logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 0350-5561

9 WU^^U ^^UUI,

ca konec todna

Precej jâsno bo.

54 let

Številka 17

četrtek, 26. BprUa 2007

1,25 eVR • 300 SIT

lEAlllO

Začenja se dokapitalizacija Gorenja

Gorenje bo izdaio i.830.000 novih navadnih delnic - V odkup jih bodo najprej ponudili obstoječim delničarjem

Velerv«, aprila - Nad/orni svel Gorenja je sprejel revicliia-no ieino poročilo družbe Gorenje ia Skupiue Gorenje za lansko leto 1er potrdil predlog uporabe bilant^ncga dobička za lansko pcv Plovno leto. S poslovanjem so bili zadovoljni, saj je Gorenje lani kljub zelo leř.kim pogojeni g<>

spodarjenja dosogl<3 rekordne prihodke v višini 1,1 milijarde evrov, rekorden pa je bil tudi dobiček. Osrednja točka pa je bila potrditev predloga uprave za doka pitalizacij o družbe, ki so jo delničarji v višini 15 odstotkov že potrdili na decembrski skupščini. Gorenje bo tako v kraikeni

izdalo 1.830,000 novih navadnill prosto preni>sijivih kosovnih delnic, ki bodo z obstoječimi delnicami tvorile isli razred. K doka-pitalizaciji bodo iz naslova prednostne pravice do vpisa novib delnic povabili vse delničarje, ki bodo na dan objave vabila za vpis in vplačila novih delnic vpi-

saiii v delniško knjigo družbe Ciorenje. DcInice, ki jih obstoječi delničarji na osnovi prednostne pravice ne bodo vpisali, naj bi ponudili v odkup Hvropski banki za obnovo in razvoj in družbi, ki sojoustanovih nienedžerji Skupine (iorcnje,

■ M.Zakoáek

FTTTïïTTTrrw

GSM 090 WBO^wSm

o janez

ji. Kaí®'

1922. Ivan

Spoštovani občanke 1n občani »

iskrer^o vam čestitamo

ob dnevu upora proti okupatorju in

ob prazniku dela!

Želimo vam, da praznične dni preživite lepo,

v četrtekp 26. aprila 2007»

pa vas ob 18. uri vabimo v dvorano Centra Nova, kjer bomo pripravili osrednjo občinsko prireditev ob dnevu upora proti okupatorju.

Nastopi 1 i bodo pevci Moškega pevskega zbora Kajuh. slavnostni govornik pa bo Bojan Kontič. podžupan Mestne občine Velenje in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije

Vljudno vabljeni !

župan« Svet 1n Uprava Mestne občine Velenje

Zmaga »čiste energije«?

Bojana Špeget

VfWřieJeHek Je Mfn/xfrsiva RS za kit/iiirt) sporočila o oJ/oč/Zer weU-mrodne uirokome komhije zu presojo vlog in izhor mesia za nom/-nacijo za naslov »Evropska prestolnica kulture 2012«. Komisija seje odfoala. da vladi Republike Slovenije predlaga, da to postane «/ev-ina občina Maribor Ta pa je le noailka kandldanire. saj ^re za skupni projekt šestih mestnih občin tako imenovane vzluidne kohe-zijske regije, med kaierim je tudi mestna ohč/na Velenje. Če bo torej vlada izbor potrdila, bo Velenje zagotovo veliko pridobilo, saj bo ma račun» kandidature zgrajene tudi precej infrastmkture. predvseiu fta bo to možnost za še večjo povezanost gospodarstvu, turističnih in kulturnih organizacij. Kjerkoli v Evropi so doslej kundidaniro dobili, so namreč veliko pridobili. In to ne le v razpoznavnosti in Številu oblskavlcev, to za sabo lK)tegne plaz pozitivnih ekonomskih učinkow Zagotovo so se vsa štiri mesta - Maribor. /Jubljana, Celje in Koper - potrudila pri pripravi gradivu za kavdiJaturo za evn^psko prestolnico kulture. Komisija /kt je daleč najbolje ocenila prav projekt mesta Maribor, ki so ga pripnivUi pod skupnun sh)gunom v Cista energija*. Dobil Je 4!> točk, drugo uvrščena Ljubljana pa 35. Največje razočaranje Je verjetno doživelo mesto Celje, kije prvo začelo reklamirali, da bodo postali evropska prv.stohilca, pripravili pa so tudi pester program dogodkov v tednu pred oddajo kandidature.

Zagotovo si v vseh šestih mestih, kjer so pripravljali gradivo za kandidaturo mesta Maribor, zaslutijo čestitke. K Velenju so to bili člani projektne skupine Aleš Ojsteršek, Mi^a Hostn!k in Helena Knez. /umiagali pa so Jim \ievii?ii liosamezniki, saj naj bi v Velenju potekali f)redvsem otra^ki programi, poudarek bo na literaturi in industrijski kulturni dediščini Ostala sodelujoča mesta - Novo mesto. Murska Sobota. Ptuj. Slovenj Gradec - pa so si razdelila druga področja kulture, v njih pa bodo lahko sodelovali umetniki iz vseh še slih sodeli^cKVh mest. Mulrimedijski center Kibla iz Maribora, ki Je gradivo zbral In pripravil za oddajo. Je očitno delo prav tako opravil odlično. Čeprav nominacija sent potrjena - zadnjo besedo bo imela naša vlada - Je razlog za veselje zagotovo že velik, leden iHi si bomo zapomnili še po dveh rečeh. V nedeljo Je praznovala naša Zemlja. Priredit\-e. ki so bile posvečene temu dne^ u, so bile večinoma ekološko oban ane, Vèliko smeti je končalo v vrečah in zabt^r/lkih. saj so čistilne akcije potekale po vsej dolini Ponekod so sadili tudi drevesa V fxntedeljek pa se je ob mednarodnem dnevu knjige mdl v Velenju začel niz prireditev, ki se bodo končale danes. Največ so jih pripravili r knjigarni Kuliurnica, kjer so dopoldne v sodehvanpt z gimnazijo pripravljali predvsem zanimive prireditve z dijaki. Tudi zato. da bi Slovenci In Slovenke več brali. Pa ne le rumenih časopisov, ampak tudi čisto pravo, resno litenituro. Statistični (Kidatki namreč niso siK>dbudnL Pred ttami so prazniki, za mnoge prave male ^točilnice, Sjxxlli si IxhJo šolarll in dijaki, tudi mnogi delavci. Danes bomo v Velenju čast Izkazali ludi borcem, saj Je juin praznik, kije posvečvn prav spominu na o.'çvolwdllno vojno. In prav je, da ne pozabimo, kaj se Je dogajtdo, in da borcem izkaiemo pozornost in časi. Praznični dnevi bodo ptt najjovedih vremenoshvcev lepi. Izkoristite Jih ludi za druženje na mestih, kjer pripravljajo kresovanja in srečanja dela\vev. Ali pa za tista mala razvajanja. ki lepšcijo življenje, pa nam po?iCivadi zanje zmanjka časa. ■

OSO

Ker vaš avto ni igrača

S7. Âpmi »007

OM \mptiâ\ p^m

I. MAdl'OOT'

mSMKDCLA

f. 'iiiAi'i'OOi

^»SOCIALNI LS DEMOKRATI

909, Iva

BVETNIŠKA SKUPINA 8D V SVETU MOV

«MifjISS

lokalne novice

Uspešni na razpisu JSKD Slovenije

Velerye • V zacciku leia 2007 (od II 1. do 12. 2. 2007) so se lahko kuliurnH drušiva jn mladinski cciUri s svojimi projckli prijavili na razpis Javnega sklada za kulturne dejavnosii RS, Ra/pis je veljal ludi za pomoč pri nakupu opreme za kullurna druživa. Društva iz Šaleške doline so bila pri pridobivanju sredstev us-pesna, saj je većina prijavljenih pridobila vsaj 500 evrov sredstev (nekateri tudi već), ki jim bodo zagotovo v pijmoč pri delu v letošnjem letu.

1'inančna sredstva so pridobili: /veza kulturnih društev Šaleške doline, .Šaleško literarno društvo llolenja, Društvo saieikih likovnikov. Šaleško tbikloriio društvo Ktjleda, KD Gledališče Velenje, P<) Premogovnika Velenje, KD Medžiniurje Velenje. PO /arja Šoštanj.

Med mladinskimi centri sla sredstva uspešno pridobila tudi MC Velenje in MC Hiša mladih iz Šmartnega ob Paki.

■ bé

Ob sobotah tudi geodetska uprava

Velenje - Ne samo upravne enoie. tudi območne geodetske uprave bodo odslej poslovale vsako prvo soboto v mesecu. Prva takšna sobota bo 5. maja od 8. do 12. ure. Dehwne sobote bodo na geodetski upravi v času popisa nepremičnin namenjene predvsem izvajanju lega.

■ mkp

Dan odprtih vrat uspel

Dneva odprtih vrat gradbišča RCERO Celje se je udeležilo več kot 150 občanov

Celje • Dan po položitvi temeljnega kamna za 2. fazo Regionalnega cenlra za ravnanje z odpadki v Bukov/laku so prejšnji četrlek v RCrR()-ju pripravili dan odprtih vrat. Z njim so želeli občanom pokazali, kako izgledaj(5 sodobni objekti za obdelavo odpadkov, in jim dali možnost, da tudi sami povprašajo, kaj jili v zvezi z odpadki najbolj zanima.

Obiskovalci, med katerimi so prevladovali Celjani, so bili presenečeni nad velikostjo celtJtnega nastajajočega centra za ravnanje z odpadki ter urejenostjo okolice. Prijetno jih jc presenetilo tudi dejstvo» da v bližini komunalne dept^nije ni bilo nobenega neprijeinega V(mja zaradi odpad-kciv.

[.ep<i vreme jo privabilo na gradbišče RCEIRO oziroma na odlagališče Bukovžlak med 150 in 200 ljudi, Skupine so vodili strokovnjaki vsako polno uro, ogled pa je trajal približno eno uro. Po kcmčanem ogledu so vsi obiskovalci dobili šc malico in darila.

■ bš

Ns dnevu odprtih vrat so strokovn/aki Regionalnega centra za ravnanje z odpadki, ki bo pristojno za 23 občin - tudi ves tri Sdfeške - predstaviii dosiej zgrajene objekte.

Popravek in opravičilo

V prejšnji številki Našega časa. v članku z naslovom ť'e ni konjenika, je pa motorist, so črke sostanjskega svetnika Romana Kavska ptimoio-ma uvrstile v povsem drugo siranko, kol pa ji pripada. Roman Kavšak je član Nove Slovenije (NSi) in ne SNS, kot je bilo navedeno, /a neljubo napako se svetniku in bralcem opravičujemo.

(/fodnr'štvo

Svet Vrtca za Brusnjakovo

Na razpis za ravnateljico Vrtca Šoštanj sta se prijavili dve kandidatki, Vesna Žerjav in Milena Brusnjak

Šoštanj, 19. aprila - Na razpis za ravnateljico Vrtca Šoštanj sla se prijavili dve kandidatki, sedanja ravnateljica Vesna Žeriav in v/^(îjileljica predšolskih otrok ter specialistka nienedžmenta v izobraževanju Milena Bnisnjak.

Medlem ko je v prehodnih postopkih svet Občine Šoitanj obema kandidatkama dal pozitivno mnenje, svet staršev Brtisnjakovi in svet vzgojiteljskega zbora /tťjmm. jc Svci zavoda Vrtec Šoštanj na četrtkovi seji podpri Brusnjakovo (zanjo je glasovalo 7 od 11 člauov sveta zavoda).

Zdaj je na ptnezi minister, ki bo v zvezi z imenovanjem ravnateljice Vrtca Šoštanj podal svoje mnenje, dokončno pa bo o tem, kdo bo ravnateljica Vrlca Ši)stanj v Jîaslednjih štirih letih, odhičil svet zavoda Vrtca na seji čez mescc dni.

■ mkp

Poles ne bo ponovno kandidiral

Izbira direktorja po scenariju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec?

Topolsiea-Direktorju Bolnišnice TopoIšica primariju Janezu Polesu junija letos poteče mandat. Na razpis Sla se prijavila dva kandidata, in sicer pc^leg dosedanjega direktorja tudi Damijan Ju^tinek, dr. internist, diabetolog. Na seji sveta zavoda pred tednom dni nihče od omenjenih kandidatov ni dobil potrebne podpore, /.a to ho poireben ponoven razpis.

Od 11-članskega sveta je Justineka podprlo 7, Polesa pa 4 člani. Po statutu pa bi moral kandidat dobiti glasov. Kol je povedal Janez Poles, seje ministrstvo odločilo za spremembo statuta, po katerem naj bi za izvolitev zadoščalo 6 glasov. To pa pomeni, pravi Poles, da bo izvoljen kandidat, ki ga bodo podprii predstavniki ustanovitelja, torej vlade oziroma ministrstva za zdravje. Ocenil je, da možnosti njihove pi)dpore nima, /aio se na ponoven razpis ne bo prijavil.

In zakaj se je Poles, ki vodi bolnišnico od leta 19X5 dalje, ponovno prijavil? Kol je ptjvedal, zaradi moralne zahteve do sebe in do ljudi ter nenazadnje tudi načrtovanih prt>gramov.

■ tp

Boljši bodo lahko dobili več

MO Velenje bo letos med velenjske kulturnike razdelila 32 tisoč evrov proračunskih sredstev

Bojana Špegaj_

Velenje - Mestna občina Velenje je letos drugič zapored objavila Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki bodo v Velenju izvedeni v letu 2007, Za razpis so se tudi letos odločili zato, da tudi take» spodbujajo kulturno dejavnost v ntes-

lu. Na razpisu bo na voljo nekaj več kot 32 tisoč evrov.

Barbara Pok<irny, predsednica komisije, ki bo odločala o razde-lilvi sredstev med liste, ki bodo pravočasno oddali vloge, nam je povedala: »Za razliko od lanskega leta, ko jc razpis vseboval dva dela, smo letos dodali tretjega -poleg sofinanciranja kulturnih programov in projektov je izšel tudi razpis za sollnanciranje založništva.«

Na prvi del razpisa, torej za kulturne prijgrame, se lahko prijavijo kulturna društva, ki so včlanjena v Zvezt) kulturnih društev Šaleške doline. »Društva bodo seveda prijavljala svoje redne programe in dejavnosti. Pri drugem delu razpi

sa, pri katerem gre za sofmancira-nje kulturnih projektov - to je aktivnost kuliurnih uslvaijalcev, ki je vsebinsko, snr^vno in po obsegu zaključena celota - bomo sofinancirali predstave, razstave, več-medijske projekte in podobno. Na la del razpisa se lahko poleg pravnih <3seb prijaNijo tudi fizične osebe, torej posamezniki, ki imajo status samo sloj nega kulturnega ustvarjalca ali pa le stalno prebivališče v MO Velenje. V tretjem delu razpisa bomo sollnancirali projekte s področja založništva, pri čemer imamo v mislih razne tiskane izdaje. Tudi za io sc lahko prijavijo vsi, ki delujejo na območju MO Velenje, in tudi tisti. ki pripravljaj!) stvaritve, ki se

bodo snovno ah molivno dotikale Velenja.« nam je ic povedala Barbara Pi>korny.

Razpis je bil objavljen aprila, odprl pa je vse do 14. maja. 7.e 15. maja bo komisija odprla vse prijave in pregledala letošnjo biro prijav. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu, najdete pa ga tudi na spletni strani MO Velenje www.vclcnje.si. kjer so objavljeni razpisi. Pomembno opozorilo vsem. ki se bodo prijavljali, pa je. da moraji) prijavili le projekte, ki jih bodo dejansko lahko izvedli v letošnjem lelu. Novost letošnjega razpisa je tudi v tem, da sredstva, kijih bodo razdelili med prijavljene, niso omejena navzgor, kar po-meni. da bodo boljši projekti lahko pridobili več denarja.

I ^ I

i Ce ne drugače, složnost vsaj pri odpadkih \

Pretirano idealiziranje regijskega sodelovanja - Še nerojeni Saški pokajo pleničke - Za praznik Kozjanci v Ljubljano: ne le ukinitev, odstranitev asfaltne baze -Sova nekaterim ne da spati

Nekaterim ae je prejinji leden zdelo v Celju, ko so .'iimbolično polagali iemeipiî kamen za dru$;o fazo cautm za ravnanje z odpadki, te kar osladno, tako so nekateri hvalili sodelovanje obćin, ki sodelujejo pri nresnićesanjii resijskci^a pn)jekta RCERO. Se piViehej. ker so to konkretno sodelovanje nekaieri kar ixisplosemli. Tako da se je »neiHizm-valcemr zdeh čudno, kako da te občine, će res tako zaledno sodeluje-jo, niso postavile skupaj še zidakov za skupno pokrajino, saj bi bila očitno zelo trdna. No. pri ravnanju z <ydpadki pač morajo sodelovali, eni pravijo, da jim v danih razmerah dru^e^a ne preostane. Siœri^a je znano, da sodelovanje nI ravno taksno, da bi ljudje skakali od ve^ selja. /adnji čas se ceh vse holj ponjuje, da se Saša poka po šivih pleničk. In če oh kakšni dru%i priliki rečemo, da hoče kdo si>eljati vodo na svoj miin, v tetn hočejo nekateri cesto skozi svoj kraj. AH vsaj čim Mize. l^lenjčuni so dolfio imeli za neprijetne sogovornike Celjane, zdaj se kot taki kažejo 7,^ornjesavinčani. ki se v novi spanovifi nikakor ne želijo videti v senci. In kako močne in samozicveslne se zad-rýi čas počutijo! Res kot nekakšna nevesta, ki lahko izbira ."»nubce: ali sent ali tja.

Kako so stvari črno-hele. se je v minulih prazniánli dneh. oh dnevu Zemlje, lahko prepričal resorni mini.^iler Janez Podolmlk. V Celju je hvalil us;)e.sno izgradnjo regijskega cenlra za ravnanje z od/Huiki ter s

tem reševanje matere Zemlje, le neki^ dni kasneje so ^a pred sedei ministrstva v Ijiibljano prišli opozarjati krajani Planinske vasi na Kozjanskem na velik črn madež v našem odnosu z nara\u Na asfaltno bazo sredi domala še neokrnjene narave. In na čm madež odločanja nekaterih, ki so tu dovolili postaviti tak obrat. Ter na zavlačevanje, da se ne izvedejo sodbe vrhovnega sodišča, kije razveljayilo gradbeno in uporabno dovoljenje, ki ga je upravna enotu izdala ter s tem legalizirala črno gradnjo. Občani terjajo, naj l)azo lakoj zaprlo, lastnik fo mora odstraniti tn okolje vrniti v prvotno siai}je. Ministrstvo za okolje in prostor zdi^ zagotavlja, da je storilo vse potrebno; izdalo je svojo odloča ho in lydpravilo gradbeno doviújenje, potrdilo je tudi odločbo UEo razveljavitvi uporabnega dovoljenja, lastnik je odločbo prejel 17. aprila, S tem naj bi se ta črna z^otiha, ki se vleče že kot deset let» končala. Prizaiieii krajani uikijo. da re.i. A se še vedno tudi bojijo, da se bo še kaj zapletlo. Res je nerazumljivo, da se take snvri dodajajo prav na območju, kjer so si dol$,a desetletja prizadevaîi, da bi dobili vsaj kak nov kilometer asfaltirane ceste. Zdaj pa se morajo asfalta otepali. Upajmo, da se bo to zapleteno dog:aJanje res kaj kmalu znašlo v arhi-\ili. kot radi rečemo. Čeprav z^cnihe zadnjih dni kažejo, da razni materiali v arhive ne zaidejo tako hitro, kot bi morali, .^e posebno, če so občitlljivi. Na to kaze dodajanje v zvezi s Sovo. Zadeve se že res berejo kot prav napet roman z elementi kriminalke ah celo grozljivke. Eni bi dodah še droge in seks, drufii bi očitni radi vse povsem razgalili. O sicer konspirativnem delovanju se zadnji čas marsikaj govori precej javno. Samo še to manjka, da bi objavili seznam tajnih .'iodelavcev. Potem bi bila slika povsem jasna. Ali pa spremljamo le površno obračunavanje. Za naivneže. PtUeze v ozadju pa midarle ostajajo očem skrite in prikrite, kol se za lo področje spodobi.

Končal bom. Zazdelo se ini je, da se je nekje zunaj oglasila soval

" I

NAS ta

MÉkL^J Rti družba. d^.Vritf^t. iiMa 06 čEtrflft. pcameinega svWje (300 sni {8,5 DDV, 0.1 € 423.50 SIT), cena čvoďa tm DDV 1,14 € (276.SO ST)). Pri ptsAki bire narcićrvn$?05i.ptiletne HlniTW$e£n$ 75$ popust

lMdalštw:B«risZakDSA(đireMi>r), Stare VM(0Cl90v0fni urednih), Mt)eria KrstlĆ'Pianinc 'porrwčnisa utednikaj, Janez PiesniK, Tatjarta PcN^oiidk, âojana ^egei «vTvinarji}, Mra ZaioSek (ureonk^ r^dljs), Janja (termina

u(eijnicai, Toraž Geriak (o&iihDvaiec). Protn^tndi: Nina Jug (voi^ propd^an* SsX SaSo Konečník Jure Berîdnik (propagandista);

Stdai irittt^ïvt In «rin: zm Viba|i. Kii lètvi ?j. |l p. m.

blrlon (OSJ 83617 60.tt1«f» 103) 897 4641

TftR. Nov3 LS. Vefenje: Û2426.0020133854

E-fuil: piBSs9n3Scas si

ObKuMf^ in siif, pffprm: Na$ ćas 0 o o

Ttt Té^ snad. NattaA: S.400 (zrackiv

Ninaročintti lotD^ani I« nihopíw n vriânot

Po ^aironu o CCV ^ *NaS fas' imS^ med prcizvođe informatMie^a u^sća^ za v»

ffiresspfaCuje úavek po nižani sTocní. Letno izU« 52 Slavik.

PPRAZNIČNI POGOVOR

Simboli se prodajajo, vrednote ostajajo

Tak je slogan letošnjih prvomajskih praznovanj, ki se bodo zvrstila v številnih krajih po Sloveniji - Šalečane in Savinjčane pričakuje Graška gora - Položaj delavcev se bistveno ne izboljšuje

Milena Hrsttč • Pianiac

Takd kol vsH lela doslej se ["H^do šlevilni iz Sdlelkc i/ Zgi>mjc Savinjske (Joline na prvomajsko jut-r<i poćuli na Cira^ko goro. Srewi-nje tradicionalno pripravlja Območna organizacija /SSS Velenje. Program, ki se bo pričel ob II. un, je preizkušen, zalo se tudi lelos ne ho bistveno spreminjal: ^odba. pevski zbor, re cit al or-jí. slavnostní govornik bo tokrat Franc Dolar» predsednik sindikata delavcev cnergeiike Slovenije, sledila bo simbolna Izročitev donacijo Bolnišnici Topolšica za CÏ aparal kol solidarnostni prispevek Konrerence (X) /SSS Vele-nje, polajzanjc cvcija k spomeniku Nošenje ranjencev, irim pohod na Jesenjakov hrib, ples, družabne in športne igre ob zv'okih ansambla Sredenšek ...

Avtobus? Zakaj pa ne!

Mnogi jo b(îdo na Graško goro mahnili peš, drugi se lahko pripeljejo i avtobusi. Ti bodo iz Velenja od 8. ure vozili vsakih minut s poslaj Pesje, Gorica, BevCe. Nama, Prešernova, Tržnica in Rudarski dom; iz Šoštanja pa avtobus odpelje z avtobusne postaje ob 9.y0. Potniki se bodo z avtobusi lahko začeli vraćali ob 15. uri, vozili pa bodo vse do 17. ure. Tako kot vsakič pa organizatorji ludi lokrat poudatjajo, da ob dež-jauprifcditvc nc ho.

Zc prej. v sobolo, 28., in nedeljo. 29. aprila, od 18. do 18. ure. bo na igrišču Vrbovec v Nazarjah potekal maraton '24 ur malega nogonieta\ ki ga prireja Športno društvo »Vrbovec« Nazaije, v prvomajsko julro pa se bomo prebujali ob zvokih budnic. za kar bodo pi^skrbeli Pilialni í^rkester Premogovnika Velenje. Pihalni orkester /arja Sošlanj, Godba na pihala

Zgornje Savinjske doline.

Andrej Kranjc, sekretar Območne organizacijo ZSSS Velenje, pravi, da gre za delavski praznik, ki ga mnogi že težko čakajo tudi zato, da se družno odpravijo na številna srečanja, ki se bodo zvrstila po Sloveniji. «Za mni>2ičnosl na Graški gori se nikoli ni bati. Prepreči jo lahko le dež.«

Z delovnopravno zakonodajo se ni igrati

»Polo/aj delavcev se bislveno ne izboljšuje, /nami jc, da se venomer soočamo s poskusi tako

kale ni bilo sprejemljivo. »Ukinitev odmora za malico, dodatka na delovno dobo, ki smo ga vrsto ici v Sloveniji gojili in ohranjali, regresa za malico in še kaj. kar so predvsem organizacije delodajalke i/posiavyalo koi stvari, ki jih je treba spremeniti.«

V 'Saši^ plače nižje kot slovenske

»Položaj zaposlenih v SASA regiji se ne razlikuje od položaja drugod, čeprav ugotavljamo, da so plače glede na slruktun) go-spodarslva nižje, kol so v poprečju v Republiki Sloveniji. Ib se nadaljuje in to nas skrbi. Tudi pri za-

ne smem pozabiti (îorenja. "Nedvomno bo leios razlogov za praz-novatijc kar nekaj, saj ludi prihod-nosi kaže, da na vidiku ni večjih pretresov. Je pa treba seveda veliko še posl<iriii na področju plačne politike, pravic delavccv pri pogodbenem delu in še česa. Tu pa je sindikat v nenehni bori?i za čliiveka dostojno življenje.«

Dragocena pravna pomoč

»Brez brezplačne pravne pomoči svobodni sindikati ne bi bili to, kar smo,« meni Kraujc. »Služba pravne pomoči, ki deluje v okviru Območne organizacije Velenje, je

Branko Amon: -Pozitivni so trendi v liovinski in elektroindustriji,"

Andrej Kranjc: "Zaradi disciplinskih postopkov so pravno pomoč lani iskafi le trije."

delodajaiskih organizacij kot vlade o zmanjševanju pravic. Sindikati smo venomer na preizkušnji, predvsenî pa vemo, da se delov-ncjpravne zakonodaje, ki jc zelo občutljivo področje, ne da sprejemati 2 lahkoto. Za preveč resne stvari gre. za vprašanja, ki se morajo reševali izključno v socialnem dialogu in z dt>govori. Enostranske odločitve b: lahko zamajale ludi že dosežen nivo socialnega dialoga.« meni Kranjc.

V zadnjem obdobju so nekaieri dogovori vendarie obrodili sadove. »Mislim na zdravstveno in davčno reformo, za kateri so bila pogajanja zelo pestra. Sindikati smo mnenja, da smo dosegli minimum. ki smo si ga zastavili. Pred nami pa je delovnopravna zakonodaja, pri kateri naš sogovornik ni vlada, ampak so deloda-jalske organizacije. Ta pogajaiija bodo trša in najbrž ludi dolgotrajnejša. kol smo pričakovali.«

Posebej jih žuli tisto, kar je bilo izpostavljeno v obdobju Drobni-čevcga ministrovanja in za sindi-

poslovanju zaostajamo za Slovenijo. Težava je zaposlovanje mladih do 26. leta. diphnnanlov višjih io visokih šol in izguba delovnih mest, ki so bila nekdaj v tem okolju tradicionalna. Lesarjev v Zgornji Savinjski dolini prakiično ni več. To so resne težave. Čeprav je trenutno ekonomski položaj dokaj ugoden, menimo, da bi bilo v razvojnem smislu treba napraviti več iu odpreti več delovnih mest z višjo dodatno vrednostjo.«

Opazen trend v kovinski in elektroindustriji

Sekretar regijskega SKEi, Branko Amor». pa je zadovoljen, da se položaj v kovinski in elektroindustriji spreminja. »Opazen jc pozitiven trend tudi pri proizvodih z višjo dt^dani) vrednostjo. V tem prostoru so dobro stoječa podjetja. V zadnjili letili je zelo napredoval KI.S Ljubno. Kovinarstvo Ljubno. ludi BSIl, pri tem pa seveda

lani nudila brezplačne nasvete 4.^1 članom in sindikalnim podružnicam. 226 delavcev se jc na sindikat zateklij po pomoč zaradi materialnih zahtevkov do delodajalca iz naslova plač, regresov, odpravnin, odškodnin, nadurnega dela, jubilejnih nagrad in drugih prejemkov,« našteva.

Zaradi odpovedi zaposliivc je prišlo na sindikat nekaj več kol 100 delavcev, zaradi sicčajev in likvida-cij zaradi mobinga in šikaniranja 38, zaradi prerazpt^redilev de-kïvncga časa 11, »Zaradi disciplinskih postopkov pa le trije.« pravi.

v

Cas za regres

Obdobje po I. maju (pí)uekod v bolje stoječih podjetjih pa to opravijo že prej) je čas za regres za lel-ni dopusl. V kolektivnih pogodbah je opredeljeno, da se regres za letni dopusl izplača do konca junija, razen tam, kjer poslujejo z motnjami, imajo likvidnosine težave ali izgubo. V teh podjeljih je regres za letni dopusl možno izplačati do konca oktobra.

»Računamo, da bodo podjetja to spoštovala in da pri tem ne bi smelo prihajati do težav. Se pa težave seveda pojavljajo. Boleče je, ko se zaposleni primerjajo med seboj, kje so regres dobili, kakšna je bila njegova višina in še bolj tam, kjer ga morda na rok ne dobijo in se sprašujejo, ali sploh bo.«

Regres je d(»ločcn, odvisen od kolektivnih pogodb. Ki^Ieklivna pogodba o načinu usklajevanja plač. povračilu stroškov v zvezi z delom in regresom za leini dopust opredeljuje, da je višina regresa za letni dopust za leto 2007 najmanj 717,59 evra o/iroma v podjetjih z izgubo v paHeklem pi)slovnem letu najmaiîj 542,28 evmv.

Podpisovanje dveh peticij (tudi) na Graški gori

V okviru ZSSS poteka zbiranje podpisov za dve pcticiji, ki jih bodo udeleženci lahko podpisali ludi na srečanju na Graški gori.

Lna nosi naslov Za kakovostne in vsem dostopne javne storitve, druga Ne drezajte v poštarje.

»Cilj prve peticije jc sprejetje direktive, ki bi podr<Jčje javnih sttjri-tev kakiwostno, celovito hi demcv kratično zaščitila pred nadaljnjo liberalizacijo. Doslej je bilo v Sloveniji zbranih že blizu 20.000 podpisov, akcijo pa so spro/iJi v r:vn)p' ski konfederaciji sindikatov, v kateri želijo zbrali milij<m podpisov. Cilj druge pa je, da bi pa dame nt IlU zavrnil predlog direktive na poti k popolni liberalizaciji poštnih sttiritev, ki bi imela lahko katastrofalne pi^slcdice. izgubo delovnih mest, povišaiye cen. izgubo storitev za tiste med nami. ki jo najbolj poirebujejo, to so starejši in šibkejši, ki pač nikoli ne bodo reniabilne stranke privatnih podjetij.« zaključuje Kranjc in želi veselo prvomajsko praznovanje tudi v slogu letošnjega slogana prazno vanj: .Simboli se pnidajajt), vredmv te ostajajo.«

SIWWL! Sg PROOW _ _

MR

Zvctů Swhodmh Smđikaim 'J Shvfnijf

1.

GRAŠKA GORA, 11.00

Iškčl,

sIndikBt kavinsko in eiBktroindustrijB Slovenijo

Regijska organizacija Velenje

Prešernova 1, 3320 Veier^je

Vsem občankam in občanom, še posebej pa članom Sk^l želimo prijetno praznovanje l.maja delavskega praznika

S^AatpdđMvai^ energetskih surovin

Slovenije

Čestitamo ob 27raprilu^jlnevu OF in L maju, mednarodnemu delMmemu prazniku

Preàsedstx o SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje

«MifjISS

»Prostovoljstvo je tudi način življenja«

Pretekli teden po vsej Sloveniji prireditve ob svetovnem dnevi prostovoljnega dela - Titov trg gostitelj festivala prostovoljstva - Prostovoljec daje in dobiva

Veleiye - »Cq i/hajanio iz pr<i-pn^stih bcseJ in dejanj, sc lahko spomnimo na pro51 ovoijsivo. Vsak Oil nas sc je kdaj žc /našel v vlogi pros 10 volj ca. bodisi or^<i nizi rano a]i spontano. Danes, v m<v demi dru/bi, p« se pr(»siovoljsivo kol vrednota vse bolj uveljavlja, zlasti v raznih organiziranih oblikah delovanja. Prostovjiljslvo je ludi ijacín življenja in naša osebna vrednosl, ki bogati človekťwo osebníist in razvija njegov čut do soćlovcka, kar je se posebej pcv inembno /a mladega človeka. Nase osnovno poslanstvo je nesebic» na pomoč vsem okoli nas.« Tako so zapisali organizatoiji velenjskega fes liva I a prostovoljstva, ki jc središče mesia. predvsem Titov trg, razgibal minuli lorek. Bili so eni prvih, ki so ob svetovnem dnevu prostovoljstva pripravili pravi festival, podobne pa so organizirah tudi po drugih večjih slovenskih mestih.

Festival sta pripravila Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, siojnice. na katerih so predsiavljali svojo pestro dejavnost, pa so postavila tudi šlevilna društva in organizacije, v katerih pretežno delujejo prostovoljci. Ob dejstvu, daje Velenje med pionirji tovrstnega dela v Shweniji, odziv tudi leios ni bil slab. Manj pa je bilo obiskovalcev, ki bi jih pesir<f dogajanje, pospremljeno z glasbenimi nastopi in športnimi aktivnostmi, pritegnilo na Titov trg. Kar je velika škoda.

»Prostovoljstvo spreminja družbo«

Vseeno smo se pomešali med organizatorje in najprej pred mikrofon povabili predstavnika Slo

m$TQ

4 v-A

Ai □ ✓ pr^jÇovôljno d^to

^ «ti

HolfAUlJAPUEi

Na festivalu pro&tovotjstva je bilo živahno tako na stojnicah kot v srediscu Tïtove^d trga, Prostovotjci vseh generacij so predstaviU svoje deio na razUcne načine.

venske Hlantropije Primoža Jamska. ki r;am je p<wedal: *Sliiven-ska filantropija je bila ustanovljena z namenom promocije in razvoja prostovoljskega dela. /e od leta 1992 se trudimo na tem področju. Pomagamo in spodbujamo organizacije k razvoju prostovoljnega dela, informiramo ... Žatí) je danes tovrstno delo žc lepo razširjeno po Sloveniji, največ pa na področju sociale. Kljub vsemu prostovoljstva še ni dovolj, saj se vzpostavljajo novi programi» z njimi potrebe po tovrstnem delu. Vse zato, ker se družba spreminja.« Pt>vedal nam je se, da je Velenje res med pio tli oi prostovoljstva v Sloveniji, zato je želel podoživeti veletijski festival. O starostni meji prostovoljcev težko govorimo, saj se danes / njim ukvarjajo že otroci, zelo aktivni pa so mdi mnogi, ki so /c dopolnili 70 let in več. »Prostovoljcu

zagotovo delo daje veliko zadiv voljstva, t>bču(ek koristnosti, pridobi pa tudi staius v družbi in jo lahko spreminja tudi tako.« nam je se povedal Primož.

»>Prostovoljci so vseh starosti«

Lotka Škerlak že vrsto let dela s prostovoljci v Mladinskem centru Velenje, kjer letos deluje 15 pnv st{)voljcev. Kot so org an iza torka dogodka nam je o torkovem dogajanju povedala: »Dan smo z.ačeli čistilno akcijo, ki seje je udeležili kar 70 ljudi; največ dijakov, upokřijeucev, tabtîmikov in našiii prostovoljcev. Poudarek letošnje akcije je prav na medgeneracij-skcm sodelovanju, saj se s prosto v<')Ijtsvom ue ukvaijajo samo mladi. Tudi zato smo danes združili moči predstavniki K društev, ki delajo s ponîocjo prostovoljcev. Tuje Društvo za boj proti oste<v

porozi. Univerza /-a tretje življenjsko obdobje, MZPM. Šolski center. [.AS. Mladinski center Velenje, Hospic, društvo za boj proti mučenju živali...«

Program je bil pester, poleg predstavitev na posameznih stojnicah so prostovoljci igrali kt>šar-ko, šah, vrstili so se glasbeni nas« lopi... Na eni od stojnic so zbirali tudi p<mioč za materinski dom in priznati je treba, da seje stojnica lepo polnila.

Ustavila sem se predstavnico Šolskega centra Velenje Cabryelo Fidler. kjer bodo letos praznovali že l54etQÍco prostovoljnega dela. »Velenje predstavlja zibelko pni-stovoljstva, saj smo bili pred leti prav mi pobudniki, da seje tovrstno delo dijakov uvedlo v šolski sistem v obliki inovacijskega pn>-jekta. Na to smo pcmosni. Pri nas trenutno deluje 140 prostovoljcev. To se dijakotn šteje tudi v iz-

Lotka Škeriak: ^^ietos ni več poudarek ie na miadih prostovoljcih.-'

birne vsebine. Nekaj naših pro-sumîijcev je zelo aktivnih, delajo več, k<n je potrebno po učnih urah. Naši dijaki delajo na več področjih za pomoč sočloveku, dijakom, otrokom, starejsim, živalim ... Imamo veliko področij, na katerih delujejo nasi dijaki. Vsako lelo pa dvakrat zbiramo tudi oblačila, šolske potrebščine in druge doma odvečne stvari. Spomladi smo zbirali za azilni d<mi, sedaj pa z.a Varno hišo v Velenju.» Izve-

Gabrijela Rdien "Za mlade je prostovoljno deio tudi vzgojno preventivno.-^

deli smo še. da je prostovoljno delo za mlade tudi vzgojno preventivno, saj z njim zbujajo tudi čui za s<ičIoveka v vedno bolj odtujeni družbi.

Dejsivo je, da je prostovoljno delo težk<i predstaviti tistim, ki ga ne poznajo. Pa vendarle vsi, ki se ukvarjajo z njim, Irdijo, da dajejo in veliko dobivajo. Pa čeprav za svoje delo niso plačani.

Bbs

Topolšica, Celje in Slovenj Gradec na 11. mestu

Topolšica - Ministrstvo za zdravje je med pacienti 27 bolnišnic v Sloveniji izvedlo anketo o ravnanju, o obveščanju.o zdravstveni (Obravnavi in podobno. Anketo je izpolnilo več kot 7000 bolnikov, Ziidovoljsivo pa so prevetjali po šestih sklopih, od sprejema, dela medicinskih sester, zdravnikov do odpusta iz bolnišnice. Cîlede na povprečno vrednosl ocen je na prvem mestu Medicinski center Medicor, zadnja pa je Porodnišnica Kranj.

Nam najbližje bolnišnice. Topolšica, Celje in Sloven,] Gradec, so skupaj na 11. mestu, lorej v zlati sredini.

DirekttirUolnišnice Topolšica.primarij Janez Poles, je o tem dejal: "V akciji so pomešali jabolke iu hruške. Malo čudno je že vse skupaj, saj stvari v zdravstvu niso tako urejene. Nimamo - na primer - urejenih kadrovskih normativov ... Ljudje so povedali svoje, zlata sredina za nas pomeni, da je naša bolnišnica povsem primerljiva z ostalinîa dvema na območju. Se pa ob lem sprašujem, kako je lahko neka bolnišnica dobila plaketo odličnosti, pa je šele po rezultatih ankete na osmem mestu.«

■tp

Dohodninski ko'tiček [5]

V tej številki Našega časa še zadnjič odgovarjamo na vaša vprašanja v zvezi z napovedjo dohodnine /a leto 2006. Rubriko smo pripravljali v sodeh)vanju z Davčnim uradom Velenje, lokrai bi vam radi sporočili le. da je napoved dobro oddali pravočasno, predvsem pa z oddajo ne odlašati do zadnjega trenutka, ki je v ponedeljek. .10. aprila. Casa je le še malo, konec koncev je jutri (v petek, 27. aprila) praznik, potem si sledila še sobota in nedelja, tako da ostane na volj{> le še ponedeliek,

/ira/eť à li'/e/ija: Je m, da bodo íisíi, ki so /lapoivd oddali p fxij, dobi-fi pivj tudi f)dfoćho?

Odgovor Davčna uprava bo vse prejete napovedi za ť^dmero dohodnine obdelala in večino odločb zjîvezancem poslala že do polelnili ix>-čitnic. V kolikor bo z zavezancem pred izdajo odločbe potrebno dodatno usklajevanje (npr. da se napoved ne ujema s kontrolnimi podalki izplačevalca). je inozno. da bo zavezanec odločbo prejel kasneje. Zalo v takšnih primerih izdaja odločbe o odmeri dohodnine nikakor ne more biti <^dvisna od tega, kdaj je zavezanec oddal napoved.

A', il Soteski' dotine: Sin je v pr/tgra/iiu izob/vžemnjii za odraste, (ia faítkty uveljavim kol vzditevanega druzinskeiia vhna. linije imet

obdavčljivih prifiodh/v. Je bolje, tla napoved odda sam? Odgovor: Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje olrok do [K. leta starosti. Za vzdrževanega družinskega člana velja tudi otrok do 26. lela starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega lela nadaljuje šolanje na srednji, Nišji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve (sem ne sodijo dohodki iz naslova začasiie-ga ali občasnega dela na podlagi napotnice študentskega servisa) ali iz opravljanja dejavnosti.

Za vzdrževanega družinskega člana velja tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. lela starosti, in co največ za dobo šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

Sin mora oddati tudi svojo napoved, saj je imel (k<it navajate) 816.000 tolarjev obdavčljivih dohodkov. Meja dohodkov, do katere ni treba oddati napovedi, je namreč 604..130 tolaijev. V kolikor so izpolnjeni liavedeni pogoji za uveljavljanje olajšave za

vzdrževanega družinskega člana in boste olajšavo uveljavljali, sinu pri odmeri dohi>dninc ne bo priznana splošna olajšava, ki zj leto 2006 znaša 604.330 lolaij<^v,

Glede na to, da v vprašanju niste navedli vseh podatkov, je odgovor splošen, /a podrobnejše informacije se obrnile na našo informacijsko pisarno, kjer vam bomo podah natančna pojasnila. Mama ir. !^martneca oh Pak i: Ali se štipendija šteje med ohdan'ijive do-iiodke?

Odgovor: Dohodnine se ne plačuje od štipendije, izplačane osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas. v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na osnovi posebni!: predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij).

Kadrovske in druge štipendije plačila dohodnine niso oproščene, vendar se v davčno osnovo ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana mesečno štipendistu za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do ^šine minimalne plače, povečane za 60 odstotkov. Ce štipendija presega navedeni znesek, se v davčno osnovo všteva le razlika nad neobdavčenim zneskoin,

K, I.: V časopisih sem pnj.šnja tela zasledil, kako si lahko po pešpoti izračunam dofiodtiino. j^tos pa tega ne najdem. Mi lahko na emrstaven način razložite, kako pridem do tega? Odgovor Izračun naredimo po naslednjem postopku: Osnova I {vsi dohodki - priznani prispevki - priznani stroški - priznani tuji stroški) • olajšave (splošna olajšava v znesku 604,330 lolarjev + olajšava za vzdrževane družinske člane: za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša olajšava 484.873 tolarjev, za drugega, tretjega .„ otroka se olajšava poveča

I- olajšave za različne namene (sredstva, vložena v vrednostne papirje. premije za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil, za investicije, plačila za vzdrževanje stanovanj, plačane članarine političnim strankam in sindikatom ...)• olajšava znaša največ 2 % osnove; dodamo še olajšava za nakup aligradnjo stanovanjske hiše oz. plačani zneski kreditov za stanovanje, ki znaša največ 4 % I

I posebne osebne olajšave (študentska olajšava v višini 1.225.200 tolarjev. kulturnikom, novinarjem se zmanjša davčna osnova v višini 15 % od prihodkov letno do zneske 6.000.000 tolaijev)

^ olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: do 560.9.37 tolarjev

^ osebne olajšave, namenjene: invalidom s lOO-odstotno telesno okvaro, rezidentom po dopolnjenem 65. lelu starosti se prizna zmanjšanje letne davčne osnove vvišini 281.081 tolaijev) Osnova 11 (Osnova 1 - olajšave) Nato pogledamo di)hodniiîsko lestvico:

Stopnje dohodnine za davčno leto 20D6:

Ce znaša neto letna davčna osn. v tolarjih

Znaša dohodnina v tolarjih

Mad

DD

1.327.300

16%

1.327.300

2.593.340

212.368-^33% nad 1.327.300

2.593.340

5.247.94C

630.161 -^37% nad 2.593.340

5.247.940

10.546.93Û

1.612.363*41% nad 5.247.940

10.546.930

3.784.949 -^50 % nad 10.546.930

Prejemnikom pokojnin se prizna še zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmeijenega prejemka.

Izračunano dohodnim? nato zmanjšamo za akontacije dohodnine in dobimo znesek, ki ga tuoramo doplačali, ozinmia zJiesek, ki nam bo vrnjen (če so akontacije večje od izračunane dohi)dQÍne).

Informativni izračun di^hodnine pa lahko naredite tudi na spletni strani Davčne uprave: hitp://www.durs.gov.si/si/aklualno/dohodni-na 2006/.

K. A/> Ć letenje: .m momm nujno napisati številko telefona na oli/-a-zeť?

Odgovor: Vpis telefonske številke ni nujen Je pa zaželjen zaradi hitrejšega morebiinega usklajevanja podalkov. K S. ir. Ijflkovice: Ali lahko spremenim natiskani p/idatek o ^^drievaniti družinskih članit) na obi'azcu?

Odgovor Vpisane podatke o vzdrževanih družinskih članih, kijih Želite spremeniti, prečrtajte in vpišite ustrezne.

DOGODKI

Trgovine pred jesenjo najbrž ne bo

Šmartno ob Pakl • Po napovedih naj bi prihodnji mescc skupaj z dvema stanovanjskima blokoma v src-disču občine Šmarino ob Paki končali d«la ludi pri i/gradnji Mcrcau>r-jcvcga supcmiarkeia. A šc zdaleč ne bo lako.

Ko smo namreč na Mcrcaioiju preverjali, kdaj lahkih poirosniki pričakujejo lak^no iiiiovlno. kot ú jo /a-služijo, so povedali da Mercalor obje kla ne gradi, ampak da bn odkupil proslor /anj od invesUlorja, s kale-rimje pred časom sele uskladil Idejne rešitve /a <ïbjekl. Sedaj čakajo na uradno ponudbo s cenami, na osnovi lega pa bodo izdelali inveslicijski elaborat.

Ofo Brglez, predstavnik investitorja, podjetja Kograd [gem iz Dravo grada, pa je povedal da so v zvezi / Mcrcalorjevo trgovino praktično na začetku. O tem. kakšen naj hi bil objekt, so se prvotno pogovarjali z velenjsko Ero. S pRidajo njene maloprodajne mreže Mercatoiju je bil predmet prodaje tudi ta se ne zgrajen objekt, za katerega so že pridobili potrebno gradbeno dovoljenje. Mercalorjeve zahteve se sedaj razlikujejo od i'rinlh. Slednja je - na primer - predvidela dražjo izvedbo objekta. Ker gre za večji poseg, bodo tiiorali praktičtio pridobili gradl>e-no dovoljenje za supermarket na no vo. /aradi lega so tudi ustavili dela na gradbišču. »Željam in zahtevam končnega kupca se moramo pri lag o dili. /apietov pri izpeljavi potrebnih postopkov ne pričakujemo.«

Približno 1600 m2 velik objekt so -po besedaii Ota Brgleza - sposobni postaviti v ireh mesecih od pridobitve pravnomočnega gradbenega dcv voljenja. Od tega je torej odvisno, kdaj bodo lahko dela nadaljevali, ležko bodo otvoritveno slovesnost pripravili pred letošnjo jesenjo.

■tp

/\aC Drcro in Sđvinio

Obnova <este bo, ce bo denar

Obnova, ozinima bcOje, preplašiitev petnajst kilomeir<»v dolge regionalne ceste med(iomji(îradr)m in Nazarjami traja (pre )dol-go vrsto iet-bu bi gradili zahtevno avtocesto. V občini Nazaije sta bili doslej i/vedeni »že« dve preplastitvi, ostajajo se odseki skozi vas Šmartno ob Dreti, kri^Jšče v Doblelini in krajši i)dsek pri naseliu Volog. Na podlagi dogovora Direkcije RS za ceste in obeh občin naj bi se letos izvajala ureditev skozi Bočno v občini Cîonvi Cîrad. kjer bo potrebno sočasno urediti ludi vso komunalno tireditev in pločnike, /a slednje je finančno zadolžena lokalna skupnost, ve/i-dar se lahko zgodi, da Bočani tudi letos ne bodo učakali dostojne prometne ureditve skozi vas. Ob zjianiii finančnih težavah, ki úty besedno dusijo Občino Ciornji Grad in poslavljajo pod vprašaj občinski de! investicije, se s projekino rešitvijo, kije bila pripravljena p(^d županovanjem Tonya Riílja. ne strinjajo nekateri krajani, saj naj bi temeljito posegala v njihove življenjske interese. V Bočni bo ti>rej se pestro, čeprav si sedanji župan Slankí> Ogradi prizadeva najliza vse spreiemljivo rešitev. Je pa zato lahko dobre volje njegov nazarski kolega Ivan Puma t. saj bo • če Cîomji Cîrad ne bo zmogel reiiti finančnih zapletov • prišel predčasnti na vrsto odsek ceste skozi Šmartno ob Dreti, ki sodi v občino Nazarje.

Ovce in koze v Logarski dolini

Mednar''»dna ra/stava drobnice med osmim in devetim septembrom letos v Logarski dolini bo dogodek, ki bo brez dvoma popestril turistično in kulturno dogajanje na Solčavskem. (îrc za Izjemno priznanje, ugotavlja Bernarda Prodnik - na Občini Solčava med drugim skrbi tudi za kntetijsivo -, da nanî je /vezj\ rejcev drí)bní-ce .Slovenije zjîupala organizacijo. »Hkrati to pomeni velik i/zivza vse. ki so v lokalnem okolju posredno ali nepí>sredno povezani s tem dogodkom. V organizacijska dela smo se vključili preko obeh društev dn)bnice. ki delujeta na območju Zgornje Savinjske dř)li-ne, v pripravah pa sodelujejo tudi ptidjeije Logarska dolina. /Zadruga Solčava, ki je bila predlagana za lokalnega koordinatorja, ter Občina Siilčava. Pri Izvedbi prireditve računami^ na aktivnih udeležbi'» in sodelovarye domačih društev in j^rgatiizacij, saj je to dobra priložnost za predstavitev širšega S(^lčavskega in celotne Zgomie Savinjske doline,-, razlaga Prodnikova. Razstavljenih bo od SO do 60 različnih pasem ovc in koz iz alpskih držav Avstrije. Nemčije, Italije, Švice in morda iz I tancije. Ob tem dogodku je načrtovajia tudi ustanovitev Mednarodne zveze rejcev drobnice.

Rešitev vidijo v lesni biomasi

Ob iskanju optimalnih rei^itev za ogrevanje nove ^ole v Solčavi je bila najbolj živa ideja o ogrevanju na lesno biomaso. V predvidenem novem (jbjektu sole ni bilo mogoče projektirati prostora /Á gradnjo nove kurilnice, zalo je nastal idejni pnyekt mikro daljinskega sistema. Na osnovi ideje In leliničnlh rešitev je Občina Solčava pričela pridobivati tehnično dokumentacijo ob jasnem vedenju, da je investicija za občinski proračun preobsežna, /ato je dozorela odločitev za podelitev koncesije pt^djeiju Hkoen iz Luč z^ izvajanje gi>spodarskc javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja in oskrbe s topla vodo v naselju So^ čava. Po besedah direktorice solčavske občinske uprave \iaieje Suliodoinik so trenutno na toplovodno omrežje priključeni večji objekti v Solčavi, ob dodalnema ptJvpraševanju pa je možna širitev omrežja daljinskega ogrevanja.

Nazorski h'onciskani v sliki in besedi

Samostanska knjižnica v Nazariah je nadvse ponmmben del bogate zgodovine lamkaji^njih frančiškanov, kateremu so pred kratkim dodali šc en biser; vsebinsko in tehnično neoporečno knjigo Naziirje • Slovenski Nazaiet. avioïjev patra Francija Kovšffa in brata Ambroža Mušica, Knjiga je poučen prispevek k poglobljenemu sp<iznavanju in razumevanju življenja nad sotočjem Savinje in Drete. Avtoija sta se očitno zavedala, da je poirebnrj delo približati tako strokovnjakom kot preprostemu bralstvu, ki je v teh krajih vseskozi tesno povezano s samijstanskimi frančiškani. K izdaji knjige, ki predstavlja strokovno in obenem preprosto kapljico v morju takšne literature, je pomemben delež potrebnili sredstev prispevala Občina Nazarie, /a Nazarje in Širše območje doline pa delo predstavlja pomemben korak k duhovnemu dozorevanju pri razumevanju vere in kulture.

Izločitev ne pride v poštev

v Varstveno-delovnem centru SASa (VDC) se ra/JIčno tolma-četije pravil igre očitno nadaljuje, kar v praksi povzroča krepka nesoglasja med direktorico Darjo L«si\jak in mozlrsko eooto. Potem ko so praktično vsi pristojni organi VDC tehtnico nagnili v prid direktorice, je mozirski občinski svetnik in predstavnik civilne iniciative Samo Kramer na zadnjem zasedanju sveta pozval župana Ivana Suhoversnika. naj posreduje v sporu. Po Krameiju naj bi Lesnjakova vršila močan pritisk na mozlrsko enoto, z^to bi Suhover^nik preprosto moral slišati tudi mnenje *priz^detih^. Ob tem je bilo slišati tudi to, da v Moziiju skupnega sestanka z direktorico ne želijo, lo pa je po županovem mnenju dialog gluhih, ki ne n^di napredka. Celotno dogajanje dobiva zjiačaj farse, zato je nadvse pomenljiva razlaga direktorice mozirske občinske uprave Nade Klancnik, da držiiva nima namena slediti težnjam mozirske enote, podprte s civilno iniciativo, In dovoliti izločitev iz VDC, kar pomeni, da bodo morali glavni igralci v obeh dolinah se naprej (so)bivaLl pod skupno streho. Če ne v svoje, pa vsaj v dobro varovancev in njihovilî starcev.

■ Bdi Mavrtč • Savinjcsn

MKC-jeva Podmornica v Mayerjevi vili

Mladi Šoštanja naposled dočakali svoj začasen »plac« - Dogajanje v MKC-ju se za zdaj odvija ob koncih tednov

Milena Krstič • Ptaninc

Šošfaitj - Mladi Šoštanja, organizirani pod okrilje Mladinskega kulturnega centra Šoštanj, so le dočakali prostore. Začasne sicer, pa vendar. Občina Šoálanj in Krajevna skupnost Šoštanj sta jim jih zagotovila v Mayerjevi vili. v takoimenovani Podmornici. Zadovoljni so. ker imajo streho nad glavo, ker imajo elektriko ,..

Mladi s<i dolgo zahtevali svoj »plac«, kjer bi se lahko družili. Nekaj poskusov, kako jim ga zagotoviti, je v S oš ta-tiju že bilo. Knega so imeli v nekdanji trafiki na avtobusni postaji, a ta je bil majhen, utesttjen. /akaj drugi »poskus«, da bi prostore dobili pod bazenom v Šoštanju, za kar so bili že izdelani in tudi javno predstavJjeni projekti, ni uspel, nI znano. NIO pa tudi ni videti, da bi se v tem prostoru rešitev iskala ludi naprej. Kot je slišati, zdaj v Šoštanju razmit^ljajo o gradnji na rokometnem igrišču, kjer naj bi prostore dočakal tudi MKC

Za uredilev prostorov, ki jih imajo zdaj. so poskrbeli sami. /avihah so rokave, material je prispevala občina, sami pa so barvali, pleskali, povabile medse ljubljanske i^grafitarje«, ki so dali pro Slon mi akcent, iz nekdanje šole Biba Reock pa presehli nekaj pohištva, ki so ga tam od-

Mia Rogeljsek: -Nismo se vešči vs^a, smo s« pa pripravtjeni učiti,"

pisali in prostore opremili.

Predsednica Mladinskega kulturnega centra Šoštanj je postala simpatična in zgovorna Mia Rogeljšek, dijakinja 3. letnika celjske Splošne in strokovne gimnazije 1 .ava, evropskega oddelka, ki v prostem času rada kolesari, se druži s prijateljicami in gre v kino, »Smo se zelo mlad mladinski center. Uvajamo se se. Nismo še vešči vsega. smo se pa pripravljeni učili in si nabirati izkušnje.« Seveda so se mladi najprej preizkusili z organizacijo k(mcertov. Dva so pripravili doslej, zadnjega v petek.

Za zdaj se v MKC-ju vse dt)ga

ja ob koncih tednov. »Med tednom se šc ne dogaja kaj dosti, ker aktivnosti težko uskladimo s šolskimi urniki. Pa tudi zdaj, v zadnjih mesecih pouka, se bomo bolj p{v svečali šoli. Ko pa se ta konča, se bomo organizirali in se dog<worili tudi o odpiralnem času med tednom.« pravi.

Opažajo pa že. da MKC-ja ne obiskujejo samo Šoštanj-čaui, sploh če sklepajo po obisku koncertov. sVsaj na prvega, kot smo lahko opazili, je prišlo približno SO odstotkov Velcnjčanov, nekaj malega ludi Celjanov, zelo malo pa Š<^šlanjčanov. Verjetno se bomo moraii še po-trudili, da najdemo tisto, kar bo pritegnilo tudi slednje.* Mladinski kuUunii center Sošlanj je odprt za širok kn^g obiskovalcev. »Računamo na mlade od desetega leta naprej, ki sc zanimajo za glasbo, kulturo, ki se želijo zabavali in tudi učiti, pa vse do tistih, ki so že v srednjih letih. Kdorkoli lahko pride,« vabi Mia.

Prostt^ri pa so začasni in treba bo poiskati trajnejšo rešitev. »Obljubljeno je, da bo izdelan načrt za gradnjo novega MKC-ja na območju rok<nneinega igrišča v okviru večnamenskega objekta za športne dejavnosti, koncerte.« je še povedala Mia Rogeljšek.

Pod Pustim gradom

Večer pisateljev, pesnikov, avtorjev

V ponedeljek, 23. aprila, so se v Cialeriji Šoštanj predstavili pesniki in pisatelji, avtorji knjig, ki živijt? v občini Šoštanj ali pa so z njo pove-/Mr\\ kako drugače.

Zavod za kultun) Šoštanj, kije dogodek organiziral ob dnevu knjige, je v galerijo povabil Kaljo Koče var, M ary o Hudo m al. Franca Hii-domala. dr. Toneta Ravnikarja. Milojko Komprej, Andreja Krevzla. Mirana Aplinca, Pelra Rezmana, Mira Perovca, Iva Stropnika, Petra Radojo in Janeza Žmavca. Ustvatjalci so se na kratko predstavili s svojimi deli.

Ob dnevu Zemlje posadili tiso

Ob prazjiovanju dneva Zem lie so v ŠoSlanju 20. aprila predstavniki krajevne enote Šoštanj. Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Nazaije, ob spominskem parku pred osnovno šolo zasadili solčavsko tiso. Zasaditev so predlagah v Savinjskem gozdar

skem društvu.

*Tlsa doseže precej visoko starost, njena rast pa je zelo p<3časna. Pridobi le nekaj centimetrov na leto,« je povedal Milan Pogorelčtiik, predstavnik zavoda. Rast in vzgoja tise je zaupana učenkam in učencem šole oziroma njihovi zeleni straži. Zasaditve drevesa sta se med drugim udeležila šoštanjski župan Darko Mfnih in ravnateljica šole mag. Majda Zaveršnik - Ptic.

Knjige so Icrožiie kot za stavo

Za tiso, ki so Jo zasadili ob dnevu zemlje, bodo skrbeli učenci.

Dan knjige obeležili tudi učencL

Pred Osnovno šoln Šoštanj je v petek dopoldne v okvirju dneva knjige potekala akcija z naslovom »Podari knjigo«. Učenci so si med seboj iz.menjevali knjige, zanimanja in tudi navdušenja med učenci pa je bilo veliko, saj so bile stojnice nenehno obkrožene z mladimi bralci.

89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!

Od srede do torkâ • svet domovi&â

Sreda, 18. aprila

Premier Janša je na srečanju i bivšim predsednikom Kučanom načelno podprl predlog, da bi SI oven ii a iîoiîila vrh o mcdkuliur-nem dialogu.

Na l rad ici ona I ne m srečanju rav-naieljev osmwnih šol na Bledu je minister Zver /.avmil boja/ni rav-naieljev. da bi 100-namesio X5-od-stolno nnan:iranic zasebnih sol vodilo v razvoj mre/e zasebnih sol. /a fmančiu^ podporo ukrepa naj bi sicer potrebovali )e 250 li-soč cvrov. kj?r ne bt> {mia.ÍaIo I.l milijarde evrov le/kega proračuna /a §^)lstvo.

Oh obisku premierja Moidavije v Sloveniji pa je minister Vizjak dejal, da imau Slovenija in Mol-davija še veliko neizkoriščenih možnosti za sodelovanje, predvsem na področju energeiike. Ki^nkreino jc omenil še gradbeništvo in turizem 1er pozval podjetja Iz obeh držav k naložbam. Ciospodarski ministrstvi sta ludi podpisali memorandum o sodelo-

y

Zdrav/lik/ fnateri po 12 tednih nosečnosti ne bodo smeli odstraniti živega žarodka in ga potem usmrtiti.

vanju.

Ameriško vrhovno sodišče je potrdilo zakon, ki prepoveduje enega od načinov splava v drugem trimesečju nosečnosti. l'Ako je st)dišče prepovedalo tehniko splava, kije bila po mnenju zago-vonîikov splava za žensko v večini primerov ludi najvarnejša. Vladni uslužbenci trdijo, da obstajajo tudi druge možnosli, ki so bolj ra/širiene in osiajaj<i zakonite. Ob tem poudaijajo, da ustavno določen? pravica ženske do splava ni kršena.

Četrtek, 19* aprila

Izvedeli smo, da bo po noveJii tudi v Sloveniji mogoče za več tel shraniti izvorne celice iz krvi popkovine, ki se lahko uporabijo pri zdravljenju nekaterih bolezni, /a shranjevanje bo poskrbela dražba Neocelica, ki bo kri v posebnih sieklenib škatlicah prepeljala v belgijski laboratorij.

Ministrstvo za via)ko šolstvo je univerzam, raziskovalnim zavodom, Študentom in sindikatom poslalo osnutek zakona o visokem Šolstvu, la predvideva držav-nejavne in zasebne univerze, znižuje pa merila za ustanovitev univerze in predvideva direktorje za visokošolske <irgauizacije-Slovensko neb<i je bilo prizori

šče mednarodne vojaške vaje. na kateri so preizkusiti sisiem delo vanja nad/ora zračnega prostora nad Slovenijo, Z vajo Si> med drugim preverili delovanje sisiema nadzora slovenskega zračnega prostora, sistem alanniranja letal ob kršitvi zračnega prostora ter ustreznost povczuiv in izmenjave podatkov s civilnim nadzorom letalskega prometa.

TV mreža NB( ' je sporočila, da jim je Ć0 Seung Hui. ki je na univerzi v Viiginiji ubil 32 ljudi, na dan pokola poslal folografjje. posnetke in pisno izjavo, .lužni Korejec je posnel samega sebe med obema napadoma, posnetki pa ga prikazujejo, kako vni pistoli in grozi v kamero.

Ruski zunanji minister Sergej I.avrov je v Beogradu ponovil, da se Moskva zavzema n<idaljnja p<^gajanja o priht^dnjem statusu Kosova, (.avrov. ki seje v Beogradu srečal s srbskim predsednikom Borisom Tadičem, je povedal, da Rusija naspn>tujc enostranskim in vsiljenim rešitvam za pokrajino, kije še vedno del Srbije, in da bo v Varnostnem svetu še naprej zastopala stališča Beograda.

Petek, 20. aprila

Zavarovalnica Vzajemna je preklicala skupščino, na kateri naj bi zavarovanci odločali o povezovanju z Adriatictm Slovenico. Tako so se odločili poiem, ko seje nadzorni svet seznanil z odredbo Agencije za zavarovalni nadzor, ki zahteva preklic skupsčine o pripojitvi k Adriaiicu Slovsnici.

Evropska zveza novinariev je s stanovskimi organizacijami ostro obsodila predčasni odpoklic dveb dopisnikov časopisa Delo. Oba sta bila uradno odpoklicana zaradi nesposobnosti, zaradi te^ar jima gfo/j odpoved- r.vropska zveza pa ob leni opozarja, da je pomenljivo, da je Grah pred kratkim prejel nagrado Društva novi-naijev za izstopajoče novinarske stvaritve v lanskem tetu.

Na pediatrični kliniki v Sarajevu je prišlo do velikega ríizburje-nja, ko so ugotovili, da je tam v zadnjih treh lednih umrlo II dojenčkov. Oblasti so /aradi smrti dojenčkov 2e /ačele preiskavo in bodo pregledale potek zdravljenja. starši pa zdravnike obtožujejo malomarnosti. Direktor kliničnega centra je vse obto/be staršev zavrnil in trdi, da je zdravljenje potekalo v skladu z obstoječo kJi-

Tričianstia posadlia z jahte je izginîia neznano kam.

nično prakst).

Ob avslralski obali so našli tavajoča jahto s prižganim motorjem, ki je imela na mizi vse pripravljeno za kosilo, a na krovu ni bilo nikogar. Reševalci so obljubili, da bodo skušali razvozlali skrivnostno iz,ginotje tričlanske posadke.

Sobota^ 21. aprila

Predsednik SD Borut Pahorje na javni tribuni dejal, da se v siranki v nasiedjijem vladnem obdobju vidijo kot voditelji. Po Pahorje vi h besedah namreč soglasja glede prihodni)sii Slovenije še ni. Ce država ne bi bila v dobrem gospodarskem položaju, bi po njegovem mnenju zašta v hudo poli-lično kriz.o.

Vaja je bila osnova za oblikovanje konceptov, postopkov, tehnik In taktik^ ki bi se lahko uporabljale v sistemu zračne

obrambe zveze Nato.

Ljubljanski župan je kupil

prvih 20 kosov pite^ ki so jih prodajali po ceni enega evrd.

V ljubljanskem parku Zvezda so na svoj račun prišli prisotni ljubitelji sladkih dobrol. ki so lahko poizkusili rekordno veliko jagodno pecivo. Pecivo je bilo dolgo kar 400 metrov, njegovi ustvarjalci pa se bodo z njim potegovali za nov a'kord v Guinnessovi knjigi.

Kubanski predsednik I-i del Castro je prvič po devetih mesecih opravil uradno politično dolžnost, saj je sprejel kitajskega odposlanca. Castro in Vu sta dobro uro govorila o razDčnih lemali, glavno pozomosi pa sla namenila obema državama in medsebojnim oduosom. Kubanski komunistični čas4)pis (iranma je ponv čal, da so bili pogovori zelo uspešni.

Odmeven pa je bil dogodek v Ameriki, kjer je Nasin inženir v vesoljskem cenlru ubil drugega inženirja, nato pa ustrelil še sebe. Med preiskavo seje izkazalo, da je mrtvi ugrabitelj delal za eno od Nasinih pt^godbenih podjetij, ustreljeni talec pa je bil zaposlen v Nasi. Oba sla biJa stara med 50 in 60 let. Policija ne ve, zakaj seje zgodila tragedij a.

Nedelja, 22. aprila

Na Ljubljanskem barju na Cesti v Gorice je več deset krajanov protestiralo, ker so sumili, da se bo na območje naseliJa romska družina Slrojan. Občani so trdili, da namerava vlada Strojanovim ponudili neko osamljeno kmetijo na Ljubljanskem barju, zalo so obljubili, da bodo skušali to preprečiti z nenehno siražo, Ta uaj bi Slala, dokler od predstavnikov oblasti ne bodo dobili konkretnega odgovora.

Ob svetovnem dnevu Zemlje je predsednik republike Jauez Drnovšek ob končanju projekta Darilo Zcmij: posadil lipo. V nagovoru je opozoril na uničevalen odnos do Zemlje in zgrešene ekonomske in politične vzorce, oh tem pa podpri akcijo Gibanja za pravičfKisi in razvoj, ki po Sloveniji sadi drevesa.

V požaru, ki je izbruhnil v sarajevski sirotišnici, je umrlo najmanj pet malčkov, gasilcem pa je uspelo rešili otrok in eno od varušk. Vsi otroci so bili prepeljani v bližnjo pediatrično kliniko.

žabja

perspektiva

Drnovšek na vprašanja o tem, kako komentira poskus zmanjšanja njegovih pristojnosti, ni želel odgovarjatlf novinarjem, ki so neutrudljivo vrtali vanj, Je raje ponudil lopato.

mcogi pa so zaradi hudih poškodb v resnem zdravstvenem stanju.

V Tranciji so potekale volitve, na katerih so državljani odločili, da sta se v drugi krog uvrstila konservativec Nicolas Sarkozy in socialistka Segolene Royal. Francosko uotranje ministrstvo je sporočilo. daje po vseh preštetih glasovih voditelj konservativne str.inke IJMP Nicolas Sarkozy prejel MA odstotka glasov, socialistka Segolene Royal pa 25.X od-stoika g laso v.

Ponedeljek^ 23 ♦ aprila

V stranki LDS so se odločili, da ne bt)do prislopih k sporazumu o sodelovanju med pariamentami-mi strankami med prcdsedova-îîjem Slovenije livropski u/iiji. Predsednik stranke v odstopu Jelko Kacin je pojasnil, da sporazum «vnaša le nemir v razumevanje pariamentarne demokracije«.

Janez Janša seje v Atenah sešel z grškim premierjem Kostasom Karamanllsom in potrdil odlične odnose med Slovenijo in Cirčijo. Prcmieija sta izpostavila pomen miru in stabilnosti na zahodnem Ba kanu in podpria načrt /m rešitev kíísovskega vprašanja, ki ga je predstavil odposlanec Združenih narodov Mami Ahilsaari.

Iz urada predsednika države so sporočili, da na prihajajočih predsedniških volitvah Drnovšek ne bo kandidiral

V Osrednji klinični bolnišnici v Moskvi je zaradi

odpovedi srca umrl nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin, star 76 let.

Torek, 24. aprila

V Komisiji Državnega zbora so dejali, da je bU zakon o Sovi kršeč, ko gre za dostop nepooblaščenih oseb do tajnih podatkov agencije. Predsedujoči komisiji Dušan Kumer je ncenll, da že do-secanje ugotovitve ka/ejo, da se je /Ugodila kršitev zakonodaje, z novimi doka/i pa želi potrditi navedbe komisije. '»(îlede na te domneve rabimo dodatne tidgovore, da bodo domneve poslale verodostojne,« je dejal Kumer. Kot je

Poslovil se Je znan ruski obraz.

Zelo zelo dober človek!

Špela Kožar

Le dva mifijona nas je, d\a milijona slovensko govorečih ...

"/mîo je ixnrti)m zaičiiiH naš lep mutemi jezik. zato je [K-irehtio izkoreuimU vw oaíale čudne jeûkovne "sixikedranščine ", kajti - to ni hec! Ce nimaš lastnemu jezika, le ni, je čas. dru^i moji, da slapimo na praw pot. na />oi. ki ho ohranjala nak) jeztko\'fio zavesi. našo kuhirno razloće^ainoai do drui^ih twrodov. '/.aioje pravi čas, du vsa mjd ftoimenomnja, ki jih mrj^olf (kar je $rumoUio!j, spremenimo v leix* domačo besedo!" - nekako takole s/ v mislih govori/o velecenjeni gospctdje. kol so z Grims. g. Dular. g. Simoni-li In .k kakšesf.

Le zakaj bi bile sicer i)0lrebne velenmne ideje, kolje najnovejša o sinhniniiadji fíhna. Ilja. dragi moji, ker gre za lako mnoiičen način pretivljavja prostega časa. lorej sinhrovizirani jiUni omogočajo dodatno (brezplačno) izohraievatye. Ker naš jezik je res lep in zato je prav, da .se ga sliši do devetih gora in devetih voda. Morda go.^ix)dje riizmišlfajo še holj ix)glol)l/eno. v povezavi z dvigom nacionalne (r.e le jezikovne) zavesti: v .ilovenščini izrečene besede iz Hsi kakega Supermana. Spidermana ali Baimana • joi, se opravičujem: iz kakega zelo zelo dobrega človeka, človeka pajka ali človeka ndopirla • lahko niarsfkonm i/čmtijo ali prebudijo .lamozavesi, .Saj. č^ zelo zelo doher človek (znan tudi kot Sufw-man) stori toliko dobrih dejanj, hkrati pa govori v slovenščini, .le lahko gledale: veliko laije poistoveti z r\jim. saj ga resnično popol-notna razume! Pa še to. bi dodali \x^lece/yeni go.sj}odle. če lahko fíbne sinhronizirajo Ualijanl. Nemci, Španci ..„ jih lahko lud! mi. Le zakaj bi bili drugačni?

• Ker je hiti drugačen privilegij In ker je hiti drugačen pri nas redkost.

- ker je igralstvo avtorsko delo.

- ker umetniško Izražanje zahteva Izobraževanje.

' (in će vam. lelecenjenl gostjodje, odgovorim še v vašem shgu ) ker se čut za lasten jezik raz\1ja tudi s pomočjo drugih jezikov. Vedno znova m preseneti, kako nekateri slavisti dajejo občutek, kot da ne živijo v Sloveniji, saj spreminjajo že ustaljene besede v še bolj "slovenske" - in potem lahko beremo o razpočmd ali i>oha-jahnku. Glede na poirelxi po inovativnosti, ki jo U slavisti očimo čutijo v sebi, bomo morda s sinhronizacijo,fíhna dobili prav posebno jezikovno zvrsi ■ filmsko slovenščino, poseben,iezikovni slovar, ki bo uzakonjal prevode, posebna omizja, na katerih bodo razpravljali o najprimernejšem dialektu. Ja. veste, slovenščina ni tako enostaveyi jezik, kot se zdi. prava slovenščina ni lista, ki jo slišite na tržnici ali za šankom prava slovenščina Je v glavah t^ ščice, željne velikodušno posredovati lastno razmišljanje najširši množici. Zato vam pravim, slavimo tis le slavisie, ki vedo. kaj delajo, saj delajo v dobrobit na.^ega res lef>ega jezika. !n če to jx>menl, da bodo naši zanamci mislili, da na svetu obst^/a le naš res lep jezik, bo njihov ci(/ dasežen, kajti noben drug jezik se potemtakem ne bo mogel kosati z /ia.šim res lepim jezikom!

Le dva milijoira nas je.

dva milijona a na lia betov

in le peščica Mkovnjakov. ki pravijo:

Kaj nam ho l\ ropa.

Kaj nam ho ws s vet.

če je najlepše na svetu DOMA živel

in zato le slovenski jezik govoriti

radio® alfa

5 103,2 & 107,8 Mhz V«alf rtan

iM

lifstf «sfael

iK^i/Ii „T

vsak dan 36 ur

Minister Brtiàan podražitve ni pričakoval, zato Je napovedal pogajanja.

še povedal, je za kršitve v pr^ vrsti kriv direktor Scwe Malja/ Šinkovec.

I armaceviskim podjetjem je uspelo del izgube dobičkov zaradi zamenljivih zdravil spel prevalili na pleča zdravstvene zavarovalnice. Z novim praviLiikom o cenab zdravil jc zdravstvena zavarovalnica predvidela prihranek v višini 37 milijonov evrov. predvsem zaradi zdravil, kijih je mogoče nadomestili z drugimi. Farmacevtska podjetja pa so se odločila za podražitev zdravil, ki nimajo generičnih nadomestkov.

ponekod ludi za iretjino.

Iz Moskve je prišlo opozorilo, da mednarodni načrt o prihodnosti Kosova ne bo šel skozi glasovanje v varnoslnem svetu ZN. kar je javnost razumela kol resen namig o uporabi veta. Naniestnik zunanjega ministra Vladimir Titov je <5b tem ponovil, da Rusija tie bo podpria rešitve, s kaiero ne bosta zadovoljna tako Priština kot Beograd,

GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO

Brez CT aparata ni razvoja

Z donatorsko akcijo za nakup večrezinskega CT aparata je Bolnišnica Topolšica doslej zbrala tretjino potrebnega denarja - Še čakajo na odziv Premogovnika, Gorenja ... - Če se ne bi zgodil »vdor« Celjanov, bi akcija najbrž potekala po pričakovanjih

Tatjana Podgoriek

Topolšica. 23. aprila*Na ponedeljkovi irelji riovijiarski konic-rcnci v zve/j z donatorsko akcijo za nakup večrezinskega Cl aparata za potrebe Bolnišnice Topol-šicc jc direklur bolnišnice prima-rij Janez Poles píwcdal. da se je doslej zbralo na ptJSebneni trans-akcijskeni računu 263 lisoč cvrov. kar je komaj ireljina pcnrebnega denarja. V začetku akcije, septembra lani, S(i pričakovali, da bodo tako /brali približilo ptîlovico od vrednosti naložbe (milijon 300 lisoč evrov), »Ciospodinj-stvom in gosptidarsivu od Koroške do meje s sosednjo Hrvaško smo poslali 120 lisoč položnic, odziv pa je ^ab. lukajšiije okolje je vendarle med ekiinonisko močnejšimi v Sloveniji, predstavlja steber energetike, povprečni standard občanov je viSji kol drugje. Seveda smo (ivaležni za vsak prispevek. a veudarlc smo organiza-loiji akcije pričakovali \cù}0 podporo v prizadevanjih za razvoj bolnišnice. Urez C T aparata tega namreč ne bo. Ponekod so naši Sliki z gospodarstvom že obrodili sadove, drugje vezi še plctemo. Tako se čakamo na odziv Premogovnika Velenje, za katerega upamo. da bo doniral vsaj toliko, kol je za koranuKraf celjski bolnišnici. ter na odgovor Gorenja, ki je v začetku sodelovanje pri tem po

vezoval z nabavo aparata. Prijetno nas je presenetil Teš, pa ]Iol-ding Slovenskih elektrarn, družinsko podjetje Rednak. K.nictij-ska zadruga Šaleška dolina, orga-nizaiorji in obiskovalci prireditve Bolero. Skupina Nove Ljubljan-

su zbirali denar za (T aparat. SkupiO z Mladinskim centrom Velenje in ŠaleSkiin študentskim klubom sedaj pripravljamo velik glasbeni dogodek 29. junija, na katerem bodo nastopili velenjski glasbeni ustvarjalci in še kdo.« Je

Skupjna Nova ljubljanska banka ja namanUa za CT aparat 8000 avrov.

ske banke, ki je akcijo zbiranja sredstev zastavila v iri smeri: poleg čeka v vrednosti 8000 evrov propagira našo akcijo na kliku, v svojih p<3 slova lnic a h pa so ob okencih še zbiralniki za proste donacije. Presenetili so nas študentje, ki so na akademskem ple-

pa Poles izrazil raz<^čaranje nad odzivom samostojnih podjetnikov celjske občine, ki ne namerava prispevati niti evra, čeprav je velenjska občina donirala z-a kora-nograf celjski bolnišnici in po njegovih informacijah namerava tudi za njihov CT aparat. »Odziv iz

celjskega bazena je daleč pod pričakovanji, pa čeprav jc Bolnišnica IbpolSica tudi njihova medre-gijska bolnišnica za pljučne bolezni. Skoraj prepričan sem. da bi naša akcija potekala po pričakovanjih, če ne bi akcije za CT apa-rai začeli tudi Celjani. ki aparat že imajo.«

Poles je še povedal, da si prizadevajo sedaj pristaviti svoj piskrček še pri možnost i plačila 0,5 odstotka od dohodnine. Zato bodo ustanovili neprofitno društvo, podjetje.

Organizatorji akcije zbiranja sredstev za CT aparat za Bolnišnico Topolšica upajo, da bodo s pomočjo medijev potrkali na zavest listih, ki se doslej šc niso odzvah, in tako do konca leta, kti naj bi jo končali, zbrali 500 lisoč cvrov. Osiali ptv treben denar pa naj bi namenili iz lanske, letošnje in amortizacije za leto 2008. Aparat naj bi vgradili letos jeseni, z njim pa hitro dvignili kakovost diagnostike in s tem šc bolj pomagali bolnikom.

Drago Bahun - kadrovski menedžer 2007

Portorož • V sklopu strokovnega posvola Dnevi kadrovskih delavcev, ki je hiJo konec tedna v Portorožu. so razglasili Draga Bahu-na. člana uprave Gorenja, za kadrovskega menedžerja leta 2007. Pri/nanje podeljuie podjetje Planet GV in revija III^M v želji po nadaljnjem strokovnem razvoju kadrovske stroke v Sloveniji. Drago Bahun žc dolgo dela na kadrovskem podnjčju v enem najbolj uglednih podjetij Sloveniji, v velenjskem (torenju, kjer postavljajo v ospredje delavca in njegovo pripadnost firmi. Kot delavski direktor ima pri tem veliko zaslug. P(id njegovim okriljem je zaživela menedžerska akademija, ki je

prava valilnica vodilnila delavcev ter mladih talentov, na katerih Gorenje gradi svojo prihodnost in hkrati tudi prihodnost slovenskega gosptjdarsiva. Pt^ieg lega se tudi medJiarodno udejstvuje in prenaša svoje ideje ter koncepte ne le v podjeija v sklopu Gorenja v tujih državah, ampak tudi na mnogih mednarodnih kadrovskih konferencah. V domačem okolju pa se nenehno trudi vplivati na razvoj delovnega prava in socialne vaniosti in je v sledenju svoje vizije izjemno odmeven v Združenju delodajalcev, akter mnogih novih projektov na državni ravni 1er izjemno tenkočuten do potreb delavcev ter sindikatov. .le ludi

dolgoletni član Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. V želji po nenehnem izboljševanju razmer za delavcc ter skrbi za njihov profesionalni razvoj izjemno močno podpira izobraževanje. S številnimi javnimi nastopi pa uspešno prispeva k promociji in dvigu ugleda kadrtivskega njana-gementa. Svoje bogate izkušnje je s svojim kolegom dr. Emilom Rojcem strnil ludi v knjigi človeški viri - kapital podjetja, prav tako pa je avtor in soavtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov s kadrovskega področja.

Ob praznovanjih dela in delavstva Je čas, ko je potrebno izpostaviti pomembnost vsakega posameznika, ki prispeva k razvoju, rîapredku tn gospodarski rostly r?e glede katero delovno mesto zaseda. Lahko je tovpodjeQu, ustanovi ali le v zasebnem gospodinjstvu, njegov prispevek v družbi je neizpodbiten ne glede, kako ga vrednotimo. Posebno vrednost pri našem delu pa imajo tudi pohvale, spodbude in Iskrene besede, ki mnogokrat pomenijo več kot denar. Zato vam ob prazniku dela želimo, da bi te besede v prihodnje čim večkrat sttíoli kot tudi sami Izrekli.

Brezskrbne in vesele praznične dni vam želi

Vol župan Darko Menih

Željam se pridružujejo tudi občinski svetniki in uprava.

.sá h^.-

XíB^M

(feOa So ímI te daoû OûipcDiiaS

OÛO

ta Dûtes

Čestitamo zí^mrupBfa în celimo pryetne prvon^ske praznike!

Žiipan în Občinski svet Občine Nazaije

Čestitamo vam za praznik dela i

iT,K

Državna uprava bliže ljudem

Odličnost je težko doseči - Letos poteče veljavnost 5.500 potnim listom in osebnim izkaznicam - Navada je železna srajca: raje v vrsto kot preko e-storitev - V gradbeništvu vse več tujcev - Gradbeno dovoljenje v šestdesetih dneh

Milena Kr&tic - Planine

Čeprav nis;> pričakovali, 5e je lani obseg dela v Upravni enoti Velenje spet povečal. v delu so iincJi približno 2.000 zadev več koi leio pred lem. Nekaj je k le-mu pripomogla sprememba zakonodaje, nekaj pa ludi večje aktivnosti državljanov tako na podrííčju graduje objektov, seli-Icv, pa ludi povpraševanje po lujciii. ki se zaposlujejo v gradbenih dru;^bah, je vse večje. Tdko S) iz pribli/no 14.200 zadev, ki so jih imel; v rei^evanju v lelu 2005, pri-ili na pa^ko 17.000 zadev, ki so jib reševali lani.

Deio so opravili 7. enakim številom zaposlenih. s šestinpeldeselimi. kot so jih imeli v /adnjili desclih lelib. Med njimi je 43 uradnikov, kajti samtj li lahko vodijo upravne postopke, pravi načclnica Upravne enote Velenje mag. Milena Pe-covnik.

Državljani pa so / njihovim delom, km kažejo podalki o zadovoljstvu strank, ki jib s posebnimi ankelami merijo mesečno in letno, zelo zadovoljni. Poprečna ocena, ki so jim jo prisodili lani, je bila 4.37 (na notranjih zadevah 4.39, na okolju 4,43 in v obči upravi 4J9). Prvcťj mofíť útefíf íťf/vj. Do takih je najbtž kar iezko priti. Ciowk, ki stoji v vrsti, da pride do novega poídfía lista v dtteli, ko je zfJznati gaeCo» pri fwenjevan' jn najhri m radoda^v.n^ AH pa tisti, ki je prepričan, da mu veselje ob začetku mt-vi/aradnje kazijo prav m Št nradnikr z vedfío novimi itt novimi zahtevami, preden izdajo sradfnmo dovoljenje, rudi najbrž ne?

'ib je res. Res je pa ludi. da ljudje vidijo. da se trudimo in da za vsako čakanje - lo pa gre pa ljudem res najbolj na živce, pa naj bo za potni list, gradbena dovoljenje ali pa kaj drugega, krivde ne gre vedno pripisati nam."

Prej ko v desetih minutah potnega lista ni!

y zadnjem času se spet pojavljajo vrste pred okenci za izdajo osebnib izkazflie in potnih listin. Je za to kak poseben razlog?

»Leta 1991 smo v novi državi Sloveniji dobili ludi nove potne liste. Prvi polni listi so bili mo Jre barve. Prenehali so veljali leta 2002, ko se je zgodila tudi največja zamenjava osebnih dokumenlov po osamosvojitvi. Polni lisii, i/dan i tistega lela, so imeli veljavnost pet let za oiroke in mladoletns osebe, starejšim veljajo deset let. Petlelna veljavnost se izteče lelos. Dn konca avgusta bo treba zamenjali 2.929 polnih listin in 2.425 i)sebnih izkaznic. Oe b<jdo ljudje seveda lo želeli. V

vsakem primeru svetujemo, da ljudje preverijo veljavnosi dt>kumentov, da se izognejo morebitnim nept>ircbnini nevšečnostim. Pri tem jim gremo naproii, kojih s prijaznim piscmcera, poslanim na dom, spomnimo na to. Želimo si. da bodo ljudje lo obvestilo vzeli za dobronamerno in nikakor ne kot obvezo v smislu, da morajo zamenjati osebni dokument. Odločitev je v končni fazi v vsakem primeru njihova. Koliko časa pa traja sam postopek pridobitw fu/vega dokumenta?

»Tako kol na eni strani sodobna računalniška tehnologija prinaša veliko prednosti, pa sam postopek že zaradi zagotovhve vseh varnostnih elementov ki jih je treba izpeljali in vgradili, traja nekoliko dlje. Prej kot v 10 minulali se stranke servisirati preprtjslo ne da. Sama sem zadnjic, ko je bila gneča, opazovala postíípek in merila, ktv liko časa iraja vročiLcv novega polnega lisi a, če se občan odloči, da bo izdelano polno lisiino dvignil osebno na upravni enoii. Oe odštejemo prihod in odhod, traja sam poj^topek uničenja starega dtv kumenia in vročitev novega preko 6 minul. Ljudem, ki imajo urejene naslove bivanja, svetujemo» da nove pome lisie dvignejo na pošti, oziroma da pridejo k nam ob torkih, ko so tudi uradne ure, pa na la dan pmkiično ni nobene gneče. Ne vem, zakaj se torki nekako ne primejo. Sreda In petek pa sla, kar se obiskov upravne enote tiče, res polna dneva,«

Zadovoljstvo strank merijo

/e nekaj casa merite zadovotjstvt> strank z vašim delom,

»Kakovost našega dela • zadovoljstvo sirank z njim merimo že tri lela. Ocene se gibljejo med 4.2 do 4.4. I.ani je bila poprečna ocena zadovoljstva sirank z našim delom 4.32. Posamezna področja pa so bila ocenjena takole: 4,39 za upravne ncJtranje zadeve. 4.43 /.a okolje in 4,19 za občo upravt). Oddelki so, kot je videti po teh ocenah, med seboj po kakovosti izenačeni.« Čeprav je doseči petico najbrž znonstve' na fantastika, ker vsi z ^nem nikoli ne bf^o z/ídovfjlfní pa me zanima^ kje vseeno mislite, da so ie rezeive? »Menim, da se v odnosu do strank vedno da napravil kaj še bolje. Lahko smo ie bolj prijazni, lahko smo m bolj dosegljivi,

lahk<i naredimo še kaj več za še večjo promocijo dolt)čenih storitev Katerik?

Mag. Miiena Pečoynik: "Površna izdelava projektne dokumentacije lahko povzroči veliko

težav,"

»Čudi nas, da zanijnanja za e-postopke skorajda ni. Občani so vajeni, da pridejo na upravno enoto osebno. Navada je železna srajca, pa čeprav nudimo cel kup storitev, ki jih lahko dobijo prekt) elek-trimske vloge. Recimo podaljšanje pn>-meinega dovođenja.« Kako pa je s tistim prenašanjetn poti'dil sem in tja?TÍKlib, kisojibpaKameznior-gani dolžni pridobiti sami in ni tn^ba z njimi obremenjevali ljudi? K>pažamo, da vedno izdajamo zelo veliko ptnrdil. Kot pa sem že večkrat piv vedala, smo tukaj vedno v dilemi: ali siranko. ki pride po potrdilo, opozori« ua to. da so si di^ločeno potrdilo dolžni organi med seboj pridobiti sami z vpogledom v evidenco ali z pisnim zaprosilom ... Ne vemo, kje je tukaj prava meja. Vsa uradna potrdila, denimo o državljanstvu, o bivanju.... si lahko organi drugih državnih ustanov in tudi lokalnih skupnosii od nas pridobijo po uradni dolžnoslL /a la ljudem nI treba v vrsto. Od uradnikov lahko zahtevajo, da si zanje sami pridobijo ustrezne podatke.«

Tujcev iz leta v leto več

Ste pa ena od tistih slovenskih upravnik enot, ki ima zelo veliko dela s tttjci? »»Izdajamo dovoljenja za začasno bivanje, dovoljenja za stalno bivanje, znotraj lega je veliko notranjega dela. ko se I ujel seiljo z enega naslova m drug naslov „. Dejansko se na lem področju od lela 2003 obseg deia zelo povečuje. Od leta 2004 do

(eta 2006 se je število z^dev na podmčju tujcev povečalo s 1.903 na 3.27S. Pri lem gre za ugotovitvene postopke, postopke lorej, koje ta'ba pridobiti različna poirdi-la, dostikrat imamo obravnave, ko je treba /^slišali stranke, da lahko poleni izdamo dtwoljecja za bivanje.

Izredno veliko je ludi razveljavitev do-v<iljenj. Težav na tem področju je veliko, pri liski na uslužbence pa (udi. sai se brez doVf>ljcnj tujci ne morejo zaposliti.« Pa se trend te umirja? »/a zdaj tega ^ ni opa/lii. Naj povem, da smo v prvih treb mea'cih letos prejeli preko 700 vlog. Zelo težko se držimo dvomesečnega roka in zelo se trudimo, da pomagamo, kolikor se da,« Zakaj toliko tujcev? Kdo jib potrebuje? Kje se zaposlujejo?

»Ti tujci se pretežno zaposlujejo v gradbeništvu. kjer potrebujejo veliko delavcev. Zlasti Veg rad. Zaposlujejo se pri različnih remontih. Za remont, ki se napoveduje v Termoelektrarni Š<ištanj. so nam prirîesli žc 50 vlog, Veliko lujcuv so zaposluje tudi pri zasebnikih.« Od kod jih je največ? »I/ Bosne in Hercegovine. Makedonije in Kosova.«

Do gradbenega dovoljenja V 60 dneh

Statistika pa kaže, da se zadnja leta z/fsanjšuje število upravnih pofitopkov na podnnju okolja in pn)stora. Kako to? vNekaj je k temu doprinesla sprememba zakonodaje, kije ukinila priglasitve del.<

Je to dobrt) aH slabo?

»Mi ocenjujcmo, da slabo. Da jc stanje

v prostoru, lo bodo opazili listi, ki se na to spoznajo, zaskrbljujoče,«

Koliko zadev imate i' reševanju letno? »Med 650 in 700. V zadnjem obdobju se povečuje trend gradenj stanovanjskih hiš, nekaj manj zanimanja je /a gradnje proizvodnih objektov, kot so opazili tudi /e občani, pa je precej zanimanja za gradnje velikih trgovinskih centrov. Taksno število obvladujemo. V ^Hkonltem. to je 60<lnevnem roku. smo sp:>sobni rešiti vse vloge.« Od kod potem pripombe graditeljev, kako čakajo in čakajo, preden d/K-akajo izdajo gradbenesQ dovoljenja? »Tudi mene kdaj kdo vpraša, kaj je narobe, zakaj ljudje tako dolgo čakajo ... Stranke ne ločijo, kaj je upravui postopek in kaj je predhodni pt)siopek.

Kn pridobijo parcelo, ko urejajo zazidljivo st te parcele, ko pridobivnio soglasja, kojim projektant Izdela načrte in pridejo k nam. je za njimi ž.e dolga poi, ki lahko traja pol lela \s\ ludi več. Čeprav z njim nimamovupravnl enoti prav nič. pa ljudje vse le postopke pripišejo nam. Pa mi samo ugotavljamo, ali so projekti skladni s prostorskimi akti. iu potem na osncj-

vi lega i/damo ustrezno dovoljenje.«

Popravek na popravek zamegli sliko

Kako pa lokalne skupnosti sittdijo trendom invesiitotjev?

«I.okalne skupnosll s prostorskimi akli še vedno ne morejt^ dovolj hitro sledili trendom inveslitoriev in njihovim pnbu-dam. Pr(»su)rske akte, ki so stari 10, 12 let, lahko pa ludi samo 5, saj se življenje zelo hitro vrti, poskušajo nadomestiti s številnimi popravki, ki v končni lazi. kt> je nekje že peti popravek, popolnoma zameglijo prvotni akt, ki je urejal določeno podničje. Tako je sajno v Mestni občini Velenje trenutno v uporabi preko 100 odlokov !<(

Kaj pa sama strategija prostorskega raz-i'oja?

»Lokalne skupnosti je še tudi nekako niso sprejele, kol tudi niso sprejele prostorskega reda, Tako naslaja zdaj le/ava že ludi v dikciji, v sami terminologiji. Tna največjih težav, ki se pojavlja, je gih ioyo skladnost projekliranja z vsemi tomi prostorskimi akti in vsemi /,e prej omenjenimi naknadnimi spremembami izvedbenih aktov. To otežuje postopek tako nam kol inveslilorjein in tudi projek-lantom.-*

Predi'sem slednji imajo i'eliko odgoivr-nost.

»Zato pa morajo ljudje, ko in ve si i rajo. ko se lotijo projekta, ki so si ga morda pi)Siavill za življenjski cilj, zelo skrbno izbrati projektanta. Ti so zelo različni. Površna izdelava projektne dokumentacije, ki je sestavni del vloge za gradbeno dovoljenje, labko povzroči zelo veliko težav. Kadar je vloga popolna inje prih jekt strokovno i7.delan, je zagotovo rek"-na zelo hitro, celo prej kol v zakonitem roku. Pri lem imamo zelo dobre izkulnje z nekaterimi velikimi proizvodnimi organizacijami, z Gorenjem denimo, kjer pripravijo vlogo tako. da dejansko v enem tednu ali v 10 dneh dobijo vsako gradbeno dovoljenje. In se nekaj je takih,« Bo nova zakonodaja vnesla na to področje kaj sprememb?

»Tega ne vem, vem pa, da spel uvaja različna gradbena dovoljenja: za enostavne objekte, za z.ahieve in za najzahtevnejše objekte. To se pravi, na nek način spet priglasitve.« .SV po pojavljajo pri pifsegib v prvstor tu-d i zon itn ive nowsti: »• vzponu je ZQSvbna iniciativa pri ^('Stanovanjski gradnji? »To je res. Vidimo veliko blokov, ki se gradijo v zasebni iniciativi. Olede na lo. da gre pri tem za velik vložek sredstev in velik pričakovan dobiček, so včasih lakl investitorji - ne vsi • ludi zelo agresivni in je treba bili zelo pazljiv zlasti v Velenju, mestu, ki ima veliko prebivalcev in ima malo prostora. Ce vemo, da je Velenje po populaciji 5. največji okoliš v državi, Upravna enota Velenje pa med največjimi v Sloveniji, pa s tem prostonim. s kaierim razpolagamo, ni tako. lu smo šele na 54. mestu. Tudi skozi to se kaže. zakaj so težave tako akutne, zakaj vsak postopek prakiičQo povzroči javno obravnavo. leija pridobivanje soglasij sosedov, služnostne pc^godbe in podobno. Tega v drugih delih države ni toliko ko: tukaj,«

^POŠTAJNER

Dtopdom

akyplni Za male in velike mojsira.

' kot dober gospodar %M\m a^prijetno biva^ie « \ ^ ^ z

* Uikovostne in ažurne storitve ^ « • * «

- v proiiBtu z Depremičnjnami smo prisotni ňalíodročju Šaleilce, Savinjske in Koroške regije

Za nepremičnin« pokliiiite: 03/897 03 02 aih4H49 460

UNEA, Stanovanjsko podjele tl.o.o., Prešernova 8,3320 Velenle tfllefoR (centrala): 566 94 35,699 17 60, telefax: 566 94 36, e-mail: info@lmea.si,,

Prijetne prvomajske praznike!

Novosti v ponudbi:

www.postajner.sl, www.topdom.si

sanitarna oprema, keramične ploičlce, kurilno olje

Zarresljivo NAJUGODNEJŠE C£NE daleč naoK^l

OdliSno seloiena trgovina z gradbenim rriatdrlalom

Ne spreglejte ekctfsKth cen IzdeiMov siujplrtd TopdocD

Kvalitetno in izjemno ugodnol

POZOR!

RAUTER montažne hiše. Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

Poit^nef, d^.o.

Rdvne 21, 3325 šostanj.

t£l: 03 897 09 90: GSM r 043.441443, poStdJnerO^l.net

Delovni £as: pon. - p^K: 7.00 • 19.00: sotxjta: 7.0G > 15.00. NOVO: odprto tudi ob nedeljah, od 8.00 • 12.0G

MLADI

Naloge so nadpovprečne

Za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je programski svet prejel 46 odstotkov manj nalog v primerjavi z lani -Nekaj novosti

Tstfsns Podgoršek

V srcUo, maja. bn v veliki dvorani velenjske glasbene sole sklepno dejanje 24.gibanja Mladi raziskovalci aâ ra^^oj Sakške dt>-line. ki poieka pod okriljem Šolskega centra Velenje. Na slovesnosti biïdo namreč podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim avToijem ter mcnlorjem ra/isk(v valnih nalog. To pa Je ludi priložnost /a pogovor s predsednikom programskega sveta gibanja mag. Marijanom Penškom. Pred neđQ\'tthn so mladi mziskit-vak-i predstavljali izdelane razis-kovalne nalof^e sihiijavfKtsri, Koli-h) nnloii so izdelali, iz katerih po-dročgje bilo već izzivov za leme? »Za letošnje gibanje so mladi raziskovalci prijavili već kol 60, oddali pa so 27 ra/.isk<ivalnih nalog. Večina nalog je bila drttzbth slovnih, manj pa / ostalih področij. Od 17 nalog, ki so »prerasle« v dvoletne in jih bndo mladi raziskovalci <îddali prihodnje leto. pa je večina naravoslovnih ali tehničnih. Naj se ob tej priložnosli zahvalil vsem mladim raziskovalcem iu njihovim mentorjem /a opravljeno veliko ter pomembno deln. Prav tako hvala recenzen

tom, ocenjevalnim komisijam, članom programskega sveia in koord in a to rki giba nj a Ma riei i Primožič.«

V tetitšnjem i^ibanju je bih izde-lanifi 46 odstotkov manj v primerjavi z lani. Kalen • menite • da so razlogi?

eCiibanje je vsako leto nova /godba. Pravila i/ preteklih let ne veljajo. Spreminjajo se folski pnv grami. dnevi prazni k« >v, predstavitev ... Seveda smo iskali vzroke. Ra/.logov je več» glavni pa je preobremenjenost mentorjev in raziskovalcev Slednji so del liste populacijo, ki jc najbolj vključena tudi v ostale šolske in obšolske dejavnosti. Mentorji so običajno tisti, ki so prav tako najbolj vpeli v ostale aklivnosii. Vsaka večja sprememba je dobrodošla, saj daje moAnosl za razmislek, odpira nova vprašanja in omogoča najti nove rešitve. Morda bo naslednje leln kakšen raziskovalec, ki bo izbral za (emo naloge priljubljenost in prepoznavm^si gibanja 1er odkril glavne vplivne faktorje na ^io-vilo oddanih nalog.« Po čem si bomo zapomnili lefoš' nje gibanje? Po kako\tistnih na-lofiah, po katerih je velenjsko banje g« prepoznavno v širšem slovenskem prostaru, po ka!ánih novost Ut?

»Formalni del gibanja si je zelo podoben, kakovosl nalog pa v letošnjem letu nadpovprečna. Novost je spletna stran in spletna aplikacija, ki omogoča elektronsko komunikacijo med meniorji. raziskovalci in organizatorji gibanja. Spletna slran je postala zelo priljubljena inje ponesla gibanje v širSi slovenski prostor. Prav tako smo dobili simpatičen razpoznavni znak gibatija, *berg-

Mag. Marijan Penšekt "feme, kijih obravnavajo mladi raziskovalci, niso strogo vezane na solski program in to odpira mladim povsem druga obzorja, pridobijo lahko samozavest'

mandeljca«. ki se trudi s prestavljanjem orehov, kol se trudijo mladi raziskovalci z rci^evanjem težkih vprašanj. Več kol v minulih ietih smo storili za popularizacijo gibanja. Upamo, da bomo plf)dove leh aktivnosti pt^birali že v naslednjem letu, ko gibanje praznuje svojo 25-lelnico.« Predzadnji dan predstavitve raziskovalnih naloii se je udeležil tudi doc. dr, Mitja iSlavinec. pml-predsednik Zveze organizacij za tehnično kuliurt} Slovenije in od-govoren za potek srečanja mladih raziskovalcev na državni l'aval. Kako je komentiral velenjsko ffi» banje? O čem je tekla heseda? »Veseli smo bili njegcwega obiska, še bolj/iito, korje bil prisoten na samih predstavitvah nalog. Mislim, da je bil prijetno presenečen nad organizacijo gibatîja. V pogovoru z njim smo se dotakni

li vprašanj, ki nas tarejo že nekaj časa: kako povečati kvote za republiško srečanje raziskovalcev predvsem na področjih, na katerih nasi raziskovalci presegajo republiško povprečje. Spregov<îri-li so Se o podpori regijskim gibanjem. o vprašanjih, ki so pt^veza-na z ocenjevanjem nalog, pomenu mentorjev, nn>livaciji... Tak<îj po prcdsia\itvi nalog si je ogledal spletno stran gibanja in ocenil, da bi bila laka aplikacija primerna tudi za državno srečanje.« (ribanje jînancirajo pn'di'sem občine Veienje, fiostanj in Šmartno ob Paki, Boste poskušali najti ft-nancetja tudi na državni ravni? iSeveda, saj jc denar eden od pogojev za večjo popularnost in /jà razširitev gibanja i/unaj okviri w regije. Ena od možnosti so evropska sredstva, /a katera smo se s pomočjo ekipe Mestne občine Velenje tUili prijavili. Ce jih bomo pridobili, bo lažje, mladi raziskovalci pa bodo dobili še več možnosti in boljše pogoje za kako-yoíiino izdelavo svojih na log.k /a konec, kakšno bi bilo vaše sporočilo mladim nv,isko)'alcem, menfo/jem. vodsr)'u šol, ravnateljem?

Naslednje leto bo še več odprtih vprašanj, ki čakajo, da jih uekdo pojasni, zato prosim mlade raziskovalce in njihove mentorje, da nam pri tem pomagajo. Naučili se bosie, kako to naredili, lahko btJS-te izmenjavali Izkušnje in se družili. svoja mnenja boste izmenjevali preko spletne strani, najboljše bíh mo nagradili in jim omogočili, da tekmujejo z raziskovalci iz vse Slovenije, /aio ste vabljeni, da postanete član emitientne družbe 1770 dosedanjih raziskovalcev.«

10 let kluba Mladi za mlade

Skupina prostovoljcev, ki deluje v okviru MZPM Velenje, se je od začetka do danes podvojila - Prostovoljci skrbijo za lepše otroštvo številnih Šalečanov

Velenje-Klub Mladi za mlade je v sobiUo praznoval lO-letnico díř-lovanja. Deluje v okviru Medobčinske zveze prijaletjev mladine VeJeiye. združuje pa prt)Slovoljcc. ki svoj prosti čas namenjajo ukvaijanju s predšolskimi in šolskimi oiroki. Obletnico, ki pravijo, da je prišla neverjetno hitro, so pripravili vVili Mojca, kjer tudi največ delajo, Za lep uvod v praznovanje so si »kltibovci« na podstrešju vile. v kateri je po obnovi čudovit prireditveni prostor, ogledali gledaDško igro »Štefka in Poldka« v i/vedbi Alenke Marin-ćlć in Urške Mlakar.

(ikdališka predstava res humo-mn govori o starih ženičkah, ki sta zelo vedo/jîljni in polni življenja. Ker živila na podeželju, je njumi edino okno v svet televizija, radio in dnevni časopisi, s pomočjo katerih spi^mljaia aktualne dogodke in tehnološki napredek. Ra/iagata si jih s pomočjo «kmečke pameti«, kar niza humome zaplete. Scenarij je pripravil Jure Karas, kostume Jana Čeh, sceiio Bošljan átorman. luč Uroš Žnraj, režijska domislica pa je delo Jaše Jetiulla. Odlično, in tudi klubovci so res uživali.

Preden so se preselili v spodnie

prostore vile, kjer so jim pripravili pogostitev, pa smo pred mikrc^tbn povabili Andrejo Oder Grabner. predsednico kluba »Mladi za mlade«. Vrnili smo se v čas nastanka

krat nas je bilo okoli 30. danes nas je več kot dvakrat tolkio. Že takrat je ZMPZ imela ogromno dejavnosti, pri izvedbi pa smo jim pomagali dijaki in študenti. Obliko-

Kovač. Prva dejavnost, ki jc bila prav naša, je Ta veseli dan. To je dan, ko /.a otroke pripravimo številne kreativne dejavnosti in ga sedaj izvajamt) že dvakrat letno. P(v tem smo začeli s praznovati rojstne dneve, imeli kreativne delavnice »Torkova« in »Sredina« peta. Smo izvajalci številnih aktivnosti zveze, tnoram pa povedati, da so mladi zelo Ziiinieresirani z.a delo v klubu. Ves čas priiiajajo novi«

Izvedeli smo še. da imajo dela veliko in da žalijo to ohranili. Ne razmišljajo pa o širitvi dejavnosti.

Klubovci med ogledom odlične gledališke predstave "Štefka in Poldka».

Od 27 oddanih raziskovalnih nalog v 24. gibanju Mladi raziskt> valci za razvoj Šaleške doline so jih 15 sli 56 odstotkov izdelali osnovnošolci in 12 srednješolci.

Osnovnošolci prihajajo iz osmih šol: Gorica (1 nali>ga), Clusta-va Siliha O), Livada (2), Šalck (1)-vse Velenje, Šoštanj (-U bratov l.etonja Šmartno ob Paki (1). Rečica ob Savinji (3) in OŠ Mo-ziijc (1 naloga).

Avtorji sredr^ješolskih nalog pa so iz šol Šolskega centra Velenje: Poklicna in tehniška rudarska šola (1 naloga), Poklicna in tehniška clekiro in računalniška šola Poklicna in tehniška šola z.a storitvene dejavnosti (2) ter Splošna in strokovna gimnazija (5 nalog).

Raziskovalno delo je zaključilo avtorjev (tJd lega 29 osnovnošolskih) in 36 menliîijev, od tega je bilo 11 somentoijev.

Med mladijni raziskovalci je 37 žensk iu 16 lantov, od tega seje pod osnovnošolske naîtige podpisalo 26 deklet in 3 lanlje. pri sred-nješftlskih pa 13 fantov in 11 deklet.

Skupaj so popisali 1411 strani, in sicer osnovnošolci X03, srednješolci pa

I M

Veterina Šoštanj

Veterina Šoštanj d.o.o.

Kajuhova 13

3325 Šoštanj

tel: 03 891 11 46

fax: 03 8911147

em s (i: veterin a. sostsnj®siol.net

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: Ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure, ter torek in četrtek od 13, do 17, ure.

Čestitke ob 1. mc^ul

GOZDARSKI Vmi

Mehansko aH elaktro-hidravlično up rovina n(e od35 kN-aOkN(3.5t*at)

HIDRAVUČNICEPILNIKI

od6do20t

Pogon preko elektromotorfa imM meh oil traktorja

Moion tudi na|em cepllnlkov.

Uilfpnil, MrOo m 14«, 3301 PETIOVill HL 03/ 71$ 1410

MfiroC-tZ Šelettfl dobo

«»«an

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

LIKARNA VELENJE

Vodnikova 1, Vejenjo

UMUUUU «mu VBJMJI, HU Í9* It M • LBUUttU lllUHIKOVA nnim, toi.: Itr 05 70 • UKUIIA MTANJ, ttl«: 097 24 10 « lEKAIIU iJMITM 01MKI, toi.: 091 51 30 • HlOltt« UDUtU CEIRII miRJE

kluba. »Klub je bil ustanovljen 25. aprila 1997 v Mladinskem ceniru. kije biJ lakral čisU) nov. probíráme pa smo v večini i/vajali lani. Ta

vala se je ekipa prijateljev in znan-ccv. Idejo uslaniwíícv kluha in s lera uradno zdru/llev prostovoljcev jc dala sckrciarka zveze Tinca

saj jim je bolj pomembno, da lo, kar že delajo, dclajcj dobro. Predvsem pa v zadovoljstvo otrok.

■ Bojana Špegel

Ne več odkup, ampak trgovina

Kmetijska zadruga Šaleška dolina lansko poslovno leto sklenila z dobičkom - Nerešena denacionalizacija in pogodbena razmerja do sklada kmetijskih zemljišč iahko povzročita težave v prihodnje

Tatjana Podgoršek_

Ionsko piîslovno lelo je bih za Kniciijsk^} zadrugo Sa leska doli-nu uspešno. Prihodki so presegli 2.2 milijardi u^laijcv, promoi seje povcCal /a 8 odstolkov. dt)hičck je znašal 6,3 milijona SFl' in ga razporedili za rc/.crvc. Veliko energije fio namenili i/gradnji ir-g<)vsk<>p<ïsl()vncga centra v Mci-lečah, ki je hil daleč največja naložba v /^odi)Vini zadruge. Predsednik njenega upravnega odbora JoM Ročník jo je na slabo obiskanem 15. občnem/boru članov zadruge minuli peiek označil zii veliko pridobilev. sedaj pa prić«ku-jej(\ da bosia píWKlobiive deležni ludi trgovini vVelenju in v Sman-nem ah Pakl. »I^eloSnji poslovni nacrl je še zahtevnejši, med nalogami pa je tudi dogovor o združitvi s Kmelijsko zadrugo Polzela,«

1

******

ček v vrednosti 2000 evrov}e prevzei direktor Bolnišnice Topoisica, primarij Janez Potes,

»I^ani se je prvič zgi)diIo, da je večji del prihodkov ustvarila trgovinska dejavnost (41 odstotkov), v prejšnjih letih pa je već navrgel v blagajno klasični odkup kmetijskih izdelkov,« je piv vcdal direktor zadruge [vo Drev. Kot je še dejal, so v celoti izpolnili načrt glede odkupa ralcka. načrt so presegli pri odkupu mladega pil a nega goveda, manj od načrtovanega so pridelali jabolk. Konec lanskega leta so pri-dobih dovoljenje za živinski zbirni center, kar jim omogoča nižje stjoške pri prodaji .livino v druge države EU. Sodelovanje s člani zadruge je Drev označil kol dobro. »Bi pa veljala v večji meri i/koristiti možnosti in pnložnos-

ti za Širitev kroga knielijskili proizvajalcev znotraj in zunaj meja kmetijske zadruge. Prednost da-jen^o kapitalskim povezavam z bližnjimi poslovnimi subjekti ali zadrugami, poslovno sodehm-nje pa tudi sorodnim onžanizaci-jam. ki niso v neposredni bližini. Pogoviîri o združevanju, povezo vanju s polzelsko kmetijsko /ji-drugo tečejo in upatn, da bo prevladal razum ter tržno usmerjena logika pri vseh vpletenili.«

Med odprtimi vprašanji je Drev izpostavil nerešene denaci-onali/acijske zahtevke in neurejena dokončna pogodbena raz-meija do sklada kmetijskih zemljišč. Zaradi lega lahko • po mnenju revizorke Bernarde Simončic

- pride do težav pri poslovanju zadruge v prihodnje,

v telo 2007 so šaleški zadružniki zakorakali z visokimi cilji. Ivo Drev je prepričan, da jih bcv do v sodelovanju z vsenii člatn, poslovnimi partnerji, dosegli. Naložbe so usmerili v učinkovito in konkurenčno prisotnost na ir-gu, kajti /iivedajo se, da brez razvoja ni uspešne rasti.

Na občnem zboru so podelili pri/Jiauja članom zadruge za us» pesno sodelovanje, Da je zadruga družbeno odgovorno podjetje, kot je dejal Ivo Drev, pa so dokazali s čekom v vrednosii 2000 evrov za nakup C'T aparata Bolnišnici Topolštca.

Nadpovprečna rast

Skupina Tuš je povečala svoj tržni delež za 1,6-odstotne točke - Letos naj bi povečali prihodek za 95 milijonov evrov - Lastna distribucija mesa, govedina v celoti slovenskega porekla

Tatjana Podgoršek

Celje • Kljub večji konkurenci na trgu (LidI, Hofer) je Skupina Tuš iz Celja lani dosegla nadpovprečno rast. Svoj tržni delež je povečala za 1,6 odstotne točke, »... kar ni uspelo nobenemu od velikih. Tuš je edini veliki trgovec v svoji panogi, ki je in ostaja lastninsko ter politično neodvisen.« je na nedavni novinarski konferenci dejal generalni direktor skupine Aleksander Svetelsek. Kazalci posl<ivanja v letošnjih prvih treh mesecih - po njegovili besedah - napovedujejo še eno uspešno lelo. v katerem naj bi prihodke iz p<.>slovanja povečali za 95 n^ilijonov evrov ali za 18 odsiotk<w.

Sicer pa v Kngrotušu lani ustvarili slabih 526 milijonov evrov priht^d-kov 12 poslovanja, kar je 72.5 milijona evrov oziroma za 16 odst{)lkov več kot leta 2005. Na novo so odprli 569 deloviîih mest, za nalo/i>e pa so namenili H9 milijonov evrov. / njimi so uresničili 15 večjih in številne nian> še naložbene projekte. Najpomembnejši med njimi je Planet Tuš v Mariboru. pa prtKiajalna (^ash and carry v Celju. Do jeseni naj bi podoben objekt postavili v Mariboru, v Ljubljani pa naj bi bistveno razširili dobavo in prodajo ribjih izdelkov.

Za letos načrtujejr) 24 novih naložbenili projeki<w, od lega kar osem bencinskih servisov in velik pnDdajnw^baviščni center v Kopru, kjer s<i pripravljalna dela že začeli. Izgradnjo vsaj sestih veCjih prt)dajnih objekltw načrtuje tudi na trgu Bosne in I Icrcegovine, Srbije ter Makedonije, ljetos naj bi Skupina Tuš namenila za vlaganja 120 milijonov evrov. Ciiede na náčrtová-m rast bodo na novo zaposlili več kot 500 novih sodelavk in sodelavcev.

Največja letošnja novost pa je uvedba lastne distribucije mesa. Po besedah Aleksandra Svetelška naj bi imeli centralno skladišče za sveže meso, kjer bo zaposlen tudi živilski tehnolog. Dobavni n^k od naročila do irgt> vine bo od 12 df> 14 ur. Na leto prodajo 400 ton govejega in svuijskega mesa. Vsa govedina jc slovenskega izvora, svinjino pa morajt> tudi uvažati, »Naša temeljna usmeritev je rast kakovosti na vseh ravneh poslovanja. "Jo je bil tudi osrednji cilj lanskega najpomembnejšega poshwnega dogodka -prestrukturiranje Skupine Tuš. Sestavljajo jo manjše poslovne enote, vsaka s svojimi cilji in odgovornostjo, ki je ni mogoče prelagali na druge.« je še povedal Aleksander Svelelšck.

gorenje

v

Ker si po urah dela vsakdo zasluži ure počitka. Čestitamo ob prazniku dela!

Skupina Gorenje

www.go ren j©, co m

NASI KRAJI IN LJUDJE

Vse ve< prometa, preozke in nevarne ceste

v KS Skale -Hrastovec nov svet in novo vodstvo dobro delajo - Nemalo težav, največ s cestami -Kdaj bo pokopališče dobilo prepotrebno parkirišče?

Bojana Spe^e/

Skale • Hr^tovec - Po dolgih le-lih, morda celo prvič, je na čelu sveta krajevne skupnoiii Skalo • Ilrasblovec /cnska. Iskonomistka, zaposicřia v Cr<îrei]ju, d. d.. Vcrica Pogačar je ve denje krajevne skup-ni>sli, ki ima Iri vaške skupnosti, prev/ela po anskih jesenskih vo-lilvali. Ker nas je zanimalo, kako s« v kraju zasiavlli delo, predvsem pa. kaj bodn njihove glavne naloge, smo jih v sobolo dopoldne obiskali- S predsednicti in podpredsednikom sveta Božidarjem Repnikom siio se dobili v gasilskem domu, v katerem sn ludi proslori krajevne skupnosti. Najprej mc je /jinimalo, zakaj se je Verica Pogacar odiocila /a vodenje krajevne skupnosil. »/delo ttc mi je, da bi lahko z drujiacnim pristopom k vodenju kaj spremenila. s^i meje kar nek^ stvari molilo. Imela s?m ludi nekaj svežih idej. a žal do začetka njihovega uresničevanja Se nismo prišli. Se vedno urejamo pretekle stvari.«

Sestava novega sveia KSje pes-ira. Dve tretjini članov je novih, ircfjina pa je bila v svclu že prej. »Tako smo obdržali kontinuiielo, po srečnem naključju pa je i/ vsake vaške skupnosti v svetu osut po eden predstavnik. Smo dobra in sirokt)vnt> Široka ekipa. Doslej smo imeli že sedem sej. Vsak mesec se dobinv) vsaj enkrai, ie eno sejo pa pripravljamo pred prvomajskimi prazniki, saj moramo dokončali iri dokumcnic: spremembo statuta, poslovnik svela

in hišni red gasilskega doma.«

Seveda nas je zanimalo, kako so si zastavili delo. »Naloge so nam pomagali določili člani prejšnjega sveta KS in odborov vaških skup-nosli, sai nismo bili dovolj seznanjeni s problematiko kraja, ko smo stopil) v svet. Poirdilcv prii>-ritet (in deloma tudi dopolnitev) smo poiskali na zborih krajanov vsake posamezne vaške skupnosti. ki smo jih izvedli v februaiju. /eleli smo marsikaj, a priznam, da se še nisem uspela prebili skozi pred dnevi prejete osnutke proračunov za leti 200? iii 2008, zato ne vem, v kolikšni meri so bile nase želje upoštevane. Zahtevala pa sem, da mi pristojni na mestni občini iz gradiv »poiegne-jo» investicije, ki sc ličejo naše krajevne skupnosti (ali pa pošlj^ jo elektronskih ver/ijo, da lo storim sama), a nič od (ega se ^ ni zgodilo. Sem pa razočarana nad samim postopkom priprave proračuna. lemiinski plan je veljal le do takrat, ko sjiio morali mi po-sredovaii podaike na mesino občino, Od takrat naprej pa nismo uspeli dobili nobenih povralnih inforo^acij. kaj se dogaja z našimi željami. Še bolj pa zamerim pristojnim. da nam niso omogočili akiivneje sodelovali pri pripravi načrtov razvojnih programov.«

»Hna glavnih in najbolj perečih težav je reševanje »nesrečne«rc-publiske ceste skozi Skale, ki je vseskozi problematična, nam pove Pogačaijeva. In nadaljuje: ^To bomo s pomočjo Urada za gospodarske javne službe urejali na Direkciji RS za cesic. V naš plan smo zapisali ludi željo, da se nam povrne cesla od sedanje ribiške koče ob ŠkalskeJTi jezeru do nekdanjega gasilskega doma. V ta projekt je veliko energije /jc vložil predprejš-nji predsednik sveta KS Herman Arlič Je pa ena največjih ie?.av v kraju trenutno Škalska cesla, ki vodi skozi majhen zaselek mimo Turna in naprej do Konovega. Cesta je bila zgrajena le za 8 hiš, zdaj pa je poslala bližnjica do ve-leiîjskegH Interspara za krjyaiie na

še in sosednjih dveh krajevîiih skupnosti ter še za dobršen del šo^anjske občine. ILna od možnili rešiiev lega cprašanja - zanjo se zavzemajo tudi prizadeli krajani - je izgradnja nove povezovalne cesic iz obstoječega kolovoza pod sadovnjaki (lemu področju pravimo Tičnica) naprej do Turna in Kono-

odkupiti. Vendar se situacija že nekaj let ne prestavi z mrtve t<v čke. Ce ne bo šlo drugače, ho pač treba najti novo pot in zadnje p(v člvališče uredili tako, da bo lepo. mirno in lunkcionalno.

Lučke na koncu teme

Izvedeli smo še, da je KS Skale -

Predsednica sveta KS Ška/e -Hrastovec Verica Pogačar in podpredsednik Božidar Repnik sta nam predstav/fa problematiko v trefi vaških skupno&tih. Največ težav imajo

zagotovo z in zaradi cest.

vega. S tem bi razbremenili promet v naselju, saj se skozenj vozijo tako avtobusi kol vedno več osebnih avtomobilov.« Ker gre za lokalno cesto, bo to težavo morala čimprej rešili MO Velenje.

Pokopališče brez parkirišč

i-na večjih krajevnih rak ran je zagotovo škalsko pokopališče, ki je v lasti mestne občine, upravlja pa ga Komunalno podjetje Velenje. Za pokop na njem se odločajo tudi družine iz Velenja, ki izhajajo iz teh krajev. Škalčani že dolgo opozarjajo, da je pokopališče premalo investirano. »Pn^slmo za malenkosti. V zadnjih letih so uredili polke med grobovi, sedaj si želin^o, da se uredi ograja. Daleč največja pomanjkljivost pa je parkirišče, ki ga skorajda ni.« Največ težav je oh pogrebih in večjih praznikih, saj ljudje ne vedo, kje bi sploii lahko pustih svoje avtomobile. Problem je povezan z zemljiščem, kije v zasebni lasti in ga mora občina pred ureditvijo

Hrastovec ena redkih krajevnih skipnosiivMO Velenje, kjer živijo »v lemi«. Skoraj dobesedno, saj v večini naselij nimajo javne razsvetljave. »Lc v delu Pf)dlubcie je la urejena, želimo pa si, da se čimprej osvetlijo vsaj glavne poti v celotni krajevni skupnosti. Radi bi uredili tudi bolj vama avtobusna posiajališča ob dr/^vni cesti. Problematična je tudi ureditev igrišča v okolici šole in lo spel zaradi neurejenega lastništva zemljišča. Želimo narediti več za informiranje krajanov. zato bomo pc^slavili v vsaki vaški skupnosti nekaj oglasnih tabel, do konca leta pa bi radi vzpostavili tudi spletno stran, na kateri boflio objavljali vse novosti in dejavnosti sveta KS. Upamo, da se bo tenm načinu informiranja priključilo tudi čimveč društev.«

Izvedeli smo še. da je v Skalah aktivnih kar 12 društev, kar je veliko. Svet krajevne skupnosti si je kol eno od nalog zadal ludi podporo njihovemu delu ter usklajevanje aktivnosti skupnega pomena s ciljem še večje vključenosii

krajanov in promocije kraja. KîD Skale, ki ina v lasti 55 % gasilskega doma, dobro skrbi zanj. Sobo v domu s;> odstopili tudi upokojencem in športnemu društvu. Ostali prost.m last krajevne skupnosti, od katerih je dvorano upravljalo kulturno društvo. »Upam. da bodo še vedno skrbeli za dvorano, a je treba razmerja pogodbeno bolje urediti ter pri tem zasledovali interese vseh udeležencev in zahteve zakonodaje. Tlelimo si p^č, da bi bil dom še bolje izkoriščen.« nam je povedala Pogača rje va.

Vsak zaselek ima svoje želje

Prednostne naloge ncjvcga sveia KS smo že predstavili, polcm pa smo »šlifl še v posamezne vaške skupnosti. V Hrasiovcu želijo poleg prestavitve sporne ceste proti Koiuwcmu čim prej nadaljevati izgradnjo vodovoda v zgornjem delu lirasiovca, začeli i/^radnjo javne razsvetljave in urediti pločnik ob cesti, ki vodi ob potoku Lepena. Kar nekaj delajlh čaka pri novika-regori/^ciji cest. želijo pa sanirati tudi divja odlagališča. V vaški skupnosti PodJuhela, kjer živi ludi podpredsednik sveta K S Božidar

Repnik, so v načrt, kol nam je po vedal. zapisali, da bi radi v naî;led-njih dveh letih uredili kar nekaj cesi in ob njih tudi pločnike, sploh čez Škalski klanec Íd do pokopališča, kjer je promel največji. Vm od priorilet je vsekakor povezovalna cesla gasilski dom-Lažoše-Ih-astovec. Bolje pa bi radi uredili tudi ločeno zbiranje odpadkov.

Vaška skupnost Škale je po površini največja, poselitev pa je bolj razdrobljena, zato so tu inve-siicije dražje. »Na spodnjem dolu Skal, v zaselku Brezovih je kar ne^ kaj dolgov: izgradnja kanalizacije, dovod električne energije In obm> va ceste. Kakor v drugili je tudi v tej vaški skupnosli kar nekaj cest zrelih za kalegori/iicijo. nujnt» pa je ludi poirebno omejili hilrosi prometa in tudi drugače poskrbeti za vaniosi na regkînalni in lokalni cesii skozi naselje. In to s^ veda še zdaleč ni vse. Nekatere aktivnosti. ki niso direktno vezane na sprejem proračuna, že tečejo, /a druge sc nameravajo ustrezno pripraviti, da bo izvedba možna takoj, ko bo dana zelena luč. Zaradi poznega sprejetja pn>računa bi^ namreč lo leto za vse proračunske uporabnike v občini zelo kratko.

Ni bistvenih sprememb

Na šolah Šolskega centra Velenje v glavnem še prosta mesta - Zaprosili ministrstvo za povečan obseg vpisa v program turistični tehnik

Tatjana Podgoršek

Ministrstvo za šolstvo In Spon je v ponedeljek na svojih spleinih straneh objavilo slauje prijav /jj vpis v vse srednješolske programe v Sloveniji po roku za prenos prijav, ki seje iztekel aprila. Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) se stanje prijav za posamezne programe ni bistveno spremenilo.

Tako imamo loliko kandidatov, kot so v razpisu predvideli prostih meiit v programih mehaironik operater, tehnik mehaironike in v športnem oddelku gimnazije.

V vseh ostalih programih, kijih izvajajo na ŠCV, imajo še prt>sia mesta, razen v programu turistični tehnik, v katerem pa so ministrstvo za ši)lstvo in šport zaprosili za povečan obseg vpisa. Ce bodo d(v bili pozitivno soglasje, bodo imeli ludi tukaj še prosta mesta po ton-čanem vpisnem postopku. Ministrstvo jim bo svoje soglasje k spremembam obsega vpisa posredovalo do S, maja. ko bodo o tem obvestili ludi vse kandidale za vpis. Vpis v srednješolske programe In prinašanje dokumentacije za vpis ho od 18. do 20, junija.

Prijave sedaj ru mt)gi)če prenašali vse do zaključenega postopka vpisa kandidatov, ki bodo stîdelovali v izbirnem postopku na šolah z (inie-jitvijo vpisa, to je do 3. juhja. Po tem dalumu pa bodo dijaki lahko prenesli prijave le v programe, kjer bodo še prosta vpisna mesta.

Kandidati, ki razmišljajo o nadaljevanju šolanja po srednji poklicni šoli, pa se lahko vpišejo v katerega od dveletnih poklicno-iehničnili izobraževalnih programov; elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik, strojni tehnik, avtoservisni tehnik, rudarski tehnik, ekonomski tehnik in gostinsko turistični tehnik do I. junija.

Trgovina

VELENJE-$aleikd2a

Tel.: 03/ 587 14 50 (v poslovnem objektu Mercator) Del. čas: od 8.00 do 20.00. sobota do 15.00.

rmsmsmm

' moške, ženske srajce Ja^aerMooa • moške obleke

-Jeans moški in ženski program

- Ženski kostimi - dvo, tro, štiri delni

- Pestra izbira otroškega programa

- Široka izbira moškega in ženskega spodnjega perila

Pričakuje Vas trgovina Manufaktura v Velenju!

Izkoristite ugodne popuste!

Pretnarjevi nagradi bodo podelili v Velenju

Letošnja nagrajenca, dr. Božena Tokarz in dr. Emil Tokarz, sta ambasadorja slovenske

književnosti in jezika na Poljskem

Veler\je - Ljubljana - Sosvel /a podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Vlitja Cander. Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo

Stropnik m Vlado 2abot, scjc letos soglasna odločila izreči jiivno /ahvaln In priznanje s Preinaije-vo [ugrado mednarodno zaslužnima ra/sirjevalcenia in ambasadorjema slovenske književfiosii in je/ika na Poljskem - slavistoma, univer/iicinima profesoijcma in zakoncema: lilerami zgodovinarki dr. Bozeni Tokarz in je/ikoslov-cu dr. Emilu Tokarzu - ja vsestransko pri/adcviio in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju poljske in slovenske lileralufc in jc/ika. - Slovesna podelilcv bo J?, junija na VI. Ilerbersieinskem srečanju književnikov v Velenju.

Za casino podelitev Pretnarjeve nagrade je le I os imenovan književnik Vlado ^abot.

Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je mednarodna kulturna akcija pisateljske asociacije Veleni-ka in festivala Herberslcinsko srečanje slovenskih knji/evnikov v Velenju, kjer nagrado od leta 2004 podedujejo zaslužnim raz-šiijevaiccm slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toueta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zasiu/no in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo.

slovenskim je/Jkom in sk^venski-mi književniki oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. kniiževniškega delovanja, ustvarjanja. mednarodnega povezovalca in uveljavljanja slovenske literature in jezika. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Harťmger (Avstrija, 2004), František Benharl (Oeska, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mcsina občina Velenje.

Dan svetega Jurija je za Mozirjane najpomembnejši

Na ta dan so sklepali najpomembnejše posle in ženitvene ponudbe. Jurjevo je letos prvič tudi mozirski občinski praznik

Prva naloga pred nedavnim uslanovljenega mozirskega zavoda za turizem, kulturo, spon in mladino je organizacija občinskega praznovanja. v sklt)pu prireditev je 5 preteklostjo Moziria Jiajholj povezan Juricv sejem, ki so ga pripravili v nedeljo v mozirskem irskem jedru. Med sejmarii so bili ponudniki peciva, testenin. likerjev, sirov, savinjskega želodca, prepoznavnih klobukov, glinenih, lončarskih in pletenih izdelkov kt)t ludi prodajalci iz drugih de-lov države.

Sejem naj bi bil po besedah direktorice zavoda Biserke Povse Tasic nekakšen uvod v organiziranje kmečke tržnice» ki bo prvič maja in potem vsak mesec. Z njo želijo v Moziiju. ki velja za vhod v /gornjo Savinjsko dolino, popestriti triki utrip, obogatili ponudbo pridelkov in oživili staro jedro, ki bo po končani prvi fazi obnove že la mesec vnovlC dobilo staro podobo. Koliko je bil letošnji Jurjev sejem podoben tisi emu. ki ga pisani dokumenti prvič omenjajo že lela 1318 je težko presodili. Jasno je. da bil dan svetega Jurija v Moziiju vedno poseben dan. na katerega so sklepali najpomembnejie posle in ženitrie pogodbe.

Da so labko vse ir^ke s-večanosti opravili na Jurjevo, so glavni sejem premaknili na nedelji) p(} Juijevem. To je bil ludi volilni dan sodnika in svetovalcev, na la dan so sprejemali nove iržane in rokodelce. Vse zadeve, ki so bile po

membne za irgso reševali skupaj in javno, odločujočo beseda in volilno pravico so seveda imeli le Mozirjani. ki so posedovali tudi trške pravice.

■ Cdf Mavric • Savfnjčan

ŠAPZ srebrn^ a vendarle zlat

Maribor - Veleiye - V soboto, 21.. in nedeljo. 22. aprila, je potekalo v Maribt"^ru 20. bi-enaino tekmovanje slovenskih zborov NaSa pesem. Iz celjske regije seje naSega najbolj zahtevnega pevskega tekmovanja udeležil samo Šaleški akademski pevski zbor (ŠAPZ). Za svoj lekmovalni nastop je zbor po odločilvi siroktivne komistie prejel 91 lock, kar zadošča za zlato plaketo, a je bil zaradi prekoračitve izvedbe ( minulazo je presegel za I min, in 15 sek) kaznovan z dvema točkama odbitka in zalo zapadel v srebro.

Magična meja od 90 -100 točk, ki pogojuje zlato plaketo, je bila od petindvajsetih sodelujočih slovenskih zborov podeljena le 6 zborom. ■ bš

SOLSKIŒHTEUmiHJE

JrQ m^Kti 3,332Q YeïeDii Já: 03/896 06 00, inJemi: WHV.scy.5j

mum inrnnm

fliiOAkSKAiOlA

mm

IH WiHíiKA mmioíA

miCHÁtHflHHiŠKA inmoíH

IU(míHIŠKA ŠOÍÁ múCHAlHJÍHHiiKA

ioíÁiAmmHí ouAmsn

SPLOiHÁ tHmoKom mHAM

yiilA momiA iOÍA

MmojmiiKi mitÁŽS^AíHt am

omsKt iHiWDEmi DOM

Dijakom,

studentom

in vsem drugim

udeležencem

izobraževanja

želimo,

da si spočijete

in si naberete

novih moci

za dober zaključek

šolskega

in študijskega leta.

Em od MffeTfib wdosti je pùfitêk po áůlú. (Kiatj

ZDRAVSmW DOM

VELENJE VodnSkavâ 1 3320 Velen]«

MTI^ENC DELA.

Dobra praksa

Urban Novak

Piečnikovo oillič/e aH bolje Pítíčnikova nagrada velja med arhitekt! za nekakšno Prešernovo nagrado in je bila wdm> cenjena kot najviše priznanje za doaeike v oblikovanju prawa pri na^. Retino Jc podeljujejo od leta in z njo nagrajujejo najboljše projekte r preteklem lelu. Pobuda za ustanovitev nagrade je lelo /wprej dal arh/íťkturni biro Ambient, v katerem je deioml nekdanji Plečniko\' učenec in kasnejši »oče modernizn\a*( l'.d\ard Ravnikar. Ko se je pokazalo, da Siovemja poirebnje lak^na phznafjja, se je oblikoval Plečnikov skled, ki še danes podeljiije Plečnikove nagrade. Ijííoš-nji na^rnienci so Bevk in Perovič arhiîekîi za šindeniski dom v Ijifbljani. za liotel Celj.\ka koái Knišec arliitekum. za kt0riico v (trosupljen/ A!>iro, za vzpenjačú na Ijub^anski s^td Ambient ter za doprinos k aridîekfunti kuUuri Anja Planlnšek In Andrej Mercina za projekt >*!Hja Arnauîovic - Socializem v ^lovenúl arhilekturin, Urša Poi^ačniíí pa je prejela študentsko priznanje. Letošnja glavna nagrajenca, Bevk in Perovič, zopet postavljala ttove meje v oblikovanju prostora in izfteljavi projekta, ki jima je zaupan. Čeprav sla med arhitekiurno stroko deležna prikritega zavidanja in dostikrat mogoče ludf melanja fxden i)od noge Jima je vseeno potrebno priznati. da sta p,oskrbela za znaten dvig kakovosti projektirattJa in prostora.

Takšna priznanja so potrebna in so satno spodbuda pri dvigovanju ravni kakovosti prostora in gradnje objektov. Ce si boste kdaj vzeli čas in bolj jH>zomo opazovali grajeno okolico, skozi katero se najpogosteje vozite. bo.\ie vsaj tisti z i)oij izostrenim čutom za lepo z lahkoto of>az1ll katastrofalno e.\teisko onesnaženje naiiega okolja. Vrelaiivno lepo obranjenem naravnem okolju se druga za drugo niza/o naselja in mesta, sestavljena povečini iz liiš^ ki ne kažejo popolnoma nobenega premisleka in nobenega ol)Čutka za oblikovanjti objektov, Pogled na stanovanjske Itiše po Sloveniji ne nudi tioi>etiega občutka harmonije. nol)ene dovršenosti, saniú povprečnost aH še slabše. Skoraj tako. kot da nimamo nikjer nobenega arhitekta. Če pa se kje že kakšen najdenje pa čuden do skrajnosti. Posebno Je čuden, če naročnikom odsvetuje čope. večkapne strehe, i>kukerle*(, okrogle in pol krtine odprtine, vrine palčke, nepotrebne balkone, ogromne kvadmture in garaže, velike za S avtomobilov. ^ Sloveniji povedati naročniku, da je skromnost in enostavnau še vedno najboljši lemelj za h'alitetno gradnjo in lep objekt ter kvalitetno bivalno okolje, je naravnost zločinsko dejanje, ki ga naročnik običajno kaznuje z odvzemom projekta. Pogovori o kvalitetni arhitekturi in oblikovanem okolju se običajno pri nas končajo na ljubljanski obvoznici, od tam naprej pa Je v Viř smeri Slovenije ena sama velika sivina, kjer vladajo neuki arhitekti in Še f)olj neuki innwtltorji. Ko po naši deže^ li oi)časno i)0ifel/em kolege iz tujine, se vsi brez izjeme čudijo velikosti objektov in anoninino.<:ii njihovega oblikovanja. Ponavadi pride tako/ za tem opouiba. da živim v deželi, kjer Je standard visok in si Ijudj'i lahko privoščijo takšne gradnje in da Je to super V tistem trenuiku se poskusim ugrizniti v jezik in ne povedati resnice. Resnice, da je m to, kar gledajo, le plod starega socialističnega sistema, sistema, v katerem Je Inflacija pojedla obroke kredita za gradnjo objektov, kjer so se masovno prodaiali malo-dane identični tipski projekti, da se Je miselnost in poznavanje grajenega okolja dvignila le za spozmni/e rta bolje in Še lo večinoma prestolnici, da Je v wlfavi lurbo kapitalizem, v kaierem ie Investitor ve, kako se oi)liknle in gradi okolje, ko mestni arbitektf spremi/ijajo in snujejo Javne akte po zahtevah investitorjev in ne v duhu Javnega dobrega. Resnica je, da žhimo. upam da • v prehodnem, obdobju, v katerem nekaj štejejo le papirji, veliko manj pa lepota in kvaliteta prostora, v katerem se nahajamo. Resnica

Je tudi. da si arhitekti, dostikrat v .strahu za svoj vsakdanji Itruh. ne upamo reči ne ali pa vsaj povzdigniti glasu in kakšnemu od projektov ali pa vizij oporekati, četudi se zgrešeno.U le-le-ga oiiazi že od daleč. Vseprisotni izgovor na nizka plačila in neumne investitorje ter da bodo v teh objektih bivali in delali konec koncev oni sami. ne zdrži temellUega premisleka. Grajen objekt namreč nikoli ni postavl/en tako. da ga nihče ne bi opazil. Običajno je že vnaprej del svojega okolja in je zato zelo pomembno, kako se ga zasnuje. Strokovnjaki za to pa smo arhitekti in ne in-vestiioiji. zalo nikoli ne bi smeli pus i i ti investitori u pojxdno svobodo pri njegovih zahtevah oblikovanja okolja. Ce seveda želimo živeti v kvalik'tno oblikovanem okolju. Zanimati se za dobre projekte in sijih ogledati, je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Vendar imamo pri rms nekaj zelo usjyešnlh projektov, ki so lahko zgled in primer dobre {>rakse. In ravno te primere i>ri nas vsako leto nagradi Plečnikov skiad s Plečnikovimi odličjl (/lede na poi-prečno raven kvalitetne gradnje pri nas In glede na dejstvo, da Plečnikovo odličje dviguje raven grader\i, lahko rečem le • dajte nam Še kakšno nagrado.

107,8 MHz

R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI

Se malo, pa bo tu najlepši mesec maj

Glasbene novičke

Pred vami je, dragi bralci, obsežna praznična šlcviilca Našega časa. Upamo, da vam bo popestrila praznične dneve in večere, z naslednjo pa bomo /nova prišli med vas v čciriek, 10. maja. Zanimivih dogajanj v lem pomladanskem ćasu ne manjka in ludi v najlepšem mesccu maju se jih obeta veliko. Posebej nas veseli, da bo med njimi (udi veliko zelo prijetnih In zabavnih. Prav tako pa smo veseli, da Velenju skupaj z Maribcv rom in nekaterimi drugimi niesii seven ÏVZ h od ne Slovenije ;,elo dobn) kaýe. da poslane evrtipska presiol-nica kuliure. Pred poletjem bomo izdali še dve obsežnejši prilogi Našega Casa, najprej stanovanjsko, nato pa se »Poletje v Šaleški dolini« ?.c uveljavljeno publikacijo, V katero bomo strnili vsa poletna dodajanja in predstavili vse. kar jc v tukajšnjem okolju zanimivega /a turiste. / zbiranjem gradiva pričenjamo takoj po prvomajskih praznikih.

Naj vas se enkrat spom

nimo, da d<i konca meseca zbiramo prijave za radijski) avdicijo. K sodelovanju vabimo vse. ki sle inovativni, pt)lni novih idej in imate radi radio. Prijave pričakujenu) do 30. aprila na naslov Radio Velenje, Kidričeva 2 a. 332f} Velenje ali po elektronski po^ti radiové le nje^i^siolnci Prijazne in brezskrbne praznike vam želimo!

■ Uredništvo

HBÍfo

••• na kraHco •••

ATOMIK HARMONIK

PosMli SO le četrti vicieospot z njihove uspesne druge plosce Vrisk»-aaajl Po skladiah ZavrsAaj na ves glas, Kdo trka in Ton je pa ríbo uiet \e zdaj svojo video podobo dočakala Uidi stdadba Goveja župca. njihov trenutno aktualni singl.

MAGNIFICO

V ndsle4tijih dneh napoveduje nov singl. To bo predelava znane uspešnice sktipine Animas tz sesidese-tih Ifll Hou«fl Of The Rising Slhi, ki jo je Magnifico obogatil s svojo znano "ongleicino" ter gostovanjem Slovenskega okteta in truba* skega orkestra Bojana Ristića. Skladba napoveduje nov album Grand Finale.

GIBONNI

Naši južni sosedje so poddili na* gidde za ^dsbene doseSte - porin. Nesporni zmagovalec teiošnje podelitve je s|ditski glasbenik Zlatan Stipišič • Gibonni, ki je od deseti nominacij odnesel kar osmi žlaht nih kipcev, ^cer so porina podelili v kar Štindestih kategorijah.

ALEKSANDER MEŽEK

Legendarni domači glasbenik pri-pravlja nov albmn. Snema ga v enetn londonskih študijev, pri tem pa mu pomaga kitarist skupine Alpha ville Dave Goodes. Prvi izdelek je že mogoče sR&ati, In sicer gre za skladbo z naslovom Prepih, za katero je besedilo n^isal Jan To* masn.

NAREČNA POPEVKA

Sredi apiila se je zaključil razpis za sodelovanje na letošnjem festi* valu narečnih popevk. Slrokcvna komisija je med 48 skladbami izbrala 14 tistih, IÛ se bodo predstavile na festivalu 9. septembra v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

izbor poteka vsako soboto ob S.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v progtamu Radia Velenje dvakrat tinevno: po poroiiilih ob 9.30 in po poroâiih ob 18.30.

1.NYCO-Ûimmi perche

2. JOJO-Anything

3. MELAMIEC-IWantCsndy

Nyco je francosko-itali-janski pevec, ki se je leta 1987 rodil Italijan-Àemtj očetu in francoski materi. Pii dvajsetih je objavfl svoj pivi samostojni singl Dimmi petche. poteiï^koj8n^ kaj let kot najstnik prepeval pri skupini Bliss.

r ■ ~

' LESTVICA

M

Vsako netieljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku IVaš Vrstni red v nedeljo, 22.4.2007 (št.: 726):

IRUBil^. Glas vesti

2.WARJAN KOŠAN: Domači kraj

3. iGOR IN ZZ: Zakaj sitakitor

4. MODRIJANI: Nikotinska kriza

5. TURBO ANGELS: S tabo grem v gmajno

6.VANDR0VCI: Pjapčkou Jotjze

7. SÍMON BELŠAK; Mi smo tisti veseljaki

8. CUKI:Ta sosedov Francelj

9. JOŽE SKOBERNE: Stari mlin tarn ob potoku

10. STRAŠANA JOŽETA: Strasna J(^eta ...večna: www.radiovelenje.com

Petič Sredi zvezd v Žalcu

18. in 19. maja bo v Žalcu žc pctić po vrsti potekal feslival vokalne jdlashe Sredi /vczd./h uvod v festival vokalne acaf>olla zabavne glasbe bo poskrbela vrhunska svetovno znana skupina IHying Pickets iz Velike Britanec, ki je /e lani navdušila številno občinstvo z vokalno interpretacijo znanih svetovtiih uspešnic in avtorskih skladb s svojega zadnjega albuma IWeryday. Dan kasneje. 19. maja, pa se bo devet prijavljenih skupin potegovalo za tri nagrade občinstva in iri nagrade strokovne /i rije, ki jo tokrat sestavljajo Tomaž Ha be, Totnaž Ki)zlevCar in Samo Ivaćlć. Nastopile bodo skupine Jazzy, Male malice in Vocalissimo (vse tri iz I.jubljanc), Kolopanjke iz Siska, kvartet Stična. Sonus iz Oploinice. Amadeus Í7. Šmarij pri Jelšah, l.yra iz /ibike in domača skupina Caniemus iz/alca. Naj spomnimo-na lanskoletnem festivalu je zmagal« skupina Bil iz Velenja.

Jean Michel Jarre spet komponira

l'rancoski skladatelj in producent Jean Michel Jarre se je po sedmih letih ustvatjaluega premora vrnil na glasbeno prizorišče. Z novim albumom Teo & Tea želi nagovorili novo hi-tech generacijo, novi diskografski izdaji pa je dodal ludi DVD. Na

umeiniškim imenom O LKN-DARIO nilK^ROBILLY-MAN, multiinslrumentalist iz Brazilije, ki nastopa kot »one ^^ man garage band«. CHasba. ki

\ j" izvaja glasbenik s pravim imenom Klaus Koli. je nekakšna mešanica bluesa, garažnega ročka in freest y le a. Klaus izvaja avtorsko glasbo na električno in akustično kitaro, je pevec in igra na bobne. Koncert, ki ga (jrgant-zira Mladinski center Velenje v sodelovanju z društvom Spil. se bo pričel ob 22. uri.

V soboto. 28. aprila, pa v Mladinskem centru Velenje pripravljajo še metal koncert, na katerem se bo predstavil lokalni bend Šus hi še dve gostujoči zasedbi iz Celja.

Rock Otočec letos štiri dni

Letošnji že II. festival Rock OtoČec bo trajal kar Štiri dni. od 5. d(î 8. julija. Prvi letošnji festivalski dan bo v celoti posvečen mladim neuveljavljenim skupinam iz Slovenije In tujine, ki se želijo predstaviti na velikem odru, Predlzbori žc potekajo po Sloveniji, Avsirijl, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Petkov program bo minil v znamenju novejšega evropskega ročka, nastopili pa bodo irski nieltvpun-kerji Ilumanzi. nizozemski tehno-rockerji zZz in grški poetični darkerji Film. Med že potrjenimi nasto

O LSNDJLRIO

CHUCROBIUUTIUN AIID U8 oni um BAJVO OHCHSSTRA

njem je animirani ^deospot za prvi singel 'leo & Tea. Jarre velja za enega pionirjev elektronske glasbe, ki je v 70-ili letih s sin tet iza to rje m ustvaril prve elektronske simfonije. Preboj v glasbeno ehto mu je uspel leta 1977 z albumom Hquinoxe. bil pa je tUdI eden prvih zahodnih izvajalcev popularne glasbe, ki je nastopil v takrat še skoraj herntetično zaprti Ljudski republiki Kitajski.

V Mladinskem centru gost iz Brazilije

Danes, v četrtek. 26.-aprila, bomo v Mladinskem centru Velenje priče zelo zanimivemu glasbenemu dogodku. Predstavil se bo namreč glasbenik z

pajočimi letošnjega največjega slovenskega ročker-skega festivala pa so še Buldožer, Hladno pivo, Ba-jaga. Pomaranča. Ave, tdo Maajka, Zoran Predin. Leaf-Fat. Avtomobili. John Uwion (Uriah lleepî & MaryRí^se ter Ml 2.

Kingstonova Bosa noga

P<3 zimskem spanju, ki so si ga privoščili po napt^ rnem In uspešnic polnem letu 2006, si je idrijski pop-reaggae bend Kingston nabral novih moči. Tako so se pred kratkim le odpravili v sludio in posneli čisto nov izdelek Bossa noga. Novi singl so premierno predstavili na letošnjem izboru za Miss

Universe Slovenije.

ki je polekal minuli petek- Na isti prireditvi se je slovenski javnosti predstavila tudi nova izvajalka. 21-letna Ijubljan-čanka Kristina, ki je zapela skladbi^ Ne nosi diamantov, pod katero se je pí)dpisal član Kingslonov in eden vidnejših slovenskih avtorjev Dare Kaurič.

Oglašujte na

PnkliCite 03/ 89B 17 50

Vaš oglas bo lahko videlo 17.Q0Q gospoainjs

Zgodbe iz šolskega nahrbtnika

Piše: Marjan Marinšek

Lov na čarovnice <35)

Nekega dne jc na na^n šolo prišla invarisíca.Wiara. Bila je se zelo niî«da, komaj daje naredila te-ùnj ill žeje smola učili, /a Ko/je ho /e dobra, so mislili.

Imela je dolge črne lase, ki so sc po razvodni preći na sredi glave končali v dveh /elo dolgili kilah, l/pod temnih obrvi je dvojo črnih oči bliskovilt) svigalt) /dni sem, /daj ija. Posiavo je imela kol oirok: drobno ročice, številka čevljev iri-hnridcsci iii helc nogavice, zaviha-)io na/jij pmii čevlju. Na prvi po-gJed je izgledala kol Sneguljćica.

Sobo ji je okraj uredil pri nad-zornikavili. ki so /c sami imeli šll-ri oirokc. Dali soji moral: največjo sobo, sairii pa so se siisnlli v spalnico. Priložili si seveda niso upali, kajii bila je svoboda in mora) si pa/iii. kaj govoriš. Tudi najemnino je določil in plačeval nkraj. učiietiici pa so pripadala se drva. Na prvi pogled je bilo videli, da bo lo pravljično bilje osrečil(^ iîa§ /akoien kraj, koder so učitelji praviloma bc/ali.

Toda kmalu smo spo/nali, za kakšno bilje'C Slo pri njej. Kar prvi danje povedala, daje skojevka. Dobro! Skojevka je veijclno skob-čovka. smti mislili. V zoologiji je bila la ujcda narisana /. dolgim repom In kratkimi okr(igUmi perul-mi. To bi šc «U>. A kaj kmalu smo spoznali, /a kakšno ptičko jc šlo pri njej.

Vero m cerkev je tako sovražila, da je /a nedeljo razpisala neke vnto nedeljsko šolo. samo da tjlroci no bi šli v cerkev, a .jo vod-sivo Stole nI poOprio. SIcer je ime-\'A olroke radn in se je /. njimi veliko ukvarjala, l.o vsak ircnuiok je izkoristila, óa jiiu je zaupala, da ni božiča, ampak je novoletna jelka, in ni vciiííe noči. ampak je prvi maj. Vera da ho prenehala najprej tu v KdZjem in kasneje po vsej LR Sloveniji.

Nekoč je nadzornikov Peci zbolel. Vsa zaskrbljena je prišla v njegovo sobo in ga z malimi rokicami božala po poinem čelu. Potem je zagledala \\a steni sliko angela varuha, ki varuje dva otročka, hodeča preko nevarne brvi. Obraz se ji je spremeni], brc/ besede se je pobrala iz sobe in ga potem v šoli strogo prijela:

»Peci, ti si lak nemaraeŽ s tistim angelom na sloni. Ne bom več pri vas stanovala, da veš!«

lik

Res se jo prihodnje leta preselila h gospe nički. ki je ime I? hišico ob poli v Bisicr graben. Fjciju jo bilo žal lovarišice. ker ga je imela lako rada. da inu je vso šolske naloge iz niaicmaiike prej pokazala izračunane, tako. da jih jc lahko posredoval naprej sošolki Mćyi. ki so ji vsi ni)sill jabolka. Ko seje odselila, jo tudi la njena dobrodelnost do nad/.ornikovih oirok v celoti prenehala.

Potom sojo začela ra7gled:)vaii za kakšnim laiUom, ki bi jo v/<eL Naj-pmi jc poskušala pri mlinaijevih, a

soncem', ki je ugrabil Ijubinico, ali peklenski Lucifer, če vam je lako lažo razumeli.«

y>h takšen grozovileš sploh člo vek?« je vprašala Dobravčeva Helena, ki jc bila najbolj pobožna In jo je posiakí kar malo strah, ko je lovarišica omenila šela parkljev.

»Poglejte sem! Kaj piše tu?« jo dojala in pobrskala po zadniih straneh. kjer je bilo abecedno imensko kazalo, in s prsiom pokazala na ime. ki se je začul<^ s črko 1.. V.

«Naš župnik!« je z grozo prebrala Helena.

To spoznanje je vse v razredu pretreslo bolj kot listi ogaben zltv čin na Bučah, ko so Spilaijevi za dva jurja umorili in razsekali Fer-ličevega fanta.

Kako je mogoče, da je naš župnik belogardist, ko pa nas je lako lepo učil, nas povabil na zajirk ob prvem obhajilu in lako lepo pel alelujn. Ministrantom je vsak teden plačeval, pa šo ob miklavžu iiî ob svojem godu je dal vsakemu po dvajset dinarjev. Ko sojo začo-

ZA DOMOVINO 5 TITOn-MAPREJ

PIONIR P P

Iz liste moko ni bilo kruha, /aiom seje l(Uila številne pekove družine, kjer so imeli v sorodstvu zelo godnega fanta /a poroko, a rudi iz pekove moke ni bilo kruha in ostala je sama. Profil od lega je imci le pokov siii Vlado, kije sedaj dobival izračunane šolske naloge, za uslugt) pa je moral samo sport^čiii siricu. da ga pozdravlja tovarišica.

Nekoč je pri uri aritmetike In algebre prinesla v šolo debelo knjigo.

»Pt^glejle sem! Kaj piše na prvi strani le kniige?«

Vsi smo skušali prebrati naslov: ftBel<jgardizem«.

»Taki) je! Belogardisti so najbolj krvoloou ljudje na svetu in največji sovražniki slovenskega naroda.«

»Tovarišica! Kdo pa so belogardisti?« smo vprašali vsi naenkrat, ker v Kozjem nismo poznali nobenega belogardista.

«Kako vam naj povem? Belogardist je isto kol Ileil Hitler, Hánde hoch! Benito Mussolini. Kako bi vam drugače povedala: Belogardist je Orna roka in Plava garda skupaj, črna vdova, razbojnik Gu-/aj. Rihterič, je kot lista grdoba Tunjuš iz knjige 'P(}d svobodnim

la vojna, so njega prvega izselili, farovž spremenili v postojanko, po vojni pa mu je ljudska oblast farovž odvzela in v njem naredila Kl.O in postajo ljudske milice. Tc/ko smo verjeli, a tovarišica jo imela dokaz črno na belem in dragoceno knjige ni dala z rok.

Odslej smo našega župnika glodali z grozo v očeh. Kaj če je koga zaklal! Molilo nas je samo to. da ga miličniki niso odpeljali v arest. Koje šol Peci vjoseni v šolo v Celje, je kar prvi dan stopil v študijsko knjižnico in si izposodil knjigo Francka Sajeta Belogardizem. Res je bilo v imenskem kazalu tudi ime našega župnika, ki je pred Ncmci pribežal v svtyo rojstno vas na Do-letijskem. Bilje omenjen in Ziiradl lega v kazalu imen. Vendar nobene krivde. Nobenega noža. Toda že ta omemba jo bila v času hva na čarovnice dovolj,

Gospod /upnik! Ko sto se uptv kojili, ste se izselili v rodno vas na Dtîlonjskem, a kaj kmalu ste se vrnili, ker sle naš kraj tako vzJjubili da ste hoteli tu umreti. Oprostile nam. da smo lakral o vas lako grdo mislili. In lovarišici Samari tudi, prosim. ■

Boj za obstanek se nadaljuje

Multimedijski c en lor Kunígunda je v petek dohil novo zunanjo pod<> bo. Izlo/bena okna so napolnile fiv lografije nekaterih članov velenjskega folokluba. Razstavo so poimenovali kar đpoioklub /rno se prebuja«, saj je ta razslava prva skupinska po več kot pol leta.

Olane kluba še vediîo daje nosuil-gija /a slarimi prostori, ki so bili v kulturnem domu, S prenovo slednjega so se odvzeli ludi prostori kluha. Kol da to nc bi bilo dovolj, jc klub izgubil tudi stalno galerijo Mesnica, ki jc bila v središču mesta

(bivša Irgovina Ncžka). Ob tem lahko izrazim le veliko razočaranje, da se dopušča, da velenjska kultura tako propada. Se bolj sramotno |>a jc. da se lo dogaja občini, ki želi biti F?/ROPSKA prcslolnica fcullure. Hmm ...

Večje podpore tisiih. od katerih bi jo pričakovali (sami tako vedo, kateri so ...). ni bilo, odkar seje khib preselil v začasne prostore v vilo Riižle. Dokler so se člani še borili za boljše prostore, so prazJic obljube šc obsiajak, ko pa so sc posvetili vsak svojim osebnim sivarem. stí /amrle tudi le. foda lega "b^lobja bo zdaj konec in boj /2 obstanek se nadaljuje! P^x'asi bodo člani p<>sku-šali klub postavili na noge in začeli /nova. / razstavo, na kateri svoja dela do konca maja razstavljajo Miran Bcškovnik» Nina Cvirn. /Iva

hmrvii, Aljaž Velički in Tjaša Zaje, so odprli njihovo novo galerijo - izložbo m uiti medijskega centra, Fo je prva pridobitev po skorajšnjent kt)ncu. Tam lahko vsak mesec pričakujemo novo, drugačno in zanimivo razstavo Oe/ n^kaj Časa. pa utegne foloklub pripraviti še kakšno aktivnost.

Ker je čas, da delo nadaljujejo v skladu z razvfjjem, botlo večji p<v udarck od sedaj dali digitalni foto-graliji. Žalostno bi bilo, da bi foto-klub, katerega člani so uspešno sodelovali na mnogih natečajih (med drugim nalcčaj Fotografija mescca, na katerem so 4 Ibtoklubovci uspešno sodelovali), propadel (kar se je skoraj zgodilo ..,). Priporočamo ogial razstave, ki dokazuje, da foto-klub mora osiati med nami.

■ Tjaèa

Godec sredi druge pomladi

Narodnozabavni ansambel Vesel: drentwci so samo še spomin. Iz katerega je zrasel družinski ansambel. Življenje na hribu nad vasjo jc posebna danost in zadovoljstvo.

Darko Atelšek s Poljane nad Re-

bili Veseli drenovci kakor juha brez stili. Kakor Aielšek vseskozi poudaria pomen družinskega muziciranja, lako s ponosom pove. da so z njimi igrah sami znani slovenski glasbeniki. Mod mnogimi izstopajo I lenčkov Bogdan Čaier

bi. Tako jo na tem svoiu. Spreminjanje je stalnica, vse se vrača, največkrat oplenionilono. Vesel sem, da sem smel biti zraven in pimosen. da mo še vedno prenašajo.« razlaga povsem rosno Dar-h) Aielšek.

čico ob Savinji sodi med najpomembnejše glasbenike domače glasbe. Narodnozabavno zakladnico je obogatil z izvirnimi vizumi in besedili. Njegovo glasbeno smer posnemajo mnogi glasbeniki. veliko pa jo prispeval k razvoju glasbe tudi kol izjemen virtuoz in kot človek, ki je diatonično h ami o niko priljubil vsem generacijam. Darko Aielšek bre^ harmonike preprosto ne obstaja, v resnici je bolj kot kdajkoli vpei v muziciranje in prenašanje bogatega i^nanja na mlade godce po vsej Zg^^rnji Savinjski dolini.

V rcsnici je tožkn vstopili v njegov svet, čeprav deluje kakor odprla knjiga, pisana z velikimi črkami. Njegov smeh je nalezljiv in vseje lako preproslo spontano kakor začetki Veselih drenovcev. Vse sc je začelo v domači vasici, vrstniki in sosednje so se vkup vzeli in spočet je bil ansambel. V nekaj desellotjih je v ansamblu sodelovala cela Aielškova družina. Vendar, povzdigne glas Darko Aielšek, glavni je bil bral Nande, legendarni rečiški poštar. Skupiú Sla uganjala norčije na brezštevilnih porokah in brez Nandeta bi

in vsem poznani Tone Rus. Marjan Roblok, Molila Avsenak. Slanka Kovačič... To jo bilo zlato obdobje narodnozabavnega ansambla iz Rečice. Menda ludi zalo, ker so bili m adi in »neumni«, se pošali Aielšek. Festivalske nagrade so samo k^gična posledica vseh pri/adcvatij. Skladbi Radu-ha in Savinjski gaj sta skoraj pih narodeli, vendar ne gre prezreli, da so Veseli drenovci samo še spomin.

Iz lega pepela jo vzniknil družinski ansambel. Glasba je kakor kuhanje. Vrhunskih mojstrov jo malo. vendar lahko vsak s svojim okusom in tudi (ne)znanjem hvali ali graja usivarjeno. V resnici je Aielška težko sledili na njegovih glasbenih poteh. Dvajset lei je vodil zbor. šo vcúno je organist v domači fari, je idejni vodja znamenite .Suške bande. »Banda je dokaz, da muzika združuje. Ime skupine ima dvojni pomen. Smo banda kot glasbena skupiJia in banda kot žlahtna prispodoba druženja in prijateljevanja. Tudi sedanja godba /gornjesavinjske doline ima korenine v Suški bandi in njeni naslednici Rečiški god-

Ali mu je bilo vsega lega treba, se bolj retorično kol iz vsebinske potrebe ozira vase sogovornik. Družina je ansambel in ludi obratno je a^s. / njo in Suško bando ni težav. V Življenju je vedno lako. da jo potrebno nekoliko potrpeli. Dokler ne bo povsem zarjavel bo g<îdcl in igral. To je moje delo» glasba je moje življenje. kt>i je pisanje iv<ije, mi razloži radoživi Aielšek. Po vseh desetletjih sc še vedno sprašuje, kAko v harmonikarje, s katerimi se ukvari« ii^ dneva v dan, vhli potrebno energijo in elan. Muzikám mora biti prepričljiv, razproda z žarom v očeh. Kot bi hotel povedati, da s&mo tehnično dovršeno igranje ni do-volj. »I^d ima svt)je velike in male muzikanlo. Ponosen sem na svoje delo, čeprav ni vedno enostavno. Veste, ljudje ne smemo bili sebični in ljubosumni, za vse je dovolj prostora, sklene godec, ki jo z griča nad Rečico obredel 5vct. Povsem dovolj za spoznanje, da je skromnosr edina čednosi. za katero je vredno /jvcti in jo z veliko žlico razdiuaii.

■ Edi Mavric - Savinjçan

Koncert ob 5. obletnici skupine Fortuna

V nedeljo, I.S. aprila, se je oh 5. obletnici delovanja v Krsinikovem domu v Vinski CJori predstavila 8-članska Vokalna skupina Fortuna, nadvse zanimiv koncert pa so s svojim glasbenim prispevkom popestrili se domači fantje, znani kol Trio Vikend, ansambel Cioldfiugers, lustruiuentalisti s Koroške, cilrarki tcrUpt>kojonski pevski zbor Vinska (îora. "Slavila" so dekleta iz Vinske (îore. Pake pri Velenju, D(^liča in Dobrne. Skupina, kj je sekcija Kuilumo prosvetnega dru šiva Vinska Cîora. že od samega z-ačetka deluje pi^d vodsivom Ijaše í^šnik. Dekleta s svojimi glaso

vi polepšajo marsikatero prireditev v domačem kraju in drugod. Njihov repertoar obsega najrazličnejše zvrsti: Ijudsktî skladbe, umetne skladbe slovenskih iti lujih skladateljev ter zabavne skladbe, ki jih ponavadi z-api)jejo ob spremljavi kitare.

V času delovanja so dekleta pripravila tri samostojne koncerte in se letos drugič uspešno predstavila na območni reviji pevskih zborov Piîzdrav pomladi v Velenju.

Še naprej jim želimo uspešno delovanje!

■ Zdenko Lešnik

DRUŠTVA

Kar nekaj zlatih, a tudi izločenih

Člani Društva vinogradnikov iz

v

Smartnega ob Paki že desetič ocenjevali vina -Tokrat povprečna ocena nižja od lanske

rađana Podgoršek_

Šmartno ob Paki, 17. aprila - Ćlani Društva vinogradriJcov iz S marl nega ob Pnki $0 prejšnji u>rek v dvorani tukajšnjega gasilskega doma pripravUi /e deseln Dccnjcvanjc vin. V kroniki drušiva bt) zapisano. da so člani prinesli v ocenitev 115 vzorcev lelnika 2006, strokovna ko misija, kiji je tudi tokrat predsedoval mag. Anton Vod o vnik s Kmeiijsko-goz-darskega zavoda Maribor pa je 2S namenila /Jaio. 64 srebrno, I bronasto priznanje. 22 vzorcev pa jc izločila. Povprečna ocena (17.86) je bila tokrai nižja od lanske povprečne ( 17,91 ).

Dobitniki zlatih priznanj so: zvrst bela: Franc Malus (1HJ4), Alojz Podgoršek (18,20), Franc Hrlberšek (IX.22) In Martin Pungartriik ( IH.26); laški rizling:

REK. LI

Mag. Anton Vodovnik: »Ionsko leto je hilo za vinogradnike kletarje zelo zahtevno, a so kJjub temu ^marški do-riegovali zelo dobra vina. Na letošnjem ocenjevanju jc bilo več Izločenih vzorcev kol običajno, kar je značilno za lanski letnik v celi vinorodni deželi P{idravje.

Od kod so bili vzorci vina. ne vemo,

Letos je bila strokovna komisija števiičnejša v primerjavi z Mom prej.

Jann Strnad (IS,12) in Stan^ Kostajn-šek (18,22); chardonnay: Jože Kovačić ( 1^.16): kemer: Martin Pungartnik (18.16). Stane Vodovnik ( 18.16), Stane Vodovnik ( 18.20). Iv^ Rakun ( 18.22), Roman Lesjak (18,30), Franc Hriberšek (IH..'î2), Franc Viher (18.34), Alojz Sle-menšek (1K,40); renski rizling: Ivo Rakun (18.40); sauvignon: Mihael Fajfar (18,40); traminec: Frančišek Rednak

(18,20); rumeni muškat: Jože Kugler (18,18). Karli Žibret (18,18), Ivo Rakun (18.22); chardonnay izbor: Danilo Pokleká ( 18.84); chardoimay jagodni izbor: Danilo Pokleká (19,08): modra franki-nja: LeopoM Pečnik (18,12), Janko Kref-l-Lesnjak (18,16); modri pinot: Peter Krajne (18.10).

pravzaprav ne vemo. na katerih območjih so vinogradniki pridelali grozdje. Ce mo sprašujeie, kakšen vpliv ima na kakovost vina to. na kalerem ob« mt>čju je ^îogradaik pridelal grozdje, poiem vam laliko odgcvorinî. da jc osnova vsega grozdje- Ker jc vina v Sloveniji in mdi zunaj njenih meja dovolj, vi-nogradnlkl mai\i bremenijo trio. Zaradi lega je grozdje bolj kakovostno, ima več sladkorja, boljše razmerje med se

stavinami. Ce Sla vlm)gradnik in kletar dobra, lahto^ dimegujela dobro vino. Jo pa lažje pridelati dobrt> vino v boljših vinorodnih območjih kol lukaj.

Kakorkoli že, tudi tu lahko ponudijo odlična vina. Pred leli je bil na vinskem letniku vinorodne dežele Podravje med cbafdímnayi najboljši prav char-donney s šmarskega področja, kar je bilo presenetljivo.«

Zelo razgibano leto

Med najodmevnejšimi akcijami Turističnega društva

v

Šmartno ob Paki bučarija in izlet z muzejskim vlakom - Poleg tradicionalnih aktivnosti letos še kakšen kuharski tečaj

Tatjana Potigorsek

Na nedavnem občnem zboru rurisličnega društva Smarinoob Paki je njegov predsednik Zdravko Ram-šak z zadovoljstvom ugotavljal, da je bilo pre leklo leto za šmarske turiste zelo razgibano in da so v celoti uresničili zastavljen program.

Med najodmevnejšimi prireditvami so bile bučarija. kijev Martinova vas privabila še več obiskovalcev Vdi preteklo leto, na njej pa so članic« drušlva pripravile razstavo buč po sonah (več kol 40 jih je bilo) in jedi iz njih. Pri tem sta stidclovala mdi šniarSki vrtec in ^o-la. Izjemen di>godek. ki ga je pripravilo drušrvo v sodelovanju z občino v počastitev 750-lelnice omembe kraja in 115-lelnice železnice v tem kraju, je bil izlet z mu/ejskim vlakom v Rogatec. Udeležilo se ga je 550 občanov I/. 10 občin Zgornje Savinjske. Šaleške doline in Žalca. Svoj pečal k praznovanju občinskega praznika pa je drušivo tudi lani dala Vesela Martimv va sobota, ko so zlasii i/siopali okrašeni vozovi, na katerih so vaške skupnosti predstavljale siare običaje.

Dobro je bil obiskan še izlet z vlakom v Berlin, manj razveseljivo pa je bilo sodelovanje vaških skupnosti občine na vaških igrah.

íxiioánji delovni pmgram šmarških turistov po besedah /dravka Ranišaka nebo bistveno drugačen od lanskega. Pt^Ieg uveljavljenih prireditev (bučarija. Vesela Mani m v va sob<îta, novolelna okrasitev središča občine, vaške igre) bodo tudi lelos povabiti <3b-čane na dva izleta z vlakom, in sicer v Prago in z muzejski vlakom v Ljubljano. Izvedli pa so že predavanje o zdravilnih učinkih buč. Novost v aiaivnostih je kuharski lečaj za pripravo jedi i/ buč. Ivnega so že izvedli, drugega pa bodo malo kasneje /ji moške.

V razpravi so udeleženci občnega zbora menili, da so odmevni príýekil turističnega društva projekti, ki zazjiamujejo občino in po katerih je ta vse bolj prepoznavna v širšem prosiiîru. Uresničene aktivnosti in od/ivi nanje kažxjo, da so na pravi poti. Ilden od razpravljalcev pa je menil, da morda nc bi bilo slabo, če bi se turistični zanesenjaki kraja vključili v ureditev središča občine. Kajti s tem bo danih več možnosti za uvrstitev tukajšnjega okolja med kraje, tó lahko sodelujejo v ocenjevalni akciji lurisiične zvczii Slovenije.

Zdravko RamŠak, predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki, je z zadovoijstvom ugotavljalf da so lani uresničili vse naloge.

Skupina

me

PREMOGOVNIK

VELENJE

Z delom ustvarjamo prihodnost delu. Naj vam delo še naprej lepša življenje.

Srečno!

ČUT ZA PRIHODNOST

VzdrŽevanje in urejanje okolja vse zahtevnejši posel

Podjetje PUP Velenje, d. d., se skupaj s hčerinskimi podjetji vse bolj specializira za celovito urejanje in vzdrževanje naselij - Za njimi je uspešno poslovno leto ter številni izzivi, morda tudi preselitev na novo lokacijo

Mira Zakosek

/a delavce podjetja PUP je vsak leinl cas nekaj posebnega, saj je mnogo njiliovega dela odvisnega prav od lega. Pomladjo ác posebej napama, saj se z Mesino občino Volcnjc. občani in krajevnimi skupnostmi loicvajo celovite-čiščenja. S cesi in plačnikov je potrebno odstranili pesek. Na novo je ircba /arlsali cestne označbe, zasadili in uredili žele-nice in že bo lu košnja. Sicer pa njiiiov direktor Jože Mraz pravi, da je bilo lansko poslovno leio eno uspešnejših.

»Poslovni re/ulial.i so bili boljši od listih, ki «nojih bele/ili v zadnjih leiih, i/redno veliko smo na-rcdiU za racionahzacijo poslovanja, znižanje siroskov in iskanje noiranjih rezerv.

listje težko zagotavljali, saj so cene. ki jih dosegamo na javnih razpisih, od ich pa smo pretežno odvisni, zelo omejene, rastejo največ Za polovico inHacije, največkrat pa jih moramo celo zniževali- Razliko smo bili prisiljeni po Iskali v racionalizaci-

Četudi Je fiodjetfe Pap Sauberma-cher kosovne odpadke odvažalo pred nekaj tedni in so tokratni namen-Jeni izključno sp omladanskemu čiicenju, je bila siika kar po vseh krajevnih skupnosti in mestnffi Četrti takšna le.

(Foiot vos)

ji poslovanja In odkrivanju notranjih rezerv. Največ jih je v organizaciji dela in administrativni podpori. /ato smo se lotili celovhe obdelave poslovnega sistema in uvajamo nov poslovnoinformacij-ski sistem.« Oiifikovali sie tudi mm podjetje skitpajs Premoí{<mikofii Velenje PUP - PV. d. o, o. Kašen je TAče-tek delovanja fef>a podjetja? poslovnim sistemom Premch govnik Velenje» d. d., smo se dalj časa p<igajalj a prevzemu lako imeuovancija komunalno^ia vzdrževanja na njihovem območju, lani pa smo končno oblikovali skupno podjetje PUP - PV» d. o. Û., ki je v naši večinski lasù.

/adnjc Iri mesece lanskega lela je novo oblikovano podjetje uspešno delovalo in prescgio pričakovanja. Računamo, da bo letos še uspešnejše, da bo prevzelo komunalno vzdrževanje tudi v drugih delovnih okoljih, obetamo pa si tudi sinergijske učinke med vse

mi družbami poslovnega sisicjna PUP« •S' Preoiofiovnikom Velenje sie lani opravili še en posel, odknpiii $te detet ^ nji» fmi družbi KiRfiOK d. o. o. ?

»/a to smo se odločlh zaradi številnih zapletov pri ravnanju z odpadki. 74-od-stoini poslovni delež smo odkupili skupaj s partnerji DlNOS.dd.. Celje in San-bemiaher Slovenija, d. o. o. Družbo Karbon, d. o. o., nameravamo specializirali za indusjrijsko obdelavo odpadkov.« Ena vaših pornem hni h de-jQVttoîiîi je loveno zbiranje in odta^anje odpadkov. To opravlja ivša hàmnska /trma PUP-Sauber/nac/ier, Kako pa ste zadovoljni z njo? »To podjelje. ki je operater na področju ravnanja z odpadki, deluje odlično. V lanskem letuje do-

Jože Mraz

seglo nekaj čez pol milijarde tolarjev prihodkov in približno 6,5-odstotno donosnost. Sistem je organiziran dobro in racionalno, žal pa je razvojno gledano zelo

pyp

VAS PARTNER PRI UREJANJU OKOLJA

strojne in ^dbene storitve pri sanacijah Komunalnih objektov In naprav,

zunai\je ureditve objektov in sanacije površin po pose^h v prostor (ttakovar^je, asfaltiranje, ipd), Komunalno vzdrževanje industr^shlh objektov in površin, vzdrževai\je zelenih In zas^enlh površin, ter notrar\jega zeler\ja in cvetočih rastlin,

prevzem, sortiranje ter odstranitev različnih odpadkov, komunalno, gradbeno in mizarsko vzdrževanje objektov in px:)\^ln.

omejen. Nima namreč prostora, na katerem bi iatiko izvajal nujno potrebno sortiranje odpadkov, ki jlli zbiramo v nanieščenili in p(v sebej označenih posodah. Žal povzročitelji odpadk(îv ne odlaga-jiî v p<^sode samo tistih odpadkov, za katere so to namenjene, ampak odlagajo tudi velike ki)ličine raznih drugih odpadkov, ki sodijo med embalažo, papir, organske in posebne odpadke. Skratka, to podjelje bi nujno poirebovalo prtjsior. na katerem bi lahko opravilo polcebr.o sortiranje in /a krajši čas skladiščil<i posamc/.ne frakcije pred oddajo v nadaljnjo obdelavo, ostanke odpadk<iv pa na odlagališče.« Slednje je ntfjeino še toliko hfffj pomembno, ker tto tako imeno-i^ne ostale odpadke ze prihodnje leto potrebno iftziti na deponijo v Cefje^ Ce ne bodo selekcionimli, hodo te količine seveda zido veli* ke, kar ho zasotovo pomenilo tu-di dè'azje odlašanje^ »Mestna občina se je ^e pred leli odločila in podpisala pogodbo /a skupno odlaganje ostnnkn odpadkov v Bukov zla ku v Celju, /al pa doslej ni bilo storjeno dovolj na lokalni ravni. S lem mislim predvsem na prej omenjeno loieno zbiranje odpadkov in /a povzročitelje odpadkov stimulativen način obračuna storitev. Seveda bi bila vožnja nesortira-iiih odpadkov na 25 kilometrov oddaljeno odlagališče v (Vije no racionalna.« Koliko neustreznih odpadkov pa je po vaše v vmih posodah, kjer naj ne bi bilo sekundami/i sutth vin?

»Zelo veliko, več kot tri četrtine. Prebiranje bo vsekakor treba plačati in ranogo bolj racionalno bi

bilo, da bi ga í)prHVili tukaj, kol da bi vse skupaj vozili v Celje. To je nenazadnje tudi /filo velik pritisk na ceno odvoza in odlaganja odpadkov. ki se v tem primeru nikakor ne bo podražila /a samo nekaj odstotkov.« in zakaj niste zaM<ftovili prostora za 10 dejavnost?

»Na Mestni občini Velenje so dolgo menili, da to sploh ni p(v trebno. Zdaj so mnenje vendarle spremenili in sprejem pnjslorske-ga akta. ki bo onn)gočil i/gradnjo centra /a ravnanje z odpadlá z vsemi pripadajočimi objekti, je že v postopku«. Se vedno pa ostaja odprto vpiaša-nje zbiranja in odla^^anja hif>loš-kih odpadkov, líceno ste jih piv-nehali zbirati, ker niste uspeli urediti kompostarne. Kako je zdaj s tem?

«O tem smo veliko razpravljali, a primerne lokacije za ktmipo-starno na območju mestne občine Velenje žal nismo našli.«

Sliši se, da boste morali zapustiti sedanjo fokacijo v Stari vasi, kjer imate ivsfiinjake in poslovne pwstore. Tudi pr(^ omenjeni /fdlok omenja vašo pn'seliiev. Je to res?

»Zelja vodstva Mestne občine Velenje je, da bi ta prostor izkoristili za bolj mestotvorne programe. na primer stanovanjsko in poslovno gradnjo. Mi tudi sooblikujemo podobo Velenja in zaposlujemo veliko Velenjčanov. seveda pa razumemo ludi razvojna hotenja. Mestu želimo napredek in zastavljenih projektov nikakor ne nanueravamo ovirati, vsekakor pa je jasno, da stroškov morebitne preselitve ne bomo zmogli sami«.

_piyp_

Scuiêen^aœAefi

Obmni so zadovoljni s storitvami PUP-a

P<idjeije PI P Velenje, d. d., je pred dvema letoma pridobilo ccninkat ISO 9001. ki ga /eli seveda tudi ohraniti. Ze tradicionalno opravlja anketo o zad<woljstvu občanov z njihovimi sii)ntv<t-mi. Sprašujejo jih. kako so po njihovem mnenju urejene zelenice, gredice, ulice in poli; kako so zadovoljni z zimsko službo, s čistočo iavnih površin, urejenosiio PlJPovih strojev in naprav, cveili» čarn in vrtnega centra in jim seveda dajejo tudi možnost, da predlagajo, kako hi storitve izboljšali.

Analiza odgovorov na leioSnjo anketo je pokazala, da kar % anketirancev meni. da storitve opravljajo odlično, 41 %, da jiii opravljajo zelo dobro, 25 % .iih je ocenila z dobro, 4 % z zadovoljivo in le 2 % anketirancev z nezadovoljivo.

Na podmčju urejenosti javnih površin so bili rezultati naslednji: odlično 18 %,zelo dobro 45 dobro 31 % ter po B % zadovoljivo in nezadovoljivo. Povsem enake ocene so dobiii za delovanje zimske službe (preventivno posipavanje in pluženje snega). ÍGj pa čistoča javiiih površin? Odlično 17 zelo dobro 34 dobro 36 %, zadovojivo X % in nezadovoljivo 5 %.

Zelo zadov<rljni so i)bčani z urejenostjt) vozil, saj jih je dobřili 76 % ocenilo z oceno odlično oziroma zelo dobm. Še boljše ocene so dobili za urejenost cvciličarn. kar 55 % anketirancev je m^ nDo, da so odlično urejene, in nadaljnjih 34 %, da so zelo dobro urejene.

In kakšne so bile pripombe in pobude občanov".' Veliko jih meni, da bi bilo treba občane bolj spodbudili, da bi sami več prisp^ vali k urcjcnt«ii. Želeli bi. da bi sortirane odpadke večkrai odva-tla bi drevje in grmičevje pogosteje obrezovali, izboljšali ureditev cvetličnih korit po mestu, znižali previsoko grmičevje, stara drevesa nadomestili z novimi, pogosteje kosili travo in se in V PlIP-u Velenje so seveda skrbno pregledali vse pobude in jih bodo po možnosti upošlevali.

Glede nato. da javne službe opravljajo delio na osnovi pogodbe L Mestno občino Velenje in sami ne morejo Širili dejavnosti, so L mnenjem anketirancev seznanili ludi prisuýne na občini

NAŠI KRAJI IN UUDJE

Podelili občinska priznanja

Razvoj odvisen od znanja in prizadevanj ljudi. Še naprej se bodo trudili, da bo Moziqe med razvitejšimi občinami v Sloveniji

Mozirje, torek. 24. aprila - Miv

zioani so s slavnosmo sejo oban-skcga sveu v domu kulture proslavili prvi občinski pra/nik. odkar sc je iz občine izločila Rečica ob Savinji, Prireditev so si snovalci zamislili kol popotovanje skoz čas v obdobje, ko so tržani na rodovni dan farnega zavetnika svetega Jurija, ki je od letošnjega leta tudi datum občinskega prazjiika, volili irsko oblasL Novodobno Mozirje želijo narediti še bolj privlačno mladim prebivalcem in zlasti lujcem.

Domiselno programsko nitje z izbranimi besedami dopolnil župan l>'an Suhoveršnik. ki je v govoru »na pamet« spregovoril o postooenem in začrtal vizijo prihodnosti. Vendar vse temelji na zgodovini, saj se po 67. letih občinski praznik ponovno praznuje na god sv. Jurija. »C/oiovo je lo tisti datum, ko pregledamo, kaj se je dogajalo v kraju, kako stojimo in kako kaze za naprej, l^ani septembra smo še praznovali skupni praznik na Rečici ob Savinji, zato je prav ptwedaii, da nismo z raz

družitvijo za ničesar prikrajšani. Še naprej se bomo trudili, da bo Moziije med razvitejšimi slovenskimi občinami,« je optimistično razmišljal. Ob tem se je dotaknil zastavljenih projektov, ki jih v Mo/Jóu v zadnjem času resnično ne manjka in napovedal nadaljevanje obnove starega trškega jedra. »Iz vsega, kar seje v zadrtih letih naredilo v Mozirju, lahko črpamo ponos in samozavest, brez katerih ni uspehov. Ponujene pri-

razsiriiev matične knjiiinice. posodobitev cesie na Golte, dela na kanalizacijskem omrežju. [Jspehe Mozirja pripisal vsem občanom in sodelavcem, se /lasti letošnjim občinskim nagrajencem, sai bre/ njihovega truda in odrekanja trg ne bi tako vzcvetel v svojem razvoja

Sledila je podelitev zlatih plaket s priznanjem Občine Mozirje, ki sta jih prejela PGD Mozirje in samostojni podjetnik First Rototeh-

dnisKu Jury Mozirje, naziv častnega občana pa je pripadel direktorju in lastniku družinskega podjetja Mizarstvo Ktnač i7 Ljublje pri Mozirju Mihi Kovaču. Kovač naj bi v zadnjih letih kot umirjena in razsodna oseba bistveno zaznamoval življenje Moziijanov, njegova največja vrlina pa je dob-rocljivost. saj se njegova vrata odpirajo vsem, ki potrkajo.

■ Bdi AfavrfôSav/iVcait

Župan /van Suhoveršnfk (skrajno desno) se Jo zahvalil vsem nagrajoncom za neprecenljiv prispevek pri razvoju gospodarskega, kulturnega In duhovnega razvoja občine Mozirje

Obnovili bodo spomenik

Skorno - Na rednem občnem zboru so se zbrali člani krajevne organizacije zveze borcev NOB Skomo - Florjan - Bele Vode in pregledali dosedanje poslovanje ter sprejeli sklepe za nadaljnje delo.

Predsednica odbora Ana Vra-

skrb za člane, ki jih je sedaj šestdeset. Tone Berložnik, delovni predsednik, je dal besedo tudi p ri sot n i m gos tom - žu p a nu ( )bči-ne Šoštanj Darku Menihu, predsedniku krajevne skupnosti Skorno Florjan Valterju Pirtov-škti ter predstavnikom drugih

'u

blé je v letnem poročilu ocenila, da so v lanskem letu delovali uspešno in v celoti izpolnili načrt, v letošnjem letu pa jih čaka kar nekaj nalog. Med njimi sprememba statuta, obnovitev spomenika NOB na Močevskem vrhu skupaj 2 drugimi društvi in

KO /B NOB in druStev. Občnega zbora seje udeležil tudi Jože Povse. podpredsednik (H) ZB NOB Velenje, ki je bil posebej kritičen do situacije, ki vlada v državi v odnosu do borcev NOB.

■ Mllolka KompreJ

ložnosti je potrebno izkoristiti.« je še dejalin pri tem med drugim i/postavil nameravano izgradnjo turističnega centra v Pod rožniku,

nika iz Radegunde. Občinski svetniki so odločili, da si denarno nagrado za minulo delo zaslužijo kulturniki združeni v Kulturnem

FORA IE: RAZVAIANIE

Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura,,. Ker je Fori.,. Vsa fazvajanja zdaj v prenovljeni Irgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenjtj. FFFtAP<«H<cN I murn I Kenny s. [ ROOt^

Fori Fashion, Prešernova cesta 3320 Velenje, wvvw.forí.si.

Noše skupna ideje» našo visoka usposobljenost in nošo prizadevnost so nam v več kot petdesetih letih obrotovonjo Termoelektrarne Šoštanj pripomogle, do z modernizacijo bloka 5

VSEM OB^NKAM IN

DNBni upolu m

IN 9. MAJU, DNEVU E

in s postavitvijo novego 600 MW bloka 6 trdno stopamo po novi razvojni poti, ki zagotavlja nošo prihodnost in udejanja naše poslonstvo v dobrobit občanom Šaleške doline in državljanom Slovenije«

PokaJ je tako veJik, da se vsi komaj vidijo: Milojka Ambrož, Zmagoslav Žibert^ Janko Mi-ioà, Slobodan Knežević in Bojan Ambrož, klubski moštveni prvaki Slovenije v bridžů. Dosežek, največji v dosedanji 30-letni karieri kluba, so seveda dostojno proslavili. Vsaj domnevamo, da je bilo tako - glede na to, da so pokal^ v katerega gre veliko, postavili na mizo gostišča Maček v Gameljnah pri Ljubljani takoj po osvojitvi naslova.

Šarmantnemu gospodu, upokojencu Mirku Žerjavu, in micni gospodični Maji Bubik je skupna kultura. Njemu odrska, njej plesna.

»Veš kaj, Maja. Saj bi te povabil kakšno nedeljo s sabo na goro Oljko, ampak si pregibčna in prehitra. Občni zbor pa je bolj umirjena zadeva, na kateri sva oba pod odrom in uživava v tem, kar nama pripravijo drugi.«

Emil Sterbenk in Matjaž Salej. Dva velenjska ekologa, ne le po prepričanju, ampak tudi po službeni dolžnosti. Emil previdno vpraša Matjaža: >»Zakaj si tako slabe volje?«. To je nekaj, kar Emil, ki ga veliko ljudi pozna kot izjemno dobro-voljnega, verjetno ne razume najbolje. Matjaž, ki je resnično zaljubljen v zborovsko petje, sploh v Hsvoj« Šaleški akademski pevski zbor, pa mu je povedal: »Ti bi tudi bil, če bi ti kdo zaradi dobre minute predolgega programa na najprestižnejšem pevskem tekmovanju v Sloveniji odvzeli zlato. Peli smo, kot še nikoli doslej.«

frkanje

čuje se dobro

Nekateri naslove, da so se tu in tam lotili čiščenja občme, razumejo čisto po svoje. Tako kot mislijo, da bi bilo prav.

Prvi korak

Narejen je prvi korak, da (tudi) Velenje postane evropska prestolnica kulture. Tokrat bodo mno^ za spremembo od marsikdaj drugič stiskali pesti, da bo vlada predlog podprla.

Po flosarsko

Nekateri politiki v Zgornji Savinjski dolini bi se šli flosarje: dol po Savinji proti C^ju.

Domov

Gorenje ne seli proizvodnje le na tuje. di iz tujine k nam. Iz predmestja Dunaja v Maribor. Pa nekatere delavce bodo od tam k nam povabili na delo. Vsaj povabili.

Logiko

V nedeljo smo slavili dan zemlje, v ponede

ljek dan knjige ... Logično bi sledilo, da v torek dan zemljiške knjige.

Ni se dola

Marta Svetina je od* stopila. Ker sta se nanjo spravila Vizjak in Zupan.

Nekai domačega

Po več raznih svetov* nih dnevih bomo vendarle dočakali pravega domačega. Dan upora proti okupatorju. Ker je tudi dan OF prej nekaterim zvenel preveč tuje.

Brez

spremembe

Nekateri komentirajo, da se v vrhu šoštanj-ske občinske uprave ne obeta velika sprememba. Po starem Povh; po novem Medvedi Oziroma po-vhovka in medvedka.

Vsak po svoje

Pogosto si iste pogovore različnih udeleženci tolmačijo vsak po svoje. Čeprav poudarjajo, da so govorili isti jezik.

Čistilne akdje

Eni čistijo ^ drugi delajo čistke.

V^dni peàr^'

Prihaja čaS; ki ga lahko preživljamo drugače.«.

Vodni park »Zoro« in notranje - zunanji hotelski bazeni z vodnimi vrelci, rimskimi kopelmi, bazenom za otroke, masažnimi prhami, toboganom, tlakovano sončno teraso, urejenimi travnatimi površinami za sončenje so kot nalašč za nenavadne, drugačne počitnice.

IZJEMNO UGODNO • kopanje s kosilom ali večerjo • kopanje z malico • družinske vstopnice • večdnevne vstopnice • Imate morda rojstni dan? Nič lepšega! Vstop vam podarimo.

Preživite nekaj prijetnih dni v naših termah, počnite vse tisto, kar vos razveseljuje in sprošča, predvsem pa živite drugoče kot ponavadi.

• ponujamo ugodne večdnevne programe bivanja s popusti zo upokojence in otroke v prijetnem, z gozdovi obdanem okolju

• nudimo možnost izletov s prijetnim kopanjem v naSih atraktivnih termalnih bazenih, lahko v kombinaciji z malico, kosilom ali večerjo

• nudimo Številne masaže in ostale zdraviliške storitve v modernih medicinskih prostorih

Vidimo se v Topolšici!

(^erme (^opolšica

Preživite bližajoče praznike v razicošju Term Toplošica

POSEBE) UGODNO!

P0NED£L|EK-PETEK € SIT

Dnevna odrasli 8.80 2.109

Dnev, otr. (4. -14. let) 6.70 1.606

Kopanje s kosilom 14.20 3.403

Temperature vode v nalil h bazenih so prímeme za vse obiskovalce. HOTEL VESNA notranji bazen 30^ C • Zunanji bazen 34^C * Notranji top(i vrelec 36^C « Zunanji topli vrelec 17*'C • Notranji otroški bazen 33^C • Notranjf mali bazen 34^C • VODNI PARK ZORA od 28 do 30^C

Kopanje s kosilom (otr.)

10.40

2.492

Savna s kopanjem in kosilom

15.50

3.690

VIKEND, PRAZNIKI

Kopanje s kosilom

15.90

3.810

Kopanje s kosilom (otroci)

11.30

2.708

Terme TopolSica

Topolšica 77, 3326Topollica Rezervacije: (03) 896 31 02 Recepcija: (03) 896 31 00 E mail: info@t-topolsica.sÍ, www.t-topolsica.si

REPORTAŽA

»Će ne bi bilo Gratela^ bi si morali nekoga izmisliti«

Tako pravi župan Srečko Meh, ki je za služnostne pravice za prekope občinskih parcel iztržil 70 tisoč evrov - Konkurenca pravi, da so plačevali veliko več - Velenje še vedno nima občinskega lokalnega optičnega omrežja, rak rana pa so tudi povezave navzven

Velerýe - Februarja letos smo v mestu i/veddi. da naj bi Velenje v letu dni dobilo ni)vo optično omrežje. 1. februjirja je namreč MO Velenje s plujskini p<^djetjem Cîratcl podpisala sluznosino po godbo za gradnjo najsodobnejšega širokopasovnega optičnega omrežja. Vrednost invcsiicije ni majhna, saj je ocenjena tia 8 milijonov evrov. Izgradnja, ki bo p(H&-kala v dveji fa/ah. naj bi bila končana v letu dni, r/poslavUi pa naj bi okoli 70 dtt KO kilometrov omrežja. Prvi uporabniki naj bi do ki)nca leta že dobili možnost, da koristijo najsodobnejše optične telekomunikacijske storitve. od hitrega intcrncia. 150 digitalnih TW programov (tudi v najkakovostnejšem formatu IIDTV) ter govorno in video telefonijo prek spleta ... Ciratcl bo v Velenju /gradil kabelsko omrežje v krajevnili skupnostili Pesje. Staro Velenje. MC Levi breg-za-hod. MC I.evi brcg-v/.hud. Desni breg. Stara vas» Gorica. Šmartno in Koňovo. Tako vsaj pravijo na MO Velenje.

Kaj bo od izgradnje sodobne komunikacijske poti imelo mesto? Je bila služnostna pravica prodana prepoceni? Kako so v mestu zadovoljni z obljubami izvajalca, ki seveda optično omrežje (tudi drugod po Sloveniji) gradi za 71. kije, kiM je sedaj že dobro znano, v lasti Katoliške cerkve, nekateri pa namigujejo, da že ime govori, da gre /a drugi Telecom? Ali je res. da sploli nimamo lokalnega optičnega omrežja? In ali dr/i. da bo treba, če ga hočemo dobiti, mesto prekopati Se enkrat? Veliko vprašanj smo si postavili, predvsem na podlagi tistega, kar smo slišali tako na ulici kot pri konkurenci, pa v insiirudjah, kjer si želijo hitrejše in stidobcejSe povezave Velenja tudi navzven, v svet, in ne le lokalno.

Odgovore smo najprej poiskali na MO Velenje, pri županu Srećku Mehu. Nekaj smo jih seveda morali poiskati tudi drugje, predvsem pa na KRS Velenje, ki bo s priliodom T2 dobil konkurenco. kj pa so si jo po besedah župana, ki se veliko giblje med ljudmi, vsi želeli. Tudi zato. ker konkurenca ponavadi povzroči padec cen in ugodnejšo ponudbo, ki jo T2 vsekakor obljublja.

»Nismo ralunali, koliko smo dobili na meter«

Srečk«) Meh je na nekaj nai^ih vprašanj odgovoril ob nak^m obisku pri njem. nekaj pa smo jih nanj naslovili še po pogovoru, saj so se odpirala kar sama. Že od fiian a (izkljt/ćnoj gradbeno podjetjť (íratel v Velenju gradi nmv optično omrežje zo si-rf)f{opasoi'no /'/»vírtw, 4fi veste za Aoj^a. sdj ves čas fwtenjnfe le (iiiiiel?

»Seveda vem. /a podjetje T2. Gre za informacijsko povezavo ponudnika, ki je cenovno ugoden. zato spodbuja konkurenco in prinaša dodatne možnosti /a vse, ki živimo in delamo v Velenju. Nekateri med mtjjimi sodelavci pravijo, da če ne bi bilo Cîra-tela, bi si morali nekoga izmisliti, da hi lahko pridobili konkurenčnega ponudnika na področju informacijske tebnologije, predvsem log is lične povezave. Zato mislim, da je ponudba Gratela /a gradnjo optičnega omrežja v Velenju prišla pravi čas. Zadovoljen sem. da smo tretje ali četrto mesto v Sloveniji, ki smo podpisali pogodbo z njim. Računam, da bomo s tem povečali konkurenčnost, dostiïpnost in kvaliteto vseh uporabnikov informacijske tehnologije. pa naj gre za telefon, internet ali 'i'V. Cire za resnega opera-teija, pri tem pa nas ni zanimalo, kakšen je izvor njihovega kapitala.«

Koiiko bo mesto dobilo s po-godbo, hi ste jo skleniti s podjet-jem Gnrtef? Alislim na slu:.-nmtne pravice, nove pivplasiinv prekopani/l površin? aPo mojem je največ vredno to. da bomo dobili novega ponudnika. Ko smo se odločali, ali da ali ne. nas je vodilo predvsem to. V vseh krajevnih skupnostih, kjer smt> imeli razgovore /. vodstvi in občani, je bila kritika na ponudbo KRS-a izjemno velika. Od nas so zahtevali, da nekaj naredimo. Cire zj pogodbo, s katero smo di> volili prekop vseh občinskih parcel. tudi cesl. V pogodbi smo jasno opredelili način sanacije po položitvi optike. Za služnostne pravice na občinskih parcelah smo dobili milijonov tolarjev ali 75 tisoč evrov. Dali so odlične

©

Mladinska knjiga

TRGOVINA

NATfSNITE VEC ZA MANJ DENARJA - 20%prihranek s črnili HP »DVA V ZAVITKU«!

Mladinska knjiga Velenje, Šaleška cesta 19a

Želimo vam prijetne praznične dni!

bančne garancije in zagotovilo, da bodo odpravili res vso nastalo škodo. Pomembno je. da bodo vsi javni /avodi. ki so v lasti MO Velenje, in tudi vsi ostali povezani z optičnim kablom in ponudnikom T2, vsak pa se bo lahko sam odločil, ali bo njihovo ponudbo sprejel ali ne. Piunembno je, da bodo vsi zavodi in i^ole ptwezani z omrežjem. Mislim, da bo vse brezplačno, tudi priklop.« Kaj pa same instalacije v notranjosti siavb?

»Te^a ne znam povedali, tega tudi ni v pogodbi, ki smo jo sklenili z Gratelom. Ne vem. kakšno poslovno strategii o ima v /ve/i s tem '12. Podčrtati pa bi bilo dobro, da imamo v Velenju že nekaj řmírežij: Telektamovo in KRS-ov<\ sami pa smo tudi že zgradili lokalno optično hrbtenico, ki povezuje poslovne družbe, kol so Premogovnik. Komunalno podjetje HSE, MO Velenje ... S tem smo tudi sami povezali vse naše objekte in kolikor vem, moramo narediti îte povezavo di) Rdeče dvo rane in potem bi bili povezani vsi javni zavodi.« .Víí' zadovoljni s sanacijo po prekopih v mestu?

«Večjih pripomb zaenkrat nimamo. Kolikor vemo, delajo hitro, delajo v skladu z dogovori. Dela za izgradnjo kabelske kanalizacije v posamezni ulici mrmrajo

biti po pogodbi zaključena v roku I^ctnajsl dni, asfaltirano mora biti v roku dni od začetka. Po koncu morajo na novo položiti in podbcionirali vse izkopane in podkopané lamele in robnike pločnika ter obnovili vse med gradnjo poškodovane naprave za odvodnjavanje cesie. V primeru prekopa pločnika nmrajo na novo asfaltirati pločnik v Širini 0,5 m, v kolikor je širina pločnika preko I m. v primeru ožje širine pločnika (do I m) pa v celotni njegovi širini- Zelenice morajo biti po prekopu urejene tako. kot so bile pred njim, nismo pa tudi dovolili sekanja dreves in večjih grmovnic.* Afi v pogiMi z Oratelom pùîe, da iahko njihiïve vode MO Velenje dopolni» če potrebuje še kje dodatne wde za lokalno omreife, ali ho potrebno ponovno prekopa-vanje mesta? Zanima me tudi, za koliko časa je sklenjena pogodba?

»Mislim, da ponovnega prekopavanja ne bo, da torej (îratel gradi omrežje tako, da bod<i možni dc^datni priklopi, f e pa bi prišel nov ponudnik, ki bi želel omrežje, se mora za najem dogo voriii aii z Oratelom ali pa narediti nov prekop. Za kar bi seveda spet potreboval naše soglasje in služnostne pravice. Z Cîratelom smo sklenili pogodbo za 30 let oziroma za (Obdobje, ki je nujno potrebno za vzdrževanje ali obratovanje sekundarnega kabelskega omrežja.«

Na nase dodatno vprašanje so nam v pravni slu?.bi občine odgo voriii se, da v pogodbi ni člena, ki bi določal, da lahkt) i>bčina brezplačno v novozgrajenem optičnem

Analize stanja v MO Velenje ni!

Zanimalo nas je tudi, ali je MG Velenje pripravila analizo obstoječega stanja na področju g rad rije odprtih širokopasovnih omre/Jj v skladu z navodili Ministrstva /a gt^sp^^darsivo, Direkli>rata za elektronske komunikacije, ki je ta pripravil srednjeročno razvojno obdobje od 2CH^7 do 202!^. Analiza naj bi bila namreč osnova/a pospešitev izgradnje ^irokopasovnilt mrež in možnosti črpatija državnih in evropskih sredstev manj dostopna in redko poseljena področja, kot je recimo Ple§ivec, Graška Gora. Pa^ki Kozjak, kjer komercialni ponudniki zaradi razpršene poselitve nimajo interesa izgradnje vodov in optike. bre/-žične povezave pa so skorajda nemogoče Ziinidi konfiguracije terena. Občinam, ki so analizo pripravile, naj bi bila finančna pomoč dostopna tudi za povezovatije / uaciiv nalnimi hrbteničnimi omrežji, kar je po besedah naših virov na> veC^'a rak rana Velenja. Rok za Izdelavo analize obstoječega slanja je bil 15. marec 2007. saj se K)do sedaj že začeli razpisi za razdelitev sredstev. informacije, da v Velenju analize stanja niso pripravlh, so držale. Res je niso. kar so nam potrdili v pravni službi občine.

Dejstvo pa je se eno. Gratel gradi za T2 sekundarno optično omrežje. Tako vsaj - preverjeno - pi^e v pogodbi. Kje pa imajo primarnega, se očitno upravičeno sprašujejo tudi pri konkurentih,

^^OVA OTROŠKA TRGOVTNA WE^ÎI^EW VELENJU

Zaposlimo poslovodjo in prodajalk» /ž. Od kandidatk pričakujemo komunikativnost i(i ustreme delovne izkušnje. Nudimo stimulativno plačilo. Otvoritev konec maja.

Prijave v roku 8 dni pošljite ne: 3L d.0,0,6olnik Î70.4204 Golnik ali pokličite na GSM: 051/ 342 059.

omrežju vzp<?stavi svoje lokalno omrežje, (tralel pa seje s pojiodbo /avczal, da bo brezplačno priključil vse objekte, ki so v lasii. solasli ali upravijanju Mesiiie občitie Velenje (Sole, vrtci, í)bčín5;ke in upravne zgradbe, kullurne ustanove ...), in lo vključno z vzidavo ali moniažo kabelskih tmiaric in izvedbo hišniii inscalacij-

KRS naj bî za služnostne pravíce plaieval ve<

>»Omrežic KRS je že danes opilćno omrc/je. lehnolo^ija v omrežju je HTC • hibridno opUcno -koaksialno. Preko omrežja so povezana vsa naselja, večjj stanovanjski objekti v Šaleški dolini, vkljucn<i /. nekalerini: primesinlmi krajevnimi skupnostmi. kolje Paka, Šeniilj, delno Vinska Gora. Kavče-Podkraj. Podgorje. Uporabnikom nudimo kabelsko televizija, široko pasovni dostop do inicrneta in digitalno telefonijo. Glede dostopa do inicrncia preko širokopasovne povezave smo bili eni prvih v Sloveniji. saj smo že leia 1999 zaceli tovrstno ponudbo ponujali v Velenju. Nova storitev pa je digitalna telefonija, to ponujamo od letošnjega marca,« nam jc povedal direktor KRS d. d.. Velenje Slavko Kořenic. Dodal je, da se konkurence ne bojijo in da z njo kt>rektno sodelujejo.

i/vedeli smo tudi. da imajo se veliko načrtov, v kar jih bo delno zagotovo prisilila tudi konkurenca. Pravijo pa tudi. da so za služnostne pravice občini na parcelo plačevali oú 100 do 150 tisoč

tolarjev, kar je med 400 in dobrih 600 evrov. Izračun sicer ni narejen na meter, a na KRS so prepričani. da so občini plačevali več kot sedaj Graiel.

Ob ze zgrajenem optičnem omrežju na KRS načrtujejo izgradnjo še nekaj optičnih otokov. A ob tem nam Korcnic pove: f/ji] i)ddaljenih krajev, kot so Ple-iivec. Ixjpatnik in Paâki Kozjak, ne bomo povezali s sodobno leh-nologljo iz '/.C omenjenih razlogih. Zal v MO Velenje nimamo izdelane analize o možnostih izgradnje širokopasovnih povezav tudi s pomočjo financiranja občinskih in evr<ipskih sredslev, ker po naših podatkih t^bčina ni pripravila analize obstoječega stanja. To pa je bil predpogoj za kandidaturo za sredstva iz Evrope.«

Velenje ima dobro ra/vejano omrežje več ponudnikov, strokovnjaki pa so mi povedali, da je največja rak rana povezava občine Velenje navzven. Na tem področju smo namreč omejeni z obstoječo tehnologijo, ki jo pr-veiislventi ponuja leleconi s sv(v jimi partnerji SlOI. in T2 ali pa FJektro distribucija, ki Ima določene kapacitete, ki jih uporabljajo tudi KRS. HSK in Premogovnik. Žal so te kapacitete omejene. Res smo v Velenju že zjira-dili lokalno hrbtenično optično omrežje, manjka pa povc/ava Velenja z oiedmrežjem. torej navzven, v svet, če hočete In tudi za to bi lahko, če bi imeli pripravljeno analizo stanja, kandidirali na razpisih države in Evrope. .

■ Bojana Špeget

Prepoceni prodana služnostna pravica?

Zupan Srečko Meh nam je povedal, da v upravi niso delali primerjave z drugimi mesti, kjer Gralel gradi optično omrežje, in tem, koliko so na račun služnostne pravice dobili v njih in koliko v Velenju. »Gre za okoli 70 do SO kilonietnw novega optičnega omrežja, koliko smo dobili na meter, nismo računali.« nam je povedal županu. Smo pa mi. Na meter občinske zemlje so dobili okoli I evro na meter izkopa občinske zemlje. Ljubljana naj bi (kot je znano po zapletih, ustavitvi gradnje in sklenitvi aneksa k prvotni pogodbi v vrednosti 500.000 ElIR) za meter izkopa iztržila 2,2 do -1.2 evra odškodnitic. kranjska občina pa še enkrat več, kar 5,7 do 6,1 evra na meter i/J(opa. Zasledila sem tudi podatek, da naj bi jim Nova Cîorica. ki je manjka od Velenja, Gratelu zaračunala 166 tisoč evrov za služju>stne pravice, enak znesek pa tiaj bi zaračunali tudi Telecomu. saj se tam zna zgoditi, da b(^sta Optiko gradila oba. Zanimivo je. da Gratel po vseh občinah, kjer gradi optično omrežje (tudi v Kopru. Murski Soboti, Novem mestu. začeli pa naj bi tudi v Mariboru), uporablja islo tehnologijo gradnje. Povsod izkopljejo 13 centimeirov Širok in Al) centimetrov globok jarek, v katerega položijo optične kable. Zato lako velike razlike v cenah niso čisto razumljive. Gre le za to, kdo se jc znal bolje prodati in izpogajatl višjo odškodnino?

MtrtjaUHTENEKER »^i.

TbpoIJíct2l3.3Í255«íaflj,ltleffla:C3/S91 Î620,&x;03/8911621 ^ CSM: 031/ 648 041/6^8 VA. 64S e^l: litvteoeker.ISMdMliM

vtilmlu vzdrzBvtlna Ma nt stmvatijskih In drufih otilekllh SSsnJa 9 paro, peskanift fasail in druga Mi v mé 2 zunanjos^o zgradb

ttrojsM ittianja kovin • paskânja in bniianje

kronsko vrtani« batena frobosfikarska in »taklartka dala dajanja gradbenih atrojav io _ opnma v najam

I

CestttamoWâraaailtedBlal

-m . ^ ^

J

««HjiS

Trenutno so že v ligi prvakov

Miro Požun kar za 16 golov boljši od Ivana Vajdla - V naslednjem krogu Gorenje v Trebnjem

Velenjski rnkomtjiasi $o ime-nilno /»ćeli irelji del iclosnjega prvcnsiva. V prvi lekmi koiiinicc so v derbiju vis()b> (s petnajstimi goli ra/like) premagali moštvo PreveiUa. /mafa Gorenja je bila pričakovana, vendar pa so najbr/ le redki pričakovali, da ho lako visoka. Cîostje sojini na /acclku uspcsno kljubovali, sredi prvega dela ijire so cq[o povedli S 13 : 12. Nato so dotuači zaigrali ircliieje v ohrynibi in si do odmora preig-raji že sliri gole prediiosii.

Zanimivo, v uvodnih minutah sla bila v velenjski vrsii strelsko ra/-poIo/ena predvsem oba Branka • Bcdckovič in lamt^e. V 8. minuti so domaći povedli s 7 : 4. Prvj je dosegel št ni gole. drugi dva. enega pa jc dodal kapetan Sović.

Prve tri minule nadaljevanja bile v znamenju gostov, saj so dcv maće vodstvo Iz polčasa zmanjšali na samo dva gola razlike. Ob zeln dobrih obrambah mladega vrataija Matevža Skoka so nato Velenjčani s hilrimi protinapadi in / (epimi akcijami znova /accli većali přednosu ki je na koncu dosegla petnajsi golov razlike.

V prvem polčasu je bil v vratih Gorenja Danec Morlcn Sejcr ki je zbral iri obrambe, /a Preveril pa jc začel kol vraiar (iašpcr Jelen. ki pa v desetih minu lah igre

Drugi pofčasje minil v visokem ritmu

ni zadr/.al nobene /oge, /al o gaje trener Ivan Vajdi zamenjal z Ro-bijem l.ainsck<ini. S 14 obrambami, od lega je ubranil tudi iri 7-mctrovke, jc preprećiHe hujši příraz svojega moSiva. V primorskem derbiju so rokometasi Cioid Cluba v Kopru premagali Cinios. Te nekoliko nepričakovane zmage so bili veseli ludi velenjski rokometasi. saj so se (končno) povzpeli na drugo mesto, kije tudi njihov letošnji cilj, saj zag^v tavlja igranje v ligi prvakov. Cifv tovo pa na liho upajo, da bo spo drsnilo ludi Celjanom.

Miro Požun, trener Goreiya: A'enj, da je Prevent zelo trdoživa ekipa, kar je ptnrdll v prvem polčasu, pa tudi del drugega. Nalo smo jim le ušli. /manjkalo jim jc moči, saj imamo mi daljšo klop.

V prvem polčasu je bila nasa igra v obrambi dokaj media, v drugem pa je obramba na ćelu /. našim mladim vralarjem Malev-zem Skokom, ki je bil junak lega dela tekme, delovala, koi jc ircba. Na koncu je bih) videli, da je bila Ickma zelo lahka, pa ni bilo lako. Je pa nedelja malce čuden dai; /a rokomel, ampak seje izšlo.

V naslednjem krogu bomo gostovali v Trebnjem. To bo za nas spel zcjo pomemben dvoboj. Ce hočemo uresničili žeieni cilj, moramo zjiiagati.

V lem krogu je Gold Club uspel prcsenciiii Cimos v njihovi dvorani in s i.em še bolj zapletel položaj na vrhu lestvice. Bty do kr)nca bo še zelo ird.«

Ivan Vajdl, trener Prevenla: *Će-siitam Ciorenju za imeuiino

zmago, Nismo pa pričakovali da bo tako visoka. Zal moji fantje danes ms<i pravi, kar so domači s pridom koristili. V obrambi ni bilo prave agresivnosti in naspnv tnik je z lahkoto prihajal do strelov. 'Judi naša igra v napadu, pa čeprav smo se vneto pripravljah na {îbrambo 6-0, ni stekla, kot smo želeli.

Pomwila se je igra iz rednega dela, ko smo bili kar precej časa skorajda enakovredni Gorenju, Tudi na lej lekmi smo se na začetku drugega polčasa približali na samo dva gola razlike, potem pa smo prehitro napadli nekaj napak, preveč hiteli s streli in Gorenje je napolnilo našo mrežo.«

■ vos

Rudarji igrajo kot prerojeni

Velenjski nogometni prvoligaš nanizal tri zmage po vrsti - Vodilna na lestvici nasul skupaj kar devet golov v mrežo

Brane Oblak je pre porodil m o štvo Rudari«. V dveh lekjnah. ki jih je doslej vodil, so obakrai zmagali, pa čeprav sta bila njihova nasprotnika drugo in prvo moštvo na lestvici. Najprej je pred njihovimi naleti v sredo prejšnji teden na svojem igrišču proli njim z I : 3 klonil Livar, v sobotnem 22. krogu pa so do lega dne vodilno Bonifiko premagali kar s 6 : 0. To je bil že četni zaporedni pt>raz K<»prčanov, zalo jih je tudi poiisnil na drugo mesto. V vodstvu je sedaj Livar, kije v Šenčurju premagal Tinex z 2 : L Krško je kljub porazu / O : I v gtv slch z /agoriem še naprej tretje, /animivti, peiiTriglav jei/gubil v Kranju z Aluminijem z 1 : 2. Ki-dričani so kljub lemu ostali na zadnjem mestu. Nogometaši Rudarja so se z letoši\io zmago povzpeli na 6. mesto. Tnak izid koi v Velenju je bil v Murski So boli, saj so domači prav tako slavili s 6 : O in se s tem povzpeli na pre d predzadnje mesto, Dravinjo pa polisoili na predzadnje.

Sobotna Rudarjeva zmaga jc bila i<i tretja po vrsti. Niz zmag je začel prejšnji irener Frvin Polov-šak, saj je Krško 19. krogu v Velenju klonila kar z I : 4. Ta njegova zmaga pa je prišla preptuno, saj

seje klubsko vodstvo že pred njo dogovorilo /a zamenjavo na trenerski klopi Kakor koli že, očitno se je lako imenovana šok terapija na Rudarjevi trenerski klopi bogaio obrestovala. Očimu jih nekdanji vrhunski nogometaš zna motivirali. Med drugim je vpeljal ludi drugačen način treninga. Prejšnji teden so bili dva dni (v četrtek in petek pr<îsti), trenirali pa so na dan teknie v siv

boto dopoldne,

Dragan Ljubanič, strelec dveh zadetkov pruti Bonifiki: »Zelo vesel sem, da smo končno pokazali 10, kar znamo. Pred prihodom novega ircnerja sem bolj malo igral. Vesel sem, da se je na tej lekmi tudi meni odprlo, da bom lahko v nadaljevanju prvenstva igral bolj sproščeno. Z zadnjimi tekmami smo potrdili da nismo moštvo za rep lestvice. Seveda pa moramo (udi v nadaljevanju igrali čim bojje. torej lako. kot znamo.

V naslednjem krogu btimo gostovali pri Dravinji. ki bo proti nam gotovo zelo motivirana, saj ji

gori pod nogami. To bo zelo ležJLH tekma, toda upam na nadaljevanje naše dobre igre.«

Brane Oblak pa je pri occni zadnjih dveh Rudarjevih nasiopov bolj skn}meii glede njegovega deleža: »Tu se ni spremenilo nič drugega kot razmišljanje igralccv. Pri vsaki spremembi je vedno tako, da se zg<idi nekaj dobrega ali slabega. V lem trenutku se pri nas dogaja dobro, saj vse leče, kol si vsakdo lahko samo želi, Imamo tudi precej sreče, kar pa je sestavni del nogometne igre, Očitno so se moštva z mojim prihodom nekoliko ustrašila Rudarja. obenem pa si upajj) tudi več napadali, saj so proti nam vse bolj motivirana.«

■ vos

s tekme proti Livarju: v aficiji z /eve Dragan Ljubanič in Joviša Kraijevič (v rumenOi dresih)

Boljši od Krke, slabši od Heliosa

Sinoči derbi z Alposom Šentjuijem - V soboto gostovanje pri Unionu Olimpiji Ljubljani, v sredo v Šoštanju Geoplin Slovan

Košarkarji Sošianjske lilektre Lsoiccha so na gostovanju v Novem mestu, v dvorani Leona ŠLuklja prvič zmagali, Krko so ugnali zelo pmpričljivo - z 90 : (>K. Šošianjčani st) vt^dili od prve dt) zadnje minule, tako daje bil zmagovalec hitro odločen, žc v prvi četrtini, ki so jo .Šííštanjčani dobili s 26 : 12. Tmner Bojan Lazič je na tej lekmi lahko dal priložnost vsem igralcem, kar devei pa se jih je vpisalo med strelce.

Vse, kar jim je uspevalo v Novem mestu, jim ni v Domžalah, kjer so prikazali eno slabših iger v letošnji scznni. Naleteli pa so na izjemno motivirane domačine, ki so bili odločeni da maščujejo poraz v Šoštanju v prvem krogu lige za prvaka, Helios je vodil od prve do /jdnje minule. Sošlanjčani pa so prvi koš na srečanju dosegli šele v develi minuti, to pa sta bili tudi edini njihovi točki v prvi četrtini. Domači so v nadaljevanju prednost le še višali, laki) da je ta nekaj minul pred koncem narasla celo na 35 točk (80 : 45). ob koncu pa slavili z 80 : 49. Dom-žalčani so bil: boljši v vseh elementih igre, edini ki je pri Elekiri

Tako so igrali

MIK 1. liga moški; skupina za prvaka^r

1. krog

Izidi. Trimo Trebnje - Celje Pivovarna

Laško 26:37. ûnios Kopsr • Gold Club

32:36(19:14)

Gorenje : Prevent 41:26

(21;17)

Gorenje Skok(13obramb),Seier(4 obrambd}: Tamse 6. J. Dobelsek 7 (2). Kavas 2, Bedekovic 5, Oltir 3, Vukovič 3.SovîÊ2.Sirk 1 (ll.Bf^Bvič 2. Mlakar I.RBžnicek 7.LDobelšak2, Prevent Lainsćek (14 obramb), JBlen; Riu^ka 2. Mujanovič 1. Plelej 2. Duf movič 1 (1). HarTTnan4. Dumančič4. špegal, Nikolič4 (3), Štusaj 2, Korošec. Gams 5, Šimicl,

Sedemmetrovke Gorenje: (6.3). Pre vent (5:4).

Iddjučitve. Gorenje 8 minut Prevent 10

miniit

ŽRK Velenje-ZRKVKeskin Novo mesto 26:26(12:15)

ŽRKVelenie:Lakič,Belcl.Vd|dl 1, Music 5. Rduković 8. Stevanovic 7. JukiĆ

1. Rodič 3. Fatkić 1. Guberinić. ŠabiĆ, Os* tojić, Jesenićnik, Štorman; trener. Bojan Pozun.

Liga UPC Telemach, Liga za prvaka

7, kTog

Krka Novo mesto • Elektro Esote<h 68:90

Eiektre Esotedi: Doboviàiik 2. Mra\^jak 2 (D-2), Hostnikar. Ruo^aj 1413-3). Kune 12(3-5>.NedBliković 13(34).Jeršin 18 (6-3). Vídwic n, Goršek. Cmer 6 (34). Ijćanovskv, Mihalić 1212-2)

8. krog

Helios Domžale • Elektro lsofe<h 80:49

Elektra Esotech: Oobovićnik. Rućigaj 1 (1'2).Kunc ia(44},W5deljković4. Jerlin 4. VidoviČ 3, Gûrsek4, Čnier 8, LJčdrlovskY6|2-2).M[hólič9(M)

2. SNL - 21. krog

Usotcchu dosegel dvomestno številko pri točkah, pa je bil Ales Kunc z desetimi točkami.

•O tem, da je zma^a Domžalća-nov zaslužena, ni dvoma. Bili so boljci. Kljub temu nam ostane spomin na veliko presenečenje, ki smo ga v 1. krogu lige UPC Tele-macli za prvaka pripravili v Šo-šlanju. Nimamo velikega proračuna, imamo pa veliko srce. b<ir-benosti in p<5 žrtvoval no st i naru ne manjka. Ilelios je tokrai igral izjemno mocno, agresivno, ki) pa smo mi skusaii prisli)pili na lak načiu, smo bili za to takoj sankcionirani. Kljab vscmu. kapo dol Domžale a nom, v nadaljevanju prvenstva jim želim veliko sreče. nii pa bomo íe naprej igrali z nasmehom na ustnicah. Volje do igranja nam tekmeci niso in tudi ne bodo vzeli.« je po tekmi povedal Lazič.

Ali je hud poraz proli lieliosu vendarle pusiil kakšne posledice pri igralcih lUektre i-sotccha, je bilo vidno sinoči, ko je v Šoštanju gostoval Alpos Šentjur.

V soboto čaka Illekiro gc^štovanje pri Unionu Olimpiji, že v sredo pa bo I-lektra v Šoštanju gostila drugo ljubljansko moštvo -Geoplina Slovana. Na Kodelje-vem jc slavila I lekira, tako da bodo Ljubljančaniv Sosianj zagotovo prišli izjemno motivirani, Šoslanjčane pa bo tako čakalo izje m n< i te/ko delo, če želijo potrditi ljubljansko zmago. Vsekakor se obeta zanimivo srečanje, ki bo v športni dvorani pri bivši OŠ Bibc Roecka v sredo ob 20. uri.

■ Tjaša Rehar

Livar-Rudar1:3(0:0)

Rudar. Krpac. Jdhič (od 83. Tritko^^ć). Jeseničnf^ Hankić. Mijatović, Kraljevič. Miihatemović, Mujakovič, Omladič, Softić od 90. Hojnik). Ljubanič {od 66. Ibiahimović). Trener: Brane Oblak. S(r6lci:0.1Dmladjc(60). 1:1-PBrfnB{72),1:2-Jahid(76J.1:3-Mu-jaković (84).

2. SNL - 22. krog

Rudar* Bonifiko 6 :0 (3 :0)

Rudar KipaČ.Trifković {Dd76.Hoiník),J& seničník. Harkić, Mijatović, Muharemović, Soflić. iVIjjaković, Gtbič, Ijubanić (od 74. Ibtdhinvvič). Tr&nef: Brane Oblak. Streld 1:0je$enićnik(17,l1m).2:0 -Trifković{411,3:0- DCTisGrbićl43J. 4:0 - Liubanić (63}. 5:0 - Ljubanić (67). 6:0-lbr3htmovic(81|. Vrstni red po 22. krogu: Livar 39,2. Bonifîka 38.3. Krško 34,4. Zagorje 32. 5. Triglav GorenjskeSI, 6. Rudar 29,7. Mura 05.8. Tinex Š^ićur 26.9. Oravinja Duol25.10. Aluminij 24

v

Štajerska nogometna liga

20. krcg

Izidi HoiermoLIS Orinok GlC Rogača 3 : 1. Gersčja vas Unuksped Šentilj Jaren-ina 2:0. Zreče • Get Power Šampion 3. 0. Tehnotim Pesnica - ûplotnica 1 * 4. Mons Claudius • Jurovski Dol 2:0. Šmartno 1928-Peca5:2 (2:1) Igrali so: Pusovnik, Veier, Volk, Ribić, Kolene, KuglerlKoŠica), Vasic. Jelen R. ( šunko}. Podbražnik, Andric { P lesnik Podgoršek SUeld: Jelen Rok, Podbrežnik. RibiČ. Podgoršek, Vasic Sostonj - Bistn<Q 2:0 Šošt^i: Forštner, Stojskûvfè, Geç^ié, Bovha. Koca. BulajiČ. Red^ič. Stanković (od 63. Kondić), Kurnik {od 84. Barčić). Spasojevič. A Jahić (od 88. Mahmutovič) Strica: Bulajič (16). Siankovič (39) Vrslri(Bd;l.Šniartno 1928 42,2. Zreče 38.

3. Rogašb.33.4 Šentilj • Jaraiina 33. S. Gereqa vas 31,6, Omu« 28,7. GP šampion 27,8. Bistrica 23,9. Paca 23.10, Šoštanj 23.11.JurovsfeDol22.12MCl3utiius21, 13.0ptoUitC8l9.14.TPôsnica13

21. krog: šn^artno • Šoštanj (petek, 27. aprila, abHOO).

SPORT IN REKREACIJA

Po sedmih letih spet med najboljšimi

Rokometašice Velenja so se vrnile v prvo ligo - V celem prvenstvu so oddale le dve točki

v velenjski Rdeči je bila v nedeljo veselo /M nekaj ur pred kuncem moške lekme med Gore-újem in Preventmn. Vesciilisose ljubilcijj ženskega roko mel a, saj so se Velenjcanke uvrslile v 1. žensko rokometnEJ ligo.

v zadnji lekmi so gostile igralke novomeškega Vitaskina. Napredovanje v dru/ho najboljsili roko-

meiasic so si /agoioviie /e pred zadnjim prvensivcnim kr<^gom, zato 10 popoldne niso biiie najbolj motivirane. Goslje so bile večji dd lekmc boljše. V prvem pnićasuso imele že prednost se-siih golov, do konca tekme pa st> jih domače igralke le ujele in na koncu sta sc ekipi razsii z neodločenim i/idom 26 ; 26. Skupaj 7.

Velenjčankaml seje v prvo ligo vrnila ludi Buija i/ Škofij.

Trener Bojan Po/:un: »Vesel sem, da smo se po dolini sedmih Iclih spel vrnili v prvo ligo. ť^eprav /adnja tekma ni več odločala o našem napredovanju med najboljše slovenske rokometne ekipe, mi je vseeno nekoliko /aL da se od I. B lige nismo poslovili z zmago. To je bila naša šele druga izgubijcna loćka, prvo smo pustili v Škofijah. Vsekakor pa si igralke /iisiu/jjo čestitke /.a resnično izredno igro v letošnjem prvcnsivu-tf

Opozoril pa je tudi na težave, ki

jili čakajo: »Številčno imamo zelo majhno upravo. Predsednik ureja skoraj vse sam, za uspešno igranje v prvi ligi pa nam primanjkuje najmanj odstotkov sredstev sedanjega proračuna, Imamo kar nekaj majhnih pokroviteljev, za njihov dosedanjo podporo klubu smo jim seveda zelo hvale/ni. /al pa nimamo kakega vehkega pcv kroviielja, kot jc \o primer v drugih klubih, kar se vidi tudi po našem imenu. Smo samo /RK Velenje. Upam. da bomo sedaj bolj privlačni za pokrovitelje.*

■ vos

Velenjčani v pikadu na evropsko prvenstvo

Minuli konec tedna je bilo v Rdeči dvorani v Velenju 5. državno prvenstvo v eiektmiiskeni pikadu za moške in ženske ekipno 1er za posameznike za izbor v reprezentanco Slovenije. Izvedel ga je domači pikado klub "PK STRELA", pokrovitelj pa je bila Mestna občina Velenje.

Člani velenjskega kluba (na sliki) so znova navdušili, saj so osvojili naslov državnih prvakov ekipno v ligi 501 ter se tako uvr-stih na letošnje evropsko prvenstvo v Pragi od 2. do 9. junija.Ta

odličen rezultat je doptUnila še druga ekipa, ki je bila v ligi 50IMC) druga. Zanjo so tekmo vali: v postavi: Sašo Kopše, Jože Seitl, Ševo Smajlovič in Avgust Medved in se prav tako uvrstila na prvenstvo v Pragi kot branilci lanskega naslova evropskih prvakov iz Umaga-Cro.

Stojijo z /eve: )oz^ Satfer, franci H^drtakf P^ierDoi-šakf Av^ifsf Afeđvetf; cepijo: Erv/n Pokiaćf OuŠatt GoKĆ-nik, Boris Rîtitar.

»Ko mi gre nekaj narobe, mi gre vse«

Slovenski alpski smučarki Ani Drev iz Šmartnega ob Paki je minula sezona pobrala veliko energije

Tatjana Podgoršek

S fis tekmami ter zaključkom na Voglu se je pred nedavnim končala smučarska sezona 2006/07 tudi za alpsko smučarko - članico slovenske A reprezentance Ano D rev iz Š man nega ob Paki. .Spominjala seje bo kot sezone, s katero ni bila preveč zadovoljna. »Pobrala« ji je veliko energije, včasih ji je načela tudi živce.

»Začela sem dobro, ludi smučala sem tako. nekako po novem lelu mi je slo malo navzdol, po svetovnem prvenstvu v Aareju pa kar precej navzdtil. 7. zadnjim delom sezone nisem zadovoljna.« je

povedala Ana in nadaljevala: Cilede na to, da sem startala kol enaindvajseta v veleslalomu, sem načrtovala uvrstitev med prvih petnajst. Na uvodni tekmi sem v tej skupini že nastopila, a žal nisem tu tudi ostala. 30 mesio ob koncu gotovo ni v skladu z m(v jimi pričakovanji- Bila je sezona z malo kri/^. vendar upam, da bom stvari popravila že v tej. ki je pred mano."

RazJogov za slabše rezultate je po Aninih besedah, več. »Ko mi gre nekaj narobe, mi gre vse. Zaradi odstopov sem nekoliko izgubila samozavest in ... Imela sem tudi nekaj manjših zdravstvenih težav s hrbtom, a ni bilo nič hujšega. Zaradi lega bom laliko povsem normalntî začela priprave na novo sezono.«

O njej za zdaj ne razmišlja, tudi okvirnih ciljev si še ni zastavila, kajti vse bo odvisno od novega direktorja. Kd(î bo, naj bi bilo znano že ta teden. Pred prvimi treningi za novo sezono, po pred

videvanjih sredi prihi)dnjega meseca. naj bi se z i\iim dogovorili o ciljih in tudi. kako naj bi jih dosegli, Zanesljivo si želi napredka, malo več konstantnosti. Ce se ji bo nekaj stvari združilo v pozitivno smer. bo sezona dobra. Za zdaj ostaja njena prednostna disciplina veleslalom, čeprav ji tudi slalom ob koncu minule sezone ni šel slabo. Ana je prepričana, da Cc bi ji »šel« veleslalom bolje, bi lažje nastopila tudi v drugih smučarskih disciplinah.

O lem, da bi zaradi slabših rezultatov od pričakovanih prenehala športno pol, kar so ugibali nekateri, ne razmišlja. *Bilo bi nesmiselno. čc bi po eni taki sezoni vrgla puško v koruzo. Se ne vdam kar tako. v smučanji sem prilezla že kar daleč, za to namenila veliko truda. Nisem edina, ki se jih je zgodilo kaj takega. Tudi toliko stara nisem» da ne bi mogla d(v seči še kakšnih odmevnejšlh uvrstitev. Pri 21 letih so pred mano novi izzJvi in mislim, da sem se

4na Drev, Čianica Smučarskega kluba Velenje: ' Nisem dosegfa pričakovanih rezultatov, Čeprav sem včasih trenirala se več kot takrat, kadar mi je slo bolje,"

nanje sposobna odzvati. Ko pa ne bo več tako, bo prišel čas za kaj drugega.«

g:

NA KRATKO

Velenjski strelci spet dobri

v Tr/inu jebilo držswiopivensivo invalidov z zračno puško in pišmlo.

Najbolje sta sctxIrozaJa Don>ieja Kims( pri /cnskah s puško, dosegla jc 360 krogíw. ter Viklor Hrasi pri moških s puško, dosegel je .Ul kitigov. Obň sta osvojila naslov dr/avncga prvaka, njuna rezultata pa sc upoštevata tudi v mednarodni kaiegc^riji. S puško so se dohnj so se txlre/aii tudi: Mirko .lujiačkt> .>60 kiv)gov(6. mesto), Kranj<i ^učko .^57 krogov (9. mesto) in l esnika Bojan .Ml krogov (4. mesto) in Ralaol Rednak v metl-nar^Klni z rezuliaiom .^57 krogov (2. mesio). V nacionalni kategoriji je Mirko Junačko s pižlolo doswgcl 520 ka>gov (8. mcs(o)

Judoîstke uspesne tia DP

Na Ravnah na KtJriWkemjcbjladrŽavno prvenstvo za starejše dečke in dckiicc. Tekmovanja seje udck/ilo ludi pcî deklet iz Judo kluba Velenje, v konkurenci 160 nastopajočih i/ vseh slovenskiIi judo klubi^v so dekleta v Velenje piineslc iri medalje,

v svçîjih kategorijah so tretja mesta osvojile: ^iva Vlahovič, Urška Kok in Ana SuSteršič. V boj za medalje sta sc uvrstili tudi Lea Pogačnik in Špela Strnad, ki ym sta na koncu oswjîli i. mesu».

Dekleta so z uvrstitvami potniile dt»brc re/ullate iz preišnjih tumiricv in dobro delo v klubu.

Jutri Šmartno - Šoštanj

ludi po 20. prvenstvenem krogu so nogometaši Šinarina 1928 prepričljivo v vodstvu. Doslej so si priigrali žc 42 U)Ck. Ciostili so Pecti in tamkajšroi ljubitelji nogotneta so uživali v zanimivi nog<jineuii predstavi, saj so videli kar sedem zadetkov. Ker pa so zmagali tudi Ziečani. je razlika mod îtiimi in Šmarmim <«iaJa šUri icjčke. Sostai^ičani so hili gos-tite^'i Bi&trlcc in slavili z 2 :0.

RcçaJka, nekaj časa kandidat 7á prvo mesto, je doživela nov poraz. V Ormožu jc izgubila z 1:3. Sedaj nn četrtem mestu za Šniar tni ta zaostaja kar za devet tc^čk. /aradi boljSc razlike v zadetkih je pred njo tudi Šentilj Jarenina.

ŠoKianjčani so s prvo spomladansko zjîiago /a mesto zboljsali položaj na lestvici- 5>cdaJ so deseti. Pav toliko tcíčk, a boljšo razliko v golih, pa imata deveta Peca in osma Bistrica.

Prva tekma 21. kroga bo/e jutri (v petek) vSmartncm. kjer bo domače vodilno moštvo gostilo Šoštanj. Šmajčani ,si goiovi) ne b(xlo privoáčili taks)iegfl spodrsljaja kol v 8. krogu. Tedaj so prišli v Šíístanj pre samozavestni. domov pa odšli s porazom /.2:X Seveda j« bo ludi juiri v Šoštaruu okrogla. Začetek tega sosedskega derbya bo ob 17. uri.

Vabilo V planine

Nnedelja. 6.maja; H. trim pohcKl SaI.FK- PAŠKI KO/JAK ( PD Velenje): Stari bo od 7..50 h il<» 9.Mi li pred ga.siiskim domom v íwlcka Na vrhu sc bodo odvijale di tižabne igre /a staro in mlado. PRJDKLIŽ!riT' Siv NAM!

Ana, nogometaši

Pred nedavnim so se sešli na prvem občnem /.boru člani Kluba športnih navdušencev iz Šmartnega ob Paki. Šteje blizu 100 članov. Predsednik kluba Marjan Knez je povedal, da so se na ustanovnem sestanku predhodnika kluba - I-an kluba Ane Drev - zbrali že novembra pred tremi leti. »»Nasa domačinka, uspešna alpska smučarka Ana Drev, je klicala k temu. da ji v znak podpore in spoštovanja do njenih rezultatov ter ob zaupanju v ^e (idmevnejse stojimo ob strani. Posamezniki smo žc pred tem izpeljali nekaj akcij, vendar smo želeii večjo prepoznavnost in boljšo organizira« nost. / enotnimi oblačili (kapo. salom in bundami) smo doslej poželi veliko pohval doma in v tujini. Lahko trdim, da smo med smučarskimi navduscnci žc zelo prepoznavni. Smo nova blagovna /namka tukajšnjega okolja. Slovenijo in svoj kraj predstavljamo kot športno in navijaško zrelo družbo. Delali smo torej dobro.«

Seveda so najbolj zavzelo spremljali nastope mlade smučarke. V minuli sezoni so člani kluba bodrili Ano na kar petih voies la lomskih tekmah za svetovni pokal. Najuspešnejša med »od-pravamii" je bila tista na (ekiiio za olimpijsko lovtîriko v lorinu. Ob zaključku lanske sezone so izdelali zbornik in sklenili uspešno sezono s srečanjem. Ker pa se koledarsko leto ni končalo s smučarsko sezono, so lani jeseni začeli nove akcije, si določili ntwe cilje. Ogledi tekem so jim prinesli obiio novih doživetij in prijateljstev.

Ani bodo zvesto stali ob strani tudi v novi sezoni vendar, je dejal Marjan Knez. nameravajo letos bolj z.avzcto uresničili še druge na

loge, zapisane v ustanovitvenem aktu kluba: podpora tudi drugim domačim športnikom, spremljanje njihovih rezuhatov, organizacija ogleda njihovih tekem, obveščanjem sokrajanov o športnem življenju v kraju, o sodelt^vanju s po dobnimi društvi. I.eios načrtujejo večjo podporo s tribun domačim nogometašem, ko naj hi svojo vlogo ponovno odigrali Smarški

Marjan Knez, predsednik Hiuba športnih navdušencev Šmartno ob Paki

Martini. Poleg omerucnega so v letošnji delovni program zapisali še športno-družabno srečanje. í)za-veščanje mladih in starih o fair-playu. izdelali naj bi predlog in ga finančno ovrednotili glede ogleda smučarskih tekem. Prav tako Želijo organizirati oglede večjih športnih prireditev v SUjveniji. Ker imajo v okolju nekaj šponniiiov. ki si zaslužijo večjo pozornost, bodo ob koncu leta oi^anizirali izbor in podelitev naziva perspektivnega športnika občine.

■ tp

Nedeljsko »francosko popoldne« na gradu

Zastopnik za prestižno francosko znamko počitniških vozil »Rapido«, TB, d. o. o., iz Vrbja

w

pri Žalcu se je odločil za nekoliko drugačno predstavitev svojega prodajnega programa

Velenje • Ob okusnih dobro i ali priznanega francoskega kuhaija Cîeorgeqa Ve-t;chambesd in radoi^Jvi Iran-aiski jrlasbi sa obiskovalci preživeli v grajskem ()kt)jju prijetno urico ali dve. Razstavljena počitniška vo/ila so si laliko ogledali in Kako začulill francosko clcganco, udobje in povbpolno opremo. Ciotovo je bila v času pred dopusti za marsikoga predstavitev še posebej d<ibroUo§la-

Seveda, nakup si bodo labko privoščili le nekateri, saj so počitniška vozila pravi potujoči hoteli.

[RTTnfKť^

KEMIČNO ČIŠČENJE Polak Marijana, 8.p. Koroška cesta 44 3320 Velenje T6L:5 875 000

Delovni čas: pon. 6et8,h*17.h pet.8.'15.h sob. zaprto

Kakovostno mUnie vseb vrst OB1AČIL.OOEJ. MERINO POSTEUNINE

Iskreno čestitamo za praznik dela!

cl«e.o>) PraprotnikDva 99 addO MOZIRJE T9l.: 09/ 090 09 60 Wêxs 03/ 830 09 61

Me2000@tleUn«t

TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE

Prodna, montaža in servis

Delovni čas: vsak delovnik od 7h -17h, sobota od 7h- 12h

-tilno ourmijo -toplotno irgallco • kotli za biomaso - solarno oirovanla

Inttaladlo za ogrevanjB In vodovod

CiC Toplotne črpalke

Želimo vam prljsane prvomajske praznike!

IS^ A. I_ A. A rvl IC

Bili so navdušeni

V iiaScm časopisu snio o urailncni odprtju bh/cnH f.e pisi^b. Vendar s tem pestrega dogaja/ija na njem še zdaleč ni bilo konec. Prvi ledeii jc bil naniroč leden odprtih vrat. In v tem časii se je na novem velenjskem ba« zcnu ms lilo mnogo obcaiiov, predvsem otrok. V petek je bil tam ludi Nas čas in povprašal otroke, kako se počutijo na novem ba/enu.

Ervirt Nezič. 14 fDanes na bazenu prvič.

^ ^T skupaj s svojinij t prijatelji- /al sc

lahko tukaj samo kopamo, ker nc smemo skakali v vodo, vendar vseeno uživamo. No vi ba:ien mi je veliko bolj všeč kot stari, čeprav sem se tudi prej hodil kopal vsak mcscc. r<.)da sedaj bom gotovo prišel večkrat, mogoče bom izkoristil tudi fitnes in savnti.«

Harls H al i Novic. 13 let: sKer imamti přen ovij cîî ba/en, sem sc odloČil, da grem rudi jaz pogledal, kakšen je. In mi je VSCĆ, Zelo, Veliko mi namreč pomeni, da imam tukaj družbo in se lalik<i skupaj potapljamo. igramo h) si nagajamo. Nov bazen mi je bolj všeč, predvsem mali.

saj v njem voda ni tako globoka.* Tonija RihUr. 12 let: «Kako je danes tukaj? Ja, super je! Daiïes sem ta leden tukaj 7c drugič, saj sem

navdušena nad novim bazenom, največ r>a se zadržujem v manjšem, lu mi je tudi najbolj všeč, saj so v njem majhni otroci, s katerimi sc rada družim, V naslednjih dneli nameravam sem priti ie z dru/ino in upaui. da bomo šli tudi v savno.«

Mane a Pogorele, 7 tef: »Na bazen sem prišla da» nes že drugič. / menoi je miýa starejša sestra Katja in vesela sem, dají starši lako zaupajo, da lahko greva plavat sami. Obe sva /clo veseli, da jmam<î končno nov biizeu. In sem nameravava priti sc velikokrat. Predvsem v mali ba2eii, kjer je voda nižja lil se lahko otroci v njem igramo.«

Azra Abniič. 10 let: »Lqio jc. da inwmo nov l-tazen. pi^ebej je dobro, kcrjcvenem topla, v drugem pa mrzla voda. Najraje sc kopam v malem bazenu, saj je tu največ otrok, s katerimi sc kopamo, zabavamo. pl<ivamo pod vodo in vanjo tudi skačemo, čeprav ne bi smeli. Na srečo še nismo bili okarani. Vsekakor pridem sc večkrat.«

Brina Duman-čič: »Danes jc tukaj zelo zabavno, saj sem tukaj s sošolkami, na nas pa pazi moj oče. Uporabljain oba bazena. Vsekakor je vse veliko bolje kot prej, ;?.elim pa si ptwkusiii ludi savno in fiincs. Mogoč žc naslednjič,«

1

Energičnim čestitke ob prazniku dela!

Moč energije

RAZVEDRILO

Zgodilo se je

• • •

(i od 27 aprila do 10. maja

• 27. aprila je dan wporA proii okupatorju: icia 1941 jc bila v Vi J-nmrjevi vili v Ijiibljani iislauovljcna Osvnbo^Jilna Fronla, ki dejanju pomeni /ačeicfc upora slovenskega naroóň proii okupatorju;

• predsednik SI'K.I Josip Bro/ • liln jn član i/vršne^ biroja pred-scdsiva CK /KJ jn član sveta federacije lidvard Kardelj sla 27. aprila lela 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo već descî lisoć ljudi;

• na prvi seji vseh treli zborov nove wlenjske skupščine 29. april« !974, so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Zganka. /a podpredsednika sla bila imeiiovana llerniina Groznik in Jajrez Miklavcič. za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik: predsednik družbeno političnega /bora je poslal Slane Ravljen. /a predsetl-nika zbora zdr uzen ega dela je bil izvoljen I:rno Rahien. zbor krajevnih skupnosti je vtxJil Karel Šilih: prvič so delegati volili tudi predsednika izvršnega sveta občine Velenje in na to mesto izvolili igranja Kljuna;

- v noCi na I. maj 1944 je okupatorja v Šoštanju napadla Šercer-jeva brigada, ki jc prisilila k inniku močno okupalorievo zasedo v Drui'niirju In odbila sovra^ikov protinapad 1er vdrla v nieslo;

• 1. maj se praznuje kot mednarodni pra/nik dela v spomin na žrive demonstracij v Chichagu lela v katerih so delavci zahtevali oseniurni delavnik; prvo poročilo o pra/jiovanju v Velenju imamo iz leta IH94. ko so prazjiovali v glavnem nidarji, v svojih zahlevah pa so se borili /a osemurni delavnik, ukinitev otroškega in ženskega dela ter uvedbo sîartwlnega In invalidskega zavarovanja; prvo ohranjeno p{>ročilo o praznovanju 1. maja v Šoštanju je I/ leta 1906. ko so delavski praznik slavili delavci l^mpretove lovarne pohislva;

- 1. maja 19 S.'' je IU delavcev v Cîorcnju ustanovilo obrtno delavnico in pričalo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli: iz te delavnice se je razvilo danes eno največjilí slovenskih podjeiij Ci(v renjc Velenje;

- 2. majii 1998 so na kongresu livropske atletske zveze v Varšavi velenjskenui atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decein-bra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru;

• 4. rn;ýa I98II je v oseminosemdcsetem letu v Ljubljani tmiri dol-golemi predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz • "I tlo;

- 9. maja 1945 jc v zdraviliški menzi v Ibpolšici nemški gcneral-polkovnik Alexander J.ôhr. komandant armadne skupine \l in k<v mandant nemških enol za jugovzhodno Evropo» pred predslavrnki slovenje partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot.

■ Damijan Hijajtc

(T^FToroskon

Oven od

Mfljvdmbripnr]i!^elŠHVi;i!rH;bu(jBri|H. le>3vs ^B ]i;ikai tla^itp.vijud/if vcsi ^f!prav duhfo mifí, rM trj v nsdo3l»l iie bo šlo. Kon/liio vam Ijq iickrln prisluhnil m vas v/al nm, kar se ba p oznaki u\\ pn pn(tol)ivan|u saino^avD sti. ki Sli! 10 krupkn i]ni3|3h. slu knvi n to. Nistu pa krivi Vé vse.

karss vam v tsh dugaja. l.ntuasij èe k^^k^iuya iinbij^. ki vas biisprnstií. h vam lin vrnilo vfirn v ^vlj(^llJe. p3 tudi btist^ nied Ijudnii. karkrifdio pDtrebiijfii'r.

Bik od 22.4. do 20.5.

• v PtiyreSali bistP lofjl^te dni. ki sn bili §e nekai liiii na7aj vs3kriafi[ik. SpHt si bii SIR ^slcli. Ú» poluiiB ill f ii|irii dripusii prirji» t\m jiai Mdhír uhIi ker Is islubtoprifi/BC^ivitcsnri^Htnmtt^nipoiiLdi^viiniRilrikarhi^^^^^ ^ vus atttmk. dâ ^iwie mimo vsepa bpuga. £u sije soncu imate Mn vesL kEi SI 13U mm\£ Casa, da hi bili v€č v naravi, lo bos^ nteil pra;iiikr tm niHi

nkm^ilili. itibrali st bnstc novo nnnrgiio in mt Pa Uirli dni^^nip. s pnjaipljl ^na hitj dobrodi^la

Dvoicka od 21.5. do 21.6.

^^^^^^ Pfvoiiiaiskili piamiknv ss vcsslitR. knt ^fl riolgrj k. iiifli kpi hosiR inwli flB posilnil«. Da su Idiiku tudi |irqaid|i koristni, pa čeprav teja riistu ni

•Stjjr knli pnr^kuvali od n(ih. bisii! sprvnali je ta kaKi;^dna. h\ pa ^ bn in nbmilo ^P vam. sai paruiei^u stvar iie bo vSet/delos? mu bo. i1a sib prevpč razknii > ^ vajniti ^vlicnju. predvsem to^svii, ki SQ s^ kf^r kiKpkn nakopii^lo. lokmt sii pač:

ne bosts povsem sinntah v vs^ni, kar %fi bn dngaialo. a to žs ne bo pwod n vv/ie \elm v /akorm,

Rok od 22.6. do 22.7.

tetfiav liabro pogitsilauj. kako iibrncte kak tnhf. brste v naskiili^j^ ilnoli pn VR^čiii. Konec konniv so pni'iuiK» mijnn m v^dno dobrorlnšl?. ( nostavnn ss vm brj /rj^a ^ je prav, da ve^ vln^u: vase^ jiCc^iivserfi v /dravjfin dubro pn To vas bu mmk r]srr?<^ilo. /ato ba^lB na riiinijs na va^ain rakunu gli^ali fimiehnni. Mor) prasûmi dniivi bosta ilobih tudi nskřii liobnh posbvnbidR]. /aCnitiiiili lako; urmnifriiVi^ti. rVnkilondsodnlavcL'vv^m bomonia raviinmnprsial irnvpeti. a brjsii! h/nalr ruàtiiuili to.

Lev od 23.7. do 23.S.

^^^^^ Delo.kivamgre^ckrçpkorMiivcD.boksretl kmaluknnčannmCasbo^spa I ahkose /godi. ris bodo prvi pra^ručni dofivi delavni, r^iga polovica pa br^/agotovnva^a. Imeli bnstt^spetčss.ilasoposvetttis partnerju m ssbi. Da js bil tK /fl ui res iu skrRjni. pa tako vesto. Do^ivliala bnsia riovn osva/iusv va iine/ve/e.kisebn/itfela^Plcdiii. ImefaaíbostatHkolBpo.dijnelwstHpti trebovflli? Mhp.. Pa i^epn^v si bodn drugi vaiinn m vr]ij bodu vabili ii? m koni:«. Mn va l)ilo vs6Dno sjKeimiLiž.sai bo obisk dolyornâta naložba.

Devica od 24.8. do 23.9.

PnUebni s(f spror^nribe i^olja. In čuUtc ^ npkF)| ts^, sa nu mnmiB odla ]la bi turli i^jiali. Družna vas bo prvlprla v vssfii kar si boste /a^deil. m vsilil Slala oh strani. Malo m91 ij ra/iiiiievan|abnrlQiiii»livski/bi.Karsfi^drav|a tiče. i]CRt3 laliko sreCni. sa[ se spel Jnbrn počiilfia. SiCKr pa sta v zadnjih ted nih spQAíf^i. kaj vas spravna v slabo poàiije. ta se b^ts rir^ali navwlil in po slićsliiifitraniigIds.bodiinasfRiiiiji dnnvi ms iRp). Pa tudi snt^rgije bosiR miab v^ak dan vg£.

Tehfnica od 24.9. do 23.10,

Verjotno boste v na^diijih diiuh prvič loios viflsli maris. Im^tc rja i/|EKMno radi. mobasioanaliu^iliî^tovï^ak i/niuM mcflp^a/nikj.Kafviijiatudi ^ati ste. b jih bosi3 prc)ivl|ali linma. ^e sonce m lepi úm\ borio dovol, da se vam híj ^dëlo Hrna i/iemin lepa Sororliilki hodu v (eh dn^ ^èk p:ija/iii. prav raTvaiali vas bndn. Kar vaiti bo goililn.Partn(«r pa botakn Ijubs^in pnmn, da bfi tn preseiuitiio uidi v«. In tudi to vani bo gurflo. Ni ksj, lotu^iiji inai bo upraviči ves svuj skivfô riailnpšHga rmscca v Intn.

ikorpli^n od 24.10. do 22.11.

i

i v

^^^^^ StR ňovek. kl se nnkrtikn Uí^iíí pnlatjaja na i/jfininu vrenipreks ra^merp. Tn ve l|a tudi 7alBpesofi6ifcdni,lako|. ko vam přjsiaimvrořB.V3§eptJčuqBni taksno ^^^ kot SI ^f^lite, Sicer pa m boib todi mud pra/iuki ;asuli ; dalom, kar vsm bo douijai^aOabosLelolalikQrf^^mitlialjodsluinnoosvojtítnpočijtio.S^^ pa sf^deniB m ni£ ka| migarija lutrn po/nalo na vaii kcindici|i. Cr m nidi ns /dravio. ;ato si knn^no v^sinite tmil /a nikreacijo. Ni dovoli, ^ ď kiiinie li^ športno oprurno. treha bn pmiti ndilribnli načrtov k ds^ianiMit.

Strelec od 23.11. do 21.12.

^ NfiMi vam mora pi)gan|aii aikeialin pn krvi. dntgaCe nisiesreftni. V inaju bo stQ imck vs čas delo m vdiko dniovnih i??ivw. ki iioilo vsi po vrsti naln^â za ^Bt jinhorlnosL i^iiHiino uspR^m boste no Ir pfl ijrisriičKvaiiiij vaših irlej. aiiipak ^f tudi pn podobivanfuyndsisv/aniD, In varn bo daki novn energijo, kreativnost ^^^^ bo dobila krila, /a vas jo najveŘi počitek, če lahko rialata stvan. ki jih imaiE radi. !ri v nasíe^liiiJi doE^ vam bo to uspevalo iia celo č/ti. Tiiril partner se vam bo pndni^i! m \i)\ val 1 vami. Zdravi^bo prav lako odk^o.

Kosoro9 od 22.12. do 20.1, ^^^^^ Ker Ctiute. da vam tukrairœ lalikn iBpe. vam no bo prav nič jiruiRiko. In tako S8 bosm tudi Hm\\ v$Rh stvan, ki ta vam bodri posiavíjaln m poL / vdiko do bre volje m eriiď^ije. llspoh m bn i^tsial. kar dobro vsifl. Ce boste odhajal od ^ rioiia. birtlt! prvorni uidi m tn. da imate otive/nosti, ki jib kl|ijb pr^vriikoni m ■ iiiM^ íkAm príJagati. Sai vbsid, kar lahko storite dsries, nu nila^jti^ na jii^. V^iko kratse|i?/alnriHlu ravno/ato.ki^rprM i)isiiiVRi^;m(jgli vsP|]9^tela.Pnn]ladva:ibo;wmla ràb^r se tj^*; vaših čusifív, Narnkraise vi^iii bodo vsi ^deli l^pd iti prija^nE^ši, tudi osti. ki to ne bodo.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

NajViič laJavbostû pravzaprav naslcrin(j ledcn inieli i IjttdmL ki vam botlo ve

Jliko nbl;i]bili. pa /eln in^o vpolnili. Rai^isiajie rm ta lia ni^ bosts vi izpadli neresni zaradi tuga. krr drugi np bodo lipolmb svetih nalog, ^lairaji! se siiier ;aiip sete le nase m mdi uArai bn tako. Pra/nitne din praiivitB v naravi, čim več m Čim pogostuip. ?b tako ste preveč /a Štirimi stenami. la kar sicer niste knvt sami, ampak narava va^p dela. Q večiili nakupili sedaj h iaiiko rR/miSljatc. čas. tla jiii ngodnn i/pel|elR, pa šele jirthaja.

Ribi od 20.2. do 20.3*

Karsie v prnteldili lednih pmtsj vťliko vlagali v svq i;yled m počolje. bcsie inieli energqe drn/rj^ vse prei?kuse. ki vam jih bn pnmsel leioânji maj, In teh bo več kot si sploh Inliko mislile, h /ačelo sr bo iriLm/ivnn iri naponto, kar vam nekaj rftii ts si^oli ne bo v breme. Oobi^ prjati'ljica vas bo pravočasno oprvo nla na nnko /adsva ki vam h n^kaj i^a nti pusti mirnn spati. Ukrepal bosi» praviho. Obiski. Ij |ih boste opravili v naslednjih drah. bodo konstni. Ma la 2a dićo, Qníi pislovno.

Uspavali bodo konje

Borci za pravico živali so (spet) razburjeni. In sicer zaradi priprav na pomiritev 300 konjev, ki jih bodo uspavali med koncertom Rolling Stonesov v Beogradu. /daj zahtevajo, da se koncert prestavi na lokacijo, kjer nedolžne živali /aradi slavnih glasbenikov ne bodo trpele, Koncert m-lečih sc kamnov« naj bi si sicer (îglcdalo okoli 100 tisoč ljudi. pi>

tekal pa bo oa hipodromu v Beogradu, kjer so v konjušnicah v neposredni hli/ini nasunjeni konji. »Konji sc obnašajo podobno kot ljudje. Nekateri so bolj nervozni» drugI bolj plašni,« je dejala lile-varka Jovanka Prelic^ »Ce bodo posiall med koncertom preveč živčni ali jih bo zagrabil napad panike, bodo dobili pomirjevala.« je se dodala. Nič čudnega t(v rej. da so predstavniki dvanajstih jahalnih klubov od organizatorjev že y.ahtevali, da bi bili med koncertom skupaj s konji v hlevih in jih mirili s pt^močjo tablet. Največje srbsko /druženje /a varstvo živali ORCA pa se je odzvalo drugače- V sporočilu so zapisali. da bo koncert ^elo stresen za živali, pomirjevala pa niso prava rešitev va težave. »Raziskava je pokazala, da so hrup in vibracije največji vzrok stresa pri

živalih,« pravi Elvir Burazerovič, predsednik združenja ORCA.. »Mesto inia zagotovo dovolj drugih odprtih prostorov, kamor lahko spravijo 150 tisoč ljudi. Menimo. da bi moral biti hipodrom namenjen konjem,« dodaja Bu-razerovič. Prav tako je odpadla tudi možnost, da bi plemenito živali med koncertom nastanili drugie. saj tudi prevoza konji ne prenašajo najbolje.

81-letna zapornica

81-le t na Angležinja je pred kratkim začela prestajali šestmesečno zaporno kazen, ker je bila obsojena sovražno nastrojene kampanje proti sosedom. Dorothy Evans je Angelo In Roberta Casi) /meijaia in proti njima mahala s svojo palico, ptileg tega pa je njuno 13-leino hčerko oklicala za čarovnico in grozila, da bo ubila njihovega psa, »Soseda iz pekiaa je sosed uj o družino začela nadlegovati. pi> tem ko jih je obložila za poplavo, ki je preprečila pro dajo njene hiše. Sodnik je ugotovil, da je kijub starosti in bolezni premišljeno oteževala življenje sosedov. Kazen bi bila zato mnogo strožja, če bi bila obsojenka mlajša. Angela C"asa je zadovoljna z obsodbo in upa. da ji ne bo nikoli več treba govoiiil z njo. ^Rada bi le. da grem zjutraj na vrt brez skrb j. da bi me kdo zjiaerjal.«

Agencija za končanje ljubezenskih zvez

Ljudje si pogosto omislijo nenavaden vir zaslužka, neki Nemec pa je odprl kar agencijo za k<mčanje liubezenskih zvez. »/.a-dolžen sem /a to, da vam povem.

m

da je vašega ljubezenskega razmerja konec,« so trde besede, ki jih Berlinčan Bernd Dresler izreče nesrečniku ali nesrečnici, Dreslerja lahko torej najamete, da namesto vas vašemu partnerju P<wc, da si ga ne želite več. za to pa morale odiicti 50 evrov. Podjetni Berlinčan jc v letu dni takole posredoval več kot dvestokrat, torej je s tem zaslužil že več kot 10 tisoč evrov. Dobiva pa toliko no^h naročil. da je moral najeti še pomočnika. Kot je povedal Berlinčan. prenos novice ne (raja več kot tri minule, zapuščeni partner pa je običajno popolnoma š(^ki-ran. «Zaradi lasine zaščite od stranke vedno zahtevam, naj na posebnem obrazcu označi, aH je partner, ki ga zapušča, nasilen,« pravi Dresler. Svojim strankam za doplačilo nudi tudi možnost.

da od zapuščenega partnerja zahteva vse strankine stvari. I:di-ni pogoj je. da je stvari le za cn sam kovček. Desler pa tudi predava o lem. kako pustiti partnerja. Ura takšnega svetovanja stane 70 evr<w. In ne boste verjeli, marsikdo jih dejansko odšteje. Najpogostejši obiskovalci teh predavanj so ženske, njihova povprečna starost pa je 24 let.

Kače na cesti

Ker so se Avstrijci naveličani, da sc vozniki ustavljajo in urinira-jo ob cesti, so postavili table z opozorilom: »»POZOR. SMRTNO NILVARNO. KAČE!!!« Ko

se mimovozeči ustavijo, da bi opravili malo potrebo, vidijo znak o nevarnosti kačjega pika in se vTnej<^ v avlo, namesto da bi se olajšali v naravi. Seveda v rcsnici tam ni kač - ampak vozniki lega ne vedo. Ker velia, da so najhujši »onasncževalci okolja« Vzhodno evropejci, je napis poleg nemškega in angleškega tudi v poljskem

in češkem jeziku. 7a raztiko od prejšnih label je ta zelcj učinkovita. Kdcn od obcestnih stanovalcev pravi, da si ljudje hitro oblečejo hlače, ki) vidijo grozeč napis in naslikano kobro.

Pes nabijal glasbo

v nemškem mestu Dresden je neke nedavne noči /.a razburjenje poskrbel kosmatinec, ki pa ni glasno lajal, ampak je v avtu nabijal glasb<i. Pes. ki ga jc v pe

tek njegov lastnik čez noč pustil v aviodomu, je skakal in vjililjal po aviodomu In pomotoma prižgal radio ter luto še poveča) glasnost na maksimum. CIlasna glasba je zbudila in razjezila sosede. ki so poklicali policijo. In policisti so se odločili, da bodo ukrepali. Sicer niso vdrli v avtiî-dom, ampak so zaplet rešili bolj elegantno - aviodomu so preprosto odklopili elektriko 1er črnega mešanca pusiili v temi in tišini. Njegovemu odsotnemu lastniku pa so pustili sporočilo, naj v prihodnje psa ne pušča samega v avtodoniu- 57-lelnl Nemec, kije v Dresdnu preživljal velikonočne počitnice, je pozneje policistom priznal, da ga je njegov ljubljenec pač polomil in da on

sam glasbe nikoli ne posluša tako na glas.

Poročne obleke v Walt Disneyju

Pri Walt Disneyju so razkrili kolekcijo poničnih oblek, ki sii jih navdihovali Hlmi, kol so Trnuljčica ter Lepotica in zver. Obleke stanejo pa med 755 in 1500 Html ženini in neveste si lahko že zdaj izberejo Disneyjevo tematsko poroko z vožnjo v Pepelkini kočiji in 2 udeležbo Miki-ja in Minnie Miške v slavnostni opravi. Cene takih paketov se gibljejo od 2000 luntov dalje, a povprečno osušijo denarnice za kar 13.S00 funtov. Tokratna Disneyjeva kolekcija oblek pa je namenjena parom z matijšim pro-račummi. Če bo linija poročnih oblek us|>cšna. jo bodo morda razširili s še drugimi Disnevjevi-mi princeskastimi opravami in celo Unijo pohištva ter opreme z.a dom.

«^HjiS

Motoristično sezono spremijaio nesreče

Policisti želijo varno vožnjo voznikov enoslednih vozil zagotoviti tudi s pogostejšimi nadzori

Celje. 20. aprila • Na območju ccloinc Policijsko uprave Celje jc v peiek med \X in 21. uro po tekal poostren regijski nad/or prometa s poudarkom na nadzoru voznikov motornili koles in koics z moUîrji.

V {>asu nadzora so policisti usiavili 440 vozil in i/rekii 191 ukrepov. Prekoračitev h il ri)S ti so piîlicisti ug<ïiovi]i v sedemind-vajseHh primerih, sesinajstkrat v naselju in enajsikrai zunaj naselja.

Vo/nikoni enoslednih v;>/il so v času nadzora izrekli pciiniri-deset ukrepov, l/dali so desei

plačilnih nalogov, de sel ob dol-žilnih predlogov in izrekli petnajst opozoril, v štirinajstih primerih jc bilo i2go tovljen o, ću vozniki oziroma sopotniki niso up<ifablja{i varnostne čelade.

Kljub pojïstreneniu nadzoru so čez vikend zabeležili osem nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih vozil. [ Ideleženih je bilo šest voznikov mot(»rnih koles in dva voznika koles z motorjem. Nesreče so se k sreči končale z lažjimi poškodbami, trije udeleženci pa so bili pod vplivom alkohola.

Ovinek

« V • V •

bo sirsi

SošTaig • Občina Šoštanj na lokalni cesti J-lorjan-Bele Vode v leh dneh končuje lev preccj nevaniega ovinka, ki jc voznikom do nedavnega predstavljal precej preglavic. Urediti pa so ludi odvodnjavanje. v začetku maja bodo co stii^čc převlekli se z asfaltom. Previdnost na lem delu ceste pa kljub razširitvi ne bo odveč tudi v prihodnje.

Iz policistove beležke

Trcili voinid

Velei\je. 17. aprila - V torek po pr>ldan je prišlo do prometne nesreče v bližini bencinskega servisa na magistralni cesti Velenje-Aija vas. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčila v drugo voznico. Slednja je pri tem utrpela telesne poškodbe in sojo zresevalnitn vozilom prepeljali v bolnišnico.

Na Preloski cesti pa je istega večera, tudi zaradi neprilagojene hitrosti, voznik trčil v zaSčitno ograjo, jo prebil in zapeljal v Pako.

Nesreč motoristov

Veleiyf, 19. in 22. aprila -V četrtek in nedeljo sla se na območju pristojnosti Policijske ptv staje Velenje zgodili dve prometni nesreči, v katerih sta se poškodovala voznika enoslednih vozil. V četrtek popoldne je priSio do nesreče v križišču Šaleške in Kopališke ceste. Voznica osebnega avtomobila je zaradi i/sDjevanja prednosti trčila v voznika motornega kolesa, ki je padel po vozišču in se pri tem lažje po:5kodoval. V nedeljo pa jc do nesreče, v kateri sla bila udeležena avtomobilist in motorist, prišlo v llrasiovcu. Motorist. ki je utrpel lažje poškodbe, je bil s kraja nesreče odpeljan z reševalnim vozilom.

Kone« tedna

zaznamovala

požara

Mozirje. Arja vas - Konec tedna sta na obrnočju Policijske uprave Celje zaznamovala požara. V petek. 20. aprila, malo pred 15.30 je v Cirušovlju. na območju Upravne enote Mozirje, zagorehi gospodarsko poslopje.veliko 10x 25 mctnw. V požaru je v ccloii Zgorel zg<^mji leseni del objekta z ostrešjem. V spodnjem delno zidanem delu pa je zg<irclo več različnega orodja in opreme. Lastnica je s požarom oškodovana za okoli 60 tisoč evrov. / ogledom je bilo ugotovljeno, da je požar povzročila dotrajana eleklrična napeljava,

Naslednji dan. v soboto, 21. aprila, nekaj pred 16. uro jc zagorel kozolec v Ajji vasi. Pod njim

Nog roje mi nog rodne lirižonke»HOm RAZOOftiEK«, objovlienev tedniku Noš (OS 12.4.so:

1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi prejme: MAJA ZAJC, Gaberke 309. Šoštanj

2. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi prejme: EDO JAN. Cesta 1X76, Velenje

3. nagrada; nedeljsko kosilo za dve osebi prejme: BOJAN TERČE, Meškova 1, Velenje Nagrajer>ci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti.

je bila shranjena večja količina lesa. Pov/ročena škoda znaSa pri-hli/Jît) X tisoč evrov.

Serija vlomov in tatvin

V sredo. 18. aprila, so policisti obravnavali tatvino s terase okrepčevalnice Di Mato na Kersnikovi v Velenju. Neznanec je odnesel dva matijša zvočnika. V četrtek. 19. aprila, med 19.30 in 21.45. un) je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiso na Ljubljanski cc-sti v Veienju. Storilec je odnesel več kosov zlatnine, prenosni računalnik in 200 evrov.

V petek, 20. aprila.je bilo vlomljeno v stanovanje na Kersnikovi v Velenju. Lastniki pogrešajo za dobril] l.OOO evrov zJatnine in gfî-lovine. Vlomljeno pa je bilo tudi v stanovanjsko hi^o na Upi, Sick rilec je přemetal vse sobe kletne eia/e. potem pa v pritličju naletel na stanovalca in zbežal.

Konec ledna je bilo vlomljeno v poslovne prostore v Preboldu, Odtujena je bila večja količina aluminija, vrednega vsaj 4.000 evrov. V noči na ponedeljek, 23. aprila, pa je bilo vlomljeno v lt> kal v Lokah pri Mozirju. Lastnik pogreša 500 evrov.

©

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE 8L0VENUE DAVČNI URAD VELENJE

Zave/iincc za dohodnino, ki še niso oddaíi svojih napovedi za odmero dohodnine za leio 2006. obveščamo, daje zadnji rok za vložitev v ponedeljek, 30. 4. 2007.

Danes in v ponedeljek lalîko na Davčnem uradu Velenje oddale dohodninsko napoved v času od K.OO-IH.OO ure, in sicer v pritličju (v avli) stavbe Mestne občine Velenje, Titov trg I,

Davčnim zavezancem pa je omogočena oddali svojo dohodninsko napoved ludi po elektronski poli. Več informacij vam je na voljo na spletni sirani hiřp://eJavki.dur&.si. Vse dodatne informacije v zvezi l dohodnino lahko dobite na telefonskih številkah Davčnega urada Velenje: 03 8961 750 in 03 8961 760. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočen^) poStno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje.

Tokrol je slo za »pravo« prijavo

fokralje bila prijava, kije prišla 17. aprila do policistov s kmetije iz Šentvida nad Zavod-njami. prava in ne lažna tako kot zadnjič. Kršitelju so zaradi nespodobnega vedenja, usmerjenega v brata, i/dali plačilni nalog.

Po kozarcu sekira

V torek, 17. aprila, sta dva pi> pivala v stanovanju, ki je bilcv lasi enega od njiju. Pri tem sla se spri a, eden od njiju jc segel po sekiri in drugega s topim delom oplazil po glavi. Pri icm ga je lažje poškodoval. Temu so zdravniško pomoč nudili v dežurni ambulanti zdravstvenoga doma. drugemu pa so sekiro zasegli. Sledi seveda še kazenska ovadba na državno tožilstvo.

Marihuana tudi ob Šostanjskem jezeru

V sredo, 18. aprila ponoči, so policisti pri Šostanjskem je/eru

mlajšemu moškemu, sicer povratniku, pri postopku z njim zasegli dva zavitka marihuane.

Z redarji spodobno!

v četrtek, 19, aprila dopoldan, seje na Prešernovi cesti med uradnim postopkom d<i občinskega redarja nespodobno vedel lastnik avtomobila. Kršitelja kazen še čaka v obliki položnice z izpisano gl()b<i v višini 417 evrov.

Vozil pod vplivom mamil

v nedeljo, 22. aprila zvečer, so policisti odvzeli prostost vozniku osebnega avknnobila, ki je vozil pod vplivom mamil, lega so ustavili že prej. preden so se odločili za pridržanje, saj je po prvem srečanju z njinn vožnjo kljub prepovedi nadaljeval Kršitelj, sicer povratnik, je bil pridržan do uradnih ur sodnika za prekrške, kamor so ga privedli v takojšnji postopek.

DEŽURSTVA

Zdravstveni dem Velenje OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za slulbo nujne medicinske pomoSI. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali po-skodlie ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tei številki snemamo. Za infoimacijev zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8996478. dežurno službo pa na 8995-445.

LekariM v Velenju;

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istegs dne. Ob nede

ljah in dilavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.DÛ do U.00. telefon 89&-188Q.

Zobozdravniki

28. in 29. aprila ter 1. in 2. maja-Ivan Janezič, dr. derrt. med., (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje) 5. in 6. maia Majda Budna, dr. dent med., {deio opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, ZDVelenjel

VeleriHr$l(« postaji iostvij;

D^mi veterinar • gsm 031/688600. Delovni 5as; ponedeljek - petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil-ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in Četrte od 13. do 17. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

Poroke

Pavld in Friderik Srebotnik. Velenje, Ka> |(ihova cesta 9.

Smrti

Stanslav Jelen ri^ 1S33. Ravne í83;FranaŠ8k Kaker rq. 1928, Primož pri Ljubnem: Mar^a fioscrcj. 1928, Luže 88; Oto Smkl roj. 1935> ienje. Stdrrtetova uíca 5; M^iniliian Krun> paćnđc. Šoštanj, Levstikova cesta 15: /imaliia Bi£an.roj. ulice 42

OBVESTILO

o pričetku poslovanja notarske pisarne

S 1.4. 2007 sem začel poslovati kot notar na notarskem mestu s sedežem v Celju, imenovan z odločbo Ministrstva za pravosodje številka 110-139/2006 z dne 21. 12.2006.

Notarska pisarna posluje na naslovu Ljubljanska cesta 5, 3000 CELJE, v poslovno stanovanjskem objektu MAKSIMILIAN (mansarda objekta).

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 09.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 09.00 do 12.00 in od 13.00 do 14.00.

Telefon: 03 425 23 60 Fax : 03 425 23 61 e-pošta: notar.mraz@siol.net

Aleksander Mraz-notar

GLASBA

Rokometni žur

Psihomodopop, Vlado Kreslin in Zabranjeno pušenje so imena, ki so /:aznamovala pelkov večer 20.4. Rdečo dvorano so iirv^alci napolnili in za koncert, ki seje odvijal, nc bi mogli reči. daje kaj drugega kol uspel.

Dostikrat se na velikih koncertih, koi je la, /godi. da je cisto prva nastopajoča skupina iz vrsi mlajših, še nc toliko uveljavljenih domačih skupin. Tokrat so bih to velenjski Šnorkl bend, ki vsak dan bolj napredujejo in imajo za sabo /e lepo slevilo koncertov. Za njimi je prvi nastopil Vlado Kreslin. ki je s svojimi večnimi pesmimi poskrbel, da so v dvorani peh vsi. ki so pesmi poznali (torej vsaj 90 % prisotnih). Navdušenje, ki ga je ohčinsivn pokazalo oh nastopu slovenskega pevca, je bilo nepopisno. Tudi ko je Kreslin s spremljevalno skupino že zapustil oder. so poslušalci dodamo pesem zahtevali tako dolgo, da so svoje tudi dosegli. Sploh pa je to poirdilo nastopajočemu, daje svojo nalogo ali poslanstvo na odru dobro opravil. Naslednji so bili Psihomodopop. katerih uspeh nI bil dosti drugačen od predhodnikovega. Tudi vtem primeru so poslušalci vklopili t. i. tretji >:vočnik - svoje glasove. Ttudi plesa in zabavo v dvorani res ni manjkalo. Vsaj za večino ... Kot zadnja točka večera pa so nastopili člani zasedbe Zabranjeno pušenje, /c samo dejstvo, da seje končen končal okrog druge ure zjutraj, pove, da so tisti, ki so Se ostali v dvorani, zadnjo skupino vse kaj drugega kot spusiili domov. Zgodba o dodatni pesmi se je tako ponovila sc tretjič, potem

pa je v dvorani ostalo le se nešteto plastenk in plastičnih kozar-cev - na tleh seveda.

Več kot očitno je, da si ljudje želijo ne i>kruha in iger« ampak »koncertov in pijače«. V Velenju bi se večkrat prilegel kakšen veliki koncert. Lahko bi bil tudi manjši, kot so v Rdeči dvorani. A

kol so povedali glasbeniki na okrogli mizi ^Glasba v mestu« -naše mesto nima nekega koncertnega prostora srednje velikosti, kjer bi se takšni dogodki odvijali. Mogoče ostaja to aktualna ideja, kaj naslednjič postaviti namesto nove irgovinc ali drugih nepotrebnih stvari...

■ TJaèa

AGR(g ENTER KR A JIMC

Drmoèkâ cesta 21.S250 Ptoj-Mt: 02/748-02-10. f8x: 02/748-05-11

Trgovina z rezervnimi deli za TRAKTORJE in KMETIJSKO MEHANIZACUO

Hip hop ali rock?

Multimedijski center Kuni-gunda je z vsakim mesccem bolj poln /Ivljer\j'a. Skoraj vsak petek se dogaja kakšen pogovorni šov ali okrogla miza. Prejšnji petek, 20. 4., ni bil i;'jema - potekal je govorni »dvoboj«, v katerem sta se pomerili osnovni šoli Šalek in OS Antona Aškerca.

'»Arena mladih«, koi so poimenovane debate, ki enkrat mesečno potekajo med osnovnošolci, so možnost, da se učenci preizkusijo v javnem nastopanju, zagovarjanju mnenj in ob vsem tem izvedo še kaj novega. Tokrat so se v različnih vlogah preizkušali osnovnošolci šole Antona Aškerca in osnovne sole Salek,

Razpravljah so o dobrih in slabih straneh hip hopa in ročka.

Razprava je /opet potekal po modelu, da ima vsaka ekipa najprej 5 minut časa za zagovarjanje svoje teme, nato sledijo vprašanja druge ekipe in kot tretje, dodatna pojasnila. Ko se zaključi prvi del. pa ekipi vloge zamenjata. Učenci tako v drugem krogu zagovarjajo, kar so prej negirali.

Da je vse potekalo tako. kot je treba, je tudi tokrat poskrbela tričlanska komisija, ki je na koncu zmago prislužila OŠ Antona Aškerca. Kaj pa so mladi povedali o glasbi? Obema ekipama je bilo skupno predvsem to, da je glasba posamezniku iabko v

uteho, je pa od okusa odvisno, katero zvrst si bo izbral, iz mcka se je na primer razvilo veliko vrst -od pop ročka, do progressive ročka pa vse do noise ročka in drugih zvrsti. Značilnost hip hopa so poleg same glasbe tudi grafiiiranje in brakedance. Pri tem sta obe strani poudarili, da zagovarjata predvsem organizirano grafitiranje - kot je vsako leto organiziran na festivalu Ku-nigunda v Velenju. Močno pa na-sprcuujejo nesmiselnim graHtom. ki se znajdejo na kulturnih ustanovah. vrtcih ali spomenikih.

Izraziti moram mnenje, da bi na taksne prireditve moralo prihajati več odraslih. Ce so mladi res naša prihodnost, se včasih zdi, da sc jih resnično premalo slisi...

■ TJasa

FORA JE: RAZVAJANJE

1

1

1

i

Pristaja ti... Ker je po meri.., Ker je Mura... Ker je Fori... Vsa razvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju.

■f

^PoAF⻫«! 1 munn 1 K^nnyS. | /^RCOliAR

Fori fashion, Preiernovfl cesta 1A, 3320 Vetenje. www.f0ri.5i.

H

B/S/H/

BOSCH AND SIEMENS KOME APPLIANCES GROUP

Delo plemeniti

Lepo je, da s svojim uspešnim delom omogočamo, da so srečni tudi drugi.

Vsem delovnim ljudem čestitamo ob i. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje

IM^JISS

do/ft í^ťi^fi« ínr "iMMn xeÈnw-

/

Danes, za jutri.

Ml ne àellmo iÍ¥Bii r prihodnosti nHI ¥ preteklosti àellmo Uvetl zdaj In tukoj, s spoštovanjem preteklosti In skrbjo za prihodnost.

S tem naším vodilnim razvojnim načelom, ki je verjamemo tudi vaše, spoštovane občanke in občani mestne občine Velenje, stopomo v tem mandatu na pot trojnostnego rozvojo občine in Šaleške doline. Za več blaginje zdoj in tukaj in v prihodnost}. In na tej poti je spoštovanje preteklosti neizogibna razvojna vrednota. Brez te vrednote bi izgubili razvojni temelj in somi sebe onemogočili graditi boljše .Zato spoštujmo ^preteklost in drug drugego, praznujmo zgodovinske »tudlo njih morebiti rozlipno mislimo.

/

v JNV

ul

^ ^ J J« J ett

I

J «

Naložbé, ursjanje okolja, gssodsîske storitve t].o.o.

Koroška cesta 62b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 66 40, Fax: 03/ 899 66 35 E-mail: info@pvinvest.si

/

Spoštovane občanke In občani, 7 čestitamo vam za Dan upora

proti olcupotorju in 1. maju, proznilcu deia.

Vi

ZaVe

ČESTITKE

Varnostni inženirji si želijo več sodelovanja

Graška Gora • Društvo variiasl-nih in/cnirjcv, ki deluje na Koro-skem v Zgorrji Savinjski in Šaleški dolini Ae cclii 27 lei. je pripravilo pn)granisk() volilno skupščino. Na njej so med Jrugim i/volili člane i/vrsilncjia in nad/ornega odbor« 1er častnega razsodišča. Zadnjih pel ici je društvo vodil Jože Mt-k!avc. sed^ii pa je krmilo drusiva prevzel Nikola Vlahović, diplomirani sirojni inženir, ki je sicer zaposlen v Tliš. Podpredsednik je poslal Ven čelila v Kercc i/ Prcvalj, podjeínilí s področja varnosti in zdravja priddu.

Oani društva priznavajo, da jim

ne gre ravno odlično, saj opažajo, da ljudje kratko malo nimajo ali pa si ne vzamcjtî več časa za delovanje v druî^ivih. Ker pa i:re za tako vitalno področje delovanja, kol je varnost in zdravje pri dolu. so tudi pričakovali, bi bodo delo društva podprie vsaj nekatere večje in napredne Hrmě. Cizn] društva ugoiavljajti. da mnogi podjeiniki vidijo področje varno sti pri delu bolj kot strošek, zalo tudi varnostni inženirii nimajo velike podpore. Članstvo sc je zmanjšalo tudi zato. ker sc je del članstva pridružil /bornid za varnost in zdravje pri delu, ki v

Sloveniji deluje že sedmo leto. Tako S(j varnostni inženiiji razdeljeni na dva bregova, kar pa jeza stroko varnosti in zdravja pri delu po mnenju članov društva slabo.

Skupščina DVI Velenje je spre

jela konkreten program dela. želijo pa si tudi sodelovanja s Sliv venskim društvom vzdrževalcem, ki ga vodi Rudi Leskosek iz Velenja. Sodelovanje naj bi sleklo tući 7. inšpekcijskimi službami,

poklicnimi gasilci ter medicino dela. Veseli so tudi. da so dobili nekaj novih ljudi v upravnih organih, zalo upajo, da bo daio društvu nov zagon pri delu.

■ Bšf foto: Jozo Miklavc

Člani društva varno&tnih inženirjev so se tokrat sestati na GraŠki gori. Število cianov upada^ zato upajo, da bodo z novimi ljudmi v organih društva doživeli nov razcvet.

Čestitamo ob Dnevu boja proti okupatotju In mednarodnemu prazniku dela.

Svetniška skupina LDS v svetu Mestne občine Velenje

Stone Sovtf s.p., Ravne 4, ŠoStonj, Tel.: 03/ 897 06 60,897 06 61, F(U: W 891 D6 62, ^alTálo«Ř^sÍoI.net

UINARSTUO SÛUIC

kljucovnicarska îti kovino-strugarsko delo vzdrževanje naprav v industrijskih objektili z iastnlm strokovnim kadrom in orodjem projektiranje in izdelava raznih konstrukcijskih elementov za industrijo in energetiko

1

KROVSTVO,

SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE

afiDicajniK d.o.o •ŽAROVA 20,7^20 VelfNjE

rEL:0J/897 5ô50,hx:897 5ô5l CSM: 041 / 624 374

Kalcovostno In strolcovno izvajanje vseh krovsko - kieparsklli In hidro - Izolacijskih del

NOVO: SERVISNO VZDRZEVANJE STREH

Ucaninl krovsc za krtlins: TBIMO. METHOBDIID. TONDACH. BRAMG, TEGDLA. 6ÍHARD, CREATON. ISOU. ROSSfl ^ Hldrobolit^lr EPDM. BITUIEN. SMAGUE TERAS <

NOVO - DOM kredit

do 1250,00 € tudi na 24 obrokov, planila s karticami

elenJ

DEMOKRAHCNA stranka upokojencev SLOVENIJE

^ T) slćgi fe můL

i ^

1 Cć heme AMlHl - fćocsuiHl, W hćMć neničili Maie čiífe. CésůiiaMC oatH za 27. a^tU In i. maf/

Svetnici DeSVS MO Velenje RozaAna Hribar in Majda Gabersek

28

NAŠI KRAJI IN UUDJE

26. apriia 2007

Od Višnje Gore do Muljave

Pahodniki pri KU Cíorenja smo v petek. 13. iiprila. prehodili Iradi-cionalno Jurčičevo pot. ki je vsako prva soboin v mesecu marcu. Zaceli smo jo na /ele/ni-sld poslaji v Višnji (iori. Dežela Dcscie^a brata /bogalo kulturno in naravno dediščino nas je premamila. /alo smo se odzvali v Uh likšnem številu. Bilo nas je 75.

/ zelezniske postaje smo se odpravili mimo priidenjeuega polža - simbola Višnje Gore - do mestnega jedra. Višnja Gora je že leta 1478 dobila me sine pravice. Osrednji tr^ krasi Valva/orjev spomenik z vodnjakom in lepim mozaikom. Tudi ulice so zavite malo po polžje. Pol smo nadaljevali mimo stare sale, ki jo je obiskoval Ludi naš prvi romanopisec Josip Jurčič. Mehka gozdna pol malo navkreber nas je pripeljala do razvalin Slarcga gradu gospodov Visnjeyorskih iz 11. slolelja. Zidovi so široki ludi ćo 2 metra. Med sproščenim klepetom o vsakdanjili rečeli smo prebodili vasici Pristava in Zavriače. Zre^ nUa nas je opozorilna labia, da se nahajamo na področju medveda. Po dobri uri zmerne hoje smo prišli do lioiela na Polževem, kjer je tudi manjše smučišče, lu smo se odpočili in rolograllrali, Preko smučišča smo prišli do cerkvice

Sv. Duha /. imeniinim gotskim porlalom. Tu je bila ludi najvišja I očka našega pohoda. Pol navzdol nas je vodila vosrčje Jtrajev, v kaiere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Šli smo mimo

razvahn gradu Roje (prizorišče Jurčičeve povesti Grad Rojinje), mimo gradu Kravjek in pokopališča, kjer je pokopan eden od lastnikov gradu Kravjek. Od tu do Muljave je bilo še slabe pol ure

hoje. 'lil nas je sprejela Jurčičeva domačija, ki jo krasi kulturna de-disčina in domačnost.

Po ogledu vseh muzejskih zbirk smo se napoUIi proii vasici Krka, kjer je Jurčič /ačel obiskovali

šolo. Ogledali smo si ludi čudovii izvir reke Krke. Pri vodenju izleta Sla nam pomagala vodnika gospa Magda Žisl in gospod Marjan Skaza. Ohema se lepo zahvaljujemo. ■ Branko Rednak

Po

V

Šaleški poti ...

Na pot iz Vclunje na Graško goro in naio v ilrasiovec oziroma Škale se je minulo soboto podalo kar 50 članov Planinskega druživa Skale - ilrasiovec. At) to je zelo pomembno. Velik odziv namreč. Veseli smo, da smo uspeli v naravo privabili toliko našili čla-mw.fl mi je zaupal predsednik društva Marjan Gruber. Vse od ustanovitve leta 1992 pa še nekaj lei za lem je v drušivu namreč vladalo nekakšno zatišje, saj se ni dogajalo nič posebnega. Toda novo ii^oljeno vodstvo Ima veliko načrlov, Največ pozornosti nameravajo namenili delu z mladimi, šolanju vodičev ter pridobitvi novih članov, torej medse povabiti čim več ljubiteljev gibanja in narave.

V kratkem bodo izvedli ludi del izobraževalnega programa, in sicer predavanje o varstvu pri hoji, v nadaljevanju pa sledi še nekaj planinskih pohodov, »Ob (ej priložnosti se želim zahvalili vsem udeležencem za prijetno družbo in tudi kmeiijam ob poti. saj smo bili skorajda povsod pogoščeni; rad pa bi med nas povabil ludi vse, ki ljubijo naravo, da sc nam pridružijo.« je še dodal predsednik.

■ vg

REMOPLAST

Samostinska ulica 3 Radlje ob Dravi

Tel.: 02 68B 0443,02 888 0444 Fai: 02 887 17S0 mnLiamoplMtsl

• inrc OKNA

• VHODNA VRATA

• ROLETC VtlH Wr

. ZAUfXUE VlEH VRST >POUOU . OKENSKI pOUCB ■ DIMONTAZA . MONTAŽA . OBVOZ STARIH OKEN

Priielne prvomaiske proxntke!

NLB Stanovanjski kredit že od

EURIBOR+ 1,30% !

"«C

NOVO - vrhunske spalnice DORINA!

Vabljeni V delno prenovljeni salon pohištva Garant na Polzeli.

Poskrbite za nov videz dnevne, mladinske ali otroške sobe, predsobe, kuhinje ali spalnice - izberite v Garantu»

Popusti in hitri krediti

QiR^Nr

Pohíitvma Indurtrija d.d. PiMula, PolzaSn 176 ■ Industrijika pradijaliri. 03/ 7Q 37 13D. 03/70 37131 ifffo^Barsntsi, www.garant«

Zelo ugodna ponudba samo do 31.5.2007!

www. sta n ova nj sk i kredi t.s i

NLbO Skupina

Tc^nudbđ ^Ip ià kt^'dit vUlR, v vAitn EUR jb vt^ m dobo cxJplđćid do 1Û lt<t ki imčqo f^LB Ovbrn t^un, rtjn; pieferrmo

pldCo đli iti «maju sklnnj^no ;hÍ NIS rujni^ri] 3 J(-td in sklený vnrúptí NLB Vili pclčricfo

s kjrefittM/rnpíl po^topruh vdr^jni NIÛ Vito. l'onuilbjvêfjâ do 31 5 )00f

FíoklKrnjciUfStna tnetjiEOMj [?mCij'i ÍOM^njic^nri tt^ddn S. .1 7007 mieinlnrrrvatrvrv^nordvo Pu i/iafuruieupoAlWijn kicdtt.

z zastavo n'T3fympćTiPAP,<(i<*ki odobíiiwebwcí^itvofii^tPflDÍnír». vwi^niíIúOOOtUR^dobdw^^^ 10 H obr^sino mwo6 mt'^'ini

HJRJBOR 4 1, 9U% IOM « H^r tortom, ^ v^spfHntnljo vtrciikr rjd(;b<iri/e. Mu^ki 7^4rt>Vi)rip, H4U n\ imnr fip^^s kteditd

Čestitamo ob prazniku!

NLbO Skupina

ČESTITKE

Spodbuden odziv mladih

Šmartno ob Paki-Žá pred skoraj 10 leti so krajani vaške skupnosti Slatina v občini Šmartno ob Paki zaznamovali dan zemlje z očiščevalno akcijo v svojem okolju. Minulo soboto so dobili posnemale« na celotnem področju občine Šmartno ob Paki. Ta se Je namreč v sodelovanju s Klubom študentov šmai'ške iàre vključila v vseslovenski projekt Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja Turistične zveze Slovenije in ministrstva za okoije in prostor.

Veliko spomladansko očiščevalno akcijo so v tukajšnjem okolju organizirali minulo soboto, vanjo pa so se vključile vse vaške skupnosti, razen Malega Vrha. ki seje že ve

liko prej, kot je bil z.nan datum akcije, odločila za izlet. Tako bodo krajani omenjene vaške skupnosti čisti svoje okolje malo kasneje. To bodo storili tudi krajani dela Velikega Vrha. čistili pa bodo nabrežine Hudega potoka

Akcija je trajala od 8. do 11. ure, v tem času so udeleženci zbrali približno 50 kubičnih metrov odpadkov ali za osem zabojnikov. Sklenili pa sojo s skupno malico pri Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki.

V skupni spomladanski očiščevalni akciji sta sodelovala tudi tukajšnji vrtec in šola. V vrtcu so dan prej čistili in urejali igrišče pii vrtcu, vzgojiteljice pa so se z otroki še pogovarjale o tem. kako pomembno je urejeno in čisto okolje za kakovost življenja. Učenci in učitelji šole pa so v okviru projekta eko šole poskrbeli za urejeno okoDce šole v ponedeljek.

»Mislim, da je akcija v naši občini uspela. Na njej je sodelovalo blim 150 občanov, kar je spodbudno, še posebej pa sem vesel odziva mladih, kar kaže na veliko mero njihove ekološke osveščenosti. Moiam pa povedati tudi. da se žal. niso odzvali zadovoljivo v

Na veliki spomladanski očiščevalni akciji /e sodefova/o blizu 150 občanov.

vseh delih vaških skupnosti Tako preseneča zelo skromna udeležba krajanov dela Rečice ob Paki in tudi Gorenja,« je dejal šmai'ški župan Alojz Podgoršek- ■ Tp

Informativni Izračun

Informativni Izračun

Znesek kredita

40.000 EUR

Odplačilna doba

15 let

Obrestna mera

1

5,399 % (EURIBOR** (6-mesečni) -i-1,3 odstotne točke)

Mesečna ariuKeta

324,70 EUR

StroSki odobritve

250,38 EUR

EOM**"

5,64%

Zavarovanje kredita

hipoteka

Obrestna mera že od EURIBOR + 1,3 odstotne točke.

Posebna ponudba velja od 1. 4. do 30. 6. 2007.

Izračun je infomiativen In upošteva pogoje, veljavne v aphlu 2007, za komítenQ Abanke Vipe d.d., ki kredit dodajo zavanjje s hlpotek^lm življenjskim zavarovanjem, višina kredita pa ne presega 60 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine.

* Obrestna mers je spremenljiva glede na spremembe refeœni^ne obrestne mere EURIBOR.

** 6-mesećnl, določen na dan 31.3. In 30.9. za naslednjih 6 mesecev, EURIBOR, določen na đan 31.3.2007, znaša 4,099%.

EOM je izraCunan na podlagi Zakona o po^šnlških kreditih (ZPotKUPBI {IK. L RS. Št. 77/2004)) na dan 30.4.2007 in se lahko spremeni. Ce se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov Izračun. V Izračunu EOM niso zajeti stroški, ki &i nastali zaradi nei^lnjevanja pogodbenn obveznosti, stroški povezani z uslanovIMjo hipoteke In premija za tilpotekarno življenjsko zavarovanje.

Kupujete, gradite ali prenavljate nepremičnine? Potrebujete denarna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja?

V Abanki imamo odgovor za vas. S hipotekarnimi krediti lahko vaš dom obsega več kvadratnih metrov. Ne zamudite posebne ponudbe!

Npmdap hipotekamegaživljenjskegazavaiovanjaZavarovďnkx Triglav, d.d., Abanka Vipa d.d. nastopa kot zavarovalni posrednik. Izdajatelj hlpotekamega žlvljen|sl«ega zavarovanja je Zavarttvalnica Thglav, d.d. Hipotekamo življenjsko zavarovanje ni vključeno v sistem zaiamčenih \Aog. Vse dod^ intormaclje o nipotekamem živiienjsKem zavsovanju dobite v Splošnih pogo^h za 2ivl)eniska zavarovanje posoplojemakiev, ki so na voljo v vseti poslovalnicah Abanke Vipe d.d. In na ^iletnem rrtesti; wwvi'.abanka.sl.

Koledar imen

April-mali traven

26 • četrtek-Marcelin

27. petek- Cha, Jaroslav dan upora

28 • sobota-Peter, Vital

29 • nedelia-Robert,

Katarina medn. dan plesa

30 • ponedeljek • Pij Maj-veliki traven

1 • torek - Jožef

praznik dela

2* sreda • Atanazij

3.

četrtek-Jakob, Filip svet dan svobode tiska

4« petek - Florjan, Monika, Antonija binkošti in svetovni dan astme

5.

sobota - Angel medn. dan babic

6* nedelja ■ Dominik svetovni dan babic

7* ponedeljek-

Stanislav, Gizela,

8* torek-Viktor

mednarodni dan RK teden Rdečega križa

9« sreda - Gregorij dan Evrope

\ktualno.

Lunine mene

vtfww.abanka.sl | info@abanka.si | Abafon 0801 360

ABANKA

2», maj, sreda, 12:09,

ščip ali polna luna

Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.

Informacije: 03 899 53 13. 899 53 12

NLB ® Leasing Velenje

t/, o. o., Velenje

PEČOVNIK d o o.

KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV. ORODIJ IN NAPRAV

Koroška 31/A, VELENJE Tel.: 896 42 50 Fax: 896 42 54 E-mall: pecovnik.horvat@siol.rtet

Iskreno čestitamo za praznik dela!

2 MRiim

mmSz SMmb

^ -. là

mniMEim

mleko

Najboljše sveže mleko

iz slovenskih zelenih dolil..

^ Svti« mfrto >tii2i P'ocfi preiivadtil» jbd'^

i-^-i milifooi5<niime, le ti ci s svojo pfiiolnoslio

zefene tfoiirte p«"''"^'

Čestitamo za praznik delal

«w^ÈilS

100 NAGRADNIH DNI. POIŠČITE FORI!

Vzemite si 100 priložnosti za sodelovanje v žrebanju za skuter Aprilia Pričetek nagradne igre je 10, april. 2007. Obiščite prenovljeno trgovino Fori fashion na Prešernovi v Velenju. FFF<mF.Sh«n i muro I KennyS. I 7llC0im

Fori Fashion, Prešernova cesta 1A, 3320 Velenje, www.fori.sL

IMBSiE? cíkDo®ó

Gavce 28 a, Šmartno ob Paki

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

enem inssnrpl iformacije in ostk vww.nascas.si je po irav tako tudi na m îdiovelenje.com, ' ^kvcr^ca m tako

Trgovina ^

• m. -m. r O in storitve-' ^

Trgeksp d.o.o.

Paka40/i

Valwii*

Tel.! 03/897 02 SO 6SM: 041/ 627 362

Tr9ok)Pt>-Jwi'**kiO»1j|jiti www.trpok^^

rj

- zunanje In notrai^e stopnice • ' ^

- ol^nsKe police -pulte - — - --tlake...

Želimo vam lepe pryomcy ske ,i^aznik<^

• -M

[La vie en Rmo)

SnDER-MAN3

SpldK.M3n3] SMiitn.

«Bk &«n>litm(

DrttohnK MeiRtMB.

H. Owefk Tsv(ifrG«M,

MîOO eE3.5.07

mnlo.

JÍÍMWiI

HFiiau.

WlMS»x

lïiK'TT

WAHIPM, UiMm.

pwxnmi,

«itaiMn.

23iS0tt,K.sa,Ts

ŽIVgENJEV ROŽNATEM

ÍS:3I>

POPOLN TUJEC

(Perfect Strangeií

21:30

23:55 o, PE. so, TO A • 1

ARTUftlNMINIMOJČKI

(Arthur and the Mintrrtoy) mi

ll:OOso,iiE.ra.s* I^L».

13!20sO.K6,M.aSË.«.i™»

iC.fcA «■'•cm

»taJoni»

ifliin romrroamra.

Hirata»».

20.30 SjSSr

DIVJAKA

(WIU Hot:)

GROZljlVA ŽETEV

- 7 A (Hre Reaping

•■Sc

fWMfiHesU«

Miin&Mdk, CMUo^wf,

18:20 Sœr

20:*0 iSřS.^

22:50 tï.«.so,ro i"«»««»™

SONČNA SVETIOBA

Sunshine) 197 a

ODSAMuWrr.

■SHBwnL Chflibvoi, mwisoensn

i7.cn oncuia,

ll.il/ -mtum.

23:20Ce,K.sc,i9 » • • IIJ «

trt^

•dto

13:00 so, KE.M.»

iSTSpi. Kftonmn, UotaLMitna, Hb-IKHKT^

«•ruo«, HMllBM

23s00apt.saro «w"»»«"

IMaih

Á

smožekoncau?

(Aïs We Don« Yet?] nak.

13:30 SO, HE. PO, sa Iffi^

16^20 mnc^mcoln^.

IB.aC iWihCJttei.

ÍB.99 MiUtaBelOcs,

M.rA DviMFtT,

I«»»«, 23:10 Ctre.so.TO "«*-»«>

BowovE poćmia

l^r.»ean'sHoUday] «•■

10:00 «).HE.ix),sR ÚUeáMÉN 12:00 so.i>E,pc,si au«, W:00 so.«e,«.,s«

MktTVftffK.

ftWUV Umi^đft.

M «A/l ùmi4*C»unet.

22;(W čt«.$o.Yo

• f i t • ft 4 Í

ŽIVUENJE DRUGIH

(OasLfibefiderAnderen)

>BRC

«viđmmn«irck «M«

MrMGMaO,

MtenMOne,

StMbfiK««.

llbfeMlltur.

ikotmi^ll'»«.

hatmamvam«

20:10

ohcetbo^inpikai

CB«cau$e I Sitd So) 11:30 S0,N£.P0,5R 17sl0 19:20

' ' I

tn^,

Esa

«mwnicluimei»> □

c.

spoznajte robinsonové

(Umi the RobfflSons)

10:30 SO,NS.«,SR

12:30 SO, NE. PO, SR »nuii«

16:10

• • • I i ■ • • • • I 9 i

Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722

Kinetrangrafi si ptldriiijejo pravico tio sprememtie pnqramal WW^.planet-tUS.COm

EngroUii<lao.,C«sO v Trnovi}« loa, Celj«: P.E. Klnerrau^r^fl. Planet TUl Celje, Marltxmks n8

S» «tt

a o.

il

II

a o

BSjtorîlv^llô^iffllëïko^

^qrôdnifl CMHÎMwîurHi^ii !

niMnjejobjektov gradnjo vodovodov in konalizocíj

manjših voijarjov, víbrodjskih desk, nabijalnih'plô», agrégotovr'^alk

í$5aí3Íb3ES83^gS5mí3SB

Telefon za vas!

ê

' Digitalna > telefonija od

395

€/inesM. V (946,57 STT) y

DARILO TELEFON

PANASONIC

- - ^

Brezplačni klici od 8. zvečer do 8. zjutraj!

Osnovni paket z meseilno naročnino za Mmo 3,95 €

Vit kticl znotraj omrežja UPC Telemach, Triera, Ljubljanski kabel ter Detel so BREZPLAČNI. S paketom Prosti řas, za 7,70 €. pa so tudi vsi lokalni klici v fiksna omrežja od 8. zvečer do 8. zjutraj BREZPUlČNI. In ne pozabite, dtgitalna telefonija ježe pri vas doma, le priklopiti Jo morale!

Bistvane prednost: Đ Ig llalne telefonije &o:.eriostavno telefoniranje 2 uporabo oDsEojeCega analognega leiefona, cenejia mesečna nafofntna. lastne telefonske irevllk« (dve), ]cvalitetenugna1. cenejSi klici v fiksna in mobilna omre2la ter tu)Irv3, brezplačni kJklznoťaj omrežja UPC Telernscii in nekaterih večjih operaterja (skupma Tnera, Ljubljanski kabel, Detel) * možnost ohranitve obstoječe telefonske Številke < dostop do informacij o klicih 24 ur na dan, 7dni v tednu - preko s^ieta .obilica dodatnih stontev, ki Jih dosedanji klasični teFeToni ne omogofajo ...

Z zaokroženo ponudbo ufev^lje, Interneta In tetefonijc pas«t>oste izognili tudi dodatnim 5trolkoin.saj bosta za vm storitve prejeli eno &ainopoloini<a

080 22 88

www.upctelemach.si

a

TeLenii=inFH

TV SPORED

ČETRTEK, 26. aprila

SU»VENIJA 1

um Pftfnčjla 07.05 OobmjNUD 08,00 Múd 08.05 Dobro luire 09.no Mila 09.05 Pcdktobuknm 0a35 Risanka

09.40 Koiepntiilad lu^ta.l/G 10.10 eBrlin,Boriia3t)/3g 10.40 / vami 11,40 Qmi/|&

13.00 PortîCilfl, Spifl. vreme 13.1b Z8SnimQ?jml6/?D 13.60 Pir^niiila 1b.0n P(rr]ùla, promet lb.10 Mu&ljvi

IbM taař|a|iainjl|3.7/13 16.05 ]mm hi r^ila sli^a, dokiirii. iilin

16i0 EnajsiiSota 1/.00 Nov«:«. J|)urL vfsiTB 1/.30 Šiafeia mlad asu 18.10 Ouhovnminp

lobanje Deidiiœ 18.40 M(]|sier Mès, risank» 19.00 Dnfvnik, vfRme. §pnri 19.55 Miii(anRriJnnasiïii 20.55 M\ú

??j)0 OrjfiitíviJpfJfl, VfftfiíH 23.00 l^igaiTPtifibnga 23.?0 ClasbfiniVRřRr 00,55 Duhovni ulnp 01.10 Dnavhik 01.4b fiabi6ks.9/10 02.30 Ininkaraf

SLOVENIJA 2

08.30 Infokaral 09.00 IvpMaia 09.30 tdfoluanal 11.00 Ivprrjrlaifl 11.30 Oiniiki infokanal 12.30 ZabflViii fninkanal 14.20 ivptodaia 14.50 labinnt 15.40 DRÍBÍ8SV8ia.2/13 16.30 Mii/^ik 1A2b Mosiavi 10.00 ('wQřjla

18.05 Cl3$heiii spominu SorisTfm

19.00 /glasbriiri$pl?sf)m 20.00 Siova§ka.dokum.oilda|9 20.35 Nogninm pijkal u?k, p<jllinak

pru nos 23.30 PogiBSana. \/7. 00.45 PnsBljSíiía. 7/6

01.05 Dncvitik/ameisksiv

01.30 Infnk^nRÍ

pop

0G.55 Uf. p(nioviît?v

07.50 \Mi\ih

09.35 Dvaino^iviieiijR. naii.

10.25 IVpfntJaia

10.55 l.jiitonnairi^ftianad.

11.^5 NmMjivosíctí.nail.

17.45 IHfSK^ovtCine v iliv|im. riokuni.

$3n|a 13.40 rVprmlais 14.in Rickilake 15.05 NiJiMjivosttiZ.nad. 16.05 I jube^ennalmuanad. 17.00 Oviiino^vljBr^?. narl. l/.Ks 24iir

18.00 Nflusimljcnasrra. nad. 19.00 24 ur 20.00 Irpnia

21.45 Na kraju/ločina, naa 22.40 24 uímřnr 23.00 /vQ2denasorli^Cu.iian. 23.55 Pnfa(nl|i. nan. 00.75 Isks»SI(in(Q^pûsiavH.naii. 01.15 24 ur, pnnoviii» 02.15 Noi^ria panorama

SOBOTA, 28. aprila

NEDEUA, 29. aprila

PONEDEUEK, 30. aprila

SREDA, 2. maja

©

09.00 Dobro luiro 10.30 Vabimo k ugledu 10IJ5 Odprla l«mB, ponovJicv alergi]« odpravirriu lè! 11.35 Vi(leospoi dneva 11.40 POPCORN.glasbenaoildaia, qosqa;

14,00 VidHomni. nbvcsiila lAbb Vabimokngledu 18.00 Iismavrsiikoniakina

mladinska odda]s.3. IVmre^a 18.40 ReyinnalnR novice 18.45 Asova gib8nicA,pD(]oviii!V 19.16 Videns|joldn»vři 19-70 VidHosir.im, obvœiila 19.55 Vabimo k osIkůi 20.00 7dímjii';aíi3l$irR.pognvQr Kaj narr biln Slovanům drj serial pnknio? GusL f-ranc Knnei 20.45 Regionalne noviŒ 20.50 VidensDoidnKva 20.55 Vabimo k ugledu 21.00 bropa. i/ii)raMn)^ oildaja

21.30 f.su^da. koniâknka/aliavMd glasbn^aoddaid. 3. IVmrc^a 22.45 l^oddafBOohrcjuiro.

inlnmiaûwia oddaja, potiovilcv 00,15 Vabimo k tigicdu 00.70 Vidensirani. obvsida

SLOVENUA 1

0B.15 OdoKJVi

07,00 Porni^jla

07.05 Dobro juim 08.00 Pnroftia 0R.05 Dobro luira 09D0 Pofoùla 09.05 Babar^n^n. 09^0 f^f^nka

09.40 /vBriMicBi/Pfi/ije, 1/13

10.00 íamar bi rnda slišala, dokuin. m\

10.15 [-n^^la

10.45 ?ivalàivm;5kdllicû. 17/26 11.15 Šiaii^ia mladoso

11.55 Miliionar/Jonasuni

13.00 Porn(!ala, ipofL vremi»

13.15 Duhovni uinp

Ro^mannkainiimiirinks. 17/15

14.20 tencivlialiji

15,00 Poruůla

15.10 Mt^Lovi

15.46 Babar.risn. 16.05 i/piçoliK lorbe 16.75 PairikovsvGL8/13

r/J]0 tace. §pori vrsme

1/.30 WallsireeinaMiklréieevi.

dokifm. oddaji

17.45 i^gritlovina mtidicine. 3/4 16.40 M risanka

18.45 P(j|!»ii Pepa, nsank»

19.00 DnBvnik, vrsmtf.ápori

19.55 /aimmoTnova. 17/20

70-30 Na?draviel

2?iJ0 Udnievi. vreme, §pwl

73.00 Polnoimklub

00.15 /gf}dovinam8dif;inu.3/4

01.10 DuKvnik. ponnviuv

01.45 BabuSke,1(V10

0735 Infokaual

SLOVENIJA 2

06.30 Iniokaiial 08.00 Tv prodaja 0330 /abavni iniokanal 0930

10.00 Gia^eni spomini 7 Bonsorr

KopiianL*ni 10.50 KaNrioskr«) 11.40 kasiiíí. 14/74 17.00 Kreolski kralj, amsr. i^b iilm 13.55 Ko lyra $Q nujlw 1/10 14.20 Mozaik 15.15 Pnmorskj ffiivaik 15,45 Suidenisica 16.05 7dâ|!.nddH|a/a razgibano

?ivl|Bnie 1635 losivicunadnjgďii 17.25 Fvrnliga v kjiiarkijurnir ^ivunu, polím aÎB, CSKA Unic^ia. prsnos. vmas poroi^iia 20.00 PeiartifneoTii?, 1/6 70.50 Vioftisiol 21.45 /;^dn|tka;iun.kanail. [ilm 73.15 III, hrvay;i l)lm 00.40 DnëviNk73m£q$kâlv

01.05 íníokanal

ppp

06.55 74 ur

O/.bO NnismilieitasrcK.nail.

08.45 Dvoinn^ivljsrífK, naii.

0935 IV prodata

10,05 Ljutonnalîte, nad,

10.55 NRukrniljivosme, nad,

11,55 Trenja

13.40 ÍV prodata

11.10 miúQ

15.05 ÍVtMikrrjtl|[vo^n:e,nBd.

16.06 LjiJb«/«nnalíMrj, nad, 17i]G Dvo|^fl?lvl|i.•nlL^nad. 17.55 21 ur vreniH

18,00 Neusmiljona srœ. nad,

19.00 21 ur

20,00 V^mi ali pusu

20,55 007 OpBracija VRSoljfi. arn^r, lilm

23,10 ?4ur/vei^r

2330 Pod lupo pravi r:o, nari,

00,20 la nori |3?7,aniur. tlim

0730 71 ur, ponoviiBV

(K30 Woř,na panorama

©

09,00

1030 103Í)

11,00 17.bb 18,00 18.40

19,06 19.10 19,56 20,00

70.25 2030

71,30

2730

00,00 00J15

Dobro luiro. miomiaiivna nddaiH

Vabimo k ogledu ;(amolćan3 Islrd, pogovor Kainamiebik)Slovenœm ikt seda) prikrilo?. Gos!: f rane Kui«f Vidsosuan, obvesula Vabimo k oyledu

maš, DirnSka rtrldaja U(^a, akiivira) si^. i/obraiiiv»lni Tlim. pomiviiuv2.dela Viiksospol dneva Vidfiosuani, obvesula Vabimo k nglndij i^^a [vropa, izobraževalna oddaja, ponovi ii;v Vabimo k ogledu Pianm polka, oddajH/ nariMlno/abavrio Grisi{a: Polka piiiico Primofski piii, dokiimentama ndriaia, 3, ÍV mr(!?8

\i Dddaie Dr^bro |inro. iniomiaiivna riddai^. ponovi U^v Vabimo k ogledu Virlcniran. obvesula

SLOVENUA 1

D/i)0 Zgo«tei7ikol|ke

0/30 I/pnpoin:^ itirbs

O/.bO MalesivGCslics. kvi/

083b /laiko/akladko

08.50 Ml ^namo, 5/17

09.20 Pnsmukr^unki, ni/oi. Iilm

10.45 PoInoÊniklul;

12,00 ÎBdnik

13.00 Poroii[a,§pOft,vrvme

13.16 Umko./.oddaia

14i)b An, bn. pHl podgan, ang. Iilm

16.55 Vriiljak

16.00 Dni?inâ. lûsniorni

16.10 lurisiika

16.16 Glasbemgosi

16.25 OMhinliuduli, ivMdfibor 16.45 Igra ABC

17.00 Pofoiiia. §pofl vrsmc

17.15 G?arR 17.20 Vriiliak 17.76 tetika 1730 Mladi^Dn3(^i!n<;r 17.35 Na vrtu

17.55 Karnoks

18.1 b Absoliiliin 18.20 Asociaci I e

18.40 hli m uveUičniki. nsanka

19.00 Dnevnik, vinm. Spori

19.b5 /laiolaska

2ÍÍ0 lln-b-df

22.00 0(^iev»njerb pesmi [vrnvi/i|i>

2007.2.riHl

22.30 PuroCi[a.§pufl, vreme

?3.0b Síipranmr. 6/71

DO.OO CfiioCki,hongkonikiiilm

D1.3D Dnevnik

01.45 OabuSkp„4/1D

02,35 (idokanal

SLOVENIJA 2

06.30 Inlok^nal

O/.K fvprndaja

08.20 Sko/iias

08.30 Tekma, deb»[lia riddHfd

09.20 / gÍAvo na zabavo

D9.4b Vro&siol

103b Pnmorskj moM

D.Od ŠUjdnniski)

I1Í6 rraníii?,k, 2/7

13.00 Tv prodaja

1330 /da|!, oddaja/a razgibano

>IVl|2niR 13.b5 C^rnbnerilasbtirisslike,

posnetek koncerta SNC Manbor 15.55 VolC)epo]cye.norv&§kiNlm 17,20 SlnvflnriposvKlLi.ivManbor 17.66 Rokomiii (M|. koiiCiiiua lige Mik.[^l|RPiv.l3^ko Cold dub. prenos 19.55 NoijomeL prva liga Telekom.

Gomrri Dorr/ala, prenos 77.00 Gldjus 7230 Slovani maga^n 23.00 Mo|ad(>h3l8. amer.lilKt 00,40 BJackpuol, 1/6 0I.4Í1 Fran^išf^k,iij?l,(ilm 03,10 Dnevnik mqske iv D335 Inlokanal

pop

0730 Tv prodaja

06,00 Brala KoalCpk. ris, sanja

08,10 Romba^lu. ns, sfinja

08.16 Mnimaliporii,ns,scriia 08.40 Ptóiar Peler, m sema 08.55 ArlAuack.i;ub.nrirtaia 09.20 Barbie v pravIpčDi debeli

mavnca, ns, him 1035 Ninia^iilve. ns,^sifja 11.00 GDaman.ns.serija

11.26 spoznajte sveiilok.odr]. 12.30 Xanadu, amer, film

14,1b NBvrrriaini.sveiplazilrBV.3/3

16.15 7dravmkava vssi nan.

16.10 /io^inipn^ddnmaCim pragom

17,05 Pa70Èararie gospodinja, nan,

18.00 71 ur

18.05 MoiaAfrika,dnkijm.sen]a

19.00 71 ur

70.00 V/emialipusii

2IJ10 Slijplortlskti 7ftn^e. amor. Itiiti 2235 Begi//aprjra,nan.

2330 Lovmrnasanje.amer.hlni

01.60 21 ur

07.b0 No^na panorama

©

09.00 Mis mai otročka oddala, pnn. 09,40 Vabimo k ogitdu 09,45 Vredno je siupiii noter: Šolski mu/ej drikiimuniarna oddaja 10,1B Videospol dneva 12,00 Virlerjsiraiii. rdiVc^lil» 16,60 Prtďnturiiga, neposredmprenv» iskms. Portsmouth : Livûrpool 17.66 Vabmiu k ogipdu 18.00 Naša [vropa, Izobraževalna

oddaja 18,25 Vidiiospui dni^va 18,30 Ti si na vrsii, mladinska odiiafa 19,10 Viderism, (ův^liía 19,55 Vsbimnkoyf«du 20,00 16b1.VIVm39a/m ?n,2b Kultura, informalivna oddaja 70,30 Zdaj, odd,/a razgibano 7ivl|nn|e 2m PARADA HUMORIA 7007, posrRtnk 2. dela (ïirnditve v Man bom 22.10 Odprla isnta,ponovm!v Alergije odpr^ivmio jih 73,10 Vabimo k ogiifdu 23,16 Vid(>0Sj)0t dri^va 23.20 Videosirant. djvesula

SLOVENIJA 1

f}7,00 /iv?av

09.56 Ko rrira se miliaria,1/10 10.76 StraSnepííasu,1/4

líl,60 Ir^m

n.70 O/are

11.26 Uli/onaduha

12.00 I|iid|ein7i?mljâ

13.00 Porofcila,Spori vrcma

13,10 Na^rlravje!

1430 lÈslfigaiepi^i^apnprjIdneva

M36 5riiini;lte

14,40 Človeški faktor

11,16 Drugo mnenje

11,50 Nerlsljskooko

15.00 Mali oder. Iiilkovm show

15.05 Asinivi/i|a 15.10 Spojin tas 15,70 filasb^ni dvoboj

15,40 Aiigl^^kamgomeinaliga

15,50 Usmipoinik

16.06 luri^lla 15.20 Odprto

18,26 Nikyriakoíivalmo!

1/00 Pnrnřila.špori vremi?

1/J5 Tis lega lepaga popoldneva

IB30 ^abaoielnia

18.40 Kravii:a Kaika, nsarika

1B.46 Sn&^inkei:Flok, rii^aifka

1B.66 Vreme

19,00 Dnevnik, vreme, špiri

19,66 Spel doma

21.46 Odmevi pogimiov Jakoba Jcfa 2235 Poročila, vraiiiB, Spon 23,06 /ačeisk niskii^film 0030 Onwnrk 00.50 BabiÉke.Vin

01.36 Ininkaiial

SLOVENUA 2

0B.30 Iniokanal nB,in îvprodaia Dtí,40 Sko/fCas

08.50 Klapa Olusnartilajšegajgra

rok. imrvi^ki lilm 10.70 MIdrfi virtuosi 10.16 lYnuiiaga;in. tv Koper

11.15 lilobjs

11.16 Slovenski riiaga;m 17,10 Ívpíodaia

12.45 Speedway grand piis, pasntnek

14.00 ^Pvtjmindstiki.jiosnsiíji; 11.66 liPvgimnastiki.pranos

I /.6b Ireiia takma hnala končnific

DPvodbqkilMl. Auioi:ommerci2 Oir^d Preveni yradnje IGM, prrrios 20.00 Debele svaia. 7/13 21.00 Irasier. 11/74 21.30 S Sporina odflaja 21.15 Usíhaio^c íjravii;řJ/3 23.06 Umeinosíglasbfiinpltiss 23,66 lloiťlDoftava. španski film 01.26 OiiPvnikzamcjskí^TV 01,66 iniokanal

pop

OB.OD Ivprodaia

OB,in f^raiaKoal^ek.ns.scrna 0830 Na§ mail svet, r^s.ssnja OB35 Bombaški, ris. seriia 00,40 Moj mall pom. ns, sanja

09.05 PtótarPeler. ns-spnja 09.20 Jakana[uni.ns,s}^rtja 0930 Poko,ns,sen|ij 09,65 An Allaik. i/idj, oddaja 10,20 Ninjii j^lve, ris, seija

10.46 BDaman, ns.s»rija

II JO Power Rangers, nan.

113b Ski

1236 Na§a sodniia, nan,

13.26 Bradalamntortsiavktjiiinji

14.06 Mestece za vtidno, nan, 15.00 Aiime. ainer, lilrii 17.15 ?4ur.vrom0

I/.20 Oolina muu, slovenski lilrri

19.00 24 ur

20.00 Oeaa amer, him

21.40 Športna sciina

22,25 Casdekiiilva,am&r.liim

00,30 24 ur

01,30 Noina panorama

©

PONOWTWDODW 1H)ENSKEGASP0I%DA

09,00 Mi§ mal oin^ka oddaja, pon. 0B.40 1550,VIVfiia(|a?i(i 10.00 Kultura, mlormauvna oildaja

10.05 Športni lorak, Športna inforrrativria oddaja

10.75 Sporinigœipc^ovorvstudiiJ îl.On 7upan?vami,ponovitev pogovora. Oosu Srečko Mah, 7upan MO Velsiiij» 12.00 Vabimo k (ogledu

12.06 l^anet poltó. oddaia z namdno/abavno glasbo, Gosijp: Polka punco

13,06 1551,V1Vmaga/in 13.70 Kulliira. informativna oddaja 13,26 Videoslrani, obveslila 19.00 Vabimn k ogledu 19.06 Mrqrjinmcdvedi^kJakd,

otroška oddaja ua|nila]§» 13.60 POP CORN, glasbena tiddaia

Gos^a:2ANÂ 20,10 Zamnl(^^nahlfa,pogovrir Kaj nam je bilo S3ovani:i^m do sedaj pnkfito? Gusi: Franc Kunaj 21,26 Vabimo k ogledu 2130 Vidnostřani, obvestila

SLOVENIJA 1

07J]0 Poroûka

OyjlS Oolirojulfo

08.00 Poroi^ila

08.06 Oobrojuiro

09,00 Poroeila

09,06 I? popoma lorbs

09J'6 Urtiko

10J5 OdrlRta/a nuok?

10.30 Patrikovsyui,3/l3

11.00 /godovinamedicino,7/4

11,55 IJn;snij^enesanj[*dr,Jane?a

Arrid^a, dokiim, oddaja

13,00 Pofoi^ila. §porL vrsme

13.15 Sppidorna 16,00 Poniitila

16,10 Dober dan. Koroška

16.16 Maks m Hubl, 7/76 16,06 liDkvo^erCiik

16J5 Manina m ptičje strašilo:

london

16.76 Saù. igram liliii

16,10 iiiia igran; lilm

17.00 Novi UG. šport, vrai te

17.35 Kralj Airi^ihrnk, poljudno/, odriaia

18.76 /rsban|e3x3plus6

10.10 Nina, iVsna. nsanka 18,16 JokD!/akarTioko!Ioto!,nsanka

19.00 Dnevnik, vreniH, špon

19,66 Ri);jnaririka in Tirmjanka. 12/16 20.60 Osmi dan

21.25 Prvnn drugi

22i)0 Odmevi, ^porL vrsme 23,00 /rjodha o Davidu Keilviu,ang, film

00,60 KrafjAln^ih rek, poljudno^,

orkiaia

02,15 0abui;ke.6/10 03,00 Iniokanal

SLOVENUA 2

0630 Iniokanal

07,4b Tvpmdaja

08.15 Í istega lepp ga p opoldn m 11.50 Vruliak

13,60 š Špiulna oddata 1135 Puvrainamkmaiinalaliga irvakov v rokriniRiu. Ki bil iROsburg. posna lek

16,06 LvropskimagaziaivManbor

16.36 Slovenski magazin 17.(10 Mozaik

18,00 Poroi^ila

18.06 lokma, oddata/a mlade

18,66 Avio. 1/G

19.26 /glavina/abavo

20,00 VdvesiouhiMdoboltšcga

sveta, 1/2

21.00 SluriiotJly 22.ÍI0 l'KQmtvnivi;tjc7007:

predsiavitev pesrm im Pnsefjenca,2/6 23,10 Kaj ti je deklica?, slovenski him

01,00 Diwvii;k7amejska IV

01,30 Iniokanal

pop

06.66 74 ur, pooovilev

07,60 Ikkilake 08,40 Neusmiljena srca. nsii. 09.36 Ovojno ^vljenje, nad,

10.26 ivproiiaja

10.66 l|iibrr?aniia tr)nici,uad.

11.55 Nei)kroiijivosrce,nad,

12.60 Šporina scena

1336 Iv prodaja

14.05 Ricki Lake

16,00 Naukrniliivosrce.nad.

16,00 Liulfí^ťn na ir^nici. nad,

17Û0 Ovojuo^ivljenjim. nar],

17.55 74ur vreme

18,00 Neusmiljena srca. nad.

19,00 24 ur

20J)0 NaSa mala klinika, nan, 20.96 S^dmarisbesa. nau,

21,50 Urgen»:a, nan.

22.16 74 urzveiier

23.06 Na kraiu zloiina, nan. 23,66 Pniaielji. nan,

00.76 Ntfwyo^ka policija, nan.

01,!b 74 ur

02.Î5 Noiina panorama

©

09.00 Dobro juiro, 1030 Vabimo k ogledu 1036 7rÍ3|, oddaja razgibano /ivljonjo

11.05 Vidi>ospQt dneva 14.011 Vida os iram, obvestila 17.55 Vabimokc^lmlu 18,00 Regionalne noviue

18.06 PremisrliflH, Dosneu^ktakrns Portsmouili :liverpool

19.36 VidnosjMdnevH 19.40 ViduDstram, obvestila 19,66 Vabimn k ogM 70,00 Minisirskisiol.dr.firegor Viranl, rmncsler za javno ufiravo 21,05 Regionalne ruMicK 71.10 PARADA IIUMQHJA 2007, posni^ifk2. d?l3 prrrcdiiVB v Man bom

22.15 Iz oddaje Dobro Iiitro. iníofmaiivna oddaja

23.16 Vabimo k ogladu 23,60 Videosirarii, (èvpslila

SLOVENUA 1

06.16 Cdmiwi

07,00 Codhotm druáIVO rudar)p,v Idoja

07.70 Nenavadno potovanjih škratov.

anim,lilm 08,35 Risanka 08.45 Radovedni laiVjk 09,05 Martiiiamptičjiistra&lo OUJb /godbeIZi^oljke 09,45 liuckove pngode na Misisipiiu. rts.iilm

11,05 KraltAfnškiii rek, polt, oddaja 12.00 DdmnvipogledovJakobaJ(>ia 13.00 Pofoiila.SporLvramti 13.1b (ilobiis 13,50 Ob/oriaduha 14,70 Osmi dan lb.00 Pofoúila 1B.05 Mosiovi lb.36 labalugd. 17/26 16.0n Risanka 16.05 /latko/akladko 16,30 Kiijiga mena bnga 17,00 Poroi^ila.šporL vrlina !/,20 Kadetnica, drikum, oddaja 1/35 ?ij)Blk€,dokurfi. oddaja 18.00 fiBneiacfjii znaoDSU Xl(l, 18.30 /rRbanjeAsua 18,40 Fran^ak, nsanka 19,00 Dnevnik, vreme, ^ui 19.55 Piramida 21 jO O Indus iri|sko obl ikovarije, doknm, oddaia

27.110 Poročila, vreme. Spon 22.20 Dmiiinira)

22,45 Mrtvfidulfi, 1/% 2335 fiHneraciie znanosii Xlll.

posni'iijk 00.00 Dnevnik, ponovitRV 0035 Rabu§ke.7/10 01,20 Iniokanal

SLOVENUA 2

06.30 Iniokanal 06.00 iv prodata 08.30 hhm\ infnkanal 1030 ivprorteia 11.00 Diriéki infrd;anal 12.00 Ivprodaia 1230 Sko/iCas

12.40 Slovunciposvetu.ivMaribir

13.111 Dohflrdan.KnrDlka 13.40 /gli^vona/abavo

14.05 OréievaniG do pesmi Evrovi/ije

2007,2. del 1430 P(íSťmFvmvjzjjP2007:

[irt^rlsiavittiv piismi Ib.SO SludiocJiy 16.45 Prvimrinigr 17.05 Izvirlriji 17.35 Mosiovi 18.05 labinni 19.00 Jasnovidka 20.00 Alnćan.6// 2130 Na bobnu, ang. film 23.1b Druga domovina, B/13 01,05 Sval dulfov, amrv. him 02,50 Dnevnik zamejsko tv 03.16 IrilokarnI

pop

06.50 24 ur, ponoviifiv

0Z45 Ridilaki^ 08,35 Neiismilj^ia srca. nad,

0930 Dvojno/^vljeiija, nad.

10.20 ÍV prodaja

10.50 Ljubti/eiiriatr7iHCi,had.

11,45 Neukroiljivosrce.nad.

12.45 SKL

13.40 IVpnDdaja

14.10 IkkilakR

1b.06 Neukmiljivosrix.nad,

16.05 Ijube/ennair^nanad,

l/,00 [^no7iVljerija,nad.

17,55 74 ur vrsms

18.00 Neusmiljiïia srca. nad,

19,00 24 ur

70,00 Kvartopirka.amer, lilm

2135 Maten na Ijiibfizen dok. oddata 22.25 24 urzvpter 22,45 Nakrajuzlni^na.nan. 23,35 Pntat(?l|i,nan, 00,05 Ns«rYorikapokija,nan. 00,55 24 ur. ponovitev

01,55 Noi'jna panoTčima

©

09,00 Mi^niaiouri§ka()dilaja,pon. 09,40 Vat^mokoglcdu 09.45 PARADA NDMDIUA 2007. posit[rUjk2, deiaprirmlitvt^v Marrboru 14.00 Videosirani, obvestrla 17,55 Viibimokogledii 18,00 Miadi upi. ouoSka oddaja,

ponovitev 18,40 Naja^akuvnet^ dogodki Premrer fige, reportaža 1930 Videnstram, obvlotila 19,55 Vabimo kogindu 20,00 1552,VTVinayaiiri 20.1b Kiiliura, mirjrmaiivna oddata 20.70 Šponni torek, ipwina inform a uvna oridaja 20,30 Vredno je stopUinoLer, dok,

nddaja Dolenjski muzat, 2, dal 21,00 EllonJobn Dnemylnonly alive ai MadisoitSijuar»! posncick 1, dela konrarta 27.70 DrugaSansveuSporoÛlo upanja, iniervju r Omijaminom Dramom 23.70 Vabimo k ogledu 235 Vidcosiram. obvesttla

SLOVENUA 1

07,00 Nenavadna do o(bvšphna na

snegu, amm, li m

08.15 Koigrasemulanta.1/10

03.40 Grdira^Qklirip,n/26

09X15 /laiko/akladko

0930 Krijigamenpbnga

09,50 Pika Nog3viřka,§vftd. him

11.05 lu^alke, dokům, oddaja

11,30 Genaraciie znannsu XIII,

12,00 Ijudiem^^amlja

1330 PoroCilaJpnrL vreme

13,75 UmRiniiat

13,55 Odpau pesniki

14,0 b Indus inj sko obii kova nje,

drikiim, odriaja

15.00 Poroi'ila, promet

15.05 Mosiovi

15.40 Sda prvakov IL 21/2B

16,00 Pod klobukom

1635 Rukvo^crr^ek

17,00 Porodila, špori, vra ma

17,20 Pogled nakcnsglfukuvuem

Avgiisia Cemigoja

173b /vami

1830 /rebani^îlota

18.40 Medo Popi, risanka

18.45 hmi

19.00 Dnevnik, vreme, Spori

19.55 Propad. ?/2

22,00 Pormlila, vTPnie, Spon

72,20 Omizjfi 7335?vami

0030 Dnuvnik, vrtmie, Spori

01.06 fi3bti§ks,8/10 01,Sb Intokanai

SLOVENUA 2

0B3Q Infokanal

08J10 Iv prodaja

0B30 /abavni riilokanal

10,45 Iv prodaja

11J5 Sko2ić8s

11.2b Kdo tu skrbi za irgovino?,

anrer, film

12,55 Suašnij počasu, 1/1

13,20 Iv prodata

13,50 Hnbar

11,66 Zlatolaska

1b.55 L&sivich na drugem

16,40 VdviisioulidrK^hdobrjIjšega

iivaia. 1/2

17.3b Musluvi

18.05 Kaleidoskop

19,05 Delia, 2/6

20.00 Nogomet, prva liga lai p koni.

Manbor Domžale, pn^nos

22.00 Zgodbe iz Dunajskega go/rk

sny drama

73,40 Slovenska jaz/si;eika

00.40 Vpliv pr[^(ekjiï»ti,iul.lilm

07,1b Dnsvmkzamejskfi iv

02.40 Infokanal

pop

07,00 24 ur, ponovi tKV

07,55 Ridilak^

0B,45 Neusmiljena srca, nad,

09.40 Dvoino7ivljen|ii. nad.

1030 IV prodata

11,00 Ijubazennairta. nad,

11,50 Neuknnljivo srce. nad.

12,45 Alaán, 05, lilm

13,40 rv prodata

11 JO Ridilake

15.05 Ncukroiljivosrce.nad,

16,05 Ijube/ennalr/nirj. nad,

17,00 Dwirin?i^jcri|iî. iwl,

17,55 24 ur, vreme

18.00 Neusmrljeiiasri^a. nad.

19.00 74 ur

20,00 Neizprosna šelinta. amcr, him

21.40 Na kraju zločina. riaiL

2235 24uřzvří£gr

77.55 Na kraju zloCina. nan,

23,45 Pritaieí|i, nan.

00,15 leksaâkimozposiave, nail

01.05 24 ur. ponovitftv

07,05 Noâia panorama

©

03,00 Mladi upi, u If oSka oddaja 09.40 Vabimokogladu 09,45 Spnrini lorck. Spofma inlormativna oddaja 09,55 Vredno|e$to(jili noier, di^.

oddaja- Ddeiiisk] muzR|,2.del 10,75 Najairaklivne)^ dogodki Pramier Irge. reportaža 11,00 Vidsostrani, obveslila 17.bb Vabimokngledu 18.00 MojtairimedvedekJaka,

oirrékaoddajala najmlajše 18,40 Vabimo k ogledu 18.45 1552,VTVmaga/in.pon. 19.05 Kuilura.mlormaiivna oddaja 19.10 Videostraoi, obvesula 19.55 Vabimo knglerlu 20.00 (IlonJolin Dnenightonly iliveaiMadisori Squar?i prTsneiak 7. dola koncerta 20,50 Mini$irskisiol,dr. Gragor Virant, minister za javno upravo

21,50 Planci polka, oddata z narodno/abavno gíasbo, ponovil»v. Gosi|e: Polka punc? 77.50 Zdaj oddaja za razgtei

/ivijenje, ponovi lev 73.20 Vainmokrjgledu 23.25 Virlsostrani, obveslila

VELiNJE

Četrtek, 26. 4.

16.00 Knjižnica Šoštanj

Ure pravljic 1700 Mladinski cenlei Velenje DeEavnica

Toma! Ioni Osnove in ćai 2biraieíjsTvd 18.00 Dvorana Centra Nova Osrednja občinska proslava ûb dnevu upora pioti Dkupatorju 21.30 Mladinski cer;ter Velenje BlLieskoncartOlendario chucrobillyman (Brazilija)

Sobota, 28^ 4,_

8.00'13.DD Atrij KSC Kmečka tržnica 19.00 Galerija Miadir^skega cantra Velenje Odprtje razstave Manca Ne čimer 21.30 Mladinski center Valenje Metal koncert Nditopdjo: šus in gostje

Ponedeljek, 30. 4.

9.00-17.00 VilaMojCd

Odpira vratd Vile Mojce Spletna kavarna, igranje družabnih iger. ustvarjalnice Dd 19.00 napi 6]

Pod Balim dvorom Tradicionalno kresovanje

Torek, 1. _

Kdoj - kje - kaj

avtokampu Cirkus

1600.18.30 in21.00

Dom kulture Velenje Gledal i ska predstava špasteaiet Mengeš-Smoških.com

18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NKMura 05

21.00 Mladinski centerVelBitje Klubski vaćei

Nedelja, 6* 5*

le.OOin 13.30 TRCJe^ero.ob avtokampu Cirkus

Ponedeljek, 7. 5«

19.19 Knjižnica Velenje, preddveije Odprtje razstave in predstavitev Šolskega centra Velenje Kaj zr^ar^oir) imamo ma|a 2007

19.30 Gia sb en a sola Ve le nj e, velika dvorana Predmeturitetni nastop Nad) a Rečriik (flavta) in Špela Ob51 eter (flavta}

Torek, 8. _

17.00 Kulturm dom Šoštanj.

6.00 Območje upravnih anot Velenje in Mozirje Prvomajska budnica I1.00'17QQ GraskaGora Prvomajsko srečanje na Glaski Gori

Četrtek, 5. 5._

14.00-20.00 Mladinski center Velenje

Zbiranje starih stripov

Petek, 4. 5.

15.00 Velenjski grad

J a jčerij a Predstavitev starih običajev povezanih s sv Florjanom 18.30 TRG Jezero, ob avtokampu Cirkus

2100 Mladinski center Velenje Metal koncert. Nastopajo; Inciter in God S card

Sobota, 5. 5.

Torkova peta - ustvarjalnica za otroke instarse 1700 Mladinski centarVelenje Kave. čaj ali sok in pogovor ziro

19,00 Knjigarna Kultur niča Predstavitev knjige Gabriel Garzia Marquez: Živim, da i^ipovedujem 19.30 GlasbanalolaVelenje. orgelska dvorana Predmaturitetni nastop* Pija Zorko (violina) in Lucija Mlakar (violina)

Sreda, 9- 5,_

6.00-13.00 AtrijKSC Kmečka tržnica 10.00 Oom kultura Velenje

Lutkovna predstava -Mini teater Ljubljana - Rdeča kapica

16.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje :RK Celje PL 16.00in 18.30 TRCJežero. oti

1700 Knjižnica Velenje, otrolki oddelek Ure pravljic 1700 Vila Mojca

Sredina peta-ustvaijalnica za otroke in starle 17.00 Mladinski center Velenje Ernine delavnice Ustvarjanje z Erno na temo Evropa je moja prihodnost 1730 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Gibanje Mlad; raa^ovalci za razvoj Šaleške doline-Slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in nagrad mladim {aziskovelcem in mentorjem 19.0Û ZdravstvenidomVelenje. sejna soba Učna delavnica

KINO VELENJE:: S

SPOZNAJU ROBÍNSONOVE

(Meet I he Robinsons), družinski animirani film. 32 minut. reJíja: Stephen J. Anderson. Slovenski gía^i: JoSl Bobnar, Rok Kummer. Jernej Kumtner. Aleksandra Krajnović. basiijan Cavazza. Na lasa Maljašec. Miha2or!

Petak, 274.0b 16.00 Sobota. 28.4. ob 19.15 Neddja. 92.4. ob 16.00 uri- otroška matineja

Sieda.2.5.cè 18.00 uri-počilfB-ška predstava

REONA PREDSTAVA (3.5 EUR} OTROŠKA MATjNEJA{2.S EUR} POim PREDSTAVA (3 EURI

N0RB1T

(Norbti). komedtta.llO minut režija Bnan Robbins. igrajo: Eddie Murpl^. Thandie Newton, Terry Crews, Clií* ton Powell Mighty Rasta. Goba Gooding Jr.. Eddie Griffin Petflk,274. ob 20.15 uri Sobola, 26.4. ob 20.00 un Nedelja. 92.4. ob 18J30 uri Sreda, 2.B. ob 20.00 potitnilka prsdstna REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.S EUR) POČITNIŠKA PREDSTAVA (cena vstopnice 3 EUR)

ROCKY BAL80A

Rocky BalboaVakcijska drama. 108 minut, režija* Sylvesler Stallone Igrajo: Sylvesler Stalbne. Burl Young. MiloVeniimiglía. Geraldine Hugbes, Jantes Francis Kelly III. Tony Burton

Petek. 27.4. ob 18.00 uri Sobota. 28.4. ob 22.1S uri Nedelja. 29.4. ob 20.15 uri REDNE PREDSTAVE (3.5 EUR)

300

(300). akcijski spelctakel. 117 mi» nut režija: Zack Snyder, igrajo: Gerard Butler. Lena Keadey. David Wenhem, Dominic West, Vincent Regan. Michael Fassbender Četrtek. 3.5. ob 18.00 Petflk. 4.5.ob22.0QuTÍ Sobota. 5.5. ob 20.00 uri Nedelja. 8.5. ob 18.00 uri REONE PREDSTAVE (3.5 EUR POČrTN. PREDSTAVA {3 EUR)

(UDEŽNA MREŽA

(Charloiie's Web «dru^inska kon^ dija, 96 ntinul, režija; Gary Winick Igrajo: Dakota Fanning, Julie Roberts. Steve Buscemi. Oominic Scoli Kay. John Qeese. Oprah ViHn-frey. Cedricifíe Enter íairwr Petak.4.5.ob 18i)0 Nedelja. 6.5. ob 16.00 uri-otro-ika matineja

Zorica Špital: Utrdimo svoj spomini

19.00 Mlad ínsk í cente r Ve len je Dan Evrope - pogovor Evropske mladinske dimenzije • Vsi drugačni, vsi enakopravni 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Plesi v krogu 19.30 GlasbenašolaVelenje. orgelska dvorana Predmaturitetni nastop Alojz Kompan 1 trobenta) m Veronika Rosei (violina) X Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje RKCimos Koper

Za dodatne inlormacijs o prireditvah in dogodkih iahko poki ičete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne (^neVelenje(03/3961880)

ŠOŠTANJ

Četrtek, 26. 4.

16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljićr>a ura

Petek, 27. 4.

C_' I

SOBOTA, 5. maja

NEDEUA, 6. m^a

1700 PJeznano

l?let v neznano

Sobota^ 28. 4.

20.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Potopisno predavanje

Torek, 1. S.

X Kozjak

Planinski izlet Kapfa-Sv. Duh na Ostrem vrhu (lahka označena pot)

Sreda, 2.5

C_i_:

20.00 Športna dvorana Šoštanj EÍektra Esotech:Geoplin Slovan 11.ASKL-Liga za prvaka)

Sobota, 5. S.

20.00 Kulturm dom Šoštanj 3D let okteta Zavodnje

Torek, 8. S.

1700 Kuiturni dom Šoštanj TORKOVA PETA-ustvaijalnica za otroke in starše

20.00 Mestna galerija Šoštanj Odsevi in odmevi Modre refleksije in perspektive Šaleške doline (multimedijska predstava!

Sreda, 9. 5.

19.00 Zdraviliški park Topoliica Proslava ob prazniku KS Topolsica in obletnici podpisa kapaulacije

REONE PREDSTAVE(3.S EUR) OTROŠKA MATINEJA {2.5 EUR)

DIVJAKA

(Wild Hogs) komedija. 99 minul, reziie: V^lt Seeker Igrajo: Ttm Allen. John Travolla. Meitin Lawrence, William H. Macy. RaylioUa. Marisa Tomet Kevin Durand. M.C. Oalneyidr.r Petek. 4i. ob 20.00 uri Sobote. 5.5. ob 18.00 uri Nedelja. 6.5. ob 20.15 REDNE PREDSTAVE (3.5 EUR) REONE PREDSTAVE (3.5 EUR)

DOBRI PASÎIR

(ThegoodShepeid)-drama. 167 minul, teiija. Robert Oe Niro, igrajo: Malt Danion. Angelina Jolie. Alec Baki win. Tammy Blanchard, Billy Crudup. Reber t De FViro. Keii Četrtek. 3.5. ob 20.00i)oâtni$ka predstava

Sobota. S.5. ob 22.00 uri REDNE PREDSTAVE {3.5 EUR) PflCiïN.PAE0STAVA(3EUR)

Následní i vikend napovedujemo: Akcijsko Tnansiveno fanta s liko SPI0ER-MAN3. erotični triler POPÛiMITUJEC(PeiiectSuan-ger}. animirani him sinhroniziran v slovenščino NINJA ŽELVE

SLOVENIJA 1

Q/.Dn l^mj^iîa

Oobrnimro

0BJ1D PoroCila ilBilb Oobfoiuuo

Dgj]f] PornCila il9Dà Purjkloiiukotn D9JÍ5 Risanka

m(\ Kojepontlai) lui!kaJ/6

IDJO Burim. Berlin, 38/39

10.40 Z vami

11.40 Omi/|e

I3Í10 Pnroiila.§porUrani55

I3.1& ?&čninio?nř3V3,16/70

13.50 Hiraniirla

15.00 Porodila, pfomet

15.10 Mostovi

)hM Krasiačja paimlja, ?/13

16J1S Tsmsr» bi rada slišali^, dokunr. Iilrn

16.Î0 Enajsta Sola

l/.On Nuvicii^port.vreniK

1/.30 $ta(eia mladosti

IBJO Ouhoviiiulnp

IBi^O ^fRbanjti Oi2lcl|iie

1S.4I] Moisi^rMilia.mnnka

19.00 Dnevnik, vruii It*. t

I9.5b Milijonar 2 Jonasoni ?n.6i) Tftdnjk

72J]n IJdinfiVi. spori, vrema

23Í1Í] Knjiga rffBnu hrig.i

73.20 Glasbeni VFtpr 0D.&5 Ouhuvni uirip

ni.ID OnuvMik mb 9/1U

117.30 liilnkani)l

SLOVENUA 2

D6;^0 Intokanal lJ9.0n ívprf3ris|H 09.30 /sbdvni m IrÀ filial ll.nn Tvproriaja 11.30 Oimškiiniok?inal /abavni ininknnal H.2D Ivprnriaja M.ÔQ Ubinm I5.4n 0e;elBSvcia.?/13 1R-30 Mo/aik 17.25 Muswvi IBJJO Ptiroiila

IBDb Glashonispomini/Bonsom

Kopitari D m 19.00 I glasbn m s plesorn 2D.00 Slovaška, dnkuin. oddaja 70.3S Nngnmr^i pokal uflia. pollinale.

prenos 73*^0 PugreSana.!/? nO.'lB PnsEljenca. 2/6 01.05 Onfivnik ?amcfske w ni.30 \n\nM

pop

11655 74 ur. pnnovilBV

D/.bD Oickilake

ÍH1.35 OvojnQ^ivl|en|D.nH(l.

10.75 IVprodaja

ID.bb I|ubu/enii3irta.n3ii

I1.Í5 Noiikmdiivo srce. nad,

17.45 Piistolov§£inKvrliv|fni. dnkioii.

serija 13.40 TVîiîudaja lito Rickilakg 15.05 NoukrQd|ivnsri:e. nad IB.Ob liubiuennatrfniDi.narl. Í7.0n Ovoino/ivl|en|c. nad I/.55 74 ur

IB.OO NmismilinriHsrrra. nad. 19.00 74 ur 700] înjnja

7).45 Na kraju /lo^na, nan.

72.40 24ur?vcCer

73i]n Zvwdcnasodái^u.nan.

7355 PrijaiKlji, Msn.

00,75 IskssSktirio^posiavs. naa

ni.l!i 24 ur. iinnovilnv

07.15 Noi^n^ panorama

©

09DQ OnliruiDUu.inl. oiiij»ja lO.'^O Vabimo k ogindu ID.35 riLoiiJolin-Oneriighlonly slive siMariison Squarsii pusnsKik l.delaknnr;^ria 11.55 Videospot dnBva 14.01) Videasiram. obvsstila l/.5b Vatiimokoglifdu IB.OO Heriiniialne itrivice 16J15 KaMa. pnsiRtrk tnkme Flnkua [sQifidi:C:!oplin Slavan 19.30 Videospni dneva 19^b VKtoirani. obvolila 19.55 Vahimo k ogbdii 21],00 Klr^peinakvdiirauVasiliiPolič 70,5b Regionalne novica 7I.DD V haniioiti|i ? narava knmtJi^ka ridrjaja

Najvi^a. kcniakinaorldaja; narndno/abavrin qlijshn.

ansambal Resa 72,45 I/oddaje Dobro lu 10.

nifnrmaiivna rxiri'd^a. pnnnviip.v 110.15 Valiimokr)Ç)l»du 00.70 Videos ira m. obvosUla

SLOVENIJA 1

06.15 Llfiiiievi D;.00 I'orrjiila 07.05 Dobmiuiro 08.0n Pnrniila t)B.Q5 flobroiulro 03.00 Poriiftla 03.05 Itabar.nan. 09.30 Risanka

09.40 /vL»nniLiM7rte;i|o.1/l3 15.00 ]mBt bi rada slilala. dokuin. Iilm

1Q.)5 InâjsiaSola

1D.15 /ivalskivrii/šk^dics. I//26

11.15 § 13(ala mladosti

il,55 Mili|onar/Jon^nm

13.00 PonjiikSpf3rl.vrRrmi

13.15 nuhmniiJUip

13.35 lin^manrika inTifnijar^kn,

12/15 14.20 Sloveno v Italiji 15.00 Pnr/jtila 15.10 Mcestovi 15.45 llalfar.nan. lB.n5 l/papnineuirbs 16.25 Pi»tnUsvaB/13 l/.OO Novice. Spori vreme t;.30 Wail^U9etnaMikJnSi(^°vi,

dokum. oddaja ÍM5 /goriovina in?ujicini!.3/4 lB.4n Karli, risanka 1B.45 Piijsa Pt!pa, risanka 13.00 Dnevnik, vremu, Spori 19.55 7ačniinn/nava. I//2D 7D.30 Na;drav|u! 27.Í10 Giiinevi.vnmie.Sport 23.00 Pnlnočfiiklub 00.15 /gnricvinafr«di(:inB,3/4 01.10 Dmivnik. ponwitev m.45 Babuèks. 10/10 02.35 Iriloknnal

StOVENUA 2

0B.30 Mm\

OB.On Ivpmrlaja

08.30 Zabavni iniokanal

03J3n Ivpradaia

ID.OO niashpni spranim f (Idisuni

Kopitarjem 1D.50 Kap.jdnskup 11.40 Frasier. 14/74 12.00 Krflolski kralj. arner.Cb film 13.55 Krjigraseniiilanja.l/IO 14.20 Mo/aik 15.15 Pnmnrski fiio/aik 15.45 Štu dermis ka 16.05 7baf!. ndriaia/a ra/gibann

^ivlieiijs 16.35 I esivica na ritiicfeiri 17.25 fvrnligavkoSaiki. utmir ^ivancc. pallinale. DSKA Unicaj?. prencs, vntss poročila 20.00 Peta dimuivija. 1/6 7D.bQ Vroíislol 21.45 /adnp kalinu, kanad, film 23.15 lu. hrvaški filni 0Q.4D llnfivnik/amnjskc iv 01.05 Infitoal

SLOVENUA i

0/,0Q /godbt^i^Skoljkr!

0730 1; iiopotne KirbH

0750 PodUobiikoin

00.70 t)ifp;ava?eleneqa2nia|3,1/6

08.50 Munamo.B/l7

09.20 I otosrjva svetilka, kitajski ns. j.

10.50 pQlmřjii klub

17.00 iednik

13.00 IMIa. ipna vreme

13.16 lirMko.arjdi)Rta

14,05 Vi|a vaja van. ang. film

15.55 Vruliak

16.00 Družina, to srno mi

I6,in iitnsiika

16.15 Glasbeni 50SI

16.25 OMliinliuiieh. ivManbur

16.45 lyraARi:

l/.OO Pomirila.§poavremB

17.15 Dim

i;.?0 Vrtiljak

1775 Iwisiika

1W0 MladopnročBfiQ

1/35 Ncivflu

1755 K;irai^e

18.15 Absnlumn

18.20 Amiaci]8

18.40 liliincvudif.iiiki.risaiika

19.00 Dniivnik. vrenip.Spnri

19.55 Zlatolaska

21.00 Hnbar

72.00 GdStsvanjs do pesnil ivmvi/iie

?0D7.3.del

27.30 Porniila.SpnrLVTRHie 23.05 Soprannvi. 7Z21

OOJIO Skupinskaslika/gospn.

nnrii^filin

01,30 Dnevnik

01.5D Inlnkanal

SLOVENIJA 2

06.^0 Inlnkanal

08i)5 Iv prodaja

08.35 Skn/i tas

08.45 Mma.ilfibainandrtaM

09.35 Z glavu na nabavo

10.00 Vrnili sid

10.50 Pnfimrski mozaik

II.2D Stiidsiiiska

II.4D Petailimfiii/ija. 1/6

12.30 lisusgalfipGsarinfi.sliv.i^bL

13.55 Iv prodaja

14.25 Sltiveniii po switu.tv Maribor 14.55 Zrla;!, orii].;a ra/ ibannživljenje 15.75 SPvgfJt^kamknesarstvu,

rnptiria^a 16.55 VelBnie:koftćnicaligi!Mikv roknniRtu. Gurenjs • Colje Piv. l.a.^ko, firenos r/.3D SPvgoRksmknlesarsivij.rep. 1/.55 NoijomHLprvaliyaTulrîknm,

Gonca Man bor, prenos 70.00 Globus 70.30 Alp&. Donava. Jadran 21.Díl Ime mi leOavidi:. amer, film 77.30 ImemiioOavid, ainer. iilrii 77.30 Vriiliak 00.^0 Hlackponl, 2/B D1J3D Dnevnik/amejske IV 01.55 Infokanal

pop i P°P

Í1B.55 24 ur

07.50 Neismil;ena srca. nad.

08.45 Dvninoiivljflnja. nad

03J5 IVprodaja

1D.05 I jube^un na tržnici, nad

10.55 NBdkrDtliivo srce. nad

11.55 Irenja

13,40 IVpradaja

14.10 IkkiLakn

15il5 N»ijkrotj|ivosrc8, nad.

16.05 I jubn^en na tržnici, nad

l/.OO Dvr^jno^ivljpnjtj. nad

17.55 24 ur vremu

IB.OD Nnusmiljeria srca. nad.

19.UQ 24 ur

20.00 Viemi ali pusu

20.55 007 OpuranjavfsnljR.amHí. Iilm

73.10 24 ur/VRi^er

23.30 Pori lupo pravic«, nan.

00.70 la nnniai/. amer. Iilm

07.30 24 ur. ponovitiîv

03.30 Nm^ria panrirama

07.30 IvjKodaia 08.00 lliaia<Qal(:^k,ns.!;en|a 08.10 Boriba^ki. ns.sanja 08.15 Mrjjmalf poni. ris. serija 08.40 Pij^isrPeier.ns.SHnjs 08.55 AftAuack. M. rjddaja (19.20 Rarbie v pravl|t£rii lisM. ris. I. 10.35 Nirija ^Ive. ns. senia 11.00 D Osman, ris. sKrija 11.25 Geo sprmiajmsveLM.nrid. 12J0 him 14.15 Dukum. udriaja 15.15 ZdravnikovavRSt. neii 16.1D Zlutimpredtea^mpraijom 1/.05 Ha/oCarane gospndinjE. nan. 18.00 24 ur

18.05 MnjH Afrika, dukiim. siinjd 19J10 24 ur 70.00 V/emialfpisu 71.0D hlm

22.35 Îiegi/?âpora, nan. 7330 film 01.5D 24 ur 02.50 Nni^na panorama

©

©

09.00 1D.30 10.35

11.50

13.15 14.00 1/.55 1B.00 18-40 1B.45

19.05 19.1D 19.55 2D.00

20.55 21.00

21.30

22.15 23.45 23.50

Dobrnjuirainf. oddaja Vabi m n k ngledu Naivira, oiidaia? narodno/abavmi dasbo Gostje: ansambeltnpon m ansambel Rosa Krâarka. posneiiik tekme [Iťktía ísoiBch : Geaplm Slnvan Video^prii dneva Videusuaiii. obvtKtila Vabimn k oglsdu Kli^ ftiaS. otroSka oddaja liegionaine novic» [In^^ilotna /rai^a plovile, i/nbra^Livalna oddaia Vidco&pm flneva Vidiiiistrani, obvK^ula Vabimo k ogledu Poslanska jiisarna, knn taktna oddaja. CnsrDHAGDKORlN. luslanei: NSivDZ HS legionalne novice Razgli^divania. dokururiniaina oddaja, 3. TV rnrfila Jesen ;ivl|(^nja. oddaji)/a tretje ^ivljenisko nbdobjs, l;oriilaje Dotira juiro. pon. Vabimo k ogledu Vidensirani. obvestila

Miš ma§. otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogliidu 09.45 Pfjiilanska pifiarna. ponovi ttív Gost: Drago KURf.N, poslanac NSivDZfiS 10.45 Vidcnspotdneva 17.00 Videostrani. uliviistila 15.50 Prpm icr lin a, nriposrnirii jH^nr^s

Uikmp. Fiiiliam : livfirpool 1/.55 Vabimokoglpdu 18.00 V harmoniji i naravo, km ni 0. 18J0 Duhovna missl 18^5 Vidiiospoi driKva 18.40 Mojcainm^cfiekJaka.

otnkka ndrlaia ie natmla^ti. pin. 19.70 Vidaustrani. ohvdsirla 19.55 Vabtmo k ogl?du 20.00 1553.VlVmagam 70.75 Kiiltutii. ininrmadvna oddaia 20.30 Zdaj, odd. 2a ra/gihano/ivljenje 71.Í1ÍI Pl3iieLpolka,uili1aja2

narodtio/abavno glasba, pon. Gostje: Polka punre 72.00 VrHdnoiBSiopilinotar.dok.

nddaia Dnl^snj^ rnii/ej. 2. dRl 72.30 Drugačen svat: Spffoi^iln upanja, intervju z Berilaminom Cremom 23.30 Vabimo k uQl^ijij 23.35 Vidflfspm tínm 23.40 Vidii/fiUaiii. ubvestila

SLOVENIJA 1

OADO ^iv?av

D9.25 Koigrasemulania.7/10

1D.QD Pdponiica. ?vang. hiuiiantt.

pnrĚid. i Bifida

11.00 l;vir|n|i

11.30 Ob/oriailijlta

12.00 ljudie III linija

13110 Porniila.Soirt.vreinu

13.10 Na/dravie!

14.30 IisLnga lepega popnidnp.va 14.35 5miniiLslave

14.4(1 ClrjVbfSki faktor 14.45 Orugomneni«

14.50 N^dPljskouko

15.QD Mali oder, luOinvn shûA

15.05 Asirovizifa

15.10 Šport m řas

15.2D (llasbenirlvoboj

15.40 Angleška nogometna liga

15.50 Osmipriuirk

1B.Q5 Lomila

16.20 Odprlo

16.25 Nikar (ako Mmo!

17.00 Poroňla, SpijrL vrtiniB

1/.15 listja iKpuga prjpnldncva

10.30 2reban|RlQia

10.40 Kravica Katka, nsanka

18.45 SnuMticfluk.nsanka

18.55 Vreme

19.0D Onevnik, vrtimn. Sport

19.55 Spet doma

21.45 Interviu

77.40 Pnroâla, vreme. Sport

73.10 Prosim/a bsseda ruski film

01,30 Dnuvmk

01.55 Infnkahsf

SLOVENUA2

06.20 Iniokanal

OB.OO Zabavni intokanal D9.5D Iv prodala

10.7D Sko/i ćas

10.30 Ml^divirujo^r

11.00 lyramagamtyKup^^r

11.30 Glite

17110 Ivprndaia

12-3D Alpe.Donava.Jadran

13.D5 IvpriKíafa

Japončí^, amnr. him

15.10 Po/iiravpomlarb, posnetek

16.55 Vi

19.00 Franceta Bemikd/ve/dnato

nebo. dokum. portret 7D.D0 frasinr. 15/74 7125 Au^nercvmligavkoSarkuumir

(^elveni£. iiiiald. prenos

2730 i Sj)ortiiaotldâia

73.15 Usihaiu6típrHvíi2,2/3 DQ.OD film

i)1.30 Oiievmk/amcjski^iV D7I1Q Iniokanal

pop

QBHO rvprorlaja

08,10 BrataKoaM.ns.suriia 08.30 NaSmali^veLns.serija 0825 Onmba/ki. ris. sarija

OB.40 Muimaliponi.ris.seriia 09.05 Pnáiarf%iEí,rB,sfinia 09.20 Jaka na Luni. rfs.senj3 DS.3D Poko. ns.senja 09.55 ArrA«ai;k.i/nb.Dililaja

1Q.7D Ninja^elva, ris.ai<nja

10.45 BDamaruis.senja

11.10 Power Rangers, nan. 11.35

171^5 NaSasnditii:a, nan.

13.75 Bradata motorista v kujiiiiji

14.05 Mesiei:e viidiia nau.

15.0D film

1/.15 74 ur. vreme

17.70 Film

19.00 74 ur

70.00 Film

21.40 športna

22.25 film

0D;50 74 ur

D1.30 Noiiria (mm^ma

©

PONdVnWGOOM ÏÏOENSfâGA SPOREDA

09X10 MiSniaiuiroSkandiaja.

pnnnvitev 09,40 15b?.VrVmaga/in 09.55 Kultiirs. infrirfiialivna oddaja 10.00 športni toœk. Športna inIormativuH 01 daj a 1D.15 Ouhovna misel 1D.2D Mimstr;kistnl.[ir.Grflgor Virant.numster^aiavno upravu

11.15 Jesen ^ivljKnja. oddaja ;a tretje

/ivljenisko obdobje. 12.QD Vabimukogledti 12.05 tjajvifa, oddaia 2 nnrndno/abavno dasbn Gostje: i^nsambelteponin ansambel Rosa 13.2D 1553.VIVma9a?in 13.70 Kultura, informativna uddaja 13.75 Vi deosuani. obvestila 19.0D Vabimukngledu 19. Q5 Poslanska pisarna, p onovi triv Gf)st:DIW(5GKfra. pnslansc NSivDZRS 20.05 PiVÍAÍlAHliM0R.lA?00/. pnsnnlRkl.rîfila pnrBíiitvnv Manborij. ponoviii^v 71.15 Vhannaiiiii / naravo, kmci ndd. 71.45 Vabmm kngledu 21.50 Vifleostrani, obvesiila

RAZVEDRILO

Nagradna križanka AdriaticSlovenica

Zavarovalna družba, d. d«, Člani<a skupine KD Group

Obiščite nas v poslovalnicah pooblaščene agencije: Agenio Velenje, Rudarsko <esto 1, teL: 03/586 39 50 Agenza Mozirje, No trgu 20, leL: 03/583 27 20 Agenzo Slovenj Grodei, Ronkovo uH(o 4, tel.: 02/884 53 30

Nagradna igra DVOJNA VARNOST DVOJNA SREČA!

Sndclujie v voljki ccbleini nagradni igri. Pridru/ilc sc 300.000 avioniohilskim zavarovancem Adriatica Slovenice.

Vsi nasi zavarovanci prejmejo nagradni kup<>ii ob skleniivi/obnovitvi svojega y^vanwsnja avto

mobilske odgovnmosti, vsj ostali pa ste vabljeni v eno od naših poslovnih cnoi. Nagradna igra (raja do 31. 10. 2007.

Prvo nagrado bosic lahko izbrali: športni Citroen CA Coupe ali družinski Citroen C4 Picasso. Podelili bomo še 120 zanimivih nagrad. 30 vsako četrtletje po va-

cm i/boru: Lečaj varne vožnje ali otroški avtosedežali zakonsko predpisan set prve potno či za avtomobilisie.

Izrezano rešitev gesla.nprc-niljeito / vašim naslovom, pošljite na Nas čas. d. o. o.,Kidričeva 2 a.

3320 Velenje, s pripisom "ADRÍ-A'r!CSIX)V^:NICA^ najkasneje do 7. maja. Iztobali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica.

Želimo vom prijetne prvomajske praznike!

»»«fJlii

POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA

Podjetje za rovnanje z odpadki d.o.o., Veloiije

MESTNA OBČINA VELENJE

datum postavitve datum odvo?a

POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMUDANSKEGA ČIŠČENJA

ScMjêenmœàen^

Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o«, Velenje

OBČINA ÍMARTN0 OB PAKI

datum postavitve datum odvoza

KRAJEVNA SKUPNOST STARO VELENJE

CestatalcevIS 9.5.2007

ljubljanska C6sta (priVerdevu)

Ljubljanska cesta (igrišie za gradom)

Partizanska cesta {TPP Straža!

Cesta talcev 34

Ljubljanska cesta pri Glavnik Žarova cesta (parkirisie VTV)

KRAJEVNA SKUPNOST STARA VAS

Stanetova 58

9.5.2D07

9.5.2007

9.5.2007

9.5.2007

10.5.2007

Koroška cesta 40

KRAJEVNA SKUPNOST PESJE

Janka UIriha (pri telovadnici)

10.5.2007

10.5.2007

10.5.2007

10.5.2007

10.5.2007

10.5.2007

10.5.2007

11.5.2007

Podgorje-Vovk

Speglova 28.30

MESTNA ČETRT LEVI 8REG

10.5-2007

10.5-2007

11.5- 2007

11.5- 2007

11.5.2007

Jenkova 15 - Í7.19

Prešernova 2,4, B

Prešernova 9a

Prešernova 22

Rudarska 2 Šaleška 19

Kraigherjeva 6 - parkirišče vrtec

Parkirišče Jenkova 1 - 5 in 9 -11 Šaleška 20

Kidričeva 1-3

MESTNA ČETRT LEVI BREG

Foitova 8

11.5.2007

11.5.2007

11.5- 2007

11.5- 2007

14.5.2007

11.5-2007

11.5.2007

11.5-2007

14-5.2007

14-5.2007

14-5.2007

14.5.2007

14-5.2007

Tomšičeva Î2-16

Tomšičeva 43 - 45

Kidričeva 53

Kajuhova 1-2

Kersnikova 3,5.7

MESTNA ČETRT ÛESN1 BREG

14.5.2007

15.5-2007

14.5.2007

14.5.2007

14.5.2007

14.5.2007

14.5.2007

15.5.2007

15.5.2007

15.5.2007

15.5.2007

15.5.2007

15.5-20D7

15.5-2007

15.5- 2007

15.5-2007

Kersnikova 15 Slandrova 12

Stanetova Rakov gozd

Jenkova 4-glasbena šola

Sercerjeva cesta 13

Šercerjeva 8

Sercerjeva 14-16

KARDEUEV TRG

15.5.2007

16.5.2007

15.5.2007

16.5.2007

Vđi/mo vas v vrtec

V Vrtcu Velenje bomo od 3. do 18. maja 2007 vpisovali oCroko,

ki Se riisc vkljij^ni v vrten za \esto 2007/2008.

Otroke lahko vpišete vsak delavnik od 6. do 15.00 urOf ob srodah do 17.00 uro.

Podrobnejše ir>formacije lahko dobite na upravi vrtca, v enoti Tinkara, Šlandrova H/a, Velenje, ali na telefonski številki; 898 00. 898 24 02.

Mi/en//

15.5.2007

16.5-2007

16.5.2007

16.5.2007

16.5- 2007

16.5-2007

16.5-2007

16.5-2007

16.5-2007

Med Kardelievim trgom 5 - 9 In 4 • 8

Kardeljevtrg 1-3

Stantetov34-9

Stametova 11 -19

Med Stanietovo 18-24 In 26-32

17 5.2007

17.5.2007

16.5.2007

17 5-2007

17.5-2007

17.5- 2007

17 5-2007

17.5- 2007

17 5- 2007

17 5.2007

17.5.2007

17 5.2007

17.5.2007

18.5.2007

18.5.2007

[■1« Apr «17. ùt>r aie. apr m 1«. apr ««O. apr ■ 91. «pr ■ «3. opr

18.5.2007

18.5.2007

18.5.2007

18.5.2007

^^áíío

107 MHz FM

KRAJEVNA SKUPfyOST KOŇOVO

ŠMARTNO OB PAKI

Trubarjeva cesta 8 (Mraz)

3-5.2007

4.5.2007

bloki*zdravstveni dom

3.5.2007

4.5.2007

Malgajeva 3 (Pečnik)

3-5.2007

4.5.2007

Kmetijska zadruga

3.5 2007

4.5.2007

Igrišče '^Skalca" Konovo

3-6.2007

4.5.2007

MALI VRH

Senbric (pri Zajcul

3-5.2007

4-5.2007

pri Kladniku

3.5 2007

4.5.2007

Škaf ska cesta (pri Dfolcu

3-5.2007

4.5.2007

križišče • Log

4.5 2007

7 5.2007

Dušana Kvedra24(Povh)

3-5.2007

4.5.2007

PODGORA

Dom krajanov Konovo

4-5.2007

7-5.2007

pri Ašsnbergerju

4.5 2007

7.5.2007

Selo trgovina

4-5.2007

7-5.2007

pri Vodo vniku

4.5 2007

7 5.2007

Mr a vijakov vrti

4.5.2007

7-5.2007

SLATINA

KRAJEVNA SKUPNOST KAVČE

nad smučiščem

7.5.2007

9.5.2007

Pri transformatorju

4.5.2007

7-5.2007

RECICA

Dom krajanov

4.5.2007

7-5.2007

pri Sušilnici

7.5.2007

9.5.2007

pri Kuzmanu

4.5.2007

7-5.2007

pri brvi

7.5.2007

9.5.2007

KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ

GORENJE

Laze - pri Stvarniku

7.5.2007

8.5.2007

pokopališče

9.5 2007

11- 5.2007

križišče Šentilj - Polzela

7.5.2007

8.5.2007

SKORNO

Laze-JevJnik

7.5.2007

8.5.2007

pri lovskem domu

9.5 2007

115-2007

Loznica-sušilnica

7.5.2007

8.5.2007

GAVCE

Arnače • transformator

8-5.2007

3.5.2007

pri železniški postaji

9.5 2007

11-5-2007

Silo va - transformator

8-5.2007

9.5.2007

križišče pri Pokieku

11.5- 2007

14.5.2007

pn Bunderlu-desno

8-5.2007

9.5.2007

PASKA VAS

Pri Dolir)šku

8-5.2007

9.5.2007

pri gasilskem domu

11.5- 2007

14.5.2007

Silova-pn Jakobu

8-5.2007

9.5.2007

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tsdnij od 16. aprila 2007 do 22. aprila 2ÛQ7 niso povprečne dnevna konoermacije S02. iinarjene v avtomatskih paslajsh (AMP) na obmooju mesine občine Velenia. občine Šoštanj in občine Šmartno ob níkje; presegale mojna 24-urne koncaniraciia 125 mikrog S02/m3 zraka.

MESTNA OBČINA VELEKJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR

hAAKSIMALIVE URNE KONCENTRACIJE 802

od 16. aprila 2007 dû 22. aprila 2007 lvmikfc^iS02/m3 zraka] mejna vrednost: 350 mikrih^ S02/m3 zraka

HerminKLAIMIK. t.p., Cftsl» 9/19. VaENJE

Tal.: 03/ 897 51 56. SSM: 04V S44 740 PAIHI fPWAJ\ »CtA-, mB.

t aiMo pn4 udaretn flnl^^^^ Pi<Mfnluo0rMltev9«inBEdv,

2siSi«f r«d dlv)ie|0, maiiuiml. pWlT^^

K A IM O V II hil\ J

(CTRTEK, 26. aprila:

16.Û0 Dobro jitro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.46 Ne današnii dan: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovanije: 730 Poročila; 745 Danalnii kulturni irtrip; 8.00 Policijski na* sveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasvet Qlinv pijskega komiteje Slovenije; IG.OO Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji daiv U.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16 00 Kdatkje.kaj: 16.30 Poro cíla; 1700 Zdiavnilki nasveti; 1745 Erosov kotiček: 18.00 Kvszi kviz; 18.30 Poročila; 19X10 Na svidenje.

PETIK, 27. aprilo:

15.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročiia; G.46 Na dsn^snii dan.' 700 Horoskop: 715 Poročilo Avtu moto zveze Slovenija: 730 Poročila; 745 Danalnji kuliurnl utrip; B.OOŠpořinl utrip; 8,30 Poročila; 9.00 Gospo darski ump: 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročna: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj^ kje. kaj. 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti. 18.00 Frekvenca mladih: 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. aprilor

16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na danalnji dan; 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Dartasnji kulturni utrip: 9.0C Polepšajnio » sobotno julro: 8.30 Poročila; 9,30 Poročiia: Izbor pesmi tedna. 10.00 Na sviđanje; U.OO Pozdrav: 1410 l\Ia današnji dan; 14.30 Poročiia 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kie.kai; 16.30Poro6la:1700 VlmemiSove: 18.00 flock šok: 19-00 i^a svidenje

NEDELJA, 29. aprila:

16.00 Oobro jutro in vesefo v nov dsn; 6.31] Poročila; 6 45 Na danafr)ji dan: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenija; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročiia; 8-45 Danalnii kulturni utrip. 9.00 Poglejmo v zvezde: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: Česlrtke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje, 1B.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 1700 IS^inute z domačimi ansambli; 18.30 Per3Čila; 19.00 Na svidenje.

POHEDIUEK. 30. apnhi

16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnii dan: 7.00 Horoskop: 715 Cestne inlomiacije > poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 7.45 Današnji kultiirni utrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila: 10,00 Na svidenie; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danal^ nji daiv 14.30 Pojočila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kjB.kaj.-16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TORCKJ.maja:

16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6 30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informadje Avto moto zveza Slovenija 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 745 Današnji kuliurni utrip; 8.30 Poročila; 9-00 Prvomajske čestitke; 9.30 Poročila: 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na danalnji dan: 14.30 Poročila; 16.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 1700 Pivoniajske čestitke; 18.30 Poročila. 18.00 Na svidenje.

SRfDA. 2. moja:

16 00 Dobro jutro in veselo v nov dsn: 7.45 Današnji kulturni utrip; 5.30 Poročila: 700 Horoskop: 716 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti. 8.30 Poročila; 9.01] Praznični utir-nek: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenja 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Praznični utrinek: 15.30 Šport: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Praznično popoldne; 18.30 Poničila: 19-00 Na svidenje.

(nRTEK.3.maja'

16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne infonriRcije - poročilo Avto moto zveze Slovenije. 730 Poročila; 745 Danalnji kulturni jliip: 8.00 Policijski na* sveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danalnji daa* 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno: 15-30 Poročila; lB-00 Kdaj.kje.kai; 16.30 Poročila; 1700 Zdravnilkinasveti: 17.^ Erosov kotiček: 18.00 Kvazi kviz: 18.30 Poročila; 19.00 Na svfdenje.

PETEK, 4. mofa:

16.00 Pozdrav in veselo v nov daa 6.30 Poročila; 6-45 Na današnji dart 700 Horoskop: 715 Poročilo Avto moto zveza Slovenije: 730 Poročila; 745 Oanainji kulturni uirip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Gospodarji utnp: 9.30 Poročila: 10.00 Na s\^denje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročiia; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 5. mojo.

16,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 745 Danalnji kulturni utrip: 8.0C Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poničila: Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14,30 Ponjčiia 15.00 Aktuabo: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kis, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 V imenu Sove; 18.00 Rock sok: 19.00 Na svidenje.

NEOEUA, 6. majo:

16.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na danasnil dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 8,45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde: 9.30 Poročila. 10.00 Na svidenja; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan: Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje: 16.00 Glasbene novosti, 16.30 Poročila; 1700 Minute 2 domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PO NED EU i K, 7. moja:

16.00 Dobro jutro in vaseio v nov ilsn; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Danešnii kulturni utrip: 8.30 Poročile; 8 45 Policijska kronika: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na danas^ nji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj^kje.kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov sport: 18.00 Glasbena lestvice: 18.30 Poročiia: 18.00 Na svidenje

TOREK, 6. majo;

16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zvaze Slovenija 730 Poročiia; 8.00 Ka dogaja; 745 DanaŠnii kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na danalnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno. 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 1700 Naš' kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenjo.

SR{DA.9.mojo;

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip: 6.30 Poročila: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev |a naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danalnji dan; 14.30 Poročila. 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: '6.00 Kdai. kje. kaj; 17.00 Vi in mi: 18.30 Poročila; 19.00 Ns svidenje.

OBVESCEVALEC

DEŽURNI lelefon za pomoč anoTv immm alkoholikom 031/443-365

STIKI-POZNANSTVA

ŽENrTNA postedovdlnica ZAUPAMJE ^a vse starosti, biezplačno 2a mlade iRnácB. Rsm: fi:^ RSM:

031/836-378. lel. in faks: 5726-319. OEKIE. Iz resne zveze si želi§. po življenju v dvoiehreper^iipoklfô na gsm: 031/836-378.

PARCELE

GRADBENO parcelo m Polzeli. IIGG m2. prodam. Gsm; 041/898-558.

VOZILA

RENAULT S, I 199lr8g.do n/2007, prodam. 6sm: 031/442-813.

razno

VRTfyO garnituro \z smrekovega lesa, miza (200 x SO} in dve klopi z naslonom prodam. Debelina lesa je 4,5 cm. Kvalitetna ročna izdelava. Gsm: 031/344-180.

2GR ABUALNIK. obračalnik. 2.2001 ctsierno. dva irosilca za Qnoj (vei^ji in

mali OGLASI

manjši) prodam. Gsm: 041/227-336. PRIDELKI

SADIKE br§ljank prodam za 0.60 BvraAos. Gsm: 040/435-946. DOMAČ jabolčni kis prodam. Gsm: 041/299-234

BOROVNIČEVEC, rnederrovecter vec vist jaboičnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

PRIMORSKA vina cabernet sauvg-non. barbera, beli pinot. sauvignon (•

klet: Čehovin -ŠtanjelL prodam. Velenje-Koňovo, gsm: 031/74^71. BUKOVA drva prodam. Gsm. 041/504-987.

Zívali

PRODAJA nesnic, rjavih, graiiastih in petelinov v nedeljo. 29 aprila, od 8. do 8.30 v Saleku. Tefeton: 02/8761-202.

PRODAMO. STAVBNO ZEMUlŠČE. 2.90D m2. na izredni lokaciji, na Lipi v Veleniu. cena 62 EUR/m2 3 SOBNO STANOVANJE, popolnoma prenovljeno in lepo opremljeno, adeptirano leta 2004.78 m2 v pritličju na KT v Velen ju. cenaSXSQO EUR GRADBENO PARCELO, 990 m2. v Lokovic. cene 35 Eur / m2 HIŠO v Zgornjih Bevčah.. novograd* nja. 180 m2 z cca 1.500 m2 ismljo. cena 150.000 EUR

INFORMACIJE: ALSA-NEPREMIČNINE

Trg mladosti 2. Velenje

Tel.: 041/299 919

VELEM. Stane-D41/624.775. 897-5813. MOZIRJE; Ema-051/307035.839-56'50 PRODAMO

2 sobno stanovanje v Velenju. Gorica. 4. nad., 55 m2.letr)ik î980.Cena: 55.000EUR/ 13.180.200 SIT

3 sobno stanovanje, popolnoma obnovljeno. Šatek, 5. nad.. 78.80 m2. letnik 1986. Cena: 79.000 EUR/18.931560.00 SIT

2 sobno mansardno stanovanje vŠo§tanju. 71ní2,íetnik 1310. obnovljeno leta 1997. Cena: 50.000 EUR

V SLOVO

Dragemu

V nd/f//ih i/ri/: bui ver/no/ivel.

Twfâ Mî/tnJ. Manies

ZVONKU KOLE DNI KU

Iskreno se zahvaljujem za pomoć v najtežjih trenutkih svojim dragim sorodnikom, /vonkovim sodelavccm Vrtnarije in pralnice Bolnišnica Topolšica. kakor ludi sodelavcen^ Gorer\ja Servis, sostanovalcem in /^nanccm za izrečeno sožaJje, govorniku za ganljive besede, za /.a igrano riiino. pcvccm. duhovniku in Pogrebni službi Tišina.

Žalujoča: Milena

ločite zd iriđno la od sreče. k£j preneh! končno sem trpeli! Zà spomii pii2sile mi le s^če. rf-7 vsvçlhlio mose! bum v/leldil Adijo, li niî Jjubljem. Ijubttper! níái H sledi. Naj br/s!<t mir in Bo^ s teboj. U^iva j Uaiem p okoj.

ZAHVALA

Tiho je od$e] od nas nas dragi mož, oce in dedi

PETER SMON

iz Topolšicc 47, Topolšica 2. 6. 1939- 9. 4. 2007

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za i/rcčena sožalja. darovano cvctje. sveče in pomoć. Posebna hvala g. Petru Lazarju, dr. med. za nesebično pomoč in gospodu t.angusu za izrečene ganljive besede ob zadnjem slovesu: Bog je vedno ljubil vesele ljudi-všeč so mu ..."

Psi njegovi žalujoči

ZAHVALA

Po hudi in kraiki bolezni nas je zapusi.il na§ dragi mož, oče in dedi

HERMAN G RUDNIK

iz Šoštanja 1930^ 2007

Vsem. ki sie mu siali ob sirani ob njegovih zadnjih težkih trenutkih, in vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti, sc najlepše zahvaljujemo.

'/alujtyčii žena Antonija ter sinova Rihard in Damijan z družinama

KOMUNALNO PODJETiS mSNJe 0.0.0.

Poors bn o pokopaKila dejavnost Koroikft cesta 37 b, Vs4en|e

NA POKOPAUiČU PODKAAJ IN tKALE SMO EDINI. 10 IZVAJAMO V CELOU:

- P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV

- NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA

- UREDITEV DOKUMENTACIJE

- MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV

- UREDITEV ZNIŽANJA STROSKOV NA ZZZS

Tél.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.

V SPOMIN

Če imun v vitših srčik Se piosfoi r:i:fe/ii umil.

mTEJ JELEN

26. 3.1979 ^27. 4. 2005

Hvala vsem, ki niste pozabili, mu prižigale svečke, prinašate cvetje, /.anj molite.

PuweSamo te.

Vsi tvoji

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame

UUDMILE ZACIRKOVNIK

30. Z 1953 -15. 4. 2007

sc iskreno z-ahvaljujem /z pomoć v najtežjih m^nutkih svjjim somdnikom. sosedom, prijateljem sodelavccm in znancem i/ieč-eno so/alje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Gorenju Notranja oprema Kopalnice SoStanj in 1. R C. I IZA Cîorcnje Velenje. I Ivala pevskemu kvartetu, godbi Zaj]'a Šoštanj, govorniku gospt^du Vovku. gospodu dekanu .Jožetu Pribožiču za opravljen obred in Pogrebni slui^i Usar. Posebna zahvala zdravnikom in sestram BolnišniccTopolšicíí, 3. nadstropje, ki soji lajšali hude bolečine.

i^alujočit sin Robert z Zofko in sort>dstvo

Êi

Odšel si Uho kot zvezdà.

h' nà neba se ufine. Odšel, kol lisi v veJru odleii in se ne vrne.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža. očeia. dedija. brata in strica

MAKSIMIUANA KRUMPAČNIKA

iz Šoštanja

9. 9. 1929^19. 4. 2007

sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti zj darovano cvetje in sveče in vsem tistim, ki sle nam pomagali ler nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g, Ivanu Urbancu. dr. med., govorniku Andreju Vovku, kaplanu Tadeju I.enasiju, godbi Zarja, oktetu T'iamingo in ivanu Gluliču za zaigrano Tinino. Posebno zahvalo namenjamo nečaku Petru Rudolfu za nesebično pomoč in Pogrebni službi Usar.

'Àainjovit zena Ana, sin Srečko z Marinko, vnuka Marko in Matej z Darinko (er sestra Marija

Preknvilv sr Sel ixl tod.

vidni so sledtAi tvojih rok. a l)olej^er: le je objela. moč li vzeld.

ZAHVALA

v 74. letu starosti je preminil dragi mož. oče in dedi

STANISUV JELEN

iz Raven pri Šoštanju

S. IL 1933 • IZ 4. 2007

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zjiancem, g. Ivanu Urbancu, dr. med., za obiske na domu. mcdicinski sestri Stanki, gospodu dekanu Pribožiču z^ duhovno tolažbo in opravljen

pogrebni obred pogrebcem in njihovim družinam, pevcem, praporščakom ter govornikom in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih

y.dàj med nami več te ni. si al i ob Sirani. Hvala za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sož.alja.

â v naših srcih boš vse dni.

Posebna zahvala velja Anki, Justini, Dragici in Majdi,

Žalujoči: žena Ivanka, sin Branko, hčerki Vanja in Stanka z druUnami ter vnuki Jasmina, Darko» Boštjan, Aleksandra, Kevin in Tirni

Izbiramo naj osebnost meseca marca

Kupon za naj osebnost marca

Glasujem za_

Obraztolitev_

4 in 5

Moj naslov

Bralci Naše^!» ćasa in poslušalci Radia Vclonjc izbirale letos naj (isebnosii pi)saiiie/nih niescccv, v mesecu decembru pa bomo izmed zmagovalcev posameznih mcsecev izbrali naj (îsebiioiii leta

nost, ki je najbolj zaznamovala mesec marcc. Med prve iri. o katerih z<laj glasujete, sic uvrsiili mag. Kranja Bohinca, predsednika uprave Gorenja, Andrejo Kavšak, mater sedmih otrok in

Mag. Franjo Bobinac^

predsednik uprave Gorerya (dobro vodi Gorenje, ki je postalo pomembna svetovna fimia; delnica Gorenja je dosegla rekordno vrednosi; uvajajo nove pmgrame in ne odpuščajo delavcev, speljali bodo dokapitali/acijo in omogočili večjo rast (iorenja ...)

Andreja Kavšak,

mati sedmih otrok Iz Lokovice (odločila se je. da življenje posveti dfuiini in oirok<nn, saj pravi, da ji materinstvo prinaáa največje zadovoljstvo; se več laksnih mam.,)

Branka Drk^

ilolgoWlna predsednica društva za boj proti raku VelerO«

(prizadevno vodi društvo in pomaga mnogim posameznicam pri premagovanju te ležkc bolezni; velik<i naredila na podnaju prevenlive - uspesno vodi razna predavanja « zdravstvu ...)

za boj proti raku. Samo §e na današnjem kuponu lahko glasujete zanje. Prav tako pa lahko glasujete do vključno 50. aprila

2007. Tfenul.no izbiramo oseb- Branko Drk, predsednico društva na Radiu Velenje vsak dan malo

pred 17.uro(icleron897 5004in 8097 5004). K imeni>m smo zapisali vaše tuemeliilve.

DROCGRIJG /Qify PARřUneRIJG

AKCIJAI ItaiifcrUpti

Uvtttftfttfbw

JMTT t1,90€

mmmtd uttti

v

WORLD

HvftMrtac. m tal.itt/wnu

Ixielje

novi katalos!

Mt«l«fM §3/ tft S7 M

Vé^itmimé »ilHi.ttUfWw»

hwtocmuft

uliu/msih

AlIliUlIr Itl.l IVtftSTM

Vašř sodelovalne tudi ua-j;rajujemo. Ta tedert bomo med tistimi, ki boste t^laso-vali na kuponu številka 4 (v naše urednlšho mora prispeti do ponedeljka, 7. maja) izžrebali dva darilna paketa pokrovitelja Dominur (parfii-meriti Beauty v centru Nova 111 v Mercatorjevemu Standardu).

Nagrajenci prejšnjega tedna:

Nagrajenci prejšnjega tedna pokroviicljice Mure Center N<wa - Nma v vrednosti 10 evr, prejmeta Mihaela Hodžar, CJorenje 17 D. Šmartno ob Paki. in Sonja Knap, Paški Kozjak 53, Velenje.

Posadili 11 dreves

Velenje • V soboto, dan pred svetovnim dnevom zemlje, je Tu-risiičRo društvo Velenje skupaj z Muzejem Velciije, Smučarsko skakalnim klubom in Krajevno skupnostjo Stan) Velenje pripravilo vseslovensko akcijo, imeno

vano Darilo zemlji. Najprej so temeljito očistili okolico Velenjskega gradu, polem pa v grajskem parku posadili 4 nova drevesa.

OisUlno akcijo so pripravili tudi v KS Salek. Očistih so vsa

parkirišča med bloki in se nekaj zelenic, ob koncu pa posadili 7 dreves in zasadili ter uredili 9 cvetličnih korit, da bo Šalek se lepši. Bili pa so kar malo razočarani nad udeležbo krajanov, saj seje akcije udeležila le dobra de-selina, ki jim očilno ni vseeno, v kakj^nem okolju živimo,

■ bè

Nabralo se je petsto vrečk smeti

Organizatorji sobotne očiščevalne akcije so bili s pripravljenostjo ljudi, da sodelujejo, več kot zadovoljni

âostaivj. 2]. aprila - Očiščevalne akcije, ki jo je Občina Šoálanj pripravila ob dnevu Zemlje, se je udeležilo blizu 200 ljudi, ki so se že v zgi^dfijem jutru zbrali pri Ribiški koči. Priáelje ludi župan Darko Menih, prišli so predstavniki občinske uprave ter člani društev in klubov. Istočasno so se na očiščevalnih akcijah zbrali tudi ljudje v svojih krajevnih skupnostih. Vrečke za smeli so se hitro polnile in po dobrih štirih urah seje v najmanj pelsttilih vrečah nabrala prec<:jšnja količina odpadkov.

Itanc Šieharnik iz KS Gabcrkc je ob koncu akcije kot rešitev za odpravo črnih odlagališč, ki jih ludi v Šoštanju ne manjka, predlagal, da se na najbolj izpostavljenih mestih postavijo opozorilne table ali pa /opornice. Tisti, ki se očiščevalnih akcij udeležujejo iz leta v leto. namreč opa/ajo, da sc črna odlagališča pojavljajo na enih in istih mestih.

Predstavniki Občine so se ob koncu akcije zahvalili vsem udeležencem, posebej pa gasilccm PGD Šoštanj in ribičem Pake, ki so pomagali pri organizaciji,

TES-u za okrepčiln ob koncu akcije in Kmetijski zadrugi za vrečke in rokavice.

Po končani akcfji pa v vrsto za golaž.

Ekološki plakati na ogled

V ponedeljek so pripravili zaključek projekta Varujmo in ohranimo

v

Šaleško dolino - Hkrati se je začel letošnji projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek

Velei\je - lina od prireditev, posvečena svetovnemu dnevu Zemlje, ki ga je svet zaznamoval v nedeljo. 22. aprila, se je v ponedeljek dopoldne zgodila v dvorani centra Nova. Pripravila stajo in-šiiiut za raziskave l.RlC'-o Vele-

Izobraževalni programi ob dnevu Zemlje na institutu ERICo Velenje

Ob dnevu Zemlje so na |-'RK'u Velenje poleg zaključka projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino samostojno oziroma v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije pripravili še nekaj 07<ave8čevalnih akcij. V Smarinem ob Paki so najmlajše učence seznanjali z giv spodarjenjem z odpadki (-Otroci znamo z odpadki). Vodili so program Odpadek naj ne bo samo odpadek za sed-mošolce. V tednu pred dnevom /emije in do 26. aprila pa so gostili več kot KOO mladih iz vse Slovenije. Večina se jih je odločila za programa »IZnergija ekologija« in «Od premoga do električne energije«, ki predstavljata uspešno okoljsko sanacijo Šaleške doline. ■

Zasadili so lipo

Podgora - Krajani vaške skupnosti P(îdgora v občini Šmartno ob Paki Zgledno skrbijo za svoje okolje. Zato ne preseneča, da so letošnji dan zemlje zaznamovali s simbolično zasaditvijo lipe minuli petek.

Na krajši priložnostni slovesnosti je predsednik vaške skupnosti Damjan Ločičnik dejal, da so zemlja, voda. zrak. narava zemljanom podarjeni, predstavljajo vir življenja, zalo jih mo ramo varovali.

Po besedah šmarškcga župana Alojza Podgorska ni naključje, da 80 lipi) zasadili prav v vaški skupnosti Podgora, saj se krajani z.avedajo pomena varstva narave, kar dokazujejo z nenehnim opo/.aoanjem na nepravilnosti pri izkoriščanju naravnega bogastva v tamkajšnjem kamnolomu, «tipa bo govorila rodovom za nami, da smo se zavedli pomena virov življenja. Prepričan sem, da ho dobro rasla, ker so v Podgori doma dobri ljudje,«

■ Tp

nje ter M/PM Velenje. V njej je namreč potekala zjtključna prireditev lani jeseni izvedenega eko loškega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolin<u Gre za najstarejši ekot<iškÍ projekt v d<v lini, saj so ga začeli izvajali že leta 1994. Letos za razliko od prejšnjih let niso pripravili zbornika. bo pa izšla zloženka, ki bo predstavila vseh 16 ekoloških plakatov. ki so jih letos izdelali ude« ložeuci projekta. V teh dneh pa so najboljši plakati na ogled v čitalnici velenjske Knjižnice.

V letošnjem projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino je so delovalo 415 osmošolcev deve-tletke iz vseh šol v Šaleški dolini. Kotnisija je ugiUoviia, da so plakati, ki so jih izdelali na temo varstvo voda. odlični, še boljši kol prejšnja leta. Izstopalo jih je 9, od

teh pa so izbrali štiri najboljše, ki so jili avtorji v ponedeljek predstavili vsak na svoj način, z igro, peljem, igranjem in razlago. Vodja projekta Matjaž Salej iz TRIC-a nam je povedal, da bod<i najboljše tudi letos popeljali na izlel, da pa so bili plakati verjetno odlični tudi zaradi teme, ki je mladim blizu. »Tovrstno ekološko izobraževanje je za mlade odlično in trdim, da z njim dvigujemo tudi ozaveščenost mladih. Istočasno je stekel tudi projekt za scdmošolce deveiletke, ki ga imenujemo Odpadek naj ne bo samo odpadek.« V njem letos sodeluje 441 sedmošotcev. v leh dneh pa so za njih ispravili terenske vaje. Projekt letos leče že 11, leto zapo red.

■ bš

S simbolične zasaditve lipe, ob kateri so uredili tudi smerokaz.

Učenci osnovne šole Antona Aškerca med zanimivo predstavitvijo ekološkega projekta

Spoštovane bralke in bralci

Zaradi prvomajskih praznikov bomo naslednjo številko Našega časa izdali TO. maja.

Želimo Vam sonine proste dni.

■ Uredništvo

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh