i D GDK: 149.6 Cervus elaphus L. : 149.6 Capreolus capreolus L. + 151.2 ; (497.12 Jelovica) Primerjava habitatov jelenjadi (Cervus elaphus L.) in srnjadi ( Capreolus capreolus L.) glede na nekatere ekološke dejavnike v južnem delu Jelovice z obrobjem Miran HAFNER Izvleček: V prispevku je na osnovi podatkov odstrela analizirana primerjava habitatov med jelenjadjo in srnjadjo glede na nekatere ekološke dejavnike v obdobju od poletja do zime. Ugotovljene so bile številne razlike v značilnostih življenjskega okolja obeh vrst ob upoštevanju značilnih gibanj jelenjadi med sezonskimi deli habitatov. Za jelenjad je bila značilna različna poseljenost prostora med sezonami, kar pa pri srnjadi ni bilo ugotovljeno. Razlike med habitati obeh vrst so bile večje v poletnem obdobju, v zimskem obdobju so bile razlike manjše ali pri nekaterih ekoloških dejavnikih niso bile značilne. Poseljenost območja med obema vrstama je bila predvsem v poletnem obdobju različna glede na nadmorsko višino, nagib terena, gozdne sestoje, delež iglavcev, delež mladih razvojnih faz gozda, velikost kmetijskih površin. gostoto cestnega omrežja, stopnjo vznemirjenosti in glede na lesno zalogo sestojev. V prispevku je ugotovljeno, da stopnja prostorske interakcije med obema vrstama v proučcvancm območju ni velika. kar je pomemben dejavnik razumevanja koeksistence populacij obeh vrst v tem prostoru. Ključne besede: jelenjad, srnjad. area\ razširjenosti, ekološki dejavniki. habitat, Jelovica. 1 UVOD Jelenjad je v sedemdesetih letih postala sestavni del ekosistemov na Jelovici kot tudi v njenem širšem obrobju. Domnevamo, daje območje poseli la zaradi priseljevanja iz okolice, čeprav je lahko tudi naselitev jelenjadi na Jelovici v letu 1949 (ŽBON­ TAR, ustno sporočilo 1996) k posel itvi pripomogla. Vzrok poselitve so bile, tako kot v drugih predelih Slovenije v povojnem obdobju, prostorske spre­ membe, katerih osnovna značilnost je bilo zaraščanje površin z gozdom. V 50 in 60 letih je bila jelenjad na Jelovici označena še za posamično vrsto, ki je v kasnejših letih pod spremenjenimi ekološkimi pogoji prehajala iz recendentnosti v eno od dominantnih vrst. Danes veJja, da je prisotna na vsej Jelovici kot tudi njenem širšem obrobju. V proučevanem območju je prisotna tako v poletnem kot v zimskem obdobju. Podobno kot jelenjad je tudi srnjad izkoristila zanjo ugodne povojne spremembe v krajini. Za razl1ko od jelenjadi je bila srnjad v proučevanem območju prisotna že prej, vzporedno z jelenjadjo pa je tudi hitro povečevala gostoto poselitve. Po pripovedovanju starejših lovcev je bilo v povojnih letih, še pred prisotnostjo jelenjadi, na zaraščajočih površinah Aa Jelovici mogoče z enega mesta opazovati tudi po več osebkov srnjadi hkrati. S povečevanjem deleža gozda in naraščanjem lesne zaloge sestojev je bila srnjad opažena vse teže, v 266 biomasi odstrela na Jelovici pa je dobivala podrejeno vlogo. V širšem obrobju Jelovice, v hribovju in nižjih ravninskih predelih je srnjad med rastlinojedimi parklja1ji ostala dominantna vrsta. Naraščanje vloge obeh vrst v ekosistemih tega območja se je pričelo odražati v večji številčnosti in s tem v večji biomasi, zaradi značilnega položaja obeh vrst v trofični piramidi pa se je začel odražati tudi njun vpliv na rastlinske združbe. V gozdarskih krogih je v povezavi z naraščajočim vplivom igrala srnjad do jelenjadi večinoma podrejeno vlogo. 2 CILJ RAZISKAVE IN HIPO TEZA Jelenjad in srnjad sta bili v jelovškem območju , pa tudi drugod v Sloveniji v gozdarskih krogih najpogosteje obravnavani kot sestavni del gozdnih združb le v pogledu njunega vph va na rastlinske združbe. Ker je populacija jelenjadi v tem območju mlada, območje pa je v znatni me1i poscljeno tudi s srnjadjo je bilo v preteklosti tako v gozdarstvu, kot tudi v lovstvu občutiti zadržanost glede pravice oz. možnosti obstoja jelenjadi na Jelovici. Z raziskovalno nalogo smo želeli prispevati k ekološkemu, celostnemu obravnavanju obeh vrst v ekosistemih na Jelovici. M. H. spec., univ. dipl. inž . gozd, Zavod za gozdove Slove­ nije. Območna enota Kranj, Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj GozdV 60 (2002? 5-6 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Slika 1: Kvadranti z opaženo jelenjadjo in srnjadjo v proučevanem območju D ; BREZ PRISOTNOSTI IPRISOTNOST SRNJADI • !PRISOTNOST JOLENJADI O !IJ D IIJIIJltiiiJ OD liJ l---------------------------~--~------------------------------------~ Cilj raziskave je bil ugotoviti prostorsko razširjenost obeh vrst, raziskati morebitne razlike v razporeditvi njunih populacij v različnih obdobjih leta glede na ekološke dejavnike ter glede na morebitne podobnosti habitatov sklepati na stopnjo prostorske interakcije obeh vrst. Hipoteza predvideva, da se v večjem delu leta habitati med obema vrstama razlikujejo, da se večji del leta areala obeh vrst med seboj prostorsko le delno prekrivata ter da so v zimskem obdobju habitati jelenjadi bolj podobni habitatom srJUadi. 3 OPIS OBMOČJA PROUČEVANJA 3. 1 Zemljepisni položaj, relief, podnebne značilnosti Območje proučevanja obsega lovišča petih lovskih družin s skupno površino 31.459 ha. Obsega J in JV del Jelovice in se razširja na zahodu do Porezna, na jugu do Blegoša, Starega vrha, Kližne gore in Sorškega polja, na vzhodu pa je območje omejeno z reko Savo. Severni del območja predstavlja valovi ta visokogorska planota Jelovica z najvišjim vrhom Ratitovcem (1.678 m) in s strmimi pobočji, ki so prepredeni z globokimi jarki in se spuščajo GozdV 60 2002) 5-6 do nadmorske višine okoli 500 m. Južni del območja predstavlja hribovje, ki se spušča do ravnine Sorškega polja. Celotno območje pro­ učevanja leži večinoma v nadmorski višini med 450 in 1.500 m. Severni del območja, ki ga predstavlja planota Jelovica je kraško, precej skalovito, pretežno iz gornjetriadnih apnenih in clolomitnih skladov. Na pobočjih se pojavljajo tudi silikati ter pasovi grušča in mclišč. Površinske vode so na planoti redke, značilna so barja, mlake ter mok.Jine, ki so ostanki ledeniških jezer. Za južni del proučevanega območja je značilna bogata vodnatost s studenci in potoki, ki tvorijo vodno omrežje Save in Sore Selščice. Podnebje ima vse značilnosti predalpsko-alpske klime. Na planoti so v reliefnih depresijah značilna 1m·azišča . Na Jelovici je značilna velika količina padavin, ki znaša v povprečju okoli 2.100 mm, v obrobju pa okoli 1.800 mm/leto. Veliko padavin pade pozimi, čeprav jih je tudi v vegetacijskem obdobju dovolj. Snežna odeja leži na Jelovici do 150 dni, ponekod na sončnih predelih tudi samo 70 dni. 267 D Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 1: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino > .B c ro -o ro > ::1!. .!? ·:; 2 •(/) 80 70 60 50 40 30 20 10 o jelenjad • do 600m • 601-800m 0801-1000m O 1001-1200m '--__. _ ___. ___ -. • nad 1200m srnjad Grafikon 2: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nagib (v stopinjah) - poletno obdobje 150 100 50 o 0-15 16-30 3. 2 Rastiščne in sestojne značilnosti Gozdnatost proučevanega območja je 75%. V severnem delu, na planoti Jelovici presega 90%. Najpomembnejši gospodarski razredi: - raznodobni mešani gozdovi na karbona tu ( 40), na rastiščih rastlinskih združb: Anemone-Fagetum, Adenostylo-Fagetum, Arunco-Fagetum, Hacquetio­ Fagetum, Enneaphyllo-Fagetum; - raznodobni bukovi gozdovi na ekstremnih rastiščih (50), na rastiščih rastlinskih združb C ephalante ro-Fagetum, Anemone-Fagetum, Adenostylo-Fagetum, Arunco-Fagetum; - raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi (70), na rastiščih rastlinskih združb: Blechno-Fagetwn in Luzulo-Fagetum; - raznodobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi (80), na rastišču rastlinske združbeAbieti-Fagetum; - raznodobni mešani jelovi gozdovi (110), na 268 nad 30 rastiščih rastlinskih združb: Bazzanio-Abietetwn in Dryopterido-Abietetum; - mešani borovi gozdovi ( l40), na rastišču rastlinske združbe Vaccinio-Pinetwn. V severnem, najvišjem delu proučevanega območja, na planoti Jelovici, je stanje sestojev precej spremenjeno. Prevladujejo sestoji smreke v čistih enomernih oblikah s slabo razvitim polnilnim slojem. Delež iglavcev v lesni zalogi je skoraj 90%. Velika večina sestojev je enodobnih, kot posledica velikopovršinskih sečenj v preteklosti. V obrobju Jelovice in v južni polovici proučevanega območja so sestoji bolj naravni, delež listavcev je. večji, tako vertikalna kot horizontal na struktura gozdov je bolj razgibana. GozdV 60 !2002) 5-6 s Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem 4 METODE DELA srnjadi nastopajo v območjih z optimalno dolžino Za raziskavo prostorske razporeditve jelenjadi in srnjadi v proučevanem območju smo izbrali metodo beleženja podatkov odstreljenih živali in razvrščanja lokacij v kvadrante velikosti 100 ha. Za to metodo smo se odločili po preizkusu, v katerem smo lokacije odstreljene jelenjadi iz istega proučevanega območja za obdobje 1999-2001 primerjali z lokacijami opazovane jelenjadi iz raziskovalne naloge (HAFNER 1997) in pri preizkusu nismo odkrili značilnih razlik. Iz podatkov odstrela v mesecih junij-december smo sklepali na prostorsko razširjenost in razporeditev obeh vrst v tem času v proučevanem prostoru. Lokacije odstrela smo uporabljali v kombinaciji s karto merila 1:25.000, z vrisano mrežo oštevilčenih kvadrantov. Evi­ dentirali smo podatke o živalski vrsti ter kraju in času odstrela. Opazovano območje je obsegalo območje lovskih družin Sorica, Železniki, Selca, Jošt in Kropa. V času trajanja naloge, v obdobju 1999-200 l je bilo zbranih 920 zapisov o odstreljeni srnjadi in 213 zapisov o odstreljeni jelenjadi. Pri obeh vrstah smo podatke o lokacijah prisotnosti grupirali tudi glede na zimsko ali poletno obdobje. Za vsak kvadrant proučevanega območja smo pridobili podatke ekoloških dejavnikov iz računalniških zapisov opisov sestojev ter iz drugih virov. Odvisnosti podatkov uplenjenih živali v posa­ meznih kvadrantih od ekoloških parametrov smo ugotavljali s pomočjo kontingenčnih tabel (a- stopnja tveganja) s programom STATISTI CA. 5 REZULTATI IN RAZPRAVA Jelenjad spada med generalistične rastlinojede s poudarjeno nagnjenostjo do trav, dejanski prehran­ ski izbor pa je odvisen predvsem od razmer v okolju, ki se izraža v največji meri z vegetacijskimi značilnostmi okolja, številčnostjo divjadi, stopnjo antropogenega izkoriščanja okolja ter prehranske kompeticije med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi (ADAMIČ 1983). Srnjad je odvisna od zgodnjih sukcesij rastlinskih združb z veliko robov in se tekom poletja prioritetno prehranjuje s koncentrirane, visoko prebavljivo hrano in jo hitro premika skozi majhen vamp in kratko črevesje, v zimskem obdobju pa se preusmeri k bolj grobo­ vlaknati hrani (GEIST 1998). Največje gostote GozdV 60 {2002) 5-6 gozdnega roba (REIMOSER 1986). Jelenjad tako v poletnem kot v zimskem obdobju oblikuje skupine. Za zadovoljevanje njenih potreb so značilna gibanja med sezonskimi deli habitatov (JEŽ 1989). Spolni dimorfizemje znaten. Značilen je poligamen sistem parjenja. Stopnja poligamije zavisi od porazdelitve samic, velikosti skupin samic pa so odvisne predvsem od količine in porazdelitve hrane (BENDER 1 HAUFLER 1996). Srnjad je v gozdnati pokrajini samotarska ali živi v ohlapnih družinskih skupinah, v poljskem prostoru se lahko združuje v velike črede. Za vegetacijski del leta in gozdno okolje je značilna teritmialnost, skupine oblikuje praviloma v zimskem obdobju. Za nekatera okolja so značilne tudi migracije med poletnimi in zimskimi območji. Spolni dimorfizem ni izrazit (GEIST 1998). 5. 1 Razširjenost jelenjadi in srnjadi v proučevanem območju Proučevano območje je bilo razdeljeno na 321 kvadrantov. V 254 (79 %) kvadrantih je bila evidentirana prisotnost vsaj ene od obeh živalskih vrst. V 48 % kvadrantov je bila evidentirana le srnjad, v 20 % obe vrsti, v 11 % pa le jelenjad. V kvadrantih, v katerih je bila evidentirana prisotnost obeh vrst je bilo uplenjeno 24% vse srnjadi in 52% vse jelenjadi. Ugotavljamo, da srnjad poseljuje večjno proučevanega območja. Populacijska gostota je višja v nižinskem in gričevnatem delu Škofje­ loškega hribov ja med Sorškim poljem in reko Savo na vzhodu ter Blegošem in Jelovica na zahodu območja. Na planoti Jelovici, vključno z njenimi strmimi pobočji je njena prisotnost manjša. Jelenjad poseljuje planoto Jelovica, prisotna je tudi v sredogmju. V izrazito nižinskem delu, ki meji na Kranjsko ravnino in Sorško polje, še posebno v bližini večjih naselij, je bila njena prisotnost bolj izjema kot pravilo (slika 1). 5. 2 Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino UgotavUamo značilne razlike med pojavljanjem jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino (X 2 = 51,718; a.:=O,OOO; df=4). Jelenjad se večinoma zadržuje v višjih nadmorskih višinah, srnjad 269 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem prevladuje v nižinskem delu in v sredo gorju. 5. 3 Ekspozicija, relief in nagib terena Razlike so bile značilne tako v poletnem Ne glede na to, da nekateri avtmji poudarjajo ((X 2 = 74,380; a=O,OOO; df=4) kot tudi v zimskem prilagajanje osebkov glede na temperaturne obdobju (X 2 = 18,518; a:::::O,OOl; df=4) vendar so spremembe med zimo in poletjem z izbiro toplejše bile v zimskem obdobju razlike med obema vrstama oz. hladnejše eks pozicije, pa ta značilnost v manjše. Jelenjad prične po 15. novembru izbirati območju proučevanja ni bila ugotovljena ne pri nižje lokacije zimskega bivanja, zato je bil v jelenjadi in ne pri srnjadi. Podobno pri jelenjadi za zimskem obdobju večji delež jelenjadi opažen v območje Jelovice ugotavlja HAFNER (1997). Tudi nižjih nadmorskih višinah, v poletnem obdobju pa MEHLE (1995) ne ugotavlja značilnih razlik v enakomerneje v vseh višinskih pasovih nad 600 m, objedenosti glede na ekspozicijo na Jelovici. Tudi le do 600 m manj. Srnjad prevladuje v nadmorski pri srnjadi nismo ugotovili, da bi v proučevanem višini do 800 m, nad njo je poseljena redkeje obdobju dajala prednost topli ali hladni ekspoziciji. (grafikon 1 ). Razlik v razši1jenosti in prostorski čeprav iz izkušenj vemo, da jo je v zimski sezoni razporeditvi srnjadi med poletnim in zimskim pogosto najti na sončnih pobočjih. obdobjem nismo odkrili. Jelenjad v poletnih mesecih ne daje prednosti Podobne ugotovitve pojavljanja jelenjadi glede določenim tipom reliefa, v zimskem obdobju pa s na nadmorsko višino je za jelovško populacijo premikom s planote Jelovice na pobočja obrobja jelenjadi ugotovil že HAFNER (1997). Do- daje nekoliko večjo prednost bolj razgibanemu mnevamo, da je vzrok sezonskim migracijskim reliefu. s srnjadjo so bile tako v zimskem obdobju premikom jelenjadi njeno prilagajanje tem- na meji značilnosti ugotovljene razlike v prostorski peraturnim spremembam in dostopnosti pre- porazdelitvi glede na relief (X 2 = 3,17; a=0,074: hranskih virov. Podobno ugotavljajo tudi PAULEY df=l), saj srnjad v tolikšnem deležu ne poseljuje 1 PEEK 1 ZAGER (1993). Ocenjujemo, da je tako močno razgibanega reliefa. značilni migracijski vzorec jelenjadi v proučevanem Glede na nagib terena smo med srnjadjo in območju pogojen že s pričetkom prvih nizkih jelenjadjo odkrili značilne razlike v poletnem temperatur, saj je bilo snega v proučevanem obdobju (y}::::: 14,610; a=O,OOl; df=2). Jelenjad se obdobju malo. Tudi JEŽ (1989) in SCHOEN 1 v poletnem delu leta v večjem deležu zadržuje na KIRCHHOF (1990) ugotavljajo, da se jelenjad planoti Jelovici, kjer nakloni terena niso izraziti, pozimi zadržuje najnižje v celem letu, LA RUE 1 srnjad pa v vsem letu poseljuje območja različnih BELANGER 1 HUOT (1994) pa ugotavljajo izbiro nagibov, od ravnine do največjih strmin (grafikon zimskega areala ob potokih in jezerih. 2). v zimskem času se s premikom jelenjadi v nižje SAN-JOSE et al. (1997) kot tudi drugi avtmji ležeča območja podobnost nagibov s srnjadjo ugotavljajo, da srnjad v večjem deležu poseljuje izenači . Tudi BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljata, nižje nadmorske višine. MYSTERUD 1 BJORN- da jelenjad najpogosteje uporablja nagibe do 30 SEN 1 OSTBYE ( 1997) ugotavljajo, da je debelina stopinj. snega pomembna za prednostno poseljevanje habitatov v nižjih nadmorskih višinah, LATHAM 5. 4 Gozdni sestoji 1 STAINES 1 GORMAN (1997) pa navajajo negativno odvisnost med količino deževnih padavin in gostoto srnjadi, kar tudi kaže na manj pogosto pojavljanje v gorovju. Tudi NYENHUIS (1998) ugotavlja visoke populacijske gostote srnjadi v sredogorju in nižavju, povezuje pa jih s pre­ hranskimi in vremenskimi razmerami. SAN-JOSE et al. (1997) pa npr. za J Španijo ugotavlja pomembno stopnjo prostorske interakcije med srnjadjo jn jelenjadjo tako spomladi kot poleti, saj obe vrsti poseljujeta iste nadmorske višine. 270 Prostorska porazdelitev jelenjadi glede na gospo­ darske razrede je bila različna med zimskim in poletnim obdobjem (X 2 = 8,539 ; a=0,036 ; df=3), kar je identično dosedanjim ugotovitvam (HAF­ NER 1997). Pri srnjadi razlik med zimskim in poletnim obdobjem nismo odkrili. Ugotovili smo razlike v prostorski razporeditvi srnjadi in jelenjadi v poletnem obdobju (X 2 = 59,728; a=O,OOO; df=8), medtem ko v zimskem obdobju razlike niso bile značilne . V poletnem obdobju jelenjad v največjem deležu poseljuje gozdove gospodarskih razredov 80, v manjšem obsegu pa gozdove gospodarskega GozdV 60 f2002? 5-6 s Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 3: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na najpogostejše gospodarske razrede - poletno obdobje 90 80 ~ 70 § so ; 50 ~ 40 ~ 30 t 20 ;;;; 10 o+-~~----~L-~--~--~~--~ .. --~~ .. ~--~ 040 •so 070 oso .110 0140 jelenjad razreda 70. V zimskem obdobju je bila jelenjad opažena v večjem deležu v gospodarskili razredih 40 in 70, znatno manj pa v razredu 80. Ker ležijo gozdovi gospodarskih razredov 40 in 70 praviloma v nižjih nadmorskih višinah kot gozdovi razreda 80, ki je najpogostejši na platoju Jelovice, domnevamo, da nastopajo razlike v opažanju med obdobji zaradi že omenjenih premikov jelenjadi v nižje nadmorske višine in s tem tudi zaradi izbire naj ustreznejših rastlinskih združb glede na sezonske prehranske potrebe. Ugotovljena je značilna odvisnost gospodarskih razredov od nadmorske višine (X 2 = 174,950; a=O,OOO; df=25). Podobno kot jelenjad v zimskem obdobju tudi srnjad v okviru vsega leta v največjem obsegu poseljuje sestoje gospodarskih razredov 70 in 40 (grafikon 3). Za sestoje, ki jih srnjad prednostno poseljuje je značilna velika pestrost rastlinskih združb in s tem posledično bogata vrstna pestrost z znatnim deležem listavcev. PAULEY 1 PEEK 1 ZAGER (1993) ugotavljajo, da je izbira zimskih habitatov jelenjadi odvisna od sezonskih sprememb v bazalnem metabolizmu in od efekta akumulacije snega na dostopnost hrane in porabo energije. Sezonsko rabo habitatov rdečega jelena, pa tudi drugih jelenov glede na stanje vegetacije ugotavljajo številni avtorji (JOHNSON et al. (1995). MERILL (1994), ARMLEDER et al. (1994), LEACH 1 EDGE (1994) jn drugi), medtem ko nekateri teh zakonitosti niso ugotovili (BHAT 1 RAWAT (1995), SAN-JOSE et al. (1997)). Številni avtorji v različnih okoljih (SAN-JOSE et al. (1997), CASANOVA 1 ZALLI (1996), ADAMIČ (1983), ACETIO (1981)) ugotavljajo pri srnjadi prednostno izbiro območij z visoko botanično pestrostjo drevesne ga in grmovnega sloja G?W\1 eg f?PP?? e-e srnjad oziroma navajajo širok spekter rastlinskih vrst, s katerimi se srnjad prehranjuje. 5. 5 Delež iglavcev Ugotavljamo značilne razlike med srnjadjo in jelenjadjo v poseljevanju sestojev glede na delež iglavcev tako v poletnem (X 2 =58,840; a=O,OOO; df=4) kot tudi v zimskem obdobju (X 2 =20,793; a=O,OOO; df=4) le da so v zimskem obdobju razlike manjše. V poletnem obdobju se je jelenjad pogosteje kot v zimskem zadrževala v območjih z večjim deležem iglavcev, kar je pogojeno z večjo izbiro sestojev gospodarskega razreda 80. V zimskem obdobju poseljuje tudi sestoje z zelo nizkim deležem iglavcev, kar je pogojeno z njenim zadrževanjem na pobočjih s prevladujočima gospodarskima razredoma 40 in 70 kjer prevla­ dujejo bukove združbe, delež iglavcev paje majhen. Srnjad v manjšem obsegu poseljuje gozdove s prevladujočimi iglavci, prednost pa daje tistim z večjim deležem listavcev. V večjih sestoj ih v katerih delež iglavcev presega 90 % skorajda ni prisotna (grafikon 4). Tudi JOHNSON et al. (1995) in drugi avtorji ugotavljajo pomembnost gozdnih plodov, vključno želoda, za jesenski prehranski vir jelenjadi. V sestojih z znatnim deležem listavcev je tej potrebi zadoščeno, saj je ugotovljen večji delež bukve, pojavljajo pa se tudi posamezna drevesa in manjše skupine hrasta. Tudi BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljala, daje jelenjad uporabljala mešan gozd pogosteje pozimi kot poleti. Za srnjad je v vsem letu značilna težnja za bivanje v vrstno bogatih in strukturno pestrih sestoj ih nižjih nadmorsldh višin. Tudi SAN-JOSE et al. (1997), CASANOVA 1 271 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Grafikon 4: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na delež iglavcev -poletno obdobje D nad 90 160 .71-90 140 051-70 ; l 120 Odo 50 100 ~ 80 ..2 60 ~ 40 20 o jelenjad srnjad Grafikon 5: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na kmetijske površine (v hektarih) - poletno obdobje 120 ~ 100 1 80 ;; 60 -" ..2 40 ·;: )~ 20 o jelenjad ZALLI (1996), ADAMIČ (l983) in drugi ugo­ tavljajo preference srnjadi za poseljevanje sestojev z listavci, še posebno s plodonosnimi, z obilo zelišč in spodnjega sloja, pred nasadi iglavcev in drugimi enovrstnimi in enoslojnimi sestoji. KATRENIAK (1989) npr. ugotavlja, da je največ hrane za prežvekovalce prisotne v hrastovo-gabrovih in bukovo-hrastovih sestoj ih. V proučevanem območju so tovrstni sestoji prisotni v nižjih nadmorskih višinah. CASANOVA 1 CAPACCIOLI (1989) tudi ugotavljata, da je največja nosilna kapaciteta za srnjad na premenah kostanjevih panjevcev v visoki gozd semenjakov v plimerjavi z nasadi iglavcev in drugimi sestojnimi in krajinskimi tipi. Tudi NYENHUIS (1998) ugotavlja, daje gostota srnjadi visoka v sredogorju in nižavju, kjer delež listavcev znaša vsaj 25%. 5. 6 Mlajše razvojne faze gozda V poletnem obdobju se je jelenjad pojavljala v večjem obsegu v sestojih z večjim deležem mladih sestojev, v zimskem obdobju pa je bila bolj 272 srnjad Ddo2 ·3--10 D nad 10 enakomerno zastopana v vseh razredih. Za poletne habitate je še posebno značilen znaten delež letvenjakov in mlajših drogovnjakov, ki jih jelenjad ob vznemi1janju tega prostora uporablja za kritje. Srnjad sicer v večjem obsegu poseljuje sestoje z večjim deležem teh razvojnih faz, čeprav tudi ne daje izrazite prednosti posameznim razredom. Ugotovili smo značilne razlike med srnjadjo in poletno poseljenostjo jelenjadi (X 2 ::: 11,189; a=0,020; df=4), v zimskem obdobju pa med obema živalskima vrstama niso bile značilne. Jelenjad v poletnem obdobju svoje prehranske potrebe zadovoljuje tudi s travami in zelišči, ki so dostopni na Jelovici, mlade razvojne faze ji v veliki me1i služijo za kritje. Zimske razmere potegnejo jelenjad v območja, kjer so deleži teh razvojnih faz drugačni. BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljata, da jelenjad pogosteje uporablja gosto zastorno kritje od redkejšega. Pojavljanje srnjadi v okoljih z mlajšimi razvojnimi fazami gozdov je pričakovano, podobno ugotavljajo tudi drugi (SAN-JOSE et al. (1997), LATHAM/ STAINES 1 GORMAN (1997), CASANOVA 1 ZALLI (1996)), povezano pa je z sozgy ep f388?JQ-fi Hafner. M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Pregled nica 1: Odvisnost površine kmerijskih zemljišč od nadmorske višine - število kvadrantov Nadmorska višina (m) Velikost kmetijskih površin v kvadrantih Do 2 ha Do 600 12 601-800 19 801-1.000 14 l. 001-1.200 20 nad 1.200 38 morfološkimi in fiziološkimi značilnostmi vrste (SAN-JOSE et al. (1997)). LATHAM 1 STAINES 1 GORMAN (1996) tudi v Škotskih plantažnih gozdovih ugotavljajo preferenco srnjadi do mladja in nestrnjenih goščav, ACETTO (1981 ), kot tudi številni drugi avtorji pa ugotavljajo pomembnost grmovnega sloja za (zimsko) prehrano srnjadi. Tudi EIBERLE 1 WENGER ( 1983) ugotavljata večjo gostoto srnjadi v raznodobnih kot v enodobnih sestoj ih, kar je povezano z večjo privlačnostjo zaradi prepletanja kritja in količine hrane. REIMOSER (1986) ugotavlja večjo gostoto srnjadi v manj naravnih gozdovih z manjšimi goloseki in nasadi v primerjavi s popolnoma naravnimi gozdovi. 5. 7 Kmetijske površine Poleti je bil opažen večji delež jelenjadi v območjih z manjšimi travniki in pašniki (planota Jelovica), pozimi pa je bil delež po posameznih kategorijah travnikov in pašnikov bolj izravnan. V zimskih habitatih delež kmetijskih površin tudi ni prav izrazito visok. Premiki v izrazito nižinska območja, kjer prevladujejo visoki deleži kmetijskih površin, območje pa v visokih gostotah poseljuje srnjad so bili bolj izjema kot pravilo. Razlike v poseljenosti proučevanega območja glede na kmetijske površine med jelenjadjo in srnjadjo so bile značilne tako v poletnem (X 2 =41,638; a=O,OOO; df=2) (grafikon 5) kot v zimskem obdobju (X 2 =19,220; a=O,OOO; df=2). Razlike so bile pozimi manjše. V poletnem obdobju nudi dovolj prehrane gozd s travami in zelišči v višjih nadmorskih višinah saj tudi ADAMIČ ( 1989) ugotavlja, da so zelišča pomem­ ben komplementarni prehranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Velikost travnatih površin je bila odvisna od nadmorske višine Cx 2 =105,702; a=O,OOO; df=30) (pregled­ nica 1 ). Domnevamo, da jelenjad pozimi z umikom v nižje nadmorske višine zadovoljuje prehranske potrebe v sestojih z večjim deležem listavcev, GozdV 60 (2002) 5-6 Nad 2 do 10 ha Nad 10 ha 19 52 32 45 8 25 11 19 2 13 dopolnjuje pa jih s prehrano na bolj antropogene spremenjenih površinah. Srnjad se zadržuje pretežno v območju z večjim deležem negozdnih površin. Veliko avtorjev ugotavlja, da se jelenjad rada zadržuje na neporaščeni pokrajini. JENKINS 1 STARKEY (1991) npr. ugotavljata, da trave sestavljajo drugi največji delež prehrane celega leta, še posebno pa spomladi, ko je trava produktivna in polna hranilnih snovi. Tudi kot jesenski prehranski vir so pomembne trave in odpadlo listje, še posebno, če je želoda malo (PICARD 1 OLEFFE 1 BOISAUBERT (1991)). ADAMIČ (1989) ugotav­ lja, da površina in razporeditev travnikov vplivata na razporeditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel. REIMOSER (1986) pa za srnjad ugotavlja, da je najpomembnejše okolje malo­ površinsko prepletanje gozda, travnikov in pašnikov ter njiv in s tem bogata ponudba gozdnega roba. Ugotavlja namreč, da največja gostota srnjadi ne nastopa v območju z optimalnimi prehranskimi možnostmi (naravni gozdovi z veliko naravnega mladja) pač pa v območju z optimalno dolžino gozdnega roba. 5. 8 Cestno omrežje V poletnem obdobju smo ugotovili večji delež jelenjadi v območjih z večjo gostoto cest kot v zimskem obdobju, vendar razlike niso bile značilne. Ugotovi tev je v povezavi s prostorsko porazdeli tv ijo gostote cest, saj je na Jelovici gostota precejšnja. Podobna značilnost velja za razporeditev srnjadi, ki je najpogostejša v nižinskih predelih z visoko gostoto cest različnih kategorij. Razlike med srnjadjo in jelenjadjo zato v poletnem obdobju niso bile značilne, v zimskem obdobju pa (X 2 =13,233; a=0,021; df=5) (grafikon 6). Ocenjujemo, da v poletnem obdobju na večjo prisotnost jelenjadi na teh površinah vpliva tudi večja prehranska ponudba v bližini cest, saj je tudi goveja živina, ki se v 273 Hafner, M. : Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 6: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na dolžino cest - zimsko obdobje 140 5 120 1 100 80 ~ so :~ 40 20 o jelenjad srnjad Odo 200m • 201-100Dm O nad 1000m Grafikon 7: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev (v m3) -poletno obdobje 90 80 6 70 ~ 60 :: 50 ~ 40 ·- 30 ;.. )~ 20 10 o jelenjad poletnem obdobju pase križem po Jelovici, pogosto opažena prav v bližini ali na brežinah gozdnih cest. MAVRAR (1990) in MEHLE (1995) ne ugotavljata bistvenega naraščanja objedenosti z oddaljenostjo od cest na Jelovici. V zimskem obdobju se jelenjad premakne na pobočja ožjega jelovškega obrobja z večjo razgibanostjo reliefa in večjimi nakloni terena, ki so nedvomno vzrok nižje gostote cest tega dela območja. Srnjad je manj prisotna v območjih z nizko gostoto cestnega omrežja, v večji meri pa v območjih, kjer je gostota visoka. Vzrok je ve1jetno v kvaliteti habi tatov in vi solO stopnji prilagodljivosti srnjadi na vznemirjanje, saj smo ugotovili, da je večja gostota cestnega omrežja v povezavi z bolj intenzivnim upravljanjem s kmetijsko krajino. Stopnja p1ilagodljivosti na vznemirjanje pa ni enaka za vse jelene saj je bilo za rdečega jelena v Oregonu ugotovljeno,. da človekova aktivnost na cestah vpliva na njegovo manjšo prisotnost v njihovi bližini (WITMER 1 DECALESTA (1985)). 274 Odo 100 .101-200 0201-300 o 301-400 .401-500 111 nad 500 srnjad 5. 9 Vznemirjenost območja Izdelali smo primerjave prisotnosti glede na vznemirjenost različnih delov areala posamezne vrste. Upoštevali smo območja povečanega turizma, neposredno okolico večjih naselij in bližino prometnih javnih cest. Pri jelenjadi smo odkrili značilne razlike v prisotnosti glede na vzne­ mirjenost (X 2 =7,116; a=0,008; df=l). V večjem deležu daje prednost manj vznemi1jenim območ­ jem. Značilne razlike glede na vznemi1jenost smo ugotovili tudi pri srnjadi (X 2 =17,528; a=O,OOO; df=l). Nismo odkrili njene manjše prisotnosti v območjih s povečano aktivnostjo ljudi, pač pa ugotavljamo ravno nasprotno, saj se srnjad v večjem deležu pojavlja v bolj vznemirjenih območjih. Ugotavljamo, da je pogostejša prisotnost srnjadi v bolj vznemirjenih območjih povezana z drugimi ekološkimi dejavniki, kaže pa na veliko stopnjo prilagodljivosti vrste. Tudi drugi avt01ji ugotavljajo veliko prila­ godljivost srnjadi na povečano človekovo aktivnost, GozdV 60 (2002) 5-6 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Pregledn ica 2: Odvisnost lesne zaloge sestojev od nadmorske višine - število kvadrantov Nadmorska višina (rn) D0 100 101-200 Do 600 1 16 601-800 1 13 801-1.000 3 1.001-1.200 2 Nad 1.200 1 5 ki se večinoma izraža z njeno prilagojeno aktiv­ nostjo. HERBOLD (t995) ugotavlja, da srnjad v vznemirjenem okolju daje podnevi prednost sestoj em z dobrim kritjem, še posebno tistim z nizko rastjo, do višine 0,8 m medtem ko se ponoči nahaja tudi v starejših sestojih. Tudi JEPPESEN 1 SAASTAMOINEN et al. (1984) ugotavljajo, da se v vznemi1jenem okolju srnjad prilagodi z iskanjem kritja oziroma zapusti območje dokler traja vznemi1janje. Tudi NYENHUIS (1998) ne ugo­ tavlja večjega vpliva vznemi1janja na srnjad, ki se prilagodi z izbiro ustreznega kritja in časa aktivnosti. Za jelenjad npr. GARAJ (1987) ugotavlja, da tropijelenjadi vsebt.Uejo značilno manj osebkov v območjih, kjer so obiskovalci pogostejši, v bližini prometnih cest pa je tudi njena plisotnost manjša (WITMER 1 DECALESTA (1985)). 5.10 Lesna zaloga sestojev Ugotavljamo značilne razlike med pojavljanjem jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev v poletnem obdobju (X 2 =15,428; 0:=0,009; df=5), medtem ko v zimskem obdobju razlik s srnjadjo nismo odkrili (grafikon 7). V poletnem obdobju daje jelenjad prednost sestoj em z višjo lesno zaJogo, v zimskem času pa podobno kot srnjad poseljuje sestoje, kjer je zaloga nižja. Pii srnjadi razlik med obema obdobjema nismo odkrili. Sestoji z višjo lesno zalogo se pojavljajo v višjih nadmorskih višinah, največ na Jelovici, razlike med zalogo sestojev in nadmorsko višino so bile značilne (X 2 =55,953; a=O,OOO; df=20) (preglednica 2) in so v največji meri posledica razlik v zalogi med gospodarskimi razredi (X 2 =101,089; 0:=0,000; df=25). V okviru posameznih gospodarskih razredov, ki jih poseljuj eta obe vrsti, značilnih razlik med prisotnostjo jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev nismo odkrili. Ocenjujemo, da v poletnih habitatih daje jelenjad prednost starejšim sestojem, saj je bil delež lesne zaloge v tretjem GozdV 60 (2002) 5-6 Lesna zaloga (m3) 201-300 30J-400 401-500 Nad 500 47 Il 5 5 40 22 8 6 21 17 3 1 15 22 4 1 13 23 14 razšitjenem debelinskem razredu dvakrat večji kot v habitatih, ki jih poseljuje srnjad. Tudi ARMLEDER et al. (1994) ugotavlja pri jelenjadi pogostejša uporabo starejših sestojev. SCHOEN 1 KIRCHHOFF ( 1990) ugotavljata podobno v zimskem in pomladanskem obdobju Podobno menijo tudi PAULEY 1 PEEK 1 ZAGER (1993) in priporočajo znaten delež starejših sestoj ev v območjih, ki jih jelenjad poseljuje pozimi. 6 ZAKLJUČKI Večina proučevanega območja je danes poseljena vsaj z eno od obeh obravnavanih živalskih vrst. Pri jelenjadi ugotavljamo značilno gibanje osebkov populacije med sezonskimi habitati. V poletnem obdobju poseljuje območja višjih nadmorskih višin, v največjem deležu na planoti Jelovici. Za ta del območja so značilne večje površine gospodarskega razreda 80 (raznodobni spremenjeni jelovo bukovi gozdovi), ki se odlikuje po večjem deležu iglavcev. Značilen je znaten delež mladovja in sestojev v pomlajevanju, še posebno letvenjakov in mlajših drogovnjakov, ki nudi jelenjadi kritje v mesecih največjega vznemirjanja. Ta del območja se odlikuje tudi po manj razgibanem reliefu, nizkih nagi bih, znatni gostoti gozdnih cest, nizkem deležu kmetijskih površin in višji lesni zalogi. Pomemben delež prehrane v tem obdobju nudijo trave in zelišča. V zimskem času se jelenjad premakne v večjem deležu na obrobja planote, pa tudi v nižje predele, ki jih v večjem deležu poraščajo sestoji gospo­ darskega razreda 70, pa tudi 40, katerih značilnost je večja primes listavcev med njimi tudi plodo­ nosnega drevja. Za zimske habitate je značilen močneje razgiban relief z večjimi nagibi, manjšimi gostotami gozdnih cest ter večjim deležem antropogene spremenjenih površin, predvsem travnikov in pašnikov. Lesna zaloga sestojev je nižja. Srnjad tako v zimskem kot v poletnem obdobju poseljuje pretežno nižine in gričevje. 275 z Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Razlik med zimskim in poletnim obdobjem nismo odkrili. Največ je prisotna v sestoj ih gospodarskih razredov 70 in 40, ki jih odlikuje znaten delež listavcev. Za habitate srnjadi je značilen zmerno razgiban relief, nizki do srednje strmi nagibi, visoka gostota cest najrazličnejših kategorij, znatni deleži mladih razvojnih faz, nižja lesna zaloga sestojev in znatne površine antropogene spremenjenih površin med katerimi prevladujejo travniki in pašniki. Ob primerjavi habitatov jelenjadi in srnjadi so bile ugotovljene razlike v številnih ekoloških parametrih tako v poletnem kot v zimskem obdobju s tem, da so bile razlike v poletnem obdobju večje kot v zimskem. Ob premiku jelenjadi v nižje nadmorske višine v zimskem obdobju se značilnosti njenih habitatov bolj približajo značilnostim habitatov srnjadi vendar populacija poseljuje prostor, ki ga srnjad poseljuje v manjšem deležu. Ob tem ugotavljamo, da stopnja prostorske interakcije med srnjadjo in jelenjadjo ni visoka in se bistveno ne razlikuje med obema letnima obdobjema kar v določeni meri pojasnjuje koeksistenco obeh vrst v tem prostoru. 7 VIRI ACETTO, M., 1981. Zimska prehrana srnjadi v Dobre­ poljski dolini. Gozdarski vesmik, 39, 10, 418-425, 18 ref. ADAMIČ, M., 1983. Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovskogojitvenem območju, Lovec, 66, 2, s. 41-45. ADAMIČ, M., 1989. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.). Gozdarski vestnik, 47, 4, s. 145-162. ARMLEDER, H. M. 1 Waterhouse, M. J. 1 Keisker, D. G. 1 Dawson, R. J., 1994. Winter habitat use by mule deer (Odocoileus hemionus hemionus) in the central interior of British Columbia. Canadian Journal of Zoology. 72, JO, 1721-1725, 30 ref. BENDER, L. C. 1 Haufler, J. B., 1996. Relationships between social group size of elk (Cervus elaphus) and habitat cover in Michigan. American-Midland­ Naturist, 135, 2, 261-265; 26 ref. BHAT, S. D. 1 Rawat, G. S., 1995. Habitat use by chital (Axis axis) in Dhaulkhand, Rajaji National Park, India. Tropical Ecology. 36: 2, 177-189; 28 ref. CASANOVA, P. 1 Capaccioli, A., 1989. Valutazione del carico teorico di capriolo (Capreolus capreolus), daino (Dama dama) e cervo (Cervus elaphus) in alcuni ambienti protetti dell· appenino Tosco Romagnolo. Italia Forestale e Montana, 44, 4, 261-272, 10 ref. 276 CASANOVA, P. 1 Zalli, F., 1996. Utilizzazione dell · habitat del capriolo e cingh.iale neil· alta Valle del Senio. Manti e Boscbi, 47, 1, 13-18, 8 ref. EIBERLE, K. 1 Wenger. CA., 1983. Importance of silvicultural system to roe deer. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 134, 3, 191-206, 18 ref. GARAJ, P., 1987. Ethologie des Rotwildes in bezug auf Waldbesuch. Acta Facultatis Foresta lis Z voJen, 29, 113- 123, 24 ref. GEIST, V., 1998 . Deer of the World. Stackpole books, Mechanicsburg, 42ls. HAFNER, M., 1997. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici. Specialistična naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 100 s., 121 ref. HERBOLD, H., 1995. Anthropogener Einflus auf die Raumnutzung von Rehvild (Capreolus capreolus). Zei tschri fl fur J agd wi ssenschaft, 41, 1, 13-23, 57 ref. JENKTNS, K. J. 1 Starkey, E. E., 1991. Food habjts of Roosevelt Elk. Rangelands, 13, 6, 261-265, 19 ref. JEPPESEN, JL. 1 Saastamoinen, O. et al., 1984. Human disturbance ofroe deer and red deer: preliminary results. Communicationes Instituti Forcstalis Fenniae, 120, 113- 118, 12 ref. JEŽ, P., 1989. Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežni ško-javorniškem masivu. Gozdarski vestnik, 47, 1, s. 2-14. JOHNSON, A. S. et al., 1995. White-tailed deer foraging in relation to succesional stage, overstorey tipe and management. American Midland Naturalist, 133. 1, 18- 35, 30 ref. KATRENIAK, J., 1989. Zasoba potravy pre prezuvavu zver v jarnom obdobi v prvorn az tretom vegetacnom lesnom stupni. Folia Venatoria, 19. 17-29, 4 ref. LATHAM, J. 1 Staines, BW. 1 Gorman, ML., 1996. The relative densities of red (Cervus elaphus) and roe (Capreolus capreolus) deer and their relationship in Scottish plantation forests. Journal of Zoology, 240, 2, 285-299, 23 ref. LATHAM, J . 1 Staines, BW. 1 Gorman. ML., 1997. Correlations of red (Cervus elaphus) and roe (Capreolus capreolus) deer densities in Scottish forests with environmental variables. Journal of Zoology, 242, 4, 681-704, 56 ref. LEACH, R. H. 1 Edge, W. D., 1994. Summer home range and habitat selection by white- tailed deer in tbe Swan Valley, Montana. Northwesl Science, 68, 1, 31-36, 39 ref. MAVRAR, B., 1990. Vpliv rastlinojedcev na pomlajevanje starejših debeljakov v GGE Jelovica. Hudajužna, GG Bled, Strokovna naloga, 26s. MEHLE, J ., 1995. Nosilnost habitatov za prehrano jelenjadi na Jelovici . Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 74 s. MERILL, E. H., 1994. Surruner foraging ecology of wapiti (Cervus elaphus roosevelti) in rhe Mount St. Helens GozdV 60 (2002) 5-6 l Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem blast zone. Canadian Journal of Zoology, 72, 2, 303- 311. 59 ref. MYSTERUD, A. 1 Bjornsen, BH. 1 Ostbye, E., 1997. Effects of snow depth on food and habitat selection by roe deer Capreolus capreolus along an altitudinal gradient in south central Norway. Wildlife Biology, 3, 1, 27-33; 47 ref. NYENHUIS, H., 1998. Einfluss der Landschaftsstruktur auf die Populationsdichte des Rehwildes (Capreolus capreolus) in Nordrhein Westfalen. Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 169, 10-11, 198-205, 31 ref. PAULEY, G. R. 1 Peek, J. M. 1 Zager, P., 1993. Predicting white- tailed deer habitat use in northern Idaho. Journal of Wildlife Management. 57, 4, 904---913, 55 ref. PI CARD, J. F. 1 Oleffe, P. 1 Boisaubert, B., 1991. Influence of oak mast on feeding behaviour of red deer (Cervus GozdV 60 (2002) 5-6 elaphus L). Annales des Sciences Foresrieres, 48, 5, 547-559, 26 ref. REIMOSER, F., 1986. Basisinformation Rehwild und Umwelt. Allgemeine Forstzeitschrift, 49, 1216-1217. SAN-JOSE, C. 1 Braza, F. 1 Aragon, S. 1 Delibres, JR., 1997. Habitat use by roe and red deer in Southern Spain. Miscellania Zoologica, 20, l. 27-38, 32 ref. SCHOEN, J. W. 1 Kirchhoff, M. D., 1990. Seasonal habitat use by Sitka black-tailed deer on Admiralty Island, Alaska. Journal of Wildlife Management, 54, 3, 371- 378, 26. Ref. WITMER, GW. 1 DeCalesta, DS., 1985. Effect of forest roads on habitat use by Roosevelt elk. Northwest Science, 59, 2, 122-125, 10 ref. ŽBONTAR, A., 1996. Razgovor o zgodovini jelenjadi in Jovišč na Jelovici (ustni vir). 277