logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 
Etnolog (1934, volume 7, issue 1)
Source: Etnolog (Ljubljana)
Provider: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
ETNOLOG GLASNIK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI LE BULLETIN DU MUSÉE D'ETHNOGRAPHIE À LJUBLJANA REDAKTOR: DR. N. ŽUPANIĆ KNJIGA VIL LJUBLJANA 1934 TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ) Kip N. Pirnaia \ DIVUS ALEXANDER ij REX IUGOSLAYIAE SPOMINU BLAGOPOKOJNEGA VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA L »ZEDINITELJA« Kar zamisliti si ne moremo, da ni več med nami Njega, našega plemenitega domovinskega očeta, našega kralja Akksandra I. Njegova blaga duša je toliko prešinila življenje našega naroda, da je bilo njegovo mišljenje, njegovo čuvstvo- vanje in njegovo delovanje tesno zvezano z rojstvom kralje- vine Jugoslavije in posvečeno njenemu srečnemu razvoju in njeni lepši bodočnosti. Vse življenje viteškega kralja je po- teklo v neprestanem napornem delu za povzdigo naroda in za zavarovanje obstoja države. Očvrstitev države na znotraj in na zunaj je bila poglavitni smoter političnega in vladar- skega udejstvovanja Aleksandra Karadjordjeviča L, in to je hotel doseči na osnovi državnega in narodnega jedinstva, kakor tudi z mednarodnimi pogodbami, ki naj bi zagotovile dolgotrajen mir ter zboljšanje gospodarskih, socialnih in kulturnih prilik v Evropi. Za dosego tega vzvišenega smotra ni bil našemu blagopokojnemu domovinskemu očetu noben napor pretežak, nobena pot predolga in nobena žrtev pre- velika. Svetlim smotrom osrečevanja bližnjega nasprotujejo zli duhovi, zli bogovi, sinovi teme in polnoči. Ti so se zarotili proti viteškemu kralju Zedinitelju, ki se je boril tudi v mirnem času junaško kakor nekdaj v bitkah pri Kumanovem, Suvo- boru in na Kajmak Čalanu. Tuji, plačani zarotniki so sklenili spraviti s sveta kronanega voditelja plemenitih smotrov in neustrašenega čuvarja Jugoslavije. Dne 9. oktobra 1934 so v Marseille-u končale revolverske krogle, ki jih je oddala zločinska roka. zemsko življenje našega kralja Zedinitelja;, končale so ga v trenutku, ko je stopil na tla bratske Francije, hoteč pojačati pridobljene vezi in doprinesti svoj veliki delež i občnemu miru v Evropi j Padel je kot junak, kot pravi borec, enak mučeniku carju Lazarju, ker je vedel, kaj ga čaka, in vendar je šel naprej po zapovedi dolžnosti, kakor pravi vitez mučenik ,., Ko se je umirajoč za trenutek zavedel, mu je prikipelo iz ranjenega srca ono, kar je v življenju najbolj ljubil in najbolj spoštoval in k sebi stiskal kot svetinjo: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!«... I Včeraj, 18. oktobra ob 3. uri popoldne je bil položen' kralj »Zedinitelj« v kameniti grob pod pozlačeno kupolo cerkve sv. Jurija na Oplencu, zadužbine kralja Petra L Osvo- j boditelja, ob brnenju vojnih letal, ob grmenju topov, ob' odmevu sak iz pušk, med ihtenjem in ječanjem užaloščenega I naroda, ob prisotnosti tujih odposlancev, vladarjev in dosto-| janstvenikov. Plošča iz oniksa z napisom: ALEKSANDAR L KRALJ JUGOSLA,VIJE 1 888— 1 934 ; je pokrila njegov grob. Zaprla so se za velikim pokojnikom vrata večnosti. j Naš ljubljeni kralj nevzdramno spi na visokem Oplencu, j ali duh njegov živi med nami, živi v srcih njegovih držav- ljanov in sinov. Mistična lučica na njegovem grobu trepeče: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Tesen je grob kralja Aleksandra na Oplencu : za koplje dolg, za handžar širok in za puško globok. Tesen je za bo- ■ jevnika, ki mu je bila premajhna kraljevina Srbija; premajhen j in preskromen domek je za kralja Zedinitelja, ki je hotel j veliko in zedinjeno Jugoslavijo in ki je ustanovil »Balkanski sporazum«. Kako tesen in teman je ta grob za orla, ki je hotel poleteti v Pariz, London, Berlin in Rim ter pomiriti razbur- jene duhove v prid miru in srečei Evrope. Mlad in poln načrtov za delo je odšel naš ljubljeni kralj od nas na oni svet. Prerano in nasilno je legel v grob, ante diem ... Kaka tragika zgodovine! Velika je naša kraljevina Jugoslavija, malo je manjša od Italije, in za to veličino očetnjave se je boril kralj Aleksander. Mala pa je; naša Jugoslavija v primeri v velesilami, in vendar kakšno besedo, kakšen ugled je imel naš viteški in mučeniški kralj Aleksander v svetu ...! Vprav pred njegovo smrtjo so bile oči Evrope uprte v Njega, pričakujoč dobrega sveta in zdraviltaega recepta za pomiritev zablodenih duhov. Majhna Jugoslavija je imela velikega kralja — kralja Aleksandra. Kot mlad prestolonaslednik se je boril leta 1912 v odločilni bitki pri Kumanovem — slično kot osemnajstlfetni Aleksander »Veliki« pri Heroneji (338 pr. Kr.) in prestolo- naslednik Dušan »Silni« pri Velbuždu (1330). Bog Ti daj duši lahko, viteški Zedinitelj! Naj Ti sveti večna luč na visokem Oplencu! Podzemelj ob Kolpi, 19. oktobra 1934. Dr. Niko N. Župa nič, redaktor »Etnologa«, bivši minister. Vsebina „Etnologa", knjiga VIL: Stran A. Merkun: Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline 1—37 R. Andrejka: Star kmečki inventar iz XVIII. stoletja . . 38-50 P. S k o k : Iz slovenačke topo- nomastike (IIJ .....51—87 N. Ž u p a n i č : Izvor in ime Antov........88-99 M. M Павићевић: Црно- горске анегдоте o Хрватима 100—106 I. Simonie: Migracije na Kočevskem v luči priimkov 107—138 I. F. Šašelj: Nadaljevanje avtobiograf ije povodom 75 let- ^ niče pisateljevega rojstva, dne 13. maja 1934...... 139-145 I. F. Sasel j: Povodni zmaj in belokranjska narodna pe- sem o sv. Juriju.....146—148 M. M. Paviéevié: Črnogorci u pričama i anegdotama . . 149—165 N. Z u p a n i č : [Ime Grk v pomenu velikana pri Belo- kranjcih v Dravski banovini 166 —182 /R. Andrejka: Jagode za oči 183—185 /J. Mal: Božjepotni spomini in „odpustki"......186-192 Sommaire de r„Etnolog", tome VII: Page A. Merkun: Folklore de la valée de Dobrépolje en Basse Carniole...... 1—37 R. Andrejka: Un ancien in- ventaire d'une maison pay- sanne Slovène au commence- ment du XVIII ème siècle 38—50 P. Skok: Contribution â Г étude de la toponymie Slo- vène (II) .......51—87 N. Z u p a n i č : L'origine et le nom des Antes.....88—99 M. M. Paviéevié: Les Croa- tes dan les anecdotes monté- négrines ......100—106 I. Simonie: Les migrations au rayon de Kočevje dan la lumière des noms de famille 107—I.'ÎS I. F. Šašelj: Suite l'autobio- graphie à l'occasion du 75- ième anniversaire del Г écri- vain, le 13 Mai 1934 . . . 139-145 I. F. Šašelj: Le dragon ma- rin et la chancon national (Carniole Blanche) de Saint Georges........146—148 M. M. Paviéevié: Récits et anecdotes sur les Monténé- grins .........149-165 N. Ž u p a n i é : Der Name Grk (Grieche) in der Bedeutung Riese bei den Belokranjci im Königreiche Jugoslavien . . 166—182 R. A n d r e j ka : Les „ baies " pour guérir les yeux . . . 183 — 185 J. Mal: Wallfahrtsandenken . 186-192 Stran Kronika, referati in kritike.................. 193—227 Časopisi in nove knjige.............,..... 228—233 Dosedanji sotrudniki Etnologa (1927 — 1934)........... 234 N. Županie: Za Etnografski muzej v Ljubljani......... 235 Errata corrige...................... 236 Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. Anton Mrkun — Dobrépolje. Ako sedeš v Ljubljani na koče var j a, se v dobri uri pripelješ v Dobrépolje, ki se nahaja nekako v sredini med Ljubljano in Kočevjem. Dobrépoljska dolina je nadaljevanje Lužarske in Ra- ške doline. Od Kompolj dalje se imenuje Struška dolina. Nekoč je bila ta dolina zalita z vodo in je bilo tu jezero, dokler niso vode našle svojega odtoka pod zemljo. Dobrépoljska dolina se razprostira v daljavo 12 km, na naj- širšem kraju je široka 3 km. Podobna je veliki kadunji, ki jo od vseh strani oklepajo kraški hribi. Le pri Ponikvah se pride iz nje po ozki soteski, proti Strugam znaša odprtina okrog 2 km. Edina voda je Rašica, ki se že v začetku doline pri Ponikvah zgubi v velikem požiralniku. Vode na laški in ortneški strani se zgube v zemljo in se prikažejo na dobrépoljski strani v raznih jamah, a takoj ponicajo v zemljo. Najimenitnejša je Podpeška jama, iz katere je po cevi napeljana voda na korito ob vhodu za ljudi in za živino. V tej jami ima tudi zoološki institut ljubljanske uni- verze svoj laboratorij za študij specialne jamske favne. V teh jamah se nahaja človeška ribica kakor v Postojnski jami. Ob povodnjih bruhajo te jame velike množine vode. To se je videlo zlasti leta 1933 v jeseni ob veliki povodnji. Inž. Pick je 7. oktobra 1912 barval Tržiščico, ki teče od Ortneka proti Žlebiču. Ob 4. uri in 19 minut je začel požiralnik Tentera požirati barvano Tržiščico in ob 9. uri zvečer istega dne je pritekla barvana voda v Kompolj ski jami na dan. Vode od laške strani teko pod zemljo do dobrépoljske doline in tu dalje do kopanjske doline, kjer pridere na dan Šica, ali pa teko direktno v Krko. Dobrépoljska dolina je 444 m nad morjem in šteje 3400 ljudi. Vasi so sledeče: Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Mala Ilova gora, Hočevje, Mala vas, Zagorica, Podgorica, Videm, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora in Kompolje. Prej so bile tri poli- tične občine: Videm, Podgora in Kompolj e, od novembra 1933 2 Anton Mrkun: dalje so vse tri občine združene v eno občino, ki se imenuje Videm. Dobrépolje so do leta 1260 spadale pod šentviško župnijo na Dolenjskem. Svetni gospodarji dobrépoljske doline so bili v 13. stoletju ortenburški grofje. Ti so 1. 1260 ustanovili župnijo sv. Križa v Dobrépoijah, in sicer sta bila to Henrik III. in Fri- derik II., grofa ortenburška. Tedaj je bila dobrépoljska župnija zelo obširna. Obsegala je poleg dobrépoljske župnije še sedanje župnije: Struge, Velike Lašče in Sv. Gregor. Ortenburški grofje so sezidali na strmem hribu nad sedanjo postajo Čušperk močan grad, ki se zdaj imenuje Stari grad in je deloma v razvalinah deloma pa še stoji. Kamenje je lepo rezano. Mavta se drži zidu, kakor da bi bila cinasta. 1000 let že stoji to zidbvje in nad 400 let že brez strehe in vendar še ni razpadlo. Iz tega gradu so nekdaj čušperški gospodje vladali Dobrépoljcem- Sodišče se je nahajalo na Vidmu, kjer je sedaj Ambroževa hiša št. 32. Čušperški gospodje so izvrševali tudi »krvavo rihto«. Zlo- čince in upornike so obešali na Gavženhribu poleg kolodvora. Valvazor omenja tudi grad v Podpeči, kjer so bivali dobré- poljski gospodje. Toda že ob Valvazorjevem času je bil ta grad v razvalinah. Temelji zidov se še danes potznajo. V nekdanji dobrépoljski župniji so imeli nekdaj stiski menihi obširna posestva. Trebili so gozdove, kultivirali zemljo, naselje- vali kmete in jih učili kmetijstva. Turki so večkrat obiskali te kraje, jih pustošili in razdjali. V dobrépoljski okolici je bilo več taborov. Ljudje so se skrivali tudi v podzemeljske jame. Pripovedujejo, da so se domačini utaborili v Podpeški jami, ki so jo ob vhodu utrdili. Turki so jo napadali. A domači branilci so vrgli med Turke več panjev razjarjenih čebel, ki so Turke jako opikale. Turki so se umaknili, češ: »Kranjci pa imajo res hude muhe.« Kmetski upori proti graščakom so se dogajali po kočevskem okraju v 14. in 15. stoletju. Uporni dobrépoljski kmetje so leta 1515 napadli čušperški grad in ga razdjali. Tudi luteranci so v 15. stoletju rogovilili po lepi dobrépoljski okolici, saj je bil Primož Trubar rojen v bližini na Rašici. Na čušperškem gradu so bili goreči pristaši luteranstva. Dobrépoljski župnik Luka Vrbec je celo prestopil k luteranski veri, pa se je pozneje skesano povrnil v katoliško Cerkev. Narodopisno blago iz Dcbrćpoljske doline. 3 Valvazor pripoveduje, da so se Dobrépoljci ob njegovem času pečali s prodajo soli. Na konjih so jo raznašali po Kranj- skem. Anton Mrkun Dandanes vsega tega ni. Ljudje se pečajo s poljedelstvom, živinorejo, zlasti pa z gozdarstvom, le nekaj malega se pečajo z izdelovanjem zobotrebcev. Poleti in v jeseni jako pridno na- 4 Anton Mrkun: birajo gozdhe sadeže: jagode, borovnice, gobe, ižice itd. Pred nekaj leti so se največ preživljali z gozdarstvom. Z dobrépoljske postaje so skoro dnevno celi vlaki odvažali drva proti Ljubljani in dalje proti laški meji. V zadnjih letih se je ta trgovina zelo poslabšala. Ker je skoro vsa dolina brez tekoče vode, zato so tudi požari po večini strašni, navadno pogori kar cela vas. Leta 1877 je v Kompolj ah pogorelo 58 hiš, 1. 1902 je Zdenska vas pogorela. Zgorela sta tudi dva človeka. L. 1904 je zgorela vas Podpeč s cerkvijo sv. Martina vred; 1. 1917 je požar uničil Podgorico, več let prej vas Zagorico. Vodovod grade že nad 30 let, pa ga še niso začeli delati. Voda je ena prvih potreb za Dobrépoljsko dolino. Ljudstvo je dobro, pošteno in verno. Stari ljudje pripovedu- jejo, da sedaj mnogo boljše živijo kakor pa nekdaj in tudi boljše se oblačijo. Ljudje so bolj podjetni in si znajo več pridobiti. Prej ni bilo nobenega zaslužka kakor ob košnji in ob mlačvi kake 14 dni. Veliko ljudi si je pomagalo z Ameriko. Ljudje sedaj dva- krat toliko pridelajo kakar pred 50 leti. Moški so nekdaj pozimi samo živino krmili, ženske so pa predle. Brali niso nič, zato so pa tem rajši pripovedovali posebno na večernih vasovanjih razne dogodke, resnične in izmišljene, pripovedke o coprnicah, o divjem možu itd. Starejši so otrokom pripovedovali »storije« o škratih, o vilah, o rojenicah, o mori, o coprnicah itd. Tudi so radi peli razne narodne pesmi, svete in svetne. Novi rod vsega tega več ne pozna. V vile, rojenice, coprnice, divjega moža ne veruje in sploh o njih nič ne ve. Stare narodne pesmi se več ne pojo, otroci si pripovedik več ne pripovedujejo. Tako narodopisno blago polagoma izgineva. Zato je prav, da se reši pozabnosti, kar se rešiti da. Nekatere narodopisne drobtinice sem tu zbral iz naše doline. Največ mi jih je povedal Ivan Dren, posestnik iz Ponikev št. 3, dalje pokojni Janez Miklič iz Zagorice št. 5, Ana Kralj iz Zagorice št. 41, Frančiška Štrubelj iz Zdenske vasi št. 20 in drugi. I. ŠEGE IN NAVADE. 1. Advent. Advent je našemu ljudstvu svet čas, zato hodijo kaj radi zjutraj v cerkev k jutranjim pobožnostim. Svoje dni so se v adventu tudi strogo postili. V prav Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 5 nobeni hiši se ni belilo z mastjo ali slanino. Tako hišo, ki bi jedli z mastjo zabeljeno, bi opravljali daleč naokrog. Tudi coprnice bi taki hiši ne prizanesle. Maščevale bi se kruto na ta ali oni način, ali z boleznijo pri živini aH pri ljudeh ali z drugimi uimami na polju. Zato je^-vsaka-gospodinja pazila, da je pred adventom pripravila zadostno količino^^hanega masla. Vsako jutro je vsaka družina molila del sv. rožnega venca. V splošnem so ljudje preživljali advent v veliki pcbožnosti ter v strogem postu in se tako lepo pripravljali na lepe božične praznike. Tudi sv. zakramente so po večini prejeli v adventnem času. V adventnih dolgih večerih se zbirajo možje in fantje v hiši, kjer dela čevljar ali krojač, Običaj je, da dela do polnoči. V prejšnjih časih so si pripo- vedovali razne storije (pravljice) in različne dogodke iz življenja. Fantje igrajo tudi karte ali domino ali kaj drugega. Starejši so si radi pripovedovali o raznih vojskah, o Plementazarjih, o Napoleonu, sedaj po svetovni vojni pa o dogodkih na bojišču itd. Ženske so prej predle, a sedaj pa en čas poslušajo, potem pa pospe na zapečku ali na peči. Dandanes je precej razširjena domača obrt: izdelovanje zobotrebcev. Zato se ljudje shajajo v hišah, kjer delajo zobotrebce. Moški pri tem le pomagajo žagati les, klati, beliti, ravnati, čistiti in vezati v butarice, 2. Sveti večer. 2e par dni pred božičem gredo otroci v hrib po mah za jaslice. Tisto pcpoldne pred božičem delajo jaslice. V kot postavijo in pritrdijo desko, nanjo denejo mahu, na sredi postavijo hlevček, v katerem leži božje dete, poleg stojita Marija in sv. Jožef. Nad hlevčkom je angel z napisom: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Okrog hlevca postavijo pastirce iz trdega papirja ali izrezljane iz lesa. Tudi sv. Trije kralji jahajo v primerni razdalji eden od drugega: eden na konju, drugi na kameli in tretji na slonu. Pred jaslicami je pritrjen prtiček, ki je lepo okrašen, navadno iz papirja. Po nekaterih hišah napravijo tudi božično drevesce, ki ga bolj ali manj bogato okrase. Ves dan pred božičem se vrši po vseh kmetskih hišah veliko pospravljanje, ribanje in pomivanje. Popoldne gredo k fari po blagoslovljeno vodo. Ta dan speko gospodinje kruh, med drugim prijetno dišeče potice. Vse popoldne se suče pogovor, kje so napravili boljše potice, koliko potic so napekle, katera gospodinja je lepše pospravila. Ko zazvoni avemarijo, gre gospodar kropit. Iz blagoslovljenega lesa napravi ogenj v kako posodo, dene na cgenj kadila, žena vzame blagoslovljeno vodo in gresta kadit in kropit po vseh prostorih. Potem molijo sv. rožni venec, da bi jih Bog obvaroval vseh nesreč in težav. Nato prižgo blagoslovljeno svečo in molijo vse tri dele sv. rožnega venca. Pazijo, da molijo vedno tedaj, ko začne po cerkvah zvoniti in pritrkavati. Po končani molitvi večerjajo in sicer kašo. Nato delajo jaslice, ako jih niso že prej naredili. Pojo božične pesmi ali se pomenkujejo kaj lepega, dokler ne pride čas, da odidejo k polnočnici. K polnočnici po navadi odidejo vsi, le mali otroci in stari ljudje ostanejo doma. Ko pridejo od polnočnice, ponekod molijo sv. rožni venec. 6 Anton Mrkun: Pravijo, da na sveti večer živina v hlevu govori. Kdor ima pri sebi praprotno seme ali štiriperesno deteljo, sliši kaj se pomenkuje. Tisti čas, ko na sveti večer zvoni, moraš iti okrog hiše in pogledat notri skozi srednje okno. Trikrat je treba okoli iti in videl boš, kaj bo drugo leto s teboj. — Tudi pravijo, da tisti, ki gre med polnočnico na sveti večer na križpot molit, vidi nebo cdprto in vidi, kaj se bo prihodnje leto zgodilo. 3. Sveti dan. Na Sveti dan gredo nekateri k trem svetim mašam. Opoldne je pa kaj boljšega za kesilo: juha, goveje meso, tudi klobase in potice. Jasno je, da se tega nepopisno vesele zlasti otroci in koncem koncev tudi stari, saj pravijo, da je dobro, da se jim enkrat sprevrže. Na Sveti dan ne gre nihče nikamor drugam kakor samo v cerkev. Ves dan ljudstvo preživi v premišljevanju svetega dne. Zvečer kmalu odmolijo veseli del sv. rožnega venca in gredo bolj zgodaj spat, zlasti zato, ker prejšnjo noč niso veliko spali. 4. Praznik nedolžnih otročičev. Na ta dan hodijo otroci tepežkat. Napravijo si tepežnice, t. j. iz vrb spleten korobač ali tudi navadno palico in hodijo po hišah tepežkat. Do kcgar pridejo, ga rahlo udarijo in govore: Rešite se! Zato plačajo tepežkani kak denar ali tudi kruh, sadje ali kaj drugega. 5. Novo leto. Kajenje in blagoslavljanje po hišnih in gospodarskih poslopjih se vrši prav tako, kakor na sv. večer. Istotako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca. Ponekod čakajo do polnoči, da tako dočakajo novo leto. 6. Sv. Trije kralji. Pred praznikom sv. Treh kraljev imajo navado, da speko poprtnik. Na večer postavijo poprtnik na mizo in ga pokrijejo s prtom. Zato mu pravijo poprtnik, ker je pod prtom. Na mizo postavijo britko martro (križ). Zvečer pred sv. Tremi kralji kade in blagoslove, kakor na sv. večer. Isto- tako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca. Na dan sv. Treh kraljev načno poprtnik, nekaj koscev ga dobi tudi živina in kokoši. 7. Svečnica. Na Svečnico podero jaslice. Ta dan neso tudi svečo blagoslovit. Blagoslov- ljene sveče rabijo, da jih dado v roke umirajočim. 8. Pust. Za pust speko potice in na pustni dan krofe in meso. Na ta dan se mladi ljudje napravijo v maškare, ki hodijo po vasi in love otroke ter zbijajo razne šale. Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 7 Po hišah pobirajo tudi jajca, ki jih prodajo in denar zapijejo. Ponoči vlečejo ploh tistim dekletom, ki so se hotele možiti, a se jim je podrlo. 9. Post. Na pepelnico pridejo v cerkev k pepeljenju. Včasih so na post zelo veliko držali. Jedli so samo okrog enajste ure močnik, zajtrka ni bilo nič, večerja tudi zelo pičla. Sredi posta so včasih »babo« žagali. Otrokom so rekli pred kosilom, da naj gredo gledat, kako bodo babo žagali. Med tem časom so pa doma kosilo pojedli. 10. Cvetna nedelja. Na cvetno nedeljo pripravijo žegen. Ta žegen je sestavljen iz bršljina, mačic, žingelna, treh leskovih šibic, drenovke ter mladik domačega drevja. Napravijo lepo butaro, v sredo pa denejo jabolka ali pomaranče. Vejice tega žegna porabijo za kadilo veliki teden in o božičnih praznikih. Vejice pokladajo tudi na njivo, kadar orjejo, pa tudi v žitnice, da se bolje žito ohrani in obvaruje raznih škodljivcev. Tudi vsaki živini dajo po eno vejico bršljina. Iz oljke pa naredijo križce in denejo na vsako okno po enega. Blago- slovljene pomaranče in jabolka ljudje jedo, da bi se obvarovali strupenih živali. 11. Veliki teden. Na veliko sredo so ob štirih popoldne cerkvene molitve in postavljen božji grob. Ko nehajo molitve, otroci ragljajo z ragljami ali regijami, pred cerkvijo pa razbijajo tudi po lesu in delajo velik ropot, kar pomeni, da so Judje nekoč kričali z velikim nemirom: Križaj ga, križaj ga! To se ponavlja tudi veliki četrtek in veliki petek po moltvah popoldne. Na veliki četrtek pridejo zjutraj v cerkev in mnogo jih gre k sv. obhajilu, kakor so šli apostoli pri zadnji večerji k sv. obhajilu. Veliki teden zjutraj kurijo na dvorišču, kar pomeni, da so vojaki na Kajfovem dvorišču kurili, kjer je Peter zatajil Jezusa. Veliki petek ljudje popolnoma praznujejo. Po vaseh so razdeljeni, pa moHjo ves dan sv. Rešnje Telo. Vmes pa prepevajo svete pesmi. Na veliki petek gre vsakdo poljubit križ, ki je položen na prtu pred obhajilno mizo. Na veliko soboto zjutraj je najprej blagoslov ognja, ki se vrši zadaj za cerkvijo pri vratih na pokopališče. Vsi cerkovniki od podružnic pridejo z gobami, da raznesejo sveti ogenj po hišah, za kar dobe jajce, po eno ali dve od vsake hiše. Na veliko soboto dopoldne imajo ženske veliko opraviti, ker imajo peko. Speko kolač, malih kolačkov po nekaterih hišah toliko, kolikor je otrok pri hiši, dalje speko potice, skuhajo pleče, želodec, mesene klobase, pirhe in pri- pravljajo hren. Vse to denejo v jerbas in pregrnejo z lepim prtom in neso žegnat. Speko tudi štruklje iz ajdove moke in nakupijo pomaranč. Blagoslov se izvrši ponekod v privatni hiši, ponekod pa v cerkvi, kakor je bolj pripravno. 8 Anton Mrkun: Od blagoslova hite dekleta s košarami hitro domov. Pravijo, da se bo tista gotovo omožila, ki pride prva domov, oziroma katera je prva. Na veliki četrtek, pravijo, gredo zvonovi v Rim, ko utihnejo, a veliko soboto se povrnejo iz Rima, ko se zopet oglasijo. Kdor se tedaj umije, ga oči ne bodo bolele. V soboto popoldne je vstajenje ob 6. uri. Vsi pridejo k vstajenju, lepo napravljeni in z veselim srcem. 12. Velika nedelja in ponedeljek. Ko na veliko nedeljo pridejo zjutraj iz cerkve, načno žegen. Narežejo pleče, pirhov, naštrgljajo hrena in to vse jedo. O veliki noči sekajo pirhe in pomaranče, kar dela otrokom silno veselje. Na veliko nedeljo se vsakdo drži bolj svojega doma radi velikega praznika. Xa velikonočni ponedeljek pa se radi obiskujejo in hodijo drug k drugemu po pirhe. 13. Binkošti. Za Binkošti pripravijo zopet kaj boljših jedil. Na ta praznik gredo n. pr. v Kompoljah zvonit takoj po polnoči. Fantje imajo navado, da v tej noči prineso lipove vejice na okna onih hiš, kjer imajo dekleta. Ako je pa kdo na katero hud, ji prinese grd trn. 14. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Praznika sv. Rešnjega Telesa se mnogi vesele, ker se vrši prav lepo in slovesno in je vse, ako je lepo vreme, dobro in zadovoljno razpoloženo. Vsi so oblečeni kar moči lepo. Pri procesiji trosijo otroci rožice. Te rožice potem nekateri pobero, ker jih smatrajo za blagoslovljene in jih rabijo za kadilo proti boleznim. Vejice od mlajčkov pa podtikajo v streho, da se obvarujejo pred strelo. Nekateri jih v šopke povežejo, katere potem o kresu postavijo na njivo, da se obvarujejo nesreč. 15. Praznik presvetega Srca Jezusovega. Na predvečer praznika presv. Srca Jezusovega žgo kresove in se s tem spominjajo velike ljubezni Jezusovega Srca do nas ljudi. 16. Marijini prazniki. Marijine praznike proslavljajo radi s tem, da gredo na Marijina božja pota. Gredo k Novi Štifti pri Ribnici, na Kurešček nad Igom pa tudi k Mariji Pomagaj. 17. Sv. Janez Krstnik. Na čast sv. Janeza Krstnika zažigajo kresove. Na vsakem hribčku gori kres. Na kresovanje pridejo predvsem fantje, pa tudi dekleta, celo stari in otroci. Vesela pesem fantov in deklet se razlega v tiho noč. Na prostor, kjer se kuri kres, prinese vsak butaro frate. Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 9 Na kresni večer nasteljejo po sobi in po potu v hlev steljo, t. j. praproti in cvetlic. Dan pred sv. Janezom Krstnikom neso na njive šopke cvetlic in bla- goslovljeno vodo. 18. Spomin mrtvih. Pred praznikom Vseh svetnikov popravljajo grobove svojcev na pokopališču. Popravljajo jih prav lepo in ozaljšajo z raznimi cvetlicami, zlasti s krizantemami. Noben vrtnar nima tako lepega vrta, kakor je na ta dan pokopališče. Vsi, ki imajo svojce pokopane, pridejo na Vseh svetnikov dan pcpoldne v cerkev, kjer je pridiga in molitve za umrle v cerkvi in na pokopališču. Vsi so oblečeni v črno. Po molitvah v cerkvi gredo v procesiji na pokopališče in se razidejo na grobove svojcev. Na vsakem grobu gore sveče. Tiho pokleknejo na gomilo svojih ljubih pokojnikov in goreče molijo za njih pokoj. Marsikatera solza se utrne na ta popoldan, marsikateri vzdihljaj se pošlje pred božji prestol za drage ranjke. 19. Sv. Miklavž. Otroci se silno vesele tega dne in ga težko pričakujejo. Že en mesec prej povprašujejo, kdaj bo sv. Miklavž. Na sv. Miklavža večer gredo otroci kmalu spat, ker se boje parkeljna, ki hodi s sv. Miklavžem. Zjutraj zgodaj vstanejo in hite gledat v posode, ki so jih zvečer na mizo nastavili. Sv. Miklavž jim prinese razne stvari: sladkarije, šolske zvezke, peresa Itd., kakemu porednežu pa tudi palico. Podnevi pa otroci eden drugemu kažejo in veselo pripovedujeo, kaj jim je sv. Miklavž prinesel. Včasih se sv. Miklavž spomni tudi kakega odraslega in mu prinese kak dar. 20. Žegnanja. Vsaka podružnica ima enkrat na leto svoje žegnanje. Na tisto nedeljo je sv. maša pri podružnici. Doma pa pripravljajo boljša jedila in potico speko prejšnji dan. Bližnji sorodniki ta dan obiskujejo svoje sorodnike, ki imajo žegnanje. Ti jih pogoste in se z njimi porazgovore. 21. Rojstvo. Z nosečimi ženami so možje delali nekoč vse lepše ter nežnejše nego sedaj. Niso jim pustili težko delati in ne opravljati domačih težkih del, kot na pr. korenje stokati za prašiče ter nositi plevel s polja v težkih prockah domov. Vsa ta dela so opravljali moški. Noseče žene so verovale v rojenice in sojenice. Te vedo za vsakega človeka ob rojstvu, kaj bo v bodoče z njim. Odločale so njegovo usodo za bodočnost. Te rojenice so lepo pele ob žetvi za grmadami na polju na mejah. Slišali sc jih peti tudi kosci, ki so šli v zgodnjih jutranjih urah kosit. Ko so žanjice odšle opoldne domov kosit, tedaj so rojenice pomagale žeti. In še sedaj puščajo žanjice prevesla na njivi, ko gredo opoldne jest domov ali pa zvečer, če delo še ni končano. Izprašanih babic sploh niso imeli, kot so danes. V vsaki vasi so 10 Anton Mrkun: imeli po eno žensko, ki je za časa poroda prihitela v vsako hišo na pomoč. Ta je pač znala toliko, kolikor jo je navadila praksa. Nazivljali so jo »babico«. Porodnicam so dajali piti kamilčni čaj, neslano kurjo juho in jesti kurje meso. Porodnica je ostala v postelji, dokler ni popolnoma okrevala. Bile so še dosti vestno in skrbno negovane. — Otroke so nosili h krstu na glavi na svitku v »niškah«, ki so bile vse okrašene z raznimi rdečimi in modrimi pankeljčki, ki so viseli ob neškah navzdol. Po krstu sta šla boter in botra v gostilno, kjer sta izpila en ali dva litra vina. Po navadi je dal za pijačo boter sam. Kajti boter se mora tedaj postaviti, da bo njegov krščenec dober in pošten fant ali brhko dekle. Šteli so si žc od nekdaj v veliko čast, če so šli otroku za botra. Porodnica dobi teden po porodu pogačo od botre in svojih najbližnjih sorodnikov. Nanesejo ji toliko, da ji ni treba biti lačna. Svoje dni je bila tudi navada, da je mož kupil svoji ženi estrajh (sodček) vina. Ta estrajh je držal 56 litrov. Ko je porodnica vstala iz »slame«, je šla s svojim otrokom ter v spremstvu botre k vpeljevanju. Na večer pa so v hiši novorojenčka napravili botrinjo, na katero so povabili botro, botra, bližnje sosede ter najožje sorodstvo in svaštvo. Veselili so se pozno v noč. Matere so vobče zelo lepo ravnale z otroki, jih negovale, dojile celo po par let. Sesal je tako dolgo, da ga je bilo že kar sram. Dojenčkom že malo odraslim so dajali med mleko tudi maka, da so jih uspavali. Igračke za otroke so delali starši sami doma, in to: špano, konjičke, punčke, razne ropotuljice itd. Matere so jih učile moliti ter kmalu v zgodnji mladosti učile delati in jih pripravljale za bodoči kmetski poklic. Zato pravi stara pesem: Komaj se pobič poleže, že se mu oo^klja na nogo veže; poibič kaka bo tvoja rast, ko boš moral prec' ovce past! 22. Poroka. Pred kakimi štiridesetimi leti so se tako-le ženili: Pare so skupaj spravili često starši. Oče neveste in oče ženina sta se dogovorila, da pride sin (ženin) drugo nedeljo snubit. Nevesta in njeni domači, t. j. oče in mati so ga pričakovali in sicer nevesta z belim predpasnikom. Na mizi je čakal polič vina in domač kruh. Z ženinom je prišel eden od sorodstva. Pričeli so barantati za doto. Če se niso mogli dogovoriti, se je naposled okorajžila mati neveste in rekla: »No, saj jaz vendar nisem zadnja pri hiši, bom pa še jaz prištela k doti 50 goldinarjev.« Ženin, tega vesel, je udaril nevestini materi in očetu v roke in segel v roke tudi nevesti, rekoč, da je sedaj zadovoljen. Dalje so se pomenili, kdaj pojdejo v Lašče »pismo« delat. Taka »pisma« je v Laščah pred 1. 1871 delal neki Hočevar, po domače Jernejče. Tega leta pa so začela taka pisma delati notarji. Ženin in nevesta sta vzela po navadi po dve priči seboj. Hočevar za pisma ni Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 11 računal, vendar pa so mu po navadi plačevali po en ali dva goldinarja ter ga povabili na »likof«, ki so ga izpili v kaki gostilni. Nato sta ženin in nevesta šla k župniku, da sta se dala na oklice. Večkrat se je zgodilo, da sta ženin in nevesta morala po večkrat priti k spraševanju. Dota je svoje dni znašala do 300 gld., pri premožnejših do 500 gld., često tudi še kako njivo ali senožet. En dan pred poroko so šli po balo. Vzeli so seboj ferkel vina ter en šartel. Takrat je dala nevesta ženinu srajco in rdečo ruto za zavrat, družica pa je dala drugu srajco ter ruto, ki jo je cvila okoli njegovega klobuka. K poroki so šli peš, le v slučaju zelo slabega vremena so se peljali. Svatov je imel ženin štiri pare in nevesta štiri pare. Godci so bili štirje, pri bogati nevesti pa šest. Igrali so na pihala (klarinet, bas, trobenta, flavta). Po poroki so šli v gostilne, kot še dandanes, po navadi v vse, da se ne bi komu zamerili. Zapili so po 4—7 goldinarjev. Plačeval je tovariš in ostali svatje. Vino za svatbo je kupil nevestin oče okoli 200 ferkljev. Za svatbo so zaklali kravo ali telico, prašiča, včasih tudi kozliča in kure. Svatba je trajala dva do tri dni. Na svatbo so povabili vse sorodnike tako, da je bila polna hiša ljudi. V času, ko so bili pri poroki, je domači oče nosil k bližnjim sosedom vino in »šajbesen«, t. j. ržen in koruzen kruh. Poroka se je vršila ponavadi v ponedeljek ali v sredo s sv. mašo. V četrtek po poroki tistega tedna, ko se je vršila poroka, so pa šli vabit v gostije. Sedaj tega ni več. Če so se vozili k poroki in to oni iz daljnih vasi ali v slabem vremenu, so se peljali v koleseljnih, ki so bili spleteni iz vrbovih šibic. Nevesta je nosila dolgo krilo, ki se je pritrjevalo s štiri prste širokim barvastim suknenim ali platnenim pasom, nad katerim je bil še kovinast pas iz srebra ali medi, ki so ga nazivali »sklepanec«. Na glavi je imela avbo. Oblečena je bila v dragocen, bel ošpetelj, ki je bil često iz svile. Nazivali so ga tudi »japa« ali »japca«. Nadalje je nosila črn predpasnik iz svile z lepimi širokimi zavezavkami od zadaj, spodaj je imel čipke. Vrat in nedra je po- krivala pisana ruta, ki je bila tudi iz svile. Tovariš je imel na klobuku velike suhe rože. On in svatje so imeli kape s coflji ter klobuke s širokimi krajci. Starešina in svatje so bili v irhastih hlačah, ki so bile ob strani pisane, čevlje so imeli čez koleno, telovnik iz žameta, za gumbe velike svetle kraguljčke. Telovnik je bil spodaj obšit s škrlatom. Suknjiče so imeli iz padvana, t. j. iz grobega sukna. Ženske so pa za krila uporabljala tudi »mezlan«, t. j. tkanino, pri kateri je bila za osnovo preja, od znotraj pa volna. Stara pesem poje: Imam oblačilo iz domačega padvana, ženica pa krilo iz prav'ga miezlana, se sveti na lice, ko piirh moj škrlat nje šapelj, jeglice, nje modere je zlat. 12 Anton Mrkun: Starešina je dobil na svatbi volneno ruto iz cvišna rdeče ali rumene barve. To mu je dala nevesta, preden so začeli zanjo pobirati v »jabolko«. Nevesta je ruto starešini sama ovila okoli vratu. Ko so šli k poroki, so nevesta, tovarišica in svatovke metale šajbesen ljudem. Tovariš in ženin sta pa metala cigare. Ostali svatje so pa šli k bližnjim sosedom v vas in jim dajali piti. Ce je bil ženin precej imovit ali pa nevesta, tedaj so dajali šajbesen vsem vaščanom, gruntarjem polič vina in dva kruha, kajžarjem pa maselc vina in kos kruha. Nevesto so morali v hišo ženina prenesti čez prag, v sobi pa trikrat okoli mize. To delo je opravil tovariš, to pa zato, da ne bi zaradi hudobnosti coprnic nevesta ob letu umrla. Coprnice so devale pod hišni prag: ženske lase, jajca, jabolka, ki so bila smrtonosna, če si jih je nevesta dotaknila. Coprnice so tudi provzročale razne bolezni ženinu, nevesti in svatom. 2enin pa si je moral priboriti vhod v hišo. Pri veznih vratih so mu svatje zagradili z verigami. V rokah so imeli veliko knjigo ter kuhalnico in ženina vprašali: »Po kaj si prišel?« Ta jim je odgovoril; svatje so pa s kuhalnico pisali odgovor v črne bukve. Usmilila se je ženina končno nevesta, ki mu je v hiši odprla okno, skozi kojega je potem ušel v hišo. V »jabolko« so začeli pobirati, preden so začeli jesti juho. Peti je začel godec v imenu neveste sledečo pesem: Zdaj bomo nekaj sklenili in vas za ceringo prosili, ko se bo vam tako godilo, se vam fbo stokrat povrnilo. Lej sem, lej sem, oče preljubi, vas bom najprej prosila, da bi mi kaj pomagali, za ceringo skladali. Ce je pa oče že umrl, je godec zapel sledečo kitico: Očeta bi prosila, pa sem jih prezgodaj zgubila, bom pa za njih molila, da bi jim božja gnàda bila. Vas ne bom pozabila, v goste bom k vam hodila in vas spet nazaj vabila. Lej sem, lej sem, mati mila, vas bom za ceringo prosila, da bi mi kaj pomagali za ceringo skladali. Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 13 Če je mati umrla: Mater bi prosila, pa sem jih prezgodaj zgubila, bom pa za nj^Jh molila, da bi jim božja gnada bila. Ce je živa mati: Vas ne bom pozabila, v goste bom k vam hodila in vas spet nazaj vabila. Bratu je godec pel: Lej sem, lej sem, brat preljubi, tebe bi prosila ttidi, da bi mi kaj pomagal in za ceringo mi skladal, ko se bo teb' tako godilo, se ti bo tavžentkraJ povrnilo. Lej sem, lej sem, sestra mila, tudi tebe bi prosila da bi mi kaj pomagala in za ceringo skladala. Med tem petjem godčevim je nevesta prav na glas jokala, dočim jo je ženin tolažil, češ, da se ji ne bo pri njem prav nič hudega godilo. Na mizi je stal krožnik, pogrnjen z rdečo ali belo ruto, kamor so metali v »jabolko«. Oče in mati neveste sta dala vsak po 2 gld, starešina tudi dva goldinarja ali pa »križavec«, t. j. tolar Marije Terezije. Ljudje so te tolarje hranili nalašč za svatbe. Ostali svatje, kot tovariš in tovarišica so pa dajali po en goldinar. Le kdor se je hotel posebno sponesti, ter da ne bi ostajal za starešino, zlasti, če je bil premožen, je dal dva goldinarja v »jabolko«. Ta denar je potem vzela »teta«, žena starešine in ga preštela. Medtem so pa svatje zapeli: Godcu so tako djal' da bi raj'še kaj, jemal". »Teta« je nato dala godcu darilo, po navadi en goldinar, ostali denar pa je izročila zavit v ruti nevesti. Nato so začeli jesti juho. Sedaj šele se je začela prava svatba (ohcet): ples, petje in muzika. Godci so bi'.i svoje čase pravi mojstri v muziki. Morali so tako rekoč celo ohcet držati po koncu. In bili so tudi zares pravi strokovnjaki v šalah. In zares je bilo nekaj lepega, predvsem: vabilo na ženitovanje, slovesen sprevod k poroki ter svatba (gostija) sama. Na svatbi sta bili najodličnejši osebi starešina in teta, kateri so rekli tudi »kloca«. 14 Anton Mrkun: Velik okras je pa naredila na mizi ženitovanjska pogača. Bila je vsa v lepih rožah, često iz slovenskih trobojnic. Ženitovanjsko pogačo je prerezal sta- rešina na toliko kosov, kolikor je bilo svatov, sebi pa je obdržal dva kosa, enega za sebe in enega za teto. V vsak kos ženitovanjske pogače so zasadili zastavico. Ta kos je imel svat pred seboj, dokler je trajala svatba. Okoli mize so se razvrstili takole: Na sredi za mizo je sedel starešina. Na levi starešine je sedel »r a z m e t a 1 e c«. Na desni starešine sta sedela ženin in nevesta, nato tovariš in tovarišica. Poleg tovarišice je pa sedela »teta«, nadalje okoli mize ostali svatje. Vse, kar je prišlo na mizo, je razrezal po svoji najboljši vesti in vednosti starešina, pa je razmetalec razdelil in razmetal po krožnikih ostalim svatom in ohcetnim. Ta je bil poleg starešine pri mizi druga odlična oseba. Razmetaval je tako, da je dal najprej nevesti, nato ženinu, tovarišu, tovarišici, teti ter ostalim svatom. Godcem niso dali nič, temveč so si morali iz krožnikov svatov ukrasti sami, pojedli so pa kar z roko. Tovariš in svatovci so streljali s pištolami, ko so šli k poroki, in tudi na svatbi sami skozi okno. Pred hišo, kjer je bila svatba, je bilo celo noč in cel dan polno vaških radovednežev, ki jih ni toliko zanimala svatba, temveč so prežali, kdaj se jih kdo od svatov usmili, da jim ponudi kozarec vina in kos kruha. V tem so se zopet odlikovale že od nekdaj ženske. Ženske so bile svoje dni posebno lakomne. In tako se je pred štiridesetimi leti vršila svatba v Zagorici. Neka ženska je bila prav posebno tečna in sitna. Venomer je molila roko skozi okno z namenom, da kaj dobi. Neki svat je pomolil v šali pištolo. Ženska zagrabi za njo misleč, da je klobasa. V tem hipu pa svat ustreli in pri tem je ženo precej ranil in obstrelil. Zvečer so fantje iz vasi šli novoporočenemu paru zapet podoknico: Vse veselje je minulo, kar ga ima ledig stan, . kar je mene veselilo vsako uro noč in dan. Ptičke so mi prepevale, lepa štima je b'la ta, večkrat so mi oznanvâli, nedolžnost svojega srca. Zbogom oče, zbogom mati, zdaj pri vas jaz več ne bom v goste bom še k vam hodila in vas spet nazaj vabila. Zdaj pa moram zapustiti ta veseli ledig stan in v zakonskega stopiti, ki ga je zvolil Jezus sam. Po odpetju te pesmi so se podali ženin in nevesta ter ostali svatje v hišo s fanti. S seboj so nesli par poličev vina ter kruha. Godec seveda jih je spremljal. Tam so zaplesali par polk in valčkov. Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 15 Denarja fantje od ženina niso zahtevali. Za plačilo jim je dal škaf vina ter kruha (koruznega in rženega). Belega kruha tedaj ni bilo. Dandanes so ženitve v splošnem vse enostavnejše ter cenejše. Motivi današnjih porok so čisto drugi, ker odloča denar, lepa posestva, gozdovi, travniki, obrt, trgovina, torej eksistenca. Dober ženin je zlasti oni, če ima v hlevu lepe, rejene vole ali tudi konje. Sparijo ljudi, torej zakonske pare starši, sorodniki ter tudi drugi mešetarji, ki so često najeti zato. Seveda sedaj po večini i ženini sami prostovoljno izberejo svoje neveste. Zgodi se, da se dva tako hitro poročita, da ostali svet zato šele zve za časa oklicev v cerkvi. Ko gredo na »oglede«, vzame istotako ženin še enega prijatelja ali sorodnika s seboj. Nevesta je že pripravljena na to, ter jih čaka lepo oblečena z belim predpasnikom doma. Tako oblečena gre tudi prašiče krmit, da dokaže ženinu, da je dobra gospodinja ter vajena vseh domačih del. Nevestini starši pripravijo tudi vina, potic, čaja ter cigar. Prvo vprašanje ženina je, kot nekoč po doti, bali ter ostalih nepremičninah, katere naj stari zapiše nevesti v lastnino kot doto. In če so v sporazumu z vsem, se prav gotovo ne morejo zediniti za »kot« starih, t. j. prevžitek. Kar stara dva zahtevata, to je ženinu mnogokrat preveč. Ravno glede »kota« se tu vrše žalostni prizori. Ženin noče dati prevžitka, češ da tega ni v pismu in pa da morata pomagati pri delu. Če se torej zgovore, potem gredo sedaj običajno ob sredah delat pismo. Žemitovanjska pisma so precej draga. Plača ponavadi ženin, sicer se pa vedno poprej že pri snubitvi izgovore tudi o tem, kdo bo plačal stroške ženitovanjskega pisma, odnosno pogodbe. Vsak od obeh nupturijentov vzame s seboj eno ali dve priči, vedno bližnje sorodnike. Pred notarjem mešetarijo kot za debele voli. Cesto se razdere j o za žabjo volno. Če pa se zgovore in pismo narede, potem je veselje nepopisno. Likofu ni ne konca ne kraja. Nato dado na oklice ter gredo k izpraševanju. Potem se začne priprava za poioko. Naročijo balo, v Ljub- ljano pa gredo nakupovat obleko. Na dom pa naroče šiviljo, ki dela na neve- stinem domu po cel teden in to često pozno v noč. Pri manj premožnih se opaža, da gredo k poroki doma zjutraj in nato z vlakom odhajajo, zvečer pa pridejo domov, kjer jim prirede malo večerje in cele »ohceti« je konec. Premožnejši pa napravijo ohcet doma. Oče neveste kupi okoli 100 do 150 litrov vina. Tri dni pred poroko pride v hišo kuharica, ki pripravlja vsakovrstne jedi: potice, klobase, pohanja, kolje kure in piščeta. Ker se največ porok izvrši pred pustom, zakoljejo tik pred poroko tudi prašiča. Če se vrši poroka dopoldne, potem traja ženitovanje ves dan in vso noč. Včasih se vrši poroka popoldne, da stvar manj stane. Potem se skoro do desetih zvečer pomudijo v gostilnah, nato se pa odpeljejo proti domu, kjer ohcetujejo do 8 ali 9 ure zjutraj. Ženin ima najčešče en par, nevesta en par ali pa samo pričo. Starešina danes še eksistira, toda ne igra več one vloge kot nekdaj. Tudi ne reže več ženitovanjske pogače ter ostalih jedil. Danes napravi vse to kuharica sama. Tudi »razmetalca« ni več, ta je izginil popolnoma. Glavno vlogo na današnjih svatbah igra pač godec, ki je vedno en sam. Vso ohcet danes »dela« godec in moida tovariš ter kdo od svatov. 16 Anton Mrkun: Moški so oblečeni v črne suknene obleke ter črne suknje s črnimi klobuki. Ves prejšnji sijaj je torej izginil popolnoma. K poroki se danes vedno vozijo v kočijah ali koleseljnih. Streljanje so opustili popolnoma. Fantje gredo še vedno zvečer zapet sledečo pesem: Preljuba ženin in nevesta, glejta, da si ostaneta vedno zvesta. Poglej nevesta svojega ženina, kak' lepo pri tebi sedi; le glej, da mu boš vedno zvesta, lep je, luštkan je, saj tvoj je! Nato se napotijo ženin in nevesta z ostalimi svati ven z vinom, poticami ter pohanjem. Ženin vpraša vodjo fantov, koliko zahtevajo denarja? Če se ne morejo zediniti, potem začno »glihati«, pri čemer pomagajo tudi ostali svatje. Danes se suče ta svota od 200 do 800 Din. Nato gredo »ohcetni« s fanti v hišo, katero so zbrali za ta večer za veselico. Tu zaplešejo par valčkov, posadijo na mizo fantom lep šarkel, okrašen z rožami, ter potice in ostalo pecivo. Fantje pijejo ter plešejo potem celo noč. Vina si kupijo že prej okoli 40 litrov. Povabijo tudi vaška dekleta ter tudi znane fante iz sosednjih vasi. Zgodi se pa često, da se koncem koncev m.ed seboj spro ali pa tudi stepejo med seboj take, da ima zopet sodišče zadnjo besedo. — Gorje pa potem ženinu, če se s fanti ni pogodil za plačilo. Pod oknom, kjer se vrši svatba, začnejo žgati stare cunje in škarpe. In če piha ugoden veter, potem gre ves dim ravno v hišo, kjer se vrši svatba. Ker pa po navadi napravijo na domu neveste mlaje z zastavami, jih tedaj fantje podero. Poberejo od voz, s katerimi so se vozili svatje, kolesa, šteslce, lunke, tako da se ne morejo zjutraj odpeljati. In kadar odhajajo, tedaj fantje lajajo za ženinom, nevesto ter ostalimi svati. Poroka se še danes često vrši dopoldne z mašo in to ob ponedeljkih ali sredah. Vabilo za ženitovanje se vrši par dni pred poroko. Vabit gresta ženin ali njegov oče od svoje strani, nevesta in mati pa svoje sorodnike, istotako par dni pred poroko. Obleka, prejšnja moda, pa ne igra dandanes nobene vloge več. Navada je, da nosi nevesta in tovarišica na glavi venec bele barve. Vedno pa je še v navadi, da imajo na mizi tako* zvano ženitovanjsko pogačo, t. j. potico lepo ovenčano s trakovi raznih barv. V »jabolko« danes tudi nič več ne pobirajo. Navada pa je še, da ženinu zagradijo pred vezna vrata tako, da mora često skozi okno v hišo, ki mu ga odpre nevesta. Fantje torej pijejo in plešejo vso noč. Ko se začne daniti, tedaj, to je raz- lično po letnih časih, se fantje zopet zberejo pod oknom, kjer se vrši svatba, da zapojejo tako zvani »beli dan«. Zapojejo sledečo pesem: Delaj se, delaj beli dan, k vam bo prišel Jezus sam s svojo preljubo materjo z rožam' Marijo ovenčano! Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 17 Ptički po luftu letajo, ker se bel'ga dneva troštajo, delaj se, delaj beli dan k vam bo prišel Jezus sam, s svojo preljubo materjo z rožam' Marijo ovenčano. Ribce po vodi plavajo, ker se bel'ga dneva troštajo, delaj se, delaj beli dan, k vam bo prišel Jezus sam s svojo preljubo materjo z rožam' Marijo ovenčanO". Zajčki po gozdu skačejo, ker se bel'ga dneva troštajo, delaj se, delaj beli dan, k vam bo prišel Jezus sam s svojo preljubo materjo z rožam' Marijo ovenčano. Fantje se nato umaknejo zopet v svojo sobo v vasi, kjer so bili, ter nada- ljujejo s plesom, petjem in pitjem. Ponavadi pa to še ni dovolj, zlasti, če se je ženin »fest« postavil in jim dal precej denarja. Potem nadaljujejo s pijačo še prihodnjo nedeljo. Če pa denarja zmanjka, namreč, da je bil »tolar« malen- kosten, potem morajo sami zlagati skupaj, da dosežejo svoto, kolikor je stalo vino, ki ga vzamejo ponavadi na »upanje«. Pri nesporazumu med fanti in ženinom radi tolarja začnejo fantje svatom nagajati, kot sem že omenil prej. Beli dan pa gredo zapet, toda ne eno, ravnokar omenjeno pesem, temveč sledečo: Ko psi zalajajo, po celi vas na glas, ljudem naznanjajo, da gremo fantje v vas. Nato eden izmed fantov zažvižga na piščalko, ostali pa prično na ves glas lajati: hav, hav! Jasno je, da je to v veliko sramoto ženinu in še bolj nevesti. Če se fant oženi na svoj dom, torej, da nevesta pristopi, je ponavadi svatba pri ženinu, gostije pa so prihodnjo nedeljo pri nevesti. Imajo tudi godca s seboj. In ko se speljavajo skupaj, je vedno poleg godec. Potem pridejo fantje iz vasi, kjer je nevesta doma, ravno tako zapet, kot so oni iz vasi, kjer je ženin doma. Potem mora ženin tukaj fantom zopet šteti »tolar«, ki pa ne sme biti večji, kot oni, katerega je dal svojim vaškim fantom. Manjši pa tudi ne, ker bi to pomenilo za fante, odkoder je njegova nevesta in za nevesto samo sramoto. Iz svatbe in iz gostije razpeljajo vse svate na njih domove z godcem, kot so jih zvozili skupaj, dajoč vsakemu »šajbesen« s seboj. Največ dobita seveda tovariš in tovarišica, saj sta prva od svatov. 18 Anton Mrkun: Denar, katerega je treba šteti, dobita godec in kuharica, ki je danes v svojih poslih prava dedinja nekdanjega slavnega »starešine«. Prosta tega »davka« je edinole nevesta. Če je tovariš tudi šaljivec ter da ima še od ostalih svatov pravega partnerja, potem se nabere za godca in kuharico prav čedna svotica. V zadnjem času izumljajo »kamelo«. To je, dva svata se upogneta, pogrnejo ju s-plahtami, prednji pa drži na palici velik »svinjski« pisker. Potem začnejo peti in glihati kakor na semnju. In noben svat jim ne uide. 23. Mrlič. Prej so polagali mrliče na visoke odre, sedaj pa je navada, da napravijo oder kar na postelji. Posteljo pogrnejo z belim pregrinjalom in položijo mrliča nanj. Položijo ga brez rakve in ga denejo v rakev šele pred pogrebom. Na koncu postelje postavijo polico, da postavijo na njo sveče, rože in kak kip ali Križanega. Zraven postavijo še en krožnik ali dva z blagoslovljeno vodo, v kateri je raztopljena sol. Moškega položijo na oder v črni obleki, zraven mu dajo klobuk. Fantu dajo na prsa šopek rož. Dekle položijo v beli obleki in na glavo ji dado venec. Ženo polože v črni obleki in ruti na oder. V roke dajo vsem sveti rožni venec in križ za umirajoče. Može, žene in starčke pregrnejo s črnim naličjem; fante, dekleta in otroke pa z belim. Rakve napravijo za može in žene ter starčke črne, za fante, dekleta in otroke pa bele. Pogrebci so za može, žene in starčke moški, ki imajo na ramah črne, ozir. temnovijoličaste pajčolanaste trakove. Fantje nosijo fante in dekleta ter otroke, imajo pa belo okrašene trakove, ki jih puste na grobu. Pesmi ob mrtvaškem odru ne pojejo, pač pa čujejo pri mrliču vse noči. II. STRAHOVI. 1. Brdavsova ograja. Brdavsova ograja je že marsikateremu napravila neizrečeno veliko strahu. Ta ograja leži ob cesti, ki vodi iz Ponikev proti postaji Dobrépolje in dalje proti Vidmu. Oddaljena je od vasi Ponikve dobrih 10 minut, od dobrepoljskega kolo- dvora pa 20 minut. Tu naj sledi nekaj slučajev. I. Pred kakimi 80 leti je šel neki fant iz Ceste, Marijančev po imenu, mlatit v Ponikve, kjer je bila omožena njegova sestra. Da bi v jutro zgodaj začeli, se je zvečer bolj pozno odpravil od doma. Ko pride do Brdavsove ograje, kjer stoji znamenje, ki mu pravijo ljudje »Oblakov Bogec«, vidi sredi ceste dva velikanska vola brez rogov. Stala sta si nasproti, kakor da bi se hotela bosti in oči so se jima svetile v neki čudni zelenkasti luči. Razen tega je bilo čuti močno pokanje z bičem, dasi ni bilo nikogar poleg. Fant nekaj časa motri ta čudni prizor, lasje mu vstanejo po konci in silen strah ga navda. Urno se pokriža in se spusti v tek proti domu. Za njim se je- Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 19 2* čulo pokanje z bičem tako, da je domov pritekel ves zasopel. Ponoči ni nikoli več šel mimo zloglasne Brdavsove ograje. 11. Bilo je leta 1834, ko se je omožila Županja Jerica iz Kompolj v Ponikve. Čez kak mesec je hotela iti obiskat svoje starše v Kompolje. Doma je po večerji imela še veliko dela in nato se je odpravila na pot. Mož jo je ustavljal, da naj ne hodi tako pozno ponoči na obisk domov. Toda ona je bila precej kcrajžna in reče možu: »Mesec sveti kot po dnevu, cesta je lepa, zjutraj bom pa že gledala, da bom prišla zarana domov, da ne bom nič zamudila.« In se odpravi po cesti urnih korakov proti Vidmu. Ko pride do Brdavsove ograje, vidi nenavaden prizor. Sredi ceste je stala na nosilih črna mrtvaška krsta in poleg nje so klečali štirje pogrebci, kot je pri nas navada, da se pri določenem znamenju pogreb ustavi, od koder se vaški spremljevalci vrnejo domov, nosači pa dvignejo krsto in jo nosijo v spremstvu bližnjih sorodnikov na pokopališče. Pogumna žena hoče kar mimo iti in jih ogovoriti. Toda ko hoče naprej, jo neka nevidna sila vrže nazaj. Obenem jo prešine taka groza, da jo kar urnih korakov ubere nazaj proti domu t. j. proti Vidmu. Potem seveda tudi ena ni več poskusila ponoči hoditi po tej cesti. 3. Nekoč je videl neki mož, ki se je peljal s konjema proti Ponikvam na tem mestu dolgo* vrsto vozičkov, kakor pravijo pri nas »kripic«. To so dv(0- kolnice, da vozijo z njimi v mlin. Ti vozički so stali v vrsti, kakor da bi bili vsi skupaj zvezani. Bilo jih je do 50 ali pa še več, tako je pravil ta mož. Ko hoče pognati kar mimo naprej, se konja spneta po koncu in nočeta dalje iti. Ko ju le priganja z bičem, se konja obrneta na stran po grmovju in v loku nazaj na cesto v tisto smer, od koder sta prej prišla. Moža je postalo silno strah in je konja še priganjal, da sta dirjala nazaj v Zdensko vas. Podobnih slučajev se je več dogodilo. Poedinci so videli velikanskega mcža ali velikega kozla, ki je stal sredi ceste in ki se ni hotel umakniti. Dandanes se ničesar več ne čuje. 2. Velikan. Glačev oče in Buckukav Jože sta kot dečka 12 let pasla koze. Tiste čase, t. j. pred kakimi 70 leti so imeli naši vaščanje veliko drobnice, koz in ovac. Pasla sta nekega popoldne vsak svojo četo koz na skupnem pašniku »Na Križiščih«. Pasla sta pozno v mrak, kurila in pekla krompir. Že je odzvonilo avemarijo in se še nista mogla ločiti od ognja in gnati koze domov. Tedaj pa zagledata stopiti iz goščave velikanskega moža z butaro praproti pod pazduho. Imel je poleg praproti veliko kamenja v naročju, ki ga je začel lučati v njiju. Pastirja se silno prestrašita in jo v naglih skokih pobereta proti domu. Koze so seveda tudi takoj za njima udrle, tako da so ju že prehitele in pustile zadaj. Velikan pa je vedno pastirjema za petami in brusi kamenje za njima, pa vendar ni, kakor sta pripovedovala, nobenega zadel. Pritekla sta vsa razburjena domov in nista dolgo mogla priti do sape, samo z rokami sta krilila in dajala znake. Ko sta prišla k sapi, sta pripovedovala, kaj se je njima pripetilo. Nikdar več si nista upala tako dolgo ostati s koizami na paši. Bili so pa še drugi primeri, da so videli večkrat tistega velikana, pa vedno z butaro pod pazduho in kamenjem v naročju, ki ga je vsakemu, ki se je pozno 20 Anton Mrkun: vračal domov, neusmiljeno brusil v hrbet. Tudi noben odrasli človek se ni upal v tisti kraj potem, ko je odzvonilo avemarijo. Ta strah je tudi zginil pred kakimi 50 leti. Še zdaj navadno starši strašijo neubogljive otroke z možem iz Križišč. 3. Mož iz Podkraja. V Ponikvah pomnijo starejši ljudje, da so slišali vsako noč in včasih tudi podnevi iz gozda Podkraj neki močan glas: »Hehej« ali »hophop« ali kot bi poganjal konje »hod-hod«. Pisec teh vrstic ga je v mladih letih tudi slišal in zato trdi, da je resnica. Ta klic se je čul iz gozda, ki je oddaljen 2 do 3 km od vasi Ponikve, vendar se je slišal tako blizu, kot da bi bil oddaljen samo nekaj korakov. To se je ponavljalo, od kar stari ljudje pomnijo do leta 1888. Od tega leta dalje več ne vpije. A vpil je vsega skupaj v tem gozdu morda več kot sto let. Posamezniki so ga tudi videli in so povedali, kakšen je bil. Leta 1870 so v tem gozdu žgali grmado. Delavci so morali tudi po noči neprenehoma kuriti v apnenici. Kar začujejo ti nočni kurilci neki glas v smeri proti vasi: »hop hop« in »hod hod«. Vendar temu glasu niso pripisovali posebne važnosti. Mislili so, da gre gospodar s konji drva skupaj vozit. Za nekaj časa se sliši zopet isti glas, a precej bližje. »Kmalu bo tukaj«, menijo delavci, namreč gospodar s konji. Zato se oglasijo: »Le brž pridi, ker drv bo kmalu zmanjkalo«. Nato pa zavpije glas prav poleg njih zelo močno: »Hehej, hophop«. Takrat jo pa vsi uberejo v nasprotno smer in pustijo apnenco, da se sama kuha. Opazili so neko belo postavo z razprostrtimi rokami, ki se je bližala apnenci. Proti dnevu se povrnejo k delu in obnovijo ogenj v apnenci. Ko pride gospodar s konji, vsi osupli pripovedujejo, kaj so doživeli. Gospodar Jurčkov Tonček jim reče, da je že tudi on videl tega moža. Prihodnje noči ni več prišel ta mož, tako da so srečno dokuhali tisto apnenco. Drug primer. — Glačev Andrejec je bil tisti, ki je hodil po zimi za gospo- darja na Hrvaško. Bil je po telesu orjak. Doživel je to-le: Sel je neko soboto popoldne po zelenje v tisti gozd. Bilo je meseca maja. Pred kakimi 30 leti je bila splošna navada, da so hodili po zelenje za krmo, ko je bukovje pognalo mlade vejice. Tisti Andrejec je torej nalomil primernih vej tam za Globoščekom, kakor se pravi neki dolini v tem gozdu, ter jih vložil lepo na kupe in potem z močno gabrovo trto povezal. Končno zadene veliko butaro na rame in se odpravi z njo proti domu. Kar zasliši znani glas: »Hehej«. Mož je bil korajžen in se oglasi s svojim: »Hehej« in mirno koraka dalje. Ko pa pride na neki ovinek med senožetjo in gozdom, zagleda srednje veliko postavo v belem oblačilu in z razprostrtimi rokami, pa brez glave in čuje glas: »Hehej«. Prišla sta skupaj na dva koraka. Pripovedoval je, da je tam, kjer bi imela biti glava, videl samo z neko vrvico zdrgnjeno srajco, glave pa nikjer. Ko možak vidi to nenavadno prikazen, vrže butaro z rame, skoči čez plot na senožet in jo umih krač pobere čez drn in strn proti domu. Domov je pritekel ves zasopljen in opraskan od grmovja in ni mogel takoj povedati, kaj je vzrok tej njegovi razburjenosti. Ko je prišel k sapi, je domačim povedal, kaj je videl. Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 21 Ta gozdni mož ni storil nikomur nič zalega, pa vendar so se ga vsi zelo bali. Ko sem se kot mal deček od 6 do 8 let starosti kaj zamudil v mraku na domačem vrtu in slišal glas: »Hehej«, sem jo vselej urnih nog pobrisal v hišo na peč v kot in potem se tisti večer nisem upal več iti ven iz hiše. Še odraslih je bilo groza, ko so ta glas slišali. (Iv. Dren.) 4. Veliki zajci. Srškarjev oče, 94 letni starček z Velike Ilove gore, pripovedujejo svcjcmu nečaku Tiselnu iz Podgorice: Zgodilo se je to nekoč na Sveti dan. Ko je šel oče k sv. maši, opazi v snegu zajčje sledove. Ker je bil strasten lovec, ga je takoj mikalo, da gre za zajcem. Toda na Sveti dan ne sme iti noben lovec na lov, da se mu kaj hudega ne zgodi. Vendar sklene, da pojde po sv. maši k g. župniku se informirat. Tedanji kopanjski župnik je bil pa ravno tako hud lovec, kakor oče. Takoj mu da puško in municijo, da gre na zajca. Veselo jo maha oče proti tistemu kraju, kjer je videl sledove. Ko pride na sled, se mu malo čudni zde ti sledovi, ker so bili jako veliki. Naenkrat obstoji, ker je v bližini nekaj zašumelo. Kar skočijo trije zajci. Oče pomerijo in ustrele najmanjšega. Ona dva druga sta pa bila tako velika, kakor dve teleti. Silno so se ustrašili. Kajti ta dva zajca nista nič drugega, kakor dva hudiča. Prikazala sta se jim v podobi takih dveh velikih zajcev, ker so oče šli na Sveti dan na lov, ko ga mora posvečevati vsak kristjan. Srškarjev oče so poštenjak in se ne motijo in govore vedno le resnico. Od tačas dalje niso šli nikdar več na lov na Sveti dan. 5. Nočni lov. Na Cesti je pred kakimi 30 leti umrla neka žena, po imenu Šopka, v visoki starosti. Bila je poznana po vsej župniji in še izven njenih meja. Skupovala je jajca po bližni in daljni okolici in jih potem vozila prodajat v Trst in v Ljubljano. Otroci in odrasli so jo radi poslušali, ko se je na svojih jajčnih pohodih rada ustavila pri vsaki hiši. Nekoč je tole doživela. Ko je bila v najboljših letih, je imela hčerko bolno na nogah, da ni mogla hoditi. Hodila je okrog zdravnikov, pa nihče je ni mogel ozdraviti. Dr. Zalokar v Laščah ji je svetoval, da naj poskusi z bolnišnico. Takrat še ni bilo železnice. Tudi voznika ni mogla dobiti. Zato sklene, da jo sama pelje na voz-čku v Ljubljano. In res, nekega dne popoldne pripravi svoja kula, kakor pravijo tu malemu vozičku na dveh kolesih. V ta voziček položi svojo bolno hčerko in jo pelje preko Račne in Grosuplja proti Ljubljani. Cilj prvega popoldneva je bil Gro- suplje. Tu je mislila prenočiti in potem zjutraj naprej odpotovati proti Ljubljani. Ko pripelje v mraku svojo hčerko na Grosuplje, jo ondi zapelje na dvorišče prve gostilne. Odnese hčerko v hlev in se ondi utabori v nekem kotu. Preden zaspita, naroči mati hlapcu, da naj ju pokliče, ko bo tri ura čez polnoč. Hlapec je nakrmil in opravil živino in potem legel na svoje ležišče. Ob enajsti uri se hlapec zbudi. Misleč, da bo kmalu dan, zbudi še Sopko in hčer. 22 Anton Mrkun: Mati takoj posadi deklico na svoj voziček in jo odpelje po cesti proti Šmarju. Voziček je peljala tako, da je lahko gledala hčeri v obraz. Ko tako pelje svoj voziček, se ji na polju nenadoma pridruži zelo velik in grozen pes in kmalu nato drugi iste velikosti. Psa sta molila iz gobca jezik in sta imela oči, kakor dva žareča in cgnjena kamena, iz katerih je bliskalo kakor goreče strele. Psa sta korakala vštric nje in molela odprta gobca proti deklici na vozičku. Seveda se je mati bala, da ne bi kateri teh psov ugriznil dekleta na vozu. Zato je začela bolj hitro voziti, toda psa sta bila vedno poleg nje. Na bližnjih hribih pa se je glasilo veliko pasje lajanje in velik vrišč, kot da bi bilo več ljudi zbranih in bi se med sabo prepirali. Žena je v silnem strahu svoj voz kar mogoče hitro naprej peljala, pa se ji je zdelo, kakor da je vedno na istem mestu. Naposled se ji pridruži lovec s puško na rami. Najbolj čudno je bilo, da je ta mož imel od kolen doli vse goreče noge. Pri vsakem njegovem koraku so švigale iskre in plamen od njegovih nog. Ž-ena si ga seveda ni upala ogovoriti od strahu in onemelosti, pa tudi ta čudni lovec ni dal glasu od sebe. Korakal je poleg žene, katero je polival mrzel pot in je trepetala od silnega strahu. Kar naenkrat hoče prijeti vozičkovo ojesce, da bi se polastil dekleta. Mati takoj potegne ojesce od njega v drugo stran, tako da ni mogel prijeti zanj. To se je ponavljalo še velikokrat in vedno jc žena pravočasno preprečila, da ni lovec prijel za ojesce. Potnica je bila groze in strahu tako prevzeta, da ni čutila nobenega uda več. To nenavadno spremstvo je trajalo nad pol ure, kar se je ženski zdelo celo večnost. Končalo se je šele v bližini vasi Sap pri Šmarju. Ondi se je ta lovec s psoma odločil od nje in odšel po poljskem potu med njivami proti gozdu, kjer se je še vedno čul velik pasji lajež in lovski hrup. Ko pripelje žena svoj voziček do cerkve v Šmarju, je bila ura v šmarskem zvoniku ravno dvanajst. Torej je videla ta čudni nočni prizor ravno ob uri nočnih duhov od enajste do polnoči. Seveda je potem počakala do svita v Šmarju in šele potem odšla s hčerko na vozičku proti Ljubljani. Radi prestanega strahu je bila zelo izčrpana in z veliko težavo je prišla proti večeru domov. Stvar je potem takoj po vseh vaseh na svojih pohodih pripovedovala na dolgo in široko. Vselej je dostavila: »Še zdaj me je strah, ko se spomnim tiste vožnje ob nočni uri.« Pisec teh vrstic je shšal to zgodbo od nje same kot mal deček, ko jo je ta ženska pripovedovala njegovi materi, in ni nič dodal. Prav tako je povedal, kot je od nje čul. (Iv. Dren.) 6. »Utatata«. Enkrat se je pripetil tale slučaj pri terilni jami v Ponikvah. Navadno je moral iti kak moški dve uri, preden so začele terice z delom, zakurit v sušilno jamo, da je napravil zadosti velik ogenj. Jama se je morala dovolj razgreti, da se je potem lan dobro posušil, ker bi se sicer ne moglo dobro treti. Ko so pri Markotovih imeli sprošene terice, sta oče in sin že zvečer pripeljala drv in grčavih zglavnikov, da bi potem o polnoči zanetila ogenj v jami. Še malo pred polnočjo se napotita k terilni jami s petrolejsko svetiljko in suhimi trskami in poleni, da bi laglje zakurila. In res kmalu zanetita ogenj v jami, da Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 23 je lepo gorel. Potem še zavalita na ogenj par suhih panjev, da je ogenj trpežnejši. Nato še nekaj uravnavata pri stebrih, kamor naj terice, ko pridejo, pritrdijo svoje trlice. Kar naenkrat zaslišita tam nekje v Golem vrhu, ki je oddaljen od tega kraja pol ure, neki močan glas, ki je kar odmeval: Utata. Oče, ki je bil kcrajžen, se mu odzove tudi s svojim: Utata. Nato se sliši tisti nenavadni glas nekako v sredini med Golim vrhom in terilno jamo, a mnogo glasneje: Utatata. Možakarja malo osupneta in čakata, kaj bo. Oba je že bilo malo groza. Vendar še malo počakata in eden od njiju se ohrabri ter zakliče v tisto smer, od koder je prihajal glas, svoj: Utatata. In v tistem hipu se oglasi prav v zraven ležeči ograjci zelo močan in kosti ter mozeg pretresujoči glas: Utatata. V tem trenutku oče in sin ubereta urnih krač proti domu in v hišo za peč, kjer imamo pri nas za najbolj varno mesto, kamor ne pride noben strah. Ko so potem ob dveh po polnoči prihajale posamezne terice, vsaka s svojo trlico pod pazduho, niso našle nobenega moškega pri jami in ogenj je že tudi jel pojemati v jami, ker ni bilo nikogar, da bi nanj nakladal. Šle so potem klicat moške v hišo in so ju potem zelo težko pripravile, da sta šla tericam lan sušit in kurit v jami. 7. Mora. V Ponikvah živi še sedaj neki prileten čevljar, ki je zelo kcrajžen in je bil v mlajših letih zelo močan. Ta je doživel resnično dogodbo. V vasi je imel bratranca, ki mu je pripovedoval, da ga hodi tlačit mora vsak večer, ko leži pri peči na klopi. »Le čakaj«, pravi čevljar, »nocoj bom pa jaz prišel spat in bom ležal na tvojem mestu na klopi pri peči«. »Dobro, le pridi, rad vidim«, mu reče bratranec, ki si že ni več upal doma spati radi more. Rečeno, storjeno. Čevljar res pride po večerji v tisto hišo. Ko so domači legli k počitku, se tudi on vleže na golo klop pri peči. Ni hotel zaspati, ker je hotel pričakati preklicano moro. In res je kmalu čul, tako je potem sam velikokrat pripovedoval, da se je okno odprlo in da je nekaj skočilo z okna na klop za mizo in potem na tla in nato na klop pri peči in končno nanj. Ko je skočil tisti nestvor nanj, so mu takoj popolnoma čuječemu pošle vse moči, da se ni mogel ni ganiti. Tiščalo ga je najbolj na prsih in na gornjem delu trebuha. Tako se mu je zdelo, je pravil drugi dan, kakor da bi bil oklenil kakega odraslega in dobro rejenega človeka preko ledja na golem telesu. Poklical je domače: »Vstanite, napravite luč, da bom videl, kaj sem vjel.« Medtem je krčevito držal tisto stvar s sklenjenimi rokami. Ko so domači vstajali in iskali vžigalice, si je pa tisti nestvor prizadeval na vse načine, da bi se rešil trdnega objema. Fant je držal na vse pretege. Ko so domači končno naredili luč, se mu je tista stvar že izmuznila iz rok. Samo težko dihanje so še čuli nekje zunaj hiše, videli pa niso nič. Samo fant je bil ves iz sebe. »Zakaj pa niste takoj luč napravili, dokler mi ni ušla, da bi jo videl, kakšna da je bila?« Od tistega časa ni bilo more nikoli več v tisto hišo. 8 »Narejeno« in »oddelano«. Glačev oče so kupili kravo nekje v Struški dolini. Krava je imela vse znake, da bo dobra mlekarica. Vendar ko jo priženo domov, ni bilo niti kaplje mleka v golidi, ko so šli mati mlest. 24 Anton Mrkun: »Kaj bo sedaj?« se vprašujejo očka. Mati pravijo: »Ti, dedec, ti ne poznaš prav nič krave.« »Jaz ne morem pomagati,« pravijo oče. »Tam ga je imela dosti, pri nas pa nič.« Nazadnje sta oba uganila: »To je narejeno.« Kaj pa sedaj? Zvečer se pogovorita in skleneta, da mora oče iti takoj drugi dan k tistemu možu v Trojane, ki zna »oddelati«. In res jo oče drugi dan odmahajo z brašnom v roki v Trojane k vsevedežu. Doma so pred odhodom izpulili kravi nekaj dlake, ker nekaj se mora prinesti, da laglje oddela. Po dvodnevni hoji pridejo srečno na cilj potovanja k vsevedežu. Takoj mu povedo, kaj je vzrok njih dafjnje poti in mu pomolijo izpuljeno kravjO' dlako. Mož jih pelje v temno sobo in odpre neko veliko zamazano knjigo, natakne naočnike in dolgo buli vanjo. Potem prižge svečo in zažge tisto izpuljeno kravjo dlako, prestreže pepel na majhen krožnik in potem brska po pepelu in mrmra nekaj nerazumljivih besed. Končno sede na stol in reče: »Aha, že vem, kako je s to stvarjo«. Oče nato: »No, kaj?« »Veste kaj«, modruje dalje z resnim obrazom, »v vašem hlevu je nekaj zakopanega pod pragom«. »Ali se bo dalo kaj pomagati?« vprašajo oče na videz učenega modrijana. »Seveda se lahko,« odgovori dedec dalje. »Kako?« vprašajo oče. »Ko pridete domov, morate takoj prvo noč iti v hlev od 11. do 12. ure ponoči, s seboj vzemite blagoslovljeno vodo in nekaj velikonočnega kadila. Najprej morate krmo pokaditi s kadilom in potem poškropiti z blagoslovljeno vodo. S seboj morate vzeti kramp in lopato, da boste potem ta'koj začeli kopati pod pragom. Medtem, ko boste kopali, mora eden vedno kropiti po hlevu z blagoslovljeno vodo. Tako' naredite«, reče končno, »pa bo gotovo pomagalo.« »Že dobro,« pravijo oče, »koliko sem sedaj vam dolžan za trud?« »Cvancgarico,« odgovori vsevedež. Oče mu plačajo in se poslove od njega. Nato zopet uberejo pot pod noge in po dvodnevni mučni poti pridejo trudni domov. »Kako si opravil?« ga ■ vprašajo mati. »Dobro,« odgovore oče, »boš že videla.« Pripravijo vse tiste reči, ki jih je naročil vsevedež in gredo po noči v hlev z lučjo. Mati so kropili, oče je pa s krampom čakal, kdaj bo opravljeno. Ko je videl, da je zadosti kajenja, je udaril s krampom pod prag in začel rušiti kamenje in trdo malto. Kar prikoplje na svetlo malega železnega konjička. »Vidiš ga, ta le je bil zakopan, zato ni imela krava mleka,« reko oče. »Viš ga no, Janez, kakšen je,« vzklikne mati, »kaj boš pa z njim naredil?« »Kaj?« odgovori mož, stoike! ga bom na kose in vse skupaj nesel na konec vrta in vrgel v tisto jamo pod lesniko.« Oče takoj na bližnjem kamnu stolčejo konjička s krampom v kepo in odneso takoj v jamo pod lesniko konec vrta. Nato gresta oba, oče in mati, potolažena k počitku. Drugo jutro pa gresta zopet oba v hlev, oče krmit živino, mati pa z golido mlest kravo. In glej čuda, namolzli so polno golido mleka. »Ti,« so dejali mati, »tisti mož v Trojanah pa res vse ve.« »Baba neumna, kajpak, da ve,« se odrežejo oče, »zakaj pa misliš, da hodi toliko ljudi k njemu, če bi nič ne vedel.« In potem je dajala krava vedno obilo mleka. Tako so meni pripovedovali Glačev oča, ko- sem rad hodil k njim v vas. (Iv. Dren.) Narodopisno blago iz Dcbrépoljsike doline. 25 9. »Oddelovanje.« Pred kakimi 70 leti je živela mirna družina Somrakova v Ponikvah. Štela je sedem glav: oče, mati, dva sina in tri hčere. Hči Jera je bila v prvi mladosti zdrava kot drugi otroci njene starosti. Z desetim letom je pa nenadoma zbolela. Dobila je vročinsko bolezen. Po dvomesečnem trpljenju se ji je toliko zboljšalo, da je hodila in lahko uživala vsako hrano. Bila je na videz zdrava, toda bolezen je pustila posledice. Omračil se ji je um in postala je bebasta. Bila je silno hudobna in razposajena ter nagajala domačim in sosedom, kar je mogla. Nobena jed ji ni bila po volji. Kar so ji pripravili, je najrajši materi nazaj v glavo vrgla. Mimoidočim je pa vselej pokazala »osle« ter bila res pravi križ domačim in sosedom. Oče je hodil okrog vseh zdravnikov in mazačev, pa ni vse nič pomagalo. Nekoč pride v hišo neka ciganka. Ko vidi, kako nadlogo imajo domači s hčerjo, jim reče: »Veste kaj, vaši hčeri je narejeno.« Starši, ki so bili itak nagnjeni k praznoverju, so takoj vse verjeli babi. »Pa bi se dalo kaj pomagati?« vpraša oče. »Oh, seveda, kaj bi se ne,« odgovori ciganka. »Kako?« vprašajo vsi hkrati. »Tako,« modruje sleparka dalje, »zvečer čeprav že nocoj, morate zapreti trdno vsa okna in vrata v hiši in nihče ne sme prestopiti praga do sedme ure zjutraj. Boste videli, da bo gotovo prišla tista oseba, ki je vaši hčerki to naredila, zjutraj trkat na vrata. Ce jo dobite, pa bo vaši hčeri »oddelano« in bo zdrava. Tako boste spoznali osebo, ki je vam iz hudobnosti to naredila.« Domači so strme poslušali babo in ji takoj vse verjeli. Nato so jo še bogato obdarovali in ciganka je šla prav zadovoljna iz hiše. »Kdaj hočemo to narediti?« vpraša oče. »Precej nocoj,« mu odgovore vsi hkrati. In res so potem tisti večer bolj zgodaj opravili živino in povečerjali. Potem so hišo zaklenili kot trdnjavo in šli spat. Zjutraj, ko so bili pri sosedovih že vsi davno po koncu, je bilo okrog te hiše vse tiho. Tudi dima ni bilo nič, torej tudi kuhali niso nič. Živina je mukala v hlevu, ker ji ni nihče položil krme. Sosedje so takoj uganili, da »oddelujejo« in so gledali, kaj bo. Malo pred sedmo uro pa pride neka soseda, ki o tem ni nič slutila, in misli iti kar v hišo, pa ne more, ker je bilo zaklenjeno. Nekaj časa mikasti kljuko pri vratih. Ker se ne odpre, gre k oknu in začne tam trkati na okno in klicati: »Mica, daj no, da mi boš posodila četrt hleba kruha, nimam kaj dati otrokom za v šolo.« Ker se nihče ne oglasi, ponovno kliče: »Kaj ste vsi pomrli kali, da ni nobenega glasu?« V hiši je še vedno tiho, kot da bi bilo vse mrtvo notri. Tista žena le še trka, rekoč: »Kaj ne boste danes vstali, vidite, kolikšen dan je že zunaj.« Takrat se pa odpro vsa oikna hkrati in pri vsakem oknu se pojavi eden domačih, kričeč: »Aha, ti si tista, ki je nam to »naredila«, ti bomo že pokazali, kaj se pravi, tako z ljudmi delati. »Potem so začeli leteti proti ženski zunaj razni predmeti, kakor: »zajec« za sezuvanje čevljev, lonci itd. Žena je bežala in za njo se je razlegalo kričanje in vpitje še dolgo časa. Seveda vse to ni hčerki nič pomagalo. Vendar ni nihče mogel domačih prepričati, da ni tista ženska nič kriva. Dekle je ostala bebasta vse življenje. Imeli so z njo velike muke. To »oddelovanje« pa je naredilo neizmerno veliko sovraštvo med obema hišama, ki je potem trajalo nad petdeset let. 26 Anton Mrkun: III. COPRNICE. Nekdaj so verovali v coprnice. Kak star človek tuintam šc danes to veruje. Če je človeka bolela glava, trebuh ali če je zbolela krava, konj ali prašič, tedaj so bile teh nesreč velikokrat krive coprnice. Če so videli luč nad Podgoro ali Podpečjo, so bile krive coprnice in splošno se je govorilo, da coprnice lete na Klek. Verovali so, da se coprnice spreminjajo v mačke in pse. Največ coprnic je bilo na Ratikah. To je ves prostor na obeh straneh ceste proti mlinu. Tu je pred letom 1883, ko so bile Ratike razdeljene med posamezne kmete, rastlo grmičevje, praprot in stelja. Tu so ljudje pasli živino' iz Podpeči in Podgorice. Tu je bilo največ coprnic v podobi mačk. Nekoč je pastir udaril s šibo mačko. Nato je pa na mijavkanje te udarjene mačke prišlo toliko drugih mačk, da so morali vsi pastirji bežati proti Podpeči. Ušli so na neki kozolec, mačke pa za njimi. Te coprnice v podobi mačk so govorile tem pastirjem: »Nič vam nočemo storiti zalega, le na peteh vas bomo drle.« Pastirji so začeli moliti in mačke so izginile v temi. Mnogo pa so vedeli povedati, da so coprnice zelo rade zbijale moškim klobuke z glave, ženskam pa odpasovale predpasnike in rute. Videli so tudi, kako je coprnica nesla klobuk na Klek. Coprnice so si predstavljali kot stare grde ženske. Njih obraz je bil nagu- ban, imele so skuštrane lase, v spodnji čeljusti samo en velik zob, ki je bil zelo oster, široka usta ter pol metra ali še več dolg jezik. Imele so zelo velike oči, gledale so z »belim« brez punčice, često so bile tudi škilaste. Njih obleka: ošpetelj in kiklja je bila zelo raztrgana in zamazana. Še dandanes pravijo starim in raztrganim ženskam: taka je kot coprnica. Po navadi so bile coprnice bose ali pa obute v copate ali pa v stare in pošvedrane čevlje. Imele so nadalje dolg in špičast nos, na koncu rdeč kot od starega šnopsarja. Imele so tudi dolge in ostre nohtove in gorje onemu, če so se spustile vanj. Vsega so opraskale po obrazu, da je bil krvav. Rute so imele na »štuc«. Prebivale so po brlogih in luknjah v gozdovih, ljudem nedostopnih krajih. Podnevi jih sploh ni bilo na spregled. Le, kadar se je storila noč, tedaj so jo ubrale k ljudskim seliščem in vasem. Pojavile so se kar nenadoma iz kakega grma ali grmade. V rokah so nosile lahterno. Delale so razne nesreče: nevihte, povodnji, točo, slabo letino, požare, pomolzle so tudi krave in mleko popile. Ljudje so se jih branili z molitvijo in jih odganjali z blagoslovljeno vodo. Včasih so hodile; če pa je bila sila, so tudi letale po zraku. Njih glavno zbirališče je bilo na Kleku. Od tu so letale na vse strani. Videli so jih, kako so letale na brezovih metlah. Vedele so za vsak dogodljaj v družini in v deželi. Najbolj rade so se maščevale nad prevzetneži in ošabneži. 1. Vodile so ga. Pred 35 leti je še obratovala parna žaga v Ponikvah. Poleg grajskih hlapcev so vozili razni zasebniki krclje na žago. Vozil jih je tudi neki ugleden mož iz Roba. Neko popoldne v deževnem času je zopet pripeljal voz krcljev na žago. Izpraznil je voz in se takoj vračal proti domu. Hitel je, ker se je že delal Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 27 mrak, da ne bi po noči hodil domov. V gostilni »Pri Jožku« izpije kar na vozu četrt vina in požene naprej. Ko privozi do tistega gozda onkraj Gačnikovega mlina, tako je sam pripovedoval, vidi na cesti stati veHkanskega moža z raz- prostrtimi rokami. Konji se ustrašijo in skočijo v stran. Na obcestnem travniku obrnejo z vozom in jo uberejo nazaj po cesti. Voz se ni zvrnil in tudi voznik je še vedno sedel na svojem mestu. Konja bežita na vse pretege nazaj proti parni žagi. Ko prideta do vhoda na parno žago, jo ubereta na stran proti Stoparjevemu mlinu. Pod mlinom je bil most, pa konja jo zavijeta pod most, kjer vaščani napajajo živino, naravnost v vodo, ki je tedaj vsled deževja zelo narastla. Mož je vedno sedel na vozu in držal povodce v rokah. Konja plavata po vodi, mož pa kriči na vse pretege na pomoč. Konji so naprej jadrali po strugi, ki je po nekaterih mestih vsled skal zelo nevarna. Preplavali so že kakih 400 metrov po strugi. Voznik je sedel na pred- njem delu voza na zganjenih konjskih plahtah in še vedno držal v eni roki bič, v drugi povodce. Vpil je na vso moč na pomoč. Bil je ves moker in prestrašen, saj se je nahajal v vodi okrog 6 ur. Okrog ene ponoči so slišali njegovo vpitje na pomoč fantje ponočnjaki, ki so prihiteli k vodi. Ukrenili so vse potrebno. Šli so na parno žago klicat ljudi in prinesli potrebne verige in vrvi in drugo orodje, da so osvobodili moža in konja z mučnega položaja. Ljudje so rekli: »Coprnice so ga vodile, drugače to ne more biti«. 2. Bolezni in zdravila. Pred kakimi 50 ali 60 leti so bile po naših krajih razširjene te bolezni: garje, kolera, črne koze, vročinska bolezen, griža, pljučnica. Garje so bile včasih bolj razširjene pri starih kot pri mladih ljudeh. Kolera je razsajala leta 1866 in 1880. Istotako so večkat razsajale koze in vročinska bolezen. Vzroki boleznim so bili: slaba voda, slaba hrana, nesnažna stanovanja. Snažnosti je bilo včasih veliko manj nego je je dandanes. Mila ljudje skoro niso poznali. Če ga je ženska kupila za malo svotico, kake 2 ali 3 krajcarje, ga je imela za ves mesec. Največ so ženske rabile za pranje pepel mesto mila. Kot zdravila so rabili najrazličnejše cvetlice, kakor: komilice, tavžent rože, pelin, polaj, moška in ženska malisa, božje drevce, luštrik, podobe Srca Jezu- sovega, razni obHži (flajštri). Zdravnika sta bila dva, ki so ju ljudje klicali, t. j. dr. Bobek v Ribnici in dr. Zalokar v Velikih Laščah. Ljudje pa jih niso imenovali zdravnike, temveč »padarje«. Zalokar je bil zato zanimiv, ker se je vozil v stari napol podrti kočiji, ki je bila pletena iz vrbovih vej. Danes se zdravnik vozi v avtu. Proti garjam so uporabljali mazilo, ki so ga skuhali iz tobaka, ščavja in soli ter potem s to zmesjo mazali garje. Ako je bolel trebuh, so opohali božje drevce in to privezali nanj. Proti pljučnici so imeli razne vrste žganja in smod- nik, ki so ga dali bolniku na mleku piti. Nosili so tudi »vodo« kazat h konje- derki v Ribnico in sedaj v Višnjo goro. Ta je potem povedala, kake rože mora rabiti pacijent, da ozdravi. V Strugah je tudi neka ženska dajala neke vrste zrn, ki so jih devali v vedo. To so potem bolniki pili. Flajštri so bili troje vrste: cingelflajšter, galbiflajšter in nunski flajšter. Za bolezen v pljučah in ušesih so rabili cingelflajšter, za bolna prsa in pas galbi- 28 Anton Mrkun: flajšter, za vse ostale bolezni pa nunski flajšter. Če so se za flajštrom izpustili mehurčki, so dejali, da se je bolezen obrnila na bolje. Nato je začela voda teči iz teh mehurčkov. Flajštre so delali iz raznih rož. Nosile so jih predajat po hišah razne ženske. Če so bili otroci notranjčni ali božjastni, so obesili na vrat listke, t. j., podobe Srca Jezusovega, ki so jih vsili v škrlat in obesili otrokom na vrat. Če je pa bolezen postala hujša, so krstno srajčko nesli h kakemu studencu na kraj, kjer je studenec že odtekel v zemljo. Tu so srajčko pretrgali na dvoje, en del so vrgli na desno stran požiralca studenčevega, drugi pa na levo. In to je pomagalo. Bolnikom so jako radi stavili pijavke. Te so dobili v stari češki luži. Lovili so jih na ta način, da so postavili boso nogo v vodo, m pijavka se je prijela noge. Nato so jo spravili v steklenico in jo nesli domov k bolniku. Pijavko so devali bolnikom na roke ali na noge. Ko se je napila krvi, je sama odpadla ali pa so jo odvzeli drugi. Postavili so jo na mizo in potresli s scljo in pijavka je kri iz sebe vrgla. Če je vrgla iz sebe črno kri, so rekli, da bo bolnik kmalu zdrav; ako pa je vrgla iz sebe rdečo kri, so rekli, da ni več bolan. Če še to ni pomagalo, potem so šli po padarja Zalokarja, da je stavil »kupce«. To je rano vzleklo skupaj in potem se je prepustila, t. j. iztekel je gnoj. Bolniki so bili vobče slabo negovani. Hiše so bile vlažne, nizke, neprezra- čene, rjuh večkrat niso imeli. Jedli so slaba jedila. Ako je bil bolnik vročen, so vzeli skledo mrzle vode in nad bolnikovo glavo metali v vodo žrjavico. Če je žrjavica v vodi fino zacvrčala, so dejali: »Bolniku se stanje obrača na bolje«. Če se je bolniku nad obrvmi napravil »ječmen«, tedaj je žena iz vasi, ki je ta posel vedno vršila, ječmen požela. Vstopila se je pred dotičnika ter vrtila pred bolnikovimi očmi roke in izgo- varjala: »Ječmen žanjem, ječmen žanjem«. Drugi dan je ječmen izginil. Jako radi so puščali kri. Bile so za to nalašč izurjene ženske, katerim so rekli »padarce«. Ena takih padarc je bila v Podgori Primoževa, ki se je pisala Tiselj Francka. Hodili so k njej iz Dobrepolj, Strug, Velikih Lašč in iz Krke. Imela je malo dletce in kladivce iz lesa, s katerim je udarila po dletu. Puščala je moškim in ženskam ali na roki, in sicer na gornjem delu, ali na nogi nad gležnjem. Kraj, na katerem je hotela puščati, je trdo prevezala zgoraj in spodaj, nato je puščala z dletcem. Roko je dobro premencala, da je steklo tem več krvi. Prilično je izteklo po en četrt litra krvi, kakor je bil človek »krvan«. Računala ni ljudem nič, ker se je bala oblasti, vendar ji je sleherni dal po 10 ali vsaj 5 krajcarjev. Ko je izteklo dovolj krvi, je rano pomazala z nekim mazilom in jo nato prevezala. Dala je potem pacijentu nalog, da mora izpiti vsak dan, in to 14 dni zaporedoma en četrt močnega vina, nadalje je moral dva dni ležati in počivati. Jesti je moral jajca, napravljena z maliso in kurjo juho ter kurje meso. Puščati so dajali kri zato, da se je slaba kri odcedila in ostala premaknila po vsem telesu. Po 70 let stare ženske so po puščanju krvi izjavile, da se čutijo pomlajene, kot bi bile stare 20 let. Ponavadi so si dali puščati kri po enkrat v letu, navadno spomladi. Ženske so si puščale na nogi, moški pa bolj na rokah. Trideset let nazaj je puščanje krvi prenehalo. Sedaj nabirajo tele zdravilne rastline: komike zoper prehlajenje, lapuh proti kašlju, arniko zoper rane, lan, če se napravi bula, pelin proti kašlju, kimel, kadar koga trebuh boli, divji kostanj proti krču, tavžentrože proti jetiki. Narodopisno blago iz Dcibrépoljske doline. 29 hren za tek pri jedi, rman, čebula, češenj, trpotec, pljučnik, lipovo cvetje in bezgovo cvetje proti raznim boleznim. Dandanes skoro v vsaki težji bolezni gredo po zdravnika v Lašče. Zdrav- stveno stanje je še povoljno, le jetika je še precej razširjena. Verovali so včasih, da so uroki. Če je kdo koga drugega hudo pogledal, so rekli, da je bil drugi zato uročen. »Kar težka je postala glava«, pravijo, »ko ga je pogledal«. Verovali so tudi, da so bolezen napravile coprnice. Bolezni in rane so zagovarjali. Oni, ki je zagovarjal, ni hotel tistih besed povedati nikomur. Šele, ko je bil na smrtni postelji, jih je povedal sinu ali hčeri. So pa tudi zelo redki, ki so se s tem pečali. V boleznih molijo k Bogu za ozdravljenje. Na pomoč kličejo razne svetnike, kakor sv. Polono za zobe, sv. Lucijo za oči, sv. Roka za noge, sv. Antona za zdravje pri družini in živini. Doma prižigajo pred sv. podobami luč za pomoč v bolezni. Zaobljubljajo se na božjo pot, ako ozdravijo. IV. NOŠA. 1. Nekdaj. ' . Moška noša. Moški so se oblačili v kratke irhaste hlače. Nosili so po A'ečini tudi škornje. Telovnik (lajbelc) je bil pisan s 13 velikimi posrebrenimi kncfi in po vrhu so imeli kamižolo. Za vratom so bogatejši nosili zidano ruto. Fišelc je nazaj zavihal čez ruto. Ko je zavezal spredaj, je imel »gobo«. Srajca za doma je bila iz hodničnega platna, za cerkev pa iz praznega. Za delavnik so imeli hlače iz črno barvanega hodničnega platna. Moški so nosili klobuke z velikimi krajci, tako da je bil človek ves pod streho. Pred kakimi 70 leti še niso imeli dežnikov, pozneje so imeli najprej bele polimane marele, za temi so prišli v navado rdeči in pozneje plavi dežniki. Ogrodje dežnikov je bilo iz pušpanovih palic. Kadar so šli na pot, so vzeli poleg marele tudi rdečo culo, z vsem potrebnim provijantom, kot: črn, posušen kruh, posušene hruške, jabolka, često pa tudi kuhan suh fižol. Tako culo so nataknili na marelo, to pa na ramo in hajdi dalje. Perilo je bilo iz platna. Nogavic niso poznali, temveč stare porhaste cunje »obujke« in slamnate »nahode«. Pod klobuki so nosili čepice s cofi in to ob svatbi in ob velikih praznikih. Na ohceti je imel starešina čepico na glavi tudi pri jedi. Čepica ali kapa je bila pisana, cof je bil zidan in debel. Moški so pozimi nosili polhovke ali kape iz polhove kože, ki so bile zelo razširjene. Ko so moški prišli iz cerkve, so dali najprej kapo na glavo, potem klobuk, nato so prižgali fajfo. Tobak so imeli v mošnji, ki je bila narejena iz mačkine kože. Mačko je na meh odri in dal kožo ustrojiti. Ustrojena koža za tobak je imela cof in drat za trebljenje fajfe. Cof in igla sta mahala iz hlačnega žepa. Mošnja za tobak je bil tudi posušen svinjski mehur. Škornje so nosili skoro vsi moški. Bili so več vrst, n. pr. »sokolci«, ki so bili nad stopalom lepo nabrani, kakor meh pri harmoniki. Ljudje pravijo, da je bilo lepo videti, kako se je pregibalo ko meh. Ponekod so tem škornjom rekli »meksikajnarji«. Drugi škornji so bili »borhani« ali z vlekom. Golenice so bile 30 Anton Mrkun: iz tanke kože brez podloge. Pod kolenom si jih je privezal in nato potegnil čez koleno. Tu ljudje imenujejo škornje splošno čevlje. Za doma so pa nosili moški in ženske tako zvane usnjate copate, t. j. odrezane škornje, ki so jih tudi imeno- vali »pantofeljne«. Ženska noša. Ženske so nosile obleko iz doma izdelanega platna, tako spodnje perilo kot i povrhnjo obleko. Ob nedeljah in praznikih so pa nosile obleko iz cajga, zvanega katun. Imele so ošpetlje z dolgimi rokavi, spodnje krilo so ime- novali »interfat«, ki je bil iz platna, pozneje pa iz porhanta. Vrhnje krilo je bilo široko. Notri so imele všite obroče, da je lepo stalo. Ko je šla ženska naprej, se je to lepo gugalo sem in tja. Da se ni videlo, kje ima všite obroče v krilu, so dale našiti trakove ali »gelnere«. Okrog pasu so nosile panteljce, ki so bili zadaj lepo zavezani. Bolj bogate so nosile srebrne pasove ali iz kake druge kovine. Na glavi so nosile avbe, peče ali abtahe, ki so bili iz fine kotenine ali pa iz mišlina. Ob krajih so bile čipke. V ušesih so imele ringeljne ali uhane. Nosile so »murčke« ali tudi zlate uhane. Zlati so zopet bili koški, lopatice in obročki. Tudi vraže z murčki so imele. Rekli so, da zlato potegne vsako bolezen iz glave. Na nogah so nosile bele nogavice in solne. V delavnik je bila obleka jako preprosta. Krila so imela dolga do gležnjev. Vsaka ženska je imela spodréc, da se je ob blatu spodrecala, t. j. krilo nekoliko dvignila, da ga ni umazala. Imele so ošpetlje in »čez« jopo, imenovano špencar. Ako je bila jopa nekoliko dalja, so jo imenovali kočemajka. Ta je bila iz sifona, ki so ga imenovali »brkal«. Ženske so imele za pozno jesen in za zimo težke rute ogrnjavke. Vsaka ruta je imela coflje ali franže. Čevlji (čižmi) so bili iz govedine, preštepani z zelenim ali rdečim i vezal- kami (šnircami) ter s svetlimi knofi iz medi. 2. Sedaj. Sedanja moška noša. Tudi pri tej se kažejo vsi znaki moderne modne pridobitve. Veliko jih je, ki kupujejo kar storjeno obleko v Ljubljani, zlasti pred Veliko nočjo in za poroko. Njih obleka je iz ševijota, kamgarna, merina in iz finega angleškega ali češkega blaga, narejena je po najmodernejših vzorcih s svilenim robcem na levi strani suknjiča. Hlače nosijo vsi lepo zlikane. Vsakdo je v snažnem spodnjem perilu, v lepih srajcah z zlikanimi ovratniki ter z dragoceno kravato v sredi z zaponko. Nosijo skoro vsi boksaste in pola- kirane nizke čevlje (solne). Imajo tudi nogavice. Pozimi imajo večinoma suknje z rokavicami, nekateri imajo pelerine. Njih pokrivala so dragi moderni klobuki najrazličnejše fazone. Okrog vratu nosijo svetinje, nekatere nosijo tudi škapulirje. Mošiki in ženske nosijo tudi prstane, največ poročne; fantje in dekleta zaročna ali pa kar zaradi lepšega. Sedanja ženska noša. Ob nedeljah in praznikih nosijo tukajšnja dekleta hlače in srajce iz sifona, nogavice iz svile in flora, moderčke iz sifona, šoIne iz boksa in laka. Skoro vsi ženski čevlji so z visokimi petami. Visokih in zaprtih čevljev ni opaziti mnogo, niti pozimi ne. Narodopisno blago iz Dobrépoljsike doline. 31 Povrhna obleka je iz pralne svile, krepe de chine in ševijota. Ako nosi dekle nafavdano krilo, potem nosi po vrhu še svileno bluzo. Na glavi imajo svilene rute in šerpe. Za delavnik pa nosijo obleke iz cefirja, kambrika in cajga. Obleke so po večini vse cele brez bluz (Glockenkleider). Kaže se torej pri ženski noši vpliv vseh modernih pridobitev ženske mode. Veliko žensk nosi ročne torbice, kamor spravljajo robce, mašno knjižico, denar in molek. V. PRIPRAVA HRANE. 1. Ogenj, moka, lonci. Ogenj zakurijo v peči z žveplenkami ali pa z užigalnikom na bencin. Nekatere hiše imajo kuhinjo, druge pa ne in jim služi veža za kuhinjo. Po- nekod so štedilniki, pretežna večina pa uporablja peč za kuho in peko. V času, ko še ni bilo užigalic, so ogenj ukresali s kresilnim kamenom in gobo. Tedaj so zelo pazili na ogenj. Po vsaki kuhi so žerjavico skrbno pokrili s pepelom, da je ostala živa in da so jo potem pri prihodnji kuhi zopet upihali, položivši med njo nekaj suhih trsak ali kos baklje. Na ta način so prihranili trud kresanja. Ko še ni bilo petrolejk, so s trskami svetili tudi v sobah. V vsaki hiši so imeli na primernem stojalu čelešnik, ki je imel pero, da je držal trsko. Poleg je stal vednol škaf vode, da so vanj goreči ogorki padali in ugasnili, da se ni po sobi kadilo. Pri kuhanju rabijo največ krompir in domačo moko, koruzno, proseno ali ječmenovo. Moka se zmelje v domačih mlinih. Mlini so na kamen v našem okraju. Kamne kupujejo na Gorenjskem v Kranju, Medvodah in drugod. Mlini imajo zatvornice ob jezu na vsak kamen posebej in meljejo iz koruze navadno samo eno moko, iz pšenice pa napravijo dvojno moko, boljšo in slabšo, imenovano »malo moko«. V mlinih so tudi stope za izdelovanje kaše in ješprenja. Pa tudi po hišah imajo stope, da sami delajo pšenc in ješprenj. Taka domača stopa je v les izvrtana, 12 do 15 cm široka luknja in na spodnjem koncu zabita in se dela pšeno tako, da se s primerno železno štango vanjo stoka in dvakrat preseje, da se očisti mekinj. Ponovno se strese v stopo, tako da se naredi iz prosa pšeno v 15 do 20 minutah. Iz ene stope ga je okrog dva litra. Lonci so bili prej vsi lončeni ribniški in povezani z žico, da so dalj časa trajali. Sedaj prevladujejo železni lonci, posebno ondi, kjer imajo štedilnike. Od lončenih posod imajo še vedno v uporabi »koze« za peko kruha in potic in lončeni model za velikonočni kolač ter lončene latvice za mleko in sklede za jed. 2. Peka kruha. Pri peki kruha so gospodinje za kvas pred kakimi 30 leti uporabljale vedno le domače droži, ki so jih same doma napravile. Pri vsaki hiši so imeli lepo gladko belo desko, na kateri so sušili pozimi v hiši, poleti pa na solncu drožL Ko je bila zaloga droži pri kraju, so iz poslednjih dveh ali treh hlebčkov, ki 32 Anton Mrkun: so jih gospodinje umesile med moko napravile nove droži, tako da so iz te na novo umesene moke in pa starih droži napravile kupčke na desko, ki so se posušili in tako zopet za dalj časa poskrbeli za droži. O vinštih so pa umesile gospodinje samo moko brez droži in je vendar zmes vzhajala, kakor da bi bil kvas notri. Tem drožem so rekli vinštne droži (droži Troštarja Sv. Duha). Sedaj pa droži nikjer več ne delajo doma, temveč kupujejo kvas po trgo- vinah in ga imenujejo presgern. Kruh so pekli pred 50 leti tudi ovsen ali pomešan z ječmenom. Koruza tedaj še ni tako redila ko sedaj in so sejali le bolj oves, ječmen in proso. Sedaj pa peko le za domačo uporabo koruzni kruh in časih malo pomešan z belo pšenično moko. Tak kruh je posebno tečen in okusen. Pečejo tudi kruh iz ržene moke, ki je zelo tečen in podoben pšeničnemu. Nekateri ga imajo rajši ko iz pšenične moke. Kruh iz bele pšenične moke pdko po vseh hišah, in sicer gotovo ob vseh glavnih praznikih v letu, črnega, t. j. iz koruzne, prosene, ječmenove ali mešane moke pa gotovo vsak teden po enkrat ali po dvakrat. 3. Jedila. Glavna ljudska jed so žganci, ki so ali moknati ali krompirjevi. Žgance jedo z zabeljenim kropom ali zabeljene brez kropa, dalje mlečne in s prežgano župo. Za večerjo pa kuhajo po veliki večini močnik z mlekom, ki je ali topljeno, sladko ali kislo. Če so delavci pri hiši, pa pridejo na vrsto boljša jedila: štruklji, žinkrofi, bleki in druga močnata jedila. Dalje je važna jed krompir, ki se kuha v kosih ali zmešan z zeljem ali repo, zvečer pa v oblicah s kislino. Kaša pride tudi dostikrat na mizo, ki je mlečna ali češpljeva ali pa se tudi kuha kaj od svinjine notri. Kašo kuhajo tudi skupaj z zeljem ali repo, kašnato zelje ali kašnata repa. Kislino imenujemo zribano zelje ali repo v kadi. Kislina se kuha gotovo vsak dan, dokler ne peide zaloga. Zelje s fižolom ali krompirjem je izmed glavnih jedi. Ko je v jeseni zelje še v glavah, kuhajo tudi sladko zelje, imenu- jejo ga presno zelje. Ješprenj pride tudi dostikrat na vrsto, posebno ob nedeljah opoldne s svinjino. Poleg krompirja jedo tudi kolerabo ali kakor jo imenujejo kavle. Kolerabo jedo skuhano skupaj s krompirjem ali fižolom. Vendar kole- raba ni tako v čislih ko krompir. Korenje rabijo malo, in sicer kot prikuho k mesu ali par kosov v mesni juhi. Solato jedo gotovo pri vsaki hiši v pomladnem in letnem času, posebno za malico je solata s fižolom ali krompirjem v vročih popoldnevih kaj prikladna jed in je veliko pojedo pri vsaki hiši. Kjer imajo več sadja, ga posuše, zlasti hruške. Iz posušenih hrušk skuhajo potem hruškovec (kuhane hruške), ki ga navadno jedo s kruhom za malico. V pozni jeseni koljejo skoro pri vsaki hiši po enega, pri nekaterih celo dva ali več prašičev. Slanino so nekdaj obešali v dimnik, a sedaj vse zrežejo in scvro in potem s scvrto zabelo belijo jedila. Iz mesa pa delajo klobase, ki jih potem obesijo v dimnik in se potem lahko jedo surove ali kuhane. Te klobase zelo dolgo trajajo in so prikladne za na potovanje za v žep. Delajo pa tudi krvave in jetrne klobase, ki jih pa takoj pojedo. Kar se mesa ne podela v klo- base, se nasoli in potem posuši v dimniku. Ti deli so zlasti: plečeta, krače. Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 33 križna kost, gnjat, zajec in sinjak. Ti deli pridejo na vrsto ob raznih letnih godovih in praznikih. »Vsak udek ima svoj gudek (godek)«, velja splošna prislovica. Jedila pridejo na mizo navadno po naslednjem redu: zjutraj močnati žganci, ki so mlečni ali pa zabeljeni s kropom ali brez njega. Brez kropa morajo biti posebno dobro zabeljeni. Če po takih žgancih človek izpije še skodelico kave, je dober do dvanajste ure. Po nekaterih hišah jedo zjutraj krompirjeve žgance z zeljem ah kislo repo. Kar jih ne snedo s kishno, jih polijejo s kropom in zabe- lijo. Pred nekaj leti je bila to navadna jed zjutraj. V novejšem času pa že v mnogih hišah prevladuje zjutraj kava s kruhom. Opoldne pride na mizo krompir v kosih in s kropom ter zabeljen ali pa krompir s kislim zeljem ali repo ali pa tudi zelje s fižolom. Druga jed opoldne je pa kaša ali ješprenj aH pa tudi še žganci, semintja beli močnati ali knedelni. Za večerjo je ponavadi krompir v ohlicah s kislino in močnik z mlekom ali pa tudi kaša namesto močnika, po nekaterih hišah pa tudi kava s kruhom posebno v novejšem času. Za predjužnik in malico mora tudi nekaj biti, po- sebno v poletnem času, in to kruh s hruškovcem in v zadnjem času kruh in čaj. Kadar so pa delavci pri hiši, n. pr. kosci, je pred kakimi 40 leti moralo biti za južino opoldne kar sedem riht, ki so bile po sledečem redu: 1. zelje in fižol, 2. krompir, 3. ješprenj, 4. beli močnik, 5. štruklji, 6. žinkrofi in 7. riž. Jedi je bilo toliko, da sta dve ženski opoldne komaj nesli na glavi v jerbasih v senožet. Seveda kosci niso vsega pojedli, bilo je to ženska bahavost, da je moralo biti opoldne kar 7 riht. Sedaj imajo delavci opoldne govejo juho z mesom in prikuho. To je naj- cenejše. Za malco dajejo delavcem v poletnem času stročji fižol z oljem in jesihom. Po vsem tem pa mora biti še kaj žganja in belega kruha, kak liter vina ali pa čaj z rumom. Potice peko samo o pustu, ki so dvojne: bele in močno zabeljene in kašnate, mešane s svinjsko juho in na drobno sesekanim mesom, ki jim pravijo štula. O pustu peko tudi pohanje in krofe. Poprtnik peko na dan pred sv. Tremi kralji. Ves je po'krit s tičkami in venci. Kolač peko samo za veliko noč. Kolač je v svoji notranjščini potresen z rozinami in orehi, jajci itd. O Veliki noči peko tudi male kolačke za otroke, ki jih razdele s piruhi med otroke, sorodnike in tiste, ki so jim botrni. O božiču pa dobe otroci golobice, t. j. iz testa narejene tičke. Kadar je dobra sadna letna, nasuše nekateri dosti krhljev, hrušk in češpelj, tako da pride med letom večkrat za žejo dobra, sladka hruškova voda. 4. Pijače. V dobri sadni letini napravijo nekateri sto do dvesto ali tudi več litrov vina tolkovca, ki ga pijo zlasti v poletni vročini, če ga prej ne popijo. Iz sadja, posebno iz hrušk skuhajo tudi veliko žganja, zlasti sedaj ko je žganjekuha prosta trošarine. Žganje ne hasne nič. Hitro poteče. Cukajo ga, dokler ga je kaj. Tako je dana prilika, da se ga polagoma privadijo. Veliko bolj pametno je, da sadje suše. Krhlji in suhe hruške so skuhane izvrstna hrana in s hruševo vodo se žeja prijetno ugasi. 34 Anton Mrkun: Splošno pa je sadjereja v laškem okraju na nizki stopnji. Sadja jako malo pridelajo za prodajo. Kar ga pridelajo, ga porabijo doma. Po hišah, kjer so delavci, pijo vsi iz enega kozarca, ki gre od desne proti levi okrog mize. Pri važnejših prireditvah, kakor na ženitovanju, ali pa v gostilni, ima vsak svoj kozarec. VI. VERSKO UDEJSTVOVANJE. Versko se naši ljudje tudi še precej udejstvujejo. Držijo se reka: »Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo.« Molijo vsak dan. Ko zjutraj vstanejo, molijo v postnem in adventnem času sv. rožni venec, sicer pa samo angelovo češčenje. Zjutraj ob 7. uri, opoldne in zvečer molijo istotako angelovo češčenje. Preden gredo spat, molijo rožni venec, ponekod tudi lavretanske litanije in molitev k presv. Srcu Jezusovemu, ker so družine posvečene presv. Srcu Jezusovemu. Mladi fantje se ponekod zvečer izmuznejo in odtegnejo molitvi in gredo ponočevat. Tudi pred jedjo in po jedi molijo, in sicer očenaš. Po jedi ponekod pri- stavijo še en očenaš za duše v vicah. V stiskah se radi obračajo na Boga, tako tudi v boleznih in raznih uimah. Goreče časte tudi Mater božjo in do gotovih svetnikov imajo posebno zaupanje, n. pr. do sv. Antona Pad. Temu svetniku se priporočajo za srečo in zdravje pri živini in ljudeh. Zelo radi prinašajo k Sv. Antonu na Zdensko reber razne darove, zlasti krače, maslo itd., tudi kipce iz voska. Ob nedeljah in praznikih gredo k sv. maši skoro vsi, ki so po verskih predpisih dolžni iti. Izjeme so zelo redke. V cerkvi gredo moški v moške se- deže in ženske v ženske. Vsi sedeži na listni strani so moški, vsi sedeži na evangelijski strani so ženski. Otroci gredo spredaj, dekleta ob strani na ženski strani, ako ne gredo v klop, fantje pa ostanejo pod korom. Vsi se obnašajo lepo in primerno svetemu kraju. Le otroci se večkrat spozabijo, da so na svetem kraju, in šepetajo, in pa fantje pod korom. K sv. maši radi prihajajo, slabše je obiskana popoldanska služba božja. Ženske že še prihajajo, moški pa slabo prihajajo pcpoldne v cerkev. K sv. zakramentom še precej pristopajo. Imajo razdeljeno po" nedeljah, in sicer prvo nedeljo možje, drugo nedeljo fantje, tretjo žene, četrto dekleta. Sv. Rešnje Telo radi častijo, zlasti je lepo na dan celodnevnega češčenja, ko se kar kosajo, katera vas bo lepše prepevala sv. R. T. na čast. Za Veliko noč gredo vsi k spovedi in sv. obhajilu. Izjema je zelo redka. Kadar kdo zboli, hitro kličejo duhovnika, da ga previdi s sv. zakramenti. Kadar imajo kako željo kaj od Boga izprositi, kupijo sveče in jih dajo v farno cerkev k sv. Antonu ali k Srcu Jezusovemu ali k sv. Ani, da tamkaj izgore. Procesij se prav radi udeležujejo, tako vsako prvo nedeljo v mesecu, ko se vrši rožnivenska procesija, dalje križev teden, o Veliki noči, o sv. R. T., kakor tudi, kadar je za dež, lepo vreme itd. 1. Devetdnevnica Matere božje. V letih 1860 do 1889 so v Ponikvah in drugih vaseh vsako leto pred boži- čem opravljali zelo slovesno devetdnevnico v čast Materi božji. Imeli so iz Narodopisno blago iz Dobrépoljske doline. 35 3* lesenega ogrodja in papirja narejen lep oltarček, ki je bil lahek za prenašanje od hiše do hiše. V ta oltar so postavili kip Matere božje. Marija je bila opravljena v zelo lepo čipkasto obleko. Deset dni pred sv. večerom so začeli devetdnevnico. V določeni hiši so se zbraU stari in mladi in pred Marijinim kipom, ki je stal na oltarčku na mizi, molili sv. rožni venec, potem peli lavretanske litanije, in sicer vsi in zelo lepo. Ko so opravili molitve, so Marijin kip prenesli v drugo hišo med prepe- vanjem svetih pesmi. Vsi odrasli so ga spremljali z gorečimi svečami v rokah. Ta sprevod je bil krasen, ker so tako lepo prepevali Marijine pesmi in so tako lepo lučke migljale Mariji v čast. Ko je prišel sprevod do tiste hiše, kjer so hoteli imeti pod svojo streho za en dan Mater božjo, se je ustavil. Eden do- mačih je pozdravil Mater božjo z običajnim pozdravom, ki je bil sestavljen v ta namen. Po pozdravu so potem odnesli Marijin oltar v sobo dotične hiše. Malo so še molili in zapeli par Marijinih pesmi in odšli vsak na svoj dom. Drug večer so se zbrali zopet v tej hiši z istim sporedom, kakor prejšnji večer. Včasih je bilo tudi kaj zamere, ker organizatorji te svečanosti niso mogli vsem ljudem ustreči. Zakaj Marijo bi imel vsakdo rad za en dan na preno- čišču, pa te sreče ni moglo biti deležnih več kakor devet hiš. Tako so prenašali Mater božjo devet dni pred božičem iz ene hiše v drugo. Na sveti večer so jo prenesli v njeno trajno bivališče, kjer je ostala do svečnice. Tja so hodili vsak večer molit sv. rožni venec in pet lavretanske litanije. Naj omenim, da so bili v tistih časih v Ponikvah izvrstni pevci in pevke, ki so vsak večer prepevali pred Marijinim kipom tako, kot mislim, da nikjer na deželi med preprostim ljudstvom. Tukaj navajam nekaj odpevov, ki so jih peli v Ponikvah, ko so nosili Mater božjo ob času devetdnevnice. To so stare pesmi, ki se sedaj ne pojejo več. I. Angelci in vsi svetniki, pristopite na zemljo, pomagajte vsi častiti Mater božjo usmiljeno. II. O Marija, naša ljubljena gospa Jezusovega srca, prosi, prosi, o j prosi za nas! Ti nebeške ključke imaš, kar te pros'mo, vse nam daš. Prosi, prosi, oj prosi za nas! III. O Marija, rajski cvet, tebe časti ves zvoljen svet, O Marija majnika, prosi za nas Boga. 36 Anton Mrkun: IV. O Marija, ti prosila si za svoje vsaki čas. Cvet prelep si vselej bila, prosi, prosi še za nas! Jezusa si nam rodila, prosi, prosi še za na! V. K tebi smo priromali, milo gledaš nas. Usmili se čez nas! Prosi Boga za nas! Da b' b'le naše prošnje pri tebi uslišane. VI. Sveta Mati božja, le pros' Boga za nas. Hvaljen bodi, Jezus, zdaj in na večni čas. Le prosi, le prosi, Marija, za nas! Le prosi, le prosi, Marija, za nas! VII. Sveta Marija, sladko ime, k tebi zdihuje naše srce, roža duhovna, milosti polna, prosi, Marija, za grešnike vse! 2. Romanja. Ljudje v naših krajih so nekdaj zelo radi romali. Stari zapisniki nam pripo- vedujejo, da so romali v razne bližnje cerkve, pa tudi daleč, n. pr. na Šmarno goro, pa tudi še bolj daleč. Primož Trubar pripoveduje, da so romali v Cahen. Pred kakimi 50 leti so še jako radi romali, sedaj se romanje že precej opušča. Hodili so prej peš, pozneje so se vozili na vozeh, kasneje po vlaku in v zadnjem času naročajo že izletni avto, da se popeljejo na Brezje ali Bled. Stari ljudje pripovedujejo, da so nekdaj hodili vsi romarji peš. Vsak romar je v prejšnjih časih vzel živež seboj za več dni, in sicer v culah, pozneje v cekarjih, v zadnjem času pa večinoma ne jemljejo hrane s seboj, temveč vse kupijo v gostilni, kar potrebujejo za prehrano. S seboj so jemali nekdaj rdeče marele. Cula je bila precej obilna, ker romanje je trajalo, n. pr. k Mariji Pomagaj 5 dni ali tudi več. Med potjo so prenočevali po že znanih štacijah, po gostilnah, ali tudi po dobrih hišah, moški tudi po kozolcih in skednjih. Ležali so v gostilnah kar po tleh. Izpili so polič vina, za prigrizek pa so imeli seboj. Med potjo so romarji bili dobro in versko-čuvstveno globoko razpoloženi. Celo pot so z malimi presledki molili ter prepevali pobožne in romarske pesmi. Ob- Narodopisno blago iz Dcbrépoljske doline. 37 čutili niso ne gladu, ne žeje, ne utrujenosti. Globoka vernost je prevevala vse romarje. Romali so po večini na te kraje: Brezje, Žalostna gora pri Mokronogu, Čatež pod Zaplazom, Sv. Rok pri Laščah, Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Ana nad Ribnico, Sv. Višarje, Kopanj, Primskovo na Dolenjskem, Krka in Ku- rešček. Najrajši in najpogosteje so romali k Materi božji na Brezje. Lahko rečem, da ga ni bilo še Dobrepoljčana in ga tudi še dandanes ni, ki bi ne bil na Brezjah na božji poti. Tja so najbolj romali na »črviv« petek, t. j. v petek po vnebohodu ali afertnu. Romali so v skupinah po 20 ali 30 ljudi. Bili so v ta namen postavljeni »vojvode«. Taki so bili Reberščak iz Zdenske vasi, dalje Gruden iz Podgoire ter stari Krže iz Velikega Vidma. Velika božja pot nekoč in še danes je Sv. Anton na Zdenski rebri. Stari ljudje vedo povedati, da je v prejšnjem stoletju bilo tu toliko ljudi, da se je vse trlo. Posebno veliko romarjev je bilo ob semanjih dnevih. Največji semenj je bil in je še na tihi ponedeljek. Ljudje priromajo iz Ribnice, Lašč, Čušperka, Turjaka, Skocijana in od drugod. Veliko darov v kračah in kuhanem maslu dobiva ta dan sv. Anton na Zdenski rebri. Sv. Anton jako rad pomaga, če prašiči zbole ali če zboli živina pa tudi če zbole ljudje. Nekateri darujejo tudi voščene prašičke ali kravice. Radi so romali in še romajo na Krko, kjer časte sv. Koizma in Damjana, ki sta priprošnjika zoper rane in bolezni sploh. Prej so tudi radi hodili na Čatež. Semkaj so prihajali že v večjih skupinah in pod vodstvom vojvod. Zakonske žene, posebno če so pričakovale rojstvo, so rade romale k Sv. Ani pri Ribnici. Nekateri Dobrepoljci so bili že v Lurdu, Rimu in celo v Jeruzalemu. Ljudje se ob raznih nesrečah in nezgodah zaobljubljajo na božja pota. Dano besedo potem tudi izvrše. Radi pomanjkanja denarja pa tudi radi verske mlačnosti romanje vedno bolj peša. Star kmečki inventar iz 18. stoletja. R. Andrejka — Ljubljana. Na važnost starih inventarjev za našo kulturno zgodovino je opozoril že dr. Josip Mantuani, zahtevajoč obogatitev naše kulturne zgodovine in etnografije z arhivalnimi dognanji. Sam je priobčil v Carnioli (1910, str. 4—12) in Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo (1924—1925, str. 31—44) dvoje inventarjev, od katerih se tiče prvi (iz 16. stoletja) škofa Slatkonje, drugi pa (iz 18. stoletja) Volbenka Nikolaja grofa Auersperga, lastnika posestev Mokric in Čateža ob Savi. Inventarjev kmečkih posestev doslej, kolikor je meni znano, še ni bilo priobčenih- Zato ne bo odveč, če posve- timo tudi v to še malo raziskano stran naše kulturne zgodovine. Arhiv župnega urada v Selcih nad Škof j o Loko hrani v usnje vezano zbirko prepisov važnejših pisem in listin župnijskih pod- ložnikov (Sammlung der VerbriefungsprotokoUe der pfarrherrl. Seizacher Unterthanen) iz let 1695—1790. Med njimi je tudi inven- tar, ki se je sestavil 1. 1723 o zapuščini Janeza Kalana, bivšega stirpniškega župana, umrlega okolu 1. 1723. Ta inventar razgrinja marsikatero, doslej še malo poznano plat o prejšnem gospodarskem življenju in kulturnem stanju kmečkega prebivalstva v Selški dolini, vsebuje pa tudi mnogo podatkov, ki so važni v etnografskem pogledu. Preden priobčimo njega izvirnik, ki je spisan v nemškem jeziku, naj navedemo še nekaj pojasnil krajevnega in rodopisnega značaja, ki se nam zde za lažje ume van je priobčenega gradiva potrebna. Streljaj od kamenitega mostu čez Sevnico v vasi Selcih nad Škofjo Loko stoji, malo odmaknjena od ceste na levo, velika kmetska hiša »pri Kalanu«. Hiša je danes, kakor vse hiše Selških celozemljanov, zidana in enonadstropna, z razdelitvijo v »spodnjo hišo« ali kratkomalo »hišo«, to je veliko družinsko sobo v pritličju in v »zgornjo hišo« v prvem nadstropju. Vsako izmed teh sob razsvetljujejo na Star kmečki inventar iz 18, stoletja. 39 dveh plateh hiše po 3 okna, skupaj torej 6 oken, način zidave, ki ga nahajamo pri hišah gruntarjev, a tudi premožnejših pod" družnikov, po vsej selški in poljanski dolini. Poleg hiše je dokaj ozka »kamra«, ki ima le po eno okno na vsako plat. V zunanjem licu poslopja se kaže ta razdelitev na ta način, da je videti na ožji strani (»na koncu«) hiše po štiri oken; presledki med okni so enaki le med prvimi tremi okni, medtem^ ko je presledek med tretjim in četrtim oknom večji, označujoč na zunaj ločilno steno med »hišo« in »kamro«. Ta podoba je značilna za slog vseh starej- ših zidanih hiš v selški dolini. Kalanova »spodnja hiša« meri okolu 36 m^. Tudi veža je večja ko pri drugih hišah. V isti smeri, kakor je postavljena hiša, to je sporedno s potokom Sevnico, so na južnem koncu hiše obsežno zidani hlevi in gospodarsko poslopje; od njih naprej sega Kalanov sadni vrt na eni strani do potoka, na drugi pa do njiv in trav- nikov »na ozarah«. Obseg hiše kaže na to, da je bila hiša namenjena za več ljudi, kakor pa samo za gospodarja in njegovo rodbino. In res je bila tu že od 1. 1630 naprej gostilna,^ ki se je držala na hiši do 1. 1865. Ta ugotovitev je važna, ker bo pojasnila marsikatero posebnost v naslednjih izvajanjih. Hiša, ki smo jo opisali, seveda ni bila vedno taka. Zidana najbrž ni bila prej kakor v drugi polovici 18. stoletja, ker dotedaj so bila poslopja po vaseh na Gorenjskem po večini še iz lesa. Ta stavba je pogorela ob požaru, ki je upepelil 10. marca 1809 skoraj vsa Selca; v drugič pa je stavbo uničil požar dne 18. febru- arja 1849.^ Sedanja hiša je torej stara kakih 85 let. Vendar je sklep upravičen, da so se vse nove zidave držale starih temeljev in da je razvrstitev prostorov v skladu s staro porazdelbo in ob- segom hišnih prostorov. V času, v katerem se je sestavil inventar, ki se v naslednjem priobčuje, je bila Kalanova hiša s slamo krita, lesena in najbrž tudi le pritlična- Poleg hiše, tam kjer stoji sedaj moderna stavba »Krekovega doma«, je stala stara žitnica »v Stoku«, ki se je bila 1 Urbar loškega gospodstva v Loki iz 1. 1630 jo izkazuje na četrtem mestu med selškimi gruntarji. Izvrševal je gostilno takratni lastnik Matevž Grošelj in plačeval zanjo 1 fl. 20 kr. krčmarine (Taferngelt). Po dnevniku Blaža Blaznika, župnika v Naklem, selškega domačina (roj. v Selcih na h. š. 48), priobčenem v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, leMk VII./VIII. stran 42-43 in 46. 40 R. Andrejka; Šele 1. 1834 priredila za stanovanjske potrebe.^ Ta žitnica se že v inventarju, ki je predmet te razprave, izrecno omenja in sicer prav na koncu inventarja, ko se popisuje zaloga drv. I. Na opisani hiši v Selcih, ki nosi sedaj št. 64, je gospodaril od 1. 1678 K al an o v rod, ki pa je izumrl že sredi 18. stoletja; vendar je ostal spomin nanj v prebivalstvu vasi tako močan, da je ime ohranjeno v domačem hišnem nazivu »pri Kalanu« prav do naših dni, čeprav so se rodovi hišnih gospodarjev, in sicer izključno po priženitvah, menjavali nič manj ko petkrat. (Do 1. 1728 Kalan, od 1728—1744 Notar, od 1744—1773 Luznar, od 1773—1846 Rant, od 1846—1912 Semen, od 1912—1934 Bester). Tudi Kalanovi so se bili na ta grunt priženili. Prav stari J a n e z K a 1 a n, po čigar testamentu iz 1. 1720 se je vršila izčrpna inventarizacija te kmetske hiše, ki je v naslednjem priobčena, je pristopil k temu gruntu od drugod. Rojen je bil dne 31. oktobra 1655 na Bukovici kot sin gruntarja Andreja Kalana in žene Maruše. Poročil se je dne 31. januarja 1678 z Lu c i j o Grošelj, rojeno Tuškovo, vdovo po prejšnem gospodarju grunta, Gašperju G r o s e 1 j - n u, ki je bil dne 11. novembra 1677 umrl, star 36 let. Vdova Lucija, ki ji je bilo tedaj komaj 24 let, pa svojemu drugemu možu ni prepustila grunta, marveč ga je obdržala sama, dokler se ji ni iz novega zakona rodil dne 13. februarja 1679 njen prvo- rojenec Valentin Kalan,* na katerega je grunt takoj pre- pisala. Nje 2. mož Janez Kalan pa je bil moral biti razborit in ugleden mož, saj je, čeprav ni bil lastnik grunta, vodil od 1. 1702 do 1720 posle župana stirpniške županije. Njegov prvorojenec Valentin se je, 24 let star, poročil dne 12. februarja 1703 z ženo Helemo, umrl pa je že čez 10 let dne 22- februarja 1713, zapustivši hčerko Jer o, rojeno dne 15. febra- ^ Prim. o tem dr. Rudolf Andrejka, Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka, L;ubijana 1932, str. 76. Na »Stoku« so od 1. 1850 bivali Franc in Helena Krek, ded in babica dr. Kreka. »Stok« so 1. 1906 podrli in na njega mesto sezidali »Krekov dom«, kjer je nastanjen županski urad, hranilnica in posojilnica in ubožnica. * V urbarjih loškega gospodstva od 1636—1660 je vpisan kot urbar, lastnik grunta še Matevž Grošelj, od 1. 1664—^1674 Gašper Grošelj, njegov sin; od 1. 1679—1713 Valentin Kalan; po njegovi smrti pa (od 1. 1714) njegov (nedoletni) sin Valentin Kalan. Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 41 arja 1712 in sina Valentina, ki pa je še pred 1719 1. umrl.^ Posestvo je vodil odi smrti sina Valentina Janez Kalan kot skrbnik (»Auf- halter«) nedoletne vnukinje Jere. Toda tudi njega je pobrala leta 1723 smrt, ko je bilo Jeri še-le 11 let. Živelo pa je tedaj na gruntu še nekaj Janezovih sinov, torej Jerinih stricev, namreč: Tomaž (34 let), Marija (30 let) in Gregor (27 let), ki še niso bili odpravljeni. Po smrti Valentina so se javili zahtevki njegovih še neodpravljenih bratov po izplačilu deležev iz grunta. Zato je Janez Kalan dne 10. februarja 1720 napravil, 65 let star, testament, naslovljen na vnukinjo Jero (an sein Enenkl Jera, Valentin Khlalansche Urbars holdin lau- tend«), čigar besedilo pa ni ohranjeno. Vse to in maloletnost Jere, naslednice v gruntu, je povzročilo, da se je rešitev teh pravnih razmer določila na pojezd sv. Miha- ela,*' katerega je vodil sam tedanji glavar loškega gospostva Anton baron Egkher s Kapfinga in Liechteneka s svojim sodnim in protipisarjem Janezom Jakobom plem. Kosom v navzočnosti Luke Luznarja, Selškega župana in naslednih gruntarjev: Urbana Okorna (danes št- 51), Andreja Plaznika (št. 48), Matevža Kožuha (št. 62), Jurija Knefica (št. 61), Matevža Hajnriharja (št. 60) in Martina Marenka (št. 11). Od teh so bili Matevž Kožuh in Jurij Knefic Kalanovi sosedje. Na tem pojezdu, ki se je vršil dne 29. septembra 1723, se je sestavil na prošnjo Jerinih zastopnikov in varuhov: Gregorja Groslja, stirpniškega župana in njenega strica Antona Kalana izčrpen inventar Kalanove hiše.' Zaradi svoje natančnosti je važen zgodovinski dokument, iz katerega je razvidno stanje kmetske ga gospodarstva selške doline v začetku 18. stoletja, pa tudi vsa oprema gruntarske hiše v tej dobi. Zato je ta inven- * Rojsfni, krstni in poročni podatki so črpani iz vzorno urejenega matičnega arhiva župnega urada v Selcih. " »P o j e z d i« so bili nekaki uradni dnevi loškega gospodstva v selški in poljanski dolini, na katere je loški glavar p o j e z d i 1 s številnim spremstvom v posamezne županije; tam je, v zboru uglednejših mož županije reševal razna pravna \'prašanja, razsojeval prepire, kaznoval prestopke in pobiral davščine. Vršili so se trikrat na leto: na svečnico, o sv. Jurju (24. aprila) in o sv. Mihaelu (219. septembra). ' Inventar, ki je tlako natančen, da omenja še hišnega petelina in 5 kur, se pa tiče le pritiklin hiše; obleka, nakit in druga imovina posameznih članov rodbine niso omenjeni. 42 R. Andrejka: tar predvsem v etnografskem pogledu važen prispevek za poznavanje slovenske kmetske hišne kulture pred 200 leti. II. 1) Glede kmetij stva nam pojasnjuje inventar, da je v 18. stoletju prevladovalo pridelovanje rži daleč vsa druga žita. Tudi ajde, ki je bilo tedaj posejane 4 stare = 20 mernikov, je več ko drugih žit. 2) Živinoreja je bila močneje razvita ko danes. V Kala- no vem hlevu je bilo tedaj 13 glav goveje živine; poleg tega pa je bila kozjereja, ki je danes malone izginila, zelo razvita: nič manj ko 24 koz je redil Kalanov grunt. To je bilo mogoče le zaradi tega, ker je bila paša še na skupnih pašnikih. Ti pašniki so bili v Selcih na desnem bregu Sore pod Zavrnikom in Babnikom, pa tudi po vsej zgornji dolini potoka Sevnice tja do Blat in Štefance. Nasproti pa je bila v 18. stoletju v selški dolini p r e š i č e - reja skoraj neznana. To se vidi iz inventarja, v katerem je naveden le en prešič. Prešiče so kmetje v selški dolini še tja do 1. 1870. kupovali le od zunaj, ponajveč od Hrvatov, ki so jih prignali na jesen v dolino ali pa od domačinov, ki so šli ponje na Hrvatsko. Cena živini je bila, kakor razvidimo iz inventarja, raz- meroma nizka. Kobilico v Kalanovem hlevu je komisija cenila na 20 fl., vola na 13 fl. 20 kr. V primeri z njimi pa so bili prešiči precej dragi; cena v inventarju 6 fl. za prešička je polovico tega, na kar so cenili vola. 3) Velik pomen, ki ga je imela že v 18. stoletju za kmetsko gospodarstvo lan ore j a in z njo zvezano pridelovanje pre- diva, se kaže v inventarju s 70 povesmi lanovca,* in 47 povesmi »preseka«,® nadalje v 7 kolovratih (Spinnrädlen) in 2 motovilih (Haspeln) za predivo. Pri hiši so bile tudi že ene statve (»Weber- Stuell). 4) Kar se tiče ostale hišne oprave, vzbuja pozornost razmeroma veliko število (8) miz, kar je gotovo v zvezi s tem, s Lanovec je lan, ki se še ni prezal (Pleteršnik Sljovensko^nemški slovar I, str. 499). * Presek (besedie ni v Plteteršnikovem slovarju) je morda lan, ki so ga. že trli. Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 43 da je bila v hiši gostilna. Na gostilniški obrat kaže tudi precejšno število (8) dolgih klopi (lange Stuell), veliko število (36) krožnikov in dva vinska soda. Poznali so tudi že sveče, seveda samo lojeve (Inslet-Kerzen). Po inventarju jih je bilo pri hiši 41, kar je precejšnje število in kaže zopet na gostilno, ki jih je ralbila več ko navadni kmetski dom, kjer so se zadovoljili s trskami nad čelešnikom ali v tako zvani »levi«. Sveče so sami izdelovali; na to kažejo pločevinasti lij za vlivanje sveč (Plöcher- ner Drachter zum Kerzengiessen«) in drugo tovrstno orodje (»Kubi zum Kerzen-Taugen«), ki ga omenja inventar. V ostalem je oprava in orodje po številu in kakovosti taka, kakršno nahajamo še danes po kmetskih hišah- Zanimiv pa je bakren lonec, ki je bil vzidan pri peči v spodnji hiši, k 1 e - č a 1 n i k (bett-Stuell) in naslanjač (Lein-Stuell), kletka z žico (Vogelhäusel mit Drath), stara zarjavela puška in meč, zaponka (Schnaisen) z 11 koralami, (jagode za ozhi^° jih ime- nuje inventar celo v našem jeziku). 5) V narodopisnem pogledu so dalje zelo zanimive podobe (»Bilder«), ki so bile v hiši. Med njimi je na prvem mestu omenjen »Sveti Duh«, podobarsko delo (bildhauer arbeit), to je tisti golobček iz lesa, ki visi še danes v starih hišah s stropa nad jedilno mizo.^^ V hiši je bil lesen Marijin oltarček, ki ga je obdajalo 6 razsvetljenih (»illuminiert«) papirnih slik z zlatimi robci in 14 manjših pergamentnih podobic, najbrž zaobljubnih slik iz različnih romarskih poti. Velika pobožnost in že razvit smisel za okrasitev doma se razodeva v ostalih številnih svetih podobah, tako Odrešenika na križu ,Sv. Janeza Krstnika, (patrona Janeza Kalana), sv. Florjana, čuvarja hiše pred ognjem in dveh na lesu slikanih podobic sv. Frančiška in sv. Antona Padovanskega. Še celo nek bakrotisk v črnem okvirju se omenja, le škoda, da ni povedano, kaj je predstavljal; morda je bila to kakšna posvetna slika. ,:..-,:,,!; *ri. 1" v tej zaponi s koralami ali »jagodami za oči« se zrcali prastara, še iz poganske dobe naših dedov izvirajoča vraža, da vpliva nakitje gotove vrste na ■dober vid; še do nedavna je bila v Selcih vera, da so uhani, zlasti iz zlata, koristni za zdravje oči. Iz tega mišljenja se dajo razlagati tudi pričujoče »ja- gode za oči«. " Ta golobček se je pozneje, ko je prenehalo leseno stropovje, preselil v zi- dan strop na istem mestu nad jedilno mizo, pomaknjeno k oknu; izoblikovali so ga iz mavca, tu pa tam celo iz stekla; okolu njega so bili, po veljavnosti in premožnosti hiš, že tudi ornamenti in krogi iz stuka. Golobčka nahajamo še tu pa tam po hribih; v dolini je žal, že skoro izginil. 44 R. Andrejka: 6) Kar napravlja pričujoči inventar še posebno zanimivega, je to, da so nemškim izrazom tu pa tam dodani tudi sovrstni slovenski i z r a z,i ; tako za: Feuerhund: kosa = koza; Höffen-Höber (= Topf-Heber): borklje = burklje; Wein- trichter: lij; Pflug: ploh = plug; Haue: motika; Feldhaue: ro- vanza = rovnica; Schauffel: lopata; Rechen: grablie; Dreischlen (= Dreschflegel): zhappi (danes cepi ali cepci); Traid-Raither (Ge- treidesieb): reshetu = rešeto; Schnitzmesser: resiunik = rezivnik (od reziniti = schnitzen), Saetkorb (Saatkorb): shejaunik = se- jalnik; Dentl: ossounik = öselnik (pri kosi); omenja se tudi »Zimpin zum Holz ziehen«, to je cepin in »presek« (Preschek), ki pomeni neko vrsto lanu ali prediva. V naslednjem podamo vsebino inventarja po izvirniku, iz katerega so se izpustile le nekatere nebistvene ugotovitve o ter- jatvah in dolgovih. III. Inventarium der Weillandt Hannsen Khallian, gewessten Stierpnikher Suppan seel: hinter- lassenen Verlassenschaft, welche seines Sohns Valentin Khallan, auch nunmehr seel., hinterlassenes Töchterl Jera Khallanin, in Seizacher Ambt und Dorff daselbst Einer Huebsassin Erblich angefallen. Und an Heint zu Endgesezten Dato, auf Anhalten Gregorn Grossei, Stierpnikher Suppan Und Antonien Khallan als Vertrettern Und bestölten nothgerhaabern, obfer- melt Valentin Khallanisch seel: hinterlassenen Töchterl Jera, durch den Von Ihro G den, dem Wollgebohrnen Herrn, Herrn Antonius Egkher Freyherrn Von Kapfing Und Liechten Egkh, Herrn auf Khalling Sr. Churfürstl. Durchl. in Bayern Cämmerern, Und Hochfürstl. Freysing, gehaimben Rath, auch Haubt- man der Herrschaft und Statt Laak; abgeordneten Herrn Johann Jacoben von Khossen Hochfürstl. Freysingp. Rhat, Und geschwornen Gericht- Und gegen- schreibern der Herrschaft und Statt Laak, in gegewart Lucasen Lussner, Seizacher Suppan, Urban Okhoren, Andreen Plasnikh, Mattheusen Ko- schuch, Juryen Kneffiz, Mattheusen Heinricher L'nd Martin Marenikh Völlig übersehen, nachfolgender gestalten beschriben, annotiert und aufgericht worden: Paargelt Und Silber geschmeid^ ist Nichtes Vorhanden, woll aber ein Schnaisen- mit aylff augen-Coralln. J a - gode sa o z h i. 1 geschmeid: okrasje, lepotičje, nakit ^ Schnaisen — za,ponka Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 45 Ligende Gründtstükh: die in Seizacher ambt Und Dorff daselbst ligund Und der gdgen Herrschaft Laakh mit Robbaith, Zünß, Steur, Sterbrecht,' 10- Und 20 ten pfennig, Kauf- rechtsstöUung und allen andern gehorsamb- und dienstbarkeiten Verpflicht- Und Unterworffene Hueben. folgt daß Getraidt Walzen Rogkhen Gersten Hiersch" Lainsaamen Feld-bonnen'' 1 Staar,» 19 Staar, 3 Staar, 2 Staar, 1 Staar, 2 Staar, 3 Helmb^ 1 Helmb 2 Helmb 2 Helmb 2V2 Helmb 3 Helmb folgt die Grundtansäeth.** Von Hiersch ist etwaß mehrers als ein Helmb angesäether Von Haiden aber Fünff Staar Ein akher mit Ruebn besäeth und Ein halber mit Merilen« folgt daß rdo. Viech ain rdo." Poldin" K ob ili z a, so pr. 20 fl. L. W. geschäzt wordn ain Oxen pr. 13. fl. 20 kr. L. W. Siben rdo. Mellich-Khüe", darunter eine ganz kleine drey einjährige Khälbizen zwey heurige Stierllen ain redo'. Schweindl so 6 fl. L. W. werth zwey Schaff sechzehn redo. gaiß"^" von grössern und acht redo. gaiß von kleinern Ain Hann^* und fünff Hennen Schmalz, geselchtes Fleisch und Spekh 20 pfundt Schmalz 18 pfundt geselchtes Fleisch und 15 pfundt Spekh ' SteArecht: umrlina, davščina, ki so jo morali dajati dediči gospodstvu ob smrti prejšnega posestinika * 1 star = 2 polovnjaka (vagana) — 4 mernike ^ Helmb = snop (žitna mera) " Hiersoh = Hirse, proso ' Feld'bonnen = bob " Grundansäet == setev na polju " Merilen =z korenje " rdo. = reverendfo = sit venia verbo " Poldin — Stute = kobila 12 Mellich^Khue = Milchkühe = krave mlékarice « Gaiß = Ziege = koza 1' Hann = Hahn = petelin 46 R. Andrejka: Inslet Kerzen*^, Schmer, und Leeder 41 Inslet Kherzen 5 pfundt Schmer , 1/2 ausgearbeite Khuehaut und V2 wasser-schaff Käsmachet Mans-Rüstung 1 alte Verroste flünten" 1 alten Degen 1 Satel sambt dem Zaum Pöth-, Tisch,, und Leinwathgewanth 1 Feder-Polster 2 dergleichen Haubt Küsslen" 1 Fleiben-Pöthis 4 alte Kolter, darunter einer mit einem mitl Plath von gedrukter Leinwath 4 Paar rupfene Leylacher" 1 Paar deto alte 1 Tischduech™ 2 rupfene^^ getraidt-Säkh und 1 deto alter 6 Merll-Pälger, zway zu 2 helmb; zway zu ain: Und ain halbn Helmb; Einer zu ain helmb: Und der 6te ain halben Helmb haltend folgt daß Spinhaar22 70 Buschen Elax od Spinhaar L en ovi z^' 2 Püschen haben gewogen 5V2 pfundt, zusamben aber 182^/2 pfundt 47 Püschen von Preschek^*, 2 Pusch haben gewogen 5 pfundt, zusamben aber 117'/2 pfundt Z ü n-,2= Kupfer- und Kuchelgeschier^' 1 Viertl und 1 Halb haltende Zinene Flaschen 1 Kufferner alter Sechtel Kößl,^' so zway wasserschaff haltend. Mehr ain Kupferner Kößl,^* so zu dem offen in d. Stuben eingemaurt ist " Inslet-Kerzen = Unschlitt-Kerzen = lojeve sveče 1' Flünten = puška 1' Haubt Küsslen = vzglavje 1' Fleiben^Pöth = postelja s pernico (»tuhinjo«) Leylacher = Leintücher = rjuhe Tischduech = namizni prt ^ rupfen — hodničen, iz raševine Sipinnihaar = predivo Lenove'c ali lanovec je lan^ ki se ne preža Preschet; pomen besede ni čistb jasen; morda je to l'an, ki so ga že trli Ziinn = Zinn = kositer =° Kuchelgeschier = kuhinjske posode " Sechtl-Kößl — kotel za žehtanje Kößl = Kessel kotel Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 47 1 Eisene Pfann 1 Feuer-Hund K o s a^« 1 brat Spiß 6 Höffen™ 3 Höffen-Höber b o r k 1 e'i 10 Erdenes^ Schisslensa 3 deto milch Schisslen 36 Teller 2 halbe Majoliken 3 Paar Messer mit weissbainenen Hofften" 4 bainene Löfflen 3 Leichteres 1 liecht-Puzer== 3 rib-Eisen" und 2 Essig Krüeg folgen die Bilder 1 Heiliger Geist Von bildhauer arbeit 1 hilzenes Frauen artärl von bildhauer arbeit 1 gemahlenes Ecce homo bild 1 dergleichen St. Joannis Tauffer bild 1 auf Leinwath gemallenes St. Floriani bild 6 illuminierte Papierene bilder mit Vergolten Rämblen,^ so bey dem arlärl befündlich 2 bildlen"' S. Francisçi Und St. Antony de Padua auf Holz gemallen 14 kleine Pergamener bilder, so sich umher dem altärl befinden 10 Kuefer-stich" mit schwarze Rämblen folgt derHausrath'"^ Und bau-Rüstung 1 bett-Stuell« 4 Tisch von hartem und 4 Tisch von waichen Holz 1 Lein-Stuell" Feuer-Hund z= Feuerbock = koza, konj na ognjišču (gl. tudi Wolf-Cigale, Nemškosslovenski slovar L str. 507) '« Höffen = Topf = pisker Höffen^Höber borkle = Topfheber, Ofengabel = burHa '2 erden =: prsten, lončen Schisslen = Schüssel = skleda mit weissbainernen Hofften = z belimi roženimi ročaji Leichter = Leuchter = svečnik '" LiechtsPuzer = usekavnik " Rib=Eisen =: Reibeisen = strgalo, (ribežen) " Rämblen = Rähmlein = okvirčki Bilidleai = podobice " Kuefersstich = bakrotiski Hausrath pohištvo « Bett=stuell — klečalnik " Leinsstuell = Lehnstuhl — naslonjač 48 R. Andrejka: 8 lange Stüell 1 Allmärl" mit 6 Schublädten 3 alte allmärlen 4 Span Pöther« 1 Bach-Molter,** baeh-Truch genant 1 Kübl zum anhöfflen 1 Kübl zum Kerzen-Taugen 1 Plöchener Draehter" zum Kerzen giessn 2 Streu-Zuber 3 lääre Schmalz-Küblen 2 Kühlen vor daß Salz 3 wasser-Schäfflen 2 Helmb maaß 1/2 Helmb Maaß 1 Traidt-Schauffel 4 Neue grosse Traidt-Trüchen*^ 1 deto kleinere 12 Trüchen, darunter 2 guete befindlich 6 Korb 5 Stro Kôrblen, brot-Simperle genant 1 Hammer 1 Zangen 1 Eisene Mausfallen 1 Eisenes offen Thürl 2 Eisene Palkhen 1 Schaar*» 1 VogelhäuseP mit Drath 1 hilzene Schauffei zum brot einschiessen 7 kleine Mölterlen zum Getraid buzen 7 Spinnrädlen sambt zuegehor 2 Haspeln" 1 weeber-Stuell=>=' 1 Fleisch-Süb 1 Plöchene Lattern 1 brochene Handsaag 2 alte wein-fässer 1 wein Maass mera genant 1 hilzerner^^ wein-Trachter, L i j genant und " Allmärl = omarica « Span Pöther = postelje (»španpeti«) " Bach-Molter (Bach-Truch — Backtrog) = nicke za peko kruha " Plöchener Drachter = lij iz pločevine " TraidtTruchen (žitna) kašča (Traidt = Getreide, Truchen = skrinja) Schaar = Schere = škarje Vogelhäusel = kletka, tičnica =1 Haspel (für das Garn) = motovilo (za prejo) Weeber^Stuell — statve Sä bidzern = höllzem = lesea Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 49 1 Zechen"'* Viertl haltend Essig-Krueg '/2 Potting'ss Sauer-Kraut 1 läarer Potting oder Poding 3 mit Eisen beschlagene wägen, darunter ein ziemblich abgenuzter 1 Egen od äden mit Eisenen Näglen 1 pflüg samt zurgehör ploh 1 Eisener Zaun-Keill 2 Eisene waagen-Kötten 2 Eisene Klieb-Eisen^" od Zwikel 2 pfert-halffter^' samt denen dazur gehörigen Kommeten''^ 7 Holz- und 1 Fleisch Haken, Fleischbarten genant 1 Eisene waag, so höhend 220 pfundt. Mehr aine, so höhend 150 pfundt: ferners aine so höhend 27 pfundt 6 Hauen M a t i k a 2 Feldhauen r o v a n z a genant 4 redo. Mistgabeln 1 Schauffei Lopata 2 Heugabeln 9 Rechen Grablie 3 Drüschlen^" Z h a p p i 3 Traid-Raitter resheten 2 deto grössere, die amraitter 5 lange Strikle 4 bünd Saill 3 Haar-Rüfflen mit Eisenen näglen 1 Z i m p i n™ zum Holz ziehen 2 borrer 2 Schnizmesser<^i resiunik 1 Säet Korb s h e j a u n i k ^, 2 Süböden 2 Sensen sambt dem Dentl«- o s s o u n i k Und Zurgehor 3 Sicheln . "'^ zechen = zehn =; deset Pottnig = Bottich = kad Kliebseisen zaklinek ^' PferdAalfter = konjska uzda, konjski povodec Kommet =: kummet = komat Driischlen = cepec. Izraz čap. (»zihapp«), ki ga priobčuje inventar, v Selcih ni več v rabi Beseda Zampin ali Zempin je prešla v dial. nemščino iz slovenščine. V književni nemščini je cepin: die Spitzhaue, der Karst rezivnik je ostro, časih zapognjeno rezilo vdelano v dva držaja. Z njim se na rezivnici, posebno za to prirejeni klopi, rezini les, gladi in obrezuje. Nemški izraz Schnitzmesser, ki ga tu najdemo, je boljši in klenejši ko Pleteršnikove predstave (Slovar II, str. 424) ^2 Dentl je lep in kratek nemški izraz za naš öselnik (v inventarju ossounik), ki sta ga prevedla Cigale v Schleifsteinhorn, Pleteršnik pa Se nerodnije v Schleif« steinbehälter der Mäher. 50 R. Andrejka: Star kmečki inventar iz 18. stoletja. folgt die Furagge. Futrasche Graimmet**' 6 Fueder;"* Hey 17 Fueder und Klee 3 Fueder folgt das Verhandene Holz Vor dem Stall ist befindlich. 6 log«» Pex pyre"" magnae. In Stok" aber 2 Log biß an den boden gelegter dann ist etwas hehilz in dem Hoff befindlich Item ein Log Pueden"' bey dem Kastn biß zu dem obern Fenster befindlich. * Zu wahrem Urkundt dessn, haben sich ob Hochgedacht Ihro Gnaden Herr Herr Haubtman der Herrschaft Und State Laak, Von Grundtobrigkeit wegen Jedoch Ihro Gnadn, Und deroselben Erben ohne allen nachtheill Und schaden aigenhändig Unterschriben, Und dises Inventarium derun zway gleich- lautnde aufgericht vorden, geförtigt. Geschehn dio. 29. 7-ber. 1723. Anton Egkher Freyhr von Kapfing Haubtman. °e Graimmet = Grummet = otava Fuder, mera ,za seno = voz; Fueder Hey = voz sena. °" Log = Lage = skladovnica pyrae magnae = velike pire. »Pira» ali »pila« je lokalni selški izraz za skladovnico drv in je v Selcih še danes v rabi In Stok = »v Stoku«; glej o njem I del, in pripombo 3. Pueden je morda istoveten s slovenskimi podi. Résumé. L'auteur publie, pour la première fois dans la littérature ethnologique slovène, un ancien inventaire d'une maison paysanne Slovène au commencement du XVIIIème siècle, contenant un relevé assez complet de ses meubles, de ses ustensiles de ménage et de ses provisions. Ce qui rend intéressant cet inventaire, ce sont les anciens termes techniques Slovènes pour plusieurs usten- siles de méinage, tandis que des pareils inventaires sont, ailleurs, dressés en allemand. En outre, cet inventaire donne un aperçu important et nouveau sur la manière de vivre et l'état de la civilisation paysanne il y a 200 années, révélant un vif intérêt que les paysans Slovènes avaient autrefois pour la décoration de leurs maisons, spécialement par des images saintes. L'inventaire fut dressé à l'occasion d'un »pojezd« â Škof j a Loka, en 1723, c. à d. d'un jour de séance de l'ancienne seigneurie de Freising. Iz slovenačke toponomastike II) Petar Skok, Zagreb 1. Prilog toponomastici ljubljanske okoline Sa gledišta historije slovenskih naselja od osobitoga je interesa ispitivati toponomastiku ljubljanskoga Barja. U prvom redu zbog toga što je ovo močvaran teren koji je u pogledu osnivanja naselja mogao da pruži alpskim Slovenima mnogo analogija sa terenom neka- dašnje slovenske pradomovine u Zakarpatskim zemljama. SI. I. ' Upor. Etnograf, I I, str. 179-195. 52 Petar Skok: S druge strane, važno je ovo ispitivanje naročito i zbog toga što je Emona (Col. Julia) bilo trgovačko i vojničko rimsko naselje^, vezano rimskom cestom sa Nauportus, sa Neviodunum^ (Drnovo kod Krškega), sa Praetorium Latobicorum (Trebnje) itd. Kako je ta cesta išla baš kroz ljubljansko Barje^, htjeli bi znati da li su se alpski Slo- veni, kad su došli u ove krajeve, naseljivali uz ovu cestu, t. j. da li su nastojali iskoristiti u svoje kolonizatorne svrhe pogodnosti što ih može da pruža ovako odlično prometno sredstvo. Ako ispitujemo najstarije kategorije slovenskih imena u Barju, onda opažamo ove dvije interesantne činjenice: 1. da slovenska na- selja ne nastaju na rimskima, 2. da najstarije slovenske naseobine ignoriraju rimsku cestu. Danas znamo pod izvjesno da je Ljubljana izvedenica na -janin%^ od adjektiva luh-b^ ili lubbniP (upor. za poslednji upravo Ljubno > Leoben, karakterističan topografski naziv alpskih Slovena) : *L'ubljane. Da je ovakov ethnicum kao ime mjesta zaista postojao, to tačno potvrđuje njem. naziv Laibach, koji je nastao iz lok. pl. *L'ubblah^. Današnji 2 Upor. Walter Schmid Emona, Wien 1914, str. 63. God. 34 pr. I. dobiva rimsko građansko pravo, t. j. postaje jednaka ostalim italskim varošima. To znači da je mjesto već tada bilo potpuno latinizirano. Upor. i Patsch, PW, V, 2504. ^ Važna keltska složenica koja lingvistički utvrđuje postojanje keltskih naselja u ovom kraju. Znači „Novi grad (utvrđenje)". * Ispitivanje odnosa koji zacijelo postoji između rimskih cesta i naselja što na- stadoše iza seoba naroda još je uvijek pium desiderium opće evropske toponomastike. Upor. za Francusku A. Rzehak, Römerstrassen in Frankreich, ZfrPh, XLIV, 5—49. ^ Izvedenice s ovim sufiksom potvrđene su na starohrv. teritoriji počevši od 11. stoljeća. Upor. Rad, 224, p. 108 § 18 si. Etnograf, III, 183. Kako se ovakva imena mjesta nalaze kod svih slov. naroda, moramo ih suponirati i za slov. pradomovinu. Moramo, dakle, uzeti da su Sloveni donijeli iz zakarpatske domovine naviku (modu) da stvaraju ethnica u funkciji imena mjesta. Ta se navika (moda) nije razvila istom na Balkanu ili u alpskim krajevima. Zbog toga moramo smatrati seriju slovenskih mjesnih imena izvedenih s pomoću sufiksa -janin'b od raznih slov. osnova da spada među najstarija slov. imena mjesta. Ova je moda izumrla vrlo rano. Danas više ne stvaramo ovako mjesna imena. * Za postojanje ovoga adjektiva na srp.-hrv. teritoriji neka služi kao primjer ime sela u Srijemu Ljuba, od čega je ethnicum Ljubljanin A. Rj, VI, 266, 296. ' Koji je od ova dva adjektiva u osnovi, to se ne da utvrditi nikakovim do- kumentima niti dialektičkim oblicima. Upor. Berneker, SEW, 756. ' Njemački oblik prvi put se pominje g. 1144; pretpostavlja disimilatorno iz- padanje drugoga I, pod uplivom valjda pučke etimologije, jer su Nijemci htjeli u dočetku vidjeti Bach. Upor. i ital. Luhiana. Starost ital. oblika nije poznata. Na nje- mačkom se oblika osniva srednjo-lat. Labacam. O imenu Ljubljana pisao je pokojni Pintar u Ljablj. Zvona, XXVIII, 243, 310. Iz slovenačke toponomastike II. 53 slovenački singulare tantum ima se pripisati zacijelo uplivu imena rijeke Ljubljanica < *Îublan -|- bn + ica^ koja protječe Ljubljanom. Naknadno se osjećalo kao da je ime mjesta izvedeno od imena rijeke, a ne obratno. Ovaj slovenski naziv nije ni u kakovoj vezi sa keltsko-latin- skom Emona^", koju su po svjedočanstvu Herodianovu επιχώρωι ' Mora se uzeti da je ovo ime rijeke supstantivirani adjektiv od *Ljublane. Upor. za ovakav način nazivanja rijeka baš u ljubljanskoj okolici Želimeljščica (v. niže) i *Iščica > Išca (v. niže). Dvostruko -nn < -nbn- steže se često u srp-hrv. topono- mastici u 71 : Vinopolje Rad 224, § 172 str. 156 < vinbno polje, t. j. obraslo vinovom lozom; Vina gora < vinbna gora; Vini vrh < vinbni vrh i t. d U adjektivima izve- denim sa sufiksom -bn od osnova na -n ovo je stezanje redovno: ngvTn od vina, stran od strana i t. d. Ovo pravilo vrijedi i za slovenački, upor. Ramovš, o. c , str. 93 § 56 Kako adjektivno ime rijeke može naknadno da izmijeni oblik imena mjesta, od kojega je samo ime rijeke izvedeno, to će se vidjeti baš u ljubljanskoj okolici niže kod fg. Posljednji put pominje se Emona g. 407/8, kada se na ovom mjestu uta- borio Alarih na svom pohodu iz Noricuma za Epir Attila je g. 452 spalio Emonu valjda zajedno sa Aquilejom. U drugoj polovini 6. stolj. nijesu, prema tome, Sloveni mogli da naiđu ovdje na živo gradsko naselje italskoga tipa, nego samo na ru- ševine sa ostacima lat. stanovništva. Da je u ovim krajevima latinitet zaista živio u narodu, to dokazuje pored naziva Mirje, o čemu v. niže, i latinska izvedenica od imena carinske stanice Atrans g. Atrandis, koja je označivala „fines Italiae et No- rici". Od toga je morala postojati lat. izvedenica Atrandiana (sc. statio), kakove se nalaze i drugdje po romanskim zemljama. Ovaj lat. sufiks supstituirali su alpski Sloveni sa svojim -janin'b, s pomoću kojega tvore ethnica kao imena mjesta. Tako nastade plurale tantum Trojane. Ta se je supstitucija u ovom slučaju tim lakše mogla dogoditi, što je kod balkanskih (pa možda i kod alpskih) Slovena postojala priča o caru Trojanu < lat. Trajanas, u kojoj nalazimo homonim imenu mjesta Tro- jane. Ne mislim da je -janin'b došlo direktno na lat. Atrand-, kako veli Ramovš o. c. p. 264 § 153, zbog toga što takove izvedenice od predslovenskih imena mjesta nigdje nisu potvrđene kod nas kao imena mjesta. Isto tako ne mislim da je nt > nd ilirska pojava, jer je ne nalazimo potvrđenu u Dalmaciji. Gen. Atrandis, pored po- tvrdjenoga Atrante, Adrante, vrlo je Iako moguć zbog jednakosti nominativa, upor. frons, frontis i frons frondis. Kako je tr > dr potvrđeno, može se uzeti da je po- stojala i metateza dentala. Na postojanje latiniteta u ovim krajevima do u kasno vrijeme govori i naziv zemlje Carniola (sc. terra, a 738, prvi put kod Pavla Dia- kona, Hist. Langobardorum VI, 52), To je čisto latinski deminutiv izveden spomoću -o/us od Carnium > Kranj. Deminutivni sufiks -olus u funkciji adjektiva i ethnicuma nalazi se n. pr. u ital. romagnuolo „iz Romagne.stanovnik ove zemlje". Ko je stvorio Carniola i kako je došao u latinitet Pavla Diakona, to neznam. Vrlo je vjerovatno da je tako govorilo domaće latinsko stanovništvo. To bi bio jedini dosada men' poznati primjer lokalnoga latiniteta iz Kranjske. Nikako se ne može misliti da je carniolus učena Pavlova kreacija. Za ovu funkciju on bi stvorio zacijelo carniensis, koga nema. 54 Petar Skok: (valjda prvotno keltski, a onda latinizirani Taurisci) zvali Emàn^^ Ι'Εμαν). Da su Sloveni zatekli ruševine rimske vojničke naseobine, ο tome svjedoči naziv ulice Na Mirju,^'^ kojim se u Ljubljani označuju ruše- vine rimskoga castruma. CoUectivumu Mirje odgovara tačno Omirje (Krk), mîr, mirna^^, kojim se riječima u Dalmaciji označuju zidovi u opće i rimske ruševine napose. Kako je mirje kolektiv od mir < lat. mOrus, može se posve pouzdano iz ove toponomastičke činjenice za- ključiti, da su Sloveni u drugoj polovini 6. stolj. ovdje zatekli roma- nizirane Kelte koji su latinski govorili. Iz ove prve konstatacije slijedi, dalje, i druga. Kao što su Slo- veni sačuvali murus > mir ne samo u Dalmaciji nego i u Alpama, znači, da su morali čuti i naziv ËmOna od domorodaca od kojih su čuli i murus. Ipak nijesu sačuvali naziv EmOna. Ovu činjenicu možemo da objasnimo samo tako ako uzmemo da Ljubljana kao slovensko naselje nije nastala na terenu rimskoga naselja, nego na krajnjem rubu ljubljanskoga Barja pod brijegom na kojem je danas Grad. Ovaj zaključak postaje potpuno izvjestan, ako ispitujemo naj- starija slovenska topografska imena ljubljanskoga Barja. Iz toga nazivlja vidimo ponajprije da se Sloveni naseljuju na tvrđem terenu na rubu bara. Za što to čine, to možemo lako da objasnimo, dijelomice doduše, njihovim obrambenim sistemom. Bi- zantinski pisci javljaju da se Sloveni brane često puta na taj način Ovaj je domaći oblik vrlo važan za proučavanje ilirskih imena na -ona. Na osnovu ovoga dočetka zaključuje Patsch 1. c. da je ovo prvobitno ilirska naseobina. Moramo citirati cijelo mjesto iz Herodiana VIII, 1 : ηρώτη Ιταλίας ηόλει f/P καλον- αιν Ήμαν οί επι,χωρίοι. Odatle slijedi da je dočetak -Ona latinizacija domaćega iz- govora EmSn. To je jedini podatak što ga imamo ο domaćem izgovoru ilirskih imena kao što su Emona, Aenona, Albona, Scardona i t. d. Slovenski se refleks -yn > in osniva na lat. -Ona, ne na -Sn. To znači da je ilirskoga pučanstva u vrijeme dolaska Slovena na Balkan već nestalo, t. j. da se je latiniziralo. Gdje se danas u Ljubljani nalazi Na Mirja, to pokazuje tabla br. 2 u citi- ranom djelu W. Schmida. Rimski je castrum išao od ulice Na Mirja do Kongresnog Trga i Blajvajsove ceste prema Rožniku. Upor. Melik, Stanojevićeva Narodna en- ciklopedija SHS, II, 713. Topografija, dakle, dokazuje da kasnije gradsko naselje s druge strane Ljubljanice sa gradom na brdu i kućama uz rijeku ne stoje ni u ka- kovoj vezi s rimskim castrumom. Rimski castrum ne dolazi u obzir za slovensko naselje uz rub močvare. " Upor A. Rj., VI, 732, 3 mir, str. 738, 2 mirina, str. 745 s. v. mirje, VIII, str. 920 omirina = mirina. Upor. Rad, 224, § 156. Pleteršnik, I, str. 584, 2 mîr. Iz slovenačke toponomastike II. 55 Što vole iznenada napadati neprijatelja, izbjegavajući otvoren sukob i sakrivajući se po šumama i močvarama.^* Ovakovu vrst naseljivanja zahtijeva u ostalom i mogućnost poljo- privrednog iskorišćavanja tla. Okrajci se bara najlakše obrađuju, dok sama bara traži tehničko isušivanje. Sve ako i nemamo pisanih dokumenata iz kojih bi saznali naj- starije potvrde za slov. naziv Ljubljana^^, mi već iz analize današnjeg oblika imena možemo zaključiti da ovaj naziv mjesta ide u katego- riju najstarijih slovenskih imena na Jugu (upor. bilj. 5). Iz starih hr- vatskih dokumenata saznajemo naime da su najstarija slov. imena mjesta ethnicumi na -Janin'b od imena biljki ili riječi koja označuju teren (Geländenamen; tipovi: Cerani, Hraštani u staroj hrv. državi i Mokrani u staroj srpskoj državi). Drugi ethnicum za naselje na rubu Barja je Ufbtene, na spe- cijalnoj karti bivšeg austro-ugarskog generalštaba Zone 22/col. XI Werblene (Verbljene). Ja sam zabilježio izgovor u Igu." Ovo je jasna izvedenica s pomoću sufiksa -janin'b od vrba. Na rubu Barja je i Ig, kao i Vrbljene, dosta daleko od rimske ceste. Vidi se i opet da Sloveni ne mare za pogodnosti koje bi im pružala rimska cesta. Za svoj način privrede i obrane oni drže zgod- nijim rubove Barja. Riječ Ig, u Ig-Studenec i Gorenji Ig, izgleda na prvi pogled vrlo tamna. Ako se ispitaju izvedenice, onda postaje jasnija. Etnicum od Ig glasi danas Ižanci, odatle je i adjektiv Ižansko pùl'e, Ižanska cesta. Lokativ je na Igi. Upor. Niederle, Slovenske starožitnosti, dio III, sv. 2, str. 490. U ovom po- gledu od važnosti je upozoriti i na način slovenskoga vojevanja g. 642 u južnoj Italiji kod Siponta, opisan kod Pavla Đakona (upor. Rački, Documenta, str. 276). Đakon Pavao naročito ističe kako su Sloveni oko svoga tabora kod Siponta isko- pali nevidljive jame, neku vrst streljačkih jaraka, da se izrazimo u govoru svjetskoga rata, odakle su napadali (Qui occultas foveas circa sua castra facientes). Prema tome ima se zaključiti da su Sloveni za svoja naselja odabirali manje pristupačan i močvaran teren koji je dozvoljavao građenje zemunica za odbranu. Na ovakve ne- vidljive jame Iskopane iz zemlje za obranu i navalu, mislim, da se odnose i naša imena mjesta tipa zeml'bn'b > Zemun, Zemunik i t. d. Upor. moju studiju u Jy>KHOCJlOB. *Hđo,nory, VI, 92 br. 61. U Koruškoj, prema izvještaju prof. dr. Arnejca, postoji još jedna Ljubljana, o kojoj bi rado imati potanjih vijesti. Ljubljanica je ime selu i zaseoku u Hrvatskoj, A. Rj. VI, 296. " Pored -l'e- čuje se i -l'a-: u UMan-bh. 56 Petar Skok: Adjektiv od Ig glasi Iška. On se upotrebljava ponajprije u imenu sela Iška Igka, njem. Igglak. Ovo je naselje blizu Iga-Studenec odmah do župnije u Barju^', ali na čvršćem terenu i još uvijek dosta da- leko od rimske ceste. Isti se adjektiv nalazi zatim u nazivu potoka koji ponire i onda opet izvire. Dok teče u V'ingarju zove se Iška, kad opet izađe ispod brda, onda se zove u supstantiviranom obliku Išca. Gore spomenuta specijalna karta i sve ljubljanske novine krivo pre- nose ovaj izgovor u književni jezik kao Ižica. Pravo bi se morala zvati u književnom slovenačkom Iščica. Išca se izlijeva u Lubläncu kod Haupmànce i u Lîpah. „Ab brëgî" oko Iščice nalazimo ova imena položaja (Flurnamen): Mastišča, Za närti, Na velkem pf^si^^. Adjektiv Iška dolazi još u Iška uäs, njem. Iggdorf, na potoku Iški. Pri Iški je i Mala uäs. Šta je Ig ? Pomišljalo se na različite latinske riječi kao jugum, vicus, što sve ne pristaje i što je sve nepotrebno zbog toga što je ovo čisto slovensko naselje izvan svake veze sa rimskom cestom. Ispravnije je tražiti slovenačku riječ koja sasvim pristaje nazivu ova- kovih naselja na rubu bara. To je iva „salix caprea". Za ovu riječ postoji i dialektički oblik iga. Potvrđuje ga Pleteršnik 1, str. 290 iz Medvedova rukopisa o imenima biljaka. Nijesam, na žalost, upućen gdje se ovako govori. Koliko sam se mogao obavijestiti, ni iva ni iga ne postoje ni u okolini Iga ni u njemu samome. Ni Ramovš, Hist. gramatika slov. jezika, p. 160 ne zna gdje se govori i, izgleda, čak sumnja o egzistenciji ovoga izgovora. Ali ispravno pretpostavlja *iua kao posredovni oblik, ako je postojao. U istinu danas se govori bilabialno i} za labiodentalno v u Igu. Ova okolnost govori u prilog tvrdnji da je Medvedova iga za iva ovdje mogla postojati. Za što je dočetno -a ispalo, to je vrlo lako protumačiti. Ramovš o. c. § 189 str. 299 dokazao je da je s u Iška vas na- stalo od grupe žsk. Za to govori Trubarovo pisanje v ti Igishki fari' Adjektiv ižski jednako je moguć od masculinuma kao i od femininuma, upor. trški od trg i Vrbsko jezero od vrba. Od adjektiva ižski rekon- struiran je primitivum masculin! generis Ig. Moguć je dakako i njemački upliv na slovenački naziv. Nijemci, naime redovno pretvaraju slovenačka feminina u neutra: Iqka > lak. Od *Iga nastade kod njih pravilno Igg^"^. " U Igu-Studenec Barje je sve što je oko ljubljanske ceste, oko Črne Vasi. Ova riječ postoji i u Prekmurju u značenju „njiva". Prema Dravus > kor. njem. Träg moguće bi bilo da je lua dalo njem. Igg, ali za takovo mišljenje nemam potvrda iz na njemačku obrnutih slov riječi. Iz slovenačke toponomastike II. 57 Ovaj je oblik mogao veoma lako djelovati na slovenački. Pod uplivom njem. oblika mogli su Slovenci smatrati Iga kao genitiv sin- gulara, za koji su otvorili novi nominativ Ig. Da je i Ig bio podvržen njemačkim feudalcima, to se vidi po gradu iznad Iga i po starijim imenima lokaliteta (Flurnamen) unutar teritorije Iga, kao što su Pûn- gart, šumica kod Iga^", < sr. vis. nj. Boumgarte, Vingar^^ < sr. v. njem. Wîngarte(^). Naći će se pri detaljnijem ispitivanju i više takovih primjera. Između Vrbljena i Iške vasi nalazi se i treće naselje na rubu bare. To je Strähamer u izgovoru Ižanaca, na spec. karti Strahomer. Ime je očiti kompositum od dva elementa kao Radomir"^^. Kao ime posjednika može da dođe i bez ikakova sufiksa u imenima mjesta, upor. Radomir, Jaroslav, Radom i t. d. kao slovenska imena mjesta^^. Drugi elemenat -mer mjesto -mir upućuje na veliku starost. Za Stra- homer nemam doduše starih potvrda. Srp-hrv. Strahimir je valjda moderno. Upor. Strahinja u srp.-hrv. narodnim pjesmama. Kao četvrto ime naselja na rubu Barja, koje nosi na sebi tra- gove velike starosti, treba spomenuti Tamišle, (u) TamlšlSm. a stoji za o. Cijeli Ig provodi naime t. zv. akanie^*. Ali se čuje i Tomišle. U Igu se govori ovo ime mjesta uvijek u neutru. Specialna karta piše ga u masculinumu : Tomišelj. Ime je očita adjektivna izvedenica od staroga slov. imena Lutomysl, koje dolazi u Trpimirovoj donaciji iz g. 852". l'u je prešao u i kao i u Ibl'ana, ibl'änska (baš u Igu), upor. Ramovš, o. c. § 38, str. 62 i otpao kao u blana za Ljubljana, Ramovš str. 78. Moguće je međutim i drugojačije tumačenje, upor. Ramovš o. C. § 194 str. 304. Kao peto naselje na iškom rubu Barja treba spomenuti Brest, koje po svojoj tvorbi i denominaciji odgovara posvema nazivu Ig < iva. Ako promotrimo pravac kojim je rimska cesta išla od Emone prema Neviodunumu, onda vidimo da je prolazila kroz Rudnik, Babnu Pod gradščinom (Schloss Sonneg na spec. karti) preko ceste. U dialektu iškom gradščina se izgovara greišina. ^' Kroza nj teče Iška. Upor. Dragomer kod Brezovice na sjevernom rubu ljubljanskoga Barja ^ Upor. Ljutomer, ime kraja, kao čisto ime posjednika (Bezitzername) bez ikakova sufiksa za izvođenje. U ovom pogledu moram da popravim svoju tvrdnju izraženu u Etnologu III 187. Za čista lična imena kao mjesna imena na srp.hrv. teri- toriji upor. sada Franck, Studien zur skr. Ortsnamenkunde, str. 28. ^* Upor. kazäc „kozolec", Pod gartco, karüza, Maräst, gar'i, Babna garlca i t. d. Rački, Doc, 5. u adnominalnom dativu: manu Lutimuslo. K tome još ibidem, str. 328 kod Einharda: ad Liudemuhslum avunculum Bornae. 58 Petar Skok: goricu, Pijavu goricu^^, Sarsko, Kladu i t. d.^'', t. j. da je ostavila posve po strani naselja sa starim slovenskim imenima što smo ih gore opisali. Kao Ljubljana što ne nastavlja rimsko, tako se isto može reći za rimsko trgovačko naselje Nauportus da ga Sloveni nijesu nastavili. Nauportus {τών Τανρίϋκων ούαα κατοικία) je hibridan grčko-latinski naziv koji je sasvim u skladu sa pričom ο Argonautima koji su došli i u Nauportus^*. Portas je latinska riječ i znači „luka", dok je prvi elemenat grčka riječ i znači „lađa". Nauportus leži na izvoru Ljublja- nice, koju su Sloveni zacijelo zvali u prvom početku samo rëka. Da je ova riječ postojala i kod alpskih Slovena, za to imade topono- mastičkih dokaza. Jedan od dokaza je upravo iSka (sc. rêka), gde se femininum dade protumačiti samo na osnovu ovoga appelativa, što se ima podrazumjeti. Sloveni imaju svoj način nazivanja naselja kad leže na izvoru rijeka. To je kompositum od vrh i ime same rijeke. Takovo je naselje na staroj hrvatskoj teritoriji Verhreka (t. j. izvor Cetine), disimilirano danas u Vflika'^'^. Ovaj kompositum imamo i ovdje. Samo je ovdje disimilacija r—r dala drugojačiji résultat nego u Dalmaciji gdje smo vidjeli disimilacioni produkt I—r. Ovdje imademo disimila- cioni produkt r—η koji Ramovš o. c. ne pominje u § 47, ali je sasvim lako moguć. Vrhrêka je dala sasvim pravilno Vfhnka odatle ethnicum Vfhnčani. Čak i z < δ je moguć u nenaglašenom slogu prema fo- netskim zakonima. Ali mi izgleda vjerovatnije da je i samo historijska grafija za poluglas 9, kao u familijskim imenima Kasièlic, Levstik, Subie, Sajovic, Lajovic^" i t. d. mjesto Ko(a)stèuc, Leustdk^^, Šubdc, Sajeuc, Lajeuc. Kao što danas Slovenci izgovaraju ovu grafiju u Glede značenje upor. Pijavica, Rad, 224, str. 138 § 111. Time se označuje zemlja koja upija vodu. Upor. table u Schmidovom djelu o Emoni. Upor. Schmid, o. c. Prema latinskoj redukciji -avi- > au u naucella pored navicella Nauportus može da bude i čista latinska složenica. Upor. i lat. složenice Navisalvia, navifragus. " Rad, 224, § 119 str. 140. Primjera za grafiju i njemačkoga porijekla u ličnim slovenačkim imenima ima sijaset. Vidic zacijelo je deminutiv od Vid. Lipitz je štajerski Nijemac. KasièUc ili KostèUc je ethnicum od Kostel. Upor. srp.-hrv. prezime Kostelac, A. Rj. V, 373 i odaile Kostelčevo selo, ime mjesta. Drugi su primjeri Modic, pored Modec (Zagreb), Grablovic. Ova je grafija imala kadikad nemškutarsku tendenciju. Otac seljak pisao se Leskovec, sin kad je postao oficir izmijenio grafiju u Leskoviitz (saopćenja dir. dr. Lokara). Sivic (= krojač) se izgovara u Iškoj SiUc. U Karlovcu ima familija Leastek. Iz slovenačke toponomastike II 59 ličnim imenima, tako je izgovaraju i u Vrhnika. Srbi i Hrvati ne izgo- varaju danas nikako drugojačije nego Vrhnika ili čak Vrhnika uprkos svim fonetskim pravilima. Njemački feudalni naziv Ober-Laibach za Vrhnika tačno pre- vodi naš naziv. Laibach označuje naime Ljubljanicu. Očito su nje- mački feudalci držali -bach u Laibach identičnim sa imenicom Bach, a ne slov. lokativom plurala. Radi toga prenijeli su ime mjesta na ime rijeke. Sa Ober- označuje se i inače okoliš izvora {Quellgebiet) neke rijeke. U neposrednoj okolini Ljubljane imademo još dva naziva koja daju povoda primjedbama. To je najprije naziv malog gorskog ma- siva iznad Stefanje vasi Golovec na čijem krajnjem vršku je Grad koji je dao povoda te se staro slovensko močvarno naselje na pod- nožju njegovom nazvano *Lublane razvilo u varoš alpskoga tipa. Nje- mački feudalci shvatili su Golovec'^'^ kao izvedenicu od adjektiva goh. Kahlenberg tačno odgovara ovakovom shvaćanju, ali se ono ne slaže sa podacima koje crpimo iz južnoslovenske toponomastike. Prvo i prvo, onome pojmu koji označuje njemački toponomasticum Kahlen- berg odgovara u našoj staroj toponomastici posvuda Plešivica. Ovaj se naziv nalazi i u ljubljanskom Barju, upor. gore spomenutu speci- jalnu kartu Zone 21/kol. XI (Pleschiuza). Toponomastički složeni su- fiks -ovec nikada ne supstantivira adjektive kako je Pintar dobro opazio^^ zabacujući Scheiniggovu etimologiju cêlovbcb od ceh za Celovac^^. Goh kao toponomastički osnovni adjektiv dolazi ili sam za sebe (tip Goli ili Golo za neobrasla ostrva^' u Dalmaciji) ili u vezi sa topo- nomastičkom imenicom u slaganju ili u kompositumu (tipovi : Goli vrh, veoma čest srp.-hrv. naziv, ili Golovrh g. 1390, A. Rj., III, 255, 259). Ovaj se adjektiv može dakako i supstantivirati sa sufiksom -jak, n. pr. Goljak, dio Zagreba, -ik: Golik, ime sela u Hrv., -ina: Golinja, A. Rj., III, 254 si., 263. Nigdje nema potvrde za supstantiviranje s po- moću ovbCb. Golov „Habenichts" kod Vuka izvedenica je s pomoću madž. sufiksa -o koji kod nas ima pejorativno značenje. Od ove psovke potječe prezime Golović. O ovom imenu dobro je pisao Pintar Ljubljanski Zvon, 1912, str. 51 ; 1915, str. 132-5. '3 AfslPh, XXXI, 387-390. 3* AfslPh, XXVII, 146-154. 35 Rad, 224, str. 116 § 40. 60 Petar Skok: Pleteršnik pozna doduše slovenačku izvedenicu koja se slaže sa njem. prevodom Golovec = Kahlenberg. To je gçlovac „kahler Hügel oder Berg" iz rječnika M. Cigale i Janežiča. Nijesam mogao dobiti pučkih potvrda za ovu riječ i vrlo je lako moguće da oba leksiko- grafa daju zapravo ljubljanski toponomasticum u njemačkom pri- jevodu kao appellativum. Vjerovatnije mi izgleda da je Golovec supstantivirani adjektiv od stcsl. „grana", koja je sačuvana i u slovenačkim dialektima: gQt, gen. goli (Pleteršnik 1, str. 226, Berneker, SEW, 326). Upor. col- lectivum od ove imenice golgvje „abgeästetes, noch ungespaltenes, berindetes Naturholz" (Pleteršnik, 1. c), č. holovi „viele Stangen", adj. holovy, holovina „Leiterstange". Rosenbach, Rosenbichl, Roseneck kod Tivolija jasni su feudalni njemački nazivi koji odgovaraju posvema feudalnom tipu naziva Ro- senberg, slov. Ružomberok, madž. prevedeno u Roszahegy u Slovačkoj. Recentni su nazivi. Od interesa su samo u toliko što vidimo da se i oni prevode. Rožnik je zacijelo prijevod, za koji nemam potvrda iz starijeg vremena. 2. Sufiks -Ç gen.-gfe u slovenačkim prezimenima i imenima mjesta. Veliki procenat današnjih slovenačkih prezimena svršuje se na -Ç gen. éta^^. Među ovim imenima lako se može otkriti trag starim slo- venskim imenima od dva elementa. Prvi je njihov elemenat uzet kao hypocoristicum sa spomenutim sufiksom. Tako imamo od Črnomir danas veoma rašireno prezime Č(e)rnc, gen. Černeta^'' (Gorenjsko, Primorsko, Dolenjsko, Koruška, Mletačka); od Boljeslav : BoPç^^ (N, P, pisano u Zagrebu Bolle', upor. sr.-hrv. Boleta Prezimena ovoga tipa karakteristična su za slovenački dio jugoslovenskoga naroda baš kao i ona koja se svršuju na 'šek i -nik, a izvedena su od imena lokaliteta (tipovi Gabršček „čovjek koji potječe iz sela Gaberje, Sotošek „čovjek koji potječe sa Sutle" i t. d.; Gradnik „čovjek koji potječe iz Grada", Čremošnik .čovjek koji potječe iz sela Čremoha", upor. ime biljke čremha i t. d.) " Upor. i slov. prezime Černelič, sela Crnetići i Crneta u Hercegovini, Črneta iz 16. stolj. A. Rj., 1, 841. Uza sve što su prezimena na -Ç gen. éta danas općeno slovenačka, ipak je dobro znati gdje se nalaze. Da bi i tome udovoljio, dodajem uza svako ime kra- tice, koje znače D = Dolenjsko, G = Gorenjsko, N = Notranjsko, P = Primorsko, K = Koroško, Š = Štajersko. Ostali slovenački krajevi, kao Ogrsko, Bela Krajina, Beneško potpuno su ispisani. Ovi navodi ne pretenduju na potpunu tačnost, nego označuju aproksimativno današnju raširenost. Pitanje širenja ovih prezimena ostaje otvoreno, isto tako i njihov izvor. Iz slovenačke toponomastike U. 61 14 stolj. i ime mjesta Bofetin); od Béloslav: Bçlè; od Bratislav^^: Bratç (Ljubljana); od Čedomir: Čed§; od Dobroslav: Dobr§; Gode od Gode- slav; Gostç (Ljubljana) od Gostitnir; od Želimir: Že/c*" (Št. Peter); od Hvalimir. Falç (Štajerska), Hvalç (G) pisano i Qualle (G); od Krešimir: Kres§ (D); od Radomir: Radç (D); Stanimir: Stânç; Voje (D) od Vojislav; od Zorislav: Zorç; od Zlatimir: Zlatç (Kamnik). Izgleda da se je i drugi elemenat komposituma ovako hipokoristički izražavao. Odatle je nastalo prezime Mislç, gen. -éta > Lutomysh. Ovo ime na- lazi se u ljubljanskom Barju kao ime mjesta Tomiše] (v. gore). Kako od ovih prezimena nemamo starih istoriskih potvrda, lako je moguće da se i varamo kad velimo da su nastala od ovih i ovih dvosložnih starih slovenskih imena. Da su ona, međutim, ipak veoma stara i da zaista dolaze od dvosložnih starih slovenskih imena, u tom nas uvjerenju utvrđuju adjektivna imena mjesta koja od njih potječu, a karakteristična su naročito za alpske Slovène i Prekmurje. Na srpsko-hrvatskoj ih teritoriji gotovo ne nalazimo. Ovamo idu: 1. Radeče'^^ (Ramovš, Hist. slov. gram., str. 251); 2. Rateče'^'^ pri Planini od Ratimir; 3. Gosteče od Gostimir (Ramovš 1. c). Za ova mjesna imena nemam historijskih potvrda. Jedino za Želeće kod Bledskog jezera imademo dosta historiskih potvrda: a. 1050—65: Cilintun, a. 1070-80 Zilinta, a. 1075—90 Zi- lecca (upor. Ramovš, o. c., str. 268 § 156). Iz ovih potvrda jasno iz- lazi da naglašeno e potječe iz palatalnoga nasala § i ć iz f > k\ Time je etimologija *žel§fe (t. j. adjektiv sr. r. izven pomoću sufiksa -jb od osnove želct-) utvrđena. Ovo je posljednje ime mjesta važno i u drugom pogledu. Pored hypokoristika Žel§ gen. Želite, koji se kao prezime dade i danas po- tvrditi (v. gore), postojao je i drugi u kojem dolazi još i prvi kon- sonant drugoga elementa: m. To je Želim'^^. Ovaj se hypokoristik Upor. Ramovš o. c. str. 252 Braslovče < Bratislaviči. Braiislav ili Bratoslav je potvrđeno od 13 stolj. A. Rj. I, 604, 606. Ljubljanski je naglasak ovoga prezimena Zelç, gen. -eta. Sva ova prezi- mena pokazuju danas tendenciju oksitoniranja. Pintar, Ljubljanski Zvon, XXV (1905), str. 688 se vara kad radi današnjega plurala v Radečah postulira *Radečane. Sva današnja slovenačka imena koja se svr- šuju na -e mogu tvoriti plural po analogiji. " Starih potvrda nema nažalost. " Za ovakovo skraćenje slov. imena od dva elementa upor. moj članak o Črnomlju, Časopis za slov. jezik i t. d. V, str. 1—8. Ovamo još naziv polja kod Sme- dereva Codàmïn (li), A. Rj. III, str. 241 od Godomir. Kraćenje na -m ne da se po- tvrditi dokumentima, nego samo imenima mjesta. Iz ove činjenice valja zaključiti da 62 Petar Skok: nalazi u imenu mjesta u rukavu ljubljanskoga Barja: Želimlje'^^, koje leži u dolini kojom protječe Želimelj'ščica^^. U ovom Barju našli smo još i drugih veoma starih slovenskih imena. Kako smo gore vidjeli, u St. Petru na Krasu postoji još i danas porodično ime Žcle. Ovako se akcentuje u St. Petru, dok se u Ljubljani prilagođuje ostalim ime- nima ovoga tipa koja su od reda oksytona. Iz ovoga slijedi da slovenačka mjesna imena na -eče idu u kate- goriju adjektivnih imena posjednika (adjektivische Besitzernamen) u srednjem rodu. Ona označuju stara slovenska veliko-familijska na- selja nazvana po imenu glavara. Od interesa je, stoga, promatrati kako ih germaniziraju bavarski feudalci. Iz gornjih potvrda smo vidjeli, da do konca 11. stoljeća oni grafički germanizuju izgovor alpskih Slovena. U stoljećima što slijede oni ih na pola prevode na taj način što dodavaju imenu slovenskoga naselja kategoriju u koju ide. Kao za Radovljicu što stvoriše kompo- situm Radmannsdorf*^, tako i ovdje za Žele'če staviše u njemački kompositum kategoriju -dorf. Slovenski adjektiv sr. roda stvoren s po- moću sufiksa -jb od Želc, -çte preobrniše na osnovu izgovora t' > k' u Schalk što znači u starom visokom njemačkom „sluga, rob". Tako nastade njemački naziv Schalkendorf za Želeče. Prekmurje"*^, koje vezuje alpske slovenske dialekte sa nekada- šnjim panonskim, poznaje također ovakov tip imena mjesta. Dok su slovenačka u sr. rodu, jer se ima podrazumjeti selo (upor. Blagšeče selo malo niže), tri prekmurska su u ž. rodu. Mora se, dakle, pod- razumjeti vbsb > vas. To su 1. Boreča. Madžari su preveli ovo ime, slično kao Nijemci Želeče, u Borhâza „kuća, naselje porodice Bor"', Boreča je izvedenica od *Bore g. *Boreta (upor. Boretić, 15. stolj., A. Rj., I, str. 552), hipokoristika od Borislav. Ovamo ide : 2. Gornja je moda pravljenja hypokoristica ovoga tipa vrlo rano iščezla. Da je postojala, re- cimo, barem do 13. stolj., našlo bi se za nju zacijelo historiskih potvrda. I ovo razmatranje je važno za kronologiju imena tipa Želimlje. Ovaj tip spada također u sloj najstarijih naših imena mjesta. U Igu se govori: stioi blà u ŽeUml'im. Klada je nad Želimf-bm. Ethnicum je Želiml'ani. O ovom imenu mjesta pisao je Pintar u Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1908, str. 66—71. *^ U Igu se izgovara Žellm3l'šca. Upor. Časopis za slov. jezik i t. d., IV, str. 45. *' Tri prekmurska imena vadim iz Seznam občin v abecednem redu, razvrščenih po sodnih okrajih z navedbo raznovrsnih podatkov, u izdanju Okrajncg glavarstva u Murskoj Soboti g. 1921. Taj popis revidirao je dir. dr. Lokar. Iz slovenačke toponomastike U 63 i Dolnja Slaveča, od Slave g. -eta, upor. ime sela Slavetiči kod Jastre- barskoga, od Slavomir. Zacijelo treba ovamo pribrojiti i 3. Vaneča. Madžarizacija je ovdje postavila novo ime: Vaslak „željezno mjesto". Vaneča dolazi zacijelo od kršćanskoga hipokoristika *Ivane, g. -eta'^^. Upor. glede gubitka početnoga /- Vanča vas u Prekmurju i Tomišelj < Lutomysl -|- jb u ljubljanskom Barju. Značajno je što se nigdje ne nalaze mjesni nazivi ovoga tipa u m. rodu. Muški rod konstatirao sam samo u imenu položaja (Flur- name) Radeći laz kod Črnomlja'*'. Od imena mjesta ovoga tipa, koja sadrže generalni apelativ, koji se obično podrazumijeva, valja, pored Radeči laz, spomenuti po- najprije Bušeča vas, koju u Žumberku znaju bez generalnoga apela- tiva: Bušeče. Ovo je ime mjesta u toliko interesantno što lično ime *Buše, gen. -eta sadrži zacijelo nadimak. U Žumberku u selu Kupčini ima nadimak Buša, čime se hoće posprdno da označi čovjek koji kao smeten juri bez obzira. Stoji zacijelo u vezi sa slovenačkim i srpsko-hr- vatskim onomatopoetskim glagolom bušiti (Pleteršnik, 1, str. 72, A. Rj., I, str. 747), koji mora da je vrlo star, jer su ga od balkanskih Slo- vena posudili i Dakorumuni : bus, busala, busi, busiturä (upor. Tiktin, str. 245). Glede etimologije upor. Berneker, SEW, str. 97. U Žumberku postoji još i apelativ buša za oznaku male vrste rogate marve. Ple- teršnik pozna samo hrvatske buše, koje prevodi krivo „eine Art kleiner Kühe". Zacijelo je nadimak i Mrše, koje spominjem malo niže. U sudbenom srezu Raka imademo odatle ime sela Mršeča vas. Vollstän- diges Ortschaften-Verzeichnis iz g. 1892, str. 138 piše ga Mrseča vas a Imenik krajev iz g. 1874 Meršečnja vas. Njemački nazivi za ova dva mjesta Buschendorf i Merschetschen- dorf bez naročitog su interesa. U vezi sa Bušeča i Mršeča vas valja promotriti veoma brojnu kategoriju slovenačkih prezimena na -ç, g. -éta koja su nesumnjivo nadimci'". Nadimci se na južnoslov. teritoriji dadu potvrditi od 11. sto- Ijeća'i. Ovamo idu: Bravče (S), Brancç (S, K, upor. prezime Brane); *^ Upor. prezime IvanetlČ kod Metlike. Saopćenje direktora dr. Lokara rodom iz Črnomlja. ™ Liste što slijede sastavio sam na osnovu saopćenja što mi ih je velikom Iju- baznošću stavio na raspoloženje prof. dr Koštial. Dopunio sam ih na osnovu saop- ćenja koja sam dobio od dir. dr. Lokara i na osnovu ličnoga raspitkivanja. I ako sam išao za potpunošću, nijesam je ipak mogao postići. Etimologijsko tumačenje ima se uzeti samo kao provizorno. Ovdje je potrebno lokalno istraživanje na licu mjesta- 5' Upor. moj članak u Vjesniku za arheologija i historiju dalmatinsku, L, str. 134. 64 Petar Skok: Drobn^ (Š, valjda od droben, dröbän, Žumberak „sitan"), Galç (D, K, valjda od gah „crn", Berneker, o. c, str. 293) ; Gole (D, upor. žum- beračko unijatsko prezime Goleš); Gorš§ (Toplice kraj Novoga Mesta, upor. u Hrv. Goršič i Goršeti selo, A. Rj. 111, 293), H(e)rlè (Savinjska dolina); Hlepce (Š), Hlade, Hudç (D, Mirna peč); Kerhç (Š); Kern§{D)', Kodrç (D, S, „kudrav"); Korenç (Ljubljana); Kozolç (D, S); Kure (ne znam gdje je); Lob§^^ (D, K, označuje zacijelo čovjeka koji boluje od Içba = lûba, Žumberak); Malç (K, P, od mal „malen"); Maslç (N); Meke (Š, D); M(e)rše (G, D, K „mršav"); Medç-, Modrç (K); Mol^ (N, „bogomoljac", upor. Pleteršnik); Mož§ (M, P, S, upor. i slov. pre- zime Mozetič); Mravljç^^ (Brezovica); Nosç (D, upor. lat. Naso); Ostr§ (G); Perl^ (D, od glagola prliti, rum. ptrll „opaliti"); P{e)rn§ (G, Š, upor. i prezime Perniiš iz okoline Kranja i Ziljske doline, u vezi možda sa prna, prnav); Pomladç (ne zna se gdje), Pora(o)vnè (G, „čovjek koji ide samo po ravnici"); Rodç (G, Š); Saj§ (D, upor. i prezime Sajovic, „čovjek pun čađa"); Skub§ (G); S(š)ka(o)b(e)rn§ (upor. kod Pleteršnika skobrnjak „gesprenkelter Marmor"); Slabç (D, N); Smolç^'^ (D, G, N, S), Star^ (D, G, upor. prezime Starin); St(e)rl^ (N, D, Lož kod Cirknice) i Stçlç (G, Tunjica kod Kamnika) odnose se valjda kao držela > dežela (nadimak stvoren valjda za čovjeka koji rado upo- trebljava za kletvu riječ strela i t. d.); Srebrç (Š, Brežice, možda od srebro); Srn§ (D, upor. u Bosni ime sela Srnetica); Stražc (S); Svetç (N); Sûre (Postojna); Šare (ne znam odakle je); Šukljc (Belokranjsko, G, u Beloj Krajini izgovara se Ščukljc; nadimak čovjeku koji izgleda kao štuka, naglasu je se i Sûklje); Tajne (D); Tepç (Š, upor. kajkavsko tepec, tepsti se „skitati se"); Tihle (D, „tih čovjek"); Ud§^^ (D, upor. prezime Vodopivec) = Vodç (D); Županc (G). Dok je ova serija današnjih prezimena više manje lako shvat- ljiva, ima ih još golemo mnoštvo koje ne razumijem. Trebaće još mnogo lokalnoga i folklornog istraživanja da se objasne. Kao i gornju kategoriju, tako i ovu sastavljam prema pomagalima što mi ih sta- više na raspoloženje g. prof. dr. Koštial i dr. Lokar. Abc (G), Apç (D, Ima i Luh^, Ima i Mravlje pored Mrevlje. Radi toga nije izvesno da Ii je u vezi sa mrav. Jedan od današnjih Smoleta (iz Novoga mesta) zvao se prvobitno Smola. Kako ova riječ ima pejorativno značenje, promijenio je nositelj imena dočetak. Time se može dokazati, da današnja slovenačka jezična svijest ne osjeća više u ovim prezimenima nikakovih nadimaka. Upor. i starohrv. nadimak Smolbc iz 13. stolj. Upor. ovakovu fonetsku pojavu u Udmat za Vćdmat kraj Ljubljanice. Tu ima slapova. Dolazi od vodomQt > Admont. Iz slovenačke toponomastike II. 65 5 K), Arcç (Ljubljana), Ažb^ (G, Š), Arž^ (Š), Barlç (N, G, Š, Bela Krajina); Bajdç (G), Bedenç'^ (D), B(e)rnç (N), Berkç (Ogersko), Bendç (D, Š); B(e)rcç (G, D, u Št. Janžu, P), Blagnç (G), Blase (?, Š), Bohiç (D), 5oy7ç (ljubljanska okolina), Boltç (D, G, K), Bone (N, P), Äorsg (D), Brencç'-' (G, N, Š), ßuie (K), Cene (Š, G), a|-aZe (N), Ceme (G), Ce/i^/e (G), Cèhte (Š), a;^u/e (G), Cz;a/ife (Š), Čare (K), Ćorce (Š), Čepc (Š), Čmajne (Š), Činkole (D), Čo;De (K), Dram§ (Š), £)/-o/ç (G, P); D«//è (Ljubljana); £rcè (G), £«71(0), Fendç {G), Forte ec# (Š), />/e (D), F/erç (G), Flurç (Š), /7org (Ljubljana), Fuk§ (D), Ganc/e (G, Š), Gamç (D), Gomze (Š), Gofiç (D), Grozdç (D), Gunze (Š), /^aèè (N), //acç (G), /^a/^ç (K), Hledç (P), yera/ice (P), Jenkole (G), /ene (D), /esse (K), Jerše (G), /esf (Kranj, Ljubljana), Jose (K), /ofe (P), Kame (D), ATarce ('Z^, Kavrç (P), Kaple (ne zna se gdje), Karhne ili Kahnç (N), ATa/yoç (Ljubljana), ATeôe (N), ATeie (D), ^e/è's (N, D), Ä'Zme (? Š), (G), A-oèo/e (Š), Koce (Belokranjsko), Kobale (S), Kokole (G), AToz-cig (D, N), Korž§ (Š), /Cor^oe (ne zna se gdje), Kovče (G), Kreže (S), .^nie (G, N, pisano njemački Crische G), ATro/in/e (P), Kržc (D, N), Ä'urce (G), Lampe (N), Leèe (Š), Z-eHe (Š, D, K), Lence (D), Lznce (K), Lipe, Lovše'^ (Litija), (K), Mahnç (D, N, P), Mahovne (G). Ma/cf (Ljubljana), Afarsè (Mletačka), Matiše (ljubljanska okolina), Medl^ (Š), Mehlç (D, G), /WeAa/e (G), A/e/ç (N), Me/-/e (D), Merne (Ljubljana), Mez§ (Ljubljana), Mise (ne zna se gdje), Mokole (P), Motore (Š), Mote (G, N, K), Mrgolç (D), Mrace (Š), Mule (Š), Mure (G), A^a^oJç (D, N), Obersnç (Š), PaAuZ/e (D), Pangre (D, G), Paru/e (G), Pate (D) Pe/t/^ (N, G), Peče (D), Permc èo/e (Š), Venç (D), Vernç^'^ (Vrhnika), Fufe (ljubljanska okolica, u K pisano Wutte), Zagode (K, S, upor. kajkavsko-hrv. prezime Zagodd), Zavbe (K), Zipe (G), Zupç (S), Zebrq (G, upor. ime austrijskoga generala Scheure u Za- grebu, koji je bio slovenačkoga porijekla), Žaže (K), Žic (G), Žovn§ (S). Kao posebnu kategoriju ovih prezimena valja spomenuti kršćan- ska imena, koja su zastupana u toponomastici samo sa Vaneča, ako je ispravna gornja analiza. Ovu kategoriju sačinjavaju ova slovenačka prezimena: Anžc od Hans, Benč§ (Ogersko, upor. Bencetić, hrv. pre- zime 16. stolj. i ime sela Bencetići kod Karlovca, slov. hipokoristik od Benedictas), Blažc (S, od Blaž < Blasius), Dan§ (G, možda od Daniel) Francç^'^ (kao prezime u Š, inače općenit hipokoristik od Franc; mlađa je tvorba zbog toga što ne pokazuju palatalizacije), Franke (D, P, možda od Franko, upor. Franković), Ile (G, možda od Ilija), Ive (G, možda od Ivan, upor. ital. prezime Ive, srp.-hrv. Iveta, Ivetić, selo Ivetići, A, Rj., IV, str. 104), Jože (općenito lično ime srp.-hrv., kato- ličko i slovenačko), Jure, Janž§ (G, K, od Janez < Johannes), Janče (K, možda od Janko), Jerç (D, možda od Jeronim), Jernejče (G, od Jernej), Kobç (Dolenjsko, Belokranjsko, možda od Jakob), Lavrç (K, S, upor. i prezime Lavrič, od Laurentius), Lojze (ljubljanska okolina), Mat^, Mäte (D), Matevže (K), Nace od Ignac, Štefe (G, P), Tome (G, Medvode, Ljubljana). Opaža se da je kategorija prezimena ovoga tipa srazmjerno malobrojna i da zaostaje za kategorijom nadimaka. Kršćanska imena počinju prevladavati na teritoriji alpskih Slo- vena po prilici u isto doba kada i kod Hrvata, t. j. od 12. stoljeća dalje. Prema tome, ima se uzeti da je ovaj sufiks bio produktivan od najstarijih vremena sve do danas. U pučkom govoru ima pejorativno značenje: poscanè od scati „koji vodu pušta" (Pleteršnik), posrane „posranec", prdè „Farzer" (Pleteršnik). Ovamo ide i primjer koji mi saopćuje g. Ramovš: Micç pejorativ od Mica (Marija). Priča se da od ove slovenačke porodice potječe i pisac franc, fantastičnih romana Jules Verne. Upor. za napuštanje palatalizacije kod ovoga sufiksa srp.-hrv. prezime Lu- ketič i ime katol. sela Cfgetiéi u Žumberku. Na srpsko-hrv. teritoriji hipokoristika s ovim sufiksom dobijaju još -a. Tako nastadoše prezimena kao Goreta (upor. slov. GorsçJ, Šimeta (Kaštel Stari). Iz slovenačke toponomastike II. 67 5* U ovoj se posljednjoj funkciji upotrebljava u Žumberku kod ka- tolika konglutinat -ce, gen. -četa: tepče pored Jošče, Perce, Karlinče, Marče, Barče, Katdnče, Milče, Anče, Jivče, i t. d. Sve žumberačke iz- vedenice s ovim sufiksom uvredljivi su pejorativi od ličnih imena što se dobivaju na krstu. Nikakove uvredljivosti ne pokazuje ovaj sufiks n. pr. u Južnoj Srbiji: Jovanče, Skopljanče i u Srbiji uopće gdje ima deminutivnu vrijednost: sanduče (Beograd) „mali sanduk". Arhaički adjektiv na -jb od prezimena ovoga tipa nije ni danas posve mrtav u slovenačkim dialektima. Sačuvao se ne samo u ime- nima mjesta, kako smo gore vidjeli, nego i u oznaci žene koja pri- pada mužu ovoga prezimena, u familijskoj mociji. Kod Srba je još i danas živ običaj da žena nosi prezime svoga muža u posesivnom adjektivu: Draga Jovanovičeva. Kod zapadnih Jugoslovena, Hrvata i Slovenaca, danas je valjda pod uplivom Ni- jemaca i Italijana, ovaj običaj napušten. Jedino ga dialekti znaju, ali samo uz lično ime: Mila Markova (Žumberak). U starije doba postojao je isti običaj i kod Slovenaca kao i kod Srba. Ramovš o. C. str. 251 zabilježio je iz Trubara (g. 1558) Katerina Šavleča^^ „žena imenom Katerina koja pripada mužu prezimena Šavlc". Danas bi se reklo samo Kat. Šavle. Iz Borovnice imamo Meleča mat „mati osobe koja ima prezime Melç, gen. -éta (v. gore). Bilo bi od interesa saznati gdje su još mogući ovakovi adjektivi. Inače se opaža da je i u ovoj funkciji ovako stvoren adjektiv danas postao neproduktivan. To se vidi odatle što se osjeća potreba da se prvotni adjektivni sufiks ž. r. -eča još supstantivira sa -ka: Mislečka „žena koja pripada mužu prezime Mislç, g. -éta", Siirečka „žena muža Sûre, -eta (Postojna), Masleška od Maslç (v. gore), Me- deška od Med§ (v. gore), Mezeška od Mez§ (v. gore), Škabrneška od Škabrnc (v. gore). Iz toponomastike saznajemo još i to da su ovakvi adjektivi ne- kada bili mogući i od hipokoristika na -ša. Tako imamo Blagšeča sela od Blagšc Blag(u)š§^* Ramovš, o. c, str. 251) od Blagomir {upor. Blagoje, prezime Blagojević, ime mjesta Blagojevina, A. Rj., I. str. 409, Blaguša, ime sela u Hrv. 13. stolj. A. Rj., I, str. 423). Kolika se u gornjim listama spomenuta prezimena na -iig imaju ovako tumačiti, to će trebati istom utvrditi na osnovu cjelokupnog materijala prostudiranog prema folkloru i mjestima. Ovamo idu ^ ,bludnica koi biše ime Katarina Šavleča". Upor. bunjevacko prezime Gregša od Gregor i t. d. 68 Petar Skok: zacijelo prezime L'ubše (Savinjska dolina, pr Uabšet „kod Lubšeta") i Tomšc (G, upor, hrv. prezime Tomšič), od Ljubomir, odnosno od Toma. Da je bilo uz ovakove adjektive u toponomastici i drugih gene- ralnih naziva, sjem laz, selo, vas, što smo ih pobrojali, to možemo zaključiti iz naziva Tanca gora, njem. Tanzberg. Vrlo je lako moguće da je Tanca nastalo prema mišljenju dir. dr. Lokara od Stânç, -eta^^- S- je mogao lako ispasti u izrazima s prijedlogom iz'b > s c. g. „od" : *s Stanče gore. Da li ovamo treba uzeti i Belči vrh kod Vinice ne može se znati, jer je moguće ne samo *Beleči od Bçlç (v. gore), nego i od prezimena Belec, koje se piše i Beuc, Bevc (upor. i belec „pijesak" i „čovjek iz mjesta koje se zove Bela kod Bleda"). 3. Sufiks -ij a u srpskohrvatskim i slovenačkim imena mjesta Ovaj sufiks nastao je, kako se zna, iz grčkoga -la. Kršćanstvo ga je proširilo po čitavoj Evropi. Kod nas može da ima i kolektivno značenje, upor. n. pr. u Žumberku kod ikavaca katolika kolija kolektiv od kola. Kolektiv označuje -ija i u ethnicumu Srbàdija i Šokadija. Ovaj isti konglutinat nalazimo i u Šumadija u Srbiji, u nazivu koji se op- ćeno izvodi od šuma. Da i na srp.-hrv. teritoriji uključuje ideju lokaliteta, to se vidi u izvedenici provalija „abyssus". U slovenačkom ovaj sufiks ima također kolektivno značenje lokaliteta. Tako n. pr. slovenačka riječ kmetija znači pored „ukupnost kmetova" i „kmetovsko naselje". Nije, dakle, čudo što se ovaj sufiks nalazi i u imenima mjesta. Nalazimo ga u imenu muslimanskog sela kod Banje Luke : Novo- sèlija. Sasvim je jasno šta -ija u ovoj izvedenici znači. Hoće se da označi zemljište dano novim naseljenicima. „Čovjek koji se skoro, ne- davno, gdje naselio" zove se prema jednoj potvrdi novosel, A. Rj. VIII, 252. Naziv mora da je vrlo star jer već Dušanov zakonik pozna selo i zaselak Novoseh. Ista složenica postoji i u daljoj izvedenici istoga značenja: novoselac. Vrlo je često prezime Novosel u hrvatskom di- jelu jugoslov. naroda, u Žumberku Naosel (katolici, župa Oštre). Novo- seli i Novoselci čest je toponomasticum, upor. A. Rj., VIII, 253 i Ma- '5 U današnjem se književnom slov. govoru opaža tendencija da se prezimena na -g oksitoniraju. Ova tendencija ne vrijedi za sve dialekte i za sve slučajeve. Iz slovenačke toponomastike u. 69 žuranić, Prinosi, str. 757, gdje se prezime prevodi ispravno „novus colonus", upor. bos. prezime Novokmet. Ime mjesta Nôvoselija sg. f. u značenju naselja „novoselaca = novi coloni" potječe, prema tome, iz bosanskog predislamskog feudalnog doba**. U feudalno doba Hrvatske oko Zagreba, izgleda, da se je češće upotrebljavao za oznaku zemljišta koje pripada nekoj časti. Tako imamo u neposrednoj blizini Zagreba dva sela koja se zovu Knežlja^^ i Kustošlja^^ Prvo je ime očita izvedenica od imena stare zagrebačke gradske časti knez.^^ Prema tome kneži/a znači ili zemljište koje pripada gradskom knezu ili selo koje mu plaća neki porez. Naselje koje je nastalo na tom zemljištu zadržalo je stari apelativ. Sufiks -ija u Knežija, prema tome, znači isto što i složeni sufiks -ščica u Frateršćica : „zemljište odnosno naselje koje pripada fratrima". Nalazi se u blizini Kustošije™. Kustošija označuje zemljište ili naselje koje pripada ili plaća bir kustosu. Custos je srednjo-latinska riječ koja u mađarskom i hr- vatskom latinitetu označuje kanonika čuvara crkvenog dobra''^ Novo selo je veoma čest toponomasticum. Na koji se feudalni pojam od" nosi, to će trebati istom ustanoviti. Upor. apelativ knežija kod Mažuranića, Prinosi, str. 516 i A Rj, V, 115 si, gdje se navode i druga mjesta ovako nazvana. Zagrebačka Knežija potvrđena je prvi put 1535: pratum publicum ad Knesyam, Laszowsky, Mon. hist. Hb. civ. Za- grabiae, XII, 131. A. Rj., V, 828 bez naglaska i bez starijih potvrda God. 1389 pominju se dominus Luka, Dragozlaus, Anthonius Jursich et Gyurgck Blanchich kao „knesy illo tempore super quadam terra", Tkalčić, Mon. Za- grabiae, IV, 295. Ne znam da Ii Mažuranić, Prinosi str. 516 dobro interpretira zna- čenje ove stare zagrebačke titule sa „općinski prisežnik, određen da s jednim drugom svojim ubire daću knežiju". Pored knežija, o kojem gradskom porezu donosi obilnih potvrda Tkalčić, o. c. II, 494 a. 1494: comitatum nostrum vulgo knesya dictum; IV, 308: knesiam solvere; VIII, 233 a. 1524, IX 60 a. 1392, 172 a. 1429: et sui cuncti heredes de eadem vinea sextam partem vini ad comitatum nostrum vulgo knesya dictum conducere teneantur, morao je postojati u Zagrebu i naziv knežina, kako se vidi iz imena mjesta Knežinščica u bilj. 70, ali se ne zna, da li je taj oblik imao isto značenje koje i knežija. '° Starih potvrda nema. Glede sufiksa -ščica upor. naziv sjenokosa pratum, (foenile) blizu Save kod Zagreba Knežinščica, pisano Knesynschycza a. 1514, 1535, Tkalčić o. C. XI, 96, Xn, 130. Bartal, Glossarium mediae et infimae latinitatis regni Hungariae, 192 ima custos canonicus, capitularis. Ista značenja potvrđuje i Tkalčić o. c. I, 233 a. 1364 custos ecclesiae zagrabiensis, III 42, 43 a. 1505 custos ecclesiae cathedralis i t. d. s iz srednjovjekovnog latiniteta izgovara se u kajkavskoj Hrvatskoj općenito š: /ui (Žum- berak) .pravo" samo u frazi nimaš jaša, fiškuš (Hrv. Zagorje) i t. d. 70 Petar Skok: Na slovenačkoj teritoriji mislim, prema upozorenju dir. dr. Lokara, da ovamo ide naziv mjesta Kàndija. Dvije su Kàndije. Jedna je preko mosta rijeke Krke kod Novoga Mesta a druga malo seoce (frakcija sela) koje pripada općini Gabrje''^. Obje ove Kandije imaju danas kratki naglasak na a. Ali taj naglasak može da bude sekundaran. Nije isključeno da je prvotni naglasak bio isti kao i u kmetija. Ako je to istina, onda možemo smatrati naziv Kandija kao izvedenicu od porodičnog imena Konda'^. U tom slučaju imali bi u nazivu Kandija istu fonetsku pojavu „akanie" kao i u nazivu ptice pandîrek^^, to jest prelaz nenaglašenoga on u απ'^. Porodice Kanda nalaze se danas u Beloj Krajini u Semičkoj župi'*. Ovamo su došli Konde za vrijeme velikih seoba Uskoka negdje sa Balkana. Porodično ime Kanda ili Konda dosta je rašireno na hrvatsko- srpskoj teritoriji, upor. A. Rj.., V, str. 263, 3. i patronimičku izvedenicu odatle Kondić (Bosna). Pored toga ima i ime naselja Kondovo. Kod Rumunja imamo također prezime Coanda. Može se misliti da je ovo prezime grčkoga porijekla; u novo- grčkom imamo naime riječ -/.οντός ili κ.ύντος koja znači „kratak, βραχύς", upor. Sophocles, Greek Lexicon, str. 680 i Franck, Studien zur skr. Orts- namenkunde, str. 205. Ali može da bude i srp.-hrv. hipokoristik od Konstandin prema novogrčkom izgovoru, upor. i Kostadin. Ovakvih će balkanskih prezimena biti kod Uskočkih prebjeglica više. Tako u Žumberku imamo unijatsko prezime Kordići, koje je dalo i ime naselju, izvedeno od lat. chorda, rum. coarda „žica, struna, motka itd."'' Korda se još nalazi u imenu šume Kordina Gora (u bli- zini Kordića blizu Sošica). Kordića ima danas i na slovenačkoj strani " Župa Brusnice. Prema saopćenju prof. dr. Koštiala niko se u ovom selu danas ne sjeća da bi ikad bio koji Konda ovdje. Prvi Konda došao je doduše u Kandiju pri Novem Mestu iz Semiča istom u početku 20. stoljeća, kako mi saopćuje prof. Koštial. Ali ovaj podatak ne može da kaže ništa za 16 stoljeće kad se na Dolenjskom pojavljuju prebjeglice sa Balkana. Upor. Pleteršnik ponîrek, pondîrek „podiceps, minor, cristatus". I Pleteršnik pozna pandîrek, kako se govori u Novom Mestu. Upor. Ramovš o. c. str. 221. Ostali primjeri „akanija" u Novom Mestu prema saopćenju prof. dr. Koštiala su ovi: gaspad, damu „kući". Kako mi g. dr. Koštial javlja, na Dolenjskom ima i prezime Konde. " Upor. za rumunska prezimena ovakova značenja na srpsko-hrvat. teritoriji bos. prezime (katoličko) Mačuga < rum. macïacâ „motka", ZfrPh, XXXVI11, 549 n° 23. Ima i prezime Mačaka, ali ne znam odakle je. Upor. još bug. mačka = mačak Berneker, SEW, II, 1. Iz slovenačke toponomastike II. 71 U Šmihelu. Ovo ime valja razlikovati od slovenačkog nadimka Kodrič „kudrav". Kordića ima u Hrv. Krajini, na Rabu i u Dubrovniku, ka- tolika, pravoslavnih i unijata. U travničkom okrugu ima i selo Kordići'*. Drugo slovenačko ime mjesta koje bi moglo da ide ovamo jeste Litija^^, njemački Littai. To je možda izvedenica od part. pass. lifi^. Nazivom Litija označivao bi se prema značenju ovoga participa teren koji je izvržen poplavama Save. Litija se zaista nalazi na takovom terenu. Ali nije posve izvjesno da li se u nazivu Litija zaista nalazi su- fiks -ija jer se njemački oblik Littai dade potvrditi već od 12. vijeka: c. 1140 villa Littae, a. 1145 Lite in parte Czernuch sitam, v. KUB, I, 92, n°86 i 99 n°97, za tim a. 1304 daz Lutey bei den Vischern, v. AH, 267 n° 87, a u ovo bi doba očekivali -îe. 4. Recimo još koju o Celovac-Kl agenf urt^i Od vremena kada je pokojni Baudouin de Courtenay napisao u Jagićevu Archivu^'^ bilješku, da Celovec radi dialektičkoga oblika Cvalôuc koji se govori u Tolminu može da potječe od Cvilovïcî, a ovo da je prijevod njem. Klagenfurt, ušlo je ispitivanje ove intere- santne toponomastičke dublete u sferu modernoga lingvističkoga ispi- tivanja, koje operiše sa glasovnim zakonima kompetentnih dialekata. Do tada bio je samo njemački naziv, koji se pojavljuje veoma kasno, istom na koncu 12. stoljeća nešto prije početka vladanja vojvode Bernharda^^ (1202—1256), u današnjem obliku Chlagenuurt^'^ predmet lingvističke intuicije. Prevod koji potječe od opata Ivana iz Viktringa jasno kaže kako je njemački jezični osjećaj onoga vremena interpretirao ovu složenicu. Opat je prevodi u quaerimoniae vadum (14. stoljeće). " Upor. A. Rj, V, 321. " Ovako se piše književno-slovenački. U mjestu se izgovara Ltlja, Ldtljd. ^° Upor. kod Pleteršnika litje „Guss", litina „Gussware", lît gen. -i „Saft von Obst, Most". Njemački oblik, izgleda mi, govori protiv mogućnosti identificiranja imena mjesta sa litija „Eibisch" < althaea. Upor. glede sufiksa rsnija „lijek" (kod Dolenaca ; riječ je poznata i Žumberčanima kad imituju slovenački govor, arcnija u Ljubljani < sr. vis. njem. arzenie, danas njem. Arznei. Pleteršnik nije zabilježio ovu tu- đicu za zdravilo (u Žumberku i Ljutomeru vraštvo). Literaturu po ovom zakučastom pitanju oominje Ramovš, o. c. str. 138. 82 XXVI, Str. 160. ^ Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae, sv. IV, 1, str. 483 a. 1256: Hic princeps oppidum quod Querimonie vadus alio nomine Chlagenf urt dicitur initiavit. ^ A. 1193—1199: muta in foro Chlagenuurt, Jaksch, o. c, III, str. 541, n°1412. Od g. 1268 stalno se pominje Chlagenfurt kao forum et Castrum. 72 Petar Skok: SI. II. Kako Celovec leži u močvarnom kraju kojim protječe Glana^^ (kor.-slov. Huänä sa istim naglaskom kao i suänä „Reif", njem. Glan), držali su drugi učeni ljudi, kao Megiser (1592), Valvasor, jezuita Han- sizius, da je Klagenfurt nastalo korupcijom iz Glanfurt. Protiv ovoga učenja ustali su jednoglasno svi dosadašnji ispi- tivači njemačkoga imena: Müller, Scheinigg, Pintar i Lessiak. Istina je da se Glanfurt ne da potvrditi u starim listinama za Klagenfurt i da se tako zove danas naravni otičak iz Vrbskoga je- zera, zabilježen na specijalnoj karti bivšeg austro-ugarskog general- štaba, a za koji Jaksch** i Scheinigg tvrde da se je u srednjem vijeku zvao Languarfi^. Ovakove se složenice pominju a. 979 Glanadorf, danas Glandorf, i to baš „in pago Chrouuat sita", o čemu malo niže, a. 1065—1077 Glanahovun danas Glanhofen; Glanegg, Rlamm- bach (pritoka Glane kod sela Pernegg). Kad bi kod imena mjesta odlučivala historijska fonetika, onda se zacijelo iz današnjega koruško-njem. izgovora Kchlqgnfûrt nikako ne bi moglo zaključiti na postojanje prvotnog oblika Glanfurt, koji ^ Najstarija potvrda imena rijeke potječe iz g. 983 flumen Glane. Izgleda da je ovo predindoevropska riječ jer imamo u Francuskoj u Ardennes flumen Glanis a. 667, u Hispaniji Flàviq i u Engleskoj flumen Gleni (Baeda), danas the Glen, upor. Holder, Altceltischer Sprachschatz, I, str. 202—3. Mon. hist. ducatus Carinthiae, IV, 2 (stvarno kazalo s. v.). Prvi put se pojavljuje ovo ime a 1171, a. 1198, Jaksch, o. c. V, str. 61. Iz slovenačke toponomastike II 73 nije ni potvrđen u starim dokumentima. Čak nam je opat Ivan u svome prevodu rekao kakovo je značenje davao njemački jezični osjećaj njegovog doba ovoj složenici i da od 14. stolj. dalje niko, sjem učenih ljudi, nije ni pomišljao na Glanu. Ali kod tumačenja imena mjesta ne odlučuje samo historijska fone- tika. Iz imena kao što su Kočevje, Smoković, Raštevia^^ mi znamo da gra- fija jezika većega prestiža može da izmjeni oblik koji domoroci daju imenu mjesta. Po slovenačkoj i srpsko-hrvatskoj fonetici mi bi mjesto Kočevje očekivali Hočevje, mjesto Smokovič samo Smokovik, mjesto Raštevič samo (H)raštevik. Ipak je tuđa grafija uspjela da izmjeni oblik samih domorodaca. To je zbog toga što se u jezičnoj svijesti kod imena ne misli nikako na značenje imena mjesta, pa grafija učenijih ljudi može lako da prodre u izgovor prostoga naroda. Ova se po- java ne opaža samo kod nas nego i drugdje u svijetu. Čudno je što nijedan dosadašnji ispitivač njemačkoga imena nije vodio računa o ove dvije istine što slijede. Ime Klagenfurt, kako je već Scheinigg dobro istakao^', nije starije od 12. stoljeća. Ovo je kasna feudalna njemačka kreacija, kao što je i Sicherberg^^ (a. 1274) od čega nastade Žumberak, koje je najjužnije njemačko feudalno ime na našoj jugoslovenskoj teritoriji. Njemačka feudalna toponomastika drži se na našoj teritoriji, u glavnom, triju principa. Ona ili 1. daje svoju denominaciju sasvim neovisno od naše (tip Rudolfsworth za Novo mesto, u dialektu samo Mesto) ili 2. daje više manje uspjele prevode naših imena (tip Rad- kersburg za Radgona) ili 3. adaptira naše oblike u danim padežima njemačkim izgovornim navikama (tip Laibach za Ljubljana). Da bi se moglo odgovoriti, kojoj od ove tri kategorije pripada Klagenfurt, treba, prije svega, biti na čistu o tome koje je ime sta- rije, da li Klagenfurt ili Celovec. Baudouin je bio mišljenja, sve ako ga i nije izričito naglasio, da je njemački naziv primaran, a slove- nački da je sekundaran, t, j. prevod. Prof. Ramovš, koji je kao zadnji naučnik uzeo učešća u svoj učenoj raspravi^^, opet misli da je slovenački oblik vrlo star, ali da je iste starosti i Klagenfurt. On za oba oblika pretpostavlja keltsku Upor. časopis za slov. jezik, i t. d , V, str. 11—14, Јужносл. Фил., VI, 77 br. 44. AfslPh, XXVII, 146 si. Vijenac, XII, str. 685. Druge su potvrde : Sicherberk, i disimilacije : a) r—r > l—r: Sichelburg, h) r—r > m—r: Sghembergh. Hist. gram. slov. jezika, str. 138. 74 Petar Skok: osnovicu *AqmlavaP^, za koju nema nigdje nikakovih potvrda. Iz ove osnovice, veli on, razvili su se slovenački i njemački oblik ne- ovisno jedan od drugoga. Ovaj nazor je nemoguć jer je posve iz- vjesno da Klagenfurt ne može biti starije od 12. stoljeća, od dobe utemeljenja grada po vojvodi Bernhardu. Kako ni na slovenačkoj ni na srp.-hrv. teritoriji nije poznat slučaj prevođenja njemačkoga feudalnoga imena mjesta'-', nego samo adaptacije fonetskim zakonima (tip ŽCimberak, koje je nastalo iz Sicher- berg preko disimilacije Syhemberg), nema druge nego uzeti da je ime Celovec, ma da je potvrđeno u pisanim dokumentima istom u 18. stoleću'*, mnogo starije od Klagenfurta. To potvrđuju i dialektički oblici za književno slovenačko Celovec. Ti oblici vele da današnji slovenački književni oblik nije iskonski, nego sekundaran, koji se razvio iz starijega *C(e, i)b(e, ijl'ovbcb. U ziljskoj se dolini, najbližoj samome mjestu, veli Cèbdlôuac^^ ili Càblôuc. Kon- sonant b mogao je u ovoj riječi mijenjati svoj položaj upravo kao u *bbčela > slov. čebcla, čbela, srp.-hrv. pčela, čela^^. Iz Cèbdlôac nastalo je sasvijem pravilno *Bàcalàuc > Cèlôuc, kako se govori u rožanskom i kranjskom dialektu. Odatle nastade i današnje književno slovenačko pisanje Celovec i srp.-hrv. Celovac. Međutim je od dva poluglasa prvi mogao ispasti, pa je onda mogla nastati ista asimilacija cb > cv kao u srp.-hrv. čvan za čban > džban, žban, žbanja^'^. Rezijanski, gorenjski i koruško-slovenački oblici, opet, govore imperativno da je / u ovom nazivu bio palatalan konsonant. Rezijansko Cijûvac sa j za I ovu pretpostavku naročito potvrđuje, dok ostala dva dialekta time što t nije prešlo u u kao u telo > täu^^. Pintarova je greška što o ovoj činjenici nikako nije vodio računa. Prema Ovilava (Colonia Aurelia Antoniniana) u Norikumu, danas Wels an der Traun u Gornjoj Austriji, upor. Holder, o. c. Izuzevši gore slučaj Rožnik = Rosenbach, koji ja posebne prirode. ^ Upor. Scheinigg, AfslPh, XXVI, 146: a. 1780 v Zeloazi, a. Zelovez, Zelouzhan (ethnicum). '5 Ovaj oblik ,lento" za ziljsku dolinu saopćuje mi prof. dr. Arnejc. Upo- trebljava se promiscue sa drugim, koji bilježi i Ramovš o. c Berneker, SEW, 116. 97 AfslPh, XXXV, str. 338 n» 2. Ali cv < cb ni ne treba da bude produkt asi- milacije. Vjerovatnije je da ovdje imademo t. zv. umgekehrte Sprechweise ili franc, fausse régression kao u Velikovec za BhkoUc. Kako u nekim koruškim dialektima postoji pravilo v >b, događa se da okolni dialekti krivo prenose međusobne oblike. Ramovš, o. C. 158 si. 98 Ramovš, o c, Iz slovenačke toponomastike II. 75 Isključena je, prema tome, misao da bi Celovec mogao biti prevod od Klagenfurt. Moglo bi biti samo to, kako uzimlje i Lessiak, da je njemački naziv Klagenfurt prevod sa slovenačkoga u onom smislu, kako je opat Ivan tumačio njemačko ime'^. Lessiak je zapravo Iva- novu prevodu dodao samo preciziju modernoga folkloriste i foneti- čara. On kaže da se u prvom dijelu nalazi Klaga „duh ili utvara koja cvili na blatnim mjestima ili kod mostova". Ovo sasvim vjero- vatno i Iako razumljivo tumačenje njemačke riječi prenio je Lessiak i na slovenački naziv koji izvodi od cvilavbCb od cvita „žena koja cvili". Već je Ramovš dobro rekao da -l'a- ne može da dade -l'o-. Ali valja dodati da nema primjera u ziljskom dialektu ni za umetanje poluglasova a u grupi cvà- cvi- > cbbb. Ako se, prema tome, i mora kazati da je Lessiakovo tumačenje njemačkoga oblika moguće, nje- govo se prenošenje značenja dobivenog iz njem. oblika na slovenački mora svakako zabaciti. Valja reći, nadalje, i to da pored njegova tumačenja njemačkog oblika može da postoji i ono Megiserovo i ostalih. Kako je složenica Klagenfurt kreacija njemačkoga feudalnoga jezika, sasvijem je lako moguće da su učeni sastavljači naziva za Bernhardovu gradsku krea- ciju postupili na ovaj način. Oni su mogli znati da se u koruško- njemačkom jeziku govori khlan < *khlain za st. v. njem. kleini, sr. v. nj. klein. Da bi stvorili razliku prema nazivu za naravnu otoku iz Vrbskoga jezera, koja se zvala Glanfurf°°, oni su ime feudalnoga na- selja sagrađenog na čvrstom temelju na podnožju brda pisali učeno Chlagenuurt držeći se gorenjsko-koruškoga izgovora i = njem. ge^"^ (=j) u domaćim riječima i posuđenicama: kao što su noje = noge, Jera, Jedrt < Gertruda, Marjeta < Margeta, jerob = gerob < sr. v. nj. gêrhabe, lij = njem. Gilg < Aegidius (cf. starofranc. Gilles) i t. d. Na ovakovu učenu grafiju moglo ih je navesti i pisanje toponomasticuma Hägen = Hain, upor, i dialektičko Hambutte za Hainbutte, Hagebute. Da SU ovako mogli postupiti može se zaključiti iz ovoga po- datka. Rijeku do koje leži Celovac zovu danas koruški Slovenci » AfslPh, XXVII, 414-416. Prema obavijesti koju dobivam od prof. dr. Arnejca, kor.-slovenački se zove ova otoka Jezernîca ili Vânkrfajta Poslednji naziv dolazi i u srednjem vijeku (v. bilj. 87). Dolazi od njem. Langwarte Lendkanal, na kome je Celovac, sagrađen je u 16. stolj. i zove se i slov. Lont (od landen „pristati") ili Breg. Upor. Lendorf, slov. Dahôrse. Upor. o ovoj specifičkoj gorenjsko-koruškoj palatalizaciji Ramovš, Hist. gram. slov. jezika, II, § 137 si. 76 Petar Skok: Huânà. Vokal a u ovome nazivu odgovara tačno njemačkome nazivu Glan, potvrđenom iz 10. stoljeća (v. bilj. 85). Vrlo je lako moguće da u ovom slučaju imademo pojavu koja naliči na Kočevje za Ho- čevje, to jest izjednačenje domaćega naziva tuđemu, jer Slovenci i Nijemci žive uz ovu rijeku u simbiozi. Rijeka se slovenački zove danas i Glina^'^'^. Ovako je pišu danas neki pisci. Potanjih potvrda iz naroda samoga nemam o ovom obliku. Isto osciliranje vokala vidi se i u imenu potoka kod Ljubljane Glinščica pored Glanščica^°^. Glina je dalo po bavarskoj diftongaciji *Glein. Ovaj se je oblik zaradi simbioze Nijemaca i Slovenaca miješao sa starim Glan^'^^. Stvaralac naziva Klagenfurt iz 12. stolj. mogao je, prema tome, čisto lako napraviti hiperkorektan naziv *Glain furt, koji je opet pisao hiperkorektno Klagenfurt. Njemački stanovnici, tačnije podložnici feu- dalnoga Klagenfurta, izgovarali su u svojem dijalektu ovu hiperko- rektnu ortografiju upravo onako kako se i danas u Francuskoj često izgovara ortografija u imenima ličnim i mjesnim: upor. a) za lična imena Nepveu^°^ mjesto Neveu, Lefébure (b radi lat. faber) mjesto Lefèvre, b) za imena mjesta Roubaix, Auxerre, gdje je x samo stara ortografija, koja bi se danas morala izgovarati samo s. Malo niže ćemo vidjeti da isto ovo pravilo vrijedi i za slovenački jezik. Danas se iz- govara ortografija u ličnim imenima Kastelic mjesto Kasteuc i t. d. Da Klagenfurt nije ništa drugo nego hiperkorektno pisanje, na to upućuje još jedna okolnost. Imade naime i drugo hiperkorektno pisanje, rjeđe doduše i kasnije, Kladen a. 1550, 1578 u Kozmografiji Seb. Münstera (v. Pintar, Archiv für slav. Phil., XXXI, 383 si.). Upo- redi s ovom grafijom i pseudoučene nazive Claudii porta, forum, furtum. Ovdje je jedan učen čovjek pisao -den- mjesto -gen-. Pintar /. c. je nesumnjivo pogriješio što je pokušao dati novu etimologiju za njemačko ime mjesta poklonivši važnost ovoj grafiji. Upor. Lessiak, Archiv, XXXII, 187. '"^ Ovako se danas piše književno-slovenački, upor. Potočnik, Vojvodina Ko- roška, I, str. 90. Pomenuti treba, da južno od Celovca kod Borovlja postoji selo Gline ili Glinani, njemački Glainach, gdje se jasno vidi bavarska diftongacija slov. dugoga I, a. 1220 - 4 Glinach, Jaksch, o. c Selo se zove Glince. Potok protječe tim selom. Saopćenje dir. dr. Lokara. '"^ Da je do ovoga miješanja zaista došlo, to dokazuju potvrde za Glein sd Wolfsberg, za koje mjesto čitamo kod Jakscha o. c. Glan, Glana ms. a. 1193 — 1220. Slovenačko Glina za Glana, ako se ne osniva na pretslovenskome Glgna, supstitu- cija je slovenske riječi za neslovensku. Glina je i onako čest slov. toponomastikum. Upor. A. Rj, 111, 197 a 1209 Fluvius Glina, Glina (< glinbna) Gora i t. d. Pravo ime francuskoga književnika Luc Durtain-a, kako mi je sam saopćio. p se izgovara protiv svakoga pravila. Pisanje p je latinizacija prema nepofem > neveu. Iz slovenačke toponomastike II. 77 Očito je na osnovu svega ovoga da su se germanizatori dali zavesti na grafiju -gen (odnosno -den) za n (t. j. na Kladen-, Klagen- za Glan-) i njemačkim izgovorom dentalnoga nasela n koji u nje- mačkim alpskim zemljama može biti i résultat redukcije konsonantskih grupa dn i gn (upor. Pirchegger, Die slavischen Ortsnamen im März- gebiet § 17, str. 135 si., dok kod Lessiaka, Die Mundart von Pernegg in Kärnten, Paul-Braune Beiträge XXVlll, str. 31 nema ove assimila- cije). Upor. primjere pučkoga njemačkoga izgovora: Fiants = Fladnitz Žumberak i Drachenstein > Trakošćan, dva sasvijem razumljiva feudalna naziva. Ako se držimo ovoga principa, onda je jasno da moramo dati pravo Megiserovu a ne Ivanovu tumačenju. Pitajmo se sada može li Klagenfurt biti prevod slov. naziva. Ovo mišljenje nastalo je kod modernih filologa na osnovu goričkih slove- načkih oblika Cv9l6uc^°^ u Tolminu ili Cviloac u Bači (na Goriškem), za koje su današnji lingviste držali da su prvotni, što nije ničim do- kazano. Oblik koji je bliži samome mjestu, a govori se u ziljskoj dolini, Càbalôifc, nije se mogao nikako shvatiti kao izvedenica od cviliti. Vidjeli smo da je iz ovoga oblika nastao pravilno Celovec < ^BacdFone. Deformacija cdbdl- od cviliti nije ni za koji slov. dialekat potvrđena. v mjesto b u Cvdlôac i t. d. i onako ne treba da bude primarno, nego sekundarno, t. j. upravo onako kao v za b n Velikovec za Bh- kouc. Prvotni je oblik vjerovatno baš onaj koji se govori u dialektu najbližem samom gradu. Upor. bilj. 97. Na rubovima jezične teritorije često se, doduše, znaju sačuvati arhaistički oblici jezični, kako se u romanistici često imalo prilike '"ß Kako mi saopćuje prof. dr. Arnejc, izgovor Cüdlouc, čuje se i u Slovenjgracu. 78 Petar Skok: utvrditi. Ali ovo pravilo ne vrijedi apsolutno i bez izuzetka. Gore smo opet vidjeli da se je iz Cdbdlouc mogao razviti pravilno Cvalouc Cvilouc u goričkim krajevima na osnovu t. zv. umgekehrte Sprech- weise ili fausse régression. Ako obratimo pažnju slovenačkom obliku, nakon što smo obra- čunali sa njemačkim, onda moramo u jednu ruku Pintaru pravo dati. Izvodeći Celovec iz imena biljke, Pintar je metodički imao bez sumnje pravo, kad je polagao važnost na analizu sufiksa -ovec. Ovaj složeni sufiks može da pretpostavlja bez sumnje adjektiv na -ovb od imena neke biljke. To pravilo vrijedi za čitavu slovenačku i srpsko-hrvatsku toponomastiku. Ali je pokojni Pintar zaboravio da ovaj isti sufik- salni konglutinat služi u našoj toponomastici i za izvođenje imena mjesta od ličnih imena. U tom su slučaju imena mjesta t. zv. mjesna imena posjednika (Besitzernamen) i tada su singularia tantum. Međutim, ni ovo toponomastičko pravilo nema isključive vrijed- nosti. Ovakva imena mogu biti i u pluralu. Kad su pluralia tantum, onda označuju naselja familija, zadruga i t. d. (tip Dragoševci u Žum- berku). U ovom su slučaju imena mjesta t. zv. Sippennamen, imena veliko-familijskih naselja. Međutim, ni ovim se ne iscrpljuje toponomastička funkcija ovoga sufiksa. 1 kao singulare tantum i kao plurale tantum, ovako izvedeno ime mjesta može da označuje i naselje uz crkvu. Križevci (njem. Kreutz, madž. Koros) označuje danas gradsko naselje nastalo oko crkve Sanctae Crucis. Vinkovci je gradsko naselje nastalo uz crkvu sv. Vinka (Vincentius) ; Dimitrovci, danas Mitrovica u Srijemu, isto tako gradsko naselje uz prastaru crkvu sv. Dimitrije. Pored Križevci govori se danas i Križevac. Ovdje je danas sin- gulare tantum nastao sekundarno baš kao i imena veliko-familijskih naselja Krašić, Draganić što nastadoše iz starijega, a dijelom i da- našnjega Krašići, Draganići. Međutim, za bos. ime mjesta Petrovac nema potvrde za plurale tantum. Ovako nazvano naselje nastalo je od crkve Sancti Petri. Kako, po općem mišljenju, otpada mogućnost tumačenja slo- venačkoga imena iz osnove kojeg imena biljke, obratimo pažnju na tumačenje iz kojeg imena lica. Prema sufiksu sudeći, Celovec bi zaista mogao biti ime posjednika (Besitzername) kao singulare tantum. Odgovarao bi posvema, prema sufiksu barem, drugom koruško-slo- venačkom imenu Bhkouc, danas pisano Velikovec. Lessiak^"' je ispravno i"' AfslPh, XXVII, 422 si. Ramovš o. c. str. 159 se vara ako ga drži izvedenicom od njem. ličnog imena Volcho. Slučaj je isti kao i u Radkersburg. Slovensko lično Iz slovenačke toponomastike II. 79 protumačio ovo ime mjesta kao izvedenicu iz BolkovbCb od hipo- koristika *Bolbko, ovo opet od punijega imena Boleslav. Gore smo vidjeli da je ovaj onomastički kompositum ostavio traga i u slove- načkom prezimenu Bolç, g. Boleta. Njemački feudalni jezik stvorio je od ovoga našega imena Völkefrjmarkt^'^^, nadomjestivši slovenski hipo- koristikum, kao i u imenu mjesta Radkersburg < Radigojna > Rad- gona^^^, sa najbližim njem. imenom Volko, gen. Volkin. Prije nego što pokušamo rješenje u ovom pravcu, treba da ob- jasnimo jednu fonetsku teškoću koju čini Celovec. Sasvijem je izvjesno, da se današnje / osniva na palatalnom Z. Kad je tako, zašto ne stoji -evec > eue mjesto -ovec > ouc, upor. lično ime Pirjevee. Koji se god etimon postavio, mora se pretpostaviti da se je u imenu Celovec dogodilo analogično prenošenje sufiksa. Da objasnimo to prenošenje, valja da ispitamo slovenačku to- ponomastiku celovačke okoline. Zaista mi nalazimo u ovoj okolini imena na -ova, -ovje koji su mogli dati impuls za prenošenja sufiksa -ovec i na palatalne osnove. To je ponajprije kolektivni mjesni naziv Skovôuje, naziv gore koja se danas zove u njemačkom prevodu Falken- berg-^°. Jedan dio ove gore je Kreutzberg = Kalvarija. Na podnožju ovog posljednjeg brda leži Celovac. Ovamo ide, nadalje, njem. naziv šume u blizini Zigguln, koji je nastao od *Sokolova^^^. Koje se osnovno lično slovensko ime sakriva u Celovec, to je zbog toga teško odrediti što ne znamo sasvijem pouzdano koji se konsonant sakriva u ziljskome b u Cçbdlôuc, Cablöue. To može biti etimologičko b kao u Bhkôuc, ali može biti i zamjena za prvotno v, ako uzmemo da se je prvotni oblik sačuvao u goričkom kraju. Svi moderni ispitivači ovoga imena mjesta su mišljenja da je b sekun- darno a ne primarno; ali tako ne mora da bude. U ovom pravcu ne možemo da dademo drugo nego nagađanja. Lessiak drži da je to žensko ime Cvil'a „Klageweib". Međutim, osnove na -a ne prave ni u slovenačkome posesivne adjektive na -ovb nego na -in-b kao i srpsko-hrvatske. Mora se, doduše, dopustiti mogućnost analogičnoga prenošenja toponomastičnoga sufiksa i u ovom slučaju, uza sve što je teško zamisliti za što bi bio -inec zamijenjen sa -ovec. ime supstituirali su njemački feudalci sa najbližim njemačkim. Upor. Boljkovac, Bolj- kovci na srpsko-hrv. teritoriji, A. Rj, I, 546. SI. Völker- mjesto Völken- je dakako njemačka pučka etimologija. Potvrđen je prvi put a. 1252 Voelkenmarcte, Jaksch, o. c. IV, 1, str. 408 ^"^ Upor. Časopis za slov jezik, IV, str. 44. Čuo od prof. Arnejca Saopćenje prof. Arnejca. 80 Petar Skok: Mora se, nadalje, dopustiti i postojanje nadimka cvii'o „čovjek koji cvili, jadikuje, bijednik". Ovaj se nadimak dade potvrditi u srpsko- hrvatskim prezimenima Cvilić, Cvilićević (Dalmacija, Korčula). Ova pretpostavka vrijedi za slučaj ako je v prvotni konsonant. Tako bi osnovica bila CviVovbCb. Ne treba posebice isticati da je ovo kom- binacija iste vrijednosti kao i Lessiakov *CvifavbCb ili *CvirevbCb. U ovom se pravcu otvara i druga mogućnost. Mjesto Celovec nalazi se u t. ZV. pagus Crouuati desetoga vijeka^^^. Na ovoj teritoriji nailazimo na jedno vrlo interesantno mjestno ime, koje ide u istu kategoriju kao i Celovec, t. j. u klasu mjesnih imena posjednika {Besitzernamen). Ovaj put je ime plurale tantum koje glasi književno-slovenački Mohliče, u podjunskom dialektu Muhlče^^'^, njemački Möchling, na Dravi. Ovo se ime potpuno poklapa sa imenom sela Mohlići^^'^ u Lici. Danas ovako nazvano selo ne postoji više. Pominje se u dokumentima iz 15. stolj. Ovo je selo zapadalo zapravo u teritoriju mjesta Bužani, jer se veli „Matej Svilič z Bužan s sela ko se zove Mohlići". Ovo očito ime veliko-familijskoga naselja već u ovom stoljeću služi kao ime sela, a ne više kao familijsko prezime. Tako se Petar, sin nekoga Franca (nom. Franac = slov. Franc) zove „Petr Franač sin z Mohlić". Kao ime familijskoga naselja okarakterisano je pluralom „v Mohlićih". Ovo je jedino ime sa one Konstantinove teritorije, koja je potpa- dala pod bana, te se može sa nekom vjerovatnošću upoređivati (sa Si- šićem) sa neslovenskim, možda avarskim, imenima petero braće što do- vedoše po carevu pričanju Hrvate sa sjevera na jug. Jedan od braće zvao se Movylé. Ovo se ime zaista, izuzevši vokal u, poklapa sa Mohlići. Lički se Mohlići, opet, posvema poklapaju sa dravskim Mohliće. To poklapanje ide još i dalje. Dočetak -ići može da označuje veliko-fa- milijsku grupaciju koju Nijemci zovu Sippe. Njemačka se „Sippen- namen" kao imena mjesta svršavaju na -ing^^^. Ako je germanizator Upor. Ludmil Hauptmann, Politische Umwälzungen unter den Slovenen vom Ende des sechsten bis zur Mitte des neunten. Mitteilungen des Instituts für österr. Geschichtsforschung, XXXVI, 239, 257, 2b0 K tome još Stur, Die slav. Sprachele- mente in den Ortsnamen der deutsch-österreichischen Alpenländer zwischen Donau und Drau, Str. 71, no30 i 72 n« 31. Saopćenje prof. Arnejca. A. Rj., VI, 900 i moj članak u Vjesniku za arheologiju i historiju dalma- tinsku, L, str. 130. Kelemina, Nekaj o Dulebih na Slovenskem. Časopis za zgodovino in narodopisje, XX, str 150. Supstitucija njemačkoga sufiksa -ing za slov -iče dogodila se iz istoga razloga iz kojega i Schalkenburg za Želeče (v. gore), t. j. radi fonetskoga razvoja i'e > lie > njem. -k. -ik je bilo zamijenjeno sa -ink (pisano -ing). Iz slovenačke toponomastike II. 81 pretvorio dravske Mohliče u Mochling^^^, postupao je, makar i neho- tice, vanredno tačno. Na teritoriji alpskih Slovena utvrđena su i druga neslovenska, valjda avarska, imena kao nazivi za slovenska naselja. Ovamo ide Koseze prevedeno od germanizatora u Edling^^^. Kasezi se i opet na- laze na konslantinovoj banskoj teritoriji^'^, na kojoj se pretpostavlja i drugih avarskih imena u topografskom nazivlju. Moglo bi se pretpostaviti i za Cèblôuc takovo avarsko lično ime, koje bi odgovaralo ličkome Kegalgrad, odakle su grofovi Kegle- wc7"^. Koruško ime, uzevši, da je b primarno a ne υ, moglo je gla- siti prema drugoj palatalizaciji Cebel, koje je u avarskom možda Potvrde vidi kod Jakscha o. c. i kod Kelemine u članku citiranom u bilj. 114. Upor. Lessiak, Edling-Kazaze. Carinthia, I, 163 si. Upor. također L. Haupt- mann, Mitteilungen des Instituts fur ôsterr. Geschichtsforschung, XXXVl, 259—266. U ljubljanskom polju postoje također Kosezi. Upor. moj članak u pomenutom Vjesnika, str. 129. Ovamo računam Kegalgrad na Zrmanji. Kegaf gen. Kegla lično je ime koje se pojavljuje u Lici g. 1358 kad se piše Keglij, Keglen, Keglyn, upor. Klaić, Acta Keglevichiana annorum 1322—1527 (Monumenta his. Slav. m. vol. XLII), str. XVII si. U toponomastici je dobro potvrđeno. Kod Križevaca postoji selo Keglevac A. R/., IV 932, sasvim običan tip našega substrantiviranoga adjektiva od imena posjednika (Besitzername). Prezimena Keglević, Kegal, Keglen navodi Klaić /. c. Kegal ili Keglen naliči na avarsko k(h)agan ili chegen. Isti dočetak kao Kegal, Kegla pruža sa iste teritorije i drugo neslovensko ime starohrvatske porodice: Perkal, pl.genus Parkly, generatio Perkly, iste dobe kao i Kegal. Upor. Klaić, / c. Imade ime sela Prkli u Zrmanji. Na kakvo avarsko ime ovo naliči, ne znam. Izvjesno je da nije slovensko. Imena na -ol, -il, -el često su i kod Protobugara, upor. Avitoxoth, Ukitb, Vokitb, Tervelb. Veoma je vjerovatno da sadrži avarsko lično ime i adj. Cetin u Cetingrad blizu Slunja, potvrđen u 16. vijeku Cetin, A. Rj, I, 775. Ovo bi se adjektivno ime posjednika moglo naime upoređivati sa Sotin u Slavoniji koje se izvodi od staro- madž. imena Sata. U ovu kategoriju imena moglo bi ići i ime naselja Mrkopal, gen. -pla (Modruš-Rijeka) i Mrkoplje (Požega), A. Rj., VII, 67. Ime je očito posesivni adjektiv izveden s pomoću -jb ; ali osnova ne pokazuje ništa što bi naličilo na kakvo slov. lično ime. Da baš u Lici i u graničnim krajevima imademo pravo tražiti avarska imena, za to nam daje povoda car Konstantin. Prema njegovim navodima samo ovaj dio stare Hrvatske potpadao je pod avarsku čast βο(ε)άνθξ = bojan < mong.-tur. bajan, upor. moju studiju Ortsnamenstudien zu De administrando imperio (Zeitschrift fUr Ortsnamenforschung, IV, 227, 243 i kartu k tome članku) Ovom prilikom valja zabilježiti i to da car grecizira najstariji naš oblik bojan za bân (oja > a kao u r. barin < bojarin'h, srp.-hrv. pojas >pas) u βο(ΐ)άνος, upor. Starohrv. Prosvjeta, n. s. I, 168 § 14. Ne piše dakle βαιανός kako pišu u Vizantu ime avarskoga vladara. Prema tome, ima da ispane zvjezdica za bojan kod Bernekera, I, 42. Imena petero braće vjerovatno su također avarskoga porijekla. 82 Petar Skok: glasilo Kebel ili sa drugim vokalima prema zakonu vokalne harmo- nije turskih jezika Kabul, KibiP'^°. Pri ispitivanju imena mjesta tipa Klagenfurt i Celovac valja imati u vidu još i ovaj problem. Ova se imena nalaze na mješovitom je- zičnom području i prvi problem koji se postavlja jeste u tome kako se odnosi jedno ime spram drugoga. Tri se mogućnosti postavljaju same od sebe: 1. jedno je ime prevod drugoga, 2. oba su imena neodvisna jedno od drugoga, 3. oba imena, neodvisno jedno od drugoga, potječu iz zajedničkoga pred- slovenskoga odnosno predgermanskoga vrela. Sve ove tri mogućnosti bile su aplicirane pri ispitivanju ovih dvaju imena. Pintar, Scheinigg i ostali stoje na gledištu da oba ova imena nemaju ništa zajedničkog. Baudouin de Courtenay, Lessiak i drugi drže jedno ime preved od drugoga. Jedini je Ramovš medju do- sadanjim ispitivačima pretpostavio zajedničko keltsko vrelo: *Aqui- lava. To bi imala da bude izvedenica spomoću keltskoga sufiksa -awa^^* od imena rijeka Aquilis ili Aquila^'^'^, naziva koji možda suviše kao deminutivne izvedenice od lat. aqua „voda". Takove su izvedenice doduše moguće, kako dokazuje (civitas) patova, danas Padova. Patava je naime vjerovatno venetska izvedenica od imena rijeke Padus, danas Po. Medjutim, mi nemamo nikakvih do- kaza zato da se je rijeka Glana u starini zvala Aquila. Nadalje nemamo nikakvih dokaza ni zato da se je na teritoriji današnjega Celovca na- lazila kakva keltsko-rimska naseobina, koju bi naslijedio Celovac od- nosno Klagenfurt, Ne treba posebice isticati da se Celovac odnosno Klagenfurt mogu dovesti u vezu sa Aquilava samo na osnovu jakih lingvističkih suposicija, za koje nema nikakovih dokaza. Celovac bi imao biti ime stanovnika izvedeno s pomoću sufiksa -c od keltsko-rimskoga Aqui- lava, koje je izgubilo početno a kao Atrande > Trojane. Prvi elemenat u Klagenfurt razvio se prema Ramovšu fonetski pravilno iz Aquilava i dobio dočetak -furt upravo onako kao što je primjerice u Bavar- skoj Augusta (Vindelicorum) dobio toponomasticum -burg kao drugi ele- menat: Augsburg. ™ Za ovakvo avarsko ime nemam potvrda. Upor. bilj. 119. Glede dočetka -el' u ličnom imenu *Cebel upor. ime moravskoga kneza Kocel, Kocelj, zaselak u Srbiji, prezime u Dubrovniku i Koceljevo ili -a kod Šapca, A. Rj., V, 139. Upor. moj članak u Festschrift Kretschmer o arnautskom imenu mjesta Puka < *Epicadava i Holder, Altceltischer Sprachschatz. I, 305 i Nachträge, III, 766. "2 Upor. Holder, Altceltischer Sprachschatz, I, 167 i Nachträge, III, 646. Iz slovenačke toponomastike II. 83 Ali smo gore utvrdili da Celovac i Klagenfurt ne stoje u pre- vodnom odnošaju, nego da su to dva etnološki i Kronološki različita imena mjesta. Pita se sada kako da se shvati ova činjenica sa topo- grafskog gledišta. Primjer Dubrovnik = Ragusa}^^ pokazuje nam kako dva mjesta osnovana od dva različita naroda, ako se u toku vremena spoje u jedno mjesto, mogu da zadrže svoja dva lingvistički i etnički različna naziva. Vrlo je lako moguće da imamo i u nazivima Celovac = Klagen- furt isti slučaj kao i u Dubrovnik = Ragusa. Za Klagenfurt XII. stoljeća mi znamo kakva mu je bila topografska pozicija. To je čvrst pećinast teren oko današnje crkve na Alter Markt. Veoma je vjerovatno, dapače gotovo sigurno da je Celovac sta- rije ime od Klagenfurt i da je postojao daleko prije XII stoljeća. O svemu tome mi nažalost nemamo nikakovih direktnih historijskih po- tvrda. S toga ne možemo ništa izvjesna znati ni o najstarijoj topo- grafiji slovenskoga naselja nazvanog Celovac. Mi znamo tek toliko da su se stari Sloveni već u pradomovini rado naseljavali oko moč- varnih krajeva. Takove su močvarne naseobine postojale zacijelo i kod alpskih Slovena, kako dokazuje toponomastičko ispitivanje Ljubljanskog i Celovačkog polja. U obim tim poljima možemo da konstatujemo naj- starije tipove slovenskih topografskih naziva. U celovačkom su polju takovi nazivi: 1. Otoče, koje je nastalo od Otočane. Njemački je naziv za to naselje kasnijega datuma i nema nikakove veze sa slovenačkim^^*: Vaidmansdorf. 2. Blače, koje je nastalo od Blačane, kako jasno doka- zuje njemački naziv Flatschach^^^. Ovi nazivi iz Celovačkog polja jasno upućuju na postojanje starih slovenskih naselja močvarastoga tipa baš kao i kod Slovenaca oko Ljubljane. Vrlo je lako moguće da je u blizini njemačkoga feudalnoga naselja iz XII stoljeća nazvanog Klagen- furt postajalo otprije slovensko alpsko močvarasto naselje zvano Celo- vac. Sirenjem njem. naselja Klagenfurta i isušivanjem Celovačkog polja spojila su se oba naselja i nastalo je tako jedinstveno mjesto koje Slovenci nastaviše zvati svojim starijim imenom Celovac, a Nijemci Klagenfurt. Ovo što sam iznio može zasada da važi samo kao hipoteza. Ona će postati istina ili neistina istom onda kad se provedu detalj- nije topografske studije. Upor. moj članak Les Origines de Raguse, Slavia, X, str. 469 si. Prema Jaksch, Monumenta ducatus Carimthiae. I, 264, nO 354 i II, 253 a. 1192 zvalo se Witansdorf. '25 Upor. Ramovš, o. c, str. 276. O ovom starom našem toponomastikumu upor. moju studiju u Rada, knj. 224, str. 104 § 7. 6* 84 Petar Skok: Résumé La présente contribution à l'étude de la toponymie slovène s'occupe de quatre problèmes. Le premier, c'est le rapport entre les noms de lieu slovènes du type slave ancien et la route romaine, section Nauportus — Emona — Nevîodunum, d'un côté, et, de l'autre, la question de savoir si les agglomérations préslaves Nauportus et Emona sont continuées ou non dans les dénominations actuelles Vrhnika et Ljubljana. Le marais dénommé Barje qui constitue aujourd'hui une grande partie de la plaine de Ljubljana ne présente, à en juger d'après l'ancienne no- menclature géographique slave qui s'y est conservée, aucun établis- sement ancien slave sur la route romaine traversant cette plaine. Ce ne sont que les bords du marais qui ont été colonisés par les Slaves au premier temps de leur arrivée dans ces contrées alpins. Ce fait qui résulte indubitablement de l'examen toponomastique du marais de Ljubljana s'explique, d'un côté, par la manière d'exploitation agricole en usage chez le anciens Slaves et, de l'autre, par leur système de défense militaire. L'autre fait également important qui se dégage de l'étude, c'est que le premier établissement des Slaves dans les con- trées alpins, d'ailleurs de même que dans les contrées du littoral dalmate, ne prend pas pour sa base les villes romaines Nauportus et Emona. L'ancien nom illyrique Emân, latinisé en Emona, fut sup- planté par LJubljana, altération du plus ancien *LJublJane (nom. pluriel) due au dérivé Ljubljanica (nom du cours d'eau traversant la ville). La forme allemande Laibach, d'où Labacum du latin médiéval de ces contrées, nous fait voir l'ancien locatif pluriel slave *Lublah, dérivé, au moyen du suffixe -Janin'b formant des ethniques, de l'adjectif fub'b ou lubbn'b très répandu dans la toponymie slave des pays alpins. Cet adjec- tif, au sens de „bon pour la culture agricole, cher, agréable etc." se rap- portant sans doute à une portion du terrain marécageux cultivable, n'a rien à faire avec Emona, nom de la colonie romaine de caractère mili- taire et commercial dont le site se trovait du côté opposé à *Lublane. Ce n'est que le lieu dit Na Mirju, ce qui veut dire „sur les murailles", qui a conservé jusqu'à nos jours le souvenir de l'ancienne cité jouis- sant du droit italique. Quant à Nauportus, dont le nom à deux termes (lat. navis ou grec vàoq, et lat. portas) correspond exactement aux Ar- gonautes de l'antiquité, aucun fait toponomastique ne nous en atteste la présence au premier temps de l'arrivée des Slaves. Son site les Slaves l'ont simplement appelé Vrhnika, de vrbh-b rëka, „source de Iz slovenačke toponomastike IL 85 la Ljubljanica". Les anciens types slaves toponomastiques du marais Barje sont représentés de la façon suivante: a) noms ethniques en fonction des noms de lieu: Ljubljana de ^Ljubljane, «habitants qui se sont établis sur une portion de terrain bonne pour la culture agri- cole", Vrbljene de Vrba „saule" ; b) noms de plantes en fonction des toponymes : Ig de iga < iva, „saule" Vrba, Brest „orme" ; c) des adjec- tifs substantivés tirés de noms de plantes: Golovec de gol, -i „perche, futaie", Išca „cours d'eau traversant Iška vas", Želimeljščica „cours d'eau traversant le village Želimlje", d) des adjectifs purs munis ou non de noms de sens général: a) des adjectifs tirés d'anciens noms de personne: Tamišl'e, adj. neutre formé au moyen du suffixe -jb de L'utomysh, ß) Iška vas, de Ig < *Iga < Iva; e) d'anciens noms de personne sans dérivation : Strahamer. La toponymie féodale allemande de cette contrée est représentée, par contre, par les types suivants: a) l'adaptation allemande d'un cas de la déclinaison slave: loc. pl. L'ubPah > Laibach, h) traduction allemande libre: Ober-Laibach pour Vrhnika „sources de la Ljubljanica"; c) traduction allemande fausse: Kahlenberg pour Golovec, d) créations allemandes indépendantes du slovène: Rosenbach, -bichl, -eck, traduites à leur tour en slovène par Rožnik, e) créations allemandes conservées en slovène sous leur forme indigène: Pungart, Vingar. Le second problème que l'auteur examine dans la présente étude c'est le suffixe hypocoristique -ç -çte très caractérique pour l'anthro- ponymie slovène. A côté de -šek (type Gabršček «originaire du village nommé Gaberje") et de -nik (type Čremošnik „originaire de *Čremoha, cf. le nom de plante čremha „prunus padus"), c'est la terminaison -ç, gén. -éta qui caractérise aujourd'hui le plus les noms de famille Slovènes. En prenant la toponomastique, à l'appui des conclusions l'auteur arrive à distinguer ces trois types: a) le plus ancien c'est celui qui prend pour la base de la dérivation le premier élément des noms de personnes slaves à deux termes, ainsi Cernç, Cernçta de Ćr'bnomir'b, représenté dans la toponymie actuelle dans Črneči laz; b) d'anciens sobriquets, ainsi Mrš§, gén. Mrséta, dans la toponymie Mršeča vas; c) d'anciens noms chrétiens: ainsi Janče de Janko < Jo- hannes, dans la toponymie Vaneča (sc. vas „le village de Ivane < Jo- hannes). Ce qui est curieux c'est que le troisième type est assez rare, tandis que le premier est moins nombreux que le second, il est vrai, mais en tout cas de beaucoup plus nombreux que le troisième. Cette circonstance s'explique par le fait que la nomenclature chrétienne commence à évincer ici complètement la slave en même temps que 86 Petar Skok: dans le reste de la Pannonie, c'est-à-dire à partir du Xll^ siècle en- viron. Les deux premiers types sont, par conséquent, plus anciens que le troisième. Le troisième problème que l'auteur aborde ici, c'est la question du suffixe d'origine grecque chrétienne au sens colletif -ija dans la toponymie yougoslave. En pays slovène, son emploi est illustré 1. par Kandija «emplacement de la famille dénommée Konda d'origine slave balkanique", 2. par Litija de lit «pays exposé aux inondations". En dehors de ces contrées, le même suffixe se trouve 1. dans Novosèlija «emplacement des paysans sujets à la corvée dits novoseli, pluriel de novosel «novus colonus", 2. dans Knežija «portion de terrain appar- tenant à knez", 3. dans Kustošija «portion de terrain appartenant à custos" (dignité ecclésiastique). En outre, le même suffixe affuble de nouveau le suffixe collectif slave -ad dans le nom de pays Šumadija, Špinadija et dans l'ethnique Srbàdija, Šokadija. Le quatrième problème, c'est la reprise de la controverse très débattue qu'a suscitée le doublet toponomastique Klagenfurt-Celovec. La vue de l'auteur se résume ainsi qu'il suit, a) Klagenfurt est une récente dénomination féodale allemande dont le sens est sans aucun rapport avec la forme slovène qui est de beaucoup plus ancienne que celle-là. C'est parce qu'on sait très exactement quand elle est née et qui a fondée la ville ainsi dénommée. C'était le duc (herzog) de Carinthie du nom Bernhard (1202—1256). Quant au sens de Kla- genfurt, traduit en 1256 par le moine Jean de l'abbaye de Viktring «quaerimonie vadus", il ne faut pas être dupe de la graphie à première vue très claire. A côté de Klagenfurt, on trouve, ra- rement il est vrai et chez les savants, bien entendu, aussi Kladen et Claudii forum, furtum. Bien que le regretté Pintar ait essayé de don- ner une étymologie en se basant sur cette dernière graphie, il faut convenir que celle-ci est aussi trompeuse que celle-là. C'est parce qu'il faut donner raison à Megiser et à d'autres qui expliquaient le sens du nom de la capitale de la Carinthie par «le passage sur le fleuve du Glan qui arrose la plaine de Klagenfurt". Les raisons lingui- stiques justifient pleinement cette manière de voir. C'est que les gra- phies Klagen- et Kladen- rendent de la façon savante la prononciation locale, dialectale et semidialectale, du nom de fleuve Khlân (cf. Klamm- bach) ou Khlàin (cf. Glein a. 1193 Glana), j signifiant dans le dia- lecte slovène de ces contrées ge dans les noms de personnes alle- mandes, ex. Jera = Gertrud, cf. aussi noje — noge et le groupe allemand dn ou bien gn se prononçant dans le dialecte allemand Iz slovenačke toponomastike II. 87 de quelques contrées alpins comme n. b) Le problème de la forme slave, c'est au fond la question de savoir quelle est la forme primitive, de Cdb9l0y.dc, forme du dialecte de la vallée de Zilja qui est de beaucoup plus proche à la ville même ou bien de Cvaloyc, forme du dialecte de Tolmin qui est de beaucoup plus éloigné de la ville en question. En se basant sur la forme slovène actuelle C(d)- louc qui s'explique très facilement par la métathèse *Bacalou9c survenue dans la forme primitive Cabdlomc et sur l'autre fait également im- portant pour notre question, c'est que la consonne b de ces contrées est représentée par v dans d'autres dialectes, fait dû à la fausse ré- gression (ex. Bbkouc > Velikovec), l'auteur croit que la forme primi- tive était *Cebelovec, adjectif Substantive d'un nom de personne avare, le nom de lieu se trouvant dans le „pagus Crouuati" (a. 954, 961, 965—979) où les noms de personne d'origine avare sont attestés par Mohliče = Mohliči de Lika < ßlov/Xe de l'empereur Constantin. Dodaci Str. 51. — Kako st. v. njem. îga f., îgo m. znači ,taxus baccata", ne može se misliti da je sloven. iga > Ig stara posuđenica odatle, upor. L. Bückmann u Zeit- schrift f. ON forschung, X, 33 si. Str. 68. — Složeni sufiks kolektivnoga značenja -adija nalazi se i u nazivu arnautskoga sela iz doba cara Dušana Spinadija ot Arbanasi,, odatle ethnicum Spina- dinci. Naziv postoji i danas kod Prizrena, ali je tumačenje vrlo nejasno; upor. Jokl, Indogerm. Forschungen, XXXIII, 424. Str. 75. — Upor. i stare njem. grafije Gigat a. 1013 za Igath mons a. 1000, Geni, najstarije pisanje za Jena, Zeitschrift f. ON forschung, 32, 97. Izvor in ime Antov. Predavanje na III. Internacijonalnem bizantinološkem kongresu v Atenah, dne 14. oktobra 1930. Mesto: Zborna dvorana Akademije znanosti. N. Zupanić — Ljubljana. Po Jordanisu in Prokopiosu so Anti pomenili vzhodne Slovane, ki so izza življenja teh dveh historikov živeli v glavnem med velikima sarmatskima rekama Dnëstrom in Dnëprom. Ali vže prej, v IV. sto- letju po Kr. r., so morali Anti tu nekje živeti, ker so se v letu pre- hoda Hunov preko Dona (375) borili na življenje in smrt z vzhodno- gotskim kraljem Venetarijem. Na kraju so Anti podlegli in pri ti katastrofi je pal v ujetništvo njihov kralj Boz s sedemdesetimi prvaki naroda, ki so morali vsi umreti na vislicah. Hunski poglavar Belamber, verjetno ljubosumen in razdražen zaradi zmage svojega gotskega va- zala, napade s svojo bojno silo in podprt z alanskimi pomožnimi četami vzhodnogotskega kralja in ga potolče do noge na reki Erak (376 po Kr. r.), to je na Tiligulu^, ki preseka pontsko stepo med Dnëstrom in Dnëprom in se izliva v Črno morje. Po razbitju hunske velesile in po odhodu Vzhodnih Gotov iz Dacije v Panonijo so dosegli valovi slovenskega in antskega preseljevanja tudi dolnji Dunav. Tako so prišli i Sloveni i Anti v dodir z bizantsko državo, od katere jih je ločila samo vodna črta Dunava in tudi na vidik bizan- tinskim zgodovinarjem. Prvikrat se omenja v zgodovini Slovène (Slovane) pod imenom Σκλανηνοί in sicer na dolnjem Dunavu leta 525. ko piše Pseudo-Caesarius Nazianzenus v svojih bogoslovskih vprašanjih in odgovorih, c. 110 (Du- caeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614)^: Πώς δε οϊ εν Βαβυλώνι, δποι ô' αν γίνωνται, rg μιαιγαμία τΰιν όμαίμων παροινοΰΟι; πώς δ' έν ετέρω τμήματι δντες οι Σκλαυηνοι καΐ Φυΰωνΐται, οι και ζ/ανονβιοι προς- αγορενόμενοι, . . . Slovène in Fizonite imenuje Podunavce in pripove- duje o njih neverjetno čudne stvari, kar znači da se jih še ne pozna, ' N. Županič, Reka Erak. Prilog istoriji borbi naroda za prevlast nad južnom Ru- sijom u drugoj polovini IV. stoleća posle Kr. („Etnolog" IV, 113—121). Ljubljana 1930. ' Navedeno v delu: Fran Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I, 8. Ljubljana 1902. Izvor in ime Antov. 89 Ϊ da je samo čul o njih, ker so nemara še le pred kratkim dosegli levi breg Dunava. Ne dolgo zatem, to je kmalu po nastopu vladanja carja Justi- nijana (527—565) pišejo Bizantinci tudi o Antih, ki so prišli k njim plenit. Leta 558. piše namreč Prokopios, da so Huni, Slovani in Anti od nastopa vladanja Justinijana skoraj vsako leto plenili Ilirijo, Tracijo, Helado, Herzonez in sploh ozemlje od Jonskega zaliva do predmest Carigrada. Pri teh vpadih in pustošenjih da je bilo preko 200.000 Bi- zantincev ubitih ali pa odvlečenih v sužnost, tako da so te zemlje postale podobne scitski puščavi^. Ta pustošenja, ki so se jih pridno udeleževali tudi Anti, so trajala od leta 527—558, to je 31 let. Da so Bizantinci imeli tudi drugače dosti opraviti z Anti je razvidno tudi iz tega, da so carji Justin I (518—527), Justinijan I (527—565) in Justin II (565—578) nosili pridevek Άντικός. Med Anti in Sloveni ni bilo pravega in trajnega soglasja, da, še celo vojskovali so se med seboj, bilo da so poravnavali medsebojne račune, bilo v službi Bizanca, ki je umel pridobiti bolj bojaželjne in bolj izvežbane Ante in jih pošiljati proti bratom da jih tako ovira pri prehodu čez mokro dunavsko mejo. Kakor Huni in Sloveni slu- žili so tudi Anti v bizantinskih vojskah kot konjeniki in so bili po- slani posebno v Italijo proti Gotom. Ojačanju, urejenju ter razširjenju Antske države so okolu leta 558. stopili na pot Obri, konjeniški narod, ki se je pomikal od severnoga obrežja Hvalinskega morja proti zapadu in se ustavil ob Azovskem morju (Maeotis). Njihovemu nadaljnjemu napredovanju proti zapadu so bili na poti Anti, ki so stanovali proti vshodu nekako do linije Dnepra in tako je prišlo do borbe izmed obeh sil. V tej nevarnosti so si Anti izbrali za svojega poslanika energičnega Mezamira, ki je imel pri Obrih odkupiti ujetnike svojega rodu. Ker je govoril z Obri samoza- vestno in ošabno in ker so ti spoznali v njem sposobnega in nevar- nega organizatorja in voditelja Antov v bodočnosti, so ga ubili, če- 3 PROCOP.I HISTORIA ARCANA, cap. 18: ΊλλνρΙον Si καϊ Θράκην ολην, ΐϊη, (j' αν έκ κόλπου τον Ιονίου μίχρι ις τα Βνζαντίων προάατεια, έν τοις Ελλάς τε και ΧερρονηΟιτών ή χώρα εατίν, Οϋννοι τε και Σκλαβη- νοι και "Ανται Οχεδύν τι ανα πάν καταθ-έοντες έτος εξ oh ΊονΟτινιανύς παρέλαβε τι)ν "Ρωμαίων αρχήν, ανήκεβτα εργα ειργάοαντο τοϊ)ς ταΰτι^ αν- θρώπους. Πλέον γάρ έν έκαατ^] εμβολή οΐμαι ^ κατά μυριάδας εΐκοΟιν, είναι τών τε άν^ρημένων και ήνδραποδιομένων ένταν&α "Ρωμαίων ώατε τήν Σκνθ-βν έρημίαν ταύτης πανταχυΟε της γης ξνμβαίνειν. 90 Ν. Županić: tudi je bil zaščiten po mednarodnem običaju tudi teh divjih rodov. Od tedaj so Obri češče upadali v zemljo Antov, jo pustošili in niso nehali od tam goniti ljudi v sužnost*. Po odhodu Obrov v Panonijo (568) so si Anti oddahnili in so navezali prijateljske stike z Bizancom izza carovanja Mavrikija (578 do 602). Kot bizantinski zavezniki so se morali seveda sedaj s Slo- vani sedaj z Obri vojskovati. Leta 602. je oberski hagan poslal na Ante veliko vojno silo pod zapovedništvom poveljnika Apsiha (Άφίχ), da bi jih kaznoval za izvršene napade v službi Bizantincev. (Theo- phylacti Simocattae Historiae lib. VIll, o. 5: άτάρ τάς 'Ρωμαίων εφό- δους ό Χαγάνος μεμαΘ·7]κώς τόν Άιρίχ μετά βτρατοπέδων εξέπεμπεν, 'όπως των "Λντων διολέοειεν έθνος, ο ούμμαχον 'Ρωμαίοις ετυγχανεν δν. Tedaj ali pa kmalu po tem je antska državna organizacija verjetno doživela velik potres in izgube, ker so Anti po letu 602, posebno pa po vstanovljenju bolgarske države na Balkanskem polotoku izginili iz obzorja bizantinskih historikov in kronistov. Ne omenja jih več ni Teofan, ni Leo Gramatik, ni Zonaras, ni Dukas ni Glykas. Najbrž so se poedina plemena, ki so jih vezale spone državne — četudi bolj jednostavne — antske organizacije, umaknila sosedstvu Obrov na vse strani, najbolj pa na zapad. Deloma so jih v smeri, k Po- labju in Podonavju dirigovali tudi Obri na svojih vojnih pohodih, ki so rabili slovanska plemena kot pomočne čete in kot delavno * MENANDRI PROTECTORIS fragmenta, c 6 (Historici graeci minores ed. Dindorf, II, p. 5, 6): "Οτι έπει οί άρχοντες Άντων ά&λίως διετέθηααν και παρα την οφών αυτών ελπίδα επεπτώκεΟαν, αντίκα οι "Αβαροι εκειρόν τε την γην και έληίζοντο την χώραν. πιεζόμενοι δ' οϋν ταις τών πολεμίων έπι- δρομαις &ς οΐόν τε έπρεαβένααντο αυτούς, Μεζάμηρον τόν Ιδαριζίον, Κελαγα- Οτοϋ άδελφόν, έπι την πρεαβείαν χειροτονήοαντες, εδίοντύ τε πρίαα&αι τών τι- νας τον οικείου φύλοΐ' δοριαλώτων. καΐ τοίννν βίεζάμηρος ό πρεαβεντής, ατω- μύλος τε ών Ίιψαγόρας, ώς Άβάρονς άφικόμενος απέρριψε ρήματα υπερήφανα τε και θραούτερά πως. ταντά τοι ό Κοτρίγονρος εκείνος, ό τοις Άβάροις επιτή- δειος, ό κατά Άντών τά εχ&ιατα βονλευΰάμενος, έπεί ό Μεζάμηρος νψηλό- τερον )J κατά πρεαβεντήν διελέγετο, ε'ίπεν ώς τόν Χαγάνον „οϋτος ό άνήρ μεγίϋτ7]ν έΰότι περιβέβληται δύναμιν έν Άνταις οΙός τε πέφυκε κατά τών όπωοονν αύτώ πολεμίων άντιτάττεϋ&αι. δει τοιγαροϋν άποκταν&ηναι τοϋτον και τό λοιπόν άδεώς έπιδραμεΐο&αι τήν άλλοτρίαν," τούτω πιο&έντες οί "Αβαροι, παρωοάμενοι ι:ήν τών πρέαβεων αιδώ έν ούδενί τε λόγω &έμενοι τήν δίκην, άναιρονΰι τόν Μεζάμηρον. έξ εκείνου πλέον η πρότιρον ετεμνον τήν γην τών Άντών, και ούκ άνίεΟαν άνδραποδιζόμενοι και ϋγοντές τε καΐ φέροντες". Izvor in ime Antov. 9tî ljudstvo za izhrano. Morda se je to v izvesni meri dogodilo tudi vže prej, ko so Obri po smrti carja Justinijana 1 napadali frankovsko državo in izvojevali lepo zmago na Labi. Izvor Antov. Ce se hoče izvedeti pokoljenje kakega naroda, treba je najprej vprašati zgodovino, kedaj in kje se dotični narod prvič ime- nuje. Češki paleo-etnolog Lubor Niederle je mišljenja, da se Ante prvič omenja v longobardski tradiciji, kar bi veljalo za časovno raz- dobje 111 do IV stoletja po Kr^. Po longobardanskem predanju zapisanem po Pavlu Diakonu (I, 13) bi imeli Longobardi na njihovem preseljevanju priti v dotiko z deželo Anthab (Anthaib), kar naj bi po P. J. Šafariku značilo An- tarum pagus. Jasnejše je latinski pisano poročilo historiografa Jorda- nisa o krvavih spopadih med Anti in Vzhodnimi Goti pod njihovim kraljem Venetarijem v južnozapadni Rusiji, ki so se vršili leta 376. po Kr.: „in Antorum fines movit procinctum, eosque dum aggre- ditur, prima congressione superatus, deinde fortiter egit, regemque eorum Boz nomine cum filiis suis et LXX primatibus in exemplum terroris adfixit." (JORDANIS Getica, 246). Stvar pa ne stoji tako, ker so bili Anti po našem mišljenju vže nekaj stoletij prej omenjeni od antičnih avtorjev. Ti historijografi pa nakazujejo Antom njihova prvobitna bivališča bolj daleč na vzhodu, kjer takrat še ni bilo Slo- vanov in težko tudi drugih Indoevropljanov (Arijcev) ne. Cissianti namreč, ki jih omenjata POMPONIUS MELA in C PLINIUS SE- CUNDUS v prvem stoletju po Kr., ne značijo en sam narod, ampak se krijeta v tem imenu dva naroda: Cisi (Kisi) in Anti. Pomponius Mela navaja* Cisiante kot sosede Kimerijcev, Ahajcev, Georgijcev in Kerketov (Čerkezov), tako da bi imela njihova bivališča ležati iznad Amaconk. Tedaj nam je iskati prvobitna selišča Antov v področju Kavkaza, kamor jih postavlja tudi C. Plinius'', pri čemur on zopet gori navedene Kimerijce, Georgijce in Amaconke omenja kot sosede Cisiantov. Da ime Cissianti ne pomeni samo en narod ali pleme, ampak da se v njem krijeta dva, da toraj predstavlja ligaturo od Cisi + Anti, je razvidno iz tega, ker poznejša izdanja in zemljevidi zaznamujejo 5 L. Niederle, Slovanske starožitnosti, oddil I, sv. 4: Pûvod a počatki Slovanu vychodnich, pag. 72. Praga 1924. 6 POMPONIl MELAE, Chorographia, I, 13: super Amazonas et Hyperboreos Cimmerii Cissianti, Achaei, Georgii, Cercetae . . . 7 C. PLINIUS S., Naturalis historia, VI, 35 (Editio Detlefsen 1904): Ultra eos plane iam Scythae, Cimmerii, Cisianti, Georgi, et Amazonum gens ... 92 N. Zupanić: Kise ločeno od Antov. Vže poslednje izdanje C. Plini ja S., izdanje Mayhoff-a, je raztrgalo ime Cisianti, tako da se sedaj dotično mesto v Pliniju glasi: Ultra eos plane iam Scythae, Cimmerii, Cissi, Anti, Georgi et Amazonum gens, haec usque ad Caspium et Hyrcanium mare. Kisi (Cissi) so najverjetnejše identični s Kizi (Cizi, Chisi), ki jih C. Plinius S. (VI, 19) omenja in katerim je W. Tomaschek** dodelil kavkaško stran Azovskega primorja, kakor tudi z narodom Chizoe na Tubula Pentingeriana v bližini Aspurgijanov med Psakani in Ner- danci (Vardanci) na Lacus Salinarum. Vse okolnosti pokazujejo, da Kisi v etnološkem smislu predstavljajo jedno od čerkeskih plemen in to v današnji Kabardi ali pa ne daleč od tam. V bližini tega pre- dela omenjajo antični pisatelji tudi Ziehe (Zinchi, Zinthi, Zygi. Zilchi) na gornjem Kubanu, ki jih zopet J. Marquart^ identifikuje s Kisi (Szizi, Žici, Ziyoi, Cizi). Marquart ima morda prav, ni pa tudi izklju- čeno da označujete ti dve imenski varijanti dve betvi istega plemena. Ker so tedaj Anti po Pomponiju Meli in C. Pliniju S. živeli v bližini Kisov, Kerketov (Čerkezov), Amaconk, in Hirkanskega ali Ka- spijskega morja, to zgodovina ne more postaviti njihovih bivališč za 1. stoletje po Kr. r. na ozemlje med Dnëprom in Dneprom v Evrop- ski Sarmaciji, ampak le na vzhod od Azovskega morja {Mai&rig), v Kavkaz, v Azijsko Sarmacijo. Takrat so se pa naselja Slovanov v smeri proti vshodu razprostirala komaj do srednjega Dnëpra in zaradi tega lahko trdimo, da Anti tedanjega časa sploh niso bili Slovani. Okol- ščine govorijo bolj zato, da so bili prvobitni Anti eno od mnogoštevil- nih kavkaskih plemen iz alarodijske (jafetitske) rodbine, ki so se enkrat kesneje skupno z drugimi isto alarodiskimi plemeni kakor: Srbi^", Hrvati" {XoQOvà&og), Kisi (Kiachi'^ - Čechi ali Čachi?), Zilchi (Zli- čane?), Vali (Volinjane?) i. t. d. podali čez Don na zapad, dokler niso dospeli kot sarmatski konjeniki zemljo Slovanov, s katerimi so začeli skupno življenje in se nazadnje stopili v etnološke enote. Ker pa še danes živijo v Kavkaziji mnogoštevilna plemena abo- rigenov, poskusimo ugotoviti, če se bi dali med njimi najti kaki bližnji sorodniki Antov. 8 Pauly-Wyssowa, Real-Encyklopaedie, III, 2624, 2309. s / Marquart, Osteuropäische und Ostasiatische Streifzüge, pag. 55. Leipzig 1903, N. Županić, Srbi Plinija i Ptolemeja. Pitanje prve pojave Srba na svetskoj pozornici sa historijskog, geografskog i etnološkog stanovišta. Beograd 1924. " A^. Županić, Prvobitni Hrvati. Zagreb 1925. '2 Dolnji Čerkezi posebej ali pa tudi Čerkezi v obče {Adzyge, Adyge) se ime- nujejo tudi Kjachi. Izvor in ime Antov. 93 Prvo je treba vedeti, da se kavkaski aborigeni t. j. alarodijski Kavkazci, katerih sta leta 1895. Zagurski in Slidlitz^^ naštela okroglo 2,226.000, delijo v tri glavne jezikovne skupine in to: Iv vzhodno ali lezgijsko, II v zapadno ali čerkesko in III v južno ali gruzinsko (georgijsko) skupino. Kot postranska veja vzhodne se smatrajo Če- čenci na reki Tereku (243,000 duš) in z Čerkezi se navadno ime- nujejo tudi Abhazi. Pustimo za sedaj prvi dve skupini ob strani in posvetimo svoju pozornost tretji, lezgijski (okroglo 600.000 duš) in njenemu sestavu. Ona ima 4 glavne veje : Kürinci na jugovzhodu (226.000), Dargua na severovzhodu (124.000), Laki v sredini (48.000) ter avarsko-an- dijsko-didojska veja (200.000). Pri Andih (Andijci) samih (26.000) pa se zapažajo sledeče dijalektične vejice : Andi v ožjem smislu (7575 duš), Botlihi (1383), Idi ali Tindali (3762), Hihatli ali Camalali (3889) Ka- ratajci (7217), Godoberi (887), Kuanada ali Bogulal (1474). Iz navedenega se jasno spozna in vidi, da naši Anti še danes živijo v svojih Andih (Anti, Andalal) v področju Kavkaza in sicer v porečju gornjega Koisu, ki se izliva v Kaspijsko morje, to znači tam kjer jih antični pisatelj omenja v I. stoletju po Kr. r. Andi, ki mejijo na severu na Cečence, na jugu in na vzhodu na Avare, govorijo, kakor rečeno, lezgijski dijalekt. Lezgijce''* same pa omenjata vže He- rodot kot Aiyveo, in Strabo kot Afjyai v jugozapadnem primorju Ka- spijskega morja, med Albanci in Amaconkami. Lingvisti, v prvi vrsti R. Erckert, ki so proučavali andi-dijalekte, trdijo, da zavzemajo ti govori posebno mesto v okvirju lezgijskega jezika in sicer v tem da se kaže v leksikalnem oziru ozka sorodnost z dijalektoma Avarov in Dido-jcev. Ta sorodnost se izraža v posebno forsiranem izgovoru šumečih glasov in guturalov kakor tudi v raz- lično niansiranem thl — glasu. Andijski idijom (Qua: nab mici) raz- likuje po A. Dirru^' 4 razrede: 1. razumna moška bitja, 2. razumna ženska bitja, 3. vse živali in mnoge mrtve stvari, 4. vse ostalo. Razredni elementi so: 1. razred 2. razred Sing, v (w) i Plur. (za primer deblo -č'oxa velik) v v-o-č'oxa v-o-č'ox-ol j-e-č'oxa j-e-č'oxol '3 R. von Erckert, Die Sprachen des kaukasichen Stammes, II, peg. IV, Wien 1905. ^* Lezgijski Kürinci imenujejo sami sebe lezgi, pl. lezgiar, kar najbrže stoji v zvezi z besedo lek (lak) »človek". Adolf Dirr, Einführung in das Studium der kaukasischen Sprachen, pag. 183. Leipzig 1925. 94 N. Županić : Deklinacijske končnice se pristavljajo le v redkih slučajih na neizpremenjen nominativ, pač pa navadno na deblo drugih padežev, ki se razlikuje od nominativa po pristopajočem vokalu odnosno kon- zonantom ali po celem zlogu. — Plural se končuje vedno na -/, od- nosno na -al, -ol, -ul, koje končnice se pristavljajo deloma neposredno singularni obliki, deloma s pomočjo vezujočega -d- odnosno -b- ali pa celega zloga. Končni vokal nom. sing, pri tem izpada pri mnogih besedah ali se pa izpreminja. Na primer plural na -/: aki ognjišče akil, boc'o volk boc'ol, anzi sneg anzol, berča kača berčol, boši kokoš bošol, unso vol an'sodul, l'inso reka l'insodul, guži kočnik gužibol; plural z vezujučim -d, -b: miskara pajek miskardul, ak'uara vrabec ak'"ardul, alk'uci petelin alk'ucobil, anžidi sekira anžidobil, j/i/ holm yizadol; besede na konzonante brez veznih elementov: ark'uom žlica ] ark'uomil, besun nož besumol, čiron jeklo čiromil, bazar bazardul, j belir jelen belirdul, zar led zardul, bil brdo bilodul, hon vas honadul, ! šub grob šubidol. V srednjem veku so imenovali orijentalski kakor tudi evropejski pisatelji Ante — Allan ali Lan, katero ime pa Klaproth in Dubois vezeta za Osete. Temu pa ugovarja K. Koch^* misleč da ne postoji sorodnost med antičnimi in srednjevekovnimi Alani. Kavkaski aborigeni, katerim se prištevajo seveda tudi Lezgijci skupno z Anti (Anti) ne predstavljajo po bistvu svojega jezika ni Indoevropce, ni Semite, ni Uralo-altajce, ni Mongole, ampak jezikovno rodbino sui generis. Med danes živečimi narodi je smatrati Baske v Pirenejih za njihove sorodnike. Verigo navodov in plemen namreč> ki je nekdaj vezala te kavkaske aborigène (jafetite) in Baske, so pre- trgali udarci od severa prihajajočih Arijcev, in jo pokrili z novimi jezikovno-etničnimi sloji. Kot vmesne vezajoče člane te pretrgane je- zikovne verige je imenovati vže tudi izginole narode kakor n.pr. malo- azijske in kavkaske Amaconke, Kaspijce (Kosejce), Kapadočane, Su- merce, Lidijce, Karce, Mizijce, Pelazge, Rete, Ligurce, Etruščane e. c. To so bili narodi alarodskega ali jafetitskega rodu, kateremu so pri- padali tudi naši Anti v svoji prvobitnosti. - * K. Koch, Reise in Grusien, am Kaspischen Meere nnd im Kaukasus, pag. 352_ Weimar 1847. Izvor in ime Antov. 95 I Ime. Najprej bomo naveli nekoliko varijant antskega imena-', ki so jih zapisali razni bizantinski pisatelji ali pa drugi viri: Me- nander I, 3: Άντες, Prokopios B. g. III, 14 in Theofylaktos VIII, 5, 13: "Ανται, Agathias III, 21: Άντης. 'άνης, Jordanis R. 388, Get. 34, 247: Anti, Antae, Antes; A. Pogodin je našel ime Antov kot osebno ime V več napisih na kamnih in sicer v enem grškem napisu iz Kerča: "Ανταξ in na treh latinskih iz Ogerskega: Antus, Ont, Onthus. Ohranjena stara osebna imena Antov se glase pri historikih: Jordanis, Getica 246: Boz [Booz], Menander frag. 6: Μΐζάμηρος Ιδα- ριζίον Mezamir sin Idaričev in njegov brat Κελαγαϋτός, Agathias III, 21: ζ/αβράγεζας Άντης άνής, Prokopios Β. G. 111, c. 14: Χιλβούδιος. Kako so se ta imena prav za prav natančno glasila, so- li slovanska ali ne, težko je povedati. Po Safariku zaznamuje βίεζάμηρος Nezamir-ja, čemur pa oporeka Janoš Melich ki zastopa obliko Mežemer. Po tem lingvistu je ime sestavljeno iz rus. meža meja, granica in slovan. mer, toraj bi ime značilo toliko kot mejaš ali graničar. J. Melich smatra ime za rusko in Ante za prednike Rusov^^. Kaj pa ako ime v obče ni slovansko, ampak tuje, recimo kavkaško? Beseda meze, mezy se nahaja pri čerkeskih Abadzechih, pri Sapsugih mezi, pri Buduchih meša^^ i t. d. z značenjem gozd, šuma. Pri kavkaskih Svanetih pa znači druga zloženka mare „mož, homme". V tem slučaju bi ime Me- zamir ali Mezamar značilo gozdni človek, mož iz gozdnatih predelov ali kakor pravijo Belokranjci „loznjak". Loza znači namreč tam hosto ali šumo. Ali za trdno je težko kaj reči. Sedaj pa poskusimo razložiti in razjasniti pomen antskega imena. F. Rački ga je razkladal iz slovanskega ^tin „vir gigas", Vocel iz nemškega enz in iz anglosaksonskega enf „Riese"; Sachmatov se je izrazil da ni ime sploh slovanskega izvora in da bi se ga dalo dovesti v zvezo k večjemu s keltščino. Po mišljenju K. Oštir-ja se je gla- sila prvobitna paleo-evropska oblika: Venet — Vanet kar je dalo v slovanskih ustih Vent in po izpadu prefiksa w- Ot iz tega grško 'Αντες'^'^. Anglosaško ent „Riese" (novo visokonemški enz) pa da je " Cf. L. Niederle, Slovanske starožitnosti. Oddil I, sv. 4. Pflvod a počatky Slovanu vychodnich, pag. 72. Praga 1924. / Melich, Uber zwei Eigennamen. Sišićev Zbornik (Melanges S.). Zbornik na- učnih radova F. Šišiću povodom šesdesetgodišnjice života, pag. 107—112. Zagreb 1929. '5 Λ^. Županić Značenje nekih starih geografskih i etničkih imena na balkan- skom poluostrvu. („Etnolog" V—VI, str. 99). Ljubljana 1933. 2° K. Oštir, Veneti in Anti Alarodski w- prefiks. („Etnolog" II, 46—73). Ljub- ljana 1928. 96__N. Županić: izposojeno iz slovanskega Ant {Ot-). Da li je Vjatiči v zvezi z Vent, bi bilo možno ali ne baš sigurno. Po našem mišljenju pa se ima iskati razlaga antskega imena iz govorov alarodskih aborigenov ker se je pokazal Kavkaz kot prvobitna postojbina Antov. Predno pa se napotimo k rešenju problema, bilo bi dobro vedeti, kako Andi (Anti, Andalal) sami sebe doma imenujejo in kaka imena so jim dali sosedi. Podajmo se tedaj v zapadni Daghestan na srednjem toku andijskega Koisu, kjer živi jafetitska (alarodska) ando-didojska sku- pina. Kakor poroča najboljši poznavalec kavkaskih jezikov, Adolf Dir^^ imenujejo pristni Andijci sami sebe quannaw plur. quannal, njihov aul (vas) quanni ali quannar hon (kuansko selo) in njih jezik Qua: nah mi: ci (quannab mici). Po A. Dirru — izgleda, da ime Andi ne izvira od Antov samih ampak od avarskih sosedov: anndisen „Andijc" plur. Andi „Audi". Pri Lakih se imenujejo: andimi „An- dijsko", andiricu „Andijec"; pri Arčincih: Andi, andisow „Andijc"; pri Bagulal andil hekua „človek iz Andov"; pri Tindijcih anditla hekua; pri Chwarsincih andiries hikua; pri Didojcih: 'andizi, pl. andi- zibi; pri Kapučincih: andibzo suko „andijski človek". A. Dirr sam ni niti poskusil ime Andi (Ânti) etimološko raztolmačiti, ampak se je zadovoljil z naštevanjem imenovanja Andov doma in pri sosedih. C. von Hahn^^, ki se je bavil z razlago kavkaskih geografskih imen, izvaja ime And iz tatarske besede and „prisega", po čemur bi ime And pomenilo ime kraja na katerem se je izvršila važna prisega (za- kletva). To pa že na prvi pogled kaže malo verjetnosti. Pri pregledovanju besednega zaklada kavkaskih jafetitskih ple- men se bomo ustavili pri kabardinsko-čerkeski besedi and „natio", kajti imena narodov po navadi ne pomenijo nič drugega kot „ljudje" ali „narod". Cerkeski koren and je vsakako soroden s hetitskim an- tuhš „človek". Tako bi bil kavkaski izvor prvobitnih nosilcev imena Ant dokazan ne samo historično geografski ampak tudi etimološki. Ce torej zgodovinarji trdijo da bi bili Anti in njih ime zginili raz svetske pozornice v toku Vil. stoletja po Kr. r., to ni istinito, ker živijo v svoji prvobitnosti še danes kot alarodijski Anti (Änti, An- dalal) v porečju Andijskega Koisu v vzhodnem Kavkazu tam, kjer so živeli pred okroglo 2000 leti. Iz tega se vidi, da je ničeven prepir v tem, so-li bili Anti predniki specijalno Malo-Rusov ali Veliko-Rusov ^' A. Dirr, Die heutigen Namen der kaukasichen Völker. Petermanns Mittei- lungen, 54, Bd. IX, 204—212. Gotha 1908. 22 C. von Hahn, Erster Versuch einer Erklärung geographischer Namen, pag. 4. Stuttgart 1910. Izvor in ime Antov. 97 ali pa Rusov (Vzhodnih Slovanov) v obče, ker je njihov izvor tuj in so v slovanskem svetu imeli važno vojaško in politično vlogo, dočim so bili v etnološkem oziru malega pomena. Kakor je vže zgoraj ome- \ njeno so Anti, verjetno kot zavezniki sorodnih kavkaskih plemen, po prehodu čez reki Don in Dnëpr, po svoji priliki podčinili tedanje Slovane med zadnje imenovano reko ter Dnëstrom in ustvarili neke i vrste državno organizacijo, ki je bila v času vpada Hunov (375 po ; Kr. r.) tako trdna da si je mogla na bojnem polju meriti z vojske \ navajenimi Ostrogoti. Po izvesnem razdobju časa sožitja Slovanov s kavkaškimi premagovalci, so zadnji morali izgubiti svojo etnično in- dividualnost, posebno pa jezik. Obdržalo se je le ime zmagovalcev in državna (nacijolna) ideja in zato je mogel Prokopios (De bello { Gothico, cap. 14) v sredi VI. stoletja po Kr. r. pisati, da Sloveni in i Anti govore isti jezik: eort ôe χαϊ μία ίκατέρος φωνή ... Vsebina tega predavanja, spoštovani, gospodje kolegi, je morda ; pokazala, da bi bilo potrebno marsikatero pojedinost iz dobe prese- j Ijevanja narodov razjasniti, da se pa važne stvari, o katerih nam \ poročajo bizantinski historiki v kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavlja, ne dajo razložiti s pomočjo grškega, latinskega, german- , skega ali slovanskega jezika. Bolj in bolj stopa v ospredje potreba po znanju orijentalskih jezikov, posebno kavkaskih, ugrofinskih in uralo- altajskih govorov, da bi se prineslo svetlosti v temno zgodovinsko etno- j logijo dobe velikega Preseljevanja Narodov na kraju antičnega veka. j Vrlo dobro bi bilo boljše poznati odnose med rodovi Preseljevanja j Narodov, njihov izvor in primitivno civilizacijo, ker iz tedanjega kaosa | je postal moderni svet na razvalinah antike in na temelju krščanstva, j L'origine et le nom des Antes. Conférence au 111= Congrès International des Byzantinologues à i Athènes, le 14 Octobre 1930. Lieu: Salle des Assemblées de l'Aca- i demie des Sciences. i (Résumé.) D'après Jordanis et Procopius les Antes signifiaient les Slaves i orientaux qui, au temps de ces deux historiens, vécurent principale- i ment entre les deux grands fleuves sarmatiques, le Dniestr et le j Dniepr. Mais déjà avant, au IV* siècle après J. -C, les Antes ont i du habiter quelque part de ce côté, car en l'année du passage des! Huns par le Don (375), ils menèrent une lutte acharnée contre Ve- > nétarius, roi des Goths orientaux. Les Antes ont été vaincus et à l'occasion de cette catastrophe leur roi Boz avec soixante-dix chefs 98 Ν. Županić: ont été fait prisonniers et pendus. Le chef des Huns, Belamber, jaloux et furieux à cause de la victoire de son vassal gothique, l'at- taque en compagnie des troupes alanes du roi des Goths Orientaux et le bat complètement, en 376 après J. -G., au fleuve Erak, (proba- blement Tiligul) qui divise la steppe du Ponthus entre le Dniestr et le Dniepr et se jette dans la Mer Noire. Après l'annéantissement de la grande puissance des Huns et le départ des Goths Orientaux de la Dacie en Pannonie, les vagues des migrations des Slaves et des Antes arrivèrent jusqu'au Danube Inférieur. Ainsi les Slaves et les Antes vinrent en contact avec l'Etat byzantin, dont ils étaient partagés seulement par les eaux du Danube, et en vue des historiens byzantins. Pour la première fois dans l'histoire les Slaves sont mentionnés sous le nom de Σκλαυηνοί en 525, au Danube Inférieur par Pseudo- Caesarius-Nazianzenus, dans ses questions et réponses théologiques, c. 110 (Ducaeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614): Πώς ôi oi èv Βαβνλώνι, οποί δ'αν γινωνται, τ§ μιαιγαμία τών όμαίων παραινοϋαι; πώς ό'εν ετίρω τμήματι δντες οί ΣχλανηνοΙ και ΦνΟωντται, οι και ζΐανονβιοι προραγορενόμενοι. Il appelle les Slovènes et les Phyzonites Danubiens et raconte d'eux des chosis incroyablement drôles, ce qui signifie qu'il ne les connaît pas, qu'il a seulement entendu parler d'eux, car ils ont peut-être seulement avant peu atteint la rive gauche du Danube. Pas beaucoup plus tard, c'est-à-dire bientôt après l'arrivée au trône de l'empereur Justinien (527—567), les Byzantins mentionnent les Antes qui sont venus chez eux piller. En 558 Procopius écrit que, depuis l'arrivée au trône de l'empereur Justinien, les Huns, les Slaves et les Antes, presque chaque année vinrent piller l'IUyrie, la Thrace l'Héllade, le Chersonèse, bref tout le territoire de la Mer Ionienne jusqu'aux faubourgs de Constantinople. Au temps de ces attaques et de ces pillages plus de 200.000 Byzantins étaient tués ou fait prisonniers, ainsi que ce territoire est devenu comme le désert Scy- thique. Ces pillages, auxquels aussi les Antes participaient, duraient de l'année 527 jusqu'en 558, c'esa-à-dire trente-et-un ans. Comme les empereurs byzantins Justin le I""^ (518—527). Justinien le 1^(527— 565) et Justin II (565—578) portèrent l'atribut Άντικύς, il en résulte que les Byzantins avaient bien des démêlées avec les Antes. Entre les Antes et les Slaves il n'y avait pas d'accord durable, ils ont même fait la guerre les uns aux autres, pour régler leurs comptes mutuels. Byzance savait bien se servir des Antes qui étaient Izvor in ime Antov. 99 ' des meilleurs guerriers et les envoyer contre leurs frères, pour les em- pêcher de passer par la frontière du Danube. Comme les Huns et les Slaves aussi les Antes servirent dans les armées byzantines comme cavaliers. On les dirigeait surtout en Italie, contre les Goths. Vers 558 les Avares, dans leur migration vers l'ouest, commen- cèrent à attaquer les Antes et à piller leur territoire. Après le départ des Avares en Pannonie, les Antes nouèrent des relations amicales avec Byzance et, comme ses alliés, ils durent combattre tantôt les Slovènes (Slaves), tantôt les Avares. Dans ces guerres, l'organisation de l'Etat des Antes a du lentement se disloquer car, après l'année 602, surtout après la fondation de l'Etat bulgare à la péninsule Balkani- que, les Antes ont disparus de l'horizon des chroniquers et historiens byzantins. L'origine des Antes. Lubor Niederle dit qu'on mentionne les Antes pour la première fois dans la tradition langobarde, c'est-à-dire au temps du III" au IV* siècle après J. -C. Mais déjà Pomponius Mela et C. Plinius Secundus mentionnent les „Cissianti" au premier siècle après J. -C. Ce nom ne signifie pas un peuple, mais deux: „Cissi" et „Anti", II faut fixer leurs habitations près du Caucase. A ce temps-là il n'y avait pas de Slaves dans ces parages, alors c'est clair que les Antes ne peu- vent être qu'un peuple alarode (japhétite). Seulement plus tard ils sont partis avec des autres peuples caucases, les Serbes, les Croates, les Kisi (Kiachi, ~ Čechi, Čachi) vers l'ouest sur le territoire des Slaves avec lesquels ils ont commencé une vie commune et qui se sont vite slavisés, à cause de leur petit nombre. Aujourd'hui encore on trouve le peuple des „Andes" dans le Caucase. Ce groupe ethnique ne compte que 26.000 âmes et appar- tient à la famille Lesgienne. C'est un groupe qui parle une langue sui generis. II faut considérer les Basques comme leurs parents éloignes, comme aussi des autres peuples disparus, comme par exemple les Etrus- ques les Pélasgues. Le nom. Chez les Byzantins le nom des Antes a des différentes formes qui se ressemblent. Les Antes d'aujourd'hui s'appelent „qannaw" et ils ont été appelés ,Andi" par leurs voisins. Le mot kabardinotcher- kesse „and" signifie „nation". On voit qu'il faudrait bien avoir une connaissance approfondie des langues orientales, pour éclaircir les my- stères des migrations des peuples, car la connaissance des langues indo- europénnes seule ne suffit pas. Црногорске анегдоте o Хрватима. Мићун М. Павићевић. Загреб. Краљеви-свечеви. Повели Црногорци разговор у »Биљарди« o српским свечевима- владарима. Потлретсједник Сената, војвода Петар Вукотић, запита своје другове у чуду: — Ma, људи, тако ви (вам) тешкога аманата Божијега, кажите ми једну работу! — Што je to, војводо? — упита га Станко Радоњић, министар Иностраних Дјела, једини школовани Црногорац тога доба, међу њима. — Не мoгJ^ Станко, никако да се авизам (досјетим), како су готово сви Немањићи постали светитељи, a ето у неким пјесмари- цама, што ми их читају ђјеца, стоји, да су један другоме очи копали и руке и ноге пребијали око власти и госпоства. — Војводо, њих je наша православна црква, као народне му- ченике признала за свечеве. — Добро Станко, a зар и Рвати нијесу имали својијех балова и краљева, na ja нијесам чуја, да je и један од н>их постао светац? A ови наши скоро до ђавољи (до посљедњега). — Имали су, војводо, има,ли, али не мученика, као ми кнеза Лазара. — Јесу, Станко, задајем ти из обадвије руке Божију вјеру, ништа мањих од цара Лазара. — A који Су to, војводо? — Прича' ми je Стеван, отац ми, a он добро жнаваше историју, као да je из књиге читаше, да су Рвати имали још давно Краља Тома, na Краља Мата Грубца, који се одметнуо био од Аустрије и дигао велику буну противу њене госпоштине. Уватила га силна војска, na му натакла на главу капу од врелога гвожђа и тако je Црногорске анегдоте o Хрватима. 101 у највећим мукама умро. A до њега су на вјешалима скапавали сељаци, који су га помагали. Зар он није био, Станко, виши мученик но наш Лазар, којему je џелат одједном одрубио главу; a ето, он није светац као Лазар? Мићун М. Павићевић. — Није to био, војводо, Мато Грубац, но Матеја Губац, којега je заиста Аустрија погубила, чим je подигао сељачку буну против њене управе. Али Рвати признају папу, a ми патријарха. — Eto, виђи ђавола, како и ове цркве не раде једнако, a камо- ли ми у ове крше и зановетнице! — заврши војвода Петар своју причу. 102 Мићун M. Павићевић: Бан Мажуранић на Његушима. Враћао се Бан Мажуранић са Цетиња од Владике Рада, пошто му je прочитао у рукопису своје класично дјело »Смрт Смаил-аге Ченгијића«, при повратку свратио у кућу Оташа Петрова на Ње- гушима, која je била одмах покрај пута. Чим je бан ушао, Оташ, видећи га онако угледна, хитро сјсочи на ноге и понуди му тро- ножну столицу, рекавши: — Добро доња' и сједи, брате! Бан сједе и упита га: — A одакле знаш, да смо браћа? — Па мени! je брат сваки добар човјек, a ти си ми и no Јцва пута брат, јер ето говориш нашки, исто као и ja. Ho окле би ти, Господине, Бога ти, a опрости што те питам, река' бих, да са,м те негђе гледа' или жива, или у лентро (на слици). — Ja сам из Хрватске, Бан Мажуранић. Оташ поди|же капу у вис и рече: — Нијеси ти, Господине из Хрватске, no из Братске, но ве (вас) удави она крвница (Аустрија) у one равнице. Ево, не да ни нама боигјега мира у ове главице и литице, ђе нема никога до вука и хајдука. И хвала ти Бане — и баш си Бан људи, кад си свратио у ову моју сиромашну појату, у којој су се и прије, Бога ми, људи окупљали. Милије ми je то но да ми je ко донио стотину цекина у злату ... Бан, да би прекинуо даљи диван, a и чуо, што један прости црногорски сељак мисли o његовом дјелу, упита га: — Знаш ли ти, ko je Новица Церовић? — Ka' не знам, — Господине Бане, забога? To je они, те се зарека' био Владици, да he убити чувенога Смаил-агу Ченгића, и није преварио — убио га. — Ja имам једну пјесму o томе догађају, хоћеш ли, да je чујеш? — Опрости, Бане, немам гусала. — He, не, to се може и без њих. И Бан поче да му чита поједине дијелове из свога спјева, na га упита, како му се допада. — Добро, Господине Бане, само ми се чини, да та твоја пјесма- рица није за гусле, a ријечи су нашке и сваку добро разумијем. — A како би ти to желио? — упита га Бан. — Ево овако, — и развезе Оташ и без гусала, што га грло служи: Црногорске анегдоте o Хрватима 103 Зарече се Церовићу Бане У Биљарду своме господару, Да he убит' агу, Смаил-агу, Ослободит' рају од Турака. Што je река', није преварио: Донио му на Цетиње главу. — Добро и ти пјеваш, Црногорче, — рече Бан, поглади га руком no рамену и крену да иде. — He ћеш, Господине Бане, јутрос из моје појате, та ми од огња не изгорјела, док нешто челебрчнемо. И Оташ на брзу руку припреми ручак. Послије ручка, Бан се поздрави с Оташем и продужи пут у Котор. Овај га испрати до на саму границу Аустрије и при посљедњем растанку пољуби га у npca, бпали малу пушку иза појаса и узвикне, што га грло носи: — Срећан ти пут био, људски Бане! Да Бог да, ми те опет интЈфија (срећа) нанијела у ону моју појату, 1;ад те могао љепше и боље дочекати! Jep прољеће долази и у цара. Сирогиња смо и опрости ми1 Kora je најбоље Бранко опјевао. Повео се разговор између Краља Николе и попа Јована Сунде- чића: које je племе Бранко Радичевић у »Ђачком растанку« нај- боље уздигао. — Ha најбоље вас Црногорце — рече поп Јован. — Није, није, но ми реци право. — Наједит ћеш се. — Нећу, бора ми. — Па најбоље Хрвате, Господару; jep им je рекао »Хрваћане, не од лане, одувек си ти без мане«. A мука je бити без мане, jep их и ти имаш — заврши поп Јован. Двоглави opao аустријски. Сашао Владика Раде у госте код Лазара Мамуле, тадашњег гувернера Далмације. Улазећи у салон, Владика се загледа у ау- стријски грб, који je висио више врата. Мамула га запита: — Што гледате, Високопреосвештени Владико, толико круну наше моћне Царевине? — Разгледам ову врану и размишљам, колико je позобала јад- них мојих пилића, — одговори Владика. 104 Мићун M. Павићевић: Црногорац и Хрват. Случили се на служби заједнички у Бару један Хрват, официр, као представник војне власти и Црногорац И. Б., као представник управне власти. Ha дан прославе Уједињења Југославије обојица су држали ватрене говоре. Послије свеч81ности упита Хрват Црногорца: — Ама, брате, вјерујеш ли ти у ово, што смо јутрос говорили? — Вјерујем, Бог ти и Божија вјера. — Па добро, брате, објасни ми и докажи, да су Срби, Хрвати и Оловенци један народ. Црногорац се промисли, na рече: — Вјерујеш ли ти у Бога? — Вјерујем, — одговори Хрват. — Вјерујеш ли, да je један Бог, a три лица Божја и да ова три лица сачињавају свету Тројицу, или једнога неразд,]елуивога Бога? — Вјерујем, jep ми се тако у школи предавало. Тада Црногорац весело прихвати: — Eto, брате, тебе (теби) je онда лако доказати, да Срби, Хр- вати и Словенци, као три лица, чине један народ — једну нераз- дјељиву државу Срба, Хрвата и Словенаца или Југославију. — Тако je, добро си река', — одговори Хрват. Њихов разговор. Послије злочина Пунише Рачића, састали се Иван Вулев и Вељо Нунишин: — Ах нашега црнога образа, ђе убисмо онакве људе. — Није to, Бога ми, само црни образ, но се бојим, да се из тога не излеже велики ђаво. — Ma, Бога ти, Иване, ка' си ти велики памтиша и познајеш у прсте свакога, знаш ли, окле су ови несрећни Рачићи no пори- јеклу? — Ga Косова, окле и ми сви. Само сам чујао, да има код њих и једна капља крви Арнаутске. Jep су ми говорили, да je мајка некојему од Пунишиних предака Шаљанка. A ти знаш, да траг сјеме води. — A јесу ли јунаци, Иване? — Ma јесу, Бог ти и божја вјера, ка no једни у бригади. Само су и велики отровници. Ето, чујао сам, да се неколицина, због нече- сових свађа и работа налазе у тамници у Босни. Црногорске анегдоте o Хрватима. 105 — To he бити у ону чувену тамницу, у Зеницу, je ли? — Незнам, je ли у Зеницу, само јест у невиђелицу. — Ma како то, Иване, јунаци, na да убијају распасане и голо- руке људе? — Јади га његови не знали! Ja сам не могу да разумијем, како се TO све могло случити. To несретно момче оцрни нам образ. Ми људе позовемо na мегдан, na се јуначки једнакијем оружјем са њима разрачунамо, a ne овако. Страх ме je и бојим се љуто. — И мепе, Иване, али се надам у Бога, да ко и та велика не- срећа некако прегрми преко наших глава. Андрија у Загребу. Андрија Богданов, из Ћеклића, у Црној Гори, дошао у Загреб да посјети свога сина, који се ту налазио на школовању. Наишао na Јелачићев трг, na уочио спомепик бапа Јелачића, пришао му и разгледава га са свију страпа. Један млад Хрват видио га, гдје се у народној ношњи окреће око спомепика, na га радознало упита: — Допада ли ти се, чича, овај господин на коњу? - — Допада, ваистину, паочит je, лжјеп, бркат и плећат, само му нешто фали. — A што? — припита га onaj још радозналији. — He видим му за пас пишта, ни ледепика, ни ледепица, ни ханџара. — Чича, ово je Бан Јелачић у походној (нападној) униформи. — Незнам ja, брате, што ти je то. Само знам, да наши банови нијесу посили овакво одјело, a чиста ти и Божја вјера, мислим, на пушку и пож, пијесу ништа грђи били од овога, те га гледам, — заврши Црпогорац. Новица Церовић и Бан Мажуранић. Приликом последње научне препирке o спјеву »Смрт Смаил-аге Чепгића«, да ли je творац тога дјела владика Раде или Бан Мажу- рапић, дошла су два нарочита поклисара у Тушипу, село у Црној Гори, да чују Новицу Церовића, убицу Смаил-аге, главног јунака ове књиге и владичипа тјелохранитеља и тајника, који je много годипа уз владику живио и na чијим je рукама Владика доцније и издахнуо. Новица им je том приликом испричао ово: — Једпога дапа дошао je у »Биљарду« код Владике пеки стра- нац, за којега су ми доцније рекли, да се зове Мажуранић, Бан 106 Мићун M. Павићевиђ: Црногорске анегдоте o Хрватима Хрватски. Он je с Владиком у његовој соби нешто дуго читао, a ja сам стајао пред вратима од собе. Послије неколико времена Владика ме позове унутра и рече: — Новица, овај те je човјек опјевао у једној пјесми, — и показа руком на Мажуранића. Ja му, као у шали рекох: — Хвала му, имао je и кога. Владика додаде: — Јест, али те он потурчио у тој вјесми и дао ти турско име. Ja се ухватих за нож и рекох: — A je ли ми TO ружно, Господару? — He, — ваистину, пошто je рекао у пјесми, да си велики јунак... — Е, na кад je тако, не мари ништа; свак зна, да ja нијесам Турчин. Да пише Шиловићу. Нешку Борикину, no његову миш.љењу, капетан Јанко Boniico- вић, криво пресудио некакву давију. Л\алио се сенату, na и тамо изгубио: — Чујеш ли дијете, помози ми peh, како се зваше они велики научењак и правосудија у Загребу, што му je презиме некако слично на сврда? Мисли, мисли, син му, који je студирао право у Загребу, na ће: — Да нжје Шиловић? — Е јест, чоче, Шиловић, Шиловић. — A шта би ти он? — Хоћу да му овога часа напишеш карту, o овој мојој давији, na ако рече да сам крив и ne боли ме. — Па није on, јадап не био судија, но професор права, a и да je, зар ти нијесу ближе ови наши правници? — He, нијесу, пошто су ампаџије a on je, чујао сам, не само паметпа глава, но и мпого прав човјек, na ће рећи истину, пошто ми не познаје ни оца ни ђеда. — A што ти je боље и да рече да си прав, кад ти ne може пре- суду промјенити. — Мучи, грдове, како није боље. To што on рече, остат ће, да се прича за вазда, a ово што сам пресуђеп, заборавит ће се колико je сјутра. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. Ivan Simonie. Mešanost kočevskega prebivalstva se nam poleg raznovrstnih drugih f aktov osvetljuje tudi v rodbinskih imenih. Imena, ki sem jih proučil iz kočevskega urbarja iz leta 1574., za šest kočevskih naselij iz poljanskega urbarja^ iz leta 1576., nam kažejo pester mozaik kočevskega prebivalstva, ki je bilo že od nekdaj mešano. V vsem kočevskem gospodstvu, ki je bilo mnogo obširnejše od sedanjega jezikovnega otoka, ki pa na JJV in SV ni obsegalo vseh sedanjih kočevskih naselij — na S tudi Kukovega ne — na JZ in Z pa več slovenskih in hrvatskih krajev, (od katerih pa se vsi niti ne omenjajo)^, je imelo 1574. leta 136, odnosno 138 na- selij, ker se na dveh mestih po dva kraja Verderb-Verdreng in Mlaka-Breg imenujeta kot skupno naselje, radi česar tudi ni razvidno, koliko posestnikov je spadalo v en in drugi kraj. Sedanja kočevska naselja, ki se nahajajo vzhodno od Črmošnjiško - Po- ljanske doline in so mladega datuma^^, so spadala v mehovsko gospostvo, Kukovo v čušperško gospostvo, kočevski jugojugo- vzhodni sektor šestih naselij pa v poljansko gospostvo. Tako obsega proučavanje priimkov v tem pregledu 142 (144) naselij, od katerih pa jih je z Bilpo vred — ki je sedaj po jeziku čisto slovenska stalo na sedanjem kočevskem jezikovnem otoku le 131 (133). Ker sem pri tem proučavanju rodbinskih imen naletel na mnogoštevilne urbarske družine, ki so navedene zgolj s krstnim, odnosno krstnim imenom očeta, pri katerih je često ugotovitev njih izvora nemogoča, sem se v glavnem oziral le na priimke. V posameznih naseljih je bila mešanost in razmerje med Nemci in Slovenci sledeča: Nove Ložine: le 2 Nosche-ta. Torej 100% Slovencev. Thomas Bartten pri Polomu: le Plesche. 100% Slovencev. 2ibenj: le Melz. 100% Slovencev. Pleš pri Borovcu: Plesche; brez priimka: des Simon Sun. 100% Slovencev. Grintovec (nad Kolpo): le Sagar. 100% Slovencev. Padova: 2 Slovenca: Mihitsch in Krulicz. 100% Slovencev. Bezgovica: le Malner. 100% Slovencev. 108 Ivan Simonie: Osilnica: slov. priimki: Sagar — Darsei (= Držaj) und Sagar — Panitsch — Mar- khouitsch — Clementschitsch — Steffan und Ossmackh — Thomecz; nem.: — brez priimka: des Peter Sun. Vsota 10. 100% Slovencev. Navedenih osem naseHj, od katerih so prva štiri — Thomas Bartten je že davno razseljen — na kočevskem jezikovnem otoku, je imelo zgolj slovensko prebivalstvo. Spodnje Ložine: slov.: Urban Feriez, Steffan und Paul Greynner, Michel Nuesche. Vsota 4. Nem.: Mathes Tschingl. 1- Slovencev 80%, Nemcev 20%. Knežja Lipa: slov.: Markho — Mathe und Niel Schuesteritsch — Lucas Sterbencz — Andre und Blass Sterbencz — Barthlme Lauretitsch — luuan Neisitsch und Neusitsch Erben — Peter Lauretitsch — Gregorg Vidasch — Lucas Lauretitsch — Thomas Lauretitsch, Lucas, Thomas und Steffan Lauretitsch — Schueste- ritsch — Sterbenicz. Vsota 18. Nem.: Hanns Wolf — Michl Schmid — Ulrich Verderber — Hanns Oster- man und Paul Waldauf — Jacob Thettman — Barthlme Rambs Erben — Hanns Fleckh — Pechar. Vsota 9. Slovencev 667%, Nemcev 33'3%. Gor. Mačkovec: slov.: Cosar, Crisse. Vsota 2. Nem.: Khestner. ,, L Slovenskih 667%, nemških 33'3%. Römergrund: slov.: 2 Khaps-a, Stariiienicz. Vsota 3. Nem.: Fledkh, Roti. „ 2. Slovenskih 60%, nemških 40%. Ponikve: slov.: Luschar, Lusar, Lisa. Vsota 3. Nem.: Wrinsskholi, Strüczl. „ 2. Slovenskih 60%, nemških 40%. Cačič: slov.: Mihitsoh, Malneritsch. Vsota 2. Nem.: Khossler.' „ 1- Slovenskih 667%, nemških 33"3%. Ribjek: slov.: Tomecz, Melchoritsch. Vsota 2. Nem.: UUe. 1- Slovencev 667%, Nemcev 33'3%. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 109 Bosljiva Loka: slov.: Thomecz, Wukhouitsch, Michitsch. Vsota 3. Nem.: Schiller. „1. Ital.: Regoli. „ 1. Slovenskih 60%, nemških 20%, italijanskih 20%. Lahinja: slov.: Mille, Stanitsch, Sterbencz, Roschitsch. Vscta 4. Nem.: Herbst, Piczl, Schmuc^kh. „ 3. Slovencev 57"4%, Nemcev 42'6%. Preže: slov.: 2 Mouerin, Tscherne, Plesche. Vsota 4. Nem.: Peidtler, Wietrich. „ 2. Negotova: 2 des Michln Sun. „ 2. Slovenskih 50%, nemških 25%, negotovih 25%. Gorenja Nemška Loka: slov.: Agnitsch, Jackhlitsch. ' Vsota 2. Nem.: Thetman. „ 1. Negotov: Pauli des Merthen Sun. „ 1. Slovenskih 50%, nemških 25%, negotovih 25%. Travnik: slov.: Persche, Stanitsch. Vsota 2. Nem.: Wittinger. „ 1. Negotova: Urban des Jure Sun, Barthlme des Paulin Sun. „ 2. Slovenskih 40%, nemških 20%, negotovih 40%. Trava: slov.: 2 Schwarsching-a, Achacz. Vscta 3. Nem.: Kramer, Benkhol. „ 2. Negotov: Schneider* des Steffan Sun. „ 1. Slovenskih 50%, nemških 33"32%, negotovih 16'66%. V navedenih 13 naseljih, od katerih se jih deset nahaja na sedanjem kočevskem jezikovnem otoku, so imeli — upoštevajoč le priimke — pretežno večino Slovenci. Srednja vas pri Travi: slov.: Wogrin, Wagrin. Vsota 2. Nem.: Knauss, Widerwoll. „ 2. Slovencev 50%, Nemcev 50%. Klamaw: Slovenec: Melchoritsch. Vsota 1. Nemec: Schaffen „ 1. Rigelj: Slovenec: Samide. Vsota 1. Nemec: Jakhe. „ 1. 110; Ivan Simonie: Luža: Slovenec: Cosar. Vsota 1. Nemec: Herbst. „ 1. Prežulje: slov.: Khrabat. Vsota 1. Nem.: Schmid. „ 1. Negotov: des Mathe Sun. „ 1. Slov.: 33'3%. nem.: 3J3%, negot.: 33"3%. Srednja Bukova gora: slov.: 2 Gerle-ta, Wogrin. Vsota 3. Nem.: 2 Khump-a, Thetman. „ 3. Slovencev 50%, Nemcev 50%. Ribnik: slov.: Jurman Stanitsch. Vsota 2. Nem.: Ramb, Striczl. „ 2. Slovencev 50%, Nemeev 50%. Dolenja Topla Reber: slov.: Ramor, Mische, Pericz. Vsota 3. Nem.: Strauss, Herbst, Ramb. ,, 3. Slovencev 50%, Nemcev 50%. Mačkova vas: slov.: 2 Cosar-ja, Chrise, Schilschackh (= Selščak po dr. Brezniku), Kra- kher. Vsota 5. Nem.: 3 Khestner-ji, Stimpfl, Herbst. „ 5. Slovencev 50%, Nemcev 50%. Planina pri Travi: slov.: Poye. Vsota 1. Nem.: Osswald. „ 1. Negot.: des Cristan Sun. „ 1. Slovenskih 33'3%. nemških 3J3%, negotovih 33"3%. Belica: slov.: Louatsch, Krulitsch, Papes, Martintetsch, Janschicz, Schagar. Vsota 6. Nem.: 2 Reinsc!hall-a, Wolf, Sirge, Schmidt, Scherzer. „ 6. Slovenskih 50%, nemških 50%. V navedenih enajstih naseljih, ki spadajo razen Belice, Pla- nine in Klamawa, ki več ne obstoja, v kočevski jezikovni otok, so bili po priimkih Slovenci in Nemci v ravnotežju. Crmošnjice: nem.: 3 Henigman-i, 2 Ramb-a, 2 Lackhner-ja, Vienkh, Henneckhman, Oster- man Zakhl, Zolpe, Barthlme Per Tänczl, Spreiczer, Plis, Wolf, 2 Petschauer-ja. Vsota 17. Slov.: Khaps, Stanitsch, Stancz, Jellan. „ 4. Nemških 80'92%, slovenskih 19'04%. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 111 Koprivnik: nem.: 5 Grabner-jev, 4 Schuesster-ji, 3 Miille-ti, 3 Stelzer-ji, 2 Herbst-a, Taberman, Krumbsmaul, Gsell, Khreen, Khirein, Jakhe, Mie&l, Wrinskheli, Ober- man, Schneider, Kalteisen. Vsota 28. Slov.: Gellan, Jellan, Jellen, Gregor, Mrincz, Stanitsch, Stancz, Stanss, 2 Ko-akher-Ja. Vsota 10. Nemških 737%, slovenskih 26"3%. Podstenje: nem.: Stelczer, Füxl, Huetter. Vsota 3. Slov.: Jellan, Meichin. „ 2. Nemških 60%, slovenskih 40%. Topli vrh: nem.: 3 Petschauer-ji, 2 Gerger-ja, Schauer, Wobmer. Vsota 7. Slov.: Khlabausser (= Klobasar). „ 1. Nemških 87'5%, slovenskih 12'5%. Resa: nem.: Striczl, Pradtgesell. Vsota 2. Slov.: Stanitsch. „ 1. Nemških 667%, slovenskih 33'3%. Gorenja Bukova gora: nem.: Schmuckh, Oberman, Herbst. Vsota 3. Slcv.: Medecz, Jellen. „ 2. Nemških 60%, slovenskih 40%. Štalcarji: nem.: 2 Jagaus-a, 2 Sohmid-a, 2 Wuetrich-a, Prachler, Huetter. Vsota 8. Slov.: 3 Plesche-ti, 2 Tscheme-ta, Suppan. „ 6. Nemških 57"16%, slovenskih 42"84%. Gotenice: nem.: 4 Sirge-ti, 3 Speckh-i, 2 Grensch-a, 2 Lackhner-ja, 2 Paar-a, 2 Gris-a, Khramer, Khraus, Sackhe, Egkher, Kramer, Huetter, Schmid, Weber, Khnauss, des Ambmans Sun. Vscta 25. Slov.: 7 Michitsch-ev, Schwarsching, Widmer, Turgg. „ 10. Negotova: 2 des Mathe Sun. „ 2. Nemških 67'6%, slovenskih 27%, negotovih 5'4%. Borovec: nem.: 4 Stampf 1-i, Reinschall, Rauch, Schneider, Kramer. Vsota 8. Slov.: Lasar Suppan, Tscherne, Krabat, Kristanitsch, Jafer. „ 5. Negotov: des Barthlme Sun. ,. 1. Nemških 57'12%, slovenskih 3570%, negot. 7'14%. Morava: nem.: 2 Lenncz-a, Witine, Lux, Schwaiger, Huetter, Wittine. Vsota 7. Slov.: 2 Plesche-ta, Tscherne, Tschne, Lippe. „ 5. Negotova: des Leonhardts Sun, des Petem Sun, Peter Sun, des Merthen Sun, Mathe des Mathe Sun. Vsota 5. Nemških 4n6%, slovenskih 29'40%, negotovih 29'40%. 112 Ivan Simonie: Zgornja Briga: nem.: Stamphl, Piiczl, Sturmb, Egkher. Vsota 4. Slov.: Thème. „ 1. Negot.: des Mathe Sun. „ 1. Nemških 667%, slovenskih 1666%, negot. 16'66%. Handlarji: nem.: 3 Schwaiger-ji, Widmair, Rinser. Vsota 5. Slov.: 3 Gcde-ti. „ 3. Negotovi: 3 des Gregor(e)n Sun, 2 des Hannssen Sun, 2 des Steffan Sun, 2 des Andre Sun. Vsota 9. Nemških 29'40%, slovenskih 17'64%, negotovih 52'92%. Grčarice: nem.: 2 Stampf 1-a, Stampfer, Khreen, Paar, Dulczer, Sackhl. Vsota 7. Slov.: 3 Lusar-ji. „ 3. Negotovi: des Barthlme Sun, des Ambrossen Sun, des Jacoben Sun, des Gregors Sun. Vsota 4. Nemških 50%, slov. 2r5%, negotovih 28'5%. Polom: nem.: 4 Khramer-ji, Peer, Sigmund. Vsota 6. Slov.: 3 Petsohe-ti, Pericz, Melcz. „ 5. Nemških 54'54%, slovenskih 45'45%. Novi Breg: nem.: 2 Wietrich-a, Nickh, Strauss. Vsota 4. Slov.: 2 Samide-ta in Melcz. „ 3. Nemških 57"16%, slovenskih 42'84%. Onek: nem.: Tödtman, Jeisenzapf, Hofer, Khestner, Herbst, 3 Khingauf-i, 3 Stimpfl-1, 2 K(h)öfler-ja, Nickh, Thetman. Vsota 15. Slov.: 6 Mulcz-ev. „ 6. Negot.: Urban des Andre Sun, Paul des Cristans Sun. „ 2. Nemških 65'10%, slovenskih 26'04%, negot. 8"68%. Rogati hrib: nem.: 3 Hanssk(h)e-ti, 2 Lampertter-ja, 2 Schmalczl-a, 2 Schmälczl-a, Khatman, Singeli, Walch. Vsota 12. Slov.: 3 Plesche-ti, Pragsche, Gorenicz. „ 5. Negot.: Peter des Casparn Sun, Peter des Michls Sun. „ 2. Nemških 63'12%, slovenskih 26"30%, negct. 10"52%. Moss bei Kherndorf (obstojal med Kočevjem in Mlako): nem.: Rothesl, Verderber. Vsota 2. Slov.: Khotnikh. „ 1. Nemških 667%, slovenskih 33"3%. Črni potok: nem.: 3 Sibrer-ji, 2 Grensch-a, 2 Weiz-a, Köstner, Vicz, Stimpfl, May, Pradtgesell, Springer, Kramer. Vsota 14. Slov.: 2 Trampusch-a, Meichin, Plesché, Welicz, Marintschitsch. Vsota 6 Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 113 Negot.: Walle des Jacob Sun, Georg des Marco Sun, Peter des Marckho Sun. Vsota 3. Nemških 6076%, slovenskih 26'04%, negot. 13"02%. Livold: nem.: 4 Hannsskhe-ti, 2 Soller-ja, 2 Singeli-ja, Khaterl, Sattler, Eppich, Rotte, Sargheli, Dietrich, Kame, Hegler, Saler, Schwaiger, Tschinkhl, Dulle, Grill, Khuenczl, Oppi, Gätterl. Vsota 24. Slov.: 3 Garsche-ti, 3 Plesche-ti, Turkh, Therne, Cosar. „ 9. Negot.: Peter des Lucas Sun, Gregor des Paulin Sun. „ 2. Nemških 68'40%, slovenskih 25'65%, negot. 570%. Dolga vas: nem.: 3 Wolf-i, 2 Khump-a, Payr, Zeckhe, Eiban, Aibein, Muess, Erkher, Rottl, Röttl, Müllner, Gump. Vsota 15. Slov.: -2 Schweticz-a, 2 Krakher-ja, Gregor, Viteschikh (grofov oskrbnik), Pressnigkh, Medecz. Vsota 8. Negot.: Anndre des Peter Sun, Lucas des Steffan Sun, Pangracz des Steffan Sun, Lucas des Jure Sun. Vsota 4. Nemških 55"5%, slovenskih 29'6%, negotovih 14'8%. Verderb Verdreng: nem.: Schmid, Kump, Spreiczer, Herbst, 2 Knesspler-ja. Vsota 6. Slov.: Praiditsch, Persche, Petsche, Sterbencz. „ 4. Negot.: Georg des Parthe Sun, Mathe des Gori Sun. „ 2. Nemških 50%, slovenskih 33'33%, negotovih 16'66%. Skril j: nem.: Schneperger, Schmid, 2 Lampert(t)er-ja. Vsota 4. Slov.: 3 Persche-ti. „ 3. Nemških 57'16%, slovenskih 42'84%. Nemška Loka: nem.: 2 Scheberli-ja, Jesti, Osswald, Schöberlin, 2 Magrin-a. Vsota 7. Slov.: 2 Agnitsch-a, Lawretitsch, Plese. „ 4. Negot.: Bastian und Andre des Lucas Sun, Anndre des Lucas Sun, Jure des Steffan Sun. Vsota 4. Nemških 46'62%, slovenskih 26'64%, negotovih 26'64%. Trncvec: nem.: 2 Weber-a, Khreen, Rankheli. Vsota 4. Slov.: 2 Melcz-a, Pericz. „ 3. Nemških 57'16%, slovenskih 42'84%. Koblarji: nem.: 3 Eppich-i, 2 Sturmb-a, 2 Vienkh-a, Tschinckhl, Schaber, Pfeiffer, Schober, Ostermann. Vsota 12. Slov.: 2 Romar-ja, Orecha, Greynner, Nosche, J urman. ,, 6. Negot.: Mathe des Gregorn Sun. „ 1. Nemških 63'12%, slovenskih 3r56%, negot. 5'26%. Mahovnik: nem.: 4 Haberli-ji, 4 Khrcpf-i, 2 Schleiner-ja, Ziglfist, 2 Pirstl-a, Wecz, Dürnpacher, Plassman, Strauss, Verdeber, Walle Michls, Fuxs. Vsota 20. 114 Ivan Simonie: Slov.: grof Blagajski (Graue zu Blagey) Franncz Urschin, 3 Plesche-ti, 2 Migutsch-a, Magutsch, Breyditsch, Thalian. Vsota 9. Negot.: Michl des Hansen Sun, Gregor des Cristan Sun, Ursa des de- menten Wittib. Vsota 3. Nemških 62'40%, slovenskih 28"08%, negotovih 9'36%. Prerigelj: nem.: 5 Ramb-ov, 2 Manntl-a, Puchsche, Springer, Tedtman. Vsota 10. Slov.: 3 Wogrin-i, Hullan. „ 4. Nemških 7r44%, slovenskih 28'56%. Brezovica: nem.: Schüester, Spitznagl, Osterman. Vsota 3. Slov.: 2 Maurin-a. „ 2. Nemških 60%, slovenskih 40%. Koče: nem.: 4 Wolf-i, 4 Annderkholl-i, Schwaiger, Sirger, Meisl, Huetter. Vsota 12. Slov.: 3 Schwarsching-i, Neukhan. „ 4. Negot.: 2 Veitls Sun. ., 2. Nemških 66'60%, slovenskih 22'20%, negotovih inO%. Gornji Vecenbah: nem.: 2 Schwaiger-ja, Maye Steffan. Vsota 3. Slov.: Plesche. „ 1. Negot.: Veitl des Paulin Sun. „ 1. Nemških 60%, slovenskih 20%, negot. 20%. Kočevska Reka: nem.: 3 Rauch-i, 3 Schuesster-ji, 3 Khos(s)ler-ji, 2 Lux-a, 2 Schneider-ja, 2 Spedkh-a, 2 Peit(t)ler-ja, Walthe, Haberlin, Zape Ambtman, Weber, Khoseli, Kacherli, Schwaiger, Hass, Ploy. Vsota 26. Slov.: 3 Laser-ji, 2 Tschine-ta, Augustin, Jurman, Plesche, Loi.'* „ 9. Negot.: des Veitls Sun, des Paulin Sun. „ 2. Nemških 70"2%, slovenskih 24'3%, negotovih 5'4%. Mlaka: nem.: Paar, 2 Pradtgesell-a, 3 Khacze-ti, Tunckhe, Wobmer. Vsota 8. Slov.: Mihitsch, Neickhan. „ 2. Negot.: 2 des Ambross Sun, des dementen Sun. „ 3. Nemških 6r52%, slovenskih 15'38%, negot. 23"07%. Novi Lazi: nem.: 3 Wecz-i, 2 Piirstl-a, 2 Wüetrich-a, 2 Meisl-a, 2 Zegoli-ja, Kheseli, Dürrer, Hofer, Tschinkhl, Schmid, Huetter, Wietrich. Vsota 18. Slov.: 2 Khain-a, Tschiene, Lasar, Laser, Neuckhan, Plesche. „ 7. Negot.: des Casparn Sun, des Gregorn Sun, des Paulin Sun, des Mathe Sun. Vsota 4. Nemških 61"92%, slovenskih 24'08%, negotovih 1376%. Spodnja Briga: nem.: 3 Osterman(n)-i, Rauch, Huetter, Meisl, Stampfl, Schuesster, Khuenncz. Vsota 9. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 115 Slov.: Tscherne, Werle, Plesche. Vsota 3. Negot.: des Hannse Sun, des Maie Sun. „ 2. Nemških 6476%, slovenskih 2r42%, negot. 14'28%. Ravne: nem.: Zopeis Wittib, Schwaiger, Meisl, Peitler, Kuencz. Vsota 5. Slov.: Krobat. „1. Negot.: des Simons Sun. „ 1. Nemških 7r44%, slovenskih 14'28%, negot. 14"28%. Spodnji Log: nem.: 5 Spiznagl-ov, 3 Veber-i, 2 Wolf a, Leonhardt May Wolf Sun, Stau- dacher, Spreützer, Rüsel, Ruppe. Vsota 15. Slov.: Schusteritsch, Gorenz, Khabsch, Janckha, Wüsche, 2 La- skho-ta. „ 7. Nemških 68'22%, slovenskih 3178%. Rajhenau: nem.: 3 K(h)nes(s)pler-ji, 3 Khump-i, 2 Khestner-ja, 2 Grabner-ja, 2 Füxl-a, 2 Fricz-a, Khöstner, Poss, MatRe Khusaldt und Mathe des Caspar Kusaldts Sun, Khrume, Ramb, Pfeiffer, Schneider, Zingkhl, Hess, Wrinsskheli, Stimpfl. Vsota 26. Slov.: Nitschiemer, Nitschemer, Augustin, Jellan, Krackher. „ 5. Negot.: Thoman und Jacob des Ambrosen Sun, Augustin des Mathes sein Wittib, Leonhardt Veitls Sun, Urban des Mathe Sun. Vsota 5. Nemških 72"02%, slovenskih 13'85%, negotovih 13'85%. Hrib: nem.: 7Fleckh-ov, 2 Lackhner-ja, 2 Teitschman-a, 2 Müesl-a, 2 Schuesster-ja, 2 Oberman-a, Glienkher, Gsell, Blass, Herbst, Schmuckh. Vsota 22. Slov.: 3 Rabuse-ji, Medecz. „ 4. Nem,ških 84-48%, slovenskih 15'36%. Dolenja Bukova gora: nem.: 3 K(h)ump-i, May, Gosti. Vsota 5. Slov.: Ognicz. „ 1. Nemških 83'30%, slovenskih 1670%. Svetli potok: nem.: 6 Ramb-ov, 3 Schuesster-ji, 3 Flackh-i, Fleckher, Schmuckh, Waiss, Wölfl. Vsota 16. Slov.: Marthin. ,,1. Negotov: Michl des Anndre Sun. „ 1. Nemških 88'80%, slovenskih 5"55%, negot. 5'55%. Planina: nem.: 2 Spraiczer-ja, Spreiczer, 2 Fricze-ta, 2 Stelczer-ja, Ramb. Vsota 8. Slov.: Khrackher. „ 1. Nemških 88'89%, slovenskih ini%. 116 Ivan Simonie: Blatnik: nem.: 2 Troye-ta, 2 Dille-ta, Dulter, Ramb, Speckh, Par, Schneider, Panhardt, Spreiczer. Vsota 11. Slov.: Luschar. „ 1. Nemških 9V63%, slovenskih 833%. Brezje: nem.: 3 Ramb-i, 2 Lampe-ta, 2 Fricz-a, Stelczer, Griss, Schneider, Puczl, Schmid, Pleye, Pedtschauer. Vsota 14. Slov.: 2 Chrise-ta. „ 2. Nemških 77'50%, slovenskih 12'50%. Srednja vas: nem.: 2 Püczl-a, Maczeli, Petschauer, Spreiczer, StanngL Vsota 6. Slov.: 2 Schgedel-a. „ 2. Nemških 75%, slovenskih 25%. Kleč: nem.: 2 Stelczer-ja, Hass, Spreiczer. Vsota 4 Slov.: Schgedl, Tscherne. ,, 2. Nemških 667%, slovenskih 33"3%. Golobinjek: nem.: Stelczer, Khreen, Striczl, Kalt Eisen. Vsota 4. Slov.: Romar. „ 1. Nemških 80%, slovenskih 20%. Občice: nem.: 2 Wuchse-ta, Wobmer, Pachinger. Vsota 4. Slov.: Medecz. „ 1. Nemških 80%, slovensikih 20%. Mali Rigelj: nem.: 2 Dille-ta, Wrinsskheli, Erkher, Friczl, Khacze. Vsota 6. Slov.: Luschar, Gregor. „ 2. Nemških 75%, slovenskih 25%. Zdihovo: nem.: 2 Witine-ta, Huetter Vsota 3. Slov.: Vidmeritseh. „ 1. Nemških 75%, Slovenskih 25%. Zgornje Ložine: nem.: Heurafl, Eppich, Barthlme, Nodier, Brenner. Vsota 5. Slov.: Pericz, Steffan (Wittib). „ 2. Negot.: Petter des Steffan Sun. „ 1. Nemških 62'5%, slovenskih 25%, negot. 12'5%. Slovenska vas: nem.: 7 Prenner-jev, 2 Erkher-ja, 2 Wurczer-ja, 2 Schuester-ja, 2 Schnei- der-ja, 2 Träxl-a, 3 Stän(n)gl-i, Anndre vom Rigl, Stengl, Khreen, Khünig, Zegoli, Sakher. Vsota 26. Slov.: 3 Greulani, 2 Suppan-a, Tschechher, Kraulan, Pericz, Urban Jacob (Wittib). Vsota 9. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 117 Negot.: Mert des Barthlme Sun, Gergl Urbans Sun, Ambross des Jacoben Sun. Vsota 3. Nemških 68'38%, slovenskih 2J58%, negotovih 7'89%. Stara Cerkev: nem.: 2 Strauss-a, Osterman, Sakher, Stänngl, Rathose, Laboser, Zape, Heferli. Vsota 9. Slov.: Delecz, Khodnickh, Nepuch. „ 3. Nemških 74-95%, slovenskih 25*05%. Konca: nem.: 2 Eppich-a, Wobmer, Khreen, Schneller, Wuetrich, Heferli, Ziglfist. Vsota 8. Slov.: Pericz. „ 1. Nemških 88-89%, slovenskih ini%. Gorenje: nem.: 2 Frölich-a, Schneider, Khreen, Schuester, Wieferich, Panczer, Khropf. Vsota 8. Slov.: Tscherne. „ .1. Negot.: Ambross des Friczn Sun, Mathe des Pauln Sun, Jacob der Wittib Sun, Paul des Simon Sun. Vsota 4. Nemških 6r52%, slovenskih 7'69%, negotovih 3r76%. Mlaka in Breg: nem.: 3 Schues(s)ter-ji, 2 Wobmer-ja, 2 Khropf-a, Hiris, Osterman, Ver- derber, Heferl, Wolfin, Jakher. Vsota 13. Slov.: Gregor, Pericz. „ 2. Nemških 86"68%, slovenskih 13'32%. Zeljne: nem.: 3 Hiris-i, 2 Frölich-a, 2 Peschli-ja, 2 Sturmb-a, 2 Grill-a, 3 Jaisenzapf-i, Sakher, Tschingl, Huetter, Peer, Herman, Praune, Kolman. Vsota 21. Slov.: Schelaun und Hanns sein Sun, Schlaun, Pericz. „ 4. Nemških 84%, slovenskih 16%. Klinja vas: nem.: 4 Rankheli-ji, 3 Pe(e)r-i, 2 Gedrer-ja, Schleimer, Gresse, Hiris, Vankhle, Tschingl, Jaisenzapf, Hohenstainer. Vsota 16. Slov.: 2 Melcz-a. Pericz, Schwarsching. „ 4. Negot.: Gori des Pauln Sun. „ 1. Nemških 76'16%, slovenskih 19'04%, negot. 476%. Kleče: nem.: 3 Cramer-ji, Valckhner, Mauser, Eppich, Lobe, Vokhe, Schneider, Falckhner. Vsota 10. Slov.: Petsche. „ 1. Nemških 90'91%, slovenskih 9'09%. Mala Gora: nem.: 3 Henigman-i, 2 Eppich-a, 2 Khreen-a, 2 Cramer-ja, Colman, Valkhner, Hage, Kramer. Vsota 13. 118 Ivan Simonie; Slov.: 2 Malchar-ja. Vsota 2. Negot.: Thomas des Petern Sun, Hanns des Pauli Sun „ 2. NemSkih 76'44%, slovenskih 1176%, negot. 1176%. Stari Log: nem.: 4 Schmid-i, 2 Gögl-a, 2 Lobe-ta, 2 Marscher-ja, 2 Röse-ta, 2 Scho- ber-ja. Texisch, Khögl, Pogner, Falckhner, Valckhner, Khropf, Labi, Sturmb, Wächter Osterman. Vsota 23. Slov.: Strach, Mische, Windisch. „ 3. Negot.: Casper des Mathesen Sun, Mathe des Mathe Sun. „ 2. Nemških 82"41%, slovenskih 1071%, negotovih 7'14%. Novi Log: nem.: 3 Lampertter-ji, Vinckh, Smid, Gump. Vsota 6. Slov.: Mische, Thalian." „ 2. Negot.: Paul des Mathe Sun. „ 1. Nemških 667%, slovenskih 22'2%, negot. in%. ; Cesta: nem.: 2 Künig-a, Wolf. Vsota 3. Slov.: Samide. „ 1. Nemških 75%, slovenskih 25%. Komuc: nem.: 2 Gerger-ja, Herbst, Mausser, Hofer, Strauss, Prenner. Vsota 7. Slov.: Khosar. „ 1. Nemških 87'5%, slovenskih 12'5%. nem.: Waldin, Geselle, Schneider, Wietrich, Pfeiffer. Vsota 5. Slov.: Skhopiczer. „ 1. Nemških 83'4%, slovenskih 16'6%, Salka vas: nem.: 6 Hegler-jev, 5 Sturmb-ov, 4 Schleiner-ji, 3 Weber-i, 3 Bppich-i, 2 Praue-ta, Jurscheli, Gusaldt, Stängl, Praune, Huetter, Peer, Khingau, Nikh, Khnoflach. Vsota 32. Slov.: Glibe.' Nemških 96'97%, slovenskih 3'03%. Cvišlarji: nem.: 3 Schleiner-ji, 2 Erkher-ja, 2 Erger-ja, 2 Stänngl-a, 2 Vicz-a, Payr, Knoblach, Wurczer. Vsota 14. Slov.: Malchin, Talian, Zekhel.« „ 3. Negot.: Hanns des Jacob Sun, Thoman des Mathe Sun, Jörgl Veitls Sun. Vsota 3. Nemških 70%, slovenskih 15%, negotovih 15%. Zajčja vas: nem.: 2 Lampertter-ja, 2 Schuesster-ja, 2 Hegler-ja, 2 Khestner-ja, Game, Kame, Katman, Manntl. Vsota 12. Slov.: Tscherne, Jankhe. „ 2. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 119 Negot.: Barthlme des Michls Sun, Leonhardt des Lucasen Sun, Georgl des Marco Sun, Blass des Jacoben Sun. Vsota 4. Nemških 66'60%, slovenskih inO%, negotovih 22"20%. Mozelj: nem.: 4 Springer-ji, 2 Greusch-a, 2 Grennsch-a, 2 Herbst-a, 2 Khestner-ja, 2 Schmid-a, Kramer, Osterman, Wälsche, Walsche, Heferli, Wächter, Kalt Eisen, Schauer, Vinckh. Vsota 23. Slov.: Sterbencz, Khaps, Trampus, Schwarsching, Jannkhe. „ 5. Nemških 82'41%, slovenskih 17'59%. Suhi potok: nem.: 2 Schneeperger-ja, 2 Schauer-ja, Veitl, Fricz, Schuesster, Mayerli. Vsota 8. Slov.: Meichin, Khrakher. „ 2. Negot.: Clement des Michls Sun, Lucas Veidl Sun, Thomas des Blasen Sun. Vsota 3. Nemških 6r52%, slovenskih 1176%, negotovih 17'64%. Kačji potok: nem.: 3 Khump-i, Puttrer, Buttrer, Springer, Hannsskho, Schneeperger, Fleokh, Spraiczer, Jaisenzapf. Vsota 11. Slov.: Malchin, Khrabat. „ 2. Negot.: Ambross Mertten Sun, Thomas des Michl Sun. „ 2. Nemških 73'26%, slovenskih 13"32%, negotovih 13"32%. Staro Brezje: nem.: 4 Stelczer-ji, 2 Jöstl-a, Jobstl, Khestner, Schuester, Ramb, Tödtman. Vsota 11. Slov.: 3 Zose-ti." „ 3. Nemških 78"54%, slovenskih 2r46%. Rajntal: nem.: 4 Springer-ji, 6 Putrer-jev, 2 Schues(s)ter-ja, 2 Kump-a, 2 Rötl-a, Gumpe, Osterman, Knäphl, Mantl, Lenncz, Mathe. Vsota 22. Slov.: Trampusch, Preiditsch, 3 Persche-ti. „ 5. Nemških 81*4%, slovenskih 18'6%. Muh ova vas: J nem.: 3 Miillner-ji, Gump, Wittene, Wurczer, Knesspler, Dräxler, Schneider. Vsota 9. Slov.: Sterbencz. „1. Nemških 90%, slovenskih 10%. Türk ova Draga: nem.: Lampertter, Röttl. Vsota 2. Slov.: Petsch. „ 1. Negot.: Georg des Larencz Sun, Georg des Gori Sun. „ 2. Nemških 40%, slovenskih 20%, negotovih 40%. Kočevje: nem.: 7 Plassmanov, 6 Khramer-jev, po 5 Khropf-ov in Graf-ov, 6 Schmid(t)- ov, po 4 Peer-i, Fux-i in Schwaiger-ji, po 3 Khes(s)tner-ji, Tschinkhl-i, Stä(a)ngl-i, Grueber-ji in Schneller-ji, po 2 Blasmann-a, Aiben-a, Sturmb-a, Pangra(ä)cz-a, 120 Ivan Sdmonič: Erkher-ja, Strauss-a, Sibrer-ja, Hage-ta in Ziglfist-a, po 1 Pfersich, Khumpf, Hiris, Fuxs, Dueller, Walich, Schillerin, Schwärzl, Hannssl, Khump, Khirssner, Kalt Eisen, Kame, Lagerwin, Sprennger, Renner, Steyrer, Khlaubenschalkh, Aidner, AndricoUe, Fillensackh, Schwarcz, Schletrer, Schleterer, Jagerpacher, Schusster, Rankheli, Eiben, Khumpe, Traxl, Ränkhelin, Zankhe, Kröpfin, Schle- singer, Schmuckh, Zappe, Kamer, CrisoUin, Ramer, Wald, Maurer, Haczl, Rambl, Ramb, Vinkh, Sosse, Soller, Spreiczer, Prainperger, Maniczl, Pramperger, Praun- perger, Kreen, Salier, Jerkher, Huetter, Kastner, Newkat, Veitl, Lamperter, Wietrich, Püxenmaister in 2 Tuncke-ja. Vsota 138. Slov.: 3 Plesche-ti, po 2 Paternoster-ja, Posar-ja, Vidmer-ja, Lauretitsch-a, Schelschakh-a in Jauckh-a," po 1 K(h)lin, Golcze, Janckh, Janckho, Jankhe, Ramor, Marintschitz, Loye, Sterbencz, Persche, Sagar, Krabat in Thalian. Vsota 28. Nemških 83'2%, slovenskih 16'8%. Mlini ob Divjem potoku in (1) ob Rinži: nem.: 5 Henigman-nov, 4 Petschauer-ji, 3 Püczl-i, 3 Wuchse-ti, Lackhner, Stangl, Playe, Ramb, Lampe, Pliss, Wobmer, Mauser, Vienckh. Vsota 24. Slov.: Lusar, Khaps, Schgedl, Sager. „ 4. Negat.: Ambross des Jacoben Sun (ob Rinži). „ 1. Nemških 82'56%, slovenskih 1376%, negot. 3"44%. V navedenih 76 naseljih in v mlinih na Divjem potoku v Črmošnjiški dolini so imeli Nemci večino. Zgolj nemško prebivalstvo — 100% Nemcev — je imelo sle- dečih 34 naselij: Stari Breg: 2 Sameri-ja, Strauss, Zekhe, Dietrich, Grill, Peer, Jaisenzapf, Nikh. Vsota 9. Grintovec: 2 Hageta, 2 Khünig-a, Schneider, Kramer. „ 6. Kunce: Mauser, Künig. „ 2. Vrbovec: 3 Henigmann-i, 2 Pfeiffer-ja, Gusaldt, Wolf, Ambros Mathe Wittib, Hans. Vsota 9. Puglarji (Pugled): Kramer, Künig, Sonde. „ 3. Le s krst. imenom: Leonhardt des Steffan Sun. „ 1. Beli Kamen: Khumpe, Schober, Schneider, Vinkh, Blass. „ 5. Le s krst. imenom: Veitl des Gore Sun. „ 1. Rdeči Kamen: 2 Lux-a, Melchior, Mauser. „ 4. Kočarji: 10 Springer-jev, 4 Köfler-ji, 2 Walsche-ja, 2 Walsch-a, Kalt Eisen, Schuesster, Schauer. Vsota 21. Kuhlarji: Merth Küche. „ 1. Le s krst. imenom: Wolf des Mathe Sun. „ 1. Studeno: Schuesster, Ramb. ,, 2. Kumersdorf: 5 Ramb-ov, 4 Stelczer-ji, Schneider. „ 10. Laze pri Koprivniku: 3 Stelczer-ji, 2 Ramb-a, Khastner. „ 6. Tance gorice: 3 Ramb-i, Schmid. „ 4. Divji potok: Henigman. „ 1. Starološki Grič: Schneider, Wolf, Ramb, Steürer. „ 4. Komarna vas: Gerger, Maczeli, Schaf 1er, Ramb, Khumb, Wogner. „ 6. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 121 Stara Žaga: 2 Wuchse-ta. Vsota 2. Stale: 4 Gergerji. „ 4. Gričice: Kumpe, Piiczl, Hof er, Gasse. „ 4. Mirna gora: 2 Spreiczer-ja, Kesstner, Scheberlin. „ 4. Pogorelec: Weber oder Ramb, Steyrer. „ . 3. Smrečnik: Khump, Gerger, Mathel. „ 3. Poljane: 3 Henigman-i, Spiler, Struczl, Fackh, Plass, Falckh, Striczl. Vsota 9. Mrzli potok: Gastl. „ 1. Le s krst. imenom: des Ambrossen Sun. „ 1. Jelenja vas: Maurer, Meisl. „ 2. Grčarske Ravne: Fricz. „ 1. Le s krst. imenom: des Hannsen Sun. „ 1. Inlauf: Kheseli, Goseli, Rauch, Meisl, Michl, Schweiger, Stampfel. „ 7. Le s krst. imenom: des Leonhardt Sun, des Anndre Sun. „ 2. Crni potok: Sirger. „ L Ograja: Wittine, Huetter. „ 2. Le s krst. imenom: Jacoben Sun. „ 1. Spodnji Vecenbah: Schuesster, Kacherli, Meisl, Khramer. „ 4. Le s krst. imenom: des Thoman Sun. „ 1. Spodnji Pokštajn: Staudacher und Venne. „ 2. Zadere: Clement Mathe Zaisers Sun, Urban und Ambross Erben. „ 3. Le s krst. imenom: Marco Miels Sun. „ 1. Nove Laze (ali Lapinje): 2 Kump-a, Retl. „ 3. Bilpa: KhiisolL „ 1. Kakor omenjeno — sem pri tej razpodelbi rodbinskih imen polagal glavno težišče le na priimke in ne toliko na mnogo- številne urbarske družine, ki so navedene zgolj s krstnim imenom (očeta), s katerimi pa je prav gotovo zaznamovan tudi znaten del Slovencev, — čeprav piše ObergfölP\ da so bih vsi taki posestniki koroško-tirolskega izvora. Takih družin, ki so v urbarju označene le s (svojim) krstnim, (odnosno) imenom svojega očeta, je bilo v kočevskem gospostvu leta 1574. — ne vštevši dediče — 114 in ne 104, kot piše Obergföll,^^ in sicer v sledečih 52 naseljih: v Handlarjih (9), v Moravi (5), v Rajhenauu (5), v Grčaricah (4), v Dolgi vasi (4), v Nemški Loki (4), v Novih Lazih (4), v Gorenju (4), v Zajčji vasi (4), v Črnem potoku (3), v Mahovniku (3), v Mlaki (3), v Slovenski vasi (3), v Cvišlarjih (3), v Suhem potoku (3), v Travniku (2), v Prežah (2), v Gotenicah (2), v Oneku (2), v Rogatem hribu (2), v Livoldu (2), v Verderb Verdrengu (2), v Kočah (2), v Kočevski Reki (2), v Spodnji Brigi (2), v Mali Gori (2), v Starem Logu (2), v Kačjem potoku (2), v Turkovi Dragi (2), v Inlaufu (2), v Plešu (1), v Gorenji Nemški Loki (1), v Travi (1), Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 123 v Prežuljah (1), v Borovcu (1), v Zgornji Brigi (1), v Koblarjih (1), v Zgornjem Vecenbahu (1), v Ravnah (1), v Svetlem potoku (1), y Zgornjih Ložinah (1), v Klinji vasi (1), v Novem Logu (1), v Puglarjih (1), v Belem Kamnu (1), v Kuhlarjih (1), v Mrzlem potoku (1), v Grčarskih Ravnah (1), v Ograji (1), v Spodnjem Vecenbahu (1), v Planini pri Travi (1), v Osilnici (1) ter ob Rinži (1). Tudi v kočevski otok spadaj očem Zadercu iz poljanskega gospostva je bila ena družina brez priimka. Iz tega vidimo, da niti še v drugi polovici 16. stoletja precej podložnikov v kočevskem, nekaj tudi v poljanskem gospostvu, priimkov, o katerih pravi prof. Ivan KoštiaP^, da so postali stalni (t. j. vsem članom iste rodbine skupni in dedni) v 14. stoletju, še ni imelo. Radi tega nereda v priimkih se kočevski urbar tako-le pri- tožuje: »Ker se je v novih priročnih urbarjih našlo, da se pod- ložniki niso vpisavali z lastnim imenom, ampak z imenom staršev, kot očeta, zakonov in prazakonov, ne da bi se zraven imenovale hübe, in ker je radi tega v povpraševanju po starih imenih nastala zmeda, se je, da bi se ohranila potrebna pravilnost in red, zakup- niku zapovedalo, da mora od tedaj imenovati hübe vselej, kadar se je izvršila sprememba, bodisi po smrti podložnikov, bodisi po prodaji ali kako drugače, po starih posestvih, novega posestnika pa vpisati zraven v nove priročne urbarje z njegovim lastnim imenom.«" Iz prikazane mešanosti prebivalstva v kočevskem jezikovnem otoku vidimo, da so veliko večino naselij v kočevski notranjosti ustanovili Nemci skupno s Slovenci, čeprav je bilo Slovencev med njimi le malo. Radi manjšine, mešanja in križanja so Slovenci kmalu izgubili i svojo svojstvenost, jezik i gospodarsko vodstvo. Radi nemške okolice so se morali med Nemci naseljeni Slovenci v teku časa ponemčiti slično kot Nemška vas pri Ribnici med Slovenci posloveniti. Vendar so pustili za seboj sledove v kočev- skem dialektu (kače, racle, gojsle, grmade, kolače, kozice, biče in buče, line, gerčen, kotel, žeap, stuol, grič, koazel = kozolec in kozlati, župan, roklate = rogljati, golat = gol, göre = korec, martinsle = martinček, umal = omela, kruln, muken, j oken itd.)'^^, narodnih pesmih, noši in običajih. Slovenski vpliv v kočevskem narečju se kaže poleg čisto slovenskih besedi tudi v tem, da so Kočevarji za mnogo nemških besedi prevzeli od Slovencev ž, ki 124 Ivan Simonie: ga nemška abeceda ne pozna, na pr. glaž, žehtar, žagen, žugen (sagen, sugen), zaide (saide = Žida), žloife (Schleife)" itd. Tudi poreklo izgovora 1 kot * ali u pri nekaterih nemških besedah je iskati vsaj za nekatere izraze v slovenskem vplivu, na pr. gauge, gatge, žaube itd. V naseljih kočevskega gospostva so se 1574 nahajali sledeči slovenski pri- imki: 26 Plesche-tov," po 11 Tscherne-tov in Mihitsch-ev, 10 Lauretitsch-ev, po 9 Sterbencz-ev, Persche-tov in Pericz-ev, po 8 Luschar-jev in Schwarsching-ov," 7 Krakher-jev, po 6 Jellen-ov, Cosar-jev (Khos[s]ar), Melcz-ev, Petsche-tov (Petsch), Mulcz-ev, Wogrin-ov, Stanitsch-ev, Laser-jev in Sagar-jev, po 5 Mai- chin-ov, Krabatov, po 4 Xoscheti, Thalian-i, Samide-ti, Chrise ali Crisse-ji, Medecz-i, Agnitsch-i, Trampusch (Trampus)-i, K(h)aps-i in Schgedl-i," po 3 Romar-ji, Greynner-ji, Jurman-i, Suppan-i, Rabuse-ji, Gregor-ji, Breyditsch-i, Schelschackh-i (Scheisackh), Vidmer-ji, Garsche-ti, Schu(e)steritsch-i, Gode-ti, Neukhan-i, Thomecz-i, Tschi(e)ne-ti, Jan(n)khe-ti, po 2 Jauckh-a, Ramor-ja, Khodnickh-a, Khain-a, Krulitsch-a Melchoritsch-a Migutsch-a, Mische-ta Augu- stin-a, Neisitsch-a, Nitschiemer-ja, Paternoster-a, Posar-ja Schelaun-a,^» Stancz-a, Sweticz-a (Schweticz), Turkh-a (Turgg)," Gerle-ta, 2 Mouerin, 2 Malchar-ja, po 3 Zose-ti in Greulan-i, 2 Steffan-a, po 1 Jacob, Zekhel, Achacz, grof Blagajski Francz Urschin, Clementschitsch, Darsei. Delecz, Gellan, Golcze, Gorenicz, Hul- lan, Jackhlitsch, Janckho, Janckh, Janschicz, Loi, Loye, Khlin, Khlabausser, Kri- stanitsch, Louatsch, Lisa, Lippe, Magutsch, Marthin, Martintetsch, Markhouitsch, Malner, Mille, Mrincz, Nepuch, Orecha, Ossmackh, Panitsch, Papes, Perliez, Poye, Pragsche, Pressnigkh, Roschitsch, Skhopitzer, Staruienicz, Stans, Strach, Tschechher, Tschne, Vidasch, Viteschickh, Vidmeritsch, Welicz, Werle, Win- disch, Wukhouitsch, Glibe, Markho, dalje v Brezovici 2 Maurina in v Spodnjem Logu Schusteritsch, Gorenz, Khabsch, Janckha, Wüsche in 2 Laskhc-ta. Od nemških priimkov so najpogostejši sledeči: 39krat Ramb, 30 krat Schuster, 28 krat Kump, 25 krat Kramer (Cramer), 23 krat Schmid, po 21 krat Springer in Stelczer, po 19 krat K(h)estner in Henigman, po 18 krat Schneider in Wolf, 15 krat Schweiger, 14 krat Flekh, po 13 krat Spreiczer, Fux (Fuchs, Wüchse 5, Füxl 3), Sta(ä)nngl (Stengl, Stangl) in Eppich, po 12 krat Herbst, Sturmb, Kropf in Hutter, po 11 krat Weber, Wietrich, Peer, Erker, Meisl, Stampfl in Püczl, po 8 krat Wälsche (Walsch, Wal[-i]ch), Strauss, Jaisen- zapf in Put(t)rer, po 7 krat Künig, Wobner, Lackhner, Hannsskhe, Grabner, Vienkh, Röttl, The(ö)tman, po 6 krat Hiris. Wecz, Rauch, Knes(s)pler, Rankeli, Stimpfl, Spitznagel, Köfler, Strüczl (Striczl) in Wittine (Wittene), po 5 krat Mauser, Paar, Valkhner (FaUchner), May-e, Schmuczkh, Sibrer, Sirge, Kalteisen, Schauer, Pfeifer, Lux itd. Sedaj pogosten priimek Schneeperger je zabeležen v koč. urbarju le 4 krat. Glede geografske razporeditve priimkov vidimo, da so imeli svoje središče Rambi (6 v Svetlem potoku, po 5 v Kumersdorfu in Preriglju, po 3 v Tančih goricah (in Brezju itd.), Stelczer-ji, ki so ustanovili Stalcarje (po 4 v Starem Brezju in Kumersdorfu. po 3 v Koprivniku in Lazih itd.), Fleckh-i (7 na Hribu, 4 v Svetlem potoku itd.) in Grabner-ji (5 v Koprivniku) v sedanji koprivniški občini, Schma(ä)lczl-i v Rogatem hribu (4), Prenner-ji v Slovenski vasi (7). Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 125 Spitznagl-i v Spodnjem Logu (5), v spodnjeloški župniji tudi sedaj v Poljanski dolini zelo pogostni Staudacher-ji (po 1 v Spodnjem Logu in Spodnjem Pok- štajnu), Khingauf-i in Stimpfl-i v Oneku (po 3), Sirge-ji (4) in Speckh-i (3) v Gotenicah, Hannsskhe-ti v Livoldu (4) in Rogatem hribu (3), Puttrer-ji v Rajn- talu (6), Anderkholl-i v Kočah (4), Plassman-i (7 Plassman-ov, 2 Blasmann-a), Graf-i (5), Kropf-i (4), Scmid-i (6) v Kočevju, Sibrer-ji v Črnem potoku (3), Miillner-ji v Muhovi vasi (3), Hegler-ji (6) in Sturmb-i (5) v Salki vasi, Schleiner- ji v Šalki vasi (4) in v Cvišlarjih (3), Springer-ji v Kočarjih (10), Mozlju (4) in Rajntalu (4), Henigmann-i v Crmošnjiško-Poljanski dolini (v Poljanah 3, ob Divjem potoku 5, v Črmošnjicah 4) in v sektorju »Za Malo Goro« (po 3 v Mali Gori in Vrbovcu), Haberli-ji v Mahovniku (4), Rankheli-ji (4) v Klinji vasi, Köfler-ji v Kočarjih (4 in 2 v Oneku), Hiris-i in Jaisenzapf-i v Zeljnah (po 3), v sev. delu Kočevskega pclja so bili pogostni Kropfi, Eppichi (po 3 v Koblarjih in Šalki vasi, 2 v Konci), Peeri (3 v Klinji vasi, 5 v Kočevju) in Jaisenzapfi, v planinski župniji Spreiczer-ji (3 v Planini, 2 na Mirni gori, 1 v Kleču), Striiczl-i (v Poljanah), Gerger-ji (4 v Štalah) in Petschauer-ji (4 ob Divjem potoku, 3 v Toplem vrhu, 2 v Crmcšnjicah) so številni v sedanji črmošnjiški občini, Troye-ti (2) so doma iz Blatnika, Scheberli v Nemški Loki (3), Khiinig-i in Lobe-ti so doma v starološki župniji, Weczi (3 v Novih Lazih), Schwaiger-ji (3 v Hand- larjih, 2 v Zgornjem Vecenbahu), Rauch-i (3 v Kočevski Reki) v Kočevskoreški dclini, Wittine-ti (2 v Zdihovem) in Schneeperger-ji (2 v Suhem potoku) na jugu, Lamperter-ji v Novem Logu (3), v Zajčji vasi (2), v Rogatem hribu (2) in Škrilju (2), Khossler-ji v Kočevski Reki (3). Od slovenskih priimkov, ki so precej sporadični, so značilni Mihitschi (7) v Gotenicah, Plesche-ti v Kočevskoreški dolini (po 3 v Štalcarjih, Rogatem hribu, dalje v Livoldu, 2 v Moravi), Schwarsching-i v Kočah (3) in Travi (2), Laser-ji v Kočevski Reki (3), Mulcz-i v Oneku (6), Lusar-ji v Grčaricah (3) in Ponikvah (2), Gode-ti v Handlarjih (3), Garsche-ti v Livoldu (3), Persche-ti v Škrilju (3), Petsche-ti v Polomu (3), Schgedl-i (2 v Srednji vasi) v Črmošnjiški dclini, Jel- len-i (2-1-1 Gellan) v Koprivniku, Lauretitsch-i (7) in Sterbencz-i (4) v Knežji lipi, Vogrini v Preriglju (3), Mourin v Brezovici (2) in Prežah (2 Mouerin), Tschine-ti v Kočevskoreški dolini (2 v Koč. Reki), Zose-ti v Starem Brezju (3). H koncu poglejmo še, odkod so vse, z ozirom na rodbinska imena, čeprav rodbinsko ime samo po sebi v vsakem primeru ne more biti odločilno za izvor, oziroma priseljenost, prišli na Ko- čevsko kolonisti. Nemški pisci, predvsem ObergföU, ki se drži Schröerja, Häuf fen in Elze si glede izvora kočevskih nemških kolonistov, ker se poleg rodbinskih in krajevnih imen opirajo posebno na nemške dialekte, ki še niso dovolj raziskani, zelo nasprotujejo. Uvrščanje posameznih priimkov, krajevnih in le- dinskih imen v posamezna nemška narečja k posameznim nem- škim plemenom pa itak, ker se ista večji del nahajajo v več nemških narečjih, nikakor ne more biti zanesljivo in precizno. Tako' trdi Schröer^^, da so Kočevarji v celoti Markomani (Bavarci) s primesjo Švabov in Fran^VjHauffen^^, da so v glavnem Bavarci, 126 Ivan Simonie: na kar kaže narečje in pretežna večina rodbinskih imen, Oberg- fölP*, da je čez polovico nemških naseljencev iz bavarskoavstrij- skih in nordgauskih pokrajin, precej manj pa iz švabsko-aleman- skih in frankovsko-srednje-(nižje-) nemških pokrajin, Elze^° pa po Hrenovi notici o 300 frankovsko-turinških družinah^**, da so fran- kovsko-henneberškega porekla. Elze namreč, medtem ko gledajo drugi nemški raziskovalci kočevskega porekla na Hrenovo notico o prihodu 300-ih družin iz Frankovske in Turinške, ki jo je po Wol- seggerjevem mnenju^^ prepisal iz škofjeloškga arhiva od frejzin- škega škofa Pavla, ki je živel v sredi 14. stoletja (1360. je bil v Ljubljani), z večjim ali manjšim pomislekom glede njene vero- dostojnosti, to sporočilo v celoti sprejme, trdeč, da nima pomena, da bi škof tu pripovedoval kako pripovedko.^* Elze-^ zavrača navedene trditve Hauff ena, Schröerja in Oberg- föUa poudarjajoč, da so f ranko vsko-srednjenemški elementi v ko- če vščini v veliko večji meri zastopani kot pa avstrijsko-bavarski in švabsko-alemanski. Isti trdi, da so imena na pomanjševalnice -le in -el frankovska^", a ObergföU, da so imena na -le švabska, na -erl, -el in -1 pa bavarska.^^ To pač kaže, da so imenovane imenske značilnosti v vseh imenovanih treh pokrajinah. Dalje ima Elze^^ priimke, končujoče se na -ke, -le, -U in -r za frankovsko-henne- berške, med tem ko ga deloma zopet zavrača ObergföU s trditvi- jo,^ä da so imena na -ke in -le (Brunnskole, Mazelle itd.) (srednje-) nižjenemška, na -le tudi alemansko-švabska, na -11 in -er večji del bavarska, imena na -li in -i alemanska, na -lin pa švabska in alemanska. Iz tega nasprotovanja se vidi, da prehajajo ta ali ona imena bolj ali manj iz ene pokrajine v druge sosednje, s čimer je poudarjeno to, da so nemški naseljenci prišli lahko iz več po- krajin. Ako pogledamo sedaj nemške priimke, končujoče se na -lin, -li in -i, ki so značilnost alemanskošvabske zemlje, nahajamo na Kočevskem sledeče: na -Un: 2 Schöberlin-a (po 1 v Nemški Loki in v Mirni gori Scheberlin), 2 Magrin-a (v Nemški Loki), Waldin (v Seči), Lagerwin (v Kočevju), Ränkhelin (v Ko- čevju), Crisollin (v Kočevju); vsota: 8 — na -li: 5 Rankheli-jev (4 v Klinji vasi, 1 v Trnovcu), 5 Haberli-jev (4 v Ma- hovniku, 1 v Koč. Reki), 4 Wrinsskholi-ji (1 v Ponikvah, 1 v Koprivniiku, 1 v Rajhenauu, 1 v Malem Riglju), 3 Zegoli-ji (2 v Novih Lazih, 1 v Slovenski vasi), 3 Singeli-ji (2 v Livoldu, 1 v Rogatem hribu), 3 Heferli-ji (v Stari Cerkvi, Konci in Mozlju po 1), 2 Scheberli-ja (v Nemški Loki), 2 Kacherli-ja (1 v Koč. Reki in Spod. Vecenbahu), 2 Kheseli-ja (1 v Novih Lazih in Inlaufu), 2 Peschli-ja (v Željnah), 2 Maczeli-ja (1 v Srednji in Komami vasi), po 1 Jurscheli (v Šalki Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 127 vasi), Mayerli (v Kačjem potoku), Khoseli (v Koč. Reki), Goseli (v Inlaufu) in Sargheli (v Livoldu); vsota: 38 — na -i: 2 Sameri-ja (v Starem Bregu), po 1 Oppi (v Livoldu) in Lahi (v Sta- rem Logu). Vsota: 4. Torej je vsota vseh nemških priimkov na Kočevskem, končujočih se na -lin, -li in -i 50. Ker je bilo v obravnavanih 142 naseljih vseh priimkov šteto z družinami, ki so navedene zgolj s krstnim imenom očeta, vsega skupaj 1683, nam to pove, da odpadejo na navedene alemansko- švabske priimke komaj 3% (točneje 2'9700%). Ako vzamemo zgolj čisto nemške priimke (to je brez slovenskih in omenjenih družin), ki jih je vsega skupaj 1187, pa je tvoril alemansko-švabski element med kočevskimi Nemci 4'2%. Ako pa vzamemo le da- našnji jezikovni otok z Bilpo vred, odpade 12 nemških priimkov, radi česar pripade alemansko-švabskim priimkom 4'25%. Nemških priimkov, končujočih se na -k(h)e, imamo 17, in sicer te-le: 3 Tunckhe-te (2 v Kočevju, 1 v Mlaki), 7 Hannsskhe-tov (4 v Livoldu, 3 v Rogatem hribu), 2 Jakhe-ta (v Koprivniku in Riglju), 2 Zeckhe-ta (v Dolgi vasi in Starem Bregu), Sackhe-ta (1 v Gotenicah), Zanckhe-ta (v Kočevju) in VoOkhe-ta (v Klečah). Nemških priimkov na -le imamo 14, in sicer: 4 Dille-te (po 2 v Blatniku in Malem Riglju), 3 Miille-te (v Koprivniku), 2 Valle-ta (v Črnem potoku in Mahovniku), Vankhle-ta (v Klinji vasi), Geselle-ta (v Seči), Dulle-ta (v Livoldu), Ulle-ja (v Ribjeku) in Andricolle-a (v Kočevju). Ako prištejemo teh 31 priimkov na -khe in -le, ki so po Elzeju frankovsko- heneberški in po Obergfollu (srednje-) nižjenemški, Frankom, odpade nanje, ako gledamo kot njihovo značilnost le navedene priimke, in ako vzamemo v poštev vsa rodbinska imena (v 142 naseljih in v mlinih 1683), le r8352%. Ako vzamemo le nemške priimke (1187) brez gori omenjenih družin (115) pa 2'6102%. Nemških priimkov na -11, ki jih ima Elze za frankovsko-henneberške, a Obergföll za večjidel bavarske, imamo na obravnavanem ozemlju 19, in sicer te-le: po 4 Anderkhcll-e (4 v Kočah), Pradtgesell-e (2 v Mlaki, 1 v Resi, 1 v Črnem potoku) in Grill-e (2 v Željnah, po 1 v Livoldu in Starem Bregu), 3 Rein- schall-e (2 v Belici, 1 v Borovcu), 2 Gsell-a (1 v Koprivniku in na Hribu), Widerwoll-a (1 v Travi), Khüsoll-a (v Bilpi). Nanje odpade, ako vzamemo le nemške priimke (1187) na obravnavanem ozemlju, 1*5998 %. Priimkov s končnico -1, ki jih ima Obergföll za bavarske, imam'> 131, in sicer te-le (nemške): 13 Stänngl-ov (4 v Slovenski vasi, 3 v Kočevju, 2 v Cviš- larjih, po 1 v Srednji vasi. Stari Cerkvi, v Šalki vasi, ob Divjem potoku), 10 Tschinckhel-ov (Tschingl, Zingl) (3 v Kočevju, po 1 v Spodnjih Ložinah, Li- voldu, Koblarjih, Novih Lazih, Rajhenau-u, Željnah in Klinji vasi), 9 Stampfl-ov (4 v Borovcu, 2 v Grčaricah, po 1 v Zgornji Brigi, Spodnji Brigi in Inlaufu), 8 Meisl-ov (2 v Novih Lazih, po 1 v Kočah, v Spodnji Brigi, v Ravnah, v Jelenji vasi, v Inlaufu in Spodnjem Vecenbahu), 9 Piiczl-ov (3 ob Divjem potoku, 2 v 128 Ivan Simonie: Srednji vasi, po 1 v Zgornji Brigi, na Brezju, v Gričicah in Lahinji), 6 Striiczl-ov (2 v Poljanah, po 1 v Ponikvah, Ribniku, Resi, Golobinjku), 7 Rötl-ov (Retl, Roti; po 2 v Dolgi vasi in Rajntalu, po 1 v Römergrundu, Turkovi Dragi. Novih Lažeh ali Lapinjah), 6 Stimpfl-ov (3 v Oneku, po 1 v Mačkovi vasi. Ornem po- toku in Rajhenauu), 6 Spitznagl-ov (v Spodnjem Logu 5, v Brezovici 1), 6 Veitl-ov (2 v Kočevski Reki, po eden v Kočah, Suhem potoku, Gornjem Vecenbahu in Kočevju), 4 Manntl-i (2 v Preriglju, po 1 v Zajčji vasi in Rajntalu), 4 Pirstl-i (2 v Mahovniku, 2 v Novih Lazih), 4 Schma(ä)lczl-i (v Rogatem hribu 4), 3 Füxl-i (2 v Rajhenauu, 1 v Podstenju), 3 Träxl-i (2 v Slovenski vasi, 1 v Kočevju), 3 Jöstl-i (2 v Starem Brezju, 1 v Nemški Loiki [Jesti]), 3 Gögl-i (Khögl v Starem Logu). 2 Müesl (2 na Hribu), po eden Rambl (v Kočevju), Hannsl (v Kočevju), Schwär- czl (v Kočevju), Knäphl (v Rajntalu), Haczl (v Kočevju), Maniczl (v Kočevju), Heferl (v Mlaki in Bregu), Heurafl (v Zg. Ložinah), Mathel (v Smrečniku), Jobstl (v Starem Brezju), Gosti (v Dolenji Bukovi gori), Gastl (v Mrzlem potoku), Wölfl (v Svetlem potoku), Benkhol (v Travi), Per Tänczl (v Črmošnjicah), Krumbsmaul (v Koprivniku), Friczl (v Malem Riglju), Zakhl (v Črmošnjicah), Miesl (v Koprivniku), Saokhl (v Grčaricah), Gätterl (v Livodlu), Michl (v In- laufu), Riisel (v Spodnjem Logu), Khuenczl (v Livoldu) in Rothesl (v Mcss bei Kherndorf = pri Mlaki). Ako upoštevamo le nemške priimke (1187), pripada priimkom s končnim -1 11 "0302%. Na končni -r imamo sledečih 451 nemških priimkov: 25 Kramer-jev (6 v Kočevju, 4 v Polomu, 3 v Klečah, 3 v Mali Gori, 2 v Gotenicah, po eden v Travi, Borovcu, Črnem potoku, Mozlju, Grintovcu, Puglarjih in Spod. Vecen- bahu), 21 Springer-jev (10 v Kočarjih, po 4 v Mozlju in Rajntalu, po 1 v Pre- riglju, v Črnem in Kačjem potoku), 30 Schuesster-jev (4 v Koprivniku, po 3 v Kočevski Reki, v Svetlem potoku ter v Mlaki-Bregu, po 2 v Slovenski vasi, v Zajčji vasi, v Rajntalu in na Hribu, po 1 v Brezovici, Spodnji Brigi, Gorenju, Spodnjem Vecenbahu, v Suhem potoku, Starem Brezju, Studenem, Kočarjih in v Kočevju), 21 Stelczer-jev (po 4 v Starem Brezju in Kumersdorfu, po 3 v La- zih in Koprivniku, po 2 na Planini in Kleču, po 1 v Podstenju, Brezju in Golo- binjku), 19 K(h)es(s)tner-jev (po 3 v Kočevju, Rajhenauu in Mačikovi vasi, po 2 v Mozlju in Zajčji vasi, po 1 v Starem Brezju, Lazih, Mirni gori. Gor. Mačkovcu, Oneku in Črnem potoku), 17 Schneider-jev (po 2 v Kočevski Reki in Slovenski vasi, po 1 v Koprivniku, Borovcu. Blatniku, Brezju, Gorenju, Grintovcu, Belem Kamnu, Klečah, Kumersdorfu, Muhovi vasi, Rajhenauu, Seči, Starološkem Griču [in v Travi]), 15 Schwaiger-jev (4 v Kočevju, 3 v Handlarjih, 2 v Zgor. Vecen- bahu, po 1 v Inlaufu, Kočah, Livodu, Moravi, Ravneh in v Kočevski Reki), 13 Spreiczer-jev (3 v Planini, 2 na Mirni gori, po 1 v Črmošnjicah, Verderb Ver- drengu, Blatniku, Kleču, Kočevju, Kačjem potoku, v Spod. Logu in Srednji vasi), po 12 Huetter-jev (po 1 v Štalcarjih, v Gotenicah, Moravi, Kočah, Novih Lazih, Ko- čevju, Ograji, v Podstenju, v Spodnji Brigi, v Šalki vasi, v Zdihovem in v Želj- nah) in Peer-ov (5 v Kočevju, 3 v Klinji vasi, po 1 v Starem Bregu, v Polomu, v Šalki vasi in v Žejnah), po 11 Lampertter-jev (3 v Novem Logu, po 2 v Ro- gatem hribu, Škrilju in Zajčji vasi, po 1 v Kočevju in Turkovi Dragi), Pe- tschauer-jev (3 v Toplem vrhu, 2 v Črmošnjicah, 4 ob Divjem potoku, po 1 v Brezju in Srednji vasi), Erker-jev (4 v Cvišlarjih [2 Erger], 3 v Kočevju [1 Jer- kher], 2 v Slovenski vasi, po 1 v Dolgi vasi in Malem Riglju) in Weber-ov (po i^ligracije na Kočevskem v luči priimkov. 129 3 v Spodnjem Logu in Šalki vasi, 2 v Trnovcu, po 1 v Kočevski Reki, Gotenicah in Pogorelcu), .po 10 Gerger-jev (4 v Štalah, po 2 v Toplem vrhu in Komucu, po 1 v Kcmarni vasii in Smrečniku) in Schleiner-jev (4 v Šalki vasi, 3 v Cvišlarjih, 2 v Mahovniku in eden v Klinji vasi [Schleimer]), po 9 Hegler-jev (6 v Šalki vasi, 2 v Zajčji vasi, 1 v Livoldu) in Prenner-jev (7 v Slovenski vasi, po 1 v Komucu in Zgornjih Ložinah), 8 Puttrer-jev (6 v Rajntalu, 2 v Kačjem potoku), po 7 Lackhner-jev (2 v Črmošnjicah, 2 v Gotenicah, 2 na Hribu in eden ob Divjem pctoku), Grabner-jev (5 v Koprivniku, 2 v Rajhenauu) in Wobner-jev (2 v Mlaki-Bregu, po 1 v Konci, v Mlaki, v Občicah, ob Divjem potoku in v To- plem vrhu), po 6 Khöfler-jev (4 v Kočarjih, 2 v Oneku) in Khnesspler-jev (3 v Rajhenauu, 2 v Verderb Verdrengu, 1 v Muhovi vasi), po 5 Mauser-jev (po 1 ob Divjem potoku, v Rdečem Kamnu, v Klečah, v Komucu in Kunčah), Paar-ov (2 v Gotenicah, po 1 v Blatniku, v Grčaricah in v Mlaki), Pfeiffer-jev (2 v Vr- bovcu, po 1 v Koblarjih, Rajhenauu in Seči), Schauer-jev (2 v Suhem potoku, po 1 v Kočarjih, v Mozlju in Toplem vrhu), Sibrer-jev (3 v Črnem potoku, 2 v Ko- čevju) in Valkhner-jev (po 2 v Klečah in Starem Logu, eden v Mali Gori), po 4 Hofer-ji (po 1 v Gričicah, Komucu, Novih Lazih in Oneku), Miillner-ji (3 v Muhovi vasi, 1 v Dolgi vasi), Khossler-ji (3 v Kočevski Reki, 1 v Čačiču), Peidtler-ji (2 v Kočevski Reki, po 1 v Prežah in Ravneh), Schneller-ji (3 v Kočevju, 1 v Konci), Schneeperger-ji (2 v Suhem potoku, po 1 v Kačjem potoku in v Škrilju), Schober-i (2 v Starem Logu, po 1 v Belem Kamnu in Koblarjih), Verderber-ji (po 1 v Knežji Lipi, v Mahovniku, v Mlaki-Bregu in v »Moss bei Kherndorf«) in Wurczer-ji (2 v Slovenski vasi, po 1 v Cvišlarjih in v Muhovi vasi), po 3 Gruber-ji (3 v Kočevju), Sakher-ji (po 1 v Stari Cerkvi, v Slovenski vasi in v Željnah), Soller-ji (2 v Livoldu, 1 v Kočevju) in Steyrer-ji (Steürer; po 1 v Staro- loškem Griču, v Kočevju in v Pogorelcu), po 2 Egkher-ja (1 v Zgor. Brigi, 1 v Gote- nicah), Gedrer-ja (2 v Klinji vasi), Marscher-ja (2 v Starem Logu), Maurer-ja (po 1 v Jelenji vasi in Kočevju), Payr-a (po 1 v Cvišlarjih in Dolgi vasi), Saler-ja (po 1 v Kočevju in Livoldu), Schiller-ja (po 1 v Bosljivi Loki in Kočevju [Schü- lerin]), Schlet(e)rer-ja (2 v Kočevju), Sirger-ja (po 1 v Kočah in Črnem potoku), Staudacher-ja (po 1 v Spodnjem Logu in Spodnjem Pokštajnu) in Wachter-ja (po 1 v Starem Logu in Mozlju), po eden Aidner (v Kočevju), Dräxler (v Mu- hovi vasi), Dueller (v Kočevju), Dulter (v Blatniku), Dümpacher (v Mahovniku), Dürrer (v Novih Lazih), Dulczer (v Grčaricah), Fleckher (v Svetlem potoku), Glienkher (na Hribu), Hohenstainer (v Klinji vasi), Jagenpacher (v Kočevju), Jakher (v Mlaki-Bregu), Kamer (v Kočevju), Kastner (v Kočevju), Khirssner (v Kočevju), Laboser (v Stari Cerkvi), Melchior (v Rdečem Kamnu), Nodier (v Zgornjih Ložinah), Pachinger (v Občicah). Panczer (v Gorenju), Pechar (v Knežji Lipi), Pogner (v Starem Logu), Prachler (v Štalcarjih), Prainperger (v Kočevju), Pramperger (v Kočevju), Praunperger (v Kočevju), Püxenmaister (v Kočevju), Ramer (v Kočevju), Renner (v Kočevju), Rinser (v Handlarjih), Scha- ber (v Koblarjih), Schaffer (v Klamawu), Schäfler (v Komami vasi), Sattler (v Livoldu), Scherzer (v Belici), Schlesinger (v Kočevju), Spiler (v Poljanah), Sprenn- ger (v Kočevju), Stampfer (v Grčaricah), Widmair (v Handlarjih), Wittinger (v Travniku), Wogner (v Komarni vasi) in Zaiser (v Zadercu). Ako vzamemo v obzir le nemške priimke (1187), odpade na navedene celih 37'97%. Izključno jih ne moremo prištevati nobeni nemški pokrajini, kakor tudi 131 Ivan Simonie: sledečih 76, končujočih se na -e, ne, in to: 7 Wuchse-tcv (3 ob Divjem potoku, po 2 v Občicah in Stari Žagi), 6 Wittine-tov (Wittene; po 2 v Moravi in Zdiho- vem, po 1 v Muhovi vasi in Ograji), po 5 Sirge-tov (4 v Gotenicah, 1 v Belici), in Hage-tov (2 v Grintovcu, 1 v Mali Gori, 2 v Kočevju), Khacze-ti (3 v~Mlaki, 1 v Malem Riglju), Khumpe-ti (Gumpe; po i v Gričicah, v Belem Kam- nu, v Kočevju in v Rajntalu) in Wa(ä)lsche-ti (po 2 v Mozlju in Kočarjih), po 3 Kame-ti (po 1 v Kočevju, Livoldu in Zajčji vasi), Lampe-ti (2 v Brezju, 1 ob Divjem potoku), Lobe-ti (2 v Starem Logu, 1 v Klečah) in Zap(p)e-ti (po 1 v Stari Cerkvi, v Kočevju in v Kočevski Reki), po 2 Fricze-ta (2 v Planini), Pleye- ta (Playe; 1 v Brezju, 1 ob Divjem potoku), Praue-ta (2 v Šalki vasi), Praune-ta (po 1 v Šalki vasi in Željnah), Röse-ta (2 v Starem Logu), Mathe-ta (po 1 v Rajntalu in Vrbovcu) in Trcve-ta (2 v Blatniku), po eden Barthlme (v Zgornjih Ložinah), Game (v Zajčji vasi), Gasse (v Gričicah), Gresse (v Klinji vasi), Kü- che (v Kuhlarjih), Khrume (v Rajhenauu), Puchsche (v Preriglju), Rathose (v Stari Cerkvi), Rotte (v Livoldu), Ruppe (v Spodnjem Logu), Sonde (v Puglar- jih), Sosse (v Kočevju), Walthe (v Kočevski Reki), Wenne (v Spodnjem Pok- štajnu) in Zolpe (v Črmošnjicah). Na te odpade od celokupnih nemških priimkov (1187) 6'39%. Na vse ostale nemške priimke pa odpade, ako vzamemo le vse nemške priimke (1187) brez gori označenih družin 36'21%. V proučavanih 142 naseljih je bilo vsega skupaj 1683 rod- binskih imen, od katerih jih odpade na nemške priimke 1187, na slovenske 380, eden na italijanske (Regoli v Bosljivi Loki) in 115 na družine, ki so označene zgolj s krstnim imenom očeta in ponekod tudi s svojim. Tako tvori 1187 nemških priimkov z ozirom na vsa rodbinska imena 70'5078%, z ozirom na same priimke (1568) pa 75'6119%. Ako pa vzamemo samo priimke na jezikovnem otoku z Bilpo vred brez onih 113 rodbin, ki so bile brez priimkov na kočevskem jezikovnem otoku — odpade namreč 11 naselij (Osilnica, Belica, Planina pri Travi, Klamaw, Bos- ljiva Loka, Ribjek, Čačič, Padova, Bezgovica, Grintovec in Črni potok) s 43 rodbinskimi imeni (28 slov. priim., 12 nem., 1 ital., 2 druž. le s krstnim imenom) — dobimo 1527 priimkov, od katerih jih pripada nemškim 1175, to je 76'8450%. Z ozirom na vsa rodbinska imena (1683) jih odpade na 380 slovenskih priimkov 22'5720%, z ozirom na same priimke (1568) pa 24'2060%. Ako pa vzamemo samo priimke na kočevskem jezikovnem otoku z Bilpo vred (1527), jih pripada slovenskim 352, to je 23"0208%. Z ozirom na vsa rodbinska imena (1683) jih pripade na omenjenih 115 družin (strank) 6'8310%, na Regolija 0'0594%, pri upoštevu vseh rodbin- skih imen le na kočevskem jezikovnem otoku (1640) — odpade Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 131 jih 43 — pa jih pripade na še preostalih 113 strank, ki so na jez. otoku omenjene le s krstnim imenom, 6'8817%. Omenjam še, da so priimki, končujoči se na -e (Perše, Pleše, Čeme, Gode, Verle, Križe, Samide, Garše itd.), ki jih ObergfölP* in Elze^® prištevata k nemškim, v kočevskem urbarju, kakor sem navedel — v zelo veliki meri popolnoma slovenski. Nekateri kočevski priimki pa so se — kakor pravi Elze^" — poslovenili, tako da se je pridala na nemško osnovo slovenska končnica, na pr. Schuster-ič, Kunz-čič, Jakl-ič, Tom-ič. Nemški priimki nam povedo, da je prišlo na Kočevsko precej Bavarcev, kar nihče ne osporava. Prišli so kot prvi nemški kolo- nisti na Kočevsko iz Ortenburških posestev v Gornji Koroški in vzhodni Tirolski. Glede tega pravi Jonke^^, da tvorijo najstarejšo plast nemških naseljencev v vsakem primeru Bavarci. Ravno priimki s končnico -er, ki zavzemajo na Kočevskem najvidnejše mesto, je po Obergfollu^* pripisovati — čeprav se v veliki meri nahajajo po vseh germanskih pokrajinah — večji del kot bavarski značilnosti. O kočevskih priimkih Braun-e, Thaler, Lobisser, Bachmaier,^^ Schober, Scherzer, Staudacher, Lobe, Sturm, Weiss, Schneider, Wolf, Weber, Knaus in Lackner pravi Steska*", da so enaki in sorodni s koroškimi. Da so prišli kolonisti tudi neposredno iz Bavarske, kaže po- gostno vulgarno ime Bayrisch,*^ v kočevskem urbarju zabeleženo nemško ime za sedanje Ponikve Payers Eben in dvakrat zabele- ženi priimek Payr v Cvišlarjih (1) in Dolgi vasi (1). Po poedinih in osamljenih priimkih Sosse (= Sachse) in Schlesinger v Kočevju je sklepati, da je prišel poedinec ali kaka družina tudi iz Saške in Šlezije, a ne tako, kot piše Obergföll,*^ ki takoj misli na večje ali manjše skupine. Ker so imeli Ortenburžani v Gornji Palatinski v Nordgauu ob Naabu več posestev, so lahko privedli koloniste tudi odondod*^. Poleg prej označenih švabskih priimkov, končujočih se na -lin -li, -i, lahko sklepamo, da so prišli na Kočevsko kolonisti iz Švabske, tudi po tem, ker je bila žena Friderika Ortenburškega vojvodinja Marjeta von Teck, s katero je prišel na Kočevsko v Memmingenu na Švabskem rojeni pisar Zeng (Zink), sedaj Tschinkel. Priimek Schwab pa se na Kočevskem ne nahaja. 132 Ivan Simonie: Glede Frankovske in Turinške pravi isti marljivi, a dile- tantski raziskovalec (Obergföll) kočevskega porekla, da je zato moglo priti največ kolonistov odondod — po priimkih se tega ne more dokazati — ker je v letih 1348.—1350. »črna smrt« še najbolj prizanesla Frankovski in Češki.** Vendar na Češko ni misliti, čeprav trdi to Obergföll po priimkih Petschauer, Kaps in Rabuse*®, ker njih poreklo in pravilna razlaga*** nima nikake zveze s Češko. Priimek Tchechher (v Slovenski vasi) pa po Brez- niku označa slovenskega svinjskega pastirja. Dalje pravi Obergföll*'^, da se priimek Franke še sedaj rabi kot hišno in vulgarno ime v Mahovniku in v bivši občini Stara Cerkev. Brez posebnega in zadostnega dokaza pa trdi,** da so se Franki in Turingi zadnji ali vsaj pozneje doselili kot ostali kolo- nisti. Wolsegger*** pa pravi, da so Frankom in Turingom sledili na Kočevsko še Švabi, kar se da sklepati po -Zinkovi kroniki^". 1574. nimamo v kočevskih naseljih nobenega priimka Frankh, pač pa enega med vinogradniki, podložnimi kočevskemu gospostvu, v Sodinji gori (Schöpfenberg — sedaj se imenuje imenovana gora Gorenjce) pri Semiču. 1574. se je nahajal tudi en »Hess« v Rajhenauu. Da so se na sedanji kočevski jezikovni otok že pred Nemci in obenem z njimi naseljevali tudi Slovenci, smo videli iz mnogih v urbarjih se nahajajočih slovenskih rodbinskih in krajevnih imen. Iz priimkov se da, v kolikor so odločilni, sklepati, odkod so prišli. Na Kočevsko so se naseljevali Slovenci posebno iz okoliških Ortenburških posestev, od Kostela, Ribnice, Loža in Ložkega po- toka, na kar kaže priimek Laser, ki je 6krat zabeležen v Kočevsko- reški dolini (3 v Kočevski Reki, 2 v Novih Lazih, eden v Borovcu; na Kostel kaže po Koštialu nem. preimek Khos(s)ler, kakor so koč. Nemci imenovali Kostelčane (ki so bili lahko tudi Nemci iz gradu) : 3 v Koč. Reki, enega v Čačiču) ter Starega trga ob Kolpi. Iz kočevskega urbarja, ki pravi, da so morale vasi Knežja Lipa, Prerigelj in Nemška Loka, ki so bile v mozeljski župniji, plačevati tretjino desetine in 12 šilingov kokošnine župniku v Poljanah,®' vidimo, da so imenovane vasi prej spadale pod poljansko župnijo, odkoder so se vsekakor naseljevali Slovenci tudi v obrobni predel sedanjega kočevskega jezikovnega otoka — kakor vidimo po listi- ni iz 1. 1248.®- — že v prvi polovici 13. stoletja. Pozneje pa sta sedanji župniji Nemška Loka in Spodnji Log zopet prišli do svoje Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 133 odcepitve pod starotrško župnijo.*^ Od Poljan so se naseljevali na Kočevsko tudi Uskoki, na katere spominja priimek HuUan v Preriglju, Vidasch v Knežji Lipi, 4 Agnitsch-i (2 v Nemški Loki, po eden v Gorenji Nemški Loki in Dolenji Bukovi gori). Drugi Uskoki so se zopet naseljevali v okrožju Osilnice in Kostela, od koder se jih je sporadično nekaj naselilo tudi v Goteniško-Reški dolini in drugod. Na nje spominja Markhouitsch v Osilnici, Mel- choritsch v Ribjeku in Klamawu, Wukhouitsch v Bosljivi Loki, Martintetsch, Janschicz in Krulitsch v Belem potoku, Türk (Turgg) v Gotenici in Livoldu, Kristanitsch v Borovcu, morda Breiditsch (Preiditsch) po 1 v Mahovniku, Verderb Verdrengu in Rajntalu, na Hrvate priimek Khrabat (Krobat), ki se nahaja pet- krat v kočevskem urbarju (po eden v Kočevju, v Kačjem potoku, v Borovcu, v Prežuljah in v Ravneh). V koč. urbarju 6-krat zabeleženi Wogrin (3 v Preriglju), 2 v Srednji vasi, eden v Srednji Bukovi gori) kaže na priseljence z Ogrskega.^* ; Da so prišli na kočevsko tudi iz notranjskega Krasa, sklepamo iz priimkov Paternoster (2 v Kočevju), Mulcz (6 v Oneku), Tram- puš^^ (2 v Črnem potoku, po eden v Mozlju in Rajntalu) in Viteschikh^** (v Dolgi vasi), ki so tam pogostni. Priimek Gorenitz (v Roigatem hribu) in Gorenz (v Spodnjem Logu) nam priča, da so prišli na Kočevsko tudi Gorenjci. Po nekem zapisku — pravi ObergfölP'^ — naj bi prišli prebivalci v Dragarski dolini iz Idrije in Bohinja. Za časa Celjskih grofov na Kočevskem (1420.—1456.) so mogli priti na Kočevsko tudi Štajerci, kar sklepamo iz priimka Steyrer, ki je v kočevskem urbarju trikrat zabeleženo (po 1 v Starološkem Griču, v Kočevju in v Pogorelcu). Na prihod iz slov. Štajerskega kaže po Brezniku tudi priimek Rabuse (3 na Hribu). Kočevci so dejali doselivšim se Kranjcem Greyner (2 v Spod- njih Ložinah, eden v Koblarjih), enemu tudi Windisch (v Starem Logu). Nasprotnoi pa so Slovenci dejali dvema Nemcema na Hribu Teitschman. Na migracije v notranjosti jezikovnega otoka po zamenjavi hub, krčenjih, dediščini, ženitvah itd. kaže poleg drugih f aktov priimek Dürnpacher v Mahovniku (= priseljenec iz Diirenbacha, Suhega potoka), Anndre vom Rigl v Slovenski vasi, (očividno tudi K(h)öfler (4 v Kočarjih, 2 v Oneku) na Koblarje (Kollern), Verderber (po 1 v Knežji Lipi, v Mahovniku, v Mlaki-Bregu in v 134 Ivan Simonie: »Moss bei Kherndorf«) na Verderb in najbrž tudi Stelczer (21 priimkov gl. str. 129) na Štalcerje. Podani pregled priimkov nam kaže, da so Nemci iz raznih pokrajin v teku časa maloštevilne Slovence (Hrvate, Uskoke), ki so se v znatni meri naselili pred njimi in z njimi, absorbirali in tako stvorili sedanji kočevski jezikovni otok, ki se sedaj kljub krepki nemški narodni zavesti radi slabih gospodarskih pogojev in izseljevanja po številu kočevskega (nemškega) prebivalstva hitro manjša. ^ To so: Zadere, Brezovica, Spodnji Log, Spodnji Pokštajn, Nove Laze (Lapinje) in Bilpa. Takrat so bivali Kočevarji v mnogih poljanskih naseljih, ki pa ne spadajo v okvir te razprave. 2 Znotraj mej kočevskega gospostva je bilo več naselij, kot pa jih našteje urbar, ki so prej spadala v kočevskoreški urad, a so bila takrat v gerovskem uradu, ki je prišel pod Zrinjske. Akti reformacijske komisije iz leta 1574. ome- njajo v kočevskem gospostvu »Die Döerfer Geroldsan (— Gerovo), Am Graben (Vode?), Clainau (= Lug mali), Im Feichtach (= Smrečje), Bei der Brüggen (z= Zamost), Unter der Stainwandt (Podstene), Weissenpach, Und am Perg«, ki jih je Jurij Turn prepustil dosmrtno grofu Krištofu, prijatelju Zrinjskih. Georg Widmer, Urkundliche Beiträge zur Geschichte des Gottscheerländchens. VII. ZV. zbirke Quellen und Studien zur Kunde des Grenz- und Ausland- deutschtums. Günther Wolf Verlag zu Plauen i. B. 1932. Str. 45, 46. 2a V mehovskih urbarjih iz let 1663. in 1623. se omenjajo od sedanjih ko- čevskih naselij le Seč, Vimolj in Ašelice. Takrat sta spadala med kočevska naselja tudi Veliki Rigelj in Bušinec. Pozneje so nastale vzhodno od Črmošnjiško- Poljanske doline še koč. naselja Pleš, Pajkež, Blaževica, Laze, Travni dol. 3 Po prof. Koštialu je Kozsler = Mann aus Köstel; slov. pa Kostélec, ker iz Kostela. ' Nemška oznaka obrti ni merodajna za narodnost dotičnega. = Po Koštialu je Loy, Loi-e slov. priim. od sanctus Eulogius, a tudi st. Eli- gius, sv. Loj. " Po dr. A. Brezniku je T(h)alian = Doljan. Kočevar pravi Italijanu Talje- nar. Hans TschinkeL Grammatik der Gottscheer Mundart. Halle 1908. Str. 226. ' Tschinkel, o. c. p. 113, 154, piše, da je koč. glibe = slov. gliva (Pilz). * Zekhel, pozneje Zekhol je po Koštialu si. priimek Sekol. ' Po Koštialu je Zose, Zosche = sl. čoša = zanikrna ženska. " Jaukh = jug. Tschinkel o. c. p. 195. " Obergföll v Beiträge zur Geschichte und Landeskunde von Gottschee, Gottschee 1920. II. Str. 29. " J. Obergföll o. c. p. 29. 1' I. Koštial, O naših priimkih. Mladika VIII. 1927. Str. 114. " Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. von Prof. Peter Wolsegger. Mitth. des Musealvereines für Krain. 4 I. Laibach 1891. Str. 37. 15 Navedene slovenske besede v kočevskem dialektu so vzete iz knjige: Kari Julius Schröer, Wörterbuch der Mundart von Gottschee. Wien 1870. V svoji (že cit.) kočevski slovnici navaja Tschinkel poleg navedenih slovenskih besed še sledeče: ligola poleg ligoda = živ. ležišče na paši, str. 41, lomoars, romoara, str 42, omoare, str. 190, 226, kupits, sicer pupits = popec, -ek, str. 42, 216, khortatšs, str 43, 134. 167, norra = norec, str. 51, 137, žipplitsa = župnica str. 59, košara, str. 60, Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 135 131, 152, 167, Jai = le, str. 88, pena, str. 101, 182, pesa, str. 101, 182, baba, str. 105, pikka, str. 101,153, pukkn, str. 105, broaida, str. 105, 198, bautla, str. 105, iz hrv. niš = nič, str. 96, bearl, beargi in biargl, str. 105, 182, barkhe, str. 105, bula, str. 105, blunk, str. 105,158, toarba, str. 106,191, šiva, str. 108,130, žipplinkh = župnik, str. 107, gliba, str. 113, 154, tropina, str. 120, tswivar = cibora, str. 108, škupa,str. 130, 191, behl (= bel namizni prt), str. 116, 58, 147, 174, Kharbot, str. 113, 160, diatalain (detelja), str. 120, 183, pisa, str. 130, lesa, str. 130, 182, kosiar, str. 130, 152, pisat (pisan) str. 101, 130, lisat in liskat, str. 130, šartl (je pon. izp.), str. 130, branta, str. 105, 171, brinovits, str. 105, berttsl (= brcati), str. 105, bukn, str. 105, 195, varššn, str. 115, hottsl (hoditi), str, 119, 142, tarkkn, str. 120, tessn, (tesati), str. 120, 182, tül (= tuliti), str. 120, druažn (dražiti), str. 120, 166, škarppm (škripati), str. 130, škilan, str. 130, žmikn, str. 130, žul (žuliti), str. 130, kriasn, str. 130, 152, gazn, str. 131, 167, pomazign (pomagati), str. 131, buškn, str. 131, tsurl (curljati), str. 132, tsappain (capati), str. 132, tšreapm, str. 132, tšittšn, str. 132, isaxxn (čohniti), str. 132. tšikn, str. 132, 183, tšoššn, str. 133, tšeažl in teažl (deževati), str. 133, 142, pottšn, str. 134, parttšain (od prč), str. 134, tarttšn, str. 134, tarttšalat in tarttšat, str. 134, trček, str. 134, tuttšn in nutšn, str. 135, Julan, str. 140, klettšn, str. 141, garzl (gristi), str. 142, garzn in gruzn (gristi), str. 131, bižn (božati), str. 131, tsbiri in tsbil (cviliti), str. 131, tšmoakn, str. 132, tšokkn, str. 133, karttšn, str. 134, blakn, str. 141, tužl (tolči), str. 142, rovi (rjuti), str. 143, muttl (in žuttl) (= muditi), str. 144, khluatn (klatiti), str. 151, 166, kappl (^kapljati), str. 152, kleštarn (klestiti), str. 152, klintsn, str. 152, goadarn (godrnjati), str. 154, gumatsn (gomazeti), str. 154, tsokhl, str. 155, krakn, str. 157, karluts (kriužiti). str. 158, kuadarn = kaditi, str. 152, gulan str, 154, 195, kinkn, str. 156, karkatsn (krkati), str. 157, 218, jaižn (južinati), str. 197. farkkatsn (trkati), str. 216, kubatsn (kobacati), str. 191, markkatsn, str. 218, kausn ži (=kavsati se) str. 196, hrv. kessa (kesa), str. 131, 152, 182, tsižžala (cizara, beli grah), str. 132, tšuttara, str 132, tšuk, str. 132, tšop, str. 133, tšark, str. 133, gartš (grča), str. 134, grutša, str. 134, 195, praja (preja), str. 137, 188, ieka, str. 140, 153, 182, Jeakha (leha), str. 140, 160, 182. Jop (pač lopov), str. 103, prask str. 131. kluza, str. 131, mošettar, str. 131, maškar, str. 131, puza (puža), str. 131, tsapin, 132, tšoaro, str. 132, tšreapa (črep), str. 132, 182, tšoija (šoja), str. 132, 202, tšo (čo), str. 132, tšadl in tšari (čadel), str. 132, tšoš, str. 133, tšik (čik), str. 133, tšoake, tšokke, str. 133, (= čok, tepec), tšibo in tšibarle (čiba), str. 133, tšukl in tšukko (od si. čuka, pozov za kure), str. 133, nunna, str. 136, 194, marra in mura (= murva), str. 138, 190, kulo, kulin (= kuzlja), str. 141, 152, bozl (= vozelj), str. 142, kartatša, str. 134, 151, tšuri (= menstruacija, pač od cureti), str. 132, kude (kurelj), str. 142, pikkle (pika), str. 143, pobannitsa, sicer poboüitsa (= povalnica), str. 145, gjauuon, sicer jaJlon (ime za vola), str. 145, 182, khuga, str. 148, 151, (kukka = kukavica, "str. 151, 237), pauka, na jugu pôlkha (polkne), str. 149, kral (igra s kamenčki), str. 152, 226, košša (= koseč), str- 152, kottl (kot), str. 152, kobiala, str. 152, kreavl (krevlja), str. 152, krivi, str. 152, kaila (kila), str. 152, gradina (građen), str. 154, khrian (hren), str. 160, 183, khodnikh, str. 160, paguana, pitiguana (podgana), str. 166, panka (opanka), str. 167, tep, str. 173, khneaža (kneza), str. 151, 183, kluka, klike (kljuka), str. 152, koatša (koča), str. 152, 191, koš, str. 152, kukaila, str. 152,191, kuže, str. 152, krtitsa, str. 152, pikkat, str. 153, rogat, str. 155, teppat, str. 173, krettšat, str. 155, tšoššat, str. 133, kreavtat str. 183, tutl in tutat, str. 218, garba, str. 154, goadlo (godlja), str. 154, rokkl (rogelj), str. 155, khaiša (hiša pon. izpos.), str. 160, khariuppa (češ. chalupa), str. 160, 216, dromuar (omara), str. 166, pekh (pek), str. 173, praska (sekira), str. 178, preaslitsa, str. 183, krias, str. 183, roaža, str. 191, tšura (sora), str. 191, tearble (torbica), str. 194, putta (puta), str. 194, jaukh (= jug), str. 195, anitsn (ojnice), str. 198, paitse, str. 202, triabaida (otrobi), str. 207, pardintsle (martinček), str. 206, sraka, sraklitsa, str. 216, piatitsa (petica), str. 216, škariipitsa (= škripec), str. 216, kharbattJa (kravata), str. 225, parmon, str. 243, rudar (ruda), str. 195, ura, str. 196, gugits, str. 216, tšarkits, sir. 216, joppitsa, str. 216, kobialitsa, str. 216, vo;i:/itsa (potica) str. 216, piso in lisko (imena krav), str. 220, belo, str. 105, muttsa, str. 220, tekkl (nihalo, od teči), str. 237, lukkhar (pokrov), str. 197, tuzn, str. 120, 131, 191, garba, str. 106, potš (= pok), str. 134, tobakh, str. 166, štarttsl, str. 118, Pellar (= Poljanec), str. 193, pikkapire (pika), str. 225, dalje mnoga krstna in krajevna imena ter po slovenskem vplivu mnoge nemške besede in tujke, kot krampa, str. 102, massa, str. 131, 167, mošt str. 130, 188, preššn, str. 130, 136 Ivan Simonie: škornittsJ (ital. scarnuzzo) str. 129. škrits, str. 130, pop (Pappe = klej), str. 166, 103, kos(s)!ir8 (kosama), str. 60, 116, 152, 171, šekkat, str. 157 itd. Kari Julius Schröer o. c. p. 22—24. " J. Obergföll, o. c. p. 27, 28, Plesche-ta ne navaja med slovenskimi pri- imki. Persche-ta, Petsche-ta, Chrise-ta, Mische-ta, Gerle-ta, Golcze-ta itd. sploh vse priimke, končujoče se na -e ima Obergföll, o. c. p. 32. — čisto zgrešeno — za nem. priimke, trdeč, da so taki priimki srednje- ali nižjenem. izvora. Iz Schwarsching-a razlaga Obergföll, o. c. 1919. p. 4, napačno Zbašnika, Schröer, o. c. p. 207. Schwarschniga in Breznik Svršnika in Završnika. " Priimek Schgedl ima za slov. prof. Koštial. 2» Schelaun je po Brezniku 2eljan, Željko, Žele in ne Nemec. Rabuse-ji so po Brezniku Slovenci — Štajerci — in ne prišleci iz Češkega od reke Rad- buse, kot trdi Obergföll, o. c. 1919, str. 20. 21 Jovan Cvijič pravi, da so priimki izvestnih družin, ki so sedaj slovenske, kot Turek, Mustafa itd. dobili ali ujeti muslimani srbskega jezika, ali pravoslavni Srbi iz Besne, pri katerih je bil v dobi us'koških migracij običaj dajati turška imena. J. Cvijič, Metanastazička kretanja, njihovi uzroci i posledice. Srp. Etn. Zbornik. Knjiga XXIV. Beograd 1922. Str. 81. Po Brezniku je Turkh, ozir. Turgg, ki ga ima Obergföll, o. c. 1919, str. 16, 19, za Turinga, slov. Turek, ki je dobil tako ime po svoji divjosti. " K. I. Schröer c. c. p. 17. 23 Dr. Adolf Häuften, Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Graz 1895. Str. 13, 27, 29, 33. 2* Josef Obergföll o. c. 1920, p. 30—34, 38. 2'' Dr. Theodor Elze, Die Abstammung der Gottschewer. Mitth. des Museal- vereines für Krain 1900. XXX. Str. 96, 107, 113, 115, 119, 121, 131. 2" J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain. Laybach. 1689. XL 194. 2' Peter Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee. DKfK. Laibach. 1892. Str. 7. 28 Dr. Th. Elze 1. c. p. 96—98. 29 Elze 1. c. p. 97—101, 115. Elze 1. c. p. 122. " Josef Obergföll, Über die Herkunft der Gottscheer. DKfK. 1888. Str. 19, 20. 32 Elze \. c. p. 113, 122, 123. 33 J. Obergföll c. c. 1919. Str. 21; o. c. 1920. Str. 30, 38. 3» J. Obergföll o. c. 1919. Str. 21; 1920. Str. 32. 35 Dr. Th. Elze 1. c. p. 123, 124. , 3« Dr. Th. Elze 1. c. p. 125. 3' P. Jonke V »Jubiläums - Festbuch-u der Gottscheer 600-Jahrfeier«. 1930. Str. 40. Isti V Gottscheer Kalender 1931. Str. 132. 38 Obergföll o. c. 1919. Str. 21; 1920. Str. 30, 38. 3» Priimki Thaler, Lobisser in Bachmaier se 1574. na Kočevskem niso na- hajali. Viktor Steska, Kočevje. Dom in Svet. IX. 1896. Str. 119. " J. Obergföll o. c. 1919. Str. 12, 13. « j Obergföll o. c. 1919. Str. 21;1920. Str. 34. " J. Obergföll o. c. 1919. Str. 13. " J. Obergföll o. c. 1919. Str. 17. « J. Obergföll o. c. 1919. Str. 20; 1920. Str. 66. Petschauer = mož iz Petschau-a. Po Brezniku spominja ta priimek na Koroško, kjer so tudi taki priimki. Kaps je po Brezniku od kapus, a slov. Rabuse kaže na Štajersko, kjer je dosti takih priimkov. Migracije na Kočevskem v luči priimkov. 137 " J. Obergföll o. c. 1920. Str. 33. J. Obergföll v časopisu »Gottscheer Bote«. IV. 1907. Štev. 8. " Peter Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee. Deutscher Kalender für Krain. Laibach 1892. Str. 8. Iz knjige Dr. Hugo Grothe, Die Deutsche Sprachinsel Gottschee in Slo- wenien. 40/41 ZV. zbirke Deutschtum und Ausland. Münster in Westfalen 1931. Str. 213. Nr. 3. Chronik des Burkard Zink 1368—1468. (Iz Die Chroniken der deutschen Städte. V. Band. Leipzig 1866.) »Als man zalt 1407 jâr, dô was ich ain Jüngling, bai ailf jâren schied ich auß von Memingen, von vater und von allen meinen fremden und gieng mit einem schueler, ich was auch ein schueler und was bei 4 jârn in die schuel gangen, und giengen also mit ainander in Krain- land gen windischen landen in ainen markt haist Reisnitz — leit in Krainland hinter Löbach 6 meil gegen Kroatien, in dem Land belib ich 7 jâr und gieng dâ gen schuel. Dann mein vater hett ainen leiplichen brueder, der was pfarrer in ainem dorf, genant an der Riegg, das ist ain groß schön dorf und gehören wol fünf ander dörfer darzu, die haißen: Göttenitz, Pausenprunnen etc. Da was derselb mein herr bei 30 jâren pfarrer gewesen und was mit grâff Fridrichs weih von Ortenpug in das land hinein kommen, die hett in zu priester gemacht, dann er was ir Schreiber gewesen; sie was eine von Tegg (= Margareta). Derselb mein herr, meins vatern brueder, der ließ mich gen schuel gân in die Reisnitz und dinget mich in die kost zu ainem biderben man, genannt Hans Schwab, der was graff Friedrichs paumaister zu Ortenpurg und pawet auf dasselb mal das nider haus zu Ortenpurg hie niden an dem perg.« Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574 von Prof. Peter Wolsegger. Mitth. des Musealvereines für Krain. 4 1. Laibach 1891. Str. 22. Franz Schumi, Urkunden u. Regestenbuch des Herzogtums Krain, 11. zv. Str. 120. Nemška Loka se je odcepila iz starotrške župnije najprej kot kapla- nija 1828 in kot župnija 1854. (Erker v »Jubiläums-Festbuch der Gottscheer 600- Jahrfeier. Gottschee 1930. Str. 61.) Nemška Loka, ki spada sedaj pod kočevski dekanat, je v času, ko je bila pod goriško nadškofijo (1752—1787), spadala kot beneficij pod novomeški arhidiakonat in po odpravi arhidiakonata precej časa pod metliški (sedaj semiški) dekanat (Hitzinger, Die kirchliche Eintheilung Krain's seit der ersten Einführung des Christ, bis zur Gegenwart v Klunovem »Archiv f. d. Landesgeschichte d. Herzogtums Krain«. II. in III. zv. Str. 108, 117). Ker omenja kočevski urbar, da so takrat (1574) omenjene tri vasi spadale pod mozeljsko župnijo, plačujoč tretjino desetine poljanskemu župniku, je prišlo očividno prebivalstvo v imenovanem okolišu najbrž že ob ustanovitvi mozeljske župnije v letu 1509. za precejšnjo dobo (najbrž do leta 1623., ko je baron Janez Jakob Kizel kočevskemu gospostvu prikupil tudi poljansko gospostvo (Valva- sor XI., str. 450) pod mozeljsko župnijo. Za časa Valvasorja je bil imenovani sektor prav do svoje odcepitve in osamosvojitve v spodnjeloško in nemškološko župnijo spet v starotrški župniji. 5« I. Koštial, O naših priimkih. Mladika VIII. 1927. Str. 275. '^^ Trampušev je dosti pri Divači, na kar me je opozoril Ivan Koštial. •™ Vitesehikh je po Breznilku Vitežek, Bitežnik. Bil je oskrbnik. J. Obergföll, Beiträge zur Geschichte und Landeskunde von Gottschee. Gottschee 1919. Str. 12. Kje je našel zapisek, ne citira. Résumé. Les noms de famille, qui se trouvent dans le cadastre de 1574, de Kočevje, comprenant 136 villages (ou plutôt 138, parce que, à deux reprises, Verderb- Verdreng et Mlaka-Breg sont nommés comme un village), ainsi que dans le cadastre de 1576, de Poljane, d'où 6 villages seulement sont pris en considération. 138 Ivan Simonie: Migracije na Kočevskem v luči priimkov. nous font voir la composition mixte de la population de Kočevje. L' étude des noms de famille comprend donc 142 (144) villages dont, cependant, avec Bilpo qui est, aujourd'hui slovène, 131 (133) seulement se trouvaient sur le territoire linguistique actuel de Kočevje. Comme bon nombre de familles, mentionnées dans les deux cadastres, ne sont citées qu'avec leur nom de baptême ou avec celui du père, ce qui rend souvent impossible la constatation de l'origine, r étude, en général, ne prend en considération que les noms de famille. La revue des noms de famille nous donne les résultats suivants (notés sur la carte): 8 villages étaient tout-à-fait slovènes, 13 villages avaient une majorité Slovène, 11 villages étaient moitié slovenès moitié allemands, 76 villager avaient une majorité allemande, et 34 villages étaient tout-à-fait allemands. Dans 52 villages de Kočevje et de Poljane, nous avons encore 115 familles, citées seulement avec Iç nom de baptême. D' après les noms de famille slovènes et allemands, nous voyons que, à l'intérieur du territoire de Kočevje, beaucoup de villages ont été fondés par les Allemands ensemble avec les Slovènes, quoique ces derniers fussent peu nombreux. A cause de leur minorité et du croisement, les Slovènes ont bientôt perdu leurs qualités caractéristiques, la langue et la direction éco- nomique. Mais ils ont laissé des traces dans le dialecte de Kočevje (par beaucoup de mots slovènes et par la manière de prononcer et de modifier les mots allemands), ainsi que dans les chansons populaires, dans les costumes, dans les usages, etc. Les noms de famille nous révèlent encore que les colons, et allemands et slovènes, sont venus de régions différentes. Les Allemands sont venus de la Haute-Carînthie du Tyrol oriental, et de plusieurs régions de l'Allemagne centrale et méridionale, les Slovènes, en grande majorité, des environs, mais aussi de la Haute-Carniole, du Littoral, de la Styrie, et même de la Hongrie (Wogrin). Il y avait même quelques colons croates et serbes (Uskoki). Des noms de famille comme Dürnpacher, à Mahovnik, colon venu de Dürenbach (Suhi potok), Anndre vom Rigl, à Slovenska vas, etc., prouvent que des migrations avaient lieu dans l'intérieur du territoire linguistique de Kočevje. Dans les 142 villages étudiés, il y avait en tout 1683 noms de famille, répartis comme suit: 1187 noms de famille allemands ou 70'50%, 380 noms de famille Slovènes ou 22"57%, un nom de famille italien (Regoli à Bosljiva Loka) ou 0'0594%; et 115 familles ou 6'83% ne sont citées qu' avec le nom de baptême. Les noms de famille allemands et slovènes du territoire étudié (1568), sans les 115 familles mentionnées et sans Regoli, montrent la relation 75'6110% (allemands): 24"2060% (slovènes). Et sur le territoire linguistique de Kočevje proprement dit, nous avons, avec Bilpa, et sans les familles mentionnées, 1527 noms de famille dont 1175 allemands ou 76'84% et 352 slovènes ou 23'02%. Après 1' assimilation des Slovènes et des Uskoki de la part des Allemands, le territoire linguistique actuel de Kočevje s'est formé qui, cependant, diminue rapidement à cause des mauvaises conditions économiques et de 1' émigration de la population allemande. Ivan Feliks Šašelj. Nadaljevanje avtobiografije povodom 75-lelnice pisateljevega rojstva, dae 13. V. 1934. Naj dodam k svoji avtobiografiji v »Etnologu« III. o priliki moje 70 letnice 1. 1929. na str. 73—86. še nekaj pripomb, posebno zaradi dveh zvezkov »Bisernic«, ki sta izšla 1. 1906. in 1909. Da sem izdal I. zv. »Bisernic«, k temu me je nagovoril g. dr. Niko Županič, ki me je obiskoval večkrat v Adlešičih še kot gimnazijec in kasneje kot visokošolec. Ko je bil pa v jeseni 1. 1905. kot absolvirani filozof zopet pri meni in sva se pogovarjala o zanimi- vem belokr. nâr. blagu, katero sem bil nabiral in priobčeval v različnih časopisih in knjigah že skoraj 20 let, mi je svetoval, naj bi to raztreseno nâr. blago zbral in priobčil v posebni knjižici. Ta nasvet se mi je zdel prav umesten in sklenil sem, da knjižico izdam. Nemudoma sem se lotil dela. V jeseni in pozimi sem zbral, prepisal in uredil vse doslej priobčeno nâr. blago in ponudil rokopis Slov. Matici. Toda ta ga je odklonila. Nato sem se obrnil na svojega sošolca t Andreja Kalana, ki je bil predsednik K. T. D., naj bi tisk. dr. izdalo to knjižico. A. Kalan je mojo ponudbo sprejel, toda le s tem pogojem, da vzamem jaz sam 50 izvodov »Bisernic« in jih tudi plačam, češ, folkloristične knjižice se pri nas gotovo ne bo toliko prodalo, da bi se tisk izplačal. Ta pred- log sem sprejel, češ, naj ima ves morebiten dobiček tisk. dr., ki izdaja Slovenca, Bogoljuba in Domoljuba. Natisnilo se je 1000 izvodov. Ko je pa »Amerikanski Slovenec« knjižico prav laskavo ocenil — imenoval jo je »zlato knjigo« — priglasilo se je »Am. Slov.« toliko naročnikov, da je naročil v Ljubljani naenkrat — kakor so mi od tam sporočili — 500 knjižic. Pa vsaj je bila knjižica namenjena v prvi vrsti Belokranjcem, katerim je vzbujala naj- lepše spomine na svoje domače kraje v stari domovini in njih lepo govorico ter njih zanimive nâr. običaje. Belokranjci so* bili pa tudi izmed vseh Slovencev prvi, ki so se začeli izseljevati v Ameriko in so imeli tam celo svoja dva rojaka škofa, Janeza Vrtina, Črnomaljca in Janeza Stariha, Semičana. Naj navedem pri tej priliki tu časopise, ki so prinesli ocene I. zv. »Bisernic«. Slovenec 1906, 30. marca št. 73., Dol. Novice št. 7. str. 61., Dom in Svet 1. apr. št. 4., Kat. Obzornik št. 2. str. 220., Laibacher Zeitung št. 8. str. 724., Slov. Učitelj št. 4. str. 77., Slov. Narod 140 Ivan Feliks Šašelj. 30. apr. št. 98., Lj. Zvon št. 5., Slovan št. 6. str. 387., Amerik. Slo- venec 1. jun. št. 25., Zora št. 9., Časopis za zgodovino itd. št. 3. str. 99 —105., Izvestja muz. dr. zv. 3., 4. str. 112—113., Nârodopisny Vestnik češkoslovansky okt. str. 239—240., Archiv für slav. Philo- logie 1907. Band XXIX str. 475. — in morda še drugi časopisi, katerih pa nisem dobil v roke. Vse te ocetie sem prepisal v župno kroniko v Adlešičih, da se ohrani v skupni zbirki vse, kaj je pisal literarni svet o Beli Krajini v začetku sedanjega stoletja. Ker je bil I. zv. »Bisernic« od našega časopisja tako prijazno sprejet in ocenjen, me je to napotilo, da sem začel nemudoma nabirati gradivo za II. zvezek. In res sem bil nabral že v teku enega leta toliko narodnega blaga — takrat je bilo tega še obilo med starimi ljudmi, bil je pa tudi zadnji čas, da se reši — a danes je vse izgubljeno — da bi bil izšel II. zv. lahko že 1. 1907. Toda iz Ljubljane so mi sporočili, da ne kaže izdati precej drugega zvezka, ker se je prvega še premalo prodalo, ampak naj počakamo par let, da bo potem drugi zvezek prvega pognal. In tako je izšel II. zv. šele 1. 1909. Tudi od tega sem moral vzeti 50 izvodov in jih Ivan Feliks Šašelj. 141 plačati. Ocene in kritike o njem so prinesli: Dol. Novice 1909. št. 18. str. 142., Domoljub št. 21. str. 407., Cas št. 6. str. 282., Slovenec št. 126., Laibacher Zeitung št. 138., Dom in svet št. 7. str. 331—332., Carniola zv. III. IV. str. 173.—174., Mentor št. XII. str. 285.-287., Cvetje št. 9. na platnicah, Carniola 1910 št. 2. str. 167. Tudi te ocene sem bil prepisal vse v župno kroniko. Pa tudi potem sem še nabiral nâr. blago, katero sem priobčeval sproti v »Domu in Svetu«, a nabral sem pa primeroma le malo več, ker sem bil že preje skoraj vse izčrpal. K sklepu naj dodam še, s čim se pečam posebno še od svoje 70-letnice sem t. j. od 1. 1929. razun tega, da tudi od takrat delujem literarno, kakor preje v različnih smereh, kakor se razvidi iz seznama mojih spisov na koncu tega spisa. Kakor znano smo imeli 1. 1929. od novega leta dalje izredno hudo in ostro zimo, kakršne najstarejši ljudje niso pomnili. To me je napotilo, da sem začel že meseca januarja zapisovati vsak dan temperaturo in vreme v posebno knjigo, kateri sem dal naslov: Zapiski za župnijo Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenj., njegovo okolico in dr. Razen vsakdanjih zapiskov, ki sem jih vodil prav natanko, sem pa prilepljal v to knjigo še vse izrezke iz Slovenca in drugih listov o tej strašni zimi, pa ne samo za Kranjsko, ampak tudi za druge kraje v naši državi in drugod. In od takrat nadalje pa sem vsa leta do danes prilepljal v te knjige vse važnejše izrezke in slike iz Slovenca glede nenavadnih zim in mraza, glede hude vročine in suše, o povodnjih, toči in drugih nezgodah in nesrečah, o letini in dr. iz različnih dežel in držav, tako da so te knjige nekake vre- menske kronike za zadnjih 5 let. Razen tega so pa te knjige tudi še nekaka kronika za temeniško dolino, v kateri beležim vse zanimivejše dogodke tukajšnje župnije, njene okolice in dr., in prilepljam tudi izrezke iz Slovenca in Domoljuba, tičoče se tuk. okolice in drugih krajev. Naj navedem tu, da sem prilepil v teh knjigah med drugimi spisi tudi vse izrezke iz Slovenca 1. 1932. in 1933. z naslovom: Pisma Trimskovskega gospoda (Jurija Hu- mar-ja). In teh knjig »Zapiskov«, katerih ima vsaka po 160 strani, imam letos do konca marca štiri, in sem začel pisati z aprilom peto. L. 1929. sem začel pa sestavljati še drugo knjigo, kateri sem dal naslov: »Zanimivosti«. Izrezki iz Slovenca, Poned. Slovenca in Domoljuba. Te knijge sem začel prirejati, ko sem videl, da pri- 2 Ivan Feliks Šašelj. našajo naši časopisi včasih prav zanimive sestavke in poučne spise, zgodovinske, naravoslovne, potopisne in dr., za katere bi bila škoda, da se razgube. Zato izrezujem vse zanimivejše spise in jih prilepljam v te knjige že šesto leto. Do zdaj imam teh knjig 15, vsaka ima po 160 strani, izrezkov pa vsaka po 300—500. Da pokažem, kake spise lepim v te knjige, naj navedem tu nekatere iz I. knjige 1. 1929. do strani 30: Od sonca vse dobro in zlo. — Röntgen čudotvorec. — Nevidna smrt (fosgen). — Velikanski me- teor v Sibiriji (padel na zemljo 1. 1908.). — Jantar pripoveduje. — Prah in kamenje z neba. — Zlato iz nebes (aerolit). — Kobilice. — Sanje — pogled v bodočnost. — O srčnih napakah. — Noč Razputinove smrti. — Predpotopne živali. — Najgloblja luknja v zemlji. — Morje vrača starogrške imietnine. — Čudeži jasno- vidstva. Prilepil sem v teh knjigah tudi vse slike avtomobilov, tankov in zrakoplovov vseh različnih tipov, kar jih je prinesel »Slovenec« v zadnjih petih letih. Pred par leti je prinašal »Slo- venec« tudi zgodovinske opise različnih gradov novomeške oko- lice, potopisne črtice iz Dolenjskega in dr., kar je tudi vse shra- njeno v teh knjigah poleg mnogo drugega, posebno kar se tiče Dolenjskega, pa tudi vse Slovenije. o Moji spiski in spisi po maju 1. 1929. »Lovec« 1929. str. 150—151: Nekoliko opazk glede obilnega pojava divjih gosi v naših krajih vsled letošnje zime in lova na nje. »Lovec« 1929. str. 191: Par opazk glede prib na Dolenjskem — Kdaj je bil ustreljen zadnji jelen na Gorjancih — str. 192: Kaj je s pegami? — str. 199: Ribe žrtve zime. »Mladika« 1929. str. 227—228: Dolenjski pregovori in reki. »Lovec« 1929. str. 244: Fazan v Beli Krajini. »Lovec« 1929. str. 282—283: O vranji »inteligentnosti« in hvaležnosti — str. 283—284: Zakaj je pri nas vsako leto manj ptic-selivk in ptic-pevk — str. 287: Nenavadno leglo mladih psičkov. »Lovec« 1929. str. 327—328: O medvedih v temeniški dolini. »Lovec« 1929. str. 360: O škurhih cb Temenici na Dolenjskem — in: Par opazk glede medvedov v temeniški dolini. »Mladika« 1929. str. 428: Belokranjske otroške pesmice. »Lovec« 1929. str. 433: O udomačeni grlici — str. 434: O ustreljenem divjem mačku. »Lovec« 1929. str. 472: O ustreljeni divji mački. Ivan Feliks Šašelj. 143| »Lovec« 1930. str. 106—109: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1929. »Slovenec« 1930. 28. marca št. 72. Listek: Kako je Lužarjev Francelj (f žup- nik Frančišek Zoreč) davke plačeval. »Slovenec« 1930. 24. apr. št. 93: Zeleni Jurij v Beli Krajini. »Mladika« 1930. str. 191: Dolenjski pregovori in reki. »Lovec« 1930. str. 228—229: O človeških ribicah na Dolenjskem. »Slovenec« 1930. 9. jul. št. 154: Belokranjs"ki kotiček. Sv. Frančišek ali »Mirna gora« nad Črnomljem z= Mašenik. »Mladika« 1930. str. 307: Dolenjske vraže, prazne vere in pravljice o kačah. »Lovec« 1930. str. 282: Človeške ribice na Dolenjskem. »Mladika« 1930. str. 349—350: Pravljice o divjem možu; 1. Belokranjska iz Adlešičev, 2. Gorenjska iz Št. Ožbalta. »Mladika« 1930. str. 431: Nekoliko nekdanjih belokranjskih običajev ob smrti. »Slovenec« 1930. 12. dec. št. 283: »Strupena megla« v Beli Krajini od 10 do 15. avg. 1. 1831. »Slovenec« 1931. 4. jan. št. 3: Kranjsko-hrvaška strupena megla pred 100 leti. »Lovec« 1931. str. 37: Ustreljena vidra. »Slovenec« 1931. 21. jan. št. 16: Kaj je morilo Dolenjce pred 100 leti. »Lovec« 1931. str. 72—74: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1930. »Slovenec« 1931. 15. febr. št. 37: Kako so v starih časih novačili. Spomini na vojaško posadko v Novem mestu. »Slovenec« 1931. 4. marca št. 51: Severni sij na Kranjskem pred 60 leti. »Slovenec« 1931. 17. maja št. 110: Korist cestnega prahu. »Slovenec« 1931. 14. avg. št. 182: »Učiteljevo življenje v konkordatski dobi«. (Odgovor »Jutru« št. 164.). »Slovenec« 1931. 30. avg. št. 195a: Bela obleka je bila nekdaj tudi Belo- kranjcem znak žalovanja. »Mladika« 1931. str. 468: Dolenjski pregovori in reki. »Slovenec« 1931. 1. dec. št. 274: Žalostna 60 letnica. Iz spominov na mokro- noški potres 1. 1871. »Slovenec« 1932. 4. febr. št. 28: Francozi v Beli Krajini v letu 1813. »Slovenec« 1932. 13. febr. št. 36: Varujmo domača imena. »Zdravje« 1932. št. 1. str. 10—12: »Strupena megla« na Kranjskem in Hrvaškem pred 100 leti in nekoliko zanimivih podatkov iz župnih matic neka- terih dolenjskih župnij pred 100 leti (1. 1831.). »Lovec« 1932. str. 98—100: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1931. 144 Ivan Feliks Šašelj. »Križ«, verski list za novomeško, prečensko in šmihelsko župnijo, 1932. št. 3-4: Trška gora. »Slovenec« 1932. 7. apr. št. 79: Nekdanji nenavadni običaj pri pokopavanju mrliča v Beli Krajini. »Trška gora«. Ponatis iz »Križa«. Knjižica str. 15 (s sliko). »Slovenec« 1932. 10. jul. št. 155a: Nepoznan dolenjski ljudski pisatelj in pesnik (Alojzij Škoda iz Zaplaza = Vekoslav Zaplaški). »Marijina božja pot Zaplaz na Dolenjskem«. Knjižica 1932. str. 23 s tremi slikami. »Slovenec« 1932. 19. jul. št. 162: Kakšno jesen in zimo napoveduje kuka- vica. »Slovenec« 1932. 23. jul. št. 166: »Konfeti« in 50 letnica. »Lovec« 1932. str. 288: O pretkanosti vrane, ko si išče hrane. »Vestnik« križniškega reda 1932. št. 3. str. 21—22: Nekoliko zgodovine župnije Adlešiči v Beli Krajini — in str. 22: Zanimiv napis. »Živali v slovenskih pregovorih in rekih.« Knjižica. 1932. str. 46. »Slovenec« 1933. 3. jan. št. 2: Nekoliko odgovora gosp. kritiku moje knji- žice: Živali v slov. pregovorih in rekih. »Lovec« 1933. str. 102—104: Ornitološki zaipski za Št. Lovrenec ob Tem. na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1932. »Vestnik« križniškega reda 1932. št. 1. (dec.): Nekoliko zgodovine župnije Adlešiči (konec). »Lovec« 1933. str. 179—180: Nekoliko nenavadnih pojavov iz živalskega življenja v lanski jeseni in letošnji zimi — in: divji petelin in njegovo ogla- šanje (petje) — in str. 181: Koliko gnezd si naredi sraka. »Mladika« 1933. str. 233, 273, 314, 351: Bog v slovenskih pregovorih in prilikah. »Slovenec« 1933. 12. jul. št. 155: Rimske izkopine v Št. Lovrencu na Dol. »Prijatelj živali« 1933. št. 2. str. 54—57: Živali v slov. pregovorih in rekih (dodatek h knjižici z istim naslovom). »Slovenec« 1933. 28. jul. št. 169 str. 3: Užitna goba »štorovka« — in str. 5: Kakšno jesen in zimo napoveduje kukavica. »Slovenec« 1933. 3. in 4. avg. št. 174 in 175: Župnija Št. Lovrenec ob Teme- nici. Nekoliko zgodovinskih in drugih podatkov. »Lovec« 1933. str. 292—293: O nenavadnem velikem pojavu lastavk dne 24. aprila v Novem mestu in njegovi okolici in: o udomačeni postolki. »Slovenec« 1933. 9. avg. št. 179: Pozabljiv profesor. »Slovenec« 1933. 11. avg. št. 181: »Šantavi« svetniki. »Sv. Lovrenec ob Temenici na Dolenjskem in njegove izkopine.« Knjižica. 1933. str. 8. Ponatis iz »Slovenca« z dne 3. in 4. avg. št. 174. 175. »Slovenec« 1933. 5. okt. št. 227: Še en nenavaden jurček. Ivan Feliks Šašelj. 145| »Lovec« 1933. str. 361: Bela lastavka. »Domoljub« 1933. št. 47. str. 594: Kaj pripovedujejo slov. pregovori o pijanstvu. »Slovenec« 1933. 15. dec. št. 285: Dijaški upor na celjski gimnaziji 2. de- cembra 1878. »Etnolog« knj. V. in VI. (1933) str. 321—322: Kako so kopali v Stehanji- vasi pri Št. Lovrencu na Dolenjskem zaklad — in str. 357: Tič sv. Vincencija. »Domoljub« 1934. št. 2. str. 26: Pregovori o beračih. »Slovenec« 1934. št. 19. str. 6: Fr. Erjavec o »morski kači«. »Domoljub« 1934. št. 5. str. 63: Napuh in prevzetnost v slov. pregovorih. »Lovec« 1934. str. 95—98: Ornitološki zapiski za Št. Lovrenc ob Temenici na Dol. in njegovo okolico za 1. 1933. »Lovec« 1934. str. 138: Nekaj podatkov o lastavičjem življenju. »Domoljub« 1934. št. 14. str. 180: Pregovori o bogastvu in bogatinih. »Slovenec« 1934. 22. apr. št. 92: Dolenjska župnija domovina 80 in 90 let- nikov. Čatež pod Zaplazom. »Križ« 1934. str. 24: Češčenje sv. Florijana. »Slovenec« 1934. 9. maja št. 105: Tajinstveno presnavljanje v naravi (Belo cvetoča japanska primula spremenila barvo v rdečo, ko je rastla v skupnem lončku z rdečo vrtnico — mesečarko). »Slovenec« 1934. 17. maja št. 111: Kje so ostale letos lastavice? Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem o sv. Juriju. I. šašelj — Št. Lovrenc ob Temenici. Ko so pisali lansko jesen in letošnjo zimo časopisi večkrat o morski kači in vodnem zmaju, sem se spomnil, da pozna vod- nega zmaja tudi belokranjska narodna pesem in sicer v zvezi z legendo o sv. Juriju, kako je premagal povodnega zmaja in rešil kraljevo hčer. Že prvo leto, t. j. 1. 1886., ko sem bil prišel v Belo Krajino in Adlešiče, sem nabral več zanimivih nar. pesmi »starinskih popevk«, kakor so jim rekli, katere sem bil potem priobčil v »Slovanu« 1. 1886. in kasneje še druge 1. 1887. Vse te sem potem ponatisnil v skupni zbirki belokr. nar. blaga v »Bisernicah«, od katerih je izšel L zv. 1.1906., drugi pa 1. 1909. V L zv. je ponatis- njena na str. 72.—74. pod št. 24. pesem: Sv. Jurij ubije zmaja in reši kraljevo hčer. Ker sta oba zvezka »Bisernic« v knjigotrštvu že zdavno pošla, mislim, da bo primerno, če to zanimivo pesem tu priobčim v celoti, kakor sem jo bil zapisal po narekovanju stare ženice-Belokranjice. Veseli se, zemlja Bosna ravna, Koja jesi na glasu od davna Vsu krščansko vjeru razpoznala! Eto tebi lipo premaliče, Premaliče, dan te Jurjev išče! Kaj če tebi Jurjevdan donesti? Tihe rose, dubrave zelene. U planinah snegi prekopnijo, I po šipku ružice procviču. — Zmaje leži v tomutni jezeri. Iz jezeri glavo podiguje. Proti grada milo rozijuje. Proti grada širinskega. Kralje nima sina nijednega. Samo j eno čerčico jedino. Mora je dat' zmaju za deseto. Kad' jo šalje, u 'no polje ra\Tio:. »Aj me meni! dete moje drago. Kamo oče belo lice tvoje. Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem o sv. Juriju. 147 Kamo čedo bele ruke tvoje?« Šetala se po 'nem polju ravnem I za sabom janješce peljala. Sestal je je svečeni Juraje. Još ji veli svečeni Juraje: »Kaj se places, lijepa devojka?« »»Ne pitaj me, neznani delija! Moram čekat' zmaja vodenoga. Ja ču biti njemu za deseto.«« »Nisem ja ti neznani delija. Neg' ja jesem svečeni Juraje. Češ se z mojim krstom pokrstiti. Hočeš moga Boga vjerovati. Ja ču tebe zmaju otimati. Sedi doli u zeleno travo. Češ ti meni drobno poiskati. Ako bi ja junak pozaspaval. Kad' se bude jezera mutnila. Zbudi mene, lijepa devojka!« Sala dole u zeleno travo, Ona mu je drobno poiskala. Pozaspal je svečeni Juraje. Kad' se začne jezera mutiti, Splakala se lijepa devojka, Pala suza na lice Jureče, Onda se je sprobudil junače. Sedel se je na svoga konjiča. Zmaj je zašel iz vode tomutne, Prevrgel ga svom mečem zelenim. Konju ga je na rep navezao. Nesel ga je kralju širinskemu. Kada dojde h kralju širinskemu: »Ovo si mi, kralje širinskemu! Eto tvoga boga vodenoga! Eto tebi čerčica jedina!« »»Eto tebi beli gradi moji, Pristajaše, da se po njih šečeš! Eto tebi moj prstanek zlati, Pristajaše na desnico tvojo! 10« 148 1. šašelj: Povodni zmaj in belokranjska narodna pesem o sv. Juriju. Eto tebi čerčica jedina, Pristajaše, da jo budeš ljubil!«« »Al' ja neču tega nijednega. Neg' sakupi dosti duhovnikov. Da mašujo maše za vse duše.« Kje in kdaj bi bila nastala ta pesem? Da ni v Beli Krajini, ampak da je bila tje samo zanesena, nam kaže njen začetek, lahko bi rekli uvod, kjer govori o Bosni, kjer je najbrž tudi na- stala, če ne že ta sama, pa njena podlaga, iz katere je nastala. In kaj je povod njenega nastanka? Gotovo pravljica ali legenda o sv. Juriju. Da bi našel kake podatke o življenju sv. Jurija, sem pogledal v »življenje svetnikov in svetnic božjih«, katero je izdala Moh. dr. v letih 1867.—1874., in tam sem našel v drugem delu, ki ga je spisal dr. J. Rogač in je izšel 1. 1869. na str. 115. do 116., res pravljico, na katere podlagi je nastala naša pesem. Potem, ko je pisatelj omenil, da je težko dognati, kaj bi pomenil drakon = zmaj, s katerim se je boril sv. Jurij in ga premagal, kakor se navadno upodablja ali slika, dostavlja: Nevedno ljudstvo zna brati le slikarsko pisanje (slike), in večkrat ne brez spotikljeja, ker vidi in gleda le podobo samo na sebi, pa ne ve njenega pomena. Odtod je prišlo, da je le na pomenljivo podobo drakona (zmaja) ljud marsikaj dejanskega natvezal, posebno še na domišljije bogatem Jutrovem, in da se je legenda o sv. Juriju in zmaju ob času križarskih vojsk takole osnovala: Na skali, v morje štrleči, pri starem Beritu, zdaj Baj- rutu v Siriji, je imel svoj brlog strašen zmaj, groza in poguba za vso okolico. Da so njegovo silno pogoltnost tolažili, zato so mu morali dati prebivalci vsak dan dve ovci, in ko je teh zmanjkalo, eno ovco in enega otroka. V kratkem so bili pogoltnjeni vsi dečki in vse deklice. Tedaj zadene strašna usoda edino hčerko kraljevo. Žalost očetova je neizrekljiva, ker je ne more oteti. Ko peljejo ovenčano deklico že ven, pridirja sv. Jurij, takrat še polkovnik, v svetli bojni opravi. Zmaj povzdigne pihaj e in sikaje svojo pošastno glavo; vitez pa vzpodbode konja, švigne proti zmaju in strašen boj se vname, ali zmaj se kmalu vije in valja v svoji črni krvi. Iz te pravljice se razvidi, da je v pesmi omenjeni »širinski« kralj sirijski ali sirski kralj. Crnogorci u pričama i anegdotama. Mićun M. Pavićević, Zagreb. Kako je ubijen Smail-Aga Čengić. Ni narodne pjesme, koje se dosta razmimoilaze, a još manje umjetnički Mažuranićev spjev, nijesu zabilježile sve istorijske radnje i unijeli imena izvjesnih junaka, koji su imali vidnog učešća u ubistvu Smail-age Čengića. O tom istorijskom događaju kod naroda u Drobnjacima, gdje je Čengić i pogubljen, po pripovije- danju čuvenog narodnog guslara Tanasije Vučića, iz Drobnjaka, sačuvano je ovo predanje: Na tajnom dogovoru, nekoliko narodnih prvaka i junaka iz plemena Drobnjaka, koje bješe pod Turcima, odluči, da se čuveni haračlija Smail-aga Čengić, »il na vjeru il na prijevaru«, što prije domami u Drobnjake i ubije. Na čelu toga vijeća bili su: Novica Cerović, Petar Kršikapa kao uskok, Sava i Milija Srdanovići iz Kosorića, vojvoda Šujo Karadzic iz Petnice, pop Golović iz Po- šćenja, Joko Duričić iz Komarnice, Gavrilo Sibajlija iz Jezera, knez Filip Žugić iz Mletička, Doko Malović s Duži, Mirko Aleksić, uskok iz Hercegovine, koji se bješe nastanio na Malinsko. Kad su dobili mig i od Vladike Rada, da pristupe djelu, dogovorno odrede Doka Malovića, da napiše pismo Smail-agi, da dođe u Drobnjake i pokupi arač, ali da ne dolazi sa mnoštvom vojske i haračlija. Kad je Smail-aga dobio Dokovo pismo u kojemu se tobo'ž prikazivao kao prijatelj, sa tristotine biranih junaka uputio se put Drobnjaka. Prenoćio je u Pivskom Manastiru i kaluđera, koji mu nije pripremio carsku večeru, dobro iskandžijao. Po narodnoj pjesmi, kaluđer ga čupajući za bradu i padajući na gola koljena, gledajući očima ka nebesima, ljuto prokleo: »Ubila te puška Cerovića, A posjekla sablja Aleksića.« ' Pri večeri, prizva Čengić narodnog proroka, Glušca i reče mu: — Ajde vidi Vlaše, što ti kazuje pleće: kako ću proći u Drobnjacima? 150 Mićun M. Pavićević. j — Lijepo piše, čestiti ago, tvoja će glava doći i na Cetinje. Kad je došao na Smriječno, ulogorio se pod kulom kneza smriječkoga i na silu mu obljubio ljubu. Nastavio je put preko Dragalja i došao u Drobnjake. Vojska se utaborila, a Smail-aga je pošao u Duži na kulu Doka Malovića. Čim je čuo Šujo Karadzic u Petnici, u prvi mrak zore nađe se na kuli Đokovoj. Neopazen priđe k vratima i sluša razgovor. — Šta ćemo, Doko od Drobnjaka, ako ne budu htjeli dati arač i carsku mir i j u. — Uhvatićemo Novicu Cerovića i Šuja Karadžića i oba žive posjeći, popu Goloviću, prebiti desnu ruku, da više ne piše Vladici na Cetinje i naziva te zulumćarom, a na druge drobnjačke glavare udariti veliku globu. Tada će sva sirotinja doći i donijeti arač. Šujo objesi dževerdar za vrata, uleće u kulu i poljubi agu u ruku: — »De si Šujo, očigledna kurvo. Koji meni o nevjeri radiš?« — »Smail-aga, gospodaru dragi. Ja nijesam očigledna kurva. No je kurva Doko Maloviću, Što te laže, što ti pare mami Panjka raju svome gospodaru.« — »Kad nijesi očigledna kurva, A kamo ti Mirko i Novica, Što su skoro na Cetinje bili?« — Novica je u Tušinu kod svoje kuće. Moli se Bogu za tvoje zdravlje. Kupi arač od naroda. Kad gođ mu rečeš, doćiće kod tebe na divan i na dogovor. Ne slušaj Doka lažavoga, no vojvodu Šuja Karadžića, koji ti za svaku svoju riječ daje glavu u zalogu. I dobro bi bilo, da dođete na Prošćenje i zakonakujete, pa ću poručiti i Novici, da se tu sastanete. Aga mu povjerova i naredi, da mu osigura konak. Šujo se vrati i reče popu Goloviću, da pripremi za agu večeru. Novici poruči da dođe, naglasi mu sve što je sa agom razgovarao i reče, ako ne bude došao, da će ga aga pogubiti. Čim je Smail-aga došao u Prošćenje, njegove tevabije uhvatiše popa Golovića, izbiše i desnu mu ruku prelomiše. Crnogorci u pričama i anegdotama. 151 — »Nosi desnu U lijevu riiku, A lijevu o grlu bijelu, A sve kune Šuja i Novicu I Đokicu tursku »pridvoricu.« Dolazi Novica sa sinovcem Sekulom, nađe se sa Šujom i uputi se ka Smail-aginu šatoru. — Šta ćemo ako bude i nas tukao kao popa Golovića? — Odgovorićemo mu vatrom iz pušaka, odgovori Novica. Kad su bili pred šatorom, Šujo i Novica uđu, a Sekula ostane, držeći im konje za dizgine. Šujo se pokloni i poljubi agi ruku, a Novica stoji naoblačen i nepomičan kao kamen. — Šta si, Vlaše, sjetan ne veseo? — Kako, što sam, čestiti aga, zašto posluša poganoga Doka iVlalovića i premlati prava zdrava popa Golovića? — Neka pop i njemu treba da neko »maslo čita«. No šta ćemo sa aračem? — Čim sam čuo da ste došli, ja sam već sam na svoju ruku počeo kupiti arač. Sirotinja dobrovoljno daje: konje, goveda, ovce, kajmak, vunu i cio mal, ali para nema. Ja sam kazao, da agi trebaju dukati, a ne živo blago. I raja se pobuni i htjela me ubiti da nijesam k tebi utekao. Svi su mi iz jednoga glasa rekli: — Aga nam ne bi arač u novcu tražio, no si ga ti na to naučio. I došao sam, da te pitam: hoćemo li primati arač koji raja daje. — Aferim ti Novica. Đoko kao svaka udvorica laže. Primi arač što ti raja daje. — Čestiti ago, dobro bi bilo da izađete na Mletičak. To je najljepše mjesto za počinak. Ima dosta prostora, da se podignu šatori, također i nekoliko izvora žive vode. Tamo ćete naći i kneza Filipa Žugića, koji će vam biti desna ruka i starat se o vašem konaku i boravku; a vojvoda Šujo Karadzic paziće, dok se cio arač prikupi, da ti ni dlaka sa glave ne manjka. Kad dođete na Mletičak sa vojskom, isturite nekoliko pušaka, nek se čuje jeka po Drobnjaka, kako bi se raja preplašila i što prije arač donijela. Nadam se u Boga, najdalje kroz dva dana, da ću cio arač prikupiti. Aga nije ni slutio, što mu se priprema. Pošao je na Mletičak, a Novica u Tušinu, da kupi vojsku, a ne arač. 152 Mićun M. Pavićević. i Knez Filip Žugić, izašao je na susret agi, Turcima i Šuju Karadžiću. Uredio je mjesta za čadore. Kad se primakla noć, Smail-aga je naredio knezu da mu osigura večeru, a Šuju, da mu odredi stražu. — Dajte mi dvadeset Turaka, da sa mojih dvadeset Srba čuvaju stražu i tako možete mimo spavati i agovati. Šujo rasporedi stražu. A agine konje zavede za brdo, gdje ih ućustečio-okovao u bukagije. Filip donosi na velikoj tepsiji malo mesa, malo meda, malo kajmaka i malo pšeničnoga hleba, ispod saksije, koji se bješe podprištio. Smail-aga mu prigovori: — Šta će to malo jela na ovoliko biranih glava? — Bilo dockan, pa nijesam mogao sigurati, ali će sjutra, ako Bog da biti svega izobila. Pri večeri, pod šatorom, Turčin Elez, osmatra podprištenu pogaču, vrti glavom i reče: — Rđav biljeg! Na dobro ne sluti. — Nema tu ni rđa va biljega, ni debela šiljega, no je pogača prijesno pečena na brzu ruku, nije se mogla uskvasiti, pa mora da otskoči kora od sredine, odgovori Žugić. U pratnji Smail-age bio je i njegov seiz Edžudž, oglođao pleće od brava, okrenuo ga nekoliko puta, uzdrhta i baci ga. — Šta je? uzbuniše se Turci. — Vala, turske mi vjere, prije nego i sunce ograne, udariće nam Vlasi. Knez Filip se nasmija i odgovori: — Ko još može više vjerovati oglodanim kostima, no svojoj glavi i očima. Novica kupi arač. Šujo čuva stražu, ja donosim večeru. A Edžudž gata kao baba u bob. Smail-aga se dohvati za svoju krivaljku i reče: — Ne bojim se Vlaha više no smokava. Malo docnije, evo i popadija popa Zaviškoga, pokloni se i dva i tri puta, poljubi agu u ruku i u koljena, odmače se, prekrsti ruke na grudi i gleda u sedžadu oborene glave: — Šta je, Vlahinjo? Čestiti ago, noćas će ti udariti Brđani, no idite kod naše kule za Zavišje. — Ne bojim se Vlaha petstotina, ni moj Ahmed Bauk ne boji se Vlaha petstotina, a cio Drobnjak toliko ih nema. Crnogorci u pričama i anegdotama. 153 Aga je legao pod svoj šator. Filip se pri povratku iz šatora sastane sa Karadžićem i odmah poslaše glasonošu Novici u Tu- šinu. Dolazi Novica sa osamdeset Drobnjaka, Rovčania, Moračana i Brđana. Među Brđanima bio je Stojo Radovanov. Vjećali su u gustoj šumi više Mletička. Bilo je ispred same zore i padala je kiša. Novica je htio, da se izvrši napad drugi dan. Šujo i Filip nijesu pristali. Sva trojica sa svojim četama, udarili su na šator Smail-agin u sami rasvit zore. Kad su prve puške zapucale, Smail- aga je hitro skočio, pripasao sablju i oružje i kliknuo: — Edžudže, hata mi dovedu — Kako ću ti ga dovesti, kad su ga Vlasi zaveli. Doveo mu je kljuse pod samarom, koje je gonilo prtljag. Pojahao ga i pobje- gao uz jednu kosu — glavicu. Mogao je umaći. Ujede ga sramota, povrati konja i sa isukanom sabljom pojuri pravo ka četnicima. Dočekao ga je plotun pušaka. Ne zna se čija ga je zaklala. Pritrčao je Mirko Aleksić, odrubio mu glavu i strpao je u svoje čakšire. Nastade gungula: — Kamo Smail-agina glava? — Evo je, izvadi je Mirko iz svojih gaća, odnese na Cetinje i pokloni Vladici. Tako se ispunilo Gluščevo proročanstvo. Na kuli popa Milutina. Za vrijeme Vladike Petra Petroviča, jezde od krvavog Spuža trideset Turaka. Pred njima paša Begović, kapetan Mećikukić i spuški kadija. Svi ostali Turci aga j lije. Na dobrim konjima, za nekoliko deklika dojezdiše u Martiniće, pod kulu popa Milutina. Sluge konje prihvatiše, a pop izvede pašu sa Turcima na kulu. Poslije bogatoga piva i jestiva, paša naredi, da mu pop sigura i večeru, nađe dvije sestre — djevojke od jednoga oca i matere, za dva brata Mećikukića, jednu lijepu Brdjanku za spuškog kadiju, a on — paša da će tu veče ljubiti njegovu popadiju. — Ne da mi vjera hrišćanska, brani se pop. Turci ga počeše tući i on ispod njihovih nogu i čibuka pristade da im priredi konak i večeru. Popadija sakrila glavu među koljena, plače i sama u sebi veli: »Zamotaću glavu u marami i prije skočiti u Zetu nego dopu- stiti, da me paša ljubi.« Iskrade se iz kule, sade u avliju, tražeći dva posopka sina da se sa njima oprosti, pa kad ih ne nađe, uputi se niz polje k rijeci Zeti i ugleda pramen magle i prašine, iz koje 154 Mićun M. Pavićević..! se pojavi čovjek na konju, sve mu sablja od bedara otskače, a konj digao glavu prema gospodaru. Pozna brata Rada Čevljanina i zaplaka. — Što sestro places i šta se čuje i huka i žubor na kuli, jesu li ti živi sinovi? — Sinovi su zaludu živi, na kuli su Turci Spužani i kaza mu sve što traže. — Pridrži mi konja, a ja pođoh na kulu. — Ne, brate za Boga, jer će te Turci odmah posjeći, pa ću ostati i bez sinova i bez muža i bez brata, nego se vrači da idemo « tvojoj kući na Čevo. Rade za to ni abera nema. Kad je izašao na kulu, sio je za punu trpezu među Turcima i to paši rame uz rame. Kad je pala noć, paša podviknu popu, da mu dovede popa- diju i djevojke. Pop sliježe ramenima i reče: — Popadija je sestra Rada Čevljanina, pa neka ti je on da. — Daj mi Rade, ovu noćcu sestru za Ijubovcu i poklanjam ti konja, toke i oružje. — Bio sam u Spužu i vidio tvoje dvije lijepe kadune, vodi me da s njima prespavam, dok ogrije sunce i ja ću tebe mnogo više darivati: kadunama načiniti dva sina, koji će nalicati na junaka Rada Čevljanina, tebi dati mnogo ljepše toke i oružje, a kadunama hiljadu žuti j eh dukata da ih nose u đer danima i hvale se među drugim bulama na hajdučko toplo milovanje. Paša skoči kao pomaman, nategnu dvije ledenice, kad su puške planule na kremenu, Rade pade na oba koljena i vatra ga prebaci. Trgne iza pojasa dvije puške male i ubije pašu i dva brata Mećikukića. Ugasi se lojana svijeća. Rade trže sablju i umuti se među Turke kao gladan kurjak u stado ovaca. Pop kroz mrak istrča iz kule, a Turci za njim. Rade i dalje siječe. U kuli i avliji posjekao je sedamnaest Turaka. Pošlo mu je za rukom, da popa Milutina i njegova dva sina, prije svanuća otprati planinama, put Rovaca i Morače, gdje ih Turci ne mogu naći. Kad se vratio, uzeo je s paše dvije ledenice, uzjahao na konja i uputio se k Če vu. Turci, koji su preostali poslije pokolja na kuli, pobjegli su u Spuž, zapucali iz pušaka i digli uzbunu. Rade spuštajući se k rijeci Zeti, osluškuje pucnjavu pušaka i već čuje bahat turskih hata, okrene se, ne bi li vidio koga svoga i odmah na obali viđe krdo ovaca i kod njih čobana. Dogna konja i pita ga ko je i čije su ovce. Crnogorci u pričama i anegdotama. 155 — Ja sam Sava Rovčanin, a ovce su Boškovića. —• Ostavi ovce i idi samnom da vidiš, gdje ću poginuti. Sava se zaplaka i reče: ;—' Jai bih pošao, no kako ću kad nemam od oružja ništa do toljage sa kojom prišikujem ovce, samo za komad hljeba suva. Rade ga primi za se na hata i dade mu dvije pašine puške. Pređu Zetu, Turci stignu i navale sa obale, da ih uhvate i posijeku. I Rade i Rovčanin skoče sa hata i sklone se pod obalu. Grabe se Turci koji će prije do njih doći, ali se Rade brani dževerdarom. Teško ranjen pade, a i fišeka mu nestade. Kad je spuški kapetan vidio, da je prestao pucati Rade iz dževerdara, nagna konja ka obali da ga posiječe. Sava Rovčanin opali dvije pašine puške, dok kapetanu zveknuše prazne bakračlije. Rovčanin pritrča, ugrabi mu ćese sa fišecima i dodade Radu ranjenome. Turci navaljuju, a Rade puni i pali dževerdar i klikuje u pomoć. Stigoše Brđani, polomiše Turke i vratiše ih u Spuž. Sava Rovčanin natovari Rada ranjenoga na konja, potjera na Cetinje kod Vladike Petra Petro- viča, gdje se liječio i dobio od zlata medalju. Vladika dade Savi stotinu zlatnih dukata i reče mu: —■ Ne čuvaj više ovce Boškovića, idi u Rovce, podignu kulu i sijeci Turke! Kaluđer Prokopije. Puče glas kroz Beransku Nahiju, da je zloglasni srpski katil, Nuripaša sa svojim zabitima, živa odro i na kolac nabio' velikoga propovijednika istine i zaštitnika gole i bose sirotinje, kaluđera Prokopiju Vekovića. Jutros je turska kasaba Berane, krvava me- djašnica, granica i pandurica, između Crne Gore i Turske care- vine, sva u pokretu, zatalasana, živa, mračna, sumorna i gustim jesenjim oblacima prekrivena. Na goloj kaldrmi, u kaljuži do koljena, u smradu i gadu do pojasa, leži potrbuške položen kalu- đer Prokopije, voštana čela kao mjesec, blijedih obraza i prelom- ljenih rebara još iz vremena svoga učiteljevanja i viteškog hajdu- kovanja u Južnoj Srbiji, kada je bio mirski čovjek i podizao ustanke za slobodu roda i naroda. Načetila se vojska srpskih staraca, žena i djevojaka, a u prvim redovima Tola, Prokopijeva majka i zatvarajući oči osluškuju kako pašini dželati gvozdenim bičevima i drenovim batinama unakrst mlate po izmučenom tijelu Prokopijevu. Dok gomila turske djece igra oko njega, pjevajući 156 Mićun M. Pavićević. pogrdne pjesme i čupajući mu dlake sa glave i brade. Pljušte mlazovi krvi na sve strane. Iz gomile viče Turčin, sa svilenom čalmom oko glave, bradom do koljena i turbanom, koji se vlači po zemlji: — Na kolac, papaz efendiju, koji buni hrišćane protiv našeg dina. Srpske žene, crnim šamlijama prikrivene, duboko zajecaše, zarinuše nokte u lice i očajno zavapiše: — Aman, milost, carski većilu! Tola, Prokopijeva majka, prekrstila ruke na grudi, zakamenile joj se suze u očima, — »nit' kuknula, niti jauknula«, — primakla se polumrtvom sinu i dželatima, glasom ranjene lavice kliknula: —• Skotovi, gadovi, ubice i kukavice, ne mučite pasjim muka- ma moga sina, no ga viteški strijeljajte, ili mu glavu sabljom od- rubite! Zadrhtale su ruke u krvoloka. Gomila se zatalasala i u tren oka nestala sa krvave poljane, dok je majka sina ispravila i medu oba oka poljubila: — Nek ti je prosto moje mlijeko, kad pod kišom udaraca nijesi suze prolio, ni zlotvorima srce nasladio...! Krv Kajmakana Ilije Postavili mladoturci za kajmakana u Beranama Iliju Popo- vića. Odže čupaju bradu, stare efendije mumljaju, a spahije i razne dahije krive vratove — i odmahuju rukama: — Aman, jarabi! Zar on, krmak od krmka, da u ime Sultana dijeli pravdu u turskom gradu. E neće, turske nam vjere, n^o ćemo ga raskupusiti. Prije razdanka, ustala Ilijina majka i plačnim očima savjetuje sina: — Majčine ti hrane, ne idi danas u Sjenicu, jer sam te noćas u snu vidjela bez kape i dolame; ako podeš otuda mi glave doni- jeti nećeš. Ilija se nasmija, pride majci, poljubi je u ruku, uzjaha osedlana konja, pa se i bez oružja uputi ka Sjenici, okrenu se još jednom ka kući i majci reče: Crnogorci u pričama i anegdotama. 157 — Ako i poginem, moja smrt donijeće život raji, koja je vje- kovima očekivala da makar i pod turskim fesom vidi Srbina da joj sudi. Sjenički paša sio na meku sedžadu i očekuje sudi j u Iliju, da sa njim divani. Čim je od jahao vranca pred pašinim konakom, iza dva ćoška iskočili su sa oštrim kamama u rukama Mustafa Zijadić i Sinan Kučević i za tili čas zadali Iliji preko stotinu smrtonosnih rana. Pritrčala je gomila razjarenih muslimana sa kočevima i kamenjem, razlupali mu glavu i pribili ga. Prisutna raja nije smjela od sebe pustiti glasa. Kad su Bogdan Tubić i Gojko Gađarević pokušali da podignu mrtva Iliju, jednome je prebijena ruka, a drugome prelomljena noga. Sve se to odigralo u avgustu 1912. Negde poslije oslobođenja i ujedinjenja, sud je pohvatao ubice i zatvorio. Kad je upitana Ilijina supruga, inače porijeklom Francuzica Tabita, da li traži krv svoga muža, ona je odgovorila: — Dosta je bilo prolivene krvi. Pustite ubice na slobodu i ako su Turci jer i oni imaju djecu, koja bi ostala bez branioca i brani- oca, kao što sam i ja. I pustili su ih. Récits et anecdotes sur les Monténégrins. Mićun M. Pavićević — Zagreb. Comment fut tué Smail-Aga Čengić Ni les chansons nationales, assez partagées, et encore moins le poème épique de Mažuranić ne rapportèrent tous les détails historiques et les noms de certains héros qui participèrent au meurtre de Smail-Aga Čengić. La population de Drobnjaci, où Čengić fut tué, conserve cette légende d'après le récit du célèbre guslar national Tanasije Vučić, de Drobnjaci. A l'assemblée secrète plusieurs chefs nationaux et héros de la tribu de Drobnjaci, qui était sous la domination turque, décidèrent que le pillard célèbre, Smail-Aga Čengić, devait être attiré »de bonne foi ou par four- berie» à Drobnjaci et tué. A la tête de ce conseil se trouvaient: Novica Cerović, Petar Kršikapa, comme réfugié, Sava et Milija Srdanović, de Kosorić, le voivode Sujo Karadjić, de Petnica, le pope Golović, de Po- šćenje, Doko Đuričić de Komarnica, Gavrilo Sibajlija de Jezero, le »knez« Philippe Žugić, de Mletičak, Doko Malović, de Duža, Mirko 158 Mićun M. Pavićević. Aleksić, réfugié d'Herzégovine qui s'était installé à Malinska. Quand ils eurent reçu l'approbation tacite du Vladika Radé de commencer l'action, ils tombèrent d'accord pour désigner Doko Malović pour rédiger la missive à Smail-Aga, l'appelant à Drobnjaci pour y recueillir le tribut, lui demandant seulement de ne pas venir avec une armée ou de pillards trop nombreux. Au reçu de cette missive, dans laquelle Doko se disait son ami, Smail-Aga s'achemina vers Drobnjaci avec trois cent héros triés. Il passa la nuit dans le Monastère de iPiva où il fouetta sans pitié le moine qui ne lui avait pas préparé un souper royal. Selon la chanson nationale le moine s'accrocha à sa barbe et tombant sur ses genoux, les yeux levés vers le ciel, le maudit ainsi: »Que le fusil de Cerović te tue. Que le sabre d'Aleksić te fende«. Avant le dîner Čengić appela le devin national, Glušac, et lui dit: »Va, chrétien, vois ce que te dit la carcasse: ce qui m'attend à Drob- njaci! — Tout est bien écrit, noble Aga, ta tête arrivera même à Cetinje. Arrivé à Smriječno, il campa sous la tour du prince de Smriječno et lui viola son aimée. Il poursuivit sa route par Dragalja et arriva à Drobnjaci. L'armée bivouaqua et Smail-Aga se rendit à Duga, dans la tour de Doko Malović. Dès qu'il apprit la nouvelle de l'arrivée, Sujo Karadjić, de Petnica, arriva aux premières lueurs de l'aurore à la tour de Doko. Il s'approcha sans être vu de la porte et entendit la conver- sation. — Que ferons-nous, Doko, des Drobnjaci, s'ils ne veulent pas livrer le tribut et payer la dime impériale? —■ Nous emprisonnerons Novica Cerović et Sujo Karadjić et nous les fendrons vivants, nous trancherons la main droite du pope Golović pour qu'il n'écrive plus au Vladika de Cetinje en t'appelant forban; pour les autres chefs Drobnjaci nous les frapperons d'une lourde rançon. Alors toute la plèbe viendra et apportera le tribut. Sujo accrocha son »djeverdar« (fusil de Damas) à la porte, pénétra dans la tour et baisa la main de l'Aga: — Où es-tu, Sujo, vraie putain, qui agit en traître à mon égard? — Smail-Aga, très cheur seigneur, je ne suis pas une vraie putain. Mais la putain c'est Doko Malović, Qui te ment, qui te soutire l'argent. Qui calomnie la raja auprès de son seigneur«. — »Si tu n'es pas une vraie putain, Où sont donc Mirko et Novica, Qui étaient naguère à Cetinje?« Crnogorci u pričama i anegdotama. 159 — Novica est à Tušin, dans sa maison. Il prie Dieu pour ta santé. Il recueille le tribut parmi le peuple. Dès que tu l'appeleras, il viendra près de toi, au divan, pour s'entendre. N'écoute pas Doko le menteur, mais écoute le voivode Sujo Karadjić qui donne sa tête en gage pour chacune de ses paroles. Il serait bon que vous veniez à Prošćenje et que vous y campiez. Je demanderai à Novica de vous y rencontrer. L'Aga le crût et ordonna que le campement lui soit préparé. Sujo revint chez lui et dit au pope Golović de préparer un dîner pour l'Aga. Il manda à Novica de venir et lui fit savoir tout ce qui avait été dit avec l'Aga, ajoutant que s'il ne venait pas l'Aga le tuerait. Dès que Smail-Aga arriva à Prošćenje, sa suite s'empara du pope Golović, le roua des coups et lui rompit la main droite: »Porte ta main droite dans ta main gauche. Et ta gauche à la gorge blanche. Et maudis Sujo et Novica, Et Doko, courtisane turque.» Novica arriva avec son neveu Sekulé. Il se rencontra avec Sujo et se rendit sous la tente de Smail-Aga. — Que ferons-nous s'il nous roue comme il a roué le pope Golović? — Nous lui répondrons par le feu des fusils, répondit Novica. Quand ils furent près de la tente, Sujo et Novica entrèrent; Sekule resta dehors tenant leurs cheveux par la bride. Sujo s'inclina et baisa la main de l'Aga, tandis que Novica demeurait sombre et immobile comme un rocher. — Pourquoi, chrétien, es-tu si taciturne et si triste? — Pourquoi? Noble Aga, pourquoi écoutas-tu le mauvais Doko et pourquoi rouas-tu l'innocent pope Golović? — Laisse le pope, il a besoin lui aussi que quelqu'un »lui lise la graisse«. Mais que ferons-nous pour le tribut? — Dès que j'ai appris votre arrivée, seul, de ma propre initiative, j'ai déjà commencé de rassembler le tribut. La plèbe donne de bon gré: les chevaux, les boeufs, les moutons, le fromage, la laine, tout son bien. Mais d'argent elle n'en a point. J'ai dit, l'Aga a besoin de ducats, et non de biens en nature. Alors la plèbe se révolta et m'aurait tué si je ne m'étais pas enfui vers toi. Tous, d'une seule voix me dirent: l'Aga ne nous demanderait pas le tribut en argent, si tu ne le lui avais pas conseillé. Et je suis venu te demander: accepterons-nous le tribut que la raja donne. •— Bravo, Novica. Doko comme tout courtisan ment. Accepte le tribut que la raja donne. — Noble Aga, il serait bon que vous veniez à Mletičak. C'est le plus bel endroit pour le repos. Il y a la place pour élever les tentes, ainsi que plusieurs sources d'eau vive. Vous trouverez là le »knez« PhiHppe Žugić qui sera votre bras droit et veillera à votre campement ainsi qu'à votre séjour. Tandis que le voivode Sujo Karadjić veillera. 160 Mićun M. Pavićević. tant que le tribut n'aui-a pas été recueilli en totalité, à ce qu'il ne manque pas un cheveu à ta tête. Quand vous arriverez à Mletičak, tires quelques coups de fusils afin que l'écho en resonne dans Drobnjaci, pour que la raja prenne peur et s'empresse d'aporter le tribut. J'espère que dans deux jours au plus tard, si Dieu le veut, j'aurai rassemblé tout le tribut. L'Aga était loin de se douter de ce qui l'attendait. Il se rendit à Mletičak, tandis que Novica allait à Tušina rassembler l'armée et non recueillir le tribut. Le knèze Philippe Zugié alla à la rencontre de l'Aga, des Turcs et de Sujo Karadjić. Il désigna l'emplacement pour les tentes. Lorsque la nuit vint, Smail-Aga ordonna au knez de préparer le diner et à Sujo de désigner la garde. — Donnez-moi vingt Turcs pour qu'avec mes vingt Serbes ils mon- tent la garde afin que vous puissiez dormir tranquille en vrai aga. Sujo organisa la garde. Il entraina les chevaux de l'Aga derrière la montagne où il les entrava. Philippe apporta, sur un grand plateau, un peu de viande, un peu de miel, un peu de fromage frais et un peu de pain tout boursoufflé. Smail-Aga lui dit sur un ton de reproche: «Pourquoi si peu d'aliments pour tant de têtes de choix? — Il était tard, je n'ai pas pu faire mieux, mais demain, si Dieu le permet, il y aura de tout en abondance. Au cours du diner, sous la tente, le turc Elez, observant la galette boursoufflée hocha la tête et dit: — Mauvais signe! Ceci ne présage rien de bon. — 11 n'y a là ni mauvais signe, ni croûte épaisse. La galette cuite dans levain et à la hâte n'a pu fermenter et la croûte doit se boursouff- 1er, répondit Žugić. Dans la suite de Smail-Aga se trouvait son écuyer Edžudž, qui ayant rongé l'épaule de mouton, la retourna plusieurs fois, frissonna et la jeta. — Qu'y a-t-il? s'alarmèrent les Turcs. — Sur ma foi turque, bien avant que le soleil ne se lève, les chré- tiens nous attaqueront. Le knèze Philippe sourit et dit: — »Qui peut encore croire davantage à des os rongés qu'à sa tête et à ses yeux. Novica recueille le tribut, Sujo monte la garde, moi j'apporte le diner. Tandis qu'Edzudz dit la bonne aventure comme une vieille femme dans les fèves. Smail-Aga étreignant son »djeverdar« dit: — Je ne crains pas plus les chrétiens que les figues. Un peu plus tard vint la femme du pope de Zavišje, elle s'inclina deux et trois fois, baisa la main et les genoux de l'Aga, s'éloigna, croisa les mains sur la poitrine et fixa tête basse le tapis: — Qu'y a-t-il, chrétienne? — Noble Aga, cette nuit les Brđani t'attaqueront, mais venez dans notre tour à Zavišje. Crnogorci u pričama i anegdotama. 161 — Je ne crains pas même sinq cent chrétiens, mon Ahmed Bauk, ne crains pas cinq cent chrétiens. Tout Drobnjaci n'en compte pas autant. L'Aga se coucha sous sa tente. De retour de la tente, PhiHppe se rencontra avec Karadjić et immédiatement ils envoyèrent un messager à Novica, à Tušina. Novica arrive avec quatre-vingt Drobnjaci, Rovčani, Moračani et Brđani. Parmi les Brđani se trouvait Stojo Radovanov. Ils se consultaient dans la profonde forêt qui domine Mletičak. C'était peu avant l'aurore et la pluie tombait. Novica aurait voulu que l'attaque eut lieu un uatre jour. Sujo et Philippe refusèrent. Tous les trois avec leurs bandes attaquèrent la tente de l'aga à la pointe de l'aurore. Après les premiers coups de feu l'aga bondit vivement, il ceignit son »djeverđar«, prit ses armes et cria: »Edžudž, amène-moi mon cheval! — Comment pourrais-je te l'amener, quand les chrétiens l'ont pris. Edžudž lui amena un âne bâté qui transportait les bagages. Il l'enfourcha et prit la fuite par un sentier grimpant. 11 pouvait s'enfuir. Mais il eut honte, il fit faire demi tour à sa monture et sabre au clair il se précipita à la rencontre des assaillants. Il fut accueilli par une fusillade. On ignore de qui fut le fusil qui le tua. Mirko Aleksić courut vers lui, lui trancha la tête et l'enfouit dans ses amples vêtements. Un grand désordre suivit: — Où est la tête de Smail-Aga? — La voici dit Mirko, la tirant de ses vêtements. 11 l'emporta à Cetinje et en fit présent au Vladika. Et ainsi s'accomplit la prédiction de Glušac. Dans la tour du pope Milutin Au temps du Vladika Petar Petrovič, chevauchent trente Turcs de Spuž, le sanglant. A leur tête est le pacha Begović, le capitaine Mećikukić, et le kadi de Spuž. Tous les autres Turcs sont des agas. Sur de beaux chevaux en quelques temps de galop ils arrivèrent à Martinići près de la tour du pope Milutin. Les valets se saisirent des chevaux et le pope conduisit le pacha et sa suite dans la tour. Après de copieuses libations le pacha ordonna que le pope lui assure le dîner et lui amène deux soeurs — filles de la même mère et du même père, pour les deux frères Mećikukić, une belle Brdanka pour le kadi — et lui, pacha, aimera cette inuit la femme du pope. — Ma foi de chrétien ne me le permet pas, se défend le pope. Les turcs se mirent à le rouer de coups, et le piétiné et bastonné consentit à leur préparer le coucher et le diner. La femme du pope cacha sa tête entre ses genoux, pleurant et disant pour soi: »Je me couvrirai la tête de mon fichu et je me précipiterai dans la Zeta plutôt que de permettre que le pacha m'aime». En cachette elle s'enfuit de la tour, sortit dans la cour, cherchant les deux fils du pope pour leur dire adieu, puis ne les trouvant pas, elle se dirigea à travers les champs vers la Zeta et vit un tourbillon de brouillard et de poussière au milieu n 162 Mićun M. Pavićević: duquel apparut un homme à cheval, son sabre bondissant à ses côtés et son cheval levant la tête verst son maitre. Elle reconnut son frère Rada öevljanin et se prit à pleurer. — Pourquoi pleures-tu, soeur, et pourquoi entend-on des lamen- tations et des cris dans la tour, tes fils sont-ils vivants? — Mes fils sont inutilement vivants, les Turcs de Spuž sont dans la tour, et elle lui raconta tout ce qu'ils exigeaient. — Garde mon cheval et moi je vais à la tour. — Non, trère, pour l'amour de Dieu, car les Turcs te couperont aussitôt en morceaux et je resterai sans enfants, sans époux et sans frère, mais fais demi tour et allons dans ta maison à Čevo. Rada ne tient aucun compte de ces paroles. Quand il arriva à la tour il s'assit à la table au milieu des Turcs, épaule contre épaule avec le pacha. Quand la nuit tomba, le pacha cria au pope de lui amener sa femme et les jeunes filles. Le pope houssa les épaules et dit: — Ma femme est la soeur de Radé Čevljanin, que lui te la donne. — Donne-moi, Radé, ta soeur pour une nuit d'amour et je te ferai cadeau d'un cheval, d'agrafes d'or et d'armes. — J'ai été à Spuž et j'ai vu tes deux belles favorites, conduis moi passer la nuit avec elles, jusqu à ce que le soleil brûle et je te ferai de plus beaux cadeaux: tes favorites auront deux fils qui ressembleromt au héros Radé Čevljanin, à toi je donnerai des plus belles agrafes et de plus belles armes, aux favorites mille ducats d'or pour qu'elles les portent en collier et se vantent auprès des autres des chaudes caresses du haidouk. Le pacha bondit furieux, épaula deux fusils, quand l'étincelle jaillit de la pierre. Rade tomba sur ses deux genoux et le coup de feu passa au-dcissus de lui. 11 saisit sous sa ceinture deux pistolets et il tua le pacha ainsi que les deux frères Mećikukić. La chandelle s'éteignit. Rade tire son sabre et se mêla parmi les Turcs comme un loup affamé dans un troupeau de moutons. Le pope dans l'obscurité s'enfuit de la tour, les Turcs à sa suite. Rade continua à les massacrer. Dans la tour et dans la cour il tua dix-sept Turcs. 11 réussit à accompagner le pope Milutin et ses deux fils dans la montagne avamt l'aurore, sur le chemin de Rovci et de Morača où les Turcs ne pouvaient pas les trouver. Quand il revint il prit les deux fusils du pacha, enfourcha son cheval et prit le chemin de Cevo. Les Turcs qui survécurent au massacre dans la tour prirent la fuite vers Spuž, tirant des coups de fusils et semant l'alarme. Rade descen- dant vers la Zeta, entend les coups de feu et déjà perçoit le galop des chevaux turcs, il fait demi tour afin de voir quelqu'un des siens et aussitôt sur la rive il voit un troupeau de moutons et leur berger. Il arrête son cheval et demande à qui sont ces moutons. — Je suis Sava Rovčanin et les moutons sont à Bošković. — Laisse tes moutons et viens avec moi pour voir où je vais tomber. Sava fond en larmes et dit: Crnogorci u pričama i anegdotama. 163 — J irai bien avec toi, mais que ferai-je puisque je n'ai d'armes que le bâton avec lequel je conduis mes moutons, seulement pour un morceau de pain sec. Rada le prit en croupe et qui donna les deux fusils du pacha. Ils traversent la Zeta. Les Turcs arrivent et envahissent la rive pour le prendre et le tuer. Rada et le Rovčanin sautent du cheval et se cachent sous la berge. Les Turcs rivalisent à qui arrivera le premier jusqu'à eux, mais Rada se détend avec se pistolets. Il tombe grièvement blessé, et ses munitions sont épuisées. Quand le capitaine de Spuž vit que Rada avait cessé de tirer avec ses pistolets il poussa son cheval sur la rive pour le tuer. Sava Rovčanin tira avec les deux fusils du pacha tandis que le capitaine vide les étriers. Le Rov- čanin se précipite et s'empare de ses sacs de munitions et les tend à Rada blessé. Les Turcs attaquent, et Rada charge et tire appelant à l'aide. Les Brđani arrivent, taillent les Turcs en pièces el lespour- chassent jusqu'à Spuž. Sava Rovčanin transporte Rada blessé sur son cheval et le conduit à Cetinje du Vladika Petar Petrovič où il se soigna et duquel il reçut la médaille d'or. Le Vladika donna à Sava cent ducats d'or, lui disant: »Ne garde plus les moutons de Bošković, va à Rovci, bâtis une tour et massacre les Turcs. Le moine Prokopije Le bruit se répandit dans la Beranska nahija, que le mal famé cavalier serbe, Nuri paša avec ses accolytes, avait écorché vif et empalé le porteur de la vérité et le protecteur des pauvres nus et déchaux, le moine Prokopije Vekovié. Ce matin Bérané la citadelle turque, borne sanglante, frontière et gardienne, entre le Monténégro et l'Empire turc est tout entière en mouvement, boulversée, agitée, sombre, an- goissée et couverte d'épaix nuages d'automne. Sur le pavé nu, dans les immondices jusqu'aux genoux, dans la puanteur et la boue jusqu'à la ceinture, est étendu sur le ventre le moine Prokopije, son front est pâle comme la lune, le visage blême et les côtes brisées déjà du temps de ses études et de ses exploits héroïques des haidouk en Serbie du Sud, quand il soulevait la révolte pour la liberté du sol natal et de la nation. Une armée de vieillards, de femmes et de jeunes filles serbes et en premier lieu Tola, mère de Prokopije, s'était formée, et les yeux clos, écoutait comment les bourreaux du pacha avec les fouets de fer et de bois fustigent de droite à gauche le corps martyrisé de Proko- pije. Tandis que la foule turque des enfants joue autour de lui chantant des chansons iimjurieuses et lui arrachant les poils de la barbe et de la tête. Des ruisseaux de sang coulent de tous côtés. De la foule un Turc avec le turban de soie autour de la tête, la barbe jusqu'aux genoux, crie: — Sur le pal, »papaz efendija« qui soulève les chrétiens contre notre maître. 11« 164 Mićun M. Pavićević : Les femmes serbes, enveloppées dans des fichus noirs, sanglotent profondément, se griffant le visage avec les ongles et criant avec desespoir: — Pitié, grâce, conseiller du sultan. Tola, mère de Prokopije, les mains croisées sur la poitrine, les larmes pétrifiées dans ses yeux — «.sans un cri, sans une lamentation» — s'approche de son fils à demi — mort et crie aux bourreaux d'une voix de lionne blessée: — Chiens, ordures, assassins et poltrons, ne martyrisez bestiale- ment pas mon fils mais fusillez le comme un héros ou bien tranchez lui la tête d'un coup de sabre. Les mains du sanguinaire tremblèrent. La foule ondula et dans un clin d'oeil disparut de la plaine sanglante, taindis que la mère soulevant son fils le baisa entre les deux yeux: — Que béni te soit mon lait, quand sous une pluie de coups tu n'as pas versé une larme, ni repait le coeur des persécuteurs.» Le sang de Kajmakan Ilija Les jeunes Turcs nommèrent comme »kajmakan« à Berane IHja Popovié. Les hodja s'arrachent la barbe, les vieux effendis murmurent et les spahis et autres seigneurs hochent la tête — et agitent les mains: — Aman, jarabi! Comment lui, porc de porc, de rendre la justice au nom du Sultan dans une ville turque. Cela ne sera pas, sur notre foi turque, nous le mettrons en pièces. Au moment de la séparation la mère de Ilija se leva et les yeux plein de larmes conseilla à son fils: »Par le lait que je t'ai donné, ne va pas aujourd'hui à Sjenica, car je t'ai vu cette nuit dans mon sommeil, sans bonnet sans manteau; si tu vas là — bas tu ne me raporteras pas ta tête. Ilija sourit, s'approcha de sa mère, lui baisa la main, enfourcha son cheval scellé et sans armes se dirigea vers Sjenica, se retournant encore une fois vers la maison, disant à sa mère: — Si je meurs, ma mort donnera la vie à la raja qui attendit pendant des siècles de voir même sous le fez turc un serbe rendre la justice. Le pacha de Sjenica était assis sur moelleux coussins et attendait le juge Ilija pour tenir avec lui divan. Dés qu'il descendit de son cheval baie près du palais du pacha, derrière deux encoignures bondi- rent sur lui avec des poignards effilés en mains Mustapha Zijadié et Sinan Kučević et en un instant firent à Ilija plus de cent blessures mortelles. Une foule furieuse de musulmans avec des pieux et des pierres accourut, lui brisa la tête et le rompit. La raja présente n'osait Crnogorci u pričama i anegdotama. 165 dire un mot. Quand Bogdan Tubić et Gojko Gađarević essayèrent de relever Ilija mort, l'un eut la main coupée et l'autre la jambe brisée. Tout cela advint en août 1912. Après la libération! et l'union la justice découvrit et emprisonna les assassins. Quand on demanda à la femme d'Ilija, française d'origine, Tabitha, si elle demande vengeance pour le sang de son mari, elle répondit: »II y eut assez de sang versé, mettez les assassins en liberté bien que se soient des Turcs car ils ont des enfants qui resteraient sans soutien et défenseur, comme moi même». Et il furent libérés. Ime Grk v pomenu „velikana" pri Belokranjcih V Dravski banovini.* N. Županić — Ljubljana. Vsa jugoslovenska plemena spoznavajo prebivalce južnega dela Balkanskega polotoka in Arhipelaga za Grke in jih tudi tako imenujejo. To ime pa ima, kakor se bo kmalu čulo, tudi drugačne pomene, ki so jih leksikografi že zabeležili, tu pa Vam, cenjeni gospodje kolegi, hočem povedati, da pomeni ime Grk pri Belo- kranjcih, ki stanujejo med Gornjo Kolpo in pobočjem dolenjsko - kočevske gorske planote, orjaka ali velikana. To še ni splošno poznano lingvistom, etnografom ali zgodovinarjem. Starocerkvenoslovenski se je grško ime glasilo ГРћКЋ adj. ГРћЧћвКЋ »grški«; ruski se Grk imenuje Гректв adj. греческји dijal. грец »vrag«; bolgarski ГрЂКЂ adj. rpibUKi; srbohrv. Grk adj. grčki; slovenski Grk; češki Rek, Hrek adj. геску, hfečsky, fecsky; poljski Grek adj. grecki; gornje sorb. Gricha iz novo- visokonem. Grieche. Pri Ogrih se imenuje Grk G o r o g , pri Arbanasih G e r k' in Grkinja G e r k i ή e in na kraju pri Rumu- nih Grec. To so varijante imena ГРћКЋ pri raznih slovanskih narodih in pri njihovih neposrednih sosedih, toda oblike ki imajo etnično zaznamovanje v pomenu grškega naroda. Ime Grk (grk) pa skriva v sebi še pomene drugih stvari, ki so kaj raznolike prirode: socijalne, religijozne, geografske, mete- reološke in botanične prirode. V Bački (Dunavska banovina), tam med Dunavom in Tiso, se imenuje pri tamošnjih kmetih grk vsakdo, ki vzdržuje kako trgovino, kar pomeni, da je trgovski stan nekdaj v prošlosti * Predavanje na IV. Internacijonalnem Bizantinološkem Kongresu v Sofiji, dne 13. sept. 1934. (Mesto: Univerza, dvorana Nro. 1.) Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 167 tam do polovice XIX. stoletja izhajal pri vojvodinskih Srbih iz Grkov in grško vzgojenih Cincarjev; celo židovskega kupče- valca se je imenovalo grka: »gle, u ovom selu čivutin grk!« V srednjem veku je pomenilo ime Grk, posebno plural Grci grško zemljo ali bolje rečeno Romejsko cesarstvo: »Koje si iz Grbkb dovel«, »V gradi Melnice v Grcijeh« (anno 1348). Pripadnik vzhodne (pravoslavne) cerkve se je zval pri Hrvatih »Grk«, ali ne pri ljudstvu ampak le v pisanih dokumentih: »Rimnanin posvečujući u kruhu kvasnomu i Grk u kruhu prisnomu.« Tudi kot moško osebno ime se je v srednjem veku (XIV. stol.) ime Grk pojavilo pri Srbohrvatih: „Grbkb Bogdanovič"-Severovzhodni veter (burja) so Srbohrvati v Dalmaciji imenovali grk, verjetno iz ital. greco; »grk s istočnjakom« grecolevante, vulturnus. Od XVII. stoletja naprej se je imenovala v Dalmaciji neka vrsta trte grk, kakor tudi iz njenega grozdja pridelano vino. Neki pisatelj XVIII.stoletja je prevel grško ]3&8&άοΈλληνι<>τής v G r k a- nac. Primorski Srbohrvati so namreč imenovali v Grčiji rojene in vzgojene Žide G r kance in ne Grke. Dalje spadajo sem ruske označbe za ajdo (Heidenkorn, ble sarrasin): g r e č a, gre- čiha »ajda«, maloruski hrecka, hrečuh; poljski greczka, hrečka. To žito je pač moralo priti na slovanski sever od vzhod- nega mediteranskega primorja, verjetno po posredovanju Grkov. Iz ruske oblike izhaja litavsko g r i k a i in latiško g r i k i »ajda« in iz tega dijalektične nemške besede v Pribaltijskih deželah Gričke n, Griicken »ajda«. To so imena in označenja, poznana leksikografom. Sedaj pa pridemo k imenu Grk v pomenu »velikan«, kar smo sami sli- šali* okolo leta 1890 in kesneje od svojih ožjih rojakov, od Belo- kranjcev ob Kolpi. V Gribljah (nom. Griblje) se je pripovedovalo, da je nekdaj v prastarem času Grkinja stala z eno nogo na holmu Kučarju (220m) na kranjski strani Kolpe in z drugo na hribu Lipniku (303m) na hrvatski strani in prala svoje perilo v Kolpi, ki teče med obema vzvišenjima. Če se pomisli, da postoji izmed obeh hribov razda- lj enost 7 km zračne črte, potem je morala ta Grkinja imeti gigant- ske roke in noge. Antični bronasti kolos na otoku Rodu, to je * N. županić, Dobrovskega naziranje o Sporih in poznejša mišljenja o njih. (Zvlaštni otisk ze zborniku stati k stemu vuroCi smrti Jczefa Dobrov- skeho 1753—1829, pag. 7.) Praga 1929. 168 N. Županić: 34 m visoki Apolonov kip, ki je bil znan kot eden od sedmih čudežev sveta, je moral v primeri z grško perico iz Bele Krajine res pigmejsko majčken izgledati! Dalje so v Gribljah pripove- dovali, da so si pri vsakem gradu držali po enega Grka in ko je odšel nekoč Grk z grajskimi hlapci v gozd po drva, je ta kar izpuknil bukev, jo razčesnil, vrgel na sani in vse skupaj odvlekel domov. Pri vasi Grmu pod Kučarjem se še zdaj poznajo po stelnikih kraji (razori) njiv, ki so jih Grki izorali. Na eden obrok je pojedel vsak izmed njih škaf žgancev. Stari Bajuk iz Grma je pripovedoval Janku Barletu da so Grki izklesani v Ljubljani pred škofovsko cerkvijo (na semenišču) in da drže kamene na glavi.* V Adlešičih (nom. Adlešiče) postoji prislovica »jak kot Grk« ker Grk, grčina pomeni velikana.** n. Po teh ugotovitvah nastane vprašanje, kaj bi bilo napotilo Belokranjce, da si pod imenom Grk predstavljajo velikana? Kiklopskih (orjaških) narodov namreč ne pozna znanstvena etno- logija (fizična antropologija) ni v zgodovinskem času ni v pra- zgodovinskih epohah. Zanimivo je pribiti, da je bil paleolit- ski neandertalce, najstarejši poznani predstavitelj člove- škega rodu, celo nižje rasti nego povprečni Evropejec sedanjosti. Tedaj je potrebno, da posmatramo pravljične velikane samo pri- spodobno, hiperbolično in da si tolmačimo pretirano velike teles- ne osobitosti narodov iz medsebojnega socijalnega razmerja med ljudstvi pri katerem je eno ali drugo ljudstvo trpelo težo nad- oblasti drugega. Paleoetnologija in socijologija nas uči, da plemena in narodi niso vedno mimo živeli eden poleg drugega, ampak da so močni napadali slabe da so si jih podvrgli in izkoriščali kot višja socijalna in politična kasta. Potlačeni so često imenovali svoje gospodarje in tlačitelje »velikane«, posebno če so bili eni drugim tuji v etnič- nem oziru. Ce so se zmagalci in podvrženi s časom zlili in spojili jezikovno, kulturno in politično, potem je delujoči in služeči * I. B a r 1 è , Iz narodne zakladnice. (Letopis »Matice Slovenske« za le- to 1890., str. 10, 11.) Ljubljana 1893. ** J. Šašelj, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. L, str. 255. Novo mesto 1906. — F. Kocbek in 1. Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike, str. 62. (Založila »Družba sv. Mohorja.) Celje 1934. Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 169 družabni sloj imenoval gornje iz nekdanjih zmagovalcev nastale gospodarje »velikaš e«, »m a g n a t e«, četudi niso bili ti uživa- joči srečniki telesno čisto nič večji nego li pripadniki nižjega, delavskega ljudstva. Naj navedem, gospodje bizantinologi, neko- liko primerov iz evropske zgodovine. 170 Ν. Županić: V stari cerkvenosiovanščini obstoji beseda GIIOrtHHTi »veli- kan«, v poljščini stoli n, stolym z istim pomenom in po gornji sociološki teoriji bi bili morali v sivi davnini izvesni Spoli napasti Slovane, jih premagati in potlačiti ko so še skup- no v Zakarpatju stanovali. In res piše historiograf Jordanis, da so Goti na njihovem pohodu v srednjo in južno Evropsko Sar- matijo (Oium) zadeli na bojevit narod Spalov in ga premagali. Na ta način so se morda Slovani ob srednjem Dnjepru iznebili starih tlačiteljev, ako se ni že prej izvesten del Slovanov počasi s Spali zlil v narodno enoto in se sam tako imenoval pri prihodu Gotov.* V IV. in V. stoletju po Kr. r. so mongolski Huni po mili volji razpolagali kot zmagovalci z raznimi germanskimi narodi posebno z Vzhodnimi Goti in Gepidi in kot zel spomin na one dni pokorenja in služenja silnim osvajačem je nastal in ostal dolnjenemški (niederdeutsch) izraz Hiine (Hcune, srednje viso- konemški hiune = Hun ali Oger v obče, preneseno »velikan«) za zaznamenovanje posebno velikega in močnega človeka, »orja- ka«. Tudi pri Rusih je ta beseda (ΧΚΙΗΊι, plur. ХМНОБв) z istim pomenom poznana in je iz istega etničnega imena nastala. Na sličen način je nastala pri Čehih beseda obr in pri Poljakih olbrzym v pomenu »gigas«. Naravno, saj so zgodo- vinski Avari (bolje rečeno Abari) grje postopali s slovanskimi narodi (Dulebi, Poljaki, Čehi) in jih bolj tlačili kakor pa Huni Germane dvesto let poprej. Zone spreletavajo človeka pri čitanju Fredegarjeve in Nestor j eve kronike, ki opisujete tlačenje in nasilnosti avarskih premagovalcev na slovanskih zemljodelcih in ni se za čuditi če so jim do današnjega dne ostali v spominu kot stra.šni in nasilni ljudje, kot »o b r i«. Prvobitno jedro Obrov (Avarov), ki je prihrumelo iz Centralne Azije skozi Kaspijska vrata narodov v Ciskavkazijo, v ozemlje Kuhana, se je imeno- valo drugače, namreč Žuan-Žuan (Žui-Žui) i še prej ko so nekoč bivali kot lovci - kožuhovinarji vzhodno od plemena Hiaka (Kirgizov) na sibirski reki Jenisej (po priliki v Bajkalski oblasti) so nosili ime J ii - k i ii e -1 ϋ. V kubansko kotlino so prišli v V. stoletju po Kr. r., kjer niso baš dobro došli raznim tam že poprej naseljenim plemenom kot n. pr. Sabirom, Urugurom, Saragurom, N. Županić, Dobrovskega mišljenje o Sporih..., 1. c. Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 171 Ugurom. V ozemlju reke Kubana so ti Žuan - žuan brez sumnje neprijateljski trčili tudi ob kavkaske aborigne (Čerkezi, Abhazi, Čečenci, Lezgi, Gruzini) posebno pa s Čerkezi. Potem so se sku- paj zvadili in kot zavezniška enota, kot A b a r i, hrumeli na svojih konjih proti vzhodni in srednji Evropi in so pustošili z ognjem in mečem. Najverjetnejše izgleda da so dali Čerkezi svojim nadlegovalcem Žuan - žuan ime Ab ari (Abri),* ker v kabardinsko - čerkeskem jezikovnem idijomu pomeni a b e r e ali a b r e »ingens« »giganteus«. Tudi Čerkezi in morda tudi njihovi bližnji bratje po jeziku so morali kot vse izgleda, okusiti bridko osodo premaganih in poslušnih, ki so jim jo prinesli prvotno sibirsko - turški zmago- valci kar dokazuje to, da so te imenovali Abri (Abari). Okolu leta 558 so Abari prekoračili reko Don in njihove konjeniške horde so se bližale nesrečni domovini Slovanov, katerim so kot Obri »velikani« ostali do danes v slabem spominu. III. Če bi se hotelo na osnovi navedenih primerov per analogiam sklepati na nekdanje medsebojne razmere med Grki in Belo- kranjci, potem bi kazalo v mitičnih Grkih »velikanih« prepoznati nekdanje zmagovalce in tlačitelje Belokranjcev. Ali je morda bajka o orjaških Grkih prišla v Belokrajino sekundarno, po kakovih posrednikih? Prej ko se bo mogel na to dati odgovor, treba je nekoliko povedati o izvoru Belokranjcev samih. Belokranjski Polj ci in Privršci, ki so organski del Belo- kranjcev in ki stanujejo ob Kolpi ter so nosilci bajk o grških veli- kanih, niso namreč srednjevečni autohtoni v svojem sedanjem bi- vališču, ampak so došljaki od hrvatskega juga. V kulturnem oziru se sicer danes čutijo Slovence, ali doma govorijo neke vrste hrvat- sko mešanico. In res nam poroča zgodovina hrvatskih migracij za časa turških vpadov na Kranjsko okolu 1524, da so bile belokranj- ske vasi ob Kolpi od Turkov (pomohamedanjenih Srbohrvatov) * Iz te besede se da lepo izvesti češko obr »velikan« kakor tudi stara oblika OBPIH'h plur. OBPH, ki se nahaja v legendi Konstantina in pri kijevskem kronistu. Na osnovi tega bi se dalo sklepati, da ni prava pisava Avari in Avares, ki se nahaja pri večini starih historijografov in kronistov, ampak da je pristna oblika Abari, ki jo ima PAULUS DIACONUS (Historia Long., IV, C. 11) in FREDEGAR (Chronicon, IV, C. 72). 172 Ν. Županić: požgane in oropane stanovalcev tako da so morali grajščaki iskati novih naseljencev za obdelovanje polja. Ker so ravno takrat bežali Hrvati iz strahovito napadane Like in pripadajočega Pri- morja proti severozapadu (v smeri Dinarskega gorskega siste- ma), je mnoga hrvatska rodbina po prehodu čez Kolpo ostala v Beli Krajini, kjer danes stanujejo kot Poljci in Privršci.* Beguncem iz Like in Primorja pridružili so se na potu v Belo- krajino tudi Kajkavci iz oblasti rek Mrežnice, Dobre pa morda tudi dolnje Kupčine. Kedaj toraj bi bili mogli Belokranjci priti v dotiko z Grki? Ako so njihovi predniki v VL stoletju bivali na liniji Save ali Drave, mogli.so z Bizantici pri raznih vpadih voditi male borbe in praske ali pa služili kot najemniki v bizantinski vojski. Morda so ti bojevniški avanturisti vmivši se domov pripovedo- vali svojcem o mogočnih Grkih, o imponujočih in čudovitih stavbah v Carigradu in morda si je slovanski narod doma predstavljal Grke kot velikane. Ali Bizantinci so sami sebe ime- novali Romejce, kar bi se bilo staroslovansko glasilo РОМИИ. To bi podpiralo nazor onih slovanskih lingvistov, ki trdijo, da oblika ГРћКТк ni mogla postati iz grške besede Γραίκός, ker se ne bi mogel opravdati slovanski b. Tako bi moral polvokal b nastati iz e v dotiki s C in c, toraj nom. plur. ГРћЦ1, adj. TPIiHLGKTi. Postojala bi večja možnost, da se staroslovansko ime ГРћКЂ izvede iz latin- ske oblike GRAECUS, ki še živi v rumunskem izrazu Grec. Po tem takem bi bili imeli ali balkanski Romani (Vlahi) ali pa Itali- jani prvi sporočiti grško ime Slovanom zgodnjega Srednjega veka. Ko je uzurpator Fokas z umorom nasilno odstranil skrbnega in hrabrega cesarja Mavrikiosa (602) so Slovani prodrli preko savske in dunavske linije in so se naselili v prvih dveh deset- letjih VII. stoletja na Balkanskem polotoku tako, da se niso več vračali v stari kraj. Tedaj je dobila Lika skupno s Hrvatskim pri- morjem svoje slovanske prebivalce, med katerimi so se nahajali tudi predniki naših Belokranjcev. Romanski stanovalci, v prvi vrsti meščani in trgovci so poiskali varstvo na istrskih in dalmatinskih otokih in v utrjenih primorskih mestih, ki so ostali v zgodnjem srednjem veku pod suvereniteto in zaščito Bizanca. Sedaj so * N. Županić, Bjelokranjci. (Narodna Enciklopedija Srpsko-Hrvatsko- Sloveaiačka, L, str. 225—228.) Zagreb 1925. Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 173 mogli Hrvati mnogokaj zvedeti in slišati o Grkih iz ust od roman- skih provincijalov, ki so polagoma stopili v stik in sožitje s slovanskimi novoseli (prišleki). So-li morda na tleh Dalmacije Bizantinci nastopili kot zmagovalci in tlačitelji Hrvatov tako da bi bili enako Spalom, Hunom in Avarom kot silniki, kot orjaki, kot grki v spominu ostali? Ne! Zgodovina ne pozna nikakega podjarmljen j a in podvržen j a, pač pa so Bizantinci vzdrževali tradicijo, da spada prav za prav ves Balkanski polotok pod suverenost carja na Zlatem rogu in da je on edini legitimni gospod Hrvatov, Srbov in Bolgarov, četudi ni v istini vladal več časa nad nobenim rečenih narodov. Kronanje Karla »Velikega« za rimskega cesarja na Božič leta 800 je povzročilo v Carigradu veliko zgražanje, zavist in strah, ki je privedlo do javne vojne med obema rivalima, posebno ko je Kari »Veliki« spravil pod svojo nadoblast širno dalmatin- sko - hrvatsko ozemlje med morjem, Rašo, Vrbasom in Cetino (A. D. 803). Na zadnje sta oba cesarja sklenila Ahenski mir (A. D. 812) v katerem je bizantinski car Mihael I priznal Karlu »Velikemu« cesarski naslov a Benečansko, dalmatinska mesta (Zadar, Trogir, Split), in otoki (Krk, Rab, Osor = Cres + Lošinj) so ostali še nadalje pod nadoblast j o vzhodnih Rimljanov ali Rome j cev. Še manj pridejo Grki v poštev kot gornja socijalna plast, kot magnati ker bi to moralo predpostaviti prejšnje podjarmljenje in tlačenje. Nasprotno, Jugosloveni so si podčinili zatečene iliro- romanske provincijalce s tem da so jih spravili v razmerje dolnje društvene plasti (vlah). Kot spomin na to so morda ostali tudi izrazi KPhGTKHHHHTi.KPhGT^lHKil v pomenu »kmet, poljedelec«. Slovani so namreč zadeli pri prodiranju in osvojevanju Balkan- skega polotoka povsod na krščansko prebivalstvo (Latine in Grke), dočim so sami bili še mnogobožci in je razumljivo da so služeče provincijalce stare Panonije in Dalmacije kratko kristi- jane imenovali. Še danes imenujejo Slovenci ponekod služkinje krščenice ali krščence. Na tleh zgodnje sredovečne hrvatsko - dalmatinske kneževine ne bi bilo toraj najti vzrokov politične in socijalne prirode, ki bi opravičili, da bi bilo tamošnje ljudstvo obdržalo Grke kot orjake v spominu. 174 Ν. Županić: IV. Na koncu vzamemo lahko v pretres še en moment za pojas- nitev belokranjskih pripovedk o orjaških Grkih. Ta moment je arheološki. Na to stezo pojasnitve peljejo nas Belokranjci sami s tem da tako zvanm Grkom ne samo da ne pripisujejo nadnaravno velikost in moč, ampak jih tudi smatrajo za najstarejše prebi- valstvo dežele. Radi tega pripovedujejo da so neobične zgradbe (n. pr. stare gotske cerkve in nenavadne stare gradove) Grki postavili in sezidali. Kadar se reče, da je nekaj grško, se misli da je staro, prastaro. Po pojmovanju in sodbi bizantinskih historikov in kronistov VI. stoletja je bila vsebina materijalne kulture tedanjih Slovanov primitivna in bolj siromašna posebno z ozirom na njihove zgradbe in hiše. Njihovi stanovanjski prostori so navadno čepeli v zemlji in samo streha in odprtina za dim so bili vidni na površini in še to je bilo vse iz gline in lesa narejeno, kar v glavnem tudi arhe- ologija potrjuje. Povsem je prirodno in razumljivo da so Jugo- slovani pri prihodu na bizantinski Balkan strmeli in občudovali bela mesta, palače, teatre, cirkuse posebno še rafinirano zgrajena antična kopališča. Na taka poslopja so naleteli tudi predniki Hrvatov na ozemlju stare provincije Dalmacije (če že prej ne na pol porušene zgradbe v Dakiji) in občudujoč impozantne stavbe so brez dvoma povpraševali pri ostankih provincijalov (Iliro - Romanov, Vlahov), kdo so bili mojstri ki so to postavili. Mogoče da so Vlahi stara robustna in težka zidanja pripisovali Grkom. Enako se je pripetilo Helenom pri njihovem prihodu na Grško, kjer so zatekli premikenske in zgodnje mikenske stavbe. Prejšnji stanovalci so prisojali zgradbe v Mikenah in v Tirinsu Ciklopom (velikanom), pozneje pa so Heleni smatrali vse staro bilo iz področja umetnosti, pisave ali zidanja za pelazgijsko (n. pr. πελααγικόν, πιλααγικά γράμματα). Pelazgi so bili namreč pred- helenski prebivalci Grčije niso bili Arijevci (Indoevropljani) ampak so pripadali alarodijski ali jafetitski narodni družini. V prazgodovinskem in protohistoričnem času so se v srednji Evropi zavarovali s tem da so dvignili utrdbe, gradišča (Ring- walle) in so tudi omejevali večje predele svojega ozemlja. To so bili takozvani obmejni nasipi (Grenzwalle) kakor na pr. v zgo- dovinski dobi Rimski limes v Nemčiji in v zgodnjem Srednjem veku Saški Limes Karla »Velikega«, ki je oddelil nemško posest Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 175 od Slovanov in ga jim zaprl. Pod zaokroženimi nasipi (Ring- wälle) je razumeti krožne obkope, ki so jih Germani imenovali tudi Hünenringe. Celo prazgodovinske kamenite konstruk- cije dolm so imenovali v Germaniji Hunske grobove (Hünengräber) verjetno po strahovitih premagovalcih nemških plemen in narodov, po Hunih, ki so živeli v Srednjem veku v spominu Germanov kot pravljičen narod orjakov. Tako so mogle postojati za časa prihoda Hrvatov tudi na tleh stare rimske pro- vincije Dalmacije razne utrdbe in nenavadne zgradbe iz kamna,* ki so jih morda tam zatečeni iliroromanski provincijalci (Vlahi) prisoj evali Grkom in so menda to povedali tudi novoselom (pri- šlekom) za potolaženje njihove radovednosti in znatiželjnosti. * Provenijenca dolnjih kulturnih slojev velike razvaline v Bribiru kakor tudi »bunj« ni še popolnoma razščiščena. Der Name Grk (Grieche) in der Bedeutung „Riese" bei den Belokranjci im Königreiche Jugoslavien. Mit dem Namen Grk bezeichnen alle südslavischen Stämme die Be- wohner des südlichen Teiles der Balkanhalbinsel und^ des Archipelagos, das heisst die Griechen. Derselbe Name hat, wie wir es gleich hören werden, auch andere Bedeutungen, die von den Lexicographen schon verzeichnet sind, hier jedoch will ich euch, werte Kollegen, mitteilen, dass der Name Grk bei den Belokranjci, im südöstlichen Teile des ehemaligen Herzogtums Krain, am oberen Laufe des Kulpa-Flusses, »Riese«, »Gigas« bedeuted. Dies ist neu und weder den Linguisten, noch den Ethnographen, noch den Historikern allgemein bekannt. Altkirchenslavisch hiess Grieche ΓΡΙ1ΚΊ1 adj. TPhMhGKTi»griechisch«; russisch heisst der Grieche Γρ6ΚΊ> adj. rpeqecKiß dial. rpeu »Teufel«; bulgarisch Γρ^Κΐ adj.rp-bUKi; serbokroatisch: Grk, adj.grčki; slovenisch Grk; tschechisch: Rek, Hren, adj. fecky, hrecsky, recsky; polnisch: Grek, adj. grecki; obersorbisch: Gricha aus dem Neuhochdeutschen Grieche. Bei den Magyaren heisst der Grieche G ö r ö g, bei den Alba- nesen G e r k' und Gerkine »Griechin« und schliesslich bei den Ru- mänen G r e c. Es sind das Varianten des Namens ΓΡΚΚΊι bei verschie- denen slavischen Völkern und bei ihren unmittelbaren Nachbaren, je- doch Namensformen, die eine ethnische Bedeutung haben und das Volk der Griechen bezeichnen. Dem Worte Grk liegen aber auch andere Sachen und Bedeutungen zu Grunde, die sehr verschiedener Natur sind: sozialer, geographischer, religiöser, metereologischer und botanischer Natur. 176 Ν. Županić: In der Bačka zwischen der Donau und der Theiss, in der Dunavska banovina, heisst bei den dortigen Bauern Grk jedermann, der einen Kaufladen hält, ein Zeichen, dass ehemals bis zur ersten Hälfte das XIX. Jahrhunderts bei den Serben des Donaugebietes (in der Vojvo- dina) der Kaufmannstand hauptsächlich aus Griechen und griechisch erzogenen Zinzaren hervorgieng. Sogar einem jüdischen Händler sagte man da »grk«. Im Mittelalter bedeutete Grk, besondere plural Grci soviel als grčka zemlja oder besser gesagt Romäfeches Reich; »Koje si iz Grbkb dovel«; »V gradi Meinice u Grci j eh« (anno 1348). Ein Mensch, welcher dier östlichen (orthodoxen) Kirche angehörte, hiess bei den Kroaten grk, jedoch nicht beim Volke sondern nur in den schriftlichen Doku- menten: »Rimnanin posvećujući u kruhu kvasnomu i Grk u kruhu prisnomu«. Auch als männlicher Personenname kam im Mittelalter (XIV. Jahrh.) der Name Grk bei den Serbokroaten vor: »Grbkb Bogda- nović«. Der nordöstliche Wind (bura) hiess bei den Serbokroaten Dalmatiens grk, wahrscheinlich vom italienischen greco; »grk s istočna- kom« grecolevante, vulturnus. Seit dem XVII. Jahrh. hiess eine Art Weinrebe in Dalmatien grk, wie auch der aus ihren Trauben gewonnene Wein. Ein Schrifsteller des XVIII. Jahrh. übersetzt dais griechische *Ελληνιοτής mit Grkanac. Die Juden nämhch, welche in Griecheniand geboren oder erzogen wurden und deshalb griechisch sprachen, hiessen bei den Serbokroaten nicht Grci sondern G r k a η c i. Weiter gehören hieher die russischen Bezeichnungen für Buchweizen (Heidenkorn, ble sarrasin: greča, grečiha »Buchweizen«, kleinrussisch: hrečka, hre- čuh; polnisch: greczka, hrečka. Dieses Getreide kam wohl vom östlichen Mittelmeere nach dem slavischen Norden, wahrscheinlich durch die Vermititlung der Griechen. Aus dem Russischen stammt das littauische g r i k a i und das lettische g r i k i »Buchweizen«, worauLS dann dia- lektisch deutsche Formen in den Ostseeprovinzen »G ricken, Grü- c k e η Buchweizen« entnommen sind. Das sind Namen und Bezeichnungen die den Lexikographen be- kannt sind. Nun kommen wir zum Namen Grk in der Bedeutung »gigas«, was mir um das Jahr 1890 und auch später von meinen engeren Landsleuten, den Belokranjci (Weiss-Krainer), welche an der oberen Kupa in der heutigen Dravska banovine wohnen, erzählt wurde.* Im Dorfe Griblje erzählte man, dass seiner Zeit, in sehr alter Zeit, eine Grkinja (Griechin) mit einem Fusse auf dem Hügel Kučar in Krain und mit dem anderen auf dem Berge Lipnik in Kroatien stand und im Kupa-Flusse. welcher zwischen den genannten Anhöhen fliesst, Wäsche wusch.** Wenn man bedenkt, dass die zwei Anhöhen 7 km * N. Županić, Dobrovskega nazdranje o Sporih in poznejša mišljenja o njih. (Zvlaštni otisk ze zborniku stati k stemu vyroci smrti Jožefa Dobrov- skeho 175S—1829, pag. 7.) Praga 1929. ** J. Β a r I e , Iz narodne Zakladnice. (Letopis »Matice Slovenske« za le- to 1893., pag. 10.) Ljubljana 1893. Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 177 (Luftlinie) entfernt sind, so musste diese Griechin kolossale Körper- dimensionen und gigantische Extremitäten gehabt haben. Da muss der antike, aus Erz gegossene Kolose von Rhodos, eins der sieben Welt- wunder, eine Apollostatue von 34 m Höhe im Vergleiche mit dieser griechischen Wäscherin aus der Bela Krajina rein pygmäisch ausgesehen haben! Auch im Dorfe Adlešiče (Polit. Bezirk Črnomelj) bedeutet Grk, Gfčina einen Riesen.* Es gibt noch mehrere Vergleichungen und Sagen über die Leistungen der G r k i bei den erwähnten Belokranjci im nordwestlichen Königreiche Jugoslavien. Ebendaselbst erwähnt die Sage, dass sich in der Bela Krajina jedes Schloss einen Griechen d. h. einen Riesen hielt. II Nach diesen Feststellungen entsteht nun die Frage, was die Weiss>- Krainer (Belokranjci) veranlasst haben mag, sich unter dem Namen Grk (plur. Grki) Riesen vorzustellen? Riesenhafte Völker kennt nämlich die wissenschaftliche Ethnologie weder in historischer noch in prähistorischer Zeit. Der paläolitische Neanderthaler war sogar kleiner als im allgemeinen der Europäer der Jetztzeit. Man muss also die sagenhaften Riesen sinnbildlich annehmen und diese übertrie- benen Körpereigenschaften der Völker als Ausdruck gewisser kultu- reller, sozialer und politischer Wechselbeziehungen annehmen. Die historische Ethnologie und Soziologie lehrt uns, dass Volk- stämme und Völker nicht immer friedlich nebeneinander lebten, son- dern die Starken Angriffe auf die Schwachen machten, um sie zu unterwerfen und als höhere sociale und politische Schichte auszubeuten. Die Unterworfenen pflegten oft ihre Bezwinger mit dem Namen »Riesen« zu bezeichnen, besonders wenn die Bezwungenen und die Bezwinger ethnisch heterogen waren. Falls die einen wie die anderen mit der Zeit sprachlich, kulturell und politisch zusammenschmolzen, so nannt das arbeitende und dienende Volk, die aus den einstigen Erobe- rern entstandene gebietende soziale Schicht öfters »die Grossen« oder »Magnaten«, obgleich sie körperlich ganz und gar nicht grösser waren als die Angehörigen der arbeitenden Volksmasse. Es sollen etliche Beispiele aus der europäischen Geschichte angeführt werden. In der altkirchenslavischen Sprache besteht das W"ort βΠΟΛΗΗΤι »gigas«, im Polnischen s t ο 1 i n, s t o ί y m in derselben Bedeutung, und nach der obenangeführten soziologischen Theorie müssten wohl einst in grauer Vergangenheit gewisse Spolen die Slawen, als sie noch in der transkarpatischen Urheimat zusammenlebten, angegriffen, besiegt und vergewaltigt haben. Und wirklich erzählt der Geschichtsschreiber Jordanis, dass die Gothen auf ihrem Zuge nach dem mittleren und (Oium) südlichen Sarmatien (scilicet Sarmatia Europaea) auf das * Iv. Š a Š e I j, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, I., pag. 255. Novo mesto 1906. 12 178 Ν. Županić: kriegerische Volk der Spalen trafen und es besiegten, wodurch sich wahrscheinHch die im Gebiete des mittleren Dnjepr wohnenden Slaven der alten Quäler entledigten.* Es könnte auch der Fall eingetreten sein, dass ein Teil der Slaven allmählich mit den Eroberem zusammen- geschmolzen war und sich Spalen (Spolen, Polen) nannte. Im IV. und V. Jahrhunderte p. Chr. n. schalteten und walteten die mongolischen Hunnen als Bezwinger und Oberherren über verschiedene germanische Völker, besonders über die Ostgothen und Gepiden und als böse Erinnerung an jene Tage des Dienens und der Bezwingung durch die gewältigen asiatischen Eroberer ist der niederdeutsche Aus- druck Hüne (Heune, mittelhochdeutsch H i u η e - Hunne, oder Ungar überhaupt, übertragen »Riese«) für einen besonders grossen und starken Menschen, »Riesen« geblieben. Auch bei den Russen ist dies Wort (ΧΚΙΗΊι, pl. XhlHOfiB) in derselben Bedeutung bekannt und ist aus demselben ethnischen Namen Hunne entstanden. Auf ähnhche Weise entstand bei den Cechen das Wort obr und bei den Polen olbrzym in der Bedeutung »gigas«, da ja die historischen Avaren (oder besser geschrieben Abaren) slavische Völker (Dudlebi, Polen, Cechen) schlechter behandelten als 200 Jahre früher die Hunnen gegen die Germanen verfuhren. Haarsträubend schildern die Chro- niken Fredegars und Nestors die Unterdrückungen und Gewalttätig- keiten der avarischen Bezwinger an den slavischen Bauern und es ist kein Wunder, wenn sie bis auf den heutigen Tag als gewaltige und fürchterliche Leute, als »Obri«, bei den Slaven in Erinnerung geblieben sind. Der ursprüngliche Kern der Avaren, der aus Zentralasien durch die Kaspische Völkerpforte nach Ciskaukasien, ins Kubangebiet ge- kommen war, hiess anders, nämlich Žuan-žuan (Žui-žui) und noch früher als sie einst als Pelzjäger östlich von den Hiaka (Qyrgyzen) des sibirischen Flusses Jenisej sassen (etwa in der Baikalregion), Jü-kiüe-lü. Hieher kamen sie im V. Jahrh. p. Chr. n., und sind nicht gar will- kommene Nachbarn verschiedener dort früher niedergelassenen Völker- schaften, wie der Sahiren, Uruguren, Saraguren, Uguren, geworden. Im Kuban-Gebiet sind sie zweifellos auch mit den kaukasischen Aborigern (Cerkessen, Abchasen, Čečenzen, Grusiner), besonders mit den Cer- kessen, anfangs in feindliche Berührung gekommen, um später als Bundesgenossen, als einheitlich organisierte A h a r e η Ost- und Mittel- Europa mit Feuer und Schwert zu verwüsten. Die Cerkessen nämlich dürften ihren Bezwingern, den Žuan-žuan den Namen Abari (Abri)** * N. Županić, Dobrovskega mišljenje o Sporih..., 1. c. ** Aus diesem Worte lässt schön das čechische obr »Riese«, wie die alte Form OBPIHTi pl. OEPH, welche in der Legende des Konstantin und bem Chronic- sten von Kijev vorkommt, erklären. Auf Grund dessen könnte man schliessen, daß die Schreibweise Avari und Avares, wie sie bei den meisten Historiographen und Chronisten vorkommt, nicht richtig ist, sondern die Form Abari, die man bei PAULUS DIACONUS (Historia Longob. IV. c. 11) und bei FREDEGAR (Chronicon IV, c. 72) findet. Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih v Dravski banovini. 179 12« gegeben haben, denn in «der čerkessischen (kabardinischem) Sprache bedeutet a b e r e oder a b r e »ingens« »giganteus«. Es muss also auch den Cerkessen das bittere Los der Bezwungenen und Unterdrückten durch die ursprünglich sibirisch-türkischen Eroberer zuteil geworden sein, da sie diese Abri (Abari) genannt haben. Um das Jahr 558 überschritten die Abaren den Don und ihre zahlreichen Reiterhorden näherten sich der unglücklichen Slavenwelt wo sie als Obri »Riesen« bis auf den heutigen Tag in schlechter Erinnerung geblieben sind. III. Wenn man auf Grund angeführter Beispiele Schlüsse auf die einstigen Wechselbeziehungen zwischen den Grki (Griechen) und den Belokranjci ziehen wollte, so könnte man in den sagenhaften Grki »Riesen« einstige Besieger und Unterdrücker der Weisskrainer erken- nen. Oder ist die Sage über die riesenhaften Griechen nach Weisskrain durch Vermittlung irgendwelcher Art gekommen? Bevor wir aber auf dies Antwort geben werden, ist es nötig etwas über die Abkunft de.r Belokranjci selbst zu sagen. Die weisskrainerischen P o 1 j c i und Privršci, welche einen Teil der Belokranjci ausmachen und am linken Ufer der Kupa wohnen und welche die Träger der Sagen über die griechischen Riesen sind, sind nämlich keine frühmittelalterlichen Autocbtonen in ihrem jetzigen Heim, sondern sind Ankömmlinge aus dem kroatischen Süden. In poli- tisch kultureller Beziehung fühlen sie sich heulte zwar als Slovenen, aber zuhause reden sie einen kroatischen Dialekt. Und richtig erzählt uns die Geschichte der kroatischen Migrazionen während der Türkeneinfälle in Kroatien und Krain um das Jahr 1524, dass die weisskrainerischen Dörfer an der Kupa (z. B. Griblje) durch die Türken (mohamedanische Serbokroaten) verbrannt und der Bewohner entledigt worden sind und dass sich die adeligen Grossgrundbesitzer bemühten neue Ansiedler zur Bebauung (des Feldes zu bekommen. Da die Kroaten aus der gefährdeten Lika und dem kroatischen Küstenlande nach dem Nordwesten flohen, so sind manche nach dem Überschreiten des Kupa-Flusses nach Weiss- krain gekommen, wo sie heute als P o 1 j c i und Privršci wohnen.' Zu den Flüchtlingen aus der Lika gesellten sich auch die Kajkavci aus dem Flussgebiete der Mrežnica und Dobra. Wann hätten also diese Belokranjci mit den Griechen in Kontakt kommen können? Falls ihre Vorfahren im VI. Jahrhunderte an der Savelinie sassen, so hätten diese mit den Byzantinern anlässlich ver- schiedener Einfälle kleinen Krieg führen oder hie und da als Solder im romäischen Heere dienen können. Vielleicht erzählten dann die Aben- teurer, heimgekehr't, ihren Landsleuten von den mächtigen Griechen, von den riesigen Prachtbauten in Carigrad (Constamtinopel), auf Grund * N. 2upanić, Bjelokranjci. (»Narodna Enciklopedija« Srpsko-hrvatsko- slovenačka. L, pg. 225—228.) Zagreb 1925. 180 Ν. Županić: wessen sich das Volk hätte die Griechen als Riesen vorstellen können? Aber die Byzantiner nannten sich selbst nie Griechen sondern Romäer, was im Altslavischen gegeben hätte. Das würde die Ansicht jener slavischen Linguisten stützen, welche behaupten, das Wort rPlihK^könne nicht aus der griechischen Form Γραικός entstanden sein, weil dadurch das slavische 6 nicht erklärt wird. Das b sei vielleicht aus e in der Nähe von c und c entstanden, also im Nominativ plur. rPKlil (Grbci), adj.rPLHhGKTi. Vielmehr wäre der altslavische Name rPhKt aus dem lateinischen GRAECUS, welche Form noch im rumä- nischen Wort Grec lebt, entstanden. Darnach hätten entweder die Balkan-Romanen oder die Italer den Slaven des frühesten Mittelalters den griechischen Namen mitgeteilt. Nach dem Sturze des Kaisers Maurikios durch den Usurpator Phokais (602) durchbrachen die Slaven die Save- und die Donaulinie, und siedelten sich in den ersten zwei Dezenien des VII. Jhdts. auf der Balkanhalbinsel an, um nimmer in die frühere Heimat zurückzukehren. So bekam auch Lika das kroatische Küstenland slavische Einwohner und unter diesen die Vorfahren unserer Belokranjci. Die romanische Bevölkerung flüchtete sich nach den Inseln und in befestigte Städte, über welche die Byzantiner im frühen Mittelalter ihre Suverenität ausübten. Da konnten die Kroaten, von den Bewohnern des Innenlades manches über die Griechen erfahren durch die Vermittlung der romanischen Provinzialen, welche allmählich mit den slavischen Ankömmlingen in Berührung traten. Sind vielleicht da auf dem Boden Dalmatiens die Byzantiner als Sieger über die Kroaten und als ihre Unterdrücker aufgetreten, so dass sie analog den Spalen, Hunnen und Avaren als »Riesen«, als Grci in Erinnerung geblieben wären? Nein! Die Geschichte kennt so eine längere Unterjochung nicht, wohl aber hielten die Byzan- tiner an der Tradition fest, dass die ganze Balkanhalbinsel eigentlich unter die Suverenität der Kaisers am Goldenen Horn gehöre, dass er allein der legitime Herr über die Kroaten, Serben und Bulgaren sei, wenn auch er doch faktisch keines der genannten Völker für läingere Zeit beherrschte. Als sich Karl »der Grosse« am Weihnachtstage 800 zum römischen Kaiser krönnen Hess, erweckte er in Konstantinopei grosses Aergerniss und grosse Eifersucht, die dann zum offenen Kriege zwischen den beiden Rivalen trieb, besonders nachdem Karl der Grosse das weite dalmaitinisch-'kroatische Gebiet zwischen dem Meere, der Raša, Vrbas und Cetina unter seine Oberhoheit gebracht hatte (A. D. 803). Zuletzt schlössen die beiden Kaiser den Aachener Frieden (A. D. 812) in welchem der byzantinische Kaiser Michael I. Karl »den Grossen« den Kaisertitel zuerkannte während Venetien, die dalmatinischen Städte (Zadar, Trogir, Split) und die Inseln (Krk, Rab, Osot = Cres + Lošinj) weiter unter der Oberherrschaft der Ost-Römer blieben. Noch weniger kamen da die Griechen als obere soziale Schichte, als Magnaten in Betracht, da ja dies eine frühere Unterjochung und langwierige Uniterdrückimg voraussetzen müsste. Nein, im Gegenteil Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belckranjcih v Dravski banovini. 181 die Südslaven machten sich die angetroffenen illyro-romanischen Pro- vinzialen untertänig indem sie dieselben zur unterer Schichte (Vlah) herabgedrückt haben. Als Erinnerung daran könnten vielleicht die Bezeichnungen Christ KPhGTLHHHHTi, KPhGTHHKil in der Bedeutung »Bauer, Lamdmann« geblieben sein. Die Slaven trafen bei ihrem Vor- dringen und bei ihrer Eroberung der Balkanbalbinsel durchwegs auf christliche Bevölkerung, wogegen sie selbst noch Heiden waren und es ist begreiflich, dass sie die dienenden Provinzialen des alten Panonniens und Dalmatiens kurzweg doch Christen nannten. Noch heutzutage nen- nen die Slovenen die Diestmägde auch krščenica oder krščenca. Auf Grund und Boden des frühmittelalterlichen dalmatinisch-kroatischen Fürstentums wären keine Ursachen sozialer Natur vorhanden, welche die Griechen hätten zu Riesen stempeln können. IV. Zuletzt könnten wir noch ein Moment in Betracht ziehen zur Erklärung der Entstehung weisskrainerischer Sagen über die riesen- haften »Grki«. Dieses Moment wäre ein archäologisches. Auf diesen Weg der Erklärung führen mich die Belokranjci selbst, indem sie den sogenannten Griechen nicht nur übernatürliche körperliche Grösse und Kraft zusprechen, sondern sie auch als älteste Bevölkerung des Landes betrachten. Deshalb werden die ungewöhnlichen Baukonstruktionen (z. B. gotische Kirchen oder ungewöhnliche alte Schlösser) als von Griechen errichtet erachtet. Griechisch (grški) bedteutet soviel als alt, uralt. Nach den Begriffen der byzantinischen Historiker und Chronisten des VI. Jahrhunderts war der Inhalt der materiellen Kultur der alten Slaven sehr dürftig und sehr armselig, besonders was ihre Bauten, Häuser anbelangt. Ihre Hütten steckten meistens mit den Wohnräumen in der Erde und nur das Dach und die Öffnung für L.en Rauch war oberflächlich und das war aus Holz gehaut. Es ist nun natürlich, dass die Südslaven bei ihrem Vordringen nach der Balkanhalbinsel, nach den byzantinischen Provinzen in Staunen versetzt wurden beim Anblick weisser Städte, der Paläste, der Theater, der Oirkusse, besonders der grossartig angelegten antiken Bäder. Auf solche Bauten trafen die Vorfahren der Kroaten auch auf dem Gebiete der alten Provinz Dal- matien, wenn nicht früher, und bei der Bewunderung und dem Anstaunen gewaltiger Bauten fragten sie gewiss die übriggebliebenen Provinzialen, die Illyro-Romanen, wer die Baumeister gewesen wären? Und es ist möglich, dass gewisse rubustere, ältere Blockbauten von den Provinzialen auf die Griechen zurückgeführt wurden. Ähnliches kam in Giechenland vor bei der Ankunft der Hellenen in Gebiete, wo noch vormykänische und mykänische Bauten standen. Die früheren Einwohner schrieben die Bauten von Mykenä und Tyrins den Cyklopen (Riesen) zu, später aber bezeichneten die Hellenen alles Alte, sei es Krmst, Schrift oder Gebäude als pelasgisch (Z. B. Πελαΰγικόνηιχος, Πελα- 182 N. Županić: Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih... ayixà ycaßßara). Die Pelasger waren ja die vorhellenischen Einwohner von Griechenland, sie waren keine Indoeuropäer (Arier), sondern ge- hörten der alarodischen oder japhetitischen Völkerfamilie an. In vorhistorischer Zeit, wurden in Mitteleuropa zur Landesverteidi- gung Befestigungen (Ringwälle) angelegt und grenzten hie und da grössere Gebiete ab. Das waren sogenannte Grenzwälle wie z. B. in geschichtlicher Zeit der Römische Limes in Deutschland und im frühen Mititelalter »der Sächsische Limes« Kairls »des Grossen«, der das deutsche Gebiet gegen die Slaven abschloss. Unter den Ringwällen versteht man kreisförmige Ringe, auch Hünenringe genannt'. Sogar die uralten Dolmenbauten nannte man in Deutschland Hünengräber, wohl nach den gewaltigen Bezwingern der deutschen Stämme, nach den Hunnen, welche im Mittelalter als sagenhaftes Volk und als Riesen bei den Germanen in Erinnerung lebten. So könnten auch auf dem Boden der alten römischen Provinz Dalmatien verschiedene Befesti- gungen und ungewöhnhche steinerne Bauten* zur Zeit der Ankunft der Kroaten existiert haben, welche die vorgefundenen illyro-römischen Provinzialen (Wlachen) auf die Griechen zurückgeführt und dies den neuen Bewohnern mitgeteilt haben dürften, um ihren Wissensdurst und ihre Neugierde zu stillen. * Die Provenienz der untersten Schichten der Bribir-Ruine, sowie der »bu- nje« ist noch jetzt nicht ganz geklärt. Jagode za oči. R. Andrejka — Ljubljana. V inventarju .stare kmetske hiše Kalanov v Selcih, priobčenem v tekočem letniku Etnologa,^ so navedene na strani 43 (opomba 10) takozvane »jagode za oči« (Augen-Corallen). Že tam sem opozoril v zvezi z njimi na staro, v ljudstvu vkoreninjeno vero, da vpliva nakitje gotove vrste na dober vid in na zdrave oči. Ko je bil omenjeni prispevek že dotiskan, sem o stvari go- voril s posestnico Uršulo Semenovo, poroč. Beštrovo, sedanjo lastnico Kalanove hiše v Selcih 64. Bistroumna gospodinja se je živo zanimala za stvar in takoj omenila, da je bilo omenjeno nakitje še nedavno pri hiši, da pa nikomur ni bilo več mar zanj in da so se zato igrali otroci s temi jagodami, snetimi z verižice. Obljubila mi je, da bo iskala za njimi in da mi jih bo, če jih dobi, rade volje izročila. Res sem prišel par dni na to v posest treh ovalnih »jagod za oči«, ki so se našle v Kalanovi hiši; drugih 8 se je izgubilo. Ker se mi zdi stvar v narodopisnem pogledu važna in povsem nova, priobčim tu popis »jagod« s pridejano skico v naravni velikosti, ki jo je iz prijaznosti napravil restavrator Etnografskega muzeja, gosp. Maksim Gaspari. Vse tri jagode so ovalne, na koncu koničaste in ponazorujejo obliko človeškega očesa. Prva, iz rjavo-belkastega ahata, je velika kakor oko, druga, iz prozornega, obrušenega stekla, je za spoznanje manjša, tretja, iz rjavega trakastega j aspisa je pa mnogo manjša od prvih dveh, v obliki in velikosti fižola. V vse tri »jagode« je podolžno prevrtana ozka cev, skozi katero je šel trak ali verižica, ki je družila jagode v nakitje. '■ Prim.: Dr. R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stoletja, Etnolog 1934, str. 38—50. 184 R. Andrejka: O teh jagodah mi je povedala posestnica Uršula Beštrova še nastopno: Tem 11 jagodam, ki so se od starine hranile pri Kalanovi hiši v Selcih, so nadevali po Selški dolini veliko zdravilno moč zoper očesne bolezni. Ljudje so pogostoma pošiljali ponje h Kalanovim v Selca, celo iz Dražgoš, kjer imajo v sv. Luciji najboljšo zavetnico za oči so prihajali ponje. Poslednjikrat so se jagode rabile okoli 1. 1900. Bolnik si je nadel nakit z jagodami čez vrat in jih imel na vratu vso noč ali sploh ves čas, dokler je ležal. Po dnevu, če je hodil okoli ali bil izven po- stelje, pa so jagode položili v skledo, napolnjeno z vodo. Še danes je v Selcih in po dolini še dosti starih ljudi, ki verjamejo v to, da zlati^ uhani, potegnjeni skozi podušec, varujejo očem zdravje. Zato se celo med moškimi tu pa tam najde še starina, ki nosi v podušcu zlat obroček (»oringelj«) ali pa uhanček z glavo zamorca, takozvani »murček«. Popisane »jagode za oči«, prve svoje vrste, hrani odslej Etno- grafski muzej v Ljubljani. Vero v zdravilno moč »jagod za oči« sem letos ugotovil tudi v poljanskih hribih. V Javorju nad Poljanami hra- nijo take jagode še danes in jih ne dajejo iz hiše, ker jih imajo za hišno zdravilo. Kdor nosi te jagode le enkrat v trdni veri, mu gotovo pomagajo zoper bolezni na očeh in sicer tako, da ga ne bodo nikoli več bolele oči. Jagode imajo namreč to zdravilno moč, da vse kar je nezdravega v očeh, enkrat za vselej »ven potegnejo«. Dobro ohranjeni venec takih »jagod za oči« hrani uršu- linski samostan v Škofji Loki. Venec je sestavljen iz 8 steklenih in kamenitih jagod. Nabrane so na modrem traku v sledeči vrsti: Prva, okrogla, večje oblike, motno-sivo-rumena. Slede tri enako velike, rjavkaste. Peta jagoda je večja, rdeče- ^ Samo z 1 a t i ; srebrni nimajo te moči. Jagode za oči. 185 rjava, šesta je ogljata, temno - modra, sedma belo prizmasto steklo v manjši obliki, osma pa je iz črnega kamna. Kako so prišle v samostan, ni znano, gotovo pa je, da so v njem shranjene že čez 50 let. Tudi v Kropi je bila vera v zdravilnost jagod za oči okoli 1890—1900 še krepko razvita. V mestu Škofji Loki in v Zmincu jüi utegne imeti še ta ali ona hiša. Vsekakor naj te vrste zbude zanimanje za to še neznano stran naše folklore; morda napote tudi druge, da iščejo za njo in jo event. popišejo tudi v drugih krajih. Résumé. Dans r inventaire d'une maison paysanne à Selca, publié r année courrante,* Y auteur a cité des »baies« pour guérir les yeux. On a cru jusqu' à la fin du dernier siècle, que ces »baies« peuvent extraire et guérir chaque maladie des yeux, quand on les met autour du cou du malade. Dans ce cas, seulement trois »baies« de grandeur différente existent encore, une d'agate, la seconde de verre et la troisième de jaspe. Le reste de huit »baies« et perdu. — Il y a encore des chaînes complètes de cette sorte dans la contrée où la même superstition était répandue. * Cf. »Etnolog« VIT. Bulletin du Mtiseé d'Ethnographie à Ljubljana, 1934, pag. 38—50, en particul. pag. 43. Božjepotni spomini in „odpustki". Josip Mal — Ljubljana. Že od nekdaj so se prijatelji in znanci med seboj obdarovali s predmeti, ki naj bi trajno zbujali spomine na pobratimske vezi, na razne življenjske in rodbinske dogodke, ali pa naj bi tudi usmerjali pozornost na darovalčevo osebnost in njegove posebne težnje in želje. Zlasti je bilo to še v navadi pri ženskem svetu, ki je s pridnostjo in iznajdljivo spretnostjo svojih rok ustvarjal marsikaj koristnega in uporabnega za tiho domačnost. Tako bomo razumeli poročila iz poznega srednjega veka, da so redovnice pošiljale iz samostana majhne spominke svojim sorodnikom, znancem, podpornikom in drugim pobožnim dušam, vzdržavajoč na ta način zvezo z zunanjim svetom, da se je tudi ta nanje spominjal v duhu in molitvi. Ti samostanski darovi so obstajali naravno predvsem v majh- nih svetih podobicah na pergamentu, kesneje (izza 15. stoletja) tudi na papirju, morda tudi še s kratkim spominskim napisom. Kot darovi so bile razen tega v navadi lepo rezljane, kovane in slikane skrinjice (relikviarji) s sv. močmi, pa tudi stvari čisto posvetnega značaja: sir, medičarski izdelki, robci, obveze, ki so jih rabili pri takrat običajnem zdravniškem puščanju krvi, lepo iz- delani glavniki, žličke, nožki in podobna roba. Iz visokega srednjega veka datira v svoji prvotni osnovi ve- čina naših cerkvic. To pa nam dokazuje, da se je versko življenje med ljudstvom posplošilo in poglobilo. V tej dobi je bil v vsej svoji gotski pestrosti poslikan pretežni del naših cerkva: vedno zopet in zopet prihajajo izpod poznejšega, največ baročnega be- leža na dan slikarije na presni omet, ki nam razkrivajo tudi mar- sikatero stran iz tedanjega vsakdanjega življenja. S tem v ozki zvezi pa so zopet številna božja pota, ki so v 14. in 15. stoletju nastala pri nas doma in na tujem. V spomin na ta božja pota. Božjepotni spomini in »odpustki«. 187 ki so bila najčešče — že iz dušebrižniških ozirov — združena s samostani, so kupovali pobožni romarji razne majhne spominke. Ko so se pod papežem Bonifacijem IX. ob koncu 14. stoletja zelo razširili odpustki, so se romarske svete podobice in drugi spominski predmeti združili s spominom na prejete duhovne od- pustke. V kesnejšem poimenovanju razume zato preprost Slovenec pod besedo »odpustek« predvsem tudi tak predmetni spomin na opravljeno božjo pot. Na take sličice so pozneje natisnili molit- vico, ki jo je moral romar za dosego odpustka izmoliti. Podobice pa so potem doma dali v okvir kot »hišni žegen«, jih nabili na steno ali vrata, ali pa so jih kot redke svetinje shranjevali v skrinjah in omarah. Prav zato, kot »svetinjice«, so jih pa prinašali v dar tudi svojim prijateljem in znancem za spomin in dokaz, da na božji poti v svojih prošnjah, molitvah in duhovnih daritvah nanje niso pozabili. Taki »odpustki« so predstavljali torej nekak ožji odnos med romarjem in obdarovancem: dokaz prijateljskih vezi in čuvstev so bili, podobno kakor so v 16. in 17. stoletju med plemstvom v tem oziru bile v navadi rodbinske spominske knjige (Stamm- bücher). Podobnost je postala še tem večja (dasi tu vmes ni no- benih neposrednih razvojnih vezi), ker se je izza srede 18. stoletja dalje začela med meščanstvom udomačevati sveta podobica kot spomin prijateljstva. Seveda je mogla postati sveta podobica to šele potem, ko je dobila primeren napis. Na ta način so se v tej dobi pojavile različne spominske podobice n. pr. v zvezi s krstom, birmo, godom, novo mašo, poroko ali zaroko. V tem slednjem oziru so zlasti stare prispodobe o božjem in človeškem srcu v veselih in lahkoživih desetletjih druge polovice 18. stoletja brez težave našle zvezo in prehod iz duhovnega v posvetno življenje. Podpisi in napisi na podobicah so bili že mnogo prej pogosto izraz pesniškega navdahnjenja. Pred sredo 18. stoletja pa ti stihi nikoli niso bili posvetnega značaja. Seveda jih je težko časovno pravilno določiti; le če je več stihov, se da včasih izluščiti okolje nastanka, deloma radi okoliščin, ki se morda omenjajo, deloma pa radi izrazitejšega literarnega časov- nega kolorita. Tudi pri nas so se kajpak takrat taka voščila (posebno še novoletna) udomačila. Saj Vodnik sam poje: »Za nov' let ne vem —' Prineslo kaj bo. — Ga mislim pregledat, — Oib letu povedat, — 188 Josip Mal: Kak dobro je b'lo.« Zopet ob drugi priliki pošilja za god cvetlico »... Vodnik, — Nemaren nje skrbnik.« Kar je bilo običajno med meščanskimi krogi, to je prišlo kaj kmalu v navado tudi med preprosto podeželsko ljudstvo. Na svetih podobicah srečujemo vedno češče n. pr. pod podobico sv. patrona voščila za god ali sploh drugačne iz prijateljstva porojene reke. Odtod dalje do čisto ljubavnih stihov in kitic je bil le kratek skok. Uporabljali pa so običajne, splošno znane kitice, posluževali so se torej izposojenih ali prevedenih stihov, pogosto pa sta si zaljubljenca ob slovesu napisala v spomin besede, ki so bile izraz in izliv najglobljih in naj taj ne j ših čuvstev. Naš »odpustek« pre- neha torej biti to, kar je bil nekoč, da bi s sveto podobico zbujal k pobožnosti in bil spomin na prejete duhovne dobrote. Prešel je marveč kljub pobožnemu liku na posvetno polje in postaja s svojimi napisi in stihotvorstvom deloma tudi že literarna zadeva. Nekatere kitice, ki bi pri božjepotnih sejmarjih mogel še danes nanje naleteti, so naravnost povzete iz Vodnikovih »kratkih in poskočnih«, ki jih je naš pesnik najbrž tudi za podobne namene priredil. Saj jih je večina od njih (blizu sto bo vseh skupaj) kakor nalašč s svojimi bolj ali manj prikritimi namigavanji prirejena za take napise na podobicah, posebno pa še na medičarskih in te- stenih izdelkih (mali kruhek iz okolice Škofje Loke!), ki so si jih zaljubljenci za šalo in za res ali pa tudi le za dvorjenje, ljubim- kanje in hudomušno spogledovanije medsebojno darovali ali po- šiljati dali. Vzemimo n. pr. samo nekatere Vodnikove kot so te-le: »Moj ljubi je ribič, — Na skalci sedi, — En trnek ponuja, — K' se rado lovi.« Ali »Prehentani Jaka! — Rad pije in je, — Vasuje in skaka, — Da baba ne ve.« Ali druga: »Okoli se vlači — Vse ljube noči, — Pri drugih se pači, — Le k meni ga ni.« Zopet drugo tare zavist: »Je lepa, je mlada, — Pa nima moža, — Je grda, je stara — Pa ima po dva.« Sledeča dvori dekletu, češ: »Je bela ko mleko, — Rdeča ko kri, — Zaljubljeno gleda, — Na smeh se drži.« Druga pa zbada: »Kopati ne morem, — Orati ne znam, — Dekleta bi ljubil, — Al' to me je sram.« Itd. Da taki stihi niso bili več primerni za napise »odpustkov« s sveto podobico, to je popolnoma jasno. Ena Vodnikovih na to menda naravnost kaže: »Le tista bo ljubca moja, — Ki cukrasti gobček ima.« Na »malih kruhkih« in drugih medičarskih izdelkih, ki so prišli baš v tej empirski in bidermajerski dobi v navado. Božjepotni spomini in »odpustki«. 189 pa so bili razposajeni napisi mogoči. Zelo mnogo takih zaljub- Ijenskih napisov za sladkarije je napravil »Čbeličar« Miha Ka- stelic. Ritem jim ni tako lahen in vihravo - razposajeno poskočen kakor pri Vodnikovih. Manjka jim pravega notranjega doživetja in občutja; ostajajo zato pri površju in so često bolj prisiljeno okrogli in psevdonarodno fantovski.^ Naravno, da so cerkvena in božjepotna predstojništva opolzke in poltene napise skušala zatirati. Ako so jih medičarji in sejmarji na stojnicah in šotorih očitno prodajali, se je neredko pripetilo, da je odločen duhovnik sam ali s pomočjo cerkovnika pobral s sladkarij vse količkaj spotekljive napise in jih sežgal. V dobi vladajočega strogega janzenizma se je najbrž kaj takega prav pogosto dogodilo. Ko pa je avstrijska vlada 1. 1855. sklenila s Cerkvijo konkordat, se je duhovščina mogla celo naravnost skli- cevati na § 9., ki določa, da bosta Cerkev in država skrbeli, da se ne bodo širile knjige in tiskovine, ki so nevarne veri in nravnosti. Oprt na to točko konkordata in glede na konkretno pritožbo vikarja Al. Pibernika iz Loškega potoka je poleti 1858. prosil ljubjanski škof Wolf deželno vlado za odpomoč zoper razvado, da ob cerkvenih proščenjih, romarskih in tržnih dneh prodajajo branjevci in sejmarji slaščičarske in medičarske izdelke, ki da so opremljeni z nenravnimi napisi, ki žalijo neomadeževani čut mla- dine. Škof je v dokazilo predložil troje napisov, ki mu jih je kot corpora delicti poslal vikar Fibernik in ki se glasijo tako-le: 1. Sladko je ljubiti. Slajši ko med Žnablice kušniti Svojmu deklet'. 2. Preljuba moja ljubca ne misli. De je vse res, kar teb' ljudje govore. 3. Kolko noči sva prevasvala, Ljubca moja ne si mi še serca dala. Škof Wolf je menil, da so ti napisi spotekljivi in če se taka ljubimkanje in nenravnost vsebujoča roba po deželi javno pro- daja in v roke mladine pride, potem pač ne more biti drugače, da ' Prim. o tem Grafenauerjevo označbo v Slov. biogr. leksikonu, str. 434. — Za razvoj svete podobice vobče gl.: Adolf Spamer, Das kleine Andachtsbild vom XIV. bis zum XX. Jahrhundert. München, 1930. 190 Josip Mal: otopi Čut za dobro vzgojo in nrav in da se pokvarjenost med mladino vedno bolj širi. Sklicujoč se na konkordat prosi zato škof dalje, naj deželna vlada po orožnikih in okrajnih oblastvih strogo nadzoruje kramarje, da ne bodo ob semanjih dneh in ob shodih prodajali slaščičarskih, medičarskih in drugih igračnih izdelkov z nespodobnimi napisi; če pa bi se to kljub temu do- godilo, naj se jim tako blago zapleni in zoper nje uvede zakonita preiskava. Pri vladi je referent kajpak moral ugotoviti, da so konfisci- rani napisi le relativno spotekljivi, sicer pa niso takega značaja, da bi bilo treba prodajalca kaznovati in blago zapleniti.^ To mnenje pa so potem izčrtali, ker je bilo treba o storjenih ukrepih poročati tudi ordinariatu in bi bilo za vlado neprijetno pokazati, da se ne strinja docela s škofovo sodbo. V rešitvi je zato vlada ukrenila preventivno pot: policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani in okrajnima uradoma v Postojni in Novem mestu je naročila, naj pazijo na tamošnje tiskovine, da na takih napisnih listkih za medičarje ne bo nič takega, kar bi ne bilo v skladu s § 25. tiskovnega zakona z dne 27. maja 1852; pred izdajo naj se tiskovine vestno pregledajo in vse, kar ni neoporečno, prepove. Seveda so tudi ostala okrajna oblastva po deželi dobila naročilo, naj budno pazijo, da se ob shodih in semanjih dneh ne bo prodajalo blago z napisi, ki so nemoralnega značaja. Prodajalce je treba v danih primerih opozoriti, da spo- tekljive napise odstranijo. Ako pozivu ne bi ugodili, naj se gra- jano blago brez prizanesljivosti zapleni. — O tem ukrepu je deželno predsedstvo obvestilo škofijski Ordinariat, vmivši mu obenem tudi vlogo župnika Pibernika.* V gornjih vrsticah sem hotel opozoriti na panogo umetnost- nega udejstvovanja, ki je bila doslej pri nas prilično zanemarjena. Jesenska razstava cerkvene umetnosti v prostorih ljubljanskega velesejma 1. 1933. je v grafičnem oddelku pokazala tudi nekaj razvoja nabožne podobice na Slovenskem. Dala je pobudo, da je poleg maloštevilnih dotedanjih zbirateljev in ljubiteljev te in- 2 Saj se ne dajo primerjati n. pr. z Vodnikovo zasoljeno zbadljivko: O joj, o joj! — Moj d'viški stan — Sinoč je bil — Na slam'co d'jan. 3 Muzejski arhiv v Ljubljani, odd. Predsedstveni spisi ilirskega gubernija, št. 3010 de a. 1858. Božjepotni spomini in »odpustki«. 191 timne umetnosti, ki je v zadnjih stoletjih bila namenjena pred- vsem za kmetski konsum, bila priličena kmetskemu okusu in jo je treba zato uvrstiti med ljudsko umetnost, postal na to stroko pozoren še marsikdo drugi. Po tem, kar sem omenjal glede razvoja nabožne podobice, pa bo treba, da se oziramo razen na estetsko, umetniško stran upodobitve tudi na pripisana voščila in posvetila: poleg likovne strani bo treba torej v večji meri kot doslej upoštevati tudi be- sedno stran. Pri slaščičarskih in testeninskih izdelkih empirske in bidermajerske epohe mo videli, da so (tiskane) napise prispevali odlični avtorji iz naše literarne zgodovine. Mnogo teh stihov srečamo na božjepotnih stojnicah še današnji dan. Ako začnemo sistematično zbirati gradivo, bo polagoma mo- goče doseči prav zanimivo zbirko sentenc, ki so živele in prehajale od roda do roda. Bo to zanimiv narodopisni prispevek za spozna- vanje mišljenja in čuvstvovanja preprostega ljudstva, zrcalo bo različnih dob in paleta, iz katere bodo odsevale barve in oblike duševnega življenja. Saj so ti napisi spremljali mladega človeka v vseh njegovih srčnih taj nah, željah in težavah. Stihi so mu bili često v spodbudo in v tolažbo; pogosto pa veje iz njih prav samo- nikla hudomušnost in zabavnost. Iz starih podobic bosta odsevali predvsem vera in upanje, na novejših predmetih bo prevladovala ljubezen, da se v prenesenem pomenu iiresničijo svetopisemske besede: najmočnejša med njimi pa je ljubezen. Pri močno razviti tehniki in ostri gospodarski borbi za ob- stanek živi današnji človek v stalni živčni napetosti. V dobi tele- grafa, telefona, radija, železnice in letal je še vedno neugnan, še vedno išče novih načinov, da prometne ini občevalne možnosti še pospeši in še izpopolni. Brnenje stroja, — to je srčni utrip današnjega človeka, ki si je izbral stroj za svojega gospodarja in je v celem ustroju današnjega načina življenja sam zapadel in podlegel stroju. Tak upehani čas človeku ne da priložnosti, da v tihem premišljevanju prelista preostale priče verskega, umet- nostnega in gospodarskega življenja svojih prednikov. Tisti malo- številni, ki jim je bilo vrojeno nagnjenje ali, ki so drugače po- klicani, da čuvajo ljudsko in narodno dediščino, naj zato skrbijo, da se vse te priče prošlega življenja pravočasno zberejo, »da konca ne vzamejo«. 192 Josip Mal: Božjepotni spomini in »odpustki«. Résumé. Wallfahrtsandenken (odpustki). Der Verfasser bespricht das kleine Andachtsbild in Verbindung mit geistl. Ablässen (slovenisch: odpustek). Er verfolgt weiter die Wandlung des Begriffes Ablass(-bild) im ursprünglichen geistl. Sinn zum dinglichen, wo im Slovenischen »odpustek« das Marktgeschenk, als Erinnerung zu- gleich an die vollzogene Pilgerfahrt bedeutet!. Um die Mitte des 18. Jhs. wird das Andachtsbild in Verbindung zu den verschiedensten Beziehungen des häuslichen und gesellschaftlichen Lebens (Taufe, Firmung, Ehe, Verlobung, Primiz u. s. w.) gebracht: es wird — besonders noch durch entsprechende Widmungen und passende Aufschriften — zum Freundschaftsbild. Die Aufschrifitien werden mit der Zeit ausschliesslich weltlichen Inhaltes und besonders von der Ju- gend gerne als neckende Verständigung benützt. Zu solchen Zwecken eignen sich die Andachtsbilder nicht immer gut. Da kam gerade recht die in der Empire- und Biedermeierzeit auf- getauchte Sitte der Brotteigmodellierungen, des verschiedenartigsten kleinen Zuckerwerkes und Spielzeuges, was alles mit Aufschriften ver- sehen wurde. Gegen unpassende und unmoralische Devisen haben sich kirchliche Kreise gewehrt, wovon der Verfasser ein konkretes Beispiel liefert und zugleich auf die volkskundliche Bedeutung und Notwendig- keit des Sammeins der »odpustki« mit deren Aufschriften hinweist. KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE. Etnografski muzej v Ljubljani 1. 1934. življenje Etnografskega muzeja je teklo in se razvijalo po programu objavljenem v prejšnjih letnikih »Et- nologa« in zato se ga ne ponavlja. Pri- pomniti pa se mora, da je tesnoba za- voda in nedostatek prostorov vse bolj občuten zaradi povečanja zbirk in bi- blioteke. Država, banovina in narod bi morali poskrbeti za stavbo, ki bi odgovarjala potrebam našega znan- stvenega zavoda, kjer bi se shranil in zagotovil celokupen inventar ljudske kulture v Dravski banovini in sosed- njih ozemljih. Etnograski muzeji so vendar ogledalo duše in produktivne- ga dela kakega ljudstva! Kaj naj po- čne uprava samo z eno razstavno dvo- rano, ki služi obenem tudi za maga- ciniranje?! Direktor muzeja, dr. N. Županič je vodil upravo, razdeljeval uradnikom zaposlitev, kupoval in pridobival fol- klorno zanimive predmete, vodil je korespondenco z domačimi in inostra- nimi instituti in učenjaki in kar je glavno uradno prepisko med muzejem in Ministrstvom Prosvete odnosno Upravo Dravske banovine. Nadaljeval je paleo-etnološke studije s posebnim ozirom na Slovane, urejeval je glasilo muzeja »Etnolog« prikupljajoč zanj gradivo in sodelavce. Danes je »Etno- log« poznan po vsem kulturnem svetu. Personalni status. Direktor muzeja: dr. Niko Župa- nič, Ulji, bivši minister. Kustos: mesto nepopolnjeno. Restavrator: Maksim Gaspari, X. Preparator: Drago Vahtar, X. Provizorna služiteljica: Frančiška Furlan. Etnografskemu muzeju na delo prideljen: Ivan Simonič, diplom, filo- zof (1934). V začetku leta 1934 je uprava ku- pila za zbirko več starinskih predme- tov: slike na steklo, eno zibelko, eno rezljano leseno palico iz 1. 1714, ne- kaj komadov ljudske plastike, zlasti pa lepo in zanimivo kolekcijo 7 oljna- tih slik sv. zakramentov, na katerih so vpodobljeni Slovenci v narodni noši iz začetka 19. stoletja (Layerjeva šo- la). Dalje je pridobljena 1 plastika v lesu »Marija z angelji« in tipična ljud- ska skulptura Lorenca Ergarja samo- uka iz Nasovč »Marija pelje v tempelj Jezusa«, nadalje je kupljeno 15 origi- nalnih panjevih končnic in nekaj važ- nih publikacij za muzejsko knjižnico. G. Fr. Roje je ponudil upravi E. M. oljno sliko »pri znamenju«, katero smo kupili kot rariteto primitivnosti slikarja-samouka. Kupljen je tudi lep vezen pas za ziljsko žensko narodno nošo. Dalje je nabavljena za zbirko plastična lesena soba Sv. Gregorja v nadnaravni velikosti, delo narodnega podobarja iz Savinjske doline ter pet starih svilenih rut. Pridobljena je tudi stara slovenska kmetska skrinja iz 1. 1852., ki je sicer slabo ohranjena ven- dar pa zanimiva radi dekorja slikanih rož, kakor tudi lesena rezljana pipa v ribji obliki iz okolice Celja; dalje olj- nata slika očeta Andreja Smoleta, ka- tero je dobil g. Fr. Cvek 1. 1926 v vasi Koritka pri Vel. Loki, itd. Restavrator M. Gaspari je bil za- poslen s popravljanjem starih in po- kvarjenih slik, s pisarniškimi posli, protokoliranjem aktov in pisanjem in- ventarja, dalje fotografiranjem Ijud- 13 194! Kronika, referati in kritike. skega življenja in kmetskega orodja in druge plastike. G. Gaspari je izdelal oljnato sliko »Slovenka« za češko na- rodopisno društvo iz Plzna kot proti- dar Etnografskega muzeja za 5 lutk v narodnih čeških nošah. V septembru 1934. je bila ta slika izročena deputa- ciji »Narodopisne Společnosti« iz Plzna in to na čehoslovaškem konzulatu. G. restavrator je parkrat spremljal uprav- nika muzeja na uradnem potovanju. Preparator D. Vahtar je poprav- ljal slike na steklo, kmetsko plastiko in razne druge predmete. Od časa do časa je bil zaposlen v fotografskem laboratoriju z razvijanjem in kopira- njem fotografskih plošč. Dalje je sna- žil, prezračil in konserviral tkanine in narodne noše iz zbirke. V spomladi in poleti je bil muzej pogosto obiskan od pojedinčev in od korporacij iz tuzemstva in inozemstva. Celi razredi ljudskih šol, gimnazij, akademij, gospodarskih in gospodinj- skih šol so prihajali v muzej in ogle- dovali etnografsko zbirko z velikim za- nimanjem. Tudi vojska ni izostala ampak so prihajali vojaki v oddelkih pod vodstvom svojih oficirjev. V mar- cu so si ogledali muzejske zbirke dija- ki državne obrtne šole pod vodstvom g. I. Franiča. V aprilu je posetilo mu- zej češko pevsko društvo »Smetana« in v maju je bil zavod počaščen z obiskom srbohrvatskega književnika I. Kosor-ja in njegove gospe soproge Ivanke iz Londona. V juliju so prišli v muzej slovenski abiturienti iz Ce- lovca pod vodstvom g. dr. Felaherja. Sprejel jih je upravnik z lepim nago- vorom ter jih peljal po posameznih oddelkih. Tudi lužičko-srpski muziko- log B. Krawc (Schneider) je posetil muzej Muzejska uprava je bila često na- prošena povodom razstav, da posodi več ali manj predmetov. Tako je di- rektor meseca jan. 1934 konferiral z narodnimi damami o historični izložbi narodnih vezenin. Ob priliki priredi- tev »Jadranske Straže« posebno pri plesih v narodnih krojih sicer nismo izposojali narodnih oblek ali smo po- magali z informacijami glede noš. Proš- nji »Čebelarskega društva« v Ljubljani je uprava dovolila fotografski posne- tek in reprodukcijo slike po originalu P Žmitka; »Janšin dom na Breznici«, kateri je razstavljen v E. muzeju. Me- seca maja je »Splošno žensko društvo« priredilo v muzejskih prostorih zgo- dovinsko razstavo ženskih ročnih deU za katero je uprava posodila več to- zadevnih predmetov iz svoje zbirke. Razstavo je posečal direktor, restavra- tor pa je pomagal pri aranžiranju. Ne- kaj etnografskih predmetov je bilo po- sojeno tudi razstavi na Velesejmu, ki jo je priredila »Zveza gospodinj« v Ljubljani. Meseca maja je prispelo v Ljubljano bolgarsko pevsko društvo- »Rodna pesem« in si je tudi ogledalo, muzejske razstave. Celo leto so se oglašali jugoslovanski in inozemski učenjaki v muzeju, ali imen ne nava- jamo. , Drugi dan po tragični smrti Nj. Vel., Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini- telja je muzejsko činovništvo priseglo pred direktorjem zvestobo in vdanost novemu kralju Petru II. dne 10. okt., 1934. predpoldne v muzeju in zapisnik, o prisegi je bil poslan kr. banski upra- vi. Direktor, dr. Zupanić, je poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu dalj- šo sožalno brzojavko. IV. Mednarodni bizantinološki kongres v Sofiji, 1934. Etnografski muzej je bil po svo- jem direktorju dr. Zupaniču zastopan na IV. mednarodnem bizantinološkem kongresu v Sofiji, ki je trajal od 9. do 16. sept. 1934. v Sofiji sami in od 16. do 20. sept, v obliki znanstvenih Kronika, referati in kritike. 195 ekskurzij v Plovdiv, Trnovo, Preslav, Abobo, Plisko, Madaro in Varno od- nosno Mesemvrijo na Črnem morju. Jugoslovanska delegacija je bila šte- vilna (preko 30 oseb) in je častno za- stopala našo kraljevino. Jugoslovanski delegati so bili povsod prijazno spreje- ti kot rodni bratje in videlo se je da se je začela pri politično odtujenih Bol- garih vračati zavest jugoslovenske so- rodnosti in vzajemnosti. Pri otvoritvi kongresa v avli sofijske univerze, je bil navzoč sam kralj (»car«) Boris 111., a za Jugoslavijo je imel pozdravni go- vor prof. dr. Ferdo Šišić iz Zagreba. Sledil je teden predavanj, podeljenih na več sekcij. Dr. Županič si je vzel za predmet predavanja iz belokranj- skega pripovednega zaklada o Grkih, k; so bili velikani. To snov je obdelal pod naslovom: Ime Grk v pomenu ve- likana pri Belokranjcih v kraljevini Jugoslaviji. Predsednik pripravljalnega odbora za bizantinološki kongres je bil univ. prof. Zlatarski, a generalni tajnik prof. univ. Bogdan Filov, ki sta vodila kongres ob splošni zadovoljnosti vseh mnogobrojnih udeležencev iz celega kulturnega sveta. Pri tej priliki ne smemo pozabiti ni osobja arheološke- ga in ni etnografskega muzeja v So- fiji, ki je bilo ves čas pri roki kongre- sistom in pri tolmačenju starin ter folklore in pri pokazivanju znameni- tosti in zanimivosti bolgarske prestol- nice. Naj omenim v prvem redu oba upravnika muzejev gg. dr. Popova in dr. Kostova ter kustose gg. I. Velkova, V. Mikova, K. Mijateva ter prof. univ. V. Beševlieva. Za harmonijo in dobro voljo med kongresisti so skrbeli du- hoviti Belgijance g. univ. prof. Gre- goir, Danec Dyggve, Grk Keramopu- los in Italijan S. G. Mercatti, a za po- tolaženje znanstvene radovednosti in lakote gg. A. A. Vasilev iz Madisona v Ameriki, g. Moravcsik iz Budimpe- šte, N. Okunev iz Prage, P. Skok iz Zagreba, G. Millet iz Pariza itd. V Trnovu je razkazoval starine g. V. Nikolov, tamošnji ikonservator a v Varni poznani arheolog K. Škorpil in njegov pomočnik Velkov. Udeleženci IV. bizantinološkega kongresa so doživeli redko gostoprim- stvo kakor v Sofiji tako tudi po dru- gih mestih v Bolgariji. Sam Kralj Bo- ris III. je pozval kongresiste na dvor na zakusko kjer se je prav po do- mače, na prav demokratski način raz- govarjal z mnogimi člani kongresa. Po- sebno se je zanimal za jugoslovansko delegacijo in je mnogega počastil z ogovorom ali kakim vprašanjem. Od Jugoslovenov je prišel prvi na vrsto dr. Županič, potem dr. Cankar in še drugi. Ni bilo ni enega večera, ki ne bi bil izpolnjen s kako prireditvijo, bi- lo večerjo, zakusko, koncertom, gleda- liško predstavo. V katedrali Aleksan- dra Nevskega so bile prirejene večer- nice s petjem, da so gosti mogh čuti bolgarsko cerkveno muziko. V Plovdivu so sprejele kongresi- ste civilne in vojaške oblasti in pri večerji se je trlo odličnih meščanov, k; so želeli videti in slišati kongresiste. Razen o bizantinologiji se je govorilo največ o jugoslovanski vzajemnosti in bratstvu, ker so bili neslovanski ude- leženci kongresa večinoma že iz Sofije odpotovali domov so bili Slovani naj- močnejša skupina. G. prof. Petković je govoril angleško in srbsko, a dr. Zupanić je imel po kratkem pozdravu v angleščini daljši govor o slovenskem jeziku proslavi ju j oč solnčno dolino Marice kjer sta bila baje rojena Dionyzij in Orfej. Končni akord go- vora je izzvenel v veličanju sorodno- sti in bratstva ter medsebojne ljubavi med Bolgari in ostalimi Jugoslovani. Isto se je ponavljalo v Trnovem, Pre- is* 196.J Kronika, referati in kritike. slavu in Varni, kjer se je ostanek kon- gresistov razšel na vse vetrove. Za jugoslovenski del kongresistov je Varna vzbujala posebna čuvstva ne toliko radi bogatih arheoloških izkopa- nin v muzeju, ampak bolj kot skrajna vzhodna točka ija svobodni jugoslo- vanski zemlji, katero obliva na zapa- du sinji Jadran na vzhodu pa črni Pont. Ljubljana in Varna, dve jugo- slovenski sestri, ki nalik na Pallas Ateno stojite na straži na skrajnih točkah slobodne jugoslovenske zemlje, obe enako lepi, obe enako veliki (70.000 duš). Okolo 35 ur se je treba z brzo- vlakom voziti od Ljubljane do Varne in vedno se vozimo po svojem, kjer žive ljudje istega rodu, iste krvi in jezika. To treba da rodi v jugoslo- venskih srcih zavest veličine in bodoč- nosti, če nas sreča pamet in se spora- zumemo v vsem in vsečem. Ta narod da lahko vojsko nekaj milijonov in to junakov od oka, krepkih, zdravih neizčrpanih. In kultura bodočnosti! Nikjer na svetu nimajo toliko primi- tivnih začetkov materialne in dušev- ne kulture kot pri južnih Slovenih in treba je samo vcepiti žlahtni sad na pripravljene lesnike in druge divjake, pa da dobimo vrt v katerem bo vonjalo pomešano cvetje orijenta in okcidenta, da se bo svet čudil. Take in enake misli in želje je vseboval govor dr. Nike Županiča pri poslovilnem kosilu v Varni,* dne 20. septembra 1934. Go- vor, ki je bil sprejet od delegatov od varnskih meščanov s šumnim odobra- vanjem. V imenu mesta je pozdravil goste bizantinologe podžupan, g. Ger- čo Gerčev, ki se je odzval dr. Župa- niću v jugoslovenskem tonu in je vpričo vseh prisotnih z njim izmenjal poljub narodnega bratstva. * O obisku bizantolosfov je poročal varnski dnevnik .BapHeHCKa FIoiUTa", god. XVIII., broi 5702, str. 5703., Vama 1394. Dvajsetletnica niške deklaracije (1914 — 7. XII. — 1934). Slovesna izjava srbske vlade pred Narodno skupščino dne 7. dec. 1914 je velik zgodovinski dan za Slovence in južno Slovenstvo v obče. Kako važno vlogo je pri tem dogodku dodelila uso- da dr. N. Zupaniču, sedanjemu direk- torju Etnografskega muzeja v Ljublja- ni, o tem piše »Jutro« (letnik XV., štev. 281, od 7. XIL 1934) sledeče: »Da- nes pred dvajsetimi leti, dne 7. decem- bra 1914., je tedanja srbska vlada slo- vesno izjavila pred Narodno skupšči- no, da je njen vojni cilj osvobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, bratov po krvi in jeziku. Ta deklaracija je ogrom- nega pomena za našo nacionalno zgo- dovino, posebej še za zgodovino Slo- vencev. V nji se namreč prvič omenja osvobojenje Slovencev kot cilj v sve- tovni vojni. Ime Slovencev je prvič prodrlo v oficielni mednarodni diplo- matski svet, kjer je bilo poprej do malega neznano. Marsikateri diplomat je moral listati po leksikonih, preden je popolnoma razumel pomen te dekla- racije, ki so jo brzojavne žice razširile iz starodavnega Niša po vsem svetu. Prva javna, službena izjava kralje- vine Srbije o vojnih ciljih je proklama- cija vrhovnega poveljstva srbske voj- ske z dne 4. avgusta 1914. Tu se po- ziva srbsko vojaštvo, naj stori svojo dolžnost v obrambi domovine Srbije in da naj zdrobi avstro-ogrske verige, v katere so vkovani bratje Srbi in Hr- vati. Naštete so bile vse dežele, ki naj bi se osvobodile in spojile s Srbijo v eno državo. Imena Slovencev in slo- venske zemlje v tej proklamaciji še ne najdemo. 2e štiri mesece pozneje je nastopil preobrat: v deklaraciji, ki jo je podala 7. decembra srbska vlada pred Narod- no skupščino v Nišu, se omenjajo tudi Slovenci, in naša zemlja je bila vklju- čena v bodočo Jugoslavijo, čije ustva- Kronika, referati in kritike. 197' Dr. Niko Županić. ritev je postala vojni cilj težko preiz- kušene, a junaške Srbije. Deklaracija z dne 7. decembra 1914 je pomenila pogumno in krepko gesto; zdelo se je, da je mali David zažugal ogromnemu Golijatu. V antantnih dr- žavah je vzbudila pozornost, politiki in vojaški krogi so pričeli po zemljevidih iskati obrisov bodoče države, ki naj se zbere okrog piemontske Srbije. Na Du- naju so seveda smešili in zaničevali po- gumno niško deklaracijo. Ne pozabi- mo, da je ime Slovencev prvič prišlo v deklaracijo srbske vlade takrat, ko je na ruski in francoski fronti grmelo tisoče topov, ko je avstrijska vojska besno bombardirala Beograd in naska- kovala Srbijo od Save in Drine! Poslej so se zanimali za slovensko usodo v bližnji bodočnost poleg tujih specijalistov pred vsem srbski politiki in državniki. Povprečen Srbijance ni imel dotihdob pravega pojma o nas, mnogi so nas zamenjavali s Slovaki in celo srbski geografi so na začetku sto- letja rabili o naših mestih nemška ime- na (Cilli, Görz itd.). Kako je prišlo do tega, da so bil/ v niško deklaracijo sprejeti Slovenci, ki jih prva izjava Srbije o vojnih ciljih in o narodnem osvobojenju sploh ne omenja? Zasluga za to gre našemu rojaku dr. Niku 2upaniću, iki je bival že dolgo pred vojno v Srbiji. Tretjega dne po odklonitvi avstro-ogrskega ultimata je dr. Županič odpotoval v Niš in bu- dno zasledoval usodni razvoj vojnih in političnih dogodkov. Ko je v Nišu ci- tai proglas vrhovnega poveljstva srb- ske vojske in opazil, da smo Slovenci popolnoma pozabljeni, se je nemudo- ma obrnil do ministrskega predsednika in zunanjega ministra Pašiča. Ko je po- vedal Pašičevemu tajniku, da bi hotel govoriti z ministrskim predsednikom o Slovencih, mu je Pašič sporočil, da ga v tej zadevi ne more sprejeti, ker bi bila vsaka beseda o tem prezgodnja. Dr. Niko Županič pa ni miroval. Skušal je prepričati svojega prijatelja, tedanjega prosvetnega ministra Ljubo Jovanoviča, da je treba upoštevati tu- di Slovence. Jovanovič je bil vseuči- liški profesor in zgodovinar, zato je dr. Županič upravičeno upal, da se bo zainteresiral za našo zadevo. Minister Jovanovič je naposled res priznal, da Jugoslavija brez Slovencev ne bi bila Jugoslavija, in je obljubil svojo po- moč. Takoj nato je Županič pridobil za svoj načrt zgodovinarja in držav- nika Stojana Novakoviča in njegovega kuma Ljubo Kovačevića, člana srbske akademije znanosti. Tudi ta dva znan- stvenika in državnika sta poprej le slabo poznala položaj Slovencev. Sedaj se je akcija za sprejem Slo- vencev v osvobodilne načrte srbske vlade že utrdila in razširila. Za njo so se po argumentih dr. Županiča zavze- mali Voja Veljkovič, Stojan Protič in slavni geograf Jovan Cvijić. Velika opora jugoslovenskega pokreta je bil tudi pomočnik zunanjega ministra Jo- 198 Kronika, referati in kritike. ca Jovanović, poznejši poslanik v Lon- donu. Z njim se je dr. Županić več- krat sestajal in mu dajal podatke o Slovencih. Tak njegov elaborat so po- tem prevedli v francoščino in angle- ščino ter ga dajali poslanikom in dru- gim diplomatskim uradnikom, ki so od- hajali v Pariz in London ter v Ame- riko. Seveda so dr. Zupaniču pomagali tudi srbski novinarji in drugi kulturni delavci, zlasti direktor takratnih »No- vosti« Savčić in menih Kaleniškega sa- mostana Milan Mitič, ki je spisal celo serijo člankov o Slovencih. Skupnemu naporu in delu dr. Žu- paniča in novih prijateljev našega osvo- bojenja gre zahvala, da je naposled Nikola Pašić spoznal pomen Slovencev za bodočo Jugoslavijo in nas sprejel v vladno deklaracijo. Izjava srbske vlade dne 7. decem- bra 1914, je začrtala politiki Srbije no- vo smer. Samo na tej osnovi se je mo- gel pozneje ustanoviti »Jugoslovenski odbor v Londonu«, ki je s podporo srbske vlade intenzivno deloval za osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugo- slovenov od Soče do Vardarja, od Ja- drana do Dunava. Za nas Slovence je bila deklara- cija srbske vlade pred dvajsetimi leti eden največjih dogodkov v vsej naši zgodovini. Nakazala je pot v bodoč- nost, izpremenila upe in sanjarije na- ših najboljših mož v vojni program ene izmed vojskujočih se držav. Če- prav je Srbija izvršila ta zgodovinski program s pomočjo svojih močnih za- veznikov, je vendar bila moralna sila njene izjave pred dvajsetimi leti ogromna zlasti za Slovence, ki so bili v antanthih deželah neznani. Mejniki habsburškega cesarstva so se globoko potresli in nad našo zgodovinsko uso- do je posinila zarja svobode.« Za ta jubilej niške deklaracije se je zanimala širša javnost spominjajoč se dr. Županiča, bivšega člana »Jugoslo- ] venskega odbora v Londonu«. Tako- ga je n. pr. občina Gradac v Beli Krajini izbrala dne 9. XII. 1934 za svojega čast- nega občana. »Jutro« (od 14. XII. 1934) poroča o tem: »Dr. Niko Zupanić — častni občan občine Gra- dac. V proslavo 20 letnice niške de- klaracije je imel odbor občine Gradac v Beli Krajini v stari šoli v Podzemlju slavnostno sejo, na kateri je izvolil svojega rojaka, bivšega ministra dr. Ni- ka Županiča, ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani, kot prvoboritelja za osvobojenje in ujedinjenje Sloven- cev s Srbi in Hrvati za svojega čast- nega občana. V šolski učilnici, kjer je dr. Županić prejemal prve nauke, je predsednik občine g. Peter Pezdirc raz- ložil občinskim odbornikom veliki po- men niške deklaracije in zasluge dr. N. Županiča. Na predlog gosp. župana je nato občinski odbor soglasno izvolil g. dr. N. Županiča za častnega obča- na občine Gradac v Beli Krajini, da s tem dokumentira svoje priznanje in hvaležnost možu, nesebičnemu propa- gatorju jugoslovenstva v najtežjih zgo- dovinskih časih.« Jože Rus, Kralji dinastije Svevladi- čev — najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov 454-614; 8», str. 207, Univerzi- tetna tiskarna J. Blasnika nasi, Ljubljana 1931. Naslovi pisanih del povedo njihovo vsebino na najkrajši način in kakor v na- šem primeru napoveduje avtor, bi imela biti dinastija Svevladičev najstarejša di- nastija Hrvatov in Srbov v dobi 454—614 po Kr. S tem se napoveduje novost, na- ravnost senzacijonalno odkritje na polju jugoslovenske zgodovine, ki v veliko draži radovednost strokovnjaka in povprečnega intelektualca. Določitev časa vladanja te do sedaj nepoznane dinastije na leta na- tanko pa stopnjuje radovednost do ne- strpnosti, ker je doba jugoslovenske zgodovine V.—VII. stoletja temna zaradi Kronika, referati in kritike. 199 siromaštva izvirov. Celo za VIII. stoletje se redko najde kak siguren dogodek in njegova letnica. Tako bi mogel čitalec Rusovega dela pomisliti v prvem trenotku, da je avtor našel kake nove, do sedaj nepoznane izvore, ali pa, da je na izredno ostroumen način pretolmačil do sedaj poznane historične dokumente. Na vsak način zahteva pretencijozni naslov knjige mnogo od pisatelja, ako noče doživeti razočaranja pri znanstveni kritiki. Avtor piše takoj v uvodu, da je imela paleo-etnologija opraviti samo s Trako-Iliri in Kelti, kot z narodnimi ma- sami, a z Grki in Rimljani kot višjima socialnima in upravnima slojema. To ne stoji, ker se je že večkrat pisalo celo v domači paleo-etnologiji, da so pred pri- hodom indoevropskih Tračanov in Ilirov stanovali na tleh današnje Jugoslavije alarodski (jafetitski) rodovi, ki jih znanost zaznamuje skupno kot Pelazge. To nearij- sko prebivalstvo pa je le navidezno izu- mrlo, ker se še danes latentno v izvestni meri krvno manifestira v Jugoslovanih (cf N. Zupanić, Tragom za Pelaz- gima, Zagreb 1922; Les premiers habitants de pays Yougoslaves, Paris 1919). Zgodovinar lahko govori o Rimljanih, etnolog pa pozna Italike odnosno Latine. Umestna pa je trditev, da mnoštvo malih regionalnih antropo- geografskih celic na prostranem, kli- matsko in pedološko neugodnem gorskem področju Dinarskega Krasa ni moglo biti po sebi zaželeni cilj velikim osvojevalcem in zmagovalcem ljudstva in da često niso smatrali za vredno, prelivati kri za to malo prikupljivo ozemlje Zato je ra- zumljivo, če antični historiki in kronisti zelo redko omenjajo dinarske dežele. Stara Dalmacija s svojimi gorami, malimi kotlinami in ozkimi rečnimi dolinami je nudila boljše pogoje za mirno življenje malih družin in za čuvanje starih ljudskih kultur in etničnih posebnosti Odkritje starokršćanske cerkve v Brezi (22 km severovzhodno od Sarajeva) je dalo g. Rusu povod, da predpostavlja etnografsko in kulturno življenje Vzhodnih Gotov na tleh antične Dalmacije pred in do vladanju kralja Teoderika „Velikega", ker da je dr. Čeremošnik tam odkril zgradbe z atributi gotskega stavbnega sloga. Posebno se poziva na rune, vdol- bene na cerkvene stebre, ki naj predstav- ljajo gotski alfabet. No, kdor ima priliko opazovati arhitektonske ostanke cerkve iz Breze, ki pripadajo verjetno kraju V. sto- letja po Kr., bo težko na njih našel svojstva gotskega sloga, četudi morda napis pred- stavlja gotski alfabet. G. Rusu je tako imenovani Letopis Popa Dukljanina (glava I—V) najvažnejši izvor za histerijo Gotov v Dalmaciji, če- tudi jenjegovnajnovejši komentator, Ferdo Šišić, popolnoma nasprotnega mišljenja, da nima namreč ime Got pri Dukljaninu nikake neposredne zveze z istinitimi Goti in da ima samo simbolično značenje za barbarskega napadalca, osvajalca tujega imetja, heretika in malikovalca. Pojem Got je po Račkem in Šišiću prenesen na Slovène kot naslednike Gotov v Dal- maciji, ki so nekoliko kasneje istotako vpadli v to ozemlje in ga oteli tamošnjim Romanom. Avtor stavi F. Šišiću vprašanje, kaj je treba razumeti pod začetkom zgo- dovine Hrvatov in Srbov, da li IX. stoletje, ko se prvikrat javlja ime Hrvat in Srbin na pisanih dokumentih : ali megleno vreme bizantnskega carja Heraklija (610—641) ali predslovenska doba Dalmacije, na ka- tero pokazuje tradicija domačih kronik? Avtor misli dokazati, da je treba iskati začetek hrvatske in srbske zgodovine že v predslovenski dobi te dežele (str. 16). Po bitki na reki Netadu (454 po Kr.) se začne politično življenje države Vzhod- nih Gotov (Greutungov) v Panoniji, katero jim je kot federatom formalno dodelil car Markijan. Oblast nad posameznimi deli te vazalne države so si razdelili bratje iz dinastije Amalovićev: Valamer, Teodi- mer in Vidimer, sinovi Vandalarija, brata nekdanjega kralja Torismunda iz časa 200 Kronika, referati in kritike. pred padcem pod Hune. Po razlagi Jor- danisa po g. Rusu, je Valamer vladal v Sremu, Teodimer okoli Blatnega jezera in v ozemlju severno od tega jezera, Vi- dimer pa v Slavoniji, bosanski Posavini in še dalje proti zapadu. Jordanisova Aqua nigra znači pri g. Rusu porečje Kolubare, kjer se je nahajala trojna meja izmed rimskih provinc Dalmacije, Mezije in Pa- nonije. Avtorju razprave pada v oči, da omenja dalmatinska tradicija v lib gotho- rum popa Dukljanina tri brate, gotske kralje, četudi jim daje drugačna imena: starejši se je imenoval Brus (hrvatska redakcija Bris), srednji Tottila (Totila) in najmlajši Ostroylus (Stroil), medtem ko je bilo njihovemu očetu ime Sueuladus (Sviholad). Mlajša brata sta odšla v vojno, a starejši je ostal doma v svoji zemlji na severu. Najprej sta brata osvojila Panonijo, zatem pa si je Ostroil sam pridobil Prevalitano (Črno goro) po hudih bojih v Iliriji in Dalmaciji. Avtor sprejema tolmačenje D. Farlati-ja (Illyricum Sacrum), da panonsko - dalmatinski Totila ni isto- veten s Totilo, kraljem italskih Gotov (541-552), ampak da je živel poprej in da se je boril skupno s svojim bratom Ostroilom v bitki štirih kraljev proti pri- stašem Odoakerja, kralja Italije (476 do 489). G. Rus trdi, da se stvarna vsebina obeh izvorov, Jordanisa in Duk- ljanina pokriva in ujema ter postavlja enačbo vladarskih imen: Sueuladus (Svi- holad) = Vandalarius; sinovi: Brus (Bris) = Valamer, Ostroyllus (Stroil) = Theodimer, Totilla = Vidimer. Ali že sam pop Dukljanin dela težave v kronolo- škem pogledu, ko veli, da so omenjeni panonsko-dalmatinski kralji vladali v dobi carja Anastazija in papeža Gelazija (492 do 496), medtem ko je poslednji teh Jordanisovih kraljev, Tedemir, umrl leta 475. Kaj naj dalje storimo z enačbami imen kraljev, ki bi imele značiti Duklja- ninove prevode Jordanisovih imen? Po današnjem stanju germanistike Vanda- larius ne bi značil Svevlad, ampak verjetno Vandalovojin „Vandalenkämpfer" zaradi česar bi bil že sam naslov knjige: Kralji dinastije Svevladičev pogrešen. Jordanisov Valamer je ime, zloženo iz germ. vala -j- mer (mir). Koren vala izhaja iz got. w a 1 i s „izbran, priljubljen" in waljan „izbirati", kar nima nič skup- nega z imenom Brus (Bris). Jordanisov Theodimer predstavlja prav tako ime, zloženo iz dveh besed: Theude -|- miro (zap. nem mero, maro); theude je često zloženka pri germ. imenih (Theuda, Theu- dis, Theodebertus, Theudelinda etc.) in je got. izvora thiuda „narod", — torej Theodimer „Ljudomir" ali nekaj podob- nega, no nikakor Stroil. Nadalje omenja g. Rus po Jordanisu bitko na reki Boliji (ad amnem Bolia in Pannoniis), v kateri so Goti pod vodstvom kraljevskih bratov Teodimira in Vidimira zmagali nad vojsko zaveznikov (Suabov pod vodstvom Hunimunda, Sarmatov pod Beukom in Babajem, Skirov, Gepidov, Rugov) in to leta 471. po mišljenju avtorja. G. Rus dopolnjuje izvesni napis na sledeči način: viam ad Ba[liam flujmen quod dividit Bis[tue] [a Baljibus a Salonis munit per millia passuum CLVIII. Ta cesta ni imela svoj začetek v Saloni, pravi g Rus, ampak v Boliji, nekje na sredini glavne poti Salona—Servitium (Bosanska Gradiška) in je vodila skozi veliko vsed- lino, ki jo tvorijo: gornja Sana, gornji Vrbas in gornja Bosna (prometne zveze izmed Sarajeva, Travnika, Jajca in Ključa). Reko Bolijo išče avtor med južnimi, bo- senskimi pritoki Save in ker bi se imela cesta Salona — Baloie — Servitium v dal- matinskem Posavju dotakniti samo Sana in Vrbasa, bi imela biti ena od teh Baloie. Odločil se je za Sano, češ, da je ta izgubila svoje antično ime, ker da so Hrvati prinesli novo iz Galicije. Vprav višinsko koto Prizrengrad (A 709 m) na Sani smatra avtor za grad Baloie—Bolia. Kombinacija, Bolia = Sana pada, ker je avtorjevo tolmačenje gornjega napisa od Ba[ ]men že epigrafski iz tehničnih Kronika, referati in kritike. 201 ozirov nemogoče, ker je pri imenu reke več prostora kot za 4 črke, da ne govo- rim o drugih zablodah. Moralo bi se citati ad Batinum flumen, a to znači najverjetnejše reko Bosno in ne Sano. Vara se g. Rus, če misli, da ime Sana ne more biti antično in da so reko tako pro- zvali šele Hrvati, spominjajoč se gališkega Sana v stari domovini (Zakarpatju), kjer je ime reke Sane verjetno predarijevsko in ga zategadelj nahajamo med antičnimi imeni rek v severozapadni Galiji (Belgiji) : Sana pritok reke Seide. Torej niso baš tako čisti in bistri sledovi zgodovinskih dogodkov in potov pri Jordanisu in Duklja- ninu, v kolikor bi se imeli nanašati na selitev Gotov v Dalmacijo, kakor trdi in ponavlja g. Rus. Avtorju leži posebno na srcu, da dokazuje permanentnost bivanja Gotov v Panoniji in v notranjosti Dalmacije, v Bosni, pa pravi, da je del tega naroda ostal v Panoniji, ko se je leta. 483. kralj Teoderik pomiril z Bizancom in odpeljal svoje Gote v Doljno Mezijo in si izbral mesto Novae za svojo prestolnico. Dalje piše g. Rus: „Poprej smo spoznali, da je bila zagorska Dalmacija v dejanski posesti Gotov že po bitki štirih kraljev, dočim so vladali primorju po vrsti, drug za drugim Marcelin, J. Nepos, a od 481. Odo- aker. Na podlagi sklenjene pogodbe s cesarjem Zenonom je dobil Teoderik za- konito pravo, da zavlada, kakor ostalim deželam Odoakerjevim, tako tudi bivši rimski Dalmaciji v njenih starih mejah. Crta od Singiduna tja proti jugu k morju je dobila nalogo, da loči Balkanski pol- otok prilično na dva dela, na bizantinski vzhod in gotski zahod. In ker je bila notranjost Dalmacije naseljena z Goti, Teoderika ob selitvi Gotov ni prav nič mikalo, da jih spravi s seboj v Italijo. ■---„Teodorikovega pohoda v Italijo potemtakem ne smemo smatrati, da je bil istoveten s kakšno znatno iz- selitvijo gotskega naroda iz Dinarskih dežel."---»Tudi Čeremošnikova iz- kopavanja nam obetajo v tem vprašanju zanimivih pojasnil" (str. 57). Vse to je lepo in krasno, ali ni dokazov za to važno zgodovinsko - etnološko trditev. G. Rus bi hotel, da so Goti svi i svuda: i v Bosni i v Dalmaciji i v Panoniji i v Dolnji Meziji i v Epiru i v Italiji. Ali odkod jemati? Germanski narodi, posebno Goti, niso ljubili poljedelstva, ampak rop in osvajanje tujih dežel in blaga. Oni so bili vojščaki in niso bili mnogobrojni. Kot vojake jih je vezala stroga disciplina ter so v prvem redu poslušali povelja svojih kraljev, vrhovnih zapovednikov. Verjetno je kje v Iliriku ostala kaka gotska sporadična naselbina ali rodbina — v prvem redu male posadke in upravni organi — ali vse to je moralo biti neznatno v primeri s preostalimi Iliro- romani (Vlahi). Ker, če bi bili zaostali Goti številčno močni, bi bili ostavili sle- dove i v zgodovini i v etnografiji i v lingvistiki i v antropologiji, kakor je to bil slučaj z Vlahi. Maloštevilni ostanki Gotov očuvali so se na Krimu tam do XVI. stoletja! Če prej ne, to bi sigurno v času gotsko - bizantinskih vojn v Italiji (534—555) gotski kralji pozvali po- slednje svoje rojake iz Dalmacije v boj proti Belizarju, za obrambo domovine! Naivno je trditi, da je pri odhodu Teo- derika v Italijo ostal izvesten del v no- tranjosti Dalmacije, češ, ker jim je bila Bosna ljubša od lepe in bogate Italije (str. 56)! Isti neugoden učinek delajo ponovna pozivanja na izkopine dr. Čere- mošnika v Brezi in na njegova bodoča odkritja, ki bodo v korist gotskega zna- čaja Bosne!? Avtor imenuje Teoderika „Velikega", kralja Italije in Dalmacije Sveviada IL in po popu Dukljaninu bi ta imel biti oče vladarja Silimira, no zgodovina to negira, ker Teoderik sploh ni imel sina, ampak tri hčere. Iz zagate si pomore avtor s pripombo : ta napaka nam je obenem dokaz, da je moral imeti pisatelj na razpolago samo spisek vladarjev, ne 202 Kronika, referati in kritike. pa kakšno genealogijo vladarske rodbine. Zato nam vrsto vladarjev gotskega rodu nadaljuje po načelu: kolikor vladarjev, toliko očetov oziroma sinov, kar slepo in v neprekinjeni vrsti (str. 70). Ker je našemu avtorju dragoceni in za- nesljivi pop Dukljanin „slepo" navajal gotske vladarje, mu mi ne moremo verovati ! Avtor je krivo poučen o značaju in vzgoji kralja Teoderika, ko piše, da je bil „ nežno - bizantinsko vzgojen ", oni isti Teoderik, ki je dal ubiti filozofa Boecija in ki je lastnoročno iz čistega miru po- rinil meč v prsa kralju Odoaker-ju, svo- jemu tovarišu na prestolu! Izza vladanja Silimira bi imeli po g. Rusu Sloveni prvikrat vpasti na tla Balkanskega polotoka (Replevit terram multitudine Sclavorum, „ I tako opet napuni zemlju hrvatsku") pod carjem Justinijanom I., ki mu je baje dajal po- moč z namenom, da postane iz regional- nega župana kralj vseh Gotov v Dalma- ciji. To sklepa g Rus na osnovi izvestnih „indicij", ker Dukljanin o tem nič ne ve! Silimir bi imel vladati v letih 550-570 in imel ga je naslediti sin Vladin. Ta gotska politična obnova je morala kmalu spremeniti iz osnove svojo bitnost in fiziognomijo zaradi prihoda Srbov in Hrvatov, in to izza vladanja Silimira in Vladina. Ta zgodovinski prelom se je, kakor trdi avtor, izvršil leta 598 po Kr. (str. 72, 73). Ubogi Dukljanin se je na- enkrat znašel v Prokrustovi postelji ! Zdaj se ga nategava, zdaj zopet skrajšuje! Silimir je umrl po računu g. Rusa leta 570. pa je vendar pozneje dočakal prihod Srbov in Hrvatov v svojo državo 1. 598!? Prava zgodovina, pisana na osnovi zanesljivih izvorov, pa ne pozna ni Silimira ni Vladina, a še manj ve povedati o naselitvi Srbov in Hrvatov v Iliriku leta 598. Mimogrede predstavi avtor politično situacijo ob srednjem Dunavu, na Češkem, v Moravi in v Panoniji v začetku vlade carja Justinijana I. Ker so držali Dacijo silni Gepidi v oblasti, Panonijo pa Teo- derik „Veliki", so mogli Longobardi na- predovati samo v severozapadni smeri. Objasnjuje opustitev Češkega (Bojohe- mum) s strani markomanskih Bojavarov in njihovo naselitev na Bavarskem iz razlogov, da so bili iztisnjeni od Longo- bardov. Šele Teoderikova smrt in sledeče neprilike na gotskem dvoru v Raveni so vstvarile možnost Longobardom in Bavarcem, da so nadaljevali svoje pomi- kanje v smeri južno od Dunava. Vendar misli avtor, da okoli leta 526. večina Longobardov ni bila zapustila Češkega in da je njihov kralj Vabo (f 5 9 ) takrat še imel tam svojo prestolnico Šele 1. 546 bi bili imeli Longobardi prenesti težišče svoje oblasti v Panonijo, naravno s formaln-m dovoljenjem Bizantije, kjer so živeli v tradicijonalnem sovraštvu z Gepidi do 1. 567, ko je bila uničena država poslednjih. Na južni strani Karpatov, na Slo- vaškem, so Slovani bolj in bolj pritiskali na periferne longobardske postojanke posebno po smrti Teoderika „Velikega" in stopanja Justinijana I. na prestol. Verjetno so Longobardi opustili ta oddaljena opo- rišča, ker so vrgli oko na Italijo, ščuvani od Bizanca v sovražnem razpoloženju proti Gotom. Izgleda, da so tedaj izpraznili slovaške predele Kvadi, Skiri in Svebi, ker jih pri Alboinovi selitvi v Italijo omenja Pavel Diacon. Ali na ozemlju Slezije in zapadne Galicije so tedaj sedeli Hrvati in to Hrvati neslovanskega pokoljenja, kakor trdi naš avtor. Te Hrvate da omenja staroangleška pesem „Widsithlied" preko imena Wisthlawud (gozd Vislanov). Na istem ozemlju da navaja Jordanis (1 550) Venede, ki da so imeli biti prvotno Kelti, pa so Sloveni to ime nasledili in sprejeli. Ti vislanski Venedi, ki bi imeli stanovati okoli leta 600 na severni strani Karpatov, so odšh na dinarski jug, in to da so bili vislanski Hrvati (str 96). Avtor veruje narodni pesmi in črpa iz nje vislansko zgodovino. Ista staroangleška pesem ,Wid- Kronika, referati in kritike. 20 sithlied", ki opeva šumo Vislanov, navaja i tamošnji narod, nazivajoč ga Hraedas, ki vodi borbo proti Atili. Pod imenom Atila pa da bi morali razumeti vse na- rode, ki so udarjali iz sarmatskih nižin na srednjo Evropo. Posebno so to bili Slovani. Narod Hraedas je imel biti german- skega pokolenja in vsebina Hervarasage pokazuje na te kraje, posebno v pesmi omenjeni Karpati, v obliki Harfađafjoll, ker ta oblika da znači Hrvatske planine. Na te Hrvate gotskega pokolenja da so pritisnili Slovani pri ekspanziji proti za- hodu in da so bile okoli leta 500 borbe dosegle svoj vrhunec. Odjek teh bojev je projiciran v omenjenih germanskih «posih (str. 97). Da bo konfuzija po- večana, imenuje avtor one vislanske Gote tudi Ljahe, ki so predstavljali ljudsko obrambno pregrado proti valovom slo- vanske selitve v zapadni smeri. Ti Ljahi = Goti = Hraedas = Hrvati itd. so bili toliko vstrajni, da so decenije in decenije ne samo odbijali napade istočnih nepri- jateljev, ampak tudi obvarovali porečje Odre in Labe pred poplavo Slovanov. Brez sumnje krije čisto narodna tradicija, zabeležena v obliki narodne pesmi ali pripovedke, v sebi zgodovinsko zrno, ali če ga zgodovinar išče odstranjujoč vse nepristne lupine fantazije, mora biti skrajno previden in oborožen z množino znanstvenih disciplin. Pajčevinasto zgodo- vinsko zgradbo g. Rusa ruši iz temelja že samo novo priznanje in tolmačenje Harfađafjoll (E. Schwarz) kot Handa — Hanada — ali Hanada-fjoll. Vse gori na- vedene etnološke enačbe bi se moralo rešiti in trditve dokazati, ali dokazov od nikoder ni. Dalje navaja avtor vpade Slovenov in Antov na Balkan in pripoveduje, da se Gepidi niso protivili njihovemu prehodu, ampak da so jim celo pomagali pri napadal- nih podjetjih. Pri tem moramo ugotoviti, da avtorjevi navodi letnic niso točni. Tako n. pr. piše avtor, da je leta 550. vpadlo 3000 Slovenov preko Dunava in Heura (I), verjetno srbske Morave(!), na bizantinska tla. Tedaj so bila tla Ilirika in Trakije polna nepokopanih mrličev (str. 104). Navajajoč izvor, beleži avtor Prokopiusa, VIII, 40, 7, ne da bi povedal dotično delo bizantinskega historiografa. Ta po- hod Slovenov pa je bil izvršen leta 549., t. j. v petnajstem letu gotske vojne, kakor piše Prokopij. Citalec res ne ve, kaj si naj misli pod citatom g. Rusa, namreč pod „Prokopius, VIlI, 40, 7, ker je ta bizantinski historiograf napisal več del? Avtor bi bil moral navesti Prokopijevo delo, iz katerega je vzel omenjeni zgodo- vinski dogodek, označiti knjigo ter po- glavje. V istini govori Prokopij o gornjem dogodku v svojem delu „De hello Gothico, III, c. 38: ,Ύπό τοντον τον χρόνον στρά- τευμα των Σκλαβηνών ον ττ/.εον ή ίς τρις χίλιους άγηγερμίνον, ποταμόν τε Ίύτ- ρον, ανόενος πφισιν άντιστατονντος, διε- βηοαν, και πάνω οί'όενΐ ποταμον Ενρον ενθνς διαβάντες δίχα ίγένοντο, e. c. Avtorjeva reka Heura (sic) bi imela tedaj v istini pomeniti reko ποταμός Εύρος in to je Hebrus v Trakiji, ki se danes zove Marica a ne „srpska Morava". Zaradi tega ni baš najtočnejše, ko piše (str. 104) avtor: „Našteti vpadi so se izvršili pač po želji Gepidov, ki so bili v silnih škripcih, posebno ker se da iz njihove geografije sklepati, da so ti vpadi držali le skozi široko odprta vrata, ki jih odpira na Balkan srpska Morava; vsaka drugačna kombinacija glede izhodišča in smeri teh pohodov je napačna." Za tem je opisan prihod Obrov (Avarov) iz južne Rusije in od dolnjega Dunava po letu 557 v Zakarpatje in odtod njihovo napredovanje do mej fran- kovske države, ki so jo dosegli leta 563. Na tem potu so Obri pregazili najprej Ante, zatem Dudljebe in naposled vis- lanske Hrvate, tako da se je del njih odselil na jug skupno s Sloveni. Tedaj da je nastala dijaspora hrvatskega ime- na, številna kakor dudljebska (str. 112). 2041 Kronika, referati in kritike. Leta 566. so Longobardi sklenili zvezo z Obri pod težkimi pogoji proti Gepidcm, ki so še istega leta izgubili bitko, kralja in državo. Obri so mogli priti iz Zakar- patja v srednje Podunavje tako, da so obšli zapadne Karpate in se spustili črez prelaze samih Karpatov v Veliko Ogrsko nižino (Alföld), ki leži 280 km po dolgem in 100 km v širino med Dunavom in Tiso- Gepidi so se umaknili v erdeljski pla- ninski svet, Longobardi pa so zapustili 1. aprila 568 Panonijo in se napotili v Italijo. Izpraznjeno Panonijo je zasedel avarski kagan Bajan pod pogojem, da jo vrne Longobardom, če bi ne mogli osvojiti Italije. V nadaljevanju razprave avtor pole- mizira proti tako zvani historični pra- znini VII. in VIII. stoletja hrvatske in srbske zgodovine, ki se jo uporablja kot najmočnejši dokaz proti tezi, da so bili Srbi in Hrvati na začetku svoje zgodovine na Balkanskem polotoku osvajalne družine in da niso bili samo deli izvestne velike slovenske množice, ki še dolgo ni mislila na osnovanje organiziranih držav. „Pored toga, zar je moguće zamisliti carsku Dal- maciju, u stvari tek nekoliko slabo na- seljenih varoši i otoka u neposrednom su- sjedstvu organizovane osvajalačke države? Upravo ta Dalmacija treba da je močan dokaz, da je u njenom zaledju vladao patrijarhalni život ,u demokratiji", bolje reči u anarhiji čitav VII i VIII vijek". Na to kritiko F. Sišića, s katero hoče omalo- važiti nazore pristašev Konstantina Porfi- rogenita, odgovarja g. Rus konkretno in točno pokazujoč na morfološke in druge geografske prilike iztočnega dela Balkan- skega polotoka, ki je popolnoma drugačne narave kot je Ilirik. Medtem ko je to ozemlje brdovito in razkosano na veliko število manjših kotlin in dolin, s čemur je od prirode favoriziran politični in zgodovinski regijonalizem in historični konservatizem, je pa širokogruda Trakija s svojimi pro- stornimi poljanami in odprtimi cestami omogočila in pospeševala kretanje vojaško organiziranih narodov, ki so napadli Bizantijo in se udeležili življenja svetske zgodovine. Čim so Bolgari zasedli severno podunavsko Trakijo, vstvarili so močno enotno državo, ki je varovala svojo ne- zavisnost od Bizanca. Na drugi strani pa je Ilirik s svojo razbito plastiko po- vršine nudil odmor prejšnjim stanovalcem v oddaljenosti od Carigrada, nudil je pribežališče ostankom starih narodov in plemen ter predstavljal tako rekoč kotel za etnično prerivanje in pribiranje obnov- ljenih sil. Bizantija, piše g Rus, je imela dalmatinske otoke v svoji oblasti, ker jih je rabila kot pomorska sila za pomožne postojanke v Jadranu, ako je hotela držati Raveno in Venecijo. Medtem pa so Bizan- tinci opustili Salono (Solin) in kopno Dalmacije, ker je bilo vezano bolj na hrvatsko Zagorje in ker niso hoteli pre- našati obilnih žrtev v krvi in novcu. V tem dajem prav g. Rusu in naglašam, da je razkosana površina Ilirika v prvem redu preprečila, da ustanove osvajalne družine Hrvatov in Srbov takoj po prihodu močni državi, kakor je bila Bolgarija. K temu pripominjam, da so tudi Grki (He- leni) osvojili okoli polovice II. tisočletja pr. Kr. južni del Balkanskega polotoka ali do vstvarjenja ene ali dveh velikih držav ni prišlo ves čas do Filipa IL in njegovega sina Aleksandra „Velikega", ker je relijef zemlje oviral konsolidacijo državotvornih sil. Sicer pa sam Konstantin Porfirogenit pripoveduje, da so prišli Hrvati v Ilirik razdeljeni pod vodstvom petih bratov in dveh sester, kar bi značilo, da so si takoj v začetku razdelili med seboj osvojeno ozemlje. Šele čas in nevarnost za obstanek, kakor tudi inicijativa državniško sposob- nih mož, so dovedli do koncentracije sil pri Hrvatih in Srbih. V 20. glavi „Moja gotska teorija" avtor ponovno predpostavlja gotsko pre- bivalstvo Dalmacije s svojima vladarjema Silimirom in Vladinom. Pod slednjim so se, piše g. Rus, vselili Sloveni in gotski Hrvati (torej ljudski val german- Kronika, referati in kritike. 205 skih Gotov) v Dalmacijo, tako da so Goti došljaki pojačali starejši sloj, medtem ko so se Sloveni zadovoljili s pasivno vlogo, da jim gospodarijo Goti kot vladarji in plemstvo. Ali morala je prenehati oblast Avarov, kar se je zgodilo leta 598., in od tedaj se je začela nova država imenovati Hrvatija (134). „Ker je starinsko prebi- valstvo preseglo novoselce in jim zavla- dalo iz položaja defenzivnosti, naglasa torej moja teorija defenzivno osvajaštvo starincev nad prišleki Osvajaštvo te vrste pa v glavnem le ni nikakšno delo bojnega orožja, zaradi tega ga je zgodovina opa- zila in zapisala samo pri redko kateremu narodu (str. 136).---In glej, tukaj v daljni zagorski Dalmaciji, je prišel roj Hrvatov nepričakovano v srečen položaj, da služi sebi in svojim slovenskim tova- šem za tolmača pred Vladinovimi Goti,, (str. 149). Na tak način in po taki evo- luciji, misli avtor, da so vstvarjeni temelji hrvatske narodnosti. No, to so svobodne misli, ali stvarnosti in dokazov ni. Na kraju poskuša avtor razodeti značenje imena Hrvat : „da pa hočem jaz za konec knjige pokazati etimološkemu razlaganju hrvaškega imena novo, doslej nehojeno pot, najdem zato povod v dejstvu, da sem spravil gledaje v mračne čase prvih začetkov hrvaštva tudi na nove vidike, ki kažejo odločno germansko smer" (str. 200). Pri navodu literature o etimologiji hrvatskega imena g. Rus zavrača vsa dosedanja tolmačenja pa veli ustavljen pri imenu /opoa&oc in /o- ,(>ovâ&oç iz Tanaisa na ustju Dona (H. ali III. stoletje po Kr.), da to ime ne more značiti Hrvata slovenskega pokolenja, ker v onem času ni bilo Slovenov ob izlivu Dona v Azovsko morje. Na to se more pripomniti, da tudi še v V. stoletju po Kr. res ni bilo Slovenov v porečju Kuhana v Kavkaziji, ali vsekakor so tam živeli ne- slovenski nositelji imena Bolgar, ki je bilo potem v zgodnjem srednjem veku po zavojevanju vsiljeno Slovenom Trakije, kjer je ostalo do današnjega dne. To isto se je lahko zgodilo tudi od strani kavkaskih Hrvatov (/0()0«i9-oç) ; Za Srbe je tak primer dokazan ;* kar je M. Šuflaj ostroumni jugoslovanski zgodovinar, po- novno potrdil v svojih kritičnih prikazih. Avtor prinaša kot močan dokaz za istovetnost Hrvatov z Goti imenik narod- nih plemen (str. 203). Trdi po Raszmannu, da Greutungi niso identični z Ostrogoti, ampak, da predstavljajo dve gotski ple- meni. Ko so se namreč Ostrogoti I. 454. (Austragutans) preselili v Panonijo, so stopili v zajednico z Greuthungi ter si izbrali vladarje iz greutbunške dinastije Amalovičev. Kaj znači ime Greuthung? Avtor navaja hipoteze raznih lingvistov: S. Feist sluti v Greuthungih pontijske pri- morce; G. Schütte kliče na pomoč staro germansko tradicijo, ki naziva Gote Hred- gotan, kralja Ermanatika pa „Hredcyning" in prihaja na misel, kakor da bi značil sestavni del „Hređ" samo pridevek za poveličanje gotskega imena (ethnischer Prunkpräfix der Goten); slično je pisa' Heinzel (Sitzungsber. Akad. Wien 119,27) da namreč izhaja ime Greutung, Hraedas od starogermanskega korena hrôths „slava". Avtor pa ne pomišlja dosti in trdi na osnovi navedenih etimoloških poskusov in ugibanj, da je grški yopoâ&oç iz Tanaisa najstarejši primer samostojne upotrebe imena „Hraedas". Mi pa smo mišljenja, da nam gornja etimološka tol- mačenja ne bi mogla poslužiti za enačbo Got = Hrvat, četudi bi bilo katero od njih pravilno, ker nam ne morejo fantastične epizode in pripovedke iz anglosaksonske, narodne epike služiti, kar tebi nič meni nič za zgodovinska dejstva, na katere bi mogel avtor opirati zgradbo svoje razprave- Moralo bi se najprej vse fan- tastično odluščiti in najti pravo zgodo- vinsko zrno. To pa je zelo težka in kočljiva stvar. Vezanje imena Hraedas iz anglo- saksonske tradicije za grški pisano ime • Niko Županič, Srbi Plinij* in Ptolemeja, Beograd 1922. 206' Kronika, referati in kritike. ■/OQoà^oç iz Azijske Sarmatije, in to iz II. ali III. stoletja po Kr., je pač preveč drzen skok v negotovost. V zgornjem porečju Visle zgodovina sploh ne pozna Gotov in zaradi tega morajo biti zavrnjene kombinacije z nji- hovim tamošnjim bivanjem in njihovim imenom, posebno pa fantastična identi- fikacija Gotov s Hrvati. V dobro se lahko zaračuna g. avtorju, da je pisal svojo razpravo s pogledom uprtim na fizikalično karto Zakarpatja in Balkanskega polotoka. Županić. Razstava ženskih ročnih del v Narodnem muzeju v Ljubljani. Morda je ravno sodobno dinamič- no ozračje našega življenja zelo pri- merno za razstave zgodovinskih pred- metov. Iz takih razstav nam je najlažje primerjati mišljenje in snovanje naših pradedov s stremljenji današnjega ro- du, ki je podoben brezčutnemu stroju, drvečemu v prepad, in od katerega ne bo nikakih odmevov naše prave civili- zacije in kulture. Glavna tipa današnjega človeka, ki predstavljata naš rod sta: človek utrujen od duhomornih in neprestanih gmotnih skrbi in človek, utrujen od lüksusa. Ta dva tipa stojita nasproti človeku pretekle dobe, ki je bil v sebi uravnovešen, je imel v srcu harmonijo m je živel resnično, naturno življenje, potekajoče v harmoničnem tempu. Pa baš to ravnotežje življenja ga je uspo- sobilo za pravilno in logično pot v vsakdanjem mehaničnem delu, kakor tudi v umetnosti ali umetnem obrtu. Zlasti žena baročne in bidermayerske dobe je hodila po tej zlati srednji poti. Njena potrpežljivost, vztrajnost, pred- vsem pa prirojen smisel za filigransko delo, nam pri pregledu in opazovanju predmetov pričajo, kako umerjeno se je udejstvovala v davnih dneh- nežna ženska roka. ' .-i::: Na razstavi, ki jo je priredilo le- tos »Splošno žensko društvo« v ljub- ljanskem narodnem muzeju, smo imeli priliko poglobiti se in prepričati se o vzornem ženskem ročnem delu pretek- lih dob na raznih področjih umetnosti in obrti. V treh sobah bivše muzejske ga- lerije slik so razstavile marljive prire- diteljice pisani nebroj vezenin, čipk, aplikacij, slik, miniatur, vzorčnikov, dela iz biserne matice, narodnega bla- ga itd. Ni sicer to gradivo razvrščeno strogo sistematično po zgodovinskem razvoju, kar je bil prvotni namen pri- rediteljic, pač pa dovolj pregledno glede na prostor in kratek čas zbiranja predmetov. Za izčrpno razstavo žen- skih ročnih del po zgodovinskem raz- voju, bi bilo potrebno mnogo več predpriprav, več časa za zbiranje, več sistematike, predvsem bi morali k so- delovanju pritegniti več strokovnja- kov. Pogrešali smo pri tej prireditvi predvsem naše odlične etnografe — strokovnjake gg. prof. Alberta Siča, ravnatelja B. Račiča in proL Greben- ca, kateri so s svojim praktičnim de- lom bolj koristili našemu narodopisju, nego marsikateri teoretiki te panoge umetnosti in obrti. Razstavo je otvorila s kratkim in jedrnatim nagovorom dvoma dama ga. Fr. Tavčarjeva ter se zahvalila glav- nim sotrudnicam gospe M. Lindtner- jevi, Leskovčevi, Verčonovi, Kobalovi in drugim. Razstavljeni predmeti so bili zbrani po vsem slov. ozemlju iz privatnih odličnih zbirk, tako pred- vsem večja kolekcija iz kamniškega priv. muzeja g. inšpektorja J. N. Sad- nikarja, iz škofjeloškega in ljubljan- skega uršuUnskega samostana. Št. Ja- kobske cerkve ter iz etnografskega in narodnega muzeja, mnogo pa tudi od privatnih oseb. Otvoritve se je udeležilo odlično obč. kakor: župan dr. Puc s soprogo. Kronika, referati in kritike. 20T5 zastopnik bana g. Ribičič, predsednik Narodne galerije dr. F. Windischer, kanonik V. Vole, predsednica g. Pirk- majerjeva, gospa Gromova, ravnatelj dr. Mal, konservator dr. Stele, msgr. Steska, časnikar A. Gaber, itd. Narodne vezenine od Sv. Križa nad Jesenicami. Vsa razstava je bila razdeljena v tri oddelke, odnosno sobe. V glavni, veliki sobi na levo je bila razvrščena cerkvena umetnost in povečini ročna dela meščanske kaste iz dobe Bider- mayer: mašni plašči iz cerkve sv. Ja- koba so posebne vezilne umetnine v zlatu in srebru z baročnimi motivi, zlasti zanimiv je plašč z začetnicami K J G V L. Monsignor Steska je raz- rešil to uganko: Katarine Joséphine, Gräfin von Lichtenberg. Najlepši in najzanimivejši pa je star fragment masnega plašča iz gotske dobe. To je ornamentalni križ s figurami svetni- kov in matere božje. Iz te dobe so bili razstavljeni tudi krasni prtiči za kelih, velumi in patene iz uršulinskega samostana in bogate vezenine iz srede 18. stol. iz stiškega samostana. Še dokaj dobro so bile zastopane, umetnice miniatur in vezenih slikic. Miniature gospe Kastel-Obereignerjeve so odlična remek dela te stroke, ena- ko miniature pokojne Ivane Kobilca in Henrike Santel. Vmes so visela dela likovnih umetnic, kot Henrike Langu- sove in grofice Auerspergove. Ome- njeni miniaturni izdelki so bili razvr- ščeni v dveh vitrinah sredi velike so- be. V njih so bile zbrane dragocene Briiselske čipke, aplikacije na tiil, pahljače iz biserne matice in slike na pergament. Kot rariteta je bil občudovan kos telovnika Napoleonovega sina, last go- spe Laschenove. Krasni mošnjički, ve- zene listnice in druge drobnarije v perl-tehniki. največ in najlepše iz zbir- ke J. N. Sadnikarjeve, so dopolnjevale 208 Kronika, referati in kritike. te vitrine. Najfinejših ženskih in otro- ških vezenin je bilo nabranih toliko, da jih podrobno ne morem omenjati. Isto velja za prte, peče in pasove. Omenim naj pa med raznimi vzorčniki /a vezenje zlasti vzorčnika Ane Jelov- škove in Prešernove hčerke Ernestine .Telovškove iz 1. 1854.; kakor tudi dve hidermaverski obleki, prva iz zelene svile, kot prehod v narodno nošo, dru- ga svetlo-modro svilena s temno mo- drimi rožami. Seveda smo videli tudi pisanice, modele za mali kruhek itd. V srednjem predelu sobe pri vho- du je bilo razstavljeno narodopisno blago, ženskega ročnega dela, pred- vsem vezenine, baročne, empirske in hidermaverske dobe. Sijajno se je tu odražala vitrina s formami avb. Tu se je posebno izvzemala krasna ženito- vanjska avba z vencem na kapi, par koroških zavijač, razni čelniki avbe žalujke, stara oblika res narodne bo- hinjske zavijače, originalno ornamen- tiran svitek, pasovi i. dr. Zopet je bila večina teh predmetov iz zbirke kam- niškega muzeja. Poleg vitrine je bil »žlahtni jopič« s cinobrasto podlogo iz kamniškega okraja. Posebnost je bila v tej sobi velika ročno šivana orna- mentirana posteljna odeja, nekdanjih Kalanov na Visokom. V kotu pa obli- ka sobnega prostora, v kateri so bile postavljene figurine iz voska, zanimi- vo uniformirane, predstavljajoče sveto družino, last škofjeloškega samostana. Videli smo slike na steklu. Izdelek ; Podnartovčeve Urše iz Selc, kateri ima i svojo karakteristiko, navzlic kolektiv- ni maniri. Razstavljeni namizni prti, prtiči, brisače, vezene z narodno orna- mentiko, so bile pristne slovenske ve- zenine s posebno simpatijo do črnih vzorcev. Zelo zanimiva sta bila dva večja prta, očividno služeča za roj- stne, svatbene ali mrliške obrede. Se- veda pa ni bilo vse izrazito in tipično narodno, kar smo videli v tem od- delku. Moderna in ženska ročna dela so bila razstavljena v sobi na desno od vhoda. Tu so se posebno odlikovali izdelki državnega zavoda za žensko domačo obrt, ki so si priborili že ev- ropski sloves. Razne blazine izvršene v rafiniranih, modernih tehnikah, čip- ke, kleklana dela, aplikacije itd. so tu izdajale sodobni okus in nivo ženske- ga ročnega dela. Opaziti pa je bilo več zanimanja za prej omenjene, narodne in historične umetnine, kar je najbrž tudi utemeljeno v dejstvu, da so mo- derni izdelki dandanes javnosti več- krat na vpogled, zlasti po raznih šo- lah in tudi trgovskih izložbah. Ponavljam, kar sem uvodoma ome- nil, da je bila prireditev te razstave srečna in hvalevredna zamisel, dasi- ravno ni bila izčrpno in strogo krono- loško razporedena. Bolje pa je vseeno, da se obuja zanimanje občinstva z ma- lo ali delno razstavo kakor pa sploh z nobeno. Naša tekstilna ljudska umetnost pa potrebuje še nujnega in podrobnega znanstvenega študija, ker bi se morala ravno na tem polju odstraniti mnoga nepravilna domnevanja glede starosti in izvirnosti teh izdelkov, ki jih bo treba uvrstiti v pravilno kulturno-zgo- dovinsko skupnost. ^, , . ^ Maksim Gaspari. J. J. Mikkola, Der Name Wolga. (Finnisch-ugrische Forschungen XX.) Schlözer je prvi spoznal da znači rečno ime 'P« pri Ptolemeju, Ra pri Amijanu Marcelinu. 'Pne pri Agateeru mordvinsko zaznamenovanje Volge. V mokša-dijalektu se to glasi Rava, v erza-govoru pa Rav, Ravo, kar pome- ni »reka, morje«. Prosluli lingvist Mik- kola isto trdi, da 'Pn, 'Png in mordv. Ravo spadajo skupaj in da se grška oblika naslanja na mordvinsko. Ta Kronika, referati in kritike. 209 okolnost pa potrjuje dalje prisotnost Mordvinov ob srednji Volgi vže okolo Kristovega rojstva. Turška plemena so poznala samo dolnji in srednji del ruskega veletoka in so ga imenovali Ätil, Itil in od ustanovitve bolgarske države naprej so smatrali levi pritok Kamo za gornji del, ki ga še danes nazivajo Čuvaši ŠurS-Aioal »bela Vol- ga«. Rusi pak so najprej spoznali gor- njo Volgo, potem ko so zavzeli bazen Oke. Tu so naleteli na avtohtone Men ja, katero ime se je identifikovalo z Mari, z domačim zaznamenovanjem za Čeremise. Narod Afer/a staroruskih kronik in Merens pri Jordanisu so predstavljali zapadno betvo istega na- roda, katerega istočni del še živi ob kolenu Volge. Pri Čeremisih se ime- nuje Volga v zapadnem govoru J§1 v istočnem pa Jul. Kakor odgovarja če- remiski obliki Jàl mordvinska Jàlga, fin. Jàlka, tako je čeremis. Jul postalo iz starejšega Julga. In na staro mer- sko-čeremisko Julgo se bi imela naslo- niti starorusko V-^lga, novorusko Vol- ga, kakor misli g. Mikkola. N.ž. Skulptorska dela g. Meštrovića* Bilo je to pre više od U godina, upravo 23 maja 1923 godine, kad sam u jednom beogradskom listu napisao prvi članak o skulptorskim delima g. Meštrovića, pa potom, u istom li- stu, napisao drugi 12 juna i treći 4 av- gusta te iste godine. Da te članke napišem dao mi je povoda g. Meštrovičev projekat za Kosovski spomenik, kako ga je on na- zvao sa nekakvih 43 skulpturskih de- la, koje je on nazvao fragmentima za taj spomenik. Pored tih fragmenata svih u gipsu, projekat se taj sastajao još i iz jednog, isto tako u gipsu iz- rađenog modela hrama, namenjenog, da bude hram na Kosovu, ali koji je sa idejom Srpskoga Kosova imao to- liko isto veze i toliko isto srodstva, koliko bi je imala kakva kineska ili japanska pagoda, ili egipatski i asir- ski hram, ili kakva crkva u gotskom stilu, ili u monstruoznome stilu nazva- nome Secesija, koji je kao i svaki dru- gi od rođenja monstruzite, bio vrlo kratkoga veka. Tako spremljen projekat za Srp- ski Kosovski hram, sav u gipsanim mo- delima, ponudio je bio g. Meštrović državi našoj na otkup za 1,300.000.— franaka, što je tih dana iznosilo 10 mi- liona dinara. I tadašnja Vlada naša donela je bila odluku, da se to malo gipsanih radova otkupi od g. Meštrovića i to baš za sumu koju je on, onako od oka 1 sasvim proizvoljno, zatražio. Ali, ka- ko je još tada bilo mnogo i mnogo tra^ * To kritiko izpod peresa g. Odavića, znanega srbskega pisatelja, prinašamo stoječi na osnovi ši- roke objektivnosti. Iščemo samo istino in pravico, tako pri objektu kakor pri subjektu ocene. O našem proslulem kiparju 1. Meštroviću smo navajeni citati v glavnem pohvalne in panegirične ocene tam od časov F. Servaesa v »Pester Lloydu" in Dimitrija Mitrinovića v naših in londonskih listih pa do K. Strajiničc, M. Crnjanskega in B. Lazarevića, ali naj se sliši tudi druga plat zvona 1 Kipar odgovarja za svoja dela in svojo slavo, a kritik za svojo sodbo. Čas bo izrekel pravično sodbo nad tem in nad onim. Kar ne velja se bo zruSilo, kar je bilo nepravično nategnjeno in podaljšano se bo skrčilo, kar se je per nefas skrčilo in ponižalo, bo povišano. Čas je sodni Prokrust, ki ima za vsakega pripravljeno svojo mitično postelj Srečen tisti, kateremu ne bo ni pre- dolga ni prekratka. Seveda velja to za one, ki aspi- rirajo na krajše ali daljše .večno življenje". Hrepe- nenje po večnosti je vsajeno v človeško srce, da v strahu misli ! Libéra me, domine, de morte aeterna I Ne vem, koliko doz fantazije, koliko dinamike, koliko perverznosti, koliko posnemalne moči narave je v Meš- troviću premalo ali preveč, ali to stoji pribito, da ]e eden najboljših klesar jev, čudovit lapicida. O umetniški kvaliteti Meštrovieevih del pa naj se prerekajo stro- kovni esteti in zgodovinarji umetnosti. Redaktor sam pa misli napisati studio o izrazu rase na Meštrovičevih človeških podobah. Zaenkrat damo besedo g. P* Odaviću. Redaktor. 210 Kronika, referati in kritike. gova pustoši i ruševina po srpskim zemljama, što su ih posle povlačenja svoga ostavile okupatorske sile, g. Me- štrović bio je toliko plemenite duše, da je tražio da se ta suma ne ispla- ćuje odjednom »njemu odnosno nje- govim naslednicima«, kako je on to rekao, no da mu se isplaćuje u godiš- njim ratama od 3.600.— franaka, po- čevši od leta Gospodnjeg 1919, pa sve do 1950. Kao što se moglo iz toga zaklju- čiti: g. Meštrović nije se ni tom pri- likom oglušio o idealizam, tu jednu oznaku pravog umetnika i iskrenog poklonika Lepoga. Da li je posle toga, i koliko od te velike sume g. Meštrović metnuo u svoj džep, ja to ne znam, ali što znam to je, da se taj njegov Kosovski Hram neće nikad podignuti. Doznavši dakle za tu Vladinu od- luku, a znajući kakav je skulptor g. Meštrović, ja sam napisao te prve članke svoje o njemu, i izneo mišlje- nje: da on nije ni skulptor-umetnik, ni arhitekta-umetnik. Za potvrdu toga izneo sam onu apsolutnu istinu: da prave umetnike skulpture pored od- ličnih tehnićkih kvaliteta, stvara is- ključivo originalnost njihova u kon- cepciji dela i isto tako originalnost u izvođenju. A g. Meštrović nije ni malo originalan, on je, kao što je opšte po- znato, samo imitator bilo Mecnera svoga učitelja, bilo Rođena ili Burdela. Tom prilikom rekao sam i ovo: »... neće dugo proći, a i g. Meštrcvi- ćevi skulptorski radovi javiće se u pravoj svetlosti svojoj, i pored mišlje- nja onih, koji su njega i njegova dela obasipali nezasluženim hvalama«. Zbog takvog mog mišljenja o g. Meštroviću, više me je njih preko na- ših listova i časopisa napalo, ali posle moga odgovora napadačima, oni su se svi redom ućutali. Drugi put sam u »Pravdi«, aprila i maja 1927 godine, pisao o famoznom njegovom »Pobedniku«, i protivno mi- šljenju toliko njih drugih, uspeo sam da ga uklone s Terazija, gde ga je Opština već bila u velike počela da diže u skveru pred »Moskvom«. Kakav je to »Pobednik« bio, koga ]e ne zna se ko, tim imenom krstio, a svi redom oni, koji su o njemu pi- sali, bez i najmanjeg razmišljenja jednoglasno ga primili za »Pobedni- ka«, videlo se iz izjave nekih članova Opštinskog Odbora, koji su tu figuru poručili g. Meštroviću. A po porudž- bmi, to je imao da bude ne nekakav »Pobednik«, no nekakav »Vesnik«. Prema tome može se zamisliti u kako je nezavidan položaj stavio sebe onaj jedan gospodin, oglašen za »od- ličnog umetničkog kritičara«, koji je za tog »Vesnika«, dakle »Vesnika« re- kao: »Sa čisto umetničkog gledišta. »Pobednik« je izraz takve mladićske snage, ponosa, nepobedne hrabrosti, da je teško zamisliti izrazitijega spo- menika viteštvu našeg naroda«. Treći put sam, na jednom preda- vanju u sali »Ženskog Kluba« 1 maja 1931 godine koje sam zatim i objavio, govorio povodom g. Meštrovićevog isto tako famoznog »Spomenika Za- hvalnosti«. Pored toga 24 oktobra 1932 godi- ne poslao sam na povratni recepis jedno pismo Pretsedništvu Opštine Grada Beograda, i skrenuo mu pažnju na to delo g. Meštrovića, koje je sa gledišta i simbolike, i umetničkog i estetičkog jedno vrlo ružno delo. Tom prilikom učinio sam jedan predlog Pretsedništvu Opštine o tome šta br bez odlaganja trebalo učiniti sa tim, i ako već postavljenim objektom na Kalemegdanu. Do danas Pretsedništvo nije taj moj predlog usvojilo, a da li će ga bilo ovo današnje, bilo docnije? Kronika, referati in kritike. 211! neko drugo Pretsedništvo usvojiti vi- deče oni, koji i to budu doživeli. Razume se po sebi da sam se tru- dio da taj svoj predlog obrazložim, što solidnijim argumentima, i to is- ključivo sa gledišta čiste Umetnosti i kulture Lepoga. Još čim sam počeo da nepovoljno pišem o skulporskim delima g. Meštro- vića, moji argumenti o tome da on nije umetnik bili su ovo: 1. Da on nema csećanja Lepoga. Dokaz skulptorsko strašilo što je on krstio Majka Jugovića, Marko Kralje- vić, Glave Karijatida, Srđa Zlopo- gleđa. 2. Da je amoralan. Dokaz njegova naga »Udovica« sa raskrečenim noga- ma, namenjena da ukrasi Srpski Ko- sovski Hram. 3. Da je anacionalan, što se tiče izrade lica figura na spomenicima namenjenim našem narodu. Dokaz te figure. 4. Da je nesposoban da simbolički pretstavi ideju. Dokaz njegov »Spo- menik Zahvalnosti«. 5. Da je nesposoban da u mirno- mu stavu figure i u mirnome izrazu lica pretstavi i fizičku, i duševnu i moralnu silu i snagu neke ličnosti, kao što su uvek radili klasični grčki skuptori, no, da ih izrađuju namrštene I narogušane. Dokaz njegov »Kralje- vić Marko« i njegov »Miloš Obilic«, a to znači da je u psihičkom izražanju slab. Interesantno je navesti da je g. Meštrović toga istog Miloša Obilica iz- lagao u Bečkoj Secesiji pod naslovom Die Kraft, pa se posle prisetio, da ta Die Kraft, može biti i srpski narodni junak Miloš Obilic, a prema takvoj njegovoj logici i svestnosti onoga, če- mu delo svoje namenjuje, taj odjed- nom novopečeni Miloš Obilic, može sutra da bude i čiji god hoćete drugi nacionalni delija. Pera I. Ođavić. 6. Da nije originalan, a samo ori- ginalno i individualno' obeležje stvara od pojedinaca umetnike, i naročito ve- like umetnike. 7. Da radi i samo torza ljudskih tela, od čega su, kao od svake unaka- ženosti pravi umetnici skulptori okre- tali glave, i ako su se divili onim za- ostalim samo delovima skulptorskih ljudskih figura, koje su klasični skulp- tori uvek i bez jednog jedinog izuzetka radili cele. Što je glavno: U toku više godina ja sam u narodu našem bio jedini takvog mišljenja o g. Meštroviću i nje- govim skulptorskim delima. Danas, međutim, situacija se u tom pogledu sasvim izmenila. Toliko dugo veslački održavan nimbus oko glave g. Meštro- vića danas je sasvim potamneo. 212 tCronika, referati in kritike. U jednoj zagrebačkoj reviji od ju- na meseca 1932 godine izišao je čla- nak jednoga Hrvata g. Gamulina, u kojem se nalaze svi koji postulati o g. Meštroviću kao skulptoru i o nje- govoj skulpturi. I evo, šta se između ostaloga u tome članku kaže: »Možda o g. Meštroviću kao ki- paru i ne bi trebalo pisati, ta vreme će već učiniti svoje, — kad se tu ne bi radilo o slučaju tako karakterističnom za našu sredinu: kako servilnost i ku- kavičluk naše kritike mogu ne samo obmanuti i baciti pesak u oči javnom mnjenju, nego i porazno delovati na samog umetnika. »Meštrović prečesto spominje reč narod. No unatoč toga, što je Meštro- vić iz toga naroda izišao, unatoč toga što je od naroda dobio sve što ima, on je tom narodu tako malo dao... Nikad Meštrović nije stvarao za na- rod, nikad on nije klesao u kamen stvarnosti, težnje i potrebe onih širo- kih narodnih masa, kojima su ostali tuđi svi njegovi radovi... »Meštrović je dao bez lakoće i bez nverljivosti samo nameštene i afektirane poze, koje se kad ostanu lišene svake umetničke koncepcije, iako približavaju običnoj pornografi- ji... Zar sami zamasi nisu dovoljni, da izraze zamišljenu ideju, zašto je potrebno to prenatrpavati sa namrgo- đenim licima? ... onda tek dolazi do izražaja ono namešteno i neprirodno. Sto se više ili manje može naći na svim Meštrovićem statuama... sa kakvim je mirom na licu postignuta veličina antičkih spomenika... taj najnoviji križ Meštrovića (misli na njegovog ra- zapetog Hrista) kog bi se morao sti- deti svaki početnik. »Nejasni i konfuzni »Spomenik Francuskoj« je jedan od najslabijih Meštrovićevih kipova. Isuviše potseća na one male metalne statuete na klju- novima automobila...« Eto kako mish i piše jedan Hrvat o Meštroviću skulptoru, i o njegovim skulptorskim delima. A evo, šta odnosno toga, da g. Meštrović nije originalan kaže g. Ja- ques Bachet u pariškoj Ilustration od 25 marta 1933 povodom g. Meštrovi- ćeve kolektivne izložbe te godine u Parizu: »... Išao je za onima, koji su zna- li da bolje izraze snagu u monumen- talnome, za Asircima, za Srednjim ve- kom, za Mikelanđelom, Riđom i Bur- delom ... Formule arhaizma deformi- šu figure (Misli na dela g. Meštrovića) koje bi bez toga pretstavljale dobra dela.« Dakle jasno i razgovetno: Dela g. Meštrovića bila bi dobra, da nisu pro- ste imitacije. A evo šta se u jednom briselskom listu od 28 decembra 1932 godine ka- že za g. Meštrovića i njegova skulp- torska dela, povodom izložbe njego- vih radova u Briselu te godine: »Oni, koji su verujući širenim gla- sovima iščekivali, da u Meštroviću na- đu jednog od najvećih skulptora Evro- pe, i u Jugoslaviji jednu od najvećih skulptorskih škola iznenadili bi se, kad bi videli šta je od svega toga u stva- ri... »Sudeći po onome što je izloženo vidimo ljude koji rade bez ikakve tra- dicije, koji su se strmoglavce krenuli u pravu umetničku razvrat, i koji su se zaglibili u nagomilane poroke naše stare civilizacije... Ako je istina, da su političke prilike poslednjih dvade- set godina, dale jugoslovenskoj umet- nosti snažan polet, za žaljenje je, što je g. Meštrović na čelu toga pokreta, jer on još od početka vodi taj pokret u propast. Šta se može očekivati od jedne škole, koja počinje najnižem de- Kronika, referati in kritike. 213 kadencijom, jednom vrstom emfatične i razuzdane parafraze, a često i bez- očnim plagijatom onoga nečeg najdr- skijeg što se izvodilo u Evropi, počev- ši od Vizantinaca... pa do Rođena. »A međutim samo se na to svodi umetnost Meštrovića koji nije doneo ničega novog. »... i lako je ponjati u koliko taj čovek može biti koban u umetničkom preporodu u Jugoslaviji. To je bez i najmanje sumnje najgori učitelj kak- vog mlada jedna škola može imati.. « Ja naravno ne smem da tvrdim, da su i ta dva umetnička kritičara, jedan u Parizu, a drugi u Briselu čitala šta sam ja mnogo pre njih pisao o g. Me- štroviću, ali što pozitivno znam i što smem da tvrdim to je, da su i oni, kao što sam i ja, pisali samo kao poklonici Lepoga u umetničkim delima, a ne iz ma kakvih drugih pobuda. Ali sem gore navedenoga ja sam dočekao još i to, da su se čitava udru- ženja naših skulptora, arhitekta, pa čak i slikara, i ako poprilično dockan, jav- no izjasnila protiv g. Meštrovića. I kad se posle svega toga samo po- misli: koliko su bezbrojne neznalice u našoj sredini veličali toga čoveka kao umetnika i kao skulptora. 1 kad se sa- mo pomisli na onog jednog gospodina među nama koji je g. Meštrovića pro- glasio za »najvećeg današnjeg skulpto- ra na svetu«, jest, jest, ništa manje nego za najvećeg današnjeg skulptora na svetu. A šta tek treba reći o onom dru- gom jednom našem sunarodniku, koji je našao, da su Njegoš i g. Meštrović dva podjednaka velika umetnika, dve podjednake veličine u našem narodu, dva podjednako velika izvora svetlo- sti, lepote i moralne uzvišenosti, dva podjednako velika primera čojstva, ljudskog dostojanstva, idealizma i lju- bavi prema otadžbini, dva jedan dru- gome u svemu ravna genija? Genija Njegoš, a genije i —- g. Meštrović! Ja mislim da buljenje na kakvu svetinju nije bilo nikada izraženo sa više cinizma, no što je to izjednačenje naše prvostepene narodne veličine, na- šeg narodnog ponosa, našega Vladike Rada sa g. — Meštrovićem. Ali pošto oba ta sunarodnika na- ša imaju još života pred sobom, to ima nade, da će se i oni izlečiti od dosko- ro tako zarazne bolesti meštrovićizma, i da će nas, kao ljudi koji drže na svoju reputaciju, o tome srećnom pre- okretu po sebe, ako taj preokret bude naišao, a što je verovatno, da će nas o tome i preko javnosti izvestiti. Beograd, 8. XII. 1934. Pera I. Odavić. Uprara Arheološkog muzeja i Konser- vatorskog ureda u Splitu javljaju tužnu vijest, da je dne 29 Jula ove godine pre- minuo u Zagrebu Monsignor Don FRANE BULIĆ dugogodišnji prezasluženi direktor arheo- loškog muzeja i pokrajinski konservator za Dalmaciju, počasni doktor Sveučilišta u Zagrebu, počasni pravi član Jugoslaven- ske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu, član Kraljevske srpske akademije nauka u Beogradu, dopisnik Institut de France u Parizu, pravi član Austrijskog arheološkog instituta u Beču, pravi Elan Njemačkog arheološkog instituta u Berlinu, član Accademia Pontificia u Rimu te počasni član i dopisnik mnogih drugih naučnih zavoda itd. Poslije svečanih zadušnica u Zagrebu tijelo pokojnikovo bit će preneseno u Split, te sprovodjeno i pokopano u njegovom sarkofagu pred bazilikom mučenika na Manastirinama u Solinu. Velikom rodoljubu t naučenjaku koji je svojim plodnim I požrtvovnim radom za- dužio našu domaću nauku te stekao Ime I priznanje I u stranom svijetu, neka bude trajna I hama uspomena! U Splitu, dne 30 jula 1934. god. 214 Kronika, referati in kritike. France Stele: Monumenta artis slo- venicae. La maison d'édition nouvel- lement fondée »Akademska založba« à Ljubljana (Yougoslavie), a entrepris de publier, but particulièrement digne d'éloge, auprès d'autres ouvrages sci- entifiques, en bonnes reproductions de grandes dimensions, accompagnées d'aperçus résumant les études faites jusqu'à présent, les monuments d'art de la Slovénie, cette partie nord-ouest du Royaume de Yougoslavie qui s'étend presque jusqu'au coeur de l'Europe centrale. Jusqu'à présent, quatre fasci- cules ont paru dont le premier renfer- me les peintures de Slovénie jusqu'à 1350, et un aperçu général du déve- loppement de la peinture du moyen- âge en Slovénie. Le second fascicule reproduit et décrit les sanctuaires gothiques décorés de la Carniole, le troisième, les oeuvres du peintre Jean de Ljubljana, du milieu du XV^ siècle, le quatrième, enfin, les oeuvres du pein- tre Jean de Rakespurga, de la fin dû XIV« siècle. Tout l'ouvrage formera quatre tomes, et comprendra les mo- numents les plus importants de la pe- inture, de la sculpture et de l'archi- tecture, en Slovénie, jusqu'en 1870. Il paraîtra en 36 fascicules mensuels dont chacun aura 4 pages de texte, en slo^ vène et en français, et 8 planches- d'images en autotypie, faites d'après les matériaux (photographies) des ar- chives de l'Office pour la conservation des monuments historiques que dirige le conservateur, M. France Stelè. PRVI FESTIVAL SLOVANSKIH PLESOV V LJUBLJANE Tradicijonalna slovanska vzajem- nost se je letos pokazala v idealni za- misli g. podžupana prof. E. Jarca, ki' nam je s sodelovanjem mestne občine ljubljanske in velesejmske uprave predstavil slovanske plese in igre. Ta lepa etnografska in kulturno pomembna prireditev, katere pokrovi- teljica je bila Nj. VeL kraljica Marija, se je vršila v dneh od 6. do 10. sep- tembra na Sokolskem telovadišču po določenem programu nastopajočih de- vetnajstih plesnih skupin. Najizrazitejši vseslovanski ples je kolo, ki se pleše v mnogoštevilnih va- rijantah, od katerih smo videli skoro vse značilnejše, ki jih plešemo Jugo- slovani. Seveda je vprašanje, v koliko so bili vsi ti narodni plesi res pristni in nepokvarjeni. Kmetje in deželani iz preprostega naroda so plesali pravil- neje in bolj pristno narodno kot me- stni prebivalci odnosno igralci. Češkoslovaška narodopisna skupi- na iz Plzna nam je pokazala že v pri- četku festivala »Češko kmetsko svat- bo«, katera je našim svatbenim šegam in običajem zelo podobna in je bila že radi tega po našem občinstvu spre- jeta s posebnimi simpatijami in polnim razumevanjem. S temperamentom pravih južnJa- kov so zaplesali Bolgari svoje narodno kolo, katerega živahnost so še podvo- jile njihove krasne in dekorativne na- rodne noše. Bolgarske plese so spre- jeli gledalci z veHkim navdušenjem in aplavzom. Sledili so plesi naših Belokranjcev, ki so nam pokazali »črnomaljsko in adlešičko kolo«. Žal, da se, razen na Bojancih in v Starem trgu ob Kulpi, ne pleše več kolo kot tako, — pač pa v Semiču neke vrste »pouštertanc«. Zato je posebne narodopisne važnosti, da se vsaj cd časa do časa nekako cbvezno pokaže »belokranjsko kolo«, kakršnega so plesali v 19. stoletju po svatbah in proščenjih. Ples bratov iz tužne Istre, imeno- van »balun«, nas je po enoličnih melo- dijah »roženic in sopel« zazibal v sen- timentalno razpoloženje ter nas spom- nil trpljenja tega zasužnjenega ljud- Bolgari. Poljaki. 216 Kronika, referati in kritike. stva. Veseleje in živahneje je valo- vilo »Šumadijsko kolo« iz Jagodine, ki ga je spremljala tudi poskočna in pre- šerna godba s harmoniko in basom. Kolo z otoka Krka, v katerem so plesale tako zvane »trojke« (dve ple- salki s plesalcem) in svojevrstni, staro- slavni ples »moreška« z otoka Kor- čule sta naše ljudi po svoji original- nosti posebno očarala. Dalje smo videli še: »Kajkavsko kolo«, »Drmeš iz Lupoglave«, »Kum- panijo iz Blata«, »Bunjevačke in mo- mačko« kolo iz Subotice, »Rusalije« iz Gjevgjelije, Baranjsko kolo, kolo iz Skopske Črne gore, Bugetsko kolo in druge. Nastopili so tudi Poljaki v svo- jih narodnih plesih, pri katerih pa smo imeli vtis, da so nekako modernizi- rani in so zato precej izgubili na svo- jem izvirnem koloritu, dasi so bile vmes tudi lepo in naredno podane plesne varijante. Omeniti moram še naše koroške brate, ki so bili pri volji udeležiti se festivala s svojim ziljanskim plesom »Raj pod lipo«, a jim je avstrijska vlada udeležbo prepovedala, kar mo- ramo grajati že iz splošnega vidika mednarodne etnografske vede, ki naj stremi za gojitev in spopolnjevanje narodnih šeg in navad. Rajanje in plese je spremljala po- leg običajne harmonike, gosli in basa najrazličnejša narodna muzika. Čuli in videli smo prav posebne glasbene in- štrumente, kakor: sopele, gajde, rože- niče, razne tamburice in pihala, kavale, frule i. dr. Ta prvi festival narodnih plesov je bil zaključen s prav zadovoljivo kuturno-narodopisno bilanco in sploš- na želja je, da bi se ponavljal vsaj vsako peto ali sedmo leto, kajti edino tako bi se narodni plesi rešili pred- časni minljivosti in pozabljenju. Tre- ba bi bilo te prireditve sistematično spopolnjevati s sodelovanjem strokov- njakov, koreografcv, etnografov, skla- dateljev, znanstvenikov in slikarjev. To narodno blago je zlasti pri nas še neobdelano, kar je najbrž tudi vzrok, da smo Slovenci edini med slovansko družino, ki nimamo lastnega plesa. Morda smo ga imeli v davni dobi, a nam je pod tujim jarmom v dolgem suženjstvu otrpnil in izginil. Mogoče pa je, da se bo oživil ali rodil pod svobodnejšim soncem slovanskega na- rodnega edinstva in bratstva nov na- rodni ples Slovencev, ki bo nosil, ka- kor vsi drugi, svoj izvirni pečat. Maksim Gaspari. Jan Husek: Hranice mezi zemi Moravskoslezkou a Slovenskem. Stu^ die etnografickâ. (Knihovna Sboru pro vyzkum Slovenska a Podkarpatské Ru- si pri Slovanskem ustavu v Praze, č. 5.) V Praze 1932. 8«. Str. 378. Zemlje koje su ušle u sastav Če- hoslovačke Republike bile su do 1918 godine podeljene: delom su bile u sa- stavu austrijske carevine a delom u sastavu ugarske kraljevine. Slovaci su bili podvojeni: jedan deo je bio u Mo- ravskoj i Šleskoj, dakle pod Austri- jom, a drugi u Ugarskoj, i svaki od tih delova se je stolećima razvijao pod drukčijim političkim uticajima. (Ne- kada, pak, sve su te zemlje činile je- dnu političku celinu, čije je političko i kulturno središte bilo u današnjoj Moravskoj.) Profesor Jan Husek, i sam Slovak iz Moravske, mišljenja je da je ne- opravdano da se kod narodne podele Čehoslovaka uzima stara geografska i politička granica između Moravske sa Sleskom na jednoj a Slovačke na dru- goj strani, pošto s obe strane te gra- nice živi stanovništvo istih rasnih i etničkih osobina. Da bi to svoje mi- šljenje dokumentovao, pisac je upo- tiebio veoma obilat materijal: pored Kronika, referati in kritike. 217 toga što se je služio stručnom litera- turom (spisak upotrebljenih dela iz- nosi punih četrnaest stranica), on je i sam lično u toku više godina puto- vao i obišao sve predele duž nekadaš- nje granice između Moravske (sa Šle- skom) i Slovačke, i to s obe strane. Time on ne samo da je upotpunio po- datke koje su drugi pisci izneli za po- jedine krajeve, nego je obogatio nau- ku i mnogim novim podacima, osobito iz krajeva na nekadašnjoj ugarskoj te- ritoriji, koji su bili manje poznati. U obširnom uvodu (s. 1—'10) pi- sac najpre ističe neke momente iz če- hoslovačke istorije, osobito doba kada su Cehoslovaci činili i jednu političku zajednicu'- i značaj Dunava kao poli- tičke i etničke granice, oko kog se vo- dila borba između Čehoslovaka i Ma- đara punih hiljadu godina. Ističe kako karpatski venci, koji dele slovačke zemlje na dvoje i koji su uticali na političko podvajanje, nisu doprinosili stvaranju razlika u etničkim osobina- ma. Od oslobođenja 1918 god. i stara politička granica izgubila je moć uti- canja na diferencijaciju i vrši se u ce- loj oblasti brz i snažan proces akultu- racije u okviru narodne čehoslovačke koncentracije. Dugotrajna ugarska vlast nije uspela da razori etničko je- dinstvo ugarskih i moravskošleskih Slovaka. U prvom odeljku (s. 11—17) je kratak pregled geoloških i fizićkogeo- grafskih prilika proučavane oblasti. U drugom odeljku (s. 18—36) je pregled istorije naselja i istorije verske i po- litičke: istorija je, u svakom pogledu, bila burna i puna promena. U trećem odeljku su opisani tipovi naselja: s obe strane granice zastupljeni su isti tipovi. Tako isto s obe strane granice javljaju se isti tipovi katastra (četvrti odeljak, s. 50—64). U petom odeljku (s. 65—83) govori se o raspodeli sta- novništva, i to najpre o gustini nase- lja, zatim se daje statistika domova i duša a onda izlaže đeoba po narod- nosti i po veri: u oblasti su u ogrom- noj većini Cehoslovaci (u mestu Ja- blunkovskim Mostima imaju većinu Poljaci, u Slov. Skalici i u Holiču ima Nemaca, Mađara i Jevreja; Jevreja ima i drugde, a posvuda ima Cigana). Po veri su velikom većinom katolici, ali ima i dosta protestanata i »češke braće«. U ovom odeljku je osobita pažnja posvećena socijalnim i agrar- nim odnosima. U šestom odeljku (s. 84—107) se raspravlja o tipu kuće: tri su osnovna tipa kuće. Kuća se je s obe strane granice razvijala poglavito pod uticajima geografskih i ekonomskih faktora. Nošnja je predmet izlaganja u sedmom odeljku (s. 104—148). Sve su narodne nošnje u tom graničnom pojasu u propadanju, što je posledica posvema ekonomskog sistema i raz- vitka zanata i saobraćaja. Privredni život (osmi odeljak, s, 149—175) nije svuda isti. Razlikuju se tri tipa: do- Irnski sa racijonalnom zemljoradnjom, gorski sa zemljoradnjom i stočarstvom i planinski sa stočarstvom i krčevina- ma. U razlikama s obe strane granice nema ničeg etničkog: ukoliko ih ima, razlike su se stvorile uticajem terena i velikoposednika. Data je i karakte- ristika pojedinih privrednih grana. U devetom odeljku (s. 176—184) je krat- ka karakteristika života u porodici i opštini. Usled različitog kulturnog sta- nja i nejednakog zakonodavstva, za- tim pod uticajima vere i dr. stvorile su se u tom pogledu neke razlike iz- među pojedinih krajeva oko granice. Po svojim telesnim i duševnim osobi- nama (deseti odeljak, s. 185—198) sta- novništvo proučavane oblasti deU se na tri tipa, čije se rasprostranjenje uglavnom podudara s podelom oblasti po reljefu: dolinski, gorski i planinski tip. Posvuda vlada mešavina. Za nas je od interesa konstatacija da je kod 218 Kronika, referati in kritike. dolinskog stanovništva čest somatski tip visoka rasta, uska lica, duga i uska a malo povijena nosa (dakle, dinarski tip) i da je taj tip poglavito zastup- ljen kod stanovništva hrvatskog po- rekla. U jedanaestom odeljku (s. 199 do 218) pisac govori o prosvetnim pri- likama i o narodnom osećanju: u tom pogledu još ima csetnih razlika između stanja na moravskošleskoj i stanja na slovačkoj strani. Prosvetne prilike su na slovačkoj strani uopšte rđavije, jer ie tu ranije bilo malo škola i one su služile mađarizaciji. Mesto plemen- skog, svugde je u običaju regionalno razlikovanje (Moravci, Slezaci, Slova- ci). Posle oslobođenja prilike se me- njaju: poboljšan je saobraćaj i stara granica, gde je ne čine planine, više Se i ne oseća. Među Slovacima je na- stala akulturacija prema Moravanima i Česima i narod, ujedinjen politički, brzo se ujednačuje kulturno i ekonom- ski. U dvanaestom odeljku (s. 219 do 228) je kratka karakteristika ishrane. U trinaestom odeljku (s. 229—274) je pregled običaja, verovanja i predanja, čega je svega više očuvano na slovač- koj nego li na moravskoj strani, ali su i na moravskoj strani bolje očuvani u brdskim i planinskim predelima. U svim običajima (oko rođenja, o ženid- bi, prilikom smrti, o praznicima preko godine i t. d.) i verovanjima ima mno- go podudaranja s obe strane granice. Značajno je da i evangelici vrše mno- ge običaje kao i katolici. U četrnae- stom odeljku se govori o pojavama umetničkim (s. 275—305). Narodne pesme posvuda se gube, ali su se u još većoj meri izgubile stare orske igre (plesovi), a već sasvim su izišle iz upotrebe gajde. Na moravskoj stra- ni se upotreba gajdi održala samo još V pokladnim igrama. U vezi s prome- nama u nošnji menjali su se i ukrasi na odeći, naročito vez, koji se dobro održava samo još u planini. Zatim se govori o ukrašavanju kuća, o kerami- ci i t. d. U četrnaestom odeljku pisac govori o higijeni, smrtnosti i narodnom lekarstvu (s. 306—314): u moravsko- šleskim opštinama su higijenske prili- ke bolje a smrtnost manja. Opširnije je opisano narodno lekarstvo kod pla- ninara, kod kojih se je u većoj meri održalo i staro vračanje, bajanje i sl. U poslednjem, šesnaestom, odeljku (s. 315—346) pisac je dao karakteri- stiku narodnog govora: u toj oblasti razvila su se mnoga narečja. Pisac opisuje narečja idući duž granice i na svakoj strani razlikuje po četiri grupe i konstatuje da susedna narečja s obeju strana granice imaju mnogo- brojne zajedničke osobine. U najvišim predelima se govore narečja koja čine prelaz ka poljskom jeziku. Rezultate svojih proučavanja pisac ie izložio ukratko u jednom zaključku (s. 347—351), u kom ističe naročito da sva etnološka proučavanja pokazuju da između nekadašnjih austrijskih po- krajina Moravske i Šleske na jednoj i slovačkog dela bivše Ugarske na dru- goj strani nikada nije bilo etnološke granice nego samo ^ politička. Delo je ilustrovano s 85 fotograf- skih snimaka i ima jednu geografsku kartu. Ima i kratak rezime na francu- skom jeziku (s. 352—357). Obzirem na vrednost dela i na njegov međunarod- ni značaj, taj rezime je trebao da bude opširniji. Prof. Hûsek uložio je mnogo truda 1 dao je nesumnjivo odlično delo. Iz- laganja su pregledna i jasna, sve je iscrpno dokumentovano, a uz to ras- pravljanje svestrano obraćena je paž- nja na sve momente koji dolaze u ob- zir. Namera g. Hûseka je bila da po- kaže kako je s obe strane negdašnje granice između Moravske i Ugarske oduvek živeo jedan isti narod i da se kod delova tog naroda, iako su stole- ćima bili politički razdvojeni, u po- Kronika, referati in kritike. 219! gledu na etničke osobine nisu razvile nikakve osetne razlike, sem razlika ko- je su nastale kao prirodna posledica uticaja geografske sredine i različitog kulturnog stanja. Svojim delom g. Hü- sek dao je još nešto: iako nije obu- hvatio sve Slovake, može se reći da je on dao ipak iscrpan pregled etničkih osobina Slovaka, jer iznosi osobine dveju glavnih grupa Slovaka iz kra- jeva gde se one među sobom dodiru- ju. Pored tih koristi koje delo prof. Hûseka pruža čehoslovačkoj nauci i narodu i svima koji se interesuju za čehoslovački narod, ono je od znatnog interesa i za nas. Prof. Hüsek na više mesta govori o vezama između Slo- vaka i Južnih Slovena, a u tekstu ima mnogo podataka, osobito u terminolo- giji i u opisu običaja, koji pokazuju istovetnosti ili velike sličnosti sa na- šima. Najzad, delo prof. Hûseka može i treba i kod nas da posluži kao obra- zac za slične rasprave o etničkim gra- nicama između nas i naših suseda i, naročito, o međusobnim odnosima iz- među pojedinih većih južnoslovenskih etničkih oblasti ili za rasprave o zna- čaju nekadašnjih političkih granica koje su delile Južne Slovène na razna pohtička područja. Skoplje, januara 1935. Mil. S. Filipović. Dr. Jos. Mal, Zgodovina slovenskega naroda. Najnovej- ša doba. Zvezek 7—12. Str. 1—760. Celje, 1928—1934. Po naročilu Mohorjeve družbe je začel pokojni dr. Jos. Gruden 1. 1909. spisovati Zgodovino slovenskega na- roda, od katere je do 1. 1916 izšlo šest zvezkov, obravnavajočih dogodke od prvih časov naselitve Slovencev pa do konca 18. stoletja. Težka bolezen je dr. Grudnu onemogočila, da bi svoje delo nadaljeval in zaključil: bela smrt mu je 1. oktobra 1922 iztrgala pero za vedno iz rok; Nalogo, da Mohorjevo Zgodovino slovenskega naroda nadaljuje do na- ših dni, si je nadel dr. Jos. Mal. L. 1928 je izšel prvi snopič v njegovi ob- delavi (v celotni vrsti Mohorske zgo- dovine torej kot 7. zvezek), obravna- vajoč za slovenski preporod tako važ- no periodo Napoleonove Ilirije in sploh odnosov in vplivov velike francoske revolucije na celokupno narodno, poli- tično, gospodarsko in prosvetno živ- ljenje Slovencev. Naslednji zvezki (8—11) opisujejo dobo po avstrijski reokupaciji Ilirskih provinc, pisec jo imenuje »dobo poli- tičnega jerobstva« (1813—1848). Pisa- telj nas, često prav podrobno, sezna- nja z vsemi panogami našega tedanje- ga javnega, upravnega, socialnega in prosvetnega življenja. Tu najdemo opise o upravni razdelitvi slovenskih dežel, o politični, vojaški, sodni in cerkveni administraciji, o vprašanju slovenščine v uradih, o stanovski ustavi, o sitna- renju policije in o varuških težnjah vlade, ki je skovala kot nagobčnik na- rodom Sveto alijanso, ki so jo utrje- vali baš tudi na Ljubljanskem kongresu 1. 1821. Med kulturnimi gibanji opisuje avtor janzenizem, romantiko in iliri- zem; ta strnjeni oris nam pojasnjuje marsikako sicer zabrisano stran iz na- šega družabnega in Hterarnega življe- nja v predmarčni dobi. V poglavju »Prosvetne in slovstvene razmere« sre- čamo ves naš pisateljski krog one do- be s »Cbeličarji« vred. Zanimiv je tudi opis boja za slovenski časopis, še bolj pa morda srditi boj za slovensko ljud- sko šolo. Tu se šele zavemo, kako dolgo in trnjevo pot je moralo prehcr diti slovensko ljudstvo in koliko zlo- namernih ovir in zaprek je moralo' pre- magati, preden je prišlo do svojih na- ravnih pravic. 220 Kronika, referati in kritike. Tudi narodopisca bo zanimalo po- glavje o zdravstvenih razmerah naše- ga podeželja, o pogostnosti nekaterih bolezenskih nadlog (garje, kolera, ali grozovita škrljevka), prav tako pa tudi gospodfrsko stanje kmeta z navedba- mi, kako je gospodaril, kaj je sejal in kako so ga trle razne vremenske in druge nezgode. Poleg trgovine in obrti, davkov in katastra (ki so ga takrat pn nas sestavljali) najdemo opisane tudi prometne razmere, ki so z našim kroš- njarstvom, prevozništvom in splavar- stvom utisnili določenim krajem in nji- hovemu prebivalstvu kar svojevrsten in samobiten pečat. Folklorist pa se bo zopet še pose- bej pomudil pri zanimivem pripovedo- vanju, kako so znameniti tujci in po- potniki sodili o naši zemlji, o značaju prebivalistva, o njihovih navadah in običajih. Dr. Mal se ozira pri tem tu- di nä posebnosti družabnega življenja in na narodno nošo, ki jo po pokraji- nah razčlenjuje; prinaša tudi sodobne slike narodnih noš, v kolikor so zna- čilne za posamezne predele Slovenije, omenja značilnosti našega stavbarstva ter prinaša za to v zadnjem (12.) sno- piču tudi ilustrativno gradivo v pona- zoritev. Viharno in dogodkov polno leto 1848. opisuje 12. snopič; opis se bo na- daljeval v prihodnjem letu in zaključil z dobo premagane reakcije 1. 1860. Za 1. 1848 smo imeli že doslej temeljito Apihovo studijo »Slovenci in leto 1848«. 2e ta prvi snopič pa dokazuje, da je dr. Mal izsledil iz arhivalnih in drugih virov toliko novega, da so go- tovi dogodki opisani in postavljeni v čisto drugo luč. Sploh se je pri nas drugače, izvzemši francosko okupacijo in literarno zgodovino, na polju poli- tičnega zgodopisja prve polovice 19. stoletja zelo malo pisalo; predmarčna doba posebej nam je bila popolnoma tuja, Apihov spis o kranjskih deželnih stanovih je menda vse. Malova Zgodo- vina zato nikakor ni — kakor bi člo- vek po izdajateljici in njenem name- nu sodil — kompilatorično delo ali poljudna zgodovina, pa četudi je pisa- na v poljudnem slogu, kar ji seveda cene ne zniža; sicer pa bo itak avtor, kakor omenja v svojem Predgovoru, v zaključnem snopiču prinesel tudi seznam pisanih in tiskanih virov, ki se jih je posluževal. Kdor pozna borno literaturo za slovensko zgodovino tega razdobja, že sedaj lahko pričakuje, da v tej naši z vsemi znanstvenimi pripo- močki pisani Zgodovini igra najvaž- nejšo vlogo izraba in kontrola prvot- nih, to je arhivalnih virov. Naj končno še omenim, da so glavna razdobja razvidna že na ovit- ku: Ilirske province označuje lik pev- ca Ilirije oživljene, predmarčno dobo Prešeren, dobo 1848—1860 pa organi- zator štajerskega slovenskega šolstva in soustanovitelj Mohorjeve družbe škof Slomšek, ki je tudi s prenosom škofije v Maribor napravil slovenstvu veliko uslugo. Od Družbe bi le še že- leli, da bi izdajala Zgodovino v debe- lejših snopičih in na boljšem papirju, — za bogate, smiselne in sodobne ilu- stracije pa zasluži vso pohvalo. N. Županič. B. Бешевлиевт.. Првобтлгарски над- писи УводЂ, текст-Б и коментар1. Годиш- ник-Б на СофиИски Универзитетг. Исто- рико-филологически факултеп., књ. XXXI, 1. Придворна печатниза. Софија 1934. Avtor posvečuje knjigo vstanovi- teljem prve bolgarske države in njih prvemu znanstvenemu raziskovalcu, K. Jireček-u. Razen nekoliko neznačajnih fragmentov iz nekoliko slov ter onih okolo konjenika na mađarski pečini so v tem delu zbrani vsi protobolgarski nadpisi. G. Beševlijev smatra za po- trebno ponovno izdanje, ker smatra izdanje in tolmačenje teh istih nadpi- Kronika, referati in kritike. 2211 sov po g. Feheru za diletantske in re- klamersko a prepise g. K. Škorpila za nezadovoljive. Avtor ne rešava nobe- nih zgodovinskih ali paleoetnoloških problemov prepuščajoč to specialistom bolgarske historije in lingvistom — turkologom. Času prve bolgarske države in to epohi pred sprejemom krščanstva po Bolgarih (VIII.—IX. stoletje) pri- pada okolo 40 grških nadpisov, vdol- benih na kamne po zapovedi vladajo- čih kanov. Nazivajo jih prvobolgarske ali prabolgarske nadpise. Tri od teh so izza vladanja kana Kruma (803 do 814), 11 iz dni kana Omurtaga (814 do 831), 3 izza kana Malamira (831 do 836) in 2 izza vlade njegovega nasled- nika kana Persijana (836 do 852). Osta- li napisi se ne dajo časovno razprede- liti, no izgleda da večji del spada v dobo Omurtaga. Verjetno najstarejši bo oni, ki se nahaja pri konjeniku iz Mađare, in sicer če ne izza vlade kana Tervela (701—718) potem gotovo iz prve četrti VIII. stoletja. Najbolj po- zen je napis kana Persijana iz mesta Filipi. Večina teh napisov se nahaja spravljena v Sofijskem arheološkem muzeju. Glavna stvar avtorjevega de- la je v tem, da je napise natančno prepisal, zatem jih sredil in določil glasoslovni pomen raznih črk. To ni lahko, ampak zelo utrudljivo in kom- plikovano delo. Zatem je obdelana or- tografija, vokalizem, konzontizem, morfologija in sintaksa napisov. Sledi komentar k napisom, ki tol- mači posamezne besede z dodano to- zadevno literaturo. Za primer prina- šamo Omurtagov napis iz Abode (okrožje Šumensko): Κανάς ΙβιγΙ Όμνρ- τάγ. I Οχσοννος δ ζονπάν ταρ\κάνος 9-ρεητός «νροπός | μου hov xs anid-avev ις τό | φοαάτον. ήτον δε το γένος \ αντον Κνριγής. »Kan üvigi Omurtag (ukaže): Župan- tarkan Ohsun je bil moj branjenik in umre v vojni. Rod njegov pa je bil Kürigir. Tekstu knjige so dodani fotograf- ski posnetki protobolgarskih napisov in zemljevid najdišč, kar vse spopol- njuje učeno delo in olajšuje razumeva- nje težke tvarine. Seveda bo moral to delo vzeti v roke zgodovinar in paleo- etnolog, ki bo skušal iz nadpisov kaj pridobiti za najstarejšo bolgarsko zgo- dovino. Tudi turkologi in drugi ori- jentalisti se bodo zanimali za proto- bolgarske napise. Sofijski univerzi služi lahko v čast in ponos, da je izdala tako pomembno delo brez prigovora v vsakem pogle- du zlasti v filološkem oziru. . N. Ž. Rovnocennost evropskyh plemen a cesty k jejich ušlechtovani. Poradal prof. K. Weigner. Nova encyklopedie pfirodnich ved, vydävä druha trida češke akademie. Nakladem Češke Aka- demie ved a Umeni. Praga 1934. Pokret hitlerizma med Nemci, ki osniva svojo moč na lažnih principih posebno na krivi predpostavki o supe- riornosti »nemške rase«, je izzval češke antropologe na reakcijo. Prvo je na- pisal nestor čeških antropologov, /. Mafiegka, dejini problemu o nerovno- cennosti nebo rovnocennosti evrop- skych plemen (str. 7—17). Zatem sledi A. Brožek, Biologicky pojem rasy (19 do 31). Za tem J. Mafiegka, Dnešni stav znalosti evropskych plemen (33 do 45). Nemški narod bi imel biti se- stavljen iz naslednjih rasnih tipov po Günther-ju: nordijski in subnordijski tip 50%, falski 5%, vzhodni baltijski 8%, alpinski 20%, laponoidni 2%, dinarski 15%, mediteranski 2%; Rosinski je za- pazil pri Poljakih: nordijski 31.9%, subnordijski 21.3%, falski in vzhodno baltijski 27.4%, alpinski 15%, lapono- idni 3.8%, mediteranski 0.5%; po Ma- tiegki je bilo pri Čehih: nordijski 5 do 222 Kronika, referati in kritike. 10%, subnordijski 17%?, vzhodno bal- tijski 20%, alpinski 33%, laponoidni 0.5%, dinarski 20%, mediteraski 0.5%; pri Madjarih po Bartuczu: nordijski + subnordijski 4'5%, falski 35%, al- pinski 15%, laponoidni 5%, dinarski 20%, mediteranski 1%, kavkaski 15 do 20%, rjazanski 5%. — J. Maly, Rovno- cennost lidskych plemen po strance te- lesne (str. 47—59). — J. Matiegka, Rovnocennost evropskych plemen po strance duševni (str. 61—^74). — V. Ružička, Zlepšeni stavu naroda ple- mennou hygienou či eugenikou? (str. 75—88). — H. Pele, O možnosteh zdo- konaliti lidsky rod upravou Zivotniho prostfedi cestou socialniho lékarstvi. — K. Veigner, Wyznam telesne vycho- vy pro zlepšeni rasy (str. 103—112). — L. Niederle, Plemenné složeni Slovanu (str. 113—119). — K. Chotek, Rasa a kultura (str. 121—134). — J. Horék, Rasové problemi a lidové podani slo- vanske (str. 135—146). Kdor se resno zanima za rasni sestav srednje Evrope, za razmerje med potencijalnimi în pridobljenimi duševnimi sposobnostmi, za namišlje- no superiornost »nemške rase« in lažne rasne hipoteze nemških antropologov, naj vzame v roko gornjo knjigo. N. Ž. LUŽIŠKO-SRBSKI SKLADATELJ IN FOLKLORIST BJARNAT KRAWC V JUGOSLAVIJI Z namenom, da bi od blizu spo- znal jugoslovenski harod, predvsem njegovo bogato glasbeno folkloro, je meseca aprila posetil Jugoslavijo zna- ni lužiško-srbski skladatelj in folklo- rist g. Bjarnat Krawc, ki ga tudi Nem- ci radi njegovih umetniških stvaritev visoko cenijo. Ni se ustrašil, kljub svojim 73 letom, naporov, ki so zve- zani z dolgim potovanjem od Draždan Bjarnat Krawc. do Ljubljane in potem skoraj po vsej Jugoslaviji. V Ljubljano je prispel 12. aprila. Na kolodvoru so ga pričakovali pred- stavniki društva prijateljev Lužiških Srbov s svojim predsednikom g. dr. Nikom Zupanićem na čelu. Zvečer istega dne so mu člani društva prire- dili v restavraciji »Slamič« skromen prijateljski večer, katerega so se ude- ležili tudi [predstavniki ljubljanskih glasbenih krogov. Ob tej priliki je vi- sokega gosta pozdravil g. dr. Niko Zu- panić, ki je naglasil, da obiski odlič- nih kulturnih delavcev najmanjšega slovanskega naroda ne pomenijo ni- kakih političnih demonstracij napram Nemčiji, katere lojalni državljani so Lužiški Srbi, marveč služijo taki obi- ski le utrditvi kulturnih stikov med posameznimi slovanskimi narodi. V svojem nadaljnjem govoru je ome- njal vezi, ki so vedno vezale lužiško- srbski narod z jugoslovenskim ter Kronika, referati in kritike. 2231 končno izrazil željo, naj bi nemški na- rod končno vendarle enkrat uvidel, da mu mali slovanski otočič sredi Nem- čije politično ni škodljiv, temveč da ga je treba kot zanimiv zgodovinski ostanek nekdaj mogočnega polabsko- slovanskega plemena vsestransko pod- preti pri njegovem kulturnem strem- ljenju. Za njim je g. Vekoslav Bučar v lepem govoru obujal spomine na svo- ja prva srečanja z g. Krawcem na raz- nih lužiško-srbskih prireditvah v Bu- dysinu. Brazdanih in drugod, g. Zor- ko Prelovec pa je slavil dragega go- sta kot enega največjih slovanskih glasbenih umetnikov in enega najbolj- , ših poznavalcev slovanske narodne glasbe v obče, izražajoč obenem vese- lje, da zamoremo imeti dragega gosta v naši sredi. Ginjen se je sivolasi umetnik zahvalil v svoji sočni mate- rinščini za' pozornost, ki mu jo jugo- j slovenski narod izkazuje že takoj pr- ; ve ure po njegovem prihodu v Jugo- slavijo. Omenja, da nikdar ni bil po- litik, ampak da je pri svojem umetni- škem delovanju vedno stremel za tem, da dokaže svetu, da je tudi njegov mali narod zmožen življenja. Ves večer, na katerem je neumor- no prepeval Prelovčev oktet »Ljubljan- skega Zvona« slovenske in druge ju- goslovenske narodne in umetne pesmi, je potekel v najlepšem razpoloženju. Naslednje dni svojega bivanja v Jugoslaviji, je g. Krawc prebil v Za- grebu, Beogradu, Sarajevu in Dubrov- niku, nakar se je zopet za nekaj dni vrnil v Ljubljano, kjer si je ogledal vse kulturne ustanove, med drugimi tudi naš muzej, kjer ga je predvsem zanimala etnografska zbirka. V. Bučar. Matija Tome, B e 1 o k r a j i n s k e. Za moški zbor priredil, izdal in zalo- žil Akademski pevski zbor v Ljubljani 1934. Cena Din 30. Matija Tome. Vsebina je prirejena po zapiskih in fonogramih (notacijah) dr. J. Adle- šiča (N. Stritofa), avtorja, O. Deva, L. Kube, F. Marolta. Zbirka je nastala na pobudo Akademskega pevskega zbora ozir. njegovega pevovodje F. Marolta, ki sta si stavila za nalogo po- kazati razvoj slovenske narodne (kme- čke) pesmi. Za razumevanje belokranjske glas- bene folklore na splošno je važna štu- dija dr. St. Vu r ni k a v Etnologu 1931, št. 2. Dr. Vurnik je na podlagi intenzivnega študija prišel do nasled- njih zaključkov: Belokranjske pesmi rabijo povprečno zelo majhno število tonov, to se pravi, da imajo razmero- ma ozek ambitus; zato so harmonsko revnejše od alpskih, katerim ogromen ambitus omogoča vse vrste melodično- harmonskih efektov. Belokranjec se poslužuje kar najmanj mogoče melo- dičnih motivov; zato čujemo skoro vedno en in isti motiv. Temu pojavu 224 Kronika, referati in kritike. pravijo »orientalska monotonija« ali »litanijski tip«, ki je lasten vsem vzhodno-evropskim narodom, pa tudi eksotičnim narodom drugih delov sve- ta. Te pesmi so skoro brez vseh har- monskih, melodičnih in kompozicional- nih prijetnosti, zato igra v njih ritem veliko vlogo. Velik del teh pesmi ima svoj estetski smisel skoro le v ritmiki, ki se nagiblje več ali manj k izometri- ji, ali pa rabi kar se da malo ritmičnih shem in modelov. Na Belokranjskem je v absolutni večini dvodelni (^/4) takt, ki se uveljavlja z malo ritmično vrednoto (osminka). Pike pri notah skoraj ne dobimo. Harmonična zgrad- ba teh pesmi je enostavna; okreti se gibljejo iz toničnega položaja v domi- nantni septimni položaj; subdominant- nih okretov je v Beli Krajini silno ma- lo in jih pevci ne priznavajo. Tudi modulacija je skoraj neznana. Nekaj procentov je, zlasti ob Kolpi, tudi pes- mi, ki kadencirajo v dominanti na na- čin bhžnjega orijenta. So to pesmi, ki so mestoma čisto durske, mestoma se dado tolmačiti durski in molski obe- nem, končno pa le sklenejo v čisti dur- ski dominanti. Nekateri so mnenja, da je ta pojav nekak ostanek od sta- rih cerkvenih modi, za kar pa še manj- kajo historični dokazi. Kompozicijonal- ne oblike so mnogovrstne. Najdeš tu- di melodijo v dveh taktih, redke niso štiritaktne; dalje sledimo pet-, šest-, sedemtaktne melodije, seveda pa ima- jo večino, zlasti med novejšimi iz XVIII. in XIX. stoletja, one osemtakt- ne periode. Lahko rečemo, da je mo- notonska AAAA, dvodelna ponavlja- na AB AB oblika najčešča na Belo- kranjskem. Stare pesmi kažejo včasih zanimivo modificirane harmonične mol- skale, dobijo se breztaktne pesmi v dorskem tonovem načinu, spremljane v nekaki heterofoniji z goslimi, ki ra- bijo stare konsonance kvarte in kvinte. Pojavljajo se tudi stare diafonijske dvoglasne oblike, neki bordoni v pa- ralelnih tercah, ki se pa na začetku in na konceh samostojno gibljejo. Tudi kanonične forme primitivne oblike, za- plodki srednjega veka, so na Belo- kranjskem še doma. Zanimivi so tudi tipično belokranjski teksti, ki kažejo abstraktno idealistične paralelizme, ki se strinjajo z glasbeno »monotonijo«. Te izsledke je upošteval avtor pri obdelavi posameznih pesmi. Takoj pr- va pesem (»N a p o j n i c a«) je sicer prosta kompozicija avtorja, ki je pa dal ohranjenemu besedilu stilno pra- vilno glasbeno obliko kresne obredne pesmi. (Pojasnila k posameznim sklad- bam so povzeta po razlagi, ki jo je za koncert APZ napisal dirigent F r. M a r o 11) — »K o 1 e d a« za Svečnico je tipičen primer originalnih starih be- lokrajinskih pesmi v naravnem ton- skem načinu, sklepna stalna fraza »Ma- rija, prosi Jezusa« je tipičen primer ustaljenega sklepnega okreta (stalne fraze). Te vrste kolede so se pele v obliki dvoglasnih koralnih diafonij, ki so značilne za belokrajinski glasbeni folklor —■ Na »Tepežnico« (god ne- dolžnih otročičev 28. decembra) gredo otroci »tepeškat« po vasi. V našem primeru gre za »Tepežnico«, ki se je še pela, dandanes jo otroci le »klepe- čejo« (govore) — »S v a t s k e p e s - m i« so priložnostne pesmi, ki jih poje narod v različnem redu in primernih momentih na »pirih« (svatbah) — »K r e s n e« so vokalna suita, ki zdru- žuje petero različnih napevov različne časovno-stilne opredelitve. Te stilno- heterogene sestavine morejo živeti hkrati le v narodni pesmi in tvorijo nekako mozaično formo — »Belo- krajinsko kolo« je stilizacija po- rušene oblike prostega metliškega ko- la. Tekst je ves ohranjen; od napevov sta pa ohranjena le začetek in završek, vmesni pesmi b) in c) je prireditelj stilno pravilno vkomponiral — Jurje- Kronika, referati in kritike. 225 vanje je preostalina znamenitega sta- roslovanskega kurentovanja, ki hrani in združuje v sebi poleg obrednih ple- sov največ mitoloških prausedlin geo- tropskega značaja. Napev našega »Z e- lenega J u r j a« je ohranjen tipičen primer staroslovenske originalne me- lodije, njegovo starost izpričujeta do- sledna izoritmija, enostavna melodič- na črta v starem dorskem načinu, fizio- gnomija te belokrajinske melodije je povsem različna od onih kajkavskega porekla iz mnogo mlajše dobe — »H a j d u k Velja« je edini primer neporušene oblike belokrajinske pri- povedne junaške pesmi iz dobe nepre- stanih strahotnih turških vpadov. (Ve- lja je bil baje silovit junak iz vojne granice, ki je hodil napadat Turke tu- di v njihovo deželo). Da ustvari pri- merno formo junaške pesmi, je prire- ditelj poleg neprestano razpletajočega se napeva, ki je v svoji preprostosti tipičen primer belokrajinsko-orijental- ske monotonije, uporabil prosto iznaj- dena motiva guslarja, ki se je v Beli Krajini držal vse do konca 19. stoletja, in pohoda junakov — »K o 1 e d a« na Ivanje je najstarejši ohranjeni sloven- ski narodni napev. Pesem kaže staro koralno fakturo v kanonični obliki. O veliki starosti pričajo ozek kvartni ambitus, melični potek v sekundah, diafonična dvoglasnost, rapsodičen ri- tem in stalna sklepna fraza. Avtor je uporabil dvostaven zbor po vzoru me- njajočih se respouzorialnih antifon. S tem stavkom prosto kontrapunktira motiv guslarja, ki je take speve vedno spremljal, forma naj bi bila nekakšna vokalno-instrumentalna heterofonija, O zbirki so izšle razne ocene. Kot najmerodajnejšo omenimo ono, ki jo je napisal v zagrebški »Sv. Ceciliji« (1934, št. 2) znani muzikolog in skla- datelj dr. Božidar Š i r o 1 a. Med drugim pravi: »U otmjenom formatu veHkog notnog kvartnog formata iz- dano je u veoma ukusnom obliku i osobito dotjeranom rukopisu (u lito- grafiji, koja se gotovo takmi s notnim tiskom) ovo ozbiljno delo slovenskoga kompozitora. Ta njegova priredba da- leko je premašila ono, što se prired- bom smatra. To su manje ili oveće kompozicije, u kojima je avtor uspio dati čitave zvučne slike neobične su- gestivnosti, naročito za onoga, koji pozna pučke običaje, uz koje su veza- ni oni napjevi, kojima se Tome po- služio, kao osnovom svojih kompozi- cija. Tome je svjesno htio dati — ma- kar i grubi, pa i groteskni realizam »na- pojnice«, »Kolede«, »tepežnice«, »Ko- la«, »Zelenog Jurja«, ali je nastojao dati i kompozicije većeg obujma, u ko- jima će oživjeti i cijeli obred (»svet- ske pesmi«, »Kresne«, »belokrajinsko kolo«). Sredstva, kojima se Tome slu- ži, da iz kratkih napjeva pučkih izgra- di oveće muzičke stavke sasvim su suvremena. On ne preza ni pred osti- natnim figurama, kojima nameće mo- notoniju ugođaja ritmijskoga, što na- staje Utanijskim ponavljanjem kratke strofne forme, a oživljuje to mjesti- mice još i ozbiljnim nastojanjem, da pojedine dionice sasvim oslobodi u njihovom pokretanju, makar pri tom došao i do poHtonalnih kombinacija. Naročito se to opaža u tretiranju sma- njene kvinte tonaliteta, koja te starin- ske »belokrajinske napjeve« toliko pri- bližuje tonalitetu tako zvane istarske ljestvice, pa je još uvijek kamen kuš- nje za našu teoriju muzičkog folklora i njegovih osebina. U nastojanju, da dade što življu impresiju pravog pu- čkog izražaja svojoj muzici, Tome je posegnuo i za dijeljenjem zbora u dva dijela, koji na način antifone jedan drugome odgovaraju i kao da se nad- meću, koji će većim zanosom i topli- jim žarom ispjevati svoj napjev. Drug- da su u tijesnom slijedu ne prezani pred kanonskim obrascima, ma da su 15 226 Kronika, referati in kritike. oni podalje našeg folklora. To su odli- ke ovog ozbiljnog djela Tomcovoga, kje je — čini se — zamišljeno cikli- čki, t. j. avtor želi — ma da to nije nigde istaknuo — da njegove, »Belo- krajinske« ispune čitav program jed- nog koncerta, da u svojoj šarolikosti ožive cijeli jedan kraj, »Belukrajinu«, sa svim njezinim folklornim značajka- ma. G. Tome je učinio veliku uslugu slovenačkog modernoj muzici, upozo- rio ih je svojim djelom »Belokrajin- ske«, da u Belokrajini doista živi naj- starija slavenska muzička tradicija«. M. Švarski. Dr. Jože Lavrič, Organizacija sta- tistike V Jugoslaviji. Banovinska zalo- ga šolskih knjig in učil. Ljubljana 1935. Ta knjižica je poskus, menda prvi, prikazati pregled celokupne admini- strativne statistike, v naši državi, bo- disi da gre za primarne statistike, to je, kadar gre za neposredno, iz stati- stičnih namenov povzročeno številčno zajetje pojavov, bodisi za sekundarne statistike, ki se nabirajo kot postranski produkt nekega drugega administrativ- nega poslovanja. Za dobro stran takega prikaza smatram, ne samo, da informira, ka- tera statistika, kje in na kaki pravni osnovi se vodi, ampak zlasti tudi, da omogoči oziroma olajša kritičen od- nos do številke. Četudi bi namreč sta- tistike bile čisto točne, kar pa v naj- več primerih niso, je treba pri praktič- ni uporabi in zlasti pri časovni in kra- jevni primerjavi številk, ugotoviti njih identično, kaj so in predstavljajo in njih genezo, od kod so in prihajajo. Le če tako številko vsestransko spoznamo, jo moremo s pridom in prav uporabiti posebno v njeni anali- stični funkciji pri raziskovanju vzroč- nih zvez in razvojnih tendenc. Poglavja: osnove naše statistike, demografska, agrarna, gozdna, rudar- ska, finančna in prosvetna statistika so bila objavljena v »Času«, 1. XXIX., štev. I.-II. in III. Résumé. L' auteur expose 1' organisation de la statistique administrative en Yougo- slavie — de la primaire aussi bien que de la secondaire — par rapport à ses représentants et à sa base légale. Bien qu' à sa naissance 1' Etat you- goslave ait trouvé sur son territoire trois bereuax statistiques déjà exis- tanto (à Belgrade, à Zagreb et à Sara- jevo), la nécessité de l'adaption du service statistique aux circonstances changées s'imposait. Actuellement le service de la sta- tistique officielle, tant qu' il s' agit de la statistique centrale, est concentré à »La statistique générale de 1' Etat«, qui est agrégée au Ministère de l'Intérieur. Le présent aperçu fait voir que la statistique yougoslave, n' ayant peut - être pas joui jusqu' ici d'une bonne réputation ni au pays ni à 1' étranger, a fait, au cours de ces dernières an- nées de grand progrès, de la sorte que sa réputation devant l'étranger peut être considérée, d'ores et déjà, comme réhabilitée. »La statistique générale de 1' Etat« a publié en 1931 les annuaires statisti- ques pour les années 1929 et 1930 et en 1934 les annuaires pour les années 1931 et 1932. On a tout lieu d'espérer que dorénavant les annuaires yougo- slaves pourront marcher du même pas avec ceux de l'étranger. A côté de cette statistique centra- le il existe un grand nombre de ser- vices statistiques dispersés dans les di- vers ressorts administratifs, qui ont, ces temps derniers, fait paraître un nombre important de publication re- marquables. En dehors des bases générales de l'organisation de la statistique, dans le Kronika, referati in kritike. 227 présent aperçu sont traitées des diffé- rentes questions se rapportant à la sta- tistique démographique, agraire, fores- tière, minière, ombrométrique, hydro- graphique, hydraulique, financière, éco- nomique, sanitaire et à la statistique relative au traffic, à 1' électrification, à la Prévoyance sociale et à l'instruction publique. Dan chacun des chapitres du livre sont mentionnés les ouvrages les plus importants parus jusqu'ici. De même sont citées les lois, les décrets et les règlements, aoissi bien que les arrêtés ministériels les plus important qui d'un côté règlent le fonctionnement de la sta- tistique primaire et de 1' autre servent de base à la statistique secondaire. Les remarques méthodologiques et critiques sont réduites à la mesure indispensable. t Čeda Mijatović. U Londonu je umro 14 V 1932 u dubokoj starosta bivši ministar i aka- demik, finansijer i nacionalni ekonom, pisac i istorik Čeda Mijatović, rođen u Beogradu 6 X 1842. Obim rada pokojnog Mijatovića je vrlo velik. U tom mnogostrukom radu njegove istoriske rasprave zauzimaju vrlo vidno mesto. Mijatović se istina specijalno istorijom intenzivno bavio samo oko dvadeset godina, pa je onda ostavio to polje, i vraćao se posle to- ga istoriji retko i to samo uzgred i prigodom. Za našu istorijsku nauku je ne- ocenjivo velika šteta što je Mijatović napustio rad na istoriji, jer on je bio bez sumnje najveći istoriski talenat u našem narodu. Mijatović je više no i jedan naš istorik duboko osećao pro- šlost u svima tančinama, i imao je smisla, talenta i snage da je plastično, živo i slikovito prikaže. Njegove ras- prave o staroj srpskoj trgovini, o fi- nansijama u Nemanjićskoj državi, o Baošićima, o srpskoj emigraciji pri prodiranju Turaka, i, nada sve, nje- govo veliko delo u dve knjige o de- spotu Đurđu Branke vicu, ostalće za sva vremena uzama dela naše istorio- grafske literature. Čeda Mijatović je bio romantičar, uvek pun idealizma i fantazije, pun zanosa i oduševljenja. Zbog tih svojih osobina i sklonosti on, po pravilu, nije video našu prošlost onako, kakva je ona u stvari bila, nego je u svojoj romantičarskoj fantaziji uvek sve ulepšavao, pa je prikazivao samo po- zitivne strane u našem srednjevekov- nom životu i uvek je sve idealizirao. Da je prošao dobru školu, koja bi ga uputila na kritičnost i akribiju i naučila ga da traži i prikazuje istinu, bez obzira na to, kakva je ona, kqja bi ga nateralia da obuzdava svoju ro- manticizmu sklonu fantaziju, Mijatović bi ne samo po svome talentu, nego i po svojim radovima, bez sumnje bio naš najveći istorik. st. Stanojević. ČASOPISI IN NOVE KNJIGE. A. Uvodic, Andrija Medulid nazvan Schiavone, dalmatinski slikar XVI. stolje' ca. Izdanje Galerije umjetnina Primorske banovine, П1 Split 1934. J. I. Smirnov, Der Schatz von Achal- gori. Aus dem Nachlass von Georg Tschu- binaschwili herausgegeben, Verlag des Ge- orgischen Museums Tiflis 1934. R. Ložar, Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklen- burg. (Posebni odtis iz Glasnika muzej- skega društva za Slovenijo, XV, str. 5 —9.). Ljubljana 1934. Narodna starina. Časopis za etno- grafiju južnih Slovjena. Glavni urednik prof. Univ. dr. Josip Matasovič. Knjiga IX, sveska 29. Zagreb 1932. Vsebina F. Fan- cev. Hrvatska crkvena prikeizania; — f. Matasovié, Knez Lenard kaptoloma zagrebačkoga kramar; — M. Praun- sperger, Nešto o starom hrvatskom oružju Ш; — A. Derocco, Crkva sv Gjorgja u Podgorici; — A. Schnei- der, Tko je bio Niccolo deli' Area 2 ; — N. Žic, O slovensko) investituri na polju Gospe Svete ; — J. Bösendorfer, Ko- lonija Ciprovčana u Osijeku ; — V. Lat- k o v i č, Zapisi vojvode Petra F. Vujovica ; — M. Stojkovic, Orko; — Nekrolozi, Pu- blikacije, bilješke. M. Карановић, Гробна Црква гра- фички кзражена на босанском средње- вековном споменику (Ca 15 слика на једној табели). Сарајево 1934. Б. M Дробнаковић, Саобраћај на Дрини. (Посебна издања Географског Друштва, свеска 15). Београд 1934. Lj. Karaman, Iz kolijevke Hrvatske prošlosti. Historijsko-Umjetničke črtice o starohrvatskim spomenicima. Redovno izdanje Matice Hrvatske za god. 1930. Zagreb MCMXXX. Kocbek-ŠaSelj, Slovenski pregovori, reki in prilike. Založila Družba Sv. Mo- horja v Celju. Mohorjeva knjižnica. Celje 1934. Contes populaires Serbes, Recue- illis d'après Vouk Karadjitch par Divna Vékovitch avec la collaboration de M. Gi- nier. Préface de son Exc. M. M. Spalaiko- vitch. Ministre de Yougoslavie en France Collection Internationale de Folklore sous la direction de J. de la Pradelle. Ilustra- tions en couleurs de H. M. Petit. (Les éditions internationales 4 bis. Rue des Ecoles (Ve), Paris 1934. Hessische Vereinigrung für Volks- kunde, Herausgegeben im Antrage der Hessischen Vereinigung für Volkskunde von Hugo Hepding, Bd. XXXIl. Selbst- verlag der hessischen Vereinigung für Volkskunde. Glessen 1934. Jadranska straža, god. XII, br. 12. Urednici Niko Bartulovié i Jakša Ravlič, Split 1934. B. Sana, Positivmodelle römischer Ollampen aus Poetovio. Germania-An- zeiger der römisch-Germanischen Kom- mission des deutschen archäologischen In- stituts. Verlag: Walter de Gruyter et Co. Berlin 1935. J. Holub, Strucny Slovnik etymo- logicky jazyka československeho. Praga 1933 Г. Д. Баласчевт., Старо-тракиИски светилиша и божества, et 78 образи вт. текста. Печатница П. Глушков^. Софија 1934. Р. Јеремић, Бачки Руси (Рушњаци, Русини). Штампарија Јовановић и Бог- данов Нови Сад 1928. Sitzungsberichte der Gesellschaft für Geschichte und Altertumskunde zu časopisi in nove knjige. 229 Riga. Vorträge aus den Jahren 1932 und 1933. Verlag von Bruhus. Riga 1934. Општи Каталог Књига. Геца Кон A. Д. Београд 1935. М. М. Pavićević, Narodna poređenja (Crna gora). Posebni otisak iz Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena, knjiga XXX. Nadbiskupska tiskara. Za- greb 1935. М. M. Pavićević, Badnje veče 1918. Preštampano iz „Seljačkog glasa". Tisak Jugoslovenske Štampe. Zagreb 1935. Catâlogo de libros antiguos, raros y curiosos que hallan de venta en la Libreria de ocasion de Estanislao Rodri- guez. Madrid 1933. Genus, oroano del Comitato Italiano per lo studio dei problemi délia popola- zione edito sotto il patrocinio del Con- siglio Nazionale délie ricerche. Roma 1934. J. Радонић, Извори за историју јуж- них Словена, серија I, књига I свеска 1 и 2. Српска Краљевска Академија Збор- ник за историју, језик и књижевност на- рода, III оделење, књига III. Цена 100 ди- нара. Београд 1934. Ст. Станојевић, Историја Југосло- вена за средње школе, III књига, Изда- вачко и књижарско предузеће Геца Кон. Цена дин. 30. Београд 1934. Sveta Cecilija. Smotra za crkvenu glasbu s glazbenim prilogom. Glasilo Ce- cilijina društva u Zagrebu, God. XXIX, sv. 1. Zagreb 1935. Lužičkosrbsky Včstnik. Časopis společnosti pfatel Lužice v Praze. Roč- nik XVI, čislo 1-2. Praga 1935. Kmetovalec. Glasilo Kmetij. Družbe V Ljubljani R. Z. O. Z. Leto LII, štev. 3. Ljubljana 1935. РазписБ на лекциигђ за Л-ћтнин семестарљ на 1934 —1935 Учеб. год. СофиАски Универзитет-Б. Цена 20 лева. Придворна печатница. Софија 1935. Imenik knjig Šentjakobske knjiž- nice v Ljubljani. Drugi dodatek k ime- niku iz leta 1928. Izdala in založila Sent- jakobska knjižnica v Ljubljani. Ljubljana 1935 Vesnik saveza štedionica kraljevine Jugoslavije Vlasnik i izdavač: Savez štedionica kraljevine Jugoslavije. Odgo- vorni urednik : Dr. Gjuro Račič God. II, br. 7. Zagreb 1935 Carinthia, CXXIV Jahrgang, Heft 1, Geschichtliche Beiträge zur Heimatkunde Kärntens. Mitteilungen des Geschichts- vereines für Kärnten Geleitet von M. Wutte. Druck von Job. Leon sen. Celo- vec 1934 Slovansky Prehled. Sbornik pre- poznavani politickeho sociälniho a kul- turniho života slovanskyh statu a narodu. Nakladatelstvi Soie a Šimaček, roč. XXVI, Čis. 10 Praga 1934. Б. M. Дробњаковић, Библиографија радова наших етнолога (V, Н. Жупанић). Прештампано из „Гласника Етнографског Музеја" y Београду, књ,1Х, стр. 119—122. Београд 1935. Dr. Jože Lavrië, Organizacija sta- tistike V Jugoslaviji. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil. Ljubljana 1935. Мисионар, издаје ce з благословом епископа охридско-битољског Николаја и објављује месечно са циљем да по- могне унутарњем и спољнем православ- ном мисионарству Годишња претплата 20 динара за нашу државу a 35 дин. за иностранство. Васник јеромонох Иринеј Златић. Штампарија и печаторезница „По- беда". Битољ 1935. Monumenta Artis Slovenicae. 4. snopič: srednjeveško slikarstvo spisal Dr. Fr. Stele; IV, Johannes Aquila de Rakespurga. Ljubljana MCMXXXV. Terra. Suomen Maantie-teelisen seu- ran Aikakauskirja Vuosik. 46 Arg Nl2 4. Helsinki 1934. Germanoslavica. Vierteljahrschrift für die Erforschung der germanisch-sla- vischen Kulturbeziehungen. Im Autrage des slavischen Institutes und der deu- tschen Gesellschaft für slavistische For- schung in Prag. Herausgegeben von: 230 Časopisi in nove knjiige. Josef Janko und Franz Spina. Schrift- leitung Konrad Bittner et Vojtech Jirât. Verlag Rudolf M. Rohrer, Jahrg. III, Heft 1-2. Brno 1935. Lud. Slowianski, pismo poswiecone dialektologji i etnografji Slowian, wydojn K. Nitsch et K. Moszynski, tom III, zes- zyt 2. Krakow 1934. Гласник Историског Друштва y Но- вом Саду, књига VII, свеска 1—3. Ди- ректор Ст. Станојевић, уредник Душан Поповић. Штампа Српска Манастирска штампарија y Ср Карловцима. Нови Сад 1934. A. Stocky, Cechy v dobe Železne. Jan Štenc. Praga 1933. J. Wolf, Krasna Češko v Plzni. XIV ročenka Ndrodopisného Musea Plzenska, za rok 1932. B. Škerlj, Človek. Izbrana poglavja iz prirodoslovja človeka. 25 slik in 3 ta- bele. Založba Tiskarne Merkur. Ljubljana 1934. N. Županič, Etude de la métamor- phose physio-ethnique des nations, spé- cialement des Yougoslaves. Extrait de Г „Antropologie", str. 333—339. Praga 1932. M. Доленц, Теорија кривичног по- ступка за Краљевину Југославију (Систе- матско приказивање). Издавачка књижар- иица Геце Кона. Београд 1933. V. Bučar, Suum cuique. Kritičke primedbe dr. V. Novakovoj Antologiji Jugoslovenske misli i narodnog jedinstva. Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1934. Vjesnik kr. Državnog Arkiva u Zagrebu, godina VI, uredio E. Laszovski. Tisak Zaklade tiskare Narodnih Novina. Zagreb 1934. A. Feuerlisen, Stadtbibliotekär N. Busch (4- 13. X. 1933) Zum Gedächtniss. Mit 1 Bildnis. Riga 1934. A. Grgin, Istraživanje starohrvatskih spomenika po splitsko] okolici, Izdanje „Bihaca" Hrvatskog društva za istraži- vanje domače povijesti u Splitu. Posebni otisak iz XII. knjige „Narodne Starine". Zagreb 1933. O. Schlaginhaufen, Das hallstätti- sche Skellet von Othmarsingen (Kt Aar- gau) und der Hallstattmensch auf dem Boden der Schweiz. Mit 3 Textabbil- dungen und 6 Taffeifiguren. Zürich 1934. M. C. Филиповић, Примитивна Сред- ства за пренос добара и кретање на Гла- синцу. С. О. из „Гласника Земаљског Му- зеја y Босни и Херцеговини", XLV, str 129-134). Сарајево 1933. Гласник Скопског Научног Друш- тва, књ. XIII, оделење друштвених наука, 7. Уредник P Грујић. Скопље 1934. В. С. Радовановић, Велика језера Јужне Србије Атлас Географског Друш- тва, 12. Државна Штамиарија Краљевине Југославије. Београд 1934. Ј. Липовац ет Б. Ж. Милојевић, Бока Которска. Атлас Географског Дру- штва, 11. Двжавна Штампарија Краље- вине Југославије. Београд 1934. Bela Krajina. Priloga „Foto ama- terju". Ljubljana 1933. F. Stele, Umetnost Dolenjske. Kul- turno-geografski pokus k problemu slo- venske umetnostne zgodovine. Posebni odtsk iz „Etnologa" V, glasnika kr. Etno- grafskega muzeja v Ljubljani. Ljubljana 1933, Hrvatska Smotra, god. II, br. 1. Zagreb 1934. L Hribar, Moji spomini, 111. od 1929 dalje. Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija. Ljubljana 1932. N. Županič, Zur physio-ethnischen Metamorphoze der Völker mit besonderer Rücksicht auf die Südslaven. Comitato Italiano per lo studio dei problemi della popolazione. Instituto Poligrafico dello stato. Rim 1932. M. Грба, Када je живео Иван Раве- њанин? (Сепар. отисак из „Етнолога" V). Ljubljana 1932. F. Stele, La Slovénie aperçu de son histoire — sa culture — sa littérature. Edition du P. E. N. Club, centre slovène de Ljubljana. Ljubljana. 1933. Časopisi in nove knjiige. 2311 M. C. Филиповић, Модрича. Ca 2 карте и 6 фотографија y тексту. Пишчево издање. „Немања", задужбипска Штам- парија Вардарске бановине. Скопље 1932. N. Županič, La signification de quel- ques vieux noms géographiques de la péninsule Balkanique. (Extrait de Г „Et- nolog" V, Bulletin du Musée Royal d' Ethnographie â Ljubljana). Ljubljana 1933. A. Bychan, Beitrag zur Volkskunde der Gagausen. (Extrait des Mémoires de la société finno-ougrienne, LXVII). Kp. MiflxeB'B, Велики Преславт., сто- лицата на Симеона. ВодачЂ за стари- иигк. Издање на „БЂЛгарска Старина' — Шумен. Придворнапечатница. Sofija 1930. Ив. Велков1>, Мадара, светилише- то на Праб-Блгарит-ћ. Водач за стари- HHTt. Издање на „Б-Блгарска старина, Придворна печатница. Sofija 1930. Nordiska Museets och Skansens Arsbok Fataburen. Stockholm 1934. M. M. Pavicevič, Ognjenim stazama. Predgovor napisao dr. Mato Hanžekovic, knjiga 2. Izdanje knjižare Jov. Sekuloviča. Hercegnovi 1933. Наш језик. Издаје Лингвистичко Друштво y Београду, Год III, св. 1. Бео- град 1934. Man, A monthly record of antropo- logical science. Vol. XXXV, Nos. 1—20. Published by the Royal Anttropological Institute, 52, Upper Bedford Place, Lon- don, W. b. 1. Annval Subscription, S, 1, London 1935. P. Симоновић, Етнографски Преглед Војводине. Штампа Учитељског Д. Д. ,Ча- тошевић". Нови Сад. 1935. Wiener Zeitschrift für Volkskunde, (Vormals Zeitschrift für österreichische Volkskunde) herausgegeben vom Verein für Volkskunde in Wien. Geleitet von Prof. dr. M. Haberlandt, XL Jahrgang, Heft 1-2. Wien 1935. Congress International des Scien- ces Antropologiques et Ethnologiques, Première Session. Londres 1934, Fr. Šuklje, Iz mojih spominov, del I—III. Jugoslovanska knjigama. Ljubljana 1929. Rig. Tidskrift utgiven o v Förenin- gen för svensk Kulturhistoria. Stock- holm 1934. Sbornik praci vënovanych Prof. dru. Weignerovi k sedesâtym narozeni- nâm (Antropologie, XII Suplement). Praga 1934. M. M. Pavicevič, Črnogorsko pravo- sudje i pravna shvačanja u anegdotama. Zagreb 1933. Przegl^d Antropologiczny, Organ polskiego towarzystwa antropologicznego i zakladu antropologu wydzialu lekarski- ego w universytecie poznanskim. Redak- tor Adam Wrzosek. Tom VIII, zeszyt 1-2. Poznan 1934. Glasnik jugoslovenskog prof esorskog društva, knj XIV, sveska 9. Beograd 1934. S. VrIinié, govor ob predaji diplome častnega občanstva adlešičkega bivšemu ministru g. dr. Niku Županiču v Adlešičih dne 26. julija 1931. Izdali jubilarjevi pri- jatelji. Ljubljana MCMXXXI. Else Krohn, Kleine Beiträge zurKent- niss islamischer Secten und Orden auf der Balkan-Halbinsel. Sonderdruck aus dem Mitteilungsblatt der Gesellschaft für Völ- kerkunde N. Županič, Le caractère ethnologi- que des Tscherkesses du Kosovo polje en yougoslavie. (Extrait de Г „Etnolog" VI, Bulletin du Musée d' Etnographié à Ljubljana (pag. 217—253). Ljubljana 1933. A. Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva. Akademska založba. 8°, 543 strani. Cena 94 din. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ljubljana 1934. N. Fettich, Der skythische Fund von Gartschinowo. Mit 14 Tafeln u. 1 Text- abbildung. (Archaeologia Hungarica, acta arhaeologica musei nationalis Hungarici, XV. Budapest 1934. Vie Congrès International des étu- des byzantines, Sofia, 9—16 septembre 232 Časopisi in nove knjiige. 1934. Programme des travaux, édition pro- visoire. Sofia 1934. Книгопис 1933—1934. Трето изда- ње. Књигоиздатељство и учевни помагала Христо Г. Данов Софил 1934. С. Ив. БарутчиПски, Христо Г. Ra- HOB. Биографичен очеркЂ (1855—1905). Plovdiv 1905. В. Миков'Б, Предисторически сели- ша и находки в% Бмгарина Ст. 118 образа вђ текста и карта. Материали за археологическа карта на Бмгарии, књига VII. Изданил на народнии археологически Музеи, N™ 30. Sofija 1933. Годишник на народни МузеО, књи- га V (1926—1931). Изданин на народнин археологически Музеи, N'o31. Државна печатница. Sofija 1933. Giusepe Gerola, Il Quadriportico di 5. Agata „Felix Ravenna" diretta par R. Bartoccini. Nuova Serie, anno IV, fasc. 2. Ravenna 1934. IVe Congrès International des étu- des Byzantines. Sofia, 9—16 septembre 1934. Listes de délégués et des membres du Congrès. Edition provisoir. Sofija 1934. P. nonOB'l, Едан интересенЂ череп отЂ Деветашката пешера. Sofija? Водачг за Народнил Пузеа вт. Софин. Sofija 1923. Ив. М-врквнчка, Бмгарил в-б образи. Чост I. Издање на бглгарската Академии на наукит*. Sofija 1929. Ал. Рашеновг, Месемвривски ц-вр- кви. BT. 61 образа bi, текста и 45 таблици. (Художествени Паметници на Б-влгарин, књига II. Sofija 1932. Geografski Vestnik, letnik X, št 1 —4. Urednik A. Melik. Izdaja in zalaga Geografsko Društvo v Ljubljani. Ljub- ljana 1934. У. Круљ, Сенатски говори. Издање књижареСБ Цвијановића. Београд1934. М. Perojevic, Postanak Kaštela. „Bi- hač" Hrvatsko Društvo za istraživanje do- mače povijesti u Splitu. Sarajevo 1934. K. Thieme, Das alte Wahre. Eine Bildungsgeschichte des Abendlandes. Bei J. Henger in Leipzig 1934. Lj. Karaman, Setnjom kroz Korčulu i njene spomenike. Zagreb 1932. René Martial, La race française. Mer- cure de France Paris 1334. Анна Павловић-Михалџић, Јуто- словенски народни вез, књига Ii Барањ- ски бели вез, са 30 слика ИздЗње књи- жаре Николе Ш. Кашиковића. Сарајево 1933. А. Breznik. Slovenska slovnica za srednje šole. Četrta pomnožena izdaja. Cena v platno vezani knjigi dinara 38. Ljubljana 1934. Adam Fischer, Etnografjfl Slowan- ska. Seszyt lil. Lw6w — Wai-szawa 1934. H. Вулић, Из античке историје наше земље (Приказано на скупу Академије философских наука 11. XII 1933). „Глас" CLX Српске кр. Академије, 82. Београд 1934. Arhiv za zgodovino in narodopisje, knjiga I/l. Izdalo Zgodovinsko Društvo v Mariboru. Maribor 1934. W. Stoeklin, Über ein hygienisches Sanierüngswerk im Altertum. Vortrag ge- halten in Amriswil anlässlich der Jahrhun- dertfeier der Aertztegesellschaft „Werd- bühlia" auf Arenenberg,»1934. Misel in Delo. Kulturna in socijalna revija. Leto I, zvezek 5. Izhaja mesečno. Naročnina stane za celo leto 60 din, za pol leta 30 din, za četrt letu 15 dinara. Posamezna številka 6 din., uredništvo in uprava v Ljubljani na Gosposvetski cesti 4/1. Izdaja in zalaga Tisk jugoslovanskih naprednih starešin „Nasta" v Ljubljani r. z. o. z. Tiska tiskarna Merkur. Ljub- ljana 1935. Гласник Етнографског Музеја y Бео- граду, књига IX. Уредник Боровоје М. М. Дробњаковић. Државна штампарија краљевине Југославије. Београд 1934. Baltoslavica. Biuletyn institutu Nau- kowo-Badawczego Europy wschodniej w Wilnèe. Tom I. Wilno 1933. časopisi in nove knjige. 233 J. Mal, Zgodovina slovenskega na- roda. Najnovejša doba, III. leto svobode in deset let reakcije (1848-1860). Na- tisnila Mohorjeva tiskarna v Celju, r. z. z o. z. Celje 1934. W. Schmid, Die Fürstengräber von Klein Glein in Steiermark. Sonderdruck aus der Fraehistorischen Zeitschrift, Bd. XXIV, Heft 3—4. Berlin 1944. Б. M. Дробњаковић, Риболов на Дрини. Посебно издање Етнографског Музеја y Београду. Београд 1934. Glasnik Stručne Štampe. Орган удружења стручне штампе краљевине Југославије. Год. I, бр. 1. Београд 1935. Letno poročilo ^Ljubljanskega So- kola" : Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljub- ljani. Ljubljana 1934. Revue Antropologique XLIV An- née. NrolO—12, Orgone de l'Institut In- ternational d'Antropologie Directeur P. Saintyves. Libraire Emile Nourry Paris 1934 Zur Jahrhundertfeier der Gesel- schaft für Geschichte und Altertums- kunde zu Riga 1834—1934. Sonderdruck der Baltischen Monatshefte. Riga 1934. Numizmatičar. Časopis za antički i stari jugoslovenski novac. Izdavač i ured- nik dr. Jožo Petrovič. Beograd 1934. Fr. Mišic, V žaru in čaru šumovitega Pohorja. Samozaložba. Tiskala Ljudska tiskarna P. D. v Mariboru. Maribor 1934. Čehoslovačko-Jugoslovenska revi- ja. Urednici A. Uhlif — Praha i Momčilo Milosevic — Beograd. Godište IV, br. 7. Praga 1934, M. Malecki, Dwie gvary macedon- skie (Suche i Wysoka w Solunskiem). Czešč I: teksty. Biblioteka „Ludu Slo- wianskiego Dziai A, N" 2. Krakow 1934. M. M. Pavicevič, Narodne igre u Crnoj Gori. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, knjiga XXIV, 2. Zagreb 1934. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Organ arheološkog muzeja u Splitu. Vol. L. Štamparsko preduzeče .Novo doba". Split 1932. V. Geramb, Steierisches Trachten- buch, V. Lieferung: Die Zeit der Glau- benskämpfe. Verlag Universitäts-Buch- handlung Leuschner et Lubensky. Graz 1934. A. Gabršček, Goriški Slovenci, II. od leta 1901 do 1924 Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice. Samoza- ložba 1934. Govor brata E. Gangla na tretji glavni skupštini Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije u Beogradu 23. aprila 1933. Beograd 1933. Fr. Stèle, Duhovna kultura Sodobne Poljske. (S. O. iz „Dom in Sveta" 1934). Sbornik muzealnej slovenskej spo- ločnosti, Ročnik XXVIl-XXVIil, sošit 1—8. Turcansky Sv. Martin 1934. Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор, књига XIII, свеска 1—2. Уредник Павле Поповић. Државна Штампарија Краљевине Југославије. Бео- град 1933. B. МиковЂ, ПредтракиЛското насе- ление на нашигћ земи. (Известил на Бђл- гарското Географско Дружество, књига 1.) Sofija 1933. Упуства за прикупљање грађе o на- родним песмама. Етнографски Музеј y Београду. Штампарија „Млада Србија". Београд 1935. П. Ж. Петровић, O народним песма- ма y рудничком поморављу. Посебно из- дање Етнографског Музеја y Београду, свеска 5. Београд 1935. N. Vulič, La nécropole archaïque de Trebenischte. Extrait de la Revue Archéo- logique. Paris 1934. Dosedanji sotrudniki „Etnologa« 1927—1934: Andrejka dr. Rudolf, banski inspektor v p., Ljubljana. Brejčeva Mia, ban. uradnica, Ljubljana. Breznik dr. Pavel V., gimn. profesor, Ljubljana. Bučar Vekoslav, publicist, Ljubljana. Burian dr. Vaclav, univ. lektor, Ljubljana. Ehrlich dr. Lambert, univ. profesor, Ljubljana. Filipovič dr. Milenko, univ. profesor, Skoplje. Gaspari Maksim, akad. slikar in restavrator Etnografskega muzeja, Ljubljana. Grba ér. Milovan, profesor višje pedagoške šole v p., narodni poslanec, Zagreb. Kelemina dr. Jakob, univ. profesor, Ljubljana. t Koblar Anton, dekan, Kranj. Kotnik dr. Fran, prosvetni inšpektor v p., Celje. Kriss dr. Rudolf, zasebnik in znanstvenik, Berchtesgaden na Bavarskem. Kus - Nikolajev dr. Mirko, kustos Etnografskega muzeja, Zagreb. Maister Hrvoj, ban. uradnik, Ljubljana. Mal dr. Josip, direktor »Narodnega muzeja«, Ljubljana. t Mantuani dr. Josip, direktor Narodnega muzeja v p., Ljubljana. Markič Mihael, gimn. profesor v p., Ljubljana. Mrkun Anton, župnik, Dobrépolje na Dolenjskem. Murko dr. Matija, univ. profesor v p., Praga. Oštir dr. Kari, univ. profesor, Ljubljana. Odavič Pera, inspektor ministarstva v p., srbski književnik, Beograd. Pavel dr. Avgust, profesor, Sombatelj, Ogrsko. Pavičevič Mićun, inšpektor Glavne kontrole in književnik, Zagreb. f Peisker dr. Jan, univ. profesor v p.. Nemški Gradec. Preobraženski dr. Nikolaj F., univ. lektor, Ljubljana. Radojčić dr. Nikola, univ. profesor, Ljubljana. Rus dr. Jože, knjižničar drž. knjižnice, Ljubljana. Saria dr. Balduin, univ. profesor, Ljubljana. Simonič Ivan, diplom, filozof, Vinji vrh v Belokrajini. Skok dr. Petar, univ. profesor, Zagreb. Stanojević dr. Stanoje, univ. profesor, Beograd. Stele dr. France, spomeniški konservator in ban. spomeniški referent, Ljubljana. Šašelj Ivan Feliks, duh. svetnik in župnik v p.. Št. Lovrenc na Dolenjskem. Škerlj dr. Božo, priv. docent, Ljubljana. Trojanovič dr. Sima, univ. profesor, Skoplje. t Vurnik dr. Stanko, kustos Etnografskega muzeja, Ljubljana. Zega Nikola, upravnik Etnografskega muzeja v p., Beograd. 2upanić dr. Niko, direktor Etnografskega muzeja, bivši minister, Ljubljana. Za Etnografski muzej v Ljuhljani! že nekaj let imamo v Ljubljani samostojen narodopisni muzej, ki ima nalogo, da pospešuje narodopisje, antropologijo in zgodovino ljudske umetnosti, da zbira tozadevni material, ga proučuje in tirani v svojili razstavnih zbirkah. V prvi vrsti ima muzej nalogo, da obdela slovensko narodopisje, najprej domači, nam najbližji material, ki se hrani po deželi, ali je v lasti zasebnih zbirateljev. Narodopisno blago, ki je najboljši izraz narodnega bistva, treba zbrati, da bomo poznali sebe in da nas bo svet poznal in bolj upošteval, kakor nas je doslej. Veliko imamo po- kazati na tem polju: imamo kmečko arhitekturo, originalne narodne noše, vezenine, plastiko, ljudsko slikarstvo, domačo umetno obrt, na- rodno pesem in njene melodije in pripovedno blago. To bogato na- rodno blago gotovo ne sme propasti in se pozabiti, zato je treba dela in zadnji čas je, da začnemo s tem delom. Vodstvo narodopisnega muzeja v Ljubljani je prevzelo po bivšem deželnemu muzeju skromno narodopisno zbirko, ki ne vsebuje niti še vseh glavnih tipov narodnih noš, ljudskega pohištva in orodja, izrezanih in poslikanih okraskov itd. To zbirko je nujno treba izpo- polniti. Za to nalogo pa se mora zavzeti ves narod, ker je vodstvo muzeja s skromnimi sredstvi, ki jih daje država, samo ne more iz- vršiti. Treba je, da naši inteligenti na deželi požrtvovalno prevzamejo našo narodno dolžnost, da pomagajo vodstvu muzeja in mu nabav- ljajo ali naznanjajo razmetani in vedno redkejši narodopisni material, ki pod pritiskom civilizacije in moderne industrije od dne do dne gineva. Treba je to blago odtegniti propadu s tem, da se poskrbi, da pride v muzej. Naj bi prevzeli požrtvovalno delo te naloge duhovniki, učiteljstvo in dijaštvo, ki imajo največ stika z ljudstvom in naj bi pridobivali za muzej narodopisno blago, če mogoče kot dar ali pa ga vsaj naznanili. Korist od razstavljenega narodopisnega blaga ima ves narod, dobra etnografska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara umetnost narodova je pobuda novejšim umetnikom in obrtnikom. Vodstvo etnografskega muzeja v Ljubljani apelira s tem na vse zavedne narodnjake, še posebej na one osebe in društva, ki imajo stike z etnografskimi predmeti iz teh krajev, zakaj muzej danes ne more veliko pokazati iz teh ozemelj. Slovenci naj bi bili vsaj v mu- zeju etnografski popolno predstavljeni! Ta poziv sem poslal med Slovence že leta 1927. in ga sedaj ponavljam. Ljubljana, 31. decembra 193U. Dr. Niko Županić, direktor etnografskega muzeja.,^ Errata corrige! Opombe k „Migracijam na Kočevskem v luči priimkov". Trikrat zabeleženi priimek (2 krat v Starem Logu, 1 krat v Klečah) Lobe (od loba = luba; mlajša obl. je Lube) in dvakrat Mâthe od Matija, po eden v Vrbovcu in Rajndolu) je šteti k slovenskim priimkom. Tako je v obravnavanem področju 1574.(76) bilo 385 slo- venskih priimkov in 1182 nemških. Na str. 107, 6. vrsta zgoraj, čitaj gospostvo mesto gospodstvo. „ „ 128, 5. „ spodaj, „ v Željnah mesto v Žejnah. „ „ 130, 12. „ zgoraj, „ Troye-ta mesto Trove-ta. „ „ 134, 2. „ „ mora biti pravilno gl str. 124 in 128, ne gl. str. 129. Kummersdorf = sad. Kumrova vas, Raintal = Rajndol, Studeno = Studenec. Simonič Ivan. Na str. 94, vrsta 29, bi moralo stati narodov mesto navodov. „ „ 169, na zemljevidu Bele Krajine bi moralo stati pri koti 575 Semenič mesto Semič in Semiške mesto Semičke gore ter Cernik mesto Zirnik. „ „ 170, „ 35, naj stoji v VL stoletju mesto v V. stoletju. „ „ 177, „ 29, „ „ nannte mesto nannt. „ „ 178, „ 30, „ „ im VL Jahrh. p. Chr. n. mesto im V. Jahrh. p. Chr. n.
 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top