logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

Amerikanski Slovenec

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.

številka os.

JOLIET, ILLINOIS, 5. NOVEMBRA 1915

LETNIK XXIV

Nemci odbiti na pohodu proti Rigi in Dvin-sku. Tudi na zapadu srditi boji.

olgari pred Nišem,

srbskim gl. mestom.

vstro-nemške čete osvojile Čačak, važno železniško središče v Srbiji, ter Užice, glavno mesto srbske pokrajine istega imena. V južni Srbiji ljuti boji. Bolgari odbiti pri Izvoru, a zavzeli prelaz Kačanik.

t Rii

sPS

' U Su«ken:

čez Pariz, 1. n0y. — Avstro-^.Pnpravljajo novo ofenzivo pro-ekopu, kakor brzojav-dovr- •ribuili" iz Aten. Britanci baje sluč-' ,CJ° ve'ikanske priprave za ta 10 0>'^«<1 drugim so poplavili deže-sa?no rnal». tako da so vidne iz vode

anitelje

bu

Kami

,,ej "tnlbe, in topničarke preskr-0 branitclie s potrebnimi

zalo-

^ Nemci osvojili Kragujevac.

vče?*1' '' nov- — Nemške čete so pod g 0iv°jile Kragujevac, 59 milj

0rožni ad0m' kjer }e velika srbska W,JCa" Ar»iada, ki je osvojila Mi-

novac ■ J

V° gor' a 111 Je vzela Trivuno-

r°vje v°v-. . gari Prodirajo čez go-Srbsfce . 1S 111 zateg"jejo obroč okrog st'' kak;:;.'nade> -ie v res"i nevarno-Ii^jaXV'LOn(lonU sedaj priznavajo. Pravj da'1- 'Z Sof'ie potom Berlina '" bomb, J^.bolgarsko topništvo zače-

•rati zunanje utrdbe Niša. prevo pravi, da so se

Sarsko lui/"\: laci^e Pojavile pred bol-rai 'zdano na V Ber,inu vče"

goske čete v |n.anil° Pravi, da so fran-■ . rb,i> Prišle od Dardanel.

«en,ci OSVojiu ča£ak

J'°!ldon' "ov .'. - -Zll'ško ve ^acak, važno ze-

t^aI>ad„oodeKSrbiji' kakih 30 mUj

di ^'U- Osvojile so tu-

.^''anov Z sk°zi

napad sovražnikov je bil s protinapadom uspešno odbit.

"Ob ostali fronti smo neprestano obstreljevali sovražnikove postojanke. V Hagori smo ujeli 100 mož, med njimi enega častnika, ter uplenili štiri topove in eno brzostrelno puško. Avstrijci so pustili kakih 400 mrtvecev aH ranjencev na bojišču, kakor tudi topniškega streliva."

Osvojili Užice.

London. 3. nov. — Užice, glavno mesto srbske pokrajine istega imena in važno železniško središče, so zavzeli Avstro-Nemci. Bolgari v južni Srbiji so bili odbiti v prelazu Izvoru, seveTo-zapadno od Krivolaka, a so zavzeli prelaz Kačanik, dalje severno. Bolgari v dolini reke Nišave so bili prisiljeni k umiku, a tisti, ki se bližajo Nišu od severovzhoda, so napredovalli. Avstrijci so zavzeli Troglav.

kovec ob Stripi po četah iz Burkanova in se tam še bijejo."

Zrakoplovci razdejali barake.

London. 1. nov. -— Brzojavka iz Bukarešta na "Central News" poroča, da so ruski zrakoplovci razdejali avstrijske barake pri Črnovicah z bombami, ki so usmrtile tudi veliko število avstrijskih žandarjev. Ena bomba je raz-poknila v železniški postaji; druga je razstrelila skladišče sjreliva in usmrtila več vojakov.

Nemci na pohodu proti Rigi.

London. 2. nov. — Nemški pohod proti Rigi od zapada je zopet napredoval, kakor je naznanil Berlin danes.

V okrožju Dvinska se vrši ljuta bitka. Rusi. ki so podjeli močno ofenzivo, so bili odbiti, po nemškem naznanilu, ki tudi poroča, da so bili Rum odbiti v gališkem pasu.

Nemci odbiti.

London. 3. nov. — Na vzhodni bojni fronti so Rusi potisnili Nemce nazaj v borbi za Rigo, glavno rusko Ijiko ol) Baltiku. Berlin priznava, da %o,bili Nemci prisiljeni k umiku v okrožju Dvinska. Ob Stripi v Galiciji, so Rusi pridobili novo zmago.

VOLITVE.

Tri države zavrgle volilno pravico za ženske. Ohio "mokra".

New York, 2. nov.—Dvojni državni vprašanji, o katerih se je glasovalo danes — volilna pravica za ženske in nova ustava — sta bili poraženi.

Večina proti volilni pravici za ženske je precenjena sedaj na 170,000.

Nova državna ustava je bila odklonjena z veliko večino.

Republikanci so pridobili državno zakonodajstvo v razmerju 2:1. Sedaj imajo že veliko večino.

Massachusetts.

Do>edanji izidi volitev kažejo, da je bila volilna pravica za ženske poražena z Večino od 80,000 do 100,000 glasov'; .;

Walsh in McCall sta dobila kot kandidata za guvernerja skoraj enako število. glasov, vendar je doslej videti, da je zadnji zmagal.

Pennsylvania. Nasprotniki volilne pravice za ženske trdijo, da so zmagali z večino do 250,000 glasov.

Ohio.

Prvi izidi volitev naznanjajo poraz amendmenta o državni'prohibiciji z večino 50,000 glasov. Republikanski kandidat je bržčas izvoljen za župana v Cincinnatiju.

ragujevca. osvojijo. Osvojile so tu-, gorovje južno od

Jevcj višine južno od Kragu-

šavšk; gar' s° napredovali v Ni-pttv 1 ('°'ini. Angleške in francoske mi i 'adje 7. novimi ekspedicijski-G,^- so dospele do Kavale na

t> ^emžko vojno naznanilo, "niii ~>

llr»<la , ' "ov- — Nemškega vojnega ®alkan,1Znan''0 £lede vojskovanja na

/'Se" SC'glasi:

',sm0,

Crno i

ln severovzhodno od Čača- ,

^ izhod iz gorate krajine

(ioli;,,od Mila,

m

Cacjit

novca orave.

v dolino južne

, 'Viši„e "aSe cete osvojile. . ?avzet J zno od Kragujevca so bi-Sploin, y na °beh straneh Morave. la Prew'ni,.a DesPetovac-Bagrdan je "Arn acena-ia<lževa7 .bolSarskega generala ,..U 31. okt. zavzela

Knjale"0 od Sla(l'^ ob veliki ce-

Rr'CC 11:1 ohT"S°koba»ia. kakor ""di

!'" °d Svvij straneh Turaje. vzhod-»lizi, . 8a, ,„ prekoračila Vrando!

Bo-Baške

l2U l>^„k[. t

Pa

ari-4

trn0r " "0v-

rnogorsko poročilo.

popoludiie-'

• "I)ne 31 , JUŽ"«> od v'-°kt

<lc

Sled vojnega Ipelo si

cee naznanilo urada, dati-nikaj danes

Jaljcva

Z ruskega bojišča.

London, 1. nov. — Nemci so obnovili svoj pohod proti Rigi, ali so iz-premenili smer napada in sedaj prodirajo od zapada proti ruski luki ob Baltiku. Berlin poroča, da so Nemci samo še dvajset milj od mesta. Od Ri-ge južno ob vsej veliki bojni črti do Galicije in rumunske meje so Rusi v ofenzivi, ljuto napadajoč, a brez uspeha, kakor poroča Berlin. «

Nemško uradno naznanilo.

t

Berlin, L nov. — Današnje naznanilo vojnega urada glede ruske fronte pravi:

"Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Naše čete, prodirajoče na obeh straneh železnice Riga-Tukum, so osvojile ruske postojanke po naskokih in dospele do linije Raggsem-Kemmern - Jaunnsem, zapadno od Schloka. Sovražnik je podjel protinapad in bil odbit.

"Zapadno in jugozapadno od Dvinska so bili močni ruski napadi odbiti. Bitka je bila posebno ljuta med Swen-tonom in llsenskimi jezeri ter se ponekod nadaljuje. Ruski poskusi, prodreti severno od Drysvjatega jeza, so se izjalovili in sovražnik je zelo trpel. Blizu Olaja je bil neki ruski zrakoplov prisiljen k pristanju. Pilot in opazovalec sta bila ujeta.

"Armadna skupina princa Leopolda: Ponočen napad ruski vzhodno od Ba-ranovičev je bil odbit po spopadu od moža do moža.

"Armadna skupina generala von Lin-singena: Položaj je vobče isti. Ruski protinapad severno od Komarova je bil brezuspešen. .

"Armada generala von Bothmerja: Naše čete so bile napadene blizu Sjen-

Z zapadnega bojišča.

Pariz, 1. nov. — Sledeče službeno naznanilo vojnega urada je bilo izdano nocoj:

"V Belgiji, v odseku Lombaertzyda, je močno bombardiranje pripravljalo sovražne napade, ki jih je takojšnje posredovanje našega topništva preprečilo.

"V Champagni, ob celi fronti med gričem št. 193 in vasjo Taliure ter južno od vasi, so Nemci bombardirali naše postojanke. Moštvo v njihovih za-kopih je začelo plezati po lestvah. Streljanje naših baterij in strojnih pušk je zaustavilo ta napadni poskus.'' Nemško uradno naznanilo.

Berlin, 1. nov. — Uradno naznanilo iz velikega vojnega glavnega stana pravi danes:

"V Champagni so Francozi pričeli protinapad pri vasi Tahure danes po poldne in so bili odbiti. Tahurski grič, ki so ga naše čete vzele z naskokom dne 30. okt., je ostal trdno v naših rokah. Število ujetnikov zadnjih dni se je pomnožilo na 31 častnikov in 1,-277 mož."

Nemške izgube strašne.

London, 1. nov. —- Maršal sir John French pravi v poročilu i fronte:

"Izkazi o izgubah za sedem nemških bataljonov, ki so se udeležili bojevanja pri Loosu, so bili pravkar objavljeni in kažejo, da so bile izgube povprečno 80 odstotkov moči teli bataljonov."

Vohunki usmrčeni na Francoskem.

Parizi 1. nov. — Francija ne prikriva dejstva, da je usmrtila dve vohunki Od Francozov usmrčeni ženski sta bili spoznani za krivi vohunstva. To sta bili Ottilie Voss in Margueritte Schmidt.

Laški napadi

povsod odbiti.

Italijanska ofenziva ob Soči se je popolnoma izjalovila, kakor poroča Dunaj.

LAHI IZGUBILI 150,000 MOŽ.

Nad štirinajst dni je trajala bitka, ki je strla vse laške nade.

je bilo knezu Buelowu, bivšemu državnemu kancelarju in poslaniku v Italiji, povefjejio posebno poslanstvo, po katerem bi imel iti v Madrid in Washington v svrho mirovnih pogajanj, so popolnoma napačna. Knez Buelow se pač nahaja v Švici, toda zaradi cdpo-čitka. Niti ni storil nobenih začetnih korakov za mirovno pogajanje, niti ni dobil nobene takšne naloge."

Slučaj "Lusitanije".

Washington, D. C., 1. nov. — Nemški poslanik grof Bernstorff prične jutri z državnim tajnikom Lansingoni zopet pogajanja glede potopa "Lusitanije'' in drugih nedognanih vprašanj. Ali bo Nemčija v slučaju "Arabica" povni vi a škodo, o tem doslej še ni nobenega dogovora.

Boj med Villo in Carranzo.

Douglas, Ariz., 1. nov. — General Villa je pozno danes popoludne začel svoj dolgo pričakovani napad na Agito Prieto. Njegovo topništvo je začelo obstreljevati utrdbe ob 6:30 s hudim dežjem izstrelkov.

Villova armada, broječa 10,000 do lSiOOGMiiož, je šla k naskoku dve uri potem, ko :se je topništvo pojavilo za konjištvom. Bilo je petdeset velikih topov in šestdeset strojnih pušk v vrstah prve linije, ki so se zagnale proti Carranzovi armadi v zakopih.

Villa je osebno poveljeval konjištvu, poln prepričanja, da dobi zmago v nekaj urah.

Villa poražen.

Douglas, Ariz., 3. nov. — Gen. Villova armada je bila po gladu, žeji in pomanjkanju streliva prisiljena k umiku in je morala opustiti naskakovanje močno utrjene vasi Agua Prieta.

Rim, 1. nov. — Avstro-ogrske izgube v veliki italijanski ofenzivi, ki se je začela pred dvema tednoma, so precenjene na 85.000 mož na mrtvih, ranjenih in ujetih. (?!)

Danes izdano uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana se glasi:

"Ob zgornjem Cordevoltu je naša ofenziva dalje napredovala v dolini in na hribu severozapadno od Cola di Lana. V Falzareškem okraju smo odbili sovražen naskok na Piccolo Laga-zuol."

Dunaj zanika ponudbo ozemlja.

Berlin, 1. nov. (Brezžično v Tucker-ton, N. J.) — Agencija za prekmor-ske novice je danes izdala brzojavko pod dunajskim datumom, ki pravi:

"Merodajna oblastva zanikajo kot popolnoma lažnive govorice, razširjene v inozemstvu, češ, da je Avstro-Ogrska pripravljena, dati Italiji teritorialnih ali ozemskih koncesij, ki imajo zadobiti veljavo sedaj ali pozneje.1' Lahi strašno poraženi. Dunaj, 2. nov. — Splošni italijanski ofenzivi, ki se vrši izza 14 dni, so se Avstrijci uspešno ubranili, kakor naznanja vojni urad. Naznanilo se glasi: "Tretji italijanski napad na našo obmorsko fronto se je začel dne 18. oktobra in je bil dne 28. okt. ponovljen, a že znatno odjenjuje.

"Sovražnik je prodiral v soboto proti severnemu voglu Doberdobske planote z močnimi oddelki, a napadu je nedostajalo prejšnje silnosti. Napad je bil brezuspešen in ni bil več splošen. Čeprav utegne bitka iznova vzplame-neti, vendar se je poskušana ofenziva ob glavni fronti z najmanj 25 pehotnimi divizijami (300,000 mož), ki jo je

italijansko poveljstvo naznanjalo s pogumnimi besedami, izjalovila ob ne-predornem in neomajnem zidu naših zmagovitih čet.

"Na fronti ob Soči pomeni štirinajstdnevna bitka zmago za naše orožje. Cela naša fronta je neizpremenjena. Pravtako so branitelji tirolske in koroške fronte trdno obdržali postojanke, ki so jih junaško branili izza pri-četka vojne.

"S temi uspehi je naša armada zopet dokazala, kako smešno in brezumno je bilo bahaštvo našega bivšega zaveznika, če je mislil, dobiti v posest jugozapadno mejno ozemlje potom izdajstva in z napadom v hrbtu.

"V bitkah zadnje polovice oktobra so Italijani izgiibili najmanj nadaljnjih 150,000 mož." '

Laška ofenziva izjalovljena.

Berlin, 3. nov. — (Brezžično v Say-ville.) — Agentura za prekmorske novice je danes objavila sledeča, iz uradnih virov izhajajoča poročila:

"Pomanjkanje reserv in streliva }e povzročilo polom italijanske ofenzive na fronti ob Soči po bitki, ki je trajala čez dva tedna. Na italijanski strani je stalo v ognju med temi boji najmanj 25 pehotnih divizij in dve diviziji al-pinskih lovcev, skupaj kakih 340,000 mož. .Topništvo je menda štelo 180 težkih in 1,300 lahkih topov.

Lahi izgubili 150,000 mož.

"Ob tirolski meji je postavilo italijansko vojno vodstvo najmanj 11 pehotnih divizij, kakih 170,000 pušk, ki jih je podpiralo 100 težkih in 700 lahkih topov.

"Samo na frontLob Soči so Avstrijci od 21. do 29. oktobra ujeli 67 častnikov in 3,200 mož. Italijanske skupne izgube so precenjene na 150,000 mož."

Izmišljena govorica o miru.

Berlin, 31. okt. (Brezžično čez Say-ville.) — Agentura za prekmorske novice je objavila: "Poročila inozemskih časopisov, da

•Ha; %»J v

0r"iki

"Por:..rojakov

s r

ki k)

l,y Aniurlean Presa Atmuclalion.

FUNSTON NA STRAŽI OB MEHIŠKI MEJI.

Hrri

niz,

"nston, ki raiijo mejo. »viini četami.

poveljuje ameriškim četam ol> meji med Združenimi Državami in Mehiko, Prihod dodatnih čet je ojačil zaščito ob meji. ki se v njeni bližini bijejo Vil

ter

ovi

Herman Ridder umrl.

New Yor'» 1. nov. — Herman Ridder, blagajnik demokratskega deželnega odbora in izdajatelj dnevnika "New Yorker Staats-Zeitung". je umrl za obistno boleznijo danes v svojem stanovanju v tem mestu, v 65. letu svoje starosti.

.Med velikim številom odličnih nein-ško-ameriških državljanov Združenih Držav je bil Herman Ridder eden izmed najznamenitejših časniških izdajateljev in politikov. Na deželni demokratski konvenciji v Denveru leta 1908. je bil imenovan med kandidati za podpredsednika. Bil je lastnik in urednik dnevnika "New Yorker Staats-Zeitung", enega najuglednejših nemških časopisov v tej deželi'. Rojen 5. marca 1851 v New Yorku. je v starosti 27 let zašel na časnikarsko polje in je leta 1886. ustanovil "Katholi-sches Volksblatt", prvi nemški katoliški časnik v New York City, in osem let pozneje angleški list "Catholic News", ki je kmalu postal eden prvih katoliških časopisov. I.eta 1890. je Ridder postal delničar dnevnika "New Yorker Staats-Zeitung" ter bil izvoljen blagajnikom in poslovodjem in leta 1907. predsednikom tiskovne družbe.

Predsednikova poroka.

Washington, I). C., 1. nov. — Uradno je bilo danes v Beli hiši naznanjeno, da bo zakonska zveza med predsednikom Wilsonom in gospo Norman Galt sklenjena "blizu konca meseca Iceeiubra". Iz tega -klepajo, da bode poroka dne 28. dec., na 59. rojstni dan predsednika Wilsona. Poročni obredi se bodo izvršili v hiši gospe Galt.

Iz škofijske kronike.

— Rev. F. S. Ažbe, župnik, v Steel-tonu. Pa., je bil pred kratkim imenovan za župnika slovenske cerkve Matere Božje v Waukeganu in sicer kot naslednik Rev. J os. F. Stukla, kateri se povrne kot župnik v Bradley, 111.

— Rev. Anton Sojar je obhajal dne

t. ni. desetletnico svojega župniko-

vanja v slovenski župniji sv. Štefana v Chicagu, ki jo je pred sedemnajstimi leti ustanovil Rev. John Plevnik, sedanji župnik cerkve sv. Jožefa v Jo-lietu.

— Rev. Josip Škur, dosedaj kaplan v Jolietu, je bil imenovan za župnika v Lorainu, O. (Več o tem poročamo med jolietskimi novicami.)

Ave Maria—Koledar

za prestopno leto 1916 smo prejeli na ogled in oceno, in reči moramo, da je krasen. Na 160. straneh prinaša raznovrstno čtivo. Zanimiv je zlasti življenjepis "Rev. Oton Skola. O. I'". M.", ki ga je sestavil Rev. J. I.. Zaplotnik, znani pisatelj zgodovinskih črtic in razprav o delovanju slovenskih misijonarjev v Ameriki. V ponatisku prinaša Koledar tudi Aleševčevo čarobno igro "Lumpacij Vagabund". Koledar je izdala uprava "Ave Maria", 21 Nassau ave., Brooklyn, N. Y.

Novo povest

pričnemo objavljati v Ani. Slovencu s prihodnjo številko. "V službi Kalifa" se iilienuje nova povest. To je zgodovinski roman, ki ga je spisal dr. Veli-mir Deželič, a poslovenil Starogorski. Velezanimiva vsebina te povesti, pisane v krasnem domačem slogu, bo nudila vsei^i čitateljem izreden užitek, in prepričani smo, da bodo s to povestjo zadovoljni vsi naročniki Am. Slovenca, ki >o obenem* vljudni' prošeni, da razširjajo naš lisi, ki je pravo glasilo slovenskega katoliškega naroda v Ameriki.

Parada "mokrašev" v Chicagu.

Chicago, 111., 4. nov. — Uradniki "United Societies" so snoči zapretili. da naprosijo guvernerja za spremstvo -državne milice za svojo parado v nedeljo, ker je policijski načelnik Schuet-tler odklonil njih prošnjo za policijsko spremstvo.

Rojaka ubil vlak.

V Rockdalu pri Jolietu, 111., je včeraj zjutraj vlak Rock Island-železnice ubil rojaka Josipa Mavrica. Več o tem prihodnjič.

BODITE POZORNI -

prodno pošljete ali izročite svoj denar v tuje nepoznane banke, ali pa v roke

takim agentom, ki niso nikomur, odgovorni za svoj posel. Mnogokrat se je že primerilo, da so bili Slovenci in Hrvati opeharjeni, ker so .zaupali svoj denar tujcem ali pa kateri domači neodgovorni osebi.

Nekatere banke, ki so našim ljudem popolnoma nepoznane, pa tudi nekatere posamezne osebe, ki so še manj zanesljive, ponujajo našim ljudem svoje posredovanje pri pošiljanju denarja v staro domovino.

Kadar hočete poslati kaj denarja v staro domovino pošljite ga na naš naslov in ni se vam bati, da bi se denar izgubil, ker garantiramo vsako pošilja-tev, da bo točno in zanesljivo prišla v roke naslovnika. Za varčnost jamči naša družba z vsem svojim premoženjem in imetjem po svojih uradnikih, ki so po celi Ameriki poznani sjoven-ski veljaki.

Tuja in nepoznana tvrdka ali banka, ali pa kateri posameznik, ni nikdar tako siguren, kakor je naša družba, ker pri nas je eden za drugega odgovoren in se znate na koga obrniti, če treba. Pri tujcih in posameznikih je drugače. Danes je morda na dobrem, a jutri pa bogve kako bo z njim.

Kadar pošiljate denar obrnite se na našo staro in trdno družbo, ker ste že gotovo prepričani, da je naša garancija popolnoma tako dobra kot gotov denar, naše poslovanje točno in zanesljivo, a naše cene vedno zmerne.

BOŽIČNA DARILA

v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najr.ajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske. ■

Pošiljamo denar v -,taro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠF POSLOVANJE JE

J A M ČE NO.

5 kron pošljemo zdaj za.. .

.$ .80

lOO KRON

ZA

Pri teli cenah je poštnina že vračunana.

Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za nižje cene, da Vam prihranimo denar.

Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.

Joliet, 111., 3. nov. — Prihodnjo nedeljo, dne 7. novembra, takoj po večer-liicah okrog 3. ure popoludne se prične naš "fair" ali veselica v prid naši slovenski cerkvi sv. Jožefa in sicer v vseh prostorih naše stare šole.

Cerkvena veselica se ho vršila dne 7., 14.. 21., 24. in 25. novembra, torej pet dni in ne samo štiri, kakor smo. poprej poročali; vršila se bo namreč tudi na predvečer Zahvalnega dne.

Tiket ali vstopnica, veljavna za vseh pet dni, stane samo 50c. Vsak tak ti-l<et je numeriran ali s številko zazna-menovsn i" veljaven tudi kot srečka za žrebanje lote št. 17, blok 7, ležeče Jia Sylvian Hills, ki jo je podari! /,a "fair" rojak g. J. Pire.

»Priprave z;i našo cerkveno Veselico bo dovršene Sptidltjik ii\ zgornja sobil sta iepo preslikani in dovolj prostorni y.a vse raznovrstne "štante" in ?a mno-ifobrojno občinstvo. Tudi stopnice so prenovljene. In preskrbljeno je vse drugo, česar si poželi prava zdrava slovenska duša.

Torej na svidenje na našem "fairu" v nedeljo popoludne in zvečer!

— Častna nagrada D. M. D. Sledeče poročilo presojevalnega 'odbora v slučaju razpisa častne nagrade za igro iz našega življenja v Ameriki je bilo odposlano na naslov D. M. D. v Jolietu:

"Joliet, 111., 29. okt. 1915. Slavni Dekliški Mariji Družbi v Jolietu, 111. I'resojevalni odbor, svoječasno izvoljen v presojo iger, doposlanih glasom razpisa častne nagrade za igro iz našega življenja v Ameriki, Vam naznanja, da je vsled pomanjkljive idejne vsebine in dramatske tehnike doposlanih peterih iger odklonil podelitev razpisane nagrade v znesku $100 ter obenem sklenil, priporočiti si. D. M. Družbi, da ista podaljša natečaj za 'dobo 6 mesecev oziroma do dne 1. majnika 1916, vrne pisateljem doposlane igre v izpopolnitev istih ter obenem razpiše nagrado tudi za nove tekmece. V na-di, da bo slavna D. M. Družba uvaže-vala sklep oziroma nasvet presojevalnega odbora, se je zadnji razšel, ko je svojo nalogo po svoji- najboljši moči vestno izvršil. Za odbor: (Podpisana predsednik in tajnik dotične seje.).

'""it' *— Rev. Josip Škur. dosedanji kaplan naše slovenske cerkve sv. Jožefa, je bil te dni imenovan za župnika slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Lo-rainu, O., kot narednik Rev. J. A. Stefaniča, ki je dobil neko angleško Župnijo. Rev. Jos. Škur, rodom beneški Slovenec, je kaplanoval pri nas izza dne 15. novembra 1914. to je, izza svojega prihoda v Ameriko. Danes opoldne je odpotoval župnikovat v Lorain, O. V slovo od Jolieta je č. gospod napisal sledeče vrstice:

"Vernikom slovenske katoliške župnije sv. Jožefa v Jolietu! Dragi mi v Kristusu! Okoliščine mi niso dovolile, ustmeno se posloviti od Vas. Zato pa naj Vam s tem pismom izrazim srčen pozdrav in vso zadovoljnost, ker ste me izza mojega prihoda med Vas na najlepši način čislali in spoštovali kot . svojega pomožnega duhovnika. Samo eno leto sem bival med Vami, to je kratka doba, a zame je bilo to leto bogato najlepših spominov.

"Znana je Rogu in ljudem Vaša odkritosrčna pobožnost, Vaše globoko spoštovanje do duhovščine, in to je tisto, kar osrečuje vsakega marljivega pastirja slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu. Ne, moja ušesa niso slišala razžaljive besede od Vas, a nasprotno. Vi ste takorekoč srkali božjo besedo, katero sem Vam razlagal, bodisi pri pridigah, ali pri razlaganju katekizma. Vaši otroci v šoli so bili ravno tako prijazni z menoj in so se pridno učili i/.veličalnih naukov. Vam in njim iskrena hvala in srčen pozdrav!

"Kam pripozfiam -vojo jezikovno ne-spretnost, ali —

Mili glasi tam na Savi, Soči, Dravi se glase: Na Nidiži so hripavi, , Težko ž njimi se vrste.

Zato pesem sladkomilo N'i mogoče mi zapet: Slabo bi se pa studilo To Slovencem razodet!' —

tako poje naš beneški pesnik. Vi ste :se ozirali na jedro, in drugo ste pa blagovoljno odpustiti.

"Težka je naloga vsakega duhovni ka. Hog začetek in konec vsemu, duhovnik pa odgovorni posredovalec med Njim in ljudstvom; vera svetinja, za katero moramo tvegati, če treba, tudi življenje; krščanska ljubezen, ki nam zapoveduje pomagati po svoji moči vestno in pošteno vsem brez izjeme; gojitev domačega duha in tudi jezika; težnja po vsakojakem mogočem napredovanju v vzvišenem krščanskem duhu —: evo v glavnih potezah red vodilnih nazorov rimskokatoliškega duhovnika!

"V to sem >e trudil že o«l trenotka, ko se mi je pot čez oltar odprla v življenje A če se mi ni posrečilo, vse do pičice izpolniti, bilo je zaradi tega, ker je telo šibko, dasiravno čvrst in dober ostane duh.

"Milo torej sodite moje duhovno delovanje med Vami, in kakor boni jaz Vas in Vašo deco ohranil v blagem spominu, tako se i Vi mene spominjajte v svojih molitvah. In ker 'človek

je kot list v jeseni, ki veter ga ledeni zanese kamorkoli', se tem potom poslavljam od Vas z bratovskim pozdra-I voni v nadi, da pozneje se vidimo nad zvezdami.

"Ostajam Vam vedno v Kristusu vdani — Rev. Josip Skur, župnik pri Sv. Cirilu in Metodu v Lorainu, O.'"

—Umrl je zadijji petek na 1204 Cora st. v hiši svojih staršev 191etni mladenič, g. Kari Kambich, sin rojaka Martina Kambich. Meseca aprila se je pri dela v podkvami prehladi! in je bolehal devet mesecev. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldan. Sorodnikom naše sožalje. Pokojniku sveti večna luč!

— ".Vaša kri" se imenuje krasni igra. ki jo uprizori Slov. izobr. in podp. dr. "Triglav" na praznik sv. Štefana dne 26. dec. t. 1. na odru Sternove dvorane.

— Obstranski tlaki North Chicago streeta se vendarle prenarejajo po mestnih predpisih, dasi le počasi; najpo-časnejši so naši ljubi Irci, ki so sicer vedno in povsod prvi, kakor se spodobi, seveda. Pa pustimo to. Omenjamo, da je že pred mnogimi poslopji napravil najlepši obstranski tlak iz cementa naš slovenski kontraktor, g. Anton Golobitsh, ki ima v g. Popku, našem rojaku, najspretnejšega mojstra za izdelavo obstranskih tlakov. Ko bode N. Chicago Street z opeko tlakovan in olepšan s širokimi "side-vvalki" iz cementa, bo II. vvarda smela mestni upravi zapeti najlepši hvalospev, kajti potem se začne za fiašo slavno wardo nova doba procvita in prospeha.

— Nad 5,000 ljudi se je udeležilo formalne otvoritve hotela Woodruff Inn v ponedeljek popoludne in zvečer. Vsi so občudovali krasoto novega hotela.

— Guverner Edvard F. Dunne bo govoril na drugem letnem banketu, ki ga priredi The Joliet Association of Commerce dne 16. nov.

— "Chicken Joe". Do snoči je bilo izbranih devet porotnikov v slučaju "Chicken Joe" Campbella, črnca-kaz-njeiica, ki je tožen pred sodnikom Hooperjem zaradi namišljenega umora gospe Odette Allen, soproge bivšega ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu. Presenečen je bil Joliet včeraj po naznanilu odvetnika Barnetta iz Chicaga. ki zagovarja toženca, da bo njegov klient ali branjenec edina priča za zagovorništvo, dočim ima državno pravdništvo na razpolaganje več prič proti tožencu. Tožba vzbuja veliko pozornost.

— "Amerika in Amerikanci." Tako e imenuje najlepša knjiga, kar jih je

bilo spisanih v slovenskem jeziku o naši novi domovini. Knjiga je najlepša in tudi največja, ker ima nič manj nego 608 strani. In koliko slik je v tej knjigi! In koliko drugih stvari, ki so velezanimive in poučne! Že sami opisi s podobami iz našega slovenskega življenja v Ameriki so vredni, da si knjigo omisli vsako slovensko društvo, a tudi vsak izobražen Slovenec. Ta Knjiga je lahko v diko in kras za parlor vsake slovenske hiše v Ameriki. Knjigo "Amerika in Amerikanci", ki jo je spisal Rev. J. M. Trunk, je dobiti po napol znižani ceni v knjigarni Anic-/ikanskega Slovenca, Joliet, III. Vezana knjiga stane samo $1.50, po pošti $1.75. Pridite ali pošljite potijo!—Ad.

Chicago, 111., 31. okt. — Dragi urednik A. S.! Prosim, da mi natisnete pismo, ki sem ga prejel od moje sestre iz stare domovine, iz Belokranjskega. Piše, kako so stroge postave sedaj tam, kaj doseže, če kaj govori čez Avstrijo. Jaz mislim, da bo gotovo kakšnega rojaka zanimalo tukaj, posebno tistega, ki spada, čeprav že mrtva in pokopana, k takozvani S. I.. Pismo se glasi:

"Dragi brat! Jaz, tvoja sestra, si vzamem malo časa in ti napišem en par besed. Dam ti znati, da sem dobila tvoje pismo, ki si mi ga pisal, 1. julija. Denar sem pa dobila še junija, pisma pa nisem dobila z denarjem vred. Ti meni pišeš, kako kaj naši soldati, so li še živi. Pa vstj sorte so. Iz Krivoglavic so iše vsi živi, samo Janez Gočcv in Orličkin Tine, naj-mlaji, so bili ranjeni, pa so že ozdraveli in so že nazaj šli v vojsko. Tako eni pišejo, eni pa nič. Pišeš mi, če je moj mož v vojski? Je bil 2 mtrseca na Taljanskem, pa je prišel domov na "urlavb", pa je prošnjo vložil in zdaj je oproščen za zdaj, če ne bo še hujše sile. I5il je na Taljanskem pri Tolminu pri sanitejcih, je nosil ranjence v špital iz bojišča in pokapljal mrtve. Zdaj ti datn vedeti, kako kaj tukaj. Po slabo. Ne smemo nič prodati, ne zrnja, ne živine, ne prašičev. Kedor pa mora kupiti kaj. mora >i dobiti pravico od glavarstva in potem iskati po hišah. Dražina je pa taka, da ene ženski čevlji stanejo 30 kron, ena kila govedine 4 krone, in vsp je tako drago. Za tavžent gold, voli ne morejo rati. Zdaj je vse zaprto. Zdaj bo država pobirala živino, morda nam bodo vzeli voli, pa mi si ne moremo

pomagati, ker so zdaj hude postave. Zrnje nam bodo tudi 'vse vzeli, samo kar nam bodo oni delili, to bomo jeli. Tako da je tukaj zdaj jako slabo. Govoriti se ne sme nič, takoj pride žan-darmu v uho, če kdo kaj reče čez Avstrijo, ga prec odpeljejo v Ljubljano in dobi na leta aresta ali je pa ustreljen. Iz Podzemeljske fare so odgnali v Ljubljano 4 ženske in može, ker so nekaj govorili čez Avstrijo. Ena dekle je rekla, da naj gospoda žito jedo' in njim pustijo pšenico, pa so žandarji seznali in so jo odpeljali v Ljubljano; se nič ne ve, kaj bojo naredili ž njo. Drugega ti nimam kaj pisati in te lepo pozdravim tvoja sestra

Katarina."

Shamokin, Pa., 1. nov. — Dragi mi Amer. Slovenec! Vem, da je že pošla moja naročnina, ali jaz bi Vam bila že popred poslala, ali nas je ustavila gospa štorkla in v spomin nam je pustila lepo debelo deklico; smo je zelo veseli. •— Tukaj se dela sedaj vsaki dan, ali dosedaj je bilo slab'o, ker se je delalo samo dva ali tri dni na teden. — Druzega novega ni tukaj. Tukaj Vam pošiljam dva dolarja iti prosim, da mi pošljete karto, da bom znala, da ste dobili. Sedaj poždravljiim vse či-tatelje in čitateljice našega predrazega nam lista in ostanem še naprej Vaša naročnica Fani Veselitza.

SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.

Osemnajsti avgust pri bateriji 30.5 cm.

Ivan Filipič, cerkovnik iz Ledinice, piše žirovskemu župniku: Velečastiti gospod župnik! Danes imam zopet nekaj novic. Najprej Vam opišem, kako se nairr je godilo 18. avgusta. Imeli smo lep dan. Takoj zjutraj, ko smo vstali, smo se "spucali" prav kakor za cerkev. Ob 9. uri je bil nastop. Šli smo do naše baterije. V bližini baterije smo prejšnji dan postavili še precej čedno kapelico. Mislili smo namreč, da bomo imeli sv. mašo. Pa prišlo je drugače. Ni bilo namreč gosp. patra. Tako tudi ta dan nismo imeli sv. maše. Ko pridemo do kapelice, se postavimo krog nje. Xato pridejo naši častniki z gosp. stotnikom, ki se piše Lajtoš. Napravil nam je lep govor. Nato je rekel: "Ker ni prišel g. pater, pa molimo sami." Prvi je pokleknil on pred kapelico lurške Matere božje. Seveda, za njim smo pokleknili tudi vsi vojaki. Molili smo prav pobožno za srečen izid vojske, za zmago itd. Ob pol i 1. uri je bil razhod. Ta dan smo dobili menažo, kakršne še nikdar poprej! Še "študl" smo dobili, ki meni najbolje "paše", zraven pa tudi vina, cigaret in še vsak toprtičar 80 vinarjev. Popoldne smo se igrali prav po otročje. No, še jaz sem dobil 1 K 72 v nagrade, ker sem znal dobro igrati. Seveda petja ta dan tudi ni manjkalo. Mi Slovenci, čeravno nas ni čez 15, smo jo prav krasno vrezali. Taljani so nam dali prav lep mir, kakršnega nismo pričakovali. Naslednji dan dopoldne je bilo prav po navadi. A ni bilo še kosilo gotovo, ko pride brzojav, da moramo takoj proč. Popoldne smo delali kakor neumni. Proti večeru je bilo vse naloženo. Imamo sedem avtomobilov in še več drugih vozov. Xato smo imeli še enkrat nastop. G. stotnik nam je rekel takole: "En mesec smo imeli počitek. Ali sedaj pa gremo daleč in na težka pota. Potrpeti moramo vse, četudi po več dni ne jemo in nič ne spimo." Xato smo šli na avto. Vozili smo se po jako slabi cesti ponoči. Bili smo ravno na lieki samoti. Kar se začuje strašan ropot. Vsi smo tekli na dotično mesto. Bog poipagai! Avto s topom vred se je prevrnil daleč v grapo! Na tem avto pa je bilo tudi precej moštva. Mislili smo, da ne najdemo več. živega človeka. Pa vendar ni bilo več mrtvih, kot samo eden. Ta je bil nadognjičar; enajst mož pa je bilo ranjenih. Tukaj na tem mestu me je Bog prav o čitno rešil iz nesreče. Jaz sem namreč z vso silo hotel iti na ta avto, ker pa ni bilo prostora, sem šel na zadnji. Kaj bi bilo lahko z menoj, 'če bi bil ostal na tem! Drugega nič; je po navadi. Zdrav zmeraj kakor ptič! Prosil sem tudi za 48 ur dopusta, pa fta nisem dobil. Prišel bi bil čez hribe.--Taljan pa sedaj ne strelja več s tako korajžo kakor je poprej, ker vidi, da nič ne doseže Bodite vsi skupaj lepo pozdravljeni! Vaš vdani Janez Kilipič.

V strelskih jarkih.

Albin planinec .......... . je pisal

20. avgusta 1915 sledeče:

Vaš list "Domoljub" napravlja veli-1<o veselja, zabavnih in kratkočasnih uric meni in tovarišem. Zdaj sem bil v ognju 10 dni, pa streljal sem samo 14. avgusta ponoči, ko se je bližal sovražnik našim postojankam. I.ahi streljajo venomer ponoči in podnevi, dočim jim naši brambovci niti nt odgovarjajo ne. Kolikor je škode, jo napravi artiljerija, ki razsiplje granate po celi bojni črti. 17. avgusta je udarila granata poleg mene v breg; kamenje me je do polovice posulo ter raztrgalo suknjo, da me je ponoči skoraj zeblo v jarku, kjer sem ležal poleg strojne puške ter čakal Italijana, ki pa tisto noč ni prišel na muho. Bo pa drugo pot.

Pozdravljam vse kranjske Orle!

Pomenljiva izjava.

Črnovojnik Aleš Riedl piše s severnega bojišča svojemu župniku j v P'<-berk:

Častiti gospod župnik! Sprejmite

moj pozdrav. Kakor skoraj vse moške, je tudi mene odtrgala vojska od moje družine. Danes, na praznik Marijinega Vnebovzetja, je ravno pol leta, odkar sem od doma. Na različnih krajih sem prestal že veliko trpljenja. Zdaj sem že na osmem kraju. Tukaj sem blizu slavnega Marijinega svetišča. Mariji se bom zdaj posebno priporočal, da bi me tudi še naprej tako varovala kakor doslej... Bival sem skupaj že z vsemi avstrijskimi narodi. Videl sem: Bolj ko je kak narod samo navidezno prosvitljen" (fortschrit-tlicli"), tem manj je pošten in pobožen. Jasen zgled vsem so tukajšnji Poljaki. Kako dobri so ti ljudje, kako globoko verni, kako molijo vsak dan! Nikjer se ne sramujejo vzeti čepice z glave; zjutraj in zvečer molijo vsi kleče pri kapelici pred našim stanovanjem; ne pogledajo nikamor, zrejo n3' ravnost V pt)dpbo Križanega. Resnično, povem Vam, tttkg molitve do zdaj se nišem videl. 7. Rogom! Vam uda-ni Aleš Riedl, načelnik izobraževalnega društva v Pliberku, "Gredo it spet 'ftnfarji' naprej.. ."

Iz pisma vojaka Antona Budja, ki je

prideljen dragonskemu polku ......

vojna pošta 67, posnamemo sledeče zanimivosti:

12. avgusta 1915. Pred šestimi meseci sem prejel ognjeni krst. v Karpatih. Takrat smo odbili ruski napad. Od tistega časa sem bil že bogve kolikokrat v ognju in sicer v tako strašnem* da se sam čudim, kako sem še zdrav in nepoškodovan ostal. Zalibog; marsikateri tovariš je obležal mrtev in leži zakopan v daljni Galiciji ali pa na Ruskem. Borni križ in pa par cvetic, ki smo jih vsa-dili, znači njegov grob. — Zdaj bo pa že boljše. Najhujše boje smo prestali in mislim, da bodo Rusi začeli vendar enkrat sklepati mir. saj si tako ne morejo več pomagati.

Od našega eskadrona nas je ostalo še 16.

Slovencev nas je bilo 100, a zdaj nas je še sedem. Bili smo pa tudi povsod prvi. Kadar smo šli naprej, so drugi rekli: "Danes se pa ni treba bati, gredo že spet finfarji' naprej." Od najboljšega eskadrona nas je torej ostalo še 16. V začetku nas je vodil pogumen poročnik, ki se zdaj zdravi na Češkem. Izgubili smo 28. junija tudi našega "očeta", tako smo imenovali našega podpolkov. grofa Thurna. Napravili smo napad, pa nas je bilo premalo, bolje Rusov je bilo preveč. U-maknili smo se nazaj, a žalibog — padel je tudi grof 200 korakov pred rusko rojilo vrsto.

Spravili smo ga z največjo nevarnostjo proč še-le tretji večer in ga pokopali v l.vovu, —

Na Ruskem nam gre še bolje kot v Galiciji: pred nami beže tudi civilisti in nam popuste marsikatero žival, ki jo še z večjim veseljem ujamemo kot Ruse. Kuhati zna vsak izmed nas bolje, nego doma ženske. — Zdrav sem še vedno — hvala Bogu.

Zahvalim se tudi za poslane časopi-e. To me najbolj veseli, da dobim kaj za brati. Pa tudi drugi Slovenci, kolikor jih je tukaj, so hitro okoli mene. da skupno prebiramo novice iz domovine.

S pozdravom vaš zvesti sin Anton.

Hrana za Taljane.

Janez Repnik iz Zg. Brnika pri Cerkljah ............ piše (20.-7.) svojim

staršem z italijanskega bojišča:

Dragi starši! Srčno Vas pozdravim čez visoke Julijske alpe in Vam sporočam, da sem zdrav, kar tudi Vam želim in da bi se kmalu videli. Pišete mi, da bi kdo prišel k meni; a to ni mogoče, ker civilistov tu sem ne puste. Da bi prosil dopust, ni vredno, ker bi potem še težje šel nazaj.. . Prav veseli me, da mi pišete, kako Vam gre doma in kakšno letino imate. Jaz imam doslej se dosti dobro. Oskrbujem dva konja, ki nosim z njima živež in niu-nicijo: enkrat neseni živež za naše, drugikrat pa za Taljane; a tista hrana, ki je za polentarja, je videti lepa, a ko jo sprejme, mu ne dene nič kaj dobro, ker je kmalu po njem. Taljani streljajo veliko, ne zadenejo pa nič. Imajo težke topove, a kaj jim pomaga, ko ne bojo z njimi nič opravili. Kakor je Rus premagan, tako bodo tudi Italijani. Sedaj Vas pa vse pozdravim ...

12. avgusta 1915.

Dragi starši! Srčno Vas pozdravim. Zahvalim se Vam za tobak, ki ste mi ga poslali. Zdrav sem, hvala Bogu, še zmerom... Vreme je lepo; seveda vročina je hujša, kakor doma; pa nič ne dene. Mi bijemo po Taljanih, da je veselje. Napadajo nas v veliko močnejših trupah, kakor so naše, a vselej so strašilo tepeni. Topovi sedaj ne pokajo tako pogosto, ker Taljani so že izprevideli, da, dokler slovenska kri živi, slovenske zemlje ne dobi. Tako tipamo. da bo zmaga n naši strani in da bo morebiti kmalu mir, ker vsak že težko čaka, da bo rešen vojske. Prosim Vas, da bi mi poslali "Slovenca" ali kaj drugega, zakaj radi beremo, kako se godi na drugih bojnih črtah in kaj je novega doma. Zdaj pa vse skupaj pozdravim. Z Bogom!

Vedno počitnice.

Teta: "No, Korlček, ali rad hodiš v šolo?"— Karel: "Ja, že; pa..."

Teta: "No, kaj pa...?" — Karel: "Se rajši bi hodil, če bi bile zmerom počitnice."

QDQBOBBBB

Kašelj in hripavost

prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila.

SEVERAS

Balsam for Lungs

(Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov.

"Imel sem hudi kaSelJ," piše e. Frank Vaoha, iz Elk River, Minn., "ter sem kupil steklenico Scverovega Balzama za Pljuča in predno sem ga porabil celo steklenico, je kašelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega počutirn,"

BS 0EJ

"2 09

§S

bs

i R

Kupite

SEVEROVE PRIPRAVKE

od vašega lekarnarja.

Zavrnite nadomestitve. A ko vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas.

!7APFKA medla glavobol, <v IU1» motica, jetrne pritožbe, zlatenica in žolčniea se vdajo zdravljenju, uko se rabijo kakor navedeno v navodilu

SEVERAS

Liver Pills

(Severove Jetrne Krogljice). Cena 2aC.

Wo F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.

JKt

Iz malega raste veliko!

Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po

3%—tri od sto—3%

5 na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa

& pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P0(* S nadzorstvom zvezne vlade.

Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National| Bank

JOLIET, ILLINOIS

Kapital in rezervni »kl«^ $400,000.00.

ROBT. T. KELLY, prjJ«. toji, C HAS. G. PEARCE,**_,

Poskusite USTovo IPiv^

Old Lager

•"•"V STEKLENICA H**«"« Je BOLJŠA in okusnejsa pijača, kot katero drag« -IZDELUJE GA-

Joliet Citizens Brewing Co.

Oba telefona 272 Dobite je vseli boljših saliinili v Jolieta

m

SLWNOZNANI

SLOVENSKI PO?

proti žeji - najbolje sredstvo.

C i m večga pije* tembolj se ti priljubi.

Poleg tega izdelujemo še mnogo d sladkih pijač za krepčilo.

BELOPlVO

To so naši domači čisti pridelki, koi* izdeluje domača tvrdka.

Joliet Slovenic Bottling gv,

913 N. Scott St. 40 &

Telefoni Chl. 2275 N. W. 480, ob nedelja!« N. '

Podpirajte trgovce, kateri imajo

v Amer. Slovencu. '

<w„

KRANJSKO.

— Monsignor Anton Zupančič umrl. "e 7. sept. opoldne je po kratki borzni umrl velečastiti gospod monsig-"f.r Anton Zupančič, tajni komornik

- J- Svetosta papeža, knezoškofijski k°«zistorialni >vetnik. profesor bogo-slovlja v Ljubljani. .Rojen je bil 13. Januarja 1841, posvečen v duhovnika 3. a^Kusta 1867. Domovini je blagi po-k°J'uk izvršil veliko delo z uStanovi-u'Jo "Katoliškega tiskovnega društva" ^ kfltero se je dolgo vrsto let trudil •» žrtvoval. Sad njegovega truda je sedanji razvoj "Katoliškega tiskovne-Sa društva." — O tem še poročajo:

okojni monsignor Zupančič je kot m'ad duhovnik- služboval najpoprej £ Smartnem pri Litiji, v Mengšu, Cer-k'Jah in pri Sy_ jakobu v Ljubljani.

- ato je bil imenovan za bogoslovnega Profesorja v ljubljanskem semenišču.

aio je tako skromnih in zglednopre-Pfostil, duhovnikov, kakor je bil po-profesor, ki je neumorno in ne-du 10 delovaI celih 41 lcl v viiiogra--U 90sP°dovem zlasti kot odgojitelj n- Uc't«U novih dušnih pastirjev. Zad-

je vn žtiri leta (v pok°ju je bil 7 let) ral 10 pc*al se Je zaradi tega mo-

niškP°S'0Viti tako PrJ1iub,jene seme-, >to'ice. Njemu gre čast in za-

podT' tla ^ Z'clal in tud' Postavil trdno : - ag0 tako koristno in uspešno delu-"Katoliškemu tiskovnemu drit-st> ' i- ^akor čebelica je zbiral in Javljal skromne prvotne dohodke te-,no'''reP0t'-ebnega društva, da se je no SP?Zneje razviti do take razsež-vSe ' Natančnost, ki jo je kazal pri e'°vanju do malenkosti, je ohranja vredna. Kot profesor v se-

^nišču je bil

dod

splošno priljubljen. Ra

iai rCn JC bil- kakor malokdo. Ni ga ,68a Podjetja, društva, kjer ne bi se ne b 'T'"11' dobrotniki ali ustanovniki gorižč Tg0vo ime- Ni Sa bilo po-hrotnVk f' "esreče- kjer pokojni do-Takemu 16 bil izdatno prispeval. >e v i n,ozu-vzoru v skromnosti za-

Tr«ploSiV?S^ M drUgC -

grebu pres ? Je blaBosIovil ob po-Boiiaventu"r?t!' kllczoškof dr. Anton a Jeglič

— Dne 6

'Pri Cerklial, , je umrl v Za,°Su .. ■"*" vpokoini

Pri'jublj

Pokojni župnik, duhovni

lu • laI|

111 v Smledniku. Vsled- mir

svetnik č P \lii i ZUP" jiik je (|ej "ae! Barbo. Kot žup-1 časa na '1'rebelneni, a

'^orjuJu

eSa in blagega značaja je bil povsot

en.

v f ,enadoma je umrl 5. septembra

p. .rz"Ju zlatomašnik č. gosp. Jožef esa, .. i

pokoju.

p . zlati esa> župnik

br^ BCt Pogreb. Dne 13. septetn-K„nJs1' "n,r! v Cerknici č. g. Ffančišek I<ajnjte1^ Župnijjf in . dekan v pokoju sa b ' g0stoljubni gospod je dolgo ča-ak Posegel je starost 71 let.

*ašilflPolju s,ave" Z (lne 23- sept-:

lepo - kat0,iških visokošolcev je že boi'šču oblcžal° za vselej — na "aški ' ' tednom smo culi o ju-bil staSrm-,i ^astnika P. Rupnika, ki je žalosJCJS,na "Zal"je"- sedaj prihaja jih v "poročilo, da je v zadnjih bo-tin Sk„} .Cljl padel Praporščak Valen-ške dij-|a tl,di vnet član naše katoli->'o žrS. ' orKanizačije. Za domovi-s|oveiKki|VOua,(' živ,je"je že 16 naših 1 katoliških akademikov.

k'> vozi' i!i1Cl1 Far v Beli krajini. Zdaj tudi stafoa Beli krajini, se bo

ra't m0č,, 'U l,a b,,i!ja P°t pri Treh l"a-ž«1«*>iea LPOfK'ila- 29- avK. nam je "lk°v * krai ■ <i 'a na tisoft' l>ožjepot-lako 'epo l ',rvatskc strani. Tu Cev in Hrvnt • vzajeni"ost Sloven <SC'hi,o Pa v '' ki 'ščemo vsekdar o-'ajki bo..^anjih težkih časih pri |olažbe in ' jj sveti "Bogorodici" J«f?os1OV!1 1 ®!"«či. Tu vidiš še pristen čase tnr^'^' kr'u' -1'ominja na vaiiski kril- a janna' ko j« j«g°-

»'H «"SfcVS-di

^t0t,e Pri U"'i iskal tolažbe i

arji v juna J. Kfaljici- k" «"

1Zraža'i čuvs, ' boKoljubnih pesmi

■ čitvsiv. 'Koijubmli pesmih ,la boljJ0 bo,i ,lar°da in dajali upa

Begunci ki « i 1,1 in nim ' nal,aj.->jo na Kranj-ni°rali ! 'l0V0'j Medstev, m-

Sr^-t v,reH,i v Lip"ic°-Ta

arjcin n0v'č poslala okrajnim

Vidu L/aVOd" Stanislava v v zaradi ranjencev, ki

"astan; . . '"'.leni

Prjceti,

• •• •« J v 11 V V V , IVI Ml

Poslopju, še ne more Siro(e j.

1 "a i^jišč,/' Sta^ev i,»ajo po iimr-f0?1 a »oZrViC'> (]° d,'avne pod-'^Plačevat; ' !'a S'ar"st- ''o katere je dovrše„0 if, Porc' velja pri dečkih 'lnvršei)(, 14 | Mar»sti, pri deklicah

-sirote' L- 1>ri zao!<tatih,~ h-

Ja^ki 1)rc,r. kl "naj° po zakonu o Pri spevu 1>ravkd" vz8°jeval-!odt>or raze,, se vcžc Prisodba

i preden i, ,Ka "a PORoj, da je pa.l te oseb"11' V f "jaiko službo-VS:,j trajn,!' ri'S, his'vl'no vzdrževal ,no podpiral.

(\>U0na''Cp"rljivo 'epa je cerkev sv.

ni lede,, so f? VlC'U l>ri Ljubljani. SVetisča, ki sranili visoke odre iz

"" in umetni»w"'?Aa'S kras,,°- "kus Un,sko slikarijo. Cerkev je

res, kakor bi jo iz "škatljice" vzel. — 'Kdaj pride na vrsto župnijska cerkev v Spodnji Šiški.

— Častni grobovi. Xa ljubljanskem pokopališču so pokopali od začetka sedanje vojske ter do 3. sept. t. 1. — 840 vojakov, ki so umrli po ljubljanskih bolnišnicah vsled bolezni ali ran, dobljenih na bojiščih.

— Zdravstveno -tanje v Ljubljani. Dne 7. sept. se je nahajalo v bolnišnici za kužne bolnike 35 bolnikov, ki so ali oboleli na azijski koleri, ali so deloma zdravi, ali pa so še bacilonosci.

— Smrt na bojišču. Dne 10. avgusta je padel v Galiciji kadet Štefan Kočevar, gojenec -7. šole v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Njegov tovariš Jožef Koželj je pa ranjen od šrapnela.

— Pri podkovanju konja je dobil Stare Primož iz Skaručine take poškodbe v trebuh, da je revež moral (3. sept.) umreti.

— Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni Franc Brezovec, doma iz Vato-velj pri Naklem. Od 7. dec. 1914 ni bilo od njega nobenega pisma. Ta dopisnica je hodila samo 23.dni. Žena Marija Brezovec je tembolj vesela, ker je mislila, da ga ni več med živimi.

— Pogrešajo se: Franc Stermljan, korporal 17. pp., 15. komp. Vojna pošta 32. — Franc Berginc, vojak 97. polka, 6. stot. — IvanRijavec, žel. čuvaj št. 680, Verd. p. Vrhnika pri Ljubljani, išče svojo ženo Antonijo ter sinova Antona (14 let.) in Jožefa (4 leta), ki so ob izbruhu vojske z Italijo ostali v Tržiču (Monfalcone).

— Išče se Frančiška Zidar, služkinja pri Ani Zidar v Tihaboju (p. Sv. Križ pri Litiji). Dne 21. avgusta je šla na božjo pot na žalostno goro pri Mokronogu, od takrat je ni več domov. .Stara je 27 let, nekoliko slaboumna, suhe in dolge postave.

— Odškodnina za žganjarske kotle. Vsled ministrske odredbe bo vojaška oblast plačevala zahtevane bakrene kotle pq štiri krone 1 kg.

— Šentjanški premogovnik na Dolenjskem bo prodan na dražbi. Najnižji ponudek 619.426 K. Premoga je baje v izobilju za stoletje.

r— Preskrba ljubljanskega mesta s krompirjem. Iz Ljubljane. 16. sept.: Odsek za aprovizacijo Ljubljane je

-tori! v zadnji seji potrebne sklepe zaradi preskrbe Ljubljane s krompirjem. Vlada je privolila, da se bo dobila večja množina krompirja s kranjskega okraja. Zadnji teden se je začelo z razprodajo na drobno. Te dni izide razglas mestnega magistrata radi naročanja krompirja na poljubne množine. Naročil bo lahko vsakdo. Prodajal se bo krompir, kakor je bilo či-tati, najbrž po 8 K 100 kg.

— Umrla je v Pungertu pri Škofji Loki 72 letna'Marija Lušina, roj. Tril-ler. Pokojna je bila dobra krščanska mati in članica Mar. družbe za žene.

«

— Za popotnike. Kdor hoče prestopiti mejo s Kranjske, Koroške in Primorske, mora imeti potni list in dovoljenje vojaškega poveljstva, za kar se napravi prošnja pri glavarstvu na podlagi potnega lista. V krajevnem prometu so potrebna potrdila o istovetnosti, ki jih izdajajo županstva.

— Iz italijanskega vojnega ujetništva so se oglasili sledeči vojaki: Peter in Alojzij Pečnik, doma jz Gosteč pri Škofji Loki. — Cetovodja Alojzij Cotman, ki piše svoji ženi v Domžale: Danes se peljemo iz Genove v Sardinijo.; Do tu smo se z vlakom vozili 26 tir. Ko pridem v določeno mesto, se že oglasim. Zdrav sem, hvala Bogu.

—- V ruskem ujetništvu so: Brata Karel in Matija Jemc, ter Fran in A-Jpjzij Ccrar, doma iz Zej, župnije Dob pri Domžalah. F ranč Orehek iz 2cj je umrl na bojišču v Galiciji. — Ivan Eržen, doma iz Pungcrta.

— Tudi "begunci". Iz Taškenta v osred. Aziji, kjer se nahaja sedaj tudi mnogo slov. častnikov in vojakov, se je posrečilo 88 častnikom in vojakom avstr. armade uiti iz ujetništva. Pod vodstvom nekega stotnika in polkov-negta zdravnika dr. lleine,rja so prišli srečno do perzijske meje. Rusi so jih preganjali na celi poti, dolgi 800 km; ali kljub temu so begunci srečno prekoračili mejo, kjer jih je prijela perzij-ska obmejna straža. Potem ko so bili zaslišani, so bili odposlani v Teheran, kjer so gostje avstrijskega poslaništva. (Taškent je glavno mesto ruskega Turkestana v porečju Sirdaiija. Prebivalcev ima 155,673, ki so večinoma (85 odstotkov) mohamedanci. Proti jugozahodu je do perzijske meje izpeljana železnica. Kljub temu se sliši malo verjetno, da bi kar 88 mož moglo uiti v težkih razmerah in po tako dolgi poti iz ujetništva.)

— Umrl je 17. sept. v Ljubljani č. K. Franc Kadunc, župnik v p. Rojen je bil v Žužemberku 16. aprila 1847, v nwšuika posvečen 28. sept. 1871.

—- Gerent v Postojni. Deželna vlada je v sporazumu z deželnim odbo

rom razpustila občinski zastop v Postojni in za gerenta imenovala c. kr. vladnega tajnika dr. Lukana.

— Zaradi navijanja cen so bili 20. sept. pred ljubljanskim dežel«im sodiščem kaznovani: Janko Predovič iz Ljubljane z enim mesecem hudega zapora in 8000 K globe; Elija Predovič iz Ljubljane s trimesečnim hudim zaporom; Janez Ješe. posestnik iz Jame pri Mavčičah z enim tednom hudega zapora in z 200 K globe.

— Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Rudnik č, g. Janezu Pfajfarju, župniku v Javorjah nad Skofjo Loko. Premeščeni so čč. gg.: Alojzij Breceljnik iz Cerkelj pri Kranju za župnega upravitelja v Novo Oselico; Ivan Tomažič, uršulinski katehet v Ljubljani, na lastno prošnjo za kaplana v Cerklje pri Kranju; Matej Vilfan iz Škofje Loke za uršulinskega kateheta v Ljubljano. V Škofji Loki je nameščen za kaplana semeniški duhovnik č. g. Anton Anžič.

— Cene za slamo je v sporazumu z armadnim poveljstvom določila deželna vlada kranjska. Najvišja ccna za prešano slamo je 7 K, za rahlo 6 K.

— Trpin za trpina. Franc Krmel, uslužbenec v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je od svojih skromnih sredstev podaril 100 K za vdove in sirote padlih vojakov, nato pa še zavodu sv. Stanislava 600 K, da bi za znižano ceno sprejel kakega dijaka, katerega oče je padel na bojišču. Razen tega je dvema beguncema iz Galicije plačal vožnjo v daljno Trnovo.

—- Ranjenci in bolniki. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V bolnišnici Rdečega križa smo imeli na rojstni .dan cesarja 18. avgusta 76 rekonvalescentov. Občinstvo—je kar tekmovalo, kdo bo dal več v»r ranjencem. Prvi je prišel župan Tomo Koprive, kateri je potom občine nabral 165 K 63 v. To svoto je razdelil med ranjene in bolne vojake. Njemu so se še pridružili: naš človekoljubni zdravnik dr. Tomo Zarnik s smodkami in cigaretami v vrednosti 16 K in orožniški stražmoj-ster Zvonič, ki je tudi nabral svoto 10 K 10 v, ter drugi. Ne sme ostati pozabljeno ime dr. Zamika. Kot zdravnik dela od početka, odkar je tukaj bolnišnica Rdečega križa, brezplačno. Zdravi vsaki dan ranjence in bolnike-vojake. Kdor pozna obširne občine Zagorske doline in njegov delokrog kot okrožni zdravnik, ta ume, kako nadčloveško je dr. Zarnik kot edini zdravnik zaposlen; le svoji močni naravi se ima zahvaliti, da zmaguje kot zdravnik svoje naporno človekoljubno delo. Tudi imena dam ne smejo ostati pozabljena, katere se z materinsko ljubeznijo žrtvujejo dan in noč za zdravljenje ranjenih in bolnih vojakov. Na čelu temu samaritanskemu delu stoji gospa ravnateljeva Vilma Pauer. Ob njeni strani pa ravno z isto človekoljubnostjo pomagajo gospa dr. Zar-nikova in gospa obratnega vodje 1 Iona Hynek ter še ostale gospe in go-,-pice. Velike zasluge ima tudi ravnatelj Pauer kot oskrbnik Rdečega križa, da je tako čedno in vzorno urejena naša bolnišnica, kjer dobi vojak po trudapolnem obrambnem delu zopet polagoma svoje moči nažaj. Tudi če-tovodja Feliks Godina, kateri oskrbuje pisarniška in druga dela, gleda, da zadovolji ranjene vojake in če le more, jim preskrbi kako razvedrilo.

spodil iz avstrijskega ozemlja, dobil od cesarja viteštvo reda srebrne krone lil. vrste z vojno dekoracijo ter bil povišan v generala. Slavni mož je že prej nosil papeževo odlikoval "Pro Ec-clesia et Pontifice".

— 59 avstrijskih invalidov — doma. Dne 10. septembra je došlo iz Rusije 59 avstrijskih invalidnih ujetnikov, katere so zamenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstriji ujeti. Od naših domačih polkov so se vrnili sledeči invalidi: Infanterist Franc Šramel od 17. pešpolka; Anton Majdič od 17. pešpol-ka: Jožef Vobner od 87. jješp.; Jožef Maier od 47. pešp.; Štefan Klamnik od 47. pešp.; Jožef Svatina od 87. pešp. Jožef Trafela od 87. pešp.; Ivan Cerjak od 87. pešp.

— Odlikovanje. Srebrno hrabrostmi svetinjo 2. vrste sta dobila dragon-ca 5. dragonskega polka Ivan Lesjak in Ivan Tratnik.

— Št. Peter niže Maribora. Dne 22. avgusta je naš župnik Matej Štrakl obhajal srebrno sv. mašo.

r— Sv. Križ nad Mariborom. 4. ruske begunce je ujel 13. avg. kmet Ivan Hlebič blizu Sv. Urbana pri Mariboru ter jih izročil žandarmeriji v Kamilici. Ušli so iz Klunjan pri Arvežu, kjer so bili zaposleni pri kmetijskem delu. E-den med njimi je bil desetnik in je pravil, da so pobegnili zaradi tega, ker so morali težko delati in zraven gla--dovati.

KOROŠKO.

.J

—Svetovišarijska cerkev uničena. Za požgano božjepotno cerkvijo na Sv. Gori — je prišlo na vrsto Marijino svetišče na Sv. Višarjah. Dne 16. septembra je brezvestni Taljan toliko časa pošiljal užigalne granate, da je priljubljena Marijina cerkev pogorela. Stoletja je kljubovala viharjem, laškemu nasilju se ni mogla ustaviti. Marijina čudodelna podoba je sicer na varnem v Beljaku, toda drugo je vse uničeno. Naj se 'le še naprej na tak način priporočajo Italijani božjemu in Marijinemu varstvu: zmaga bo tembolj gotovo na naši strani. Naj nam ti predrzni "kulturonosci" uničujejo svetišča, ljubezni do nebeške Zaščit-nice in njenega varstva liani ne morejo vzeti. Ta ljubezen bo znala sezidati Mariji še lepše in veličastnejše lira-move na istih višinah!

— Pozor na vohune! Poveljujoči general na Koroškem je razpisal 5000 K nagrade onemu, ki bi prišel na sled italijanskim vohunom in izvedel za sredstvo, s katerim urno poročajo sovražniku, kar izvedo.

— Ob koroški meji. — Granate v Trbižu. Na koroškem obmejnem o-zemlju je razvijala sovražna artiljerija, posebno na prostor pri Trbižu 17. sept živahnejše delovanje. Trbiž, in sicer po>ebno tamošnja bolnišnica, je bila obstreljevana z daleč streljajočimi topovi iz postojank pri mejnem sedlu Samdogna.

zaradi služb. Iz Trsta naznanjajo, da se služkinj vedno manj rabi in da je že zdaj preveč brezposelnih deklet, ki bi pa na kmetih dobile dovolj zdravega in hvaležnega dela.

— Goriški nadškof dr. Fr. Sedej biva začasno v svojem rojstnem kraju v Ravneh pri Cerknem.

— Za 600,000 beguncev je skrbela in še skrbi sedaj avstro-ogrska država. V prvem letu vojske je izdala zanje 150. milijonov kron. Izmed beguncev jih živi v barakah na Moravskem, Zgor. Avstrijskem in Ogrskem okoli sto tisoč; med njimi so tudi slovenski begunci.

->-- O Doberdobu pišejo italijanski listi, kakor da bi bil čisto italijanski kraj, dasi je docela slovenska občina. Od Gorice je Doberdob oddaljen kakih 15 km. V vasi je cerkev, šola, nekaj trgovin in delavnic. V bližini je pol km dolgo in široko jezero.

— Kako je v Gorici... Z dne 16. sept.: V mestu se nahaja sedaj približno 9000 prebivalcev. Skrbi se povsodi za strogi red, zato vladajo v mestu za sedanje okolnosti res zgledne zdravstvene razmere. Tudi živeža ne primanjkuje preveč. Ljudje so se radi nastalega miru zopet pričeli vračati v Gorico. Vendar se dovoljuje povrnitev v prvi vrsti le onim, ki so na mesto vezani po poklicu, in pa trgovcem. Zelo nespametno je bilo, da je zapustilo toliko trgovcev Gorico. Kar jih je ostalo, izborno delajo. Drugemu prebivalstvu se povrnitev otežuje oziroma sploh ne dovoljuje zato, da bi

se kužne bolezni ne vtihotapile in razširile in pa iz aprovizačnih razlogov.

I

I — Eno žalostno poglavje se pa v sedanjih razmerah razvija tudi v Go-] l ici. Vlačugarstvo in nemoralnost! , -Mnogo staršev, ki imajo bolj odrasle hčerke v družini, je tudi zaradi tega zbežalo iz Gorice ali iz okolice. To žalostno poglavje je bolj strašno kot vsa škoda po sovražnih strelih, hujše | kot strah pred njimi in vsemi kužnimi boleznimi.

— Kdo je pravi domačin v Trstij in Gorici? V Trstu in Gorici se danes sliši skoro izključno le slovenska govorica. Drugi so odšli. To je pač najboljši dokaz, kdo da je v teh mestih pravi domačin.

CZ

HRVATSKO.

— Hrvatje in Ogri pri cesarju. Na Dunaj so došli 1. septembra zastopniki hrvatskih mest ter razni ogrski in hrvatski veljaki, da se poklonijo cesarju in da obnove prisego zvestobe. Dunaj je izobesil ogrske in hrvatske zastave. Schoenbrunn že dolgo ni videl toliko državnikov, cerkvenih knezov in mag-natov, kakor zdaj. Vsemu svetu hočejo pokazati, da so Ogri in Hrvatje tesno zvezani z vladarsko hišo Habs-buržanov.

— Hrvatski general Puhalo — odlikovan. Nemški cesar je podelil ar-madnemu poveljniku fcm. Pavlu Puhalo železni križ I. razreda.

Mestna hranilnica ljubljanska

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.

Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00« KRON.

Vložen denar obrestuje po

r

L.

ŠTAJARSK0

— Domoljubno romanje slovenskih Štajercev k svetišču na Gori Oljki v Savinjski dolini se je zelo lepo obneslo. Nad 7000 verenikov se je zbralo k ••kupni molitvi za cesarja, armado in domovino. Cerkveni govor je imel imel semeniški profesor dr. Hohnjec iz Maribora. Celjski opat mil. g. Fr. Ogradi je v imenu navzočih brzojavil presvetlemu cesarju: Več tisoč slovenskih romarjev iz Savinjske doline, zbranih pri milostnem svetišču na Gori Oljki, da moli za blagor Vašega apostolskega Veličanstva, za zmago neprimerno hrabre c. in kr. armade in za srečo ljubljene Avstrije, ponavlja najspoštljivcjše prisego vdane ljubezni in neomajne zvestobe napram Vašemu apostolskemu Veličanstvu in presvetli cesarski hiši. — Franc Ogradi, opat celjski. •— Glavar je dobil ta-le odgovor: Na Najvišje povelje prosim, da obvestite g. opata Ogradija, da se Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo za želje, ki jih je izrazil v imenu slovenskih romarjev iz Savinjske doline, najmilosiljivejše zahvaljuje. Baron Schiessl.

— Preskrba beguncev. 7. ministrsko naredbo z dne 11. avgusta 1914 je vlada za prehrano beguncev določila 1 K podpore za odrasle in 60 vin. za otroke na dan. Za begunce brez lastnih sredstev je država napravila taborišča z barakami; takim beguncem, za katere ni bilo prostora v barakah, pa je nakazala stanarino prvotno 70 vin., pozneje 90 vin., na dan, a - pogojeni, tla gredo v občine, ki jih je določila vlada. Z oziroin na težave pri aprovi-zaciji velikih mest so bili begunci poslani največ v mala mesta in na deželo. Načelo je bilo, da se ločijo beguu-ivi po narodnosti in po veri.

— Tudi Slovenci nismo brez generala. Pri Zenmnu -c je lani vrlo od I i -koval polkovnik Avgust Globočnik iz Rajhenburga, ki je zato, ker je Srbe

PRIMORSKO.

— Najbolje doma. Trst je — kakor znano — močno izpraznjen. Kljub temu dohajajo še vedno tja mladenke

4\ %

brez vsakega odbitka,

Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOK. TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA v vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK4 IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.

Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varao šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar.

430

STRANI OBSEGA

Velin Slovensko-Apgleški Tolmač

prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.

Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:

V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.

4f -

I^SHj

Diamond Scarf Pin in Case, 25-10!) kt.

5100 coupons

Pair Diamond Ear-rings in case, cach 25 100 kt. , C-CD coupons '

POVSOD NA PRODAJ

Ch

Ladie«' Gold-filled Bracelet Watch. £30 coupons

Izvrstna cigareta z ustnikom izjemno ZASTONJ kot božično darilo

Nebo kupone in sprednje dele skatljic. Hranite jih

Vsik sprednji del skatljic je vreden pol centa v gotovini, ali pa šteje kot celi kupon za darila

Kuponi za gotovino v vsaki škatlji

Poš jite za kat »log daril NEBO DEPARTMENT 93 Fir »t Street, Jersey City, N. J.

P. Lorillard Co., Inc., New York City. °Esl. 1760.

Cmerson Phonograph. 500 coupons

Amerikanski Slovenec

Ustanovljen 1. 1891.

Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.

Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba

Inkorp. I 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St.

Joliet, Illinois. • Telefoni: Chicago in N. W. 100.

Naročnina:

Za Združene države na lete.....$2.00

' iZa Združene države za pol \eta.$1.00

Za Evropo na leto..............$3.00

Za Evropo za pol leta...........$1.50

iZa Evropo za četrt leta..........$1.00

PLAČUJE SE VNAPREJ.

Dopisi in denarne pošiljatve naj

pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.

Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.

Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.

Rokopisi se ne vračajo.

Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.

AMERIKANSKI SLOVENEC

Established 1891.

Entered as second class matter March

■ 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March

■ 3rd, 1879.

The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family So'Ciety.

Published Tuesdays and Fridays by the

SLOVEN IC-AMERICAN PTG. CO.

Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.

Advertising rates sent on application.

CERKVENI KOLEDAR.

7. nov.

Nedelja

Engelbert, škof.

8. "

Pondeljek Bogomir, škof.

9. "

Torek

Božidar, m.

10. "

Sreda

Andrej.

11.

Četrtek

Martin,, škof.

12. "

Petek

Varstvo D. M.

13. "

Sobota

tanislav Kostka.

; SPOMIN VERNIH DUŠ-

Spisal Škof Anton Martin Slomšek;

O skrbi za pokojnike.

Sveta in dobra 'je misel moliti za mrtve. I I. Mak. 12, 46.

■ ■1 - ■ ''V''

1. Vse nam neusmiljena smrt Vzame, vse raztrga, samo jed no nam pusti, krščansko ljubezen; ona je zlato vezito, ki nas na pokopališče rajnih pelja, ona »vetla luč, ki nas .v žalosti tolaži.

2. Tatolažilno obezalko ranjenih src sv. katoliška cerkev oživlja s svojimi svetimi obredi za rajnimi. Zvonov mili glas, žalostno petje, mrtvaški prt, sprevod na pokopališče, nam veli: "U-smilite se'' itd. ( Job 19, 20). '■-•>.'

3. Kdo še ni spremil .ljubih li pogrebu? Kdo nima svojih na onem svetu? Poglejmo danes:

1. Kako se mrtvim na onem svetp godi? In ako še česa potrebujejo,

II. Kako jim pomaga? Sveta in dobra je misel na nirtve; ona žive modrosti uči,

>' I. " '

Kako HC mrtvim godi? "Oni so na (božji pravici v nebesih, ki so kraj večnega veselja, ali v peklu, ki je kraj večnega trpljenja. Naša sveta vera *has tiči. da so tudi viče, tretji kraj časnih kaznij za duše, ki še niso zadosti čiste za nebesa. Tam duše, ki -o v 'milosti božji se ločile, pa še ne dosti spokorile, tako dolgo trpe, da se. Počistijo in zadoste (Mat. 12, 31-32). Nebeščani ne potrebujejo naše pomoči; njim gre naša čast; pogubljenim pomagati ni. ker s peklom ni zveze, tam ni ljubezni božje; le dušam v villain že tudi zdrava pamet veleva.

2. Sveta katoliška cerkev je od nekdaj za mrtve opravila imela. "Vsako leto opravljam d»ritw za mrtve." (TerttH.) Sv. Ambr. j* prijatelja' Faustina tolažil pri smrti' .sestre, rekoč: "Menim, da imamo za njo le mbliti, ne toliko jokati." Sv. Monika je na smrtni postelji prosita, naj je pri altarju pomnijo. "Od apostolov je dokazano pri sv. maši mrtvih pomniti. Vedeli so, da se jim s teiu veliko pomaga,"

; l ' -j M.

Kako rajnim pomagati? Kadar so Izraelci hudo vojsko imeli, je jih mpo-£(>fspirl storilo. Vojvoda Juda Maka-bejec reče mrliče pokopati, pa tudi za

mrtve brati in moliti itd. (II. Mak. 12, 38—46). Tako imamo za rajnimi:

1. Krivico poravnati. Krivično blago natančno-odpraviti (Mat. 12, 31—32).

2. Svete rajne mrtve moliti, uboga-ime dajati, in druga dobra dela opravljati.

3. Svete maše najemati; ako pa nimamo začem, svete maše za nje slišati. Tudi odpustke za verne duše darovati, nas sveta cerkev uči.

4. Treh rečij se pa imamo v zadevi nirtvih varovati: a) vedeževanja, kje da se duše rajnih nahajajo in krive preroke prašati. kako, s kolikimi mašami ali božjimi poti bi se jim pomagalo? Duše rajnih so v božjih rokah. Molimo za nje! Ako jim ne pomagamo, pa sami sebi. b) Svojih rajnih nehvaležno pozabiti. Mož! žena! o-troci! prijatelji! toliko so rajni za vas storili, vam zapustili; vi jih pa pozabite! "S kakoršno mero" itd. (Luk. 6, 38). c) Ne zanašajmo se na svoje dediče, sorodnike, prijatelje, da hočejo za nami opravljati; kakor mrtvaških zvonov glas bo zginil naš spomin. Zdaj plačujmo za vice, da nam po smrti potreba ne bo. Zdaj so dnevi milosti tamkaj bo čas ostre pravice. "Dokler je dan" itd. (Jan. 9, 4.)

Konec. Vsak človek trojne prijate lje ima: posvetno blago, sorodstvo in čednosti pa dobra dela. Je potreba večnost, ga prvi zapustijo, drugi do groba spremijo, le tretji gredo ž njim. "Blagor mrtvim, ki v Gospodu utnrje-jo; njih dela gredo za njim" (Skriv. razod. 14, 13). Amen.

SOCIALISTOVSKA ZAROTA. Zarota zoper vero.

Priobčuje Rev. J. Plaznik.

ZEMLJEVID ITALIJANSKIH ŽELJA — S POPISOM.

Ljubljanski "Domoljub" z dne 30. sept. t. 1. piše pod zgornjim naslovom sledeče:

Pred seboj imamo zemljevid v po-kvečeni italijanščini, ki kaže italijanske želje po naših deželah. Karto je sestavil italijanski kartograf Dardano in je bila februarja'meseca leta 1915. izdana v geografičnem zavodu De A-gostini v Novarl. Izdajatelj pravi, da je hotel podati jasno sliko o gorovju, narodih in jezikih, ki se govore v o-zemlju "Regione Veneta", kakor izdajatelj nazivlja naše primorske in notranjske kraje. Za mejo. takozvanih italijanskih Alp" je vzel razvodje Soče in Save.

Sploh pravi nedosegljivi učenjak Dardano, da je z imeni v neodrešenih krajih imel Veliko sitnosti. To mu radi verujemo. Težko je dobiti laško me za kraje, ki Laha še nikdar videli niso. razun če je kje kot karami>t prodajal' pečene hruške ali v karjoli Vozil malto. In vendar se mu je posrečilo. Danes vsi vemo, da naša Hrušica med Vipavo in Planino ni več Hrušica. StaL rodavno "ime je že od nekdaj "Selva Piro". Tako trdi "učenjak". Res, ni reden laške odrešitve, kdor tega ne e — Neizobraženci, kakor smo, smo mislili, da je vipavski Pocrkraj Slovenci. Toda na učeni karti beremo, da je to čisto italianissimo "Pocreo". -— n slavne vipavske Zabije so postale laške "Sable". — Stric Trebušnik je menil, da hodi na Triglav, pa je sopi-lial na "Tricorno". — Neki Simon Gregorčič je pel o gori, ki se imenuje Krn. Italijanski učeVijak nam šele pokaže, da je to vendar vsem že od ne1 kdaj zfiani "Motite nero" itd. To smešno poitalijancevanje sloven-kih imen ima pa resen namen, zain-osirati laško javnost za naše kraje ter tam vzbuditi prepričanje, da je tu pri nas vse laško. Ena.pa pri tej priliki lahko ■/, obžalovanjem pribijemo, da je tej laški domišljavosti mnogo krivo uradno nazivanje naših krajev. Upamo, da bo odslej bolje! Moti se lahko vsakdo. Modrega človeka pa izuči bridka izkušnja. To pa le mimogrede.

Laška meja. ki jo je narisal Dardano je tale:

Od hrvaškega Primorja, ki naj postane z Dalmacijo vred laška provinca, se vleče meja do Snežnika, ki ga je I.ah že prekrstil v "Motite Nevoso", mimo Cirknice, ki se pristno laško zo-ve "Circonico". Toda Cirknico je I.ah kljub tenlu prepustil še Avstriji. Prav tako ostane še Avstriji Lož, čeprav ima odslej lepo laško ime "Olisa". Zato pa zadene odrešenje Logatec, ki se zove "hongatico". Rovte, vredne odrešenja. pridejo z Idrijo vred pod laški klobuk. In tako gre meja dalje proti Cerknenut, ki je odslej "Circhina"; I.e-skovca, lllcgaš, Porezen, Crnaprst, Bogatin, Triglav, Razor, Mangart — to je nova laška meja. Mimo Predila in Rablja gre meja nekaj časa proti jugi', kjer se severno od Kanina dotakne sedanje meje. Nato gre meja naravnost proti severu, proti Ziljski dolini. Trbiž in Ziljska Bistrica, St. Mohor ne pridejo vie pod l.aha, pač pa atiide-ne ta nesreč^ Naborjet, Ukve in Žab-nico. Od tu gre meja vzporedno z Ziljsko dolino na Tirolsko, kjer pri vrhu Tre Cime zadene na sedanjo mejo.

I.ašli'apetit je torej velik, gotovo večji kot laška zvestoba in italijanska korajža. Zato pa imajo avstrijski narodi, pred vsem Slovenci, zvestobe za svojega cesarja in junaštva v svojih srcih dovolj, da l.aliu. pokažejo, da on nam in našim deželam gospodaril ne fto! Naša pest je trda in kamor udari, tam boli dolgo. To našo pest je Lah izkušal že večkrat, pa jo bo izkusil sedaj še huje! Zato nam je porok naše ljudstvo in naši junaki. Bog z nami in sreča junaška!

(Nadaljevanje.) Socijalistična zarota v ameriški književnosti.

Četudi bi lahko našteli še veliko več dokazov, da so evropski socijalisti brezverni in nasprotni veri, mislimo vendar, da to zadostuje. Ogledati si hočemo socijaliste. v Ameriki.

Mordi| bo kdo rekel, da socijalisti v Ameriki niso odgovorni za protiver-sko stremljenje evropskih socijalistov. K temu dostavimo, da imajo socijalisti v Ameriki evropske voditelje tudi za svoje voditelje, da je socijalizem mednaroden. Spisi evropskih socijalistov tvori precejšen del socijalistične kniževnošti v Ameriki, kateri veljajo za njihove klasike.

Pa ne samo, da -kažejo, da se popolnoma strinjajo z brezverci v Evropi ampak dokazujejo nam tudi, da so sami pravi brezverci in veri sovražni.

Rev. William T. Brown, je bil pastor Plymouth cerkve v Rochester. N. V., pozneje pa je postal socijalist. Maj-nika, leta 1902, piše v NVilshirejevem listu:

"Kolikor se mene tiče, ne pripo-znam nikake popolne cerkve ali države, ustanovljene od Boga. Prav ničesar ni v cerkvi ali državi, kar bi ne imelo popolno naravnega začetka. Namesto vere, da je Bog vdihnil življenje v prst in da je tako človek postal podoba Božja, vemo brez dvoma, da je bil človek preje žival in je podoba živalskih starišev... Petje himn, molitve, učenje katekizma, pričujočnost pri službi v krajih, kateri se pomotoma imenujejo svetišča, ne bo človeku ničesar pomagalo do njegovega cilja... Cerkev zanima svoje, socijalizem pa zahteva, kar je njegovega. Ljudje, kateri se zanimajo za okostnike, okame nine in svetinje, bodo našli svoj prostor v cerkvi, kakor tudi nevediie^i in zapeljanci.

Tudi George D. Herron je bil neko minister, kakor William T. Brown. Ko je postal socijalist, je izdal svoje mne nje v "International Socialist Review' Chicagi, avgusta, 1901: "Kadar so bogovi za vedno mrtvi, ko ni ničesar več, na kar bi se obrnili, co ni ničesar več, razven nas samih, se bomo obrnili eden na drugega za tova-rišijo, in glej! srce je razpoloženo za češčenje in vsemogočnost je v naših rokah...

Potem ne bo več duhovnov, ne vladarjev, ne sodnikov, ko pride tovari-šija in ko bodo bogovi zginili. Ko ne bo ne duhovnov, ne vladarjev, ne sodnikov, potem ne bo na zemlji rte zla. ne ničesar, kar bi imenovali dobroto, kar bi bilo zoper zlo." - John Spargo, znan socijalist v'Zdru-ženih državah, govori o vzgoji v "Socialism. a Summary and Interpretation of Socialist Principles". Izogniti se tudi ne more župnijskih šol v Markovem skupnem blagostanju:

VCe bo socijalistovska vlada trpela prvotne šole, drugačne, kakor svoje lastne, zasebne, kakor otroške vrtce, verske šoje in kar je temu enakega, je vprašanje. Najbrž .ne. Mordaijbi ne bila samo s tem zadovoljna, da bi prepovedala vsak verski nauk, ampak bi šla še dalje in bi postala naraven otroški varuh, varuh njegove proste misli v poznejšem življenju s tem, da bi prepovedalo, kolikor se da, vsak verski nauk do gotove starosti...

Ta prepoved verske vzgoje do starosti lastne razsodbe ne vsebuje nika-kega verskega sovraštva od državne strani, ampak nevtralnost." "Socialism, a Summary and Interpretation of Socialist Principles", stran 238, izdaja 1906.

Tudi "The Call", dne 14. maja 1912, razpravlja o župnijskilj šolali:

"Kardinal Farley je izrekel svoje opazke pri blagoslovljenju neke* proti-javne šole — to je, župnijske šole: Te šole so'začeli samo zato, da nasprotu jejo državnim in mestnim šolam Te so tjajvečje anti-socijalne in anti-ame-riške sile. katere obstojajo dan^s'.'' ,

"The Call" priobčuje veri najbolj sovražne pesmi. Xe pesmi jasMo .kažejo sovraštvo socijalizma do čerkve. Hočemo nekatere dobesedno prevesti v nevezani besedi. 19. novembra 1911. smo čitali tole:

"Ko bo izginilo petje s kora, ki se je glasilo po svetiščih, kadar se ne bo slišalo več zategnjenih glasov človeških. češčenju vdanih jezikov; kadar bodo premagani altarji, duhovni in vera; kadar bo prešla veraž morda rešena umazanega kadila, bo morda znianj kalo tudi IJoga."

Slede vrste so bile naslovljene "To the Religionist":

"Praviš nam, naj varujemo vaše nazore, Stavimo vero v življenje po srni"-ti. naj iščemo nekak elizij in se držimo tega kar ena knjiga pravi.

Ti bi molil k neki nebeški moči, da bi nas vodila na naših potih, da ne pademo v neko zverinsko deželo in se ne zgubimo v njeni zmoti.

Govoriš nam o križanju na Kalva-riji, kakor če bi njegogv blagoslov bil nekak monopol.

Ali naj molimo neko moč, ki ni Človeška za čudadelno varstvo, ko nam najbližji mož in žena pomaga brez tega hrupa. •

Ko bo slavno ljifflitvo nekoč uresničilo naše sanje, ne bo križ bogokletno znamenje, več »tal na stolpu.

Božanstvo se bo ponižalo, daritev bo nepoznana; od tefoipla, ki je*bil ne-

ne bo ostalo ne kamena na 1912, stoji zopet v "The

koč sve kamenu."

17. marca. Call":

"Bohovi so mrtvi. Mrtve so nebesa in njihov pekel. Bogovi so mrtvi s svojimi strašili. Dobro!

Človek jih razdene, katere je naredil v svoji mladosti. Junaško jih zdrobi z mogočnim udarcem resnice."

V omenjenem listu je vse polno člankov. ki napadajo vero. Nekaj zgledov zadostuje. 1. maja 1912 beremo:

"Znanost nas je naučila, da ne iščemo vzroke posledice našega boja z naravnimi silami v kakem nadnaravnem bitju; oprostili smo se praznoverja in strahu pred osvete željnimi bogovi."

V ravno istem listu beremo dne 19. novembra 1911:

"Naši izkoriščevalci bi sedaj že lahko vedli, da se ne brigamo za čudno in skrivnostno podobo, katera predstavlja Kristusa — konservativnega člana one lige, ki brani lastnino, neko bitje, ki ni ne mož, ne žena, ampak nekega tretjega spola, katerega si ne moremo drugače predstavljati, kakor da je nekako sumljivo bitje; ni nam mar njegova zloglasna, razglašena in navidezna svetost in njegove neoma-deževane lastnosti. Ta

Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,

Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,

Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A' Brooklyn, N. Y.

Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet

K

Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence/i" Nassau Ave., Brooklyn, N. "Y.

ne zaostajajo za angleškimi v razširjanju brezbožja.

"New Yorker Volkszeitung" priznava brezbožje in proti v erst vo socijalizma 9. oktobra 1901:

"Socializem in vera v božanstvo, katero uči krščanstvo in njegovi zastop niki, se ne ujemata, se ne moreta ujemati, ker .sta diametrično. nasprotna. Socijalizem je le tedaj dosloven, kadar podoba nam | pobija Božje bivanje, kadar trdi. da

bila sprejeta enoglasno. Sprejeta 1 je tudi resolucija, da morajo vsi c zveze poostriti svoj stik z vsako in se zdrževati vsakih verskih vaj Njihovo uradno glasilo "11 Prolct!'

rio" bo gotovo zanimal nase

bralce-

je vedno bila in bo gnusna, pa naj Ga J „e rabimo takozvane Božje pomoči, še tako preglasujejo za delavskega pri- ^ ker si lahko sami pomagamo. Samo telja... Kristus, demokrat, agitator, | tisti, ki ničesar ne

revolucijonarec, upornik,

liositelj ril- ! lahko v

deče zastave, da, to razumemo."

ima "The

Old Year and the

kaj začne, in

veruje, se čuti Delavec, ki zaupa

- 23. decembra 1910 napada krSčan-t-;"" Pod naslovom, ''Christmas is piše: *

"Božič je laž, Božič je goljuf')3: žič je zločin, katerega hočejo rn°? neži, da zapeljujejo služabnike, ceS je pravo veselje, pravica in ljubf ■

cnlofl "

dela

da j na zemlji... Večnega veselja spj0'1

Boga in ki s krščansko udanostjo Dne 1. januarja ima "The Call" pod;misli, da je vse prav, kar Bog stori —

naslovom "The New", tudi to:

"Zanimivo je opazovati klerikalne reakcijonarje. kako skušajo podpihati pepel in utrinke verskega navdušenja

preteklih stoleti, kateri že ugasujejo in narne^a duha. zastavljajo strah in nevednost nei

kako bo tak delavec razvil revolucijo-r.arno moč za prevrat oblastev in družabnega reda. katera sta ustanovljena od Boga, kakor misli. Dokler to veruje, se ne bo mogel nalesti revolucijo-

prosno korakajočemu cUtyestvu in'družabnemu redu.

Besednega odgovora nimamo za nje.' Niso ga vredni. Saj dobro vemo, da je njihov napad le obramba. Edini odgovor. katerega lahko pričakujejo od nas, katerega lahko pričakujejo od nos. je stalno napredovanje našega dela. Lahko postavimo naših tisoč delavcev za njih enega. Naj delajo kar hočejo, mi jih bomo vzeli tisoče in stotisoče tistih, katerim jim sedaj sle- j de; njihova obrambna moč obstoji v j nevednosti. Gospodarske razmere so ! na naši strani. Njihov kapitalist. Kri-j tus, ne more nasičati množice. Mi

"Vorvvaerts" je tedensko izpopolnilo gori navedenega časopisa. Ta piše 10. maja 1903:

"New York, May 6. — Nadškof Car-rigan je umrl snoči po daljši bolezni. Pripravlja se za imeniten pogreb z navadnimi paraphernalia (parafernalia se imenuje okrasje, ki je združeno s slavnostjo in obredi, opomba moja). Duša prelatova je zletela iz njegovih smrtnih ostankov naravnost v sedma nebesa in sedaj stanuje škof med ljubkimi. malimi angelji in drugimi lepimi stvarcami, kateri letajo okoli njega. Kdor je dovolj neumen, naj verjame."

"The Call" nam pove dne 5. aprila 1911, da so bile dne 4. aprila, 1911. vse

Kako dolgo, o ubogi in izmučen'

a kom«

■W

vec, se bo še vršila^ nesramna dija? Kedaj bodeš konečno sP0,* da tvoja rešitev ne pride po napjC in namišljenem Bogu, ne po

■itP "kriff čloV

in "f

soci!>'

stnem in božjastnem križaneffl ku, kateri je umrl brez upora varjanja. Kedaj boš odprl oči listični resnici in se zavedel, " od tebe odvisi odrešenje?"

"i "V-,

V isti številki priporoča 170 I®

--- ---I ».--»», uu »j II v. uuv r. na, i s i i , t .i«

lahko učimo množico, kako rediti sebe." { cerkve prepovedane italijanskim soci Zanimiv članek je bil priobčen me- j jalistom v Utica. N. Y. Prepoved je seca avgusta 1908, v "International So- izšla iz narodnega kongresa italijanske

cialist Review":

"Vera deluje smrtonosno na socijalizem, ravno tako, kakor socijalizem na

socijalistične zveze v Združenih Državah. Resolucija pravi, da vse cerkve nasprotujejo delavcem in branijo, ter

Glavnica $100,000.00 Jamslra M $50,000.0°

ARCHIBALD J. McINTYRE, Fr«<i.

F.RVIN T. GEIST, k»«r.

THOS. F. DONOVAN.

TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVO*

vero. Kakor hitro se socijalizem spre- 1 ovekovečujejo kapitalizem, moralno in meni v vero. izgubi vse življenje, vso \ ekonomično suženstvo. Resolucija je svojo naprednost; vera pokosteni in spreminja v praznoverne fanatike, kateri ničesar ne pozabijo in se ničesar ne nauče. Socijalizem je bistveno, četudi ne javno, svobodomiselno gibanje. Misleči socijalisti so vsi svobo-doniisleci."

International Socialist Review" ne napada vere le sam, ampak priporoča tudi brezverske in protiverske knjige. Tako je, na primer, v izdaji meseca marca 1912. stran 525 popolnoma posvečena -knjigi "God and My Neighbor". katero je spisal bogokletni Blatchford. Kdor ne verjame, da so oglasi brezbožni in pro ti ver ski, naj prebere te vrstice, katere so vzete iz njih:

'Ni nam mogoče sprejeti za Boga stvarstva divjega malika (Jehovah) iz neznatnega rodu. Zapustili stno Ga in se Ga sramujemo, ne ker se je Bog pozneje razodel, ampak ker je svet preveč prosvitljen, da bi veroval v Je-hova."

'Etična knjiga stare zaveze ne more biti več prikladno pravilo za naše življenje. Moralni in znanstveni napredek človeškega rodu jo je pustil za seboj."

Na strani 512, v ravno isti številki priporočajo razne knjižice pod naslovom "Free Thought Pamphlets", katere hočemo navesti s prestavljenimi naslovi: Sv eti Dium in Sveta Dežela; Bajko Vesolnem Potopu; Razodetje pod Revolucijskcm Mikroskopom; Chas. Darwin, Kaj je Dosegel; Jeliova v Pogovoru; Cerkev in Država—Jefferson; Mojzesove Napake — Ingersoll; I ngcrsolia: Biseri R. G. Ingersolla; Vek pameti Thos. Paine; Ingersoll —44 predavanj; Ingersollovi Slavni Govori.

Meseca aprila 1912, je isti list priporočal sledeče knjige: Voltaire; Spoved Nune; Vesele Pripovedke o Menihih; Skrivno Črno Nunstvo.

Ta list in druge socijalistične izdaje bi gotovo tako ne priporočale teli knjig, kakor bi tudi izdajatelji ne potrošili toliko denarja za oglase, če bi ta brezverska in protiverska dela ne našla veliko odjemalcev med onimi, kateri so pristavili, da socijalizem je samo ekonomično gibanje in se ne briga za vero.

Iz listnice uredništva v "Comrade", v New Yorku, januarja 1904, povzamemo sledeče vrste o smrti Herbert Spencer-ja:

"Vmirajoč v starosti štiriinosemde-setih let Herbert Spencer zapušča trajen spomenik, kakoršnega so bili le malokateri zmožni zgraditi. Pomagal je svetu, da se znebi praznoverstva in razruši dnhovstvo. Vrgel je misel, da Bog vlada svet in nasprotno, večno pokorščino in človeško odvisnost v zgodovinski koš. Očistil je pot napredni armadi."

Nemški socialistični listi prav nič

knjižic, katere prodaja neka Pr0 na italijanske socijalistične s'r V prvem delu kataloga pod jj. "Anti-religigons Pamphlets" je ji dvajset del, katera stanejo od 5 j centov. Med temi navedemo 1 . nekatere s prestavljenim nas!ov^;l

Verska knjiga — 5 centov! zločini — 5 centov; Grehi Moj"1 skill Spovedovancev — 8 centos Boga Ne Duše — 15 centov. ^

Proti koncu je še 22 del zazna"1 nih kot proti duhovski romani- j-1. maja 1912, je bil njegov i^. Artur M. Giovannitti, v ječiiSal

renče, Mass. "II Proletario" )e'

čil članek pod naslovom

Sedaj vsaj je narod spozna Bog pošastna pravljica

Duhovi <la &

nebesa, nesmrtnost in vse druge

sPn<% . , t

žili. da pOkvarjajo in stiskajo 0" 3

stvari, države vstvarjene po sPfl ajo in stiskajo I (Nadaljevanje sledi)

t

Ta banka plača

3%

obresti

na vlogah

&

Joliet Trust Savings Bank

Barber Bultdla«, Joliet, 111.

k

""I

I Kam vlagate Vaš denar?

Je-li vlagale Van denar v banke, ki špekuliraj" in delnieamii

Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v

bai*0

ki posojti je iz kij n en o samo na prvi morlgeje; torej 1111

k'

ž

nosi. Naša je edina banka v Pitlsburffhu, ki se ne s| v nikake špekulaeije, marveč vsak ceni, ki ga nas« posodi je vkujižeii na prvi mortgejl.

Mi plačujemo našim vlagateljem

po 5% obresti

in jamčimo absolutno sigurnost.

Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno «" poslu/i t r se sigurne banke.

ilo**"

f Pittsburgh Deposit & Title O j

:m FOURTH A V KM) K, 1MTTKBUROH, pA

Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠN1K,

\r

(THE HOLY FAMILY SOCIETY)

V7fEmN.JKXIH DRŽAVAH &BVERNK AMBRIKK.

Sedel: JOLIET. ILL.

• Vsto'novljena 29. novembra 1914 lukur. v drž. 111., 14. maja 1915

0fUŽBl!O GESLO: "V3E ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE."

GLAVNI ODBOR:

Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111

Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrle, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111.

3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.

FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.

Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.

Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe %t pošljejo na 1. porotnika.

NOVO DRUŠTVO SPREJETO.

h Društvo sv. Družine v So. Chicago, 111., sprejeto v okrilje D. S. D. pod št. . Imena članov: Anthony Motz, John Stanko, John Gornik, Anton Uko-k- Anton Kolenc, Frank Cherne, Frank Ziherle, Anton Wolf, Lovrenc Sa-Frank Simčič, John Skuek, Frank Bartole. Michael Horvatič, John Proga,

PRISTOPILI ČLANI.

društvu št. 1, Joliet, 111.: Martin Absec. K društvu št. 4, Bradley, 111.: Jos. Jamnik.

K društvu št. 8, Rockdale, 111.: Vinko Rubesa, Martin Tomič, JoJhn Še-Imbro Klarič.

Za gl. odbor D. S. D., tajnik.

in., i. nov. _ Društvo sv.

• fane je imelo zadnjo nedeljo svo-^etjo četrtletno sejo.

. ' »dzorni odbor je poročal o stanju Qr«stv

va> kakor sledi:

Dohodki julija.

postanek v blagajn,

DobiS" ................

u oa članstva 387.86

Sku

Pm dohodki julija......$1,355.50

Stroiki juiija

C"kvi sv- Jožefa za ^-wmnino dvorane

■ Jari>ich za 10

d'ni Podpore

9.00 10.00

13.00

: Jolin D. Kren 2" (1,li Podpore . Pravila (600 meh-

Xž^<) ............ 58.«)

Ib. g J,gc društva.... ' 7.75. ' inv- ' za asesment ? Ja in 200 znakov. 216.85 $ 314.60

v blagajni

1. avg.. Dohodki avgusta.

.$1,040.90

IV*?** 1 avg... ..$1,040.90 S 4,10 od članstva , ,387.74

Sku

, UP,y dohodki avgusta. . . .$1,428.64

; Stroški avgusta.

Lo

PoraUlSlkoda Pod-

11 ;?za20dni.'

aul t

.$20.00

■ Pora Pod-

^ John?d,,i...... 2' 00

, ra 2a 24 V,ec. Podpo-,Br p** 44 dni... ' 1 r. ,

24:00-

Tj

•30.00

172.30 $ 267.30

i *vBn RSc^nt za

'^»»n* v b, . -*--— ■

agajni 31. avg. $1,161.34 dohodu; ^ostalo v j. SCPtembra-

vi

.P?Cai,0,P0 clanstv^'161-34

Atne-

okolici, temveč najbrž ne v cel riki.

Naše društvo je izplačalo svojim bolnim članom tekom prvih treh mesecev odkar daje bolno podporo $224.

D. S. D. je naše društvo že vplačalo za asesment $2,685.92.

Naše veliko in močno djruštvo je najlepši dokaz, kaj more storiti naš narod v 9. mesecih, ako složno nastopi. Pred enim letom se še ni vedelo za to naše društvo, le nameravali smo ga ustanoviti in pripravljali smo mu pot, a začelo je poslovati še le 1. januarja, to je, še le takrat se je začela pobirati prva mesečnina. Danes pa imamo že največje društvo, katero je imelo že tisoče dolarjev prometa: imamo-' slavno Družbo Sv. Družine, katero je to društvo ustanovilo, ki ima že 10 lepo napredujočih'društev, pa lmelšTbi jih že mnogo več. ako bi v svojo sredo društva iz

drugi

(Trzav, ker mnogi rojaki iz dru--gilji jjlržav se so oglašali za ustanovi-i'ffev jfruštev v svojih mestih. ' '■'"Nffsi dobri stvari je bil postavljen dober temelj ali trdna podlaga. Kakor smo pričakovali, da bomo dobro napredovali, tako tudi napredujemo.

Še vedno je pristopnina prosta v naše društvo. Naša pravila sicer predpisujejo gotovo vsoto, katero mora vsak član(ica) vplačali v društveno blagajno, pa zdaj še velja staro plavilo. "Ne zamudite te prilike vsi dni, ki nanireavate pristopiti, ker kinalu t»o treba plačati tudi v društveno blagajno pristopnino'. ' ; ,

v Kdor želi pristopiti v to naše .vpčje in močno društvo naj se zglasi pri tajniku za navodila,

Z bratskim pozdravom na vsq članstvo našega društva in D. S. D.

Jos. Klepec, tajnik.

•■Sk

>l'Pn.

' "''eiemk,

5r.

lzdatki

375.98

septembra $1,537.32

Jos. j> Cli|lac,

septembra.

"»V Ca-

Br- 1'aul T ' dni -

n aninJak; '"■•• p, ;> i? , a P°d-Br, d '2 dni .

za j g||

b.

za ^en,'^.^'nent

»er

> 33.00 11«) 24.00 12.00 24,00 186.13

■•stalo

$ 292.13

Sk

bla.

"Pni

Kajni »■ oktobra $1.245.19

I®"*

Sk«Pni j

64.

Prvih 9. mesecev

^$g^sPrvih9n,eseeevzna

"^-»^ov je bil š( Dr • jc kratk , aCUn

S,va ,,oročil°

rtl '"ese ' o

. n,,,.. ° poslovanju

,'ctv ! v Jolietu za prvih

1 clani,- .. .,vecJ' pono

d

tako

a tekom ,.!'Ja.jne«a uspeha

Predk;

f vseli članov |r"štva, ker takega,

m na-

9 mesecev svojega drugo . "e pokazati ne le v naši

So. Chicago, 111.'; 31. okt; — Danes je imelo naše novoustanovljeno Društvo Sv. Družine, št. 10. D. S. D. v Smith. Chicago, III., svojo .prvo redno mesečno ,sejo v Lakeside dvorani ,in izvolitev odbora, ki so sledeči sobratje: Predsednik — Anton Kolenc, Podpredsednik — Anton Ukovič, Tajnik — Anthony Motz. Zapisnikar — John 1'rogar, Blagajnik — Frank Cherne. Sprejemali smo tudi novopri^toijle ude. Sklenjeno je, da se vrše redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v Lakeside Halli, in sicer se začne točno ob 2. uri popoldan.

Novo društvo smo počeli z primernim številom udov. Upamo, da bo napredovalo dobro.

Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku.

Z bratskim pozdravom

Anthony Motz, tajnik.

ska cerkev v Bolonji in Štefanova cerkev na Dunaju z obsegom za 12,000 oseb.

Brez vere.

Neki socijalni demokrat se je hvalil, da je po dolgoletnem trudu prišel tako daleč, da je svojo ženo pripravil ob vero. Poprej je bilo njeno največje veselje, da je hodila v cerkev in prejemala svete zakramente, sedaj pa je ravno nasprotno: Tovariši-sodrugi so ga hvalili in v zvezde kovali, in pozno v noč je meril cesto proti domu. Pred hišo je bila zbrana velika množica ljudi. Ko stopi delavec v svojo sobo, vidi njo in njene tri otroke mrtve v postelji. Samomor je pretrgal nit življenja. Na listku pa je pustila žena tele besede, s katerimi je opisala vzrok Četverega umora: "Dokler sem verovala v Boga. sem imela dovolj moči za prenašanje vseh rev in nadlog. Odkar mi je pa mož vzel vero, sem nesrečna. Da moji otroci ne bodo ravno tako nesrečni, sem nje in sebe zastrupila."

Ljubezen moža.

Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, to je že mnogim dekliškim in ženskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. "Uči se dobro kuhati, dete moje!", jim svetujejo izkušene matere, "in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Katreinerjevo Kneppovo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna "Kath-reinerjeva" je v svoji nedosežni izbor-nosti vedno enaka, in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke." Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti.

mp. več kakor 25 odst. pravih Dunaj-čanov. prej še manj. Koliko pa je med temi pravimi Dunajčani še takih, ki nemško še niti ne znajo?

I"

Zvita butica.

Pri Parizu je bila velika ljudska slav-nost. Postavljenih je bilo več kolib, kjer se je ponujalo ljudem razne zabave. Na neki kolibi "je bil velik napis: "Vidi se samo danes! Najvišja zver na svetu: Tiger, ki je bil živ vjet." Mož, ki je ostal pri vratih, je vabil ljudi notri za 15 centimov. Otrok se ni pustilo notri, češ, da je zver pre-divja in prestrašila. — Kmalu je bila koliba polna radovednih ljudi. Mož, ki je pobiral vstopnino, je stopil na mali oder in prosil ljudi, naj bodo prav mirni, ker je zver silno razdraž-ljiva. Nato izgine za odrom. — Ljudje z največjo napetostjo pričakujejo, da se jim zver prikaž.e. Kar nastane velik šum za odrom, "verige rožljajo in čtije se klic na pomoč. V tem pa plane na oder igralec in kliče: Za božjo voljo bežite, bežite, bežite. Tiger se je odtrgal z verig, raztrgal je mojo ženo; kmalu pridrvi še sem." Ljudje vsi preplašeni drve ven in beže proč od kolibe. — Igravec pa si je zadovoljno mel roke, da je ljudi tako "nafarbal" in si na lahek način pridobil nekaj denarja.

Domišljavost pariškega čevljarja.

Grozno domišljav mora biti neki pariški čevljar, ki je otvoril svoj "atelje" v najodličnejšem delu mesta Pariza. Dobri mož je namreč v svoji "vspre-jemnici" — pariški čevljarji imajo nam reč večinoma vsprejemnice — rabil desko s sledečim napisom: 1. Printcni so cene od 100 frankov naprej za par čevljev (trakovi za čevlje se ne dajejo zastonj). .2. Prvo naročilo mora znašati najmanj 20 parov čevljev; zraven spada samoobsebi umevno tudi 20 parov kopit, 120 parov nogavic (za katere garantiram, da harmonira njihova barva z barvo čevljev), in kovčeg za čevlje. 3. Vsak odjemalec mora pri meni deponirati v svrho varnosti naročila 8000 frankov. 4. Blago dobavljam le proti takojšnjemu doplačilu. — Kdo je bolj neumen: Čevljar ali njegovi odjemalci?

ZAHVALA.

Povodom prerane smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata in svaka gosp.

KARLA KAMBICH,

ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal dne 29. okt. t. 1. v 19. letu svoje starosti —

Zahvaljujemo se si. društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., ki ga je kot svojega uda z obilno udeležbo spremilo k zadnjemu počitku.

Zahvalimo se tudi njegovim krstnim botrom, g. Štefanu in Mariji Kukar,' ki so mu položili na krsto krasen venec.

Zahvaljujemo .se tudi vsem ostalim znancem, prijateljem in sorodnikom,' ki so pokojnika med dolgo boleznijo, obiskovali ter se udeležili pogreba, a nas pa tolažili ob tej prebridki izgubi.'

Še enkrat vsem najiskrenejša hvala in povrni Vam Bog.

Pokojnika priporočamo v blag Spomin in molitev. Sveti mu večna luč!

Žalujoči ostali:

Martin in Uršula Kambič, stariši. Martin in Marija Kambich (o.

mož. Horvatin) brat in sestra. John Horvatin, svak.

Joliet. 111., 3. nov. 1915.

Vzorna priprava zdravila.

V pripravljanju zdravil, bodisi v malih ali velikih množinah, moramo misliti na to, da je v prvi vrsti neobhodno potrebno, izbrati najboljše primesi, potem delati v popolni čistosti, imeti laboratorij založen z najnovejšimi iznajdbami. imeti dobro in preskušeno formulo ter najbolj izurjene in popolnoma zanesljive pomočnike. Na ta način se pripravlja Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To pojasnjuje veliki učinek tega pripravka na prebavila. Zeli in vino, ki se rabijo v tem pripravku, se morajo podvreči strogi analizi in spoznati za popolne, predno se rabijo. To vince izpodbuja organe k delu, lajša zapeko in ž njo zapletene bolezni, ureja tek, daje nove moči. Cena $1.00. V .lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj. 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago.

* * *

Če potrebujete zdravila za nadrg-njenje telesa pri revmatičnih in nevral-gicm¥i bolečinah, poskusite Triner's Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.

KMM m s m a ^ StMSHHi

s ffi

S 1-;--T—- S

RAZNOTEROSTI.

W S SK as S Si SIR B5 » »i ŠK ffi ffi SK «

Največje cerkve na svetu.

Na prvem mestu velikih cerkva na svetu Htoji milanska stolica, ki ima prostora za 37,000 ljudi; potem pridejo: cerkev sv. Petra v Rimu z obse-Kom a 32,(XK), cerkev sv. Pavla v Londonu za 25,000, cerkev sv. Petrinija v Bolonji, katedrali v Horenci in v Ant-werpnu, vsaka za 24,(XX), Aja Sofija v Carigradu za 23,CXJ0, lateranska cerkev v Rimu za 22,(XX), Notre Dame v Parizu za 21,(XX), katedrala v Pizi za 13,-(XXX) in končno katedrala v Mehiki, Nytre Dame v Montrealu, dominikan-

Koliko pokadijo v Avstriji?

C. kr. .statistična centralna komisija na Dunaju izkazuje, da je v prvi polo^ viei leta 1913 avstrijska tobačna režija izkupila 163,599,718 K, napram preteklemu letu 4,295,654 kron več. Prodalo se je: smodk lastne režije 541,036,-000 (manj 16,000), cigaret lastne režije 2,757,834,(XX) kosov (več- 133,987,-000), inozemskih cigaret 6,419,000 kosov (manj 622,000); nadalje tobaka za h; uhan j c 5281 meterskih stotov (manj 267), tobaka za kajenje lastne režije 126,114 meterskih stotov (manj 1626) in inozemskega tobaka za kajenje 77.5 meterskih stotov (manj 12).

Naznanilo!

Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo

novo mesnico in grocerijo

na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste giocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerij'sko področje.

Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.

Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni.

Spoštovanjem

John H. Pasdertz

Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111.

ROJAKI IN ROJAKINJE SIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.

Društvo Sv. Družine

(THE HOLY FAMILY SOCIETY)

ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.

Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."

ODBOR ZA LETO 1915.

Predsednik..................George Stonich.

Podpredsednik...............Stephen Kukar.

Tajnik..........................Jos. Klepec.

Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.

Blagajnik.......................John Petric.

Reditelj.......................Frank Kocjan.

NADZORNIKI:

Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.

To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.

Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.

To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. ,

Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.

Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.

Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.

Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:

JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.

Če imate telefona, lahko se vsak čas pogovarjate s kom hočete. Ali ni to vredno več kot par centi na dan?

Naročite ga danes v svojo hišo.

Chicago Telephone Company

A. H. WHITE, DUtrict Manager

Koliko je pravih Dunajčanov?

Pred kratkim je konštatiral neki be-rolinski list, da ima Berolin, če se odštejejo otroci onih, ki stanujejo samo v mestu, in ki so večinoma rojeni v Berolinu, komaj 25 odstot. pravih Berolincev. In kako je z Dunajem? Po stanju meseca junija 1913 je živelo na Dunaju 2,115,254 oseb, od teh je priznalo po raznih mahinacijah 1 mil. 726,955 oseb nemški občevaini jezik in od teh ima zopet 1,119,336 oseb, tedaj nekako 50 odstot. vseh prebivalcev domovinsko pravico na Dunaju. Ker pa so še med temi tudi taki, ki so si na Dunaju pridobili domovinsko pravico in ker ni mogoče šteti otrok, ki so na Dunaju rojeni, gotovo tudi Dunaj ni-

Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino

—-— P0T031 NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ---—

POPOLNOMA PREPRIČAN

—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-

ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh

V stari domovini izplača detiar c. k. pošta

100 kron pošljemo zdaj za $15.25

VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.

Pisma iu pošiljatve naslovite na:

AMERIKANSKI SLOVENEC

JOLIET, ILL.

Pon|žanj in razžaljeni.

ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.

Ruski (pisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik.

(Konec.)

Tisti večer je bila Neli pqsebno slaba in razburjena. Zdravnik jo je nemirno gledal, toda Neli, je tako želela govoriti, da se ni mogla premagati, in dolgočasa, dokler se ni polagoma spustil mrak na zemljo, nam je pravila Neli o prejšnjem življenju tam v tuji zemlji. Nismo je motili. Tam je mnogo popotovala z materjo in Henrikom, in stari spomini so ji vstajali sedaj k novemu življenju. Z veliko živahnostjo je govorila o sinjem južnem nebu, o visokih, s snegom in ledom pokritih gorah, katere je videla, o jezerih in dolinah Italije, o cvetlicah in drevesih, o prebivavcih in njihovi obleki, o njihovih temnih licih in črnih očeh. Pripovedovala je o raznih srečanjih in dogodkih na polu, nadalje o velikih mestih in palačah, o visoki cerkvi z mogočno kupolo, ki je naenkrat vsa ža-žarela v neštetih plamenčkih, in naposled o velikem mestu tam na jugu, s sinjim nebom in sinjim morjem. Še nikdar nam ni Neli tako podrobno pri-' povedovala svojih spominov...

Naposled pa je Neli postalo slabo in odnesli so jo nazaj. Starec se je zelo prestrašil in žal mu je bilo, da smo ji pustili toliko govoriti. Lotila se je je nekaka odrvenelost, kakor že nekoliko-krat poprej. Ko je bil ta napad pri kraju, je Neli nujno želela naj pridem k nji. Rada bi mi bila nekaj povedala, samo meni. Tako zelo je prosila, da je zdravnik sa msilil, naj se ji želja izpolni.

"Vidiš, Vanja," je izpregovorila Neli, ko sva bila sama, "vem dobro, da mislijo, da pojdem z njimi; toda to ne gre, ostala bom do svojega časa pri tebi -— to je, kar sem ti hotela povedati.

Izkuša! sem jo pregovoriti, rekoč, da jo ljubijo lhmenjevi nad vse, da bi jo vsi pogrešali, pri meni pa da bi ji bilo, obratno, težko živeti, in da jo sicer zelo ljubim, toda nič ne pomaga, treba >e je ločiti.

"Ne, ne, to ni mogoče!" je odgovorila s povdarkom, "Mama se m.r mnogokrat prikaže v sanjali in pravi, naj

Vsi v hiši so bili prestrašeni nad Ne-linim napadom. Pov;edal sem staremu doktorju njene prikazni in ga vprašal, naj pove odkrito, če bo okrevala.

"Nemogoče se mi zdi, da bi ozdravela," je dejal. "Umrla bo. Tako žal mi je tega dekletca, kakor bi bilo moje rodno dete... Mila, mila deklica! In tako-veselega duha!"

Posebno Nikolaj Sergejevič je bil zelo razburjen.

"Veš, Vanja, kaj mi je prišlo na um?" je dejal. "Ali ji hočemo jutri, ko se prebudi, napraviti presenečenje ter okrasiti sobo s cvetjem, kakor jo je ona s tistim Henrikom okrasila za svojo mater. . . S tolikim razburjenjem je govorila o tem.. ."

"Ravno zato," sem odgovoril jaz. "Razburjenje pa ji sedaj škoduje."

"Toda prijetno razburjenje je nekaj drugea. Verjemi, dragi, moji izkušenosti, da prijetno razburjenje ne škoduje, temveč lahko celo koristi, ker vpliva na zdravje."

Stari Ihmenjev je bil tako zavzet za svojo misel, da se od navdušenja za njo ni vedel kam dati in da mu ni bilo mogoče ugovarjati. Sklenili smo, da ostanem čez noč pri Ihmenjevih, da bom pomagal Nikolaju Sergejeviču o-kraševati sobo. Maslob6jev in zdravnik sta se poslovila. Ko pa sem se poslovil od Ihmenjevih in dospel v svojo sobico, sem videl v svoje začudenje, da sedi Maslobojev za mizo.

"Vrnil sem se, Vanja, ker ti imam nekaj povedati; -—bolje je, da ti povem sedaj,"' je izpregovoril.

"Kaj pa je takega?"

"Glej, brate, našel sem sled, to se pravi, pravzaprav ni bila sled, a dozdevalo se mi je, — to je. iz nekaterih znamenj sem posnel, da je Neli, -— morebiti — no, z eno besedo, da je Neli knezu prava, zakonska hči."

"To ni mogoče!" sem vzkliknil.

"Tega mnenja sem bil izprva tudi jaz, a po vsej priliki je to 'nemogoče' zelo mogoče!"

"Ne, Maslobojev. preveč si se vdal

ostanem tu, ker sem si nakopata velik j 5v°j> misli! Ne le, da Neli ne ve, da je greh. ko sem Zapustila dedka. In ml-j knezova hči, ona more biti sploh edi-raica se joče nad tem. Tukaj hočem ]nole njegovo nezakonsko dete! Ako

bi bila imela mati tudi le najmanjši dokaz v rokah, ali bi bila mogla prenašati to strašno življenje tu v Peter-burgu in prepustiti svoje dete usodi? Ne, to je nemogoče!"

"Tudi jaz sam sem mislil tako; to se pravi, da še niti sedaj ne vem, kako je pravzaprav. Toda tU je treba spet povdarjati, da je bila Smithovka najbolj brezumna in prismojena ženska, ki jo moreš najti pod solncem. Nenavadna ženska je bila; samo premisli vse razmere: to je vendar romantika, to so nadzvezdne neumnosti v naj-

ostati in streči dedku, Vanja."

"Tvoj dedek je vendar umrl. Neli!" sem dejal z začudenjem.

Pomislila je nekoliko, pogledala mi globoko v oči in dejala:

"Povej mi še enkrat. Vanja, kako je dedek umrl, pripoveduj mi nadrobno in ne prikrij mi ničesar."

Začuden serp.se vdal njeni nenavadni želji. Bal sem se, da govori v vročici ali da ji po napadu še ni popolnoma odleglo. Ona me je pozorno poslušala, in spominjam se, kako so se

da je od prvega začetka sanjala samo o nekakšnem nebu na zemlji in ob angeljih, da se je zaljubita brezpogojno, zaupala brezmejno in, prepričan

neizrečeno vzradostilo. Kako pa je s tvojim razmerjem do kneza?"

"Z mojim razmerjem? Misli si samega sebe v mojem položaju: najtrdnejše prepričanje, da je bila Smitliovka^ njegova zakonita žena. ni niti enega pravega dokaza — nikjer nobenega pravega dokaza, najsi sem še toliko iskal in vohunil! Samo nekaj se mu je zazdelo, — da 11111 vseeno lahko napravim škandal. Javnega škandala pa se je bal tem bolj, čim je tu začenjal sklepati zveze.. . To menda veš, da se ženi?"

"Ne..."

"K letu! Nevesto si je dobil že lani, ubogo petnajstletno stvarico, hčer neke visoke ekscelence, — in mnogo denarja ima! Jaz ali ti, dragi Vanja, se nikdar ne bova tako oženila... Nečesa pa si vse svoje življenje ne odpustim!" je vzkliknil Maslobojev in jezno udaril s pestjo po mizi. "Namreč tega. da sem šel temu ljumpu v past, — pred dvema tednoma..."

"Kako da?"

"Tako. Zapazil sem. da je uganil, da nimam nobenih pravih dokazov v rokah, in mislil sem si, da ne bi bilo dobro, zavleči stvar še dalje, ker bi mu postala potem moja brezsilnost naposled popolnoma jasna; 110, in takrat sem se dal pregovoriti, da sem vzel od njega dvatisoč rubljev."

"Vzel si dvatisoč rubljev?"

"V srebru, Vanja, s krvavečim srcem! Takšna stvar je vredna pač več, nego dvatisoč. Kakor oklofutan, tako ponižno sem stal pred njim. Dejal je: 'Nisem vam še poplačal vaših prejšnjih uslug, Maslobojev,' — dasiravno mi je bil že davno plačal zanje stoin-petdeset rubljev, kakor je bil pogoj;— 'zdaj odpotujem, — evo vam dvatisoč rubljev, in zdaj upam. da je najina cela zadeva zaključena.' Odgovoril sem: 'Gotovo knez,' in se 11111 nisem upal pogledati v lice, ker sem vedel, da bi čital na njem: 'Ali si dobil mnogo, kaj? To ti dam kar tako, iz velikodušnosti. ker si bedak!' Bil sem tako potrt, da niti ne vem, kako sem prišel od njega!"

"To je bilo vendar grdo. Maslobojev!" sem vzkliknil jaz. "Kaj pa si storil z Neli?"

"To ni samo grdo, to je zločinsko, ostudno. . . To — to — se sploh ne da povedati z besedami!"

"Moj Bog! Vsaj za Neli bi bil moral poskrbeti!"

"To tudi mora. A kako naj ga prisilim? Mar ga naj preglasim? Zdaj se ne bo več zbal, saj sem vzel od njfcga denar in mu priznal sam, da imam vsega strahu skupaj za dvatisoč rubljev; sam sem se cenil za to vsoto! Sčim mu hočem zdaj do živega?"

"Torej je za Neli stvar zares že izgubljena?" sem vzkliknil skoro obupno.

"Nikakor ne!" je' z vnemo vzkliknil Maslobojev in nekaj ga je kar pretreslo. "Ne, tega 11111 ne odpustim! Zopet bom začel stvar iznova, Vanja: ta sklep je že storjen. Kaj to, da sem jih za razžalitev, ki mi jo je prizadejal, ko me je prevaral, ta obešenik, in se mi roga!! Ne, ne pustim se smešiti! Sedaj, Vanja, se bom spravil nad Neli samo. Na podlagi gotovih opazovanj sem trdno prepričan, da tiči rešitev te zadeve v nji. Ona ve vse, vse.. . Njena mati sama ji je povedala. Morda pridemo potem tudi kakšnim

POŠL JITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR

in prejeli boste po ekspre 11 eno steklenico HAMILTON ('LI B PURE WHISKKY (one full qiuirt) in enoquiirl lincgii-SOMA PORT WINK. Obe steklenici ožljemo v lepem zaboju — le /.n en sa m papirnat dolar. Pišite C. F. ZA-Rt'BA A CO., ;118 Third Av, Pittsburg, Pa.

The Will County National Bank

of Joliet, Illinois.

Prejema raznovrstne denarne uloi ter pošilja denar na vs<- dele «vetm

Kapital in preostanek $300,000.0«

C. E. WILSON, predsednik.

Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.

Frank Lopartz

400 Ohio Street JOLIET

--

STAHA GOSTILNA

NAJBOLJŠA * POSTREŽBA.

W. J BRADY

ADVOKAT.

Posojuje denar in prodaja posestva.

Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.

lepim listinam 11a sled!" je dodal Ma-

ujene črne, svetle oči nepremično upi ..

rale vame. V -obi je bila že tema. jl;»"nejsem pomenu besede. Vzemi to,

"Ne, Vanja, ni umrl!" je rekla Neli odločno po kratkem- pomiselku. "Mamica tolikrat govori o dedku, in ko sem včeraj rekla mamici, da je dedfk umrl, je bila mamica zelo žalostna; plakala je, rekoč, da ni res. da bi dedek umrl, temveč 011 hodi okoli 111 izteza roko za milodarom, "prav tako.

kakor s ve medve prosili za miloščino," ,0(1 lCK'a' kcr sc je nien an«elj izPre" ie rekla mamica, "in dedek hodi vedno nle'"1 v »«oj ter oblaUl Ponttal. na tisti kraj, kjer sve ga videli prvi- X'en? romantična m nespametna duša krat/ ko sem mu padla pred noge in'1" l,rcm'shl te izpremeiube.' Poleg tonu je Azorčckz-poznal " - • I *a Pa sc razžaljen je: ali ves, kyiksno "To so sanje.' Neli. sanje bolnice, za. I''azžaljenje? V svoji grozi in /zlast, kaj bolna si," >em dejal. ■ , ponosu seje umaknila pred njim z

..-,- ,- ■ . . ... , I brezmejnim' ničevanjem. Raztrgala je , .

, l ud. jaz sem s, mislila, da so to sa-' w. zvtw in vse dokim.. pj;tlnjia j, na j komu v prid s, bom prizadeval? Samo

nje m nisem nikomur povedala." jo , jn zaWla cclo to; (la ni njc J da se zgodn to je glavno. Seveda pred

odgovorila Neb. "Samo tebi sem ho- ,„„„ „- „.,. „,„ nl,nm,M,A]n i| vsem zaradi sirotke, ~ tO velrcU>vcko-

ic'a povedati. Davi pa, ko sem po

»betla zaspala, sem videla tudi dedka.

Dedek je sedel v svoji sobi, pričakoval

me in bil videli tako strašen, tako suh;

sem o tem, kasneje ni znorela zato. i Pobojev in m radostno pomel roke. ker jo je 011 zapustil, temveč od tega, i "Ali se(lai razumeš, zakaj sem tolikrat l.ker se je motila v njem, ker je bil on tu! 1>rvlč seve,la iz P"jaleljstva do ' zmožen, ogoljufati jo in jo zavreči; ! tePe- 4»igic 1« ^o. da opazujem Neli.

in — če hočeš, ali nočeš, Vanja, moras mi pomagati, ker imaš vpliv na Neli..."

"Gotovo,' to ti obljubljam!" sem vzkliknil,' "in nadejam se. da boš mislil v prvi vrsti na ubogo, ponižano siroto, ne pa samo na lastno korist."

"Kaj je tebi mar, ti blaženi človek,

-dejal je, da z Azorčkom že dva dni ni-

temveč očetov, ter se mu odpovedala, .kakor prahu in blatu, da bi potrla svojega zapeljivca z veličino duše, da bi ga mogla smatrati za pravico, "prezirati ga vse sv

ljubje. Toda, Vanja, ne obsojaj me neprizivno, ako bom poskrbel tudi za-

tatu m imela I se' Ubo« človek f"1' in "aj sc oje življe-1 Predrzne, žaliti uboge. \ zel .mi je.

-ta ničesar jedla, name.

'a ti

nje. I11 takrat je najbrž tudi dejala, I da se ji zdi tud ito brezčastno, da bi I -e imenovala njegovo ženo. Pri nas ni ločitve, toda de facto st ase bila lo-Ičila, in pozneje ga ni mogla več prositi pomoči! Spominjaj se, da je ta ibrezumnica govorila Neli še 11a smrtni postelji; "Ne hodi k njim, delaj in pO-I gini, toda ne hodi k njim. naj te kliče j kdorkoli.' To se pravi, ona je sanjala

I še takrat, da jo nekoč pokličejo in bo ^ ^ ^^ gvoJc 1)(n.1)e

potemtakem pr.l.ka, maščevat, se »c l je inu.,a jetlv;l ))ar ,vet)ih tre

111 zelo hud je bil Dedek mi je tudi rekel, da ni-aka, brez tobaka pa da ne more živeti. To mi je dedek zares že prej dejal, ko sem bila po mamičini smrti nekoč pri njem. Dedek je bil takrat ves bolan in zdelo se je, da ničesar več ne razume. Ko sem danes to slišala, sem si mislila: -pet se bom postavila na most ter prosila vbogajme. da kupim dedku kruha in kuhanega krom-

niria. Tako stojim na mostu in gle-i , . 1 •,•.-,„. 1 • 1 1;-. !»•«•»>"

1 ■ , enkrat 111 pobiti tistega, ki jo poklice,1 . .. .. _„„:,,

dam, kako hodi dedek tam okrog 111 1 ^ . ! . ,„„ .,„ ..,.„ ,' • notkov m se 111 mogla n.c vec braniti prihaja poten, k meni, da vidi, koliko'' Prhanjem mesto s kiuhom se ,e| ^ Do a|,lljega

, • , hrani a s sanjam« srda. Mnogokaj sem , ... ..., ,ta

imam denar a, vzame ifli ga in ga vtak- . .... ,,,..•'„■. .,„,; trenotka je bila trdno prepričana, ta

'izvedel od .Neli, dragi moj, tudi sedaj . .. . . , , , • • . ,,

, . ,, ■,■•.' .0 kl.ee dedek k sebi, se je/, nad nji

se včasih poizvedujem. Kes je bila

kar je bilo moje, pa še ogoljufal me je ničvrednež povrh. In takšnemu luni pu naj po tvojem mnenju mirno gledani v zobe? Ne boš..."

* *

Toda cvetlični praznik, ki smo ga pripravili za drugi dan, se je ponesrečil. Neli je bilo tako slabo, da ni mogla zapustiti sobe — in je tudi nikdar več ni zapustila.

Dva tedna potem je miltla.

ll®Ifi(lBM!lffiffiJSllMl 1 JOHN

N. W. Phone 348

§TEFANICH

:.:SIoveuska Gostilna:::

vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.

@Jl

g] 915 N. Scott St., Joliet, 111. |

Oba telefona 215.

WERDEN BUCK

511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.

Tu dobite najboljši cement, apno, S-Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.

MEHAK IN TRD PREMOG.

Chicago Phone 225.

I Oscar J. Stephen

g-

8.

S

g Sobe 301 in 802 Ba:ber Bldg

uj JOLIET, ILLINOIS

Si JAVNI I I\OTAB Mi

Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les

Če boš kupoval od nas, ti bomo 1» lej postregli z najnižjimi tržnimi* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.

Za stavbo hiš in poslopij mehki» trdi les, lath; cederne stebre, des^ "lPodpre šinglne vsake vrste. jlO'iik

1<s»isn

Naš prostor je na Desplaines -blizu novega kanala.

i si

Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo bomo zadovoljili in ti prihranili ^

i Mi«

w. jr. i^yoins

Naš office in Lumber Yard na voS1' DES PLAINES I NCLINTON Si*

Geo. Svetlecic

PRVI SALUN \ ONKRAJ MOSTA *

Kupuje in prodaja zemljišča S jjjS v mestu in na deželi. jjj Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ jyg ti ognju, nevihti ali drugi po-Sfi škodbi. Mi

g^ Zavaruje tudi življenje proti g! nezgodam in boleznim. jj-

Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ ^ sko stroko spadajoča pisanja. ffi

S___Bi

---y.

£ Govori nemško in angleško. ^

Chicago Telephone 3868- 1 107 RUBY STREET, JOLIET'

DOBRODOSLII S

TR0ST & KRET7

— izdelovalci —

HAVANA IN DOMAČIH SMODK

Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.

Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:

108 Jefferson Street, JOLIET, ILL,

Garnsey, Wood & j*

ADVOKATI.

Joliet National Bank Bi Oba tel. 891. JOLIET'

Metropolitan Drog ^

N. Chicago A JacksoB Sr^

Slovanska lek;

+ JOHNSONO "BELLADONNA

«U OKA IZ VO^M » K0tvn<

REVMATEMU SLABOSTIH T OB«^

HROMOSTI BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOJl PROT1NU OTRPLOSTI WSlC SLABOTNEM KRIŽU

PLJUČNIH IN FR*®!, MRAZENJU r ŽlV^i VNETJU OPRSNB W* PREHLAJENJU _ BOLESTIH . L9>/» BOLESTIH ■ "

HUDEM KASUU

imwm:

mm

ne v žep. Rekla sem dedku, da mu dam vse, da ničesar ne prihranim. Dedek pa kriči, da sem tatica, kar 11111 j je povedala tudi Bubnova, in zato da me nikdar noče vzeti k sebi. " I ukaj manjka še ena petica; kam si jo dala?" kriči. "Ukradla si petico!" in me bije 11a ulici, vpričo vseh. I11 bridko sem plakala.. I11 sedaj si mislim, Vanja, da še živi in hodi sani .okrog in me kje čaka..."

Izkuša! sem jo pomiriti ter jo prepričati, da je njen dedek resnično u-mrl. kar >e mi je naposled navidezno tudi posrečilo. Dejala je, da se zdaj boji zaspati, ker bi videla dedka. Nazadnje me je objela in mi pritisnila glavico k licu, rekoč: '

"I11 vendar te ne morem zapustiti, Vanja!" mi je dejala, pritiskajo se s svojim obrazkom k mojemu. "Ako bi

je

njena mati bolna, jetična; ta bolezen I posebno razvija jezavost in vsakovt-j stno razdraženost; vseeno pa vem, z gotovostjo vem — slišal sem od neke kumice pri Bubnovi, — da je pisala knezu; da, knezu, — njemu samemu!"

"Pisala je! I11 pismo, ali je prišlo v njegove roke?" sem vprašal nestrpno.

"Tega ravno ne vem; ni mi bilo mogoče dognati, če je pismo odposlala ali ne; vendar pa imam vzrok, ija mislim, da ga ni, kajti, kolikor mi je znano, je dobil knez po tistem, ko so njegovi vohuni v tujestranstvu izgubili njeno ded, gotovih novic o nji šele po njeni smrti. Lahko si mislim, kako se je razveselil!"

"Da spominjam se, da mi je pravil Aljoša o nekem pismu, ki je njegovega

tie bilo dedka, bi nikdar ne šla od tebe. očeta pred kakšnimi desetimi meseci

jo kliče dedek k sebi, se jezi na< ker je ni; nevoljno trka s palico o'1 tla in jo pošilja na cesto, naj prosi dobre ljudi vbogajme\ za kruli in' ža tobak. V sanjah je pogostoma plaka la in pripovedovala kasneje, da je videla mamico.

Nekega dne -va ostala sama. Neb je potegnila k meni. in prijela moje roko s svojo , suho ročico, razpaljeno od vročice.

"Vanja," mi je dejala, "kedar umreni "oženi se z Natašo!"

To je bila njena najntilejša želja, katero je vedno ponavljala. Nehote sem se nasmehnil. Tudi ona se je nasmeli-nija norčavo mi zagrozila s prstk.oin ter me goreče in iskreno poljubila

Tri dni pred svojo smrtjo — bil je krasen poletni dan je prosila, naj od-pro okno. Dolgo je gledala v gosto '{Nadaljevanje na 7. strani.)

ELIXIR ^

BITTER-WINE

YRNIMO SET

Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja i'1 življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselj3 za nas. Kaj nas je zadelo, elit nismo več onega mnenja; da smo premeni'1 svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsak' stvari? Vrnimo sc k starini navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu del«, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne or" gane, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoziios'-Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na t

Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino

To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje preb'n nih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dok'c zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi —

PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,

DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI,

OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.

Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P° ; tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, te'' 1

3ii

T*IN£ROVO v

HOIRKEVIHO

^"Vd b>-JOSEPH TRINER 733 SAsM*„d Ave.

drugih enakih boleznih. CENA $1.00.

V LEKARNAH

Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJE^ NIMENT in ribljitfc telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev tično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.

JOSEPH TRINER,

IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave.

CHICAGO

wmmmmmmmmMA

denai .es

Slovensko Katoliško Samostojno Društvo

Marije Vnebovzete

bomo

•žniffli «■ i-sakovrsl'

mehki» deski

,ines i

oglasi s o! Mi« lili denai

Usta]

(S. C. I. B. SOCIETY OF ASSUMPTION OF B. V. MARY) novljeno 15. avgusta 1909. —S— Organizirano 2. aprila 1910. Sedež: PITTSBURG, PA.

predsednik:

Pod

GLAVNI ODBOR:

..............FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.

Predsednik:.. .. MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.

........JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.

j, kar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.

gajn,k:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.

NADZORNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.

Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.

POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.

Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.

Anton Zimich, 1037 Peralto St., X. S. Pittsburgh, Pa.

3n'ski obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.

\ in denarne zadeve se naj pošiljajo na

1 Porotnika. *

tajnika. Vse pritožbe pa

°Jaki' p •

Ver ,nst0paite v tO društvo, katerega ^ družba _ Boljša podpora.

Društveno Geslo: ''V slogi je moč.

cilj je: Pomagati onemoglim.

S

i

SR

§

i

svojo deco slovensko

moliti in citati

12 povsod priljubljene knjige, katera se imenuje

KATEKIZEM

K1 GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.

St&ne s poštnino vred samo 25c

ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.

Pišite ponj na:

Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois

®ifi ^ » s- s »j tfi s K m s M w s sss m m

k

K

Sfi

K

K

bR

ifi

K

«5

Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.

WALKOWIAK

I74| c Pogrebni Zavod in Konjušnica.

j*— mmercial ave. south chicago, ills,

S

kak^CA NARAVNA OHISKA VINA

®r Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord predaja

Josip Svete

^^780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.

Goi%d rudeče vino 60c galona'

Te

Pri

Catawba belo vino 8Dc galona

', veljajo od 25 galonov naprej, pri muiijih naročilih cena po dogovoru.

Po'non>aSe^ ^ cena'1 ie Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Money q apvna> kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali

D S K A

w^mmmwmmm^fmmmmammmi

■ammmmmmmmammmi

'Mf0M

I* -ct^SSOZ,

hranilnica

Kad 12,000

BANKA

Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

PONIŽANI IN RAZŽALJENI.

(Nadaljevanje s 6. strani.) zelenje, ki se je opajalo z večernim solncem, in naenkrat je prosila, naj naju puste sama.

"Vanja," je izpregovorila z jedva slišnim glasom, zakaj njene moči so naglo pojemale, "kmalu bom umrla, zelo kmalu, in rada bi ti povedala, da da se ne spominjaj. V spomin ti zapuščam tole, — in pokazala je velik amulet, ki je visel poleg križa na njenih prsih. "Dala ga je mamica, ko je umirala. Kedar bom umrla, vzemi ta amulet in preberi tisto kar je v njem. Tudi vsem ostalim bom danes povedala, naj dado ta amulet tebi. In ko boš prebral, kar je v njem napisano, pojdem k njemu in mu povej, da sem umrla, a njemu nisem odpustila. Povej mu tudi, da sem nedavno brala Evangelije. Tam stoji: Odpuščajte vsem svojim sovražnikom. 'Brala sem to, a vseeno mu nisem mogla odpustiti kajti, ko je mamica umirala in je še mogla govoriti, so bile njene poslednje besede: 'Proklinjam ga!' Torej ga pro-klinjam... Povej mu, kako je umirala mamica, kako sem ostala pri Bubnovi sama, kako si me ti videl tam, — vse, vse mu povej, in reci mu, da sem bila rajša pri Bubnovi, kakor da bi šla k njemu..." • • '

Pri teli besedah je Neli prebledela in Ji'ce ji je začelo tako silno utripati, da se je spustila na blazino nazaj in pai minut ni mogla izpregovoriti.

."Pokliči jih, Vanja," je rekla naposled s slabim glasom, "rada bi se poslovila od vas vseli. Srečno, Vanja!.. ' Krepko me je objela poslednjikrat Vsi naši so prišli v -.obo. Ihmenjev ni mogel verjeti, da ona umira; zdelo se mu je, da to ne sme biti. Do zadnjega hipa se je kregal z nami in zatrjeval, da bo gotovo ozdravela. Ves o-nemogel je bil od skrbi in presedeval ob Netini postelji po cele dneve in cele noči. Zadnje noči v resnici ni zatisnil očesa, lzkušal je ugagniti Neli vsako najmanjšo željo; kedar je prihajal od nje k nam, je bridko jokal, minuto kasneje pa je zopet začenjal upati in nam zatrjevati, da bo ozdravela. Vso njeno obo je bil napolnil s cvetlicami. Nekoč je kupil cel šopek prelepih rož, belili in rdečih; kupil jih je daleč nekje am zunaj mesta in jih prinesel svoji Nelici... Z vsem tem jo je zelo vznemirjal, zakaj toliki vsegbči ljubezni se je nehote morala odzivati s celim svojim srcem. Ta večer, na večer njenega slovesa od nas, -taree ni hotel slišati ničesar o tem, da se poslavlja od nje na veke. Neli se mu je nasmehnila in se delala ves večer veselo, norčevala se z njim in se celo smejala... Skoro z upanjem smo se vsi ločili od nje. toda drugi dan že ni mogla več govoriti. Cez dva dni je umrla.

Spominjam se, kako je staree kitil njeno krsto s cvetlicami in z obupom zrl na njeno vpadi« mrtvo ličece, na njen mrtvi nasmeh in a roke, ki So le žale križem na pršili. Plakal je nad njo, kakor nad svojim rodnim otrokom. Nataša, jaz, mi vsi smo ga tolažili, toda bil je neutešen in po Nebnem pogrebu je resno .zbolel.

Ana Andrejevna mi je sama izročila amulet, ki ji ga je .snela s prsi. V njem se je nahajalo pismo Neline matere knezu. Prebral sem ga na dan Neline smrti. Izrekala je knezu prokletstvo; rekoč, da mu ne more odpustiti, opiso-\ala vse svoje življenje v poslednjem času, vse grozote, v katerih pušča Neli, in ga prosila, naj vsaj nekaj stori za otroka. "Vaša je," je pisala, "vaša hči, in vi sami veste, da je vaša prava hči. Velela sem ji, naj gre po moji smrti k vam in vam izroči to pismo. Ako ne zavržete Neli, vam morda odpustim tudi jaz in bom stopila na dan sodbe sama pred prestol božji ter bom prosila Sodnika, naj vam odpusti vse vaše grehe. Neli pozna v.sebino mojega pisma; prebrala sem ji ga in ji razložila vse; ona ve vse, vse, vse..."

Toda Ncfli ni izpolnila materine opo roke; vedela je vse, a ni šla li knezu in je umrla brez sprave.

Ko smo se vrnili od njenega pogreba, sva šla z Natašo na vrt. Dan je bil vroč in polu solnca. Čez teden dni so nameravali oditi. Nataša se je o-zrla name z, dolgim in čudnim pogle dom.

"Vanja," je dejala, "Vanja, to so bile sanje."

"Kaj so bile sanje?" sem jo vprašal "Vse, vse," je odgovorila ona, "vse vse, v tem celem letu. Vanja, zakaj sem razrušila tvojo srečo?" In v njenih očeh sem čital: "Midva bi bila lahko na veke srečna

cal. Natakar vztraja, da mora sam :ti k telefonu. (Za pogovore pri telefonu je navadno prirejena mala govorilnica, ki se zapre, da je moč razumeti, kar se po telefonu sporoča.) Tujec gre, pa se kmalu vrne. si briše brke ter praša natakarja, če bi mogel še enkrat telefonirati. . .

V računu je našel pa sledeče postavke: Kosilo 1 rubelj; za dvakratno telefoniranje 1 rubelj.

V šoli.

Katebet: "Kaj se učimo v krščanskem nauku, povej!"

Učenec: "Vprašanja."

Katebet-: "Kaj je glavna reč pri izpovedi?"

Učenec: "Mašite bukvice."

Katebet: "Kdo laže?"

Na to vprašanje dvigne učenec roko in glasno prosi, da bi smel odgovoriti, rekoč:

"Gospod, jaz!"

Katebet: "Kako je bil<) ime ženi, ki je podala Jezusu potni prt?" Učenec: "Harmonika."

RABIMO

dobrega in bistrega moža za prodajanje naše zemlje v naši slovenski koloniji v Wisconsin. Pravi mož lahko dobro -zasluži. Izkušnje nepotrebne.

Kratkovidni.

"Oče, ali grem prav k Sv. Roku?" Nič odgovora.

Bolj glasno: "Oče, ali grem tu prav Sv, Rok«?..."

Zopet nič. - ■*

Vzame očale in vidi, da je dozdevni mo£ ■— strašilo v zelju.

"Šmentani kurji pogled!" zamrmra in nevoljno odkuri naprej.

Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnico in Države Illinois.

najboljftlh ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.

. n . -vu»'< i«u TiHuno honuoio.

J* obresti od »log. Začnite vlogo z SI. ^irst National Bank

PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00

mmnninlnninn

■ a a ma na a m a m aa *

mmamnmt*

Mestna učenost.

Deklica iz odlične gosposke družine (ob izletu na deželo) kazaje na uprav dobro ozeleneli krompir: "Glej, stric, :iko lepo salato imajo tukaj!"—Stric: To vendar ni salata, ampak krompir." — Deklica: "Ja, ja; saj sem hotela reči krompirjeva salata."

Izkušnja uči.

Mati (ki objemlje svojega najmanjšega otročiča): "O, ti ljubi čmrlček moj; ti si radost mojega srca!" — Starejša deklica, ki je bila pravkar radi nerodnosti kaznovana, zastoče: "Le nikar.ne verjemi. Ko boš enkrat tako elik kot jaz, boš ravno tako tepen, kakor jaz."

Tovariš Viljem.

Ko se je nemški cesar prilično mudil strelskih jarkih ob francoskem bojišču mu pade žepna rutica na tla. Takoj pristopi neki pešec ter jo pobere. Cesar mu v znak hvaležnosti ponudi nekoliko svalčic. Vojak se zahvali rekoč: "Zahvaljujem se, veličanstvo." — Cesar nato: "Tu Vam ni treba reči veličanstvo, marveč me lahko nazivate tovariš." Ta pogovor sliši neki drug nfanterist, pa se ojunači in zaprosi cesarja: "Tovariš Viljem, še meni dajte eno!"

S Silo«

i » S Siti H S »iS m m

ZA KRATEK ČAS.

m

Popis tatu v tiralici.

Lasje: rujavi, oči: plavc, nos: nava deti, posebna znamenja: svojemu oče tu zelo podoben.

V varšavski gostilni.

Ko so v Varšavi še Rusi gospodari li, je zadela tudi to mesto prepove alkoholnih pijač. V neko gostilno pri de gost, pa zahteva kosilo. Strežnik mu prinese, kar se je dobilo. Gost bil rad tudi nekoliko pijače. Toda na takar se brani češ, da je prepovedan« Cez nekoliko časa se mttf približa na takar zopet, pa mu reče. naj bi šel telefonu. Tujec --e čudi, ker nikogar v mestu ne pozna. Kdo neki bi ga kli

GRIMMER LAND CO.

1263 N. Paulina St., cor. Milwaukee Av.

CHICAGO, ILL. 2t

STENSKI PAPIR

Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegs papirja po nizkih cenah.

, Chi. Phone 376.

n. w. n>

120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556

John Grahek

...Gostilničar...

Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim ajboljše smodke.

Prodajam tudi trdi in mehki premog.

1012 N. Broadway JOLIET, ILL

Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 2

!JOSIP KLEPEC z

JAVNI NOTAR 9

1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. O

Tudi izgovor.

Mojster Polde je bil vsak večer sta en gost v gostilni "Pri Jančku". Ne kega dne se ravno pripravlja, da stori svojo pivsko "dolžnost". Žena ga o govori: "Ali tudi nocoj ne ostaneš do ma, ko je tak dež?" —Polde: "Kaj to! Le pomisli, kako stanovitno prenašajo naši vrli vojaki v strelskih jarkih vse težave, dež, veter, mraz in sneg; pa bi se jaz ustrašil teh par kapljic dežja, da bi v gostilno ne šel!?"

Nenavadna volitev.

Nedavno se je ustanovilo v našem trgu "Društvo mladih mater". Prigla ilo se je 15 članic. Kmalu nato so priredile neko novost. Najlepši otrok naj bi dobil primerno nagrado. — In kateri je dobil premijo? — Nihče, ker je vsak izmed petnajsterih otrok dobil en glas.

Pri zdravniku.

Postaren mož, ki je že večkrat iskal pomoči za svojo bolno nogo: "Gospod doktor! Kako neki je to, da se kar ne mara obrniti na bolje?" — Doktor: "Ja moj dragi, to stori starost, starost." — Mož: "To pa že ne, gospod; moja leva noga je prav toliko stara kot desna, p ji nič ne manjka."

Nevarna služba.

•Več oseb se je nedavno pogovarjalo o svojcih na bojišču. "Moj stric," pra vi Tinca, "ima tudi nevarno službo." "Kje pa služi? Ali je na fronti." — "O ne. Ima bolj nevarno službo: Oskrb nik je pri tremi. Kdor bi pa zdaj kra del, ga takoj ustrele."

Pred sodiščem.

Sodnik: "Ali se ttdaš, da si kriv?"

Zatoženec: "Moram počakati, kaj poreko priče!"

Sodnik: "Nič manj kot petnajst su kenj je zatoženec ukral."

Zatoženec: "Ja, je bila pa tudi zelo dolga zima!"

Najboljše priporočilo.

Mlada deklica iz boljše družine prodala na poročni dan svoj klavir Njen mož je ta dogodek z zadovolj stvolu pripovedoval, kamor je prišel Dosegel je s tem, da so se tudi štiri druge sestre njene žene v kratkem ča su otnožilc.

TELEFON 7612.

Joliet Steal Dye Bouse

Profesional Cleaners and Dyers

STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass

Chicago Phone 4444, N. W. 483.

W. C. MOONEV

PRAVDNIK-ADVOKAT,

4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet

Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.

JEDEN AKER ZADOSTUJE.

Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte

GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111.

Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R

Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.

Dr. S.Gasparovich

Dentist :: Zobozdravnik

Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.

JOLIET, ILLINOIS.

CHARLES D. DIBELL

ADVOKAT—LAWYER

Soba 503 Woodruff Bldg., Joliet

---:CHICAGO PHONE 245:---

Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni.

Govorimo slovenski jezik.

Kolektujein in tirjain vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri

M, J, TERDICH, 1106 Chicago St-

ZA

Zavarovanje

proti požaru, mala in velika posojila pojdite k

A. SGHOENSTEDT&GO.

203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.

Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v

MOJO GOSTILNO

kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.

Wm. Metzger

Ruby and Broadway JOLIET

Sinno pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za ras* in proti »padanju ženskih in moških las. kakm- tndi /.a rast molkih brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohab in križu, za nine, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. finite takoj po cenik. ••Koledar" in žepna knjiga od 80 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.

JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.

IMICHAEL CONWAY*

106 Lougliran Bldg. (

Cass and Chicago Sts. JOLIET

Pcsojnje Aeiiar na zemljišča,

Insurance vseh vrst

Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phone« 500.

Chicago Phone 788 N. W. Phone 257

James L. McCulloch

MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.

POZOR1

POZOR!

JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE.

Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.

Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.

Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.

Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo, ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.

Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiketc izvzemši na oblekah delanih po meri.

Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severoi strani mesta.

FrankJuričič

1M1 N. Chfcac« St JOLIKT. IL

D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.

317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.

R. F. K0MPARE

SLOVENSKI PRAVNIK

ADVOKAT

v So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.

Telefon: South Chicago 579.

Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.

Louis Wise

200 Jackson Street JOLIET, ILL.

gostilničar

VINO, ŽGANJE IN SMODKK.

Sobe v najem in Lunch Room.

9fi

S m

KOZA OČETA SEGUINA.

Gospodu Petru Gringore, pesniku v Parizu.

i!fi

Ti boš pač ostal vedno isti, ubogi moj Peter!

Kako to! Kako to, ti Peter?! Ponujajo ti mesto letopisca pri dobrem dnevniku v Parizu. In ti si tako po nosen, da odklanjaš? Toda poglej se, fant ubogi! Poglej svojo luknjičasto kamižolo, poglej svoje hlače, ki gredo narazen in pa ta obraz, iz čegar oči vpije lakota! Poglej, kam te je pripeljala strast za lepe rime in verze! Po-'glej, koliko te je stalo deset let poštene službe med paži gospoda Apolona! Ali te ni sram nazadnje? Postani le-topisec, tepec, postani letopisec! Služil

dar godi pri meni? Še ena, ki mi jo bo volk pojedel. Toda ne, rešil te bom. malopridnica, kljub tvoji trmoglavosti. In da bi mi mogoče ne pretrgala konopca, te bom zaprl v hlev in tam mi ostaneš za vedno. Ne boste me imele za osla, kozičice moje!"

Nato je oče Seguin spravil kozo v črn, temen hlev, zaprl vrata, zaklenil in ključ dvakrat obrnil.

Toda k nesreči je bil pustil okno odprto in komaj je bil obrnil hrbet, pa je malopridna kožica že ušla.

Ti se smeješ, Peter? Tristo vragov! Zdi se mi pač tako. Ti si pristaš svobodne kozje stranke, ki je tako kruta nasprotnica očeta Seguina.

Bom le videl, če se boš pozneje še smejal.. .

Prišedši v goro je bela koza povzročila splošno zamaknjenost. Nikdar niso videle stare smreke kaj tako krasnega. Sprejeta je bila kakor mala kraljica. Kostanji so se priklanjali prav do tal in jo božali s koncem svojih vej. Zlatorumeno bodičevje ji je sa-

boš lepe, rožnate cekinčke, hodil boš v gostilno k Brebantu in ob premije- ntq od sebe odpiralo pot in dišalo je, rah se boš lahko pobahal z novim pe- dišalo kakor je najbolje moglo. Vsa resom za klobukom. j gora je praznovala njen prihod. Lah-

Ne? Nočeš? Raje ostaneš prost po ko si misliš, Peter, kako je bila naša svoji volji prav do konca! Dobro. Po- koza srečna! Nikakega konopca več, slušaj malo zgodbico o kozi očeta Se- nikakega kola, ničesar, kar bi jo oviralo pri skakanju in pri paši. In tam gori je bilo trave! Pa kakšne! Še čez roge ji je segala, moj dragi. Da, to je bila trava. Okusna, drobna, nazobčana in zmešana iz tisočerih rastlin. To je bilo nekaj drugega nego trata v ograji. In cvetlice tudi... Velike modre zvončnice, travnik škrlatnih napr-stecev z dolgimi čašami in cel gozd divjih sočnatih in opojnih cvetov. Med smaragdnim listjem in vonjavim cvetjem se je naša bela koza vznak valjala, semtertja. Naposled se je spustila doli po bregu in .se valila navzdol križkraž z odpadlim listjem in kostanji.

Naenkrat se zravna v skoku pokonci! — hop — zopet je na nogah. Že je zdirjala dalje, glavico naprej, med goščavo in zelenično grmovje. Kako to leti in skače! Zdaj na vrhunec, zdaj na dno prepada, gori — doli — povsodi —.

Rekel bi bil kdo, da je deset koz očeta Seguina na gori.

To se pravi, da se Blanketa res ni ničesar bala. Preskočila je v skoku široke vode, brizgajoče na pot moker prah in pene. Ko je že vse teklo od nje, se je vlegla na ploščnato skalo in se sušila na solncu.

Nato stopi z lepim bobovčevim cvetom v gobčku na rob visoke planote in zapazi doli, prav doli na ravnini, hišo očeta Seguina in pa — ograjo zadaj.

Smejati se je morala prav do solz, 'Kako je to majčkeno," si je mislila, kako sem mogla zdržati tam notri." Ubožica! Videč, kako visoko je pri-la, je mislila, da je vsaj tako velika akor svet.

Za kozo očeta Seguina je bil to res prijeten dan.

Proti poldnevu je letaje semintja, na desno in levo, naletela na trop divjih koz, ki so ravno s prav dobrim tekom obirale divjo vinsko trto. Naša mala tekalka v beli obleki je povzročila prav cato senzacijo. Odkazalo se ji je najboljše mesto pri trsu in vsi ti gospodje in gospe so bili zelo prijazni. Zdi se to naj ostane med nama, Peter — da se je nek mlad gams v črni suknji celo nekoliko zaljubil v Blanketo.

Kar naenkrat je jel veter hladneje pihati. Gora je postala vijoličasta. l!il je večer...

"Že," je vzdihnila mala koza in se ustavila zelo začudena. Tam doli so bila polja že potopljena gosto meglo. Ograja očeta Seguina je izginjala, hiše ni bilo več videti, samo streha je še plavala tik nad meglo n dim sc je tupatam pokazal, potem pa zopet izginil.

Poslušala je zvončke neke črede, ki o jo ravno gnali domov in bila je sil-potrta. Sokol, ki jc vračal v ije gnezdo, jo je oplazil - perutnicami. Stresla se je... Visoko v (fori pa e je začelo tulenje.. . U u — u — Domislila se je volka. N'eumnica cel )ožji dan ni mislila nanj. V istem hipu je zadonela daleč v dolini trobenta. Oče Seguin je poskusil še zadnje rcdstvo, da spravi kozo domov. U— u—u—, je tulil volk. "Pojdi nazaj, vrni se!" je donela trobenta.

Blanketo je spreletelo hrepenenje po domu. Toda kol, konopec, plot, ograja .. . Na vse to se je domislila. "Ni mogoče, da bi se zopet privadila takemu življenju. Bolje je, da ostanem."

Trobenta se ni več oglasila. Koza je začula za seboj šuštenje suhega listja. Ozrla se je in videla v mraku dvoje kratkih ušes in dvoje žarečih oči. liil je volk... i!il jc kakor velikanska nepremična zver, sedeča na zadnjih nogah. Opazoval je od tam malo, lepo kozo in jo pokušal že kar naprej. Ker je dobro vedel, da bo njegova, se mu ni mudilo. Ko pa se je Blanketa ozrla, se je zakrohotal in rekel hudobno:

ila... ha...! Mala koza očeta Seguina!" In stegnil je svoj dolg, rdeč jezik iz gobca, grdega gobca, ki je imel nekaj podobnega s kresilno gobo.

Blanketa je spoznala, da je izgubljena. Za trenutek se je spomnila zgodbice o stari Sivki, ki se je tepla celo noč z volkom, zjutraj si jo je volk pa za zajtrk privoščil; mislila si je uboga llanketa, da bi bilo mogoče najbolje, ce se takoj uda in se vrže volku pod zobe.

Toda premislila se jc in se postavila bran. Glavo k tlom — roge naprej kakor se spodobi kozi očeta Seguina. Bil je to boj brez upa zmage...

guina. Videl boš, kaj je človek na boljšem, če hoče ostati prost.

Oče Seguin ni imel nikdar sreče svojimi kozami. Vse je izgubil na en in isti način. Pretrgale so konopec na katerem so bile privezane, in so ušle v goro in tam gori jih je požrl kdo? Volk jih je požrl. Niti ljubko vanje od strani njihovega gospodarja, niti strah pred volkom, sploh nič jih ni moglo zadržati. Zdi se mi, da so bile to neodvisne koze, ki so hotele na vsak način uživati čisti, gogrski zrak in zla ito prostost.

Dobri oče Seguin, ki ni mogel razumeti značaja svojih živalic, je bil sila potrt.

"Končano je; koze se dolgočasijo pri meni, niti ene ne bom obdržal," je tožil oče Seguin.

Kljub temu pa ga pogum le ni za pustil. Izgubivši šest koz je kupil sedmo. Toda to pot je vzel čisto mlado, da bi se tem bolj udomačila pri njem. O Peter, kako je bila ljubka mala koza očeta Seguina! Kako je bila dražest na s svojimi milimi očmi in s svojo bradico, kakršno nosijo podčastniki; njeni črnosvetli parklji, pisani rogovi in dolga bela dlaka, ki se ji je lepo pri-kladala kakor velik srebrn površnik...

Bilo je to nekaj tako krasnega, kakor srnica Esmeraldina, saj se spominjaš, Peter!

Bila je pa tudi ukaželjna, prikupljiva in dala se je molzti tako mirno, ne da bi ganila... ne da bi stopila z nogo v golido.

Res! Prava, ljubka, mala koza! Oče Seguin je imel za svojo hišo o-grajo, obdano kroginkrog z belim trnom. Tja notni je postavil svojo novo gojenko. Privezal jo je k kolu na najlepšem delu trate. Skrbel pa je tudi za to, da je imela dovolj dolg konopec in prišel je tupatam pogledat, kako se ji godi. Koza se je počutila zelo srečno in se je pasla tako dobrodušno, da je Jbil oče Seguin kar <x|iran,

■"Nazadnje," je rekel oče Seguin, "nazadnje vendar ena, ki se pri meni ne bo dolgočasila."

Oče Seguin se je motil, njegova koza pa se je dolgočasila.

Nekega lepega d rte, ko je ugledala nad seboj zelene hribe in gore, si je dejala: "Kako fletno mora biti tam gori! Kako prijetno je skakati po trati brez tega preklicanega konopca, ki me drgne neprenehoma po vratu. Pasti se v ograji, to je za osla ali vola. Kozam se hoče prostosti..."

Od onega trenutka dalje se ji je trava v ograji jela zdeti pusta. Prišel je dolgčas... Koza se je začela sušiti, mleka je imela tnalo, liil je res žalo--sten prizor, gledati, kakor je ves božji dan vlekla in napenjala konopec z glavo proti goram, nosnice odprte in kako je vzdihovala: Mm — mm — e—e—e.

Oče Seguin je dobro čutil, da kozi nekaj ni prav, toda vedel ni, kaj.

Neko jutro, ko jo je bil že skoraj pomolzel, se je obrnila koza proti njemu in mu rekla v svoji kozji francoščini: "Slišite, oče Seguin, strašno se dolgočasim pri vas,. pustite me, da grem v goro!"

"Ah! Moj Bog! Tudi ona!" je zdiho-val oče Seguin. in pri tej priči pustil golido iz rok, Nato se je vsedcl travo tik svoje koze.

"Kako, Blanketa, ti me hočeš zapustiti?" "Da, oče Seguin!" "Ali tukaj nimaš dovolj paše?" "O ne! Ne gre se za to, oče Seguin." "Si mogoče preveč na kratkem privezana, hočeš, da podaljšam konopec?' "Se ne izplača, oče Seguin!" "No, česa ti pa manjka? Kaj hočeš' Cesa želiš?" "Hočem v goro, oče Seguin." "Toda, nesrečnica, mar ne veš, da je volk tam gori? Kaj boš počela, če pride?"

"Trkala ga bom, oče Seguin!" "E, volk se presneto malo boji tvojih rogov. Požrl mi je že šest drugih koz, ki so bile drugače rogate nego ti. Saj ti jc znano... uhogag Sivka, ki sem jo imel lansko leto. To ti je bila prava kozja mati, huda in močna kakor kozel. Celo noč se je tepla z volkom, zjutraj jo je volk imel pa za zajtrk."

"Žaiibog! Uboga Sivka! To nič ne de, oče Seguin, pustite me, da grem v goro!"

"Milost božja!" je vzkliknil oče Seguin. "Toda kaka krivica se jim veti-

Koze volka ne ubijejo, samo to je Blanketa hotela vedeti in se prepričati če bo vzdržala tako dolgo kakor Sivka

Tedaj pa je stopila pošast naprej in mali rogovi so začeli plesati. All! Uboga kožica, kako pogumna, kako srčna je bila! Več kot desetkrat je prisilili volka, da se je umaknil in se oddahnil Med temi premirji, ki pa niso trajalp več nego minuto, je sladkosnednica naglici utrgala kako bilko svoje drage trave. Potem se je vrnila zopet v boj To je trajalo celo noč... Tupatam je koza očeta Seguina pogledala na zvez de, ki so plesale na jasnem nebu in rekla sama pri sebi: "Oh, da bi le mogl vztrajati do zore!"

Zvezde so ugašale druga za drugo Blanketa je podvojila svoje trkanje volk svoje klanje. Bleda, nejasna zarja je vstajala na obzorju. Petje hripa vega petelina se je čulo od neke dalj ne pristave.

"Vendar enkrat," je rekla uboga ži-valica, ki je čakala dneva samo zato da pogine. In padla je v travo v svo jem lepem, belem krznu, poškropljena s krvjo.

Volk je skočil na kožico in jo požrl

Z Bogom, Peter!

Zgodbica, ki si jo slišal, ni moja izmišljotina. Če prideš kdaj v Proven-co, bodo naši gospodarji pogosto govorili o kozi očeta Seguina, ki se je tepla celo noč z volkom, zjutraj pa jo je volk požrl...

Razumeš dobro, Peter! Zjutraj pa jo je volk požrl.

Četveren morivec.

VVinsboro, Texas, 1. nov. — Pre možni farmar Perry ni bil zadovoljen z, izbranim soprogom svoje hčere in je zato postal morivec. Podal se je v stanovanje svoje'ga zeta J. Sheetsa, je ustrelil tega in smrtno ranil njegove ga sina iz prvega zakona. Potem je šel besnež v stanovanje E. Maddoxa, je ustrelil tudi tega in njegovo soprogo, ker sta hčeri pomogla k možitvi, in si potem sam pognal kroglo v glavo.

Protiustaven.

Washington, D. C., 1. nov. — Ari-zonski zakon naperjen proti tujinj delavcem je bil danes po najvišjem so dišču proglašen protiustavnim.

Sli!

S i-

M A L I OGLASI.

m

m %

SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jacksoii & Indiana sts. ter na 20-9 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.

KJE JE MOJ BRAT PETER JUR-jevič, doma iz Nčrajca št. 21; pred 15. leti je bil tu in je od tu neznano-kam odšel. Imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. Naj mi se javi sam, ali mi naj pošlje kdo drugi njegov naslov. Jos. Jtirjevich, 1201 N. Broadway, Joliet, 111.

POZOR ROJAKINJE!

Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici

Anton Pasdertz

se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ir poskusite naše meso.

Nizke cene in dobra postrežba jf naše geslo.

Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.

Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113

LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."

Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs.' Mary Bull. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Antqn Kastello in Jakob Jitvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Goreiitz. ■Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Intl.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.; Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Kibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John I.oushin. St. Louis, Mo.: John Mihclcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. V.: Frank Zore. Bridgeport, Q.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kitšljan.

Nevvburg (Cleveland); John Lekan. Collinwood, O.: Louis Novak. I.orain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, l'a.: John Mravintz. Delmont, Pa,: jos. Pavlich. Houston, Pa.; John Pclhan, Moon Run, l'a.: John Lustrik. Pittsburgh, l'a.: Uril R. Jakobičh. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob I'restor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.; Frank 1'erovšek, Fnumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljancc.

V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini, Spoštovanjem,

Uprav. "A. S."

Rojakom priporočamo sledeče blago.

Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10JI

Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$18.5»

Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............

Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.M

Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M

Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.W

Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.H

Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6.M

Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................$7.M

Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.0*

Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in

50 galonov, galon po............................................75e

Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:

Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.

]

J

W. H. KEEGAN

POGREBNIK.

Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko. in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.

V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.

Vse delo jamčeno.

POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.

W. H. K E E G A N,

Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L

Joliet. ill.

PIVO V STEKLENICAH.

Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlN°lS

================================ ---sss^

E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,

9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in vreme.

FIRE INSURANCE

Kadar zavarujete svoja poslopj'1 ogenj pojdite k

ANTONU SCHAGE*

North Chicagi Street

v novi hiši Joliet National ®

B st »c lil Pi jil K ir. nt za sli de ni

V( ro

b<

Popolnoma varno naložen je denaf

Hranilnica in posojilnica v Kandiji

PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO

Vloge se obrestujejo s % (4.75) na leto.

Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K.

Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni"Posojilniški donTwred. nad52.000 K«

Ve

Je

\i Vi

Naročite zaboj steklenic

novega piva, ki se imenuje

EAGLE EXPORj

I i iwwiiw" mm1

ter je najboljša pijača

E. Porter Brewing Company

S. Bliff St.. Jolietjjjj

J

Ota telefona 405

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top