Znanstvena razprava GDK: 221.4: 23 : (497.12) Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov Application of recent research findings in the field of selection forest management Jurij DIACr, Dušan ROŽENBERGAR ,,, Izvleček Diaci, J., Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 55. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Po drugi svetovni vojni je urejeno prebiralno gospodarjenje (fr. jardinage cultural) doživelo vzpon v mnogih evropskih državah. Zaradi gojitvenih napak, problemov s pomlajevanjem in propadanja jelke je sledilo obdobje treznitve. Delež uradno izkazanih prebiralnih gozdov se je skokovito zmanjšal. Podobno usodo je delilo prebjralno gospodarjenje v Sloveniji. V zadnjem času je prebiralno gospodarjenje, zaradi posrečenega združevanja ekonomskih, varovalnih in socialnih vlog gozda, deležno v novi čnega zanimanja. V prispevku predstavljava novejše raziskovalne dosežke s področja gojen ja prebiralnih gozdov, jih primerjava s slovenskim rezultati in izkušnjami ter predlagava uporabo. V ospredju so tri področja, ki so bila v slovenskem prostoru, tako po strokovni kot po znanstveni plati zapostavljena: prevzgoja enomernih gozdov v prebiralne, prebiralno gospodarjenje z llstavcj in gojitvene načrtovanje v prebiralnih gozdovih. Ključne besede: prebiralni gozd, prebiralno redčenje, prevzgoja, prebiralno gospodarjenje z listavci, epinastija, gozdnogojitveno načrtovanje. Abstract Diaci, J., Roženbergar, D.: Application of recent research findiogs in the field of selection forest management. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No . 7-9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 55. Translated into English by Jana Oštir. After World War II, regulated selection management (fr. jardinage cultural) expanded in severa! European countries. Due to silvicultural misconceptions, problems with natural regeneration and sil ver fir die-back, the rise was followed by a sobering-up period. The proportion of officia!Jy registered selection forest s rapidly decreased. Such was al so the case of selection management in Slovenia. Lately, selection management bas aroused new interest, due to an advantageous combination of the economic, protective and social functions of the forest. The authors present recent research find in gs in the field of selection forest management and compare them to the resuJts and experience of Slovene researchers and also suggest possible application. The article focuses on three areas, which have been neglected in Slovenia, both professionally and scientifically: transformation of even-aged forests into selection forests, selection forest management with broad-leaved trees, and silvicultural planning in selection forests. Key words: selection forest, selection thinning, transformation, selection forest management with broad-leaved trees, epinastic control, silvicultural planning. 1 UVOD Kmečko prebiralno gospodmjenje ima v zasebnih gozdovih srednje jn severne Evrope izjemno dolgo tradicijo. Poznano je v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Švici, Franciji in Skandinaviji (prim. KOSTLER 1956, MLINŠEK 1959, LEIBUND­ GUT 1952, 1972, SCHUTZ 1994). V drugi polovici 19 . stoletja so tudi gozdarski strokovnjaki postali pozorni na prebiranje, ki je lahko vodilo do zanimivih gozdnih zgradb ali pa v devastacijo, odvisno od enakomerne in primerne jakosti poseganja (fotografija 1 ). Gozdarji so razvijali različne modele preverjanja uravnoteženosti prebiral ne zgradbe (MITSCHERLICH 1961, LEIBUNDG.UT 1972, SCHUTZ 1989). Prostor med strokovnimi gojitvenimi sistemi je prebiranju zagotovila šele kontrolna metoda, ki temelji na trajni 352 spremljavi razvoja različnih parametrov sestojev (BIOLLEY 1901 cit. po SCHUTZ 200la, MLIN­ ŠEK 1972, GAŠPERŠIČ 1995, BONČINA 2000). Od prebiralnega gospodarjenja na osnovi kontrolne metode naprej govorimo o urejenem prebiralnem gospodarjenju (fr. jardinage cultural, nem. geregelte Plenterung ). Nesluten razmah je urejeno prebiralno gospo­ darjenje doživelo po drugi svetovni vojni. V Švici so na primer poskušali prebiralno gospodariti z vsemi gozdovi v kantonu Neuenburg, tudi v čistih sestojih listavcev (fotografija 3) . Podobno je bilo v ·dr. J. D. univ. dipl. inž. gozd., izredni profesor, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO "D. R. univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulreta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J. in Roženbergar. D.: Uporaba novejsih raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov Fotografija 1: Slika kmečkega prebiralnega gozda na področju Homa v Gornji Savinjski dolini. Primer konzervativnega gospodarjenja in ohranjene prebiralne zgradbe (foro Jurij Diaci) Sloveniji, kjer smo dinarsko šolo prebiralnega gospodatjenja skušali uveljaviti v celotni Sloveniji (MLINŠEK 1968). Zaradi spleta vzrokov so bili rezultati slabi in v naslednjih desetletjih se je prebiranje vse bolj umikaJo skupinsko postopnem gospodatjenju. Razlogi za neuspeh so deloma gojitvene narave, kamor lahko prištevamo indivi­ dualno vzgojo listavcev in posledično slabo kakovost, nadaljevanje s kmečkim prebiranjern v smislu colskih sečenj in sproščanje v socialnem boju izločenih dreves v polnilnem sloju (MLINŠEK 1981 ). Pomembni so tudi vzroki na katere gojenje gozdov takrat ni imelo neposrednega vpliva, kot na primer slaba odprtost gozdov, poškodbe pri spravilu ter izjemna objedenosr mladja zaradi prevelike gostote rastlinojedov. Med najpo­ membnejše vzroke spada propadanje jelke od petdesetih let naprej (MLINŠEK 1964). Prav v času spoznavanja pomanjkljivosti prebiralnega gospo­ darjenja se v Sloveniji pojavi alternativa- skupinsko postopno gospodatjenje z detajlnim gojitvenim GozdV 60 (2002) 7-9 načrLovanjem. V Sloveniji. pa tudi drugod po Evropi, se je delež uradno prikazanih prebiralnih gozdov v naslednjih desetletjih hitro zmanjševal in dosegel v zadnjem desetletju najnižjo vrednost. V nasprotju z uradnin1i statistikami. se je v zadnjem desetletju znova obudilo zanimanje za prebiralno gospoda1jenje v slovenskem in tudi v mednarodnem prostoru, celo v deželah, kjer dosedaj ni bilo tradicije prebiralnega gospodarjenja (Velika Britanija. ZDA). Razlogi so si v Srednji Evropi in pri nas zelo podobni: postopno usklajevanje populacij velikih rastlinojedov s prehransko kapaciteto gozdov in vidno izboljšanje vitalnosti pii jelki (PRELC et al. 1993). V svetovnem metilu so najpomcm.bnej.ši razlogi za oživitev prebiralnega gospodmjet~a naraščanje varovalnih in socialnih funkcij gozda ter zaostrene ekonomske razmere. O pomenu prebiralne zgradbe gozda za uresničevanje prvih dveh skupin funkcij je bilo že mnogo napisanega (npr. AMMON 1951 , LAHDE et al. 1999), zato se bova dotaknila predvsem zaostrenih ekonomskih razmer. Zadnje desetletje mnogi ka7.alci kažejo na upadanje realizacije negovalnih del v mlajših razvojnih fazah (KRAJČIČ 1999. KRČ /DIACI 2001). Glavni razlog so naraščajoči sh·oški dela. V prebiralnih gozdovi so zaradi ostre selekcije v mlajših razvojnih fazah vložki za neposredno nego (npr. redčenja) bistveno nižji, kot pri enomernih sestojih. Zaradi tega so ekonomske primerjave vedno bolj v korist prebiralnega gospodarjenja (prim. SCHOTZ 1989, KNOKE 1 PLUSCZYK 2001) . Poleg tega je mogoče izkušnje prebiralnega redčenja s pridom uporabiti pri prevzgoji velikopovršinskih smrekovih nasadov v Evropi (KENK 1 GUEHNE 2001, SCHOTZ 2001b). Vsi ti primeri kažejo, da lahko s prebiralno zgradbo gozda uspešno združujcmo ekonomske, varovalne in socialne funkcije gozda. To dejstvo je za Srednjo Evropo dragoceno, ne želimo si namreč delitve gozdov in krajine na industrijske in varovalne ekosisteme po zgledn Velike Britanije, ZDA in Kanade. V Švici, zibelki prebiralnega gospoda1jenja, raziskovalnega dela v prebiralno grajenih sestojih niso nikoli opustili. Njihovim izsledkom se v zadnjem času pridružujejo rezultati novo za­ st<.•vljenjh raziskav jz osta!jh delov Evrope in sveta. Namen prispevka je predstaviti izsledke novejših raziskav, jih primetjati z izkušnjami v Sloveniji in podati usmeritve za prihodnje raziskovalno in strokovno delo na področju gojenja prebiralnih gozdov. 3!53 Diaci, J . in Roženbergar, D. : Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov m 25 -------------~-------------------- 25 ~ .~~j~ ), " ).~' ; ~ ) ~ ) ~t.. j ~ j~ ) ~ ~ ~~ ~~ ~ ~ ~·) ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~~~~ ~~ ~ ~·~~ ~ ~~ li§~~~ ~r." l' ':.11~ ~ LI ~ W' ;:-,; :'. 15 ~~~ ~~ :"'- -~~ ~1..1 ~ ~ f' !\.',~ ~ l/l'i~ \). r1 1 . ~ r--1 ~ " ~ ~ lj ~ 15 1'- 5 5 o L 1 o Slika 1. y nenegovanih enomernih se~tojih lahko odpiranje sklepa kr~šenj o~rozi ~ra?ilnosl, malopovršinsko uvajanje mladja pa lahko traja dlie časa kot so sposobna preži veti drevesa zgornJega sloJa (pnreJeno po MAYER 1984) 2 PREVZGOJA ENOMERNIH GOZDOV V PREBIRALNE Prevzgoja oziroma prevedba enomernih gozdov v prebiralne (nem. Oberfiihrung), kamor spada tudi prebiralno redčenje (fr. eclarcie jardinatoire, nem. Plenterdurchfors!ung), obsega mnoge zahtevne in tvegane gojitvene posege. Napake pri prevzgoji se maščujejo z ogroženo zgradbo gozdov, naraščanjem sanitarnih sečenj in padanjem kakovosti sor­ timentov. Prevzgoja zahteva načrtnost in doslednost pri delu ter določeno mero smelosti . Ml in šek ( 1992) opozarja, da prebiral no redčenje mnogokJat zapelje neosveščenega odkazovalca k označevanju do­ minantnih dreves in puščanju vmesnih dreves z majhno vitalnostjo. Na ta način lahko hitro zabrede v škodljivo "kmečko" prebiranje. SCHUTZ (2001 a) domneva. da je zahtevnost prevzgoje eden glavnih razlogov. da prebiralni gozdovi , kljub znatnim prednostim, zavzemajo le skromne deleže površin. Izkušnje pri prevzgoji kažejo (LEIBUNDGUT 1984, SCHUTZ 1989), da se pogosto srečujemo s u·emi temeljninu problemi: trajnim pomlajevanjem, zadostnim številom dreves v zgornjem položaju in nevmnostjo površinske razširitve mladja. ( 1) Trajno pomlajevanje je eden osnovnih predpogojev prebiralnega gospodarjenja. Pri popolni zastrtosti spodnjih položajev v enomernem gozdu traja kar nekaj časa. preden nam uspeta nasemenitev in razvoj mladja (slika 1 ). (2) Za prevzgojo potrebujemo zadostno število dreves, ki so sposobna, v času od uvajanja pomladka do vrasti pr~ih dreves nove generacije v streho sestoja, zagotavljati ustrezno sestojno klimo. To so 354 vitalna, stadialno mlada drevesa v zgornjem položaju, ki so zmožna premostitve generacij. Drevesa, ki so rasla v enomernem gozdu so nagnjena k hitrejšemu staranju, imajo slabše razvite krošnje in so plitvo zakoreninjena. Vse te značil­ nosti so močno izražene, če so bili sestoji nep1imerno negovani. (3) Razvoj mladja je v enomernih sestojih po presvetlitvah najprej zadržan, po uveljaviti s~ pogosto hitro in velikopovršinsko razvija, še posebc~ če so bili ukrepi enakomerni in zaradi neučakanosti premočni. Takšna razvojna pot mladja pogosto vodi v dvoslojnost, ki je ena najbolj kritičnih sestojnih zgradb. 2. 1 Značilnosti prevzgoje Med uravnoteženo prcbiralno zgradbo sestojev in enomernimi sestoji obstaja mnogo prehodov. Takšnim razmeram prilagojeni in zato pestri so tudi ukrepi prevzgoje. Temelj prevzgoje je načrtovanje, kjer na osnovi analize rastiščnih in sestoj nih razmer ter scenarijev razvoja gozdov, razmislimo o ciljih in ukrepih. V grobem ukrepe združujemo v dve skupini oblik in sicer v prebiralno redčenje in prevzgojo. Prebiralno redčenje obsega vse gojitvene ukrepe s kateri mi v nezadostno raznomernih sestojih pospešujemo uravnoteženo zgradbo prebiralnega gozda (LEIB UNDGUT 1984, SCHUTZ 1989). Ali bomo uporabili tehniko prebiranja ali prebiralnega redčenja je odvisno od stopnje raz.nomernosti zgradbe sestoja. Ko je zgradba gozda dovolj razgibana, da se mehanizmi samoregulacije zopet vzpostavijo, prebiralno GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J . in Roženbergar, D. : Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnill gozdov redčenje zamenja prebiranje. V raznomernih sestojih, kjer je prisotno malopovršinsko po­ mlajevanje, vendar manjka srednji položaj, izvajamo prebiralno redčenje. V sestojih z vsemi tremi sestojnimi položaji uporabimo prebiranje. V enomernih sestojih brez zadovoljivega pomla­ jevanja uporabimo eno izmed tehnik posredne ali neposredne prevzgoje (prim. slika 4). Naj­ pomembnejše značilnosti prevzgoje je SCHUTZ (2001 a) strnil v tri skupine: ( {) Trajnost pomlajevanja. Razmejitev sestoj ev za prebiranje in prevzgojo je mogoča na osnovi presoje ustreznosti pomlajevanja. Analiza sestoja prevzgoje je, da praznine v združbenih položajih zapolni, ne da bi pri tem izgubljali raznomernost zgradbe gozda. Mladje poskušamo zagotoviti predvsem tam, kjer manjka. Sestoje odpiramo točkovno. V primeru enkratnih, enakomernih in močnih presvetlitev obstaja velika nevarnost hitre površinske razširitve mladja ali nastajanja dvo­ slojnih struktur (slika 2). (2) Ohranjanje zastora krošenj. V celotnem obdobju prevzgoje je potrebno zagotoviti zadostno število dreves v zgornjem položaju ( 40-60 ha), in to vse do vrasti prvih dreves nove generacije v zgornj_i položaj. Drevesa zgornjega položaja so Slika 2. Pomladek se v enomernih sestojih težko uveljavi, ko pa je že prisoten, se pogosto nagiba k hitri razširitvi in k enomernosti, kar lahko vodi v dvoslojnost, še posebej, če nadaljujemo z difuznimi enakomernjmi presvetlitvami. Sestoje odpiramo neenakomerno in točkovno (prirejeno po ZARIC 1 SCHNEIDER 1992) nam podaja obliko frekvenčne porazdelitve premerov, ki jo primerjamo s krivuljo uravno­ teženega stanja. Krivuljo uravnoteženega stanja lahko izračunamo po različnih metodologijah (primeri v LEIBUNDGUT 1972, SCHUTZ 1989) ali jo povzamemo po sestoj ih z uravnoteženo prebiral no zgradbo na primerljiv ih rastiščih (LEIBUNDGUT L953, BONČINA 2000). Iz primerjave obeh krivulj razberemo pri katerih premerih so največja odstopanja. Za mladje, ki ne dosega meritvenega praga, izračunamo minimalno število za uravnoteženost prebiralne zgradbe podobno kot pri kri vu lji ravno težne ga stanja (SCHUTZ 1989), le da namesto stopnje izkoriščanja (nem. Nutzungsrate) upoštevamo le naravno mortaliteto (DUC 1991). Sestoje, ki minimalnega števila mladja po teh kriterijih ne dosegajo, uvrščamo med sestoje za prevzgojo. Naloga GozdV 60 {2002) 7-9 potrebna za oblikovanje sestojne mikroklime in za posredno nego mladja. Brez zastara nimamo možnosti vpliva na časovno in prostorsko dinamiko pomlajevanja. Pomladek brez zastara hitro zavzema celotno površino sestoja in se nagiba k enomernosti. Razvojno mlada drevesa (prim. pog!. 2), sposobna doseganja velikih starosti, najdemo v enomernih sestojih le redko. Pogosto je zato potrebno sklepati kompromise in pospe­ ševati tudi manj kakovostna, vendar vitalna in dolgoživa drevesa . V kolikor so drevesa še sposobna reagirati, jim skušamo oblikovati globoke in simetrične krošnje. Zaradi pomanjkanja stadialno mladih dreves so v izrazito enomernih sestojih pomembni pripravljalni ukrepi (pogl. 2.2), predvsem redčenja. kjer načrtno pospešujemo vitalnost in stabilnost. V enomernih sestojih, kjer zaradi labilnosti ni mogoče izvajati močnejših 355 Diaci, J. in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiral nih gozdov redčenj in rahljati sestojni sklep, se odločamo za prevzgojo v več generacijah. (3) Hierarhija predpogojev za prevzgojo. Gojitveni posegi v okviru prevzgoje so odvisni od stopnje raznomernosti sestojev in od zadostitve predpogojem za prevzgojo. Schi.itz (1989) je predpogoje za prevzgojo razvrstil po prednosti: (a) mehanska in biološka stabilnost glavnega sestaja omogoča gojitvene posege za doseganje večje stabilnosti in vitalnosti dreves zgornjega položaja, (b) zadostna vitalnost kritičnega števila dreves zgornjega položaja za nego dreves v spodnjih in srednjih položajih vse do vrasti nove generacije v zgornji položaj, (c) trajnost stopničastega pomlajevanja v času, ki omogoča samoregulacije, vendar je hkrati prostorsko ločeno, ( d) p1ibliževanje uravnoteženi prebiralni zgradbi. Zgoraj naš tetim predpogoj em je smiselno dodati še prvi predpogoj za prebiralno gospoda1jenje in sicer primernost rastiščnih razmer in prisotnost sencozdržnih drevesnih vrst (DIA CI 2001 ). Ukrepe prevzgoje določamo skladno s tem kako sestoji izpolnjujejo zadane predpogoje. V primeru stabilnih in negovanih sestojev z uspelim mladjem v prostorsko ločenih jedrih, je ustrezna tehnika prevzgoje prebiralno redčenje. 2. 2 Pripravljalni ukrepi za prevzgojo Med pripravljalne ukrepe za prevzgojo uvrščamo vse posege v smislu pospeševanja naravne drevesne sestave, stabilnosti sestaja, naravnega pomlajevanja in samodiferencije. V slovenskih Alpah smo mnogo sestojev na rastiščih jelke in bukve posredno ali neposredno spremenili v čiste sestoje smreke. Pospeševanje in vnašanje sencozdržnih avtohtonih vrst v takšnih razmerah uvrščamo med pripravljalne ukrepe za prevzgojo. Tudi nižanje staleža divjadi v sestojih, kjer divjad ogroža pomlajevanje jelke spada med pripravljalne ukrepe. V nasadih smreke na rastiščih jelovo-bukovih in jelovih gozdov pogosto razmišljamo o uvelja­ vitvi prebiralnega gospodarjenja (npr. DIACI 1997). Zastavlja se vprašanje, kdaj opustiti izbiralno redčenje in pričeti z ukrepi prevzgoje, ki zahtevajo večinoma močnejše ukrepe za pospeševanje stabilnosti in točkovno uvajanje pomlajevanja. Postavljeni smo pred dilemo, saj 356 predčasno ukrepanje pomeni izgubo na prirastku. Izkušnje pri prevzgoji kažejo (SCHMIDT et al. 1995), da starejši nasadi smreke niso več dovolj reakcijsko sposobni za prevzgojo, medtem ko je prevzgoja srednjedobnih sestojev uspešnejša. Prav tako je uspeh boljši v nasadih, ki so bili v mladosti pravočasno in močneje redčeni, kjer je vsaj posamično primešana jelka ali listavci in kjer je že točkovno prisotno naravno mladje (npr. zaradi sanitarnih sečenj). 2. 3 Oblike prevzgoje V naravi obstaja neskončno različnih kombinacij sestojnih tipov in rastišč. Vsaka kombinacija zahteva posebno, razmeram prilagojeno gojitvene ravnanje. Podobno velja za pestrost sestojev, ki jih želimo prevzgojiti v prebiralni gozd in pestrost ukrepov prevzgoje. Vsako razvrščanje sestojev in shematiziranje ukrepov se zdi neumestno. Kljub temu izkušnje kažejo, da je v izogib grobim gojitvenim napakam, smiselno sestoje za prevzgojo analizirati in razvrstiti. Na ta način si pd odločitvah lahko pomagamo s hierarhijo predpogojev za prevzgojo (pog!. 2 .1) in diagramom poteka gojitvenih odločitev (slika 4). Razumljivo je, da pred gojitvenimi odločitvami izvedemo detajlno analizo rastišč ter vitalnosti, stabilnosti, zgradbe in pomlajevanja sestaja. V grobem ločimo tri oblike prevzgoje (SCHUTZ 1989): prebiralno redčenje, neposredno prevzgojo in prevzgojo v naslednji generaciji. Mlinšek (1992) opoza1ja, da delitev na tri oblike prevzgoje mnogokrat ni izvedljiva in tudi ne zaželena. Gojitelj se prilagaja konkretnim razmeram in razvija kombinacije oblik prevzgoje. Prebiralno redčenje V sestojih z dovolj raznoliko zgradbo, kjer je proces pomlajevanja že utečen, jedra pa raznomerna in prostorsko ločena, izvajamo prebiralno redčenje (slika 4). Prebiralno redčenje podobno kot prebiranje zasleduje več ciljev: pospeševanje vitalnih in kakovostnih osebkov v vseh sestojnih položajih, raznomerno zgradbo sestaja in pomla­ jevanje. Temeljni poudarek je na izboljšanju zgradbe v smeri uravnoteženega prebiralnega stanja, v čemer je bistvena razlika od čistega prebiranja. Osredotočamo se na zapolnjevanje manjkajočih členov v razvoju prebiralnega gozda. Pri tem si pomagamo s primerjavo porazdelitve GozdV 60 (2002) 7-9 Dia ci , J. in Roženbergar, O.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiral nih gozdov medstojno drevo Neposredna prevzgoja \ Slika 3: Skica medstojnih (intermediarnih) dreves v prebiralnem gozd, prirejeno po Schlitz (1989) prsnih premerov sestaja, oz. višin s krivuljo uravnoteženega stanja za proučevano rastišče. Še pomembnejše je gozd v uravnoteženem stanju videti in to predstavo primerjati s proučevano na primerljivem rastišču. Pogosto so odstopanja pri pomlajevanju ali srednjem položaju. ki tudi splošno velja za najbolj ogrožen člen prebiralnega gozda. Prebiralno redčenje pogosto izloča vmesna (intermediarna) drevesa, ki razvoju prebiralne zgradbe bolj škodijo kot koristijo (slika 3). Gre za fiziološko oslabljena in reakcijsko nesposobna, vendar močno razrasla drevesa, ki ovirajo procese preslojevanja. Osredotočamo se na nujno potrebno in uk.repamo postopoma in zmerno (MLINŠEK 1992). Lesne zaloge sestojev, kjer izvajamo prebiralno redčenje se gibljejo večinoma pod uravnoteženo lesno zalogo, kar izboljšttie splošne razmere za pomlajevanje. Zgradbo mladja je mogoče kasneje z dodatno nego izboljšati (SCHUTZ 1989). Prebiralno redčenje za razliko od izbiralnega redčenja, sestoje hkrati vzgaja in obnavlja, rahlja sestojni sklep in usme1ja preslojevanje ter posredno uveljavlja raznomerno zgradbo. Medtem ko se pii izbiralnem redčenju osredotočamo na izbrance v zgornjem sloju, poskušamo s prebiralnim redčenjem učinkovati v globino sestaja in na ta način oživiti srednji in spodnji položaj ter, kjer je smiselno, točkovno uvajati pomlajevanje (LEIBUNDGUT 1984). Prebiralno redčenje je časovno omejeno, kajti ko dosežemo prebiralno zgradbo gozda preidemo na prebiranje. GozdV 60 (2002) 7-9 Pot neposredne prevzgoje je mogoča, če je izhodiščni sestoj zadovoljive stabilnosti ter vitalnosti in če je na voljo dovolj stadialno mladih dreves (globoke krošnje, čvrsta zakoreninjenost, vitalnost itd.). Pri presoji starejših enomernih sestojev se osredotočamo na splošno vitalnost in primerno razvitost krošenj, pri presoji mlajših sestojev s primernim višinskim prirastkom pa upoštevamo možnost naknadnega oblikovanja krošenj. Obdobje prevzgoje lahko traja 60, 80 in več let, če v začetku še ni bilo pomladka. Za uspešno prevzgojo zato potrebujemo najmanj 40-60 vitalnih in dolgoživih dreves na hektar, ki bodo sposobna vztrajati v zgornjem položaju do vrasti nove generacije. V starejših sestoj ih so, zaradi zmanjšane reakcijske sposobnosti dreves, manj poudarjeni ukrepi za izboljšanje vitalnosti in stabilnosti preko izbire, vzgoje in oblikovanja krošenj. Pretežno se odločamo za točkovno uvajanje mladja. Nasprotno temu je v mlajših sestoj ih poudarek na pospeševanju vitalnost in stabilnosti dreves, ki bodo v zgornjem položaju. V okviru neposredne prevzgoje se prilagajamo reakcijam sestaja in strategijo ukrepov spreminjamo glede na doseženo. Poleg časovne NE DA DA Slika 4: Poenostavljen diagram poteka gojitvenih odločitev pri prevzgoji enomernih sestojev v prebiralne. Različna stanja gozdov in posledično različne gojitvene odločitve vodijo k ~:azličnim strategijam prevzgoje sestojev, prirejeno po SCHUTZ (1989) 357 Diaci, J. in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov spremenljivosti ukrepov je pomembna tudi prostorska, saj se prebiralne zgradbe spreminjajo malopovršinsko in prav tako tudi reakcija sestaja na naše ukrepe. Za grobo orientacijo Schlitz (2001) razlikuje štiri stopnje prevzgoje : stopnjo stabilizacije, stopnjo uvajanja pomlajevanja, stopnjo strukturiranja in stopnjo izpopolnjevanja prebiralne zgradbe. Prevzgoja z naslednjo generacijo V primeru nezadovoljive stabilnosti izhodiščnega sestoja ali pomanjkanja stadialno mladih dreves, obstaja nevarnost hitre razgradnje sestoja. Od­ ločamo se za prevzgojo z nas1ediUo generacijo (slika 4), da bi tako zmanjšali tveganje gospodarjenja. Prevzgoja se osredotoča na obnovo, ki poteka malopovršinsko in v jedrih. Obnova je podobna kot pri skupinsko postopnem gospodarjenju, vendar jeder ne širimo in ne upoštevamo transportne meje. Obnova poteka v čim daljših časovnih razdobjih in pros.torsko ločeno. Poleg pomlajevanja je poudarek na stabilnosti, vitalnosti in na rastišču primerni zmesi drevesnih vrst. Manjkajoče vrste, še posebej jelko, lahko ponovno vnašamo s sadnjo. 3 PREBIRALNO GOSPODARJENJE Z LISTAVCI Vprašanje, ali je z Iistavci mogoče, predvsem pa smiselno gospodariti prebiralno v gozdarstvu ni novo. Zaradi posebnih rastnih lastnosti, kijih imajo listavci v primerjavi z iglavci je prebiralno gospodarjenje v listnatih gozdovih še posebej zahtevno. Potrebno je dobro poznavanje rastišča, predvsem pa reakcijske sposobnosti drevesne vrste, ki je v tako gospoda1jenje vključena. V večini primerov, ko gre za prebiralno gospoda1jenje z listavci govorimo o mešanih jelovo-bukovih, smrekovo-bukovih in čistih bukovih sestojih. 3. 1 Naravna razvojna dinamika bukovih gozdov Osnovne informacije o prebiralni strukturi v naravnem gozdu lahko dobimo iz raziskav gozdnih in pragozdnih rezervatov. Naravna izhodišča iz teh raziskav kažejo, da se prebiralna faza v bukovih gozdovih pojavlja redko v prostoru in času. Še bolj kot za bukovc gozdove s primešanimi iglavci, to 358 velja za čiste bukove gozdove. Bukev v čistih naravnih gozdovih tvori relativno enomerne in enoslojne sestoje. Motnje v teh gozdovih so malopovršinske. Posledica je fina struktura zaplat, redko večjih od 1 ha, različnih razvojnih stadijev naravnega gozda (KORPEL 1982). Vrzeli in z njimi povezane površine mladja pa so še manjše in dosegajo velikosti od 0.2-0,5 ha (KORPEL 1995). Raziskave v naših pragozdnih rezervatih potrjujejo domnevo, da je prebiralna oblika naravnih sestoj ev, tudi v primeru naravnega jelovo­ bukovega gozda, relativno redek pojav (HART­ MAN et al. 1985, HARTMAN 1987). Rezultati naših preliminarnih raziskav v pragozdovih kažejo malopovršinsko strukturo motenj. V raziskave so bili vključeni pragozdni rezervati Krokar. Trdinov vrh, Strmec in Pečka. V vseh primerih prevladujejo male vrzeli, pri čemer je struktura v jelovo-bukovih gozdovih bolj razgibana, v čistih bukovjih pa značilno enomerna. Tudi število vrzeli je v čistih bukovih sestojih manjše (ROŽENBERGAR 2000, KONEČNIK 1 ZAPLOTNIK 2001, ZEIBIG 2001). 3. 2 Problemi in omejitve pri prebiralnem gospodarjenju z Iistavci Rastne značilnosti iglavcev in listavcev se bistveno razlikujejo. Iglavci kljub povečanju rastnega prostora ohranijo osnovno stožčasto obliko krošnje, medtem ko listavci reagirajo z intenzivno lateralno rastjo in težijo k zapolnjevanju prostora. Ta lastnost je posebej dobro izražena pri bukvi. Če je bukev sproščena že v fazi drogovnjaka, raste intenzivno v širino in oblikuje veliko krošnjo z grobimi vejami (SCHUTZ 200lb). Badoux (1949 cit. po SCHUTZ 2001a) je ugotovil, da bukev v prebiralnem gozdu bistveno slabše izrablja ras tni prostor, kot jelka in smreka, ki dajeta pri istem volumnu krošenj tri do štirikratni prirastek. Individualna rast prispeva k poslabšanju kakovosti bukovega lesa, saj se aktivirajo speči poganjki, rnočnejšaje razvejanost, debelejše so veje in bolj pogoste napake debla. Poleg tega se poveča nevarnost sončnih opeklin, deformacij skmje in pojava sekundarne krošnje. Posebnosti rastnih značilnosti listavcev so opazne tudi v mlajših fazah razvoja prebiralnega gozda. Mladi osebki iglavcev so tudi v skrajno slabih svetlobnih razmerah sposobni ohraniti enoosno rast debla. Bukev nima te sposobnosti in po določenem obdobju močnega senčenja razvije GozdV 60 (2002) 7-9 Fotografija 2: P1imer uspešnega prebiralnega gospodatjenja v mešanih gozdovih z znatno primesjo bukve je tudi dinarski jelovo-bukov gozd v GE Draga, oddelek 26 c (foto Dušan Roženbergar) plagiotropno obliko debla s poudarjeno lateralno rastjo (SCHUTZ 2001 b) . Če taki osebki ponovno dobijo dovolj svetlobe se. zaradi šibko izražene epinastije bukve, pogosto razvijejo v rogovilaste ali večdebelne osebke. Močno senčenje povzroča na mladju tudi druge napake, kot so, prisotnost kresnih poganjkov, krivo deblo, kolenčavost, neprimerni insercijski koti vej prve stopnje (manjši kot. slabša kakovost), zmanjšana višinska in volumenska rast manjše število listov, manjša površina listov na enoto zast.J·te površine, krajši, lažji in volumensko manjši brsti, itd (BRINAR 1969. WELANDER 1 OTTOSON 1995, MINOTTA 1 PINZAUTI 1996, SAGHEB­ THALEBI 1996, SAGHEB-THALEBI 1995, WELANDER 1 OITOSON 1997). 3. 3 Primeri prebiralnega gospodarjenja z listavci Ne glede na nekatere upravičene pomisleke proti prebiralnem gospod<;ujenju z listavci, obstaja v Evropi več zanimivih primerov uspešnega gospo­ darjenja. V zadnjem času je mnogo objav o bukov ih prebiralnih gozdovih iz okolice Thtiringena v bivši vzhodni Nemčiji. Več tisoč hektmjev gozdov je v lasti vaške skupnosti, ki z njimi že več kot sto let GozdV 60 (2002) 7-9 uspešno prebiralno gospodari. Drug primer so gozdovi francoske regije Franche-Comte, ki na vzhodu meji na Švico z gorovjem Jura. Prav v teh krajih je v francoščini leta 1730 prvič omenjena beseda prebiranje (fr. jardinage). Dobrih sto let kasneje je Adolphc Gurnaud pod vtisom tradicije prebiranja razvil kontrolno metodo. Manj poznano je, da se je ponekod v regiji Franche-Comte razvilo iz prebiranja v srednjem gozdu prebiralno gospo­ dmjenjc z listavci v setnenovcih bukve. hrasta in jelke. Lep primer takšnega gospodmjenja so zasebni gozdovi Quiquengrogne v lasti družine Chavanne. Prebiralni gozdovi dinarskega sveta pri nas (BONČINA et al. 2002) in na Hrvaškem (PRPIC 2001) glede drevesne sestave bistveno odstopajo od prebiralnih gozdov srednje Evrope, kjer delež bukve redko dosega 10%. Predstavljajo nekakšno prehodno obliko med prebiranjem v gozdovih iglavcev in prebiranjem z listavci. Z ozirom na tradicijo prebiralnega gospodmjenja, jih lahko uvrščamo med primere uspešnega gospodarjenja (fotografija 2). Od neuspešnih primerov prebiralnega gospo­ datjenja z listavci velja omeniti bukove gozdove na prisojnih pobočjih nad jezerom Neuchatel v Švici (fotografija 3). Sestoji z izjemno slabo zasnovo 3!59 Fotografija 3: Prebiralno gospoda1jenje na neprimernih rastiščih gozdu lahko povzroči več škode kot koristi. Najpogostejši problem. ki se v takih primerih pojavlja, je slaba zasnova mladja. Na sliki je bukov gozd nad jezerom Neuch~tel v Švici (foto Jurij Diaci) mladovij so v veliki meri rezultat nekritičnega uveljavljanja prebiralnega gospodarjenja na neprimernih rastiščih. 3. 4 Glavne značilnosti prebiralnega gospodarjenja z listavci Zaradi vseh njihovih lastnosti je. kljub morebitni sencozdržnosti, z listavci veliko težje dosegati pestre vertikalne strukture in prebiralno zgradbo. Debelinski prirastek (mm/leto) o 10 20 30 40 G (m 2 ) ---<>--- Prebiralni gozd smreke in jelke (Schallenberg) -o- Prebiralni gozd bukve (Langula) Slika 5: Debelinski prirastek zastrrih dreves glede na temeljnico nadrastlih dreves v prebiralnih sestojih iglavcev (smreke in jelke) in bukve (prirejeno po SCHUTZ 2001 a) 360 Schlitz (200 1 a) je ugotovil, da je so zastrta drevesa v bukovem prebiralnem gozdu bolj občutljiva na povečevanje temeljnice nadraslih dreves. kot drevesa smreke in jelke v jelovo-smrekovem gozdu. Značilen padec prirastka zastrtih dreves je v primeru prebiralnega bukovega gozda ugotovil pri temeljnici starega sestaja nad JO m 2 /ha. Podoben padec je v jelovo-smrekovem prebiralnem gozdu ugotovil pri temeljnicah starega sestoja večjih kot 25 m 2 /ha (slika 5). SchUtz (2001 a) na podlagi primerjave sklepa, da dosežemo uravnoteženo stanje, ki zagotavlja trajno pomlajevanje, pri nižji temeljnici in lesni zalogi. Za doseganje ravnovesne zgradbe in zagotovitev ustreznega pomladka so zato potrebni pogosti posegi v zgornji sloj. Skupno lesno zalogo naj bi tako zmanjšali na 200-250 m 1 /ha, kar je približno pol manj kot v primeru iglavcev. Raziskave v vzhodni Nemčiji so pokazale, da doseganje ravnovesne zgradbe v bukovih sestojih ni mogoče. če temeljnica preseže 27 m 2 /ha, oziroma je lesna zaloga sestaja večja kot 300 m·'l ha, saj v takih razmerah popolnoma zavremo priraščanje dreves s premerom okoli 10 cm (SCHUTZ 200lb). Postavlja se vprašanje, ali s tako nizko lesno zalogo še v polni meri izkoriščam o rastiščni potencial. oziroma ali drevesa s p1irastkom GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci , J . in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju -gojenja prebiralnih gozdov kompenzirajo izgubo temeljnice? Primerjava priraščanja prebiralnih in enodobnih bukovih sestojev v istem kompleksu gozdov je, kljub veliki razliki v lesni zalogi, pokazala le za 0,5 m'lhalleto manjši prirastek v prebiralnem sestoju. Nekatere izkušnje iz slovenskih prebiralnih gozdov z večjim deležem bukve kažejo, da je možno gospodmiti z nekoliko večjimi zalogami, kot jih omenja Schtitz (BONČINA 1994). Na maksimalno še primerno lesno zalogo imajo vpliv tudi lokalni rastiščni pogoji, kar daje pobudo za nadaljnje raziskave na tem področju. Pomemben element prebiralnega gospoda1jenja z bukvijo je tehnika pomlajevanja. Že Matthes (cit. po SCHUTZ 200la) je leta 1910 zapisal svoja opažanja v Thtiringenu (Langula), da je pomladek bukve v malih vrzelih ( 1-2 drevesi) plagiotropne razrasti. Velikost vrzeli, ki jo priporoča je zato 3-4 are. Schtitz (200 1 a) priporoča vzgojo bukve v švicarskih jelovo-bukovih gozdovih v skupinah ( 10 arov) do gnezdih in hkrati dodaja, da je tak način vzgoje kompatibilen z individualno vzgojo iglavcev, ki so med temi skupinami. Po njegovem mnenju se tudi mladja začetne velikosti 10, 20, 30 arov postopoma vključujejo v skupinsko prebiralno gospodrujenje. Slednje je vetjetno posledica dejstva, da je v večjih vrzelih ugodnejše razmc1je med robom in odprto površino, kar pomeni, da je lateralno zaraščanje manj izrazito. Isti avtor uvršča sestoje z večjimi skupinami mladja v tako imenovani mešani sistem, kot vrsto skupinskega prebiranja. 3. 5 Ekonomski vidiki prebiralnega gospodarjenja z listavci Pri uvajanju določene vrste gospodarjenja so pomembne tudi informacije o ekonomskih po­ sledicah, ki jih bo tako gospodarjenje imelo. Primerjava sortimentacije poseka v nemških gozdovih v revirju Langula (prebiralno) in Ershausen ( enomerno) ni pokazala bistev nih razlik. Če upoštevamo premere, ki so bistveno večji v Languli, je v splošnem v prebiralnem gozdu manj seč nje tankega lesa, . kar verjetno povečuje eko­ nomsko učinkovitost tovrstnega gospodarjenja. Razlika v korist prebiranja je še večja, ker je spodnji premer za pozitiven učinek redčenja pri bukvi bistveno višji kot pri iglavcih (SCHUTZ 200la). Nekatere primetjave ekonomske učinkovitosti GozdV 60 (2002) 7-9 različnih režimov gospodarjenja v čistih bukovih sestojih na Danskem dajejo v določenih primerih prednost prebiralnem gospoda1jenju pred enodob­ nim. Po mnenju avtorjev je boljša ekonomska učinkovitost prebiralnega gospoda1jenja možna, če v prime1javi z enodobnim gospodarjenjem, naraste povprečna cena stoječega drevja vsaj za 10 %, oziroma naraste povprečni premer vsaj za 17 %. V primerih, kjer ti pogoji niso izpolnjeni, je enodobni sistem gospodarjenja v Danskih bukovih gozdovih ekonomsko učinkovitejši (TARP et al. 2000). Iz raziskav v čistih bukovih gozdovih na področju hrvaškega Gorskega Kotarja, Like in Primmja je razvidno, da prebiralno gospodatjenje v teh gozdovih ni primerno, saj so negativne posledice takega gospodmjenja večje od njegovih prednosti. Primerjava med prebiralnim in eno­ dobnim načinom gospoda1jenja je pokazala slabšo kvaliteto mladja, večjo ekscentričnost in krivost debel, večjo rogovilavost, večje število živih in rmtvih vej na deblu ter večjo poškodovanost debel v prebiralno gospodarjenih bukovih gozdovih. Avtor za te gozdove predlaga skupinsko postopni način gospodarjenja (ŠAFAR 1967). Tudi drugi hrvaški gozdarski strokovnjaki kategorično odklanjajo možnost prebiralnega gospodmjenja v čistih bukovih sestojih (MATIC et al. 1996). 4 GOZDNOGOJITVENO NAČRTOVANJE IN IZVEDBA V PREBIRALNIH GOZDOVIH Nega prebiralnih gozdov in še posebej gozdov v prevzgoji zahteva skrbno gozdnogojitveno na­ črtovanje. Glavna razloga sta v zahtevnosti dela in tveganju. Za prebiralno gospodmjenje je značilna zapletenost dela, saj gre za časovno in prostorsko združevanje več funkcij nege (vzgoja, zgradba, pomlajevanje in izkoriščanje proizvodnih spo­ sobnosti). Poudarki posamezni funkciji nege se v prostoru malopovršinsko spreminjajo, saj se z nego p1ilagajamo zgradbi gozda in ciljem gospodarjenja. Prevzgoja enomernih gozdov v prebiralne pa poleg zahtevnosti dela vključuje veliko stopnjo tveganja. Leibundgutje leta 1952 zapisal,daje gojitveno načrtovanje v prebiralnih gozdovih, zaradi opustitve prostorskega reda enostavnejše, kot pri skupinsko postopnem gospodarjenju. Vetjetno je imel v mislih 361 Diac i, J. in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov enomerne prebiralne gozdove iglavcev, ne pa gozdov v prevzgoji in prebiralnih gozdov jelke in bukve, kot jih poznamo pri nas. Tudi slike prebiralnih gozdov po propadanju jelke, takrat še niso bile pogoste. Leibundgut (1952. 1953) se zavzema za enotno načrtovanje na osnovi kontrolne metode pri obeh sistemih gospoda1jenja, vendar nasprotuje združevanju gojitvenih sistemov, saj naj bi le konsistentnost dela vodila do uspeha. Mlinšek je v knjigi Sproščena tehnika gojenja gozdov (1968) zapisal, da postaja gozdnogojitveno načrlovanje v prebiralnih gozdovih nemočno, ker ni časovnega in prostorskega reda. Vendar v istem viru poudruja. da ni svobode (gojenja- op. p.) brez načrtnosti. V mislih je imel ve1jetno, podobno kot Leibundgut (1952) drevesne prebiranje in homo­ gene sestojne razmere. V kasnejših skriptah iz gojen ja gozdov (1993) je zapisal, da idejno ni razlik v gozdnogojitvenem načrtovanju pri gozdno­ gojitvenih sistemih, ki temelje na načelu nege. Tudi Bončina ( 1994) in Kotar (1994) se, zaradi za­ htevnosti dela v prebiralnem gozdu, zavzemata za gozdnogojitveno načrtovanje . Načrtovanje obsega iste korake kot v okviru skupinsko postopnega gospodrujenja in sproščene tehnike gojenja gozdov. Pri fazi informiranja dodajamo še analizo preteklega gospodmjenja z vidika izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij (MLINŠEK 1992). Izhodišča določanja dolgoročnih ciljev in izločanja načrtovalnih enot so podobna kot pri skupinsko - postopnem gospodarjenju. Načrtovalne enote imajo dolgoročni značaj in pretežno obsegajo enake oz. primerljive rastiščne oz. rastiščno-sestojne predele gozdov. Tako bomo na primer na rastišču jelov ih gozdov, zaradi razlik v ekologiji, drevesni sestavi in rastnih značilnostih , ločeno obravnavali sestoje na rastiščih jelke in okroglolistne lakote ( Galio-Abietetum) in sestoje na rastiščih jelke in trokrpega mahu (Bazzanio­ Abietetum). Kartiranju rastišč in karti načrtovalnih enot je smiselno posvetiti več časa, saj je rezultat natančnega dela z manj širni dopolnitvami uporaben še več desetletij. Pri izločanju negovalnih enot se osredoločamo na kratkoročne gozdno gojitvene cilje in združujemo tiste površine prebiralnega gozda, ki pomenijo podobno gojitvene ukrepanje. Pri tem nam je v pomoč analiza preteklega gospodarjenja z vidika izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij . Ne združujemo razvojnih faz gozda, temveč homogene 362 prebiralne sestoje s podobno (neuravnoteženo) zgradbo in razvojno problematiko. V isto negovalno enoto uvrščamo na primer dvoslojne sestoje, sestoje s problemi pri pomlajevanju, sestoje brez srednjega položaja, poškodovane sestoje in podobno. V negovalnih enotah določimo ukrepe upoštevaje zadane cilje in rezultate analize izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij. Poudarke pri ukrepanju določimo tistim funkcijam nege, ki so se ne­ zadovoljivo izvajale v preteklosti. Karta negovalnih enot v prebiralncm gozdu je namenjena evi­ dentiranju stanja gozdov v določenem trenutku za potrebe kontrolne metode, prostorskem razlikovanju različnih tehnik ukrepanja ter lociranju dodatnih gojitvenih del in posebnih ukrepov za zagotavljanje splošno kmistnih funkcij gozda. Namen ponazoritve procesov obnove sestojev v smislu prostorskega reda (transportna meja), v primeru prebiralnega gospodarjenja odpade. Pri izločanju načrtovalnih in negovalnih enot se izogibamo drobljenju sestojev, da bi ohranili preglednost in zagotovili racionalnost ter učinko­ vitost načrta . Enomerne sestoje namenjene prevzgoji v okviru istega rastišča, lahko obravna­ vamo kot sarnostoj no negovalno enoto, če ne obsegajo znatnejših površin. Podobno velja za rastiščne posebnosti in manjše predele gozdov s poudarjenimi funkcijami. Na racionalnost pri gojitvenem načrtovanju nas opozarjajo izkušnje Švicarjev, ki v posamično grajenih prebiralnih gozdovih ne izločajo posebnih negovalnih enot. Osnovna enota za kratkoročno ter srednjeročno načrtovanje in izvedbo del je oddelek. V primerih prelivanja več gozdnogojitvenih sistemov, pri prevzgoji ali v primeru skupinskega prebiranja, pa izločajo negovalne enote v smislu zgoraj na­ vedenega (SCHUTZ 2002). Pri odkazilu upoštevamo gojitvene cilje in usmeritve za štiri funkcije nege ter pristopamo iz velikega v malo. Odkazilo izvajamo po majhnih, preglednih in problemsko homogenih celicah gozda, vendar· pri tem ne smemo izgubiti občutka za celotno ncgovalno in načrtovalno enoto. Pomemben korak načrtovanja v razmerah današnje organiziranosti gozdarstva p1i nas je kont!ola sečnje v prebiralnem gozdu. Izkušnje kažejo, da brez prisotnosti revirnega gozda1ja pri sečnji ne gre. Upanje na motivacijsko vlogo odločb in razum­ ljivost označb na drevju, se lahko hitro preobrne v razočaranje ob opustošenju sestoja. Izdelan načrt s GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J . in Roženbergar, D.: Uporaba: novejsih raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov prikazom stanja v času izdelave, nam je v veliko pomoč pri zadnjih, vendar izjemno pomembnih korakih načrtovanja - presoji uspešnosti in racionalizaciji. 5 ZAKLJUČKI V zadnjem desetletju smo priča protislovju, ko po eni narašča zanimanje za prebiral no gospodmjenje, po drugi strani pa je delež uradno izkazanih prcbiralnih gozdov vedno nižji. V Švici se je po uradnih podatkih druge deželne inventarizacije gozdov delež prebiralnih gozdov zmanjšal iz 8,4% pri prvi inventarizaciji na 8.0% (BRASSEL 1 BRANDLI 1999). Slovenija pri tem ni izjema. Nujno bo zato izdelati enotna merila za opredelitev prebiralnih gozdov v Sloveniji, pri katerih ne bomo upoštevali samo zgradbe in razvoja gozda, ampak tudi odločenost še naprej prebiralno gospodariti (MITSCHERLICH 1961). Na ta način bo mogoče uskladiti podatke v načrtih z dejanskim stanjem v gozdovih in prebiralno gospodaljenje postaviti na mesto, ki mu pripada. Kot prebiral ne gozdove je smiselno obravnavati tudi enomernejše gozdove v prevzgoji. lqer smo mnenja, da lahko s prebiranjem uresničujemo cilje gospodmjenja. Takšne možnosti obstajajo najclovih rastiščih. kjer se je v preteklosti izgubila prebiralna zgradba zaradi propadanja jelke, napačnega odkazila ali neodkazila. Upoštevati je potrebno tradicionalno navezanost nekaterih lastnikov na prebiralno gospodarjenje in dejstvo, da jim je površinska nega mladja tuja. V alpskem in predalpskem območju smo večino gozdov na rastiščih jelke in bukve spremenili v pretežno čiste gozdove srmeke. Pri uvajanju teh sestoj ev v obnovo se pogosto razvijejo zanimive raznomerne zgradbe, še posebej v negovanih sestojih, kjer je jelka vsaj delno ohranjena in na silikatni podlagi. Tudi v teh prime1ih bi veljajo razmisliti o ustreznosti oživljanja prebiralnega gospodarjenja. V altimontanskih in subalpinskih gozdovih iglavcev že nm·avne razmere vplivajo na oblikovanje gorskih prebiralnih zgradb. Novejše študije pomla­ jevaf\ia na ptimer na Pokljuki kažejo (DIACI et al. 2000, PISEK 2000), da se pomladek ugodno razvjja v malih vrzelih in da večje presvetlitve niso potrebne. Poleg tega potrebe po varovalnih, naravovarstvenih in socialnih vlogah gozda prav v teh področjih naraščajo; o možnostih prebiralnega gospodaljenja na GozdV 60 (2002) 7-9 teh rastiščih pa se ne pogovrujamo. P1imeri iz Italije, Slova~ke in Švice kažejo na piimernost prebiralncga gospodmjenja v takšnih razmerah. Problematika prebiralnega gospodarjenja z listavci je v Sloveniji močno prisotna, saj pred­ stavljajo dinarski prebiralni gozdovi jelke in bukve nekakšen prehod med prebiralnimi gozdovi iglavcev in listavcev. Izkušnje prebiranja v teh gozdovih kažejo drugačno sliko kot izkušnje in izsledki raziskav v čistih bukovih gozdovih, še posebej kar se tiče epinastije in uravnotežen ih lesnih zalog (BON ČINA et al. 2002). Preveri ti tuje izkušnje na tem področju predstavlja zanimiv raziskovalni izziv. Druga tema, ki pogosto sproža neutemeljene razprave in kliče po temeljiti študiji je donosnost prcbiralnega gospodarjenja v pri­ merjavi s skupinsko postopnim na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Tuje in domače izkušnje potljujejo umestnost detajlnega gojitvenega načrtovanja v prebiralnih gozdovih. Načrtno delo se bo še posebej obrestovalo pri prevzgoji sestojev ter preverjanju uspešnosti in racionalizaciji. Gojitvene načrtovanje v prebiralnih gozdovih pogosto zajema zasebne. kmečke gozdove, kjer je vloga načrta tudi usmerjati lastnika v potrebna, smiselna gojitvena dela in ga odvračati od brezplodnih, vendar zelo pogostih ukrepov v smislu kleščenja čakalcev, čiščenja gozdnega roba itd. V tej skupini gozdov se kaže tudi potreba po vključevanju inventarizacije, ureditvenih, sečno­ spravilnih in obratoslovnih vsebin v gojitvene načrte, oziroma potreba o razvoju enovitih načrtov za gozdni obrat (kmetijo). Mnogi razlogi govorijo v prid oživljanju prebiralnega gospodarjenja, ki naj poteka postopno in strokovno utemeljeno. Zavedati se je potrebno napak iz preteklosti in nepredvidljivega razvoja zdravstvenega stanja pri jelki - graditeljici prebiralnih sestojev. Jelka je v Sloveniji na robu naravnega areala in je v bližnji preteklosti že doživela propadanje, ki se lahko, glede na napovedi o spremembah klime, ponovi. 6 ZAHVALA Članek je nastal v okviru raziskovalnih projektov U3184 in V4-0444-0l, ki jih financirata Ministr­ stvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zahvaljuj eva se Urošu Kolarju za obdelavo skic in fotografij. 363 Diaci , J . in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov 7 LITERATURA KONEČNIK, K. 1 ZAPLOTNIK, V., 2001. Pragozdni AMMON, W., 1951. Das Plenterprinzip in der Wald­ wirtschaft.- Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, s. 160. BONČINA, A., 1994. Prebiralni dinarski gozd jelke in bukve.- Strokovna in znanstvena dela 115, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, s. 94. BONČINA. A., 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih - nekatere značilnosti, dileme in predlogi.- GozdV. 58. 2, s. 59-74. BONČINA, A. 1 DlACl, J. 1 CENČfČ. L.. 2002 . Compari­ son of the two main types of selection forests in Slovenia: distribution, site conditions, stand structure, regeneration and management.- Forestry, 75, 4, s. 365-375. BRASSEL, P. 1 BRANDLI, U.B. (ur.). 1999. Schwei­ zerisches Landesforstinventar. Ergebnisse der Zwei­ taufnahme 1993-1995. WSL, Haupt. Bern, Stuttgart, Wien. s. 442. BRINAR, M., 1969. Vpliv svetlobe na razvoj bukovega mladja.- Zbornik- Research reports. 7, s. 61-144. DIACL J.. 1997. Experimentelle Felduntersuchungen zur Naturverjiingung kiinstlicher Fichtenwaldern auf Tannen-Buchenwaldstandorten ( Homogyno sylvestris­ Fagetum) in del\ Savinja-Alpen (Slowenien) mit besonderer Beriicksichtigung der Ansamungsphase und Einleitung der Faktoren Licht. Vegetation. Humus und Kleinsauger. ZUrich: Beiheft zu den Zeitschriften des Schweizerischen Forstvereins, 80, s. 19l. DIACI, J., 2001. Izbrana poglavja iz gojenja gozdov II. Študijsko gradivo za študente 4. letnika univerzitetnega študija gozdarstva.- Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 2001, s. 138. DIACI, J. 1 KUTNAR, L. 1 RUPEL, M. 1 SMOLEJ, L 1 URBANČIČ , M. 1 KRAIGHER. H., 2000. Interactions of ecological factors and natural regeneration in an altimontane Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.) stand.- Phyton (Horn), 40, 4, s. 17-26. DUC. Ph .. 199l. Untersuchungen zur Dynamik des Nachwuchses im Plenterwald.- Schweiz. Z. Forstwes. 142, 4, s. 299-319. GAŠPERŠIČ, F.. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi.- Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljub~jana, s. 403. HARTMAN , T. 1 KASTELIC, A. /TURK, V.. 1985. Gozdni rezervati Slovenije - Pragozd Pečka . - Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, s. 75 . HARTMAN, T., 1987. Gozdni rezervati Slovenije- Pragozd Rajhenavski Rog.- Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, s. 99 . KENK, G. 1 GUEHNE, S., 2001. Management of transformation in central Europe.- Forest Ecology and Management 151, 1-3, s. l07-ll9. KNOKE. T. 1 PLUSCZYK, N .. 2001. On economic consequences of transformation of a spruce (Picea abi es (L.) Karst.) dominated stand from regular into irregular age structure.- Forest Ecology and Management 151, 1-3, s. 163-179. 364 rezervat Strmec - raziskave zgradbe naravnega gozda in primer:java izbranih metod.- Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vjre, s. 107. KOTAR, M., 1994. Gojenje gozdov: Ekologija gozda in gozdoslovje. Učbenik za študente višješolskega študija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 149. KORPEL, Š ., 1982. Degree of Equilibrium and dynamicaJ Changes of the Forest on Example of Natural Forests of Siovakia.- Acta facultatis forestalis, 24. s. 9-31. KORPEL, Š., 1995. Die Urwa1der der Westkarpaten.­ Stuttgart, Jena, New York, Gustav Fischer Verlag. 310 s. KOSTLER, J. N., 1956. Allgauer P1enterwaldtypen.­ Forstw. Cbl. 75, s. 423-458. KRAJČIČ. D., 1999. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji.- Zb. gozd. lesar. 59, s. 33-54. KRČ, J. 1 DIACI, J., 2001. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja.- Zb. gozd. lesar. 65, s. 59-81. LAHDE, E. /LAIHO, O. 1 NOROKORPI, Y., 1999. Diversity­ oriented silviculture in the BoreaJ Zone of Europe.- Forest Ecology and Management 118, 1-3, s. 223-243. LEIBUNDGUT, H., 1952. Rolle und Grundlagen der Planung beim schweizerischen Femelschlag- und Plenterbet1ieb.- Allgemeine Forst- und Jagdzeitung 123, 4, s. 93-100. LEIBUNDGUT, H. , 1953. Beitrag zur Anwendung und zum Ausbau der Kontrollmethode im PJenter- und Femclschlagwald.- Schweiz. Z. Forstwes. 1/2, s. 10. LElBUNDGUT, H., 1972. Struktur eines Emmentaler Plenterwa1des.- Forstw. Cbl. 91. 4, s. 222-237. LEJBUNDGUT, H.. 1984. Die Waldpflege: unter Mit­ verwendung von "Auslese-durchforstung als Erzie­ hungsbetrieb bochster Wertleistung" von Walter Schadelin. Verlag Paul Haupt Berne, Stuttgart, s. 216 . MATIC, S. 1 ORŠANIC. M. 1 ANIC, L, 1996. Bukove šume Hrvatske i njihovo ~jesto u kompleksu šuma središnje i jugoistočne Europe.- Zagreb, Hrvatske šumarsko društvo. 1, s. 97-104. MAYER, H., 1984. Waldbau auf soziologisch - oko­ logischer Grundlage.- Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, New York. s. 5i4. MINOTTA. G. 1 PINZAUTI. S., 1996. Effects of light and soil fertility on growth. leaf clorophyll content and nutrient use efficiency of beech (Fagus Sylvatica L.) seedlings.­ Forest Ecology and Management, 86, s. 61-71. MITSCHERLICH. G., 1961. Untersuchungen in Plenter­ waldern des Schwarzwaldes.- Allg. Forst-u.J .-Ztg . 132, 3, s. 61-73; 85-96. MLINŠEK. D .. 1964. Sušenje jelke v Sloveniji - prvi izsledki.- GozdV, 4-6, s. 145-159. MLINŠEK, D .. 1968 . Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege .- Poslovno združenje gozdnogospo­ darskih organizacij v Ljubljani, s. 117. MLINŠEK , D. , 1972. Ein Beitrag zur Entdeckung der Postojna Kontrollmethode in Slowenien.- Forstw. Cbl, 91, 4, s. 291-296. GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci , J. in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov MLINŠEK, D., 1981. Nevarnost populacijsko-genetske osiromašil ve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih.­ GozdV, 39, 4, s. 167- 171. MLINŠEK, D., 1992. Gojenje gozdov ri : Gozdnogojitveni sistemi.- BF, Oddelek za gozdarstvo, Študijsko gradivo. MLINŠEK, D., 1959. Untersuchungen uber den Zustand und die Pflege der Bauernw~ilder in Pohorsko Podravje (Slowenien).~ Promotionsarbeit. Celje, ZUrich, s. 84 . PISEK, R., 2000. Naravno pomlajevanje subaJpinskega smrekovega gozda na Pokljuki.- Univerzitetno diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, s. 83. PRELC, F. 1 VESELIČ, Ž. J JEŽ, P. , 1993. Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje.- GozdV, 7-8, s. 314-331. PRPIC, B., (gi. ur.), 2001. Obična je la (Abies alba Mil l.) u Hrvatskoj.- Akademija šumarskih znanosti. Hrvatske šume. Zagreb, s. 895 ROŽENBERGAR, D., 2000. Razvojne značilnosti sestojev v pragozdnih ostankih Pečka in Rajhenavski Rog.­ GozdV, 58, 3, s. 53-55. SAGHEB-TALEBI, K., 1995. Study of some characteJistics of young beeches in the regeneration gaps of irregular shelterwood system (Femelschlag).- Mogenstrup, Denmark, Forskningscentret for Skov&Landskab, s. 105-116. SAGHEB-THALEBI, K., 1996. Quantitative und quali­ tative Merkmale von Buchen-jungwuechsen (Fagus sylvatica L.) unter dem Einfluss des Uchtes und anderer Standortsfaktoren.- Beiheft zur Schweizerischen Zeitschrift fUr Forcswesen, 78. s. 219. SCHMIDT, M. 1 SCHUTZ, J.-Ph. 1 GADOW, K., 1997. Strukturanalyse in vier Plenteruberfiihrungsbestanden.­ Schweiz. Z. Forstwes. 148, 5, s. 335-352. SCHUTZ, J.-Ph., 1989. Der PJenterbetrieb.- Fachbereich Waldbau, Zurich, s. 54. GozdV 60 (2002) 7-9 SCHUTZ, J.-Ph., 1994 . Geschichrlicher Hergang und aktuelle Bedeutung der Plenterung in Europa.- AH. Forst- und J. Ztg. 165, s. 106-114. SCHUTZ. J.-Ph., 200la. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Walder.- Parey, Berlin, 207 s. SCHUTZ, J.-Ph., 2001 b. Opportunities and strategies of transforming regular forests to irregular forests .- Forest Ecology and Management lSJ , 1-3, s. 87-94. SCHUTZ, J.-Ph .. 2002. Ustni vir. Mašun. 9. 7. 2002. ŠAFAR, J., 1967. Funkcionalno oblikovanje bukovih sasmjina na Dinaridima.- Šumarski list, 91, s. 198-204. TARP, P. 1 HELLES, F./ HOLTEN-ANDERSEN, P. 1 BO LARSEN, J. J STRANGE, N., 2000. Modelling near­ natural silviculturaJ regimes for beech - an economic sensitivity analysis.- Forest Ecology and Management, 130, 1-3, s. 187-198. WELANDER, N.T. 1 OTTOSON, B., 1995. Influence of photosyntetic photon flux density on growth and transpiration in seedlings of Fagus sylvatica.- Tree Physiology, 17, s. 133-140. WELANDER, N.T. 1 OTTOSON, B., 1997. The influence of shading on growth and morphology in seedlings of Quercus ro bur L. and Fagus sylvatica L.- Forest Ecology and Management, 107, s. 117-126. ZARIC, N. J SCHNEIDER, 0 ., 1992. La foret jardinee - Balades au bois des Fees.- Association Region Val- de - Travers, Couvet, s. 15. ZEIBJG, A .. 2001. Uickenstorungmuster eines montanen illyrischen Buchenurwaldes der Assoziation Isopyro­ Fagetum im Reservat Krokar der Borovška Gora im sudwestlichen Slowenien.- Diplomarbeit.-Dresden, Fakultat Forst-, Geo- und Hydrowissenschaften der Technischen Universitat Dresden, s. 92. 3 65