Iz d()IlJače in tuje vilnib razmer niso prenesli, zato se načrtno gospodar­ jenje po propadu družbe Businelli ni izvajalo kljub izdelanemu načrtu. Nove možnosti so se odprle šele z uvajanjem žičnega spravila lesa v začetku 20. stole­ tja. Viri FLAMECK, F., 1770. Holz Schatz, oder Oberschlagung. auch geometrische Einteilung in die Stallungen oder jarliche Gehaue uber die in der gefUrsteten Grafschaft Giirtz ttnd Z\Var in der Hauptmannschaft Tulmein und Flitsch reservirt K.K. Banca! Waldungcn so vorgenohmen worden Anno J 770.­ Archivio statale Trieste, Atti Amministrativi Gorizia anni 1783-1791, Busta 16, (prevedel Vitomir Mikuletič). KOZOROG, E. 1 YUGA, M., 1997. Načrt deželnoknežjib gozdov na Goriškem in Gradiščanskem.- Ljubljana, Gozdarski ves­ tnik, letnik 56, št. 5-6, ZGD. KOZOROG, E., 2001. Osnutek gozdnogospodarskega načrta gospodarskega območja Tolmin.- Zavod za gozdove Slove­ nije, OE Tolmin. RUTAR, S., 1880. Zgodovina Tolminskega.- Gorica. SCHNEIDER 1 NATALIS, 1768-1769. Načrti lesenih klavž na Knežci, Bači, Poreznu, Zadlaščici in Slapišču.- Archivio sto­ rico Provinciale, Gorizia, 9088, No. 4/121. \VENlSELLI A. 1 GROTTGER, F., 1770. Karten des K.K. Waldungen ... (kartni del Flameckovega načrta za Bovške in Tolminske gozdove).- Hoffcamerarhiv, Kartenarhiv, K9/l-7. ---1736. Carta geografica delli bosci Cesareii risservati sottopo­ sri A'gvesto off waldmastrate di Gorizia et svo districhtv.­ Hoffcamerarhiv Wienn, Ka1tenarhiv, K55 . ---1767. Kupna oziroma zakupna pogodba med cesarsko kralje­ vim višjim gozdnim uradom in Santo BusineUUcm in njegovo družbo za gozdove Tolminska, Zadlaz, Slapišče, Km, Nova in Stara Kneža, Petrovo brdo in Bača.- Državni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek, 1764-1783, škatla 287, a.e. 2380/5, (našla Edo Kozorog in Vitomir Mikuletič, prevedel Vitomir Mikuletič). ---1773. Pismo cesarsko-kraljevega ministerialnega bankalnega sveta krajinski bankalni upravi na znanje.- Državni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek. ---1778. Pismo gozdnega urada v Gorici banka Ini upravi.- Drža­ vni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek, 1764-1783, škatla 287, (prevedel Vitomir Mikuletič). ---2001. Osnutek koncesijske pogodbe.- Ljubljana, Sklad kme­ tijskih zemljišč in gozdov RS. Nihalka v Bohinju, kulturni spomenik državnega pomena Vlad imir V ILMAN* Uvod Dne 22. septembra 1953, proti koncu rednega obra­ tovanja naprave, je Franjo Baš, prvi ravnatelj Tehni­ škega muzeja Slovenije, naslovil na tedanji Zavod za spomeniško varstvo LRS pisno pobudo za razglasitev Pantzove gozdarske gravitacijske žičnice v Blatnem grabnu v Soteski v Bohinju za tehniški kulturni spo­ menik. Istega leta je to pobudo dodatno utemeljil, za razglasitev pa je pridobil tudi Gozdno gospodarstvo Bled in Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. Ljudski odbor mestne občine Bled je 23. decembra 1953 podal soglasje k tej pobudi. Iz neznanih razlogov pa Zavod za spomeniško varstvo LRS ni dokončno izvedel vseh priprav za fonnalno razglasitev, tako da do nje tedaj ni prišlo. 1 * mag. V. V, višji kustos, Tehniški muzej Slovenije, SLO 1 Dokumentacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pantzova žičnica ~ Uradni list RS, št. 66/2001, str. 6735 J Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na .območju občine Tolmin, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5, 6. 6.l990, str. 147 GozdV 60 (2002) 1 V letu 1999 je gozdarski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije ponovno in še intenzivneje sprožil pobudo za razglasitev in pripravil strokovne podlage za izvedbo postopka razglasitve. Sam postopek sta izpe­ ljala pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in pristojna služba na Ministrstvu za kulturo RS. Dne 26. julija 2001 je Vlada republike Slovenije izdala odlok o razglasitvi Pantzove žičnice v Blatnem grabnu za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika. 2 Prvotna pobuda Franja Baša se je po dolgih 48letih uresničila, pomembno poslanstvo gozdarskega oddelka Tehni­ škega muzeja Slovenije pa se je udejanila na najvišji, to je na državni ravni. Samotežna enovrvna gozdarska žičnica v Blatnem grabnu v Soteski je edini tovrstni še ohranjeni objekt na svetu. Naša profesionalna in moralna dolžnost je, da ohranimo in zavarujemo objekt, ki po svojem pomenu nesporno sodi v zakladnico svetovne tehniške dedi­ ščine. Razen Pantzove nihal ke je v Sloveniji ohranjena in zaščitena le še spodnja postaja krožne gravitacij­ ske žičnice Golobar na Tolminskem. 3 Tolminkaje v pri­ metjavi z bohinjsko nihalko glede časa postavitve, kon- 41 omače in tuJe prakse strukcijskih elementov in dolžine obratovanja drugačna naprava. Skupni točki sta jima predvsem namembnost in samotežnost. Lambert von Pantz in Kranjska industrijska družba Osrednja osebnost Kranjske industrijske družbe (KID) v obdobju prvih dvajsetih let delovanja družbe, to je med letoma 1869 in 1889, je bil njen prvi tehni­ ški direktor, Lambert von Pantz, pionir metalurgije in gravitacijskega žičničarstva na Slovenskem. Pantz je bil tista naravnost genialna oseba, ki je nesporno soustvarjala industrijsko revolucijo v metalurgiji na Gorenjskem. Kljub pomanjkljivi fonnalni izobrazbi so njegove iznajdbe vsekakor presegale kranjske in celo avstro-ogrske meje in ga uvrščale ob bok evropske in tudi svetovne tehniške inteligence. KID je za Pan­ tzovo iznajdba proizvodnje kakovostnega feromangana v visokih pečeh prejela 22 mednarodnih priznanj, med katerimi najvidneje izstopata dve, priznanje na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 in na mednarodni svetovni razstavi v Philadelphiji leta 1876, ob 1 OO-letnici usta­ novitve Združenih držav Amerike. Navedena medna­ rodna priznanja so z ozirom na razpoložljive naravne resurse kraja, stopnjo razvitosti proizvajalnih sil in družbenih odnosov ter dosegljive vire kapitala najbolj nazoren dokaz nadpovprečne sposobnosti in delavno­ sti vodstva KID, ki sta v pogojih večstoletne fužinar­ ske tradicije kraja prišli do mednarodno primerljive uveljavitve. Družba je kljub izjemno ostri mednarodni konkurenci razmeroma uspešno prodajala svoje izdelke na številnih evropskih in daljnih svetovnih tržiščih. Levji delež pri mednarodni uveljavitvi družbe je pri­ speval ravno Lambert von Pantz (slika 1). V članku ne bomo podrobneje predstavili Pantza kot metalurga, temveč kot žičničarskega konstmktorja. Njegova konstntkcija enovrvne samo težne tovorne žič­ nice je leta 1873 predstavljala tehniške noviteto, ki so jo navajali v tedanji in kasnejši žičničarski literaturi. Patentni urad na Dunaju je njegovo inovacij o patentiral za obdobje 1 O let na ozemlju celotne avstro-ogrske monarhije. Kakovost gorenjskega jekla se je s Pan­ tzovim odkritjem proizvodnje feromangana v visokih pečeh nesporno izboljšala, problem majhnih količin proizvodnje pa je ostal. Ključno težavo je predstav­ ljalo spravilo rude in oglja z visokogorskih rudišč in gozdov do fužinarskih obratov v dolini, ki so jih gra­ dili ob rekah ali večjih potokih, kjer so lahko izkori­ ščali pogonsko silo vode. Prenašanje surovin v jerbasih, nahrbtnikih in vrečah ali prevažanje s primitivnimi vozovi in saruni je bilo zamudno in naporno delo, ki je bilo v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. 42 Gorske poti in kolovozi so bili po vsakem večjem neurju skorajda neprehodni, njihovo popravilo pa je bilo dolgotrajno in drago. Zamude pri dostavi surovin do fužin so močno hromi le delo. Neredna dobava suro­ vin ni omogočala sodobne organizacije proizvodnje, zato je leta 1872 Pantz predlagal upravnemu odboru KID gradnjo prve gravitacijske žičnice za spravilo manganove rude z Begunjščice. 4 V drugi polovici 19. stoletja so bile žičnice tehniška novost in so pomenile vprašanje tehničnega oziroma tehnološkega prestiža. KID je imela v Lambertu von Pantzu žičničarskega konstruktorja svetovnega fonnata. Sočasnost oziroma minimalni časovni zamiki njegovih konstrukcijskih rešitev za tehničnimi izvedbami drugih evropskih in svetovnih projektantov podajajo trdno pod­ lago podmeni, da je do potankosti obvladal konstruk· cij sko problematiko glede na statične, organizacijske in finančne zahteve projekta, daje poznal tedanjo tehniške literaturo in da se je praktično seznanil z eno ali več različnimi žičničarskimi napravami, še predenje nasto­ pil delo v Zoisovih fužinah v Bohinjski Bistrici. Med svojim službovanjem v KID je Pantz skonstruiral in zgradil pet transportnih žičnic, eno rudarsko in štiri goz­ darske. Eno z Begunjščice za spravilo manganove rude (1873), dve za spravilo oglja in hlodovine z Jelovice v Pokorite (1876) in v Blatni graben (1883), eno s Pok­ ljuke v Mokri log (1889) in eno tik ob slapu Savica s Slika l: PIVi tehnični direktor Kranjske industrijske družbe Lam· bert von Pantz (fototeka Muzeja Jesenice) GozdV 60 (2002) 1 Iz dolll_ače in tuje pra Komarče v Ukanc (1883). Zlasti slednja je predstavljala v času svoje postavitve tehniški podvig, saj je preči1a prib!. 500 m visoko, strmo in prepadne steno v Ukancu. 5 Žičnice so pomenile nadvse uspešno tehniške inovacij o, ki bi lahko Pantzu zagotovila samostojno podjetniško pot, za katero se ni odločil. Njegova prioriteta je ostala metalurgija, kateri je namenil največ delovne energije. Močno gospodarsko krizo v sedemdesetih in osem­ desetih letih 19. stoletja je KJD blaži la z intenzivnejšim izkoriščanjem gorenjskih gozdov. Leta 1870 je novo­ ustanovljena družba odkupila od Zoisovih dedičev in veleposestnika Ruarda vsa posestva, obrate in gozdne komplekse bohinjskega in gornjesavskega predela. Velika gozdna posest ni bi la načrtno gospodarsko izko­ riščena in je predstavljala nutev kapitaL Ogromne koli­ čine doraslega tehničnega lesa iglavcev in listavcev so bile v odročnejših gozdnih kompleksih skorajda nedo­ taknjene. Osnovni razlog nizke intenzitete izkoriščanja gozdov je bilo pomanjkanje prometnic. Leta 1875 se je upravni odbor KID odločil za intenzivnejše izkorišča­ nje gozdov, ker je družba potrebovala altemativne vire prihodkov, ker so bili lastniki velike in neizkoriščene surovinske baze gorenjskih gozdov, ker so leta 1870 dogradili gorenjsko železnico in končno tudi zato, ker je Pantz obvladal tehniko konstruiranja žičnic. Bohinj­ ske gozdarske žičnice so bile glede na tehnično izve­ dbo poenostavljene kopije rudniške žičnice na Begunj­ ščico. Bile so gravitacijske nihalke, imele so enojne nosi Ine vrvi in po dve vlačilni vrvi, stožčaste ali valjaste na vojne bobne za vlačilke, čelj ustne in vetrne zavore za zaviranje in posebna izogibališča za srečanja spušča­ jočih in dvigajočih se vozičkov. Žičnice so se uporab­ ljale za transport hlodovine in posebnih vreč za oglje, kasneje tudi lubja. Izjemno pomembni lastnosti teh naprav sta bili preprosto rokovanje in razmeroma nizki stroški vzdrževanja. Ena najpomembnejših pomanjkljivosti Pantzovih žičnic je bila nizka učinkovitost kot posledica same konstrukcije naprave. Dva vozička sta izmenično pre­ peljala v dolino od 30 do 35 m 3 blodovine dnevno. Razen tega so v gozdni proizvodnji nastopale konice, zato so takrat nastajali veliki zastoji lesa ob zgornjih postajah. Ta ozka grla so najpogosteje blaži li z nočnim 4 Arhiv Muzeja Jesnice, fond . KrD, fasc. Zapisniki sej uprav­ nega odbora (14 . 3. 1872) l Igor Smolej, Žičnica na Komarčo, Preseki, št. 4, 1984, gla­ silo GG Bled 6 Michael Buberl, Drahtseilforderung im forstlichen Betriebe, Wien 1884, str. 321 7 Arhiv Muzeja Jesenice, fond KlO, fasc. Zapisniki sej uprav­ nega odbora ( 13. 3. 1883) s Buberl 1884 (op. 6), str. 316 GozdV 60 (2002) 1 delom. Stroški žičničarskega spravila so bili konstantni in neprimerno nižji kot pri animalnem spravi lu lesa po okoliških poteh. Le ob močnem sneženju in nočnem delu so se zvišali za polovico. Gozdarska žičnica v Blatnem grabnu (1883-1964) Do danes se je od vseh petih Pantzovih žičnic ohra­ nila samo tista v Blatnem grabnu v Soteski v Bohinju. Z zgodovinskega in tehniškega stališča je unikat. Ni nam znano, ali obstajajo v Evropi in tudi na svetu isto­ namenski objekti, ki bi jo prekašali glede starosti ali ohranjenosti. Obstaja več razlogov, zakaj se je ravno ta žičnica ohranila, vse druge pa so prenehale obratovati in so jih demontirati že pred nekaj desetletji, tisto na Komarči pa že leta 1900. Najpomembnejši je ta, da so razmeroma pozno zgradili sodobno gozdno cesto na Jelovice. Pomembna je bila neposredna bližina žage in železniške postaje v Soteski ter magistralna cesta Bled-Bohinjska Bistrica. Napravo so dogradili marca 1883. Stala je 6.3 80 goldinarjev. Upravni odbor KID je Pantzu dodelil l OO goldinarjev nagrade. Skupna višinska razlika znaša 330 m, od spodnje postaje do izogibališča 135 m, od tu do vrha 165 m. Nosilna vrv je debela 28 mm, vlačilni vrvi pa 8 mm. Dolžina nosilke brez povesov je 658 m, v spodnjem sektorju 304m in v zgornjem 354m. Pomemben konstrukcijski element žičnice je naprava za vijačno napenjanje nosilke. Konstruktor je z upoš­ tevanjem varnostnega koeficienta zagotavljal varen transport hlodov klasične dolžine 4 m in premera 63 cm, to je 1 m 3 • Prelomna trdnost nosilke je znašala 50 ton. 8 Žičnica je redno obratovala do leta 1953, naslednjih 11 let pa le občasno. Nočno delo je bilo ob sezonskih konicah pogosto, zlasti v pozni jeseni in pozni pomladi. Zmogljivost spravila naprave je bila znatno manjša od Slika 2: Skladovnica hlodovine ob spodnji postaji žičnice med obema svetovnima vojnama (fototeka Tehniškega muzeja Slo­ venije) 43 ače 1r1 t11je l)ra.kse intenzitete dovoza lesa do naklada Ine postaje. Takrat so ob zgornji postaji nagnnadili tudi do 500m 3 . Podobna situacija se je ponovila tudi na spodnji postaji, ker žaga v Soteski ni utegnila sproti razžagati vsega spravljenega lesa (slika 2). Na napravi so delali povprečno šti1je žičničatji, dva nakladača in zavirač na zgomji postaji in razkladač na spodnji postaji (slika 3 ). Razklada ču je izjemoma priskočil na pomoč še en delavec, zlasti pri debeli hlo­ dovini ali spravilu vreč z ogljem. Najbolj odgovorno nalogo je imel zavirač. Čeprav so imele vse Pantzove žičnice montirane vetme zavore, so vetmo zavoro na tej v Blatnem grabnu zaradi hrupa in prepi ha odstranili. Tako so zavirali le s čeljustno pasasto zavoro, kar je tetjalo od zavirača izostren občutek za hitrost spuščanja vozička. Dvoutorna kolesca vozičkov so imela to slabo Slika 3: Nakladača in zavirač pri delu tik po 2. svetovni vojni (fototeka Muzeja novejše zgodovine Ljubljana) lastnost, da so zlahka iztirila, zlasti pri prehodu kolesca z vrvi na timico v izogibališču. Da je do iztirjanj prihajalo tudi vzdolž cele trase, dokazujejo številni hlodi v hudourniški strugi Blatnega grabna, ki ležijo tu že desetletja. Navkljub nevarnosti iztirjanja se Anton Sodja, domačin iz Jereke, dobro spominja fantovskih let, ko so ga večkrat posadili na tovor na vozičku ter ga spustili v dolino. V primerih vožnje tovorov s »šofer­ jem« so le nekoliko bolj zavirali. Sodja pravi, da se je preprosto ulegel na hlade in se oprijel verige. Občutki so bili baje imenitni, le podlaga je bila trda. 9 Zgornja in spodnja postaja sta imeli poldrugi meter vrtljivih tirnic. Te so na zgornji postaji omogočale lažje nakladanje hlodovine z nakladalnim vzvodom, na spo­ dnji pa usmetjanjc vozička v del stavbe, kjer so raz- 9 Navedbe Antona Sodje z dne 15. 9. 2001 10 Ivan Veber, Gozdovi'bohinjskih fužinarjev, Bled 1986, str. 26 11 Dogovor o upravi žičnice v Blatnem grabnu v svojstvu kulturnozgodovinskega spomenika, 23. 12. 1953, tipkopis, dola.l­ mentacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pantzova žičnica 44 kladali hlodovina, in v drugi del, kjer so razkladati vreče z ogljem v pokrito oglarsko deponijo. Posadka na obeh postajah si je sprva medsebojno izmenjavala operativne ukaze z dogovorjenim številom udarcev po nosilki, kasneje pa z indukcijskim telefonom. Spravilo lesa do zgornje postaje žičnice so vršili bohinjski furmani. Teh ni nikoli primanjkovalo, celo nasprotno. Na Jelovici je med obema vojnama delalo več kot 40 furmanov in prav toliko sekačev. Slednji so bili akordantje. Zakupnik sečnje, ki je bil pogosto tudi najemnik žage v Soteski, je izbiral fmmane glede na najcenejša ponudbo na tajni 1icitaciji. 1 ° Funnan je dnevno opravil s konjsko vprego 1 do 3 vožnje, odvisno od razdalje sečišča do žičnice. Hlode je na eni strani naložil na sani ali na prednjo kolesno premo, zadaj so se običajno vlekli po tleh. Tak tovor je najpogosteje znašal poldrugi kubik. Tehniški muzej Slovenije in Pantzova žičnica Kot je ome1~eno v uvodu, seje Tehniški muzej Slo­ venije v proces ohranjanja in zaščite Pantzove žičnice vključil že leta 1953. Tedaj so novozgrajene gozdne ceste vedno močneje razbremenjevale gravitacijske žičnice, ki zaradi nizke storilnosti niso bile kos potre­ bam naraščajoče lesne industrije. Zanimiv je ohrarijen zapisnik sestanka z dne 23 . decembra 1953. Takrat so se na sedežu Gozdnega gospodarstva Bled sestali njen direktor Pavel Tolar, »tehnični« Jurij Hočevar, ravnatelj Tehniškega muzeja, Franjo Baš, in upravnik Gozdarskega, lesnoindustrijskega in lovskega muzeja v Bistri, Mirko Šušteršič. Sklenili in podpisali so »dogo­ vor o upravi žičnice Blatni graben v svojstvu kultur­ nozgodovinskega spomenika«, ki je imel sedem točk. Določale so, da Gozdno gospodarstvo Bled prevzame v upravo kultumo-zgodovinski spomenik žičnice v Blat­ nem grabnu na pobočju Jelovice, da skrbi za njeno redno vzdrževanje, da lahko uporablja napravo za spra­ vilo lesa iz najbližnje okolice, da izvaja popravila v skladu in z dogovorm z Zavodom za spomeniško var­ stvo LRS, da bo za potrebna popravila predložilo pred­ račune spomeniški komisiji pri OLO RadovUica zaradi zagotovitve potrebnih sredstev ter da bodo v spora­ zumu z Zavodom za spomeniško varstvo LRS in Goz­ darskim inštitutom Slovenije okrajni in krajevni turi­ stični in prosvetni organi poskrbeli za popularizacijo žičnice kot gozdnotehniškega spomenika. 11 Iz predhodnega je razvidno, da je Tehniski muzej Slovenije pristopil k ohranjanju naprave zelo elegan­ tno. Sprožil je postopek za njeno zakonsko in tudi fizično zaščito, vendar je konkretne delovne zadolži­ tve široko razpršil. Gozdnemu gospodarstvu Bled je GozdV 60 (2002) 1 Iz clot~'lače ·n tuje »poveril<< skrb za fizično vzdrževanje objekta, spome­ niški komisiji pri OLO Radovljica finančno problema­ tiko, Zavodu za spomeniško varstvo LRS strokovna spomeniškovarstvena vprašanja, Gozdarskem inštitutu Slovenije, turistični in prosvetni stroki pa populari­ zacijo spomenika. Prvi ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije, Franjo Baš, je bil znan zagovornik decen­ traliziranega muzealstva, muzelastva »in situ«, torej takšnega, ki »ima v svojih zbirkah čim manj starin in na terenu čim več spomenikov«. Primer Pantzove žičnice to nazorno dokazuje, vendar tudi kaže na dejstvo, da je Tehniški muzej Slovenije že v času svoje ustanovitve praktično izvajal naloge s področja matičnosti držav­ nega muzeja. Spodbujal je ohranjanje izjemne tehniške dediščine na Slovenskem in po svojih močeh pomagal pri oblikovanju »logistike«, ki je bila potrebna za njeno trajnejšo zaščito. Po smrti prvega ravnatelja Tehniškega muzeja Slo­ venije, Franja Baša, je žičnica sameva la skoraj 1 O let, nakar je Matjan Vidmar, drugi direktor muzeja, izvedel nekaj pomembnih ukrepov za zaščito žičnice. Verje­ tno je bila najpomembnejša dokumentacijska obdelava naprave. Nekdanji zunanji sodelavec muzeja Miloš Mehora se je leta 1972 prvič seznanil z napravo. V tistem času je že vidno propadala (foto 4). Mehora je natančno premeril in izdelal tehniške risbe zgornje, srednje in spodnje postaje, zlasti slednje. Nekaj časa je med gozdarji Gozdnega gospodarstva Bled veljalo prepričanje, da vse tri postaje žičnice ne bo mogoče dolgo časa ohraniti v zadovoljivem stanju oziroma da bi bilo vzdrževanje vseh treh postaj preveč drago. Zaradi tega so nameravali podreti zgornjo in srednjo postajo, njuna mehanizma pa prenesti v spodnjo. 12 Tej nameri je direktor Vidmar nasprotoval. Iz dopisa Kul­ turni skupnosti Radovljica je razvidno, da si je temeljito ogledal vse tri postaje in se odločno zavzel za ohranitev vseh treh objektov. Tako obsežen delovni poseg je bi 1 izvedljiv tako, da so zdmžili predvidena sredstva rednih vzdrževalnih del za leta 1973, 1974 in 1975. 13 Nekaj let po zaključku občasnega obratovanja nap­ rave, torej po letu 1964, sta dež in visok sneg oslabila posamezne podporne stebre spodnje postaje. Visoke vzdolžne sile v napeti nosilki so pričele vidno in 12 Miloš Mehora, Poročilo o izvršeni dokumentacijski obde­ lavi objektov Pantzove žičnice, 8. Il. 1972, ttpkopis, dokumen­ tacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pantzova žičnica 13 Dopis TMS Kultum1 skupnosti Radovljica z dne 3. 2. 1975, tipkopis, dokumentacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pan­ tzova žičnica 14 Stojan Ribnikar, Poročilo o pregledu spodnje postaje Pan­ tzove žičnice v Soteski, 2 J. 12. 1972, tipkopis, dokumentacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pantzova žičnica GozdV 60 (2002) 1 Sli ka 4: Propadajoča in zaraščena zgomja postaja žičnice leta 1972 (foto Mehora, 1972) nevarno nagibati celoten objekt v smeri glavnih silnic. Zaradi tega je direktor Vidmar zaprosil statika Stojana Ribnikarja za oceno statične stabilnosti zgradbe. Iz ohranjenega poročila je razvidno, da se je zgradba nag­ nila za 6% v smeri silnic v nosilni vrvi, posamezni nosilni stebri ob rampi pa so se premaknili iz ležišča za več kot 30 cm. Večina nosilnih stebrov na betonskih postavkihje preperela do višine 1 m, prav tako tudi tisti nosilni elementi strešne konstmkcije, kijihje zamakal dež. Statik je predvidel uporabo močnih vitlov in hidra­ vličnih puš za izravnavo nastalih defonnacij, teme­ ljito diagonalno povezavo celotne nosilne konstrukcije, odstranitev vseh preperelih elementov konstrukcije, zamenjavo vse strešne kritine in obnovo zunanjih sten. V grobem je ocenil, da bi predvidena sanacija objekta stala okoli 150.000 din. 14 Na žalost ni ohranjeno poro­ čilo o samem poteku sanacijskih del objekta. Iz pri­ čevanja direktorja Vidmarja in nekdanjega zunanjega sodelavca Mehore vemo, da so na spodnji postaji zame­ njali strešne kritino na sevemi strani objekta, nekaj najpreperelejših nosilnih stebrov ter zasidrali celotno zgradbo. Preprosteje povedano, okoli nosilnih konstru­ kcijskih elementov spodnje postaje so pritrdili močno jeklenico, kije bila sidra na v nasprotni smeri silnicam v nosilni vrvi. Na ta način so preprečili zmšenje spod­ nje postaje oziroma celotnega sistema. Na srednji in zgornji postaji so zamenjali dotrajano strešne kritino z novimi skodlami. Dela so izvedli delavci Gozdnega gospodarstva Bled in posamezni pogodbeni obrtniki iz Bohinja. 45 ....._ ____ ~ače .ir1 t · uje prakse Slika 5: Tesar Darko Odar in muzealec Ciril Brancclj pritrjujeta nosilec navojnega bobna na nov macesnov tram (foto: Vilman, 1999) Slika 6: Največji napor je terjal izvlek pobeglega trama do izogibališča (foto: Vilman, 1999) 46 Med letoma 1975 in 1987 Tehniški muzej Slovenije ni načrtoval niti izvedel pomembnejših obnovitvenih oz. restavratorskih del na objektih žičnice, saj niso bila potrebna. Predhodna obnova je bila temelj ita. Z zapo­ slitvijo avtorja prispevka v Tehniškem muzeju Slo­ venije pa se je interes gozdarskega oddelka muzeja za napravo spet povečal. Revimi gozdar Ivan Weber iz Bohinjske Bistrice mi je leta 1988 sporočil, da se nahaja v prepadni strugi Blatnega grabna iztirjen vozi­ ček. Februarja 1989 smo se štitje podali v strugo. Dva inženirja Gozdnega gospodarstva Bled, študent goz­ darstva in avtor prispevka. Iz hudourniškega peska in kamenja je štrlel del vozička, ki smo ga morali najprej odkopati. Sledilo je spuščanje dobrih 50 kg težkega vozička do srednje postaje. Zaradi prepadnosti terena sta nam alpinistična oprema in predvsem a\pinistično znanje Lojzeta Budkoviča in Martina Šolarja mnogo- Slika 7: Najpomembnejši tesarski delovni pripomoček je bil škripec (foto: Vilman, 2000) čila uspešen izvlek. 15 Če nisi vajen dela v prepadni skali z vrvmi, ne opraviš ničesar. Voziček je iztiril z nosilke in padel kakih 50 m globoko v strugo. Zaradi padca je bil poškodovan, vendar z vsemi sestavnimi deli. Odpeljali smo ga domačemu kovaču v Bohinju, ki je zgolj izravnal zvi ne. Tako poravnanega smo obesili na tirni co na spodnji postaji naprave, vanj pa z verigami vpeli dva hloda. Istega leta je gozdarski oddelek muzeja prepričal vodstvo Gozdnega gospodarstva Bled o nujnosti zame­ njave dotrajane strešne kritine na južni strani spodnje postaje žičnice. Organizacijo dela je prevzel kolega Weber, direktor GG Bled, Dušan Novak, pa je akcijo tudi podprl. Tako so leta 1989 les in izdelavo skodel plačali gozdarji, delo tesarja Janeza Cvetka iz Bohinja pa Telmiški muzej Slovenije. Prekrivanje l50 m 1 velike južne polovice ostrešja je bilo dokončano meseca 1 ~ Vladimir Vil man, Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniške, Gozdarskj vestnik, št. 4, 1989, sir. 174, 175 GozdV 60 (2002) 1 junija. Istega leta smo jzvedli skupinsko delovno akcijo celotnega kolektiva Tehniškega muzeja Slovenije. Po zamenjavi strešne kritine je ostala okolica spodnje pos­ taje neurejena in razmetana. S skupnimi močmi smo jo očistili. V naslednjih lO letih nismo izvajali pomembnejših obnovitvenih del na objektih naprave, zgolj redno koše­ nje okolice spodnje postaje. Drugo ni bilo potrebno. V letu 1999 je zob časa ponovno načel objekt in izka­ zala se je nujnost po nadaljnjih ukrepih na vseh treh postajah. Zaradi tega smo leta 2000 zastavili naslednjo etapo v obnovi žičnice. Ta je bila po svojem obsegu prav tako pomembna kot tista leta 1975. Tvorili sta jo dve fazi , terenska in delavniška. Terenska je vključe­ vala zamenjavo tistih elementov nosilnih konstrukcU vseh treh postaj. ki so zaradi zamakanja oslabeli oz. prepereli do te mere, da se je njihova nosilnost bistveno zmanjšala. Delavniška faza paje predvidevala izdelavo replik originalnega žičničnega vozička. Slika 8: Modelni mizar Vinko Mrak pri delu (foto: Vilman, 2000) Terensko delo Predpogoj za začetek terenskega dela je bila prido­ bitev gradbenega lesa. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je odobril brezplačen posek 3 m 3 lesa. Tudi tokrat so nam priskočili na pomoč gozdarji GG Bled, zlasti direktor Zvone Šolar in vodja enote v Bohinjski GozdV 60 (2002) 1 Slika 9: Livarski tehnik Željko Duh je pripravil k.alupe za vlivanje koles (foto :Vilman, 2000) Bistrici, Ivan Jeklar. Njuna odobritev za brezplačen premik ter delo goseničatja in kasneje buldožerja nam je bistveno olajšala delo. Delovodja Janko Sod ja je pre­ vzel zadolžitev transp011a hlodovine na žago in obžaga­ nih tramov v gozd . Pri sanaciji posameznih objektov na terenu je pomembna naloga delovne skupine dostava gradbenega materila na delovišče . Na ravnem terenu, kjer so ustrezne ceste ali poti, je to preprosto. V našem primeru ni bilo tako. Zgornja postaja žičnice se nahaja na nadmorski višini okoli 950 m, do nje paje od slabo vzdrževane gozdne ceste speljana ozka skalovita in zasuta vlaka dolžine 350m. V objektu je bilo potrebno zamenjati trhle trame, ki so nosili velika konična bobna za navijanje oz. odvijanje nosilne jeklenice. Novi sveži macesnovi trami preseka 30 cm/30 cm in dolžine 4 m so tehtali dobrih 400 kg. Nekaj močnih možakarjev bi opravilo napomo delo , če bi morali sami prenesti štiri takšne trame. Ponovno nam je priskočil na pomoč gozdar Sodja. Z goseničarjem je splužil dostopno vlako, za tem pa še privlekel omenjene trame do obje­ kta. Samo demontažo preperelih in vgradnjo novih Slika lO: Livarski mojster Viktor Rodošek vliva prvo kolo vozička (foto: Vilman, 2000) 47 ače in tuje pral