URADNI GLASNIK %A OBČINE AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, NOVA GORICA, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLMIN LETNIK E KOPER, M. DECEMBRA 1965 ST. M VSEBINA Občina Ajdovščina __ ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine " Ajdovščina v prvem trimesečju 1966 — TARIFA občinskega prometnega davka v občini Ajdovščina — ODLOK o prenehanju vctjavnosti odloka o ustanovitvi sklada občine Ajdovščina za zidanje stanovanjskih hiš in o likvidaciji tega sklada ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine — ODLOK o komunalnih taksah občine Ajdovščina — ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje turizma občine Ajdovščina , , — ODLOK o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam _ ODLOK o določitvi minimalnih količin lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu — ODLOK o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti .... , ... — ODLOK o povračilih in nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ajdovščini Občina I Urška Bistrica — ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš — ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, Id jih uporabljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami — ODLOK o dodelitvi sredstev za financiranje poslovne službe stanovanjskega sklada Ilirska Bistrica — ODLOK o odstopu sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine — ODLOK o spremembah Odloka o uvedbi kontrole cen za blatne in gostinske storitve . — ODLOK o občinskem prometnem davku v občim Ilirska m- — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1965 ^ . , — ODLOK o začasnem financiranju občinskega proračuna za prvo trimesečje 1966 Občina Nova Gorica — ODLOK o občinskem prometnem davku v občini Nova Gorica Občina Piran -ODLOK o popisu stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihov vrednosti .. — ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnim ul o na i delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje — ODLOK o prenehanju veljavnosti odtoka o ustanovitvi sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran ,, — ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jth uprav j j občine organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb Piranha čas od 1. januarja do 31. marca 1966 - ODLOK o občinskem prometnem davku v občim rtran Občina Sežana - ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve s štev za investicijsko in tekoče vzdrževanje .. ** ODLOK o naj višji stanarini za posamezne kategorije vanj, ki jih ugrabljajo organizacije za gospodarjenje s sr - Kovanjskimi hišami . .n.aa - ODLOK o določitvi odstotkp sredstev, ki se izločajo iz s klana skupne porabe za kritje razlike v stanarini ** ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš ** ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovit skega gozdnega sklada — ODLOK o občinskem prometnem davku — ODLOK o dopolnitvi odtoka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške — ODLOK o določitvi letnih kosmatih dohodkov, po katerih se ugotavlja osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1966 — ODLOK o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav v letu 1964 Občina Tolmin — ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Totmin — ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš v občini Tolmin — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Toimin — ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih uporabljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Tolmin — ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v občini Tolmin — ODLOK o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti na območju občine Tolmin — ODLOK o določitvi podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sc družbeni lastnini v občini Tolmin — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Tolmin za leto 1965 . .. — ODLOK o začasnem financiranju, proračunskih potreb občine Tolmin v času od 1. januarja do 31. marca 1966 — ODLOK o občinskem prometnem davku Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Koper — SKLEP o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper — SKLEP o merilih za določitev stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavaiovanje in o stopnjah '^prispevka ki g bodo delovne organizacije plačevale v posameznih skup * or^n,„c, . 3dn,vsMM,m K.",«. — SKLEP o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja — SKLEp'Vzdruiitvi komunalnih skupnosti socialnega zavaro-" vauja delavcev Postojna in Kopepr Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Postojna SV! EP o določitvi Stopnje osnovnega prispevka za zdravstvo--* skuPKO-ti soci,IME. """-"am. delavcev Posto jn& . - SKI PP o merilih za določitev stopenj dodatnega prispevka * ^^^vstJim zavarovanje in . stopnjah tega prispevka, ki gl b!,d. delovne organizacije Prevale v nah dejavnosti od odstopa organizacijam za - S&P O finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja - SKÈEP^^^^^"^3[nih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Postojna in Koper Str. 210 .URADNI GLASNIK. St. 22 — Koper, 30. decembra 1965 OBČINA AJDOVŠČtNA Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno - političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, it. 31/64), 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter na podlagi 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE AJDOVŠČINA V PRVEM TRIMESEČJU 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ajdovščina za leto 1966, se bodo proračunske potrebe začasno financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov. 2. člen Plan dohodkov in izdatkov za prvo trimesečje 1966 ne sme presegati ene četrtine občinskega proračuna občine Ajdovščina za leto 1965. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ajdovščina za leto 1966. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov v prvem trimesečju 1966 se bodo krili izdatki po tem odloku s poso jilom iz proračunskih rezerv občine Ajdovščina in s kratkoročnim posojilom komunalne banke v znesku 50.000.000 dinarjev. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. Št.: 1^00-9/1965-M/v. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, Ir. TARIFA PROMETNEGA DAVKA V OBČINI AJDOVŠČINA (k odloku o občinskem davku v občini Ajdovščina — Uradni glasnik, št. 21/65) I. Občinski davek od prometa blaga na drobno Tar. št. 1 Od prometa proizvodov, ki so namenjeni ta končno potrošnjo, razen alkoholnih pijač, sc plačuje občinski davek po stopnji 4 %. Opomba: Davek po tej tarifi se ne plačuje od: 1. drv za kurjavo, premoga in plina za gospodinjstvo, 2. kmetijskih strojev, orodja in zaščitnih sredstev, 3. spomenikov NOB, 4. gramoza za ceste. Tar. št. 2 Od prometa alkoholnih pijač: 1. v trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah in kleteh delovnih orga- nizacij: a) od naravnega vina in piva 15%, b) od drugih aikoholnih pijač 25 %; 2. pri zasebnih proizvajalcih: dinarjev a) od naravnega vina od litra 30 b) od naravnega žganja od litra 100 Opomba: L z drugimi aikoholnimi pijačami so mišljene vse pijače ki imajo več kot 3 volumenske odstotke alkohola, razen jabolčnika; 2. kot davčna osnova za plačilo občinske ga davka od prometa alkoholnih pijač pri zasebnih proizvajalcih je mišljena proizvedena letna količina vina in Uganja, zmanjšana za 6 % kalo in razsip, za 200 litrov vina in 12 litrov žganja na člana družine starega nad 15 let in za količine vina in žganja prodane kupcem za nadaljnjo prodajo; 3. zaradi plačevanja občinskega davka so zasebni proizvajalci doižni vsako leto do 20. novembra prijaviti količine proizvedenega vina in žganja novega pridelka in prcostaie količine iz prejšnjih let; 4. zasebni proizvajalci so dolini prijaviti na krajevnem uradu ali organu skupščine občine Ajdovščina, pristojnemu za dohodke, vsako neposredno prodajo vina in žganja . zasebnim gostilnam; 5. občinski davek od neposredne prodaje vina in žganja potrošnikom plačujejo zasebni proizvajalci ob koncu vsakega meseca. Morebitno razliko med plačanim in obračunanim davkom po določbah te tarife pa morajo plačati v 10 dneh po prejemu plačilnega naloga; 6. delovne organizacije, ki sc ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač, so dolžne do 10. v mesecu prijaviti organu skupščine občine Ajdovščina, pristojnemu za dohodke, vse odkupljene koiičine vina in žganja v preteklem mesecu od zasebnih proizvajalcev. II. Občinski davek od plačil za storitve Tar. št. 3 Od plači! za gostinske storitve: 1. od naravnega vina in piva 15 % 2. od drugih alkoholnih pijač 25 % Tar št. 4 Od plačil za obrtne gradbene in montažne storitve 15 % --* Opomba: i 1. z gradbenimi storitvami so mišljene: zidarska tesarska betonska, krovska, fasader-ska iti kamnoseška dela na stavbah, kerami-ška in sadrarska, soboslikarska, pleskarska in parketarska dela, izdelava ksilolitnih podov, steklarska, ključavničarska in kleparska dela, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji in sanitarnih napravah, elektroinstala-terska in druga podobna dela oziroma storitve, če se opravljajo na samem gradbenem objektu; 2. z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev in naprav ter druge storitve na instalacijah, s katerimi se stroji, naprave in drugo povežejo z osnovnim instaiacijskim omrežjem. Tar. št. 5 Od plačil za popravila in vzdrževanje motornih vozil, vozno ličarstvo in rezanje lesa na žagah vcncciankah — 10%. Opomba: Davek po tej tarifi se piača za vsa popravita in vzdrževanje tpvornih, osebnih in drugih motornih vozil ter motornih koles. Tar št. 6 Od plačil za popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih električnih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov, pisalnih in računskih ter podobnih strojev precizne mehanike — 3 %. Tar. št. 7 Od plačil za druge obrtne storitve, razen od storitev, ki so posebej določene in če zanje ni predpisana davčna oprostitev — 10%. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne ptača od plači) za opravljanje naslednjih storitev: — izdelovanje oblačil in perita po meri, — ponravila kmetijskih strojev in orodja, — podkovan je živine, — brivske storitve. — popravila obutve, — dimnikarske storitve, — popravita dvokoles in — mletje žitaric. Tar. št. 8 Od vrednosti prodanih srečk za igre na srečo in na vloge za javne stave, izvzemši igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja JL — 5 %. Opomba: 1. davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo; 2. prireditelj je dolžan napraviti obračun prodanih srečk v 15 dneh po žrebanju in plačati ustrezni znesek davka. Tar. št. 9 Od plačil za prevoz potnikov in blaga s strani občanov in civiinih pravnih oseb: 1. za prevoz potnikov 10%, 2. za prevoz blaga 25 %. Opomba: L s prevoznimi storitvami je mišijen prevoz blaga oziroma potnikov z motornimi vozili v cestnem prometu, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali medkrajevnem prometu; 2. če prevoznik vrši tudi storitve nakladanja in razkladanja blaga, se od takih plačil plača davek po tej tarifni številki. Na podlagi 2. in 6. člena zakona o p re* nehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34/65) in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA OBČINE AJDOVŠČINA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS IN O LIKVIDACIJI TEGA SKLADA 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada občine Ajdovščina za zidanje stanovanjskih hiš (Uradno glasilo okraja Gorica, št. 1/55) preneha velja, ti z dnem 31. decembra 1965. 2. člen Uvede se redna likvidacija sklada občine Ajdovščina za zidanje stanovanjskih hiš po stanju na dan 31. decembra 1965. Postopek za redno likvidacijo opravi komisija, ki jo imenuje svet za druibehi plan in finance skupščine občine Ajdovščina. 3. člen Denarna sredstva sklada občine Ajdovščina za zidanje stanovanjskih hiš ter na kredit dana sredstva tega fada se prenesejo na kreditni sklad komunalne banke Gorica po stanju 31. decembra 1965. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. št.: 1-02-9/1965-M/v. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, !. r. Na podlagi 2. člena zakona o izločevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela . l ODLOK O ODSTOTKU SREDSTEV. KI SE IZLOCAia IZ SKLADA SKUPNE PORABE ZA SUBVENCIONIRANJE STANARINE Str. 2H L člen Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v [ctu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev po 1. členu Takona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, it. 35/65) 50% M kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen fa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. $t.: 1-36-8/-1965. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. Na podlagi !. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS. št. 29/65) ter 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH OBČINE AJDOVŠČINA 1. člen Na območju občine Ajdovščina se uvedejo komunalne takse. 2. člen Komunalne takse se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, določenih v tarifi o komunalnih taksah, ki je sestavni del tega odloka 3. člen Glede plačevanja, oprostitve, zastaranja, povračila, izterjave in pravnih sredstev er vsega drugega, ki se nanaša na plačilo kb-m analnih taks„ se smiselno uporabljajo določila temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52/64). 4. člen Komunalne takse, ki se pobirajo po določilih tega odloka, so dohodek proračuna ;ohČine Ajdovščina. 5. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine pbčine Ajdovščina izda po potrebi navodila za izvrševanje tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po )bjavi v Uradnem glasniku. St : !42^2/-1965-M/v. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. TAKSNA TARIFA k odloku o komunalnih taksah v občini Ajdovščina Tar. št. t Turisti in potniki, ki začasno prebivajo l"a območju občine Ajdovščina, plačujejo turistično takso dnevno 100 dinarjev. , I. Turistične takse ne plačujejo: L otroci do izpolnjenega 15. leta; 2 vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; A člani Zveze gluhih Jugoslavije in Zveze sle-pih Jugoslavije; "t otroci In mladina ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških koloni-iah ali domovih; r udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo sole in fakultete. 2. "aču^jf ^ turistično taks. I. delavci in uslužbenci ter Čtani njihovih dtužtn med letnim odmorom; delavci in uslužbenci na službenem potovanju; ^ 3 thuge osebe, ki imajo po ve! javnih pred-ptsm pravico do brezplačnega prevoza ali vozne olajšave. IH. Osebe k' so oproščene ah de! n o oproščene plačila turistične takse, morajo to pravico dokazati z ustrezno listino. Na podlagi 68. člena zakona o linanciranju družbeno političnih skupnosti v SR Siovcniii (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 90. člena sta-tuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA OBČINE AJDOVŠČINA L člen Ustanovi se občinski sklad za pospeševanje turizma na območju občine Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: sklad), 2. člen Namen sklada je, da iz svojih sredstev daje pomoč za financiranje turistične propagande, pomoč turističnim društvom na območju občine Ajdovščina za pospeševanje njihòve dejavnosti in pomoč za financiranje stroškov za izdelavo programov in načrtov ter za gradnjo turističnih objektov na območju občine. Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma kot dotacija, lahko pa tudi kot posojila. Iz sklada se dajejo lahko tudi posojNa gostinskim gospodarskim organizacijam in zasebnikom 'za kritje stroškov izdelave programov in projektov za gradnje in rekonstrukcije gostinskih objektov, ki so pomembni za turizem. 3. člen 'i ! ji Viri sredstev sklada so: 1. del občinskega prometnega davka, ki pripada občini in ga skupščina občine določi s posebnim predpisom; 2. dotacije iz proračuna občine; 3. sredstva, ki ostanejo občini v primeru prenehanja in redne likvidacije gostinskih podjetij; A_dohodck od komunalnih taks; 5. drugi dohodki 4. člen Sklad je pravna oseba in se upravlja po načelih družbenega upravljanja. 5. člen Sklad ima upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in 6 Članov. Tri člane imenuje občinska skupščina, štiri člane pa turistična društva iz območja ob-čine. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti, 6. člen Sklad ima svoj statut, ki ga sprejme u-pravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine. 7. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve; ^ . _ sprejema in dopolnjuje statut skiaaa, _sprejema finančni načrt sklada, — odloča o dajanju sredstev Iz sklada. _določi odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta sklada. — sklepa o upravnih stroških sklada. nadzira namensko trošenje sredstev, o-dobrenib iz sklada, sprejema zaktjučni račun sk!ada, oprav!ja druge naloge, dotočene s statutom sktada in z drugimi predpisi. S člen Administrativno upravne in finančne posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ajdovščina. 9. člen Upravni odbor mora v enem mesecu od dneva, ko začne ve!jati ta odtok, sprejeti statut sktada. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 1D2 10/-1965M/V. Ajdovščina, 2S. decembra 1965. , Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. Na podlagi 2. člena zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasitja ia njihovim družinam (Uradni list SRS, št. H/65) ter 26. in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejeta ODLOK O DRUŽBENI DENARNI POMOČI ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA IN NJIHOVIM DRUŽINAM 1. člen Ta odlok določa obseg in višino družbene denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam, ki imajo pravico do te pomoči po republiškem zakonu o družhcni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam. Sredstva za dodeljevanje družbene denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam zagotavlja občina. 2. člen Osebna žrtev fašističnega nasilja, zakonec umrle žrtve fašističnega nasilja, starši, katerih otroci so umrli zaradi fašističnega nasilja, kakor tudi otroci umrlih žrtev fašističnega rasi!ja, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ajdovščina, imajo pravico do družbene denarne pomoči v višini od 6.000 do 14.000 dinarjev mesečno. Če je upravičenec iz prvega odstavka dolžan preživljati nepreskrbljene družinske člane ima za vsakega takega člana pravico do družbene denarne pomoči V višini od 4.000 do 8.000 dinarjev mesečno. 3. člen Višina denarne pomoči, ki jo prejemajo upravičenci, je odvisna od njihovih premoženjskih in prldobitvenih razmer ter od njihove delovne zmožnosti. V najvišjem znesku se družbene denarne pomoči priznavajo le upravičencem, ki nima. jo nobenega lastnega premoženja, oz. dohodkov in so popolnoma nezmožni za delo. Če je upravičenec le deloma zmožen ali ima lastna sredstva, oz. dohodke, ki pa ne zadoščajo za preživljanje, se mu dodeli nižja družbena denarna pomoč. Poteg premoženjskih in denarnih razmer uživatca družbene denarne pomoči se upoštevajo tudi premoženjske in denarne razmere ostalih družinskih članov, ki živijo z njim v družinski skupnosti. Osebam, ki jim je bila družbena denarna pomoč ustavljena zaradi zboljšanja njihovih premoženjskih razmer oz. delovnih zmožnosti, pa pozneje ponovno izpolnijo pogoje za prejemanje tq pomoči, jim pravica do nje oživi, družbena denarna pomoč pa se začne Str. 212 *URADNI GLASNIK* št* 22 — Koper, 39. decembra 1963 izplačevati od prvega dne naslednjega meseca potem, !to so vložili prošnjo in dokazali, da imajo pogoje za ponovno dodelitev pomoči. 4. člen Pravico do prejemanja družbene denarne pomoči izgubijo: 1. osebe, ki niso več nezmožne za delo ali, ki šo se jim gmotne razmere izboljšale tako, da imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje; 2. osebe ki so sprejete v brezplačno oskrbo v domove počitka ali v druge zavode, dokler bivajo v domu oziroma zavodu; 3. otroci osebne žrtve fašističnega nasilja, ko dopolnijo 16. leto starosti, če pa se šolajo, ko končajo predpisano redno šolanje na srednji, višji ali visoki šoli. Pravica prejemanja družbene denarne pomoči jim preneha z dopolnjenim 20. letom starosti, če se šolajo na srednji šoli in z dopolnjenim 25. letom starosti, če se šolajo na visoki ali višji šoli. 5. Člen O pravici do družbene denarne pomoči po tem odloku in o njeni višini odloča upravni organ skupščine občine Ajdovščina, ki je pristojen za sociaino varstvo. 6. člen Uživalci družbene denarne pomoči pridobijo pravico do zdravstvenega varstva v skla. du z veljavnimi predpisi, če niso že zavarovani po drugih predpisih. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, št.: 1-5S4-2/-1965-M/V. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, !. r. Na podlagi 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/65) in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI MINIMALNIH KOLIČIN LESA ZA NEPOSREDNO UPORABO V KMEČKEM GOSPODARSTVU IN ' GOSPODINJSTVU 1. člen Ta odlok določa lastniku gozda minimalne količine lesa, ki jih sme v okviru donosnih možnosti svojega gozda uporabiti zal neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstva] in gospodinjstvu. 2. člen Lastnik gozda ima pravico za domače potrebe uporabiti letno naslednje količine in vrste lesa v neto izmeri: — do 1 tehničnega lesa iglavcev ali listavcev, — do 12 prm drv v višinskih predelih, — do 8 prm drv v nižinskih predelili, — do 2 m' kolja na 1 hektar vinograda za redno vzdrževanje. Za količine lesa iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo sečni odpadki in les, posekan na negozdnih površinah. 3. člen Pravico do količine lesa za višinske predele imajo tista gospodarstva, ki ležijo v katastrskih občinah Dol — Otlica. Kovk, Križna gora. Gol, Vodice, Podkraj Višnje, Nanos in Snnabor. Gosnodarstva, ki ležijo izven katastrskih občin iz prejšnjega odstavka, so v nižinskih predelih. 4. Člen Ce potrebuje lastnik gozda zaradi izrednih potreb več tehničnega lesa, kot je določeno v 2. členu tega odloka, mora o tem predložiti pristojni gozdnogospodarski organizaciji ustrezno dokumentacijo. Za izredne potrebe se štejejo novogradnje, adaptacije in druga popravila v okviru kmečkega gospodarstva. 5. čien Ce iastnik gozda ne izkoristi določene količine lesa v tekočem letu, ga ima pravico izkoristiti v naslednjem letu. V - t' 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 1-321-14-1965-M/v. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34/65) in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLQK O POPISU STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV TER O POSTOPKU IN METODAH ZA UGOTAVLJANJE NJIHOVE VREDNOSTI I. Člen Na območju občine Ajdovščina se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965. 3. člen Za merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prosto rov se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe: — funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora; — opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora; — položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi; — starost in obrabljenost zgradbe. 4. člen Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega Odiolca na podlagi točkovanja; točkovanje se opravi po načinu ki jc objavljen v ^Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za u-gotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na števi-io koristnikov, ki ga uporabljajo. Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto. 5. člen Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju, in z valorizacijsko vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice shrambe in drugih zaprtih prostorov sta! novanja. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. 6. člen Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje: L stroške za gradbena obrtniška in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji; 2. stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev fukcionainega zemljišča stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi s pregtedom in odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče. Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % od stroškov iz 1. točke. Valorizirana vrednost točke na območju občine Ajdovščina znaša glede na povprečno gradbeno ceno enega kvadratnega metra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v decembru 1964 900 dinarjev. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v zgradbi, seštejejo. 8 člen Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način: 1, za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (U-radni list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku. Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja. 2. za stanovanja, ki so bita vseljiva po 1. januarju 1960/ in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku. 9. člen Ob pritiki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 1. točke S. čiena tega odloka se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 31. decembra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovati j a (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno) Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na iastne stroške 19. Člen Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci oziroma najemnik poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor. H. člen Ta odlok začne vetiati osmi dan po ob javi v Uradnem glasniku. Èt.: 1-36-1/-1965-M/v. Ajdovščina, 28. decembra 1965 Predsednik Slavko Rovtar, l.r. gt 22 — Koper, 30. decembra !965 URADNI GLASNIK. Str. 2M Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih sptošne pristojnosti (Uradni list SRS, it. 20/65) in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK 0 POVRAČILIH IN NAGRADAH SODNIKOV POROTNIKOV OBČINSKEGA SODISCA V AJDOVŠČINI 1. člen Sodnik porotnik ima v času, ko opravlja sodniško funkcijo pri občinskem sodišču v Ajdovščini, pravico do: — povračila potnih stroškov, — nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek, — nagrade. 2. člen Povračilo potnih stroškov pripada sodniku porotniku za prevoz z vlakom ali avtobusom. Kjer ni javnih prevoznih sredstev pripada sodniku porotniku, ki uporabi svoj osebni avtomobil, kilometrina v višini 50 dinarjev za prevoženi kilometer, če je njegovo prebivališče oddaljeno nad 4 km od sedeža občinskega sodišča. Za prevoz z motornim kolesom oz. mopedom pripada sodniku porotniku, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, kilometrina v višini 25 oz 20 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 3. člen Sodniku porotniku, ki je v delovnem razmerju, se prizna nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini dejanskega odtegljaja njegovega osebnega dohodka. Sodniku porotniku, ki tri v delovnem raz merju pripada nadomestilo za dejansko izgubljeni delovni čas v znesku 500 dinarjev na uro, vendar največ 3000 dinarjev na dan. 4. člen Nagrada sodnika popotnika za delo v senatu znaša L200 dinarjev. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. št.: 1-114-1 65. Ajdovščina, 28. decembra 1965. Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. OBČINA ILIRSKA BtSTRtCA Na podlagi drugega odstavka 2. člena rti 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SERI, St 35/65) in 66 člena statuta občine H. Bistrica je skupščina občine 11 Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovni!) skupnosti dne 23, decembra 1965 sprejela ODLOK 0 AMORTIZACIJI STANOVANJSKIH Hiš 1. člen Stanovanjsko podjetje nadomešča v oblici amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, H so bile vnešene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše m na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene T'" ^treznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe tz prvega odstavka, ki so bile poško-dovane z elementarno nesrečo v taki metà da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkerje. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tud) za stanovanja v družbeni lastnini, k) so vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 2. člen Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš. 4. člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša: ! za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega maceria hi amortizacijska doba 100 iet amortizacijska stopnja 1 % 2. montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije amortizacijska doba 80 let amortizacijska stopnja 1,25 86 3. montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi material) amortizacijska doba 50 let amortizacijska stopnja 2 9a. 5. Člen s Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila sta-novaniska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amorhzi-rane. Ce so stanovanjske hiše v eni skupini a-mortizirane. uporabljajo pa se tudi za tem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije za hiše iz te skupine. Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla, taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš — za odplačilo kredita za graditev ah nabavo novih stanovanj in za vehka popravila stanovanjskih hiš; — za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja in* podaljšanja dobe trajanja. Ce je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oz, drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja s pogodbo določeno, da ustanovitelj oz. tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, mora dati soglasje za uporabo sredstev tz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje preden prične upodabljati sred stva amortizacije. * 9. člen Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada sanovanjskih hiš. vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Stanovanjsko podjetje Izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. 6t.: 010^9/65-5/16. fl, Bistrica, 28 decembra 1965. Predsednik Ivan Kukovec, dipl inž. agr., L r. Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, Št, 35/65) in 66. člena statuta občine 11 Bistrica je skupščina občine 11. Bistiiča na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela 'ODLOK O NAJVIŠJI STANARINI ZA STANOVANJA, KI JIH UPRAVLJAJO ORGANIZACIJE ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI H13AMI I. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim dana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, hi jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 7. člen Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretečeni mesec, ** Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš kakršno je bilo v pretečenem letu Izvod letnega predračunu amortizacije mota stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Po preteku poslovnega leta sc izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplača nih akontacij v teku leta. 8. člen Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti za: —- za zamenjavo dotrajalih stanovanjskih ms, 2. člen Za posamezne kategorije stanovanj se določajo sledeče najvišje stanarine: .. Največje štev. Najvišja stanarina kategor.je ^ za i m' mesečno L kategorija 153 407 II. kategorija 125 328 **. HI. kategorija 105 276 IV. kategorija 85 223 V. kategorija 65 171 VI. kategorija 45 118 Vil. kategorija 25 66 \ Letna stanarina za posamezno stanovanje ne sme biti večja od 3,5 % revalorizirane vrednosti tega stanovanja. 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa vfSino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku v mejah iz 2. člena tega odloka. Str. 214 .URADNI GLASNIK^ St. 22 — Koper, 30. decembra 1965 ; 4. člen Mesečna zakupnina za 1 m' koristne površine postovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za . 1 nF stanovanja. * 5. Čten Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja izven kategorij, ki bodo vseijena po I. januarju 1966. . 6. člen Stanovanjsko podjetje lahko s pogodbo o najemnini določi tudi manjšo vrednost najemnine kot bi sicer znašala po točkovanju, če se nesporno ugotovi, da so bili pri točkovanju samem doiočeni višji elementi kot bi sicer bili z ozirom na krajevne prilike. Takšno znižanje sme znašati največ do vrednosti 5 točk. 7. člen Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina določena po določbah 3. člena tega odloka zviša za 10%. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem (trem ali več podstanovalcem). 8. člen če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 10 % od povprečne gradbene cene v decembru A964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Rt.: 01051/65 5/16. H. Bistrica, 28. decembra 1965. j Predsednik ' ; Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., I. r. Na podlagi 36. člena zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) ter prošnje poslovne službe stanovanjskega sklada Ilirska Bistrica je skupščina cbčine 11. Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O DODELITVI SREDSTEV ZA FINANCIRANJE POSLOVNE SLUŽBE STANOVANJSKEGA SKLADA - ILIRSKA BISTRICA 1. člen Za financiranje poslovne službe stanovanjskega sklada občine 11. Bistrica se oddvoji iz dela obresti oddanih posojil iz stanovanjskega sklada 100 % znesek na račun poslovne službe stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica. 2. člen Dohodki iz prejšnje točke se ugotavljajo in delijo po posebnem finančnem načrtu dohodkov in izdatkov. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok občinske skupščine Ilirska Bistrica o dodelitvi sredstev za financiranje poslovne službe stanovanjskega sklada Ilitv ska Bistrica št. 010-tO/65-3/2 z dne 24. mama 1965. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 01^10/65-3/2. 11. Bistrica, 28. decembra 1965. ... Predsednik Ivan Kukovec, dipl. ini. agr,, I. r. Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine 11. Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O ODSTOTKU SREDSTEV, KI SE IZLOČAJO IZ SKLADA SKUPNE PORABE ZA SUBVENCIONIRANJE STANARINE 1. člen Delovne organizacije in druge pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knji-kovodstva iz sredstev po 1, členu zakona o izločevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) akontacijo v višini 20 % za kritje razlike v stanarini (sobvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St.: 010-50/65-5/16. 11. Bistrica, 28. decembra 1966. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., !.r. Na podlagi 26. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30/62) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O UVEDBI KONTROLE CEN ZA OBRTNE IN GOSTINSKE STORITVE 1. člen Naslov odloka o uvedbi kontrole cen za obrtne in gostinske storitve (Uradni glasnik, št. 13/65 in 16/65) se spremeni in glasi: nOdlok o uvedbi kontrole cen za obrtne storitven. 2. člen 1. člen odloka se/spremeni tako, da se glasi: *Uvede se družbena kontrola cen na območju občine Ilirska Bistrica za obrtne storitve«. 3. člen Prvi odstavek 2. člena se spremeni in se glasi: K Obrt na gospodarska organizacija oziroma samostojni obrtnik mora pismeno obvestiti občinski upravni organ, pristojen za cene, o vsakem nameravanem zvišanju cen obrtnih izdelkov in storitev ter o cenah novih izdelkov«. 4. člen V prvem in drugem odstavku 5. člena in v 6. členu se črtata besedi stali gostilničar«. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, at.: 01M1/65-5/12. 11. Bistrica, 28. decembra 1965. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., 1. r. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65 28/65 in 33/65) 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Za promet blaga na drobno se štejejo proizvodi, ki so namenjeni za končno potrošnjo: 1. vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacijah; 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jo neposredno potrošnikom opravijo druge delovne organizacije, če gre za prodajo proizvodov, ki so po temeljnem zakonu o prometnem davku oproščeni davka; 3. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 4. vsaka potrošnja oziroma uporaba davka zavezanih proizvodov, če se jemljejo zala. stno uporabo ali se brezplačno izročajo drugim potrošnikom. Prodaja blaga trgovski organizaciji se ne šteje za promet in se davek ne piačuje. 3. člen Davek za storitve se plačuje za opravljene storitve proti plačilu v 'denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. 4. člen Davčni zavezanec mora prometni davek po tem odloku obračunati in piačati na u-strezni račun dohodkov občine H. Bistrica. 5. člen Davčna ospova za občinski prometni da-c vek od prometa blaga na drobno je prodajna cena proizvoda, če ni v tanfi drugače določeno. V prodajni ceni so zajeti tudi vsi odvisni stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. V primerih, ko sc proizvodi uporabijo v smislu 4. točke 2. člena tega odloka je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno. Davčna osnova od prometa blaga na drobno ne vsebuje prometnega davka. 6. člen Davčna osnova od plačil za storitve je znesek prejetega plačila za opravljene storitve. 7. člen Občinski davek se ne plačuje od plačil za komunalne storitve. 8. člen Občinski davek od plači! za opravljene storitve se ne plačuje v primerih, za katene se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih ^ 22 — Koper, 30. decembra !965 'URADNI GLASNIK* Ste. 215 - Hru."ih gospodarskih dejavnosti plačuje v od vsakega posameznega kosmate-^ dohodka in v primerih za katere je z fickom . prispcvk.h m davkih občanov Ahčini Ilirska Bistrica določeno. da se pri-spevek plačuje v letnem pavšalnem znesku. 9. člen Poleg oprostitev iz 16. in 23. člena teme-,i, eEa zakona o prometnem davku se občinski davek od prometa blaga na drobno m od nbii! za storitve ne piačuje tudi v primerih, ki jih doioča tarila občinskega prometnega davka. 10. čten Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek osebnega dohodka samostojnega opravlja-L obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah, določt oddelek za finance skupščine občine Ilirska Bistrica pavšalno osnovo, za obračunavanje in pobiranje občinskega prometnega davka od plačil za storitve. 11. člen Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah, obračunavajo in plačujejo občinski prometni davek od prometa blaga na drobno od doseženega prometa. _ 12. člen Navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za finance skupščine občine D. Bistrica. 13 člen Glede davčnih zavezancev in nastanka davčne obveznosti, obračunavanje davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrola nad obračunavanjem in plačevanje davka, zastaranje obnove postopka m kazenskih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka in na njuni podlagi izdanih predpisov, cev tem odloku ni drugače določeno. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odiok o občinskem prometnem davku (Uradni glasnik, št. 7/64, 19/64, 5/65 in 13/65). 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po Cbjavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St.: 010-53/65-5/2. tl. Bistrica, 23, decembra 1965. Predsednik ^ Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., 1. r- Tar. št. 2 Vsi davčni zavezanci družbenega in zasebnega sektorja plačujejo občinski prometni davek od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu, trgovinah, kleteh in drugih prodajalnah — od naravnega vina in piva 15 % — od drugih alkoholnih pijač 25 44 ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1965 1. člen V poseben delu odtoka o proračunu občine 11. Bistrica za leto 1965 (Uradni glasnik, št. 17/65) se spremeni razporeditev sredstev: A) Zvišajo se: ss Od dinarjev na dinarjev 01 dejavnost šol 243.000 000 244..452 000 C- zdravstveno varstvi 12.400 0U0 44.380.000 05 komunalna dejavnost 14,800.000 15,300.000 06 delo državnih organov 167,080.000 ! 68,872.000 12 dejavn. družb. pol. organ. 44,100.000 44,150.000 14 gospodarski posegi 6.826.000 8,211.000 16 pror. obv. iz prej. let 4,500.000 4,800.000 B) Znižajo se: 02 prosveta in kultura 13,800.000 13,153.000 03 socialno skrbstvo 89.520.000 87,999.000 13 negospodarske investicije 84,280.000 78.989.000 C) Ne spremenijo se: 15 vlaganje v rez. sklad 22,620 000 22.620.000 17 gospodarske investicije 520 D00 520.000 18 nerazporejeni dohodki 2,811.000 2.811.000 -* 736^57.000 736,257.000 TARIFA občinskega prometnega davka A. PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen alkoholnih pijač in proizvodov, ki je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje občinski prometni davek po stopnji 4%. OPOMBA: Davek po tej tarifni Številki se ne plačuje: L ed drv za kurjavo, premoga in plina (butan) za gospodinjstvo, 2. od kmetijskih strojev, orodja, zaščitnih sredstev, umetnih gnojil in krmila, 2. od spomenikov NOB, < ^ 4- od gramoza za ceste. B. STORITVE Tar. št. 3 Od plačil za obrtno gradbene, montažne in druge storitve po stopnji 8 %. OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljanje naslednjih storitev: izdelovanje oblačil in perila po meri, kemičnega čiščenja, barvanje, popravil, pranje in likanje oblek in perila, popravila kmetijskih strojev in orodja, podkovanje živine, montiranje m popravljanje vseh vršt očal, urarjev, kolarjev, sedlarjev, storitve moškega in ženskega frizerstva, popravita obutve, dimnikarskih storitev, otroških vozičkov in ortopedskih pripomočkov ter mletje žitaric* Davčna osnova od plačil za storitve po tarifni številki 3 je skupni znesek plačila po odbitku materiala, ki ga da izvajalec del, če je v fakturi material posebej izkazan. Tar. Št. 4 Od plačil za prevoz potnikov in blaga s strani občanov in civilno pravnih oseb: 1. za prevoz potnikov ^ 2. za prevoz blaga OPOMBI: 1 S prevoznimi storitvami jc mišljen prevoz blaya oziroma potnikov z motornimi vozili v cestnem prometu, bodisi da gre prevoz v krajevnem ali medkrajevnem prn- 2 Če prevoznik vrši tudi storitve nakladanja Prekladanja blaga, se'od takih plačil davek piača po tej tarifni števitki. Tar. Št. 5 Od plačil za nakup ali podzakup nlh in nepremičnih stvari, tzvzemši phtčda za najem ali podnajem stavb m zemijišč, po stopnji 10 %- OPOMBA: Davčna osnova je kosmati znesek nine. 2. člen Ta odtok vetja od dneva objave v Uradnem glasnika, uporablja pa se od 1. januarja 1965 dalje, št.: 010-9/65^5/7. 11. Bistrica, 28. decembra 1965. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., 1. r. Ma oodlagi 62. člena temeljnega zakona o financiranju dmžben^političmh ^upn^ decembra t-65^ sprejela naslednji Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni iist SFRJ. št. 31/64) je skupščina občine 11. Bistrica na seji občinskega zbora in zbora dciovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA L TRIMESEČJE I960 L člen Hpkler skupščina občine 11. Bistrica ne bo sprejela proračuna za leto 1966 se bodo proračunski izdatki financirati na podlagi trimesečnega piana, ki nc sme presegati 25 '!o vseh sredstev, ki so bila razporejena s proračunom za leto 1965. 2. člen Dohodki in njihova razporeditev po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1966. 3. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov najame skupščina občine posojilo in to do višine s tem odlokom odobrenega finančnega načrta. Pfcdschnk skupščine občine se pooblašča, da sklene posojilno pogodbo po najugodnejših pogojih. 4. Člen Svet za finance se pooblašča, da v I. trimesečju 1966 črpa proračunsko rezervo (nerazporejena sredstva). O črpanju pa mora svet poročati skupščini občine o namenu in višini izplačil na prvi seji po izvršenem izplačilu. 5. Člen 25 % razporejenih sredstev v proračunu za teto 1965, ki sc planirajo v planu za L trimesečje 1966 se ovrednotijo t*** ' to JC. da )00 strili dinarjev predstavlja vrednost ga novega dinarja. Str. 216 "URADNI GLASNIK SL 22 — Koper, M decembra 1965 PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1965 v 000 dinarjev 'dolf Dohodki Novi plan SL gl. Razpored dohodkov namena ^ Prejšnji plan Novi plan ^6 --- ' 1, Prispevki 308.824 01 Dejavnost šol 243.000 244.452 2. Davki 140.253 02 Prosveta in kultura 13.800 13 153 3. Takse 2.900 03 Socialno skrbstvo 89.520 87.999 5. Dohodki po poseb. pred. 80 04 Zdravstveno varstvo 42.400 44.380 6. Dohodki organov in razni Komunalna dejavnost 14.800 15.300 drugi dohodki 13.500 06 Delo državnih organov 167.030 163.872 7. Dopol. sred. 268 000 12 Dejav. druž. pol. org. 44.100 44.150 8. Prenesena sred. 2.700 13 Negospod. investic. 84 280 78989 . 14 Gospodarski posegi 6.826 8.211 15 Vlaganje v rez. sklad in poseb. pror. rezervo 22.620 22.620 16 Prorač. obvez, iz prej. let 4.500 4.800 17 Gospod, investic. 520 520 18 Nerazporejeni doh. 2.8H 2.811 736.257 736 257 736.257 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St.: 010-54/65 5/7. 11. Bistrica, 23. decembra 1965. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž, agr., 1. r. OBCiNA NOVA GORtCA Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica, 5. člena temeljnega zakona o promet, nem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65 in 33/65 je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela ODLOK G OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI NOVA GORICA 1. člen Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno ip od plačil za storitve po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Za promet biaga na drobno se štejejo proizvodi, ki so namenjeni za končno potrošnjo, in sicer: L vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih ali drugih delovnih organizacij; 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jo neposredno potrošnikom opravijo druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo proizvodov kt so po temeljnem zakonu o prometnem davku oproščeni davka; 3. vsaka prodaja proizvodov, kt jih proda-jato individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 4 vsaka potrošnja oziroma uporaba davku zav-zanih proizvodov, če se jemljejo za lastni uporabo ali se brezplačno-izročato potrošnikom. Prodaja blaga trgovskim organizacijam se ne šteje za promet, od katerega bi bilo treba plačati občinski davek. 3. člen Občinski davek se ne plačuje od plači! za komunalne storitve ^ eten Občinski davek od plačil za opravljene storitve se ne plačuje v primerih, za- teiere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in v primerih, za katere je z odlokom o prispevkih in davkih občanov v občini Nova Gorica določeno, da se prispevek plača v letnem pavšalnem znesku. 5. člen Poleg oprostitev iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku se občinski davek od prometa blaga na drobno in od plači! za storitve ne plačuje tudi v primerih, ki jih določa tarifa občinskega prometnega davka. 6. člen Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah, določi uprava za dohodke skupščine občine Nova Gorica pavšalno dtNčno osnovo za obračunavanje in pobiranje občinskega davka od plačil za storitve, razen zavezancem, ki opravljajo gostinske storitve. Davčni zavezanci iz prvega odstavka teg*. člena morajo do 31. januarja vložiti davčno napoved o predvidenem prometu, ki ga bodo dosegli v !etu, za katero vlagajo davčno napoved. Davčno napoved vložijo pri upravi za dohodke skupščine občine Nova Gorica ali pri pWstoinem krajevnem uradu. 7. člen Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah, obračunavajo in plačujejo občinski prometni davek od prometa blaga na drobno od doseženega prometa 8. Člen , Navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za finance skupščine občine Nova Gorica. 9. člen Glede davčnih zavezancev, nastanka davčne obveznosti, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka in kazenskih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zvezne^i prometnega davka in na njuni podlagi izdanih predpisov, če v tem odloku ni drugače določeno. 19. člen Z dnem. ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni glasnik, okra/a Koper, št. 13/64, 20/64, 4/65 in Uradni glasnik, št. 8/65 14/65 in 17/65j. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem giasniku, uporablja pa se od L januarja 1966. St.: 421-14/65-4. Nova Gorica, 28. decembra 1965. Predsednik Jožko Štrukelj, Lr. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI PROMET BLAGA NA DROBNO ^ Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen alkoholnih pijač in proizvodov, ki je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje občinski davek po stopnji 4 %. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje: 1. od drv za kurjavo, 2. od kmetijskih strojev, orodja in zaščitnih sredstev, 3. od spomenikov NOB, 4. od gramoza za ceste. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač v prometu na drobno se plačuje občinski davek: 1. v trgovinah in trgovinskih prodajalnah ter po prodajalnah in kleteh delovnih orga- nizacij: a j od naravnega vina in piva 15 % b) od drugih alkoholnih pijač 25 % 2. v gostinskih podjetjih in gostiščih: dinarjev a) od naravnega vina od litra 50 b) od piva od litra ^ 40 c) od naravnega žganja od litra 290 č) od drugih alkoholnih pijač od litra 250 3. pri zasebnih proizvajalcih; a) od naravnega vina od litra 30 b) od naravnega žganja od litra 100 dinarjev OPOMBE: L Z drugimi aikoholnimi pijačami so mišljene vse pijače, ki imajo več kot 3 volumenske odstotke alkohola, razen jabolčnika. 2. Kot davčna osnova za piačilo občinskega davka pri zasebnih proizvajalcih je mišljena proizvedena količina vina in žganja, zmanjšana za 6 % kalo in razsip, vsako leto za 2Ò0 litrov vina in 12 litrov žganja za uporabo v družim proizvajalca na člana družine, starega nad 15 let. in za količine vina in žganja, prodane kupcem na nadaljnjo prodajo. 3. Zaradi plačevanja občinskega davka so zasebni proizvajalci dolžni vsako leto do 20. novembra, na poziv uprave za dohodke skupščine občine Nova Gorica, prijaviti zalogo proizvedenega vina in žganja novega pridelka in preostale količine iz prejšnjih let. 4. Zasebni proizvajalci so dolžni prijaviti na krajevnem uradu ali na upravi za dohodke skupščine občine Nova Gorica vsako neposredno prodajo vina in žganja zasebnim gostilnam. 5. Občinski davek od neposredne prodaje vina in žganja potrošnikom plačujejo zasebni proizvajalci ob koncu vsakega meseca. Morebitne razlike med plačanim in obračunanim davkom po določilih te tarife, pa morajo plačati v 10 dneh po prejemu plačilnega naloga. 6. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač, so dolžne do 10-v mesecu prijaviti upravi za dohodke skupščine občine Nova Gorica vse odkupljene količine vina in žganja v preteklem mesecu od zasebnih proizvajalcev. gt 22 — Koper*. 30. decembra !96S "URADNI GLASNIK" __________________________________ Str. 217 7 Od vina in zganja po tej tarifni številki otafuje občinski davek, če veija vino ozi-žganje za naravno po tcmcijnem zako-^ (H^inu in po drugili predpisih, ki urejajo njuno proizvodnjo. ' B. STORITVE Občinski prometni davek od plačil za storitve se piačuje po naslednjih stopnjah; Tar. št. 3 Od plačil za obrtno gradbene in montažne storitve — 10 %* OPOMBI: 1. Z gradbenimi storitvami so mišljene: zidarska. tesarska, bctonarska, krovska, fasa-derska in kamnoseška deia na stavbah, keramična in satharska, soboslikarska, pieskar-ska in parketarska deia, izdelava ksiioiitnih podov, stekiarska, ključavničarska in kleparska deia, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji in sanitarnih napravah, centralni in ctafni kurjavi ter elektroinstalacijska in podobna dela oziroma storitve, če se vsa ta deia opravijo na samem gradbenem objektu (na stavbi aii drugačnem objektu). 1 Z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev, naprav in železniških konstrukcij za končen namen in uporabo ter druge storitve na instalacijah, s katerimi se stroji, naprave in drugo povežejo z osnovnim instalacijskim o-mrežjem. Tar. št. 4 Od plačil za popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih električnih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov, računskih, pisaL nih in podobnih strojev precizne mehanike ter galvanizacije — 3 %. Tar. št. 5 Od piaci! za druge obrtne storitve, razen od storitev, ki so posebej določene in Če za-- nje ni predpisana davčna oprostitev — 10 %. OPOMBA: , ,] , ij v. Davek po tej tarifni števiiki se ne plača od plačii za oprav)janje naslednjih storitev: izde-lovanjc obiačit in perda po meri, kemičnega čiščenja, barvanja, popravil, pranja in likanju obiek in perila, popravita kmetijskih strojev in orodja, podkovanja živine, montiranja in popravljanja vseh vrst očai, storitve moškega in ženskega frizerstva, popravila obutve, dimnikarskih storitev, popravita dvokoles, otroških vozičkov in ortopedskih pripomočkov ter mletja žitaric. SPLOŠNA OPOMBA: Davčna osnova od piačil za storitve po tar. št. 3, 4 in 5 je skup-. ni znesek piačiia po odbitku materiata, ki ga da izvajalec dei, če je v fakturi material posebej izkazan. Tar. št. 6 Od vrednosti prodanih srečk za igre na ^rečo in na vioge za javne stave, izvzemši igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih Prireja JL — 5 M 1. Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo. 2 Prireditelj je dolžan napraviti obračun Prodanih srečk v 15 dneh po žrebanju in plačah ustrezni znesek davka. Tar. št. 7 Od plačil za prevoz potnikov in blaga s strani občanov in civilnih pravnih oseb: 1 za prevoz potnikov 10 % 2- za prevoz blaga 20 M OPOMBA. 1- S prevoznimi storitvami je mišljen pre-^*3 btaga oziroma potnikov z motornimi ali vprežnimi voziii v Cestnem prometu, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali medkrajeven prometu. .,2* ^ prevoznik opravlja tudi storitve na-kiadanja m razkiadnja biaga, se od takih pia-cn davek plača po tej tarifni številki. Tar. Št. 8 Od plači! za nakup ali podzakup premičnih m nepremičnih stvari, izvzemši piačiia za najem aii podnajem stavb in zemljišč — 10%. OPOMBA: * 1 Davčna osnova je kosmati znesek zakupnine. OBČINA PUtAN Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stano vanj in poslovnih prostorov (Uradni iist SFRJ, št. 34/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O POPISU STANOVANJSKIH H1S, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV TER O POSTOPKU IN METODAH ZA UGOTAVLJANJE NJIHOVE VREDNOSTI 1. člen Na območju občine Piran se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zglajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan L avgusta 1965. i d u -j.:- .. . . ... o .*.q oq j t 3. člen Kot merilo za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov sc določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja ah posiovne ga prostora, — opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora, — položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi, — starost in obrabljenost zgradbe. 4. člen ' Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odioka na podiagi točkovanja; točkovanje se opravi na način, ki je objavljen v "Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in posiovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti" (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne gtede na število koristnikov, ki ga uporabljajo. Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto. 5. člen Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži številu kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju, in z valorizacijsko vrednostjo ene Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tiorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopaintee, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. 6. člen Valorizacijska vrednost ene točke znaša za območje občine Piran 1.000 dinarjev giede na povprečno kaikulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine oziroma posiovnega prostora v decem-bru 1964. 7. člen Kalltulativna gradbena cena po doiočbah tega odloka vsebuje: 1. stroške za gradbena, obrtniška in instalacijska deia po investicijski tehnični dokumentaciji; 2. stroške za izdelavo investicijske tehnično dokumentacije, vkijučno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča stanovanjske tuš* izit orna poslovnih prostorov, placito taka in -roškov v zvezi s pregiedom in odobritvijo investicijske tehnične dokumetacije in s* pregledom dokončne stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče. Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % od stroškov iz 1. točke. 8. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po meritili iz 3. člena tega odloka ugotovijene vrednosti vseh stanovanj in posiuvnih prostorov, ki se nahajajo v zgradbi. 9. člen Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način: 1. za stanovanja, ki so bila valorizirana a stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku. Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja; 2. za stanovanja, ki so bila vseljena po L januarju 1960, in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku. 10. člen Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 1. točke 9. člena tega odloka sc morajo u-poštevati tudi vse spremembe, ki so nastaie po izvršeni vaiorizaciji na dan 31. decembra i959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcije, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške. H. člen Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavijanje vrednosti stanovanj, morajo sta-novaici oziroma najemniki posiovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne valjati naslednji dan pq objavi v Uradnem glasniku. St.: 36 16/65. Piran, 28, decembra 1965. Predsednik Zlato Pajk, dipl. str. inž., L )f Sir. 216 -URADNI GLASNIK. 5t. 22 — Koper. 30. decembra 196f Na podlagi 4., 35. tu 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družben: lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 82. Člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O MINIMALNIH TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIS IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI IN O NAČINU DELITVE SREDSTEV ZA INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE 1. člen S tem odlokom se določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in Stanovanj in način delitve sredstev stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Investicijsko vdzdrževanje Stanovanjskih hiš in stanovanj se izvršuje iz sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo iz stanarin in najemnin. Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in pokrivanje stroškov za upravljanje hiše se izvrši v breme sredstev hiše, ki se v ta namen izločijo iz stanarine in najemnine. Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec. Ti stroški se ne računajo v stanarino. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega o d lotta se štejejo delne ali celotne zamenjave elementov konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila) stanovanjske hiše in stanovanj, in sicer zlasti: popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov. — obnova (zamenjava) strešne kritine, — popravilo in zamenjava strešne konstrukcije, — popravilo in zamenjava vodovodne, e-lektrióne in plinske instalacije, — popravilo in zamenjava naprav centralne ah etažne kurjave, — popravilo in zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala, — popravilo in obnova fasade, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, — popravilo in zamenjava stropov in stropne konstrukcije in podov. 4. člen Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izvrši delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če le-ti vsled dot raj alo sti ne morejo rabit: svojemu namenu. Za normalno' dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale povprečna doba trajanja: Elementi in oprema Povprečna doba v stanovanju trajanja v letih — zidan štedilnik 40 — kotliček za vodo — bakren 15 '— kotliček za vodo — pocinkan 4 — žeiezni premični Štedilnik 10 — eleketrični štedilnik — obnova 15 — plinski štediinik 30 — lončena peč, enkrat preložena 20 — pipe in armature do pritiska 3 atm 4—10 Elementi in oprema Povprečna doba v stanovanju trajanje v letih — pipe in armature za pritisk nad 3 atm 3—5 — WC rezervoar 12—25 — WC školjka in bide — iz fajanse ali porcelana 10 — umivalnik iz porcelana 30 — pomivalno korito — emajlirano 15 — peč v kopalnici na trdo gorivo 10 — plinski bojler 10 — električni bojler 20 — pleskanje notranjih lesenih delov 7—10 — pleskanje zunanjih lesenih delov 3—5 Organizacija za gospodarjenje s stanovanj skimi hišami določi s statutom ali z drugim sptošuim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente in opreme v. skladu z določbami prejšnjega odstavka. 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka sc šte^ jejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, in sicer; a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev in še m vračunano v stanarini: — beljenje in slikanje stanovanja, — čiščenje iončenih peči in štedilnikov, — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stika! in električnega zvonca, — čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih omar, — popravita in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, — nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd., — nadomestitev tesnil pri kopainih koritih in umivalnikih, — čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit m kopalnih kadi, —- barvanje vgrajenih elementov opreme, — nadomestitev s teke i na oknih in vratih, — čiščenje in struženje parketa, — prezidava peči, — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih, — vsa popraviia, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika. b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih deiov in naprav, ki gre v breme sredstev hiše: Ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod točko a) tega člena, pa sc nanašajo na skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Razen tega vsebuje: — pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanjih, — čiščenje snega s strešnih vencev ter s hodnikov pred zgradbo, — vzdrževanje dostopnih poti, podpornik zidov, ograj, zelenih površin dodeljenega funkcionalnega zemljišča, parkinga na dvo rišču zgradbe, — manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd., — manjša popravila v kotlarni za central no ogrevanje, — zamenjava manjših delov strešne kri tine, — tekoče vzdrževanje izolacije na strehi balkonih In terasah, — čiščenje in manjša popravila vseh kle parskih zaščitnih del, — popravila strelovoda, preizkus prevod nosti, — pregled in čiščenje električnih in plin Skjh bojlerjev, — popravila stikov in ventilov na instala cijah centralnega ogrevanja in plina, — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, — zamenjava poškodovanih vrat na dim ni kih in kapah dimnikov, — stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo, — popravilo ometa in fasade, — manjša popraviia na vratih, oknih in roletah, — manjša popravila električne instalacije, — manjša popravila podov, pragov in slično, . — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež. c) stroški upravljanja -— zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe, — čiščenje dimnikov, — odvoz smeti in fekalij, — finančno poslovanje, — bančni stroški, — pisarniški material, — stroški za deratizacijo zgradbe, -— del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami 6. člen Stanovanjsko podjetje izvaja dela na sa naciji stanovanjskih zgradb v skladu s sprejetim programom sanacije ter v okviru sredstev, ki jih ima za te namene na razpolago, 7. člen Za tekoče vzdrževanje Stanovanjske hiše m za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše sc sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb sledeča povprečna višina sredstev: Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim Skupina hiš Delitev na Odstotek stanarine glede v letih : na starost "hiše 0—20 20-40 40—60 60—SO 80—100 Zgradbe z amortizac. Investicijsko vzdrževanje 9.9 20,5 62,4 59,4 52,9 dobo 100 let -Tekoče vzdrževanje 9,3 10,1 11.3 13,3 16.7 Zgradbe z amortizac. Investicijsko vzdrževanje 7,1 19,9 67,2 53,3 — dobo 80 let Tekoče vzdrževanje 9,1 10,1 11,8 14,8 — Zgradbe z amortizac, Investicijsko vzdrževanje 20 19,9 67,2 53.3 — dobo 50 let Tekoče vzdrževanje 33,3 10,1 11,S 14,8 — splošnim aktom višino in delitev sredstev za stroške uprav! j an j a za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem. 8. člen Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48, člena temeij nega zakona o gospodarskem poslova- St 22 — Koper. 30. decembra 1965 URADNI GLASNIK. Str. 219 niu (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) ostane na razpolago stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš 25 %. * 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od l. januarja 1966. St.: 36-20/65. Piran, 28. decembra 1965. Predsednik Zlato Pajk, dipl. str. inž. !. r. Na podlagi 1. in 6. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34/65), drugega odstavka 269. člena temeljnega zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 17/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK 0 PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE PIRAN !. člen Odlok o ustanovitvi sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper, št. 39/56) preneha veljati 31. decembra 1965. 2, člen Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine ^ Piran s sedežem v Portorožu preneha s svojim poslovanjem 31. decembra 1965 in se po veljavnih predpisih opravi redni likvidacijski postopek. 4-i eten , ,g Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, št.: 022-12/65. Piran, 28. decembra 1965. Predsednik Zlato Pajk, dipl. str. inž. L r. Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 82. Čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK 0 NAJVIšJI STANARINI ZA STANOVANJA. KI JIH UPRAVLJAJO ORGANIZACIJE ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI 1. člen Organizacije za gospodarjenje ^stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo vi-stno stanarine za stanovanja, ki so jim dana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih vrednosti, ki Jut stanovanje daje nosilcu stanovanjske pra-vce, največ pa do višine, ki j*- določa ta odlok. t 2. člen Najvišja letna stanarina za posamezno stanovanje ne sme presegati 33 % revalorizirane vrednosti tega stanovanja. 3. člen , " Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanjc v mesečnem znesku znotraj umita iz 2. čiena tega odloka. 4. člen Mesečna zakupnina za 1 m' uporabne tlo-nsne površine poslovnega prostora ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m' stanovanja. 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine: — za stanovanja, ki jih je treba vzdrževati pod drugačnimi pogoji kot se vzdržujejo standardna stanovanja, — za stanovanja, ki se oddajajo v najem popolnoma ali delno opremljena s pohištvom, — za stanovanja, ki se v skladu z zakonom oddajajo za določen- čas. Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o tarifi najnižjih najemnin za poslovne prostore v občini Piran (Uradni vestnik okraja Koper. gt. 19/60) in odlok o notranji . delitvi stanarin, stroških za tekoče vzdrževanje hiš in stanovanj v občini Piran (Uradni glasnik okraja Koper, št. 17/64) in odlok o določitvi in plačevanju akontacije na nove najemnine in stanarine na območju občine Piran (Uradni giasnik, št. 11/65). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od I. januarja 1966. St.: 3648/65. Piran, 28. decembra 1965. Predsednik Ziato Pajk, dipl. str. ini. 1. r. Na podlagi 50. čiena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (U-radni list SFRJ, št. 31/64) In 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN ZA CAS OD L JANUARJA DO 31. MARCA 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1966, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna občine Piran za leto 1965. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Piran za leto 1966. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame občina Piran posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku do višine 50,000.000 dinarjev iz bančnih sredstev ali iz sredstev lastnega rezervnega sklada. 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo za posamezna izplačila do 500.000 dinarjev, vendar skupno največ do 75 % od nerazporejenih sredstev, planiranih za prvo trimesečje 1966. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. št.: 400-31/65. Piran, 28. decembra 1965. Predsednik Zlato Pajk, dipl. str. inž., 1. r. Na podlagi 35. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65 in 29/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decemora 1965 sprejela ODLOK^ O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI PIRAN I. Splošni del 1. člen Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka. 2. člen ' Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 3. člen Davčnim zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalnih osnovah, se tudi občinski prometni davek odmerja po pavšalnih osnovah. 4. člen Glede nastanka davčne obveznosti, osnove za obračunavanje in plačilo davka, pravnih sredstev, kraja plačila, kontrole, vračanja, zastaranja, kazenskih in drugih določb sc uporablja temeljni zakon o prometnem davku in predpisi, izdani na njegovi podlagi. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Piran (Uradni glasnik okraja Koper, št. 5/65, 10/65 in Uradni glasnik, št. 17/65). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. št.: 421-2/d5. Piran, 28. decembra 1965. * Predsednik Zlato Pajk, dipl. str. inž., I. r. II. Posebni del TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. Promet blaga na drobno Davek znaša Tar. št. I Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in za katere se plačuje prometni davek po zvezni A. tarifi, razen od proizvodov iz tar. št. 2, 3, 5, 8, delno 10 (od prve do vključno sedme točke), H, 14 in 16 zakona o tarifi zveznega prometnega davka 4 % OPOMBA: Poleg primerov iz 16. In 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku ter 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka se občinski davek od prometa blaga na drobno ne plačuje od mazuta in butan piina. ' Str. 220 -URADNI GLASNIK« St. 22 — Koper, 30 decembra !965 Davek ^ znaša Tar. it. 2 Od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu: od naravnega vina M % od piva 20 M od ostalih alkoholnih pijač 25 % OPOMBA: a) Veljajo opombe 1, 3 in 4 k tar. št. 3 tarife zveznega zakona o prometnem davku: b) Davek od prometa z alkoholninti pijačami plačujejo trgovska in gostin ska podjetja, gostišča vseh vrst in vsi, ki opravljajo gostinske storitve; c) Davčni zavezanci morajo davek obračunavati in plačevati posebej za naravno vino, posebej za pivo in posebej za druge aikoboinc pijače. B. Storitve Tar. št. 3 Od plači! za obrtne storitve vseh vrst, razen gradbenih in montažnih storitev 8 % OPOMBA: 1. Od prometnega davka so oproščene tele dejavnosti: krojaška, šiviljska, pletllska, brivska, frizerska, kozmetična, čevljarska, kovaška, kolarska, urarska, dimnikarska, kemično čiščenje in žaganje drv; 2. Davčna osnova je plačilo za storitev brez porabi j enega materiala. Tar. št. 4 Od plačil za zakup ali podzakup premičnin ali nepremičnih stvari, razen plačil za najem ali podnajem stavb 5 % Tar. št. 5 , Od vrednosti prodanih srečk za loterijo, tombolo, srečolove in druge podobne igre na srečo ter od vlog za javne stave, razen od iger na srečo in viog za javno stavo, ki jih prireja Jugoslovanska loterija. 10% OPOMBA: a) Davčni zavezanec je prireditelj; dolžan je najmanj 15 dni pred pričetkom igre sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za finance dan in uro prireditve; b) v 15 dneh po žrebanju mora zavezanec predložiti obračun in dokaz, da je plačah prometni davek. Tar. št. 6 Od vrednosti prodanih vstopnic kinematografskih in drugih prireditev, razen kultumoumetniških, športnih prireditev v dobrodelni namen 5 % OPOMBA: Davčni zavezanec je prireditelj. Tar. št. 7 Od plačil za reklamo, razen onih v dnevnem ali periodičnem tisku in po radiu 5 % Tar. Št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe, in sicer: a) za prevoz potnikov 10% b) za druge storitve kot so špedi terske, transportne, nakladalne, razkiadalne itd. ' 20% OPOMBI: a) S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga in potnikov z motornimi in vprežnimi vozili v cestnem prometu ter prevoz blaga in potnikov s plovnimi objekti; h) Nakladanje in razkladanje spada pod to tar. št. samo. če to dela ista oseba skupaj s špedi terskimi in transportnimi storitvami. Tar. št. 9 Od plač it za obrtno gradbene in montažne storitve 12 % OPOMBE: a) Za gradbene storitve se štejejo: zidarska, tesarska, betonska, strešna, fasadna, kamnoseška, keramična, sobosli-karska, črkoslikarska, parketna, steklar-ska, ključavničarska, kovaška, pečarska, inštalaterska In podobna gradbena dela, ki se deloma ati v celoti izvajajo na gradbenih objektih; b) Z montažnimi storitvami so mišljena dela pri postavljanju in usposabljanju za končni namen strojev, naprav, železnih konstrukcij in druge storitve, ki se opravljajo na instalacijah, s katerimi se stroji in naprave priključujejo na osnovno instalacijsko omrežje; c) Velja opomba 2 k tar. št. 3 tega dela tarife. Tar. Št. 10 Od prometa v gostinstva), turističnih gospodarskih organizacijah in počitniških domovih, ustvarjenega z nočitvami turistov in drugih gostov — namensko za turizem 2% / * , ' . OBČINA SEŽANA Na podlagi 6. člena in tretjega odstavka 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni Lastnini (Uradni iist SFRJ, št. 35/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra sprejela ^ ODLOK O MINIMALNIH TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ . V DRUŽBENI LASTNINI IN O NAČINU DELITVE SREDSTEV ZA INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE 1. člen Z namenom, da se ugotovijo splošni pogoji za uveljavljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in za napredek stanovanjskega standarda, se s tem odlokom določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in način delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po doolčbah tega odloka se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše ter stanovanj, in sicer: — zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih izdelkov, — zamenjava zunanjih kleparskih izdelkov, — prekrivanje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije, — zamenjava instalacij (vodovoda, kanalizacije, elektrike, televizije, itd ), — večja popravila naprav centralne kurjave, — zamenjava naprav in instalacij za centralno kurjavo, — popravilo in obnova zunanjih obdelanih sten — pročelja, — popraviio in zamenjava stopnišč, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, — popravilo stropov in stropne konstrukcije, — odprava madežev in be ij en j c stanovanj v primeru poškodb, ki nastajajo zaradi pro-puščanja strehe aii zaradi razpok, ki jih po- vzročajo poškodovane vodovodne in kanalizacijske instalacije, — vsa ostala dela, ki niso vsebovana v 4, členu tega odloka. 3. člen Poleg del iz 2. člena tega odloka se štejejo za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in naprav v stanovanjski hiši in stanovanju, če je pretekel čas za normalno obrabo. Kot čaš za normalno obrabo posameznih elemtov oziroma naprav v stanovanjski hiši in stanovanju se smatra: čas trajanja — zidarski štedilnik 25-30 — železni premični štedilnik 8^10 — kotliček za vodo pri štedilniku (bakren) 10—15 — kotliček za vodo pri štedilniku (pocinkan) 3- 5 — pekači 4— 6 — električni štedilnik z enkratno obnovo 15-20 — plinski štedilnik (z enkratno obnovo) 20—30 — lončena peč, enkrat preložena 15—20 — pipe iz armature 4— 8 — WC rezervoar 8—10 — WC školjka, umivalnik in bide iz fajanse 10-15 — umivalnik iz porcelana 25-35 — pomivalno korito emajlirano 8-10 — pomivalno korito iz cinkane pločevine 5-10 —- kopalna kad iz litega železa 60-80 — kopalna kad emajlirana 30-^10 — peč v kopalnici na trdo gorivo (z enkratno obnovo) 10—15 — plinski bojler 10—15 — električni bojler 5- 8 — pleskanje zunanjih lesenih delov 2—4 — pleskanje notranjih lesenih delov 6—10 — oplesk vrat in vgrajenega t ^ pohištva 6-10 — medokenske platnene zavese 6—10 —- lesene žaluzije (rebernjače) 15—20 — lesene žaluzije (polkna) , , 15—20 — vgrajeno kuhinjsko pohištvo 15-20 — vgrajene omare 25—30 — sobna železna peč z enkratno obložitvijo 10—20 — parket — hrastov 50-80 — parket bukov 30-50 — ladijska tla 15—25 — navadna tla lesena 15—20 — linolej 4—5 mm debeline 20-25 — podolit do 4 mm debeline 15—20 — vi nas 20-25 — ksilolit — pohodne površine 10-15 — teraco tlak 80—100 čas za normalno obrabo posameznih ele- mentov oziroma naprav v stanovanju, ki je s tem odlokom določen v razponu, dokončno določi organizacija za gospodarjenje s stano- vanjskimi hišami. 4. člen ' - Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popraviia stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo tn upravljanjem stanovanjskih hiš, in sicer: a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki obremenjuje nosilca stanovanjske pravice: — beljenje stanovanja, — čiščenje lončenih peči in štedilnikov, — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stika) in električnega zvonca, — nadomestitev električnih svetilk, — čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih omar in keramičnih dei. — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, - — nadomestitev vseh vrst gumijastih tesni! pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji, itd.. gt 22 — Koper, 30. decembra 1965 -URADNI GLASNIK Str. 22! — čiščenje in odmaševanje školjk, pomi-vainih korit in kopalnih kadi, — nadomestitev stekel na oknih in vratih, — čiščenje in struženje parketa, — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb s strani koristnika. b) tekoče vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav, ki bremenijo sredstva hiše: — pregled in čiščenje električnih plinskih bojlerjev, — prezidava peči, — čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh pločnikov pred zgradbo. — vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga, ipd., — manjša popraviia v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi in pd., — manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje^ — zamenjava manjših delov strešne kritine, — manjša popravila, izolacije na strehi, balkonih in terasah. — čiščenje in manjša popravila kleparskih in ostahh zaščitnih del, — popravila strelovoda, preizkus provod-nosti, — popravila siikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja, — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, — zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov, — popravilo ometa in fasade, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah, , — manjša popravila električne instalacije, — manjša popravila podov in pragov, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež, — pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanjih. Ta skupina del obsega še vsa dela, navedena pod točko a), ki se nanašajo na skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši. c) stroške upravljanja: — zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe, — čiščenje dimntkov, — odvoz fekalij in smeti — ftnančno poslovanje, — bančni stroški, — pisarniški material, — stroški za deratizacijo zgradbe, — del splošnih stroškov organizacije v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 5. člen Višino sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj določi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami s statutom ali drugim splošnim aktom. Organizacija za gospodar jenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim splošnim aktom tudi delitev sredstev za Stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem. 6. člen Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbe-m lastnini, ostane na razpolago 50 96 stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjske 7. člen Z dnem, ko začne veljati odlok, prenehata veljati: odlok občinskega ljudskega odbora Sežana o določitvi splošnih režijskih stroškov in stroškov tekočega vzdrževanja stanovanj, ki " t se krijejo iz hišnih skladov (Uradni vestnik okraja Koper, št. 18/60), odlok občinskega ljudskega odbora Hrpelje o določitvi splošnih režijskih stroškov in stroškov tekočega vzdrževanja stanovanj ki se krijejo iz hišnih skladov (Urandni vestnik okraja Koper, št. 6/61). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavt v Uradnem glasniku, št.: 3&14/654. Sežana, 28. decembra 1965. Podpredsednik Stane Lavrenčič, 1. r. Na podlagi 31. in 32. člena temeljneg zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbor? in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 sprejela ODLOK O NAJVIŠJI STANARINI ZA POSAMEZNE KATEGORIJE STANOVANJ. KI JIH UPRAVLJAJO ORGANIZACIJE ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI I. člen S tem odlokom se določijo kategorije stanovanj, naj višje stanarine za posamezne kategorije stanovanj in pogoji, ob katerih se sme organizacija za gospodarjenje s stano vanjskimi hišami prosto dogovarjati o višini stanarine. 2. člen Za posamezne kategorije stanovanj se določijo sledeče najvišje stanarine: največje najvišja stanarina Kategorije točk za 1 nP mesečno število v dinarjih 1. kategorija 126—155 429 11. kategorija 106—125 346 111. kategorija 86-105 290 IV. kategorija 66— 85 235 v. kategorija 46— 65 181 VI. kategorija 26- 45 124 VII. kategorija do— 25 69 Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami upošteva število točk, ki je bilo določeno ob ponovni ugotovitvi vredno sti stanovanja. 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz drugega člena tega odloka. 4. člen Mesečna zakupnina za 1 m* koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine za 1 np stanovanja. 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se lahko prosto dogovarja o višini stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo oddana po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera se organizacija prosto dogovarja o višini stanarine, se dajejo v uporabo po javnem natečaju. Prosto dogovorjena višina stanarine ne more biti nižja od najvišje stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena sc nanašajo tudi na stanovanja, ki jm organizacija za gospodarjenje s stanovanjski- mi hišami daje v uporabo skupno a sobno opremo. 6. člen _ Cc organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stano vanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 10 % od povprečne gradbene cene v decembru 1964. lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 36-13/65A. Sežana, 24. decembra 1965. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ODSTOTKA SREDSTEV, KI SE IZLOČAJO IZ SKLADA SKUPNE PORABE ZA KRITJE RAZLIKE V STANARINI 1. člen t - Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi so dolžni vplačati v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz I. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 43 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 36-11/65-4. Sežana, 24. decembra 1965. Predsednik Evstahij Zadnik, I. r. Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ. št. 35/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 sprejela ODLOK O AMORTIZACIJI STANOVANJSKIH HIS I. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami iz 8. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim nadomešča vobliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska hiša). Kot poslovni prostori so po tem odloku mišljeni tisti poslovni prostori v družbeni lastnini. ki piso osnovna sredstva delovnih organizacij. Obveznost plačevanja amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za namen, ki je v skladu z dejavnostjo organizacije za gospodarjenje : stanovanjskimi hišami. Str. 222 .URADNI GLASNIK* St. 22 — Koper, 30 decembra 1965 2. člen Amortizacija od stanovanjskih hiš se plačuje na poseben račun amortizacije sredstev sktada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z upora* bo amortizacijske stopnje na nabavno in atovo ugotovljeno vrednost stanovanjske hiše. 4. člen Amortizacijska stopnja sc ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš. Povprečna doba trajanja stanovanjskih hiš in amortizacijska stopnja znašata: o . , - 'O — za zgradbe iz opeke tn armiranega betona aii armiranega betona in kakega drugega trdega materiala — za montažne zgradbe iz lahkih materialov' (les in drugi materiali) 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je dolina obračunati in vplačati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko je bila stanovanjska hiša prenesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in plačevanja a-mortizacije za stanovanjske hiše preneha, po preteku dobe trajanja iz 4. člena tega odloka. Če je stanovanjska hiša ie amortizirana, uporablja pa se še naprej, preneha obveznost plačevanja amortizacije. Obveznost za obračunavanje In plačevanje amortizacije za posamezno stanovanjsko hišo preneha tudi v primeru, čc sc na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. Člen Amortizacijski znesek se vplačuje najkasneje do 25. v mesecu za pretekli mesec. Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi ugotovljene nove vrednosti stanovanjskih hiš na dan h avgusta 1965. En izvod letnega predračuna amortizacije mora organizacija za gospodarjenje $ stanovanjskimi hišami dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Fo preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. < 8. člen Sredstva amortizacije sme organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami uporabiti: 1. za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanj, zvišanje vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja in podaljšanja dobe trajanja; 2. za graditev ali za odplačilo kredita za graditev ali nakup novih stanovanj in za večja popravila stanovanjskih hiš. 9. člen Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sktada stanovanjskih hiš. vendar v skladu s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš* -3, . M 2 6* trg ^ GO t-i aj o -*-* fS Ml HM 1 % 50 2% 10. Člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini obračunane amortizacije. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: 1. odlok občinskega ljudskega odbora Sežana o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in delitvi dela stanarine na hišne sklade v občini Sežana (Uradni vestnik okraja Koper, št. 3/60, 6/60 in 1/62), 2. odlok občinskega ljudskega odbora Hrpelje o osnovah za določitev in delitev stanarine o zavarovanju stroškov za popravljanje in vzdrževanje stanovanjske hiše v državljanski lastnini ter o določitvi odškodnine za u-porabo vrtov (Uradni vestnik okraja Koper, št. 16/60). 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 36-12/65-4. Sežana, 24. decembra 1965. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) v zvezi s 54. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št- 30/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI OBČINSKEGA GOZDNEGA SKLADA L člen Odlok občinskega ljudskega odbora Sežana o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada (Uradni vestnik okraja Koper, št. 13/61) in odlok občinskega ljudskega odbora Hrpelje o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada (Uradni vestnik okraja Koper, št. 16/61) prenehata veljati. 2. člen Sredstva, terjatve in obveznosti sklada se prenesejo na medobčinski zavod za melioracijo in pogozdovanje krasa v Sežani, ki s prenesenimi sredstvi gospodari v skladu z določbami zakona o gozdovih. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St. 402-t7/65A. Sežana, 24. decembra 1965. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65 in 33/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2S. decembra 1965 sprejela ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU L člen Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi ohčinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Glede občinskega prometnega davka po tem odloku se analogno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka in drugih zveznih predpisov. 3. člen Navodila in pojasnila za Izvrševanje tega odloka izdaja svet za finance. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Sežana (Uradni vestnik okraja Koper, št. 2/62 in 10/62, Uradni giasnik okraja Koper, št. 8/65 in 19/64 ter Uradni glasnik, št. 14/65). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku in se uporablja od I. januarja 1966. St.: 421-6/655. Sežana, 28. decembra 1965, 1 " Predsednik . Stane Lavrenčič, L n TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. Proizvodi Promet blaga na drobno Tar. it. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen alkoholnih pijač in proizvodov, ki je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje občinski davek po stopnji 4% Tar. Št. 2 Od prometa alkoholnih pijač v trgovini: 1. od naravnega vina po stopnji 20 M 2. od drugih alkoholnih pijač po stopnji 23 M B. Storitve Tar. Št. 3 Od plačil od obrtne storitve vseh vrst. razen od prevoza blaga in potnikov, ki se opravijo zasebnikom, po stopnji 10% Opombe: ' I. Davčna osnova od plačil za storitve je skupni znesek plačila po odbitku materiala, ki ga da Izvajalec del, če je v fakturi material posebej izkazan; 2. Občinskega prometnega davka od storitve ne plačajo: brivci, frizerji, čevljarji, dimnikarji, kolarji, kovači, šivilje, mlinarji, pletilje in tapetniki; 3. Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, nc plačujejo občinskega prometnega davka. Tar. št. 4 Od plačil za gostinske storitve: 1. od naravnega vina po stopnji 2. od drugih alkoholnih pijač po stopnji Tar. št. 5 Od vrednosti prodanih srečk za igro na srečo in na vloge za javne stave, izvzemši igre na srečo In vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, po stopnji; 5% 20% 25% Tar. St. 6 Od vrednosti prodanih vstopnic za javne plese po stopnji 10 % Tar. št. 7 Od plačil za prevoz potnikov in blaga S strani občanov in civilnopravnih oseb, izvzem- gt 22 — Koper, 30. decembra 1965 'URADNI GLASNIK Str. 223 §i dohodke od prevozništva kot postranske kmetijske -javnosti: 1. za prevoz potnikov po stopnji 10 % l od vseh drugih prevoznih storitev po stopnji 20 % Tar. št. 8 Od piačit za nakup aii podzakup premičnin aii nepremičnih stvari, izvzemši piačiia za najem ati podnajem stavb, po stopnji 10 % Na podtagi ii9. čiena statuta občine Sežana v zvezi s 3. točko 63. čiena temeijnega zakona o sredstvih za deio upravnih organov (Uradni List SFRJ, št. 46/64) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O IZDATKIH ZA POTNE IN DRUGE STROŠKE, KI SE PRIZNAVAJO OBČINSKIM ORGANOM MED MATERIALNE STROŠKE 1. člen 7. čien odtoka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materiaine stroške (Uradni giasnik, št. 17/65) se dopolni tako, da se na koncu drugega odstavka namesto pike postavi vejica in doda besedilo:" *od 1. januarja 1966 pa, če presegajo 2.000 dinarjev na mesec za posameznega deiavca.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, št.: ) 14-2/65-2. Sežana, 24. decembra 1965. Predsednik - Evstahij Zadnik, 1. r. *'tS - ni- t - 1" Na podlagi 81. in 87. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) v zvezi s 16., 20. in 26. členom odloka o prispevkih in davkih v občini Sežana ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI LETNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV, PO KATERIH SE UGOTAVLJA OSNOVA ZA ODMERO PRISPEVKOV OD OBRTNE DEJAVNOSTI IN INTELEKTUALNIH STORITEV Dejavnost — stroka 1. člen Letni kosmati osebni dohodek delavcev iz rednega deiovnega razmerja, ki služi kot pavšalna osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti za leto 1966, znaša: leteni kosmati osebni dohodek, ki služi za pavšalno osnove v dinarjih a) Predelava kovin: 1. kovaštvo, potkovsko kovaštvo 400.000 2. kotiarstvo 1,200 000 3. ključavničarstvo 1,100.000 4. kleparstvo 1,100.000 5. mehanika 1.200.000 6. mehanika koles 1,200.000 7. avtomehanika 1,200.000 8. avtokleparstvo 1,200.000 b) Izdelovanje električnih aparatov in pri bora: L eiektroinštaiaterstvo 1,200.000 2- elektromehanika 1,000.000 letni kosmati osebni dohodek, Dejavnost — stroka ki služi za pavšalno osnovo v dinarjih c) Predeiovanje lesa: 1. kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij -r 500.000 2. sodarstvo in izdelovanje kadi 600.000 3. mizarstvo 1,500.000 4. tapetmštvo in dekoraterstvo 1,200.000 d) Izdelovanje tekstilnih izdelkov: L pletilstvo (trikotaža) 600.000 2. moško krojaštvo 600.000 3. žensko krojaštvo 600.000 e) Predelovanje usnja: 1. čevljarstvo 560.000 2. rokavičarstvo 700.000 f) Izdelovanje živil: L mesarstvo in izdelovanje klobas 1,500.000 2. slaščičarstvo 1,400 000 3. mletje žita za druge 300 000 g) Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: 1. izdelovanje bičev in bičarstvo 800.000 h) Stavbna obrt: 1. instalaterstvo za vodovod, plinska napeljava in kanalizacija 1200.000 2. zidarstvo in fasaderstvo 1200.000 3. kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz marmorja in umetnega kamna 1200.000 4. sobosiikarstvo in pleskarstvo 1200.000 5. pečarstvo za postavljanje peči in oblaganje peči 1,100.000 6 žganje apna 1,100.000 i) Obrtne osebne in druge storitve: 1. moško frizerstvo 900.000 2. žensko frizerstvo 1,000.000 3. dimnikarstvo 1200.000 4. vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 1200.000 j) Gostinske storitve 1,800 000 k) Ostale dejavnosti ' 1200.000 2. člen Letni kosmati osebni dohodek delavcev iz rednega delovnega razmerja, ki služi za osnovo pri odmeri prispevka od intelektualnih storitev v letu 1966, znaša: dinarjev 1. za odvetnike 1,500.000 2. za inženirje 1200 000 3. za geometre 960.000 4. za vse ostale 720.000 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 42M6/65-5. Sežana, 28. decembra 1965. Predsednik Stane Lavrenčič, 1. r. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SELANA ZA LETO 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1966. se bodo proračunske po-trebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1965 po njihovih splošnih določbah. Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1966 in sme doseči največ 25 M proračuna za leto 1965. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za ieto 1966. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame skupščina občine Sežana za kritje proračunskih izdatkov posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine do višine 30,000 000 dinarjev. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. št.: 400-8/65-5. Sežana, 28. decembra 1965. Predsednik Stane Lavrenčič, L r. Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK O DODELITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV V LETU 1964 1. člen Za delno odpravo škode, ki je nastala zaradi poplav v oktobru 1964 na cestah IV. reda v občini Sežana, se dodeii iz sredstev rezervnega sklada občine Sežana, ki so se v času od 1. apriia do 31. julija 1965 oblikovala iz 5-od-stotnih dopoiniinih vlaganj v ta sklad, znesek v višini 15,700.000 (petnajstmHijonovsedemsto-tisoč) dinarjey brez obveznosti vračanja Upravi komunalne dejavnosti Sežana, ki vzdržuje občinske ceste (IV. reda) na območju občine Sežana. Uprava komunalne dejavnosti vodi dodeljena sredstva na posebnem računu. 2. člen Ta odlok začne veljati nasiednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 402-18/65-5. Sežana, 28. decembra 1965. Predsednik Stane Lavrenčič, 1. r. OBČtNA TOLMIN Na podlagi druge alinee prvega odstavka 140. člena statuta občine Toimin in 4., 6., 35. in 48. čiena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela ODLOK O MINIMALNIH TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINk IN O NAČINU DELITVE SREDSTEV ZA INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE V OBČINI TOLMIN 1. člen Z namenom, da se zagotovijo splošni pogoji za uveljavljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za posiovanje Str. 324 hURADNI GLASNIK. št. 23 — Koper. 30. decembra !965 organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi Miami in za napredek stanovanjskega Standarda se s tem odtokom določijo minimalni tehnični* normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in način delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše in stanovanj, zlasti pa: — zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih dei, — zamenjala zunanjih kleparskih del, — popravilo strehe, — prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije, — zamenjava inštalacij (vodovoda, elektrike, itd), — večja popravila naprav centralne in etažne kurjave ter peči za ogrevanje, — zamenjava naprav in inštalacij za centralno in etažno kurjavo, — popravilo in obnova zunanjih obdelanih sten — pročelja, — popravilo in zamenjava stopnišč, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, — popravilo stropov in stropne konstrukcije, — odprava madežev in beljenje stanovanj; v primeru poškodb, ki nastanejo zaradi pro-puščanja strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne in kanalizacijske inštalacije ali druge elementarne nezgode, — vsa ostala dela, ki niso vsebovana v 4. členu tega odloka. 1 3. člen popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca, nadomestitev električnih svetilk, čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih o-tnar in keramičnih del, popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah in ventilih vodovoda, baterijah v kopalnici in kuhinji, nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, pleskanje vgrajenih elementov opreme pred pretekom predpisane normalne dobe trajanja, pregled in čiščenje električnih in plinskih bojlerjev, nadomestitev steke! na oknih in vratih, čiščenje in struženje parketa, prezidava ali premestitev peči na željo nosilca stanovanjske pravice, redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opremFv stanovanju, Poleg de! iz 2. člena tega odloka se Šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te demente in opremo. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale povprečna doba trajanja: povprečna doba trajanja v letih — zidan štedilnik 20—30 — kotliček za vodo — bakren 10—15 — kotliček za vodo — pocinkan 4 — železni premični štedilnik 10 — električni štedilnik — obnova 10—15 — plinski štedilnik 15—25 — lončena peč, enkrat preložena 10—15 — pipe in armature do pritiska 3 atm 6—10 — pipe in armature za pritisk nad 3 atm 1 3__5 — WC rezervoar 12 — WC školjka in bide — iz fajanse 10 — umivalnik iz keramike 15—20 — umivalnik iz porcciana 30 — pomivalno korito emajlirano 10—15 — peč v kopalnici na trdo gorivo 10 — plinski bojler 10 — električni bojler 15—20 — pleskanje notranjih lesenih delov in vgrajenih elementov opreme 7—10 — pleskanje zunanjih lesenih delov 3— 5 Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami iahko določi s splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne ele^ mente tn opremo stanovanj v skladu z do ločbami prejšnjega odstavka. 4. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z no ima! no uporabo in upravljanje stanovanjskih hiš, zlasti pa: a) tekoče vzdrževanje stanovanj: — beljenje stanovanja. — čiščenje lončenih peči in štedilnikov. skupina hiš zgradbe z amortizacijsko dobo 100 let zgradbe z amortizacijsko dobo HO let zgradbe z amortizacijsko dobo 50 let delitev na investicijsko vzdrževanje tekoče vzdrževanje investicijsko vzdrževanje tekoče vzdrževanje investicijsko vzdrževanje " tekoče vz tir ž E v nn ? c f.--: — vsa pora vil a. ki So potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb s strani koristnika; b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov tn naprav: ' Ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod točko a) tega čiena, pa se nanašajo na skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Razen tega pa še: — čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter s hodnikov pred zgradbo, — vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga ipd., — manjša popraviia v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, — manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje, — zamenjava manjših delov strešne kritine, — manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah, — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del, — popravila strelovoda in preizkus pro-vodnosti, — popravila stikov in ventilov na inštalacijah centrainega ogrevanja, — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih Ceveh in katlaJizacije, — zamenjava manjših dotrajanih dei na inštalacijah, — zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov, — manjša popravila ometa in fasade, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah, — manjša popravila eiektrične inštalacije, — manjša popraviia podov, pragov in slično, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež. — pleskanje vseh oken, vrat in eiementov vgrajene opreme v skupnih prostorih in v stanovanjih; c) stroški upravljanja: — zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe, — čiščenje dimnikov, — odvoz smeti in fekalij, — finančno poslovanje, — bančni stroški, — pisarniški material, — stroški za deratizacijo zgradbe, — del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi Mšami. Stroške za tekoče vzdrževanje stanovanja, ki so navedeni pod točko a) tega člena, plača nosilec stanovanjske pravice poteg redne stanarine. 5. člen Za investicijsko vzdrževanje in za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb naslednjo višino sredstev: odstotek stanarine glede na starost hiš po letih 0—20 let 20—40 let 40-60 let 60-80 let 80-100 let 10 20 40 50 < 50 9 10 11 13 17 M 20 " - - i * 50 50 — 9 !0 12 15 — 10 ' , i 'O.tO 20 40 .'"3)3 6 10 12 ' 14 _ u m -c.: f!;. . f . -c b ' Delovne orgatlizadije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovalci (hišni svet) se lahko medsebojno dogovorijo tudi za drugačno delitev sredstev za kritje stroškov, ki jih imajo stanovalci v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. ; ... / 6. člen - . Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju), s. stanovanjskimi Mšami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65), ostane na razpolago stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih Mš 50 %. 7. člen Pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka daje, po potrebi, svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Tolmin. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. št.: 36-84/65-4/1-PL/bo. Tolmin, 27. decembra 1965. Predsednik Franc Skok, 1. r. Ma podlagi druge allnee 140. člena statuta občine Tolmin, drugega odstavka 2. člena in 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) je skupščina pbčine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela gt 22 — Koper. 30, decembra 1965 *URADNI GLASNIK* Str. 225 ODLOK O AMORTIZACIJI STANOVANJSKIH Hiš V OBČINI TOLMIN 1. člen Podjetje, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, nadomešča v ob-Khi amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, hi so bile vnešene v sklad stanovanjskih hiš tega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Obveznost za ptačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in stanovanjske hiše, ki niso usposobijene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka tega člena, ki so bile poškodovane z eie mentamo nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za dpravljanje svoje funkcije. Doiočbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnešena v skiad stanovanjskih hiš. 2. eten Piacilo amortizacije od stanovanjskih hiš se tzvrsuje na p^seoen račun amoruzaetje sreustev stuaua sumovanjsKitt niš. ^ 3. čten Amortizacijski znesek se izračuna z upo-rano amortizacijske stopnje na naoavo (revalorizirano) vreunost stanovanjskih hiš. 4. člen ^ Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša: L za zidane zgradbe iz opeke in armirane ga betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega materiala — — amortizacijska doba Ì00 let — amortizacijska stopnja I %, 2. za montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije — amortizacijska doba 90 let, — amortizacijska stopnja 1.25 %, 3. za montažne zgradbe iz tatičih materialov (les in drugi material) — amortizacijska doba tet — amortizacijska stopnja 2 M. 5. Člen Podjetje, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, je dolžno obračunati in vpiačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stano vanjska hiša vnešena v sklad stanovanjskih hiš. 6. čien ' Obveznost obračunavanja in plačevanja a-fnortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena lega odloka traja ves čas, dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane. Ce so stanovanjske hiše ene skupine amortizirane, pa se tudi potem uporabijajo v delavnosti podjetja, ki gospodari s stanovanjskimi hišami, preneha obveznost vplačevanja amortizacije, za hiše iz te skupine. Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amorticacije za posamezne stanovanjska hiše preneha v primeru, če se na podlagi po-godbe aii na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla, taka posamezna hiša iztoči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretekii mesec. ^ Do končnega ietnega obračuna amortizacije v zakij učnem računu podjetja, ki gospo- -'"i. ^ V""""« M predračunu amortiraS* f°' H