logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

poštnina plačana V gotovini. Posamezna Številka Din 1.—, cent. 35

Leto XXIII. Ljubljana, 12. junija 1941-XIX__štev. 23

DOMOVI

in KMETSKI LIST

...................

JJpravništvo ta uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, _ . , m . - Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 11.—, polletno 22.-*

fenafljeva ul. St. 6/n. nad., telefoni od 31-22 do 81-26 fznala VS3K I3G6S! celoletno 44,- dinarjev; za Inozemstvo: Četrtletno 15.-J Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 ' polletno 30.—, celoletno 60—dinarjev

SLOVENSKI ZASTOPNIKI PRI DUCEJU

Sosvet Ljubljanske pokrajine je pod vodstvom Ekscelence Visokega Komisarja Graziolija izrazil Duceja hvaležnost za njegovo skrb

V Rim se je v petek napotilo pod vodstvom Visokega Komisarja Ekscelence Emi-lia Graziolija slovensko poklonitveno odposlanstvo, da se pokloni Duceju in mu izrazi zahvalo prebivalstva Ljubljanske pokrajine za vso skrb in naklonjenost. Do Trsta so se peljali z avtomobili. V Trstu jih je pozdravil tržaški župan, sprejel pa jih je tudi tržaški zvezni tajnik dr. Pive. Iz Trsta so nadaljevali pot z vlakom in prispeli v Rim v soboto dopoldne.

zastopstvo Ekscelenca Turbacoo. Po odmoru so obiskali ministrstvo za notranje zadeve, kjer jih je sprejel Državni podtajnik Ekscelenca Buffarini. Na pozdrav Ekscelence Visokega Komisarja, ki je izrekel vdanost Ljubljanske pokrajine rimski vladi, je Ekscelenca Buffarini naglasil, da posveča vlada Ljubljanski pokrajini vso svojo skrb, hkratu pa je zagotovil Ljubljanski pokrajini tudi v bodoče vso pozornost.

Popoldne si je odposlanstvo ogledalo znamenitosti rimskega mesta. Najprej so pod

vodstvom Ekscelence Graziolija obiskal! Panteon, kjer so se poklonili na grobovih! italijanskih vladarjev. Od tod so se napotili pred spomenik Neznanega junaka, nato; pa so se poklonili še pred spomenikom padlih fašistov.

V nedeljo dopoldne so se zbrali člani pokrajinskega sosveta z ljubljanskim županom dr. Adlešičem v svojem hotelu in šli pod vodstvom Ekscelence Graziolija v Beneško palačo, kjer jih je sprejel Duce. Vi« soki Komisar je predstavil Duceju vse člane sosveta in ljubljanskega župana, nato pa je prečital v italijanščini nasledno izjavo!

Govor Ekscelence Graziolija

Duce, izredna čast, ki ste jo izkazali meni in članom sosveta, je visoko odlikovanje za vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, ka^ tero vidi v tem nov dokaz vaše velikodušne dobrohotnosti in je v svoji duši za to globoko hvaležno. Dovolite, Duce, da v Vaši na» vzočnosti potrdim popolno vdano sodelovanje, ki sem ga našel pri prebivalstvu v izvrševanju vladnih dolžnosti, ki ste mi j iS Vi zaupali. Te dolžnosti so bile in bodo iz« vršene s popolno avtoriteto in odločnostjo: in z neupogljivo fašistično pravičnostjo pri delu za blagor prebivalstva, za povzdigo vseh strok kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja pokrajine v okviru ve« likega Fašističnega Cesarstva, ki ste ga Vi ustvarili, in v popolni pokorščini naredbam, ki ste jih Vi izdali.

Zdaj, ko je urejeno redno življenje v pokrajini, stremi naše delovanje posebno za industrijskim, trgovinskim in še posebej kmetijskim razvojem ozemlja, zakaj sam4 pokrajina namerava dati čim prej, koliko! dopuščajo človeške možnosti, svoj prispevek v okviru nacionalnega gospodarskega življenja. Javna dela, katera ste Vi, Ducet odredili, rešujejo z ene strani vprašanja ta« meljne važnosti za življenje prebivalstva, f druge strani pa s svojim veličastnim pro« gramom nudijo možnost zaposlitve in ustv&< ritve zadovoljstva med delovnim ljudstvom.

Govor sosvetnika dr. Natlačena

Po tej izjavi je prečital dr. Marko Natla-čen v italijanskem in slovenskem jeziku na« slednjo izjavo:

»Duce, dovolite ml, da se vam kot to!« mač članov sosveta in vsega slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine zahvalim za visoko čast, ki ste nam jo izkazali $ tem, da ste nam dali izredno priložnost, dft moremo osebno ponuditi izraze iskrene iH spoštljive vdanosti in popolne vdanosti vsega prebivalstva.

Duce, globoka je In bo hvaležnost našo« ga naroda za plemenite ukrepe, ki ste ji« prežeti s toliko človečansko in rimsko prar vičnostjo storili zanj in mu s tem dali mofr

nost življenja in kulturnega in gospodarskega napredka v naročju velike Fašistične Ita-iije.

Ko boste blagovolili počastiti našo pokrajino s svojim visokim obiskom, Vam bo naš narod vesel in s ponosom izrazil svoja čustva.

Duce, po vaši odredbi se z naglico rešujejo v naši pokrajini vprašanja, ki so dolga leta čakala rešitve. Ko Vam ponovno zagotavljamo svojo globoko hvaležnost, se upamo izraziti nado, da ne boste slovenskemu narodu nikoli odrekli svoje naklonjenosti in svojega varstva.«

Nato je imel Duce daljši govor, ki je bil sproti prevajan v slovenščino. Duce se je zatem posebej razgovarjal z Natlačenom m se je naposled poslovil od vseh članov, ki so vzradoščeni zapustili Beneško palačo.

Sprejem sosveta pri Duceju je nepozaben dogodek. Slovenci Ljubljanske pokrajine se zavedamo, kolikšno skrb je posvetil Duce naši pokrajini od prvega dne zasedbe, zato se mu je sosvet v imenu ljudstva tudi prisrčno zahvalil.

Komaj mesec dni je minil od priključitve Ljubljanske pokrajine Cesarstvu, pa imamo že vse polno dokazov tvornega duha, s katerim vodi Duce veliko, na temeljih pravičnosti in kulture slonečo državo. V kratkih tednih je Visoki Komisar v Ljubljani po Ducejevih navodilih omogočil redno življenje v Ljubljanski pokrajini. Ze narejena dela pričajo o Ducejevi naklonjenosti najmlajši pokrajini Cesarstva. Sklenjena pa so še velika dela.

Sprejem sosveta pri Duceju je bil velika počastitev za vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine.

Prvo sklicanje sosveta

Ljubljanske pokrajine

Dne 3. junija dopoldne je Visoki Komisar prvič sklican sosvet Ljubljanske pokrajine. Navzoči so bili vsi člani sveta. Posveta pa sta se udeležila tudi podprefekt komendator Bisia in pa voditelj upravnih oddelkov bivše banovine dr. Majcen.

Svet je poslušal stoje branje ukaza Duceja, s katerim so bili zastopniki krajevni delovnih panog poklicani, da so člani sosveta, ki je bil "ustanovljen z ukazom o priključenju pokrajine k Italiji.

Ko je Visoki Komisar prebral ukaz o imenovanju, se je s spoštljivo mislijo spomnil Nj. Vel. Kralja in Cesarja in Duceja, ki je izkazal toliko plemenite skrbi za novo pokrajino.

Visoki Komisar je nato pozdravil člane sveta, ki so bili poklicani, da sodelujejo pri delu, ki ga je Vlada sklenila razvijati za popolno ureditev in za povečanje delovnosti V novi pokrajini Italije.

Naše delo, je rekel Ekscelenca Grazioli, bo usmerjeno predvsem k temu, da se dvigne in posploši blagostanje naroda. Prav tako pa bo naše delo veljalo vprašanjem, ki zanimajo Ljubljano in vse ozemlje pokrajine. Visoki Komisar je izjavil, da je tistemu, ki mu slabo gre ali pa je nesrečen, treba pomagati.

Sosvet je nato začel svoje delo, ko je slišal obsežen pregled, ki ga je podal Visoki Komisar o delih in načrtih, ki so bili doslej opravljeni. Prva skrb Visokega Komisarja, ko je prevzel nalogo Civilnega Komisarja za zasedeno ozemlje, je bila, da se uredi življenje nove pokrajine. V kratkem roku se je urejanje življenja usmerilo v smeri ustalitve. V bodoče pa se bodo italijanska oblastva pri svojem delu ozirala tudi na to, da se za korist vsega gospodarskega življenja potek gospodarstva čim bolj umiri in ustali. Ta razvoj gospodarskega življenja pa mora biti oprt na življenje prebivalstva samega in v skladnosti z njim. .

Visoki Komisar je naglasil, da so italijanska oblastva, ko so prišla v naše kraje, našla le zelo majhne zaloge živil. Vsekakor je bilo treiba predvsem poskrbeti za prehrano prebivalstva in Visoki Komisar je članom sosveta podal obsežno sliko vsega dela, ki ga je opravil, da bi se prehrana in oskrba prebivalstva omogočili in zagotovili. Vse to delo se je posrečilo in uredilo.

Visoki Komisar je sporočil, da je samo v mesecu maju Italija uvozila v novo pokrajino 10.000 metrskih stotov moke. Kakor je Visoki Komisar že doslej opravil za prehrano pokrajine in njenega prebivalstva ogromno delo, za katero mu bo prebivalstvo izkazovalo vso hvaležnost, tako je Visoki Komisar nato razložil načrt smernic, po katerih naj se v bodoče, zlasti pa v bližnih mesecih, zagotovi dovoz moke in kruha.

Posebno poglavje dela Visokega Komisarja pa je bilo posvečeno vprašanju cen. Nadzorstvo nad izvajanjem uredb o cenah bo strogo in Visoki Komisar poudarja, da bo naj-strože postopal proti kršilcem uredb. Nadzorstvo nad cenami že izvajajo posebni orga-

ni, ki so bili imenovani, drugi pa bodo še imenovani. Prav tako bodo ustanovljeni uradi, če bo to zahtevala potreba. V okvir prehrane spada tudi vprašanje preskrbe prebivalstva z mesom. S tem v zvezi pa je treba tudi urediti vprašanje, kako ohraniti stanje živine v pokrajini.

Ko je Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli Jtončal svoj prvi del poročila, so se nekateri člani udeležili razprave o nekaterih vprašanjih.

Visoki Komisar je nato nadaljeval svoje poročilo in je navzočne obvestil o vsem veličastnem načrtu javnih in cestnih del. Ta dela je zaukazal Duce in prav kmalu se bodo začela v novi pokrajini izvajati. V naši pokrajini je treba urediti in izvesti pravilni

ustrdj cest in za cestna dela je določen izdatek nad 30,000.000 lir (nad 100,000.000 din). Ta izredno velika in pomembna dela bodo omogočila nov razmah pokrajine in novo delo in nove uspehe za prebivalstvo.

Ekscelenca Grazioli je nato pojasnil, kako se bodo postopno izvedla potrebna dela pri bolnišnici v Ljubljani. Ljubljanska bolnišnica naj dobi take naprave in take pogoje za svoje delo, kakor to terja zdravstveno stanje prebivalstva. Prav na isti način bodo z isto skrbjo ter po istem načinu opravljena druga stavbna dela. Predvsem pa se bo s potrebnimi stavbami izpopolnilo naše vseučilišče.

Preučevati so začeli na Visokem Komisari-atu tudi načrt, kako zgraditi 150 ljudskih hiš, v katerih naj bi našle stanovanje liste potrebne družine, ki morajo zdaj v zelo neugodnih pogojih in okoliščinah stanovati po barakah. Ekscelenca Grazioli se je tudi dotaknil vpra« šanja del na Ljubljanskem gradu. Vsa ta dela se naj izvedejo tako, da bo zamogla Ljubljana postati važno tujskoprometno središče.

Rektor vseučilišča dr. Slavič in drugi člani sveta so tudi govorili o javnih delih in so Visokemu Komisarju izrekli hvaležnost prebivalstva za plemenite Ducejeve odredbe.

Vsi navzočni so se zelo zanimali za razvoj vseh del, ki jih je Visoki Komisar očrtal, da bi se povečale industrijske možnosti Ljubljanske pokrajine. Ekscelenca Grazioli je poudaril, da je njegov namen pospeševati tujski promet, ki naj pokaže svojo življenjsko silo na Ljubljanskem velesejmu, ki bo letos. Ko je podal še kratek pregled o delu, ki ga opravlja italijansko nemška komisija za izmenjavo blaga, je Ekscelenca Grazioli zaključil svoje poročilo.

Nato je dobil besedo dr. Natlačen, bivši ban, ki se je Visokemu Komisarju zahvalil za zanimanje, ki ga je ob vsaki priliki pokazal za slovensko prebivalstvo. Izjavil je, da bosta Ljubljana in pokrajina z vso hvaležnostjo cenila Ducejevo skrb in zanimanje za novo pokrajino.

Duce je določil 150 milijonov lir za javna dela v naši pokrajini

Agencija Štefani poroča iz Ljubljane:

Med prebivalstvom Ljubljanske pokrajine je zbudila veliko pozornost vest, da je ministrski svet na predlog Duceja odobril načrt za javna dela v Ljubljanski pokrajini. Gre za obsežno skupino del, ki bodo stala pol milijarde dinarjev, kar znaša 150 milijonov lir. Znesek bo razdeljen na tri dele in bo prvi obrok bo znašal 70 milijonov lir. Zelo važen je načrt za izgradnjo cest, ker določa načrtno izgradnjo velike državne ceste od

vse cestne mreže Ljubljanske pokrajine. Vštete so tudi manjše ceste, za katerih popravo bodo skrbele pokrajina in občinske uprave. Drugi del vsote je določen za bolnišnico, zlasti za kirurški paviljon. Tretji znesek bo porabljen za vseučilišče ter za izpopolnitev studijske knjižnice in raznih važnih institutov.

Pet milijonov lir je naposled določeno za prvih 150 stanovanjskih hiš, ki jih bo zgradila država v dveh letih 300. Pri teh javniK delih bodo upoštevana predvsem domača

„•„, T: ... . . ' ----i ueim uvuo upoštevana preuvs«

stare meje do Ljubljane m temeljito popravo I ujetja in domača delovna sila.

Kako preračunaš dinarje v lire in lire v dinarje

Odkar so še državni uradniki in upokojenci prejeli svoje plače in pokojnine v lirah, ima skoraj vsak opraviti s preračunavanjem lir v dinarje in nasprotno. Blagajničarke so se že navadile uporabljati tabele in računi gredo hitro izpod rok. Tistim pa, ki nimajo tabel na razpolago, je namenjeno tole navodilo:

Razmerje med dinarjem in liro je 10 : 3, razmerje med liro in dinarjem je 3 : 10. Za vsak preračun je treba torej množiti ali deliti z 10 in deliti ali množiti s 3. Račun z 10 je zelo preprost. Celo število množiš z 10, če mu pripišeš ničlo, deliš ga z 10, če mu ed-nice odrežeš kot decimalko. Decimalno število množiš ali deliš z 10, če pomakneš decimalno piko za eno mesto na desno ali levo. Nekoliko računanja ti da samo množenje ali deljenje s 3. Vprašanje je torej samo to, v katerem primeru zanesljivo množiš ali deliš z 10 ali s 3. Pomni:

Ce pretvarjaš dinarje v lire, moraš dobiti za rezultat manjše število, boš torej množil s 3 in delil z 10. Če pretvarjaš lire v dinarje, moraš dobiti za rezultat večje število, boš torej množil z 10 in delil s 3. Na primer: Koliko lir je 275 Din? Pomnoženo s 3 je 825, to

število deljeno z 10 je 82.5. Odgovor: 275 Din je 82.5 lire. Nasprotno: Koliko dinarjev je 82.5 lire? Pomnoženo z 10 je 825, to število deljeno s 3 je 275. Odgovor 82.5 lire je 275 Din. Se en primer: Koliko dinarjev je 32.25 lire? Račun: Pomnoženo z 10 je 322.5 in zdaj deljeno s 3 je 107.5. Odgovor: 32.25 lire je 107.5 Din. Če se delitev na dve decimalki ne izide, moraš rezultat zaokrožiti tako, da je za obe stranki prav.

NI UMETNOST

Jaka: »V varieteju sem videl čarodeja, ki je izpremenil klobuk v stodinarski bankovec.«

Miha: »To vendar ni posebna umetnost. Moja žena že dolga leta izpreminja stotake y klobuke.«

PERICA

Gospod: »Vi ste mi torej zaračunali tudi pranje srajce, katero ste izgubili? To je nesramno!«

Perica: »Zakaj? Saj sem srajco izgubila šele potem, ko sem jo že oprala...«

Pregled vojnih in političnih

dogodkov

Iz Rima poročajo: v vrstah rimskih politikov poudarjajo glede na nedavni

sestanek Duceja in Hitlerja na Brennerju

tole: Razgovor je trajal pet ur, kar potrjuje obsežnost in važnost vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Kakor vedno se je tudi tokrat posvet na Brennerju vršil v dobi, ki ima čisto svoj značaj v mednarodni politiki. Vsi sestanki med Ducejem in Hitlerjem so bili navadno zaključek ene politične in vojaške dobe in priprava ter začetek nove dobe. Jasno je, da pomeni zavzetje Krete konec vojne na Balkanu, ki se je začela 28. oktobra s sporom med Italijo in Grčijo in se je zdaj zaključila. Hitri sestanek med voditeljem osi je v hudem nasprotju s številnimi sestanki pri sovražniku.

Iz Rima poročajo: Dne 4. junija dopoldne

je

dospel v prestolnico Rim predsednik madžarske vlade Bardossy,

6prejet z največjimi slovesnostmi. Na postaji je visokega gosta pozdravil sam Duce z grofom Cianom in vodilnimi strankinimi in vojaškimi dostojanstveniki. Visoki gost je bil sprejet pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju, ki ga je tudi pridržal na kosilu. Popoldne se je med počastitvami navdušene množice odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel daljši prisrčen razgovor z Ekscelenco Ministrom Cianom. Za tem ga je sprejel Duce v navzočnosti zunanjega Ministra. Razgovor med obema državnikoma je trajal nad poldrugo uro. Zvečer je Duce Bardossyju na čast priredil v Beneški palači večerjo, katere so se udeležili tudi zunanji Minister grof Ciano, člani vlade, načelnik glavnega stana, državni dostojanstveniki in visoki uradniki zunanjega ministrstva. Pri večerji je Duce imel govor, v katerem je prisrčno pozdravil zastopnika prijateljskega naroda.

Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. junija vojno poročilo iz katerega povzamemo: V noči na 8. junija so

naša letala bombardirala letalska oporišča na Malti. V Severni Afriki in na kopninskih odsekih nič novega. Letalstvo je v noči na 7. junija in v teku sledečega dne ponovno zadelo baterije ali vojaške naprave utrdbe Tobruka ter povzročilo požare in razrušenja. V bližini Sive so bila bombardirana motorna vozila. Sovražna letala so izvršila polete nad Ben-gazi in nad Derno. V Vzhodni Afriki se nadaljuje bitka na področju Gale in Sidama. Na ozemlju Gondarja je naša posadka v Uolke-fitu ponovno odbila predloge za predajo ter je s predrznimi izpadi prizadela oblegoval-cem občutne izgube.

Grški listi izražajo v svojih člankih

veliko zadovoljstvo zaradi tega, ker je prišlo do sestanka med predsednikom grške vlade in italijanskim poslanikom. Grški listi pišejo, da je predsednik grške vlade general Zolacoglu zelo zadovoljen s potekom razgovorov in da je grško prebivalstvo hvaležno italijanski vladi, da tako postopa v zasedenem delu Grčije in da tako skrbi za preskrbo civilnega prebivalstva.

Iz Rima poročajo: Ko je bagdadski župan zaradi angleške premoči in da bi se izognil nepotrebnemu prelivanju krvi med civilnim prebivalstvom, predal Angležem odprto in neutrjeno mesto Bagdad, so osnovali Angleži nekako iraško vlado iz iraških politikov, stoječih pod angleškim vojaškim vplivom in so potem s to novo iraško vlado sklenili premirje. Cisto drugo pa je vprašanje, kaj bodo storila iraška plemena. Kakor pišejo italijanski in nemški listi, je angleško vojaštvo v Bagdadu postavilo tole »vlado«: predsednik Džemil Madfai, zunanji minister Ali Saudat, finančni in pravosodni Ibrahim Ka-mal, za javna dela in promet Džalal Banan, prosvetni Ruda Fahibi, gospodarski in socialni Nasrat Farisi, notranji minister Mustafa Omari.

Iz Zagreba poročajo: Dne 7. junija je bila objavljena

zakonska določba poglavnika o novih

mejah hrvatske države na vzhodu.

Meja med Hrvatsko in Srbijo bo potegnjena takole: A. Od izliva Save v Dunav do izliva Drine v Savo. B. Od izliva Drine ob njenem toku navzgor do izliva hudournika Hrastnice v Drino na vzhodu vasi Žemljice. Pri tem se drži meja najbolj vzhodnih rokavov Drine, tako da pripadejo vsi otočki v reki hrvatski državi. C. Od izliva hudournika Hrastnice v Drino teče meja po suhem na vzhod Drine in sledi torej stari mejni črti, ki je obstojala od 1. 1908 do 1. 1918 med Bosno in Srbijo. Začrtano mejo naj takoj zasede hrvatska vojska in oddelki usta-šev razen področja mesta Zemuna in okolice, ki sestavljajo sicer del Hrvatske, vendar pa bodo ostali v sporazumu z Nemčijo pod vojaško zasedbo nemških čet do konca vojne. Poglavnikov odlok je stopil v veljavo 8. junija.

Rusko zunanje ministrstvo je izročilo grškemu poslaniku v Moskvi Diamantopulosu obvestilo,

Kakor je treba povečati rejo kuncev (domačih zajcev) spričo pomanjkanja goveje živine, tako bi se morala iz istega vzroka razširiti tudi reja koz. Reja kuncev bi nam do-našala več mesa, od reje koz pa bi imeli več mleka. Kunci in koze so glede krme skromne živali, kar je prav za te čase važno. Še posebno važno pa je, da lahko kunce in koze rede tudi ubožnejši sloji, če le imajo nekaj zemlje.

Tisti, ki danes vihajo nosove nad kunčjim mesom in kozjim mlekom, se pač malo zavedajo resnosti položaja. Kar lahko danes storiš za povečanje kakršnihkoli živilnih zalog, moraš storiti. Storil boš to v prid sebi in svojim, za previšek pridelka boš dobil lep denar. Vzemimo samo malega posestnika ali celo čisto skromnega kočarja. Ce je temeljito obdelal vrt, bo pridelal na njem krompir, fižol, zelje in drugo potrebno povrtnino. Od odpadkov z vrta lahko redi kunce, da bo imel meso, in še kozo, če ima zraven nekaj paše.

da ruska vlada ne more več vzdržo-vati državniških stikov z bivšo gršl o vlado,

ki je zapustila svojo državo. Ruska vlač a postopa v tem primeru enako kakor nasprr i norveški, belgiiski in jugoslovanski izselje -ski vladi. Pričakovati je, da bo tudi oseb i grškega poslaništva zdaj kmalu zapusti o Rusijo, kakor so to že storila državniška zastopstva ostalih omenjenih držav.

Iz Carigrada poročajo:

»Angleži so spet padli pri izpitu«, tako je naslov daljšega članka o dogodkih na Kreti v turškem listu »Tasviri Efkarju«, ki med drugim poudarja, da so Angleži tudi to pot ostali zvesti svojemu načelu, ker so zapustili otok, preden so prišli v skrajno nevarnost. List pravi dalje, da je general Frey-berg napravil najslabši vtisk, ker je pohitel, da reši lastno kožo.

Iz Berlina poročajo: Nemške čete so pri čiščenju otoka Krete ugotovile, da so

Angleži s svojimi zavezniškimi grškirii oddelki zapustili na Kreti najmanj 5000 mrtvih.

Število ranjencev je izredno veliko in ga doslej še niso mogli ugotoviti. V številu mrtvih seveda niso vštete vse izgube, ki so jih Angleži imeli pri prevažanju čez morje. Pri očiščevalnih delih na Kreti so nemški oddc ki zajeli še dva tisoč angleških vojakov. Tako se prvotno število zajetih z 8000 dviga na 10 tisoč.

Kar pomislite malo, koliko vse. to zaleže. Urediš si pa lahko vse to s skromnimi sredstvi. Samo priden moraš biti, da je tak vrt res vzorno obdelan. Hlevček, ki ga postaviš za domače zajce, te malo stane. Enako koza ne potrebuje večjega hleva, a vrže ti mnogo, če je dobra mlekarica. Okus kozjega mleka temu ali onemu ne prija, toda v takih čas! h, ko se ljudje s hrano ne morejo kar kepati, je kozje mleko kljub svojevrstnemu okusu prav dobrodošlo, saj je zelo redilno in zdravo.

Vsak kočar z majhnim zemljiščem bi moral rediti kozo, predvsem zaradi mleka, a tudi zaradi prirastka. Prirastek ženskega spola bi se sploh ne smel klati, temveč prodati naprej, če rejec sam nima dovolj krme, da bi ga vzredil za nove kozje mlekarice. Koliko zaleže kozje mleko vprašajte samo ub >ž-ne družine s številnimi otroki. Mnogo tak'h družin je v naših krajih, ki bi občutno trpele pomanjkanje, če ne bi imele koz.

Nekaj kramljanja o porabi gol?

Gobe lahko shraniš tako, da jih posušiš, vložiš v kis, zmelješ v prašek ali pa skuhaš v izvleček

Gobe lahko shraniš tako, da jih posušiš, vložiš v kis, zmelješ v prašek ali pa skuhaš v izvlečku

Silno velika je škoda, da leto za letom puščamo zgniti v gozdu vagone užitnih gob samo zaradi tega, ker jih ne poznamo. Niso užitni samo jurčki (globanje, gobani), temveč še dolga vrsta drugih gob. Tiste užitne vrste, ki rasejo zdaj, odnbsno začenjajo po malem rasti, smo v našem listu že navedli. Druge pa še pridejo na vrsto.

So ljudje, ki jim neumen strah ne dopušča uživati gobe. Tak človek navadno ne vzame v usta niti jurčkov. Boji se zastrupljenja. Zaradi takšnega neumnega strahu je prikrajšan za užitek, kajti redke so jedi, ki bi človeku tako prijale kakor gobe. Toda ni samo prijeten okus tisto, zaradi česar hvalimo gobe, temveč tudi njih redilnost. Gobe so nadomestek mesa, in prav v teh časih, ko nimamo preveč mesa, prav dobro došle.

Seveda pa moramo zmerom in zmerom na-glasiti, da gob ne smeš na slepo nabirati. Ce jih ne poznaš, se nikar ne loti gobarjenja. Pa tudi prestarih užitnih gob ne pobiraj. Po

opisu v našem listu ste v glavnem poučeni, katere užitne gobe rasejo pomladi in kaktna so te. Zdaj pa si poiščite še izkušenega gobnr-ja in idite z njim nekajkrat nabirat gobe. Prav bi bilo, če bi se izkušeni gobarji novincem sami ponudili. Seveda od teh gobarjev ni pričal kovati, da bi novincem kazali prostore, kjer rišejo jurčki, Dokažejo jim naj samo, kakšni i turki, brezovke, smrčki (mavrahi) m maj:? kolobarnice, ki rasejo že zdaj. Starejše učite -stvo vse te gobe navadno dobro pozna. Jr > kov večini ljudem ni treba kazati, ker jih s »* ro vsi poznajo. Današni čas terja, da si z v remo čim več živil, zato naj izurjeni goba ji ne skrivajo ljubosumno svojega poznavarja gob. Pozneje naj jim pokažejo kukmake, k r-željne, zajčje uhlje, sirovke, štorovke, siv :o in druge. Lisičke in medvedje parklje pozn o navadno vsi. J

Vsaka gospodinja, podeželska in mestna, bi lahko imela v svoji shrambi suhe gobe, gc e v kisu, gobji prašek in gobji izvleček — v. i, razen suhih gob — lepo v kozarcih, dobro rv vezanih, da ne pridejo vlaga, mrčes in ples:a do njih.

Reja koz naj se čim bolj razširi

Kozje mleko je lahko neštetim siromašnim družinam važen del prehrane

Sušenje gob

Za sušenje je treba zelo dobro očiščene gobe razrezati na listke, ki ne smejo biti predebeli in ne pretanki. Če so pretanki, se posušeni radi drobe, če pa so debeli, se slabo sušijo ali pa se celo med sušenjem zarede v njih črvi. Prati jih pred sušenjem ne smeš. Razrezane listke deni na papir (časopis ni dober), na leso ali leseno rešeto. Listki naj bodo raztroseni tako na redko, da se ne dotikajo. Pravijo, da je gobe najbolje sušiti zunaj na prostem tako, da solnce ne žge preveč nanje. Da se bolje po-suše, jih deni čez noč v precej toplo krušno peč ali na precej topel štedilnik (tudi v pečico), drugega dne pa jih dalje suši na prostem. Gledati moraš na to, da se ne bodo predolgo sušile, ker začnejo na ta način gniti in tudi črvi se na ta način radi zaredijo v njih. Proti črvom je kar dobro, če jih imaš vsaj eno noč v prav topli, že skoro vroči krušni peči. Posušene gobe hrani v vrečah, v zaprtih košarah ali v papirnatih vrečicah na zelo suhem in zračnem prostoru. Najbolje jih je shraniti na podstrešju. Potrebno je tudi, da jih pogosto pregledaš in pretreseš. Če opaziš, da so se navlekle vlage, jih presuši na štedilniku ali pa v krušni peči. S tem tudi onemogočiš, če se je morda hotel zarediti v posušenih gobah mrčes.

Zdaj rastoče gobe, ki smo jih v našem listu opisali (jurček, majska kolobarnica, turek, brezovka in smrčki ali mavrahi), se smejo vsi sušiti (turki in brezovke brez kocenov). Ko bomo opisovali užitne gobe, ki bodo začele pozneje rasti, bomo obenem navedli, če se smejo sušiti, odnosno, kako se dado najboljše porabiti.

Omenimo naj še, da je treba gobe pred kuhanjem oprati z vročo vodo in to vodo odliti. Ni pa dobro, da je voda za pranje gob prevroča, ker gre na ta način preveč redilnih snovi v nič. Tudinaj bo pranje v vroči vodi hitro, saj je jasno, da bi se izgubilo preveč redilnih snovi, Če bi se gobe ne vem kako dolgo namakale. Le smrčke je treba popariti s kropom, da odstraniš iz njih strupeno helvelsko kislino.

Gobjl prašek

O tem smo že govorili. Za prašek so uporabne vse užitne gobe. Treba jih je le temeljito posušiti, kar je mogoče v vroči krušni peči ali na štedilniku. Ko so čisto trde, jih zmelješ v kavnem mlinčku, ki pa mora biti za to opravilo tako očiščen, da nima nikakega duha po kavi. Kavni in gobov duh se ne skla-

data. Na srce pa je treba vsem gobarjem položiti, da morajo biti gobe za prašek posebno dobro očiščene vse prsti in druge gozdne navlake. Prašek shraniš v majhnih kozarcih, ki so dobro prevezam s pergamentnim papirjem.

Gobji prašek je še posebno dober, če ga napraviš iz različnih užitnih gob. Prašek rabiš kot dodatek za juhe in prikuhe. Izredno okusna je tudi mesena juha, če ji dodaš primerno količino praška. Vzame se navadno polna žlica praška na osebo.

Gobji izvleček

Dobro očiščene gobe razrežeš na drobne listke in kuhaš v prav neznatni količini slane vo-

Kapčasti smrček (mavrah) je prav tako užiten kakor drugi smrčki. Treba ga je prav tako kakor ostale smrčke pred porabo dobro popariti in to vodo odliti. S poparjen jem se izloči iz smrčkov strupena h«lvelska kalina

de toliko časa, da razpadejo. Nato vso to snov pretlačiš skozi sito in dalje kuhaš, da nastane gosto tekoča tekočina. Kuhaj pa jih v lončeni posodi ali vsaj v dobro pološčenem loncu. Izvleček hrani v kozarcih, ki jih zapreš z zamaški in čez nje še s pergamentnim papirjem.

Gobji izvleček, ki ga lahko napraviš iz vsake užitne gobe, se da odlično porabiti v kuhinji. Predvsem ga rabiš kakor prašek za juhe

in omake, a tudi kot dodatek k raznim mesnim jedem in ribam. Če imaš slabše meso, ga zelo izboljšaš z gobjim izvlečkom. Če hočeš naglo napraviti juho, vliješ na primerno količino gobjega izvlečka, zlasti takšnega, ki ja narejen iz več vrst užitnih gob, primerno slanega kropa, pa imaš juho za silo. Zraven daš opečen bel kruh. Ker belega kruha zdaj ni, si moraš pomagati s krompirjem. Zato skuhaj krompirjevo juho in ji dodaj izvleček.

Uporaba svežih in suhih gob

Večina ljudi ima gobe najrajši v juhi. Poznamo dolgo vrsto gobjih juh (iz svežih in suhih gob); to se pravi, da skoro vsaka gospodinja po svoje napravi gobjo juho. Po mestih gostje prav dobro vedo, v kateri gostilni se dobi odlična gobja juha z ajdovimi žganci. Iz svežih in suhih gob lahko napraviš razne prikuhe in omake, a za pečenje in praženje se morajo rabiti le sveže gobe, pa ne vse, ki so užitne. Ko bomo v prihodnih številkah prinašali razne gobje recepte in opisovali nadaljne užitne gobe, kakor pač bodo začenjale rasti, bomo tudi navajali njih najboljšo uporabo. Od pomladanskih gob, ki smo jih že opisali, so vse dobre za juho in prikuhe, za pečenje in praženje pa zlasti jurčki, turki in brezovke.

NE ZNA RAČUNATI

Mihec ne ve, koliko je dvakrat tri, pa ga učitelj zapre za pol ure.

Ko pride tako pozno domov, <»a še mati okara. Mihec ves v solzah pripoveduje svojo nesrečo.

»Rekel bi bil, da je šest, pa bi bilo dobro,« mu reče mati.

»Saj sem mu rekel celo deset, pa mu še nI bilo zadosti...« se odreže Mihec.

KDOR JE VEČJI BEDAK

A. »Cesnovec je bedak, ki nima para na svetu. Prodal bi medvedjo kožo prej, kakor bi ubil medveda.«

B: »Ta bi baš ne bil tako neumen. Mislim, da bi bil neumnejši oni, ki bi tako kožo kupil.«

DVOUMNA HVALA

Posestnik: »Prav lepa hvala, gospod odvetnik, svojo pravdo sem gladko dobil!«

Odvetnik: »Ali sem vas jaz zastopal?«

Posestnik: »Ne, zastopali ste mojega nasprotnika ...«

je imel dovolj vzrokov. Priznal je šele potem, ko so ga bili izdali prstni odtiski, da je oropal barona Schmelinga. Uro so našli pri njem. Denar z listnico vred da je vzel, ker je bil v hudi stiski. No, s pismom je hotel še zaslužiti pri baronici Schmelingovi in pri vas. Seveda ne prizna, da je bilo to izsiljevanje. Rop in izsiljevanje. Kaznovan bo temeljito!«

Na Leonovem obrazu sta se pojavili ogorčenje in začudenje: »Na pričevanje takšnega človeka ste me zaprli?« Globoko razburjenje se je čutilo v teh Bergmannovih besedah.

»Da, na to pričevanje, gospod Bergmann!« Z rezko hladnostjo je govoril preiskovalni sodnik. »To pričevanje namreč soglaša z našimi indiciji in z vašim lastnim priznanjem v vsem razen v vaši trditvi, da ste pred umorom zbežali iz kapele... Gospod Bergmann, če bi bilo to res, bi bila morala biti v kapeli še neka tretja oseba, ki je oddala strele, ko ste vi zbežali proč. Kdo naj bi bil ta tretji? Neki neznanec seveda. Ali pa morda trdite, da je bila ta oseba omenjena nova priča, to se pravi vaš izsiljevalec?«?

»Če bi bil jaz sodnik, bi to možnost vsekakor tudi upošteval,« je mirno odvrnil Leon.

»Ne morem je upoštevati,« se je drl sodnik, razburjen zaradi Leonovega mirnega govorjenja, »ker je vse čisto jasno! Dejstvo je, da je možak tekel za vami. Po vašem bi bil torej moral poprej še naglo planiti v kapelo in umoriti barona Schmelinga, za kar pa ni imel nikakega vidnega razloga. Če bi ga bil možak že spočetka hotel oropati, bi

Zuchhold:

Smrt ob polu

Kriminalni roman

Bergmann je stopil korak nazaj skrajno začuden. »Priznam naj? Kaj niste rekli, da imate pričo, ki je videla umor? Če je tako, pričakujem, da me boste izpustili!«

Grosserju je udarila kri v obraz. Ta nesramnost! »Gospod Bergmann, lahko pričakujete, kar hočete! Priča vas je spoznala. Jutri jo boste videli. Dotlej imate čas, da premislite, ali vam tajenje lahko še kaj koristi. Res ne razumem vaše komedije. Zadeva je vendar jasna ko beli dan. Saj nismo otroci. Torej priznajte zdaj.« »Povedal sem vam resnico « »Vi še tajite, čeprav so vas videli pri dejanju?«

»Umora nisem izvršil, zato me nihče pri umoru ni mogel videti.«

»Prečital vam bom, kaj je priča, ki vas je videla, izpovedala. Dajte zapisnik sem,« je zaklical Grosser jezno pisarju

»Torej, gospod Bergmann! Osebne podat-"ke priče bom izpustil. Priča je izpovedal: V petek popoldne sem šel iz Braunsbada v Zehlen, da bi na Schmelingovem posestvu dobil delo. Hodil sem po gozdni poti. Na griču, kjer stoji kapela, sem zagledal gospoda barona Schmelinga. Razjahal je bi! pravkar konja, privezal žival k drevesu in stopil proti kapeli. To se mi je zdelo čudno, ^ogledal sem za njim. Mislil sem si, po kaj je le prišel gospod baron semkaj. Pri tem

sem tudi sklenil, da ga kar tu vprašam zaradi dela. Ko sem tako korakal za njim, sem zaslišal več strelov naglo drugega za drugim. Začel sem teči in sem kmalu prispel do kapele. Tedaj pa sem že zaslišal iz kapele krik in padec. Takoj nato je planil iz kapele človek, in sicer iz stranskih vrat, ter jo ucvrl čez travnik proti gozdu. Stekel sem za njim, a ga nisem mogel dohiteti, tako naglo je bežal. Ko je preletel gozd, jo je ubral po travniški poti proti vilam ob pokopališču. Videl sem, v katero hišo je šel. Pozneje sem vpraša! otroke, kdo ima tisto stanovanje v najemu. Povedali so mi, da stanuje tam odvetnik Bergmann. Ko sem ga bil zasledoval skoro do hiše, sem se spet spomnil na barona Schmelinga. Morda je še živ, sert si mislil, in mu lahko pomagam Hitro sem se vrnil h kapeli, toda baron Schmeling je bil že davno mrtev.«

Sodnik je prenehal brati in je uničujoče pogledal Bergmanna. »No, kaj pravite zdaj?«

Leon Bergmann, ki je bil spet zapadel v svojo staro ravnodušnost, je skomignil z ramami. »Jaz bi kot sodnik smatral za zelo čudno, da se je ta priča, ki zna vse tako natanko opisati, javila šele zdaj.«

»Tak ugovor vam v tem primeru ne more koristiti,« je odvrnil preiskovalni sodnik Grosser. »Možak ni prav nič govoril, za kar

Novice

* Izkazujte čast vojaškim zastavam! Kljub ponovnemu opozorilu se še vedno dogaja, da nekateri ljudje ne izkazujejo vojaškim zastavam časti, in sicer zaradi nevednosti. To se je pokazalo tudi na veliki vojaški paradi na bin-koštno nedeljo. Opozarjamo ponovno vse prebivalstvo, da je treba izkazovati vojaškim zastavam čast; če koraka mimo četa vojakov z zastavo, se je treba odkriti.

* Zahvala za velikodušno pomoč. Ekscelenca Visoki Komisar se je ob priliki svojega obiska v ljubljanski bolnici 26. maja prepričal o bednem stanju bolnikov in velikodušno odredil, da se temu stanju nemudno odpo-more. Da se to izvede, je bil 1. junija odprt pomožni kirurški odelek v prostorih novozgrajenega kirurškega paviljona. Za tako naglo rešitev neznosnih razmer, pod katerimi so trpeli dolga leta tako bolniki kakor zdravniki, je dolžna Visokemu Komisarju globoko zahvalo vsa Ljubljanska pokrajina. Posebno hvaležna pa je bolniška uprava, ker ji je šele odlok Visokega Komisarja dal sredstva in možnost za odpravo teh razmer in izročitev novega paviljona prometu.

* Izvrševanje oblasti v Ljubljanski pokrajini. Uradna »La Gazzetta Ufficiale« objavlja zakonsko odredbo, s katero se do na-daljnega na ozemlju Ljubljanske pokrajine daje zakonita moč odlokom, ki jih je izdala italijanska zasedbena oblast. Visoki Komisar izvršuje odredbe, ki so jih izdala zasedbena oblastva.

* Pol milijona lir za družine vojakov na bojiščih. Duce je sprejel senatorja Tournona, predsednika Turinske hranilnice, ki mu je pri tej priliki izročil 500.000 lir za podpore pomoči potrebnim družinam vojakov iz Turinske pokrajine.

* Visoki Komisar za Dalmacijo pri svetem očetu. Sveti oče Pij XII. je 5. junija dopoldne sprejel v zasebno avdijenco Visokega Komisarja za Dalmacijo Giuseppa Bastianinija in njegovo družino.

* Komisariatsko nadzorstvo nad glavno bratovsko skladnico. Po odredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino se glavna bratovska skladnica se sedežem v Ljublja^ ni postavlja pod nadzorstvo Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Za izredne upravne posle je potrebna prejšnja odo-

ne bil prej tekel za vami. Ne, ne, vi ste streljali, saj smo našli tamkaj vaš revolver, in ko ga niste zadeli, ste ga zabodli.«

»Jaz sploh nisem streljal.«

»Gospod Bergmann, tega vam nihče ne verjame. Nobena oseba, ki je prišla za vami, bi ne bila utegnila, postaviti se na prostor, na katerem ste vi stali, pobrati vaš revolver in streljati v Scbmelinga. Medtem bi bil baron kapelo že davno zapustil. Po vrhu tega pa pomislite na to, da vam je možak takoj sledil. Če bi vam ne bil takoj sledil, bi vas nikakor ne bil mogel zasledovati skozi gozd, ker bi bil prej izgubil sled za vami.«

»Saj sploh nisem tekel skozi gozd na travniško pot. Te poti sploh ne poznam.«

»Tudi tega vam ne verjamem. Če bi se bili vračali v mesto po navadni poti, kjer zmerom hodijo ljudje, bi vas bil kdo videl. Jasno je, da ste tekli po travniški poti. O tem pač ne bova izgubljala besede.«

Sodnik je stopil k oknu in nekaj časa gledal zamišljeno skozenj. Nato se je naglo obrnil k Leonu. »Ali že hočete priznati?«

Vzravnan in z vročo jezo v očeh je stal odvetnik pred njim. Skozi zobe je stisnil svoj »Ne!«

»Potem sva za danes končala, gospod Bergmann.«

Sunkovito se je obrnil sodnik k svojim aktom in se ni zmenil več za jetnika, ki ga je paznik spet povedel v njegovo celico. Zunaj je prišel mimo Bergmanna komisar Bu-tow, ga pozdravil in sočutno pogledal moža, ki je z velikim obupom v očeh kakor omamljen omahoval za paznikom.

britev komisariatskega odposlanca. Za komi-sariatskega odposlanca se postavlja g. inž. dr. Tullio Seguiti.

* V Mostar je prispel italijanski konzul. Na binkoštno soboto je prispel v Mostar dr. Milucci, ki je postavljen za konzula Kraljevine Italije.

* Okoli 800 dijakov je v Ljubljani končalo gimnazijo. Letos je bila osmošolcem na vseh ljubljanskih gimnazijah prihranjena matura. Izredne razmere so onemogočile dijakom pripravo za težavni zrelostni izpit. Tako zapuščajo šolo z izpričevali, za katere se ni bilo treba zadne mesece šolskega leta noč in dan učiti. Pet ljubljanskih zavodov, ki so imeli osmi razred, je poslalo letos svoje gojence v svet brez zrelostnega izpita, toda na šestem bodo pa vendar imeli maturo. Je to mestna ženska realna gimnazija na Bleiweisovi cesti. Ker je mestna in ne državna, ne uživa tistih posebnih pravic in so se njene gojenke morale pripraviti na maturo, ki se je začela v ponedeljek. Brez mature je dobilo letos v Ljubljani 646 osmošolcev in osmošolk zrelostna izpričevala. Če prištejemo k tem še privatiste in gojenke mestne ženske realne gimnazije, ki morajo delati maturo, vidimo, da bo letos končalo v Ljubljani srednje šole nad 800 mladih ljudi. Je to visoko število, ki precej presega številke prejšnih let.

* Novi sodni tolmač. Za stalnega sodnega tolmača za italijanski, nemški in srbohrvat-ski jezik je imenovan g. Rafael Mahnič, ban-ski svetnik pri Visokem Komisariatu v Ljubljani, stanujoč v Ljubljani, Gradišče 10-111.

* Zadna pot Cirila Pirca. V soboto popoldne je ob številni udeležbi občinstva nastopil nekdanji kranjski župan, zaslužni narodni delavec g. Ciril Pire svojo poslednjo pot iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Poleg žalujočih svojcev se je k pogrebu zbrala množica njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev, da izkažejo posledno čast možu, ki si je s svojim javnim delom zaslužil trajen spomin. Njegova krsta je bila obložena s kupom krasnih vencev, med katerimi je bil tudi venec njegovega osebnega prijatelja, bivšega ministra dr. Alberta Kramerja. Pogreb je nazorno izpričal, kako priljubljen in spoštovan je bil Ciril Pire med nami.

* Smrt uglednega duhovnika. V Središču ob ob Dravi je umrl nedavno zadet od srčne kapi koroški župnik iz Kotmare vasi g. Janko A r n u š, odličen kulturni delavec, človek plemenitega značaja in širokega obzorja. Po svetovni vojni se je posebno odlično udejstvoval v Glasbeni Matici v Mariboru in je bil

Butow je stopil v sodnikovo sobo.

Grosser ga je veselo pozdravil. »Dobro je, da ste prišli. Vaše ugotovitve o prstnih odtiskih so nam odlično služile. Tu je priznanje možaka, ki ste ga včeraj aretirali.«

Butow je prebral pismo zelo počasi. Videlo se je, da je med branjem premišljal.

»Nevaren človek,« je rekel nato. »Bil je že kaznovan zaradi krive prisege in vloma. V času umora je bil brez dela. Prav lahko bi mu pripisal umor.«

»Seveda, seveda,« je odgovoril Grosser nekoliko užaljeno. »Umor bi mu že lahko pripisal, toda ne umora barona Schmelinga. Mislim namreč, da je v tem primeru preveč dokazov proti Bergmannu...«

Butow je skomignil z ramami.

»Dragi Butow, res vas ne razumem. Vi navadno niste tako malenkostni. Da niste v Bergmannovem stanovanju našli ne bodala in ne suknjiča, na katerem bi manjkal odtrgani gumb, še ni zadovoljiv dokaz za Bergmannovo nedolžnost. Kaj ne?«

»Gotovo ne,« se je smehljal Butow spričo Grosserjeve vneme. »Razen tega pa se je moral gumb, kakor je izjavil izsiljevalec Recho, odtrgati z Rechovega suknjiča takrat, ko je odvrgel izpraznjeno denarnico.«

»Da. Recho torej, kakor vidite, ne more priti v poštev kot morilec.«

Na čelu Butowa se je napravila zamišljena guba. »Vendar pa bi zelo rad videl tisti suknjič, gospod sodnik. Suknjič, ki ga ima Recho na sebi, ni tisti. A Recho sam trdi, da drugega nima. Rekel je tudi, da sploh nima ničesar drugega kakor to, kar nosi na sebi in kar ima v žepih. Po lastni izjavi je

celih 15 let predsednik pevskega zbora Glasbene Matice. Lahka mu bodi ljubljena zemlja!

* Smrt uglednega ljubljanskega brivskega mojstra. Brivski mojster g. Ivan Kapus je bil od svoje mladosti do zadnih dni skoro zmerom enak. Prav nič se mu niso poznala leta. Do konca svetovne vojne je imel svoj brivski salon v Celju, kjer je nekaj časa s svojo ranjko ženo vodil tudi restavracijo v celjskem Narodnem domu. Kmalu po svetovni vojni se je naselil v Ljubljani, kjer si je uredil brivski salon v Frančiškanski aliči. Nedavno si je zaželel počitka in je nameraval svoj salon oddati v druge roke. Toda preden si je mogel privoščiti počitek, ga je zadela nesreča. Na nekih stopnicah mu je spodrsnilo, padel je in se občutno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga ozdravili in je lahko spet hodil po ljubljanskih ulicah, kmalu pa so nastopile posledice notranjega zastrupljenja, ki jim je Ivan Kapus podlegel Naj bo Ivanu Kapusu kot zmerom zavednemu slovenskemu mojstru ohranjen lep spomin!

* Smrt Jožka Pogačnika. Ko je nasta71 vojna, je s tisočerimi drugimi šel tudi Jožki Pogačnik. Poklican je bil v Boko Kotorsk kot rezervni intendantski mornariški po • polkovnik v p. Vrnil se je, toda prišel je ' domovino na smrt bolan. Ob bombnem n padu na Boko Kotorsko je Jožko Pocačn : iskal zavetja v nekem zaklonišču in tedaj f 1 je pripetila nesreča, ki je povzročila prezgodno smrt tega plemenitega moža. Ko je skočil v zaklonišče, si je zlomil nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Hercegnovem in mu takoj nudili zdravniško pomoč. Zlomljeno nogo so mu dali v mavec, toda bila je zastrupljena. Pripeljali so ga v Ljubljano. V Šlajmerjevem domu je umiral. Junaško je prenašal trpljenje z zavestjo, da umira ■>' ljubljeni domovini. V soboto popoldne ga jo trpljenja rešila smrt. Jožko Pogačnik se je rodil 1. 1889, v Podnartu na Gorenjskem. Bil je iz rodu uglednih vitezov Pogačnikov. Njegov oče Josip vitez Pogačnik, veleposestnik v Podnartu, ki je umrl pred devetimi leti, je bil prvi predsednik nekdanje prve vlade za Slovenijo. Prvorojenec Jožko se je po maturi posvetil vojaškemu poklicu. Od leta 1907 do 1. 1921 je služil v vojni mornarici. L. 1921 je bil upokojen kot mornariški podpolkovnik. Od tega leta naprej je bil pri glavnem ravnateljstvu Trboveljske premogo -kopne družbe na Dunaju. Prišel je v Ljubljano, ko se je družba semkaj preselila, in je bil 1. 1932. imenovan za njenega glavnega

takšen prišel v Berlin ter prebil noči na železniških postajah in v Živalskem vrtu.«

»To je vendar brez pomena. Za svoj rop in izsiljevanje bo mož kaznovan, pa naj bo njegov suknjič takšen ali drugačen. Morilec pa Recho ni. Pri tem ne smemo pozabiti glavnega krivca. Pomislite, Bergmann tudi zdaj po Rechovi izpovedi, še zmerom zatrjuje svojo nedolžnost!«

»No, kaj pa, če je Rechova izjava brez vrednosti, gospod sodnik?«

»Nimam pravice, dvomiti vanjo,« je od vrnil Grosser jezno. »Moje mišljenje nI, da je izpoved neizobraženega in že prej kaz novanega človeka manj vredna od izpovedi izobraženega odvetnika. Takih razlik nc delam med stanovi. Hočem biti pravičen.«

Butow je nekaj časa molčal in vzdihoval. Nato je menil: »Ta primer je vsekakor lo težaven.«

»Zame in tudi za državnega tožilca nO več. Ta je čisto mojega mišljenja. Državni tožilec bo sestavil obtožbo proti Bergman* nu. Vse potrebno tvorivo je že zbrano. Za« deva pride na vrsto na prihodnem porotnenj zasedanju. Torej v dveh do treh tednih.«

»Pro%im vas, da mi dovolite v tem časj nadaljevati iskanje bodala in suknjiča, g<£ spod sodnik.«

»To je vendar čisto nepotrebno.«

»Že mogoče,« je odvrnil Butow suKo. »Morda pa le najdem koga, ki je videl, do je imel Recho takšno bodalo v rokah...«

»Brez pomena.« Preiskovalni sodnik si je segel v lase in se začel nemirno premikati po stolu. Tale Butow je danes siten. Name« sto da bi mu pomagal, je zadevo še bolj za-

tajnika. Rajnki zapušča žalujočo soprogo, Sva sinčka in hčerkico. Plemenitemu možu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!

* Jakob Zalaznik je umrl. Na svojem domu na Prulah v Ljubl/jani je (umrl za srčno kapjo znani bivši ljubljanski kavarnar gosp. Jakob Zalaznik. Štel je šele 51 let in ie bil znana ljubljanska osebnost. Po svojem očetu, prav tako spoštovanem slaščičarju in neku, je že pred vojno prevzel obrt in si med vojno pridobil tudi kavarniško koncesijo. Svoj gostinski obrat je vodil dolga leta nrav vzorno in ni ga skoro bilo Ljubljančana, ki ne bi bil njegov gost. Pred leti se je pokojnik umaknil v zasebno življenje, obrt pa je prepustil svojemu mlajšemu bratu. Blagi okojnik, ki pač ni imel sovražnikov, zapušča razen globoko žalujoče vdove dva nedorasla otročiča. Bodi rajnkemu ohranjen blag soomin, žalujoči družinici pa naše sožalje!

* Določitev cen jajcem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu naredbe 17. z dne 9. maja 1941-XIX dodatno k ceniku št. 1 z istega dne nasledne maksimalne cene za sveža jajca: na drobno: jajca (nad 58 g) 2 din ali 0.60 lire, jajca (pod 58 g) 1.75 din ali 0.53 lire; na debelo: (v prodaji pri pridelovalcih in trgovcih): jajca nad 58 g) 1.75 din ali 0.53 lire, jajca (pod 58 g) 1.50 din ali 0.45 lire. V Ljubljani, dne 7. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli.

* Poštni promet s Črno goro. Dovoljen je sprejem navadnih pisemskih pošiljk za Črno goro.

* Podaljšanje veljavnosti maksimalnega cenika. Po odredbi Visokega Komisarja se do nadaljnje odredbe podaljšuje maksimalni cenik št. 1., objavljen v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 14. maja. Maksimalni cenik ostane v veljavi dotlej, dokler se ne nadomesti z drugim.

* Obnovitev novomeške meščanske šole. Goriška izdaja »Gazzettina« poroča, da je g. Visoki Komisar odredil takojšen začetek del za obnovitev mežčanskošolskega poslopja v Novem mestu, ki je bilo od nemškega letalskega napada na veliki teden močno razdejano. Poslopje bo nanovo pozidano tako, da bo še mnogo lepše, kakor je bilo prej. Pouk Be bo že z začetkom šolskega leta lahko v redu nadaljeval. Prav tako je Visoki Komisar poveril posebno komisijo strokovnjakov za popravilo cest, ki so bile v vojni znatno poškodovane.

Moka za novomeški okraj. Prevod v Ljub-Jjani je za novomeški okraj poslal 30.000 kg

pletel s svojimi neštetimi pomisleki. »No, da,« je rekel sodnik nato, »pa nadaljujte svoje preiskave. Ne nasprotujem vam. Kar dogovorite se z državnim tožilcem. Sicer pa, četudi doženete to, kar želite dognati, se taoje prepričanje ne bo omajalo. Takšno bodalo vendar lahko ima vsakdo...«

»Gre samo za to, ali je Recho bodalo potem skril. Če je to storil, je pač moral imeti vzrok.«

Sodnik Grosser je planil po koncu. »Kje pa boste iskali tisto bodalo? Morda v Berlinu?« Omalovažujoč nasmešek se je pokazal okoli njegovih ust.

»Ne, najprej v Braunsbadu med delavci.«

»Želim vam mnogo sreče. Zdaj pa moram k tovarišu Schieflerju. Sicer pa sem prepričan, da se bo Bergmann v nekaj dnevih omehčal in vse priznal. Zato si delo lahko prihranite. Zbogom!«

»Zbogom, gospod sodnik!«

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Skozi štirinajst dni so prinašali berlinski dnevniki v kratkih presledkih tale oglas:

»300 mark

Tista oseba, pri kateri je bli 8. aH 9. tega meseca shranjen zavitek z listinami na ime Viljem Recho, se nujno naproša, da odda za nagrado 300 mark ta zavitek gospodični Linckeje-vi, Keplerjeva cesta 18, III.«

Ta oglas, ki je bil v zadnih dnevih pred glavno razpravo proti Leonu Bergmannu na rdečih listkih nalepljen na plakatnih tablah

moke. En vagon te moke je prispel v Novo mesto in je določen za novomeški okoliš, en vagon pa je ostal v Trebnjem, kjer ga bodo razdelili v tamkaj šnem okolišu.

* Odposlanstvo prekmurskih visokošolcev v Budimpešti. V začetku maja je tričlansko odposlanstvo prekmurskih visokošolcev, ki so bili včlanjeni v Klubu prekmurskih akademikov in v Akademskem društvu »Zavednost«, predala na ministrskem predsedništvu madžarske vlade resolucijo, ki se je tikala gospodarskih in kulturnih vprašanj Prek-murja in ki je bila naslovljena na ministrskega predsednika g. dr. Bardossyja. Odposlanstvo je sprejel svetnik ministrskega predsednika g. dr. Bella Pal, ki se je z akademiki razgovarjal v srbohrvaščini ter jim je zagotovil razumevanje madžarske vlade za vsa vprašanja Prekmurja.

* Pogum italijanskega vojaka. Nedavno popoldne so doživeli ljudje na Tržaški cesti blizu milarne nemalo strahu. Od Viča proti mestu je pridrvel splašen konj. Očitno se je ustrašil tramvaja, pa se je odtrgal od voza in je od-divjal po cesti z odlomi j eno ojnico, ki je z velikim ropotom udarjala ob cesto. Splašeni konj je na srečo drvel po sredi dokaj široke Tržaške ceste, ljudje pa so se prestrašeni stiskali k zidom in ograjam. Nihče si ni upal ničesar ukreniti. Pri Stan in domu pa ga je opazil italijanski vojak, ki je takoj stopil proti podivjani živali in jo z lahkoto ukrotil. Prestrašeni ljudje so takoj hvaležno obstopili pogumnega vojaka, ki prvi trenutek ni vedel, kaj bi s konjem, ki je bil tedaj že povsem krotek. Celo zadevo je naposled rešil lastnik, ki se je pripeljal na kolesu za pobeglo živaljo.

* Prekomorski parniki na Donavi. Donava je važna prometna žila zlasti na jugovzhodu Evrope. Po nji namreč lahko vozijo veliki parniki. Madžarska donavska parobrodna družba ima v prometu več večjih parnikov. Med njimi je največji njen najnovejši 12.000 tonski parnik, ki vozi na progi Budimpešta, Bližni vzhod, Palestina, Turčija, Egipt.

* V Srbiji bodo imeli srbske dinarje, Poveljnik nemške vojske v Srbiji je izdal vrsto odredb gospodarskega značaja. Predvsem urejajo te odredbe bančni in denarni promet ter prepovedujejo neupravičeno kopičenje denarnih sredstev. Namesto bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije je bila s posebno odredbo ustanovljena Srbska narodna banka, ki je začela poslovati 3. junija. Srbski narodni banki načeluje guverner, ki mu stoji ob strani posebni poverjenik vlade. Za guvernerja je bil imenovan dr. Milan Radosavljevič, ki je bil že

od 1. 1935. do 1.1939. guverner Narodne banke kraljevine Jugoslavije in je ta položaj znova zavzel letos januarja. Za vladnega poverjenika pri Srbski Narodni banki je imenovan zastopnik nemške banke Schonden. Bivši jugoslovanski dinarji bodo zamenjani za srbske dinarje, in sicer tako, da ostane vrednost dinarja ne-izpremenjena.

* Poštni promet Nemčije z Beogradom in Atenami. Dovoljeno je spet pošiljati iz Nemčije pisma, dopisnice in liste v Beograd in y Atene, medtem ko za druga mesta Srbije in Grčije to dovoljenje še ni bilo izdano.

* Pod meščansko šolo v Novem mestu nI bilo municije. Krajevni činitelji so domnevali, da je bila pod ruševinami meščansko-šolskega poslopja topovska municija bivše jugoslovanske vojske. Iz tega razloga so pred pogorišče tudi postavili tablo z napisom, da je stikanje po ruševinah nevarno. Te dni pa so ruševine natančno preiskali in ugotovili, da pod njimi ni bilo nikake municije in da zato tudi tam ni bilo nobene nevarnosti za življenje in premoženje stanovalcev sosednih hiš.

* Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani

poziva one svoje člane v Ljubljanski pokrajini, ki imajo svoje čebele na ozemlju, zasedenem od nemške oblasti, naj se zglase ne-mudno v društveni pisarni na Tyrševi c. 21, da Jim izposluje dovoljenje za prevoz čebel.

* Položaj v Beogradu. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja zanimive podrobnosti o položaju v Beogradu. Med drugim poroča, da je položaj zdaj že mnogo boljši, kakor je bil prej. Prve dni nemške zasedbe ni bilo v Beogradu niti vode, niti luči. Tudi živil je primanjkovalo. Lakota in kužne bolezni so ogražale mesto. Zaradi posredovanja nemških vojaških oblasti pa ima zdaj že večji del mesta električno luč in pitno vodo. Mnoge trgovine so spet odprte. Očiščevalna dela v mestu se nadaljujejo z mrzlično naglico, pri čemer se uporabljajo vojni ujetniki in 2idje. Zadni so označeni z obveznim žoltim znakom na rokavu. Ugotovljeno je, da so 2idje v Beogradu mnogo številnejši, kakor je bilo to razvidno iz uradnih srbskih podatkov. Jih je namreč 18.000 namesto 6.000, kakor je bilo uradno povedano. Te dni je bilo odprto nekaj kinematografov.

TUJIH GREHOV NE POZNA

Katehet: »Česnovec, ali mi znate našteti devet tujih grehov?«

Dijak: »Tisto pa ne! Pri spovedi se še lastnih ne morem spomniti...«

in je zbujal med radovedneži veliko zanimanje, je bil zadni obupni poskus Rone in Butowa za rešitev odvetnika pred obsodbo.

Načrt je izviral od Butowa. Ime Rone Lin-ckejeve je postavil pod oglas zato, da bi prizadeti ne slutil v ozadju policije. Sicer ni bil v Braunsbadu dobil nikakih vidnih dokazov za Rechovo krivdo, toda to, kar je dognal, je sum v njem vendarle povečalo. Butow je zdaj vedel, da so delavci v Braunsbadu videli Recha zmerom v ogolje-nem žametastem suknjiču, ki ga je gotovo prinesel s seboj v Berlin, čeprav ga pri aretaciji ni imel na sebi. Dalje je Butow dognal, da je Recho nosil svoje reči v zavitku s seboj. V tem zavitku so gotovo tudi njegove listine, o katerih je potepuh pri aretaciji rekel, da jih je izgubil. Toda Bu-tow je vedel še neko drugo dejstvo, katero je za enkrat pridržal zase in katero se bo koristno izrabilo šele, če bo našel Re-chov zavitek in v njem pričakovane predmete.

Butow je sedaj vedel, da je enemu izmed italijanskih delavcev, ki so bili v Braunsbadu zaposleni pri tlakovanju ceste, dan

Ered umorom izginil bodalu podoben nož.

»elavec tega ni razglasil v javnosti, ker se je bal, da ne fc>i bil sam osumljen umora.

Dan je minil za dnevom, a p zavitku fii bilo sledu. Rona Linckejeva je prejemala . pisma glede iskanja zavitka In k hjej So • prihajali obiskovalci s starimi Mv^ki i£, »ih delov Berlina, toda iskaneM zavitki ftl bilo tned njimi. Prav tako je Butov? bre* ; uspeha brskal s svojimi uslužbenci po raznih beznicah in kleteh, kjer se je zbirala

zločinska drhal.

Tako je minil čas brez uspeha. Dan razprave je nastopil. Rona Linckejeva je prebila mučne ure čakanja v sobi za priče. Sele opoldne se je začelo zasliševanje. Rona jet slišala, kako so poklicali ime lesnega delavca, ki je bil našel mrtvega barona. Izvedela je, da so tudi Recha privedli iz zapora. Elizabeta Schmelingova je šla ošabna ln bleda mimo nje v dvorano. Prišla je tudi bivša Leonova gospodinja iz Braunsbada, gospa Zimmrova. Bežno je pogledal v sobo Bu-tow in jo pozdravil. »Ni verjetno, da boste danes prišli na vrsto, gospodična Linckejeva. Strašno počasi teče razprava.« "Rona je vzdihnila. Njen pogled je preletel veliko množico prič, ki so enako kakor ona čakale poziva sedeče na stolih, nekat®> re z razdolgočasenimi obrazi, druge pa kle« petajoče neobzirno kruto o umoru in o Leonu Bergmannu.

»Nikar ne izgubite poguma, gospodična Linckejeva!« ji je zašepetal Butow. »Do ji*1 trišnjega dne se lahko še marsikaj zgodi Porotnikom bom že dovolj pojasnil, kakšen ptič je Recho. Pa tudi zgodbo o bodalu jim bom povedal. Trikrat si bodo premislili preden ga bodo spoznali za krivega. Zdaj pa moram v porotnO dvorano.«

Rona je zdaj $pef sfdela sama sredi jih ljudi, izmed katerih go fp ženske gjida pogledovale, a moški eo neobzirno mm vafijo. Vrsta prič je jpa kmalu nato

(Dalje.)

* Po šest jajc za 10 dinarjev so v četrtek dobile ljubljanske gospodinje na mestni tržnici. Samo ta dan je bilo oddano 11.000 jajc prebivalstvu. Eno četrtino te množine so dobili bolniki po bolnišnicah in socialnih zavodih. Jajca so trgovci pripeljali čez mejo Ljubljanske pokrajine.

* Kap ga je zadela, ko je kadil pipo. V Big-lianuru pri Vernelliju so našli 82 letnega -i-sestnika Karla Grassinija mrtvega v njegovem gozdu. Kakor je ugotovila preiskava, je Grassinija zadela kap, ko je pravkar kadil pipo. Padel je tako, da je goreča pipa zanetila listje pod njim in mu je truplo skoro čisto zoglenelo.

Nevaren požar na Ježici. Nedavno se je nad poslopji posestnika in upokojenega železničarja Josipa Avbija sredi Ježice dvignil dim. V nekaj minutah je bila velika šupa s hlevom in drvarnico zavita v ogenj. Domači in sosedje so začeli reševati iz ogroženih poslopij, kar se je dalo rešiti. Takoj so bili na mestu tudi gasilci z Ježice in kmalu za njimi še gasilci iz Stožic. Posrečilo se jim je požar omejiti ter rešiti stanovanjsko poslopje. Iz hleva so ljudje rešili vso živino, iz šupe pa orodje in vozove. Škoda je precejšna. Kako je požar nastal, se še ni dalo ugotoviti.

* 138 tisočakov je zgorelo v peči. Zagreb-čanka gospa Kalanova, stanujoča v Gundu-ličevi ulici 19, je shranila 138 tisočakov čez poletje v peči. Njen sin Boris, ki tega ni vedel, pa je te dni nekaj zažigal v peči. Tisti trenutek je Kalanova stopila v sobo, planila k peči in izvlekla iz nje omot. Tako se ji je posrečilo rešiti nekaj denarja, ki pa je ožgan. Ta nesreča naj bo svarilo tistim, ki lahkomiselno skrivajo denar na mestih, kjer ga lahko doleti ogenj ali pa se ga lotijo miši.

* Srbski krivci za vojno bodo postavljeni pred posebno sodišče. Ministrski komisar za pravosodje v zasedenem srbskem ozemlju je po radiu sporočil, da bodo vsi Srbi, ki so krivi vojne z Nemčijo, prišli pred posebno sodišče.

* Plin je zanetil požar. Nedavno popoldne so bili ljubljanski gasilci poklicani na Tyrše-vo cesto v hišo, kjer imata pasarsko delavnico brata Zmuca. V delavnici so imeli varilni aparat na karbid. Nenadno pa se je plin vnel in ognjeni jeziki so zajeli delavnico. Pri tem je plin precej ožgal pasarska pomočnika Mi-količa Cirila in Remca Rajka, ki sta imela opravka pri varilniku. Oba poškodovanca so takoj odpeljali v bolnišnico. Ljudje, ki so priskočili na pomoč, so že sami v kali udušili ogenj, tako da gasilcem ni bilo potrebno nastopiti.

* Ciganska nadlega. Te dni se je nateplo zlasti v vzhodno predmestje Ljubljane spet nekaj ciganov, zlasti žensk, ki so skušale pe-hariti nevedne ljudi. Pri tem so se posluževale kart, prerokovanja iz rok in drugih načinov, da bi prišle do denarja. Na cigane pa je bila takoj opozorjena policija, ki jih je izgnala. Večina ciganov pa se je nekam poskrila. Mnogo se jih je zateklo na Hrvatsko, nekaj pa umaknilo v gozdove.

* Kaznovan navijalec cen mleka. Visoki Komisar je odredil odvzem obrtne pravice in zatvoritev trgovine z mešanim blagom za osem dni Tanku Francu v Ribnici, ker je prodajal mleko po višji ceni, kakor je bilo določeno v veljavnem ceniku. Poleg tega je bil Tanko Franc prijavljen sodniškemu obla-stvu ter se bo proti njemu postopalo po zakonu.

K obisku Ministra za narodno prosveto

Ekscelenca Minister Bottal y družbi z ljubljanskim županom g. dr. Adlešičem

na Gradu

Grenadirji imajo prav dobro godbo

Iz Hrvatske

Poštna hranilnica v Zagrebu. Hrvatska delavska zveza je prepovedala vsako stavko, ker so stavke naperjene proti koristim države. Inozemske terjatve hrvatskih podjetij morajo biti prijavljene v štirih dneh Narodni banki. Kot samostojen državni zavod je bila ustanovljena v Zagrebu Poštna hranilnica.

Verska in kulturna samouprava za muslimane. V Zagrebu se pogajajo predstavniki muslimanov in predstavniki hrvatske vlade za sklenitev posebnega zakona, ki bi zagotovil muslimanom popolno versko in kulturno samoupravo.

54.000 hrvatskih delavcev v Nemčiji. Nemško ministrstvo se je sporazumelo s Hrvatsko glede zaposlitve 54.000 hrvatskih delavcev v Nemčiji. Gre v prvi vrsti za poljske in gozdne delavce, pa tudi za rudarje in delno za industrijske delavce. Nemčija namerava pozneje zaposliti še več hrvatskih delavcev.

Novi protižidovski ukrepi na Hrvaškem. Dne 5. junija so objavili nove protižidovske zakone na Hrvatskem. Predvsem so razglasili, da so neveljavne spremembe imen Zidom, ki so bile izdane po 1. decembru 1. 1918., to je po ustanovitvi bivše Jugoslavije. Vsi tisti Zidje bodo morah uporabljati svoja stara imena v izvirnem pravopisu. Poleg rumenega traka z Davidovo zvezdo in s črko Z na roki bodo morali Židje nositi tudi slično znamenje na zelo vidnem mestu v gumbnici. Za posamezne pokrajine bodo objavili še posebne odredbe. Tako bodo Zidje v Sarajevu, kjer so zelo številni, morali nositi še poseben znak.

Zidje na Hrvatskem. Poglavnik dr. Pavelič je izdal ukaz, po katerem se Zidje izločijo iz književnosti, od časopisja, iz umetnosti, gledališča in filma.

Zaščita prirode na Hrvatskem. Kakor či-tamo v »Hrvatskem ilustriranem listu«, bodo hrvatska oblastva posvetila posebno pozornost zaščiti prirode, še prav posebno lovu in ribolovu. Tako upajo na Hrvatskem spet dvigniti številčno stanje gozdnih živali, kar bo v korist prehrani in trgovini s kožuhovino. Prav posebno pozornost bodo posvetili razplodu velike divjadi: jelenov, srn, gamsov in medvedov, ki jih je še lepo število v Liki in v Bosni.

it Soodnie Štajerske

Zamenjava bivšega jugoslovenskega denarja za državne marke se mora po najnovejši odredbi izvršiti do vštetega 15. junija.

Nemška ljudska šola v Mariboru. V Mariboru je bila te dni svečano odprta nemška ljudska šola, v kateri poučuje 14 učiteljev in učiteljic. Učencev in učenk je pa 1250.

Prijava mesa in masti. Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo na Spodnjem Štajerskem je odredil prijavo mesa in masti. Pristojnemu političnemu komisarju so prijavili zaloge mesa in masti vsi obrati, ki izdelujejo izdelke iz mesa in masti, in vse osebe, ki se pečajo s prodajo mesa in mesnih izdelkov.

Vina in piva ni. Na Spodnjem Štajerskem je zmanjkalo vina. Lanska letina je bila izredno slaba, stare zaloge pa so že izčrpane. Vino, ki se še dobi, je precej kislo in liter stane okrog 40 Din. Zdaj je začelo v Mariboru primanjkovati tudi piva. Večji del potrebe po pivu na Sp. Štajerskem je poprej krila Unionska pivovarna v Ljubljani, ki je imela povsod svoje zaloge. Laško pivo se zdaj po večini izvaža na Hrvatsko, v Mariboru se toči le Tscheligijevo. Tega je tako malo, da ga pivovarna v svoji lastni gostilni toči le za svoje stalne goste, gostilničarjem v mestu in okolici pa ga oddaja dnevno le po eden do dva sodčka. Pivo je tudi dosti slabše kakovosti.

Smrten padec s kolesa. Pri Sv. Jožefu pri Slovenski Bistrici se je pri padcu s kolesa smrtno ponesrečil 671etni železniški upokojenec Jakob Ambrož iz Maribora. Pokopali so ga na magdalenskem pokopališču v Mariboru.

Uradni razglasi

Obvezna priglasitev za priseljence

Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatra za potrebno, da je bivanje priseljencev z drugih ozemelj v Ljubljanski pokrajini v razvidnosti, zato odreja:

Člen 1. Kdorkoli se je od 1. aprila 1941-XIX dalje priselil v Ljubljansko pokrajino s kateregakoli drugega ozemlja izven te pokrajine ali se priseli kasneje, se mora priglasiti občini, kjer se je nastanil.

Člen 2. Priglasiti se morajo tudi tisti, ki so bili pristojni ali so bivali v Ljubljanski pokrajini, so pa odšli pred 1. aprilom 1941-XIX in so se vrnili na bivanje od tega dne dalje ali se vrnejo kasneje.

Člen 3. Prijave iz prednjih členov morajo vložiti tisti, ki so na dan, ko je bila izdana ta uredba, že bivali v Ljubljanski pokrajini, v desetih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, tisti pa, ki se priselijo kasneje, v 48 urah od priselitve.

Člen 4. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno s 500 do 2000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.

Ljubljana, dne 4. junija 1941-XIX.

Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino.

Omejitev rabe svežega govejega in svinjskega mesa

Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na uredbo (o varčevanju z živili) z dne 23. avgusta 1940, ker smatra za potrebno, da se spremenijo določbe o omejitvi porabe svežega govejega in svinjskega mesa:

Čl. 1. Sveže goveje in svinjsko meso se sme prodajati samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Za bolnišnice pa je dovoljeno dobavljati te vrste meso tudi ob drugih dnevih v tednu po predhodni odobritvi Prehranjevalnega zavoda (Prevoda) za Ljubljansko pokrajino.

Čl. 2. Restavracije, gostilne, krčme in drugi taki javni obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom iz čl. 1., samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Noben obrok ne sme obsegati več ko eno mesno jed v teži največ 150 g; ta teža se nanaša na sveže meso (brez kosti).

Čl. 3. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo na govejo in svinjsko drobovje (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranico itd.).

Čl. 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo denarno s 3000 do 15.000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev in z odvzemom obrtne pravice.

ČL 5. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.

Ljubljana, dne 6. junija 1941-XIX.

Visoki Komisar Emilio Grazioli

Dopolnilne določbe glede obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise

Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatra glede na komisariatsko naredbo z dne 30. aprila 1941-XIX (št. 14.) o obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise za umestno, da se izdajo dopolnilne določbe za njeno natančno in enotno uporabo, zato odreja:

Člen 1. Table, razglasi in napisi, izobešeni kjerkoli v javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih, v trgovinah in vobče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti v Ljubljanski pokrajini sestavljeni z dvojezičnim besedilom.

Italijansko besedilo mora biti na prvem mestu v navpični smeri (od zgoraj navzdol) ali *>». v vodoravni smeri (od leve na desno);

poleg tega ne sme biti po razsežnosti manjše in črke morajo biti iste vrste, kakršne se uporabijo za drugo besedilo.

Člen 2. Mimo tega, kar odreja prednji člen, pa je prepovedana raba tujih besed, kakor za table, razglase in napise, tudi za industrijske izdelke, za blago in za poimenovanje ' tvrdk in društev. I

Člen 3. Da se olajša pravilno prevajanje na italijanščino v primerih iz členov 1. in 2. te naredbe, poskrbijo ljubljanska občina in okrajna načelstva za ustanovitev brezplačnih svetovalnic.

Člen 4. Nadomestitve po členih 1. in 2. se morajo opraviti do vštetega 31. julija 1941-XIX.

Table, razglase in napise, ki se v tem roku ne bi preuredili skladno z določbami te naredbe, odstranijo občinske uprave na stroške obveznikov, katerim se poleg tega predpiše denarna kazen od 1000 do 10.000 dinarjev.

Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.

Ljubljana, dne 4. junija 1941-XIX.

Visoki Komisar Emilio Grazioli.

Tretja vaja

Ponovite prvo in drugo vajo. Za silo znate zdaj že brati, vendar čisto dobro še ne.

Izgovarjava samoglasnikov in naglas

Glede naglasa smo že zadnič rekli, da je pretežna večina italijanskih besed naglaše-na na predzadnem zlogu, nekaj jih je na-gtašeno na zadnem zlogu, nekaj na pred-predzadnem zlogu in nekaj na četrtem zlogu od zadaj. Rabijo pa Italijani samo eno na-glasno znamenje, in sicer krativec, po večini za besede, ki so naglašene na zadnem zlogu. Na primer: virtu (izgovori virtu — čednost), re (izgovori re — kralj), citta (izgovori čitta — mesto). Dalje se krativec rabi pri mnogih enozložnicah. Na primer: piu (izgovori pju — več), gia (izgovori dža — že), b (izgovori e — je). Naglašajo se navadno enozložnice, ki se končavajo na dvo-glasnik (dva samoglasnika), in pa enozložnice, katere je treba ločiti od enakih eno-zložnic z drugim pomenom. Malo više smo že navedli, da pomeni »č« v slovenščini »je«. Razen tega pomeni »e« tudi »in«, ta »e« je nenaglašen. Včasih pa se rabi krativec tudi za predzadne in predpredzadne zloge, in sicer takrat, kadar je treba razlikovati dvoje enakih besed z različnim pomenom. Na primer: aneora (izgovori anko-ra — sidro) in aneora (izgovori anedra — še), balia (izgovori balja — dojilja) in ba-lia (izgovori balia — moč).

V našem italijanskem tečaju bomo na-glašali zaradi pravilnega branja vse besede, ki so naglašene na predpredzadnem zlogu in na četrtem zlogu od zadaj, čeprav italijanščina sicer ne opremlja z naglasnimi znamenji takih besed.

V zvezi z naglasom pa je tudi izgovorjava samoglasnikov e in o. Medtem ko se a, i in u izgovarjajo zmerom enako, so pri e in o razlike. Samoglasnika e in o se namreč izgovarjata odprto (široko) ali pa zaprto (ozko). To pa se čuti le, kadar sta naglaše-na. Za Slovenca ni to nič tako težavnega, ker poznamo tudi odprte in zaprte e in o. Odprti e se izgovarja v italijanščini, kakor ga mi izgovarjamo v svoji besedi Vera (žensko ime), zaprti pa, kakor ga izgovarjamo mi v svoji besedi vera (namreč vera v Boga). Izgovorite obe besedi, pa boste takoj čutili razliko. Enako velja za izgovorja-

Carinske olajšave za uvoz nekaterih vrst blaga, potrebnega Ljubljanski pokrajini

Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajin® smatra na podlagi člena 2. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX za potrebno, da se ne obremenja z uvozno carino blago, ki je potrebno kmetijski, stavbni in industrijski delovnosti pokrajine, zato odreja:

Člen 1. Carine in drugih carinskih davščin ob uvozu z ozemelj bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena od italijanske vojske^ so oproščeni: živila in navadna oblačila (obleka, perilo, čevlji, pokrivala), kakor tudi cement, apno, premog in modra galica.

Oprostitev se ne nanaša na notranje davke za izdelavo, prodajo in rabo, za katera ostanejo nespremenjeni doslej veljajoči predpisi. {,

Člen 2. Med Ljubljansko pokrajino in drugimi ozemlji bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena od italijanske vojske, je izmenjava, ki jo predhodno dovoli Visoki Ko-misariat, oproščena vseh carin in- carinskih davščin, tako uvoznih kakor izvoznih.

Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.

Ljubljana, dne 5. junija 1941-XIX.

Visoki Komisar Emilio Grazioli.

vo o. Odprti italijanski o se izgovarja kakor v naši besedi kosa, a zaprti o, kakor v naši besedi kos. Izgovori se odprti e tako, da odpremo usta za a, izrečemo pa e, zaprti e pa, če odpremo usta za i, izgovorimo pa e. Odprti o izrečeš, če usta odpreš za a, izgovoriš pa o, zaprti o pa dobiš, če usta odpreš za u, izgovoriš pa o. Samo primerjaj naši besedi Vera in vera. Ali ni e v besedi vera že skoro i? Prav tako je o v besedi kos že skoro u.

V našem tečaju bomo odprte e in o označevali takole: contento (izgovori kontento — zadovoljen), scuola (izgovori sku6la — šola), terra (izgovori terra — zemlja) buo-no (izgovori buono — dober),, sedia (izgovori sedja — stol), poco (izgovori pdko — malo).

Kadar boste videli zapisan tak znak (cir-kumfleks imenovan), izgovorite samoglasnika e in o odprto. Hkratu bo to tudi pomenilo, da je ta zlog naglašen. Zaprte e in o bomo označevali z ostrivcem (e in 6) samo takrat, kadar je naglas na nepredzad-nem zlogu. Če ne bo v besedi nikakega znaka, bo pomenilo, da je beseda naglašena na predzadnem zlogu in da sta naglašena e in o zaprta (ozka). Na primer: nero (izgovori nero — črn), neve (izgovori (neve — sneg), sole (izgovori sole — solnce), roton-do (izgovori rotondo — okrogel). Povedati je k temu treba še, da sta e in o odprta samo v naglašenem zlogu, sicer pa sta zaprta.

Če smo se prvih dveh vaj in današne tretje vaje dobro naučili, znamo italijanski brati. Če komu ni kaj jasno, naj nam kar piše. Nejasnosti mu bomo takoj v prihodni vaji pojasnili. Zapomnite si tudi pomen vseh besed, ki smo jih doslej navedli kot primere za izgovarjavo. Spočetka, ko smo dajali primere za izgovarjavo soglasnikov, nismo še navajali izgovarjave samoglasnikov e in o. V prihodnih vajah, bo lahko vsakdo pravilno izgovarjal vse besede s pomočjo znamenj, ki se jih bomo posluževali. Naučite se vsega, ker se prihodnič začne pouk jezika.

x Rusko žito za Finsko. V smislu rusko-finske trgovske pogodbe je prispelo v helsinško pristanišče več ruskih parnikov, ki so pripeljali kmetijske pridelke za Finsko. Z dovozom ruskega žita bo zelo olajšano vprašanje prehrane na Finskem.

Hitro nekaj italijanščine

Ženski vestnih

Med jedjo ne pijmo preveč

Ce med jedjo preveč piješ kakršnokoli tekočino, se grižljaji jedi premalo pomešajo s slino in pridejo premalo prežvečeni v želodec, kar povzroča težave v prebavi. Sploh je tako zvano zalivanje jedi z vodo ali alkoholnimi pijačami grda in nezdrava navada, ker zadošča za človeško telo že tekočina, ki jo človek dobi z juho v želodec. Samo, če ješ bolj suhe jedi, izpdj malenkost vode ali pa malenkost druge pijače, recimo vina, ker majhne količine alkohola že pomagajo prebavi.

Od prevelike količine pijače v želodcu se 6lina in želodčna kislina, ki služita prebavi, preveč razredčita, zavoljo česar trpi želodčna žleza, ki mora izločati preveč prebavnih sokov. Pri tem je treba pripomniti, da je preveliko uživanje tekočin med jedjo zlasti nevarno za debele ljudi, medtem ko suhci smejo malo več piti. Naposled pa si res zdrav želodec tudi lahko privošči več tekočine, toda če se s tem preveč igra, ga zdravje želodca mine. Pretiravati pač nihče ne sme.

Neumnost je, če si kdo umetno s soljo dela -žejo, kar radi počnejo pijanci in se v svoji silni nevednosti igrajo z zdravjem. Jedi naj ne bodo nikdar preveč slane. Od prevelike količine soli trpijo vsa prebavila, zlasti pa ledvice. Če prebavila mučiš, da morajo preveč delovati, se ti bo tako početje kmalu maščevalo, potem pa boš ugibal, od česa si bolan.

Praktični nasveti

špinača je izredno zdrava jed. Špinača je zelo priporočljiva jed za slabokrvne otroke, a tudi za slabokrvne odrasle. Ima v sebi mnogo za kri redilnih in čistilnih snovi. Pa tudi drugih snovi, ki jih potrebuje telo, ji ne manjka. Ker je povrhu vsega lahko prebavljiva, jo je priporočati okrevajočim bolnikom. Kdor ima kožne izpuščaje, naj tudi uživa mnogo špinače. Za rane vrste špinače je sejanje zdaj prepozno, a so tudi take vrste, ki se sejejo zdaj junija za rabo v jeseni in še zgodaj pomladi. Taki vrsti sta na primer matador in danski kralj, kakor ju imenujejo rastlinoslovci. Seme špinače sejemo v dobro obdelano zemljo v vrste po 25 do 30 cm narazen. Za en kvadratni meter potrebujemo tri do šest gramov semena. Špinača ne terja mnogo dela, zadosti je, če jo nekajkrat ople-vemo in okopljemo. Samo pognojiti ji moramo precej. Špinačo ne puli, temveč obrezuj, in to takoj, ko je listje razvito. Tako isto rastlino lahko večkrat obrežeš. Če jo obrežeš prepozno, se novo listje ne razvije.

Najredilnejši je krompir, če ga skuhaš v oblicah. Najmanjšo redilno vrednost ima krompir v solati. Nekoliko večjo vrednost Ima že ocvrti krompir, največjo pa krompir v oblicah in pa krompirjev pire (kromnir-jeva kaša).

Ne prilivajmo pečenki mrzle tekočDne. Ko prilivamo pečenki tekočino, to se pravi vode, juhe ali soka, moramo paziti, da jo zalivamo z enako toplo močo, kajti mrzla tekočina bi napravila meso trdo.

Sočivje kuhamo tako, da potopimo zelenjavo V posodo z neslanim kropom in pustimo hitro vreti v odkriti posodi. Tako ohrani sočivje lepo zeleno barvo. Solimo ga šele malo časa preden postavimo jed na mizo.

Mleko se ne sesiri in se dalje časa drži, če mu dodaš nekoliko sladkorja. Zadošča na liter mleka ena kavna žlička sladkorja.

Sveže meso dalje časa ohraniš poleti, če ga nekoliko opečeš ali pa malo prevreš. To je treba takoj storiti, ko ga dobiš. Na ta način vzdrži več dni, ne da bi se pokvarilo.

Iz glinaste posode odstranimo priokus po glini, če pred uporabo prevrnemo v takšni posodi nekaj časa.

Mušja nesnaga na pohištvu, oknih in okvirih se naglo odpravi z vodo, v kateri skuhaš česen.

Živilski trg v Ljubljani

Posebno veliko povpraševanje je po jajcih. Prejšne tedne je bil še slabši dovoz, zato so šla jajca še tem bolj v denar. Prodaja jajc na trgu je zdaj urejena. Kmetice oddajajo jajca na stojnico tržnega nadzorstva. Kupo-valke se zvrste pred stojnico tržnega nadzorstva in kupujejo pod nadzorstvom po vrsti. Razumljivo je, da pri prodaji pod nadzorstvom ni mogoče navijati cene.

Trnovčanke, ki vsako pomlad tekmujejo, katera bo pripeljala na trg prva nove pridelke, so se šele zadne čase začele nekoliko bolj uveljavljati s svojo zelenjavo. Dolgo je bila letos Ljubljana navezana le na uvoženo blago. Zdaj je pa že skoro dovolj domače glavna te solate. Domača solata je povprečno po 14 din kg. Berivke zdaj več nihče mnogo ne kupuje. Med domačimi zgodnimi pridelki je treba omeniti zeleno kolerabo, ki jo je od dne do dne več. V začetku so jo prodajali po 14 din kg, zdaj je pa povprečno po 12 din, a tu in tam jo dobite tudi po 10 din. Trnovčanke so začele dovažati dalje že novo korenje, ki je pa še zelo drobno. Uvoženo korenje je precej debelo in je naprodaj po 24 din kg. Dolgo so že naprodaj beluše domačega pridelka; zdaj so po 24 din.

Med uvoženim blagom je zlasti mnogo graha, ki gre tudi najbolj v denar. Grah popušča v ceni, a znatineje cenejši najbrž ne bo, dokler ne bo naprodaj tudi domači pridelek. Zdaj je najcenejši po 10 din, v splošnem pa ga prodajajo po 12 din kg. Po isti ceni prodajajo tudi peso. Novi krompir je po 10 din. Mnogo je uvožene čebule in gre precej v denar, ker domače ni več. Novo čebulo prodajajo po 14 din. Manj je povpraševanja po novem zelju, ki je po 16 din kg.

Marsikdo težko čaka na pocenitev češenj. V južnih pokrajinah so češnje po 2 do 3 lire (6 do 9 din). Pri nas so po 20 do 22 din kg, ker je prevoz drag. Kmalu bodo naprodaj domače češnje, a letos jih ne bo toliko kakor prejšna leta. Štajerskih češenj ne smemo pričakovati. Čez nekaj tednov bo tudi dovolj domačih jagod in morda bodo začele rasti nekoliko bolj gobe. Zdaj so naprodaj samo še vrtne jagode, ki so pa po 48 din kg. V sezoni so vrtne jagode približno po 10 din. Tudi letos bo dovolj borovnic.

Uradni tržni cenik

Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izdalo 31. maja tržni cenik, iz katerega posnemamo, da stane kilogram govejega mesa I. vrste 20 do 22, II. vrste 17 do 19, goveji jezik 24, goveji vampi 10, goveja pljuča 8, goveja jetra 18, goveje ledvice 20, goveji možgani 20 in goveji loj 14 do 24 din. Telečje meso I. vrste stane 24, II. vrste 22, telečja jetra 26, telečja pljuča 18 in telečji možgani 15 din kg. Svinjsko meso I. vrste velja 31, II, vrste 28, svinjska pljuča 16, svinjska jetra 18, svinjske ledvice 20, svinjska glava 10, svinjski parklji 10, svinjska slanina, domača in hrvatska, 31, svinjski salo, domači in hrvatski 33, svinjska mast 35 do 37, gnjat 40, prekajeno meso I. vrste 32, prekajeno meso II. vrste 30 din kilogram. Koštrunje meso 14 do 16, jagnetina 16 do 20, kozličevina 20, konjsko meso I. vrste 10, konjsko meso II. vrste 8 din kg. Hrenovke veljajo 36, safalade 32, posebne 35, sveže kranjske klobase in prekajena slanina 40 din kg. Piščanci so po kosu in velikosti od 20 do 25, zaklana kokoš pa 40 do 60 din kg po kakovosti, domači zajec kos 26 do 40 din.

Kilogram ščuke velja 36 din, postrvi 50 din, žabji kraki kos 0.50 do 2 din, velike prave sardele 28 in skuže 44 din kg.

Liter mleka stane 3.50, kg sirovega masla 54, čajnega masla in kuhanega masla 60, bohinjskega sira 47, navadnega sira 40, pol-ementalca 44 in trapista I. vrste 44 din.

Belo vino, novo in staro, stane 20 din, rdeče vino 18, črno vino, staro in novo, 20 din liter, steklenica piva 8, kg malinovca 26, ena po-kalica 3, steklenica mineralne vode 8 in liter ruma 50 do 60 din.

Kilogram polbelega enotnega kruha stane 5 din.

Jabolka I. vrste 20 din, II. vrste 14 do 16 din kg, oranže po velikosti komad 2.50 do 5,

limone kos po 1 do 1.25, suhe češplje kg 18 do 24, češnje 14 do 24, mandeljni 46 do 64, orehi 12 in luščeni orehi 48 do 54 din kg.

Pražena kava II. vrste stane 168, kristalni beli sladkor 18.50, sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 do 26, riž I. vrste 15.20, jedilno olje 25.25, vinski kis 4 do 5, navadni kis 2 do 3.50 liter liter, morska sol 2.50, kamena sol 6, poper cel 160, poper zmlet 180, pa-prika III. vrste 30, sladka paprika 55 din kg, petrolej 9 din liter, testenine I. vrste 17.50, pralni lug 5, čaj 300 do 500, pekmez 12 do 16 in rozine 30 do 36 din kg.

Kilogram pšenične moke 9.50, moke mešanice 5.50, pšeničnega zdroba 9 do 10, ajdove moke I. vrste 12 do 13, ajdove moke II. vrste 10 in ržene moke 7.25 din. Rž stane 4.50 do 5, ječmen 4.50 do 5. oves 5, proso 5 do 6, koruza 4 do 4.25, ajda 6 do 7 din.

Fižol ribničan 8.50 do 9.50. fižol prepeličar 10 in leča 13 din kg.

Sladko seno 140, polsladko seno 120, kislo 110 in slama 80 din.

50 kg kočevskega premoga velja 24 din, tona premoga 470, kubični meter trdih drv 180, trdih žaganih drv 220, mehkih drv 110 in kg oglja likalita od 1.50 do 3.50 din po kakovosti.

Glavnata solata stane 12 do 16 din, berivka 10 do 12, domači radič 12, zgodno zelje 14 do 16, kislo zelje 4, šparglji po kakovosti 20 do 26, špinača 6 do 8, inozemski grah v stročju 12, konoplja 18, laneno seme 16, luščeni fižol 8 do 10, čebula 5 do 16, por 3, česen 12, novi krompir 10 do 12, stari krompir 1.75 do 2.50, korenje 8 do 14, peteršilj 4 do 10, zelenjava za juho 4 in rdeča pesa 14 do 16 din kg.

Opravila delavskih in nameSčen-skih zaupnikov ostanejo neokrnjena ,

Nekateri zaupniki kakor tudi posamezni! delodajalci so v dvomu glede veljavnosti za-upniških opravil v zvezi z novonastalim položajem. Tak dvom bi mogel kvarno vplivati na obstoječe zaupnike pri pravilnem vršenju zaupniških opravil. Prav tako bi se moglo! zgoditi, da bi posamezni delodajalci preganjali ali celo odpuščali zaupnike.

Po navodilih Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino obdrže vsi v letu 1940 izvoljeni delavski in nameščenski zaupniki! še tudi dalje svoja zaupniška opravila. Njihove pravice in dolžnosti se v ničemer niso spremenile. Isto velja za zaupnike, katerim so bila zaupniška opravila v letu 1940. podaljšana.

Želja Visokega Komisarja je, da vsi zaupniki ostanejo na svojih mestih in da vestno in natanko vršijo poverjene jim naloge. Prav tako se pozivajo delodajalci, da ne ovirajo pravilnega delovanja zaupnikov in da jih ne preganjajo ah celo odpuščajo.

Čase, v katerih živimo, bomo v stanu prebroditi le, ako bomo odstranili vse, kar bil moglo ovirati pot k gospodarskemu in socialnemu blagostanju in kulturnemu napredku.

Delavska zbornica v Ljubljani.

ŽABA V SOLATI

Po hudem delu sede Srakopernikova družina k obedu in začne otepavati velikansko posodo solate.

Ko se skleda sprazni že proti sredi, se vi skliedi pokaže nekaj zelenega. Žaba v solatil Vsi odložijo žlice in prenehajo jesti. Le gospodar, ki ni ničesar opazil, zajema dalje. . t

»Zakaj pa ne jeste?« se začudi.

»Žaba je v skledi,« odvrne hlapec.

Gospodar si iz tega ne stori mnogo, temve£ lepo na žlico ujame omamljeno žival ter jo vrže skozi okno.

Družina pa se kljub temu ne pritakne več jedi. To Srakopernika razjezi, da se začne dreti: »Vi ste prave nesnage! Prej, ko je bila žaba v skledi, ste žrli solato, sedaj pa, ko sem jo odstranil, vam jed ne tekne več...«

DETEKTIVSKI ROMAN

Jaka: Če se pripravlja moja žena na po-i tovanje, se mi vedno zdi, kakor bi bral napet detektivski roman.«

Miha: »Kako to?«

Jaka: »Napetost vlada do konca?«

V Metliki ie ustanovljena obmejna carinarnica

Metlika, junija.

V Metliko, ki je zdaj obmejno mesto, je dospel oddelek ljubljanske carinarnice in odprl svojo pisarno na postaji. Železniška postaja v Metliki je obmejna postaja za izvozno carinjenje vsega blaga razen onega, ki spada pod kemično preiskavo. Za vse blago, ki se izvaža, pa mora biti seveda dovoljenje Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino. Na novi obmejni postaji vlada vse živahnejši gibanje in bodo glede prometa storjeni potrebni ukrepi. Dozdajšno število uslužbencev ne zadostuje za živahni promet na obmejni postaji.

Da bodo potniki, ki potujejo v Hrvatsko, odnOsno iz Hrvatske, poučeni, naj navedemo, da je pri potovanju v Hrvatsko dovoljeno nesti s seboj do 2000 din na osebo ali 250 lir. Pri dopotovanju iz Hrvatske v Ljubljansko pokrajino pa je dovoljeno potniku prinesti samo do 250 lir, toda nobenih dinarjev.

Hkratu z oddelkom ljubljanske carinarnice v Metliki, ki posluje na postaji, posluje tudi oddelek italijanske finance na glavnem mostu preko Kolpe pri Jurovskem brodu poleg metliškega mestnega kopališča.

Neki švicarski zdravniški časopis je objavil zanimive podatke o višini ljudi iz poedi-nih evropskih dežel. Na podlagi teh podatkov vidimo, da so v Evropi največji ljudje Herce-govci. Povprečna višina Hercegovcev je 176 cm. Švedi in Norvežani s povprečno višino 170 cm so na drugem mestu. Tretje mesto zavzemajo Angleži, Danci in severni Nemci s povprečno višino 168 cm. Slede jim južni Nemci in Švicarji z višino 166 cm. Najmanjši so Italijani in Francozi s 162 cm.

Francoski učenjak Heurion je 1. 1718. trdil v "neki svoji razpravi, da je naš praded Adam meril 41 metrov in 61 cm in njegova tovari-šica Eva 40 m. Po izgonu iz raja pa je morala višina ljudi naglo padati, kajti Abraham je bil, kakor nam zatrjuje Heurion, visok le 6.30

Vas Smuka ob Krki je zgorela

Dvor ob Krki, junija

Prijazna vasica Smuka, ki stoji kaki dve uri od vasi Dvora ob Krki, je postala žrtev požara. V petek popoldne je začelo goreti. Ogenj je nastal v neki staji, kjer je bilo spravljeno eno živinče. Ogenj se je zaradi velikega vetra hitro širil in je objemal zgradbo za zgradbo. Ognjeni jeziki so liza-li lesene staje, skednje in hiše. 50 poslopij je bilo v kratkem času v ognju.

Precej ljudi se je pri gašenju poškodovalo. Prvo pomoč jim je nudil italijanski sanitetni avtomobil. Nekatere huje ponesrečene je avtomobil odpeljal v novomeško bolnišnico. Ogorki velikega ognja so padali celo do hriba sv. Petra. Osmim vaščanom je zgorelo prav vse imetje. Zelo mnogo je zgorelo gospodarskega orodja,, živine in krme.

Na kraj požara je prihitelo 20 gasilskih čet z motorkami, ki so se na vse mogoče načine trudile, kako bi omejile požar. Reševanje je bilo težavno, kajti strehe so se rušile nad glavami pogumnih gasilcev.

Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Zadevo raziskujejo orožniki. Škoda, ki jo je povzročil požar, je velikanska in bo treba ubogemu prebivalstvu priskočiti na pomoč.

je rahel, poln lukenj in okusen. Vseh teh lastnosti pa te vrste kruh ne izgubi, čeprav mu primešamo nekoliko večje količine krompirja.

Velika skrivnost okusa krompirjevega kruha je v tem, da je pravilno osoljen. Več soli je treba za kruh iz belega krompirja in za takšnega, ki ima v sebi več vode, manj pa za kruh, ki je iz rumenega krompirja in ki je bolj gost.

Kruh, ki je pečen iz mešanice moke in krompirja, ima vse najboljše lastnosti. Lahek je, pa tudi lahko prebavljiv, redilen in zdrav.

Postopek pri izdelovanju takega kruha je preprost. Najprej je treba skuhati krompir, ga zmečkati in narediti iz njega nekakšno krompirjevo testo. Potem se polagoma dodaja moka in vse skupaj lepo zmesi. Preden je mešano testo dobro zgneteno, ga je treba samo s slano vodo primerno osoliti in dodati kvasa, potem pa testo pustiti, da vzhaja. Nato daš hlebce v peč. Tako pečeni kruh ima poleg vseh že navedenih dobrih lastnosti tudi še to prednost, da ostane dolgo časa svež.

metrov, Mojzes pa 4.70 metrov.

Toda pustimo Heuriona, saj malokdo verjame njegovim trditvam, in oglejmo si ljudi, za katere vemo, da so res živeli. Ljudem s 175 do 200 cm pravimo, da so zelo veliki, višina nad 200 cm je že velikanska. Če je telo dolgo 250 cm, pa je velika redkost.

Znani velikani iz preteklih časov so na primer vratar angleškega kralja Jakoba I. Wal-ter Possaus, ki je meril 256 cm. Nič manjši ni bil Maksimilijan Miiller, ki je s 55 leti še vedno rasel. Oba je prekosil Patrick 0'Brien, ki je bil s 36 leti visok 268 cm. Največji izmed teh je bil pa avstrijski Nemec Franc Winkelmeier, ki je dosegel višino 273 cm in je bil nenavadno suh. V 24. letu je umrl za j etiko. Največja žena, za katero vemo, je bila

Marija Wedde. Na ljudi je gledala iz višine 2^65 metra.

^elo mnogo so svoječasno govorili o deč-ku-velikanu Karlu Ulrichu, ki je bil s 15. letom 250 cm visok. Takrat je prenehal rasti in na njem so se pojavili znaki bolezni. Umrl je, ko je štel 17 let. Njegovi poedini udje so bili tako neverjetno veliki, da so mogli skozi njegov prstan, ki ga je nosil na sredincu desne roke, spraviti velik tolar.

Iz zgodovine pa poznamo tudi mnogo pritlikavcev. Zelo radi so jih imeli na raznih dvorih, kjer so zabavali gospodo. Tako so na primer gostje slavnostne pojedine, ki jo je 1. 1556. dal nadškof Vitalli, gledali kar 34 pritlikavcev. Ruski car Peter Veliki je zelo ljubil pritlikavce, še bolj pa so prirasli k srcu njegovi sestri Nataliji. V Moskvi so za pritlikavce, ki so jih tam zbrali iz vsega sveta, priredili poseben dvorec, oblačili so jih v krasna oblačila in prevažali v zlatih kočijah. Vsako pritlikavsko svatbo so proslavili na najsijajnejši način.

Jeffreya Hudsona, ki je bil visok 18 palcev, je povzdignil angleški kralj v baronski stan. Čeprav tako majhen, je bil vendar zelo hraber in viteškega duha. Ko ga je nekdo razžalil, ga je pozval na dvoboj.

Iz zgodovine je znan tudi angleški pritlikavec John Worsenburgh. Mali John, ko je postal slaven, je sklenil, da se iz Rotterda-ma povrne domov na Angleško. Naselil se je v škatli, ki so jo zaupali nekemu bolniškemu strežniku. Nesreča je hotela, da je strežniku v trenutku, ko se je hotel vkrcati na ladjo, spodrsnilo in s škatlo vred je te-lebnil v morje. Strežnika so rešili, pritlikavec v škatli je pa utonil.

Čeprav pritlikavci navadno ne učakajo visoke starosti, vendar naletimo tudi med njimi na Metuzaleme. Poljski grof Josip Borowlaski, nenavadno majhen človek, je dočakal 98 let, pritlikavka Elizabeta Walso-nova, ki je bila visoka 70 cm, je živela čez 100 let.

Dva pretkana sleparja

Imenitno oblečen gost je sedel za mizo odlične restavracije in začel brati jedilni list, ki mu ga je bil prinesel natakar.

»Ali je gosja pečenka kaj prida?« je vprašal.

»Odlična, gospod,« je natakar pohitel z odgovorom.

»Dobro, prinesite mi jo!«

Natakar je odhitel in malo minut nato se je gost že mastil z gosjo slaščico. Zraven je naročil še primerno omako, močnato jed in pa najboljšega vina.

Ko je vse použil, si je prižgal cigaro in je zamišljen opazoval oblačke dima.

Zdajci se je zdrznil. Nekdo ga je bil po-trepljal po rami. Zagledal je natakarja in zraven njega moža, ki ga je bil potrepljal.

Zmeden je hotel gost vstati, cigara mu je padla iz ust in mrliška bledica mu je pokrila obraz.

Smehljaj moža pred njim se je razširil.

»Kakor vidite, je zmota izključena,« se je obrnil prišlec k natakarju. »Opazoval sem možaka že dalje časa. Znan slepar je, njegova lastnost je, da si v najboljših restavracijah naroči najboljših jedi in pijač in potem nič ne plača.«

Obrnil se je h gostu in njegov obraz je postal trd.

»Danes sem vas dobil! Plačajte račun in pojdite e menoj!«

Slepar se je vdal v usodo in skomignil z ramami.

»Pravkar sem premišljal, kako naj poravnam račun,« je rekel in naposled pokazal de-setdinarski novec. »To je namreč vse, kar premorem.«

Razočaran se je natakar obrnil k detektivu, ki je samo skomignil z rameni.

»Dokaz več,« je rekel uradno. »Povabljeni boste kot priča.«

Kratko je pozdravil in povedel aretiran-ca s seboj.

Mirno sta šla detektiv in aretiranec po cesti. Ko sta imela nekaj ulic za seboj, je aretiranec obstal in se obrnil k spremljevalcu.

Krompirjev kruh

je zelo okusen In zdrav

Pa tudi rahel je in lepo barvo ima

Kakor poroča »II Popolo d'Italia« bodo z odlokom Ministra za kmetijstvo začeli pri peki kruha uporabljati tudi krompir. Ko bodo začeli mešati med kruh krompir, bo tudi mešanica moke drugačna, kkaor je bila doslej. Krompirja, ki ga bo dovoljeno dodati mešanica moke drugačna, kakor je bila do-največ pa 20 odstotkov. Prepovedano pa bo mešati med kruh letošnji novi krompir.

Poskusi so pokazali, da se raba krompirja za kruh prav dobro obnese.

Po notranji barvi delimo krompir predvsem v dve vrsti, v belega in rumenega. Okus kruha, ki smo mu pride j ali bel ali rumen krompir, pa je skoro enak. Le po barvi se tak krompirjev kruh razlikuje. Če smo kruhu primešali bel krompir, dobi posebne vrste belo barvo, tako da se zdi, kakor bi bil iz bele moke. Kruh je rahel ko goba, poln lukenj in zelo okusen. Kdor ga vidi, se nehote začudi: »Glej, kako lep kruh je to!« Če uporabljamo za kruh rumeni krompir, dobi po njem tudi kruh neko posebno rumeno balrvo. Toda zaradi tega ni prav nič slabši kakor kruh iz belega krompirja. Prav tako

Prvi človek Adam je bil

baje čez 41 metrov visok

V Evropi so največji ljudje Hercegovci

»Tole ti povem,« mu je rekel jezno, »če hočeš, da ostaneva prijatelja, mi ne pridi ,več tako zgodaj. Polh kozarec vina sem moral pustiti.«

V Clevelandu so te dni odprli zanimivo razstavo, na kateri so razstavili najnovejše iznajdbe. Kakor za vsako razstavo, ki pomeni res kaj posebnega, tako je bilo tudi za to do-

»Tebi je lahko govoriti,« ga je zavrnil detektiv, »meni pa kruli želodec, da ga lahko slišiš. Če ti ni po godu, izvoli prihodnjič prevzeti mojo vlogo!« Boltežar

kaj zanimanja. Pravijo, da je to razstavo v Clevelandu že takoj prve dni obiskalo na tisoče ljudi.

Med največje zanimivosti na tej razstavi

spada brez dvoma nagrobni spomenik, v katerega vdolbini je gramofonska plošča, ki se zavrti, kakor hitro kdo pritisne na gumb ob robu nagrobnega kamna. Največja posebnost pa je v tem, da s te gramofonske plošče lahko slišiš pokojnikov glas. Sorodniki se torej rajnih dolgo lahko spominjajo tudi po glasu, ki so ga imeli.

Druga posebnost te razstave je zbudila posebno pozornost med ribiči. Gre za trnek, ki je opremljen s posebno električno napravo, katera sproži električni zvonček, kakor hitro se riba ujame. Tako ribe odslej ne bodo imele več časa iztrgati se iz trnka, ker bo ribič takoj obveščen, da se je nekaj ujelo in da je treba potegniti trnk iz vode.

Zanimivosti

x Bivši nemški cesar Viljem II. je umrl.

Nemški poročevalski urad javlja iz Amsterdama: Bivši nemški cesar Viljem II. je 4. junija ob 11.30 dopoldne v svoji rezidenci v Doornu umrl. — Viljem se je rodil 27. januarja 1. 1859. v Berlinu kot najstarejši sin kasnejšega cesarja Friderika III. in njegove žene Viktorije, hčere angleške kraljice Viktorije. Dne 27. februarja se je poročil s princeso Avgusto Viktorijo iz rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg. Po smrti cesarja Friderika je prevzel vlado 15. junija 1. 1888. Zaradi nesoglasij z njim je tedanji nemški kancelar knez Bismarck 20. marca 1. 1890. odstopil ter se umaknil v zatišje. Po vojni 1. 1918. se je Viljem II, umaknil v grad Doorn na Nizozemskem ter se je po smrti bivše cesarice Viktorije 11. aprila 1. 1921. poročil 15. novembra 1. 1922. s princeso Reus-sovo. V Doomu je živel povsem kot zasebnik in se ni več bavil s političnimi posli, čeprav je pazno zasledoval razvoj dogodkov po svetu

X Prepovedano obsevanje. Vrhovni zdravstveni svet v Rimu je prepovedal sterilizacijo (uničenje spolnosti) s tako zvanimi žarki X, razen v primerih, ko je ta v zdravstvene svrhe neogibno potrebna. V tem primeru pa mora sterilizacijo najprej odobriti pristojni prefekt, in sicer na podlagi strogega zdravstvenega pregleda. Prošnje za izdajo takšnega dovoljenja mora spremljati izpričevalo zdravnika, ki bolnico zdravi. Zdravnik, ki izvede sterilizacijo brez odobritve, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in z globo do 5000 lir, razen če ne gre za hujši prekršek, ki se kaznuje še posebej.

X Ni prekršek, temveč rodoljubna vnema. V Riu de Janeiru se je zaključila sodna preiskava proti poveljniku italijanskega pamika »Terese« kapitanu Ragusinu in prvemu oficirju te ladje. Za preiskavo je dala pobudo ovadba poveljnika bivšega jugoslovanskega parnika »Sloge«, ki je zdaj v angleški službi. Iz te ovadbe je bilo razvidno, da sta hotela poveljnik in prvi oficir »Terese« preprečiti, da bi bivši jugoslovanski parnik odplul v. Kanado s tovorom 8000 ton rude. Kakor poročajo, so se sodna oblastva postavila na stališče, da sta kapitan Ragusin in prvi oficir izvršila svoje dejanje v rodoljubni vnemi, a dejanje ne predstavlja prekrška, ki bi ga bilo treba kaznovati s strogo kaznijo.

X Boksarski svetovni prvak Schmeling ni padel. Nekateri listi so pomotno objavili vest, da je bivši boksarski svetovni prvak Maks Schmeling padel na Kreti. Nemški novinarji so ugotovili, da je bil Schmeling v vrstah padalcev, ki so se prvi spustili na otok in da je še živ. Neki novinar je govoril z njim in bivši svetovni prvak mu je dal nekaj izjav o bitkah ,pri katerih je sodeloval.

X Nemški padalci na Kreti niso imeli tujih oblek. Iz Berlina poročajo: Kakor piše »Daily Mailu« njegov dopisnik iz Kaira, ni mogel noben od vojakov, ki so pribežali s Krete, potrditi navedb angleškega ministrskega predsednika Churchilla, da bi bili nemški padalci oblečeni v novozelandske vojaške obleke. Padalci so nosili zeleno obleko, katero pa so slekli takoj po pristanku in se potem borili v svojih vojaških oblekah. To izjavo so sprejeli v Berlinu z velikim zadoščenjem, ker so bila s tem potrjena vsa zatrdila nemškega vrhovnega poveljstva, da nemški padalci niso nastopali v tujih uniformah.

Kako je bil pred leti

umorjen iraški general

V avgustu 1. 1937. so listi poročali, da je v Mosulu kot žrtev napada padel general Bekr Sidki, načelnik glavnega stana iraške vojske. Slo je za političen zločin. General Bekr Sidki je bil prijatelj Nemčije in odločen nasprotnik Anglije, zaradi česar ga je angleška tajna služba ugonobila.

Vest o generalovi smrti je napravila poseben vtisk na Dunaju, kajti komaj nekoliko mesecev prej se je bil general poročil z mlado Dunajčanko, hčerjo visokega državnega uradnika.

Mlada vdova živi zdaj v svojem rodnem mestu in je v pogovoru z novinarji, o katerem poroča večerna izdaja tržaškega »Pic-oola«, povedal marsikaj o dogodkih v času njenega kratkega zakona.

Z generalom Bekrom Sidkijem se je seznanila 1. 1937., ko se je mudil na kratkem obisku na Dunaju. Zaprosil jo je za roko in kmalu potem sta se v Bagdadu poročila. Ko so generalovi nasprotniki in prijatelji Anglije v Iraku izvedeli, da se hoče poročiti z Nemko, so začeli proti njemu srdito gonjo. Mlado ženo, ki je dotlej živela v hiši svojih

staršev zelo mirno življenje, so razglasili za osebo z znatnim političnim vplivom. Po štirih mesecih je odšla na Dunaj, da obišče svojce, in general bi moral čez nekoliko tednov priti za njo, da bi preživela počitnice v Badgasteinu. Tja pa ni več prispel. V Bagdadu in drugih iraških mestih so bile tisto leto številne demonstracije proti Angležem. Kot odgovor na te demonstracije so Angleži, kakor so mladi ženi povedali generalovi sorodniki, pripravili umor Bekra Sidkija in njegovega najboljšega prijatelja generala Mohameda Alija Javada, poveljnika iraškega letalstva.

Sidki je s prijateljem odpotoval v Mosul, da obišče svojo mater, Na letališču v Mosulu sta generala stopila v bar. Nenadno se je pojavil na vratih vojak s puško v roki. Načelnik glavnega stana ga je vprašal, kaj hoče. Ne da bi bil odgovoril, je vojak oddal dva strela. Bekr Sidki in njegov prijatelj sta se zgrudila v krvi. Oblastva tega zločina tedaj niso hotela prikazati za političen umor in so morilva zaprla v blaznico. O morilcu pa je znano, da je bil v zvezi z angleško tajno službo.

Votlina s starimi skrivnostmi

Skupina ameriških znanstvenikov se je nedavno napotila na raziskovanje velikega podzemskega rova v bližini Gothama v ameriški državici Wisconsinu. V njem naj bi bile skrite Velike prastare dragocenosti. Vhod v votlino je odkril že pred 25 leti neki raziskovalec, ki pa je umrl, preden je mogel preiskati skrivnostno votlino. Ta jama je bila v davni preteklosti bivališče in skrivališče ljudi, ki so v prastarih časih živeli v teh pokrajinah.

V preteklih letih so razni raziskovalci skušali raziskati skrivnosti te podzemske votline, vendar pa so njihova prizadevanja ostala brez uspeha. Skupina učenjakov, ki se je zdaj napotila na delo, upa, da bo imela dosti več uspeha, kot so ga imele vse dosedanje odprave v to pradavno človekovo bivališče. Pričakujejo, da bodo v jami našli kakšno starodavno orodje, kosti takratnih živali in morda tudi človeške kosti.

Iz Sahare hočejo napraviti

žitorodno pokrajino

Z vprašanjem, kako bi spet naredili iz peščene afriške puščave Sahare rodovitno zemljo ah vsaj takšno, da bi človek na njej mogel stalno prebivati, si že dolgo belijo učenjaki glave. Sahara meri približno osem milijonov kvadratnih kilometrov, kar bi pomenilo toliko kakor približno nad dvajset evropskih Italij. Ta velikanska puščava je bila, kakor trdijo učenjaki, pred 2000 leti še rodovitna dežela. Bila je žitnica Egipta, o kateri piše tudi sveto pismo.

Pa ne smemo misliti, da se je do današnih časov že čisto vsa spremenila v nerodovitno peščeno puščavo. Na približno četrtini njene površine še vedno kaj rase, ponekod nekaj več, drugod manj. Ponekod rase na ozemlju, ki v resnici še spada pod Saharo, celo bujno gozdov je, neštete pa so zelenice v puščavi, kjer rasejo datljeve palme in dajejo tamkajš-nim redko naseljenim domačinom skoro edino hrano. Gre zato, da človek razširi te zelenice, kolikor se da. To bi se doseglo po mnenju učenjakov tako, da bi se postavila pu-

ščavskemu pesku zanesljiva ograja v obliki takih rastlin, ki uspevajo na peščeni zemlji. Te rastline bi se potem širile dalje v puščavo. Na ta način naj bi rodovitna zemlja v Sahari dobila počasi spet tisti obseg, kakor ga je imela leta 247. pred Kristom, ki ga smatrajo za rojstno leto saharske puščave. Do danes se je posrečilo zasaditi že obširne dele Sahare z rastlinami, ki s svojimi koreninami drže pesek, da miruje. To se je zgodilo posebno tam, kjer je raziskovanje odkrilo podtalno vodo in so bili na teh mestih dani vsi pogoji za studence, ki so jih že na neštetih krajih izvrtali. Od teh studencev so speljali dolge vodovodne cevi in tako namaka od daleč napeljana voda puščavsko zemljo in jo spreminja v rodovitna polja. Tega nanovo pridobljenega rodovitnega ozemlja je zdaj že na tisoče in tisoče hektarjev.

Po vojni se bo še marsikaj napravilo. Zato danes ni treba gledati s prevelikim nezaupanjem na domnevo, da Sahara le utegne počasi postati velika žitnica, kakršna je že bila.

Pokojnik govori iz groba in riba, zvoni, kadar se ujame

X Torpedo je bil izumljen na Reki. Prvi torpedo je bil narejen leta 1866. Naredil ga je Anglež Whitehead, ki je bil tisti čas na Reki. Današnji torpedo ima obliko cigare ali ribe. Premer meri 55 cm, dolg je 4 do 6 m. Torpedo je popolna morska ladja, samo da na njej ni kapitana in ne mornarjev. Spredaj ima razstrelilne snovi, za tem delom je kotel s stisnjenim zrakom, ki mora s pomočjo stroja, ki je v torpedu, poganjati vijak. Torpedo izstrelijo iz vojne ladje posebne tor-pedne cevi z lahkim smodnikom ali pa s stisnjenim zrakom. Kakor ladje, ima tudi torpedo na zadnji strani vijak in krmilo. S krmilom se lahko doseže, da gre torpedo bolj visoko ali pa globoko pod vodo. Torpedo ima tudi posebno napravo, da se giblje v tisti smeri, ki jo dobi takrat, ko ga izstrelijo. V zadnih časih ima torpedo na spredni strani tudi majhen top, ki se sproži, ko zadene cilj. Krogla najprej predere oklep, nato se šele razpoči naboj v torpedu.

X Zaradi stavke ni mogoče natovoriti blago. Velike količine potrebščin, ki so pripravljene v New Yorku za prevoz v Anglijo, ne morejo biti natovorjene, ker so pristaniški delavci stopili v stavko. Skladišča so polna različnega blaga, ki se je že začelo kvariti, ker skladišča nimajo hladilnikov ali pa drugih naprav, ki bi lahko ščitile blago za daljšo dobo. Stavkujoče delavstvo zahteva povišanje mezd in sporazum še ni na vidiku.

x Bivši grški kralj se bo preselil v Palestino. Iz Jeruzalema poročajo, da so tja prispele osebe iz spremstva pobeglega grškega kralja Jurija, da pripravijo preselitev ubež-nega kralja iz Kaira v Palestino.

x Bolgarsko posojilo za narodno obrambo. Bolgarski službeni list .objavlja zakonski odlok za razpis posojila v znesku dveh milijard levov, ki se bosta porabili za narodno obrambo.

X Strašen požar v Ameriki. Velikanske vrednote 25 milijonov dolarjev, kar je pol milijarde lir, je uničil požar v pristanišču Jersey Cityju. Uradna obvestila pravijo, da v zgodovini Zedinjenih držav še ni bilo takega požara, kakor je bil ta v Jersey Cityju, ki je nastal v hlevu za živino in je v eni uri pogoltnil velikanska skladišče pšenice v poslopju, ki je imelo osem nadstropij. Ni še dognano, kako je mogel nastati požar v teh skladiščih, ki so bila še posebej pod strogim nadzorstvom, saj tudi Ameriki, ki ima sicer mnogo pšenice, ni v teh časih vseeno, ali jo pogoltnejo plameni ali pa bi bila na razpolago za vojsko in izvoz.

x Bolgarski parnik se je potopil v Pireju. Uradno je bilo v Sofiji objavljeno, da se je potopil v pristanišču Pireju bolgarski parnik »Princesa Maria Luiza«, ker je na parniku nastal požar. Vzrok požara ni znan. Osem članov posadke je zgorelo, med njimi tudi kapitan, trije člani posadke pa so ranjeni. Preiskava je v teku.

X Od same vode živi. Na gori Kongoranu v Koreji živi star Japonec, ki je bil nekoč visok uradnik korejske gubernije, pa je nekega dne podal ostavko na to službo in se je posvetil puščavskemu življenju. Kot puščavnik je svojo jed omejil na drevesno skorjo. Po desetih letih pa je sploh prenehal jesti in je le vodo pil. Navzlic temu je zdrav in sposoben prehoditi dnevno po več deset kilometrov, ne da bi kazal najmanjši znak utrujenosti.

X žena na čelu tihotapske družbe. Omejitve, ki jih nalaga vojna glede potrebščin, ki niso baš nujne, so povod za obsežno tihotapstvo lepotilnih predmetov med Irsko in angleškim Ulstrom. V ulstrskih carinskih skladiščih je na tisoče zaplenjenih steklenic parfema, glavnikov, robcev, pil za nohte in drugih pripomočkov za žensko lepoto. V zadnih dneh so angleški cariniki nekaterim tihotapcem zaplenili nekoliko tisoč čopičev za puder in vžigalnikov, ki so jih hoteli spraviti čez mejo. Policija sumi, da je tihotapski družbi na čelu neka ženska.

X Kosti predpotopnih živali v Laciji. V

Aquinu v Laciji so izkopali orjaški kolk, ki je pripadal predpotopnemu mamutu. Poleg te kosti so našli dele drugih kosti, ki izvirajo >— kolikor domnevajo — od druge živali.

X Okostje iz ledne dobe. V bližini Hadsun-da na Jitlandiji so odkrili grobišče z ledne dobe. Najdba predstavlja najstarejše odkritje v tem kraju. Pod dobro ohranjenimi plastmi šote so našli človeško okostje, katerega starost cenijo na 12.000 let.

X Izum proti tatovom koles. Neki Danec je izumil svarilno napravo, ki naj bi obračala pozornost ljudi na tatove koles. Gre za dva zvonca, ki se rezko oglasita, kakor hitro poskusi tuj človek sesti na kolo. Samo pravi, lastnik more s posebnimi ključi spraviti zvonca do tega, da utihneta.

x »Cez 200 let bodo na svetu sami blazni ljudje!« Iz New Yorka poročajo o čudnih ra-

Skupina danskih ribičev se je nedavno mudila v vodah ob zapadni obali Grenlandije na lovu. Ko so se ti ribiči vrnili spet domov, so povedali o tem potovanju po mrzlih atlantskih vodah mnogo zanimivega.

Tako so v bližini grenlandske obale na svojem križarjenju po morju nenadno zagledali velik madež, kakor bi se bile po morju na široko razlile velike količine olja. Ko so ugibali, kaj naj to pomeni, so najprej prišli na misel, da se je morala na tem mestu potopiti kakšna petrolejska ladja. Iz uničene petrolejske ladje pa da se je nato olje razlilo in na morski površini zapustilo ta velikanski madež. Ta njihova domneva se je kmalu izkazala za neresnično.

Ko so si morje na dotičnem kraju bliže ogle-

Če bere človek v zdajšnih listih poplavo ženitvenih oglasov, bo morda mislil, da pred 150 leti ljudje kaj takega niso poznali. Zgodovina nas pa pouči o nasprotnem. V nekem listu iz leta 1787. oglaša neka vdova tole:

»Sem vdova, stara 59 let. Prvič sem se omo-žila, ko mi je bilo 16 let. Mož mi je umrl, ko sem bila stara šele 27 let. Dobre dve leti sem ostala vdova, potem sem se pa drugič omožila. A tudi drugi mož mi je umrl. Iz obeh zakonov imam tri otroke, dva iz prvega, enega iz drugega. Siromaščine pa ne poznam, ker imam letni dohodek 500 tolarjev. Če bi me hotel kdo vzeti, se obvezujem, da se mu bom povsem podredila. Precej dolgo sem razmišljala, ali naj se res tretjič omožim, zdaj je pa moj r;>i-ševni boj končan: hočem se tretjič omožiti.

Kakšne so moje želje? Rada bi dobila črnega moža, ki ne sme bit star nad 40 let. Lahko je tudi vdovec.«

V enakem slogu so pisani tudi drugi ženitveni oglasi, ki pogosto zabavno odkrivajo ženske želje. Neko dekle pravi, da ji je 17 let,

čunih, ki se jih je nedavno lotil neki Američan. Po njegovih ugotovitvah na svetu že čez dve stoletji ne bo več pametnih ljudi, temveč bodo povsod sami norci ali vsaj duševno bolj ali manj obremenjeni ljudje. Svoje trditve opira ta ameriški učenjak na številčne podatke, ki se nanašajo na prejšne čase. Tako pravi med drugim, da. je bil na primer leta 1895. šele vsak 535. človek neumen, leta 1897. vsak 312., v letu 1926. pa že vsak 150. Na podlagi teh številk prihaja ta ameriški računar do zaključka, da bo leta 1977. že vsak stoti človek na svetu duševno obremenjen, leta 2141., torej natanko po dveh stoletjih, pa bodo na svetu že sami norci.

dali in ga raziskali, so na svoje veliko presenečenje ugotovili, da ne gre za kakšno potopljeno trgovsko ladjo, temveč za pravcato pokopališče kitov. Morje na istem mestu ni globoko in so ribiči lahko na lastne oči videli velikanske kupe mrtvih kitov, ki so bili zaradi tega, ker je morje v teh severnih krajih mrzlo, še zelo dobro ohranjeni. Trupla orjaških kitov niti niso bila še preveč v razkroju, čeprav so morda na tem mestu ležala že dolgo časa.

Ribiči sodijo, da mora ležati tam najmanj 300 mrtvih kitov. Njihovo pokopališče predstavlja brez dvoma velik zaklad, pomemben zlasti za zdajšne čase. Iz teh kitov bi namreč lahko pridobili na stotine ton olja za industrijsko rabo, ki ima izredno visoko ceno.

da so njeni starši vrli mešščani, ki so jo strogo vzgojili. Ne pase radovednosti pri oknu, temveč pridno dela, kakor se spodobi dekletu. Starši tako strogo pazijo nanjo, da bi se rada iz-nebila tega jarma in omožila bi se s prvim, ki bi jo zasnubil. Biti bi pa mora značajen.

Neko drugo dekle je zamolčalo svoja leta, pač pa je s ponosom povedaJo, da ima 150.000 tolarjev premoženja. Kdor bi io hotel za ženo, bi ne smel biti iz nižjih slojev in pustiti bi ji moral prosto voljo. Zapovedal Vi ji lahko, kar bi se mu zljubilo, toda storila bi samo to, kar bi ji bilo po volji.

Neka vdova trdi v oglasu, da ie pol leta vedela, da ji bo mož umrl. Bil je neozdravljivo bolan, šele čez sedem mesecev, ko bo končano globoko žalovanje, se lahko oglasi saubač, o katerem se pa hoče prepričati, kakšen je. Do tega ima polno pravico kot lastnica lepega premoženja in kot 271etna vdova je pač lahko izbirčna. Zanimala se bo za vse, ki jo bodo zasnubili, potem si bo pa izbrala izmed njih j najboljšega.

Duhovita razsodba

ciganskega sodnika

Stari rumunskl cigan Misciu se je spri pred nekaj dnevi s svojo ženo in zaman so posredovali med njima ugledni člani ciganske družine. Spor med zakoncema je nastal zaradi njune hčere, mlade ciganke, ki si je služila vsakdanji kruh s plesanjem na vogalih cest ob spremljevanju tamburice. Stari je zahteval, naj si hčerka obleče dolgo krilo, mlada ciganka pa ni bila posebno navdušena za očetove zahteve in je rajši nosila kratka krila, ker je vedela, da je taka bolj všeč. Po izkušnji je tudi vedela, da posebno velikodušno odpro denarnice tisti njeni gledalci in poslušalci, ki se mimogrede zagledajo tudi v njene lepe noge.

Zaradi kratkih kril mlade ciganke je torej nastal prepir med očetom in materjo, in treba je bilo, da izreče cigansko sodišče svojo neizpodbitno sodbo in tako pomiri duhove. Predsednik sodišča je razsodil tako, da mora nositi mlada ciganka polovico krila kratko, polovico pa dolgo. Tako naj bi bilo ustreženo očetu in materi. To svojo razsodbo je stari cigan tudi kar izvršil.

Salomonska razsodba je zbudila med cigani zadovoljstvo, zadovoljna pa ni bila mlada ciganka, ki je strgala dolgo in kratko krilo ter stekla v joku v svoj šotor.

Velikansko pokopališče kitov ob zapadni Grenlandiji

Ženitvene ponudbe v časopisju m poznali že pred 150 leti

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh