Strokovne razprave GDK: 624 + 524.63 : (497.12 Pokljuka) Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Suitability of the control sampling rnethod for monitoring forest growth and development in the case of the Pokljuka forest management unit Klemen ZALOKAR 1 Izvleček: Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 2. V slovenščini , z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 7. Prevod v angleščino : Jana Oštir. Prispevek prikazuje zgodovinski in vsebinski razvoj kontrolne vzorčne metode v gozdovih Gozdnogospodarske enote Pokljuka. Poleg lesnoproizvodnih informacij se v zadnjem obdobju zbirajo informacije o ekoloških in socialnih funkcijah gozdov. V prispevku so podane metode dela in primernost in prednosti kontrolnih vzorčnih ploskev. Ključne besede: kontrolna vzorčoa ploskev, ponovitev, prednost, Pokljuka, Gozdnogospodarsko območje Bled. Abstract: Zalokar, K.: Suitability of the control sampling method for monitoring forest growth and development in the case of the Pokljuka forest management unit. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003. No. 2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot.7. Translated into English by Jana Oštir. The paper presents the historical and technical development of the control sampling method in the forests of the Pokljuka forest management unit. Currenlly, in addition to data on wood production, information on the ecological and social functions of the forest is also being collected. The author presents the working methods and the suitability and advantages of the control sampling plots. Key words: control sampling plots, repetition, advantage, Pokljuka, the Bled Forest Management Region 1 UVOD IN NAMEN ANALIZE INTRODUCTION AND PURPOSE OF ANALYSIS Sprva je bilo zbiranje podatkov in informacij podrejeno le proizvodni vlogi gozdov, šele v zadnjih desetletjih so po načelih mnogonamenskega gospodarjenja v vsebino načrtovanja in infor­ macijskega sistema zajeli tudi ekološke in socialne funkcije gozdov. Ker se te pogosto navezujejo na prostorske razsežnosti in strukturo gozdnega ekosistema, je bilo treba razviti nove inventurne metode in določiti nove vsebine razvoja, kajti z dotedanjimi statističnimi informacijami ni bilo mogoče več ocenjevati posledic onesnaževanja ozračja. učinkov klimatskih sprememb, ogroženosti rastiščne in vrstne pestrosti, dostopa do gozdnih virov (HLADNIK 2000). Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša metoda stalnih vzorčnih ploskev, so se na območni enoti Bled, kot prvi v Sloveniji, odločili za uporabo te metode tudi v praksi. Prva metjenja in ocenjevanja v okviru kontrolne vzorčne metode so bila opravljena leta 1972 na Jelovici. S ponovno izmero na istih mestih je s tem dobila tudi neposredna gozdarska operativa konkretne kazalce stanja in razvoja sestoj ev. GozdV 61 (2003) 2 V letu 2002 bo zaključena tretja izmera vzorcev v celotnem blejskem gozdnogospodarskem območju. Metoda stalnih vzorčnih ploskev pomeni prenos klasične zamisli kontrole z odseka na vzorčno ploskev. Prehod iz celote na delne površine sicer pomeni omejitev na izbrane ploskve, kar je povezano z vzorčno napako, na drugi strani pa tudi možnost spremljanja vsakega drevesa posebej v odvisnosti od rastišča, gozdnogospodarskih ukrepov in vplivov okolja. Neposredno je mogoče spremljati tudi ploskovne kazalce, kar je sicer mogoče le na znanstvenih raziskovalnih ploskvah. Cilji vzorčne premerbe so naslednji: • ugotoviti izhodiščno stanje gozdnih sestojev, to je pri prvi inventuri, na podlagi katerega je izdelan gozdnogospodarski načrt, • ugotoviti stanje na koncu ureditvenega obdobja, to je pri drugi inventuri, • ugotoviti spremembe sestojnih parametrov, kot so razlika lesne zaloge, prirastek, posek, trendi zdravstvenega stanja, itd. V raziskavi bomo ovrednotiti primernost in zanesljivost podatkov pridobljenih v okviru 1 K. Z. univ. dipl. inž. gozd . 69 Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka --- kontrolne vzorčne metode za ocenjevanje stanja in razvoja gozdnih sestojev v gozdno gospodarski enoti (GGE) Pokljuka. 2 OBJEKT PROUČEVANJA 2 OBJECT OF RESEARCH 2.1 Objekt analize 2.1 Object of analysis Za objekt proučevanja smo izbrali gozdove gozdnogospodarske enote Pokljuka. Gospodarska enota Pokljuka obsega skupaj z neplodnimi površinami 4.630,82 ha, od tega je 4.017,76 ha gospodarskih gozdov in 364,86 ha varovalnih gozdov. Gozdovi v GGE Pokljuka _so glede na rastiščne danosti razdeljeni na sedem Gospodarskih razredov (GR) (GGN 1998). Na rastišču jelovega bukovja sta izoblikovana dva GR: • 1 -tipična predalpskajelova bukovja z močno pospeševano srrrreko, • 2- predalpska jelova bukovja na boljših mešanih tleh in jelovja, Na rastišču predalpskega snuečja dva GR: • 3- predalpska smrečja v mraziščih na karbonatih in morenah, • 4- predalpska smrečja na karbonatih v prisojnih legah. Na rastišču triglavskega smrekovega gozda z ozirom na višinski pas in boniteto rastišča 2 GR: • 5- alpska smrečja v osrednjih ekoloških pogojih, • 6- alpska smrečja na ekstremnih rastiščih. Vsi trajnovarovalni sestoji so izločeni v samostojne odseke in združeni v gospodarski razred: • 7 - trajnovarovalni gozdovi. Kriteriji za izločanje razvojnih faz so praviloma starost in debelina drevja. Razvojne faze so določene s pomočjo fotointerpretacije letalskih posnetkov in opisa sestojev na terenu. Razvojne faze v GE Pokljuka delimo na (šifrant za popis na stalnih vzorčnih ploskvah, 1994): • mladovje; srednji sestojni premer do 9 cm, • mlajši drogovnjak; srednji sestojni premer od lO do 19 cm, • starejši drogovnjak; srednji sestojni premer od 20 do 29 cm, 70 • mlajši debeljak; srednji sestojni premer od 30 do 39 cm, • starejši debeljak 1; srednji sestojni premer od 40 do 49 cm, • starejši debeljak 2; srednji sestoj ni premer večji od 50 cm, • malopovršinsko raznodoben gozd, • varovalen gozd, • neproduktivno. V naši raziskavi smo obravnavali razvojne faze, ki so bile določene pli merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzorčnih ploskvah. Na stalnih vzorčnih ploskvah ocenjujemo tudi mešanost drevesnih vrst in sklep. Tako za vsak sestoj na stalnih vzorčnih ploskvah dobimo trimestno šifro, ki zajema razvojno fazo, mešanost in sklep. Na podlagi šifer sestojev na stalnih vzorčnih ploskvah lahko izločimo tudi pomlajence. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS 3.1 Opis metode stalnih vzorčnih ploskev in izvedba analize 3.1 Description of the control sampling method and analysis procedure V GGE Pokljuka, so postavili mrežo vzorčnih ploskev, ki so medsebojno oddaljene v smeJi V-Z 200 metrov, v smeri S-J pa 100 metrov. Stalne vzorčne ploskve imajo površino 4 are. Enkrat določena vzorčna mreža in snemalna tehnika je stalna in jo le izjemoma spreminjamo. Lega stalnih vzorčnih ploskev je v gozdu točno določena in primerno označena. Mesto vzorčne ploskve na terenu mora biti opredeljeno tako, da operativno osebje ne more ugotoviti lege vzm·čnih ploskev. To je pomembna zahteva, ki zagotavlja enak način gozdnogospodarskega ukrepanja na vzorčnih in preostalih površinah. Vsako drevo na vzorčni ploskvi je prostorsko točno opredeljeno z razdaljo od središča ploskve in azimutom. Opisani način prostorskega lociranja vzorčnih dreves omogoča, da merimo jn petiodično snemamo na istih vzm·čnih ploskvah ista drevesa. Obdelali smo podatke, ki so jih v treh merjenjih v okviru kontrolne vzorčne metode pridobili v GGE Pokljuka. Prvo me1jenjeje bilo opravljeno leta 1974, nato pa sta si dve kontrolni me1jenji sledili v desetletnem razmaku. Kart no gradi vo in podatke iz merjenj in GozdV 61 (2003} 2 Zalokar. K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka ocenjevanj na stalnih vzorčnih ploskvah v okviru kontrolne vzorčne metode v GGE Pokljuka smo dobili na Zavodu za gozdove, OE Bled. Pred obdelavo me1jenj in ocenjevanj na stalnih vzorčnih ploskvah smo digitalizirali mejo GGE Pokljuka, meje oddelkov in odsekov, fitocenološko karto, ter karto stalnih vzorčnih ploskev. Določili smo tudi koordinate x in y stalnih vzorčnih ploskev v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Podatke merjenj in ocenjevanj je bilo potrebno pred nadaljnjo obdelavo urediti, kar smo storili s pomočjo logičnih testov. 3.2 Oblikovanje stratumov 3.2 Forming the s trata S stratificiranjem heterogenih populacij želimo oblikovati več delnih homogenih populacij. Če dosežemo, da je variabilnost v posameznih stratumih majhna, razlike med stratumi pa čim večje, potem je njihovo oblikovanje uspešno (HLADNIK, HOČEVAR 1989). V naši nalogi smo stratume oblikovali glede na rastiščno pripadnost in razvojno fazo, v kateri se nahajajo vzorčne ploskve. Gozdne združbe smo zato med seboj združili na osnovi podobnih rastiščnih pogojev. Pri združevanju posameznih gozdnih združb in oblikovanju stratumov smo se oprli na GR v GGE Pokljuka. Razvojno fazo posameznih sestojev smo razbrali iz podatkov merjenj in ocenjevanj na stalnih vzorčnih ploskvah v GGE Pokljuka. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Izračun prsnih premerov d 13 napačno izmerjenih in pozabljenih dreves 4.1 CalcuJation of tree diameters dbh, incorrectly measured and left out trees Vsa pravilno izmerjena drevesa smo glede na pripadajočo gozdno združbo in razvojno fazo uvrstili v pripadajoče stratume. Napačno izmer­ jenim drevesom in drevesom, katerih prsni premer ni bil izmerjen, smo izračunali popravljen prsni premer. Regresijske krivulje odvisnosti debelin­ skega prirastka od debeline drevesa v prsni višini GozdV 61 (2003) 2 smo izračunali za vsak stratum posebej in za vsako obdobje posebej. Za neodvisno spremenljivko smo vzeli prsni premer, za odvisno spremenljivko pa tekoči letni debelinski prirastek izračunan iz razlike med dvema zaporednima merjenjima. Pri izračunavanju premerov napačno izmerjenih in pozabljenih dreves smo se odločili za linearno regresijsko odvisnost, ker ta dovolj nazorno prikaže naraščanje debelinskega prirastka v odvisnosti od debeline drevesa. V naši raziskavi smo ugotovili, da je v mlajših sestojih korelacija med debelinskim prirastkom in debelina drevja v prsni višini večja, kot v starejših sestojih. Determinacijski koeficient v večini stratumov dosega vrednosti med 0,200 in 0,300, kar pomeni, da je le 20 % do 30 % od skupne variabilnosti debelinskega prirastka pojasnjenega z debelina drevja v prsni višini. 4.2 Število izmerjenih in ocenjevanih dreves po posameznih merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzorčnih ploskvah v GGE Pokljuka 4.2 Number of trees measured and estimated on permanent sampling plats in the Pokljuka management unit Prve meritve in ocenjevanja v okviru kontrolne vzorčne metode v GGE Pokljuka so opravili leta 1974, nato pa sta si dve kontrolni merjenji sledili v desetletnem razmaku. Pri prvem me1jenju leta 1974 so izmerili in ocenili 47.968 dreves na 2.008 vzorčnih ploskvah. Na podlagi šifriranih sprememb posameznih dreves smo ugotovili, da so leta 1974 pravilno izmerili 80,6 % dreves. Kot pravilno izmetjena drevesa smatramo tista drevesa, ki so bila pri merjenju leta 1984 evidentirana kot drevesa brez sprememb, posekana, suha ali izpadla drevesa. Pri prvem kontrolnem merjenju leta 1984 so izmerili 56.195 dreves na 2.061 vzorčnih ploskvah. Delež pravilno izmerjenih dreves leta 1984 je znašal 76,98 %. Pri tretjem metjenju leta 1994 je bilo izmerjenih 52.855 dreves na 2.057 vzorčnih ploskvah. Kakšen bo delež pravilno izmerjenih dreves pri merjenju na stalnih vzorčnih ploskvah leta 1994, bomo videli po naslednjem kontrolnem merjenju, ki bo opravljeno leta 2004. Delež nepravilno izmerjenih dreves je okrog 20 %. K nepravilno izmerjejenim drevesom štejemo 71 Zalokar, K .. Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Preglednica 1 : Podatki o izme1jenih drevesih Table 1: Data on measured trees Merjenje leta 1974 Merjenje leta l984 Met:ienje leta 1994 SPREMEMBA Število o/o števila Število % števila Število %števila dreves Ni sprememb o Posekana drevo o Suho, izpadlo drevo o Vraslo drevo o Prej pozabljeno drevo o Drevo ni v vzorčni ploskvi o Napačna izmera debeline o Napačna drevesna vrsta o Prva izmera vzorčne ploskve 47.968 Opuščena vzorčna ploskev o Skupaj 47.968 vsa drevesa, katerih prsni premer je bil izmerjen previsoko ali prenizko na drevesu, drevesa katerih dre vesna vrsta je bila napačno določena in drevesa za katera so pri enem izmed kontrolnih merjenj ugotovili, da so jih pri prejšnjem me1jenju pozabili posneti, ali pa se nahajajo izven vzorčne ploskve in so bila vseeno posneta. Največ napak pri merjenju in ocenjevanju na stalnih vzorčnih ploskvah je storjenih pri izmeri debeline drevja. Delež pravilno izmerjenih dreves se giblje okrog 80 %. Ob večji doslednosti in natančnosti pri delu na stalnih vzorčnih ploskvah in ob izbiri kadrov z ustreznejšo strokovno izobrazbo bi se delež pravilno izmerjenih dreves in s tem uporabnost pridobljenih podatkov povečala. Število in deleže izmetjenih in ocenjevanih dreves po posameznih merjenjih in spremembah prikazuje preglednica 1. Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov v blejskem gozdnogospodarskem območju pri izračunavanju tekočega prirastka stanje na koncu ureditvenega obdobja primerjajo s korigiranim stanjem na začetku ureditvenega obdobja. Na ta način pri izračunih ne upoštevajo podatkov merjenj in ocenjevanj za drevesa, za katera so pri enem izmed kontrolnih merjenj ugotovili, da so bila nepravilno izmetjena. dreves dreves dreves dreves dreves O% 31.101 55 ,3% 35 .384 66,8% 0% 6.901 12,3% 6.964 13,2% O% 669 1,2% 909 1,7% 0% 5.875 10,5% 5.743 10,9% O% 2.197 3,9% 775 1,5 % O% 1.853 3,3% 152 0,3% O % 7.500 13,3% 2.545 4,8% O% 97 0,2% 38 0,1% 100% 1 0% 189 0,4% 0 % 1 O% 156 0,3% 100% 56.195 100% 52.855 100% 4.3 Število dreves po razvojnih fazah pri merjenjih in ocenjevanjih na stalnih vzor čnih ploskvah v GG E Pokljuka 4.3 Number of measured and estimated trees by developmental phases on permanent sampling plots in the Pokljuka management unit Število dreves v sestoju je odvisno od starosti in od gostote sestaja. Na gostoto sestaja vphvajo razni biotski in abiotski dejavniki. Razvoj števila dreves v sestoju je odvisen od procesov izločanja dreves iz sestaja, ki poteka tekom razvoja sestaja. Osebki, ki podležejo v borbi za svetlobo in prostor, preidejo v nižje socialne položaje in odmirajo. V procesu izločanja imajo v začetku glavno vlogo biotski in abiotski faktorji okolja, ko pa sestoj preide v razvojno fazo gošče, pa je glavni izločitveni faktor konkurenca med osebki, ki se nahajajo v sestoju (HOČEVAR 1995). Število dreves/ha po razvojnih fazah po posa­ meznih me1jenjih v GGE Pokljuka prikazuje grafikon l. Največje je število dreves v razvojni fazi mlajšega drogovnjaka. Povečanje števila dreves med posameznimi merjenji v mlajših razvojnih fazah je posledica vrasti dreves. V starejših sestojih z redčenji vplivamo na zmanjšanje števila dreves v sestoju. Število dreves/ha je največje v razvojni fazi mlajšega drogovnjaka. V razvojni fazi starejšega drogovnjaka število dreves/ha pade zaradi propa­ danja šibkejših osebkov med razvojem sestaja. V razvojni fazi mlajšega de beljaka opazimo povečanje števila dreves/ha. V tej razvojni fazi opazimo, da GozdV 61 (2003) 2 Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon l : Število dreves po razvojnih fazah v GGE Pokljuka Gmph l : Number of trees by developmental phases in the Pokljuka manngement unit <:11 N malop raz.g . star.deb.2 .!!! star cleb 1 ni 1: ·o > m_deo_ ~ star drog_ rrl.drog. = · · ~~~ o se poleg nadraslih in soraslih dreves v sestoju nahaja tudi velik delež podraslih dreves, ki so sicer slabo vitalna, vendar so še vedno živa in jih zato evidentiramo. Nato se število dreves vse do razvojne faze starejšega debeJjaka 2 zmanjšuje. Zmanjše­ vanje števila dreves v sestoju z naraščajočo razvojno fazo pripisujemo odmiranju dreves, ki so v boju za ugodne življenjske razmere zaradi različnih vzrokov zaostali. Tudi v okviru gospodarjenja z gozdom t.j. z redčenji, človek s svojimi ukrepanji pripomore k zmanjševanju števila dreves v sestoju. Število dreves je v malopovršinsko raznodobnem gozdu večje, kot v debeljaku zaradi večje izpolnitve razpoložljivega rastnega prostora. Tu najdemo drevesa različnih debelin in višin. 4.4 Tekoči letni prirastek 4.4 Current annual increment Za gospodarjenje z gozdom je poleg poznavanja trenutnega stanja o vrednostih znakov posameznega drevja in sestojev pomembno tudi poznavanje sprememb dendometrijskih elementov tekom razvoja sestaja. S starostjo dreves naraščajo tudi vrednosti znakov dreves. Tako imajo drevesa pri večjih starostih večji premer, temeljnico, volumen in vrednost. Razvoj teh vrednosti v toku življenjske dobe drevesa oziroma sestaja imenujemo rast, njihovo spremembo v določenem obdobju pa prirastek. Pomembni elementi za opis prirastka so višina spremembe opazovanega znaka in dolžina časovne dobe priraščanja. Prirastek izražamo vedno glede na dobo priraščanja, ki je lahko dan, vegetacijska perioda, leto ali daljše obdobje. O tekočem prirastku govorimo takrat, kadar plirastek GozdV 61 (2003) 2 EJšl. drev. 1974 •št. drev. 1984 O št. drev. 1994 1 1 j L -,or 1 1 1 200 400 600 BOO 1000 štev. drcv./ ha izražamo na določeno časovno obdobje. Glede na dendrometrijski znak, ki ga preučujemo razli­ kujemo debelinski, višinski, temelj nični, ob likovni, volumenski, kakovostni in vrednostni prirastek drevesa. Nas v prvi vrsti zanimata debelinski in temeljnični prirastek posameznega drevesa in sestoja (HOČEVAR 1990). 4.4.1 Debelinski prirastek dreves 4.4.1 Diameter increment Debelinski prirastek je v veliki odvisnosti od klimatskih in prehrambenih pogojev tekočega leta, razpoložljive rastne površine dreves in starosti dreves. Če merimo premer periodično vedno na istem mestu drevesa, je mogoče iz razlik določiti tudi tekoči letni debelinski prirastek (HOČEVAR 1990): a id : debelinski prirastek drevesa [cm/leto] d 1 : debelina drevesa v prsni višini du na začetku obdobja [cm] d 2 : debelina drevesa v prsni višini du na koncu obdobja [cm] a : dolžina obdobja [letal Iz grafikona 2 je razvidno, da se je tekoči debelinski prirastek v vseh razvojnih fazah v drugem inventurnem obdobju v primerjavi s prvim inventurnim obdobjem zmanjšal . Zmanjšanje debelinskega prirastka je posledica povečanja temeljnice na stalnih vzorčnih ploskvah oz. večje gostote znotraj iste razvojne faze. Delno k zmanjšanju debelinskega prirastka prispeva tudi onesnaženost oz. ostale motnje. 73 Zalokar. K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon 2: Ocene tekočega debelinskega prirastka in inrervali zaupanja pri 5 % 1veganju po razvojnih fazah v GE Pokljuka Gmph 2: Current increment of diam eter and confidence intervals at 5 % risk by \'arious developmental phases in the Pokljuka management unit lrn;zd1974-1984 [cln'eto]lilzd 1 98~~~ (cmlle1o) .l .~ 0.3 -1---+----.,...---------------- - ----­ .... 0.. ~ 02 'O .::;. ~ 0.1 l..... -- - - 0 --m-.d-r-og_ . __ s_~_r_d_ro_~ __ rr_l_d_G_b_ . --s- ' a_r_d_e_b. _1--s-ta-r ._d_a_b_2--ma-lo_p_ . ___ j' raznod g. razvojna faza V obeh inventurnih obdobjih je tekoči debelinski prirastek največji v razvojni fazi mlajšega dro­ govnjaka. Tekoči debelinski prirastek nato z naraščanjem srednje debeline oz. starosti sestaja do razvojne faze starejšega debeljaka pada. Večji tekoči debelinski prirastek v razvojni fazi starejšega debeljaka 2, kot v razvojni fazi starejšega de beljaka 1 pripisujemo reagiranju posameznih dreves na izboljšane svetlobne pogoje, ki so nastali po redčenjih v sestojih, 1d jih uvajamo v obnovo. V malopovršinsko raznodobnem gozdu je tekoči debelinski prirastek podoben tekočemu debelin­ skemu prirastku v debeljaku. 4.4.2 Temeljnični prirastek dreves 4.4.2 Basal area increment Temeljnični prirastek je definiran kot razlika temeljnic med posameznimi me1jenji, deljena z obdobjem (številom let) med posameznima merjenj ema. iB,\ : temeljnični prirastek [m 2 / ha, leto] BA 1 : temeljnica pri prvem merjenju [m 2 /ha] BA'- : terneljnica pri drugem merjenju (m 2 /ha] a dolžina periode [leto] 74 V raziskavi smo ocenjevali stanje in gibanje tekočega temeljničnega prirastka z vrastjo po nemškem avtorju Michaelu Kohlu ( 1994 ). Za prikaz tekočega temeljničnega bruto prirastka z vrastjo smo se odločili zato, ker zajema veliko parametrov, ki opisujejo stanje in dinamiko gozdnih sestojev. V tekočem temeljničnern bruto prirastku je vključena temeljnica na začetku inventurnega obdobja, temeljnica na koncu inventurnega obdobja in temeljnica dreves, ki so bila v vmesnem inven­ turnem obdobju odstranjena z redčenji, so vrasla, ali pa so odmrla. Temelj nica na začetku periode je vsota temeljnic vseh dreves pri prvem merjenju na vzorčni ploskvi, preračunana na hektar, temeljni ca na koncu periode pa vsota temeljnic vseh dreves pri drugem me1jenju na vzorčni ploskvi, preračunana na hektar. Temeljni ca dreves, ki je bila odstranjena z redčenji, pa je vsota temeljnic posekanih dreves. Kot vrast razumemo vsoto temeljnic tistih dreves, ki so v inventurnem obdobju prerasla meritveni prag. K odmrlim drevesom štejemo tista drevesa, ki so v inventurnem obdobju izpadla zaradi naravnih dejavnikov, kot so starost, veter, sneg, bolezni, insekti in medsebojna konkurenca za rastni prostor. Pri jzračunu neto povečanja temeljnice upošte­ vamo samo temeljnico na začetku in koncu meritvene periode. Pri neto prirastku začetne temeljnice upoštevamo tudi temeljnico dreves, ki je bila izločena z redčenji, pri neto prirastku GozdV 61 {2003) 2 Zalokar, K.: Primernost kontrolne vzorčne metode za spremljavo rasti in razvoja gozdov v GGE Pokljuka Grafikon 3: Ocene temeljničnega bruto prirastka in intervali zaupanja pri 5 % tveganju po razvojnih fazah v GE Pokljuka Graph 3: Dimne/er basal area increment and confidence interval at 5 % risk by various developmental phases in the Pokljuka management unit O.z.g1974-1984 [rn