Strokovna razprava GDK: 964.3 : 64 Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 Franci FURLAN 1 Iztok WINKLER~ Izvleček: Furlan, F. 1 Winkler, I.. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v !etu 2002 . Gozdarski vestnik 61/2003. št. 5-6. V slovenščini. Poslovanje gozdar_ skih gospodarskih družb se postopoma stabilizira, čeprav kot celota gozdarstvo še ne dosega pozitivnih rezultatov. PovečuJe se celotni prihodek od prodaje, zlasti od prodaje na tuje trge. Dobiček še vedno stagnira, realna dodana vrednost pa se je prepolovila. Povečuje pa se število zaposlenih. ~ K1jučne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasifikaciji dejavnosti združujejo: • A - 02 - Gozdarstvo in gozdarske storitve • A- 01.5- Lov in lovske storitve. Dejavnost A - 01.5 je znotraj združenja nepo­ membna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le 1,3 %. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A- 02. - Vir podatkov: AJPES; - obdelava: CIS GZS; - metodologija: SKEP GZS; - distribucija: INFOLINK GZS. 2 POSLOVANJE PANOGE GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE V LETU 2002 Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2002. Podatke je posredovalo 38.051 poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevidiranih podatkih ustvarile 11 .115 mlrd. SIT p1ihodkov, kar je nominalno 10,9 %, realno pa 3,2 % več kot v preteklem letu. Izkazanih odhodkov je bilo 10.839 mlrd. SIT, kar je nominalno 5,8 % več, realno pa 1,6 % manj kot v prejšnjem leru. Družbe so ustvarile 215,5 mlrd. SIT neto čistega dobička, v povprečju pa so imele 469.166 zaposlenih. Gozdarske gospodarske družbe so ustvmile 23,457 mlrd. SIT prihodkov, kar je nominalno 4, 4 % več. realno pa 3,3% manj kot v lem 2001. Vseh odhodkov so izkazale 22,931 mlrd. SIT, kar je nominalno 3,6% več, realno pa 3,8 o/o manj kot v letu 2001. Prihodki so rasli počasneje kot stroški. Tudi v letu 2002 se je nadaljeval trend padanja prodajnih cen 256 gozdnih lesnih sortimentov, ki se je začel že v letu 1996 in znaša 2-3 % na leto. Letna poročila so bila sestavljena po novih slovenskih računovodskih standardih . Zato je primerljivost nekaterih kazalcev otežena. Najpo­ membnejša metodološka novost je odprava revalorizacije, ki je nadomeščena s splošnim in posebnim prevrednotenjem, ki ga izvedemo le, če letna rast EUR/SIT preseže 5,5 %. V letu 2002 se to ni zgodilo. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,21 %, skupaj s kmetijstvom, lovom in ribištvom pa 1,4 %. V letu 2002 je v gozdarski panogi poslovalo 73 družb, ki so skupaj zaposlovale 1.807 delavcev. To pomeni 6,25 % povečanje glede na predhodno leto. Povprečno število zaposlenih po delovnih urah je bilo 2.222. V 4 velikih družbah je bilo 587 zaposlenih, ustvarili pa so 32% celotnega prihodka panoge. Šest srednjih družb, kije zaposlovalo 713ljudije ustvarilo 35 %, medtem ko je bilo v 63 malih družbah zaposlenih 922 ljudi, ustvarili so pa 32 % celotnega prihodka panoge. Največji plihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe, 13,179 milijonov SIT na zaposlenega. Srednje družbe so realizirale 86,6 %, male pa 62,4 % prihodkov velikih družb na zaposlenega. Povprečen prihodek za vso panogo je znašal 10,557 milijonov SIT na zaposlenega delavca. To navaja k sklepu, da bi lahko z združevanjem v večje družbe učinek panoge še povečali. Poglejmo si nekaj poslovnih rezullawv, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2002. ! F. F. spec. gozd. , sekretar Združenja gozdarstva, Gospo­ darska zbornica Slovenije. Ljubljana 2 prof. dr. I. W. univ. dipl. inž. gozd .. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire v Ljub\jani GozdV 61 (2003) 5-6 Furlan . F. , Winkler, 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 --------- -- - Preg lednica 1: Prihodki KAZALCI Prihodki Kosmati donos od poslovanja Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu Finančni prihodki Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz terjatev Izredni prihodki Preglednica 2: Odhodki KAZALCI Odhodki Poslovni odhodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Stroški plač Odpisi vrednosti Amortizacija Finančni odhodki Finančni odhodki od obresti Izredni odhodki Preglednica 3: Dobiček in izguba poslovnega leta KAZALCI Celotni dobiček Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) Davek (iz dobička) Čisti dobiček Celotna izguba Čista izguba Panoga je skupaj izkazala 420,473 milijonov SIT dobička, kar je komaj 73 % vrednosti iz leta 2001. Če pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslo­ vanja ugotovimo, da je ustvarjena izguba- 188,616 milijonov SIT, kar je 22 % več kot v prejšnjem letu. To nakazuje, da se pogoji gospodarjenja v panogi še naprej slabšajo. Panoga je v preteklem letu ustvarila 8,9 milijarde SIT dodane vrednosti, kar je 4,9 % več kot v prehodnem letu. Še vedno pa je to pod ravnijo inflacije, ki je v letu 2002 znašala 7,2 %. Realno je torej dodana vrednost padla vsaj za razliko. Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celotnim gospodarstvom kaže--na relativno velika odstopanja pri posameznih kazalcih. Gozdarstvo je GozdV 61 (2003) 5-6 2002 (v 000 SIT) lndeks2002/2001 23.457.778 104,4 22.355.838 105,5 21.728.616 107,0 18.229.659 105,4 3.498.957 115,9 706.009 82,6 209.461 235,7 496.548 64,8 290.194 43,3 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 22.931.568 103,6 22.544.454 106,1 13.206.111 106,0 7.517.460 107,1 5.244.190 105,8 1.546.011 103,5 1.243.724 99,1 355.267 68,5 99.212 82,3 31.847 8,6 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 695.805 100,0 795.017 97,2 2.038.741 98,3 91.250 135,1 604.555 96,0 275.332 239,2 275.332 236,6 poslovalo sicer manj ugodno kot leto poprej, vendar še vedno ugodneje kot slovensko gospodarstvo in ni neto zadolženo. Lani je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala, ki se je praktično poravnala s celotnim gospodarstvom. Kazalnik prihodka na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delov no in ten zi v na panoga. Tudi stroški dela na zaposlenega so bili v gozdarstvu nižji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu na zaposlenega znižala, čeprav je bil skupen nominalen porast 4,9 %. V celotnem gospodarstvu je znašal ta porast celo 14 %. Delež amortizacije je bil skoraj poravnan z ostalim gospodarstvom. To glede na delovno intenzivnost 257 Furlan , F. , Winkler, l. : Poslovanje gozdarskiil gospodarskih družb v letu 2 _0 _0 _2 ______ _ Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Sredstva 22.302.852 100,9 Stalna sredstva 13 .647.513 103,8 Neopredmetena dolgoročna sredstva 92.752 122,8 Opredmetena osnovna sredstva 10.993.728 100,5 Dolgoročne finančne naložbe 2.561.033 119,9 Gib.ljiva sredstva 8.625.762 96,9 Zaloge 1.272.553 92,8 Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Obveznosti do virov sredstev 22.302.852 100,9 Kapital 16.742.842 101,5 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 880.340 137,1 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 4.205.378 91,8 Preglednica 6: Primerjava nekaterih ekonomskih kazalnikov med gozdarstvom in celotnim gospodarstvom KAZALCI Vrednost kazalca Gozdarstvo Gospodarstvo Finančna neodvisnost (kapital/sredstva) 0,751 0,463 Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva 1 kratkoroč. obveznosti) 1,991 1,156 Razmerje kratkoročnih poslovnih tetjatev in obveznosti (kratkor. poslovne teJjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) 3,003 1,452 Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. finančne naložbe 1 sredstva) 0,160 0,234 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 0,493 0,461 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 0,057 0,083 Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) 0,228 0,506 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) -0,217 0,068 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 1,023 1,023 Dobičkovnost prodaje(dobiček iz poslovanja 1 čisti prihodki iz prodaje) 0,015 0,048 Dobičkonosnost kapitala (neto dobiček 1 kapital) - ROE 0,020 0,035 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček 1 sredstva) - ROA 0,015 0,016 Prihodki na zaposlenega- v tisočih (prihodki 1 povp. št. zap.) 10.555,441 23.628 ,363 Stroški dela na zaposlenega - v tisočih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 3.382,678 3.506,873 Plače na zaposlenega - v tisočih (stroški plač 1 povpr. število zaposlenih) 2.359,760 2.510,179 Čisti dobiček na zaposlenega- v tisočih (čisti dobiček 1 povpr. število zaposlenih) 272,035 951.142 Čista izguba na zaposlenega - v tisočih (čista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 123,893 49[,820 DV na zaposlenega- v tisočih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 3.993.473 5.587,851 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. - v tisočih (osn. ln neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 4.988,652 13.497,565 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 0,149 0,261 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobiček zmanjšan za izg. 1 prihodki) 0,067 0,068 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 0,054 0,050 Delež stmškov dela (stroški dela/odhodki) 0,328 0,152 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prib. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 0,131 0,119 panoge gozdarstva nekoliko preseneča. Sicer pa so ostali stroški dela v istem razmerju kot leto poprej in so bili v skladu z delovno intenzivnostjo v panogi gozdarstva višji. 258 GozdV 61 {2003) 5-6 Furlan . F. , Winkler, l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 3 TRENDIPOSLOVANJA Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998- 2002. Realne trende smo izračunali tako. da smo upoštevali stopnjo inflacije v posameznem letu iz preglednice 7. Nato smo vse kazalce po letih preračunali na vrednost v letu 2002. Po štirih letih upadanja je število zaposlenih spet začelo naraščati. V primetjavi s prejšnjim letom se je povečalo kar za 6,6 %. Povečalo se je tudi število aktivnih družb, saj je bilo v letu 2002 najvišje v zadnjih petih letih. Še vedno pa od 114 subjektov, registriranih v Gozdarskem združenju pri Gospo­ darski zbornici Slovenije kar 41 oz 36 %ni aktivnih. V glavnem gre za samostojne podjetnike z največkrat enim, redko dvema zaposlenima. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu po letu 1999 hitro naraščajo. Poleg tega se povečtlje delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa. Tako je v letu 1998 in 1999 delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v čistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povečal na 12 % v letu 2000 in celo 16 % v letu 2001 in 2002. Kljub razmeroma nizki realizaciji sečenj se delež izvoza povečuje. Vzrokov je več. Na eni strani se manjšajo domače lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa se gozdarske gospodarske družbe same ukvarjajo s primarno predelavo lesa in proizvodnjo plošč, kar povečuje vrednost izvoza in s tem njen delež izvoza v celotnem prihodku. V letu 2002 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja različnih sredstev. zlasti nepremičnin, ki niso v poslovnih funkcijah, je v glavnem končana in v družbah vse manj vplivala na tekoče likvidnostne stanje. Pregl ed ni ca 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Inflacija 7,5 7,6 8,9 7,0 7,2 Letna revalorizacija poslovnih dogodkov (indeks) 107,5 L07,6 108,9 107,0 LOO,O Indeks za preračun poslovnih dogodkov na leto 2002 134,8 125.4 116,5 107,0 100,0 Pregledni ca 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Število zaposlenih 1.959 1.782 l.739 1.695 1.801 Število družb 60 59 67 65 73 Preglednica 9: Indeksi prihodkov po cenah Leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Prihodki 91 86 93 97 100 Kosmati donos od poslovanja 89 85 94 94 100 Čisti prihodki od prodaje 89 88 96 95 LOO Čisti prihodki od prodaje na domačem u·gu 97 95 100 94 100 Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 46 45 72 95 LOO Finančni prihodki 62 43 51 123 100 Finančni prihodki iz deležev 63 55 77 126 LOO Finančni prihodki iz terjatev 78 54 63 157 100 Izredni prihodki 435 307 238 391 too GozdV 61 (2003) 5-6 2!59 Furlan, F , Winkler. l. . Poslovanje gozd8rskih gospod at s l~llt druzb v letu 2002 Pregledni ca 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Odhodki 96 86 94 97 100 Poslovni odhodki 90 84 9l 94 100 Stroški blaga, materiala in storitev 84 79 92 97 100 Stroški dela 100 90 90 86 100 Stroški plač 100 90 90 87 100 Odpisi vrednosti 100 Amortizacija 96 L04 103 106 100 Finančni odhodki 177 133 165 158 100 Finančni odhodki od obresti 100 Izredni odhodki 3.227 944 1.307 2.080 100 Preglednica Il : Indeksi dobička in izgube gozdarstva v letu po cenah 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Celotni dobiček 67 107 107 106 100 - Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 100 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 100 Davek (iz dobička) 34 40 92 88 100 Čisti dobiček 71 117 110 108 100 Celotna izguba 26 133 34 44 100 Čista izguba 237 133 33 44 lO O Preg ledn ica 1 :?.: Dobiček iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2002 (v 000 SIT) KAZALCI Dobiček, - izguba Preg lednica 1 3: Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2002 KAZALCI Sredstva Stalna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Gibljiva sredstva Zaloge Celotni dobiček se je v panogi po dokaj konstantni vrednosti v zadnjih treh letih, v letu 2002 zmanjšal. Močan realen porast je razviden tudi pri davku iz dobička. Če pa raziskujemo samo dobiček iz poslovanja, dobimo rezultate, ki smo jih strnili v preglednici 11. 260 Leto 1998 1 1999 1 2000 1 20011 2002 -168.505 l -38.944 1 518.270 1 - 152.7751- 188.616 Leto 1998 1999 2000 2001 2002 101 98 103 104 100 lO O 102 103 lOl lO O 65 53 70 94 100 109 112 108 104 100 53 50 58 79 100 101 92 101 106 100 98 78 99 114 100 V zadnjih petih letih je bil dobiček iz poslovanja le v letu 2000 razmeroma visoko pozitiven. V treh od petih let pa je izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend povečanja, so pokazala v letu 2002 v glavnem trend GozdV 61 (2003) 5-6 Futlan . F. W1nkler 1 PoskMHIJC go.z:d.:.~rsk1l1 uospodarskll1 (Jrui:b v letu 2002 ) I l'~ led nil.~ 1 -J.: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 Obveznosti do virov sredstev 101 98 113 104 Kapital 106 104 114 105 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 22 80 77 71 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 94 80 122 112 Prcglu ln lc~l 1 5: Indeksi števila zaposlenih in dodane vrednosti KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 Povprečno število zaposlenih po delovnih urah 108 99 96 94 Dodana vrednost {DV) 97 93 99 88 Prc !!letlmca !(): Indeksi finančnih kazalcev poslovanja (leto 2002=100) ~ KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 Finančna neodvisnost (kapitaUsredstva) 225 209 198 188 Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva 1 kratkoroč . obveznosti) 140 140 121 104 Razmerje kratkoročnih poslovnih terjatev in obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posL obveznosti) 61 68 65 63 Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. finančne naložbe 1 sredstva) 133 118 86 87 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 147 143 123 107 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 132 99 114 118 Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) l09 94 103 108 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 132 120 104 96 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 129 125 116 106 Dobičkovnost prodaje(dobiček iz poslovanja 1 čisti prihodki iz prodaje) 150 210 185 Dobičkonosnost kapitala (neto dobiček 1 kapital) - ROE 119 186 166 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček 1 sredstva) - ROA 125 195 164 Prihodki na zaposlenega - v tisočih (prihodki 10.951 11.410 12.650 13.415 1 povp. št. zap.) 104 108 120 127 Stroški dela na zaposlenega - v tisočih (str. dela 1 3.816 3.833 3.872 3.797 povpr. število zaposlenih) 113 113 114 112 Plače na zaposlenega - v tisočih (stroški plač 1 2.673 2.675 2.720 2.687 povpr. število zaposlenih) 113 113 115 113 Čisti dobiček na zaposlenega- v tisočih (čisti dobiček 1 222 395 380 387 povpr. število zaposlenih) 82 145 140 142 Čista izguba na zaposlenega - v tisočih (čista izguba 1 333 207 52 72 povpr. število zaposlenih) 268 167 42 58 DV na zaposlenega - v tisočih (dodana vred. 1 4.407 4.617 5.036 4.600 povp. število zaposlenih) 111 115 126 116 O~n. in neopredmetena sredstva na zap. - v tisočih (osn . in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 182 196 161 163 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. Iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 67 66 90 106 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobiček zmanjšan za izg. 1 prihodki) 90 152 143 128 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 135 !50 127 117 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 140 132 111 94 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih . iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 67 66 90 105 GozdV 61 {2003) 5-6 2002 100 100 100 100 2002 100 100 2002 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 10.555 100 3.383 100 2.360 100 272 100 124 100 3.993 100 100 100 100 100 100 100 261 Furlan , F., Winkler, l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 ------ padanja. Zlasti izrazit trend prejšnjih treh let se je jasno ohranil pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se zmanjšale tudi zaloge, kar vsekakor prispeva k zmanjševanju stroškov poslovanja. Obveznosti do virov so imele po rastočem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec. Vendar pa žal beležimo izrazit porast pri dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje povečanje zadolževanja panoge. Po štiriletnem padanju se je število zaposlenih v letu 2002 povečalo za 6,2 o/o ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo in porast števila aktivnih družb iz 65 v letu 2001 na 73 v letu 2002, kar je razvidno iz preglednice 8. Dodana vrednost iz leta v leto niha, kaže porast v letu 2002 in je v tem letu dosegla tudi najvišjo vrednost v obravnavane obdobju. Finančna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998-2001 skoraj konstantna se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz omenjenega obdobja. Zato se kot je razvidno iz preglednic 12 in 14 ter ostalih podatkov družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov zadol­ žujejo. Z dolgovi gozdarstvo financira nove poslovne dejavnosti kar povečuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povečuje donos­ nosti kapitala, dolgoročno pa pomeni mnogo večje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe 262 na ta način postajajo vse bolj podobne povprečnim gospodarskim družbam v Sloveniji. Opredmetena osnovna sredstva še naprej padajo, celotna gospodarnost gozdarstva pa v letu 2002 ni v celoti več v skladu s rahlim pozitivnim trendom, značilnim do leta 2001. Prihodki na zaposlenega so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) pti čemur je porast stroškov realno še nižji (velika prizadevanja gozdarskih gospodarskih subjektov za znižanje stroškov). Ob sicer rahlem povečanju dodane vrednosti se je kapital na zaposlenega v letu 2002 spet zmanjšal. Zaradi vključevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je povečal delež izvoza. Kljub vsemu pa se davki iz dobička povečujejo. 4 ZAKLJUČEK Pričujoča raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih družbah. Izrazitih enosmernih trendov ni. Gozdar­ stvo spreminja svojo poslovno strukturo in skuša z vključevanjem drugih dejavnosti ohraniti število zaposlenih in zagotoviti večjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša čim bolj zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razmerja in traja že od leta 1994. Razrešitev tega problema bi pomenilo začetek ukvarjanja s dejanskimi problemi panoge in bi bila vsem le v korist. GozdV 61 (2003) 5-6