logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

sol amerikanski Slovenec

LETNICO obhaja letos "Amerikanski ,» Slovenec" ))

PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI

Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — nd hoja do zmage! N

GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIOAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.

(Official Organ of four Slovenian Organizations)

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ ))) PRILJUBLJEN SLOVENSKI

LIST V ZDRUŽENIH

DRŽAVAH AMERIŠKIH.

ŠTEV. (NO.) 5.

CHICAGO, ILL., SREDA, 8. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 8, 1941

LETNIK (VOL.) L.

roca pomoč, demokracijam

Amerika se mora sama dobro oborožiti, obenem pa dejansko pomagati drugim demokracijam, povdaril predsednik v svojem letnem govoru. — Opozoril na nevarnost notranjih prevratnežev.

Washington, D. C. — Ako

se ne bo Amerika z vsemi svojimi silami pripravila na obrambo, dokler je čas, ji grozi nevarnost, da bo delila usodo raznih evropskih narodov, ki so doslej postali žrtev agresivnosti diktatorskih držav. V takem smislu je apeliral predsednik Roosevelt ta ponedeljek.na ameriško prebivalstvo, da se naj to zaveda resnega položaja.

Predsednik je imel svoj govor pred zbranima obema zbornicama kongresa ob otvoritvi zasedanja. Ta letni predsednikov govor "o stanju Unije" je predpisan 'v ustavi, Predmet j« bil skoraj isti, kakor ga je vseboval govor po radio pred dobrim tednom dni. V obeh slučajih je predsednik povdarjal potrebo, da se morajo Zed.' države ne samo same za se dobro oborožiti, marveč, da tudi pomagajo dejansko vsem tistim državam, ki stoje danes v boju proti diktatorskim velesilam. Obenem je zopet tudi ponovil, da bi bilo neprimerno, delovati na to, da' bi se kak mir sklenil z. diktatorji.

Proti trditvam, da Amerika ne more biti neposredno ogrožena, češ, da je zavarovana od širokega oceana, je predsednik ugovarjal s povdar-korn, da direktnega napada v resnici morebiti ni pričakovati, Pač pa, da se utegnejo tudi tukaj diktatorji posluževati iste metode, ki se jim je tako uspešno obnesla v Evropi, namreč, da s pomočjo svojih agentov v notranjščini dežele same pripravijo ugodna tla, na kar bi šele sledil pravi napad. Za vzgled je navajal predsednik Norveško.

Ponovil je predsednik tudi svoj načrt za pomoč Angliji na ta način, da se tej posodi crožje, in povdarjal, da bi ta načrt ne bil nasproten nevtralnosti.

Za tiste pa, ki skušajo ovirati bodisi domači oboroževalni program, bodisi pomoč zunanjim demokracijam, je imel predsednik označbo "troublemakers" ter je'priporočal, naj se jih najprej skuša osmešiti, ako pa to ne bo pomagalo, naj vlada nastopi proti njim. -o-

Republikanska večina

v ZAKONODAJI.

Springfield, 111. — To sredo se otvori redno zasedanje illinoiške državne zakonodaje, katero zlasti l-epublikanci z veseljem pozdravljajo. V tem zasedanju bodo imeli namreč v obeh zbornicah večino, česar niso imeli že od leta 1931 naprej. Povrhu bo republikanec tudi novi governer, D. H. Green.

ŠE EN KATOLIŠKI GLAS

Kat. profesor odobraval apel predsednika Roosevelta.

Chicago, III. — Dočim se je včeraj objavilo tukaj poročilo, da je neki katoliški list v Milwaukee ugovarjal predsedniku Rooseveltu glede njegovih izvajanj, da se mora dati v,sa pomoč Angliji, se je pa med tem začul še en glas iz katoliških krogov, ki pa se postavlja na ravno nasprotno stališče, namreč, da ima predsednik popolnoma prav. To izjavo je izrazil v ponedeljek dr. Fr, E. McMahon, profesor na Notre Dame univerzi. V njej je povdarjal, da v sedanji vojni ne gre samo za trg in za o-zemlja, marveč, da se bije borba naravnost za človeško dušo, češ, da nasprotne sile skušajo prevreči, kar nam je bilo doslej dragega v kulturnih in verskih vrednostih. Zato naj Amerika, je. povdaril, pomaga tistim, ki se proti tem silam bore, in obenem opusti vsako govoren je o sklepanju miru s temi silami.

SMRTNA KOSA

Chicago, 111. — Na svojem domu 389 No. Parkside Ave. je v torek zjutraj preminul dobro poznani rojak Anton Horvat (p. d. Bobenčkov), rodom iz Žužemberka na Dolenjskem. Pokojni zapušča soprogo Ano in štiri hčere. Pogreb se vrši iz Zefranovega pogrebnega zavoda, 1941 W. Cermak Rd. v četrtek 9. januarja ob 9:30 v cerkev sv. Štefana, kjer bo pogrebna sv. maša ob 10. uri — Truplo pokojnega bo položeno k večnemu počitku na pokopališče sv. Jožefa. Družina pokojnika u-Ijudno prosi, naj se opuste vsake cvetlice. — Člani društva sv. Štefana se vabijo k molitvi sredo 8. januarja ob 7:30 zvečer. — Pokojniku večni mir, družini pa naše globoko sožalje!

-o-

NAD 3000 MILJ LETEL

PAPEŽ APELIRA ZA STALNI, PRAVIČNI MIR

Vatikan. — V avdijenci, ki jo je zadnjo nedeljo naklonil rimskim plemenitašem, med katerimi je bila tudi njegova lastna, Pacellijeva družina, se je papež Pij izrazil, da se ne more napovedovati, kam nas bo vodil razvoj dogodkov, vendar pa "naše hrepenenje, naša molitev, naša želja je za pravični in stalni mir." Istočasno je plemenitašem povdaril, da jim njih bogastvo nalaga dve dolžnosti: Prva je, da se ustavljajo skušnjavam lagodnega življenja,druga pa,da uporabljajo svoje premoženje v glavnem v pomoč drugim osebam, ki so v manj ugodnem položaju.

i / -o-

VESTI O NAZIJSKI AKTIV-

Nemci utegnejo korakati še ta teden

Bolgarija baje pristala na nazijski ultimat, da dovoli zasedbo nemškim četam. — V Nemčiji vlada pomemben molk glede premikanja čet v balkanskih državah.

Iz Jugoslavije

Največja slovenska kulturna ustanova, Družba sv. Mohorja, je prejela za svojo osemdesetletnico svojega plodonosnega dela uradno priznanje. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz starega kraja.

nosti v mehiki

Mexico City, Mehika. — Nedavne manifestacije za na-zije in proti Judom, do katerih je prišlo tukaj, in pa poročilo, da je v Mehiki eden vodilnih članov nazijske tajne policije, je dalo povod, da so oblasti pričele posvečati pozornost nazijskim aktivnostim. Kakor se trdi, je namen nazijske propagande ta, da se zada udarec vplivu Zed. držav v Mehiki. Deloma se vodi ta s "šepetalno" kampanjo, da nameravajo Zed. države stopiti v vojno proti Nemčiji ter potegniti s seboj tudi Mehiko, deloma pa z razširjanjem trditev, da Zed. države gospodujejo Mehiki.

-o-

predlog proti kon-gresnikom . Washington, D. C. — Eden poslancev namerava v kongresu staviti predlog, po katerem bo prepovedano kongresnikom imeti izven kongresa govore, za katere dobe posebno plačo. Pričakuje se, da bo predlog z lahkoto prodrl, ker je takih kongresnikov le peščica.1

-o--.

nta-

KRIZEMJVETA

— Rim, Italija. — Zaradi zvišanja življenjskih stroškov se je vsem uslužbencem v Vatikanu z zadnjo nedeljo povišala plača. Tistim, ki dobe $50 ali manj plače na mesec, je povišek 10%, od $50 do $100, 8%, in za višje plače 5 %.

— London, Anglija. — Tukajšnje prebivalstvo je bilo zadnjo nedeljo tafyo čuječe na delu, da je nemudoma sproti pogasilo vsak požar, ki so ga povzročile nemške vžigalne bombe. Nemški letalci so prileteli nad mesto m metali vžigalne bombe v dveh velikih skupinah.

— Vichy, Francija. — Novi ameriški poslanik (za Francijo, Wm. D. Leahy, je prispel semkaj zadnjo nedeljo in svoje poverilne listine je predložil Petainu par dni pozneje. Urad poslaništva je v poslopju nekega bogatega Ameri-kanca.

-o-

brez postanka

Dayton, O. — Neki štirimO torni armadni bombni aerobian je zadnjo nedeljo napravil 3,050 milj dolgi polet brez vsakega vmesnega postanka Polet se je izvršil od tukaj v Fort Worth in nazaj, in sicer s povprečno hitrostjo 190 mlij na uro. Ta aeroplan je zgrajen za polet v višini 15,000 čevljev ali še več, toda seda nji polet se je moral zaradi silnih' višinskih viharjev napraviti po večini v omenjene višine.

ožigosal angliji klonjeno organizacijo

Birgmingham, Ala. — V nekem tukajšnjem listu je bilo zadnjo nedeljo priobčeno pismo, ki ga je pisal Wm. A. White, in v }<aterem je razložil vzrok, zakaj je resigniral z načelništva organizacije "Defend America by Aiding the Allies," katere eden ustanoviteljev je bil on sam in, ki se zavzema za neomejeno pomoč Angliji. V tem pismu se je White izrazil, da je odstopil zato, ker se ne strinja s ščuvanjem za vojno, ki se je pojavilo v organizaciji. "V dveh naših podružnicah," pravi, "v New Yorku in Wa-shingtonu imamo skupino 'warmongers'.— vojnih pod-pihovalcev in pod našo organizacijo nimamo nikakega pota, da bi jih izključili, in jaz enostavno ne morem ostati na čelu organizaciji, ki se izrablja od teh podružnic za vojni ples strahov." Pismo je bilo priobčeno v prvih izdajah lista, dočim se je iz poznejših izdaj polovici I na Whitovo prošnjo odstrani I lo.

angleški uspe3hi polomija, pravi italija

New York, N. Y. — Iz Italije se je v nedeljo slišal tukaj neki govor, v katerem se je povdarjalo, da so s svojo ofenzivo v Afriki doživeli Angleži popolno polomijo. Ofenziva, je dejal govornik, je bila pod-vzeta z namenom, da se zada Italiji nekaj ostrih udarcev, češ, da bo imelo to za posledico revolucijo v Italiji. V resnici so* Italijani doživeli par trdih udarcev, toda vsled tega gfe' notranja fronta v Italiji ni zrušila, marveč celo okrepila, in zato, pravi govornik, je angleška ofenziva polomija.

rska poslala protest nemčiji

Dublin, Irska. — Min. pi'ed-sednik de Valera je poslal nazijski vladi v Berlin zadnji petek energično protestno noto proti bombnemu napadu, ki ga je izvršil na tukajšnje mesto isti dan zjutraj neki aeroplan, o katerem se trdi, da je bil nemški. Pri tem napadu ste bili razbiti dve hiši in ranjenih okrog 20 ljudi. Ogorčenje na Irskem je tem večje, ker so se taki napadi ponavljali že od zadnje srede naprej. — Iz Berlina pa se nasprotno trdi, da ti aeroplani niso bili nemški; enako zanika krivdo tudi Italija, ki obenem direktno dostavlja, da so morali biti to angleški aeroplani. — V Angliji z gotovostjo trdijo, da so bombniki bili nazijski, ter, da ima Nemčija s temi napadi namen, da spravi Irsko v vojno na strani Anglije, čqš, da bi bila Anglija nkto prisiljena,

New York, N. Y. — Kakor se glase poročila,-ki jih je prejela časnikarska (agencija United Press v ponedeljek, je pričakovati, da bodo nemške čete pričele zasedati Bolgarijo v par dneh, morebiti že to sredo.

Te vesti govore, da je Nemčija predložila Bolgariji tozadeven ultimat in, da ga je ta pod pritiskom razmer tudi sprejela. Konferenca, na kateri se je predložil ultimat, se je vršila zadnjo soboto, kot trdijo ta poročila, in sicer med bolgarskim min.predsednikom Filovom in nemškim zun. ministrom Ribbentropom. Kakor je bilo že poročano, je F.:'gv odpotoval zadnji teden na Dunaj, "v zdravstvene svrhe," kot se je objavilo. Iz Bolgarije se je v ponedeljek sicer zanikalo,da bi se bil vršil ta sestanek med omenjenima oseb-nostima, vendar pa je znano, da je Filov zadnjo soboto "izginil" z Dunaja ter se je odpeljal v Salzburg, kjer ima v bližini Ribbentrop svoje posestvo.

Čas, kdaj nameravajo nazi-ji. vkorakati v Bolgarijo, je še predmet le golega ugibanja, vendar pa je sigurno, da se nekaj velikopoteznega pripravlja. Sklepa se to lahko prvič iz zatvoritve rumunskih meja, o čemer je bilo včeraj poročano, in drugič iz pomembnega molka, ki vlada v nazijskih krogih glede premikanja nemških čet na Balkanu. Tak molk je vladal doslej v Berlinu še vsakokrat, kadar je bil v pripravah kak važen korak.

ENAJST SE JIH JE UBILO Z AEROPLANOM

San Diego, Cal. — V feorov-ju, 35 milj jugovzhodno od tukaj, so v nedeljo našli razbit neki mornariški transportni aeroplan in okrog njega raztresena mrtva trupla enajste-rih mornariških letalcev, ki so se vozili s ponesrečenim letalom. Katasti^fa se je pripetila v soboto zvečer. Aeroplan, na' poti iz Big Springs, Tex., semkaj, je treščil v vrh gore, do česar je brez dvoma prišlo vsled riiegle in dežja. Vojaštvo in drugi moški so takoj organizirali reševalno akcijo in kakih 150 jih je odšlo na mesto nesreče, kjer so našli ostanke razbitega aeroplana razmetane četrt milje naokrog, trupla pa 150 jardov daleč od usodnega vrha gore.

-o-

Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!

oboi'9Žiti in utrditi Irsko in s tem samo sebe oslabiti.

Uradno priznanje narodnemu delu Mohorjeve Družbe

Ljubljana, 5. nov. — Naša največja kulturna ustanova, Dru«ba sv. Mohorja, ki je pred kratkim skromno in notranje proslavila osemdesetletnico svojega plodnosnega in blagoslpvljenega dela med slovenskim narodom, je sprejela danes od najvišjega zastopnika naše oblasti v banovini, iz rok g. bana dr. Marka Natlačena, visoko odlikovanje z najvišjega mesta — red sv. Save I. stopnje — kot viden izraz zahvale in priznanja za vzvišeno delo med našim ljudstvom. V prostorih Mohorjeve družbe so se zbrali ob pol 4 popoldne visoki cerkveni, civilni in vojaški dostajanstve-niki, da dado s svojo prisotnostjo intimni proslavi pomem ben izraz. Slovesnosti so se udeležili belgrajski nadškof dr. Ujčič, pokrovitelj Družbe lavantinski škof dr. Tomažič, opat Peter Jurak, celjski župan dr. Voršič, senator Mihel-čič, okrajni glavar dr. Zobec, polkovnika Tomaševič in Čas--ka, predsednik upravnega so-diša dr. Likar, univ. prof. dr. Ehrlich, prof. Cestnik, predstojnik policije Uršie, podžupan Stermecki in mestni svet-i nik Lukman, predstojniki uradov, zastopnik uredništva Slovenca" dr. Tine Debeljak itd. ter celoten odbor Družbe s predsednikom prelatom dr Cukalom, univ. prof. dr. Ste le, dr. Pogačnik, Finžgar, prof. dr. Aleksič, dravograjski prošt dr. Munda ter ravnatelj dr. Kotnik. Seji so prisostvovali tudi vsi uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigarne. Po pozdravu odličnikov in otvoritvi slavnostne seje po predsedniku dr. Cukali je sprego voril ban in izročil v roke predsednika visoko odlikova nje — red sv. Save I. stopnje V svojem nagovoru je ban dr. Natlačen med drugim dejal: "Narod, ki ne časti svojih slavnih mož, ni vreden, da se mu rode." Tako je napisal naš veliki Slomšek. Se bolj kot za poedinega zaslužnega moža velja ta misel za Slomškovo znamenito ustanovo — Družbo sv. Mohorja.

S svojim vzvišenim namenom in z lepim slovesom svojih lastnikov si je Mohorjeva družba hitro utrla pot med slovensko ljudstvo. V nobenem mestu in v nobeni vasi na Slovenskem ni neznanka. Vsi verni Slovenci črpajo iz Mohorjevih knjig potrdilo in poglobitev svojega krščanstva. S knjigami, ki so v večjem številu razširjene po vsem slovenskem svetu in zaradi nizke cene vsakomur dostopne, je bila zadnjih osemdeset let in je tudi danes Družba sv. Mohorja najuspešnejša učiteljica in duhovna oblikovalka sloven

skega naroda doma in v dia-spori.

-o--

Nesreča železničarja na Zidanem mostu

Ljubljana, 5. nov. — Pretresljiva slika se je nudila včeraj potnikom, ki so potovali ^ opoldanskim vlakom proti Ljubljani. Blizu kurilnice železniške postaje Zidani most je lokomotiva mariborskega vlaka št. 620 udarila z odbijači mladega železničarja g. Jakopiča tako močno po glavi, da mu je prebila lobanjske kosti in so izstopili možgani. Jakopič je kmalu izdihnil. Čudno naključje je hotelo, da g. J?:kopic ki opravlja službo . ni bij dolgo u» služben pri sekciji na Zidanem mostu ,ni opazil prihajajočega vlaka in ta neprevidnost ga je veljala življenje. Kako pa je prav za prav prišlo do nesreče, bo ugotovila železniška komisija, ki se je takoj sestala. Okrvavljena lokomotiva je nadaljevala svojo pot proti Ljubljani, kakor da se ne bi l^ič zgodilo, železniška kronika pa beleži novo mlado žrtev težke in odgovorne službe.

Kravo je ukradel

Iz hleva posestnika Antona Vidmarja iz Bukovžlaka pri Teherjih je tat odpeljal štiri leta staro kravo, vredno 4000 dinarjev, katero je posestnik clelj časa iskal. V začetku je menil, da je krava ušla, kmalu pa so orožniki prišli na sled Filipu Jugu, 40 letnemu delavcu, pripojenemu v občino Laporje pri Mariboru. Juga so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Mariboru.

-o-

Smrtna kosa

V Dobrepoljah je umrl Janez Kralj, posestnik v Zagori-ci. Pokojni je bil nad trideset let "odbornik Knfietijskega društva in posojilnice v Dobrepoljah. — V Ljubljani je umrl Ivan Roger, ravnatelj zavarovalnice "Sava" in "Generali" v pokoju star 77 let. — V Kropi je umrl Ignac Ažman, lesni trgovec in posestnik.

-o-

Morje vrglo na breg trupla mornarjev

V okolici Bara so našli na morskem bregu več človeških trupel, ki jih je izvrglo morje. Po obleki se vidi, da so trupla mornarjev neke druge države. Na obrežju so našli tudi neke druge predmete, ki izhajajo iz ladje. Kmet Anto-novič je s plavanjem skušal privleči do brega nekatere predmete, pa se je pri tem smrtno ponesrečil. Zajel ga je val in vrgel ob skalo, da je bil takoj mrtev.

—:—o-

"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"

vas živi

BUTTME.EDGEOFTHE PIT GAVE WAY, /4ND SOTH PiUNGEP DOWNWARD,

AS HE DUOP?ED, TOTO LASMED OUT HIS TRUNK AND G5A33E3 THE APS* MANJ

''•KIM RUNNING INTO TRAP.'" HAWQUO WHISPERER THEN WAITED SREATHlESSlY.

Amerikanski Slovenec

Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.

Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.

Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.

Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544

Naročnina:

Za celo leto.......................................$5.00

Za pol leta ..........................................2.50

Za četrt leta ...................................... 1.50

Za Chicago, Kanado in Evropo:

Za celo leto........................................$6.00

Za pol leta......................................... 3.00

Za "četrt leta ..................................... 1.75

Posamezna številka ....................... 3c

The first and. the Oldest Slovene News-paper in America.

Established 1891.

Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.

Published by:

EDINOST PUBLISHING CO.

Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544

Subscription:

For one year ...........i..........................$5.00

For half a year.................................. 2.50

For three months ............................ 1.50

Chicago, Canada and Europe:

For one year ....................................$6.00

For half a year ...............:................ 3.00

For three months ............................ 1.75

Single copy........................................ 3c

Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.

Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.

Pogledi

Borba divja in preti zajeti prav ves svet. Vsak narod in vsaka država to vojno že čuti. Nekateri hujše, drugi manj. Račun bo plačeval ves svet, premnogi narodi bodo prelili tudi mnogo krvi.

Ali je ta borba svetu potrebna? Vsak pameten človek ve da ne. Vojska je svetu usiljena po nadutosti enega samega kričača, ki je prišel v Nemčiji na krmilo in politično zasužnil nejnški narod, ki mu zdaj prežet s prusjani-zmom sledi čez drn in strn v lastno nesrečo in v nesrečo in trpljenje vsega sveta.

To je vse kar bo imel svet od Hitlerja! Na milijone grobov, v katerih počivajo žrtve vseh stanov, starčki, otroci in žene, ki so jih in jih bodo še pobile bombe. Za vsem tem trpljenjem pa dolga desetletja same davke in davke za škodo, ki jo zdaj povzročajo bojujoče se sile med seboj.

Vse to bi si bil nemški narod lahko prihranil sebi in vsemu svetu, ko bi bil tedaj, ko je Hitler silil na oblast pokazal Hitlerju, da je nemški narod demokratičen, in da diktatorskega tiranizma noče. Toda pri Nemcih je prus-janizem v krvi in pohlep po gospodstvu nad drugimi- To je tista velika napaka nemškega naroda radi katerega trpi ves svet. In ker pravica in resnica ne bote trajno nikoli premagane, se bo to maščevalo tudi nad nemškim narodom.

Ce obrnemo svoje poglede v preteklost, vidimo za se boj zelo zmeden svet. Ali je bilo kedaj boljše, kakor je? V nekaterih dobah je bilo, v drugih dobah še slabše- Le toliko je razlike med raznimi dobami in sedanjostjo, da v preteklosti svet ni drvel naprej s stroji, kakor drvi v sedanjosti. Zato tudi svet ni doživljal tako naglo velikanskih in širokopoteznih preobratov, kakor jih doživlja v sedanjosti. Drugače v bistvu, je pa svet tak, kakor je bil in najbrže bo tak še dolgo, dolgo.

Rivaliteta je ustvarjala mednarodne spore že takoj v prvih letih, ko je začel človek ustanavljati organizirano državno življenje. Že v zgodovini starodavnega Egipta nahajamo med Egipčani razna politična intrigarstva. Nesloga in nered v lastnih vrstah, je povzročil propad egipčanske države, ki se je raztezala daleč tja preko Eti-jopije na jugu Afrike, gori skozi vso Prednjo Azijo do Evfrata in severne meje Sirije. Bolj organizirani in bolj složni Perzijci so porazili Egipt in slednji je postal pro-vincija Perzije. Potem so se razvili Babilonci. Napredovali so in mogočni so postali. Zavladali so nad Asirci, ki so jih dolgo let tlačil a Asirci so končno Babilonce premagali in Babilon je razpadel. Isto se je pozneje zgodilo z Feničani, pozneje z Perzijci. Med voditelji so vstajali diktatorji vseh vrst. V Perziji se je pojavil znani Darij, ki je obnovil perzijsko oblast, pod katero je politično je-calo mnogo držav in narodov. Vladal ie nekaj časa sko ro vsemu južnemu Balkanu gori do Dolnje Donave. Njegova "država", ki je bila taka-mešanica podjarmljenih in zasedenih pokrajin/kakor n. pr. današnja Hitlerjeva Nemčija, je štela nad 50 milijonov podanikov, kakor pove zgodovina. A Darij je umrl. Po njegovi smrti se je perzijski narod pomehkužil in perzijska država je propadla. Tedaj je začel vzbujati splošno pozornost mali evropski narod Grkov, ki je kmalu zavzel prvo mesto v zgodovini človeštva-

Grki so se preselili tekom drugega tisočletja pred Kristusom iz Prednje Azije, preko nižin ob dolenji Donavi v svojo poznejšo domovino, kjer so se razcepili v več rodov. Najznamenitejši so bili Dorci, Jonci in Eolci. Ti . rodovi so pozneje osvajali na južnem Balkanu obrežja, otoke, istotako v Italiji, v Siciliji in še drugih krajih. Ustanovili so si premnogo naselbin in kolonij v Sredozemlju. Grška zgodovina je šla gor in dol. Grki so si ustvarili najvišjo kulturo, ki še danes v marsičem tvori temelj vedi in znanstvu. Grški narod je žilav narod, njegpva duša pa nemirna in zgleda, da se še danes ni ustalila.

Za Grki so prišli do slave Rimljani. Tudi zgodovina Rimljanov je taka, da je šla navzgor in dol. V rimski kulturi je precej grške kulture, a tudi rimska kultura se je ovekovečila in zavzema najčastnejše mesto v zgodovini. Padel je tudi Rim in njegova slava in na njegovih razvalinah se je začela dvigati krščanska civilizacija. Zgodovina je šla zopet navzgor in tudi nživzdol. V svetu so nastajali pplitične spremenibe. Zdaj je nadvladal ta, zdaj drugi. Evropa je dobivala razborite vladarje. Državne meje so se v Evropi čestokrat menjale. V teh dobah so se pojavljali tudi tako razboriti vladarji, Ip. so imeli poželji-vost zavladati vsemu svetu. Bil je tak Napoleon in pred njim že ti^ii mnogi drugi. Vsako stoletje pozna kakega. Za Napoleonom pa je začel dvigati glavo in poželjivost po nadvladi nad svetom prusijanizem. ■ Ta se je dvignil že pred Bismarckom, slednji ga začel, navdahnjen že od prednikov izvajati. Najprvo je izvedel pangefmanizem, ta pa hoče doseči nadvlado nad svetom. Hohenzollern je padel. Duh prusijaniznia pa ni padel. Dvignil je glavo po novi zamisli, napravil novo lestvo iz nazizma, po katerem hoče do zamišljenega gospodstva in do nadvlade v svetu. Njegova borba še ni končana.

Hitler je vpregel v voz prusjanizma novo ideologijo pod oznako naziznta. V isti voz upreza poleg sebe tudi fašizem in tudi Stalinovega komunizma se ne brani. Boj do skrajnosti je napovedal vsem demokracijam brez vsakega obzira. Sedanjo borbo v Evropi lahko imenujemo za borbo me&prtisijanizmoiii pod no vo oznako in med demokracijo vžega sveta-

OB SLOVESU STAREGA LETA

Eveleth, Minn.

Sedajle, ko pišem te le vrstice, ura kaže 9 zvečer. Še tri ure in leta 1940 bo zatonilo. Pregovor pravi: bolje kasno kot nikoli. Tako tudi jaz, ker sicer poprej nisem imel časa, sem se a spravil k pisanju zadnji večer v letu. Sem pač pozen, a zato pa v duhu želim vsem, ki te vrstice citate, prav veselo, zadovoljno in 'blagoslova polno srečno Novo leto 194.1. Obenem pa tudi najlepša -»hvala vsem tistim, ki ste mi poklonili glasove v kampanji za Novi Svet. Hvala tudi mnogim naročnikom Amer. Slovenca, katerih je lepo število, ki redno in nekateri še pred časom plačajo naročnino. Bog vam plačaj in želim, da boste to posnemali tudi v bodoče.

Sedaj pa nekaj novic, katere pa žal niso prav nič vesele. Smo pač videli že pred par dnevi na kratko poročano v tem listu, kdo so v bolnišnici in to so: Mr. Anton Oven, se je par dni pred božičem podal na operacijo in sedaj je že doma in upam in želim, da se že dobro počuti. — Dne 11. decembra se je podal v bolnico v svrho opasne operacije (dvakratne) Mr. John llabjan, tajnik društva št. 59, KSKJ. — K!o bodo te vrstice zagledale beli dan, bo imenovani že doma, kakor se mi je izrazil včeraj in se prav pohvalno dobro počuti. — Tretji je pa bil v bolnici Mr. Anton Boban, st. O tem pa moram poročati, da nas je mož za vedno zapustil in bom prosil Amer. Slovenca, da mu posvetimo par skromnih vrstic in to malo kasneje. — Četrta je Mrs. To-moro, hči tukajšnjega starega naseljenca Mr. Dominika Blat nika in žena moža, za katerega prvo ime ne vem, italijanskega rodu. Socustvujmo z mlado mamico, Kfcr ji je Boži

ček prinesel zalega fantka, kateri je pa kmalu nato tudi umrl. — Vsi omenjeni so člani društva št. 59, KSKJ in prvi trije naročniki Amer. Slovenca.

Kot sem poprej zapisal, bomo sedaj posvetili par vrstic našemu staremu naseljencu Mr. Antonu Boban, st. — V :tajnikovem uradu sem dobil le nekaj malega, kar bom tu omenil, a povedano bo veliko. — Mr. Anton Boben se je rodil leta 1854 nekje v Beli Krajini (za kraj nevem). H KSKJ., kakor kaže članska izkaznica je ; pristopil dne 1. aprila leta ,1894. Potemtakem še en dan poprej, kakor je bila ustanovljena KSKJ. Torej član KSKJ skoro 46 let in ravno toliko časa naročnik Amer. Slovenca, kot mi je sam zatrjeval še zadnje poletje. Pač, lepa doba. Smelo rečem, da bo Am. Slovenec pogrešal take naročnike. — Bobnov stric so bili po poklicu čevljar. V katoliških načelih in duhu pa strog in odločen katoliški riiož. Cerkev jim je bila dom. Nikdar prevroče in nikdar premrzlo, v cerkev se mora iti. Kakor kažejo letnice, so bili stari 84 let. Nikdar bi ne bil sodil moža več nego 60 — 65 let. Brez bojazni trdim, mož je hodil vse do letošnje jeseni bolj pokoncu kot vsak 22 letni vojak. Malo pred božičem se je mož' podal v bolnico, iz katere pa se ni več vrnil. Mož častitljive starosti je umrl dne 19. decembra in je bil pokopan 23. decembra. Zapušča dva sina in tri hčere.

Prijatelji želimo vsem bolnikom skorajšnjeva okrevanja, pokojnemu Antonu Bobnu pa večni mir in pokoj!

Naj bo še pripomnjeno, da je bil Mr. A. Boben tudi ustanovni Član društva sv. Cirila fit. 59, KSKJ na Evelethu. Članom omenjenega društva se priporoča ustanovnik v blag spomin in molitev za dušo pokojnega.

Pred kratkim sem čital dopisnika "Tone s hriba," kako razlaga Hitlerjevo in Mussoli-nijevo politiko. Prav izvrstno. Ampak, da Tone pride v stik vsaj z enim bivšim avstrijskim bojevnikom na italijanski fronti (leta 1915 — 1918), potem bi šele on znal Mussolinijevo politiko razlagati. Veste, moj najboljši prijatelj v starem kraju v italijanskem ujetni-je bil dve leti. Ko se je vrnil, mi je eno prav komično in sicer: Tam, kjer sem bil, so bile velike barake za ujetnike in tudi velike bolnice Rdečega križa za vojne ranjence. Smelo trdim, da je bilo 75 odstotkov ranjencev, ki so bili obvezani po zadnji plati in na hrbtu. Vprašal sem nekoga, kako to, da pretežna rečina ranjencev nosi obveze na zadnji plati. Pojasnilo je bilo dokaj enostavno, zato, ker Franc Jožef in njegov naslednik Karol, imata prehude muhe (krogle) in hitreje lete, nego italijanski vojak.

Kakor vidim, se Tone s hriba precej razume na spodnji štuk, kakor tudi Jure. E, škoda, da smo tako daleč narazen. Tudi jaz se precej razumem na tako politiko.

Well, v štev. 250, Amer. Slovenca vidim tudi dopis Mr. Voglarja, ki napoveduje, da bo v prihodnjem dopisu nam podal recept, kako se dela "vinček". Tudi ta se razume na tako politiko. — Oho, kaj pa mislite o meni? Kaj mislite da se jaz na to ne razumem? Le poslušajte, da ne boste mislili, da sem itako daleč za luno. Moj recept je sledeči: Ako napravimo dobro vino, imamo dobro kapljico, ako pa napravimo slabega, imamo pa slabo vino. In to je moj recept in kdor ga upošteva je OK, kdor ga ne, ravnotako OK. — Kakor clalje vidim,Mr. Voglar še ni pozabil Mrs. Oblak in tudi mojega dopisa o tisti "šu-štarici" in "babniku" pa ravno narobe. 2e prav Mr. Voglar, ponovno vam obljubljam, kadar pridete v Minne-sote nad medveda, bom vama že pomagal tistega kosmatinca ugnati. To se pravi, vidva ga bosta ujela ali ubila, potem bom pa že jaz svoje opravil. Motite se pa, če mislite, da ga bom šel jaz za vaju lovit. — Priporočam se pa tudi za kak zamašek.

H koncu pa še enkrat širom Unije želim srečno Novo leto in prav lep pozdrav vsem, ki jih nadlegujem z mojimi skromnimi vrsticami. — Bog

John Strah

ŠE NE OBJAVLJENE VESTI

nikove družine. Tega omenjenega ženina so za svojega vzeli Mr. in Mrs. J. Repar in ga prav dobro vzgojili. Ce bo ostal tak kot njegov gospodar in gospodinja, oziroma njegovi redniki, bo zlatega denarja vreden. Prav lahko je on na nje ponosen. — N,aš sosed je pa;. John Strah, ki pa nič ne straši. Je prav fajn fant, da malo takih. — Z delom je tukaj za nekatere bolj, za druge manj dobro. Eni delajo za kompanije, drugi za mesto yi tako se živi. Lov na srne je bil prav živahen tod okolu in kar dobro so jih streljali.

Zadnjič enkrat je bil v Amer. Slovencu dopis od Sv. Jakoba, oziroma od mežnarja, ki je hodil tudi. k nam, v našo vas, v Šenčur ajdo pobirat. Jaz sem bila tedaj še mlada. Pa ga je sosed vprašal kako in kaj in mu je povedal, da ima veliko družino in da težko. izhaja. Povedal je tudi, da si je kupil kravo, da imajo otroci tudi kaj mleka. Nazadnje je povedal še storjo. Veste, je začel, kaj mi je enkrat napravil. Pri nas je bila le redkokedaj maša, pa sem nosil v cerkev mleko kisat. Toda opazil sem, da mi je nekdo vso smetano pokradel. Enkrat pa pridem, v cerkev, pa vidim, da je bil sv. Jakob okrog ust ves s smetano namakan. Aha, sem si mislil, sedaj pa že vem, kdo mi smetano krade, pa sem šel in ga za kazen postavil iz trona v kot. V nedeljo pa nisem bil pri maš) in ko je bila maša čez teden, nisem po cerkvi nič pospravil. Pa so me velesovški gospod vprašali, zakaj imam po cerkvi vse razmetano. Veste gospod, sem rekel, sveti Jakob mi je vso smetano pojedel, pa sem ga za kazen iz trona postavil v kot. Ne bodi neumen no, so rekli gospod. Ti se le poprej prepričaj kdo ti smetano krade, potem sodi, Boš le videl, da je sveti Jakob ne. Tako sem zvečer, ko se je napravila tema šel v cerkev in se dobro skril ter čakal tatu. Kmalu jo primaha, jaz pa s kolom za njim in sem ga prav dobro česnil. Nikoli več ga ni bilo krasti. Pravil pa je, da straši. No, takrat ga je res strašilo, da je dobro občutil. — Taki le so spomini iz starega kraja in tako le pozimi, ko je človek le doma, se marsičesa spomni in zopet preživlja v duhu čase in davnine.

H koncu pa želim vsem na-V ročnikom in čitateljem in rojakom prav mnogo sreče in blagoslova v novem letu. Naj bi bilo za vse bolj srečno in naj bi ljudem prineslo mir.

M. Culkar

Dogodki

med Slovenci po Ameriki

Rojenice

Cleveland, O. — Na dan no-vega leta so se pri družini Mr. in Mrs. Joseph Zeleznik na West 49th street zglasile vile rojenice in jim prinesle v dar luštno deklico. Srečna mati je hčerka Tomaž Mervarjeve družine iz ,82. ceste v Newburghu. — Čestitke!

Iz bolnišnice

West Allis, Wis. — Po srečno prestani težki operaciji pred božičnimi prazniki se je zopet vrnila na svoj dom Mrs. Jennie Oblak, soproga tukajšnjega rojaka Mr. Jack Oblaka iz 5824 W. National Ave. V bolnišnici je bila precej časa v zelo kritičnem stanju, sedaj je pa že izven nevarnosti, vendar mora biti še pod zdravniškim nadzorstvom.

Nov grob

Cleveland, O. — V Glenville bolnišnici je pretekli teden umrl rojak Anton Pezdirc, v starosti 53 let. Pokojni je prišel v Ameriko pred tridesetimi leti. Doma je bil iz Metlike na Dolenjskem. Zapušča soprogo Alice rojeno Štampfel in brata Nicka, v Perry pa sestro Katie poročeno Zaje. Pokopan je bil zadnji ponedeljek iz cerkve Marije Vne-bovzete na pokopališče sv. Pavla.

* ___

Vest iz domovine

Cleveland, O. — Rojak John Pezdirtz iz Pepper Ave. je prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Doljnih Suši-cah pri Novem mestu umrl ljubljeni oče John Pezdirtz, v starosti 74 let. Zapušča soprogo, dva sina, tri hčere in več sorodnikov, tukaj zgoraj omenjenega sina, dve hčeri pa v Chicagi. Po^ lcojni je pred leti živel v Jolietu, 111., kjer je vodil gostilno.

IZ MINNESOTE

Eveleth, Minn.

Amer. Slovenec se mi itako dopade, da ga bom do smrti imela pri hiši in ga še priporočala drugim, kateri ga nimajo, da si ga naroče, da s prebiranjem sedaj v zimi krajšajo čas. Zimo imamo letos zares mrzlo tukaj v Minnesoti. V letu 1940 smo imeli tudi pri nas veliko ohceti, saj so bile po dve ali tri skoro vsaki teden. Med drugimi se je poro čil tudi Anton Shus, ki si je izbral za družico v zakonskem življenju dekle iz dobre Gor-

LEPA PRILIKA ZA MLADENIČE, KI SE VPIŠEJO V CCC

Chicago, 111.

Kakor se naznanja iz nabiralnega urada (Chicago Selecting Office) za CCC na 2547 Archer Avenue, je sedaj podana za mladeniče, ki, se vpišejo v CCC mnogo večja prilika za vstop v administrativno službo CCC. Prošnje za to se sprejemajo, v zgoraj navedenem uradu vse- do konca meseca januarja.

Zaradi razširitve obrambne

ga programa, je vedno več in več CCC uradnikov vpoklicanih v aktivno službo ameriške armade. Vsled tega so nastale vrzeli, ki jih je treba nadomestiti z drugimi rezervnimi uradniki. Da se bo pa to moglo zgoditi, se bo zato dajal pouk glede tega tem, ki se sedaj vpišejo, da prevzamejo mesta kot poveljniki, nižji uradniki, vzgojevalni svetovalci in tehnični nadzorniki. Nadalje je oznanjeno, da se sedaj mladeniči ki so v CCC, poučujejo o vzdrževanju in delovanju avtomatično mehanizirane opreme v mehaničnih delavnicah, radio komunikaciji in drugih civilnih aktivnostih, ki pridejo v vpoštev pri narodni obrambi.

Mladeniči v tukajšnji okolici, ki žele sodelovati v teh in še drugih fazah CCC programa, naj se čimprej zglasijo in vpišejo v nabiralnem uradu (Selecting Office) na 2547 South Archer Ave., Chicago.

X.

Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato« liško časopisje.

PAST ZA SLONE

(Metropolitan Newspaper Service)

Napisal: Edgar Rice Burroughs

Naravnost v past tepe!" jc zaso-petal Hawsquo, nato je čakal skoro brez diha. , ...

Hiteč po stezi jc Tarzan naeuftrat začutil, da nuj jc zmanjkalo tal.

Ko sc je Tarzan vdrl v nastavljeno past, je Toto stegnil rilec in prijel Tarzana.

Toda na nesrečo je rob jame pod slonovhni nogami popustil in tako sta se znašla oba v pasti.

Stran 2___ __AMERliKANSKI SLOVENEC___~ Sreda, 8. januarja 1941

Sreda, 8. Januarja 1941"

AMERIKANSRi SLONEČ

Stran 3

ZVEZE S STARIM KRAJEM

so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka ria letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a jc dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. »

NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:

Za $2.20................100 Din Za $11.00............ 600 Din

Za $4.00................200 Din I Za $12.75............ 700 Din

Za $5.80................300 Din Za $14.50............ 800 Din

Za $7.55................400 Din Za $16.25............ 000 Din

Za $9.25................500 Din Za $17.75............1000 Din

Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, <t\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne p> sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cen« vt.li,\fe za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA skazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1 00.

CENE LIRAM:

Za $5.00.................100 lir II Za $0.50..................200 lir

Za $22.50.............„...500 lir

Pošiljatve naslovite na:

JOHN JERICH

1849 W. CERMAK ROAD,

CHICAGO, ILLINOIS

Zapadna Slovanska

DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov

UPRAVNI ODBOR:

Pyidsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F- Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.-

2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.

3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio.

2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.

3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.

4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.

5. porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah.

URADNO GLASILO: , "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.

Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-nrga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotneg^ odbora. 1'roT šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.

Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor' tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.

SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!

<KK>0<K><K><><H><><K><>CK>00<KKK>0-y

začetku leta vsaka članica zavzame, da more pridobiti vsaj eno novo članico in-koncem leta društvo postalo stood-v napredovanju, v ponos članstva ter ZSZ. — Iskrena hvala vsem uradnicam in članicam za sodelovanje v preteklem letu. Priporočamo se še za naprej. — Sprejmite voščila za veselo in srečno novo leto v osebnem, domačem in društvenem oziru. V imenu članstva društva sv. Katarine lepa hvala glavnim uradnikom za lepe stenske koledarje. Veselo in srečno novo leto glavnim uradnikom ter celokup nemu članstvu ZSZ želeč do lše večjega uspeha in napredka v letošnjem letu! — S sosester-skim pozdravom,

Johanna Mervar, preds. -o--

IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ST. 29, ZSZ.

Cleveland, O.

Cenjene sosestre: — Preteklo je leto 1940 s svojo vznemir-nostjo in razburjenostjo vojnih grozot. Novo leto v svoji rahli mladosti ne obeta dosti sprememb, žalibog le nadaljevanje trpljenja in bridkosti, v stari deželi. Kako naj izrekamo hvaležnost večnemu Stvarniku za to priljubljeno Ameriko in demokracijo, ki jo vlada. Resnično je "God's Country" ali Dežela Večnega Stvarnika.

V dnevnem življenju v tej deželi ni veliko sprememb. Ogromni vladni prbgram v pripravah obrambe dežele proti nasprotniku je nekoliko dvignil depresijo vsaj začasno. Želimo ter upamo, da bo vsa ta priprava zadostovala in nas ne pahne v aktivno vojno.

Pretekla je tudi glavna letna seja društva sv. Katarine. Udeležba je bila povoljna, ampak ne popolnoma. Po seji se je vršila domača zabava za katero so poskrbele in darovale razne stvari dobre aktivne članice. V imenu društva se lepo zahvalim za darove sledečim sosestyam: Mary Drobnich, Mary Kraje, Frances Ponikvar, sestra Pojnich, Ana Svigel, Antonija Sele, Julija Tomšič, Mary Trentel in Louise Zadnik. — Prav kratkočasno je bilo za vse navzoče. Zakaj bi ne bilo tako pri vseh mesečnih sejah? — Kako smo veselo'pozdravili sosestre, katere že več časa pogrešamo. Pridite vendar! Sprejele smo tudi novo članico Florence Christy, ki je obljubila postati aktivna in se udeleževati mesečnih sej. — Sklenjeno je tudi bilo, da napnemo vse moči, da bi se omogočilo poslati vež-balni krožek na konvencijo v Chicago meseca avgusta. Vse članice naj se zanimajo in uresničilo se bo. Mladina, seved&, se bodo silno potrudile, ampak brez naše pomoči bi bila želja skoraj zaman.

Uradnice za leto 1941 so bile izvoljene: Predsednica Johanna Mervar; podpredsednica Ana Svigel; tajnica Frances Ponik-var; blagajničavka Mary Butala; zapisnikarica Louise Zadnik; rediteljica Mary Kraje; načel niča ali supervisor za mladino Stella Herbert; nadzornice sestra Mlakar, Stella Herbert in Mary Zupančič. — Veseli nas, da je zopet postala uradnica sestra Mary Zupančič, bivša predsednica. Ona je bila uspešna delavka in vemo, da bo tudi sedaj sodelovala v polni meri. Želimo tudi, da bo društvo sv. Katarine postalo bolj uspešno, kar se tiče novega članstva. Naj se sedaj v

PO MOŽE SI PRIŠLE V AMERIKO

Tri dekleta, ki so nedavno prispela iz Oslo, Norveška, v Zed. države, da se tukaj poroče.

prišle kar na slepo, marveč so bili s svojimi tukajšnjimi izvoljenci že prej seznanjene. —.............-.............................. - ^

Niso pa

IZ URADA DRUŠTVA SVO-BODA ŠT. 36, ZSZ.

So. Chicago, 111.

Zadnja letna seja, katere se je udeležilo prav lepo število članstva, je lepo izpadla, v zadovoljstvo vseh in upamo, tudi v napredek in korist društva in članstva. Volitve društvenih odbornikov niso prinesle bistvene spremembe in kakor je videti, je članstvo z dosedanjim delovanjem društvenega odbora bilo v preteklem letu povsem zadovoljno.

Leto 1940 je za nami, z njim tudi velika mladinska kampanja Če ste zasledovali uspeh kampanje in delovanje raznih društev, kar je bilo poročano v /našem glasilu, ste lahko opazili, da se je tudi naše društvo prav dobro borilo v minuli kampanji in moramo častitati tistim delavnim in požrtvovalnim članom, ki so se potrudili, da smo kljub temu, da naše društvo ni doseglo prve nagrade, vendar ostali na častnem mestu. Zato vsa čast in hvala onim neumornim delav cern, ki so se v minuli kampanji tako požrtvovalno borili in s tem pokazali, da se resno zavedajo svojih dolžnosti do društva in Zveze. Čast jim!

Tudi božičnica, ki je bila prirejena za mladino, katera je v našem društvu, je prav lepo izpadla v zadovoljstvo vseh navzočih, starih in mladih. Božični mož je razdelil navzočim članom in članicam božična darila, nakar so dobili še malo prigrizka in sladke pijače. Kar zanimivo je bilo gledati ta zadovoljni živ-žav. Da je bilo vse še bolj veselo, so znani Plutovi trojčki, ki so tudi člani našega društva, zaigrali nekaj prav lepih božičnih komadov na svoje električne instrumente.

Naznanjam vam tudi, da se vrši naša prihodnja seja v četrtek 8. januarja. Pridite na sejo kolikor mogoče vsi, ker na tej seji bo novoizvoljeni odbor prevzel svoje dolžnosti, obenem bodo odborniki za lansko leto prejeli svoje place. Pridite na

sejo, morda bomo kaj novega u-krenili za nastopno leto 1941, ki je leto konvencije naše tako lepo napredujoče Zapadne Slovanske Zveze. Vedite, da se bo konvencija vršila v Chicagi in bomo morali tudi mi sodelovati z društvom Three Star pri pripravah za konvencijo. — Torej na svidenje na seji.

C. Grmek, preds.

-o-

OD DRUŠTVA VSEH SVET-NIKOV ŠT. 56, ZSZ.

Lockport, III.

Ker se že dolgo nič ne sliši od našega društva, si bo morda kdo mislil, kaj pa je s 'tistimi Lockportčani, da se nihče ne oglasi, ali jih je sapa odnesla s tistega hriba, ali kaj? — No, včasih res malo preveč navija, pa radi tega se ne pustimo kar tako izlahka odnesti, posebno sedaj še ne, dokler je še kaj rdečega v spodnjem prostoru. Saj veste, kaj mislim. To je tista zapeljiva stvar, da jo ne moreš pri miru pustiti. Če jo pa začneš pokušati, ti pa vso kri razgreje. Zato ni čudno, da včasih katerega glava boli.

Leto 1940 je za drugimi prešlo v večnost in ravno tako je šla mimo tudi naša kampanja za minulo leto. S požrtvovalnim delom in trudom naših uradnikov ter nekaterih članov, je nase društvo napredovalo za prav lepo število novih članov, pa bi lahko še več,' če bi vsi skupno delovali. Kakor se razvidi iz poročila naših kapitanov, so nas sovražne čete potisnile daleč nazaj od našega cilja. Dolgo časa smo se uspešno borili in odbijali protinapade, nazadnje smo se morali udati premoči. — Dragi bratje in sestre. Četudi nismo dosegli uspeha katerega smo nameravali doseči, naj nas to nič ne straši, ampak še bolj pogumno in složno stopimo na delo. Torej cenjeno mi članstvo, zavedajmb se svojih dolžnosti in v prihodnje naj bo našo geslo: Vsi za enega eden za vse!

Tukaj tudi naznanjam imena naših odbornikov za nastopno leto, ki so bili izvoljeni na zadnji letni seji. Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Martin Gregorich, taj

nik in blagajnik Frank Spe-lich, zapisnikar Edward Vesel, nadzorniki John Glavan, John Kolenc in Stanley Gregorčič, mladinska nadzornica Mildred Gregorich. — Sedaj

pa voščim prav uspešno in veselo novo leto vsemu članstvu našega društva in celemu članstvu ZSZ. — S sobratskim pozdravom!

Stanley Gregorich, poročevalec

KJE JE "MARIJA NA BELEM

PRODU?'

Kjer se danes razprostira Kranjska gora, so rasti i v davnih časih neprehodni gozdovi. Le južna stran te doline je bila pokrita s peskom — reka, ki dobiva svoje vode izpod ve likanov Julijskih Alp, ga je bila nanosila in po njem sama dobila svoje ime: Peščenica— Pišnica. Široko si je bila začrtala svojo strugo in še dandanes je videti njen levi breg, pod katerim so si ljudje pozneje postavili svoje domove. Mirno je potekalo itod življenje prvih prebivalcev. Le tu in tam jih je predramilo iz tihega življenja spremstvo kakega imovitega kneza, ki se je vozil po potu, držečem iz niže ležečih krajev Kranjske, skozi dolino v Kanalsko dolino in naprej v Italijo ali nazaj v Zilsko dolino.

prebivalcev sta bila vzrok, da je vikariat kmalu postal župnija. Gotovo je bilo to pred 1. 1469 — takrat se omenja župnik Mathias — a nikakor ne pred 1. 1440. Leta 1558 se omenja: "die Pfarr bey vnser lieben Frauen in der Cranau." Pod faro so spadale vasi Gozd (Waldt), Srednji vrh (Mitten-perkh,) Log (se omenja takrat "vnter Cranau"), Podkoren, Rateče do 1. 1781 in Bela, peč do srede 17. stol. Zdaj je mogoče zaslediti 26 župnikov nazaj. Leta 1676 je imela fara 1953 duš, a zdaj čez 1600 — seveda brez Rateč in Bele peči.

Cerkvi so prizidali leta 1758 stranski oltar, ki je posvečen sv. Jožefu. Na steni visi slikarja Layerja oljnata slika, ki predstavlja smrt sv. Jožefa. Oltar Srca Jezusovega so pa zgradili 1. 1828. Žal, da sta obe stranski kapeli v novoro-manskem slogu in tako v hudem nasprotju s svetiščem samim, ki je v gotskem slogu. Takrat so tudi ladjo cerkve same podaljšali in jo zvezali z zvonikom. Do itakrat je bila med svetiščem in zvonikom lopa, nad katero so imeli spravljen "božji grob" in kjer so se fantiči skrivali. Popravili so tudi lok pred presbiterijem, ki je bil prej tako nizek, da ga

ROKA ROKO UMIJE

N(eki avtomobilist je drvel s svojim avtom po veliki cesti, da ne bi zamudil znamenite športne prireditve. Za nekim ovinkom je stal slabše oblečen človek, ki je mahal z rokami, češ, naj ustavi. Vozač je pritisnil na zavoro, ustavil ter vprašal onega, kaj hoče.

"Na tekmo se peljete, kaj. ne, gospod. Bodite tolikanj ljubeznivi in športni ter vzemite še mene s seboj."

Avtomobilist je bil dobrosrčen človek ter je dovolil neznancu, da je vstopil v voz. Ko sta malo nato vozila skozi mestece, je vozač prezrl znamenje na stoj in le za, las je manjkalo, da ni prišlo do nesreče. Seveda je bil službujoči stražnik takoj na mestu, z be-ležnico v roki. Ko je bil popis gotov, je policaj vtaknil be-ležnico v žep, stopil prav do šoferja in ga poučeval, kako je treba voziti in paziti skozi mesta, pozivnico na policijo pa bo že dobil in občutna kazen mu ne odide. Avtomobilist je potrt vozil dalje, končno pa sta le prispela na športno igrišče.

"Zelo lepo od vas, da ste me vzeli s seboj, sicer bi te tekme ne videl," se je zahvaljeval sopotnik. "Vi ste napravili uslugo meni, evo, jaz

je bilo mogoče s palico dose- j0 pa vam." Pri tem je segel

Ob tej poti, na obronku proda je stala cerkvica, posvečena Materi božji, ki se je imenovala Marija na Belem produ. Tako se je potem imenovala tudi naselbina. Ime Beli prod se je pozneje omejilo le na južnovzhodni del vasi, med Logom, desnim bregom Pišni-ce in žel. progo. V listini iz 1. 1793 sem našel za ta predel ime: na Vilem Prodo. Še zdaj pravijo stari ljudje temu delu vasi "Na produ." Vzporedno s tem vulgarnim imenom so se pa razvila imena, ki so jih uporabljali plemenitaši v svojih pismih in listinah: Cro-p.owe (leta 1112), Chraynau, Cranau, Cronau, Kronau in vzporedno s tem najdemo pri Valvazorju tudi že Craingora, Creinska gora. — Marija na Belem produ je bilo torej med prvimi imeni za Kranjsko goro. Pripovedujejo, da je dala zidati cerkev sama španska kraljica:, kateri se je v sanjah

prikazala Marija in ji naročila, naj zida cerkev na Belem produ. Pravijo pa tudi, da je bilo prvptno ime za Kranjsko goro "Borovška ves." Podsta-va temu imenu je star bor, ki jo stal, kakor pripovedujejo, lia mestu, kjer stoji zdaj cerkev. In prebivalci še dandanašnji imenujejo sebe Borovce, ne pa Kranjskogorce, kot bi bilo pričakovati.

Cerkev je bila najbrž sezidana že v 12. stol., in sicer v romanskem slogu. Stolp, postavljen iz peščenčevih kvadrov in ki stoji še danes, je stal poleg cerkve (campanile.) Pa je bilo prvotno svetišče kmalu premajhno in so najbrž že v 14. stol. postavili drugo v gotskem slogu. — Hitro so polnili naseljenci to dolino, ko je že 1. 1362 takratni oglejski patriarh Ludovik pisal radov ljiškemu župniku pismo, v katerem mu naroča, naj postavi v Kranjski gori vikarj^. Spadala je namreč takrat vsa Dolina pod radovljiškega župnika. Ljudje še v tej dobi pripovedujejo, da so v prvih časih vozili mrliče pokopavat v Ro-dje (Rodine pri Radovljici.) V cerkvi je stal kip Matere božje — pribežališče grešnikov, ki so ga pa pozneje zamenjali z drugim, ki predstavlja Marijino vnebovzetje, ki je patron župne cerkve!. Stari kip je pa zdaj shranjen v rutarški kapelici, nasproti cerkve Srca Jezusovega. Prevelika razdalja med Radovljico in Kranj sko goro ter povečanje števila

či. Vsa dela je vodil takratni župni upravitelj Janez Soklič. Prenovljena je 'bila notranjščina cerkve 1. 1900, ko jo je preslikal slikar Matija Bracla-ška iz Kranja.

Do leta 1870 so okrog cerkve pokopavali še mrliče. Novo pokopališče je dal napraviti med ljudstvom splošno priljubljeni župnik Blaž Artel.

To bi bil površen zgodovinski opis župne cerkve v Kranjski gori. Vas sama privablja od leta do leta več in več leto-viščarjev iz Jugoslavije, kakor tudi iz inozemstva.

(-e -e.)

-o-

GIBANJE NAŠE ZEMLJE

Dokazano je, da se giblje naša zemlja v treh smereh, selo verjetno pa je, da se gib-je še v dveh drugih smereh. Ta gibanja bi bila sledeča:

1. Zemlja se giblje okoli svoje lastne osi s hitrostjo 30 km na sekundo. Ta hitrost se zmanjšuje od ekvatorja proti poloma.

2.. Zemlja se vrti okoli sonca s hitrostjo 19 milj na se-undo.

3. Skupno z našim sončnim šestavom se giblje zemlja v mieri zvezde stalnice Vege v ozvezdju Lire s hitrostjo 12 Hilj na sekundo.

4. Četrto gibanje, v kate-•em verjetno sodeluje tudi na-•;a zemlja, je gibanje sonca ;koli osi in traja 25 dni.

5. V poštev bi prišlo še gibanje celega našega zvezdnega sestava, čeprav o tem ne vemo nič točnega.

v žep ter mu izročil policaje-vo beležnico ter dostavil: "Jaz sem namreč zelo znan poklicni žepni tat," nakar je izginil v gneči.

-o-

"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"

POSLUŠAJTE

vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.

V blag spomin

PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega* soproga in očeta,

Nick Miketič,

kateri jc preminul 2. januarja 1940.

Dolgo nam je leto, kar Ti dragi v hladni zemlji počivaš. S solzami v očeh zalivamo cvetice ria Tvojem grobu, zaman Te naša srca pričakujejo, cla se vrneš k nam. V duhu boš živel v naših srcih do konca našega življenja.

Žalujoči ostali:

FRANCES MIKETIČ, soproga in otroci.

Pueblo, Colo., 1. jan. 1941.'

ZAHVALA

West Pullman, 111.

Čut hvaležnosti nam veleva, da se kar najiskrenejše zahvalimo za tako nepričakovan lep supra j z (Baby shower) ki so nam ga priredili naši prijatelji v torek dne 17. decembra zvečer. Ta "babe shower" so organizirale Mrs. Carl Ernst, Mrs. Caroline Golobi« in Mrs. Anna Dvorscek.

Iz Jolieta: Mrs. Merichka Zdravljevitch, Mrs. Frank Zelesnik, Mrs. Barbara pragovan, Mrs. Po-vitch, Mrs. Martin Dragovan, Mrs. Marie Dragovan, Mrs. J. Sei'cik.

Iz Harvey: Mrs. Frances Lekan, Mrs. Veronica Howell, Mrs. Stefanie Lekan.

Ostali so: Mrs. Frank Nemanich, Mrs. Caroline Golobic, Mrs. Mike Popovitch, M r s. Okleshen, Mrs. Anna Jaiic, Mrs. Theresa Rus, Mis. Anna Dvorscek Mrs. Carl Ernst, Mrs. Nelson, Mrs. Emma Bockelman, Mrs. Tillie McNutty, Mrs. Nylen, Mrs. Hansen, Mrs. Rose Socjkitz, Mrs. Mary Jaksa, Mrs. Atina Tome, Mrs. Frances N,ovak, Mrs. Johana Knaus, Mrs. John Husar, Mrs. John flusar, Jr., Mrs. Foldesy, Mrs. Janesen, Mrs. Pipp, Mrs. Oleyniczak, Miss Theresa Oleyniczak, Miss Anna Oleyniczak, Mrs. Jones.

Ti, ki so dali darove, pa se niso mogli udeležiti so: Mrs. Sefcik, Mrs. Martin Dragovan Mrs. Marie Dragovan, Mrs. Anna OKorn, Dolores-Bee & Edna beauty operators, Mrs. Petchnig, Mrs. Zuhe, Mrs. Bezlay, Mrs. Mary Olson.

Vsem »a j prisrčne j ša zahvala za vse darove in za udeležbo, zlasti pa prav lepa hvala organizatorkam: Če bi pa bilo katero ime izpuščeno, nam blagovolite oprostiti. Vsi pa vedite, da smo bili globoko presenečeni nad vašo dobrot-Ijivostjo in je ne bomo pozabili. Bog plačaj! (Ogl.) Mr. in Mrs. Joe Bokal

Stran 4

AMERIKANSKI SLOVENEC

Sreda, 8. januarja 1941

iiUl!illUiUlUAll.tJj:'.'

............................................»Mt,,,|M,|tinMMinmiTHHiiiHTirnHTitrttfTntTT'MHiiiniiitrinii»'rTirttrtnTir'rriTTTMiTt'nuy

"Ljubezen, ki ubija"

ROMAN

P. Bourget:

Oče je vstal od mize, preden je bilo kosila konec. Pogledal je na stensko uro in vprašal gospoda Termonda za natančen čas.

"Cornells, ali se vam tako zelo mudi?" je rekel Termond.

"Da," je odgovoril oče, "moram dobiti nekega trgovskega prijatelja, ki je bolan . . . nekega inozemca. Moram iti k njemu v hotel, da dobim od njega nekaj važnih podatkov in reči. To je posebne vrste človek. Zato bi ga rad čimprej videl. Storil sem nekaj važnih korakov zanj, pa me skoraj prijemlje skušnjava, da bi jih še

obžaloval."

Od tedaj ni bilo nobene vesti več o njem. Tisti večer smo odlagali večerjo po četr-tinkah ure, ne da bi ga pričakali, njega, ki je bil sicer tako natančen in točen kakor ura. Mati se je začela vznemirjati. Njen nemir je s čakanjem vedno bolj rasel. Zakriti mi ga je mogla tem manj, ker so mi še zvenele v ušesih zadnje besede, ki jih je oče pred odhodom govoril. Bilo je namreč tako nenavadno, da je oče govoril o svojih opravkih, da sem si vse njegove besede tem bolj zapomnil-

Pretekla je noč, za njo jutro, nato poldne. Spet se je vrnil večer. Spet sva sedela z materjo drug nasproti drugega pri mizi, kjer je bil prostor razpostavljen pred praznim stolom in je nekako predstavljal na ta način telo očeta, ki je izginil. ' Gospod Jakob Termond, ki ga je, bila mati pismeno obvestila, je prišel po jedi. Poslala sta me takoj spat, a ne* tako naglo, da bi ne bil mogel opaziti izrednega bleska v očeh tega človeka. Imel je sinje oči, ki so se ponavadi mrzlo svetile v finem obrazu, katerega so obdajali plavi lasje.

Take malenkosti si vsak otrok zapom-' ni, da se mu čez leta spet prikažejo v spomin, kadar jih ubudi življenje. Podobne so tistim nevidnim črnilom, ki se pokažejo na papirju šele, ko pisanje približamo k ognju.

Medtem, ko sem si prizadeval, da bi ostal v sobi pri njima, sem opazoval, kako so vznemirjene njegove lepe roke, ki jih je držal na hrbtu. Vrtel in obračal je z njimi palico iz trstike, ki sem v svojih najbolj skritih željah vedno hrepenel po njej-

Če bi ne bil toliko gledal te palice, bi mi bila ta znamenja skrajnega razburjenja zatrdno ušla. Toda, saj je bilo vendar vse tako razumljivo: kako da ne bi gospoda Termonda zgrabilo in vznemirilo, ko je tako nenadno izginil njegov najboljši prijatelj, moj oče.

Glas pa, tisti sladki njegov glas, ki obda z žametno mehkobo vse njegove besede, je bil gospodu Termondu hladen.

Ta glas mi je rekel:

"Jutri bom vse poizvedel, če bi se Cornells do tedaj ne vrnil . . . Toda saj se bo vrnil. Potem bo vse na mah jasno. Morda je odpotoval zaradi opravil, o katerih vam je govoril in je izročil kako pismo za vas postreščku. Ta pa je pismo pozabil od-

"Ah," je rekla mama, "kaj mislite, da je to mogoče?"

Pogosto sem si v težkih urah obudil v spominu ta razgovor in videl v duši kraj, kjer sem ga slišal. Gospod Termond me je še venomer samo razvajal kakor otroka,

rjiiiiiimnimrnimiiMiiniiJiniiiiiiifiHumuM f

čeprav sem bil tedaj že v drugem gimnazijskem razredu . . .

Ko sem tako sedel na stopnicah, se me je polotil strašen nemir. Zdaj pa zdaj sem znova stresel vrata in na ves glas klical. Nihče mi ni odgovoril vse do trenutka, ko je stopila v sobo dekla, ki me je majhnega pestovala.

"Oče," sem zakričal, "kje je moj oče?"

"Siromak, siromak . . ." je začela starca stokati, ko me je stisnila k sebi v naročje.

Deklo so izbrali, da bi mi naznanila grenko novico. Izvil sem se iz njenega objema in stekel po hodniku. Zdrvel sem skozi dve prazni sobi in preden me je u-tegnil kdo ustaviti, prišel v očetovo spalnico.

Groza!

To truplo na postelji, ki je bilo trdo povito v rjuhe; to lice brez krvi na blazini, nepremično, z osteklenelimi, na široko razprtimi očmi, kakor jih imajo mrliči, ki jim po smrti niso zatisnili vek; ta beli podbradnik in ta brisalka okoli čela; in pri vznožju je klečala žena, strta od žalosti, a še zdaj oblečena v vesele barve ... to sta bila bila moj oče in moja mati.

Kakor brez uma sem se vrgel proti njej.

"Andre, sinko," je zašepetala in me strastno objela. V tem njenem kriku je bila tako žgoča bolest in taka divja nežnost v tem objemu, da me peče do dna duše še zdaj, kadar se spomnim na to.

Potem me je takoj odnesla iz sobe, da ne bi več gledal tega strašnega prizora. Njene moči je v žalosti podesetorila.

"Bog me kaznuje . . . Bog me kaznuje . . .," je ponavljala, ne da bi kaj pazila na besede, ki jih je izgovarjala.

In pokrivala mi je obraz, vrat, lase s poljubi in solzami.

Zaradi teh iskrenih solza tisti hip naj ti bo odpuščeno vse trpljenje, moje in mrtvega očeta, uboga mati. Vidiš, v najbolj črnih urah, ko me je pozival duh umorjenega očeta na maščevanje, je vsa tvoja žalost govorila glasneje kakor njegova tožba. Zaradi poljubov v tistem hipu ti morem kljub vsemu verjeti. Ne, te solze in ti poljubi niso skrivali nobene zahrbtne misli. Tvoje srce se je prav iz dna upiralo strašnemu slučaju, ki me je oropal očeta. Prisegam pri najinih vzdihih, v tistem hipu ti nisi bila v tej strašni zaroti. Odpusti mi, da si moram še danes to zatrjevati. Če bi ti vedela, kako je človek včasih žejen resnice in gotovosti! Tako žejen, da bi zblaznel!

Ko sem takrat vprašal mater, naj mi love o strašnem dogodku, je rekla, da so očeta na vozu napadli. Ker ni imel nikakih listin pri sebi, dva dni niso mogli ugotoviti, kdo je.

Veliki ljudje mislijo radi, da je vsem otrokom enako lahko lagati. Jaz sem bil eden od tistih, ki dolgo razmišljajo o tem, kar jim odrasli povedo. Sestavil sem v duhu skupaj vse male podrobnosti in hitro spoznal, da ne vem še vse resnice o smrti svojega očeta.

(Dalje prih.)

POVESTNE KNJIGE IN ROMANI

katere ima v zalogi naša knjigarna:

AGITATOR, spisal Janko. Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _

BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski}. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana........................

Mehkovezana ...............................

__ SOc

6CW 40c

Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-

roce:

POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI!

Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo-letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo: *

20 centov

Naročila je poslati na:

Knjigarna Amerikanski Slovenec

1849 West Cermak Road, ■:■ -:- Chicago, Illinois.

55c

BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest, 'z stoletja. Brošura z 96 strani......... 45c

BURKEŽ GOSPODA VITER-

GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 »trani ..............r-..............-..........— 50t

CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 stra.ii..............

CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c

ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zalo napetega značaja. Trdovesana * 193 stranmi ............................................ 75«

ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva*, 'Črna smrt' in 'Slovenske gorice' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani ........................................ 55c

ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane ...................................... 35c

DENAR, spisal Iver - Kolenc. Vrlo zanimiv roman, 200 strani, broširati, samo .............................. SOc

DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsa-* kega. Broširana knjiga, 210 . strani, stane .................................. SOc

DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,

spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne .—.............................$1.25

DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c

DRAGARJEVINA, spisal Kolenc Franjo, 232 strani, zelo intere-santna ljudska povest. Broširana, samo ......................

45i

DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resnična ir6ka zgodba. Spisal R. De Nevery. Prestavil in priredil Fr. Kolenc ................ SOc

DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, v»ak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 4Ž7 strani. Celit povest vsebuje na^ 1100 straši. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Y.si trije deli skupaj ...................................—93.00

DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško.

Brošura 103 str. Zanimiv* povest ....................-....................... 60c

ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja _._...;..........................—$1.06

FABIJQLA, po kardinalu Weiae-manu. Brošura 222 »trani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva .....................vv 45c

PINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvejek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .....................................-..............$1.50

FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ............................... 75c

Mehkovezana knjiga 239 strani 75c

1092 str., 4 broširani zvezki......$2 00

GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem zvezkov .............................—.......$5.50

GREHI PRINCA SARADINA,

jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50

HUBERT,—Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani................................ 85c

HABAKUK, zanimiva Remichlo-

va povest, 126 strani, broširana 40c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. P<v samezni del stane $2.50, oba »kupaj ..............................................$5.00

IZBRANI SPISI, DR KREKA,

2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50

IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c

IZLET GOSPODA BROUČKA,

zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c

JZ MODERNEGA SVETA. Romar* spisal F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60

[ZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .......................................... 75o

IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50

IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 1S1 strani .......................... 60c

JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...................$1.00

JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50

JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino _______________________ 30c

JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ...........$1.00

JURČIČEVI ZBRANI SPISI,

zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak po...............$1.00

V vsakem zvezku so sledeče povesti:

1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.

2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.

— Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.

3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.

4. zrezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.

5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.

6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.

7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.

8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —

— Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.

— Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.

J. M. Trunk,

GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 »trani. Zanimiv tcm&n iz rimskih časov in tedanje dob«. Pr- ____, _ .___ . v.u« v^

dr** del skupaj.....„.........$1.50 ~ ** * K°'

vi in

GOSPODARICA SVETA, »pis.

Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloči

dokler jo ne prečita .................... 50c

GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja.

ba. Brošura z 317 strani............$1.50

GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. JSroiura 56 *tr. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ............................................ 35c

GLAD, 53. zvezek Sploine knjii-nja, ki »lika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega iivlie-

GROFOV JAGER, povest iz domačih hribov, 208 strani, broširana .................................................. 60c

GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke . obširen napet roman, skupaj

tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.

10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška.

KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani .....................................$1.00

KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — 2enitev Fer-dulfa, vojvode.. Brošura 195 str. $1.00

Vojna poročila in vojna poročila. Ze osem dni naprej lahko veš, kaj bodo poročali. Iz Rusije bi ta ali oni želel kakih vojnih poročil (jaz jih prav nič ne pogrešam), pa je po finskem mrazu vse zmrznilo, ker doli v Besarabiji je bila le zasedba, kar je pri orožju najlažja roba. V diplomaciji se sliši to in ono, ko gre Molotov pokulirat v Berlin ali pokulira Oumansky pri nas z uradniki nemškega poslaništva, drugi dan pa zopet obravnava z Amerikanci glede orožja, dasi ga menda nam samim primanjkuje.

Vsaj doma je bilo nekaj sli šati o Rusiji, ko je izšla knjiga "The Dream we lost" in je nekaj po knjigi povedal An ton Garden, nekaj , in dosti slabega je povedal, kakor pač pove knjiga sama in pisatelji ca knjige, Freda Utley. Glede ekonomskih razmer noben razsoden človek ne more nič pose'bnega pričakovati, ko slo ni vsa ta ekonomska stavba na napačni idejni podlagi o bistvu človeške družbe. Morda se res nekaj doseže, ker razne zahteve za uravnavanje razmer morajo biti pravilne in pravične, stalnega uspeha pa ne more biti, in vse se razblini, izgubi. Naravno je, da mora slediti razočaranje in to razočaranje je prineslo zgoraj imenovano knjigo.

Bistvo razočaranja temelji na zagrešeni idejni podlagi, toraj na materialističnem na-ziranju o družbi. Ampak te podlage se tudi jamrovci ne dotaknejo in jamrajo le radi izostalih posledic. To je prvo, da bo razočaranj brez konca i ji kraja.

Drugo ni ravno bistveno, bolj stranskega pomena, ampak enako najmanj važno pri rezultatih, oziroma pri pomanjkanju pričakovanih rezultatov. Značilno je, da je dala ta pisateljica knjigi tak naslov. "Dream . . ." pravi in to sanjanje je šlo po vodi. Naravno pač, ako kdo le sanja, da bo nekaj, mesto cla bi se postavil na realna tla pokazu-jejo zopet na — podlago. Visijo na materialističnem 'svetovnem naziranju, kakor bi bilo to pribito in prišito, in potem — sanjajo, in ko ni rezultatov jamrajo, da so sanje šle po vodi. Čemu le sanjate, poglejte prej, kje ležite!

' Ko sem prečital Gardnovo oceno, se mi je zopet vzbudila želja, da bi na kak način mogel priti do resnice, ali je res le tako klaverno, ker pri vsi zgrešeni podlagi se dela na novem ekonomskem redu z vsemi sredstvi ogromne skupine že nad 20 let, in nekaj so le morali tudi doseči. Ampak, kako priti do resnice?

Nek*j se je pojavilo vsaj pri nas. George Gornik, Bell-ingham, Was., pravi, da čita knjigo "Europe on the Eve," katero je spisal profesor Fre-derik Schuman. Baje bi se iz te knjige izvedela resnica.

Ampak urednik pripomni na članek: "Profesor Frede-rik Schuman je znan komunistični sopotnik in zagovornik vsega, kar Stalin počne, pa bi

li zločini še večji."

Tu imaš. Zdaj pa izyedi, če moreš. Prvi sanja, in ker se sanj ni uresničil, jamra, in sodim, da ne more zadeti vse resnice, ker je le sanjal, drugi pa vse le hvali, in če hvali kak izrazit zločin, enako sanja in še malo več, morda potvarja, in na ta način je nemogoče, da bi kdo pri, najboljši volji mogel dobiti o razmerah v Rusiji pravo in pravilno sliko.

Dokler bo v Rusiji ostalo na sedanji, zgrešeni, ker materialistični podlagi, bo ostalo, kakor je zdaj: eden bo jam-ral, ker je bil razočaran, drugI pa bo hvalil tudi tam, kjer ni nobenega povoda za hvalo. Kdor se zanima, bo ostal brez resnice.

Lahom ne gre dobro, niti v Albaniji, še manj v vroči Afriki. Tako za Gi'ke, kakor še bolj za Angleže so dogodki večjega pomena. V Italijanih je precej strahu, ki ima velike oči, v Grkih in Angležih pa je dosti upanja, in pri borbah je oboje velikega pomena. Jaz bi LahoV ne sodil prehitro. Mestoma se srdito branijo. Strah jih lahko podere, Lahko pa ^e izpremeni tudi v neko v vrsto fanatizma. Lahom morda res ne gre ravno za življenje, le sanje na imperij bi šle po vodi. Ker so precej časa videli pred očmi že skoroda uresničene te sanje, oživljene po zgodovinskem ' dejstvu nekdanjega rimskega imperija, in ker so naredili za uresničenje precej ugodnih korakov", k o ŠD pridobili Etijflpijo in Albanijo in so se odločili še za "zmagovitega" Hitlera, ni ravno izključeno, da se "jih loti neki fanatizem, kakršen je tudi v Nemcih. "Vsak nemški vojak je za pet vojakov," je izjavil francoski general, ko so Nemci napadali fanatično, Francozom pa je manjkalo tudi dobrega fanatizma. »

Vojskovanje za neki imperij je eno, borba za doni' ali življenje pa drugo. Ne sodite prehitro niti — Italijanov.

-o-

Cerkev so povečali

Iz Celja, poročajo, da so cerkev sv. Martina v Šmartnem povečali in dogradili in je'sedaj zelo prostorna. Za povečanje so prispevali farani in tudi dobrotniki. Kljub temu, da so bili fai'ani zelo radodarni, le niso mogli pokriti vseh stroškov, ki so narastli na 300.-000 dinarjev.

KRALJ ALKOHOL, J. London. Boiura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzro'ca alkohol....$1.25

KRALJ GORA, Ed, About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00

KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25

Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Mosey Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige poSiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:

Knjigarna Amerikanski Slovenec

1849 West Cermak Road Chicago, Illinois

FRANK PA8LICH,

D.D.S., M.D.S.

ZOBOZDRAVNIK

Dentist-Orthodontist

(izravnava zobe)

i

2125 So. 52nd Avenue

CICERO, ILL.

Tel Cicero 610 — in —

Marshall Field Annex

25 E. Washington Street

CHICAGO, ILL.

Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-žkem uradu vsako sredo.

T

5S3S

Dr. Frank T. Grill

ZDRAVNIK IN KIRURG.

ordinira na

1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois

od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru.

Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.

Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top