Znanstvena razprava --------------------------~ GDK: 61 : 228 : 221.4: 902 : (497.12 Pohorje) Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Characteristics of Forest Management on Dravsko Pohorje in the Nineteenth and Twentieth Century Ljuban CENČIČ 1 Izvleček: Cenčič, L.: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Gozdarski vestnik, 6112003, št. l. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 23. Prevod v angleščino: Andrej Breznikar, lektura angleškega besedila: Jana Oštir . . V prispevku so prikazani rezultati analize dosedanjega razvoja gozdov na Dravskem Pohorju. Raziskava temelji predvsem na pregledu razpoložljivih zgodovinskih virov in gozdnogospodarskih načrtov. V preteklosti sta bila na Dravskem Pohorju značilna dva glavna načina gospodarjenja z gozdom. V veleposestnišk.ih gozdovih se je razvil golosečni sistem, zaradi česar so nastali obsežni enodobni sestoji smreke, ki so razširjeni predvsem v altimontanskih bukovjih. V gozdovih kmečkih lastnikov pa se je uveljavil koncept "kmečkega" prebiranja, ki je pospeševal iglavce, zlasti jelko. Današnje oblike sestoj ev na Dravskem Pohorju izhajajo iz navedenih glavnih načinov gospodarjenja z gozdom. Ključne besede: Pohorje, razvoj sestojev, zgodovina gozdarstva, gospodarjenje z gozdom. Abstract: Cenčič, L.: Characteristics of Forest Management on Dravsko Pohorje in the Nineteenth and Twentieth Century. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003, No. I. In Slovene, with abstract and sununary in English, lit. quot. 23. Translated into English by Andrej Breznikar, English language editing by Jana Oštir. The article presents the results of an analysis of forest development on Dravsko Pohorje. The research is based on a review of available historical sources and forest management plans. Two major methods of forest management were typical of forests on Dravsko Pohorje in the past. In the forests of bigger estates, large even-aged spruce forests were established asa result of the clear felling system. This method was especially used in beech forests of the subalpine zone,. where forests of non­ farmers prevailed. In farmer-owned forests, the concept of "farmers" selection system was applied, which promoted conifers, especially silver fir. The present forest stands on Dravsko Pohorje originate from the above mentioned methods of forest management. Key words: Pohorje, forest stand development, forestry history, forest management. 1 UVOD INTRODUCTION Pohorje je eden največjih kompleksov strnjenih gorskih gozdov in gorske gozdnate krajine v Sloveniji. Zaradi orografskih razmer se je na Pohorju razvila specifična krajina. Vršna pobočja pohorskega pogorja pokrivajo veliki kompleksi strnjenih gozdov, niže sledi pas cel kov, ki se spušča do vznožja. Na najvišjih pohorskih slemenih in uravnavah pa se gozdovi prepletajo s planjami in barji. Pohorje je relativno redko poseljeno, gozdna posest kmetov je velika, navezanost lastnikov gozdov na dohodek od gozda pa je od propada fevdalnih odnosov do danes stalna. Gozd je tako v več pogledih (kot vir dohodka, element krajine, naravna vegetacija) bistvena prvina Pohmja. Današnji pohorski gozdovi so rezultat dveh povsem različnih zgodovinskih razvojnih poti. Zato lahko razlikujemo predvsem dva glavna tipa gozdov, in sicer nekdanje veleposestniške gozdove, ki so nastali z umetno obnovo, in veliko bolj ohranjene zasebne gozdove kmetov, ki so nastali s »kmečkim« prebiranjem. Med obema tipoma gozdov je mnogo prehodnih oblik, ki so nastale zaradi različnih vplivov gospodarjenja in rastiščnih dejavnikov. Po drugi svetovni vojni so v skoraj vseh gozdovih gospodarili prebiralno, tudi v tistih, ki za ta gojitveni sistem niso bili primerni. Kasneje, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, pa so uveljavili skupinsko-postopno gospodarjenje, s katerim so skoraj povsem izpodrinili prebiralno gospodarjenje, žal tudi v tistih gozdovih, kjer je prebiranje optimalni goj1tveni sistem. 1 mag. L. C., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO Cenčič , L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Sedaj se ponovno zastavlja vprašanje, kakšno naj bo prihodnje ravnanje s pohorskimi gozdovi. Za pravilno odločitev je potrebno poznavanje do­ sedanjega razvoja gozdov in preteklega gospo­ darjenja. 2 METODE DELA 2 WORKING METHODS Raziskava temeUi predvsem na pregledu raz­ položljivih zgodovinskih virov. Vključuje razvoj gozdov od poselitve do danes, pri čemer so kasnejša zgodovinska obdobja zaradi dostopnih virov in večjega vpliva na današnjo podobo gozdov podrobneje analizirana. Poleg zgodovinske metode smo tudi analizirali podatke o gozdovih Dravskega Pohorja, zbrane v gozdarskem informacijskem sistemu, ki ga vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije. Stanje gozda za izbran objekt smo analizirali na podlagi podatkov za sedem gozdnogospodarskih enot na območju Dravskega Pohorja. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih iz leta 1997 je površina gozdov na Dravskem Pohorju 24.940 ha. 3 PREDMET RAZISKAVE 3 OBJECT OF INVESTIGATION 3.1 Dravsko Pohorje Severna stran Pohorja ali Dravsko Pohorje obsega tisti del Pohorja, ki se od glavnega grebena usmerja proti Dravi (ZGONIK 1970). Vanj je uvrščenih 21 katastrskih občin, ki so pretežno hribovite. Teritorij Dravskega Pohmja obsega po podatkih zemljiškega katastra iz leta 1997 3l.l54 ha, od tega je 30.229 ha produktivnih površin. Ker je ta del Pohorja najobsežnejši in najbolj tipičen del celotnega Pohorja, je v splošni rabi pogosto sinonim za celotno gorovje. 3.2 Struktura rabe tal in oblike poselitve na Dravskem Pohorju 3.2 Land use structure and settlement forms on Dravsko Pohmje Za severno Pohorje je značilno, da ima zelo malo obdelovalnih površin. Njive so leta 1997 obsegale le 1.165 ha ali komaj 3,9 % produktivnih površin. Med kmetijskimi površinami obsegajo njive le 22 %. Gozd je ključni element kulturne krajine, gozdnatost je 80 %. Razvoj zemljiških kultur lahko začnemo spremljati od leta 1824 (franciscejski kataster). Do devetdesetih let 19 . stoletja se je povečeval delež njiv, kar pomeni, da je prevladovala takrat stara agrarna ekonomika s polikulturno in avtarkično proizvodnjo. Od l. 1900 pa do danes je obseg njiv v stalnem nazadovanju, saj se je do l. 1997 zmanjšal za 51 %. Iz grafikona 1 je razvidno, da so se od sredine 19. stoletja do danes stalno zmanjševale pašniške in večale gozdne površine. Površina pašnikov se je skrčila na manj kakor tretjino, od 5.034 ha na 1.648 ha ali za 3.386 ha. V tem obdobju se je površina gozdov povečala od 21.356 ha na 24.836 ha ali za 3.480 ha. V glavnem se gozdne površine povečujejo na račun pašniških, v manjši meri pa tudi na račun ostalih kmetijskih zemljišč. Osnovni razlogi za zaraščanje so: • zmanjšanje delovne sile na kmetijah zaradi odhajanja hlapcev in dekel , kasneje pa tudi družinskih članov, v sekundarne in terciarne dejavnosti ter vedno dražje in težje vzdrževanje hlapcev in dekel na hribovskih kmetijah; • povečanje vrednosti in komercializacija lesa v sedemdesetih letih 19. stoletja, kar gozdu dvigne pomen; • stihijsko zaraščanje opuščenih kmetijskih površin, posebno v višjih legah, ki so bile manj primerne za kmetijsko rabo. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so takšne površine načrtno ogozdovali pod vodstvom gozdarskih obratov. Območje samotnih kmetij, ki je najznačilnejši tip naselja na Dravskem Pohorju, zavzema celoten hribovit svet od vznožnih dolin do skrajne višinske agrarne meje. Na Dravskem Pohorju je gornja meja samotnih kmetij v pasu med 1.000 in 1.100 m n.v (ZGONIK 1970). Iz preglednice 1 je razvidno, da je gornja meja samotnih kmetjj najvišja v osrednjem delu Pohorja, na nadmorski višini 1.125 m. Na zahodnem delu segajo kmetije med 850 m in 950 m, najniže pa na vzhodnem delu Dravskega Pohorja, kjer je bilo zaradi pomanjkanja primernih uravnav malo možnosti za naselitev sredi obsežnih, nepretrganih površin gozda. Nad gornjo mejo agrarne poselitve je obsežno neposeljen o območje. Zaradi hribovitosti Dravskega Pohorja se je oblikovala zem1jiška razdelitev na celke. Obdelovalne zemljišče je strojeno okrog doma in je običajno z gozdnim pasom ločeno od soseda. Cenčič , L. : Znači lnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Grafikon 1: Razvoj zemljiških kultur na Dravskem Pohorju od leta 1824 do 1997. Podatki za leta 1824 do 1 946 so pridobljeni v Zgonik (1970), za leto 1997 smo uporabili podatke zemljiškega katastra GURS. Graph 1: Development of land use on Dravsko Pohorje from 1824 to 1997. Data Jor the period 1824- 1946 are from Zgonik (1970); for the yem· 1997 data of the GURS !and register has been used. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1824 1900 1946 Leto 1997 3.3 Lastništvo gozdov 3.3 Forest ownership •Gozd D Pašniki O Sad.+ vin. •Travniki • Njive Celk:i so na Dravskem Pohorju nastali v dobi mlajše kolonizacije po 13. stoletju. V ekološko neugodnih razmerah ter v izrazito gozdnatih območjih prevladujejo zaprti celki, ki so od vseh strani obdani z gozdom. Kjer se obdelovalne zemljišče dveh kmetij stika, so odprti celki. Obdelovalna zemlja obeh kmetij je obdana z gozdom ali pašnikom, ki je v lasti obeh sosedov. Tradicionalni, skrajno in di vidualizirani cel ki os taj aj o tipična oblika zemljiške razdelitve na Dravskem Pohorju (ZGONIK 1970). Na Dravskem Pohorju je dobra polovica gozdov v zasebni lasti. V lasti države in ostalih pravnih oseb je po podatkih iz gozdnogospodarskih načrtov 11.458 ha ali 46 % vseh gozdov. Dve tretjini gozdov sta v mariborskem gozdnogospodarskem območju, zahodni del pa je v slovenjgraškem. Povprečna velikost zasebne gozdne posesti je 16,9 ha, kar je veliko več, kot je slovensko Preglednica 1: Najvišje samotne kmetije na Dravskem Pohorju (ZGONIK 1970) ter njihovo stanje leta 1999. Table 1: Solitary Jarms at highest altitudes on Dravsko Pohorje (ZGONIK 1970) and their state in 1999. Samotne kmetije n.v. (m) Katastrska občina Območje Stanje 1999 Solita.ry janns a.s.l.(m) Cadastral community Reg ion State 1999 Pečke 725 Lob nica Vzhodni del Opuščena Marinšek 800 Lobnica Vzhodni del Opuščena Švajger 860 Smolnik Vzhodni del Aktivna Hleb 868 Smolnik Vzhodni del Opuščena Skrbinsko 870 Kumen Vzhodni del Aktivna Kas jak 900 Recenjak Vzhodni del Aktivna Kralj 990 Hudi Kot Osrednji del Aktivna Kranjc 1.075 Hudi Kot Osrednji del Opuščena Pesnik 1.100 Hudi Kot Osrednji del Aktivna Samec 1.125 Hudi Kot Osrednji del Opuščena Zgornji Meršak 950 Šentjanž nad Dravčami Zahodni del Aktivna Žvikart 850 Šentjanž nad Dravčami Zahodni del Aktivna ' 1 Cenčic , L.: Znacilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju povprečje. Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) navaja, da je bila leta 1990, to je pred pričetkom vračanja nacionaliziranih gozdov, v Sloveniji povprečna gozdna posest 2,3 ha. Tudi struktura zasebne gozdne posesti na Dravskem Pohorju je zelo ugodna. Kar 76 % površine zasebnih gozdov (10.280 ha) pripada 230 zasebnim last­ nikom, ki imajo nad 20 ha gozda. Slaba četrtina gozdov je v lasti 568 malih in srednje velikih gozdnih posestnikov, ki imajo manj kakor 20 ha gozda. Za to kategorijo lastnikov je pomen dohodka od gozda razmeroma majhen. Gozdovi v lasti države ter nekmečkih zasebnih lastnikov, ki so praviloma dobili gozdove v proce.su denacionalizacije, prevladujejo na vršnem delu Pohorja, nad območjem samotnih kmetij. Gozd ima praviloma vsaka hribovska kmetija, saj je gozd nenadomestljiv za njen obstoj. Najmanjša zasebna gozdna posest je v nižjih predelih, kjer so ugodnejši pogoji za kmetijstvo in je poseljenost gostejša. Ko bo denacionalizacija zaključena, se bo delež državnih gozdov še zmanjšal, v zasebni gozdni posesti pa se bo povečal predvsem delež velike posesti. Verdnik (1994) je za GE Lovrenc na Pohorju ugotovil, da prevladujejo med lastniki denacionaliziranih gozdov nekmetje, kar polovica upravičencev pred denacionalizacijo ni imela gozda. Tudi že obstoječa zasebna posest se je z denacionalizacijo močno okrepila. Največ je lastnikov, ki so pred denacionalizacijo že imeli gozd, vrnili so jim v povprečju 25 ha, tako da imajo sedaj v povprečju 66 ha gozda. Povprečna zasebna gozdna posest v GE Lovrenc ( 16,5 ha) pa je enaka kakor na Dravskem Pohorju. Z večino denacionalizacijskih gozdov bodo lastniki gospodarili sami ter v pretežni meri tudi sami izvajali gozdna dela. 3.4 Gozdna vegetacija na Dravskem Pohorju 3.4 Forest vegetation on Dravsko Pohorje Na silikatni matični podlagi na Pohorju popolnoma prevladujejo gozdne združbe na kislih tleh. Gozdna rastišča lahko razdelimo v štiri večje skupine: • Gorski bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum var. geogr. Cardamine trifolia abietetosum) so na severnih pobočjih v višinah od 600 do 900 m n. v. (10% gozdne površine). Na strmih osojnih pobočjih nad Dravo se spuščajo prav do Drave. Za pohorski gorski bukov gozd je značilna primes jelke, ki je bila v preteklosti pospeševana. • Visokogorsko bukovje (Cardamini savensi­ Fagetum) porašča dokaj ustaljene, blage reliefne oblike zgornjega dela Pohorja (28 %površine). Na pretežno globokih in rodovitnih tleh uspevajo bukovi gozdovi s primesjo jelke in gorskega javorja. Za ta rastišča je značilna velika labilnost. Pod vplivom pospeševanja smreke se razvijajo v razne degradacijske oblike. • Zmerno acidofilno bukovje (Castaneo­ Fagetum sylvaticae var. geogr. Hieracium ro­ tundatum) ni vezano na vegetacijske pasove (11 % površine). Na Dravskem Pohorju se pojavlja na toplih, prisojnih in strmih legah. • Jelovja na nekarbonatni podlagi (prevladuje asociacija Galio rotundifolii-Abietetum) so gospodarsko najpomembnejši gozdovi. Zavzemajo osrednji del Dravskega Pohorja in pokrivajo 43 % celotne površine. Območje Dravskega Pohorja je vegetacijsko razmeroma enotno. Skrajni južni in severni del območja - najvišje in najnižje lege - pokrivajo bukovja. Osrednji del Dravskega Pohorja, med visokogorskim bukovjem na vršnem delu Pohorja ter gorskim bukovjem nad dravsko dolino, pa porašča obsežen kompleks jelovij na nekarbonatni podlagi. V specifičnih ekoloških razmerah se med navedenimi tremi skupinami lokalno pojavljajo zmerno acidofilno bukovje in ostala gozdna rastišča. 3.5 Parkljasta divjad na Pohorju 3. 5 Undulata on Dravsko Pohorje Razvoj populacij parkljaste divjadi na Pohorju prikazujemo predvsem na osnovi navedb A. Simoniča (SIMONIČ 1993). Kljub temu da je človek naravno okolje Pohorja močno spremenil, živi na njem še danes razmeroma veliko vrst avtohtone divjadi. Posebno številčna je velika parkljasta divjad: jelenjad, divji prašiči, srnjad in gamsi. Z umetno naselitvijo je bil kot tuja vrsta dodan še damjak, vendar je bil v osemdesetih letih 20. stoletja sprejet sklep o popolni odstranitvi te živalske vrste. Medtem ko je bila srnjad na Pohorju vedno zelo dobro zastopana, je bil gams še pred zadnjo svetovno vojno neprimerno manj številčen. Divji prašič in jelenjad pa sta bila na Pohorju iztrebljena, Cenčič , L.: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju kot vse kaže, že precej pred revolucijskim letom 1848. Ker je bila jelenjad na Pohorju nekoč plisotna, jo je potrebno, kljub temu da je bila že zatrta, šteti za avtohtono vrsto divjadi. Obnovila se je s prihodom jelenjadi iz podobnih ekosistemov na avstrijski strani. Te populacije jelenjadi so bile v preteklosti nedvomno povezane s pohorsko, dokler je ta še obstajala. Sicer pa je jelenjad svojo domovinsko pravico na Pohorju najbolj dokazala s tem, da je to območje sama, brez pomoči človeka, ponovno naselila. Novejša analiza odstrela je pokazala, da je številčnost jelenjadi precej višja na vzhodnem delu gojitvenega lovišča Pohorje kot na zahodnem delu gojitvenega lovišča, kjer se jelenjad ne pojavlja v večjih koncentracijah (COJZER 1998). Raz­ mejitvena črta med obema deloma poteka v smeri Lovrenc na Pohorju-Rogla-Skomarje. Poleg naraščajoče številčnosti populacije jelenjadi je po vsej verjetnosti tudi dodajanje gorskemu okolju neprilagojene panonske jelenjadi vplivalo na to, da so sicer že od prej znani negativni učinki te divjadi na gozdno okolje nevzdržno povečali . V gozdovih so se pojavile velike škode, ki so se kazale predvsem v olupljenem drevju in onemogočanju naravne obnove gozdov. Populacije divjadi so postale številčnejše konec petdesetih let dvajsetega stoletja, saj zasledimo prve omembe škod v pohorskih gozdovih že v začetku šestdesetih let (npr. MIKLAVŽIČ 1961). Znatni delež ne­ gativnih učinkov na gozd je tudi posledica prevelike številčnosti srnjadi in gamsa. Tudi populaciji teh vrst sta dosegli visoko številčnost, kar povzroča škodo. V antropogenih zasmrečenih altimontanskih bukovjih je obnova čistih smrekovih sestojev še toliko težavnejša, ker je zaradi preštevilne popu­ lacije parkljaste divjadi motena že vsaj štiri desetletja. V elaboratu Melioracija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju (MIKLAVŽIČ 1961) je namreč navedeno: »Vsak dosedanji poskus, da bi se vzgojile drevesne vrste, predvsem listavci (n. pr. bukev, gorski javor, jerebika) pa tudi iglavci (n. pr. jelka), se je do sedaj ponesrečil, ker je divjad sproti vse mladice objedla in uničila. Divjad torej onemogoča melioracijo in konverzijo kritičnih smrekovih sestojev in s tem seveda tudi izboljšanje področnih prehranitvenih razmer«. 4 ORIS ZGODOVINE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI NA DRAVSKEM POHORJU 4 DESCRIPTION OF THE HISTORY OF FOREST MANAGEMENT ON DRAVSKO POHORJE Dosedanje gospodarjenje z gozdovi smo razdelili v štiri obdobja, ki pa med seboj niso ostro razmejena: • fevdalno obdobje; • obdobje zgodnjega kapitalizma; • obdobje kapitalističnega gospodarstva; • obdobje po drugi svetovni vojni. 4.1 Fevdalno obdobje 4.1 Feudal period V predfevdalnem obdobju je bil pretežni del Dravske doline nenaseljen, še zlasti pa njen hriboviti del. Na starejšo poselitev opozarjajo le žarna grobišča pri Rušah, rimska obdravska cesta, katere natančnejši potek trase je neznan, ter kontinuiteta vinogradništva v Spodnji Dravski dolini. Tudi prva slovenska naselitev se je izognila hribovitega dela tega ozemlja (ZGONIK 1970). Prvi lastnik gozdov na severni strani Pohmja je postal že v 11 . stoletju benediktinski samostan iz Sv. Pavla v Labotski dolini. Ta je sredi 12. stoletja sprožil novo živahno kolonizacij o, kije dosegla svoj višek v prvi polovici 15 . stole~a (KOROPEC 1972). V tem času so se pomnožile samotne kmetije, nastali so trgi, na primer Lovrenc na Pohorju. Posledica notranje kolonizacije v drugi polovici 12. ter predvsem v 13. in v manjši meri v 14. stoletju je obsežno krčenje gozdov za pridobivanje pred­ nostnih, kmetijskih površin (MIHELIČ 1985, ZGONIK 1970). Naselitev hribov - višinska kolonizacija-je dosegla največji obseg že do konca srednjega veka, najbrž že v obdobju do 14. stoletja (GAMS 1959). Koropec (1972) navaja, da se je v drugi polovici 15. stoletja zaradi vojne in kuge močno znižala poseljenost. V 15., 16. in deloma 17. stoletju se je zaradi odseljevanja prebivalstva v opuščena dolinska naselja povečala posest obstoječih hribovskih kmetij. Število prebivalstva se je zmanjšalo. Najvišje kmetije so opuščali (GAMS 1959). Za vzdrževanje družine je bila potrebna velika kmetija, oziroma se obstoječa ni smela d~liti na manjše dele. Od tod izvira še dandanes Cenčič , L: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju prevladujoča oblika kmetij - celek. V fevdalni dobi se je na Dravskem Pohorju oblikovala značilna kulturna krajina obsežnih gozdnih kompleksov, sredi katerih so bile samotne kmetije in kulturne jase. Takšna oblika rabe prostora je prevladovala ter se ni spremenila vse do sredine 19. stoletja (ZGONIK 1970). Na začetku fevdalnega obdobja je bil pomen gozda razmeroma majhen. Gozd je bil bolj cenjen zaradi paše in lova kot zaradi lesa. Izkoriščanje gozdov je bilo sprva omejeno le na pridobivanje drv in gradbenega lesa za potrebe kmetij in gospoščine . Izkoriščali so le gozdove na najbližjih in najlaže dostopnih krajih. Kmetje na Pohorju so pasli živino v gozdovih. Odročnejše predele Pohoija so pokrivali pragozdovi. V krajih, kjer so bile prometne in geografske razmere ugodnejše (Lovrenško, Fala), so v gozdove začeli zgodaj posegati zaradi komercialnih potreb. Najstarejša znana žaga na Dravskem Pohorju pa tudi na ozemlju Slovenije, je bila postavljena okoli leta 1403 ob potoku Velki (SGERM 1991). V zadnjem obdobju fevdalizma je narastel gospodarski pomen gozdov (KOROPEC 1972). V tem obdobju se je povečala cena lesa in zemlje, zato so fevdalci prepovedali pašo na svojih pašnikih in v gozdovih ter omejevali krčenje gozdov. 4.2 Obdobje zgodnjega kapitalizma 4.2 Period of early capitalism Razpustitev šentpavelskega samostana leta 1782, zaradi reform Jožefa II. na cerkvenem področju, pomeni za večji del Dravske doline konec fev- dalizma. Prične se prehodno obdobje fevdalnega manufakturnega gospodarstva oziroma obdobje zgodnjega kapitalizma, ki je trajalo do sredine 19. stoletja. Izkoriščanje gozdov do tega obdobja ni usodno vplivalo na stanje pohorskih gozdov. Korenite spremembe ter skokovito rast potreb po lesu predstavljata pojav fužinarstva ter zlasti gla­ žutarstva. V dobi razcveta glažut in fužin, ki so porabile ogromno oglja, je prišlo do razmaha oglarjenja. Od druge polovice 18. stol~tja so na Pohorju nastale številne steklarne. Večina po­ horskili steklarn je delovala na in vznožju Pohorja, ker ima severno vznožje ugodnejšo povezavo s tržišči (KORENT 1952). Leta 1909 je v Josipdolu nehala obratovati zadnja pohorska steklarna. Podoba višjih in nedotaknjenih predelov Pohorja pred obdobjem intenzivnega izkoriščanja je razvidna iz ocene lesne zaloge falske graščine, ki jo je leta 1799 opravil gozdar Jožef Mitte!Qehmer. Lesno zalogo je ocenil na 1.545.000 klafter (1 klaftraje 3,6 prostornega metra ali 2,52 m 3 ) od tega je bilo 85 % trdega (bukovega) lesa in 15 % mehkega lesa (ZGONIK 1972). Iz preglednice 2 je razvidno, da so ob koncu 18. stoletja na območju falske graščinske posesti, ki je obsegala gozdove na vzhodnem delu Dravskega Pohorja nad mejo poselitve, prevladovali v sestojih listavci, predvsem bukev. Iglavci so imeli le skromni delež v celotni lesni zalogi. Iz drevesne sestave in višine lesne zaloge, ki je znašala 793 m 3 /ha, lahko sklepamo, da so bili gozdovi takrat še večidel nedotaknjeni. Kljub temu da je Mittelbehmer gozdne fonde ugotovil z okularno cenitvijo, Preglednica 2: Ocena lesne zaloge falske graščine za leto 1799, ki jo je opravil gozdar Jožef Mittelbehmer. Table 2: Estimation of growing stock in the forest of the Fala man01; carried out by forester Jožef Mittelbehmer. Trd les Mehek les Lesna Območje Površina (listavci) (iglavci) zaloga Region Area Hardwood Softwood Growing (broad/eaves) (con(fers) stock ha mJ % roJ o/o m 3 /ha Gornji Smolnik 371 188.783 94 13.018 6 573 Lampreht 565 301.830 92 24.734 8 609 Hudi Kot - vzhod 2.302 1.612.800 87 241.920 13 848 Hudi Kot - zahod (Plešič, Radoljna) 1.930 1.216.737 81 292.917 19 824 Skupaj/Total 5.168 3.320.150 85 572.589 15. 793 Opomba: Hektarska lesna zaloga je izračunana na osnovi podatkov o površinah posesti falske graščine iz l. 1810 in ocene takratne gozdnatosti (95 %). Note: Growing stock per hectar ha s be en calculated on the basis of data on the Fala man or areas from 1810 and on an estimation of forest cover atthat same time (95 %) Cenč ič , L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju menimo, da je bila njegova ocena lesne zaloge realna, zagotovo pa to velja za razme1je drevesnih vrst. Takratno razmerje med iglavci in listavci je povsem drugačno kakor danes. Sedaj je v GE Lovrenc na Pohorju delež iglavcev v lesni zalogi altimontanskih gozdov (nad 1.000 m n.v.) 68 %. Lesna zaloga, ki jo je ugotovil Mittelbehmer, je bila približno 2,1-krat večja, kot je danes. Ključno vlogo pri preoblikovanju gozdov nad mejo poselitve so imele veleposesti. Največji neagrarni gozdni veleposestnik na Dravskem Pohorju in tudi celotnem Pohorju je bila falska graščinska posest, ki je v 19. stoletju posedovala od 4.155 do 4.536 ha gozda. Drugi neagrarni gozdni veleposestniki na Pohorju, kot Windischgraetzi in Attemsi na Vzhodnem Pohorju, Buchensteinski gospodje in drugi, so gospodariti podobno kot falska graščina. Falski in drugi graščinski veleposestniki so dobavljali plavžem, glažutam in fužinam potrebne količine lesa ter oskrbovali mesta (Mruibor, Ptuj) z drvmi. Zaradi teh obveznosti so veleposestniki v prvi polovici 19. stoletja dopustili kupcem, da so posekali gozdove na velikih površinah, s čimer so jim omogočili redno obratovanje. V kratkem času so na ovršju Pohmja nastali ogromni kompleksi posek in krčevin (ZGONIK 1970). Zanimiv je dopis glavnega gozdnega upravnika falske gospoščine falskim logarjem iz leta 1838, v katerem utemeljuje sečnjo na golo za potrebe mislinjske železarne na obsežnem območju na ovršju Pohorja (ZGONIK 1972, str.81): » .. . na območju, kjer namerava mislinjska železarna sekati les, je nedotaknjen gozd, skoraj pragozd. Od tega graščina nima nobene prave koristi. Drugače je to v kmečkih gozdovih, kjer lahko imajo kmetje prebira/no sečnjo. V falskih gozdovih v Hudem kotu, na Plešiču, Rebru in Kamenitcu bi bila takšna sečnja za graščino nerentabilna. Morali bi namreč napraviti številne gozdne poti. Zato naj se tam, kjer je pragozd, poseka les v celoti do golega, vendar tako, da je poseka v drugem ali tretjem letu pripravna za nove gozdne kulture.« Razen utemeljevanja primernosti sečnje na golo v nedotaknjenih gozdovih je iz navedenega dopisa razvidno, da se je gospoščina zavedala potrebe po obnovi posekanih površin. Za kmečke gozdove navaja, da so kmetje gospodarili prebiralno. V poldrugem stoletju delovanja pohorskih glažut, od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja, se je drevesna sestava in sestojna zgradba obsežnih gozdnih predelov korenito spremenila. Steklarne so za taljenje kremena potrebovale ogromne količine bukovega lesa pa tudi lesa iglavcev za stavbe, vodne drče, pakiranje stekleni ne in drugo. V odročnejših predelih Pohorja so bila obsežna območja ohranjenih gozdov in pragozdov, ki so nudila ugodne pogoje za delovanje steklarn. Na pohorskem ovršju so tako nastale ogromne poseka ne površine - fra te 1 • Obnova gozda je potekala po sistemu fratnega gospodarjenja (MIKLAVŽIČ 1961). Na fratah so spomladi sečne ostanke požgali, nato posadili krompir ali po sej ali repo. Naslednje leto so posejali rž, ječmen ali oves. Žitnemu semenu so primešali smrekovo seme, ki so mu dodali tudi nekaj borovega in macesnovega. Miklavžič (1961) navaja, daje bil še okoli leta 1935 v predelu Planina priča temu načinu osnovanja čistih sestojev. Šele kasneje so sestoje umetno obnavljali z dveletnimi ali tri1etnimi sadikami (ZGONIK 1972). Na ta način so nastale na rastiščih jelovo-bukovega gozda in pohorskega viso­ kogorskega bukovega gozda obsežne monokulture smreke. Obnova frat s setvijo smreke na pohorskem platoju pogosto ni bila uspešna, tako da so se obsežne površine zamočvirile, na primer Kamenitec pri Klopnem vrhu. Pogosto posek niso niti pogozdili, tako da so nastala obsežna travišča ali plan je. Zanimiv je ohranjeni načrt seč nega območja, ki ga je leta 1833 po pogodbi s falsko graščino vzela v zakup Vivatova steklarna Benediktov dol. Stala je na območju današnje Fišerjeve žage ob Lam­ prehtovem potoku (slika 1). Ker je bil lastnik glažute Benedikt Vi vat po pogodbi s falsko graščino omejen na razmeroma skromno površino gozda, in sicer 900 oralov oz. 520 ha, je bil prisiljen, za razliko od ostalih lastnikov glažut, gospodariti z gozdom tako, da je bila zagotovljena trajnost donosov lesa. Mally ( 1848) poroča, da je bila Vivatova glažuta v Benediktovem dolu po sečni pogodbi s falsko graščinsko upravo "oskrbljena z lesom za 100 let, ker je na sečnem območju umno gospodaril". Bil je eden redkih lastnikov steklarn, 1 izraz »frata« pomeni poseka; Fratte v nemškem koroškem dialektu iz srednjevisokonemško vraten, vreten - raniti, vrete - ranjeno mesto (gozda) (GLAZER 1985). Cenčič , L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju S tČ NO POOROCJ 1 VIYATOY 1 ST(KLAINl PO I'OOODII l, 11~3 Slika 1: Zakupno sečno območje Vivatove steklarne po pogodbi iz l. 1833. Picture 1: Tenanted cutting area of the Vivat glass factory, according to the contract from 1833 ki je načrtno gospodaril z gozdovi, in sicer tako, da je celotno površino gozda razdelil na približno enake površine za letni posek. Obnovo gozdov je na posekah izvajal kontinuirano bodisi z naravno nasemenitvijo ali s setvijo (ZGONIK 1972, MALLY 1848). Načrt sečnega območja Vivatove steklarne je verjetno prvi dokumentiran primer ureditve trajnosti donosov lesa na Pohorju. V 19. stoletju so zaradi vse hitrejšega razvoja železarn začeli v večjem obsegu izkoriščati predvsem bukov les za oglje. Večina pohorskega oglja je končala v plavžih graške družbe Alpine­ Montan (HILTL 1893). Z izgradnjo železnice v drugi polovici 19. stoletja so oglje v avstrijskih plavžih nadomestili s premogom. Velike količine pohorskega oglja pa so še do prve četrtine 20. stoletja prodajali na italijanski trg. 4.3 Obdobje kapitalističnega gospodarstva 4.3 Period of capitalist economy Obdobje kapitalističnega gospodarjenja je trajalo od petdesetih let 19. stoletja do leta 1941. Razlogi za spremembo gospodatjenja v veleposestniških in kmečkih gozdovih v tem obdobju so naslednji: • Leta 1852 je Avstrija izdala državni zakon o gozdovih. Prepovedal je pustošenje gozdov ter strogo predpisal takojšnjo obnovo gozdov (GAŠPERŠIČ 1997). • V 70. letih 19. stoletja so na Pohorju pričeli razlikovati merkantiln1 les, to je bila predvsem hlodovina iglavcev od lesa za kurjavo (HILTL 1893). Zaradi ugodnih cen hlodovine, ki so jo lastniki žagali na lastnih žagah, je začelo pri­ manjkovati lesa za glažute in oglarjenje. • Železniška proga Maribor-Dravograd­ Celovec, ki je bila zgrajena l. 1863, je oživila trgovino z lesom (ZGONIK 1972). Zaradi poraznega stanja pohorskih gozdov je štajerska deželna vlada napotila na Pohorje prof. Schmirgerja, da pregleda in strokovno oceni pohorske gozdove. V Schmirgerjevem poročilu o stanju pohorskih gozdov iz leta 1872 je navedeno, da je bila pri vseh pohorskih veleposestnikih v navadi sečnja na golo. V poročilu ugotavlja, da je imela graščina Pala ogromne zaostanke pri pogozdovanju posek. Močno je kritiziral gos- Cenčič , L. : Znači lnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju poda.Ijenje v gozdovih kneza Windischgraetza, ki je v starih sestojih uvedel roparsko »prebiralno sečnjo«, tako da je ostalo na oralu ( 1 oral je 0,575 ha) le še kakih 40 do 50 dreves (SCHMIRGER 1872, KORENT [952). Verjetno je bilo na Pohorju roparsko prebiranje v drugi polovici preteklega stoletja kar pogosto, saj tudi Hiltl (1893) ostro graja nepravilne prebiralne sečnje ter primerja gozdove po sečnji z narodom, ki je izgubil v vojni vse sposobne moške. Zaradi posredovanja oblastnih organov se je leta 1878 začela v falskih gozdovih obsežna pogozdo­ valna akcija, v kateri je bilo v letih od 1878 do 1889 pogozdeno 1.082 ha gozdnih in tudi nekaj kmetijskih površin. Za ta pogozdovanja obstaja natančna evidenca. O katastrofalnem stanju gozdov po obsežnih sečnjah govori dejstvo, da predstavlja zgoraj navedena pogozdena površina 24 o/o površine vseh falskih gozdov. Žal v arhivu falske graščine ni podatkov o pogozdenih površinah pred tem obdobjem in po njem. Pogozdovali so največ s srrueko, na drugem mestu je bil macesen, na tretjem pa bor. Gozdove so obnavljali na različne načine, in sicer s sejanjem samega drevesnega semena, sejanjem drevesnega semena med žito ter s sadnjo dvoletnih ali triletnih sadik. Na osnovi seznamov, ki so jih kmetje zapisali leta 1844 in 1863, ko jim je falska uprava izplačala denar za nabrana seme, lahko trdimo, da so pogozdovali tudi pred tem obdobjem (ZGONIK 1972). Napore takratnih oblastnih organov za spre­ membo dotedanjega roparskega gospodarjenja, problematiko pogozdovanja posek ter strokovne napotke za usmerjanje gospodarjenja z vele­ posestniškimi gozdovi dokumentira dopis iz leta 1876, ki gaje poslalo mariborsko okrajno glavarstvo po ponovnem komisijskem ogledu posek na Pleši ču in Kamenitcu falski gozdni upravi in lovrenški steklarni. Zgonik (1972) ga navaja v nekoliko skrčenem obsegu, ki ga citiramo v nekorigirani obliki: a) Po § 3 zakona o gozdovih iz l. 1852 se morajo pogozditi poseke na Plešiču v obsegu 200 ha najpozneje v 5 letih, predvsem s sadikami in po točno predvidenem načrtu. V prvem letu naj se pogozdi poseka le poskusno in bolj zaradi ogleda na manjši površini 34 ha. Če ni možna površinska pogozditev v celem, je treba preiti na pogozdovanje s sadikami, ki so stare najmanj 2 do 3 leta. b) Vsaka nadaljnja golosečnja je prepovedana. Uvesti je treba prebiralno sečnjo, kakor jo poznajo dobri kmečki gospodarji; na ta način naravno pomlajevanje ne bo ovirana. Prebiranje dreves za sečnjo mora biti takšno, da ostanejo krošnje preostalih dreves najmanj 10m narazen. Drevesa, ki naj se posekajo, morajo biti markirana sporazumno. c) Do prebiralne sečnje ne sme _priti dokler ni primernega podrastka. Sečnja naj zajame le drevesa, ki so povprečno nad 45 do 50 let stara. Pri podiranju lesa je treba nujno paziti, da ne bi poškodovali mlaja. Zato se debla ne smejo spravljati po suhih površinskih drčah na tleh, temveč le po lesenih drčah. Najbolj priporočljivo je s 'pravilo lesa pozimi. č) Dosedanje gozdaJjenje je na splošno škodljivo ter nasprotuje intencijam državnega zakona o gozdovih. Na posekah in še zlasti na golosekih naglo napredujeta erozija in denudacija. Spiranje tal je olajšano, tako da je pomlajevanje gozda že zelo težko. Nalivi so pogostejši in nevarnejši. Kmetje so gospodarili bolj smotrno kot vele­ posestniki. Z gozdom so gospodarili prebiralno. Hlade iz svojih gozdov so žagati na lastnih žagah venecijankah že od začetka 19. stoletja in ga prodajali domačim lesnim trgovcem ali pa vse do Hrvaške in Banata. Kmetije so se iz poljedelsko­ živinorejske dejavnosti preusmerile v gozdarsko­ žagarsko dejavnost, ki je nudila višje in trajnejše dohodke (SGERM 1991). Hiltl, ki je bil sicer zagovornik sečenj na golo, je ugodno ocenjeval stanje v prebiralnih gozdovih večjih pohorskih kmečkih posestnikov, ki po njegovem sicer nimajo nikakega gospodarskega znanja. Hiltl ( 1893) navaja, da so kmetje posekali vsako leto po dve drevesi na oral, kar je 3,5 dreves na hektar, in s tem uravnavali količino lesa na svoji žagi. Količina lesa je vplivala na potrebno število živine za prevoz lesa. Bukev so sistematično odstranjevali iz sestojev in jo celo Preglednica 3: Obseg pogozdovanja falskih gozdov v obdobju 1878-1889 po podatkih arhiva falske graščine (ZGONIK 1972) Table 3:Extent of Fala forests afforestation in the period 1878-1898, according to the Fala manor archives data. Leto/Year t8J8 1879 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1886 1887 1888 1889 ha 55 86 163 83 40 42 104 ~~ 142 136 80 113 Cencič , L.: ZnaCilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Grafikon 2: Število vodnih žag in njihova zmogljivost na območju Lovrenškega Pohorja; brez parnih in industrijskih žag (podatki pridobljeni v Sgerm (1991)). Gruph 2: Number of water sawmills and thežr capacity in the region ofLovrenško Poh01je; excluding steam and industrial saws (data from SGERM (1991)). - število žag - Zrrogljivost žag 100 80 C) ns •N 60 ..2 ·s; 40 2 •tJ) 20 o Leto uničevali z obročkanjem. Hiltl tudi navaja, da so dajali kmetje na severnem Pohmju vso prednost jelki, ki je v sestojih že prevladala. Gozdovi, ki so bili v kmečki lasti, so zato le deloma ohranili svojo prvotno drevesne sestavo saj so kmetje »trebili« bukev in pospeševali »Črni les« (jelko, smreko). Werner, dolgoletni upravnik falske graščine, je v neobjavljenem elaboratu primerjal pravilno gospodarjenje nekaterih velikih kmetov na Lovrenškem, ki so imeli tudi nad 1 OO ha velika posestva, npr. kmetije Kasjak, Skerbinjek, Lakožič, Bezjak, Bitner. "Ti gospodarijo z gozdovi skrbno," pravi Werner, "ker poznajo le prebiralno sečnjo, medtem ko baron Ferdinand von Rast in njegovi nasledniki že več kot 50 let neusmiljeno in na široko sekajo les do golega, tako bukov kot gradbenj les" (ZGONIK 1972). Odnos kmečkih posestnikov do gozda ilustrira tudi navedba, da so kmetje varovali svoje gozdove tako, da so kupovali drevje na panju v gosposkih gozdovih (HILTL 1893). Kmečki gozdovi pa so zaradi varčevanja »OStareli«. Hiltlovo navedbo, da so kmetje uravnavali posek hlodovine za žago glede na zmogljivost gozda, je dokazal tudi Sgerm. Izkustveno, z opazovanjem gozda, so kmetje oskrbovali žago s takšno količino hlodovine, kije bila v ravnovesju med zmogljivostjo žage in zmogljivostjo gozda. Izkustveno metodo, ki se je razvila v prvi polovici 19. stoletja, v sredi istega stoletja pa so jo izvajali tudi drugod na slovenskem ozemlju, je Sgerm poimenoval »kmečka kontrolna metoda« (SGERM 1991). 25000 20000 Il) cu >N 15000 (ijo o .... . ~ ~ 10000 ·-M ae o- 5000 E N o Gozdovi so bili že zgodaj v 19. stoletju osnovni vir dohodkov za velike neagrarne posestnike. Za individualne kmečke gozdove pa velja, da se je njihova komercialna vrednost mnogo počasneje uveljavljala kQ.!: pri veleposestniških lastnikih. Do sedemdesetih let 19. stoletja so kmečki gozdovi v glavnem le dopolnjevali kmetijsko proizvodnjo. Od 80. let 19. stoletja pa je njihova ekonomska vloga tako narasla, da so postali gozdovi primaren vir dohodkov (ZGONIK 1970). Pipan (1965b) navaja, da se je vodilna vloga gozdarstva v ekonomiki samotnih kmetij kazala v tem, da so bili celotni proizvodni procesi, poljedelstvo in živinoreja, prilagojeni obsegu gozdne proivodnje. Urbas (1930) navaja, da so dela v gozdovih opravljali kmetje v lastni režiji. Le pri večjih ali izrednih sečnjah in pri manjših gozdnih kmetijah so prodajali les tudi na panju. Pri prodaji lesa na panju so v prebiralnih gozdovih velikokrat nastale škode, ker se prekupčevalci pri sečnji in spravilu niso ozirali na stanje gozda. Na gozdnih kmetijah so si namesto čistih bukovih ali mešanih bukovih in iglastih sestojev prizadevali uvesti čiste iglaste gozdove, predvsem jelke. Vsak srednji in večji gozdni kmet je imel tudi vodno žago venecijanko, na kateri je rezal les iz svojega gozda. Zaradi slabe kvalitete razreza lesa pa kmetje niso dosegali ustreznih cen žaganega lesa. Število žag, oziroma njihova skupna zmo­ gljivost, je od konca fevdalizma naprej v tesni korelaciji s komercialno vrednostjo lesa. Iz števila Cenčič , L : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju žag oziroma njihove skupne kapacitete na primeru Lovrenškega Pohorja (grafikon 2) je razvidno, da se je po razpustitvi šentpavelskega samostana leta 1782 skokovito povečevalo število žag do leta 1880. Število žag je doseglo svoj višek leta 1910, ko je na Lovrenškem Pohmju delovalo 84 žag venecijank, njihova skupna vgrajena zmogljivost pa je bila 22.850 m 3 (SGERM 1991). V obdobju 1870-1940 je bilo na Lovrenškem Pohorju povprečno 76 vodnih žag s skupno vgrajeno zmogljivostjo 20.750 m 3 na leto, kar pomeni na eno vodno žago samo 46 ha kmečkih gozdov. Če pa upoštevamo celotno površino kmečkih in veleposestniških gozdov, bi prišlo na eno vodno žago 92 ha gozdov, če pri tem ne upoštevamo industrijskih žag. Močno raz­ drobljena lesnožagarska dejavnost kaže, da je gozd postal integralni in nenadomestljivi del celotnega gospodarstva na hribovitem ozemlju Dravske doline (ZGONIK 1970). Po ]etu 1910 se je število vodnih žag na Dravskem Pohorju zmanjšalo. Kot vzroke zmanj­ šanja števila žag navaja S germ ( 1991) prvo svetovno vojno, svetovno gospodarsko krizo 1930 - 1934, sovjetski dumpinški izvoz žaganega lesa v dežele Sredozemlja in sankcije proti Italiji med leti 1935 in 1938. V zvezi s kmečkim prebiranjem je potrebno poudariti, da so v preteklosti imeli sestoji precejšen odmik od strukture uravnoteženega stanja, kot ga pozna teorija prebiralnega gozda. Lastniki so obseg sečnje prilagajali glede na denarne potrebe. Če so bile potrebe male, so sekali zmerno; nastali so gosti sestoji z velikim deležem debelega drevja. V primeru večjih materialnih potreb pa so gozdove močno izsekali, kasnejše sečnje pa so imele bolj značaj redčenja kot prebiranja. Čokl (1967) navaja, da je bila z močnimi sečnjami v začetku tega stoletja v Lehnu porušena uravnovešenost prebiralne zgradbe, če je sploh obstajala, hkrati pa je bil sprožen proces cikličnega gibanja strukture teh gozdov. Razvoj gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju do druge svetovne vojne smo shematično prikazali v grafikonu 3. V drugi polovici preteklega stoletja sta na Pohorju prevladovala dva glavna načina gospo­ darjenja z gozdom: • pri veleposestnikih se je uveljavil golosečni sistem (fratno gospodarjenje). Obnovo so izvajali s sejanjem, kasneje pa s sadnjo smreke. Velepo­ sestniški gozdovi so na Pohorju prevladovali v pasu nad zgornjo mejo poselitve (pribl. 900 do 1.100 m n.v.); Grafikon 3: Razvoj gospodarjenja z gozdovi na Dravskem PohOiju. Graph 3: Development of forest management on Dravsko Poh01je SUBMONTANSKI IN MONTANSKI PAS PRED POSELITVIJO Mešani sestoji jelke in bukve w KOLONIZACIJA Krčitev gozdov za kmetijstvo ~ "KMEČKO" PREBIRANJE Pospeševanje iglavcev (jelka) Odstranjevanje listavcev (bukev) w OSIROMAŠENA DREVESNA SESTAVA Prebiralni sestoji jelke s primesjo smreke ALTIMONTANSKI PAS PRED POSELITVIJO Visokogorski bukov gozd "" FUŽINE, STEKLARNE, OGLARJENJE Obsežne sečnje na golo ~ KRATKO OBDOBJE KMETUSKE RABE Krompir, žitarice, pašništvo Sejanje, sadnja iglavcev (smreka) ~ IZMENJANA DREVESNA SESTAVA EnodobD..i smrekovi sestoji Cenčič , L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju • v kmečkih gozdovih prevladuje koncept »kmečkega prebiranja«. Gozdovi, ki so bili v kmečki lasti, so le deloma ohranili svojo prvotno drevesne sestavo. Kmetje so »trebili« bukev in pospeševali "črni les" Uelko, smreko). Kmečki gozdovi na Pohorju so v območju poselitve (gorski in podgorski vegetacijski pas). Današnje oblike sestojev na Dravskem Pohorju izhajajo iz navedenih glavnih načinov gospo­ dmjenja z gozdom. 4.4 Obdobje po drugi svetovni vojni 4.4 Period after the Second World War Usmeritev, kije v prvih povojnih letih prevladala v slovenskem gozdarstvu (GAŠPERŠIČ 1997) je bila solidna osnova za razvoj slovenskega gozdarstva v smeri sonaravnosti ter večnamenske rabe gozdov s celovitim usmerjanjem razvoja gozdnih eko­ sistemov. Z intenzivnim uvajanjem sproščene tehnike gojenja gozdov na osnovi nege, ki jo je razvil D. Mlinšek po letu l960,je povojna usmeritev slovenskega gozdarstva doživela pomembno dopolnitev. V nadaljevanju na kratko navajamo pomemb­ nej še značilnosti povojnega gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju: • Povojne meritve in analize so pokazale, da so kmečki gozdovi na Pohorju in sosednjih obmejnih območjih najboljši v Sloveniji, nasploh pa boljši kot veleposestniški na istih rastiščih (PIPAN 1965a, 1965b). Zasebni gozdovi so bili mnogo vitalnejši kot bivši veleposestniški gozdovi. Takšno stanje je bilo posledica koncepta "kmečkega" prebiranja, ki se je v 19. stoletju uveljavil v gozdovih kmečkih lastnikov oziroma fratnega gospodarjenja v bivših veleposestniških gozdovih. • Do leta 1950 je bila izvršena večina agrarne reforme. Glavnina gozdov, ki je postaJa splošno ljudsko premoženje, je bila odvzeta velepo- . sestnikom in drugim neagrarnim lastnikom. Glede na specifične pogoje so mnogi kmetje obdržali več zemlje, kot je dovoljeval splošni zemljiški maksi­ mum. Po podatkih zemljiškega katastra je bilo na Dravskem Pohorju leta 1968 v družbeni lasti 67 o/o vseh gozdov, to je 16.030 ha od 24.099 ha gozdov (ZGONIK 1970). • Leta 1960 je bil, skladno s povojno usmeritvijo slovenskega gozdarstva, izdelan elaborat Meho­ racija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju na rastiščni, gojitveni in gospodarski osnovi (MIKLAVŽIČ 1961). Glavni predmet obravnave tega elaborata so bili čisti ali skoraj čisti umetni smrekovi sestoji. Ugotovili so, da je takih sestojev na Pohorju okrog 10.000 ha. Ocenili so, da so smrekove kulture na splošno ogrožene, da imajo negativen vpliv na rastišče in · motnje v naravni obnovi. Na kisli silikatni matični kamnini ter hladni pohorski klimi s kratko vegetacijsko dobo je fratarjenje in snovanje smrekovih monokultur privedlo do močnega poslabšanja talnih in mikroklimatskih razmer, do zakisanja tal, močnega zapleveljenja, do pojava rdeče trohnobe ter do odsotnosti naravnega pomlajevanja. Cilj premene smrekovih monokultur je bil gozd, predvsem avtohtonih drevesnih in grmovnih (v pdtalnem sloju) vrst s skupinsko raznodobno zgradbo. • Prvi gozdnogospodarski načrt je bil na Dravskem Pohorju izdelan leta 1953 za gospodarsko enoto Lobnica. Do leta 1961 so bili za vse državne gozdove na območju Dravskega Pohorja izdelani gozdnogospodarski načrti. Načrte za zasebne gozdove so začeli izdelovati nekoliko kasneje. Za koncept urejanja gozdov, ki se je uveljavil v Sloveniji, je bila bistvena kontrolna metoda, na podlagi polne premerbe sestoj ev. Ta koncept je že imel na Pohorju avtohtono tradicijo v Pogačnikovih gozdovih v Lehnu (GAŠPERŠIČ 1997). • Do leta 1974 je bilo na celotnem območju Severnega Pohmja, ki je spadalo v mariborsko gozdnogospodarsko območje, izvršeno podrobno gozdnovegetacijsko kartiranje po standardni srednjeevropski metodi. Večino območja je kartiral Biro za gozdarsko načrtovanje. • Sistemsko je bilo zagotovljeno financiranje vlaganj v gozdove, kot so obnova, nega in varstvo gozdov ter gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic. Sistem financiranja vlaganj v gozdove je bil stabilen in je zagotavljal zadostna sredstva nekako do sredine osemdesetih let. Razen navedenih dejavnikov, ki so pozitivno vplivali na razvoj gozdov, je potrebno omeniti še naslednje faktorje, ki so najbolj negativno vplivaH na povojni razvoj gozdov na Dravskem Pohorju: • Močan pritisk na sečnje tako v državnih kot zasebnih gozdovih v povojnem obdobju. Gozdni gospodarstvi Maribor in Slovenj Gradec sta v letu 1964 ustvarili med vsemi gozdnimi gospo­ darstvi v Sloveniji največji bruto dohodek na Cenčič , L.: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju enoto površine družbenih gozdov (PIPAN 1967). Ker so se sredstva za biološka vlaganja obli­ kovala v določenem deležu od ustvarjenega dohodka, so visoke sečnje pomenile tudi več teh sredstev. Zato je obnova temeljila predvsem na dragi umetni obnovi z iglavci. Cenejša in -~ekološko primernejša naravna obnova pa je bila često zapostavljena. • Sušenje jelke, ki se je začelo okrog leta 1960. Zaradi velikega deleža jelke ter njenega silovitega hiranjaje bHa močno ogrožena trajnost gozdov na Dravskem Pohorju. • Velika številčnost populacij rastlinojede parkljaste divjadi je povzročala motnje v gozdnem ekosistemu. Posledice prevelikih populacij rastlino­ jedih parklarjev, zlasti jelenjadi, so se pojavile že konec petdesetih let 20. stoletja ter so bile najpomembnejši gozdnogospodarski problem druge polovice tega stoletja. Gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohorju v drugi polovici dvajsetega stoletja smo razdelili na dve tipični obdobji. 4.4.1 Obdobje prebiralnega gospodarjenja (1948 - pribl. 1970) 4.4.1 Period of selective management (1948- approx. 1970) Prebiralno gospodarjenje se je razmahnilo v Sloveniji po letu 1951 zaradi odpora proti eksten­ zivnim sečnjam pred drugo svetovno vojno ter poslabšanemu stanju gozdov zaradi planskih sečenj po vojni. Začetek obdobja masovnega uvajanja prebiralnega gospodarjenja v jelovjih na Dravskem Pohorju pa smo umestili v leto 1948, ko so v Lehnu izločili gozdove za raziskovalni objekt. Ustanav­ ljanje raziskovalnih objektov za prebiralno gospodarjenje kaže, kako velik pomen je takratna gozdarska stroka pripisovala prebiralnemu gospo­ darjenju. Zaradi izvajanja raziskovanj in zaradi teoretskega in praktičnega pouka strokovnega osebja o modernih načinih prebiralnega gospo­ darjenja so (razen raziskovalnega objekta v Lehnu) za raziskovalna objekta razglasili v petdesetih letih še gozdove na Kumnu (Lakožič v izmeri 90 ha) ter na Smolniku na Pohorju (nacionalizirani gozdovi posestev Hlebovo, Glaser, Jurko in Harič v izmeri 280 ha). Raziskovalni rezultati teh raziskovalnih objektov so skromni, ugotovili so stanje ter razvoj gozdov v desetletju ali dveh, potem pa je raz­ iskovalno delo v teh objektih zastalo. V prvih gozdnogospodarskih načrtih iz pet­ desetih let so vse gozdove na Dravskem Pohorju, razen smrekovih monokultur, uvrščali v obratovaini razred prebiralnih gozdov. Ko so kasneje ugotovili, da ideja prebiranja ni povsod uresničljiva, so v · načrtih začeli bolj upoštevati razmere, ki omogdčajo prebiranje. V načrtih iz šestdesetih in sedemdesetih let so prebiralno gospodarjenje določili le še v jelovjih ter deloma v pohorskem gorskem bukovju, kjer je jelka vitalna. Iz takratnih načrtov je razvidno, da sta poglavitni značilnosti prebiralnih gozdov na Dravskem Pohorju »neuravnovešenost in premala podraščenost« (GGN Lovrenc na Pohorju 1975- 1985). Očitno je, da takratni «prebiralni gozdovi« v veliki meri niso imeli ustrezne prebiralne zgradbe. Poleg tega je prišlo do posameznih zlorab, saj so »ostarele« in »močno preredčene« prebiralne sestoje pogosto neopravičeno posekali na golo ter umetno obnovili s smreko. V neurejenih povojnih razmerah je bila ideja prebiralnega gospodarjenja velikega pomena za ohranitev slovenskega in seveda tudi pohorskega gozda. Pravo gojitvene prebiranje pa se na Dravskem Pohorju kljub bogati tradiciji ni razvilo in to kljub temu, da so bili pogoji za prebiralno gospodarjenje v jelovjih na Dravskem Pohorju ustrezni. 4.4.2 Obdobje opuščal\ia prebiralnega gospodar jenja 4.4.2 Period of discontinuation of selective management V jelovjih na Dravskem Pohmju se je v sedemdesetih letih pokazalo, da gospoda.tjenje ni dovolj uspešno, čeprav je bila generalna odločitev za prebiralno gospodarjenje na teh rastiščih povsem ustrezna. V šestdesetih in in zlasti sedemdesetih letih je bila sečnja, delno zaradi močnega umiranja jelke, znatno večja od tekočega prirastka, kar je privedlo v jelovjih do razgradnje sestojev: sestoji so postali na večjih površinah vrzelasti, zaradi poseganja med drevesa v zgornjem sloju se je mreža nosilcev funkcij osiromašila, ponekod so nastale zapleveljene površine, sprožena je bila obnova sestoj ev s smreko. Večje površine osiromašenih sestojev so posekali na golo in umetno obnovili s smreko. V jelovjih se je povečal delež smreke v lesni zalogi in zmanjŠal delež jelke, lesne zaloge pa so nazadovale. Navedene spremembe so vplivale na uveljavitev skupinsko-postopnega gozdnogojitvenega sistema, li Cenčič , L.: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Preglednica 4: Razvoj lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju. Table 4: Development of the growing stock and tree species composition in the forest management unit Lovrenc na Pohorju. Površina - Area (ha) LZ - Growing stock (m 3 /ha) Smreka - Spruce (%) Jelka - Si/ver fir (%) Ostali iglavci- Other cqnifers (%) Bukev- Beech (%) Ostali listavci- Other deciduous trees (%) ki je popolnoma nadomestil prebiralni gojitveni sistem, saj v gozdnogospodarskih načrtih skoraJ ne najdemo smernic za vsaj fragmentarna uporabo prebiralnega gospoda1jenja kot sestavnega dela svobodne gojitvene tehnike. Glavni vzroki za opustitev prebiralnega gospo­ daijenja na Dravskem Pohorju so bili: • prebiralno gospodarjenje so v preteklosti izvajali tudi v sestojih, kjer ni bilo pogojev za to vrsto obratovanja (enomerni in celo enodobni sestoji); • pogosto napačno razumljena (zlorabljena) ideja prebiralnega gospodarjenja; • hira~e jelke po letu 1960; • visoke sečnje, ki jih ni bilo mogoče realizirati v okviru prebiralnega gospodarjenja. Po letu 1985 so se sečnje v jelovjih začele zmanjševati. Manjša sečnja je hkrati z izboljše­ vanjem vitalnosti jelove populacije privedla do izboljšanja stanja v jelovjih, kar ugotavljamo pri obnovah načrtov gospodarskih enot predvsem z dvigom lesnih zalog ter izboljšanjem debelinske strukture sestojev. Z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot je bilo v jelovjih na Dravskem Pohorju določeno skoraj izključno skupinsko-postopno gospodarjenje ne glede na to, da obstajajo prebiralne strukture ter da so v pohorskih jelovjih primerne ekološke razmere za prebiranje. To kaže na neustrezne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi. Kljub določenemu skupinsko-postopnem gospo­ darjenju pa v jelovjih na Dravskem Pohorju še živi prebiralno gospodarjenje, in to, žal, predvsem z elementi kmečkega prebiranju, manj pa kot sodobno in intenzivno prebiralno gospodarjenje (CENČIČ 2002). Leto- Year 1956 1996 6.860 7.013 330 384 36,4 45,0 43,3 25,0 3,0 3,0 14,5 21,0 2,8 6,0 4.4.3 Razvoj gozdov na Dravskem Pohorju v obdobju po drugi svetovni vojni 4.4.3 Development of forests on Dravsko Pohmje in the period after the Second World War V povojnem obdobju so bile izdelane že 3 oziroma 4 obnove gozdnogospodarskih načrtov, zato lahko podrobno spremljamo razvoj gozdov po gozdno­ gospodarskih enotah v zadnjih 30 oziroma 40 letih. Razvoj gozdov na Dravskem Poh01ju bomo okvirno prikazali z analizo razvoja lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju (preglednica 4). Ta enota leži v osrednjem delu Dravskega Pohorja in je značilna za to območje. Višina lesne zaloge, izražena v m~/ ha, se je v minulih 40 letih povečala za 16 o/o ali 54 m 3 /ha. Delež iglavcev v celotni lesni zalogi se je v obdobju od leta 1955 do leta 1995 zmanjšal za lO o/o - od 83 o/o na 73 %. Za razvoj drevesne sestave na Dravskem Pohorju sta značilna dva procesa: l. Regresija jelke zaradi pešanja vitalnosti in njeno propadanje. V p1ikazanem obdobju se je delež jelke močno zmanjšal. V štirih desetletjih se je delež jelke v analizirani enoti zmanjšal od 43 o/o na 25 %. Jelko je v jelovjih nadomestila skoraj izključno smreka. Delež bukve se je nekohko povečal. l. Na bukovih rastiščih se je v preteklosti spremenjena drevesna sestava postopoma spre­ minjala v naravnejšo. Zmanjšal se je delež smreke in jelke ter povečal delež bukve. Ta proces je dokaj uspešno potekal v montanskem in submontanskem pasu. V altimontanskem pasu, kjer so problemi zaradi zastmečenosti največji, pa se je drevesna sestava spremenila le malenkostno. Iz preglednice 5 je razvidno, da je bila v zadnjih 30 letih sprememba drevesne sestave veliko večja v pasu do 1.000 m n. v. kakor v višinskem pasu nad 1.000 m n.v. V montanskem in submontanskem pasu se je povečal delež bukve v letu 1996 za 70 % Cenčič, L.: Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju Pregledn ica 5: Razvoj lesne zaloge in njene strukture po drevesnih vrstah v GE Lovrenc na Pohorju v v!šinskem pasu do 1.000 m n.v. (montanski in submontanski pas) in nad 1000 m u.v. (altimontanski pas). Table 5: Development of the growžng stock and tree species composition in the forest management unit Lovrenc na Pohorju according to altitude zones (up to 1000 m a.s.l.: mountaineous and suh - mountaineous zone; above 1000 m a.s.l. (alti- mountaineous zone). Površina - Area (ha) 1 LZ - Growing stock (m 3 /ha) Strueka- Spruce (%) Jelka- Silver fir (%) Ostali iglavci - Other conifers (o/o) Bukev- Beech (%) Ostali listavci- Other deciduous trees(%) glede na njen delež v letu 1966. Za altimontanski pas, kjer so ekstremnejše· rastiščne razmere, je značilna velika labilnost ekološkega kompleksa. Pod vplivom zasmrečenosti so nastale na rastiščih razne degradacijske oblike, zaradi česar v zadnjih 30 letih skoraj ni bilo bistvenih sprememb v strukturi lesne zaloge po drevesnih vrstah. Res pa je tudi, da je sama dinamika razvoja sestojev v altimontanskem pasu počasnejša v primerjavi z nižjim pasom vegetacije. Vrste in obseg posameznih gozdnogojitvenih obratov v različnih obdobjih so rezultat razvoja gozdnogojitvene misli in postopne spremembe gozdnogospodarskih ciljev. Iz preglednice 6 je Do 1.000 m n. v. Nad 1000 m n.v To 1000 m a.s.l. Above 1000 m. a.s.l. 1966 1996 1966 1996 4.380 4.196 2.798 2.545 334 388 348 385 23,6 36,4 59,0 57,8 57,1 36,0 11,1 7,8 3,4 4,0 2,5 2,4 9,8 16,7 25,5 30,3 6,1 6,9 1,8 1,7 razvidno, kako so se spreminjale vrste gozdno­ gojitvenega obratovanja v GE Lovrenc na Pohorju po obdobjih veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov. V načrtih za prvo obdobje (1956-65) so za lesnoproizvodne gozdove predvideni le dve vrsti obratovanja - prebiralno in zastorno. V načrtu za obdobje 1966-75 se tema vrstama obratovanja pridruži še skupinsko-postopno gospodarjenje. V načrtu za obdobje 1976-85 je znaten del prebiralnih gozdov uvrščen v skupinsko-postopni sistem, delež gozdov z zastornim gospodarjenjem pa je ostal nespremenjen. V zastorni sistem gospodmjenja so praviloma uvrščali nasade smreke. V načrtu za obdobje 1986-95 ni več izločenih prebiralnih Pregled1tica 6: Vrste gozdnogojitvenega obratovanja v GE Lovrenc na Pohorju po obdobjih veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov (v ha). Table 6: Type s of silvicultural systems in the forest management unit Lovrenc na Pohorju, according to success ive forest management plans (in ha). Obdobje - Period Vrsta obratovanja 1956-65 1966-75 1976-85 1986-95 1996-05 Silvicultural system Prebiralno ,. 690 Selective 2.912 4.115 2.405 o Skupinsko-postopno o 677 2.308 5.874 5.614 lrregular shelterwood Zastorno 1.280* 2.189 2.096 952 o Shelterwood Prilagoje- no posebnemu namenu o 124 201 200 Adapted to special purpose Varovalno in prilag. omej. lesnoproiz. pomenu Protection forest and adapted to limited 621 201 141 508 wood-production role of the forest Skupaj 4.813 7.182 6.934 7.168 7.012 Total * Opomba: v načrtu opredeljeno kot enodobni gozdovi * Note: defined as even-aged forests in the forest management plan Cenčič, L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju gozdov, kljub temu da so še ohranjeni sestoji s prebiralnimi strukturami, predvsem v jelovjih in gorskih bukovjih v lasti kmetov. Ob prevladujočem strokovnem mnenju o neprimernosti tega obrata je vzrok za ukinitev prebiralnega gospodarjenja tudi v takratnem načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov, ki ni dopuščal različnih vrst obratovanja v gospodarskem razredu oziroma odseku. V načrtu za zadnje odobje 1996-2005 je le Il % lesno­ proizvodnih gozdov uvrščeno v prebiralni gozdno­ gojitveni obrat. Tudi kriteriji za opredeljevanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so se v obdobju 1966-1996 močno spreminjali, kar je vidno iz zelo različnih površin teh kategorij v posameznih obdobjih. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih v letu 1997 je bilo v načrtih gozdnogospodarskih enot na Dravskem Pohorju v lesnoproizvodnih gozdovih predvideno izključno skupinsko-postopno gospo­ darjenje (izjema je le načrt GE Lovrenc na Pohorju), kljub temu da imajo pohorska jelovja tako drevesne sestavo, ki je zelo primerna za prebiranje. Skupinsko-postopno gospodarjenje ima v konceptu sproščene tehnike gojenja gozdov gotovo osrednjo vlogo, vendar pa je prebiralno gospodarjenje na Dravskem Pohorju preveč zapostavljeno. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSION Danes zaradi zgodovinskih razlogov na Dravskem Pohorju prevladujejo iglavci (predvsem smreka), manj je listavcev, ker so jih v preteklosti zatirali. Kljub temu da zavzemajo bukova rastišča več kakor polovico površine, je skupni delež bukve v lesni zalogi le 18 %. Vplivi na gozdove so bili v preteklosti zelo intenzivni (paša, glažute, ogljar­ jenje, fratarjenje), vsi so zaznamovali sedanjo strukturo in bodo vplivali na prihodnji razvoj gozdov. V preteklosti sta bila na Dravskem Pohorju značilna dva glavna načina gospodarjenja z gozdom. V veleposestniških gozdovih se je razvil golosečni sistem, zaradi česar so nastali obsežni enodobni sestoji smreke. Ta način se je uveljavii predvsem v altimontanskih bukovjih, kjer so prevladovali gozdovi v nekmečki lasti. V gozdovih kmečkih lastnikov pa se je zaradi trajnostne oskrbe kmečkih žag s hlodovina uveljavil koncept 18 "kmečkega" prebiranja, ki je pospeševal iglavce, zlasti jelko. Od analiziranih vplivov je za današnjo podobo jelovij na Dravskem Poho1ju pomembno zlasti obdobje od druge polovice 19. stoletja, ko je porasla vrednost žaganega lesa iglavcev. V jelovjih in gorskih bukov jih so tako nastali čisti iglasti sestoji jelke s ptimesjo snu·eke. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja sta se na Dravskem Pohorju zaradi pojava umiranja jelke in uvajanja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi povečevala deleža smreke, ki je nadomestila pešajočo jelko, ter bukve. Za razvoj drevesne sestave v drugi polovici dvajsetega stoletja sta na Dravskem Pohorju značilna dva procesa: l. Razgradftia jelovih sestoj ev zaradi sušenja jelke in večjih sečenj. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja se je delež jelke močno zmanjševal. Jelko je v jelovjih nadomestila skoraj izključno smreka. Ostale drevesne vrste, predvsem bukev, ki je bila v preteklosti zatirana, pa zaradi majhnega deleža niso mogle nadomestiti izpada jelke in tako prispevati k naravnejši drevesni sestavi gozdov. 2. Na bukovih rastiščih se je spremenjena drevesna sestava zaradi uveljavljanja sonaravnega gospodarjenja postopoma spreminjala v naravnejšo. Zmanjšal se je delež smreke in jelke ter povečal delež bukve. Ta proces je dokaj uspešno potekal na bukovjih v montanskem in submontanskem pasu. V altimontanskem pasu, kjer so problemi zaradi zasmrečenosti največji, paje spreminjanje drevesne sestave zaradi specifičnih ekoloških razmer precej počasnejše . Za gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohmju po drugi svetovni vojni sta značilni dve tipični obdobji. Prvo povojno obdobje od leta 1948 do leta 1970 je obdobje prebiralnega gospodrujenja. Bistvena značilnost tega obdobja je nekritično uvajanje prebiralnega gospodarjenja tudi v sestoje, kjer ni bilo pogojev za to vrsto obratovanja (enomerni in celo enodobni sestoji). Za drugo povojno obdobje, ki nastopi ob koncu šestdesetih let, je značilen preobrat k skupinsko-postopnemu gospodarjenju, ki je bil tako korenit, da v gozdnogospodarskih načrtih skoraj ni zaslediti smernic za vsaj fragmentarna uporabo prebiralnega gospodarjenja kot sestavnega dela svobodne gojitvene tehnike. Skupinsko-postopno gospo­ da:tjenje ima kot intenzivni malopovršinski sistem v konceptu sproščene tehnike gojenja gozdov gotovo osrednjo vlogo, vendar pa je prebiralno GozdV 61 (2003) 1 Cenčič, L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju gospodarjenje v jelovjih na Dravskem Pohorju danes preveč zapostavljeno. Zasmrečena alti­ montanska bukovja, ki so razširjena tudi na območju Dravskega Pohorja, so specifičen gozdnogospodarski problem, ki zahteva posebno temeljito in celovito obravnavo. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Za koristne napotke in nasvete se zahvaljujem doc. dr. Andreju Bončini. Prispevek povzema del raziskave, ki je potekala v okviru priprave ma­ gistrskega dela »Gospodarjenje z gozdovi in razvoj sestojev v Lehnu na Pohorju«. 7 SUMMARY Characteristics of Forest Management on the Dravsko Pohorje in the Nine­ teenth and Twentieth Century The development of forests on the Dravsko Pohorje has been analysed in the research. The research is based on a review of available historical sources. More recent historical periods have been analysed in greater detail because of accessible sources and their stronger impact on the present state of forests. Past forest management ha s been di vided into four periods, which are not clearly separated: • Feudal period • period of early capitalism • period of capitalist economy • period after the Second World WaT. Today, conifers (mostly spruce) are predominant on the Dravsko Pohorje. This is due to historical reasons, as is the lower share of deciduous tree species, wbich have been suppressed in the past. Despite the high share of beech stands (more than one half of the analysed area), the share of beech in the total growing stock is only 18 %. Influences on forests have been very intense in the past (pasturing, glass works, charcoal burning, clear­ cutting methods and rejuvenating methods). All of these have left their mark on the present structure of forests and will influence their future develop­ ment. Two major methods of forest management were typical of forests on the Dravsko Pohorje in the past. In the forests of bigger estates, large even­ aged spruce forests were established as a result of GozdV 61 (2003) 1 the clear felling system. This method was especially used in the beech forests of the subalpine zone, where forests of non-farmers prevailed. In farmer­ owned forests, the concept of "farmers" selection system was applied, which promoted conifers, especially silver fir. The most important influence on the present state of sil ver fir stands on Dravsko Pohorje was management in the second half of the 19 111 century, when the value of coniferous sawn wood increased. Due to the sustainable supply of timber from farmers' sawmills, the concept of "farmers" selection was applied in farmers' forests, which promoted conifers, especially silver fir. Sil ver fir- and mountainous beech stands were trans­ formed into pure silver fir stands with admixture of spruce. The shares of spruce and beech have increased on Dravsko Pohorje since 1960 because of the sil ver fir decline and the introduction of sustainable, more natural forest management. Two major processes have been characteristic for the development of the tree species composition: l. Disintegration of sil ver fir stands caused by silver fir dessication and extensive felling. The share of silver fir has decreased significantly since 1960. Sil ver fir stands have been replaced by spruce. Other tree speci es, especially beech, which has been suppressed in the past, have been not ab le to replace the loss of silver fir and to contiibute to a more natural tree species composition. 2. The tree species composition on beech stands has gradually changed into a more natural one, as sustainable forest management was introduced. The shares of sil ver fir and spruce have decreased and the share ofbeech has increased. This process bas been quite successful on beech stands in the montane and subalpine zones. In the subalpine zone, where the problem of high spruce share is most intense, the change of tree species composition is much slower, due to the specific ecological conditions. Forest management on the Dravsko Pohmje after the Second World War bas been divided into two typical periods. The first period, from 1948 to 1970, was the period of selective management. The main characteristic of that period was the introduction of selective management also into stands which lacked every precondition for this type of forest management (even-aged forests). The second after­ war period, i.e. the late sixties, was cha.racterized 19 1 Cenčič, L. : Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju by a turn towards the irregular shelterwood system, MALLY, G., 1848. Das Bachergebirge. -Graz, Steier- which was so radical, that forest management plans maerkische Zeitschrift, IX. MIHELIČ , D., 1985 . Kratek prerez zgodovine gozda iu included virtual1y no guidelines for even frag- gozdarstva na Slovenskem- I. - V: Pomen zgodovinske mentary use of the selection system as a compaund perspektive v gozdarstvu, Gozdarski študijski dnevi, of the free silvicultura1 technique. The irregular Ljubljana 14. do 16 . marec 1985. Ljubljana, BF - shelterwood system as an intense small-surface VTOZD za gozdarstvo, s. 61-66. management system should certainly play a central MIKLAVŽIČ, J. , 1961. Melioracija in konverzija gozdov role in the framework of the free silvicultural na rastiščni, gojitveni in gospodarski osnovi razložena system, but it is neglected in the contemporary silver fir stands on Dravsko Pohorje. 8 VIRI 1 RE FE REN CES CENČIČ, L., 2000. Gospodarjenje z gozdovi in razvoj sestojev v Lebnu na Pohorju. - Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar­ stvo, 170 s. CENČIČ, L., 2002. Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju. - Gozdarski vestnik, 60, šc. 7-9, s. 366-381. COJZER, I., 1998. Analiza odstrela jelenjadi v GL Pohorje (1987-1996). - Strokovna naloga, Maribor, Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, 22 s. ČOKL, M., 1967. Stanje in razvoj prebiralnih gozdov v Lehnu. - Zbornik št. 5, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, s. 89-120. GAMS, 1., 1959. Pohorsko Podravje, Razvoj kulturne pokrajine. - Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 231 s. GAŠPERŠIČ, F., 1997. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi . - Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 417 s. GLAZER, 1., 1985. O ciprošu, o fratah in še o čem.- Ruše, Ruška kronika, s. 677-680. HILTL, C ., 1893. Das Bachergebirge. - Klagenfurt, samoza1ožba, 195 s. KORENT, D., 1952. Pohorske glažute in njihov vpliv na gozdove. -Gozdarski vestnik, 10, št. 8-9, s. 240- 246. KOROPEC, 1., 1972. Zemljiške gospoščine med Dravo­ gradom in Mariborom do konca 16. stoletja. - Maribor, 173 s. na treh praktičnih primerih. - Ljubljana, Državna založba Slovenije, 290 s. PIPAN, R. , 1965a. Slovenski gozdovi - Slovenjgraško (koroško) gozdnogospodarsko območje . - Nova proizvodnja, št. 1-2, s. 61-71. PIPAN, R., 1965b. Slovenski gozdovi - Pohorje. - Nova proizvodnja, št. 3-4, s. 127-140. PIPAN, R ., 1967. Nastanek in premagovanje notranjih protislovij na področju urejanja gozdov. - Zbornik št. 5, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, S. 121-149. SCHMIRGER, J., 1872. Bericht ueber die forestalen Zustande des Bachergebirges und Schwanberger Alpen. - Graz, Die Landesvertretung von Steiermark, II. del, s. 418-424. SGERM, F., 1991. Žage na lovrenškem Pohorju. - V: Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. (ur. Jože Mlinarič , Anton Ožinger, Zvone Podvinski). Lovrenc na Pohorju, KS Lovrenc, s. 197-236. SIMONIČ, A., 1993. Lov. -V: Naravni park Pohorje; koncept razvoja s smernicami za razglasitev. Maribor, Gozdno gospodarstvo Maribor, s. 140-151. URBAS, 1., 1930. Narodnogospodarski in socialni pomen kmetskih gozdov v Mariborski oblasti . - Zagreb, posebni otisak iz Šum. Lista, 5 s. VERDNIK, M., 1994. Gospodrujenje z denacionaliziranimi gozdovi v gozdnogospodarski enoti Lovrenc na Pohorju. - Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo, 40 s. ZGONIK, M .. 1970. Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini. - Doktorska disertacija. Maribor, 462 s. ZGONIK, M., 1972. Delež falske graščinske posesti pri razvoju gospodarstva in preoblikovanja pokr~jine na Lovrenškem in Ruškem Pohorju. - Maribor, CZN 43, s. 75- 99. GozdV 61 {2003) 1