logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 
Etnolog (1934, volume 7, issue 1)
Source: Etnolog (Ljubljana)
Provider: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

ETNOLOG

GLASNIK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

V LJUBLJANI

LE BULLETIN DU MUSÉE D'ETHNOGRAPHIE
À LJUBLJANA

REDAKTOR:

DR. N. ŽUPANIĆ

KNJIGA VIL

LJUBLJANA

1934

TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ)

Kip N. Pirnaia \

DIVUS ALEXANDER ij
REX IUGOSLAYIAE

SPOMINU BLAGOPOKOJNEGA

VITEŠKEGA KRALJA
ALEKSANDRA L »ZEDINITELJA«

Kar zamisliti si ne moremo, da ni več med nami Njega,
našega plemenitega domovinskega očeta, našega kralja
Akksandra I. Njegova blaga duša je toliko prešinila življenje
našega naroda, da je bilo njegovo mišljenje, njegovo čuvstvo-
vanje in njegovo delovanje tesno zvezano z rojstvom kralje-
vine Jugoslavije in posvečeno njenemu srečnemu razvoju in
njeni lepši bodočnosti. Vse življenje viteškega kralja je po-
teklo v neprestanem napornem delu za povzdigo naroda in
za zavarovanje obstoja države. Očvrstitev države na znotraj
in na zunaj je bila poglavitni smoter političnega in vladar-
skega udejstvovanja Aleksandra Karadjordjeviča L, in to je
hotel doseči na osnovi državnega in narodnega jedinstva,
kakor tudi z mednarodnimi pogodbami, ki naj bi zagotovile
dolgotrajen mir ter zboljšanje gospodarskih, socialnih in
kulturnih prilik v Evropi. Za dosego tega vzvišenega smotra
ni bil našemu blagopokojnemu domovinskemu očetu noben
napor pretežak, nobena pot predolga in nobena žrtev pre-
velika.

Svetlim smotrom osrečevanja bližnjega nasprotujejo zli
duhovi, zli bogovi, sinovi teme in polnoči. Ti so se zarotili
proti viteškemu kralju Zedinitelju, ki se je boril tudi v mirnem
času junaško kakor nekdaj v bitkah pri Kumanovem, Suvo-
boru in na Kajmak Čalanu. Tuji, plačani zarotniki so sklenili
spraviti s sveta kronanega voditelja plemenitih smotrov in
neustrašenega čuvarja Jugoslavije. Dne 9. oktobra 1934 so
v Marseille-u končale revolverske krogle, ki jih je oddala
zločinska roka. zemsko življenje našega kralja Zedinitelja;,

končale so ga v trenutku, ko je stopil na tla bratske Francije,
hoteč pojačati pridobljene vezi in doprinesti svoj veliki delež i
občnemu miru v Evropi j

Padel je kot junak, kot pravi borec, enak mučeniku carju
Lazarju, ker je vedel, kaj ga čaka, in vendar je šel naprej po
zapovedi dolžnosti, kakor pravi vitez mučenik ,.,

Ko se je umirajoč za trenutek zavedel, mu je prikipelo
iz ranjenega srca ono, kar je v življenju najbolj ljubil in
najbolj spoštoval in k sebi stiskal kot svetinjo: »ČUVAJTE
JUGOSLAVIJO!«... I

Včeraj, 18. oktobra ob 3. uri popoldne je bil položen'
kralj »Zedinitelj« v kameniti grob pod pozlačeno kupolo
cerkve sv. Jurija na Oplencu, zadužbine kralja Petra L Osvo- j
boditelja, ob brnenju vojnih letal, ob grmenju topov, ob'
odmevu sak iz pušk, med ihtenjem in ječanjem užaloščenega I
naroda, ob prisotnosti tujih odposlancev, vladarjev in dosto-|
janstvenikov.

Plošča iz oniksa z napisom:

ALEKSANDAR L
KRALJ JUGOSLA,VIJE

1 888— 1 934 ;

je pokrila njegov grob. Zaprla so se za velikim pokojnikom
vrata večnosti. j

Naš ljubljeni kralj nevzdramno spi na visokem Oplencu, j
ali duh njegov živi med nami, živi v srcih njegovih držav-
ljanov in sinov. Mistična lučica na njegovem grobu trepeče:
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!

Tesen je grob kralja Aleksandra na Oplencu : za koplje
dolg, za handžar širok in za puško globok. Tesen je za bo- ■
jevnika, ki mu je bila premajhna kraljevina Srbija; premajhen j
in preskromen domek je za kralja Zedinitelja, ki je hotel j

veliko in zedinjeno Jugoslavijo in ki je ustanovil »Balkanski
sporazum«. Kako tesen in teman je ta grob za orla, ki je hotel
poleteti v Pariz, London, Berlin in Rim ter pomiriti razbur-
jene duhove v prid miru in srečei Evrope. Mlad in poln
načrtov za delo je odšel naš ljubljeni kralj od nas na oni
svet. Prerano in nasilno je legel v grob, ante diem ...
Kaka tragika zgodovine!

Velika je naša kraljevina Jugoslavija, malo je manjša od
Italije, in za to veličino očetnjave se je boril kralj Aleksander.

Mala pa je; naša Jugoslavija v primeri v velesilami, in
vendar kakšno besedo, kakšen ugled je imel naš viteški in
mučeniški kralj Aleksander v svetu ...! Vprav pred njegovo
smrtjo so bile oči Evrope uprte v Njega, pričakujoč dobrega
sveta in zdraviltaega recepta za pomiritev zablodenih duhov.

Majhna Jugoslavija je imela velikega kralja — kralja
Aleksandra. Kot mlad prestolonaslednik se je boril leta 1912
v odločilni bitki pri Kumanovem — slično kot osemnajstlfetni
Aleksander »Veliki« pri Heroneji (338 pr. Kr.) in prestolo-
naslednik Dušan »Silni« pri Velbuždu (1330).

Bog Ti daj duši lahko, viteški Zedinitelj! Naj Ti sveti
večna luč na visokem Oplencu!

Podzemelj ob Kolpi, 19. oktobra 1934.

Dr. Niko N. Župa nič,
redaktor »Etnologa«, bivši minister.

Vsebina „Etnologa",
knjiga VIL:

Stran

A. Merkun: Narodopisno

blago iz Dobrépoljske doline 1—37

R. Andrejka: Star kmečki

inventar iz XVIII. stoletja . . 38-50

P. S k o k : Iz slovenačke topo-

nomastike (IIJ .....51—87

N. Ž u p a n i č : Izvor in ime

Antov........88-99

M. M Павићевић: Црно-

горске анегдоте o Хрватима 100—106

I. Simonie: Migracije na

Kočevskem v luči priimkov 107—138

I. F. Šašelj: Nadaljevanje

avtobiograf ije povodom 75 let- ^

niče pisateljevega rojstva, dne

13. maja 1934...... 139-145

I. F. Sasel j: Povodni zmaj
in belokranjska narodna pe-
sem o sv. Juriju.....146—148

M. M. Paviéevié: Črnogorci

u pričama i anegdotama . . 149—165

N. Z u p a n i č : [Ime Grk v
pomenu velikana pri Belo-
kranjcih v Dravski banovini 166 —182

/R. Andrejka: Jagode za oči 183—185

/J. Mal: Božjepotni spomini

in „odpustki"......186-192

Sommaire de r„Etnolog",
tome VII:

Page

A. Merkun: Folklore de la
valée de Dobrépolje en Basse
Carniole...... 1—37

R. Andrejka: Un ancien in-
ventaire d'une maison pay-
sanne Slovène au commence-
ment du XVIII ème siècle 38—50

P. Skok: Contribution â Г
étude de la toponymie Slo-
vène (II) .......51—87

N. Z u p a n i č : L'origine et le

nom des Antes.....88—99

M. M. Paviéevié: Les Croa-
tes dan les anecdotes monté-
négrines ......100—106

I. Simonie: Les migrations
au rayon de Kočevje dan la
lumière des noms de famille 107—I.'ÎS

I. F. Šašelj: Suite l'autobio-
graphie à l'occasion du 75-
ième anniversaire del Г écri-
vain, le 13 Mai 1934 . . . 139-145

I. F. Šašelj: Le dragon ma-
rin et la chancon national
(Carniole Blanche) de Saint
Georges........146—148

M. M. Paviéevié: Récits et
anecdotes sur les Monténé-
grins .........149-165

N. Ž u p a n i é : Der Name Grk
(Grieche) in der Bedeutung
Riese bei den Belokranjci im
Königreiche Jugoslavien . . 166—182
R. A n d r e j ka : Les „ baies "

pour guérir les yeux . . . 183 — 185
J. Mal: Wallfahrtsandenken . 186-192

Stran

Kronika, referati in kritike.................. 193—227

Časopisi in nove knjige.............,..... 228—233

Dosedanji sotrudniki Etnologa (1927 — 1934)........... 234

N. Županie: Za Etnografski muzej v Ljubljani......... 235

Errata corrige...................... 236

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline.

Anton Mrkun — Dobrépolje.

Ako sedeš v Ljubljani na koče var j a, se v dobri uri pripelješ
v Dobrépolje, ki se nahaja nekako v sredini med Ljubljano in
Kočevjem. Dobrépoljska dolina je nadaljevanje Lužarske in Ra-
ške doline. Od Kompolj dalje se imenuje Struška dolina. Nekoč
je bila ta dolina zalita z vodo in je bilo tu jezero, dokler niso vode
našle svojega odtoka pod zemljo.

Dobrépoljska dolina se razprostira v daljavo 12 km, na naj-
širšem kraju je široka 3 km. Podobna je veliki kadunji, ki jo od
vseh strani oklepajo kraški hribi. Le pri Ponikvah se pride iz nje
po ozki soteski, proti Strugam znaša odprtina okrog 2 km. Edina
voda je Rašica, ki se že v začetku doline pri Ponikvah zgubi v
velikem požiralniku. Vode na laški in ortneški strani se zgube v
zemljo in se prikažejo na dobrépoljski strani v raznih jamah, a
takoj ponicajo v zemljo. Najimenitnejša je Podpeška jama, iz
katere je po cevi napeljana voda na korito ob vhodu za ljudi in
za živino. V tej jami ima tudi zoološki institut ljubljanske uni-
verze svoj laboratorij za študij specialne jamske favne. V teh
jamah se nahaja človeška ribica kakor v Postojnski jami.

Ob povodnjih bruhajo te jame velike množine vode. To se je
videlo zlasti leta 1933 v jeseni ob veliki povodnji. Inž. Pick je
7. oktobra 1912 barval Tržiščico, ki teče od Ortneka proti Žlebiču.
Ob 4. uri in 19 minut je začel požiralnik Tentera požirati barvano
Tržiščico in ob 9. uri zvečer istega dne je pritekla barvana voda
v Kompolj ski jami na dan. Vode od laške strani teko pod zemljo
do dobrépoljske doline in tu dalje do kopanjske doline, kjer
pridere na dan Šica, ali pa teko direktno v Krko.

Dobrépoljska dolina je 444 m nad morjem in šteje 3400 ljudi.
Vasi so sledeče: Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas,
Mala Ilova gora, Hočevje, Mala vas, Zagorica, Podgorica, Videm,
Podpeč, Bruhanja vas, Podgora in Kompolje. Prej so bile tri poli-
tične občine: Videm, Podgora in Kompolj e, od novembra 1933

2

Anton Mrkun:

dalje so vse tri občine združene v eno občino, ki se imenuje
Videm.

Dobrépolje so do leta 1260 spadale pod šentviško župnijo
na Dolenjskem. Svetni gospodarji dobrépoljske doline so bili v
13. stoletju ortenburški grofje. Ti so 1. 1260 ustanovili župnijo
sv. Križa v Dobrépoijah, in sicer sta bila to Henrik III. in Fri-
derik II., grofa ortenburška. Tedaj je bila dobrépoljska župnija
zelo obširna. Obsegala je poleg dobrépoljske župnije še sedanje
župnije: Struge, Velike Lašče in Sv. Gregor.

Ortenburški grofje so sezidali na strmem hribu nad sedanjo
postajo Čušperk močan grad, ki se zdaj imenuje Stari grad in je
deloma v razvalinah deloma pa še stoji. Kamenje je lepo rezano.
Mavta se drži zidu, kakor da bi bila cinasta. 1000 let že stoji to
zidbvje in nad 400 let že brez strehe in vendar še ni razpadlo.
Iz tega gradu so nekdaj čušperški gospodje vladali Dobrépoljcem-
Sodišče se je nahajalo na Vidmu, kjer je sedaj Ambroževa hiša
št. 32. Čušperški gospodje so izvrševali tudi »krvavo rihto«. Zlo-
čince in upornike so obešali na Gavženhribu poleg kolodvora.

Valvazor omenja tudi grad v Podpeči, kjer so bivali dobré-
poljski gospodje. Toda že ob Valvazorjevem času je bil ta grad
v razvalinah. Temelji zidov se še danes potznajo.

V nekdanji dobrépoljski župniji so imeli nekdaj stiski menihi
obširna posestva. Trebili so gozdove, kultivirali zemljo, naselje-
vali kmete in jih učili kmetijstva.

Turki so večkrat obiskali te kraje, jih pustošili in razdjali. V
dobrépoljski okolici je bilo več taborov. Ljudje so se skrivali tudi
v podzemeljske jame. Pripovedujejo, da so se domačini utaborili
v Podpeški jami, ki so jo ob vhodu utrdili. Turki so jo napadali.
A domači branilci so vrgli med Turke več panjev razjarjenih
čebel, ki so Turke jako opikale. Turki so se umaknili, češ:
»Kranjci pa imajo res hude muhe.«

Kmetski upori proti graščakom so se dogajali po kočevskem
okraju v 14. in 15. stoletju. Uporni dobrépoljski kmetje so leta
1515 napadli čušperški grad in ga razdjali.

Tudi luteranci so v 15. stoletju rogovilili po lepi dobrépoljski
okolici, saj je bil Primož Trubar rojen v bližini na Rašici. Na
čušperškem gradu so bili goreči pristaši luteranstva. Dobrépoljski
župnik Luka Vrbec je celo prestopil k luteranski veri, pa se je
pozneje skesano povrnil v katoliško Cerkev.

Narodopisno blago iz Dcbrćpoljske doline. 3

Valvazor pripoveduje, da so se Dobrépoljci ob njegovem
času pečali s prodajo soli. Na konjih so jo raznašali po Kranj-
skem.

Anton Mrkun

Dandanes vsega tega ni. Ljudje se pečajo s poljedelstvom,
živinorejo, zlasti pa z gozdarstvom, le nekaj malega se pečajo
z izdelovanjem zobotrebcev. Poleti in v jeseni jako pridno na-

4 Anton Mrkun:

birajo gozdhe sadeže: jagode, borovnice, gobe, ižice itd. Pred
nekaj leti so se največ preživljali z gozdarstvom. Z dobrépoljske
postaje so skoro dnevno celi vlaki odvažali drva proti Ljubljani
in dalje proti laški meji. V zadnjih letih se je ta trgovina zelo
poslabšala.

Ker je skoro vsa dolina brez tekoče vode, zato so tudi požari
po večini strašni, navadno pogori kar cela vas. Leta 1877 je v
Kompolj ah pogorelo 58 hiš, 1. 1902 je Zdenska vas pogorela.
Zgorela sta tudi dva človeka. L. 1904 je zgorela vas Podpeč s
cerkvijo sv. Martina vred; 1. 1917 je požar uničil Podgorico, več
let prej vas Zagorico. Vodovod grade že nad 30 let, pa ga še
niso začeli delati. Voda je ena prvih potreb za Dobrépoljsko
dolino.

Ljudstvo je dobro, pošteno in verno. Stari ljudje pripovedu-
jejo, da sedaj mnogo boljše živijo kakor pa nekdaj in tudi boljše
se oblačijo. Ljudje so bolj podjetni in si znajo več pridobiti. Prej
ni bilo nobenega zaslužka kakor ob košnji in ob mlačvi kake
14 dni. Veliko ljudi si je pomagalo z Ameriko. Ljudje sedaj dva-
krat toliko pridelajo kakar pred 50 leti. Moški so nekdaj pozimi
samo živino krmili, ženske so pa predle. Brali niso nič, zato so
pa tem rajši pripovedovali posebno na večernih vasovanjih razne
dogodke, resnične in izmišljene, pripovedke o coprnicah, o divjem
možu itd. Starejši so otrokom pripovedovali »storije« o škratih,
o vilah, o rojenicah, o mori, o coprnicah itd. Tudi so radi peli
razne narodne pesmi, svete in svetne.

Novi rod vsega tega več ne pozna. V vile, rojenice, coprnice,
divjega moža ne veruje in sploh o njih nič ne ve. Stare narodne
pesmi se več ne pojo, otroci si pripovedik več ne pripovedujejo.
Tako narodopisno blago polagoma izgineva.

Zato je prav, da se reši pozabnosti, kar se rešiti da. Nekatere
narodopisne drobtinice sem tu zbral iz naše doline. Največ mi
jih je povedal Ivan Dren, posestnik iz Ponikev št. 3, dalje pokojni
Janez Miklič iz Zagorice št. 5, Ana Kralj iz Zagorice št. 41,
Frančiška Štrubelj iz Zdenske vasi št. 20 in drugi.

I. ŠEGE IN NAVADE.
1. Advent.

Advent je našemu ljudstvu svet čas, zato hodijo kaj radi zjutraj v cerkev
k jutranjim pobožnostim. Svoje dni so se v adventu tudi strogo postili. V prav

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 5

nobeni hiši se ni belilo z mastjo ali slanino. Tako hišo, ki bi jedli z mastjo
zabeljeno, bi opravljali daleč naokrog. Tudi coprnice bi taki hiši ne prizanesle.
Maščevale bi se kruto na ta ali oni način, ali z boleznijo pri živini aH pri
ljudeh ali z drugimi uimami na polju. Zato je^-vsaka-gospodinja pazila, da je
pred adventom pripravila zadostno količino^^hanega masla.

Vsako jutro je vsaka družina molila del sv. rožnega venca. V splošnem so
ljudje preživljali advent v veliki pcbožnosti ter v strogem postu in se tako
lepo pripravljali na lepe božične praznike. Tudi sv. zakramente so po večini
prejeli v adventnem času.

V adventnih dolgih večerih se zbirajo možje in fantje v hiši, kjer dela
čevljar ali krojač, Običaj je, da dela do polnoči. V prejšnjih časih so si pripo-
vedovali razne storije (pravljice) in različne dogodke iz življenja. Fantje igrajo
tudi karte ali domino ali kaj drugega. Starejši so si radi pripovedovali o raznih
vojskah, o Plementazarjih, o Napoleonu, sedaj po svetovni vojni pa o dogodkih
na bojišču itd. Ženske so prej predle, a sedaj pa en čas poslušajo, potem pa
pospe na zapečku ali na peči.

Dandanes je precej razširjena domača obrt: izdelovanje zobotrebcev. Zato
se ljudje shajajo v hišah, kjer delajo zobotrebce. Moški pri tem le pomagajo
žagati les, klati, beliti, ravnati, čistiti in vezati v butarice,

2. Sveti večer.

2e par dni pred božičem gredo otroci v hrib po mah za jaslice. Tisto
pcpoldne pred božičem delajo jaslice. V kot postavijo in pritrdijo desko,
nanjo denejo mahu, na sredi postavijo hlevček, v katerem leži božje dete, poleg
stojita Marija in sv. Jožef. Nad hlevčkom je angel z napisom: Slava Bogu na
višavah in mir ljudem na zemlji. Okrog hlevca postavijo pastirce iz trdega
papirja ali izrezljane iz lesa. Tudi sv. Trije kralji jahajo v primerni razdalji
eden od drugega: eden na konju, drugi na kameli in tretji na slonu. Pred
jaslicami je pritrjen prtiček, ki je lepo okrašen, navadno iz papirja. Po nekaterih
hišah napravijo tudi božično drevesce, ki ga bolj ali manj bogato okrase.

Ves dan pred božičem se vrši po vseh kmetskih hišah veliko pospravljanje,
ribanje in pomivanje. Popoldne gredo k fari po blagoslovljeno vodo. Ta dan
speko gospodinje kruh, med drugim prijetno dišeče potice. Vse popoldne se
suče pogovor, kje so napravili boljše potice, koliko potic so napekle, katera
gospodinja je lepše pospravila.

Ko zazvoni avemarijo, gre gospodar kropit. Iz blagoslovljenega lesa napravi
ogenj v kako posodo, dene na cgenj kadila, žena vzame blagoslovljeno vodo
in gresta kadit in kropit po vseh prostorih. Potem molijo sv. rožni venec, da bi jih
Bog obvaroval vseh nesreč in težav.

Nato prižgo blagoslovljeno svečo in molijo vse tri dele sv. rožnega venca.
Pazijo, da molijo vedno tedaj, ko začne po cerkvah zvoniti in pritrkavati. Po
končani molitvi večerjajo in sicer kašo. Nato delajo jaslice, ako jih niso že
prej naredili. Pojo božične pesmi ali se pomenkujejo kaj lepega, dokler ne
pride čas, da odidejo k polnočnici. K polnočnici po navadi odidejo vsi, le mali
otroci in stari ljudje ostanejo doma. Ko pridejo od polnočnice, ponekod molijo
sv. rožni venec.

6 Anton Mrkun:

Pravijo, da na sveti večer živina v hlevu govori. Kdor ima pri sebi praprotno
seme ali štiriperesno deteljo, sliši kaj se pomenkuje. Tisti čas, ko na sveti večer
zvoni, moraš iti okrog hiše in pogledat notri skozi srednje okno. Trikrat je
treba okoli iti in videl boš, kaj bo drugo leto s teboj. — Tudi pravijo, da tisti,
ki gre med polnočnico na sveti večer na križpot molit, vidi nebo cdprto in vidi,
kaj se bo prihodnje leto zgodilo.

3. Sveti dan.

Na Sveti dan gredo nekateri k trem svetim mašam. Opoldne je pa kaj
boljšega za kesilo: juha, goveje meso, tudi klobase in potice. Jasno je, da se
tega nepopisno vesele zlasti otroci in koncem koncev tudi stari, saj pravijo,
da je dobro, da se jim enkrat sprevrže.

Na Sveti dan ne gre nihče nikamor drugam kakor samo v cerkev. Ves dan
ljudstvo preživi v premišljevanju svetega dne. Zvečer kmalu odmolijo veseli
del sv. rožnega venca in gredo bolj zgodaj spat, zlasti zato, ker prejšnjo noč
niso veliko spali.

4. Praznik nedolžnih otročičev.

Na ta dan hodijo otroci tepežkat. Napravijo si tepežnice, t. j. iz vrb
spleten korobač ali tudi navadno palico in hodijo po hišah tepežkat. Do kcgar
pridejo, ga rahlo udarijo in govore: Rešite se! Zato plačajo tepežkani kak denar
ali tudi kruh, sadje ali kaj drugega.

5. Novo leto.

Kajenje in blagoslavljanje po hišnih in gospodarskih poslopjih se vrši prav
tako, kakor na sv. večer. Istotako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca.
Ponekod čakajo do polnoči, da tako dočakajo novo leto.

6. Sv. Trije kralji.

Pred praznikom sv. Treh kraljev imajo navado, da speko poprtnik. Na
večer postavijo poprtnik na mizo in ga pokrijejo s prtom. Zato mu pravijo
poprtnik, ker je pod prtom. Na mizo postavijo britko martro (križ).

Zvečer pred sv. Tremi kralji kade in blagoslove, kakor na sv. večer. Isto-
tako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca.

Na dan sv. Treh kraljev načno poprtnik, nekaj koscev ga dobi tudi živina
in kokoši.

7. Svečnica.

Na Svečnico podero jaslice. Ta dan neso tudi svečo blagoslovit. Blagoslov-
ljene sveče rabijo, da jih dado v roke umirajočim.

8. Pust.

Za pust speko potice in na pustni dan krofe in meso. Na ta dan se mladi
ljudje napravijo v maškare, ki hodijo po vasi in love otroke ter zbijajo
razne šale.

Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 7

Po hišah pobirajo tudi jajca, ki jih prodajo in denar zapijejo.
Ponoči vlečejo ploh tistim dekletom, ki so se hotele možiti, a se jim je
podrlo.

9. Post.

Na pepelnico pridejo v cerkev k pepeljenju. Včasih so na post zelo veliko
držali. Jedli so samo okrog enajste ure močnik, zajtrka ni bilo nič, večerja
tudi zelo pičla.

Sredi posta so včasih »babo« žagali. Otrokom so rekli pred kosilom, da
naj gredo gledat, kako bodo babo žagali. Med tem časom so pa doma kosilo
pojedli.

10. Cvetna nedelja.

Na cvetno nedeljo pripravijo žegen. Ta žegen je sestavljen iz bršljina, mačic,
žingelna, treh leskovih šibic, drenovke ter mladik domačega drevja. Napravijo
lepo butaro, v sredo pa denejo jabolka ali pomaranče.

Vejice tega žegna porabijo za kadilo veliki teden in o božičnih praznikih.
Vejice pokladajo tudi na njivo, kadar orjejo, pa tudi v žitnice, da se bolje žito
ohrani in obvaruje raznih škodljivcev. Tudi vsaki živini dajo po eno vejico
bršljina. Iz oljke pa naredijo križce in denejo na vsako okno po enega. Blago-
slovljene pomaranče in jabolka ljudje jedo, da bi se obvarovali strupenih živali.

11. Veliki teden.

Na veliko sredo so ob štirih popoldne cerkvene molitve in postavljen božji
grob. Ko nehajo molitve, otroci ragljajo z ragljami ali regijami, pred cerkvijo
pa razbijajo tudi po lesu in delajo velik ropot, kar pomeni, da so Judje nekoč
kričali z velikim nemirom: Križaj ga, križaj ga! To se ponavlja tudi veliki
četrtek in veliki petek po moltvah popoldne.

Na veliki četrtek pridejo zjutraj v cerkev in mnogo jih gre k sv. obhajilu,
kakor so šli apostoli pri zadnji večerji k sv. obhajilu.

Veliki teden zjutraj kurijo na dvorišču, kar pomeni, da so vojaki na
Kajfovem dvorišču kurili, kjer je Peter zatajil Jezusa.

Veliki petek ljudje popolnoma praznujejo. Po vaseh so razdeljeni, pa moHjo
ves dan sv. Rešnje Telo. Vmes pa prepevajo svete pesmi.

Na veliki petek gre vsakdo poljubit križ, ki je položen na prtu pred
obhajilno mizo.

Na veliko soboto zjutraj je najprej blagoslov ognja, ki se vrši zadaj za
cerkvijo pri vratih na pokopališče. Vsi cerkovniki od podružnic pridejo z
gobami, da raznesejo sveti ogenj po hišah, za kar dobe jajce, po eno ali dve
od vsake hiše.

Na veliko soboto dopoldne imajo ženske veliko opraviti, ker imajo peko.
Speko kolač, malih kolačkov po nekaterih hišah toliko, kolikor je otrok pri
hiši, dalje speko potice, skuhajo pleče, želodec, mesene klobase, pirhe in pri-
pravljajo hren. Vse to denejo v jerbas in pregrnejo z lepim prtom in neso
žegnat. Speko tudi štruklje iz ajdove moke in nakupijo pomaranč. Blagoslov
se izvrši ponekod v privatni hiši, ponekod pa v cerkvi, kakor je bolj pripravno.

8 Anton Mrkun:

Od blagoslova hite dekleta s košarami hitro domov. Pravijo, da se bo tista
gotovo omožila, ki pride prva domov, oziroma katera je prva.

Na veliki četrtek, pravijo, gredo zvonovi v Rim, ko utihnejo, a veliko
soboto se povrnejo iz Rima, ko se zopet oglasijo. Kdor se tedaj umije, ga oči
ne bodo bolele.

V soboto popoldne je vstajenje ob 6. uri. Vsi pridejo k vstajenju, lepo
napravljeni in z veselim srcem.

12. Velika nedelja in ponedeljek.

Ko na veliko nedeljo pridejo zjutraj iz cerkve, načno žegen. Narežejo
pleče, pirhov, naštrgljajo hrena in to vse jedo.

O veliki noči sekajo pirhe in pomaranče, kar dela otrokom silno veselje.
Na veliko nedeljo se vsakdo drži bolj svojega doma radi velikega praznika.

Xa velikonočni ponedeljek pa se radi obiskujejo in hodijo drug k drugemu
po pirhe.

13. Binkošti.

Za Binkošti pripravijo zopet kaj boljših jedil. Na ta praznik gredo n. pr.
v Kompoljah zvonit takoj po polnoči.

Fantje imajo navado, da v tej noči prineso lipove vejice na okna onih hiš,
kjer imajo dekleta. Ako je pa kdo na katero hud, ji prinese grd trn.

14. Praznik sv. Rešnjega Telesa.

Praznika sv. Rešnjega Telesa se mnogi vesele, ker se vrši prav lepo in
slovesno in je vse, ako je lepo vreme, dobro in zadovoljno razpoloženo. Vsi
so oblečeni kar moči lepo. Pri procesiji trosijo otroci rožice. Te rožice potem
nekateri pobero, ker jih smatrajo za blagoslovljene in jih rabijo za kadilo proti
boleznim. Vejice od mlajčkov pa podtikajo v streho, da se obvarujejo pred
strelo. Nekateri jih v šopke povežejo, katere potem o kresu postavijo na
njivo, da se obvarujejo nesreč.

15. Praznik presvetega Srca Jezusovega.

Na predvečer praznika presv. Srca Jezusovega žgo kresove in se s tem
spominjajo velike ljubezni Jezusovega Srca do nas ljudi.

16. Marijini prazniki.

Marijine praznike proslavljajo radi s tem, da gredo na Marijina božja pota.
Gredo k Novi Štifti pri Ribnici, na Kurešček nad Igom pa tudi k Mariji Pomagaj.

17. Sv. Janez Krstnik.

Na čast sv. Janeza Krstnika zažigajo kresove. Na vsakem hribčku gori

kres. Na kresovanje pridejo predvsem fantje, pa tudi dekleta, celo stari in

otroci. Vesela pesem fantov in deklet se razlega v tiho noč. Na prostor, kjer
se kuri kres, prinese vsak butaro frate.

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 9

Na kresni večer nasteljejo po sobi in po potu v hlev steljo, t. j. praproti in
cvetlic. Dan pred sv. Janezom Krstnikom neso na njive šopke cvetlic in bla-
goslovljeno vodo.

18. Spomin mrtvih.

Pred praznikom Vseh svetnikov popravljajo grobove svojcev na pokopališču.
Popravljajo jih prav lepo in ozaljšajo z raznimi cvetlicami, zlasti s krizantemami.
Noben vrtnar nima tako lepega vrta, kakor je na ta dan pokopališče.

Vsi, ki imajo svojce pokopane, pridejo na Vseh svetnikov dan pcpoldne
v cerkev, kjer je pridiga in molitve za umrle v cerkvi in na pokopališču. Vsi so
oblečeni v črno.

Po molitvah v cerkvi gredo v procesiji na pokopališče in se razidejo na
grobove svojcev. Na vsakem grobu gore sveče. Tiho pokleknejo na gomilo svojih
ljubih pokojnikov in goreče molijo za njih pokoj. Marsikatera solza se utrne na ta
popoldan, marsikateri vzdihljaj se pošlje pred božji prestol za drage ranjke.

19. Sv. Miklavž.

Otroci se silno vesele tega dne in ga težko pričakujejo. Že en mesec prej
povprašujejo, kdaj bo sv. Miklavž. Na sv. Miklavža večer gredo otroci kmalu
spat, ker se boje parkeljna, ki hodi s sv. Miklavžem.

Zjutraj zgodaj vstanejo in hite gledat v posode, ki so jih zvečer na mizo
nastavili. Sv. Miklavž jim prinese razne stvari: sladkarije, šolske zvezke, peresa
Itd., kakemu porednežu pa tudi palico.

Podnevi pa otroci eden drugemu kažejo in veselo pripovedujeo, kaj jim
je sv. Miklavž prinesel. Včasih se sv. Miklavž spomni tudi kakega odraslega
in mu prinese kak dar.

20. Žegnanja.

Vsaka podružnica ima enkrat na leto svoje žegnanje. Na tisto nedeljo
je sv. maša pri podružnici.

Doma pa pripravljajo boljša jedila in potico speko prejšnji dan. Bližnji
sorodniki ta dan obiskujejo svoje sorodnike, ki imajo žegnanje. Ti jih pogoste
in se z njimi porazgovore.

21. Rojstvo.

Z nosečimi ženami so možje delali nekoč vse lepše ter nežnejše nego sedaj.
Niso jim pustili težko delati in ne opravljati domačih težkih del, kot na pr.
korenje stokati za prašiče ter nositi plevel s polja v težkih prockah domov.
Vsa ta dela so opravljali moški.

Noseče žene so verovale v rojenice in sojenice. Te vedo za vsakega človeka
ob rojstvu, kaj bo v bodoče z njim. Odločale so njegovo usodo za bodočnost.
Te rojenice so lepo pele ob žetvi za grmadami na polju na mejah. Slišali sc jih
peti tudi kosci, ki so šli v zgodnjih jutranjih urah kosit. Ko so žanjice odšle
opoldne domov kosit, tedaj so rojenice pomagale žeti. In še sedaj puščajo
žanjice prevesla na njivi, ko gredo opoldne jest domov ali pa zvečer, če delo
še ni končano. Izprašanih babic sploh niso imeli, kot so danes. V vsaki vasi so

10 Anton Mrkun:

imeli po eno žensko, ki je za časa poroda prihitela v vsako hišo na pomoč.
Ta je pač znala toliko, kolikor jo je navadila praksa. Nazivljali so jo »babico«.

Porodnicam so dajali piti kamilčni čaj, neslano kurjo juho in jesti kurje
meso. Porodnica je ostala v postelji, dokler ni popolnoma okrevala. Bile so še
dosti vestno in skrbno negovane. — Otroke so nosili h krstu na glavi na svitku
v »niškah«, ki so bile vse okrašene z raznimi rdečimi in modrimi pankeljčki,
ki so viseli ob neškah navzdol. Po krstu sta šla boter in botra v gostilno, kjer
sta izpila en ali dva litra vina. Po navadi je dal za pijačo boter sam. Kajti boter
se mora tedaj postaviti, da bo njegov krščenec dober in pošten fant ali brhko
dekle. Šteli so si žc od nekdaj v veliko čast, če so šli otroku za botra.

Porodnica dobi teden po porodu pogačo od botre in svojih najbližnjih
sorodnikov. Nanesejo ji toliko, da ji ni treba biti lačna. Svoje dni je bila tudi
navada, da je mož kupil svoji ženi estrajh (sodček) vina. Ta estrajh je držal
56 litrov. Ko je porodnica vstala iz »slame«, je šla s svojim otrokom ter v
spremstvu botre k vpeljevanju. Na večer pa so v hiši novorojenčka napravili
botrinjo, na katero so povabili botro, botra, bližnje sosede ter najožje sorodstvo
in svaštvo. Veselili so se pozno v noč.

Matere so vobče zelo lepo ravnale z otroki, jih negovale, dojile celo po
par let. Sesal je tako dolgo, da ga je bilo že kar sram. Dojenčkom že malo
odraslim so dajali med mleko tudi maka, da so jih uspavali.

Igračke za otroke so delali starši sami doma, in to: špano, konjičke, punčke,
razne ropotuljice itd.

Matere so jih učile moliti ter kmalu v zgodnji mladosti učile delati in
jih pripravljale za bodoči kmetski poklic. Zato pravi stara pesem:

Komaj se pobič poleže,

že se mu oo^klja na nogo veže;

poibič kaka bo tvoja rast,

ko boš moral prec' ovce past!

22. Poroka.

Pred kakimi štiridesetimi leti so se tako-le ženili:

Pare so skupaj spravili često starši. Oče neveste in oče ženina sta se
dogovorila, da pride sin (ženin) drugo nedeljo snubit. Nevesta in njeni domači,
t. j. oče in mati so ga pričakovali in sicer nevesta z belim predpasnikom. Na mizi
je čakal polič vina in domač kruh.

Z ženinom je prišel eden od sorodstva. Pričeli so barantati za doto. Če se
niso mogli dogovoriti, se je naposled okorajžila mati neveste in rekla: »No, saj
jaz vendar nisem zadnja pri hiši, bom pa še jaz prištela k doti 50 goldinarjev.«
Ženin, tega vesel, je udaril nevestini materi in očetu v roke in segel v roke tudi
nevesti, rekoč, da je sedaj zadovoljen. Dalje so se pomenili, kdaj pojdejo
v Lašče »pismo« delat. Taka »pisma« je v Laščah pred 1. 1871 delal neki
Hočevar, po domače Jernejče. Tega leta pa so začela taka pisma delati notarji.
Ženin in nevesta sta vzela po navadi po dve priči seboj. Hočevar za pisma ni

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 11

računal, vendar pa so mu po navadi plačevali po en ali dva goldinarja ter ga
povabili na »likof«, ki so ga izpili v kaki gostilni.

Nato sta ženin in nevesta šla k župniku, da sta se dala na oklice. Večkrat
se je zgodilo, da sta ženin in nevesta morala po večkrat priti k spraševanju.

Dota je svoje dni znašala do 300 gld., pri premožnejših do 500 gld., često
tudi še kako njivo ali senožet.

En dan pred poroko so šli po balo. Vzeli so seboj ferkel vina ter en šartel.
Takrat je dala nevesta ženinu srajco in rdečo ruto za zavrat, družica pa je dala
drugu srajco ter ruto, ki jo je cvila okoli njegovega klobuka.

K poroki so šli peš, le v slučaju zelo slabega vremena so se peljali. Svatov
je imel ženin štiri pare in nevesta štiri pare. Godci so bili štirje, pri bogati
nevesti pa šest. Igrali so na pihala (klarinet, bas, trobenta, flavta). Po poroki
so šli v gostilne, kot še dandanes, po navadi v vse, da se ne bi komu zamerili.
Zapili so po 4—7 goldinarjev. Plačeval je tovariš in ostali svatje.

Vino za svatbo je kupil nevestin oče okoli 200 ferkljev. Za svatbo so
zaklali kravo ali telico, prašiča, včasih tudi kozliča in kure. Svatba je trajala
dva do tri dni. Na svatbo so povabili vse sorodnike tako, da je bila polna
hiša ljudi.

V času, ko so bili pri poroki, je domači oče nosil k bližnjim sosedom vino
in »šajbesen«, t. j. ržen in koruzen kruh.

Poroka se je vršila ponavadi v ponedeljek ali v sredo s sv. mašo. V četrtek
po poroki tistega tedna, ko se je vršila poroka, so pa šli vabit v gostije. Sedaj
tega ni več. Če so se vozili k poroki in to oni iz daljnih vasi ali v slabem
vremenu, so se peljali v koleseljnih, ki so bili spleteni iz vrbovih šibic.

Nevesta je nosila dolgo krilo, ki se je pritrjevalo s štiri prste širokim
barvastim suknenim ali platnenim pasom, nad katerim je bil še kovinast pas
iz srebra ali medi, ki so ga nazivali »sklepanec«. Na glavi je imela avbo.
Oblečena je bila v dragocen, bel ošpetelj, ki je bil često iz svile. Nazivali
so ga tudi »japa« ali »japca«. Nadalje je nosila črn predpasnik iz svile z lepimi
širokimi zavezavkami od zadaj, spodaj je imel čipke. Vrat in nedra je po-
krivala pisana ruta, ki je bila tudi iz svile.

Tovariš je imel na klobuku velike suhe rože. On in svatje so imeli kape
s coflji ter klobuke s širokimi krajci. Starešina in svatje so bili v irhastih
hlačah, ki so bile ob strani pisane, čevlje so imeli čez koleno, telovnik iz
žameta, za gumbe velike svetle kraguljčke. Telovnik je bil spodaj obšit s
škrlatom.

Suknjiče so imeli iz padvana, t. j. iz grobega sukna. Ženske so pa za krila
uporabljala tudi »mezlan«, t. j. tkanino, pri kateri je bila za osnovo preja,
od znotraj pa volna.

Stara pesem poje:

Imam oblačilo iz domačega padvana,
ženica pa krilo iz prav'ga miezlana,
se sveti na lice, ko piirh moj škrlat
nje šapelj, jeglice, nje modere je zlat.

12 Anton Mrkun:

Starešina je dobil na svatbi volneno ruto iz cvišna rdeče ali rumene barve.
To mu je dala nevesta, preden so začeli zanjo pobirati v »jabolko«. Nevesta
je ruto starešini sama ovila okoli vratu.

Ko so šli k poroki, so nevesta, tovarišica in svatovke metale šajbesen ljudem.
Tovariš in ženin sta pa metala cigare. Ostali svatje so pa šli k bližnjim sosedom
v vas in jim dajali piti. Ce je bil ženin precej imovit ali pa nevesta, tedaj so
dajali šajbesen vsem vaščanom, gruntarjem polič vina in dva kruha, kajžarjem
pa maselc vina in kos kruha.

Nevesto so morali v hišo ženina prenesti čez prag, v sobi pa trikrat okoli
mize. To delo je opravil tovariš, to pa zato, da ne bi zaradi hudobnosti coprnic
nevesta ob letu umrla.

Coprnice so devale pod hišni prag: ženske lase, jajca, jabolka, ki so bila
smrtonosna, če si jih je nevesta dotaknila. Coprnice so tudi provzročale razne
bolezni ženinu, nevesti in svatom.

2enin pa si je moral priboriti vhod v hišo. Pri veznih vratih so mu svatje
zagradili z verigami. V rokah so imeli veliko knjigo ter kuhalnico in ženina
vprašali: »Po kaj si prišel?« Ta jim je odgovoril; svatje so pa s kuhalnico pisali
odgovor v črne bukve. Usmilila se je ženina končno nevesta, ki mu je v hiši
odprla okno, skozi kojega je potem ušel v hišo. V »jabolko« so začeli pobirati,
preden so začeli jesti juho.

Peti je začel godec v imenu neveste sledečo pesem:

Zdaj bomo nekaj sklenili
in vas za ceringo prosili,
ko se bo vam tako godilo,
se vam fbo stokrat povrnilo.
Lej sem, lej sem, oče preljubi,
vas bom najprej prosila,
da bi mi kaj pomagali,
za ceringo skladali.

Ce je pa oče že umrl, je godec zapel sledečo kitico:

Očeta bi prosila,

pa sem jih prezgodaj zgubila,

bom pa za njih molila,

da bi jim božja gnàda bila.

Vas ne bom pozabila,

v goste bom k vam hodila

in vas spet nazaj vabila.

Lej sem, lej sem, mati mila,

vas bom za ceringo prosila,

da bi mi kaj pomagali

za ceringo skladali.

Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 13

Če je mati umrla:

Mater bi prosila,

pa sem jih prezgodaj zgubila,

bom pa za nj^Jh molila,

da bi jim božja gnada bila.

Ce je živa mati:

Vas ne bom pozabila,

v goste bom k vam hodila

in vas spet nazaj vabila.

Bratu je godec pel:

Lej sem, lej sem, brat preljubi,
tebe bi prosila ttidi,
da bi mi kaj pomagal
in za ceringo mi skladal,
ko se bo teb' tako godilo,
se ti bo tavžentkraJ povrnilo.
Lej sem, lej sem, sestra mila,
tudi tebe bi prosila
da bi mi kaj pomagala
in za ceringo skladala.

Med tem petjem godčevim je nevesta prav na glas jokala, dočim jo je
ženin tolažil, češ, da se ji ne bo pri njem prav nič hudega godilo.

Na mizi je stal krožnik, pogrnjen z rdečo ali belo ruto, kamor so metali
v »jabolko«. Oče in mati neveste sta dala vsak po 2 gld, starešina tudi dva
goldinarja ali pa »križavec«, t. j. tolar Marije Terezije. Ljudje so te tolarje
hranili nalašč za svatbe.

Ostali svatje, kot tovariš in tovarišica so pa dajali po en goldinar. Le kdor
se je hotel posebno sponesti, ter da ne bi ostajal za starešino, zlasti, če je bil
premožen, je dal dva goldinarja v »jabolko«.

Ta denar je potem vzela »teta«, žena starešine in ga preštela. Medtem so
pa svatje zapeli:

Godcu so tako djal'
da bi raj'še kaj, jemal".

»Teta« je nato dala godcu darilo, po navadi en goldinar, ostali denar pa je
izročila zavit v ruti nevesti. Nato so začeli jesti juho. Sedaj šele se je začela
prava svatba (ohcet): ples, petje in muzika. Godci so bi'.i svoje čase pravi
mojstri v muziki. Morali so tako rekoč celo ohcet držati po koncu. In bili so tudi
zares pravi strokovnjaki v šalah.

In zares je bilo nekaj lepega, predvsem: vabilo na ženitovanje, slovesen
sprevod k poroki ter svatba (gostija) sama. Na svatbi sta bili najodličnejši
osebi starešina in teta, kateri so rekli tudi »kloca«.

14 Anton Mrkun:

Velik okras je pa naredila na mizi ženitovanjska pogača. Bila je vsa v
lepih rožah, često iz slovenskih trobojnic. Ženitovanjsko pogačo je prerezal sta-
rešina na toliko kosov, kolikor je bilo svatov, sebi pa je obdržal dva kosa,
enega za sebe in enega za teto. V vsak kos ženitovanjske pogače so zasadili
zastavico. Ta kos je imel svat pred seboj, dokler je trajala svatba.

Okoli mize so se razvrstili takole: Na sredi za mizo je sedel starešina. Na
levi starešine je sedel »r a z m e t a 1 e c«. Na desni starešine sta sedela ženin in
nevesta, nato tovariš in tovarišica. Poleg tovarišice je pa sedela »teta«, nadalje
okoli mize ostali svatje. Vse, kar je prišlo na mizo, je razrezal po svoji najboljši
vesti in vednosti starešina, pa je razmetalec razdelil in razmetal po krožnikih
ostalim svatom in ohcetnim. Ta je bil poleg starešine pri mizi druga odlična oseba.
Razmetaval je tako, da je dal najprej nevesti, nato ženinu, tovarišu, tovarišici,
teti ter ostalim svatom. Godcem niso dali nič, temveč so si morali iz krožnikov
svatov ukrasti sami, pojedli so pa kar z roko.

Tovariš in svatovci so streljali s pištolami, ko so šli k poroki, in tudi na
svatbi sami skozi okno. Pred hišo, kjer je bila svatba, je bilo celo noč in cel dan
polno vaških radovednežev, ki jih ni toliko zanimala svatba, temveč so prežali,
kdaj se jih kdo od svatov usmili, da jim ponudi kozarec vina in kos kruha. V
tem so se zopet odlikovale že od nekdaj ženske. Ženske so bile svoje dni
posebno lakomne. In tako se je pred štiridesetimi leti vršila svatba v Zagorici.
Neka ženska je bila prav posebno tečna in sitna. Venomer je molila roko skozi
okno z namenom, da kaj dobi. Neki svat je pomolil v šali pištolo. Ženska zagrabi
za njo misleč, da je klobasa. V tem hipu pa svat ustreli in pri tem je ženo precej
ranil in obstrelil.

Zvečer so fantje iz vasi šli novoporočenemu paru zapet podoknico:
Vse veselje je minulo,

kar ga ima ledig stan, .

kar je mene veselilo

vsako uro noč in dan.

Ptičke so mi prepevale,

lepa štima je b'la ta,

večkrat so mi oznanvâli,

nedolžnost svojega srca.

Zbogom oče, zbogom mati,

zdaj pri vas jaz več ne bom

v goste bom še k vam hodila

in vas spet nazaj vabila.

Zdaj pa moram zapustiti

ta veseli ledig stan

in v zakonskega stopiti,

ki ga je zvolil Jezus sam.

Po odpetju te pesmi so se podali ženin in nevesta ter ostali svatje v hišo
s fanti. S seboj so nesli par poličev vina ter kruha. Godec seveda jih je spremljal.
Tam so zaplesali par polk in valčkov.

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 15

Denarja fantje od ženina niso zahtevali. Za plačilo jim je dal škaf vina ter
kruha (koruznega in rženega). Belega kruha tedaj ni bilo.

Dandanes so ženitve v splošnem vse enostavnejše ter cenejše.

Motivi današnjih porok so čisto drugi, ker odloča denar, lepa posestva,
gozdovi, travniki, obrt, trgovina, torej eksistenca. Dober ženin je zlasti oni, če
ima v hlevu lepe, rejene vole ali tudi konje.

Sparijo ljudi, torej zakonske pare starši, sorodniki ter tudi drugi mešetarji,
ki so često najeti zato. Seveda sedaj po večini i ženini sami prostovoljno izberejo
svoje neveste.

Zgodi se, da se dva tako hitro poročita, da ostali svet zato šele zve za časa
oklicev v cerkvi.

Ko gredo na »oglede«, vzame istotako ženin še enega prijatelja ali sorodnika
s seboj. Nevesta je že pripravljena na to, ter jih čaka lepo oblečena z belim
predpasnikom doma. Tako oblečena gre tudi prašiče krmit, da dokaže ženinu,
da je dobra gospodinja ter vajena vseh domačih del. Nevestini starši pripravijo
tudi vina, potic, čaja ter cigar. Prvo vprašanje ženina je, kot nekoč po doti,
bali ter ostalih nepremičninah, katere naj stari zapiše nevesti v lastnino kot
doto. In če so v sporazumu z vsem, se prav gotovo ne morejo zediniti za »kot«
starih, t. j. prevžitek. Kar stara dva zahtevata, to je ženinu mnogokrat preveč.
Ravno glede »kota« se tu vrše žalostni prizori. Ženin noče dati prevžitka, češ
da tega ni v pismu in pa da morata pomagati pri delu.

Če se torej zgovore, potem gredo sedaj običajno ob sredah delat pismo.
Žemitovanjska pisma so precej draga. Plača ponavadi ženin, sicer se pa vedno
poprej že pri snubitvi izgovore tudi o tem, kdo bo plačal stroške ženitovanjskega
pisma, odnosno pogodbe. Vsak od obeh nupturijentov vzame s seboj eno ali
dve priči, vedno bližnje sorodnike. Pred notarjem mešetarijo kot za debele voli.
Cesto se razdere j o za žabjo volno. Če pa se zgovore in pismo narede, potem
je veselje nepopisno. Likofu ni ne konca ne kraja. Nato dado na oklice ter
gredo k izpraševanju. Potem se začne priprava za poioko. Naročijo balo, v Ljub-
ljano pa gredo nakupovat obleko. Na dom pa naroče šiviljo, ki dela na neve-
stinem domu po cel teden in to često pozno v noč.

Pri manj premožnih se opaža, da gredo k poroki doma zjutraj in nato z
vlakom odhajajo, zvečer pa pridejo domov, kjer jim prirede malo večerje in
cele »ohceti« je konec.

Premožnejši pa napravijo ohcet doma. Oče neveste kupi okoli 100 do 150
litrov vina. Tri dni pred poroko pride v hišo kuharica, ki pripravlja vsakovrstne
jedi: potice, klobase, pohanja, kolje kure in piščeta. Ker se največ porok izvrši
pred pustom, zakoljejo tik pred poroko tudi prašiča.

Če se vrši poroka dopoldne, potem traja ženitovanje ves dan in vso noč.
Včasih se vrši poroka popoldne, da stvar manj stane. Potem se skoro do desetih
zvečer pomudijo v gostilnah, nato se pa odpeljejo proti domu, kjer ohcetujejo
do 8 ali 9 ure zjutraj.

Ženin ima najčešče en par, nevesta en par ali pa samo pričo.

Starešina danes še eksistira, toda ne igra več one vloge kot nekdaj. Tudi
ne reže več ženitovanjske pogače ter ostalih jedil. Danes napravi vse to kuharica
sama. Tudi »razmetalca« ni več, ta je izginil popolnoma.

Glavno vlogo na današnjih svatbah igra pač godec, ki je vedno en sam.
Vso ohcet danes »dela« godec in moida tovariš ter kdo od svatov.

16 Anton Mrkun:

Moški so oblečeni v črne suknene obleke ter črne suknje s črnimi klobuki.
Ves prejšnji sijaj je torej izginil popolnoma.

K poroki se danes vedno vozijo v kočijah ali koleseljnih. Streljanje so
opustili popolnoma. Fantje gredo še vedno zvečer zapet sledečo pesem:

Preljuba ženin in nevesta,

glejta, da si ostaneta vedno zvesta.

Poglej nevesta svojega ženina,

kak' lepo pri tebi sedi;

le glej, da mu boš vedno zvesta,

lep je, luštkan je, saj tvoj je!

Nato se napotijo ženin in nevesta z ostalimi svati ven z vinom, poticami
ter pohanjem. Ženin vpraša vodjo fantov, koliko zahtevajo denarja? Če se ne
morejo zediniti, potem začno »glihati«, pri čemer pomagajo tudi ostali svatje.
Danes se suče ta svota od 200 do 800 Din. Nato gredo »ohcetni« s fanti v hišo,
katero so zbrali za ta večer za veselico. Tu zaplešejo par valčkov, posadijo na
mizo fantom lep šarkel, okrašen z rožami, ter potice in ostalo pecivo. Fantje
pijejo ter plešejo potem celo noč. Vina si kupijo že prej okoli 40 litrov. Povabijo
tudi vaška dekleta ter tudi znane fante iz sosednjih vasi. Zgodi se pa često, da
se koncem koncev m.ed seboj spro ali pa tudi stepejo med seboj take, da ima
zopet sodišče zadnjo besedo. — Gorje pa potem ženinu, če se s fanti ni
pogodil za plačilo. Pod oknom, kjer se vrši svatba, začnejo žgati stare cunje
in škarpe. In če piha ugoden veter, potem gre ves dim ravno v hišo, kjer se vrši
svatba. Ker pa po navadi napravijo na domu neveste mlaje z zastavami, jih tedaj
fantje podero. Poberejo od voz, s katerimi so se vozili svatje, kolesa, šteslce,
lunke, tako da se ne morejo zjutraj odpeljati. In kadar odhajajo, tedaj fantje
lajajo za ženinom, nevesto ter ostalimi svati.

Poroka se še danes često vrši dopoldne z mašo in to ob ponedeljkih ali
sredah. Vabilo za ženitovanje se vrši par dni pred poroko. Vabit gresta ženin
ali njegov oče od svoje strani, nevesta in mati pa svoje sorodnike, istotako par
dni pred poroko.

Obleka, prejšnja moda, pa ne igra dandanes nobene vloge več. Navada je,
da nosi nevesta in tovarišica na glavi venec bele barve. Vedno pa je še v
navadi, da imajo na mizi tako* zvano ženitovanjsko pogačo, t. j. potico lepo
ovenčano s trakovi raznih barv. V »jabolko« danes tudi nič več ne pobirajo.
Navada pa je še, da ženinu zagradijo pred vezna vrata tako, da mora često
skozi okno v hišo, ki mu ga odpre nevesta.

Fantje torej pijejo in plešejo vso noč. Ko se začne daniti, tedaj, to je raz-
lično po letnih časih, se fantje zopet zberejo pod oknom, kjer se vrši svatba,
da zapojejo tako zvani »beli dan«.

Zapojejo sledečo pesem:

Delaj se, delaj beli dan,
k vam bo prišel Jezus sam
s svojo preljubo materjo
z rožam' Marijo ovenčano!

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 17

Ptički po luftu letajo,

ker se bel'ga dneva troštajo,

delaj se, delaj beli dan

k vam bo prišel Jezus sam,

s svojo preljubo materjo

z rožam' Marijo ovenčano.

Ribce po vodi plavajo,

ker se bel'ga dneva troštajo,

delaj se, delaj beli dan,

k vam bo prišel Jezus sam
s svojo preljubo materjo
z rožam' Marijo ovenčanO".
Zajčki po gozdu skačejo,
ker se bel'ga dneva troštajo,
delaj se, delaj beli dan,

k vam bo prišel Jezus sam
s svojo preljubo materjo
z rožam' Marijo ovenčano.

Fantje se nato umaknejo zopet v svojo sobo v vasi, kjer so bili, ter nada-
ljujejo s plesom, petjem in pitjem. Ponavadi pa to še ni dovolj, zlasti, če se je
ženin »fest« postavil in jim dal precej denarja. Potem nadaljujejo s pijačo še
prihodnjo nedeljo. Če pa denarja zmanjka, namreč, da je bil »tolar« malen-
kosten, potem morajo sami zlagati skupaj, da dosežejo svoto, kolikor je stalo
vino, ki ga vzamejo ponavadi na »upanje«.

Pri nesporazumu med fanti in ženinom radi tolarja začnejo fantje svatom
nagajati, kot sem že omenil prej.

Beli dan pa gredo zapet, toda ne eno, ravnokar omenjeno pesem, temveč
sledečo:

Ko psi zalajajo,
po celi vas na glas,
ljudem naznanjajo,
da gremo fantje v vas.

Nato eden izmed fantov zažvižga na piščalko, ostali pa prično na ves glas
lajati: hav, hav!

Jasno je, da je to v veliko sramoto ženinu in še bolj nevesti.

Če se fant oženi na svoj dom, torej, da nevesta pristopi, je ponavadi svatba
pri ženinu, gostije pa so prihodnjo nedeljo pri nevesti. Imajo tudi godca s
seboj. In ko se speljavajo skupaj, je vedno poleg godec. Potem pridejo fantje
iz vasi, kjer je nevesta doma, ravno tako zapet, kot so oni iz vasi, kjer je ženin
doma. Potem mora ženin tukaj fantom zopet šteti »tolar«, ki pa ne sme biti
večji, kot oni, katerega je dal svojim vaškim fantom. Manjši pa tudi ne, ker
bi to pomenilo za fante, odkoder je njegova nevesta in za nevesto samo sramoto.

Iz svatbe in iz gostije razpeljajo vse svate na njih domove z godcem, kot
so jih zvozili skupaj, dajoč vsakemu »šajbesen« s seboj. Največ dobita seveda
tovariš in tovarišica, saj sta prva od svatov.

18 Anton Mrkun:

Denar, katerega je treba šteti, dobita godec in kuharica, ki je danes v svojih
poslih prava dedinja nekdanjega slavnega »starešine«. Prosta tega »davka« je
edinole nevesta. Če je tovariš tudi šaljivec ter da ima še od ostalih svatov
pravega partnerja, potem se nabere za godca in kuharico prav čedna svotica.

V zadnjem času izumljajo »kamelo«. To je, dva svata se upogneta, pogrnejo
ju s-plahtami, prednji pa drži na palici velik »svinjski« pisker. Potem začnejo
peti in glihati kakor na semnju. In noben svat jim ne uide.

23. Mrlič.

Prej so polagali mrliče na visoke odre, sedaj pa je navada, da napravijo
oder kar na postelji. Posteljo pogrnejo z belim pregrinjalom in položijo mrliča
nanj. Položijo ga brez rakve in ga denejo v rakev šele pred pogrebom. Na
koncu postelje postavijo polico, da postavijo na njo sveče, rože in kak kip ali
Križanega. Zraven postavijo še en krožnik ali dva z blagoslovljeno vodo, v
kateri je raztopljena sol.

Moškega položijo na oder v črni obleki, zraven mu dajo klobuk. Fantu dajo
na prsa šopek rož. Dekle položijo v beli obleki in na glavo ji dado venec.
Ženo polože v črni obleki in ruti na oder. V roke dajo vsem sveti rožni venec
in križ za umirajoče.

Može, žene in starčke pregrnejo s črnim naličjem; fante, dekleta in otroke
pa z belim.

Rakve napravijo za može in žene ter starčke črne, za fante, dekleta in
otroke pa bele.

Pogrebci so za može, žene in starčke moški, ki imajo na ramah črne, ozir.
temnovijoličaste pajčolanaste trakove. Fantje nosijo fante in dekleta ter otroke,
imajo pa belo okrašene trakove, ki jih puste na grobu.

Pesmi ob mrtvaškem odru ne pojejo, pač pa čujejo pri mrliču vse noči.

II. STRAHOVI.

1. Brdavsova ograja.

Brdavsova ograja je že marsikateremu napravila neizrečeno veliko strahu.
Ta ograja leži ob cesti, ki vodi iz Ponikev proti postaji Dobrépolje in dalje proti
Vidmu. Oddaljena je od vasi Ponikve dobrih 10 minut, od dobrepoljskega kolo-
dvora pa 20 minut. Tu naj sledi nekaj slučajev.

I. Pred kakimi 80 leti je šel neki fant iz Ceste, Marijančev po imenu, mlatit
v Ponikve, kjer je bila omožena njegova sestra. Da bi v jutro zgodaj začeli, se
je zvečer bolj pozno odpravil od doma.

Ko pride do Brdavsove ograje, kjer stoji znamenje, ki mu pravijo ljudje
»Oblakov Bogec«, vidi sredi ceste dva velikanska vola brez rogov. Stala sta si
nasproti, kakor da bi se hotela bosti in oči so se jima svetile v neki čudni
zelenkasti luči. Razen tega je bilo čuti močno pokanje z bičem, dasi ni bilo
nikogar poleg.

Fant nekaj časa motri ta čudni prizor, lasje mu vstanejo po konci in silen
strah ga navda. Urno se pokriža in se spusti v tek proti domu. Za njim se je-

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 19

2*

čulo pokanje z bičem tako, da je domov pritekel ves zasopel. Ponoči ni nikoli
več šel mimo zloglasne Brdavsove ograje.

11. Bilo je leta 1834, ko se je omožila Županja Jerica iz Kompolj v Ponikve.
Čez kak mesec je hotela iti obiskat svoje starše v Kompolje. Doma je po večerji
imela še veliko dela in nato se je odpravila na pot. Mož jo je ustavljal, da naj
ne hodi tako pozno ponoči na obisk domov. Toda ona je bila precej kcrajžna
in reče možu: »Mesec sveti kot po dnevu, cesta je lepa, zjutraj bom pa že
gledala, da bom prišla zarana domov, da ne bom nič zamudila.«

In se odpravi po cesti urnih korakov proti Vidmu. Ko pride do Brdavsove
ograje, vidi nenavaden prizor. Sredi ceste je stala na nosilih črna mrtvaška
krsta in poleg nje so klečali štirje pogrebci, kot je pri nas navada, da se pri
določenem znamenju pogreb ustavi, od koder se vaški spremljevalci vrnejo
domov, nosači pa dvignejo krsto in jo nosijo v spremstvu bližnjih sorodnikov
na pokopališče.

Pogumna žena hoče kar mimo iti in jih ogovoriti. Toda ko hoče naprej, jo
neka nevidna sila vrže nazaj. Obenem jo prešine taka groza, da jo kar urnih
korakov ubere nazaj proti domu t. j. proti Vidmu. Potem seveda tudi ena ni
več poskusila ponoči hoditi po tej cesti.

3. Nekoč je videl neki mož, ki se je peljal s konjema proti Ponikvam na
tem mestu dolgo* vrsto vozičkov, kakor pravijo pri nas »kripic«. To so dv(0-
kolnice, da vozijo z njimi v mlin. Ti vozički so stali v vrsti, kakor da bi bili
vsi skupaj zvezani. Bilo jih je do 50 ali pa še več, tako je pravil ta mož.

Ko hoče pognati kar mimo naprej, se konja spneta po koncu in nočeta
dalje iti. Ko ju le priganja z bičem, se konja obrneta na stran po grmovju in v
loku nazaj na cesto v tisto smer, od koder sta prej prišla. Moža je postalo
silno strah in je konja še priganjal, da sta dirjala nazaj v Zdensko vas.

Podobnih slučajev se je več dogodilo. Poedinci so videli velikanskega mcža
ali velikega kozla, ki je stal sredi ceste in ki se ni hotel umakniti. Dandanes
se ničesar več ne čuje.

2. Velikan.

Glačev oče in Buckukav Jože sta kot dečka 12 let pasla koze. Tiste čase,
t. j. pred kakimi 70 leti so imeli naši vaščanje veliko drobnice, koz in ovac.
Pasla sta nekega popoldne vsak svojo četo koz na skupnem pašniku »Na
Križiščih«. Pasla sta pozno v mrak, kurila in pekla krompir. Že je odzvonilo
avemarijo in se še nista mogla ločiti od ognja in gnati koze domov. Tedaj pa
zagledata stopiti iz goščave velikanskega moža z butaro praproti pod pazduho.
Imel je poleg praproti veliko kamenja v naročju, ki ga je začel lučati v njiju.

Pastirja se silno prestrašita in jo v naglih skokih pobereta proti domu.
Koze so seveda tudi takoj za njima udrle, tako da so ju že prehitele in pustile
zadaj. Velikan pa je vedno pastirjema za petami in brusi kamenje za njima,
pa vendar ni, kakor sta pripovedovala, nobenega zadel.

Pritekla sta vsa razburjena domov in nista dolgo mogla priti do sape, samo
z rokami sta krilila in dajala znake. Ko sta prišla k sapi, sta pripovedovala,
kaj se je njima pripetilo. Nikdar več si nista upala tako dolgo ostati s koizami
na paši.

Bili so pa še drugi primeri, da so videli večkrat tistega velikana, pa vedno
z butaro pod pazduho in kamenjem v naročju, ki ga je vsakemu, ki se je pozno

20 Anton Mrkun:

vračal domov, neusmiljeno brusil v hrbet. Tudi noben odrasli človek se ni upal
v tisti kraj potem, ko je odzvonilo avemarijo.

Ta strah je tudi zginil pred kakimi 50 leti. Še zdaj navadno starši strašijo
neubogljive otroke z možem iz Križišč.

3. Mož iz Podkraja.

V Ponikvah pomnijo starejši ljudje, da so slišali vsako noč in včasih
tudi podnevi iz gozda Podkraj neki močan glas: »Hehej« ali »hophop« ali kot
bi poganjal konje »hod-hod«. Pisec teh vrstic ga je v mladih letih tudi slišal
in zato trdi, da je resnica.

Ta klic se je čul iz gozda, ki je oddaljen 2 do 3 km od vasi Ponikve, vendar
se je slišal tako blizu, kot da bi bil oddaljen samo nekaj korakov. To se je
ponavljalo, od kar stari ljudje pomnijo do leta 1888. Od tega leta dalje več
ne vpije. A vpil je vsega skupaj v tem gozdu morda več kot sto let.

Posamezniki so ga tudi videli in so povedali, kakšen je bil. Leta 1870 so
v tem gozdu žgali grmado. Delavci so morali tudi po noči neprenehoma kuriti
v apnenici. Kar začujejo ti nočni kurilci neki glas v smeri proti vasi: »hop hop«
in »hod hod«. Vendar temu glasu niso pripisovali posebne važnosti. Mislili so,
da gre gospodar s konji drva skupaj vozit. Za nekaj časa se sliši zopet isti
glas, a precej bližje. »Kmalu bo tukaj«, menijo delavci, namreč gospodar s
konji. Zato se oglasijo: »Le brž pridi, ker drv bo kmalu zmanjkalo«. Nato pa
zavpije glas prav poleg njih zelo močno: »Hehej, hophop«. Takrat jo pa vsi
uberejo v nasprotno smer in pustijo apnenco, da se sama kuha.

Opazili so neko belo postavo z razprostrtimi rokami, ki se je bližala
apnenci. Proti dnevu se povrnejo k delu in obnovijo ogenj v apnenci. Ko pride
gospodar s konji, vsi osupli pripovedujejo, kaj so doživeli. Gospodar Jurčkov
Tonček jim reče, da je že tudi on videl tega moža. Prihodnje noči ni več prišel
ta mož, tako da so srečno dokuhali tisto apnenco.

Drug primer. — Glačev Andrejec je bil tisti, ki je hodil po zimi za gospo-
darja na Hrvaško. Bil je po telesu orjak. Doživel je to-le:

Sel je neko soboto popoldne po zelenje v tisti gozd. Bilo je meseca maja.
Pred kakimi 30 leti je bila splošna navada, da so hodili po zelenje za krmo,
ko je bukovje pognalo mlade vejice.

Tisti Andrejec je torej nalomil primernih vej tam za Globoščekom, kakor
se pravi neki dolini v tem gozdu, ter jih vložil lepo na kupe in potem z močno
gabrovo trto povezal. Končno zadene veliko butaro na rame in se odpravi z
njo proti domu. Kar zasliši znani glas: »Hehej«. Mož je bil korajžen in se oglasi
s svojim: »Hehej« in mirno koraka dalje. Ko pa pride na neki ovinek med
senožetjo in gozdom, zagleda srednje veliko postavo v belem oblačilu in z
razprostrtimi rokami, pa brez glave in čuje glas: »Hehej«. Prišla sta skupaj na
dva koraka. Pripovedoval je, da je tam, kjer bi imela biti glava, videl samo
z neko vrvico zdrgnjeno srajco, glave pa nikjer.

Ko možak vidi to nenavadno prikazen, vrže butaro z rame, skoči čez plot
na senožet in jo umih krač pobere čez drn in strn proti domu. Domov je pritekel
ves zasopljen in opraskan od grmovja in ni mogel takoj povedati, kaj je vzrok
tej njegovi razburjenosti. Ko je prišel k sapi, je domačim povedal, kaj je videl.

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 21

Ta gozdni mož ni storil nikomur nič zalega, pa vendar so se ga vsi zelo
bali. Ko sem se kot mal deček od 6 do 8 let starosti kaj zamudil v mraku na
domačem vrtu in slišal glas: »Hehej«, sem jo vselej urnih nog pobrisal v hišo
na peč v kot in potem se tisti večer nisem upal več iti ven iz hiše. Še odraslih
je bilo groza, ko so ta glas slišali.

(Iv. Dren.)

4. Veliki zajci.

Srškarjev oče, 94 letni starček z Velike Ilove gore, pripovedujejo svcjcmu
nečaku Tiselnu iz Podgorice:

Zgodilo se je to nekoč na Sveti dan. Ko je šel oče k sv. maši, opazi v
snegu zajčje sledove. Ker je bil strasten lovec, ga je takoj mikalo, da gre za
zajcem. Toda na Sveti dan ne sme iti noben lovec na lov, da se mu kaj hudega
ne zgodi. Vendar sklene, da pojde po sv. maši k g. župniku se informirat.

Tedanji kopanjski župnik je bil pa ravno tako hud lovec, kakor oče. Takoj
mu da puško in municijo, da gre na zajca. Veselo jo maha oče proti tistemu
kraju, kjer je videl sledove. Ko pride na sled, se mu malo čudni zde ti sledovi,
ker so bili jako veliki. Naenkrat obstoji, ker je v bližini nekaj zašumelo. Kar
skočijo trije zajci. Oče pomerijo in ustrele najmanjšega. Ona dva druga sta pa
bila tako velika, kakor dve teleti.

Silno so se ustrašili. Kajti ta dva zajca nista nič drugega, kakor dva
hudiča. Prikazala sta se jim v podobi takih dveh velikih zajcev, ker so oče šli
na Sveti dan na lov, ko ga mora posvečevati vsak kristjan. Srškarjev oče so
poštenjak in se ne motijo in govore vedno le resnico. Od tačas dalje niso šli
nikdar več na lov na Sveti dan.

5. Nočni lov.

Na Cesti je pred kakimi 30 leti umrla neka žena, po imenu Šopka, v visoki
starosti. Bila je poznana po vsej župniji in še izven njenih meja. Skupovala je
jajca po bližni in daljni okolici in jih potem vozila prodajat v Trst in v
Ljubljano. Otroci in odrasli so jo radi poslušali, ko se je na svojih jajčnih
pohodih rada ustavila pri vsaki hiši.

Nekoč je tole doživela. Ko je bila v najboljših letih, je imela hčerko bolno
na nogah, da ni mogla hoditi. Hodila je okrog zdravnikov, pa nihče je ni mogel
ozdraviti. Dr. Zalokar v Laščah ji je svetoval, da naj poskusi z bolnišnico.
Takrat še ni bilo železnice. Tudi voznika ni mogla dobiti. Zato sklene, da jo
sama pelje na voz-čku v Ljubljano.

In res, nekega dne popoldne pripravi svoja kula, kakor pravijo tu malemu
vozičku na dveh kolesih. V ta voziček položi svojo bolno hčerko in jo pelje
preko Račne in Grosuplja proti Ljubljani. Cilj prvega popoldneva je bil Gro-
suplje. Tu je mislila prenočiti in potem zjutraj naprej odpotovati proti Ljubljani.
Ko pripelje v mraku svojo hčerko na Grosuplje, jo ondi zapelje na dvorišče prve
gostilne. Odnese hčerko v hlev in se ondi utabori v nekem kotu. Preden zaspita,
naroči mati hlapcu, da naj ju pokliče, ko bo tri ura čez polnoč.

Hlapec je nakrmil in opravil živino in potem legel na svoje ležišče. Ob
enajsti uri se hlapec zbudi. Misleč, da bo kmalu dan, zbudi še Sopko in hčer.

22 Anton Mrkun:

Mati takoj posadi deklico na svoj voziček in jo odpelje po cesti proti
Šmarju. Voziček je peljala tako, da je lahko gledala hčeri v obraz. Ko tako
pelje svoj voziček, se ji na polju nenadoma pridruži zelo velik in grozen pes
in kmalu nato drugi iste velikosti. Psa sta molila iz gobca jezik in sta imela oči,
kakor dva žareča in cgnjena kamena, iz katerih je bliskalo kakor goreče strele.
Psa sta korakala vštric nje in molela odprta gobca proti deklici na vozičku.

Seveda se je mati bala, da ne bi kateri teh psov ugriznil dekleta na vozu.
Zato je začela bolj hitro voziti, toda psa sta bila vedno poleg nje. Na bližnjih
hribih pa se je glasilo veliko pasje lajanje in velik vrišč, kot da bi bilo več ljudi
zbranih in bi se med sabo prepirali. Žena je v silnem strahu svoj voz kar mogoče
hitro naprej peljala, pa se ji je zdelo, kakor da je vedno na istem mestu.

Naposled se ji pridruži lovec s puško na rami. Najbolj čudno je bilo, da je
ta mož imel od kolen doli vse goreče noge. Pri vsakem njegovem koraku so
švigale iskre in plamen od njegovih nog.

Ž-ena si ga seveda ni upala ogovoriti od strahu in onemelosti, pa tudi ta
čudni lovec ni dal glasu od sebe. Korakal je poleg žene, katero je polival mrzel
pot in je trepetala od silnega strahu. Kar naenkrat hoče prijeti vozičkovo ojesce,
da bi se polastil dekleta. Mati takoj potegne ojesce od njega v drugo stran,
tako da ni mogel prijeti zanj. To se je ponavljalo še velikokrat in vedno jc
žena pravočasno preprečila, da ni lovec prijel za ojesce. Potnica je bila groze in
strahu tako prevzeta, da ni čutila nobenega uda več.

To nenavadno spremstvo je trajalo nad pol ure, kar se je ženski zdelo
celo večnost. Končalo se je šele v bližini vasi Sap pri Šmarju. Ondi se je ta
lovec s psoma odločil od nje in odšel po poljskem potu med njivami proti
gozdu, kjer se je še vedno čul velik pasji lajež in lovski hrup.

Ko pripelje žena svoj voziček do cerkve v Šmarju, je bila ura v šmarskem
zvoniku ravno dvanajst. Torej je videla ta čudni nočni prizor ravno ob uri
nočnih duhov od enajste do polnoči. Seveda je potem počakala do svita v
Šmarju in šele potem odšla s hčerko na vozičku proti Ljubljani.

Radi prestanega strahu je bila zelo izčrpana in z veliko težavo je prišla
proti večeru domov. Stvar je potem takoj po vseh vaseh na svojih pohodih
pripovedovala na dolgo in široko. Vselej je dostavila: »Še zdaj me je strah,
ko se spomnim tiste vožnje ob nočni uri.«

Pisec teh vrstic je shšal to zgodbo od nje same kot mal deček, ko jo je ta
ženska pripovedovala njegovi materi, in ni nič dodal. Prav tako je povedal,
kot je od nje čul.

(Iv. Dren.)

6. »Utatata«.

Enkrat se je pripetil tale slučaj pri terilni jami v Ponikvah.

Navadno je moral iti kak moški dve uri, preden so začele terice z delom,
zakurit v sušilno jamo, da je napravil zadosti velik ogenj. Jama se je morala
dovolj razgreti, da se je potem lan dobro posušil, ker bi se sicer ne moglo
dobro treti.

Ko so pri Markotovih imeli sprošene terice, sta oče in sin že zvečer
pripeljala drv in grčavih zglavnikov, da bi potem o polnoči zanetila ogenj v jami.
Še malo pred polnočjo se napotita k terilni jami s petrolejsko svetiljko in suhimi
trskami in poleni, da bi laglje zakurila. In res kmalu zanetita ogenj v jami, da

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 23

je lepo gorel. Potem še zavalita na ogenj par suhih panjev, da je ogenj trpežnejši.
Nato še nekaj uravnavata pri stebrih, kamor naj terice, ko pridejo, pritrdijo
svoje trlice.

Kar naenkrat zaslišita tam nekje v Golem vrhu, ki je oddaljen od tega
kraja pol ure, neki močan glas, ki je kar odmeval: Utata. Oče, ki je bil kcrajžen,
se mu odzove tudi s svojim: Utata. Nato se sliši tisti nenavadni glas nekako
v sredini med Golim vrhom in terilno jamo, a mnogo glasneje: Utatata.

Možakarja malo osupneta in čakata, kaj bo. Oba je že bilo malo groza.
Vendar še malo počakata in eden od njiju se ohrabri ter zakliče v tisto smer,
od koder je prihajal glas, svoj: Utatata. In v tistem hipu se oglasi prav v
zraven ležeči ograjci zelo močan in kosti ter mozeg pretresujoči glas: Utatata.

V tem trenutku oče in sin ubereta urnih krač proti domu in v hišo za peč,
kjer imamo pri nas za najbolj varno mesto, kamor ne pride noben strah.

Ko so potem ob dveh po polnoči prihajale posamezne terice, vsaka s svojo
trlico pod pazduho, niso našle nobenega moškega pri jami in ogenj je že tudi
jel pojemati v jami, ker ni bilo nikogar, da bi nanj nakladal. Šle so potem klicat
moške v hišo in so ju potem zelo težko pripravile, da sta šla tericam lan sušit
in kurit v jami.

7. Mora.

V Ponikvah živi še sedaj neki prileten čevljar, ki je zelo kcrajžen in je bil v
mlajših letih zelo močan. Ta je doživel resnično dogodbo.

V vasi je imel bratranca, ki mu je pripovedoval, da ga hodi tlačit mora
vsak večer, ko leži pri peči na klopi. »Le čakaj«, pravi čevljar, »nocoj bom pa
jaz prišel spat in bom ležal na tvojem mestu na klopi pri peči«. »Dobro, le
pridi, rad vidim«, mu reče bratranec, ki si že ni več upal doma spati radi more.

Rečeno, storjeno. Čevljar res pride po večerji v tisto hišo. Ko so domači
legli k počitku, se tudi on vleže na golo klop pri peči. Ni hotel zaspati, ker
je hotel pričakati preklicano moro. In res je kmalu čul, tako je potem sam
velikokrat pripovedoval, da se je okno odprlo in da je nekaj skočilo z okna na
klop za mizo in potem na tla in nato na klop pri peči in končno nanj. Ko je
skočil tisti nestvor nanj, so mu takoj popolnoma čuječemu pošle vse moči, da
se ni mogel ni ganiti. Tiščalo ga je najbolj na prsih in na gornjem delu trebuha.
Tako se mu je zdelo, je pravil drugi dan, kakor da bi bil oklenil kakega
odraslega in dobro rejenega človeka preko ledja na golem telesu. Poklical je
domače: »Vstanite, napravite luč, da bom videl, kaj sem vjel.« Medtem je
krčevito držal tisto stvar s sklenjenimi rokami. Ko so domači vstajali in iskali
vžigalice, si je pa tisti nestvor prizadeval na vse načine, da bi se rešil trdnega
objema. Fant je držal na vse pretege. Ko so domači končno naredili luč, se mu je
tista stvar že izmuznila iz rok. Samo težko dihanje so še čuli nekje zunaj hiše,
videli pa niso nič. Samo fant je bil ves iz sebe. »Zakaj pa niste takoj luč
napravili, dokler mi ni ušla, da bi jo videl, kakšna da je bila?«

Od tistega časa ni bilo more nikoli več v tisto hišo.

8 »Narejeno« in »oddelano«.

Glačev oče so kupili kravo nekje v Struški dolini. Krava je imela vse znake,
da bo dobra mlekarica. Vendar ko jo priženo domov, ni bilo niti kaplje mleka
v golidi, ko so šli mati mlest.

24 Anton Mrkun:

»Kaj bo sedaj?« se vprašujejo očka. Mati pravijo: »Ti, dedec, ti ne poznaš
prav nič krave.« »Jaz ne morem pomagati,« pravijo oče. »Tam ga je imela dosti,
pri nas pa nič.« Nazadnje sta oba uganila: »To je narejeno.« Kaj pa sedaj?
Zvečer se pogovorita in skleneta, da mora oče iti takoj drugi dan k tistemu
možu v Trojane, ki zna »oddelati«.

In res jo oče drugi dan odmahajo z brašnom v roki v Trojane k vsevedežu.
Doma so pred odhodom izpulili kravi nekaj dlake, ker nekaj se mora prinesti,
da laglje oddela.

Po dvodnevni hoji pridejo srečno na cilj potovanja k vsevedežu. Takoj mu
povedo, kaj je vzrok njih dafjnje poti in mu pomolijo izpuljeno kravjO' dlako.
Mož jih pelje v temno sobo in odpre neko veliko zamazano knjigo, natakne
naočnike in dolgo buli vanjo. Potem prižge svečo in zažge tisto izpuljeno
kravjo dlako, prestreže pepel na majhen krožnik in potem brska po pepelu in
mrmra nekaj nerazumljivih besed. Končno sede na stol in reče: »Aha, že vem,
kako je s to stvarjo«. Oče nato: »No, kaj?« »Veste kaj«, modruje dalje z resnim
obrazom, »v vašem hlevu je nekaj zakopanega pod pragom«. »Ali se bo dalo
kaj pomagati?« vprašajo oče na videz učenega modrijana. »Seveda se lahko,«
odgovori dedec dalje. »Kako?« vprašajo oče. »Ko pridete domov, morate takoj
prvo noč iti v hlev od 11. do 12. ure ponoči, s seboj vzemite blagoslovljeno vodo
in nekaj velikonočnega kadila. Najprej morate krmo pokaditi s kadilom in potem
poškropiti z blagoslovljeno vodo. S seboj morate vzeti kramp in lopato, da boste
potem ta'koj začeli kopati pod pragom. Medtem, ko boste kopali, mora eden
vedno kropiti po hlevu z blagoslovljeno vodo. Tako' naredite«, reče končno, »pa
bo gotovo pomagalo.« »Že dobro,« pravijo oče, »koliko sem sedaj vam dolžan
za trud?« »Cvancgarico,« odgovori vsevedež. Oče mu plačajo in se poslove
od njega.

Nato zopet uberejo pot pod noge in po dvodnevni mučni poti pridejo
trudni domov. »Kako si opravil?« ga ■ vprašajo mati. »Dobro,« odgovore oče,
»boš že videla.« Pripravijo vse tiste reči, ki jih je naročil vsevedež in gredo
po noči v hlev z lučjo. Mati so kropili, oče je pa s krampom čakal, kdaj bo
opravljeno. Ko je videl, da je zadosti kajenja, je udaril s krampom pod prag in
začel rušiti kamenje in trdo malto. Kar prikoplje na svetlo malega železnega
konjička.

»Vidiš ga, ta le je bil zakopan, zato ni imela krava mleka,« reko oče. »Viš
ga no, Janez, kakšen je,« vzklikne mati, »kaj boš pa z njim naredil?« »Kaj?«
odgovori mož, stoike! ga bom na kose in vse skupaj nesel na konec vrta in vrgel
v tisto jamo pod lesniko.«

Oče takoj na bližnjem kamnu stolčejo konjička s krampom v kepo in
odneso takoj v jamo pod lesniko konec vrta. Nato gresta oba, oče in mati,
potolažena k počitku. Drugo jutro pa gresta zopet oba v hlev, oče krmit živino,
mati pa z golido mlest kravo. In glej čuda, namolzli so polno golido mleka.

»Ti,« so dejali mati, »tisti mož v Trojanah pa res vse ve.« »Baba neumna,
kajpak, da ve,« se odrežejo oče, »zakaj pa misliš, da hodi toliko ljudi k njemu,
če bi nič ne vedel.«

In potem je dajala krava vedno obilo mleka. Tako so meni pripovedovali
Glačev oča, ko- sem rad hodil k njim v vas.

(Iv. Dren.)

Narodopisno blago iz Dcbrépoljsike doline. 25

9. »Oddelovanje.«

Pred kakimi 70 leti je živela mirna družina Somrakova v Ponikvah. Štela
je sedem glav: oče, mati, dva sina in tri hčere. Hči Jera je bila v prvi mladosti
zdrava kot drugi otroci njene starosti. Z desetim letom je pa nenadoma zbolela.
Dobila je vročinsko bolezen. Po dvomesečnem trpljenju se ji je toliko zboljšalo,
da je hodila in lahko uživala vsako hrano. Bila je na videz zdrava, toda
bolezen je pustila posledice. Omračil se ji je um in postala je bebasta. Bila je
silno hudobna in razposajena ter nagajala domačim in sosedom, kar je mogla.
Nobena jed ji ni bila po volji. Kar so ji pripravili, je najrajši materi nazaj
v glavo vrgla. Mimoidočim je pa vselej pokazala »osle« ter bila res pravi križ
domačim in sosedom.

Oče je hodil okrog vseh zdravnikov in mazačev, pa ni vse nič pomagalo.
Nekoč pride v hišo neka ciganka. Ko vidi, kako nadlogo imajo domači s
hčerjo, jim reče: »Veste kaj, vaši hčeri je narejeno.« Starši, ki so bili itak
nagnjeni k praznoverju, so takoj vse verjeli babi. »Pa bi se dalo kaj pomagati?«
vpraša oče. »Oh, seveda, kaj bi se ne,« odgovori ciganka. »Kako?« vprašajo vsi
hkrati. »Tako,« modruje sleparka dalje, »zvečer čeprav že nocoj, morate zapreti
trdno vsa okna in vrata v hiši in nihče ne sme prestopiti praga do sedme ure
zjutraj. Boste videli, da bo gotovo prišla tista oseba, ki je vaši hčerki to
naredila, zjutraj trkat na vrata. Ce jo dobite, pa bo vaši hčeri »oddelano« in bo
zdrava. Tako boste spoznali osebo, ki je vam iz hudobnosti to naredila.«

Domači so strme poslušali babo in ji takoj vse verjeli. Nato so jo še bogato
obdarovali in ciganka je šla prav zadovoljna iz hiše. »Kdaj hočemo to narediti?«
vpraša oče. »Precej nocoj,« mu odgovore vsi hkrati. In res so potem tisti večer
bolj zgodaj opravili živino in povečerjali. Potem so hišo zaklenili kot trdnjavo
in šli spat.

Zjutraj, ko so bili pri sosedovih že vsi davno po koncu, je bilo okrog
te hiše vse tiho. Tudi dima ni bilo nič, torej tudi kuhali niso nič. Živina je
mukala v hlevu, ker ji ni nihče položil krme. Sosedje so takoj uganili, da
»oddelujejo« in so gledali, kaj bo.

Malo pred sedmo uro pa pride neka soseda, ki o tem ni nič slutila, in misli
iti kar v hišo, pa ne more, ker je bilo zaklenjeno. Nekaj časa mikasti kljuko
pri vratih. Ker se ne odpre, gre k oknu in začne tam trkati na okno in klicati:
»Mica, daj no, da mi boš posodila četrt hleba kruha, nimam kaj dati otrokom
za v šolo.« Ker se nihče ne oglasi, ponovno kliče: »Kaj ste vsi pomrli kali, da ni
nobenega glasu?« V hiši je še vedno tiho, kot da bi bilo vse mrtvo notri. Tista
žena le še trka, rekoč: »Kaj ne boste danes vstali, vidite, kolikšen dan
je že zunaj.«

Takrat se pa odpro vsa oikna hkrati in pri vsakem oknu se pojavi eden
domačih, kričeč: »Aha, ti si tista, ki je nam to »naredila«, ti bomo že pokazali,
kaj se pravi, tako z ljudmi delati. »Potem so začeli leteti proti ženski zunaj
razni predmeti, kakor: »zajec« za sezuvanje čevljev, lonci itd. Žena je bežala
in za njo se je razlegalo kričanje in vpitje še dolgo časa.

Seveda vse to ni hčerki nič pomagalo. Vendar ni nihče mogel domačih
prepričati, da ni tista ženska nič kriva. Dekle je ostala bebasta vse življenje.
Imeli so z njo velike muke. To »oddelovanje« pa je naredilo neizmerno veliko
sovraštvo med obema hišama, ki je potem trajalo nad petdeset let.

26 Anton Mrkun:

III. COPRNICE.

Nekdaj so verovali v coprnice. Kak star človek tuintam šc danes to veruje.
Če je človeka bolela glava, trebuh ali če je zbolela krava, konj ali prašič, tedaj
so bile teh nesreč velikokrat krive coprnice. Če so videli luč nad Podgoro ali
Podpečjo, so bile krive coprnice in splošno se je govorilo, da coprnice lete na
Klek.

Verovali so, da se coprnice spreminjajo v mačke in pse. Največ coprnic je
bilo na Ratikah. To je ves prostor na obeh straneh ceste proti mlinu. Tu je
pred letom 1883, ko so bile Ratike razdeljene med posamezne kmete, rastlo
grmičevje, praprot in stelja. Tu so ljudje pasli živino' iz Podpeči in Podgorice.
Tu je bilo največ coprnic v podobi mačk. Nekoč je pastir udaril s šibo mačko.
Nato je pa na mijavkanje te udarjene mačke prišlo toliko drugih mačk, da so
morali vsi pastirji bežati proti Podpeči. Ušli so na neki kozolec, mačke pa za
njimi. Te coprnice v podobi mačk so govorile tem pastirjem: »Nič vam nočemo
storiti zalega, le na peteh vas bomo drle.« Pastirji so začeli moliti in mačke
so izginile v temi.

Mnogo pa so vedeli povedati, da so coprnice zelo rade zbijale moškim
klobuke z glave, ženskam pa odpasovale predpasnike in rute. Videli so tudi,
kako je coprnica nesla klobuk na Klek.

Coprnice so si predstavljali kot stare grde ženske. Njih obraz je bil nagu-
ban, imele so skuštrane lase, v spodnji čeljusti samo en velik zob, ki je bil
zelo oster, široka usta ter pol metra ali še več dolg jezik. Imele so zelo velike
oči, gledale so z »belim« brez punčice, često so bile tudi škilaste. Njih obleka:
ošpetelj in kiklja je bila zelo raztrgana in zamazana. Še dandanes pravijo
starim in raztrganim ženskam: taka je kot coprnica. Po navadi so bile coprnice
bose ali pa obute v copate ali pa v stare in pošvedrane čevlje. Imele so
nadalje dolg in špičast nos, na koncu rdeč kot od starega šnopsarja. Imele so
tudi dolge in ostre nohtove in gorje onemu, če so se spustile vanj. Vsega so
opraskale po obrazu, da je bil krvav. Rute so imele na »štuc«.

Prebivale so po brlogih in luknjah v gozdovih, ljudem nedostopnih krajih.
Podnevi jih sploh ni bilo na spregled. Le, kadar se je storila noč, tedaj so jo
ubrale k ljudskim seliščem in vasem. Pojavile so se kar nenadoma iz kakega
grma ali grmade. V rokah so nosile lahterno. Delale so razne nesreče: nevihte,
povodnji, točo, slabo letino, požare, pomolzle so tudi krave in mleko popile.

Ljudje so se jih branili z molitvijo in jih odganjali z blagoslovljeno vodo.
Včasih so hodile; če pa je bila sila, so tudi letale po zraku. Njih glavno zbirališče
je bilo na Kleku. Od tu so letale na vse strani. Videli so jih, kako so letale na
brezovih metlah. Vedele so za vsak dogodljaj v družini in v deželi. Najbolj
rade so se maščevale nad prevzetneži in ošabneži.

1. Vodile so ga.

Pred 35 leti je še obratovala parna žaga v Ponikvah. Poleg grajskih hlapcev
so vozili razni zasebniki krclje na žago. Vozil jih je tudi neki ugleden mož iz
Roba.

Neko popoldne v deževnem času je zopet pripeljal voz krcljev na žago.
Izpraznil je voz in se takoj vračal proti domu. Hitel je, ker se je že delal

Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 27

mrak, da ne bi po noči hodil domov. V gostilni »Pri Jožku« izpije kar na vozu
četrt vina in požene naprej. Ko privozi do tistega gozda onkraj Gačnikovega
mlina, tako je sam pripovedoval, vidi na cesti stati veHkanskega moža z raz-
prostrtimi rokami. Konji se ustrašijo in skočijo v stran. Na obcestnem travniku
obrnejo z vozom in jo uberejo nazaj po cesti. Voz se ni zvrnil in tudi voznik
je še vedno sedel na svojem mestu.

Konja bežita na vse pretege nazaj proti parni žagi. Ko prideta do vhoda
na parno žago, jo ubereta na stran proti Stoparjevemu mlinu. Pod mlinom je bil
most, pa konja jo zavijeta pod most, kjer vaščani napajajo živino, naravnost
v vodo, ki je tedaj vsled deževja zelo narastla. Mož je vedno sedel na vozu
in držal povodce v rokah. Konja plavata po vodi, mož pa kriči na vse pretege
na pomoč.

Konji so naprej jadrali po strugi, ki je po nekaterih mestih vsled skal zelo
nevarna. Preplavali so že kakih 400 metrov po strugi. Voznik je sedel na pred-
njem delu voza na zganjenih konjskih plahtah in še vedno držal v eni roki bič,
v drugi povodce. Vpil je na vso moč na pomoč. Bil je ves moker in prestrašen,
saj se je nahajal v vodi okrog 6 ur. Okrog ene ponoči so slišali njegovo vpitje
na pomoč fantje ponočnjaki, ki so prihiteli k vodi. Ukrenili so vse potrebno.
Šli so na parno žago klicat ljudi in prinesli potrebne verige in vrvi in drugo
orodje, da so osvobodili moža in konja z mučnega položaja.

Ljudje so rekli: »Coprnice so ga vodile, drugače to ne more biti«.

2. Bolezni in zdravila.

Pred kakimi 50 ali 60 leti so bile po naših krajih razširjene te bolezni:
garje, kolera, črne koze, vročinska bolezen, griža, pljučnica. Garje so bile včasih
bolj razširjene pri starih kot pri mladih ljudeh. Kolera je razsajala leta 1866 in
1880. Istotako so večkat razsajale koze in vročinska bolezen.

Vzroki boleznim so bili: slaba voda, slaba hrana, nesnažna stanovanja.
Snažnosti je bilo včasih veliko manj nego je je dandanes. Mila ljudje skoro
niso poznali. Če ga je ženska kupila za malo svotico, kake 2 ali 3 krajcarje, ga
je imela za ves mesec. Največ so ženske rabile za pranje pepel mesto mila.

Kot zdravila so rabili najrazličnejše cvetlice, kakor: komilice, tavžent rože,
pelin, polaj, moška in ženska malisa, božje drevce, luštrik, podobe Srca Jezu-
sovega, razni obHži (flajštri). Zdravnika sta bila dva, ki so ju ljudje klicali,
t. j. dr. Bobek v Ribnici in dr. Zalokar v Velikih Laščah. Ljudje pa jih niso
imenovali zdravnike, temveč »padarje«. Zalokar je bil zato zanimiv, ker se je
vozil v stari napol podrti kočiji, ki je bila pletena iz vrbovih vej. Danes se
zdravnik vozi v avtu.

Proti garjam so uporabljali mazilo, ki so ga skuhali iz tobaka, ščavja in
soli ter potem s to zmesjo mazali garje. Ako je bolel trebuh, so opohali božje
drevce in to privezali nanj. Proti pljučnici so imeli razne vrste žganja in smod-
nik, ki so ga dali bolniku na mleku piti. Nosili so tudi »vodo« kazat h konje-
derki v Ribnico in sedaj v Višnjo goro. Ta je potem povedala, kake rože mora
rabiti pacijent, da ozdravi. V Strugah je tudi neka ženska dajala neke vrste
zrn, ki so jih devali v vedo. To so potem bolniki pili.

Flajštri so bili troje vrste: cingelflajšter, galbiflajšter in nunski flajšter. Za
bolezen v pljučah in ušesih so rabili cingelflajšter, za bolna prsa in pas galbi-

28 Anton Mrkun:

flajšter, za vse ostale bolezni pa nunski flajšter. Če so se za flajštrom izpustili
mehurčki, so dejali, da se je bolezen obrnila na bolje. Nato je začela voda teči
iz teh mehurčkov.

Flajštre so delali iz raznih rož. Nosile so jih predajat po hišah razne ženske.

Če so bili otroci notranjčni ali božjastni, so obesili na vrat listke, t. j.,
podobe Srca Jezusovega, ki so jih vsili v škrlat in obesili otrokom na vrat.
Če je pa bolezen postala hujša, so krstno srajčko nesli h kakemu studencu
na kraj, kjer je studenec že odtekel v zemljo. Tu so srajčko pretrgali na dvoje,
en del so vrgli na desno stran požiralca studenčevega, drugi pa na levo. In to
je pomagalo. Bolnikom so jako radi stavili pijavke. Te so dobili v stari češki
luži. Lovili so jih na ta način, da so postavili boso nogo v vodo, m pijavka se
je prijela noge. Nato so jo spravili v steklenico in jo nesli domov k bolniku.
Pijavko so devali bolnikom na roke ali na noge. Ko se je napila krvi, je sama
odpadla ali pa so jo odvzeli drugi. Postavili so jo na mizo in potresli s scljo in
pijavka je kri iz sebe vrgla. Če je vrgla iz sebe črno kri, so rekli, da bo bolnik
kmalu zdrav; ako pa je vrgla iz sebe rdečo kri, so rekli, da ni več bolan. Če
še to ni pomagalo, potem so šli po padarja Zalokarja, da je stavil »kupce«. To
je rano vzleklo skupaj in potem se je prepustila, t. j. iztekel je gnoj.

Bolniki so bili vobče slabo negovani. Hiše so bile vlažne, nizke, neprezra-
čene, rjuh večkrat niso imeli. Jedli so slaba jedila.

Ako je bil bolnik vročen, so vzeli skledo mrzle vode in nad bolnikovo
glavo metali v vodo žrjavico. Če je žrjavica v vodi fino zacvrčala, so dejali:
»Bolniku se stanje obrača na bolje«. Če se je bolniku nad obrvmi napravil
»ječmen«, tedaj je žena iz vasi, ki je ta posel vedno vršila, ječmen požela.
Vstopila se je pred dotičnika ter vrtila pred bolnikovimi očmi roke in izgo-
varjala: »Ječmen žanjem, ječmen žanjem«. Drugi dan je ječmen izginil.

Jako radi so puščali kri. Bile so za to nalašč izurjene ženske, katerim so
rekli »padarce«. Ena takih padarc je bila v Podgori Primoževa, ki se je pisala
Tiselj Francka. Hodili so k njej iz Dobrepolj, Strug, Velikih Lašč in iz Krke.
Imela je malo dletce in kladivce iz lesa, s katerim je udarila po dletu. Puščala
je moškim in ženskam ali na roki, in sicer na gornjem delu, ali na nogi nad
gležnjem. Kraj, na katerem je hotela puščati, je trdo prevezala zgoraj in spodaj,
nato je puščala z dletcem. Roko je dobro premencala, da je steklo tem več krvi.
Prilično je izteklo po en četrt litra krvi, kakor je bil človek »krvan«. Računala
ni ljudem nič, ker se je bala oblasti, vendar ji je sleherni dal po 10 ali vsaj 5
krajcarjev. Ko je izteklo dovolj krvi, je rano pomazala z nekim mazilom in jo
nato prevezala. Dala je potem pacijentu nalog, da mora izpiti vsak dan, in to
14 dni zaporedoma en četrt močnega vina, nadalje je moral dva dni ležati in
počivati. Jesti je moral jajca, napravljena z maliso in kurjo juho ter kurje
meso. Puščati so dajali kri zato, da se je slaba kri odcedila in ostala premaknila
po vsem telesu. Po 70 let stare ženske so po puščanju krvi izjavile, da se čutijo
pomlajene, kot bi bile stare 20 let. Ponavadi so si dali puščati kri po enkrat
v letu, navadno spomladi. Ženske so si puščale na nogi, moški pa bolj na rokah.
Trideset let nazaj je puščanje krvi prenehalo.

Sedaj nabirajo tele zdravilne rastline: komike zoper prehlajenje, lapuh
proti kašlju, arniko zoper rane, lan, če se napravi bula, pelin proti kašlju,
kimel, kadar koga trebuh boli, divji kostanj proti krču, tavžentrože proti jetiki.

Narodopisno blago iz Dcibrépoljske doline. 29

hren za tek pri jedi, rman, čebula, češenj, trpotec, pljučnik, lipovo cvetje in
bezgovo cvetje proti raznim boleznim.

Dandanes skoro v vsaki težji bolezni gredo po zdravnika v Lašče. Zdrav-
stveno stanje je še povoljno, le jetika je še precej razširjena.

Verovali so včasih, da so uroki. Če je kdo koga drugega hudo pogledal,
so rekli, da je bil drugi zato uročen. »Kar težka je postala glava«, pravijo, »ko
ga je pogledal«. Verovali so tudi, da so bolezen napravile coprnice. Bolezni in
rane so zagovarjali. Oni, ki je zagovarjal, ni hotel tistih besed povedati nikomur.
Šele, ko je bil na smrtni postelji, jih je povedal sinu ali hčeri. So pa tudi zelo
redki, ki so se s tem pečali.

V boleznih molijo k Bogu za ozdravljenje. Na pomoč kličejo razne svetnike,
kakor sv. Polono za zobe, sv. Lucijo za oči, sv. Roka za noge, sv. Antona za
zdravje pri družini in živini. Doma prižigajo pred sv. podobami luč za pomoč
v bolezni. Zaobljubljajo se na božjo pot, ako ozdravijo.

IV. NOŠA.
1. Nekdaj.

' . Moška noša. Moški so se oblačili v kratke irhaste hlače. Nosili so po
A'ečini tudi škornje. Telovnik (lajbelc) je bil pisan s 13 velikimi posrebrenimi
kncfi in po vrhu so imeli kamižolo. Za vratom so bogatejši nosili zidano ruto.
Fišelc je nazaj zavihal čez ruto. Ko je zavezal spredaj, je imel »gobo«. Srajca za
doma je bila iz hodničnega platna, za cerkev pa iz praznega. Za delavnik so imeli
hlače iz črno barvanega hodničnega platna. Moški so nosili klobuke z velikimi
krajci, tako da je bil človek ves pod streho.

Pred kakimi 70 leti še niso imeli dežnikov, pozneje so imeli najprej bele
polimane marele, za temi so prišli v navado rdeči in pozneje plavi dežniki.
Ogrodje dežnikov je bilo iz pušpanovih palic. Kadar so šli na pot, so vzeli poleg
marele tudi rdečo culo, z vsem potrebnim provijantom, kot: črn, posušen kruh,
posušene hruške, jabolka, često pa tudi kuhan suh fižol. Tako culo so nataknili
na marelo, to pa na ramo in hajdi dalje.

Perilo je bilo iz platna. Nogavic niso poznali, temveč stare porhaste cunje
»obujke« in slamnate »nahode«.

Pod klobuki so nosili čepice s cofi in to ob svatbi in ob velikih praznikih.
Na ohceti je imel starešina čepico na glavi tudi pri jedi. Čepica ali kapa je
bila pisana, cof je bil zidan in debel. Moški so pozimi nosili polhovke ali kape
iz polhove kože, ki so bile zelo razširjene.

Ko so moški prišli iz cerkve, so dali najprej kapo na glavo, potem klobuk,
nato so prižgali fajfo. Tobak so imeli v mošnji, ki je bila narejena iz mačkine
kože. Mačko je na meh odri in dal kožo ustrojiti. Ustrojena koža za tobak
je imela cof in drat za trebljenje fajfe. Cof in igla sta mahala iz hlačnega žepa.
Mošnja za tobak je bil tudi posušen svinjski mehur.

Škornje so nosili skoro vsi moški. Bili so več vrst, n. pr. »sokolci«, ki so
bili nad stopalom lepo nabrani, kakor meh pri harmoniki. Ljudje pravijo, da je
bilo lepo videti, kako se je pregibalo ko meh. Ponekod so tem škornjom rekli
»meksikajnarji«. Drugi škornji so bili »borhani« ali z vlekom. Golenice so bile

30 Anton Mrkun:

iz tanke kože brez podloge. Pod kolenom si jih je privezal in nato potegnil čez
koleno. Tu ljudje imenujejo škornje splošno čevlje. Za doma so pa nosili moški
in ženske tako zvane usnjate copate, t. j. odrezane škornje, ki so jih tudi imeno-
vali »pantofeljne«.

Ženska noša. Ženske so nosile obleko iz doma izdelanega platna, tako
spodnje perilo kot i povrhnjo obleko. Ob nedeljah in praznikih so pa nosile obleko
iz cajga, zvanega katun. Imele so ošpetlje z dolgimi rokavi, spodnje krilo so ime-
novali »interfat«, ki je bil iz platna, pozneje pa iz porhanta. Vrhnje krilo je
bilo široko. Notri so imele všite obroče, da je lepo stalo. Ko je šla ženska
naprej, se je to lepo gugalo sem in tja. Da se ni videlo, kje ima všite obroče
v krilu, so dale našiti trakove ali »gelnere«. Okrog pasu so nosile panteljce,
ki so bili zadaj lepo zavezani. Bolj bogate so nosile srebrne pasove ali iz kake
druge kovine. Na glavi so nosile avbe, peče ali abtahe, ki so bili iz fine kotenine
ali pa iz mišlina. Ob krajih so bile čipke. V ušesih so imele ringeljne ali uhane.
Nosile so »murčke« ali tudi zlate uhane. Zlati so zopet bili koški, lopatice in
obročki. Tudi vraže z murčki so imele. Rekli so, da zlato potegne vsako bolezen
iz glave. Na nogah so nosile bele nogavice in solne.

V delavnik je bila obleka jako preprosta. Krila so imela dolga do gležnjev.
Vsaka ženska je imela spodréc, da se je ob blatu spodrecala, t. j. krilo nekoliko
dvignila, da ga ni umazala. Imele so ošpetlje in »čez« jopo, imenovano špencar.
Ako je bila jopa nekoliko dalja, so jo imenovali kočemajka. Ta je bila iz
sifona, ki so ga imenovali »brkal«.

Ženske so imele za pozno jesen in za zimo težke rute ogrnjavke. Vsaka
ruta je imela coflje ali franže.

Čevlji (čižmi) so bili iz govedine, preštepani z zelenim ali rdečim i vezal-
kami (šnircami) ter s svetlimi knofi iz medi.

2. Sedaj.

Sedanja moška noša. Tudi pri tej se kažejo vsi znaki moderne
modne pridobitve. Veliko jih je, ki kupujejo kar storjeno obleko v Ljubljani,
zlasti pred Veliko nočjo in za poroko. Njih obleka je iz ševijota, kamgarna,
merina in iz finega angleškega ali češkega blaga, narejena je po najmodernejših
vzorcih s svilenim robcem na levi strani suknjiča. Hlače nosijo vsi lepo zlikane.
Vsakdo je v snažnem spodnjem perilu, v lepih srajcah z zlikanimi ovratniki
ter z dragoceno kravato v sredi z zaponko. Nosijo skoro vsi boksaste in pola-
kirane nizke čevlje (solne). Imajo tudi nogavice.

Pozimi imajo večinoma suknje z rokavicami, nekateri imajo pelerine. Njih
pokrivala so dragi moderni klobuki najrazličnejše fazone.

Okrog vratu nosijo svetinje, nekatere nosijo tudi škapulirje. Mošiki in ženske
nosijo tudi prstane, največ poročne; fantje in dekleta zaročna ali pa kar
zaradi lepšega.

Sedanja ženska noša. Ob nedeljah in praznikih nosijo tukajšnja
dekleta hlače in srajce iz sifona, nogavice iz svile in flora, moderčke iz sifona,
šoIne iz boksa in laka. Skoro vsi ženski čevlji so z visokimi petami. Visokih
in zaprtih čevljev ni opaziti mnogo, niti pozimi ne.

Narodopisno blago iz Dobrépoljsike doline. 31

Povrhna obleka je iz pralne svile, krepe de chine in ševijota. Ako nosi
dekle nafavdano krilo, potem nosi po vrhu še svileno bluzo. Na glavi imajo
svilene rute in šerpe.

Za delavnik pa nosijo obleke iz cefirja, kambrika in cajga. Obleke so po
večini vse cele brez bluz (Glockenkleider). Kaže se torej pri ženski noši vpliv
vseh modernih pridobitev ženske mode. Veliko žensk nosi ročne torbice, kamor
spravljajo robce, mašno knjižico, denar in molek.

V. PRIPRAVA HRANE.

1. Ogenj, moka, lonci.

Ogenj zakurijo v peči z žveplenkami ali pa z užigalnikom na bencin.
Nekatere hiše imajo kuhinjo, druge pa ne in jim služi veža za kuhinjo. Po-
nekod so štedilniki, pretežna večina pa uporablja peč za kuho in peko.

V času, ko še ni bilo užigalic, so ogenj ukresali s kresilnim kamenom in
gobo. Tedaj so zelo pazili na ogenj. Po vsaki kuhi so žerjavico skrbno pokrili
s pepelom, da je ostala živa in da so jo potem pri prihodnji kuhi zopet upihali,
položivši med njo nekaj suhih trsak ali kos baklje. Na ta način so prihranili
trud kresanja.

Ko še ni bilo petrolejk, so s trskami svetili tudi v sobah. V vsaki hiši so
imeli na primernem stojalu čelešnik, ki je imel pero, da je držal trsko. Poleg
je stal vednol škaf vode, da so vanj goreči ogorki padali in ugasnili, da se ni
po sobi kadilo.

Pri kuhanju rabijo največ krompir in domačo moko, koruzno, proseno ali
ječmenovo. Moka se zmelje v domačih mlinih.

Mlini so na kamen v našem okraju. Kamne kupujejo na Gorenjskem v
Kranju, Medvodah in drugod. Mlini imajo zatvornice ob jezu na vsak kamen
posebej in meljejo iz koruze navadno samo eno moko, iz pšenice pa napravijo
dvojno moko, boljšo in slabšo, imenovano »malo moko«.

V mlinih so tudi stope za izdelovanje kaše in ješprenja. Pa tudi po hišah
imajo stope, da sami delajo pšenc in ješprenj. Taka domača stopa je v les
izvrtana, 12 do 15 cm široka luknja in na spodnjem koncu zabita in se dela
pšeno tako, da se s primerno železno štango vanjo stoka in dvakrat preseje,
da se očisti mekinj. Ponovno se strese v stopo, tako da se naredi iz prosa
pšeno v 15 do 20 minutah. Iz ene stope ga je okrog dva litra.

Lonci so bili prej vsi lončeni ribniški in povezani z žico, da so dalj časa
trajali. Sedaj prevladujejo železni lonci, posebno ondi, kjer imajo štedilnike.
Od lončenih posod imajo še vedno v uporabi »koze« za peko kruha in potic
in lončeni model za velikonočni kolač ter lončene latvice za mleko in sklede
za jed.

2. Peka kruha.

Pri peki kruha so gospodinje za kvas pred kakimi 30 leti uporabljale vedno
le domače droži, ki so jih same doma napravile. Pri vsaki hiši so imeli lepo
gladko belo desko, na kateri so sušili pozimi v hiši, poleti pa na solncu drožL
Ko je bila zaloga droži pri kraju, so iz poslednjih dveh ali treh hlebčkov, ki

32 Anton Mrkun:

so jih gospodinje umesile med moko napravile nove droži, tako da so iz te
na novo umesene moke in pa starih droži napravile kupčke na desko, ki so se
posušili in tako zopet za dalj časa poskrbeli za droži.

O vinštih so pa umesile gospodinje samo moko brez droži in je vendar
zmes vzhajala, kakor da bi bil kvas notri. Tem drožem so rekli vinštne droži
(droži Troštarja Sv. Duha).

Sedaj pa droži nikjer več ne delajo doma, temveč kupujejo kvas po trgo-
vinah in ga imenujejo presgern.

Kruh so pekli pred 50 leti tudi ovsen ali pomešan z ječmenom. Koruza tedaj
še ni tako redila ko sedaj in so sejali le bolj oves, ječmen in proso. Sedaj pa
peko le za domačo uporabo koruzni kruh in časih malo pomešan z belo pšenično
moko. Tak kruh je posebno tečen in okusen. Pečejo tudi kruh iz ržene moke, ki
je zelo tečen in podoben pšeničnemu. Nekateri ga imajo rajši ko iz pšenične
moke. Kruh iz bele pšenične moke pdko po vseh hišah, in sicer gotovo ob vseh
glavnih praznikih v letu, črnega, t. j. iz koruzne, prosene, ječmenove ali mešane
moke pa gotovo vsak teden po enkrat ali po dvakrat.

3. Jedila.

Glavna ljudska jed so žganci, ki so ali moknati ali krompirjevi. Žgance
jedo z zabeljenim kropom ali zabeljene brez kropa, dalje mlečne in s prežgano
župo. Za večerjo pa kuhajo po veliki večini močnik z mlekom, ki je ali topljeno,
sladko ali kislo.

Če so delavci pri hiši, pa pridejo na vrsto boljša jedila: štruklji, žinkrofi,
bleki in druga močnata jedila. Dalje je važna jed krompir, ki se kuha v kosih
ali zmešan z zeljem ali repo, zvečer pa v oblicah s kislino. Kaša pride tudi
dostikrat na mizo, ki je mlečna ali češpljeva ali pa se tudi kuha kaj od svinjine
notri. Kašo kuhajo tudi skupaj z zeljem ali repo, kašnato zelje ali kašnata repa.

Kislino imenujemo zribano zelje ali repo v kadi. Kislina se kuha gotovo
vsak dan, dokler ne peide zaloga. Zelje s fižolom ali krompirjem je izmed
glavnih jedi. Ko je v jeseni zelje še v glavah, kuhajo tudi sladko zelje, imenu-
jejo ga presno zelje. Ješprenj pride tudi dostikrat na vrsto, posebno ob nedeljah
opoldne s svinjino. Poleg krompirja jedo tudi kolerabo ali kakor jo imenujejo
kavle. Kolerabo jedo skuhano skupaj s krompirjem ali fižolom. Vendar kole-
raba ni tako v čislih ko krompir. Korenje rabijo malo, in sicer kot prikuho k
mesu ali par kosov v mesni juhi.

Solato jedo gotovo pri vsaki hiši v pomladnem in letnem času, posebno za
malico je solata s fižolom ali krompirjem v vročih popoldnevih kaj prikladna
jed in je veliko pojedo pri vsaki hiši. Kjer imajo več sadja, ga posuše, zlasti
hruške. Iz posušenih hrušk skuhajo potem hruškovec (kuhane hruške), ki ga
navadno jedo s kruhom za malico.

V pozni jeseni koljejo skoro pri vsaki hiši po enega, pri nekaterih celo dva
ali več prašičev. Slanino so nekdaj obešali v dimnik, a sedaj vse zrežejo in
scvro in potem s scvrto zabelo belijo jedila. Iz mesa pa delajo klobase, ki jih
potem obesijo v dimnik in se potem lahko jedo surove ali kuhane. Te klobase
zelo dolgo trajajo in so prikladne za na potovanje za v žep. Delajo pa tudi
krvave in jetrne klobase, ki jih pa takoj pojedo. Kar se mesa ne podela v klo-
base, se nasoli in potem posuši v dimniku. Ti deli so zlasti: plečeta, krače.

Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 33

križna kost, gnjat, zajec in sinjak. Ti deli pridejo na vrsto ob raznih letnih
godovih in praznikih. »Vsak udek ima svoj gudek (godek)«, velja splošna
prislovica.

Jedila pridejo na mizo navadno po naslednjem redu: zjutraj močnati žganci,
ki so mlečni ali pa zabeljeni s kropom ali brez njega. Brez kropa morajo biti
posebno dobro zabeljeni. Če po takih žgancih človek izpije še skodelico kave,
je dober do dvanajste ure. Po nekaterih hišah jedo zjutraj krompirjeve žgance
z zeljem ah kislo repo. Kar jih ne snedo s kishno, jih polijejo s kropom in zabe-
lijo. Pred nekaj leti je bila to navadna jed zjutraj. V novejšem času pa že v
mnogih hišah prevladuje zjutraj kava s kruhom.

Opoldne pride na mizo krompir v kosih in s kropom ter zabeljen ali pa
krompir s kislim zeljem ali repo ali pa tudi zelje s fižolom. Druga jed opoldne
je pa kaša ali ješprenj aH pa tudi še žganci, semintja beli močnati ali knedelni.

Za večerjo je ponavadi krompir v ohlicah s kislino in močnik z mlekom
ali pa tudi kaša namesto močnika, po nekaterih hišah pa tudi kava s kruhom
posebno v novejšem času. Za predjužnik in malico mora tudi nekaj biti, po-
sebno v poletnem času, in to kruh s hruškovcem in v zadnjem času kruh in čaj.

Kadar so pa delavci pri hiši, n. pr. kosci, je pred kakimi 40 leti moralo biti
za južino opoldne kar sedem riht, ki so bile po sledečem redu: 1. zelje in fižol,
2. krompir, 3. ješprenj, 4. beli močnik, 5. štruklji, 6. žinkrofi in 7. riž. Jedi je
bilo toliko, da sta dve ženski opoldne komaj nesli na glavi v jerbasih v senožet.
Seveda kosci niso vsega pojedli, bilo je to ženska bahavost, da je moralo biti
opoldne kar 7 riht.

Sedaj imajo delavci opoldne govejo juho z mesom in prikuho. To je naj-
cenejše. Za malco dajejo delavcem v poletnem času stročji fižol z oljem in
jesihom. Po vsem tem pa mora biti še kaj žganja in belega kruha, kak liter vina
ali pa čaj z rumom.

Potice peko samo o pustu, ki so dvojne: bele in močno zabeljene in kašnate,
mešane s svinjsko juho in na drobno sesekanim mesom, ki jim pravijo štula.
O pustu peko tudi pohanje in krofe.

Poprtnik peko na dan pred sv. Tremi kralji. Ves je po'krit s tičkami in
venci. Kolač peko samo za veliko noč. Kolač je v svoji notranjščini potresen
z rozinami in orehi, jajci itd. O Veliki noči peko tudi male kolačke za otroke,
ki jih razdele s piruhi med otroke, sorodnike in tiste, ki so jim botrni.

O božiču pa dobe otroci golobice, t. j. iz testa narejene tičke. Kadar je
dobra sadna letna, nasuše nekateri dosti krhljev, hrušk in češpelj, tako da pride
med letom večkrat za žejo dobra, sladka hruškova voda.

4. Pijače.

V dobri sadni letini napravijo nekateri sto do dvesto ali tudi več litrov
vina tolkovca, ki ga pijo zlasti v poletni vročini, če ga prej ne popijo.

Iz sadja, posebno iz hrušk skuhajo tudi veliko žganja, zlasti sedaj ko je
žganjekuha prosta trošarine. Žganje ne hasne nič. Hitro poteče. Cukajo ga,
dokler ga je kaj. Tako je dana prilika, da se ga polagoma privadijo.

Veliko bolj pametno je, da sadje suše. Krhlji in suhe hruške so skuhane
izvrstna hrana in s hruševo vodo se žeja prijetno ugasi.

34 Anton Mrkun:

Splošno pa je sadjereja v laškem okraju na nizki stopnji. Sadja jako malo
pridelajo za prodajo. Kar ga pridelajo, ga porabijo doma.

Po hišah, kjer so delavci, pijo vsi iz enega kozarca, ki gre od desne proti
levi okrog mize. Pri važnejših prireditvah, kakor na ženitovanju, ali pa v
gostilni, ima vsak svoj kozarec.

VI. VERSKO UDEJSTVOVANJE.

Versko se naši ljudje tudi še precej udejstvujejo. Držijo se reka: »Z Bogom
začni vsako delo, pa bo dober tek imelo.« Molijo vsak dan. Ko zjutraj vstanejo,
molijo v postnem in adventnem času sv. rožni venec, sicer pa samo angelovo
češčenje. Zjutraj ob 7. uri, opoldne in zvečer molijo istotako angelovo češčenje.
Preden gredo spat, molijo rožni venec, ponekod tudi lavretanske litanije
in molitev k presv. Srcu Jezusovemu, ker so družine posvečene presv. Srcu
Jezusovemu. Mladi fantje se ponekod zvečer izmuznejo in odtegnejo molitvi
in gredo ponočevat.

Tudi pred jedjo in po jedi molijo, in sicer očenaš. Po jedi ponekod pri-
stavijo še en očenaš za duše v vicah. V stiskah se radi obračajo na Boga, tako
tudi v boleznih in raznih uimah. Goreče časte tudi Mater božjo in do gotovih
svetnikov imajo posebno zaupanje, n. pr. do sv. Antona Pad. Temu svetniku
se priporočajo za srečo in zdravje pri živini in ljudeh. Zelo radi prinašajo k
Sv. Antonu na Zdensko reber razne darove, zlasti krače, maslo itd., tudi kipce
iz voska.

Ob nedeljah in praznikih gredo k sv. maši skoro vsi, ki so po verskih
predpisih dolžni iti. Izjeme so zelo redke. V cerkvi gredo moški v moške se-
deže in ženske v ženske. Vsi sedeži na listni strani so moški, vsi sedeži na
evangelijski strani so ženski. Otroci gredo spredaj, dekleta ob strani na ženski
strani, ako ne gredo v klop, fantje pa ostanejo pod korom. Vsi se obnašajo
lepo in primerno svetemu kraju. Le otroci se večkrat spozabijo, da so na
svetem kraju, in šepetajo, in pa fantje pod korom. K sv. maši radi prihajajo,
slabše je obiskana popoldanska služba božja. Ženske že še prihajajo, moški
pa slabo prihajajo pcpoldne v cerkev.

K sv. zakramentom še precej pristopajo. Imajo razdeljeno po" nedeljah, in
sicer prvo nedeljo možje, drugo nedeljo fantje, tretjo žene, četrto dekleta.
Sv. Rešnje Telo radi častijo, zlasti je lepo na dan celodnevnega češčenja, ko
se kar kosajo, katera vas bo lepše prepevala sv. R. T. na čast. Za Veliko noč
gredo vsi k spovedi in sv. obhajilu. Izjema je zelo redka. Kadar kdo zboli,
hitro kličejo duhovnika, da ga previdi s sv. zakramenti. Kadar imajo kako
željo kaj od Boga izprositi, kupijo sveče in jih dajo v farno cerkev k sv. Antonu
ali k Srcu Jezusovemu ali k sv. Ani, da tamkaj izgore.

Procesij se prav radi udeležujejo, tako vsako prvo nedeljo v mesecu, ko
se vrši rožnivenska procesija, dalje križev teden, o Veliki noči, o sv. R. T., kakor
tudi, kadar je za dež, lepo vreme itd.

1. Devetdnevnica Matere božje.

V letih 1860 do 1889 so v Ponikvah in drugih vaseh vsako leto pred boži-
čem opravljali zelo slovesno devetdnevnico v čast Materi božji. Imeli so iz

Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 35

3*

lesenega ogrodja in papirja narejen lep oltarček, ki je bil lahek za prenašanje
od hiše do hiše.

V ta oltar so postavili kip Matere božje. Marija je bila opravljena v zelo
lepo čipkasto obleko.

Deset dni pred sv. večerom so začeli devetdnevnico. V določeni hiši so
se zbraU stari in mladi in pred Marijinim kipom, ki je stal na oltarčku na mizi,
molili sv. rožni venec, potem peli lavretanske litanije, in sicer vsi in zelo lepo.

Ko so opravili molitve, so Marijin kip prenesli v drugo hišo med prepe-
vanjem svetih pesmi. Vsi odrasli so ga spremljali z gorečimi svečami v rokah.
Ta sprevod je bil krasen, ker so tako lepo prepevali Marijine pesmi in so tako
lepo lučke migljale Mariji v čast. Ko je prišel sprevod do tiste hiše, kjer so
hoteli imeti pod svojo streho za en dan Mater božjo, se je ustavil. Eden do-
mačih je pozdravil Mater božjo z običajnim pozdravom, ki je bil sestavljen
v ta namen. Po pozdravu so potem odnesli Marijin oltar v sobo dotične hiše.
Malo so še molili in zapeli par Marijinih pesmi in odšli vsak na svoj dom.

Drug večer so se zbrali zopet v tej hiši z istim sporedom, kakor prejšnji
večer. Včasih je bilo tudi kaj zamere, ker organizatorji te svečanosti niso mogli
vsem ljudem ustreči. Zakaj Marijo bi imel vsakdo rad za en dan na preno-
čišču, pa te sreče ni moglo biti deležnih več kakor devet hiš.

Tako so prenašali Mater božjo devet dni pred božičem iz ene hiše v drugo.
Na sveti večer so jo prenesli v njeno trajno bivališče, kjer je ostala do svečnice.
Tja so hodili vsak večer molit sv. rožni venec in pet lavretanske litanije.

Naj omenim, da so bili v tistih časih v Ponikvah izvrstni pevci in pevke,
ki so vsak večer prepevali pred Marijinim kipom tako, kot mislim, da nikjer
na deželi med preprostim ljudstvom.

Tukaj navajam nekaj odpevov, ki so jih peli v Ponikvah, ko so nosili Mater
božjo ob času devetdnevnice. To so stare pesmi, ki se sedaj ne pojejo več.

I.

Angelci in vsi svetniki,
pristopite na zemljo,
pomagajte vsi častiti
Mater božjo usmiljeno.

II.

O Marija, naša ljubljena gospa
Jezusovega srca,
prosi, prosi, o j prosi za nas!
Ti nebeške ključke imaš,
kar te pros'mo, vse nam daš.
Prosi, prosi, oj prosi za nas!

III.

O Marija, rajski cvet,
tebe časti ves zvoljen svet,
O Marija majnika,
prosi za nas Boga.

36 Anton Mrkun:

IV.

O Marija, ti prosila
si za svoje vsaki čas.
Cvet prelep si vselej bila,
prosi, prosi še za nas!
Jezusa si nam rodila,
prosi, prosi še za na!

V.

K tebi smo priromali,
milo gledaš nas.
Usmili se čez nas!
Prosi Boga za nas!
Da b' b'le naše prošnje
pri tebi uslišane.

VI.

Sveta Mati božja, le pros' Boga za nas.
Hvaljen bodi, Jezus, zdaj in na večni čas.
Le prosi, le prosi, Marija, za nas!
Le prosi, le prosi, Marija, za nas!

VII.

Sveta Marija, sladko ime,
k tebi zdihuje naše srce,
roža duhovna, milosti polna,
prosi, Marija, za grešnike vse!

2. Romanja.

Ljudje v naših krajih so nekdaj zelo radi romali. Stari zapisniki nam pripo-
vedujejo, da so romali v razne bližnje cerkve, pa tudi daleč, n. pr. na Šmarno
goro, pa tudi še bolj daleč. Primož Trubar pripoveduje, da so romali v Cahen.
Pred kakimi 50 leti so še jako radi romali, sedaj se romanje že precej opušča.
Hodili so prej peš, pozneje so se vozili na vozeh, kasneje po vlaku in v zadnjem
času naročajo že izletni avto, da se popeljejo na Brezje ali Bled.

Stari ljudje pripovedujejo, da so nekdaj hodili vsi romarji peš. Vsak romar
je v prejšnjih časih vzel živež seboj za več dni, in sicer v culah, pozneje v
cekarjih, v zadnjem času pa večinoma ne jemljejo hrane s seboj, temveč
vse kupijo v gostilni, kar potrebujejo za prehrano. S seboj so jemali nekdaj
rdeče marele. Cula je bila precej obilna, ker romanje je trajalo, n. pr. k Mariji
Pomagaj 5 dni ali tudi več. Med potjo so prenočevali po že znanih štacijah,
po gostilnah, ali tudi po dobrih hišah, moški tudi po kozolcih in skednjih. Ležali
so v gostilnah kar po tleh. Izpili so polič vina, za prigrizek pa so imeli seboj.
Med potjo so romarji bili dobro in versko-čuvstveno globoko razpoloženi. Celo
pot so z malimi presledki molili ter prepevali pobožne in romarske pesmi. Ob-

Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 37

čutili niso ne gladu, ne žeje, ne utrujenosti. Globoka vernost je prevevala vse
romarje.

Romali so po večini na te kraje: Brezje, Žalostna gora pri Mokronogu,
Čatež pod Zaplazom, Sv. Rok pri Laščah, Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Ana
nad Ribnico, Sv. Višarje, Kopanj, Primskovo na Dolenjskem, Krka in Ku-
rešček. Najrajši in najpogosteje so romali k Materi božji na Brezje. Lahko
rečem, da ga ni bilo še Dobrepoljčana in ga tudi še dandanes ni, ki bi ne
bil na Brezjah na božji poti. Tja so najbolj romali na »črviv« petek, t. j.
v petek po vnebohodu ali afertnu. Romali so v skupinah po 20 ali 30 ljudi.
Bili so v ta namen postavljeni »vojvode«. Taki so bili Reberščak iz Zdenske
vasi, dalje Gruden iz Podgoire ter stari Krže iz Velikega Vidma.

Velika božja pot nekoč in še danes je Sv. Anton na Zdenski rebri. Stari
ljudje vedo povedati, da je v prejšnjem stoletju bilo tu toliko ljudi, da se je
vse trlo. Posebno veliko romarjev je bilo ob semanjih dnevih. Največji semenj
je bil in je še na tihi ponedeljek. Ljudje priromajo iz Ribnice, Lašč, Čušperka,
Turjaka, Skocijana in od drugod. Veliko darov v kračah in kuhanem maslu
dobiva ta dan sv. Anton na Zdenski rebri. Sv. Anton jako rad pomaga, če
prašiči zbole ali če zboli živina pa tudi če zbole ljudje. Nekateri darujejo
tudi voščene prašičke ali kravice.

Radi so romali in še romajo na Krko, kjer časte sv. Koizma in Damjana,
ki sta priprošnjika zoper rane in bolezni sploh. Prej so tudi radi hodili na
Čatež. Semkaj so prihajali že v večjih skupinah in pod vodstvom vojvod.
Zakonske žene, posebno če so pričakovale rojstvo, so rade romale k Sv. Ani
pri Ribnici. Nekateri Dobrepoljci so bili že v Lurdu, Rimu in celo v Jeruzalemu.

Ljudje se ob raznih nesrečah in nezgodah zaobljubljajo na božja pota.
Dano besedo potem tudi izvrše. Radi pomanjkanja denarja pa tudi radi verske
mlačnosti romanje vedno bolj peša.

Star kmečki inventar iz 18. stoletja.

R. Andrejka — Ljubljana.

Na važnost starih inventarjev za našo kulturno zgodovino
je opozoril že dr. Josip Mantuani, zahtevajoč obogatitev naše
kulturne zgodovine in etnografije z arhivalnimi dognanji. Sam je
priobčil v Carnioli (1910, str. 4—12) in Glasniku Muzejskega
društva za Slovenijo (1924—1925, str. 31—44) dvoje inventarjev,
od katerih se tiče prvi (iz 16. stoletja) škofa Slatkonje, drugi pa
(iz 18. stoletja) Volbenka Nikolaja grofa Auersperga, lastnika
posestev Mokric in Čateža ob Savi.

Inventarjev kmečkih posestev doslej, kolikor je meni
znano, še ni bilo priobčenih- Zato ne bo odveč, če posve-
timo tudi v to še malo raziskano stran naše kulturne zgodovine.

Arhiv župnega urada v Selcih nad Škof j o Loko hrani v usnje
vezano zbirko prepisov važnejših pisem in listin župnijskih pod-
ložnikov (Sammlung der VerbriefungsprotokoUe der pfarrherrl.
Seizacher Unterthanen) iz let 1695—1790. Med njimi je tudi inven-
tar, ki se je sestavil 1. 1723 o zapuščini Janeza Kalana, bivšega
stirpniškega župana, umrlega okolu 1. 1723.

Ta inventar razgrinja marsikatero, doslej še malo poznano
plat o prejšnem gospodarskem življenju in kulturnem stanju
kmečkega prebivalstva v Selški dolini, vsebuje pa tudi mnogo
podatkov, ki so važni v etnografskem pogledu.

Preden priobčimo njega izvirnik, ki je spisan v nemškem
jeziku, naj navedemo še nekaj pojasnil krajevnega in rodopisnega
značaja, ki se nam zde za lažje ume van je priobčenega gradiva
potrebna.

Streljaj od kamenitega mostu čez Sevnico v vasi Selcih
nad Škofjo Loko stoji, malo odmaknjena od ceste na levo,
velika kmetska hiša »pri Kalanu«.

Hiša je danes, kakor vse hiše Selških celozemljanov, zidana
in enonadstropna, z razdelitvijo v »spodnjo hišo« ali kratkomalo
»hišo«, to je veliko družinsko sobo v pritličju in v »zgornjo hišo«
v prvem nadstropju. Vsako izmed teh sob razsvetljujejo na

Star kmečki inventar iz 18, stoletja. 39

dveh plateh hiše po 3 okna, skupaj torej 6 oken, način zidave,
ki ga nahajamo pri hišah gruntarjev, a tudi premožnejših pod"
družnikov, po vsej selški in poljanski dolini. Poleg hiše je dokaj
ozka »kamra«, ki ima le po eno okno na vsako plat. V zunanjem
licu poslopja se kaže ta razdelitev na ta način, da je videti na
ožji strani (»na koncu«) hiše po štiri oken; presledki med okni so
enaki le med prvimi tremi okni, medtem^ ko je presledek med
tretjim in četrtim oknom večji, označujoč na zunaj ločilno steno
med »hišo« in »kamro«. Ta podoba je značilna za slog vseh starej-
ših zidanih hiš v selški dolini.

Kalanova »spodnja hiša« meri okolu 36 m^. Tudi veža je večja
ko pri drugih hišah. V isti smeri, kakor je postavljena hiša, to je
sporedno s potokom Sevnico, so na južnem koncu hiše obsežno
zidani hlevi in gospodarsko poslopje; od njih naprej sega Kalanov
sadni vrt na eni strani do potoka, na drugi pa do njiv in trav-
nikov »na ozarah«.

Obseg hiše kaže na to, da je bila hiša namenjena za več ljudi,
kakor pa samo za gospodarja in njegovo rodbino. In res je bila
tu že od 1. 1630 naprej gostilna,^ ki se je držala na hiši do 1. 1865.
Ta ugotovitev je važna, ker bo pojasnila marsikatero posebnost
v naslednjih izvajanjih.

Hiša, ki smo jo opisali, seveda ni bila vedno taka. Zidana
najbrž ni bila prej kakor v drugi polovici 18. stoletja, ker dotedaj
so bila poslopja po vaseh na Gorenjskem po večini še iz lesa.
Ta stavba je pogorela ob požaru, ki je upepelil 10. marca 1809
skoraj vsa Selca; v drugič pa je stavbo uničil požar dne 18. febru-
arja 1849.^ Sedanja hiša je torej stara kakih 85 let. Vendar je
sklep upravičen, da so se vse nove zidave držale starih temeljev
in da je razvrstitev prostorov v skladu s staro porazdelbo in ob-
segom hišnih prostorov.

V času, v katerem se je sestavil inventar, ki se v naslednjem
priobčuje, je bila Kalanova hiša s slamo krita, lesena in najbrž
tudi le pritlična- Poleg hiše, tam kjer stoji sedaj moderna stavba
»Krekovega doma«, je stala stara žitnica »v Stoku«, ki se je bila

1 Urbar loškega gospodstva v Loki iz 1. 1630 jo izkazuje na četrtem mestu
med selškimi gruntarji. Izvrševal je gostilno takratni lastnik Matevž Grošelj in
plačeval zanjo 1 fl. 20 kr. krčmarine (Taferngelt).

Po dnevniku Blaža Blaznika, župnika v Naklem, selškega domačina (roj.
v Selcih na h. š. 48), priobčenem v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo,
leMk VII./VIII. stran 42-43 in 46.

40 R. Andrejka;

Šele 1. 1834 priredila za stanovanjske potrebe.^ Ta žitnica se že v
inventarju, ki je predmet te razprave, izrecno omenja in sicer
prav na koncu inventarja, ko se popisuje zaloga drv.

I.

Na opisani hiši v Selcih, ki nosi sedaj št. 64, je gospodaril
od 1. 1678 K al an o v rod, ki pa je izumrl že sredi 18. stoletja;
vendar je ostal spomin nanj v prebivalstvu vasi tako močan,
da je ime ohranjeno v domačem hišnem nazivu »pri Kalanu«
prav do naših dni, čeprav so se rodovi hišnih gospodarjev, in sicer
izključno po priženitvah, menjavali nič manj ko petkrat. (Do
1. 1728 Kalan, od 1728—1744 Notar, od 1744—1773 Luznar, od
1773—1846 Rant, od 1846—1912 Semen, od 1912—1934 Bester).

Tudi Kalanovi so se bili na ta grunt priženili. Prav stari
J a n e z K a 1 a n, po čigar testamentu iz 1. 1720 se je vršila izčrpna
inventarizacija te kmetske hiše, ki je v naslednjem priobčena, je
pristopil k temu gruntu od drugod. Rojen je bil dne 31. oktobra 1655
na Bukovici kot sin gruntarja Andreja Kalana in žene Maruše.
Poročil se je dne 31. januarja 1678 z Lu c i j o Grošelj, rojeno
Tuškovo, vdovo po prejšnem gospodarju grunta, Gašperju
G r o s e 1 j - n u, ki je bil dne 11. novembra 1677 umrl, star 36 let.
Vdova Lucija, ki ji je bilo tedaj komaj 24 let, pa svojemu drugemu
možu ni prepustila grunta, marveč ga je obdržala sama, dokler
se ji ni iz novega zakona rodil dne 13. februarja 1679 njen prvo-
rojenec Valentin Kalan,* na katerega je grunt takoj pre-
pisala. Nje 2. mož Janez Kalan pa je bil moral biti razborit in
ugleden mož, saj je, čeprav ni bil lastnik grunta, vodil od 1. 1702
do 1720 posle župana stirpniške županije.

Njegov prvorojenec Valentin se je, 24 let star, poročil dne
12. februarja 1703 z ženo Helemo, umrl pa je že čez 10 let dne
22- februarja 1713, zapustivši hčerko Jer o, rojeno dne 15. febra-

^ Prim. o tem dr. Rudolf Andrejka, Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka,
L;ubijana 1932, str. 76. Na »Stoku« so od 1. 1850 bivali Franc in Helena Krek,
ded in babica dr. Kreka. »Stok« so 1. 1906 podrli in na njega mesto sezidali
»Krekov dom«, kjer je nastanjen županski urad, hranilnica in posojilnica in
ubožnica.

* V urbarjih loškega gospodstva od 1636—1660 je vpisan kot urbar, lastnik
grunta še Matevž Grošelj, od 1. 1664—^1674 Gašper Grošelj, njegov sin; od 1.
1679—1713 Valentin Kalan; po njegovi smrti pa (od 1. 1714) njegov (nedoletni)
sin Valentin Kalan.

Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 41

arja 1712 in sina Valentina, ki pa je še pred 1719 1. umrl.^ Posestvo
je vodil odi smrti sina Valentina Janez Kalan kot skrbnik (»Auf-
halter«) nedoletne vnukinje Jere. Toda tudi njega je pobrala leta
1723 smrt, ko je bilo Jeri še-le 11 let.

Živelo pa je tedaj na gruntu še nekaj Janezovih sinov, torej
Jerinih stricev, namreč: Tomaž (34 let), Marija (30 let) in Gregor
(27 let), ki še niso bili odpravljeni. Po smrti Valentina so se
javili zahtevki njegovih še neodpravljenih bratov po izplačilu
deležev iz grunta. Zato je Janez Kalan dne 10. februarja 1720
napravil, 65 let star, testament, naslovljen na vnukinjo Jero
(an sein Enenkl Jera, Valentin Khlalansche Urbars holdin lau-
tend«), čigar besedilo pa ni ohranjeno.

Vse to in maloletnost Jere, naslednice v gruntu, je povzročilo,
da se je rešitev teh pravnih razmer določila na pojezd sv. Miha-
ela,*' katerega je vodil sam tedanji glavar loškega gospostva
Anton baron Egkher s Kapfinga in Liechteneka s svojim sodnim
in protipisarjem Janezom Jakobom plem. Kosom v navzočnosti
Luke Luznarja, Selškega župana in naslednih gruntarjev: Urbana
Okorna (danes št- 51), Andreja Plaznika (št. 48), Matevža Kožuha
(št. 62), Jurija Knefica (št. 61), Matevža Hajnriharja (št. 60) in
Martina Marenka (št. 11). Od teh so bili Matevž Kožuh in Jurij
Knefic Kalanovi sosedje. Na tem pojezdu, ki se je vršil dne
29. septembra 1723, se je sestavil na prošnjo Jerinih zastopnikov
in varuhov: Gregorja Groslja, stirpniškega župana in njenega
strica Antona Kalana izčrpen inventar Kalanove hiše.' Zaradi
svoje natančnosti je važen zgodovinski dokument, iz katerega
je razvidno stanje kmetske ga gospodarstva
selške doline v začetku 18. stoletja, pa tudi vsa
oprema gruntarske hiše v tej dobi. Zato je ta inven-

* Rojsfni, krstni in poročni podatki so črpani iz vzorno urejenega matičnega
arhiva župnega urada v Selcih.

" »P o j e z d i« so bili nekaki uradni dnevi loškega gospodstva v selški in
poljanski dolini, na katere je loški glavar p o j e z d i 1 s številnim spremstvom
v posamezne županije; tam je, v zboru uglednejših mož županije reševal razna
pravna \'prašanja, razsojeval prepire, kaznoval prestopke in pobiral davščine.
Vršili so se trikrat na leto: na svečnico, o sv. Jurju (24. aprila) in o sv. Mihaelu
(219. septembra).

' Inventar, ki je tlako natančen, da omenja še hišnega petelina in 5 kur,
se pa tiče le pritiklin hiše; obleka, nakit in druga imovina posameznih članov
rodbine niso omenjeni.

42 R. Andrejka:

tar predvsem v etnografskem pogledu važen prispevek
za poznavanje slovenske kmetske hišne kulture pred
200 leti.

II.

1) Glede kmetij stva nam pojasnjuje inventar, da je v
18. stoletju prevladovalo pridelovanje rži daleč vsa druga
žita. Tudi ajde, ki je bilo tedaj posejane 4 stare = 20 mernikov,
je več ko drugih žit.

2) Živinoreja je bila močneje razvita ko danes. V Kala-
no vem hlevu je bilo tedaj 13 glav goveje živine; poleg tega pa je
bila kozjereja, ki je danes malone izginila, zelo razvita: nič
manj ko 24 koz je redil Kalanov grunt. To je bilo mogoče le
zaradi tega, ker je bila paša še na skupnih pašnikih. Ti pašniki so
bili v Selcih na desnem bregu Sore pod Zavrnikom in Babnikom,
pa tudi po vsej zgornji dolini potoka Sevnice tja do Blat in
Štefance.

Nasproti pa je bila v 18. stoletju v selški dolini p r e š i č e -
reja skoraj neznana. To se vidi iz inventarja, v katerem
je naveden le en prešič. Prešiče so kmetje v selški dolini še tja
do 1. 1870. kupovali le od zunaj, ponajveč od Hrvatov, ki so jih
prignali na jesen v dolino ali pa od domačinov, ki so šli ponje na
Hrvatsko.

Cena živini je bila, kakor razvidimo iz inventarja, raz-
meroma nizka. Kobilico v Kalanovem hlevu je komisija cenila na
20 fl., vola na 13 fl. 20 kr. V primeri z njimi pa so bili prešiči precej
dragi; cena v inventarju 6 fl. za prešička je polovico tega, na kar
so cenili vola.

3) Velik pomen, ki ga je imela že v 18. stoletju za kmetsko
gospodarstvo lan ore j a in z njo zvezano pridelovanje pre-
diva, se kaže v inventarju s 70 povesmi lanovca,* in 47 povesmi
»preseka«,® nadalje v 7 kolovratih (Spinnrädlen) in 2 motovilih
(Haspeln) za predivo. Pri hiši so bile tudi že ene statve (»Weber-
Stuell).

4) Kar se tiče ostale hišne oprave, vzbuja pozornost
razmeroma veliko število (8) miz, kar je gotovo v zvezi s tem,

s Lanovec je lan, ki se še ni prezal (Pleteršnik Sljovensko^nemški slovar I,
str. 499).

* Presek (besedie ni v Plteteršnikovem slovarju) je morda lan, ki so ga. že trli.

Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 43

da je bila v hiši gostilna. Na gostilniški obrat kaže tudi
precejšno število (8) dolgih klopi (lange Stuell), veliko število (36)
krožnikov in dva vinska soda. Poznali so tudi že sveče,
seveda samo lojeve (Inslet-Kerzen). Po inventarju jih je bilo pri
hiši 41, kar je precejšnje število in kaže zopet na gostilno, ki jih
je ralbila več ko navadni kmetski dom, kjer so se zadovoljili s
trskami nad čelešnikom ali v tako zvani »levi«. Sveče so sami
izdelovali; na to kažejo pločevinasti lij za vlivanje sveč (Plöcher-
ner Drachter zum Kerzengiessen«) in drugo tovrstno orodje
(»Kubi zum Kerzen-Taugen«), ki ga omenja inventar.

V ostalem je oprava in orodje po številu in kakovosti taka,
kakršno nahajamo še danes po kmetskih hišah- Zanimiv pa je
bakren lonec, ki je bil vzidan pri peči v spodnji hiši, k 1 e -
č a 1 n i k (bett-Stuell) in naslanjač (Lein-Stuell), kletka
z žico (Vogelhäusel mit Drath), stara zarjavela puška in meč,
zaponka (Schnaisen) z 11 koralami, (jagode za ozhi^° jih ime-
nuje inventar celo v našem jeziku).

5) V narodopisnem pogledu so dalje zelo zanimive podobe
(»Bilder«), ki so bile v hiši. Med njimi je na prvem mestu omenjen
»Sveti Duh«, podobarsko delo (bildhauer arbeit), to je tisti
golobček iz lesa, ki visi še danes v starih hišah s stropa nad
jedilno mizo.^^ V hiši je bil lesen Marijin oltarček, ki ga
je obdajalo 6 razsvetljenih (»illuminiert«) papirnih slik z zlatimi
robci in 14 manjših pergamentnih podobic, najbrž zaobljubnih
slik iz različnih romarskih poti. Velika pobožnost in že razvit
smisel za okrasitev doma se razodeva v ostalih številnih svetih
podobah, tako Odrešenika na križu ,Sv. Janeza Krstnika, (patrona
Janeza Kalana), sv. Florjana, čuvarja hiše pred ognjem in dveh na
lesu slikanih podobic sv. Frančiška in sv. Antona Padovanskega.
Še celo nek bakrotisk v črnem okvirju se omenja, le škoda, da ni
povedano, kaj je predstavljal; morda je bila to kakšna posvetna

slika. ,:..-,:,,!; *ri.

1" v tej zaponi s koralami ali »jagodami za oči« se zrcali prastara, še iz
poganske dobe naših dedov izvirajoča vraža, da vpliva nakitje gotove vrste na
■dober vid; še do nedavna je bila v Selcih vera, da so uhani, zlasti iz zlata,
koristni za zdravje oči. Iz tega mišljenja se dajo razlagati tudi pričujoče »ja-
gode za oči«.

" Ta golobček se je pozneje, ko je prenehalo leseno stropovje, preselil v zi-
dan strop na istem mestu nad jedilno mizo, pomaknjeno k oknu; izoblikovali so
ga iz mavca, tu pa tam celo iz stekla; okolu njega so bili, po veljavnosti in
premožnosti hiš, že tudi ornamenti in krogi iz stuka. Golobčka nahajamo še tu
pa tam po hribih; v dolini je žal, že skoro izginil.

44 R. Andrejka:

6) Kar napravlja pričujoči inventar še posebno zanimivega, je
to, da so nemškim izrazom tu pa tam dodani tudi
sovrstni slovenski i z r a z,i ; tako za: Feuerhund: kosa =
koza; Höffen-Höber (= Topf-Heber): borklje = burklje; Wein-
trichter: lij; Pflug: ploh = plug; Haue: motika; Feldhaue: ro-
vanza = rovnica; Schauffel: lopata; Rechen: grablie; Dreischlen
(= Dreschflegel): zhappi (danes cepi ali cepci); Traid-Raither (Ge-
treidesieb): reshetu = rešeto; Schnitzmesser: resiunik = rezivnik
(od reziniti = schnitzen), Saetkorb (Saatkorb): shejaunik = se-
jalnik; Dentl: ossounik = öselnik (pri kosi); omenja se tudi
»Zimpin zum Holz ziehen«, to je cepin in »presek« (Preschek),
ki pomeni neko vrsto lanu ali prediva.

V naslednjem podamo vsebino inventarja po izvirniku, iz
katerega so se izpustile le nekatere nebistvene ugotovitve o ter-
jatvah in dolgovih.

III.

Inventarium

der Weillandt Hannsen Khallian, gewessten Stierpnikher Suppan seel: hinter-
lassenen Verlassenschaft, welche seines Sohns Valentin Khallan, auch nunmehr
seel., hinterlassenes Töchterl Jera Khallanin, in Seizacher Ambt und Dorff
daselbst Einer Huebsassin Erblich angefallen. Und an Heint zu Endgesezten
Dato, auf Anhalten Gregorn Grossei, Stierpnikher Suppan Und
Antonien Khallan als Vertrettern Und bestölten nothgerhaabern, obfer-
melt Valentin Khallanisch seel: hinterlassenen Töchterl Jera, durch den Von
Ihro G den, dem Wollgebohrnen Herrn, Herrn Antonius Egkher Freyherrn Von
Kapfing Und Liechten Egkh, Herrn auf Khalling Sr. Churfürstl. Durchl. in
Bayern Cämmerern, Und Hochfürstl. Freysing, gehaimben Rath, auch Haubt-
man der Herrschaft und Statt Laak; abgeordneten Herrn Johann Jacoben von
Khossen Hochfürstl. Freysingp. Rhat, Und geschwornen Gericht- Und gegen-
schreibern der Herrschaft und Statt Laak, in gegewart Lucasen Lussner,
Seizacher Suppan, Urban Okhoren, Andreen Plasnikh, Mattheusen Ko-
schuch, Juryen Kneffiz, Mattheusen Heinricher L'nd Martin Marenikh Völlig
übersehen, nachfolgender gestalten beschriben, annotiert und aufgericht worden:

Paargelt Und Silber geschmeid^

ist Nichtes Vorhanden, woll aber ein Schnaisen- mit aylff augen-Coralln. J a -
gode sa o z h i.

1 geschmeid: okrasje, lepotičje, nakit
^ Schnaisen — za,ponka

Star kmečki inventar iz 18. stoletja.

45

Ligende Gründtstükh:

die in Seizacher ambt Und Dorff daselbst ligund Und der gdgen Herrschaft
Laakh mit Robbaith, Zünß, Steur, Sterbrecht,' 10- Und 20 ten pfennig, Kauf-
rechtsstöUung und allen andern gehorsamb- und dienstbarkeiten Verpflicht- Und
Unterworffene Hueben.

folgt daß Getraidt

Walzen

Rogkhen

Gersten

Hiersch"

Lainsaamen

Feld-bonnen''

1 Staar,»
19 Staar,

3 Staar,

2 Staar,

1 Staar,

2 Staar,

3 Helmb^

1 Helmb

2 Helmb

2 Helmb
2V2 Helmb

3 Helmb

folgt die Grundtansäeth.**

Von Hiersch ist etwaß mehrers als ein Helmb angesäether
Von Haiden aber Fünff Staar
Ein akher mit Ruebn besäeth und
Ein halber mit Merilen«

folgt daß rdo. Viech

ain rdo." Poldin" K ob ili z a, so pr. 20 fl. L. W. geschäzt wordn

ain Oxen pr. 13. fl. 20 kr. L. W.

Siben rdo. Mellich-Khüe", darunter eine ganz kleine

drey einjährige Khälbizen

zwey heurige Stierllen

ain redo'. Schweindl so 6 fl. L. W. werth

zwey Schaff

sechzehn redo. gaiß"^" von grössern und
acht redo. gaiß von kleinern
Ain Hann^* und fünff Hennen

Schmalz, geselchtes Fleisch und Spekh

20 pfundt Schmalz

18 pfundt geselchtes Fleisch und

15 pfundt Spekh

' SteArecht: umrlina, davščina, ki so jo morali dajati dediči gospodstvu
ob smrti prejšnega posestinika

* 1 star = 2 polovnjaka (vagana) — 4 mernike
^ Helmb = snop (žitna mera)

" Hiersoh = Hirse, proso

' Feld'bonnen = bob

" Grundansäet == setev na polju

" Merilen =z korenje
" rdo. = reverendfo = sit venia verbo
" Poldin — Stute = kobila

12 Mellich^Khue = Milchkühe = krave mlékarice
« Gaiß = Ziege = koza
1' Hann = Hahn = petelin

46 R. Andrejka:

Inslet Kerzen*^, Schmer, und Leeder
41 Inslet Kherzen

5 pfundt Schmer ,
1/2 ausgearbeite Khuehaut und

V2 wasser-schaff Käsmachet

Mans-Rüstung

1 alte Verroste flünten"

1 alten Degen

1 Satel sambt dem Zaum

Pöth-, Tisch,, und Leinwathgewanth

1 Feder-Polster

2 dergleichen Haubt Küsslen"
1 Fleiben-Pöthis

4 alte Kolter, darunter einer mit einem mitl Plath von gedrukter Leinwath
4 Paar rupfene Leylacher"
1 Paar deto alte

1 Tischduech™

2 rupfene^^ getraidt-Säkh und

1 deto alter

6 Merll-Pälger, zway zu 2 helmb; zway zu ain: Und ain halbn Helmb; Einer
zu ain helmb: Und der 6te ain halben Helmb haltend

folgt daß Spinhaar22
70 Buschen Elax od Spinhaar L en ovi z^'

2 Püschen haben gewogen 5V2 pfundt, zusamben aber 182^/2 pfundt

47 Püschen von Preschek^*, 2 Pusch haben gewogen 5 pfundt, zusamben aber
117'/2 pfundt

Z ü n-,2= Kupfer- und Kuchelgeschier^'
1 Viertl und 1 Halb haltende Zinene Flaschen

1 Kufferner alter Sechtel Kößl,^' so zway wasserschaff haltend. Mehr ain
Kupferner Kößl,^* so zu dem offen in d. Stuben eingemaurt ist

" Inslet-Kerzen = Unschlitt-Kerzen = lojeve sveče

1' Flünten = puška

1' Haubt Küsslen = vzglavje

1' Fleiben^Pöth = postelja s pernico (»tuhinjo«)

Leylacher = Leintücher = rjuhe

Tischduech = namizni prt
^ rupfen — hodničen, iz raševine

Sipinnihaar = predivo

Lenove'c ali lanovec je lan^ ki se ne preža

Preschet; pomen besede ni čistb jasen; morda je to l'an, ki so ga že trli

Ziinn = Zinn = kositer
=° Kuchelgeschier = kuhinjske posode
" Sechtl-Kößl — kotel za žehtanje

Kößl = Kessel kotel

Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 47

1 Eisene Pfann

1 Feuer-Hund K o s a^«

1 brat Spiß
6 Höffen™

3 Höffen-Höber b o r k 1 e'i
10 Erdenes^ Schisslensa

3 deto milch Schisslen
36 Teller

2 halbe Majoliken

3 Paar Messer mit weissbainenen Hofften"

4 bainene Löfflen
3 Leichteres

1 liecht-Puzer==

3 rib-Eisen" und

2 Essig Krüeg

folgen die Bilder

1 Heiliger Geist Von bildhauer arbeit

1 hilzenes Frauen artärl von bildhauer arbeit

1 gemahlenes Ecce homo bild

1 dergleichen St. Joannis Tauffer bild

1 auf Leinwath gemallenes St. Floriani bild

6 illuminierte Papierene bilder mit Vergolten Rämblen,^ so bey dem arlärl
befündlich

2 bildlen"' S. Francisçi Und St. Antony de Padua auf Holz gemallen
14 kleine Pergamener bilder, so sich umher dem altärl befinden

10 Kuefer-stich" mit schwarze Rämblen

folgt derHausrath'"^ Und bau-Rüstung

1 bett-Stuell«

4 Tisch von hartem und

4 Tisch von waichen Holz

1 Lein-Stuell"

Feuer-Hund z= Feuerbock = koza, konj na ognjišču (gl. tudi Wolf-Cigale,
Nemškosslovenski slovar L str. 507)
'« Höffen = Topf = pisker

Höffen^Höber borkle = Topfheber, Ofengabel = burHa
'2 erden =: prsten, lončen

Schisslen = Schüssel = skleda

mit weissbainernen Hofften = z belimi roženimi ročaji

Leichter = Leuchter = svečnik
'" LiechtsPuzer = usekavnik
" Rib=Eisen =: Reibeisen = strgalo, (ribežen)
" Rämblen = Rähmlein = okvirčki

Bilidleai = podobice
" Kuefersstich = bakrotiski

Hausrath pohištvo
« Bett=stuell — klečalnik
" Leinsstuell = Lehnstuhl — naslonjač

48 R. Andrejka:

8 lange Stüell

1 Allmärl" mit 6 Schublädten

3 alte allmärlen

4 Span Pöther«

1 Bach-Molter,** baeh-Truch genant

1 Kübl zum anhöfflen

1 Kübl zum Kerzen-Taugen

1 Plöchener Draehter" zum Kerzen giessn

2 Streu-Zuber

3 lääre Schmalz-Küblen

2 Kühlen vor daß Salz

3 wasser-Schäfflen
2 Helmb maaß

1/2 Helmb Maaß
1 Traidt-Schauffel

4 Neue grosse Traidt-Trüchen*^
1 deto kleinere

12 Trüchen, darunter 2 guete befindlich

6 Korb

5 Stro Kôrblen, brot-Simperle genant
1 Hammer

1 Zangen

1 Eisene Mausfallen

1 Eisenes offen Thürl

2 Eisene Palkhen
1 Schaar*»

1 VogelhäuseP mit Drath

1 hilzene Schauffei zum brot einschiessen

7 kleine Mölterlen zum Getraid buzen
7 Spinnrädlen sambt zuegehor

2 Haspeln"

1 weeber-Stuell=>='

1 Fleisch-Süb

1 Plöchene Lattern

1 brochene Handsaag

2 alte wein-fässer

1 wein Maass mera genant

1 hilzerner^^ wein-Trachter, L i j genant und

" Allmärl = omarica

« Span Pöther = postelje (»španpeti«)

" Bach-Molter (Bach-Truch — Backtrog) = nicke za peko kruha
" Plöchener Drachter = lij iz pločevine

" TraidtTruchen (žitna) kašča (Traidt = Getreide, Truchen = skrinja)

Schaar = Schere = škarje

Vogelhäusel = kletka, tičnica
=1 Haspel (für das Garn) = motovilo (za prejo)

Weeber^Stuell — statve
Sä bidzern = höllzem = lesea 

Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 49

1 Zechen"'* Viertl haltend Essig-Krueg
'/2 Potting'ss Sauer-Kraut
1 läarer Potting oder Poding

3 mit Eisen beschlagene wägen, darunter ein ziemblich abgenuzter
1 Egen od äden mit Eisenen Näglen

1 pflüg samt zurgehör ploh

1 Eisener Zaun-Keill

2 Eisene waagen-Kötten

2 Eisene Klieb-Eisen^" od Zwikel

2 pfert-halffter^' samt denen dazur gehörigen Kommeten''^
7 Holz- und

1 Fleisch Haken, Fleischbarten genant

1 Eisene waag, so höhend 220 pfundt. Mehr aine, so höhend 150 pfundt: ferners
aine so höhend 27 pfundt

6 Hauen M a t i k a

2 Feldhauen r o v a n z a genant

4 redo. Mistgabeln

1 Schauffei Lopata

2 Heugabeln

9 Rechen Grablie

3 Drüschlen^" Z h a p p i

3 Traid-Raitter resheten

2 deto grössere, die amraitter

5 lange Strikle

4 bünd Saill

3 Haar-Rüfflen mit Eisenen näglen

1 Z i m p i n™ zum Holz ziehen

2 borrer

2 Schnizmesser<^i resiunik

1 Säet Korb s h e j a u n i k ^,

2 Süböden

2 Sensen sambt dem Dentl«- o s s o u n i k Und Zurgehor

3 Sicheln .

"'^ zechen = zehn =; deset

Pottnig = Bottich = kad

Kliebseisen zaklinek
^' PferdAalfter = konjska uzda, konjski povodec

Kommet =: kummet = komat

Driischlen = cepec. Izraz čap. (»zihapp«), ki ga priobčuje inventar, v Selcih
ni več v rabi

Beseda Zampin ali Zempin je prešla v dial. nemščino iz slovenščine. V
književni nemščini je cepin: die Spitzhaue, der Karst

rezivnik je ostro, časih zapognjeno rezilo vdelano v dva držaja. Z njim se
na rezivnici, posebno za to prirejeni klopi, rezini les, gladi in obrezuje. Nemški
izraz Schnitzmesser, ki ga tu najdemo, je boljši in klenejši ko Pleteršnikove
predstave (Slovar II, str. 424)

^2 Dentl je lep in kratek nemški izraz za naš öselnik (v inventarju ossounik),
ki sta ga prevedla Cigale v Schleifsteinhorn, Pleteršnik pa Se nerodnije v Schleif«
steinbehälter der Mäher.

50 R. Andrejka: Star kmečki inventar iz 18. stoletja.

folgt die Furagge. Futrasche
Graimmet**' 6 Fueder;"* Hey 17 Fueder und Klee 3 Fueder

folgt das Verhandene Holz

Vor dem Stall ist befindlich. 6 log«» Pex pyre"" magnae.

In Stok" aber 2 Log biß an den boden gelegter dann ist etwas hehilz in
dem Hoff befindlich Item ein Log Pueden"' bey dem Kastn biß zu dem obern
Fenster befindlich.

*

Zu wahrem Urkundt dessn, haben sich ob Hochgedacht Ihro Gnaden
Herr Herr Haubtman der Herrschaft Und State Laak, Von Grundtobrigkeit
wegen Jedoch Ihro Gnadn, Und deroselben Erben ohne allen nachtheill Und
schaden aigenhändig Unterschriben, Und dises Inventarium derun zway gleich-
lautnde aufgericht vorden, geförtigt.

Geschehn dio. 29. 7-ber. 1723.

Anton Egkher Freyhr von Kapfing Haubtman.

°e Graimmet = Grummet = otava

Fuder, mera ,za seno = voz; Fueder Hey = voz sena.
°" Log = Lage = skladovnica

pyrae magnae = velike pire. »Pira» ali »pila« je lokalni selški izraz za
skladovnico drv in je v Selcih še danes v rabi

In Stok = »v Stoku«; glej o njem I del, in pripombo 3.

Pueden je morda istoveten s slovenskimi podi.

Résumé.

L'auteur publie, pour la première fois dans la littérature
ethnologique slovène, un ancien inventaire d'une maison paysanne
Slovène au commencement du XVIIIème siècle, contenant un
relevé assez complet de ses meubles, de ses ustensiles de ménage
et de ses provisions. Ce qui rend intéressant cet inventaire, ce
sont les anciens termes techniques Slovènes pour plusieurs usten-
siles de méinage, tandis que des pareils inventaires sont, ailleurs,
dressés en allemand.

En outre, cet inventaire donne un aperçu important et nouveau
sur la manière de vivre et l'état de la civilisation paysanne il y
a 200 années, révélant un vif intérêt que les paysans Slovènes
avaient autrefois pour la décoration de leurs maisons, spécialement
par des images saintes.

L'inventaire fut dressé à l'occasion d'un »pojezd« â Škof j a
Loka, en 1723, c. à d. d'un jour de séance de l'ancienne seigneurie
de Freising.

Iz slovenačke toponomastike II)

Petar Skok, Zagreb

1. Prilog toponomastici ljubljanske okoline

Sa gledišta historije slovenskih naselja od osobitoga je interesa
ispitivati toponomastiku ljubljanskoga Barja. U prvom redu zbog
toga što je ovo močvaran teren koji je u pogledu osnivanja naselja
mogao da pruži alpskim Slovenima mnogo analogija sa terenom neka-
dašnje slovenske pradomovine u Zakarpatskim zemljama.

SI. I.

' Upor. Etnograf, I I, str. 179-195.

52 Petar Skok:

S druge strane, važno je ovo ispitivanje naročito i zbog toga
što je Emona (Col. Julia) bilo trgovačko i vojničko rimsko naselje^,
vezano rimskom cestom sa Nauportus, sa Neviodunum^ (Drnovo kod
Krškega), sa Praetorium Latobicorum (Trebnje) itd. Kako je ta cesta
išla baš kroz ljubljansko Barje^, htjeli bi znati da li su se alpski Slo-
veni, kad su došli u ove krajeve, naseljivali uz ovu cestu, t. j. da li
su nastojali iskoristiti u svoje kolonizatorne svrhe pogodnosti što ih
može da pruža ovako odlično prometno sredstvo.

Ako ispitujemo najstarije kategorije slovenskih imena u Barju,
onda opažamo ove dvije interesantne činjenice: 1. da slovenska na-
selja ne nastaju na rimskima, 2. da najstarije slovenske naseobine
ignoriraju rimsku cestu.

Danas znamo pod izvjesno da je Ljubljana izvedenica na -janin%^
od adjektiva luh-b^ ili lubbniP (upor. za poslednji upravo Ljubno > Leoben,
karakterističan topografski naziv alpskih Slovena) : *L'ubljane. Da je
ovakov ethnicum kao ime mjesta zaista postojao, to tačno potvrđuje
njem. naziv Laibach, koji je nastao iz lok. pl. *L'ubblah^. Današnji

2 Upor. Walter Schmid Emona, Wien 1914, str. 63. God. 34 pr. I. dobiva rimsko
građansko pravo, t. j. postaje jednaka ostalim italskim varošima. To znači da je
mjesto već tada bilo potpuno latinizirano. Upor. i Patsch, PW, V, 2504.

^ Važna keltska složenica koja lingvistički utvrđuje postojanje keltskih naselja
u ovom kraju. Znači „Novi grad (utvrđenje)".

* Ispitivanje odnosa koji zacijelo postoji između rimskih cesta i naselja što na-
stadoše iza seoba naroda još je uvijek pium desiderium opće evropske toponomastike.
Upor. za Francusku A. Rzehak, Römerstrassen in Frankreich, ZfrPh, XLIV, 5—49.

^ Izvedenice s ovim sufiksom potvrđene su na starohrv. teritoriji počevši od
11. stoljeća. Upor. Rad, 224, p. 108 § 18 si. Etnograf, III, 183. Kako se ovakva imena
mjesta nalaze kod svih slov. naroda, moramo ih suponirati i za slov. pradomovinu.
Moramo, dakle, uzeti da su Sloveni donijeli iz zakarpatske domovine naviku (modu)
da stvaraju ethnica u funkciji imena mjesta. Ta se navika (moda) nije razvila istom
na Balkanu ili u alpskim krajevima. Zbog toga moramo smatrati seriju slovenskih
mjesnih imena izvedenih s pomoću sufiksa -janin'b od raznih slov. osnova da spada
među najstarija slov. imena mjesta. Ova je moda izumrla vrlo rano. Danas više ne
stvaramo ovako mjesna imena.

* Za postojanje ovoga adjektiva na srp.-hrv. teritoriji neka služi kao primjer
ime sela u Srijemu Ljuba, od čega je ethnicum Ljubljanin A. Rj, VI, 266, 296.

' Koji je od ova dva adjektiva u osnovi, to se ne da utvrditi nikakovim do-
kumentima niti dialektičkim oblicima. Upor. Berneker, SEW, 756.

' Njemački oblik prvi put se pominje g. 1144; pretpostavlja disimilatorno iz-
padanje drugoga I, pod uplivom valjda pučke etimologije, jer su Nijemci htjeli u
dočetku vidjeti Bach. Upor. i ital. Luhiana. Starost ital. oblika nije poznata. Na nje-
mačkom se oblika osniva srednjo-lat. Labacam. O imenu Ljubljana pisao je pokojni
Pintar u Ljablj. Zvona, XXVIII, 243, 310.

Iz slovenačke toponomastike II. 53

slovenački singulare tantum ima se pripisati zacijelo uplivu imena
rijeke Ljubljanica < *Îublan -|- bn + ica^ koja protječe Ljubljanom.
Naknadno se osjećalo kao da je ime mjesta izvedeno od imena rijeke,
a ne obratno.

Ovaj slovenski naziv nije ni u kakovoj vezi sa keltsko-latin-
skom Emona^", koju su po svjedočanstvu Herodianovu επιχώρωι

' Mora se uzeti da je ovo ime rijeke supstantivirani adjektiv od *Ljublane.
Upor. za ovakav način nazivanja rijeka baš u ljubljanskoj okolici Želimeljščica (v. niže)
i *Iščica > Išca (v. niže). Dvostruko -nn < -nbn- steže se često u srp-hrv. topono-
mastici u 71 : Vinopolje Rad 224, § 172 str. 156 < vinbno polje, t. j. obraslo vinovom
lozom; Vina gora < vinbna gora; Vini vrh < vinbni vrh i t. d U adjektivima izve-
denim sa sufiksom -bn od osnova na -n ovo je stezanje redovno: ngvTn od vina,
stran od strana i t. d. Ovo pravilo vrijedi i za slovenački, upor. Ramovš, o. c , str. 93
§ 56 Kako adjektivno ime rijeke može naknadno da izmijeni oblik imena mjesta, od
kojega je samo ime rijeke izvedeno, to će se vidjeti baš u ljubljanskoj okolici niže
kod fg.

Posljednji put pominje se Emona g. 407/8, kada se na ovom mjestu uta-
borio Alarih na svom pohodu iz Noricuma za Epir Attila je g. 452 spalio Emonu
valjda zajedno sa Aquilejom. U drugoj polovini 6. stolj. nijesu, prema tome, Sloveni
mogli da naiđu ovdje na živo gradsko naselje italskoga tipa, nego samo na ru-
ševine sa ostacima lat. stanovništva. Da je u ovim krajevima latinitet zaista živio u
narodu, to dokazuje pored naziva Mirje, o čemu v. niže, i latinska izvedenica od
imena carinske stanice Atrans g. Atrandis, koja je označivala „fines Italiae et No-
rici". Od toga je morala postojati lat. izvedenica Atrandiana (sc. statio), kakove se
nalaze i drugdje po romanskim zemljama. Ovaj lat. sufiks supstituirali su alpski
Sloveni sa svojim -janin'b, s pomoću kojega tvore ethnica kao imena mjesta. Tako
nastade plurale tantum Trojane. Ta se je supstitucija u ovom slučaju tim lakše
mogla dogoditi, što je kod balkanskih (pa možda i kod alpskih) Slovena postojala
priča o caru Trojanu < lat. Trajanas, u kojoj nalazimo homonim imenu mjesta Tro-
jane. Ne mislim da je -janin'b došlo direktno na lat. Atrand-, kako veli Ramovš o. c.
p. 264 § 153, zbog toga što takove izvedenice od predslovenskih imena mjesta
nigdje nisu potvrđene kod nas kao imena mjesta. Isto tako ne mislim da je nt > nd
ilirska pojava, jer je ne nalazimo potvrđenu u Dalmaciji. Gen. Atrandis, pored po-
tvrdjenoga Atrante, Adrante, vrlo je Iako moguć zbog jednakosti nominativa, upor.
frons, frontis i frons frondis. Kako je tr > dr potvrđeno, može se uzeti da je po-
stojala i metateza dentala. Na postojanje latiniteta u ovim krajevima do u kasno
vrijeme govori i naziv zemlje Carniola (sc. terra, a 738, prvi put kod Pavla Dia-
kona, Hist. Langobardorum VI, 52), To je čisto latinski deminutiv izveden spomoću
-o/us od Carnium > Kranj. Deminutivni sufiks -olus u funkciji adjektiva i ethnicuma
nalazi se n. pr. u ital. romagnuolo „iz Romagne.stanovnik ove zemlje". Ko je stvorio
Carniola i kako je došao u latinitet Pavla Diakona, to neznam. Vrlo je vjerovatno
da je tako govorilo domaće latinsko stanovništvo. To bi bio jedini dosada men'
poznati primjer lokalnoga latiniteta iz Kranjske. Nikako se ne može misliti da
je carniolus učena Pavlova kreacija. Za ovu funkciju on bi stvorio zacijelo carniensis,
koga nema.

54 Petar Skok:

(valjda prvotno keltski, a onda latinizirani Taurisci) zvali Emàn^^
Ι'Εμαν).

Da su Sloveni zatekli ruševine rimske vojničke naseobine, ο tome
svjedoči naziv ulice Na Mirju,^'^ kojim se u Ljubljani označuju ruše-
vine rimskoga castruma. CoUectivumu Mirje odgovara tačno Omirje
(Krk), mîr, mirna^^, kojim se riječima u Dalmaciji označuju zidovi u
opće i rimske ruševine napose. Kako je mirje kolektiv od mir < lat.
mOrus, može se posve pouzdano iz ove toponomastičke činjenice za-
ključiti, da su Sloveni u drugoj polovini 6. stolj. ovdje zatekli roma-
nizirane Kelte koji su latinski govorili.

Iz ove prve konstatacije slijedi, dalje, i druga. Kao što su Slo-
veni sačuvali murus > mir ne samo u Dalmaciji nego i u Alpama,
znači, da su morali čuti i naziv ËmOna od domorodaca od kojih su
čuli i murus. Ipak nijesu sačuvali naziv EmOna. Ovu činjenicu možemo
da objasnimo samo tako ako uzmemo da Ljubljana kao slovensko
naselje nije nastala na terenu rimskoga naselja, nego na krajnjem
rubu ljubljanskoga Barja pod brijegom na kojem je danas Grad.

Ovaj zaključak postaje potpuno izvjestan, ako ispitujemo naj-
starija slovenska topografska imena ljubljanskoga Barja.

Iz toga nazivlja vidimo ponajprije da se Sloveni naseljuju na
tvrđem terenu na rubu bara. Za što to čine, to možemo lako da
objasnimo, dijelomice doduše, njihovim obrambenim sistemom. Bi-
zantinski pisci javljaju da se Sloveni brane često puta na taj način

Ovaj je domaći oblik vrlo važan za proučavanje ilirskih imena na -ona.
Na osnovu ovoga dočetka zaključuje Patsch 1. c. da je ovo prvobitno ilirska naseobina.
Moramo citirati cijelo mjesto iz Herodiana VIII, 1 : ηρώτη Ιταλίας ηόλει f/P καλον-
αιν Ήμαν οί επι,χωρίοι. Odatle slijedi da je dočetak -Ona latinizacija domaćega iz-
govora EmSn. To je jedini podatak što ga imamo ο domaćem izgovoru ilirskih imena
kao što su Emona, Aenona, Albona, Scardona i t. d. Slovenski se refleks -yn > in
osniva na lat. -Ona, ne na -Sn. To znači da je ilirskoga pučanstva u vrijeme dolaska
Slovena na Balkan već nestalo, t. j. da se je latiniziralo.

Gdje se danas u Ljubljani nalazi Na Mirja, to pokazuje tabla br. 2 u citi-
ranom djelu W. Schmida. Rimski je castrum išao od ulice Na Mirja do Kongresnog
Trga i Blajvajsove ceste prema Rožniku. Upor. Melik, Stanojevićeva Narodna en-
ciklopedija SHS, II, 713. Topografija, dakle, dokazuje da kasnije gradsko naselje s
druge strane Ljubljanice sa gradom na brdu i kućama uz rijeku ne stoje ni u ka-
kovoj vezi s rimskim castrumom. Rimski castrum ne dolazi u obzir za slovensko
naselje uz rub močvare.

" Upor A. Rj., VI, 732, 3 mir, str. 738, 2 mirina, str. 745 s. v. mirje, VIII,
str. 920 omirina = mirina. Upor. Rad, 224, § 156. Pleteršnik, I, str. 584, 2 mîr.

Iz slovenačke toponomastike II. 55

Što vole iznenada napadati neprijatelja, izbjegavajući otvoren sukob
i sakrivajući se po šumama i močvarama.^*

Ovakovu vrst naseljivanja zahtijeva u ostalom i mogućnost poljo-
privrednog iskorišćavanja tla. Okrajci se bara najlakše obrađuju, dok
sama bara traži tehničko isušivanje.

Sve ako i nemamo pisanih dokumenata iz kojih bi saznali naj-
starije potvrde za slov. naziv Ljubljana^^, mi već iz analize današnjeg
oblika imena možemo zaključiti da ovaj naziv mjesta ide u katego-
riju najstarijih slovenskih imena na Jugu (upor. bilj. 5). Iz starih hr-
vatskih dokumenata saznajemo naime da su najstarija slov. imena
mjesta ethnicumi na -Janin'b od imena biljki ili riječi koja označuju
teren (Geländenamen; tipovi: Cerani, Hraštani u staroj hrv. državi i
Mokrani u staroj srpskoj državi).

Drugi ethnicum za naselje na rubu Barja je Ufbtene, na spe-
cijalnoj karti bivšeg austro-ugarskog generalštaba Zone 22/col. XI
Werblene (Verbljene). Ja sam zabilježio izgovor u Igu." Ovo je jasna
izvedenica s pomoću sufiksa -janin'b od vrba.

Na rubu Barja je i Ig, kao i Vrbljene, dosta daleko od rimske
ceste. Vidi se i opet da Sloveni ne mare za pogodnosti koje bi im
pružala rimska cesta. Za svoj način privrede i obrane oni drže zgod-
nijim rubove Barja.

Riječ Ig, u Ig-Studenec i Gorenji Ig, izgleda na prvi pogled vrlo
tamna. Ako se ispitaju izvedenice, onda postaje jasnija. Etnicum od
Ig glasi danas Ižanci, odatle je i adjektiv Ižansko pùl'e, Ižanska cesta.
Lokativ je na Igi.

Upor. Niederle, Slovenske starožitnosti, dio III, sv. 2, str. 490. U ovom po-
gledu od važnosti je upozoriti i na način slovenskoga vojevanja g. 642 u južnoj
Italiji kod Siponta, opisan kod Pavla Đakona (upor. Rački, Documenta, str. 276).
Đakon Pavao naročito ističe kako su Sloveni oko svoga tabora kod Siponta isko-
pali nevidljive jame, neku vrst streljačkih jaraka, da se izrazimo u govoru svjetskoga
rata, odakle su napadali (Qui occultas foveas circa sua castra facientes). Prema
tome ima se zaključiti da su Sloveni za svoja naselja odabirali manje pristupačan i
močvaran teren koji je dozvoljavao građenje zemunica za odbranu. Na ovakve ne-
vidljive jame Iskopane iz zemlje za obranu i navalu, mislim, da se odnose i naša
imena mjesta tipa zeml'bn'b > Zemun, Zemunik i t. d. Upor. moju studiju u Jy>KHOCJlOB.
*Hđo,nory, VI, 92 br. 61.

U Koruškoj, prema izvještaju prof. dr. Arnejca, postoji još jedna Ljubljana,
o kojoj bi rado imati potanjih vijesti. Ljubljanica je ime selu i zaseoku u Hrvatskoj,
A. Rj. VI, 296.

" Pored -l'e- čuje se i -l'a-: u UMan-bh.

56 Petar Skok:

Adjektiv od Ig glasi Iška. On se upotrebljava ponajprije u imenu
sela Iška Igka, njem. Igglak. Ovo je naselje blizu Iga-Studenec odmah
do župnije u Barju^', ali na čvršćem terenu i još uvijek dosta da-
leko od rimske ceste. Isti se adjektiv nalazi zatim u nazivu potoka koji
ponire i onda opet izvire. Dok teče u V'ingarju zove se Iška, kad
opet izađe ispod brda, onda se zove u supstantiviranom obliku Išca.
Gore spomenuta specijalna karta i sve ljubljanske novine krivo pre-
nose ovaj izgovor u književni jezik kao Ižica. Pravo bi se morala
zvati u književnom slovenačkom Iščica. Išca se izlijeva u Lubläncu
kod Haupmànce i u Lîpah. „Ab brëgî" oko Iščice nalazimo ova imena
položaja (Flurnamen): Mastišča, Za närti, Na velkem pf^si^^.

Adjektiv Iška dolazi još u Iška uäs, njem. Iggdorf, na potoku
Iški. Pri Iški je i Mala uäs.

Šta je Ig ? Pomišljalo se na različite latinske riječi kao jugum,
vicus, što sve ne pristaje i što je sve nepotrebno zbog toga što je
ovo čisto slovensko naselje izvan svake veze sa rimskom cestom.
Ispravnije je tražiti slovenačku riječ koja sasvim pristaje nazivu ova-
kovih naselja na rubu bara. To je iva „salix caprea". Za ovu riječ
postoji i dialektički oblik iga. Potvrđuje ga Pleteršnik 1, str. 290 iz
Medvedova rukopisa o imenima biljaka. Nijesam, na žalost, upućen
gdje se ovako govori. Koliko sam se mogao obavijestiti, ni iva ni
iga ne postoje ni u okolini Iga ni u njemu samome. Ni Ramovš,
Hist. gramatika slov. jezika, p. 160 ne zna gdje se govori i, izgleda,
čak sumnja o egzistenciji ovoga izgovora. Ali ispravno pretpostavlja
*iua kao posredovni oblik, ako je postojao. U istinu danas se govori
bilabialno i} za labiodentalno v u Igu. Ova okolnost govori u prilog
tvrdnji da je Medvedova iga za iva ovdje mogla postojati.

Za što je dočetno -a ispalo, to je vrlo lako protumačiti.

Ramovš o. c. § 189 str. 299 dokazao je da je s u Iška vas na-
stalo od grupe žsk. Za to govori Trubarovo pisanje v ti Igishki fari'
Adjektiv ižski jednako je moguć od masculinuma kao i od femininuma,
upor. trški od trg i Vrbsko jezero od vrba. Od adjektiva ižski rekon-
struiran je primitivum masculin! generis Ig.

Moguć je dakako i njemački upliv na slovenački naziv. Nijemci,
naime redovno pretvaraju slovenačka feminina u neutra: Iqka > lak.
Od *Iga nastade kod njih pravilno Igg^"^.

" U Igu-Studenec Barje je sve što je oko ljubljanske ceste, oko Črne Vasi.
Ova riječ postoji i u Prekmurju u značenju „njiva".

Prema Dravus > kor. njem. Träg moguće bi bilo da je lua dalo njem. Igg,
ali za takovo mišljenje nemam potvrda iz na njemačku obrnutih slov riječi.

Iz slovenačke toponomastike II. 57

Ovaj je oblik mogao veoma lako djelovati na slovenački. Pod
uplivom njem. oblika mogli su Slovenci smatrati Iga kao genitiv sin-
gulara, za koji su otvorili novi nominativ Ig. Da je i Ig bio podvržen
njemačkim feudalcima, to se vidi po gradu iznad Iga i po starijim
imenima lokaliteta (Flurnamen) unutar teritorije Iga, kao što su Pûn-
gart, šumica kod Iga^", < sr. vis. nj. Boumgarte, Vingar^^ < sr. v. njem.
Wîngarte(^). Naći će se pri detaljnijem ispitivanju i više takovih primjera.

Između Vrbljena i Iške vasi nalazi se i treće naselje na rubu
bare. To je Strähamer u izgovoru Ižanaca, na spec. karti Strahomer.
Ime je očiti kompositum od dva elementa kao Radomir"^^. Kao ime
posjednika može da dođe i bez ikakova sufiksa u imenima mjesta,
upor. Radomir, Jaroslav, Radom i t. d. kao slovenska imena mjesta^^.
Drugi elemenat -mer mjesto -mir upućuje na veliku starost. Za Stra-
homer nemam doduše starih potvrda. Srp-hrv. Strahimir je valjda
moderno. Upor. Strahinja u srp.-hrv. narodnim pjesmama.

Kao četvrto ime naselja na rubu Barja, koje nosi na sebi tra-
gove velike starosti, treba spomenuti Tamišle, (u) TamlšlSm. a stoji
za o. Cijeli Ig provodi naime t. zv. akanie^*. Ali se čuje i Tomišle. U
Igu se govori ovo ime mjesta uvijek u neutru. Specialna karta piše
ga u masculinumu : Tomišelj. Ime je očita adjektivna izvedenica od
staroga slov. imena Lutomysl, koje dolazi u Trpimirovoj donaciji
iz g. 852". l'u je prešao u i kao i u Ibl'ana, ibl'änska (baš u Igu),
upor. Ramovš, o. c. § 38, str. 62 i otpao kao u blana za Ljubljana,
Ramovš str. 78. Moguće je međutim i drugojačije tumačenje, upor.
Ramovš o. C. § 194 str. 304.

Kao peto naselje na iškom rubu Barja treba spomenuti Brest,
koje po svojoj tvorbi i denominaciji odgovara posvema nazivu Ig < iva.

Ako promotrimo pravac kojim je rimska cesta išla od Emone
prema Neviodunumu, onda vidimo da je prolazila kroz Rudnik, Babnu

Pod gradščinom (Schloss Sonneg na spec. karti) preko ceste. U dialektu
iškom gradščina se izgovara greišina.

^' Kroza nj teče Iška.

Upor. Dragomer kod Brezovice na sjevernom rubu ljubljanskoga Barja

^ Upor. Ljutomer, ime kraja, kao čisto ime posjednika (Bezitzername) bez
ikakova sufiksa za izvođenje. U ovom pogledu moram da popravim svoju tvrdnju
izraženu u Etnologu III 187. Za čista lična imena kao mjesna imena na srp.hrv. teri-
toriji upor. sada Franck, Studien zur skr. Ortsnamenkunde, str. 28.

^* Upor. kazäc „kozolec", Pod gartco, karüza, Maräst, gar'i, Babna
garlca i t. d.

Rački, Doc, 5. u adnominalnom dativu: manu Lutimuslo. K tome još ibidem,
str. 328 kod Einharda: ad Liudemuhslum avunculum Bornae.

58 Petar Skok:

goricu, Pijavu goricu^^, Sarsko, Kladu i t. d.^'', t. j. da je ostavila posve
po strani naselja sa starim slovenskim imenima što smo ih gore
opisali.

Kao Ljubljana što ne nastavlja rimsko, tako se isto može reći
za rimsko trgovačko naselje Nauportus da ga Sloveni nijesu nastavili.
Nauportus {τών Τανρίϋκων ούαα κατοικία) je hibridan grčko-latinski
naziv koji je sasvim u skladu sa pričom ο Argonautima koji su došli
i u Nauportus^*. Portas je latinska riječ i znači „luka", dok je prvi
elemenat grčka riječ i znači „lađa". Nauportus leži na izvoru Ljublja-
nice, koju su Sloveni zacijelo zvali u prvom početku samo rëka. Da
je ova riječ postojala i kod alpskih Slovena, za to imade topono-
mastičkih dokaza. Jedan od dokaza je upravo iSka (sc. rêka), gde se
femininum dade protumačiti samo na osnovu ovoga appelativa, što
se ima podrazumjeti. Sloveni imaju svoj način nazivanja naselja kad leže
na izvoru rijeka. To je kompositum od vrh i ime same rijeke. Takovo
je naselje na staroj hrvatskoj teritoriji Verhreka (t. j. izvor Cetine),
disimilirano danas u Vflika'^'^. Ovaj kompositum imamo i ovdje. Samo
je ovdje disimilacija r—r dala drugojačiji résultat nego u Dalmaciji
gdje smo vidjeli disimilacioni produkt I—r. Ovdje imademo disimila-
cioni produkt r—η koji Ramovš o. c. ne pominje u § 47, ali je sasvim
lako moguć. Vrhrêka je dala sasvim pravilno Vfhnka odatle ethnicum
Vfhnčani. Čak i z < δ je moguć u nenaglašenom slogu prema fo-
netskim zakonima. Ali mi izgleda vjerovatnije da je i samo historijska
grafija za poluglas 9, kao u familijskim imenima Kasièlic, Levstik,
Subie, Sajovic, Lajovic^" i t. d. mjesto Ko(a)stèuc, Leustdk^^, Šubdc,
Sajeuc, Lajeuc. Kao što danas Slovenci izgovaraju ovu grafiju u

Glede značenje upor. Pijavica, Rad, 224, str. 138 § 111. Time se označuje
zemlja koja upija vodu.

Upor. table u Schmidovom djelu o Emoni.

Upor. Schmid, o. c. Prema latinskoj redukciji -avi- > au u naucella pored
navicella Nauportus može da bude i čista latinska složenica. Upor. i lat. složenice
Navisalvia, navifragus.

" Rad, 224, § 119 str. 140.

Primjera za grafiju i njemačkoga porijekla u ličnim slovenačkim imenima
ima sijaset. Vidic zacijelo je deminutiv od Vid. Lipitz je štajerski Nijemac. KasièUc
ili KostèUc je ethnicum od Kostel. Upor. srp.-hrv. prezime Kostelac, A. Rj. V, 373 i
odaile Kostelčevo selo, ime mjesta. Drugi su primjeri Modic, pored Modec (Zagreb),
Grablovic. Ova je grafija imala kadikad nemškutarsku tendenciju. Otac seljak
pisao se Leskovec, sin kad je postao oficir izmijenio grafiju u Leskoviitz (saopćenja
dir. dr. Lokara). Sivic (= krojač) se izgovara u Iškoj SiUc.

U Karlovcu ima familija Leastek.

Iz slovenačke toponomastike II 59

ličnim imenima, tako je izgovaraju i u Vrhnika. Srbi i Hrvati ne izgo-
varaju danas nikako drugojačije nego Vrhnika ili čak Vrhnika uprkos
svim fonetskim pravilima.

Njemački feudalni naziv Ober-Laibach za Vrhnika tačno pre-
vodi naš naziv. Laibach označuje naime Ljubljanicu. Očito su nje-
mački feudalci držali -bach u Laibach identičnim sa imenicom Bach,
a ne slov. lokativom plurala. Radi toga prenijeli su ime mjesta na
ime rijeke. Sa Ober- označuje se i inače okoliš izvora {Quellgebiet)
neke rijeke.

U neposrednoj okolini Ljubljane imademo još dva naziva koja
daju povoda primjedbama. To je najprije naziv malog gorskog ma-
siva iznad Stefanje vasi Golovec na čijem krajnjem vršku je Grad
koji je dao povoda te se staro slovensko močvarno naselje na pod-
nožju njegovom nazvano *Lublane razvilo u varoš alpskoga tipa. Nje-
mački feudalci shvatili su Golovec'^'^ kao izvedenicu od adjektiva goh.
Kahlenberg tačno odgovara ovakovom shvaćanju, ali se ono ne slaže
sa podacima koje crpimo iz južnoslovenske toponomastike. Prvo i
prvo, onome pojmu koji označuje njemački toponomasticum Kahlen-
berg odgovara u našoj staroj toponomastici posvuda Plešivica. Ovaj
se naziv nalazi i u ljubljanskom Barju, upor. gore spomenutu speci-
jalnu kartu Zone 21/kol. XI (Pleschiuza). Toponomastički složeni su-
fiks -ovec nikada ne supstantivira adjektive kako je Pintar dobro
opazio^^ zabacujući Scheiniggovu etimologiju cêlovbcb od ceh za
Celovac^^.

Goh kao toponomastički osnovni adjektiv dolazi ili sam za sebe
(tip Goli ili Golo za neobrasla ostrva^' u Dalmaciji) ili u vezi sa topo-
nomastičkom imenicom u slaganju ili u kompositumu (tipovi : Goli vrh,
veoma čest srp.-hrv. naziv, ili Golovrh g. 1390, A. Rj., III, 255, 259).
Ovaj se adjektiv može dakako i supstantivirati sa sufiksom -jak,
n. pr. Goljak, dio Zagreba, -ik: Golik, ime sela u Hrv., -ina: Golinja,
A. Rj., III, 254 si., 263. Nigdje nema potvrde za supstantiviranje s po-
moću ovbCb. Golov „Habenichts" kod Vuka izvedenica je s pomoću
madž. sufiksa -o koji kod nas ima pejorativno značenje. Od ove psovke
potječe prezime Golović.

O ovom imenu dobro je pisao Pintar Ljubljanski Zvon, 1912, str. 51 ; 1915,
str. 132-5.

'3 AfslPh, XXXI, 387-390.
3* AfslPh, XXVII, 146-154.
35 Rad, 224, str. 116 § 40.

60 Petar Skok:

Pleteršnik pozna doduše slovenačku izvedenicu koja se slaže sa
njem. prevodom Golovec = Kahlenberg. To je gçlovac „kahler Hügel
oder Berg" iz rječnika M. Cigale i Janežiča. Nijesam mogao dobiti
pučkih potvrda za ovu riječ i vrlo je lako moguće da oba leksiko-
grafa daju zapravo ljubljanski toponomasticum u njemačkom pri-
jevodu kao appellativum.

Vjerovatnije mi izgleda da je Golovec supstantivirani adjektiv
od stcsl. „grana", koja je sačuvana i u slovenačkim dialektima:
gQt, gen. goli (Pleteršnik 1, str. 226, Berneker, SEW, 326). Upor. col-
lectivum od ove imenice golgvje „abgeästetes, noch ungespaltenes,
berindetes Naturholz" (Pleteršnik, 1. c), č. holovi „viele Stangen",
adj. holovy, holovina „Leiterstange".

Rosenbach, Rosenbichl, Roseneck kod Tivolija jasni su feudalni
njemački nazivi koji odgovaraju posvema feudalnom tipu naziva Ro-
senberg, slov. Ružomberok, madž. prevedeno u Roszahegy u Slovačkoj.
Recentni su nazivi. Od interesa su samo u toliko što vidimo da se
i oni prevode. Rožnik je zacijelo prijevod, za koji nemam potvrda
iz starijeg vremena.

2. Sufiks -Ç gen.-gfe u slovenačkim prezimenima i imenima

mjesta.

Veliki procenat današnjih slovenačkih prezimena svršuje se na
-Ç gen. éta^^. Među ovim imenima lako se može otkriti trag starim slo-
venskim imenima od dva elementa. Prvi je njihov elemenat uzet kao
hypocoristicum sa spomenutim sufiksom.

Tako imamo od Črnomir danas veoma rašireno prezime Č(e)rnc,
gen. Černeta^'' (Gorenjsko, Primorsko, Dolenjsko, Koruška, Mletačka);
od Boljeslav : BoPç^^ (N, P, pisano u Zagrebu Bolle', upor. sr.-hrv. Boleta

Prezimena ovoga tipa karakteristična su za slovenački dio jugoslovenskoga
naroda baš kao i ona koja se svršuju na 'šek i -nik, a izvedena su od imena
lokaliteta (tipovi Gabršček „čovjek koji potječe iz sela Gaberje, Sotošek „čovjek koji
potječe sa Sutle" i t. d.; Gradnik „čovjek koji potječe iz Grada", Čremošnik .čovjek
koji potječe iz sela Čremoha", upor. ime biljke čremha i t. d.)

" Upor. i slov. prezime Černelič, sela Crnetići i Crneta u Hercegovini, Črneta
iz 16. stolj. A. Rj., 1, 841.

Uza sve što su prezimena na -Ç gen. éta danas općeno slovenačka, ipak
je dobro znati gdje se nalaze. Da bi i tome udovoljio, dodajem uza svako ime kra-
tice, koje znače D = Dolenjsko, G = Gorenjsko, N = Notranjsko, P = Primorsko,
K = Koroško, Š = Štajersko. Ostali slovenački krajevi, kao Ogrsko, Bela Krajina,
Beneško potpuno su ispisani. Ovi navodi ne pretenduju na potpunu tačnost, nego
označuju aproksimativno današnju raširenost. Pitanje širenja ovih prezimena ostaje
otvoreno, isto tako i njihov izvor.

Iz slovenačke toponomastike U. 61

14 stolj. i ime mjesta Bofetin); od Béloslav: Bçlè; od Bratislav^^: Bratç
(Ljubljana); od Čedomir: Čed§; od Dobroslav: Dobr§; Gode od Gode-
slav; Gostç (Ljubljana) od Gostitnir; od Želimir: Že/c*" (Št. Peter); od
Hvalimir. Falç (Štajerska), Hvalç (G) pisano i Qualle (G); od Krešimir:
Kres§ (D); od Radomir: Radç (D); Stanimir: Stânç; Voje (D) od
Vojislav; od Zorislav: Zorç; od Zlatimir: Zlatç (Kamnik). Izgleda da
se je i drugi elemenat komposituma ovako hipokoristički izražavao.
Odatle je nastalo prezime Mislç, gen. -éta > Lutomysh. Ovo ime na-
lazi se u ljubljanskom Barju kao ime mjesta Tomiše] (v. gore).

Kako od ovih prezimena nemamo starih istoriskih potvrda, lako
je moguće da se i varamo kad velimo da su nastala od ovih i ovih
dvosložnih starih slovenskih imena. Da su ona, međutim, ipak veoma
stara i da zaista dolaze od dvosložnih starih slovenskih imena, u tom
nas uvjerenju utvrđuju adjektivna imena mjesta koja od njih potječu,
a karakteristična su naročito za alpske Slovène i Prekmurje. Na
srpsko-hrvatskoj ih teritoriji gotovo ne nalazimo.

Ovamo idu: 1. Radeče'^^ (Ramovš, Hist. slov. gram., str. 251);
2. Rateče'^'^ pri Planini od Ratimir; 3. Gosteče od Gostimir (Ramovš
1. c). Za ova mjesna imena nemam historijskih potvrda.

Jedino za Želeće kod Bledskog jezera imademo dosta historiskih
potvrda: a. 1050—65: Cilintun, a. 1070-80 Zilinta, a. 1075—90 Zi-
lecca (upor. Ramovš, o. c., str. 268 § 156). Iz ovih potvrda jasno iz-
lazi da naglašeno e potječe iz palatalnoga nasala § i ć iz f > k\
Time je etimologija *žel§fe (t. j. adjektiv sr. r. izven pomoću sufiksa
-jb od osnove želct-) utvrđena.

Ovo je posljednje ime mjesta važno i u drugom pogledu. Pored
hypokoristika Žel§ gen. Želite, koji se kao prezime dade i danas po-
tvrditi (v. gore), postojao je i drugi u kojem dolazi još i prvi kon-
sonant drugoga elementa: m. To je Želim'^^. Ovaj se hypokoristik

Upor. Ramovš o. c. str. 252 Braslovče < Bratislaviči. Braiislav ili Bratoslav
je potvrđeno od 13 stolj. A. Rj. I, 604, 606.

Ljubljanski je naglasak ovoga prezimena Zelç, gen. -eta. Sva ova prezi-
mena pokazuju danas tendenciju oksitoniranja.

Pintar, Ljubljanski Zvon, XXV (1905), str. 688 se vara kad radi današnjega
plurala v Radečah postulira *Radečane. Sva današnja slovenačka imena koja se svr-
šuju na -e mogu tvoriti plural po analogiji.
" Starih potvrda nema nažalost.

" Za ovakovo skraćenje slov. imena od dva elementa upor. moj članak o
Črnomlju, Časopis za slov. jezik i t. d. V, str. 1—8. Ovamo još naziv polja kod Sme-
dereva Codàmïn (li), A. Rj. III, str. 241 od Godomir. Kraćenje na -m ne da se po-
tvrditi dokumentima, nego samo imenima mjesta. Iz ove činjenice valja zaključiti da

62 Petar Skok:

nalazi u imenu mjesta u rukavu ljubljanskoga Barja: Želimlje'^^, koje
leži u dolini kojom protječe Želimelj'ščica^^. U ovom Barju našli smo
još i drugih veoma starih slovenskih imena. Kako smo gore vidjeli,
u St. Petru na Krasu postoji još i danas porodično ime Žcle. Ovako
se akcentuje u St. Petru, dok se u Ljubljani prilagođuje ostalim ime-
nima ovoga tipa koja su od reda oksytona.

Iz ovoga slijedi da slovenačka mjesna imena na -eče idu u kate-
goriju adjektivnih imena posjednika (adjektivische Besitzernamen) u
srednjem rodu. Ona označuju stara slovenska veliko-familijska na-
selja nazvana po imenu glavara. Od interesa je, stoga, promatrati
kako ih germaniziraju bavarski feudalci.

Iz gornjih potvrda smo vidjeli, da do konca 11. stoljeća oni
grafički germanizuju izgovor alpskih Slovena. U stoljećima što slijede
oni ih na pola prevode na taj način što dodavaju imenu slovenskoga
naselja kategoriju u koju ide. Kao za Radovljicu što stvoriše kompo-
situm Radmannsdorf*^, tako i ovdje za Žele'če staviše u njemački
kompositum kategoriju -dorf. Slovenski adjektiv sr. roda stvoren s po-
moću sufiksa -jb od Želc, -çte preobrniše na osnovu izgovora t' > k'
u Schalk što znači u starom visokom njemačkom „sluga, rob". Tako
nastade njemački naziv Schalkendorf za Želeče.

Prekmurje"*^, koje vezuje alpske slovenske dialekte sa nekada-
šnjim panonskim, poznaje također ovakov tip imena mjesta. Dok su
slovenačka u sr. rodu, jer se ima podrazumjeti selo (upor. Blagšeče
selo malo niže), tri prekmurska su u ž. rodu. Mora se, dakle, pod-
razumjeti vbsb > vas. To su 1. Boreča. Madžari su preveli ovo ime,
slično kao Nijemci Želeče, u Borhâza „kuća, naselje porodice Bor"',
Boreča je izvedenica od *Bore g. *Boreta (upor. Boretić, 15. stolj.,
A. Rj., I, str. 552), hipokoristika od Borislav. Ovamo ide : 2. Gornja

je moda pravljenja hypokoristica ovoga tipa vrlo rano iščezla. Da je postojala, re-
cimo, barem do 13. stolj., našlo bi se za nju zacijelo historiskih potvrda. I ovo
razmatranje je važno za kronologiju imena tipa Želimlje. Ovaj tip spada također u
sloj najstarijih naših imena mjesta.

U Igu se govori: stioi blà u ŽeUml'im. Klada je nad Želimf-bm.
Ethnicum je Želiml'ani. O ovom imenu mjesta pisao je Pintar u Izvestja Muzejskega
društva za Kranjsko, 1908, str. 66—71.
*^ U Igu se izgovara Žellm3l'šca.

Upor. Časopis za slov. jezik i t. d., IV, str. 45.
*' Tri prekmurska imena vadim iz Seznam občin v abecednem redu, razvrščenih
po sodnih okrajih z navedbo raznovrsnih podatkov, u izdanju Okrajncg glavarstva
u Murskoj Soboti g. 1921. Taj popis revidirao je dir. dr. Lokar.

Iz slovenačke toponomastike U 63

i Dolnja Slaveča, od Slave g. -eta, upor. ime sela Slavetiči kod Jastre-
barskoga, od Slavomir. Zacijelo treba ovamo pribrojiti i 3. Vaneča.
Madžarizacija je ovdje postavila novo ime: Vaslak „željezno mjesto".
Vaneča dolazi zacijelo od kršćanskoga hipokoristika *Ivane, g. -eta'^^.
Upor. glede gubitka početnoga /- Vanča vas u Prekmurju i Tomišelj <
Lutomysl -|- jb u ljubljanskom Barju.

Značajno je što se nigdje ne nalaze mjesni nazivi ovoga tipa u
m. rodu. Muški rod konstatirao sam samo u imenu položaja (Flur-
name) Radeći laz kod Črnomlja'*'.

Od imena mjesta ovoga tipa, koja sadrže generalni apelativ,
koji se obično podrazumijeva, valja, pored Radeči laz, spomenuti po-
najprije Bušeča vas, koju u Žumberku znaju bez generalnoga apela-
tiva: Bušeče. Ovo je ime mjesta u toliko interesantno što lično ime
*Buše, gen. -eta sadrži zacijelo nadimak. U Žumberku u selu Kupčini
ima nadimak Buša, čime se hoće posprdno da označi čovjek koji kao
smeten juri bez obzira. Stoji zacijelo u vezi sa slovenačkim i srpsko-hr-
vatskim onomatopoetskim glagolom bušiti (Pleteršnik, 1, str. 72, A. Rj.,
I, str. 747), koji mora da je vrlo star, jer su ga od balkanskih Slo-
vena posudili i Dakorumuni : bus, busala, busi, busiturä (upor. Tiktin,
str. 245). Glede etimologije upor. Berneker, SEW, str. 97. U Žumberku
postoji još i apelativ buša za oznaku male vrste rogate marve. Ple-
teršnik pozna samo hrvatske buše, koje prevodi krivo „eine Art kleiner
Kühe". Zacijelo je nadimak i Mrše, koje spominjem malo niže. U
sudbenom srezu Raka imademo odatle ime sela Mršeča vas. Vollstän-
diges Ortschaften-Verzeichnis iz g. 1892, str. 138 piše ga Mrseča vas
a Imenik krajev iz g. 1874 Meršečnja vas.

Njemački nazivi za ova dva mjesta Buschendorf i Merschetschen-
dorf bez naročitog su interesa.

U vezi sa Bušeča i Mršeča vas valja promotriti veoma brojnu
kategoriju slovenačkih prezimena na -ç, g. -éta koja su nesumnjivo
nadimci'". Nadimci se na južnoslov. teritoriji dadu potvrditi od 11. sto-
Ijeća'i. Ovamo idu: Bravče (S), Brancç (S, K, upor. prezime Brane);

*^ Upor. prezime IvanetlČ kod Metlike.

Saopćenje direktora dr. Lokara rodom iz Črnomlja.

™ Liste što slijede sastavio sam na osnovu saopćenja što mi ih je velikom Iju-
baznošću stavio na raspoloženje prof. dr Koštial. Dopunio sam ih na osnovu saop-
ćenja koja sam dobio od dir. dr. Lokara i na osnovu ličnoga raspitkivanja. I ako
sam išao za potpunošću, nijesam je ipak mogao postići. Etimologijsko tumačenje ima
se uzeti samo kao provizorno. Ovdje je potrebno lokalno istraživanje na licu mjesta-

5' Upor. moj članak u Vjesniku za arheologija i historiju dalmatinsku, L,
str. 134.

64 Petar Skok:

Drobn^ (Š, valjda od droben, dröbän, Žumberak „sitan"), Galç (D, K,
valjda od gah „crn", Berneker, o. c, str. 293) ; Gole (D, upor. žum-
beračko unijatsko prezime Goleš); Gorš§ (Toplice kraj Novoga Mesta,
upor. u Hrv. Goršič i Goršeti selo, A. Rj. 111, 293), H(e)rlè (Savinjska
dolina); Hlepce (Š), Hlade, Hudç (D, Mirna peč); Kerhç (Š); Kern§{D)',
Kodrç (D, S, „kudrav"); Korenç (Ljubljana); Kozolç (D, S); Kure (ne
znam gdje je); Lob§^^ (D, K, označuje zacijelo čovjeka koji boluje od
Içba = lûba, Žumberak); Malç (K, P, od mal „malen"); Maslç (N);
Meke (Š, D); M(e)rše (G, D, K „mršav"); Medç-, Modrç (K); Mol^
(N, „bogomoljac", upor. Pleteršnik); Mož§ (M, P, S, upor. i slov. pre-
zime Mozetič); Mravljç^^ (Brezovica); Nosç (D, upor. lat. Naso); Ostr§
(G); Perl^ (D, od glagola prliti, rum. ptrll „opaliti"); P{e)rn§ (G, Š,
upor. i prezime Perniiš iz okoline Kranja i Ziljske doline, u vezi možda
sa prna, prnav); Pomladç (ne zna se gdje), Pora(o)vnè (G, „čovjek
koji ide samo po ravnici"); Rodç (G, Š); Saj§ (D, upor. i prezime
Sajovic, „čovjek pun čađa"); Skub§ (G); S(š)ka(o)b(e)rn§ (upor. kod
Pleteršnika skobrnjak „gesprenkelter Marmor"); Slabç (D, N); Smolç^'^
(D, G, N, S), Star^ (D, G, upor. prezime Starin); St(e)rl^ (N, D, Lož
kod Cirknice) i Stçlç (G, Tunjica kod Kamnika) odnose se valjda kao
držela > dežela (nadimak stvoren valjda za čovjeka koji rado upo-
trebljava za kletvu riječ strela i t. d.); Srebrç (Š, Brežice, možda od
srebro); Srn§ (D, upor. u Bosni ime sela Srnetica); Stražc (S); Svetç
(N); Sûre (Postojna); Šare (ne znam odakle je); Šukljc (Belokranjsko,
G, u Beloj Krajini izgovara se Ščukljc; nadimak čovjeku koji izgleda
kao štuka, naglasu je se i Sûklje); Tajne (D); Tepç (Š, upor. kajkavsko
tepec, tepsti se „skitati se"); Tihle (D, „tih čovjek"); Ud§^^ (D, upor.
prezime Vodopivec) = Vodç (D); Županc (G).

Dok je ova serija današnjih prezimena više manje lako shvat-
ljiva, ima ih još golemo mnoštvo koje ne razumijem. Trebaće još
mnogo lokalnoga i folklornog istraživanja da se objasne. Kao i gornju
kategoriju, tako i ovu sastavljam prema pomagalima što mi ih sta-
više na raspoloženje g. prof. dr. Koštial i dr. Lokar. Abc (G), Apç (D,

Ima i Luh^,

Ima i Mravlje pored Mrevlje. Radi toga nije izvesno da Ii je u vezi sa mrav.

Jedan od današnjih Smoleta (iz Novoga mesta) zvao se prvobitno Smola.
Kako ova riječ ima pejorativno značenje, promijenio je nositelj imena dočetak. Time
se može dokazati, da današnja slovenačka jezična svijest ne osjeća više u ovim
prezimenima nikakovih nadimaka. Upor. i starohrv. nadimak Smolbc iz 13. stolj.

Upor. ovakovu fonetsku pojavu u Udmat za Vćdmat kraj Ljubljanice. Tu
ima slapova. Dolazi od vodomQt > Admont.

Iz slovenačke toponomastike II. 65

5

K), Arcç (Ljubljana), Ažb^ (G, Š), Arž^ (Š), Barlç (N, G, Š, Bela
Krajina); Bajdç (G), Bedenç'^ (D), B(e)rnç (N), Berkç (Ogersko),
Bendç (D, Š); B(e)rcç (G, D, u Št. Janžu, P), Blagnç (G), Blase (?,
Š), Bohiç (D), 5oy7ç (ljubljanska okolina), Boltç (D, G, K), Bone (N,
P), Äorsg (D), Brencç'-' (G, N, Š), ßuie (K), Cene (Š, G), a|-aZe (N),
Ceme (G), Ce/i^/e (G), Cèhte (Š), a;^u/e (G), Cz;a/ife (Š), Čare (K),
Ćorce (Š), Čepc (Š), Čmajne (Š), Činkole (D), Čo;De (K), Dram§ (Š),
£)/-o/ç (G, P); D«//è (Ljubljana); £rcè (G), £«71(0), Fendç {G), Forte
<G, D), />ec# (Š), />/e (D), F/erç (G), Flurç (Š), /7org (Ljubljana),
Fuk§ (D), Ganc/e (G, Š), Gamç (D), Gomze (Š), Gofiç (D), Grozdç
(D), Gunze (Š), /^aèè (N), //acç (G), /^a/^ç (K), Hledç (P), yera/ice
(P), Jenkole (G), /ene (D), /esse (K), Jerše (G), /esf (Kranj, Ljubljana),
Jose (K), /ofe (P), Kame (D), ATarce ('Z^, Kavrç (P), Kaple (ne zna
se gdje), Karhne ili Kahnç (N), ATa/yoç (Ljubljana), ATeôe (N), ATeie (D),
^e/è's (N, D), Ä'Zme (? Š), (G), A-oèo/e (Š), Koce (Belokranjsko),
Kobale (S), Kokole (G), AToz-cig (D, N), Korž§ (Š), /Cor^oe (ne zna se
gdje), Kovče (G), Kreže (S), .^nie (G, N, pisano njemački Crische G),
ATro/in/e (P), Kržc (D, N), Ä'urce (G), Lampe (N), Leèe (Š), Z-eHe (Š,
D, K), Lence (D), Lznce (K), Lipe, Lovše'^ (Litija), (K), Mahnç (D,
N, P), Mahovne (G). Ma/cf (Ljubljana), Afarsè (Mletačka), Matiše
(ljubljanska okolina), Medl^ (Š), Mehlç (D, G), /WeAa/e (G), A/e/ç (N),
Me/-/e (D), Merne (Ljubljana), Mez§ (Ljubljana), Mise (ne zna se
gdje), Mokole (P), Motore (Š), Mote (G, N, K), Mrgolç (D), Mrace
(Š), Mule (Š), Mure (G), A^a^oJç (D, N), Obersnç (Š), PaAuZ/e (D),
Pangre (D, G), Paru/e (G), Pate (D) Pe/t/^ (N, G), Peče (D), Permc
<D), P(e)rš^ (D, N), P/ese, P/ese (D), Pograje (? D), Po/e (G, D, P),
Polše (D), Povše (D, G, Š), Pou/iç, Ponge (?, Š,), PuZze (Š), Ra(n)cç
(P), /?QAnc (D, G, Š), Rahlç (Š, P), /?a/t/e (P), Rampre (Š), Pûyoç (P),
Repe (G, K), /?emse, Po^aZe (G), Rolç (P), Pome (G, D, N), Rose (Š),
Poze (P), Rukul§ (G), Pu^je (D, G), Samide pored Zamide (D), Seme
(G, Š), 5)ta/# (Š), Skebe (D), SÂ:oèç (D), ^mrÂ:? (D), Sovrq (Krško),
5tanfe (Š), Stabe (G), Ärmo/g (D), .^aw/e^» (P), Seme (D), Ämo/yc (P).

^ Upor. 5î'e;/ Bedenik za Benedikt u Žumberku kod katolika.

Upor. Ramovš, o. c. 108 gdje se dovodi u vezu sa brenčat.

Upor. ime književnika Kette. Ovako se zvala i jedna familija u Karlovcu.

Možda je ispalo prvo s-, upor. niže Tanca gora. Ako je tako, onda ide za-
jedno sa prezimenom Slovša iz Vrzdenca. Upor. i Lovšin iz istoga mjesta (Ribnica).
Upor. staro-hrv. ime Slovinja, danas prezime Slovinić (Budva).

Upor. Ramovš, o. c, str. 251. Možda ishodi od ščav, ščavje, ščavlja „Sauer-
ampfer, Spülicht, gekochtes Schweinefutter" Pleteršnik o. c. II, 618. Upor. Sčukl'c i
baklje glede glasova.

66 Petar Skok:

Sere (D), Šme (G), Špendc (Š, Savinjska dolina), Étante (G), Tance
pored Tenc^ (P), Tihole (Š), Trabe (K), Tramte (ne zna se gdje), Trupe
(K), t//^ (N), l/q/Je (G), Ka/te (Š), Fas/e (Š), V(e)rcè (D), Kre>èo/e (Š),
Venç (D), Vernç^'^ (Vrhnika), Fufe (ljubljanska okolica, u K pisano Wutte),
Zagode (K, S, upor. kajkavsko-hrv. prezime Zagodd), Zavbe (K), Zipe
(G), Zupç (S), Zebrq (G, upor. ime austrijskoga generala Scheure u Za-
grebu, koji je bio slovenačkoga porijekla), Žaže (K), Žic (G), Žovn§ (S).

Kao posebnu kategoriju ovih prezimena valja spomenuti kršćan-
ska imena, koja su zastupana u toponomastici samo sa Vaneča, ako
je ispravna gornja analiza. Ovu kategoriju sačinjavaju ova slovenačka
prezimena: Anžc od Hans, Benč§ (Ogersko, upor. Bencetić, hrv. pre-
zime 16. stolj. i ime sela Bencetići kod Karlovca, slov. hipokoristik od
Benedictas), Blažc (S, od Blaž < Blasius), Dan§ (G, možda od Daniel)
Francç^'^ (kao prezime u Š, inače općenit hipokoristik od Franc; mlađa
je tvorba zbog toga što ne pokazuju palatalizacije), Franke (D, P,
možda od Franko, upor. Franković), Ile (G, možda od Ilija), Ive (G,
možda od Ivan, upor. ital. prezime Ive, srp.-hrv. Iveta, Ivetić, selo
Ivetići, A, Rj., IV, str. 104), Jože (općenito lično ime srp.-hrv., kato-
ličko i slovenačko), Jure, Janž§ (G, K, od Janez < Johannes), Janče
(K, možda od Janko), Jerç (D, možda od Jeronim), Jernejče (G, od
Jernej), Kobç (Dolenjsko, Belokranjsko, možda od Jakob), Lavrç (K,
S, upor. i prezime Lavrič, od Laurentius), Lojze (ljubljanska okolina),
Mat^, Mäte (D), Matevže (K), Nace od Ignac, Štefe (G, P), Tome (G,
Medvode, Ljubljana).

Opaža se da je kategorija prezimena ovoga tipa srazmjerno
malobrojna i da zaostaje za kategorijom nadimaka.

Kršćanska imena počinju prevladavati na teritoriji alpskih Slo-
vena po prilici u isto doba kada i kod Hrvata, t. j. od 12. stoljeća
dalje. Prema tome, ima se uzeti da je ovaj sufiks bio produktivan
od najstarijih vremena sve do danas.

U pučkom govoru ima pejorativno značenje: poscanè od scati
„koji vodu pušta" (Pleteršnik), posrane „posranec", prdè „Farzer"
(Pleteršnik). Ovamo ide i primjer koji mi saopćuje g. Ramovš: Micç
pejorativ od Mica (Marija).

Priča se da od ove slovenačke porodice potječe i pisac franc, fantastičnih
romana Jules Verne.

Upor. za napuštanje palatalizacije kod ovoga sufiksa srp.-hrv. prezime Lu-
ketič i ime katol. sela Cfgetiéi u Žumberku. Na srpsko-hrv. teritoriji hipokoristika
s ovim sufiksom dobijaju još -a. Tako nastadoše prezimena kao Goreta (upor. slov.
GorsçJ, Šimeta (Kaštel Stari).

Iz slovenačke toponomastike II. 67

5*

U ovoj se posljednjoj funkciji upotrebljava u Žumberku kod ka-
tolika konglutinat -ce, gen. -četa: tepče pored Jošče, Perce, Karlinče,
Marče, Barče, Katdnče, Milče, Anče, Jivče, i t. d. Sve žumberačke iz-
vedenice s ovim sufiksom uvredljivi su pejorativi od ličnih imena što
se dobivaju na krstu. Nikakove uvredljivosti ne pokazuje ovaj sufiks
n. pr. u Južnoj Srbiji: Jovanče, Skopljanče i u Srbiji uopće gdje ima
deminutivnu vrijednost: sanduče (Beograd) „mali sanduk".

Arhaički adjektiv na -jb od prezimena ovoga tipa nije ni danas
posve mrtav u slovenačkim dialektima. Sačuvao se ne samo u ime-
nima mjesta, kako smo gore vidjeli, nego i u oznaci žene koja pri-
pada mužu ovoga prezimena, u familijskoj mociji.

Kod Srba je još i danas živ običaj da žena nosi prezime svoga
muža u posesivnom adjektivu: Draga Jovanovičeva. Kod zapadnih
Jugoslovena, Hrvata i Slovenaca, danas je valjda pod uplivom Ni-
jemaca i Italijana, ovaj običaj napušten. Jedino ga dialekti znaju,
ali samo uz lično ime: Mila Markova (Žumberak). U starije doba
postojao je isti običaj i kod Slovenaca kao i kod Srba. Ramovš
o. C. str. 251 zabilježio je iz Trubara (g. 1558) Katerina Šavleča^^
„žena imenom Katerina koja pripada mužu prezimena Šavlc". Danas
bi se reklo samo Kat. Šavle. Iz Borovnice imamo Meleča mat „mati
osobe koja ima prezime Melç, gen. -éta (v. gore). Bilo bi od interesa
saznati gdje su još mogući ovakovi adjektivi.

Inače se opaža da je i u ovoj funkciji ovako stvoren adjektiv
danas postao neproduktivan. To se vidi odatle što se osjeća potreba
da se prvotni adjektivni sufiks ž. r. -eča još supstantivira sa -ka:
Mislečka „žena koja pripada mužu prezime Mislç, g. -éta", Siirečka
„žena muža Sûre, -eta (Postojna), Masleška od Maslç (v. gore), Me-
deška od Med§ (v. gore), Mezeška od Mez§ (v. gore), Škabrneška od
Škabrnc (v. gore).

Iz toponomastike saznajemo još i to da su ovakvi adjektivi ne-
kada bili mogući i od hipokoristika na -ša. Tako imamo Blagšeča
sela od Blagšc Blag(u)š§^* Ramovš, o. c, str. 251) od Blagomir {upor.
Blagoje, prezime Blagojević, ime mjesta Blagojevina, A. Rj., I. str. 409,
Blaguša, ime sela u Hrv. 13. stolj. A. Rj., I, str. 423).

Kolika se u gornjim listama spomenuta prezimena na -iig imaju
ovako tumačiti, to će trebati istom utvrditi na osnovu cjelokupnog
materijala prostudiranog prema folkloru i mjestima. Ovamo idu

^ ,bludnica koi biše ime Katarina Šavleča".

Upor. bunjevacko prezime Gregša od Gregor i t. d.

68 Petar Skok:

zacijelo prezime L'ubše (Savinjska dolina, pr Uabšet „kod Lubšeta") i
Tomšc (G, upor, hrv. prezime Tomšič), od Ljubomir, odnosno od Toma.

Da je bilo uz ovakove adjektive u toponomastici i drugih gene-
ralnih naziva, sjem laz, selo, vas, što smo ih pobrojali, to možemo
zaključiti iz naziva Tanca gora, njem. Tanzberg. Vrlo je lako moguće
da je Tanca nastalo prema mišljenju dir. dr. Lokara od Stânç, -eta^^-
S- je mogao lako ispasti u izrazima s prijedlogom iz'b > s c. g. „od" :
*s Stanče gore.

Da li ovamo treba uzeti i Belči vrh kod Vinice ne može se
znati, jer je moguće ne samo *Beleči od Bçlç (v. gore), nego i od
prezimena Belec, koje se piše i Beuc, Bevc (upor. i belec „pijesak"
i „čovjek iz mjesta koje se zove Bela kod Bleda").

3. Sufiks -ij a
u srpskohrvatskim i slovenačkim imena mjesta

Ovaj sufiks nastao je, kako se zna, iz grčkoga -la. Kršćanstvo
ga je proširilo po čitavoj Evropi. Kod nas može da ima i kolektivno
značenje, upor. n. pr. u Žumberku kod ikavaca katolika kolija kolektiv
od kola.

Kolektiv označuje -ija i u ethnicumu Srbàdija i Šokadija. Ovaj
isti konglutinat nalazimo i u Šumadija u Srbiji, u nazivu koji se op-
ćeno izvodi od šuma.

Da i na srp.-hrv. teritoriji uključuje ideju lokaliteta, to se vidi
u izvedenici provalija „abyssus".

U slovenačkom ovaj sufiks ima također kolektivno značenje
lokaliteta. Tako n. pr. slovenačka riječ kmetija znači pored „ukupnost
kmetova" i „kmetovsko naselje".

Nije, dakle, čudo što se ovaj sufiks nalazi i u imenima mjesta.

Nalazimo ga u imenu muslimanskog sela kod Banje Luke : Novo-
sèlija. Sasvim je jasno šta -ija u ovoj izvedenici znači. Hoće se da
označi zemljište dano novim naseljenicima. „Čovjek koji se skoro, ne-
davno, gdje naselio" zove se prema jednoj potvrdi novosel, A. Rj. VIII,
252. Naziv mora da je vrlo star jer već Dušanov zakonik pozna selo
i zaselak Novoseh. Ista složenica postoji i u daljoj izvedenici istoga
značenja: novoselac. Vrlo je često prezime Novosel u hrvatskom di-
jelu jugoslov. naroda, u Žumberku Naosel (katolici, župa Oštre). Novo-
seli i Novoselci čest je toponomasticum, upor. A. Rj., VIII, 253 i Ma-

'5 U današnjem se književnom slov. govoru opaža tendencija da se prezimena
na -g oksitoniraju. Ova tendencija ne vrijedi za sve dialekte i za sve slučajeve.

Iz slovenačke toponomastike u. 69

žuranić, Prinosi, str. 757, gdje se prezime prevodi ispravno „novus
colonus", upor. bos. prezime Novokmet. Ime mjesta Nôvoselija sg. f. u
značenju naselja „novoselaca = novi coloni" potječe, prema tome, iz
bosanskog predislamskog feudalnog doba**.

U feudalno doba Hrvatske oko Zagreba, izgleda, da se je češće
upotrebljavao za oznaku zemljišta koje pripada nekoj časti. Tako
imamo u neposrednoj blizini Zagreba dva sela koja se zovu Knežlja^^
i Kustošlja^^

Prvo je ime očita izvedenica od imena stare zagrebačke gradske
časti knez.^^ Prema tome kneži/a znači ili zemljište koje pripada
gradskom knezu ili selo koje mu plaća neki porez. Naselje koje je
nastalo na tom zemljištu zadržalo je stari apelativ.

Sufiks -ija u Knežija, prema tome, znači isto što i složeni sufiks
-ščica u Frateršćica : „zemljište odnosno naselje koje pripada fratrima".
Nalazi se u blizini Kustošije™.

Kustošija označuje zemljište ili naselje koje pripada ili plaća
bir kustosu. Custos je srednjo-latinska riječ koja u mađarskom i hr-
vatskom latinitetu označuje kanonika čuvara crkvenog dobra''^

Novo selo je veoma čest toponomasticum. Na koji se feudalni pojam od"
nosi, to će trebati istom ustanoviti.

Upor. apelativ knežija kod Mažuranića, Prinosi, str. 516 i A Rj, V, 115 si,
gdje se navode i druga mjesta ovako nazvana. Zagrebačka Knežija potvrđena je
prvi put 1535: pratum publicum ad Knesyam, Laszowsky, Mon. hist. Hb. civ. Za-
grabiae, XII, 131.

A. Rj., V, 828 bez naglaska i bez starijih potvrda

God. 1389 pominju se dominus Luka, Dragozlaus, Anthonius Jursich et
Gyurgck Blanchich kao „knesy illo tempore super quadam terra", Tkalčić, Mon. Za-
grabiae, IV, 295. Ne znam da Ii Mažuranić, Prinosi str. 516 dobro interpretira zna-
čenje ove stare zagrebačke titule sa „općinski prisežnik, određen da s jednim drugom
svojim ubire daću knežiju". Pored knežija, o kojem gradskom porezu donosi obilnih
potvrda Tkalčić, o. c. II, 494 a. 1494: comitatum nostrum vulgo knesya dictum; IV,
308: knesiam solvere; VIII, 233 a. 1524, IX 60 a. 1392, 172 a. 1429: et sui cuncti
heredes de eadem vinea sextam partem vini ad comitatum nostrum vulgo knesya
dictum conducere teneantur, morao je postojati u Zagrebu i naziv knežina, kako se
vidi iz imena mjesta Knežinščica u bilj. 70, ali se ne zna, da li je taj oblik imao isto
značenje koje i knežija.

'° Starih potvrda nema. Glede sufiksa -ščica upor. naziv sjenokosa pratum,
(foenile) blizu Save kod Zagreba Knežinščica, pisano Knesynschycza a. 1514, 1535,
Tkalčić o. C. XI, 96, Xn, 130.

Bartal, Glossarium mediae et infimae latinitatis regni Hungariae, 192 ima
custos canonicus, capitularis. Ista značenja potvrđuje i Tkalčić o. c. I, 233 a. 1364
custos ecclesiae zagrabiensis, III 42, 43 a. 1505 custos ecclesiae cathedralis i t. d. s iz
srednjovjekovnog latiniteta izgovara se u kajkavskoj Hrvatskoj općenito š: /ui (Žum-
berak) .pravo" samo u frazi nimaš jaša, fiškuš (Hrv. Zagorje) i t. d.

70 Petar Skok:

Na slovenačkoj teritoriji mislim, prema upozorenju dir. dr. Lokara,
da ovamo ide naziv mjesta Kàndija. Dvije su Kàndije. Jedna je preko
mosta rijeke Krke kod Novoga Mesta a druga malo seoce (frakcija
sela) koje pripada općini Gabrje''^.

Obje ove Kandije imaju danas kratki naglasak na a. Ali taj
naglasak može da bude sekundaran. Nije isključeno da je prvotni
naglasak bio isti kao i u kmetija. Ako je to istina, onda možemo
smatrati naziv Kandija kao izvedenicu od porodičnog imena Konda'^.
U tom slučaju imali bi u nazivu Kandija istu fonetsku pojavu „akanie"
kao i u nazivu ptice pandîrek^^, to jest prelaz nenaglašenoga on u απ'^.

Porodice Kanda nalaze se danas u Beloj Krajini u Semičkoj
župi'*. Ovamo su došli Konde za vrijeme velikih seoba Uskoka negdje
sa Balkana.

Porodično ime Kanda ili Konda dosta je rašireno na hrvatsko-
srpskoj teritoriji, upor. A. Rj.., V, str. 263, 3. i patronimičku izvedenicu
odatle Kondić (Bosna). Pored toga ima i ime naselja Kondovo. Kod
Rumunja imamo također prezime Coanda.

Može se misliti da je ovo prezime grčkoga porijekla; u novo-
grčkom imamo naime riječ -/.οντός ili κ.ύντος koja znači „kratak, βραχύς",
upor. Sophocles, Greek Lexicon, str. 680 i Franck, Studien zur skr. Orts-
namenkunde, str. 205. Ali može da bude i srp.-hrv. hipokoristik od
Konstandin prema novogrčkom izgovoru, upor. i Kostadin.

Ovakvih će balkanskih prezimena biti kod Uskočkih prebjeglica
više. Tako u Žumberku imamo unijatsko prezime Kordići, koje je
dalo i ime naselju, izvedeno od lat. chorda, rum. coarda „žica, struna,
motka itd."'' Korda se još nalazi u imenu šume Kordina Gora (u bli-
zini Kordića blizu Sošica). Kordića ima danas i na slovenačkoj strani

" Župa Brusnice. Prema saopćenju prof. dr. Koštiala niko se u ovom selu
danas ne sjeća da bi ikad bio koji Konda ovdje.

Prvi Konda došao je doduše u Kandiju pri Novem Mestu iz Semiča istom
u početku 20. stoljeća, kako mi saopćuje prof. Koštial. Ali ovaj podatak ne može
da kaže ništa za 16 stoljeće kad se na Dolenjskom pojavljuju prebjeglice sa Balkana.

Upor. Pleteršnik ponîrek, pondîrek „podiceps, minor, cristatus". I Pleteršnik
pozna pandîrek, kako se govori u Novom Mestu. Upor. Ramovš o. c. str. 221.

Ostali primjeri „akanija" u Novom Mestu prema saopćenju prof. dr. Koštiala
su ovi: gaspad, damu „kući".

Kako mi g. dr. Koštial javlja, na Dolenjskom ima i prezime Konde.
" Upor. za rumunska prezimena ovakova značenja na srpsko-hrvat. teritoriji
bos. prezime (katoličko) Mačuga < rum. macïacâ „motka", ZfrPh, XXXVI11, 549 n° 23.
Ima i prezime Mačaka, ali ne znam odakle je. Upor. još bug. mačka = mačak
Berneker, SEW, II, 1.

Iz slovenačke toponomastike II. 71

U Šmihelu. Ovo ime valja razlikovati od slovenačkog nadimka Kodrič
„kudrav". Kordića ima u Hrv. Krajini, na Rabu i u Dubrovniku, ka-
tolika, pravoslavnih i unijata. U travničkom okrugu ima i selo Kordići'*.

Drugo slovenačko ime mjesta koje bi moglo da ide ovamo jeste
Litija^^, njemački Littai. To je možda izvedenica od part. pass. lifi^.
Nazivom Litija označivao bi se prema značenju ovoga participa teren
koji je izvržen poplavama Save. Litija se zaista nalazi na takovom
terenu.

Ali nije posve izvjesno da li se u nazivu Litija zaista nalazi su-
fiks -ija jer se njemački oblik Littai dade potvrditi već od 12. vijeka:
c. 1140 villa Littae, a. 1145 Lite in parte Czernuch sitam, v. KUB, I,
92, n°86 i 99 n°97, za tim a. 1304 daz Lutey bei den Vischern, v.
AH, 267 n° 87, a u ovo bi doba očekivali -îe.

4. Recimo još koju o Celovac-Kl agenf urt^i

Od vremena kada je pokojni Baudouin de Courtenay napisao
u Jagićevu Archivu^'^ bilješku, da Celovec radi dialektičkoga oblika
Cvalôuc koji se govori u Tolminu može da potječe od Cvilovïcî, a
ovo da je prijevod njem. Klagenfurt, ušlo je ispitivanje ove intere-
santne toponomastičke dublete u sferu modernoga lingvističkoga ispi-
tivanja, koje operiše sa glasovnim zakonima kompetentnih dialekata.

Do tada bio je samo njemački naziv, koji se pojavljuje veoma
kasno, istom na koncu 12. stoljeća nešto prije početka vladanja vojvode
Bernharda^^ (1202—1256), u današnjem obliku Chlagenuurt^'^ predmet
lingvističke intuicije. Prevod koji potječe od opata Ivana iz Viktringa
jasno kaže kako je njemački jezični osjećaj onoga vremena interpretirao
ovu složenicu. Opat je prevodi u quaerimoniae vadum (14. stoljeće).

" Upor. A. Rj, V, 321.

" Ovako se piše književno-slovenački. U mjestu se izgovara Ltlja, Ldtljd.

^° Upor. kod Pleteršnika litje „Guss", litina „Gussware", lît gen. -i „Saft von
Obst, Most". Njemački oblik, izgleda mi, govori protiv mogućnosti identificiranja
imena mjesta sa litija „Eibisch" < althaea. Upor. glede sufiksa rsnija „lijek" (kod
Dolenaca ; riječ je poznata i Žumberčanima kad imituju slovenački govor, arcnija u
Ljubljani < sr. vis. njem. arzenie, danas njem. Arznei. Pleteršnik nije zabilježio ovu tu-
đicu za zdravilo (u Žumberku i Ljutomeru vraštvo).

Literaturu po ovom zakučastom pitanju oominje Ramovš, o. c. str. 138.

82 XXVI, Str. 160.

^ Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae, sv. IV, 1, str. 483 a. 1256:
Hic princeps oppidum quod Querimonie vadus alio nomine Chlagenf urt dicitur initiavit.

^ A. 1193—1199: muta in foro Chlagenuurt, Jaksch, o. c, III, str. 541, n°1412.
Od g. 1268 stalno se pominje Chlagenfurt kao forum et Castrum.

72

Petar Skok:

SI. II.

Kako Celovec leži u močvarnom kraju kojim protječe Glana^^
(kor.-slov. Huänä sa istim naglaskom kao i suänä „Reif", njem. Glan),
držali su drugi učeni ljudi, kao Megiser (1592), Valvasor, jezuita Han-
sizius, da je Klagenfurt nastalo korupcijom iz Glanfurt.

Protiv ovoga učenja ustali su jednoglasno svi dosadašnji ispi-
tivači njemačkoga imena: Müller, Scheinigg, Pintar i Lessiak.

Istina je da se Glanfurt ne da potvrditi u starim listinama za
Klagenfurt i da se tako zove danas naravni otičak iz Vrbskoga je-
zera, zabilježen na specijalnoj karti bivšeg austro-ugarskog general-
štaba, a za koji Jaksch** i Scheinigg tvrde da se je u srednjem vijeku
zvao Languarfi^. Ovakove se složenice pominju a. 979 Glanadorf,
danas Glandorf, i to baš „in pago Chrouuat sita", o čemu malo
niže, a. 1065—1077 Glanahovun danas Glanhofen; Glanegg, Rlamm-
bach (pritoka Glane kod sela Pernegg).

Kad bi kod imena mjesta odlučivala historijska fonetika, onda
se zacijelo iz današnjega koruško-njem. izgovora Kchlqgnfûrt nikako
ne bi moglo zaključiti na postojanje prvotnog oblika Glanfurt, koji

^ Najstarija potvrda imena rijeke potječe iz g. 983 flumen Glane. Izgleda da
je ovo predindoevropska riječ jer imamo u Francuskoj u Ardennes flumen Glanis
a. 667, u Hispaniji Flàviq i u Engleskoj flumen Gleni (Baeda), danas the Glen, upor.
Holder, Altceltischer Sprachschatz, I, str. 202—3.

Mon. hist. ducatus Carinthiae, IV, 2 (stvarno kazalo s. v.).

Prvi put se pojavljuje ovo ime a 1171, a. 1198, Jaksch, o. c. V, str. 61.

Iz slovenačke toponomastike II 73

nije ni potvrđen u starim dokumentima. Čak nam je opat Ivan u
svome prevodu rekao kakovo je značenje davao njemački jezični
osjećaj njegovog doba ovoj složenici i da od 14. stolj. dalje niko,
sjem učenih ljudi, nije ni pomišljao na Glanu.

Ali kod tumačenja imena mjesta ne odlučuje samo historijska fone-
tika. Iz imena kao što su Kočevje, Smoković, Raštevia^^ mi znamo da gra-
fija jezika većega prestiža može da izmjeni oblik koji domoroci daju
imenu mjesta. Po slovenačkoj i srpsko-hrvatskoj fonetici mi bi mjesto
Kočevje očekivali Hočevje, mjesto Smokovič samo Smokovik, mjesto
Raštevič samo (H)raštevik. Ipak je tuđa grafija uspjela da izmjeni oblik
samih domorodaca. To je zbog toga što se u jezičnoj svijesti kod
imena ne misli nikako na značenje imena mjesta, pa grafija učenijih
ljudi može lako da prodre u izgovor prostoga naroda. Ova se po-
java ne opaža samo kod nas nego i drugdje u svijetu.

Čudno je što nijedan dosadašnji ispitivač njemačkoga imena
nije vodio računa o ove dvije istine što slijede. Ime Klagenfurt, kako
je već Scheinigg dobro istakao^', nije starije od 12. stoljeća. Ovo je
kasna feudalna njemačka kreacija, kao što je i Sicherberg^^ (a. 1274)
od čega nastade Žumberak, koje je najjužnije njemačko feudalno ime
na našoj jugoslovenskoj teritoriji.

Njemačka feudalna toponomastika drži se na našoj teritoriji, u
glavnom, triju principa. Ona ili 1. daje svoju denominaciju sasvim
neovisno od naše (tip Rudolfsworth za Novo mesto, u dialektu samo
Mesto) ili 2. daje više manje uspjele prevode naših imena (tip Rad-
kersburg za Radgona) ili 3. adaptira naše oblike u danim padežima
njemačkim izgovornim navikama (tip Laibach za Ljubljana).

Da bi se moglo odgovoriti, kojoj od ove tri kategorije pripada
Klagenfurt, treba, prije svega, biti na čistu o tome koje je ime sta-
rije, da li Klagenfurt ili Celovec. Baudouin je bio mišljenja, sve ako
ga i nije izričito naglasio, da je njemački naziv primaran, a slove-
nački da je sekundaran, t, j. prevod.

Prof. Ramovš, koji je kao zadnji naučnik uzeo učešća u svoj
učenoj raspravi^^, opet misli da je slovenački oblik vrlo star, ali da
je iste starosti i Klagenfurt. On za oba oblika pretpostavlja keltsku

Upor. časopis za slov. jezik, i t. d , V, str. 11—14, Јужносл. Фил., VI,
77 br. 44.

AfslPh, XXVII, 146 si.

Vijenac, XII, str. 685. Druge su potvrde : Sicherberk, i disimilacije : a) r—r >
l—r: Sichelburg, h) r—r > m—r: Sghembergh.
Hist. gram. slov. jezika, str. 138.

74 Petar Skok:

osnovicu *AqmlavaP^, za koju nema nigdje nikakovih potvrda. Iz
ove osnovice, veli on, razvili su se slovenački i njemački oblik ne-
ovisno jedan od drugoga. Ovaj nazor je nemoguć jer je posve iz-
vjesno da Klagenfurt ne može biti starije od 12. stoljeća, od dobe
utemeljenja grada po vojvodi Bernhardu.

Kako ni na slovenačkoj ni na srp.-hrv. teritoriji nije poznat
slučaj prevođenja njemačkoga feudalnoga imena mjesta'-', nego samo
adaptacije fonetskim zakonima (tip ŽCimberak, koje je nastalo iz Sicher-
berg preko disimilacije Syhemberg), nema druge nego uzeti da je
ime Celovec, ma da je potvrđeno u pisanim dokumentima istom u
18. stoleću'*, mnogo starije od Klagenfurta.

To potvrđuju i dialektički oblici za književno slovenačko Celovec.
Ti oblici vele da današnji slovenački književni oblik nije iskonski, nego
sekundaran, koji se razvio iz starijega *C(e, i)b(e, ijl'ovbcb. U ziljskoj
se dolini, najbližoj samome mjestu, veli Cèbdlôuac^^ ili Càblôuc. Kon-
sonant b mogao je u ovoj riječi mijenjati svoj položaj upravo kao u
*bbčela > slov. čebcla, čbela, srp.-hrv. pčela, čela^^. Iz Cèbdlôac nastalo
je sasvijem pravilno *Bàcalàuc > Cèlôuc, kako se govori u rožanskom
i kranjskom dialektu. Odatle nastade i današnje književno slovenačko
pisanje Celovec i srp.-hrv. Celovac. Međutim je od dva poluglasa prvi
mogao ispasti, pa je onda mogla nastati ista asimilacija cb > cv kao
u srp.-hrv. čvan za čban > džban, žban, žbanja^'^. Rezijanski, gorenjski
i koruško-slovenački oblici, opet, govore imperativno da je / u ovom
nazivu bio palatalan konsonant. Rezijansko Cijûvac sa j za I ovu
pretpostavku naročito potvrđuje, dok ostala dva dialekta time što t
nije prešlo u u kao u telo > täu^^. Pintarova je greška što o ovoj
činjenici nikako nije vodio računa.

Prema Ovilava (Colonia Aurelia Antoniniana) u Norikumu, danas Wels an
der Traun u Gornjoj Austriji, upor. Holder, o. c.

Izuzevši gore slučaj Rožnik = Rosenbach, koji ja posebne prirode.
^ Upor. Scheinigg, AfslPh, XXVI, 146: a. 1780 v Zeloazi, a. Zelovez,

Zelouzhan (ethnicum).

'5 Ovaj oblik ,lento" za ziljsku dolinu saopćuje mi prof. dr. Arnejc. Upo-
trebljava se promiscue sa drugim, koji bilježi i Ramovš o. c
Berneker, SEW, 116.

97 AfslPh, XXXV, str. 338 n» 2. Ali cv < cb ni ne treba da bude produkt asi-
milacije. Vjerovatnije je da ovdje imademo t. zv. umgekehrte Sprechweise ili franc,
fausse régression kao u Velikovec za BhkoUc. Kako u nekim koruškim dialektima
postoji pravilo v >b, događa se da okolni dialekti krivo prenose međusobne oblike.
Ramovš, o. C. 158 si.

98 Ramovš, o c,

Iz slovenačke toponomastike II. 75

Isključena je, prema tome, misao da bi Celovec mogao biti prevod
od Klagenfurt. Moglo bi biti samo to, kako uzimlje i Lessiak, da je
njemački naziv Klagenfurt prevod sa slovenačkoga u onom smislu,
kako je opat Ivan tumačio njemačko ime'^. Lessiak je zapravo Iva-
novu prevodu dodao samo preciziju modernoga folkloriste i foneti-
čara. On kaže da se u prvom dijelu nalazi Klaga „duh ili utvara
koja cvili na blatnim mjestima ili kod mostova". Ovo sasvim vjero-
vatno i Iako razumljivo tumačenje njemačke riječi prenio je Lessiak
i na slovenački naziv koji izvodi od cvilavbCb od cvita „žena koja cvili".

Već je Ramovš dobro rekao da -l'a- ne može da dade -l'o-. Ali
valja dodati da nema primjera u ziljskom dialektu ni za umetanje
poluglasova a u grupi cvà- cvi- > cbbb. Ako se, prema tome, i mora
kazati da je Lessiakovo tumačenje njemačkoga oblika moguće, nje-
govo se prenošenje značenja dobivenog iz njem. oblika na slovenački
mora svakako zabaciti.

Valja reći, nadalje, i to da pored njegova tumačenja njemačkog
oblika može da postoji i ono Megiserovo i ostalih. Kako je složenica
Klagenfurt kreacija njemačkoga feudalnoga jezika, sasvijem je lako
moguće da su učeni sastavljači naziva za Bernhardovu gradsku krea-
ciju postupili na ovaj način. Oni su mogli znati da se u koruško-
njemačkom jeziku govori khlan < *khlain za st. v. njem. kleini, sr. v.
nj. klein. Da bi stvorili razliku prema nazivu za naravnu otoku iz
Vrbskoga jezera, koja se zvala Glanfurf°°, oni su ime feudalnoga na-
selja sagrađenog na čvrstom temelju na podnožju brda pisali učeno
Chlagenuurt držeći se gorenjsko-koruškoga izgovora i = njem. ge^"^
(=j) u domaćim riječima i posuđenicama: kao što su noje = noge,
Jera, Jedrt < Gertruda, Marjeta < Margeta, jerob = gerob < sr. v. nj.
gêrhabe, lij = njem. Gilg < Aegidius (cf. starofranc. Gilles) i t. d. Na
ovakovu učenu grafiju moglo ih je navesti i pisanje toponomasticuma
Hägen = Hain, upor, i dialektičko Hambutte za Hainbutte, Hagebute.

Da SU ovako mogli postupiti može se zaključiti iz ovoga po-
datka. Rijeku do koje leži Celovac zovu danas koruški Slovenci

» AfslPh, XXVII, 414-416.

Prema obavijesti koju dobivam od prof. dr. Arnejca, kor.-slovenački se zove
ova otoka Jezernîca ili Vânkrfajta Poslednji naziv dolazi i u srednjem vijeku (v.
bilj. 87). Dolazi od njem. Langwarte Lendkanal, na kome je Celovac, sagrađen je u
16. stolj. i zove se i slov. Lont (od landen „pristati") ili Breg. Upor. Lendorf, slov.
Dahôrse.

Upor. o ovoj specifičkoj gorenjsko-koruškoj palatalizaciji Ramovš, Hist. gram.
slov. jezika, II, § 137 si.

76 Petar Skok:

Huânà. Vokal a u ovome nazivu odgovara tačno njemačkome nazivu
Glan, potvrđenom iz 10. stoljeća (v. bilj. 85). Vrlo je lako moguće
da u ovom slučaju imademo pojavu koja naliči na Kočevje za Ho-
čevje, to jest izjednačenje domaćega naziva tuđemu, jer Slovenci i
Nijemci žive uz ovu rijeku u simbiozi. Rijeka se slovenački zove
danas i Glina^'^'^. Ovako je pišu danas neki pisci. Potanjih potvrda
iz naroda samoga nemam o ovom obliku. Isto osciliranje vokala vidi
se i u imenu potoka kod Ljubljane Glinščica pored Glanščica^°^.
Glina je dalo po bavarskoj diftongaciji *Glein. Ovaj se je oblik zaradi
simbioze Nijemaca i Slovenaca miješao sa starim Glan^'^^.

Stvaralac naziva Klagenfurt iz 12. stolj. mogao je, prema tome,
čisto lako napraviti hiperkorektan naziv *Glain furt, koji je opet pisao
hiperkorektno Klagenfurt. Njemački stanovnici, tačnije podložnici feu-
dalnoga Klagenfurta, izgovarali su u svojem dijalektu ovu hiperko-
rektnu ortografiju upravo onako kako se i danas u Francuskoj često
izgovara ortografija u imenima ličnim i mjesnim: upor. a) za lična
imena Nepveu^°^ mjesto Neveu, Lefébure (b radi lat. faber) mjesto
Lefèvre, b) za imena mjesta Roubaix, Auxerre, gdje je x samo stara
ortografija, koja bi se danas morala izgovarati samo s. Malo niže ćemo
vidjeti da isto ovo pravilo vrijedi i za slovenački jezik. Danas se iz-
govara ortografija u ličnim imenima Kastelic mjesto Kasteuc i t. d.

Da Klagenfurt nije ništa drugo nego hiperkorektno pisanje, na
to upućuje još jedna okolnost. Imade naime i drugo hiperkorektno
pisanje, rjeđe doduše i kasnije, Kladen a. 1550, 1578 u Kozmografiji
Seb. Münstera (v. Pintar, Archiv für slav. Phil., XXXI, 383 si.). Upo-
redi s ovom grafijom i pseudoučene nazive Claudii porta, forum,
furtum. Ovdje je jedan učen čovjek pisao -den- mjesto -gen-. Pintar
/. c. je nesumnjivo pogriješio što je pokušao dati novu etimologiju za
njemačko ime mjesta poklonivši važnost ovoj grafiji. Upor. Lessiak,
Archiv, XXXII, 187.

'"^ Ovako se danas piše književno-slovenački, upor. Potočnik, Vojvodina Ko-
roška, I, str. 90. Pomenuti treba, da južno od Celovca kod Borovlja postoji selo
Gline ili Glinani, njemački Glainach, gdje se jasno vidi bavarska diftongacija slov.
dugoga I, a. 1220 - 4 Glinach, Jaksch, o. c

Selo se zove Glince. Potok protječe tim selom. Saopćenje dir. dr. Lokara.
'"^ Da je do ovoga miješanja zaista došlo, to dokazuju potvrde za Glein sd
Wolfsberg, za koje mjesto čitamo kod Jakscha o. c. Glan, Glana ms. a. 1193 — 1220.
Slovenačko Glina za Glana, ako se ne osniva na pretslovenskome Glgna, supstitu-
cija je slovenske riječi za neslovensku. Glina je i onako čest slov. toponomastikum.
Upor. A. Rj, 111, 197 a 1209 Fluvius Glina, Glina (< glinbna) Gora i t. d.

Pravo ime francuskoga književnika Luc Durtain-a, kako mi je sam saopćio.
p se izgovara protiv svakoga pravila. Pisanje p je latinizacija prema nepofem > neveu.

Iz slovenačke toponomastike II. 77

Očito je na osnovu svega ovoga da su se germanizatori dali
zavesti na grafiju -gen (odnosno -den) za n (t. j. na Kladen-, Klagen-
za Glan-) i njemačkim izgovorom dentalnoga nasela n koji u nje-
mačkim alpskim zemljama može biti i résultat redukcije konsonantskih
grupa dn i gn (upor. Pirchegger, Die slavischen Ortsnamen im März-
gebiet § 17, str. 135 si., dok kod Lessiaka, Die Mundart von Pernegg
in Kärnten, Paul-Braune Beiträge XXVlll, str. 31 nema ove assimila-
cije). Upor. primjere pučkoga njemačkoga izgovora: Fiants = Fladnitz
<str. 221), Flo- npöx = Fladenbach (str. 28 § 105), k tome u Koruškoj
Breinitz (današnja službena njemačka ortografija za a. 1202 Pregnitz,
Stur, Die slav. Sprachelemente zwischen Donau und Drau, str. 68).

Pitajmo se sada, ima li kakov osobiti momenat koji nam do-
pušta da se opredijelimo ili za etimologiju Megiserovu ili za etimo-
logiju Ivanovu, koju u modernom izdanju opetuje Lessiak?

Ako se postavimo na jedino ispravno gledište da je naziv
Klagenfurt recentan i da je nastao ne u pučkim njemačkim krugo-
vima nego u feudalnim, da nije star ni koliko Uueride (a. 891) za
Maria-Wörth (slov. Otok), onda nema sumnje, za koju se etimologiju
moramo odlučiti. Feudalac naime nikada ne zove svoje kreacije po
bićima iz folklora, nego ili prema svojim grbovima, ili prema polo-
žaju mjesta, ili u metaforama, koje odgovaraju feudalnim idealima.
Tako nastadoše na srp.-hrv. teritoriji nazivi Sicherberg > Žumberak
i Drachenstein > Trakošćan, dva sasvijem razumljiva feudalna naziva.
Ako se držimo ovoga principa, onda je jasno da moramo dati pravo
Megiserovu a ne Ivanovu tumačenju.

Pitajmo se sada može li Klagenfurt biti prevod slov. naziva. Ovo
mišljenje nastalo je kod modernih filologa na osnovu goričkih slove-
načkih oblika Cv9l6uc^°^ u Tolminu ili Cviloac u Bači (na Goriškem),
za koje su današnji lingviste držali da su prvotni, što nije ničim do-
kazano. Oblik koji je bliži samome mjestu, a govori se u ziljskoj
dolini, Càbalôifc, nije se mogao nikako shvatiti kao izvedenica od cviliti.
Vidjeli smo da je iz ovoga oblika nastao pravilno Celovec < ^BacdFone.
Deformacija cdbdl- od cviliti nije ni za koji slov. dialekat potvrđena.
v mjesto b u Cvdlôac i t. d. i onako ne treba da bude primarno,
nego sekundarno, t. j. upravo onako kao v za b n Velikovec za Bh-
kouc. Prvotni je oblik vjerovatno baš onaj koji se govori u dialektu
najbližem samom gradu. Upor. bilj. 97.

Na rubovima jezične teritorije često se, doduše, znaju sačuvati
arhaistički oblici jezični, kako se u romanistici često imalo prilike

'"ß Kako mi saopćuje prof. dr. Arnejc, izgovor Cüdlouc, čuje se i u Slovenjgracu.

78 Petar Skok:

utvrditi. Ali ovo pravilo ne vrijedi apsolutno i bez izuzetka. Gore
smo opet vidjeli da se je iz Cdbdlouc mogao razviti pravilno Cvalouc
Cvilouc u goričkim krajevima na osnovu t. zv. umgekehrte Sprech-
weise ili fausse régression.

Ako obratimo pažnju slovenačkom obliku, nakon što smo obra-
čunali sa njemačkim, onda moramo u jednu ruku Pintaru pravo dati.
Izvodeći Celovec iz imena biljke, Pintar je metodički imao bez sumnje
pravo, kad je polagao važnost na analizu sufiksa -ovec. Ovaj složeni
sufiks može da pretpostavlja bez sumnje adjektiv na -ovb od imena
neke biljke. To pravilo vrijedi za čitavu slovenačku i srpsko-hrvatsku
toponomastiku. Ali je pokojni Pintar zaboravio da ovaj isti sufik-
salni konglutinat služi u našoj toponomastici i za izvođenje imena
mjesta od ličnih imena. U tom su slučaju imena mjesta t. zv. mjesna
imena posjednika (Besitzernamen) i tada su singularia tantum.

Međutim, ni ovo toponomastičko pravilo nema isključive vrijed-
nosti. Ovakva imena mogu biti i u pluralu. Kad su pluralia tantum,
onda označuju naselja familija, zadruga i t. d. (tip Dragoševci u Žum-
berku). U ovom su slučaju imena mjesta t. zv. Sippennamen, imena
veliko-familijskih naselja.

Međutim, ni ovim se ne iscrpljuje toponomastička funkcija
ovoga sufiksa. 1 kao singulare tantum i kao plurale tantum, ovako
izvedeno ime mjesta može da označuje i naselje uz crkvu. Križevci
(njem. Kreutz, madž. Koros) označuje danas gradsko naselje nastalo
oko crkve Sanctae Crucis. Vinkovci je gradsko naselje nastalo uz
crkvu sv. Vinka (Vincentius) ; Dimitrovci, danas Mitrovica u Srijemu,
isto tako gradsko naselje uz prastaru crkvu sv. Dimitrije.

Pored Križevci govori se danas i Križevac. Ovdje je danas sin-
gulare tantum nastao sekundarno baš kao i imena veliko-familijskih
naselja Krašić, Draganić što nastadoše iz starijega, a dijelom i da-
našnjega Krašići, Draganići.

Međutim, za bos. ime mjesta Petrovac nema potvrde za plurale
tantum. Ovako nazvano naselje nastalo je od crkve Sancti Petri.

Kako, po općem mišljenju, otpada mogućnost tumačenja slo-
venačkoga imena iz osnove kojeg imena biljke, obratimo pažnju
na tumačenje iz kojeg imena lica. Prema sufiksu sudeći, Celovec bi
zaista mogao biti ime posjednika (Besitzername) kao singulare tantum.
Odgovarao bi posvema, prema sufiksu barem, drugom koruško-slo-
venačkom imenu Bhkouc, danas pisano Velikovec. Lessiak^"' je ispravno

i"' AfslPh, XXVII, 422 si. Ramovš o. c. str. 159 se vara ako ga drži izvedenicom
od njem. ličnog imena Volcho. Slučaj je isti kao i u Radkersburg. Slovensko lično

Iz slovenačke toponomastike II. 79

protumačio ovo ime mjesta kao izvedenicu iz BolkovbCb od hipo-
koristika *Bolbko, ovo opet od punijega imena Boleslav. Gore smo
vidjeli da je ovaj onomastički kompositum ostavio traga i u slove-
načkom prezimenu Bolç, g. Boleta. Njemački feudalni jezik stvorio je
od ovoga našega imena Völkefrjmarkt^'^^, nadomjestivši slovenski hipo-
koristikum, kao i u imenu mjesta Radkersburg < Radigojna > Rad-
gona^^^, sa najbližim njem. imenom Volko, gen. Volkin.

Prije nego što pokušamo rješenje u ovom pravcu, treba da ob-
jasnimo jednu fonetsku teškoću koju čini Celovec.

Sasvijem je izvjesno, da se današnje / osniva na palatalnom Z.
Kad je tako, zašto ne stoji -evec > eue mjesto -ovec > ouc, upor. lično
ime Pirjevee. Koji se god etimon postavio, mora se pretpostaviti
da se je u imenu Celovec dogodilo analogično prenošenje sufiksa.

Da objasnimo to prenošenje, valja da ispitamo slovenačku to-
ponomastiku celovačke okoline. Zaista mi nalazimo u ovoj okolini
imena na -ova, -ovje koji su mogli dati impuls za prenošenja sufiksa
-ovec i na palatalne osnove. To je ponajprije kolektivni mjesni naziv
Skovôuje, naziv gore koja se danas zove u njemačkom prevodu Falken-
berg-^°. Jedan dio ove gore je Kreutzberg = Kalvarija. Na podnožju
ovog posljednjeg brda leži Celovac. Ovamo ide, nadalje, njem. naziv
šume u blizini Zigguln, koji je nastao od *Sokolova^^^.

Koje se osnovno lično slovensko ime sakriva u Celovec, to je
zbog toga teško odrediti što ne znamo sasvijem pouzdano koji se
konsonant sakriva u ziljskome b u Cçbdlôuc, Cablöue. To može biti
etimologičko b kao u Bhkôuc, ali može biti i zamjena za prvotno v,
ako uzmemo da se je prvotni oblik sačuvao u goričkom kraju. Svi
moderni ispitivači ovoga imena mjesta su mišljenja da je b sekun-
darno a ne primarno; ali tako ne mora da bude.

U ovom pravcu ne možemo da dademo drugo nego nagađanja.
Lessiak drži da je to žensko ime Cvil'a „Klageweib". Međutim, osnove
na -a ne prave ni u slovenačkome posesivne adjektive na -ovb nego
na -in-b kao i srpsko-hrvatske. Mora se, doduše, dopustiti mogućnost
analogičnoga prenošenja toponomastičnoga sufiksa i u ovom slučaju,
uza sve što je teško zamisliti za što bi bio -inec zamijenjen sa -ovec.

ime supstituirali su njemački feudalci sa najbližim njemačkim. Upor. Boljkovac, Bolj-
kovci na srpsko-hrv. teritoriji, A. Rj, I, 546. SI. Völker- mjesto Völken- je dakako
njemačka pučka etimologija.

Potvrđen je prvi put a. 1252 Voelkenmarcte, Jaksch, o. c. IV, 1, str. 408
^"^ Upor. Časopis za slov jezik, IV, str. 44.

Čuo od prof. Arnejca

Saopćenje prof. Arnejca.

80 Petar Skok:

Mora se, nadalje, dopustiti i postojanje nadimka cvii'o „čovjek
koji cvili, jadikuje, bijednik". Ovaj se nadimak dade potvrditi u srpsko-
hrvatskim prezimenima Cvilić, Cvilićević (Dalmacija, Korčula). Ova
pretpostavka vrijedi za slučaj ako je v prvotni konsonant. Tako bi
osnovica bila CviVovbCb. Ne treba posebice isticati da je ovo kom-
binacija iste vrijednosti kao i Lessiakov *CvifavbCb ili *CvirevbCb.

U ovom se pravcu otvara i druga mogućnost. Mjesto Celovec nalazi
se u t. ZV. pagus Crouuati desetoga vijeka^^^. Na ovoj teritoriji nailazimo
na jedno vrlo interesantno mjestno ime, koje ide u istu kategoriju kao
i Celovec, t. j. u klasu mjesnih imena posjednika {Besitzernamen). Ovaj
put je ime plurale tantum koje glasi književno-slovenački Mohliče, u
podjunskom dialektu Muhlče^^'^, njemački Möchling, na Dravi. Ovo
se ime potpuno poklapa sa imenom sela Mohlići^^'^ u Lici. Danas
ovako nazvano selo ne postoji više. Pominje se u dokumentima iz
15. stolj. Ovo je selo zapadalo zapravo u teritoriju mjesta Bužani,
jer se veli „Matej Svilič z Bužan s sela ko se zove Mohlići". Ovo
očito ime veliko-familijskoga naselja već u ovom stoljeću služi kao
ime sela, a ne više kao familijsko prezime. Tako se Petar, sin nekoga
Franca (nom. Franac = slov. Franc) zove „Petr Franač sin z Mohlić".
Kao ime familijskoga naselja okarakterisano je pluralom „v Mohlićih".

Ovo je jedino ime sa one Konstantinove teritorije, koja je potpa-
dala pod bana, te se može sa nekom vjerovatnošću upoređivati (sa Si-
šićem) sa neslovenskim, možda avarskim, imenima petero braće što do-
vedoše po carevu pričanju Hrvate sa sjevera na jug. Jedan od braće zvao
se Movylé. Ovo se ime zaista, izuzevši vokal u, poklapa sa Mohlići.
Lički se Mohlići, opet, posvema poklapaju sa dravskim Mohliće. To
poklapanje ide još i dalje. Dočetak -ići može da označuje veliko-fa-
milijsku grupaciju koju Nijemci zovu Sippe. Njemačka se „Sippen-
namen" kao imena mjesta svršavaju na -ing^^^. Ako je germanizator

Upor. Ludmil Hauptmann, Politische Umwälzungen unter den Slovenen vom
Ende des sechsten bis zur Mitte des neunten. Mitteilungen des Instituts für österr.
Geschichtsforschung, XXXVI, 239, 257, 2b0 K tome još Stur, Die slav. Sprachele-
mente in den Ortsnamen der deutsch-österreichischen Alpenländer zwischen Donau und
Drau, Str. 71, no30 i 72 n« 31.

Saopćenje prof. Arnejca.

A. Rj., VI, 900 i moj članak u Vjesniku za arheologiju i historiju dalma-
tinsku, L, str. 130. Kelemina, Nekaj o Dulebih na Slovenskem. Časopis za zgodovino
in narodopisje, XX, str 150.

Supstitucija njemačkoga sufiksa -ing za slov -iče dogodila se iz istoga
razloga iz kojega i Schalkenburg za Želeče (v. gore), t. j. radi fonetskoga razvoja
i'e > lie > njem. -k. -ik je bilo zamijenjeno sa -ink (pisano -ing).

Iz slovenačke toponomastike II. 81

pretvorio dravske Mohliče u Mochling^^^, postupao je, makar i neho-
tice, vanredno tačno.

Na teritoriji alpskih Slovena utvrđena su i druga neslovenska,
valjda avarska, imena kao nazivi za slovenska naselja. Ovamo ide
Koseze prevedeno od germanizatora u Edling^^^. Kasezi se i opet na-
laze na konslantinovoj banskoj teritoriji^'^, na kojoj se pretpostavlja
i drugih avarskih imena u topografskom nazivlju.

Moglo bi se pretpostaviti i za Cèblôuc takovo avarsko lično
ime, koje bi odgovaralo ličkome Kegalgrad, odakle su grofovi Kegle-
wc7"^. Koruško ime, uzevši, da je b primarno a ne υ, moglo je gla-
siti prema drugoj palatalizaciji Cebel, koje je u avarskom možda

Potvrde vidi kod Jakscha o. c. i kod Kelemine u članku citiranom u

bilj. 114.

Upor. Lessiak, Edling-Kazaze. Carinthia, I, 163 si. Upor. također L. Haupt-
mann, Mitteilungen des Instituts fur ôsterr. Geschichtsforschung, XXXVl, 259—266.
U ljubljanskom polju postoje također Kosezi.

Upor. moj članak u pomenutom Vjesnika, str. 129.

Ovamo računam Kegalgrad na Zrmanji. Kegaf gen. Kegla lično je ime koje
se pojavljuje u Lici g. 1358 kad se piše Keglij, Keglen, Keglyn, upor. Klaić, Acta
Keglevichiana annorum 1322—1527 (Monumenta his. Slav. m. vol. XLII), str. XVII si.
U toponomastici je dobro potvrđeno. Kod Križevaca postoji selo Keglevac A. R/.,
IV 932, sasvim običan tip našega substrantiviranoga adjektiva od imena posjednika
(Besitzername). Prezimena Keglević, Kegal, Keglen navodi Klaić /. c. Kegal ili Keglen
naliči na avarsko k(h)agan ili chegen. Isti dočetak kao Kegal, Kegla pruža sa iste
teritorije i drugo neslovensko ime starohrvatske porodice: Perkal, pl.genus Parkly,
generatio Perkly, iste dobe kao i Kegal. Upor. Klaić, / c. Imade ime sela Prkli u
Zrmanji. Na kakvo avarsko ime ovo naliči, ne znam. Izvjesno je da nije slovensko.
Imena na -ol, -il, -el često su i kod Protobugara, upor. Avitoxoth, Ukitb, Vokitb,
Tervelb. Veoma je vjerovatno da sadrži avarsko lično ime i adj. Cetin u Cetingrad
blizu Slunja, potvrđen u 16. vijeku Cetin, A. Rj, I, 775. Ovo bi se adjektivno ime
posjednika moglo naime upoređivati sa Sotin u Slavoniji koje se izvodi od staro-
madž. imena Sata. U ovu kategoriju imena moglo bi ići i ime naselja Mrkopal, gen.
-pla (Modruš-Rijeka) i Mrkoplje (Požega), A. Rj., VII, 67. Ime je očito posesivni
adjektiv izveden s pomoću -jb ; ali osnova ne pokazuje ništa što bi naličilo na kakvo
slov. lično ime. Da baš u Lici i u graničnim krajevima imademo pravo tražiti avarska
imena, za to nam daje povoda car Konstantin. Prema njegovim navodima samo
ovaj dio stare Hrvatske potpadao je pod avarsku čast βο(ε)άνθξ = bojan < mong.-tur.
bajan, upor. moju studiju Ortsnamenstudien zu De administrando imperio (Zeitschrift
fUr Ortsnamenforschung, IV, 227, 243 i kartu k tome članku) Ovom prilikom valja
zabilježiti i to da car grecizira najstariji naš oblik bojan za bân (oja > a kao u
r. barin < bojarin'h, srp.-hrv. pojas >pas) u βο(ΐ)άνος, upor. Starohrv. Prosvjeta, n. s. I,
168 § 14. Ne piše dakle βαιανός kako pišu u Vizantu ime avarskoga vladara. Prema
tome, ima da ispane zvjezdica za bojan kod Bernekera, I, 42. Imena petero braće
vjerovatno su također avarskoga porijekla.

82 Petar Skok:

glasilo Kebel ili sa drugim vokalima prema zakonu vokalne harmo-
nije turskih jezika Kabul, KibiP'^°.

Pri ispitivanju imena mjesta tipa Klagenfurt i Celovac valja imati
u vidu još i ovaj problem. Ova se imena nalaze na mješovitom je-
zičnom području i prvi problem koji se postavlja jeste u tome kako
se odnosi jedno ime spram drugoga.

Tri se mogućnosti postavljaju same od sebe: 1. jedno je ime
prevod drugoga, 2. oba su imena neodvisna jedno od drugoga, 3. oba
imena, neodvisno jedno od drugoga, potječu iz zajedničkoga pred-
slovenskoga odnosno predgermanskoga vrela.

Sve ove tri mogućnosti bile su aplicirane pri ispitivanju ovih
dvaju imena. Pintar, Scheinigg i ostali stoje na gledištu da oba ova
imena nemaju ništa zajedničkog. Baudouin de Courtenay, Lessiak i
drugi drže jedno ime preved od drugoga. Jedini je Ramovš medju do-
sadanjim ispitivačima pretpostavio zajedničko keltsko vrelo: *Aqui-
lava. To bi imala da bude izvedenica spomoću keltskoga sufiksa -awa^^*
od imena rijeka Aquilis ili Aquila^'^'^, naziva koji možda suviše kao
deminutivne izvedenice od lat. aqua „voda".

Takove su izvedenice doduše moguće, kako dokazuje (civitas)
patova, danas Padova. Patava je naime vjerovatno venetska izvedenica
od imena rijeke Padus, danas Po. Medjutim, mi nemamo nikakvih do-
kaza zato da se je rijeka Glana u starini zvala Aquila. Nadalje nemamo
nikakvih dokaza ni zato da se je na teritoriji današnjega Celovca na-
lazila kakva keltsko-rimska naseobina, koju bi naslijedio Celovac od-
nosno Klagenfurt,

Ne treba posebice isticati da se Celovac odnosno Klagenfurt
mogu dovesti u vezu sa Aquilava samo na osnovu jakih lingvističkih
suposicija, za koje nema nikakovih dokaza. Celovac bi imao biti ime
stanovnika izvedeno s pomoću sufiksa -c od keltsko-rimskoga Aqui-
lava, koje je izgubilo početno a kao Atrande > Trojane. Prvi elemenat
u Klagenfurt razvio se prema Ramovšu fonetski pravilno iz Aquilava
i dobio dočetak -furt upravo onako kao što je primjerice u Bavar-
skoj Augusta (Vindelicorum) dobio toponomasticum -burg kao drugi ele-
menat: Augsburg.

™ Za ovakvo avarsko ime nemam potvrda. Upor. bilj. 119. Glede dočetka -el'
u ličnom imenu *Cebel upor. ime moravskoga kneza Kocel, Kocelj, zaselak u Srbiji,
prezime u Dubrovniku i Koceljevo ili -a kod Šapca, A. Rj., V, 139.

Upor. moj članak u Festschrift Kretschmer o arnautskom imenu mjesta Puka <
*Epicadava i Holder, Altceltischer Sprachschatz. I, 305 i Nachträge, III, 766.

"2 Upor. Holder, Altceltischer Sprachschatz, I, 167 i Nachträge, III, 646.

Iz slovenačke toponomastike II. 83

Ali smo gore utvrdili da Celovac i Klagenfurt ne stoje u pre-
vodnom odnošaju, nego da su to dva etnološki i Kronološki različita
imena mjesta. Pita se sada kako da se shvati ova činjenica sa topo-
grafskog gledišta.

Primjer Dubrovnik = Ragusa}^^ pokazuje nam kako dva mjesta
osnovana od dva različita naroda, ako se u toku vremena spoje u jedno
mjesto, mogu da zadrže svoja dva lingvistički i etnički različna naziva.

Vrlo je lako moguće da imamo i u nazivima Celovac = Klagen-
furt isti slučaj kao i u Dubrovnik = Ragusa.

Za Klagenfurt XII. stoljeća mi znamo kakva mu je bila topografska
pozicija. To je čvrst pećinast teren oko današnje crkve na Alter Markt.

Veoma je vjerovatno, dapače gotovo sigurno da je Celovac sta-
rije ime od Klagenfurt i da je postojao daleko prije XII stoljeća. O
svemu tome mi nažalost nemamo nikakovih direktnih historijskih po-
tvrda. S toga ne možemo ništa izvjesna znati ni o najstarijoj topo-
grafiji slovenskoga naselja nazvanog Celovac. Mi znamo tek toliko
da su se stari Sloveni već u pradomovini rado naseljavali oko moč-
varnih krajeva. Takove su močvarne naseobine postojale zacijelo i kod
alpskih Slovena, kako dokazuje toponomastičko ispitivanje Ljubljanskog
i Celovačkog polja. U obim tim poljima možemo da konstatujemo naj-
starije tipove slovenskih topografskih naziva. U celovačkom su polju
takovi nazivi: 1. Otoče, koje je nastalo od Otočane. Njemački je naziv
za to naselje kasnijega datuma i nema nikakove veze sa slovenačkim^^*:
Vaidmansdorf. 2. Blače, koje je nastalo od Blačane, kako jasno doka-
zuje njemački naziv Flatschach^^^. Ovi nazivi iz Celovačkog polja jasno
upućuju na postojanje starih slovenskih naselja močvarastoga tipa
baš kao i kod Slovenaca oko Ljubljane. Vrlo je lako moguće da je u
blizini njemačkoga feudalnoga naselja iz XII stoljeća nazvanog Klagen-
furt postajalo otprije slovensko alpsko močvarasto naselje zvano Celo-
vac. Sirenjem njem. naselja Klagenfurta i isušivanjem Celovačkog polja
spojila su se oba naselja i nastalo je tako jedinstveno mjesto koje Slovenci
nastaviše zvati svojim starijim imenom Celovac, a Nijemci Klagenfurt.

Ovo što sam iznio može zasada da važi samo kao hipoteza.
Ona će postati istina ili neistina istom onda kad se provedu detalj-
nije topografske studije.

Upor. moj članak Les Origines de Raguse, Slavia, X, str. 469 si.
Prema Jaksch, Monumenta ducatus Carimthiae. I, 264, nO 354 i II, 253 a.
1192 zvalo se Witansdorf.

'25 Upor. Ramovš, o. c, str. 276. O ovom starom našem toponomastikumu
upor. moju studiju u Rada, knj. 224, str. 104 § 7.

6*

84 Petar Skok:

Résumé

La présente contribution à l'étude de la toponymie slovène
s'occupe de quatre problèmes.

Le premier, c'est le rapport entre les noms de lieu slovènes du
type slave ancien et la route romaine, section Nauportus — Emona —
Nevîodunum, d'un côté, et, de l'autre, la question de savoir si les
agglomérations préslaves Nauportus et Emona sont continuées ou non
dans les dénominations actuelles Vrhnika et Ljubljana. Le marais
dénommé Barje qui constitue aujourd'hui une grande partie de la
plaine de Ljubljana ne présente, à en juger d'après l'ancienne no-
menclature géographique slave qui s'y est conservée, aucun établis-
sement ancien slave sur la route romaine traversant cette plaine. Ce
ne sont que les bords du marais qui ont été colonisés par les Slaves
au premier temps de leur arrivée dans ces contrées alpins. Ce fait qui
résulte indubitablement de l'examen toponomastique du marais de
Ljubljana s'explique, d'un côté, par la manière d'exploitation agricole
en usage chez le anciens Slaves et, de l'autre, par leur système de
défense militaire. L'autre fait également important qui se dégage de
l'étude, c'est que le premier établissement des Slaves dans les con-
trées alpins, d'ailleurs de même que dans les contrées du littoral
dalmate, ne prend pas pour sa base les villes romaines Nauportus
et Emona. L'ancien nom illyrique Emân, latinisé en Emona, fut sup-
planté par LJubljana, altération du plus ancien *LJublJane (nom. pluriel)
due au dérivé Ljubljanica (nom du cours d'eau traversant la ville).
La forme allemande Laibach, d'où Labacum du latin médiéval de ces
contrées, nous fait voir l'ancien locatif pluriel slave *Lublah, dérivé,
au moyen du suffixe -Janin'b formant des ethniques, de l'adjectif fub'b ou
lubbn'b très répandu dans la toponymie slave des pays alpins. Cet adjec-
tif, au sens de „bon pour la culture agricole, cher, agréable etc." se rap-
portant sans doute à une portion du terrain marécageux cultivable, n'a
rien à faire avec Emona, nom de la colonie romaine de caractère mili-
taire et commercial dont le site se trovait du côté opposé à *Lublane.
Ce n'est que le lieu dit Na Mirju, ce qui veut dire „sur les murailles",
qui a conservé jusqu'à nos jours le souvenir de l'ancienne cité jouis-
sant du droit italique. Quant à Nauportus, dont le nom à deux termes
(lat. navis ou grec vàoq, et lat. portas) correspond exactement aux Ar-
gonautes de l'antiquité, aucun fait toponomastique ne nous en atteste
la présence au premier temps de l'arrivée des Slaves. Son site les
Slaves l'ont simplement appelé Vrhnika, de vrbh-b rëka, „source de

Iz slovenačke toponomastike IL 85

la Ljubljanica". Les anciens types slaves toponomastiques du marais
Barje sont représentés de la façon suivante: a) noms ethniques en
fonction des noms de lieu: Ljubljana de ^Ljubljane, «habitants qui
se sont établis sur une portion de terrain bonne pour la culture agri-
cole", Vrbljene de Vrba „saule" ; b) noms de plantes en fonction des
toponymes : Ig de iga < iva, „saule" Vrba, Brest „orme" ; c) des adjec-
tifs substantivés tirés de noms de plantes: Golovec de gol, -i „perche,
futaie", Išca „cours d'eau traversant Iška vas", Želimeljščica „cours
d'eau traversant le village Želimlje", d) des adjectifs purs munis ou
non de noms de sens général: a) des adjectifs tirés d'anciens noms
de personne: Tamišl'e, adj. neutre formé au moyen du suffixe -jb de
L'utomysh, ß) Iška vas, de Ig < *Iga < Iva; e) d'anciens noms de
personne sans dérivation : Strahamer. La toponymie féodale allemande
de cette contrée est représentée, par contre, par les types suivants:

a) l'adaptation allemande d'un cas de la déclinaison slave: loc. pl.
L'ubPah > Laibach, h) traduction allemande libre: Ober-Laibach pour
Vrhnika „sources de la Ljubljanica"; c) traduction allemande fausse:
Kahlenberg pour Golovec, d) créations allemandes indépendantes du
slovène: Rosenbach, -bichl, -eck, traduites à leur tour en slovène par
Rožnik, e) créations allemandes conservées en slovène sous leur forme
indigène: Pungart, Vingar.

Le second problème que l'auteur examine dans la présente étude
c'est le suffixe hypocoristique -ç -çte très caractérique pour l'anthro-
ponymie slovène. A côté de -šek (type Gabršček «originaire du village
nommé Gaberje") et de -nik (type Čremošnik „originaire de *Čremoha,
cf. le nom de plante čremha „prunus padus"), c'est la terminaison
-ç, gén. -éta qui caractérise aujourd'hui le plus les noms de famille
Slovènes. En prenant la toponomastique, à l'appui des conclusions
l'auteur arrive à distinguer ces trois types: a) le plus ancien c'est
celui qui prend pour la base de la dérivation le premier élément des
noms de personnes slaves à deux termes, ainsi Cernç, Cernçta de
Ćr'bnomir'b, représenté dans la toponymie actuelle dans Črneči laz;

b) d'anciens sobriquets, ainsi Mrš§, gén. Mrséta, dans la toponymie
Mršeča vas; c) d'anciens noms chrétiens: ainsi Janče de Janko < Jo-
hannes, dans la toponymie Vaneča (sc. vas „le village de Ivane < Jo-
hannes). Ce qui est curieux c'est que le troisième type est assez rare,
tandis que le premier est moins nombreux que le second, il est vrai,
mais en tout cas de beaucoup plus nombreux que le troisième. Cette
circonstance s'explique par le fait que la nomenclature chrétienne
commence à évincer ici complètement la slave en même temps que

86 Petar Skok:

dans le reste de la Pannonie, c'est-à-dire à partir du Xll^ siècle en-
viron. Les deux premiers types sont, par conséquent, plus anciens
que le troisième.

Le troisième problème que l'auteur aborde ici, c'est la question
du suffixe d'origine grecque chrétienne au sens colletif -ija dans la
toponymie yougoslave. En pays slovène, son emploi est illustré 1. par
Kandija «emplacement de la famille dénommée Konda d'origine slave
balkanique", 2. par Litija de lit «pays exposé aux inondations". En
dehors de ces contrées, le même suffixe se trouve 1. dans Novosèlija
«emplacement des paysans sujets à la corvée dits novoseli, pluriel de
novosel «novus colonus", 2. dans Knežija «portion de terrain appar-
tenant à knez", 3. dans Kustošija «portion de terrain appartenant à
custos" (dignité ecclésiastique). En outre, le même suffixe affuble de
nouveau le suffixe collectif slave -ad dans le nom de pays Šumadija,
Špinadija et dans l'ethnique Srbàdija, Šokadija.

Le quatrième problème, c'est la reprise de la controverse très
débattue qu'a suscitée le doublet toponomastique Klagenfurt-Celovec.
La vue de l'auteur se résume ainsi qu'il suit, a) Klagenfurt est une
récente dénomination féodale allemande dont le sens est sans aucun
rapport avec la forme slovène qui est de beaucoup plus ancienne
que celle-là. C'est parce qu'on sait très exactement quand elle est
née et qui a fondée la ville ainsi dénommée. C'était le duc (herzog)
de Carinthie du nom Bernhard (1202—1256). Quant au sens de Kla-
genfurt, traduit en 1256 par le moine Jean de l'abbaye de Viktring
«quaerimonie vadus", il ne faut pas être dupe de la graphie à
première vue très claire. A côté de Klagenfurt, on trouve, ra-
rement il est vrai et chez les savants, bien entendu, aussi Kladen et
Claudii forum, furtum. Bien que le regretté Pintar ait essayé de don-
ner une étymologie en se basant sur cette dernière graphie, il faut
convenir que celle-ci est aussi trompeuse que celle-là. C'est parce
qu'il faut donner raison à Megiser et à d'autres qui expliquaient le
sens du nom de la capitale de la Carinthie par «le passage sur le
fleuve du Glan qui arrose la plaine de Klagenfurt". Les raisons lingui-
stiques justifient pleinement cette manière de voir. C'est que les gra-
phies Klagen- et Kladen- rendent de la façon savante la prononciation
locale, dialectale et semidialectale, du nom de fleuve Khlân (cf. Klamm-
bach) ou Khlàin (cf. Glein a. 1193 Glana), j signifiant dans le dia-
lecte slovène de ces contrées ge dans les noms de personnes alle-
mandes, ex. Jera = Gertrud, cf. aussi noje — noge et le groupe
allemand dn ou bien gn se prononçant dans le dialecte allemand

Iz slovenačke toponomastike II. 87

de quelques contrées alpins comme n. b) Le problème de la forme
slave, c'est au fond la question de savoir quelle est la forme
primitive, de Cdb9l0y.dc, forme du dialecte de la vallée de Zilja qui
est de beaucoup plus proche à la ville même ou bien de Cvaloyc,
forme du dialecte de Tolmin qui est de beaucoup plus éloigné de
la ville en question. En se basant sur la forme slovène actuelle C(d)-
louc qui s'explique très facilement par la métathèse *Bacalou9c survenue
dans la forme primitive Cabdlomc et sur l'autre fait également im-
portant pour notre question, c'est que la consonne b de ces contrées
est représentée par v dans d'autres dialectes, fait dû à la fausse ré-
gression (ex. Bbkouc > Velikovec), l'auteur croit que la forme primi-
tive était *Cebelovec, adjectif Substantive d'un nom de personne avare,
le nom de lieu se trouvant dans le „pagus Crouuati" (a. 954, 961,
965—979) où les noms de personne d'origine avare sont attestés
par Mohliče = Mohliči de Lika < ßlov/Xe de l'empereur Constantin.

Dodaci

Str. 51. — Kako st. v. njem. îga f., îgo m. znači ,taxus baccata", ne može se
misliti da je sloven. iga > Ig stara posuđenica odatle, upor. L. Bückmann u Zeit-
schrift f. ON forschung, X, 33 si.

Str. 68. — Složeni sufiks kolektivnoga značenja -adija nalazi se i u nazivu
arnautskoga sela iz doba cara Dušana Spinadija ot Arbanasi,, odatle ethnicum Spina-
dinci. Naziv postoji i danas kod Prizrena, ali je tumačenje vrlo nejasno; upor. Jokl,
Indogerm. Forschungen, XXXIII, 424.

Str. 75. — Upor. i stare njem. grafije Gigat a. 1013 za Igath mons a. 1000,
Geni, najstarije pisanje za Jena, Zeitschrift f. ON forschung, 32, 97.

Izvor in ime Antov.

Predavanje na III. Internacijonalnem bizantinološkem kongresu
v Atenah, dne 14. oktobra 1930. Mesto: Zborna dvorana
Akademije znanosti.

N. Zupanić — Ljubljana.

Po Jordanisu in Prokopiosu so Anti pomenili vzhodne Slovane,
ki so izza življenja teh dveh historikov živeli v glavnem med velikima
sarmatskima rekama Dnëstrom in Dnëprom. Ali vže prej, v IV. sto-
letju po Kr. r., so morali Anti tu nekje živeti, ker so se v letu pre-
hoda Hunov preko Dona (375) borili na življenje in smrt z vzhodno-
gotskim kraljem Venetarijem. Na kraju so Anti podlegli in pri ti
katastrofi je pal v ujetništvo njihov kralj Boz s sedemdesetimi prvaki
naroda, ki so morali vsi umreti na vislicah. Hunski poglavar Belamber,
verjetno ljubosumen in razdražen zaradi zmage svojega gotskega va-
zala, napade s svojo bojno silo in podprt z alanskimi pomožnimi
četami vzhodnogotskega kralja in ga potolče do noge na reki Erak
(376 po Kr. r.), to je na Tiligulu^, ki preseka pontsko stepo med
Dnëstrom in Dnëprom in se izliva v Črno morje. Po razbitju hunske
velesile in po odhodu Vzhodnih Gotov iz Dacije v Panonijo so dosegli
valovi slovenskega in antskega preseljevanja tudi dolnji Dunav.

Tako so prišli i Sloveni i Anti v dodir z bizantsko državo, od
katere jih je ločila samo vodna črta Dunava in tudi na vidik bizan-
tinskim zgodovinarjem.

Prvikrat se omenja v zgodovini Slovène (Slovane) pod imenom
Σκλανηνοί in sicer na dolnjem Dunavu leta 525. ko piše Pseudo-Caesarius
Nazianzenus v svojih bogoslovskih vprašanjih in odgovorih, c. 110 (Du-
caeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614)^: Πώς δε οϊ εν Βαβυλώνι,
δποι ô' αν γίνωνται, rg μιαιγαμία τΰιν όμαίμων παροινοΰΟι; πώς δ' έν
ετέρω τμήματι δντες οι Σκλαυηνοι καΐ Φυΰωνΐται, οι και ζ/ανονβιοι προς-
αγορενόμενοι, . . . Slovène in Fizonite imenuje Podunavce in pripove-
duje o njih neverjetno čudne stvari, kar znači da se jih še ne pozna,

' N. Županič, Reka Erak. Prilog istoriji borbi naroda za prevlast nad južnom Ru-
sijom u drugoj polovini IV. stoleća posle Kr. („Etnolog" IV, 113—121). Ljubljana 1930.

' Navedeno v delu: Fran Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem
veku. I, 8. Ljubljana 1902.

Izvor in ime Antov. 89 Ϊ

da je samo čul o njih, ker so nemara še le pred kratkim dosegli
levi breg Dunava.

Ne dolgo zatem, to je kmalu po nastopu vladanja carja Justi-
nijana (527—565) pišejo Bizantinci tudi o Antih, ki so prišli k njim
plenit. Leta 558. piše namreč Prokopios, da so Huni, Slovani in Anti
od nastopa vladanja Justinijana skoraj vsako leto plenili Ilirijo, Tracijo,
Helado, Herzonez in sploh ozemlje od Jonskega zaliva do predmest
Carigrada. Pri teh vpadih in pustošenjih da je bilo preko 200.000 Bi-
zantincev ubitih ali pa odvlečenih v sužnost, tako da so te zemlje
postale podobne scitski puščavi^. Ta pustošenja, ki so se jih pridno
udeleževali tudi Anti, so trajala od leta 527—558, to je 31 let. Da
so Bizantinci imeli tudi drugače dosti opraviti z Anti je razvidno
tudi iz tega, da so carji Justin I (518—527), Justinijan I (527—565) in
Justin II (565—578) nosili pridevek Άντικός.

Med Anti in Sloveni ni bilo pravega in trajnega soglasja, da,
še celo vojskovali so se med seboj, bilo da so poravnavali medsebojne
račune, bilo v službi Bizanca, ki je umel pridobiti bolj bojaželjne in
bolj izvežbane Ante in jih pošiljati proti bratom da jih tako ovira
pri prehodu čez mokro dunavsko mejo. Kakor Huni in Sloveni slu-
žili so tudi Anti v bizantinskih vojskah kot konjeniki in so bili po-
slani posebno v Italijo proti Gotom.

Ojačanju, urejenju ter razširjenju Antske države so okolu leta 558.
stopili na pot Obri, konjeniški narod, ki se je pomikal od severnoga
obrežja Hvalinskega morja proti zapadu in se ustavil ob Azovskem morju
(Maeotis). Njihovemu nadaljnjemu napredovanju proti zapadu so bili
na poti Anti, ki so stanovali proti vshodu nekako do linije Dnepra
in tako je prišlo do borbe izmed obeh sil. V tej nevarnosti so si Anti
izbrali za svojega poslanika energičnega Mezamira, ki je imel pri
Obrih odkupiti ujetnike svojega rodu. Ker je govoril z Obri samoza-
vestno in ošabno in ker so ti spoznali v njem sposobnega in nevar-
nega organizatorja in voditelja Antov v bodočnosti, so ga ubili, če-

3 PROCOP.I HISTORIA ARCANA, cap. 18: ΊλλνρΙον Si καϊ Θράκην
ολην, ΐϊη, (j' αν έκ κόλπου τον Ιονίου μίχρι ις τα Βνζαντίων προάατεια,
έν τοις Ελλάς τε και ΧερρονηΟιτών ή χώρα εατίν, Οϋννοι τε και Σκλαβη-
νοι και "Ανται Οχεδύν τι ανα πάν καταθ-έοντες έτος εξ oh ΊονΟτινιανύς
παρέλαβε τι)ν "Ρωμαίων αρχήν, ανήκεβτα εργα ειργάοαντο τοϊ)ς ταΰτι^ αν-
θρώπους. Πλέον γάρ έν έκαατ^] εμβολή οΐμαι ^ κατά μυριάδας εΐκοΟιν, είναι
τών τε άν^ρημένων και ήνδραποδιομένων ένταν&α "Ρωμαίων ώατε τήν
Σκνθ-βν έρημίαν ταύτης πανταχυΟε της γης ξνμβαίνειν.

90 Ν. Županić:

tudi je bil zaščiten po mednarodnem običaju tudi teh divjih rodov.
Od tedaj so Obri češče upadali v zemljo Antov, jo pustošili in niso
nehali od tam goniti ljudi v sužnost*.

Po odhodu Obrov v Panonijo (568) so si Anti oddahnili in so
navezali prijateljske stike z Bizancom izza carovanja Mavrikija (578
do 602). Kot bizantinski zavezniki so se morali seveda sedaj s Slo-
vani sedaj z Obri vojskovati. Leta 602. je oberski hagan poslal na
Ante veliko vojno silo pod zapovedništvom poveljnika Apsiha (Άφίχ),
da bi jih kaznoval za izvršene napade v službi Bizantincev. (Theo-
phylacti Simocattae Historiae lib. VIll, o. 5: άτάρ τάς 'Ρωμαίων εφό-
δους ό Χαγάνος μεμαΘ·7]κώς τόν Άιρίχ μετά βτρατοπέδων εξέπεμπεν, 'όπως
των "Λντων διολέοειεν έθνος, ο ούμμαχον 'Ρωμαίοις ετυγχανεν δν.
Tedaj ali pa kmalu po tem je antska državna organizacija verjetno
doživela velik potres in izgube, ker so Anti po letu 602, posebno pa
po vstanovljenju bolgarske države na Balkanskem polotoku izginili
iz obzorja bizantinskih historikov in kronistov. Ne omenja jih več ni
Teofan, ni Leo Gramatik, ni Zonaras, ni Dukas ni Glykas. Najbrž
so se poedina plemena, ki so jih vezale spone državne — četudi
bolj jednostavne — antske organizacije, umaknila sosedstvu Obrov
na vse strani, najbolj pa na zapad. Deloma so jih v smeri, k Po-
labju in Podonavju dirigovali tudi Obri na svojih vojnih pohodih,
ki so rabili slovanska plemena kot pomočne čete in kot delavno

* MENANDRI PROTECTORIS fragmenta, c 6 (Historici graeci minores ed.
Dindorf, II, p. 5, 6): "Οτι έπει οί άρχοντες Άντων ά&λίως διετέθηααν και
παρα την οφών αυτών ελπίδα επεπτώκεΟαν, αντίκα οι "Αβαροι εκειρόν τε
την γην και έληίζοντο την χώραν. πιεζόμενοι δ' οϋν ταις τών πολεμίων έπι-
δρομαις &ς οΐόν τε έπρεαβένααντο αυτούς, Μεζάμηρον τόν Ιδαριζίον, Κελαγα-
Οτοϋ άδελφόν, έπι την πρεαβείαν χειροτονήοαντες, εδίοντύ τε πρίαα&αι τών τι-
νας τον οικείου φύλοΐ' δοριαλώτων. καΐ τοίννν βίεζάμηρος ό πρεαβεντής, ατω-
μύλος τε ών Ίιψαγόρας, ώς Άβάρονς άφικόμενος απέρριψε ρήματα υπερήφανα
τε και θραούτερά πως. ταντά τοι ό Κοτρίγονρος εκείνος, ό τοις Άβάροις επιτή-
δειος, ό κατά Άντών τά εχ&ιατα βονλευΰάμενος, έπεί ό Μεζάμηρος νψηλό-
τερον )J κατά πρεαβεντήν διελέγετο, ε'ίπεν ώς τόν Χαγάνον „οϋτος ό άνήρ
μεγίϋτ7]ν έΰότι περιβέβληται δύναμιν έν Άνταις οΙός τε πέφυκε κατά τών
όπωοονν αύτώ πολεμίων άντιτάττεϋ&αι. δει τοιγαροϋν άποκταν&ηναι τοϋτον
και τό λοιπόν άδεώς έπιδραμεΐο&αι τήν άλλοτρίαν," τούτω πιο&έντες οί
"Αβαροι, παρωοάμενοι ι:ήν τών πρέαβεων αιδώ έν ούδενί τε λόγω &έμενοι
τήν δίκην, άναιρονΰι τόν Μεζάμηρον. έξ εκείνου πλέον η πρότιρον ετεμνον
τήν γην τών Άντών, και ούκ άνίεΟαν άνδραποδιζόμενοι και ϋγοντές τε
καΐ φέροντες".

Izvor in ime Antov. 9tî

ljudstvo za izhrano. Morda se je to v izvesni meri dogodilo tudi
vže prej, ko so Obri po smrti carja Justinijana 1 napadali frankovsko
državo in izvojevali lepo zmago na Labi.

Izvor Antov. Ce se hoče izvedeti pokoljenje kakega naroda, treba
je najprej vprašati zgodovino, kedaj in kje se dotični narod prvič ime-
nuje. Češki paleo-etnolog Lubor Niederle je mišljenja, da se Ante
prvič omenja v longobardski tradiciji, kar bi veljalo za časovno raz-
dobje 111 do IV stoletja po Kr^.

Po longobardanskem predanju zapisanem po Pavlu Diakonu
(I, 13) bi imeli Longobardi na njihovem preseljevanju priti v dotiko
z deželo Anthab (Anthaib), kar naj bi po P. J. Šafariku značilo An-
tarum pagus. Jasnejše je latinski pisano poročilo historiografa Jorda-
nisa o krvavih spopadih med Anti in Vzhodnimi Goti pod njihovim
kraljem Venetarijem v južnozapadni Rusiji, ki so se vršili leta 376.
po Kr.: „in Antorum fines movit procinctum, eosque dum aggre-
ditur, prima congressione superatus, deinde fortiter egit, regemque
eorum Boz nomine cum filiis suis et LXX primatibus in exemplum
terroris adfixit." (JORDANIS Getica, 246). Stvar pa ne stoji tako,
ker so bili Anti po našem mišljenju vže nekaj stoletij prej omenjeni
od antičnih avtorjev. Ti historijografi pa nakazujejo Antom njihova
prvobitna bivališča bolj daleč na vzhodu, kjer takrat še ni bilo Slo-
vanov in težko tudi drugih Indoevropljanov (Arijcev) ne. Cissianti
namreč, ki jih omenjata POMPONIUS MELA in C PLINIUS SE-
CUNDUS v prvem stoletju po Kr., ne značijo en sam narod, ampak
se krijeta v tem imenu dva naroda: Cisi (Kisi) in Anti. Pomponius
Mela navaja* Cisiante kot sosede Kimerijcev, Ahajcev, Georgijcev in
Kerketov (Čerkezov), tako da bi imela njihova bivališča ležati iznad
Amaconk. Tedaj nam je iskati prvobitna selišča Antov v področju
Kavkaza, kamor jih postavlja tudi C. Plinius'', pri čemur on zopet
gori navedene Kimerijce, Georgijce in Amaconke omenja kot sosede
Cisiantov.

Da ime Cissianti ne pomeni samo en narod ali pleme, ampak
da se v njem krijeta dva, da toraj predstavlja ligaturo od Cisi + Anti,
je razvidno iz tega, ker poznejša izdanja in zemljevidi zaznamujejo

5 L. Niederle, Slovanske starožitnosti, oddil I, sv. 4: Pûvod a počatki Slovanu
vychodnich, pag. 72. Praga 1924.

6 POMPONIl MELAE, Chorographia, I, 13: super Amazonas et Hyperboreos
Cimmerii Cissianti, Achaei, Georgii, Cercetae . . .

7 C. PLINIUS S., Naturalis historia, VI, 35 (Editio Detlefsen 1904): Ultra eos
plane iam Scythae, Cimmerii, Cisianti, Georgi, et Amazonum gens ...

92 N. Zupanić:

Kise ločeno od Antov. Vže poslednje izdanje C. Plini ja S., izdanje
Mayhoff-a, je raztrgalo ime Cisianti, tako da se sedaj dotično mesto
v Pliniju glasi: Ultra eos plane iam Scythae, Cimmerii, Cissi, Anti,
Georgi et Amazonum gens, haec usque ad Caspium et Hyrcanium
mare.

Kisi (Cissi) so najverjetnejše identični s Kizi (Cizi, Chisi), ki jih
C. Plinius S. (VI, 19) omenja in katerim je W. Tomaschek** dodelil
kavkaško stran Azovskega primorja, kakor tudi z narodom Chizoe na
Tubula Pentingeriana v bližini Aspurgijanov med Psakani in Ner-
danci (Vardanci) na Lacus Salinarum. Vse okolnosti pokazujejo, da
Kisi v etnološkem smislu predstavljajo jedno od čerkeskih plemen in
to v današnji Kabardi ali pa ne daleč od tam. V bližini tega pre-
dela omenjajo antični pisatelji tudi Ziehe (Zinchi, Zinthi, Zygi. Zilchi)
na gornjem Kubanu, ki jih zopet J. Marquart^ identifikuje s Kisi
(Szizi, Žici, Ziyoi, Cizi). Marquart ima morda prav, ni pa tudi izklju-
čeno da označujete ti dve imenski varijanti dve betvi istega plemena.

Ker so tedaj Anti po Pomponiju Meli in C. Pliniju S. živeli v
bližini Kisov, Kerketov (Čerkezov), Amaconk, in Hirkanskega ali Ka-
spijskega morja, to zgodovina ne more postaviti njihovih bivališč za
1. stoletje po Kr. r. na ozemlje med Dnëprom in Dneprom v Evrop-
ski Sarmaciji, ampak le na vzhod od Azovskega morja {Mai&rig), v
Kavkaz, v Azijsko Sarmacijo. Takrat so se pa naselja Slovanov v
smeri proti vshodu razprostirala komaj do srednjega Dnëpra in zaradi
tega lahko trdimo, da Anti tedanjega časa sploh niso bili Slovani. Okol-
ščine govorijo bolj zato, da so bili prvobitni Anti eno od mnogoštevil-
nih kavkaskih plemen iz alarodijske (jafetitske) rodbine, ki so se enkrat
kesneje skupno z drugimi isto alarodiskimi plemeni kakor: Srbi^",
Hrvati" {XoQOvà&og), Kisi (Kiachi'^ - Čechi ali Čachi?), Zilchi (Zli-
čane?), Vali (Volinjane?) i. t. d. podali čez Don na zapad, dokler
niso dospeli kot sarmatski konjeniki zemljo Slovanov, s katerimi so
začeli skupno življenje in se nazadnje stopili v etnološke enote.

Ker pa še danes živijo v Kavkaziji mnogoštevilna plemena abo-
rigenov, poskusimo ugotoviti, če se bi dali med njimi najti kaki
bližnji sorodniki Antov.

8 Pauly-Wyssowa, Real-Encyklopaedie, III, 2624, 2309.

s / Marquart, Osteuropäische und Ostasiatische Streifzüge, pag. 55. Leipzig 1903,
N. Županić, Srbi Plinija i Ptolemeja. Pitanje prve pojave Srba na svetskoj
pozornici sa historijskog, geografskog i etnološkog stanovišta. Beograd 1924.
" A^. Županić, Prvobitni Hrvati. Zagreb 1925.

'2 Dolnji Čerkezi posebej ali pa tudi Čerkezi v obče {Adzyge, Adyge) se ime-
nujejo tudi Kjachi.

Izvor in ime Antov. 93

Prvo je treba vedeti, da se kavkaski aborigeni t. j. alarodijski
Kavkazci, katerih sta leta 1895. Zagurski in Slidlitz^^ naštela okroglo
2,226.000, delijo v tri glavne jezikovne skupine in to: Iv vzhodno
ali lezgijsko, II v zapadno ali čerkesko in III v južno ali gruzinsko
(georgijsko) skupino. Kot postranska veja vzhodne se smatrajo Če-
čenci na reki Tereku (243,000 duš) in z Čerkezi se navadno ime-
nujejo tudi Abhazi.

Pustimo za sedaj prvi dve skupini ob strani in posvetimo svoju
pozornost tretji, lezgijski (okroglo 600.000 duš) in njenemu sestavu.
Ona ima 4 glavne veje : Kürinci na jugovzhodu (226.000), Dargua
na severovzhodu (124.000), Laki v sredini (48.000) ter avarsko-an-
dijsko-didojska veja (200.000). Pri Andih (Andijci) samih (26.000) pa
se zapažajo sledeče dijalektične vejice : Andi v ožjem smislu (7575 duš),
Botlihi (1383), Idi ali Tindali (3762), Hihatli ali Camalali (3889) Ka-
ratajci (7217), Godoberi (887), Kuanada ali Bogulal (1474).

Iz navedenega se jasno spozna in vidi, da naši Anti še danes
živijo v svojih Andih (Anti, Andalal) v področju Kavkaza in sicer v
porečju gornjega Koisu, ki se izliva v Kaspijsko morje, to znači tam
kjer jih antični pisatelj omenja v I. stoletju po Kr. r. Andi, ki mejijo
na severu na Cečence, na jugu in na vzhodu na Avare, govorijo,
kakor rečeno, lezgijski dijalekt. Lezgijce''* same pa omenjata vže He-
rodot kot Aiyveo, in Strabo kot Afjyai v jugozapadnem primorju Ka-
spijskega morja, med Albanci in Amaconkami.

Lingvisti, v prvi vrsti R. Erckert, ki so proučavali andi-dijalekte,
trdijo, da zavzemajo ti govori posebno mesto v okvirju lezgijskega
jezika in sicer v tem da se kaže v leksikalnem oziru ozka sorodnost
z dijalektoma Avarov in Dido-jcev. Ta sorodnost se izraža v posebno
forsiranem izgovoru šumečih glasov in guturalov kakor tudi v raz-
lično niansiranem thl — glasu. Andijski idijom (Qua: nab mici) raz-
likuje po A. Dirru^' 4 razrede: 1. razumna moška bitja, 2. razumna
ženska bitja, 3. vse živali in mnoge mrtve stvari, 4. vse ostalo.

Razredni elementi so:

1. razred

2. razred

Sing,
v (w)
i

Plur. (za primer deblo -č'oxa velik)
v v-o-č'oxa v-o-č'ox-ol
j-e-č'oxa j-e-č'oxol

'3 R. von Erckert, Die Sprachen des kaukasichen Stammes, II, peg. IV, Wien 1905.

^* Lezgijski Kürinci imenujejo sami sebe lezgi, pl. lezgiar, kar najbrže stoji v
zvezi z besedo lek (lak) »človek".

Adolf Dirr, Einführung in das Studium der kaukasischen Sprachen, pag. 183.
Leipzig 1925.

94 N. Županić :

Deklinacijske končnice se pristavljajo le v redkih slučajih na
neizpremenjen nominativ, pač pa navadno na deblo drugih padežev,
ki se razlikuje od nominativa po pristopajočem vokalu odnosno kon-
zonantom ali po celem zlogu. — Plural se končuje vedno na -/, od-
nosno na -al, -ol, -ul, koje končnice se pristavljajo deloma neposredno
singularni obliki, deloma s pomočjo vezujočega -d- odnosno -b- ali
pa celega zloga. Končni vokal nom. sing, pri tem izpada pri mnogih
besedah ali se pa izpreminja. Na primer plural na -/: aki ognjišče
akil, boc'o volk boc'ol, anzi sneg anzol, berča kača berčol, boši kokoš
bošol, unso vol an'sodul, l'inso reka l'insodul, guži kočnik gužibol;
plural z vezujučim -d, -b: miskara pajek miskardul, ak'uara vrabec
ak'"ardul, alk'uci petelin alk'ucobil, anžidi sekira anžidobil, j/i/ holm
yizadol; besede na konzonante brez veznih elementov: ark'uom žlica ]
ark'uomil, besun nož besumol, čiron jeklo čiromil, bazar bazardul, j
belir jelen belirdul, zar led zardul, bil brdo bilodul, hon vas honadul, !
šub grob šubidol.

V srednjem veku so imenovali orijentalski kakor tudi evropejski
pisatelji Ante — Allan ali Lan, katero ime pa Klaproth in Dubois
vezeta za Osete. Temu pa ugovarja K. Koch^* misleč da ne postoji
sorodnost med antičnimi in srednjevekovnimi Alani.

Kavkaski aborigeni, katerim se prištevajo seveda tudi Lezgijci
skupno z Anti (Anti) ne predstavljajo po bistvu svojega jezika ni
Indoevropce, ni Semite, ni Uralo-altajce, ni Mongole, ampak jezikovno
rodbino sui generis. Med danes živečimi narodi je smatrati Baske v
Pirenejih za njihove sorodnike. Verigo navodov in plemen namreč>
ki je nekdaj vezala te kavkaske aborigène (jafetite) in Baske, so pre-
trgali udarci od severa prihajajočih Arijcev, in jo pokrili z novimi
jezikovno-etničnimi sloji. Kot vmesne vezajoče člane te pretrgane je-
zikovne verige je imenovati vže tudi izginole narode kakor n.pr. malo-
azijske in kavkaske Amaconke, Kaspijce (Kosejce), Kapadočane, Su-
merce, Lidijce, Karce, Mizijce, Pelazge, Rete, Ligurce, Etruščane e. c.
To so bili narodi alarodskega ali jafetitskega rodu, kateremu so pri-
padali tudi naši Anti v svoji prvobitnosti.
- *

K. Koch, Reise in Grusien, am Kaspischen Meere nnd im Kaukasus, pag. 352_
Weimar 1847.

Izvor in ime Antov. 95 I

Ime. Najprej bomo naveli nekoliko varijant antskega imena-',
ki so jih zapisali razni bizantinski pisatelji ali pa drugi viri: Me-
nander I, 3: Άντες, Prokopios B. g. III, 14 in Theofylaktos VIII, 5,
13: "Ανται, Agathias III, 21: Άντης. 'άνης, Jordanis R. 388, Get. 34,
247: Anti, Antae, Antes; A. Pogodin je našel ime Antov kot osebno
ime V več napisih na kamnih in sicer v enem grškem napisu iz Kerča:
"Ανταξ in na treh latinskih iz Ogerskega: Antus, Ont, Onthus.

Ohranjena stara osebna imena Antov se glase pri historikih:
Jordanis, Getica 246: Boz [Booz], Menander frag. 6: Μΐζάμηρος Ιδα-
ριζίον Mezamir sin Idaričev in njegov brat Κελαγαϋτός, Agathias III,
21: ζ/αβράγεζας Άντης άνής, Prokopios Β. G. 111, c. 14: Χιλβούδιος.
Kako so se ta imena prav za prav natančno glasila, so- li slovanska
ali ne, težko je povedati. Po Safariku zaznamuje βίεζάμηρος Nezamir-ja,
čemur pa oporeka Janoš Melich ki zastopa obliko Mežemer. Po tem
lingvistu je ime sestavljeno iz rus. meža meja, granica in slovan. mer,
toraj bi ime značilo toliko kot mejaš ali graničar. J. Melich smatra
ime za rusko in Ante za prednike Rusov^^. Kaj pa ako ime v obče
ni slovansko, ampak tuje, recimo kavkaško? Beseda meze, mezy se
nahaja pri čerkeskih Abadzechih, pri Sapsugih mezi, pri Buduchih
meša^^ i t. d. z značenjem gozd, šuma. Pri kavkaskih Svanetih pa
znači druga zloženka mare „mož, homme". V tem slučaju bi ime Me-
zamir ali Mezamar značilo gozdni človek, mož iz gozdnatih predelov
ali kakor pravijo Belokranjci „loznjak". Loza znači namreč tam hosto
ali šumo. Ali za trdno je težko kaj reči.

Sedaj pa poskusimo razložiti in razjasniti pomen antskega imena.
F. Rački ga je razkladal iz slovanskega ^tin „vir gigas", Vocel iz
nemškega enz in iz anglosaksonskega enf „Riese"; Sachmatov se je
izrazil da ni ime sploh slovanskega izvora in da bi se ga dalo dovesti
v zvezo k večjemu s keltščino. Po mišljenju K. Oštir-ja se je gla-
sila prvobitna paleo-evropska oblika: Venet — Vanet kar je dalo v
slovanskih ustih Vent in po izpadu prefiksa w- Ot iz tega grško
'Αντες'^'^. Anglosaško ent „Riese" (novo visokonemški enz) pa da je

" Cf. L. Niederle, Slovanske starožitnosti. Oddil I, sv. 4. Pflvod a počatky
Slovanu vychodnich, pag. 72. Praga 1924.

/ Melich, Uber zwei Eigennamen. Sišićev Zbornik (Melanges S.). Zbornik na-
učnih radova F. Šišiću povodom šesdesetgodišnjice života, pag. 107—112. Zagreb 1929.

'5 Λ^. Županić Značenje nekih starih geografskih i etničkih imena na balkan-
skom poluostrvu. („Etnolog" V—VI, str. 99). Ljubljana 1933.

2° K. Oštir, Veneti in Anti Alarodski w- prefiks. („Etnolog" II, 46—73). Ljub-
ljana 1928.

96__N. Županić:

izposojeno iz slovanskega Ant {Ot-). Da li je Vjatiči v zvezi z Vent,
bi bilo možno ali ne baš sigurno. Po našem mišljenju pa se ima
iskati razlaga antskega imena iz govorov alarodskih aborigenov ker
se je pokazal Kavkaz kot prvobitna postojbina Antov. Predno pa
se napotimo k rešenju problema, bilo bi dobro vedeti, kako Andi
(Anti, Andalal) sami sebe doma imenujejo in kaka imena so jim dali
sosedi. Podajmo se tedaj v zapadni Daghestan na srednjem toku
andijskega Koisu, kjer živi jafetitska (alarodska) ando-didojska sku-
pina. Kakor poroča najboljši poznavalec kavkaskih jezikov, Adolf
Dir^^ imenujejo pristni Andijci sami sebe quannaw plur. quannal,
njihov aul (vas) quanni ali quannar hon (kuansko selo) in njih jezik
Qua: nah mi: ci (quannab mici). Po A. Dirru — izgleda, da ime Andi
ne izvira od Antov samih ampak od avarskih sosedov: anndisen
„Andijc" plur. Andi „Audi". Pri Lakih se imenujejo: andimi „An-
dijsko", andiricu „Andijec"; pri Arčincih: Andi, andisow „Andijc";
pri Bagulal andil hekua „človek iz Andov"; pri Tindijcih anditla
hekua; pri Chwarsincih andiries hikua; pri Didojcih: 'andizi, pl. andi-
zibi; pri Kapučincih: andibzo suko „andijski človek". A. Dirr sam ni
niti poskusil ime Andi (Ânti) etimološko raztolmačiti, ampak se je
zadovoljil z naštevanjem imenovanja Andov doma in pri sosedih.
C. von Hahn^^, ki se je bavil z razlago kavkaskih geografskih imen,
izvaja ime And iz tatarske besede and „prisega", po čemur bi ime
And pomenilo ime kraja na katerem se je izvršila važna prisega (za-
kletva). To pa že na prvi pogled kaže malo verjetnosti.

Pri pregledovanju besednega zaklada kavkaskih jafetitskih ple-
men se bomo ustavili pri kabardinsko-čerkeski besedi and „natio",
kajti imena narodov po navadi ne pomenijo nič drugega kot „ljudje"
ali „narod". Cerkeski koren and je vsakako soroden s hetitskim an-
tuhš „človek". Tako bi bil kavkaski izvor prvobitnih nosilcev imena
Ant dokazan ne samo historično geografski ampak tudi etimološki.
Ce torej zgodovinarji trdijo da bi bili Anti in njih ime zginili raz
svetske pozornice v toku Vil. stoletja po Kr. r., to ni istinito, ker
živijo v svoji prvobitnosti še danes kot alarodijski Anti (Änti, An-
dalal) v porečju Andijskega Koisu v vzhodnem Kavkazu tam, kjer so
živeli pred okroglo 2000 leti. Iz tega se vidi, da je ničeven prepir v
tem, so-li bili Anti predniki specijalno Malo-Rusov ali Veliko-Rusov

^' A. Dirr, Die heutigen Namen der kaukasichen Völker. Petermanns Mittei-
lungen, 54, Bd. IX, 204—212. Gotha 1908.

22 C. von Hahn, Erster Versuch einer Erklärung geographischer Namen, pag. 4.
Stuttgart 1910.

Izvor in ime Antov. 97

ali pa Rusov (Vzhodnih Slovanov) v obče, ker je njihov izvor tuj in
so v slovanskem svetu imeli važno vojaško in politično vlogo, dočim
so bili v etnološkem oziru malega pomena. Kakor je vže zgoraj ome- \
njeno so Anti, verjetno kot zavezniki sorodnih kavkaskih plemen,
po prehodu čez reki Don in Dnëpr, po svoji priliki podčinili tedanje
Slovane med zadnje imenovano reko ter Dnëstrom in ustvarili neke i
vrste državno organizacijo, ki je bila v času vpada Hunov (375 po ;
Kr. r.) tako trdna da si je mogla na bojnem polju meriti z vojske \
navajenimi Ostrogoti. Po izvesnem razdobju časa sožitja Slovanov s
kavkaškimi premagovalci, so zadnji morali izgubiti svojo etnično in-
dividualnost, posebno pa jezik. Obdržalo se je le ime zmagovalcev
in državna (nacijolna) ideja in zato je mogel Prokopios (De bello {
Gothico, cap. 14) v sredi VI. stoletja po Kr. r. pisati, da Sloveni in i
Anti govore isti jezik: eort ôe χαϊ μία ίκατέρος φωνή ...

Vsebina tega predavanja, spoštovani, gospodje kolegi, je morda ;
pokazala, da bi bilo potrebno marsikatero pojedinost iz dobe prese- j
Ijevanja narodov razjasniti, da se pa važne stvari, o katerih nam \
poročajo bizantinski historiki v kaosu narodov vzhodne Evrope in
Podonavlja, ne dajo razložiti s pomočjo grškega, latinskega, german- ,
skega ali slovanskega jezika. Bolj in bolj stopa v ospredje potreba po
znanju orijentalskih jezikov, posebno kavkaskih, ugrofinskih in uralo-
altajskih govorov, da bi se prineslo svetlosti v temno zgodovinsko etno- j
logijo dobe velikega Preseljevanja Narodov na kraju antičnega veka. j

Vrlo dobro bi bilo boljše poznati odnose med rodovi Preseljevanja j
Narodov, njihov izvor in primitivno civilizacijo, ker iz tedanjega kaosa |
je postal moderni svet na razvalinah antike in na temelju krščanstva, j

L'origine et le nom des Antes.

Conférence au 111= Congrès International des Byzantinologues à i
Athènes, le 14 Octobre 1930. Lieu: Salle des Assemblées de l'Aca- i
demie des Sciences. i

(Résumé.)

D'après Jordanis et Procopius les Antes signifiaient les Slaves i
orientaux qui, au temps de ces deux historiens, vécurent principale- i
ment entre les deux grands fleuves sarmatiques, le Dniestr et le j
Dniepr. Mais déjà avant, au IV* siècle après J. -C, les Antes ont i
du habiter quelque part de ce côté, car en l'année du passage des!
Huns par le Don (375), ils menèrent une lutte acharnée contre Ve- >
nétarius, roi des Goths orientaux. Les Antes ont été vaincus et à
l'occasion de cette catastrophe leur roi Boz avec soixante-dix chefs

98 Ν. Županić:

ont été fait prisonniers et pendus. Le chef des Huns, Belamber,
jaloux et furieux à cause de la victoire de son vassal gothique, l'at-
taque en compagnie des troupes alanes du roi des Goths Orientaux
et le bat complètement, en 376 après J. -G., au fleuve Erak, (proba-
blement Tiligul) qui divise la steppe du Ponthus entre le Dniestr et
le Dniepr et se jette dans la Mer Noire. Après l'annéantissement de
la grande puissance des Huns et le départ des Goths Orientaux de
la Dacie en Pannonie, les vagues des migrations des Slaves et des
Antes arrivèrent jusqu'au Danube Inférieur.

Ainsi les Slaves et les Antes vinrent en contact avec l'Etat
byzantin, dont ils étaient partagés seulement par les eaux du Danube,
et en vue des historiens byzantins.

Pour la première fois dans l'histoire les Slaves sont mentionnés
sous le nom de Σκλαυηνοί en 525, au Danube Inférieur par Pseudo-
Caesarius-Nazianzenus, dans ses questions et réponses théologiques,
c. 110 (Ducaeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614): Πώς ôi oi èv
Βαβνλώνι, οποί δ'αν γινωνται, τ§ μιαιγαμία τών όμαίων παραινοϋαι; πώς
ό'εν ετίρω τμήματι δντες οί ΣχλανηνοΙ και ΦνΟωντται, οι και ζΐανονβιοι
προραγορενόμενοι. Il appelle les Slovènes et les Phyzonites Danubiens
et raconte d'eux des chosis incroyablement drôles, ce qui signifie
qu'il ne les connaît pas, qu'il a seulement entendu parler d'eux, car
ils ont peut-être seulement avant peu atteint la rive gauche du
Danube.

Pas beaucoup plus tard, c'est-à-dire bientôt après l'arrivée au
trône de l'empereur Justinien (527—567), les Byzantins mentionnent
les Antes qui sont venus chez eux piller. En 558 Procopius écrit que,
depuis l'arrivée au trône de l'empereur Justinien, les Huns, les Slaves
et les Antes, presque chaque année vinrent piller l'IUyrie, la Thrace
l'Héllade, le Chersonèse, bref tout le territoire de la Mer Ionienne
jusqu'aux faubourgs de Constantinople. Au temps de ces attaques
et de ces pillages plus de 200.000 Byzantins étaient tués ou fait
prisonniers, ainsi que ce territoire est devenu comme le désert Scy-
thique. Ces pillages, auxquels aussi les Antes participaient, duraient
de l'année 527 jusqu'en 558, c'esa-à-dire trente-et-un ans. Comme
les empereurs byzantins Justin le I""^ (518—527). Justinien le 1^(527—
565) et Justin II (565—578) portèrent l'atribut Άντικύς, il en résulte
que les Byzantins avaient bien des démêlées avec les Antes.

Entre les Antes et les Slaves il n'y avait pas d'accord durable,
ils ont même fait la guerre les uns aux autres, pour régler leurs
comptes mutuels. Byzance savait bien se servir des Antes qui étaient

Izvor in ime Antov. 99 '

des meilleurs guerriers et les envoyer contre leurs frères, pour les em-
pêcher de passer par la frontière du Danube. Comme les Huns et les
Slaves aussi les Antes servirent dans les armées byzantines comme
cavaliers. On les dirigeait surtout en Italie, contre les Goths.

Vers 558 les Avares, dans leur migration vers l'ouest, commen-
cèrent à attaquer les Antes et à piller leur territoire. Après le départ
des Avares en Pannonie, les Antes nouèrent des relations amicales
avec Byzance et, comme ses alliés, ils durent combattre tantôt les
Slovènes (Slaves), tantôt les Avares. Dans ces guerres, l'organisation de
l'Etat des Antes a du lentement se disloquer car, après l'année 602,
surtout après la fondation de l'Etat bulgare à la péninsule Balkani-
que, les Antes ont disparus de l'horizon des chroniquers et historiens
byzantins.

L'origine des Antes.

Lubor Niederle dit qu'on mentionne les Antes pour la première
fois dans la tradition langobarde, c'est-à-dire au temps du III" au IV*
siècle après J. -C. Mais déjà Pomponius Mela et C. Plinius Secundus
mentionnent les „Cissianti" au premier siècle après J. -C. Ce nom
ne signifie pas un peuple, mais deux: „Cissi" et „Anti", II faut fixer
leurs habitations près du Caucase. A ce temps-là il n'y avait pas
de Slaves dans ces parages, alors c'est clair que les Antes ne peu-
vent être qu'un peuple alarode (japhétite). Seulement plus tard ils
sont partis avec des autres peuples caucases, les Serbes, les Croates,
les Kisi (Kiachi, ~ Čechi, Čachi) vers l'ouest sur le territoire des Slaves
avec lesquels ils ont commencé une vie commune et qui se sont vite
slavisés, à cause de leur petit nombre.

Aujourd'hui encore on trouve le peuple des „Andes" dans le
Caucase. Ce groupe ethnique ne compte que 26.000 âmes et appar-
tient à la famille Lesgienne. C'est un groupe qui parle une langue
sui generis. II faut considérer les Basques comme leurs parents éloignes,
comme aussi des autres peuples disparus, comme par exemple les Etrus-
ques les Pélasgues.

Le nom.

Chez les Byzantins le nom des Antes a des différentes formes
qui se ressemblent. Les Antes d'aujourd'hui s'appelent „qannaw" et
ils ont été appelés ,Andi" par leurs voisins. Le mot kabardinotcher-
kesse „and" signifie „nation". On voit qu'il faudrait bien avoir une
connaissance approfondie des langues orientales, pour éclaircir les my-
stères des migrations des peuples, car la connaissance des langues indo-
europénnes seule ne suffit pas.

Црногорске анегдоте o Хрватима.

Мићун М. Павићевић.
Загреб.

Краљеви-свечеви.

Повели Црногорци разговор у »Биљарди« o српским свечевима-
владарима. Потлретсједник Сената, војвода Петар Вукотић, запита
своје другове у чуду:

— Ma, људи, тако ви (вам) тешкога аманата Божијега, кажите
ми једну работу!

— Што je to, војводо? — упита га Станко Радоњић, министар
Иностраних Дјела, једини школовани Црногорац тога доба, међу
њима.

— Не мoгJ^ Станко, никако да се авизам (досјетим), како су
готово сви Немањићи постали светитељи, a ето у неким пјесмари-
цама, што ми их читају ђјеца, стоји, да су један другоме очи копали
и руке и ноге пребијали око власти и госпоства.

— Војводо, њих je наша православна црква, као народне му-
ченике признала за свечеве.

— Добро Станко, a зар и Рвати нијесу имали својијех балова
и краљева, na ja нијесам чуја, да je и један од н>их постао светац?
A ови наши скоро до ђавољи (до посљедњега).

— Имали су, војводо, има,ли, али не мученика, као ми кнеза
Лазара.

— Јесу, Станко, задајем ти из обадвије руке Божију вјеру,
ништа мањих од цара Лазара.

— A који Су to, војводо?

— Прича' ми je Стеван, отац ми, a он добро жнаваше историју,
као да je из књиге читаше, да су Рвати имали још давно Краља
Тома, na Краља Мата Грубца, који се одметнуо био од Аустрије и
дигао велику буну противу њене госпоштине. Уватила га силна
војска, na му натакла на главу капу од врелога гвожђа и тако je

Црногорске анегдоте o Хрватима.

101

у највећим мукама умро. A до њега су на вјешалима скапавали
сељаци, који су га помагали. Зар он није био, Станко, виши мученик
но наш Лазар, којему je џелат одједном одрубио главу; a ето, он
није светац као Лазар?

Мићун М. Павићевић.

— Није to био, војводо, Мато Грубац, но Матеја Губац, којега
je заиста Аустрија погубила, чим je подигао сељачку буну против
њене управе. Али Рвати признају папу, a ми патријарха.

— Eto, виђи ђавола, како и ове цркве не раде једнако, a камо-
ли ми у ове крше и зановетнице! — заврши војвода Петар своју
причу.

102 Мићун M. Павићевић:

Бан Мажуранић на Његушима.

Враћао се Бан Мажуранић са Цетиња од Владике Рада, пошто
му je прочитао у рукопису своје класично дјело »Смрт Смаил-аге
Ченгијића«, при повратку свратио у кућу Оташа Петрова на Ње-
гушима, која je била одмах покрај пута. Чим je бан ушао, Оташ,
видећи га онако угледна, хитро сјсочи на ноге и понуди му тро-
ножну столицу, рекавши:

— Добро доња' и сједи, брате!
Бан сједе и упита га:

— A одакле знаш, да смо браћа?

— Па мени! je брат сваки добар човјек, a ти си ми и no Јцва
пута брат, јер ето говориш нашки, исто као и ja. Ho окле би ти,
Господине, Бога ти, a опрости што те питам, река' бих, да са,м те
негђе гледа' или жива, или у лентро (на слици).

— Ja сам из Хрватске, Бан Мажуранић.
Оташ поди|же капу у вис и рече:

— Нијеси ти, Господине из Хрватске, no из Братске, но ве
(вас) удави она крвница (Аустрија) у one равнице. Ево, не да ни
нама боигјега мира у ове главице и литице, ђе нема никога до вука
и хајдука. И хвала ти Бане — и баш си Бан људи, кад си свратио
у ову моју сиромашну појату, у којој су се и прије, Бога ми, људи
окупљали. Милије ми je то но да ми je ко донио стотину цекина
у злату ...

Бан, да би прекинуо даљи диван, a и чуо, што један прости
црногорски сељак мисли o његовом дјелу, упита га:

— Знаш ли ти, ko je Новица Церовић?

— Ka' не знам, — Господине Бане, забога? To je они, те се
зарека' био Владици, да he убити чувенога Смаил-агу Ченгића, и
није преварио — убио га.

— Ja имам једну пјесму o томе догађају, хоћеш ли, да je чујеш?

— Опрости, Бане, немам гусала.

— He, не, to се може и без њих.

И Бан поче да му чита поједине дијелове из свога спјева, na га
упита, како му се допада.

— Добро, Господине Бане, само ми се чини, да та твоја пјесма-
рица није за гусле, a ријечи су нашке и сваку добро разумијем.

— A како би ти to желио? — упита га Бан.

— Ево овако, — и развезе Оташ и без гусала, што га грло
служи:

Црногорске анегдоте o Хрватима 103

Зарече се Церовићу Бане
У Биљарду своме господару,
Да he убит' агу, Смаил-агу,
Ослободит' рају од Турака.
Што je река', није преварио:
Донио му на Цетиње главу.

— Добро и ти пјеваш, Црногорче, — рече Бан, поглади га
руком no рамену и крену да иде.

— He ћеш, Господине Бане, јутрос из моје појате, та ми од
огња не изгорјела, док нешто челебрчнемо.

И Оташ на брзу руку припреми ручак. Послије ручка, Бан се
поздрави с Оташем и продужи пут у Котор. Овај га испрати до на
саму границу Аустрије и при посљедњем растанку пољуби га у
npca, бпали малу пушку иза појаса и узвикне, што га грло носи:

— Срећан ти пут био, људски Бане! Да Бог да, ми те опет
интЈфија (срећа) нанијела у ону моју појату, 1;ад те могао љепше
и боље дочекати! Jep прољеће долази и у цара. Сирогиња смо и
опрости ми1

Kora je најбоље Бранко опјевао.

Повео се разговор између Краља Николе и попа Јована Сунде-
чића: које je племе Бранко Радичевић у »Ђачком растанку« нај-
боље уздигао.

— Ha најбоље вас Црногорце — рече поп Јован.

— Није, није, но ми реци право.

— Наједит ћеш се.

— Нећу, бора ми.

— Па најбоље Хрвате, Господару; jep им je рекао »Хрваћане,
не од лане, одувек си ти без мане«. A мука je бити без мане, jep их
и ти имаш — заврши поп Јован.

Двоглави opao аустријски.

Сашао Владика Раде у госте код Лазара Мамуле, тадашњег
гувернера Далмације. Улазећи у салон, Владика се загледа у ау-
стријски грб, који je висио више врата. Мамула га запита:

— Што гледате, Високопреосвештени Владико, толико круну
наше моћне Царевине?

— Разгледам ову врану и размишљам, колико je позобала јад-
них мојих пилића, — одговори Владика.

104 Мићун M. Павићевић:

Црногорац и Хрват.

Случили се на служби заједнички у Бару један Хрват, официр,
као представник војне власти и Црногорац И. Б., као представник
управне власти.

Ha дан прославе Уједињења Југославије обојица су држали
ватрене говоре. Послије свеч81ности упита Хрват Црногорца:

— Ама, брате, вјерујеш ли ти у ово, што смо јутрос говорили?

— Вјерујем, Бог ти и Божија вјера.

— Па добро, брате, објасни ми и докажи, да су Срби, Хрвати
и Оловенци један народ.

Црногорац се промисли, na рече:

— Вјерујеш ли ти у Бога?

— Вјерујем, — одговори Хрват.

— Вјерујеш ли, да je један Бог, a три лица Божја и да ова три
лица сачињавају свету Тројицу, или једнога неразд,]елуивога Бога?

— Вјерујем, jep ми се тако у школи предавало.
Тада Црногорац весело прихвати:

— Eto, брате, тебе (теби) je онда лако доказати, да Срби, Хр-
вати и Словенци, као три лица, чине један народ — једну нераз-
дјељиву државу Срба, Хрвата и Словенаца или Југославију.

— Тако je, добро си река', — одговори Хрват.

Њихов разговор.

Послије злочина Пунише Рачића, састали се Иван Вулев и
Вељо Нунишин:

— Ах нашега црнога образа, ђе убисмо онакве људе.

— Није to, Бога ми, само црни образ, но се бојим, да се из тога
не излеже велики ђаво.

— Ma, Бога ти, Иване, ка' си ти велики памтиша и познајеш
у прсте свакога, знаш ли, окле су ови несрећни Рачићи no пори-
јеклу?

— Ga Косова, окле и ми сви. Само сам чујао, да има код њих
и једна капља крви Арнаутске. Jep су ми говорили, да je мајка
некојему од Пунишиних предака Шаљанка. A ти знаш, да траг
сјеме води.

— A јесу ли јунаци, Иване?

— Ma јесу, Бог ти и божја вјера, ка no једни у бригади. Само
су и велики отровници. Ето, чујао сам, да се неколицина, због нече-
сових свађа и работа налазе у тамници у Босни.

Црногорске анегдоте o Хрватима. 105

— To he бити у ону чувену тамницу, у Зеницу, je ли?

— Незнам, je ли у Зеницу, само јест у невиђелицу.

— Ma како то, Иване, јунаци, na да убијају распасане и голо-
руке људе?

— Јади га његови не знали! Ja сам не могу да разумијем, како
се TO све могло случити. To несретно момче оцрни нам образ. Ми
људе позовемо na мегдан, na се јуначки једнакијем оружјем са
њима разрачунамо, a ne овако. Страх ме je и бојим се љуто.

— И мепе, Иване, али се надам у Бога, да ко и та велика не-
срећа некако прегрми преко наших глава.

Андрија у Загребу.

Андрија Богданов, из Ћеклића, у Црној Гори, дошао у Загреб
да посјети свога сина, који се ту налазио на школовању. Наишао
na Јелачићев трг, na уочио спомепик бапа Јелачића, пришао му и
разгледава га са свију страпа. Један млад Хрват видио га, гдје се у
народној ношњи окреће око спомепика, na га радознало упита:

— Допада ли ти се, чича, овај господин на коњу?

- — Допада, ваистину, паочит je, лжјеп, бркат и плећат, само му
нешто фали.

— A што? — припита га onaj још радозналији.

— He видим му за пас пишта, ни ледепика, ни ледепица, ни
ханџара.

— Чича, ово je Бан Јелачић у походној (нападној) униформи.

— Незнам ja, брате, што ти je то. Само знам, да наши банови
нијесу посили овакво одјело, a чиста ти и Божја вјера, мислим, на
пушку и пож, пијесу ништа грђи били од овога, те га гледам, —
заврши Црпогорац.

Новица Церовић и Бан Мажуранић.

Приликом последње научне препирке o спјеву »Смрт Смаил-аге
Чепгића«, да ли je творац тога дјела владика Раде или Бан Мажу-
рапић, дошла су два нарочита поклисара у Тушипу, село у Црној
Гори, да чују Новицу Церовића, убицу Смаил-аге, главног јунака
ове књиге и владичипа тјелохранитеља и тајника, који je много
годипа уз владику живио и na чијим je рукама Владика доцније и
издахнуо.

Новица им je том приликом испричао ово:

— Једпога дапа дошао je у »Биљарду« код Владике пеки стра-
нац, за којега су ми доцније рекли, да се зове Мажуранић, Бан

106 Мићун M. Павићевиђ: Црногорске анегдоте o Хрватима

Хрватски. Он je с Владиком у његовој соби нешто дуго читао, a ja
сам стајао пред вратима од собе. Послије неколико времена Владика
ме позове унутра и рече:

— Новица, овај те je човјек опјевао у једној пјесми, — и показа
руком на Мажуранића.

Ja му, као у шали рекох:

— Хвала му, имао je и кога.
Владика додаде:

— Јест, али те он потурчио у тој вјесми и дао ти турско име.
Ja се ухватих за нож и рекох:

— A je ли ми TO ружно, Господару?

— He, — ваистину, пошто je рекао у пјесми, да си велики
јунак...

— Е, na кад je тако, не мари ништа; свак зна, да ja нијесам
Турчин.

Да пише Шиловићу.

Нешку Борикину, no његову миш.љењу, капетан Јанко Boniico-
вић, криво пресудио некакву давију. Л\алио се сенату, na и тамо
изгубио:

— Чујеш ли дијете, помози ми peh, како се зваше они велики
научењак и правосудија у Загребу, што му je презиме некако
слично на сврда?

Мисли, мисли, син му, који je студирао право у Загребу, na ће:

— Да нжје Шиловић?

— Е јест, чоче, Шиловић, Шиловић.

— A шта би ти он?

— Хоћу да му овога часа напишеш карту, o овој мојој давији,
na ако рече да сам крив и ne боли ме.

— Па није on, јадап не био судија, но професор права, a и да
je, зар ти нијесу ближе ови наши правници?

— He, нијесу, пошто су ампаџије a on je, чујао сам, не само
паметпа глава, но и мпого прав човјек, na ће рећи истину, пошто ми
не познаје ни оца ни ђеда.

— A што ти je боље и да рече да си прав, кад ти ne може пре-
суду промјенити.

— Мучи, грдове, како није боље. To што on рече, остат ће,
да се прича за вазда, a ово што сам пресуђеп, заборавит ће се колико
je сјутра.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov.

Ivan Simonie.

Mešanost kočevskega prebivalstva se nam poleg raznovrstnih
drugih f aktov osvetljuje tudi v rodbinskih imenih. Imena, ki sem
jih proučil iz kočevskega urbarja iz leta 1574., za šest kočevskih
naselij iz poljanskega urbarja^ iz leta 1576., nam kažejo pester
mozaik kočevskega prebivalstva, ki je bilo že od nekdaj mešano.

V vsem kočevskem gospodstvu, ki je bilo mnogo obširnejše
od sedanjega jezikovnega otoka, ki pa na JJV in SV ni obsegalo
vseh sedanjih kočevskih naselij — na S tudi Kukovega ne — na
JZ in Z pa več slovenskih in hrvatskih krajev, (od katerih pa
se vsi niti ne omenjajo)^, je imelo 1574. leta 136, odnosno 138 na-
selij, ker se na dveh mestih po dva kraja Verderb-Verdreng in
Mlaka-Breg imenujeta kot skupno naselje, radi česar tudi ni
razvidno, koliko posestnikov je spadalo v en in drugi kraj. Sedanja
kočevska naselja, ki se nahajajo vzhodno od Črmošnjiško - Po-
ljanske doline in so mladega datuma^^, so spadala v mehovsko
gospostvo, Kukovo v čušperško gospostvo, kočevski jugojugo-
vzhodni sektor šestih naselij pa v poljansko gospostvo. Tako
obsega proučavanje priimkov v tem pregledu 142 (144) naselij,
od katerih pa jih je z Bilpo vred — ki je sedaj po jeziku čisto
slovenska stalo na sedanjem kočevskem jezikovnem otoku
le 131 (133). Ker sem pri tem proučavanju rodbinskih imen naletel
na mnogoštevilne urbarske družine, ki so navedene zgolj s krstnim,
odnosno krstnim imenom očeta, pri katerih je često ugotovitev
njih izvora nemogoča, sem se v glavnem oziral le na priimke.

V posameznih naseljih je bila mešanost in razmerje med Nemci in Slovenci
sledeča:

Nove Ložine: le 2 Nosche-ta. Torej 100% Slovencev.

Thomas Bartten pri Polomu: le Plesche. 100% Slovencev.

2ibenj: le Melz. 100% Slovencev.

Pleš pri Borovcu: Plesche;

brez priimka: des Simon Sun. 100% Slovencev.

Grintovec (nad Kolpo): le Sagar. 100% Slovencev.

Padova: 2 Slovenca: Mihitsch in Krulicz. 100% Slovencev.

Bezgovica: le Malner. 100% Slovencev.

108 Ivan Simonie:

Osilnica:

slov. priimki: Sagar — Darsei (= Držaj) und Sagar — Panitsch — Mar-
khouitsch — Clementschitsch — Steffan und Ossmackh — Thomecz;
nem.: —

brez priimka: des Peter Sun. Vsota 10.

100% Slovencev.

Navedenih osem naseHj, od katerih so prva štiri — Thomas
Bartten je že davno razseljen — na kočevskem jezikovnem
otoku, je imelo zgolj slovensko prebivalstvo.

Spodnje Ložine:

slov.: Urban Feriez, Steffan und Paul Greynner, Michel Nuesche.

Vsota 4.

Nem.: Mathes Tschingl. 1-

Slovencev 80%, Nemcev 20%.

Knežja Lipa:

slov.: Markho — Mathe und Niel Schuesteritsch — Lucas Sterbencz —
Andre und Blass Sterbencz — Barthlme Lauretitsch — luuan Neisitsch und
Neusitsch Erben — Peter Lauretitsch — Gregorg Vidasch — Lucas Lauretitsch
— Thomas Lauretitsch, Lucas, Thomas und Steffan Lauretitsch — Schueste-
ritsch — Sterbenicz. Vsota 18.

Nem.: Hanns Wolf — Michl Schmid — Ulrich Verderber — Hanns Oster-
man und Paul Waldauf — Jacob Thettman — Barthlme Rambs Erben — Hanns
Fleckh — Pechar. Vsota 9.

Slovencev 667%, Nemcev 33'3%.

Gor. Mačkovec:

slov.: Cosar, Crisse. Vsota 2.

Nem.: Khestner. ,, L

Slovenskih 667%, nemških 33'3%.

Römergrund:

slov.: 2 Khaps-a, Stariiienicz. Vsota 3.

Nem.: Fledkh, Roti. „ 2.

Slovenskih 60%, nemških 40%.

Ponikve:

slov.: Luschar, Lusar, Lisa. Vsota 3.

Nem.: Wrinsskholi, Strüczl. „ 2.

Slovenskih 60%, nemških 40%.

Cačič:

slov.: Mihitsoh, Malneritsch. Vsota 2.

Nem.: Khossler.' „ 1-

Slovenskih 667%, nemških 33"3%.

Ribjek:

slov.: Tomecz, Melchoritsch. Vsota 2.

Nem.: UUe. 1-

Slovencev 667%, Nemcev 33'3%.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 109
Bosljiva Loka:

slov.: Thomecz, Wukhouitsch, Michitsch. Vsota 3.

Nem.: Schiller. „1.

Ital.: Regoli. „ 1.

Slovenskih 60%, nemških 20%, italijanskih 20%.

Lahinja:

slov.: Mille, Stanitsch, Sterbencz, Roschitsch. Vscta 4.

Nem.: Herbst, Piczl, Schmuc^kh. „ 3.

Slovencev 57"4%, Nemcev 42'6%.

Preže:

slov.: 2 Mouerin, Tscherne, Plesche. Vsota 4.

Nem.: Peidtler, Wietrich. „ 2.

Negotova: 2 des Michln Sun. „ 2.

Slovenskih 50%, nemških 25%, negotovih 25%.

Gorenja Nemška Loka:

slov.: Agnitsch, Jackhlitsch. ' Vsota 2.

Nem.: Thetman. „ 1.

Negotov: Pauli des Merthen Sun. „ 1.

Slovenskih 50%, nemških 25%, negotovih 25%.

Travnik:

slov.: Persche, Stanitsch. Vsota 2.

Nem.: Wittinger. „ 1.

Negotova: Urban des Jure Sun, Barthlme des Paulin Sun. „ 2.

Slovenskih 40%, nemških 20%, negotovih 40%.

Trava:

slov.: 2 Schwarsching-a, Achacz. Vscta 3.

Nem.: Kramer, Benkhol. „ 2.

Negotov: Schneider* des Steffan Sun. „ 1.

Slovenskih 50%, nemških 33"32%, negotovih 16'66%.

V navedenih 13 naseljih, od katerih se jih deset nahaja na
sedanjem kočevskem jezikovnem otoku, so imeli — upoštevajoč
le priimke — pretežno večino Slovenci.

Srednja vas pri Travi:

slov.: Wogrin, Wagrin. Vsota 2.

Nem.: Knauss, Widerwoll. „ 2.

Slovencev 50%, Nemcev 50%.

Klamaw:

Slovenec: Melchoritsch. Vsota 1.

Nemec: Schaffen „ 1.

Rigelj:

Slovenec: Samide. Vsota 1.

Nemec: Jakhe. „ 1.

110;

Ivan Simonie:

Luža:

Slovenec: Cosar. Vsota 1.

Nemec: Herbst. „ 1.

Prežulje:

slov.: Khrabat. Vsota 1.

Nem.: Schmid. „ 1.

Negotov: des Mathe Sun. „ 1.

Slov.: 33'3%. nem.: 3J3%, negot.: 33"3%.

Srednja Bukova gora:

slov.: 2 Gerle-ta, Wogrin. Vsota 3.

Nem.: 2 Khump-a, Thetman. „ 3.

Slovencev 50%, Nemcev 50%.

Ribnik:

slov.: Jurman Stanitsch. Vsota 2.

Nem.: Ramb, Striczl. „ 2.

Slovencev 50%, Nemeev 50%.

Dolenja Topla Reber:

slov.: Ramor, Mische, Pericz. Vsota 3.

Nem.: Strauss, Herbst, Ramb. ,, 3.

Slovencev 50%, Nemcev 50%.

Mačkova vas:

slov.: 2 Cosar-ja, Chrise, Schilschackh (= Selščak po dr. Brezniku), Kra-
kher. Vsota 5.

Nem.: 3 Khestner-ji, Stimpfl, Herbst. „ 5.

Slovencev 50%, Nemcev 50%.

Planina pri Travi:

slov.: Poye. Vsota 1.

Nem.: Osswald. „ 1.

Negot.: des Cristan Sun. „ 1.

Slovenskih 33'3%. nemških 3J3%, negotovih 33"3%.

Belica:

slov.: Louatsch, Krulitsch, Papes, Martintetsch, Janschicz, Schagar.

Vsota 6.

Nem.: 2 Reinsc!hall-a, Wolf, Sirge, Schmidt, Scherzer. „ 6.

Slovenskih 50%, nemških 50%.

V navedenih enajstih naseljih, ki spadajo razen Belice, Pla-
nine in Klamawa, ki več ne obstoja, v kočevski jezikovni otok,
so bili po priimkih Slovenci in Nemci v ravnotežju.

Crmošnjice:

nem.: 3 Henigman-i, 2 Ramb-a, 2 Lackhner-ja, Vienkh, Henneckhman, Oster-
man Zakhl, Zolpe, Barthlme Per Tänczl, Spreiczer, Plis, Wolf, 2 Petschauer-ja.

Vsota 17.

Slov.: Khaps, Stanitsch, Stancz, Jellan. „ 4.

Nemških 80'92%, slovenskih 19'04%.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 111

Koprivnik:

nem.: 5 Grabner-jev, 4 Schuesster-ji, 3 Miille-ti, 3 Stelzer-ji, 2 Herbst-a,
Taberman, Krumbsmaul, Gsell, Khreen, Khirein, Jakhe, Mie&l, Wrinskheli, Ober-
man, Schneider, Kalteisen. Vsota 28.

Slov.: Gellan, Jellan, Jellen, Gregor, Mrincz, Stanitsch, Stancz, Stanss,
2 Ko-akher-Ja. Vsota 10.

Nemških 737%, slovenskih 26"3%.

Podstenje:

nem.: Stelczer, Füxl, Huetter. Vsota 3.

Slov.: Jellan, Meichin. „ 2.

Nemških 60%, slovenskih 40%.

Topli vrh:

nem.: 3 Petschauer-ji, 2 Gerger-ja, Schauer, Wobmer. Vsota 7.

Slov.: Khlabausser (= Klobasar). „ 1.

Nemških 87'5%, slovenskih 12'5%.

Resa:

nem.: Striczl, Pradtgesell. Vsota 2.

Slov.: Stanitsch. „ 1.

Nemških 667%, slovenskih 33'3%.

Gorenja Bukova gora:

nem.: Schmuckh, Oberman, Herbst. Vsota 3.

Slcv.: Medecz, Jellen. „ 2.

Nemških 60%, slovenskih 40%.

Štalcarji:

nem.: 2 Jagaus-a, 2 Sohmid-a, 2 Wuetrich-a, Prachler, Huetter. Vsota 8.
Slov.: 3 Plesche-ti, 2 Tscheme-ta, Suppan. „ 6.

Nemških 57"16%, slovenskih 42"84%.

Gotenice:

nem.: 4 Sirge-ti, 3 Speckh-i, 2 Grensch-a, 2 Lackhner-ja, 2 Paar-a, 2 Gris-a,
Khramer, Khraus, Sackhe, Egkher, Kramer, Huetter, Schmid, Weber, Khnauss,
des Ambmans Sun. Vscta 25.

Slov.: 7 Michitsch-ev, Schwarsching, Widmer, Turgg. „ 10.

Negotova: 2 des Mathe Sun. „ 2.

Nemških 67'6%, slovenskih 27%, negotovih 5'4%.

Borovec:

nem.: 4 Stampf 1-i, Reinschall, Rauch, Schneider, Kramer. Vsota 8.

Slov.: Lasar Suppan, Tscherne, Krabat, Kristanitsch, Jafer. „ 5.

Negotov: des Barthlme Sun. ,. 1.

Nemških 57'12%, slovenskih 3570%, negot. 7'14%.

Morava:

nem.: 2 Lenncz-a, Witine, Lux, Schwaiger, Huetter, Wittine. Vsota 7.

Slov.: 2 Plesche-ta, Tscherne, Tschne, Lippe. „ 5.

Negotova: des Leonhardts Sun, des Petem Sun, Peter Sun, des Merthen
Sun, Mathe des Mathe Sun. Vsota 5.

Nemških 4n6%, slovenskih 29'40%, negotovih 29'40%.

112 Ivan Simonie:

Zgornja Briga:

nem.: Stamphl, Piiczl, Sturmb, Egkher. Vsota 4.

Slov.: Thème. „ 1.

Negot.: des Mathe Sun. „ 1.

Nemških 667%, slovenskih 1666%, negot. 16'66%.

Handlarji:

nem.: 3 Schwaiger-ji, Widmair, Rinser. Vsota 5.

Slov.: 3 Gcde-ti. „ 3.

Negotovi: 3 des Gregor(e)n Sun, 2 des Hannssen Sun, 2 des Steffan Sun,

2 des Andre Sun. Vsota 9.

Nemških 29'40%, slovenskih 17'64%, negotovih 52'92%.

Grčarice:

nem.: 2 Stampf 1-a, Stampfer, Khreen, Paar, Dulczer, Sackhl. Vsota 7.
Slov.: 3 Lusar-ji. „ 3.

Negotovi: des Barthlme Sun, des Ambrossen Sun, des Jacoben Sun, des
Gregors Sun. Vsota 4.

Nemških 50%, slov. 2r5%, negotovih 28'5%.

Polom:

nem.: 4 Khramer-ji, Peer, Sigmund. Vsota 6.

Slov.: 3 Petsohe-ti, Pericz, Melcz. „ 5.

Nemških 54'54%, slovenskih 45'45%.

Novi Breg:

nem.: 2 Wietrich-a, Nickh, Strauss. Vsota 4.

Slov.: 2 Samide-ta in Melcz. „ 3.

Nemških 57"16%, slovenskih 42'84%.

Onek:

nem.: Tödtman, Jeisenzapf, Hofer, Khestner, Herbst, 3 Khingauf-i,

3 Stimpfl-1, 2 K(h)öfler-ja, Nickh, Thetman. Vsota 15.

Slov.: 6 Mulcz-ev. „ 6.

Negot.: Urban des Andre Sun, Paul des Cristans Sun. „ 2.

Nemških 65'10%, slovenskih 26'04%, negot. 8"68%.

Rogati hrib:

nem.: 3 Hanssk(h)e-ti, 2 Lampertter-ja, 2 Schmalczl-a, 2 Schmälczl-a,
Khatman, Singeli, Walch. Vsota 12.

Slov.: 3 Plesche-ti, Pragsche, Gorenicz. „ 5.

Negot.: Peter des Casparn Sun, Peter des Michls Sun. „ 2.

Nemških 63'12%, slovenskih 26"30%, negct. 10"52%.
Moss bei Kherndorf (obstojal med Kočevjem in Mlako):
nem.: Rothesl, Verderber. Vsota 2.

Slov.: Khotnikh. „ 1.

Nemških 667%, slovenskih 33"3%.

Črni potok:

nem.: 3 Sibrer-ji, 2 Grensch-a, 2 Weiz-a, Köstner, Vicz, Stimpfl, May,
Pradtgesell, Springer, Kramer. Vsota 14.

Slov.: 2 Trampusch-a, Meichin, Plesché, Welicz, Marintschitsch.

Vsota 6

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 113

Negot.: Walle des Jacob Sun, Georg des Marco Sun, Peter des Marckho
Sun. Vsota 3.

Nemških 6076%, slovenskih 26'04%, negot. 13"02%.

Livold:

nem.: 4 Hannsskhe-ti, 2 Soller-ja, 2 Singeli-ja, Khaterl, Sattler, Eppich,
Rotte, Sargheli, Dietrich, Kame, Hegler, Saler, Schwaiger, Tschinkhl, Dulle,
Grill, Khuenczl, Oppi, Gätterl. Vsota 24.

Slov.: 3 Garsche-ti, 3 Plesche-ti, Turkh, Therne, Cosar. „ 9.

Negot.: Peter des Lucas Sun, Gregor des Paulin Sun. „ 2.

Nemških 68'40%, slovenskih 25'65%, negot. 570%.

Dolga vas:

nem.: 3 Wolf-i, 2 Khump-a, Payr, Zeckhe, Eiban, Aibein, Muess, Erkher,
Rottl, Röttl, Müllner, Gump. Vsota 15.

Slov.: -2 Schweticz-a, 2 Krakher-ja, Gregor, Viteschikh (grofov oskrbnik),
Pressnigkh, Medecz. Vsota 8.

Negot.: Anndre des Peter Sun, Lucas des Steffan Sun, Pangracz des Steffan
Sun, Lucas des Jure Sun. Vsota 4.

Nemških 55"5%, slovenskih 29'6%, negotovih 14'8%.

Verderb Verdreng:

nem.: Schmid, Kump, Spreiczer, Herbst, 2 Knesspler-ja. Vsota 6.

Slov.: Praiditsch, Persche, Petsche, Sterbencz. „ 4.

Negot.: Georg des Parthe Sun, Mathe des Gori Sun. „ 2.

Nemških 50%, slovenskih 33'33%, negotovih 16'66%.

Skril j:

nem.: Schneperger, Schmid, 2 Lampert(t)er-ja. Vsota 4.

Slov.: 3 Persche-ti. „ 3.

Nemških 57'16%, slovenskih 42'84%.

Nemška Loka:

nem.: 2 Scheberli-ja, Jesti, Osswald, Schöberlin, 2 Magrin-a. Vsota 7.

Slov.: 2 Agnitsch-a, Lawretitsch, Plese. „ 4.

Negot.: Bastian und Andre des Lucas Sun, Anndre des Lucas Sun, Jure
des Steffan Sun. Vsota 4.

Nemških 46'62%, slovenskih 26'64%, negotovih 26'64%.

Trncvec:

nem.: 2 Weber-a, Khreen, Rankheli. Vsota 4.

Slov.: 2 Melcz-a, Pericz. „ 3.

Nemških 57'16%, slovenskih 42'84%.

Koblarji:

nem.: 3 Eppich-i, 2 Sturmb-a, 2 Vienkh-a, Tschinckhl, Schaber, Pfeiffer,
Schober, Ostermann. Vsota 12.

Slov.: 2 Romar-ja, Orecha, Greynner, Nosche, J urman. ,, 6.

Negot.: Mathe des Gregorn Sun. „ 1.

Nemških 63'12%, slovenskih 3r56%, negot. 5'26%.

Mahovnik:

nem.: 4 Haberli-ji, 4 Khrcpf-i, 2 Schleiner-ja, Ziglfist, 2 Pirstl-a, Wecz,
Dürnpacher, Plassman, Strauss, Verdeber, Walle Michls, Fuxs. Vsota 20.

114 Ivan Simonie:

Slov.: grof Blagajski (Graue zu Blagey) Franncz Urschin, 3 Plesche-ti,
2 Migutsch-a, Magutsch, Breyditsch, Thalian. Vsota 9.

Negot.: Michl des Hansen Sun, Gregor des Cristan Sun, Ursa des de-
menten Wittib. Vsota 3.

Nemških 62'40%, slovenskih 28"08%, negotovih 9'36%.

Prerigelj:

nem.: 5 Ramb-ov, 2 Manntl-a, Puchsche, Springer, Tedtman. Vsota 10.
Slov.: 3 Wogrin-i, Hullan. „ 4.

Nemških 7r44%, slovenskih 28'56%.

Brezovica:

nem.: Schüester, Spitznagl, Osterman. Vsota 3.

Slov.: 2 Maurin-a. „ 2.

Nemških 60%, slovenskih 40%.

Koče:

nem.: 4 Wolf-i, 4 Annderkholl-i, Schwaiger, Sirger, Meisl, Huetter.

Vsota 12.

Slov.: 3 Schwarsching-i, Neukhan. „ 4.

Negot.: 2 Veitls Sun. ., 2.

Nemških 66'60%, slovenskih 22'20%, negotovih inO%.

Gornji Vecenbah:

nem.: 2 Schwaiger-ja, Maye Steffan. Vsota 3.

Slov.: Plesche. „ 1.

Negot.: Veitl des Paulin Sun. „ 1.

Nemških 60%, slovenskih 20%, negot. 20%.

Kočevska Reka:

nem.: 3 Rauch-i, 3 Schuesster-ji, 3 Khos(s)ler-ji, 2 Lux-a, 2 Schneider-ja,
2 Spedkh-a, 2 Peit(t)ler-ja, Walthe, Haberlin, Zape Ambtman, Weber, Khoseli,
Kacherli, Schwaiger, Hass, Ploy. Vsota 26.

Slov.: 3 Laser-ji, 2 Tschine-ta, Augustin, Jurman, Plesche, Loi.'* „ 9.

Negot.: des Veitls Sun, des Paulin Sun. „ 2.

Nemških 70"2%, slovenskih 24'3%, negotovih 5'4%.

Mlaka:

nem.: Paar, 2 Pradtgesell-a, 3 Khacze-ti, Tunckhe, Wobmer. Vsota 8.

Slov.: Mihitsch, Neickhan. „ 2.

Negot.: 2 des Ambross Sun, des dementen Sun. „ 3.

Nemških 6r52%, slovenskih 15'38%, negot. 23"07%.

Novi Lazi:

nem.: 3 Wecz-i, 2 Piirstl-a, 2 Wüetrich-a, 2 Meisl-a, 2 Zegoli-ja, Kheseli,
Dürrer, Hofer, Tschinkhl, Schmid, Huetter, Wietrich. Vsota 18.

Slov.: 2 Khain-a, Tschiene, Lasar, Laser, Neuckhan, Plesche. „ 7.

Negot.: des Casparn Sun, des Gregorn Sun, des Paulin Sun, des Mathe
Sun. Vsota 4.

Nemških 61"92%, slovenskih 24'08%, negotovih 1376%.

Spodnja Briga:

nem.: 3 Osterman(n)-i, Rauch, Huetter, Meisl, Stampfl, Schuesster,
Khuenncz. Vsota 9.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 115

Slov.: Tscherne, Werle, Plesche. Vsota 3.

Negot.: des Hannse Sun, des Maie Sun. „ 2.

Nemških 6476%, slovenskih 2r42%, negot. 14'28%.

Ravne:

nem.: Zopeis Wittib, Schwaiger, Meisl, Peitler, Kuencz. Vsota 5.

Slov.: Krobat. „1.

Negot.: des Simons Sun. „ 1.

Nemških 7r44%, slovenskih 14'28%, negot. 14"28%.

Spodnji Log:

nem.: 5 Spiznagl-ov, 3 Veber-i, 2 Wolf a, Leonhardt May Wolf Sun, Stau-
dacher, Spreützer, Rüsel, Ruppe. Vsota 15.

Slov.: Schusteritsch, Gorenz, Khabsch, Janckha, Wüsche, 2 La-
skho-ta. „ 7.

Nemških 68'22%, slovenskih 3178%.

Rajhenau:

nem.: 3 K(h)nes(s)pler-ji, 3 Khump-i, 2 Khestner-ja, 2 Grabner-ja, 2 Füxl-a,
2 Fricz-a, Khöstner, Poss, MatRe Khusaldt und Mathe des Caspar Kusaldts Sun,
Khrume, Ramb, Pfeiffer, Schneider, Zingkhl, Hess, Wrinsskheli, Stimpfl.

Vsota 26.

Slov.: Nitschiemer, Nitschemer, Augustin, Jellan, Krackher. „ 5.

Negot.: Thoman und Jacob des Ambrosen Sun, Augustin des Mathes sein
Wittib, Leonhardt Veitls Sun, Urban des Mathe Sun. Vsota 5.

Nemških 72"02%, slovenskih 13'85%, negotovih 13'85%.

Hrib:

nem.: 7Fleckh-ov, 2 Lackhner-ja, 2 Teitschman-a, 2 Müesl-a, 2 Schuesster-ja,
2 Oberman-a, Glienkher, Gsell, Blass, Herbst, Schmuckh. Vsota 22.

Slov.: 3 Rabuse-ji, Medecz. „ 4.

Nem,ških 84-48%, slovenskih 15'36%.

Dolenja Bukova gora:

nem.: 3 K(h)ump-i, May, Gosti. Vsota 5.

Slov.: Ognicz. „ 1.

Nemških 83'30%, slovenskih 1670%.

Svetli potok:

nem.: 6 Ramb-ov, 3 Schuesster-ji, 3 Flackh-i, Fleckher, Schmuckh, Waiss,
Wölfl. Vsota 16.

Slov.: Marthin. ,,1.

Negotov: Michl des Anndre Sun. „ 1.

Nemških 88'80%, slovenskih 5"55%, negot. 5'55%.

Planina:

nem.: 2 Spraiczer-ja, Spreiczer, 2 Fricze-ta, 2 Stelczer-ja, Ramb. Vsota 8.
Slov.: Khrackher. „ 1.

Nemških 88'89%, slovenskih ini%.

116 Ivan Simonie:

Blatnik:

nem.: 2 Troye-ta, 2 Dille-ta, Dulter, Ramb, Speckh, Par, Schneider,
Panhardt, Spreiczer. Vsota 11.

Slov.: Luschar. „ 1.

Nemških 9V63%, slovenskih 833%.

Brezje:

nem.: 3 Ramb-i, 2 Lampe-ta, 2 Fricz-a, Stelczer, Griss, Schneider, Puczl,
Schmid, Pleye, Pedtschauer. Vsota 14.

Slov.: 2 Chrise-ta. „ 2.

Nemških 77'50%, slovenskih 12'50%.

Srednja vas:

nem.: 2 Püczl-a, Maczeli, Petschauer, Spreiczer, StanngL Vsota 6.

Slov.: 2 Schgedel-a. „ 2.

Nemških 75%, slovenskih 25%.

Kleč:

nem.: 2 Stelczer-ja, Hass, Spreiczer. Vsota 4

Slov.: Schgedl, Tscherne. ,, 2.

Nemških 667%, slovenskih 33"3%.

Golobinjek:

nem.: Stelczer, Khreen, Striczl, Kalt Eisen. Vsota 4.

Slov.: Romar. „ 1.

Nemških 80%, slovenskih 20%.

Občice:

nem.: 2 Wuchse-ta, Wobmer, Pachinger. Vsota 4.

Slov.: Medecz. „ 1.

Nemških 80%, slovensikih 20%.

Mali Rigelj:

nem.: 2 Dille-ta, Wrinsskheli, Erkher, Friczl, Khacze. Vsota 6.

Slov.: Luschar, Gregor. „ 2.

Nemških 75%, slovenskih 25%.

Zdihovo:

nem.: 2 Witine-ta, Huetter Vsota 3.

Slov.: Vidmeritseh. „ 1.

Nemških 75%, Slovenskih 25%.

Zgornje Ložine:

nem.: Heurafl, Eppich, Barthlme, Nodier, Brenner. Vsota 5.

Slov.: Pericz, Steffan (Wittib). „ 2.

Negot.: Petter des Steffan Sun. „ 1.

Nemških 62'5%, slovenskih 25%, negot. 12'5%.

Slovenska vas:

nem.: 7 Prenner-jev, 2 Erkher-ja, 2 Wurczer-ja, 2 Schuester-ja, 2 Schnei-
der-ja, 2 Träxl-a, 3 Stän(n)gl-i, Anndre vom Rigl, Stengl, Khreen, Khünig, Zegoli,
Sakher. Vsota 26.

Slov.: 3 Greulani, 2 Suppan-a, Tschechher, Kraulan, Pericz, Urban Jacob
(Wittib). Vsota 9.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 117

Negot.: Mert des Barthlme Sun, Gergl Urbans Sun, Ambross des Jacoben
Sun. Vsota 3.

Nemških 68'38%, slovenskih 2J58%, negotovih 7'89%.

Stara Cerkev:

nem.: 2 Strauss-a, Osterman, Sakher, Stänngl, Rathose, Laboser, Zape,
Heferli. Vsota 9.

Slov.: Delecz, Khodnickh, Nepuch. „ 3.

Nemških 74-95%, slovenskih 25*05%.

Konca:

nem.: 2 Eppich-a, Wobmer, Khreen, Schneller, Wuetrich, Heferli, Ziglfist.

Vsota 8.

Slov.: Pericz. „ 1.

Nemških 88-89%, slovenskih ini%.

Gorenje:

nem.: 2 Frölich-a, Schneider, Khreen, Schuester, Wieferich, Panczer, Khropf.

Vsota 8.

Slov.: Tscherne. „ .1.

Negot.: Ambross des Friczn Sun, Mathe des Pauln Sun, Jacob der Wittib
Sun, Paul des Simon Sun. Vsota 4.

Nemških 6r52%, slovenskih 7'69%, negotovih 3r76%.

Mlaka in Breg:

nem.: 3 Schues(s)ter-ji, 2 Wobmer-ja, 2 Khropf-a, Hiris, Osterman, Ver-
derber, Heferl, Wolfin, Jakher. Vsota 13.

Slov.: Gregor, Pericz. „ 2.

Nemških 86"68%, slovenskih 13'32%.

Zeljne:

nem.: 3 Hiris-i, 2 Frölich-a, 2 Peschli-ja, 2 Sturmb-a, 2 Grill-a, 3 Jaisenzapf-i,
Sakher, Tschingl, Huetter, Peer, Herman, Praune, Kolman. Vsota 21.

Slov.: Schelaun und Hanns sein Sun, Schlaun, Pericz. „ 4.

Nemških 84%, slovenskih 16%.

Klinja vas:

nem.: 4 Rankheli-ji, 3 Pe(e)r-i, 2 Gedrer-ja, Schleimer, Gresse, Hiris,
Vankhle, Tschingl, Jaisenzapf, Hohenstainer. Vsota 16.

Slov.: 2 Melcz-a. Pericz, Schwarsching. „ 4.

Negot.: Gori des Pauln Sun. „ 1.

Nemških 76'16%, slovenskih 19'04%, negot. 476%.

Kleče:

nem.: 3 Cramer-ji, Valckhner, Mauser, Eppich, Lobe, Vokhe, Schneider,
Falckhner. Vsota 10.

Slov.: Petsche. „ 1.

Nemških 90'91%, slovenskih 9'09%.

Mala Gora:

nem.: 3 Henigman-i, 2 Eppich-a, 2 Khreen-a, 2 Cramer-ja, Colman,
Valkhner, Hage, Kramer. Vsota 13.

118 Ivan Simonie;

Slov.: 2 Malchar-ja. Vsota 2.

Negot.: Thomas des Petern Sun, Hanns des Pauli Sun „ 2.

NemSkih 76'44%, slovenskih 1176%, negot. 1176%.

Stari Log:

nem.: 4 Schmid-i, 2 Gögl-a, 2 Lobe-ta, 2 Marscher-ja, 2 Röse-ta, 2 Scho-
ber-ja. Texisch, Khögl, Pogner, Falckhner, Valckhner, Khropf, Labi, Sturmb,
Wächter Osterman. Vsota 23.

Slov.: Strach, Mische, Windisch. „ 3.

Negot.: Casper des Mathesen Sun, Mathe des Mathe Sun. „ 2.

Nemških 82"41%, slovenskih 1071%, negotovih 7'14%.

Novi Log:

nem.: 3 Lampertter-ji, Vinckh, Smid, Gump. Vsota 6.

Slov.: Mische, Thalian." „ 2.

Negot.: Paul des Mathe Sun. „ 1.

Nemških 667%, slovenskih 22'2%, negot. in%.

; Cesta:

nem.: 2 Künig-a, Wolf. Vsota 3.

Slov.: Samide. „ 1.

Nemških 75%, slovenskih 25%.

Komuc:

nem.: 2 Gerger-ja, Herbst, Mausser, Hofer, Strauss, Prenner. Vsota 7.

Slov.: Khosar. „ 1.

Nemških 87'5%, slovenskih 12'5%.

nem.: Waldin, Geselle, Schneider, Wietrich, Pfeiffer. Vsota 5.

Slov.: Skhopiczer. „ 1.

Nemških 83'4%, slovenskih 16'6%,

Salka vas:

nem.: 6 Hegler-jev, 5 Sturmb-ov, 4 Schleiner-ji, 3 Weber-i, 3 Bppich-i,
2 Praue-ta, Jurscheli, Gusaldt, Stängl, Praune, Huetter, Peer, Khingau, Nikh,
Khnoflach. Vsota 32.

Slov.: Glibe.'

Nemških 96'97%, slovenskih 3'03%.

Cvišlarji:

nem.: 3 Schleiner-ji, 2 Erkher-ja, 2 Erger-ja, 2 Stänngl-a, 2 Vicz-a, Payr,
Knoblach, Wurczer. Vsota 14.

Slov.: Malchin, Talian, Zekhel.« „ 3.

Negot.: Hanns des Jacob Sun, Thoman des Mathe Sun, Jörgl Veitls Sun.

Vsota 3.

Nemških 70%, slovenskih 15%, negotovih 15%.

Zajčja vas:

nem.: 2 Lampertter-ja, 2 Schuesster-ja, 2 Hegler-ja, 2 Khestner-ja, Game,
Kame, Katman, Manntl. Vsota 12.

Slov.: Tscherne, Jankhe. „ 2.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 119

Negot.: Barthlme des Michls Sun, Leonhardt des Lucasen Sun, Georgl
des Marco Sun, Blass des Jacoben Sun. Vsota 4.

Nemških 66'60%, slovenskih inO%, negotovih 22"20%.

Mozelj:

nem.: 4 Springer-ji, 2 Greusch-a, 2 Grennsch-a, 2 Herbst-a, 2 Khestner-ja,
2 Schmid-a, Kramer, Osterman, Wälsche, Walsche, Heferli, Wächter, Kalt Eisen,
Schauer, Vinckh. Vsota 23.

Slov.: Sterbencz, Khaps, Trampus, Schwarsching, Jannkhe. „ 5.

Nemških 82'41%, slovenskih 17'59%.

Suhi potok:

nem.: 2 Schneeperger-ja, 2 Schauer-ja, Veitl, Fricz, Schuesster, Mayerli.

Vsota 8.

Slov.: Meichin, Khrakher. „ 2.

Negot.: Clement des Michls Sun, Lucas Veidl Sun, Thomas des Blasen
Sun. Vsota 3.

Nemških 6r52%, slovenskih 1176%, negotovih 17'64%.

Kačji potok:

nem.: 3 Khump-i, Puttrer, Buttrer, Springer, Hannsskho, Schneeperger,
Fleokh, Spraiczer, Jaisenzapf. Vsota 11.

Slov.: Malchin, Khrabat. „ 2.

Negot.: Ambross Mertten Sun, Thomas des Michl Sun. „ 2.

Nemških 73'26%, slovenskih 13"32%, negotovih 13"32%.

Staro Brezje:

nem.: 4 Stelczer-ji, 2 Jöstl-a, Jobstl, Khestner, Schuester, Ramb, Tödtman.

Vsota 11.

Slov.: 3 Zose-ti." „ 3.

Nemških 78"54%, slovenskih 2r46%.

Rajntal:

nem.: 4 Springer-ji, 6 Putrer-jev, 2 Schues(s)ter-ja, 2 Kump-a, 2 Rötl-a,
Gumpe, Osterman, Knäphl, Mantl, Lenncz, Mathe. Vsota 22.

Slov.: Trampusch, Preiditsch, 3 Persche-ti. „ 5.

Nemških 81*4%, slovenskih 18'6%.

Muh ova vas:

J nem.: 3 Miillner-ji, Gump, Wittene, Wurczer, Knesspler, Dräxler, Schneider.

Vsota 9.

Slov.: Sterbencz. „1.

Nemških 90%, slovenskih 10%.

Türk ova Draga:

nem.: Lampertter, Röttl. Vsota 2.

Slov.: Petsch. „ 1.

Negot.: Georg des Larencz Sun, Georg des Gori Sun. „ 2.

Nemških 40%, slovenskih 20%, negotovih 40%.

Kočevje:

nem.: 7 Plassmanov, 6 Khramer-jev, po 5 Khropf-ov in Graf-ov, 6 Schmid(t)-
ov, po 4 Peer-i, Fux-i in Schwaiger-ji, po 3 Khes(s)tner-ji, Tschinkhl-i, Stä(a)ngl-i,
Grueber-ji in Schneller-ji, po 2 Blasmann-a, Aiben-a, Sturmb-a, Pangra(ä)cz-a,

120 Ivan Sdmonič:

Erkher-ja, Strauss-a, Sibrer-ja, Hage-ta in Ziglfist-a, po 1 Pfersich, Khumpf, Hiris,
Fuxs, Dueller, Walich, Schillerin, Schwärzl, Hannssl, Khump, Khirssner, Kalt
Eisen, Kame, Lagerwin, Sprennger, Renner, Steyrer, Khlaubenschalkh, Aidner,
AndricoUe, Fillensackh, Schwarcz, Schletrer, Schleterer, Jagerpacher,
Schusster, Rankheli, Eiben, Khumpe, Traxl, Ränkhelin, Zankhe, Kröpfin, Schle-
singer, Schmuckh, Zappe, Kamer, CrisoUin, Ramer, Wald, Maurer, Haczl, Rambl,
Ramb, Vinkh, Sosse, Soller, Spreiczer, Prainperger, Maniczl, Pramperger, Praun-
perger, Kreen, Salier, Jerkher, Huetter, Kastner, Newkat, Veitl, Lamperter,
Wietrich, Püxenmaister in 2 Tuncke-ja. Vsota 138.

Slov.: 3 Plesche-ti, po 2 Paternoster-ja, Posar-ja, Vidmer-ja, Lauretitsch-a,
Schelschakh-a in Jauckh-a," po 1 K(h)lin, Golcze, Janckh, Janckho, Jankhe,
Ramor, Marintschitz, Loye, Sterbencz, Persche, Sagar, Krabat in Thalian.

Vsota 28.

Nemških 83'2%, slovenskih 16'8%.
Mlini ob Divjem potoku in (1) ob Rinži:

nem.: 5 Henigman-nov, 4 Petschauer-ji, 3 Püczl-i, 3 Wuchse-ti, Lackhner,
Stangl, Playe, Ramb, Lampe, Pliss, Wobmer, Mauser, Vienckh. Vsota 24.

Slov.: Lusar, Khaps, Schgedl, Sager. „ 4.

Negat.: Ambross des Jacoben Sun (ob Rinži). „ 1.

Nemških 82'56%, slovenskih 1376%, negot. 3"44%.

V navedenih 76 naseljih in v mlinih na Divjem potoku v
Črmošnjiški dolini so imeli Nemci večino.

Zgolj nemško prebivalstvo — 100% Nemcev — je imelo sle-
dečih 34 naselij:

Stari Breg: 2 Sameri-ja, Strauss, Zekhe, Dietrich, Grill, Peer, Jaisenzapf,
Nikh. Vsota 9.

Grintovec: 2 Hageta, 2 Khünig-a, Schneider, Kramer. „ 6.

Kunce: Mauser, Künig. „ 2.

Vrbovec: 3 Henigmann-i, 2 Pfeiffer-ja, Gusaldt, Wolf, Ambros Mathe
Wittib, Hans. Vsota 9.

Puglarji (Pugled): Kramer, Künig, Sonde. „ 3.

Le s krst. imenom: Leonhardt des Steffan Sun. „ 1.

Beli Kamen: Khumpe, Schober, Schneider, Vinkh, Blass. „ 5.

Le s krst. imenom: Veitl des Gore Sun. „ 1.

Rdeči Kamen: 2 Lux-a, Melchior, Mauser. „ 4.

Kočarji: 10 Springer-jev, 4 Köfler-ji, 2 Walsche-ja, 2 Walsch-a, Kalt Eisen,
Schuesster, Schauer. Vsota 21.

Kuhlarji: Merth Küche. „ 1.

Le s krst. imenom: Wolf des Mathe Sun. „ 1.

Studeno: Schuesster, Ramb. ,, 2.

Kumersdorf: 5 Ramb-ov, 4 Stelczer-ji, Schneider. „ 10.

Laze pri Koprivniku: 3 Stelczer-ji, 2 Ramb-a, Khastner. „ 6.

Tance gorice: 3 Ramb-i, Schmid. „ 4.

Divji potok: Henigman. „ 1.

Starološki Grič: Schneider, Wolf, Ramb, Steürer. „ 4.

Komarna vas: Gerger, Maczeli, Schaf 1er, Ramb, Khumb, Wogner. „ 6.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 121

Stara Žaga: 2 Wuchse-ta. Vsota 2.

Stale: 4 Gergerji. „ 4.

Gričice: Kumpe, Piiczl, Hof er, Gasse. „ 4.

Mirna gora: 2 Spreiczer-ja, Kesstner, Scheberlin. „ 4.

Pogorelec: Weber oder Ramb, Steyrer. „ . 3.

Smrečnik: Khump, Gerger, Mathel. „ 3.
Poljane: 3 Henigman-i, Spiler, Struczl, Fackh, Plass, Falckh, Striczl.

Vsota 9.

Mrzli potok: Gastl. „ 1.

Le s krst. imenom: des Ambrossen Sun. „ 1.

Jelenja vas: Maurer, Meisl. „ 2.

Grčarske Ravne: Fricz. „ 1.

Le s krst. imenom: des Hannsen Sun. „ 1.

Inlauf: Kheseli, Goseli, Rauch, Meisl, Michl, Schweiger, Stampfel. „ 7.

Le s krst. imenom: des Leonhardt Sun, des Anndre Sun. „ 2.

Crni potok: Sirger. „ L

Ograja: Wittine, Huetter. „ 2.

Le s krst. imenom: Jacoben Sun. „ 1.

Spodnji Vecenbah: Schuesster, Kacherli, Meisl, Khramer. „ 4.

Le s krst. imenom: des Thoman Sun. „ 1.

Spodnji Pokštajn: Staudacher und Venne. „ 2.

Zadere: Clement Mathe Zaisers Sun, Urban und Ambross Erben. „ 3.

Le s krst. imenom: Marco Miels Sun. „ 1.

Nove Laze (ali Lapinje): 2 Kump-a, Retl. „ 3.

Bilpa: KhiisolL „ 1.

Kakor omenjeno — sem pri tej razpodelbi rodbinskih imen
polagal glavno težišče le na priimke in ne toliko na mnogo-
številne urbarske družine, ki so navedene zgolj s krstnim imenom
(očeta), s katerimi pa je prav gotovo zaznamovan tudi znaten del
Slovencev, — čeprav piše ObergfölP\ da so bih vsi taki posestniki
koroško-tirolskega izvora. Takih družin, ki so v urbarju označene
le s (svojim) krstnim, (odnosno) imenom svojega očeta, je bilo
v kočevskem gospostvu leta 1574. — ne vštevši dediče — 114 in
ne 104, kot piše Obergföll,^^ in sicer v sledečih 52 naseljih: v
Handlarjih (9), v Moravi (5), v Rajhenauu (5), v Grčaricah (4),
v Dolgi vasi (4), v Nemški Loki (4), v Novih Lazih (4), v Gorenju
(4), v Zajčji vasi (4), v Črnem potoku (3), v Mahovniku (3), v
Mlaki (3), v Slovenski vasi (3), v Cvišlarjih (3), v Suhem potoku
(3), v Travniku (2), v Prežah (2), v Gotenicah (2), v Oneku (2),
v Rogatem hribu (2), v Livoldu (2), v Verderb Verdrengu (2), v
Kočah (2), v Kočevski Reki (2), v Spodnji Brigi (2), v Mali Gori
(2), v Starem Logu (2), v Kačjem potoku (2), v Turkovi Dragi (2),
v Inlaufu (2), v Plešu (1), v Gorenji Nemški Loki (1), v Travi (1),

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 123

v Prežuljah (1), v Borovcu (1), v Zgornji Brigi (1), v Koblarjih (1),
v Zgornjem Vecenbahu (1), v Ravnah (1), v Svetlem potoku (1),
y Zgornjih Ložinah (1), v Klinji vasi (1), v Novem Logu (1), v
Puglarjih (1), v Belem Kamnu (1), v Kuhlarjih (1), v Mrzlem
potoku (1), v Grčarskih Ravnah (1), v Ograji (1), v Spodnjem
Vecenbahu (1), v Planini pri Travi (1), v Osilnici (1) ter ob Rinži
(1). Tudi v kočevski otok spadaj očem Zadercu iz poljanskega
gospostva je bila ena družina brez priimka.

Iz tega vidimo, da niti še v drugi polovici 16. stoletja precej
podložnikov v kočevskem, nekaj tudi v poljanskem gospostvu,
priimkov, o katerih pravi prof. Ivan KoštiaP^, da so postali stalni
(t. j. vsem članom iste rodbine skupni in dedni) v 14. stoletju, še ni
imelo.

Radi tega nereda v priimkih se kočevski urbar tako-le pri-
tožuje: »Ker se je v novih priročnih urbarjih našlo, da se pod-
ložniki niso vpisavali z lastnim imenom, ampak z imenom staršev,
kot očeta, zakonov in prazakonov, ne da bi se zraven imenovale
hübe, in ker je radi tega v povpraševanju po starih imenih nastala
zmeda, se je, da bi se ohranila potrebna pravilnost in red, zakup-
niku zapovedalo, da mora od tedaj imenovati hübe vselej, kadar
se je izvršila sprememba, bodisi po smrti podložnikov, bodisi po
prodaji ali kako drugače, po starih posestvih, novega posestnika
pa vpisati zraven v nove priročne urbarje z njegovim lastnim
imenom.«"

Iz prikazane mešanosti prebivalstva v kočevskem jezikovnem
otoku vidimo, da so veliko večino naselij v kočevski notranjosti
ustanovili Nemci skupno s Slovenci, čeprav je bilo Slovencev med
njimi le malo. Radi manjšine, mešanja in križanja so Slovenci
kmalu izgubili i svojo svojstvenost, jezik i gospodarsko vodstvo.
Radi nemške okolice so se morali med Nemci naseljeni Slovenci
v teku časa ponemčiti slično kot Nemška vas pri Ribnici med
Slovenci posloveniti. Vendar so pustili za seboj sledove v kočev-
skem dialektu (kače, racle, gojsle, grmade, kolače, kozice, biče
in buče, line, gerčen, kotel, žeap, stuol, grič, koazel = kozolec in
kozlati, župan, roklate = rogljati, golat = gol, göre = korec,
martinsle = martinček, umal = omela, kruln, muken, j oken itd.)'^^,
narodnih pesmih, noši in običajih. Slovenski vpliv v kočevskem
narečju se kaže poleg čisto slovenskih besedi tudi v tem, da so
Kočevarji za mnogo nemških besedi prevzeli od Slovencev ž, ki

124 Ivan Simonie:

ga nemška abeceda ne pozna, na pr. glaž, žehtar, žagen, žugen
(sagen, sugen), zaide (saide = Žida), žloife (Schleife)" itd. Tudi
poreklo izgovora 1 kot * ali u pri nekaterih nemških besedah je
iskati vsaj za nekatere izraze v slovenskem vplivu, na pr. gauge,
gatge, žaube itd.

V naseljih kočevskega gospostva so se 1574 nahajali sledeči slovenski pri-
imki: 26 Plesche-tov," po 11 Tscherne-tov in Mihitsch-ev, 10 Lauretitsch-ev, po
9 Sterbencz-ev, Persche-tov in Pericz-ev, po 8 Luschar-jev in Schwarsching-ov,"
7 Krakher-jev, po 6 Jellen-ov, Cosar-jev (Khos[s]ar), Melcz-ev, Petsche-tov
(Petsch), Mulcz-ev, Wogrin-ov, Stanitsch-ev, Laser-jev in Sagar-jev, po 5 Mai-
chin-ov, Krabatov, po 4 Xoscheti, Thalian-i, Samide-ti, Chrise ali Crisse-ji,
Medecz-i, Agnitsch-i, Trampusch (Trampus)-i, K(h)aps-i in Schgedl-i," po 3
Romar-ji, Greynner-ji, Jurman-i, Suppan-i, Rabuse-ji, Gregor-ji, Breyditsch-i,
Schelschackh-i (Scheisackh), Vidmer-ji, Garsche-ti, Schu(e)steritsch-i, Gode-ti,
Neukhan-i, Thomecz-i, Tschi(e)ne-ti, Jan(n)khe-ti, po 2 Jauckh-a, Ramor-ja,
Khodnickh-a, Khain-a, Krulitsch-a Melchoritsch-a Migutsch-a, Mische-ta Augu-
stin-a, Neisitsch-a, Nitschiemer-ja, Paternoster-a, Posar-ja Schelaun-a,^» Stancz-a,
Sweticz-a (Schweticz), Turkh-a (Turgg)," Gerle-ta, 2 Mouerin, 2 Malchar-ja, po 3
Zose-ti in Greulan-i, 2 Steffan-a, po 1 Jacob, Zekhel, Achacz, grof Blagajski
Francz Urschin, Clementschitsch, Darsei. Delecz, Gellan, Golcze, Gorenicz, Hul-
lan, Jackhlitsch, Janckho, Janckh, Janschicz, Loi, Loye, Khlin, Khlabausser, Kri-
stanitsch, Louatsch, Lisa, Lippe, Magutsch, Marthin, Martintetsch, Markhouitsch,
Malner, Mille, Mrincz, Nepuch, Orecha, Ossmackh, Panitsch, Papes, Perliez,
Poye, Pragsche, Pressnigkh, Roschitsch, Skhopitzer, Staruienicz, Stans, Strach,
Tschechher, Tschne, Vidasch, Viteschickh, Vidmeritsch, Welicz, Werle, Win-
disch, Wukhouitsch, Glibe, Markho, dalje v Brezovici 2 Maurina in v Spodnjem
Logu Schusteritsch, Gorenz, Khabsch, Janckha, Wüsche in 2 Laskhc-ta.

Od nemških priimkov so najpogostejši sledeči: 39krat
Ramb, 30 krat Schuster, 28 krat Kump, 25 krat Kramer (Cramer), 23 krat Schmid,
po 21 krat Springer in Stelczer, po 19 krat K(h)estner in Henigman, po 18 krat
Schneider in Wolf, 15 krat Schweiger, 14 krat Flekh, po 13 krat Spreiczer, Fux
(Fuchs, Wüchse 5, Füxl 3), Sta(ä)nngl (Stengl, Stangl) in Eppich, po 12 krat
Herbst, Sturmb, Kropf in Hutter, po 11 krat Weber, Wietrich, Peer, Erker,
Meisl, Stampfl in Püczl, po 8 krat Wälsche (Walsch, Wal[-i]ch), Strauss, Jaisen-
zapf in Put(t)rer, po 7 krat Künig, Wobner, Lackhner, Hannsskhe, Grabner,
Vienkh, Röttl, The(ö)tman, po 6 krat Hiris. Wecz, Rauch, Knes(s)pler, Rankeli,
Stimpfl, Spitznagel, Köfler, Strüczl (Striczl) in Wittine (Wittene), po 5 krat
Mauser, Paar, Valkhner (FaUchner), May-e, Schmuczkh, Sibrer, Sirge, Kalteisen,
Schauer, Pfeifer, Lux itd. Sedaj pogosten priimek Schneeperger je zabeležen v
koč. urbarju le 4 krat.

Glede geografske razporeditve priimkov vidimo, da so imeli svoje središče
Rambi (6 v Svetlem potoku, po 5 v Kumersdorfu in Preriglju, po 3 v Tančih
goricah (in Brezju itd.), Stelczer-ji, ki so ustanovili Stalcarje (po 4 v Starem
Brezju in Kumersdorfu. po 3 v Koprivniku in Lazih itd.), Fleckh-i (7 na Hribu,
4 v Svetlem potoku itd.) in Grabner-ji (5 v Koprivniku) v sedanji koprivniški
občini, Schma(ä)lczl-i v Rogatem hribu (4), Prenner-ji v Slovenski vasi (7).

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 125

Spitznagl-i v Spodnjem Logu (5), v spodnjeloški župniji tudi sedaj v Poljanski
dolini zelo pogostni Staudacher-ji (po 1 v Spodnjem Logu in Spodnjem Pok-
štajnu), Khingauf-i in Stimpfl-i v Oneku (po 3), Sirge-ji (4) in Speckh-i (3) v
Gotenicah, Hannsskhe-ti v Livoldu (4) in Rogatem hribu (3), Puttrer-ji v Rajn-
talu (6), Anderkholl-i v Kočah (4), Plassman-i (7 Plassman-ov, 2 Blasmann-a),
Graf-i (5), Kropf-i (4), Scmid-i (6) v Kočevju, Sibrer-ji v Črnem potoku (3),
Miillner-ji v Muhovi vasi (3), Hegler-ji (6) in Sturmb-i (5) v Salki vasi, Schleiner-
ji v Šalki vasi (4) in v Cvišlarjih (3), Springer-ji v Kočarjih (10), Mozlju (4) in
Rajntalu (4), Henigmann-i v Crmošnjiško-Poljanski dolini (v Poljanah 3, ob
Divjem potoku 5, v Črmošnjicah 4) in v sektorju »Za Malo Goro« (po 3 v Mali
Gori in Vrbovcu), Haberli-ji v Mahovniku (4), Rankheli-ji (4) v Klinji vasi,
Köfler-ji v Kočarjih (4 in 2 v Oneku), Hiris-i in Jaisenzapf-i v Zeljnah (po 3),
v sev. delu Kočevskega pclja so bili pogostni Kropfi, Eppichi (po 3 v Koblarjih
in Šalki vasi, 2 v Konci), Peeri (3 v Klinji vasi, 5 v Kočevju) in Jaisenzapfi, v
planinski župniji Spreiczer-ji (3 v Planini, 2 na Mirni gori, 1 v Kleču), Striiczl-i
(v Poljanah), Gerger-ji (4 v Štalah) in Petschauer-ji (4 ob Divjem potoku, 3 v
Toplem vrhu, 2 v Crmcšnjicah) so številni v sedanji črmošnjiški občini, Troye-ti
(2) so doma iz Blatnika, Scheberli v Nemški Loki (3), Khiinig-i in Lobe-ti so
doma v starološki župniji, Weczi (3 v Novih Lazih), Schwaiger-ji (3 v Hand-
larjih, 2 v Zgornjem Vecenbahu), Rauch-i (3 v Kočevski Reki) v Kočevskoreški
dclini, Wittine-ti (2 v Zdihovem) in Schneeperger-ji (2 v Suhem potoku) na
jugu, Lamperter-ji v Novem Logu (3), v Zajčji vasi (2), v Rogatem hribu (2)
in Škrilju (2), Khossler-ji v Kočevski Reki (3).

Od slovenskih priimkov, ki so precej sporadični, so značilni Mihitschi (7) v
Gotenicah, Plesche-ti v Kočevskoreški dolini (po 3 v Štalcarjih, Rogatem hribu,
dalje v Livoldu, 2 v Moravi), Schwarsching-i v Kočah (3) in Travi (2), Laser-ji
v Kočevski Reki (3), Mulcz-i v Oneku (6), Lusar-ji v Grčaricah (3) in Ponikvah
(2), Gode-ti v Handlarjih (3), Garsche-ti v Livoldu (3), Persche-ti v Škrilju (3),
Petsche-ti v Polomu (3), Schgedl-i (2 v Srednji vasi) v Črmošnjiški dclini, Jel-
len-i (2-1-1 Gellan) v Koprivniku, Lauretitsch-i (7) in Sterbencz-i (4) v Knežji
lipi, Vogrini v Preriglju (3), Mourin v Brezovici (2) in Prežah (2 Mouerin),
Tschine-ti v Kočevskoreški dolini (2 v Koč. Reki), Zose-ti v Starem Brezju (3).

H koncu poglejmo še, odkod so vse, z ozirom na rodbinska
imena, čeprav rodbinsko ime samo po sebi v vsakem primeru ne
more biti odločilno za izvor, oziroma priseljenost, prišli na Ko-
čevsko kolonisti. Nemški pisci, predvsem ObergföU, ki se drži
Schröerja, Häuf fen in Elze si glede izvora kočevskih nemških
kolonistov, ker se poleg rodbinskih in krajevnih imen opirajo
posebno na nemške dialekte, ki še niso dovolj raziskani, zelo
nasprotujejo. Uvrščanje posameznih priimkov, krajevnih in le-
dinskih imen v posamezna nemška narečja k posameznim nem-
škim plemenom pa itak, ker se ista večji del nahajajo v več
nemških narečjih, nikakor ne more biti zanesljivo in precizno.
Tako' trdi Schröer^^, da so Kočevarji v celoti Markomani (Bavarci)
s primesjo Švabov in Fran^VjHauffen^^, da so v glavnem Bavarci,

126 Ivan Simonie:

na kar kaže narečje in pretežna večina rodbinskih imen, Oberg-
fölP*, da je čez polovico nemških naseljencev iz bavarskoavstrij-
skih in nordgauskih pokrajin, precej manj pa iz švabsko-aleman-
skih in frankovsko-srednje-(nižje-) nemških pokrajin, Elze^° pa po
Hrenovi notici o 300 frankovsko-turinških družinah^**, da so fran-
kovsko-henneberškega porekla. Elze namreč, medtem ko gledajo
drugi nemški raziskovalci kočevskega porekla na Hrenovo notico
o prihodu 300-ih družin iz Frankovske in Turinške, ki jo je po Wol-
seggerjevem mnenju^^ prepisal iz škofjeloškga arhiva od frejzin-
škega škofa Pavla, ki je živel v sredi 14. stoletja (1360. je bil v
Ljubljani), z večjim ali manjšim pomislekom glede njene vero-
dostojnosti, to sporočilo v celoti sprejme, trdeč, da nima pomena,
da bi škof tu pripovedoval kako pripovedko.^*

Elze-^ zavrača navedene trditve Hauff ena, Schröerja in Oberg-
föUa poudarjajoč, da so f ranko vsko-srednjenemški elementi v ko-
če vščini v veliko večji meri zastopani kot pa avstrijsko-bavarski
in švabsko-alemanski. Isti trdi, da so imena na pomanjševalnice
-le in -el frankovska^", a ObergföU, da so imena na -le švabska, na
-erl, -el in -1 pa bavarska.^^ To pač kaže, da so imenovane imenske
značilnosti v vseh imenovanih treh pokrajinah. Dalje ima Elze^^
priimke, končujoče se na -ke, -le, -U in -r za frankovsko-henne-
berške, med tem ko ga deloma zopet zavrača ObergföU s trditvi-
jo,^ä da so imena na -ke in -le (Brunnskole, Mazelle itd.) (srednje-)
nižjenemška, na -le tudi alemansko-švabska, na -11 in -er večji del
bavarska, imena na -li in -i alemanska, na -lin pa švabska in
alemanska. Iz tega nasprotovanja se vidi, da prehajajo ta ali ona
imena bolj ali manj iz ene pokrajine v druge sosednje, s čimer je
poudarjeno to, da so nemški naseljenci prišli lahko iz več po-
krajin.

Ako pogledamo sedaj nemške priimke, končujoče se na -lin, -li in -i, ki
so značilnost alemanskošvabske zemlje, nahajamo na Kočevskem sledeče: na
-Un: 2 Schöberlin-a (po 1 v Nemški Loki in v Mirni gori Scheberlin), 2 Magrin-a
(v Nemški Loki), Waldin (v Seči), Lagerwin (v Kočevju), Ränkhelin (v Ko-
čevju), Crisollin (v Kočevju); vsota: 8 —

na -li: 5 Rankheli-jev (4 v Klinji vasi, 1 v Trnovcu), 5 Haberli-jev (4 v Ma-
hovniku, 1 v Koč. Reki), 4 Wrinsskholi-ji (1 v Ponikvah, 1 v Koprivniiku, 1 v
Rajhenauu, 1 v Malem Riglju), 3 Zegoli-ji (2 v Novih Lazih, 1 v Slovenski vasi),
3 Singeli-ji (2 v Livoldu, 1 v Rogatem hribu), 3 Heferli-ji (v Stari Cerkvi, Konci
in Mozlju po 1), 2 Scheberli-ja (v Nemški Loki), 2 Kacherli-ja (1 v Koč. Reki
in Spod. Vecenbahu), 2 Kheseli-ja (1 v Novih Lazih in Inlaufu), 2 Peschli-ja
(v Željnah), 2 Maczeli-ja (1 v Srednji in Komami vasi), po 1 Jurscheli (v Šalki

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 127

vasi), Mayerli (v Kačjem potoku), Khoseli (v Koč. Reki), Goseli (v Inlaufu) in
Sargheli (v Livoldu); vsota: 38 —

na -i: 2 Sameri-ja (v Starem Bregu), po 1 Oppi (v Livoldu) in Lahi (v Sta-
rem Logu). Vsota: 4.

Torej je vsota vseh nemških priimkov na Kočevskem, končujočih se na
-lin, -li in -i 50.

Ker je bilo v obravnavanih 142 naseljih vseh priimkov šteto
z družinami, ki so navedene zgolj s krstnim imenom očeta, vsega
skupaj 1683, nam to pove, da odpadejo na navedene alemansko-
švabske priimke komaj 3% (točneje 2'9700%). Ako vzamemo
zgolj čisto nemške priimke (to je brez slovenskih in omenjenih
družin), ki jih je vsega skupaj 1187, pa je tvoril alemansko-švabski
element med kočevskimi Nemci 4'2%. Ako pa vzamemo le da-
našnji jezikovni otok z Bilpo vred, odpade 12 nemških priimkov,
radi česar pripade alemansko-švabskim priimkom 4'25%.

Nemških priimkov, končujočih se na -k(h)e, imamo 17, in sicer te-le:
3 Tunckhe-te (2 v Kočevju, 1 v Mlaki), 7 Hannsskhe-tov (4 v Livoldu, 3 v Rogatem
hribu), 2 Jakhe-ta (v Koprivniku in Riglju), 2 Zeckhe-ta (v Dolgi vasi in Starem
Bregu), Sackhe-ta (1 v Gotenicah), Zanckhe-ta (v Kočevju) in VoOkhe-ta (v
Klečah).

Nemških priimkov na -le imamo 14, in sicer: 4 Dille-te (po 2 v Blatniku
in Malem Riglju), 3 Miille-te (v Koprivniku), 2 Valle-ta (v Črnem potoku in
Mahovniku), Vankhle-ta (v Klinji vasi), Geselle-ta (v Seči), Dulle-ta (v Livoldu),
Ulle-ja (v Ribjeku) in Andricolle-a (v Kočevju).

Ako prištejemo teh 31 priimkov na -khe in -le, ki so po Elzeju frankovsko-
heneberški in po Obergfollu (srednje-) nižjenemški, Frankom, odpade nanje, ako
gledamo kot njihovo značilnost le navedene priimke, in ako vzamemo v poštev
vsa rodbinska imena (v 142 naseljih in v mlinih 1683), le r8352%. Ako vzamemo
le nemške priimke (1187) brez gori omenjenih družin (115) pa 2'6102%.

Nemških priimkov na -11, ki jih ima Elze za frankovsko-henneberške, a
Obergföll za večjidel bavarske, imamo na obravnavanem ozemlju 19, in sicer
te-le: po 4 Anderkhcll-e (4 v Kočah), Pradtgesell-e (2 v Mlaki, 1 v Resi, 1 v
Črnem potoku) in Grill-e (2 v Željnah, po 1 v Livoldu in Starem Bregu), 3 Rein-
schall-e (2 v Belici, 1 v Borovcu), 2 Gsell-a (1 v Koprivniku in na
Hribu), Widerwoll-a (1 v Travi), Khüsoll-a (v Bilpi).

Nanje odpade, ako vzamemo le nemške priimke (1187) na obravnavanem
ozemlju, 1*5998 %.

Priimkov s končnico -1, ki jih ima Obergföll za bavarske, imam'> 131, in
sicer te-le (nemške): 13 Stänngl-ov (4 v Slovenski vasi, 3 v Kočevju, 2 v Cviš-
larjih, po 1 v Srednji vasi. Stari Cerkvi, v Šalki vasi, ob Divjem potoku), 10
Tschinckhel-ov (Tschingl, Zingl) (3 v Kočevju, po 1 v Spodnjih Ložinah, Li-
voldu, Koblarjih, Novih Lazih, Rajhenau-u, Željnah in Klinji vasi), 9 Stampfl-ov
(4 v Borovcu, 2 v Grčaricah, po 1 v Zgornji Brigi, Spodnji Brigi in Inlaufu), 8
Meisl-ov (2 v Novih Lazih, po 1 v Kočah, v Spodnji Brigi, v Ravnah, v Jelenji
vasi, v Inlaufu in Spodnjem Vecenbahu), 9 Piiczl-ov (3 ob Divjem potoku, 2 v

128 Ivan Simonie:

Srednji vasi, po 1 v Zgornji Brigi, na Brezju, v Gričicah in Lahinji), 6 Striiczl-ov
(2 v Poljanah, po 1 v Ponikvah, Ribniku, Resi, Golobinjku), 7 Rötl-ov (Retl,
Roti; po 2 v Dolgi vasi in Rajntalu, po 1 v Römergrundu, Turkovi Dragi. Novih
Lažeh ali Lapinjah), 6 Stimpfl-ov (3 v Oneku, po 1 v Mačkovi vasi. Ornem po-
toku in Rajhenauu), 6 Spitznagl-ov (v Spodnjem Logu 5, v Brezovici 1), 6 Veitl-ov
(2 v Kočevski Reki, po eden v Kočah, Suhem potoku, Gornjem Vecenbahu in
Kočevju), 4 Manntl-i (2 v Preriglju, po 1 v Zajčji vasi in Rajntalu), 4 Pirstl-i (2
v Mahovniku, 2 v Novih Lazih), 4 Schma(ä)lczl-i (v Rogatem hribu 4), 3 Füxl-i (2 v
Rajhenauu, 1 v Podstenju), 3 Träxl-i (2 v Slovenski vasi, 1 v Kočevju), 3 Jöstl-i
(2 v Starem Brezju, 1 v Nemški Loiki [Jesti]), 3 Gögl-i (Khögl v Starem Logu).
2 Müesl (2 na Hribu), po eden Rambl (v Kočevju), Hannsl (v Kočevju), Schwär-
czl (v Kočevju), Knäphl (v Rajntalu), Haczl (v Kočevju), Maniczl (v Kočevju),
Heferl (v Mlaki in Bregu), Heurafl (v Zg. Ložinah), Mathel (v Smrečniku), Jobstl
(v Starem Brezju), Gosti (v Dolenji Bukovi gori), Gastl (v Mrzlem potoku),
Wölfl (v Svetlem potoku), Benkhol (v Travi), Per Tänczl (v Črmošnjicah),
Krumbsmaul (v Koprivniku), Friczl (v Malem Riglju), Zakhl (v Črmošnjicah),
Miesl (v Koprivniku), Saokhl (v Grčaricah), Gätterl (v Livodlu), Michl (v In-
laufu), Riisel (v Spodnjem Logu), Khuenczl (v Livoldu) in Rothesl (v Mcss bei
Kherndorf = pri Mlaki).

Ako upoštevamo le nemške priimke (1187), pripada priimkom s končnim -1
11 "0302%.

Na končni -r imamo sledečih 451 nemških priimkov: 25 Kramer-jev (6 v
Kočevju, 4 v Polomu, 3 v Klečah, 3 v Mali Gori, 2 v Gotenicah, po eden v
Travi, Borovcu, Črnem potoku, Mozlju, Grintovcu, Puglarjih in Spod. Vecen-
bahu), 21 Springer-jev (10 v Kočarjih, po 4 v Mozlju in Rajntalu, po 1 v Pre-
riglju, v Črnem in Kačjem potoku), 30 Schuesster-jev (4 v Koprivniku, po 3 v
Kočevski Reki, v Svetlem potoku ter v Mlaki-Bregu, po 2 v Slovenski vasi, v
Zajčji vasi, v Rajntalu in na Hribu, po 1 v Brezovici, Spodnji Brigi, Gorenju,
Spodnjem Vecenbahu, v Suhem potoku, Starem Brezju, Studenem, Kočarjih in
v Kočevju), 21 Stelczer-jev (po 4 v Starem Brezju in Kumersdorfu, po 3 v La-
zih in Koprivniku, po 2 na Planini in Kleču, po 1 v Podstenju, Brezju in Golo-
binjku), 19 K(h)es(s)tner-jev (po 3 v Kočevju, Rajhenauu in Mačikovi vasi, po 2
v Mozlju in Zajčji vasi, po 1 v Starem Brezju, Lazih, Mirni gori. Gor. Mačkovcu,
Oneku in Črnem potoku), 17 Schneider-jev (po 2 v Kočevski Reki in Slovenski
vasi, po 1 v Koprivniku, Borovcu. Blatniku, Brezju, Gorenju, Grintovcu, Belem
Kamnu, Klečah, Kumersdorfu, Muhovi vasi, Rajhenauu, Seči, Starološkem Griču
[in v Travi]), 15 Schwaiger-jev (4 v Kočevju, 3 v Handlarjih, 2 v Zgor. Vecen-
bahu, po 1 v Inlaufu, Kočah, Livodu, Moravi, Ravneh in v Kočevski Reki),
13 Spreiczer-jev (3 v Planini, 2 na Mirni gori, po 1 v Črmošnjicah, Verderb Ver-
drengu, Blatniku, Kleču, Kočevju, Kačjem potoku, v Spod. Logu in Srednji vasi),
po 12 Huetter-jev (po 1 v Štalcarjih, v Gotenicah, Moravi, Kočah, Novih Lazih, Ko-
čevju, Ograji, v Podstenju, v Spodnji Brigi, v Šalki vasi, v Zdihovem in v Želj-
nah) in Peer-ov (5 v Kočevju, 3 v Klinji vasi, po 1 v Starem Bregu, v Polomu,
v Šalki vasi in v Žejnah), po 11 Lampertter-jev (3 v Novem Logu, po 2 v Ro-
gatem hribu, Škrilju in Zajčji vasi, po 1 v Kočevju in Turkovi Dragi), Pe-
tschauer-jev (3 v Toplem vrhu, 2 v Črmošnjicah, 4 ob Divjem potoku, po 1 v
Brezju in Srednji vasi), Erker-jev (4 v Cvišlarjih [2 Erger], 3 v Kočevju [1 Jer-
kher], 2 v Slovenski vasi, po 1 v Dolgi vasi in Malem Riglju) in Weber-ov (po

i^ligracije na Kočevskem v luči priimkov. 129

3 v Spodnjem Logu in Šalki vasi, 2 v Trnovcu, po 1 v Kočevski Reki, Gotenicah
in Pogorelcu), .po 10 Gerger-jev (4 v Štalah, po 2 v Toplem vrhu in Komucu, po

1 v Kcmarni vasii in Smrečniku) in Schleiner-jev (4 v Šalki vasi, 3 v Cvišlarjih,

2 v Mahovniku in eden v Klinji vasi [Schleimer]), po 9 Hegler-jev (6 v Šalki
vasi, 2 v Zajčji vasi, 1 v Livoldu) in Prenner-jev (7 v Slovenski vasi, po 1 v
Komucu in Zgornjih Ložinah), 8 Puttrer-jev (6 v Rajntalu, 2 v Kačjem potoku),
po 7 Lackhner-jev (2 v Črmošnjicah, 2 v Gotenicah, 2 na Hribu in eden ob
Divjem pctoku), Grabner-jev (5 v Koprivniku, 2 v Rajhenauu) in Wobner-jev
(2 v Mlaki-Bregu, po 1 v Konci, v Mlaki, v Občicah, ob Divjem potoku in v To-
plem vrhu), po 6 Khöfler-jev (4 v Kočarjih, 2 v Oneku) in Khnesspler-jev (3 v
Rajhenauu, 2 v Verderb Verdrengu, 1 v Muhovi vasi), po 5 Mauser-jev (po 1
ob Divjem potoku, v Rdečem Kamnu, v Klečah, v Komucu in Kunčah), Paar-ov
(2 v Gotenicah, po 1 v Blatniku, v Grčaricah in v Mlaki), Pfeiffer-jev (2 v Vr-
bovcu, po 1 v Koblarjih, Rajhenauu in Seči), Schauer-jev (2 v Suhem potoku, po
1 v Kočarjih, v Mozlju in Toplem vrhu), Sibrer-jev (3 v Črnem potoku, 2 v Ko-
čevju) in Valkhner-jev (po 2 v Klečah in Starem Logu, eden v Mali Gori), po

4 Hofer-ji (po 1 v Gričicah, Komucu, Novih Lazih in Oneku), Miillner-ji (3 v
Muhovi vasi, 1 v Dolgi vasi), Khossler-ji (3 v Kočevski Reki, 1 v Čačiču),
Peidtler-ji (2 v Kočevski Reki, po 1 v Prežah in Ravneh), Schneller-ji (3 v
Kočevju, 1 v Konci), Schneeperger-ji (2 v Suhem potoku, po 1 v Kačjem potoku
in v Škrilju), Schober-i (2 v Starem Logu, po 1 v Belem Kamnu in Koblarjih),
Verderber-ji (po 1 v Knežji Lipi, v Mahovniku, v Mlaki-Bregu in v »Moss bei
Kherndorf«) in Wurczer-ji (2 v Slovenski vasi, po 1 v Cvišlarjih in v Muhovi vasi),
po 3 Gruber-ji (3 v Kočevju), Sakher-ji (po 1 v Stari Cerkvi, v Slovenski vasi in v
Željnah), Soller-ji (2 v Livoldu, 1 v Kočevju) in Steyrer-ji (Steürer; po 1 v Staro-
loškem Griču, v Kočevju in v Pogorelcu), po 2 Egkher-ja (1 v Zgor. Brigi, 1 v Gote-
nicah), Gedrer-ja (2 v Klinji vasi), Marscher-ja (2 v Starem Logu), Maurer-ja (po
1 v Jelenji vasi in Kočevju), Payr-a (po 1 v Cvišlarjih in Dolgi vasi), Saler-ja
(po 1 v Kočevju in Livoldu), Schiller-ja (po 1 v Bosljivi Loki in Kočevju [Schü-
lerin]), Schlet(e)rer-ja (2 v Kočevju), Sirger-ja (po 1 v Kočah in Črnem potoku),
Staudacher-ja (po 1 v Spodnjem Logu in Spodnjem Pokštajnu) in Wachter-ja
(po 1 v Starem Logu in Mozlju), po eden Aidner (v Kočevju), Dräxler (v Mu-
hovi vasi), Dueller (v Kočevju), Dulter (v Blatniku), Dümpacher (v Mahovniku),
Dürrer (v Novih Lazih), Dulczer (v Grčaricah), Fleckher (v Svetlem potoku),
Glienkher (na Hribu), Hohenstainer (v Klinji vasi), Jagenpacher (v Kočevju),
Jakher (v Mlaki-Bregu), Kamer (v Kočevju), Kastner (v Kočevju), Khirssner (v
Kočevju), Laboser (v Stari Cerkvi), Melchior (v Rdečem Kamnu), Nodier (v
Zgornjih Ložinah), Pachinger (v Občicah). Panczer (v Gorenju), Pechar (v
Knežji Lipi), Pogner (v Starem Logu), Prachler (v Štalcarjih), Prainperger (v
Kočevju), Pramperger (v Kočevju), Praunperger (v Kočevju), Püxenmaister (v
Kočevju), Ramer (v Kočevju), Renner (v Kočevju), Rinser (v Handlarjih), Scha-
ber (v Koblarjih), Schaffer (v Klamawu), Schäfler (v Komami vasi), Sattler (v
Livoldu), Scherzer (v Belici), Schlesinger (v Kočevju), Spiler (v Poljanah), Sprenn-
ger (v Kočevju), Stampfer (v Grčaricah), Widmair (v Handlarjih), Wittinger (v
Travniku), Wogner (v Komarni vasi) in Zaiser (v Zadercu).

Ako vzamemo v obzir le nemške priimke (1187), odpade na navedene celih
37'97%. Izključno jih ne moremo prištevati nobeni nemški pokrajini, kakor tudi

131 Ivan Simonie:

sledečih 76, končujočih se na -e, ne, in to: 7 Wuchse-tcv (3 ob Divjem potoku,
po 2 v Občicah in Stari Žagi), 6 Wittine-tov (Wittene; po 2 v Moravi in Zdiho-
vem, po 1 v Muhovi vasi in Ograji), po 5 Sirge-tov (4 v Gotenicah, 1 v Belici),
in Hage-tov (2 v Grintovcu, 1 v Mali Gori, 2 v Kočevju), Khacze-ti (3
v~Mlaki, 1 v Malem Riglju), Khumpe-ti (Gumpe; po i v Gričicah, v Belem Kam-
nu, v Kočevju in v Rajntalu) in Wa(ä)lsche-ti (po 2 v Mozlju in Kočarjih), po 3
Kame-ti (po 1 v Kočevju, Livoldu in Zajčji vasi), Lampe-ti (2 v Brezju, 1 ob
Divjem potoku), Lobe-ti (2 v Starem Logu, 1 v Klečah) in Zap(p)e-ti (po 1 v
Stari Cerkvi, v Kočevju in v Kočevski Reki), po 2 Fricze-ta (2 v Planini), Pleye-
ta (Playe; 1 v Brezju, 1 ob Divjem potoku), Praue-ta (2 v Šalki vasi), Praune-ta
(po 1 v Šalki vasi in Željnah), Röse-ta (2 v Starem Logu), Mathe-ta (po 1 v
Rajntalu in Vrbovcu) in Trcve-ta (2 v Blatniku), po eden Barthlme (v Zgornjih
Ložinah), Game (v Zajčji vasi), Gasse (v Gričicah), Gresse (v Klinji vasi), Kü-
che (v Kuhlarjih), Khrume (v Rajhenauu), Puchsche (v Preriglju), Rathose (v
Stari Cerkvi), Rotte (v Livoldu), Ruppe (v Spodnjem Logu), Sonde (v Puglar-
jih), Sosse (v Kočevju), Walthe (v Kočevski Reki), Wenne (v Spodnjem Pok-
štajnu) in Zolpe (v Črmošnjicah).

Na te odpade od celokupnih nemških priimkov (1187) 6'39%.
Na vse ostale nemške priimke pa odpade, ako vzamemo le vse
nemške priimke (1187) brez gori označenih družin 36'21%.

V proučavanih 142 naseljih je bilo vsega skupaj 1683 rod-
binskih imen, od katerih jih odpade na nemške priimke 1187,
na slovenske 380, eden na italijanske (Regoli v Bosljivi Loki) in
115 na družine, ki so označene zgolj s krstnim imenom očeta in
ponekod tudi s svojim. Tako tvori 1187 nemških priimkov z
ozirom na vsa rodbinska imena 70'5078%, z ozirom na same
priimke (1568) pa 75'6119%. Ako pa vzamemo samo priimke na
jezikovnem otoku z Bilpo vred brez onih 113 rodbin, ki so bile
brez priimkov na kočevskem jezikovnem otoku — odpade namreč
11 naselij (Osilnica, Belica, Planina pri Travi, Klamaw, Bos-
ljiva Loka, Ribjek, Čačič, Padova, Bezgovica, Grintovec in Črni
potok) s 43 rodbinskimi imeni (28 slov. priim., 12 nem., 1 ital.,
2 druž. le s krstnim imenom) — dobimo 1527 priimkov, od
katerih jih pripada nemškim 1175, to je 76'8450%. Z ozirom na
vsa rodbinska imena (1683) jih odpade na 380 slovenskih priimkov
22'5720%, z ozirom na same priimke (1568) pa 24'2060%. Ako pa
vzamemo samo priimke na kočevskem jezikovnem otoku z Bilpo
vred (1527), jih pripada slovenskim 352, to je 23"0208%. Z ozirom
na vsa rodbinska imena (1683) jih pripade na omenjenih 115 družin
(strank) 6'8310%, na Regolija 0'0594%, pri upoštevu vseh rodbin-
skih imen le na kočevskem jezikovnem otoku (1640) — odpade

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 131

jih 43 — pa jih pripade na še preostalih 113 strank, ki so na jez.
otoku omenjene le s krstnim imenom, 6'8817%.

Omenjam še, da so priimki, končujoči se na -e (Perše, Pleše,
Čeme, Gode, Verle, Križe, Samide, Garše itd.), ki jih ObergfölP*
in Elze^® prištevata k nemškim, v kočevskem urbarju, kakor sem
navedel — v zelo veliki meri popolnoma slovenski. Nekateri
kočevski priimki pa so se — kakor pravi Elze^" — poslovenili,
tako da se je pridala na nemško osnovo slovenska končnica, na
pr. Schuster-ič, Kunz-čič, Jakl-ič, Tom-ič.

Nemški priimki nam povedo, da je prišlo na Kočevsko precej
Bavarcev, kar nihče ne osporava. Prišli so kot prvi nemški kolo-
nisti na Kočevsko iz Ortenburških posestev v Gornji Koroški in
vzhodni Tirolski. Glede tega pravi Jonke^^, da tvorijo najstarejšo
plast nemških naseljencev v vsakem primeru Bavarci. Ravno
priimki s končnico -er, ki zavzemajo na Kočevskem najvidnejše
mesto, je po Obergfollu^* pripisovati — čeprav se v veliki meri
nahajajo po vseh germanskih pokrajinah — večji del kot bavarski
značilnosti.

O kočevskih priimkih Braun-e, Thaler, Lobisser, Bachmaier,^^
Schober, Scherzer, Staudacher, Lobe, Sturm, Weiss, Schneider,
Wolf, Weber, Knaus in Lackner pravi Steska*", da so enaki in
sorodni s koroškimi.

Da so prišli kolonisti tudi neposredno iz Bavarske, kaže po-
gostno vulgarno ime Bayrisch,*^ v kočevskem urbarju zabeleženo
nemško ime za sedanje Ponikve Payers Eben in dvakrat zabele-
ženi priimek Payr v Cvišlarjih (1) in Dolgi vasi (1).

Po poedinih in osamljenih priimkih Sosse (= Sachse) in
Schlesinger v Kočevju je sklepati, da je prišel poedinec ali kaka
družina tudi iz Saške in Šlezije, a ne tako, kot piše Obergföll,*^ ki
takoj misli na večje ali manjše skupine. Ker so imeli Ortenburžani
v Gornji Palatinski v Nordgauu ob Naabu več posestev, so lahko
privedli koloniste tudi odondod*^. Poleg prej označenih švabskih
priimkov, končujočih se na -lin -li, -i, lahko sklepamo, da so
prišli na Kočevsko kolonisti iz Švabske, tudi po tem, ker je bila
žena Friderika Ortenburškega vojvodinja Marjeta von Teck, s
katero je prišel na Kočevsko v Memmingenu na Švabskem rojeni
pisar Zeng (Zink), sedaj Tschinkel. Priimek Schwab pa se na
Kočevskem ne nahaja.

132 Ivan Simonie:

Glede Frankovske in Turinške pravi isti marljivi, a dile-
tantski raziskovalec (Obergföll) kočevskega porekla, da je zato
moglo priti največ kolonistov odondod — po priimkih se tega
ne more dokazati — ker je v letih 1348.—1350. »črna smrt« še
najbolj prizanesla Frankovski in Češki.** Vendar na Češko ni
misliti, čeprav trdi to Obergföll po priimkih Petschauer, Kaps in
Rabuse*®, ker njih poreklo in pravilna razlaga*** nima nikake
zveze s Češko. Priimek Tchechher (v Slovenski vasi) pa po Brez-
niku označa slovenskega svinjskega pastirja.

Dalje pravi Obergföll*'^, da se priimek Franke še sedaj rabi
kot hišno in vulgarno ime v Mahovniku in v bivši občini Stara
Cerkev. Brez posebnega in zadostnega dokaza pa trdi,** da so se
Franki in Turingi zadnji ali vsaj pozneje doselili kot ostali kolo-
nisti. Wolsegger*** pa pravi, da so Frankom in Turingom sledili na
Kočevsko še Švabi, kar se da sklepati po -Zinkovi kroniki^".
1574. nimamo v kočevskih naseljih nobenega priimka Frankh, pač
pa enega med vinogradniki, podložnimi kočevskemu gospostvu,
v Sodinji gori (Schöpfenberg — sedaj se imenuje imenovana gora
Gorenjce) pri Semiču. 1574. se je nahajal tudi en »Hess« v
Rajhenauu.

Da so se na sedanji kočevski jezikovni otok že pred Nemci
in obenem z njimi naseljevali tudi Slovenci, smo videli iz mnogih
v urbarjih se nahajajočih slovenskih rodbinskih in krajevnih imen.
Iz priimkov se da, v kolikor so odločilni, sklepati, odkod so prišli.

Na Kočevsko so se naseljevali Slovenci posebno iz okoliških
Ortenburških posestev, od Kostela, Ribnice, Loža in Ložkega po-
toka, na kar kaže priimek Laser, ki je 6krat zabeležen v Kočevsko-
reški dolini (3 v Kočevski Reki, 2 v Novih Lazih, eden v Borovcu;
na Kostel kaže po Koštialu nem. preimek Khos(s)ler, kakor so koč.
Nemci imenovali Kostelčane (ki so bili lahko tudi Nemci iz
gradu) : 3 v Koč. Reki, enega v Čačiču) ter Starega trga ob Kolpi.
Iz kočevskega urbarja, ki pravi, da so morale vasi Knežja Lipa,
Prerigelj in Nemška Loka, ki so bile v mozeljski župniji, plačevati
tretjino desetine in 12 šilingov kokošnine župniku v Poljanah,®'
vidimo, da so imenovane vasi prej spadale pod poljansko župnijo,
odkoder so se vsekakor naseljevali Slovenci tudi v obrobni predel
sedanjega kočevskega jezikovnega otoka — kakor vidimo po listi-
ni iz 1. 1248.®- — že v prvi polovici 13. stoletja. Pozneje pa sta
sedanji župniji Nemška Loka in Spodnji Log zopet prišli do svoje

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 133

odcepitve pod starotrško župnijo.*^ Od Poljan so se naseljevali na
Kočevsko tudi Uskoki, na katere spominja priimek HuUan v
Preriglju, Vidasch v Knežji Lipi, 4 Agnitsch-i (2 v Nemški Loki,
po eden v Gorenji Nemški Loki in Dolenji Bukovi gori). Drugi
Uskoki so se zopet naseljevali v okrožju Osilnice in Kostela, od
koder se jih je sporadično nekaj naselilo tudi v Goteniško-Reški
dolini in drugod. Na nje spominja Markhouitsch v Osilnici, Mel-
choritsch v Ribjeku in Klamawu, Wukhouitsch v Bosljivi Loki,
Martintetsch, Janschicz in Krulitsch v Belem potoku, Türk
(Turgg) v Gotenici in Livoldu, Kristanitsch v Borovcu, morda
Breiditsch (Preiditsch) po 1 v Mahovniku, Verderb Verdrengu in
Rajntalu, na Hrvate priimek Khrabat (Krobat), ki se nahaja pet-
krat v kočevskem urbarju (po eden v Kočevju, v Kačjem potoku,
v Borovcu, v Prežuljah in v Ravneh).

V koč. urbarju 6-krat zabeleženi Wogrin (3 v Preriglju), 2 v
Srednji vasi, eden v Srednji Bukovi gori) kaže na priseljence z
Ogrskega.^* ;

Da so prišli na kočevsko tudi iz notranjskega Krasa, sklepamo
iz priimkov Paternoster (2 v Kočevju), Mulcz (6 v Oneku), Tram-
puš^^ (2 v Črnem potoku, po eden v Mozlju in Rajntalu) in
Viteschikh^** (v Dolgi vasi), ki so tam pogostni. Priimek Gorenitz
(v Roigatem hribu) in Gorenz (v Spodnjem Logu) nam priča, da so
prišli na Kočevsko tudi Gorenjci. Po nekem zapisku — pravi
ObergfölP'^ — naj bi prišli prebivalci v Dragarski dolini iz Idrije
in Bohinja. Za časa Celjskih grofov na Kočevskem (1420.—1456.)
so mogli priti na Kočevsko tudi Štajerci, kar sklepamo iz priimka
Steyrer, ki je v kočevskem urbarju trikrat zabeleženo (po 1 v
Starološkem Griču, v Kočevju in v Pogorelcu). Na prihod iz slov.
Štajerskega kaže po Brezniku tudi priimek Rabuse (3 na Hribu).

Kočevci so dejali doselivšim se Kranjcem Greyner (2 v Spod-
njih Ložinah, eden v Koblarjih), enemu tudi Windisch (v Starem
Logu). Nasprotnoi pa so Slovenci dejali dvema Nemcema na
Hribu Teitschman.

Na migracije v notranjosti jezikovnega otoka po zamenjavi
hub, krčenjih, dediščini, ženitvah itd. kaže poleg drugih f aktov
priimek Dürnpacher v Mahovniku (= priseljenec iz Diirenbacha,
Suhega potoka), Anndre vom Rigl v Slovenski vasi, (očividno
tudi K(h)öfler (4 v Kočarjih, 2 v Oneku) na Koblarje (Kollern),
Verderber (po 1 v Knežji Lipi, v Mahovniku, v Mlaki-Bregu in v

134 Ivan Simonie:

»Moss bei Kherndorf«) na Verderb in najbrž tudi Stelczer (21
priimkov gl. str. 129) na Štalcerje.

Podani pregled priimkov nam kaže, da so Nemci iz raznih
pokrajin v teku časa maloštevilne Slovence (Hrvate, Uskoke),
ki so se v znatni meri naselili pred njimi in z njimi, absorbirali in
tako stvorili sedanji kočevski jezikovni otok, ki se sedaj kljub
krepki nemški narodni zavesti radi slabih gospodarskih pogojev
in izseljevanja po številu kočevskega (nemškega) prebivalstva
hitro manjša.

^ To so: Zadere, Brezovica, Spodnji Log, Spodnji Pokštajn, Nove Laze
(Lapinje) in Bilpa. Takrat so bivali Kočevarji v mnogih poljanskih naseljih, ki
pa ne spadajo v okvir te razprave.

2 Znotraj mej kočevskega gospostva je bilo več naselij, kot pa jih našteje
urbar, ki so prej spadala v kočevskoreški urad, a so bila takrat v gerovskem
uradu, ki je prišel pod Zrinjske. Akti reformacijske komisije iz leta 1574. ome-
njajo v kočevskem gospostvu »Die Döerfer Geroldsan (— Gerovo), Am Graben
(Vode?), Clainau (= Lug mali), Im Feichtach (= Smrečje), Bei der Brüggen
(z= Zamost), Unter der Stainwandt (Podstene), Weissenpach, Und am Perg«,
ki jih je Jurij Turn prepustil dosmrtno grofu Krištofu, prijatelju Zrinjskih.
Georg Widmer, Urkundliche Beiträge zur Geschichte des Gottscheerländchens.
VII. ZV. zbirke Quellen und Studien zur Kunde des Grenz- und Ausland-
deutschtums. Günther Wolf Verlag zu Plauen i. B. 1932. Str. 45, 46.

2a V mehovskih urbarjih iz let 1663. in 1623. se omenjajo od sedanjih ko-
čevskih naselij le Seč, Vimolj in Ašelice. Takrat sta spadala med kočevska
naselja tudi Veliki Rigelj in Bušinec. Pozneje so nastale vzhodno od Črmošnjiško-
Poljanske doline še koč. naselja Pleš, Pajkež, Blaževica, Laze, Travni dol.

3 Po prof. Koštialu je Kozsler = Mann aus Köstel; slov. pa Kostélec, ker
iz Kostela.

' Nemška oznaka obrti ni merodajna za narodnost dotičnega.
= Po Koštialu je Loy, Loi-e slov. priim. od sanctus Eulogius, a tudi st. Eli-
gius, sv. Loj.

" Po dr. A. Brezniku je T(h)alian = Doljan. Kočevar pravi Italijanu Talje-
nar. Hans TschinkeL Grammatik der Gottscheer Mundart. Halle 1908. Str. 226.
' Tschinkel, o. c. p. 113, 154, piše, da je koč. glibe = slov. gliva (Pilz).
* Zekhel, pozneje Zekhol je po Koštialu si. priimek Sekol.
' Po Koštialu je Zose, Zosche = sl. čoša = zanikrna ženska.
" Jaukh = jug. Tschinkel o. c. p. 195.

" Obergföll v Beiträge zur Geschichte und Landeskunde von Gottschee,
Gottschee 1920. II. Str. 29.

" J. Obergföll o. c. p. 29.

1' I. Koštial, O naših priimkih. Mladika VIII. 1927. Str. 114.

" Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. von Prof. Peter
Wolsegger. Mitth. des Musealvereines für Krain. 4 I. Laibach 1891. Str. 37.

15 Navedene slovenske besede v kočevskem dialektu so vzete iz knjige:
Kari Julius Schröer, Wörterbuch der Mundart von Gottschee. Wien 1870. V svoji
(že cit.) kočevski slovnici navaja Tschinkel poleg navedenih slovenskih besed
še sledeče: ligola poleg ligoda = živ. ležišče na paši, str. 41, lomoars, romoara, str

42, omoare, str. 190, 226, kupits, sicer pupits = popec, -ek, str. 42, 216, khortatšs, str

43, 134. 167, norra = norec, str. 51, 137, žipplitsa = župnica str. 59, košara, str. 60,

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 135

131, 152, 167, Jai = le, str. 88, pena, str. 101, 182, pesa, str. 101, 182, baba, str. 105,
pikka, str. 101,153, pukkn, str. 105, broaida, str. 105, 198, bautla, str. 105, iz hrv. niš = nič,
str. 96, bearl, beargi in biargl, str. 105, 182, barkhe, str. 105, bula, str. 105, blunk, str.
105,158, toarba, str. 106,191, šiva, str. 108,130, žipplinkh = župnik, str. 107, gliba, str. 113,
154, tropina, str. 120, tswivar = cibora, str. 108, škupa,str. 130, 191, behl (= bel namizni
prt), str. 116, 58, 147, 174, Kharbot, str. 113, 160, diatalain (detelja), str. 120, 183, pisa,
str. 130, lesa, str. 130, 182, kosiar, str. 130, 152, pisat (pisan) str. 101, 130, lisat in
liskat, str. 130, šartl (je pon. izp.), str. 130, branta, str. 105, 171, brinovits, str. 105, berttsl
(= brcati), str. 105, bukn, str. 105, 195, varššn, str. 115, hottsl (hoditi), str, 119, 142,
tarkkn, str. 120, tessn, (tesati), str. 120, 182, tül (= tuliti), str. 120, druažn (dražiti), str.
120, 166, škarppm (škripati), str. 130, škilan, str. 130, žmikn, str. 130, žul (žuliti), str. 130,
kriasn, str. 130, 152, gazn, str. 131, 167, pomazign (pomagati), str. 131, buškn, str. 131,
tsurl (curljati), str. 132, tsappain (capati), str. 132, tšreapm, str. 132, tšittšn, str. 132,
isaxxn (čohniti), str. 132. tšikn, str. 132, 183, tšoššn, str. 133, tšeažl in teažl (deževati),
str. 133, 142, pottšn, str. 134, parttšain (od prč), str. 134, tarttšn, str. 134, tarttšalat in
tarttšat, str. 134, trček, str. 134, tuttšn in nutšn, str. 135, Julan, str. 140, klettšn, str. 141,
garzl (gristi), str. 142, garzn in gruzn (gristi), str. 131, bižn (božati), str. 131, tsbiri in
tsbil (cviliti), str. 131, tšmoakn, str. 132, tšokkn, str. 133, karttšn, str. 134, blakn, str.
141, tužl (tolči), str. 142, rovi (rjuti), str. 143, muttl (in žuttl) (= muditi), str. 144,
khluatn (klatiti), str. 151, 166, kappl (^kapljati), str. 152, kleštarn (klestiti), str. 152,
klintsn, str. 152, goadarn (godrnjati), str. 154, gumatsn (gomazeti), str. 154, tsokhl,
str. 155, krakn, str. 157, karluts (kriužiti). str. 158, kuadarn = kaditi, str. 152, gulan str,
154, 195, kinkn, str. 156, karkatsn (krkati), str. 157, 218, jaižn (južinati), str. 197.
farkkatsn (trkati), str. 216, kubatsn (kobacati), str. 191, markkatsn, str. 218, kausn ži
(=kavsati se) str. 196, hrv. kessa (kesa), str. 131, 152, 182, tsižžala (cizara, beli grah),
str. 132, tšuttara, str 132, tšuk, str. 132, tšop, str. 133, tšark, str. 133, gartš (grča), str.
134, grutša, str. 134, 195, praja (preja), str. 137, 188, ieka, str. 140, 153, 182, Jeakha
(leha), str. 140, 160, 182. Jop (pač lopov), str. 103, prask str. 131. kluza, str. 131,
mošettar, str. 131, maškar, str. 131, puza (puža), str. 131, tsapin, 132, tšoaro, str. 132,
tšreapa (črep), str. 132, 182, tšoija (šoja), str. 132, 202, tšo (čo), str. 132, tšadl in tšari
(čadel), str. 132, tšoš, str. 133, tšik (čik), str. 133, tšoake, tšokke, str. 133, (= čok,
tepec), tšibo in tšibarle (čiba), str. 133, tšukl in tšukko (od si. čuka, pozov za kure),
str. 133, nunna, str. 136, 194, marra in mura (= murva), str. 138, 190, kulo, kulin
(= kuzlja), str. 141, 152, bozl (= vozelj), str. 142, kartatša, str. 134, 151, tšuri
(= menstruacija, pač od cureti), str. 132, kude (kurelj), str. 142, pikkle (pika), str. 143,
pobannitsa, sicer poboüitsa (= povalnica), str. 145, gjauuon, sicer jaJlon (ime za vola),
str. 145, 182, khuga, str. 148, 151, (kukka = kukavica, "str. 151, 237), pauka, na jugu
pôlkha (polkne), str. 149, kral (igra s kamenčki), str. 152, 226, košša (= koseč), str-
152, kottl (kot), str. 152, kobiala, str. 152, kreavl (krevlja), str. 152, krivi, str. 152, kaila
(kila), str. 152, gradina (građen), str. 154, khrian (hren), str. 160, 183, khodnikh,
str. 160, paguana, pitiguana (podgana), str. 166, panka (opanka), str. 167, tep, str.
173, khneaža (kneza), str. 151, 183, kluka, klike (kljuka), str. 152, koatša (koča),
str. 152, 191, koš, str. 152, kukaila, str. 152,191, kuže, str. 152, krtitsa, str. 152, pikkat,
str. 153, rogat, str. 155, teppat, str. 173, krettšat, str. 155, tšoššat, str. 133, kreavtat str.
183, tutl in tutat, str. 218, garba, str. 154, goadlo (godlja), str. 154, rokkl (rogelj),
str. 155, khaiša (hiša pon. izpos.), str. 160, khariuppa (češ. chalupa), str. 160, 216,
dromuar (omara), str. 166, pekh (pek), str. 173, praska (sekira), str. 178, preaslitsa, str.
183, krias, str. 183, roaža, str. 191, tšura (sora), str. 191, tearble (torbica), str. 194, putta
(puta), str. 194, jaukh (= jug), str. 195, anitsn (ojnice), str. 198, paitse, str. 202, triabaida
(otrobi), str. 207, pardintsle (martinček), str. 206, sraka, sraklitsa, str. 216, piatitsa
(petica), str. 216, škariipitsa (= škripec), str. 216, kharbattJa (kravata), str. 225, parmon,
str. 243, rudar (ruda), str. 195, ura, str. 196, gugits, str. 216, tšarkits, sir. 216, joppitsa,
str. 216, kobialitsa, str. 216, vo;i:/itsa (potica) str. 216, piso in lisko (imena krav), str.
220, belo, str. 105, muttsa, str. 220, tekkl (nihalo, od teči), str. 237, lukkhar (pokrov),
str. 197, tuzn, str. 120, 131, 191, garba, str. 106, potš (= pok), str. 134, tobakh, str.
166, štarttsl, str. 118, Pellar (= Poljanec), str. 193, pikkapire (pika), str. 225, dalje
mnoga krstna in krajevna imena ter po slovenskem vplivu mnoge nemške besede
in tujke, kot krampa, str. 102, massa, str. 131, 167, mošt str. 130, 188, preššn, str. 130,

136 Ivan Simonie:

škornittsJ (ital. scarnuzzo) str. 129. škrits, str. 130, pop (Pappe = klej), str. 166, 103,
kos(s)!ir8 (kosama), str. 60, 116, 152, 171, šekkat, str. 157 itd.
Kari Julius Schröer o. c. p. 22—24.

" J. Obergföll, o. c. p. 27, 28, Plesche-ta ne navaja med slovenskimi pri-
imki. Persche-ta, Petsche-ta, Chrise-ta, Mische-ta, Gerle-ta, Golcze-ta itd. sploh
vse priimke, končujoče se na -e ima Obergföll, o. c. p. 32. — čisto zgrešeno —
za nem. priimke, trdeč, da so taki priimki srednje- ali nižjenem. izvora.

Iz Schwarsching-a razlaga Obergföll, o. c. 1919. p. 4, napačno Zbašnika,
Schröer, o. c. p. 207. Schwarschniga in Breznik Svršnika in Završnika.

" Priimek Schgedl ima za slov. prof. Koštial.

2» Schelaun je po Brezniku 2eljan, Željko, Žele in ne Nemec. Rabuse-ji
so po Brezniku Slovenci — Štajerci — in ne prišleci iz Češkega od reke Rad-
buse, kot trdi Obergföll, o. c. 1919, str. 20.

21 Jovan Cvijič pravi, da so priimki izvestnih družin, ki so sedaj slovenske,
kot Turek, Mustafa itd. dobili ali ujeti muslimani srbskega jezika, ali pravoslavni
Srbi iz Besne, pri katerih je bil v dobi us'koških migracij običaj dajati turška
imena. J. Cvijič, Metanastazička kretanja, njihovi uzroci i posledice. Srp. Etn.
Zbornik. Knjiga XXIV. Beograd 1922. Str. 81. Po Brezniku je Turkh, ozir. Turgg,
ki ga ima Obergföll, o. c. 1919, str. 16, 19, za Turinga, slov. Turek, ki je dobil
tako ime po svoji divjosti.

" K. I. Schröer c. c. p. 17.

23 Dr. Adolf Häuften, Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Graz 1895.
Str. 13, 27, 29, 33.

2* Josef Obergföll o. c. 1920, p. 30—34, 38.

2'' Dr. Theodor Elze, Die Abstammung der Gottschewer. Mitth. des Museal-
vereines für Krain 1900. XXX. Str. 96, 107, 113, 115, 119, 121, 131.

2" J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain. Laybach. 1689. XL 194.

2' Peter Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee. DKfK. Laibach. 1892.
Str. 7.

28 Dr. Th. Elze 1. c. p. 96—98.

29 Elze 1. c. p. 97—101, 115.
Elze 1. c. p. 122.

" Josef Obergföll, Über die Herkunft der Gottscheer. DKfK. 1888. Str.
19, 20.

32 Elze \. c. p. 113, 122, 123.

33 J. Obergföll c. c. 1919. Str. 21; o. c. 1920. Str. 30, 38.
3» J. Obergföll o. c. 1919. Str. 21; 1920. Str. 32.

35 Dr. Th. Elze 1. c. p. 123, 124. ,
3« Dr. Th. Elze 1. c. p. 125.

3' P. Jonke V »Jubiläums - Festbuch-u der Gottscheer 600-Jahrfeier«. 1930.
Str. 40. Isti V Gottscheer Kalender 1931. Str. 132.
38 Obergföll o. c. 1919. Str. 21; 1920. Str. 30, 38.

3» Priimki Thaler, Lobisser in Bachmaier se 1574. na Kočevskem niso na-
hajali.

Viktor Steska, Kočevje. Dom in Svet. IX. 1896. Str. 119.
" J. Obergföll o. c. 1919. Str. 12, 13.
« j Obergföll o. c. 1919. Str. 21;1920. Str. 34.
" J. Obergföll o. c. 1919. Str. 13.
" J. Obergföll o. c. 1919. Str. 17.
« J. Obergföll o. c. 1919. Str. 20; 1920. Str. 66.

Petschauer = mož iz Petschau-a. Po Brezniku spominja ta priimek na
Koroško, kjer so tudi taki priimki. Kaps je po Brezniku od kapus, a slov. Rabuse
kaže na Štajersko, kjer je dosti takih priimkov.

Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 137

" J. Obergföll o. c. 1920. Str. 33.

J. Obergföll v časopisu »Gottscheer Bote«. IV. 1907. Štev. 8.
" Peter Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee. Deutscher Kalender für
Krain. Laibach 1892. Str. 8.

Iz knjige Dr. Hugo Grothe, Die Deutsche Sprachinsel Gottschee in Slo-
wenien. 40/41 ZV. zbirke Deutschtum und Ausland. Münster in Westfalen 1931.
Str. 213. Nr. 3. Chronik des Burkard Zink 1368—1468. (Iz Die Chroniken der
deutschen Städte. V. Band. Leipzig 1866.) »Als man zalt 1407 jâr, dô was ich
ain Jüngling, bai ailf jâren schied ich auß von Memingen, von vater und von
allen meinen fremden und gieng mit einem schueler, ich was auch ein schueler
und was bei 4 jârn in die schuel gangen, und giengen also mit ainander in Krain-
land gen windischen landen in ainen markt haist Reisnitz — leit in Krainland
hinter Löbach 6 meil gegen Kroatien, in dem Land belib ich 7 jâr und gieng dâ
gen schuel. Dann mein vater hett ainen leiplichen brueder, der was pfarrer in
ainem dorf, genant an der Riegg, das ist ain groß schön dorf und gehören wol
fünf ander dörfer darzu, die haißen: Göttenitz, Pausenprunnen etc. Da was
derselb mein herr bei 30 jâren pfarrer gewesen und was mit grâff Fridrichs weih
von Ortenpug in das land hinein kommen, die hett in zu priester gemacht, dann
er was ir Schreiber gewesen; sie was eine von Tegg (= Margareta). Derselb mein
herr, meins vatern brueder, der ließ mich gen schuel gân in die Reisnitz und
dinget mich in die kost zu ainem biderben man, genannt Hans Schwab, der was
graff Friedrichs paumaister zu Ortenpurg und pawet auf dasselb mal das nider
haus zu Ortenpurg hie niden an dem perg.«

Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574 von Prof. Peter
Wolsegger. Mitth. des Musealvereines für Krain. 4 1. Laibach 1891. Str. 22.

Franz Schumi, Urkunden u. Regestenbuch des Herzogtums Krain, 11. zv.
Str. 120.

Nemška Loka se je odcepila iz starotrške župnije najprej kot kapla-
nija 1828 in kot župnija 1854. (Erker v »Jubiläums-Festbuch der Gottscheer 600-
Jahrfeier. Gottschee 1930. Str. 61.) Nemška Loka, ki spada sedaj pod kočevski
dekanat, je v času, ko je bila pod goriško nadškofijo (1752—1787), spadala kot
beneficij pod novomeški arhidiakonat in po odpravi arhidiakonata precej časa
pod metliški (sedaj semiški) dekanat (Hitzinger, Die kirchliche Eintheilung
Krain's seit der ersten Einführung des Christ, bis zur Gegenwart v Klunovem
»Archiv f. d. Landesgeschichte d. Herzogtums Krain«. II. in III. zv. Str. 108,
117). Ker omenja kočevski urbar, da so takrat (1574) omenjene tri vasi spadale
pod mozeljsko župnijo, plačujoč tretjino desetine poljanskemu župniku, je prišlo
očividno prebivalstvo v imenovanem okolišu najbrž že ob ustanovitvi mozeljske
župnije v letu 1509. za precejšnjo dobo (najbrž do leta 1623., ko je baron Janez
Jakob Kizel kočevskemu gospostvu prikupil tudi poljansko gospostvo (Valva-
sor XI., str. 450) pod mozeljsko župnijo. Za časa Valvasorja je bil imenovani
sektor prav do svoje odcepitve in osamosvojitve v spodnjeloško in nemškološko
župnijo spet v starotrški župniji.

5« I. Koštial, O naših priimkih. Mladika VIII. 1927. Str. 275.

'^^ Trampušev je dosti pri Divači, na kar me je opozoril Ivan Koštial.

•™ Vitesehikh je po Breznilku Vitežek, Bitežnik. Bil je oskrbnik.

J. Obergföll, Beiträge zur Geschichte und Landeskunde von Gottschee.
Gottschee 1919. Str. 12. Kje je našel zapisek, ne citira.

Résumé.

Les noms de famille, qui se trouvent dans le cadastre de 1574, de Kočevje,
comprenant 136 villages (ou plutôt 138, parce que, à deux reprises, Verderb-
Verdreng et Mlaka-Breg sont nommés comme un village), ainsi que dans le
cadastre de 1576, de Poljane, d'où 6 villages seulement sont pris en considération.

138 Ivan Simonie: Migracije na Kočevskem v luči priimkov.

nous font voir la composition mixte de la population de Kočevje. L' étude des
noms de famille comprend donc 142 (144) villages dont, cependant, avec Bilpo
qui est, aujourd'hui slovène, 131 (133) seulement se trouvaient sur le territoire
linguistique actuel de Kočevje. Comme bon nombre de familles, mentionnées
dans les deux cadastres, ne sont citées qu'avec leur nom de baptême ou avec
celui du père, ce qui rend souvent impossible la constatation de l'origine,
r étude, en général, ne prend en considération que les noms de famille.

La revue des noms de famille nous donne les résultats suivants (notés sur
la carte): 8 villages étaient tout-à-fait slovènes, 13 villages avaient une majorité
Slovène, 11 villages étaient moitié slovenès moitié allemands, 76 villager avaient une
majorité allemande, et 34 villages étaient tout-à-fait allemands. Dans 52 villages de
Kočevje et de Poljane, nous avons encore 115 familles, citées seulement avec
Iç nom de baptême. D' après les noms de famille slovènes et allemands, nous
voyons que, à l'intérieur du territoire de Kočevje, beaucoup de villages ont été
fondés par les Allemands ensemble avec les Slovènes, quoique ces derniers
fussent peu nombreux. A cause de leur minorité et du croisement, les Slovènes
ont bientôt perdu leurs qualités caractéristiques, la langue et la direction éco-
nomique. Mais ils ont laissé des traces dans le dialecte de Kočevje (par beaucoup
de mots slovènes et par la manière de prononcer et de modifier les mots
allemands), ainsi que dans les chansons populaires, dans les costumes, dans
les usages, etc. Les noms de famille nous révèlent encore que les colons, et
allemands et slovènes, sont venus de régions différentes. Les Allemands sont
venus de la Haute-Carînthie du Tyrol oriental, et de plusieurs régions de
l'Allemagne centrale et méridionale, les Slovènes, en grande majorité, des
environs, mais aussi de la Haute-Carniole, du Littoral, de la Styrie, et même
de la Hongrie (Wogrin). Il y avait même quelques colons croates et serbes
(Uskoki).

Des noms de famille comme Dürnpacher, à Mahovnik, colon venu de
Dürenbach (Suhi potok), Anndre vom Rigl, à Slovenska vas, etc., prouvent
que des migrations avaient lieu dans l'intérieur du territoire linguistique de
Kočevje.

Dans les 142 villages étudiés, il y avait en tout 1683 noms de famille, répartis
comme suit: 1187 noms de famille allemands ou 70'50%, 380 noms de famille
Slovènes ou 22"57%, un nom de famille italien (Regoli à Bosljiva Loka) ou
0'0594%; et 115 familles ou 6'83% ne sont citées qu' avec le nom de baptême.
Les noms de famille allemands et slovènes du territoire étudié (1568), sans
les 115 familles mentionnées et sans Regoli, montrent la relation 75'6110%
(allemands): 24"2060% (slovènes). Et sur le territoire linguistique de Kočevje
proprement dit, nous avons, avec Bilpa, et sans les familles mentionnées,
1527 noms de famille dont 1175 allemands ou 76'84% et 352 slovènes ou 23'02%.

Après 1' assimilation des Slovènes et des Uskoki de la part des Allemands,
le territoire linguistique actuel de Kočevje s'est formé qui, cependant, diminue
rapidement à cause des mauvaises conditions économiques et de 1' émigration
de la population allemande.

Ivan Feliks Šašelj.

Nadaljevanje avtobiografije povodom 75-lelnice pisateljevega rojstva, dae 13. V. 1934.

Naj dodam k svoji avtobiografiji v »Etnologu« III. o priliki
moje 70 letnice 1. 1929. na str. 73—86. še nekaj pripomb, posebno
zaradi dveh zvezkov »Bisernic«, ki sta izšla 1. 1906. in 1909. Da
sem izdal I. zv. »Bisernic«, k temu me je nagovoril g. dr. Niko
Županič, ki me je obiskoval večkrat v Adlešičih še kot gimnazijec
in kasneje kot visokošolec. Ko je bil pa v jeseni 1. 1905. kot
absolvirani filozof zopet pri meni in sva se pogovarjala o zanimi-
vem belokr. nâr. blagu, katero sem bil nabiral in priobčeval v
različnih časopisih in knjigah že skoraj 20 let, mi je svetoval, naj
bi to raztreseno nâr. blago zbral in priobčil v posebni knjižici.
Ta nasvet se mi je zdel prav umesten in sklenil sem, da knjižico
izdam. Nemudoma sem se lotil dela. V jeseni in pozimi sem
zbral, prepisal in uredil vse doslej priobčeno nâr. blago in ponudil
rokopis Slov. Matici. Toda ta ga je odklonila. Nato sem se obrnil
na svojega sošolca t Andreja Kalana, ki je bil predsednik K. T.
D., naj bi tisk. dr. izdalo to knjižico. A. Kalan je mojo ponudbo
sprejel, toda le s tem pogojem, da vzamem jaz sam 50 izvodov
»Bisernic« in jih tudi plačam, češ, folkloristične knjižice se pri
nas gotovo ne bo toliko prodalo, da bi se tisk izplačal. Ta pred-
log sem sprejel, češ, naj ima ves morebiten dobiček tisk. dr., ki
izdaja Slovenca, Bogoljuba in Domoljuba. Natisnilo se je 1000
izvodov. Ko je pa »Amerikanski Slovenec« knjižico prav laskavo
ocenil — imenoval jo je »zlato knjigo« — priglasilo se je »Am.
Slov.« toliko naročnikov, da je naročil v Ljubljani naenkrat —
kakor so mi od tam sporočili — 500 knjižic. Pa vsaj je bila knjižica
namenjena v prvi vrsti Belokranjcem, katerim je vzbujala naj-
lepše spomine na svoje domače kraje v stari domovini in njih
lepo govorico ter njih zanimive nâr. običaje. Belokranjci so* bili
pa tudi izmed vseh Slovencev prvi, ki so se začeli izseljevati v
Ameriko in so imeli tam celo svoja dva rojaka škofa, Janeza
Vrtina, Črnomaljca in Janeza Stariha, Semičana. Naj navedem
pri tej priliki tu časopise, ki so prinesli ocene I. zv. »Bisernic«.
Slovenec 1906, 30. marca št. 73., Dol. Novice št. 7. str. 61., Dom
in Svet 1. apr. št. 4., Kat. Obzornik št. 2. str. 220., Laibacher
Zeitung št. 8. str. 724., Slov. Učitelj št. 4. str. 77., Slov. Narod

140

Ivan Feliks Šašelj.

30. apr. št. 98., Lj. Zvon št. 5., Slovan št. 6. str. 387., Amerik. Slo-
venec 1. jun. št. 25., Zora št. 9., Časopis za zgodovino itd. št. 3.
str. 99 —105., Izvestja muz. dr. zv. 3., 4. str. 112—113., Nârodopisny
Vestnik češkoslovansky okt. str. 239—240., Archiv für slav. Philo-
logie 1907. Band XXIX str. 475. — in morda še drugi časopisi,
katerih pa nisem dobil v roke. Vse te ocetie sem prepisal v župno
kroniko v Adlešičih, da se ohrani v skupni zbirki vse, kaj je pisal
literarni svet o Beli Krajini v začetku sedanjega stoletja.

Ker je bil I. zv. »Bisernic« od našega časopisja tako prijazno
sprejet in ocenjen, me je to napotilo, da sem začel nemudoma
nabirati gradivo za II. zvezek. In res sem bil nabral že v teku
enega leta toliko narodnega blaga — takrat je bilo tega še obilo
med starimi ljudmi, bil je pa tudi zadnji čas, da se reši — a danes
je vse izgubljeno — da bi bil izšel II. zv. lahko že 1. 1907. Toda
iz Ljubljane so mi sporočili, da ne kaže izdati precej drugega
zvezka, ker se je prvega še premalo prodalo, ampak naj počakamo
par let, da bo potem drugi zvezek prvega pognal. In tako je izšel
II. zv. šele 1. 1909. Tudi od tega sem moral vzeti 50 izvodov in jih

Ivan Feliks Šašelj. 141

plačati. Ocene in kritike o njem so prinesli: Dol. Novice 1909.
št. 18. str. 142., Domoljub št. 21. str. 407., Cas št. 6. str. 282., Slovenec
št. 126., Laibacher Zeitung št. 138., Dom in svet št. 7. str. 331—332.,
Carniola zv. III. IV. str. 173.—174., Mentor št. XII. str. 285.-287.,
Cvetje št. 9. na platnicah, Carniola 1910 št. 2. str. 167. Tudi te
ocene sem bil prepisal vse v župno kroniko. Pa tudi potem sem
še nabiral nâr. blago, katero sem priobčeval sproti v »Domu in
Svetu«, a nabral sem pa primeroma le malo več, ker sem bil že
preje skoraj vse izčrpal.

K sklepu naj dodam še, s čim se pečam posebno še od svoje
70-letnice sem t. j. od 1. 1929. razun tega, da tudi od takrat delujem
literarno, kakor preje v različnih smereh, kakor se razvidi iz
seznama mojih spisov na koncu tega spisa. Kakor znano smo
imeli 1. 1929. od novega leta dalje izredno hudo in ostro zimo,
kakršne najstarejši ljudje niso pomnili. To me je napotilo, da
sem začel že meseca januarja zapisovati vsak dan temperaturo
in vreme v posebno knjigo, kateri sem dal naslov: Zapiski za
župnijo Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenj., njegovo okolico in dr.
Razen vsakdanjih zapiskov, ki sem jih vodil prav natanko, sem
pa prilepljal v to knjigo še vse izrezke iz Slovenca in drugih listov
o tej strašni zimi, pa ne samo za Kranjsko, ampak tudi za druge
kraje v naši državi in drugod. In od takrat nadalje pa sem vsa
leta do danes prilepljal v te knjige vse važnejše izrezke in slike
iz Slovenca glede nenavadnih zim in mraza, glede hude vročine in
suše, o povodnjih, toči in drugih nezgodah in nesrečah, o letini
in dr. iz različnih dežel in držav, tako da so te knjige nekake vre-
menske kronike za zadnjih 5 let. Razen tega so pa te knjige tudi
še nekaka kronika za temeniško dolino, v kateri beležim vse
zanimivejše dogodke tukajšnje župnije, njene okolice in dr., in
prilepljam tudi izrezke iz Slovenca in Domoljuba, tičoče se tuk.
okolice in drugih krajev. Naj navedem tu, da sem prilepil v teh
knjigah med drugimi spisi tudi vse izrezke iz Slovenca 1. 1932. in
1933. z naslovom: Pisma Trimskovskega gospoda (Jurija Hu-
mar-ja). In teh knjig »Zapiskov«, katerih ima vsaka po 160 strani,
imam letos do konca marca štiri, in sem začel pisati z aprilom peto.

L. 1929. sem začel pa sestavljati še drugo knjigo, kateri sem
dal naslov: »Zanimivosti«. Izrezki iz Slovenca, Poned. Slovenca in
Domoljuba. Te knijge sem začel prirejati, ko sem videl, da pri-

2 Ivan Feliks Šašelj.

našajo naši časopisi včasih prav zanimive sestavke in poučne
spise, zgodovinske, naravoslovne, potopisne in dr., za katere bi bila
škoda, da se razgube. Zato izrezujem vse zanimivejše spise in jih
prilepljam v te knjige že šesto leto. Do zdaj imam teh knjig 15,
vsaka ima po 160 strani, izrezkov pa vsaka po 300—500. Da
pokažem, kake spise lepim v te knjige, naj navedem tu nekatere
iz I. knjige 1. 1929. do strani 30: Od sonca vse dobro in zlo. —
Röntgen čudotvorec. — Nevidna smrt (fosgen). — Velikanski me-
teor v Sibiriji (padel na zemljo 1. 1908.). — Jantar pripoveduje. —
Prah in kamenje z neba. — Zlato iz nebes (aerolit). — Kobilice.
— Sanje — pogled v bodočnost. — O srčnih napakah. — Noč
Razputinove smrti. — Predpotopne živali. — Najgloblja luknja
v zemlji. — Morje vrača starogrške imietnine. — Čudeži jasno-
vidstva. Prilepil sem v teh knjigah tudi vse slike avtomobilov,
tankov in zrakoplovov vseh različnih tipov, kar jih je prinesel
»Slovenec« v zadnjih petih letih. Pred par leti je prinašal »Slo-
venec« tudi zgodovinske opise različnih gradov novomeške oko-
lice, potopisne črtice iz Dolenjskega in dr., kar je tudi vse shra-
njeno v teh knjigah poleg mnogo drugega, posebno kar se tiče
Dolenjskega, pa tudi vse Slovenije.

o

Moji spiski in spisi po maju 1. 1929.

»Lovec« 1929. str. 150—151: Nekoliko opazk glede obilnega pojava divjih
gosi v naših krajih vsled letošnje zime in lova na nje.

»Lovec« 1929. str. 191: Par opazk glede prib na Dolenjskem — Kdaj je bil
ustreljen zadnji jelen na Gorjancih — str. 192: Kaj je s pegami? — str. 199:
Ribe žrtve zime.

»Mladika« 1929. str. 227—228: Dolenjski pregovori in reki.

»Lovec« 1929. str. 244: Fazan v Beli Krajini.

»Lovec« 1929. str. 282—283: O vranji »inteligentnosti« in hvaležnosti —
str. 283—284: Zakaj je pri nas vsako leto manj ptic-selivk in ptic-pevk —
str. 287: Nenavadno leglo mladih psičkov.

»Lovec« 1929. str. 327—328: O medvedih v temeniški dolini.

»Lovec« 1929. str. 360: O škurhih cb Temenici na Dolenjskem — in: Par
opazk glede medvedov v temeniški dolini.

»Mladika« 1929. str. 428: Belokranjske otroške pesmice.

»Lovec« 1929. str. 433: O udomačeni grlici — str. 434: O ustreljenem divjem
mačku.

»Lovec« 1929. str. 472: O ustreljeni divji mački.

Ivan Feliks Šašelj. 143|

»Lovec« 1930. str. 106—109: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem.
na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1929.

»Slovenec« 1930. 28. marca št. 72. Listek: Kako je Lužarjev Francelj (f žup-
nik Frančišek Zoreč) davke plačeval.

»Slovenec« 1930. 24. apr. št. 93: Zeleni Jurij v Beli Krajini.

»Mladika« 1930. str. 191: Dolenjski pregovori in reki.

»Lovec« 1930. str. 228—229: O človeških ribicah na Dolenjskem.

»Slovenec« 1930. 9. jul. št. 154: Belokranjs"ki kotiček. Sv. Frančišek ali
»Mirna gora« nad Črnomljem z= Mašenik.

»Mladika« 1930. str. 307: Dolenjske vraže, prazne vere in pravljice o kačah.

»Lovec« 1930. str. 282: Človeške ribice na Dolenjskem.

»Mladika« 1930. str. 349—350: Pravljice o divjem možu; 1. Belokranjska iz
Adlešičev, 2. Gorenjska iz Št. Ožbalta.

»Mladika« 1930. str. 431: Nekoliko nekdanjih belokranjskih običajev ob
smrti.

»Slovenec« 1930. 12. dec. št. 283: »Strupena megla« v Beli Krajini od 10 do
15. avg. 1. 1831.

»Slovenec« 1931. 4. jan. št. 3: Kranjsko-hrvaška strupena megla pred 100

leti.

»Lovec« 1931. str. 37: Ustreljena vidra.

»Slovenec« 1931. 21. jan. št. 16: Kaj je morilo Dolenjce pred 100 leti.

»Lovec« 1931. str. 72—74: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem. na
Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1930.

»Slovenec« 1931. 15. febr. št. 37: Kako so v starih časih novačili. Spomini
na vojaško posadko v Novem mestu.

»Slovenec« 1931. 4. marca št. 51: Severni sij na Kranjskem pred 60 leti.

»Slovenec« 1931. 17. maja št. 110: Korist cestnega prahu.

»Slovenec« 1931. 14. avg. št. 182: »Učiteljevo življenje v konkordatski dobi«.
(Odgovor »Jutru« št. 164.).

»Slovenec« 1931. 30. avg. št. 195a: Bela obleka je bila nekdaj tudi Belo-
kranjcem znak žalovanja.

»Mladika« 1931. str. 468: Dolenjski pregovori in reki.

»Slovenec« 1931. 1. dec. št. 274: Žalostna 60 letnica. Iz spominov na mokro-
noški potres 1. 1871.

»Slovenec« 1932. 4. febr. št. 28: Francozi v Beli Krajini v letu 1813.

»Slovenec« 1932. 13. febr. št. 36: Varujmo domača imena.

»Zdravje« 1932. št. 1. str. 10—12: »Strupena megla« na Kranjskem in
Hrvaškem pred 100 leti in nekoliko zanimivih podatkov iz župnih matic neka-
terih dolenjskih župnij pred 100 leti (1. 1831.).

»Lovec« 1932. str. 98—100: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem. na
Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1931.

144 Ivan Feliks Šašelj.

»Križ«, verski list za novomeško, prečensko in šmihelsko župnijo, 1932.
št. 3-4: Trška gora.

»Slovenec« 1932. 7. apr. št. 79: Nekdanji nenavadni običaj pri pokopavanju
mrliča v Beli Krajini.

»Trška gora«. Ponatis iz »Križa«. Knjižica str. 15 (s sliko).

»Slovenec« 1932. 10. jul. št. 155a: Nepoznan dolenjski ljudski pisatelj in
pesnik (Alojzij Škoda iz Zaplaza = Vekoslav Zaplaški).

»Marijina božja pot Zaplaz na Dolenjskem«. Knjižica 1932. str. 23 s tremi
slikami.

»Slovenec« 1932. 19. jul. št. 162: Kakšno jesen in zimo napoveduje kuka-
vica.

»Slovenec« 1932. 23. jul. št. 166: »Konfeti« in 50 letnica.
»Lovec« 1932. str. 288: O pretkanosti vrane, ko si išče hrane.
»Vestnik« križniškega reda 1932. št. 3. str. 21—22: Nekoliko zgodovine
župnije Adlešiči v Beli Krajini — in str. 22: Zanimiv napis.

»Živali v slovenskih pregovorih in rekih.« Knjižica. 1932. str. 46.

»Slovenec« 1933. 3. jan. št. 2: Nekoliko odgovora gosp. kritiku moje knji-
žice: Živali v slov. pregovorih in rekih.

»Lovec« 1933. str. 102—104: Ornitološki zaipski za Št. Lovrenec ob Tem.
na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1932.

»Vestnik« križniškega reda 1932. št. 1. (dec.): Nekoliko zgodovine župnije
Adlešiči (konec).

»Lovec« 1933. str. 179—180: Nekoliko nenavadnih pojavov iz živalskega
življenja v lanski jeseni in letošnji zimi — in: divji petelin in njegovo ogla-
šanje (petje) — in str. 181: Koliko gnezd si naredi sraka.

»Mladika« 1933. str. 233, 273, 314, 351: Bog v slovenskih pregovorih in
prilikah.

»Slovenec« 1933. 12. jul. št. 155: Rimske izkopine v Št. Lovrencu na Dol.

»Prijatelj živali« 1933. št. 2. str. 54—57: Živali v slov. pregovorih in rekih
(dodatek h knjižici z istim naslovom).

»Slovenec« 1933. 28. jul. št. 169 str. 3: Užitna goba »štorovka« — in str. 5:
Kakšno jesen in zimo napoveduje kukavica.

»Slovenec« 1933. 3. in 4. avg. št. 174 in 175: Župnija Št. Lovrenec ob Teme-
nici. Nekoliko zgodovinskih in drugih podatkov.

»Lovec« 1933. str. 292—293: O nenavadnem velikem pojavu lastavk dne
24. aprila v Novem mestu in njegovi okolici in: o udomačeni postolki.

»Slovenec« 1933. 9. avg. št. 179: Pozabljiv profesor.

»Slovenec« 1933. 11. avg. št. 181: »Šantavi« svetniki.

»Sv. Lovrenec ob Temenici na Dolenjskem in njegove izkopine.« Knjižica.
1933. str. 8. Ponatis iz »Slovenca« z dne 3. in 4. avg. št. 174. 175.
»Slovenec« 1933. 5. okt. št. 227: Še en nenavaden jurček.

Ivan Feliks Šašelj. 145|

»Lovec« 1933. str. 361: Bela lastavka.

»Domoljub« 1933. št. 47. str. 594: Kaj pripovedujejo slov. pregovori o
pijanstvu.

»Slovenec« 1933. 15. dec. št. 285: Dijaški upor na celjski gimnaziji 2. de-
cembra 1878.

»Etnolog« knj. V. in VI. (1933) str. 321—322: Kako so kopali v Stehanji-
vasi pri Št. Lovrencu na Dolenjskem zaklad — in str. 357: Tič sv. Vincencija.

»Domoljub« 1934. št. 2. str. 26: Pregovori o beračih. »Slovenec« 1934. št. 19.
str. 6: Fr. Erjavec o »morski kači«.

»Domoljub« 1934. št. 5. str. 63: Napuh in prevzetnost v slov. pregovorih.

»Lovec« 1934. str. 95—98: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenc ob Temenici
na Dol. in njegovo okolico za 1. 1933.

»Lovec« 1934. str. 138: Nekaj podatkov o lastavičjem življenju.

»Domoljub« 1934. št. 14. str. 180: Pregovori o bogastvu in bogatinih.

»Slovenec« 1934. 22. apr. št. 92: Dolenjska župnija domovina 80 in 90 let-
nikov. Čatež pod Zaplazom.

»Križ« 1934. str. 24: Češčenje sv. Florijana.

»Slovenec« 1934. 9. maja št. 105: Tajinstveno presnavljanje v naravi (Belo
cvetoča japanska primula spremenila barvo v rdečo, ko je rastla v skupnem
lončku z rdečo vrtnico — mesečarko).

»Slovenec« 1934. 17. maja št. 111: Kje so ostale letos lastavice?

Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem

o sv. Juriju.

I. šašelj — Št. Lovrenc ob Temenici.

Ko so pisali lansko jesen in letošnjo zimo časopisi večkrat
o morski kači in vodnem zmaju, sem se spomnil, da pozna vod-
nega zmaja tudi belokranjska narodna pesem in sicer v zvezi
z legendo o sv. Juriju, kako je premagal povodnega zmaja in
rešil kraljevo hčer.

Že prvo leto, t. j. 1. 1886., ko sem bil prišel v Belo Krajino
in Adlešiče, sem nabral več zanimivih nar. pesmi »starinskih
popevk«, kakor so jim rekli, katere sem bil potem priobčil v
»Slovanu« 1. 1886. in kasneje še druge 1. 1887. Vse te sem potem
ponatisnil v skupni zbirki belokr. nar. blaga v »Bisernicah«, od
katerih je izšel L zv. 1.1906., drugi pa 1. 1909. V L zv. je ponatis-
njena na str. 72.—74. pod št. 24. pesem: Sv. Jurij ubije zmaja in
reši kraljevo hčer. Ker sta oba zvezka »Bisernic« v knjigotrštvu
že zdavno pošla, mislim, da bo primerno, če to zanimivo pesem
tu priobčim v celoti, kakor sem jo bil zapisal po narekovanju
stare ženice-Belokranjice.

Veseli se, zemlja Bosna ravna,
Koja jesi na glasu od davna
Vsu krščansko vjeru razpoznala!
Eto tebi lipo premaliče,
Premaliče, dan te Jurjev išče!
Kaj če tebi Jurjevdan donesti?
Tihe rose, dubrave zelene.
U planinah snegi prekopnijo,
I po šipku ružice procviču. —
Zmaje leži v tomutni jezeri.
Iz jezeri glavo podiguje.
Proti grada milo rozijuje.
Proti grada širinskega.
Kralje nima sina nijednega.
Samo j eno čerčico jedino.
Mora je dat' zmaju za deseto.
Kad' jo šalje, u 'no polje ra\Tio:.
»Aj me meni! dete moje drago.
Kamo oče belo lice tvoje.

Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem o sv. Juriju. 147

Kamo čedo bele ruke tvoje?«
Šetala se po 'nem polju ravnem
I za sabom janješce peljala.
Sestal je je svečeni Juraje.
Još ji veli svečeni Juraje:
»Kaj se places, lijepa devojka?«
»»Ne pitaj me, neznani delija!
Moram čekat' zmaja vodenoga.
Ja ču biti njemu za deseto.««
»Nisem ja ti neznani delija.
Neg' ja jesem svečeni Juraje.
Češ se z mojim krstom pokrstiti.
Hočeš moga Boga vjerovati.
Ja ču tebe zmaju otimati.
Sedi doli u zeleno travo.
Češ ti meni drobno poiskati.
Ako bi ja junak pozaspaval.
Kad' se bude jezera mutnila.
Zbudi mene, lijepa devojka!«
Sala dole u zeleno travo,
Ona mu je drobno poiskala.
Pozaspal je svečeni Juraje.
Kad' se začne jezera mutiti,
Splakala se lijepa devojka,
Pala suza na lice Jureče,
Onda se je sprobudil junače.
Sedel se je na svoga konjiča.
Zmaj je zašel iz vode tomutne,
Prevrgel ga svom mečem zelenim.
Konju ga je na rep navezao.
Nesel ga je kralju širinskemu.
Kada dojde h kralju širinskemu:
»Ovo si mi, kralje širinskemu!
Eto tvoga boga vodenoga!
Eto tebi čerčica jedina!«
»»Eto tebi beli gradi moji,
Pristajaše, da se po njih šečeš!
Eto tebi moj prstanek zlati,
Pristajaše na desnico tvojo!

10«

148 1. šašelj: Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem o sv. Juriju.

Eto tebi čerčica jedina,
Pristajaše, da jo budeš ljubil!««
»Al' ja neču tega nijednega.
Neg' sakupi dosti duhovnikov.
Da mašujo maše za vse duše.«

Kje in kdaj bi bila nastala ta pesem? Da ni v Beli Krajini,
ampak da je bila tje samo zanesena, nam kaže njen začetek,
lahko bi rekli uvod, kjer govori o Bosni, kjer je najbrž tudi na-
stala, če ne že ta sama, pa njena podlaga, iz katere je nastala.
In kaj je povod njenega nastanka? Gotovo pravljica ali legenda
o sv. Juriju. Da bi našel kake podatke o življenju sv. Jurija, sem
pogledal v »življenje svetnikov in svetnic božjih«, katero je
izdala Moh. dr. v letih 1867.—1874., in tam sem našel v drugem
delu, ki ga je spisal dr. J. Rogač in je izšel 1. 1869. na str. 115. do
116., res pravljico, na katere podlagi je nastala naša pesem.
Potem, ko je pisatelj omenil, da je težko dognati, kaj bi pomenil
drakon = zmaj, s katerim se je boril sv. Jurij in ga premagal,
kakor se navadno upodablja ali slika, dostavlja:

Nevedno ljudstvo zna brati le slikarsko pisanje (slike), in
večkrat ne brez spotikljeja, ker vidi in gleda le podobo samo na
sebi, pa ne ve njenega pomena. Odtod je prišlo, da je le na
pomenljivo podobo drakona (zmaja) ljud marsikaj dejanskega
natvezal, posebno še na domišljije bogatem Jutrovem, in da se
je legenda o sv. Juriju in zmaju ob času križarskih vojsk takole
osnovala: Na skali, v morje štrleči, pri starem Beritu, zdaj Baj-
rutu v Siriji, je imel svoj brlog strašen zmaj, groza in poguba za
vso okolico. Da so njegovo silno pogoltnost tolažili, zato so mu
morali dati prebivalci vsak dan dve ovci, in ko je teh zmanjkalo,
eno ovco in enega otroka. V kratkem so bili pogoltnjeni vsi
dečki in vse deklice. Tedaj zadene strašna usoda edino hčerko
kraljevo. Žalost očetova je neizrekljiva, ker je ne more oteti.
Ko peljejo ovenčano deklico že ven, pridirja sv. Jurij, takrat še
polkovnik, v svetli bojni opravi. Zmaj povzdigne pihaj e in sikaje
svojo pošastno glavo; vitez pa vzpodbode konja, švigne proti
zmaju in strašen boj se vname, ali zmaj se kmalu vije in valja
v svoji črni krvi.

Iz te pravljice se razvidi, da je v pesmi omenjeni »širinski«
kralj sirijski ali sirski kralj.

Crnogorci u pričama i anegdotama.

Mićun M. Pavićević, Zagreb.

Kako je ubijen Smail-Aga Čengić.

Ni narodne pjesme, koje se dosta razmimoilaze, a još manje
umjetnički Mažuranićev spjev, nijesu zabilježile sve istorijske
radnje i unijeli imena izvjesnih junaka, koji su imali vidnog učešća
u ubistvu Smail-age Čengića. O tom istorijskom događaju kod
naroda u Drobnjacima, gdje je Čengić i pogubljen, po pripovije-
danju čuvenog narodnog guslara Tanasije Vučića, iz Drobnjaka,
sačuvano je ovo predanje:

Na tajnom dogovoru, nekoliko narodnih prvaka i junaka iz
plemena Drobnjaka, koje bješe pod Turcima, odluči, da se čuveni
haračlija Smail-aga Čengić, »il na vjeru il na prijevaru«, što prije
domami u Drobnjake i ubije. Na čelu toga vijeća bili su: Novica
Cerović, Petar Kršikapa kao uskok, Sava i Milija Srdanovići iz
Kosorića, vojvoda Šujo Karadzic iz Petnice, pop Golović iz Po-
šćenja, Joko Duričić iz Komarnice, Gavrilo Sibajlija iz Jezera,
knez Filip Žugić iz Mletička, Doko Malović s Duži, Mirko Aleksić,
uskok iz Hercegovine, koji se bješe nastanio na Malinsko. Kad
su dobili mig i od Vladike Rada, da pristupe djelu, dogovorno
odrede Doka Malovića, da napiše pismo Smail-agi, da dođe u
Drobnjake i pokupi arač, ali da ne dolazi sa mnoštvom vojske i
haračlija. Kad je Smail-aga dobio Dokovo pismo u kojemu se
tobo'ž prikazivao kao prijatelj, sa tristotine biranih junaka uputio
se put Drobnjaka. Prenoćio je u Pivskom Manastiru i kaluđera,
koji mu nije pripremio carsku večeru, dobro iskandžijao. Po
narodnoj pjesmi, kaluđer ga čupajući za bradu i padajući na gola
koljena, gledajući očima ka nebesima, ljuto prokleo:

»Ubila te puška Cerovića,

A posjekla sablja Aleksića.« '

Pri večeri, prizva Čengić narodnog proroka, Glušca i reče mu:
— Ajde vidi Vlaše, što ti kazuje pleće: kako ću proći u
Drobnjacima?

150 Mićun M. Pavićević. j

— Lijepo piše, čestiti ago, tvoja će glava doći i na Cetinje.
Kad je došao na Smriječno, ulogorio se pod kulom kneza

smriječkoga i na silu mu obljubio ljubu. Nastavio je put preko
Dragalja i došao u Drobnjake. Vojska se utaborila, a Smail-aga je
pošao u Duži na kulu Doka Malovića. Čim je čuo Šujo Karadzic
u Petnici, u prvi mrak zore nađe se na kuli Đokovoj. Neopazen
priđe k vratima i sluša razgovor.

— Šta ćemo, Doko od Drobnjaka, ako ne budu htjeli dati
arač i carsku mir i j u.

— Uhvatićemo Novicu Cerovića i Šuja Karadžića i oba žive
posjeći, popu Goloviću, prebiti desnu ruku, da više ne piše Vladici
na Cetinje i naziva te zulumćarom, a na druge drobnjačke glavare
udariti veliku globu. Tada će sva sirotinja doći i donijeti arač.

Šujo objesi dževerdar za vrata, uleće u kulu i poljubi agu
u ruku:

— »De si Šujo, očigledna kurvo.
Koji meni o nevjeri radiš?«

— »Smail-aga, gospodaru dragi.
Ja nijesam očigledna kurva.
No je kurva Doko Maloviću,
Što te laže, što ti pare mami
Panjka raju svome gospodaru.«

— »Kad nijesi očigledna kurva,
A kamo ti Mirko i Novica,
Što su skoro na Cetinje bili?«

— Novica je u Tušinu kod svoje kuće. Moli se Bogu za tvoje
zdravlje. Kupi arač od naroda. Kad gođ mu rečeš, doćiće kod tebe
na divan i na dogovor. Ne slušaj Doka lažavoga, no vojvodu Šuja
Karadžića, koji ti za svaku svoju riječ daje glavu u zalogu. I dobro
bi bilo, da dođete na Prošćenje i zakonakujete, pa ću poručiti i
Novici, da se tu sastanete. Aga mu povjerova i naredi, da mu
osigura konak. Šujo se vrati i reče popu Goloviću, da pripremi za
agu večeru. Novici poruči da dođe, naglasi mu sve što je sa agom
razgovarao i reče, ako ne bude došao, da će ga aga pogubiti.

Čim je Smail-aga došao u Prošćenje, njegove tevabije uhvatiše
popa Golovića, izbiše i desnu mu ruku prelomiše.

Crnogorci u pričama i anegdotama. 151

— »Nosi desnu U lijevu riiku,
A lijevu o grlu bijelu,
A sve kune Šuja i Novicu
I Đokicu tursku »pridvoricu.«

Dolazi Novica sa sinovcem Sekulom, nađe se sa Šujom i uputi
se ka Smail-aginu šatoru.

— Šta ćemo ako bude i nas tukao kao popa Golovića?

— Odgovorićemo mu vatrom iz pušaka, odgovori Novica.
Kad su bili pred šatorom, Šujo i Novica uđu, a Sekula ostane,

držeći im konje za dizgine. Šujo se pokloni i poljubi agi ruku,
a Novica stoji naoblačen i nepomičan kao kamen.

— Šta si, Vlaše, sjetan ne veseo?

— Kako, što sam, čestiti aga, zašto posluša poganoga Doka
iVlalovića i premlati prava zdrava popa Golovića?

— Neka pop i njemu treba da neko »maslo čita«. No šta ćemo
sa aračem?

— Čim sam čuo da ste došli, ja sam već sam na svoju ruku
počeo kupiti arač. Sirotinja dobrovoljno daje: konje, goveda,
ovce, kajmak, vunu i cio mal, ali para nema. Ja sam kazao, da agi
trebaju dukati, a ne živo blago. I raja se pobuni i htjela me ubiti
da nijesam k tebi utekao. Svi su mi iz jednoga glasa rekli:

— Aga nam ne bi arač u novcu tražio, no si ga ti na to naučio.
I došao sam, da te pitam: hoćemo li primati arač koji

raja daje.

— Aferim ti Novica. Đoko kao svaka udvorica laže. Primi
arač što ti raja daje.

— Čestiti ago, dobro bi bilo da izađete na Mletičak. To je
najljepše mjesto za počinak. Ima dosta prostora, da se podignu
šatori, također i nekoliko izvora žive vode. Tamo ćete naći i
kneza Filipa Žugića, koji će vam biti desna ruka i starat se o vašem
konaku i boravku; a vojvoda Šujo Karadzic paziće, dok se cio
arač prikupi, da ti ni dlaka sa glave ne manjka. Kad dođete na
Mletičak sa vojskom, isturite nekoliko pušaka, nek se čuje jeka
po Drobnjaka, kako bi se raja preplašila i što prije arač donijela.
Nadam se u Boga, najdalje kroz dva dana, da ću cio arač prikupiti.

Aga nije ni slutio, što mu se priprema. Pošao je na Mletičak,
a Novica u Tušinu, da kupi vojsku, a ne arač.

152 Mićun M. Pavićević. i

Knez Filip Žugić, izašao je na susret agi, Turcima i Šuju
Karadžiću. Uredio je mjesta za čadore. Kad se primakla noć,
Smail-aga je naredio knezu da mu osigura večeru, a Šuju, da mu
odredi stražu.

— Dajte mi dvadeset Turaka, da sa mojih dvadeset Srba
čuvaju stražu i tako možete mimo spavati i agovati.

Šujo rasporedi stražu. A agine konje zavede za brdo, gdje ih
ućustečio-okovao u bukagije.

Filip donosi na velikoj tepsiji malo mesa, malo meda, malo
kajmaka i malo pšeničnoga hleba, ispod saksije, koji se bješe
podprištio.

Smail-aga mu prigovori:

— Šta će to malo jela na ovoliko biranih glava?

— Bilo dockan, pa nijesam mogao sigurati, ali će sjutra, ako
Bog da biti svega izobila. Pri večeri, pod šatorom, Turčin Elez,
osmatra podprištenu pogaču, vrti glavom i reče:

— Rđav biljeg! Na dobro ne sluti.

— Nema tu ni rđa va biljega, ni debela šiljega, no je pogača
prijesno pečena na brzu ruku, nije se mogla uskvasiti, pa mora
da otskoči kora od sredine, odgovori Žugić.

U pratnji Smail-age bio je i njegov seiz Edžudž, oglođao
pleće od brava, okrenuo ga nekoliko puta, uzdrhta i baci ga.

— Šta je? uzbuniše se Turci.

— Vala, turske mi vjere, prije nego i sunce ograne, udariće
nam Vlasi.

Knez Filip se nasmija i odgovori:

— Ko još može više vjerovati oglodanim kostima, no svojoj
glavi i očima. Novica kupi arač. Šujo čuva stražu, ja donosim
večeru. A Edžudž gata kao baba u bob.

Smail-aga se dohvati za svoju krivaljku i reče:

— Ne bojim se Vlaha više no smokava.

Malo docnije, evo i popadija popa Zaviškoga, pokloni se i dva
i tri puta, poljubi agu u ruku i u koljena, odmače se, prekrsti ruke
na grudi i gleda u sedžadu oborene glave:

— Šta je, Vlahinjo?

Čestiti ago, noćas će ti udariti Brđani, no idite kod naše kule
za Zavišje.

— Ne bojim se Vlaha petstotina, ni moj Ahmed Bauk ne
boji se Vlaha petstotina, a cio Drobnjak toliko ih nema.

Crnogorci u pričama i anegdotama. 153

Aga je legao pod svoj šator. Filip se pri povratku iz šatora
sastane sa Karadžićem i odmah poslaše glasonošu Novici u Tu-
šinu. Dolazi Novica sa osamdeset Drobnjaka, Rovčania, Moračana
i Brđana. Među Brđanima bio je Stojo Radovanov. Vjećali su u
gustoj šumi više Mletička. Bilo je ispred same zore i padala je
kiša. Novica je htio, da se izvrši napad drugi dan. Šujo i Filip
nijesu pristali. Sva trojica sa svojim četama, udarili su na šator
Smail-agin u sami rasvit zore. Kad su prve puške zapucale, Smail-
aga je hitro skočio, pripasao sablju i oružje i kliknuo:

— Edžudže, hata mi dovedu

— Kako ću ti ga dovesti, kad su ga Vlasi zaveli. Doveo mu
je kljuse pod samarom, koje je gonilo prtljag. Pojahao ga i pobje-
gao uz jednu kosu — glavicu. Mogao je umaći. Ujede ga sramota,
povrati konja i sa isukanom sabljom pojuri pravo ka četnicima.

Dočekao ga je plotun pušaka. Ne zna se čija ga je zaklala.
Pritrčao je Mirko Aleksić, odrubio mu glavu i strpao je u svoje
čakšire. Nastade gungula:

— Kamo Smail-agina glava?

— Evo je, izvadi je Mirko iz svojih gaća, odnese na Cetinje
i pokloni Vladici. Tako se ispunilo Gluščevo proročanstvo.

Na kuli popa Milutina.

Za vrijeme Vladike Petra Petroviča, jezde od krvavog Spuža
trideset Turaka. Pred njima paša Begović, kapetan Mećikukić i
spuški kadija. Svi ostali Turci aga j lije. Na dobrim konjima, za
nekoliko deklika dojezdiše u Martiniće, pod kulu popa Milutina.
Sluge konje prihvatiše, a pop izvede pašu sa Turcima na kulu.
Poslije bogatoga piva i jestiva, paša naredi, da mu pop sigura i
večeru, nađe dvije sestre — djevojke od jednoga oca i matere,
za dva brata Mećikukića, jednu lijepu Brdjanku za spuškog
kadiju, a on — paša da će tu veče ljubiti njegovu popadiju.

— Ne da mi vjera hrišćanska, brani se pop. Turci ga počeše
tući i on ispod njihovih nogu i čibuka pristade da im priredi konak
i večeru. Popadija sakrila glavu među koljena, plače i sama u sebi
veli: »Zamotaću glavu u marami i prije skočiti u Zetu nego dopu-
stiti, da me paša ljubi.« Iskrade se iz kule, sade u avliju, tražeći
dva posopka sina da se sa njima oprosti, pa kad ih ne nađe, uputi
se niz polje k rijeci Zeti i ugleda pramen magle i prašine, iz koje

154 Mićun M. Pavićević..!

se pojavi čovjek na konju, sve mu sablja od bedara otskače, a
konj digao glavu prema gospodaru. Pozna brata Rada Čevljanina
i zaplaka.

— Što sestro places i šta se čuje i huka i žubor na kuli, jesu li
ti živi sinovi?

— Sinovi su zaludu živi, na kuli su Turci Spužani i kaza mu
sve što traže.

— Pridrži mi konja, a ja pođoh na kulu.

— Ne, brate za Boga, jer će te Turci odmah posjeći, pa ću
ostati i bez sinova i bez muža i bez brata, nego se vrači da idemo «
tvojoj kući na Čevo. Rade za to ni abera nema. Kad je izašao na
kulu, sio je za punu trpezu među Turcima i to paši rame uz
rame. Kad je pala noć, paša podviknu popu, da mu dovede popa-
diju i djevojke. Pop sliježe ramenima i reče:

— Popadija je sestra Rada Čevljanina, pa neka ti je on da.

— Daj mi Rade, ovu noćcu sestru za Ijubovcu i poklanjam ti
konja, toke i oružje.

— Bio sam u Spužu i vidio tvoje dvije lijepe kadune, vodi me
da s njima prespavam, dok ogrije sunce i ja ću tebe mnogo više
darivati: kadunama načiniti dva sina, koji će nalicati na junaka
Rada Čevljanina, tebi dati mnogo ljepše toke i oružje, a kadunama
hiljadu žuti j eh dukata da ih nose u đer danima i hvale se među
drugim bulama na hajdučko toplo milovanje.

Paša skoči kao pomaman, nategnu dvije ledenice, kad su
puške planule na kremenu, Rade pade na oba koljena i vatra ga
prebaci. Trgne iza pojasa dvije puške male i ubije pašu i dva brata
Mećikukića. Ugasi se lojana svijeća. Rade trže sablju i umuti se
među Turke kao gladan kurjak u stado ovaca. Pop kroz mrak
istrča iz kule, a Turci za njim. Rade i dalje siječe. U kuli i avliji
posjekao je sedamnaest Turaka. Pošlo mu je za rukom, da popa
Milutina i njegova dva sina, prije svanuća otprati planinama, put
Rovaca i Morače, gdje ih Turci ne mogu naći. Kad se vratio, uzeo
je s paše dvije ledenice, uzjahao na konja i uputio se k Če vu.

Turci, koji su preostali poslije pokolja na kuli, pobjegli su u
Spuž, zapucali iz pušaka i digli uzbunu. Rade spuštajući se k rijeci
Zeti, osluškuje pucnjavu pušaka i već čuje bahat turskih hata,
okrene se, ne bi li vidio koga svoga i odmah na obali viđe krdo
ovaca i kod njih čobana. Dogna konja i pita ga ko je i čije su
ovce.

Crnogorci u pričama i anegdotama. 155

— Ja sam Sava Rovčanin, a ovce su Boškovića.

—• Ostavi ovce i idi samnom da vidiš, gdje ću poginuti.

Sava se zaplaka i reče:

;—' Jai bih pošao, no kako ću kad nemam od oružja ništa do
toljage sa kojom prišikujem ovce, samo za komad hljeba suva.
Rade ga primi za se na hata i dade mu dvije pašine puške. Pređu
Zetu, Turci stignu i navale sa obale, da ih uhvate i posijeku. I
Rade i Rovčanin skoče sa hata i sklone se pod obalu. Grabe se
Turci koji će prije do njih doći, ali se Rade brani dževerdarom.
Teško ranjen pade, a i fišeka mu nestade. Kad je spuški kapetan
vidio, da je prestao pucati Rade iz dževerdara, nagna konja ka
obali da ga posiječe. Sava Rovčanin opali dvije pašine puške, dok
kapetanu zveknuše prazne bakračlije. Rovčanin pritrča, ugrabi
mu ćese sa fišecima i dodade Radu ranjenome. Turci navaljuju,
a Rade puni i pali dževerdar i klikuje u pomoć. Stigoše Brđani,
polomiše Turke i vratiše ih u Spuž. Sava Rovčanin natovari Rada
ranjenoga na konja, potjera na Cetinje kod Vladike Petra Petro-
viča, gdje se liječio i dobio od zlata medalju. Vladika dade Savi
stotinu zlatnih dukata i reče mu:

—■ Ne čuvaj više ovce Boškovića, idi u Rovce, podignu kulu
i sijeci Turke!

Kaluđer Prokopije.

Puče glas kroz Beransku Nahiju, da je zloglasni srpski katil,
Nuripaša sa svojim zabitima, živa odro i na kolac nabio' velikoga
propovijednika istine i zaštitnika gole i bose sirotinje, kaluđera
Prokopiju Vekovića. Jutros je turska kasaba Berane, krvava me-
djašnica, granica i pandurica, između Crne Gore i Turske care-
vine, sva u pokretu, zatalasana, živa, mračna, sumorna i gustim
jesenjim oblacima prekrivena. Na goloj kaldrmi, u kaljuži do
koljena, u smradu i gadu do pojasa, leži potrbuške položen kalu-
đer Prokopije, voštana čela kao mjesec, blijedih obraza i prelom-
ljenih rebara još iz vremena svoga učiteljevanja i viteškog hajdu-
kovanja u Južnoj Srbiji, kada je bio mirski čovjek i podizao
ustanke za slobodu roda i naroda. Načetila se vojska srpskih
staraca, žena i djevojaka, a u prvim redovima Tola, Prokopijeva
majka i zatvarajući oči osluškuju kako pašini dželati gvozdenim
bičevima i drenovim batinama unakrst mlate po izmučenom tijelu
Prokopijevu. Dok gomila turske djece igra oko njega, pjevajući

156 Mićun M. Pavićević.

pogrdne pjesme i čupajući mu dlake sa glave i brade. Pljušte
mlazovi krvi na sve strane. Iz gomile viče Turčin, sa svilenom
čalmom oko glave, bradom do koljena i turbanom, koji se vlači po
zemlji:

— Na kolac, papaz efendiju, koji buni hrišćane protiv našeg
dina.

Srpske žene, crnim šamlijama prikrivene, duboko zajecaše,
zarinuše nokte u lice i očajno zavapiše:

— Aman, milost, carski većilu!

Tola, Prokopijeva majka, prekrstila ruke na grudi, zakamenile
joj se suze u očima, — »nit' kuknula, niti jauknula«, — primakla
se polumrtvom sinu i dželatima, glasom ranjene lavice kliknula:

—• Skotovi, gadovi, ubice i kukavice, ne mučite pasjim muka-
ma moga sina, no ga viteški strijeljajte, ili mu glavu sabljom od-
rubite!

Zadrhtale su ruke u krvoloka. Gomila se zatalasala i u tren
oka nestala sa krvave poljane, dok je majka sina ispravila i medu
oba oka poljubila:

— Nek ti je prosto moje mlijeko, kad pod kišom udaraca
nijesi suze prolio, ni zlotvorima srce nasladio...!

Krv Kajmakana Ilije

Postavili mladoturci za kajmakana u Beranama Iliju Popo-
vića.

Odže čupaju bradu, stare efendije mumljaju, a spahije i razne
dahije krive vratove — i odmahuju rukama:

— Aman, jarabi! Zar on, krmak od krmka, da u ime Sultana
dijeli pravdu u turskom gradu. E neće, turske nam vjere, n^o ćemo
ga raskupusiti.

Prije razdanka, ustala Ilijina majka i plačnim očima savjetuje
sina:

— Majčine ti hrane, ne idi danas u Sjenicu, jer sam te noćas
u snu vidjela bez kape i dolame; ako podeš otuda mi glave doni-
jeti nećeš. Ilija se nasmija, pride majci, poljubi je u ruku, uzjaha
osedlana konja, pa se i bez oružja uputi ka Sjenici, okrenu se još
jednom ka kući i majci reče:

Crnogorci u pričama i anegdotama. 157

— Ako i poginem, moja smrt donijeće život raji, koja je vje-
kovima očekivala da makar i pod turskim fesom vidi Srbina da
joj sudi.

Sjenički paša sio na meku sedžadu i očekuje sudi j u Iliju, da
sa njim divani. Čim je od jahao vranca pred pašinim konakom,
iza dva ćoška iskočili su sa oštrim kamama u rukama Mustafa
Zijadić i Sinan Kučević i za tili čas zadali Iliji preko stotinu
smrtonosnih rana. Pritrčala je gomila razjarenih muslimana sa
kočevima i kamenjem, razlupali mu glavu i pribili ga. Prisutna
raja nije smjela od sebe pustiti glasa. Kad su Bogdan Tubić i
Gojko Gađarević pokušali da podignu mrtva Iliju, jednome je
prebijena ruka, a drugome prelomljena noga.

Sve se to odigralo u avgustu 1912.

Negde poslije oslobođenja i ujedinjenja, sud je pohvatao
ubice i zatvorio.

Kad je upitana Ilijina supruga, inače porijeklom Francuzica
Tabita, da li traži krv svoga muža, ona je odgovorila:

— Dosta je bilo prolivene krvi. Pustite ubice na slobodu i ako
su Turci jer i oni imaju djecu, koja bi ostala bez branioca i brani-
oca, kao što sam i ja.

I pustili su ih.

Récits et anecdotes sur les Monténégrins.

Mićun M. Pavićević — Zagreb.

Comment fut tué Smail-Aga Čengić

Ni les chansons nationales, assez partagées, et encore moins le
poème épique de Mažuranić ne rapportèrent tous les détails historiques
et les noms de certains héros qui participèrent au meurtre de Smail-Aga
Čengić. La population de Drobnjaci, où Čengić fut tué, conserve cette
légende d'après le récit du célèbre guslar national Tanasije Vučić, de
Drobnjaci.

A l'assemblée secrète plusieurs chefs nationaux et héros de la tribu de
Drobnjaci, qui était sous la domination turque, décidèrent que le pillard
célèbre, Smail-Aga Čengić, devait être attiré »de bonne foi ou par four-
berie» à Drobnjaci et tué. A la tête de ce conseil se trouvaient: Novica
Cerović, Petar Kršikapa, comme réfugié, Sava et Milija Srdanović, de
Kosorić, le voivode Sujo Karadjić, de Petnica, le pope Golović, de Po-
šćenje, Doko Đuričić de Komarnica, Gavrilo Sibajlija de Jezero, le
»knez« Philippe Žugić, de Mletičak, Doko Malović, de Duža, Mirko

158 Mićun M. Pavićević.

Aleksić, réfugié d'Herzégovine qui s'était installé à Malinska. Quand ils
eurent reçu l'approbation tacite du Vladika Radé de commencer l'action,
ils tombèrent d'accord pour désigner Doko Malović pour rédiger la
missive à Smail-Aga, l'appelant à Drobnjaci pour y recueillir le tribut,
lui demandant seulement de ne pas venir avec une armée ou de pillards
trop nombreux. Au reçu de cette missive, dans laquelle Doko se disait
son ami, Smail-Aga s'achemina vers Drobnjaci avec trois cent héros
triés. Il passa la nuit dans le Monastère de iPiva où il fouetta sans pitié
le moine qui ne lui avait pas préparé un souper royal. Selon la chanson
nationale le moine s'accrocha à sa barbe et tombant sur ses genoux, les
yeux levés vers le ciel, le maudit ainsi:

»Que le fusil de Cerović te tue.
Que le sabre d'Aleksić te fende«.

Avant le dîner Čengić appela le devin national, Glušac, et lui dit:
»Va, chrétien, vois ce que te dit la carcasse: ce qui m'attend à Drob-
njaci! — Tout est bien écrit, noble Aga, ta tête arrivera même à Cetinje.

Arrivé à Smriječno, il campa sous la tour du prince de Smriječno
et lui viola son aimée. Il poursuivit sa route par Dragalja et arriva à
Drobnjaci. L'armée bivouaqua et Smail-Aga se rendit à Duga, dans
la tour de Doko Malović. Dès qu'il apprit la nouvelle de l'arrivée, Sujo
Karadjić, de Petnica, arriva aux premières lueurs de l'aurore à la tour
de Doko. Il s'approcha sans être vu de la porte et entendit la conver-
sation.

— Que ferons-nous, Doko, des Drobnjaci, s'ils ne veulent pas livrer
le tribut et payer la dime impériale?

—■ Nous emprisonnerons Novica Cerović et Sujo Karadjić et nous
les fendrons vivants, nous trancherons la main droite du pope
Golović pour qu'il n'écrive plus au Vladika de Cetinje en t'appelant
forban; pour les autres chefs Drobnjaci nous les frapperons d'une
lourde rançon. Alors toute la plèbe viendra et apportera le tribut.

Sujo accrocha son »djeverdar« (fusil de Damas) à la porte, pénétra
dans la tour et baisa la main de l'Aga:

— Où es-tu, Sujo, vraie putain,
qui agit en traître à mon égard?

— Smail-Aga, très cheur seigneur,
je ne suis pas une vraie putain.
Mais la putain c'est Doko Malović,
Qui te ment, qui te soutire l'argent.

Qui calomnie la raja auprès de son seigneur«.

— »Si tu n'es pas une vraie putain,
Où sont donc Mirko et Novica,
Qui étaient naguère à Cetinje?«

Crnogorci u pričama i anegdotama. 159

— Novica est à Tušin, dans sa maison. Il prie Dieu pour ta santé.
Il recueille le tribut parmi le peuple. Dès que tu l'appeleras, il viendra
près de toi, au divan, pour s'entendre. N'écoute pas Doko le menteur,
mais écoute le voivode Sujo Karadjić qui donne sa tête en gage pour
chacune de ses paroles. Il serait bon que vous veniez à Prošćenje et
que vous y campiez. Je demanderai à Novica de vous y rencontrer.
L'Aga le crût et ordonna que le campement lui soit préparé. Sujo revint
chez lui et dit au pope Golović de préparer un dîner pour l'Aga. Il
manda à Novica de venir et lui fit savoir tout ce qui avait été dit avec
l'Aga, ajoutant que s'il ne venait pas l'Aga le tuerait.

Dès que Smail-Aga arriva à Prošćenje, sa suite s'empara du pope
Golović, le roua des coups et lui rompit la main droite:

»Porte ta main droite dans ta main gauche.
Et ta gauche à la gorge blanche.
Et maudis Sujo et Novica,
Et Doko, courtisane turque.»

Novica arriva avec son neveu Sekulé. Il se rencontra avec Sujo et se
rendit sous la tente de Smail-Aga.

— Que ferons-nous s'il nous roue comme il a roué le pope Golović?

— Nous lui répondrons par le feu des fusils, répondit Novica.
Quand ils furent près de la tente, Sujo et Novica entrèrent; Sekule

resta dehors tenant leurs cheveux par la bride. Sujo s'inclina et baisa
la main de l'Aga, tandis que Novica demeurait sombre et immobile
comme un rocher.

— Pourquoi, chrétien, es-tu si taciturne et si triste?

— Pourquoi? Noble Aga, pourquoi écoutas-tu le mauvais Doko et
pourquoi rouas-tu l'innocent pope Golović?

— Laisse le pope, il a besoin lui aussi que quelqu'un »lui lise la
graisse«. Mais que ferons-nous pour le tribut?

— Dès que j'ai appris votre arrivée, seul, de ma propre initiative,
j'ai déjà commencé de rassembler le tribut. La plèbe donne de bon
gré: les chevaux, les boeufs, les moutons, le fromage, la laine, tout son
bien. Mais d'argent elle n'en a point. J'ai dit, l'Aga a besoin de ducats,
et non de biens en nature. Alors la plèbe se révolta et m'aurait tué si
je ne m'étais pas enfui vers toi. Tous, d'une seule voix me dirent: l'Aga
ne nous demanderait pas le tribut en argent, si tu ne le lui avais pas
conseillé. Et je suis venu te demander: accepterons-nous le tribut que
la raja donne.

•— Bravo, Novica. Doko comme tout courtisan ment. Accepte le
tribut que la raja donne.

— Noble Aga, il serait bon que vous veniez à Mletičak. C'est le
plus bel endroit pour le repos. Il y a la place pour élever les tentes,
ainsi que plusieurs sources d'eau vive. Vous trouverez là le »knez«
PhiHppe Žugić qui sera votre bras droit et veillera à votre campement
ainsi qu'à votre séjour. Tandis que le voivode Sujo Karadjić veillera.

160 Mićun M. Pavićević.

tant que le tribut n'aui-a pas été recueilli en totalité, à ce qu'il ne manque
pas un cheveu à ta tête. Quand vous arriverez à Mletičak, tires quelques
coups de fusils afin que l'écho en resonne dans Drobnjaci, pour que la
raja prenne peur et s'empresse d'aporter le tribut. J'espère que dans
deux jours au plus tard, si Dieu le veut, j'aurai rassemblé tout le tribut.

L'Aga était loin de se douter de ce qui l'attendait. Il se rendit à
Mletičak, tandis que Novica allait à Tušina rassembler l'armée et non
recueillir le tribut.

Le knèze Philippe Zugié alla à la rencontre de l'Aga, des Turcs et
de Sujo Karadjić. Il désigna l'emplacement pour les tentes. Lorsque la
nuit vint, Smail-Aga ordonna au knez de préparer le diner et à Sujo
de désigner la garde.

— Donnez-moi vingt Turcs pour qu'avec mes vingt Serbes ils mon-
tent la garde afin que vous puissiez dormir tranquille en vrai aga.

Sujo organisa la garde. Il entraina les chevaux de l'Aga derrière la
montagne où il les entrava.

Philippe apporta, sur un grand plateau, un peu de viande, un peu
de miel, un peu de fromage frais et un peu de pain tout boursoufflé.

Smail-Aga lui dit sur un ton de reproche:

«Pourquoi si peu d'aliments pour tant de têtes de choix?

— Il était tard, je n'ai pas pu faire mieux, mais demain, si Dieu le
permet, il y aura de tout en abondance.

Au cours du diner, sous la tente, le turc Elez, observant la galette
boursoufflée hocha la tête et dit:

— Mauvais signe! Ceci ne présage rien de bon.

— 11 n'y a là ni mauvais signe, ni croûte épaisse. La galette cuite
dans levain et à la hâte n'a pu fermenter et la croûte doit se boursouff-
1er, répondit Žugić.

Dans la suite de Smail-Aga se trouvait son écuyer Edžudž, qui
ayant rongé l'épaule de mouton, la retourna plusieurs fois, frissonna et
la jeta.

— Qu'y a-t-il? s'alarmèrent les Turcs.

— Sur ma foi turque, bien avant que le soleil ne se lève, les chré-
tiens nous attaqueront.

Le knèze Philippe sourit et dit:

— »Qui peut encore croire davantage à des os rongés qu'à sa tête
et à ses yeux. Novica recueille le tribut, Sujo monte la garde, moi
j'apporte le diner. Tandis qu'Edzudz dit la bonne aventure comme une
vieille femme dans les fèves.

Smail-Aga étreignant son »djeverdar« dit:

— Je ne crains pas plus les chrétiens que les figues.

Un peu plus tard vint la femme du pope de Zavišje, elle s'inclina
deux et trois fois, baisa la main et les genoux de l'Aga, s'éloigna, croisa
les mains sur la poitrine et fixa tête basse le tapis:

— Qu'y a-t-il, chrétienne?

— Noble Aga, cette nuit les Brđani t'attaqueront, mais venez dans
notre tour à Zavišje.

Crnogorci u pričama i anegdotama. 161

— Je ne crains pas même sinq cent chrétiens, mon Ahmed Bauk, ne
crains pas cinq cent chrétiens. Tout Drobnjaci n'en compte pas autant.

L'Aga se coucha sous sa tente. De retour de la tente, PhiHppe se
rencontra avec Karadjić et immédiatement ils envoyèrent un messager
à Novica, à Tušina. Novica arrive avec quatre-vingt Drobnjaci, Rovčani,
Moračani et Brđani. Parmi les Brđani se trouvait Stojo Radovanov. Ils
se consultaient dans la profonde forêt qui domine Mletičak. C'était peu
avant l'aurore et la pluie tombait. Novica aurait voulu que l'attaque eut
lieu un uatre jour. Sujo et Philippe refusèrent. Tous les trois avec leurs
bandes attaquèrent la tente de l'aga à la pointe de l'aurore. Après les
premiers coups de feu l'aga bondit vivement, il ceignit son »djeverđar«,
prit ses armes et cria:

»Edžudž, amène-moi mon cheval!

— Comment pourrais-je te l'amener, quand les chrétiens l'ont pris.
Edžudž lui amena un âne bâté qui transportait les bagages. Il l'enfourcha
et prit la fuite par un sentier grimpant. 11 pouvait s'enfuir. Mais il eut
honte, il fit faire demi tour à sa monture et sabre au clair il se précipita
à la rencontre des assaillants.

Il fut accueilli par une fusillade. On ignore de qui fut le fusil qui le
tua. Mirko Aleksić courut vers lui, lui trancha la tête et l'enfouit dans
ses amples vêtements. Un grand désordre suivit:

— Où est la tête de Smail-Aga?

— La voici dit Mirko, la tirant de ses vêtements. 11 l'emporta à
Cetinje et en fit présent au Vladika. Et ainsi s'accomplit la prédiction
de Glušac.

Dans la tour du pope Milutin

Au temps du Vladika Petar Petrovič, chevauchent trente Turcs
de Spuž, le sanglant. A leur tête est le pacha Begović, le capitaine
Mećikukić, et le kadi de Spuž. Tous les autres Turcs sont des agas.
Sur de beaux chevaux en quelques temps de galop ils arrivèrent à
Martinići près de la tour du pope Milutin. Les valets se saisirent des
chevaux et le pope conduisit le pacha et sa suite dans la tour. Après
de copieuses libations le pacha ordonna que le pope lui assure le dîner
et lui amène deux soeurs — filles de la même mère et du même père,
pour les deux frères Mećikukić, une belle Brdanka pour le kadi — et
lui, pacha, aimera cette inuit la femme du pope.

— Ma foi de chrétien ne me le permet pas, se défend le pope.
Les turcs se mirent à le rouer de coups, et le piétiné et bastonné
consentit à leur préparer le coucher et le diner. La femme du pope
cacha sa tête entre ses genoux, pleurant et disant pour soi: »Je me
couvrirai la tête de mon fichu et je me précipiterai dans la Zeta plutôt
que de permettre que le pacha m'aime». En cachette elle s'enfuit de la
tour, sortit dans la cour, cherchant les deux fils du pope pour leur
dire adieu, puis ne les trouvant pas, elle se dirigea à travers les champs
vers la Zeta et vit un tourbillon de brouillard et de poussière au milieu

n

162 Mićun M. Pavićević:

duquel apparut un homme à cheval, son sabre bondissant à ses côtés et
son cheval levant la tête verst son maitre. Elle reconnut son frère
Rada öevljanin et se prit à pleurer.

— Pourquoi pleures-tu, soeur, et pourquoi entend-on des lamen-
tations et des cris dans la tour, tes fils sont-ils vivants?

— Mes fils sont inutilement vivants, les Turcs de Spuž sont dans
la tour, et elle lui raconta tout ce qu'ils exigeaient.

— Garde mon cheval et moi je vais à la tour.

— Non, trère, pour l'amour de Dieu, car les Turcs te couperont
aussitôt en morceaux et je resterai sans enfants, sans époux et sans
frère, mais fais demi tour et allons dans ta maison à Čevo. Rada ne
tient aucun compte de ces paroles. Quand il arriva à la tour il s'assit
à la table au milieu des Turcs, épaule contre épaule avec le pacha.
Quand la nuit tomba, le pacha cria au pope de lui amener sa femme
et les jeunes filles. Le pope houssa les épaules et dit:

— Ma femme est la soeur de Radé Čevljanin, que lui te la donne.

— Donne-moi, Radé, ta soeur pour une nuit d'amour et je te ferai
cadeau d'un cheval, d'agrafes d'or et d'armes.

— J'ai été à Spuž et j'ai vu tes deux belles favorites, conduis moi
passer la nuit avec elles, jusqu à ce que le soleil brûle et je te ferai
de plus beaux cadeaux: tes favorites auront deux fils qui ressembleromt
au héros Radé Čevljanin, à toi je donnerai des plus belles agrafes et
de plus belles armes, aux favorites mille ducats d'or pour qu'elles les
portent en collier et se vantent auprès des autres des chaudes caresses
du haidouk.

Le pacha bondit furieux, épaula deux fusils, quand l'étincelle jaillit
de la pierre. Rade tomba sur ses deux genoux et le coup de feu passa
au-dcissus de lui. 11 saisit sous sa ceinture deux pistolets et il tua
le pacha ainsi que les deux frères Mećikukić. La chandelle s'éteignit.
Rade tire son sabre et se mêla parmi les Turcs comme un loup affamé
dans un troupeau de moutons. Le pope dans l'obscurité s'enfuit de la
tour, les Turcs à sa suite. Rade continua à les massacrer. Dans la tour
et dans la cour il tua dix-sept Turcs. 11 réussit à accompagner le
pope Milutin et ses deux fils dans la montagne avamt l'aurore, sur le
chemin de Rovci et de Morača où les Turcs ne pouvaient pas les
trouver. Quand il revint il prit les deux fusils du pacha, enfourcha son
cheval et prit le chemin de Cevo.

Les Turcs qui survécurent au massacre dans la tour prirent la fuite
vers Spuž, tirant des coups de fusils et semant l'alarme. Rade descen-
dant vers la Zeta, entend les coups de feu et déjà perçoit le galop des
chevaux turcs, il fait demi tour afin de voir quelqu'un des siens et
aussitôt sur la rive il voit un troupeau de moutons et leur berger. Il
arrête son cheval et demande à qui sont ces moutons.

— Je suis Sava Rovčanin et les moutons sont à Bošković.

— Laisse tes moutons et viens avec moi pour voir où je vais
tomber. Sava fond en larmes et dit:

Crnogorci u pričama i anegdotama. 163

— J irai bien avec toi, mais que ferai-je puisque je n'ai d'armes
que le bâton avec lequel je conduis mes moutons, seulement pour un
morceau de pain sec. Rada le prit en croupe et qui donna les deux
fusils du pacha. Ils traversent la Zeta. Les Turcs arrivent et envahissent
la rive pour le prendre et le tuer. Rada et le Rovčanin sautent
du cheval et se cachent sous la berge. Les Turcs rivalisent à qui arrivera
le premier jusqu'à eux, mais Rada se détend avec se pistolets. Il tombe
grièvement blessé, et ses munitions sont épuisées. Quand le capitaine
de Spuž vit que Rada avait cessé de tirer avec ses pistolets il poussa
son cheval sur la rive pour le tuer. Sava Rovčanin tira avec les
deux fusils du pacha tandis que le capitaine vide les étriers. Le Rov-
čanin se précipite et s'empare de ses sacs de munitions et les tend
à Rada blessé. Les Turcs attaquent, et Rada charge et tire appelant à
l'aide. Les Brđani arrivent, taillent les Turcs en pièces el lespour-
chassent jusqu'à Spuž. Sava Rovčanin transporte Rada blessé sur son
cheval et le conduit à Cetinje du Vladika Petar Petrovič où il se
soigna et duquel il reçut la médaille d'or. Le Vladika donna à Sava
cent ducats d'or, lui disant:

»Ne garde plus les moutons de Bošković, va à Rovci, bâtis une
tour et massacre les Turcs.

Le moine Prokopije

Le bruit se répandit dans la Beranska nahija, que le mal famé
cavalier serbe, Nuri paša avec ses accolytes, avait écorché vif et empalé
le porteur de la vérité et le protecteur des pauvres nus et déchaux,
le moine Prokopije Vekovié. Ce matin Bérané la citadelle turque,
borne sanglante, frontière et gardienne, entre le Monténégro et l'Empire
turc est tout entière en mouvement, boulversée, agitée, sombre, an-
goissée et couverte d'épaix nuages d'automne. Sur le pavé nu, dans les
immondices jusqu'aux genoux, dans la puanteur et la boue jusqu'à la
ceinture, est étendu sur le ventre le moine Prokopije, son front est
pâle comme la lune, le visage blême et les côtes brisées déjà du temps
de ses études et de ses exploits héroïques des haidouk en Serbie du
Sud, quand il soulevait la révolte pour la liberté du sol natal et de la
nation. Une armée de vieillards, de femmes et de jeunes filles serbes
et en premier lieu Tola, mère de Prokopije, s'était formée, et les yeux
clos, écoutait comment les bourreaux du pacha avec les fouets de fer
et de bois fustigent de droite à gauche le corps martyrisé de Proko-
pije. Tandis que la foule turque des enfants joue autour de lui chantant
des chansons iimjurieuses et lui arrachant les poils de la barbe et de
la tête. Des ruisseaux de sang coulent de tous côtés. De la foule un
Turc avec le turban de soie autour de la tête, la barbe jusqu'aux genoux,
crie:

— Sur le pal, »papaz efendija« qui soulève les chrétiens contre
notre maître.

11«

164 Mićun M. Pavićević :

Les femmes serbes, enveloppées dans des fichus noirs, sanglotent
profondément, se griffant le visage avec les ongles et criant avec
desespoir:

— Pitié, grâce, conseiller du sultan.

Tola, mère de Prokopije, les mains croisées sur la poitrine, les
larmes pétrifiées dans ses yeux — «.sans un cri, sans une lamentation»
— s'approche de son fils à demi — mort et crie aux bourreaux d'une
voix de lionne blessée:

— Chiens, ordures, assassins et poltrons, ne martyrisez bestiale-
ment pas mon fils mais fusillez le comme un héros ou bien tranchez
lui la tête d'un coup de sabre.

Les mains du sanguinaire tremblèrent. La foule ondula et dans un
clin d'oeil disparut de la plaine sanglante, taindis que la mère soulevant
son fils le baisa entre les deux yeux:

— Que béni te soit mon lait, quand sous une pluie de coups tu
n'as pas versé une larme, ni repait le coeur des persécuteurs.»

Le sang de Kajmakan Ilija

Les jeunes Turcs nommèrent comme »kajmakan« à Berane IHja
Popovié.

Les hodja s'arrachent la barbe, les vieux effendis murmurent et
les spahis et autres seigneurs hochent la tête — et agitent les mains:

— Aman, jarabi! Comment lui, porc de porc, de rendre la justice
au nom du Sultan dans une ville turque. Cela ne sera pas, sur notre
foi turque, nous le mettrons en pièces.

Au moment de la séparation la mère de Ilija se leva et les yeux
plein de larmes conseilla à son fils:

»Par le lait que je t'ai donné, ne va pas aujourd'hui à Sjenica,
car je t'ai vu cette nuit dans mon sommeil, sans bonnet sans manteau;
si tu vas là — bas tu ne me raporteras pas ta tête. Ilija sourit, s'approcha
de sa mère, lui baisa la main, enfourcha son cheval scellé et sans armes
se dirigea vers Sjenica, se retournant encore une fois vers la maison,
disant à sa mère:

— Si je meurs, ma mort donnera la vie à la raja qui attendit
pendant des siècles de voir même sous le fez turc un serbe rendre
la justice.

Le pacha de Sjenica était assis sur moelleux coussins et attendait
le juge Ilija pour tenir avec lui divan. Dés qu'il descendit de son
cheval baie près du palais du pacha, derrière deux encoignures bondi-
rent sur lui avec des poignards effilés en mains Mustapha Zijadié et
Sinan Kučević et en un instant firent à Ilija plus de cent blessures
mortelles. Une foule furieuse de musulmans avec des pieux et des
pierres accourut, lui brisa la tête et le rompit. La raja présente n'osait

Crnogorci u pričama i anegdotama. 165

dire un mot. Quand Bogdan Tubić et Gojko Gađarević essayèrent de
relever Ilija mort, l'un eut la main coupée et l'autre la jambe brisée.

Tout cela advint en août 1912. Après la libération! et l'union la
justice découvrit et emprisonna les assassins.

Quand on demanda à la femme d'Ilija, française d'origine, Tabitha,
si elle demande vengeance pour le sang de son mari, elle répondit:

»II y eut assez de sang versé, mettez les assassins en liberté bien
que se soient des Turcs car ils ont des enfants qui resteraient sans
soutien et défenseur, comme moi même».

Et il furent libérés.

Ime Grk v pomenu „velikana" pri Belokranjcih
V Dravski banovini.*

N. Županić — Ljubljana.

Vsa jugoslovenska plemena spoznavajo prebivalce južnega
dela Balkanskega polotoka in Arhipelaga za Grke in jih tudi tako
imenujejo. To ime pa ima, kakor se bo kmalu čulo, tudi drugačne
pomene, ki so jih leksikografi že zabeležili, tu pa Vam, cenjeni
gospodje kolegi, hočem povedati, da pomeni ime Grk pri Belo-
kranjcih, ki stanujejo med Gornjo Kolpo in pobočjem dolenjsko -
kočevske gorske planote, orjaka ali velikana. To še ni splošno
poznano lingvistom, etnografom ali zgodovinarjem.

Starocerkvenoslovenski se je grško ime glasilo ГРћКЋ adj.
ГРћЧћвКЋ »grški«; ruski se Grk imenuje Гректв adj. греческји
dijal. грец »vrag«; bolgarski ГрЂКЂ adj. rpibUKi; srbohrv. Grk
adj. grčki; slovenski Grk; češki Rek, Hrek adj. геску, hfečsky,
fecsky; poljski Grek adj. grecki; gornje sorb. Gricha iz novo-
visokonem. Grieche. Pri Ogrih se imenuje Grk G o r o g , pri
Arbanasih G e r k' in Grkinja G e r k i ή e in na kraju pri Rumu-
nih Grec. To so varijante imena ГРћКЋ pri raznih slovanskih
narodih in pri njihovih neposrednih sosedih, toda oblike ki
imajo etnično zaznamovanje v pomenu grškega naroda.

Ime Grk (grk) pa skriva v sebi še pomene drugih stvari, ki
so kaj raznolike prirode: socijalne, religijozne, geografske, mete-
reološke in botanične prirode.

V Bački (Dunavska banovina), tam med Dunavom in Tiso,
se imenuje pri tamošnjih kmetih grk vsakdo, ki vzdržuje kako
trgovino, kar pomeni, da je trgovski stan nekdaj v prošlosti

* Predavanje na IV. Internacijonalnem Bizantinološkem Kongresu v Sofiji,
dne 13. sept. 1934. (Mesto: Univerza, dvorana Nro. 1.)

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 167

tam do polovice XIX. stoletja izhajal pri vojvodinskih Srbih
iz Grkov in grško vzgojenih Cincarjev; celo židovskega kupče-
valca se je imenovalo grka: »gle, u ovom selu čivutin grk!«

V srednjem veku je pomenilo ime Grk, posebno plural Grci
grško zemljo ali bolje rečeno Romejsko cesarstvo: »Koje si iz
Grbkb dovel«, »V gradi Melnice v Grcijeh« (anno 1348). Pripadnik
vzhodne (pravoslavne) cerkve se je zval pri Hrvatih »Grk«,
ali ne pri ljudstvu ampak le v pisanih dokumentih: »Rimnanin
posvečujući u kruhu kvasnomu i Grk u kruhu prisnomu.« Tudi
kot moško osebno ime se je v srednjem veku (XIV. stol.) ime
Grk pojavilo pri Srbohrvatih: „Grbkb Bogdanovič"-Severovzhodni
veter (burja) so Srbohrvati v Dalmaciji imenovali grk, verjetno
iz ital. greco; »grk s istočnjakom« grecolevante, vulturnus. Od
XVII. stoletja naprej se je imenovala v Dalmaciji neka vrsta
trte grk, kakor tudi iz njenega grozdja pridelano vino. Neki
pisatelj XVIII.stoletja je prevel grško ]3&8&άοΈλληνι<>τής v G r k a-
nac. Primorski Srbohrvati so namreč imenovali v Grčiji rojene
in vzgojene Žide G r kance in ne Grke. Dalje spadajo sem
ruske označbe za ajdo (Heidenkorn, ble sarrasin): g r e č a, gre-
čiha »ajda«, maloruski hrecka, hrečuh; poljski greczka,
hrečka. To žito je pač moralo priti na slovanski sever od vzhod-
nega mediteranskega primorja, verjetno po posredovanju Grkov.
Iz ruske oblike izhaja litavsko g r i k a i in latiško g r i k i »ajda«
in iz tega dijalektične nemške besede v Pribaltijskih deželah
Gričke n, Griicken »ajda«.

To so imena in označenja, poznana leksikografom. Sedaj
pa pridemo k imenu Grk v pomenu »velikan«, kar smo sami sli-
šali* okolo leta 1890 in kesneje od svojih ožjih rojakov, od Belo-
kranjcev ob Kolpi.

V Gribljah (nom. Griblje) se je pripovedovalo, da je nekdaj
v prastarem času Grkinja stala z eno nogo na holmu Kučarju
(220m) na kranjski strani Kolpe in z drugo na hribu Lipniku (303m)
na hrvatski strani in prala svoje perilo v Kolpi, ki teče med obema
vzvišenjima. Če se pomisli, da postoji izmed obeh hribov razda-
lj enost 7 km zračne črte, potem je morala ta Grkinja imeti gigant-
ske roke in noge. Antični bronasti kolos na otoku Rodu, to je

* N. županić, Dobrovskega naziranje o Sporih in poznejša mišljenja
o njih. (Zvlaštni otisk ze zborniku stati k stemu vuroCi smrti Jczefa Dobrov-
skeho 1753—1829, pag. 7.) Praga 1929.

168 N. Županić:

34 m visoki Apolonov kip, ki je bil znan kot eden od sedmih
čudežev sveta, je moral v primeri z grško perico iz Bele Krajine
res pigmejsko majčken izgledati! Dalje so v Gribljah pripove-
dovali, da so si pri vsakem gradu držali po enega Grka in ko
je odšel nekoč Grk z grajskimi hlapci v gozd po drva, je ta kar
izpuknil bukev, jo razčesnil, vrgel na sani in vse skupaj odvlekel
domov. Pri vasi Grmu pod Kučarjem se še zdaj poznajo po
stelnikih kraji (razori) njiv, ki so jih Grki izorali. Na eden obrok
je pojedel vsak izmed njih škaf žgancev. Stari Bajuk iz Grma
je pripovedoval Janku Barletu da so Grki izklesani v Ljubljani
pred škofovsko cerkvijo (na semenišču) in da drže kamene na
glavi.* V Adlešičih (nom. Adlešiče) postoji prislovica »jak kot
Grk« ker Grk, grčina pomeni velikana.**

n.

Po teh ugotovitvah nastane vprašanje, kaj bi bilo napotilo
Belokranjce, da si pod imenom Grk predstavljajo velikana?
Kiklopskih (orjaških) narodov namreč ne pozna znanstvena etno-
logija (fizična antropologija) ni v zgodovinskem času ni v pra-
zgodovinskih epohah. Zanimivo je pribiti, da je bil paleolit-
ski neandertalce, najstarejši poznani predstavitelj člove-
škega rodu, celo nižje rasti nego povprečni Evropejec sedanjosti.
Tedaj je potrebno, da posmatramo pravljične velikane samo pri-
spodobno, hiperbolično in da si tolmačimo pretirano velike teles-
ne osobitosti narodov iz medsebojnega socijalnega razmerja med
ljudstvi pri katerem je eno ali drugo ljudstvo trpelo težo nad-
oblasti drugega.

Paleoetnologija in socijologija nas uči, da plemena in narodi
niso vedno mimo živeli eden poleg drugega, ampak da so močni
napadali slabe da so si jih podvrgli in izkoriščali kot višja socijalna
in politična kasta. Potlačeni so često imenovali svoje gospodarje
in tlačitelje »velikane«, posebno če so bili eni drugim tuji v etnič-
nem oziru. Ce so se zmagalci in podvrženi s časom zlili in spojili
jezikovno, kulturno in politično, potem je delujoči in služeči

* I. B a r 1 è , Iz narodne zakladnice. (Letopis »Matice Slovenske« za le-
to 1890., str. 10, 11.) Ljubljana 1893.

** J. Šašelj, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. L, str. 255.
Novo mesto 1906. — F. Kocbek in 1. Šašelj, Slovenski pregovori, reki in
prilike, str. 62. (Založila »Družba sv. Mohorja.) Celje 1934.

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 169

družabni sloj imenoval gornje iz nekdanjih zmagovalcev nastale
gospodarje »velikaš e«, »m a g n a t e«, četudi niso bili ti uživa-
joči srečniki telesno čisto nič večji nego li pripadniki nižjega,
delavskega ljudstva. Naj navedem, gospodje bizantinologi, neko-
liko primerov iz evropske zgodovine.

170 Ν. Županić:

V stari cerkvenosiovanščini obstoji beseda GIIOrtHHTi »veli-
kan«, v poljščini stoli n, stolym z istim pomenom in po
gornji sociološki teoriji bi bili morali v sivi davnini izvesni
Spoli napasti Slovane, jih premagati in potlačiti ko so še skup-
no v Zakarpatju stanovali. In res piše historiograf Jordanis, da
so Goti na njihovem pohodu v srednjo in južno Evropsko Sar-
matijo (Oium) zadeli na bojevit narod Spalov in ga premagali.
Na ta način so se morda Slovani ob srednjem Dnjepru iznebili
starih tlačiteljev, ako se ni že prej izvesten del Slovanov počasi
s Spali zlil v narodno enoto in se sam tako imenoval pri prihodu
Gotov.*

V IV. in V. stoletju po Kr. r. so mongolski Huni po mili
volji razpolagali kot zmagovalci z raznimi germanskimi narodi
posebno z Vzhodnimi Goti in Gepidi in kot zel spomin na one
dni pokorenja in služenja silnim osvajačem je nastal in ostal
dolnjenemški (niederdeutsch) izraz Hiine (Hcune, srednje viso-
konemški hiune = Hun ali Oger v obče, preneseno »velikan«)
za zaznamenovanje posebno velikega in močnega človeka, »orja-
ka«. Tudi pri Rusih je ta beseda (ΧΚΙΗΊι, plur. ХМНОБв) z
istim pomenom poznana in je iz istega etničnega imena nastala.

Na sličen način je nastala pri Čehih beseda obr in pri
Poljakih olbrzym v pomenu »gigas«. Naravno, saj so zgodo-
vinski Avari (bolje rečeno Abari) grje postopali s slovanskimi
narodi (Dulebi, Poljaki, Čehi) in jih bolj tlačili kakor pa Huni
Germane dvesto let poprej. Zone spreletavajo človeka pri čitanju
Fredegarjeve in Nestor j eve kronike, ki opisujete tlačenje in
nasilnosti avarskih premagovalcev na slovanskih zemljodelcih
in ni se za čuditi če so jim do današnjega dne ostali v spominu
kot stra.šni in nasilni ljudje, kot »o b r i«. Prvobitno jedro Obrov
(Avarov), ki je prihrumelo iz Centralne Azije skozi Kaspijska
vrata narodov v Ciskavkazijo, v ozemlje Kuhana, se je imeno-
valo drugače, namreč Žuan-Žuan (Žui-Žui) i še prej ko so nekoč
bivali kot lovci - kožuhovinarji vzhodno od plemena Hiaka
(Kirgizov) na sibirski reki Jenisej (po priliki v Bajkalski oblasti)
so nosili ime J ii - k i ii e -1 ϋ. V kubansko kotlino so prišli v V.
stoletju po Kr. r., kjer niso baš dobro došli raznim tam že poprej
naseljenim plemenom kot n. pr. Sabirom, Urugurom, Saragurom,

N. Županić, Dobrovskega mišljenje o Sporih..., 1. c.

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 171

Ugurom. V ozemlju reke Kubana so ti Žuan - žuan brez sumnje
neprijateljski trčili tudi ob kavkaske aborigne (Čerkezi, Abhazi,
Čečenci, Lezgi, Gruzini) posebno pa s Čerkezi. Potem so se sku-
paj zvadili in kot zavezniška enota, kot A b a r i, hrumeli na
svojih konjih proti vzhodni in srednji Evropi in so pustošili z
ognjem in mečem. Najverjetnejše izgleda da so dali Čerkezi
svojim nadlegovalcem Žuan - žuan ime Ab ari (Abri),* ker v
kabardinsko - čerkeskem jezikovnem idijomu pomeni a b e r e ali
a b r e »ingens« »giganteus«.

Tudi Čerkezi in morda tudi njihovi bližnji bratje po jeziku
so morali kot vse izgleda, okusiti bridko osodo premaganih in
poslušnih, ki so jim jo prinesli prvotno sibirsko - turški zmago-
valci kar dokazuje to, da so te imenovali Abri (Abari). Okolu
leta 558 so Abari prekoračili reko Don in njihove konjeniške
horde so se bližale nesrečni domovini Slovanov, katerim so kot
Obri »velikani« ostali do danes v slabem spominu.

III.

Če bi se hotelo na osnovi navedenih primerov per analogiam
sklepati na nekdanje medsebojne razmere med Grki in Belo-
kranjci, potem bi kazalo v mitičnih Grkih »velikanih« prepoznati
nekdanje zmagovalce in tlačitelje Belokranjcev. Ali je morda
bajka o orjaških Grkih prišla v Belokrajino sekundarno, po
kakovih posrednikih? Prej ko se bo mogel na to dati odgovor,
treba je nekoliko povedati o izvoru Belokranjcev samih.

Belokranjski Polj ci in Privršci, ki so organski del Belo-
kranjcev in ki stanujejo ob Kolpi ter so nosilci bajk o grških veli-
kanih, niso namreč srednjevečni autohtoni v svojem sedanjem bi-
vališču, ampak so došljaki od hrvatskega juga. V kulturnem oziru
se sicer danes čutijo Slovence, ali doma govorijo neke vrste hrvat-
sko mešanico. In res nam poroča zgodovina hrvatskih migracij za
časa turških vpadov na Kranjsko okolu 1524, da so bile belokranj-
ske vasi ob Kolpi od Turkov (pomohamedanjenih Srbohrvatov)

* Iz te besede se da lepo izvesti češko obr »velikan« kakor tudi stara
oblika OBPIH'h plur. OBPH, ki se nahaja v legendi Konstantina in pri kijevskem
kronistu. Na osnovi tega bi se dalo sklepati, da ni prava pisava Avari in Avares,
ki se nahaja pri večini starih historijografov in kronistov, ampak da je pristna
oblika Abari, ki jo ima PAULUS DIACONUS (Historia Long., IV, C. 11) in
FREDEGAR (Chronicon, IV, C. 72).

172 Ν. Županić:

požgane in oropane stanovalcev tako da so morali grajščaki
iskati novih naseljencev za obdelovanje polja. Ker so ravno takrat
bežali Hrvati iz strahovito napadane Like in pripadajočega Pri-
morja proti severozapadu (v smeri Dinarskega gorskega siste-
ma), je mnoga hrvatska rodbina po prehodu čez Kolpo ostala v
Beli Krajini, kjer danes stanujejo kot Poljci in Privršci.*
Beguncem iz Like in Primorja pridružili so se na potu v Belo-
krajino tudi Kajkavci iz oblasti rek Mrežnice, Dobre pa morda
tudi dolnje Kupčine.

Kedaj toraj bi bili mogli Belokranjci priti v dotiko z Grki?
Ako so njihovi predniki v VL stoletju bivali na liniji Save ali
Drave, mogli.so z Bizantici pri raznih vpadih voditi male borbe
in praske ali pa služili kot najemniki v bizantinski vojski.
Morda so ti bojevniški avanturisti vmivši se domov pripovedo-
vali svojcem o mogočnih Grkih, o imponujočih in čudovitih
stavbah v Carigradu in morda si je slovanski narod doma
predstavljal Grke kot velikane. Ali Bizantinci so sami sebe ime-
novali Romejce, kar bi se bilo staroslovansko glasilo РОМИИ. To
bi podpiralo nazor onih slovanskih lingvistov, ki trdijo, da oblika
ГРћКТк ni mogla postati iz grške besede Γραίκός, ker se ne bi mogel
opravdati slovanski b. Tako bi moral polvokal b nastati iz e v
dotiki s C in c, toraj nom. plur. ГРћЦ1, adj. TPIiHLGKTi. Postojala
bi večja možnost, da se staroslovansko ime ГРћКЂ izvede iz latin-
ske oblike GRAECUS, ki še živi v rumunskem izrazu Grec. Po
tem takem bi bili imeli ali balkanski Romani (Vlahi) ali pa Itali-
jani prvi sporočiti grško ime Slovanom zgodnjega Srednjega veka.

Ko je uzurpator Fokas z umorom nasilno odstranil skrbnega
in hrabrega cesarja Mavrikiosa (602) so Slovani prodrli preko
savske in dunavske linije in so se naselili v prvih dveh deset-
letjih VII. stoletja na Balkanskem polotoku tako, da se niso več
vračali v stari kraj. Tedaj je dobila Lika skupno s Hrvatskim pri-
morjem svoje slovanske prebivalce, med katerimi so se nahajali
tudi predniki naših Belokranjcev. Romanski stanovalci, v prvi vrsti
meščani in trgovci so poiskali varstvo na istrskih in dalmatinskih
otokih in v utrjenih primorskih mestih, ki so ostali v zgodnjem
srednjem veku pod suvereniteto in zaščito Bizanca. Sedaj so

* N. Županić, Bjelokranjci. (Narodna Enciklopedija Srpsko-Hrvatsko-
Sloveaiačka, L, str. 225—228.) Zagreb 1925.

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 173

mogli Hrvati mnogokaj zvedeti in slišati o Grkih iz ust od roman-
skih provincijalov, ki so polagoma stopili v stik in sožitje s
slovanskimi novoseli (prišleki). So-li morda na tleh Dalmacije
Bizantinci nastopili kot zmagovalci in tlačitelji Hrvatov tako da
bi bili enako Spalom, Hunom in Avarom kot silniki, kot orjaki,
kot grki v spominu ostali? Ne! Zgodovina ne pozna nikakega
podjarmljen j a in podvržen j a, pač pa so Bizantinci vzdrževali
tradicijo, da spada prav za prav ves Balkanski polotok pod
suverenost carja na Zlatem rogu in da je on edini legitimni
gospod Hrvatov, Srbov in Bolgarov, četudi ni v istini vladal več
časa nad nobenim rečenih narodov.

Kronanje Karla »Velikega« za rimskega cesarja na Božič
leta 800 je povzročilo v Carigradu veliko zgražanje, zavist in
strah, ki je privedlo do javne vojne med obema rivalima, posebno
ko je Kari »Veliki« spravil pod svojo nadoblast širno dalmatin-
sko - hrvatsko ozemlje med morjem, Rašo, Vrbasom in Cetino
(A. D. 803). Na zadnje sta oba cesarja sklenila Ahenski mir
(A. D. 812) v katerem je bizantinski car Mihael I priznal Karlu
»Velikemu« cesarski naslov a Benečansko, dalmatinska mesta
(Zadar, Trogir, Split), in otoki (Krk, Rab, Osor = Cres + Lošinj)
so ostali še nadalje pod nadoblast j o vzhodnih Rimljanov ali
Rome j cev.

Še manj pridejo Grki v poštev kot gornja socijalna plast,
kot magnati ker bi to moralo predpostaviti prejšnje podjarmljenje
in tlačenje. Nasprotno, Jugosloveni so si podčinili zatečene iliro-
romanske provincijalce s tem da so jih spravili v razmerje dolnje
društvene plasti (vlah). Kot spomin na to so morda ostali tudi
izrazi KPhGTKHHHHTi.KPhGT^lHKil v pomenu »kmet, poljedelec«.
Slovani so namreč zadeli pri prodiranju in osvojevanju Balkan-
skega polotoka povsod na krščansko prebivalstvo (Latine in
Grke), dočim so sami bili še mnogobožci in je razumljivo da so
služeče provincijalce stare Panonije in Dalmacije kratko kristi-
jane imenovali. Še danes imenujejo Slovenci ponekod služkinje
krščenice ali krščence.

Na tleh zgodnje sredovečne hrvatsko - dalmatinske kneževine
ne bi bilo toraj najti vzrokov politične in socijalne prirode, ki bi
opravičili, da bi bilo tamošnje ljudstvo obdržalo Grke kot orjake
v spominu.

174 Ν. Županić:

IV.

Na koncu vzamemo lahko v pretres še en moment za pojas-
nitev belokranjskih pripovedk o orjaških Grkih. Ta moment je
arheološki. Na to stezo pojasnitve peljejo nas Belokranjci sami s
tem da tako zvanm Grkom ne samo da ne pripisujejo nadnaravno
velikost in moč, ampak jih tudi smatrajo za najstarejše prebi-
valstvo dežele. Radi tega pripovedujejo da so neobične zgradbe
(n. pr. stare gotske cerkve in nenavadne stare gradove) Grki
postavili in sezidali. Kadar se reče, da je nekaj grško, se misli
da je staro, prastaro.

Po pojmovanju in sodbi bizantinskih historikov in kronistov
VI. stoletja je bila vsebina materijalne kulture tedanjih Slovanov
primitivna in bolj siromašna posebno z ozirom na njihove zgradbe
in hiše. Njihovi stanovanjski prostori so navadno čepeli v zemlji
in samo streha in odprtina za dim so bili vidni na površini in še
to je bilo vse iz gline in lesa narejeno, kar v glavnem tudi arhe-
ologija potrjuje. Povsem je prirodno in razumljivo da so Jugo-
slovani pri prihodu na bizantinski Balkan strmeli in občudovali
bela mesta, palače, teatre, cirkuse posebno še rafinirano zgrajena
antična kopališča. Na taka poslopja so naleteli tudi predniki
Hrvatov na ozemlju stare provincije Dalmacije (če že prej ne
na pol porušene zgradbe v Dakiji) in občudujoč impozantne
stavbe so brez dvoma povpraševali pri ostankih provincijalov
(Iliro - Romanov, Vlahov), kdo so bili mojstri ki so to postavili.
Mogoče da so Vlahi stara robustna in težka zidanja pripisovali
Grkom. Enako se je pripetilo Helenom pri njihovem prihodu na
Grško, kjer so zatekli premikenske in zgodnje mikenske stavbe.
Prejšnji stanovalci so prisojali zgradbe v Mikenah in v Tirinsu
Ciklopom (velikanom), pozneje pa so Heleni smatrali vse staro
bilo iz področja umetnosti, pisave ali zidanja za pelazgijsko (n.
pr. πελααγικόν, πιλααγικά γράμματα). Pelazgi so bili namreč pred-
helenski prebivalci Grčije niso bili Arijevci (Indoevropljani)
ampak so pripadali alarodijski ali jafetitski narodni družini.

V prazgodovinskem in protohistoričnem času so se v srednji
Evropi zavarovali s tem da so dvignili utrdbe, gradišča (Ring-
walle) in so tudi omejevali večje predele svojega ozemlja. To so
bili takozvani obmejni nasipi (Grenzwalle) kakor na pr. v zgo-
dovinski dobi Rimski limes v Nemčiji in v zgodnjem Srednjem
veku Saški Limes Karla »Velikega«, ki je oddelil nemško posest

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 175

od Slovanov in ga jim zaprl. Pod zaokroženimi nasipi (Ring-
wälle) je razumeti krožne obkope, ki so jih Germani imenovali
tudi Hünenringe. Celo prazgodovinske kamenite konstruk-
cije dolm so imenovali v Germaniji Hunske grobove
(Hünengräber) verjetno po strahovitih premagovalcih nemških
plemen in narodov, po Hunih, ki so živeli v Srednjem veku v
spominu Germanov kot pravljičen narod orjakov. Tako so mogle
postojati za časa prihoda Hrvatov tudi na tleh stare rimske pro-
vincije Dalmacije razne utrdbe in nenavadne zgradbe iz kamna,*
ki so jih morda tam zatečeni iliroromanski provincijalci (Vlahi)
prisoj evali Grkom in so menda to povedali tudi novoselom (pri-
šlekom) za potolaženje njihove radovednosti in znatiželjnosti.

* Provenijenca dolnjih kulturnih slojev velike razvaline v Bribiru kakor
tudi »bunj« ni še popolnoma razščiščena.

Der Name Grk (Grieche) in der Bedeutung „Riese" bei
den Belokranjci im Königreiche Jugoslavien.

Mit dem Namen Grk bezeichnen alle südslavischen Stämme die Be-
wohner des südlichen Teiles der Balkanhalbinsel und^ des Archipelagos,
das heisst die Griechen. Derselbe Name hat, wie wir es gleich hören
werden, auch andere Bedeutungen, die von den Lexicographen schon
verzeichnet sind, hier jedoch will ich euch, werte Kollegen, mitteilen,
dass der Name Grk bei den Belokranjci, im südöstlichen Teile des
ehemaligen Herzogtums Krain, am oberen Laufe des Kulpa-Flusses,
»Riese«, »Gigas« bedeuted. Dies ist neu und weder den Linguisten,
noch den Ethnographen, noch den Historikern allgemein bekannt.

Altkirchenslavisch hiess Grieche ΓΡΙ1ΚΊ1 adj. TPhMhGKTi»griechisch«;
russisch heisst der Grieche Γρ6ΚΊ> adj. rpeqecKiß dial. rpeu »Teufel«;
bulgarisch Γρ^Κΐ adj.rp-bUKi; serbokroatisch: Grk, adj.grčki; slovenisch
Grk; tschechisch: Rek, Hren, adj. fecky, hrecsky, recsky; polnisch:
Grek, adj. grecki; obersorbisch: Gricha aus dem Neuhochdeutschen
Grieche. Bei den Magyaren heisst der Grieche G ö r ö g, bei den Alba-
nesen G e r k' und Gerkine »Griechin« und schliesslich bei den Ru-
mänen G r e c. Es sind das Varianten des Namens ΓΡΚΚΊι bei verschie-
denen slavischen Völkern und bei ihren unmittelbaren Nachbaren, je-
doch Namensformen, die eine ethnische Bedeutung haben und das Volk
der Griechen bezeichnen.

Dem Worte Grk liegen aber auch andere Sachen und Bedeutungen
zu Grunde, die sehr verschiedener Natur sind: sozialer, geographischer,
religiöser, metereologischer und botanischer Natur.

176 Ν. Županić:

In der Bačka zwischen der Donau und der Theiss, in der Dunavska
banovina, heisst bei den dortigen Bauern Grk jedermann, der einen
Kaufladen hält, ein Zeichen, dass ehemals bis zur ersten Hälfte das
XIX. Jahrhunderts bei den Serben des Donaugebietes (in der Vojvo-
dina) der Kaufmannstand hauptsächlich aus Griechen und griechisch
erzogenen Zinzaren hervorgieng. Sogar einem jüdischen Händler sagte
man da »grk«.

Im Mittelalter bedeutete Grk, besondere plural Grci soviel als
grčka zemlja oder besser gesagt Romäfeches Reich; »Koje si iz Grbkb
dovel«; »V gradi Meinice u Grci j eh« (anno 1348). Ein Mensch, welcher
dier östlichen (orthodoxen) Kirche angehörte, hiess bei den Kroaten
grk, jedoch nicht beim Volke sondern nur in den schriftlichen Doku-
menten: »Rimnanin posvećujući u kruhu kvasnomu i Grk u kruhu
prisnomu«. Auch als männlicher Personenname kam im Mittelalter
(XIV. Jahrh.) der Name Grk bei den Serbokroaten vor: »Grbkb Bogda-
nović«. Der nordöstliche Wind (bura) hiess bei den Serbokroaten
Dalmatiens grk, wahrscheinlich vom italienischen greco; »grk s istočna-
kom« grecolevante, vulturnus. Seit dem XVII. Jahrh. hiess eine Art
Weinrebe in Dalmatien grk, wie auch der aus ihren Trauben gewonnene
Wein. Ein Schrifsteller des XVIII. Jahrh. übersetzt dais griechische
*Ελληνιοτής mit Grkanac. Die Juden nämhch, welche in Griecheniand
geboren oder erzogen wurden und deshalb griechisch sprachen, hiessen
bei den Serbokroaten nicht Grci sondern G r k a η c i. Weiter gehören
hieher die russischen Bezeichnungen für Buchweizen (Heidenkorn, ble
sarrasin: greča, grečiha »Buchweizen«, kleinrussisch: hrečka, hre-
čuh; polnisch: greczka, hrečka. Dieses Getreide kam wohl vom östlichen
Mittelmeere nach dem slavischen Norden, wahrscheinlich durch die
Vermititlung der Griechen. Aus dem Russischen stammt das littauische
g r i k a i und das lettische g r i k i »Buchweizen«, worauLS dann dia-
lektisch deutsche Formen in den Ostseeprovinzen »G ricken, Grü-
c k e η Buchweizen« entnommen sind.

Das sind Namen und Bezeichnungen die den Lexikographen be-
kannt sind. Nun kommen wir zum Namen Grk in der Bedeutung
»gigas«, was mir um das Jahr 1890 und auch später von meinen engeren
Landsleuten, den Belokranjci (Weiss-Krainer), welche an der oberen
Kupa in der heutigen Dravska banovine wohnen, erzählt wurde.*

Im Dorfe Griblje erzählte man, dass seiner Zeit, in sehr alter Zeit,
eine Grkinja (Griechin) mit einem Fusse auf dem Hügel Kučar in
Krain und mit dem anderen auf dem Berge Lipnik in Kroatien stand
und im Kupa-Flusse. welcher zwischen den genannten Anhöhen fliesst,
Wäsche wusch.** Wenn man bedenkt, dass die zwei Anhöhen 7 km

* N. Županić, Dobrovskega nazdranje o Sporih in poznejša mišljenja
o njih. (Zvlaštni otisk ze zborniku stati k stemu vyroci smrti Jožefa Dobrov-
skeho 175S—1829, pag. 7.) Praga 1929.

** J. Β a r I e , Iz narodne Zakladnice. (Letopis »Matice Slovenske« za le-
to 1893., pag. 10.) Ljubljana 1893.

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 177

(Luftlinie) entfernt sind, so musste diese Griechin kolossale Körper-
dimensionen und gigantische Extremitäten gehabt haben. Da muss der
antike, aus Erz gegossene Kolose von Rhodos, eins der sieben Welt-
wunder, eine Apollostatue von 34 m Höhe im Vergleiche mit dieser
griechischen Wäscherin aus der Bela Krajina rein pygmäisch ausgesehen
haben! Auch im Dorfe Adlešiče (Polit. Bezirk Črnomelj) bedeutet
Grk, Gfčina einen Riesen.* Es gibt noch mehrere Vergleichungen
und Sagen über die Leistungen der G r k i bei den erwähnten Belokranjci
im nordwestlichen Königreiche Jugoslavien. Ebendaselbst erwähnt die
Sage, dass sich in der Bela Krajina jedes Schloss einen Griechen d. h.
einen Riesen hielt.

II

Nach diesen Feststellungen entsteht nun die Frage, was die Weiss>-
Krainer (Belokranjci) veranlasst haben mag, sich unter dem Namen
Grk (plur. Grki) Riesen vorzustellen? Riesenhafte Völker kennt
nämlich die wissenschaftliche Ethnologie weder in historischer noch
in prähistorischer Zeit. Der paläolitische Neanderthaler war sogar
kleiner als im allgemeinen der Europäer der Jetztzeit. Man muss
also die sagenhaften Riesen sinnbildlich annehmen und diese übertrie-
benen Körpereigenschaften der Völker als Ausdruck gewisser kultu-
reller, sozialer und politischer Wechselbeziehungen annehmen.

Die historische Ethnologie und Soziologie lehrt uns, dass Volk-
stämme und Völker nicht immer friedlich nebeneinander lebten, son-
dern die Starken Angriffe auf die Schwachen machten, um sie zu
unterwerfen und als höhere sociale und politische Schichte auszubeuten.
Die Unterworfenen pflegten oft ihre Bezwinger mit dem Namen
»Riesen« zu bezeichnen, besonders wenn die Bezwungenen und die
Bezwinger ethnisch heterogen waren. Falls die einen wie die anderen
mit der Zeit sprachlich, kulturell und politisch zusammenschmolzen, so
nannt das arbeitende und dienende Volk, die aus den einstigen Erobe-
rern entstandene gebietende soziale Schicht öfters »die Grossen« oder
»Magnaten«, obgleich sie körperlich ganz und gar nicht grösser waren
als die Angehörigen der arbeitenden Volksmasse. Es sollen etliche
Beispiele aus der europäischen Geschichte angeführt werden.

In der altkirchenslavischen Sprache besteht das W"ort βΠΟΛΗΗΤι
»gigas«, im Polnischen s t ο 1 i n, s t o ί y m in derselben Bedeutung, und
nach der obenangeführten soziologischen Theorie müssten wohl einst in
grauer Vergangenheit gewisse Spolen die Slawen, als sie noch in der
transkarpatischen Urheimat zusammenlebten, angegriffen, besiegt und
vergewaltigt haben. Und wirklich erzählt der Geschichtsschreiber
Jordanis, dass die Gothen auf ihrem Zuge nach dem mittleren und
(Oium) südlichen Sarmatien (scilicet Sarmatia Europaea) auf das

* Iv. Š a Š e I j, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, I., pag. 255.
Novo mesto 1906.

12

178 Ν. Županić:

kriegerische Volk der Spalen trafen und es besiegten, wodurch sich
wahrscheinHch die im Gebiete des mittleren Dnjepr wohnenden Slaven
der alten Quäler entledigten.* Es könnte auch der Fall eingetreten
sein, dass ein Teil der Slaven allmählich mit den Eroberem zusammen-
geschmolzen war und sich Spalen (Spolen, Polen) nannte.

Im IV. und V. Jahrhunderte p. Chr. n. schalteten und walteten die
mongolischen Hunnen als Bezwinger und Oberherren über verschiedene
germanische Völker, besonders über die Ostgothen und Gepiden und
als böse Erinnerung an jene Tage des Dienens und der Bezwingung
durch die gewältigen asiatischen Eroberer ist der niederdeutsche Aus-
druck Hüne (Heune, mittelhochdeutsch H i u η e - Hunne, oder
Ungar überhaupt, übertragen »Riese«) für einen besonders grossen und
starken Menschen, »Riesen« geblieben. Auch bei den Russen ist dies
Wort (ΧΚΙΗΊι, pl. XhlHOfiB) in derselben Bedeutung bekannt und ist
aus demselben ethnischen Namen Hunne entstanden.

Auf ähnhche Weise entstand bei den Cechen das Wort obr und
bei den Polen olbrzym in der Bedeutung »gigas«, da ja die historischen
Avaren (oder besser geschrieben Abaren) slavische Völker (Dudlebi,
Polen, Cechen) schlechter behandelten als 200 Jahre früher die Hunnen
gegen die Germanen verfuhren. Haarsträubend schildern die Chro-
niken Fredegars und Nestors die Unterdrückungen und Gewalttätig-
keiten der avarischen Bezwinger an den slavischen Bauern und es ist
kein Wunder, wenn sie bis auf den heutigen Tag als gewaltige und
fürchterliche Leute, als »Obri«, bei den Slaven in Erinnerung geblieben
sind. Der ursprüngliche Kern der Avaren, der aus Zentralasien durch
die Kaspische Völkerpforte nach Ciskaukasien, ins Kubangebiet ge-
kommen war, hiess anders, nämlich Žuan-žuan (Žui-žui) und noch
früher als sie einst als Pelzjäger östlich von den Hiaka (Qyrgyzen) des
sibirischen Flusses Jenisej sassen (etwa in der Baikalregion), Jü-kiüe-lü.
Hieher kamen sie im V. Jahrh. p. Chr. n., und sind nicht gar will-
kommene Nachbarn verschiedener dort früher niedergelassenen Völker-
schaften, wie der Sahiren, Uruguren, Saraguren, Uguren, geworden. Im
Kuban-Gebiet sind sie zweifellos auch mit den kaukasischen Aborigern
(Cerkessen, Abchasen, Čečenzen, Grusiner), besonders mit den Cer-
kessen, anfangs in feindliche Berührung gekommen, um später als
Bundesgenossen, als einheitlich organisierte A h a r e η Ost- und Mittel-
Europa mit Feuer und Schwert zu verwüsten. Die Cerkessen nämlich
dürften ihren Bezwingern, den Žuan-žuan den Namen Abari (Abri)**

* N. Županić, Dobrovskega mišljenje o Sporih..., 1. c.
** Aus diesem Worte lässt schön das čechische obr »Riese«, wie die alte
Form OBPIHTi pl. OEPH, welche in der Legende des Konstantin und bem Chronic-
sten von Kijev vorkommt, erklären. Auf Grund dessen könnte man schliessen,
daß die Schreibweise Avari und Avares, wie sie bei den meisten Historiographen
und Chronisten vorkommt, nicht richtig ist, sondern die Form Abari, die man
bei PAULUS DIACONUS (Historia Longob. IV. c. 11) und bei FREDEGAR
(Chronicon IV, c. 72) findet.

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 179

12«

gegeben haben, denn in «der čerkessischen (kabardinischem) Sprache
bedeutet a b e r e oder a b r e »ingens« »giganteus«.

Es muss also auch den Cerkessen das bittere Los der Bezwungenen
und Unterdrückten durch die ursprünglich sibirisch-türkischen Eroberer
zuteil geworden sein, da sie diese Abri (Abari) genannt haben. Um
das Jahr 558 überschritten die Abaren den Don und ihre zahlreichen
Reiterhorden näherten sich der unglücklichen Slavenwelt wo sie als
Obri »Riesen« bis auf den heutigen Tag in schlechter Erinnerung
geblieben sind.

III.

Wenn man auf Grund angeführter Beispiele Schlüsse auf die
einstigen Wechselbeziehungen zwischen den Grki (Griechen) und den
Belokranjci ziehen wollte, so könnte man in den sagenhaften Grki
»Riesen« einstige Besieger und Unterdrücker der Weisskrainer erken-
nen. Oder ist die Sage über die riesenhaften Griechen nach Weisskrain
durch Vermittlung irgendwelcher Art gekommen? Bevor wir aber auf
dies Antwort geben werden, ist es nötig etwas über die Abkunft de.r
Belokranjci selbst zu sagen.

Die weisskrainerischen P o 1 j c i und Privršci, welche einen
Teil der Belokranjci ausmachen und am linken Ufer der Kupa wohnen
und welche die Träger der Sagen über die griechischen Riesen sind,
sind nämlich keine frühmittelalterlichen Autocbtonen in ihrem jetzigen
Heim, sondern sind Ankömmlinge aus dem kroatischen Süden. In poli-
tisch kultureller Beziehung fühlen sie sich heulte zwar als Slovenen, aber
zuhause reden sie einen kroatischen Dialekt. Und richtig erzählt uns
die Geschichte der kroatischen Migrazionen während der Türkeneinfälle
in Kroatien und Krain um das Jahr 1524, dass die weisskrainerischen
Dörfer an der Kupa (z. B. Griblje) durch die Türken (mohamedanische
Serbokroaten) verbrannt und der Bewohner entledigt worden sind und
dass sich die adeligen Grossgrundbesitzer bemühten neue Ansiedler zur
Bebauung (des Feldes zu bekommen. Da die Kroaten aus der gefährdeten
Lika und dem kroatischen Küstenlande nach dem Nordwesten flohen,
so sind manche nach dem Überschreiten des Kupa-Flusses nach Weiss-
krain gekommen, wo sie heute als P o 1 j c i und Privršci wohnen.'
Zu den Flüchtlingen aus der Lika gesellten sich auch die Kajkavci aus
dem Flussgebiete der Mrežnica und Dobra.

Wann hätten also diese Belokranjci mit den Griechen in Kontakt
kommen können? Falls ihre Vorfahren im VI. Jahrhunderte an der
Savelinie sassen, so hätten diese mit den Byzantinern anlässlich ver-
schiedener Einfälle kleinen Krieg führen oder hie und da als Solder im
romäischen Heere dienen können. Vielleicht erzählten dann die Aben-
teurer, heimgekehr't, ihren Landsleuten von den mächtigen Griechen,
von den riesigen Prachtbauten in Carigrad (Constamtinopel), auf Grund

* N. 2upanić, Bjelokranjci. (»Narodna Enciklopedija« Srpsko-hrvatsko-
slovenačka. L, pg. 225—228.) Zagreb 1925.

180 Ν. Županić:

wessen sich das Volk hätte die Griechen als Riesen vorstellen können?
Aber die Byzantiner nannten sich selbst nie Griechen sondern Romäer,
was im Altslavischen gegeben hätte. Das würde die Ansicht

jener slavischen Linguisten stützen, welche behaupten, das Wort
rPlihK^könne nicht aus der griechischen Form Γραικός entstanden sein,
weil dadurch das slavische 6 nicht erklärt wird. Das b sei vielleicht
aus e in der Nähe von c und c entstanden, also im Nominativ plur.
rPKlil (Grbci), adj.rPLHhGKTi. Vielmehr wäre der altslavische Name
rPhKt aus dem lateinischen GRAECUS, welche Form noch im rumä-
nischen Wort Grec lebt, entstanden. Darnach hätten entweder die
Balkan-Romanen oder die Italer den Slaven des frühesten Mittelalters
den griechischen Namen mitgeteilt.

Nach dem Sturze des Kaisers Maurikios durch den Usurpator
Phokais (602) durchbrachen die Slaven die Save- und die Donaulinie,
und siedelten sich in den ersten zwei Dezenien des VII. Jhdts. auf der
Balkanhalbinsel an, um nimmer in die frühere Heimat zurückzukehren.
So bekam auch Lika das kroatische Küstenland slavische Einwohner
und unter diesen die Vorfahren unserer Belokranjci. Die romanische
Bevölkerung flüchtete sich nach den Inseln und in befestigte Städte, über
welche die Byzantiner im frühen Mittelalter ihre Suverenität ausübten.
Da konnten die Kroaten, von den Bewohnern des Innenlades manches
über die Griechen erfahren durch die Vermittlung der romanischen
Provinzialen, welche allmählich mit den slavischen Ankömmlingen in
Berührung traten. Sind vielleicht da auf dem Boden Dalmatiens die
Byzantiner als Sieger über die Kroaten und als ihre Unterdrücker
aufgetreten, so dass sie analog den Spalen, Hunnen und Avaren als
»Riesen«, als Grci in Erinnerung geblieben wären? Nein! Die Geschichte
kennt so eine längere Unterjochung nicht, wohl aber hielten die Byzan-
tiner an der Tradition fest, dass die ganze Balkanhalbinsel eigentlich
unter die Suverenität der Kaisers am Goldenen Horn gehöre, dass er
allein der legitime Herr über die Kroaten, Serben und Bulgaren sei,
wenn auch er doch faktisch keines der genannten Völker für läingere
Zeit beherrschte.

Als sich Karl »der Grosse« am Weihnachtstage 800 zum römischen
Kaiser krönnen Hess, erweckte er in Konstantinopei grosses Aergerniss
und grosse Eifersucht, die dann zum offenen Kriege zwischen den
beiden Rivalen trieb, besonders nachdem Karl der Grosse das weite
dalmaitinisch-'kroatische Gebiet zwischen dem Meere, der Raša, Vrbas
und Cetina unter seine Oberhoheit gebracht hatte (A. D. 803). Zuletzt
schlössen die beiden Kaiser den Aachener Frieden (A. D. 812) in
welchem der byzantinische Kaiser Michael I. Karl »den Grossen« den
Kaisertitel zuerkannte während Venetien, die dalmatinischen Städte
(Zadar, Trogir, Split) und die Inseln (Krk, Rab, Osot = Cres + Lošinj)
weiter unter der Oberherrschaft der Ost-Römer blieben.

Noch weniger kamen da die Griechen als obere soziale Schichte,
als Magnaten in Betracht, da ja dies eine frühere Unterjochung und
langwierige Uniterdrückimg voraussetzen müsste. Nein, im Gegenteil

Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 181

die Südslaven machten sich die angetroffenen illyro-romanischen Pro-
vinzialen untertänig indem sie dieselben zur unterer Schichte (Vlah)
herabgedrückt haben. Als Erinnerung daran könnten vielleicht die
Bezeichnungen Christ KPhGTLHHHHTi, KPhGTHHKil in der Bedeutung
»Bauer, Lamdmann« geblieben sein. Die Slaven trafen bei ihrem Vor-
dringen und bei ihrer Eroberung der Balkanbalbinsel durchwegs auf
christliche Bevölkerung, wogegen sie selbst noch Heiden waren und es
ist begreiflich, dass sie die dienenden Provinzialen des alten Panonniens
und Dalmatiens kurzweg doch Christen nannten. Noch heutzutage nen-
nen die Slovenen die Diestmägde auch krščenica oder krščenca. Auf
Grund und Boden des frühmittelalterlichen dalmatinisch-kroatischen
Fürstentums wären keine Ursachen sozialer Natur vorhanden, welche
die Griechen hätten zu Riesen stempeln können.

IV.

Zuletzt könnten wir noch ein Moment in Betracht ziehen zur
Erklärung der Entstehung weisskrainerischer Sagen über die riesen-
haften »Grki«. Dieses Moment wäre ein archäologisches. Auf diesen
Weg der Erklärung führen mich die Belokranjci selbst, indem sie den
sogenannten Griechen nicht nur übernatürliche körperliche Grösse und
Kraft zusprechen, sondern sie auch als älteste Bevölkerung des Landes
betrachten. Deshalb werden die ungewöhnlichen Baukonstruktionen
(z. B. gotische Kirchen oder ungewöhnliche alte Schlösser) als von
Griechen errichtet erachtet. Griechisch (grški) bedteutet soviel als alt,
uralt.

Nach den Begriffen der byzantinischen Historiker und Chronisten
des VI. Jahrhunderts war der Inhalt der materiellen Kultur der alten
Slaven sehr dürftig und sehr armselig, besonders was ihre Bauten,
Häuser anbelangt. Ihre Hütten steckten meistens mit den Wohnräumen
in der Erde und nur das Dach und die Öffnung für L.en Rauch war
oberflächlich und das war aus Holz gehaut. Es ist nun natürlich, dass
die Südslaven bei ihrem Vordringen nach der Balkanhalbinsel, nach den
byzantinischen Provinzen in Staunen versetzt wurden beim Anblick
weisser Städte, der Paläste, der Theater, der Oirkusse, besonders der
grossartig angelegten antiken Bäder. Auf solche Bauten trafen die
Vorfahren der Kroaten auch auf dem Gebiete der alten Provinz Dal-
matien, wenn nicht früher, und bei der Bewunderung und dem
Anstaunen gewaltiger Bauten fragten sie gewiss die übriggebliebenen
Provinzialen, die Illyro-Romanen, wer die Baumeister gewesen wären?
Und es ist möglich, dass gewisse rubustere, ältere Blockbauten von den
Provinzialen auf die Griechen zurückgeführt wurden. Ähnliches kam
in Giechenland vor bei der Ankunft der Hellenen in Gebiete, wo
noch vormykänische und mykänische Bauten standen. Die früheren
Einwohner schrieben die Bauten von Mykenä und Tyrins den Cyklopen
(Riesen) zu, später aber bezeichneten die Hellenen alles Alte, sei es
Krmst, Schrift oder Gebäude als pelasgisch (Z. B. Πελαΰγικόνηιχος, Πελα-

182 N. Županić: Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih...

ayixà ycaßßara). Die Pelasger waren ja die vorhellenischen Einwohner
von Griechenland, sie waren keine Indoeuropäer (Arier), sondern ge-
hörten der alarodischen oder japhetitischen Völkerfamilie an.

In vorhistorischer Zeit, wurden in Mitteleuropa zur Landesverteidi-
gung Befestigungen (Ringwälle) angelegt und grenzten hie und da
grössere Gebiete ab. Das waren sogenannte Grenzwälle wie z. B. in
geschichtlicher Zeit der Römische Limes in Deutschland und im frühen
Mititelalter »der Sächsische Limes« Kairls »des Grossen«, der das
deutsche Gebiet gegen die Slaven abschloss. Unter den Ringwällen
versteht man kreisförmige Ringe, auch Hünenringe genannt'. Sogar
die uralten Dolmenbauten nannte man in Deutschland Hünengräber,
wohl nach den gewaltigen Bezwingern der deutschen Stämme, nach
den Hunnen, welche im Mittelalter als sagenhaftes Volk und als Riesen
bei den Germanen in Erinnerung lebten. So könnten auch auf dem
Boden der alten römischen Provinz Dalmatien verschiedene Befesti-
gungen und ungewöhnhche steinerne Bauten* zur Zeit der Ankunft der
Kroaten existiert haben, welche die vorgefundenen illyro-römischen
Provinzialen (Wlachen) auf die Griechen zurückgeführt und dies den
neuen Bewohnern mitgeteilt haben dürften, um ihren Wissensdurst
und ihre Neugierde zu stillen.

* Die Provenienz der untersten Schichten der Bribir-Ruine, sowie der »bu-
nje« ist noch jetzt nicht ganz geklärt.

Jagode za oči.

R. Andrejka — Ljubljana.

V inventarju .stare kmetske hiše Kalanov v Selcih, priobčenem
v tekočem letniku Etnologa,^ so navedene na strani 43 (opomba
10) takozvane »jagode za oči« (Augen-Corallen). Že tam
sem opozoril v zvezi z njimi na staro, v ljudstvu vkoreninjeno
vero, da vpliva nakitje gotove vrste na dober vid in na zdrave oči.

Ko je bil omenjeni prispevek že dotiskan, sem o stvari go-
voril s posestnico Uršulo Semenovo, poroč. Beštrovo, sedanjo
lastnico Kalanove hiše v Selcih 64. Bistroumna gospodinja se je
živo zanimala za stvar in takoj omenila, da je bilo omenjeno
nakitje še nedavno pri hiši, da pa nikomur ni bilo več mar zanj
in da so se zato igrali otroci s temi jagodami, snetimi z verižice.
Obljubila mi je, da bo iskala za njimi in da mi jih bo, če jih dobi,
rade volje izročila.

Res sem prišel par dni na to v posest treh ovalnih »jagod za
oči«, ki so se našle v Kalanovi hiši; drugih 8 se je izgubilo. Ker
se mi zdi stvar v narodopisnem pogledu važna in povsem nova,
priobčim tu popis »jagod« s pridejano skico v naravni velikosti,
ki jo je iz prijaznosti napravil restavrator Etnografskega muzeja,
gosp. Maksim Gaspari.

Vse tri jagode so ovalne, na koncu koničaste in ponazorujejo
obliko človeškega očesa. Prva, iz rjavo-belkastega ahata, je
velika kakor oko, druga, iz prozornega, obrušenega stekla,
je za spoznanje manjša, tretja, iz rjavega trakastega j aspisa
je pa mnogo manjša od prvih dveh, v obliki in velikosti fižola. V
vse tri »jagode« je podolžno prevrtana ozka cev, skozi katero
je šel trak ali verižica, ki je družila jagode v nakitje.

'■ Prim.: Dr. R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stoletja, Etnolog
1934, str. 38—50.

184 R. Andrejka:

O teh jagodah mi je povedala posestnica Uršula Beštrova
še nastopno: Tem 11 jagodam, ki so se od starine hranile pri
Kalanovi hiši v Selcih, so nadevali po Selški dolini veliko zdravilno
moč zoper očesne bolezni. Ljudje so pogostoma pošiljali ponje
h Kalanovim v Selca, celo iz Dražgoš, kjer imajo v sv. Luciji
najboljšo zavetnico za oči so prihajali ponje. Poslednjikrat so se
jagode rabile okoli 1. 1900. Bolnik si je nadel nakit z jagodami čez
vrat in jih imel na vratu vso noč ali sploh ves čas,
dokler je ležal. Po dnevu, če je hodil okoli ali bil izven po-
stelje, pa so jagode položili v skledo, napolnjeno z vodo.

Še danes je v Selcih in po dolini še dosti starih ljudi, ki
verjamejo v to, da zlati^ uhani, potegnjeni skozi podušec,
varujejo očem zdravje. Zato se celo med moškimi tu pa tam
najde še starina, ki nosi v podušcu zlat obroček (»oringelj«) ali
pa uhanček z glavo zamorca, takozvani »murček«.

Popisane »jagode za oči«, prve svoje vrste, hrani odslej Etno-
grafski muzej v Ljubljani.

Vero v zdravilno moč »jagod za oči« sem letos ugotovil tudi
v poljanskih hribih. V Javorju nad Poljanami hra-
nijo take jagode še danes in jih ne dajejo iz hiše, ker jih imajo
za hišno zdravilo. Kdor nosi te jagode le enkrat v trdni veri, mu
gotovo pomagajo zoper bolezni na očeh in sicer tako, da ga ne
bodo nikoli več bolele oči. Jagode imajo namreč to zdravilno moč,
da vse kar je nezdravega v očeh, enkrat za vselej »ven potegnejo«.

Dobro ohranjeni venec takih »jagod za oči« hrani uršu-
linski samostan v Škofji Loki. Venec je sestavljen
iz 8 steklenih in kamenitih jagod. Nabrane so na modrem traku
v sledeči vrsti: Prva, okrogla, večje oblike, motno-sivo-rumena.
Slede tri enako velike, rjavkaste. Peta jagoda je večja, rdeče-

^ Samo z 1 a t i ; srebrni nimajo te moči.

Jagode za oči. 185

rjava, šesta je ogljata, temno - modra, sedma belo prizmasto
steklo v manjši obliki, osma pa je iz črnega kamna.

Kako so prišle v samostan, ni znano, gotovo pa je, da so v
njem shranjene že čez 50 let.

Tudi v Kropi je bila vera v zdravilnost jagod za oči okoli
1890—1900 še krepko razvita. V mestu Škofji Loki in v Zmincu
jüi utegne imeti še ta ali ona hiša. Vsekakor naj te vrste zbude
zanimanje za to še neznano stran naše folklore; morda napote
tudi druge, da iščejo za njo in jo event. popišejo tudi v drugih
krajih.

Résumé.

Dans r inventaire d'une maison paysanne à Selca, publié
r année courrante,* Y auteur a cité des »baies« pour guérir les
yeux. On a cru jusqu' à la fin du dernier siècle, que ces »baies«
peuvent extraire et guérir chaque maladie des yeux, quand on les
met autour du cou du malade. Dans ce cas, seulement trois »baies«
de grandeur différente existent encore, une d'agate, la seconde
de verre et la troisième de jaspe. Le reste de huit »baies« et
perdu. — Il y a encore des chaînes complètes de cette sorte dans
la contrée où la même superstition était répandue.

* Cf. »Etnolog« VIT. Bulletin du Mtiseé d'Ethnographie à Ljubljana, 1934,
pag. 38—50, en particul. pag. 43.

Božjepotni spomini in „odpustki".

Josip Mal — Ljubljana.

Že od nekdaj so se prijatelji in znanci med seboj obdarovali
s predmeti, ki naj bi trajno zbujali spomine na pobratimske vezi,
na razne življenjske in rodbinske dogodke, ali pa naj bi tudi
usmerjali pozornost na darovalčevo osebnost in njegove posebne
težnje in želje. Zlasti je bilo to še v navadi pri ženskem svetu, ki
je s pridnostjo in iznajdljivo spretnostjo svojih rok ustvarjal
marsikaj koristnega in uporabnega za tiho domačnost. Tako bomo
razumeli poročila iz poznega srednjega veka, da so redovnice
pošiljale iz samostana majhne spominke svojim sorodnikom,
znancem, podpornikom in drugim pobožnim dušam, vzdržavajoč
na ta način zvezo z zunanjim svetom, da se je tudi ta nanje
spominjal v duhu in molitvi.

Ti samostanski darovi so obstajali naravno predvsem v majh-
nih svetih podobicah na pergamentu, kesneje (izza 15. stoletja)
tudi na papirju, morda tudi še s kratkim spominskim napisom.
Kot darovi so bile razen tega v navadi lepo rezljane, kovane in
slikane skrinjice (relikviarji) s sv. močmi, pa tudi stvari čisto
posvetnega značaja: sir, medičarski izdelki, robci, obveze, ki so jih
rabili pri takrat običajnem zdravniškem puščanju krvi, lepo iz-
delani glavniki, žličke, nožki in podobna roba.

Iz visokega srednjega veka datira v svoji prvotni osnovi ve-
čina naših cerkvic. To pa nam dokazuje, da se je versko življenje
med ljudstvom posplošilo in poglobilo. V tej dobi je bil v vsej
svoji gotski pestrosti poslikan pretežni del naših cerkva: vedno
zopet in zopet prihajajo izpod poznejšega, največ baročnega be-
leža na dan slikarije na presni omet, ki nam razkrivajo tudi mar-
sikatero stran iz tedanjega vsakdanjega življenja. S tem v ozki
zvezi pa so zopet številna božja pota, ki so v 14. in 15. stoletju
nastala pri nas doma in na tujem. V spomin na ta božja pota.

Božjepotni spomini in »odpustki«. 187

ki so bila najčešče — že iz dušebrižniških ozirov — združena s
samostani, so kupovali pobožni romarji razne majhne spominke.

Ko so se pod papežem Bonifacijem IX. ob koncu 14. stoletja
zelo razširili odpustki, so se romarske svete podobice in drugi
spominski predmeti združili s spominom na prejete duhovne od-
pustke. V kesnejšem poimenovanju razume zato preprost Slovenec
pod besedo »odpustek« predvsem tudi tak predmetni spomin na
opravljeno božjo pot. Na take sličice so pozneje natisnili molit-
vico, ki jo je moral romar za dosego odpustka izmoliti. Podobice
pa so potem doma dali v okvir kot »hišni žegen«, jih nabili na
steno ali vrata, ali pa so jih kot redke svetinje shranjevali v
skrinjah in omarah. Prav zato, kot »svetinjice«, so jih pa prinašali
v dar tudi svojim prijateljem in znancem za spomin in dokaz, da
na božji poti v svojih prošnjah, molitvah in duhovnih daritvah
nanje niso pozabili.

Taki »odpustki« so predstavljali torej nekak ožji odnos med
romarjem in obdarovancem: dokaz prijateljskih vezi in čuvstev
so bili, podobno kakor so v 16. in 17. stoletju med plemstvom v
tem oziru bile v navadi rodbinske spominske knjige (Stamm-
bücher). Podobnost je postala še tem večja (dasi tu vmes ni no-
benih neposrednih razvojnih vezi), ker se je izza srede 18. stoletja
dalje začela med meščanstvom udomačevati sveta podobica kot
spomin prijateljstva. Seveda je mogla postati sveta podobica to
šele potem, ko je dobila primeren napis. Na ta način so se v tej
dobi pojavile različne spominske podobice n. pr. v zvezi s krstom,
birmo, godom, novo mašo, poroko ali zaroko.

V tem slednjem oziru so zlasti stare prispodobe o božjem in
človeškem srcu v veselih in lahkoživih desetletjih druge polovice
18. stoletja brez težave našle zvezo in prehod iz duhovnega v
posvetno življenje. Podpisi in napisi na podobicah so bili že
mnogo prej pogosto izraz pesniškega navdahnjenja. Pred sredo
18. stoletja pa ti stihi nikoli niso bili posvetnega značaja. Seveda
jih je težko časovno pravilno določiti; le če je več stihov, se da
včasih izluščiti okolje nastanka, deloma radi okoliščin, ki se
morda omenjajo, deloma pa radi izrazitejšega literarnega časov-
nega kolorita.

Tudi pri nas so se kajpak takrat taka voščila (posebno še
novoletna) udomačila. Saj Vodnik sam poje: »Za nov' let ne vem
—' Prineslo kaj bo. — Ga mislim pregledat, — Oib letu povedat, —

188 Josip Mal:

Kak dobro je b'lo.« Zopet ob drugi priliki pošilja za god cvetlico
»... Vodnik, — Nemaren nje skrbnik.« Kar je bilo običajno med
meščanskimi krogi, to je prišlo kaj kmalu v navado tudi med
preprosto podeželsko ljudstvo. Na svetih podobicah srečujemo
vedno češče n. pr. pod podobico sv. patrona voščila za god ali
sploh drugačne iz prijateljstva porojene reke. Odtod dalje do
čisto ljubavnih stihov in kitic je bil le kratek skok.

Uporabljali pa so običajne, splošno znane kitice, posluževali
so se torej izposojenih ali prevedenih stihov, pogosto pa sta si
zaljubljenca ob slovesu napisala v spomin besede, ki so bile izraz
in izliv najglobljih in naj taj ne j ših čuvstev. Naš »odpustek« pre-
neha torej biti to, kar je bil nekoč, da bi s sveto podobico zbujal
k pobožnosti in bil spomin na prejete duhovne dobrote. Prešel
je marveč kljub pobožnemu liku na posvetno polje in postaja s
svojimi napisi in stihotvorstvom deloma tudi že literarna zadeva.

Nekatere kitice, ki bi pri božjepotnih sejmarjih mogel še
danes nanje naleteti, so naravnost povzete iz Vodnikovih »kratkih
in poskočnih«, ki jih je naš pesnik najbrž tudi za podobne namene
priredil. Saj jih je večina od njih (blizu sto bo vseh skupaj) kakor
nalašč s svojimi bolj ali manj prikritimi namigavanji prirejena za
take napise na podobicah, posebno pa še na medičarskih in te-
stenih izdelkih (mali kruhek iz okolice Škofje Loke!), ki so si jih
zaljubljenci za šalo in za res ali pa tudi le za dvorjenje, ljubim-
kanje in hudomušno spogledovanije medsebojno darovali ali po-
šiljati dali. Vzemimo n. pr. samo nekatere Vodnikove kot so te-le:
»Moj ljubi je ribič, — Na skalci sedi, — En trnek ponuja, — K' se
rado lovi.« Ali »Prehentani Jaka! — Rad pije in je, — Vasuje in
skaka, — Da baba ne ve.« Ali druga: »Okoli se vlači — Vse ljube
noči, — Pri drugih se pači, — Le k meni ga ni.« Zopet drugo tare
zavist: »Je lepa, je mlada, — Pa nima moža, — Je grda, je stara

— Pa ima po dva.« Sledeča dvori dekletu, češ: »Je bela ko mleko,

— Rdeča ko kri, — Zaljubljeno gleda, — Na smeh se drži.« Druga
pa zbada: »Kopati ne morem, — Orati ne znam, — Dekleta bi
ljubil, — Al' to me je sram.« Itd.

Da taki stihi niso bili več primerni za napise »odpustkov« s
sveto podobico, to je popolnoma jasno. Ena Vodnikovih na to
menda naravnost kaže: »Le tista bo ljubca moja, — Ki cukrasti
gobček ima.« Na »malih kruhkih« in drugih medičarskih izdelkih,
ki so prišli baš v tej empirski in bidermajerski dobi v navado.

Božjepotni spomini in »odpustki«. 189

pa so bili razposajeni napisi mogoči. Zelo mnogo takih zaljub-
Ijenskih napisov za sladkarije je napravil »Čbeličar« Miha Ka-
stelic. Ritem jim ni tako lahen in vihravo - razposajeno poskočen
kakor pri Vodnikovih. Manjka jim pravega notranjega doživetja
in občutja; ostajajo zato pri površju in so često bolj prisiljeno
okrogli in psevdonarodno fantovski.^

Naravno, da so cerkvena in božjepotna predstojništva opolzke
in poltene napise skušala zatirati. Ako so jih medičarji in sejmarji
na stojnicah in šotorih očitno prodajali, se je neredko pripetilo,
da je odločen duhovnik sam ali s pomočjo cerkovnika pobral s
sladkarij vse količkaj spotekljive napise in jih sežgal. V dobi
vladajočega strogega janzenizma se je najbrž kaj takega prav
pogosto dogodilo. Ko pa je avstrijska vlada 1. 1855. sklenila s
Cerkvijo konkordat, se je duhovščina mogla celo naravnost skli-
cevati na § 9., ki določa, da bosta Cerkev in država skrbeli, da se
ne bodo širile knjige in tiskovine, ki so nevarne veri in nravnosti.

Oprt na to točko konkordata in glede na konkretno pritožbo
vikarja Al. Pibernika iz Loškega potoka je poleti 1858. prosil
ljubjanski škof Wolf deželno vlado za odpomoč zoper razvado,
da ob cerkvenih proščenjih, romarskih in tržnih dneh prodajajo
branjevci in sejmarji slaščičarske in medičarske izdelke, ki da so
opremljeni z nenravnimi napisi, ki žalijo neomadeževani čut mla-
dine. Škof je v dokazilo predložil troje napisov, ki mu jih je kot
corpora delicti poslal vikar Fibernik in ki se glasijo tako-le:

1. Sladko je ljubiti.
Slajši ko med
Žnablice kušniti
Svojmu deklet'.

2. Preljuba moja ljubca ne misli.

De je vse res, kar teb' ljudje govore.

3. Kolko noči sva prevasvala,
Ljubca moja ne si mi še serca dala.

Škof Wolf je menil, da so ti napisi spotekljivi in če se taka
ljubimkanje in nenravnost vsebujoča roba po deželi javno pro-
daja in v roke mladine pride, potem pač ne more biti drugače, da

' Prim. o tem Grafenauerjevo označbo v Slov. biogr. leksikonu, str. 434. —
Za razvoj svete podobice vobče gl.: Adolf Spamer, Das kleine Andachtsbild vom
XIV. bis zum XX. Jahrhundert. München, 1930.

190 Josip Mal:

otopi Čut za dobro vzgojo in nrav in da se pokvarjenost med
mladino vedno bolj širi. Sklicujoč se na konkordat prosi zato
škof dalje, naj deželna vlada po orožnikih in okrajnih oblastvih
strogo nadzoruje kramarje, da ne bodo ob semanjih dneh in ob
shodih prodajali slaščičarskih, medičarskih in drugih igračnih
izdelkov z nespodobnimi napisi; če pa bi se to kljub temu do-
godilo, naj se jim tako blago zapleni in zoper nje uvede zakonita
preiskava.

Pri vladi je referent kajpak moral ugotoviti, da so konfisci-
rani napisi le relativno spotekljivi, sicer pa niso takega značaja,
da bi bilo treba prodajalca kaznovati in blago zapleniti.^ To
mnenje pa so potem izčrtali, ker je bilo treba o storjenih ukrepih
poročati tudi ordinariatu in bi bilo za vlado neprijetno pokazati,
da se ne strinja docela s škofovo sodbo.

V rešitvi je zato vlada ukrenila preventivno pot: policijskemu
ravnateljstvu v Ljubljani in okrajnima uradoma v Postojni in
Novem mestu je naročila, naj pazijo na tamošnje tiskovine, da
na takih napisnih listkih za medičarje ne bo nič takega, kar bi
ne bilo v skladu s § 25. tiskovnega zakona z dne 27. maja 1852;
pred izdajo naj se tiskovine vestno pregledajo in vse, kar ni
neoporečno, prepove. Seveda so tudi ostala okrajna oblastva po
deželi dobila naročilo, naj budno pazijo, da se ob shodih in
semanjih dneh ne bo prodajalo blago z napisi, ki so nemoralnega
značaja. Prodajalce je treba v danih primerih opozoriti, da spo-
tekljive napise odstranijo. Ako pozivu ne bi ugodili, naj se gra-
jano blago brez prizanesljivosti zapleni. — O tem ukrepu je
deželno predsedstvo obvestilo škofijski Ordinariat, vmivši mu
obenem tudi vlogo župnika Pibernika.*

V gornjih vrsticah sem hotel opozoriti na panogo umetnost-
nega udejstvovanja, ki je bila doslej pri nas prilično zanemarjena.
Jesenska razstava cerkvene umetnosti v prostorih ljubljanskega
velesejma 1. 1933. je v grafičnem oddelku pokazala tudi nekaj
razvoja nabožne podobice na Slovenskem. Dala je pobudo, da je
poleg maloštevilnih dotedanjih zbirateljev in ljubiteljev te in-

2 Saj se ne dajo primerjati n. pr. z Vodnikovo zasoljeno zbadljivko: O joj,
o joj! — Moj d'viški stan — Sinoč je bil — Na slam'co d'jan.

3 Muzejski arhiv v Ljubljani, odd. Predsedstveni spisi ilirskega gubernija,
št. 3010 de a. 1858.

Božjepotni spomini in »odpustki«. 191

timne umetnosti, ki je v zadnjih stoletjih bila namenjena pred-
vsem za kmetski konsum, bila priličena kmetskemu okusu in jo
je treba zato uvrstiti med ljudsko umetnost, postal na to stroko
pozoren še marsikdo drugi.

Po tem, kar sem omenjal glede razvoja nabožne podobice,
pa bo treba, da se oziramo razen na estetsko, umetniško stran
upodobitve tudi na pripisana voščila in posvetila: poleg likovne
strani bo treba torej v večji meri kot doslej upoštevati tudi be-
sedno stran. Pri slaščičarskih in testeninskih izdelkih empirske in
bidermajerske epohe mo videli, da so (tiskane) napise prispevali
odlični avtorji iz naše literarne zgodovine. Mnogo teh stihov
srečamo na božjepotnih stojnicah še današnji dan.

Ako začnemo sistematično zbirati gradivo, bo polagoma mo-
goče doseči prav zanimivo zbirko sentenc, ki so živele in prehajale
od roda do roda. Bo to zanimiv narodopisni prispevek za spozna-
vanje mišljenja in čuvstvovanja preprostega ljudstva, zrcalo bo
različnih dob in paleta, iz katere bodo odsevale barve in oblike
duševnega življenja. Saj so ti napisi spremljali mladega človeka
v vseh njegovih srčnih taj nah, željah in težavah. Stihi so mu bili
često v spodbudo in v tolažbo; pogosto pa veje iz njih prav samo-
nikla hudomušnost in zabavnost. Iz starih podobic bosta odsevali
predvsem vera in upanje, na novejših predmetih bo prevladovala
ljubezen, da se v prenesenem pomenu iiresničijo svetopisemske
besede: najmočnejša med njimi pa je ljubezen.

Pri močno razviti tehniki in ostri gospodarski borbi za ob-
stanek živi današnji človek v stalni živčni napetosti. V dobi tele-
grafa, telefona, radija, železnice in letal je še vedno neugnan, še
vedno išče novih načinov, da prometne ini občevalne možnosti
še pospeši in še izpopolni. Brnenje stroja, — to je srčni utrip
današnjega človeka, ki si je izbral stroj za svojega gospodarja in
je v celem ustroju današnjega načina življenja sam zapadel in
podlegel stroju. Tak upehani čas človeku ne da priložnosti, da
v tihem premišljevanju prelista preostale priče verskega, umet-
nostnega in gospodarskega življenja svojih prednikov. Tisti malo-
številni, ki jim je bilo vrojeno nagnjenje ali, ki so drugače po-
klicani, da čuvajo ljudsko in narodno dediščino, naj zato skrbijo,
da se vse te priče prošlega življenja pravočasno zberejo, »da
konca ne vzamejo«.

192 Josip Mal: Božjepotni spomini in »odpustki«.

Résumé.

Wallfahrtsandenken (odpustki).

Der Verfasser bespricht das kleine Andachtsbild in Verbindung mit
geistl. Ablässen (slovenisch: odpustek). Er verfolgt weiter die Wandlung
des Begriffes Ablass(-bild) im ursprünglichen geistl. Sinn zum dinglichen,
wo im Slovenischen »odpustek« das Marktgeschenk, als Erinnerung zu-
gleich an die vollzogene Pilgerfahrt bedeutet!.

Um die Mitte des 18. Jhs. wird das Andachtsbild in Verbindung zu
den verschiedensten Beziehungen des häuslichen und gesellschaftlichen
Lebens (Taufe, Firmung, Ehe, Verlobung, Primiz u. s. w.) gebracht: es
wird — besonders noch durch entsprechende Widmungen und passende
Aufschriften — zum Freundschaftsbild. Die Aufschrifitien werden mit
der Zeit ausschliesslich weltlichen Inhaltes und besonders von der Ju-
gend gerne als neckende Verständigung benützt.

Zu solchen Zwecken eignen sich die Andachtsbilder nicht immer
gut. Da kam gerade recht die in der Empire- und Biedermeierzeit auf-
getauchte Sitte der Brotteigmodellierungen, des verschiedenartigsten
kleinen Zuckerwerkes und Spielzeuges, was alles mit Aufschriften ver-
sehen wurde. Gegen unpassende und unmoralische Devisen haben sich
kirchliche Kreise gewehrt, wovon der Verfasser ein konkretes Beispiel
liefert und zugleich auf die volkskundliche Bedeutung und Notwendig-
keit des Sammeins der »odpustki« mit deren Aufschriften hinweist.

KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE.

Etnografski muzej v Ljubljani 1. 1934.

življenje Etnografskega muzeja
je teklo in se razvijalo po programu
objavljenem v prejšnjih letnikih »Et-
nologa« in zato se ga ne ponavlja. Pri-
pomniti pa se mora, da je tesnoba za-
voda in nedostatek prostorov vse bolj
občuten zaradi povečanja zbirk in bi-
blioteke. Država, banovina in narod
bi morali poskrbeti za stavbo, ki bi
odgovarjala potrebam našega znan-
stvenega zavoda, kjer bi se shranil in
zagotovil celokupen inventar ljudske
kulture v Dravski banovini in sosed-
njih ozemljih. Etnograski muzeji so
vendar ogledalo duše in produktivne-
ga dela kakega ljudstva! Kaj naj po-
čne uprava samo z eno razstavno dvo-
rano, ki služi obenem tudi za maga-
ciniranje?!

Direktor muzeja, dr. N. Županič
je vodil upravo, razdeljeval uradnikom
zaposlitev, kupoval in pridobival fol-
klorno zanimive predmete, vodil je
korespondenco z domačimi in inostra-
nimi instituti in učenjaki in kar je
glavno uradno prepisko med muzejem
in Ministrstvom Prosvete odnosno
Upravo Dravske banovine. Nadaljeval
je paleo-etnološke studije s posebnim
ozirom na Slovane, urejeval je glasilo
muzeja »Etnolog« prikupljajoč zanj
gradivo in sodelavce. Danes je »Etno-
log« poznan po vsem kulturnem svetu.

Personalni status.

Direktor muzeja: dr. Niko Župa-
nič, Ulji, bivši minister.

Kustos: mesto nepopolnjeno.

Restavrator: Maksim Gaspari, X.

Preparator: Drago Vahtar, X.

Provizorna služiteljica: Frančiška
Furlan.

Etnografskemu muzeju na delo
prideljen: Ivan Simonič, diplom, filo-
zof (1934).

V začetku leta 1934 je uprava ku-
pila za zbirko več starinskih predme-
tov: slike na steklo, eno zibelko, eno
rezljano leseno palico iz 1. 1714, ne-
kaj komadov ljudske plastike, zlasti
pa lepo in zanimivo kolekcijo 7 oljna-
tih slik sv. zakramentov, na katerih
so vpodobljeni Slovenci v narodni noši
iz začetka 19. stoletja (Layerjeva šo-
la). Dalje je pridobljena 1 plastika v
lesu »Marija z angelji« in tipična ljud-
ska skulptura Lorenca Ergarja samo-
uka iz Nasovč »Marija pelje v tempelj
Jezusa«, nadalje je kupljeno 15 origi-
nalnih panjevih končnic in nekaj važ-
nih publikacij za muzejsko knjižnico.
G. Fr. Roje je ponudil upravi E. M.
oljno sliko »pri znamenju«, katero
smo kupili kot rariteto primitivnosti
slikarja-samouka. Kupljen je tudi lep
vezen pas za ziljsko žensko narodno
nošo. Dalje je nabavljena za zbirko
plastična lesena soba Sv. Gregorja v
nadnaravni velikosti, delo narodnega
podobarja iz Savinjske doline ter pet
starih svilenih rut. Pridobljena je tudi
stara slovenska kmetska skrinja iz 1.
1852., ki je sicer slabo ohranjena ven-
dar pa zanimiva radi dekorja slikanih
rož, kakor tudi lesena rezljana pipa v
ribji obliki iz okolice Celja; dalje olj-
nata slika očeta Andreja Smoleta, ka-
tero je dobil g. Fr. Cvek 1. 1926 v vasi
Koritka pri Vel. Loki, itd.

Restavrator M. Gaspari je bil za-
poslen s popravljanjem starih in po-
kvarjenih slik, s pisarniškimi posli,
protokoliranjem aktov in pisanjem in-
ventarja, dalje fotografiranjem Ijud-

13

194!

Kronika, referati in kritike.

skega življenja in kmetskega orodja
in druge plastike. G. Gaspari je izdelal
oljnato sliko »Slovenka« za češko na-
rodopisno društvo iz Plzna kot proti-
dar Etnografskega muzeja za 5 lutk v
narodnih čeških nošah. V septembru
1934. je bila ta slika izročena deputa-
ciji »Narodopisne Společnosti« iz Plzna
in to na čehoslovaškem konzulatu. G.
restavrator je parkrat spremljal uprav-
nika muzeja na uradnem potovanju.

Preparator D. Vahtar je poprav-
ljal slike na steklo, kmetsko plastiko
in razne druge predmete. Od časa do
časa je bil zaposlen v fotografskem
laboratoriju z razvijanjem in kopira-
njem fotografskih plošč. Dalje je sna-
žil, prezračil in konserviral tkanine in
narodne noše iz zbirke.

V spomladi in poleti je bil muzej
pogosto obiskan od pojedinčev in od
korporacij iz tuzemstva in inozemstva.
Celi razredi ljudskih šol, gimnazij,
akademij, gospodarskih in gospodinj-
skih šol so prihajali v muzej in ogle-
dovali etnografsko zbirko z velikim za-
nimanjem. Tudi vojska ni izostala
ampak so prihajali vojaki v oddelkih
pod vodstvom svojih oficirjev. V mar-
cu so si ogledali muzejske zbirke dija-
ki državne obrtne šole pod vodstvom
g. I. Franiča. V aprilu je posetilo mu-
zej češko pevsko društvo »Smetana«
in v maju je bil zavod počaščen z
obiskom srbohrvatskega književnika
I. Kosor-ja in njegove gospe soproge
Ivanke iz Londona. V juliju so prišli
v muzej slovenski abiturienti iz Ce-
lovca pod vodstvom g. dr. Felaherja.
Sprejel jih je upravnik z lepim nago-
vorom ter jih peljal po posameznih
oddelkih. Tudi lužičko-srpski muziko-
log B. Krawc (Schneider) je posetil
muzej

Muzejska uprava je bila često na-
prošena povodom razstav, da posodi
več ali manj predmetov. Tako je di-
rektor meseca jan. 1934 konferiral z

narodnimi damami o historični izložbi
narodnih vezenin. Ob priliki priredi-
tev »Jadranske Straže« posebno pri
plesih v narodnih krojih sicer nismo
izposojali narodnih oblek ali smo po-
magali z informacijami glede noš. Proš-
nji »Čebelarskega društva« v Ljubljani
je uprava dovolila fotografski posne-
tek in reprodukcijo slike po originalu
P Žmitka; »Janšin dom na Breznici«,
kateri je razstavljen v E. muzeju. Me-
seca maja je »Splošno žensko društvo«
priredilo v muzejskih prostorih zgo-
dovinsko razstavo ženskih ročnih deU
za katero je uprava posodila več to-
zadevnih predmetov iz svoje zbirke.
Razstavo je posečal direktor, restavra-
tor pa je pomagal pri aranžiranju. Ne-
kaj etnografskih predmetov je bilo po-
sojeno tudi razstavi na Velesejmu, ki
jo je priredila »Zveza gospodinj« v
Ljubljani. Meseca maja je prispelo v
Ljubljano bolgarsko pevsko društvo-
»Rodna pesem« in si je tudi ogledalo,
muzejske razstave. Celo leto so se
oglašali jugoslovanski in inozemski
učenjaki v muzeju, ali imen ne nava-
jamo. ,

Drugi dan po tragični smrti Nj. Vel.,
Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-
telja je muzejsko činovništvo priseglo
pred direktorjem zvestobo in vdanost
novemu kralju Petru II. dne 10. okt.,
1934. predpoldne v muzeju in zapisnik,
o prisegi je bil poslan kr. banski upra-
vi. Direktor, dr. Zupanić, je poslal
Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu dalj-
šo sožalno brzojavko.

IV. Mednarodni bizantinološki
kongres v Sofiji, 1934.

Etnografski muzej je bil po svo-
jem direktorju dr. Zupaniču zastopan
na IV. mednarodnem bizantinološkem
kongresu v Sofiji, ki je trajal od 9.
do 16. sept. 1934. v Sofiji sami in od
16. do 20. sept, v obliki znanstvenih

Kronika, referati in kritike.

195

ekskurzij v Plovdiv, Trnovo, Preslav,
Abobo, Plisko, Madaro in Varno od-
nosno Mesemvrijo na Črnem morju.
Jugoslovanska delegacija je bila šte-
vilna (preko 30 oseb) in je častno za-
stopala našo kraljevino. Jugoslovanski
delegati so bili povsod prijazno spreje-
ti kot rodni bratje in videlo se je da
se je začela pri politično odtujenih Bol-
garih vračati zavest jugoslovenske so-
rodnosti in vzajemnosti. Pri otvoritvi
kongresa v avli sofijske univerze, je
bil navzoč sam kralj (»car«) Boris 111.,
a za Jugoslavijo je imel pozdravni go-
vor prof. dr. Ferdo Šišić iz Zagreba.
Sledil je teden predavanj, podeljenih
na več sekcij. Dr. Županič si je vzel
za predmet predavanja iz belokranj-
skega pripovednega zaklada o Grkih,
k; so bili velikani. To snov je obdelal
pod naslovom: Ime Grk v pomenu ve-
likana pri Belokranjcih v kraljevini
Jugoslaviji.

Predsednik pripravljalnega odbora
za bizantinološki kongres je bil univ.
prof. Zlatarski, a generalni tajnik
prof. univ. Bogdan Filov, ki sta vodila
kongres ob splošni zadovoljnosti vseh
mnogobrojnih udeležencev iz celega
kulturnega sveta. Pri tej priliki ne
smemo pozabiti ni osobja arheološke-
ga in ni etnografskega muzeja v So-
fiji, ki je bilo ves čas pri roki kongre-
sistom in pri tolmačenju starin ter
folklore in pri pokazivanju znameni-
tosti in zanimivosti bolgarske prestol-
nice. Naj omenim v prvem redu oba
upravnika muzejev gg. dr. Popova in
dr. Kostova ter kustose gg. I. Velkova,
V. Mikova, K. Mijateva ter prof. univ.
V. Beševlieva. Za harmonijo in dobro
voljo med kongresisti so skrbeli du-
hoviti Belgijance g. univ. prof. Gre-
goir, Danec Dyggve, Grk Keramopu-
los in Italijan S. G. Mercatti, a za po-
tolaženje znanstvene radovednosti in
lakote gg. A. A. Vasilev iz Madisona

v Ameriki, g. Moravcsik iz Budimpe-
šte, N. Okunev iz Prage, P. Skok iz
Zagreba, G. Millet iz Pariza itd. V
Trnovu je razkazoval starine g. V.
Nikolov, tamošnji ikonservator a v
Varni poznani arheolog K. Škorpil in
njegov pomočnik Velkov.

Udeleženci IV. bizantinološkega
kongresa so doživeli redko gostoprim-
stvo kakor v Sofiji tako tudi po dru-
gih mestih v Bolgariji. Sam Kralj Bo-
ris III. je pozval kongresiste na dvor
na zakusko kjer se je prav po do-
mače, na prav demokratski način raz-
govarjal z mnogimi člani kongresa. Po-
sebno se je zanimal za jugoslovansko
delegacijo in je mnogega počastil z
ogovorom ali kakim vprašanjem. Od
Jugoslovenov je prišel prvi na vrsto
dr. Županič, potem dr. Cankar in še
drugi. Ni bilo ni enega večera, ki ne
bi bil izpolnjen s kako prireditvijo, bi-
lo večerjo, zakusko, koncertom, gleda-
liško predstavo. V katedrali Aleksan-
dra Nevskega so bile prirejene večer-
nice s petjem, da so gosti mogh čuti
bolgarsko cerkveno muziko.

V Plovdivu so sprejele kongresi-
ste civilne in vojaške oblasti in pri
večerji se je trlo odličnih meščanov,
k; so želeli videti in slišati kongresiste.
Razen o bizantinologiji se je govorilo
največ o jugoslovanski vzajemnosti in
bratstvu, ker so bili neslovanski ude-
leženci kongresa večinoma že iz Sofije
odpotovali domov so bili Slovani naj-
močnejša skupina. G. prof. Petković
je govoril angleško in srbsko, a dr.
Zupanić je imel po kratkem pozdravu
v angleščini daljši govor o slovenskem
jeziku proslavi ju j oč solnčno dolino
Marice kjer sta bila baje rojena
Dionyzij in Orfej. Končni akord go-
vora je izzvenel v veličanju sorodno-
sti in bratstva ter medsebojne ljubavi
med Bolgari in ostalimi Jugoslovani.
Isto se je ponavljalo v Trnovem, Pre-
is*

196.J

Kronika, referati in kritike.

slavu in Varni, kjer se je ostanek kon-
gresistov razšel na vse vetrove.

Za jugoslovenski del kongresistov
je Varna vzbujala posebna čuvstva ne
toliko radi bogatih arheoloških izkopa-
nin v muzeju, ampak bolj kot skrajna
vzhodna točka ija svobodni jugoslo-
vanski zemlji, katero obliva na zapa-
du sinji Jadran na vzhodu pa črni
Pont. Ljubljana in Varna, dve jugo-
slovenski sestri, ki nalik na Pallas
Ateno stojite na straži na skrajnih
točkah slobodne jugoslovenske zemlje,
obe enako lepi, obe enako veliki
(70.000 duš).

Okolo 35 ur se je treba z brzo-
vlakom voziti od Ljubljane do Varne
in vedno se vozimo po svojem, kjer
žive ljudje istega rodu, iste krvi in
jezika. To treba da rodi v jugoslo-
venskih srcih zavest veličine in bodoč-
nosti, če nas sreča pamet in se spora-
zumemo v vsem in vsečem. Ta narod
da lahko vojsko nekaj milijonov in
to junakov od oka, krepkih, zdravih
neizčrpanih. In kultura bodočnosti!
Nikjer na svetu nimajo toliko primi-
tivnih začetkov materialne in dušev-
ne kulture kot pri južnih Slovenih in
treba je samo vcepiti žlahtni sad na
pripravljene lesnike in druge divjake,
pa da dobimo vrt v katerem bo vonjalo
pomešano cvetje orijenta in okcidenta,
da se bo svet čudil. Take in enake
misli in želje je vseboval govor dr.
Nike Županiča pri poslovilnem kosilu
v Varni,* dne 20. septembra 1934. Go-
vor, ki je bil sprejet od delegatov od
varnskih meščanov s šumnim odobra-
vanjem. V imenu mesta je pozdravil
goste bizantinologe podžupan, g. Ger-
čo Gerčev, ki se je odzval dr. Župa-
niću v jugoslovenskem tonu in je
vpričo vseh prisotnih z njim izmenjal
poljub narodnega bratstva.

* O obisku bizantolosfov je poročal varnski
dnevnik .BapHeHCKa FIoiUTa", god. XVIII., broi 5702,
str. 5703., Vama 1394.

Dvajsetletnica niške deklaracije
(1914 — 7. XII. — 1934).

Slovesna izjava srbske vlade pred
Narodno skupščino dne 7. dec. 1914 je
velik zgodovinski dan za Slovence in
južno Slovenstvo v obče. Kako važno
vlogo je pri tem dogodku dodelila uso-
da dr. N. Zupaniču, sedanjemu direk-
torju Etnografskega muzeja v Ljublja-
ni, o tem piše »Jutro« (letnik XV.,
štev. 281, od 7. XIL 1934) sledeče: »Da-
nes pred dvajsetimi leti, dne 7. decem-
bra 1914., je tedanja srbska vlada slo-
vesno izjavila pred Narodno skupšči-
no, da je njen vojni cilj osvobojenje
Srbov, Hrvatov in Slovencev, bratov po
krvi in jeziku. Ta deklaracija je ogrom-
nega pomena za našo nacionalno zgo-
dovino, posebej še za zgodovino Slo-
vencev. V nji se namreč prvič omenja
osvobojenje Slovencev kot cilj v sve-
tovni vojni. Ime Slovencev je prvič
prodrlo v oficielni mednarodni diplo-
matski svet, kjer je bilo poprej do
malega neznano. Marsikateri diplomat
je moral listati po leksikonih, preden
je popolnoma razumel pomen te dekla-
racije, ki so jo brzojavne žice razširile
iz starodavnega Niša po vsem svetu.

Prva javna, službena izjava kralje-
vine Srbije o vojnih ciljih je proklama-
cija vrhovnega poveljstva srbske voj-
ske z dne 4. avgusta 1914. Tu se po-
ziva srbsko vojaštvo, naj stori svojo
dolžnost v obrambi domovine Srbije
in da naj zdrobi avstro-ogrske verige,
v katere so vkovani bratje Srbi in Hr-
vati. Naštete so bile vse dežele, ki naj
bi se osvobodile in spojile s Srbijo v
eno državo. Imena Slovencev in slo-
venske zemlje v tej proklamaciji še ne
najdemo.

2e štiri mesece pozneje je nastopil
preobrat: v deklaraciji, ki jo je podala
7. decembra srbska vlada pred Narod-
no skupščino v Nišu, se omenjajo tudi
Slovenci, in naša zemlja je bila vklju-
čena v bodočo Jugoslavijo, čije ustva-

Kronika, referati in kritike.

197'

Dr. Niko Županić.

ritev je postala vojni cilj težko preiz-
kušene, a junaške Srbije.

Deklaracija z dne 7. decembra 1914
je pomenila pogumno in krepko gesto;
zdelo se je, da je mali David zažugal
ogromnemu Golijatu. V antantnih dr-
žavah je vzbudila pozornost, politiki in
vojaški krogi so pričeli po zemljevidih
iskati obrisov bodoče države, ki naj se
zbere okrog piemontske Srbije. Na Du-
naju so seveda smešili in zaničevali po-
gumno niško deklaracijo. Ne pozabi-
mo, da je ime Slovencev prvič prišlo
v deklaracijo srbske vlade takrat, ko
je na ruski in francoski fronti grmelo
tisoče topov, ko je avstrijska vojska
besno bombardirala Beograd in naska-
kovala Srbijo od Save in Drine!

Poslej so se zanimali za slovensko
usodo v bližnji bodočnost poleg tujih
specijalistov pred vsem srbski politiki
in državniki. Povprečen Srbijance ni
imel dotihdob pravega pojma o nas,
mnogi so nas zamenjavali s Slovaki in
celo srbski geografi so na začetku sto-
letja rabili o naših mestih nemška ime-
na (Cilli, Görz itd.).

Kako je prišlo do tega, da so bil/
v niško deklaracijo sprejeti Slovenci,
ki jih prva izjava Srbije o vojnih ciljih
in o narodnem osvobojenju sploh ne
omenja?

Zasluga za to gre našemu rojaku
dr. Niku 2upaniću, iki je bival že
dolgo pred vojno v Srbiji. Tretjega dne
po odklonitvi avstro-ogrskega ultimata
je dr. Županič odpotoval v Niš in bu-
dno zasledoval usodni razvoj vojnih in
političnih dogodkov. Ko je v Nišu ci-
tai proglas vrhovnega poveljstva srb-
ske vojske in opazil, da smo Slovenci
popolnoma pozabljeni, se je nemudo-
ma obrnil do ministrskega predsednika
in zunanjega ministra Pašiča. Ko je po-
vedal Pašičevemu tajniku, da bi hotel
govoriti z ministrskim predsednikom o
Slovencih, mu je Pašič sporočil, da ga
v tej zadevi ne more sprejeti, ker bi
bila vsaka beseda o tem prezgodnja.

Dr. Niko Županič pa ni miroval.
Skušal je prepričati svojega prijatelja,
tedanjega prosvetnega ministra Ljubo
Jovanoviča, da je treba upoštevati tu-
di Slovence. Jovanovič je bil vseuči-
liški profesor in zgodovinar, zato je
dr. Županič upravičeno upal, da se bo
zainteresiral za našo zadevo. Minister
Jovanovič je naposled res priznal, da
Jugoslavija brez Slovencev ne bi bila
Jugoslavija, in je obljubil svojo po-
moč. Takoj nato je Županič pridobil
za svoj načrt zgodovinarja in držav-
nika Stojana Novakoviča in njegovega
kuma Ljubo Kovačevića, člana srbske
akademije znanosti. Tudi ta dva znan-
stvenika in državnika sta poprej le
slabo poznala položaj Slovencev.

Sedaj se je akcija za sprejem Slo-
vencev v osvobodilne načrte srbske
vlade že utrdila in razširila. Za njo so
se po argumentih dr. Županiča zavze-
mali Voja Veljkovič, Stojan Protič in
slavni geograf Jovan Cvijić. Velika
opora jugoslovenskega pokreta je bil
tudi pomočnik zunanjega ministra Jo-

198

Kronika, referati in kritike.

ca Jovanović, poznejši poslanik v Lon-
donu. Z njim se je dr. Županić več-
krat sestajal in mu dajal podatke o
Slovencih. Tak njegov elaborat so po-
tem prevedli v francoščino in angle-
ščino ter ga dajali poslanikom in dru-
gim diplomatskim uradnikom, ki so od-
hajali v Pariz in London ter v Ame-
riko. Seveda so dr. Zupaniču pomagali
tudi srbski novinarji in drugi kulturni
delavci, zlasti direktor takratnih »No-
vosti« Savčić in menih Kaleniškega sa-
mostana Milan Mitič, ki je spisal celo
serijo člankov o Slovencih.

Skupnemu naporu in delu dr. Žu-
paniča in novih prijateljev našega osvo-
bojenja gre zahvala, da je naposled
Nikola Pašić spoznal pomen Slovencev
za bodočo Jugoslavijo in nas sprejel
v vladno deklaracijo.

Izjava srbske vlade dne 7. decem-
bra 1914, je začrtala politiki Srbije no-
vo smer. Samo na tej osnovi se je mo-
gel pozneje ustanoviti »Jugoslovenski
odbor v Londonu«, ki je s podporo
srbske vlade intenzivno deloval za
osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugo-
slovenov od Soče do Vardarja, od Ja-
drana do Dunava.

Za nas Slovence je bila deklara-
cija srbske vlade pred dvajsetimi leti
eden največjih dogodkov v vsej naši
zgodovini. Nakazala je pot v bodoč-
nost, izpremenila upe in sanjarije na-
ših najboljših mož v vojni program
ene izmed vojskujočih se držav. Če-
prav je Srbija izvršila ta zgodovinski
program s pomočjo svojih močnih za-
veznikov, je vendar bila moralna sila
njene izjave pred dvajsetimi leti
ogromna zlasti za Slovence, ki so bili
v antanthih deželah neznani. Mejniki
habsburškega cesarstva so se globoko
potresli in nad našo zgodovinsko uso-
do je posinila zarja svobode.«

Za ta jubilej niške deklaracije se je
zanimala širša javnost spominjajoč se
dr. Županiča, bivšega člana »Jugoslo- ]

venskega odbora v Londonu«. Tako- ga
je n. pr. občina Gradac v Beli Krajini
izbrala dne 9. XII. 1934 za svojega čast-
nega občana. »Jutro« (od 14. XII. 1934)
poroča o tem: »Dr. Niko Zupanić
— častni občan občine Gra-
dac. V proslavo 20 letnice niške de-
klaracije je imel odbor občine Gradac
v Beli Krajini v stari šoli v Podzemlju
slavnostno sejo, na kateri je izvolil
svojega rojaka, bivšega ministra dr. Ni-
ka Županiča, ravnatelja etnografskega
muzeja v Ljubljani, kot prvoboritelja
za osvobojenje in ujedinjenje Sloven-
cev s Srbi in Hrvati za svojega čast-
nega občana. V šolski učilnici, kjer je
dr. Županić prejemal prve nauke, je
predsednik občine g. Peter Pezdirc raz-
ložil občinskim odbornikom veliki po-
men niške deklaracije in zasluge dr. N.
Županiča. Na predlog gosp. župana je
nato občinski odbor soglasno izvolil
g. dr. N. Županiča za častnega obča-
na občine Gradac v Beli Krajini, da
s tem dokumentira svoje priznanje in
hvaležnost možu, nesebičnemu propa-
gatorju jugoslovenstva v najtežjih zgo-
dovinskih časih.«

Jože Rus, Kralji dinastije Svevladi-
čev — najstarejši skupni vladarji Hrvatov
in Srbov 454-614; 8», str. 207, Univerzi-
tetna tiskarna J. Blasnika nasi, Ljubljana
1931.

Naslovi pisanih del povedo njihovo
vsebino na najkrajši način in kakor v na-
šem primeru napoveduje avtor, bi imela
biti dinastija Svevladičev najstarejša di-
nastija Hrvatov in Srbov v dobi 454—614
po Kr. S tem se napoveduje novost, na-
ravnost senzacijonalno odkritje na polju
jugoslovenske zgodovine, ki v veliko draži
radovednost strokovnjaka in povprečnega
intelektualca. Določitev časa vladanja te
do sedaj nepoznane dinastije na leta na-
tanko pa stopnjuje radovednost do ne-
strpnosti, ker je doba jugoslovenske
zgodovine V.—VII. stoletja temna zaradi

Kronika, referati in kritike.

199

siromaštva izvirov. Celo za VIII. stoletje
se redko najde kak siguren dogodek in
njegova letnica. Tako bi mogel čitalec
Rusovega dela pomisliti v prvem trenotku,
da je avtor našel kake nove, do sedaj
nepoznane izvore, ali pa, da je na izredno
ostroumen način pretolmačil do sedaj
poznane historične dokumente. Na vsak
način zahteva pretencijozni naslov knjige
mnogo od pisatelja, ako noče doživeti
razočaranja pri znanstveni kritiki.

Avtor piše takoj v uvodu, da je
imela paleo-etnologija opraviti samo s
Trako-Iliri in Kelti, kot z narodnimi ma-
sami, a z Grki in Rimljani kot višjima
socialnima in upravnima slojema. To ne
stoji, ker se je že večkrat pisalo celo v
domači paleo-etnologiji, da so pred pri-
hodom indoevropskih Tračanov in Ilirov
stanovali na tleh današnje Jugoslavije
alarodski (jafetitski) rodovi, ki jih znanost
zaznamuje skupno kot Pelazge. To nearij-
sko prebivalstvo pa je le navidezno izu-
mrlo, ker se še danes latentno v izvestni
meri krvno manifestira v Jugoslovanih
(cf N. Zupanić, Tragom za Pelaz-
gima, Zagreb 1922; Les premiers
habitants de pays Yougoslaves,
Paris 1919). Zgodovinar lahko govori
o Rimljanih, etnolog pa pozna Italike
odnosno Latine. Umestna pa je trditev,
da mnoštvo malih regionalnih antropo-
geografskih celic na prostranem, kli-
matsko in pedološko neugodnem gorskem
področju Dinarskega Krasa ni moglo biti
po sebi zaželeni cilj velikim osvojevalcem
in zmagovalcem ljudstva in da često
niso smatrali za vredno, prelivati kri za
to malo prikupljivo ozemlje Zato je ra-
zumljivo, če antični historiki in kronisti
zelo redko omenjajo dinarske dežele.
Stara Dalmacija s svojimi gorami, malimi
kotlinami in ozkimi rečnimi dolinami je
nudila boljše pogoje za mirno življenje
malih družin in za čuvanje starih ljudskih
kultur in etničnih posebnosti

Odkritje starokršćanske cerkve v
Brezi (22 km severovzhodno od Sarajeva)

je dalo g. Rusu povod, da predpostavlja
etnografsko in kulturno življenje Vzhodnih
Gotov na tleh antične Dalmacije pred in
do vladanju kralja Teoderika „Velikega",
ker da je dr. Čeremošnik tam odkril
zgradbe z atributi gotskega stavbnega
sloga. Posebno se poziva na rune, vdol-
bene na cerkvene stebre, ki naj predstav-
ljajo gotski alfabet. No, kdor ima priliko
opazovati arhitektonske ostanke cerkve
iz Breze, ki pripadajo verjetno kraju V. sto-
letja po Kr., bo težko na njih našel svojstva
gotskega sloga, četudi morda napis pred-
stavlja gotski alfabet.

G. Rusu je tako imenovani Letopis
Popa Dukljanina (glava I—V) najvažnejši
izvor za histerijo Gotov v Dalmaciji, če-
tudi jenjegovnajnovejši komentator, Ferdo
Šišić, popolnoma nasprotnega mišljenja,
da nima namreč ime Got pri Dukljaninu
nikake neposredne zveze z istinitimi Goti
in da ima samo simbolično značenje za
barbarskega napadalca, osvajalca tujega
imetja, heretika in malikovalca. Pojem
Got je po Račkem in Šišiću prenesen
na Slovène kot naslednike Gotov v Dal-
maciji, ki so nekoliko kasneje istotako
vpadli v to ozemlje in ga oteli tamošnjim
Romanom. Avtor stavi F. Šišiću vprašanje,
kaj je treba razumeti pod začetkom zgo-
dovine Hrvatov in Srbov, da li IX. stoletje,
ko se prvikrat javlja ime Hrvat in Srbin
na pisanih dokumentih : ali megleno vreme
bizantnskega carja Heraklija (610—641)
ali predslovenska doba Dalmacije, na ka-
tero pokazuje tradicija domačih kronik?
Avtor misli dokazati, da je treba iskati
začetek hrvatske in srbske zgodovine že
v predslovenski dobi te dežele (str. 16).

Po bitki na reki Netadu (454 po Kr.)
se začne politično življenje države Vzhod-
nih Gotov (Greutungov) v Panoniji, katero
jim je kot federatom formalno dodelil car
Markijan. Oblast nad posameznimi deli
te vazalne države so si razdelili bratje
iz dinastije Amalovićev: Valamer, Teodi-
mer in Vidimer, sinovi Vandalarija, brata
nekdanjega kralja Torismunda iz časa

200

Kronika, referati in kritike.

pred padcem pod Hune. Po razlagi Jor-
danisa po g. Rusu, je Valamer vladal v
Sremu, Teodimer okoli Blatnega jezera
in v ozemlju severno od tega jezera, Vi-
dimer pa v Slavoniji, bosanski Posavini
in še dalje proti zapadu. Jordanisova Aqua
nigra znači pri g. Rusu porečje Kolubare,
kjer se je nahajala trojna meja izmed
rimskih provinc Dalmacije, Mezije in Pa-
nonije. Avtorju razprave pada v oči, da
omenja dalmatinska tradicija v lib gotho-
rum popa Dukljanina tri brate, gotske
kralje, četudi jim daje drugačna imena:
starejši se je imenoval Brus (hrvatska
redakcija Bris), srednji Tottila (Totila) in
najmlajši Ostroylus (Stroil), medtem ko
je bilo njihovemu očetu ime Sueuladus
(Sviholad). Mlajša brata sta odšla v
vojno, a starejši je ostal doma v svoji
zemlji na severu. Najprej sta brata osvojila
Panonijo, zatem pa si je Ostroil sam
pridobil Prevalitano (Črno goro) po hudih
bojih v Iliriji in Dalmaciji. Avtor sprejema
tolmačenje D. Farlati-ja (Illyricum Sacrum),
da panonsko - dalmatinski Totila ni isto-
veten s Totilo, kraljem italskih Gotov
(541-552), ampak da je živel poprej in
da se je boril skupno s svojim bratom
Ostroilom v bitki štirih kraljev proti pri-
stašem Odoakerja, kralja Italije (476
do 489). G. Rus trdi, da se stvarna
vsebina obeh izvorov, Jordanisa in Duk-
ljanina pokriva in ujema ter postavlja
enačbo vladarskih imen: Sueuladus (Svi-
holad) = Vandalarius; sinovi: Brus
(Bris) = Valamer, Ostroyllus (Stroil) =
Theodimer, Totilla = Vidimer. Ali že sam
pop Dukljanin dela težave v kronolo-
škem pogledu, ko veli, da so omenjeni
panonsko-dalmatinski kralji vladali v dobi
carja Anastazija in papeža Gelazija (492
do 496), medtem ko je poslednji teh
Jordanisovih kraljev, Tedemir, umrl leta
475. Kaj naj dalje storimo z enačbami
imen kraljev, ki bi imele značiti Duklja-
ninove prevode Jordanisovih imen? Po
današnjem stanju germanistike Vanda-
larius ne bi značil Svevlad, ampak verjetno

Vandalovojin „Vandalenkämpfer" zaradi
česar bi bil že sam naslov knjige: Kralji
dinastije Svevladičev pogrešen.
Jordanisov Valamer je ime, zloženo iz
germ. vala -j- mer (mir). Koren vala
izhaja iz got. w a 1 i s „izbran, priljubljen"
in waljan „izbirati", kar nima nič skup-
nega z imenom Brus (Bris). Jordanisov
Theodimer predstavlja prav tako ime,
zloženo iz dveh besed: Theude -|- miro
(zap. nem mero, maro); theude je često
zloženka pri germ. imenih (Theuda, Theu-
dis, Theodebertus, Theudelinda etc.) in
je got. izvora thiuda „narod", — torej
Theodimer „Ljudomir" ali nekaj podob-
nega, no nikakor Stroil.

Nadalje omenja g. Rus po Jordanisu
bitko na reki Boliji (ad amnem Bolia in
Pannoniis), v kateri so Goti pod vodstvom
kraljevskih bratov Teodimira in Vidimira
zmagali nad vojsko zaveznikov (Suabov
pod vodstvom Hunimunda, Sarmatov pod
Beukom in Babajem, Skirov, Gepidov,
Rugov) in to leta 471. po mišljenju avtorja.
G. Rus dopolnjuje izvesni napis na sledeči
način: viam ad Ba[liam flujmen quod
dividit Bis[tue] [a Baljibus a Salonis
munit per millia passuum CLVIII. Ta cesta
ni imela svoj začetek v Saloni, pravi
g Rus, ampak v Boliji, nekje na sredini
glavne poti Salona—Servitium (Bosanska
Gradiška) in je vodila skozi veliko vsed-
lino, ki jo tvorijo: gornja Sana, gornji
Vrbas in gornja Bosna (prometne zveze
izmed Sarajeva, Travnika, Jajca in Ključa).
Reko Bolijo išče avtor med južnimi, bo-
senskimi pritoki Save in ker bi se imela
cesta Salona — Baloie — Servitium v dal-
matinskem Posavju dotakniti samo Sana
in Vrbasa, bi imela biti ena od teh Baloie.
Odločil se je za Sano, češ, da je ta
izgubila svoje antično ime, ker da so
Hrvati prinesli novo iz Galicije. Vprav
višinsko koto Prizrengrad (A 709 m) na
Sani smatra avtor za grad Baloie—Bolia.
Kombinacija, Bolia = Sana pada, ker je
avtorjevo tolmačenje gornjega napisa od
Ba[ ]men že epigrafski iz tehničnih

Kronika, referati in kritike.

201

ozirov nemogoče, ker je pri imenu reke
več prostora kot za 4 črke, da ne govo-
rim o drugih zablodah. Moralo bi se citati
ad Batinum flumen, a to znači
najverjetnejše reko Bosno in ne Sano.
Vara se g. Rus, če misli, da ime Sana ne
more biti antično in da so reko tako pro-
zvali šele Hrvati, spominjajoč se gališkega
Sana v stari domovini (Zakarpatju), kjer
je ime reke Sane verjetno predarijevsko
in ga zategadelj nahajamo med antičnimi
imeni rek v severozapadni Galiji (Belgiji) :
Sana pritok reke Seide. Torej niso baš
tako čisti in bistri sledovi zgodovinskih
dogodkov in potov pri Jordanisu in Duklja-
ninu, v kolikor bi se imeli nanašati na
selitev Gotov v Dalmacijo, kakor trdi in
ponavlja g. Rus.

Avtorju leži posebno na srcu, da
dokazuje permanentnost bivanja Gotov v
Panoniji in v notranjosti Dalmacije, v
Bosni, pa pravi, da je del tega naroda
ostal v Panoniji, ko se je leta. 483. kralj
Teoderik pomiril z Bizancom in odpeljal
svoje Gote v Doljno Mezijo in si izbral
mesto Novae za svojo prestolnico. Dalje
piše g. Rus: „Poprej smo spoznali, da je
bila zagorska Dalmacija v dejanski posesti
Gotov že po bitki štirih kraljev, dočim
so vladali primorju po vrsti, drug za
drugim Marcelin, J. Nepos, a od 481. Odo-
aker. Na podlagi sklenjene pogodbe s
cesarjem Zenonom je dobil Teoderik za-
konito pravo, da zavlada, kakor ostalim
deželam Odoakerjevim, tako tudi bivši
rimski Dalmaciji v njenih starih mejah.
Crta od Singiduna tja proti jugu k morju
je dobila nalogo, da loči Balkanski pol-
otok prilično na dva dela, na bizantinski
vzhod in gotski zahod. In ker je bila
notranjost Dalmacije naseljena
z Goti, Teoderika ob selitvi Gotov ni
prav nič mikalo, da jih spravi s seboj v

Italijo. ■---„Teodorikovega pohoda

v Italijo potemtakem ne smemo smatrati,
da je bil istoveten s kakšno znatno iz-
selitvijo gotskega naroda iz Dinarskih
dežel."---»Tudi Čeremošnikova iz-

kopavanja nam obetajo v tem vprašanju
zanimivih pojasnil" (str. 57). Vse to je lepo
in krasno, ali ni dokazov za to važno
zgodovinsko - etnološko trditev. G. Rus
bi hotel, da so Goti svi i svuda: i v
Bosni i v Dalmaciji i v Panoniji i v Dolnji
Meziji i v Epiru i v Italiji. Ali odkod
jemati? Germanski narodi, posebno Goti,
niso ljubili poljedelstva, ampak rop in
osvajanje tujih dežel in blaga. Oni so
bili vojščaki in niso bili mnogobrojni.
Kot vojake jih je vezala stroga disciplina
ter so v prvem redu poslušali povelja
svojih kraljev, vrhovnih zapovednikov.
Verjetno je kje v Iliriku ostala kaka
gotska sporadična naselbina ali rodbina
— v prvem redu male posadke in upravni
organi — ali vse to je moralo biti
neznatno v primeri s preostalimi Iliro-
romani (Vlahi). Ker, če bi bili zaostali
Goti številčno močni, bi bili ostavili sle-
dove i v zgodovini i v etnografiji i v
lingvistiki i v antropologiji, kakor je
to bil slučaj z Vlahi. Maloštevilni ostanki
Gotov očuvali so se na Krimu tam do
XVI. stoletja! Če prej ne, to bi sigurno
v času gotsko - bizantinskih vojn v Italiji
(534—555) gotski kralji pozvali po-
slednje svoje rojake iz Dalmacije v boj
proti Belizarju, za obrambo domovine!
Naivno je trditi, da je pri odhodu Teo-
derika v Italijo ostal izvesten del v no-
tranjosti Dalmacije, češ, ker jim je bila
Bosna ljubša od lepe in bogate Italije
(str. 56)! Isti neugoden učinek delajo
ponovna pozivanja na izkopine dr. Čere-
mošnika v Brezi in na njegova bodoča
odkritja, ki bodo v korist gotskega zna-
čaja Bosne!?

Avtor imenuje Teoderika „Velikega",
kralja Italije in Dalmacije Sveviada IL
in po popu Dukljaninu bi ta imel biti
oče vladarja Silimira, no zgodovina to
negira, ker Teoderik sploh ni imel sina,
ampak tri hčere. Iz zagate si pomore
avtor s pripombo : ta napaka nam je
obenem dokaz, da je moral imeti pisatelj
na razpolago samo spisek vladarjev, ne

202

Kronika, referati in kritike.

pa kakšno genealogijo vladarske rodbine.
Zato nam vrsto vladarjev gotskega rodu
nadaljuje po načelu: kolikor vladarjev,
toliko očetov oziroma sinov, kar slepo
in v neprekinjeni vrsti (str. 70). Ker
je našemu avtorju dragoceni in za-
nesljivi pop Dukljanin „slepo" navajal
gotske vladarje, mu mi ne moremo
verovati !

Avtor je krivo poučen o značaju in
vzgoji kralja Teoderika, ko piše, da je bil
„ nežno - bizantinsko vzgojen ", oni isti
Teoderik, ki je dal ubiti filozofa Boecija
in ki je lastnoročno iz čistega miru po-
rinil meč v prsa kralju Odoaker-ju, svo-
jemu tovarišu na prestolu!

Izza vladanja Silimira bi imeli po
g. Rusu Sloveni prvikrat vpasti na tla
Balkanskega polotoka (Replevit terram
multitudine Sclavorum, „ I tako opet
napuni zemlju hrvatsku") pod carjem
Justinijanom I., ki mu je baje dajal po-
moč z namenom, da postane iz regional-
nega župana kralj vseh Gotov v Dalma-
ciji. To sklepa g Rus na osnovi izvestnih
„indicij", ker Dukljanin o tem nič ne ve!
Silimir bi imel vladati v letih 550-570
in imel ga je naslediti sin Vladin. Ta
gotska politična obnova je morala kmalu
spremeniti iz osnove svojo bitnost in
fiziognomijo zaradi prihoda Srbov in
Hrvatov, in to izza vladanja Silimira in
Vladina. Ta zgodovinski prelom se je,
kakor trdi avtor, izvršil leta 598 po Kr.
(str. 72, 73). Ubogi Dukljanin se je na-
enkrat znašel v Prokrustovi postelji ! Zdaj
se ga nategava, zdaj zopet skrajšuje!
Silimir je umrl po računu g. Rusa leta 570.
pa je vendar pozneje dočakal prihod Srbov
in Hrvatov v svojo državo 1. 598!? Prava
zgodovina, pisana na osnovi zanesljivih
izvorov, pa ne pozna ni Silimira ni Vladina,
a še manj ve povedati o naselitvi Srbov
in Hrvatov v Iliriku leta 598.

Mimogrede predstavi avtor politično
situacijo ob srednjem Dunavu, na Češkem,
v Moravi in v Panoniji v začetku vlade
carja Justinijana I. Ker so držali Dacijo

silni Gepidi v oblasti, Panonijo pa Teo-
derik „Veliki", so mogli Longobardi na-
predovati samo v severozapadni smeri.
Objasnjuje opustitev Češkega (Bojohe-
mum) s strani markomanskih Bojavarov
in njihovo naselitev na Bavarskem iz
razlogov, da so bili iztisnjeni od Longo-
bardov. Šele Teoderikova smrt in sledeče
neprilike na gotskem dvoru v Raveni
so vstvarile možnost Longobardom in
Bavarcem, da so nadaljevali svoje pomi-
kanje v smeri južno od Dunava. Vendar
misli avtor, da okoli leta 526. večina
Longobardov ni bila zapustila Češkega in
da je njihov kralj Vabo (f 5 9 ) takrat še
imel tam svojo prestolnico Šele 1. 546 bi
bili imeli Longobardi prenesti težišče svoje
oblasti v Panonijo, naravno s formaln-m
dovoljenjem Bizantije, kjer so živeli v
tradicijonalnem sovraštvu z Gepidi do
1. 567, ko je bila uničena država poslednjih.

Na južni strani Karpatov, na Slo-
vaškem, so Slovani bolj in bolj pritiskali
na periferne longobardske postojanke
posebno po smrti Teoderika „Velikega" in
stopanja Justinijana I. na prestol. Verjetno
so Longobardi opustili ta oddaljena opo-
rišča, ker so vrgli oko na Italijo, ščuvani
od Bizanca v sovražnem razpoloženju
proti Gotom. Izgleda, da so tedaj izpraznili
slovaške predele Kvadi, Skiri in Svebi,
ker jih pri Alboinovi selitvi v Italijo
omenja Pavel Diacon. Ali na ozemlju
Slezije in zapadne Galicije so
tedaj sedeli Hrvati in to Hrvati
neslovanskega pokoljenja, kakor
trdi naš avtor. Te Hrvate da omenja
staroangleška pesem „Widsithlied" preko
imena Wisthlawud (gozd Vislanov). Na
istem ozemlju da navaja Jordanis (1 550)
Venede, ki da so imeli biti prvotno Kelti,
pa so Sloveni to ime nasledili in sprejeli.
Ti vislanski Venedi, ki bi imeli stanovati
okoli leta 600 na severni strani Karpatov,
so odšh na dinarski jug, in to da so bili
vislanski Hrvati (str 96). Avtor veruje
narodni pesmi in črpa iz nje vislansko
zgodovino. Ista staroangleška pesem ,Wid-

Kronika, referati in kritike.

20

sithlied", ki opeva šumo Vislanov, navaja
i tamošnji narod, nazivajoč ga Hraedas,
ki vodi borbo proti Atili. Pod imenom
Atila pa da bi morali razumeti vse na-
rode, ki so udarjali iz sarmatskih nižin
na srednjo Evropo. Posebno so to bili
Slovani.

Narod Hraedas je imel biti german-
skega pokolenja in vsebina Hervarasage
pokazuje na te kraje, posebno v pesmi
omenjeni Karpati, v obliki Harfađafjoll,
ker ta oblika da znači Hrvatske planine.
Na te Hrvate gotskega pokolenja da so
pritisnili Slovani pri ekspanziji proti za-
hodu in da so bile okoli leta 500 borbe
dosegle svoj vrhunec. Odjek teh bojev
je projiciran v omenjenih germanskih
«posih (str. 97). Da bo konfuzija po-
večana, imenuje avtor one vislanske Gote
tudi Ljahe, ki so predstavljali ljudsko
obrambno pregrado proti valovom slo-
vanske selitve v zapadni smeri. Ti Ljahi
= Goti = Hraedas = Hrvati itd. so bili
toliko vstrajni, da so decenije in decenije
ne samo odbijali napade istočnih nepri-
jateljev, ampak tudi obvarovali porečje
Odre in Labe pred poplavo Slovanov.

Brez sumnje krije čisto narodna
tradicija, zabeležena v obliki narodne
pesmi ali pripovedke, v sebi zgodovinsko
zrno, ali če ga zgodovinar išče odstranjujoč
vse nepristne lupine fantazije, mora biti
skrajno previden in oborožen z množino
znanstvenih disciplin. Pajčevinasto zgodo-
vinsko zgradbo g. Rusa ruši iz temelja
že samo novo priznanje in tolmačenje
Harfađafjoll (E. Schwarz) kot Handa —
Hanada — ali Hanada-fjoll. Vse gori na-
vedene etnološke enačbe bi se moralo
rešiti in trditve dokazati, ali dokazov od
nikoder ni.

Dalje navaja avtor vpade Slovenov
in Antov na Balkan in pripoveduje, da se
Gepidi niso protivili njihovemu prehodu,
ampak da so jim celo pomagali pri napadal-
nih podjetjih. Pri tem moramo ugotoviti,
da avtorjevi navodi letnic niso točni. Tako
n. pr. piše avtor, da je leta 550. vpadlo

3000 Slovenov preko Dunava in Heura (I),
verjetno srbske Morave(!), na bizantinska
tla. Tedaj so bila tla Ilirika in Trakije
polna nepokopanih mrličev (str. 104).
Navajajoč izvor, beleži avtor Prokopiusa,
VIII, 40, 7, ne da bi povedal dotično
delo bizantinskega historiografa. Ta po-
hod Slovenov pa je bil izvršen leta 549.,
t. j. v petnajstem letu gotske vojne, kakor
piše Prokopij. Citalec res ne ve, kaj si
naj misli pod citatom g. Rusa, namreč
pod „Prokopius, VIlI, 40, 7, ker je ta
bizantinski historiograf napisal več del?
Avtor bi bil moral navesti Prokopijevo
delo, iz katerega je vzel omenjeni zgodo-
vinski dogodek, označiti knjigo ter po-
glavje. V istini govori Prokopij o gornjem
dogodku v svojem delu „De hello Gothico,
III, c. 38: ,Ύπό τοντον τον χρόνον στρά-
τευμα των Σκλαβηνών ον ττ/.εον ή ίς
τρις χίλιους άγηγερμίνον, ποταμόν τε Ίύτ-
ρον, ανόενος πφισιν άντιστατονντος, διε-
βηοαν, και πάνω οί'όενΐ ποταμον Ενρον
ενθνς διαβάντες δίχα ίγένοντο, e. c.
Avtorjeva reka Heura (sic) bi imela tedaj
v istini pomeniti reko ποταμός Εύρος in
to je Hebrus v Trakiji, ki se danes zove
Marica a ne „srpska Morava". Zaradi
tega ni baš najtočnejše, ko piše (str. 104)
avtor: „Našteti vpadi so se izvršili pač
po želji Gepidov, ki so bili v silnih škripcih,
posebno ker se da iz njihove geografije
sklepati, da so ti vpadi držali le skozi
široko odprta vrata, ki jih odpira na
Balkan srpska Morava; vsaka drugačna
kombinacija glede izhodišča in smeri teh
pohodov je napačna."

Za tem je opisan prihod Obrov
(Avarov) iz južne Rusije in od dolnjega
Dunava po letu 557 v Zakarpatje in
odtod njihovo napredovanje do mej fran-
kovske države, ki so jo dosegli leta 563.
Na tem potu so Obri pregazili najprej
Ante, zatem Dudljebe in naposled vis-
lanske Hrvate, tako da se je del njih
odselil na jug skupno s Sloveni. Tedaj
da je nastala dijaspora hrvatskega ime-
na, številna kakor dudljebska (str. 112).

2041

Kronika, referati in kritike.

Leta 566. so Longobardi sklenili zvezo z
Obri pod težkimi pogoji proti Gepidcm,
ki so še istega leta izgubili bitko, kralja
in državo. Obri so mogli priti iz Zakar-
patja v srednje Podunavje tako, da so
obšli zapadne Karpate in se spustili črez
prelaze samih Karpatov v Veliko Ogrsko
nižino (Alföld), ki leži 280 km po dolgem
in 100 km v širino med Dunavom in Tiso-
Gepidi so se umaknili v erdeljski pla-
ninski svet, Longobardi pa so zapustili
1. aprila 568 Panonijo in se napotili v
Italijo. Izpraznjeno Panonijo je zasedel
avarski kagan Bajan pod pogojem, da
jo vrne Longobardom, če bi ne mogli
osvojiti Italije.

V nadaljevanju razprave avtor pole-
mizira proti tako zvani historični pra-
znini VII. in VIII. stoletja hrvatske in
srbske zgodovine, ki se jo uporablja kot
najmočnejši dokaz proti tezi, da so bili Srbi
in Hrvati na začetku svoje zgodovine na
Balkanskem polotoku osvajalne družine
in da niso bili samo deli izvestne velike
slovenske množice, ki še dolgo ni mislila
na osnovanje organiziranih držav. „Pored
toga, zar je moguće zamisliti carsku Dal-
maciju, u stvari tek nekoliko slabo na-
seljenih varoši i otoka u neposrednom su-
sjedstvu organizovane osvajalačke države?
Upravo ta Dalmacija treba da je močan
dokaz, da je u njenom zaledju vladao
patrijarhalni život ,u demokratiji", bolje
reči u anarhiji čitav VII i VIII vijek". Na
to kritiko F. Sišića, s katero hoče omalo-
važiti nazore pristašev Konstantina Porfi-
rogenita, odgovarja g. Rus konkretno in
točno pokazujoč na morfološke in druge
geografske prilike iztočnega dela Balkan-
skega polotoka, ki je popolnoma drugačne
narave kot je Ilirik. Medtem ko je to ozemlje
brdovito in razkosano na veliko število
manjših kotlin in dolin, s čemur je od
prirode favoriziran politični in zgodovinski
regijonalizem in historični konservatizem,
je pa širokogruda Trakija s svojimi pro-
stornimi poljanami in odprtimi cestami
omogočila in pospeševala kretanje vojaško

organiziranih narodov, ki so napadli
Bizantijo in se udeležili življenja svetske
zgodovine. Čim so Bolgari zasedli severno
podunavsko Trakijo, vstvarili so močno
enotno državo, ki je varovala svojo ne-
zavisnost od Bizanca. Na drugi strani
pa je Ilirik s svojo razbito plastiko po-
vršine nudil odmor prejšnjim stanovalcem
v oddaljenosti od Carigrada, nudil je
pribežališče ostankom starih narodov in
plemen ter predstavljal tako rekoč kotel
za etnično prerivanje in pribiranje obnov-
ljenih sil. Bizantija, piše g Rus, je imela
dalmatinske otoke v svoji oblasti, ker jih
je rabila kot pomorska sila za pomožne
postojanke v Jadranu, ako je hotela držati
Raveno in Venecijo. Medtem pa so Bizan-
tinci opustili Salono (Solin) in kopno
Dalmacije, ker je bilo vezano bolj na
hrvatsko Zagorje in ker niso hoteli pre-
našati obilnih žrtev v krvi in novcu. V
tem dajem prav g. Rusu in naglašam, da
je razkosana površina Ilirika v prvem
redu preprečila, da ustanove osvajalne
družine Hrvatov in Srbov takoj po prihodu
močni državi, kakor je bila Bolgarija. K
temu pripominjam, da so tudi Grki (He-
leni) osvojili okoli polovice II. tisočletja
pr. Kr. južni del Balkanskega polotoka ali
do vstvarjenja ene ali dveh velikih držav
ni prišlo ves čas do Filipa IL in njegovega
sina Aleksandra „Velikega", ker je relijef
zemlje oviral konsolidacijo državotvornih
sil. Sicer pa sam Konstantin Porfirogenit
pripoveduje, da so prišli Hrvati v Ilirik
razdeljeni pod vodstvom petih bratov in
dveh sester, kar bi značilo, da so si takoj
v začetku razdelili med seboj osvojeno
ozemlje. Šele čas in nevarnost za obstanek,
kakor tudi inicijativa državniško sposob-
nih mož, so dovedli do koncentracije sil
pri Hrvatih in Srbih.

V 20. glavi „Moja gotska teorija"
avtor ponovno predpostavlja gotsko pre-
bivalstvo Dalmacije s svojima vladarjema
Silimirom in Vladinom. Pod slednjim
so se, piše g. Rus, vselili Sloveni in
gotski Hrvati (torej ljudski val german-

Kronika, referati in kritike.

205

skih Gotov) v Dalmacijo, tako da so Goti
došljaki pojačali starejši sloj, medtem ko
so se Sloveni zadovoljili s pasivno vlogo,
da jim gospodarijo Goti kot vladarji in
plemstvo. Ali morala je prenehati oblast
Avarov, kar se je zgodilo leta 598., in od
tedaj se je začela nova država imenovati
Hrvatija (134). „Ker je starinsko prebi-
valstvo preseglo novoselce in jim zavla-
dalo iz položaja defenzivnosti, naglasa
torej moja teorija defenzivno osvajaštvo
starincev nad prišleki Osvajaštvo te vrste
pa v glavnem le ni nikakšno delo bojnega
orožja, zaradi tega ga je zgodovina opa-
zila in zapisala samo pri redko kateremu

narodu (str. 136).---In glej, tukaj

v daljni zagorski Dalmaciji, je prišel roj
Hrvatov nepričakovano v srečen položaj,
da služi sebi in svojim slovenskim tova-
šem za tolmača pred Vladinovimi Goti,,
(str. 149). Na tak način in po taki evo-
luciji, misli avtor, da so vstvarjeni temelji
hrvatske narodnosti. No, to so svobodne
misli, ali stvarnosti in dokazov ni.

Na kraju poskuša avtor razodeti
značenje imena Hrvat : „da pa hočem jaz
za konec knjige pokazati etimološkemu
razlaganju hrvaškega imena novo, doslej
nehojeno pot, najdem zato povod v
dejstvu, da sem spravil gledaje v mračne
čase prvih začetkov hrvaštva tudi na
nove vidike, ki kažejo odločno germansko
smer" (str. 200). Pri navodu literature
o etimologiji hrvatskega imena g. Rus
zavrača vsa dosedanja tolmačenja pa veli
ustavljen pri imenu /opoa&oc in /o-
,(>ovâ&oç iz Tanaisa na ustju Dona (H. ali
III. stoletje po Kr.), da to ime ne more
značiti Hrvata slovenskega pokolenja, ker
v onem času ni bilo Slovenov ob izlivu
Dona v Azovsko morje. Na to se more
pripomniti, da tudi še v V. stoletju po Kr.
res ni bilo Slovenov v porečju Kuhana v
Kavkaziji, ali vsekakor so tam živeli ne-
slovenski nositelji imena Bolgar, ki je bilo
potem v zgodnjem srednjem veku po
zavojevanju vsiljeno Slovenom Trakije,
kjer je ostalo do današnjega dne. To

isto se je lahko zgodilo tudi od strani
kavkaskih Hrvatov (/0()0«i9-oç) ; Za Srbe
je tak primer dokazan ;* kar je M. Šuflaj
ostroumni jugoslovanski zgodovinar, po-
novno potrdil v svojih kritičnih prikazih.

Avtor prinaša kot močan dokaz za
istovetnost Hrvatov z Goti imenik narod-
nih plemen (str. 203). Trdi po Raszmannu,
da Greutungi niso identični z Ostrogoti,
ampak, da predstavljajo dve gotski ple-
meni. Ko so se namreč Ostrogoti I. 454.
(Austragutans) preselili v Panonijo, so
stopili v zajednico z Greuthungi ter si
izbrali vladarje iz greutbunške dinastije
Amalovičev. Kaj znači ime Greuthung?
Avtor navaja hipoteze raznih lingvistov:
S. Feist sluti v Greuthungih pontijske pri-
morce; G. Schütte kliče na pomoč staro
germansko tradicijo, ki naziva Gote Hred-
gotan, kralja Ermanatika pa „Hredcyning"
in prihaja na misel, kakor da bi značil
sestavni del „Hređ" samo pridevek za
poveličanje gotskega imena (ethnischer
Prunkpräfix der Goten); slično je pisa'
Heinzel (Sitzungsber. Akad. Wien 119,27)
da namreč izhaja ime Greutung, Hraedas
od starogermanskega korena hrôths
„slava". Avtor pa ne pomišlja dosti in
trdi na osnovi navedenih etimoloških
poskusov in ugibanj, da je grški yopoâ&oç
iz Tanaisa najstarejši primer samostojne
upotrebe imena „Hraedas". Mi pa smo
mišljenja, da nam gornja etimološka tol-
mačenja ne bi mogla poslužiti za enačbo
Got = Hrvat, četudi bi bilo katero od
njih pravilno, ker nam ne morejo fantastične
epizode in pripovedke iz anglosaksonske,
narodne epike služiti, kar tebi nič meni
nič za zgodovinska dejstva, na katere
bi mogel avtor opirati zgradbo svoje
razprave- Moralo bi se najprej vse fan-
tastično odluščiti in najti pravo zgodo-
vinsko zrno. To pa je zelo težka in
kočljiva stvar.

Vezanje imena Hraedas iz anglo-
saksonske tradicije za grški pisano ime

• Niko Županič, Srbi Plinij* in Ptolemeja,
Beograd 1922.

206'

Kronika, referati in kritike.

■/OQoà^oç iz Azijske Sarmatije, in to iz II.
ali III. stoletja po Kr., je pač preveč drzen
skok v negotovost.

V zgornjem porečju Visle zgodovina
sploh ne pozna Gotov in zaradi tega
morajo biti zavrnjene kombinacije z nji-
hovim tamošnjim bivanjem in njihovim
imenom, posebno pa fantastična identi-
fikacija Gotov s Hrvati.

V dobro se lahko zaračuna g. avtorju,
da je pisal svojo razpravo s pogledom
uprtim na fizikalično karto Zakarpatja in
Balkanskega polotoka. Županić.

Razstava ženskih ročnih del

v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Morda je ravno sodobno dinamič-
no ozračje našega življenja zelo pri-
merno za razstave zgodovinskih pred-
metov. Iz takih razstav nam je najlažje
primerjati mišljenje in snovanje naših
pradedov s stremljenji današnjega ro-
du, ki je podoben brezčutnemu stroju,
drvečemu v prepad, in od katerega ne
bo nikakih odmevov naše prave civili-
zacije in kulture.

Glavna tipa današnjega človeka,
ki predstavljata naš rod sta: človek
utrujen od duhomornih in neprestanih
gmotnih skrbi in človek, utrujen od
lüksusa. Ta dva tipa stojita nasproti
človeku pretekle dobe, ki je bil v sebi
uravnovešen, je imel v srcu harmonijo
m je živel resnično, naturno življenje,
potekajoče v harmoničnem tempu. Pa
baš to ravnotežje življenja ga je uspo-
sobilo za pravilno in logično pot v
vsakdanjem mehaničnem delu, kakor
tudi v umetnosti ali umetnem obrtu.
Zlasti žena baročne in bidermayerske
dobe je hodila po tej zlati srednji poti.
Njena potrpežljivost, vztrajnost, pred-
vsem pa prirojen smisel za filigransko
delo, nam pri pregledu in opazovanju
predmetov pričajo, kako umerjeno se
je udejstvovala v davnih dneh- nežna
ženska roka. ' .-i:::

Na razstavi, ki jo je priredilo le-
tos »Splošno žensko društvo« v ljub-
ljanskem narodnem muzeju, smo imeli
priliko poglobiti se in prepričati se o
vzornem ženskem ročnem delu pretek-
lih dob na raznih področjih umetnosti
in obrti.

V treh sobah bivše muzejske ga-
lerije slik so razstavile marljive prire-
diteljice pisani nebroj vezenin, čipk,
aplikacij, slik, miniatur, vzorčnikov,
dela iz biserne matice, narodnega bla-
ga itd. Ni sicer to gradivo razvrščeno
strogo sistematično po zgodovinskem
razvoju, kar je bil prvotni namen pri-
rediteljic, pač pa dovolj pregledno
glede na prostor in kratek čas zbiranja
predmetov. Za izčrpno razstavo žen-
skih ročnih del po zgodovinskem raz-
voju, bi bilo potrebno mnogo več
predpriprav, več časa za zbiranje, več
sistematike, predvsem bi morali k so-
delovanju pritegniti več strokovnja-
kov. Pogrešali smo pri tej prireditvi
predvsem naše odlične etnografe —
strokovnjake gg. prof. Alberta Siča,
ravnatelja B. Račiča in proL Greben-
ca, kateri so s svojim praktičnim de-
lom bolj koristili našemu narodopisju,
nego marsikateri teoretiki te panoge
umetnosti in obrti.

Razstavo je otvorila s kratkim in
jedrnatim nagovorom dvoma dama ga.
Fr. Tavčarjeva ter se zahvalila glav-
nim sotrudnicam gospe M. Lindtner-
jevi, Leskovčevi, Verčonovi, Kobalovi
in drugim. Razstavljeni predmeti so
bili zbrani po vsem slov. ozemlju iz
privatnih odličnih zbirk, tako pred-
vsem večja kolekcija iz kamniškega
priv. muzeja g. inšpektorja J. N. Sad-
nikarja, iz škofjeloškega in ljubljan-
skega uršuUnskega samostana. Št. Ja-
kobske cerkve ter iz etnografskega in
narodnega muzeja, mnogo pa tudi od
privatnih oseb.

Otvoritve se je udeležilo odlično
obč. kakor: župan dr. Puc s soprogo.

Kronika, referati in kritike.

20T5

zastopnik bana g. Ribičič, predsednik
Narodne galerije dr. F. Windischer,
kanonik V. Vole, predsednica g. Pirk-
majerjeva, gospa Gromova, ravnatelj
dr. Mal, konservator dr. Stele, msgr.
Steska, časnikar A. Gaber, itd.

Narodne vezenine od Sv. Križa nad Jesenicami.

Vsa razstava je bila razdeljena v
tri oddelke, odnosno sobe. V glavni,
veliki sobi na levo je bila razvrščena
cerkvena umetnost in povečini ročna
dela meščanske kaste iz dobe Bider-
mayer: mašni plašči iz cerkve sv. Ja-
koba so posebne vezilne umetnine v
zlatu in srebru z baročnimi motivi,
zlasti zanimiv je plašč z začetnicami
K J G V L. Monsignor Steska je raz-
rešil to uganko: Katarine Joséphine,
Gräfin von Lichtenberg. Najlepši in
najzanimivejši pa je star fragment
masnega plašča iz gotske dobe. To je
ornamentalni križ s figurami svetni-
kov in matere božje. Iz te dobe so
bili razstavljeni tudi krasni prtiči za

kelih, velumi in patene iz uršulinskega
samostana in bogate vezenine iz srede
18. stol. iz stiškega samostana.

Še dokaj dobro so bile zastopane,
umetnice miniatur in vezenih slikic.
Miniature gospe Kastel-Obereignerjeve

so odlična remek dela te stroke, ena-
ko miniature pokojne Ivane Kobilca in
Henrike Santel. Vmes so visela dela
likovnih umetnic, kot Henrike Langu-
sove in grofice Auerspergove. Ome-
njeni miniaturni izdelki so bili razvr-
ščeni v dveh vitrinah sredi velike so-
be. V njih so bile zbrane dragocene
Briiselske čipke, aplikacije na tiil,
pahljače iz biserne matice in slike na
pergament.

Kot rariteta je bil občudovan kos
telovnika Napoleonovega sina, last go-
spe Laschenove. Krasni mošnjički, ve-
zene listnice in druge drobnarije v
perl-tehniki. največ in najlepše iz zbir-
ke J. N. Sadnikarjeve, so dopolnjevale

208

Kronika, referati in kritike.

te vitrine. Najfinejših ženskih in otro-
ških vezenin je bilo nabranih toliko,
da jih podrobno ne morem omenjati.
Isto velja za prte, peče in pasove.
Omenim naj pa med raznimi vzorčniki
/a vezenje zlasti vzorčnika Ane Jelov-
škove in Prešernove hčerke Ernestine
.Telovškove iz 1. 1854.; kakor tudi dve
hidermaverski obleki, prva iz zelene
svile, kot prehod v narodno nošo, dru-
ga svetlo-modro svilena s temno mo-
drimi rožami. Seveda smo videli tudi
pisanice, modele za mali kruhek itd.

V srednjem predelu sobe pri vho-
du je bilo razstavljeno narodopisno
blago, ženskega ročnega dela, pred-
vsem vezenine, baročne, empirske in
hidermaverske dobe. Sijajno se je tu
odražala vitrina s formami avb. Tu se
je posebno izvzemala krasna ženito-
vanjska avba z vencem na kapi, par
koroških zavijač, razni čelniki avbe
žalujke, stara oblika res narodne bo-
hinjske zavijače, originalno ornamen-
tiran svitek, pasovi i. dr. Zopet je bila
večina teh predmetov iz zbirke kam-
niškega muzeja. Poleg vitrine je bil
»žlahtni jopič« s cinobrasto podlogo iz
kamniškega okraja. Posebnost je bila
v tej sobi velika ročno šivana orna-
mentirana posteljna odeja, nekdanjih
Kalanov na Visokom. V kotu pa obli-
ka sobnega prostora, v kateri so bile
postavljene figurine iz voska, zanimi-
vo uniformirane, predstavljajoče sveto
družino, last škofjeloškega samostana.

Videli smo slike na steklu. Izdelek ;
Podnartovčeve Urše iz Selc, kateri ima i
svojo karakteristiko, navzlic kolektiv-
ni maniri. Razstavljeni namizni prti,
prtiči, brisače, vezene z narodno orna-
mentiko, so bile pristne slovenske ve-
zenine s posebno simpatijo do črnih
vzorcev. Zelo zanimiva sta bila dva
večja prta, očividno služeča za roj-
stne, svatbene ali mrliške obrede. Se-
veda pa ni bilo vse izrazito in tipično

narodno, kar smo videli v tem od-
delku.

Moderna in ženska ročna dela so
bila razstavljena v sobi na desno od
vhoda. Tu so se posebno odlikovali
izdelki državnega zavoda za žensko
domačo obrt, ki so si priborili že ev-
ropski sloves. Razne blazine izvršene
v rafiniranih, modernih tehnikah, čip-
ke, kleklana dela, aplikacije itd. so tu
izdajale sodobni okus in nivo ženske-
ga ročnega dela. Opaziti pa je bilo več
zanimanja za prej omenjene, narodne
in historične umetnine, kar je najbrž
tudi utemeljeno v dejstvu, da so mo-
derni izdelki dandanes javnosti več-
krat na vpogled, zlasti po raznih šo-
lah in tudi trgovskih izložbah.

Ponavljam, kar sem uvodoma ome-
nil, da je bila prireditev te razstave
srečna in hvalevredna zamisel, dasi-
ravno ni bila izčrpno in strogo krono-
loško razporedena. Bolje pa je vseeno,
da se obuja zanimanje občinstva z ma-
lo ali delno razstavo kakor pa sploh
z nobeno.

Naša tekstilna ljudska umetnost

pa potrebuje še nujnega in podrobnega

znanstvenega študija, ker bi se morala

ravno na tem polju odstraniti mnoga

nepravilna domnevanja glede starosti

in izvirnosti teh izdelkov, ki jih bo

treba uvrstiti v pravilno kulturno-zgo-

dovinsko skupnost. ^, , . ^

Maksim Gaspari.

J. J. Mikkola, Der Name Wolga.
(Finnisch-ugrische Forschungen XX.)

Schlözer je prvi spoznal da znači
rečno ime 'P« pri Ptolemeju, Ra pri
Amijanu Marcelinu. 'Pne pri Agateeru
mordvinsko zaznamenovanje Volge. V
mokša-dijalektu se to glasi Rava, v
erza-govoru pa Rav, Ravo, kar pome-
ni »reka, morje«. Prosluli lingvist Mik-
kola isto trdi, da 'Pn, 'Png in mordv.
Ravo spadajo skupaj in da se grška
oblika naslanja na mordvinsko. Ta

Kronika, referati in kritike.

209

okolnost pa potrjuje dalje prisotnost
Mordvinov ob srednji Volgi vže okolo
Kristovega rojstva. Turška plemena
so poznala samo dolnji in srednji del
ruskega veletoka in so ga imenovali
Ätil, Itil in od ustanovitve bolgarske
države naprej so smatrali levi pritok
Kamo za gornji del, ki ga še danes
nazivajo Čuvaši ŠurS-Aioal »bela Vol-
ga«. Rusi pak so najprej spoznali gor-
njo Volgo, potem ko so zavzeli bazen
Oke. Tu so naleteli na avtohtone Men
ja, katero ime se je identifikovalo z
Mari, z domačim zaznamenovanjem za
Čeremise. Narod Afer/a staroruskih
kronik in Merens pri Jordanisu so
predstavljali zapadno betvo istega na-
roda, katerega istočni del še živi ob
kolenu Volge. Pri Čeremisih se ime-
nuje Volga v zapadnem govoru J§1
v istočnem pa Jul. Kakor odgovarja če-
remiski obliki Jàl mordvinska Jàlga,
fin. Jàlka, tako je čeremis. Jul postalo
iz starejšega Julga. In na staro mer-
sko-čeremisko Julgo se bi imela naslo-
niti starorusko V-^lga, novorusko Vol-
ga, kakor misli g. Mikkola.

N.ž.

Skulptorska dela g. Meštrovića*

Bilo je to pre više od U godina,
upravo 23 maja 1923 godine, kad sam
u jednom beogradskom listu napisao
prvi članak o skulptorskim delima

g. Meštrovića, pa potom, u istom li-
stu, napisao drugi 12 juna i treći 4 av-
gusta te iste godine.

Da te članke napišem dao mi je
povoda g. Meštrovičev projekat za
Kosovski spomenik, kako ga je on na-
zvao sa nekakvih 43 skulpturskih de-
la, koje je on nazvao fragmentima za
taj spomenik. Pored tih fragmenata
svih u gipsu, projekat se taj sastajao
još i iz jednog, isto tako u gipsu iz-
rađenog modela hrama, namenjenog,
da bude hram na Kosovu, ali koji je
sa idejom Srpskoga Kosova imao to-
liko isto veze i toliko isto srodstva,
koliko bi je imala kakva kineska ili
japanska pagoda, ili egipatski i asir-
ski hram, ili kakva crkva u gotskom
stilu, ili u monstruoznome stilu nazva-
nome Secesija, koji je kao i svaki dru-
gi od rođenja monstruzite, bio vrlo
kratkoga veka.

Tako spremljen projekat za Srp-
ski Kosovski hram, sav u gipsanim mo-
delima, ponudio je bio g. Meštrović
državi našoj na otkup za 1,300.000.—
franaka, što je tih dana iznosilo 10 mi-
liona dinara.

I tadašnja Vlada naša donela je
bila odluku, da se to malo gipsanih
radova otkupi od g. Meštrovića i to
baš za sumu koju je on, onako od oka
1 sasvim proizvoljno, zatražio. Ali, ka-
ko je još tada bilo mnogo i mnogo tra^

* To kritiko izpod peresa g. Odavića, znanega
srbskega pisatelja, prinašamo stoječi na osnovi ši-
roke objektivnosti. Iščemo samo istino in pravico,
tako pri objektu kakor pri subjektu ocene. O
našem proslulem kiparju 1. Meštroviću smo navajeni
citati v glavnem pohvalne in panegirične ocene tam
od časov F. Servaesa v »Pester Lloydu" in Dimitrija
Mitrinovića v naših in londonskih listih pa do K.
Strajiničc, M. Crnjanskega in B. Lazarevića, ali naj
se sliši tudi druga plat zvona 1 Kipar odgovarja za
svoja dela in svojo slavo, a kritik za svojo sodbo.
Čas bo izrekel pravično sodbo nad tem in nad onim.
Kar ne velja se bo zruSilo, kar je bilo nepravično
nategnjeno in podaljšano se bo skrčilo, kar se je
per nefas skrčilo in ponižalo, bo povišano. Čas je

sodni Prokrust, ki ima za vsakega pripravljeno svojo
mitično postelj Srečen tisti, kateremu ne bo ni pre-
dolga ni prekratka. Seveda velja to za one, ki aspi-
rirajo na krajše ali daljše .večno življenje". Hrepe-
nenje po večnosti je vsajeno v človeško srce, da v
strahu misli ! Libéra me, domine, de morte aeterna I
Ne vem, koliko doz fantazije, koliko dinamike, koliko
perverznosti, koliko posnemalne moči narave je v Meš-
troviću premalo ali preveč, ali to stoji pribito, da ]e
eden najboljših klesar jev, čudovit lapicida. O umetniški
kvaliteti Meštrovieevih del pa naj se prerekajo stro-
kovni esteti in zgodovinarji umetnosti. Redaktor sam
pa misli napisati studio o izrazu rase na Meštrovičevih
človeških podobah. Zaenkrat damo besedo g. P*
Odaviću. Redaktor.

210

Kronika, referati in kritike.

gova pustoši i ruševina po srpskim
zemljama, što su ih posle povlačenja
svoga ostavile okupatorske sile, g. Me-
štrović bio je toliko plemenite duše,
da je tražio da se ta suma ne ispla-
ćuje odjednom »njemu odnosno nje-
govim naslednicima«, kako je on to
rekao, no da mu se isplaćuje u godiš-
njim ratama od 3.600.— franaka, po-
čevši od leta Gospodnjeg 1919, pa sve
do 1950.

Kao što se moglo iz toga zaklju-
čiti: g. Meštrović nije se ni tom pri-
likom oglušio o idealizam, tu jednu
oznaku pravog umetnika i iskrenog
poklonika Lepoga.

Da li je posle toga, i koliko od te
velike sume g. Meštrović metnuo u
svoj džep, ja to ne znam, ali što znam
to je, da se taj njegov Kosovski Hram
neće nikad podignuti.

Doznavši dakle za tu Vladinu od-
luku, a znajući kakav je skulptor g.
Meštrović, ja sam napisao te prve
članke svoje o njemu, i izneo mišlje-
nje: da on nije ni skulptor-umetnik,
ni arhitekta-umetnik. Za potvrdu toga
izneo sam onu apsolutnu istinu: da
prave umetnike skulpture pored od-
ličnih tehnićkih kvaliteta, stvara is-
ključivo originalnost njihova u kon-
cepciji dela i isto tako originalnost u
izvođenju. A g. Meštrović nije ni malo
originalan, on je, kao što je opšte po-
znato, samo imitator bilo Mecnera
svoga učitelja, bilo Rođena ili Burdela.

Tom prilikom rekao sam i ovo:
»... neće dugo proći, a i g. Meštrcvi-
ćevi skulptorski radovi javiće se u
pravoj svetlosti svojoj, i pored mišlje-
nja onih, koji su njega i njegova dela
obasipali nezasluženim hvalama«.

Zbog takvog mog mišljenja o g.
Meštroviću, više me je njih preko na-
ših listova i časopisa napalo, ali posle
moga odgovora napadačima, oni su se
svi redom ućutali.

Drugi put sam u »Pravdi«, aprila
i maja 1927 godine, pisao o famoznom
njegovom »Pobedniku«, i protivno mi-
šljenju toliko njih drugih, uspeo sam
da ga uklone s Terazija, gde ga je
Opština već bila u velike počela da
diže u skveru pred »Moskvom«.

Kakav je to »Pobednik« bio, koga
]e ne zna se ko, tim imenom krstio,
a svi redom oni, koji su o njemu pi-
sali, bez i najmanjeg razmišljenja
jednoglasno ga primili za »Pobedni-
ka«, videlo se iz izjave nekih članova
Opštinskog Odbora, koji su tu figuru
poručili g. Meštroviću. A po porudž-
bmi, to je imao da bude ne nekakav
»Pobednik«, no nekakav »Vesnik«.

Prema tome može se zamisliti u
kako je nezavidan položaj stavio sebe
onaj jedan gospodin, oglašen za »od-
ličnog umetničkog kritičara«, koji je
za tog »Vesnika«, dakle »Vesnika« re-
kao: »Sa čisto umetničkog gledišta.
»Pobednik« je izraz takve mladićske
snage, ponosa, nepobedne hrabrosti,
da je teško zamisliti izrazitijega spo-
menika viteštvu našeg naroda«.

Treći put sam, na jednom preda-
vanju u sali »Ženskog Kluba« 1 maja
1931 godine koje sam zatim i objavio,
govorio povodom g. Meštrovićevog
isto tako famoznog »Spomenika Za-
hvalnosti«.

Pored toga 24 oktobra 1932 godi-
ne poslao sam na povratni recepis
jedno pismo Pretsedništvu Opštine
Grada Beograda, i skrenuo mu pažnju
na to delo g. Meštrovića, koje je sa
gledišta i simbolike, i umetničkog i
estetičkog jedno vrlo ružno delo. Tom
prilikom učinio sam jedan predlog
Pretsedništvu Opštine o tome šta br
bez odlaganja trebalo učiniti sa tim,
i ako već postavljenim objektom na
Kalemegdanu. Do danas Pretsedništvo
nije taj moj predlog usvojilo, a da li
će ga bilo ovo današnje, bilo docnije?

Kronika, referati in kritike.

211!

neko drugo Pretsedništvo usvojiti vi-
deče oni, koji i to budu doživeli.

Razume se po sebi da sam se tru-
dio da taj svoj predlog obrazložim,
što solidnijim argumentima, i to is-
ključivo sa gledišta čiste Umetnosti i
kulture Lepoga.

Još čim sam počeo da nepovoljno
pišem o skulporskim delima g. Meštro-
vića, moji argumenti o tome da on
nije umetnik bili su ovo:

1. Da on nema csećanja Lepoga.
Dokaz skulptorsko strašilo što je on
krstio Majka Jugovića, Marko Kralje-
vić, Glave Karijatida, Srđa Zlopo-
gleđa.

2. Da je amoralan. Dokaz njegova
naga »Udovica« sa raskrečenim noga-
ma, namenjena da ukrasi Srpski Ko-
sovski Hram.

3. Da je anacionalan, što se tiče
izrade lica figura na spomenicima
namenjenim našem narodu. Dokaz te
figure.

4. Da je nesposoban da simbolički
pretstavi ideju. Dokaz njegov »Spo-
menik Zahvalnosti«.

5. Da je nesposoban da u mirno-
mu stavu figure i u mirnome izrazu
lica pretstavi i fizičku, i duševnu i
moralnu silu i snagu neke ličnosti,
kao što su uvek radili klasični grčki
skuptori, no, da ih izrađuju namrštene
I narogušane. Dokaz njegov »Kralje-
vić Marko« i njegov »Miloš Obilic«, a
to znači da je u psihičkom izražanju
slab.

Interesantno je navesti da je g.
Meštrović toga istog Miloša Obilica iz-
lagao u Bečkoj Secesiji pod naslovom
Die Kraft, pa se posle prisetio, da ta
Die Kraft, može biti i srpski narodni
junak Miloš Obilic, a prema takvoj
njegovoj logici i svestnosti onoga, če-
mu delo svoje namenjuje, taj odjed-
nom novopečeni Miloš Obilic, može
sutra da bude i čiji god hoćete drugi
nacionalni delija.

Pera I. Ođavić.

6. Da nije originalan, a samo ori-
ginalno i individualno' obeležje stvara
od pojedinaca umetnike, i naročito ve-
like umetnike.

7. Da radi i samo torza ljudskih
tela, od čega su, kao od svake unaka-
ženosti pravi umetnici skulptori okre-
tali glave, i ako su se divili onim za-
ostalim samo delovima skulptorskih
ljudskih figura, koje su klasični skulp-
tori uvek i bez jednog jedinog izuzetka
radili cele.

Što je glavno: U toku više godina
ja sam u narodu našem bio jedini
takvog mišljenja o g. Meštroviću i nje-
govim skulptorskim delima. Danas,
međutim, situacija se u tom pogledu
sasvim izmenila. Toliko dugo veslački
održavan nimbus oko glave g. Meštro-
vića danas je sasvim potamneo.

212

tCronika, referati in kritike.

U jednoj zagrebačkoj reviji od ju-
na meseca 1932 godine izišao je čla-
nak jednoga Hrvata g. Gamulina, u
kojem se nalaze svi koji postulati o
g. Meštroviću kao skulptoru i o nje-
govoj skulpturi. I evo, šta se između
ostaloga u tome članku kaže:

»Možda o g. Meštroviću kao ki-
paru i ne bi trebalo pisati, ta vreme
će već učiniti svoje, — kad se tu ne bi
radilo o slučaju tako karakterističnom
za našu sredinu: kako servilnost i ku-
kavičluk naše kritike mogu ne samo
obmanuti i baciti pesak u oči javnom
mnjenju, nego i porazno delovati na
samog umetnika.

»Meštrović prečesto spominje reč
narod. No unatoč toga, što je Meštro-
vić iz toga naroda izišao, unatoč toga
što je od naroda dobio sve što ima,
on je tom narodu tako malo dao...
Nikad Meštrović nije stvarao za na-
rod, nikad on nije klesao u kamen
stvarnosti, težnje i potrebe onih širo-
kih narodnih masa, kojima su ostali
tuđi svi njegovi radovi...

»Meštrović je dao bez lakoće i
bez nverljivosti samo nameštene i
afektirane poze, koje se kad ostanu
lišene svake umetničke koncepcije,
iako približavaju običnoj pornografi-
ji... Zar sami zamasi nisu dovoljni,
da izraze zamišljenu ideju, zašto je
potrebno to prenatrpavati sa namrgo-
đenim licima? ... onda tek dolazi do
izražaja ono namešteno i neprirodno.
Sto se više ili manje može naći na svim
Meštrovićem statuama... sa kakvim
je mirom na licu postignuta veličina
antičkih spomenika... taj najnoviji
križ Meštrovića (misli na njegovog ra-
zapetog Hrista) kog bi se morao sti-
deti svaki početnik.

»Nejasni i konfuzni »Spomenik
Francuskoj« je jedan od najslabijih
Meštrovićevih kipova. Isuviše potseća

na one male metalne statuete na klju-
novima automobila...«

Eto kako mish i piše jedan Hrvat
o Meštroviću skulptoru, i o njegovim
skulptorskim delima.

A evo, šta odnosno toga, da g.
Meštrović nije originalan kaže g. Ja-
ques Bachet u pariškoj Ilustration od
25 marta 1933 povodom g. Meštrovi-
ćeve kolektivne izložbe te godine u
Parizu:

»... Išao je za onima, koji su zna-
li da bolje izraze snagu u monumen-
talnome, za Asircima, za Srednjim ve-
kom, za Mikelanđelom, Riđom i Bur-
delom ... Formule arhaizma deformi-
šu figure (Misli na dela g. Meštrovića)
koje bi bez toga pretstavljale dobra
dela.«

Dakle jasno i razgovetno: Dela g.
Meštrovića bila bi dobra, da nisu pro-
ste imitacije.

A evo šta se u jednom briselskom
listu od 28 decembra 1932 godine ka-
že za g. Meštrovića i njegova skulp-
torska dela, povodom izložbe njego-
vih radova u Briselu te godine:

»Oni, koji su verujući širenim gla-
sovima iščekivali, da u Meštroviću na-
đu jednog od najvećih skulptora Evro-
pe, i u Jugoslaviji jednu od najvećih
skulptorskih škola iznenadili bi se, kad
bi videli šta je od svega toga u stva-
ri...

»Sudeći po onome što je izloženo
vidimo ljude koji rade bez ikakve tra-
dicije, koji su se strmoglavce krenuli
u pravu umetničku razvrat, i koji su
se zaglibili u nagomilane poroke naše
stare civilizacije... Ako je istina, da
su političke prilike poslednjih dvade-
set godina, dale jugoslovenskoj umet-
nosti snažan polet, za žaljenje je, što
je g. Meštrović na čelu toga pokreta,
jer on još od početka vodi taj pokret
u propast. Šta se može očekivati od
jedne škole, koja počinje najnižem de-

Kronika, referati in kritike.

213

kadencijom, jednom vrstom emfatične
i razuzdane parafraze, a često i bez-
očnim plagijatom onoga nečeg najdr-
skijeg što se izvodilo u Evropi, počev-
ši od Vizantinaca... pa do Rođena.

»A međutim samo se na to svodi
umetnost Meštrovića koji nije doneo
ničega novog.

»... i lako je ponjati u koliko taj
čovek može biti koban u umetničkom
preporodu u Jugoslaviji. To je bez
i najmanje sumnje najgori učitelj kak-
vog mlada jedna škola može imati.. «

Ja naravno ne smem da tvrdim, da
su i ta dva umetnička kritičara, jedan
u Parizu, a drugi u Briselu čitala šta
sam ja mnogo pre njih pisao o g. Me-
štroviću, ali što pozitivno znam i što
smem da tvrdim to je, da su i oni, kao
što sam i ja, pisali samo kao poklonici
Lepoga u umetničkim delima, a ne iz
ma kakvih drugih pobuda.

Ali sem gore navedenoga ja sam
dočekao još i to, da su se čitava udru-
ženja naših skulptora, arhitekta, pa čak
i slikara, i ako poprilično dockan, jav-
no izjasnila protiv g. Meštrovića.

I kad se posle svega toga samo po-
misli: koliko su bezbrojne neznalice u
našoj sredini veličali toga čoveka kao
umetnika i kao skulptora. 1 kad se sa-
mo pomisli na onog jednog gospodina
među nama koji je g. Meštrovića pro-
glasio za »najvećeg današnjeg skulpto-
ra na svetu«, jest, jest, ništa manje
nego za najvećeg današnjeg skulptora
na svetu.

A šta tek treba reći o onom dru-
gom jednom našem sunarodniku, koji
je našao, da su Njegoš i g. Meštrović
dva podjednaka velika umetnika, dve
podjednake veličine u našem narodu,
dva podjednako velika izvora svetlo-
sti, lepote i moralne uzvišenosti, dva
podjednako velika primera čojstva,
ljudskog dostojanstva, idealizma i lju-
bavi prema otadžbini, dva jedan dru-

gome u svemu ravna genija? Genija
Njegoš, a genije i —- g. Meštrović!

Ja mislim da buljenje na kakvu
svetinju nije bilo nikada izraženo sa
više cinizma, no što je to izjednačenje
naše prvostepene narodne veličine, na-
šeg narodnog ponosa, našega Vladike
Rada sa g. — Meštrovićem.

Ali pošto oba ta sunarodnika na-
ša imaju još života pred sobom, to ima
nade, da će se i oni izlečiti od dosko-
ro tako zarazne bolesti meštrovićizma,
i da će nas, kao ljudi koji drže na
svoju reputaciju, o tome srećnom pre-
okretu po sebe, ako taj preokret bude
naišao, a što je verovatno, da će nas
o tome i preko javnosti izvestiti.

Beograd, 8. XII. 1934.

Pera I. Odavić.

Uprara Arheološkog muzeja i Konser-
vatorskog ureda u Splitu javljaju tužnu
vijest, da je dne 29 Jula ove godine pre-
minuo u Zagrebu

Monsignor Don FRANE BULIĆ

dugogodišnji prezasluženi direktor arheo-
loškog muzeja i pokrajinski konservator
za Dalmaciju, počasni doktor Sveučilišta
u Zagrebu, počasni pravi član Jugoslaven-
ske akademije znanosti i umjetnosti u
Zagrebu, član Kraljevske srpske akademije
nauka u Beogradu, dopisnik Institut de
France u Parizu, pravi član Austrijskog
arheološkog instituta u Beču, pravi Elan
Njemačkog arheološkog instituta u Berlinu,
član Accademia Pontificia u Rimu te
počasni član i dopisnik mnogih drugih
naučnih zavoda itd.

Poslije svečanih zadušnica u Zagrebu
tijelo pokojnikovo bit će preneseno u Split,
te sprovodjeno i pokopano u njegovom
sarkofagu pred bazilikom mučenika na
Manastirinama u Solinu.

Velikom rodoljubu t naučenjaku koji je
svojim plodnim I požrtvovnim radom za-
dužio našu domaću nauku te stekao Ime
I priznanje I u stranom svijetu, neka bude
trajna I hama uspomena!

U Splitu, dne 30 jula 1934. god.

214

Kronika, referati in kritike.

France Stele: Monumenta artis slo-
venicae. La maison d'édition nouvel-
lement fondée »Akademska založba«
à Ljubljana (Yougoslavie), a entrepris
de publier, but particulièrement digne
d'éloge, auprès d'autres ouvrages sci-
entifiques, en bonnes reproductions de
grandes dimensions, accompagnées
d'aperçus résumant les études faites
jusqu'à présent, les monuments d'art
de la Slovénie, cette partie nord-ouest
du Royaume de Yougoslavie qui s'étend
presque jusqu'au coeur de l'Europe
centrale. Jusqu'à présent, quatre fasci-
cules ont paru dont le premier renfer-
me les peintures de Slovénie jusqu'à
1350, et un aperçu général du déve-
loppement de la peinture du moyen-
âge en Slovénie. Le second fascicule
reproduit et décrit les sanctuaires
gothiques décorés de la Carniole, le
troisième, les oeuvres du peintre Jean
de Ljubljana, du milieu du XV^ siècle,
le quatrième, enfin, les oeuvres du pein-
tre Jean de Rakespurga, de la fin dû
XIV« siècle. Tout l'ouvrage formera
quatre tomes, et comprendra les mo-
numents les plus importants de la pe-
inture, de la sculpture et de l'archi-
tecture, en Slovénie, jusqu'en 1870. Il
paraîtra en 36 fascicules mensuels dont
chacun aura 4 pages de texte, en slo^
vène et en français, et 8 planches-
d'images en autotypie, faites d'après
les matériaux (photographies) des ar-
chives de l'Office pour la conservation
des monuments historiques que dirige
le conservateur, M. France Stelè.

PRVI FESTIVAL
SLOVANSKIH PLESOV
V LJUBLJANE

Tradicijonalna slovanska vzajem-
nost se je letos pokazala v idealni za-
misli g. podžupana prof. E. Jarca, ki'
nam je s sodelovanjem mestne občine
ljubljanske in velesejmske uprave
predstavil slovanske plese in igre.

Ta lepa etnografska in kulturno
pomembna prireditev, katere pokrovi-
teljica je bila Nj. VeL kraljica Marija,
se je vršila v dneh od 6. do 10. sep-
tembra na Sokolskem telovadišču po
določenem programu nastopajočih de-
vetnajstih plesnih skupin.

Najizrazitejši vseslovanski ples je
kolo, ki se pleše v mnogoštevilnih va-
rijantah, od katerih smo videli skoro
vse značilnejše, ki jih plešemo Jugo-
slovani. Seveda je vprašanje, v koliko
so bili vsi ti narodni plesi res pristni
in nepokvarjeni. Kmetje in deželani iz
preprostega naroda so plesali pravil-
neje in bolj pristno narodno kot me-
stni prebivalci odnosno igralci.

Češkoslovaška narodopisna skupi-
na iz Plzna nam je pokazala že v pri-
četku festivala »Češko kmetsko svat-
bo«, katera je našim svatbenim šegam
in običajem zelo podobna in je bila
že radi tega po našem občinstvu spre-
jeta s posebnimi simpatijami in polnim
razumevanjem.

S temperamentom pravih južnJa-
kov so zaplesali Bolgari svoje narodno
kolo, katerega živahnost so še podvo-
jile njihove krasne in dekorativne na-
rodne noše. Bolgarske plese so spre-
jeli gledalci z veHkim navdušenjem in
aplavzom.

Sledili so plesi naših Belokranjcev,
ki so nam pokazali »črnomaljsko in
adlešičko kolo«. Žal, da se, razen na
Bojancih in v Starem trgu ob Kulpi,
ne pleše več kolo kot tako, — pač pa
v Semiču neke vrste »pouštertanc«.
Zato je posebne narodopisne važnosti,
da se vsaj cd časa do časa nekako
cbvezno pokaže »belokranjsko kolo«,
kakršnega so plesali v 19. stoletju po
svatbah in proščenjih.

Ples bratov iz tužne Istre, imeno-
van »balun«, nas je po enoličnih melo-
dijah »roženic in sopel« zazibal v sen-
timentalno razpoloženje ter nas spom-
nil trpljenja tega zasužnjenega ljud-

Bolgari.

Poljaki.

216

Kronika, referati in kritike.

stva. Veseleje in živahneje je valo-
vilo »Šumadijsko kolo« iz Jagodine, ki
ga je spremljala tudi poskočna in pre-
šerna godba s harmoniko in basom.

Kolo z otoka Krka, v katerem so
plesale tako zvane »trojke« (dve ple-
salki s plesalcem) in svojevrstni, staro-
slavni ples »moreška« z otoka Kor-
čule sta naše ljudi po svoji original-
nosti posebno očarala.

Dalje smo videli še: »Kajkavsko
kolo«, »Drmeš iz Lupoglave«, »Kum-
panijo iz Blata«, »Bunjevačke in mo-
mačko« kolo iz Subotice, »Rusalije« iz
Gjevgjelije, Baranjsko kolo, kolo iz
Skopske Črne gore, Bugetsko kolo in
druge. Nastopili so tudi Poljaki v svo-
jih narodnih plesih, pri katerih pa smo
imeli vtis, da so nekako modernizi-
rani in so zato precej izgubili na svo-
jem izvirnem koloritu, dasi so bile
vmes tudi lepo in naredno podane
plesne varijante.

Omeniti moram še naše koroške
brate, ki so bili pri volji udeležiti se
festivala s svojim ziljanskim plesom
»Raj pod lipo«, a jim je avstrijska
vlada udeležbo prepovedala, kar mo-
ramo grajati že iz splošnega vidika
mednarodne etnografske vede, ki naj
stremi za gojitev in spopolnjevanje
narodnih šeg in navad.

Rajanje in plese je spremljala po-
leg običajne harmonike, gosli in basa
najrazličnejša narodna muzika. Čuli in
videli smo prav posebne glasbene in-
štrumente, kakor: sopele, gajde, rože-
niče, razne tamburice in pihala, kavale,
frule i. dr.

Ta prvi festival narodnih plesov
je bil zaključen s prav zadovoljivo
kuturno-narodopisno bilanco in sploš-
na želja je, da bi se ponavljal vsaj
vsako peto ali sedmo leto, kajti edino
tako bi se narodni plesi rešili pred-
časni minljivosti in pozabljenju. Tre-
ba bi bilo te prireditve sistematično
spopolnjevati s sodelovanjem strokov-

njakov, koreografcv, etnografov, skla-
dateljev, znanstvenikov in slikarjev.
To narodno blago je zlasti pri nas še
neobdelano, kar je najbrž tudi vzrok,
da smo Slovenci edini med slovansko
družino, ki nimamo lastnega plesa.
Morda smo ga imeli v davni dobi, a
nam je pod tujim jarmom v dolgem
suženjstvu otrpnil in izginil. Mogoče
pa je, da se bo oživil ali rodil pod
svobodnejšim soncem slovanskega na-
rodnega edinstva in bratstva nov na-
rodni ples Slovencev, ki bo nosil, ka-
kor vsi drugi, svoj izvirni pečat.

Maksim Gaspari.

Jan Husek: Hranice mezi zemi
Moravskoslezkou a Slovenskem. Stu^
die etnografickâ. (Knihovna Sboru pro
vyzkum Slovenska a Podkarpatské Ru-
si pri Slovanskem ustavu v Praze, č. 5.)
V Praze 1932. 8«. Str. 378.

Zemlje koje su ušle u sastav Če-
hoslovačke Republike bile su do 1918
godine podeljene: delom su bile u sa-
stavu austrijske carevine a delom u
sastavu ugarske kraljevine. Slovaci su
bili podvojeni: jedan deo je bio u Mo-
ravskoj i Šleskoj, dakle pod Austri-
jom, a drugi u Ugarskoj, i svaki od
tih delova se je stolećima razvijao pod
drukčijim političkim uticajima. (Ne-
kada, pak, sve su te zemlje činile je-
dnu političku celinu, čije je političko
i kulturno središte bilo u današnjoj
Moravskoj.)

Profesor Jan Husek, i sam Slovak
iz Moravske, mišljenja je da je ne-
opravdano da se kod narodne podele
Čehoslovaka uzima stara geografska i
politička granica između Moravske sa
Sleskom na jednoj a Slovačke na dru-
goj strani, pošto s obe strane te gra-
nice živi stanovništvo istih rasnih i
etničkih osobina. Da bi to svoje mi-
šljenje dokumentovao, pisac je upo-
tiebio veoma obilat materijal: pored

Kronika, referati in kritike.

217

toga što se je služio stručnom litera-
turom (spisak upotrebljenih dela iz-
nosi punih četrnaest stranica), on je
i sam lično u toku više godina puto-
vao i obišao sve predele duž nekadaš-
nje granice između Moravske (sa Šle-
skom) i Slovačke, i to s obe strane.
Time on ne samo da je upotpunio po-
datke koje su drugi pisci izneli za po-
jedine krajeve, nego je obogatio nau-
ku i mnogim novim podacima, osobito
iz krajeva na nekadašnjoj ugarskoj te-
ritoriji, koji su bili manje poznati.

U obširnom uvodu (s. 1—'10) pi-
sac najpre ističe neke momente iz če-
hoslovačke istorije, osobito doba kada
su Cehoslovaci činili i jednu političku
zajednicu'- i značaj Dunava kao poli-
tičke i etničke granice, oko kog se vo-
dila borba između Čehoslovaka i Ma-
đara punih hiljadu godina. Ističe kako
karpatski venci, koji dele slovačke
zemlje na dvoje i koji su uticali na
političko podvajanje, nisu doprinosili
stvaranju razlika u etničkim osobina-
ma. Od oslobođenja 1918 god. i stara
politička granica izgubila je moć uti-
canja na diferencijaciju i vrši se u ce-
loj oblasti brz i snažan proces akultu-
racije u okviru narodne čehoslovačke
koncentracije. Dugotrajna ugarska
vlast nije uspela da razori etničko je-
dinstvo ugarskih i moravskošleskih
Slovaka.

U prvom odeljku (s. 11—17) je
kratak pregled geoloških i fizićkogeo-
grafskih prilika proučavane oblasti. U
drugom odeljku (s. 18—36) je pregled
istorije naselja i istorije verske i po-
litičke: istorija je, u svakom pogledu,
bila burna i puna promena. U trećem
odeljku su opisani tipovi naselja: s
obe strane granice zastupljeni su isti
tipovi. Tako isto s obe strane granice
javljaju se isti tipovi katastra (četvrti
odeljak, s. 50—64). U petom odeljku
(s. 65—83) govori se o raspodeli sta-
novništva, i to najpre o gustini nase-

lja, zatim se daje statistika domova i
duša a onda izlaže đeoba po narod-
nosti i po veri: u oblasti su u ogrom-
noj većini Cehoslovaci (u mestu Ja-
blunkovskim Mostima imaju većinu
Poljaci, u Slov. Skalici i u Holiču ima
Nemaca, Mađara i Jevreja; Jevreja
ima i drugde, a posvuda ima Cigana).
Po veri su velikom većinom katolici,
ali ima i dosta protestanata i »češke
braće«. U ovom odeljku je osobita
pažnja posvećena socijalnim i agrar-
nim odnosima. U šestom odeljku (s.
84—107) se raspravlja o tipu kuće: tri
su osnovna tipa kuće. Kuća se je s obe
strane granice razvijala poglavito pod
uticajima geografskih i ekonomskih
faktora. Nošnja je predmet izlaganja
u sedmom odeljku (s. 104—148). Sve
su narodne nošnje u tom graničnom
pojasu u propadanju, što je posledica
posvema ekonomskog sistema i raz-
vitka zanata i saobraćaja. Privredni
život (osmi odeljak, s, 149—175) nije
svuda isti. Razlikuju se tri tipa: do-
Irnski sa racijonalnom zemljoradnjom,
gorski sa zemljoradnjom i stočarstvom
i planinski sa stočarstvom i krčevina-
ma. U razlikama s obe strane granice
nema ničeg etničkog: ukoliko ih ima,
razlike su se stvorile uticajem terena
i velikoposednika. Data je i karakte-
ristika pojedinih privrednih grana. U
devetom odeljku (s. 176—184) je krat-
ka karakteristika života u porodici i
opštini. Usled različitog kulturnog sta-
nja i nejednakog zakonodavstva, za-
tim pod uticajima vere i dr. stvorile
su se u tom pogledu neke razlike iz-
među pojedinih krajeva oko granice.
Po svojim telesnim i duševnim osobi-
nama (deseti odeljak, s. 185—198) sta-
novništvo proučavane oblasti deU se
na tri tipa, čije se rasprostranjenje
uglavnom podudara s podelom oblasti
po reljefu: dolinski, gorski i planinski
tip. Posvuda vlada mešavina. Za nas
je od interesa konstatacija da je kod

218

Kronika, referati in kritike.

dolinskog stanovništva čest somatski
tip visoka rasta, uska lica, duga i uska
a malo povijena nosa (dakle, dinarski
tip) i da je taj tip poglavito zastup-
ljen kod stanovništva hrvatskog po-
rekla. U jedanaestom odeljku (s. 199
do 218) pisac govori o prosvetnim pri-
likama i o narodnom osećanju: u tom
pogledu još ima csetnih razlika između
stanja na moravskošleskoj i stanja na
slovačkoj strani. Prosvetne prilike su
na slovačkoj strani uopšte rđavije, jer
ie tu ranije bilo malo škola i one su
služile mađarizaciji. Mesto plemen-
skog, svugde je u običaju regionalno
razlikovanje (Moravci, Slezaci, Slova-
ci). Posle oslobođenja prilike se me-
njaju: poboljšan je saobraćaj i stara
granica, gde je ne čine planine, više
Se i ne oseća. Među Slovacima je na-
stala akulturacija prema Moravanima
i Česima i narod, ujedinjen politički,
brzo se ujednačuje kulturno i ekonom-
ski. U dvanaestom odeljku (s. 219 do
228) je kratka karakteristika ishrane.
U trinaestom odeljku (s. 229—274) je
pregled običaja, verovanja i predanja,
čega je svega više očuvano na slovač-
koj nego li na moravskoj strani, ali su
i na moravskoj strani bolje očuvani u
brdskim i planinskim predelima. U
svim običajima (oko rođenja, o ženid-
bi, prilikom smrti, o praznicima preko
godine i t. d.) i verovanjima ima mno-
go podudaranja s obe strane granice.
Značajno je da i evangelici vrše mno-
ge običaje kao i katolici. U četrnae-
stom odeljku se govori o pojavama
umetničkim (s. 275—305). Narodne
pesme posvuda se gube, ali su se u
još većoj meri izgubile stare orske
igre (plesovi), a već sasvim su izišle
iz upotrebe gajde. Na moravskoj stra-
ni se upotreba gajdi održala samo još
V pokladnim igrama. U vezi s prome-
nama u nošnji menjali su se i ukrasi
na odeći, naročito vez, koji se dobro
održava samo još u planini. Zatim se

govori o ukrašavanju kuća, o kerami-
ci i t. d. U četrnaestom odeljku pisac
govori o higijeni, smrtnosti i narodnom
lekarstvu (s. 306—314): u moravsko-
šleskim opštinama su higijenske prili-
ke bolje a smrtnost manja. Opširnije
je opisano narodno lekarstvo kod pla-
ninara, kod kojih se je u većoj meri
održalo i staro vračanje, bajanje i sl.
U poslednjem, šesnaestom, odeljku
(s. 315—346) pisac je dao karakteri-
stiku narodnog govora: u toj oblasti
razvila su se mnoga narečja. Pisac
opisuje narečja idući duž granice i
na svakoj strani razlikuje po četiri
grupe i konstatuje da susedna narečja
s obeju strana granice imaju mnogo-
brojne zajedničke osobine. U najvišim
predelima se govore narečja koja čine
prelaz ka poljskom jeziku.

Rezultate svojih proučavanja pisac
ie izložio ukratko u jednom zaključku
(s. 347—351), u kom ističe naročito da
sva etnološka proučavanja pokazuju
da između nekadašnjih austrijskih po-
krajina Moravske i Šleske na jednoj i
slovačkog dela bivše Ugarske na dru-
goj strani nikada nije bilo etnološke
granice nego samo ^ politička.

Delo je ilustrovano s 85 fotograf-
skih snimaka i ima jednu geografsku
kartu. Ima i kratak rezime na francu-
skom jeziku (s. 352—357). Obzirem na
vrednost dela i na njegov međunarod-
ni značaj, taj rezime je trebao da bude
opširniji.

Prof. Hûsek uložio je mnogo truda
1 dao je nesumnjivo odlično delo. Iz-
laganja su pregledna i jasna, sve je
iscrpno dokumentovano, a uz to ras-
pravljanje svestrano obraćena je paž-
nja na sve momente koji dolaze u ob-
zir. Namera g. Hûseka je bila da po-
kaže kako je s obe strane negdašnje
granice između Moravske i Ugarske
oduvek živeo jedan isti narod i da se
kod delova tog naroda, iako su stole-
ćima bili politički razdvojeni, u po-

Kronika, referati in kritike.

219!

gledu na etničke osobine nisu razvile
nikakve osetne razlike, sem razlika ko-
je su nastale kao prirodna posledica
uticaja geografske sredine i različitog
kulturnog stanja. Svojim delom g. Hü-
sek dao je još nešto: iako nije obu-
hvatio sve Slovake, može se reći da je
on dao ipak iscrpan pregled etničkih
osobina Slovaka, jer iznosi osobine
dveju glavnih grupa Slovaka iz kra-
jeva gde se one među sobom dodiru-
ju. Pored tih koristi koje delo prof.
Hûseka pruža čehoslovačkoj nauci i
narodu i svima koji se interesuju za
čehoslovački narod, ono je od znatnog
interesa i za nas. Prof. Hüsek na više
mesta govori o vezama između Slo-
vaka i Južnih Slovena, a u tekstu ima
mnogo podataka, osobito u terminolo-
giji i u opisu običaja, koji pokazuju
istovetnosti ili velike sličnosti sa na-
šima. Najzad, delo prof. Hûseka može
i treba i kod nas da posluži kao obra-
zac za slične rasprave o etničkim gra-
nicama između nas i naših suseda i,
naročito, o međusobnim odnosima iz-
među pojedinih većih južnoslovenskih
etničkih oblasti ili za rasprave o zna-
čaju nekadašnjih političkih granica
koje su delile Južne Slovène na razna
pohtička područja.

Skoplje, januara 1935.

Mil. S. Filipović.

Dr. Jos. Mal, Zgodovina
slovenskega naroda. Najnovej-
ša doba. Zvezek 7—12. Str. 1—760.
Celje, 1928—1934.

Po naročilu Mohorjeve družbe je
začel pokojni dr. Jos. Gruden 1. 1909.
spisovati Zgodovino slovenskega na-
roda, od katere je do 1. 1916 izšlo šest
zvezkov, obravnavajočih dogodke od
prvih časov naselitve Slovencev pa do
konca 18. stoletja. Težka bolezen je
dr. Grudnu onemogočila, da bi svoje
delo nadaljeval in zaključil: bela smrt

mu je 1. oktobra 1922 iztrgala pero za
vedno iz rok;

Nalogo, da Mohorjevo Zgodovino
slovenskega naroda nadaljuje do na-
ših dni, si je nadel dr. Jos. Mal. L.
1928 je izšel prvi snopič v njegovi ob-
delavi (v celotni vrsti Mohorske zgo-
dovine torej kot 7. zvezek), obravna-
vajoč za slovenski preporod tako važ-
no periodo Napoleonove Ilirije in sploh
odnosov in vplivov velike francoske
revolucije na celokupno narodno, poli-
tično, gospodarsko in prosvetno živ-
ljenje Slovencev.

Naslednji zvezki (8—11) opisujejo
dobo po avstrijski reokupaciji Ilirskih
provinc, pisec jo imenuje »dobo poli-
tičnega jerobstva« (1813—1848). Pisa-
telj nas, često prav podrobno, sezna-
nja z vsemi panogami našega tedanje-
ga javnega, upravnega, socialnega in
prosvetnega življenja. Tu najdemo opise
o upravni razdelitvi slovenskih dežel,
o politični, vojaški, sodni in cerkveni
administraciji, o vprašanju slovenščine
v uradih, o stanovski ustavi, o sitna-
renju policije in o varuških težnjah
vlade, ki je skovala kot nagobčnik na-
rodom Sveto alijanso, ki so jo utrje-
vali baš tudi na Ljubljanskem kongresu
1. 1821.

Med kulturnimi gibanji opisuje
avtor janzenizem, romantiko in iliri-
zem; ta strnjeni oris nam pojasnjuje
marsikako sicer zabrisano stran iz na-
šega družabnega in Hterarnega življe-
nja v predmarčni dobi. V poglavju
»Prosvetne in slovstvene razmere« sre-
čamo ves naš pisateljski krog one do-
be s »Cbeličarji« vred. Zanimiv je tudi
opis boja za slovenski časopis, še bolj
pa morda srditi boj za slovensko ljud-
sko šolo. Tu se šele zavemo, kako
dolgo in trnjevo pot je moralo prehcr
diti slovensko ljudstvo in koliko zlo-
namernih ovir in zaprek je moralo' pre-
magati, preden je prišlo do svojih na-
ravnih pravic.

220

Kronika, referati in kritike.

Tudi narodopisca bo zanimalo po-
glavje o zdravstvenih razmerah naše-
ga podeželja, o pogostnosti nekaterih
bolezenskih nadlog (garje, kolera, ali
grozovita škrljevka), prav tako pa tudi
gospodfrsko stanje kmeta z navedba-
mi, kako je gospodaril, kaj je sejal in
kako so ga trle razne vremenske in
druge nezgode. Poleg trgovine in obrti,
davkov in katastra (ki so ga takrat pn
nas sestavljali) najdemo opisane tudi
prometne razmere, ki so z našim kroš-
njarstvom, prevozništvom in splavar-
stvom utisnili določenim krajem in nji-
hovemu prebivalstvu kar svojevrsten
in samobiten pečat.

Folklorist pa se bo zopet še pose-
bej pomudil pri zanimivem pripovedo-
vanju, kako so znameniti tujci in po-
potniki sodili o naši zemlji, o značaju
prebivalistva, o njihovih navadah in
običajih. Dr. Mal se ozira pri tem tu-
di nä posebnosti družabnega življenja
in na narodno nošo, ki jo po pokraji-
nah razčlenjuje; prinaša tudi sodobne
slike narodnih noš, v kolikor so zna-
čilne za posamezne predele Slovenije,
omenja značilnosti našega stavbarstva
ter prinaša za to v zadnjem (12.) sno-
piču tudi ilustrativno gradivo v pona-
zoritev.

Viharno in dogodkov polno leto
1848. opisuje 12. snopič; opis se bo na-
daljeval v prihodnjem letu in zaključil
z dobo premagane reakcije 1. 1860. Za
1. 1848 smo imeli že doslej temeljito
Apihovo studijo »Slovenci in leto
1848«. 2e ta prvi snopič pa dokazuje,
da je dr. Mal izsledil iz arhivalnih in
drugih virov toliko novega, da so go-
tovi dogodki opisani in postavljeni v
čisto drugo luč. Sploh se je pri nas
drugače, izvzemši francosko okupacijo
in literarno zgodovino, na polju poli-
tičnega zgodopisja prve polovice 19.
stoletja zelo malo pisalo; predmarčna
doba posebej nam je bila popolnoma
tuja, Apihov spis o kranjskih deželnih

stanovih je menda vse. Malova Zgodo-
vina zato nikakor ni — kakor bi člo-
vek po izdajateljici in njenem name-
nu sodil — kompilatorično delo ali
poljudna zgodovina, pa četudi je pisa-
na v poljudnem slogu, kar ji seveda
cene ne zniža; sicer pa bo itak avtor,
kakor omenja v svojem Predgovoru,
v zaključnem snopiču prinesel tudi
seznam pisanih in tiskanih virov, ki se
jih je posluževal. Kdor pozna borno
literaturo za slovensko zgodovino tega
razdobja, že sedaj lahko pričakuje, da
v tej naši z vsemi znanstvenimi pripo-
močki pisani Zgodovini igra najvaž-
nejšo vlogo izraba in kontrola prvot-
nih, to je arhivalnih virov.

Naj končno še omenim, da so
glavna razdobja razvidna že na ovit-
ku: Ilirske province označuje lik pev-
ca Ilirije oživljene, predmarčno dobo
Prešeren, dobo 1848—1860 pa organi-
zator štajerskega slovenskega šolstva
in soustanovitelj Mohorjeve družbe
škof Slomšek, ki je tudi s prenosom
škofije v Maribor napravil slovenstvu
veliko uslugo. Od Družbe bi le še že-
leli, da bi izdajala Zgodovino v debe-
lejših snopičih in na boljšem papirju,
— za bogate, smiselne in sodobne ilu-
stracije pa zasluži vso pohvalo.

N. Županič.

B. Бешевлиевт.. Првобтлгарски над-
писи УводЂ, текст-Б и коментар1. Годиш-
ник-Б на СофиИски Универзитетг. Исто-
рико-филологически факултеп., књ. XXXI,
1. Придворна печатниза. Софија 1934.

Avtor posvečuje knjigo vstanovi-
teljem prve bolgarske države in njih
prvemu znanstvenemu raziskovalcu, K.
Jireček-u. Razen nekoliko neznačajnih
fragmentov iz nekoliko slov ter onih
okolo konjenika na mađarski pečini so
v tem delu zbrani vsi protobolgarski
nadpisi. G. Beševlijev smatra za po-
trebno ponovno izdanje, ker smatra
izdanje in tolmačenje teh istih nadpi-

Kronika, referati in kritike.

2211

sov po g. Feheru za diletantske in re-
klamersko a prepise g. K. Škorpila za
nezadovoljive. Avtor ne rešava nobe-
nih zgodovinskih ali paleoetnoloških
problemov prepuščajoč to specialistom
bolgarske historije in lingvistom —
turkologom.

Času prve bolgarske države in
to epohi pred sprejemom krščanstva
po Bolgarih (VIII.—IX. stoletje) pri-
pada okolo 40 grških nadpisov, vdol-
benih na kamne po zapovedi vladajo-
čih kanov. Nazivajo jih prvobolgarske
ali prabolgarske nadpise. Tri od teh
so izza vladanja kana Kruma (803 do
814), 11 iz dni kana Omurtaga (814
do 831), 3 izza kana Malamira (831 do
836) in 2 izza vlade njegovega nasled-
nika kana Persijana (836 do 852). Osta-
li napisi se ne dajo časovno razprede-
liti, no izgleda da večji del spada v
dobo Omurtaga. Verjetno najstarejši
bo oni, ki se nahaja pri konjeniku iz
Mađare, in sicer če ne izza vlade kana
Tervela (701—718) potem gotovo iz
prve četrti VIII. stoletja. Najbolj po-
zen je napis kana Persijana iz mesta
Filipi. Večina teh napisov se nahaja
spravljena v Sofijskem arheološkem
muzeju. Glavna stvar avtorjevega de-
la je v tem, da je napise natančno
prepisal, zatem jih sredil in določil
glasoslovni pomen raznih črk. To ni
lahko, ampak zelo utrudljivo in kom-
plikovano delo. Zatem je obdelana or-
tografija, vokalizem, konzontizem,
morfologija in sintaksa napisov.

Sledi komentar k napisom, ki tol-
mači posamezne besede z dodano to-
zadevno literaturo. Za primer prina-
šamo Omurtagov napis iz Abode
(okrožje Šumensko): Κανάς ΙβιγΙ Όμνρ-
τάγ. I Οχσοννος δ ζονπάν ταρ\κάνος 9-ρεητός
«νροπός | μου hov xs anid-avev ις τό |
φοαάτον. ήτον δε το γένος \ αντον Κνριγής.
»Kan üvigi Omurtag (ukaže): Župan-
tarkan Ohsun je bil moj branjenik in

umre v vojni. Rod njegov pa je bil
Kürigir.

Tekstu knjige so dodani fotograf-
ski posnetki protobolgarskih napisov
in zemljevid najdišč, kar vse spopol-
njuje učeno delo in olajšuje razumeva-
nje težke tvarine. Seveda bo moral to
delo vzeti v roke zgodovinar in paleo-
etnolog, ki bo skušal iz nadpisov kaj
pridobiti za najstarejšo bolgarsko zgo-
dovino. Tudi turkologi in drugi ori-
jentalisti se bodo zanimali za proto-
bolgarske napise.

Sofijski univerzi služi lahko v čast
in ponos, da je izdala tako pomembno
delo brez prigovora v vsakem pogle-
du zlasti v filološkem oziru. .

N. Ž.

Rovnocennost evropskyh plemen a
cesty k jejich ušlechtovani. Poradal
prof. K. Weigner. Nova encyklopedie
pfirodnich ved, vydävä druha trida
češke akademie. Nakladem Češke Aka-
demie ved a Umeni. Praga 1934.

Pokret hitlerizma med Nemci, ki
osniva svojo moč na lažnih principih
posebno na krivi predpostavki o supe-
riornosti »nemške rase«, je izzval češke
antropologe na reakcijo. Prvo je na-
pisal nestor čeških antropologov, /.
Mafiegka, dejini problemu o nerovno-
cennosti nebo rovnocennosti evrop-
skych plemen (str. 7—17). Zatem sledi
A. Brožek, Biologicky pojem rasy (19
do 31). Za tem J. Mafiegka, Dnešni
stav znalosti evropskych plemen (33
do 45). Nemški narod bi imel biti se-
stavljen iz naslednjih rasnih tipov po
Günther-ju: nordijski in subnordijski
tip 50%, falski 5%, vzhodni baltijski 8%,
alpinski 20%, laponoidni 2%, dinarski
15%, mediteranski 2%; Rosinski je za-
pazil pri Poljakih: nordijski 31.9%,
subnordijski 21.3%, falski in vzhodno
baltijski 27.4%, alpinski 15%, lapono-
idni 3.8%, mediteranski 0.5%; po Ma-
tiegki je bilo pri Čehih: nordijski 5 do

222

Kronika, referati in kritike.

10%, subnordijski 17%?, vzhodno bal-
tijski 20%, alpinski 33%, laponoidni
0.5%, dinarski 20%, mediteraski 0.5%;
pri Madjarih po Bartuczu: nordijski
+ subnordijski 4'5%, falski 35%, al-
pinski 15%, laponoidni 5%, dinarski
20%, mediteranski 1%, kavkaski 15 do
20%, rjazanski 5%. — J. Maly, Rovno-
cennost lidskych plemen po strance te-
lesne (str. 47—59). — J. Matiegka,
Rovnocennost evropskych plemen po
strance duševni (str. 61—^74). — V.
Ružička, Zlepšeni stavu naroda ple-
mennou hygienou či eugenikou? (str.
75—88). — H. Pele, O možnosteh zdo-
konaliti lidsky rod upravou Zivotniho
prostfedi cestou socialniho lékarstvi.
— K. Veigner, Wyznam telesne vycho-
vy pro zlepšeni rasy (str. 103—112). —
L. Niederle, Plemenné složeni Slovanu
(str. 113—119). — K. Chotek, Rasa a
kultura (str. 121—134). — J. Horék,
Rasové problemi a lidové podani slo-
vanske (str. 135—146).

Kdor se resno zanima za rasni
sestav srednje Evrope, za razmerje
med potencijalnimi în pridobljenimi
duševnimi sposobnostmi, za namišlje-
no superiornost »nemške rase« in lažne
rasne hipoteze nemških antropologov,
naj vzame v roko gornjo knjigo.

N. Ž.

LUŽIŠKO-SRBSKI SKLADATELJ IN
FOLKLORIST BJARNAT KRAWC
V JUGOSLAVIJI

Z namenom, da bi od blizu spo-
znal jugoslovenski harod, predvsem
njegovo bogato glasbeno folkloro, je
meseca aprila posetil Jugoslavijo zna-
ni lužiško-srbski skladatelj in folklo-
rist g. Bjarnat Krawc, ki ga tudi Nem-
ci radi njegovih umetniških stvaritev
visoko cenijo. Ni se ustrašil, kljub
svojim 73 letom, naporov, ki so zve-
zani z dolgim potovanjem od Draždan

Bjarnat Krawc.

do Ljubljane in potem skoraj po vsej
Jugoslaviji.

V Ljubljano je prispel 12. aprila.
Na kolodvoru so ga pričakovali pred-
stavniki društva prijateljev Lužiških
Srbov s svojim predsednikom g. dr.
Nikom Zupanićem na čelu. Zvečer
istega dne so mu člani društva prire-
dili v restavraciji »Slamič« skromen
prijateljski večer, katerega so se ude-
ležili tudi [predstavniki ljubljanskih
glasbenih krogov. Ob tej priliki je vi-
sokega gosta pozdravil g. dr. Niko Zu-
panić, ki je naglasil, da obiski odlič-
nih kulturnih delavcev najmanjšega
slovanskega naroda ne pomenijo ni-
kakih političnih demonstracij napram
Nemčiji, katere lojalni državljani so
Lužiški Srbi, marveč služijo taki obi-
ski le utrditvi kulturnih stikov med
posameznimi slovanskimi narodi. V
svojem nadaljnjem govoru je ome-
njal vezi, ki so vedno vezale lužiško-
srbski narod z jugoslovenskim ter

Kronika, referati in kritike.

2231

končno izrazil željo, naj bi nemški na-
rod končno vendarle enkrat uvidel, da
mu mali slovanski otočič sredi Nem-
čije politično ni škodljiv, temveč da
ga je treba kot zanimiv zgodovinski
ostanek nekdaj mogočnega polabsko-
slovanskega plemena vsestransko pod-
preti pri njegovem kulturnem strem-
ljenju. Za njim je g. Vekoslav Bučar
v lepem govoru obujal spomine na svo-
ja prva srečanja z g. Krawcem na raz-
nih lužiško-srbskih prireditvah v Bu-
dysinu. Brazdanih in drugod, g. Zor-
ko Prelovec pa je slavil dragega go-
sta kot enega največjih slovanskih
glasbenih umetnikov in enega najbolj- ,
ših poznavalcev slovanske narodne
glasbe v obče, izražajoč obenem vese-
lje, da zamoremo imeti dragega gosta
v naši sredi. Ginjen se je sivolasi
umetnik zahvalil v svoji sočni mate-
rinščini za' pozornost, ki mu jo jugo- j
slovenski narod izkazuje že takoj pr- ;
ve ure po njegovem prihodu v Jugo-
slavijo. Omenja, da nikdar ni bil po-
litik, ampak da je pri svojem umetni-
škem delovanju vedno stremel za tem,
da dokaže svetu, da je tudi njegov
mali narod zmožen življenja.

Ves večer, na katerem je neumor-
no prepeval Prelovčev oktet »Ljubljan-
skega Zvona« slovenske in druge ju-
goslovenske narodne in umetne pesmi,
je potekel v najlepšem razpoloženju.

Naslednje dni svojega bivanja v
Jugoslaviji, je g. Krawc prebil v Za-
grebu, Beogradu, Sarajevu in Dubrov-
niku, nakar se je zopet za nekaj dni
vrnil v Ljubljano, kjer si je ogledal
vse kulturne ustanove, med drugimi
tudi naš muzej, kjer ga je predvsem
zanimala etnografska zbirka.

V. Bučar.

Matija Tome, B e 1 o k r a j i n s k e.

Za moški zbor priredil, izdal in zalo-
žil Akademski pevski zbor v Ljubljani
1934. Cena Din 30.

Matija Tome.

Vsebina je prirejena po zapiskih
in fonogramih (notacijah) dr. J. Adle-
šiča (N. Stritofa), avtorja, O. Deva,
L. Kube, F. Marolta. Zbirka je nastala
na pobudo Akademskega pevskega
zbora ozir. njegovega pevovodje F.
Marolta, ki sta si stavila za nalogo po-
kazati razvoj slovenske narodne (kme-
čke) pesmi.

Za razumevanje belokranjske glas-
bene folklore na splošno je važna štu-
dija dr. St. Vu r ni k a v Etnologu
1931, št. 2. Dr. Vurnik je na podlagi
intenzivnega študija prišel do nasled-
njih zaključkov: Belokranjske pesmi
rabijo povprečno zelo majhno število
tonov, to se pravi, da imajo razmero-
ma ozek ambitus; zato so harmonsko
revnejše od alpskih, katerim ogromen
ambitus omogoča vse vrste melodično-
harmonskih efektov. Belokranjec se
poslužuje kar najmanj mogoče melo-
dičnih motivov; zato čujemo skoro
vedno en in isti motiv. Temu pojavu

224

Kronika, referati in kritike.

pravijo »orientalska monotonija« ali
»litanijski tip«, ki je lasten vsem
vzhodno-evropskim narodom, pa tudi
eksotičnim narodom drugih delov sve-
ta. Te pesmi so skoro brez vseh har-
monskih, melodičnih in kompozicional-
nih prijetnosti, zato igra v njih ritem
veliko vlogo. Velik del teh pesmi ima
svoj estetski smisel skoro le v ritmiki,
ki se nagiblje več ali manj k izometri-
ji, ali pa rabi kar se da malo ritmičnih
shem in modelov. Na Belokranjskem
je v absolutni večini dvodelni (^/4)
takt, ki se uveljavlja z malo ritmično
vrednoto (osminka). Pike pri notah
skoraj ne dobimo. Harmonična zgrad-
ba teh pesmi je enostavna; okreti se
gibljejo iz toničnega položaja v domi-
nantni septimni položaj; subdominant-
nih okretov je v Beli Krajini silno ma-
lo in jih pevci ne priznavajo. Tudi
modulacija je skoraj neznana. Nekaj
procentov je, zlasti ob Kolpi, tudi pes-
mi, ki kadencirajo v dominanti na na-
čin bhžnjega orijenta. So to pesmi, ki
so mestoma čisto durske, mestoma se
dado tolmačiti durski in molski obe-
nem, končno pa le sklenejo v čisti dur-
ski dominanti. Nekateri so mnenja,
da je ta pojav nekak ostanek od sta-
rih cerkvenih modi, za kar pa še manj-
kajo historični dokazi. Kompozicijonal-
ne oblike so mnogovrstne. Najdeš tu-
di melodijo v dveh taktih, redke niso
štiritaktne; dalje sledimo pet-, šest-,
sedemtaktne melodije, seveda pa ima-
jo večino, zlasti med novejšimi iz
XVIII. in XIX. stoletja, one osemtakt-
ne periode. Lahko rečemo, da je mo-
notonska AAAA, dvodelna ponavlja-
na AB AB oblika najčešča na Belo-
kranjskem. Stare pesmi kažejo včasih
zanimivo modificirane harmonične mol-
skale, dobijo se breztaktne pesmi v
dorskem tonovem načinu, spremljane
v nekaki heterofoniji z goslimi, ki ra-
bijo stare konsonance kvarte in kvinte.
Pojavljajo se tudi stare diafonijske

dvoglasne oblike, neki bordoni v pa-
ralelnih tercah, ki se pa na začetku in
na konceh samostojno gibljejo. Tudi
kanonične forme primitivne oblike, za-
plodki srednjega veka, so na Belo-
kranjskem še doma. Zanimivi so tudi
tipično belokranjski teksti, ki kažejo
abstraktno idealistične paralelizme, ki
se strinjajo z glasbeno »monotonijo«.

Te izsledke je upošteval avtor pri
obdelavi posameznih pesmi. Takoj pr-
va pesem (»N a p o j n i c a«) je sicer
prosta kompozicija avtorja, ki je pa
dal ohranjenemu besedilu stilno pra-
vilno glasbeno obliko kresne obredne
pesmi. (Pojasnila k posameznim sklad-
bam so povzeta po razlagi, ki jo je za
koncert APZ napisal dirigent F r.
M a r o 11) — »K o 1 e d a« za Svečnico
je tipičen primer originalnih starih be-
lokrajinskih pesmi v naravnem ton-
skem načinu, sklepna stalna fraza »Ma-
rija, prosi Jezusa« je tipičen primer
ustaljenega sklepnega okreta (stalne
fraze). Te vrste kolede so se pele v
obliki dvoglasnih koralnih diafonij, ki
so značilne za belokrajinski glasbeni
folklor —■ Na »Tepežnico« (god ne-
dolžnih otročičev 28. decembra) gredo
otroci »tepeškat« po vasi. V našem
primeru gre za »Tepežnico«, ki se je
še pela, dandanes jo otroci le »klepe-
čejo« (govore) — »S v a t s k e p e s -
m i« so priložnostne pesmi, ki jih poje
narod v različnem redu in primernih
momentih na »pirih« (svatbah) —
»K r e s n e« so vokalna suita, ki zdru-
žuje petero različnih napevov različne
časovno-stilne opredelitve. Te stilno-
heterogene sestavine morejo živeti
hkrati le v narodni pesmi in tvorijo
nekako mozaično formo — »Belo-
krajinsko kolo« je stilizacija po-
rušene oblike prostega metliškega ko-
la. Tekst je ves ohranjen; od napevov
sta pa ohranjena le začetek in završek,
vmesni pesmi b) in c) je prireditelj
stilno pravilno vkomponiral — Jurje-

Kronika, referati in kritike.

225

vanje je preostalina znamenitega sta-
roslovanskega kurentovanja, ki hrani
in združuje v sebi poleg obrednih ple-
sov največ mitoloških prausedlin geo-
tropskega značaja. Napev našega »Z e-
lenega J u r j a« je ohranjen tipičen
primer staroslovenske originalne me-
lodije, njegovo starost izpričujeta do-
sledna izoritmija, enostavna melodič-
na črta v starem dorskem načinu, fizio-
gnomija te belokrajinske melodije je
povsem različna od onih kajkavskega
porekla iz mnogo mlajše dobe —
»H a j d u k Velja« je edini primer
neporušene oblike belokrajinske pri-
povedne junaške pesmi iz dobe nepre-
stanih strahotnih turških vpadov. (Ve-
lja je bil baje silovit junak iz vojne
granice, ki je hodil napadat Turke tu-
di v njihovo deželo). Da ustvari pri-
merno formo junaške pesmi, je prire-
ditelj poleg neprestano razpletajočega
se napeva, ki je v svoji preprostosti
tipičen primer belokrajinsko-orijental-
ske monotonije, uporabil prosto iznaj-
dena motiva guslarja, ki se je v Beli
Krajini držal vse do konca 19. stoletja,
in pohoda junakov — »K o 1 e d a« na
Ivanje je najstarejši ohranjeni sloven-
ski narodni napev. Pesem kaže staro
koralno fakturo v kanonični obliki.
O veliki starosti pričajo ozek kvartni
ambitus, melični potek v sekundah,
diafonična dvoglasnost, rapsodičen ri-
tem in stalna sklepna fraza. Avtor je
uporabil dvostaven zbor po vzoru me-
njajočih se respouzorialnih antifon. S
tem stavkom prosto kontrapunktira
motiv guslarja, ki je take speve vedno
spremljal, forma naj bi bila nekakšna
vokalno-instrumentalna heterofonija,

O zbirki so izšle razne ocene. Kot
najmerodajnejšo omenimo ono, ki jo
je napisal v zagrebški »Sv. Ceciliji«
(1934, št. 2) znani muzikolog in skla-
datelj dr. Božidar Š i r o 1 a. Med
drugim pravi: »U otmjenom formatu
veHkog notnog kvartnog formata iz-

dano je u veoma ukusnom obliku i
osobito dotjeranom rukopisu (u lito-
grafiji, koja se gotovo takmi s notnim
tiskom) ovo ozbiljno delo slovenskoga
kompozitora. Ta njegova priredba da-
leko je premašila ono, što se prired-
bom smatra. To su manje ili oveće
kompozicije, u kojima je avtor uspio
dati čitave zvučne slike neobične su-
gestivnosti, naročito za onoga, koji
pozna pučke običaje, uz koje su veza-
ni oni napjevi, kojima se Tome po-
služio, kao osnovom svojih kompozi-
cija. Tome je svjesno htio dati — ma-
kar i grubi, pa i groteskni realizam »na-
pojnice«, »Kolede«, »tepežnice«, »Ko-
la«, »Zelenog Jurja«, ali je nastojao
dati i kompozicije većeg obujma, u ko-
jima će oživjeti i cijeli obred (»svet-
ske pesmi«, »Kresne«, »belokrajinsko
kolo«). Sredstva, kojima se Tome slu-
ži, da iz kratkih napjeva pučkih izgra-
di oveće muzičke stavke sasvim su
suvremena. On ne preza ni pred osti-
natnim figurama, kojima nameće mo-
notoniju ugođaja ritmijskoga, što na-
staje Utanijskim ponavljanjem kratke
strofne forme, a oživljuje to mjesti-
mice još i ozbiljnim nastojanjem, da
pojedine dionice sasvim oslobodi u
njihovom pokretanju, makar pri tom
došao i do poHtonalnih kombinacija.
Naročito se to opaža u tretiranju sma-
njene kvinte tonaliteta, koja te starin-
ske »belokrajinske napjeve« toliko pri-
bližuje tonalitetu tako zvane istarske
ljestvice, pa je još uvijek kamen kuš-
nje za našu teoriju muzičkog folklora
i njegovih osebina. U nastojanju, da
dade što življu impresiju pravog pu-
čkog izražaja svojoj muzici, Tome je
posegnuo i za dijeljenjem zbora u dva
dijela, koji na način antifone jedan
drugome odgovaraju i kao da se nad-
meću, koji će većim zanosom i topli-
jim žarom ispjevati svoj napjev. Drug-
da su u tijesnom slijedu ne prezani
pred kanonskim obrascima, ma da su

15

226

Kronika, referati in kritike.

oni podalje našeg folklora. To su odli-
ke ovog ozbiljnog djela Tomcovoga,
kje je — čini se — zamišljeno cikli-
čki, t. j. avtor želi — ma da to nije
nigde istaknuo — da njegove, »Belo-
krajinske« ispune čitav program jed-
nog koncerta, da u svojoj šarolikosti
ožive cijeli jedan kraj, »Belukrajinu«,
sa svim njezinim folklornim značajka-
ma. G. Tome je učinio veliku uslugu
slovenačkog modernoj muzici, upozo-
rio ih je svojim djelom »Belokrajin-
ske«, da u Belokrajini doista živi naj-
starija slavenska muzička tradicija«.

M. Švarski.

Dr. Jože Lavrič, Organizacija sta-
tistike V Jugoslaviji. Banovinska zalo-
ga šolskih knjig in učil. Ljubljana 1935.

Ta knjižica je poskus, menda prvi,
prikazati pregled celokupne admini-
strativne statistike, v naši državi, bo-
disi da gre za primarne statistike, to
je, kadar gre za neposredno, iz stati-
stičnih namenov povzročeno številčno
zajetje pojavov, bodisi za sekundarne
statistike, ki se nabirajo kot postranski
produkt nekega drugega administrativ-
nega poslovanja.

Za dobro stran takega prikaza
smatram, ne samo, da informira, ka-
tera statistika, kje in na kaki pravni
osnovi se vodi, ampak zlasti tudi, da
omogoči oziroma olajša kritičen od-
nos do številke. Četudi bi namreč sta-
tistike bile čisto točne, kar pa v naj-
več primerih niso, je treba pri praktič-
ni uporabi in zlasti pri časovni in kra-
jevni primerjavi številk, ugotoviti njih
identično, kaj so in predstavljajo in
njih genezo, od kod so in prihajajo.

Le če tako številko vsestransko
spoznamo, jo moremo s pridom in
prav uporabiti posebno v njeni anali-
stični funkciji pri raziskovanju vzroč-
nih zvez in razvojnih tendenc.

Poglavja: osnove naše statistike,
demografska, agrarna, gozdna, rudar-

ska, finančna in prosvetna statistika
so bila objavljena v »Času«, 1. XXIX.,
štev. I.-II. in III.

Résumé.

L' auteur expose 1' organisation de
la statistique administrative en Yougo-
slavie — de la primaire aussi bien que
de la secondaire — par rapport à ses
représentants et à sa base légale.

Bien qu' à sa naissance 1' Etat you-
goslave ait trouvé sur son territoire
trois bereuax statistiques déjà exis-
tanto (à Belgrade, à Zagreb et à Sara-
jevo), la nécessité de l'adaption du
service statistique aux circonstances
changées s'imposait.

Actuellement le service de la sta-
tistique officielle, tant qu' il s' agit de
la statistique centrale, est concentré à
»La statistique générale de 1' Etat«, qui
est agrégée au Ministère de l'Intérieur.

Le présent aperçu fait voir que la
statistique yougoslave, n' ayant peut -
être pas joui jusqu' ici d'une bonne
réputation ni au pays ni à 1' étranger,
a fait, au cours de ces dernières an-
nées de grand progrès, de la sorte que
sa réputation devant l'étranger peut
être considérée, d'ores et déjà, comme
réhabilitée.

»La statistique générale de 1' Etat«
a publié en 1931 les annuaires statisti-
ques pour les années 1929 et 1930 et
en 1934 les annuaires pour les années
1931 et 1932. On a tout lieu d'espérer
que dorénavant les annuaires yougo-
slaves pourront marcher du même pas
avec ceux de l'étranger.

A côté de cette statistique centra-
le il existe un grand nombre de ser-
vices statistiques dispersés dans les di-
vers ressorts administratifs, qui ont,
ces temps derniers, fait paraître un
nombre important de publication re-
marquables.

En dehors des bases générales de
l'organisation de la statistique, dans le

Kronika, referati in kritike.

227

présent aperçu sont traitées des diffé-
rentes questions se rapportant à la sta-
tistique démographique, agraire, fores-
tière, minière, ombrométrique, hydro-
graphique, hydraulique, financière, éco-
nomique, sanitaire et à la statistique
relative au traffic, à 1' électrification, à
la Prévoyance sociale et à l'instruction
publique.

Dan chacun des chapitres du livre
sont mentionnés les ouvrages les plus
importants parus jusqu'ici. De même
sont citées les lois, les décrets et les
règlements, aoissi bien que les arrêtés
ministériels les plus important qui d'un
côté règlent le fonctionnement de la sta-
tistique primaire et de 1' autre servent
de base à la statistique secondaire.

Les remarques méthodologiques et
critiques sont réduites à la mesure
indispensable.

t Čeda Mijatović.

U Londonu je umro 14 V 1932 u
dubokoj starosta bivši ministar i aka-
demik, finansijer i nacionalni ekonom,
pisac i istorik Čeda Mijatović, rođen
u Beogradu 6 X 1842.

Obim rada pokojnog Mijatovića je
vrlo velik. U tom mnogostrukom radu
njegove istoriske rasprave zauzimaju
vrlo vidno mesto. Mijatović se istina
specijalno istorijom intenzivno bavio
samo oko dvadeset godina, pa je onda
ostavio to polje, i vraćao se posle to-
ga istoriji retko i to samo uzgred i
prigodom.

Za našu istorijsku nauku je ne-
ocenjivo velika šteta što je Mijatović
napustio rad na istoriji, jer on je bio
bez sumnje najveći istoriski talenat u
našem narodu. Mijatović je više no i
jedan naš istorik duboko osećao pro-
šlost u svima tančinama, i imao je
smisla, talenta i snage da je plastično,
živo i slikovito prikaže. Njegove ras-

prave o staroj srpskoj trgovini, o fi-
nansijama u Nemanjićskoj državi, o
Baošićima, o srpskoj emigraciji pri
prodiranju Turaka, i, nada sve, nje-
govo veliko delo u dve knjige o de-
spotu Đurđu Branke vicu, ostalće za
sva vremena uzama dela naše istorio-
grafske literature.

Čeda Mijatović je bio romantičar,
uvek pun idealizma i fantazije, pun
zanosa i oduševljenja. Zbog tih svojih
osobina i sklonosti on, po pravilu, nije
video našu prošlost onako, kakva je
ona u stvari bila, nego je u svojoj
romantičarskoj fantaziji uvek sve
ulepšavao, pa je prikazivao samo po-
zitivne strane u našem srednjevekov-
nom životu i uvek je sve idealizirao.

Da je prošao dobru školu, koja bi
ga uputila na kritičnost i akribiju i
naučila ga da traži i prikazuje istinu,
bez obzira na to, kakva je ona, kqja
bi ga nateralia da obuzdava svoju ro-
manticizmu sklonu fantaziju, Mijatović
bi ne samo po svome talentu, nego i
po svojim radovima, bez sumnje bio
naš najveći istorik. st. Stanojević.

ČASOPISI IN NOVE KNJIGE.

A. Uvodic, Andrija Medulid nazvan
Schiavone, dalmatinski slikar XVI. stolje'
ca. Izdanje Galerije umjetnina Primorske
banovine, П1 Split 1934.

J. I. Smirnov, Der Schatz von Achal-
gori. Aus dem Nachlass von Georg Tschu-
binaschwili herausgegeben, Verlag des Ge-
orgischen Museums Tiflis 1934.

R. Ložar, Predzgodovina Slovenije,
posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklen-
burg. (Posebni odtis iz Glasnika muzej-
skega društva za Slovenijo, XV, str. 5
—9.). Ljubljana 1934.

Narodna starina. Časopis za etno-
grafiju južnih Slovjena. Glavni urednik
prof. Univ. dr. Josip Matasovič. Knjiga IX,
sveska 29. Zagreb 1932. Vsebina F. Fan-
cev. Hrvatska crkvena prikeizania; —
f. Matasovié, Knez Lenard kaptoloma
zagrebačkoga kramar; — M. Praun-
sperger, Nešto o starom hrvatskom
oružju Ш; — A. Derocco, Crkva
sv Gjorgja u Podgorici; — A. Schnei-
der, Tko je bio Niccolo deli' Area 2 ; —
N. Žic, O slovensko) investituri na polju
Gospe Svete ; — J. Bösendorfer, Ko-
lonija Ciprovčana u Osijeku ; — V. Lat-
k o v i č, Zapisi vojvode Petra F. Vujovica ; —
M. Stojkovic, Orko; — Nekrolozi, Pu-
blikacije, bilješke.

M. Карановић, Гробна Црква гра-
фички кзражена на босанском средње-
вековном споменику (Ca 15 слика на
једној табели). Сарајево 1934.

Б. M Дробнаковић, Саобраћај на
Дрини. (Посебна издања Географског
Друштва, свеска 15). Београд 1934.

Lj. Karaman, Iz kolijevke Hrvatske
prošlosti. Historijsko-Umjetničke črtice
o starohrvatskim spomenicima. Redovno
izdanje Matice Hrvatske za god. 1930.
Zagreb MCMXXX.

Kocbek-ŠaSelj, Slovenski pregovori,
reki in prilike. Založila Družba Sv. Mo-
horja v Celju. Mohorjeva knjižnica. Celje
1934.

Contes populaires Serbes, Recue-
illis d'après Vouk Karadjitch par Divna
Vékovitch avec la collaboration de M. Gi-
nier. Préface de son Exc. M. M. Spalaiko-
vitch. Ministre de Yougoslavie en France
Collection Internationale de Folklore sous
la direction de J. de la Pradelle. Ilustra-
tions en couleurs de H. M. Petit. (Les
éditions internationales 4 bis. Rue des
Ecoles (Ve), Paris 1934.

Hessische Vereinigrung für Volks-
kunde, Herausgegeben im Antrage der
Hessischen Vereinigung für Volkskunde
von Hugo Hepding, Bd. XXXIl. Selbst-
verlag der hessischen Vereinigung für
Volkskunde. Glessen 1934.

Jadranska straža, god. XII, br. 12.
Urednici Niko Bartulovié i Jakša Ravlič,
Split 1934.

B. Sana, Positivmodelle römischer
Ollampen aus Poetovio. Germania-An-
zeiger der römisch-Germanischen Kom-
mission des deutschen archäologischen In-
stituts. Verlag: Walter de Gruyter et Co.
Berlin 1935.

J. Holub, Strucny Slovnik etymo-
logicky jazyka československeho. Praga
1933

Г. Д. Баласчевт., Старо-тракиИски
светилиша и божества, et 78 образи вт.
текста. Печатница П. Глушков^. Софија
1934.

Р. Јеремић, Бачки Руси (Рушњаци,
Русини). Штампарија Јовановић и Бог-
данов Нови Сад 1928.

Sitzungsberichte der Gesellschaft
für Geschichte und Altertumskunde zu

časopisi in nove knjige.

229

Riga. Vorträge aus den Jahren 1932 und
1933. Verlag von Bruhus. Riga 1934.

Општи Каталог Књига. Геца Кон
A. Д. Београд 1935.

М. М. Pavićević, Narodna poređenja
(Crna gora). Posebni otisak iz Zbornika
za narodni život i običaje južnih Slavena,
knjiga XXX. Nadbiskupska tiskara. Za-
greb 1935.

М. M. Pavićević, Badnje veče 1918.
Preštampano iz „Seljačkog glasa". Tisak
Jugoslovenske Štampe. Zagreb 1935.

Catâlogo de libros antiguos, raros
y curiosos que hallan de venta en la
Libreria de ocasion de Estanislao Rodri-
guez. Madrid 1933.

Genus, oroano del Comitato Italiano
per lo studio dei problemi délia popola-
zione edito sotto il patrocinio del Con-
siglio Nazionale délie ricerche. Roma 1934.

J. Радонић, Извори за историју јуж-
них Словена, серија I, књига I свеска 1
и 2. Српска Краљевска Академија Збор-
ник за историју, језик и књижевност на-
рода, III оделење, књига III. Цена 100 ди-
нара. Београд 1934.

Ст. Станојевић, Историја Југосло-
вена за средње школе, III књига, Изда-
вачко и књижарско предузеће Геца Кон.
Цена дин. 30. Београд 1934.

Sveta Cecilija. Smotra za crkvenu
glasbu s glazbenim prilogom. Glasilo Ce-
cilijina društva u Zagrebu, God. XXIX,
sv. 1. Zagreb 1935.

Lužičkosrbsky Včstnik. Časopis
společnosti pfatel Lužice v Praze. Roč-
nik XVI, čislo 1-2. Praga 1935.

Kmetovalec. Glasilo Kmetij. Družbe
V Ljubljani R. Z. O. Z. Leto LII, štev. 3.
Ljubljana 1935.

РазписБ на лекциигђ за Л-ћтнин
семестарљ на 1934 —1935 Учеб. год.
СофиАски Универзитет-Б. Цена 20 лева.
Придворна печатница. Софија 1935.

Imenik knjig Šentjakobske knjiž-
nice v Ljubljani. Drugi dodatek k ime-
niku iz leta 1928. Izdala in založila Sent-

jakobska knjižnica v Ljubljani. Ljubljana
1935

Vesnik saveza štedionica kraljevine
Jugoslavije Vlasnik i izdavač: Savez
štedionica kraljevine Jugoslavije. Odgo-
vorni urednik : Dr. Gjuro Račič God. II,
br. 7. Zagreb 1935

Carinthia, CXXIV Jahrgang, Heft 1,
Geschichtliche Beiträge zur Heimatkunde
Kärntens. Mitteilungen des Geschichts-
vereines für Kärnten Geleitet von M.
Wutte. Druck von Job. Leon sen. Celo-
vec 1934

Slovansky Prehled. Sbornik pre-
poznavani politickeho sociälniho a kul-
turniho života slovanskyh statu a narodu.
Nakladatelstvi Soie a Šimaček, roč. XXVI,
Čis. 10 Praga 1934.

Б. M. Дробњаковић, Библиографија
радова наших етнолога (V, Н. Жупанић).
Прештампано из „Гласника Етнографског
Музеја" y Београду, књ,1Х, стр. 119—122.
Београд 1935.

Dr. Jože Lavrië, Organizacija sta-
tistike V Jugoslaviji. Banovinska zaloga
šolskih knjig in učil. Ljubljana 1935.

Мисионар, издаје ce з благословом
епископа охридско-битољског Николаја
и објављује месечно са циљем да по-
могне унутарњем и спољнем православ-
ном мисионарству Годишња претплата
20 динара за нашу државу a 35 дин. за
иностранство. Васник јеромонох Иринеј
Златић. Штампарија и печаторезница „По-
беда". Битољ 1935.

Monumenta Artis Slovenicae. 4.
snopič: srednjeveško slikarstvo spisal
Dr. Fr. Stele; IV, Johannes Aquila de
Rakespurga. Ljubljana MCMXXXV.

Terra. Suomen Maantie-teelisen seu-
ran Aikakauskirja Vuosik. 46 Arg Nl2 4.
Helsinki 1934.

Germanoslavica. Vierteljahrschrift
für die Erforschung der germanisch-sla-
vischen Kulturbeziehungen. Im Autrage
des slavischen Institutes und der deu-
tschen Gesellschaft für slavistische For-
schung in Prag. Herausgegeben von:

230

Časopisi in nove knjiige.

Josef Janko und Franz Spina. Schrift-
leitung Konrad Bittner et Vojtech Jirât.
Verlag Rudolf M. Rohrer, Jahrg. III, Heft
1-2. Brno 1935.

Lud. Slowianski, pismo poswiecone
dialektologji i etnografji Slowian, wydojn
K. Nitsch et K. Moszynski, tom III, zes-
zyt 2. Krakow 1934.

Гласник Историског Друштва y Но-
вом Саду, књига VII, свеска 1—3. Ди-
ректор Ст. Станојевић, уредник Душан
Поповић. Штампа Српска Манастирска
штампарија y Ср Карловцима. Нови Сад
1934.

A. Stocky, Cechy v dobe Železne.
Jan Štenc. Praga 1933.

J. Wolf, Krasna Češko v Plzni. XIV
ročenka Ndrodopisného Musea Plzenska,
za rok 1932.

B. Škerlj, Človek. Izbrana poglavja
iz prirodoslovja človeka. 25 slik in 3 ta-
bele. Založba Tiskarne Merkur. Ljubljana
1934.

N. Županič, Etude de la métamor-
phose physio-ethnique des nations, spé-
cialement des Yougoslaves. Extrait de Г
„Antropologie", str. 333—339. Praga 1932.

M. Доленц, Теорија кривичног по-
ступка за Краљевину Југославију (Систе-
матско приказивање). Издавачка књижар-
иица Геце Кона. Београд 1933.

V. Bučar, Suum cuique. Kritičke
primedbe dr. V. Novakovoj Antologiji
Jugoslovenske misli i narodnog jedinstva.
Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1934.

Vjesnik kr. Državnog Arkiva u
Zagrebu, godina VI, uredio E. Laszovski.
Tisak Zaklade tiskare Narodnih Novina.
Zagreb 1934.

A. Feuerlisen, Stadtbibliotekär N.
Busch (4- 13. X. 1933) Zum Gedächtniss.
Mit 1 Bildnis. Riga 1934.

A. Grgin, Istraživanje starohrvatskih
spomenika po splitsko] okolici, Izdanje
„Bihaca" Hrvatskog društva za istraži-
vanje domače povijesti u Splitu. Posebni
otisak iz XII. knjige „Narodne Starine".
Zagreb 1933.

O. Schlaginhaufen, Das hallstätti-
sche Skellet von Othmarsingen (Kt Aar-
gau) und der Hallstattmensch auf dem
Boden der Schweiz. Mit 3 Textabbil-
dungen und 6 Taffeifiguren. Zürich 1934.

M. C. Филиповић, Примитивна Сред-
ства за пренос добара и кретање на Гла-
синцу. С. О. из „Гласника Земаљског Му-
зеја y Босни и Херцеговини", XLV, str
129-134). Сарајево 1933.

Гласник Скопског Научног Друш-
тва, књ. XIII, оделење друштвених наука,
7. Уредник P Грујић. Скопље 1934.

В. С. Радовановић, Велика језера
Јужне Србије Атлас Географског Друш-
тва, 12. Државна Штамиарија Краљевине
Југославије. Београд 1934.

Ј. Липовац ет Б. Ж. Милојевић,
Бока Которска. Атлас Географског Дру-
штва, 11. Двжавна Штампарија Краље-
вине Југославије. Београд 1934.

Bela Krajina. Priloga „Foto ama-
terju". Ljubljana 1933.

F. Stele, Umetnost Dolenjske. Kul-
turno-geografski pokus k problemu slo-
venske umetnostne zgodovine. Posebni
odtsk iz „Etnologa" V, glasnika kr. Etno-
grafskega muzeja v Ljubljani. Ljubljana
1933,

Hrvatska Smotra, god. II, br. 1.
Zagreb 1934.

L Hribar, Moji spomini, 111. od 1929
dalje. Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna
tiskarna in litografija. Ljubljana 1932.

N. Županič, Zur physio-ethnischen
Metamorphoze der Völker mit besonderer
Rücksicht auf die Südslaven. Comitato
Italiano per lo studio dei problemi della
popolazione. Instituto Poligrafico dello
stato. Rim 1932.

M. Грба, Када je живео Иван Раве-
њанин? (Сепар. отисак из „Етнолога" V).
Ljubljana 1932.

F. Stele, La Slovénie aperçu de son
histoire — sa culture — sa littérature.
Edition du P. E. N. Club, centre slovène
de Ljubljana. Ljubljana. 1933.

Časopisi in nove knjiige.

2311

M. C. Филиповић, Модрича. Ca 2
карте и 6 фотографија y тексту. Пишчево
издање. „Немања", задужбипска Штам-
парија Вардарске бановине. Скопље 1932.

N. Županič, La signification de quel-
ques vieux noms géographiques de la
péninsule Balkanique. (Extrait de Г „Et-
nolog" V, Bulletin du Musée Royal d'
Ethnographie â Ljubljana). Ljubljana 1933.

A. Bychan, Beitrag zur Volkskunde
der Gagausen. (Extrait des Mémoires de
la société finno-ougrienne, LXVII).

Kp. MiflxeB'B, Велики Преславт., сто-
лицата на Симеона. ВодачЂ за стари-
иигк. Издање на „БЂЛгарска Старина' —
Шумен. Придворнапечатница. Sofija 1930.

Ив. Велков1>, Мадара, светилише-
то на Праб-Блгарит-ћ. Водач за стари-
HHTt. Издање на „Б-Блгарска старина,
Придворна печатница. Sofija 1930.

Nordiska Museets och Skansens
Arsbok Fataburen. Stockholm 1934.

M. M. Pavicevič, Ognjenim stazama.
Predgovor napisao dr. Mato Hanžekovic,
knjiga 2. Izdanje knjižare Jov. Sekuloviča.
Hercegnovi 1933.

Наш језик. Издаје Лингвистичко
Друштво y Београду, Год III, св. 1. Бео-
град 1934.

Man, A monthly record of antropo-
logical science. Vol. XXXV, Nos. 1—20.
Published by the Royal Anttropological
Institute, 52, Upper Bedford Place, Lon-
don, W. b. 1. Annval Subscription, S, 1,
London 1935.

P. Симоновић, Етнографски Преглед
Војводине. Штампа Учитељског Д. Д. ,Ча-
тошевић". Нови Сад. 1935.

Wiener Zeitschrift für Volkskunde,
(Vormals Zeitschrift für österreichische
Volkskunde) herausgegeben vom Verein
für Volkskunde in Wien. Geleitet von
Prof. dr. M. Haberlandt, XL Jahrgang,
Heft 1-2. Wien 1935.

Congress International des Scien-
ces Antropologiques et Ethnologiques,
Première Session. Londres 1934,

Fr. Šuklje, Iz mojih spominov, del
I—III. Jugoslovanska knjigama. Ljubljana
1929.

Rig. Tidskrift utgiven o v Förenin-
gen för svensk Kulturhistoria. Stock-
holm 1934.

Sbornik praci vënovanych Prof.
dru. Weignerovi k sedesâtym narozeni-
nâm (Antropologie, XII Suplement). Praga
1934.

M. M. Pavicevič, Črnogorsko pravo-
sudje i pravna shvačanja u anegdotama.
Zagreb 1933.

Przegl^d Antropologiczny, Organ
polskiego towarzystwa antropologicznego
i zakladu antropologu wydzialu lekarski-
ego w universytecie poznanskim. Redak-
tor Adam Wrzosek. Tom VIII, zeszyt 1-2.
Poznan 1934.

Glasnik jugoslovenskog prof esorskog
društva, knj XIV, sveska 9. Beograd 1934.

S. VrIinié, govor ob predaji diplome
častnega občanstva adlešičkega bivšemu
ministru g. dr. Niku Županiču v Adlešičih
dne 26. julija 1931. Izdali jubilarjevi pri-
jatelji. Ljubljana MCMXXXI.

Else Krohn, Kleine Beiträge zurKent-
niss islamischer Secten und Orden auf der
Balkan-Halbinsel. Sonderdruck aus dem
Mitteilungsblatt der Gesellschaft für Völ-
kerkunde

N. Županič, Le caractère ethnologi-
que des Tscherkesses du Kosovo polje
en yougoslavie. (Extrait de Г „Etnolog"
VI, Bulletin du Musée d' Etnographié à
Ljubljana (pag. 217—253). Ljubljana 1933.

A. Slodnjak, Pregled slovenskega
slovstva. Akademska založba. 8°, 543
strani. Cena 94 din. Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru. Ljubljana 1934.

N. Fettich, Der skythische Fund von
Gartschinowo. Mit 14 Tafeln u. 1 Text-
abbildung. (Archaeologia Hungarica, acta
arhaeologica musei nationalis Hungarici,
XV. Budapest 1934.

Vie Congrès International des étu-
des byzantines, Sofia, 9—16 septembre

232

Časopisi in nove knjiige.

1934. Programme des travaux, édition pro-
visoire. Sofia 1934.

Книгопис 1933—1934. Трето изда-
ње. Књигоиздатељство и учевни помагала
Христо Г. Данов Софил 1934.

С. Ив. БарутчиПски, Христо Г. Ra-
HOB. Биографичен очеркЂ (1855—1905).
Plovdiv 1905.

В. Миков'Б, Предисторически сели-
ша и находки в% Бмгарина Ст. 118
образа вђ текста и карта. Материали за
археологическа карта на Бмгарии, књига
VII. Изданил на народнии археологически
Музеи, N™ 30. Sofija 1933.

Годишник на народни МузеО, књи-
га V (1926—1931). Изданин на народнин
археологически Музеи, N'o31. Државна
печатница. Sofija 1933.

Giusepe Gerola, Il Quadriportico
di 5. Agata „Felix Ravenna" diretta par
R. Bartoccini. Nuova Serie, anno IV, fasc.
2. Ravenna 1934.

IVe Congrès International des étu-
des Byzantines. Sofia, 9—16 septembre
1934. Listes de délégués et des membres
du Congrès. Edition provisoir. Sofija 1934.

P. nonOB'l, Едан интересенЂ череп
отЂ Деветашката пешера. Sofija?

Водачг за Народнил Пузеа вт.
Софин. Sofija 1923.

Ив. М-врквнчка, Бмгарил в-б образи.
Чост I. Издање на бглгарската Академии
на наукит*. Sofija 1929.

Ал. Рашеновг, Месемвривски ц-вр-
кви. BT. 61 образа bi, текста и 45 таблици.
(Художествени Паметници на Б-влгарин,
књига II. Sofija 1932.

Geografski Vestnik, letnik X, št 1
—4. Urednik A. Melik. Izdaja in zalaga
Geografsko Društvo v Ljubljani. Ljub-
ljana 1934.

У. Круљ, Сенатски говори. Издање
књижареСБ Цвијановића. Београд1934.

М. Perojevic, Postanak Kaštela. „Bi-
hač" Hrvatsko Društvo za istraživanje do-
mače povijesti u Splitu. Sarajevo 1934.

K. Thieme, Das alte Wahre. Eine
Bildungsgeschichte des Abendlandes. Bei
J. Henger in Leipzig 1934.

Lj. Karaman, Setnjom kroz Korčulu
i njene spomenike. Zagreb 1932.

René Martial, La race française. Mer-
cure de France Paris 1334.

Анна Павловић-Михалџић, Јуто-
словенски народни вез, књига Ii Барањ-
ски бели вез, са 30 слика ИздЗње књи-
жаре Николе Ш. Кашиковића. Сарајево
1933.

А. Breznik. Slovenska slovnica za
srednje šole. Četrta pomnožena izdaja.
Cena v platno vezani knjigi dinara 38.
Ljubljana 1934.

Adam Fischer, Etnografjfl Slowan-
ska. Seszyt lil. Lw6w — Wai-szawa 1934.

H. Вулић, Из античке историје наше
земље (Приказано на скупу Академије
философских наука 11. XII 1933). „Глас"
CLX Српске кр. Академије, 82. Београд
1934.

Arhiv za zgodovino in narodopisje,
knjiga I/l. Izdalo Zgodovinsko Društvo
v Mariboru. Maribor 1934.

W. Stoeklin, Über ein hygienisches
Sanierüngswerk im Altertum. Vortrag ge-
halten in Amriswil anlässlich der Jahrhun-
dertfeier der Aertztegesellschaft „Werd-
bühlia" auf Arenenberg,»1934.

Misel in Delo. Kulturna in socijalna
revija. Leto I, zvezek 5. Izhaja mesečno.
Naročnina stane za celo leto 60 din, za
pol leta 30 din, za četrt letu 15 dinara.
Posamezna številka 6 din., uredništvo in
uprava v Ljubljani na Gosposvetski cesti
4/1. Izdaja in zalaga Tisk jugoslovanskih
naprednih starešin „Nasta" v Ljubljani
r. z. o. z. Tiska tiskarna Merkur. Ljub-
ljana 1935.

Гласник Етнографског Музеја y Бео-
граду, књига IX. Уредник Боровоје М.
М. Дробњаковић. Државна штампарија
краљевине Југославије. Београд 1934.

Baltoslavica. Biuletyn institutu Nau-
kowo-Badawczego Europy wschodniej w
Wilnèe. Tom I. Wilno 1933.

časopisi in nove knjige.

233

J. Mal, Zgodovina slovenskega na-
roda. Najnovejša doba, III. leto svobode
in deset let reakcije (1848-1860). Na-
tisnila Mohorjeva tiskarna v Celju, r. z.
z o. z. Celje 1934.

W. Schmid, Die Fürstengräber von
Klein Glein in Steiermark. Sonderdruck
aus der Fraehistorischen Zeitschrift, Bd.
XXIV, Heft 3—4. Berlin 1944.

Б. M. Дробњаковић, Риболов на
Дрини. Посебно издање Етнографског
Музеја y Београду. Београд 1934.

Glasnik Stručne Štampe. Орган
удружења стручне штампе краљевине
Југославије. Год. I, бр. 1. Београд 1935.

Letno poročilo ^Ljubljanskega So-
kola" : Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljub-
ljani. Ljubljana 1934.

Revue Antropologique XLIV An-
née. NrolO—12, Orgone de l'Institut In-
ternational d'Antropologie Directeur P.
Saintyves. Libraire Emile Nourry Paris
1934

Zur Jahrhundertfeier der Gesel-
schaft für Geschichte und Altertums-
kunde zu Riga 1834—1934. Sonderdruck
der Baltischen Monatshefte. Riga 1934.

Numizmatičar. Časopis za antički i
stari jugoslovenski novac. Izdavač i ured-
nik dr. Jožo Petrovič. Beograd 1934.

Fr. Mišic, V žaru in čaru šumovitega
Pohorja. Samozaložba. Tiskala Ljudska
tiskarna P. D. v Mariboru. Maribor 1934.

Čehoslovačko-Jugoslovenska revi-
ja. Urednici A. Uhlif — Praha i Momčilo
Milosevic — Beograd. Godište IV, br. 7.
Praga 1934,

M. Malecki, Dwie gvary macedon-
skie (Suche i Wysoka w Solunskiem).
Czešč I: teksty. Biblioteka „Ludu Slo-
wianskiego Dziai A, N" 2. Krakow 1934.

M. M. Pavicevič, Narodne igre u
Crnoj Gori. Zbornik za narodni život i

običaje južnih Slavena, knjiga XXIV, 2.
Zagreb 1934.

Vjesnik za arheologiju i historiju
dalmatinsku. Organ arheološkog muzeja
u Splitu. Vol. L. Štamparsko preduzeče
.Novo doba". Split 1932.

V. Geramb, Steierisches Trachten-
buch, V. Lieferung: Die Zeit der Glau-
benskämpfe. Verlag Universitäts-Buch-
handlung Leuschner et Lubensky. Graz
1934.

A. Gabršček, Goriški Slovenci, II.
od leta 1901 do 1924 Narodne, kulturne,
politične in gospodarske črtice. Samoza-
ložba 1934.

Govor brata E. Gangla na tretji
glavni skupštini Saveza Sokola Kraljevine
Jugoslavije u Beogradu 23. aprila 1933.
Beograd 1933.

Fr. Stèle, Duhovna kultura Sodobne
Poljske. (S. O. iz „Dom in Sveta" 1934).

Sbornik muzealnej slovenskej spo-
ločnosti, Ročnik XXVIl-XXVIil, sošit
1—8. Turcansky Sv. Martin 1934.

Прилози за књижевност, језик,
историју и фолклор, књига XIII, свеска
1—2. Уредник Павле Поповић. Државна
Штампарија Краљевине Југославије. Бео-
град 1933.

B. МиковЂ, ПредтракиЛското насе-
ление на нашигћ земи. (Известил на Бђл-
гарското Географско Дружество, књига 1.)
Sofija 1933.

Упуства за прикупљање грађе o на-
родним песмама. Етнографски Музеј y
Београду. Штампарија „Млада Србија".
Београд 1935.

П. Ж. Петровић, O народним песма-
ма y рудничком поморављу. Посебно из-
дање Етнографског Музеја y Београду,
свеска 5. Београд 1935.

N. Vulič, La nécropole archaïque de
Trebenischte. Extrait de la Revue Archéo-
logique. Paris 1934.

Dosedanji sotrudniki „Etnologa« 1927—1934:

Andrejka dr. Rudolf, banski inspektor v p., Ljubljana.

Brejčeva Mia, ban. uradnica, Ljubljana.

Breznik dr. Pavel V., gimn. profesor, Ljubljana.

Bučar Vekoslav, publicist, Ljubljana.

Burian dr. Vaclav, univ. lektor, Ljubljana.

Ehrlich dr. Lambert, univ. profesor, Ljubljana.

Filipovič dr. Milenko, univ. profesor, Skoplje.

Gaspari Maksim, akad. slikar in restavrator Etnografskega muzeja, Ljubljana.

Grba ér. Milovan, profesor višje pedagoške šole v p., narodni poslanec, Zagreb.

Kelemina dr. Jakob, univ. profesor, Ljubljana.

t Koblar Anton, dekan, Kranj.

Kotnik dr. Fran, prosvetni inšpektor v p., Celje.

Kriss dr. Rudolf, zasebnik in znanstvenik, Berchtesgaden na Bavarskem.

Kus - Nikolajev dr. Mirko, kustos Etnografskega muzeja, Zagreb.

Maister Hrvoj, ban. uradnik, Ljubljana.

Mal dr. Josip, direktor »Narodnega muzeja«, Ljubljana.

t Mantuani dr. Josip, direktor Narodnega muzeja v p., Ljubljana.

Markič Mihael, gimn. profesor v p., Ljubljana.

Mrkun Anton, župnik, Dobrépolje na Dolenjskem.

Murko dr. Matija, univ. profesor v p., Praga.

Oštir dr. Kari, univ. profesor, Ljubljana.

Odavič Pera, inspektor ministarstva v p., srbski književnik, Beograd.
Pavel dr. Avgust, profesor, Sombatelj, Ogrsko.

Pavičevič Mićun, inšpektor Glavne kontrole in književnik, Zagreb.

f Peisker dr. Jan, univ. profesor v p.. Nemški Gradec.

Preobraženski dr. Nikolaj F., univ. lektor, Ljubljana.

Radojčić dr. Nikola, univ. profesor, Ljubljana.

Rus dr. Jože, knjižničar drž. knjižnice, Ljubljana.

Saria dr. Balduin, univ. profesor, Ljubljana.

Simonič Ivan, diplom, filozof, Vinji vrh v Belokrajini.

Skok dr. Petar, univ. profesor, Zagreb.

Stanojević dr. Stanoje, univ. profesor, Beograd.

Stele dr. France, spomeniški konservator in ban. spomeniški referent, Ljubljana.

Šašelj Ivan Feliks, duh. svetnik in župnik v p.. Št. Lovrenc na Dolenjskem.

Škerlj dr. Božo, priv. docent, Ljubljana.

Trojanovič dr. Sima, univ. profesor, Skoplje.

t Vurnik dr. Stanko, kustos Etnografskega muzeja, Ljubljana.

Zega Nikola, upravnik Etnografskega muzeja v p., Beograd.

2upanić dr. Niko, direktor Etnografskega muzeja, bivši minister, Ljubljana.

Za Etnografski muzej v Ljuhljani!

že nekaj let imamo v Ljubljani samostojen narodopisni muzej,
ki ima nalogo, da pospešuje narodopisje, antropologijo in zgodovino
ljudske umetnosti, da zbira tozadevni material, ga proučuje in tirani
v svojili razstavnih zbirkah.

V prvi vrsti ima muzej nalogo, da obdela slovensko narodopisje,
najprej domači, nam najbližji material, ki se hrani po deželi, ali je
v lasti zasebnih zbirateljev. Narodopisno blago, ki je najboljši izraz
narodnega bistva, treba zbrati, da bomo poznali sebe in da nas bo
svet poznal in bolj upošteval, kakor nas je doslej. Veliko imamo po-
kazati na tem polju: imamo kmečko arhitekturo, originalne narodne
noše, vezenine, plastiko, ljudsko slikarstvo, domačo umetno obrt, na-
rodno pesem in njene melodije in pripovedno blago. To bogato na-
rodno blago gotovo ne sme propasti in se pozabiti, zato je treba dela
in zadnji čas je, da začnemo s tem delom.

Vodstvo narodopisnega muzeja v Ljubljani je prevzelo po bivšem
deželnemu muzeju skromno narodopisno zbirko, ki ne vsebuje niti
še vseh glavnih tipov narodnih noš, ljudskega pohištva in orodja,
izrezanih in poslikanih okraskov itd. To zbirko je nujno treba izpo-
polniti. Za to nalogo pa se mora zavzeti ves narod, ker je vodstvo
muzeja s skromnimi sredstvi, ki jih daje država, samo ne more iz-
vršiti. Treba je, da naši inteligenti na deželi požrtvovalno prevzamejo
našo narodno dolžnost, da pomagajo vodstvu muzeja in mu nabav-
ljajo ali naznanjajo razmetani in vedno redkejši narodopisni material,
ki pod pritiskom civilizacije in moderne industrije od dne do dne
gineva. Treba je to blago odtegniti propadu s tem, da se poskrbi, da
pride v muzej. Naj bi prevzeli požrtvovalno delo te naloge duhovniki,
učiteljstvo in dijaštvo, ki imajo največ stika z ljudstvom in naj bi
pridobivali za muzej narodopisno blago, če mogoče kot dar ali pa
ga vsaj naznanili. Korist od razstavljenega narodopisnega blaga ima
ves narod, dobra etnografska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara
umetnost narodova je pobuda novejšim umetnikom in obrtnikom.

Vodstvo etnografskega muzeja v Ljubljani apelira s tem na vse
zavedne narodnjake, še posebej na one osebe in društva, ki imajo
stike z etnografskimi predmeti iz teh krajev, zakaj muzej danes ne
more veliko pokazati iz teh ozemelj. Slovenci naj bi bili vsaj v mu-
zeju etnografski popolno predstavljeni!

Ta poziv sem poslal med Slovence že leta 1927. in ga sedaj
ponavljam.

Ljubljana, 31. decembra 193U.

Dr. Niko Županić,

direktor etnografskega muzeja.,^

Errata corrige!

Opombe k „Migracijam na Kočevskem v luči priimkov".

Trikrat zabeleženi priimek (2 krat v Starem Logu, 1 krat v
Klečah) Lobe (od loba = luba; mlajša obl. je Lube) in dvakrat Mâthe
od Matija, po eden v Vrbovcu in Rajndolu) je šteti k slovenskim
priimkom. Tako je v obravnavanem področju 1574.(76) bilo 385 slo-
venskih priimkov in 1182 nemških.

Na str. 107, 6. vrsta zgoraj, čitaj gospostvo mesto gospodstvo.
„ „ 128, 5. „ spodaj, „ v Željnah mesto v Žejnah.
„ „ 130, 12. „ zgoraj, „ Troye-ta mesto Trove-ta.
„ „ 134, 2. „ „ mora biti pravilno gl str. 124 in 128, ne

gl. str. 129.

Kummersdorf = sad. Kumrova vas, Raintal = Rajndol, Studeno =
Studenec. Simonič Ivan.

Na str. 94, vrsta 29, bi moralo stati narodov mesto navodov.

„ „ 169, na zemljevidu Bele Krajine bi moralo stati

pri koti 575 Semenič mesto Semič in Semiške
mesto Semičke gore ter Cernik mesto Zirnik.

„ „ 170, „ 35, naj stoji v VL stoletju mesto v V. stoletju.

„ „ 177, „ 29, „ „ nannte mesto nannt.

„ „ 178, „ 30, „ „ im VL Jahrh. p. Chr. n. mesto im

V. Jahrh. p. Chr. n.

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top