- - ~-........ . Strokovna raz_rrava --~------------------ GDK: 945.4:2 (063) Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih Zgoščena informacija o rezultatih raziskovalne naloge »Vnašanje listavcev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi - SUSTMAN« P. SIMONČIČ\ M . ČATER 2 , A. BREZNIKAR 3 , M. ZUPANIČ 4 Izvleček: Simončič, P., Čater, M., Breznikar, A., Zupanič, M.: Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 9. V slovenščini Raziskovalna naloga »Vnašanje listavcev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi« je bila vključena v akcijo 5 (Key Action 5): Trajnostno kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo ter celovit razvoj podeželja in gorskih predelov - 5.3.1 Mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi. Premena s podsadnjo in setvijo, in ne s sečnjo na golo, izpolnjuje merila za trajnostno gospodarjenje z gozdom in zadovoljuje družbene zahteve po dobro premišljenih načinih gospodarjenja, zaradi katerih dojema javnost gospodarjenje z gozdovi pozitivno. Veliki goloseki v Evropi z izjemo Slovenije so eden poglavitnih razlogov za to, da je sedanji način gozdnega gospodarjenja slabo sprejet v javnosti. Znanje o značilnostih izkoriščanja svetlobe, modelu rasti in sencozdržnosti ciljnih listna tih vrst ter ugotovitve o konkurenci med podsajenimi listavci in odraslimi smrekami bodo pri gospodarjenju z gozdom omogočile postopno premene čistih smrekovih sestoj ev brez golosekov. Tehnološki rezultat projekta na področju gej enja gozdov bo pomembno prispeval k evropskemu gozdarstvu. Ključne besede: monokulture smreke, bukev, podsadnja SUSTMAN Cilj raziskovalnega projekta SUSTMAN je bil razvoj in poglabljanje znanj o preme ni smrekovih mono­ kultur s podsadnjo listavcev kot gozdno gojitvenem ukrepu. Naloga je bila sprejeta v petem okvirnem programu EU in je potekala tri leta, od l. 2002 do 2005. V projektu so sodelovali raziskovalci s področij : gozdne ekologije, fiziologije, gojenja gozdov in gozdarji praktiki iz Avstrije, Češke, Nemčije , Slovenije (Gozdarski inštitut in Zavod za gozdove Slovenije) in Švedske. Ena pomembnih nalog je bila prenos znanja v prakso; s tem name­ nom so bile napisane gozdno gojitvene smernice za podsadnjo listavcev v smrekovih sestoj ih. V pri­ spevku je predstavljen povzetek smernic, ki bodo v celoti objavljene v posebni izdaji strokovnih in znanstvenih del s področja gozdarstva. 1 IZHODIŠČA Po oceni se v Evropi nahaja 6 - 7 milijonov hektarov čistih smrekovih sestojev (Picea abies) zunaj svojega naravnega are ala (slika 2) . Na 4- 5 milijonih hektarov gre za rastišča, kjer v naravnih združbah prevladujejo listavci ali mešani sestoji. GozdV 63 (2005) 9 Nekdanji mešani gozdovi so bili v preteklosti zaradi kmetijske rabe, steljarjenja in potrebe po kurivu prekomerno izkoriščani. V času industrializac0e se je zaradi večje/ga izsekavanja? sečnje povečala potreba po lesu, kar je povzročilo množično sajenje smreke. V zadnjih 200 letih je bila smreka potis­ njena v ospredje 1 pospeševana 1 zaradi velikih prirastkov, preprostega pogozdovanja in redčenj ter manjše ogroženosti s strani rastlin o jede divjadi. Na velikih površinah gozdna te krajine zahodne in osrednje Evrope so tako prevladovali nasadi čiste smreke, ki so bili oz. so ogroženi zaradi vetrolo­ mov, napadov žuželk in ostalih "škodljivcev", suše in posredno degradacije gozdnih tal. Klimatske spremembe z naraščajočo verjetnostjo nastopov ekstremnih vremenskih dogodkov, kot npr. neurij, povečujejo ranljivost smrekovih sestoj ev. Zaradi zmanjšane oz. spremenjene biotske raznolikosti ter spremenjenega okolja in krajine, je naklonjenost 1 dr. P . S. Gozdarski inštitut Slovenije 2 dr. M. č . Gozdarski inštitut Slovenije 5 mag. A. B. Zavod za gozdove Slovenije 4 M. Z. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije 365 S imončič , P .. čater,M . , Breznikar. A., Zupanič . M. : Ekološke in g 120 cm dolžine) so uporabne, ko gre za večjo nevarnost objedanja ali kadar je konkurenca pritalne vegetacije premočna. Puljenke lahko predstavljajo poceni in vitalen sadni material, če izpolnjujejo osnovne genetske zahteve in če zado­ stimo osnovnim pogojem pri izkopu, transportu in skladiščenju ter sadnji. Transport in previdno ravnanje s sadikami so ključni za nadaljnji uspeh. Pomembna je tudi pravočasna oskrba in dostava ter zaščita pred izsušitvi jo med transportiranjem in skladiščenjem. Izogibamo se obrezovanju korenin -za lažjo sadnjo je dopustno zmerno obrezovanje daljših stranskih korenin, če to znatno ne zmanjša koreninske mase. Sajenje v zasek je primerno za večino sadik in sadnega materiala ( < 80 cm 369 Sika 5. Smrekov sestoj na Pohorju potreben podsadnje. Pritalna vegetacija otežuje naravno obnovo višine). Na peščenih tleh z večjimi sadikami (60 - 120 cm višine), se je pokazalo na osnovi meritev preživetja in razvoja korenin kot uspešnejše sajenje s polkrožno sadilno motiko. Višje sadike (> 120 cm dolžine) sadimo v jamice. Setev semena je metoda obnove z majhnimi stroški. Uspešna je pri npr. hrastih po goloseku, na opuščenih kmetijskih tleh in v preredčenih sestoj ih hrastov ali borov. Glavno oviro predstavljajo ptice in glodavci, ki se s tovrstnim semenjem in mladimi klicami hranijo. V razmerah, kjer je prisotno tudi naravno mladje lahko pričakujemo več škode s strani glodavcev. Razvite so bile tehnike setve bukve pod smrekovirn sestojem, ki zmanjšajo stroške v primerjavi z obnovo s sadnjo na 50 - 70 %, rezultat pa je gost pomladek, ki lahko zagotovi ustrezno kakovost prihodnjega sestaja. Ne glede na dejstva o uspešnosti setve, je v praksi bolj pri­ ljubljena obnova s sadnjo. Poglavitna slabost setve je poleg že omenjenih biotskih in abiotskih dejavni­ kov tudi pomanjkanje izkušenj . Rezultati poskusov s setv~o in praktične izkušnje kažejo, da je lahko setev uspešna ob zagotovitvi osnovnih pogojev. Potrebno je uporabljati le seme visoke kakovosti (kalivost nad 70 %) in zadostne količine (30-60 kg /ha neto površine, kjer sejemo). Za uspešno rast sadik mora znašati odprtost matičnega se stoja do 70 % polne zarasti. Priporočljiva je setev spomladi med aprilom in sredino maja. Zeliščni sloj in plast humusa mora biti odstranjena. Za zaščito pred pticami morajo biti semena popolnoma prekrita. Setev ni priporočljiva tam, kjer pričakujemo bujno pritalno vegetacijo ali obilno naravno pomlajevanje 370 Slika 6. Ograjena ploskev nad Mislinjskim grabnom z uspešno pomladitvijo z bukvijo smreke. Pogosto je potrebno ograjevanje tako pri setvi, kot sadnji za zaščito pred divjimi prašiči, zajci in kopitarji. V nasadih kjer je poudarjena proizvodnja lesa, je želena gostota sadik odvisna od drevesne vrste in ciljne lesne zaloge. Nanjo vpliva prisotnost pionirskih drevesnih vrst, kot tudi trajanje in stopnja zaprtosti matičnega sestaja. Raziskave kažejo, da je hitrost čiščenja vej v nasadih bukve z začetno gostoto 6.000- 7.000 sadik/ha primer- Slika 7. Uspešna podsadnja bukve na Pohorju GozdV 63 (2005) 9 Simončič , P., Čater.M .. Breznikar. A .. Zupan ič . M.: Ekološke in gozdnogojitvene osnove ... ljiva s hitrostjo čiščenja vej v primeru naravnega pomladka velike gostote. Izjemno majhne gostote sadnje upočasnijo proces čiščenja vej in zmanjšajo kakovost. Uporaba višjih sadik in primes pionir­ skih vrst v daljšem obdobju pod zastorom opraviči zmerno zmanjšanje gostote sadik. Če naš cilj ni visokokakovosten les, lahko število sadik znatno zmanjšamo. Primes smreke je v večini listnatih nasadov pod matičnim smrekovim sestojem ekonomsko zelo dobrodošla, zato je primerna tudi določena količina naravno pomlaj ene smreke na rastiščih, kjer je ta stabilna. V primeru, da vitalno smrekovo mladje že obstaja v času uvajanja listavcev, lahko le to postane resna konkurenca listavcem, zato je potrebno uravnavanje zmesi ali prostorsko ločevanje vrst s previdno uravnava svetlobe in počasnim odpiranjem s sečnjami. Preprostih poti za prerneno smrekovih sestojev ni mogoče predpisati. Tudi v podobnih razmerah obstajajo številne gozdnogojitvene možnosti. Določeni gojitveni cilji kot sta proizvodnja lesa in obnova naravnih gozdnih združb zahtevajo posebne gojitvene pristope. V procesu obnove se lahko spremeni raven potrebnih vhodnih sredstev; velik vložek pri pripravi tal lahko npr. vpliva na manjši vložek pri sadnji in vzgoji sadik. Uspeh premene je v veliki meri odvisen od natančne opredelitve ciljev in uskladitve posameznih kora­ kov v procesu obnove. 7 URAVNAVA SKLEPA KROŠENJ> KAKOVOST SADIK IN NAČIN SEČNJE IN SPRAVILA Pri določanju načina poseganja v matični sestoj s sečnjo je zelo važna presoja stabilnosti smre­ kovega sestaja, ki ga spreminjamo. Najpomemb- Dolžina poganjka ---.- 1 ro ~ ro Ol o o.. ro -~ >(/) 5 Slika 8. Razmerje med dolžino in višino narašča z odklonom debelne osi od navpičnice in je dober kazalnik nagnjenosti sadik. nejša je pri tem mehanska stabilnost, saj nanjo vpliva vsak poseg s sečnjo. Ostali dejavniki, ki jo ogrožajo, posebno podlubniki, so omejeni na sušnejša rastišča in leta z večjimi temperaturami od povprečnih in so zato manj pomembni. Ocena stabilnosti v gozdu ni vedno enostavna. Nekateri sestoji še kažejo posledice prejšnjih škod, zato Slika 9. Uspelo bukovo jedro na Pohorju Preglednica l. Relativna intenziteta svetlobe (PFD rel.) na gozdnih tleh 100-letnega smrekovega sestaja v povezavi s temelj nico, sklepom krošenj in stopnjo odprtosti Opis Temeljnica Zastrto st (%) Relativna intenziteta Stopnja odprtosti (m 2 /ha) svetlobe== PFD rel. (%) (%) Zaprt sklep 45 90 3 o Gost 40 80 5 o sklep 35 60 8 0,04 30 53 12 0,11 Presvetljen sklep 25 40 17 0,21 20 30 25 0,36 15 18 38 0,60 GozdV 63 (2005) 9 371 _____ S _ i_ m_o_nc_·i_č._P _ ·~ · Čater.M., Breznikar. A .. Zupanič. M.: Ekološke in gozdnogojitvene _ o_ sn _o _ v_ e_ .. _ . _ ___ _ lahko stopnjo stabilnosti in stanje koreninskega sistema ocenimo učinkoviteje. Poškodovane, že razgrajene dele sestaja lahko predvidimo za obnovo s sadnjo bukve ali javorja (pasivna pod­ sadnja). Aktivna podsadnja se začenja z namer­ nimi posegi v natični sestoj v obliki svetlitvenih sečenj. Pasivna podsadnja je velikokrat edina možnost na rastiščih, kjer je ogrožena stojnost sestoj ev. V primeru stabilnih matičnih sestoj ev lahko uporabljamo različne načine svetlitvenih sečenj od zastornih, skupinsko postopnih sečenj, sečenj v progah do ponekod v Evropi tudi golo­ sečnega načina gospodarjenja. V praksi se vsi omenjeni načini redko uporabljajo dosledno, pogosteje gre za določen vzorec v časovno-pros­ torski kombinaciji izvedbe poseka. Kot primer, lahko začnemo z zastornimi sečnjami, ki jim sledijo skupinsko postopni načini, končni posek pa izvedemo s hitro napredujočimi sečnjami v pasovih. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki ga določa način sečnje je intenziteta svetlobe na gozdnih tleh. Za predstavo o intenziteti svetlobe znotraj smrekovih sestojev povzema preglednica 1 nekaj podatkov za skupinsko postopni način sečnje v smrekovih sestojih. Številna opazovanja v praksi kažejo, da gostota krošenj matičnega sestaja vpliva na obliko rasti sadik pod njim. Pomembni parametri, kot raz­ poreditev in debelina vej, število poganjkov, oblika krošenj, čiščenje vej in obseg sečenj ter poškodbe pri spravilu niso bili vključeni v analizo in znanstveno utemeljeni v procesu podsadnje. Primer (slika 8) 372 kaže vpliv gostote smrekovega sestaja na odklon debelne osi podsajenih bukev: oblika debla, izražena v razmerju med dolžino in višino poganjka kaže, da pride do kolenaste oblike pod tesnim zastorom in povsem ravne rasti pod manjšo zastrtostjo. Stopnja nagnjenosti sadik narašča z večanjem sklenjenosti matičnega sestaja oz. z upadom dotoka svetlobe. Razmerje ni linearno, če upade intenziteta svetlobe pod 10% ali celo 15%, pride do vse večjega odklona osi zadnjega debelnega poganjka glede na navpičnico . Mejna vrednost se nahaja med 10 in 15 %jakosti svetlobe na gozdnih tleh . Načini sečnje, za katere je značilno postopno odstranjevanje matičnega sestaja v daljšem časovnem obdobju, zahtevajo stalne posege v sestoj in pome­ nijo stalen vpliv na gozdna tla zaradi vpliva težke mehanizacije. Zaradi majhne koncentracije sečenj se stroški proizvodnje lesa nenehno povečujejo. Bukove sadike lahko uspevajo pod povsem zaprtim sklepom krošenj, vendar naj intenziteta svetlobe ne bo manjša od 10- 15% v daljšem časovnem obdo­ bju, saj pride sicer do deformacije debel. Naravno pomlajevanje znatno ovira gosta pritalna vegetacija, posebno trave, zato ga je potrebno vzpodbuditi v razmeroma zgodnji fazi celotnega procesa obnove sestaja. Ko je mladje oblikovano (približno 4-6 let po vzniku) potrebuje smrekovo mladje za ustrezno višinsko rast veliko več svetlobe (več kot 30%), v primerjavi z bukovim mladjem. Tekmovalnost med vrstama omilimo z oblikovanjem skupinic ene vrste, katerih premer naj znaša najmanj 20 m. VIRI: http:/ /www.sustman.de/ Avtorja fotografij: Matjaž Čater in Primož Simončič GozdV 63 (2005) 9 Atlas gozdnih td Slovenije GDK: 114:(253) Atlas gozdnih tal Slovenije - 6. del Forest S oil Atlas of Slovenia - Part VI Lado KUTNAR*, Mihej URBANČIČ*, Primož SIMONČIČ* Izvleček: Kutnar, L., Urbančič, M., Simončič, P.: Atlas gozdnih tal- 6. del. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 9. V slovenščini, z i.zvlečkom v angleščini, cit.lit. 5. Prevod v angleščino: avtorji. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. V šestem delu Atlasa je prikazan ključ za določevanje talnih tipov slovenske razvrstitve gozdnih tal. Obravnava11e so rastline kot nakazovald talnih in drugih rastiščnih razmer. Z demonstracijskimi rastlinskimi vrstami sta prikazani EUenbergova fitoindikacijska metoda in Koširjeva metoda vrednotenja rastiščnih dejavnikov z rastlinskimi nakazovalci. Atlas je namenjen tako gozdarjem kot raziskovalcem in lastnikom gozdov, da bi bolje poznali lastnosti, pomen in razširjenost gozdnih tal. Ključne besede: razvrstitev tal, ključ talnih tipov, rastlinski nakazovalec, fitoindikacijska metoda Abstract: Kutnar, L., Urbančič, M., Simončič, P.: Forest S oil Atlas of Slovenia- Part Vl Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 9. In Slov­ ene, with abstract in English, lit. quot. 5. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The sixth part of the Atlas gi ves the key for s oil type de.fini ti on relating to the Slovenian forest s oil classification. Plants as indica­ tors of soil and other site conditions are discussed.The Ellenberg phytoindication method and the Košir method of site facto rs evaluation with plant indicators are shown with the use of demonstration plants. The Atlas is design ed for foresters, forest owners and researchers and will gi ve them a better understanding of the properties, importance and distribution of forest soils. Key words: so il classification, key to s oil types, plant as indicator, phytoindication method 8 KLJUČ ZA DOLOČEVANJE TALNIH TIPOV SLOVENSKE RAZVRSTITVE GOZDNIH Tla so nastala in se razvijala samo pod vplivom padavinske vode; prehajanje vode skozi nji. h je prosto, brez zastajanja. Tla imajo le organski O in/ali i . nicialni (A) horizont. *Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SloveniJa Atlas gozdnih tal Slovenije -------- --------~~--------------------~------ Nadaljevanje s prejšnje strani Kambična tla Distrična rjava tla Evtrična ~java tla Rjava pokarbonatna tla V tleh je razvit kambični (B) horizont Tla imajo dobro razvit eluvialni E horizont RAZRED A VTOMORFNIR TAL V tleh zastaja ali/in se dalj časa zadržuje podtalnica ali/in padavinska ali/in poplavna ali/in zlivna voda Tla imajo Tla so nastala na recenlnih antropogeni P nanosih vodotokov horizont Edi ni vir preskrbe z vodo in s hranili so Tla imajo nad 30 cm debel šotni T horizont Nerazvita obrečna tla Za tla je značilen psevdoglejni g horizont Šotna tla visokega baJja Šotna tla nizkega ba~ja Tla so oglej en a zaradi zastajanja podtalnice. Tla imajo dobro razvit humozni horizont A oglejena v spodnjem (zaradi podialnice) in v površinskem delu (zaradi ustajanja popi avne vode). Atlas gozdnih tal Slovenije -------- 9 RASTLINE KOT NAKAZOVALCI Rastlinska komponenta gozdnega ekosistema, TALNIH IN DRUGIH RASTIŠČNIH ki jo označujemo kot rastlinsko združbo ali fi to- RAZMER cenozo, praviloma predstavlja večino biomase tega ekosistema. Zaradi tega je gozdna fitocenoza pomemben vir informacij o dogajanjih v gozdu, še posebej o dejavnikih, ki so vplivali na nj1 en nastanek in/ali njen razvoj. Ob delu gozdarja v gozdu lahko že dobro opazova­ nje in poznavanje rastlinskih vrst daje pomembne informacije o rastiščnih razmerah in delovanju celotnega gozdnega ekosistema. Gozdna tla se med seboj razlikujejo po kemijskih in fizikalnih lastnostih. Hkrati pa se med seboj razlikujejo tudi po tem, kakšne rastline in rastlinske združbe jih poraščajo. Med lastnostmi tal in rastjem obstajajo bolj ali manj tesne povezave. Pojavljanje rastlin na določenem mestu je lahko dober nakazovalec lastnosti tal ali značilnosti rastišča na sploh. Rastline, ki posredno s svojim pojavljanjem na določenem mestu kažejo na določene lastnosti okolja, imenujemo indikatorji (rastlinski bioindikatorji, fitoindikatorji, rastlinski nakazovalci). S pomočjo bioindikatorjev lahko razmeroma hitro in enostavno ocenimo stanje v okolju, ne da bi instrumentalne merili dejavnike okolja. Večjo informacijsko vrednost imajo rastline z ožjo ekološko nišo, ki se pojavljajo na ožjem območju določenega dejavnika (npr. v zelo sušnih, zelo vlažnih razmerah, na izrazito kislih, s hranili revnih tleh). Vrste, ki rastejo izključno ali pretežno na rastiščih s tlem.i svojevrstnih morfoloških, fizi­ kalnih, kemičnih, bioloških, vodno - zračnih in drugih lastnosti, imenujemo vezane rastline. Takim vrstam lahko pripišemo večjo nakazovalno vlogo glede na določen dejavnik oz. rastišče. Rastline pri talne plasti gozda (zelišča, grmi) so praviloma boljši indikator razmer in sprememb v določenem ekosistemu kot vrste drevesne plasti, saj reagirajo relativno hitro na spremenjene okoljske dejavnike (s spremembami v vrstni sestavi ali deležu posameznih vrst). Na pojavljanje rastlinskih vrst poleg abiotskih dejavnikov rastišča (matične podlage, tal, podnebja, reliefa in časa) vplivajo tudi zapleteni medsebojni odnosi med rastlinami in z drugimi organizmi. Zaradi tega nam bolj zanesljivo informacijo o stanju okolja (npr. o lastnostih rastišč in tal) daje celotna skupina rastlin (tudi drugih organizmov), ki se hkrati pojavljajo na določenem mestu. Celo­ tne populacije in rastlinske združbe (ali združbe organizmov) praviloma veliko bolje odražajo vse dejavnike okolja kot posamezne vrste, saj se rastiščni dejavniki v njih odsevajo kot integrirana celota. Skupina vrst veliko bolje nakazuje dejavnike okolja (rastiščne razmere) kot prevladujoča ali katera koli druga posamezna rastlinska vrsta. Če najdemo skupaj več rastlinskih vrst s podobnimi indikacijskimilastnostmi, lahko z veliko gotovostjo sklepamo o rastiščnih razmerah v gozdu. Vegetacijska sestava nosi pomembne informacije o gozdnih tleh in procesih v gozdnih biocenozah (eko­ sistemih). Na osnovi vegetacije sklepamo na določeno vrsto rastišča in prevladujoče okoljske dejavnike. Pri tem so nam v pomoč različne metode vrednotenja gozdnih fitocenoz in njihovih rastišč, ki temeljijo na ocenah ekološkega značaja rastlinskih vrst. Osnovo za tovrstne metode predstavlja ekološko vrednotenje vsake posamezne vrste, ki naseljuje določeno rastišče. Rezultat vrednotenja je v rangih oz. številkah izražen odziv (vedenje, reagiranje) rastline glede na različne dejavnike okolja. S temi vrednostmi je označena ekološka niša posamezne vrste glede na obravnavane okoljske dejavnike. Števila, ki izražajo ekološko naravnanost vsake posamezne rastline, so t. i. ekološke indikacijske (indikativne, nakaz ovalne) vrednosti. Prvi, ki je opredelil odzivanje rastlin na relativni skali, je bil Iversen. Leta 1936 je določil indikacijske vrednosti rastlin glede na slanost (ELLENBERG et al. 1991). Z indikacijskimi vrednostmi rastlin se je kas­ neje v evropskem prostoru ukvarjalo mnogo avtorjev: npr. Ambros ( Češkoslovaška), Ellenberg s sodelavci (Nemčija), Ehrendorfer (Avstrija), Karrer (Avstrija), Landolt (Švica), So6 (Madžar­ ska), Z6lyomi s sodelavci (Madžarska). Pri nas je indikacijske vrednosti rastlin ocenjeval Živko Košir (1992). Avtorji fitoindikacijskih metod ocenjujejo odzivnost rastlin na rastiščne dejavnike s števili oz. lestvicami, ki izražajo njihovo večjo ali manjšo navezanost na določene razmere (svetloba, toplota, vlažnost, količina snovi in drugi). Indikacijske (indikativne) vrednosti rastlin predstavljajo kratke oznake ekološkega odzivanja vrst. To je opredelitev rastišča posamezne rastline ob upoštevanju vpliva konkurentov. Ker se v arealu razširjenosti določene vrste pojavljajo različni konkurenti, se v tem območju spreminja tudi njeno odzivanje na rastiščne razmere (ELLEN­ BERG et al. 1991). Vendar pa imajo fitoindikacijske metode ali metode ekološkega vrednotenja gozdnih fitocenoz in dejavnikov njihovih rastišč (npr. tal) tudi svoje pomanjkljivosti (KUTNAR 1997). Vse tovrstne metode so geografsko omejene, kar izhaja iz dejstva, da se fitoindikacijska vloga posamezne Slika 1: Goli lepen (Adenostyles glabra) se pojavlja na rendzinah in rjavih pokarbonatnih tleh v visokogorskih in subalpinskih gozdovih (foto: L. Kutnar) Slika 3: Navadni kopitnik (Asarum europaeum) raste pretežno na dobro rodovitnih, evtričnih tleh, ki so se razvila . na karbonatnih kamninah (foto: L. Kutnar) Slika 4: Rebrenjača (Blechnum spicant) je značilnica za zelo kisloljubne bukove gozdove (Blechno-Fagetum) na svežih, distričnih tleh (foto: L. Kutnar) Slika 2: Navadna snudljivka oz. svinjska laknica (Aposeris foetida) je nezahtevna rastlina, ki se pojavlja v zelo različnih gozdovih. Ker se obilno pojavlja na zaraščenih pašniških površinah, je bila izbrana za značilnico drugotnega smre­ kovja (Aposerido-Piceetum) (foto: L. Kutnar} Slika 5: Velecvetni čober ( Calamintha grandiflora) se pojav­ lja od gorskega do subalpinskega pasu na svežih, s humusom bogatih, evtričnih tleh (foto: L. Kutnar} Slika 6: Navadno kalužnico (Caltha palustris) najdemo na bregovih vodotokov in na zamočvirjenih tleh (foto: L. Kutnar) Slika 7: Deveterolistna konopnica ( Cardamine enneaphyl­ los) raste predvsem v gorskem svetu, na svežih, humoznih, evtričnih tleh s karbonatno matično podlago (foto: L. Kutnar) Slika 8: Damasonijevo (belo) naglavko ( Cephalanthera damasonium) najdemo na slabše razvitih, sušnejših tleh na apnencu (foto: L. Kutnar) Atlas gozdnih tal Slovenije rastline razlikuje znotraj območja (areala) njene razširjenosti. Poleg tega pa iste rastline v okviru istega geografskega območja lahko naseljujejo različne substrate (matične podlage), kar je lahko povezano tudi z drugačnimi dejavniki okolja (orografske in topografske značilnosti, tla, mikro in mezoklima) in s tem tudi z drugačno rastlinsko kombinacijo. Zaradi tega se moramo pri uporabi teh metod dobro seznaniti, v katerem geografskem območju so nastale oz. za kakšno območje je zanesljivost večja. Poleg tega moramo vedeti, pod kakšnimi pogoji so metode dovolj zanesljive oz. ali so kakšne druge omejitve pri uporabi fitoindikacij­ skih metod. Pri tem se moramo dobro seznaniti tudi, na kakšen način so definirane indikacijske (nakazovalne) vrednosti rastlin (npr. ali lestvice jasno odražajo gradient vrednosti naraščanje določenega dejavnika, ali je lestvica indikacijskih vrednosti kako drugače zasnovana). FITOINDIKACIJSKE METODE IN EKOLOŠKA OZNAKA RASTLINSKIH VRST V tem poglavju sta predstavljeni dve različni metodi ekološkega vrednotenja vrst. Prva, ki je vse­ splošno najbolj poznana in največkrat uporabljena fitoindikacijska metoda v svetu, je Ellenbergova metoda (ELLENBERG et al. 1991). Nastala je v zahodnem delu Srednje Evrope. Ellenbergova metoda ocenjevanja indikatorskih vrednosti rastlin glede na posamezni dejavnik daje vpogled v vedenje (reagiranje na posamezne dejavnike okolja) rastlinskih vrst (das Verhalten der Arten) in tudi v povprečne ekološke razmere v združbi. Povprečne razmere v združbi predstavlja povprečje fitoindikacijskih vrednosti za vse rastline glede na določen dejavnik. Koširjeva metoda (KOŠIR 1992) je nastala na osnovi dolgoletnih izkušenj avtorja pri prouče- ---- vanja gozdne vegetacije in rastišč v Sloveniji. Že leta 1975 je Košir predhodno predstavil metodo vrednotenja rastišč gozdnih združb po značaju vegetacije (gozdne združbe) v povezavi z dru­ gimi dejavniki (substrat, orografija, kompleks klimatskih dejavnikov, talne razmere). Koširjevi metodi (1975, 1992) sta bolj gozdarsko aplikativno usmerjeni, saj vredno tita rastiščne dejavnike tako za oceno ekoloških razmer v združbi kot za oc~no kvalitete rastišč. Ellenbergova metoda (ELLENBERG et al. 1991) zajema 2.726 vrst praprotnic in semenk (brez vrst rodu Rubus). V vrednotenje so vključene rastlin­ ske vrste tako gozdnih kot negozdnih fitocenoz, vključno z vegetacijo agrarnih kultur, vodnih in halogenih fitocenoz ipd. V posebnem poglavju je opredeljenih kar 216 vrst robid (Rubus sp.) . . Poleg tega pa je ocenjeno ekološko odzivanje številnih mahov iz 279 rodov in lišajev iz 148 rodov. Metoda obravnava ekološke zahteve posa­ meznih rastlin. RastHnske VTste so po Ellenbergu opredeljene glede na naslednje ekološke dejavnike: svetlobne razmere (L), toplotne razmere (T), kon­ tinentaJnost (K), vlažnostne razmere (F), reakcijo tal (R), dušik v tleh (N), slanost tal (S) in odpornost na težke kovine (B,b). Poleg tega je opredeljena tudi življenjska oblika rastline (Leb.) in obstojnost listov (B) ter fitosociološka pripadnost rastline (Soz. Verh.). Ellenberg (ELLENBERG et al. 1991) opredeljuje rastline tudi glede na pogostnost in njihovo ogroženost (Haufigk.). Ekološka reakcija rastlinskih vrst je ovredno­ tena v devetstopenjski lestvici. Stopnja 1 pomeni najmanjšo in stopnja 9 največjo mero določenega dejavnika. Lestvica za talno vlago je podaljšana na 12 stopenj (dodatne 3 stopnje za vodne ras­ tline). V predstavitveni preglednici so zajeti nasled­ nji ekološki dejavniki: Atlas gozdnih tal Slovenije 1) SVETLOBNE RAZMERE (L = Lichtzahl) (v odnosu na relativno inteziteto svetlobe v poletnem času) Indikadjska rednost 2 4 5 6 7 8 9 Svetlobne razmere vrste povsem senčnih leg (pogosto spre- jemajo manj kot 1 %, redko več kot 30 % polne dnevne svetlobe) rastline med 1 in 3 senčne vrste rastline med 3 in S polsenčne vrste (sprejemajo več kot 10%, toda le izjemoma v polni dnevni svetlobi) rastline med S in 7 polsvetlobne vrste rastline med 7 in 9 vrste svetlobnih razmer (redko manj kot SO% Eolne dnevne svetlobe) 2) TOPLOTNE RAZMERE (T = Temperaturzahl) (glede na vegetacijske cone in višinske pasove) Indikacij s- ka vrednost Toplotne razmere 2 3 4 5 6 7 8 9 samo v mrzli klimi (borealni, arktični ali alpinski pas) rastline med 1 in 3 večinoma v hladni klimi (montanski ali subalpinski pas) rastline med 3 in 5 rastline zmerno toplega območja (večinoma v submontanskem pasu Sr. Evrope) rastline med 5 in 7 večinoma v topli klimi (več ali manj redko v severnem delu Sr. Evrope) rastline med 7 in 9 samo v zelo topli klimi (mediteranske vrste) 3) KONTINENTALNOST (K = Kontinenta­ litatszahl) (v skladu s stopnjami kontinentalnosti s posebnim pou­ darkom na temperaturnem minimumu in maksimumu) Indikacijska Kontinentalnost vrednost 2 3 4 5 6 7 8 9 euoceanske vrste (dotika Sr. Evropo le na skrajnem zahodu) oceanske vrste med 2 in 4 suboceanske vrste (večinoma v celotni Sr. Evropi) med4in5 subkontinentalne vrste (večinoma v vzhod­ nem delu Sr. Evrope) med 6 in 8 kontinentalne vrste (dotika le vzhodni del Sr. Evrope) euk.ontinentalne vrste (le na posameznih mestih Sr. Evrope) 4) VLAŽNOST (F = Feuchtzahl) (pojavljanje v odnosu na vlažnost tal ali nivo vode) Indikacij ska vrednost Vlažnostne razmere ------~--------~~~~------~ na ekstremno suhih tleh (npr. na golih 2 4 s 6 7 8 9 10 ll 12 skalah) med 1 in 3 na suhih tleh med3 in S na svežih tleh med S in 7 . na vlažnih tleh, ki se ne osušijo med 7 in 9 na mokrih tleh (pogosto slabo zračna tla) na občasno poplavljenih tleh vodne rastline, ki imajo liste večinoma v kontaktu z atmosferskim zrakom podvodne rastline, ki so večino časa v celoti pod vodo S) REAKCIJA TAL (R = Reaktionszahl) (pojavljanje v odnosu na kislost tal) Indikacijska Reakcija tal vrednost 2 3 4 s 6 7 8 9 samo na zelo kislih tleh med lin 3 večinoma na kislih tleh med 3 in 5 večinoma na slabo kislih tleh med 5 in 7 večinoma na nevtralnih tleh, vendar tudi na kislih in alkalnih tleh med 7 in 9 samo na nevtralnih ali alkalnih tleh 6) DUŠIK V TLEH (N = Stickstoffzahl) (pojavljanje v odnosu na preskrbo tal z dušikom) Indikacij ska vrednost Preskrbljenost z dušikom 2 3 4 s 6 7 8 9 samo na tleh z zelo malo mineralnega dušika med 1 in 3 večinoma na tleh z malo dušika med 3 in 5 v tleh s povprečno vsebnostjo dušika med 5 in 7 večinoma na tleh bogatih z roineralnim dušikom indikator za dušik samo v tleh bogatih z mineralnim dušikom (indikatorji onesnaženja) Slika 9: Navadni ruj (Cotinus coggygria.) je značilna vrsta grmišč in svetlih gozdov skalnatega Krasa (foto: L. Kut­ nar) Slika 11: Navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas) raste v vlagoljubnih gozdovih na tleh pretežno koluvialnega značaja (foto: L. Kutnar) Slika 10: Navadna ciklama (Cyclamen purpr~rascens) porašča sveža, hum ozna, evtrična tla, ki so se razvila na dolomitu in tudi na drugih karbonatnih kamninah (foto: L. Kutnar) Slika 12: Močvirski tulipan ali močvirska logarica (Fritil­ laria meleagris) je zavarovana vrsta, ki živi na vlažnih do močvirnih rastiščih (foto: L. Kutnar) Slika 13: Navadno tevje (Hacquetia epipactis) je značilnica predgorskih bukovih gozdov (Hacquetio-Fagetum), ki poraščajo predvsem rendzine in rjava pokarbonatna tla na dolomitih in tudi apnencih (foto: L. Kutnar) Slika 15: Brezklaso lisičje (Huperzija se/ago) porasca predvsem humozna, distrična tla v iglastih gozdovih (foto: L. Kutnar) Slika 14: Navadni jetrnik (Hepatica nobilis) porašča pred­ vsem sveža, dobro rodovitna, humozna, evtrična tla na apnencu (foto: L. Kutnar) Slika 16: Velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) je značilnica gorskih bukovih gozdov (Lamio~Fagetum), ki poraščajo predvsem rendzine in rjava pokarbonatna tla na apnencih in dolomitih (foto: L. Kutnar) Atlas gozdnih tal $loven-je Preglednica 1: Indikacijske vrednosti po Ellenbergu et al. (1991) za demonstracijske rastlinske vrste E-- (J') o z ~ ~ = ~ ~ j:.l:.J < z E-- ......:! j;:Q ~ j:.l:.J (J') < E-- z o - > o ~ ~ o ~ z ~ ~ ~ ......:! >N - ~ ~ z < < >(J') > o ~ ~ ~ :;J (J') E-- ! > o navadni kopitnik (Asarum europaeum) 3 6 s s 7 6 rebrenjača (Blechnum spicant) 3 x 2 6 2 3 jesenska vresa (Calluna vulgaris) 8 x 3 x 1 1 navadna kalužnica ( Caltha palustris) 7 x x 9 x x deveterolistna konopnica ( Cardamine (Dentaria) 4 4 4 s 7 7 enneaphyllos) damasonijeva naglavka ( Cephalanthera damasonium) 3 6 2 4 1 7 4 navadna ciklama ( Cyclamen. purpurascens) 4 6 4 s 9 5 navadna glistovnica (Dryopteris Ji lix-mas) 3 x 3 1 s s 6 močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) 8 7 4 8 7 s navadno tevje (Hacquetia epipactis) ? ? ? ? ? ? velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) ? ? ? ? ? ? trpežna srebrenka (Lunaria rediviva) 4 5 4 6 7 8 spomladanska torilnica (Omphalodes verna) 4 6 4 5 7 6 lasasti kapičar (Polytrichum formosum) 4 2 s 6 2 ? črni bezeg (Sambucus nigra) 7 5 3 5 x 9 velika kopriva ( Urtica dioica) x x x 6 7 8 brusnica ( Vacci,nium vitis-idaea) 5 x 5 4 2 1 ? - rastlina ni bila ovrednotena; x - rastlina se pojavlja v zelo različnih razmerah glede na določen dejavnik (rastlina ni indikator specifičnih razmer, je indiferentna glede na določeni dejavnik, npr. se pojavlja na sušnih in vlažnih tleh) Izbrane (demonstracijske) vrste uvrščajo Ellen­ berg s sodelavci ( 1991) večinoma med senčne do polsenčne vrste. Po njihovi oceni se v izrazito svetlobnih razmerah pojavljata le jesenska vresa in močvirski tulipan. Večina izbranih vrst se pojavlja v zelo različnih toplotnih razmerah (so zanje indiferentne). V bolj topli kli.mi se najpogosteje pojavlja močvirski tulipan. Relativno mrzlo klimo pa nakazuje mah lasasti kapičar. Med izbranimi rastlinami prevladujejo subo­ ceanske vrste, ki jih običajno najdemo v celotni Srednji Evropi. Večina izbranih vrst nakazuje povprečne vlažnostne razmere. Na izrazito mokrih tleh se pojavlja navadna kalužnica in v povpre- Atlas gozdnih tal Slovenije čju malo manj mohih tleh močvirski tulipan. Indikatorji zelo kislih tal so jesenska vresa, rebrenjača, brusnica in lasasti kapi čar. Karbonatna tla s pretežno nevtralnimi reakcij ami pa nakazuje navadna ciklama. Najbolj izraziti indikatorji velike vsebnosti dušika v tleh so črni bezeg, veh~a kopriva in trpežna srebrenka. Na praviloma z rastlinam dostopnim dušikom revnih tleh pa se pojavljata jesenska vresa in brusnica. Metoda vrednotenja rastiščnih dejavnikov in relativne kvalitete rastišča po Koširju (1992) zajema 486 praprotnic in semenk ter 52 mahovnih vrst. Metoda oz. seznam rastlin je bi[ kasneje še dopolnjen in sedaj vključuje 761 rastlinskih vrst od tega 94 mahov in lišaj ev. V oceno so vključene pretežno rastlinske vrste naših najbolj razširjenih gozdn.ih združb. Številne rastline so ocenjene ločeno po različnih rastlinskih kombinacijah, glede na različne matične substrate, tako da imamo na voljo precej večje število valorizacij ( ovrednotenj) rastlinskih vrst (trenutno je vključenih kar 1.668 valorizacij rastlin s po šestimi ocenami za izbrane dejavnike). Kvaliteta rastišča rastlinske vrste ni ocenjena po povprečnih rastiščnih razmerah v fitocenozi, temveč po razmerah v sinuzijah, kjer se optimalno uveljavljajo. Ker so podobne sinuzije lahko skupne več različnim fitocenozam, se tudi indikatorski pomen rastlinske vrste razširja na širši krog fitocenoz in gozdnih združb. Po drugi strani pa se ista rastlinska vrsta lahko pojavlja v različnih ekoloških razmerah tj. v različnih gozdnih združ­ bah oz. v sestavi različnih rastlinskih kombinacij. Ker so valorizacijski koeficienti za rastlinsko vrsto ocenjeni po dejanskih rastiščih dejavnikih, se lahko ekološka oznaka za isto rastline na raz­ ličnih rastiščih (npr. zaradi različnega matičnega substrata) precej razlikujejo. Valorizacija gozdnih rastišč temelji na povezavi indikatorskega pomena rastlinskih vrst in kvalitete rastišč, ki jih naseljujejo. Za neposredno delo z gozdom moramo poznati za vsak gozdni sestoj ali gozdno fitocenozo njihove (njene) potenciale in značElnosti, ki so pomembne za ohranjanje stabilnosti in optimalno izkoriščanje njenega rastiščnega potenciala. S pomočjo metode vrednotenja po Koširju (1992) obravnavamo realno vegetacijo. Celotna rastlinska kombinacija fitocenoze se pri vred­ notenju uveljavi z upoštevanjem individualnega indikatorskega pomena rastline in njenega deleža (njene pokrovnosti in številčnosti) v fitocenozi. Pri valorizaciji fitocenoze dobimo odgo­ vor o: - izrazitosti posameznih dejavnikov v fi.to­ cenozi (iz deleža rastlinskih vrst po ekološkem pomenu) - s frekvenčno krivuljo, ki opredeljuje ekološko (ne)homogenost fitocenoze, - ekološki spekter združbe po ekoloških sku­ pinah rastlinskih vrst, - pripadnost rastlinskih vrst fitocenološkemu sistemu in - relativno boniteteto rastišča (z rastiščnim koeficientom Rk je ocenjena (lesno) proizvodna sposobnost rastišča). Da bi dosegel povezavo med indikatorskim pomenom rastlinskih vrst in kvaliteto rastišč, je Košir (1992) vrednosti ekoloških dejavnikov raz­ vrstil v kvalitetne stopnje in te z valorizacijskimi koeficienti (Vk 1 , VIs, ... ,Vk 6 ) povezal v relativne odnose od najboljših proti najslabšim rastiščem oz. s stališča ekološke stabilnosti rastišča od opti­ malnih proti ekstremnim rastiščem. Z določitvijo kvalitetnih stopenj za ekološke parametre je opre­ delil številne možne kombinacije, ki nakazujejo kvaliteto rastišča rastlinskih vrst in preko njihove značilne rastlinske kombinacije na kvaliteto rastišč fitocenoze. V sem tem kombinacijam med dejavniki in njihovimi kvalitetnimi stopnjami je skupno, da boljša kvalitetna stopnja v okviru vsakega dejav­ nika pomeni boljše rastiščne razmere v pogledu njegove proizvodne sposobnosti in obratno, slabša stopnja pomeni slabše rastišče. Seštevek vseh šestih rastiščnih dejavnikov (petrografski substrat, kislost tal in oblika humusa, globina tal, skeletnost oz. kamenitost, stopnja vlažnosti rastišča, lokalne klimatske značilnosti) nam daje relativno kvaliteto rastišča (Rk) za posa­ mezno rastlinsko vrsto. Za potrebe vrednotenja relativne bonitete rastišča fitocenoze se preko rastiščnega koeficienta rastlinske vrste (Rk) (tj . po indikativnem pomenu rastlinske vrste) povezujejo v obliki tehtanega povprečja v rastiščni koeficient (Rk) fitocenoze. Zaradi obsežnosti obdelave valorizacij~kih koeficientov je bila izdelana tudi računalniška aplikacija, ki omogoča lažjo, optimalnejšo upo­ rabo te metode. Razčlenitev ekoloških dejavnikov po kvalitet­ nih razredih po Koširju (1992) je naslednja: (Glej stran 386) Slika 17: Beli mah (Leucobryum glaucum) je vezan na zelo kisla, distrična tla k.isloljubnih listnatih in iglastih gozdov ter resav (foto: L. Kutnar) Slika 19: Spomladanska torilnica ( Omphalodes verna) je značiinica dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Omphalodo­ Fagetum) (foto: L. Kutnar) Slika 1 8: Brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum) na­ jdemo predvsem v kisloljubnih gorskih in visokogorskih gozdovih (foto: L. Kutnar) RASTIŠČNI KOEFICIENT RASTLINSKE VRSTE Z rastiščnim koeficientom izrazimo relativno kvaliteto rastišča vsake rastlinske vrste. Rastiščni koeficient je seštevek valorizacijskih koeficientov vseh šestih rastiščnih dejavnikov. Seštevki se gibljejo od 6 do 66 (za mahove 4 do 46). Rastline rastišč Slika 20: Lasasti kapičar (Polytrichum formosum) praviloma raste v obliki blazinic na vlažnih, distričnih tleh (foto: L. Kutnar) Slika 21: Šotni mahovi (Sphagnum sp.) rastejo na različnih barjih in v vlažnejših gozdovih (foto: L. Kutnar) z največjo proizvodno sposobnostjo (rastiščni koeficient 17) imajo seštevek od 6 - 8 (mahovi in lišaji od 4 - 6). Tako rastiščni koeficient pada do O. Tej vrednosti pa ustreza seštevek od 60 - 66 (mahovi in lišaji od 43 - 46). Rastiščni koeficient celotne fitocenoze je teh­ tana srednja vrednost rastiščnih koeficientov za posamezne rastline, pri čemer je utež koefici- Slika 22: Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je zimzeleni grmič, ki porašča zelo kisla, distrična tla (foto: L. Kutnar) ent pokrovne vrednosti posameznih rastlinskih vrst. Koeficient pokrovne vrednosti po van der Maarel-u predstavlja modifikacije pokrovne vrednosti, ki jo običajno ocenjujmo po metodi Braun-Blanqueta. Največ valorizacijskih koeficientov izbranih vrst kaže na nevtralno-alkalna tla (valorizacijska vrednost 5). Nakazovalke izrazito kislih tal (pH je lahko celo pod 3,5) so po Koširjevi oceni (1992) rebrenjača, jesenska vresa in brusnica. Večina izbranih vrst najpogosteje raste na sred­ nje globokih tleh (30- 60 cm). Na zelo plitvih tleh (pod 15 cm) se običajno pojavlja trpežna srebrenka. Trpežna srebrenka je tudi rastlina skeletnih, peš­ čenih tal z več kot 75% deležem skeleta. Ta vrsta običajno nakazuje veliko skeletnost tal na različnih matičnih podlagah (K ali S). Velik delež skeleta v tleh običajno nakazuje tudi navadna kalužnica in navadni kopitnik (S). Zelo globoka tla (nad 100 cm) z zelo malo skeleta (pod 1 %) običajno porašča rebrenjača (K, NS) in jesenska vresa (K). Na zelo mokrih rastiščih se pojavlja navadna kalužnica. Nekoliko manj mokra tla običajno porašča močvirski tulipan. Velika večina izbranih vrst porašča zmerno sveža do sveža tla. Zmerno suha rastišča pa pogosteje naseljujejo (po KOŠIR 1992) damasonijeva naglavka, brusnica, jesenska vresa (S) in lasasti kapičar (S). Atlas gozdnih tal Slovenije ------------- ---~------------------------~ 1) PETROGRAFSKI SUBSTRAT 4) SKELETNOST OZ. KAMENITOST K valit. Valoriz. Kvalit. Delež skele ta v tleh (pros- Valoriz. stop. Kamnina oz. preperina koef. (V 1 ) stop. tor ski) koef. (V 4 ) bogati in nevtralni silikati (delež zelo slabo kamenito oz. lahko preperljivih mineralov je peščeno (pod 1%) večji od 7%) II slabo skeletne oz. peščeno (1 - 10%) 3 II mešani substrati, aluviji, deluvialne 5 .III srednje katnenito oz. peščeno 5 ilovice silikatnega zaledja ipd. (lO- 30%) IV močno kamenito oz. peščeno 7 III kisli silikati (delež preperljivih 7 (30- SO%) mineralov je od 3 - 7%) v zelo močno kamenito oz. 9 IV apnenci, laporni apnenci in apneni 9 peščeno (50- 75%) laporji (nad 50% CaC0 3 ) in VI skeletna tla, pesek (nad 75%) ll dolomitizirane oblike teh kamnin v dolomiti, dolomitni peski in kisli 11 S) STOPNJA VLAŽNOSTI RASTIŠČA sterilni silikati z deležem zemljoal- K valit. Ekološka Valoriz. kalij, ki je pod 3 % stop. Vlažnostne razmere sl..-up. koef. (V 5 ) VI organska podlaga (šota, lubje, 13 VIII zelo suho - suho la odmrli lesni ostanki, štori, ... ) 13 (toplo) v zmerno . suho (toplo) Ib 7 2) KISLOST TAL IN OBLIKA HUMUSA II zmerno sveže - sveže Il 3 zmerno sveže III K valit. Kislost in oblika humusa V alo ri z. - zmerno vlažno stop. koef. (V 2 ) IV po bočno zelo vlažno IV 5 zmerno kisla (pH ok. 5), sprsteni- VI menjajoče zelo v 9 nasta prhnina do boljša prhnina vlažno in zmerno mokro n slabo kisla (pH pod 6), sprstenina 3 VII mokro VI 11 (slabša) JII nevtralno-alka/na (pH = 6,5 ali 5 6) LOKALNO KLIMATSKE ZNAČILNOSTI več), sprstenina K valit. Lokalno klimatske značilnosti Valoriz. TV kislo (pH nad 4,5), prhnina 9 stop. koef. (V 6 ) slabše biološko neugodne oblike; višja zračna vlaga, umerjeno to- prašnata prhnina (v nižjih legah) ali s surovim humusom (v višjih plo, pogostejša megla v poletni legah) vegetacijski periodi; ravnina do spodnje gorske v zelo kislo do kislo (pH pod 3,5), 13 stopnje: surov humus - hladne lege 3 -tople lege II sredogorje do montanske 3) GLOBINA TAL- SOLUM stopnje: 5 -hladne vlažne lege, jarki ipd. 7 K valit. Globina tal- solum Valoriz. - tople ali sušne in drenažne stop. kocf. (V 3 ) lege, grebenske lege nad 1 OO cm - zelo globoka 1 III hladne klima višjih nadmorskih 9 II 60 - l OO cm - globoka 3 višin (altimontanska, subalpins- ka stopnja, mrazišča) lll 30 - 60 cm -srednje globoka 5 IV 15-30 cm- plitva 7 v pod 15 cm - zelo plitva 9 Atlas gozdnih tal Slovenije Preglednica 2: Valorizacijski koeficienti po Koširju ( 1992) za demonstracijske rastlinske vrste ~ ~ ~ .c:: tJ:l '-1-l E-< < § ~ u ~ V':> ~ = >U u.l ::> >V':> o '-1-l < >U ~ ~ V':> .....:1 E=: ~ E-< g ~ tJ:l < ;S tJ:l .....:1 ~ ~ z = tJ:l .....:1 E-< o ::> ~ ~ >U 1 ~ ~ tJ:l E-< '-1-l tJ:l ) rJ'j en ~ rJ'} ~ >;;.. E::: ;2 E-< < o rJ'} Co-' z ~~ ~o rJ) ~ rJ'} E-< z < < s ;:Q ~ >N ;2~ §~ ~ ~ E-< rJ'} o < '-1-l ~ .....:1 .....:1 Sg ~~ o ~ Co-' en > v.lU navadni kopitnik (Asarum europaeum) K 9 s 5 7 3 3 32 9 NS 1 s 3 9 1 1 20 l3 s 7 s 5 11 3 5 36 7 rebrenjača (Blechnum spicant) K 9 13 1 1 1 l 26 11 NS 1 13 1 1 1 1 18 13 s 7 13 s 7 1 1 34 8 jesenska vresa (Cal/una vulgaris) K 9 1 13 1 l 3 3 30 9 s 7 13 7 7 7 7 48 3 navadna kalužnica (Caltha palustris) K-S 1 s s 7 11 11 1 40 6 deveterolistna konopnica (Cardamine (Den- K 9 5 5 9 l 3 5 36 7 taria) enneaphyllos) NS 1 5 3 1 9 3 s 26 ll damasonijeva naglavka ( Cephalatrthera K 9 5 5 7 7 7 40 6 damasonium) navadna ciklama (Cyclamen purpurascens) D 11 5 5 7 3 5 36 7 NS 1 5 7 9 3 5 30 9 navadna glistovnica (Dryopteris ji/ix-mas) K 9 1 5 5 3 5 28 10 NS 1 1 5 7 3 5 22 12 s 7 1 5 7 3 s 28 10 močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) >+ K-S s 5 3 3 9 1 26 Il navadno tevje (Hacquetia epipactis D 11 3 5 5 3 3 30 9 K9 9 3 7 9 3 9 40 6 NS 1 3 5 9 3 3 24 11 velecvetna mrtva kopriva (Lami um orvala) K 9 s 5 9 5 s 38 7 NS 1 s 3 9 5 3 26 11 trpežna srebrenka (Lunaria rediviva) K 9 s 9 11 s s 44 s s 7 5 7 11 5 s 40 6 spomladanska torilnica ( Ompha/odes verna) K 9 3 3 1 3 5 24 u lasasti kapičar (Polytrichum formosum) K 9 1 o o 3 7 20 lO s 7 1 o o 7 7 22 10 črni bezeg (Sambucus nigra) K 9 s s 7 5 5 36 7 NS 1 s 1 7 5 5 24 11 velika kopriva (Urtica dioica) K 9 5 5 7 1 5 32 9 brusnica (Vaccinium vitis-idaea) o 13 13 s 9 7 9 56 1 s 7 13 5 7 7 9 48 3 * - Vrsta ni bila ovrednotena pred objavo metode v l. 1992, ovrednotena in vnesena v banko podatkov je bila ob pripravi tega prispevka. Oznaka substrata: NS - silikatne kamnine z velikim deležem lahko preperljivih silikatov; S - silikatne kamnine z manjšim deležem lahko preperljivili silikatov; K-S- mešani substrati, naplavine; K- karbonatna podlaga; K9 - karbonatna podlaga v visokogorski stopnji; D - dolomit; O - organska podlaga. Atlas gozdnih tal Slovenije Za večino izbranih vrst je značil11o pojavljanje v hladnih, vlažnih legah v sredogorju. Po Koširjevi oceni največjo proizvodno sposo­ bnost rastišča med izbranimi vrstami nakazujejo navadni kopi tnik (NS), rebrenjača (NS) in navadna glistovnica (NS). Najmanjše rastiščne koeficiente pa je ocenil za brusnice in jesensko vreso (S). Ellenbergova (1991) in Koširjjeva ( 1992) metoda sta deloma primerljivi v pogledu izbora ekoloških dejavnikov (npr. vlažnost, reakcija tal) za vrednotenje indikacijskega pomena rastlinskih vrst. Pod določenimi pogoji dajeta metodi pri­ merljive rezultate in se lahko v veliki meri tudi dopolnjujeta. VIRI: ELLENBERGER, H. 1 WEBER, E. H. 1 DULL 1 WITRH, V. 1 WERNER, W 1 PAULISSEN, D. , 1991 . Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. - Scripta Geobotanica, 18, Erich Goltze Kg, Gottingen, 248 s. KOŠIR, Ž., 1975. Gozdarstvo : vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno-proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.- Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, 133 s. KOŠIR, Ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja fitocenoz. - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 58 s. KUTNAR, L., 1997. Primerjava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišč na primeru Landolta (1977), Ellenberga et al. (1991) in Koširja (1992).- Magistrsko delo, BF Oddelek za biologijo, Ljubljana, 125 s. LANDOLT, E., 1977. Okologische Zeigerwerte zur Schweizer Flora. - Geobotanischen Institut der Eidg. Techn. Hochschule, 64 Heft, Zurich, 208 s. Zahvala Zahvaljujemo se VISJemu predavatelju mag. Tomažu Prusu za recenzije vseh dosedanjih šestih delov Atlasa gozdnih tal in ili·. Živku Koširju za pomembna vsebinska dopolnila prispevka.