Znanstvena razprava 
GDK: 61 : (497.12) 
Optimalni modeli gozdov 
Strokovna izhodišča in način oblikovanja n1odelov ob izdelavi gozdnogospodarskih 
načrtov območij za obdobje 2001-2010 
OptimaL forest mode/s 
Professional sraning points and approach ro creating mode/s for regional foresr management plans for 
the 2001 - 2010 period 
Živan VESELIČ* 
Izvleček: 
Veselič, Ž.: Optimalni modeli gozdov. Strokovna izhodišča in način oblikovanja modelov ob izdelavi gozdnogospodarskih 
načrtov območij za obdobje 2001-2010. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit.lit. 
4. Prevod v angleščino: Jana Oštir. 
V prispevku so prikazana strokovna izhodišča in način oblikovanja izhodiščnih optimalnih modelov gozdov (za hipotetične 
gozdove, ki jih gradi ena sama drevesna vrsta) za vsako od oblikovanih 28 skupin gozdnih rastišč v Sloveniji ter optimalnih 
modelov gozdov (za realne, mešane gozdove). Navedene so Skupine gozdnih rastišč, za katere se je izdelalo izhodiščne optimalne 
modele gozdov ter njihove proizvodne sposobnosti za gozdove posameznih drevesnih vrst, za eno od skupin rastišč pa so kot 
primer navedeni tudi vsi parametri izhodiščnega optimalnega modelnega stanja za gozdove posameznih drevesnih vrst 
Ključne besede: Gozdnogospodarsko načrtovanje, modeli gozdov. 
Abstract: 
Veselič, Ž.: Optima! forest mode is. Professional starting points and approach to creating model s for regional forest management 
plans for the 2001 - 2010 petiod. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 10. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 4. 
Translated into English by Jana Oštir. 
The article presents the professional starting points and approach to creating elementary optima! forest models (for hypothetical 
forests, consisting of only one tree species) for each of the 28 established groups of forest sites in Slovenia, and to creating optimal 
forest models for real, mixed forests. The author specifies those groups of sites, for which elementary optima! forest models were 
created. as well as their respective production capacities for forests consisting of only one tree species. One particular group of si les 
has been described by all the parameters of the elementary optima! model for forests consisting of various individual tree species. 
Key words: forest management planning. forest models. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Pri načrtovanju v gozdarstvu in odločanju o 
gozdnogojitvenih ukrepih v gozdovih moramo 
imeti, zaradi zelo dolge življenjske dobe drevja in 
dolgoročnih posledic vsakega ukrepa, pred seboj 
vselej zelo dobro proučene cilje, h katerim težimo 
in nam v tem smislu določajo vsebino naših 
gozdnogojitvenih ukrepov. Če sledimo temeljnim 
strokovnim načelom, ki že desetletja določajo 
strokovno delo z gozdom na Slovenskem, nam je v 
vsakih razmerah končni cilj gozd, ki je naravni 
sestavi drevesnih vrst in naravni zgradbi blizu, 
oziroma od njiju odklonjen v sprejemljivem obsegu 
zaradi njegovih ekoloških, socialnih in proizvodnih 
funkcij. 
Idealno podobo gozda na danem rastišču, ki v 
pogledu drevesne sestave in debelinske strukture 
oziroma strukture razvojnih faz zagotavlja vse-
stransko stabilnost gozda in trajno optimalno 
izpolnjevanje vseh njegovih funkcij, imenujemo 
optimalni model gozda. 
Gozd, katerega stanje je v pogledu drevesne 
sestave ali debelinske strukture oziroma strukture 
razvojnih faz zelo daleč od naravnega, je mogoče 
le v zelo dolgem obdobju oblikovati v gozd, ki bi 
bil blizu optimalnemu modelnemu stanju. V takem 
primeru nam zelo oddaljeni, idealni cilj tudi ne 
more biti neposredni kazalec gozdnogojitvenih 
ukrepov, saj je v takem gozdu včasih smotrno še 
več desetletij izvajati celo ukrepe, ki gozd oblikujejo 
vstran od smeri želene njegove dolgoročne podobe. 
Možnega poseka in potrebnih drugih gozdno­
gojitvenih ukrepov v gozdu v prihodnjem ure­
ditvenem obdobju zato ne določimo neposredno na 
podlagi optimalnega modela gozda pač pa na 
*mag. ž. V., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove 
Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. SLO 
445 

Veselič, Z. : Optimalni modeli gozdov 
podlagi gozdnogojitvenega cilja, ki pomeni podobo 
gozda, ki je realno dosegljiva v obdobju, dolgem 
do nekaj desetletij, ter na podlagi opredeljene 
dolžine obdobja
1
, v katerem naj bi dosegli ciljno 
stanje. Gozdnogojitveni cilj nas torej neposredno 
vodi pri določitvi gozdnogojitvenih ukrepov v 
gozdu. V časih torej gozdnogojitveni cilj (na­
videzno) ni niti na poti od zatečenega stanja gozda 
k njegovi optimalni podobi na danem rastišču. Prav 
paje, da poznamo oddaljeno idealno podobo gozda, 
da se zavemo potrebne dolgoročne smeri njegovega 
razvoja na danem rastišču. To je potrebno tudi zato, 
da lahko povsod tam, kjer se pot današnjih sestoj ev 
zaključuje (včasih se ob kakšni ujmi sklene usoda 
katerega od sestojev nenadoma, nenapovedano), 
usmerjamo razvoj sestojev v smeti te dolgoročne 
podobe. 
Ko govorimo o optimalnih modelih gozdov in 
gozdnogojitvenih ciljih v odnosu do njih, imamo v 
mislih raven gozdnogospodarskih razredov, 
gozdnogospodarskih enot ali območij, seveda pa 
so tako gozdnogojitveni cilji kot včasih tudi 
optimalni modeli gozdov v neposredno pomoč tudi 
pii odločanju o konkretnih sestoj ih teh gospodarskih 
razredov. 
V zelo ohranjenih gozdovih oziroma gozdovih, 
ki so v pogledu drevesne sestave in debelinske 
strukture oziroma strukture razvojnih faz blizu 
idealnemu stanju gozda, je lahko optimalni model 
gozda že za prihodnje desetletje hkrati tudi 
gozdnogojitveni cilj. 
Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta 
gospodarske enote soočimo na ravni gospodarskih 
razredov opredeljene gozdnogojitvene ukrepe z 
ukrepi, ki smo jih opredelili ob popisu konkretnih 
sestojev. Odklone skrbno proučimo in dokončno 
določimo ukJepe na vseh ravneh. 
Naj opozorimo, da morajo gozdnogojitveni 
načrti in načrtovani ukJepi v gozdu upoštevati tudi 
navzoče poudatjene funkcije gozdov, ki lahko celo 
v bistvenem spremenijo njihovo vsebino. Takšnih 
podrobnih lokalnih posebnosti pri oblikovanju 
optimalnega modela gozda ne moremo upoštevati. 
Tudi to je lahko razlog (dodatne) razlike v podobi 
1 
Časovno opredeljeno ciljno obdobje je za nekatere 
gozdarske teoretike sporno z vidika teorije ciljev pri 
sistemih, ka~ršen je gozd, s praktičnega vidika pa je 
koristno, ker omogoča transparentno kvantitativno 
povezavo med gozdnogojitvenimi cilji in načrtovanimi 
ukrepi. 
446 
gozda, ki jo določata optimalni model gozda in 
gozdnogojitveni cilj. Vendar tudi to ne zmanjšuje 
koristnosti oblikovanja optimalnih modelov gozda, 
ki temeljijo na rastišču. 
Teoretično je možni posek morda sporno 
označiti za (gozdnogojitveni) ukrep, ker je to šele 
možni ukrep. Vendar menimo, da je terminološka 
poenostavitev dopustna, saj možni posek na­
črtujemo z upanjem, da se bo realiziral v čim večji 
meti. 
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno­
gojitvenih načrtih (nadalje Pravilnik) v 23. členu 
določa, da optimalne modele gozda določimo v 
gozdnogospodarskih načrtih območij, saj gre pri 
določitvi teh modelov za poglobljen teoretični 
razmislek, izdelane optimalne modele gozda pa 
nato uporabljamo kot strokovno podlago za 
določitev dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev na 
podobnih rastiščih v vseh gozdnogospodarskih 
načrtih gospodarskih enot v območju. 
Optimalni model gozda po Pravilniku vključuje: 
• optimalno drevesne seslavo gozda; 
• optimalno zgradbo gozda in optimalno 
razmerje debelinskih razredov oziroma razvojnih 
faz. 
Ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov 
območij za obdobje 2001-2010 smo se na ravni 
Slovenije odločili izdelati izhodiščne optimalne 
modele gozdov, ki so optimalni modeli za (čiste) 
sestoje posameznih drevesnih vrst oziroma skupin 
vrst po skupinah rastišč. Na osnovi teh izhodiščnih 
optimalnih modelov gozdov so na območnih enotah 
Zavoda za gozdove Slovenije izdelali optimalne 
modele gozdov za posamezne območne gospo­
darske razrede, ki so v pogledu drevesne sestave, 
in posledično tudi v pogledu drugih modelnih 
parametrov, prilagojeni rastiščnim posebnostim 
gospodarskih razredov posameznih gozdno­
gospodarskih območij. Tak, prilagojen način 
oblikovanja optimalnih modelov gozdov je 
primeren tudi zato, ker so v območnih gospodarskih 
razredih posameznih območij, katerih jedro morda 
v več območjih sicer tvori ista gozdna združba, 
lahko pridružene različne, po obsegu manjše 
gozdne združbe, ki pa vendarle območne gospo­
darske razrede posameznega območja rastiščno 
nekoliko specifično obarvajo. 
Končno je izračun optimalnega modela gozdov 
predvidel omenjeno svobodo pri oblikovanju zmesi 
GozdV 60 (2002) 1 o 

Veselič , Ž..: Opti mal ni modeli gozdov 
drevesnih vrst območnega gospodarskega razreda 
tudi zato, ker oblikovanih 28 izhodiščnih skupin 
rastišč ne predstavlja neposredno seznama mogočih 
območnih gospodarskih razredov. V okviru ene 
skupine rastišč se je lahko območna enota odločila 
oblikovati dva ali več območnih gospodarskih 
razredov. Manj primerno pa bi bilo v posamezni 
območni gospodarski razred vključiti gozdove iz 
dveh ali več skupin rastišč, kot smo jih oblikovali 
na ravni Slovenije, saj se po rastiščnih in prirastnih 
značilnostih praviloma vendarle precej razlikujejo. 
Celo Pravilnik pa prepoveduje v isti gospodarski 
razred vključiti gozdove različnih skupin rastišč, 
opredeljenih v 14. členu Pravilnika. 
Ob obhkovanju izhodiščnih optimalnih modelov 
gozdov na ravni Slovenije smo združili rastišča več 
gozdnih združb, ki so si v ekološkem in pro­
izvodnem pogledu blizu. Združitev je bila še toliko 
bolj dopustna, ker pri izhodiščnih modelih nismo 
določili modelne sestave drevesnih vrst, saj so si, 
kot je že omenjeno, optimalno modelno sestavo 
drevesnih vrst pri oblikovanju optimalnih modelov 
gozdov območne enote določile same. 
Pri določitvi izhodiščnih optimalnih modelov 
gozdov (za čiste gozdove posamezne drevesne vrste) 
smo se za posamezno skupino rastišč z dano 
proizvodno sposobnostjo oslonili na tablični razvoj 
sestojev. Pri tem smo uvedli t.i. »sestojne debelinske 
razrede«, ki pomenijo razrede sestojev, katerih sred~i 
premeri imajo vrednost znotraj danega razrednega 
interva]a (mladovje, sestoji s srednjim premerom 7-
15 cm. 16-25 cm, 26-35 cm, 36-45 cm, nad 45 cm). 
s pomočjo katerih lahko strukturo gozda v pogledu 
njegovih razvojnih stopenj analiziramo znatno 
natančneje in objektivneje kot prek razvojnih faz. Na 
osnovi analiz množice konkretnih sestojev v pogledu 
razpršenosti premerov dreves v sestoju danega 
srednjega premera ter iz tabličnega razvoja srednjega 
premera sestojev dane drevesne vrste na danem 
rastišču pa smo za rastišča različnih proizvodnih 
sposobnosti določili okvirna optimalna modelna 
razme1ja tudi med lesnimi zalogami posameznih 
drevesnih debelinskih razredov. 
V okviru izhodiščnih optimalnih modelov 
gozdov smo določili proizvodna razdobja in dolžine 
pomladitvenih razdobij za sestoje posameznih 
drevesnih vrst na posameznih skupinah rastišč. Ta 
dva parametra so nato območne enote neposredno 
uporabile pri oblikovanju optimalnih modelov 
območnih gospodarskih razredov, seveda po 
GozdV 60 (2002) 1 O 
odločitvi o drevesni vrsti, ki bo za dani gospodarski 
razred odločujoča pri opredelitvi vrednosti obeh 
navedenih parametrov. Trajanje razvoja sestojev v 
okviru posameznih sestojnih debelinskih razredov, 
ki jih določa hitrost rasti srednjega sestojnega 
premera, in posledično modelni površinski deleži 
omenjenih posameznih razvojnih obdobij gozda 
danega gospodarskega razreda pa so že odvisni od 
določene modelne zmesi drevesnih vrst. V 
izhodiščnih modelih so zaradi orientacije navedene 
omenjene vrednosti za primere čistih sestojev 
posameznih drevesnih vrst. 
Za izbrano modelno sestavo drevesnih vrst v 
primeru konkretnega območnega gospodarskega 
razreda je pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov 
območij iz kri v ulj , ki kažejo razvoj sestoj ev dane 
drevesne vrste na danem rastišču, vse potrebne 
parametre optimalnih modelov gozdov izračunal 
računalnik . Potrebno je bilo le odločiti, katera od 
navzočih dre ve snih vrst bo tista, ki naj se ji (najbolj) 
prilagodi dolžina proizvodnega in pomladitvenega 
razdobja, ter določiti optimalno modelne zmes 
danega območnega gospodarskega razreda. 
Pti prebiralnib in drugih raznodobnih sestojih 
si s časovnim razvojem sestojev seveda ne moremo 
nič pomagati. Pri teh .sestoj ih ni niti proizvodnega 
in pomladitvenega razdobja niti razvojnih faz in 
njihove površinske uravnoteženosti oziroma 
neuravnoteženosti. Njihovo okvirno »normalnost« 
zgradbe in strukture drevja, ki zagotavljata trajnost 
gozda in njegovih funkcij, lahko na osnovi podatkov 
meritev sestojev, ki jih izvajamo, vsaj v grohem 
preverjamo le prek debelinske strukture drevja. 
2 RASTIŠČE - TEMELJNI OKVIR 
ZA DOLOČITEV OPTIMALNEGA 
MODELA GOZDA 
2 SITE- BASIC FRAMEWORK FOR 
ESTABLISHING AN OPTIMAL FOREST 
MODEL 
Nedvomno je rastišče najpomembnejši okvir za 
določitev optimalnega modela gozda, zato smo 
izhodiščne optimalne modele gozdov določili po 
rastiščih oziroma skupinah rastišč. Za izdelavo 
skupnih izhodiščnih optimalnih modelov gozdov 
na ravni Slovenije v pogledu prirastnih značilnosti 
smo rastišča razvrstili v 28 podskupin rastišč. 
Pregled rastišč ozjroma njihovih skupin je razviden 
iz preglednice l. 
447 

Veselič . Z .: Optimalni modeli gozdov 
Preglednic a 1: Proizvodne sposobnosti rastišč (PSR) za skupine drevesnih vrst 
Tahfe 1: Production capacity of sites by groups of tree species m
3
/ha.leto 
1 
S mr. 
1 Jdka 1 Bukev 
Drugi 
Zap. 
Rastišče in 
Mace-
1 Rd.ill Hrast 
Plem. 
trdi 
1 Mehk; 
št. 
dr. ig!. 
sen č. bor list. 
list. 
list. 
1. 1 R. jelševja in vrbja 9,0 7,5 5,5 5,5 7,0 6,0 6,0 4,5 10,0 
2. R. javorovij in jesenovij 8,0 7,0 5,5 
1 
5,0 
1 
6,0 5,0 6,0 4,0 8,5 
3. j R. doba in gradna 10,0 8.0 6,5 
1 
6,5 7,0 6,5 7,0 5,5 10,0 
1 
4. R. zmerno acidofilnih bukovij lQ,O 8,0 7,@ 6,5 8,5 6,0 7,0 4,5 8,5 
i 
5. 1 R. acidofilnih bukovij 10,0 9,0 6,5 6,5 7,0 5,5 5,0 4,0 
1 
7,5 
i 6. R. bukov ij z gradnom 11,0 8,5 6,5 6,5 8,0 6,5 7,0 5,0 8,5 
7. R. podgorskih bukovij <9,0 7,5 
i 
6,0 6,0 7.5 5,0 7,0 4,0 8,5 
8. R. gorskih bukovij 10,0 9.5 
1 
6,5 
1 
5,0 7,5 4,0 6,5 4,0 7,5 
9. 1 R. visokogorskih bukovij 7,5 
1 
6,0 1 5.0 2.5 5,5 - 4,0 2,5 3,0 
10. 1 R. jelovih bukovij z globokimi tlemi 11,0 9,5 7,0 6,0 
1 
'? ,0 5,0 6,5 4,5 8,5 
11. R jelovih bukovij s plitvimi tlemi 8,0 7,0 5,0 5,0 6,0 1 4,0 5,0 4,0 
1 
6,5 
1 
12. 1 R. nižinskih jelovij na karbonatih 10,0 9,0 6,0 6,0 8,0 6,0 7,0 5,0 8,5 
13. R. dinarskih jelovij v rnraziščih 9,0 8,5 - 5,0 6,0 
1 
-
1 
5,0 3.5 
1 
4,0 
i 
14. R. jelovij in smrekovij na skalovju 7,5 7,5 5,0 5,0 4,5 
1 
4,0 3,0 3,0 
1 
-
15 . R. jelovij s praprotmi 12,0 9,5 7,5 6.5 8,0 6,0 7,0 1 5,0 8,5 
! 
16. Druga jelova rastišča na silikatih 
1 
10,0 9,0 6,5 5,5 
1 
6,5 4,5 5,0 3,5 6,5 
17. 1 Smrekova rastišča na silikatih 6,0 5,0 4,0 4,0 4,0 2,5 3,0 2,0 3,0 
1~. 1 R. gor. in visokog. smrekovij na karb. 9,0 8,0 5,5 4,0 
1 
6,0 - 5,0 3,0 3,0 
19. R. subalpinskih smrekovij 6,0 
1 
3,5 3,5 - 2,§ - 2.5 - 2,0 
20. R. primorskih podgorskih bukovij 7,0 5,0 4,5 
1 
5,0 §,0 4,0 4,0 3,0 6,5 
1 
21. R. termofilnih bukovij 7,0 6,5 4,5 5,0 4,5 4,0 4,0 3,0 6,5 
22. R. bukovij na rendzinah 6,0* 5,0 4,0 5,@ 
1 
5,0 
i 
3,5 4,0 3,0 6,5 
23 . R. tennofilnih in acidofilnih hrastovij 6,0 5,0 4,5 5,0 2,5 
1 
2,5 3.0 2,5 4,5 
24. R. acidofilnih borovij 6,0 5,5 4,0 6,0 51 5 5,0 4,0 3,5 5,5 
25. R. bazofilnih borovij 
1 
3,0 2,5 3,0 2,5 2,0 2,5 2,0 3,0 
26. R. termofilnih listavcev 4,0 3,5 3,5 4,0 2,0 2,5 2,5 2,0 4,5 
27. R. subalpinskih bukovij 4,0 3,5 3,5 
1 
- 2,5 - 2.0 - 2.0 
28. Ekstremna rastišča iglavcev 2,5 2,5 2,0 2,0 2,0 
-
1 
2,0 1 - 2,0 
Opomba: Pri macesnu so vrednosti PSR za okrog 15 % nižje od teoretičnih zaradi upoštevanega proizvodnega razdobja. 
ki znatno presega čas kulminacije povprečnega starostnega prirastka. Samo pri hrastu je ta razlika še omembe vredna (5 
%).pri drugjh vrstah pa zanemarljiva oziroma je ni. Pri hrastu se podatki pri prvih treh rastiščih nanašajo na dob. pri vseh 
drugih rastiščih pa na graden. 
* Vrednost je za 0,5 m.1 /ha.leto višja od ugotovljene; šlo je za posamično meritev. 
Vrednosti na močno potemnjenih poljih s poudarjenimi številkami so rezultati raziskav, svetleje potemnjena polja pa 
označujejo drevesne vrste, ki jih beležimo v okvirnih modelnih zmeseh drevesnih vrst za dano rastišče na ravni Slovenije. 
Pri določitvi razvoja sestojev posameznih 
drevesnih vrst oziroma skupin vrst na posameznih 
rastiščih oziroma skupinah rastišč smo se oslonili 
na tablične razvoje scstojev posameznih drevesnih 
vrst na rastiščih ustreznih proizvodnih sposobnosti 
(za dane drevesne vrste). Za te potrebe smo zbrali 
in proučili vse v Sloveniji doslej opravljene 
raziskave p.ro:izvodnih sposobnosti rastišč (PSR). 
Na podlagi teh podatkov ter na podlagi »inter­
polacij« za rastišča in drevesne vrste, za katere teh 
448 
raziskav še ni bilo izvedenih, smo vsem izbranim 
skupinam rastišč doloČili proizvodno sposobnost 
za posamezne drevesne vrste oziroma skupine 
drevesnih vrst. »lnterpolacijo« podatkov smo 
izvedli ob upoštevanju značilnosti teh rastišč, 
podatkov o prirastkih konkretnih' sestojev in 
opravljenih ovrednotenj značilnosti proizvodnih 
dejavnikov (Rk- po KOŠIRJU). Vsi podatki so 
prikazani v preglednici l. Podatki, ki so pridobljeni 
neposredno iz raziskav, so v preglednici izpisani 
GozdV 60 (2002) 10 

Veselič , ž:.: Optimalni modeli gozdov 
poudarjeno na najbolj potemnjenih poljih. Svetleje vrednosti, zakonitosti, ugotovljene pri smreki, pa 
potemnjena polja označujejo podatke o PSR za smo se odločili uporabiti tudi pri drugih vrstah 
drevesne vrste in rastišča, za katere natančnih oziroma skupinah vrst, ki se pojavljajo od nižin do 
meritev PSR še ni bilo izvedenih, dane drevesne visokogmja, saj nakazujejo p1irastoslovno logične 
vrste pa se na danih rastiščih pojavljajo v okvirnih zakonitosti, ki se gotovo podobno odražajo tudi pri 
(povprečnih) slovenskih modelnih zmeseh gozda, drugih drevesnih vrstah. Pri tem smo pri vseh 
ki srno jih oblikovali na podlagi podatkov o vrstah, z izjemo macesna, upoštevali, da se tablični 
rnodelnih zmeseh danih rastišč oziroma skupin podatki nanašajo na srednje nadmorske višine, pri 
rastišč za posamezna gozdnogospodarska območja. evropskem macesnu pa naj bi se nanašali na gorske 
3 
3 
STROKOVNA IZHODIŠČA ZA 
DOLOČITEV IZHODIŠČNIH 
OPTIMALNIH MODELOV 
GOZDOV OZIROMA OPTIMAL­
NIH MODELOV GOZDOV 
PROFESSIONAL STARTING POINTS 
AND APPROACH TO CREATING 
ELEMENTARY OPTTMAL FOREST 
MODELS AND OPTIMAL FOREST 
MODELS 
3.1 Uporabljene sestojne tablice 
3. 1 Yield tables used 
Kot podlago za izdelavo modelov smo uporabili 
Češke in Erteld-ove (nemške) tablice. 
Češke tablice smo uporabili za smreko in druge 
iglavce, jelko, rdeči bor, bukev, hrast dob. 
Graden smo obravnavali po tablicah za dob 
(preverjanje s podatki terenskih meritev je pokazalo 
njuno podobnost glede intenzivnosti in dinamike 
rasti), prav tako smo po tablicah za dob obravnavali 
tudi druge trde listavce. V vseh navedenih primerih 
smo uporabili tablice za 2. proizvodno raven. 
Erteld-ove (nemške) tablice srno uporabili za 
evropski macesen (oziroma macesen), veliki jesen 
(oziroma plemenite listavce) in črno jelšo (oziroma 
mehke listavce). 
Češke tablice vsebujejo za smreko ločene tabele 
za gorska in nižinska rastišča. Pii gorskih legah je 
ob istem SI 
100 
- gotovo zaradi večje potrebe dreves 
po svetlobi na višjih nadmorskih višinah - pri isti 
starosti sestoja manjše število dreves ter večji 
premer in temeljnica, v proizvodni sposobnosti 
(PSR) 1n višini lesne zaloge pa skoraj ni razlik. V 
razvoju sestojev med obema legama gre za znatne 
razllke - približno 20 %-ne razlike v premerih v 
mlajših sestojih in nekaj več kot 10 %-ne razlike 
pri starih sestojih. Ker so razlike relativno velike 
in sistematične, smo za rastišča srednjih nadmorskih 
višin pri smrekj uporabili interpolirane srednje 
GozdV 60 (2002) 1 O 
lege. Pri dobu (oziroma hrastih), črnijelši (oziroma 
mehkih listavcih) in velikemu jesenu (oziroma 
plemenitih listavcih) smo upoštevali, da so bili 
tablični podatki ugotovUeni na nižinskih rastiščih. 
Glede na to, da hrasti in mehki listavci tudi sicer v 
veliki večini rastejo v nižinah, tovrstnih korektur 
za te vrste oziroma skupine vrst nismo izvedli, 
medtem ko smo jih upoštevali pri plemenitih 
listavcih, ki lahko v pomembnejšem deležu sežejo 
tudi v višje nadmorske višine. 
3. 2 Opredelitev proizvodnega razdobja 
in njegovih faz 
3. 2 Definition of the production period 
and its phases 
3. 2. 1 Pomladitveno razdobje 
3. 2. 1 Rejuvenation period 
Pri golosečnem gospoda1jenju s pomladitvenim 
razdobjem seveda ni težav, v primeru pomlajevanja 
enodobnega sestoja pod zastorom starega sestaja 
pa si je v zvezi s pomladitvenim razdobjem 
potrebno razjasniti določena vprašanja. 
Po široko uporabljeni definiciji (SPEIDEL, 1972 
po KOTARJU, 1988), je pomladitveno razdobje 
razdobje v razvoju sestaja od trenutka, ko smo začell 
prejšnji sestoj pomlajevati, pa vse do pomladitve, 
to je odstranitve zadnjih dreves starega sestoja. 
Kadar govorimo o pomladitvenem razdobju za 
sestoje določenega gospodarskega razreda, imamo 
dejansko v mislih povprečno pomladitveno razdobje 
ob obnavljanju sestojev danega gospodarskega 
razreda. Za razliko od »pomladitvenega obdobja«, 
ki se nanaša na konkretni sestoj, v tem primeru 
KOTAR (1988) uporablja izraz »Splošno pomla­
ditveno obdobje«. (Izraza obdobje in razdobje se 
vsebinsko ne razlikujeta; izraz razdobje upo­
rabljamo sledeč Pravilniku.) 
Vsekakor je nuj no vključiti v proizvodno 
razdobje danega sestoja tudi vso pomladitveno 
razdobje sestoja - od tedaj, ko se je sestoj začel 
449 

Veselic, z.: Optimalni modeli gozdov 
razvijati pod preJS11Jlm sestojem. Proizvodno 
razdobje se stoja pa se, ob tako definiranem začetku 
življenjske poti sestaja, zaključi, ko ga bomo prvič 
presvetlili z namenom njegove obnove. V primeru 
obnove danega in naslednjega sestaja tu pred­
postavljamo uspešen začetek obnove, da se torej 
po prvi svetlitvi dejansko tudi začne postopna 
nasemenitev in vznik. Ob 40-letnem pomla­
ditvenem razdobju, ki mu bo sledilo nadaljnjih 100 
let razvoja sestaja, predno bomo sestoj začeli ob 
njegovi kulminaciji povprečnega starostnega 
prirastka obnavljati, bo torej dani sestoj imel 
proizvodno razdobje dolgo l40 let. Ne glede na to, 
bodo lahko najstarejša drevesa danega sestaja, 
ko se jih bo posekalo, stara celo 180 let (v primeru 
njihove zgodnje nasemenitve in poznega poseka). 
(Primer je povzet po KOTARJU, l987.) Prav 
dejstvo, da ob obnavljanju danega sestaja pod 
zastorom preJSnJega sestaja, oziroma ob 
obnavljanju naslednjega sestaja pod zastorom tega 
sestaja, nekatera drevesa dosežejo celo znatno ·:eč jo 
starost od proizvodnega razdobja, moramo s pridom 
izkoristiti pri načrtovanju razvoja sestojev oziroma 
nujno upoštevati pri vsestranski presoji ob določitvi 
dolžine proizvodnega razdobja. V mešanem gozdu 
smreke in macesna bomo npr. lahko načrtovali 
krajšo proizvodno razdobje, prilagojeno sečni 
zrelosti smreke, ob tem proizvodnem razdobju pa 
bodo lahko macesni - kot zadnja nadstojna drevesa 
v času pomlajevanja naslednjega sestaja - še več 
desetletij akumulirali svoj vrednostni prirastek. 
Podobno lahko ravnamo pri mešanih gozdovih 
bukve in hrasta in v drugih podobnih primerih. 
Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da se je 
mladje pod zastorom razvijalo počasneje, kot bi se, 
če bi raslo povsem sproščeno. Če je bila njegova 
rast upočasnjena za polovico, je bilo mladje ob 
koncu 40-letnega pornladitvenega razdobja v 
razvojnem pogledu staro le 20 let. Če se, sledeč 
tabličnemu razvoju sestaja, odločimo začeti 
obnavljati sestoj pri kulminaciji povprečnega 
starostne ga pri ras tka, bo torej to pri tablični 
vrednosti 120 let. V preglednicah za optimalne 
modele gozdov, ki jih vzorčno predstavlja pre­
glednica 4, smo čas, za katerega je pomladitveno 
razdobje daljše od razvojne starosti dreves ob koncu 
tega razdobja, označili z »Z<<. Za toliko je dejansko, 
in seveda tudi modelno, proizvodno razdobje daljše 
od tabličnega proizvodnega razdobja. 
450 
3. 2. 2 Začetek obnove sestoja 
3. 2. 2 Beginning of stand regeneration 
Dokazano je, daje znižanje povprečne proizvodnje 
na določenem rastišču najmanjše, če z obnovo 
sestaja začnemo prav v času kulminacije povpreč­
nega starostnega prirastka sestaja. Torej ne drži, da 
je ob dolgih pomladitvenih razdobjih z vidika 
izkoriščenja rastišča primerno začeti z obnovo 
sestaja nekoliko pred kulminacijo povprečnega 
starostnega prirastka sestaja; je pa res, da je s tega 
vidika še znatno slabše začeti z obnovo prepozno. 
Seveda lahko to zakonitost uporabimo tudi za 
presojo o začetku obnove sestaja v odnosu do 
kulminacije povprečnega vrednostnega prirastka. 
Optimalno je torej začeti z obnovo sestaja v času 
kulminacije njegovega povprečnega vrednostnega 
prirastka. Časovni zaostanek kulminacije povpreč­
nega vrednostnega prirastka za kulminacijo 
povprečnega starostnega prirastka je mogoče kar 
na splošno, brez konkretnega sestaja pred seboj in 
zahtevnih analiz, določiti le približno, pri čemer je 
ocena lahko tudi subjektivna. Gre za oceno vpliva 
večje vrednosti debelejših sortimentov ter manjših 
stroškov njihovega pridobi vanja po prostorninski 
enoti. Pri določitvi modelov smo se p1i posameznih 
drevesnih vrstah oziroma skupinah vrst v tem 
pogledu odločali glede na smiselno količino 
žrtvovanega povprečnega starostnega prirastka. 
Zaradi zelo zložne kiivulje povprečnega starostnega 
prirastka sestojev pa smo si pri določitvi zaključka 
proizvodnega razdobja večkrat pomagali tudi s 
kriterijem še sprejemljivega znižanja tekočega 
prirastka pod najvišjo vrednostjo povprečnega 
starostnega prirastka, ki določa tudi proizvodno 
sposobnost rastišča. 
Za začetek pomlajevanja oziroma konec 
proizvodnega razdobja smo se odločali: 
• pri iglavcih (razen pri macesnu) in pri drugih 
trdih Iistavcih- ko je tekoči prirastek padel na raven 
90 % povprečnega starostnega prirastka. Pri tem 
se žrtvuje približno 2 % povprečnega starostnega 
prirastka oziroma 2 % proizvodne sposobnosti 
rastišča; 
• pri macesnu - ko se je povprečni starostni 
prirastek zmanjšal na 85 % njegove največje 
vrednosti; žrtvovali smo torej kar 15% povprečnega 
starostnega prirastka (kulminaciji tekočega in 
povprečnega starostnega prirastka sta pri macesnu 
rela ti v no zelo zgodaj, z debelin o sortimenti močno 
GozdV 60 (2002) iO 

Vese lič , ž..: Optimalni modeli gozdov 
pridobivajo na vrednosti, z naraščajočo starostjo 
drevesa pa se napake lesa v večji meri ne pojavljajo); 
• pri hrastu - ko je tekoči prirastek padel na 
raven 70 % povprečnega starostnega p1irastka. Pri 
tem se žrtvuje približno 6 % povprečnega sta­
rostnega prirastka oziroma 6 % proizvodne 
sposobnosti rastišča ; 
• pri bukvi in plemenitih listavcih - ko je tekoči 
prirastek padel na raven 95 % povprečnega 
starostne ga prirastka. Pti tem ne žrtvujemo praktično 
nič povprečnega starostnega prirastka oziroma 
proizvodne sposobnosti rastišča (razlog odločitve za 
sorazmerno zgodnje obnavljanje teh sestojev je v tem, 
da pri bukvi in mnogih plemenitih listavcih s starostjo 
(in debeline) močno narašča verjetnost hujših napak 
lesa, ki razvrednotijo sortimente). 
3.2. 3 Razmejitev razvojne faze pomlajenca in 
mladovja 
3. 2. 3 Demarcation of the rejuvenated old stand 
phase and the juvenile phase 
V poglavju 3.2.1 Pomladitveno razdobje citirana 
definicija pomladitvenega razdobja kaže pri 
praktični rabi določene pomanjkljivosti oziroma 
nedorečenosti, o katerih se kaže dogovoriti, če se 
želimo izogniti nesporazumom. 
Določitev konca pomladitvenega razdobja s 
časom, ko odstranimo zadnje drevje starega sestoja, 
je preveč toga in nepraktična. Absurdno je, da celo 
velike pomlajene površine ne bi mogli označiti za 
mladovje, če bi sredi nje, ob vlaki ali cesti, pustili 
zaradi kakršnega koli že razloga, eno ali dve drevesi. 
Vendar, ali bi sestoj smeli opredeliti kot mladovje 
tudi, če bi v njem raslo več dreves starega sestoja? 
Koliko bi jih še smelo biti? Menimo, daje mogoče 
začeti govoriti o razvojni fazi mladovja tedaj, ko je 
nadstojnega drevja iz starega sestoja ostalo tako 
malo, da praktično nima več vpliva na rast mladega 
sestoja. Ocenjujemo (predlagamo), da je ob 
pravilnem obnavljanju sestoja - ko so poslednja 
drevesa starega sestoja najkakovostnejša in tudi 
nadpovprečno debela- to tedaj , ko se v mladem 
sestoju ne nahaja več kot 5 % končne lesne zaloge 
sestoja na danem rastišču. 
Definicija pomladitvenega razdobja v bistvu 
določa trajanje razvojne faze pomlajenca. Sre­
čujemo pa se tudi s primeri, najpogosteje zaradi 
neustreznega gozdnogojitvenega ukrepanja ali 
naravnih ujm, ko sploh ne zabeležimo faze 
mladovja, ker se nov sestoj »vgradi« v vrzelast star 
sestoj in se tako razvije dvoslojni sestoj, iz katerega 
se odstranjuje nadstojno drevje, ko je mlad sestoj 
že globoko v fazi drogovnjaka. 
Ko si torej postavljamo modelne razmerje 
razvojnih faz oziroma razmerje med razvojnima 
fazama pomlajencem in mladovjem, predpo­
stavljamo želeni oziroma normalni (modelni) razvoj 
sestojev na danem rastišču. Model zato ne kaže 
samo idealnega stanja gozda, ampak daje posredno 
tudi informacijo o tem, kako naj bi se sestoj razvijal. 
3. 3 Izhodiščni optimalni modeli 
prebiralnih in drugih 
raznodobnih gozdov 
3. 3 Elementary optima] forest models of 
selection and other uneven-aged forests 
»Normalno« debelinsko strukturo prebiralnih 
gozdov smo določili na osnovi podatkov konkretnih 
sestojev prebiralne zgradbe in tudi podatkov iz 
literature (KLEPAC, 1961 po Priročniku, 1995), 
ločeno za produktivnejša in manj produktivna 
rastišča. Na podlagi ugotovljene normalne debe­
linske strukture dreves in že omenjenih tabličnih 
podatkov (KLEPAC), smo za vsako od obeh ravni 
produktivnosti rastišč določili tudi »normalno« 
lesno zalogo za prebiralne gozdove. Glede modelov 
za prebiralne gozdove bi se bilo gotovo koristno 
osloniti tudi na druge, sodobnejše teoretične 
podlage, vendar smo se zaradi omejenega časa za 
tovrstne analjze in zaenkrat sorazmerno majhnih 
površin pravih prebiralnih gozdov v Sloveniji, ob 
obsežnem delu v zvezi z drugimi gozdovi, pri 
prebiralnih gozdovih pač omejili na najnujnejše. 
Preglednka 2: »Normalna« debelinska struktura prebiralnih gozdov 
Tab le 2: "Normal " diameter structure of selection forest s 
~ 
(Drevesni) debelinski razredi 
Sestojni debelinski 
lO -19 cm 20-29 cm 30-39 cm 40-49 cm 50 cm in več 
Razred 
Delež LZ-% Delež LZ - o/o Delež LZ- o/o Delež LZ-% Delež LZ- o/o 
PSR 7 in več m
3
/ha.l 4 8 15 22 51 
PSR pod 7 m
3
/ha.l 5 13 19 21 42 
GozdV 60 (2002) 1 O 451 

1 
1 
1 
! 
1 
il 
li 
,1! 
11 
Veselič , ž.. : Optimalni modeli gozdov 
4 IZRAČUN OPTIMALNIH Pravilnik definira na p1imer drogovnjak kot tisto 
MODELOV GOZDOV razvojno fazo sestaja, pri kate1i meri srednji premer 
4 CALCULATION OF OPTIMAL FOREST drevja v vladajočem in sovladajočem sloju od 10 do 
MODELS 30 cm, pri tabličnih prikazih razvoja sestojev pa 
4.1 
4.1 
Izračun izhodiščnih optimalnih 
modelov za hipotetične čiste 
gozdove ene same drevesne vrste 
Calculation of elementary optimal 
models for hypothetical pure stands 
(consisting of only one tree species) 
4. 1.1 Izračun modelnih deležev razvojnih faz 
4. l. 1 Calculation of model portions 
of developmental phases 
Tablični razvoj sestojev, ki jih za posamezne 
drevesne vrste oziroma skupine vrst prikazujejo 
krivulje razvoja sestojev dane drevesne vrste po 
skupinah rastišč, oziroma-tu je upravičena še širša 
združitev - po skupinah rastišč posameznih 
proizvodnih sposobnosti, seveda ločeno za visoko­
gorska, gorska in nižinska rastišča, nam določa 
dolžino časovnih razdobij, ko sestoji prerastejo fazo 
rnladovja (letvenjaka) ter druge razvojne faze. Iz 
tega neposredno sledijo modelni površinski deleži 
sestojev posameznih razvojnih faz. 
Pii tem moramo na ustrezen način upoštevati odnos 
med razvojnimi fazami in debelina drevja v sestoju. 
razpolagamo s srednjim premerom vsega drevja v 
sestoju. Zato smo na osnovi velikega števila podatkov 
o debelini dreves konkretnih sestojev, kjer je bil 
drevesom določen tudi socialni položaj, ugotovili 
odnos med srednjima vrednostima premerov dreves, 
če jih izračunamo iz vseh dreves v sestoju oziroma 
samo iz dreves v vladajočem in sovladajočem sloju. 
Razlike med obema srednjima vrednostima 
premerov so se od sestaja do sestaja precej 
razljkovale, kar velja še posebej za sestoje na 
prehodu iz drogovnjaka v debeljak, kar je pač 
posledica različno intenzivnega redčenja in še 
posebno sečnje podstojnega drevja, v povprečju pa 
je upoštevanje vseh dreves pokazalo pri tej debelini 
sestojev za približno 5 cm nižjo srednjo vrednost 
sestojnega premera, pri sestojih na prehodu iz 
letvenjaka v drogovnjak pa za dobre 3 cm nižjo 
vrednost, kot v primeru, če smo ju izračunali samo 
iz meritev vladajočega in sovladajočega drevja. Iz 
tega razloga srno v naših modelnih izračunih 
upoštevali, da se drogovnjak začne pri tab1ičnem 
srednjem sestojnem premeru 7 cm, debeljak pa pri 
tabličnem srednjem sestojnem premeru 25 cm. 
Slika 1: Krivulje odvisnosti srednjega sestojnega premera od (neto) starosti sestojev- za bukev na nižinskih rastiščih 
Figure 1: Curves showing dependence of medium s/and diameter on (net) stand age (beech on !mv/and sites) 
srednji 
premer (cm} 
Bukev nižinska 
6Q.,-,,-.,-,~-..-ro-.,--.~~-..-ro~~,,-.,
11
-.~-..-.. -..--..-ro·-..-ro,-~~ 
l-+-t-+-1f-i--l-+-11-+-+-·l~-+-l-~--+-++ +--11-+-+-+--~-l--+---: ------ .. -1-- " " ·- -- ·-+-t--+-+-+--1 
r=t~r:_t1~t_-+-_ +.;_--1_:--_ ++- --1-+---++- -+-+ -_++- -l-+-- ++- -t-+ -_+f--l _ + -_+-1-~_;~-t-- --1-+---t--·+· ---t-+ 1 -·1---!i--·t-~-'t-r---1t-:;_r-_--1+-1---1+_-:~-::.+~-1---!+-1---!,:::_"j_---!+--t---!~--~l--+,__+- __ t-lt-
50 +--li--+-1-+--li--+-+-+--l-f-+-t-1--+-+-+-f-l--1--+-~--l--11· -r-- _J._ -· --- - -r-·1--1-- -1-- - - -1--+-+-1--+-+--i-f-+-+-+--l 
o 20 40 60 80 100 120 140 160 
~--.. ~2~.~---4~,o ___ ~~·s ___ ~~ ·o ____ s~.s-~--~~--~7~ __ ~7~ __ --- _ .. _·a,~o_ -_ ·~·~~ . 
452 
180 200 
!eta 
GozdV 60 (2002} 1 O 

Vese lič , Z.: Optimalni modeli gozdov 
4.1. 2 Izračun mod elnih višin lesnih zalog 
4.1. 2 Calculation of models' growing stocks 
Kot izhodišče smo uporabili na osnovi tablic 
oblikovane laivulje odvisnosti debelinskega razvoja 
sestojev od njihove starosti za posamezne drevesne 
vrste oziroma skupine vrst na rastiščih posameznih 
proizvodnih sposobnosti. Vzorčni prikaz teh hivulj 
kaže slika l. 
Krivulje so izračunane za skupine rastišč z enako 
proizvodno sposobnostjo (npr. 3,0 m
3
/ha.leto, 4,0 
m
3
/ha.leto, itd.). Za večino drevesnih vrst so za 
določeno proizvodnjo sposobnost rastišč določene 
različne hivulje glede na lego (nižinska, srednja, 
gorska). Za vsako posamezno rastišče pa smo v bazi 
podatkov za izračun modelov označili tudi 
prevladujoča lego, tako da je bilo vsako rastišče 
enoznačno povezano z ustrezno krivuljo. 
Tablični razvoj sestojev, kot ga prikazujejo 
krivulje razvoja sestojev posameznih dreves nih vrst 
za posamezne skupine rastišč, oziroma za rastišča 
določene proizvodne sposobnosti, ločeno za visoko 
gorska, gorska in nižinska rastišča, nam določajo 
modelne višine lesne zaloge sestojev dane drevesne 
vrste oziroma skupin vrst pri določenem srednjem 
sestojnem premeru. 
Modelno lesno zalogo hipotetičnih čistih gozdov 
dane drevesne vrste oziroma skupin vrst za dano 
rastišče oziroma skupino rastišč, izračunamo iz 
modelnih lesnih zalog sestojev posameznih 
sestojnih debelinskih razredov in iz dolžine 
razdobja, ki v razvoju sestaja pripada danemu 
sestojnemu debelinskemu razredu. 
4.1. 3 Izračun modelnih deležev lesne zaloge 
posameznih debelinskih razredov 
4.1. 3 Calculation of model portions of growing 
stock by individual diameter classes 
Bistvo izračuna modelnih deležev lesne zaloge 
posameznih debelinskih razredov sestojev na 
danem rastišču oziroma skupini rastišč je v tem, da 
iz modelnih površinskih deležev, ki naj bi jih 
zajemali sestoji posameznih sestojnih debelinskih 
razredov (ob znanem debelinskem razvoju sestoja 
dane drevesne vrste na rastišču dane proizvodne 
sposobnosti in opredeljeni proizvodni dobi te 
drevesne vrste na danem rastišču), iz povprečne 
lesne zaloge sestoj ev teh sestojnih razredov (ob· 
znanem razvoju lesne zaloge sestojev na hektar v 
odvisnosti od (neto) starosti sestojev te drevesne 
vrste na danem rastišču- slika 2) ter iz normalne 
(običajne) porazdelitve lesne zaloge po (drevesnih) 
debelinskih razredih v sestojih posameznega 
sestojnega debelinskega razreda (preglednica 3), 
izračunamo za dano rastišče in drevesno vrsto 
Slika 2: Krivulje odvisnosti lesne zaloge na hektar od (neto) starosti sestojev- za bukev na nižinskih rastiščih 
Figure 2: Curves showing dependence of growing stock/ha on (net) stand age (beech on low/and sites) 
m3/ha 
o 20 40 
2,0 
GozdV 60 (2002) 1 O 
Bukev 
60 80 100 120 140 
2,5 -4, 0 -.5 - 5.0 -5.5 -6,0 -7,0 -7.5 - 8,0 
160 180 
a.sl 
200 
leta 
453 

Veselič, ž.. : Optimalni modeli gozdov 
modelne deleže lesne zaloge drevja posameznih 
(drevesnih) debelinskih razredov (glede na modelno 
povprečno lesno zalogo sestojev dane drevesne 
vrste na danem rastišču). Zahteven računalniški 
program za obravnavani izračun je izdelal Mitja 
PODGORNIK iz Zavoda za gozdove Slovenije, 
Območna enota Celje. 
Izračun smo izvedli za vsako od 28 skupin rastišč 
jn za vsako obravnavano drevesne vrsto oziroma 
skupino drevesnih vrst, torej za 28 x 9 primerov 
(oziroma nekaj manj zaradi popolne odsotnosti 
nekaterih drevesnih vrst na nekaterih rastiščih). 
Preglednica 4 kaže primer izračunanih parametrov 
optimalnega modela gozda za čiste gozdove 
posamezne drevesne vrste oziroma skupine vrst na 
enem od rastišč. 
Potek izračuna 
Potek izračuna je razviden iz priloženega 
miselnega vzorca (slika 3) in razlage, ki sledi. 
Vsebine, prikazane pod A, B in C so pomembni 
vmesni rezultati, iz katerih računalniški program 
izračuna deleže lesnih zalog posameznih (dre­
vesnih) debelinskih razredov, ob vnosu modelne 
drevesne zmesi tudi za gozdove poljubne modelne 
drevesne sestave zmesi. 
A- Modelni površinski deleži sestojev 
posameznih sestojnih debelinskih razredov 
Iz časovnih razlik med mejnimi vrednostmi srednjih 
sestojnih premerov se ugotovi čas (v letih), ko sestoj 
»pripada« danemu razredu srednjega sestojnega 
premera (do 7 cm, 7-14,99 cm, 15-24,99 cm, 25-
34,99 cm, 35-44,99 cm, 45 cm in več). 
Tako ugotovljenemu času, ko sestoj v svojem 
razvoju pripada določenemu razredu srednjega 
sestoj nega premera, se pri razredu do 7 cm p1išteje 
»zaradi zastora podaljšan razvojni čas m1adovja -
Z«). Ta čas je za vsako rastišče in dreves no vrsto 
modelno opredeljen. Če >>neto proizvodnemu 
razdobju - N« dodamo ta čas, dobimo »bruto 
proiz vodno razdobje - G«. Deleži trajanja po­
sameznih obdobij iz prejšnjega odstavka se po 
prištetju časa »Z« k prvemu razredu seveda 
izračunajo od bruto proizvodnega razdobja (G). 
Vselej vsi razredi ne pridejo v poštev, ker se 
sestoji nekaterih drevesnih vrst na nekaterih 
rastiščih v modelno opredeljenem proizvodnem 
razdobju (ki je določeno za vsako skupino rastišč 
in drevesne vrsto oziroma skupino vrst) niti ne 
zdebelijo dovolj, da bi s povprečnim sestojnim 
premerom segli v najvišji sestojni debelinski razred. 
Slika 3: Shema izračuna modelnjh deležev lesne zaloge gozdov posameznih (drcvesnih) debelinskih razredov 
Figure 3: Calculation of model portions of growing stock by individual diameter c/asses 
454 
A 
B c 
Modelni površinski 
deleži sestojev posa.mezni. h 
Modelna lesna zaloga 
posameznih razreqov 
poprečnega 
premera 
Ugotovljeni deleži lesne 
zaloge dreves posameznih 
debelinskih razredov za sestoje 
danega razreda sestojnega 
premera 
razredov sestojnega premera 
N 
bruto proizvodno razdobje 
LZc 
7 
modelna oziroma nor­
malna lesna z.aloga 48 dano 
. raslii\če in dano drevcsno vrslo 
pomlajenec (del do 7 cm) 
7-14,9 cm 
15-24,9 cm 
25-34.9 cm 
35-44.9 cm 
"b
1
" (v m
3 
/ha) 
"cu" {v%) 
45 cm ln več 
25 - 34,9 cm a,b
4
c
4
, 
!--------··-···· .. --
35- 44,9 cm a,b
5
c
5
, ;a,b~c~
2 
------·-········--···-!------'------' 
45 cm in več a 6 b 6 <;;, a
6
b
6
Cs
2 
! a
6
b
6
c
63 
; a~b
0
Ce.~ a
6
b
6
c
65 
·r---- - --·-·-· 
Skupaj_ . - · . -· ·--~~- ~ .. L .. ~--~- - · 03 + · 04 + 1 05 
Modelni deleži (%) .. 01/LZm i 02/L.Zm oill::z:··ro:m:z:--r .DS/l.Z,. 
GozdV 60 (2002) 1 O 

Vesel ič , Z. : Optimalni modeli gozdov 
Zato pn tzračunavanju računalnik najprej iz 
krivulje ugotovi srednji sestojni premer ob koncu 
neto proizvodnega razdobja (N) in tako določi 
zadnji razred (npr. 25-32,5 cm), katerega trajanje 
je določeno kot razlika med neto proizvodnim 
razdobjem in razdobjerr1, ki ga sestoj potrebuje, da 
se zdebeli do srednjega premera spodnje meje 
takšnega »odprtega razreda« (v danem primeru 25 
cm). 
B - Modelna lesna zaloga sestojnih debelinskih 
razredov 
Iz vnaprej izdelanih krivulj razvoja lesne zaloge 
sestaja na hektar v odvisnosti od srednjega 
sestojnega premera, računalnik izračuna lesno 
zalogo sestoja pri srednjem premeru danega 
sestojnega debelinskega razreda. Pri tem je treba 
paziti na srednji premer zadnjega razreda, ki je za 
vsako rastišče in drevesne vrsto oziroma skupino 
vrst različen. 
C - Modelni deleži lesne zaloge (drevesnih) 
debelinskih razredov v sestojih danih sestojnih 
debelinskih razredov 
Modelne površinske deleže sestojev posameznih 
sestojnih debelinskih razredov (A) in modelne lesne 
zaloge sestojnih debelinskih razredov smo za 
posamezne drevesne vrste oziroma skupine vrst 
določili na podlagi omenjenih tablic, modelne 
deleže lesne zaloge posameznih (drevesnih) 
debelinskih razredov v sestojih danih sestojnih 
debelinskih razredov pa smo določili na osnovi 
podatkov iz množice konkretnih sestojev, pri­
dobljenih iz več območnih enot. 
4.1. 4 Določitev modelne končne lesne zaloge 
sestoj ev 
4. l. 4 Determination of the final growing stock of 
model stands 
Končno lesno zalogo sestojev dane drevesne vrste 
oziroma skupine vrst za dano rastišče oziroma 
skupino rastišč ugotovimo iz kri vu lje, ki kaže 
odvisnost srednjega premera sestaja od starosti 
sestaja in krivulje, ki kaže odvisnost lesne zaloge 
sestaja na hektar od srednjega sestojncga premera, 
in sicer je to višina lesne zaloge ob koncu 
proizvodnega razdobja. Čeprav gre v naravi za 
konec celotnega (bruto) razvoja sestojev, mora 
računalnik iz prvo omenjene krivulje »odčitati« 
srednji premer pri starosti, ki jo opredeljuje 
zaključek neto proizvodnega razdobja, saj krivulja 
kaže teoretični razvoj sestaja, brez vpliva zasu·tosti 
na njegov razvoj v fazi mladovja. 
4. 2 Izračun optimalnih modelov 
gozdov za realne gozdove 
mešane sestave 
4. 2 Calculation of optimal models for 
real forests (mix ed stands) 
4. 2.1 Izračun modelnih deležev razvojnih faz 
4. 2. 1 Calculation of model portions 
of developmental phases 
Izračun modelnih deležev posameznih razvojnih faz 
je za realne gozdove mešane sestave enak izračunu 
za sestoje, ki jih gradi ena sama drcvesna vrsta. 
Razlika je le v tem, da pri tem izračunu izhajamo iz 
kiivulj , ki kažejo razvoj mešanega sestaja. Iz krivulj 
za posamezne drevesne vrste zato računaJnik najprej 
po izdelanem programu izračuna krivuljo, ki 
upošteva modelne zmes drevesnih vrst oziroma 
skupin vrst danega območnega gospodarskega 
razreda. Pri tem pri vzamemo določene predpostavke, 
ki so pojasnjene v naslednjem poglavju. 
Preglednica 3: Modelna debelinska struktura lesne zaloge sestojnib debelinskih razredov (razredov srednjega scstojnega 
premera) za enodobne sestoje 
Table 3: Percentage of growing stock by tree diameter classes (for differenl mean diameter stand cla<>Ses) - even-aged stands 
Sestojni debelinski 
(Dreve~ debelinski razredi 
10 -19 cm 20 - 29 cm 30-39 cm 40-49 cm 50 cm in več 
razred 
Delež LZ-% Delež LZ-% Delež LZ - o/o Delež LZ-% Delež LZ-% 
7-14,9 pm 75 25 - -
15-24,9 cm 23 56 21 -
25-34,9 cm 6 23 40 23 8 
35-44,9 cm l 6 20 34 39 
Nad 45 cm - 1 7 23 69 
GozdV 60 (2002) 1 O 455 

Veselič , ž.: Optimalni modeli gozdov 
4. 2. 2 Izračun modelnih deležev lesne zaloge po 
debelinskih razredih 
4. 2. 2 Calculation of model portions of growing 
stock by diameter classes 
Računalniški program za izračun modelov za 
mešane gozdove je izdelan na podlagi naslednjih 
miselnih predpostavk: 
• za gozdove konkretne modelne drevesne 
sestave (kot jo za določen gospodarski razred 
opredeli območna enota) je potrebno v naprej 
določiti dva parametra: bruto proizvodno razdobje 
(G) in pomladitveno razdobje (razdobje po­
mlajenca), ki se jih praviloma določi po prevla­
dujoči drevesni vrsti - pri tem je potrebno 
upoštevati, da lahko, skladno z razlago v poglavju 
3.2, določen delež dreves doseže večjo starost, kot 
jo določa proizvodno razdobje, zato dolžino 
proizvodnega razdobja ni nujno prilagajati drevesni 
vrsti z najdaljšim proizvodnim razdobjem, če te 
drevesne vrste v modelni zmesi ni predvidene 
preveč (npr. več kot tretjino lesne zaloge); 
• pri določanju ozitoma izračunu povprečnih 
krivulj obeh obravnavanih tipov klivulj za mešane 
sestoje, je krivulje za posamezne drevesne vrste 
oziroma skupine vrst v p1ibližku dovoljeno seštevati 
(sorazmerno deležem posameznih drevesnih vrst v 
zmesi) brez upoštevanja. da določena drevesna vrsta 
iz sestaja izpade v večjem deležu ali v celoti pred 
predvidenim časom njegove obnove, saj se drevesa 
skozi vso proizvodno razdobje dopolnjujejo pri 
zapolnjevanju rastnega prostora. Pri tem storimo 
manjšo negativno napako pri predvidevanju razvoja 
lesne zaloge sestoja v starosti, saj pri izbiri drevja 
za posek prioritetno izločam o drevje tistih drevesnih 
vrst, ki jim v starosti hitreje upadata vitalnost in 
prirastek. Glede na številne nevarnosti in negativne 
vplive, ki prežijo na sestoje na njihovi dolgi 
življenjski poti, omenjena negativna napaka v 
napovedovanju razvoja sestojev deluje v smeri 
realnejšega predvidevanja njihovega razvoja. 
4. 2. 3 Izračun modelne lesne zaloge gozdov 
mešane sestave 
4. 2. 3 Calculation of model growing stock for 
mixed stands 
Modelne lesno zalogo gozdov mešane drevesne 
sestave na danem rastišču izračuna program prek 
modelnih· lesnih zalog sestojev posameznih 
sestojnih debelinskih razredov (B), upoštevajoč 
dano modelne zmes drevesnih vrst, in iz dolžine 
458 
razdobja, ki v razvoju mešanega(!) sestaja pripada 
danemu sestojnemu debelinskemu razredu. Razvoj 
mešanega sestaja predstavlja sintezna laivulja za 
ta sestoj, izračunana ob upoštevanju modelnih 
deležev zastopanosti posameznih drevesnih vrst 
oziroma skupin vrst v njem ter ob upoštevanju 
predpostavke, obrazložene v zadnji alineji poglavja 
4. l. 2). 
4. 2. 4 Določitev končne modelne lesne zaloge 
mešanih sestojev 
4. 2. 4 Determination of the final growing stock of 
mixed stands 
Končno lesno zalogo sestojev dane mešane 
drevesne sestave na danem rastišču kaže krivulja 
odvisnosti lesne zaloge mešanega sestoja od 
srednjega sestojnega premera, upoštevajoč dano 
modelne zmes drevesnih vrst, in sicer je to višina 
lesne zaloge ob koncu proizvodnega razdobja. Pri 
»odčitku« lesne zaloge iz ustrezne laivulje, moramo 
upoštevati neto proizvodno razdobje sestaja, kot 
smo opozorili v poglavju 4.1.4. 
4. 3 Pregled modelnih parametrov 
gozdov 
4. 3 List of forest model parameters 
Modelni parametri gozdov se določijo oziroma 
izračunajo za modelne zmes gozdov, in so: 
za gozdove enomerne zgradbe: 
• modelni deleži drevesnih vrst v lesni zalogi, 
• modelne proizvodno razdobje (bruto!)*, 
• model no pomladitveno razdobje*, -
• modelni deleži posameznih razvojnih faz*, 
• modelna debelinska struktura gozdov (deleži 
lesne zaloge po drevesnih debelinskih 
razredih), 
• modelna lesna zaloga, 
• modelna končna lesna zaloga; 
za gozdove prebiralne zgradbe: 
• modelni deleži drevesnih vrst v lesni zalogi, 
• modelna debelinska struktura gozdov (deleži 
lesne zaloge po drevesnih debelinskih 
razredih), 
• normalna lesna zaloga; 
*Opomba: Določimo po prevladujoči drevesni vrsti v 
gospodarskem razredu. 
GozdV 60 (2002} 1 O 

G) 
o 
N 
0.. 
< 
O) 
o 
1\3 
o 
o 
~ Preglednica 4: Osnovni parametri izhodiščnih modelov gozdov- za rastišče podgorskih bukovih gozdov 
0 
Table 4: Key parameters of elementary forest model.~ (submontane beech forest s) 
.------ ~ ------. , - - 1 -,- 1 1 1 1 1 
.aa. 
Ul 
.... 
1 1 
1 
1 ' 
1 
RA· ZVOJNE FAZE SESTOJ EV (let) 
1 
PROI ZVODNO 
1 
P O V P R E Č N E 
1 1 
DREVES NA 
1 
) D E B ~ L I N E 
) PSR ) LEGA 1 · I Do sred. premera IPomlajeneciMla-IDro-)De- 1 RAZDOBJE 1 DRE VE. S (%) 
VRSTA 
1 1 7 cm dov-~gov-)be- 1 (let) i ! ! ! 
)1 
11 1 1 
j 1 1 1 je njak)lJak 
1 
)10-19 )20-29)30-39)40-49) 50< 
! 
1· 
Tablicno)Dejansko Z tskup.) 1 ITablicno)Dejansko) cm 1 cm 1 cm 1 cm 1 cm 
i i i i i i i i i i i i i i 
lsmreka 
i 9.0, N i Leta l 25 
1 
25 
i o 1 
o i 25 
541 
51 130 
i 
130 
i 15 1 
28 i 28 i 18 i 11 
! 
% pov 
1 J l 
o 19 42 39 
- -
7.51 N j, Leta 
1 15 ! 
1 
12 1 22 ! 19 1 
)J(:1ka. 
1 
35 
1 
50 30 20 63) 47 145 160 
21 ! 
26 
1 
% pov 
1 
19 
13! 391 
29 
INacesen 
! 
6.01 N J I Leta 20 
! 
20 
! 
o i o 1 
20[ 
561 74) 150 
i 
150 
1 ul 26 i 28 i 19 i 14 1 
!, 
% pov 
! 
4 9 ! 
13 
37! 49! 
1 
! 
1 1 1 1 
! i 
)Rd . .i.n č. bor 1 6.0, N 1 Leta.) 25 
1 
30 
1 5 1 10 1 201 60) 30) 115 
1 
120 
1 
17) 33 1 28 1 
141 
o 1 
l 
% pov) 
1 1 1 8 1 17) 50) 25) 
1 
1 
1 1 1 
1 
l sukev 
-
-1 
7. sj N ! Letal 1 10 ! 
30 
1 
40 20 1 20) 61) 39 130 
! 
140 
1 18 ! 32 ! 30 ! 14! 
6 1 
1 
1 1
% pov 
! ! ! 
Hj 
14i 44! 
28 
- . 
)Hrast 
! 
5. o 1 
N 1 1 Leta' 25 
1 
35 1 10 1 20 1 15) 601 65 150 
! 
160 
9 J 20 ! 24 1 
21 1 26 
! 
% pov1 
! 1 1 
41 1 9! 
38) 41 
i 
)Plemen . list. 1 7.01 
N !
1 
Letal 20 
1 
25 
! 
5 1 10 1 
151 371 
46) 105 
1 
110 
! 
111 21 1 26 1 21 1 21 
1' 
il% pov 
1 
44 1 14 34 44 
i i i i i 
i i : 
1 ' . 1 
4 . o 1 N j
1 
Leta: 35 
1 
45 
! 10 ! 
20 ! 
25 
561 
39 130 
1 
140 
! 
14 1 26 1 29 1 
16 1 11 l])r. •trd~ ll!:!t 
1 
• % pov 
! 
14) 18 40 28 
1 
i i : 
( 
5 1 
1 
1 
34 ! 26 ! 
13) )Mehki list . 
1 
B. 5) N 1 Leta 15 
1 
20 
1 10 1 
10 35) 15 65 70 20 1 7 
1 
! 1 
1 1 
1 
14) 
141 
so) 21 
1 - . 
·-
% povi 
1 1 1 1 1 
MODBLNA 
)KONi':NI 1 
LESNA 1 SREDNJI 
ZALOGA 
!' PREMER 1 
m3/ha 
Povprecna! Koncn~a! cm 
1 
373 
i 766 1 37.8 1 
1 1 
172 
1 
681 1 36.3 1 
1 1 
289 
1 
428 i 39.2 i 
! ------1 
243 
1 
433 1 30.2 1 
1 
1 1 
296 
! 
586 33.7 1 
277 
1 
412 1 37.8 
286 
l 
4 52 1 38.2 ! 
195 
1 
324 32.5 ! 
196 
1 
29B 31. o 1 
q;: 
(/) 
~ 
fi; 
f'J• 
o 
~ 
~3" 
$lJ 
2. 
3 
o 
a. 
~ 
co 
2 
a. 
o 
< 

Veselič . Ž..: Optimalni modeli gozdov 
za gozdove s panjevskim gospodarjenjem: 
• modelni deleži drevesnih vrst v lesni zalogi, 
• modelno proizvodno razdobje, 
• modelno razme1je starostnih razredov sestoj cv. 
Vrednosti navedenih in vseh drugih prikazanih 
parametrov za čiste sestoje so informativne narave. 
Ob analizi sestojev in načrtovanju možnega 
poseka moramo posebno pozornost posvetiti tudi 
višini lesne zaloge pri srednjem sestojnem premeru, 
upoštevajoč realno drevesne sestavo gozdov danega 
gospodarskega razreda. Tega parametra se iz 
vsebinskih razlogov sicer nismo odločiti uvrstiti 
med modelne parametre, je pa do trenutka, ko v 
danem gospodarskem razredu začnemo s 
pom.laditvenimi sečnjami, uporaben kazalec stanja 
sestoj ev. 
5 POVZETEK 
5 SUMMARY 
Če sledimo temeljnim strokovnim načelom, ki že 
desetletja določajo strokovno delo z gozdom na 
Slovenskem, nam je v vsakih razmerah končni cilj 
gozd, ki je naravni sestavi d.revesnih vrst in naravni 
zgradbi blizu, oziroma od njiju odklonjen v 
sprejemljivem obsegu zaradi njegovih ekoloških, 
socialnih in proizvodnih funkcij. 
Idealno podobo gozda na danem rastišču, ki v 
pogledu drevesne sestave in debelinske strukture 
oziroma strukture razvojnih faz zagotavlja 
vsestransko stabilnost gozda in trajno optimalno 
izpolnjevanje vseh njegovih funkcij, imenujemo 
optimalni model gozda. 
Gozd, katerega stanje je v pogledu drevesne 
sestave ali debelinske strukture oziroma strukture 
razvojnih faz zelo daleč od naravnega, je mogoče 
le v zelo dolgem obdobju oblikovati v gozd, ki bi 
bil blizu optimalnemu modelnemu stanju. V takem 
primeru nam zelo oddaljeni, idealni cilj tudi ne 
more biti neposredni kazalec gozdnogojitvenih 
ukrepov, saj je v takem gozdu včasih smotrno še 
več desetletij izvajati celo ukrepe, ki gozd oblikujejo 
vstran od smeri želene njegove dolgoročne podobe. 
Možnega poseka in potrebnih drugih gozdno­
gojitvenih ukrepov v gozdu v prihodnjem ure­
ditvenem obdobju zato ne določimo neposredno na 
podlagi optimalnega modela gozda pač pa na 
podlagi gozdnogojitvenega cilja, ki pomeni podobo 
gozda, ki je realno dosegljiva v obdobju, dolgem 
do nekaj desetletij, ter na podlagi opredeljene 
458 
dolžine obdobja
1
, v katerem naj bi dosegli ciljno 
stanje. Prav pa je, da poznamo oddaljeno idealno 
podobo gozda, da se zavemo potrebne dolgoročne 
smeri njegovega razvoja na danem rastišču. To je 
potrebno tudi zato, da lahko povsod tam, kjer se 
pot današnjih sestojev zaključuje (včasih se ob 
kakšni ujmi sklene usoda katerega od sestojev 
nenadoma, nenapovedano), usmerjamo razvoj 
sestojev v smeri te dolgoročne podobe. 
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno­
gojitvenih načrtih v 23, členu določa, da optimalne 
modele gozda določimo v gozdnogospodarskih 
načrtih območij, saj gre pri določitvi teh modelov 
za poglobljen teoretični razmislek, izdelane 
optimalne modele gozda pa nato uporabljamo kot 
strokovno podlago za določitev dolgoročnih 
gozdnogojitvenih ciljev na podobnih rastiščih v 
vseh gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih 
enot v območju. 
Optimalni model gozda po Pravilniku vključuje: 
• optimalno drevesne sestavo gozda; 
• optimalno zgradbo gozda in optimalno 
razmetje debelinskih razredov oziroma razvojnih 
faz. 
Ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov 
območij za obdobje 200l-2010 smo se na ravni 
Slovenije odločili izdelati izhodiščne optimalne 
modele gozdov, ki so optimalni modeli za (čiste) 
sestoje posameznih drevesnih vrst oziroma skupin 
vrst po skupinah rastišč. Na osnovi teh izhodiščnih 
optimalnih modelov gozdov so na območnih enotah 
Zavoda za gozdove Slovenije izdelali optimalne 
modele gozdov za posamezne območne gospo­
darske razrede, ki so v pogledu drevesne sestave, 
in posledično tudi v pogledu drugih modelnih 
parametrov, prilagojeni rastiščnim posebnostim 
gospodarskih razredov posameznih gozdno­
gospodarskih območij. 
Ob oblikovanju izhodiščnih optimalnih modelov 
gozdov na ravni Slovenije smo združili rastišča več 
gozdnih združb, ki so si v ekološkem in pro­
izvodnem pogledu blizu. Združitev je bila še toliko 
bolj dopustna, ker pri izhodiščnih modelih nismo 
določili modelne sestave drevesnih vrst. 
Pri določitvi izhodiščnih optimalnih modelov 
gozdov (za čiste gozdove posamezne drevesne 
vrste) smo se za posamezno skupino rastišč z dano 
proizvodno sposobnostjo oslonili na tablični razvoj 
sestojev. Pii tem smo uvedli t. i. »sestojne debelinske 
GozdV 60 (2002) 1 O 

Vesel ič , Z.: Optimalni modeli gozdov 
razrede«, ki pomenijo razrede sestojev, katerih sestojnih razredov (ob znanem razvoju lesne 
srednji prerneri imajo vrednost znotraj danega zaloge sestojev na hektar v odvisnosti od (neto) 
razrednega intervala (mladovje, sestoji s srednjim starosti sestojev te drevesne vrste na danem rastišču 
premerom 7-15 cm, 16-25 cm, 26-35 cm. 36-45 cm, -slika 2) ter iz normalne (običajne) porazdelitve 
nad 45 cm). lesne zaloge po (drevesnih) debelinskih razredih 
Kot podlago za izdelavo modelov smo uporabili v sestojih posameznega sestojnega debelinskega 
Češke in Erteld-ove (nemške) tablice. razreda (preglednica 3), izračunamo za dano 
Češke tablice smo uporabili za srru·eko in druge rastišče in drevesno vrsto modelne deleže tesne 
iglavce, jelko, rdeči bor, bukev, lu·ast dob. zaloge drevja posameznih (drevesnih) debelinskih 
Graden smo obravnavali po tablicah za dob razredov (glede na modelno povprečno lesno zalogo 
(preverjanje s podatki terenskih meritev je pokazalo sestojev dane drevesne vrste na danem rastišču). 
njuno podobnost glede intenzivnosti in dinamike Izračuni modelnih parametrov za realne gozdove 
rasti), prav tako smo po tablicah za dob obravnavali mešane sestave so enaki izračunom za sestoje, ki 
tudi druge trde listavec. V vseh navedenih ptimerih jih gradi ena sama drevesna vrsta. Razlika je le v 
smo uporabili tablice za 2. proizvodno raven. tem, da pri tem izračunu izhajamo iz krivulj, ki 
Erteld-ove (nemške) tablice smo uporabili za kažejo razvoj mešanega sestaja. Iz krivulj za 
evropski macesen (oziroma macesen), veliki jesen posamezne drevesne vrste zato računalnik najprej 
(oziroma plemenite listavce) in črno jelšo (oziroma po izdelanem programu izračuna krivuljo, ki 
mehke listavec). upošteva modelno zmes drevesnih vrst oziroma 
Tablični razvoj sestojev, ki jih za posamezne skupin vrst danega območnega gospodarskega 
drevesne vrste oziroma skupine vrst prikazujejo razreda. 
krivulje razvoja sestojev dane drevesne vrste po Računalniški program za izračun modelov za 
skupinah rastišč, oziroma- tu je upravičena še širša mešane gozdove je izdelan na podlagi naslednjih 
združitev - po skupinah rastišč posameznih miselnih predpostavk: 
proizvodnih sposobnosti, seveda ločeno za visoko • za gozdove konkretne modelne drevesne 
gorska, gorska in nižinska rastišča, nam določa sestave (kot jo za določen gospodarski razred 
dolžino časovnih razdobij , ko sestoji prerastejo fazo opredeli območna enota) je potrebno v naprej 
rnladovja (letvenjaka) ter druge razvojne faze. Iz določiti dva parametra: bruto proizvodno raz-
tega neposredno sledijo modelni površinski deleži dobje (G) in pomladitveno razdobje (razdobje 
sestojev posameznih razvojnih faz. pomlajenca). ki se jih praviloma določi po 
Pri tem moramo na ustrezen način upoštevati prevladujoči drevesni vrsti; 
odnos med razvojnimi fazami in debelina drevja v • pri določanju oziroma izračunu povprečnih 
sestoju. krivulj obeh obravnavanih tipov krivulj za mešane 
Modelno lesno zalogo hipotetičnih čistih gozdov sestoje, je krivulje za posamezne drevesne vrste 
dane drevesne vrste oziroma skupin vrst za dano oziroma skupine vrst v približku dovoljeno seštevati 
rastišče oziroma skupino rastišč, izračunamo iz (sorazmerno deležem posameznih drevesnih vrst v 
modelnih lesnih zalog sestojev posameznih zmesi) brez upoštevanja, dadoločeoadrevesna vrsta 
sestojnih debelinskih razredov in iz dolžine iz sestaja izpade v večjem deležu ali v celoti pred 
razdobja. ki v razvoju sestoja pripada danemu predvidenim časom njegove obnove, saj se drevesa 
sestojnemu debelinskemu razredu. skozi vso proizvodno razdobje dopolnjujejo pri 
Zahteven je izračun modelnih deležev lesne zapolnjevanju rastnega prostora. Pri tem storimo 
zaloge posameznih debelinskih razredov sestojev manjšo negativno napako p1i predvidevanju razvoja 
na danem rastišču oziroma skupini rastišč. Bistvo lesne zaloge sestaja v starosti, saj pri izbiri drevja 
izračuna je v tem, da iz modelnih površinskih za posek p1ioritetno izločamo drevje tistih drevesnih 
deležev, ki naj bi jih zajemali sestoji posameznih vrst, ki jim v starosti hitreje upadata vitalnost in 
sestoj nih . debelinskih razredov (ob znanem p1irastek. Glede na številne nevarnosti in negativne 
debelinskem razvoju sestaja dane drevesne vrste na vplive, ki prežijo na sestoje na njihovi dolgi 
rastišču dane proizvodne sposobnosti in opredeljeni življenjski poti, omenjena negativna napaka v 
proizvodni dobi te drevesne vrste na danem napovedovanju razvoja sestojcv deluje v smeri 
rastišču), iz povprečne lesne zaloge sestojev teh realnejšega predvidevanja njihovega razvoja. 
GozdV 60 (2002) 1 O 459 

Veselič , Z .: Optimalni modeli gozdov 
6 OBRAZLOŽITEV 
UPORABLJENIH IZRAZOV 
6 DEF1NITION OF TERMS 
Modelna povprečna lesna zaloga ali kar modelna lesna 
zaloga-povprečna lesna zaloga vseh razvojnih faz oziroma 
sestojnih debelinskih razredov v času celotnega bruto 
proizvodnega razdobja sestaja ali povprečna lesna zaloga 
vseh razvojnih faz po višini lesne zaloge, upoštevajoč 
razmerje razvojnih faz modelno uravnoteženega gozda. 
Normalna lesna zaloga - modelna lesna zaloga pre­
biralnega gozda. 
Neto proizvodno razdobje - proizvodno razdobje, pri 
katerem se upošteva, da sestoj v mladosti raste brez zastora 
starega drevja prejšnjega sestaja. 
Bruto proizvodno razdobje - neto proizvodno razdobje. 
povečano za čas (število lel- » Z«), ki ga mladje do razvojne 
stopnje (višine), ko se ga odstre, potrebuje več, kot bi ga 
potrebovalo. če bi raslo nezastrto. 
480 
Sestojni debelinski razred - razred sestojev s premeri 
srednjih sestojnih dreves med mejnimi vrednostmi razreda 
(npr. 15,0 - 24,9 cm). 
7 LITERATURA 
7 BIBLIOGRAPHY 
KOTAR, M., 1987. Proizvodna doba in njen pomen pri 
načrtovanju v gozdarstvu, Gozdarski vestnik, št. 5/45, 
str. 209-222, Ljubljana. 
KOTAR. M., 1988. Pomen pomladitvene dobe pri 
načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, Gozdarski 
vestnik, št. 3/46, str. 112-123, Ljubljana. 
KOTAR. M .. 2000. Vpliv starosti in debeline dreves 
na donos gozda. XX. Gozdarski študijski dnevi, 
Zbornik referatov, str. 169-190, Ljubljana. 
*1995. Priručnik za uredivanje šuma, Zagreb. 
GozdV 60 (2002) 10