KONCNO STANJE 31. 12. 2018 300.000 1.139 3.731 102.149 16.356 (1.324) 422.051 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.5 Izkaz denarnih tokov V tisoc EUR 2019 2018 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Cisti poslovni izid pred obdavcitvijo 37.238 17.519 Amortizacija 914 881 Oslabitve/(odprava oslabitev) naložb v dolžniške financne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 54 (789) Oslabitve/(odprava oslabitev) kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 10.437 (248) Cisti (dobicki)/izgube iz tecajnih razlik 9 8 Cisti (dobicki)/izgube ob spremembi pogojev odplacevanja dolžniških financnih instrumentov 65 35 Cisti (dobicki)/izgube pri prodaji opredmetenih sredstev (9) (3) Drugi (dobicki)/izgube iz naložbenja (5.453) (618) Druge prilagoditve cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo (19.401) (90) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 23.854 16.695 (Povecanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (121.868) 220.663 Cisto (povecanje)/zmanjšanje financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 10.686 3.007 Cisto (povecanje)/zmanjšanje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 8.240 58.037 Cisto (povecanje)/zmanjšanje kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti (149.110) 159.704 Cisto (povecanje)/zmanjšanje nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo 8.413 0 Cisto (povecanje)/zmanjšanje drugih sredstev (97) (85) Povecanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 56.356 (182.455) Cisto povecanje/(zmanjšanje) financnih obveznosti v posesti za trgovanje (7.972) 0 Cisto povecanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplacni vrednosti (133.093) 34.832 Cisto povecanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplacni vrednosti 197.678 (217.508) Cisto povecanje/(zmanjšanje) izvedenih financnih obveznosti, namenjenih varovanju (285) 201 Cisto povecanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 28 20 Denarni tokovi pri poslovanju (41.658) 54.903 (Placani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (8.299) 1.963 Neto denarni tokovi pri poslovanju (49.957) 56.866 DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju 5.462 625 Prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev 9 7 Drugi prejemki iz naložbenja 5.453 618 Izdatki pri naložbenju (591) (1.003) (Izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev) (282) (494) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (309) (509) Neto denarni tokovi pri naložbenju 4.871 (378) Ucinki spremembe deviznih tecajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 6 250 Cisto povecanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (45.086) 56.488 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zacetku obdobja 127.809 71.071 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 82.729 127.809 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. Denarni ustrezniki V tisoc EUR 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Vloge pri bankah 10.000 6.625 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem racunu pri centralni banki 72.673 120.871 Vpogledne vloge pri bankah 56 313 Skupaj 82.729 127.809 Denarni tokovi iz obresti in dividend V tisoc EUR 2019 2018 Denarni tokovi iz obresti in dividend Prejete obresti 38.570 43.115 Placane obresti (8.621) (10.358) Prejete dividende 5.453 618 Skupaj 35.402 33.375 Izkaz denarnih tokov SID banke je sestavljen po posredni metodi. Kot izhodišce za pripravo denarnega toka SID banke je uporabljen cisti poslovni izid pred obdavcitvijo. Cisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izracunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo z ucinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, ucinki nedenarnih postavk (npr. amortizacije, oslabitev, tecajnih razlik) in drugih prilagoditev cistega poslovnega izida (sem spadajo rezervacije, spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji, spremembe poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov v posesti za trgovanje, spremembe poštene vrednosti financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in dobicki/izgube iz naslova izvajanja posojilnih skladov, ki so posledica t. i. »first loss« klavzule) ter z ucinki denarnih tokov iz naložbenja. Povecanje drugih prilagoditev cistega poslovnega izida v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 izhaja predvsem iz višjih dobickov iz izvajanja posojilnih skladov (tocka 2.5.4) in sprememb poštene vrednosti financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (tocka 2.5.6). Med ciste denarne tokove iz poslovanja SID banka vkljucuje tudi ucinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi ter vkljucujejo med prejemki pri naložbenju prejete dividende in prejemke pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, izdatke za nakup neopredmetenih sredstev in izdatke za nakup naložb v kapital skupaj obvladovanih družb. 2 Pojasnila k racunovodskim izkazom V tockah 1.1 do 1.5 racunovodskega porocila so predstavljeni izkaz financnega položaja na dan 31. 12. 2019, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2019, izkaz drugega vseobsegajocega donosa za poslovno leto 2019, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2019 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2019 za SID banko. Kot primerjalni podatki so v navedenih racunovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2018 oziroma za poslovno leto 2018. 2.1 Osnovni podatki SID banka opravlja bancne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije in zavarovanje terjatev. Med bancnimi posli vecinski del predstavlja dajanje kreditov za spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je v tocki 2.3.22. SID banka ima sedež na naslovu Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, izdanih v vec izdajah. Republika Slovenija je edina delnicarka banke. 2.2 Izjava o skladnosti Racunovodski izkazi SID banke so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju:MSRP), ter z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bancništvu in predpisov Banke Slovenije. 2.3 Pomembnejše racunovodske usmeritve Pomembnejše racunovodske usmeritve, ki dajejo osnovo za merjenje pri pripravljanju racunovodskih izkazov SID banke, in druge racunovodske usmeritve, pomembne za razumevanje racunovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo racunovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe. Pri pripravi racunovodskih izkazov za leto 2019 je banka uporabila enake racunovodske usmeritve kot pri sestavi racunovodskih izkazov za leto 2018, razen racunovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vkljucno 1. januarja 2019 in jih je potrdila EU. 2.3.1 Izhodišca za pripravo racunovodskih izkazov Racunovodski izkazi SID banke so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, financnih sredstev v posesti za trgovanje, izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, in naložbenih nepremicnin, ki se merijo po pošteni vrednosti. Racunovodske usmeritve se lahko spremenijo le: - ce je ta sprememba obvezna po standardu ali pojasnilu ali - ce so njene posledice take, da racunovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti Priprava racunovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost porocanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum porocanja ter na višino prihodkov in odhodkov v porocevalskem obdobju. Razporejanje financnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem financnega instrumenta glede na politiko SID banke. Ocene in presoje so bile uporabljene za: - oslabitve financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (pojasnila v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije); - oceno poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti (pojasnila v tocki 2.3.11, poglavje Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti); - vrednotenje izvedenih financnih instru-mentov (pojasnila v tocki 2.3.12 Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji); - amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v tocki 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva); - potencialne davcne postavke (pojasnila v tocki 2.3.23 Davki) in - rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v tocki 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev). Ceprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekocih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoce prilagaja in njihove ucinke pripozna v obdobju spremembe. 2.3.3 Konsolidacija SID banka je za leto 2019 zaradi prodaje odvisne družbe SID-PKZ pripravila le locene racunovodske izkaze. V septembru 2018 je SID banka s podpisom kupoprodajne pogodbe sklenila dogovor o prodaji celotnega deleža v odvisni družbi SID–PKZ. Prenos lastništva in prejem kupnine je bil izveden v aprilu 2019. Odvisna družba je bila iz skupine izkljucena v trenutku, ko se je prenehal kontrolni vpliv obvladujoce družbe. V Skupini SID banka ostajata CMSR (zavod s pravico javnosti), v katerem je SID banka soustanoviteljica, ki nima financne naložbe, ima pa 33 odstotkov glasovalnih pravic, in Skupina Prvi faktor (skupni podvig). Na podlagi nacela nepomembnosti (nematerialnosti), ki kot nepomembne opredeljuje tiste informacije, katerih opustitev oziroma nerazkrivanje ne vpliva na odlocanje uporabnikov racunovodskih izkazov, SID banka nobene od družb iz prejšnjega odstavka ni konsolidirala, saj bilancna vsota obeh družb skupaj znaša manj kot 1 odstotek bilancne vsote SID banke. 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta Racunovodski izkazi SID banke so sestavljeni v evrih, ki je predstavitvena in funkcijska valuta SID banke. Vsi zneski v racunovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoc EUR, ce ni drugace navedeno. 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tecajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v racunovodskih izkazih banke preracunane z uporabo referencnega tecaja Evropske centralne banke, veljavnega na datum porocanja. Ucinki prevedbe so vkljuceni v izkaz poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih racunovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tecajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (ucinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost, pa v drugem vseobsegajocem donosu. Tecajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvršceni v skupino financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu skupaj z ucinkom vrednotenja po pošteni vrednosti. 2.3.6 Denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se med denarne ustreznike uvršcajo denar v blagajni, stanje na poravnalnem racunu in poslovnih racunih pri bankah ter vloge in krediti bankam ter vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkorocne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoce preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vkljucujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih financnih instrumentov, obresti od financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti, odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Obracunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del kreditov, je banka iz prihodkov izkljucila in jih pripoznala ob morebitnem placilu. Pri financnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se na podlagi izracuna odplacne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere prihodki iz obresti izracunajo na podlagi donosnosti do dospetja. 2.3.8 Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vkljucujejo predvsem opravnine od garancij in danih kreditov, ki niso vkljucene v efektivno obrestno mero, odhodki za opravnine pa vkljucujejo opravnine za najete kredite ter opravljene borzne posle in druge posle z vrednostnimi papirji. Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Opravnine, vkljucene v izracun efektivne obrestne mere financnega sredstva ali financne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki. 2.3.9 Prihodki iz dividend Prihodki iz dividend se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko nastane pravica do prejetja placila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. 2.3.10 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube Med drugimi cistimi poslovnimi dobicki/izgubami se v izkazu poslovnega izida vkljucujejo dobicki in izgube iz nebancnih storitev. Prihodki za nebancne storitve vkljucujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaracunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu in druge storitve. Prihodki se pripoznajo, ko je izpolnjena pogodbena obveznost, tj. ko je nadzor blaga in storitev prenesen na kupca. Pripoznajo se v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega družba pricakuje, da je do njega upravicena. 2.3.11 Financni instrumenti Razvršcanje in merjenje financnih instrumentov v skladu z MSRP 9 Poslovni model Razvršcanje in merjenje financnih sredstev je v racunovodskih izkazih doloceno z izbranim poslovnim modelom, v okviru katerega se financna sredstva upravljajo, in z znacilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov. Ob zacetnem pripoznanju se financno sredstvo razvrsti v enega od teh poslovnih modelov: 1. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplacni vrednosti); 2. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje (merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa); 3. drugi modeli (merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in prek drugega vseobsegajocega donosa). SID banka presoja namen poslovnega modela, v okviru katerega je financno sredstvo razvršceno, na portfeljski osnovi, saj to predstavlja nacin upravljanja poslovanja in posredovanja informacij poslovodstvu. Glede na svojo vlogo in okvir delovanja SID banka financna sredstva upravlja v okviru prvih dveh osnovnih poslovnih modelov, v tretji poslovni model pa se uvršcajo le tista financna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v enega od prvih dveh poslovnih modelov. Nakupi in prodaje financnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave. SID banka svojo osnovno dejavnost izvaja s kreditnimi posli, bodisi prek poslovnih bank ali v sodelovanju z njimi bodisi z neposrednim kreditiranjem koncnih koristnikov. Cilj kreditne dejavnosti je pobirati pogodbene denarne tokove, zato se ti posli uvršcajo v poslovni model 1. Zakladniški posli so namenjeni uravnavanju likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja ter zagotavljanju virov za potrebe financiranja. Depozitni in kreditni posli imajo cilj pobirati pogodbene denarne tokove ter se zato uvršcajo v poslovni model 1. Posli z dolžniškimi vrednostni papirji se lahko sklepajo s ciljem pobirati pogodbene denarne tokove ali pa je poleg tega njihov cilj tudi prodaja in se na podlagi tega lahko uvršcajo v poslovni model 1 ali 2. Vsi lastniški financni instrumenti se glede na zahteve standarda lahko uvršcajo le v poslovni model 3. Ker banka s temi financnimi instrumenti ne trguje, se ob zacetnem pripoznanju vsakega posameznega lastniškega instrumenta ali skupine lastniških instrumentov odloca, ali bo izkoristila alternativno možnost merjenja v drugem obsegajocem donosu. V ta model se uvršcajo tudi financna sredstva, ki ne prestanejo SPPI-testa. Ocena, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti (SPPI-test) SID banka za dolžniške instrumente, razvršcene v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov ter v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, izvaja SSPI-test. Za namen te ocene je glavnica opredeljena kot poštena vrednost financnega sredstva ob zacetnem pripoznanju. Obresti so opredeljene kot nadomestilo za casovno vrednost denarja, kreditno tveganje, povezano z neodplacano glavnico, druga osnovna posojilna tveganja in stroške (likvidnostno tveganje in administrativni stroški) ter profitno maržo. Pri oceni pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti, banka presoja pogodbene znacilnosti financnega instrumenta. Ta ocena vkljucuje tudi presojo, ali financno sredstvo vsebuje pogodbena dolocila, ki lahko spremenijo cas in znesek pogodbenih denarnih tokov na nacin, da ta pogoj ne bi bil vec izpolnjen. Pri tem banka upošteva: - mogoce dogodke, ki bi lahko spremenili cas in znesek pogodbenih denarnih tokov; - možnost predcasnega odplacevanja oziroma podaljševanja casa odplacevanja; - pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih dolocenih sredstev (npr. podrejenost izplacil); - znacilnosti, ki spremenijo pojmovanje casovne vrednosti denarja (npr. periodicno ponastavljanje obrestnih mer). Ce dolžniški instrument SPPI-testa ne prestane, ga je treba meriti po pošteni vrednosti oziroma v poslovnem modelu 3. Kategorije financnih sredstev Na podlagi poslovnega modela in izvedenega SPPI-testa za financna sredstva v okviru poslovnega modela 1 in 2 so financna sredstva razporejena v naslednje kategorije: Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Financna sredstva se merijo po odplacni vrednosti, ce gre za sredstva v okviru poslovnega modela 1, katerega cilj je pridobivati pogodbene denarne tokove. Iz pogodbenih dolocil izhajajo izplacila datumsko dolocenih denarnih tokov, ki so zgolj placila glavnice in obresti na neodplacano glavnico. V to kategorijo banka uvršca kredite in druga financna sredstva, kot so terjatve do kupcev, ter tiste dolžniške vrednostne papirje, za katere je opredelila, da jih ne namerava prodati. Ucinki iz obresti, tecajnih razlik in oslabitev se pripoznajo v poslovnem izidu. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa Financno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, ce gre za financno sredstvo v okviru poslovnega modela 2, katerega cilj je pridobivati denarne tokove in prodajati. Iz pogodbenih dolocil izhajajo izplacila datumsko dolocenih denarnih tokov, ki so zgolj placila glavnice in obresti na neodplacano glavnico. V to kategorijo banka vkljucuje dolžniške vrednostne papirje. V izkazu financnega položaja so sredstva pripoznana po pošteni vrednosti. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo ucinki obresti, tecajnih razlik in oslabitve. Ucinki so enaki, kot bi bili pri merjenju po odplacni vrednosti. Razlika med odplacno vrednostjo, ob upoštevanju oblikovanih popravkov vrednosti za pricakovane kreditne izgube, in pošteno vrednostjo se evidentira v drugem vseobsegajocem donosu. Ob odpravi pripoznanja se akumulirani ucinek iz merjenja prenese iz drugega vseobsegajocega donosa v izkaz poslovnega izida. Po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa banka vrednoti tudi lastniške vrednostne papirje. Banka z lastniškimi vrednostnimi papirji ne trguje in jih pridobiva bodisi iz naslova konverzije slabih terjatev bodisi kot strateško naložbo ter se v vsakem posamicnem primeru odloca za opcijo merjenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajo-cega donosa. Pri merjenju po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa so v izkazu poslovnega izida pripoznani le prihodki iz dividend. Ucinki, nabrani v drugem vseobse-gajocem donosu, se nikdar ne prenesejo v izkaz poslovnega izida, niti ob odpravi pripoznanja. Financna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Ce financno sredstvo ni merjeno po odplacni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se meri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. V okviru te kategorije razlikujemo predvsem financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in financna sredstva, oznacena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Med financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, banka razporeja tista dolžniška financna sredstva, ki jih sicer upravlja v okviru prvega in drugega poslovnega modela, vendar zaradi znacilnosti pogodbenih denarnih tokov SPPI-test ni bil prestan, ter izvedene financne instrumente, ki jih sicer uporablja za varovanje drugih bilancnih postavk, vendar ne izpolnjujejo vseh pogojev, da bi jih lahko uvrstila med izvedene financne instrumente, namenjene varovanju. V to kategorijo se uvršcajo tudi tisti lastniški instrumenti, za katere banka ni sprejela odlocitve o merjenju po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Med financna sredstva, oznacena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, bi banka uvrstila dolžniške financne instrumente, ki so sicer SPPI-test uspešno prestali, vendar so bili ob zacetnem pripoznanju opredeljeni kot instrumenti varovanja, ce taka razvrstitev pomembno zmanjša ali odpravi racunovodska neskladja, do katerih bi sicer prišlo zaradi razlicnega vrednotenja. Banka takih financnih sredstev trenutno nima. Odprava pripoznanja spremenjenih (modificiranih) financnih sredstev MSRP 9 ohranja dolocbe MRS 39, da se pripoznanje financnih sredstev odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov ali pa je sredstvo preneseno in so izpolnjeni doloceni pogoji, ne daje pa usmeritev, kako ta kriterij uporabiti v primeru spremenjenih oziroma modificiranih financnih sredstev. SID banka pri opredelitvi, ali sprememba financ-nih sredstev povzroci odpravo pripoznanja in pripoznanje novega financnega sredstva ali obstojece financno sredstvo ostane pripoznano in se njegova bruto knjigovodska vrednost prilagodi za dobicek ali izgubo iz naslova spremembe, uporablja v nadaljevanju naštete kriterije. Kriteriji, ki povzrocijo odpravo pripoznanja, so zlasti naslednji: - kot pomembna sprememba, ki povzroci odpravo pripoznanja, se upošteva, ce neto sedanja vrednost spremenjenih pogodbenih denarnih tokov financnega sredstva odstopa za vec kot 10 odstotkov od neto sedanje vrednosti preostalih denarnih tokov pred spremembo; - ne glede na kriterij 10 odstotkov banka odpravi pripoznanje ob spremembi pogojev odplacevanja (ob spremembi zapadlosti, valute in/ali obrestne mere), ce sprememba ni nastala kot posledica nezmožnosti dolžnika odplacevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji, ampak zaradi komercialnih oziroma tržnih vzrokov, in je prvotna izpostavljenost že pred spremembo pogojev odplacevanja za namen oblikovanja popravkov vrednosti oziroma rezervacij za kreditne izgube razvršcena v skupino 1; - ce sta posledici te spremembe prerazvrstitev bilancne izpostavljenosti in prehod na merjenje po pošteni vrednosti; - z novo pogodbo, na podlagi katere se odplaca dolg prvotnega dolžnika, ali aneksom k pogodbi s katerim v kreditno razmerje namesto prvotnega dolžnika vstopi nov dolžnik. To pravilo ne velja, ce novi dolžnik spada v skupino povezanih oseb, v katero je vkljucen prvotni dolžnik; - konsolidacija vec financnih sredstev v eno samo oziroma v spremenjeno strukturo novih financnih sredstev z novo shemo denarnih tokov; - sprememba pogodbene valute; - delna konverzija dolga v kapital. Ob odpravi pripoznanja se vsi stroški in nadomestila vkljucijo v dobicek ali izgubo ob odpravi pripoznanja prvotnega financnega sredstva, novo pa se pripozna v višini njegove poštene vrednosti oziroma je ustrezno znižano za oblikovane pricakovane kreditne izgube. Odpisi naložbenih poslov Odpis terjatev iz naložbenih poslov banka izvede, kadar izterjava ni bila uspešna (praviloma po izcrpanju vseh pravnih sredstev in poteku zastaralnih rokov) ali kadar komitent nima vec premoženja, s katerim bi se lahko poplacal dolg iz naložbenega posla. Pri tem banka upošteva 32. clen sklepa Banke Slovenije o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah, ki ureja odpisovanje problematicnih izpostavljenosti zaradi neuspešne izterjave. Ne glede na predhodni odstavek pride vselej do odpisa izpostavljenosti v celoti na podlagi pravnomocnega sklepa sodišca o koncanju stecajnega postopka, ki se je vodil zoper komitenta. Ce se v postopku izterjave oceni, da bilancna izpostavljenost ne bo poplacana, in so v skladu z MSRP izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja te izpostavljenosti iz izkaza financnega položaja, se postopek odprave pripoznanja neplacanih izpostavljenosti iz izkaza financnega položaja in prenosa v zunajbilancno evidenco v celoti zacne že pred pridobitvijo pravnomocnega sklepa sodišca o koncanju stecajnega postopka, in sicer v naslednjih primerih: - za nezavarovane izpostavljenosti, ko se zoper komitenta zacne stecajni postopek in je sklep o zacetku stecajnega postopka pravnomocen; - za zavarovane izpostavljenosti, ko od datuma pravnomocnosti sklepa o zacetku stecajnega postopka pretece vec kot: - sedem let za izpostavljenosti, zavarovane z nepremicninami; - pet let za izpostavljenosti, zavarovane s premicninami ali z drugimi vrstami kredit-nih zavarovanj (npr. poroštva, vrednostni papirji, denarne terjatve), in navedeno premoženje v tem casu še ni bilo unov-ceno. Ce je izpostavljenost zavarovana s premoženjem razlicnih vrst, se upošteva daljše od obdobij glede na preostalo premoženje. Do odpisa izpostavljenosti lahko pride tudi: - ce je med SID banko in komitentom sklenjen izvensodni dogovor o restrukturiranju oziroma izvensodna poravnava; - na podlagi prodaje terjatve SID banke, in sicer v znesku, ki predstavlja razliko med izpostavljenostjo SID banke na presecni dan in doseženo prodajno ceno; - na podlagi pravnomocnega sklepa sodišca o potrditvi prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave ali sporazuma o financnem prestrukturiranju, in sicer v znesku, v katerem je prenehala pravica SID banke do uveljavljanja placila od komitenta v sodnem ali drugem postopku. Financne obveznosti Financne obveznosti se merijo bodisi po odplacni vrednosti bodisi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ob zacetnem pripoznanju se financne obveznosti razvrstijo glede na namen prido-bitve, cas držanja v posesti in vrsto financnega instrumenta. Financne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so: financne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvršcajo izvedeni financni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem, in izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, h katerim spadajo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Cisti dobicki/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti financnih obveznosti so vkljuceni v izkaz poslovnega izida. Vse ostale financne obveznosti se razvršcajo v kategorijo obveznosti po odplacni vrednosti, kamor spadajo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge financne obveznosti. Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali placala za prenos obvez-nosti v transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoce neposredno opazovati ali oceniti z uporabo tehnike ocenje-vanja vrednosti. Cena na najugodnejšem trgu se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. Poštena vrednost pri zacetnem pripoznanju je enaka transakcijski ceni. Ce je izpolnjen eden od naslednjih pogojev, poštena vrednost ni enaka transakcijski ceni: - transakcija je izvedena pod pritiskom ali je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno v primeru financnih težav; - transakcija je izvedena med povezanima strankama; - ce se transakcija izvede na drugem trgu, ki ni najugodnejši; - ce transakcijska cena vkljucuje transakcijske stroške. Metode vrednotenja in uporabljene predpos-tavke so razkrite v tocki 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti. Oslabitve financnih sredstev in rezervacije MSRP 9 temelji na modelu pricakovanih kreditnih izgub, kjer je poleg zgodovinskih podatkov o izterljivosti treba upoštevati tudi v prihodnost usmerjene informacije ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki nakazujejo placilno sposobnost dolžnika v prihodnje. Pricakovane kreditne izgube je treba oceniti za naslednje financne instrumente: - financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti; - dolžniške vrednostne papirje, razvršcene v skupino financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa; - terjatve iz najema; - zunajbilancne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o financnem poroštvu. MSRP 9 v osnovi razlikuje med pripoznavanjem pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju in pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. SID banka razvršca financne instrumente, za katere je treba oceniti pricakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9, v naslednje skupine: - skupina 1, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem še ni nastalo pomembno povecanje kreditnega tveganja in za katerega se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Prihodki od obresti za te financne instrumente se izracunajo na podlagi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 2, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem se je kreditno tve-ganje v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje pricakovane kreditne izgube, pomembno povecalo. Popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube se izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Prihodki od obresti za te financne instrumente se izracunajo na podlagi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 3, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem je prišlo do nastanka dogodka neplacilo dolžnika. Popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube se izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Prihodke od obresti za te financne instrumente SID banka izkljucuje in jih pripoznava šele ob morebitnem placilu. Banka financni instrument ob zacetnem pripoznanju razvrsti v skupino 1, razen kupljenega ali izdanega financnega sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI). Ob poznejšem merjenju banka oceni, ali se je kreditno tveganje financnega instrumenta v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje pricakovane kreditne izgube, pomembno povecalo. Ce se ni, financni instrument ostane v skupini 1. Ce se je kreditno tveganje pomembno povecalo in financni instrument še ni opredeljen kot nedonosna izpostavljenost, ga banka razvrsti v skupino 2. Pri razvrstitvi financnega instrumenta v skupino 1, 2 ali 3 banka ne upošteva kreditnih zavarovanj. V primeru kupljenega ali izdanega financnega sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) SID banka izracunava vseživljenjske pricakovane kreditne izgube do odprave pripoznanja. Zahteve MSRP 9 glede ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub so kompleksne in zahtevajo pomembne presoje poslovodstva ter ocene in predpostavke zlasti na naslednjih podrocjih, podrobneje predstavljenih v nadaljevanju: - ocenjevanje pomembnega povecanja kreditnega tveganja v obdobju od zacetnega pripoznanja; - vkljucevanje v prihodnost usmerjenih informacij v ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub. Merjenje pricakovane izgube iz kreditnega tveganja Banka mora izmeriti pricakovane kreditne izgube financnega instrumenta na nacin, ki upošteva: - nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se doloci z ovrednotenjem vrste mogocih izidov; - casovno vrednost denarja in - primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okolišcin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo na datum porocanja. Opredelitev neplacila SID banka pri opredelitvi neplacila dolžnika sledi definiciji neplacila dolžnika iz 178. clena Uredbe CRR, in sicer: - dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katere koli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do SID banke; - obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik svoje kreditne obveznosti do SID banke v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabili ukrepi, kot je unovcenje zavarovanj, ali drugi postopki. Pomembno povecanje kreditnega tveganja SID banka na vsak datum porocanja oceni, ali se je kreditno tveganje financnega instrumenta v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno povecalo. Pomembno povecanje kreditnega tveganja ocenjuje z uporabo primernih in dokazljivih informacij na ravni posameznega financnega instrumenta, pri cemer upošteva naslednja merila: - sprememba bonitetne ocene glede na zacetno pripoznanje; - sprememba tehtane vseživljenjske ver-jetnosti neplacila glede na zacetno pripoznanje; - število dni zamud na ravni financnega instrumenta je vecje od 30 dni; - financni instrument postane donosna restrukturirana izpostavljenost; - poštena vrednost je nižja (v dolocenem odstotku) od odplacne vrednosti tržnega dolžniškega vrednostnega papirja, nepre-kinjeno v dolocenem obdobju. SID banka ne upošteva izjeme iz clena 5.5.10 MSRP 9 glede upoštevanja izpostavljenosti z nizkim kreditnim tveganjem. Vhodni podatki za izracun pricakovane izgube iz kreditnega tveganja SID banka izracunava pricakovane kreditne izgube na podlagi naslednjih metodologij: - metodologije za skupini 1 in 2; - metodologije za skupino 3 – ocena denarnih tokov; - metodologije za skupino 3 – ocena zavaro-vanj. Vhodni podatki za izracun pricakovanih kreditnih izgub na podlagi metodologije za skupini 1 in 2 so: - verjetnost neplacila (PD); - izguba ob neplacilu (LGD); - izpostavljenost ob neplacilu (EAD); - diskontni faktor. SID banka na podlagi interno razvitih metodologij doloca krivulje verjetnosti neplacila (PD-krivulje) in krivulje izgub ob neplacilu (LGD-krivulje) za posamezne homogene skupine, ki jih je interno dolocila. Verjetnosti neplacila (PD) za krovni homogeni PD-skupini: izpostavljenosti do velikih podjetij v Sloveniji in izpostavljenosti do MSP v Sloveniji SID banka doloca na podlagi modeliranih prehodnih matrik. Vhodne podatke v modelu predstavljajo mikropodatki iz podatkovne baze AJPES za obdobje 2006–2017. Za dolocitev verjetnosti neplacila (PD) za druge krovne homogene PD-skupine SID banka uporablja podatke bonitetne agencije FitchRatings v obliki mikropodatkov, pri cemer za modeliranje upora-blja regresijske metode iz analize preživetja. SID banka pri dolocitvi izgube ob neplacilu (LGD) uporablja prilagojene parametre iz Smernic za izracun stopnje neplacila in stopnje izgube, ki jih je izdala Banka Slovenije, pri cemer upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. Izpostavljenost ob neplacilu (EAD) SID banka doloca glede na izpostavljenost financnega instrumenta na datum izracuna pricakovanih kreditnih izgub in pogodbene prihodnje denarne tokove iz naslova financnega instrumenta. Pri izracunu izpostavljenosti ob neplacilu (EAD) za zunajbilancne izpostavljenosti SID banka upošteva regulativno dolocene konverzijske faktorje iz Uredbe CRR. SID banka za diskontni faktor uporablja efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju, ali njen približek. V primeru kupljenega ali izdanega financnega sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) za diskontiranje uporabi kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju. Pri pogodbah o financnem poroštvu in financnih instrumentih, za katere ni mogoce dolociti efektivne obrestne mere, SID banka uporablja uteženo obrestno mero donosnih izpostav-ljenosti kreditnega portfelja SID banke. SID banka pricakovane kreditne izgube za financne instrumente, ki so razvršceni v skupino 3, izracunava na podlagi metodologije ocene denarnih tokov (delujoce podjetje) ali ocene zavarovanj (nedelujoce podjetje), pri cemer upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. V primeru kupljenega ali izdanega financnega sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI), ki je opredeljeno kot nedonosna izpostavljenost, SID banka izracuna pricakovane kreditne izgube na podlagi metodologij za skupino 3. Ce kupljeno ali izdano financno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) postane donosna izpostavljenost, SID banka pricakovane kreditne izgube izracuna na podlagi metodologije za skupino 2. V prihodnost usmerjene informacije SID banka pri dolocitvi verjetnosti neplacila (PD) upošteva v prihodnost usmerjene informacije na podlagi povezave med stopnjo neplacila in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. Pri dolocitvi izgube ob neplacilu (LGD) SID banka upošteva v prihodnost usmerjene infor-macije pri parametru stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost in pri parametru stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC) v obliki faktorjev makroekonomskih napovedi. Za ugotavljanje odvisnosti parametra stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost od stanja gospodarstva je SID banka proucila razliko stopnje poplacila za nezavarovano izpostavljenost v odvisnosti od vrednosti makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka je za izracun faktorjev makroeko-nomskih napovedi za parameter stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC), zavarovanja razdelila v dve skupini, in sicer: - zavarovanja z nepremicninami (poslovne in stanovanjske nepremicnine); - druge vrste zavarovanj (zavarovanja z vrednostnimi papirji, premicninami in terjatvami). Za namene ugotavljanja odvisnosti vrednosti nepremicnin od stanja v gospodarstvu je SID banka upoštevala povezavo indeksa Geodetske uprave Republike Slovenije in makroekonom-skega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda, za druge vrste zavarovanj pa povezavo med vrednostmi zavarovanj iz portfelja banke in makroekonomskega kazal-nika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka upošteva enotne faktorje makro-ekonomskih napovedi za izracun pricakovanih kreditih izgub za celoten portfelj. Pri financnih instrumentih, razvršcenih v skupini 1 in 2, faktorje makroekonomskih napovedi upošteva pri izracunu posameznih tock na krivuljah izgub ob neplacilu (LGD-krivulje), pri financnih instrumentih, razvršcenih v skupino 3, pa pri izracunu ocenjenih poplacil. SID banka pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub upošteva tri scenarije makroekonomskih napovedi, v primeru pricakovanih vecjih šokov lahko tudi vec. Scenariji praviloma predstavljajo osnovno, ugodno in neugodno projekcijo glavnih makroekonomskih dejavnikov. Razpon med ugodnim in neugodnim scenarijem odraža interno ovrednoteno tveganje v domacem in tujem makrofinancnem okolju. Letne stopnje rasti BDP Slovenija Evroobmocje 2019 2020 2021 2022 2019 2020 2021 2022 Osnovni scenarij 2,8 3,0 2,7 2,6 1,2 1,4 1,4 1,4 Ugodni scenarij 3,1 3,3 3,5 3,2 1,3 1,6 1,6 1,6 Neugodni scenarij 1,7 -0,6 -0,9 0,2 1,1 -0,3 -0,2 0,4 Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika odplacevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi z novo pogodbo, s katero se pogodbeni stranki dogovorita o delnem ali celotnem poplacilu prvotnega dolga. Financne težave oziroma zmožnost odplacevanja dolga banka pri restrukturiranju posojil ocenjuje na ravni dolžnika. Pri tem se za dolžnika štejejo vse med seboj povezane družbe v skupini, ki so predmet racunovodske konsolidacije. Zmožnost odplacevanja dolga dolžnika poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplacila z unovcenjem kreditnih zavarovanj banka ocenjuje predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb med povezanimi družbami, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja. Banka restrukturira posojila do dolžnika z izvedbo enega ali vec ukrepov, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in financnem položaju dolžnika ne bi odlocila. Mogoci ukrepi, ki lahko nastopijo posamicno ali kombinirano, so doloceni s podzakonskim aktom, ki ga je izdala Banka Slovenije, in sicer gre za: - podaljšanje roka ali odlog vracila terjatev; - znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov; - znižanje terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in/ali lastniškega prestrukturiranja; - konverzijo terjatev v naložbo v kapital dolžnika; - prevzem drugih sredstev (vkljucno z unovcenjem kreditnih zavarovanj) za delno ali celotno poplacilo terjatev; - druge aktivnosti. Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Banka vse sprejete odlocitve o restrukturiranju posojil, ki presegajo vrednost 100.000 evrov, dokumentira z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi ucinki (iz unovcenja zavarovanj, prodaje financnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti). Banka za restrukturirana posojila v poslovnih knjigah zagotavlja analiticno evidenco, vkljucno s podatki o nacinu restrukturiranja (z aneksom ali novo pogodbo) in vrstah restrukturiranja, z datumi restrukturiranja ter ucinki na spremembo vrednosti posojil, vkljucno z ucinki iz odpisov oziroma odprave pripoznanja iz izkaza financnega položaja, spremembo verjetnosti izgube, spremembo bonitetne ocene dolžnika in morebitno spremembo statusa donosnosti restrukturiranih posojil. Obracunavanje varovanja pred tveganjem Z uvedbo MSRP 9 v letu 2018 so bile uvedene novosti v obracunavanju varovanja pred tveganji: ukinitev merjenja uspešnosti varovanja, casovna vrednost opcij in terminskih tock, dolocitev skupne izpostavljenosti varovanih postavk, možnost varovanja locenih sestavin tveganja in prepoved prostovoljne prekinitve varovalnih razmerij. Ustrezni instrumenti za varovanje pred tveganjem so: - izvedeni financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; - neizvedeno financno sredstvo ali financna obveznost, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in - pogodbe s stranko zunaj skupine oziroma banke. Dokler OMRS ne objavi novega standarda za tako imenovano makrovarovanje, družbe lahko uporabljajo obracunavanje varovanja pred tveganji v skladu z MRS 39, kar je izkoristila tudi SID banka. 2.3.12 Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji Banka izvedene financne instrumente razvršca med financne instrumente, namenjene trgovanju, in financne instrumente, namenjene varovanju. Izvedeni financni instrumenti se v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti so dolocene na podlagi objavljenih cen na delujocem trgu, z uporabo modelov diskontiranih denarnih tokov ali uporabo cenovnih modelov, odvisno od posameznega izvedenega financnega instrumenta. Izvedeni financni instrumenti se v izkazu financnega položaja pripoznajo kot sredstvo, ce je njihova poštena vrednost pozitivna, oziroma kot obveznost, ce je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov, ki ne predstavljajo instrumentov za varovanje pred tveganjem, se v izkazu poslovnega izida izkazujejo v postavki cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje. Med financne instrumente, namenjene varovanju, spadajo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obracunavanje varovanja pred tveganji. S pojmom obracunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume obracunavanje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (vecinoma je to izvedeni financni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi znacilnostmi tveganja), zato da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtrali-zirajo ucinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer ne bi pripoznali v poslovnem izidu socasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno oznaciti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi razmerja varovanja pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem so opisani razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora banka dokumentirati oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem, ko so ti izpostavljeni spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato med trajanjem razmerja varovanja, pri cemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80–125 odstotkov. Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem V skladu z MRS 39 varovanje poštene vrednosti pred tveganjem pomeni varovanje pred izpostavljenostjo spremembam, in sicer poštene vrednosti pripoznanega sredstva ali obveznosti, ali nepripoznane trdne obveze, ali dolocenega dela takega sredstva, obveznosti ali trdne obveze, ki jo je mogoce pripisati posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid. Kot instrumente za varovanje banka uporablja obrestne zamenjave. Ob uspešnem varovanju se spremembe poštene vrednosti instrumentov za varovanje pred tveganjem (izvedenih financnih instrumentov) takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Ce se varovana postavka meri po nabavni vrednosti, se za dobicek ali izgubo pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoce pripisati varovanemu tveganju, prilagodi knjigovodska vrednost varovane postavke, hkrati se dobicek ali izguba pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Ce je pred tveganjem varovana postavka financno sredstvo, merjeno po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se dobicek ali izguba, pripisljiva varovanemu tveganju, pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji in ne v izkazu drugega vseobsegajocega donosa. Obracunavanje varovanja pred tveganjem preneha, ce instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, kadar varovanje pred tveganjem ne zadošca vec sodilom za obracunavanje varovanja pred tveganjem ali ce banka preklice odlocitev. Ce razmerje varovanja ne izpolnjuje vec pogojev za racunovodsko obracunavanje varovanja pred tveganjem, se neuspešno varovanje iz naslova izvedenih financnih instrumentov izkaže v izkazu poslovnega izida v postavki cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega financnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, se prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vkljuci v izkaz poslovnega izida ob prodaji. Varovanje denarnih tokov pred tveganjem V skladu z MRS 39 varovanje denarnih tokov služi varovanju pred izpostavljenostjo spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoce pripisati posameznemu tveganju. Varovanje se nanaša na izpostavljenost spremenljivosti denarnih tokov, ki so povezani s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali pa zelo verjetnimi nacrtovanimi oziroma predvidenimi transakcijami (ali posameznimi deli teh treh), kar bo vplivalo na poslovni izid. Instrumenti za varovanje so kateri koli izvedeni financni instrumenti, ki lahko varujejo pred izpostavljenostjo spremenljivosti relevantnih denarnih tokov. Instrumenti za varovanje se v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti. Kot instrumente za varovanje banka uporablja obrestne zamenjave. Spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje so razdeljene na del, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, in del, ki je opredeljen kot neuspešno varovanje pred tveganjem. Del, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu), del, ki je opredeljen kot neuspešno varovanje pred tveganjem, pa se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajocega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v istem obdobju, v katerem varovana postavka vpliva na poslovni izid. Banka preneha obracunavati varovanje pred tveganjem, kadar instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, se proda, odpove ali izkoristi ali ko varovanje pred tveganjem ne zadošca vec sodilom za obracunavanje varovanja pred tveganjem, ko se ne pricakuje vec, da bo prišlo do napovedane transakcije ali ce banka preklice oznacitev. Kumulativni dobicek ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je pripoznan/a neposredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu) iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem uspešno, se prerazvrsti v poslovni izid v istem obdobju, v katerem napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid. Ce se ne pricakuje vec, da se bo predvideni posel uresnicil, se z njim povezani nabrani dobicek ali izguba, ki je bil/a pripoznan/a neposredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu), takoj prenese v izkaz poslovnega izida. 2.3.13 Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo, in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkorocno sredstvo je prerazporejeno v navedeno skupino, ce obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal, in je priložena casovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, ce je ta nižja. Ucinki prodaje so v izkazu poslovnega izida prikazani med cistimi dobicki/izgubami iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi. 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vkljucujejo nepremicnine, opremo in drobni inventar. Ob zacetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Pozneje nastali stroški vzdrževanj in popravil v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazujejo kot stroški v izkazu poslovnega izida. Vlaganja v obstojeca opredmetena osnovna sredstva, ki povecujejo prihodnje ekonomske koristi, povecujejo vrednost teh sredstev. Po zacetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se osnovna sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišca in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi ce so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se zacne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2019 in 2018: v odstotkih Zgradbe in deli zgradb 5 Racunalniška oprema 50 Osebni avtomobili 12,5 Pohištvo 11 Ostala oprema 25 Drobni inventar 25 Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta se na bilancni presecni dan oceni, ali obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. Ce obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera od teh je vecja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamez-nega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in ce od njegove uporabe ali odtujitve ni vec mogoce pricakovati bodocih gospodarskih koristi. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti Postavka vkljucuje naložbe v racunalniške programe in licence. V letih 2019 in 2018 je uporabljena amortizacijska stopnja za racunalniške programe in licence 20 odstotkov. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta se na bilancni presecni dan oceni, ali obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. Ce obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera od vrednosti je vecja. Neopredmeteno sredstvo z dolocljivo dobo koristnosti se izkazuje po zacetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvršceno med sredstva za prodajo, bodisi na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. 2.3.15 Racunovodsko obracunavanje najemov Banka identificira pogodbe, ki ustrezajo opredelitvi najema, skladno z zahtevami MSRP 16. Najem je opredeljen kot pogodba ali del pogodbe, ki podeljuje pravico do nadzora uporabe opredeljenega sredstva za doloceno casovno obdobje v zameno za placilo. Banka (v vlogi najemnika) na datum zacetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Na datum zacetka najema banka meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti. Sredstva v najemu, pripoznana kot pravica do uporabe, banka vodi analiticno na ustreznih kontih nepremicnin, opreme ali naložbenih nepremicnin. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek zacetnega merjenja obveznosti iz najema, prilagojen za vsa placila najemnin, izvedena na datum zacetka najema ali pred njim, morebitne najemne spodbude, zacetne neposredne stroške, nastale najemniku, in oceno stroškov, ki jih bo imel najemnik ob koncu trajanja najema. Pravica do uporabe sredstva je obravnavana podobno kot ostala nefinancna sredstva in se v skladu s tem tudi amortizira. Pravica do uporabe sredstev v najemu se amortizira linearno od datuma zacetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, ce je krajše od dobe koristnosti sredstva. Obveznost iz najema se izracuna kot sedanja vrednost bodocih najemnin, diskontirana z najemom povezano obrestno mero, ce jo je mogoce dolociti, v nasprotnem primeru pa s predpostavljeno obrestno mero za izposojanje, ki jo mora placati banka za izposojanje. Obveznosti iz najema banka prenaša v druge obrestne odhodke hkrati s placili najemnine najemodajalcu. Kot predpostavko za izracun neto sedanje vrednosti pri pogodbah, sklenjenih za nedolocen cas, banka predpostavlja petletno najemno obdobje. Banka je izkoristila naslednje prakticne rešitve, ki jih omogoca standard, in sicer: - nenajemne sestavine, ki so del najemnine, se ne locijo od najemnih sestavin, temvec se vsaka najemna sestavina in povezane nenajemne sestavine obracunajo kot ena sama najemna sestavina; - standarda MSRP 16 ne uporablja za najeme neopredmetenih sredstev. Banka pri pripoznanju uporablja izjeme, ki so po standardu dovoljene: - izvzeti so kratkorocni najemi (najemi do 12 mesecev) in - najemi majhne vrednosti (nabavna vrednost novega sredstva, ki se najema, ne glede na starost sredstva ne presega evrske protivrednosti 5.000 USD). Najemnine, povezane s temi najemi, banka pripozna kot stroške najema. 2.3.16 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v locenih racunovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende. Ce se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum porocanja presojajo znamenja oslabitve, in ce ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. Pri naložbi v skupaj obvladovano družbo se test oslabitve izvaja na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoce enote, ki vkljucuje dobro ime. V primeru konsolidiranih racunovodskih izkazov se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum porocanja za denar ustvarjajoce enote. Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pricakovanji posamezne naložbe. Podlaga za test je vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pricakovanja, utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe, in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izracunan v skladu s tveganji, ki jim je posamezna naložba izpostavljena. 2.3.17 Druga sredstva Med druga sredstva so vkljuceni vnaprej placani in neobracunani stroški, nezaracunani prihodki, terjatve za davke in dani predujmi. Druga sredstva se pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplacana. Na bilancni datum se na razlicne nacine preverja poštena, to je nadomestljiva vrednost za druga sredstva. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je pri drugih sredstvih, izkazanih po odplacni vrednosti, prišlo do izgube zaradi oslabitve, se ta izkaže med oslabitvami v zvezi z drugimi sredstvi, knjigovodska vrednost drugih sredstev pa se zmanjša s preracunom na kontu popravka vrednosti. 2.3.18 Rezervacije za obveznosti in stroške Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilancnih obveznosti (odobreni neizkorišceni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravne ali posredne), ki izhaja iz preteklega dogodka, in kadar je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoce zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovijo prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo. SID banka pripozna rezervacije za zunajbilancne obveznosti na podlagi postopkov, navedenih v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. 2.3.19 Druge obveznosti Med druge obveznosti so vkljucene obveznosti iz naslova vnaprej placanih in odloženih prihodkov, obveznosti za davke in prejeti predujmi. 2.3.20 Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, akumulirani drugi vseobsegajoci donos, popravek kapitala – lastni deleži in cisti dobicek poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplacali lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povecanje kapitala. Rezerve iz dobicka se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno porocilo, oziroma s sklepom pristojnega organa ter se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje ciste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povecanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in sanacijo vecjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma zaradi izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobicka so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. V akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu se evidentirajo akumulirani dobicki/izgube iz spremembe poštene vrednosti lastniških in dolžniških financnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, dobicki/izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov, zmanjšani/povecani za morebitne odložene davke. Pridobljeni lastni deleži so v višini placanega nadomestila zanje prikazani kot zmanjšanje lastniškega kapitala. 2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete financne obveznosti V prevzetih financnih obveznostih so izkazane financne in storitvene garancije, neizkorišceni odobreni krediti in kreditne linije ter nevplacani kapital. Prevzete financne obveznosti za jamstva pomenijo nepreklicne obveze za placila, ce komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi financnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih racunovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj, opisanih v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Povecanje obveznosti v odvisnosti od tveganj se odrazi v postavki rezervacije. 2.3.22 Poslovanje za racun Republike Slovenije Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun Dejavnost zavarovanja, ki ga SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije in za njen racun, se evidentira na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vkljucena v izkaz financnega položaja banke. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije Upravljanje Sklada skladov, ki ga SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije, se evidentira na locenih postavkah. Sredstva in obveznosti Sklada skladov niso vkljucena v izkaz financnega položaja banke. Pojasnila o poslovanju po pooblastilu Republike Slovenije so v poglavju Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije poslovnega dela letnega porocila. 2.3.23 Davki Davek od dohodka pravnih oseb je obracunan v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obracunani z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja za vse zacasne razlike, ki nastanejo med davcnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izracunani z uporabo davcnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza financnega položaja oziroma za katere se pricakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali se odložena obveznost za davek poravna. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne zacasne razlike, ce je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti odbitne zacasne razlike. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem financnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajocem donosu. 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev Ugodnosti zaposlencev vkljucujejo kratkorocne in nekratkorocne zaslužke zaposlencev. Obveznosti za kratkorocne zaslužke zaposlencev se pripoznajo v nediskontiranem znesku in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlencev v zvezi s kratkorocnimi zaslužki opravljeno. Nekratkorocni zaslužki zaposlencev vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. V skladu z zakonodajo se zaposlenci upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in so takrat ob izpolnitvi dolocenih pogojev upraviceni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposlenci so skladno s kolektivno pogodbo upraviceni tudi do jubilejne nagrade. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoci dobicki/izgube so vkljuceni v izkaz poslovnega izida. Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izracunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, ob upoštevanju nekaterih predpostavk. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprecne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlencev na zadnji dan leta in povprecne place zaposlencev v zadnjem cetrtletju. Tovrstne rezervacije se izracunavajo vsako leto. 2.3.25 Izracun cistega dobicka na delnico Izracuna se kot kolicnik med cistim dobickom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida, in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izracunu ne upoštevajo. 2.3.26 Porocanje po poslovnih segmentih V skladu z MSRP 8 ima SID banka en sam poslovni segment porocanja – bancništvo. Bancništvo je enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje. Pretežni del poslovanja SID banke je na domacem trgu, zato SID banka ne razkriva dodatnih clenitev po geografskih obmocjih. 2.3.27 Novouveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroca, ter še neuveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki veljajo od 1. 1. 2019, ter jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU – MSRP 16 Najemi, ki ga je EU sprejela 31. 10. 2017 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Standard ureja obveznost pripoznavanja, merjenja, predstavitve in razkritja v zvezi z najemi ter nadomešca obstojeci MRS 17 Najemi. Novi racunovodski model zahteva, da najemnik prizna vsa sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na najemno pogodbo. To pomeni, da razlikovanje med financnim in poslovnim najemom (kot je veljalo v skladu z MRS 17) za najemnika ne velja vec. Za najemodajalca se dolocila v MSRP 16 bistveno ne razlikujejo od dolocil, ki jih vsebuje obstojeci MRS 17. Banka je pred uvedbo MSRP 16 preucila, ali obstojece najemne pogodbe ustrezajo opredelitvi najema v skladu z novim standardom. Ugotovljeno je bilo, da obstojeci najemi bodisi ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje v skladu z MSRP 16 bodisi spadajo med možne izjeme, ki jih standard dopušca in jih je banka odlocila izkoristiti – kratkorocni najemi oziroma najemi majhnih vrednosti. Na dan 1. 1. 2019 banka iz naslova prehoda na MSRP 16 ni pripoznala pravic do uporabe in obveznosti iz najema. - Dopolnitev MSRP 9 Financni instrumenti - Lastnosti predplacil z negativnim nadomestilom, ki jo je EU sprejela 22. 3. 2018 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Dopolnitev podjetju omogoca, da financna sredstva z lastnostmi predplacil, ki pogodbeni stranki omogocajo prejem oziroma zahtevajo placilo razumnega nadomestila za predcasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika financnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplacni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. - Dopolnitev MRS 28 Financne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Dolgorocni deleži v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki jo je EU sprejela 8. 2. 2019 in velja letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Dopolnitev pojasnjuje, da MSRP 9 velja za dolgorocne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki so po vsebini sestavni del »ciste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem podvigu, ce se zanje ne uporablja kapitalska metoda. - Dopolnitev MRS 19 Zaslužki zaposlencev – Nacrtovanje sprememb, omejitev in poravnav, ki ga je EU sprejela 13. 3. 2019 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Dopolnitev definira, kako dolociti tekoce stroške za preostanek obdobja porocanja po spremembi pokojninskega nacrta. - Pojasnilo OPMSRP 23 Negotovost pri obracunavanju davka iz dobicka, ki ga je EU sprejela 23. 10. 2018 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Pojasnilo obravnava obracunavanje davka iz dobicka takrat, ko morda ni jasno, kako se davcna zakonodaja uporablja za doloceno transakcijo ali okolišcino oziroma ali bo davcni organ sprejel davcno obravnavo družbe. - Letne dopolnitve 2015–2017, ki jih je EU sprejela 14. 3. 2019. Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Sestavljene so iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter se nanašajo na standarde MSRP 3, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 23. Sprejetje teh novih standardov, sprememb obstojecih standardov in pojasnil ni pripeljalo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov banke. Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU, vendar še niso stopili v veljavo za poslovno leto, ki se je zacelo 1. 1. 2019 - Dopolnitev MRS 1 Predstavljanje racunovodskih izkazov ter MRS 8 Racunovodske usmeritve – Opredelitev materialnosti, ki jo je EU sprejela 29. 11. 2019 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Dopolnitev naj bi podjetjem olajšala ocenjevanje pomembnosti in s tem odlocanje o vkljucenju informacij v racunovodske izkaze. - Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. 11. 2019 in veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. - Dopolnitev MSRP 9 Financni instrumenti, MRS 39 Financni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 Financni instrumenti: razkritja – Reforma referencnih obrestnih mer, ki jo je EU sprejela 15. 1. 2020. Dopolnitev velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Banka dopolnitev standardov, ki še niso stopili v veljavo, ni predcasno uporabila in ocenjuje, da v obdobju zacetne uporabe ne bodo pomembneje vplivale na racunovodske izkaze. Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS), vendar jih EU še ni sprejela - MSRP 17 Zavarovalne pogodbe. Standard velja za obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2021 ali pozneje. Zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev vseh zavarovalnih pogodb. - Dopolnitev MSRP 3 Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta, velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Namen dopolnitve je izboljšanje opredelitve podjetja. Dopolnitev naj bi podjetjem pomagala ugotoviti, ali je opravljen prevzem podjetja ali skupine sredstev. Razlikovanje je pomembno, ker prevzemnik pripozna dobro ime samo pri nakupu podjetja. - MSRP 14 Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev je neobvezen standard in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Evropska komisija je sklenila, da ne bo zacela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo pocakala na izdajo njegove koncne razlicice. Standard omogoca, da se ob prvi uporabi Mednarodnih standardov racuno-vodskega porocanja v vecji meri nadaljuje obracunavanje razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev skladno s predhodno splošno sprejetimi racunovodskimi naceli. - Dopolnitev MSRP 10 Konsolidirani racunovodski izkazi ter MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. OMRS je datum zacetka veljavnosti dopolnitve odložil za nedolocen cas. Dopolnitev obravnava neskladje med zahtevami MSRP 10 Konsolidirani racunovodski izkazi in MRS 28 Financne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Banka predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstojecih v obdobju zacetne uporabe ne bo pomembneje vplivala na njene racunovodske izkaze. Novih standardov in sprememb obstojecih banka ne bo uporabila pred datumom njihove obvezne uporabe. Banka ocenjuje, da uporaba obracunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s financnimi sredstvi in obveznostmi v skladu z zahtevami MSRP 9 Financni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ne bi pomembneje vplivala na racunovodske izkaze podjetja, ce bi bila uporabljena na datum bilance stanja. 2.4 Pojasnila k izkazu financnega položaja 2.4.1 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Poravnalni racun 72.673 120.871 Vpogledne vloge pri bankah 56 313 Skupaj 72.729 121.184 2.4.2 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje Razclenitev po vrstah financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Lastniški instrumenti 4.758 0 Delnice 2.500 0 Investicijski kuponi 2.258 0 Krediti in druga financna sredstva 12.927 15.667 Krediti strankam, ki niso banke 12.927 15.667 Skupaj 17.685 15.667 Gibanje financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2019 2018 Lastniški instrumenti Stanje 1. 1. 0 0 Povecanje 4.791 0 Pridobitev 4.369 0 Spremembe poštene vrednosti (okrepitve) 422 0 Zmanjšanje (33) 0 Spremembe poštene vrednosti (odprava okrepitev) (33) 0 Stanje 31. 12. 4.758 0 Krediti in druga financna sredstva Stanje 1. 1. 15.667 18.019 Povecanje 15.142 4.314 Pridobitev 0 168 Obracunane obresti in opravnine 1.843 1.696 Spremembe poštene vrednosti (okrepitve) 13.299 2.450 Zmanjšanje (17.882) (6.666) Prodaja (3.799) (750) Odplacila (13.099) (4.121) Spremembe poštene vrednosti (odprava okrepitev) (984) (1.795) Stanje 31. 12. 12.927 15.667 2.4.3 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa Razclenitev po vrstah financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Dolžniški vrednostni papirji 658.019 650.871 Obveznice 651.226 628.554 Države 470.255 417.409 Republika Slovenija 327.571 255.609 Druge države 142.684 161.800 Banke 126.243 111.017 Nefinancne družbe 42.767 72.460 Financne organizacije 11.961 27.668 Zakladne menice in komercialni zapisi 6.793 22.317 Lastniški vrednostni papirji 6.547 11.817 Delnice in deleži 6.547 11.817 Skupaj 664.566 662.688 Kotirajo na borzi 643.540 635.882 Ne kotirajo na borzi 21.026 26.806 Skupaj 664.566 662.688 Oslabitve za kreditne izgube (309) (255) V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa, glede na vrsto instrumenta na dan 31. 12. 2019 in 31. 12. 2018. SID banka je pri upravljanju portfelja vrednostnih papirjev zasledovala kombinacijo varnosti, likvidnostni in donosnosti z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance, zato je bil v portfelju vrednostnih papirjev velik delež tržnih državnih in drugih visoko likvidnih dolžniških vrednostnih papirjev. Tržni vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, so konec leta 2019 v SID banki predstavljali 96,8 odstotka (konec leta 2018: 95,9 odstotka) vseh financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Dolžniški vrednostni papirji so predstavljali 99 odstotkov (konec leta 2018: 98,2 odstotka), delnice in deleži pa 1 odstotek (konec leta 2018: manj kot 2 odstotka) portfelja vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa SID banke. Državni dolžniški vrednostni papirji (obveznice, zakladne menice in komercialni zapisi) so konec leta 2019 v SID banki predstavljali 71,8 odstotka financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (konec leta 2018: 66,4 odstotka). Pri prikazu strukture portfelja obveznic glede na vrsto izdajatelja je v preglednici upoštevana razclenitev glede na Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (SKIS) izdajatelja obveznice. Oslabitve za kreditne izgube na dolžniških vred-nostnih papirjih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, na dan 31. 12. 2019 znašajo 309 tisoc EUR (31. 12. 2018: 255 tisoc EUR). Skupna knjigovodska vrednost zastavljenih financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, je konec leta 2019 znašala 273.310 tisoc EUR (31. 12. 2018: 312.055 tisoc EUR). Vrednostni papirji so bili zastavljeni kot zavarovanje za prejeto posojilo iz crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnega financiranja BS oziroma ECB. Gibanje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2019 2018 Stanje 1. 1. 662.688 730.521 Pripoznanje novih financnih sredstev 220.360 164.093 Natecene obresti 4.527 5.058 Izplacane obresti (14.835) (20.103) Neto spremembe poštene vrednosti 7.577 (9.796) Ucinek zaradi spremembe poštene vrednosti varovanih financnih instrumentov 493 211 Odprava pripoznanja financnih sredstev (216.244) (207.296) Stanje 31. 12. 664.566 662.688 S prodajo lastniških financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, je SID banka v letu 2019 realizirala cisti dobicek v višini 1.843 tisoc EUR. Dobicek je bil prenesen v zadržani dobicek, kar je vidno iz izkaza sprememb lastniškega kapitala. 2.4.4 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Razclenitev po vrstah financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Krediti bankam 835.770 809.350 Krediti strankam, ki niso banke 803.623 691.120 Druga financna sredstva 5.261 1.853 Skupaj 1.644.654 1.502.323 Krediti bankam 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Krediti 732.222 745.576 Vloge 104.953 64.465 Bruto izpostavljenost 837.175 810.041 Popravki vrednosti kreditov in vlog (1.405) (691) Neto izpostavljenost 835.770 809.350 Gibanje kreditov bankam (bruto izpostavljenost) Bruto izpostavljenost 2019 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. 810.041 810.041 Povecanje zaradi novih kreditov 310.379 310.379 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (283.905) (283.905) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 575 575 Tecajne razlike 85 85 Stanje 31. 12. 837.175 837.175 Bruto izpostavljenost 2018 Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 1.035.858 3.914 1.039.772 Povecanje zaradi novih kreditov 252.806 0 252.806 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (481.130) (1.224) (482.354) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 2.224 (2.690) (466) Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 1 2.685 (2.685) 0 Tecajne razlike 283 0 283 Stanje 31. 12. 810.041 0 810.041 Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, v skupine je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Gibanje kreditov bankam (popravki vrednosti) Popravki vrednosti za izgube 2019 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. (691) (691) Povecanje zaradi novih kreditov (300) (300) Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja 214 214 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (628) (628) Stanje 31. 12. (1.405) (1.405) Popravki vrednosti za izgube 2018 Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. (468) (169) (637) Povecanje zaradi novih kreditov (149) 0 (149) Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja 107 56 163 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (181) 113 (68) Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 1 (54) 54 0 Stanje 31. 12. (691) 0 (691) Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, v skupine je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Krediti strankam, ki niso banke 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Krediti 802.633 710.012 Država 80.700 69.554 Gospodarstvo 721.440 639.254 Financne organizacije 483 1.189 Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 10 15 Terjatve iz faktoring poslov 43.237 17.527 Bruto izpostavljenost 845.870 727.539 Popravki vrednosti (42.247) (36.419) Neto izpostavljenost 803.623 691.120 Skupna knjigovodska vrednost zastavljenih kreditov na dan 31. 12. 2019 je znašala 63.208 tisoc EUR (31. 12. 2018: 64.445 tisoc EUR). Banka je kredite zastavila kot zavarovanje za prejeto posojilo iz naslova crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnega refinanciranja BS oziroma ECB (TLTRO). Gibanje kreditov strankam, ki niso banke (bruto izpostavljenost) Bruto izpostavljenost 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. 639.821 45.995 20.383 21.340 727.539 Povecanje zaradi novih kreditov 314.211 0 0 200 314.411 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (167.636) (17.481) (869) (4.697) (190.683) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (72.363) 65.084 5.527 393 (1.359) Od tega prenos iz skupine 1 v skupino 2 (73.522) 73.522 0 0 0 Od tega prenos iz skupine 1 v skupino 3 (703) 0 703 0 0 Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 (4.907) 4.907 0 0 Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 1 3.691 (3.691) 0 0 0 Od tega prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 139 (139) 0 0 Odpisi 0 0 (387) (3.919) (4.306) Tecajne razlike 239 29 0 0 268 Stanje 31. 12. 714.272 93.627 24.654 13.317 845.870 Bruto izpostavljenost 2018 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. 516.751 56.523 21.791 41.407 636.472 Povecanje zaradi novih kreditov 262.177 0 0 2.714 264.891 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (132.630) (13.855) (1.913) (39.904) (188.302) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (6.816) 3.246 1.392 17.123 14.945 Od tega prenosi iz skupine 1 v skupino 2 (22.771) 22.771 0 0 0 Od tega prenosi iz skupine 2 v skupino 3 0 (2.769) 2.769 0 0 Od tega prenosi iz skupine 2 v skupino 1 16.782 (16.782) 0 0 0 Odpisi 0 0 (887) 0 (887) Tecajne razlike 339 81 0 0 420 Stanje 31. 12. 639.821 45.995 20.383 21.340 727.539 Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, v skupine je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Gibanje kreditov strankam, ki niso banke (popravki vrednosti) Popravki vrednosti za izgube 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. (8.438) (6.847) (16.172) (4.962) (36.419) Povecanje zaradi novih kreditov (1.438) 0 0 0 (1.438) Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja 1.587 1.696 656 1.701 5.640 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 1.553 (10.076) (5.350) (458) (14.331) Od tega prenos iz skupine 1 v skupino 2 1.194 (1.194) 0 0 0 Od tega prenos iz skupine 1 v skupino 3 65 0 (65) 0 0 Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 890 (890) 0 0 Od tega prenos iz skupine 2 v skupino 1 (587) 587 0 0 0 Od tega prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 (594) 594 0 0 Odpisi 0 0 387 3.919 4.306 Tecajne razlike (5) 0 0 0 (5) Stanje 31. 12. (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) Popravki vrednosti za izgube 2018 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. (7.565) (3.918) (17.427) 6.246 (22.664) Povecanje zaradi novih kreditov (5.263) 0 0 0 (5.263) Zmanjšanje/(povecanje) zaradi odprave pripoznanja 3.574 1.933 1.103 (13.696) (7.086) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 820 (4.862) (735) 2.488 (2.289) Od tega prenosi iz skupine 1 v skupino 2 656 (656) 0 0 0 Od tega prenosi iz skupine 2 v skupino 3 0 148 (148) 0 0 Od tega prenosi iz skupine 2 v skupino 1 (907) 907 0 0 0 Odpisi 0 0 887 0 887 Tecajne razlike (4) 0 0 0 (4) Stanje 31. 12. (8.438) (6.847) (16.172) (4.962) (36.419) Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Gibanje popravkov vrednosti je le delno vplivalo na oblikovanje in ukinjanje oslabitev v izkazu poslovnega izida, saj so se pri kreditih POCI, po izboljšanju kreditnega tveganja, oblikovani pozitivni popravki vrednosti v višini 405 tisoc EUR (leto 2018: 16.159 tisoc EUR) ob odpravi pripoznanja zapirali s pošteno vrednostjo kreditov POCI in vpliva na izkaz poslovnega izida ni bilo. V letu 2018 so bili oblikovani popravki pri kreditih po odplacni vrednosti, pri katerih je prišlo do odprave pripoznanja in novega pripoznanja kreditov po pošteni vrednosti (zaradi neprestanega SPPI-testa), v višini 1.219 tisoc EUR neposredno preneseni na pošteno vrednost novih kreditov in niso imeli ucinka na postavko oslabitev v poslovnem izidu. Druga financna sredstva 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Terjatve za opravnine 45 80 Terjatve do kupcev 672 725 Terjatve po drugih osnovah 4.544 1.048 Bruto izpostavljenost 5.261 1.853 Neto izpostavljenost 5.261 1.853 Terjatve po drugih osnovah vkljucujejo terjatve iz refundacij, terjatve iz nakupa vrednostnih papirjev in drugo. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti so 31. 12. 2019 znašali 0,1 tisoc EUR (31. 12. 2018: 0,06 tisoc EUR). 2.4.5 Naložbe v kapital skupaj obvladovanih družb 2019 Prvi faktor Prvi faktor Skupaj Kapitalske naložbe 15.337 279 15.616 Popravki vrednosti kapitalskih naložb (15.337) (279) (15.616) Skupaj 0 0 0 2018 Prvi faktor Prvi faktor Skupaj Kapitalske naložbe 15.337 279 15.616 Popravki vrednosti kapitalskih naložb (15.337) (279) (15.616) Skupaj 0 0 0 Podatki skupaj obvladovanih družb Delež Kratkorocna Kratkorocne Kapital Poslovni Celotni 31. 12. 2019 Skupina Prvi faktor 50 8.226 2.978 5.248 (365) 1.709 31. 12. 2018 Skupina Prvi faktor 50 11.880 6.206 5.674 (203) 1.581 2.4.6 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev 2019 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopred Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 10.095 1.103 852 12.050 3.251 Povecanje 0 208 357 565 311 Zmanjšanje 0 (138) (261) (399) (17) Stanje 31. 12. 10.095 1.173 948 12.216 3.545 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1. 1. (5.672) (845) (611) (7.128) (2.252) Amortizacija (341) (198) (47) (586) (328) Zmanjšanje 0 34 82 116 15 Stanje 31. 12. (6.013) (1.009) (576) (7.598) (2.565) Knjigovodska vrednost 31. 12. 4.082 164 372 4.618 980 2018 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopred Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 9.951 1.032 823 11.806 2.787 Povecanje 289 522 238 1.049 513 Zmanjšanje (145) (451) (209) (805) (49) Stanje 31. 12. 10.095 1.103 852 12.050 3.251 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1. 1. (5.331) (842) (641) (6.814) (1.982) Amortizacija (341) (173) (53) (567) (314) Zmanjšanje 0 170 83 253 44 Stanje 31. 12. (5.672) (845) (611) (7.128) (2.252) Knjigovodska vrednost 31. 12. 4.423 258 241 4.922 999 SID banka na dan 31. 12. 2019 nima zastavljenih osnovnih sredstev in sredstev, pridobljenih na podlagi najema. 2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek iz dohodka pravnih oseb 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Terjatve za davek iz dohodka pravnih oseb 18 0 Odložene terjatve za davek 450 2.271 Skupaj terjatve 468 2.271 Obveznosti za davek iz dohodka pravnih oseb 451 3.294 Skupaj obveznosti 451 3.294 Znesek v postavki terjatve za davek iz dohodka pravnih oseb v višini 18 tisoc EUR pomeni terjatev banke do FURS-a iz naslova vec placanih akontacij davka iz dohodka pravnih oseb za leto 2019 v primerjavi z obracunano obveznostjo. Razclenitev po vrstah odloženih davkov 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Odložene terjatve za davek Oslabitev kapitalskih naložb 2.967 2.967 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 91 79 Vrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 5.688 167 Amortizacija 67 54 Varovanje denarnih tokov 0 407 Skupaj odložene terjatve za davek 8.813 3.674 Odložene obveznosti za davek Vrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 8.363 1.403 Skupaj odložene obveznosti za davek 8.363 1.403 Neto odložene terjatve za davke 450 2.271 2019 2018 Vkljuceno v izkaz poslovnega izida 36 (124) Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 10 (150) Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 13 12 Amortizacija 13 14 Vkljuceno v izkaz vseobsegajocega donosa (2.061) 2.418 Varovanje denarnih tokov (407) 407 Prevrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (1.654) 2.011 Ucinek prehoda na MSRP 9 0 327 SID banka na dan 31. 12. 2019 nima nepripoznanih odloženih davkov. 2.4.8 Druga sredstva 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Terjatve za davke 23 45 Terjatve za dane predujme 9 1 Nevracunani stroški 279 296 Nezaracunani prihodki 153 25 Bruto izpostavljenost 464 367 Neto izpostavljenost 464 367 2.4.9 Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje Razclenitev po skupinah sredstev in obveznosti 31. 12. 2019 31. 12. Kapitalska naložba 0 8.413 Skupaj 0 8.413 Gibanje nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Stanje 1. 1. 8.413 0 Prenos na nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 0 8.413 Prodaja nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje (8.413) 0 Stanje 31. 12. 0 8.413 Banka je v letu 2018 naložbo v odvisno družbo SID-PKZ zaradi pricakovane prodaje v prvi polovici leta 2019 prerazvrstila v postavko nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje. Prodaja družbe je bila realizirana aprila 2019, takoj po izplacilu dividende (pojasnilo v tocki 2.5.2). Dosežen dobicek pri prodaji odvisne družbe je razviden iz preglednice v nadaljevanju. Dobicek pri prodaji odvisne družbe 2019 Kupnina od prodaje odvisne družbe 18.649 Knjigovodska vrednost kapitalske naložbe 8.413 Stroški prodaje 173 Dobicek pri prodaji odvisne družbe 10.063 2.4.10 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Vloge in krediti bank in centralnih bank 777.912 1.206.244 Krediti 768.968 1.162.951 Vloge 8.944 43.293 Vloge in krediti strank, ki niso banke 827.545 548.452 Krediti 827.545 509.242 Vloge 0 39.210 Dolžniški vrednostni papirji 330.279 132.601 Druge financne obveznosti 2.727 2.024 Skupaj 1.938.463 1.889.321 Povecanje financnih obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev v letu 2019 je posledica izdaje obveznice SEDABI 0.125 06/24/26 v višini 200.000 tisoc EUR. 2.4.11 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 31. 12. 2019 31. Varovanje poštene vrednosti 841 332 Poštena vrednost 749 246 Neto obveznosti za obresti 92 86 Varovanje denarnih tokov 0 2.566 Poštena vrednost 0 2.276 Neto obveznosti za obresti 0 290 Skupaj 841 2.898 SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju tudi z uporabo izvedenih financnih instrumentov na obrestno mero. Ce izvedeni financni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so obravnavani v okviru racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji. V prvem cetrtletju leta 2018 je SID banka zaradi varovanja denarnih tokov sklenila obrestno zamenjavo v nominalnem znesku 70.000 tisoc EUR. Na podlagi prospektivnega in retrospektivnega testiranja je bilo ugotovljeno, da je razmerje varovanja, zaradi velike spremembe srednje vrednosti obrestne zamenjave v letu 2019, postalo neuspešno, kar je zahtevalo njegovo prekinitev. Ucinki iz vrednotenja obrestne zamenjave (5.763 tisoc EUR), ki so bili v obdobju razmerja varovanja izkazani v akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu v zvezi z varovanjem denarnih tokov, so bili po prekinitvi razmerja varovanja preneseni na varovano postavko (financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti – krediti strank, ki niso banke) in se bodo v izkaz poslovnega izida sprošcali postopno, skladno z amortizacijskim nacrtom varovane postavke in ob realizaciji denarnih tokov. Banka je imela 31. 12. 2019 sklenjeni dve obrestni zamenjavi v skupnem nominalnem znesku 15.000 tisoc EUR, namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk. 2.4.12 Rezervacije Razclenitev po vrstah rezervacij 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Rezervacije za prevzete obveznosti 1.532 420 Garancije 364 214 Necrpani krediti 1.168 206 Rezervacije za ugodnosti zaposlenih 842 710 Skupaj 2.374 1.130 Rezervacije za ugodnosti zaposlenih vkljucujejo rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti 2019 Garancije Necrpani krediti Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 214 214 206 0 206 Povecanje zaradi novih prevzetih obveznosti 0 0 560 75 635 Zmanjšanje zaradi odprave prevzetih obveznosti (16) (16) (237) (17) (254) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 166 166 19 562 581 Stanje 31. 12. 364 364 548 620 1.168 2018 Garancije Necrpani krediti Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 6 6 219 11 230 Povecanje zaradi novih prevzetih obveznosti 751 751 2.771 0 2.771 Zmanjšanje zaradi odprave prevzetih obveznosti (543) (543) (2.784) (11) (2.795) Stanje 31. 12. 214 214 206 0 206 Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Gibanje prevzetih obveznosti je prikazano v tocki 2.6.1. Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih 2019 2018 Stanje 1. 1. 710 576 Oblikovane 138 138 Porabljene (6) (4) Stanje 31. 12. 842 710 SID banka je rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2019 oblikovala na podlagi lastnega izracuna. Na dan 31. 12. 2019 je število zaposlenih v banki znašalo 201 (31. 12. 2018: 185 zaposlenih). V izracunu se predpostavlja, da bodo vsi zaposleni, vkljuceni v izracun, v banki zaposleni do izplacila vseh pripadajocih jubilejnih nagrad oziroma bodo v banki docakali upokojitev. Izracunani zneski so diskontirani z diskontno stopnjo 1,0105 (31. 12. 2018: 1,0122). 2.4.13 Druge obveznosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Kratkorocni odloženi prihodki 119 91 Obveznosti za davke 56 49 Skupaj 175 140 2.4.14 Kapital 31. 12. 31. 12. 2018 Osnovni kapital 300.000 300.000 Rezerve iz dobicka 135.327 102.149 Zakonske rezerve 14.020 12.418 Rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 Statutarne rezerve 65.332 50.113 Druge rezerve iz dobicka 54.651 38.294 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 11.656 3.731 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) Cisti dobicek poslovnega leta (vkljucno z zadržanim dobickom) 17.062 16.356 Skupaj 463.860 422.051 V letu 2019 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2019 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoc EUR. Po sklepu skupšcine se je nerazporejeni dobicek SID banke za leto 2018 v višini 16.356 tisoc EUR razporedil v druge rezerve iz dobicka. Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala. Razclenitev akumuliranega drugega vseobsegajocega donosa 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – lastniški vrednostni papirji 445 711 Prevrednotenje 550 878 Odloženi davki (105) (167) Varovanje denarnih tokov 0 (1.744) Prevrednotenje 0 (2.151) Odloženi davki 0 407 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – dolžniški vrednostni papirji 11.211 4.764 Prevrednotenje 13.840 5.881 Odloženi davki (2.629) (1.117) Skupaj 11.656 3.731 2.4.15 Bilancni dobicek 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Cisti dobicek poslovnega leta 32.040 14.314 Povecanje rezerv iz dobicka Zakonske rezerve (1.602) (716) Statutarne rezerve (15.219) (6.799) Prenos rezerv za pošteno vrednost ob odpravi pripoznanja naložb v lastniške financne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 1.843 0 Zadržani dobicek zaradi prehoda na MSRP 0 9.557 Bilancni dobicek 17.062 16.356 Uprava je v skladu s statutom iz cistega dobicka SID banke, ki je za leto 2019 znašal 32.040 tisoc EUR (2018: 14.314 tisoc EUR), oblikovala zakonske rezerve v višini 1.602 tisoc EUR (2018: 716 tisoc EUR) in statutarne rezerve v višini 15.219 tisoc EUR (2018: 6.799 tisoc EUR). Bilancni dobicek leta 2018 v višini 16.356 tisoc EUR je bil razporejen v druge rezerve iz dobicka. Bilancnega dobicka SID banke v skladu z ZSIRB ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem. Uprava banke in nadzorni svet bosta skupšcini predlagala sprejetje odlocitve, da se bilancni dobicek poslovnega leta 2019 v višini 17.062 tisoc EUR razporedi v druge rezerve iz dobicka. 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 2.5.1 Ciste obresti 2019 2018 Prihodki iz obresti Prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri 30.913 31.122 Obresti iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 1.842 1.543 Obresti iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 4.559 5.125 Obresti iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 23.790 23.654 Krediti bankam 6.225 5.850 Krediti strankam, ki niso banke 17.565 17.804 Obresti iz financnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 722 800 Obresti iz vlog in najetih kreditov 722 800 Skupaj prihodki iz obresti 30.913 31.122 Odhodki za obresti Obresti iz financnih obveznosti, merjene po odplacni vrednosti (5.705) (6.741) Izdani vrednostni papirji (1.381) (2.248) Krediti in vloge (4.324) (4.493) Krediti in vloge bankam (962) (1.007) Krediti in vloge strankam, ki niso banke (3.362) (3.486) Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju (594) (775) Financne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo (90) 0 Obresti iz financnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere (592) (620) Skupaj odhodki za obresti (6.981) (8.136) Ciste obresti 23.932 22.986 SID banka je v letu 2019 ustvarila 30.913 tisoc EUR obrestnih prihodkov, kar je za 0,67 odstotka manj kot leta 2018. V skladu s pojasnilom v tocki 2.3.7 so obresti, ki se nanašajo na oslabljene kredite, izkljucene iz prihodkov. Znesek obracunanih in izkljucenih obrestnih prihodkov po stanju na dan 31. 12. 2019 znaša 8.049 tisoc EUR (2018: 12.736 tisoc EUR). Ucinek obracunanih in izkljucenih obrestnih prihodkov, ki se nanašajo na komitente z bonitetnima ocenama D in E, po stanju na dan 31. 12. 2019 znaša 8.024 tisoc EUR (2018: 12.706 tisoc EUR). 2.5.2 Prihodki iz dividend 2019 2018 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 35 36 Naložbe v posesti ob koncu obdobja 35 36 Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov 5.418 582 Skupaj 5.453 618 Banka je v letu 2019, pred prodajo odvisne družbe, prejela dividendo v višini 5.418 tisoc EUR, ki je bistveno višja kot v letu 2018, ko je znašala 582 tisoc EUR. 2.5.3 Ciste opravnine 2019 2018 Prihodki iz opravnin Opravnine iz kreditnih poslov 495 423 Opravnine iz danih jamstev 238 168 Skupaj prihodki iz opravnin 733 591 Odhodki za opravnine Opravnine za kreditne posle (12) (87) Opravnine za borzne posle (337) (9) Opravnine za druge storitve (184) (204) Skupaj odhodki za opravnine (533) (300) Ciste opravnine 200 291 2.5.4 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2019 2018 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.602 1.076 Dobicki 2.657 1.197 Izgube (55) (121) Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 130 115 Dobicki 130 115 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 10.043 2.027 Dobicki 10.043 5.050 Izgube 0 (3.023) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 12.775 3.218 SID banka v okviru poslovanja za lasten racun vodi štiri posojilne sklade, ki jih je oblikovala skupaj z MGRT. Pri vseh štirih skladih je z MGRT pogodbeno dogovorjena klavzula first loss: negativni rezultat skladov se primarno pokriva iz prednostne udeležbe MGRT v tveganjih posojilnih skladov z zmanjševanjem obveznosti do MGRT ter pripoznavanjem dobickov iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po odplacni vrednosti. Ce je v naslednjih obdobjih rezultat posojilnih skladov pozitiven, se obveznost do MGRT zviša ter se pripoznajo izgube iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po odplacni vrednosti. Glede na razmeroma visoko rizicnost naložb iz posojilnih skladov in posledicno visoke odstotke oslabitev za te kredite kreditna aktivnost bistveno vpliva na rezultat posojilnih skladov. V obdobjih intenzivnega kreditiranja se oblikujejo visoki zneski rezervacij in oslabitev, ki vplivajo na razmeroma visok negativni rezultat skladov obratno pa se v obdobjih, ko se krediti vracajo, oslabitve sprošcajo, kar se odrazi v razmeroma visokih pozitivnih rezultatih posojilnih skladov. V letu 2019 je bil obseg kreditiranja iz posojilnih skladov glede na leto 2018 vecji, oblikovane so bile višje oslabitve, posledicno je bil rezultat negativen v višini 10.010 tisoc EUR (2018: 2.027 tisoc EUR), kar se je zaradi dogovorjene klavzule first loss odrazilo v pripoznanih dobickih iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti. V isti postavki je banka v letu 2019 pripoznala tudi 33 tisoc EUR dobickov iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti iz neposrednega izvajanja financnih instrumentov Sklada skladov. 2.5.5 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 2019 2018 Izvedeni financni instrumenti (969) 0 Obrestni (969) 0 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje (969) 0 Izkazane izgube predstavljajo ucinek obrestne zamenjave od prekinitve varovanja (glej pojasnilo 2.4.11) do prekinitve obrestne zamenjave. 2.5.6 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2019 2018 Lastniški vrednostni papirji 389 0 Dobicki 422 0 Izgube (33) 0 Krediti in druga financna sredstva 12.315 655 Dobicki 13.299 2.450 Izgube (984) (1.795) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 12.704 655 2.5.7 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 2019 2018 Cisti dobicki/(izgube) iz izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju pred spremembami poštene vrednosti (503) (215) Cisti dobicki/(izgube) iz varovanih postavk pred spremembami poštene vrednosti, ki se nanašajo na varovano tveganje 493 211 Izgube iz neuspešnega varovanja denarnih tokov (1.115) (125) Skupaj dobicki/(izgube) (1.125) (129) V letu 2019 je bil iz sprememb poštene vrednosti posamezno varovanih financnih instrumentov realiziran pozitiven ucinek v višini 493 tisoc EUR, iz sprememb poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov za varovanje pa negativen ucinek v višini 503 tisoc EUR. Neuspešni del varovanja poštene vrednosti denarnih tokov je znašal 1.115 tisoc EUR. Skupaj je bil iz sprememb poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji realiziran negativen ucinek v višini 1.125 tisoc EUR. 2.5.8 Cisti dobicki/izgube iz tecajnih razlik 2019 2018 Dobicki iz tecajnih razlik 1.813 2.717 Izgube iz tecajnih razlik (1.822) (2.725) Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik (9) (8) Tecajne razlike, prikazane v zgornji preglednici, se nanašajo na financne obveznosti in financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, ter tekoce racune pri bankah v državi v tuji valuti. 2.5.9 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube 2019 2018 Dobicki Prihodki dejavnosti po pooblastilu RS 2.504 3.558 Drugi poslovni prihodki 278 106 Skupaj dobicki 2.782 3.664 Izgube Drugi poslovni odhodki (294) (302) Skupaj izgube (294) (302) Cisti poslovni dobicki/(izgube) 2.488 3.362 Banka je v letu 2019 realizirala 2.504 tisoc EUR (2018: 3.558 tisoc EUR) prihodkov iz opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz upravljanja sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1.740 tisoc EUR (2018: 1.740 tisoc EUR), iz upravljanja Sklada skladov 729 tisoc EUR (2018: 1.781 tisoc EUR), iz jamstvenih shem 14 tisoc EUR (2018: 16 tisoc EUR) in iz drugih poslov po pooblastilu skupaj 21 tisoc EUR (2018: 21 tisoc EUR). 2.5.10 Administrativni stroški 2019 2018 Stroški dela (11.540) (9.978) Stroški bruto plac (8.520) (7.502) Stroški pokojninskih zavarovanj (760) (669) Stroški socialnih zavarovanj (630) (555) Drugi stroški dela (1.630) (1.252) Splošni in administrativni stroški (4.022) (3.292) Stroški materiala (153) (136) Stroški storitev (3.869) (3.156) Skupaj (15.562) (13.270) Skupni znesek, porabljen za revizorje 2019 2018 Revidiranje letnega porocila 47 43 Druge storitve revidiranja 15 8 Druge nerevizijske storitve 49 102 Skupaj 111 153 2.5.11 Amortizacija 2019 2018 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (586) (567) Amortizacija neopredmetenih sredstev (328) (314) Skupaj (914) (881) 2.5.12 Rezervacije 2019 2018 Rezervacije za prevzete obveznosti (1.112) (184) Garancije (150) (208) Necrpani krediti (962) 24 Druge rezervacije (139) (138) Skupaj (1.251) (322) Stanja zunajbilancnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz preglednice v tocki 2.6.1. Druge rezervacije vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. 2.5.13 Oslabitve 2019 2018 Oslabitve financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (54) 789 Oslabitve financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti (10.437) 248 Krediti bankam (714) (53) Krediti strankam, ki niso banke (9.723) 301 Skupaj (10.491) 1.037 2.5.14 Cisti dobicki/izgube iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 2019 2018 Cisti dobicki/(izgube) iz odprave pripoznanja odvisnih družb 10.063 0 Cisti dobicki/(izgube) iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo 10.063 0 V letu 2019 je SID banka prodala svojo odvisno družbo SID-PKZ. Ob prodaji je banka realizirala dobicek v višini 10.063 tisoc EUR. Dodatna pojasnila v tockah 2.4.9 in 2.5.2. 2.5.15 Davek iz dohodka 2019 2018 Davek iz dohodka (5.234) (3.081) Odloženi davki 36 (124) Skupaj (5.198) (3.205) Davcna stopnja v Sloveniji je bila za leto 2019 19 odstotkov (2018: 19 odstotkov). Davek iz dohodka se od davka, izracunanega z uporabo predpisane davcne stopnje, razlikuje in je prikazan v preglednici v nadaljevanju. Analitika odloženih davkov, izkazanih v poslovnem izidu, je prikazana v tocki 2.4.7. 2019 2018 Dobicek pred obdavcitvijo 37.238 17.519 Davek, izracunan po predpisani davcni stopnji (19 %) (7.075) (3.329) Neobdavceni prihodki 2.012 262 Davcno nepriznani odhodki (187) (139) Zmanjšanje davcne osnove za odhodke, ki v preteklosti niso bili davcno priznani 2 0 Povecanje davcne osnove (99) (6) Davcne olajšave 113 131 Neto oblikovani/(crpani) odloženi davki 36 (124) Skupaj (5.198) (3.205) Vecina neobdavcenih prihodkov se nanaša na prihodke iz dividend in dobicke iz odsvojitve lastniških deležev. SID banka je za leto 2019 iz davcne osnove izvzela 5.418 tisoc EUR prihodkov iz dividend in 5.032 tisoc EUR dobickov iz odsvojitve lastniških deležev. Davcno nepriznani odhodki v vecji meri izhajajo iz odhodkov za zagotavljanje bonitet in drugih izplacil v zvezi z zaposlitvijo. Efektivna davcna stopnja SID banke (izracunana kot razmerje med odhodkom za davek iz dohodka in dobickom pred obdavcitvijo), ki se nanaša na poslovanje v letu 2019, znaša 14,1 odstotka (2018: 17,6 odstotka). 2.5.16 Osnovni in popravljeni dobicek na delnico 2019 2018 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 Število navadnih delnic brez lastnih delnic 3.103.296 3.103.296 Cisti dobicek v obdobju (v 000 EUR) 32.040 14.314 Osnovni dobicek na delnico (v EUR) 10,32 4,61 Popravljeni dobicek na delnico je enak kot osnovni dobicek na delnico. 2.6 Druga pojasnila k racunovodskim izkazom 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti Pogodbene vrednosti zunajbilancnih financnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Prevzete obveznosti Garancije 63.824 66.790 Necrpani krediti 183.865 196.970 Nevpoklicani nevplacani kapital 12.000 12.000 Skupaj 259.689 275.760 Rezervacije za prevzete obveznosti Garancije (364) (214) Necrpani krediti (1.168) (206) Skupaj (1.532) (420) V letu 2019 se je vrednost danih garancij zmanjšala, in sicer zaradi odplacil kreditov, za katere so bile izdane garancije. Znesek kreditov, odobrenih strankam, ki niso banke, ki 31. 12. 2019 še niso bili crpani, znaša 167.313 tisoc EUR (2018: 129.259 tisoc EUR), znesek kreditov, odobrenih bankam, pa 16.552 tisoc EUR (2018: 67.711 tisoc EUR). V postavki nevpoklicanega nevplacanega kapitala v letu 2019 ni bilo sprememb in znaša 12.000 tisoc EUR (2018: 12.000 tisoc EUR). Gibanje pogodbenih vrednosti zunajbilancnih financnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti Garancije Necrpani krediti 2019 Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 66.790 66.790 195.972 998 196.970 Povecanje zaradi novih prevzetih obveznosti 0 0 164.816 14.449 179.265 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (2.966) (2.966) (189.124) (3.246) (192.370) Stanje 31. 12. 63.824 63.824 171.664 12.201 183.865 2018 Garancije Necrpani krediti Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj Stanje 1. 1. 13.863 13.863 47.747 662 0 48.409 Povecanje zaradi novih prevzetih obveznosti 67.778 67.778 621.778 1.095 1.900 624.773 Zmanjšanje zaradi odprave pripoznanja (14.582) (14.582) (472.555) (1.757) (1.900) (476.212) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 0 0 (998) 998 0 0 Od tega prenosi iz skupine 1 v skupino 2 0 0 (998) 998 0 0 Tecajne razlike (269) (269) 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 66.790 66.790 195.972 998 0 196.970 Pojasnilo o razvršcanju financnih instrumentov, ki so predmet oslabitev oziroma rezervacij v skladu z MSRP 9, v skupine je na voljo v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Pogodbena vrednost izvedenih financnih instrumentov 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju Obrestne zamenjave 15.000 85.000 Skupaj 15.000 85.000 Pogodbene vrednosti izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, znašajo 15.000 tisoc EUR. Izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo merila racunovodskega obracu-navanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. Poštene vrednosti in ekonomski ucinki so prikazani v tockah 2.4.11 in 2.5.7. 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami V okviru rednega poslovanja so se nekateri bancni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, pri katerih ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri financnih in poslovnih odlocitvah. V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in povezanimi osebami. Pomembnejši odnosi SID banke z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Terjatve Krediti 483 483 0 1.189 1.189 Druga financna sredstva 0 0 4 0 4 Bruto izpostavljenost 483 483 4 1.189 1.193 Popravki vrednosti 119 119 0 192 192 Neto izpostavljenost 602 602 4 1.381 1.385 2019 2018 Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Prihodki iz obresti 28 28 0 49 49 Prihodki od drugih storitev 0 0 43 0 43 Prihodki iz dividend 0 0 582 0 582 Oslabitve 341 341 0 731 731 Skupaj 369 369 625 780 1.405 Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti SID banka ima poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv. Izpostavljenost do: 2019 2018 Banke Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.689 120.871 OBVEZNOSTI Krediti bank in centralnih bank 171.201 171.903 Druge financne obveznosti 195 135 Za obdobje Odhodki za obresti (1.193) (1.060) Republike Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 327.571 271.185 Krediti strankam, ki niso banke 118.630 80.008 Druga financna sredstva 399 402 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 468 2.271 Druga sredstva 49 69 OBVEZNOSTI Krediti strank, ki niso banke 174.323 173.805 Druge financne obveznosti 421 362 Rezervacije 1 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 451 3.294 Druge obveznosti 58 49 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 27.208 55.170 Za obdobje Prihodki iz obresti 3.999 3.132 Prihodki iz opravnin 1 0 Odhodki za opravnine 0 (3) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 10.742 386 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 493 211 Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 1.790 1.807 Administrativni stroški (56) (97) Oslabitve in rezervacije 7 2 Izpostavljenost do: 2019 2018 Družb v državni lasti Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 26 283 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 18.383 50.574 Krediti bankam 270.649 320.217 Krediti strankam, ki niso banke 239.784 211.738 Druga financna sredstva 343 430 Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 0 8.413 Druga sredstva 27 65 OBVEZNOSTI Vloge bank 0 4.998 Vloge strank, ki niso banke 0 39.210 Krediti strank, ki niso banke 0 757 Druge financne obveznosti 205 98 Rezervacije 22 34 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 20.000 0 Za obdobje Prihodki iz obresti 7.243 7.131 Odhodki za obresti (12) 1.236 Prihodki iz dividend 19 582 Prihodki iz opravnin 0 64 Odhodki za opravnine (125) (144) Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 800 1.823 Administrativni stroški (221) (206) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev (48) 0 Oslabitve in rezervacije 2.233 397 2.6.3 Sistem prejemkov Politika prejemkov SID banke je dosledno usmerjena k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojena profilu tveganosti SID banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. Politika prejemkov upošteva velikost banke, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jo SID banka opravlja. V skladu z ZSIRB cilj SID banke ni zasledovanje maksimalnega dobicka, temvec prvenstveno ohranjanje kapitala, pri cemer morajo biti vsi posli SID banke podvrženi tudi presoji ekonomske kvalitete na podlagi mednarodnih kriterijev. Politika prejemkov upošteva tudi, da SID banka v primerjavi z drugimi poslovnimi bankami opravlja samo dolocene storitve in posle (financiranje podjetij in bank) oziroma ne opravlja vecine storitev, ki jih sicer opravljajo druge banke (SID banka ne sprejema depozitov od javnosti oziroma ne opravlja storitev za prebivalstvo, ne vodi transakcijskih racunov strank oziroma ne opravlja placilnih storitev za stranke, ne opravlja investicijskih storitev za stranke ipd.), in da se zaradi specificnega poslovnega modela, znacilnega za razvojne banke, SID banka lahko uvrsti v kategorijo bank, ki opravljajo dejavnosti z razmeroma manjšo zapletenostjo tveganj. V politiki prejemkov so skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 604/2014 oziroma Uredbo (EU) št. 575/2013 in 169. clenom ZBan-2 konkretno opredeljene pomembne poslovne enote in dolocena delovna mesta zaposlenih, ki lahko v okviru pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti ali na podlagi clanstva v odborih pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Politika prejemkov doloca, da se prejemki zaposlenih oblikujejo tako, da zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, ne spodbujajo, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Prejemki zaposlenih v neodvisnih kontrolnih funkcijah se dolocajo tako, da pri izvajanju njihovih nalog nista ogroženi neodvisnost in objektivnost. Zaposleni, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, ter imajo ustrezne pristojnosti in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih podrocij, ki jih nadzirajo. Zaposlenim, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, se ne glede na to politiko v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplaca placilo za poslovno uspešnost. (clen 450(1)(a) Uredbe CRR) V postopek vzpostavitve, izvajanja in kontrole politike prejemkov so vkljucene strokovne službe SID banke (oddelek za upravljanje tveganj, oddelek za skladnost, oddelek za notranjo revizijo, oddelek za racunovodstvo ter splošni in kadrovski oddelek), uprava SID banke, komisije nadzornega sveta (komisija za tveganje, komisija za imenovanja in prejemke) ter nadzorni svet, ki politiko prejemkov tudi sprejme. Komisija za imenovanja in prejemke je imela v letu 2019 deset sej, politiko in prakso izvajanja prejemkov je obravnavala na treh sejah. Politika prejemkov je bila v letu 2019 spremenjena dvakrat, 30. 5. 2019 in 19. 12. 2019. Podlaga za spremembo so bile zaznane spremembe iz rednega letnega pregleda politike prejemkov, priporocila iz revizijskega porocila oddelka za notranjo revizijo in sklep nadzornega sveta. Pri oblikovanju politike prejemkov ni sodeloval zunanji izvajalec. (clen 450(1)(b) Uredbe CRR) SID banka v primeru nezadostne poslovne uspešnosti ali negativnega poslovnega rezultata mocno zmanjša variabilne prejemke (vkljucno z možnostjo za zmanjšanje teh prejemkov na nic oziroma na spodnjo mejo, doloceno po kolektivni pogodbi dejavnosti), pri cemer upošteva trenutne prejemke in tudi zmanjšanje izplacil predhodno zasluženih zneskov, vkljucno z dogovori o sistemu malusa oziroma vracilu sredstev z upoštevanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, ali kolektivno pogodbo dejavnosti. (clen 450(1)(c) Uredbe CRR) Fiksni prejemek odraža zlasti ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v banki, kot je doloceno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev. Variabilni prejemek odraža vzdržno ter tveganju prilagojeno uspešnost in uspešnost, ki je višja od pricakovane uspešnosti, kot je doloceno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev. Celotni variabilni del prejemka zaposlenega se doloci na podlagi kombinacije ocen uspešnosti (zaposlenega, poslovno-organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke). Placilo za poslovno uspešnost za vse kategorije zaposlenih se izplaca po potrditvi letnega porocila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplaca, ce banka v poslovnem letu ne izkaže dobicka. V primeru priporocil delnicarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporocila, ki se nanašajo na omejitve placil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloci drugace, kot doloca podjetniška kolektivna pogodba. Dolocbe glede placila za poslovno uspešnost se ne uporabljajo, ce je v skladu z dolocili politike prejemkov SID banke, še zlasti z dolocili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na financno stanje SID banke ter dolocili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejemkov tveganjem, treba zmanjšati variabilni del prejemkov. Obracunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zakljucku obracunskega obdobja in pri zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, ter v primeru, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu presegajo znesek 50.000 EUR bruto. Po politiki prejemkov traja obdobje odložitve dela variabilnega prejemka tri leta in se odlaga v višini 40-odstotnega deleža variabilnega prejemka. V zvezi z izplacilom in odložitvijo variabilnega prejemka predsedniku uprave in clanu uprave se uporabljajo dolocbe ZPPOGD in politike prejemkov, kjer je doloceno, da obdobje odložitve traja tri leta, in sicer v višini 50-odstotnega deleža variabilnega prejemka. (clen 450(1)(d) Uredbe CRR) Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Politika prejemkov doloca, da se med variabilni del prejemka štejejo placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, placilo za poslovno uspešnost, druge nagrade (npr. za projektno delo) ter drugi prejemki in ugodnosti (npr. odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi). Zahteve iz 7. in 8. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2 glede oblikovanja in izplacila variabilnih prejemkov se ne upoštevajo v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000 EUR bruto (uporaba spodnjega praga variabilnega prejemka). (clen 450(1)(e) Uredbe CRR) Ob upoštevanju dolocb ZSIRB, da ima SID banka lahko le enega delnicarja in da za obveznosti banke jamci Republika Slovenije, banka daje glede meril uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, pojasnilo, da variabilnega dela prejemka ne more in ne sme izplacevati v obliki delnic. To pomeni, da SID banka v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presegajo znesek 50.000 EUR bruto, lahko le omejeno upošteva nacela iz 7. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2, ki zahteva, da mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenega iz navadnih oziroma prednostnih delnic banke ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar delnice banke niso uvršcene na organiziran trg. Ce je zaposleni, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, na podlagi meril upravicen do variabilnega prejemka in ce celoten znesek njegovega variabilnega prejemka v posameznem letu presega znesek 50.000 EUR bruto, se znesek nad to višino v obdobju do izplacila indeksira z rastjo knjigovodske vrednosti delnic SID banke, neupoštevajoc morebitne transakcije z lastnikom (npr. povecanje/zmanjšanje kapitala, združevanje/delitev delnic). Informacije glede meril uspešnosti, na katerih temelji pravica do variabilnih sestavin prejemkov, SID banka podaja v naslednjem poglavju skupaj z glavnimi parametri in utemeljitvami za navedene variabilne prejemke in druge nedenarne ugodnosti. (clen 450(1)(f) Uredbe CRR) Variabilni prejemki zaposlenih 1. Zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z dolocili Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije in podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov izplacuje kot placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, kot placilo za poslovno uspešnost in v obliki nagrad (npr. za projektno delo) oziroma v obliki odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat na leto oceni njegov neposredni vodja, izhajajoc iz realizacije njegovih zadolžitev, dolocenih v vsakokratnem letnem razvojnem pogovoru, ki temeljijo na nalogah iz letnega operativnega plana (LOP), ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc. Skladno s tarifno prilogo k podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za place na podlagi delovne uspešnosti, 10 odstotkov sredstev, namenjenih izplacilu osnovnih mesecnih plac delavcev po kolektivni pogodbi. Delavec je skladno s kriteriji in merili tarifne priloge podjetniške kolektivne pogodbe upravicen do placila za poslovno uspešnost v višini ene povprecne osnovne bruto mesecne place delavca. Placilo za poslovno uspešnost je odvisno od izpolnjevanja kazalnikov za kontrolo strateških rezultatov, dolocenih v strategiji razvoja banke (najvec 60 odstotkov place) ter izpolnjevanja kljucnih kazalnikov in izvedenih nalog posamezne organizacijske enote (najvec 40 odstotkov place). Skupno variabilni del prejemkov zaposlenih ne more presegati 33 odstotkov fiksnega dela prejemkov. Nagrada za projektno delo se doloci skladno s pravilnikom o projektnem delu. Na podlagi obrazloženega predloga lahko uprava sprejme sklep, da zaposlenemu pripada odpravnina le do dolocenega zneska nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. 2. Zaposlenim, ki imajo sklenjene tako imenovane individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplacuje enkrat na leto kot placilo za poslovno uspešnost na podlagi izpolnjevanja ciljev, nalog in obveznosti, dolocenih z vsakoletnim sklepom uprave in/ali poslovno politiko oddelka/oddelkov in/ali cilji in nalogami direktorja ter drugih nalog po sklepu uprave. Alternativno se variabilni del prejemkov izplaca ob upoštevanju ocene dela uprave s strani nadzornega sveta SID banke. Kot kriteriji in merila se upoštevajo razlicni vidiki, ki so s primeri našteti v 1. tocki za vse zaposlene, oziroma kriteriji in merila, kot veljajo tudi za upravo SID banke. Praviloma dolocila individualnih pogodb omejujejo višino poslovne uspešnosti do najvec 25 odstotkov osnovne letne place. 3. Za merila uspešnosti (kot osnove za dolocitev variabilnega prejemka) clanov uprave SID banke se uporabljajo tudi dolocbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Višino variabilnega prejemka, ki ne more presegati 30 odstotkov osnovnega placila posameznega clana uprave, doloci nadzorni svet na predlog komisije za imenovanja in prejemke po potrditvi letnega porocila SID banke glede na doseganje LOP SID banke in drugih meril uspešnosti. Izpolnitev LOP je osnova za izplacilo celotnega variabilnega prejemka, v primeru (a) delne realizacije LOP ali (b) dolocenih preseženih in drugih nedoseženih ciljev pa nadzorni svet sprejme odlocitev o višini variabilnega placila ob upoštevanju kriterija izpolnjenih ciljev/nalog v primerjavi z vsemi nalogami, kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev in meril, dolocenih v LOP, ter težo teh v skladu z dolocili statuta in sprejete strategije, ki opredeljujeta namen in poslanstvo družbe, ter razlicnih okolišcin, v katerih je v preteklem letu družba poslovala. Druge nedenarne ugodnosti, ki jih prejemajo nekateri zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se nanašajo na ugodnosti, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi (npr. življenjsko zavarovanje, uporaba službenega avtomobila v službene in zasebne namene), za kar jim SID banka obracunava boniteto. (clen 450(1)(g)(h)(i) in (j) Uredbe CRR) Kvantitativne informacije o prejemkih v letu 2019 Nadzor Vodstve Financi Investi Bancniš Uprav Korpora Neodvisne Drugo Clani (število zaposlenih) 5 2 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. Število identificiranih zaposlenih v FTE n. r. n. r. 8,1 0 0 5,4 8,8 6,0 7,7 Število identificiranih zaposlenih na višjih vodstvenih položajih n. r. n. r. 0 0 0 0 4,8 0 0 Skupni fiksni prejemki (v EUR) 167.952 411.879 587.576 0 0 273.499 834.626 376.481 516.606 Od tega: fiksni prejemki v gotovini 167.952 411.879 587.576 0 0 273.499 834.626 376.481 516.606 Skupni variabilni prejemki (v EUR) 0 93.739 64.805 0 0 45.292 186.309 32.969 55.886 Od tega: variabilni prejemki v gotovini 0 93.739 64.805 0 0 45.292 186.309 32.969 55.886 Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih v letu 2019 in odloženih (v EUR) 0 53.173 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v gotovini v letu 2019 0 53.173 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek neizplacanih odloženih variabilnih prejemkov, dodeljenih v prejšnjih obdobjih in ne v letu 2019 (v EUR); cl. 450(1)(h)(iii) CRR 0 96.306 0 0 0 0 0 0 0 Vsi variabilni prejemki so bili izplacani v gotovini, drugih vrst variabilnih prejemkov ni. Vsi neizplacani odloženi prejemki iz preteklih let še nimajo dodeljene pravice do izplacila. Nobeni posamezni osebi ni bilo izplacano vec kot 1 milijon EUR prejemka. Prejemki clanov nadzornih organov v letu 2019 v EUR Bruto placilo Bruto Skupaj Skupaj Bruto Neto Druge Oseba Funkcija Monika Pintar Mesaric predsednica NS 28.125 6.611 34.736 25.222 0 0 154 predsednica komisije za imenovanja in prejemke mag. Marjan Divjak clan NS 22.500 7.535 30.035 21.803 143 104 154 namestnik predsednika revizijske komisije namestnik predsednika komisije za tveganja mag. Leo Knez clan NS 24.375 8.030 32.405 23.526 143 104 154 predsednik komisije za tveganja clan revizijske komisije Marko Tišma namestnik predsednice NS 24.000 8.646 32.646 23.744 2.622 1.865 154 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke clan komisije za tveganja Zlatko Vili Hohnjec clan NS 24.375 8.162 32.537 23.665 1.914 1.350 154 predsednik revizijske komisije clan komisije za imenovanja in prejemke 123.375 38.984 162.359 117.960 4.822 3.423 770 Prejemki clanov uprave v letu 2019 V letu 2019 je bilo v SID banki upravi izplacanih 505.618 EUR, od tega 411.879 EUR fiksnih, 53.174 EUR tekocih variabilnih in 40.565 EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let. Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave, je prejel v letu 2019 skupaj 273.860 EUR prejemkov (neto znesek izplacila je znašal 118.712 EUR), od tega 223.855 EUR fiksnih in 50.005 EUR variabilnih prejemkov. Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 212.290 EUR (neto znesek izplacila je znašal 93.807 EUR), regresa za letni dopust v višini 1.714 EUR, placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracila stroškov prehrane v višini 949 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (uporaba službenega avtomobila, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, življenj-sko zavarovanje in zavarovanje odgovornosti), od katerih je bila obracunana boniteta, v skupni višini 6.083 EUR. Variabilni prejemki so sestavljeni iz variabilnih prejemkov, dodeljenih in izplacanih v letu 2019, v višini 28.699 EUR in odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let, izplacanih v letu 2019, v višini 21.306 EUR. Goran Katušin, clan uprave, je prejel v letu 2019 skupaj 220.164 prejemkov (neto znesek izplacila je znašal 102.759 EUR), od tega 188.025 EUR fiksnih in 32.139 EUR variabilnih prejemkov. Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 181.010 EUR (neto znesek izplacila je znašal 84.645 EUR), regresa za letni dopust v višini 1.714 EUR, placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracil stroškov prevoza in prehrane v višini 1.785 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti), od katerih je bila obracunana boniteta, v skupni višini 696 EUR. Variabilni prejemki so sestavljeni iz variabilnih prejemkov, dodeljenih in izplacanih v letu 2019, v višini 24.474 EUR in odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let, izplacanih v letu 2019, v višini 7.665 EUR. Jožefu Bradešku, clanu uprave do 31. 12. 2016, je bilo v letu 2019 izplacanih 19.259 EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let. 2.6.4 Dogodki po datumu izkaza financnega položaja Po bilancnem datumu ni bilo poslovnih dogod-kov, ki bi vplivali na racunovodske izkaze SID banke. 3 Upravljanje tveganj Upravljanje tveganj v SID banki Sistem upravljanja tveganj v SID banki temelji na ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, pa tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih. V ta namen ima SID banka izdelano strategijo upravljanja tveganj, ki opredeljuje temeljna nacela prevzemanja in upravljanja tveganj SID banke ter vzpostavlja okvir in podlago za pripravo dokumentov, ki podrobneje opredeljujejo postopke prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganj, vkljucno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja tveganj in mehanizmi notranjih kontrol ter zagotavljanja skladnosti in javnega razkrivanja podatkov o banki. Pristop SID banke k upravljanju tveganj Na podlagi strategije upravljanja tveganj ima SID banka izdelane politike upravljanja posameznih vrst tveganj in druge interne akte, ki urejajo poslovne procese, v katerih banka prevzema tveganja. Politike in drugi interni akti dolocajo postopke, nacine in metodologije, ki jih banka uporablja v procesu upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganja. Cilj strategije upravljanja tveganj je vzpostaviti ucinkovit proces upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vkljucno s porocanjem o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, in sicer z opredelitvijo: - (internih) definicij posameznih vrst tveganj; - sposobnosti prevzemanja tveganj; - nagnjenosti k prevzemanju tveganj; - nacrta aktivnosti za upravljanje tveganj, tj. postopkov ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj; - ustreznih mehanizmov notranjih kontrol in - notranjih razmerij glede odgovornosti. Kljucne strateške usmeritve na podrocju tveganj, ki upoštevajo poslovni model in poslovno strategijo banke, so opredeljene v sposobnosti in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, kar je predstavljeno v nadaljevanju v okviru strnjene izjave upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem. Sposobnost prevzemanja tveganj pomeni najvecjo skupno raven tveganj, ki jo SID banka še lahko prevzame ob upoštevanju razpoložlji-vega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja tveganj in kontrolnega okolja, rezultatov stresnih testov in drugih omejitev glede prevzemanja tveganj. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: - oceno profila tveganosti SID banke, v okviru katere se najmanj enkrat na leto celovito identificirajo skupna raven tveganj in vrste posameznih pomembnih tveganj; - rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), vkljucno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresnicenja prevzetih tveganj, ki vkljucuje redno poslovanje SID banke in tudi izredne razmere poslovanja SID banke; - pricakovanja Banke Slovenije po vsakokra-tnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala in deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije v okviru SREP; - kolicnik financnega vzvoda; - rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti; - nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, vkljucno z morebitnimi omejitvami, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oziroma nadzornih organov. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka izvaja najmanj enkrat na leto in o tem poroca upravljalnemu organu ter tako zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. SID banka v skladu s poslovno strategijo in poslovnimi cilji, sposobnostjo za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgorocnega vzdržnega ciljnega profila tveganosti. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja s ciljem ohranjati oziroma povecevati vrednost kapitala na dolgi rok, ohranjanju ugleda banke in maksimiranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj je opredeljena v vsakokrat veljavni strategiji razvoja SID banke, letnem operativnem planu SID banke in prek interno dolocenih limitov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka oceni najmanj enkrat na leto oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Mehanizmi notranjih kontrol Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se praviloma vzpostavlja za vse poslovne procese SID banke sorazmerno s pomembno-stjo in tveganostjo posameznega poslovnega procesa, vkljucujejo: - notranje kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; - funkcije in službe notranjih kontrol (oddelek za notranjo revizijo; funkcija skladnosti, vkljucno s funkcijo zagotavljanja informacijske varnosti, organizirana v oddelku za skladnost; funkcija upravljanja tveganj, organizirana v oddelku za upravljanje tveganj) so organizacijsko neposredno podrejene upravi banke. Namen notranjih kontrol je zagotoviti sistematicen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji banke ter zagotoviti neodvisno in objektivno oceno ucinkovitosti in skladnosti glede ureditve notranjega upravljanja banke na podlagi pregledovanja in ocenjevanja ustrez-nosti strategije in politik tveganj, procesov, postopkov in metodologij upravljanja tveganj banke ter porocanja o tveganjih. Organizacijski vidiki procesa upravljanja tveganj Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob hkratnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je kljucni cilj dosegati ustrezno zavedanje o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Vzpostavljena struktura upravljanja tveganj vkljucuje aktivno vlogo nadzornega sveta in uprave. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do ravni izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto, zadolženo za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj, in sejah komisije za tveganja ter neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije nadzornega sveta za tveganja za namen obvešcanja o pomembnih okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Uprava in nadzorni svet banke sta v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti na podlagi ZBan-2 odgovorna za dolocanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega poslovnega cikla. Strategija in politike upravljanja tveganj vkljucujejo usmeritve za prevzemanje tveganj ter postopke in orodja za upravljanje tveganj. Nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj sprejme uprava banke s so-glasjem nadzornega sveta in po posvetovanju s komisijo nadzornega sveta za tveganja. Uprava in nadzorni svet banke sta celovito seznanjena z vsebinami s podrocja upravljanja tveganj prek rednih cetrtletnih porocil o poslovanju in porocil o tveganjih ter prek porocil o gibanjih na financnih trgih. Redna porocila o tveganjih zajemajo informacije o izpostav-ljenosti SID banke kreditnemu tveganju na ravni celotnega kreditnega portfelja, vkljucno s podrobnejšo analizo posamicne in panožne koncentracije kreditnega portfelja ter strukture kreditnega portfelja po geografskih obmocjih, bonitetni oceni in izpostavljenosti valutnemu, likvidnostnemu, obrestnemu tveganju ter oceno glede morebitnih drugih tveganj. Na letni ravni uprava in nadzorni svet obravnavata in potrjujeta rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP) ter rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP) oziroma ustreznost kapitala in likvidnosti banke glede na njen profil tveganosti. Dodatno je upravljalni organ seznanjen z upravljanjem tveganj v okviru obravnave in sprejetja letnega porocila SID banke. Poleg navedenega je uprava banke redno seznanjena in obravnava porocilo o operativnih tveganjih, upravljalni organ pa tudi o porocilu uporabe zunanjih izvajalcev. Posamezne izpostavljenosti oziroma predloge o povecanju izpostavljenosti, ki zahtevajo pridobitev ustreznih soglasij upravljalnega organa, ali v primerih zaznanih vecjih sprememb tveganj upravljalni organ obravnava vsakokrat v skladu s statutom SID banke. Pri izpolnjevanju nadzornih nalog na podrocju upravljanja tveganj v okviru nadzornega sveta sodeluje komisija za tveganja, ki svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, izvaja nadzor nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj ter preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja in ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. SID banka ni ustanovila posebnega odbora za upravljanje tveganj. Tveganja v SID banki obravnavajo trije odbori, ki so kljucnega pomena na podrocju upravljanja tveganj: odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, kreditni odbor in odbor za slabe naložbe. Odbori se praviloma sestajajo enkrat na teden. Usmerjanje, nadziranje in spremljanje uprav-ljanja tveganj znotraj banke izvaja odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, ki je pristojen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance, vkljucno z upravljanjem tveganj na agregatni ravni banke, strukture bilance in kapitalske ustreznosti. Z namenom uravnavanja likvidnostnega kreditnega, obrestnega, operativnega, kapitalskega tveganja, tveganja dobickonosnosti in tržnih ter drugih morebitnih tveganj na ravni SID banke je pristojen za spremljanje, analiziranje in presojanje zlasti: - rezultatov poslovanja banke z vidika uresnicevanja poslovnih ciljev; - strukture izkaza financnega položaja banke; - stanja, spremembe in trende bilanc banke; - porocil o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalskih kolicnikih in kolicniku financnega vzvoda; - porocil o izpostavljenosti banke likvidnostnemu, obrestnemu, tržnemu, kapitalskemu, kreditnemu in operativnemu tveganju ter tveganju dobickonosnosti; - naložb banke, ob upoštevanju donosnosti in tveganj z vidika uresnicevanja planskih ciljev; - vpliva uvedbe novih programov financiranja in/ali posameznih produktov na strukturo bilance, kapitalsko ustreznost in dohodke banke; - strukture in uspešnosti produktov banke; - predlogov poslovnega nacrta in njegovih sprememb v primeru bistveno spremenjenih pogojev poslovanja na posameznih podrocjih delovanja banke; - racunovodskih politik in usmeritev banke; - racunovodskih izkazov SID banke; - odnosov s povezanimi osebami; - obsega poslov trgovanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev v zvezi s tem; - izpolnjevanja kriterijev poslovanja v skladu s predpisi in poslovno politiko banke; - rezultatov izvajanja stresnih testov. Kriteriji, ki jih pri upravljanju bilance upošteva odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, so kapitalska ustreznost, donosnost poslovanja in donosnost posameznih produktov/storitev. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu SID banke in za njen racun. Odloca o predlogih (posameznih naložbenih poslih), ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju na ravni SID banke, obravnava opazovalni seznam in porocila o ugotovitvah izvedenih rednih in poglobljenih monitoringov, (ne)izpolnjevanju financnih in drugih pogodbenih zavez, opominjanju in izterjavi, spremljavi zavarovanj ter višini oslabitev in rezervacij za naložbene posle. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje problematicnih izpostavljenosti v skrbništvu oddelka za upravljanje slabih naložb, ukrepe restrukturiranja izpostavljenosti ter odpovedi oziroma odpoklic naložbenega posla zaradi financnih težav ali drugih kršitev pogodbenih zavez dolžnika. Pristojen je tudi za obravnavo prehodnega opazovalnega seznama, seznama restrukturiranih in insolventnih izpostavljenosti, porocil o izterjavah, zavarovanjih ter izpolnjevanju financnih in drugih pogodbenih zavez restrukturiranih poslov. Splošni okvir upravljanja tveganj je v poslovnem porocilu opisan v okviru poglavja Upravljanje tveganj, kjer so navedeni tudi drugi organi in organizacijske enote, ki so pristojni za neposredno izvajanje upravljanja tveganj. 3.1 Kreditno tveganje SID banka se pri svojem poslovanju najbolj izpostavlja kreditnemu tveganju, ki je tveganje nastanka izgube zaradi nezmožnosti poravnave pogodbenih obveznosti nasprotne stranke v prvotno dogovorjenem pogodbenem roku, brez unovcevanja zavarovanj. SID banka aktivno upravlja kreditno tveganje, pri cemer med drugim odpravlja zaznane pomanjkljivosti, izboljšuje postopke in nacine upravljanja ter nadgrajuje metodologije s podrocja kreditnega tveganja. Krovni dokument, ki obravnava upravljanje kreditnega tveganja pri poslovanju SID banke, je Politika upravljanja kreditnega tveganja. Ta opredeljuje odnos do prevzemanja kreditnega tveganja v odnosu do poslovnih ciljev in strategije SID banke, nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja, mehanizme in postopke za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, spremljanje, obvladovanje in porocanje kreditnega tveganja ter pristojnosti in odgovornosti upravljalnega organa, relevantnih odborov in posameznih organizacijskih enot pri upravljanju kreditnega tveganja. Med sestavne dokumente celovitega sistema upravljanja kreditnega tveganja v SID banki se uvršcajo vsi veljavni predpisi in interni akti, v katerih so podrobno opredeljeni metodologije, postopki in orodja za upravljanje kreditnega tveganja, ki jih SID banka uporablja pri odobravanju in zavarovanju naložbenih poslov, spremljavi in obvladovanju kreditnega portfelja, dolocitvi bonitetnega razreda dolžnika, razvršcanju izpostavljenosti, obracunu obresti, upravljanju nedonosnih izpostavljenosti ipd. Politika kreditnega tveganja med drugim povzema glavne vsebinske poudarke veljavnih internih aktov s podrocja upravljanja kreditnega tveganja. V okviru obravnave kreditnega tveganja so zajeti vsi aktivni naložbeni posli, iz katerih izhaja kreditno tveganje, in sicer krediti, vkljucno s potencialnimi in prevzetimi obveznostmi, dani depoziti, posli iz naslova naložb v vrednostne papirje, ki jih SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance, ter posli z izvedenimi financnimi instrumenti, ki jih banka uporablja izkljucno zaradi varovanja odprtih valutnih in obrestnih pozicij. V skladu s sprejeto nagnjenostjo k tveganjem je opredeljena višina prevzemanja kreditnega tveganja, ki se odraža prek omejevanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Obseg prevzemanja kreditnega tveganja letno sprejme upravljalni organ v okviru procesa sprejemanja letnega operativnega plana, strategije upravljanja tveganj in ob uvedbi vsakega novega produkta. Upravljanje kreditnega tveganja v SID banki z vidika ugotavljanja in ocenjevanja oziroma merjenja kreditnega tveganja predstavljajo aktivnosti, povezane s presojo kreditne sposobnosti dolžnikov in pripravo bonitetnih porocil ter razvršcanjem dolžnikov v ustrezne bonitetne razrede. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor oziroma drugi pristojni organ, skladno s pooblastili za odobravanje poslov, ki so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke, glede na vrednost naložbenega posla in obstojeco izpostavljenost. Omejevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju najprej upošteva regulatorne limite po veljavni bancni zakonodaji glede izpo-stavljenosti do posameznega komitenta, skupin povezanih strank ali oseb v posebnem razmerju s SID banko. Dodatno je prevzemanje kreditnega tveganja omejeno s statutom SID banke in internimi limiti. Razvršcanje financnih sredstev in prevzetih obveznosti v bonitetne razrede SID banka na podlagi presoje kvantitativnih in kvalitativnih elementov ocenjuje kreditno kakovost strank in jih razvršca v enega od 21 internih bonitetnih razredov, ki so nadalje združeni v 5 bonitetnih skupin od A do E, skladno s kriteriji Banke Slovenije. Kvantitativni elementi vkljucujejo presojo financno-premoženjskega položaja stranke, ucinkovitost in profitabilnost njenega poslovanja ter pricakovane prihodnje trende, v okviru kvalitativnih elementov pa so upoštevane vse mehke informacije o stranki, s katerimi banka razpolaga. Vse stranke morajo biti pred odobritvijo kredita razvršcene v ustrezen bonitetni razred, nato pa se ves cas trajanja naložbenega posla spremlja njihovo poslovanje in preverja ustreznost razvrstitve. Banka ima za razvršcanje strank v bonitetne razrede oblikovani loceni metodologiji za ocenjevanje kreditne kakovosti, in sicer Metodologijo za ocenjevanje podjetij, samostojnih podjetnikov in zadrug, katere del je tudi metodologija za ocenjevanje projektnih in novoustanovljenih podjetij, ter Metodologijo za ocenjevanje bank in hranilnic. Bonitetne ocene domacih subjektov javnega sektorja pa so izpeljane iz bonitetne ocene Republike Slovenije. Upravljanje kreditnih zavarovanj Pred sklenitvijo pogodbenega razmerja SID banka izdela oceno kreditne sposobnosti dolžnika, ki predstavlja primarni vir poplacila. Zavarovanja se uporabljajo kot sekundarni vir poplacila in ne nadomešcajo primarne kreditne sposobnosti dolžnika. Interni pravilnik s podrocja zavarovanj naložbenih poslov predstavlja izvedbeni dokument na podrocju zavarovanj, kjer so podrobno opredeljeni: - vrste in pogoji sprejemljivih zavarovanj glede na vrsto dolžnika in naložbenega posla; - pristojnosti posameznih organizacijskih enot v skladu z internimi pravili o organiziranosti; - razmerja med vrednostjo zavarovanja in vrednostjo naložbenega posla za posamezno vrsto zavarovanja; - potrebna dokumentacija po posameznih vrstah zavarovanj, ki zagotavlja pravno gotovost zavarovanj; - metodologija ocenjevanja vrednosti za posamezno vrsto zavarovanj, v kateri so doloceni nacin, spremljava in pogostost vrednotenja; - politika rednega preverjanja neodvisnosti in usposobljenosti cenilcev ter kakovosti vrednotenj; - vrste zavarovanj, pri katerih je potreben fizicni ogled premoženja, ki se zastavlja, in - unovcenja in/ali prenehanja zavarovanj. Stopnja podrobnosti razclenitve zavarovanj enolicno opredeljuje regulatorne zahteve, opredeljene v Uredbi CRR in predpisih Banke Slovenije. Zavarovanja, ki ne izpolnjujejo zahtev Sklepa o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah za namen upoštevanja zavarovanj pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub, SID banka vrednoti z 0 EUR. SID banka vrednoti zavarovanja po pošteni (tržni) vrednosti. Poslovne nepremicnine vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga izdela neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti. Stanovanja z vrednostjo do 250 tisoc EUR (ce se ne uporabljajo kot zavarovanje za nedonosne izpostavljenosti) vrednoti na podlagi posplošene vrednosti iz GURS. V primeru stanovanj z vrednostjo nad 250 tisoc EUR, stanovanjskih hiš in stanovanjskih nepremicnin, ki se uporabljajo kot zavarovanje za nedonosne izpostavljenosti, SID banka za vrednotenje upošteva posplošeno vrednost iz GURS, ce neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti predloži strokovno mnenje o njeni ustreznosti. Ce neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti oceni, da ta ni ustrezna, SID banka pridobi cenitveno porocilo. Za vrednotenje nepremicnin SID banka upošteva tržno vrednost, v primeru izpostavljenosti s statusom slabe naložbe pa likvidacijsko vrednost, ce z njo razpolaga. Med trajanjem izpostavljenosti SID banka redno spremlja vrednost zastavljene nepremicnine ter oceno te vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremicnine izdela vsaj dvakrat na leto z uporabo statisticnih metod. V primeru nepremicnin, ki se uporabljajo kot zavarovanje izpostavljenosti, ki presega 3 milijone EUR ali 5 odstotkov regulatornega kapitala banke, SID banka pridobi oceno zunanjega neodvisnega cenilca najmanj na tri leta. Ponovno oceno neodvisnega zunanjega cenilca banka pridobi tudi, ko informacije, ki jih ima banka na voljo, kažejo, da bi se lahko vrednost nepremicnine pomembno zmanjšala glede na splošno raven cen na trgu. V primeru nedonosnih izpostavljenosti, katerih bruto vrednost presega 300 tisoc EUR, SID banka pridobi ponovno oceno neodvisnega usposobljenega ocenjevalca vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremicnine vsako leto. Vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vrednoti po srednjem tecaju v skladu z Navodili za izvajanje Sklepa o porocanju monetarnih financnih institucij. Netržne lastniške vrednostne papirje in poslovne deleže v družbi vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga je izdelal neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti. Opremo, stroje in prevozna sredstva vrednoti na podlagi kupoprodajne pogodbe ali racuna med nepovezanimi osebami, ki nista starejša od enega leta, ali cenitvenega porocila, ki ga je izdelal neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti. SID banka zaloge vrednoti na podlagi mesecnega verodostojnega izpisa iz knjigovodskih evidenc dolžnika. Patent, znamko in model vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga je izdelal neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti. Odstopljene terjatve vrednoti na podlagi mesecnih porocil dolžnikov, brez upoštevanja terjatev, zapadlih v placilo, in terjatev do pravnih ali fizicnih oseb, ki z dolžnikom sestavljajo skupino povezanih strank. Zavarovanja z odstopom vseh sedanjih in bodocih terjatev (globalna fiduciarna cesija) SID banka vrednoti z 0 EUR. Poroštva, pristope k dolgu in garancije vrednoti po nižji od vrednosti: izpostavljenosti ali pogodbenem znesku poroštva, pristopa k dolgu ali garancije. Poroštvo pravnih oseb SID banka vrednoti z vrednostjo, vecjo od 0 EUR, samo ce je bonitetni razred pravne osebe, ki daje poroštvo, višji ali enak BBB– na podlagi interne metodologije ocenjevanja kreditne kakovosti. Poroštvo fizicne osebe vrednoti z 0 EUR. Depozit vrednoti na podlagi podatka o stanju depozita. Zavarovalno polico SID banke, izdano za racun Republike Slovenije za zavarovanje pred komercialnimi riziki, vrednoti v višini jamstva Republike Slovenije za komercialni riziko, kot ga doloca zavarovalna pogodba. Banka kot primerna zavarovanja upošteva samo zavarovanja, katerih rocnost je daljša od rocnosti naložbenega posla. Valuta zavarovanja je praviloma enaka valuti naložbenega posla. V primeru valutne neusklajenosti ima banka dolocena višja razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbenim poslom. SID banka ves cas trajanja izpostavljenosti spremlja bonitetni razred dolžnika in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Ce se razmerje med vrednostjo vseh zavarovanj iz naslova posameznega naložbenega posla in izpostavljenostjo poslabša za vec kot 50 odstotkov glede na razmerje ob odobritvi naložbenega posla, se dolžnik uvrstiti na opazovalni seznam. Pri izracunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu SID banka ne upošteva znižanja tveganju prilagojene aktive iz naslova upoštevanja ucinkov zavarovanj. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja SID banka ima za ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub oblikovano lastno metodologijo v skladu z MSRP 9, opredeljeno v internem pravilniku, in vkljucuje: - razvršcanje izpostavljenosti v skupine za namen ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub, vkljucno z opredelitvijo metodologije za ocenjevanje pomembnega povecanja kreditnega tveganja; - segmentacijo portfelja za izracun pricakovanih kreditnih izgub (segmenti PD in LGD); - modeliranje verjetnosti neplacila (PD) in izgube ob neplacilu (LGD); - izracun pricakovanih kreditnih izgub in - testiranja za nazaj. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Monitoring kreditnega tveganja SID banka izvaja redne in poglobljene monitoringe kreditnega tveganja. Redni monitoringi kreditnega tveganja vkljucujejo vsakodnevno spremljanje ustreznosti razvrstitve dolžnikov v bonitetne razrede, spremljanje financnih in drugih pogodbenih zavez, preverjanje ustreznosti ter višine zavarovanja, spremljanje in posodabljanje skupin povezanih strank. SID banka izvede poglobljeni monitoring, ko zazna hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, poslabšanje financno-premoženjskega stanja dolžnika, povecanje tveganja iz namenske porabe kredita ali druge okolišcine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poslovanje dolžnika in uspešen zakljucek naložbenega posla. SID banka redno izvaja poglobljene monitoringe na podlagi seznama, ki ga potrdi kreditni odbor. Pri oblikovanju seznama se upoštevajo višina in rocnost naložbenega posla, bonitetni razred dolžnika in drugi kriteriji, zaradi katerih je dolžnik uvršcen na opazovalni seznam in ki vplivajo na kreditno tveganje. Sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povecanega kreditnega tveganja SID banka ima v okviru upravljanja kreditnega tveganja vzpostavljen sistem zgodnjih opozoril (t. i. EWS), ki omogoca zgodnje odkrivanje povecanega kreditnega tveganja pri posamezni izpostavljenosti in potencialnih neplacnikih. Sistem zgodnjih opozoril je vzpostavljen na podlagi interno dolocenih kriterijev za vkljucitev in izkljucitev s seznama ter zagotavlja, da SID banka že v zgodnji fazi ugotovi potencialne težave pri odplacevanju dolga in poskuša s pravocasnimi korekcijskimi ukrepi in spremljavo izvajanja ukrepov prepreciti poslabšanje kreditne kakovosti izpostavljenosti, zato da dolžnik ne bi prešel v položaj neplacnika. Izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem (problematicne izpostavljenosti) SID banka spremlja na opazovalnem seznamu in prehodnem opazovalnem seznamu neplacnikov, ki ga tedensko obravnava kreditni odbor. Dolžniki so v primeru, da zaradi uspešne izpolnitve ukrepov ne izpolnjujejo vec nobenega od kriterijev za uvrstitev na opazovalni seznam, vrnjeni v obicajno obravnavo ali so prerazvršceni med slabe naložbe, ce dosegajo kriterije za prerazvrstitev izpostavljenosti med slabe naložbe. Upravljanje problematicnih izpostavljenosti Problematicne izpostavljenosti, ki so na podlagi sklepa pristojnega odbora razvršcene med slabe naložbe, se razporedijo v posebno organizacijsko enoto, ki upravlja slabe naložbe. Slednja izvede vecfazno segmentacijo, katere namen je identificirati tiste dolžnike, ki imajo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti ob hkratni sposobnosti servisiranja financnega dolga. Na podlagi rezultatov segmentacije se zacne bodisi proces restrukturiranja izpostavljenosti bodisi proces izterjave. SID banka ima sprejeto posebno Strategijo upravljanja in nacrt zniževanja nedonosnih izpostavljenosti, ki vsebuje casovno opredeljene kvantitativne cilje (povecanje poplacil, zmanjšanje izgub, zmanjšanje obsega problematicnih izpostavljenosti in drugo), podprte z ustreznim celovitim operativnim nacrtom za doseganje teh ciljev. Strategija upravljanja in nacrt zniževanja nedonosnih izpostavljenosti se posodabljata letno. Pri restrukturiranju slabih naložb SID banka upošteva Smernice o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (EBA/GL/2018/06) in Slovenska nacela financnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je skupaj z Združenjem bank Slovenije pripravila Banka Slovenije. V delu, ki se nanaša na mikro, majhne in srednje velike družbe, SID banka upošteva tudi smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij ter prirocnik Banke Slovenije za ucinkovito upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev do tako opredeljenih podjetij. Slabe naložbe SID banka spremlja na posebnih seznamih, in sicer prehodnem seznamu, seznamu restrukturiranih ali seznamu insolventnih izpostavljenosti, ki jih praviloma tedensko obravnava odbor za slabe naložbe. Postopek izterjave Izterjava poteka v skladu z internimi postopki, v osnovi pa se deli na izvensodno in sodno izterjavo. Nacin izterjave je odvisen predvsem od vrste zavarovanja, trajanja zamude, kooperativnosti dolžnika ter zneska zapadlih in neplacanih izpostavljenosti SID banke do dolžnika. Izterjava se praviloma zacne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Ce je opominjevalni postopek neuspešno zakljucen ali ce izpostavljenosti ni bilo mogoce restrukturirati, se praviloma zacnejo unovcevati instrumenti zavarovanja. Ce izvensodna izterjava ni uspešna, se zacne sodna izterjava, ki jo v skladu z okolišcinami posameznega primera vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Obvladovanje in spremljanje kreditnega tveganja Kreditno tveganje SID banka obvladuje na vec nacinov, in sicer z: - dolocitvijo nagnjenosti k prevzemanju tveganj in indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja; - dolocitvijo internih limitov z namenom omejevanja koncentracije izpostavljenosti po posameznih segmentih, gospodarskih panogah in geografskih podrocjih; - upoštevanjem limitov izpostavljenosti do posameznih dolžnikov, skupin povezanih strank in subjektov bancništva v senci; - vzpostavitvijo zavarovanj; - ugotavljanjem tveganosti posameznega dolžnika in oblikovanjem popravkov vrednosti in rezervacij za bilancne terjatve ali zunajbilancne obveznosti ter - zagotavljanjem zadostnega kapitala za pokrivanje nepricakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Spremljava kreditnega tveganja se zacne ob sklenitvi pogodbenega razmerja v procesu prevzemanja kreditnega tveganja in konca z dnem, ko so poravnane vse pogodbene in druge obveznosti dolžnika. Pri kreditnih poslih limiti niso doloceni vnaprej in na splošno, temvec se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega nalož-benega posla glede na izracun možnosti zadolževanja podjetja, pri cemer se upošteva ocena dolgorocno vzdržnega letnega denarnega toka, zmanjšanega za normaliziran obseg nadomestitvenih investicij, normalizirane davke, dolgorocno pricakovan obseg izplacil dividend oziroma dobicka ter obstojeci in predvideni financni dolg. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Limitni sistem na tem podrocju je zasnovan tako, da zagotavlja investiranje predvsem v dolžniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti ter na splošno ne dovoljuje investiranja v financne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije. SID banka ne razpolaga s financnimi instru-menti z namenom trgovanja. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih financnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih financnih instrumentov SID banka izracunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipoteticni znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. clena Uredbe CRR. Skladno s sprejetim poslovnim modelom in poslovno strategijo SID banke izhaja povecana koncentracija, ki je zavestno sprejeta pri: - skupinah dolžnikov in panogah, ki so nadpovprecno vpeti v slovenski izvoz; - nekaterih državah, v katere je usmerjen slovenski izvoz blaga, storitev in izhodnih neposrednih tujih investicij; - bankah, ki sodelujejo v poslih iz prejšnjih dveh alinej, in izpostavljenosti do bank s sedežem v Republiki Sloveniji, ce banke pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki ali drugim zakonom posredujejo koncnim upravicencem. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2019 Maksimalno Zavarovanje s Druge Skupno Bruto izpostavljenost bilancnih postavk 2.432.290 533.135 137.084 670.219 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 12.927 39.606 0 39.606 Krediti strankam, ki niso banke 12.927 39.606 0 39.606 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 658.328 0 10.347 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 658.328 0 10.347 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.688.306 493.529 126.737 620.266 Krediti bankam 837.175 0 28.998 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 845.870 493.529 97.739 591.268 Druga financna sredstva 5.261 0 0 0 Bruto izpostavljenost zunajbilancnih postavk 259.689 4.900 37.830 42.730 Garancije 63.824 0 31.922 31.922 Aktiva – necrpani krediti 183.865 4.900 5.908 10.808 EIF 12.000 0 0 0 Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.691.979 538.035 174.914 712.949 31. 12. 2018 Maksimalno Zavarovanje s Druge Skupno Bruto izpostavljenost bilancnih postavk 2.327.410 508.089 95.669 603.758 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 121.184 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 15.667 25.882 0 25.882 Krediti strankam, ki niso banke 15.667 25.882 0 25.882 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 651.126 0 10.347 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 651.126 0 10.347 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.539.433 482.207 85.322 567.529 Krediti bankam 810.041 0 14.643 14.643 Krediti strankam, ki niso banke 727.539 482.207 70.659 552.866 Druga financna sredstva 1.853 0 20 20 Bruto izpostavljenost zunajbilancnih postavk 275.760 11.523 33.555 45.078 Garancije 66.790 0 33.385 33.385 Aktiva – necrpani krediti 196.970 11.523 170 11.693 EIF 12.000 0 0 0 Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.603.170 519.612 129.224 648.836 V preglednici je prikazana najvecja izpo-stavljenost kreditnemu tveganju SID banke po stanju na dan 31. 12. 2019 iz naslova stanj na racunih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah, financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega do-nosa, financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2019 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 zvišala za 88.809 tisoc EUR. Izpostavljenost iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, se je zvišala za 148.873 tisoc EUR, izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se je zvišala za 7.202 tisoc EUR, medtem ko se je izpostavljenost iz stanj na racunih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah znižala za 48.455 tisoc EUR, izpostavljenost iz zunajbilancnih obveznosti se je znižala za 16.071 tisoc EUR ter izpostavljenost iz kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za 2.740 tisoc EUR. Zavarovanje s premoženjem, prikazano v preg-lednici, vkljucuje zavarovanje s stanovanjskimi nepremicninami, poslovnimi nepremicninami, delnicami in deleži, bancnimi vlogami, drugim stvarnim premoženjem in drugimi oblikami zavarovanj. Druge izboljšave kreditne kakovosti, prikazane v preglednici, vkljucujejo zavarovanje z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije in financnimi poroštvi. SID banka pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub za izpostavljenosti, razvršcene v skupini 1 in 2, upošteva zavarovanja pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu (LGD-krivulje), ki jih izracunava za posamezni homogeni segment LGD. SID banka pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu (LGD-krivulje) vrednost zavarovanj zmanjša za stopnjo prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC), ki jih doloci za vsako vrsto zavarovanja, in pri dolocitvi vrednosti zavarovanja upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. Pri dolocitvi stopenj prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC) SID banka vecinoma upošteva Smernice za izracun stopnje neplacila in stopnje izgube, ki jih je izdala Banka Slovenije. Pri zavarovanju z drugim stvarnim premoženjem in drugimi oblikami zavarovanj SID banka vecinoma upošteva stopnjo prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC) v višini 95 odstotkov. SID banka pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 3, pri katerih pricakovane kreditne izgube izracunava na podlagi metodologije ocene zavarovanj, vrednost zavarovanja doloci enako kot pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu (LGD-krivulje). SID banka je po stanju na dan 31. 12. 2019 uporabila metodologijo ocene zavarovanj pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub pri 36 izpostavljenostih od skupaj 59, razvršcenih v skupino 3. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Po stanju na dan 31. 12. 2019 vrednost zavarovanj za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 1, znaša 608.014 tisoc EUR, za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 2, 46.513 tisoc EUR in za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 3, 18.816 tisoc EUR. Vrednost zavarovanj za financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po stanju na dan 31. 12. 2019 znaša 39.606 tisoc EUR. Vrste zavarovanj 31. 12. 2019 Zavarovanje z Zavarovanje s Zavarovanje s Zavarovanje s Zavarovanje z Zavarovanje z Zavarovanje z Skupaj Financna sredstva 44.455 67.428 313.973 6.749 77.383 135.029 25.202 670.219 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 39.447 159 0 0 0 39.606 Krediti strankam, ki niso banke 0 0 39.447 159 0 0 0 39.606 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 213 10.134 0 0 0 0 0 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 213 10.134 0 0 0 0 0 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 44.242 57.294 274.526 6.590 77.383 135.029 25.202 620.266 Krediti bankam 28.998 0 0 0 0 0 0 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 15.244 57.294 274.526 6.590 77.383 135.029 25.202 591.268 Zunajbilancne obveznosti 0 31.922 4.900 0 0 5.908 0 42.730 Garancije 0 31.922 0 0 0 0 0 31.922 Aktiva – necrpani krediti 0 0 4.900 0 0 5.908 0 10.808 Skupaj 44.455 99.350 318.873 6.749 77.383 140.937 25.202 712.949 31. 12. 2018 Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Zavarovanje Skupaj Financna sredstva 28.304 67.365 236.454 5.032 77.057 4.210 77.573 107.763 603.758 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 22.845 216 0 0 1.635 1.186 25.882 Krediti strankam, ki niso banke 0 0 22.845 216 0 0 1.635 1.186 25.882 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 214 10.133 0 0 0 0 0 0 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 214 10.133 0 0 0 0 0 0 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 28.090 57.232 213.609 4.816 77.057 4.210 75.938 106.577 567.529 Krediti bankam 14.643 0 0 0 0 0 0 0 14.643 Krediti strankam, ki niso banke 13.447 57.212 213.609 4.816 77.057 4.210 75.938 106.577 552.866 Druga financna sredstva 0 20 0 0 0 0 0 0 20 Zunajbilancne obveznosti 170 33.385 0 0 0 0 6.421 5.102 45.078 Garancije 0 33.385 0 0 0 0 0 0 33.385 Aktiva – necrpani krediti 170 0 0 0 0 0 6.421 5.102 11.692 Skupaj 28.474 100.750 236.454 5.032 77.057 4.210 83.994 112.865 648.836 Skupna vrednost zavarovanj SID banke znaša 712.949 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019 in se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 zvišala za 64.113 tisoc EUR. Zavarovanja izpolnjujejo zahteve Sklepa o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah za njihovo upoštevanje pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub. SID banka je z uporabo statisticne metode na dan 31. 12. 2019 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremicnin, za katere so bila cenitvena porocila izdelana do vkljucno 30. 6. 2019. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu najvec zavarovanj s poslovnimi nepremicninami, sledijo zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem, financnimi poroštvi (razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije), delnicami in deleži, nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije, drugimi oblikami zavarovanj in zavarovanja s stanovanjskimi nepremicninami. V okviru zavarovanj z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije je po obsegu najvec zavarovanj z zavarovalnimi policami SID banke, izdanimi za racun Republike Slovenije za zavarovanje pred komercialnimi riziki. V okviru zavarovanj s financnimi poroštvi, razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije, je po obsegu najvec zavarovanj z omejenim pogojnim subsidiarnim poroštvom Republike Slovenije, sledijo garancije bank, poroštva ECB, držav in centralnih bank, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizicni razred 0 ali 1, ter poroštva pravnih oseb, katerih bonitetni razred je višji od BBB– na podlagi interne metodologije ocenjevanja kreditne kakovosti. V okviru zavarovanj z drugim stvarnim premoženjem je po obsegu najvec zavarovanj z zastavo zalog, sledijo zavarovanja z zastavo opreme, strojev in prevoznih sredstev. V okviru zavarovanj z drugimi oblikami je po obsegu najvec zavarovanj z odstopom terjatev, ki so zavarovane, sledijo zavarovanja z zastavno pravico na drugih pravicah (patenti, blagovne znamke, model) in zavarovanja z odstopom terjatev, ki niso zavarovane. Zavarovanja kreditov in terjatev V celoti zavarovani krediti in Nezavarovani in 31. 12. 2019 Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Krediti bankam 0 0 835.770 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 265.220 525.763 538.403 65.504 Druga financna sredstva 0 0 5.261 0 Skupaj 265.220 525.763 1.379.434 94.502 V celoti zavarovani krediti in Nezavarovani in 31. 12. 2018 Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Krediti bankam 4.939 4.960 804.411 9.683 Krediti strankam, ki niso banke 221.554 476.591 469.566 76.275 Druga financna sredstva 20 20 1.833 0 Skupaj 226.513 481.571 1.275.810 85.958 V celoti zavarovane kredite in nadzavarovane kredite predstavljajo krediti in druga financna sredstva, merjeni po odplacni vrednosti, kjer je poštena vrednost zavarovanja vecja ali enaka bruto knjigovodski vrednosti kredita ali drugega financnega sredstva. Nezavarovane in pod-zavarovane kredite predstavljajo krediti in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, kjer je poštena vrednost zavarovanja manjša od bruto knjigovodske vrednosti kredita ali drugega financnega sredstva. Velik del portfelja kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na koncne upravicence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani. Zavarovani krediti bankam po stanju na dan 31. 12. 2019 predstavljajo kredite tujim bankam, ki so zavarovani z zavarovalnimi policami SID banke, izdanimi za racun Republike Slovenije za zavarovanje pred komercialnimi riziki. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in zunajbilancne obveznosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Bruto knjigovodska vrednost kreditov in zunajbilancnih obveznosti 1.947.996 100,0 % 1.815.193 100,0 % A 1.036.513 53,2 % 558.699 30,8 % B 774.664 39,8 % 1.129.671 62,2 % C 101.861 5,2 % 88.672 4,9 % D 17.960 0,9 % 16.983 0,9 % E 16.998 0,9 % 21.168 1,2 % Popravki vrednosti za izgube in rezervacije (45.184) 100,0 % (37.530) 100,0 % A (1.190) 2,6 % (290) 0,8 % B (8.929) 19,7 % (6.327) 16,9 % C (14.537) 32,2 % (9.563) 25,5 % D (3.869) 8,6 % (3.063) 8,2 % E (16.659) 36,9 % (18.287) 48,7 % Neto knjigovodska vrednost kreditov in zunajbilancnih obveznosti 1.902.812 1.777.663 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti v višini 1.947.996 tisoc EUR. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 se je zvišala za 132.803 tisoc EUR. Na spremembo višine bruto izpostavljenosti iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti so vplivali povecanje kreditov strankam, ki niso banke, kreditov bankam ter drugih financnih sredstev, medtem ko se je bruto izpostavljenost iz zunajbilancnih obveznosti znižala iz naslova znižanja višine zneska necrpanih kreditov in danih garancij. V bonitetnih razredih A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2019 razvršcenih 93 odstotkov financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, kar se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 ni spremenilo. Povecal se je delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred A, ki predstavlja 53,2 odstotka na dan 31. 12. 2019 (31. 12. 2018: 30,8 odstotka). Do povecanja deleža financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred A, je prišlo predvsem zaradi prerazvrstitev kreditov bankam in kreditov strankam, ki niso banke iz bonitetnega razreda B, ter odobritev novih poslov komitentom z bonitetnim razredom A. Delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred B, se je zmanjšal predvsem zaradi prerazvrstitev kreditov bankam in kreditov strankam, ki niso banke, v bonitetni razred A in prerazvrstitev kreditov strankam, ki niso banke, v bonitetni razred C. Delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred C, se je povecal zaradi prerazvrstitev kreditov strankam, ki niso banke iz bonitetnega razreda B. V bonitetna razreda D in E so razvršcena financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in zunajbilancne obveznosti, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev neplacila: - dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katere koli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do SID banke; - obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik svoje kreditne obveznosti do SID banke v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabili ukrepi, kot je unovcenje zavarovanj, ali drugi postopki. V bonitetna razreda D in E je bilo po stanju na dan 31. 12. 2019 razvršcenih 1,8 odstotka financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, kar pomeni zmanjšanje za 8,4 odstotka v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018. Bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred D, je po stanju na dan 31. 12. 2019 znašala 17.960 tisoc EUR in se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 povecala za 977 tisoc EUR. Na povecanje bruto izpostavljenosti iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred D, so vplivali novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicno prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne izpostavljenosti, medtem ko so prejeta poplacila, slednja tudi zaradi uspešno izvedenih postopkov restrukturiranj, prerazvrstitve izpostavljenosti v bonitetni razred E in znižanje odmikov za postavke POCI, ki znižujejo bruto knjigovodsko vrednost financnih sredstev, vplivali na znižanje bruto izpostavljenosti. Bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred E, je po stanju na dan 31. 12. 2019 znašala 16.998 tisoc EUR ter se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 znižala za 4.170 tisoc EUR predvsem zaradi prodaje in odpisov financnih sredstev ter prejetih poplacil iz unovcenja zavarovanj in prilivov iz stecajne mase. Na dan 31. 12. 2019 je imela SID banka oblikovanih skupaj 45.184 tisoc EUR popravkov vrednosti za kreditne izgube in rezervacij. Popravki vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, so znašali 43.652 tisoc EUR, rezervacije za zunajbilancne obveznosti pa 1.532 tisoc EUR. Popravki vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 povecali za 6.542 tisoc EUR, rezervacije za zunajbilancne obveznosti pa za 1.112 tisoc EUR. Najbolj so na zvišanje popravkov vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in rezervacij za zunajbilancne obveznosti v letu 2019 vplivali pomembno povecanje kreditnega tveganja posameznih financnih sredstev v obdobju od zacetnega pripoznanja in posledicno njihova razvrstitev v skupino 2, kjer se popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, pripoznanje novih financnih sredstev, novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicno prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne izpostavljenosti ter slabši makroekonomski izgledi, zaradi katerih so se spremenile tudi uteži posameznih scenarijev (vecja verjetnost uresnicitve neugodnega scenarija), ki hkrati vplivajo na posamezne parametre izracuna pricakovanih kreditnih izgub (verjetnost neplacila (PD), izguba ob neplacilu (LGD)). Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti in razvršcenih v skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se oslabitve za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, so se v letu 2019 skupaj znižali za 822 tisoc EUR. Najbolj je na znižanje popravkov vrednosti za kreditne izgube vplivala predvsem odprava pripoznanja postavk POCI, ki so bile v letu 2019 prodane in katerih popravki vrednosti za kreditne izgube so konec leta 2018 znašali 4.098 tisoc EUR. Novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicno prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne izpostavljenosti ter povecanje popravkov vrednosti za kreditne izgube obstojecih nedonosnih izpostavljenosti pa so vplivali na povecanje popravkov vrednosti za kreditne izgube. SID banka je po stanju na dan 31. 12. 2019 razpolagala z 12 izpostavljenostmi iz postavk POCI, med katerimi sta bili dve donosni izpostavljenosti. V letu 2019 je SID banka odpravila pripoznanje dveh nedonosnih postavk POCI in pripoznala postavko POCI, ki je bila do konca leta 2019 poplacana. Popravek vrednosti iz postavk POCI je bil pozitiven in je po stanju na dan 31. 12. 2019 znašal 200 tisoc EUR (31. 12 2018: negativen popravek vrednosti v višini 4.962 tisoc EUR). V skladu z MSRP 9 mora banka za postavke POCI pripoznati znesek spremembe pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta v poslovnem izidu kot dobicek ali izgubo zaradi oslabitve. Banka mora ugodne spremembe pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta pripoznati kot dobicek zaradi oslabitve, tudi ce so pricakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja nižje od zneska pricakovanih izgub, vkljucenih v ocenjene denarne tokove ob zacetnem pripoznanju. V skladu z MSRP 9 se postavke POCI ob zacetnem pripoznanju v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je pri poznejšem merjenju izhodišce za merjenje po odplacni vrednosti. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.11, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 31. 12. 2019 D 12.927 Neto knjigovodska vrednost 12.927 Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 31. 12. Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost - dolžniški vrednostni papirji 658.328 658.328 100,0 % A 639.616 639.616 97,2 % B 18.712 18.712 2,8 % Oslabitve za kreditne izgube (309) (309) 100,0 % A (158) (159) 51,3 % B (151) (151) 48,7 % Neto knjigovodska vrednost - poštena vrednost 658.019 658.019 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev (dolžniški vrednostni papirji), merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, v višini 658.328 tisoc EUR. V skladu z MSRP 9 mora banka za financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, ocenjevati pricakovane kreditne izgube. Vsa financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, so bila po stanju na dan 31. 12. 2019 razvršcena v skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se oslabitve za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Oblikovane oslabitve za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, so po stanju na dan 31. 12. 2019 znašale 309 tisoc EUR. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – krediti bankam 31. 12. 2 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 837.175 837.175 100,0 % A 547.589 547.589 65,4 % B 289.586 289.586 34,6 % Popravki vrednosti za izgube (1.405) (1.405) 100,0 % A (770) (770) 54,8 % B (635) (635) 45,2 % Neto knjigovodska vrednost 835.770 835.770 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti bankam, v višini 837.175 tisoc EUR. Vsi krediti bankam so bili po stanju na dan 31. 12. 2019 razvršceni v skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripo-znanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti bankam, so znašali 1.405 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – krediti strankam, ki niso banke 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 714.272 93.627 24.654 13.317 845.870 100,0 % A 382.546 3.565 0 3.012 389.123 46,0 % B 292.458 27.469 0 0 319.927 37,8 % C 39.268 62.593 0 0 101.861 12,0 % D 0 0 7.656 10.305 17.961 2,1 % E 0 0 16.998 0 16.998 2,0 % Popravki vrednosti za izgube (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) 100,0 % A (556) (64) 0 249 (371) 0,9 % B (3.546) (3.265) 0 0 (6.811) 16,1 % C (2.639) (11.898) 0 0 (14.537) 34,4 % D 0 0 (3.820) (49) (3.869) 9,2 % E 0 0 (16.659) 0 (16.659) 39,4 % Neto knjigovodska vrednost 707.531 78.400 4.175 13.517 803.623 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti strankam, ki niso banke, v višini 845.870 tisoc EUR. V skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, je bilo razvršcenih 714.272 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 1, so znašali 6.741 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019. Ker SID banka v okviru posameznih programov financiranja z elementi državne pomoci odobrava tudi kreditne posle bonitetnega razreda C, je bilo 39.268 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 1. V skupino 2 (kreditno tveganje se je v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 96.639 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke, kjer 3.012 tisoc EUR predstavljajo donosne postavke POCI. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 2, so znašali 14.978 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019, kjer 249 tisoc EUR predstavlja pozitiven popravek vrednosti za kreditne izgube donosnih postavk POCI. V skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 34.959 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke, kjer 10.305 tisoc EUR predstavljajo nedonosne postavke POCI. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 3, so znašali 20.528 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019, kjer 49 tisoc EUR predstavljajo popravki vrednosti za kreditne izgube nedonosnih postavk POCI. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – druga financna sredstva 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 5.261 5.261 100,0 % A 5.242 5.242 99,6 % B 19 19 0,4 % Popravki vrednosti za izgube 0 0 100,0 % B 0 0 0,0 % Neto knjigovodska vrednost 5.261 5.261 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva, v višini 5.261 tisoc EUR. Vsa druga financna sredstva so bila po stanju na dan 31. 12. 2019 razvršcena v skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva, so znašali 0,1 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – skupaj 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 1.556.708 93.627 24.654 13.317 1.688.306 100,0 % A 935.377 3.565 0 3.012 941.954 55,8 % B 582.063 27.469 0 0 609.532 36,1 % C 39.268 62.593 0 0 101.861 6,0 % D 0 0 7.656 10.305 17.961 1,1 % E 0 0 16.998 0 16.998 1,0 % Popravki vrednosti za izgube (8.146) (15.227) (20.479) 200 (43.652) 100,0 % A (1.326) (64) 0 249 (1.141) 2,6 % B (4.181) (3.265) 0 0 (7.446) 17,1 % C (2.639) (11.898) 0 0 (14.537) 33,3 % D 0 0 (3.820) (49) (3.869) 8,9 % E 0 0 (16.659) 0 (16.659) 38,2 % Neto knjigovodska vrednost 1.548.562 78.400 4.175 13.517 1.644.654 Analiza kreditne kakovosti – zunajbilancne postavke 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 247.488 12.201 259.689 100,0 % A 94.558 0 94.558 36,4 % B 152.930 12.201 165.131 63,6 % Rezervacije (912) (620) (1.532) 100,0 % A (49) 0 (49) 3,2 % B (863) (620) (1.483) 96,8 % Neto knjigovodska vrednost 246.576 11.581 258.157 Na dan 31. 12. 2019 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz zunajbilancnih obveznosti v višini 259.689 tisoc EUR. V skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, je bilo razvršcenih 247.488 tisoc EUR zunajbilancnih obveznosti. Rezervacije za kreditne izgube iz zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v skupino 1, so znašale 912 tisoc EUR na dan 31. 12. 2019. V skupino 2 (kreditno tveganje se je v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno povecalo), kjer se rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 12.201 tisoc EUR zunajbilancnih obveznosti in zanje oblikovanih 620 tisoc EUR rezervacij. Zapadlost financnih sredstev Bruto knjigovodska vrednost Popravki vrednosti za izgube 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Krediti bankam Nezapadlo 837.175 0 0 0 837.175 (1.405) 0 0 0 (1.405) Skupaj 837.175 0 0 0 837.175 (1.405) 0 0 0 (1.405) Krediti strankam, ki niso banke Nezapadlo 713.279 89.997 4.490 12.552 820.318 (6.719) (14.765) (1.605) 713 (22.376) Zapadlo do 29 dni 992 3.623 21 10 4.646 (22) (462) (6) (6) (496) Zapadlo od 30 do 89 dni 0 8 1.161 0 1.169 0 0 (865) 0 (865) Zapadlo od 90 do 180 dni 0 0 479 0 479 0 0 (266) 0 (266) Zapadlo vec kot 180 dni 0 0 18.503 755 19.258 0 0 (17.737) (507) (18.244) Skupaj 714.271 93.628 24.654 13.317 845.870 (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) Druga financna sredstva Nezapadlo 5.261 0 0 0 5.261 0 0 0 0 0 Skupaj 5.261 0 0 0 5.261 0 0 0 0 0 Bruto knjigovodska vrednost Popravki vrednosti za izgube 31. 12. 2018 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Krediti bankam Nezapadlo 810.041 0 0 0 810.041 (691) 0 0 0 (691) Skupaj 810.041 0 0 0 810.041 (691) 0 0 0 (691) Krediti strankam, ki niso banke Nezapadlo 636.026 44.362 1.384 17.184 698.956 (8.369) (6.551) (387) (864) (16.171) Zapadlo do 29 dni 3.795 1.292 212 0 5.299 (69) (280) (96) 0 (445) Zapadlo od 30 do 89 dni 0 341 895 0 1.236 0 (16) (891) 0 (907) Zapadlo od 90 do 180 dni 0 0 285 0 285 0 0 (196) 0 (196) Zapadlo vec kot 180 dni 0 0 17.607 4.156 21.763 0 0 (14.602) (4.098) (18.700) Skupaj 639.821 45.995 20.383 21.340 727.539 (8.438) (6.847) (16.172) (4.962) (36.419) Druga financna sredstva Nezapadlo 1.853 0 0 0 1.853 0 0 0 0 0 Skupaj 1.853 0 0 0 1.853 0 0 0 0 0 Zapadla financna sredstva predstavljajo kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, pri katerih dolžnik zamuja s placilom celotne ali dela izpostavljenosti en dan ali vec. Med zapadle kredite in druga financna sredstva je razvršcena celotna izpostavljenost po posamezni kreditni pogodbi, in ne le del izpostavljenosti, pri kateri dolžnik zamuja s placilom. Ce je banka izpostavljena do istega dolžnika tudi po drugih pogodbah in dolžnik pri izpostavljenosti po drugih pogodbah ne zamuja, tovrstne izpostavljenosti niso razvršcene med zapadle kredite. Bruto knjigovodska vrednost zapadlih terjatev iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, se je znižala in je konec leta 2019 znašala 25.552 tisoc EUR (31. 12. 2018: 28.583 tisoc EUR), kar pomeni 1,5 odstotka vseh bruto izpostavljenosti iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti. Glavnino tega zneska predstavljajo krediti, razvršceni v skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Zapadli krediti, razvršceni v skupino 1, kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, in skupino 2, kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, predstavljajo 18,1 odstotka vseh zapadlih kreditov (31. 12. 2018: 19 odstotkov). Nezapadli krediti in druga financna sredstva predstavljajo 98,5 odstotka vseh bruto izpostavljenosti iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti. Velik delež nezapadlih kreditov je povezan z dajanjem kreditov bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na koncne upravicence. Poleg tega se pretežni del izpostavljenosti iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, razvršca v skupino bank iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizicni razred 0 ali 1. Zapadle terjatve iz kreditov, kjer je število dni zamud manjše od 29 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 4.646 tisoc EUR, so zavarovane s poslovnimi nepremicninami v višini 5.347 tisoc EUR, drugim stvarnim premoženjem v višini 574 tisoc EUR, stanovanjskimi nepremicninami v višini 351 tisoc EUR in nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije v višini 16 tisoc EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, kjer je število dni zamude vecje od 30 in manjše od 89 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 1.169 tisoc EUR, so zavarovane s poslovno nepremicnino, katere vrednost po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana s to nepremicnino in so v zemljiški knjigi pri tej nepremicnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, znaša 0 EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, kjer je število dni zamud vecje od 90 in manjše od 180 ter katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 479 tisoc EUR, so zavarovane s poslovnimi nepremicninami v višini 252 tisoc EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, kjer je število dni zamude vecje kot 180 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 19.258 tisoc EUR, so zavarovane s poslovnimi nepremicninami v višini 854 tisoc EUR, stanovanjskimi nepremicninami v višini 349 tisoc EUR, nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije v višini 238 tisoc EUR, drugim stvarnim premoženjem v višini 188 tisoc EUR in drugimi oblikami zavarovanja v višini 83 tisoc EUR. Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa po bonitetnem razredu izdajatelja 31. 12. 2019 31. 12. 2018 AA+ do AA- 102.858 65.917 A+ do A- 477.382 450.644 BBB+ do BBB- 59.217 118.718 Nižje kot BBB- 18.562 15.592 Skupaj 658.019 650.871 V preglednici je prikazana poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa, razvršcenih po bonitetnem razredu izdajatelja, skladno z metodologijo SID banke. Kreditno tveganje iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, SID banke izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja zaradi zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance. SID banka kreditno tveganje iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetni razred, sedež in vrsto izdajatelja ter spremljavo sprememb v tržni vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev. Stanje portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, SID banke se je konec leta 2019 v primerjavi s koncem leta 2018 povecalo za 1,1 odstotka na 658.019 tisoc EUR (konec leta 2018: 650.871 tisoc EUR). Najvecji delež celotnega portfelja, 69,5 odstotka na dan 31. 12. 2019 (konec leta 2018: 65 odstotkov), predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so države clanice EU (centralna raven), z bonitetno oceno, ki ustreza investicijskemu razredu (najmanj BBB-). Dolžniški vrednostni papirji Republike Slovenije predstavljajo 47,2 odstotka (konec leta 2018: 39,5 odstotka) portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Struktura portfelja dolžniških vrednostnih papirjev SID banke po bonitetni oceni se je v letu 2019 glede na leto 2018 na splošno izboljšala; razlog je predvsem v povišanju izpostavljenosti do držav clanic EU in bank z bonitetno oceno A– ali vec in na drugi strani v znižanju izpostavljenosti do držav clanic EU ter nebancnih izdajateljev z bonitetno oceno od BBB+ do BBB–. Podrobnejša razclenitev financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, je prikazana v tocki 2.4.3 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih V preglednicah so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika. 31. 12. 2019 Slovenija Druge Preostala Druge Skupaj Financna sredstva 1.956.241 382.692 40.464 8.932 2.388.329 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 5.799 7.128 0 0 12.927 Krediti strankam, ki niso banke 5.799 7.128 0 0 12.927 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 360.459 294.311 3.249 0 658.019 Dolžniški vrednostni papirji 360.459 294.311 3.249 0 658.019 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.517.254 81.253 37.215 8.932 1.644.654 Krediti bankam 736.490 69.336 29.944 0 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 780.001 7.419 7.271 8.932 803.623 Druga financna sredstva 763 4.498 0 0 5.261 Zunajbilancne obveznosti 214.310 17.033 15.440 11.374 258.157 Garancije 63.460 0 0 0 63.460 Bruto izpostavljenost 63.824 0 0 0 63.824 Rezervacije (364) 0 0 0 (364) Druge zunajbilancne obveznosti 150.850 17.034 15.440 11.373 194.697 Bruto izpostavljenost 151.378 17.041 15.497 11.949 195.865 Rezervacije (528) (7) (57) (576) (1.168) Izpostavljenost skupaj 2.170.551 399.725 55.904 20.306 2.646.486 31. 12. 2018 Financna sredstva 1.890.547 338.380 23.411 37.707 2.290.045 Zunajbilancne obveznosti 199.640 45.954 29.746 0 275.340 Izpostavljenost skupaj 2.090.187 384.334 53.157 37.707 2.565.385 Izpostavljenost SID banke do Slovenije konec leta 2019 znaša 82 odstotkov (konec leta 2018: 81,5 odstotka) skupne izpostavljenosti iz financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti ter se je v primerjavi s koncem leta 2018 povecala za 80.364 tisoc EUR, tako zaradi povecanja financnih sredstev, najbolj pri postavkah dolžniški vrednostni papirji in krediti strankam, ki niso banke, kot tudi povecanja zunajbilancnih obveznosti. Najvecjo izpostavljenost kreditnega portfelja do tujine predstavlja izpostavljenost do drugih clanic EU, ki konec leta 2019 znaša 15,1 odstotka (konec leta 2018: 15 odstotkov) skupne izpostavljenosti iz financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti ter se je v primerjavi s koncem leta 2018 povišala zlasti iz naslova povišanja kreditov tujim bankah in depozitov pri tujih bankah. Izpostavljenost kreditnemu tveganju do preostalih držav Evrope (Evropa brez clanic EU) predstavlja konec leta 2019 enak odstotek skupne izpostavljenosti kot predhodno leto (2,1 odstotka), izpostavljenost do drugih držav pa 0,8 odstotka (konec leta 2018: 1,5 odstotka) skupne izpostavljenosti. Najvecje dopustne izpostavljenosti do posa-meznih geografskih obmocij SID banka omejuje s postavljenimi internimi limiti izpostavljenosti. Podrobnejši prikaz vecjih izpostavljenosti kreditnemu tveganju po posameznih državah je prikazan v locenih preglednicah. Spremembe v strukturi izpostavljenosti SID banke do posameznih držav na dan 31. 12. 2019 so predvsem zaradi višjega stanja kreditov domacim strankam, ki niso banke, kreditov in depozitov pri tujih bankah ter sprememb v izpostavljenosti po državah pri portfelju dolžniških vrednostnih papirjev. 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Slovenija 1.958.741 214.310 2.173.051 1.890.548 199.641 2.090.189 Francija 81.627 0 81.627 24.869 0 24.869 Španija 59.558 0 59.558 31.709 0 31.709 Nizozemska 47.902 0 47.902 36.804 0 36.804 Poljska 31.488 0 31.488 42.950 0 42.950 Nemcija 30.902 5.033 35.935 31.969 33.954 65.923 Belorusija 29.944 11.509 41.453 15.016 28.748 43.764 Ceška 25.671 0 25.671 25.110 0 25.110 Slovaška 23.499 0 23.499 3.970 0 3.970 Švedska 13.623 0 13.623 16.912 0 16.912 Hrvaška 12.047 0 12.047 13.197 0 13.197 Belgija 10.866 0 10.866 10.808 0 10.808 Italija 10.438 0 10.438 18.455 0 18.455 Madžarska 9.454 0 9.454 16.435 0 16.435 ZDA 8.924 0 8.924 36.213 0 36.213 Drugo 33.645 27.305 60.950 75.080 12.997 88.078 Izpostavljenost skupaj 2.388.329 258.157 2.646.486 2.290.046 275.340 2.565.386 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih 31. 12. 2019 Financne in Predelo Dejavnost Trgovina; Promet in Strokovne, Oskrba z Drugo Skupaj Financna sredstva 1.077.382 286.015 570.264 104.305 92.104 60.388 112.475 85.396 2.388.329 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 0 0 0 0 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 0 11.612 0 0 0 1.315 12.927 Krediti strankam, ki niso banke 0 0 0 11.612 0 0 0 1.315 12.927 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 154.936 4.861 459.746 2.063 261 15.941 7.700 12.511 658.019 Dolžniški vrednostni papirji 154.936 4.861 459.746 2.063 261 15.941 7.700 12.511 658.019 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 849.717 281.154 110.518 90.630 91.843 44.447 104.775 71.570 1.644.654 Krediti bankam 835.770 0 0 0 0 0 0 0 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 9.130 281.154 110.119 90.630 91.824 44.422 104.775 71.569 803.623 Druga financna sredstva 4.817 0 399 0 19 25 0 1 5.261 Zunajbilancne obveznosti 28.542 58.229 27.207 18.310 63.886 0 26.838 35.145 258.157 Garancije 0 0 0 0 63.460 0 0 0 63.460 Bruto izpostavljenost 0 0 0 0 63.824 0 0 0 63.824 Rezervacije 0 0 0 0 (364) 0 0 0 (364) Druge zunajbilancne obveznosti 28.542 58.229 27.207 18.310 426 0 26.838 35.145 194.697 Bruto izpostavljenost 28.552 58.573 27.208 18.356 428 0 26.859 35.889 195.865 Rezervacije (10) (344) (1) (46) (2) 0 (21) (744) (1.168) Skupaj 1.105.924 344.244 597.471 122.615 155.990 60.388 139.313 120.541 2.646.486 31. 12. 2018 Financna sredstva 1.095.257 262.713 497.889 86.050 90.052 49.295 121.538 87.251 2.290.045 Zunajbilancne obveznosti 79.700 20.629 56.168 43.602 66.615 3.142 0 5.484 275.340 Skupaj 1.174.957 283.342 554.057 129.652 156.667 52.437 121.538 92.735 2.565.385 V preglednicah so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po dejavnostih. SID banka je bila tudi konec leta 2019 najbolj izpostavljena do financne in zavarovalniške dejavnosti, saj velik del sredstev predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na koncne upravicence. Konec leta 2019 predstavlja izpostavljenost do financne in zavarovalniške dejavnosti 41,8 odstotka (konec leta 2018: 45,8 odstotka) skupne izpostavlje-nosti iz financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti. Zmanjšanje deleža v primerjavi s koncem leta 2018 je predvsem posledica znižanja stanja na racunih pri centralni banki. Sledi izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe; delež konec leta 2019 znaša 22,6 odstotka (konec leta 2018: 21,6 odstotka). Povišanje je posledica novih posojil strankam, ki niso banke, in povišanja izpostavljenosti iz dolžniških vrednostnih papirjev. Zaradi novih posojil strankam, ki niso banke, se je konec leta 2019 v primerjavi z letom 2018 prav tako povecala izpostavljenost do predelovalne dejavnosti, dejavnosti trgovina (vzdrževanje in popravila motornih vozil), dejavnosti promet in skladišcenje ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti. Spremenjena financna sredstva 2019 2018 Financna sredstva, spremenjena v obdobju Bruto knjigovodska vrednost pred spremembo 10.163 1.427 Popravek vrednosti pred spremembo (2.434) (903) Odplacna vrednost pred spremembo 7.729 524 Neto (izguba) iz naslova spremembe (65) (33) Odplacna vrednost po spremembi 7.664 491 V preglednici so prikazani ucinki spremembe pogodbenih denarnih tokov financnih sredstev v letu 2019, kjer SID banka oslabitve za kreditne izgube izmeri na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta in spremembe niso povzrocile odprave pripoznanja financnega sredstva. SID banka v primeru spremembe pogodbenih denarnih tokov financnega sredstva, kjer spremembe ne povzrocijo odprave pripoznanja financnega sredstva, izracuna sedanjo vrednost spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, pri cemer kot diskontno stopnjo uporabi efektivno obrestno mero ob pripoznanju oziroma v primeru postavk POCI kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero. Za znesek ugotovljene razlike SID banka prilagodi bruto knjigovodsko vrednost financnega sredstva. Znesek prilagoditve bruto knjigovodske vredno-sti financnega sredstva iz spremembe pogodbenih denarnih tokov SID banka razmejuje skozi celotno preostalo življenjsko dobo financnega sredstva in izkazuje v izkazu poslovnega izida kot prihodek iz obresti. V letu 2019 so bili spremenjeni pogodbeni denarni tokovi, ki niso povzrocili odprave pripoznanja financnega sredstva, pri devetih financnih sredstvih. Pri petih financnih sredstvih je bila ob spremembi pogodbenih denarnih tokov pripoznana izguba v izkazu poslovnega izida. Med njimi je bilo eno financno sredstvo razvršceno v skupino 2, ostala štiri pa v skupino 3. Kreditno tveganje nasprotne stranke Izvedeni financni instrumenti se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih financnih instrumentov, ne vsebujejo kredit-nega tveganja nasprotne stranke, se za ta namen izracunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA). CVA predstavlja popravek vrednosti izvedenega financnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke ter odraža razliko med vrednostjo financnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kredit-nega tveganja. Za popravek vrednotenja se mora upoštevati na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje. SID banka lastnega kreditnega tveganja ne izracunava. CVA se izracunava mesecno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi financnimi instrumenti; pri izracunu se upošteva tudi morebitno zavarovanje. SID banka sklepa posle zunaj organiziranega borznega trga (posli »OTC«) le z bankami, s katerimi ima sklenjeno okvirno pogodbo o poslovanju z izvedenimi financnimi instrumenti (ISDA Master Agreement). Dodatno ima banka za zmanjševanje kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi financnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi sklenjen pravni dokument CSA (Credit Support Annex), ki temelji na sistemu zagotavljanja denarnih kritij prek medsebojnega izmenjevanja zavarovanja (collateral) v odvisnosti od dnevne poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta. Banka izvaja dnevno spremljavo izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke na podlagi poštene vrednosti izvedenega financne-ga instrumenta. Ce za nasprotno stranko neugodno gibanje poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta povzroci nezadostno pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem, banka nasprotno stranko pozove k zagotovitvi dodatnega zavarovanja. SID Banka ima z nasprotnimi strankami, s katerimi je v letu 2019 imela sklenjene posle z izvedenimi financnimi instrumenti, dogovorjeno zavarovanje v obliki denarnega depozita. SID banka pripozna izracunan znesek CVA v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izracunanega CVA za vse izvedene financne instrumente preseže 10 bazicnih tock zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju v skladu s tretjim odstavkom 92. clena Uredbe CRR. Znesek CVA za SID banko na dan 31. 12. 2019 znaša 0 EUR. 3.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprecnih tržnih. Bolj so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilancnih postavk neusklajeni, vecje je tveganje nelikvidnosti. Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplacevati svojih obveznosti. Te obveznosti se obicajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovcljivimi sredstvi ali izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki ocenjeno kot nizko zaradi obsega in strukture sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visokokakovostne in likvidne dolžniške vrednostne papirje. Z upravljanjem likvidnostnega tveganja SID banka zagotavlja redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti, ohranjanje zadostnih sredstev v likvidni obliki, kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti ter izpolnjevanje zakonskih in regulatornih zahtev. Prevzemanje in upravljanje likvidnostnega tveganja SID banka prevzema likvidnostno tveganje v skladu s poslovno strategijo, sposobnostjo ter pripravljenostjo banke za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj s primarnim ciljem skrbnega in varnega poslovanja banke. Upravljanje likvidnosti vkljucuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilancnih in zunajbilancnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je banka v vsakem trenutku sposobna pravocasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) oziroma trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Proces prevzemanja in upravljanja likvidnost-nega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki jo najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema upravljalni organ banke. Upravljalni organ banke letno obravnava in potrdi porocilo o procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP). Nacrt aktivnosti za uprav-ljanje likvidnostnega tveganja vkljucuje okvir upravljanja likvidnosti in zagotavljanja virov sredstev, postopke za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje likvidnostnega tveganja, vkljucno z nacini spremljanja in porocanja o likvidno-stnem položaju banke, ter postopke za izvajanje ukrepov za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Redna obravnava in spremljava izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju je zagotovljena s tedenskimi in mesecnimi porocili na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo ter cetrtletnimi porocili na sejah upravljalnega organa. Obseg prevzemanja likvidnostnega tveganja letno sprejema upravljalni organ v okviru procesa sprejemanja poslovne strategije, ocene sposobnosti za prevzemanje tveganj in strategije upravljanja tveganj. Banka opredeljuje ustrezen likvidnostni položaj oziroma ustrezno raven likvidnostnega blažilnika in stabilne strukture financiranja prek sprejete nagnjenosti k prevzemanju likvidnost-nega tveganja, zlasti z dolocitvijo minimalne vrednosti kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) in kolicnika neto stabilnih virov financiranja (NSFR), ter strateškega kazalnika delež likvidnih sredstev v bilancni vsoti. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja in z njo povezani interni akti opredeljujejo dodatne kvantitativne omejitve (limite) in ukrepe, na podlagi katerih banka obvladuje prevzemanje likvidnostnega tveganja. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja predvideva tudi postopke in odgovornosti pri-stojnih odborov ter posameznih organizacijskih enot na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja in nabor mogocih ukrepov v primeru poslabšanja operativne ali strukturne likvidnosti in/ali preseganja interno postavljenih limitov. Kljucne odgovornosti pristojnih organov na podrocju upravljanja tveganj, funkcije upravlja-nja tveganj in posameznih organizacijskih enot banka predstavlja v uvodnem delu poglavja 3 Upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo je pristojen za odlocanje o predlogih za uravnavanje likvidnostnega tve-ganja, potrjevanje, usmerjanje in nadziranje izvajanja likvidnostne politike in politike zakladniških naložb. Oddelek za upravljanje tveganj oblikuje ter najmanj enkrat na leto preverja in predlaga morebitne spremembe politike upravljanja likvidnostnega tveganja v odvisnosti od profila tveganosti banke in sprejete poslovne politike ter nagnjenosti k prevzemanju likvidnostnega tveganja. Prav tako zagotavlja redno seznanjanje upravljalnega organa o izpostavljenosti banke likvidnostnem tveganju. Oddelek za zakladništvo je odgovoren za upravljanje, zagotavljanje in ohranjanje dnevne likvidnosti, sklepanje poslov z namenom upravljanja likvidnih sredstev ter izvajanje aktivnosti zadolževanja, in sicer v okviru sprejete politike prevzemanja ter upravljanja likvidnostnega tveganja, vzpostavljenih pristoj-nosti in na podlagi sprejetih sklepov pristojnih organov. Aktivno sodeluje tudi v procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti banke. Upravljanje likvidnostnega tveganja v SID banki poleg merjenja in spremljanja likvidnostne pozicije, kolicnikov likvidnosti in regulatornih kolicnikov na podrocju likvidnosti zajema zlasti redno nacrtovanje in spremljavo prihodnjih likvidnostnih tokov, vkljucno z ocenjevanjem vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti, redno preverjanje likvidnostne pozicije banke in obsega likvidnih rezerv za prihodnje obdobje v osnovnem scenariju ter tudi ob upoštevanju interno dolocenih likvidnostnih scenarijev. Zagotovljena je stroga dnevna spremljava operativne likvidnosti; likvidnost se zagotavlja z uravnavanjem aktive, predvsem likvidnih rezerv, in/ali dostopom do dodatnih virov. Za pridobitev dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev. Strukturno likvidnost banka upravlja na podlagi ocenjevanja dolgorocne likvidnostne pozicije. Aktivnosti zadolževanja temeljijo na poslovni strategiji SID banke in letnem financnem planu zadolževanja, ki je pripravljen v okviru letnega operativnega plana. Namen zadolževanja je zagotavljanje ustreznih virov za opravljanje aktivnih poslov SID banke, pri cemer se ustreznost nanaša na rocnost, valuto, vrsto obrestne mere, stroške zadolževanja in morebitne druge lastnosti. SID banka se zadolžuje skladno z nameni, dolocenimi v ZSIRB. SID banka izvaja merjenje, nadzor in spre-mljavo izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izracuna kolicnikov likvidnosti na nacin, kot ga predpisuje Banka Slovenije. Kolicnik likvidnosti je razmerje med vsoto financnih sredstev v domaci in tuji valuti ter vsoto virov sredstev v domaci in tuji valuti glede na preostalo zapadlost. Priporocena omejitev za kolicnik likvidnosti prvega razreda (0–30 dni) znaša najmanj 1, kolicnik likvidnosti drugega razreda (0–180 dni) je informativnega znacaja. SID banka dnevno vzdržuje kolicnika likvidnosti prvega in drugega razreda nad priporoceno mejo, poleg tega ima banka interno dolocene višje vrednosti kolicnikov likvidnosti od zakonsko priporocenih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja SID banke doloca tudi postopke za ukrepanje ob doseganju interno postavljenih minimalnih vrednosti kolicnikov likvidnosti. Minimalna Povprecna 31. 12. 2019 KL (0–30) 2,3 4,2 3,9 KL (0–180) 2,3 3,3 4,0 Minimalna višina dnevnih vrednosti kolicnika likvidnosti prvega razreda skupaj za vse valute je v letu 2019 znašala 2,3 (2018: 1,7). SID banka je v letu 2019 dnevno vzdrževala kolicnike likvidnosti prvega in drugega razreda nad priporoceno mejo. SID banka mesecno izracunava vrednost kolic-nika likvidnostnega kritja (LCR) in trimesecno kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR). Vrednost izracunanih kolicnikov, gibanje skozi cas in skladnost navedenih kolicnikov s sprejetimi internimi limiti redno obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Kolicnik neto stabilnih virov financiranja znaša 140 odstotkov konec leta 2019 (konec leta 2018: 140 odstotkov) in ga banka poroca informativno. Cilj zahteve glede likvidnostnega kritja (LCR) je prepreciti likvidnostno tveganje z zmanjše-vanjem odvisnosti kreditnih institucij od kratkorocnega financiranja in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke, z uvedbo zahteve, da imajo banke dovolj likvidnih sredstev za soocanje z morebitnim presežkom likvidnih odlivov v primerjavi s prilivi, do katerih bi po pricakovanjih lahko prišlo v 30-dnevnem stresnem obdobju. Kolicnik likvidnostnega kritja znaša 1.832 odstotkov konec leta 2019 (konec leta 2018: 458 odstotkov). Banka v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR razkriva dodatne kvalitativne in kvantitativne informacije v skladu s smernicami EBA o razkritju kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz 435. clena Uredbe CRR. SID banka aktivno spremlja in vzdržuje primeren blažilnik neobremenjenih visokoka-kovostnih likvidnih sredstev kot zavarovanje pred neugodnimi likvidnostnimi razmerami. Izpostavljenosti docentralnih bankTerjatve do enotcentralne ravnidržaveTerjatve dokreditnih institucij,ki jih je ustanoviladržava za pos.nameneTerjatve do javnegasektorjaNefinancnepodjetniškeobveznice17,6 %78,0 %2,8 %0,8 %0,8 %6,5 %90,2 %3,2 %0,0 %0,1 %Struktura LCR likvidnostnega blažilnika (po odbitkih)31. 12. 201831. 12. 2019 Na dan 31. 12. 2019 so likvidna sredstva, ustrezna za vkljucitev v izracun LCR, znašala 252.143 tisoc EUR po upoštevanju odbitkov (2018: 279.333 tisoc EUR), pri cemer so likvidna sredstva enot centralne ravni države predstavljala 90,2 odstotka (2018: 78 odstotkov) vseh ustreznih likvidnih sredstev po upoštevanju odbitkov. Delež visokokakovostnih likvidnih sredstev (HQLA) 1. stopnje znaša 99,9 odstotka konec leta 2019 (2018: 99,2 odstotka). SID banka ne sprejema depozitov od javnosti ter zato ni izpostavljena tveganju morebitnih odlivov iz depozitov prebivalstva in podjetij v obdobju zaostrenih likvidnostnih razmer. Omenjeno dejstvo in specificna vloga banke vplivata tudi na strukturo virov financiranja in vecjo koncentracijo na strani virov v primerjavi s poslovnimi bankami. Na vecjo stabilnost banke pri zadolževanju pozitivno vpliva dejstvo, da SID banka pridobiva dolgorocne vire z garancijo Republike Slovenije predvsem na mednarodnih financnih trgih in pri sorodnih financnih institucijah. SID banka ima na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah interni pravilnik, ki ureja okvir upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Okvir upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah obsega: - postopke za zgodnje ugotavljanje morebitnih likvidnostnih primanjkljajev; - nacrt upravljanja likvidnosti v izrednih likvidnostnih razmerah in pristojnosti za reševanje likvidnostnih razmer; - kriterije za aktivacijo nacrta upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvid-nostnih razmerah; - nabor možnih ukrepov za reševanje likvidnostne krize; - indikatorje za zgodnje opozarjanje na zaostrene likvidnostne razmere; - izvajanje internih likvidnostnih stresnih scenarijev. SID banka redno preverja ustreznost likvidnostne rezerve v interno dolocenih stresnih scenarijih, ki predpostavljajo razlicno otežene razmere na trgu (tržni scenariji), v banki prilagojenem scenariju ter kombiniranem scenariju, opredeljenem kot kombinacija banki specificnega in najstrožjega tržnega scenarija. SID banka v okviru porocanja na pristojnih odborih med drugim redno spremlja: - trend kazalnikov poslovanja SID banke; - trend makroekonomskih kazalnikov; - dogajanje na financnih trgih; - likvidnostne kolicnike, kolicnik likvidnostne-ga kritja in neto stabilnega financiranja; - nacrtovane in realizirane likvidnostne tokove; - indikatorje za zgodnje opozarjanje na zaostrene likvidnostne razmere; - rezultate izvajanja internih likvidnostnih scenarijev, rezultate izvajanja likvidnostnih simulacij z ocenjevanjem likvidnostnih tokov in vpliva na obseg likvidnostnih rezerv za prihodnje obdobje v osnovnem scenariju in v interno dolocenih likvidnostnih scenarijih. Z rednim spremljanjem likvidnostne pozicije, kazalnikov, indikatorjev in preverjanjem upravljanja likvidnostnega tveganja v interno dolocenih scenarijih lahko banka pravocasno zazna zaostrene likvidnostne razmere ter sprejme ustrezne ukrepe za premostitev morebitnih likvidnostnih težav. Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) SID banka z rednim izvajanjem procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) zagotavlja ucinkovitost upravljanja likvidnostnega tveganja in ustrezno likvidnost banke glede na njen profil tveganosti. Proces vkljucuje oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja ter v okviru poslovne strategije za prihodnje obdobje oziroma letnega opera-tivnega plana. Likvidnostni položaj banke se redno preverja s spremljavo razlicnih kazalnikov tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov na pristojnih odborih. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja; aktivnost je še zlasti intenzivna pri letnem planiranju poslovnih potreb, kjer banka opredeli politiko financiranja za tekoce plansko obdobje. Banka letno na celovit in strukturiran nacin v porocilu ILAAP izvede pregled in oceno likvidnostnega profila banke z vidika kljucnih elementov: ureditve upravljanja likvidnostnega tveganja v povezavi z likvidnostnim profilom banke in nagnjenostjo k likvidnostnemu tveganju, ucinkovitosti organizacijske strukture, zadostnosti likvidnostnega blažilnika, tudi v povezavi z interno dolocenimi scenariji in vzpostavljenim kriznim nacrtom. Porocilo ILAAP predstavlja podlago tudi v okviru nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja likvidnostnega tveganja banke. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju 31. 12. 2019 Do 1 meseca Nad 1 do 3 Nad 3 do 12 Nad 1 Nad 5 let Skupaj Financna sredstva 187.592 66.312 254.983 1.133.959 841.241 2.484.087 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 0 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 91 209 2.206 11.497 1.040 15.043 Krediti strankam, ki niso banke 91 209 2.206 11.497 1.040 15.043 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 39.081 11.342 43.952 369.539 195.879 659.793 Dolžniški vrednosti papirji 39.081 11.342 43.952 369.539 195.879 659.793 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 75.691 54.761 208.825 752.923 644.322 1.736.522 Krediti bankam 66.963 29.322 136.633 376.498 248.960 858.376 Krediti strankam, ki niso banke 6.740 25.439 72.192 376.406 392.108 872.885 Druga financna sredstva 1.988 0 0 19 3.254 5.261 Financne obveznosti 18.240 15.568 42.238 681.841 1.214.711 1.972.598 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 18.240 15.454 42.192 681.303 1.214.524 1.971.713 Vloge bank in centralnih bank 0 8.990 0 0 0 8.990 Krediti bank in centralnih bank 16 6.419 37.433 492.328 233.648 769.844 Krediti strank, ki niso banke 15.667 0 1.795 54.509 780.255 852.226 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 2.960 134.466 200.500 337.926 Druge financne obveznosti 2.557 45 4 0 121 2.727 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 114 46 538 187 885 Likvidnostna vrzel 169.352 50.744 212.745 452.118 (373.470) 511.489 Zunajbilancne obveznosti 26.007 1.340 51.435 180.907 0 259.689 31. 12. 2018 Likvidnostna vrzel 128.913 18.802 205.734 306.344 (183.991) 475.802 Preglednica prikazuje denarne tokove bilancnih in zunajbilancnih postavk po pricakovani zapadlosti na dan izkaza financnega položaja z upoštevanimi prihodnjimi obrestmi. Pricakovani denarni tokovi pri posamicno in tudi pri skupinsko oslabljenih kreditih namesto pogodbenih upoštevajo pricakovane denarne tokove. Denarni tokovi pri izplacilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih financnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. Pricakovani denarni tokovi zunajbilancnih obveznosti so ocenjeni po interni metodologiji. SID banka po stanju na dan 31. 12. 2019 izkazuje pozitivno likvidnostno vrzel v obdobju do pet let, predvsem na racun daljših rocnosti financnih obveznosti, kar je povezano s strukturo financnih obveznosti banke. SID banka je zavezana k izpolnjevanju obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je dolocen v višini enega odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Konec leta 2019 je obvezna rezerva znašala 100 tisoc EUR. 3.3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki lahko neugodno vpliva na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost lastniškega kapitala. Izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja vecinoma iz obrestno obcutljivih sredstev, ki imajo razlicne zapadlosti in razlicno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno obcutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja obcutljivost poštene vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilancnih postavk na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik). Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih racunih, na strani obveznosti pa iz prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje obrestnega tveganja se izvajajo v skladu s sprejeto politiko upravljanja obrestnega tveganja, ki temelji na baselskih standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi in smernicah EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. S politiko upravljanja obrestnega tveganja banka opredeli metode, predpostavke za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja ter scenarije za merjenje obrestne obcutljivosti. Politika upravljanja obrestnega tveganja doloca tudi odgovornosti posameznih organizacijskih enot na podrocju upravljanja obrestnega tveganja in postopke za primer preseganja interno postavljenih limitov. Upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema politiko upravljanja obrestnega tveganja. Raven obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavitvijo limitnega sistema in opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje obrestnega tveganja prek indikativnih limitov na obrestne vrzeli. V primeru povecane izpostavljenosti obrestnemu tveganju, razvidne iz povecanja obrestnih razmikov, oddelek za zakladništvo predlaga ukrepe za zmanjšanje obrestnega tveganja, ki jih sprejme in potrdi odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka z rednim izvajanjem procesa upravljanja obrestnega tveganja dosega, da ostaja raven obrestnega tveganja v sprejemljivih mejah in znotraj sprejete nagnjenosti k prevzemanju obrestnega tveganja. SID banka obvladuje izpostavljenost obres-tnemu tveganju z usklajevanjem obrestno obcutljivih sredstev in obrestno obcutljivih obveznosti po njihovi zapadlosti, višini in nacinu dolocanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih financnih instrumentov za zavarovanje pred obrestnim tveganjem. Banka sklepa posle z izvedenimi financnimi instrumenti na obrestno mero z namenom uravnavanja obrestnega tveganja. Ce izvedeni financni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so ti obravnavani v okviru racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji z namenom doseganja manjše nestanovitnosti poslovnega izida iz sprememb poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov. V ta namen ima banka izdelane interne dokumente, v katerih so opisani razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Poleg tega ima banka dokumentirane ocene uspešnosti razmerij varovanja, ki jih je pripravila ob sklenitvi poslov, in redno izvaja ocenjevanje uspešnosti varovalnih razmerij. Na dan 31. 12. 2019 je imela SID banka sklenjeni dve obrestni zamenjavi, namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk, v skupni pogodbeni vrednosti 15.000 tisoc EUR. Vsa varovalna razmerja so bila konec leta 2019 uspešna v skladu s pravili racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji. Banka je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izhaja zlasti iz casovne neusklajenosti spremembe obrestnih mer, pri cemer izpostavljenost obrestnemu tveganju bancne knjige izhaja zlasti iz portfelja dolgorocnih dolžniških vrednostnih papirjev ter danih kreditov z nespremenljivo obrestno mero na strani sredstev ter izdanih vrednostnih papirjev in prejetih kreditov z nespremenljivo obrestno mero na strani obveznosti. Merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neusklajenih obrestno obcutljivih postavk bancne knjige, SID banka izvaja na podlagi obrestnih razmikov in analize obrestne obcutljivosti. Obrestne vrzeli prikazujejo razliko med denarnimi tokovi obrestno obcutljivih sredstev in obrestno obcutljivih obveznosti po casovnih razredih, pri cemer se uporablja nacelo razvršcanja obrestno obcutljivih bilancnih postavk v casovne razrede po preostali zapadlosti za postavke s fiksno obrestno mero in glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero. Pri razvršcanju obrestno obcutljivih postavk se te razdelijo po valutah. Zaradi nizke izpostavlje-nosti v tujih valutah se obrestno obcutljive postavke v tujih valutah prištejejo postavkam v evrih. Banka ne sprejema vpoglednih vlog od javnosti in zato ne uporablja internega modela za gibanje vlog brez zapadlosti. SID banka je v letu 2019 nadgradila metodologijo merjenja spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v predpisanih scenarijih obrestnih mer ter z vkljucitvijo ocenjevanja opcijskega tveganja, ki izhaja iz vgrajenih samodejnih obrestnih opcij na podlagi standardiziranega pristopa po baselskih standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi in z upoštevanjem dolocil iz smernic EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. Banka tako mesecno meri spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala z upoštevanjem šestih predpisanih scenarijev obrestnih mer in vpliv sprememb tržnih obrestnih mer na neto obrestne prihodke, ob upoštevanju vzporednega premika obrestnih mer za +/- 200 bazicnih tock. Izpostavljenost obrestnemu tveganju, vkljucno z analizo obrestnih razmikov in analizo obcutljivosti, mesecno obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Upravljalni organ izpostavljenost obrestnemu tveganju obravnava cetrtletno v okviru porocila o tveganjih. Izpostavljenost obrestnemu tveganju za bilancne in zunajbilancne financne instrumente V preglednicah so prikazani financna sredstva in obveznosti glede na preostalo zapadlost za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero, pri cemer so dolžniški vrednostni papirji upoštevani po pošteni vrednosti, krediti pa po neto knjigovodski vrednosti. 31. 12. 2019 Do 1 Nad 1 do 3 Nad 3 do Nad 1 Nad 5 Skupaj Neobresto Skupaj Financna sredstva 408.200 363.733 852.298 395.656 363.181 2.383.068 16.566 2.399.634 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 0 72.729 0 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 6.834 6.093 0 0 0 12.927 4.758 17.685 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 63.220 19.262 36.369 332.544 206.624 658.019 6.547 664.566 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 265.417 338.378 815.929 63.112 156.557 1.639.393 5.261 1.644.654 Krediti bankam 86.469 160.521 541.642 28.514 18.624 835.770 0 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 178.948 177.857 274.287 34.598 137.933 803.623 0 803.623 Druga financna sredstva 0 0 0 0 0 0 5.261 5.261 Financne obveznosti 214.445 269.627 904.884 302.449 245.172 1.936.577 2.727 1.939.304 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 214.445 269.627 904.884 302.270 244.510 1.935.736 2.727 1.938.463 Vloge bank 0 8.944 0 0 0 8.944 0 8.944 Krediti bank in centralnih bank 23.376 76.630 472.784 171.201 24.977 768.968 0 768.968 Krediti strank, ki niso banke 191.069 184.053 432.100 0 20.323 827.545 0 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 131.069 199.210 330.279 0 330.279 Druge financne obveznosti 0 0 0 0 0 0 2.727 2.727 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 179 662 841 0 841 Vrzel obrestne obcutljivosti 193.755 94.106 (52.586) 93.207 118.009 446.491 13.839 460.330 31. 12. 2018 Financna sredstva 433.526 380.740 865.388 379.592 235.901 2.295.147 6.715 2.301.862 Financne obveznosti 265.239 327.060 903.355 302.876 91.899 1.890.429 1.790 1.892.219 Vrzel obrestne obcutljivosti 168.287 53.680 (37.967) 76.716 144.002 404.718 4.925 409.643 Analiza obcutljivosti Analiza obcutljivosti obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki nenadne spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazicnih tock. Izracunan je vpliv na neto obrestne prihodke za obdobje enega leta. Ce bi se tržne obrestne mere povecale za 100 bazicnih tock, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2019 povecali za 2.369 tisoc EUR (v letu 2018: za 2.003 tisoc EUR). Sprememba bi se odrazila v izkazu poslovnega izida. Ce bi se tržne obrestne mere znižale za 100 bazicnih tock, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povecanju, le delovale bi v obratni smeri. Ce se tržne obrestne mere spremenijo za manj ali vec, so izracunani rezultati sorazmerni. Banka je po stanju na dan 31. 12. 2019 izvedla merjenje spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v predpisanih scenarijih obrestnih mer skladno z nadgrajeno metodologijo merjenja, ki pokaže, da bi banka utrpela najvecje znižanje ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v scenariju vzporednega premika obrestnih mer za +200 bazicnih tock, in sicer 16.661 tisoc EUR, kar predstavlja 3,9 odstotka kapitala za namen kapitalske ustreznosti. Banka bo v letu 2020 nadalje nadgrajevala metodologije za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja s koncnim ciljem celostne uskladitve s smernicami EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. 3.4 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tecajev. SID banka ugotavlja, meri, upravlja in spremlja valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Upravljalni organ najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema politiko upravljanja valutnega tveganja. Izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Izpostavljenost valutnemu tveganju obravnava upravljalni organ cetrtletno v okviru porocila o tveganjih. SID banka pri prevzemanju in upravljanju valutnega tveganja upošteva sprejeto nagnje-nost k prevzemanju valutnega tveganja. Proces upravljanja valutnega tveganja vkljucuje postavitev internih limitov ter tudi redno merjenje, spremljanje in porocanje izpostavljenosti valutnemu tveganju na podlagi izracuna skupne neto pozicije v tujih valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju banka obvladuje predvsem z usklajevanjem aktivnih in pasivnih pozicij v tujih valutah ter s sklepanjem izvedenih financnih instrumentov na pomembnejše tuje valute. Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tecajev, na podlagi odprte pozicije v tujih valutah, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje valutnega tveganja prek limitov odprtih pozicij v tujih valutah. Dnevna odprta neto pozicija v tujih valutah je bila v letu 2019 nizka in znotraj interno postavljenih limitov. Posli, ki jih SID banka opravlja v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in tako tudi ne valutnega tveganja. Zaradi nizke izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka ne izdeluje analize valutne obcutljivosti. Preglednica v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost SID banke valutnemu tveganju za bilancne in zunajbilancne financne instrumente, izkazane po knjigovodskih vrednostih in po valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju za bilancne in zunajbilancne financne instrumente 31. 12. 2019 EUR USD Druge valute Skupaj Financna sredstva 2.389.353 10.280 1 2.399.634 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.710 18 1 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 17.685 0 0 17.685 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 664.566 0 0 664.566 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.634.392 10.262 0 1.644.654 Krediti bankam 834.432 1.338 0 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 794.699 8.924 0 803.623 Druga financna sredstva 5.261 0 0 5.261 Financne obveznosti 1.928.989 10.287 28 1.939.304 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.928.148 10.287 28 1.938.463 Vloge bank 0 8.944 0 8.944 Krediti bank in centralnih bank 767.628 1.340 768.968 Krediti strank, ki niso banke 827.545 0 0 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 330.279 0 0 330.279 Druge financne obveznosti 2.696 3 28 2.727 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 841 0 0 841 Neto bilancna pozicija 460.364 (7) (27) 460.330 Prevzete nepreklicne obveznosti 258.157 0 0 258.157 31. 12. 2018 Financna sredstva 2.286.363 15.498 1 2.301.862 Financne obveznosti 1.876.469 15.725 25 1.892.219 Neto bilancna pozicija 409.894 (227) (24) 409.643 Prevzete nepreklicne obveznosti 275.340 0 0 275.340 3.5 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje, ki nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov, ki ne izhajajo iz kreditnega, tržnega in likvidnost-nega tveganja. Operativno tveganje vkljucuje tudi IT-tveganja, pravna tveganja in tveganja, povezana s skladnostjo poslovanja, izkljucena pa so strateška tveganja in tveganja ugleda. Del pravnega tveganja je tudi tveganje skladnosti, ki je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih financnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke s pomembnimi predpisi in standardi dobre prakse. Operativno tveganje je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, nacinov delovanja notranjih kontrol, ucinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev in zunanji dogodki. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odlocanja in pooblastil, ustreznem nadomešcanju v casu odsotnosti, ustrezni usposobljenosti in rednem izobraževanju kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Banka si stalno prizadeva za izboljšanje kulture zavedanja vodstva in drugih zaposlenih o pomembnosti ucinkovitega upravljanja operativnega tveganja, ki je prisotno v vseh dejavnostih in procesih poslovanja. Upravljanje operativnih tveganj banka vsako leto nadgrajuje, predvsem z notranjega vidika (interni postopki, procesi, zagotavljanje ustrezne informacijske podpore, spremljave in druge regulatorne zahteve). Banka se zaveda tveganja prevar in kibernetskih groženj, zato krepi podrocje upravljanja tudi na teh podvrstah operativnega tveganja. Sistem upravljanja operativnega tveganja vkljucuje evidentiranje zaznanih škodnih dogodkov v aplikativno bazo ter njihovo analizo in reševanje z namenom ucinkovite identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj. Nadzor nad vpisanimi škodnimi dogodki izvaja oddelek za upravljanje tveganj, ki o njihovem številu, morebitni vrednostni oceni škode in predlogih ukrepov za zmanjšanje možnosti ponovitve posameznega škodnega dogodka redno poroca upravi. Cetrtletno porocilo o škodnih dogodkih operativnega tveganja se posreduje tudi Banki Slovenije. V primeru nastanka škodnega dogodka s pomembno izgubo je SID banka dolžna takoj obvestiti nadzorni svet in Banko Slovenije ter predložiti vso relevantno dokumentacijo. SID banka ima, skladno s 324. clenom Uredbe CRR, opredeljene naslednje kategorije škodnih dogodkov: - notranja goljufija; - zunanja goljufija; - prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu; - stranke, produkti in poslovne prakse; - škoda na premicnem in nepremicnem premoženju; - poslovne motnje in izpadi sistemov; - izvedba, dostava in upravljanje procesov. Po vrsti škodnega dogodka v skladu z baselskimi standardi so bili v letu 2019 najštevilcnejši škodni dogodki izvedbe, dostave in upravljanja procesov (67 odstotkov vseh škodnih dogodkov), sledijo jim poslovne motnje in izpadi sistemov (26 odstotkov), stranke, produkti in poslovne prakse (5 odstotkov) ter prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu (3 odstotki). Škodni dogodek s pomembno izgubo v letu 2019 ni bil zabeležen. Banka za izracun kapitalskih zahtev za operativno tveganje uporablja enostavni pristop skladno z dolocili Uredbe CRR. Operativno tveganje SID banka letno ocenjuje v okviru izdelave profila tveganosti banke oziroma ocenjevanja matrike tveganj na podlagi izbranih elementov. SID banka kot kljucne elemente pri ocenjevanju pomembnosti operativnega tveganja v okviru procesa ICAAP upošteva predvsem elemente s podrocja informacijske podpore, neprekinjenega poslovanja, vpliva uvajanja novih produktov, uporabe zunanjih izvajalcev in zasedenosti sistemiziranih delovnih mest. Oddelek notranje revizije z izvajanjem notranjega revidiranja zagotavlja neodvisno in nepristransko oceno ureditve notranjega uprav-ljanja, vkljucno s sistemi in procesi upravljanja tveganj ter notranjimi kontrolami. Zaradi izboljševanja delovanja in povecevanja koristi se notranja revizija izvaja na vseh podrocjih, v dejavnostih, procesih in funkcijah SID banke skladno s profilom tveganosti banke in letnim nacrtom dela notranje revizije. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povecujejo, so obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot sta nacrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost kriticne infrastrukture, ter z drugimi ukrepi za povecanje informacijske varnosti (naprednimi sistemi za preprecevanje in odkrivanje vdorov, varnostnim sistemom za upravljanje incidentov, izobraževanjem zaposlenih). Za izvajanje nacrta neprekinjenega poslovanja so odgovorne vnaprej oblikovane skupine zaposlenih (skupina za izredne razmere, operativnovarnostna skupina, skupina za prvo pomoc in reševanje, skupina za obnovo sredstev). Clani teh skupin sodelujejo tudi v postopku sprememb nacrta neprekinjenega poslovanja. SID banka ima vzpostavljeno funkcijo informacijske varnosti, ki spremlja in kontrolira postopke informacijske varnosti zaradi prepre-cevanja nepooblašcenega dostopa do informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu ter njihovih sprememb. Naloga specialista za informacijsko varnost je med drugim upravljanje varnostnih incidentov ali potencialnih varnostnih incidentov. Skupaj z oddelkom za informatiko pripravlja cetrtletna porocila upravi o stanju informacijske varnosti banke in vodi kolegij za informacijsko varnost, na katerem se obravnavajo posamezna varnostna vprašanja in usmeritve. Specialist za informacijsko varnost tudi najmanj enkrat na leto izdela analizo vseh varnostnih incidentov na podlagi evidence škodnih dogodkov in predlaga ukrepe. V primeru kibernetskega incidenta, ki je neželen ali nepricakovan informacijski varnostni dogo-dek oziroma niz takih dogodkov, ki bi lahko škodovali poslovanju in ogrozili informacijsko varnost, mora zaposleni, ki zazna kibernetski incident ali sumi, da se je zgodil kibernetski incident, nemudoma obvestiti specialista za informacijsko varnost in/ali direktorja oddelka za informatiko, ki prevzameta obravnavo incidenta in morebitno porocanje Banki Slovenije skladno z zahtevo Banke Slovenije o porocanju o pomembnih kibernetskih incidentih. Pri upravljanju operativnega tveganja SID banka upošteva dolocila politike uporabe zunanjih izvajalcev in navodila uporabe zunanjih izvajalcev, katerih namen je oblikovanje okvira za izbiro, vzpostavitev, izvajanje in nadzor pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci, preprecitev nedoslednosti, neenakosti, nejasnosti in neuravnoteženega upravljanja tveganj pri uporabi zunanjih storitev in s tem mogocih negativnih posledic na poslovanje SID banke ter zagotovitev ustrezne ravni strokovnosti zunanjih storitev SID banke, spremljave izvedbe teh storitev in upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. Oddelek za upravljanje tveganj enkrat na leto pripravi letni pregled upravljanja z zunanjimi izvajalci, pripravi letno porocilo in predlaga ukrepe. S porocilom se po potrditvi uprave seznani nadzorni svet, nato pa se porocilo pošlje tudi Banki Slovenije. SID banka je v letu 2019 v skladu s Smernicami o zunanjem izvajanju v celoti prenovila upravljanje tveganj zunanjega izvajanja, sprejela nove interne akte in uvedla višjo mero standardizacije procesa. Med drugim je SID banka nadgradila register zunanjih izvajalcev in standardne vprašalnike, ki pomagajo zaposlenim pri analizi funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in oceni tveganj zunanjega izvajalca. SID banka je pri upravljanju tveganj zunanjega izvajanja nadgradila tudi oceno tveganj, ki spadajo na podrocje skladnosti in informacijske varnosti. SID banka kot osrednja slovenska spodbu-jevalno-razvojna financna institucija skladno s svojim poslanstvom posega na nekatera nova podrocja poslovanja. S postopnim uvajanjem novih produktov, kompleksno strukturo produktov in procesov se operativnemu tveganju v banki posveca ustrezna pozornost. Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativno tveganje iz tega naslova se upravlja s predhodno zastavljenimi delovnimi procesi in sistemom pooblastil, upoštevanjem nacela štirih oci in ustrezno informacijsko podporo. Z namenom upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uvajanja novih produktov, ima banka sprejet interni pravilnik, ki vzpostavlja pravila uvajanja novih produktov in pristojnosti ter odgovornosti organizacijskih enot v procesu uvajanja novih produktov, tudi s poudarkom na izdelavi celovite in nepristranske izdelave ocene tveganj. Vsa pomembna tveganja, ki se v fazi razvoja ali izvajanja novega produkta identificirajo v zvezi z nacrtovano uvedbo novega produkta, se pravocasno in celovito obravnavajo v procesu upravljanja tveganj skladno z internimi akti, ki urejajo upravljanje posameznih tveganj, kar med drugim pomeni, da pristojni organi banke sprejmejo ukrepe za obvladovanje ugotovljenih tveganj. SID banka tveganje prevar spremlja v okviru operativnega tveganja prek baze škodnih dogodkov. Pri ocenjevanju izpostavljenosti banke tveganjem prevar banka izhaja, da so prevare naklepna dejanja storilcev z namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist zase ali koga tretjega. Ukrepi za preprecevanje prevar se delijo na kratkorocne ukrepe, ki vkljucujejo zlasti notranje kontrole/postopke, in dolgorocne ukrepe, ki jih banka dosega zlasti s krepitvijo organizacijske kulture. V letu 2019 SID banka ni zaznala notranjih ali zunanjih prevar oziroma goljufij. SID banka je konec leta 2018 prenovila sistem upravljanja operativnih tveganj v okviru obravnave škodnih dogodkov z nadgradnjo informacijske podpore in vecjo vlogo direktorjev pri reševanju škodnih dogodkov. Prenovljeni sistem evidentiranja škodnih dogodkov je zacel veljati zacetek leta 2019. V letu 2019 so bili izvedeni tudi nadaljnja avtomatizacija porocil, popis prenovljenih poslovnih procesov in drugi ukrepi. 3.6 Upravljanje kapitala Upravljanje kapitala SID banka mora vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za razlicna tveganja, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Gre za stalen proces dolocanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala, ob upoštevanju prevzetih tveganj, opredeljenih v politiki upravljanja kapitala. Izpolnjevanje kapitalskih zahtev, blažilnikov in kolicnika financnega vzvoda temelji na dolocbah Uredbe CRR. Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in nacin poslovanja ali na težave, s katerimi se banka srecuje pri pridobivanju svežega kapitala, še zlasti ob potrebi po hitrem povecanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju. Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti politike upravljanja kapi-talskega tveganja in kapitala ter ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejetje ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kakovosti kapitala ter izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja. Družbe v Skupini Prvi faktor so v postopku likvidacije, posledicno se zmanjšuje bilancna vsota Skupine Prvi faktor, zato je SID banka zavezana k izpolnjevanju bonitetnih zahtev samo na posamicni podlagi. Kapital za namen kapitalske ustreznosti Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (T1) in dodatni kapital (T2). Kapital SID banke je sestavljen le iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1; banka dodatnega kapitala nima. Banka izracunava kapitalsko zahtevo za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu, skladno z dolocbami poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe CRR. Za izracun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpo-stavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka za dolocitev stopnje kreditne kakovosti centralne države (114. clen Uredbe CRR) uporablja bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kakor je doloceno v 137. clenu Uredbe CRR. Za izracun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop (315. in 316. clen Uredbe CRR). Kapitalska zahteva za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izracunava po standardizirani metodi, kakor je navedeno v 384. clenu Uredbe CRR. Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izracunava v skladu s 351. do 354. clenom Uredbe CRR. Izracuna se, kadar vsota skupne neto pozicije v tuji valuti preseže dva odstotka skupnega kapitala za namen kapitalske ustreznosti. SID banki ob koncu leta 2019 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja, saj ta meja ni presežena. Do sprejetja sklepa skupšcine SID banke o razporeditvi dobicka se cisti dobicek poslovnega leta, ki za leto 2019 znaša 32.040 tisoc EUR, in zadržani dobicek, ki na dan 31.12.2019 znaša 1.843 tisoc EUR, ne upoštevata v izracunu kapitala za namen kapitalske ustreznosti. Uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala z izkazom financnega položaja, izpostavljenosti tveganjem in kolicniki kapitalske ustreznosti 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Knjigovodski kapital skupaj 463.860 422.051 od tega: Vplacani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 Kapitalske rezerve (vplacan presežek) 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) Rezerve iz dobicka (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 135.327 102.149 Akumuliran drug vseobsegajoci donos 11.656 3.731 Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 17.062 16.356 Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj (39.495) (15.994) Cisti dobicek poslovnega leta in zadržani dobicek (33.883) (14.314) Neopredmetena dolgorocna sredstva (980) (999) Prilagoditve za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti (683) (681) Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (3.949) 0 Navaden lastniški temeljni kapital (CET1) 424.365 406.057 Dodatni kapital (AT1) 0 0 Temeljni kapital (T1) 424.365 406.057 Dodatni kapital (T2) 0 0 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 424.365 406.057 Izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 1.189.961 1.119.749 od tega: Enote centralne ravni držav in centralne banke 2.724 15.150 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 12.886 10.980 Osebe javnega sektorja 6.740 6.457 Multilateralne razvojne banke 2.400 2.400 Institucije 213.801 215.751 Podjetja 859.685 796.877 Neplacane izpostavljenosti 27.639 33.685 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 7.137 0 Lastniški instrumenti 51.899 32.848 Ostalo 5.050 5.601 Izpostavljenost tržnim tveganjem (valutno tveganje) 0 0 Izpostavljenost operativnemu tveganju 55.532 55.106 Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 1.354 13.127 Skupaj izpostavljenost tveganjem (RWA) 1.246.847 1.187.983 Presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 368.257 352.598 Presežek temeljnega kapitala (T1) 349.554 334.778 Presežek skupnega kapitala 324.617 311.019 Kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v % (CET1) 34,04 % 34,18 % Kolicnik temeljnega kapitala (T1) 34,04 % 34,18 % Kolicnik skupnega kapitala 34,04 % 34,18 % Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura 31. 12. 2019 Struktura 31. 12. 2018 Struktura v % v % Kapitalske zahteve Za kreditno tveganje 95.197 95,4 89.580 94,3 Za operativno tveganje 4.443 4,5 4.409 4,6 Za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja 108 0,1 1.050 1,1 Skupaj 99.748 100 95.039 100 Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni držav in centralne banke 218 1.212 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.031 878 Osebe javnega sektorja 539 517 Multilateralne razvojne banke 192 192 Institucije 17.104 17.260 Podjetja 68.775 63.750 Neplacane izpostavljenosti 2.211 2.695 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 571 0 Lastniški instrumenti 4.152 2.628 Ostalo 404 448 Skupaj 95.197 89.580 Ocena potrebnega notranjega kapitala SID banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ustreznost predpostavk metodo-logije ocenjevanja profila tveganosti SID banka preveri najmanj na tri leta in ob pomembnih spremembah tveganj, ki jim je izpostavljena (npr. ob uvedbi novih produktov), ter ob vecjih spremembah v organizaciji poslovanja in delovanju sistema notranjih kontrol. Profil tveganosti je osnova za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja in skladnosti poslovanja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. Iz rezultatov ocene profila tveganosti za leto 2019 je razvidno, da so v SID banki najvišje ocenjena obrestno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, kreditno tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobickonosnosti. Rezultati ocene profila tveganosti za leto 2019 v splošnem potrjujejo dosedanjo oceno tveganosti SID banke. SID banka pri interni oceni kapitalskih potreb uporablja metodo dodajanja. V okviru elementa 1 (tveganja, ki so predmet minimalnih kapitalskih zahtev) SID banka kapitalske potrebe oceni v višini minimalnih kapitalskih zahtev, kot je obrazloženo v poglavju o kapitalu za namen kapitalske ustreznosti. V okviru elementa 2 (tveganja, ki niso v celoti pokrita z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) SID banka ni identificirala pomembnih tveganj. V okviru elementa 3 (tveganja, ki niso predmet minimalnih kapitalskih zahtev) SID banka kot pomembna tveganja identificira obrestno tveganje iz bancne knjige, tveganje koncentracije, tveganje dobickonosnosti in strateško tveganje. V letu 2019 je SID banka v okviru kapitalskih potreb znotraj elementa 3 zagotovila tudi dodatni kapital za blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije v višini, ki velja od 1. 1. 2020. V okviru elementa 4 (dejavniki zunanjega okolja) SID banka ocenjuje kapitalske potrebe iz stresnih scenarijev, pri cemer se upošteva dejstvo, da je to dodatna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka cetrtletno izracunava interno oceno kapitalskih potreb in preverja primernost ravni kapitala; rezultate obravnava odbor za uprav-ljanje z bilanco in likvidnostjo. Enkrat na leto upravljalni organ potrjuje rezultate profila tveganosti banke in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Banka Slovenije je v rednem procesu nadzor-niškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (SREP) v letu 2019 ocenila tveganja, ki jim je SID banka izpostavljena, ter ugotovila, da ima banka ustrezno opredeljen okvir upravljanja tveganj in ustrezno raven kapitala. SID banka je na dan 31. 12. 2019 presegala zahteve Banke Slovenije glede višine kapitalskih kolicnikov, vkljucno s kapitalsko smernico (»P2G«; angl. »Pillar 2 Guidance«), ki izhaja iz ugotovitev nadzorniških stresnih testov in jo mora v celoti sestavljati navadni lastniški temeljni kapital. Na podlagi v letu 2018 posodobljenih EBA SREP smernic (EBA/GL/2018/03) navadnega lastniškega temeljnega kapitala, namenjenega za pokrivanje kapitalske smernice (P2G), s 1. 1. 2020 ne bo mogoce hkrati uporabiti za izpolnjevanje drugih kapitalskih zahtev. Kapitalski blažilniki Banka Slovenije je skladno z dolocili ZBan-2 in evropsko bancno zakonodajo dolocila zahteve glede vzdrževanja kapitalskih blažilnikov z namenom preprecevanja ali omejevanja makrobonitetnega in sistemskega tveganja. Kapitalski blažilniki predstavljajo za banke dodatno zahtevo pri dolocanju potrebne višine kapitala, in sicer morajo banke s svojim najkvalitetnejšim kapitalom (CET1) poleg zahtev, ki izhajajo iz tveganj 1. in 2. baselskega stebra, izpolnjevati tudi zahteve iz kapitalskih blažilnikov. Zahteva po skupnem blažilniku pomeni celoten kapital, ki ga mora banka zagotavljati za izpolnjevanje zahtev v zvezi z: - varovalnim kapitalskim blažilnikom; - banki lastnim proticiklicnim kapitalskim blažilnikom; - blažilnikom za globalne sistemsko pomembne banke (ni relevanten za SID banko); - blažilnikom za druge sistemsko pomembne banke; - blažilnikom sistemskih tveganj. Ob koncu leta 2019 je SID banka izpolnjevala zahteve, povezane s kapitalskimi blažilniki, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Varovalni kapitalski blažilnik banka izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1), ki je v letu 2019 znašal 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Proticiklicni kapitalski blažilnik je uveden z namenom zašcite bancnega sistema pred morebitnimi izgubami takrat, kadar so te povezane s povecanjem tveganj v sistemu zaradi cezmerne rasti kreditiranja. Instrument povecuje odpornost bancnega sistema in preprecuje cezmerno rast kreditiranja. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 in 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi višje) ter je odvisna od višine tveganj v sistemu. Vrednost blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji, ki se uporablja od 1. 1. 2016, znaša nic odstotkov. Stopnja banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprecja stopenj proticiklicnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih ima SID banka ustrezne kreditne izpostavljenosti. SID banka razkriva podrobnejše podatke o geografski razporeditvi kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnega kapitalskega blažilnika, kapitalskih zahtev in stopenj banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. Na dan 31. 12. 2019 je stopnja SID banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika znašala 0,01 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem, ki izhaja iz ustreznih kreditnih izpostavljenosti do Francije, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 0,25 odstotka, Norveške, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 odstotka, Irske, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 1 odstotka, Ceške republike, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 1,5 odstotka, in Združenega kraljestva, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 1 odstotka. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) mora SID banka v skladu z odlocbo Banke Slovenije zagotavljati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1) v višini 0,25 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2019 in v višini 0,5 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2020. Kolicnik financnega vzvoda SID banka redno spremlja gibanje kolicnika financnega vzvoda na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Ustreznost višine kolic-nika financnega vzvoda banka preverja tudi v sklopu ocenjevanja profila tveganosti. Kolicnik financnega vzvoda znaša 16,5 odstotka na dan 31. 12. 2019 (konec leta 2018: 16,3 odstotka) ter znatno presega regulatorno vrednost in sprejeto mejno vrednost v okviru indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tve-ganj. Glede na strukturo izkaza financnega položaja in višino kolicnika financnega vzvoda banka ocenjuje, da je tveganje prevelikega financnega vzvoda nizko. Podrobna razkritja kolicnika financnega vzvoda so v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. 3.7 Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali placala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoce neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Poštene vrednosti financnih sredstev in financnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujocem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge financne instrumente SID banka ugotavlja pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Delujoc trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah. SID banka meri pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov. - Nivo 1: kotirane cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka dostopa na datum merjenja. V nivo 1 Skupina SID banka vkljucuje naložbe v obveznice, za katere uporablja tecaj MTS v okviru trgovalnega sistema MTS Slovenija in tecaj CBBT iz Bloomberga (Composite Bloomberg Bond Trader). - Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vkljucene v nivo 1, in jih je mogoce neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V nivo 2 SID banka vkljucuje financne instrumente, vrednotene z uporabo kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujocih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujocih trgih ali vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati za sredstva ali obveznosti, na primer obrestne mere in krivulje donosa. V nivo 2 so uvršcene tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tecaja iz Bloomberga (BGN – Bloomberg Generic Price), saj ta predstavlja soglasen tecaj medbancnega oziroma trga OTC. Tecaj BGN sicer ni neposredni tecaj, po katerem bi lahko SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, vendar njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je pokazatelj dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namrec materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tecaja. V nivoju 2 SID banka nima nobenih kreditov, ki bi se merili po pošteni vrednosti. - Nivo 3: SID banka v to kategorijo vkljucuje financne instrumente, za katere izracunava pošteno vrednost po modelih, ki uporabljajo pretežno neopazovane vložke, in za financne instrumente, ki so v vrednoteni po nabavni vrednosti. Poštena vrednost kreditov, ki se obvezno merijo po pošteni vrednosti, se izracunava z diskontiranjem ocenjenih denarnih tokov z enotno obrestno mero ob pripoznanju. Ocenjeni prihodnji denarni tokovi za kredite delujocim podjetjem se izracunavajo na podlagi pogodbenih denarnih tokov, verjetnosti poplacila in faktorjev makroekonomskih napovedi. Za kredite nedelujocim podjetjem se ocenjeni prihodnji denarni tokovi izracunavajo na podlagi upoštevanja unovcenja zavarovanj, stopnje prilagoditve vrednosti zavarovanja, dobe unovcevanja zavarovanja in faktorjev makroekonomskih napovedi. Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financni instrumenti, ki jih SID banka v izkazu financnega položaja izkazuje po pošteni vrednosti, so financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, ter izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju. Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vkljucujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa. Poštena vrednost financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se doloci z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujocih trgih. Financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti – hierarhija poštene vrednosti Preglednica prikazuje financne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum porocanja, glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katerega so razvršceni. 31. 12. 2019 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 17.685 17.685 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 20.861 599.902 43.803 664.566 Dolžniški vrednostni papirji 20.861 599.902 37.256 658.019 Lastniški vrednostni papirji 0 0 6.547 6.547 Skupaj financna sredstva 20.861 599.902 61.488 682.251 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 841 0 841 Skupaj financne obveznosti 0 841 0 841 31. 12. 2018 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 15.667 15.667 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 33.938 570.250 58.500 662.688 Dolžniški vrednostni papirji 33.938 570.250 46.683 650.871 Lastniški vrednostni papirji 0 0 11.817 11.817 Skupaj financna sredstva 33.938 570.250 74.167 678.355 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 2.898 0 2.898 Skupaj financne obveznosti 0 2.898 0 2.898 Financna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti Preglednica prikazuje poštene vrednosti financnih instrumentov, ki sicer niso merjeni po pošteni vrednosti. Financna sredstva so izkazana po pošteni vrednosti na datum porocanja, glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katerega so razvršceni. 31. 12. 2019 Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 72.729 72.729 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 865.369 885.818 1.751.187 1.644.654 Krediti bankam 860.108 0 860.108 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 0 885.818 885.818 803.623 Druga financna sredstva 5.261 0 5.261 5.261 Skupaj financna sredstva 938.098 885.818 1.823.916 1.717.383 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 780.981 1.163.381 1.944.362 1.938.463 Vloge bank 8.944 0 8.944 8.944 Krediti bank in centralnih bank 769.310 0 769.310 768.968 Krediti strank, ki niso banke 0 833.102 833.102 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 0 330.279 330.279 330.279 Druge financne obveznosti 2.727 0 2.727 2.727 Skupaj financne obveznosti 780.981 1.163.381 1.944.362 1.938.463 31. 12. 2018 Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 121.184 0 121.184 121.184 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 817.190 753.959 1.571.149 1.502.323 Krediti bankam 815.337 0 815.337 809.350 Krediti strankam, ki niso banke 0 753.959 753.959 691.120 Druga financna sredstva 1.853 0 1.853 1.853 Skupaj financna sredstva 938.374 753.959 1.692.333 1.623.507 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.208.663 681.152 1.889.815 1.889.321 Vloge bank 43.293 0 43.293 43.293 Vloge strank, ki niso banke 0 39.210 39.210 39.210 Krediti bank in centralnih bank 1.163.346 0 1.163.346 1.162.951 Krediti strank, ki niso banke 0 509.341 509.341 509.242 Dolžniški vrednostni papirji 0 132.601 132.601 132.601 Druge financne obveznosti 2.024 0 2.024 2.024 Skupaj financne obveznosti 1.208.663 681.152 1.889.815 1.889.321 Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja, da so približno enake pošteni vrednosti. Poštene vrednosti kreditov se izracunavajo z uporabo krivulj za diskontiranje, ki so sestavljene iz vrednosti verjetnosti za neplacilo za segment velikih slovenskih podjetij. Poštena vrednost financnih obveznosti z variabilno obrestno mero je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti na datum porocanja. Za izracun poštene vrednosti obveznosti za kredite, merjene po odplacni vrednosti s spremenljivo obrestno mero, so uporabljene tržne obrestne mere. SID banka ima med obveznostmi za kredite, merjene po odplacni vrednosti, 14,4 odstotka kreditov z nespremenljivo obrestno mero ter ocenjuje, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka pripoznava in meri po odplacni vrednosti. Za instrumente, ki so vkljuceni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izracunavanja ucinkov iz obracunavanja varovanja pred tveganjem izracunava pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti, in sicer pricakovane sedanje vrednosti. Pricakovano sedanjo vrednost izracunava z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati, to je obrestnih mer in krivulj donosa. Preglednica prenosov med nivoji 2019 Prenosi iz nivoja Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 7.999 Dolžniški vrednostni papirji 7.999 Prenos iz nivoja 1 v nivo 2 je posledica spremembe nacina vrednotenja obveznice. Ob nakupu je bila vrednotena na podlagi tecaja tuje borze, nato na podlagi BGN – Bloomberg Generic Price. 2018 Prenosi iz nivoja Prenosi iz Prenosi iz nivoja Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 14.074 2.297 4.942 Dolžniški vrednostni papirji 14.074 2.297 0 Lastniški vrednostni papirji 0 0 4.942 Prenos iz nivoja 1 v nivo 3 in prenos iz nivoja 3 v nivo 1 v SID banki je posledica sprememb tecajev naložb v obveznice, ki so v letu 2018 vrednotene na podlagi tecaja Ljubljanske borze. Prenos iz nivoja 2 v nivo 3 je posledica spremembe nacina vrednotenja naložbe v lastniški instrument. 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem V skladu s 435. clenom (prvi odstavek, tocka f) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR), drugim odstavkom 17. clena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Smernicami EBA o zahtevah po razkritju informacij (EBA GL/2016/11) upravljalni organ izdaja strnjeno izjavo o upravljanju tveganj: 1. Skupna raven tveganj ter ravni in vrste posameznih pomembnih tveganj se enkrat na leto celovito identificirajo v procesu izdelave profila tveganosti banke, ki ga potrdi upravljalni organ. V procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) upravljalni organ enkrat na leto potrjuje interno oceno kapitalskih potreb in razpoložljivega kapitala za kritje izgub v primeru uresnicenja prevzetih tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Profil tveganosti SID banke je podrobneje predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v poglavju 3 racunovodskega porocila, podpoglavje 3.6 Upravljanje s kapitalom. Upravljalni organ enkrat na leto potrjuje tudi proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), v katerem banka celovito ocenjuje vzpostavljene sisteme za upravljanje likvidnostnega tveganja, vkljucno z oceno likvidnostnega tveganja v povezavi s profilom tveganosti in poslovno strategijo banke. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, ki predstavlja najvecjo skupno raven tveganja, SID banka upošteva: oceno profila tveganosti SID banke; - rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), ki zajema tako redno poslovanje kot izredne razmere poslovanja SID banke; - pricakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije; - kolicnik financnega vzvoda; - rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost SID banke glede na njen profil tveganosti; - nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oziroma nadzornih organov. 2. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj, ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, SID banka oceni najmanj enkrat na leto oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Upravljalni organ nagnjenost k prevzemanjem tveganj opredeli najmanj enkrat na leto, in sicer socasno v okviru procesa sprejemanja letnega operativna plana, s cimer je zagotovljena prilagoditev nagnjenosti k prevzemanju tveganj na morebitne spremembe v poslovnem modelu in aktualni poslovni strategiji. Okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj upošteva vsa pomembna tveganja, identificirana v okviru profila tveganosti, in se odraža v od upravljalnega organa potrjenih indikatorjih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, vkljucno z dolocenimi mejnimi vrednostmi, postavljenimi ob upoštevanju planiranih aktivnostih banke, nadalje pa tudi v limitih znotraj politik prevzemanja in upravljanja posameznih tveganj ter drugih internih aktih SID banke. Pri indikatorjih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki imajo predpisane regulatorne vrednosti, ima SID banka dolocene bistveno strožje ciljne vrednosti. Skladno z razkritji po Uredbi CRR so v nadaljevanju predstavljeni izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj za SID banko. Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke so razkriti v uvodnem delu letnega porocila, v okviru poglavja Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke. Izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj so konec leta 2019 dosegali naslednje vrednosti, vkljucno z navedeno sprejeto ciljno vrednostjo nagnjenosti k prevzemanju tveganj: - kolicnik skupnega kapitala: 34 odstotkov (ciljna vrednost: = 20 odstotkov); - kolicnik financnega vzvoda: 16,5 odstotka (ciljna vrednost: > 5 odstotkov); - kolicnik likvidnostnega kritja (LCR): 1.832 odstotkov (ciljna vrednost: > 130 odstotkov); - kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR): 140 odstotkov (ciljna vrednost: > 110 odstotkov); - pokritje nedonosnih izpostavljenosti z izkazanimi popravki vrednosti in rezervacijami za kreditne izgube nedonosnih izpostavljenosti: 60,3 odstotka (ciljna vrednost: > 55 odstotkov); - ocena operativnega tveganja (profil tveganosti): 2,9 (ciljna vrednost: = 3). Dodatno ima banka identificirane indikatorje nagnjenosti k prevzemanju tveganj z namenom usmerjanja poslovanja in omejevanja posameznih vrst tveganj, in sicer: - dobickonosnost in tveganja z namenom usmerjanja poslovanja: tveganju prilagojena aktiva glede na celotno aktivo, bruto dobicek pred oslabitvami in rezervacijami, davki (brez upoštevanja rezultata posojilnih skladov) glede na povprecno tveganju prilagojeno aktivo, obrestna marža; - nadzor nad posameznimi vrstami tveganja z namenom omejevanja tveganj: omejevanje deleža nedonosnih izpostavljenosti, omejevanje spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v standardnem šoku krivulje donosnosti, omejevanje skupne neto pozicije v tujih valutah in neto skupne pozicije v posamezni tuji valuti glede na kapital. Okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj letno odobrita uprava in nadzorni svet, redno pa se spremlja in o njem poroca na razširjeni seji uprave SID banke, kjer so poleg uprave prisotni tudi izvršni direktorji in direktorji posameznih organizacijskih enot. Redno porocanje doseženih vrednosti indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljeno tudi na komisiji nadzornega sveta za tveganja. Obseg prevzemanja tveganj dopolnjuje sklop internih politik upravljanja posameznih vrst tveganj, prek katerih SID banka prenaša limite glede nagnjenosti k prevzemanju tveganj v operativne omejitve za ustrezno usmerjanje poslovanja. V politikah upravljanja tveganj in internih pravilnikih so opredeljeni limiti za obvladovanje kreditnih in tržnih tveganj ter likvidnostnega tveganja, vkljucno s postopki obravnave prekoracitve limitov in obvešcanja uprave. Za obvladovanje kreditnega tveganja, ki izhaja iz naložb za uravnavanje likvidnosti banke, so z notranjimi akti doloceni limiti izpostavljenosti do posameznih oseb in v primeru, da osebe tvorijo skupino povezanih strank, tudi limit skupine in limit posamezne osebe. SID banka pri upravljanju teh naložb zasleduje politiko nalaganja presežne likvidnosti v visokokakovostne in likvidne financne instrumente. Pri kreditnih poslih limiti niso doloceni vnaprej in na splošno, temvec se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega naložbenega posla glede na izracun možnosti zadolževanja podjetja, ki upošteva oceno dolgorocno vzdržnega letnega denarnega toka, zmanjšanega za normaliziran obseg nadomestitvenih investicij, normalizirane davke, dolgorocno pricakovan obseg izplacil dividend oziroma dobicka ter obstojeci in predvideni financni dolg. Za celotni portfelj je z notranjimi akti dolocen nacin ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije, in sicer posamicno, po panogah, državah in bonitetnih ocenah. Pooblastila za odobravanje poslov so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke glede na vrednost naložbe in obstojeco izpostavljenost. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje tržnih tveganj. Za obrestno tveganje v bancni knjigi so doloceni limiti za spremembe neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala banke. Limiti so doloceni strožje, kot dolocajo bancni predpisi. Za obvladovanje pozicijskega tveganja so doloceni pozicijski limiti (stop loss). Za valutno tveganje je dolocen limit za neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti in za neto izpostavljenost v vseh tujih valutah glede na kapital banke. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje likvidnostnega tveganja, in sicer strožje od regulatorno predpisanih. Banka izvaja redno nacrtovanje ter spremljavo denarnih tokov in ocenjevanje vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti. Poleg tega redno preverja svoj likvidnostni položaj tudi ob upoštevanju interno dolocenih likvidnostnih scenarijev in ima izdelan nacrt upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Upravljalni organ letno obravnava in potrjuje rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP), ki zajema oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja ter za primer zaostrenih razmer. Likvidnostni položaj banke se na organih odlocanja redno preverja s spremljavo razlicnih kazalnikov, tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja; aktivnost je zlasti intenzivna v procesu letnega planiranja poslovnih potreb. Financni nacrt za naslednja tri poslovna leta vsako leto potrdi upravljalni organ. 3. Banka pomembna druga tveganja, med katera uvršca zlasti strateško tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobickonosnosti, ter težje merljiva tveganja, kot so nekatere podvrste operativnega tveganja, tj. tveganje skladnosti, kibernetsko tveganje, tveganje neprekinjenega poslovanja, tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih neeticnih praks poslovanja, obvladuje s kvalitativnimi ukrepi obvladovanja tveganj oziroma mehanizmi notranjih kontrol. Nagnjenost SID banke k prevzemanju težje merljivih tveganj in tveganja ugleda je nizka, s poudarkom, da cim manj vplivajo na poslovanje banke. Obvladovanje teh tveganj poteka zlasti s postavljenimi internimi pravili in kontrolami nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke ter dodatnim nadzorom od neodvisnih funkcij in služb notranjih kontrol. Ne glede na to se pomembna druga tveganja in težje merljiva tveganja v procesu izdelave profila tveganosti kvalitativno izmerijo in v skladu z vnaprej opredeljenimi kriteriji ocenijo (kvantificirajo). Pomembna druga tveganja SID banka obvladuje z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Po potrebi oziroma odvisno od ocene preostalega tveganja se dolocita tudi kapitalska potreba in ustrezno pokritje s kapitalom tudi v primeru težje merljivih tveganj. 4. SID banka je kot razvojna banka v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) dolžna v celoti upoštevati zakon, ki ureja bancništvo, razen v delih, ki so izrecno navedeni. Gre za posebnosti pri oceni velikih izpostavljenosti, kapitalskih zahtev, ustanavljanju podružnic banke, glede obveznosti izdelave nacrta sanacije in uporabe dolocbe o zajamcenih vlogah, saj SID banka ne sme in ne sprejema depozitov od javnosti. Dodatne omejitve pri poslovanju so dolocene z ZSIRB oziroma s pravili o državnih pomoceh, ki veljajo v EU in med drugim nalagajo SID banki, da opravlja financne storitve le v segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli, oziroma ne sme konkurirati drugim poslovnim bankam. Nadalje mora biti namen financiranja SID banke skladen z nameni, dolocenimi z zakonom. SID banka prav tako ne sme financirati podjetij, ki ustrezajo definiciji podjetja v težavah. Te in druge predpisane zahteve banka in njen upravljalni organ upošteva pri sprejemanju in uresnicevanju svojih poslovnih ciljev, strategij in politik. Ljubljana, 3. 3. 2020 Uprava SID banke, d. d., Ljubljana Nadzorni svet Goran Katušin mag. Sibil Svilan Monika Pintar Mesaric clan predsednik predsednica 5 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR V nadaljevanju tega poglavja so predstavljena razkritja iz dela 8 Uredbe CRR, ki so relevantna za SID banko in niso vkljucena v predhodna poglavja letnega porocila. Razkritja so pripravljena ob upoštevanju smernic o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih je objavila EBA (v nadaljevanju: smernice EBA). Glede na postopek likvidacije in posledicno zniževanje bilancne vsote družb v Skupini Prvi faktor SID banka skladno s clenom 19(1)(a) Uredbe CRR ni zavezana k izpolnjevanju obveznosti na konsolidirani podlagi, saj sorazmerni del bilancne vsote Skupine Prvi faktor, ki pripada SID banki, ne presega 10 milijonov EUR. Razkritja v nadaljevanju so zato skladno s clenom 6 Uredbe CRR pripravljena na posamicni osnovi, za SID banko. Podatki za primerjalno obdobje v posameznih predlogah se skladno z dolocbami smernic EBA nanašajo na obdobje, ki ga dolocajo smernice glede na pogostost razkritja (cetrtletno, polletno ali letno). V posameznih predlogah so prikazani stolpci in vrstice, relevantni za SID banko. 5.1 Razkritje kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz clena 435 Uredbe CRR (clen 435(1)(f) Uredbe CRR) Kvalitativne/kvantitativne informacije v zvezi likvidnostnim tveganjem v skladu s clenom 435(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Kvantitativne informacije o LCR Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na posamicni podlagi Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 31. marec 2019 30. junij 2019 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun povprecnih vrednosti 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Visokokakovostna likvidna sredstva 1 Skupaj visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA) 242.938 243.738 Likvidnostni odlivi 2 Vloge na drobno in vloge od malih poslovnih strank – od tega: 0 0 0 0 3 Stabilne vloge 0 0 0 0 4 Manj stabilne vloge 0 0 0 0 5 Nezavarovano grosisticno financiranje 77.851 72.097 73.304 68.569 6 Vloge za operativne namene (vse nasprotne stranke) in vloge v zadružnih mrežah kreditnih institucij 0 0 0 0 7 Vloge za neoperativne namene (vse nasprotne stranke) 53.292 47.538 48.745 44.010 8 Nezavarovani dolg 24.559 24.559 24.559 24.559 9 Zavarovano grosisticno financiranje 0 0 10 Dodatne zahteve 163.149 33.327 174.953 39.628 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 11 Odlivi, povezani z izpostavljenostjo IFI in drugimi zahtevami po zavarovanju s premoženjem 39 39 39 39 12 Odlivi, povezani z izgubo financiranja iz naslova dolžniških produktov 0 0 0 0 13 Okvirni krediti in okvirni likvidnostni krediti 163.110 33.287 174.914 39.589 14 Druge pogodbene obveznosti financiranja 193 193 193 193 15 Druge pogojne obveznosti financiranja 9.975 5.012 26.364 6.651 16 Skupaj likvidnostni odlivi 110.629 115.041 Likvidnostni prilivi 17 Zavarovani kreditni posli (npr. posli zacasnega odkupa) 0 0 0 0 18 Prilivi od izpostavljenosti, ki so v celoti izvršljive 38.138 36.012 36.921 34.891 19 Drugi likvidnostni prilivi 8.578 8.578 7.857 7.857 20 Skupaj likvidnostni prilivi 46.716 44.590 44.778 42.748 EU-20a V celoti izvzeti prilivi 0 0 0 0 EU-20b Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 90 % 0 0 0 0 EU-20c Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 75 % 46.716 44.590 44.778 42.748 Skupaj prilagojena vrednost Skupaj prilagojena vrednost 21 Likvidnostni blažilnik 242.938 243.738 22 Skupaj neto likvidnostni odlivi 67.113 72.293 23 Kolicnik likvidnostnega kritja (v %) 823 % 455 % Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na posamicni podlagi Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 30. september 2019 31. december 2019 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Visokokakovostna likvidna sredstva 1 Skupaj visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA) 246.028 245.537 Likvidnostni odlivi 2 Vloge na drobno in vloge od malih poslovnih strank – od tega: 0 0 0 0 3 Stabilne vloge 0 0 0 0 4 Manj stabilne vloge 0 0 0 0 5 Nezavarovano grosisticno financiranje 41.447 37.381 20.004 18.320 6 Vloge za operativne namene (vse nasprotne stranke) in vloge v zadružnih mrežah kreditnih institucij 0 0 0 0 7 Vloge za neoperativne namene (vse nasprotne stranke) 41.252 37.187 19.778 18.094 8 Nezavarovani dolg 195 195 226 226 9 Zavarovano grosisticno financiranje 0 0 10 Dodatne zahteve 161.841 37.983 152.706 32.163 11 Odlivi, povezani z izpostavljenostjo IFI in drugimi zahtevami po zavarovanju s premoženjem 75 75 75 75 12 Odlivi, povezani z izgubo financiranja iz naslova dolžniških produktov 0 0 0 0 Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na posamicni podlagi Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 30. september 2019 31. december 2019 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 13 Okvirni krediti in okvirni likvidnostni krediti 161.766 37.908 152.631 32.088 14 Druge pogodbene obveznosti financiranja 236 236 305 305 15 Druge pogojne obveznosti financiranja 40.911 5.775 4.912 16 Skupaj likvidnostni odlivi 81.375 55.699 Likvidnostni prilivi 17 Zavarovani kreditni posli (npr. posli zacasnega odkupa) 0 0 0 0 18 Prilivi od izpostavljenosti, ki so v celoti izvršljive 29.429 26.849 33.253 29.489 19 Drugi likvidnostni prilivi 6.993 6.993 1.376 1.376 20 Skupaj likvidnostni prilivi 36.422 33.842 34.628 30.865 EU-20a V celoti izvzeti prilivi 0 0 0 0 EU-20b Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 90 % 0 0 0 0 EU-20c Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 75 % 36.422 33.842 34.628 30.865 Skupaj prilagojena vrednost Skupaj prilagojena vrednost 21 Likvidnostni blažilnik 246.028 245.537 22 Skupaj neto likvidnostni odlivi 53.079 33.115 23 Kolicnik likvidnostnega kritja (v %) 764 % 1019 % Kvalitativne informacije o LCR Koncentracija virov financiranja in likvidnosti Na strukturo virov financiranja pomembno vpliva Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov in morebitni vpoklici zavarovanja s premoženjem Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov je predstavljena v racunovodskem delu, tocka 2.4.13. Valutna neusklajenost v LCR Likvidnostni blažilnik sestavljajo le postavke, nominirane v EUR. Tudi likvidnostni prilivi in odlivi so v veliki vecini nominirani v EUR. Delež, nominiran v USD, je majhen. Delež drugih valut v likvidnostnih prilivih (gre za stanja na racunih banke v tujih valutah) je zanemarljiv. Opis stopnje centralizacije upravljanja likvidnosti ter medsebojni odnosi in komunikacijski mehanizmi med enotami v skupini Banka izracunava LCR na posamicni podlagi. Druge postavke v izracunu LCR, ki niso zajete v predlogi za razkritje LCR, za katere institucija meni, da so pomembne za njen likvidnostni profil - 5.2 Število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa (clen 435(2)(a) Uredbe CRR) Clanstvo v organih drugih oseb na dan 31. 12. 2019 Naziv Funkcija Uprava mag. Sibil Svilan Združenje bank Slovenije clan nadzornega sveta European Association of Public Banks (EAPB) clan upravnega odbora Goran Katušin Združenje bank Slovenije namestnik clana nadzornega sveta Nadzorni svet Monika Pintar Mesaric Medresorska komisija na podlagi ZUKSB clanica Odbor Krovnega pokojninskega sklada za javne uslužbence clanica Direkcija RS za infrastrukturo vršilka dolžnosti direktorice Zlatko Vili Hohnjec Financni inženiring Zlatko Vili Hohnjec, s. p. samostojni podjetnik Terme Olimia, d. d. clan nadzornega sveta TPC LIVADE, d. o. o. S.r.l. direktor Gradis Celje, d. d. – v stecaju stecajni upravitelj Finsvet, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj CPL, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj ELTI, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj Verada, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj Papir Servis, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj Polzela, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj S2- Invest – v stecaju stecajni upravitelj G Gradnje, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj SGP Gorica, d. o. o. – v stecaju stecajni upravitelj Istraturist, d. o o. družbenik ST.ING Poslovne storitve, d. o. o. družbenik Marko Tišma Terme Olimia, d. d. clan nadzornega sveta DUTB neizvršni direktor 5.3 Glavne znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala (clen 437(1)(b) in (c) Uredbe CRR) 1 Izdajatelj SID 2 Edinstvena oznaka SIDR, ISIN SI0021102932 3 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska Regulativna obravnava 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamicni / (sub)konsolidirani podlagi / na posamicni in na (sub)konsolidirani podlagi Na posamicni podlagi 7 Vrsta instrumenta Navadne delnice 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 300 milijonov EUR 9 Nominalni znesek instrumenta Ni nominalnega zneska – kosovna delnica 9a Cena izdaje Ni nominalnega zneska izdaje – kosovne delnice 9b Cena odkupa n. r. 10 Racunovodska razvrstitev Lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 20. 6. 1997 12 Stalni ali z dolocenim rokom zapadlosti Stalni 13 Prvotni datum zapadlosti Ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve Ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek n. r. 16 Naknadni datumi odpoklica, ce so potrebni n. r. Kuponske obrestne mere/dividende n. r. n. r. – ni relevantno SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB bilancnega dobicka banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. 5.4 Razkritje o kapitalu Priloga IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1423/2013 (clen 437(1)(d) in (e) Uredbe CRR) 31. 12. 2019 30. 6. 2019 Navadni lastniški temeljni kapital: (A) (A) 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplacani presežek kapitala 299.814 299.815 Vplacani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) 2 Zadržani dobicek (brez dobicka tekocega leta) 1.843 9.557 3 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos (in druge rezerve, da se vkljucijo nerealizirani dobicki in izgube v skladu z veljavnimi racunovodskimi standardi) 128.320 113.038 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 429.977 422.410 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (683) (669) 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (980) (966) 24 Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (3.949) (2.425) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (5.612) (4.060) 29 Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) 424.365 418.350 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) 424.365 418.350 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 424.365 418.350 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.246.847 1.174.973 61 Navaden lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 34,04 % 35,61 % 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 34,04 % 35,61 % 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 34,04 % 35,61 % 64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zahteva o navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s clenom 92(1)(a), skupaj z zahtevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticiklicnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 2,765 % 2,758 % 65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 2,500 % 2,500 % 66 od tega: zahteva po proticiklicnem blažilniku 0,015 % 0,008 % 67 od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj 0,250 % 0,250 % 67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI) 0,250 % 0,250 % 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov financnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 6.547 6.602 V preglednici zgoraj so razkrite postavke kapitala banke po predlogi iz Izvedbene uredbe EU št. 1423/2013, v kateri so opredeljene zahteve glede razkritja kapitala za institucije v skladu z Uredbo CRR. V preglednici so prikazane tiste vrstice predloge z zneski, ki so relevantne za SID banko. SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. Do sprejetja sklepa skupšcine SID banke o razporeditvi dobicka se cisti dobicek poslovnega leta, ki za leto 2019 znaša 32.040 tisoc EUR in je izkazan v okviru postavke v vrstici 3, ter zadržani dobicek, ki na dan 31.12.2019 znaša 1.843 tisoc EUR, ne upoštevata v izracunu kapitala za namen kapitalske ustreznosti. 5.5 Geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov in znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika (clen 440(1)(a) Uredbe CRR) V spodnji preglednici so izkazane tiste kreditne izpostavljenosti do posameznih državah, ki so ustrezne za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov, to so izpostavljenosti po posameznih kategorijah izpostavljenosti, opredeljene v clenu 112 Uredbe CRR, razen kategorij izpostavljenosti iz tock (a) do (f) navedenega clena. Banka za izracun vrednosti izpostavljenosti uporablja standardiziran pristop. Banka nima izpostavljenosti, vkljucenih v trgovalno knjigo, niti izpostavljenosti v listinjenju. Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 31. 12. 2019 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI HR NL US CK UA GH FR NO IE RS LU CZ GB BE MK DE AE IT AT BA 876.712 12.047 11.814 8.953 6.675 6.424 5.694 5.694 3.249 3.167 2.796 1.243 993 62 8 2 2 1 1 1 0 70.250 964 1.045 716 534 771 456 456 260 253 224 99 79 5 1 0 0 0 0 0 0 70.250 964 1.045 716 534 771 456 456 260 253 224 99 79 5 1 0 0 0 0 0 0 0,92 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,25 % 2,50 % 1,00 % 0,00 % 0,00 % 1,50 % 1,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % Skupaj 945.538 76.113 76.113 1,00 Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 30. 6. 2019 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 789.575 63.336 63.336 0,93 0,00 % HR 11.600 928 928 0,01 0,00 % NL 10.866 930 930 0,01 0,00 % FR 2.538 203 203 0,00 0,00 % BA 38 3 3 0,00 0,00 % AT 2.545 204 204 0,00 0,00 % RS 906 72 72 0,00 0,00 % ME 146 17 17 0,00 0,00 % US 9.321 746 746 0,01 0,00 % IE 7.347 588 588 0,01 0,00 % NO 3.267 261 261 0,00 2,00 % GB 10 1 1 0,00 1,00 % BE 10 1 1 0,00 0,00 % CK 6.602 528 528 0,01 0,00 % UA 3.399 408 408 0,01 0,00 % Skupaj 848.168 68.226 68.226 1,00 (clen 440(1)(b) Uredbe CRR) – stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika Stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika je izracunana kot tehtano povprecje veljavnih stopenj proticiklicnih blažilnikov za države, v katerih ima banka ustrezne izpostavljenosti za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov, in za banko konec leta 2019 znaša 0,015 odstotka. 31. 12. 2019 30. 6. 2019 010 Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem 1.246.847 1.174.973 020 Stopnja posamezni instituciji lastnega proticiklicnega blažilnika 0,015 % 0,008 % 030 Zahteva za posamezni instituciji lasten proticiklicni blažilnik 187 90 5.6 Predloga 1 – EU LI1: Vzporejanje kategorij iz racunovodskih izkazov z regulativnimi kategorijami tveganja (clen 436(b) Uredbe CRR) a c d f g Knjigovodska vrednost postavk 31. 12. 2019 Knjigovodske vrednosti, kot so navedene v objavljenih racunovodskih izkazih za katere velja okvir za kreditno tveganje za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke za katere velja okvir za tržna tveganja za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 72.729 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 17.685 17.685 0 0 18 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 664.566 664.566 0 0 665 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.644.655 1.644.655 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.618 4.618 0 0 0 Neopredmetena sredstva 980 0 0 0 980 Druga sredstva 932 932 0 0 0 Skupaj sredstva 2.406.164 2.405.185 0 0 1.662 Financne obveznosti v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.938.463 0 0 0 0 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 841 0 841 0 3 Rezervacije 2.374 0 0 0 0 Druge obveznosti 626 0 0 0 0 Skupaj obveznosti 1.942.304 0 841 0 3 a c d f g Knjigovodska vrednost postavk 31. 12. 2018 Knjigovodske vrednosti, kot so navedene v objavljenih racunovodskih izkazih za katere velja okvir za kreditno tveganje za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke za katere velja okvir za tržna tveganja za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 121.184 121.184 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 15.667 15.667 0 0 16 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 662.688 662.688 0 0 663 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.502.323 1.502.323 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.922 4.922 0 0 0 Neopredmetena sredstva 999 0 0 0 999 Druga sredstva 2.638 2.638 0 0 0 Nekratkorocna sredstva in skupine za odtujitev, v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 8.413 8.413 0 0 0 Skupaj sredstva 2.318.834 2.317.835 0 0 1.677 Financne obveznosti v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.889.321 0 0 0 0 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 2.898 0 2.898 0 3 Rezervacije 1.130 0 0 0 0 Druge obveznosti 3.434 0 0 0 0 Skupaj obveznosti 1.896.783 0 2.898 0 3 5.7 Predloga 2 – EU LI2: Glavni viri razlik med regulativnimi zneski izpostavljenosti in knjigovodskimi vrednostmi v racunovodskih izkazih 31. 12. 2019 a b c Skupaj Postavke, za katere velja okvir za kreditno tveganje okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke 1 Knjigovodska vrednost sredstev v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 2.406.164 2.405.185 0 2 Knjigovodska vrednost obveznosti v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 1.942.304 0 841 3 Skupni neto znesek v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene 2.406.164 2.405.185 841 4 Zunajbilancni zneski 259.689 163.209 0 10 Zneski izpostavljenosti, upoštevani za regulativne namene 2.665.854 2.568.393 0 31. 12. 2018 a b c Skupaj Postavke, za katere velja okvir za kreditno tveganje okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke 1 Knjigovodska vrednost sredstev v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 2.318.834 2.317.835 0 2 Knjigovodska vrednost obveznosti v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 1.896.783 0 2.898 3 Skupni neto znesek v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene 2.320.733 2.317.835 2.898 4 Zunajbilancni zneski 275.760 176.958 0 10 Zneski izpostavljenosti, upoštevani za regulativne namene 2.596.493 2.494.793 2.898 SID banka je zavezana k izpolnjevanju regulativnih zahtev na posamicni podlagi, podatki v zgornji predlogi se zato nanašajo na posamicne izkaze SID banke. 5.8 Predloga 3 – EU LI3: Pregled razlik v obsegih konsolidacije za racunovodske in bonitetne namene po posameznih subjektih (clen 436(b) Uredbe CRR) Metoda Metoda konsolidacije za regulativne namene Opis subjekta 31. 12. 2019 Ime subjekta Polna konsolidacija Sorazmerna konsolidacija Niti odbit niti konsolidiran Odbit Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji Kapitalska metoda X Financne in zavarovalniške dejavnosti Metoda Metoda konsolidacije za regulativne namene Opis subjekta 31. 12. 2018 Ime subjekta Polna konsolidacija Sorazmerna konsolidacija Niti odbit niti konsolidiran Odbit SID Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Polna konsolidacija X Financne in zavarovalniške dejavnosti Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji Kapitalska metoda X Financne in zavarovalniške dejavnosti Banka je v prvem polletju 2019 prodala naložbo v družbi SID – PKZ, v kateri je imela 100-odstotni delež. 5.9 Predloga 4 – EU OV1: Pregled zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (clen 438(c) do (f) Uredbe CRR) Tveganju prilagojene Minimalne kapitalske 31. 12. 2019 30. 9. 2019 31. 12. 2019 30. 9. 2019 1 Kreditno tveganje brez kreditnega tveganja nasprotne stranke 1.189.962 1.163.197 95.197 93.056 clen 438(c)(d) 2 od tega standardiziran pristop 1.189.961 1.163.197 95.197 93.056 clen 438(c)(d), clen 107 6 Kreditno tveganje nasprotne stranke 1.354 1.408 108 113 clen 438(c)(d) 12 od tega prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) 1.354 1.408 108 113 clen 438(f) 23 Operativno tveganje 55.532 55.532 4.443 4.443 24 od tega enostavni pristop 55.532 55.532 4.443 4.443 clen 437(2), clen 48 in clen 60 27 Zneski, nižji od pragov za odbitek (po dodelitvi uteži tveganja 250 %) 1.124 0 90 0 29 Skupaj 1.247.971 1.220.137 99.838 97.611 5.10 Predloga 7 – EU CRB-B: Skupni in povprecni neto znesek izpostavljenosti (clen 442(c) Uredbe CRR) a b a b Neto vrednost izpostavljenosti 31. 12. 2019 Povprecne neto izpostavljenosti v letu 2019 Neto vrednost izpostavljenosti 31. 12. 2018 Povprecne neto izpostavljenosti v letu 2018 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 594.458 617.927 613.070 577.835 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 67.736 58.240 55.174 47.124 18 Subjekti javnega sektorja 33.702 32.168 32.286 33.172 19 Multilateralne razvojne banke 15.254 13.592 13.000 13.010 21 Institucije 934.480 961.938 995.042 1.110.900 22 Podjetja 929.547 855.827 832.954 730.208 23 od tega: MSP 320.834 281.357 248.873 223.014 28 Neplacane izpostavljenosti 27.357 28.681 32.468 35.837 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 4.758 3.170 0 0 33 Lastniški instrumenti 51.899 32.049 20.230 24.866 34 Druge izpostavljenosti 5.050 5.387 5.601 5.575 35 Skupaj standardizirani pristop 2.664.241 2.608.980 2.599.825 2.578.525 36 Skupaj 2.664.241 2.608.980 2.599.825 2.578.525 5.11 Predloga 8 – EU CRB-C: Geografska razclenitev izpostavljenosti (clen 442(d) Uredbe CRR) a b c d n Neto vrednosti 31. 12. 2019 Slovenija Druge clanice EU Ostale evropske države Druge države Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 447.755 146.702 0 0 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 65.514 2.205 17 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 33.702 0 0 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 0 15.254 0 0 15.254 12 Institucije 691.515 201.512 41.453 0 934.480 13 Podjetja 867.524 27.472 14.245 20.305 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 22.189 4.978 190 0 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 2.258 2.500 0 0 4.758 21 Lastniški instrumenti 45.352 6.547 0 0 51.899 22 Druge izpostavljenosti 4.811 209 1 30 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 2.180.619 407.381 55.906 20.335 2.664.241 24 Skupaj 2.180.619 407.381 55.906 20.335 2.664.241 a b c d n Neto vrednosti 31. 12. 2018 Slovenija Druge clanice EU Ostale evropske države Druge države Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 445.806 165.770 0 1.494 613.070 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 51.860 2.232 1.083 0 55.174 9 Subjekti javnega sektorja 32.286 0 0 0 32.286 10 Multilateralne razvojne banke 0 13.000 0 0 13.000 12 Institucije 766.812 172.489 47.146 8.595 995.042 13 Podjetja 768.589 31.618 5.129 27.618 832.954 16 Neplacane izpostavljenosti 26.796 5.422 250 0 32.468 21 Lastniški instrumenti 13.355 6.875 0 0 20.230 22 Druge izpostavljenosti 5.506 61 0 34 5.601 23 Skupaj standardizirani pristop 2.111.009 397.467 53.608 37.741 2.599.825 24 Skupaj 2.111.009 397.467 53.608 37.741 2.599.825 5.12 Predloga 9 – EU CRB-D: Koncentracija izpostavljenosti po gospodarskih panogah (clen 442(e) Uredbe CRR) Neto vrednosti 31. 12. 2019 Financne in zavarovalniške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelovalne dejavnosti Promet in skladišcenje Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 72.673 521.785 0 0 0 0 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 67.736 0 0 0 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 25.260 8.441 0 0 0 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 15.254 0 0 0 0 0 15.254 12 Institucije 934.480 0 0 0 0 0 934.480 13 Podjetja 13.204 0 339.955 149.258 139.312 287.818 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 602 0 4.288 6.734 0 15.733 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 4.758 0 0 0 0 0 4.758 21 Lastniški instrumenti 51.899 0 0 0 0 0 51.899 22 Druge izpostavljenosti 4.846 1 0 8 0 196 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 1.122.976 597.963 344.243 155.999 139.312 303.748 2.664.241 24 Skupaj 1.122.976 597.963 344.243 155.999 139.312 303.748 2.664.241 Neto vrednosti 31. 12. 2018 Financne in zavarovalniške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelovalne dejavnosti Promet in skladišcenje Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Drugo Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 120.871 492.199 0 0 0 0 613.070 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 55.174 0 0 0 0 55.174 9 Subjekti javnega sektorja 23.287 8.999 0 0 0 0 32.286 10 Multilateralne razvojne banke 13.000 0 0 0 0 0 13.000 12 Institucije 995.042 0 0 0 0 0 995.042 13 Podjetja 27.668 0 275.284 150.153 115.546 264.304 832.954 16 Neplacane izpostavljenosti 1.381 0 8.058 6.514 14.107 2.408 32.468 21 Lastniški instrumenti 15.287 0 0 4.942 0 0 20.230 22 Druge izpostavljenosti 5.398 0 0 0 12 190 5.601 23 Skupaj standardizirani pristop 1.201.935 556.372 283.342 161.609 129.665 266.902 2.599.825 24 Skupaj 1.201.935 556.372 283.342 161.609 129.665 266.902 2.599.825 V okviru izpostavljenosti do drugih panog sta na dan 31. 12. 2019 najvecji izpostavljenosti izka-zani do panoge trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil v višini 122.623 tisoc EUR ter do panoge strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti v višini 60.418 tisoc EUR. 5.13 Predloga 10 – EU CRB-E: Zapadlost izpostavljenosti (clen 442(f) Uredbe CRR) V spodnji preglednici so po posameznih kategorijah izpostavljenosti po preostali zapadlosti izkazane neto bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti. V primeru obrocnega odplacevanja zapadlosti posameznih poslov se upošteva koncni datum zapadlosti posla. a b c d e f 31. 12. 2019 Neto vrednost izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Zapadlost ni dolocena Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 72.573 43.445 237.500 240.490 450 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 115 5.021 62.599 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 0 16.733 0 16.969 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 3.254 12.000 15.254 12 Institucije 56 104.541 259.463 570.420 0 934.480 13 Podjetja 8 39.814 244.099 645.625 0 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 467 6.736 12.963 7.191 0 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 4.758 4.758 21 Lastniški instrumenti 0 45.352 0 0 6.547 51.899 22 Druge izpostavljenosti 0 0 0 0 5.050 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 73.104 256.736 759.046 1.546.550 28.805 2.664.241 24 Skupaj 73.104 256.736 759.046 1.546.550 28.805 2.664.241 a b c d e f 31. 12. 2018 Neto vrednost izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Zapadlost ni dolocena Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 120.871 54.689 224.563 210.677 2.271 613.070 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 47 3.360 51.767 0 55.174 9 Subjekti javnega sektorja 0 0 14.074 18.211 0 32.286 10 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 1.000 12.000 13.000 12 Institucije 313 85.815 190.263 718.651 0 995.042 13 Podjetja 8 44.898 252.278 535.771 0 832.954 16 Neplacane izpostavljenosti 2.967 6.722 16.679 6.099 0 32.468 21 Lastniški instrumenti 0 0 0 0 20.230 20.230 22 Druge izpostavljenosti 0 358 0 0 5.243 5.601 23 Skupaj standardizirani pristop 124.158 192.530 701.217 1.542.177 39.743 2.599.825 24 Skupaj 124.158 192.530 701.217 1.542.177 39.743 2.599.825 5.14 Predloga 11 – EU CR1-A: Kreditna kakovost izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti in instrumentih (clen 442(g) in (h) Uredbe CRR) a b c e f g 31. 12. 2019 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v letu 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v letu 2019 Neto vrednosti (a+b-c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 0 594.480 22 0 (9) 594.458 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 67.752 16 0 26 67.736 18 Subjekti javnega sektorja 0 33.724 22 0 (18) 33.702 19 Multilateralne razvojne banke 0 15.254 0 0 0 15.254 21 Institucije 0 935.926 1.446 0 (686) 934.480 22 Podjetja 0 952.988 23.441 0 (8.183) 929.547 23 Od tega MSP 0 333.152 12.317 0 (2.277) 320.834 28 Neplacane izpostavljenosti 47.885 0 20.528 19.688 (2.717) 27.357 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 4.758 0 0 0 4.758 33 Lastniški instrumenti 15.616 51.917 15.635 0 (18) 51.899 34 Druge izpostavljenosti 0 5.050 0 0 0 5.050 35 Skupaj standardizirani pristop 63.501 2.661.850 61.110 19.688 (11.604) 2.664.241 36 Skupaj 63.501 2.661.850 61.110 19.688 (11.604) 2.664.241 37 Od tega: posojila 47.885 1.653.349 43.652 19.688 (10.437) 1.657.582 38 Od tega: dolžniški vrednostni papirji 0 658.328 309 0 (54) 658.019 39 Od tega: zunajbilancne izpostavljenosti 0 259.689 1.532 0 (1.112) 258.157 a b c e f g 30. 6. 2019 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v 1. polletju 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2019 Neto vrednosti (a+b-c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 0 646.498 8 0 6 646.490 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 57.535 33 0 8 57.501 18 Subjekti javnega sektorja 0 31.511 3 0 2 31.508 19 Multilateralne razvojne banke 0 12.695 0 0 0 12.695 21 Institucije 0 1.033.094 680 0 81 1.032.414 22 Podjetja 0 836.289 21.251 298 (5.844) 815.039 23 Od tega MSP 0 293.395 10.825 0 (138) 282.569 28 Neplacane izpostavljenosti 49.375 0 22.696 298 (1.088) 26.678 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 5.842 41 0 23 5.800 33 Lastniški instrumenti instrumentov 20.558 6.602 15.616 0 0 11.544 34 Druge izpostavljenosti 0 5.527 0 0 0 5.527 35 Skupaj standardizirani pristop 69.933 2.635.593 60.330 298 (6.812) 2.645.196 36 Skupaj 69.933 2.635.593 60.330 298 (6.812) 2.645.196 37 Od tega: posojila 49.375 1.652.202 44.110 0 (6.884) 1.657.466 38 Od tega: dolžniški vrednostni papirji 0 634.119 185 0 (69) 633.933 39 Od tega: zunajbilancne izpostavljenosti 0 194.613 418 0 (2) 194.195 5.15 Predloga 12 – EU CR1-B: Kreditna kakovost izpostavljenosti po gospodarskih panogah (clen 442(g) Uredbe CRR) a b c e f g Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v letu 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v letu 2019 31. 12. 2019 Dejavnost Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Neto vrednosti (a+b-c) Financne in zavarovalniške dejavnosti 483 1.139.490 16.997 0 (373) 1.122.976 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 598.002 40 0 17 597.963 Predelovalne dejavnosti 11.546 356.725 24.028 0 (11.034) 344.243 Promet in skladišcenje 6.625 150.434 1.060 55 1.531 155.999 Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 0 139.765 453 0 363 139.312 Drugo 29.231 293.050 18.533 19.632 (2.108) 303.748 Skupaj 47.885 2.677.466 61.110 19.688 (11.604) 2.664.241 a b c e f g Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v 1. polletju 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2019 30. 6. 2019 Dejavnost Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Neto vrednosti (a+b-c) Financne in zavarovalniške dejavnosti 729 1.242.874 16.214 0 402 1.227.388 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 580.840 42 0 16 580.799 Predelovalne dejavnosti 11.479 304.376 20.476 0 (7.486) 295.379 Promet in skladišcenje 7.137 160.912 2.147 0 492 165.902 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 12.827 101.041 3.895 254 (472) 109.974 Drugo 17.202 266.109 17.556 43 237 265.755 Skupaj 49.375 2.656.152 60.330 298 (6.812) 2.645.196 5.16 Predloga 13 – EU CR1-C: Kreditna kakovost izpostavljenosti po geografskih obmocjih (clen 442(h) Uredbe CRR) a b c e f g 31. 12. 2019 Obmocje Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v letu 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v letu 2019 Neto vrednosti (a+b-c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 42.857 2.197.773 60.011 10.319 (11.407) 2.180.619 Druge clanice EU 4.696 402.548 (137) 0 109 407.381 Ostala Evropa 332 56.109 535 9.368 (11) 55.906 Druge države 0 21.036 701 0 (296) 20.335 Skupaj 47.885 2.677.466 61.110 19.688 (11.604) 2.664.241 a b c e f g 30. 6. 2019 Obmocje Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi v 1. polletju 2019 Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2019 Neto vrednosti (a+b-c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 41.082 2.187.077 55.843 298 (7.141) 2.172.315 Druge clanice EU 3.910 402.149 (70) 0 235 406.129 Ostala Evropa 4.383 51.958 4.427 0 101 51.914 Druge države 0 14.968 129 0 (7) 14.839 Skupaj 49.375 2.656.152 60.330 298 (6.812) 2.645.196 V predlogah 11, 12 in 13 so prikazane bilancne in zunajbilancne bruto in neto izpostavljenosti. V okviru popravkov vrednosti so izkazane tudi rezervacije za zunajbilancne obveznosti. Znesek bruto odpisov skupaj v letu 2019 znaša 19.688 tisoc EUR. 5.17 Predloga 14 – EU CR1-D: Staranje zapadlih izpostavljenosti (clen 442(g) in (h) Uredbe CRR) Bruto knjigovodske vrednosti 31. 12. 2019 = 30 dni > 30 dni = 60 dni > 60 dni = 90 dni > 90 dni = 180 dni > 180 dni = 1 leto > 1 leto 1 Krediti 1.374 357 17 1.640 158 14.994 2 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 0 0 0 3 Skupni znesek izpostavljenosti 1.374 357 17 1.640 158 14.994 Bruto knjigovodske vrednosti 30. 6. 2019 = 30 dni > 30 dni = 60 dni > 60 dni = 90 dni > 90 dni = 180 dni > 180 dni = 1 leto > 1 leto 1 Krediti 19 0 170 0 893 18.353 2 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 0 0 0 3 Skupni znesek izpostavljenosti 19 0 170 0 893 18.353 5.18 Predloga 15 – EU CR1-E: Nedonosne in restrukturirane izpostavljenosti (clen 442(g) in (i) Uredbe CRR) a b c d e f g Bruto knjigovodska vrednost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti od tega donosne, toda zapadle od 31 do 90 dni od tega donosne restrukturirane od tega nedonosne 31. 12. 2019 od tega neplacane od tega oslabljene od tega restrukturirane 010 Dolžniški vrednostni papirji 658.328 0 0 0 0 0 0 020 Krediti in druga financna sredstva 1.794.941 8 0 68.863 68.863 34.958 55.680 030 Zunajbilancne izpostavljenosti 259.689 0 0 0 0 0 0 h i j k l m Akumulirane oslabitve in rezervacije ter negativni popravki poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Prejeta zavarovanja s premoženjem in financna jamstva pri donosnih izpostavljenostih pri nedonosnih izpostavljenostih pri nedonosnih izpostavlje-nostih od tega restrukturirane izpostavljenosti 31. 12. 2019 od tega restrukturirane od tega restrukturirane 010 Dolžniški vrednostni papirji (309) 0 0 0 0 0 020 Krediti in druga financna sredstva (23.124) 0 (41.506) (8.218) 22.894 22.627 030 Zunajbilancne izpostavljenosti 1.532 0 0 0 0 0 a b c d e f g Bruto knjigovodska vrednost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti od tega donosne, toda zapadle od 31 do 90 dni od tega donosne restrukturirane od tega nedonosne 30. 6. 2019 od tega neplacane od tega oslabljene od tega restrukturirane 010 Dolžniški vrednostni papirji 634.119 0 0 0 0 0 0 020 Krediti in druga financna sredstva 1.870.068 2.710 3.884 85.179 85.179 36.618 73.623 030 Zunajbilancne izpostavljenosti 194.613 0 0 0 0 0 0 h i j k l m Akumulirane oslabitve in rezervacije ter negativni popravki poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Prejeta zavarovanja s premoženjem in financna jamstva pri donosnih izpostavljenostih pri nedonosnih izpostavljenostih pri nedonosnih izpostavlje-nostih od tega restrukturirane izpostavljenosti 30. 6. 2019 od tega restrukturirane od tega restrukturirane 010 Dolžniški vrednostni papirji (185) 0 0 0 0 0 020 Krediti in druga financna sredstva (21.414) 210 (58.501) (12.641) 58.181 57.063 030 Zunajbilancne izpostavljenosti 418 0 0 0 0 0 5.19 Predloga 16 – EU CR 2-A: Spremembe stanja posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (clen 31. 12. 2019 30. 6. 2019 Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja 1 Zacetno stanje 44.296 37.365 2 Povecanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju 14.988 12.031 3 Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju (11.320) (4.803) 4 Znesek odpisov, ki zmanjšujejo akumulirane popravke zaradi kreditnega tveganja (4.008) (298) 6 Ucinek razlik v menjalnih tecajih 5 1 9 Koncno stanje 43.961 44.296 10 Placila predhodno že odpisanih zneskov, pripoznanih neposredno v izkazu poslovnega izida 129 1 V preglednici so prikazana stanja in gibanje popravkov vrednosti financnih sredstev (danih kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev) brez rezervacij za zunajbilanco. 5.20 Predloga 17 – EU CR2-B: Spremembe stanja neplacanih in oslabljenih kreditov ter dolžniških vrednostnih papirjev a 31. 12. 2019 Bruto knjigovodske vrednosti neplacanih izpostavljenosti 1 Zacetno stanje 1. 7. 49.375 2 Krediti in dolžniški vrednostni papirji, ki so od zadnjega porocevalskega obdobja v položaju neplacila ali oslabljeni 4.757 3 Zapustili položaj neplacila (394) 4 Odpisani zneski (6.344) 5 Druge spremembe 492 6 Koncno stanje 47.885 a 30. 6. 2019 Bruto knjigovodske vrednosti neplacanih izpostavljenosti 1 Zacetno stanje 1. 1. 53.818 2 Krediti in dolžniški vrednostni papirji, ki so od zadnjega porocevalskega obdobja v položaju neplacila ali oslabljeni 830 3 Zapustili položaj neplacila (170) 4 Odpisani zneski (298) 5 Druge spremembe (4.806) 6 Koncno stanje 49.375 5.21 Predloga 18 – EU CR3: Tehnike CRM – pregled (clen 453(g) Uredbe CRR) Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana s financnimi jamstvi 31. 12. 2019 30. 6. 2019 Nezavarovane izpostavljenosti knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Nezavarovane izpostavljenosti knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Skupni znesek kreditov 1.657.582 0 0 1.657.446 0 0 Skupni dolžniški vrednostni papirji 658.019 0 0 633.933 0 0 Skupni znesek izpostavljenosti 2.315.601 0 0 2.291.379 0 0 Od tega neplacane 27.357 0 0 26.678 0 0 V zgornji predlogi je prikazana knjigovodska vrednost kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev. Banka za zmanjševanje kreditnega tveganja pri izracunu kapitalskih zahtev ne upošteva prejetih zavarovanj, zato je stanje zavarovanih izpostavljenosti v predlogi enako 0. Upravljanje kreditnih zavarovanj je podrobneje opisano v poglavju 3.1 racunovodskega dela letnega porocila. 5.22 Predloga 19 – EU CR4: Standardiziran pristop – izpostavljenost kreditnemu tveganju in ucinki CRM (clen 453(f) in (g) Uredbe CRR) a b c d e f Izpostavljenosti pred CCF in CRM Izpostavljenosti po CCF in CRM Tveganju prilagojene izpostavlje-nosti Gostota tveganju prilagojene izpostavlje-nosti 31. 12. 2019 Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 574.086 20.371 574.086 10.186 2.724 0,5 % 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 60.900 6.836 60.900 3.418 12.886 20,0 % 3 Subjekti javnega sektorja 33.702 0 33.702 0 6.740 20,0 % 4 Multilateralne razvojne banke 3.254 12.000 3.254 12.000 2.400 15,7 % 6 Institucije 917.038 17.442 917.038 9.171 213.801 23,1 % 7 Podjetja 727.140 202.407 727.140 129.334 859.685 100,4 % 10 Neplacane izpostavljenosti 27.357 0 27.357 0 27.639 101,0 % 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 4.758 0 4.758 0 7.137 150,0 % 15 Lastniški instrumenti 51.899 0 51.899 0 51.899 100,0 % 16 Druge izpostavljenosti 5.050 0 5.050 0 5.050 100,0 % 17 Skupaj 2.405.185 259.057 2.405.185 164.109 1.189.961 46,3 % a b c d e f Izpostavljenosti pred CCF in CRM Izpostavljenosti po CCF in CRM Tveganju prilagojene izpostavlje-nosti Gostota tveganju prilagojene izpostavlje-nosti 30. 6. 2019 Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek 1 Enote centralne ravni držav in centralne banke 626.119 20.371 626.119 10.186 7.830 1,2 % 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 44.930 12.571 44.930 6.286 10.309 20,1 % 3 Subjekti javnega sektorja 31.508 0 31.508 0 6.302 20,0 % 4 Multilateralne razvojne banke 695 12.000 695 12.000 2.400 18,9 % 6 Institucije 974.779 57.635 974.779 32.093 227.456 22,6 % 7 Podjetja 717.297 97.742 717.297 81.534 800.603 100,2 % 10 Neplacane izpostavljenosti 26.678 0 26.678 0 26.772 100,4 % 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 5.374 426 5.374 213 8.381 150,0 % 15 Lastniški instrumenti 11.544 0 11.544 0 11.544 100,0 % 16 Ostalo 5.527 0 5.527 0 5.527 100,0 % 17 Skupaj 2.444.451 200.745 2.444.451 142.311 1.107.124 42,8 % V predlogi so prikazane bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti po posameznih kategorijah, in sicer neto izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev in pred zmanjšanjem izpostavljenosti zaradi ucinkov uporabe ustreznih zavarovanj, izpostavljenosti po uporabi teh ter znesek tveganju prilagojene aktive in njen delež po posameznih kategorijah izpostavljenosti. Banka ne uporablja prejetih zavarovanj za zniževanje kapitalskih zahtev. 5.23 Predloga 20 – EU CR5: Standardizirani pristop – razclenitev izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti in utež tveganja (clen 444(e) Uredbe CRR) 31. 12. 2019 Uteži tveganja Skupaj Od tega Kategorija izpostavljenosti 0 % 20 % 50 % 100 % 150 % 250 % 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 575.823 7.999 0 0 0 450 584.272 584.272 (456) 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 64.301 0 0 17 0 64.318 64.318 (2) 3 Subjekti javnega sektorja 0 33.702 0 0 0 0 33.702 33.702 (17) 4 Multilateralne razvojne banke 3.254 12.000 0 0 0 0 15.254 15.254 0 6 Institucije 0 890.510 0 35.699 0 0 926.209 926.209 (128) 7 Podjetja 0 0 0 850.050 6.424 0 856.473 856.473 (55) 10 Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 26.793 564 0 27.357 27.357 (13) 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 4.758 0 4.758 4.758 (5) 15 Lastniški instrumenti 0 0 0 51.899 0 0 51.899 51.899 (7) 16 Druge izpostavljenosti 0 0 0 5.050 0 0 5.050 5.050 (980) 17 Skupaj 579.078 1.008.512 0 969.491 11.763 450 2.569.293 2.569.293 (1.663) 30. 6. 2019 Uteži tveganja Skupaj Od tega Kategorija izpostavljenosti 0 % 20 % 50 % 100 % 150 % 250 % 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 616.418 10.916 8.390 0 0 581 636.305 636.305 (450) 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 51.165 0 0 50 0 51.216 51.216 (2) 3 Subjekti javnega sektorja 0 31.508 0 0 0 0 31.508 31.508 (14) 4 Multilateralne razvojne banke 695 12.000 0 0 0 0 12.695 12.695 0 6 Institucije 0 974.269 0 32.602 0 0 1.006.871 1.006.871 (117) 7 Podjetja 0 0 0 795.286 3.545 0 798.831 798.831 (58) 10 Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 26.490 188 0 26.678 26.678 (13) 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 5.587 0 5.587 5.587 (3) 15 Lastniški instrumenti 0 0 0 11.544 0 0 11.544 11.544 (12) 16 Druge izpostavljenosti 0 0 0 5.527 0 0 5.527 5.527 (966) 17 Skupaj 617.112 1.079.859 8.390 871.449 9.370 581 2.586.762 2.586.762 (1.634) 5.24 Predloga 25 – EU CCR1: Analiza izpostavljenosti CCR glede na pristop (clen 439(e), (f) in (i) Uredbe CRR) 31. 12. 2019 Nominalni Vrednost Tveganju 2 Originalna izpostavljenost 15.000 900 180 11 Skupaj 15.000 900 180 30. 6. 2019 Nominalni Vrednost Tveganju 2 Originalna izpostavljenost 85.000 6.550 1.310 11 Skupaj 85.000 6.550 1.310 5.25 Predloga 26 – EU CCR2: Kapitalska zahteva CVA (clen 439(f) Uredbe CRR) 31. 12. 2019 30. 6. 2019 Vrednost izpostavljenosti Tveganju prilagojene izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti Tveganju prilagojene izpostavljenosti 4 Vsi portfelji, ki so predmet standardizirane metode 900 1.354 6.550 12.318 5 Kapitalska zahteva CVA skupaj 900 1.354 6.550 12.318 5.26 Predloga 32 – EU CCR5–B: Sestava zavarovanja s premoženjem za izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke a b c d Zavarovanje s premoženjem, uporabljeno v poslih z izvedenimi financnimi instrumenti Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem Poštena vrednost predloženega zavarovanja s premoženjem 31. 12. 2019 Loceno Neloceno Loceno Neloceno Vloge 0 0 0 959 Skupaj 0 0 0 959 a b c d Zavarovanje s premoženjem, uporabljeno v poslih z izvedenimi financnimi instrumenti Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem Poštena vrednost predloženega zavarovanja s premoženjem 30. 6. 2019 Loceno Neloceno Loceno Neloceno Vloge 0 0 0 7.106 Skupaj 0 0 0 7.106 5.27 Obremenjena in neobremenjena sredstva (clen 443 Uredbe CRR) V spodnji predlogi so prikazane mediane zaporednih cetrtletnih srednjih vrednosti obremenjenih in neobremenjenih sredstev banke za dvanajstmesecno obdobje, dolocenih z interpolacijo. Banka ima zastavljena sredstva (primerni vrednostni papirji in krediti) pri centralni banki kot zavarovanje za prejeto posojilo iz crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja BS oziroma ECB (TLTRO II). Stanje posojila na dan 31. 12. 2019 znaša 171,2 milijona EUR. Kot obremenjena so prikazana tudi sredstva gibljivega kritja za uravnavanje medsebojne izpostavljenosti po pogodbah CSA (Credit Support Annex) in znesek obvezne rezerve pri Banki Slovenije. Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 31. 12. 2019 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na racunih pri centralni banki 211 211 113.372 113.372 Lastniški instrumenti 0 0 13.752 13.752 Dolžniški vrednostni papirji 108.324 108.324 512.727 548.164 Krediti in terjatve 65.619 65.902 1.542.551 1.545.310 Druga sredstva 0 0 9.956 9.956 Skupaj sredstva 174.155 171.525 2.192.358 2.195.938 Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 30. 6. 2019 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na racunih pri centralni banki 58 58 108.881 108.881 Lastniški instrumenti 0 0 15.331 15.331 Dolžniški vrednostni papirji 113.179 113.179 509.788 509.788 Krediti in terjatve 59.762 59.903 1.472.092 1.475.075 Druga sredstva 0 0 15.753 15.753 Skupaj sredstva 172.999 173.082 2.121.845 2.124.828 5.28 Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo (clen 447 Uredbe CRR) 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Knjigovodska vrednost 11.305 11.817 Realizirani dobicki 2.232 0 Znesek v višini 4.758 tisoc EUR se nanaša na naložbe v instrumente lastniškega financiranja, ki so obvezno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, znesek v višini 6.547 tisoc EUR pa na naložbo v delnice EIF. Ta naložba je merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Delnice ne kotirajo na borzi. Banka je v letu 2019 prodala naložbo v vrednostne papirje, pridobljeno s konverzijo terjatev. Iz prodaje je realizirala dobicek v višini 1.843 tisoc EUR, ki je pripoznan neposredno v kapitalu kot zadržani dobicek. Iz naložb v instrumente lastniškega financiranja je banka skupaj realizirala neto dobicek v višini 389 tisoc EUR. 5.29 Financni vzvod (clen 451 Uredbe CRR) Povzetek uskladitve racunovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda. 31. 12. 2019 30. 6. 2019 1 Vsa sredstva in zunajbilancne izpostavljenosti glede na objavljene racunovodske izkaze 2.665.854 2.594.594 4 Prilagoditev za izvedene financne instrumente (900) (6.650) 6 Prilagoditev za zunajbilancne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilancnih izpostavljenosti) (96.481) (98.802) 7 Druge prilagoditve (2.167) 9.297 8 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda 2.566.306 2.498.439 Kolicnik financnega vzvoda – usklajeno razkritje 31. 12. 2019 30. 6. 2019 Bilancne izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev 1 Bilancne postavke (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vkljucno z zavarovanji s premoženjem) 2.405.185 2.444.451 2 (Zneski sredstev, ki se odbijejo pri dolocanju temeljnega kapitala) (2.987) (2.959) 3 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) 2.402.197 2.441.492 Izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov EU05a Izpostavljenost, dolocena na podlagi metode originalne izpostavljenosti 900 6.550 11 Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) 900 6.550 Druge zunajbilancne izpostavljenosti 17 Zunajbilancne izpostavljenosti pri bruto hipoteticnem znesku 259.689 194.613 18 (Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) (96.481) (58.852) 19 Druge izpostavljenosti za zunajbilancne postavke (vsota vrstic 17 in 18) 163.209 135.761 Kapital in mera skupne izpostavljenosti 20 Temeljni kapital 424.365 418.350 21 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda (3+11+19) 2.566.306 2.583.803 Kolicnik financnega vzvoda 22 Kolicnik financnega vzvoda 16,54 % 16,19 % Razdelitev bilancnih izpostavljenosti 31. 12. 2019 30. 6. 2019 EU-1 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti), od katerih: 2.405.185 2.444.451 EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: 2.405.185 2.444.451 EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 577.341 626.814 EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države 94.602 76.438 EU-7 Institucije 917.038 974.779 EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 727.140 717.297 EU-11 Neplacane izpostavljenosti 27.357 26.678 EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) 61.707 22.446 Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje del 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 435 Politika in cilji upravljanja s tveganji 1. Cilji in politike tveganj (a) strategije in procesi za upravljanje tveganj POSL Upravljanje tveganj 42 – 45 RAC 3 141 – 144 (b) struktura in organizacija ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vkljucno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve POSL Upravljanje tveganj 42 – 44 RAC 3 141 – 144 (c) obseg in narava porocanja o tveganjih in sistemih merjenja POSL Upravljanje tveganj 42 – 45 RAC RAC RAC RAC RAC RAC RAC 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 141 – 144 144 – 164 164 – 168 169 – 170 172 173 – 176 176 – 180 (d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne ucinkovitosti varovanja pred tveganji in zmanjševanja tveganj RAC 2.3.12 105 RAC 3.3 169 (e) izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije POSL Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj 49 (f) strnjena izjava upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo RAC 4 184 – 186 2. Informacije glede ureditve upravljanja (a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa RAC 5.2 190 (b) politika zaposlovanja za izbor clanov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, vešcine in izkušnje POSL Izjava o upravljanju 34 (c) politika glede raznolikosti pri izboru clanov upravljalnega organa, splošna in konkretna, cilji te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi POSL Izjava o upravljanju 23 – 34 (d) ali je institucija ustanovila locen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal RAC 3 143 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran (e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa POSL Upravljanje tveganj 42 – 43 RAC 3 142 – 144 436 Podrocje uporabe RAC RAC RAC RAC 2.3.3 5.6 5.7 5.8 94 195 – 196 196 – 197 197 (a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe (b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za racunovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite (c) vse trenutne ali predvidene pomembne prakticne ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami (d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vkljucene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb (e) po potrebi okolišcine za uporabo dolocb clenov 7 in 9 437 Kapital (a) celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s cleni 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih financnih izkazih institucije RAC RAC 3.6 5.4 177 192 – 193 (b) opis glavnih znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija RAC 5.3 191 (c) vsa dolocila in pogoji za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala RAC 5.3 191 (d) loceno razkritje narave in zneskov: RAC 5.4 192 – 193 (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s cleni 32 do 35 (ii) vsakega odbitka v skladu s cleni 36, 56 in 66 (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s cleni 47, 48, 56, 66 in 79 (e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izracun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve RAC 5.3 191 (f) kadar institucije razkrijejo kapitalske kolicnike, izracunane z uporabo sestavin kapitala, dolocenih na drugacni osnovi kot v tej uredbi, celovito obrazložitev osnove, na kateri so izracunani ti kapitalski kolicniki NR 438 Kapitalske zahteve (a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstojecih in prihodnjih dejavnosti POSL Upravljanje tveganj 44 – 45 RAC 3.6 178 – 179 (b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vkljucno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz tocke (a) clena 104(1) Direktive 2013/36/EU NR (c) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2, naslova II, dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz clena 112 (= po SA kategorijah) RAC RAC RAC 3.6 5.9 5.10 177 – 178 198 198 (d) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3, naslova II, dela 3,8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, doloceno v clenu 147; institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s clenom 153(5) ali 155(2), razkrijejo izpostavljenosti, razvršcene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v clenu 153(5) ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz clena 155(2) NR Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran (e) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s tockama (b) in (c) clena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz clenov 395 do 401, ce je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga RAC RAC 3.6 5.9 178 198 (f) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4, naslova III, dela 3 in loceno razkrite RAC 5.9 198 439 Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke (a) obrazložitev uporabljene metodologije za dolocanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke RAC RAC 3.1 3.6 163 – 164 176 (b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv RAC 3.1 163 – 164 (c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj RAC 3.1 163 – 164 (d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja ocene bonitetne ocene RAC 3.1 163 – 164 (e) bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, ucinki pobota, pobotane tekoce kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditno izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov. Neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi financnimi instrumenti, po upoštevanju ucinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem RAC RAC 5.24 5.26 210 210 (f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, dolocenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6, naslova II, dela 3, odvisno od uporabljene metode RAC RAC 5.24 5.25 210 210 (g) hipoteticna vrednost varovanja v obliki kreditnih izvedenih financnih instrumentov in porazdelitev tekoce kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti NR (h) hipoteticni zneski poslov s kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti, loceno glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vkljucno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih financnih instrumentov, dodatno razclenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov NR (i) ocena vrednosti a, ce je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti a NR 440 Kapitalski blažilniki RAC 3.6 179 – 180 (a) geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov RAC 5.5 193 – 194 (b) znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika RAC 5.5 194 441 GSPI blažilniki NR 442 Popravki zaradi kreditnega tveganja (a) opredelitev »zapadlosti« in »oslabljenosti« za racunovodske namene RAC 2.3.11 101 RAC 3.1 154 (b) opis pristopov in metod, sprejetih za dolocanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja RAC 2.3.11 100 – 103 RAC 3.1 147 (c) skupni znesek izpostavljenosti po racunovodskih pobotih in brez upoštevanja ucinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprecni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razclenjen na razlicne vrste kategorij izpostavljenosti RAC 5.10 198 (d) geografska porazdelitev izpostavljenosti, razclenjenih v pomembna obmocja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti RAC 5.11 199 (e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razclenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vkljucno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti RAC 5.12 200 (f) razclenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razclenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti RAC 5.13 201 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran (g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, znesek: RAC 5.15 203 – 204 - oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno - posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja (h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno in razclenjenih glede na pomembna geografska obmocja, ce je to prakticno izvedljivo, vkljucno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim obmocjem RAC 5.16 204 (i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih loceno: RAC RAC RAC 5.19 5.20 2.4.4 206 207 116 - 119 - opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - zacetna stanja - znesek popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja - znesek ocenjenih bodocih izgub od izpostavljenosti v obdobju porocanja, morebitne druge popravke, vkljucno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tecajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb, ter prenose med popravki zaradi kreditnega tveganja - koncna stanja 443 Neobremenjena sredstva RAC 5.27 211 444 Uporaba ECAI (a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe RAC 3.6 176 (b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA NR (c) opis procesa dolocanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje RAC 3.6 176 (d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2, naslova II, dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, ce je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA NR (e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju ucinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2, naslova II, dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala RAC 5.23 209 445 Izpostavljenost tržnemu tveganju RAC 3.4 172 – 173 446 Operativno tveganje RAC 3.5 173 – 176 447 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo (a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vkljucno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobicki in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih racunovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vkljucno s kljucnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimi koli pomembnimi spremembami teh praks RAC 2.3.11 96 - 104 (b) vrednost v bilanci stanja, poštena vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tržno ceno, ce se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti RAC RAC 2.4.2 2.4.3 114 115 (c) vrsta, narava in zneski izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druga izpostavljenost RAC 5.28 211 (d) kumulativno realizirani dobicki ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju RAC 5.28 211 (e) skupni znesek nerealiziranih dobickov ali izgub, skupni znesek latentnih dobickov ali izgub iz prevrednotenja in katerega koli od teh zneskov, ki je vkljucen v temeljni ali dodatni kapital NR Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 448 Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo RAC 3.3 169 – 171 (a) narava tveganja obrestne mere in kljucne predpostavke (vkljucno s predpostavkami o predcasnih odplacilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostostjo merjenja obrestnega tveganja (b) spremembe v donosih, ekonomska vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razclenjene glede na valuto 449 Listinjenje NR 450 Politika prejemkov RAC 2.6.3 135 - 139 Za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja: (a) informacije o procesu odlocanja, ki se uporablja pri dolocanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vkljucno z, ce je to primerno, informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri dolocanju politike prejemkov, in vlogo relevantnih zainteresiranih strani (b) informacije o povezavi med placilom in uspešnostjo (c) najpomembnejše znacilnosti zasnove sistema prejemkov, vkljucno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplacila (d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, doloceno v skladu s clenom 94(1)(g) Direktive 36/2013 (e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov (f) glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti (g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene po podrocju poslovanja (h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri cemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za financno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravicencev (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, loceno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, loceno na del z in del brez dodeljene pravice do izplacila (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v financnem letu, izplacani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v financnem letu, in število upravicencev do teh placil; SL 27. 6. 2013 Uradni list Evropske unije L 176/261 (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med financnim letom, število upravicencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi (i) število posameznikov, ki se jim izplaca 1 milijon EUR ali vec na financno leto, za izplacilo med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500.000 EUR, in za izplacilo 5 milijonov EUR ali vec, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR (j) na zahtevo države clanice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega clana upravljalnega organa ali višjega vodstva 451 Financni vzvod RAC RAC 3.6 5.29 180 212 – 213 (a) kolicnik financnega vzvoda in kako institucija uporablja clen 499(2) in (3) (b) razclenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih racunovodskih izkazih (c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s clenom 429(11) Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran (d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega financnega vzvoda (e) opis dejavnikov, ki so vplivali na kolicnik financnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti kolicnik financnega vzvoda 452 Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih NR 453 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (a) politike in procesi za bilancni in zunajbilancni pobot ter navedbo obsega, v katerem se uporablja (b) politike in procesi za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem RAC 3.1 145 – 146 (c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija RAC 3.1 145 – 146 (d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih financnih instrumentih ter njihovo kreditno kakovost RAC 3.1 163 – 164 (e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja RAC 3.1 145 – 146 (f) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna vrednost izpostavljenosti (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s financnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem RAC RAC 5.21 5.22 207 208 (g) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna izpostavljenost (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti. Za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz clena 155 RAC RAC 5.21 5.22 207 208 454 Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja NR 455 Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja NR POSL: Poslovno porocilo RAC: Racunovodsko porocilo NR: Ni relevantno 6 Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic (tocka c 20. clena sklepa) Država Družba Narava Promet8 Število Dobicek ali Davek na 2019 Države clanice EU Slovenija SID banka, d. d., Ljubljana bancništvo 37.099 177 37.238 (5.198) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana faktoring 161 4 (403) 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Zagreb faktoring 1.456 3 309 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR, d. o. o., v likvidaciji, Sarajevo faktoring 0 0 (7) 0 Srbija PRVI FAKTOR – faktoring, d. o. o., v likvidaciji, Beograd faktoring 92 2 (264) 0 2018 Države clanice EU Slovenija SID banka, d. d., Ljubljana bancništvo 32.331 166 17.519 (3.205) SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d, Ljubljana zavarovalništvo 17.013 69 1.207 (239) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana faktoring 250 6 437 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Zagreb faktoring 1.212 5 184 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR, d. o. o., v likvidaciji, Sarajevo faktoring 0 0 (15) 0 Srbija PRVI FAKTOR – faktoring, d. o. o., v likvidaciji, Beograd faktoring 119 3 336 (32) 8 Promet pri dejavnosti bancništva vkljucuje prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend. Promet pri dejavnosti zavarovalništva vkljucuje kosmate zavarovalne premije in prihodke od provizij. 7 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun SID banka kot pooblašcena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen racun naceloma tiste komercialne in nekomercialne rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje teh poslov. 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih racunih 179 9.002 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 145.546 132.736 Krediti 18.589 14.128 Krediti bankam 18.589 14.128 Naložbe v kapital družb 2.698 1.977 Druga sredstva 520 396 Skupaj sredstva 167.532 158.239 Obveznosti Varnostne rezerve 160.553 154.281 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 3.747 1.534 Druge financne obveznosti 14 4 Druge obveznosti 3.218 2.420 Skupaj obveznosti 167.532 158.239 Evidencni racun agentskih poslov 765.019 601.854 Evidencni racun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu Republike Slovenije in za njen racun predstavlja izpostavljenost iz veljavnih zavarovalnih polic in obljub. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije SID banka je bila v letu 2017 v okviru izvajanja financnih instrumentov evropske kohezijske politike imenovana za izvajalko Sklada skladov. SID banka upravlja Sklad skladov v svojem imenu in za racun Republike Slovenije. Namen sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih podrocjih: raziskave, razvoj in inovacije; mala in srednje velika podjetja; energetska ucinkovitost in urbani razvoj. Poslovanje Sklada skladov, ki ga SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije, ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke, temvec se evidentira na posebnih postavkah. 31. 12. 2019 31. 12. 2018 Sredstva Sredstva na poravnalnem racunu 31.079 27.892 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 76.817 27.537 Krediti 5.999 5.995 Krediti bankam 5.999 5.995 Druga sredstva 18 1 Skupaj sredstva 113.913 61.425 Obveznosti Financne obveznosti 113.819 61.393 Krediti strank, ki niso banke 123.795 61.693 Prevrednotenje kredita strank, ki niso banke (10.294) (657) Druge financne obveznosti 318 357 Rezervacije 94 32 Skupaj obveznosti 113.913 61.425 Evidencni racun poslov 190.524 235.159 Zunajbilancne terjatve 126.500 189.750 Prejeti krediti – vzhod 46.450 69.675 Prejeti krediti – zahod 67.550 101.325 Prejeti krediti – nerazporejeno 12.500 18.750 Zunajbilancne obveznosti 64.024 45.409 Odobreni dani krediti – vzhod 23.677 18.770 Odobreni dani krediti – zahod 27.623 26.639 Odobreni dani krediti – nerazporejeno 12.724 0