Poročilo Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001- 2010 Regional forest manage1nent plans for the 2001- 2010 period ~ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE ~ Večna pot 2, LOOO Ljubljana 1 UVOD INTRODUCTION l. 1 Zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja na Slovenskem l. 1 History of forest management planning in Slovenia Začetek gozdnogospodarskega načrtovanja na Slovenskem sega že v prvo polovico 18. stoletja, ko je bila za potrebe oskrbe rudnika in rudarjev v Idriji leta 1724 opravljena prva ureditev donosov lesa iz idrijskih gozdov. V letu 1759 ji je sledila druga tovrstna ureditev. Za prvi pravi gozdnogospodarski načrt na Slovenskem pa velja Flameckov načrt za tolminske gozdove iz leta 1770. Gozdnogospodarsko načrtovanje je pri nas dobilo nov pomemben zamah koncem 19. stoletja, ko sta na Kočevskem in Notranjskem začela delovati ugledna gozdatja dr. Leopold Hufnagel in Heinrich Schollmayer. V Jugoslaviji je bil leta 1947 sprejet Zvezni zakon o gozdovih, ki je predvidel obveznost izdelave gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Splošna navodila za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov Zveznega ministrstva za gozdarstvo iz leta 1948 že govmijo o dveh ravneh načrtov - splošnih (za območja) in posebnih (za gozdnogospodarske enote). Vendar je Slovenija ostala v Jugoslaviji edina in tudi v Evropi ena redkih dežel, ki je že tedaj razvijala tudi območno (regionalno) gozdnogospodarsko načrtovanje. Celo nekatere gozdarsko ugledne države v Evropi uvajajo regionalno načrtovanje šele v zadnjem času. V letu 1948 so bila v Sloveniji oblikovana gozdno­ gospodarska območja (GGO oz. območje), ki so postala tudi okvir za gospodarjenje z gozdovi. Prva inventura slovenskih gozdov je bila opravljena že v letu 1947, druga pa v letu 1951. V začetku petdesetih let smo v Sloveniji začeli izdelovati gozdnogospodarske načrte, najprej za državne in nato tudi za zasebne gozdove. GozdV 60 (2002) 10 Prvi gozdnogospodarski načrti območij za vseh 14 GGO so bili izdelani za obdobje 1971-1980. Gozdnogospodarski načrti za obdobje 2001-2010 so torej že četrti po vrsti. Veljavni Zakon o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/ 1993) podrobno opredeljuje gozdnogospodarske načrte območij, še podrobneje pa določa njihovo vsebino, spremljanje izvajanja in postopek sprejemanja Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. list RS, št. 511998; nadalje Pravilnik). l. 2 Vloga in namen gozdno gospodarskega načrta območja 1. 2 Role and purpose of the regional forest management plan Z gozdnogospodarskim načrtom območja se opravi analiza razvoja gozdov in opravljenih del v gozdovih območja v preteklih desetih letih ter se opredelijo strategije za delo z gozdovi območja za prihodnjih deset let. Ob izdelavi gozdnogo­ spodarskega načrta območja ne izvajamo meritev gozdnih sestojev, stanje gozdnih fondov (površina, lesna zaloga, prirastek) povzamemo iz meritev gozdnih sestojev, opravljenih ob obnovah lO-letnih gozdnogospodarskih načrtov gozdno-gospodarskih enot (GOE)', ki se obnavljajo v rednih (praviloma) desetletnih ciklusih. Pač pa ob izdelavi gozdno­ gospodarskega načrta območja skrbno in celovito proučirno trende razvoja gozdov v območju, zberemo ugotovitve pri realizaciji sečenj ter gojitvenih in varstvenih del po GGE in posameznih skupinah rastišč ter jih vzročno analiziramo, celovito pa analiziramo tudi vse dejavnike, ki vplivajo na razvoj gozdov v območju (npr. zdravstveno stanje gozdov, trende poškodb gozdov zaradi bolezni, insektov, naravnih ujm in požarov, usklajenost med rastlinojedo divjadjo in gozdnim okoljem, razmere na področju odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami, splošne družbene 481 1 1 Gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskih območ ij za obdobje 2001 - 2010 dejavnike /demografska gibanja, organiziranost l. 3. 2 Program razvoja gozdov v sloveniji lastnikov gozdov in njihova usposobljenost ter I. 3. 2 Forest development programme opremljenost za delo v gozdovih/, stanje in trend Program razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je potreb po različnih vlogah oziroma funkcijah Državni zbor sprejel v februarju 1996 ne navaja gozdov idr.). Na osnovi analiz številnih dejavnikov kvantifikacij, ki bi obvezovale izdelovalec gozdno- določimo z gozdno-gospodarskim načrtom gospodarskih načrtov, z izjemo navedbe inten- območja celovito vizijo ravnanja z gozdovi v GGO zivnosti sečenj v odnosu do prirastka (66 % pri za naslednje desetletje, ki jo v podrobnostih iglavcih in 50 % pri Jistavcih) ter posledično uresmcuJemo in hkrati dograjujerno z prognoze razvoja slovenskih gozdov v pogledu gozdnogospodarskimi načrti GGE. njihovih gozdnih fondov, navaja pa vrsto usme1itev, Posebno pozornost je potrebno pri izdelavi ki jih mora ZGS upoštevati pri izvajanju javne gozdnogospodarskega načrta območja posvetiti gozdarske službe in seveda tudi pri izdelavi vsebinam, za katere je GGE premajhen prostorski gozdnogospodarskih načrtov. okvir za njihovo strokovno obravnavo (predvsem Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov prostorske vsebine) ali pomenijo poglobljeno območij za obdobje 2001-2010 smo upoštevali strokovno podlago za usmerjanje razvoja vseh usmetitve Programa razvoja gozdov Slovenije. Tudi gozdov v območju (npr. modelna stanja gozdov po načrtovan možni posek- p1i iglavcih 66% prirastka posameznih rastiščih). in pri listavcih 54% prirastka-je zelo blizu tistega, ki ga določa Program razvoja gozdov v Sloveniji. Nekoliko večji možni posek pri listavcih pa l. 3 Gozdnogospodarski načrti območij vsekakor opravičujejo novejši podatki o gozdovih, za obdobje 2001-2010 v luči ki kažejo na večjo lesno zalogo in ptirastek lesa od Zakona o gozdovih in Programa tistih, na podlagi katerih je bila oblikovana razvoja gozdov v Slovenije usmeritev v Programu razvoja gozdov v Sloveniji. 1. 3 Regional forest management plans for the 2001-2010 period jn the light of the Forest Act and the National forest development programtne l. 3.1 Zakon o gozdovih l. 3. l Forest act Predlogi gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010 po vsebini zagotavljajo uresničevanje temeljnih usmeritev in nalog na področju gospodarjenja z gozdovi, ki jih določa Zakon o gozdovih: • ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov, • gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev, • ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb, • medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin. 482 2 OPRAVLJENA PRIPRAVLJALNA DELA NA IZDELAVI GOZDNOGO­ SPODARSKIH NAČRTOV OBMOČU ZA OBDOBJE 2001-2010 2 PREPARATORY WORK FOR REGIONAL FOREST MANAGEMENT PLANS FOR THE 200 -2010 PERIOD 2. 1 Ožje področje gozdnogospodarskega načrtovanja 2. 1 The narrower field of forest management planning a) Določitev funkcij gozdov in njihovo ovred­ notenje Ob vse bolj obremenjenem gozdnem prostoru s strani najrazličnejših dejavnosti oziroma uporab­ nikov prostora in tudi vse večjih pritiskih za krčitve gozdov v primestnih in intenzivnih agrarnih območjih na eni strani ter ob vse bolj redkih in zato vse bolj dragocenih območjih ohranjene narave na 1 V Sloveniji imamo 14 gozdnogospodarskih območij (GGO) in 250 gozdnogospodarskih enot (GGE). GozdV 60 (2002} 10 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območ ij za obdobje 2001 - 2010 drugi strani, postaja določitev funkcij gozdov in njihovo ovrednotenje ena najpomembnejših vsebin gozdnogospodarskih načrtov. To še posebej velja za gozdnogospo-darske načrte območij, saj je šele GGO dovolj velik prostorski okvir za določitev ustrezne rabe gozdnega prostora tudi s širšega, krajinskega vidika. Zakon o gozdovih določa naslednje funkcije gozdov: • ekološke funkcije: - funkcija varovanja gozdnih zemljišč m sestoj ev, - biotopska funkcija, - hidrološka funkcija, - klimatska funkcija, • socialne funkcije: - zaščitna funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja 1 , - higiensko-zdravstvena funkcija, - turistična funkcija, - rekreacijska funkcija, - poučna funkcija, - estetska funkcija, - raziskovalna funkcija, - obrambna funkcija, • proizvodne funkcije: - lesnoproizvodna funkcija, - funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin, - lovnogospodarska funkcija. Določitev funkcij gozdov in njihovo ovred­ notenje je nedvomno temeljna strokovna podlaga za usmerjanje rabe gozdnega prostora. Zaradi obsežnosti naloge smo se na ZGS lotili projekta določitve funkcij gozdov skladno s Pravilnikom takoj po njegovem izidu, januarja 1998. Ta projekt je biJ hkrati namenjen izdelavi strokovnih podlag za področje gozdarstva za Prostorski plan Slovenije. V okviru priprav je bilo opravljeno naslednje: • izdelana so bila interna navodila za določitev funkcij gozdov in njihov prikaz. s katerimi so bili podrobneje in enotno, na ravni celega ZGS, dogovorjeni kriteriji za določitev posameznih funkcij gozdov oziroma stopenj njihove poudar­ jenosti, saj jih Pravilnik v vseh podrobnostih ni uspel doreči, ter dogovorjeni načini zajema podatkov in prikaza funkcij gozdov na kartah: • pridobili smo vse baze podatkov, ki so bile dosegljive in so lahko prispevale k določitvi in ovrednotenju funkcij gozdov (npr. baza vseh vodovij GozdV 60 (2002) 1 O in vodnih izvirov, baza poplavnih območij, baza vseh znanih kraških jam); • izdelali smo računalniški program za izris sinteznih kart funkcij gozdov v okviru programa za namizno kartografijo Maplnfo (lastna raču­ nalniška rešitev). Ovrednotiti smo ves gozdni prostor v Sloveniji ter ga razčlenj)i v funkcijske enote (predel gozdnega prostora z enako kombinacijo poudarjenostj funkcij). V računalniški medij smo vektorsko zajeli 26.875 funkcijskih enot (zaradi dislociranosti gozdnih površin znotraj nekate1ih funkcijskih enot so zapisane v obliki 59.000 računalniških zapisov) ter 11.338 točkovnih (velikosti pod 3 ha, z enakim številom zapisov) in 491 (2.142 zapisov) linijskih funkcijskih objektov. Glede na Evropsko direktivo o habitatih, ki postavlja pred Slovenijo naloge, ki jih mora izvesti ob vstopu v Evropsko unijo, je posebej pomembna določitev biotopske funkcije. Rezultati izvedene analize pomenijo, skupaj z b~zo podatkov ZGS o gozdnih združbah, za obsežni gozdni prostor Slovenije brez dvoma v Sloveniji najpomembnejšo strokovno podlago pri pripravi potrebnih doku­ mentov, kijih zahteva omenjena evropska direktiva. Določitev funkcij gozdov je bila tudi temeljna strokovna podlaga za izdelavo Strokovnih podlag sekt01ja gozdarstva za prostorski plan Slovenije - za okvirno obdobje do leta 2020. b) Izdelava natančnega vzorca zgradbe gozdnogospodarskega načrta območja ter izdelava računalniškega programa za obdelavo podatkov in izpis načrta Natančni vzorec zgradbe gozdnogospodarskega načrta območja je bil izdelan v jeseni 1999 in v začetku leta 2000. Sledila je izdelava raču­ nalniškega programa za obdelavo podatkov in izpis načrta. Računalniški program (pretežno lastna računalniška rešitev) je izdelan v sodobnem programskem jeziku Visual-Fox in poleg obdelave podatkov zagotavlja tudi izpis preglednic, vseh naslovov in podnaslovov, naslovov preglednic in grafov ter drugih obJikovnih prvin načrta. 1 S spremembo Zakona o gozdovih, objav~jeno v Uradnem listu dne 26. 7. 2002, sta se iz te funkcije oblikovali dve funkciji: funkc\ia ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter funkcija varovanja kulturne dediščine. 463 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 c) Izdelava modelov razvoja sestojev d) Izdelava računalniškega programa za V ta namen smo opravili naslednje: simuliranje izračuna možnega poseka ob • zbrali smo vse dosegljive dosedanje rezultate spreminjanju višine ciljne lesne zaloge, inten- raziskav proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v zivnosti poseganja v sestoje posameznih raz- Sloveniji; vojnih faz oziroma zgradb sestojev ter ob • s pomočjo teh podatkov in na podlagi drugih znanih podatkov o značilnosti rastišč in prirastkov posameznih drevesnih vrst na njih, smo ocenili za posamezne drevesne vrste oziroma skupine vrst (npr. plemeniti listavci, drugi trdi listavci) proizvodne sposobnosti na rastiščih, za katere ni bilo na razpolago neoporečno ugotovljene vrednosti za proizvodno sposobnost; vsa gozdna rastišča Slovenije smo združili v 28 skupin rastišč; • na osnovi čeških tablic, ter pri posameznih drevesnih vrstah tudi drugih tablic, smo za vseh 28 skupin rastišč in za deset drevesnih vrst oziroma njihovih skupin (z izjemo tistih, ki se na določenih rastiščih ne pojavljajo) določili krivulje razvoja debeline srednjega sestoj nega premera v odvisnosti od starosti sestoja ter krivulje razvoja lesne zaloge sestoja v odvisnosti od njegove starosti; • izdelan je bil računalniški program (lastna računalniška rešitev), s katerim je mogoče na podlagi omenjenih krivulj razvoja sestojev posameznih dreves nih vrst oziroma njihovih skupin na posameznih od 28 skupin rastišč, izračunati deleže razvojnih faz, povprečno in končno lesno zalogo sestaja ter še nekatere sestojne parametre, ter zahteven računalniški program (tudi lastna računalniška rešitev), ki na podlagi teh krivulj in (posebej proučenih) porazdelitev debelin drevja pri danem srednjem sestojnem premeru, izračuna tudi modelno (optimalno) debelinsko strukturo drevja v sestojih modelne (uravnotežene) strukture razvojnih faz; • izdelan je bil računalniški program (lastna računalniška rešitev), ki ob določenih predpo­ stavkah (vnaprej se določi ključno drevesno vrsto v sestoju in njej prilagojeno pom1aditveno dobo) izračuna vse glavne razvojne parametre tudi za sestoje poljubne modelne zmesi drevesnih vrst; to je zelo koristilo izdelovalcem gozdnogospodarskih načrtov po območnih enotah, saj se zlasti zaradi rastiščnih, v določenih primerih pa tudi sestojnih razmer, modelne zmesi drevesnih vrst tudi na podobnih rastiščih med GGO vendarle nekoliko razlikujejo. 484 spreminjanju dolžine obdobja, v katerem načrtujemo doseči ciljno lesno zalogo. e) Pridobitev podatkov o gozdovih, ki so bili vrnjeni denacionalizacijskim upravičencem do konca leta 2000 ter izdelava računalniških programov za ureditev podatkov v lastniško nove odseke (gre za oblikovanje začasnih odsekov samo v računalniški bazi) Zaradi precejšnjih sprememb v pogledu lastni­ štva gozdov zaradi denacionalizacije v zadnjih desetih letih, smo v želji, da v gozdnogospodarskih načrtih območij 2001-2010 vendarle prikažemo kolikor je le mogoče aktualno lastniško strukturo slovenskih gozdov, v začetku leta 2001 pridobili od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uradne podatke o že vrnjenih gozdnih parcelah denacionalizacijskim upravičencem. Kot dopol­ nitev teh podatkov smo upoštevali tudi vse odločbe o vrnitvi gozdov, katerih kopije so uspele pridobiti območne enote ZGS - pridobitev kopij odločb je neuradna, saj ZGS ni stranka v denacionalizacijskih postopkih in neposredno ne prejema teh odločb. Izdelan je bil tudi računalniški program za ureditev vseh baz podatkov po novih začasnih odsekih (do izida novega Pravilnika so bili namreč odseki lastniško čisti). f) Vektorski zajem vseh mej odsekov oziroma oddelkov 2. 2 Gojenje gozdov 2. 2 Silviculture a) Izdelava navodil za usklajeno določitev obsega gojitvenih del na ravni ZGS Izdelana so bila navodila za določitev nujnosti in p1ioritet za gojitvena dela, da bi dosegli čim večjo usklajenost pri določitvi obsega gojitvenih del med območnimi enotami. 2. 3 Gozdna tehnika 2. 3 Forest technology Na področju gozdne tehnike so bile za potrebe gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010 opravljene naslednje naloge: GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001 - 2010 a) Ureditev pregleda razmejitve javnih in gozdnih cest ter uskladitev podatkov z občinami b) Izpopolnitev katastra gozdnih cest s podatki, potrebnimi za izdelavo gozdnogospo­ darskih načrtov območij c) Vektorski računalniški zajem vseh gozdnih cest d) Dopolnitev manjkajočih podatkov v bazah odsekov, npr. podatkov o spravil nih sredstvih ter spravilnih razdaljah po odsekih Po prejšnjem pravilniku, ki je določal gozdno­ gospodarsko načrtovanje, obvezne preglednice gozdnogospodarskih načrtov niso vsebovale teh podatkov, zato so bile baze podatkov v pogledu teh podatkov pomanjkljive. e) Izdelava metodologije za določitev raz­ redov intenzivnosti vzdrževanja gozdnih cest po GGE f) Izdelava metodologije za uvrstitev gozdnih predelov v prioritetne razrede za izgradnjo gozdnih cest 2. 4 Gozdne živali in lovstvo 2. 4 Forest animals and hunting Na področju gozdnih živali in lovstva so bile za potrebe gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010 opravljene naslednje naloge: a) Obdelava podatkov popisa poškodovanosti gozdnega mladja zaradi rastlinojede divjadi iz leta 2000 ter primerjava s podatki popisa iz leta 1996. b) Določitev pomembnih habitatov, ne le za divjad, ampak tudi za številne druge živalske in rastlinske vrste, zlasti za redke in ogrožene vrste. 2. 5 Področje varstva narave 2. 5 Nature conservation Podrobno smo analizirali Naravovarstvene smernice h gozdnogospodarskim načrtom GGE, ki jih je skladno z drugim odstavkom 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Ur. list RS, št. 56/99) ZGS že pridobil od Regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine ter se na sestanku s pred­ stavniki Uprave za varstvo narave oziroma Agencije RS za okolje ·in vseh sedmih regionalnih Zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine , dogovorili o enotni vsebini (stopnji podro-bnosti) in obliki naravovarstvenih smernic za potrebe gozdno­ gospodarskih načrtov območij. Na tej podlagi je GozdV 60 (2002) 1 O Agencija RS za okolje izdelala Naravovarstvene smernice za gozdarstvo - za gozdnogospodarske načrte območij z obdobjem veljavnosti 2001-20!0, ki jih je ZGS upošteval ob izdelavi načrtov. 3 POVZETEK GOZDNOGO SPODARSKlli NAČRTOV OB­ MOČU ZA OBDOBJE 2001-2010 3 SUMMARY OF REGIONAL FOREST MANAGEMENT PLANS FOR THE 2001-2010 PERIOD 3. 1 Stanje gozdov v Sloveniji 3. 1 State of forests in Slovenia 3.1.1 Kategorije gozdov 3. l. 1 Forest categories Preglednica 1: Pregled površin gozdov v Sloveniji po kategorijah gozdov Tabl e 1: Forest stnfaces in Slovenia by categories of forest Kategorija gozdov Površina ha Večnamenski gozdovi 1.006.811 GPN*. v ka(erih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni 50.960 GPN, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni 10.301 Varovalni gozdovi 74 .054 Skupaj vsi gozdovi 1.142.126 * Gozdovi s posebnim namenom ZGS je v preteklih letih izdelal nova predloga varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni (v bistvu gozdni rezervati), ki po obsegu nekoliko presegata površini navedenih kategorij, kot ju kaže preglednica, vendar se postopek razglasitve teh gozdov še ni izpeljal, saj je bilo potrebno, skladno z dogovorom med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor, počakati spremembo Zakona o gozdovih, s katero je določeno, da se gozdovi omenjenih kategorij razglasijo z uredbo Vlade RS in ne z zakonom, kot je to prej določal Zakon o gozdovih. Tako je bilo potrebno pri opredelitvi gozdov obravnavanih kategorij slediti tretjemu odstavku 93. člena Zakona o gozdovih, ki določa, da so do uskladitve aktov zavarovano naravno bogastvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katerokoli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo naravne 46, Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodar- so dosledno povzeti iz evidenc za obdobje 1991- skih načrtih območij z veljavnostjo 1.1.1991 do 31. 2000, saj so se tudi v preteklih gozdnogospodarskih 12. 2000. načrtih območij načrtovane količine nanašale na to Površina varovalnih gozdov je vendarle znatno obdobje. večja od njihove površine v preteklih gozdno- gospodarskih načrtih območij (46.805 ha), ker se Površina gozdov je povečala površina gozdov znotraj oddelkov Forest surface oziroma odsekov, ki so bili s preteklim načrtom opredeljeni kot varovalni gozdovi, in sicer zaradi zaraščanja, še bolj pa zaradi vključitve rušja h gozdovom (skladno z Zakonom o gozdovih iz leta 1993). Gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, je precej raznolika kategorija, ki se površinsko tudi precej spreminja (povečuje), saj zajema vse preostale gozdove na zavarovanih območjih, ki so zavarovana skladno z Zakonom o gozdovih ali skladno s predpisi o varstvu naravne dediščine oziroma naravnih vrednot. 3.1. 2 Gozdni fondi gozdov v sloveniji po gozdnogospodarskih načr- tih območij za obdobje 2001-2010 3.1. 2 Forest data for slovene forests according to regional forest management plans for the 2001-2010 period Gozdni fondi (površina, lesna zaloga, prirastek), navedeni v osnutkih gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-20 lO, so dosledno povzeti po podatkih gozdnogospodarskih načrtov GGE z začetkom veljavnosti l.l.l991-l.1.2000. za katere so bile meritve opravljene v obdobju 1990-1999. Podatki o poseku in izvedenih delih v gozdovih pa Površina gozdov se v Sloveniji nenehno povečuje že prek 120 let (v obdobju 1875-1947 se je površina gozdov v Sloveniji povečala za 19 %, od leta 1947 dalje pa za nadaljnjih 30 %). Odmaknjena in za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča se še vedno zaraščajo, zato z upoštevanjem na novo izdelanih načrtov vselej beležimo tudi povečano površino gozdov. V nasprotju s pojavom zaraščanja opisanih zemljišč pa se v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor. ZGS obravnava letno 750-900 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor, krčitvam v povprečnem letnem obsegu približno 200-300 ha gozdov se v preteklih letih nismo mogli izogniti. Lesna zaloga Growing stock Lesna zaloga gozdov v Sloveniji se povečuje, odkar smo jo začeli slovenski gozdarji po 2. svet. vojni podrobneje ugotavljati in spremljati, kar je nedvomno odraz strokovnega in skrbnega dela z gozdovi. Veliko povečanje lesne zaloge, ki ga kaže grafikon 1 za obdobje po letu 1990, pa ni samo posledica njenega toliko večjega realnega Grafikon l: Sprem..injanje površine gozdov v Sloveniji v obdobju 1875 - 2000 Graph 1: Changes in forest surface in Slovenia from 1875- 2000 1200 1000 (D 800 .$:: o 600 o 111 Površina gozdov 1 o 400 200 o 1875 1947 1961 1970 1980 1990 2000 Leto Vir: Program razvoja gozdov v Sloveniji ( 1996) in ZGS 466 GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 Preglednica 2: Površina gozdov v Sloveniji po gozdnogospodarskih načrtih območij za obdobje 2001-2010 ter prime1java s podatki iz preteklih območnih načrtov (v ha) Table 2: Forest swface in Slovenia accm·ding to regionalforest management plansfor the 2001-2010 period and comparison with data form earlier regional plans (in ha) Načrt GGO Načrt GOO lnd. skl!paj 200!-20HV 199-20001 199-20001 1991-2CXXl GGO G. drugil Družbeni Zasebni SKUPAJ Državni Občinski Zasebni pr. oseb SKUPAJ % Tolmin 55.436 68.944 124.380 35.502 18.186 84.554 o 138.242 111 Bled 32.086 25.994 58.080 27.537 1.112 36.042 2.807 67.498 116 Kranj 22.706 45.806 68.512 10.722 710 58.485 1.348 71.265 104 Ljubljana 31.1.81 106.809 137.990 21.316 517 118.290 221 140.344 102 Postojna 37.636 33.855 71.491 32.301 61 43.945 257 76.564 107 Kočevje 54.237 29.369 83.606 53.701 26 37.655 190 91.572 109 Novo mesto 28.612 55.231 83.843 23.149 876 69.200 432 93.657 112 Brežice 16.182 49.350 65.532 9482 o 57.184 2.565 69.231 106 Celje 15.405 55.279 70.684 12.276 272 59.247 1.114 72.909 103 Nazarje 17.519 27.909 45.428 11.622 50 36.284 379 48.335 106 Sl. Gradec 25.717 33.384 59.101 17.020 o 42.955 o 59.975 101 Maribor 34.239 59.811 94.050 21.900 61 71.238 2.127 95.326 101 M. Sobota 10.350 24.760 35.110 8.918 135 28.650 175 37.878 108 Sežana 21.956 52.327 74.283 16.515 217 62.509 87 79.328 107 SLOVENIJA 403.262 668.828 1072090 301.961 22.223 806.238 11.702 1.142.124 106 Deleži(%) 38 62 100 povečevanja, čeprav je nedvomno tudi to prisotno, ampak je tudi posledica spremenjene (natančnejše) metodologije ugotavljanja lesne zaloge. Za ugotavljanje lesne zaloge gozdov, prirastkov in še nekaterih podatkov o gozdovih se je po letu 1991 začela v Sloveniji široko uveljavljati metoda stalnih vzorčnih ploskev, pri kateri se v obliki sistematičnega vzorčenja ugotavlja lesna zaloga dreves na stalnih vzorčnih ploskvah velikosti 5 arov 26 2 71 1 100 (drevje tanjše od 30 cm se meri samo na manjši koncentrični ploskvi velikosti 2 arov). Z novim Pravilnikom je postala ta metoda ugotavljanja lesne zaloge in prirastka gozdov osnovna metoda ugotavljanja lesne zaloge in prirastka za vse gozdove na rastiščih s proizvodno sposobnostjo več kot 4 m·'/ha na leto. Na znatnem delu površin, predvsem v gozdovih listavcev, kjer se danes ugotavlja lesna zaloga na opisan način, je bila v Grafikon 2: Spreminjanje lesne zaloge gozdov v Sloveniji v obdobju 1947- 2000 Grapfl 2: Changes in growing stock in Slovene forests from 1947- 2000 300000 250000 M .200000 E o 150000 o Cl 100000 50000 o 1947 1956 1961 1970 Leto Vir: Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) in ZGS GozdV 60 (2002) 1 O 1980 1990 2000 467 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 Preglednica 3: Lesna zaloga iglavcev in listavcev po gozdnogospodarskih območjih Table 3: Growing stock of conifer and broad-leaved trees by forest management regions Iglavci m3 Tolmin 7.785.885 Bled 12.215.717 Kranj 12.562.594 Ljubljana 14.461.106 Postojna 9.592.647 Kočevje Ll.644.702 Novo mesto 6.352.949 Brežice 2.925.102 Celje 6.679.136 Nazarje 9.883.956 Slovenj Gradec 15 .692.096 Maribor 12.979.774 Murska Sobota 2.233.384 Sežana 2.812.779 SLOVEN1JA 127.821.829 preteklosti lesna zaloga gozdov ugotavljana le z okularnimi cenitvami, s takimi cenitvami paje bila lesna zaloga gozdov praviloma znatno podcenjena. Znaten porast lesne zaloge gozdov v obdobju 1991- 2001 je zato v precejšnji meri tudi posledica spremembe v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge. Razmerje med iglavci in listavci je v prid iglavcem naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %, nato pa se je začel zniževati in je v letu 2000 delež listavcev po dolgih desetletjih prvič presegel 50 %, in sicer je danes razmerje iglavcev proti listavcern 48:52. V veliki meri je zmanjševanje deleža iglavcev posledica intenzivnega sušenjajelke v dolgem obdobju, približno 1960-1990, ponekod pa jelka še vedno ni zadovoljive vitalnosti, nezadovoljivega pomlajevanja jelovih gozdov zaradi preštcvilnih populacij rastlinojede divjadi, v zadnjih letih pa je povečevanje deleža listavcev delno tudi posledica spremenjene metodologije ugotavljanja lesne zaloge gozdov, saj danes z objektivno metodo (vzorčenjem) ugotavljamo tudi lesno zalogo ekonomsko povprečnih (ne le najboljših) gozdov. Prirastek Increment Glede ugotavljenega povečanja prirastka slovenskih gozdov v zadnjih letih velja enaka opomba, kot smo jo zapisali v zvezi z zabeleženim povečanjem 468 % 28 74 65 47 55 47 30 17 39 78 86 49 30 30 48 Li stavci Skupaj m~ % mJ 20.220.897 72 28.006.782 4.381.725 26 16.597.442 6.764.474 35 19.327.068 16.307.204 53 30.768.310 7.848.530 45 17.441.177 13.290.421 53 24.935.123 14.476.392 70 20.829.341 14.590.478 83 17.515.580 l0.490.879 61 17.170.015 2.853.101 22 12 .737.057 2.491.097 14 18.183.193 13.348.368 51 26.328.142 5.286.429 70 7.519.813 6.532.003 70 9.344.782 138.881.996 52 266.703.825 njihove lesne zaloge. Skupaj z realno rastjo lesne zaloge slovenskih gozdov se gotovo povečuje tudi prirastek lesa v njih, vendar pa dejstvo, da izračun prirastka poteka prek podatka o lesni zalogi, pojasnjuje, da je ugotovljeno povečanje prirastka v znatni meri tudi posledica povečanja lesne zaloge, ki izvira iz izpopolnjene metode njenega ugotavljanja. Glede na metodologijo ugotavljanja prirastka lesa v preteklosti, lahko v splošnem pri podatkih o prirastku računamo s podobno netočnostjo kot pri lesni zalogi, čeprav se zdi, da gre v absolutnem pri njem za manjšo napako. Na eni strani je bil namreč prirastek nedvomno določen prenizko zaradi prenizko ugotovljenih lesnih zalog, na drugi strani pa kaže, da je bil, vsaj v nekaterih GGO, sam odstotek priraščanja drevja določen celo nekoliko previsoko. Natančnejše podatke o prirastku slovenskih gozdov bomo pridobili šele po opravljenih drugih meritvah dreves na stalnih vzorčnih ploskvah. V GGE, kjer se je začelo lesno zalogo gozdov ugotavljati s stalnimi vzorčnimi ploskvami najprej, potekajo v zadnjih letih meritve sestojev na stalnih vzm·čnih ploskvah že v drugo, zato do boljših ocen prirastka nismo ":eč daleč . GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodarski natrti gozdnogospodarskih obmocij za obdobje 2001 - 2010 PrcJlcdnica -+a: Lesna zaloga in prirasrek gozdov v Sloveniji po gozdnogospodarskih načrtih območij za obdobje 2001- 2010 ter prime1:java s podatki iz preteklih območnih načrtov Ta/JI ' -1-a : Growing stock and forest increment in Slovenia acc01ding to regional forest management plans for the 2001- 2010 period and comparison ~tvith dota from previous regional plans Lesna zaloga Letni prirastek Načrt GGO Načrt GGO Indeks Načn GGO Načrt GGO Indeks GGO 1991-2000 2001-2010 2001-2010/ 1991-2000 2001 - 2010 2001-2010/ 1991-2000 1991 -2000 mJ m3 o/o m-' m· ' % Tolmin 18.157.914 28.006.782 154,2 425.379 705.034 165,1 Bled 13.759.242 16.597.442 120,6 310.882 329.521 106,0 Kranj 15.614.607 19.327.068 123 ,8 370.099 472.487 127,7 Ljubljana 25.608.879 30.768.310 120,1 611.698 781.180 127,7 Postojna 15.177.480 17.441.177 114,9 408.903 440.838 L07,8 Kočevje 20.065.567 24.935.123 124,3 539.262 627.270 116,3 Novo mesto 16.871.713 20.829.341 123 ,5 480.614 599.406 124,7 Brežice 10.296.481 17.515.580 170,] 300.621 509.544 169,5 Celje 14.066.301 17.170.015 122,1 378.871 422.142 111,4 Nazarje 10.826.676 12.737.057 117,6 238.044 304.697 128,0 Slovenj Gradec 15 .042.351 18.183.193 120,9 382.169 445 .972 116,7 Maribor 20.944.395 26.328.142 125,7 512.155 734.819 143,5 Murska Sobota 5.150.856 7.519.813 146,0 135.943 201.148 147,9 Sežana 5.895.858 9.344.782 158,5 208.l96 349.041 167,7 SLOVENIJA 207.478.320 266.703.825 128,5 5.302.836 6.923.099 133,1 Preglednica -ib : Lesna zaloga in prirastek gozdov v Sloveniji po hektaru po gozdnogospodarskih načrtih območ~j za obdobje 2001-2010 ter primerjava s podatki iz preteklega območnega načrta Table -lb: Growing stock and forest increment per hectar in Slovenia according to regional forest management plons for the 2001-2010 period and comparison with data from pret• ious regional plans Lesna zaloga Letni prirastek Načrt GGO Načrt GGO Indeks Načrt GGO Načrt GGO Indeks GGO 1991- 2000 2001-2010 2001- 2010/ 1991-2000 2001-2010 2001-2010/ 1991-2000 1991-2000 m 31 h m 3 'h o/o m 31 b m 31 h % Tolmin 146 202 139 3,4 5,1 149 Bled 237 246 104 5,3 4,9 92 Kranj 227 271 119 5,4 6,6 122 Ljubljana 185 219 118 4,5 5,6 124 Postojna 212 227 107 5,7 5,8 lOt Kočevje 240 272 113 6,4 6,8 106 Novo mesto 201 222 110 5,7 6,4 112 Brežice !57 253 161 4,6 7,4 161 Celje 199 235 118 5,4 5,8 107 Nazarje 238 264 110 5,2 6,3 121 Slovenj Gradec 254 303 120 6,5 7,4 114 Mati bor 222 276 124 5,4 7,7 143 Murska Sobota 147 199 135 3,9 5,3 136 Sežana 79 118 149 2,8 4,4 157 SLOVENIJA 193 233 121 4,9 6,1 124 GozdV 60 (2002) 1 O 469 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 3. l. 3 FWlkcije gozdov 3. l. 3 Forest functions Prvo okvirno ovrednotenje funkcij gozdov Slovenije je bilo izvedeno v letu 1991 ob izdelavi gozdno­ gospodarskih načrtov območij za obdobje 1991- 2000. Za potrebe državnega prostorskega plana in gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010 je ZGS, skladno z merili Pravilnika, v letih 1998-2000 ponovno, celovito in podrobno ovrednotil funkcije gozdov. Površine gozdov s poudatjenimi funkcijami gozdov po tem ovredno­ tenju ptikazuje preglednica 5. Pregledni ca 5: Površine s poudarjenimi funkcijami gozdov leta 2000 ter primerjava površin ekoloških in socialnih funkcij gozdov oziroma gozdnega prostora med leti 1991 in 2000 Table 5: Swfaces with emphasized forest functions in 2000 and comparison of suJ:faces with ecological and .~ocial forest functions in 1991 and in 2000 Vrsta funkcije Stopnja Površina Površina 1991 Indeks poudarjenosti 2000* 20001 1991 funkcije Izvima korigirana** ha ha ha % EKOLOŠKE FUNKCIJE F. varovanja gozdnih I 160.739 77 .380 86.047 L87 Zemljišč in sestojev II 262.063 147 .514 164.036 160 Biotopska 1 59.840 5.065 5.632 1.063 II 155.377 48.234 53.636 290 Hidro loška I 33.091 22.198 24.684 134 II 497.515 150.029 166.832 298 Klimatska 1 24.304 3.068 3.412 712 II 44.713 14.342 [5.948 280 SOCIALNE FUNKCIJE Zaščitna I 13.490 6.461 7.185 188 II 17.080 18.342 20.396 84 F. naravne dediščine I 39.679 II 115.203 29.001 32.249 F. kulturne dediščine I 3.993 126.923 141.138 II 8.168 Higiensko-ulravstvena I 19.817 14.713 16.361 121 II 49.754 42.601 47.372 105 Turistična I 16.064 II 2l.5ll 7.752 8.620 Rekreacijska 1 27.952 82.940 92.229 II 68.570 Poučna 1 4.999 359 399 1.252 II 4.906 2.342 2.604 188 Estetska l 27.176 1.443 1.605 1.693 II 55.273 46.275 51.458 107 Raziskovalna I 17.023 6.645 7.389 230 II 4.421 4.916 Obrambna I 3.415 II 1.703 PROIZVODNE FUNKCIJE Lesnoproizvodna I 615.923 II 348.545 JII 156.259 o 39.354 Lovnogospodarska I 9.637 Funkcija pridobivanja I 24.898 drugih _gozdnih dobrin Opombe: - * Podat.ld se nanašajo samo na večje površine gozdov s poudarjenimi funkcijami, ki praviloma presegajo3 ha in se jih je upoštevalo pri oblikovanju fuokcijskih enot.. Manjše površine (točkovni objekti) in ozki pasovi. npr. ob poteh in vodotokih (linijski objekti) v te podatke niso zajeti. , - Poimenovanje funkcij je skladno z Zakonom o gozdovih ( 1993), z izjemo Funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja. ki smo jo razčlenili v dve funkciji. V tem smislu je členitev skladna s pravkar sprejeto spremembo Zakona o gordovih (Ur. list RS, šr. 6712002). - ** Površine za leto 1991 se nanašajo na gozd, ki ga je bilo tedaj 1.089.614 ha, površine za leto 2000 pa na gozdni prostor, ki ga je 1.211.213 ha . Zaradi boljše primerljivosti med podat~i obeh ovrednotenj, smo površine iz leta 199lpomnožili z indeksom razlike v površini (1, ll2), kar je dalo ))ko1igirano površino«. 470 GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodarski načrt i gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 Iz preglednice 5 je razvidno, da se je ob novem ovrednotenju funkcij gozdov in gozdnega prostora določilo v gozdovih oziroma gozdnem prostoru poudarjene funkcije na znatno večjih površinah kot v letu 1991 . Poleg estetske funkcije, katere določitev je sicer najbolj subjektivna. se je z novim ovrednotenjem funkcij gozdov oziroma gozdnega prostora opredelilo znatno več zlasti biotopske, klimatske in poučne funkcije. Tolikšno povečanje površin s pouda1jenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami je gotovo delno posledica temeljiteje izvedenega ovrednotenja funkcij , vendar pa nedvomno tudi povečane navzočnosti funkcij oziroma njihove poudarjenosti v gozdnem prostoru. Gradivu je informativno priloženih nekaj kart iz obsežne tematike funkcij gozdov. Karta ekoloških funkcij gozdov prikazL~e območja , kjer je ena ali več ekoloških funkcij gozdov poudmjena na ravni l. ali 2. stopnje. Karta socialnih funkcij gozdov prikazuje analogno vsebino za socialne funkcije gozdov. Karta, ki prikazuje območja prekrivanja ekoloških in okolje obreme1~u-jočih socialnih funkcij gozdov, kaže konfliktna območja v gozdnem prostoru v pogledu rabe gozdov oziroma gozdnega prostora. Navedeni prikazi temeljijo na prostorskih funkcijskih enotah (praviloma večjih od 3 ha) , saj točkovnih in linijskih funkcijskih enot na karti majhnega medla ni mogoče prikazati. Karta lesno Preglednica 6: Odprtost gozdov s ces1ami po GGO proizvodnih funkcij (slika 4) kaže lesnoproizvodni potencial gozdov, upoštevajoč plodnost gozdnih rastišč in stanje gozdnih sestojev. Ta prikaz temelji na podatkih gozdnih oddelkov oziroma odsekov, v prikazu pa so oddelki oziroma odseki združeni po gospodarskih razredih. 3. l. 4 Gozdne prometnice 3. l. 4 Forest infrastructure V obdobju 1991-2000 v Sloveniji ni bilo zgrajenih veliko gozdnih cest - le 212,6 km. Skupno je gozdnih cest danes celo manj kot pred desetimi leti, saj je bilo v preteklih letih skoraj 2.000 km gozdnih cest s pretežno javnim značajem prenesenih v upravljanje občin in se zdaj vodijo kot javne ceste. Podatki o gozdnih cestah se v zadnjem času večkrat spreminjajo tudi zaradi dopolnjevanja katastra in . seznamov gozdnih cest. Za dokončno ureditev katastra in seznamov gozdnih cest bomo potrebovali še nekaj let. Upoštevajoč tudi produktivne javne ceste znaša danes, po dopolnjenih podatkih, povprečna gostota cestnega omrežja v gozdovih Slovenije 19,8 rn cest/ha. Podatki po GGO so prikazani v preglednici 6. Zaradi celovite revizije podatkov o gozdnih cestah, neposredna primerjava aktualnih podatkov o gostoti cestnega omrežja v gozdovih s podatki izpred desetih let, ni mogoča (po Dobretu je bilo tedaj vseh gozdnih cest 11.992 Table 6: Forest road density (by forest management regions) Vse g0zdne Produktivn~ dolžine cest GGO ceste Gozdne Javne Skupaj Gostota km km km km miha Tolmin 1.161 1.037 1.027 2.064 14,9 Bled 822 818 203 1.021 23,5 Kranj 602 602 1.013 1.615 24.7 Ljubljana L0 56 917 1.146 2.063 15.8 Postojna 1.146 1.146 428 1.574 21.3 Kočevje 1.320 1.199 237 1.436 16.6 Novo mesto 784 693 687 1.381 14.8 Brežice 652 591 595 1.186 17.1 Celje 797 777 1.257 2.034 29.0 Nazmje 563 515 413 928 22.4 Slovenj Gradec 1.656 1.257 398 1.655 29.4 Maribor 856 838 2.512 3.350 35.4 Murska Sobota 428 413 987 1.400 37.9 Sežana 444 411 550 961 12,1 SLOVENIJA 12.287 11.215 11.453 22.668 19,8 GozdV 60 (2002) 1 O 471 ~ 1 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001 - 201 O km, produktivnih gozdnih cest 10.427 km, produktivnih javnih cest 5.897 km, skupaj produktivnih cest torej 16.324 km, kar je dalo povprečno gostoto cestnega omrežja v Sloveniji )5,2 miha). 3.1. 5 Drugi kazalci stanja gozdov 3.1. 5 Other indexes of forest status 3.1. 5.1 Zdravstveno stanje gozdov 3. l. 5. I Health status of the forests Pre g lednica 7: Gibanje deležev (v %) močneje poškodovanega drevja (z osutostjo krošenj nad 25 %) v obdobju 1987-2000- upoštevani so podatki iz vzorčnih ploskev na mreži 4x4 km Table 7: Proportions (in %) of more intensively damaged trees (tree defoliation above 25 %) in the 1987- 2000 period- data from sample plots on 4 x 4 km grid have been taken into account) 1987 1991 1995 2000 Iglavci 30,1 19,7 37,6 32,3 Listavci 8,4 6,3 17,6 16,7 Skupaj 17,1 10,9 24,6 22,2 Vir: Gozdarski inštitut Slovenije Popisa osutosti krošenj oziroma zdravstvenega stanja v letih 1995 in 2000 sta v sodelovanju izvedla ZGS in Gozdarski inštitut Slovenije, ki je podatke tudi obdelal. Z rezultati popisov ne moremo biti zadovoljni. Težko je vso poškodovanost drevja pripisati onesnaženemu zraku, saj trendi o njegovi kakovosti niso neugodni, na drugi strani pa je opažena korelacija med osutostjo krošenj in klimatskimi razmerami v času vegetacije, tako da je lahko večji delež drevja z močnejšo osutostjo (nad 25 %) prav v zadnjih letih tudi posledica toplejše oziroma bolj sušne klime v vegetacijskem obdobju. Ne glede na vzrok povečanja osutosti krošenj, pa rezultati popisov kažejo na zmanjševanje vitalnosti drevja, kar se nedvomno odraža v njegovi povečani občutljivosti na različne biotske in abiotske dejavnike. 3.1.5.2 Stanje odnosov med populacijami rastlinojede divjadi in gozdnim okoljem 3. l. 5. 2 Relationship between populations of herbivorous wild game and the forest environment Z gozdnim· okoljem neusklajene populacije rastlinojedih vrst divjadi so brez dvoma pomemben dejavnik, ki zmanjšuje stabilnosti slovenskih 472 gozdov in ogroža trajnost gozdov in njihovih funkcij . V mnogih predelih Slovenije gre za desetletja star pojav. Prizadetost gozdov zaradi neuskla-jenosti populacij rastlinojedih divjadi in gozdnega okolja se odraža predvsem v oviranem ali celo povsem onemogočenem naravnem obnavljanju gozdov ter v potrebnosti dragih zaščitnih ukrepov ob obnovi gozdov s sadnjo. V preglednici 8 so navedeni rezultati popisa poškodovanosti gozdnega mladja zaradi objedanja rastlinojede divjadi, ki je bil opravljen leta 2000. ZGS spremlja tovrstno poškodovanost gozdnega mladja na mreži vzorčnih ploskev na območju vse Slovenije, in sicer izvaja na njih podroben popis vsake štiri leta, na polovici teh obdobij pa še manj podroben popis (upoštevajoč samo poškodbe, nastale v zadnjem letu). Podatke prikazujemo za gozdno mladje višine 16-150 cm, saj število manjšega mladja iz leta v leto zelo niha, kar otežuje analize. Povsod, kjer poškodovanost mladja višine 16- 150 preseže 40 %, lahko z gotovostjo pričakujemo resno moteno naravno obnovo gozdov. V nekaj območij je celo v povprečju delež poškodovanega gozdnega mladja navedene višine večji od 40 %, seveda pa so v številnih drugih območjih navzoči obsežni gozdni predeli z nesprejemljivo visoko stopnjo poškodovanosti gozdnega mladja. Preglednica 8: DeJež poškodovanega mladja po rastlinojedi divjadi po gozdnogospodarskih območjih - popis 2000 Table 8: Proportion of damaged young growth by herbivorous wild game according to forest management regions -2000 inventory GGO Število vzorčnih Delež poškodovanega ploskev mladja (16-150 cm) % Tolmin 262 38 Bled 136 39 Kranj 169 28 Ljubljana 243 31 Postojna 160 47 Kočevje 201 55 Novo mesto 127 26 Brežice 137 23 Celje 133 19 Nazmje 108 24 Slovenj Gradec 116 '20 Maribor 183 34 Mw-ska Sobota 52 54 Sežana 160 47 SLOVENIJA 2.187 37 GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-201 O Popis poškodovanosti gozdnega mladja smo izvedli tudi v letu 1996. Po tedanji me1itvi je bilo mladja, visokega od 16-150 cm, poškodovanega 36 %. Rezultati popisov so zaskrbljujoč} in obvezujejo vse, ki smo dolžni prispevati k izboljšanju stanja gozdov na tem področju, ZGS, lovske organizacije ter Inšpektorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. 3. 2 Analiza gospodarjenja z gozdovi v obdobju 1991-2000 3. 2 Analysis of forest management in the 1991 - 2000 period 3.2.1 Posek v obdobju 1991-2000 3. 2.1 Cut in the 1991 - 2000 period S podatki za leto 1991 ne razpolagamo, ker slovensko gozdarstvo v preteklosti teh podatkov ni zbiralo sistematično. Kot kaže preglednica 9, je bilo v preteklem desetletju posekanega le okrog tričetrt količine drevja, ki bi ga bilo mogoče posekati na podlagi načrtovanega etata v gozdnogospodarskih načrtih Preglednica 9: Načrtovan in realiziran posek v obdobju 1991-2000 Table 9: Planned and reahzed cut in the 1991 - 2000 period GGO Načrtovano Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Tolmin 707.500 1.263.500 1.971.000 585.953 Bled 1.370.460 278.080 1.648.540 1.074.711 Kranj 1.670.020 670.489 2.340.509 1.384.362 Ljubljana 1.950.020 1.561.880 3.511.900 1.527.906 Postojna 1.880.320 654.220 2.534.540 1.275.604 Kočevje 1.700.500 1.585 .800 3.286.300 1.449.911 Novo mesto 891.200 1.912.800 2.804.000 964.542 Brežice 258.860 1.093.870 1.352.730 299.726 Celje 944.000 1.213.000 2.157.000 592.838 Nazarje 1.315.363 226.847 1.542.210 996.553 Sl. Gradec 2.364.161 242.902 2.607.063 1.736.690 Maribor 1.946.144 1.653.616 3.599.760 1.373.672 M. Sobota 279.720 599 .610 879.330 168.254 Sežana 162.000 328.000 490.000 163.367 SLOVENIJA 17.440268 13.284 .614 30.724.882 13.594.089 Gra fi kon 3: Struktura sečenj po vzroku poseka v obdobju 1991-2000 Graph 3: Structure of cuf by cause of cul jor the 1991 - 2000 period 8% 31% Opomba: Realizacija Li stavci 909.029 121.590 535.100 1.042.868 553.068 1.393.710 1.508.368 962.375 703 .662 153. 300 137.716 919 .646 454.531 220.464 9.615.426 Indeksi- o/o Skupaj Ig l. 1.494.982 82,8 1.196.301 79,1 1.919.462 82,9 2.570.774 78,4 1.828.672 67,8 2.843.621 85,3 2.472.910 108,2 1.262.101 115,8 1.296.500 62,8 l.l49.853 75,8 1.874.406 73,5 2.293 .3L8 70,6 622.784 60,2 383.831 100,8 23.209.515 78,0 El Negoval ni posek • Sanitarni posek O Drugo List. 71 ,9 44,5 79,8 66,8 84,5 87,9 78,9 88,0 58,0 67,6 56,7 55,6 75,8 67,2 72,4 S k. 75,8 73,3 82,0 73 ,2 72,2 86,5 88,2 93,3 60,1 74,6 71,9 63,7 70,8 78,3 75,6 Negovalni posek vključuje posek pri redčenju, zaradi naravne in tudi umetne obnove, ter posek v prebiralnih gozdovih, Sanitarni posek vključuje tudi posek oslabelega drevja ob rednih sečnjah , Drugo vključuje posek na panj (0,5 %), posek zaradi gozdne infrasrrukture, krčitev in nedovoljeni posek. GozdV 60 (2002) 1 O 473 fi Gozdnogospodarski načrt i gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-2010 območij za obdobje 1991-2000. Deleži realiziranega poseka glede na etat iz preteklih gozdnogospo­ darskih načrtov območij so za nekaj odstotkov višji, kot jih beležimo v odnosu do načrtovanega etata oziroma možnega poseka (pri načrtih po letu 1995) p1i gozdnogospodarskih načrtih GGE, saj je vsota etata oziroma možnega poseka teh načrtov v zadnjem času v vse večji meri presegala etat, kot je bil določen s preteklimi gozdnogospodarskimi naČlii območij. Trenutno na ravni Slovenije zaradi sorazmerno zelo hitrega spreminjanja lastništva gozdov zaradi denacionalizacije, ne razpolagamo z neoporečnimi primerjavami deleža realiziranja etata oziroma možnega poseka po posameznih oblikah last­ ništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave gozdnogospodarskega načrta območja oziroma posameznih gozdnogospo­ darskih načrtov GGE. Opravljene analize vendarle kažejo, da se je v preteklih letih etat oziroma možni posek v državnih gozdovih, za katere ni bilo vloženih zahtevkov za denacionalizacijo, realiziral približno v višini načrtovanega etata oziroma možnega poseka, pretežni del nerealiziranih sečenj pa gre na račun nižjih sečenj od dovoljenih v zasebnih gozdovih, zlasti v sestojih s tanjšim drevjem listavcev, kjer prihodek od lesa praviloma ne klije stroškov pridobivanja lesa. 3. 2. 2 Gojitvena in varstvena dela v obdobju 1991-2000 3. 2. 2 Silvicultural and protection work in the 1991-2000 period Gojitvenih del ni bilo v preteklem desetletju v Sloveniji izvedenih niti polovico od tistega obsega deL ki so ga predvideli pretekli gozdnogospo­ darski načrti območij. Razlog je v spremembi sistema njihovega financiranja ter v orga­ nizacijskih spremembah v slovenskem gozdarstvu, ki so neugodno vph vale na realizacijo del v gozdovih, zlasti zasebnih, delno pa je nizek delež realiziranih gojitvenih del ve1jetno tudi posledica nekoliko preveč bogato načrtovanega njihovega obsega. Pregl ednica 10: Opravljena gojitvena dela na obnovi in negi gozdov v obdobju 1991-2000 ter primerjava z načrtovanim Table JO: Realized work relating ro regeneration and sill'iculture in the 1991-2000 period and comparison to planned Y.'ork Obnova'* Nega Zaščita pred divjadjo GGO Načrtovano Realizirano Delež Načrtovano Realizirano Delež Načrtovano ha ba %ha ha ha % dni Tolmin 4.414 713 16 12.359 7.091 57 564 Bled 598 371 62 8.437 5.470 65 3.258 Kranj 1.963 1.149 59 14.692 7.436 51 1.512 Ljubljana 9.069 1.695 19 29.554 12.240 41 8.895 Postojna 5.832 4.795 82 25.852 11.489 44 5.674 Kočevje 3.400 1.465 43 22.637 10.130 45 7.415 Novo mesto 2.395 1.441 60 31.647 12.846 41 1.548 Brežice 3.920 390 10 14.111 3.078 22 **2.000 Celje 1.422 519 36 18.510 5.818 31 4.706 Nazarje 3.381 2.758 82 6.852 3.997 58 5.070 Sl. Gradec 1.539 823 54 17.583 11.013 63 14.035 Maribor 5.469 1.483 27 22.253 7.883 35 12.710 M. Sobota 1.164 866 74 9.466 5.529 58 1.060 Sežana 530 874 165 9.844 2.228 23 860 SLOVENIJA 45.096 19.342 43 243.797 106.248 44 69 .307 Opombi: * Podatek o obnovi zajema pripravo sestaja, obnovo s sadnjo in setvijo (brez priprave tal). ** Podatek v načrtu neposredno ni naveden, vključen je bil v podatku za skupno varstvo. Realizirano dni 2.449 4.366 5.184 4.120 7.621 8.325 1.796 3.311 3918 4.783 7.945 7.834 4.427 652 66.731 Delež % 434 134 343 46 134 112 116 165 83 94 57 62 418 76 96 474 GozdV 60 (2002) 1 O Gozdnogospodars l~i načrt i gozdnogospodarskih obmotlj za obdobJe 2001 -2010 Graftkon 4: Obseg izvedene nege gozda in obnove s sadnjo v obdobju 197L-2000 ter načrtovani obseg obojega za obdobje 2001-20l0 Gmph .f.: Reafized silvicultural measures and regeneration by planting in the 1971-2000 period, and pla11ned sifvicuftural measures and regeneration by planting for the 2001- 20010 period 30000 25000 20000 ~ ~ __.. ---+--Nega gozda ~ 15000 10000 5000 o ~ --D-- Obnova s sadnjo - - 1971- 1980 - 1981- 1990 1991- 2000 2001- 2010 načrtoval s ko obdobje 3. 2. 3 Gradnja gozdnih prometnic v obdobju 1991-2000 3. 2. 3 construction of forest infrastructure in the 1991-2000 period Gozdnih cest je bilo v preteklem desetletju v Sloveniji zgrajeno prav malo, skoraj zanemarljiva količina . Gradnja gozdnih cest, pa tudi vlak, je ob spremembah organizacije in financiranja slovenskega gozdarstva v začetku devetdesetih let potegnila najkrajši konec . Graditev gozdnih prometnic v zasebnih gozdovih lahko v današnjih razmerah oživi le učinkovito povezovanje lastnikov gozdov ter znatna finančna pomoč države. Grafikon 5: Obseg zgrajenih gozdnih cest v obdobju 1981- 1990 ter 1991-2000 Graph 5: Forest roads constructed in the 1981 -1990 and 1991-2000 periods km 700 600 soo 400 300 200 100 o Pregledni ca 1 1: Gradnja gozdnih prometnic v obdobju 1991-2000 Table Il : Construction of forest infrastructure in the 1991- 2000 period GOO Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazruje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Sežana SLOVENIJA Zgrajene gozdne ceste v obdobju 1991-2000 km 20,5 22,8 2,7 32,9 o 11,3 31,5 20,7 26,7 12,9 28,0 1,6 1,0 o 212,6 •Dolž ina zgrajenih gozdnih cest 1981-1990 1991-2000 načrtovalsko obdobje GozdV 60 (2002} 1 O 475 Gozdnogospodarski na t rti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001 -201 O 3. 2. 4 posegi v gozd in gozdni prostor v obdobju 1991-2000 3. 2. 4 measures performed in the forest and in the forest space in the 1991 - 2000 period Preglednica 12 : Krčitve gozdov v obdobju 1991-2000 Tahle 1 2: Clearing in the 1991-2000 period Namen krčitev Skupaj Obdobje Urbanizacija Infrastruktura Kmetijstvo ha ha ha 1981-1990 1.180,20 2.642,90 1.556,70 1991-2000 330,89 736,26 755.61 Zaradi različnih namenov se je v preteklem desetletju izkrčilo 2.259,49 ha gozdov, kar je znatno manj ket v desetletju prej. Daleč največ krčitev gozdov je bilo zaradi kmetijstva in infrastrukture. 3. 3 Načrtovani ukrepi za obdobje 2001-2010 3. 3 Measures planned for the 2001-2010 period 3. 3.1 Možni posek 3. 3. 1 Allowed cut Letna višina možnega poseka, predvidenega s predloženimi predlogi gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010, je po GGO ter ločeno za iglavce in listavce prikazana v preglednici 13. Skupna količina letnega možnega poseka znaša za vse slovenske gozdove 4.101.056 m 3 in znatno, za 33,5 %, presega skupni etat preteklih gozdnogospodarskih načrtov območij 1 • Pri presoji povečanja možne količine poseka v slovenskih gozdovih je potrebno upoštevati nekaj dejstev, ki jih v nadaljnjem pojasnjujemo. V gozdnogospodarskih načrtih območij za obdobje 1991-2000 ter v gozdnogospodarskih načrtih GGE, izdelanih pred izidom sedaj veljav­ nega Zakona o gozdovih, je bil določen etat, ki je pomenil načrtovane obvezujoče sečnje. Načrtovan etat je moral biti realiziran, z dopustnim odsto­ panjem navzgor ali navzdol (na ravni GGE lO %, posebej za iglavec in listavce, ter po oblikah lastništva). V predelih, kjer npr. zaradi pomanjkanja 1 V preteklih gozdnogospodarskih načrtih etat ni bil določen enoznačno, saj je bil 11jegov manjši del določen pogojno, bil je namreč pogojen z izvedbo premen. V nekaterih območjih je bilo zlasti v prvih letih preteklega desetletja nekaj premen tudi izvedenih, v drugih pa premene niso bile izvajane niti v tistem času, pozneje pa je bilo premen v smislu, kot so jih predvideli gozdnogospodarski načrti, povsod jzvedenih zelo malo. Izdelovalci predlogov gozdnogospodarskih načrtov območij so višino načrtova­ nega etata za preteklo obdobje dorekli na podlagi razpoložljivih podatkov o izvedenih premenah. 476 RudaJ"stvo Energetika Drugo ha Ha ha ha 358,40 23,40 316,50 6.078,50 123,01 146,39 160,33 2.252,49 gozdnih prometnic ni bilo mogoče spraviti lesa iz gozda, se praviloma etat ni načrtoval. Skladno z veljavnim Zakonom o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti določamo najvišji možni posek, ki ga določimo za vse gozdove, ne glede na to, ali je iz tehničnih ali ekonomskih razlogov v njih realno pričakovati izvedbo sečenj. Zlasti v gorskem svetu ter v zaprtih in manj kakovostnih kraških gozdovih razlika med etatom in možnim posekom ni zanemarljiva, možni posek, določen v teh predelih, pa bo zanesljivo realiziran v zelo majhnem obsegu. Del razlike med sedaj opredeljenim možnim posekom in etati preteklih gozdnogospodarskih načrtov območij je posledica opisane vsebinske razlike med možnim posekorn in nekdanjim etat om. Vsekakor pa je predvideno povečanje možnih količin drevja za posek tudi v dostopnih gozdovih, saj podatki o stanju gozdov in njihovem razvoju to vsekakor dovoljujejo. Po Programu razvoja gozdov v Sloveniji je potrebno načrtovati zmerne intenzitete sečenj (66% prirastka pri iglavcih in 50 % prirastka pii listavcih). Načrtovan možni posek je nekoliko višji (67 % prirastka pri iglavcih in 55 % prirastka pri listavcih). Odstopanje je opravičljivo glede na ugotovljene precej večje lesne zaloge slovenskih gozdov, zlasti pri listavcih, kot so bile tiste, na podlagi katetih je bila oblikovana usmeritev v Programu razvoja gozdov v Sloveniji. Ob tem moramo ugotoviti, da gre zlasti v zasebnih gozdovih, povsod tam, kjer prihodek od lesa ne klije stroškov pridobivanja lesa, kar je zlasti pogosto pri poseku tankega drevja ali pose ku drevja, ki je daleč od kamionske ceste, realno pričakovati precej nižje sečnje od zapisanega možnega poseka v osnutkih gozdnogospodarskih načrtih območij. Hkrati pa moramo poudariti, da si prav v sestojih s tanjšim drevjem opustitve sečenj ne želimo, saj s sečnjo te gozdove negujemo v smislu izboljšanja njihove kakovosti in celovite stabilnosti, akumulacija lesne mase zaradi opustitve redčenj v njih pa je bolj začasna, ker v neredčenem sestoju drevje propada po naravni poti. GozdV 60 (2002) 10 Gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskih obrnočij za obdobje 2001 - 201 O Pre glednic:J L ' : Načrtovan letni možni posek za obdobje 2001-2010 po oblikah lastništva, po gozdno-gospodarskih območjih 7itble 13: Planned annual allowed crttfor the 2001-2010 period by ownership structure, according to forest management regions GGO Državni Občinski Zasebni G. drugih Skupaj pravnih oseb m-' m.1 m3 m> m3 TOLMIN Ig1avci 42.787 7.500 66.385 o 116.672 Listavci 59.342 17.018 200.154 o 276.515 Skupaj 102.129 24.518 266.539 o 393.187 BLED Iglavci 58.599 571 75.830 3.576 138.576 Listavci 6.063 220 30.262 960 37.505 Skupaj 64.662 791 106.092 4.536 176.081 KRANJ Iglavci 35.703 1.679 147.725 1.717 186.824 Listavci 8.253 377 81.434 814 90.878 Skupaj 43.956 2.056 229.159 2.531 277.702 LJUBLJANA Iglavci 34.083 443 202.226 30 236.782 Listavci 25.987 459 187.389 184 214.019 Skupaj 60.070 902 389.615 214 450.801 POSTOJNA Iglavci 82.956 75 77.040 401 160.472 Listavci 64.224 61 69.731 283 134.299 Skupaj 147.180 136 146.771 684 294.771 KOCEVJE Iglavci 110.483 121 83.950 446 195.000 Listavci 145.080 21 72.677 222 218.000 Skupaj 255.563 142 156.627 668 413.000 NOVO MESTO Iglavci 57.369 647 65.562 737 124.315 Li stavci 82.072 1.560 165.301 1.770 250.703 Skupaj 139.441 2.207 230.863 2.507 375.018 BREZI CE Iglavci 13.598 o 27.436 2.266 43.300 Listavci 32.386 o 161.831 6.783 201.000 Skupaj 45.984 o 189.267 9.049 244.300 CELJE Iglavci 25.431 1.336 96.848 914 124.529 Listavci 24.411 220 140.634 2.052 167.317 Skupaj 49.842 1.556 237.482 2.966 291.846 NAZARJE Iglavci 29.785 46 136.361 863 167.055 Li stavci 11.208 159 25.920 223 37.510 Skupaj 40.993 205 162.281 1.086 204.565 SLOVENJ GRADEC Iglavci 65.263 o 168151 o 233.414 Listavci 7.185 o 17.898 o 25.083 Skupaj 72.448 o 186.049 o 258.497 MARIBOR Iglavci 59.826 101 162.805 3.504 226.236 Listavci 45.760 122 164.325 5.010 215.217 Skupaj 105.586 223 327.130 8.514 441.453 MURSKA SOBOTA Ig1avci 8.459 llO 32.987 83 41.639 Listavci 31.286 144 56.902 291 88.623 Skupaj 39.745 254 89.889 374 130.262 SEZANA Iglavci 18.617 24 37.062 10 55.713 Li stavci 11.205 76 82.536 42 93.860 Skupaj 29.822 100 119.598 52 149.573 SLOVENIJA Ig1avci 642.959 12.653 1.380.368 14.547 2.050.527 Listavci 554.463 20.437 1.456.995 18.634 2.050.529 Skupaj 1.197.422 33.090 2.837.363 33.181 4.101.056 GozdV 60 (2002) 1 O 477 1 l Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-201 O Preglednica 14: Načrtovan možni posek za obdobje 2001-2010 ter primerjava z doslej načrtovanim etatom (v načrtih GGE po letu 1995 tudi možnim posekom) Table· 1-1: Planned allowed cut Jor the 2001- 2010 period and comporison to the previously plonned quantities (for unit plans after 1995 also comparison to allowed cut) Načrt GGO Načrti GGE GGO Poroči lo o gozdovih Načrt GGO 2001 - 2010 1991 -2000 za I do 2000 NOI/ NO li NO li NO IJ m.1 % m3 % m3 % N91 GGE LZ Prir. % % % % TOLMIN Iglavci 70.750 36 79.412 31 116.672 30 1,65 1,47 15,0 64,9 Listavci 126.350 64 178.942 69 276.515 70 2,19 1,55 13,7 51,3 Skupaj 197.100 258.354 393.187 1,99 1,52 14,0 55,4 BLED Iglavci 137.046 83 127.831 79 138.576 79 101 108 11,3 59,4 Listavci 27.808 17 33.735 21 37.505 21 135 lll 8,5 39,2 Skupaj 164.854 161.566 176.081 107 109 10,6 53,4 KRANJ Iglavci 167.002 71 182.864 67 186.824 67 112 102 14,9 60,0 Listavci 67.049 29 89.303 33 90.878 33 136 102 13,4 56,6 Skupaj 234.051 272.167 277.702 119 102 14,4 58,8 LJUBLJANA lg1avci 195.002 56 183.932 51 236.782 53 121 129 16.4 65,9 Listavci 156.188 44 174.315 49 214.019 47 137 123 13,1 50,7 Skupaj 351.190 358.247 450.801 128 126 14,7 57,7 POSTOJNA Iglavci 188.032 74 148.046 61 160.472 54 85 108 16,7 76,0 Listavci 65.422 26 93.422 39 134.299 46 205 148 17,1 58,5 Skupaj 253.454 241.468 294.771 116 122 16,9 66,9 KOCEVJE Iglavci 170.050 52 173.787 49 195.000 47 115 112 16,8 73,7 Listavci 158.580 48 180.797 51 218.000 53 137 121 16,4 61,1 Skupaj 328.630 354.584 413.000 126 116 16,6 65,8 NOVO MESTO Iglavci 89.120 32 116.502 32 124.315 33 139 107 19,7 66,4 Listavci 191.280 68 243.427 68 250.703 67 131 103 17,3 60,1 Skupaj 280.400 359.929 375.018 134 104 18,0 62,6 BREZI CE Iglavci 25.886 19 35.146 17 43.300 18 167 123 14,8 56,9 Listavci 109.387 81 172.843 83 201.000 82 184 116 13,8 46,8 Skupaj 135.273 207.989 244.300 181 117 14,0 48,0 CELJE Iglavci 94.400 44 97.718 41 124.529 43 132 127 18,6 77,6 Listavci 121.300 56 142.608 59 167.317 57 138 117 15,9 63,7 Skupaj 215.700 240.326 291.846 135 121 17,0 69,0 NAZARJE Ig1avci 131.536 85 140.046 83 167.055 82 127 119 16,9 71,8 Li stavci 22.685 15 27.837 17 37.510 18 165 134 13,1 52,0 Skupaj 154.221 167.883 204.565 133 122 16,1 67,1 SLOV. GRADEC lglavci 236.416 91 208.540 89 233.414 90 99 ll2 14,9 61,7 Ustavci 24.290 9 26.691 Il 25.083 10 103 94 10,1 36,7 Skupaj 260.706 235.231 258.497 99 110 14,2 58,0 MARIBOR Iglavci 194.614 54 209.760 51 226.236 51 116 108 17,4 69,1 Listavci 165.362 46 204.253 49 215.217 49 130 105 16,1 52,8 Skupaj 359.976 414.013 441.453 123 107 16,8 60,1 M. SOBOTA Iglavci 27.972 32 26.585 28 41.639 32 149 157 18,7 74,0 Listavci 59.961 68 69.893 72 88.623 68 148 127 16,7 61,0 - Skupaj 87.933 96.478 130.262 148 135 17,3 65,0 SEZAN~ Iglavci 16.200 33 35.260 30 55713 37 343 158 19,8 46,8 Li stavci 32.800 67 81.322 70 93860 63 286 115 ·14,4 40,8 Skupaj 49.000 116.582 149.573 305 128 16,0 42,8 SLOVEl'J'IlA Iglavci 1.744.026 57 1.765.429 51 2.050.527 50 118 116 16,0 66 Listavci 1.328.462 43 1.719.387 49 2.050.529 50 154 119 14,8 54 Skupaj 3.072.488 ~.484.816 4.101.056 133 118 15,3 59 478 GozdV 60 (2002) 10 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001 -201 O Možni posek je v predlogih gozdnogospodarskih zaloge in prirastka gospodarskih gozdov - načrtov območij za obdobje 2001-2010 določen na večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim podlagi aktualnih podatkov o lesni zalogi in namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi prirastku, vendar je bila v primeru gozdov, kjer je dovoljeni (izvzeli smo torej vJ • 3 . .-IOPf\ja 0Pr~•ooobmo6jt GozdV 60 (2002) 1 O 1 r Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001-201 O Slika 6: Lesno proizvodne funkcije Figure 6: Wood production fimction Slika 7: Območja s poudarjenimi socialnim· i funkcijami Figure 7: Regions with emphasized social functions · , ~_r-t..., \ .}' \.........-, ~ - :. ··""~i ~~\- ~-- ~j t;: "' ~ · -...._ ~ / .. · · .. .... , ___ . ... -- ..... '· . GozdV 60 (2002} 1 O LESNOPROIZVODNA FUNKCIJA - buo:l>tn0910tNod<>< f. - 1-:lop<>j.J - 2. slop<>ja 3. <10f>I\Jl O Pr«!JI>IJillll<