Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 56 Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Growth and structural characteristics of pi enter forest Marijan KOTAR* Izvleček Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. Prevod v angleščino: Jana Oštir in Marijan Kotar. v članku so prikazani rezultati analize, ki je bila izvedena na 12 ploskvah (30 x 30 m) v prebiralnern gozdu na rastiščih združb Baz.zanio-Abietetum in Omphalodo-Fagetum festucetosum. V analizi smo proučevali drevesni sestav, debelinsko zgradbo, višinsko zgradbo, porazdelitev lesne zaloge, socialno zgradbo in kakovostno zgradbo sestojev ter odmike od uravnoteženega stanja. Pri ugotavljanju števila dreves na ha zadoščajo že razmeroma majhne površine vzorčnih ploskev, pri proučevanju socialne zgradbe, kakovostne zgradbe, deležev drevesnih vrst in še posebej za ugotavljanje uravnoteženega stanja pa morajo biti vzorčne površine 0.50 ha in več. · V prebiralnem gozdu, ki ima v drevesni sestavi velik delež bukve. mora biti slednja v skupinski primesi, če je cilj proizvodnja visokokakovostnega lesa. V tem primeru imamo pri gospodarjenju s takšnim gozdom kombinacijo prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja, to pa nam omogoča le sproščena tehnika gojenja gozdov. Ključne besede: prebiralni gozd, debelinska zgradba, višinska zgradba, socialna zgradba, kakovostna zgradba, uravnoteženo stanje. Abstract Kotar, M.: Growth and structural characteristics of plenter forest. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-9. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 17. Translated into English by Jana Oštir and Marijan Kotar. rn the a1ticle are presented the results obtained by the analysis which was carried out on 12 sample plots (size 30 x 30m) in plenter (selection) forests . The analyzed forest are classified in the plant associations Bazzanio-Abietetum and Omphalodo­ Fagetwn festucetosum . The analysis deals with trees composition, diameter (dbh) and height distribution, social stTucture, structure of growing stock according to quality and diameter classes and equilibrium. For the estimating the number of trees per ha the reliable results are obtained by sample plats of size 9 are. To estimate quality and social structure, portion of trees species and especially for assessing equilibrium the minimum size of sample plots is 0,50 ha. In the plenter forest with a large portion of common beech, it should be admixed by groups, on this way the production of wood of h.igh quality . is warranted . In this case the management is the combination of plenter forest system and irregular shelter wood system. To use both systems in the same compartmenl only the free silviculture tecnics makes it possible. Key words: pi enter forest, diameter distribution, height distribution, social structure, structure according to quality, equilibrium. 1 UVOD INTRODUCTION V razvoju pragozda se prebiralna faza pojavlja le občasno in sicer v mladostnem ali pa razgraditvenem stadiju, kjer je potek razgradnje počasen (KORPEL 1993 ). Zato je prebiral na zgradba gozdov v pragozdu običajno le začasna, trajna je le na ekstremnih rastiščih, kjer je onemogočeno izoblikovanje optimalnega stadija. Trajanje prebiralne faze v pragozdu je. različno dolgo in je odvisno od drevesne sestave in rastišča. Pii gospodrujenju z gozdovi, ki sloni na prebiralni zgradbi. , ustvarjamo trajno takšne pogoje, ki omogočajo razvoj gozda - če ga pri­ meljar:no z razvojem pragozda- le do mladostnega in razgraditvenega stadija. To ni v nasprotju z načelom sonaravnosti, saj v prebiralnem gozdu le podaljšamo mladostni stadij ter preje pričnemo z razgraditvenim stadijem; sama razgradnja tega sestaja pa je omejena le na najmanjšo možno površino (na površino, ki jo prekrivajo krašnja enega ali kvečjemu dveh ali treh dreves). GozdV 60 (2002) 7-9 Trajno prebiralno gospodmjenje zahteva prebi­ ralno zgradbo gozda, ki se v času le malo spreminja, govorimo o t. im. trajni zgradbi gozda, oziroma o uravnoteženem stanju gozda, ki omogoča enako­ merno produkcijo gozda (SCHUTZ 1989). To uravnoteženo stanje pa lahko dosežemo in ohranjamo le ob načrtnem ukrepanju, ker večina prebiralnih gozdov ob opustitvi ukrepov ali pa ob napačnih ukrepih preraste v enomernejše sestoje. V literaturi je našteta cela vrsta strukturnih in razvojnih značilnosti s katerimi je opredeljen prebiralni gozd. Najpomembnejše pa so naslednje tri, vse ostale so posledica teh treh ali pa so v povezavi z njimi: l. Socialni vzpon in z njim povezana vertikalna in horizontalna zgradba sestaja. V sako drevo t.j. primerek, je v teku svojega razvoja prešel vse t1i socialne položaje t.j. čakalec ---7 tekač (sprinter) ---7 *prof. dr. M. K. Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire, Biotehniška fakulteta. UL, Večna pot 83 , 1000 Ljubljana 291 Kotar, M .: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda zmagovalec. Premik v socialnem položaju pa ni vedno premočrten t. j. navzgor; isti primerek, ki je prerasel iz čakalca v tekača lahko ponovno preide v čakalca itd. (BONČINA 1994). 2. Individualizacija produkcije; to načelo je po mnenju nekaterih strokovnjakov celo najpomembnejša značilnost prebi.ralnega gozda (SCHOTZ 1989). Dre­ vesa v prebiralnem gozdu že zelo zgodaj (h """ 10 m) dosežejo precejšnjo stopnjo neodvisnosti njihove rasti. Čeprav so drevesa obdana s sosednjimi drevesi, vendar njihove krošnje niso v neposrednem stranskem dotiku. 3. Takšna razmestitev dreves, ki imajo takšne dimenzije, da je zagotovljena na najmanjši površini trajna produkcija. To pomeni, da imamo na tej površini drevesa vseh dimenzij in vseh starosti v tolikšnih deležih, da je omogočeno trajno pre­ raščanje iz nižjih debelinskih stopenj v višje ob trajnem koriščenju dreves in da pri tem ostaja zgradba konstantna. Ta zahteva vključuje tudi neovirano in trajno pomlajevanje. To konstantnost v zgradbi moramo razumeti dovolj elastično; zgradba se spreminja, vendar le v tolikšni meri, da gozd funkcionira na principu prebiralnega gozda. Kot vidimo, je pri prebiralnem gozdu in njegovemu funkcioniranju temeljnega pomena njegova zgradba. 2 CILJ ANALIZE 2 GOAL OF ANALYSIS Z analizo, ki smo jo izvedli v prebiralnem gozdu na dveh rastiščnih enotah, smo želeli ugotoviti naslednje: - drevesno sestavo, socialno zgradbo, - frekvenčno porazdelitev po debelinskih stopnjah, - sortimentni sestav oz. kakovostno zgradbo, - velikost ploskve, ki je potrebna pri ugotavljanju prebiral ne zgradbe oziroma minimalna- po.vršina prebiralnega gozda, ki nakazuje uravnoteženo stanje, - preskusiti različne načine preverbe uravno­ teženega stanja ter oceniti njihov pomen. 3 OBJEKT ANALIZE 3 OBJECT OF ANALYSIS Analizo smo izvedli v Gospodarski enoti Mala gora (Območna en'ota Kočevje) v kraju Ortnek v oddelku 128 ter v Gospodarski enoti Draga (OE Kočevje) v predelu Pasje jame v oddelku 51. 292 V Ortneku je matična podlaga kremenčev peščenjak, fitocenoza pa je uvrščena v združbo Bazzanio-Abietetum. Nadmorska višina je 560-610 m, ekspozicijaje severozahodna, nagib 5". V Pasjih jamah je matična podlaga apnenec, fitocenoza pa je uvrščena v Omphalodo-Fagetum festucetosum (syn.: Abieti-Fagetum din.). Nadmorska višina je 910-950 m, ckspozicija jugovzhodna, nagib 5°. Analizirani gozdovi v Ortneku so v zasebni lasti; v Pasjih jamah pa so v lasti države. V obeh analiziranih oddelkih imajo sestoji prebiralno zgradbo, ki je posledica večdesetletnega prebiralnega gospodarjenja. 4 METODA DELA 4 METHOD OF WORK Analizo smo izvedli na obeh objektih raziskave na šestih vzorčnih ploskvah. Vzorčne ploskve so velikosti 30 x 30 m (9 arov) in postavljene druga ob drugi tako, da z njihovim združevanjem (prva k drugi, tretja k četrti in peta k šesti) dobimo nove ploskve velikosti 60 x 30 m (18 arov). Poleg tega lahko te ploskve zopet združimo v nove večje ploskve velikosti 60 x 60 m (1 + 2 + 3 + 4 ploskev ter 3 + 4 + 5 + 6 ploskev) in na koncu lahko vseh 6 ploskev združimo v eno, ki ima velikost 60 x 90 m (54 arov). Tloris ploskev je prikazan na grafikonu št. l. Grafikon •t. 1 : Grafičen prikaz razmestitve vzorčnih ploskev. Gra ph no. 1: Grophical presen tat ion of the display of sample plats layout ORTNEK Pl. 5 PJ. 6 PI. 3 Pl. 4 Pl. I PI. 2 30m 30m 30m 30m 30m PASJE JAME PI. 5 PI. 6 PL 3 Pl. 4 Pl. 1 Pl. 2 30m 30m 30m 30m 30m Na ploskvah smo izmerili vse primerke dre­ vesnih vrst, ki so bili visoki 50 cm in več. V sem izmerjenim primerkom (premer in višina) smo ocenili socialni položaj ter kakovost (kakovostni, nekakovostni). Pri drevesih, ki imajo p~sni premer 20 cm in več, smo ocenili kakovost debla in sicer po četrtinah višine debla. Pri ocenjevanju kakovosti smo uporabili slovenske standarde SIST-1014: 1998 Hladi iglavcev in PSIST-1015:1998 Bukovi hladi. Pri bukvi smo hlade L pri obdelavi podatkov GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda priključili hladom A . Pri smreki in jelki smo v Ortneku odvzeli 40 in v Pasji jami 41 izvrtkov, ki so nam služili za ugotavljanje debelinskega pii ras tka in prehodnih dob.Pri izračunu lesne zaloge smo uporabili dvovhodne deblovnice za smreko, jelko in bukev. Pri izračunu modelnih frekvenčnih porazdelitev (Liocourtovo zaporedje) pa smo uporabili v Pas jih jamah Alganove tarife pri smreki in jelki 7 in pri bukvi 6/7 tarifni razred; v Ortneku pa pri smreki in jelki 7 tarifni razred. Pri izračunu volumna po posameznih četrtinah debla smo predpostavili, da je oblika debla podana s funkcijo d2 .3 =v'2Ph ( d 03 = premer debla na pan ju, h = višina debla, p = parameter funkcije). Ob tej predpostavki ima prva četrtina 43)5%, druga četrtina 31,25%, tretja četrtina 18,75% in četrta četrtina 6,25% celotnega volumna debla (KOTAR 1970), ki smo ga ugotovili s pomočjo dvovhodnih deblovnic. 5 REZULTATI ANALIZE Z RAZPRAVO 5 RESULTS OF ANALYSIS AND DISCUSSION 5.1 Socialna zgradba 5. 1 Social structure Pri analizi socialne zgradbe smo se pridrževali klasifikacije dreves oziroma drevesc, ki jo je uporabljal že Leibundgut (1945, 1966) in sicer: čakalci - spodnji položaj, tekači oz. sprinterji - srednji položaj ter zmagovalci - zgornji položaj. Med čakalce smo uvrstili vse primerke, ki so manjši kot 1,30 m ter vsa drevesca oz. drevesa, ki so zastrta od zgoraj in utesnjena od strani (do njih ne pride direktna sončna svetloba). Njihova značilnost je majhen višinski prirastek (1 do lO cm). Med tekače smo uvrstili tista drevesa, ki imajo svoj svetlobni jašek, so pa utesnjena s strani. Njihova značilnost je visoko dimenzijsko razme1je ter velik višinski prirastek. Med zmagovalce pa .smo uvrstili drevesa s sproščeno krošnjo in to od zgoraj ter v večjem delu tudi s strani. Meje med posameznimi kategorijami niso vedno jasne, tako je včasih težko ločiti med primerkom, ki ima svoj svetlobni jašek (ga je dobil tik pred analizo), njegov višinski prirastek pa je še vedno zelo majhen. V naši analizi smo takšne primerke uvrstili med tekače . Verjetno bi bilo smiselno ločevati tekače-starterje, to so ptimerki, ki imajo že izoblikovano okolje tekačev ter tekače-sprinterje, ki imajo poleg okolja tekačev tudi obliko tekačev. Tudi med tekači in zmagovalci niso meje vedno jasne in to v primeru, ko imamo drevesa večjih dimenzij z močnimi krošnjami, vendar so v medsebojni konkurenci za svetlobo. Mi smo jih uvrstili med zmagovalce, ker v bistvu oblikujejo šop zmagovalcev. Preg ledni ca 1 a: Število dreves glede na socialni položaj in drevesno vrsto. T uhte la: Number of trees according to mcial status and tree species PASJE JAME {P- 1 ha) - CAKALCI TEKA CI ZMAGOVALCI Ploskev srn je bu ost.. l. skupaj srn je bu ost. l . .skupaj srn je l 1289 833 1089 lJ 3222 100 100 178 o 378 56 56 2 844 1044 567 78 2533 !56 89 200 o 444 56 liJ 3 644 400 1522 89 2656 Il 56 211 o 278 22 Il 4 456 633 1356 Il 24561 111 100 100 o 311 Il 33 5 233 344 1189 67 1833 Oj 33 78 o 111 IJ 67 6 556 944 1733 67 3300 89 !56 133 o 378 Il 67 Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 o 317 2S 57 Preg ledni ca lb: Število dreves glede na socialni položaj in drevesno vrslo. Ti1 !Jie 1 b: Number of trees according to social status and tree species ORTNEK (P = 1 ha) bu ost. l. 67 o 33 o 56 o 100 o 89 o 67 o 69 o CA KAL CI TEKAČI ZMAGOVALCI Ploskev srn je bu osll. sknpaj sm je_ bu osLI. skupaj srn je bu ost. l. 1 2989 1767 11! 67 4933 33 244 lJ 22 311 67 233 o o 2 1178 2767 178 67 4189 22 1671 ll o 200 89 144 o o 3 2367 1133 67 11 3578 o 44 o o 44 22 233 o 22 4 1478 911 44 Il 2444 78 133 22 22 256 33 133 o 33 5 1289 ll33 78 44 2544 78 78 o o 156 Il 222 o o 6 1344 822 22 122 2311 44 89 22 Il 167 o 178 o 22 Skupaj 1774 1422 83 54 3333 43 126 11 9 189 37 191 o 13 GozdV 60 (2002) 7-9 SKUPAJ sknpaj srn je bu ost.. l. skupaj 17S 1444 989 1333 11 3778 200 1056 1244 800 78 3178 89 678 467 1789 89 3022 144 578 767 1556 Il 2911 167 244 444 1356 67 2111 144 656 1167 1933 67 3822 154 776 846 1461 54 3138 SKUPAJ skupaj srn je bu ost.!. skupaj 300 3089 2244 122 89 5544 233 1289 3078 189 67 462t 278 2389 1411 67 33 3900 200 1589 1178 67 67 2900 233 1378 1433 78 44 2933 200 1389 1089 44 156 2678 241 1854 1739 94 76 3763 293 .\ ·-. Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Sumarni podatki po analiziranih ploskvah so podani v preglednici št.l a, 1 b, 2a, 2b, 3a in 3b. V Pasjihjamahje povprečno (vse ploskve) 3.137 dreves na ha, od tega 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev. Prevladuje bukev, še posebej v položaju čakalcev. Listavci, kjer ima večino bukev, so zastopani z 48%, srnreka s 25% in jelka s 27%. Na ploskvah je od 2.111 do 3.822 dreves na ha, koefic1ent variacije p1i številu dreves med plosk­ vami znaša KV% = 18, kar kaže na razmeroma homogeno zgradbo. V Ortneku je povprečno število dreves na ha nekoliko višje, saj znaša 3.763, od tega je 88,6% čakalcev, 5,0% tekačev in 6,4% zmagovalcev. Grafikon la: Šlevjlo dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gmph 1 u: Number of trees by diameter class and social status št.drev PASJE JAME- ploskev PASJE JAME- plot 1 120 101 0 1• -· - .... .. .. .. ••. • ... , .. --- -- ~, 200 j \80 ! 160 : i 140 ! 120 i ! 100 l l 80 ! ... 60 1 •o 1 20 : 10 1 ' · 13 deb. st. - CJk: --- ll!k : - lf?ig.: 16 17 Grafikon 2a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph 2a: Number of trees by diameter class and social status PASJE JAME - ploskev 2 št.drev PASJE JAME- plot 2 Ploskev z najmanjšim številom dreves ima ]e 2.678 dreves na ha, najbogatejša ploskev pa celo 5.544 dreves. Koeficient variacije v številu dreves znaša KV% = 27 ,7, kar kaže na večje razlike med ploskvami. Prevladuje smreka z 49%. sledi ji jelka s 46%, ostalo pa so javor, jerebike in bukev s 5%. Analizirane ploskve imajo izredno veliko število dreves, število čakalcev pa je v razponu med 1.833 do 4.933, v povprečju je na ploskvah, ki imajo silikatno matično podlago njihovo število višje za 25 %. Število tekačev je v razponu od 44 do 444; na dveh ploskvah je manjše kot 100. V povprečju je na ploskvah z apnenčaste podlago število tekačev višje za 68%. To je posledica nižje Grafikon 1 b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 1 b: Number o f trees by height class and social status š1.drev PASJE JAME- ploskev 1 PASJE JAME -plot 1 1800 c ·--·- -·-··- ·---.. ·- -·-· .. .......... _ _____ __ ____ --- ·- .. ··· ___ _ ... _ 1 ~oo 1200 1000 800 200 i o L. __ _ 2 s višinski razred - c.c< 1 --tek . -111'1'9, ' Grafikon 2b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 2h: Nwnber of tree.r by height class and social status PASJE JAME - ploskev 2 št.drev PASJE JAME- plot 2 220 r ·- ----·-;-.. - - .. · .. ........... ....... ----.. - ... .... .. ........ -...... , ... --- --.~:~ 1G00 200 i ::::~ : 1400 : IBO ~ ! 160 : .. . 1200 . 10 00 ~ 800 6()0 : 4CO • o i 10 11 12 13 14 15 1(] 17 2 deb. sl. višinski razred 294 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M .: Prirastoslovne osnove pre bi ra lnega gozda Grafikon 3a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Cmplr 3a: Number of trees by dimne/er class and social status PASJE JAME- ploskev 3 ~1.drev PASJE JAME- plot 3 ;.o oo 100 ~o 20 deb. st. Grarikon -+a : Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gl'll{ilr ..f.c1: Number of trees by diameter class and social status št.drev PASJE JAME- ploskev 4 PASJE JAME - plot 4 dcb. st. 16 1( Grafikon 5a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gra ph 5a: Number of trees by dimne ter class and social status PASJE JAME - ploskev 5 št.drev PASJE JAME- plot 5 10 12 13 1.l. 15 16 t7 deb. st. GozdV 60 (2002) 7-9 Grafikon 3b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Craph 3b. Number ojtl·ees by height class and social status PASJE JAME - ploskev 3 št.drev PASJE JAME- plot 3 1<100 , ... -.. --. ld00 i 1200 1000 BOO 600 400 1 i 200 i 1 o [_. 2 5 višinski razred -Č>J< i =~~~, ! Grafi kon -+b : Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph ..f.{; : Nwnber of trees by height class and social status št.drev PASJE JAME - ploskev 4 PASJE JAME- plot 4 višinski razred Gra fi kon 5b: Šlevilo dreves glede na višinsld razred in socialni položaj . Ciraph 5b: Number of trees by height class and social status PASJE JAME -ploskev 5 št.drcv PASJE JAME- plot 5 1600 r ... i 1' > • 1 1 1 .-:-=--:r : : ~: .:l~=--; --~1:~--~+-=J:=: 1000 ~·--.. ·--·+· 1 +---l-···--·--· ·- 1-·-· ···-· ·-·- ·~··-··-· ·-·-+-·-··-··-·-: ; : j 1 1 1 1 : : :: j_ ____ : _ .. __ -- .j _ __ 1 1 -· i . j: ,·--·--~-~~T·i if~-~~-~Ji _·.~=~~+-i : ! .· -·---'~: : -·--·~,:i , ·--·-·--: : · 400 1 ·-- ... · .. ----~~~·-~-~- 1 1 o 200 !--- t------~· ;:;::±~d==::t::=::t:=::~ 10 višinski razred 29!5 Kotar, M. : Prirastoslovne osnove prebi ra lnega gozda Grafikon 6a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph 6a: Number of trees by diameter class and social status št .drev 2 20 r· ·------ ~ · 200 i i 180 1 1ti0 1 i HOr 1 120 ! 100 ! eo ! 60 J.O 1 i 20! i PAS.(E JAME- ploskev 6 PASJE JAME- plot 6 .. ~ 1 o ~------·-· ·--· ------"' -~-....::.-------"" -·~-------l 'l 3 .4 s 12 13 , .. 15 IG deb. sL Grafikon 7a : Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gra ph 7a: Number of trees by diameter class and social status ORTNEK- ploskev št.drev ORTNEK- plot 1 220 2:00 . -~~-; 160 100 40 12 13 17 deb. st. Grafikon Sa: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gmph 8a: Number of trees by diameter class and social status št. dre v 296 ORTNEK - ploskev 2 ORTNEK- plot 2 deb. st. Grafikon 6b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 6b: Number of trees by height class and social status št. dre v 1400 1000 600 600 •oo· 200. o 2 PASJE JAME - ploskev 6 PASJE JAME- plot 6 višinski razred 10 Grafikon 7b : Število dreves glede na višinski azred in socialni položaj. Graph 7h : Number of trees by height class and social status št.drev 1600 1:2:00 1000 eoo 600 200 • ORTNEK - ploskev ORTNEK- plot 1 višinski razred Grafikon 8b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj . Graph 8/; : Number ojfl·ees by height class and social status .št.drev 14 00 . 1200. 1000 600 . o 2 ORTNEK - ploskev 2 ORTNEK- plot 2 5 • višinski razred 10 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Grafikon 9a : Število dreves glede na debelinsko stopnjo in Grafikon 9b : Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. socialni položaj. Graph 9a: Number of trees by diameter class and social status Cm ph 9b: Number of trees by height class and social statusv ORTNEK - ploskev 3 št.drcv ORTNEK- plot 3 .~20 ! 1 -- -·---- 1-10 ; t :? 13 1~ t6 deb. st. Grafikon JOa: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj . Gmph JOa: Number of trees by diamete1· class and social status ORTNEK - ploskev 4 ~r.drev ORTNEK- plot 4 220 -t.; ,~,_ 200 -:~. IBO IJO 120 ~ 60 o ... 10 12 13 15 IG dcb. sr. Grafikon Ila: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph Jla: Nwnberoftrees by diameter class and social sta11.1s št.drev ORTNEK - ploskev 5 ORTNEK- plot 5 220 ' ! ------- •oo i :::li IdO 1201 1001 GozdV 60 (2002) 7-9 deb. st. ----~1[ 1 1 ' ! i 1 17 Grafikon lOb : Število dreves glede na vi .~inski razred in socialni položaj. Graph JOb: Nwnber of trees by height class and social status št.drev 1J OO 1200 800 GOO •oo ORTNEK - ploskev 4 ORTNEK- plot 4 5 6 višinski razred Grafikon 11 b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. •o Gmph 11/x Number of trees by height class and social status št.drcv 1600 1200 ~000 600 200. ORTNEK - ploskev 5 ORTNEK- plot 5 5 ~ višinski razred ·-u,; --)<1.:..: -..", 10 297 Kotar, M .: Pri rastoslovne osnove prebiral nega gozda Grafikon 12a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Craph 12a: Nwnber of trees by diameter class and social status št.drev 160 : 1 ~o 100 ~o o 2 ORTNEK - ploskev 6 ORTNEK- plot 6 - C::<~k.. _ ,!.'~ q IQ 1 i 1, 13 14 I S lil 17 cleb .sr. GraJi kon 12b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Graplll2b: Number of trees by height cfass and social status ORTNEK - ploskev 6 št. dre v ORTNEK - plot 6 lZOO : 1000 : ~oo višinski razred Prcg lcdn icJ 2a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo, socialni status ter dreves no vrsto (drevesa do 1,3 m so prikazana po višinskih razredih) PASJE JAME. Table 2a: Number of trees according to diameter class, social status and tree species (trees with height up to 1.3 mare shown by height c/asses) PASJE JAME. PASJE JAME - ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (viš. st.) ČAKALCI TEKAČI n deb. st. srn je bu · ~st. l. kupa srn je bu jost.l (50-90) 313 204 341 26 883 o o o (90-130) 165 144 256 19 583 o o o 1 0-4 113 174 524 7 819 13 o 46 2 5-9 67 122 94 o 283 22 13 28 3 10-14 7 26 15 2 50 15 22 31 4 15-19 4 19 4 o 26 15 28 31 5 20-24 o 6 4 o 9 4 9 6 6 25-29 2 6 2 o 9 6 9 7 7 30-34 o o o o o 4 7 o 8 35-39 o o o o o o o o 9 40-44 o o 2 o 2 o o o 10 45-49 o o 2 o 2 o o o 11 50-54 o o o o o o o o 12 55-59 o o o o o o o o 13 60-64 o o o o o o o o 14 65-69 o o o o o o o o 15 70-74 o o o o o o o o 16 75-79 o o o o o o o o 17 80--> o o o o o o o o Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 lesne zaloge, ki je v Ortneku, to je na silikatni podlagi za 59% višja kot pa v Pasjih jamah. Če primerjamo ugotovljeno število čakalcev z rezultati Mitscherlicha (1961), ki je ugotovil, da 298 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ZMAGOVALCI SKUPAJ kupa sm je bu jost. l ~ku~ srn je bu Jost. 1 !sku pa o o o o o o 313 204 341 26 883 o o o o o o 165 144 256 19 583 59 o o 2 o 2 126 174 572 7 880 63 2 o 2 o 4 91 135 124 o 350 69 o o 2 o 2 22 48 48 2 120 74 o 4 o o 4 19 50 35 o 104 19 2 6 7 o 15 6 20 17 o 43 22 4 6 11 o 20 11 20 20 o 52 11 o 6 4 o 9 4 13 4 o 20 o 4 9 11 o 24 4 9 11 o 24 o 4 7 7 o 19 4 7 9 o 20 o 6 4 7 o 17 6 4 9 o 19 o o 6 l1 o 17 o 6 ll o 17 o 2 4 4 o 9 2 4 4 o 9 o o 2 o o 2 o 2 o o 2 o 2 4 o o 6 2 4 o o 6 o 4 o o o 4 4 o o o 4 o o o o o o o o o o o o o 2 o o 2 o 2 o o 2 317 28 57 69 o 154 776 846 1461 54 3137 samo 8% čakalcev preraste v zmagovalce, vidimo, da je glede na sedanje število zmagovalcev, čakalcev premalo v ploskvi 5 Pasje jame ter v ploskvi 4, 5 in 6 Ortnek. Bolj ve1jetno pa je, da je GozdV 60 {2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Preg lednica 2b: Število dreves glede na debelinsko stopnjo, socialni status ter drevesno vrsto (drevesa do L3 m so pri kazana po višinskih razredih) ORTNEK. Tahlc 2b: Number of trees according tv diameta class, social status and tree species (trees with height up to 1.3 m are shown by height classes) ORTNEK. ORTNEK -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (viš. st.) ČAKALCI TEKAČI ZMAGOVALCI SKUPAJ n deb. st. srn je bu !ost. l. ~kupa srn je bu ost.l ~kupa srn je bu rst.l kupa srn je hu ~st.l ~kupa (50-90) 1156 285 39 39 1519 o o o o o o o o o o 1156 285 39 39 1519 (90-130) 335 220 9 2 567 o o o o o o o o o o 335 220 9 2 567 1 0-4 207 569 28 4 807 19 26 o o 44 o o o o o 226 594 28 4 852 2 5-9 56 243 6 2 306 9 37 o o 46 o 2 o o 2 65 281 6 2 354 3 10-14 17 65 2 4 87 4 11 2 4 20 o o o o o 20 76 4 7 107 4 15-19 4 22 o 4 30 6 15 4 o 24 o o o o o 9 37 4 4 54 5 20-24 o 15 o o 15 4 11 6 4 24 o o o o o 4 26 6 4 39 6 25-29 o 4 o o 4 2 11 o 2 15 4 9 o 2 15 6 24 o 4 33 7 30-34 o o o o o o Il o o Il 4 24 o 7 35 4 35 o 7 46 8 35-39 o o o o o o 2 o o 2 9 33 o o 43 9 35 o o 44 9 40-44 o o o o o o 2 o o 2 6 44 o 4 54 6 46 o 4 56 lO 45-49 o o o o o o o o o o 6 28 o o 33 6 28 o o 33 11 50-54 o o o o o o o o o o 7 22 o o 30 7 22 o o 30 12 55-59 o o o o o o o o o o 2 22 o o 24 2 22 o o 24 13 60-64 o o o o o o o o o o o 6 o o 6 o 6 o o 6 14 65-69 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 15 70-74 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 16 75-79 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 17 80--> o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Skupaj 1774 1422 83 54 3333 43 126 11 9 189 37 191 o 13 241 1854 1739 94 76 3763 Pregled ni ca 3a: Število dreves glede na višjnski razred , socialni status ter drevesne vrsto - PASJE JAME. Table 3a: Number of trees by height class, .wciaf sratus and tree species- PASJE JAME. PASJE JAME -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (Višina cm ČAKAL CI TEKAČI n Višinam sm je bu ost. l. skupaj sm je bu os tJ 1 (50-90) 313 204 341 26 883 o o o 2 (90-130) 165 144 256 19 583 o o o 3 2-4 . 141 224 456 6 826 22 2 33 4 5-9 44 91 148 2 285 19 28 31 5 10-14 6 26 28 2 61 17 20 43 6 15-19 2 4 9 o 15 11 26 30 7 20-24 o 6 o o 6 9 13 13 8 25-29 o o 4 o 4 o o o 9 30-34 o o 2 o 2 o o o 10 35-40 o 2 o o 2 o o o Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 v teh ploskvah preveč zmagovalcev. Boljši vpogled v socialno zgradbo sestaja nam dajo frekvenčnc porazdelitve po debelinskih, višinskih razredih ter socialnih kategorijah. GozdV 60 (2002} 7-9 o o o o o o o o o o o ZMAGOVALCI SKUPAJ skupaj sm je bu ost.1 skupaj srn je bu ost.l skupaj o o o o o o 313 204 341 26 883 o o o o o o 165 144 256 19 583 S7 2 o 2 o 4 165 226 491 6 887 78 o o 2 o 2 63 119 181 2 365 80 o 4 2 o 6 22 50 72 2 146 67 4 2 4 o 9 17 31 43 o 91 35 6 17 15 o 37 15 35 28 o 78 o 4 15 22 o 41 4 15 26 o 44 o 7 13 20 o 41 7 13 22 o 43 o 6 7 2 o 15 6 9 2 o 17 317 28 57 69 o 154 776 846 1461 54 3137 Te frekvenčne porazdelitve so prikazane na grafiko nih 1 a, 1 b do 12a in 12 b. Porazdelitev števila dreves po višinskih razredih in debelinskih razredih v Ortneku in Pasjih jamah 299 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Pregled nica 3b: Število dreves glede na višinski razred, socialni status rer drevesne vrsto - ORTNEK. Table 3h: Number of trees by height class, social stati/S and tree species - ORTNEK O RT NEK - ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (Vi§ina cm tAKALCI TEKA CI n Višinam srn je bu ost. l. skupaj srn je bu ost.! 1 (50-90) 1156 285 39 39 1519 o o o 2 (90-130) 335 220 9 2 567 o o o 3 2-4 230 628 20 2 SRO 24 33 o 4 1 5-9 39 209 IJ 2 261 4 35 o 5 10-14 15 50 2 7 74 4 9 2 6 15-19 o 17 2 o 19 4 13 6 7 20-24 o li o 2 13 6 1. 7 2 1 8 25-29 o o o o o 2 13 2 9 30-34 o 2 o () 2 o 6 o 10 35-40 o o o o 333~1 o o o Skupaj 1774 1422 83 54 43 126 li za vse ploskve skupaj (1-6) je prikazana na preglednici 2a, 2b, 3a in 3b. Višinski razredi v preglednici 3a in3b so oblikovani na naslednji način: 1 = 50 do pod 90 cm 2 = 90 do pod 130 cm 3 = 1,30 m do pod 4,5 m 4 = 4,5 do pod 9,5 m i.t.d. Kot je razvidno s preglednic, je med drevesi različnih socialnih položajev razmeroma veliko prekrivanje v debelinskih stopnjah, tako imamo že v prvi debelinski stopnji ( 1 do pod 5 cm) čakalce, tekače in celo zmagovalce. V srednjih in višjih debelinskih stopnjah (8 in več) pa so prisotni samo še zmagovalci. Pri višinskih stopnjah pa je ločljivost, še posebej med čakalci in zmagovalci bolj izražena. 5. 2 Lesna zaloga 5. 2 Growing stock Lesna zalogaje eden izmed pomembnih dejavnikov v prebiralnem gozdu, saj z njo vpliv amo na pomlajevanje, hitrost rasti, medvrstno konkurenco, obdobje zadržane rasti (BONČINA 1994) ter višino prirastka. Sama višina lesne zaloge, predvsem pa njena porazdelitev po debelinskih razredih je pomemben pripomoček pri preverbi trajnosti ter kazalnik uravnoteženosti prebiralnega gozda. Lesne zaloge na ha po ploskvah so prikazane v preglednici 4 .· 300 o o o 2 2 o 4 2 o o 9 ZMAGOVALCI SKUPAJ skupaj srn je bu os tJ skupaj srn je bu ' ost.! skupaj o o o o o o 1156 285 39 39 1519 o o o o o o 335 220 9 2 567 57 o 2 o o 2 254 663 20 2 939 41 o o o o o 43 244 11 4 302 17 o o o o o 19 59 4 9 91 22 o o o o o 4 30 7 o 41 28 o 9 o Il 20 6 37 2 17 61 19 11 74 o 2 87 13 87 2 4 106 6 17 102 o o 119 17 109 o o 126 o 9 4 o o 13 9 4 o o 13 189 37 191 o 13 241 1854 1739 94 76 3763 Lesne zaloge v Pasji jami so bistveno nižje kot v Ortneku, v povprečju dosegajo le 62% tiste vrednosti kot jih imajo v Ortneku. To je razumljivo, ker je v Ortneku izvedena analiza na rastiščihjelke, kjer sta v lesni zalogi snueka in jelka zastopani s 96,4%, v Pasjih jamah pa na rastiščih jelke z bukvijo. kjer je bukev zastopana z 39,4%. V Pasjih jamah so lesne zaloge med 280 in 446 m~/ha, koeficient variacije znaša 16,2%, kar nakazuje homogenost v porazdelitvi lesne zaloge že na površini 9 arov. V Ortneku pa je koeficient variacije 13,4%, lesne zaloge pa so v razmaku od 487do 708 m 3 /ha. Če primerjamo višino lesne zaloge na ana­ Iiziranih ploskvah s priporočenimi višinami drugih raziskovalcev, vidimo, da so lesne zaloge v Pasjih jamah na zgornji meji priporočenih vrednosti, v Ortneku pa so precej višje. Tako priporoča Schlitz (1989, 1997) v jelovo-bukovih gozdovih na apnencu od 300-400 sv/ha, na najbogatejših rastiščih jelke in bukve v Emmentalu pa 350 do 500 sv/ha. V gozdovih s1meke in jelke (kot so n. pr. gozdovi v Ortneku) v nižinah pa so priporočene višine lesnih zalog med 330-430 sv/ha. Višina optimalne lesne zaloge v prebiralnem gozdu ni odvisna samo od rastišča in drevesne sestave, temveč tudi od gozdnogojitvenega cilja oz. njegove komponente, to je ciljnega premera. Tako imajo v Emmentalu izredno lepe gozdove z izredno lepo prebiralno zgradbo pri lesni zalogi 800 m.1/ha, seveda pa je v tem gozdu precejšno število dreves, ki imajo prsni premer 80 cm in več. GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Preglednica 4: Lesna zaloga po razširjenih debelinskih razredih in analiziranih ploskvah. Toble 4: Growing stock by enfarged dimneter c/asses and onafysed pfors Lesna zaloga v m 3 /ha PASJE JAME ORTNEK Razširjeni dcb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm _ PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49• 50--> Vsota srn 0,9078 4,0000 22,3333 149,6665 176,9076 45,0 0,5089 20,5155 86,3332 39,1111 146,4687 1 je 0,6800 20,4022 41,7777 72,6555 135,5154 34,5 3,0922 47,1188 374,3330 40,2222 464,7662 hu 1,7578 26,7778 13,3333 38,4444 80,3133 20,4 0,0033 3,1022 0,0000 0,0000 3,1056 Vsota 3,3456 51,1799 77,4444 260,7664 392,7363 100,0 3,6044 70,7366 460,6662 79.3333 614,3405 % 0,9 13,0 19,7 66,4 100,0 0,6 11,5 75,0 12,9 100,0 Razširjeni deb. razredi v cm Raz.širjeni deb. rauedi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 SO-·> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 1,8811 30,8111 19,6666 61,3333 113,6921 28,3 0,6933 16,0000 110,6666 67,9999 195,3598 2 je 1,3311 66,3222 66,6666 99,1110 233,4309 58,0 4,6144 52,8911 353,4441 38,0000 448,9496 bu 1,4222 34,0033 19,8889 0,0000 55,3144 13,7 0,7856 1,2222 0,0000 0,0000 2,0078 Vsota 4,6344 131,1365 106,2221 160,4443 402,4374 100,0 6,0933 70,1133 464,1106 105,9999 646,3171 % 1,2 32,6 26,4 39,9 100,0 0,9 10,8 71,8 16,4 100,0 Razšideni dell. razredi v cm RazširJeni deh. razredi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota sm 0,5044 7,0000 41,4444 0,0000 48,9488 16,3 0,1911 0.6667 29,7777 0,0000 30,6355 3 je 0,3122 9,1589 8,0000 0,0000 17,4711 5,8 1,7144 41,3944 372,3330 241,7775 657,2193 bu 2,0444 17,8889 87,9999 125,9999 233,9331 77,9 0,0200 1,0000 19,3333 0,0000 20,3533 Vsota 2,8611 34,0477 137,4443 125,9999 300,3530 100,0 1,9256 43,0611 421,4440 241,7775 708,2082 % 1,0 11 ,3 45,8 42,0 100,0 0,3 6,1 59,5 34,1 100,0 Razširjeni cleb. razredi v cm Razširjeni deh. razredi v cm PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 0,7144 12,6667 34,5555 0,0000 47,9366 10,8 1,6700 12,2222 30,5555 32,0000 76,4477 4 je 0,9689 21,6289 32,3333 127,7777 182,7087 41,0 1.3589 12,8611 192,7776 136,5554 343,5530 hu 2,5367 31,1111 140,1110 41,2222 214,9809 48,2 0,0000 20.7778 46,5555 0,0000 67,3333 Vsota 4,2200 65,4066 206,9998 168,9998 445,6262 100,0 3,0289 45,8611 269,8886 168,5554 487,3340 % 0,9 14,7 46,5 37,9 100,0 0,6 9,4 55,4 34.6 100,0 Razširjeni dcb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 0,3144 0,0000 23.8889 0,0000 24,2033 5,9 0,4967 0,0000 0,0000 34,6666 35,1633 5 je 0,9811 12,9444 60,3333 140,1110 214,3698 52,3 2,3067 47,0444 183,3332 335,2219 567,9061 hu 2,4956 41,6666 86,6666 40,2222 171,0509 41,8 0,0200 0,0000 0.0000 0,0000 0,0200 Vsota 3,7911 54,6111 170,8887 180,3332 409,6240 100,0 2,8233 47,0444 183.3332 369,8885 603,0894 % 0,9 13,3 41,7 44,0 100,0 0,5 7,8 30,4 61,3 100,0 Razšit'jcni deb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm P. D. v. do 9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 1,2267 17,0778 19,4444 0,0000 37,7489 13 ,5 0,4778 8,3444 0,0000 0,0000 8,8222 6 je 2,0233 43,5255 73 ,7777 0,0000 119,3265 42,6 2,4656 35,2666 137,1110 274,6664 449,5096 bu 0,9367 18,1066 20,33]3 83,6666 123,0432 43,9 0,0900 23 .8889 10,8889 0,0000 34,8677 Vsota 4,1867 78,7099 113,5554 83,6666 280,1186 100,0 3,0333 67,4999 147,9999 274,6664 493,1995 % 1,5 28.1 40,5 29,9 100,0 0,6 13,7 30,0 55,7 100,0 Razširjeni dell. razredi v cm Razširjeni deh. razredi v cm PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota 1-6 srn 0,9248 11,9259 26,8889 35,1666 74,9062 20,1 0,6730 9,6248 42,8888 28,9629 82,1495 skupaj je 1,0494 28,9970 47,1481 73,2759 150,4704 40,5 2,5920 39,4294 268,8886 177,7406 488,6514 bu 1,8656 28,2590 61.3888 54,9259 146,4393 39,4 0,1531 8,3318 12,7963 0,0000 21,2813 Vsota 3,8398 69,1820 135,4258 163,3684 371,8174 100,0 3,4181 57,3861 324,5737 206,7035 592,0822 % 1,0 18,6 36,4 43,9 100,0 0,6 9,7 54,8 34,9 100,0 GozdV 60 (2002) 7-9 1 % 23,8 75,7 0,5 100,0 % 30,2 69,5 0,3 100,0 % 4,3 92,8 2,9 100,0 % 15.7 70,5 13,8 LOO,O % 5,8 94,2 0,0 100,0 % 1,8 91,1 7,1 100,0 % 13,9 82,5 3,6 100,0 301 Kotar, M. : Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda 5. 3 Kakovostna zgradba prebiralnega gozda 5. 3 Quality structure of selection forest Pri kakovostni zgradbi smo analizirali kakovost pomladka do višine 1,3 m ter vsa drevesa s prsnim premerom 20 cm in več. Pri analizi kakovosti drevesc do 1,3 smo vsak p1imerek uvrstili v enega izmed dveh razredov - kakovostna drevesca - nekakovostna drevesca. V bistvu smo med kakovostne primerke uvrstili vsa drevesca, ki niso bila poškodovana, bolna ali pa takšna, ki niso imela poudmjeno apikalno rast (razvejani primerki). V preglednici 5 so prikazani podatki analize. Vrednost »0« v preglednici pomeni, da so vsa prisotna drevesca nekvalitetna, oznaka»-« pomeni, da drevesna vrsta v ploskvi manjka Kot je razvidno iz preglednice 5, je v posa­ meznih ploskvah delež kakovostnih drevesc razmeroma majhen, še posebej to velja za bukev. Čeprav je bukev sencozdržna vrsta, se v predolgo trajajoči dobi čakanja pod zastorom kaj rada razveji. Vzrok je v tem, da imajo vršni brsti labilno apikalno dominanco (SCHUTZ 1992). Po mnenju specia­ listov prebiralnega gozda kot so Schaeffer, Gazin in d'Alverny naj bi bil delež bukve v prebiralnem gozdu na boljših rastiščih le do 10%. na slabših pa 15%. Poleg vcjnatosti, je pri bukvi v prebiralnem gozdu še problem rdečega srca. ki s starostjo narašča. Doba, ki jo bukev preživi kot čakalec, le malo prispeva k njeni rasti (proizvodnosti), prispeva pa k pojavnosti rdečega srca. Na rastiščih, kjer po naravi bukev dominira, moramo v primeru, da želimo imeti prebiralno zgradbo gozdov, gospo­ dariti z nižjimi lesnimi zalogami (200-250 m 3 /ha po Schaeffe1ju). Pri praktičnem gojenju pa to ne predstavlja oviro, še najmanj pa tam, Iger gospo­ darimo na temelju sproščene tehnike gojenja gozdov. Bukov pomladek v teh primerih oblikujemo v večjih šopih oz. manjših skupinah. Tu ne velja več načelo socialnega vzpona, ampak načelo socialnega sestopa, vendar te šope enomernega bukovega pomladka skorajda ni treba negovati, ker je njegova gostota manjša, nekvalitetni silaki (predrastki) pa se v teh manjših vrzelih pojavljajo le izjemoma. V primerih, da je v sestojni primesi velik delež bukve, kombiniramo prebiralno gospodarjenje s skupinsko postopnim gospo­ darjenjem. Na ta način lahko zagotovimo pro­ izvodnjo kakovostnih sortimentov tudi pii bukvi. Kakovostna zgradba dreves, ki imajo 20 cm ali več pa je prikazana v preglednici 6. Kot je razvidno, kakovost sortimentov med ploskvami znotraj iste lokacije zelo niha, zanimivo pa je to, da je v Pasjih jamah hlodov A razreda bistveno več. Vendar je tu potrebno dodatno pojasnilo; kakovost iglavcev v Pasjih jamah je nesporno mnogo boljša kot v Ortneku, saj v Pasjih jamah niso ravno redke smreke, ki imajo v spodnji četrtini debla resonančni les; vendar pa je v Pasjih jamah na ploskvah v lesni zalogi zastopana tudi bukev in sicer v povprečju z 39%. Pri bukvi pa smo hlode L uvrstili v kakovost A (torej luščence v furnirsko hlodovina). Na stoječih deblih je namreč nemogoče oceniti ali ima hlod kakovost luščenca ali furnirske hlodovine, ker je glavni kriterij obseg rdečega srca. Po dosedanjih raziskavah v prebiralnih gozdovih na novomeškem Rogu (KOTAR 1993) bukev ne daje hlodov furnirske kakovosti. Zato lahko sklepamo, da je v Pasjih jamah delež sortimentov kakovosti A zmanjšan za tisti del, ki Pregledn ica : : Delež kakovostnih drevesc (%) v višinskih razredih 50-89 in 90 do 130 cm glede na dreves no vrsto. Table 5: Proportion of trees of high quality(%) i11 height classes 50~89 and 90 to 130 Ploskev Smreka 1 Jelka Bukev Ost. d.v. 50-89 90-130 50-89 90-130 50-89 90-130 50-89 90-130 Pasie jame 1 24 32 59 46 17 50 o - Pasje jame 2 43 63 31 38 40 33 100 o Pasje jame 3 77 92 94 89 85 66 100 60 Pasje jame 4 63 90 60 44 25 38 100 - Pasje jame 5 91 86 33 50 52 48 40 100 Pasje jame 6 33 62 52 53 16 11 33 o Ortnek 1 40 41 22 44 33 - o - Ortnek 2 63 75 44 58 38 o 67 - Ortnek 3 97 97 92 80 o o - - Ortnek4 88 82 42 56 o o - - Ortnek 5 87 100 50 71 o o - - Ortnek 6 70 53 o 29 - - 63 100 302 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Pregled nica 6: Kakovostni sestav debel (d 11 > 20 cm) (Delež sortimenlov v kakovostnih razredih v %) -vse drevesne vrste. Tohle 6: Quality structure of trunks (d 1 _ ,'> 20 cm) ( Proponion of assortments in quality classes in %) -all tree species. PASJE JAME Kakovostni razred Ploskev A B c D Skupaj 1 4,6 9,2 1,2 85,0 100,0 2 25,1 20,2 19,4 35,3 100,0 3 5,8 28,5 31,1 34,6 100,0 4 3,4 47,4 21,8 27,4 100,0 5 20,8 24,0 22,2 33,0 100,0 6 26,9 18,1 23,2 31,9 100,0 Skupaj 13,8 25,5 19,4 41,3 100,0 ORTNEK Ploskev A B 1 12,5 46,7 2 2,4 24,0 3 3,1 43,1 4 0,0 54,0 5 0,0 46,4 6 0,0 14,1 Skupaj 3,2 38,3 ga ima bukev v tem kakovostnem razredu (v povprečju je manjši za 5,3% za vse ploskve v Pasjih jamah- bukev ima v povprečju tu 13,5% kakovosti A, ker pa je njen delež 39% je 39 x 0,135 = 5,3). Zato sklepamo, da je v Pasjih jamah sortimentov A razreda 8,5% (13,8-5,3), kar paje še vedno precej več kot v Ortneku. Pri ugotavljanju kakovostnega sestava debel se je izkazalo, da so vzorčne ploskve velikosti 9 arov bistveno premajhne, saj znaša KV% pri ugo­ tavljanju kakovosti A razreda pri bukvi v Pasjih jamah kar 85,9%; če pa ocenjujemo kakovost A skupaj pri vseh drevesnih vrstah pa znaša KV% = 69,4% v Pasjih jamah, v Ortneku pa celo KV%= 147,6%. 5. 4 Uravnoteženo stanje in njegova preverba. 5. 4 Equilibrium and assessment of equilibrium S. 4. 1 Dinamično ravnotežje 5. 4. 1 Dynamic equilibrium Pojem uravnoteženega stanja v prebiralnem gozdu se je pojavil že v samih začetkih modernega GozdV 60 (2002) 7-9 Kakovostni razred c D Skupaj 3,0 37,8 100,0 36,1 37,5 100,0 28,9 24,9 100,0 19,0 27,1 100,0 30,0 23,7 100,0 45,4 40,5 100,0 27,0 31,6 100,0 prebiralnega sistema. To uravnoteženo stanje je v svojih začetkih temelji lo na debelinski strukturi, ki je zagotavljala trajno produkcijo. V posamezno debelinsko stopnjo naj bi vraslo toliko dreves, kolikor jih je preraslo iz te stopnje v višjo ali višje ter posek v tej stopnji. Na ta način bi bila konstantna višina lesne zaloge, posek, prirastek kakor tudi celotna zgradba. Zato so bili narejeni številni poskusi, kako to uravnoteženo stanje oblikovati z matematičnimi modeli. Tako je poznano Lio­ courtovo zaporedje (y = a, aq-' .. . aqn·'; kjer predstavlja: y = število dreves v debelinskih stopnjah, a = število dreves v izhodiščni debelinski stopnji, q = koeficient geometrijskega zaporedja), Meye1jeva potenčna funkcija (y = ax-h; kjer je: y = število dreves v deb. stopnji, x= prsni premer, ain b sta parametra funkcije), Predanov model izračuna potrebnega števila dreves v posameznih debelinskih stopnjah s pomočjo prehodnih dob (PRODAN 1949), kakor tudi številne izpeljanke teh treh temeljnih pristopov. Vendar se je kmalu izkazalo, da ti modeli, ki so teoretično neoporečni, so v dejanskem gozdu nedosegljivi ali pa dosegljivi le za krajši čas. Zato se je uveljavil pojem dinamičnega ravnotežja. Mitscherlichjc z obširnimi raziskavami dokazal, da je na istem rastišču mogoče nešteto 303 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda uravnoteženih stanj glede razme1ja v številu dreves v posameznih razši1jenih debelinskih razredih (MITSCHERLICH 1952). Torej lahko eno uravnoteženo stanje preide v drugega. Pri tako pojmovanem dinamičnem uravno­ teženem stanju pa morajo biti vsaj do določene mere izpolnjeni naslednji pogoji: - Vrast dreves v debelinski razred (ne debelinsko stopnjo) mora biti približno enaka vsoti izrasta (prerasta) iz tega razreda ter poseku iz gojitvenih razlogov (kjer je vključen posek dreves, ki so dosegla ciljni premer). - Količina skupnega poseka naj ustreza de­ janskemu prirastku, s tem pa ni rečeno, da naj bo enaka, temveč naj se giblje okrog njegove vrednosti. - Frekvenčna porazdelitev po debelinskih stopnjah ima v splošnem padajoče obliko; to pa izhaja iz oblike prirastnih krivulj, kjer vrednosti debelinskega prirastka z debelinsko stopnjo progresivno ali pa degresivno naraščajo. 5. 4. 2 Preskus uravnoteženega stanja na osnovi Liocourtovega zaporedja. 5. 4. 2 Test of equilibrium by means of the Liocourt sequence Čeprav spada računanje Liocourtovih zaporedij že v zgodovino modernega prebiralnega gozda, smo na primeru naših vzorčnih ploskev preskusili, kolikšna so odstopanja dejanskih frekvenčnih porazdelitev od Liocourtovega zaporedja. Po Liocourtu je število dreves v posamezni debelinski stopnji podano z negativnim geometrijskim zaporedjem: a, aq-', aq-\ ... , aqn·' a =število dreves v izhodiščni debelinski stopnji (pri nas 3 deb. st.), q =kvocient (večji od l. ki je odvisen od rastišča in drevesne vrste), n-1 = zadnja debelinska stopnja, ki je podana s ciljnim premerom. Pri izračunu tega zaporedja potrebujemo q, ciljni premer D, višino optimalne lesne zaloge V upt ter ta.J.ifni razred. Pti ugotavljanju q, Vor• in D smo se poslužili Susmelovih in Colcttovih obrazcev (KLEPAC 1965) in sicer za: jelko in smreko (Susmel): 304 43 H 2 q = ,~; D = 2,64 H,o; BA= 0,97 H,op; V =- VH•op P o~t 3 za bukev (Colett): q== ,~ ; D=2,33H,op; BA=0,73H,op VH•ap (q =kvocient Liocourtovega zaporedja, D =ciljni premer v cm, H,or =zgornja višina, BA= temeljnica v m 2 /ha; vopl =optimalna lesna zaloga v rn)/ha) Na- osnovi zgornje višine, ki smo jo izračunali kot povprečje iz drevesnih višin dreves, ki so debela 50 cm in več (PRODAN 1949), smo izračunali parametre za Liocourtovo zaporedje in sicer za vse ploskve skupaj v Pasjihjarnah in skupaj v Ortneku. (Nj raz,lik med rastišči znotraj lokacije in tudi ne velikih razlik v drevesnem sestavu). Izračunani parametri so naslednji: Pasje jame: H,ur(je) = 34,6 m; V"prCsm, je)= 410m~/ha; q(je, srn) = 1,33; D(sm, je)= 90 cm; tar. raz. (srn, je)= 7; H (srn)= 35,8 m; lllJl V (bu) = 350 m~/ha· Op( ' q(bu) = 1,44; D(bu) = 70 cm; tar. raz. (bu) = 617; H 10 /bu) = 31,4 m; V _= 372 m:1fha· dOJ ' Ortnek: H,or(je) = 31,1 rn; q(je, srn) = 1 ,36; V (srn, je) = 363 m~/ha; opt vdoj= 592m 3 /ha; tar. raz. (srn, je)= 7; D (srn, je) = 80 cm; H 10 P(sm) = 33,4 m; (Pii tem je: V deJ =dejanska lesna zaloga na ha). Pri izračunu parametrov smo vzeli v Pasjih jamah: H .. ,/sm, je) = 35 m; H,or(bu) = 3[ m in v Ortneku: H 10 /Sm, je) = 33 m. V Ortneku tvorita smreka in jelka večino lesne zaloge. Pri izračunu Liocourtovega zaporedja smo v Pas jih jamah vzeli, da je zastopanost bukve v lesni zalogi ena tretjina. V Pasjih jamah smo izračun števila dreves izvedli na višino optimalne lesne zaloge GozdV 60 {2002) 7-9 Kotar, M .: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Ptcg ledn ica 7: Teoretično število dreves (na 1 ba) po prilagojenih Liocourtovih zaporedjih za prebiralne gozdove v Pasjih jamah in Ortneku. Table 7: Theoretical number of trees (per 1 ha) according to the adapted Liocourt sequences for selection forests at Pasje jame and Ortnek Deb. Pasje jame Ortnek (vse drev.vrste- srn-je) st. sm-ie bu sm-ie,bu skupaj različica a različica b 3 64,1 61,3 125,4 193,8 316,5 4 48,2 42,5 90,7 142,5 232,7 _ _ ) _ _ __ ...... J~~-~---------- - ----~~!? ____ _ _________ ___ ~-~!7 ______ _ _________ )_9~& __________ ___ __ 1_?)) __ _ _ _ ___ _ 6 27,3 20,5 47,8 77,1 125,9 7 20,5 14,2 34,7 56,6 92,4 8 15,4 9,9 25,3 41,7 68,1 9 11,6 6,9 18,5 30,7 50,1 1 o ________ _ ?_._ ? ___ __ __ _ ______ _ _ ~!? _ _ ___ _ ________ _ __ P!? .. ______ ·-- -- - - ----~~!? _ __ __ _____ ____ __ }~2 - ____ __ __ 11 6,5 3,3 9,8 16,6 27,1 12 4,9 2,3 7,2 12,2 19,9 13 3,7 1,6 5,3 9,0 14,7 14 2,8 1,1 3,9 6,6 l0,8 15 --p~~- ~ --~~-! ·- ~ A - -- - ------- --~ W · --&AA •• ••w ••• WW - - --~~~- ----------- W & - - ~-- · ~!?. -- ------- --- --- -- .?1~. --- ---- 16 1,6 - 1,6 3,6 5,9 17 1,2 - 1,2 18 0,9 - 0,9 V= 390,2 m· 1 /ha (410 · 0,67 + 350 · 0,33); v Ortneku pa smo izračunali potrebno število dreves po dveh različicah in sicer: merilo odstopanj smo uporabili X 2 . To vrednost smo izračunali po naslednjem obrazcu: a) vopl = 363 m 3 /ha b) vd . =592m 3 /ha CJ Pri drugi različici smo vzeli v izračun dejansko lesno zalogo, ker izkazujejo tisestoji kljub mnogo višji lesni zalogi kot je optimalna, še vedno prebiralno zgradbo. Izračunane frekvenčne porazdelitve so prikazane v preglednici št 7. Izračunali smo odstopanja dejanskih frekvenc v analiziranih ploskvah od teoretičnih vrednosti. Kot Pregl ed nica 8: Izračunane X~ vrednosti za vzorčne ploskve. Preglednica 8: Calculated X 2 values for sample plats. (fob~ dejanska frekvenca, ftco r = teoretična frekvenca oz. frekvenca po Liocourtovem zapo­ redju). V primeru, da v neki stopnji ni bilo frekvenc, smo to stopnjo združili z naslednjo. X 2 -vrednost nam tudi pove, ali dejanska porazdelitev predstavlja vzorec iz teoretične porazdelitve. Izračunane X 2 vrednosti so predstavljene v preglednid 8. Ploskev Pasje jame Ortnek-a Ortnek- b št. l d.f. x2 d.f. x 2 d.f. 1 186,956 10 250,735 8 425,784 8 2 230,629 9 242,516 8 446,363 8 3 149,600 9 359,657 10 570,903 10 4 69,479 9 246,305 10 553,342 10 5 214,583 10 530,746 9 779,447 9 6 98,632 9 430,761 9 717,560 9 1 - 6 28,006 13 223,969 10 508,653 10 GozdV 60 (2002) 7-9 30!5 ·, Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 1 3a: Dejansko in teoretično število dreves glede na debelinsko stopnjo, P = 1 ha (skup = dej .št. dreves na vseh ploskvah T 1 = teor. št. dreves) Cirapfl !Ja: Actual and theoretical number of trees versus diameter class, P = 1 ha (total = actual number of trees on all plots, TJ = theoretical number of trees) PASJE JAME 60 20 o ·---·-···-·····--·· ··--········ · ·--··-·····-· ···-· .. ·-··········· ·· ··· ... _ 2 'l .s 5 6 7 8 9 10 11 12 1.3 lJ 15 lS 17 10. Najnižja kriterialna (tablična) vrednost za cl,ki je večja od izračunanih je 34,528 (pri 13 stopinjah prostosti, d.f. = 13 in a ::5 0,001 ). Zato lahko postavimo trditev, da vzorec, ki ga predstavlja ploskev 1 -6 v Pasjihjamah izvira iz populacije, ki ima takšno frekvenčno porazdelitev, ki jo pred­ stavlja Liocourtovo zaporedje. Grafična predstavitev teoretičnih in dejanskih frekvenčnih porazdelitev je prikazana na grafikonu št. 13a in l3b. Kot je razvidno iz grafikonov, je skladnost dejanskih frekvenc s teoretičnimi razmeroma dobra v Pasjih jamah. Iz tega lahko sklepamo, da je za vpogled v prebiralno strukturo površina 54 arov zadovoljiva, velikost ploskve 9 arov pa glede na izračunane X 2 vrednosti premajhna, čeprav te ploskve na prvi pogled kažejo prebiralno zgradbo že na majhni površini. V Ortneku pa je število dreves premajhno v nižjih debelinskih stopnjah (7. stopnja in manj). Ker pa je uravnoteženo stanje odvisno tudi od števila dreves v nižjih deb. stopnjah, kakor tudi od števila primerkov v pomladku (to je v višinskih razredih 50 - 130 cm) smo primerjali ugotovljeno število drevesc z okvirji, ki jih podaja Schtitz ( 1989). Priporočeno število drevesc po Schi.itzu je naslednje: višina 50 do p_od 90 cm višina 90 do pod 130 cm debelina O do pod 4 cm debelina 4 do pod 8 cm 308 75 - 1.460 primerkov 70 - 620 primerkov 260 - 750 primerkov 160 - 350 primerkov Grafikon 13b: Dejansko in teoretično število dreves glede na debelinsko stopnjo, P = 1 ha (skup = dej.št. dreves na vseh ploskvah skupaj T 1 = teor. št. dreves- različica a, T 2 = teor. št. dreves- različica b) Graph 13b: Actual and theorelical number oj trees ver.ws diameter class, P = 1 ha (total = actual number oj trees on all plats, TJ = theoretical number of trees- varianta, T-e = theoretical number of trees - variant b) ORTNEK 350 :·---·-------------:---~------- --··--·-------- · .. .... _. ___ •• ,, 000 1 . 1 O;o i 1 -1 . 150 1' 100 . j dejansko oO 1 · · o l---~-~--------~~----·----~-=-=5,.§.;;:_ ===~~!1..-_J 2 3 4 5 B 7 R S 10 11 L? IJ 14 tS 11) Če švicarske debelinske stopnje preračunamo v 5 cm stopnje, ki so uveljavljene v Sloveniji, dobimo priporočeno število v l. deb. stopnji 300- 900 in v 2. deb. stopnji 180- 400. Iz preglednice 2a in 2b, kjer so podane frekvenčne porazdelitve po ploskvah, je razvidno, da je na vseh ploskvah število dreves večje kot pa so priporočena števila (okvitji) za višinske razrede 50 cm do 1,3 m, ali pa se dejansko število dreves nahaja znotraj priporočenega okvirja. 5. 4. 3 Preverba uravnoteženega stanja s pomočjo števila dreves v razširjenih debelinskih razredih 5. 4. 3 Test of equilibrium by means of number of trees inside enlarged diamerer classes Mitscherlich ( 1952) je v svoji obširni raziskavi o prebiralnih gozdovih Nemčije ugotovil potrebne deleže števila dreves v razši1jenih debelinskih razredih, ki so potrebni, da prebiralni gozd trajno funkcionira; z drugimi besedami: ugotovil je potrebno debelinsko strukturo za uravnotežena stanja. Kot je bilo že navedeno, je teh stanj skoraj nešteto. Ta stanja je podal na grafit, ki je prikazan na grafikonu št. 14. Na tem grafu so prikazana vsa stanja v zgradbi uravnoteženega gozda. Na ordinatni osi je pri­ kazano število dreves najdebelejšega razreda C (du2:50 cm), na abscisni osi število dreves srednjega razreda B (26 :S: du ::5 49 cm); krivulje GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M. : Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafi kon 1 4: Prikaz analiziranih ploskev glede na potrebno število dreves v razširjenih debelinskih razredih v prebiralnem gozdu. Cm ph no. 1 4: Presen ta ti on of analysed plors with regard to necessary number of trees in enlarged diameter classes in selection forest c d 1 .3= 50 cm in več 60 40 20 o 50 t~O 100 100 19 o 150 26~ dl.J ~ 49 znotraj grafa pa podajajo število dreves najtanjšega razreda A (7 :::; du :::; 25 cm). Na vseh točkah znotraj polja, ki ga omejujeta krivulji A = 100 inA= 700, je gozd v uravnoteženem stanju. V ta grafikon smo vnesli strukturo gozdov naših ploskev. Številke točk pomenijo: št. = Pasje jame, ploskev l št. 2 = Pasje jame, ploskev 2 Št. 3 ==Pasje jame, ploskev 3 št. 4 ==Pasje jame, ploskev 4 št. 5 =Pasje jame, ploskev 5 št. 6 =Pasje jame, ploskev 6 št. 7 =Pasje jame, ploskev 1 + 2 št. 8 = Pasje jame, ploskev 3 + 4 št. 9 = Pasje jame, ploskev 5 + 6 GozdV 60 (2002) 7-9 1. 6 ~ o rdeče 11 -16 = o pluvo 7 - 9 = o zeleno 17 -19 = o vijoličasto 10 =o črno 20= rumeno c d 1 ,3= 50 cm in več 100 200 250 300 št. 10 =Pasje jame, ploskev 1 do 6 št. 11 = Ortnek, ploskev 1 št. 12 = Ortnek, ploskev 2 št. 13 = Ortnek, ploskev 3 št. 14 = Ortnek, ploskev 4 št. 15 =Ortnek, ploskev 5 št. 16 = Ortnek, ploskev 6 št. 17 == Ortnek, ploskev 1 + 2 št. 18 =Ortnek, ploskev 3 + 4 št. 19 = Ortnek, ploskev 5 + 6 št. 20 = Ortnek, ploskev 1 do 6 30 20 10 Kot vidimo, ploskve v Ortneku št. 3(13), 5(15), 6(16) oz. njihove spojitve Ortnek 3 + 4(18), 5 + 6( 19) in 1 do 6(20) niso v uravnoteženem stanju. Vse tri ploskve oziroma njihovi seštevki imajo 307 ., Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda prevelik delež razreda C (to je debelega drevja). V grafikonu so točke, ki ponazarjajo ploskve, ki so locirane glede na število dreves v B in C razredu, medtem, ko je število dreves v A razredu na vseh ploskvah bistveno večje kol bi znašalo potrebno število teh dreves glede na dano število dreves v B in in C razredu. Tako znaša število dreves A razreda na ploskvah v Pasji jami od 244 do 722 (aritm. sr. 380). Ugotavljamo, da na ploskvah v Ortneku in sicer št. 3, 5 in 6 ni takšna zgradba gozda, ki bi zagotavljala uravnoteženo stanje. Uravnoteženo stanje v Ortneku izkazujejo ploskve l. 2 in 4 (na grafikonu 11, 12 in 14) ter njihove kombinacije. Zanimivo, da v Ortneku vse ploskve skupaj ( 1 do 6 oz. v grafikonu št. 20) niso v uravnoteženem stanju. To pomeni, da pri takšni zgradbi kot je v Ortneku, je celo površina 0,54 ha premajhna za preskus ugotavljanja uravnoteženosti oz. trajnosti donosov (po Mitscherlichu). Nekateri avtmji pa ugotavljajo, da lahko najdemo uravnoteženo stanje tudi na površinah, ki so manjše od 0,50 ha (Weidmann v Zingg et al. 1997). 5. 4. 4 Preverba uravnoteženega stanja na temelju deležev lesne zaloge v posameznih debelinskih razredih. 5. 4. 4 Test of equilibrium by means of standing volume proportions in individual diameter classes Podobno kot ugotavlja Mitscherlich ( 1952) uravnoteženo stanje z deležem števila dreves v posameznih razši1jenih debelinskih razredih. lahko preskusimo t9 stanje z deležem lesne zaloge po teh razredih. Tako predlaga Schtitz ( 1989), da naj imajo prebiralni gozdovi v lesni zalogi od 15 do 34% tanjših dreves (do 30 cm), 22 do 42% srednjedebelih dreves (30 do 50 cm) ter 24 do 57% debelih dreves (nad 50 cm), dejanski odstotek, ki mora biti znotraj teh okvi1jev pa je odvisen od rastišča in drevesne sestave. Že v preglednici 4, kjer je prikazana lesna zaloga po naših razšitjenih debelinskih razredih, vidimo da so deleži lesne zaloge po razširjenih razredih v ploskvah znotraj iste lokacije zelo različni. Tako znaša v Pasjih jamah delež lesne zaloge v razredu 10 - 29 cm 11,3 do 32,6% v povprečju pa 18,6%; podobno je v Ortneku, le da je tu delež tm1jših dreves manjši- v povprečju 9,7%. Če postavimo, da je v Pasjih jamah razmerje med razširjeni mi deb. razredi 20 : 35: 45 ter v Ortneku 308 20 : 40 : 40- takšno razmerje namreč dobimo preko Liocourtovega zaporedja - vidimo, da je na štirih ploskvah v Pasjih jamah delež dreves v A razredu ( 1 0-29) premajhen. Razmeroma dobro razmerje pa imamo na nivoju vseh 6 ploskev. V Ortneku pa je na vseh ploskvah delež tanjših dreves premajhen, močno prevelik pa je delež srednjedebehh dreves (v povprečju kar 54,8% namesto 40%). Močno odstopata ploskvi št. 1 in 2 (Ortnek), kjer je delež srednjedebelih dreves nad 70%. Ti dve ploskvi imata večje šope ta.njših debeljakov. Tudi v primeru preverbe uravnoteženega stanja s pomočjo deležev lesne zaloge v posameznih debelinskih razredih, se je izkazalo, ela so ploskve velikosti 9 arov premajhne. V Pasjih jamah je zadostna površina 0,54 ha, v Ortneku pa je celo ta premajhna, če smatramo te gozdove za prebiralne. 5. 4. S Preverba uravnoteženega stanja s pomočjo debelinskega prirastka in prehodnih dob. 5. 4. 5 Test of equilibrium by means of diameter increment and ingrowth petiod Prebiralni gozd funkcionira, če v neko debelinsko stopnjo vraste toliko dreves, kolikor jih iz te stopnje preraste v višjo stopnjo, kolikor jih v tej stopnji posekama ter kolikor jih v tej stopnji odmre. Ta ideja izhaja že od Hufnagla, čeprav jo nekateri prepisujejo, n. pr. Schi.itz po kronologiji mlajšim avtorjem (BONČlNA 1994). Izračun števila dreves, ki iz neke stopnje preraste v naslednjo, temelji na naslednji postavki: Če imamo v stopnji »k« nk -dreves in jih v dobi a (5 ali 10 ]et) preraste v stopnjo k+1 m,+ 1 dreves potem znaša prehodna doba (t) za n, drevesa n,. a. t, ==---ili- (primer: v 3 deb. stopnji imamo 350 k+l dreves, čez 10 let je v tej stopnji od teh 350 dreves ostalo samo 100 dreves, 250 pa jih je preraslo v 4. stopnjo. Prehodna doba je ~~~ · 10 = 15, 76. Vsa drevesa bi prerasla v naslednjo stopnjo v 15,76 letih. Iz tega lahko izračunamo tudi letni debelinski prirastek in sicer: ' . 50 ~ . ) 50 3 17 1<~ =t; v nasem pnmeru 15 , 76 = , Pri izračunu potrebnega števila dreves po debelinskih stopnjah pa gremo po obratni poti; iz GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda dejanskih prehodnih dob ali pa debelinskih prirastkov, ki jih ugotovimo s pomočjo izvrtkov ali pa s pomočjo kontrolne metode na ploskvah, izračunamo potrebno število dreves v vsaki stopnji. Če vzamemo dve sosedni debelinski stopnji, ki imata enako širino b (pri nas 5 cm), letne debelinske prirastke ik, ik+l, izračunamo število dreves, ki preraste v a letih iz stopnje k v k+ 1 po naslednjem n . i . a . . . obrazcu: k b . Podobno velJa za stopnJO k+ 1 IZ katere preraste v stopnjo k+2 naslednje število n .i .al .h. d. . dreves _i.;t.i_k_+l_. z tega 1z aJa, aJe po a letrh v b stopnji k+ !naslednje število dreves: n,. ik . a n . i . a v n + _ k+l k+l . Ce ta obrazec ~+1 =--b-- n~+l b .. • v nk_._l· 1 k+l razVIJemo pndemo do koncnega obrazca n, = --. - 1 k (PRODAN, 1949). Na osnovi tega obrazca je izpeljan tudi obrazec, ki upošteva poleg vrastka in dreves, ki prerastejo še sečnjo oziroma odvzem dreves iz debelinske stopnje, ki ga uporablja Schtitz ( 1989) za izračun števila dreves v uravnoteženem sta~u: Pk . Pk + e, k. nk+l = n~. ----In nk+l = n, . --, Jer Pk+l + ek+l Pk-1 pomeni: e; = posekana število dreves v % od stoječega števila dreves pred sečnjo; P; = vrastek izražen kot delež. ki v določeni dobi vraste v naslednjo višjo stopnjo (običajno izračunamo ta delež za dobo 1 leta). S pomočjo teh dveh obrazcev lahko izračunamo potrebno število dreves v poljubni stopnji, s tem da poznamo le število dreves v izhodiščni ali pa končni stopnji. Vrastek dreves v višjo stopnjo se običajno izračuna na osnovi ugotovljenega debelinskega prirastka, odvzem pa se določi izkustveno. Ta model, ki upošteva prirastke po debelinskih stopnjah ter odvzem po debelinskih stopnjah je bolj primeren za analizo po izvršeni sečnji, ker je delež odvzema po stopnjah vnaprej zelo težko določiti (BONČINA 1994). Predstavlja pa ta model napredek v primetjavi z Liocourtovim zaporedjem, ker je manj splošen oziroma je bolj prilagojen rastišču ter rasti kakor tudi dejanski zgradbi gozda. V prebiralnem gozdu so vsekakor zanimive prirastne krivulje ter krivulje prehodnih dob, še posebej, če jih primerjamo s p1irastnimi krivuljami enomernih gozdov. Na grafikonu št. 15a in 15b so prikazani radialni debelinski prirastki za Pasje jame in Ortnek. Odvisnost prirastka od prsnega premera smo ponazorili z alometrijsko funkcijo, ki ima za analizirani lokaciji naslednje vrednosti: Pasje jame Ortnek i,. = 5,286 d 1 °/s 2 (R= 0,402'~*) i,. = 0.744 d 1 °~%o (R = 0,744***) Kot je razvidno iz grafiko na 15a in 15b, so razlike med radialnimi prirastki pri istem prsnem premeru veliko večje v Pasji jami kot v Ortneku. Raztros vrednosti je še posebej velik pri tekačih in zmagovalcih. Pri tekačih je ta raztros razumljiv, pri zmagovalcih pa je posledica različne vitalnosti. Posamezne jelke imajo močno presvetljene krošnje zaradi t. im. propadanja jelke. Prilagojena krivulja danim podatkom ima v Ortneku večji nagib, kar je običajno v prebiralnih gozdovih. Večji debelinski prirastki v višjih debelinskih stopnjah se zrcalijo v padajoči krivulji števila dreves s prsnim premerom (Liocourtovo zaporedje). Drevesa v Pasjih jamah imajo pri manjših prsnih premerih večji radialni ptirastek kot drevesa v Ortneku ter obratno, manjši Pregled nica 9: Vrednosri parametrov višinskih krivulj v prebiralnem gozdu (H = višina v m, D =prsni premer v cm). [{lb/c 9: Parameter values of height curves in selection forest ( H = height in m, D = dimne ter ar breast height in cm) PASJE JAME H *(1 ( b*D))*' 1 3 - =a -exp1- · "'c+ , Dr. vr. n R2 a b c srn 157 0,962 38,960657406 0,035739786 1,510075563 je 264 0,945 41,499980849 0,031845942 1,440099473 bu 412 0,952 37,136224613 0,031563433 1,015789863 ORTNEK H *(1 ( b*D))*' 1 3 - =a -exp~- .'i'c+ , Dr. vr. n R2 a b c srn 157 0,972 34,577379448 0,068265031 2,164770577 je 264 0,973 32,095960169 0,065801956 1,945266159 GozdV 60 (2002) 7-9 309 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 15a: Radialni prirastek glede na prsni premer Grafikon 15b: Radialni prirastek glede na prsni premer drevesa (Pasje jame - smreka, jelka) drevesa (Ortoek - smreka, jelka) Gmph 1 5a: Radium increment bydbh (Pasjejame-spruce, fir) PASJE JAME ORTNEK :: 1! :~kk ~~- t~ 50! l 1 i 1 40 1 40! j 30 1 o g 30 l ! " 1 1 "1 1 " 1 l "1 1 0 o,_l -s -~0--15_2_0 -25_3_0_3_5 -~0-4-5 -50_5_5-60_6_5-70_7_s__,ao 0 0 5 , 0 , 5 20 25 30 35 -4 0 _ 4 _ 5 - 50 _ 5 _ 5 _60_6_5-70_7_5 ~o prsno premer (cm) prirastek pri večjih prsnih premerih. To je posledica manjše lesne zaloge v Pasjihjarnah (čakalci in tekači imajo več svetlobe) ter boljših rastišč v Ortneku. Čeprav je v PasJ"i jami H za J·elko in smreko top nekoliko višji kot v Ortneku, je rodovitnost (proizvodna sposobnost rastišč) v Ortneku višja. To neskladje nastaja zaradi izračuna H 10 r v prebiralnih gozdovih, ker vzamemo v izračun vsa drevesa debelejša kot 50 cm. Razumljivo, da je pri takem izračunu Hlop višji tam, kjer so ciljni premeri višji. Zato je takšen način izračuna H 10 P v prebiralnih gozdovih neustrezen oziroma neprimeren za ugotavUanje proizvodnih sposobnosti rastišč (ustrezen pa je za ugotavljanje modelov zgradbe). To lahko razberemo tudi iz višinskih krivulj, ki so predstavljene na grafikonih 16a in 16b. Pri prsnem premeru 45 cm imata tako s mre ka kot jelka v Pas jih Grafikon 16a : Višinske krivulje v prebiralnem gozdu Graph 16a: Height curves in selection fores 1~-r 1 bl ! . - ---t--f---1--t---+-i---+---t--b~f"!=--- : 1 1 .! 1 ~~~-~~~~~-+--~-~~-+-+--f-~--+-~ 5 10 15 310 \ 20 25 30 35 40 45 50 prsni premer (cml 55 60 es 10 75 eo prsni premer (c:m) jamah višino izpod 30m, v Ortneku pa nad 30m (snu·eka celo 32,5). Višinsko krivuljo smo ponazorili s funkcijo Y = a(l-exp(bxW + 1,3. Ker smo pri izračunu parametrov uporabili veliko število dreves in je prilagoditev izjemno dobra, predstavljamo tudi vrednosti parametrov v preglednici 9. Iz grafikona je razvidna sigmoidna oblika višinske krivulje, izjema je bukev, kjer se višina povečuje glede na prsni premer de gr esi v no (kri vu] ja nima prevaja). Bukev ima drugačen vzorec višinske rasti kot snu·eka in jelka, ki v času zavrte višinske rasti priraščata še vedno nekoliko v debelina. Tako ima bukev v Pasjih jamah pri 10 cm prsnega premera dimenzijsko razmerje R = 111,5 pri srnreki 76,4 in pri jelki 76,9. Grafikon 16b: Višinske krivulje v prebiralnem gozdu Graph lob: Height curves in selection forest 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 prsni premer {cm) 70 75 81 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M. : Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Pri 50 cm prsnega premera pa se te vrednosti 4. Čeprav so čakalci zastopani predvsem v skoraj izenačijo; tako znaša p1i bukvi R = 61,3, pri nižjih višinskih in debelinskih stopnjah in zma- smreki R = 61,7 in jelki R = 62,4. Zanimivo je, da govalci predvsem v višjih, so posamezne stopnje, so tudi v Ortneku dimenzijska razmerja pri jelki in v katerih se nahajajo drevesa vseh treh socialnih snu·eki precej podobna razmerju v Pasjih jamah, položajev. Frekvenčna porazdelitev števila dreves čeprav je lesna zaloga bistveno večja. Tako znaša glede na prs~1 premer in glede na drevesno višino to razme1je pri prsnem premeru 50 cm pri s1meki ima na večini analiziranih ploskev obliko pada- R = 66,9 in pri jelki R = 62,2. joče ga poligona; na nekaterih ploskvah se pokaže Če prime1jamo višinsko krivuljo prebiralnega t. im. grba ali pribitek števila dreves v srednjih gozda z višinsko krivuljo enomernih gozdov so debelinskih stopnjah. To so tiste- ploskve, ki imajo višine v prebiralnem gozdu p1i istih prsnih premerih večjo skupino enomernejšega tanjšega debeljaka. nižje in sicer zaradi učinka vetra ter pomanjkanja 5. Z rastjo in razvojem dreves se spreminja stranske konkurence (utesnjenosti) med zmagovalci socialna in debelinska zgradba, zato je konstantnost (KENK 1997). zgradbe prebiralnega gozda prej izjema kot pravilo. 6. ZAKLJUČKI Na osnovi analize, ki smo jo izvedli na šestih raziskovalnih ploskvah v jelovjih, kjer je matična podlaga kremenov peščenjak in 6 ploskvah v jelovem bukovju na apnencu, smo prišli pri analizi zgradbe prebiralnih gozdov do naslednjih zaključkov: l. Čeprav so bile vzorčne ploskve razmeroma majhne (velikost 30 x 30 m), so glede skupnega števila dreves, ki raste na teh ploskvah razmeroma homogene. Koeficient variacije v številu dreves na apnencu znaša 18,0%, na silikatu pa 27,7%. 2. Na rastiščih združbe Bazzanio-Abietetum sta v drevesnem sestavu smreka in jelka z neznatno primesjo bukve, jerebike in javorja. Na rastiščih združbe Omphalodo-Fagetwn festucetoswn pa je med drevesnimi vrstarn.i močno zastopana bukev; njen delež v lesni zalogi znaša od 13,7% do 77,9%. Za ugotavljanje deleža drevesnih vrst v prcbiralnih gozdovih so 9 arov velike ploskve mnogo pre­ majhne. 3. V jelovo-bukovem gozdu je od povprečnega števila dreves (vsi primerki, ki imajo 50 cm višine in več), to je 3.138 dreves/ha, 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev. V jelovo-smrekovem prebiralnem gozdu pa je v povprečju 3.763 dreves na ha, od tega 88,6% čakalcev, 5% tekačev in 6,4% zmagovalcev. Čeprav je pomlajevanje na silikatu običajno bolj obilno, paje število tekačev tu manjše kot v jelovo-bukovem gozdu in to zaradi večje lesne zaloge. Po posameznih ploskvah so velike razlike predvsem v številu tekačev. Za vpogled v socialno zgradbo sestoja je velikost ploskve 9 arov premajhna. GozdV 60 (2002) 7-9 Zato je nesmiselno vztrajati na normalah ali modelih, čeprav so poučni in uporabni predvsem (kot večina modelov v gozdarstvu) v »raz­ jasnjevalne in pojasnjevalne« namene, to je, da si razjasnimo sebi in pojasnimo drugim, zakaj se je zgradba nekega prebiralnega gozda spremenila in v katero smer bodo potekale spremembe v prihodnosti ter kateri ukrepi bodo potrebni, da ne bodo imele spremembe preveč nezaželenih posledic (n.pr. izguba prebiralne zgradbe, izguba na kakovosti debel itd.). Pribitek oz. grba v frekvenčni porazdelitvi še ne pomeni ))zapeljanost« v prebiralni zgradbi, to moramo smatrati kot normalen pojav, še posebej, če zgradbo analiziramo na majhnih površinah. Prav tako se ta pribitek lahko pojavi na večjih površinah, kjer imamo zmagovalce v skupinah, ali pa del gozda z bolj enomerno zgradbo, ki se je že od svojega nastanka razvij al kot enomeren gozd. Tudi v najlepših prebiralnih gozdovih se bodo vedno našle skupine drevja, kjer je potekal razvoj preko socialnega sestopa in ne preko socialnega vzpona. Takšni primeri bodo pogosti - pravzaprav nujni - ko je v gozdu večja primes bukve. Bukev kot »Čredna vrsta« zahteva tekom svojega razvoja utesnjenost s strani in sicer od dreves enake višine, seveda, če želimo, da oblikuje debla, ki imajo visokokakovostne sortimente. Zato imamo v prebiralnem gozdu, kjer je večja primes listavcev, v bistvu kombinacijo prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja. Še posebej je to pomembno pri bukvi zaradi rdečega srca. Bukev ne sme biti čakalec kot n. pr. jelka in snu·eka, temveč se mora pomlajevati v manjših skupinah, ki se razvijajo po načelu socialnega sestopa in ob stranski zaščiti matičnih dreves. Čim večji je ciljni premer 311 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda (debelina drevesa), tem manjša je težava zaradi pribitkov števila dreves v srednjih debelinskih stopnjah. 6. Kakovostna zgradba analiziranih sestoj ev na ploskvi je zelo različna glede na drevesne vr.sto; tako so deleži kakovostnih drevesc do višine 1,30 m zelo različni in se gibljejo od 0% do 38% pri bukvi na silikatu ter 11 do 85% na apnencu ter od 0% do 100% pri jelki in smreki. Bukev je v teh najnižjih višinskih razredih slabše kakovosti kot jelka in snu·eka. P1i analizi kakovosti dreves, ki so debelejša kot 20 cm pa smo ugotovili, da je delež hlodov A kakovosti večji na rastiščih združbe Omphalodo-Fagetwn kot na rastiščjh združbe Bazzanio-Abietetum. Zaradi bukve pa je v jelovo­ bukovih gozdovih bistveno večji delež sortimentov D razreda. 7. Preverba uravnoteženega stanja je po­ kazala, da je to smiselno le na površini 0,54 ha in več, na manjših površinah so odstopanja prevelika. Za praktično uporabo je primeren preskus deležev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. Na osnovi ciljnega premera in višine lesne zaloge deležev· posameznih drevcsnih vrst ter proizvodne sposobnosti rastišč se ugotovijo optimalni deleži lesne zaloge in ti nam služijo pri preskusu trajnosti. Višine optimalnih lesnih zalog, ki so navedene v literaturi ~o verjetno za naše rastiščne razmere in . za· naše ciljne prem ere nekoliko preskromne. Pomlajevanje je zadovoljivo tudi ob višjih zalogah, če so v sestoju zelo debela drevesa, seveda pa je smiselno pridelovanje zelo debelih dreves le, če so izjemno kakovostna. V analiziranih ploskvah je to smiselno na ploskvah v Pasjih jamah pri smreki, ki daje les, ki je uporaben za izdelavo glasbenih instrumentov. 8. Krivulje debelinskih oz. radialnih prirastkov imajo takšno obliko, ki zagotavljajo oziroma omogočajo funkcioniranje gozda kot prebiralnega gozda (prehodne dobe se z večaojem debeline drevja zmanjšujejo). 9. Višinske k1ivulje kažejo, da ima bukev pri tanjših debelinah drugačen vzorec višinske rasti kot smreka in jelka. 10. Pri opredelitvi ali je nek gozd prebiralen ali ne, in ali lahko ta gozd funkcionira kot prebiralen gozd ali ne, ni zadostno zagotovilo, da imajo posamezni parametri vrednosti, ki so značilne za 312 prebiralni gozd, ker so le-te preveč odvisne od velikosti vzorca. Odločilna presoja je slika prebiraloega gozda, ki si jo lahko ustvarimo le ob samem ogledu gozda. Nek gozd funkcionira kot prebiralni gozd, kljub temu, da vsi kazalci kažejo, da ima velike odmike v zg(adbi, lahko pa imamo tudi nasproten primer, ko imajo kazalci vrednosti, ki so lastne prebiralnemu gozdu, vendar ne funkcionira. Šele z ogledom gozda in presojo ali imamo sposobne čakalce (vitalne), ki ob sprostitvi od zgoraj preidejo v tekače in ti v zmagovalce, lahko nek gozd opredelimo kot prebiralni gozd. Le malokateri gozd zahteva toliko izkušenj kot prebiralni gozd, zato lahko presojo oziroma uvrstitev nekega gozda izvede le gojitelj oz. načrtovalec z bogatimi izkušnjami na področju gojenja gozdov. 11. Prebiralna zgradba, kije predpogoj trajnega prebiralnega gospodmjenja, je v razvoju naravi prepuščenega gozda (pragozda) največkrat pre­ hodnega značaja in le stanje, ki se vzpostavi, če nastopijo določeni pogoji. Ta zgradba je le ena izmed neštetih fluktuacij v razvoju kompleksnega ekološkega sistema, ki ga imenujemo gozd. Teorija kompleksnih sistemov pa nas uči,· da so le-ti vedno spreminjajoči (JANTSCH 1992) in ravno stalno spreminjanje je tisto, ki omogoča kompleksnost. Fluktuacije, to so odmiki od uravnoteženega stanja, so analogne mutacijam v biologiji; težnja k stabilnosti pa ima podobno vlogo kot selekcija (PRIGOGINE 1987). Zato so spremembe v strukturi gozda potrebne, saj so prilagoditve na spremenjene razmere v okolju. Zato je vztrajanje na točno določeni struktmi gozda protinaravno. S prebiranjem (ukrepi} fluktuacije le usmerjamo, ne smemo pa jih preprečevati; usmerjamo jih tako, da ohranjamo tiste procese, ki so značilni za prebiralni gozd to so socialni vzpon, individualizacija, avtoncgovalnost in nenehno -pomlajevanje. Bistvo prebiralnega gospoda1jenja in z njim povezano kontrolno metodo, je najlepše ponazoril »oče modernega prebiralnega gozda« veliki in genialni Bio1ley, ko ga primerja z nenehnim eksperi­ mentiranjem. Vsak ukrep v gozdu je eksperiment, ki ga je potrebno vsakič na novo izvrednotiti. 12. Ciljni premer, ki ga določimo na osnovi rastišča, drevesnih vrst in goznogospodarskih ciljev, predstavlja zaželeno debelina, ki jo naj dosežejo le najkvalitetnejša drevesa. V primeru Pasjih jam (90 cm) so to smreke z lesom za glasbene instrumente; GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda pri bukvi (70 cm) pa le tista drevesa za katera domnevamo- na osnovi krošnje in oblike debla (brez žmul, brez zaraslih ran in podobno)- da imajo debla, katerih les je funurske kakovosti. Vsa drevesa, ki so debelejša kot 50 cm in jih posekama, smatramo, da so dosegla ciljni premer, zato je ciljni premer vedno mišljen kot razpon od 50 cm do ciljne debeline D. Znotraj tega razpona pa posamezna drevesa posek amo takrat, ko dosežejo po enoti količine najvišjo vrednost. Le ob takšnem razumevanju ciljnega premera bo prebiralni gozd tudi ekonomsko učinkovit. 7 POVZETEK Prebiralna zgradba se v naravnem razvoju gozda pojavlja le občasno in sicer v mladostnem in razgraditvenem stadiju v t. im. prebiralni fazi. Izjema so le ekstremna rastišča, kjer ima ta faza trajni značaj. Zato zahteva prebiralno gospodarjenje in zanj potrebno ohranjanje prebiralne strukture stalno ukrepanje. Če enomerni gozd prepustimo naravi, bo njegov razvoj prešel vse tiste razvojne faze kot jih imamo v gospodarskem gozdu, če pa prebiralni gozd prepustimo naravi, bo na večini gozdnih rastišč prešel v enomernejšo obliko. Zato je za ohranjanje prebiralnega gozda mtino potrebno, da poznamo njegovo zgradbo. Da bi podrobneje spoznali zgradbo prebiralnega gozda in razlike v zgradbi, ki se pojavljajo kot posledica različnih rastišč in različne drevesne sestave, smo izvedli analizo na 12 ploskvah velikosti 9 arov (30 x 30 m). Ploskve nismo postavili naključno, temveč sistematično in sicer tako. da ležijo druga ob drugi. Na ta način je možno združevanje v skupinice (večje agregate). Takšno lociranje ploskev je potrebno zaradi tega, ker smo želeli ugotoviti, kolikšna je najmanjša površina, ki izkazuje uravnoteženo stanje prebiralnega gozda. Šest ploskev smo postavili v Ortneku (GE Mala gora, OE Kočevje), kjer je matična podlaga kremenov peščenjak (silikat), rastišča pa poraščajo fitocenoze, ki jih uvrščamo v Bazzanio-Abietetum. V drevesnem sestavu sta zastopani jelka in smreka z neznatno primesjo bukve in jerebike. Naslednjih 6 ploskev pa smo postavili v Pasjih jamah (GE Draga, OE Kočevje) na apnenčasti matični podlagi, rastišča pa poraščajo fitocenoze, ki so uvrščene v asociacija Om.phalodo-Fagetum festucetosum. Pregled najpomembnejših prirastoslovnih osnov nam daje naslednje informacije: GozdV 60 (2002) 7-9 l. Lesna zaloga. V Ortneku prevladujeta jelka in s1ru·eka s 96,4%. Lesna zaloga je v razmaku od 493 do 708 m'/ha. Koeficient variacije znaša KV% = 13,4. V Pas jih jamah pa je delež bukve v lesni zalogi kar 39.4%, ostalo pa sta jelka in stnreka. Lesna zaloga je v razmaku od 280 do 446 m'/ha, KV% = 16,4%. Glede višine lesne zaloge so analizirane ploskve še vedno homogene. V povprečju ima gozd v Pasjih jamah le 62% tiste lesne zaloge kot gozd v Ortneku. To je posledica velike primesi bukve. manj rodovitnih rastišč ter različnega ukrepanja. 2. Socialna zgradba. V Ortneku je število dreves in drevesc (50 cm višine in več) 3.763 na l ha. od tega 88,6% čakalccv. 5,0% tekačev in 6,4% zmagovalcev. Koeficient variacije pri številu dreves je 27,7%. Ploskev z najmanjšim številom ima le 2.678 dreves, najbogatejša pa 5.544 dreves. V Pasjih jamah pa je razpon v številu dreves od 2.111 do 3.822 v povprečju 3.137. Od tega je 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev; KV% = 18%. Nižja lesna zaloga ima za posledico večji delež tekačev. Ploskve velikosti 9 arov dajo dober vpogled v višino lesne zaloge, ne pa v socialno zgradbo. 3. Kakovostna zgradba. Pri kakovostni zgradbi smo analizirali kakovost drevesc do višine 130 cm (pretežni del čakalcev) ter kakovost debel dreves, ki imajo prsni premer 20 cm in več. Pri drevescih do višine 130 cm delež kakovostnih (nepoškodovanih ter takšnih, ki imajo izraženo glavno os itd.) varira od li% do 94% v Pasjih jamah in od O do 100% v Ortneku, če upoštevamo glavne tri oziroma dve drevesni vrsti. Izstopa bukev, ki je slabše kakovosti. Analiza dreves du 2.::: 20 cm pa je dala naslednje rezultate: Kakovostni razred A B c D Ortnek 3.2% 38,3% 27,0% 31,6% Pasje jame 13,8% 25,5% 19.4% 41,3% Po posameznih ploskvah so izredno velike razlike. Izstopa lokacija Pasjih jam, ki ima velik delež hlodov A razreda, vendar moramo teh 13 ,8% zmanjšati za 5,3 to je na 8,5%, ker smo podA razred zajeli tudi bukove hlade kakovosti L (na zunaj nismo mogli ločiti med blodi furnirske kakovosti in hladi za luščenec; po izkušnjah je v prebiral nem gozdu le kakovost luščenca) . Zaradi bukve je v Pasjih jamah večji delež lesa kakovosti D. Večji delež A razreda v Pasjih jamah (kljub zmanjšanju 313 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda zaradi bukve) pa je posledica izredno kakovostnih smrek (resonančni les) . 4. Uravnoteženo stanje. Uravnoteženo stanje smo preskusili z Liocourtovim zaporedjem, Mi tscherlichovimi razmerji med debelinskimi razredi A : B : C ter razme1jem lesnih zalog v razši1jenih debelinskih razredih. Pri prime1javi dejanskih frekvenčnih poraz­ delitev z Liocourtovim zapored jem, se je pokazalo, da vse ploskve skupaj v Pasjih jamah predstavljajo vzorec iz populacije, ki ima enako frekvenčno porazdelitev kot Liocourtovo zaporedje > Xt~b) .. !o GozdV 60 (2002) 7-9 test the hypothesis that the plenter forest is in the equilibrium by means with the Liocourt sequence, the sample plot size should be 0,54 ha and more. The test of equilibrium by means with Mitscherlich's required number of trees in the enlarged diameter classes shows, that the sample plats No 3,5 and 6 in Ortnek and their pooling do not function as a plenter forest in the eguilibrium. The other plats in Ortnek and all of the plats in Pasje jame have appropriate number of trees in the classes B and C and to much trees in the diameter class A ( 7 - 25 cm). The test of the equilib1i.um by means with portions of standing volume in the A, B and C diameter classes according to the model shows that in Pasje jame the relation A : B : C should be 20 : 35 : 45 the real portion in the class A is 18,6%. In Ortnek the relation among A : B : C should be 20 : 40 : 40 but the real portion in the class A is 9,7% only. For statement if the given forest will work as plenter forest or not, is not enough that structural characteristics and parameters have values, which are significant for theoretical models in equilibrium, because it js known, that the plenter forest has on the same site more equilib1ium states which pass over one after another. Deciding is the assessment if the forest has enough waiters (the trees in the lower social standing) of good vitality and quality and if the st:ructure of forest makes it suitable that the trees which are in the lower social standing ingrowth to higher social standings i.e. in the sprinters (the trees in the middle social standing) and winners (the trees in the upper social standing). Plenter forest is a dynamic complex system which can not by illustrated by the static models such as are Liocourt sequences, ideal proportions according to number of trees in dbh classes or ideal proportion according the growing stock etc. 8. ZAHVALA Iskrena hvala za sodelovanje in vso pomoč pri terenskem delu Janezu Andoljšku, spec., univ. dipl. inž. gozd. jz OE Kočevje. Prav tako se zahvaljujem tudi Leonardi Godler, univ. dipl.inž. les. za računalniško obdelavo podatkov ter Savini Terlep tehn. sod. za oblikovanje članka. Še posebej pa se zahvaljujem prof. dr. F. Gašperšiču za koristne nasvete in temeljit pregled prispevka. 315 Kotar. M .: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda 9. LITERATURA BoNčiN!\. A .. 1994. Prebiralni dinarski gozd jelke in bukve. Odd. za gozdarstvo BF, Strokovna in znanstvena dela l15. Ljubljana, 93 s. J ANTSCH, E .. 1992. Selbstorganization des Universums. Hanser Verlag, MUnchen-Wien. 464 S. KENK, G .. 1997. The Uneven-Aged Silvicullural System in the Coniferous Dominared Forests of the Black Forest. Proceedings of the IUFRO Interdisciplinary Uneven­ aged Management Symposium. p. 1-20. Ku::rAc. D .. 1965. Uredi vanje šuma. Nakladni zavod Znanje, Zagreb. 341 s. KoRPEI., š .. 1993 Vorkommen. Characteristik und Folge der Entwicklungsstadien - Phascn in den europaischen Urwaldern. - Mitt. Symposium Uber die Urwalder - 11- Zvolcn. S. 3-10. KoTAR. M., 1970. Določanje vrednosti in vrednostnega prirastka sestaja. Gozd . Vestn ., 28 Šl. 5, s. 202-208. KOTAR. M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu . Gozd. Vestn., 51 št. 9. s. 370-383. Lr:mLJND(iUT, H .. 1945. Waldbauliche Untersucllungen i.iber den Aufbau von Plenterwaldern. Mitt. d. Schweiz. Anstalt fi.ir d. forstl. Versuchswesen. H. l. S. 220-296. LEJBijNDGUT, H., 1966. Die Waldpflege. Haupt-Verlag. Bern, 192 S. - 3 16 MITSCIIERLICH , G .. 1952. Die Tannen-Fichten-(Buchen)­ Pienterwald. Schr. Reihe Bad. Forstl. Versuchsanst. Freiburg im Br. 8. S. 3-42. MITSCJJERLICH, G., 1961. Untersuchungen in Pleterwaldern des Schwarzwaldes. Allg . F.- u. J. Ztg .. 132 Jg. 3, S. 61-73. Jg., 4, S. 85-95. PRIGOGINE, G., N., l., 1987. Die Erforschung des Komplexen (Auf dem Weg zu einem neuen Verstandnis der Naturwissenschafren). Piper. MUnchen, ZUrich, 385 S. PRODAN. M. , 1949. Die theoretische Besrimmung des Gleicbgewichtszustandes im Plenterwalde. Schweiz. Zeitschr. f. Forstv.'. No 100. S. 81-99. Sci·IC:TZ, J. Ph .. 1989. Der Plenterbetrieb. Fachbereich Waldbau. ETH Ziirich, 53 S. ScHurL, I. Ph., 1992. Die waldhaulichen Formen und die Grenzen der Plenterung mir Laubbaumarten. Schwciz. Z. Forstw., 143, 6: S. 442-460. SGIOTZ. J. Ph ., 1997. Condi[ions of Equj)ibrium in Fully Irregular, Uneven-Aged Foresr: The State-of-the Arl in European Plenter Forests. Proceedings of the IUFRO lnterdisciphnary Uneven-aged Management Sym­ posium, p. 455-467. ZJNGG, A. et al. 1997. Selection Forest - A Concepr for Sustainable Use : 90 Years of Experience of Growth and Yield Research Selection Forestry in Switzerland. Proceedings of the TUFRO Interdisciplinary Uneven­ agcd Management Symposium. p. 415-434. GozdV 60 (2002) 7-9