Strokovne GDK: 71 /72: 757: (497.12) Položaj koncesionarjev za izkoriščanje državnih gozdov na tesnem trgu Darij KRAJČ JČ* Izvleček: Krajčič, D.: Položaj koncesionmjev za izkoriščanje državnih gozdov na lcsnem trgu. Gozdarski vestnik, št. 1/2002. V slovenščini, cit.lit. 7. S sprosti tv~ o trga gozdnih lesnih sortimentov po letu 1993 je v Sloveniji nastala vrsta gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z lesno trgovino. Ocenjujemo, da imajo bivša gozdna gospodarstva, ki so se preoblikovala v zasebne delniške družbe, pri odkupu lesa v zasebnem sektorju približno tretiinski delež. Skupaj z lesom iz državnih gozdov tako pokrivajo nekaj več kot 60% lesnega tržišča. Na trgu si medsebojno konkurirajo. S prodajo lesa iz državnih gozdov so v letu 2000 ustvarile 37% prihodkov od prodaje, od zasebnih gozdov pa 18%. Plačilni roki v lesnopredelovalni industriji se povečujejo. Za boljši položaj na trgu predlagamo povezovanje gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z lesno trgovino. Ključne besede: lesni trg, plačilni roki, odkup lesa, trgovina z lesom, Slovenija. UVOD Trg gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji se je, po sprejetju novega Zakona o gozdovih (l993), sprostil, v praksi pa se je to zgodilo že prej. Pred tem so bile za promet z lesom iz takratnih družbenih in zasebnih gozdov pooblaščene samo gozdnogospodarske organi­ zacije. Z izločitvijo zasebnega sektorja iz gozdnogospo­ darskih organizacij po letu 1994 so se z odkupom lesa iz zasebnega sektorja v večji meri začele ukvarjati tudi kmetijske, kmetijsko-gozdarske in gozdarske zadruge. Nastala je tudi vrsta novih gozdarskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s posekom in z odkupom lesa ter z lesno trgovino. Tudi nekatera lesno-predelovalna podjetja, zlasti manjša, so se odločila za neposreden odkup le~a iz zasebnega sektorja. 2 OPREDELITEV PROBLEMA IN METODE DELA S pojavom novih poslovnih subjektov na lesnem trgu po letu 1993 se zastavlja vprašanje, kolikšen delež trga z lesom obvladujejo bivša gozdna gospodarstva, ki so se preoblikovala v zasebne gozdarske gospodarske družbe. Ker so si te družbe pridobile tudi pravico do 20-letne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, smo jih za potrebe te raziskave poimenovali koncesionarji. Pomemben kazalec zaostrovanja tržnih razmer so tudi gibanja plačilnih rokov, zato smo analizirali tudi te. Koncesionruji ustvarjajo prihodek iz različnih dejav­ nosti. Zaradi sprostitve prometa z lesom na eni in pode­ litvijo dvajsetletne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov na drugi strani nas je zanimala struktura prihod- * doc. dr. Darij Krajčič, univ. dipl. inž. gozd ., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Gospodarska zbornica Sloven\je, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 60 (2002) 1 kov od prodaje iz različnih dejavnosti koncesionarjev. V raziskavi smo uporabili metodo anketirarUa. Na anketo, ki smo jo poslali vsem gozdarskim gospodar­ skim družbam, ki imajo koncesijo za izkoriščanje držav­ nih gozdov, je odgovorilo 80% vprašanih, 13% nanjo ni odgovorilo, ena anketa koncesionatja, ki ima sicer zelo majhen obseg odkupa iz zasebnih gozdov, je bila neve­ ljavna. Ocenjujemo, da smo po količini odkupljenega lesa pri koncesiona1jih zajeli več kot 85% vzorec . 3 REZULTATI RAZISKAVE 3.1 Trg gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji Z lesno trgovino se lahko ukvarjajo vse gospodarske dmžbe, ki izpolnjujejo splošne pogoje za gospodarsko dejavnost in imajo ustrezno registracijo. Poleg konce­ sionarjev je to še vrsta drugih gospodarskih družb in samostojnih podjetnjkov. Trg na splošno delimo na nabavni in prodajni. Pri trgovini z lesom na nabavnem trgu kot prodajalci nasto­ pajo lastniki gozdov. To so lahko zasebniki, lokalne in verske skupnosti, gospodarske družbe idr. ter v imenu države za državne gozdove Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Slednji les iz državnih gozdov, ki so predmet koncesije, prodaja koncesionarjem, iz drugih državnih gozdov pa na razpisu izbranim družbam. Tako kon­ cesionaiji kot tudi drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z lesno trgovino, si na nabavnem in prodaj­ nem trgu medsebojno konkurirajo. Takšna konkurenca ima dvojni učinek: - po eni strani vzpodbuja zmanjševanje marže lesnih trgovcev, - po drugi strani pa zlasti velikim kupcem omogoča nižanje cen lesa in s tem tudi pritisk na zniževanje odkupnih cen. 31 Krajčič, D.: Položaj koncesionarjev za izkoriščanje državnih gozdov na lcsncm trgu Za prodajo lesa velja, skladno z določili Zakona o davku na dodano vrednost, 20% davčna stopnja. Če so lastniki gozdov fizične osebe, zaradi poenostavitve dru­ žbenega knjigovodstva ti pri prvi prodaji kupcu -dav­ čnemu zavezancu večinoma ne obračunavajo davka na dodano vrednost niti ne izstavljajo računov. Tisti, ki izpolnjujejo določene zakonske zahteve in pridobijo dovoljenje davčnega organa, so upravičeni do 4% pav­ šalnega vstopnega davka. Poračun zanj opravi prvi kupec- davčni zavezanec. Za lastnika gozda to pomeni, da kupec lesa - davčni zavezanec k odkupni ceni doda 4%. Namen pavšal nega nadomestila je lastnikom gozda, ki niso v sistemu davka na dodano vrednost, povrniti vsaj del njihovega vstopnega davka, ne da bi od njih zahtevali vodenje posebnih evidenc in izstavljanje raču­ nov. Gre torej za obliko davčne olajšave, ki je izjema v sistemu davka na dodano vrednost, velja pa samo za dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijah. Če so lastniki gozdov pravne osebe (vključno z državo), se davek na dodano vrednost obračunava pri vsakem prometu z lesom. Cene lesa v Sloveniji v zadnjem obdobju realno padajo (KRAJ ČIČ 200 l ). To velja praktično za vse vrste skupin sortimentov. Gibanje cen lesa pri nas je zelo podobno gibanjem na evropskem trgu. 3.2 Obseg odkupa lesa v Sloveniji Strukturo in obseg odkupa lesa v zasebnem sekt01ju, ki ga obvladujejo koncesionarji, kaže preglednica. Obseg odkupa lesa iz zasebnih gozdov seje v šestih letih povečal za skoraj 30%. Ocenjujemo, da koncesio­ nalji letno v zasebnem sektmju v zadnjem času, če upo­ števamo neprispele ankete, odkupijo dobrih 300.000 m 3 lesa. Pri tem prevladuje odkup na kamionski cesti (70%), sledi odkup na pan ju (28%) , medtem ko je koli­ čina odkupa predelanega lesa simbolična (1 %). Naj­ bolj narašča odkup na parlju, kar je vsekakor poziti­ ven trend, saj so koncesionarji za ta dela tudi dobro opremljeni in usposobljeni. Odkup lesa iz zasebnega sektorja statistično spre­ mlja Statistični urad Republike Slovenije, ki je v letih 1995-2000 registriral od 420.000 do 540.000 m 3 odkupljenega lesa. Statistične poročevalske enote so vsi poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z odkupom lesa (Letni pregled odkupa 2000). Druge raziskave kažejo, da lastniki gozdov prodajo okoli 60% poseka (preračunano po GEREČNIK 2000), ostalo pa porabijo sami . Ob letnem poseku okoli 1,4 mio m 3 neto v zasebnih gozdovih (Poročila Zavoda za gozdove 1995-2000) to pomeni okoli 850.000 m 3 tržne proizvodnje. Statistični urad tako ne spremlja okrog 350.000 do 400.000 m 3 tržne proizvodnje lesa v zasebnem sektorju. Koliko od tega neevidentiranega lesa je predmet davčnih utaj, pa je seveda čista uganka. Tako ocenjujemo, da imajo koncesionarji pri odkupu lesa v zasebnem sektmju okoli tretj inski delež. Poleg odkupa v zasebnem sektorju koncesionarji letno ponudijo trgu še okoli 800.000 m 3 iz državnih gozdov. Tako skupaj letno tržišču ponudijo okoli 1, 1 milijona m 3 gozdnih lesnih sortimentov. S tem oce­ njujemo, da koncesionarji na slovenskem lesnem trgu pokrivajo dobrih 60% trga. 3.3 Plačilni roki na lesnem trgu Plačilne roke na trgu gozdnih lesnih sortimentov smo izračunali na podlagi ankete. Ponderirane vredno­ sti (ponder je bila količina lesa po skupinah sortimen­ tov) kaže preglednica. Plačilni roki so na prodajnem trgu daljši, kot na nabavnem. Na prodajnem trgu se povečujejo, pri čemer so precejšnje razlike med skupinami sortimentov. Na na ba vnem trgu je podaljšanje plačilnih rokov bistveno manjše. Razkorak med plačilnimi roki na nabavnem in prodajnem trgu se povečuje, kar ima velike finančne pos­ ledice in zahteva kratkoročno zadolževanje. To potrju­ jejo tudi naše prejšnje raziskave (KRAJ ČIČ 2001). Kon­ cesionarji so tako poleg organizacije in izvedbe odkupa tudi pomemben finančni člen med lastnikom gozda in lesno-predelovalno industrijo. Brez njih bi že tako zadol­ žena lesno-predelovalna industrija (KRAJ ČIČ 200 l) morala najeti nove kredite za obratna sredstva, ki bi jih pa težko dobila in servisirala. S tem bi se poslabšal ekonomski položaj lesne industrije in lastnikov gozdov, verjetno pa bi se povečal tudi sivi trg z lesom. Preglednica 1: Odkup lesa iz zasebnih gozdov, ki so ga opravili koncesiona~i (min. 85% vzorec) Odkup okroglega lesa Odkup predelanega lesa Le.to Skupaj Na paniu Na kamionski cesti Drugo Predelan les SkuQaj 1994 205.474 41.227 162.184 2.063 2.056 207 .530 1995 216.797 41.887 172.222 2.688 508 217.305 1996 249.488 51.455 196.759 1.274 1.544 251.032 1297 278.661 52.416 224.792 1.453 2.210 280.871 1998 271.560 59.639 210.097 1.824 2.920 274.480 1999 250.709 64.927 1S4.182 1.600 3.665 254.374 2000 260.614 72.909 186.019 1.686 3.543 264.157 32 GozdV 60 (2002) 1 Krajčič. D.: Položaj koncesionarjev za izkoriščanje državnih gozdov na lesnem trgu Preglednica _: Plačilni roki na trgu gozdnih lesnih sortimentov (v dnevih) Prodajni trg Nabavni trg(_odkup lesa) Leto Drva, celulozni les Les za iveme. plošče Hlodovina Drva. celulozni les Les za iveme plošče Hlodovina 1994 29 35 1995 32 39 1996 37 42 1997 37 45 1998 37 49 1999 52 72 2000 56 77 Različni plačilni roki med skupinami smtimentov kažejo na razslojevanje, ki je značilno zlasti za zadnje obdobje. Preseneča predvsem podaljšanje plačilnih rokov pri hlodovini v primerjavi z drugimi skupinami sortimentov. To kaže tudi na zaostrene proizvodne raz­ mere v lesno predelovalni industriji, ki kot surovino uporablja hlodovina. V zadnjem času je v predelavi lesa najbolje poslovala celulozna in papirna industrija (JERJNA 2001) na kar kažejo tudi relativno ugodni plačilni roki do dobaviteljev surovine. 3.4 Vpliv odkupa lesa na poslovanje koncesionarjev Vpliv odkupa lesa iz zasebnih gozdov na poslovanje koncesionarjev smo ugotavljali z deležem prodaje lesa iz zasebnih gozdov v prihodkih koncesionarjev. Anketi­ rance smo prosili, da čiste prihodke od prodaje (KRAJ­ ČIČ 2001 ), ki so zajeti v bilancah uspeha za leto 2000 in oddani na Agencijo za plačilni promet, razdelijo na pri­ hodke od različnih dejavnosti družbe. Tako smo se osre­ dotočili samo na prihodke od dejavnosti družbe, druge prihodke (npr. od financiranja, izredne prihodke), ki zna­ šajo okoli 8% vseh prihodkov, smo izločili. S tem smo povečali preglednost strukture prihodkov (preglednica). Prihodki od prodaje lesa iz zasebnih gozdov, ki jih gozdarske gospodarske dmžbe ustva~ajo z odkupom lesa v zasebnih gozdovih, predstavljajo slabo petino vseh pri­ hodkov od prodaje. Res pa je, da je del drugih dejavnosti (npr. prevoz lesa) tudi vezan na les iz gozdov. Dejavnosti družbe s področja gozdnega dela in prodaje lesa imajo tako multiplikacijski učinek na druge dejavnosti družb. Podobna ugotovitev velja tudi za druge deja vnosti, ki delujejo na podlagi koncesijskih in njim podobnih razme­ rij (npr. peskokopi, rudniki , polnjenje vode itd.). Preglednica 3: Struktura prihodkov iz prodaje koncesionarjev v letu 2000 Vrsta prihodka iz prodaje % Prihodki od prodaje lesa iz državnih gozdov 37% Prihodki od prodaje lesa iz zasebnih gozdov 18% Prihodki od prevoza lesa 9% Prihodki od gradbene d~avnosti 5% Prihodki od dode lave in predelave lesa ~ 22% Drugi prihodki odprodaje 9% Skupaj 100% GozdV 60 (2002) 1 33 35 41 42 51 70 80 21 21 19 22 22 20 22 22 20 24 24 22 24 24 24 27 26 26 27 26 27 4 ZAKLJUČKI Koncesionalji kot nasledniki bivših gozdnih gospodar­ stev so po letu 1993 izgubili relativno velik tržni delež v zasebnem sektolju. Vzrok je predvsem sprostitev trga lesa in s tem pojav novih gospodarskih subjektov ter verjetno večje možnosti sive ekonomije. Tretjinski tržni delež v zasebnem sektorju, ki ga imajo koncesionarji, je razdeljen med 14 gospodarskih subjektov, ki si med seboj konku­ rirajo . Pri tem so eni bolj drugi pa manj uspešni, kar je odvisno zlasti od njihove sposobnosti organiziranja na terenu na eni strani ter iskanja solidnih kupcev lesa (lesnih trgovcev in lesnopredelovalnih podjetij) na drugi strani. Pomembno vlogo pri tem igrajo korekten odnos do lastni­ kov gozdov, konkurenčne odkupne cene in plačilni roki . Vseh 15 koncesionarjev ima na slovenskem lesnem trgu okoli 60% tržni delež. Na trgu (tako nabavnem kot prodajnem) ne nastopajo enotno, ampak si neusmilj eno konkurirajo. Tako so ugotovitve o monopolnem položaju koncesionarjev na trgu z lesom neresne. Verjetno bi z medsebojnim povezovanjem in povezo­ vanjem z drugimi gospodarskimi družbami, ki se ukvar­ jajo z odkupom lesa v zasebnem sektorju, lahko na lesnem trgu dosegali ugodnejši položaj. Tudi vse ostrejši pogoji prodaje lesa (les je vedno težje prodati) govorijo v prid povezovanju. Razmere se bodo z morebitnim zaprtjem tovarne celuloze v Krškem leta 2003 samo še zaostrile. Viri GEREČNIK, A., 2000. Socialnoekonomske značilnosti lastni­ kov zasebnih gozdov in njihova opremljenost za proizvodnjo lesa.- Ljubljana. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 55 s. KRAJČIČ, D. 2001 . Nekateri trendi gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in gospodarska moč koncesionarjev.­ Zbornik gozdarstva in lesarstva, 65 , s. 33-58 . JERTNA, F. 2001. Uvodni govor Združenja papimištva Slovenije.- Blcd. 5. Dan papirništva, 14. november 2001. Referat. Zakon o davku na dodano vrednost. Ur. l. RS št. 89/98. Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30-1299/1993. Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000. Letni pregled odkupa 2000. Statistični urad Republike Slovenije, 67 s. 33 Sintaksonomsko vprašanje sekundarnih gozdnih združb V Gozdarskem vestniku, letnik 59 (9),je novembra 2001 izšla zanimiva strokovna razprava Živka Košitja "Obravnavanje sekundamih (antropozoogenih) goz­ dnih fitocenoz in gozdno-gospodarsko načrtovanje". Avtor razpravlja o sintaksonomskih problemih ozi­ roma o poimenovanju sekundamih gozdnih fitocenoz po standardni srednjeevropski metodi. Svoja stališča utemeljuje na osnovi razmišljanj in dognanj nekate­ tih vodilnih evropskih fi.tocenologov (Braun-Blanquet, Ellenberg, Oberdorfer, R. Tiixen, Zebre idr.). Problem je v tem, da sekundarne gozdne združbe naj ne bi uvr­ stili ali ne moremo uvrstiti v fitocenološki sintakso­ nomski sistem. Obravnavati jih moramo kot stadije ali faze na rastišč ih primarnih gozdnih fitocenoz zunaj tito­ ceno loškega sistema. Dejstvo pa je da so sekundarne gozdne fitocenoze sestavni del realne vegetacije. Prvo, na kar bi opozoril, je, daje fitocenologija bata­ nična, to je biološka veda. Opozorilo je na mestu, ker se vse prevečkrat iz gozdarskih vrst sliši, da je fitocenolo­ gija nastala v gozdarstvu. Res je, da je del fitocenolo­ gije, ki govOti o gozdnih fitocenozah, našel neverjeten razcvet ravno v gozdarstvu, kar je hvalevredno, vendar ne moremo govoriti o gozdarski ali celo uporabni fito­ cenologiji. Fitocenologija je veda, ki govori o rastlin­ skih združbah (fitocenozah), ki so razvrščene v fito­ cenološki sistem na osnovi fitocenološke nomenkla­ ture, ki jo predpisuje kodeks. Enotni sistem zajema vse fitocenoze od najbolj začetnih preprostih do naj­ višje organiziranih. Trditev "To, kar je sprejemljivo za fitocenologe, ki preučujejo efememe združbe, ni sprejemljivo pri preučevanju gozdnih združb" (KOŠIR 200 l: 371) ni sprejemljiva. Za gozdne fitocenoze ni in ne more biti posebnega sistema. Res je, da so/smo iskali na osnovi fitocenološke vede praktične izpeljave in rešitve približevanja vede gozdarski stroki, predvsem v okviru gozdnogojitvenih in urejevalnih načrtov. Tako so nastali stadiji, faze, gozdni tipi ipd. oziroma gozdna tipologija. Morda ni najboljša primerjava z botanično sistematiko, pa vendar. Križanci, vrtnarske varietete, forme ipd. so enakovredno vključeni v botanično siste­ matiko. Ti so lahko nastali naravno ali antropogeno. V kolikor je točen prevod definicije o asociaciji iz Braun-Blanqueta (195 L 18), je potrebno razmisliti o tistem delu, ki govori, da nastajajo in se oblikujejo fitocenoze neodvisno ena od dmge ter da se zakonito individualno razvijajo dalje. Ali to velja v resnici v naravi? I. Horvat ( 1949: 28), kije bil odličen poznava­ lec srednjeevropske metode, Braun-Blanquetov znan- 34 stveni sopotnik in kolega, razmišlja o fi.tocenozah širše, z vidika dinamičnosti, razvoja fitocenoze. Citiral ga bom v originalu: "Na osnovu dosadašnjih izlaganja vidimo, da u prirodi postaje biljne zajednice, koje se ističu naroči tim florističkim sastavom, značajnom stru­ kturam i tjesnom povezanušcu svojih sastavnih čla­ nova. Bilj na zajednica živi svojim životom prilagodena odredenim prilikama staništa, mijenja se pod uticajem različitih faktora unutrašnie ivanjske pri rode. ali zadr­ žava svoie bitne osobine doklegod se prilike staništa toliko ne izmjenc, da joj onemoguče život. Tada nastaju promjene, koje se najprije opažaju kod osjethivih vrsta· one prve uzmiču sa staništa a otpomiji članovi zaje­ dnice zadržavaju se često vrlo i u novim životnim prili­ kama kao ostaci ili relikti nekadašnje zajednice." (Ibid.) O reliktih "nekadašnje zaiednice" ie pretirano govoriti kar povprek. To so le vrste, ki so se ohranile iz prete­ klih geoloških obdobij. Tu bi posebej opozoril, da ne smemo govoriti o reliktni fitocenozi, ki bi se ohranila iz preteklih geoloških obdobij. S tem zanikamo vso dina­ miko razvoja od poledenitve do danes. Nato I. Horvat (Ibid.) navaja še razmišljanja Alehina in Sukačova o fitocenozah, ki tudi govorita o dinamiki fitocenoze, na katero vplivajo zunanji okoliški dejavniki in zgo­ dovinski razvoj flore. Fitocenoze vplivajo ena na dmgo, nekatere manj, nekatere bolj, zlasti na mejnih stičiščih ene in dmge. Opazne spremembe so tudi znotraj fitocenoze skozi daljši ali krajši čas. Ne smemo zanikati trajne dinamike fitocenoze. Ne smemo in ne moremo zanemariti dolo­ čene dinamike regresivnega ali morda celo progresiv­ nega razvoja fitocenoze v gospodarskih gozdovih, ki ga povzročajo antropozoogeni vplivi. O dinamiki razvoja vegetacije nas uči palinolo­ gija, s pelodnimi analizami dokazuje nenehno dina­ miko v naravi. Šercelj (1996) je interpretiral dinamični razvoj vegetacije na podlagi primerjav mozaika recen­ tne vegetacije s pa lino loško ugotovljenimi, v strogem zaporedju si sledečimi sukcesijskimi stopnjami in pri tem ugotovil, da si sledijo v bistvu vse oblike vegetacije v progresivnem ali regresi vnem razvoju po zaporedju, kot ga odkriva paleopalinologija. Pri svojih palinolo­ ških raziskavah, v primerjavi z drugimi evropskimi palinologi, je prišel do spoznanja, "/ .. ./da ni "traj­ nih", "stalnih", "končnih"- ali kakor jih že poimenu­ jerno-gozdnih združb. Nasprotno: gozdovi se nenehno spreminjajo"/. . ./. GozdV 60 (2002) 1 Ko danes še vedno govorimo o "primarnih" gozdnih fitocenozah, je to za gospodarske gozdove relativen pojem. Gospodarski gozdovi so antropozoogeno vpli­ vani. O primarnosti bi lahko govorili pri pragozdovih, ki so resnično bili nedotaknjeni. Še bolj relativni so pojmi klimaksna, klimatozonalna, klimatogena fitoce­ noza. Med temi pojmi je najbolj relativen klimaks kot končna stopnja v razvoju fitocenoze. Kako lahko danes ugotovimo ali presojamo, da je fitocenoza v svojem končnem razvoju? Šerce lj ( 1996) ugotavlja, da v dolo­ čenem obdobju fitocenoza dosega razvojni vrh, ki se na istem rastišču spontano vedno znova reciklira preko sosednjih faz, tudi če ni motečih posegov človeka ali živalstva. Glede na dinamiko razvoja gozdov je mnogo oblik sekundarnih gozdnih fitocenoz, ki se jih včasih hote ali nehote ne zavedamo. To so nekatere ali večina fitocenoz zveze Ostryo-Carpinon reda Prunetalia spinosae, raz­ redov Erico-Cistetea, Paliuretea, Betu!o-Adenostyletea ipd., torej večina grmiščnih fitocenoz, h katerim moramo še šteti fitocenoze gozdnih robov ipd. Poleg sekundarnih "piceetumov" so še nekateri "pinetumi", "betuletumi 0 , "tilietumi", "fraxinetumi", "aceretumi", "abietetumi", ''populetumi", "carpinetumi", "platane­ tumi", "aesculetumi" ipd. sekundarnega porekla. Te sekundarne gozdne fitocenoze so opisovali v začetku navedeni vodilni evropski fitocenologi in še mnogi drugi, pogosto vzhodnonemški, češki, slovaški, srbski, bosanski, makedonski idr. fitocenologi. Izjema niso bili niti hrvaški in slovenski fitocenologi. Te sekundarne gozdne fitocenoze so nastale zaradi načina gospodarje­ nja v preteklosti in nastajajo še danes. Če pogledamo katerokoli monografijo (npr. BRAUN-BLANQUET 1948-50, ELLENBERG & KlOTZLI 1972, GRAB­ HERR et al. 1993, HADAČ 1969, HARTMANN & G. JAHN 1967, l. HORVAT et al. 1974, MUCINA et al. 1993, OBERDORFER 1957, 1983, OBERDORFER et al. 1998, POLDINI J982, 1993, SAVIC (ur.) 1997, R. TOXEN 1979 idr.), bomo našli opisane sekundarne gozdne fitocenoze- asociacije. Predznak "sekundama gozdna fitocenoza" nam jasno pove njeno poreklo in ne zavaja operativnega gozdarskega strokovnjaka. Fito­ cenolog mu je dolžan povedati, na katerem rastišču primarne gozdne fitocenoze uspeva sekundama, seveda če je to mogoče zanesljivo ugotoviti. Tudi ime stadija (npr. Picea abies-Aposerisfoetida) ne pove, na katerem rastišču primarne gozdne fitocenoze raste ta stadij. Ni dvoma, da nam pedo]oška analiza tal omogoča potrditev primarne gozdne vegetacije, na katerem rasti­ šču zdaj raste sekundama gozdna fitocenoza. Talna ana­ liza, zlasti humusnega horizonta, sekundarne gozdne GozdV 60 (2002) 1 Stališča in o fitocenoze pa že kaže na spremembe, ki jih povzroča le-ta. Sekundama gozdna fitocenoza predstavlja kljub svojemu notranjemu in zunanjemu dinamičnemu raz­ voju svojo zaključeno celoto, ki je sestavljena iz njej lastnih vrst in ostankov vrst primarne fitocenoze. Njena trajnost je relativna; daljša ali krajša. kar velja za vse fitocenoze tudi primarne. Kartografski prikaz sekundamih fitocenoz v raznih merilih, majhnih in velikih, je mogoč, inje predstavljen v raznih elaboratih in terenskih kartah. Način prikazo­ vanja je večplasten , sestavljen iz dveh kartografskih enot, sekundarne in primarne fitocenoze, torej sesta­ vljen iz realne in potencialno naravne vegetacije, ki nazorno usmerja gozdarske strokovnjake h gojitvenirn ali urejcvalnim posegom. Kot prjmer sekundame gozdne fitocenoze je Košir (200 1) vzel Aposerido-Piceetum s. )at., ki porašča pri­ marna rastišča altimontanskih gorskih bukovih gozdov, predvsem asociacije Anemono trifoliae-Fagetum s. lat. O sekundami asociaciji Aposerido-Piceetum s. lat. sem obširneje pisal (ZUPANČIČ 1999: 86-97) in nimam kaj dodati. Naj opozorim, da je asociaciji Anemono-Fagetwn s. lat. naravno primešana smreka. Ta rastišča so za rast smreke zelo ugodna, kar ugotavlja že Tregubov (1957), ko govori o njeni gospodarski vre­ dnosti. Način gospodarjenja je pospeševal snu·eko, zato so nastali tudi po tej poti bolj ali manj čisti smrekovi sestoji, v katerih so oziroma še pasejo zaradi servitut­ nih pravic. Dopuščam, da so gledanja posameznikov drugačna, in to je tudi njihova pravica. O vrsti Aposeris foetida in njeni ekologiji imava s kolegom Koširjem različne poglede. Ekološke ocene rastlinskih vrst so relativne, ne glede na nekatere kri­ tedje fitocenologov. Poznano je, da se lahko ista vrsta v drugih ekoloških in fitogeografskih razmerah drugače obnaša. Kriteriji so prilagojeni rastiščem, ki jih obrav­ nava tamkajšnji strokovnjak, npr. fiziolog, eko:fiziolog, morda ekolog, fitocenolog (?),vse bolj pa so ti kriteriji relativni v drugem, zlasti zelo oddaljenem prostoru. Lep primer relativnosti oblikovanja rastlinskih vrst imamo pri bioloških oblikah vrste, ki so v različnih okoljih lahko nekje hemikriptofiti in drugje bamefiti. Na vprašanje, ali vrsta Aposerisfoetida tudi karak­ terizira sekundarne gozdove belega gabra, lahko odgo­ vorimo pritrdilno, ker so le-ti v Sloveniji večinoma sekundamj. Ta trditev paje drugo poglavje in se nanj ne da kratko odgovoriti. Vrsta Aposeris foetida, množično razširjena v bukovih gozdovih, označuje antropozoo­ gene vplive, in ne samo ta, temveč še marsikatera druga vrsta (npr. Ca/amagrostis varia, C. arundinacea, Ave- 35 v v • d . ca In o _ n.1ev1 nellajlexuosa, Brachypodium rupestre, Bromus erectus idr.). Po teh vrstah tudi poimenujemo subasociacije, variante in faciese. Kolega Košir je s svojo strokovno razpravo odprl vrsto vprašanj, ki terjajo razmislek. Predvsem je treba gledati razvojno v cikličnih zaporedjih od najnižjih do najvišjih stopenj razvoja fi to ceno ze - gozda in nazaj. Nekoč, ko sem službeno hodil na beograjski biolo­ ški inštitut, mi je "padel v oči 11 njihov znak spirale z izrekom grškega filozofa Heraklita, enega od uteme­ ljiteljev dialektike, "panta rhei". Viri BRAUN-BLANQUET, 1948-50. Die Pflanzengesellschaften Riitiens.- Vegetatio, l in 2, Den H .aag. ELLENBERG, H. 1 KLČlTZLI, F., 1972. Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz.- Mitt. Schweiz Antstatt fur das Forstliche Versuchswesen, 48 (4), ZUrich. GRAB HERR, G. 1 MUCINA, L., 1993. Die Pflanzengesellschaf­ ten Člsterreichs .- Teilll. Jena-Stuttgart-Ncw York. HA DAČ E. , 1969. Die Pflanzengesellschaften des Tales "Dolina Siedmich pramenov" in der Belaer Tatra.- Vegetacia ČSSR, B2, Bratislava. HARTMANN, F. K. 1 JAtiN, G., 1967 . Waldgesellschaften des mitteleuropaischen Gebirgsraumes nordlich der Alpen.- Stut­ tgart. HORVAT, I. 1 949 . Nauk o bilj nim zajednicama.- Zagreb. HORVAT, l. 1 GLAVAČ, V 1 ELLENBERG, I-L l974. Vegetation Siidosteuropas.- Jena. KOŠIR, Ž .. 200 l. Obravnavanje sekundarnih (aotropozoogenih) gozdnih fitocenoz in gozdnogospodarsko načrtovanje .- Goz­ darski vestnik, 59 (9) : 367-373, Ljubljana. MUCINA, L. 1 GRABHERR, G. 1 WALLNČlFER, S. , 1993. Die Pflanzengesellschaften Člsterreichs.- Tei! III. Jena-Stuttgart­ NewYork. OBERDORFER, E., 1957. Siiddeutsche Pftanzengesellschaften.­ Pflanzensoziologie, 10. Jena. OBERDORFER, E., 1983. Siiddeutsche Pflanzengesellschaften.­ Jena. OBERDORFER, E. 1 MULLER Th. 1 SEIBERT, P ., 1998. Silddeutsche Pftanzengesellschaften. POLDINI, L., 1982. Ostrya carpinifolia- reiche Wii.lder und Gebilscbe von Friaui-Julisch-Vcnczicn (NO [talicn) und Nachbargebieten.- Studia Geobotanica, 2: 69-122, Trieste. POLDINI, L. /NARDIN!, S., 1993. Boschi di forra, faggete e abi­ eleti in Friuli (Ne Italia).- Studia Geobotanica, 13: 215-298, Trieste. ŠERCEU,A. , 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji.- Opera IV razred SAZU, 35 . Ljubljana. TREGUBOV, V. , 1957. Gospodarski gozdovi.- Elaborat za osnovo gojitvenega in melioracijskega načrta gozdov, goz­ dnih zemljišč in pašnikov za področje Zgornje Savske doline: 23-41. Kranj . TUXEN, R., 1979. Die Pflanzengesellschaften Nordwestdeutsch­ lands.- Vaduz. Vegetacija Srbije II l (ur. M. R. SAVIC). Beograd 1997. ZUPANČIČ, M., 1999. Srnrekovi gozdovi Slovenije.- Opera IV. razreda SAZU, 36 . Ljubljana. Mitja Zupančič Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, od deklaracije do resničnosti Odmev mag. Živana Veseliča v deseti številki lan­ skega letnika Gozdarskega vestnika na naš članek "Trajnostno, mnogonamensko in sonaravne gospo­ darjenje z gozdovi, od deklaracije do resničnosti" ni strokovna polemika, ampak predvsem sramotilni spis. Avtor očitno nima pravih argumentov ali ne razume, še bolj verjetno pa noče razumeti strokovne polemike glede nekaterih rešitev v Pravilniku o gozdnogospo­ darskih in gozdnogojitvenih načrtih, zato mu pride prav sramotenje piscev. To je postalo že stalnica njegovih polemik in reagiranj. Avtor kaže raven komuniciranja tudi s tem, ko skuša naše pomisleke glede Pravilnika prikazati kot napad na "Zavod za gozdove Slovenije" in njegovo delo. V našem članku smo prikazali samo slabosti pravilnika, strokovnjaki Zavoda za gozdove pa imajo samo to smolo, da morajo ta pravilnik pri svojem delu sp9štovati in to, da je donedavni vodja načrtovalske službe Zavoda nedojemljiv za kakršno­ koli konstruktivno kritiko. Očitno tudi misli, da se je 36 gozdnogospodarsko načrtovanje začelo z njim in mu to daje monopolno pravico presoje, kaj je prav in kaj ne. V našem članku so slabosti Pravilnika podprte z argumenti, ki jih pamflet mag. Veseliča ni v ničemer ovrgel, tako da je polemiko nesmiselno nadaljevati. Raven komuniciranja, kijo je v naš Gozdarski vestnik vpeljal mag. Veselič, je neprimerna za znanstveno stro­ kovno revij o, kot je Gozdarski vestnik, in ne spodbuja k večji kritičnosti in izmenjavi mnenj, pa tudi ne k ugledu revije. Z veseljem pa bomo polemizirali z vsakim, ki bo argumentirano izrazil pomisleke na človeku dostojen način . Franc Gašper-šič Andrej Benčina Matjan Kotar Iztok Winkler GozdV 60 (2002) 1