Strokovne razprave 
GDK: 156.5: 451.2 
Ukrepi za preprečevanje škode, ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda 
parkljasta divjad 
Zdravko MIKLAŠIČ
1 
Izvleček: 
Miklašič, Z.: Ukrepi za preprečevanje škode, ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta divjad. Gozdarski vestnik, 
št 2/2003. V slovenščini, cit. lit. 9. 
V članku so predstavljene vrste škode, ki jo v gozdovih povzroča rastlinojeda parkljasta divjad, kakor tudi ukrepi s katerimi 
preprečujemo njeno nastajanje. Opisani so postopk) za postavitev nekaterih vrst zaščit pred rastlinojedo divjadjo ter njihova uporabnost 
in učinkovitost. Navedene so dobre in slabe strani neposrednjh ukrepov vključno s strošk) za njihovo izvedbo in vzdrževanje. 
Ključne besede: škoda, rastlinojeda parkljasta divjad. ukrepi, Mislinja 
1 UVOD IN OPREDELITEV 
PROBLEMA 
Divjad je sestavni del gozdnih ekosistemov, kjer 
rastlinstvo predstavlja vir energije in materije ter 
bivalni prostor za velik del živalskega sveta. 
Rastlinojeda parkJjasta divjad (srna, jelen, gams, 
damjak, muflon) potrebuje za razvoj v prehrani 
določen delež lesnatih rastlin, kijih najde predvsem 
v dostopnem zeliščnem in grmovnem sloju. Hrani 
se s semeni, klicami, zelišči, travami, vršički 
gozdnega mladja in lubjem nekaterih drevesnih vrst. 
Zaradi neusklajenosti med divjadjo in rastlinstvom 
v gozdu lahko pride ob hranjenju divjadi z 
različnimi rastlinskimi vrstami do občutno večjih 
poškodb na rastlinstvu kot je dopustno. 
Preprečevanje škod, ki jih v gozdu povzroča 
rastli noj eda parkljasta divjad, zahteva ukrepanje tako 
pti divjadi kot tudi v njenem življenjskem okoyu. 
Vzroke, ki so plivedli do nastanka neusklajenosti in 
s tem do škod v gozdu, nam lahko uspe odpraviti z 
različnimi ukrepi le v daljšem časovnem obdobju. 
Pojavljanje škod pa zahteva takojšnje ukrepanje, kljub 
dejstvu, da so nekate1i ukrepi izredno dragi. 
Zaradi dolgega časovnega obdobja, ki je po­
treben za odpravo vzrokov in posledic neuskla­
jenosti med divjadjo in rastlinstvom v gozdu in 
visokih stroškov, ki pri tem nastajajo, je zelo 
pomembno dobro poznavanje gozda in gospo­
darjenje z njim, na drugi strani pa tudi divjadi in 
njeno gojitev. Poznavanje ukrepov in njihova 
pravilna izbira lahko poveča njihovo učinkovitost 
in bistveno zmanjša stroške. 
2 NAMEN ANALIZE 
IN METODE DELA 
Namen analize je predstaviti nastanek in vrste 
škode, ki jo v gozdovih povzroča rastlinojeda 
parkljasta divjad, kakor tudi ukrepe s katerimi 
preprečujemo njihovo nastajanje. V prispevku je 
dan predvsem poudarek na tehnične ukrepe zaščite 
gozda pred škodami po divjadi. Opisani so postopki 
za postavitev različnih individualnih in kolektivnih 
vrst zaščite pred rastlinojedo divjadjo ter njihova 
uporabnost in učinkovitost. Navedene so dobre in 
slabe strani neposrednih ukrepov vključno s stroški 
za njihovo izvedbo in vzdrževanje. 
Na terenu smo postavili vse obravnavane vrste 
individualne in kolektivne zaščite ter proučevali 
njihovo uporabnost in učinkovitost. S pomočjo 
lastnih izkušenj in navodil različnih proizvajalcev 
smo proučili postopke za pravilno postavitev in 
vzdrževanje posameznih vrst zaščite . Večletne 
izkušnje pri postavljanju in vzdrževanju različnih 
zaščit so nam omogočile spoznanje njihovih dobrih 
in slabih strani. Prj izračunu kalkulacij za različne 
vrste zaščite smo uporabili časovne in količinske 
normative za gozdnogojitvena in varstvena dela (Ur. 
I. RS 1111999). Višina dnine ustreza višini dnine 
poklicnega delavca v gozdu, ki je bila določena s 
spremembo o financiranju in sofinanciranju vlaganj 
v gozdove iz sredstev proračuna Republike 
Slovenije (Ur. l. RS 8211999) . 
3 REZULTATI RAZISKAVE 
3.1 Vrsta škod, ki jih povzroča 
rastlinojeda parkljasta divjad 
Škodo, ki jo povzroča rastli noj eda parkljasta divjad 
v gozdovih, lahko delimo na več načinov. 
1 
Z. M., univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije. 
OE Slovenj Gradec KE Mislinja, Gozdarska cesta 80. 
GozdV 61 {2003) 2 

Miklašič, Z. : Ukrepi za preprecevanje škode, l<i JO v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta divjad 
- - . ------
4 
Glede na vrsto divjadi, ki jih povzroča: 
- poškodbe po jelenjadi, 
- poškodbe po srnjadi, 
- poškodbe po gamsu, 
- poškodbe po muflonih, 
- poškodbe po damjakih. 
Glede na način nastanka poškodb ločimo: 
- poškodbe po objedanju, 
- poškodbe po lupljenju in gledanju 
- poškodbe po drgnjenju, ki jih divjad povzroča 
z rogovjem, 
poškodbe po lomljenju, teptanju, 
- žrtje semen in plodov. 
Glede na čas nastanka poškodb ločimo: 
- poškodbe, ki nastanejo pozimi, 
- poškodbe, ki nastanejo zgodaj pomladi, 
- poškodbe, ki nastanejo v času čiščenja rogovja 
in v času razmnoževanja, 
- poškodbe, ki se pojavljajo preko celega leta. 
UKREPI ZA PREPREČEVANJE 
ŠKODE, KI JO POVZROČA 
RASTLINOJEDA PARKLJASTA 
DIVJAD 
Sonaravne gospodatjenje z gozdovi zahteva skupno 
in enakovredno obravnavanje rastlinskega in 
živalskega dela biocenoze. Ločeno obravnavanje 
rastlinskega in živalskega sveta, kot smo ga poznali 
v preteklosti, je pripeljalo do porušitve naravnega 
ravnotežja med rastlinsko in živalsko komponento 
biocenoze in s tem do neusklajenih odnosov med 
divjadjo in rastlinstvom v gozdu. 
Usklajenost med rastlinstvom in divjadjo v 
gozdu ocenjujemo po bioloških kazalcih, ki jih 
spremljamo tako pri divjadi kot tudi v njenem 
življenjskem okolju. Ko ugotovimo neusklajenost, 
se moramo najprej vprašati po vzrokih, ki so 
pripeljali do ugotovljenega stanja. Le temeljita 
analiza rastlinske in živalske komponente bio­
cenoze nas bo pripeljala do pravih vzrokov, ki so 
privedli do neusklajenosti in s tem tudi do 
posledic. Poznavanje pravih vzrokov pa nam 
omogoča tudi odpravljanje njih samih in ne le 
njihovih posledic. 
GozdV 61 (2003) 2 
Ločimo (ČOP 1962): 
l. Biološke ukrepe zaščite gozda pred škodami 
po divjadi. 
2. Tehnične ukrepe zaščite gozda pred škodami 
po divjadi. 
4.1 Biološki ukrepi 
Biološke ukrepi zaščite gozda pred škodami so 
najpomembnejši, saj temelj ijo na dejstvu, da po 
biološki poti odpravljamo vzroke poškodb in s tem 
stanje postopno in trajno izboljšujemo. Pojav škode, 
ki jo je povzročila divjad, ni posledica enega 
samega vzroka, ampak je posledica skupnega 
delovanja več medsebojno povezanih in soodvisnih 
vzrokov, ki so pogojeni v divjadi sami kakor tudi v 
okolju, v katerem živi. Zato biološki ukrepi 
zadevajo na eni strani gozd in gospodarjenje z njim, 
na drugi strani pa divjad in njeno gojitev. 
Z biološkimi ukrepi lahko: 
l. Vplivamo na divjad: 
- regulacija številčnosti divjadi, 
- regulacija spolne in starostne strukture, 
- preprečevanje koncentracij divjadi. 
2. Vplivamo na okolje, v katerem divjad živi: 
- upoštevanje potreb divjadi pri gojenju gozdov, 
- osnovanje in vzdrževanje pašniških površin, 
- osnovanje in vzdrževanje polj za divjad, 
- vzdrževanje grmišč, 
- vzdrževanje m ohranjanje kalužišč 
v gozdovih, 
- ohranjanje in nega krajinske pestrosti, gozdnih 
robov, 
- sadnja plodonosnega drevja in grmovja, 
- izločitev mirnih con za divjad, 
- krmljenje v času stiske. 
4.2 Tehnični ukrepi (neposredni ukrepi) 
V predelih, kjer nam kljub izvajanju ukrepov, ki 
smo jih omenili v prejšnjem poglavju, ne uspeva 
preprečiti poškodb po rastlinojedi parkljasti divjadi 
v gozdu, lahko izvajamo tudi neposredno zaščito 
mladega gozda ali sadik gozdnega drevja. Tehnične 
metode zaščite gozda pred rastlinojedo parkljasto 
divjadjo nam predstavljajo nekakšno dopolnjevanje 
biološkim ukrepom, katerih učinke bomo dosegli 
v daljšem časovnem razdobju. To so metode, s 
katerimi odpravljamo predvsem posledice poškodb 
79 

Kolektivna zaščita z ograjo- škarjasta postavitev. Foto: Zdravko Miklašič 
v gozdu, ne odpravljamo pa vzrokov, ki so privedli 
do tega. da so škode nastale. 
Visoki stroški postavitve in vzdrževanja zaščite 
ter večinoma nenaravni materiali. ki na nek način 
predstavljajo tujek v gozdu in negativno vplivajo 
na estetski izgled gozda, zahtevajo tehten premislek 
pri izbiri vrste zaščite in lokacije, kjer bomo 
posamezno zaščito uporabili. 
S pomočjo tehničnih ukrepov oziroma z 
neposrednimi ukrepi ščitimo naravna mladovja in 
sadike gozdnega drevja pred divjadjo predvsem: 
- na najboljših rastiščih, 
- v predelih, kjer je ovirana premena mo-
nokultur, 
- v sestojih, kjer prihaja do poškodb nosilcev 
funkcij ciljnih drevesnih vrst, 
- v območjih, kjer prihaja do poškodb redkih 
gospodarsko zanimivih drevesnih vrst (javor, jesen, 
brest, hrast. ipd.), 
- v predelih, kjer so poškodovane drevesne in 
grmovne vrste, ki povečujejo biotsko pestrost, 
- v bližini zimovališč divjadi. 
S tehničnimi ukrepi lahko: 
- dosežemo individualno zaščito pred divjadjo, 
80 
- dosežemo kolektivno (površinsko) zaščito 
pred divjadjo. 
Individualna zaščita pomeni zaščito posameznih 
osebkov. V to skupino uvrščamo zaščito s količki, 
mrežami, tulci. različnimi premazi, PVC trakovi, 
čepki in podobno. 
Pod kolektivno zaščito pred divjadjo razumemo 
zaščito, kjer ščitimo na določeni površini vse 
mladovje. Sem spada zaščita z raznimi ograjami in 
odvračali. 
Predstavili bomo le nekatere vrste zaščite, ki so 
danes pri nas v uporabi. Za nekatere vrste zaščite 
bomo opisali način namestitve in delovanje zaščite, 
prednosti in pomanjkljivosti ter kalkulacije stroškov 
zaščite 1 ha površine v lO - letnem obdobju. 
Pri izračunu kalkulacij za različne vrste zaščite 
smo uporabili časovne in količinske normative za 
gozdnogojitvena in varstvena dela (Ur. l. RS 11/ 
1999). Višina dnine ( 17.500 SIT) ustreza višini 
dnine poklicnega delavca v gozdu, ki je bila 
določena z odredbo o spremembah in dopolnitvah 
odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v 
gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije 
(Ur. l. RS 82/1999). Cene posameznih oblik zaščite 
smo dobili v gozdarski trgovini Les v Slovenj 
GozdV 61 (2003) 2 

•• 
Lesena ograja: ekonomsko in ekološko upravičena rešitev. Foto: Zdravko Miklašič 
Gradcu in v trgovini KZ Ledina v Mislinji. Zaradi 
lažje primerljivosti med različnimi vrstami zaščite 
smo pri izračunu stroškov pri vseh zaščitah 
kalkulirali macesnove količke (3 x 5 cm) ptimernih 
dolžin. Iz istega razloga smo upoštevali zaščito 1 
ha površine oziroma zaščito 4.000 sadik listavcev. 
Upoštevali smo tudi stroške vzdrževanja posa­
meznih vrst zaščite v 10- letnem obdobju. 
4.2.1 Individualna zaščita naravnega mladovja 
in sadik gozdnega drevja 
Individualna zaščita naravnega mladovja in sadik 
gozdnega drevja pred poškodbami po rastlinojedi 
par k lj as ti di v j adi pomeni z aš či to posameznih 
osebkov. Pti teh vrstah ukrepov zaščitimo samo tiste 
primerke (posamezno sadi ko, mladic o ali drevo), 
ki smo jo izbrali, vse ostalo rastje pa pustimo 
Preglednica l: Stroški postavitve in vzdrževanja različnih vrst individualne zaščite sadik 
Vrsta zaščite Stroški zaščite ~ 1 ha v 10 - let. Obdobju Skupni stroški 
Stroški postavitve Stroški vzdrževanja S IT/ha EUR/sadiko 
Z dvema količkoma 1.384.000 SIT/ha 582.750 SIT/ha 1.966.750 2,2 
S trenti količki 2.200.000 SIT/ha 875.000 SIT/ha 3.075.000 3,4 
S kovinsko mrežo in tremi količki 4.128.000 SIT/ha 1.867.250 SIT/ha 5.995.250 6,6 
S plastificirano mrežo in 
kovinskim količkom 4.020.000 SIT/ha 815.500 SIT/ha 4.835.500 5,3 
Z drenaž1timi cevmi 2.220.000 SIT/ha 815.500 SIT/ha 3.035.500 3,3 
S plastičnimi tuki 2.260.000 SIT/ha 582.750 SIT/ha 2.842.750 3,1 
S fino mrežastimi tuki 1.980.000 SIT/ha 815.500 SIT/ha 2.795.500 3,1 
Z grobo mrežastimi tulci 3.580.000 SIT/ha 1.400.000 SIT/ha 4.980.000 5,5 
Zaščita terrninalnih poganjkov z čepki 114.000 SIT/ha 73.500 SIT/ha 187.500 0,2 
Zaščita vršičkov pred 
objedanjem s premazi 335.813 SIT/ha 335.813 0,4 
Zaščita s PVC trakovi 632.000 SIT/ha 175.000 SIT/ha 807.000 0,9 
GozdV 61 (2003) 2 81 

Mil~laš ič , Z. : Ukrepi za preprečevanje škode. ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta divjad 
------ - - -
Pregledn ica 2: Prednosti nekaterih vrst individualne zaščite 
Vrsta individualne zaščite 
Z'l.ŠČitas Za.ilčita s zmta s Zaščita s Zaščita s Zaščita s Zaščita s 'Z.a9::ita s 
trenu plastiticirano plastičnimi fino z grobo tenninalnih \1Šičkov PVC 
Prednosti količki mrežo in tuJci !TllC'l..astimi mre:ža\timi IX>"cfll~kov txed 
lr<li..Thi 
kuvinskim sllllci s tuJci s čepki oojedanjem 
količkom spremazi 
- ščiti sadike pred objedanjem, Delno x x x x Delno x 
- ščiti sad:ko pred drgnjenjem, x x x x x x 
- ščiti sadika pred lupljenjem in gledanjem x x x x x 
- nudi sadiki oporo in stabilnost, x x x x x x 
- omogoča nemoteno rast v širino in višino, x x x x x x 
- material za zaščito lahko izdelamo 
na samem delovišču x 
- višino zaščite je možno povečati tako, da 
se mreža povleče višje po količku, x 
-enostavno je prestavljanje na drugo sadika, x 
- količki tudi v daljšem časovnem razdobju 
ne propadejo, x 
- po opravljeni funkciji jo je možno uporabiti 
na drugi lokaciji. x x 
- ustvarja ugodno mikroklimo in zadržuje vlago 
v tleh ter s tem pospešuje rast, x x 
- lahko ga sestavimo in poveznemo preko sadike, če 
pa je sadika večja, ga lahko sestavimo okoli debla, x 
- višino zaščite lahko enostavno podaljšamo tako, da 
dodamo še drugi tulec primerne višine (tulcu višine 
1 ,2 m lahko na primer dodamo tulec viš ine 0,9 m), x 
- zaščita po določenem času razpade in je ni potrebno 
pospravljati iz gozda, x x ? ? x x 
- omogoča normalne zračne in svetlobne razmere, x x x x x x 
-omogoča zaščito sadik tudi na bolj senčnih 
legah in pod zastorom. x x x x x 
- zaščita je poceni, x x x 
? - izkušnje kažejo, da ta vrsta zaščite v 10 letih še ne razpade 
nezaščiteno. Na ta način omogočimo nemoteno 
gibanje divjadi, hkrati pa tudi, kar je še pomemb­
neje, ostanejo vse nezaščitene rastline na voljo za 
prehrano divjadi. 
Vsi ukrepi individualne zaščite so razmeroma 
dragi. Zato je potrebno dobro premisliti in 
načrtovati, kje in s kakšno vrsto zaščite bomo ščitili 
sadike na določeni površini. Pogoj za pravilno 
odločitev je dobro poznavanje posamezne vrste 
zaščite, način njihove namestitve, njihove dobre in 
slabe strani ter nenazadnje tudi njihove cene. 
Zaradi nekaterih dilem, ki nastajajo pri postavlja­
nju zaščite s plastičnimi tulci bomo opisali njihovo 
zgradbo in način postavitve. 
Plastične tulce uporabljamo za zaščito sadik 
pred objedanjem, 1up1jenjem, gledanjem in 
drgnjenjem. Primerni so predvsem za zaščito 
82 
plemenitih listavcev ter tistih sadik listavcev, ki v 
mladosti hitro rastejo in prenesejo višje tempe­
rature zaradi učinka tople grede. Glede na višino 
sadik lahko izbiramo med tulci višine 0,9 m, 1,2 
m, 1,5 min 1,8 m različnih proizvajalcev. Običajno 
so na voljo kvadratasti ali pa tudi okrogli tulci 
zelene ali pa rjave barve, ki po določenem času 
razpadejo. Narejeni so iz dveh plasti, med katerimi 
so luknje, ki omogočajo odtekanje kondenzirane 
vode v zemljo in s tem zadržujejo vlago v tleh. Na 
zgornji strani ima tulec krilca, ki ob vetru 
preprečujejo nastanek odrgnin na skorji in 
poganjkih. S pomočjo stranskih odprtin na tulcu 
lahko omogočimo ventilacijo in s tem preprečimo 
pregrevanje sadik. 
Tulce . postavimo tako, da so krilca na zgornji 
st.rani:_Q~_iso (aifca spodaj onemogočimo odtekanje 
GozdV 61 (2003) 2 

M iklas ič , Z : Ukrepi za preprečevanje škode, ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta diVJad 
---- -- --- -- -- ---
Prcgkdn ica J : Pomanjkljivosti nekaterih vrst individualne zaščite 
Vrsta individualne zaščite 
ZIŠČilaS Zaščita s ~ita s Za.~itas Zaščita s Zaščita s ~ita s Zaščita s 
ttemi plastificir:mo plastičnimi fino z grobo temlinalnib vr§ čkov PVC 
Pomanjkljivosti količki mrežo in tuJci 1nrež1slimi mrežastimi poganjkov pred oaJ<m.i 
kovinskim s tuki s ruld s čepki objedanjem 
količ kom s premazi 
- zaščitena je le ena sadika, x x x x x x x x 
-potreben je pregled zaščite in njeno vzdrževanje, x x x x x 
- ko sadika preraste višino zaščite, je zopet izpostavljena 
objedanju Gelenjad), zato je potrebna dodalna zaščita (premaz), x x x x 
- plastika predstavlja tujek v gozdu, x x x x x x 
- terminal ni poganjek je potrebno usmerjati proti 
vrhu (bukev), x x x x 
- močna podrast in visok sneg zaščito pogosto zguba 
in deformira, x x 
- na plitvih tleh je količek težko fiksirati v rla. ker je 
sorazmerno tanek, x 
- v slabo vzdrževanem tulcu je slaba zračnost in 
spremenjene svetlobne razmere, x 
-rast krošnje v širino nl mogoča (bukev, hrast), x x 
-sadike so po prerasli višini zaščite zaradi hitre rasti 
nestabilne, zato je potrebna opora količka, x 
- zaščita predstavlja idealne pogoje za prezimovanje 
malih gledalcev, ki poškodujejo sadike, x 
-po opravljeni funkciji je potrebno zaščito pospraviti 
iz gozda, x ? ? ? 
- zaščiten je samo del rastline, ostali deli rastline 
so nezaščiteni in izpostavljeni, x x x x 
- rastbne so zaščitene le do pomladi, ko pa 
poženejo nove poganjke, le ti niso zaščiteni, x 
-premazovanje je mogoče le ob določenih pogojih 
(suho vreme, temperatura + 4 °C, rastline 
morajo odvreči liste), x 
- zaščito moramo ponavljati vsako jesen, x 
- zaščita je draga x x x 
? - izkušnje kažejo, da ta vrsta zaščite v 10 letih še ne razpade 
kondenzirane vode v zemljo. Da preprečimo učinek 
dimniškega efekta, ki izsušuje zemljo in sadiko, 
moramo tulec na spodnji strani obložiti z zemljo. 
Če uporabljamo daljše tulce, moramo paziti, da so 
količki dobro zabiti v zemljo, da pozimi ne pride 
do nagibanja. Količki naj bodo praviloma daljši od 
plastičnih tulcev. Ko tulec opravi svojo zaščitno 
funkcijo in prične razpadati, ne smemo pozabiti 
odstraniti plastičnih sponk ali plastificirane žice, 
da se ob rasti sadike ne zajedajo v deblo. 
4.2.2 Individualna zaščita debel 
S pomočjo teh vrst zaščite ščitimo letvenjake in 
drogovnjake listavcev, snu·eke in jelke pred gledanjem, 
lupJjenjem in drgnjenjem. Pred izvedbo zaščite je 
Preglednica -1.: Stroški postavitve in vzdrževanja različnih vrst zaščite debel 
Vrsta zaščite Stroški zaščite enega drevesa Stroški skupaj 
Stroški postavitve Stroški vzdrževanja S IT/drevo EUR/drevo 
Zaščita debel s PVC mrežastimi trakovi 180 SIT/drevo 58 SIT/drevo 238 1 
Zaščita debel s premazi 683 SIT/drevo 683 3 
Zaščita debel z zelenim ovojem 635 SIT/drevo 58 SIT/drevo 693 3 
Zaščita debel s strgalom 219 SIT/drevo 219 1 
GozdV 61 (2003) 2 83 

Mikla5ic , Z.· Ukrepi za preprečevanje skode, k1 j_9 v gozdu povz.r.~ča rastlinojeda parkljasta divjad 
Prcgkdni cJ ~ : Prednosti in pomanjkljivosti različnih vrst zaščite debel 
Prednosti 
- ščiti debelca pred glodanjem in lupljenjem, 
- ščiti debelca pred drgnjenjem, 
- zaščita-je primerna za iglavce in listavce, 
- omogočena je nemotena rast, 
- nameščanje zaščite je enostavno, 
- zaščita ne vpliva negativno na estetski izgled gozda, 
- zaščita po določenem času sama razpade, 
- material za zaščito dobimo na samem delovišču , 
- zaščite ni potrebno pospravljati iz gozda. 
Pomanjkljivosti 
- zaščitena je le ena rastlina, 
- plastika predstavlja tujek v gozdu, 
- zaščito je potrebno pospraviti iz gozda, 
- zaradi dolge dobe ogroženosti posameznih drevesnih 
vrst je potrebno zaščito ponavljati, 
- delo mora biti opravljeno v suhem vremenu 
in ob ugodnih temperaturah, 
- ščitimo lahko samo iglavce, ki imajo dovolj zelenih vej, 
- ob nepazljivem ravnanju lahko naredimo pregloboke 
zareze in ranima kambij, 
- zaščita je primerna predvsem za smreko, 
- zaščita je draga 
potrebno izbrati in označiti vsa drevesa, ki jih bomo 
ščitili. Izbira in označevanje dreves je zelo pomembno 
opravilo, pri čemer moramo paziti, da izberemo samo 
zdrave, nepoškodovane in najbolj vitalne primerke 
tistih drevesnih vrst, ki jih divjad najbolj ogroža. 
4.2.3 Kolektivna zaščita 
Pri kolektivni ali površinski zaščiti zavarujemo pred 
divjadjo vso površino z vsemi drevesnimi, 
grmovnimi in zeliščnimi vrstami. Te vrste zaščite 
lahko predstavljajo učinkovito zaščito pred vsemi 
vrstami rastlinojede divjadi hkrati. Ravno tako 
lahko ščitijo hkrati pred vsemi vrstami poškodb, ki 
jih povzroča omenjena divjad. 
V skupino kolektivne ali površinske zaščite 
uvrščamo: 
B4 
l. Mehanična zaščita z ograjami: 
žične ograje 
- lesene ograje 
- električne ograje 
2. Kemična zaščita z odvračali (repelenti) 
Vrste zaščite debel 
S PVC mrežastimi s Z zelenim s 
trakovi premazi ovoj em strgalom 
x x x x 
x x 
x x 
x x x 
x x 
x x x 
x 
x 
x x 
x x x x 
x 
x x 
x 
x 
x 
x 
x 
x x 
S temi ukrepi učinkovito zaščitimo določene 
površine, ob tem pa povečujemo ogroženost ostalih 
predelov izven zaščitenih površin. S postavitvijo 
kolektivne zaščite zaščitimo tudi zelišča, trave in 
grmovne vrste, s katerimi se divjad hrani. Na ta 
način jo ob zmanjšanju življenjskega prostora 
silim o, da v bližnji okolici na nezavarovanem drevju 
povzroča poškodbe. Reševanje teh problemov in 
odločanje o vrsti in načinu uporabe kolektivne 
zaščite mora potekati ob tesnem sodelovanju 
gozdaJjev in lovcev. 
4.2.3.1 Zaščita z ograjami 
Pri površinski zaščiti z ograjo zavarujemo pred 
divjadjo vso površino. Strokovno in pravilno 
postavljene in redno vzdrževane ograje lahko 
predstavljajo učinkovito zaščito pred vsemi 
vrstami poškodb po rastlinojedi divjadi. Na 
ograjeni površini je zaščiteno tako naravno kot s 
sajenjem osnovano mladje. Če želimo, da bo 
ograja ščitila gozdno drevje pred objedanjem in 
drgnjenjem ter kasneje tudi pred lupljenjem in 
GozdV 61 (2003) 2 

Miklašic, Z.: Ukrepi za preprečevanje škode, ki jo v gozdu povzroca rastlinojeda parkljasta divjad 
---- - --
---~-..-r:Jr""--o:;;l 
Individualna zaščita z grobo mrežastim tuJcem. 
Foto: Zdravko MikJašič 
gledanjem, mora biti njena zaščitna doba daljša. 
To dosežemo s skrbno izbiro in zaščito lesenih 
delov ograje ter z rednim pregledovanjem in 
vzdrževanjem. 
Pri načrtovanju zaščite z ograjami se moramo 
zavedati, da je bolje postaviti več manjših ograj 
kakor pa eno veliko. S postavitvijo manjših ograj 
izkoristimo le najboljša rastišča in le najbolj 
primerne predele za postavitev kolektivne zaščite. 
Na ta način lahko površine, ki jih nismo zaščitili, 
koristi divjad za pašo, hkrati pa je omogočeno 
neovirano premikanje divjadi. Velika ograjena 
površina prekine stečine in predstavlja veliko oviro 
za divjad, zato divjad zelo pogosto sili v takšne 
ograjene površine~ Izkušnje kažejo, da v nekatere 
ograje vsako leto vdira divjad, v nekatere pa nikoli. 
Po večletnem spremljanju tega pojava lahko 
zaključimo, da je glavni vzrok v preveliki velikosti 
teh ograjenih površin (več kot ·1,5 ha), po drugi 
strani pa te ograje praviloma prekinjajo močnejše 
poti divjadi. Neprimerno je tudi postavljati ograje 
v bližini bolj obiskanih cest in poti, saj jih divjad 
ob bežan ju ne opazi pravočasno, zato se vanjo zaleti 
in poškoduje ograjo in sebe. Primerne in ekonomsko 
upravičene so po našem mnenju ograje velikosti od 
0,15 ha do 1 ha. 
GozdV 61 (2003) 2 
ln di vidu Ina zaščita s plastičnimi tule i. Tulec je opravil svojo 
vlogo in razpada. Foto: Zdravko Miklašič 
Ograje ločimo po višini in načinu razporeditve 
žičnih in lesenih elementov. V nižinskih predelih, 
kjer je prisotna samo srnjad in pozimi zapade malo 
snega, se lahko odločamo za nižje ograje višine 
okrog 1,5 m. V predelih, kjer ob srnjadi živi še 
jelenjad in pozimi zapade debela snežna odeja, pa 
mora biti ograja visoka vsaj 2 m, na strmih terenih 
tudi več. Če želimo površino zavarovati tudi pred 
poškodbami, ki jih povzročajo zajci, mora biti 
spodnji del ograje močneje zaščiten. To dosežemo 
z gostejšo razporeditvjjo vzporednih in prečnih 
elementov ograje. 
Zaradi boljše primerljivosti bomo obravnavali 
kombinirane ograje višine 2m, ki ščitijo pred vsemi 
vrstami rastlinojede divjadi. 
Prednosti: 
- zaščitene so vse rastline na ograjeni površini 
in s tem tudi vznik in mladike različnih drevesnih 
vrst, 
- ščiti pred vsemi vrstami poškodb po rast­
linojedi divjadi (objedanjem, drgnjenjem, glo­
danjem, lupljenjem, teptanjem, žrtjem semen in 
plodov), 
- omogočeno je naravno pomlajevanje dolo­
čenih drevesnih vrst (jelka, javor), ki je na 
posameznih mestih lahko zaradi divjadi blokirano, 
85 

_ ___ M_ ik_ la_ šič: , Z.: Ukrepi za preprečevanje škode. ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta divjad 
- svetlobne in zračne razmere so nespre­
menjene, 
- rast in razvoj pomladka ni oviran (rast v širino 
in višino), 
- če neka rastlina odmre, ni potrebno prestav­
ljati zaščite, 
- osebki različnih drevesnih vrst so zaščiteni, 
tudi ko prerastejo v višje razvojne faze. 
Pomanjkljivosti: 
- ograja predstavlja fizično oviro pri premikanju 
divjadi, zato divjad kljub višini pogosto rada uhaja 
v ograjo, 
- ograja predstavlja tujek v gozdu, 
- če je divjad preplašena in beži, se pogosto 
zaJeti v ograjo in se pri tem poškoduje, 
- potrebno je vsakoletno pregledovanje in po 
potrebi popravljanje ograje, 
- ograja predstavlja oviro pri sečnji in spravilu, 
- po opravljeni funkciji zaščite je potrebno 
ograjo odstraniti iz gozda, 
- zaščitene so tudi tiste trave, zelišča in grmovja, 
s katelimi bi se lahko divjad hranila, ne da bi ob 
tem povzročala škodo v gozdu. 
Žična ograja - klasična postavitev: 
O žični ograji s klasično postavitvijo govorimo 
takrat, ko so vsi nosilni količki (stebri) zabiti v 
zemljo, nanje pa je pripeta žična ograja. 
Žična ograja - škarjasta postavitev: 
Zaradi številnih prednosti in specifične posta­
vitve bomo to vrsto ograje podrobno opisalj. 
V zadnjem času se predvsem zaradi enostavnosti 
in številnih prednosti uporablja tako imenovana 
ška1jasta postavitev žične ograje, kjer gre za 
kombinacijo stabilnih stebrov in opor v obliki škarij. 
Škarjaste ograje, ki jih je videl Milan Tretjak na 
ekskurziji po Hartzu v Nemčiji leta 1992, so bile 
osnova za način izdelave ograj, ki smo ga razvili v 
Mislinji in ga uporabljamo že od leta 1994. 
Pri tej postavitvi ograje potrebujemo manj 
nosilnih količkov (steb1ičkov), saj jih zabijemo na 
oddaljenosti cca 30 m. Stebrički naj bodo 3 m 
dolžine in premera 12 - 14 cm. Med nosilnimi 
količki bomo potrebovali podpore, ki jim zaradi 
oblike pravimo tudi "škarje". Izdelamo jih lahko iz 
dveh okroglic dolžine 3 m in premera na tanjšem 
koncu najmanj 5 cm ali pa iz dveh pol okroglic. Ti 
dve okroglici ali pol okroglici nato z žebljem 
86 
pribijemo 20 cm od vrha na tanjšem delu skupaj in 
dobimo podpore. V primeru, da so podpore izdelane 
iz pol okroglic, mora biti premer le te na tanjšem 
koncu zaradi obremenitev (sneg) najmanj 9 cm. 
Seveda mora biti les olupljen. stebrički, ki pa bodo 
zabiti v zemljo, pa primerno zaščiteni. 
Potek izdelave ograje s pomočjo podpor je pii 
začetnih opravilih isti kakor pri klasični postavitvi. 
Po čiščenju trase in p1ipravi lesa najprej zabijemo 
nosilne steb1ičke na vsakih cca 30 metrov v tla. Nato 
enakomerno, odvisno od konfiguracije terena, 
razporedimo 5 - 6 škmij med zabite količke. Delo 
ob razvijanju mreže in njenem podpiranju s škarjami 
najbolje opravijo tiije delavci. Eden delavec razvija 
žično mrežo, druga dva pa vsak s svoje strani 
nameščata ška.Ije pod zgon~o prečno žico, tako da 
mreža prosto visi na ška.Ijah. Ko razvijemo 1mežo 
do nosilnih stebiičkov, jo napnemo in zU žebljički 
plitrdimo nanje. Po razvitju je potrebno mrežo na 
njenem vrhu ojačati z debelej šo žico ( 4 mm), saj je 
zaradi podpor, na katerih leži in teže snega v zimskih 
mesecih, mreža tu najbolj obremenjena. Žico 
enostavno prepletemo skozi zgornje elemente mreže 
in jo na stebričkih fiksiramo. Pli tem pazimo, da te 
žice ne napenjamo preveč, saj bomo imeli težave pri 
fiksiran ju 1meže v tla. Najlažje bi bilo, če bi debelejša 
žica že bila vgrajena v samo mrežo, vendar na 
večkratno posredovanje pri pristojnih to do danes še 
ni izvedljivo. Nazadnje učvrstimo spodnji rob mreže 
k tlom z lesenimi ali železnimi sidri, izdelamo vrata 
ali lestev ter poševno prirežemo vrhove steb1ičkov. 
Opisan način postavitve ograje je cenejši, saj je 
čas, potreben za izgradnjo take ograje, bistveno 
krajši od časa, ki je potreben za izgradnjo ograje s 
klasično postavitvijo. Ograja je stabilna in se dobro 
prilagaja terenu, vzdrževanje je enostavno. Thdi 
samo delo je tu lažje, saj je potrebno v zemljo zabiti 
bistveno manj stebrov, same škarje pa je lažje 
prenašati po terenu kakor težke stebre. Taka ograja 
tudi ne predstavlja ovire pri sečnji in spravilu, saj 
se škarje enostavno odvzamejo, žična mreža pa se 
privzdigne ali pa se prereže. Po končani sečnji se 
mreža po potrebi "zašije" (pomagamo si s krpo 
mreže šidne 0,5 m), škru.je pa se ponovno postavijo. 
Ograjo je enostavno dograjevati. 
Zaradi teže snega in večje razdalje med stebri 
pride pozimi do večjih obremenitev, predvsem 
stebrov na vogalih. Zato morajo biti primerno 
podprti in sidrani, saj jih sneg v nasprotnem pdmeru 
nagne ali celo izpuh. 
GozdV 61 (2003) 2 

1 
.( 
___ M iklašič , Z.: Ukrepi za preprečevanje škode, ki jo v gozdu povzroča rastl inojeda parkljasta divjad 
Zaščita z žično ograjo - škarjasta postavitev 
(impregnirani količki): 
Zaradi visokih stroškov vzdrževanja bomo 
predstavili tudi kalkulacije za žično ograjo s 
škarjasto postavitvijo, pri kateri uporabimo 
impregnirane količke. Način postavitve je enak, kot 
smo ga opisali v prejšnjem poglavju, le da odpade 
priprava lesa. Zaradi tega je norma pii postavljanju 
ustrezno višja. Impregnirane količke proizvaja 
Imont Dravograd in daje zanje 10 let garancije. Z 
uporabo impregniranega lesa bistveno podaljšamo 
življenjsko dobo ograje. 
Zaščita z leseno ograjo: 
Lesenih ograj, ki bi učinkovito varovale gozdno 
mladje pred poškodbami po divjadi v Sloveniji, ne 
poznamo. Na obisku pri gozda.J.jih iz Hartza pa smo 
bili misli~ski gozdarji seznanjeni tudi z izkušnjami 
pri uporabi lesenih zaščitnih ograj. Za zaščito z 
leseno ograjo se odločimo v dostopnih in ravnih 
predelih. Ograja je sestavljena iz lesenih elementov 
in zaradi enostavne postavitve ne predstavlja 
nikakršne ovire pri izvajanju sečnje in spravila. 
Prednost lesenih ograj je tudi v tem, da se z 
ekološkega in estetskega vidika primernejše kakor 
žične ograje, pa še pospravljati jih ni potrebno iz 
gozda. Postavljamo jih predvsem na ravnem terenu, 
saj se leseni elementi težje prilagajajo terenu kakor 
žična mreža. Dobro je, da lahko lesene elemente 
pripeljemo čim bližje površini, kijo bomo ogradili, 
saj je prenašanje elementov po terenu fizično 
zahtevno in zamudno. 
Elemente za leseno ograjo lahko izdelujemo v 
delavnici ali na drugem primernem prostoru, kjer 
imamo pripravljen rezan les (macesnovina) in 
šablono. Nato zbite elemente 4 m dolžine in 2 metra 
višine s primernim prevoznim sredstvom odpeljemo 
na teren, kjer ograjo (elemente) preprosto sesta­
vimo. Elementi so med seboj na stiku povezani s 
plastificirano žico. Stabilnost ograje zagotovimo s 
podporami, ki jih izmenično postavljamo enkrat na 
eno drugič na drugo stran, in sicer 1,3 m narazen. 
4.2.3.2 Zaščita z repelenti 
V to skupino kolektivne zaščite uvrščamo tista 
sredstva, s pomočjo katerih poizkušamo na podlagi 
njihovega neprijetnega vonja preprečiti škode v 
gozdu. Odvračala nam omogočajo, da lahko brez 
fizičnih ovir za divjad kolektivno zaščitimo gozdno 
mladje pred vsemi vrstami poškodb po rastlinojedi 
parkljasti divjadi preko celega leta. Za zaščito z 
repelenti se odločimo na tistih površinah, kjer 
potekajo pomembnejše poti divjadi, pa tudi tam, 
kjer zaradi gostega in bolj frekventnega sistema 
gozdnih vlak ograje niso smiselne. Odvračala je 
potrebno obnavljati in dolivati vsaka dva meseca, 
zato morajo biti površine zaščitene s to zaščito 
dostopne preko celega leta, tudi pozimi. Primerna 
je za zaščito manjših površin. 
Prednosti: 
- zaščita je,Ikolektivna, 
. / \ . 
- namestitev Je enostavna, 
- postavljamo jo lahko v vsakem vremenu, 
- vzdrževanje je enostavno, 
- zaščita ne predstavlja fizične zapore za 
divjad, 
- rast in razvoj pomladka ni oviran, 
- zaščiten je tudi naravni pomladek, ki se pojavi 
na teh površinah. 
Pomanjkljivosti: 
- posode za odvračalo so plastične in kot take 
predstavljajo tujek v gozdu, 
- zaščita ni 100 %, saj se posamezne živali nanjo 
ne ozirajo, 
- zaradi 2 mesečnega dodajanja repelentov 
Preg lednica 6: Stroški postavitve in vzdrževanja različnih kolektivnih vrst zaščit 
Vrsta zaščite 
Stroški zaščite 1 ha v 10 - let. 
Skupni stroški 
obdobju (400 m ograje- 4000 sadik) 
Stroški postavitve Stroški vzdrževanja SIT /ha EUR/sadiko 
Žična ograja - klasična postavitev 1.093.000 SIT 280.000 SIT 1.373.000 1,5 
Žična ograja - škarjasta postavitev 564.080 SIT 280.000 SIT 844.080 0,9 
Žična ograja - škarjasta postavitev 
753.480 SIT 192.500 SIT 
(impregnjrani količki) 
945.980 1 
Lesena ograja 622.160 SIT 175.000 SIT 797.160 0,9 
Zaščite z repelenti (odvračali) 1.091.014 SIT 
Zajeto pri 
1.091.014 1,2 
obnavljanju 
GozdV 61 (2003) 2 87 

Miklašič , Z.: Ukrepi za preprečevanje škode ki jo v gozdu povzroča rastli najeda parkljasta divjad 
predstavlja to opravilo dodatno skrb, še posebno v primernejša od premaza s cervastopom (683 SIT/ 
zimskih mesecih, ko moramo zagotoviti dostopnost, drevo) ali zaščite z zelenim ovojem (693 SIT/drevo). 
- neprijeten vonj odvračal je dolgotrajen (tudi Ob pazljivem delu je primerna tudi zaščita debel s 
na oblekah in prevoznih sredstvih), zato je to delo strgalom, saj je poceni (219 SIT/drevo) in ne vsebuje 
med delavci nepriljubljeno. nenaravnih materialov. 
5 ZAKLJUČKI 
l. Rastlinojeda parkljasta divjad ( srnjad, jelenjad, 
gams, muflon in damjak) povzroča v gozdovih 
poškodbe z objedanjem, lupljenjem, glodanjem. 
drgnjenj em, lomljen jem, teptanjem in v manjši meri 
žrtjem semen in plodov. 
2. Kot dopolnitev biološkim ukrepom nam 
služijo tudi tehnični ukrepi, kjer s pomočjo 
neposredne zaščite gozda odpravljamo predvsem 
posledice, ne pa tudi vzroke, ki so privedli do 
nastanka škod. Visoki stroški postavitve in 
vzdrževanja neposredne zaščite ter večinoma 
nenaravni mate1iali, ki na nek način predstavljajo 
tujek v gozdu in negativno vplivajo na estetski 
izgled gozda, zahtevajo tehten premislek pri izbiri 
vrste in lokacije uporabe posamezne zaščite. 
3. Uporabnost posameznih vrst zaščite je 
odvisna od drevesne vrste, velikosti sadik, površine, 
lege, prisotnih vrst divjadi, klimatskih razmer ter 
stroškov postavitve posameznih vrst zaščite. 
4. Skupna negativna lastnost obravnavanih vrst 
individualne zaščite je ta, da ščiti le eno sadiko, ki 
je zopet izpostavljena objedanju, ko preraste višino 
zaščite. Individualna zaščita sadik samo s količki 
je sicer najcenejša (3 količki - 769 SIT/sadiko), 
vendar ne zagotavlja popolne zaščite sadik pred 
objedanjem. Drenažne cevi oziroma tulci so 
cenovno sprejemljivi, vendar so uporabni le za 
zaščito plemenitih in hitro rastočih vrst listavcev, 
saj ne omogočajo razvoja krošnje (bukev), ter 
omogočajo idealne pogoje za prezimovanje malih 
glodalcev. Zaščita z grobo mrežastimi tulci je 
najdražja (1.245 SIT/sadiko), kljub temu pa je 
trenutno zaradi lastnosti, ki jo postavljajo pred 
ostale vrste individualne zaščite, najprimernejša. 
Uporabimo jo za zaščito posameznih primerkov, 
oziroma manjših skupin sadik. 
5. Najcenejši sta zaščiti terminalnih poganjkov 
s čepki (47 SIT/sadiko) in kemakolom (84 SIT/ 
sadiko), ki pa zaradi delne zaščite in omejitev pri 
uporabi nista vedno uporabni. 
6. Zaščita debel s PVC mrežastimi trakovi je 
predvsem zaradi nizke cene (238 SIT/drevo) 
88 
7. Za zaščito večjih površin so zaradi številnih 
dob1ih strani in nizke cene (2.1 JO SITim ograje ali 
211 SIT/sadiko) najprimernejše ograje s škaJ.jasto 
postavitvijo. Ekonomsko gledano so te vrste ograj 
upravičene že pri zaščiti površin pod 0,25 ha. 
Manjše ograjene površine so, primernejše kot veliko 
površinske ograje. V predelih, kjer zaradi različnih 
vzrokov (počasna rast, ekstremne klimatske 
razmere, plitva kisla tla. itd.) ograjujemo površino 
za daljše časovno obdobje je primerneje uporabiti 
impregnirane količke (2.365 SITim ograje ali 236 
SIT/sadiko). 
8. Na ravnih in dostopnih terenih, je zaradi 
enostavne postavitve, ki ne ovira izvajanja sečnje 
in spravila ekonomsko in ekološko kljub skromnim 
izkušnjam najp1imernejša lesena ograja (1.993 SIT/ 
m ograje ali 199 SIT/sadiko). 
9. Na določenih mestih, je predvsem zaradi cene 
(273 SIT/sadiko) in dejstva, da ne predstavlja 
fizične ovire za divjad, zaščita z repelenti uporabna 
in ekonomsko upravičena. 
6 LITERATURA 
ADAMIČ, M., 1992 Štud~jsko gradivo za predmet 
"Gospoda.~jeuje s prostoživečimi živalmi", Ljubljana, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: 208 s. 
ČOP, J., 1962 Biološka in tehnična zaščita gozda pred 
škodami po veliki divjadi, Ljubljana, Inštitut za gozdno 
in lesno gospodarstvo Slovenije: 70 s. 
KOTAR, M., 1978 Nega gozda- osnova nege živalskega 
sveta. Gozdarsld vestnik, 36, št. 9: s. 361-371. 
PERKO, F., 1992 Študijsko gradivo za predmet "Gospo­
darjenje s prostoživečimi živalmi", Ljubljana, Bioteh­
niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: s 52. 
Interforsc, Gesamtkatalog 95/96, Zeltweg, s. 68-74. 
Navodila za zaščito naravnega mladovja in sadik gozdnega 
drevja pred rastlinojedo parkljasto divjadjo. Ljubljana, 
2002, Zavod za gozdove Slovenije: 28 s. 
Prodajni katalog, Bio/Technik/Cbemie, witasek, Feld­
kirchen, 44 s. 
Odredba o določitvi norma ti vo v za dela v gozdovih. Uradni 
list RS, št.ll, 1999, s. 971-976. 
Uredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o financi­
ranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev 
proračuna R Slovenije. Uradni list RS, št.82, 1999, s. 
12674-12677. 
GozdV 61 (2003} 2