logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (14.01.1999, letnik 53, številka 2)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

NT&RC

Odgovorni urednik NT Branko Stomejcic

mc

Urednica NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 2 - LETO 54 - CELJE, 14.1.1999 - CENA 280 SIT

DVOJE SRC ZA ENO IME

Jože Gregorič iz Velenja se dobro leto po presaditvi srca odlično

počuti. Stran 16.

Babica klati zvezde z neba

Celjanka Brigita Kobe je opustila pisanje besedil za glasbenilce in segla v otroško dušo: Stran 15.

NINA VAS GLEDA

Nova rubrika na strani 32.

Lojalnost pred strokovnostjo

zamenjava predstojnikov v celjski bolnišnici. Stran 2.

MALI ŽUPANI NA CELJSKEM

Kdo so predsedniki svetov krajevnih skupnosti na našem območju? Stran 5.

Grenak okus metadona

»Ne živim, temveč životarim,« pravi 32-letnilc, ki je s heroina prešel na metadon. Tema tedna na strani 10. Foto: grecor katič

Vode terjajo denar

v Celju so strokovnjaki govorili o novembrskih poplavah in ukrepih za sanacijo. Stran 4.

z BUREKOM V JURSKEM PARKU

_ Branko Krk - Burek je brezposelni umetnik z bujno domišljijo. Stran 33.

2

DOGODKI

NOVI TEDNIK

Lojalnost pred strokovnostjo

Zamenjave predstojnikov v celjski bolnišnici - Predstojništvo ni več častna funkcija -Managerske kartice za večji nadzor

Direktor celjske bolnišnice Samo Fakin, dr. med., ob koncu minulega leta ni podaljšal mandata predstojnikoma pri-mariju Vilibaldu Vengustu, dr. med., na oddelku za ortopedijo in športne poškodbe in prima-riju Jožetu Avžnerju, dr. med., na oddelku za splošno in žilno kirurgijo. Željko Radič, dr. med., predstojnik oddelka za rentgenologijo, je od ponovne kandidature (Vstopil sam. Drugim sedemindvajsetim predstojnikom oddelkov in služb je dr. Fakin enoletni mandat potrdil znova.

Odločitev direktorja je marsikoga v bolnišnici in še zlasti zunaj nje presenetila, čeprav se je o morebitnih zamenjavah, in to še bolj množičnih, šušljalo in namigovalo že nekaj mesecev prej. Vsekakor drži, da odločitev ni bila lahka, saj je dr. Samo Fakin z zadnjo besedo čakal skoraj tri mesece in je prekoračil rok, do katerega je po statutu dolžan obvestiti predstojnike, ali jih je ponovno potrdil za to funkcijo. Odzivi so bili burni zlasti zaradi primarijev Vengusta in Avžnerja, saj sta oba predstoj-niško mesto zasedala več kot četrt stoletja, oba pa na svojem

strokovnem področju veljata za veliki avtoriteti. Vendar pa je glede na pojasnila dr. Sama Faki-na očitno, da v celjski bolnišnici visoke strokovnosti ni več mogoče nujno povezati tudi s pred-stojniško funkcijo.

Celjska bolnišnica je trenutno edina v Sloveniji in tudi marsikje zunaj nje, v kateri mandat predstojnika traja le eno leto. V skladu z bolnišničnim statutom namreč že od februarja 1997 velja, da so predstojniki oddelkov, ki so tudi delavci s posebnimi pooblastili, lahko na to funkcijo imenovani samo za obdobje enega leta. Enako velja tudi za vse člane poslovodnega kolegija, le direktor in strokovni vodja imata 4-letm mandat, s tem da svet zavoda vsako leto na podlagi finančnega poročila glasuje o zaupnici direktorju. »V bolnišnici ni prišlo do zamenjav, ampak do prenehanja mandata predstojnikov,« poudarja dr. Samo Fakin. »Pri ponovnem potrjevanju mandatov me je vodilo zlasti to, koliko so tisti, Id so se prijavili na septembrski razpis, lojalni zavodu in njegovi politiki, in koliko so pripravljeni delati tim-sko. Celjska bolnišnica je imela dolga leta visoko izgubo, ki je bila med drugim tudi posledica slabe organiziranosti in preveli

ke samostojnosti posameznih oddelkov. Lani smo kot edini v Sloveniji izdelali strateški razvojni program, v teh dneh pa bomo dokončali tudi dokument z naslovom »Standardi izvajanja medicinske stroke v Splošni bolnišnici Celje«, ki bo postal mehanizem nadzora tudi za predstojnike. S standardi bomo določili, kdaj morajo biti vizite po oddelkih, kdaj organizacijski sestanki, kakšna mora biti predaja dela in podobno. Prepričan sem, da bomo cilje dosegli le s takšnimi ljudmi na najbolj odgovornih mestih na oddelkih, ki so pripravljeni in znajo timsko delati.«

Že ta teden naj bi v celjski bolnišnici uvedli tudi tako imenovane managerske kartice. Direktor Fakin bo vsak dan posebej in enkrat tedensko ocenjeval, ali se predstojniki držijo predpisane standardizacije po-stopW pri izvajanju medicinske stroke.

JANJA INTIHAR

Novi predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškodbe je Marko Kotnik, dr. med., oddelek za splošno in žilno kirurgijo vodi as. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., predstojnik rentgenološkega oddelka pa je po novem Ivan Pisahec, dr. med. Vsi trije za sedaj opravljajo funkcijo le kot vršilci dolžnosti, imenovani p^ so le za šest mesecev. Še letos bodo v bolnišnici ustanovili samostojni oddelek za žilno kirurgijo, ki ga bo vodil as.mag. Andrej Šikovec, dr. med.

Prvi dlelilveni zdrs

županja Tabora ni podpisala sporazuma - Zupani šestih spodnjesavinjskih občin dvakrat tedensko o delitvi premoženja

v ponedeljek popoldne naj bi župani novoustanovljenih spodnjesavinjskih občin podpisali sporazum o razporeditvi in prevzemu kadrov. Vendar se je zataknilo v občini Tabor, saj se županja Vida Slakan ne strinja z načinom razporejanja delavcev.

V žalski občinski upravi je bilo zaposlenih 43 delavcev, po novem sporazumu pa bo v okrnjeni občini ostalo 27 zaposlenih, vse druge delavce, ki naj bi bili na novih delovnih mestih od 1. februarja dalje, pa so razporedili v občine Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor. S tem dogovorom (predvsem imeni) so se strinjali župani občin Žalec, Braslovče, Prebold in Polzela, medtem ko županja Tabora Vida Slakan sporazuma ni podpisala. »Mi se nismo odcepili, temveč smo se razdelili, zato so na razpolago vsi delavci v občinski upravi, ne pa, da je žalski župan najprej izbral svojo ekipo, druge pa razdelil ostalim,« pravi Slaka-nova in zatrjuje, da pri sporu ne gre za imena, temveč za način. »V Taboru si pretiranega zaposlovanja ne bomo mogli privoščiti. Glede na to, da že imamo tajnika, moramo biti posebej pozorni pri drugih delavcih, saj potrebujemo strokovne sodelavce. Vsekakor upam, da bomo našli ugodno rešitev. V občini je namreč veliko zanimivega dela, zato bi rada, da bi čimprej dobili ljudi in kadre, kot jih potrebujemo,« pravi Slakanova.

Odločeno do konca marca

Razen zapleta pri prerazporeditvi kadrov so vsi župani

zadovoljni z dosedanjimi pogovori in dogovori. »Imela sem občutek, da ne bo problemov,« je še v ponedeljek rekla županja Tabora Vida Slakan, župan Braslovč Dušan Goričar pa pravi: »Delitveno bilanco moramo sprejeti do konca marca. Bolje, da se sami dogovorimo, saj nobena stvar, sprejeta mimo naše volje, ne bo dobra.« Tudi župan Vranskega Franc Sušnik meni, da je treba obdržati tempo pogovorov, župan občine Polzela Ljubo Žnidar pa je prepričan, da so korektni dogovori itak v interesu vseh županov. Podobnega mnenja sta tudi žalski župan Lojze Posedel in župan Prebolda Vinko Debelak, vsi pa se zavedajo, da jih čakajo še zelo pomembne odločitve.

Sicer so iz ostanka prihodka skupne žalske občine za vse občine nabavili nove računalnike ter ustrezne programe, ki jih je doslej imela le nekdanja občina. V lasti skupne občine je bilo tudi osem službenih avtomobilov, ki so že ocenjeni, v posameznih občinah pa se bodo odločali za osebni avtomobil ali za denarno nadomestilo. Posamezne točke iz delitvene bilance sprejemajo župani vseh šestih občin, ki se sedaj sestajajo dvakrat tedensko, da bi čimprej razrešili odprta vprašanja. Za nove občine so pri žalski občini odprti žiro račune, sredstva se nabirajo v ločenih proračunih, vendarle sta podpisnika vseh računov župan nove občine in žalski župan Lojze Posedel. V žalski občinski upravi so pripravili predlog začasnega financiranja za prve tri mesece, do takrat pa bodo vodili tudi finance.

Trenutno se župani dogovarjajo tudi o statusu knjižnice ozi

roma Zavoda za kulturo. Nel^ teri župani se zavzemajo, da [ knjižnico razdelili, vendarie p župan občine Žalec Lojze Pos( del meni, da je to nesmiselno j da bi knjižnica morala ohrani obstoječi status, vsako let sproti pa bi se dogovorili, koliii knjig bi nabavili v posamezni občinah, kjer obstojajo izpost; ve osrednje matične knjižnic Žalec. Naslednja tema, ki se bodo posvetili župani, je GI Podjetniški center Žalec. V ža skih občinskih službah se zai zemajo, da bi ga ohranili v net krnjeni obliki, saj bi tako la^ pridobivali sredstva na ravni d žave in iz programa Phare. D( končno delitveno bilanco naj 1 izdelali in pripravili do februa ja, zakon pa itak določa, da t že konec marca o delitveni t lanci, če ne bo prej sprejet razsojala arbitraža. ■■■■■■ URŠKA SELIŠNl

Brigadir z Medvedjeica

Brigadir Alojz Završni poveljnik 3. Operativne; poveljstva Slovenske vojsl ki ima sedež v Celju, je pi slovenski častnik, ki je i ključil enoletno šolanje i ugledni Royal college of d fence studies v Veliki Bri niji, kjer je proučeval pro leme varnosti sveta. Šola namenjena častnikom in vilnim uslužbencem obra: bnega, notranjega in zui njega ministrstva.

46-letni brigadir Završn sicer diplomirani obrambos vec, se je v TO Slovenije za] slil leta 1977. V OŠTO Sevn je bil načelnik za operativ učne zadeve in namestnik I mandanta. Leta 1984 je poJ načelnik za operativno u( zadeve Pokrajinskega štaba Posavje v Brežicah. Leta 1' so ga premestili v PŠ TO 1 lenjske v Novo mesto in po! je odgovoren za priprave izvedbo vseh enot v pokra za bojno delovanje. Med ^ no je na pokrajinski ravni loval kot vodja dežurne el< in poveljeval enotam v eni i večjih bitk v slovenski c mosvojitveni vojni na M vedjeku. Leta 1993 je po namestnik poveljnika 2. TO za Dolenjsko, dve leti tem pa poveljnik 8. Pokra skega poveljstva SV v Ce Za svoje delo je bil večl odlikovan z najvišjimi pri2 nji Slovenske vojske.

Brigadir Alojz Završnik.

Ko se vrne povelinilc

z enoletnega šolanja v tujini se je vrnil poveljnik 3. Operativnega poveljstva Slovenske vojske brigadir Alojz Završnik.

V celjski vojašnici so zato v ponedeljek pripravili slovesnost, na kateri je poveljniške dolžnosti ponovno prevzel od svojega namestnika, brigadirja Alojza Šteinerja. Slavnostne primopredaje dolžnosti in bojne zastave poveljniku Alojzu Završniku se je udeležil tudi

načelnik GŠ SV brigadir Iztok Podbregar.

Minulo leto je bilo za Slovensko vojsko zelo dinamično, saj se je s preoblikovanjem poveljstev in enot Slovenske vojske pričela reorganizacija s ciljem vzpostaviti majhno in učinkovito ter sodobno opremljeno vojsko. Namestnik poveljnika brigadir Alojz Šteiner, ki je v času odsotnosti poveljnika vodil teritorialno največje poveljstvo v Sloveni

ji, meni, da je bilo opravljeno veliko dela, najobčutljivejši del reorganizacije pa je potekal na kadrovskem področju.

Poveljnik brigadir Alojz Završnik je povedal, da je izmenjava izkušenj na šolanju v tujini, kjer se je srečal s kolegi iz celega sveta, pokazala, da imajo slovenski vojaki znanje, ki je primerljivo z večino oboroženih sil v svetu in da bodo znali odgovoriti na vsa dogajanja, ki so pred njimi. TC, Foto: GK

Načelnik GŠ SV brigadir Iztok Podbregar je skupaj s poveljnikom 3. Operativnega poveljstva brigadirjem Alojzem Završnikom pregledal zbrane enote. ^^

Odločen referendumski »ne«

Le 27,29 odstotka oziroma 426.892 od skupno 1.564.147 volilnih upravičencev se je v nedeljo odpravilo na volišča in se opredelilo do referendumskega vprašanja, ali se strinjajo z načinom financiranja gradnje trboveljske termoelektrarne. Njihov odgovor je bil jasen: odločen, kar 78,05-odstoten »ne«.

Uradni referendumski rezultati bodo objavljeni danes, v četrtek, ko se izteče zakonsko določen rok za ugovore o morebitnih nepravilnostih pri delu volilnih odborov. Rok za pritožbe je namreč tridnevni, Repubhška volilna komisija pa mora pritožbe proučiti v dveh dneh in v primeru, da bi bile ugotovljene nepravilnosti v tolikšni meri, da bi vplivale na rezultat glasovanja, se določi nov rok za izvedbo referenduma.

Državljani, ki so se referenduma udeležili, so odločno zavrnili predlagan način financiranja gradnje TET 3, kar pomeni, da državnozborski poslanci 'eno leto ne smejo razpravljati o zakonskem predlogu, da bi gradnjo TET 3 država sofinancirala s 150 milijoni mark proračunskega denarja ter dala poroštvo za najetje posojila v višini 275 milijonov mark. S tem načrtovana

gradnja TET 3 seveda še ni padla, saj lahko država poišče drugačen način financiranja. Možnosti so torej odprte, kar kaže tudi sestariek predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki se je z »gospodarskimi« resornimi ministri Metodom Dragonjo, Tonetom Ropom in Mitjo Gasparijem sestal takoj po objavi referndumskih rezultatov. Govorili so o zasavskih razvojnih alternativah in ugotovili, da obstojajo tri možnosti. Proučiti je treba

možnost komercialne gradnje in možnost tuje naložbe v gradnjo TET 3, druga možnost je modernizacija TET 2, tretja in skrajna možnost pa tudi zapiranje rudnikov v Zasavju.

I. STAMEJČIČ

V celjskem Narodnem domu so v petek pred referendumsko nedeljo predlagatelji referenduma pripravili okroglo mizo o razlogih proti gradnji TET 3. Kakšnih 50 udeležencev je prisluhnilo predsedniku SKD Lojzetu Peterletu, poslancu SDS dr. Jožetu Zagožnu, svetovalki poslanske skupine SLS Karmen Mlinar, dr. Mihi Tomšiču iz Slovenskega ekološkega foruma in Mihi Jazbinš-ku, Zeleni Slovenije.

mc

»lEMlil.l.lll.lIL.l.r

DOGODKI

3

Sporen mandat

Zaradi nedopustnega obnašanja občinskega sveta in župana bo predsedstvo , Občinskega odbora SDS ! Prebold sprožilo postopek na pristojnem sodišču v Celju, so v torek v izjavi za javnost sporočili socialdemokrati.

Po mnenju predstavnikov SDS je namreč v delu Občinske volilne komisije Prebold v času volitev občinskih svetnikov prišlo do številnih napak. Na delo komisije, pred-^vsem zaradi podelitve mandatov, se je v preboldskem občinskem svetu pritožil Marjan Golavšek. ki je zahteval ponovno štetje glasovnic, saj ga je od mandata občinskega svetnika ločil samo en glas. Njegovo pritožbo je občinski svet na svoji seji zavrnil. Vendar se je na delo OVK pritožil tudi Andrej Zagožen, predstavnik liste kandidatov SDS - Ljudje za ljudi. Njegove pritožbe niso obravnavali, čeprav je bila po mnenju SDS vložena pravilno in pravočasno. Ker je od seje občinskega sveta minilo že mesec dni, pa še vedno ni uradnega odgovora na pritožbo niti na vprašanje, zakaj pritožba predstavnika liste ni bila obravnavana, so se v predsedstvu 00 SDS Prebold odločili, da bodo o sporni zadevi sprožili postopek na celjskem sodišču.

»Pritiižbo Golavžka smo v občinskem, svetu zavrnili, medtem ko pritožba Zagožna ni prišla v naše roke -verjetno so jo zadržali v KS,« ■ pravi preboldski župan Vinko Debelak. »Sicer med volitvami s tem nismo imeli opraviti, komisijo pa so itak sami oblikovali. S tem vprašanjem se ne bomo ukvarjali, t naj SDS to razreši z OVK in J na sodišču.« US

Široka koalicija v prid Celja

Na torkovem večernem sestanku so predsedniki odborov oziroma podružnice SLS, LDS, ZLSD in SKD Celje sklenili dogovor, da se v prid razvoja in dobrega dela v naslednjih štirih letih v Mestni občini Celje oblikuje široka koalicija, ki bo tudi županu Bojanu Šrotu (SLS) omogočala dobro in uspešno delo.

Pogajanja za sestavo koalicije v Mestni občini Celje so vodili predsedniki odborov oziroma podružnic strank; kot smo že pisali, pa se je župan Bojan Šrot vse od izvolitve zavzemal za to, da bi v Celju kar največ ljudi povezano delovalo v prid občine. Zato so bile za sestavo koalicije odprte vse opcije; v Celju bi jo lahko sklenili z LDS ali brez nje, vendar bi si glede na 10 v mestni svet izvoljenih svetnikov iz vrst te stranke usklajeno delo občinske oblasti brez njih težko predstavljali. Zdaj je torej podoba že bolj jasna; po torkovem dogovoru bo v koaliciji tudi LDS in kot je slišati napovedi v Celju, si bodo predstavniki obeh vladnih strank prizadevali, da z lobira-njem v državi v mestno občino pripeljejo kar največ denar

ja za razvojno usmerjene projekte.

Predsedniki odborov in podružnice SLS, LDS, ZLSD in SKD Celje so se v torek zvečer še dogovorili, da za prvo zasedanje mestnega sveta pripravijo predlog sprememb občinskega statuta, ki je doslej za Mestno občino Celje predvideval 2 podžupanski mesti, glede na sestavo koalicije pa bi poslej želeli v Celju imeti 3 podžupane. O imenih je še preuranjeno pisati, saj bo imel tukaj glavno besedo župan Šrot, a znano je, da bi naj po eno podžupansko mesto dobila vsaka od partneric, torej LDS, ZLSD in SKD. Odprto pa je še vprašanje sestave komisij in odborov Mestnega sveta Mestne občine Celje, za kate

rega je občinski statut doslej predvideval formulo, po kateri so bili v odbore in komisije vključeni po en predstavnik vsake od strank oziroma list izvoljenih v mestni svet. Predvidoma naj bi Celje poslej imelo 7-članske odbore in komisije, a kljub temu, da pripadnost članov naj ne bi bila natančno opredeljena, je pričakovati, da bodo 4 člani vsekakor iz svetniških skupin štirih koalicijskih partneric.

V začetku prihodnjega tedna se bodo predsedniki odborov in podružnice vseh štirih strank sestali z županom Šro-tom, pogovor pa se bo takrat vrtel okoli konkretnih imen kandidatov za podžupanska mesta.

■■■■■■■M I. STAMEJČIČ

PO SVETU

Senat o Clintonovi odstavitvi

v ameriškem senatu se je začel proces za odstavitev predsednika Clintona. Obtožnica ga bremeni dveh kršitev: laganja pod prisego in oviranja sodstva v primeru Lewinsky. Da bi predsednika odstavili, morata za to glasovati dve tretjini senatorjev, kar s številko pomeni 67. Razmerje med republikanci in demokrati v senatu pa je 55 proti 45. Poznavalci menijo, da bodo prvi na svojo stran težko pridobili 12 Clintonovih nasprotnikov.

Proces se je začel z usklajevanji, kako naj sam postopek poteka. Srž spora so bile priče, ki bi jih republikanci nadvse radi povabili na proces. Demokrati (pa tudi Bela hiša) so temu ostro nasprotovali. Zato so dosegli kompromis, po katerem se bo med samim procesom odločalo ali so posamezne zahtevane priče potrebne ali ne. Njihovo prisotnost bo morala potrditi navadna večina senatorjev, torej 5L Med najbolj želenimi pričami je seveda Monica Le-winsky, pa Clintonova tajnica Betty Currie in predsednikov odvetnik in dober prijatelj Vernon Jordan. Nekako so izračunali, da naj bi sam postopek odstavitve predsednika, drugi v ameriški zgodovini in prvi po 130 letih, trajal do začetka februarja. Samo glasovanje pa naj bi potekalo med 5. in 12. februarjem. V vlogi porote bo nastopilo vseh 100 senatorjev, vlogo tožilcev pa bo »odigralo« 13 članov odbora za pravosodje predstavniškega doma, ki je postopek za Clintonovo odstavitev ali bolj znan impeachment, sprejel 19. decembra. Še to: javnomnenjska raziskava, ki jo je ob začetku postopka v senatu naredila tv družba CNN kaže, da je v tem trenutku proti predsednikovi odstavitvi kar 66 odstotkov Američanov.

Inšpektorji ZN ameriški vohuni?

ZDA so dobile novo afero. Vplivna ameriška časopisa Washington Post in Boston Globe sta objavila članke, da naj bi posebna skupina ZN za razorožitev Iraka UNSCOM v Bagdadu vohunila za Združene države. Kot pišeta časnika, naj bi se to dogajalo z vedenjem generalnega sekretarja OZN Kofi-ja Annana.

Ta je pisanje zanikal in zatrdil, da nima nobenih dokazov, da naj bi nekateri inšpektorji prisluškovali iraškim vojaškim in varnostnim organom in tako pridobljene podatke posredovali ameriškim obveščevalnim službam. Vse obtožbe je odločno zavrnil tudi vodja Unscoma Richard Butler. Nekdanji šef razoroži-tvene skupine Scott Ritter, ki je avgusta lani odstopil s tega položaja pa je povedal, da je Washington lani prevzel sistem nadzora nad varnostnimi zmogljivostmi Iraka. Ta je bil prvotno namenjen razoro-

žitveni komisiji, vendar so se ZDA odločile, da je sistem preobčutljiv, da bi ga vodil Unscom. Zadeva se je zgodila z Butlerjevim dovoljenjem. Šlo je za sistem nadzora in prisluškovanja, vzpostavljen februarja 96. Unscom naj bi z njim nadziral akcije iraškega vodstva, inšpektorji pa so si z njim pomagali pri iskanju orožja za množično uničenje. Zbrani podatki naj bi Američanom pomagali pri decembrskem bombardiranju Iraka oz. pri sami izvedbi operacije Puščavska lisica. V Beli hiši so vse obtožbe zanikali. V zunanjem ministrstvu pa pravijo, da bi bilo naivno pričakovati, da ZDA ne bodo uporabile materiala, ki ga je razorožitve-na komisija zbrala v Iraku. Domnevna prisluškovalna afera zagotovo ne bo ostala brez posledic. Vloga Unscoma se bo verjetno spremenila (Iračani so itak ves čas trdili, da gre za ameriške vohune) in preoblikovala, verjetno pa jo bo (moral) zapustiti tudi njen vodja Richard Butler.

O nezaupnici Evropski komisiji

Evropska komisija, izvršni organ Evropske unije, se je znašla pod plazom hudih obtožb. Zaradi dvomov o pravilnosti upravljanja s skupnim denarjem petnaj-sterice bo o njeni nezaupnici glasoval celo Evropski parlament. Za izglasovanje nezaupnice mora glasovati navadna večina od 626 evropskih poslancev, torej 314, glasove pa morata oddati dve tretjini poslancev. Možnost, da bo nezaupnica izglasovana, je majhna. . Kljub temu pa bo na delo komisije padla temna senca in tega se zaveda tudi njen predsednik Jacques Santer. Zadeva je še bolj neprijetna, saj komisiji teče zadnje leto njenega petletnega mandata, ki je tudi precej pomembno zaradi številnih projektov. To so uvedba evra, pa dogovarjanje o reformah iz Agende 2000, sprememba zaposlovalne politike in nenazadnje izvedba najbolj ambicioznega širitve-nega procesa v zgodovini unije. Predlog o nezaupnici je vložila skupina socialističnih poslancev, saj parlament tudi prejšnji mesec ni potrdil poročila komisije o upravljanju s proračunom za leto 1996. Pa tudi sicer so v zadnjem času na komisijo letele hude obtožbe o domnevnih prevarah pri porabi skupnega denarja, pa o nepravilnih načinih zaposlovanja novih uslužbencev. Poleg tega pa je komisija odstavila uradnika, ki je o nepravilnostih obvestil Evropski parlament.

Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv

Da bomo ponosni na Slovenijo

V Svetovnem slovenskem kongresu so decembra za diplomske in podiplomske študente iz Slovenije in tujine razpisali nagradni literarni natečaj na temo Kaj bi bilo treba narediti, da bi bili lahko resnično ponosni na Slovenijo? Literarne prispevke bodo zbirali do 31. marca.

V SSK so ob razpisu natečaja menili, da se sodeč po poročilih mednarodnih ustanov in po odmevih v tujih občilih zdi, da Slovenija v zadnjem času čedalje bolj izgublja svoj ugled v svetu. Prav tako tudi doma vse več ljudi čuti, da je v državi na številnih življenjskih področjih nekaj zelo narobe. Z literarnim natečajem bi zato radi dobili kar največ odgovorov na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi bili lahko resnično pono

sni na Slovenijo. Eseje, ki naj bodo napisani v slovenščini, dolgi 5 do 10 tipkanih strani, pričakujejo na sedežu SSK, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana do 31. marca, avtorji pa jih morajo poslati v dveh tipkanih izvodih ter rokopis opremiti z geslom ali šifro, ki mora biti istovetna s tisto, ki jo skupaj s podatki o avtorju priložijo v zaprti kuverti.

Avtor prvonagrajenega eseja bo prejel nagrado v višini tisoč ameriških dolarjev, druga nagrada bo 500 in tretja nagrada 100 ameriških dolarjev, podelili pa bodo še 10 knjižnih nagrad. Nagradni denarni sklad so s prostovoljnimi prispevki oblikovali člani SSK, v kongresu pa bodo poskrbeli, da bodo nagrajena dela tudi javno objavljena. IS

Jubilej socialnih delavcev

*

Danes popoldne se bo ob 14. uri v hotelu Celeia pričela krajša slovesnost ob 40-letnici delovanja Društva socialnih delavcev Celje.

DruStvo je bilo sicer ustanovljeno 27. marca 1958, vendar po besedah dolgoletne predsednice Marije Lamut, lani niso imeli časa za praznovanje. Tudi letošnja proslava bo bolj skromna, čeprav se lahko društvo, ki ima trenutno 130 članov, pohvali z zelo bogato društveno dejavnostjo. Članom namreč vseskozi omogoča dodatno usposabljanje, pripravlja strokovna predavanja in ekskurzije, enkrat na leto pa jih popelje na izlet v hribe. JI

Krajevne skupnosti kot gostitelji

V občini Žalec se bodo poslej svetniki vsakič sestali v drugi krajevni skupnosti - gostitelj januarskega zasedanja, ki bo konec meseca, bo KS Ponikva.

V vsaki krajevni skupnosti bodo imeli predvidoma pol ure časa za predstavitev problematike ter seznanitev vseh svetnikov z delom KS. Za KS v žalski občini bodo skrbeli tudi trije podžupani, da »se jim ne bi še enkrat zgodila Šempeter ali Galicija«, kakor je povedal žalski župan Lojze Posedel. O podžupanih bodo sklepali na eni prihodnjih sej, verjetno pa bo župan mandate ponudil DeSUS, ZLSD in LDS, člani iz drugih dveh strank, SLS in ZS, ki so podprli kandidaturo sedanjega župana, pa naj bi sestavljali nadzorni odbor. US

1 Študijskih mest za 21.448 mladiii

V nakladi 33 tisoč izvodov bo jutri, v petek, izšel razpis za vpis v prve letnike visokošolskega študija za leto 1999/ ( 2000. Razpisni pogoji bodo objavljeni tudi na internetu J {http://www.uni-lj.si/razpis), za bodoče študente pa je I, najpomembnejši datum petek, 5. marec, saj morajo do

takrat oddati prvo prijavo na razpis. J V letošnjem razpisu je za bodoče študente na voljo 774 )j mest več kot lansko študijsko leto, skupno torej 21.448 y Študijskih mest. Povečanje števila razpisanih študijskih mest gre zlasti na račun odločitve vlade, da podeli koncesije še j' trem samostojnim visokošolskim zavodom; visoki šoli za Ij podjetništvo v Portorožu, za politehniko v Novi Gorici in za upravljanje in poslovanje v Novem mestu.

Konec meseca, predvidoma 30. januarja, bo izšel še razpis za vpis v višje strokovne šole, v teh šolah pa naj bi bilo po 600 študijskih mest za mlade in za odrasle kandidate. IS

Prenovljena lekarna v Vojniku

'' Celjske lekarne so v ponedeljek odprle še eno od svojih ''prenovljenih lekarn. Tokrat v Vojniku, kjer imajo prostore na Keršovi ulici, tik ob zdravstvenem domu.

1 Prenova je trajala tri mesece, v tem času pa se je lekarniška ^ ejavnost odvijala v enem od prostorov zdravstvenega doma. '•»Zelo smo hvaležni sosedom, ker so nam ponudili zavetje in tri mesece potrpežljivo prenašali hrup in druge težave, ki so pač ^Obvezni del obnovitvenih del,« pravi direktorica Celjskih lekarn ^ ^'hjana Grosek. Lekarna v Vojniku, ki meri 125 kvadratnih .nietrov, je namreč poleg nove opreme in temeljito prenovljenih

instalacijo in fasado. Denar za ^oDnovo. ki je stala 30 milijonov tolarjev, so Celjske lekarne ^^gotovile v sodelovanju z ljubljansko veledrogerijo Kemofar-

^aESMBa

DOGODKI

REKLI SO

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Glede na to, da je Celje verjetno med poplavno najbolj ogroženimi mesti v Sloveniji in na to, da stroka očitno ve, kaj je potrebno storiti za zagotavljanje poplavne varnosti, nas najbolj zanima, kdaj in koliko denarja bo na voljo?«

Jože Rajh, župan Občine Laško: »Laščani imamo s poplavami pogoste in hude izkušnje, zato se mi glede na to, da strokovnjaki poznajo ukrepe, zdi najpomembnejše, kdaj se bodo začela dela. Ureditev marijagraškega ovinka, denimo, bi Laškemu prihranila veliko hudega. Ljudje se preprosto ne moremo sprijazniti s takšno počasnostjo.«

Jurij Malovrh, župan Občine Šentjur: »Šentjursko Slivniško jezero je dokaz, kako pomembno vlogo je akumulacija odigrala za območje nizvodno Voglajne. Območji Štor in Celja bi v primeru, da jezero ne bi bilo pravilno upravljano, še veliko, veliko bolj plavala, kot sta.«

Vode terjajo denar

Poplavi novembra 1990 in 1998 povzročili za poldrugo milijardo mark škode - Konec meseca v parlament drugi

interventni zakon

Poplave v Sloveniji so dejstvo, ki se mu ne da izogniti. Edino, kar država lahko stori, je čimprejšnji začetek sanacije in ureditev vodotokov ter vodnogospodarskih objektov ter s tem dolgoročno zagotavljanje poplavne varnosti v Sloveniji.

Strokovne osnove so pripravljene, za zagotovitev denarja pa bo potrebna čimprejšnja politična odločitev. Za zagotavljanje poplavne varnosti v Sloveniji bi v naslednjih letih morali zagotoviti približno 54 milijard tolarjev, kar je sicer visok znesek, vendar pa v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo poplave, zelo nizek. Strokovnjaki pravijo, da bi se »pokril« že z eno samo preprečeno poplavo velikih razsežnosti.

O poplavah v lanskem oktobru in novembru ter ukrepih,

ki bi jih morali v državi čimprej izpeljati za zagotovitev boljše poplavne varnosti, je ministrstvo za okolje in prostor v ponedeljek pripravilo delovno srečanje v Celju. Udeležili so se ga strokovnjaki slovenskega vodnega gospodarstva ter nekaterih visokošolskih ustanov, večina članov državnozborskega odbora za infrastrukturo in okolje, ki ga vodi Jakob Pre-sečnik, ter župani poplavno najbolj ogroženih slovenskih občin. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar je poudaril, da je za nadaljnjo sanacijo poplavne 'škode nujno potreben sprejem drugega interventnega zakona, ki ga v ministrstvu pripravljajo in bo šel v proceduro konec meseca. Za nujna dela na takoimenova-nem vodnem delu, državnem cestnem in železniškem omrežju ter pomoč občinam pri sanaciji na lokalni infra

strukturi ter plazovih bo po Gantarjevih besedah potrebnih okoli 6 milijard tolarjev. »Denar bo težko zagotoviti, zagotovo ne bo šlo zgolj s proračunskim denarjem. Menim, da bo potrebno najetje posojila socialnega fonda Evrope, za kakršnega smo se odločili že ob sanaciji potresnega Posočja.«

Lanske poplave so povzročile za 35 milijard tolarjev škode, samo na vodnogospodarskih objektih in napravah pa znaša nekaj manj kot 8,7 milijarde tolarjev. Od tega odpade največji delež na vodnogospodar-»sko območje Savinje in Sotle, ki je utrpelo preko 3,3 milijarde tolarjev škode. S prvim interventnim zakonom so lani zagotovili 595 milijonov tolarjev

za sanacijo, na Celjsko pa je kljub največjemu deležu škode odpadlo le 77 milijonov tolarjev. »Denar smo delili glede na

pripravljeno dokumentacijo in glede na nujnost in vrsto del, prednost so imela tista z največjim efektom,« komentira delitev denarja direktor Uprave RS za varovanje narave Albin Krapež. Za letos so iz tega sklopa še načrtovana dela v vrednosti 1,7 milijarde tolarjev.

: IVANA STAMEJČIČ

»Nad vodami v Sloveniji, imamo pa okoli 30 tisoč kilometrov vodotokov, bdi 25 ljudi, nad gozdovi, denimo, pa preko 700. Menim, da je sčasoma nujno ustanoviti upravo in družbo za vode, vendar to še ne bo prišlo na vrsto letos, saj bi bili epilog tega predloga zagotovo očitki o širjenju državne uprave,« je prepričan minister Gantar.

Od blizu 2.500 hektarov poplavno ogroženih urbanih površin v Sloveniji jih na porečje Savinje odpade več kot petina, kar 560 hektarov, na Voglajno s Hudinjo 40 hektarov, Pako 21, Sotlo 12, Dreto 11 in Dravi-njo 75 hektarov. Eden od najpomembnejših kriterijev pri delitvi denarja za investicijsko vzdrževanje in interventne ukrepe, za kar naj bi naslednja leta zagotovili okoli 40 milijard tolarjev, bo razmerje med možno škodo in vrednostjo naložbe, prednostni vrstni red pa bo med drugim slonel še na pripravljeni dokumentaciji, sofinanciranju lokalnih skupnosti in časovnem planu.

PO DRŽAVI

Afera Zavre

LJUBLJANA, 6. januarja (Delo) - Minilo je eno leto odkar sta obveščevalca vo-jaške tajne službe s posebnim kombijem zapeljala čež slovensko-hrvaško mejo" Na drugi strani ju je prijela hrvaška policija, vendar jj je čez nekaj dni spustila, kombi pa zaplenila. Še vedno ni jasno, zakaj se je zgo^ dil incident v Zavrču, zaradi katerega je moral odstopiti obrambni minister Tit Turn-šek, prav tako pa je pc enem letu kombi še vedno > rokah Hrvatov.

Vlada o lipicancih

LJUBLJANA, 7. januarja (Delo) - Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je na seji vlade zatrdil, da spornega sporazuma med Avstrijo in Italijo o vodenju rejskil knjig za lipicance ni, pa tudi če bi bil, ne bi imel nobeni!; posledic za lipicance v Sloveniji. Drugače menijo v Društvu prijateljev Lipice kjer so prepričani, da vladj podcenjuje avstrijske apeti-te za vodenje vzrejnih knjig,

Koaliciiska kriza

LJUBLJANA, 8. januarja (Delo) - Zaradi koalicijske krize, ki traja že tretji me sec, je blokirano kar nekaj zakonskih in kadrovskih rešitev. Najtrša oreha sta imenovanje novega oDrambiK-ga ministra in novega generalnega javnega tožilca. Koalicija se mora dogovoriti tudi o štirih novih direktorjih v državnih uradih in institucijah, neusklajena pa je tu di glede programa lastninje nja državnih bank in zakoni o popravi krivic žrtvam vojnega nasilja.

Spomin na SDZ

LJUBLJANA, 11. januarja (Delo) - V liberalni demo kraciji in socialdemokratsk stranki so zaznamovali If obletnico ustanovitve SI venske demokratične zvt ze. Bila je prva pohtična oi ganizacija z izdelanim pro gramom, ki se je jasno raz glasila za politično opozicij' tedanji edini dovoljen stranki, in je dejansko po menila začetek demokratif nega pluralizma pri nas. Za radi raznolikosti članstva j zveza zaradi notranjih nas protij leta 1991 razpadla.

Preiskava proti Žagarju

LJUBLJANA, 11. januarj (Delo) - Kriminahsti so pr čeli zbirati obvestila o mor( bitnih kaznivih dejanjih, p' vezanih z nezakonitim l^s ninjenjem Smelta po 1. j' nuarju 1993. Nekdanji direl tor Jože Žagar naj bi posk bel, da se je iz zuriškej Smelt Intaga, ki je od lel 1997 v lasti SRD, denar pn takal v zasebni Smelt Inte national. Čeprav so v SRD i nekaj časa opozarjali na fl' pravilnosti, so se za preisK vo odločili šele na podla poročila agencije za revi<i ranje.

Štorman prihaja v Šmarje

Znani gostinec je kupil pritličje poslovne stavbe

v Šmarju pri Jelšah so že dolgo krožile govorice, da se znani šempetrski gostinec Štorman zanima za širitev svoje gostinske mreže v njihov kraj. Kraj je zaradi gostega prometa proti obema obsoteljskima zdraviliščema poslovno zelo zanimiv.

Zvone in Milica Štorman sta decembra v Šmarju kupila pritličje gradnje poslovno-sta-novanjskega centra, ki ga gradijo tik ob Urša centru, ob magistralni cesti v slatinski smeri. Kupila sta celotno pritličje, ki meri nad 600 kvadratnih metrov, kjer bo Štorma-nova restavracija ter slaščičarna. Slaščičarne namreč v tem kraju še nimajo.

Štormanovi prostori so v objektu, ki ga gradijo skupaj podjetji Hrib Dobje (v lasti Aleksandra Janše) in Ingrad VNG Celje ter občina Šmarje pri Jelšah. Ingrad je pred približno osmimi leti začel z gradnjo sam, vendar se je zaradi težav s financiranjem ustavila za vrsto let. Pri tem je Šmar-čane ter tiste, ki so potovali skozi kraj, še posebej motil velik žerjav, ki je tam dolgo sameval.

Predlani je celotni objekt odkupilo podjetje Hrib Dobje, ki je pritegnilo k sodelovanju omenjena soinvestitorja. Ob

čina je za pospešitev gradnje vložila 20 milijonov tolarjev. In kaj vse bo v stavbi po končani gradnji? V pritličju bo Štormanovo gostišče, v prvo nadstropje naj bi se preselili Zavarovalnica Triglav, ki išče v kraju nove prostore, urad za delo in še kdo, v drugem nadstropju ter na podstrešju pa bo 10 stanovanj. Za stanovanja, ki jih bo mogoče kupiti, se prvi interesenti že zanimajo.

Objekt, ki ga gradi Ingrad, bodo predvidoma dokončali do junija, do šmarskega občinskega praznika. Pred in za stavbo ob Rogaški cesti bodo uredili parkirišča.

Sicer pa se v Šmarju pri Jelšah Štormanove naložbe, z izjemo nekaterih gostincev, veselijo. Tamkajšnja gostinska ponudba je za najzahtevnejše goste prešibka. Šmarča-ni pričakujejo, da bo z dobro restavracijo kraj še bolj pridobil na veljavi.

BRANE JERANKO

Ob Rogaški cesti je prav tako predvidena prestavitev Petroiove bencinske črpalke, ki je potrebna posodobitve. Preseliti jo nameravajo na novo lokacijo, k veterinarski postaji, pri čemer bodo morali Šmarski potok nekoliko prestaviti.

Jubilejno srečanje psoriatikov

Od 14. do 16. januarja bo v Zdravilišču Atomske toplice jubilejno srečanje in proslava ob dvajsetletnici Društva psoriatikov Slovenije.

Srečanje se bo pričelo v četrtek s svečano sejo predsedstva Društva psoriatikov Slovenije, petek pa bo namenjen številnim strokovnim prispevkom o luskavici. Strokovnjaki bodo spregovorili o osnovnih značilnostih te kronične bolezni, o vplivu provokacijskih dejavnikov na bolezen, o psiholoških dejavnikih pri njenem nastanku, pa tudi o človeku in prehrani ter socioloških in socialnih vidikih luskavice. O svojih izkušnjah z boleznijo bodo spregovorili tudi bolniki.

Jubilejna proslava bo v soboto, s pričetkom ob 10. uri. Na njej bodo podelili jubilejna priznanja društva, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. MBP

Savinja čaka denar in vreme

Prejšnji teden, natančno dva meseca po poplavi, ki je prizadela kraje ob Savinji, so v Celju začeli čistiti rečno strugo in iz nje odstranjevati naplavljeno drevje, vejevje in drugo navlako.

Po besedah direktorja Komunalne direkcije Mestne občine Celje Ivana Pfeiferja so za ureditev vodotoka in sanacijo posledic poplave odgovorni v ministrstvu za okolje in prostor oziroma celjski izpostavi Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda. V preteklih tednih so v imenu občine in Celjanov večkrat opozarjali, da je vodotok Savinje potrebno urediti, za prihodnji teden pa je dogovorjen tudi sestanek, na katerem se bodo skušali dogovoriti, v kolikšnem času bodo na Savinji tudi dejansko odpravljene vse posledice novembrske poplave. Odgovor, zakaj delo še ni opravljeno, je preprost, najti pa ga je - kot še za marsikaj drugega - v pomanjkanju denarja. Vodja celjske izpostave Matija Marinček k temu dodaja, da so doslej opravili zgolj najnujnejša dela, da ni bilo

postorjenega več, pa gre vzroke iskati tako v denarju kot tudi v slabem vremenu. Za naprej, še dodaja, pa bo treba razmisliti tudi o deljeni odgovornosti za vodotoke, saj skrb zanje ne bi smela obviseti zgolj na državi, pač pa tudi na lokalnih skupnostih.

Če omenimo le pomembnejša opravila, je po čiščenju struge ob Savinji v Medlogu po

trebno zgraditi še odplavljeni nasip na levem bregu. V Komunalni direkciji Mestne občine Celje pa zagotavljajo, da se bodo temeljitega čiščenja in urejanja mestnega parka, ki zdaj - še zlasti pa po odstranjevanju in odvažanju drevja ter ostale navlake iz struge Savinje - kaže resnično klavrno podobo, lotili spomladi.

IS, Foto: ŽZ

N^C

Šl.a.-14.iaiiwar1999

D060PKI

Mali župani na Celjsicem

Kdo so predsedniki svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti?

v času, ko smo volili župane, so v mnogih občinah izvedli tudi volitve v svete krajevnih skupnosti.

,111)1 _ ■

V večini krajevnih skupnosti so že pričeli z delom, prav tako pa so izbrali tudi predsednike svetov KS. V tokratnem zbirniku objavljamo njihova imena, seveda v tistih občinah, kjer so se odločili za krajevne skupnosti. Malce drugače je v novoustanovljenih občinah, saj se tam ponekod še odločajo o statusu krajevnih skupnosti.

Ožje celjsko območje

Območje Mestne občine Celje je razdeljeno v 9 krajevnih skupnosti in 10 mestnih četrti. Predsednik sveta v KS Aljažev hrib je Franc Kerk, v MČ Center Franc Petauer, v MČ Dečkovo naselje Jurij Sadar, v MČ Dolgo polje Cvetko Roje, v MČ Gaberje Nikolaj Pirtošek, v MČ Hudinja Jože Mešl, v MČ Kajuh Franc Vrb-njak, v MČ Lava Ivan Bratanič, v KS Ljubečna Maks Naglič, v KS Medlog Marja Poteko, v MČ Nova vas Daša Gregorin Štifter, v KS Ostrožno dr. Janez Tasič, v KS Pod gradom Vladimir Ljubek, v MČ Savinja Mirko Fric Krajnc, v MČ Slavko Šlander Hjnko Jordan, v KS Škofja vas Aleš Knafelc, v KS Šmartno v Rožni dolini Alojz Forštner, v KS Teharje Franci Kač in v KS Tr-novlje Adam Kožuh.

V občini Vojnik so predsedniki svetov v KS Vojnik Marjan Kovač, v KS Frankolovo Milan Dečman in v KS Nova Cerkev Slavko Jezernik. Območje novoustanovljene občine Dobrna je enovito in ni razdeljeno na krajevne skupnosti. V občini Štore kot samostojna krajevna skupnost deluje le KS Svetina, kjer .je predsednik sveta KS Milan Zeme.

Med Savinjo in Savo

v občini Laško, kjer imajo (za sedaj) devet krajevnih skupnosti, se je zamenjala večina krajevnega vodstva. Za predsednika sveta KS so bili ponovno izvoljeni le Ivan Gračner v Brezah, Drago Zupan v Rimskih Toplicah in Milan Vodišek v Zidanem Mostu. Novi predsednik sveta KS Laško je Matevž Kolar, Jurkloštra Konrad Hladin, Marija Gradca Miran Verdel, Rečice Matjaž Piki, Vrha nad Laškim Stanko Selič in Sedraža Primož Ne-imec. V laških krajevnih skupnostih štejejo sveti od šest do enajst članov.

V treh od štirih KS v občini Radeče se krajevno vodstvo tudi po volitvah ni spremeni-

vKS Radeče je predsednik sveta Zvone Lipoglavšek, v KS Vrhovo Rudi Jevševar v KS :Jagnjenica pa Valentin Med-,ved. V KS Svibno bodo predsedniška sveta izbran v prihod-;n]ihdneh.

; Savinjska dolina

j v novih spodnjesavinjskih 'občinah je s koncem lanskega

leta ugasnilo delo »starih« krajevnih skupnosti, v vseh občinah se bodo o vzpostavitvi KS odločali ob sprejemanju občinskih statutov.

»V majhnih občinah se bomo morali racionalno obnašati -ena izmed poti je tudi ukinitev KS, njihovo vlogo pa bo prevzela kar občina,« meni župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki se zavzema, da v polzelski občini ne bi ustanavljali KS. Drugače je v občini Braslovče, kjer župan Dušan Goričar pravi, da bodo pri sprejemanju statuta obdržali tudi obstoječe krajevne skupnosti, torej Le-tuš, Gomilsko, Braslovče in Tr-nava. V občini Prebold se bodo verjetno odločili za krajevne odbore po posameznih krajih. Ti odbori bodo imeli predvsem svetovalno vlogo pri delu občinskega sveta in župana. V občinah Tabor in Vransko ne bo krajevnih skupnosti.

V občini Žalec bodo obstoječim devetim krajevnim skupnostim verjetno priključili še dve novi. V Levcu, ki je doslej sodil v KS Petrovče, so že izvedli zbor krajanov, na katerem so se vsi izrekli za samostojno KS - volja ljudi se bo opredelila v novem statutu občine Žalec. Žalski župan Lojze Posedel pa hkrati razmišlja tudi o novi KS znotraj KS Galicija, kjer naj bi nastala KS Pirešica. O tem se bodo izrekli na zboru krajanov.

Predsednik sveta KS Galicija je Andrej Križan, KS Gotovlje Henrik Kranjc, KS Liboje Štefan Frece, KS Petrovče Peter Kainz, KS Ponikva Ivan Jelen,

KS Šempeter Jože Randl, KS Vrbje Jožef "Meh; svet Mestne skupnosti Žalec pa vodi Eran Sadnik. V KS Trnava trenutno nimajo predsednika sveta.

V občini Mozirje sta 2 KS -svet KS Mozirje vodi Roman Čretnik, svet KS Rečica ob Savinji pa Peter Kolenc.

V občini Nazarje je predsednik sveta KS Nazarje Matej Pe-čovnik, KS Kokarje Anton Blatnik, KS Šmartno ob Dreti pa Franjo Remic. V občini Gornji Grad imajo prav tako tri KS, svete pa vodijo Jakob Filač v KS Gornji Grad, Ivan Belaj v KS Nova Štifta in Marko Potočnik v KS Bočna. V občini Ljubno nimajo KS, Solčava, ki je bila prej kot KS sestavni del občine Luče, pa je zaživela kot samostojna občina.

Pod Pohorjem in Kozjansko

v skupno šestnajstih krajevnih skupnosti konjiške občine ostaja na čelu sedem istih predsednikov svetov KS. To so Božidar Laznik v KS Bezina, Jožef Vipotnik v KS Polene, Anton Tehovnik v KS Zeče, Dušan Arbajter v KS Draža vas, Anton Polegek v KS Spodnje Grušovje, Tone Ofentav-šek v KS Tepanje in Božidar Punčuh v KS Slovenske Konjice. Na novo pa bodo v prihodnje vodili svete krajevnih skupnosti Peter Polegek v KS Vešenik-Brdo, Peter Šelih v KS Dobrava-Gabrovlje, Mladen Bezenšek v KS Konjiška vas, Bojan Podgrajšek v KS Špita-lič, Jože Satler v KS Sojek-

Kamna Gora ter Janez Čakš v KS Loče.

V šestih krajevnih skupnosti občine Zreče bodo svetd krajevnih skupnosti še naprej vodili isti ljudje, in sicer v KS Gorenje Ludvik Smogavc, v KS Zreče Ivan Umnik, v KS Skomarje Jože Hartman, v KS Resnik Ivan Kovše, v KS Stranice Maks Brečko in v KS Dobrovlje Stanko Makovec. V občini Vitanje nimajo krajevnih skupnosti.

V občini Šmarje pri Jelšah je predsednica sveta KS Dol-Spod-nje Mestinje Zlatka Pilko, predsednik sveta KS Kristan vrh Ivan Drofenik, KS Mestinje Uroš Lo-renčak, KS Sladka gora Vili Novak, KS Sveti Štefan Jakob Romih, KS Šentvid pri Grobelnem Stanko Javornik, KS Tinsko Miran Krašovec ter KS Zibika Anton Vrbek. Po zapletu v KS Šmarje pri Jelšah, kjer je bilo izvoljenih le 13 članov sveta, so v nedeljo izvolili še 2 potrebna, vsi skupaj pa naj bi izvolili predsednika v tem mesecu.

V občini Rogaška Slatina je predsednik sveta mestne KS Jože Unverdorben, v KS Kostriv-nica Marija Čakš ter v KS Sv.

Florijan Martin Kidrič. V občini Rogatec je predsednik sveta KS Rogatec Vili Bukšek, KS Donač-ka gora Vinko Bele in KS Dobo-vec Martin Šlamberger.

V občini Podčetrtek je predsednik novega sveta KS Olimje Zdravko Počivalšek, KS Podčetrtek Janez Kovačič, KS Polje ob Sotli Jože Valenčak, KS Pristava pri Mestinju Srečko Gobec in KS Virštanj Slavko Božiček.

V občini Kozje je predsednik KS Kozje Jožef Pirš, KS Lesično Miroslav Zidar, KS Zagorje Marjan Potočnik, KS Buče Mirko Kunst, KS Podsreda Franc Černelič in KS Osredek Karel Kunej. V Bistrici ob Sotli po nastanku nove občine nimajo več KS.

V občini Šentjur je predsednik KS Šentjur-mesto Cveto Erjavec, KS Šentjur-okolica Ivan Centrih, KS Dramlje Franc Štrajhar, KS Blagovna Jožef Gajšek, KS Ponikva pri Grobelnem Anton Vrečko, KS Slivnica Dušan Polenšek, KS Kalobje Franc Šafran, KS Planina Roman Planko, KS Pre-vorje Mirko Pajek in KS Loka pri Žusmu Marjan Skale. V Dobju po nastanku nove občine nimajo več KS.

Šaleška dolina

Območje Mestne občine Velenje je razdeljeno na 15 krajevnih skupnosti in tri mestne četrti. Predsedniki svetov kra

jevnih skupnosti so: v KS Bev-če Jožef Ramšak, v KS Cirkov-ce Vincencij Hriberšek, v KS Gorica Štefka Kordeš, v KS Konovo Kari Stropnik, v KS Paka pri Velenju Igor Kline, v KS Pesje Anton Košir, v KS Podkraj-Kavče Oto Brglez, v KS Plešivec Marjan Štrumpfel, v KS Staro Velenje Branko Meh, v KS Stara vas Marijan Lipovšek, v KS Šalek Ladislava Jan, v KS Šentilj Drago Kolar, v KS Škale-Hrastovec Herman Arlič, v KS Šmartno Jožef Blatnik in v KS Vinska Gora Franc Sever. Predsedniki svetov mestnih četrti so: v MČ Desni breg Srečko Korošec, v MČ Levi breg-vzhod Jožef Hudej in v MČ Levi breg-zahod Kristina Skok.

Občino Šmartno ob Paki sestavljajo vaške skupnosti. Predstavniki vaških skupnosti imajo v občinskem svetu svoj odbor, vendar ga na novo še niso ustanovili.

Občina Šoštanj je razdeljena na devet krajevnih skupnosti, vendar v vseh še niso izvolili novega vodstva. Novi predsedniki svetov krajevnih skupnosti so: v KS Gaberke Pavel Župevc, v KS Skorno-Florjan Valter Pir-tovšek, v KS Zavodnje Tone Potočnik in v KS Bele Vode Alojz Hriberšek. Predsednike svetov v KS Šoštanj, Šentvid, Topolšica, Ravne in Lokovica bodo izvolili v teh dneh.

FIN DE MILENIliM

-i!'Ti'■smzs^ J^^i^instz " TJiMilJi I . n-. ^TMIJ)____' ffint^

Zadnji odcep za Eidorado

v takih prelomnih trenutkih človeka, kot najviše razvitega sesalca, bi se moral naš um malce zaustaviti in narediti nekakšno rekapitulacijo, pogled v preteklost, prepihati sedanjost in narediti prostor še zanamcem. Nimamo več veliko časa. Še dve leti nas ločita od konca stoletja in s tem tisočletja (stoletje se namreč izteče zadnjega decembra leta 2000, kot so ugotovili na Inštitutu Jožef Štefan); vse bolj namreč postajamo žrtve lastnega uma, izumov civilizacijskih razsežnosti, zavestnih odkritij tehnike; postajamo sužnji naše zavesti, pohlepa in napuha.

Stoletje, ki se izteka, je bilo prepojeno z vojnami, masovnim ubijanjem, uničevanjem narave in globalnimi zmotami, če drastične rasti prebivalstva niti ne omenjamo. Psihofizični svet človeka se je v zadnjega pol stoletja povsem ■ spremenil; splošna teorija relativnosti, teorija o komplementarnosti Bohra, kvantna teorija - so pokazale, da je Zemlja pravzaprav fizikalni kaos, ki pa deluje po nekih zakonitostih. Da je tudi človek, njegovi možgani, holo-gramska odslikava kozmosa.

Nič ni več tako, kot je izgledalo še v prejšnjem stoletju. Odpirajo se novi svetovi v mi-krokozmos psihe ali duše človeka; naše življenje deluje po starem magijskem receptu salve et coagula. Vse bolj razumemo, da smo iz take snovi kot sanje; da je bistvo očem nevidno, kot bi rekel Mali princ.

C. G. Jung je celo zapisal: »Navkljub našemu ponosnemu prepričanju, da obvladujemo naravo, smo še vedno nje

ne žrtve, saj se nismo naučili obvladati svoje lastne narave; počasi, a z gotovostjo, izzivamo propad. Zahodno usmerjenemu človeku vlada bog Razum, ki je naša največja in najbolj tragična iluzija.«

Misel človeka zahodne civilizacije se kaže torej kot kaotična in točno tempirana bomba, programirana na samouniče-nje; vse drugo je samo vprašanje časa, kije hkrati vprašanje prostora, se pravi problem raztezanja in krčenja kozmosa.

Človek pa bi rad s svojim materialistično pozitivistič-nim glediščem odkril cesto, ki pelje v obljubljeno deželo! Zaradi svoje tehnologije in izumov si umišlja, da je prevzel vlogo stvarnika vesolja, dasi-ravno se mu pot v paradiž vse bolj kaže kot krvava pot v pekel.

In če naredimo rahlo transgresijo in se z univerzalnih kozmičnih višav spustimo na sončno stran Alp - vidimo, da delujejo isti principi kronične samomorilnosti. Gre pa zares, kajti prelom stoletja in prehod v novo tisočletje ni vsakodnevna zadeva; po dolgem času so se uresničile skoraj arhetipske sanje Slovencev, da smo iz na-cije postali narod, s svojo državo in vsemi represivnimi organi vred. Vtis pa je. da v zavesti državljanov delujejo isti principi hlapčevstva, majhnosti in paranoidnega odnosa do življenja kot pred pol stoletja.

Obnašamo se kot muhe enodnevnice, ki so si izbrale ravno slab dan za svojih pet minut zgodovine; znašli smo se v vrtincu tranzicijskega kaosa in kot slepa kura iščemo neke zakonitosti in pišemo zakone zato, da bi jih lahko krši

li. Za vzgled pa SD nam subjekti na najvišjih položajih; tisti, ki imajo dostop do pipe, iz katere naj bi se cedila mleko in med. Druga stvar je, če bo to mleko slovenske krave in med naših čebel. Pa sploh ne gre za to, kdo je trenutno na oblasti; ne gre za barve in pritlehne resnice, ker nihče ni bolj podoben politiku kot drug politik. Ti pa so od ljudstva izvoljeni in post festum storijo vse, da bi vsaj delno utišali vox popu-h.

Državljani, ljudje, sami sebe zvajajo na politične subjekte, na večinske ovce, ki ne morejo živeti brez pastirja in volkov; parlamentarci pa brez kančka slabe vesti lahko še naprej af-ne guncajo v parlamentu, kot se je izrazil prof Bučar, in so za tako početje kar predobro plačani. V končni fazi smo davkoplačevalci lahko jezni le sami nase. Klinično bi lahko rekli, da gre za neke vrste politično odvisnost, neizkušenost in enostranskost, ki smo jo bili leta vajeni. Starih navad pa se je težko otresti, človek potrebuje šok, da ga vrže na nove tire, pa še takrat se mu dolgo zdi, da so njegova kolesa štiriogla-ta.

Gre torej za kvalitativni premik v zavesti sodobnega človeka, premik, kije edina pot, da najdemo izhod za Eidorado naše bodočnosti, kajti to je nekaj, kjer bomo preživeli preostanek svojega življenja. Pa tudi naši otroci, vnuki... če bo sploh dovolj časa! V nasprotnem primeru bi nekaj H-bomb zelo hitro rešilo problem prenaseljenosti.

Um človeka bi moral biti torej naš privilegij in ne prekletstvo, če nočemo postati sodobni dinozavri. Ali kot je rekel naš aforist Schvventner: »Opica in človek imata istega prednika, to pa je tudi vse, kar lahko bremeni opico.«

JAN ZOREČ

NA KRATKO

Lekarne po starem

ŽALEC - Župan Lojze Posedel je preklical javni razpis o nameri za dodelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti. Lani so s pomočjo javnega razpisa ugotavljali interes za podelitev koncesij in lokacij. Na razpis so prispele tri prijave, vendar pa žalski župan pravi, da bodo ohranili Javni zavod žalske lekarne, z izkupičkom, ki nastaja pri poslovanju, pa pokrivali lekarniške podružnice v Šempetru, Grižah in Petrov-čah. (US)

Odslej bolj zmerno

LAŠKO - Župan Jože Rajh se je pred dnevi sestal s predstavniki strank, ki imajo svoje svetnike v občinskem svetu. Dogovorili so se, da se bodo vodstva strank sestala pred vsemi pomembnejšimi sejami občinskega sveta, da se ne bi zopet ponovila obstrukcija s konstitutivne seje, ko so svetniki iz vrst SLS in SDS zaradi nestrinjanja z dnevnim redom protestno zapustili zasedanje. Župan se je s strankami tudi dogovoril, da se bodo čim prej poskušali uskladiti o dnevu praznovanja občinskega praznika. V občini Laško se namreč že štiri leta prerekajo, kateri datum je za praznik najbolj primeren. (JI)

Dars kupuje

VRANSKO - Župan Franc Sušnik se je v ponedeljek sestal s predstavniki Darsa, ki želijo na zemljišču gostišča Grof zgraditi vzdrževalno bazo. Grofovi so že začeli z izgradnjo nadomestnega objekta, vendar pred dogovorom z Darsom ne morejo zaključiti z deli. Pri pogovorih, ki jih bodo nadaljevali v torek, gre predvsem za usklajevanje različnih cenitev, župan Sušnik pa ocenjuje, da se bodo verjetno kmalu dogovorili za ustrezno ceno. (US)

Občni zbor veteranov vojne

ŽALEC - V ponedeljek so se na volilnem občnem zboru zbrali spodnjesavinjski člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki jih vodi Alojz Kampuš. Člani so pristopili v Zvezo^vojnih veteranov za Slovenijo, sprejeli program dela za letos ter spregovorili o pravnih in statusnih vprašanjih vojnih veteranov. (US)

N^C

GOSPODARSTVO

NOVI TEDNIKI

Trdnjavi uradno v Pulsarju

Agencija za trg vrednostnih papirjev je že izdala odločbo o prenosu pooblaščenih investicijskih družb Trdnjava in Trdnjava 1 na novega upravitelja, ljubljansko družbo za upravljanje Pulsar.

S pidoma je doslej upravljala velenjska družba Atrust, vendar je zaradi neprimerne strukture naložb, zlasti v delnice Banke Celje, izgubila licenco.

V Pulsarju so napovedali, da bodo najprej sprožili postopek za revizijo poslovanja v letu 1998 in naredili zaključni račun, nato pa sklicali skupščino delničarjev in zamenjali direktorja pidov. Ali bodo zamenjali tudi člane nadzornega sveta, v Pulsarju še ne vedo, neuradno pa je slišati, da je to ena od zahtev nekaterih delničarjev.

Nova družba za upravljanje bo morala vsekakor čim prej ugotoviti, koliko delnic Banke Celje je v portfelju pidov, koliko jih je preveč in koliko zastavljenih. Umakniti bo treba zastavno pravico na delnicah, o tem, kako bodo to naredili, pa se bodo morali dogovoriti z ATrustom, oziroma s tistim, ki sedaj posredno razpolaga z delnicami. JI

Istrabenz na Lopati

Podjetje OMV Istrabenz bo jutri na Lopati ob avtocesti Celje - Arja vas odprlo nov bencinski servis. To je že tretji njihov servis v Celju in šesti na območju celjske regije.

Nov servis je bil zgrajen v rekordnih štirih mesecih. Ima šest otokov za točenje goriva, posebej opremljeno počivališče za voznike tovornjakov in veliko samopostrežno trgovino. Tako servis kot trgovina bosta odprta neprekinjeno 24 ur. Vrednost naložbe znaša 350 milijonov tolarjev. V Istrabenzu napovedujejo, da se bo v naslednji fazi servisu pridružila še restavracija, kasneje pa bosta dograjena še motel in Darsov muzej gradnje slovenskih avtocest.

OMV Istrabenz je za bencinski servis Lopata že sklenil franšizno pogodbo s podjetjem Javico. JI

Supergazela iz Lašicega

Družinsko podjetje Paron iz Laškega je v štirih letih doseglo izredno rast - Pohištvo

bolj znano v tujini kot doma

Proizvodno lesno podjetje Paron, ki je v lasti zakoncev Roswite in Rada Hrastnika, se je v letu 1998 na lestvici petsto najhitreje rastočih družb pri nas uvrstilo na zavidljivo deveto mesto. Najvišje med proizvodnimi podjetji in najvišje med gazelami na Celjskem. Po vseh podatkih o poslovanju v zadnjih štirih letih gre pri Paronu celo za supergazelo. Podjetje je med letoma 1994 in 1997 doseglo izjemno rast prihodkov, število zaposlenih pa se je v tem času podvojilo. Ob ustanovitvi je delalo v Paronu 80 ljudi, danes jih je že 175.

Posebnost laškega Parona, po kateri se loči od drugih hitro rastočih družb, je uravnotežen razvoj in stalno uvajanje novih programov, ki bodo še naprej omogočali rast podjetja. Pred dvema letoma sta zakonca Hrastnik kupila še celjsko podjetje Tami, kjer izdelujejo znane otroške stole trip-trap. Proizvodnjo v Celju vodi mešano podjetje Profagus,. v katerem imata Hrastnikova 75-odstotni lastniški delež, preostanek pa je v lasti domačih in tujih partnerjev. Norveška družba Stokke je že zakupila celotno proizvodnjo stolčkov.

Profagus, ki mu Paron dobavlja osnovne surovine, to je kvalitetne bukove elemente, je lani v drugi polovici leta (obra

tovati je začel junija) ustvaril za 200 milijonov tolarjev izvoza. Letos bodo za družbo Stokke, ki ima močno razvejano prodajno mrežo, izdelali od 60 do 70 tisoč stolčkov trip-trap, partnerstvo z Norvežni pa bodo izkoristili tudi za uvajanje in prodajanje novih programov. Tako naj bi med drugim že letos pričeli z masovno proizvodnjo sobnega mini-golfa, za katerega so pred časom odkupili patent. V Profagusu je trenutno zaposlenih 40 delavcev, s širitvijo proizvodnje jih bodo potrebovali še več.

Zakonca Hrastnik imata za letos smele načrte tudi s podjetjem Paron, ki je imelo lani za blizu 1,4 milijarde tolarjev prometa. Večino prihodka so ustvarili na tujih trgih, kamor izvozijo na leto od 80 do 90 odstotkov celotne proizvodnje. Največ sodelujejo z nemško družbo Welle, njihovo pohištvo pa kupujejo tudi v Avstriji, Švici, Izraelu, na Hrvaškem in vse več tudi v Rusiji. Zaradi pretežne izvozne usmerjenosti se je blagovna znamka Paron v preteklih letih bolj uveljavila v tujini kot doma. Morda je bilo prav zato pohištvo iz Laškega prava osvežitev na lanskem pohištvenem sejmu v Ljubljani, na katerem je podjetje prvič predstavilo nov program elementov za opremo celotnega stanovanja X-tra, ki ga je razvilo skupaj z nemškim partnerjem. Za novost je Paron dobil zlato plaketo revije Naš dom. »V Ljubljani pohištva nismo le razstavljali, ampak smo ga tudi že prodajali, in najbrž je prav zato prodaja naših izdelkov na domačem trgu po sejmu poskočila kar za 300 odstotkov,« je prepričan Rado Hrastnik.

Naročila presegajo zmogljivosti

Poleg izdelovanja masivnih plošč za lastno predelavo in masivnega pohištva, ki je stalnica v

proizvodnji, naj bi v Paronu letos pričeli še z novim programom pisarniškega pohištva. »Za leto 1999 imamo zopet velike načrte, vendar bomo tokrat več delali na boljši organizaciji in uveljavljanju lastne blagovne znamke doma in v tujini, čeprav je pohištvo Paron že sedaj v tujini zelo cenjeno in je uvrščeno v višji srednji cenovni razred. Veliko želimo narediti tudi za izboljšanje delovnih pogojev v tovarni,« pravi Rado Hrastnik. »Proizvodnjo bomo še bolj specializirali in uvedli številne tehnološke izboljšave, veliko pozornosti pa bomo namenili tudi izobraževanju zaposlenih. Prostorsko se za sedaj ne nameravamo širiti, čeprav bi glede na povpraševanje lahko to storili brez velikega poslovnega tveganja. Naročila namreč ves čas krepko presegajo naše zmogljivosti. Minulo leto smo, na primer, po naročilu izdelali opremo za sto manjših in srednjih objektov po vsej Sloveniji. Lahko bi opremili tudi štiri velike hotele, vendar za to preprosto nismo imeli kapacitet.«

Ob koncu lanskega leta so v tovarni odpravili ozka grla pri razrezu lesa in lakiranju ter tako povečali zmogljivosti, podjetje pa je dobilo tudi naziv pooblaščeni izvoznik, kar jim je močno olajšalo delo. Na leto namreč izvozijo za približno 160 tovornjakov pohištva. Rado Hrastnik pravi, da bi radi pridobili tudi certifikat kakovosti ISO in končali strateško organizacijo podjetja. »Kljub veliki stopnji brezposelnosti v Sloveniji še vedno veliko ljudi išče službo, ne pa dela. S tem mislim na težave, ki jih imamo pri iskanju mizarjev in takšnih strokovnih sodelavcev za vodilna mesta, ki bi bili pripravljeni sprejeti vse izzive, ki nas čakajo v prihodnje,« ugotavlja Hrastnik. »Kljub temu računam, da nam bo uspelo doseči moj cilj, to je, da Paron postane sodobno evropsko podjetje.«

JANJA INTIHAR

Lastnik in direktor podjetja Paron Rado Hrastnik.

BAROMETEB

Spile in RCC v SRD

Med 49 podjetji, ki so zaradi težav pri procesu lastni-njenja konec lanskega leta prešla na Slovensko razvoj, no družbo, sta tudi Spil( Šentjur in Razvojni centei Celje. Šentjurskemu podje(. ju ni uspelo dobiti prvega soglasja, razvojnemu centru pa drugega. V Slovenski razvojni družbi pravijo, da bodo težave reševali za vsako podjetje posebej, roka za iz-peljavo postopkov pa niso določili.

Rop v Evropi

Danes zvečer bo v hotelu Evropa prvo letošnje srečanjs Kluba podjetnikov Zlatoroj Celje. Osrednja tema pogova ra, ki se ga bo udeležil tud minister za delo, družino ii socialne zadeve Tone Rop, bc »Slovenija-socialna država« Člani kluba bodo govorili c politiki zaposlovanja, o so cialni politiki v naši državi ir prilagajanju zahtevam Evrop ske unije, o ukrepih ministrs tva za spodbujanje zaposlo vanja in o regionalnih razli kah v Sloveniji glede na so cialno-ekonomski razvoj Srečanje z ministrom naj b izkoristili tudi za pogovor ( tem, kako znižati stopnji brezposelnosti v Celju.

Devet ton piškotoi

V Pekarni in slaščičar« Rogla v Slovenskih Konjical so decembra spekli in pro dali kar devet ton piškotov kar je za 30 odstotkov ve kot v enakem mesecu let 1997. Večja je bila tudi pro daj a svežega peciva in krii ha ter testenin. Podjetje j decembra poslovalo pozi tivno, vendar s tem še zda leč ni rešilo težav, ki se kopi čijo že nekaj let. Rogla o začetka leta deluje kot prc fitna enota celjskega Klasja pripojitev pa bo uradno za ključena do maja ali aprila,

Union v Makedoniji

Ljubljanska pivovarn Union je po desetih leti spet pričela prodajati svoj izdelke v Makedoniji. Pole vseh vrst piva je na maki donski trg izvozila tudi ledi ne čaje iz programa Soli Union proda na tuje 15 do 2 odstotkov celotne proizvoi nje piva, 2 do 5 odstotke brezalkoholnih pijač in n ravne pitne vode ter 10 do 1 odstotkov kvasa.

Lek in NLB najboljša

Po mnenju bralcev revi Business Central Europe, jo izdaja ugledna angleš! založniška hiša The Econ mist, je najboljše slovensl podjetje Lek, najboljša si venska banka pa Nova Lju Ijanska banka. V kroniki objavljena tudi lestvica p' desetih vodilnih 'srednje vropskih bank, ki jo je nai dila revizorska hiša Delo te&Toushe. Poleg NLB, ki na enajstem mestu, sta se lestvico (34. in 35. mest uvrstili še Nova KBM in SK

pr-vjiij™

GOSPODARSTVO

Trdno na petem mestu

Banka Celje napoveduje za letos zmerno rast poslovanja - Zanimive le tiste bančne povezave, ki bodo zagotavljale 20-odstotni tržni delež

čeprav leto 1998 m bilo lahko, je Banka Celje po besedah generalnega direktorja Nika Kača zadovoljna s poslovanjem v minulem letu, saj je do decimalke natančno uresničila vse ključne cilje. Bilančno vsoto, ki je konec novembra znašala blizu 137 milijard tolarjev, je v primerjavi z letom 1997 povečala za 25 milijard tolarjev, s 5,7-odstotnim tržnim deležem pa se je trdno zasidrala na petem mestu med 24 slovenskimi poslovnimi bankami.

Banka Celje je lani uspešno prilagodila organizacijo in tehnologijo poslovanja potrebam svojih strank ter konkurenci domačih in tujih bank, znižala je obrestne mere za 2 do 5,4 odstotne točke, znižala je maržo v stroških svojih storitev, število poslovalnic je povečala na šestintrideset, uvedla je tudi vrsto novih storitev, na primer bančno pismo ter telefonsko in elektronsko bančništvo. Med pomembne poslovne poteze sodi tudi pripojitev Hmezad banke, ki je povečala bilančno vsoto Banke Celje za okoli 10 milijard tolarjev in je bila po besedah Nika Kača v obojestransko korist. Na osnovi bonitetne ocene, ki so jo izdelale tri mednarodne rating institucije, se je celjska banka uvrstila v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope, svoj mednarodni ugled pa je potrdila tudi z dolgoročnim sindiciranim posojilom v znesku dvajsetih milijonov mark, ki ji ga je odobrilo šest tujih bank.

Lani je Banka Celje ustvarila za blizu dve milijardi bruto dobička, od katerega bo država pobrala polovico milijarde.

: Letos predvidevajo v banki bolj zmerno rast poslovanja.

ki bo obseg bilančne vsote povečal na 147 milijard tolarjev oziroma nominalno za 11 odstotkov. Bruto dobiček naj bi znašal 2,3 milijarde tolarjev, vendar bo zaradi predlaganega zvišanja davka na bilančno vsoto čisti dobiček verjetno ostal na lanski ravni.

Zaradi napovedanega zakona o bankah, uvajanja davčne in pokojninske reforme ter vse večje domače in tuje konkurence, ki bodo občutno spremenili pogoje poslovanja, se bo banka trudila še bolj povečati kakovost in raznolikost storitev, racionalizirala pa bo tudi svoje poslovanje. Posodobila bo informacijsko tehnologijo, da bo še bolj »po meri vsakega človeka«, napoveduje Niko Kač, spremenila pa bo tudi delovni čas in zmanjšala število zaposlenih, ki jih je zdaj 680. Po zagotovilih direktorja bodo število delavcev zmanjševali z mehkimi metodami, to je z upokojitvami.

Poleg uvajanja novih storitev, kot so davčno svetovanje, pokojninsko varčevanje, kapitalsko zavarovanje in podobno, ter še večjega razvoja telefonskega in elektronskega bančništva, bo Banka Celje tudi letos namenila veliko pozornosti uvajanju novih kar-tičnih storitev ter širitvi mreže bankomatov. Sedaj je po številu bankomatov na tretjem mestu v Sloveniji, vendar jih bo zaradi povečevanja obsega transakcij marsikje podvojila ter namestila nove v trgovskih središčih in na bencinskih črpalkah. S 1. februarjem bo odprla prenovljeno enoto na Prešernovi ulici v Celju, kjer

bo zagotavljala 24-urno bančništvo.

Kot je povedal pomočnik di-_ rektorja Banke Celje Dušan Drofenik, so v banki tako po vsebinski kot tehnološki plati dobro pripravljeni na uvajanje evra. Devizni varčevalci imajo že od začetka leta možnost varčevanja v novi evropski valuti, v evrih je mogoče tudi vodenje deviznih računov. Prva nakazila v evrih že prihajajo in v teh dneh bo banka vodila evro tudi na vseh tečajnih listah.

Povezovanje da, vendar...

»Prepričan sem, da lahko Banka Celje leto 1999 preživi sama, vendar to ne pomeni, da nismo pripravljeni na poslovno sodelovanje in povezovanje z drugimi bankami,« odgovarja na vprašanje, ali se je banka po združitvi z bankama Noricum in Hmezad pripravljena povezovati še naprej, Niko Kač. »Izdelali smo merila za bančno povezovanje, pri katerem pa želimo igrati aktivno vlogo, to je ne biti kupljen. Zato za nas tudi niso zanimive ponudbe tujih bank, saj želijo tujci pridobiti le večinski lastniški delež.« Glede domačih bančnih povezav je Kač dejal, da so za Banko Celje zanimive le tiste, ki bodo zagotavljale varnost kapitala, najmanj 20-odstotni tržni delež, enako ali še višjo raven bančnih storitev ter kreativna delovna mesta.

JANJA INTIHAR

i Banka Celje, ki je poleg ( Gorenjske banke poskusni { depozitar gotovine, upa, da f jih bo Banka Slovenije izbra-j la za eno od osmih sloven-

I skih depotnih bank. V Cen-( tralni banki so ponudbe de-} vetih poslovnih bank odprli

II že prejšnji teden, o dokončni 3 izbiri pa naj bi svet BS odlo-I čal 9. februarja.

V Banki Celje še vedno ne vedo, kaj bodo naredili s svojima hoteloma Sava in Zagreb v Rogaški Slatini, ki so ju dali v najem družbi Grand hotel. Slovenska razvojna družba jim še ni odgovorila na predlog, da so pripravljeni vstopiti v novo podjetje za sanacijo zdravilišča, če bodo za svoje imetje dobili dobro milijardo tolarjev in ostanek denarja vložili kot ustanovitveni kapital. Če razvojna družba njihovega predloga ne bo sprejela, bo banka oba hotela, ki imata skupaj 450 postelj najvišje kategorije, prodala.

Pomoč obrtnikom

Izvršilni odbor Območne obrtne zbornice Slovenske Konjice je na svoji prvi seji sklenil, da iz svojega proračuna nameni milijon tolarjev za pomoč obrtnikom, ki so utrpeli največ škode v poplavah novembra lani.

Konjiška obrtna zbornica je prejela za pomoč po poplavah še 340 tisoč tolarjev od upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Skupaj bodo tako namenili 1.340.000 tolarjev devetim oškodovancem z območja Slovenskih Konjic, Loč in Zbelovega. B. P.

Ustavili gradnjo 300 stanovani

Ljubljansko okrožno sodišče v Ljubljani je v začetku januarja z začasno odredbo odredilo takojšnjo ustavitev vseh del pri gradnji največjega neprofitnega stanovanjskega naselja na Novih Poljanah v Ljubljani. Gradbena dela, vredna več kot štiri milijarde tolarjev, izvaja velenjsko podjetje Vegrad.

Vegrad je bil izbran ža izvajalca na podlagi javnega razpisa Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, ki je tudi investitor gradnje. To ni bilo po godu podjetjem SCT, GP Grosuplje in GIZ Gradisu, ki so se na izbiro pritožili. Stanovanjski sklad je pritožbo zavrnil, zato je zadevo prevzela republiška komisija za javna naroči

la, ki pa postopka za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri sklenitvi več kot štiri milijarde vrednega posla zaradi kadrovskih težav ni opravila. Sklad je kljub temu z Ve-gradom sklenil pogodbo in z zamudo pričel gradnjo 303 stanovanj.

Gradnja je vseskozi potekala uspešno, na določenih delih celo pred rokom. Vegrad kljub izdaji odredbe del ni ustavil, saj bi bila škoda prevelika. V podjetju so napovedali, da se bodo skupaj s Stanovanjskim skladom ljubljanskih občin pritožili na sklep sodišča o začasni ustavitvi gradnje stanovanjskega naselja. »Vegrad gradi v Ljubljani na osnovi zakonite pogodbe in nima nič

pri tem, da republiška revizijska komisija ni odločala o pravilnosti izbire izvajalca,« je povedala predstavnica podjetja za stike z javnostmi Hilda Tovšak. »Zato imamo vso pravico nadaljevati gradnjo. Kljub temu prihaja na gradbišču do zastojev, ki povzročajo škodo. Vodstvo podjetja se ubada z vsemi možnimi inačicami izhoda iz nastalega položaja za primer, da sodišče na drugi stopnji potrdi odločitev prvostopenjskega sodišča, kar bi povzročilo ogromno gmotno in moralno ^odo. Tudi Vegrad bi namreč zahteval svoje, saj je njegovo ravnanje v celoti korektno, zakonito in izjemno uspešno.«

JOŽE MIKLAVC

Gradnja stanovanjskega naselja Nove Poljane je posel desetletja v Ljubljani in tudi za Vegrad. Stanovanjski sklad je z dosedaj opravljenim delom zelo zadovoljen.

Največji v štajerskem trikotniku

Rogaška Slatina je odslej pomembno nakupovalno središče

v soboto so v Rogaški Slatini odprli največji trgovski center v trikotniku med Celjem, Mariborom in Ptujem, pri čemer pričakujejo tudi številne kupce iz sosednje Hrvaške. Center so zgradili v Tržišču, v bližini steklarne.

Z naložbo je začela slatin-ska občina, ki je hotela pridobiti v tem delu mesta nove poslovne površine za obrtnike in podjetnike ter bencinsko črpalko. Tako je kupila zemljišče, ga komunalno opremila ter zgradila do IV. gradbene faze. Na javnem razpisu se je prijavilo kot najugodnejši ponudnik domače podjetje Ke-ros d.o.o. (za črpalko Mol-benz Lendava).

Pri naložbi poudarja slatin-ski župan mag, Branko Kidrič nova delovna mesta ter razbremenitev prometa v Sotelski uli

ci, kjer je bila prejšnja Keroso-va trgovina. Sicer pa je Rogaška Slatina pridobila na pomenu kot nakupovalni center širšega območja. V vodstvu Kero-sa računajo vnaprej na hrvaške nakupovalce, ki kupijo kar dobro polovico blaga. Prihajajo predvsem iz Zagorja in Zagreba, vse do Karlovca in Siska.

V novem trgovskem centru je skupno preko 5 tisoč kvadratnih metrov površin, pri čemer so všteti skladiščni in upravni prostori. Med temi je 3 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin s tehničnim blagom, pohištvom, salonom keramike, veliko samopostrežbo ter restavracijo s 70 sedeži. V Tržišču so združili dosedanjo ponudbo tehnične trgovine pri Sv. Križu in mar-keta v Žiberniku in pohištvene trgovine iz Rogatca.

Dosedanjim 40 zaposlenim se je pridružilo 16 novih, Ke-

rosov lastnik in direktor Erih Krašovec pa predvideva še več zaposlitev. Pri tem niso všteti dodatni lokali, ki jih bo Keros dal v najem različnim interesentom. Dosedanja vrednost naložbe je preko 700 milijonov tolarjev, za dokončanje lokalov, 130 parkirnih prostorov in upravnih prostorov pa nameravajo vložiti še 100 milijonov tolarjev.

V celotnem Kerosu, ki ima tudi tehnično-gradbeni trgovini v Šmarju pri Jelšah ter na mariborskem Pobrežju (v velikosti 800 kvadratnih metrov) je že 65 zaposlenih. Tem se naj bi v prvi polovici leta pridružilo še 15 novih, na različnih lokacijah.

Na sobotni slovesnosti v Tržišču sta zbrane pozdravila župan Branko Kidrič ter generalni direktor Kovinotehne Saša Geržina.

BRANE JERANKO

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v januarju 99

delnice dividenda za leto 1997 tržna vrednost (SIT) na razmerje med dividendo In

dan 11.1.1999 tržno vrednostjo

Luka Koper _86,00 SIT__3.294,00 SIT 2,61%

Radenska__47,50 SIT__2.462,00 SIT___1,93%_

Lek Ljubljana__660,00 SFT__40.065,00 SfT__1.65% _

Krka Novo mesto__450,00 SIT__27.109,00 SIT__1,66%_

Petro I Ljubljana__400,00 SIT__27.020,00 SIT__1,48%

ianuar 1999

MM

KULTURA

\mmmi

Vročica gledaliških noči

SLG Celje pred osmimi Dnevi komedije

Program letošnjih Dnevov komedije, ki bodo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje od 29. januarja dp 21. februarja, je znan. Oblikoval ga je umetniški vodja gledališča Matija Logar in že bežen pogled po naslovih domačih in gostujočih gledaliških predstav obeta veliko smeha, zabave in dobre volje.

Polovica predstav je domačih, polovica pa tujih avtorjev in tudi to je programska odlika festivala. Zanimanje zanj je vsako leto veliko tako med gledališkimi hišami kot med obiskovalci. V blagajni gledališča že zvonijo telefoni za abonmajske vstopnice... Tistim, ki do vstopnic za tekmovalne predstave ne bodo prišli, gledališče ponuja kakovostni spremljevalni program z mednarodno udeležbo. Prav ta ponudba je še posebej skrbno oblikovana, poudarjajo v gledališču, kjer gredo organizacijske priprave na Dneve komedije 99 ob sicer redni produkciji predstav, gostovanjih, premieri in začetkom vaj za novo igro, uspešno h koncu.

V Celju se bo letos za žlahtna odličja potegovalo osem predstav, v nedeljskem netek-movalnem programu pa bodo štiri predstave, ki jih ne gre prezreti: Vasmine Reza Art, izvedba Teatar u gostima Zagreb in Zijaha Sokoloviča in Gregorja Tiča Joooj, tako sem prišel na svet, v izvedbi KUD France Prešeren Ljubljana. Naslednjo nedeljo, dan pred kulturnim praznikom se bo občinstvo krohotalo kranjski Teti Magdi, na Odrupodo-drom pa vsestranskemu umetniku Juretu Ivanušiču v Kabaret zadet, v izvedbi mariborske Drame. Tretjo festivalsko nedeljo pridejo iz Trsta Frana Milčinskega Butalci, na Oderpododrom pa Bertolda Brechta in Kurta Weilla Beraš-ka opera-songi.

Za Maistra in Marjeto, slovenskega komediografa Toneta Partljiča v izvedbi SNG Drama Maribor, se bo 29. januarja prvič dvignil zastor v tekmovalnem programu za Dneve komedije 99. Občinstvo bo, kot je že navajeno, predstave ocenjevalo na lističih od 1 do 5, izžrebana vrsta igralca ali igralko večera, ostalo bo opravila strokovna žirija v sestavi: Miran Herzog in

Primož Jesenko (oba že lanska žiranta) in igralka Iva Zupančičeva, dobitnica Borštiii-kovega prstana leta 1996.

Zadnjo soboto v tem mesecu bo nastopilo PDG Nova Gorica s Petra Barnesa komedijo Ni tako slabo kot izgleda. Ljubljanska Drama bo nato 5. februarja nasmejala z Borge-son, Long, Singerjevo komedijo Zbrana dela W. Shakespeara. Naslednji večer bodo v tekmovalni boj vstopili Celjani, z uspešnico Vinka Moderndorferja Vaja zbora.

Naj spomnimo, da je delo izšlo iz anonimnega razpisa gledališča za žlahtno komedi-jantsko pero in da je konec leta potekel rok razpisa za novo »naj« komedijo. Lani je na razpis prispelo 33 tekstov, letos 26. Prebirala jih bo, kot lani (tudi zaradi kontinuitete) komisija, ki ji bo predsedoval pisatelj Matjaž Kmecl, člana bosta iz domače gledališke hiše, režiser Franci Križaj in dramaturg Krištof Dovjak.

PoHcija d.o.o, Boštjana Ta-dela v izvedbi MGL Ljubljana, bo občinstvo nasmejala 12. februarja, v soboto pa se bo že drugič v boj za festivalska odličja spustila ljubljanska Drama. To pot s komedijo

Vasmine Reza; Art. Vmes bo še slovenski kulturni praznik in da bo še bolj zabavno, tudi pust. Zatem pa se bo pričel že tretji tekmovalni teden. Tu se bo priložnost za dobre ocene pri občinstvu in žiriji spet ponudila c.eljskemu gledališču, in sicer s komedijo Mož za Zofijo, ki je nastala kot nadaljevanka uspešnice Zorana Hočevarja Smejči. Prvič bo v Celju na Dnevih komedije gostoval tudi Caffe teater iz Ljubljane, in sicer s komedijo S.O Casseya.

Nedelja, po predstavi Marjana Tomšiča Bužec on, bušca jaz, v izvedbi Primorskega poletnega festivala (tudi prvič v CeljuJ, bo prinesla zmagovalce osmih Dnevov komedije: žlahtna komedijanta, žlahtno komedijo, režiserja, razglasili pa bodo tudi dobitnika naslova »žlahtno kome-dijantsko pero«.

Vročica nedeljske noči po razglasitvi žlahtnih nagrad se bo nadaljevala v foyerju gledališča z druženjem umetnikov, čemur je festival prav tako namenjen. Velja se spomniti, da sta celjskemu gledališču lani pripadli kar dve odličji: žlahtni komedijant je postal Zvone Agrež, občinstvu pa je bila najbolj všeč tudi celjska komedija Minister v škripcih. Gledališče pa z uspehom uprizarja tudi Vajo zbora, ki je kot najboljša komedija izšla iz anonimnega natečaja.

MATEJA PODJED

Tudi letošnje Dneve komedije so podprli številni sponzorji. Glavna pokrovitelja sta CBH in Banka Celje. Častni pokrovitelj festivala bo župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

ZAPISOVANJA

i. . ■■ ■■■ , • ■■f »t:-*?®®*-.,. ■ ' •

Občinska nova oblačila

Saj ne, da bi popolnoma znoreli, da bi se povsem nenadzorovano prepuščali evfo-riji ob koncu stoletja, tisočletja, da bi komponirali najrazličnejše načrte in se trudili kar najhitreje realizirati ideje, ki menda še sodijo v tekoče tisočletje, toda situacija, ki se piše v letu, ki se je pravkar pričelo, nas dobesedno potiska u raz-norazne napovedi, ki jih lahko s trezno glavo in s pravočasnim ukrepanjem še v tem tisočletju, zavremo. Če jih že ustaviti ne moremo. Pa ne gre za anomalije, ne gre za nič kaj takega, kar bi bilo zelo tragično, nepopravljivo, katastrofalno. Daleč od tega. Gre zgolj za poteze, ki si jih je ob koncu tisočletja privoščil državni zbor, ko je del bremena, ki ga je moralo do letos še nositi ministrstvo za kulturo, predal na ramena občin oziroma občinskih svetov za kulturo. Za kaj pravzaprav gre?

Preprosto! Zavode in ustanove, katerih ustanovitelji so občine, in katere so se do tega trenutka financirale iz državnih virov, so prepustili v oskrbo in varstvo občinam. Še bolj preprosto; ministrstvo za kulturo se je finančno razbremenilo. Pod svojim okriljem je v glavnem obdržalo le tiste zavode in ustanove, ki so takoi-menovanega nacionalnega pomena, ki so paradni konji slovenske kulture in umetnosti. Že tako in tako obubožane občine bodo morale, če bodo seveda blagovolile, financirati zavode in ustanove ter projekte, s katerimi pravzaprav ne bodo imele nobene zveze. Ker nek zavod lahko

Piše: TADEJ ČATER

ima sedež v Zgornji Kungoti deluje pa v Ljubljani ali Celji in je za tisto Zgornjo Kungoti povsem nepomemben. Ka pomeni, da bo financiranje strani občine povsem nepo membno, nesmiselno in nem membno. V najblažji obliki In v nekoliko bolj radikalni, nič, občina se bo odločila, di takšnega zavoda ne bo finan cirala. In pika. Kar spet še n tako zelo tragično, ker je tak šen zavod zasebne narave. G pa je lastnik in ustanoviti zavoda občina, lahko ta post ga v program zavoda, namel ča svoje kadre in vpliva cel na ideološko podstat samegi programa.

Hja, tu se pa zatakne. Sam za ilustracijo: Slovensko ljui sko gledališče je nacionalne^ pomena. Definitivno. Toda i vedno gre za ustanovo, kater »finančni minister« je in b občina. Ki bo po novem zakc nu lahko ne le nastavljala ii odstavljala kadre, pač pa s tudi vtikala v sam umetnišk program.

Dragi Bojan Šrot, če se i zdi, da je program celjske^ gledališča preveč ljudski, pn več komedijantsko bulvarsk prosim ukrepaj. Kakorko veš in znaš. Marsikdo bo n tvoji strani!

No ja, prav, toda kaj bo tistimi projekti, ki so bili i tako in takp na ramenih ol čin, katerih se je ministrstv za kulturo znebilo že pred ši rimi leti, ko je bil popravlje in sprejet nov zakon o lokah samoupravi? Nič, sredstva t njihovo delovanje in aktivih nje nojvih projektov se bodo^ zmanjšala. Pa ne glede na Ic koliko sredstev bo ministrst)) za kulturo namenilo post meznim občinam, ne glede n to, torej, za koliko se bo pov čal občinski proračun. Ker i tovrstni projekti tako in tal* zelo zelo nizkoproračunsk samo eno poklicno gledališi če se omejimo na gledališči pa zahteva reden vir financ ranja. Pa ne gre le za ei gledališče. Gre še za dva m žeja. Tri knjižnice. Štiri galei je.

Ja, vsi ti projekti, ki so ue( noma alternativni, ekspei mentalni, ki so neinstituci nalni, bodo v novem tisočlet obsojeni na propad. Na nen peh. Še več, niti možnosti C tiviranja ne bodo imeli. Kar v situaciji, ko za eksperime takorekoč ni prostora, ko eksperimentira v glavnem tistih ustanovah, ki imajo, nančne možnosti in kater namembnost je predvsem pJ dukcija velikih in nacionah pomembnih projektov, p' moviranja zvezd, še bolj tt gično. In v pričakovanju noi ga tisočletja nič kaj obetajol

Sprva te ne bodo spoznali

Dokaj nenavadno razstavo so minuli petek zvečer odprli v Likovnem salonu v Celju. Do 30. januarja si bo občinstvo lahko ogledalo nenavadne »objekte«, ki so pravzaprav slike, kot trdi umetnica makedonskega rodu, Svetlana Jaki-movska-Rodič.

Te svoje slike je postavila na 61 podstavkov, ki simulirajo mizo, in jih opredelila za tihožitja, čeprav pri gledalcu vzbujajo bolj vtis nelagodja kot estetskega užitka. Pa so te slike, ki jih namesto na steni, gledaš navzdol na podstavek, zani

mive prav zato. Pa četudi je umetnica, ki se v Likovnem salonu predstavlja prvič, sicer pa živi in ustvarja v Ljubljani, te nenavadne »užitke«, neprivlačna tihožitja, sestavila iz vseh mogočih predmetov, od koščkov asfalta, ki ga je našla po asfaltiranju ceste okoli svojega doma, do purpen mase čudnih oblik, odpadnih predmetov iz pralnega stroja ali vtičnic... pa še kaj.

Sprva te ne bodo spoznali... je naslov razstave, ki asocira, da umetnice, ki se javnosti predstavlja po daljšem času, ne

bomo spoznali, ali pa v stoječe krožnike skrite predmete...? Oboje, bo potrdila Svetlana, očitno zadovoljna nad premie-ro svojih stoječih slik.

Kustodinja salona Nevenka Šivavec pa ob promociji slikarke omeni tudi programsko usmeritev salona, ki enkrat ali dvakrat na leto odpre svoja vrata manj znanim umetnikom, ali tistim, ki nekako na novo začenjajo svojo umetniško poslanstvo. Kot Svetlana s pojmljivo razstavo: Sprva te ne bodo spoznali...

MATEJA PODJED

Pestra ponudba galerije Riemer

v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah so lani razstavljali mnogi umetniki, ki so, tako kot tudi stalna zbirka v galeriji, pritegnili številne obiskovalce. Program obeta, da bo tudi letos tako.

Od januarja do decembra naj bi se s samostojnimi razstavami predstavilo devet umetnikov: Seida Belegovič, Irena Polanec, Gregor Mast-nak. Domen Slana, Veljko To-man, Huig Wang, Erna Ferja-nič, Jaka Torkar in Pavle Se-dej. V juliju in avgustu bodo tudi letos na ogled dela, ki bodo nastala na letošnjih Likovnih prijateljevanjih, december pa bo namenjen ve-čim avtorjem, ki bodo na sku

pinski razstavi pokazali miniature in voščilnice.

Od 15. januarja bo v galeriji na ogled razstava akademske slikarke Seide Belegovič, ki živi in ustvarja v Črni gori. Razstavila bo svoja grafična dela, bakrotisk. Cikel del z naslovom »Take in derdani« upodablja dolgo iskani zaklad ilirskih legend. Derdan je starodavno oblačilo bojevnikov, vezeno ali izkovano iz svile ali zlata, ki še »diši« po srečnih časih Ilirov in njihovih sinov. Seida Belegovič predstavlja del izgubljenega časa in s tem bogati naš čas z novimi videnji. Razstava bo na ogled do konca meseca.

B. R

ifpc

M^BUHMBL.i.i.i

miim

KULTURA

Ženske, brez katerih ne gre

Vodja programa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje je z začetkom tega leta postala Jerneja Volfand, ki se je bo občinstvo rado spominjalo izza blagajniškega pulta z vstopnicami, od koder je nasmejana in vedno dobre volje navezovala sti-ke. '

Kot je stike z gledališči po vsej Sloveniji, pa z organizatorji gledaliških abonmajev in šolami to vrsto let počela Anica Milanovič, ki je ob odhodu v pokoj svojo majhno pi-sarnico, oblepljeno z listi, lističi, telefonskimi številkami, gledališkimi listi in fotografijami domačih predstav, predala mlajši kolegici Jerneji. Ta pa je svoj stolček ob računalniku z razporedom sedežev v dvorani in ponudbo prepustila mladi začetnici Urši Zim-šek.

Da brez vzajemne pomoči na tej hierarhični lestvici sprva ne bo šlo, vedo vse tri. Zato bodo Jerneji še kako dragoceni nasveti Anice, ki je kar 18 let prebila med načrtovanjem vaj, predstav, dežurstvi na predstavah, gostovanjih... Urši pa bodo dobrodošli Jerneji-ni nasveti in učne urice, še posebno zdaj, tik pred Dnevi komedije, ko bo povpraševanje za vstopnicami zelo veliko in ker se tudi letos v gledališču nameravajo držati pravila. da nikogar ne bodo pustili pred vrati.

Anica Milanovič pa tudi ne namerava kar takoj izpreči.

Kajti, tako kot igralci, je tudi njo omamil vonj po gledališču, ki se ga ne znebiš zlepa. O tem bi znala veliko povedati še ena Ana. Ana Vitez, ki kot doyen gledaliških delavk in zdaj že več let kot upokojenka na čelu mlade četice pomočnikov, tudi še ne misli izpreči. Anica in Ana bosta poslej obe vodili ekipo mladih bileterk in bi-leterjev, jim razporejali delo pri vratih, odhode s cvetličnimi košarami na oder in še kaj.

Vedno mladostna in vitalna Anica Milanovič, ki se je v gledališču imela priložnost potrditi tudi kot igralka

(spomnimo se Mačka v ža-klu), se je že kar prve dni upokojitve srečala s sindromom prezaposlene upokojenke, zato jo bo tudi v prihodnje doma kar težko najti. To je že pred leti moral prvi spoznati njen soprog, saj se je Anica vsa predala gledališču in danes v smehu pove, da si je mož našel nadomestno ljubezen: "hribe namreč! Tri hčere je okupirala šola, služba ali študij, pa tudi gledališče. »Za nobeno minuto, ki sem jo preživela v tej hiši in z njo, mi ni žal,« pravi Anica, ki se je je prijelo tudi ime »mama Tedna otroškega programa.« Ta priljubljena decembrska prireditev predstav za otroke je namreč nastala po njeni zamisli.

»Upam, da bodo kolegi name ohranili le lepe spomine, druge pa pozabili. Tako kot. bom to storila tudi jaz,« pravi

med smehom Anica Milanovič, ki se od gledališča nikakor ne poslavlja.

MMMMMH MATEJA PODJED

Jerneja Volfand. Anica Milanovič, Urša Zimšek in Ana Vitez.

PRIREDITVE

-.-Ho

GLEDALIŠČE

SLG Celje - Oderpodo-drom: Bližje - 14. ob 20. pred-premiera, 15. ob 20. prva premiera izven abonmaja, 16. ob 20., 18. ob 20., 19. ob 17. in 20. ter 20. ob 17. uri vse za abonma in izven. 16. 1. ob 17. Vaja zbora. 19. in 20. 1. ob 10.30 in 12. uri Mojca Pokrajculja.

Kulturni center Laško 15. ob 19.30 Pavliha pod svobodnim soncem. Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

~ itA«iiyE j

Celjski dom Barbara Popit, od 19. 1. do 16.2.

Kulturni center Laško Božidar Ščurek, do 31. 1.

Likovni salon Celje Svetla-na Jakimovski Rodič, do 31. L

Galerija Keleia - Muzeja novejše zgodovine Andrej Je-mec, do 20. 1.

Galerija Velenp Slovenija odprta za umetnost, do 31. 1.

Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Milan To-dič, do 31.1.

KONCERTI

Narodni dom Celje 20. ob

19.30 koncert Slovenske filharmonije.

Glasbena šola Velenje 14. 1. ob 19.30 koncert baročnega kvarteta.

Dom kulture Velenje 20. 1. ob 18. koncert šansonjerke Vite Mavrič.

Cekvev v Ločah 17. ob 9. uri koncert Pevskega društva upokojencev Celje.

r 0STAL0"~n

Pokrajinski muzej Celje -

zimske delavnice »Babica zima z belo glavo kima«-14. od 15.30 do 17.30 Mozaični snežak, 15. ob isti uri Zimsko presenečenje in 20. ob isti uri Keramičen lonček za mojo rožico.

Kulturni center Laško 14. ob 17.30 Dhaulagiri '98, predavanje slovenske alpinistične odprave.

Dom kulture Velenje predavanje 15. ob 19. uri 1. del in 16. ob 19. uri 2. del - Marjan Marin-šek »Na dnu zemeljske oble«.

Dela Staneta Kregarja v Celju

V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Staneta Kregarja, umetnika, ki se je celjski javnosti prvič predstavil na razstavi »Neodvisni« v Mali dvorani Celjskega doma februarja leta 1941.

Skupaj s sUkarjem Maksi-mom Sedejem in kiparjema Karlom Putrihom in Zdenkom Kalinom je prav Stane Kregar s svojimi 17 platni drzno posegel v takratne lokalne kulturne prilike in s svojim nadrealističnim opusom tako globoko razburil tukajšnjo javnost, da tudi tista

razstavljena dela, ki so se že nagibala v barvno poetični realizem. niso omehčala gledalcev. Natanko po 25 letih, torej leta 1966, je Kregar razstavljal svoja novejša dela v Likovnem salonu, od takrat pa do danes se celjska javnost z njegovim opusom ni več srečala. Zato je še toliko bolj pomembna. tokratna predstavitev, ki prvikrat prikazuje prerez Kregarjevega življenjskega opusa z deli, ki so last Moderne galerije Ljubljana in postavlja pred občinstvo nove celjske generacije dejstva o umetniku, ki ga danes s časovno distanco in v spletu umet

niških dogodkov zadnjih sedemdesetih let v slovenskem prostoru nedvomno štejemo med veličine sodobne slovenske likovne umetnosti.

Na ogled bodo dela od leta 1933 do 1972, torej historični pregled od prvih, še v duhu kubizma nastalih del, nadrealizma v tridesetih, prehajanja v poetični barvni realizem štiridesetih, prehodnega obdobja -analitičnega kubizma v lirično abstraktno krajino v petdesetih in nove figuralike v šestdesetih letih.

Razstava bo opremljena s teksti in bo na ogled do konca februarja.

AD

MaslerCIass^ v Konjicah

v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo v petek, 15. januarja, druga gledališka abonmajska predstava. Gostovalo bo Sloven-^ sko stalno gledališče Trst z igro Master Class sodobnega ameriškega dramatika McNallyja, ki jo je prevedel Zdravko Duša, režiral pa Vito Taufer. B. P.

Uspel seminar za zborovodje

Prejšnjo soboto je bil v celjski glasbeni šoli seminar za zborovodje, ki sta ga organizirala Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Celje in zveza kulturnih društev.

Seminar je vsebinsko zasnoval in vodil priznani glasbeni pedagog in zborovodja Simon Robinson iz Maribora. Simon Robinson je sicer po rodu Anglež. Pred dvajsetimi leti ga je glasbena pot pripeljala v Slovenijo, kjer je sedaj dirigent mariborske opere, peto leto vodi akademski .pevski zbor v Mariboru, poučuje glasbo na pedagoški fakulteti, povrhu pa je tudi gostujoči dirigent Slovenske filharmonije v Ljubljani in

filharmoničnega orkestra v rojstnem Liverpoolu.

Sobotni seminar je Simon Robinson zaokrožil s temami, kot so upevanje zbora, tehnika dihanja, intonacija, interpretacija, tehnika dirigiranja, različni stili v slovenski glasbi, predstavil pa je tudi praktično delo dirigenta.

Na seminarju so del časa namenili tudi skladatelju dr. Antonu Schvvabu. O projektu, ki ga je lani pripravilo Celjsko pevsko društvo, je spregovoril njegov dirigent in umetniški vodja prof. Edvard Goršič. Seminaristom je predstavil svojo monografijo o skladatelju, ki vsebuje tudi vrsto notnih zapisov njegovih skladb, ter kompaktno ploščo njego

vih pesmi v izvedbi Celjskega pevskega društva.

Organizatorji zborovodske-ga seminarja so lahko zadovoljni tako z izvedbo kot z obiskom, saj se je seminarja udeležilo 21 zborovodij iz širše celjske regije. 10 zborovodij je bilo iz pevskih zborov, ki delujejo v Mestni občini Celje, 11 pa iz ostalih krajev: Dobrne, Hrastnika, Laškega, Mozirja, Nazarji, Prevalj, Štor, Šenčurja, Velenja, Vojnika in Žalca. Ž.B.

Zlati možnar

Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil iz Laškega je objavil razpis za podelitev priznanja Zlati možnar.

To edinstveno priznanje pri nas podeljujejo v Laškem od leta 1990 za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti. Zlati možnar lahko dobijo posamezniki, društva in tudi drugi, ki so s svojim delom in rezultati dosegli vidne uspehe pri obujanju, ohranjanju in prikazovanju starih ljudskih šeg, delovnih opravil

in običajev. Vsako leto praviloma podelijo le eno priznanje, in sicer na osrednji občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega^ praznika. Vsi, ki bodo letos predlagali svojega kandidata, morajo to storiti najkasneje do petka, 22. januarja.

Med dobitnike Zlatega mož-narja so se doslej zapisali Jure Krašovec, kulturna društva La-žiše, Trobni Dol in Anton Tanc iz Marija Gradca, Irena Mulej, Vlado Marot, Erika Krašek, NT&RC, Marija Salobir in Ljudski pevci iz Curnovca. JI

Kulfurniici V Atriju

Konec lanskega leta so v Celju oživili Kulturni klub Ivana Cankarja, ustanovni člani so po decembrski registraciji sinoči že pripravili prvo večerno druženje.

Med ustanovitelje kluba so se v Celju zapisali Roman Fonda, David Tomasini, Mateja Lebar, Andrej Cimerman, Slavko Sotlar, Mile Čepin, Majda Žličar (kot predsednica) in drugi, sinoči pa so v bistro Atrij, ki bo klubu služil za prirejanje kulturnih druženj,_povabili Pevsko društvo upokojencev Celje, pesnico Silvo Železnik in gledališkega igralca, dobitnika Borštnikovega prstana, Janeza Bermeža. IS

»Bližje« na Odrupododrom

Že naslov predstave kliče po bližini. Jutri, v petek, ob 20. uri bodo v SLG Celje bližino doživljali gledalci z ustvarjalci te sodobne, pred kratkim napisane drame mladega angleškega dramatika Patricka Marberja.

Avtorja drame odlikujejo predvsem kratki, prodorni stavki znotraj lucidnih dialogov in avtorjev občutek za psihološke podrobnosti. "

Okvir dramske zgodbe je štirikotnik, ki se v toku dogajanja pred gledalčevimi očmi

oblikuje iz naključno spletenih usod. V tem dramskem dogajanju prihaja do izraza predvsem sodobna problematika odtujenosti v medčloveških odnosih.

Delo je na oder postavil Vinko Moderndorfer, dramaturg je bil Krištof Dovjak, lektor Arko, scenograf Andrej Straži-šar, kostumografka Alenka Bartl, glasbo je prispeval Jani Golob. Igrali bodo: Barbara Vi-dovič, Mario Šelih, Renato Jen-ček. Tina Gorenjak, alternacija Manca Ogorevc. M P

Slovenska filharmonija v Celju

V sredo, 20 januarja, bo v Narodnem domu 4. abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje. Gostoval bo orkester Slovenske filharmonije, ki se ponaša z eno najstarejših glasbenih tradicij v Evropi.

Predhodnica, Academia Philharmonicorum, je bila ustanovljena že leta 1701. Leta 1794 jo je nasledila Filharmo-nična družba, ki je imela med svojmii častnimi člani tudi Haydna, Beethovna, Paganlni-ja in Brahmsa. Sredi 19. stoletja je v njej začelo rasti še samostojno slovensko glasbeno Življenje. Orkester Slovenske filharmonije so vodili priznani domači dirigenti: Bogo Lesko-vic. Samo Hubad. Lovro Mata-čic. Milan Horvat, Marko Leto-

nja in Uroš Lajovic, ki bo na tokratnem gostovanju celjskemu občinstvu predstavil dela Lucijana Marije Škerjanca, Franza Rosettija in Franza Schuberta. Solist bo izvrstni mladi hornist Boštjan Lipovšek. AB

CELJSKI^

Premierno od četrtka, 14. januarja: Kino Union: ob 16.30, 18.30 in 20.30 akcijski triler režiserja Briana de Palme

KAČJE OČI Glavni vlogi: Nicolas (age & Garv Sinise

Kino Metropol: ob 16.00, 17.30 in 19.00 animirana pustolovsko-romonticna komedija MRAVUINECZ

ob 21.00 psihološka drama režiserja Brvano Singerja VZOREN UČENEC

N^C

M

TEMA TEDNA

\MHMm

Grenak okus metadona

»Ne živim, temveč životarim!« - Pripoved dvaintridesetletniko, ki je s heroina prešel no metadon - V Celju je v

metadonsko terapijo vključenih okoli 50 odvisnikov

Prejšnji ponedeljek sem ga srečala v eni celjskih gostiln in komaj sem ga spoznala. Steklenica rolerja in sam za šan-kom, zatopljen v eno od nemških revij s stereo opremo, skorajda speč in upadel v lice, se je zibal nad mizo. Nisem vedela, ali je to on in nisem vedela, ali ga lahko zmotim sredi njegovega, očitno že zelo globoko padlega sveta. »Hej,« sem rekla potihem, »si to res ti?«

Pogleda me s steklenimi očmi, komaj me prepozna, potem pa mi prijateljsko ponudi roko. »Zdravo,« reče, »vesel sem, ker te vidim. Greva na kavo?«

Potem začne pripovedovati, jaz pa v glavnem molčim. Dolgo časa potrebujem, da se navadim razumeti momljajoče, na trenutke razočarane, ogorčene, posmehljive ali jezne besede, ki prihajajo iz njegovih ust. Včasih je težko razumeti človeka, ki težko govori. Še posebej, če govori o stvareh, o katerih ljudje ponavadi neradi poslušamo...

Kot malinovec

Dogovoriva se za srečanje naslednji dan opoldne; to je namreč edina zares gotova ura. ko iz stanovanja, v katerem živi s starši, odide ven. na piano. To je ura, ko se v prostorih Zdravstvenega doma Celje odprejo vrata ambulante, v kateri odvisnikom vsak dan, razen sobote in nedelje, ko je ambulanta zaprta, delijo metadon. Zato dobijo vsak petek vsi, ki so na metadonu, dve steklenički vnaprej. »Ta dneva sta edina v tednu, ko sem svoboden, ker mi ni potrebno na pijačo v Zdravstveni dom, saj si lahko svojo dozo čez dva dneva razporedim, kot hočem sam,« pravi. Dobro, on to že lahko počne; dovolj je star, predolgo odvisen in živi v svojem svetu, skoraj brez stikov z ostalimi džankiji, kot se narkomani imenujejo med seboj. »Tisti, ki imajo predpisane večje doze, se kaj lahko odpovedo kakšni steklenički za to, da od lokalnega dealerja, ki jih vsak petek pričakuje pred vrati zdravstvenega doma. dobijo nekaj denarja. Kar nekaj jih je. ki odkupujejo, eden pa vedno kupi vse tisto, kar je odveč in potem prodaja naprej,« pravi. Torej tudi to, da dobijo svojo dozo metadona v tekočem stanju in jo morajo popiti v ambulanti zato, da ga ne bi mogli preprodajati, ne pomaga ravno preveč. Tisti, ki želi priti do opojnih sredstev, namreč za to ne bo izbiral ne načina in ne sredstev. Zato tudi prekupčevanje z metadonom ali zdravili, ki delujejo kot opiati, ne more biti popolnoma preprečeno. Lahko pa je vsaj približno kontrolirano in to je, pravi tudi on, eden glavnih razlogov za uvedbo metadonske terapije. »Tako ima država narkomane pod kontrolo, metadon ne uničuje organizma tako kot heroin, in ker narkomanom, ki so na metadonu, ni več potrebno iskati mamil drugje, je na takšen na

čin zmanjšano število kaznivih dejanj, ki so jih odvisniki sposobni narediti, da bi prišli do mamil,« pripoveduje.

»Lahko se pogovarjava, ampak najprej greva na >pija-čo<,« reče potem, z dobršno mero ironije v glasu in odpeljeva se proti Zdravstvenem domu. Vrata ambulante odpre na stežaj in prostor izza njih nudi pogled na ambulanto in sestro, ki vsakega obiskovalca vpraša za priimek. Pove ga, ona pa mu skozi okence poda vnaprej pripravljen dnevni odmerek metadona, ki je zaradi nekoliko grenkega okusa zmešan z mali-novcem, mi pove. Popije ga in si grlo poplakne z na pultu stoječo plastenko vode. Malce zagrgra, obrne se in odide.

»Metadonski terapiji sem popolnoma prilagodil svoj življenjski ritem, kar me stane svobode, saj ne morem oditi nikamor za več kot en dan,« pravi. Prihodnji dan gre spet po metadon. ki ga, razen za soboto in nedeljo ali začasno, če o tem posebej zaprosi pri ministrstvu za zdravstvo za nekaj dlje, ni mogoče dobiti vnaprej.

V bližnjem lokalu naročiva čaj. on ponavadi pije črnega, in zgodba se prične zapletati že na začetku.

Z uničevanja...

»Prvič sem heroin poskusil pri dvaindvajsetih, pred dobrimi desetimi leti,« pravi. Po končani poklicni šoli je odslužil vojaški rok in postal rezervni oficir. Potem se je zaposlil v žalskem Feralitu; najprej kot oblikovalec kovin. »Počutil sem se kot človek, ki mu ves čas govorijo, naj dela stoodstotno, da bo sploh lahko obdržal delo,« pravi in omeni razočaranje, ki ga je doživel, ko so ga premestili na nižje delovno mesto. »To so storili z razlago, da je samo začasno, za mesec dni, ampak bilo je skoraj za celo leto,« pravi. »Vse skupaj me je zelo prizadelo, delo je

bilo podcenjeno in tudi sam sem se tako počutil. Ker nisem videl nobenega izhoda, sem si najprej nekajkrat vbrizgal heroin, potem pa ni bilo več dolgo, ko se je začelo zares. Vse težje sem delal, tudi srednje šole, za katero sem imel opravljenih že veliko izpitov, nisem mogel dokončati. Očital sem si in vedno bolj bežal pred občutkom negotovosti, ki sem se ga ves čas bal. Po devetih mesecih sem zaprosil za bolniško in šel v Vojnik. Tam sem dobil metadon, po tistem, ko sem prišel ven, pa sem si ga želel sam, saj sem vedel, da mi nič drugega ne more več pomagati. In ko se je pokazala možnost za invalidsko upokojitev, naše podjetje je bilo tik pred propadom, sem izkoristil luknjo in to storil, saj bi drugače ostal na cesti in brez vsega,« pripoveduje o življenjski točki, na kateri se je znašel takrat. Brez službe, pri starših, bolan, zamorjen in odvisen.

...do vzdrževanja

Glede na svoj odvisniški staž oziroma čas, ko je začel jemati heroin, je eden najstarejših celjskih narkomanov, ugotovim. »Še živečih,« me posmehljivo dopolni in na kratko primerja celjsko nar-komansko sceno pred desetimi leti, ko je v njej aktivno sodeloval tudi sam, in danes. Pravi, da je razlika ogromna. »Danes je sistem popolnoma drugačen in dosti težje se živi, kot se je takrat. Absolutno lažje je priti do droge, veliko težje pa je priti do denarja. Razen tega je bilo takrat mogoče pričakovati zaščito in podporo različnih institucij, ki je danes ni več. Danes se, razen na metadon in na kakšnega psihiatra, ne moreš zanesti več na nikogar,« je prepričan.

Iz vsega, kar govori, je mogoče sklepati o nadpovprečni inteligenci in razgledanosti. Tehnika, gospodarstvo, politi

ka, psihologija, vojska... vse to so področja, ki mu ponujajo ogromno snovi za razmišljanje, ki jo vse svoje življenje tudi dobro izkorišča. In ko mi, zaradi časov, ko je služil vojsko in postal tudi rezervni oficir, ki je še vedno vključen v Zvezo oficirjev Slovenije, razlaga, kakšna napaka je vaja Nata v Sloveniji in koliko denarja vsak dan obrnejo politične stranke ali agencije za plačilni promet ter kaj bi morali storiti, da nas ne bi država tako izkoriščala, mu povem, da že davno ne gojim nobenih socioloških iluzij v zvezi s tem, da se bo kaj spremenilo. Vsaj med govorjenjem za šankom ne. In niti ne v sistemu. Edino mesto, na katerem lahko začneš kar koli spreminjati, si vselej samo ti sam... Teoretično se strinja. Zato načrtuje, da se bo čez leto dni metadona popolnoma očistil. »Lažje bi storil, če bi dobil svoje stanovanje in službo,« govori, čeprav globoko v sebi dobro ve, da je vrstni red v resnici ravno obraten. Najprej se bo moral očistiti, potem poiskati stanovanje in službo. Res je sicer tudi potem težko, mogoče še težje, ko se z življenjskimi težavami začneš soočati trezen, ampak... ponavadi je to edina možnost. Ali vsaj osnovni pogoj za normalno življenje, ki si ga večina ljudi, kot je on, kljub vsemu š^ vedno želi zaživeti.

Danes manj ...

»Odpor imam do vsega, brez volje do življenja sem, živim enolično življenje klasičnega narkomana ali, kar je na nek način še huje, odvisnika od metadona. Temu ne morem reči niti življenje, saj je le golo vzdrževanje organizma; v pričakovanju opoldneva, ko lahko spijem svojo dozico metadona, da lahko potem spet gledam televizijo in čakam naslednjega dne...« pravi.

»Zavedam se, da nimam nad svojim življenjem nobene kontrole več; za nameček so mi pred dvema letoma ugotovili hepatitis C, ki bi ga bilo potrebno ozdraviti oziroma stanje vsaj izboljšati, ampak zato bi moral popolnoma spremeniti način življenja. Zdravila, ki hepatitis zdravijo sedaj, niso združljiva z metadonom, zato jih ne morem jemati. Čez tri mesece bo na naše tržišče prišlo novo zdravilo in do tistega bom upravičen,« pripoveduje naprej.

Vprašam ga. ali si želi nekoč spet postati čist. in on pritrdi. Vprašam ga za razlog, ki ga bo pri tem vodil, pa pravi, da ga ne vidi. »Edino, kar počnem sedaj, je, da počasi umiram. In vsaj. umreti poizkušam pokončno,« se skuša prepričati. »Kako boš potem ozdravel?« ga sprašujem. zakaj, navsezadnje, če nimaš nobenega konkretnega razloga?« »Ker sem na metadonu že toliko časa. da nima name skoraj več nobenega učinka. Ne blaži mi bolečin, čutim enako kot bi, če ga ne bi jemal; prav tako zaznavam trpljenje, zavrnitve in bolečine, kot če bi bil čist,« pravi in dodaja, da potrebuješ, če si navlečen toliko časa.

kot je on, vedno večjo dozo, da te še zadene. »Ampak zakaj potem metadon sploh še jemlješ?« me zanima kljub temu, da je odgovor popolnoma jasen. »Ob tej odvisnosti je fizična odvisnost dosti hujša kot psihična. Tresavica, znojenje in vse ostalo, kar bi čutil, če bi bilo moje telo nekaj časa brez metadona, so tisto, česar me je tako prekleto strah. Če bi dva dni ostal brez. bi se zvijal od bolečin in najbolj strah me je tistega, kar bi se lahko zgodilo potem.«

Nato se spet potolaži, da je od poletja zmanjšal dozo za polovico; s šestih miligramov na dan je prešel na tri, kar je, glede na to, da nekateri dobivajo tudi po dvanajst miligramov vsak dan, pravzaprav res zelo malo. Vendar še vedno preveč.

...in jutri vec

Dan po tem, ko sva govorila, ga v ambulanti zdravstve

nega doma čaka urinski test Če bi v njem našli sledov^ heroina, bi mu takoj povečali dozo metadona, pove in doda, da je to najboljša možnost z^ tiste, ki si želijo dobivati ve( metadona, kot imajo predpj. sanega. »Zato je najboljši na-čin, s katerim je mogoče ohra-niti nadzor, predpisana večja doza metadona, ki ublaži po. trebo po iskanju in jemanju heroina,« pravi. »Tako nas danes v Celju vsaj sedemdeset takšnih, ki smo navlečeni na račun države in nam torej m potrebno droge iskati drugje. To, antipsihotiki, socialne službe, ki zame v desetih letili niso mogle najti stanovanja, jaz, ki sem se želel osamosvojiti in sem iskal delo, pa ga koi invalid prve kategorije za ve( kot štiri ure ne morem najti, način, na kakršnega te potem, ko se znajdeš v krogu zasvojenosti. obravnava in sprejema družba, vse to je pravi institucij ski genocid. Vendar ga, razen tistih, ki ga občutimo na lastni koži, nihče ne opazi, ne nadzoruje in zato niti ne poskuša spremeniti. Le zakaj, navsezadnje, bi se trudili - zaradi nas. nekaj tisoč slovenskih narkomanov, ki smo tako ali tako izmeček družbe?« se sprašuje. In doda, da tudi zato ne išče več razlogov, zaradi katerih bi se poskušal izvleči *■ Življenje gre tako ali tako ved no naprej in po svoje je celo vesel, ker ga zmore (in mora) živeti počasi. Od poldneva do poldneva. Od metadona dč metadona...

NINA M. SEDLAS I

Metadonska ambulanta v Celju deluje od leta 1995, število odvisnikov, ki prihajajo vanjo po metadon, pa niha med štirideset in petdeset, saj jih je, pravi dr. Aleš Blaznik, splošni zdravnik in eden od članov medicinske ekipe, ki se ukvarjajo z metadonsko terapijo, nekaj odšlo na zdravljenje v komuno. Ob splošnem zdravniku, ki skrbi za nabavo metadona, v tej ambulanti delujejo še socialna delavka ter psihiater in psiholog, ambulanta pa je, razen v soboto in nedeljo, odprta med dvanajsto in trinajsto uro.

Na kozarčku v metadonski ambulanti celjskega zdravstvenega doma. Pred vrati odvisnike redno čakajo lokalni prekupčevalci, ki skušajo odkupiti vsako kapljico, ki je odveč. Najboljše posle sklepajo ob petkih.

KOMENTIRAMO

V imenu države

Metadon je le nekoliko blažji nadomestek za pravo drogo, ki na organizem deluje podobno kot heroin, dejstvo pa je, da je metadon v bistvu samo nadomestek heroina.

O tem, koliko je dober ali slab, bi bilo vsekakor mogoče razpravljati; dejstvo pa je, da je metadonska terapija edina »uradna« terapija v Sloveniji, ki jo financira država; čeprav metadon, kot poudarja tudi dr. Blaznik, ni namenjen zdravljenju odvisnosti, temveč je lahko le priprava na to, da se bo odvisnik začel nekoč mogoče vendarle odločil za zdravljenje... Obenem je s strani države podprt zato, ker zmanjšuje kriminaliteto, ena njegovih (redkih) dobrih strani pa je tudi, da ga odvisniki uživajo v tekoči obliki, s čemer se izognejo igli in dodatnim posledicam, ki jih takšen način jemanja droge prinaša. O tem pa, koliko odvisnikov, ki so s trde droge prešli v metadonsko terapijo, podatki niso znani; zdravniki se ob tovrstnih vprašanjih le nasmehnejo, v celjskih narkomanskih krogih pa vedo le za eno dekle, ki je s heroina prešla na metadon, potem pa se ji je uspelo ozdraviti v terapevtski skupnosti.

Večina ostalih životari od danes do jutri, zavest o tem, da jih v ambulanti zdravstvenega doma vsak dan čaka kozarček droge, pa jih prav gotovo še dodatno vzpodbuja v njihovi pasivnosti, saj se jim navsezadnje ni potrebno več

potruditi niti toliko, da bi s priskrbeli mamilo.

Ob tem prinaša metadonski terapija še mnogo drugih odpi tih vprašanj; prehod vanjo na mreč ne rešuje socialnih ali za poslitvenih stisk, v katerih st odvisniki znajdejo, s pomočjt metadona ni mogoče vzpostm Ijati boljših socialnih stikov ii odvisniki, vključeni v metada sko terapijo, ponavadi ostani v družbenih krogih, ki so poznali od prej - to pa so dn4 narkomani (in predvsem prt prodajalci) ter ostala področja samega obrobja družbe in žii Ijenja, smer, v katero človek odpelje odvisnost. In v takšnen stanju imajo ti ljudje prav gotc vo zelo malo možnosti, da t ozdraveli.

Metadon ima sam po set bolj malo pozitivnih lastnosti prva je ta, da ga odvisnil zaužijejo v obliki tekočini druga (in za državo najpc membnejša) pa je zmanjšan kriminaliteta, saj odvisnikoi droge, ki jo dobivajo pod okr Ijem slovenskega zdravsta, p^ tem seveda ni več potrebn iskati drugje. Če pa si želi] količino metadona (povpra na količina je okoli 12 miligrt mov na dan), ki jo dobivajc povečati, je postopek pn prost. Prejšnji dan vzamej kakšno drugo mamilo, gred na urinski test, ki pokaže pf sotnost opiatov in zdravni jim, da bi se izognili dodatnt mu jemanju drugih mami-poveča količino predpisane^ metadona. Preprosto, ne?

NINA M. SEDLA

mc

mimiii.i.iii.iii.i.i.J

REPORTAŽA

11

Cico v Ljubljani

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je Zvonko Čoh, ki izvira iz Rogaške Slatine - Soavtor prvega

slovenskega risanega celovečernega filma

Šušljalo se je že nekaj časa, nato mu je nekdo na prednovoletni zabavi omenil, da je med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci. Zvonko Čoh bo prejel nagrado Prešernovega sklada za prvi slovenski risani celovečerni film, skupaj s soavtorjem Milanom Eričem.

Film »Socializacija bika?«, ki traja uro in dvajset minut, je sestavljen iz nekaj deset tisočih risb (za eno sekundo filma je potrebnih 24 risb). Akademska slikarja Čoh in Erič, nekdanja sošolca z likovne akademije, sta si razdelila junake, pri scenariju pa je sodeloval tudi pokojni novinar Ivo Štandekar, ubit v Sarajevu. Zgodba o bratih genetikih, ki se ukvarjata z iskanjem spbjine za pospešeno evolucijo, je že prejela prvo nagrado portoroškega filmskega festivala.

Džemaraci in Krvavi zob

z Zvonkom Čohom sva se srečala v Ljubljani, kjer živi že četrt stoletja. Oba nagrajenca, Čoh in Erič sta Štajerca, prvi z močnimi koreninami v Rogaški Slatini, drugi v Mariboru.

V prestolnici so slabi poznavalci naših krajev, sva se hitro strinjala. Ko jim omeniš Rogaško Slatino, eni govorijo o Radenski, drugi o Donatu. »To je že boljše,« pravi Čoh v značilnem slatinskem narečju. Umetnik je kljub dolgoletnemu bivanju med Ljubljančani ohranil domačo govorico, tako čisto, kot da ne bi nikoli odšel v belo mesto. Pa je odšel, takoj po osnovni šoli.

»Rad se vračam dol. Na tisto pokrajino sem zelo navezan,, imel sem lepo otroštvo.« Med najlepšimi spomini je spomin na klapico »džemaraci«. Na štiri prijatelje, na Džera, Matjaža, Rada in Cica, ki so se tako poimenovali po začetnicah svojih imen. Bili so navdušeni bralci stripov Mikija Mustra, Zvitorepca, Panorame, Alana Forda... Tako so kot vojščaki osvajali kakšen hrib v okolici Rogaške Slatine ter ga krstili po svoje, na primer za Krvavi zob.

Zvonka Čoha kličejo Cico, saj je kot dojenček tiste, ki so ga pestovali rad vlekel za lase. Med odraščanjem je bil navdušeni smučarski skakalec ter je poletel celo 33 metrov daleč. Ko je v Slatini zapadlo nekaj centimetrov snega, je že začel delati skakalnice, spomladi pa je zbiral zadnje krpe. »Ko sem si nekoč zlomil nogo, me je veselje do skakanja minilo.«

Od malega je rad risal. Ko so imeli doma v Ratanski vasi obisk, je za goste ustvarjal risbice. Pozneje je iz starih nemških leksikonov, najdenih na podstrešju, prerisoval stroje, živali, narodne noše in

podobno. »Moja usoda je bila zgodaj določena. Toda, če bi se rodil znova, bi poskusil še kaj drugega.« Zelo ga zanima glasba. Njegov oče ga je učil igrati klavir in trobento, vendar ga je bolj premamil likovni svet.

Oživljene risbe

Odločil se je za srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani. »To šolo sem imel zelo rad, bila mi je pisana na kožo.« Veliko se je naučil na risarskem in slikarskem področju ter spoznal dobre prijatelje, ki se še videvajo. Zapriseženi Štajerec je tisti čas uporabljal knjižno slovenščino in celo ljubljanščino, saj bi ga sošolci sicer zafrkavali. Na likovni akademiji, kjer je bilo veliko Štajercev, pa se je za vekomaj vrnil k domači govorici.

Na akademiji je spoznal različnosti v risanju in slikarstvu ter svetovno likovno sceno. »Prej se marsikdo slepi, da veliko ve. Nato od vsakega profesorja sprejmeš nekaj drugega. S tem, ko spoznavaš različne govorice, spoznavaš sebe. Zoriš.« Po diplomi na akademiji za likovno umetnost je nadaljeval s podiplomskim študijem na slikarski specialki.

Korenine Čohovega zanimanja za risani film segajo v 3. letnik akademije, ko je prišel bivši študent Tone Rački povprašat, koga zanima ta medij. Javilo se je nekaj študentov, bolj za šalo kot zares. Med spoznavanjem so oživljene risbe Čoha navdušile. Čoh in Erič sta v času specialke narisala prvi skupni film, ki je nastajal ponoči. To je bil film Poskušaj migati 2-krat, ki je prejel nagrado Zlata ptica ter nagrado za najsmešnejši film festivala v Stuttgartu.

Doslej je ustvarjal v treh risanih filmih. Za film Poljubi me, mehka radirka, ki ga je narisal sam, je prejel na celjskem filmskem festivalu nagrado Metod Badjura, na zagrebškem mednarodnem festivalu nagrado za najboljši debitantski film ter nagrado

na festivalu v italijanskem Trevisu.

Od risanega filma pri nas ni mogoče živeti, zato je začel ilustrirati za različne knjižne založbe, od DZS do Mladinske knjige, za Cicibana in druge revije. Sodeloval je pri risanju televizijskih spotov za Pe-trol, za Drogine čaje s Primožem Peterko, pri televizijski špici oddaj Videogodba ter Res je, ki jo vodi Miša Molk ter pri videokaseti Maček Muri. Zadnja leta ne slika, čeprav se v likovni javnosti radi spominjajo njegovih abstraktnih slik velikega formata. Časa, ko je uporabljal katran, moko in črnilo.

Vinograd v Negonju

Zvonko Čoh, ki je star 42 let, živi ves čas kot svobodni umetnik.

»Občutek, da razpolagam s svojim časom, mi veliko pomeni.« Med svobodnjaki ima vsak različno zgodbo, nekateri bi radi v službo. »Jaz zaenkrat ne bi zamenjal,« pravi. Četudi se mora držati rokov, ki jih praviloma ne zamuja. Novembra je ustvarjal televizijske spote za Cetis in Drogo ter ilustracije za Ciciban in Pil. Nato se je lotil branja Tete Magde, dela Svetlane Makarovič, ki ga bo ilustriral. Z Milanom Eričem pa že razmišljata o novem, četrturnem risanem filmu.

' Prosti čas? Rad gre v kino, brenka na kitaro, odhaja na izlete. Njegova velika strast so še vedno bele poljane, zato je med pogovorom omenil konec januarja, ko si bo privoščil teden dni smučanja. Zatem bosta odšla z Eričem v Cankarjev dom, na slovesno podelitev Prešernovih nagrad.

Zelo rad je v naravi. To ljubezen ima še posebej po očetu, zbiralcu kaktusov, ki jih ima nekaj tisoč. Očetu rad pomaga pri delu v vinogradu v Negonju pri Rogaški Slatini. Tam ima oče, velik ljubitelj živali, pri gorci veliko mačk. V Rogaško Slatino rada prihaja tudi Zvonkova osemletna hči Laura.

Spet govoriva o otrocih, o njihovem likovnem svetu. Zvonko Čoh je kritičen do nameravanega omejevanja šolskega likovnega pouka. Meni, da ga je že sedaj premalo. »Tudi v računalniški eri boš moral biti likovno izobražen,« je prepričan.

BRANE JERANKO

Zvonko Čoh. V Rogaški Slatini ga od malega kličejo Cico.

^ MOJEGA^>KNA

I

Za razgledanost je treba trpet!

Ne vem. kako je z Vami, ampak mene je vsake toliko časa sram, da si že od šolskih let nisem temeljiteje ogledala nobene stalne zbirke celjskih muzejev. In sem bila čisto preč od sramu, ko sem bila sredi Ljubljane vprašana, kakšna da je Slovenska zobozdravstvena zbirka v Celju. Ne, ne vem. kje je... Ne, ne vem. kakšna je... Ne. ne vem, kdaj je odprta...

Sramoto je sprva omilila ugotovitev, da noben od mojih celjskih znancev prav tako nima pojma, o čem jih sprašujem. Po daljšem vrtanju me je potolažilo dejstvo, da zbirka še ni javnosti na ogled, ker zanjo še urejajo prostore. Ampak potem me je pa vseeno zagrabila sveta jeza!

Kako hudiča, da nimam pojma o celjskih muzejskih ustanovah. a? Kako daje edino, kar poznam, pa še to po zaslugi svojih otrok, otroški muzej Hermanov brlog? A sem zakrnela in otopela ali pa je še kaj drugega na delu? In sem se. naivnica. v soboto popoldan odpravila pred vrata obeh celjskih muzejev. Pokrajinski muzej, ki je mimogrede drugi najstarejši slovenski muzej, je bil po poplavi zaprt. Ampak tudi sicer ob sobotah popoldne ne deluje. In ob nedeljah popoldne tudi ne. Celjski muzej novejše zgodovine, za katerega sem resda slišala, da pripravlja zanimive novosti za letos, ob sobotah popoldne ne deluje. Ob nedeljah popoldne tudi ne. Enako velja za otroški muzej. In enako 'velja za Pelikanovo fotografsko zbirko. In če se ne bo zgodil kakšen čudež, sem prepričana, da bo to

veljalo tudi za novo Slovensko zobozdravstveno zbirko.

Tak tako! Ali si vzameš čas med tednom (ko ga nimaš) ali pa za konec tedna zgodaj vstaneš (kar ne maraš)... ali pa še naprej živiš v nevednosti o celjskih muzejskih zakladih. In jih seveda tudi nikoli ne vključiš med lepote, kijih morajo za vikend obiskovalci Celja pod nujno^ videti. Ob tej razsvetlitvi sem se končno spomnila, da smo tudi prekrasen rojstni dan moje hčere v Hermanovem brlogu začeli ob nesramno zgodnji sobotni uri in da je bil praznični dan do kosila zato že končan. Ampak takrat smo se zabavali in tudi možganom ni nihče zameril. če so še malo dremali. Da bi pa ob takih urah razgledovala bogastva preteklosti? Hm. hm...

Pa ne bo šlo drugače kot z budilko na sveto soboto ali še svetejšo nedeljo. Za kulturo, za razgledanost in za širok pogled na svet je treba trpet, kajne? Bom potrpela, da ne bom še enkrat doživela tistega grozljivega občutka sramu. Ampak skoraj zagotovo se mi bo potem zgodilo, da bodo kakšni moji Ljubljančani nekega lepega nedeljskega popoldneva na topliško dolgočasnem sprehodu po Celju rekli: »Ti, kje pa je tisti muzej, a veš, ko si pravila, da ima celo modistkino delavnico?« In bom potem spet napol osramočena izdavila: »Tule, ampak je takorekoč samo za šolske ekskurzije. Zdajle, ko je medela<, nedela...«

In ne bodo mogli verjet. Ker so v Ljubljani muzeji ob nedeljah popoldne ne le odprti, ampak imajo mnogi takrat celo prost vstop in posebne nedeljske prireditve. Si lahko predstavljate, a?

P.S.: A zakaj so me spraševali o muzeju, ki ga še ni? Ker v eni krasni knjigi o muzejih že obstaja. V resnici je pa menda še v depojih...

Hudobni grašcak je oživel

Člani Kulturno-umetniškega društva Loče so pred dnevi v domačem kraju uprizorili mladinsko igrico Hudobni graščak.

Po nekajletnem zatišju je tako v Ločah ponovno začela z delom tamkajšnja dramska skupina, ki je v preteklosti z gledališkimi predstavami, največkrat s komedijami, nasmejala in razveselila že na desetine sokrajanov ter prebivalcev drugih bližnjih krajev.

V Hudobnem graščaku so se predstavili domači igralci: Srečko Firšt v vlogi Pavlihe, Tone Korošec je upodobil hudobnega graščaka, Milan Guček je posodil obraz Tožiradu, Jure Marguč je bil Žlica, Veronika Jančič pa je uprizorila Liziko. Igro je režiral Emil Zupane, kot šepetalka pa je pomagala pri izvedbi Urška Kračun. b. P.

ft^-14. januar 1999

N^C

Piše: PIKA KUKERL

12

NASI KRAJI IN UUDJE

NOVI TEDNIK

Z veseljem do življenja

Konjiškemu društvu upokojencev ne zmanjka dela in zamisli

»Smo ljudje, ki še premoremo veselje do življenja, ljubezen do soljudi in poštenost. Imamo še dovolj poguma, da sami rešujemo svoje probleme. In verjamemo, da je treba pozabiti na to, kar je slabo ter se zavzemati za dobre, lepe plati življenja. Imamo čas za vse, kar smo nekdaj želeli delati, pa nismo utegnili,« pravi Ida Tepej, ko predstavlja Društvo upokojencev v Slovenskih Konjicah.

CL^ .....■ ■ ■ - ^ ^ ■ ■................. .........: : ■......

Člani društva se srečujejo pri različnih dejavnosti. So pohod-niki, čeprav ne silijo na visoke gore. So športniki, saj šahirajo, balinajo ali streljajo in to ne kozlov, dodaja v šali Tepejeva. Za šport skrbi Franjo Tič, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Ob Dravinji. Večkrat se podajo tudi na kakšen izlet. Lani so bili na Primorskem, Gorenjskem, v Vačah in Beli Krajini. Udeležili so se slovenskega shoda upokojencev v Celju in zaokrožili proti Slomu, k sosedom. Da potujejo po Sloveniji z odprtimi očmi, skrbi Jože Kokot, nekdanji učitelj matematike, ki sedaj izletnike »poučuje« zgodovino in zemljepis Slovenije.

Konjiški upokojenci imajo tri pevske zbore: ženskega, moškega in mešanega. Vodita jih Adela Pečovnik in Vlado Ku-kovič, pojejo pa na raznih prireditvah. Tudi na slovenskem radiu so nastopili v oddaji Prizma optimizma. Tako ohranjajo svojo dobro voljo, svoj optimizem. Tudi izobražujejo se in poslušajo razna predavanja. Pravkar vabijo v goste misijonarja Janka Slabeta, ki je petindvajset let preživel v plemenski skupnosti na Madagaskarju. O tem je napisal tudi knjigo, ki jo bo predstavil.

»Radi smo veseli. Ob raznih priložnostih se zberemo, da se zavrtimo in zapojemo. Dva godca nam godeta. Vlado Ku-kovič in Jože Adamič. Zabavno besedilo pa prispeva Vida Bezenšek,« pravi Ida Tepej in dodaja: »Vsega tega ne bi bilo, če ne bi imeli res skrbne, mar

ljive in prijazne predsednice doktorice Marte Šlibar, ki je tudi dober gospodar prostorov, kjer se shajamo. Letos smo obnovili notranjost doma. Naložba je znašala 1.400.000 tolarjev. Imamo srečo, da nam pri tem pomaga župan Janez Jazbec, saj če ne bi bili dobili denarja iz občin-, ske vreče, tudi z obnovo ne bi bilo nič. Imamo pa še neko srečo. To je gospa Temnik s svojim prizadevnim in sposobnim soprogom. Z vsemi močmi se trudita, da pričara prijetno okolje in vzdušje v domu upokojencev.«

Člani društva upokojencev delujejo v mnogih družbenih dejavnostih. Dejavni so tudi v stranki DeSUS. Volilo jo je približno tristo volivcev. Dovolj, da so dobili svojega svetnika v konjiški občinski svet.

b. p

Življenje med rožami

Zlatoporočenca Ebner iz Dolenje vasi

življenje največkrat ni postlano z" rožicami. Za Leopolda in Terezijo Ebner iz Dolenje vasi v občini Prebold pa to ne drži, saj sta večino svojega časa preživela med rožami. Gojenje rož in raznih drugih sadik je namreč njun poklic, ki ga opravljata že ves čas skupnega življenja, to pa je celih petdeset let.

Leopold Ebner se je rodil leta 1928 na kmetiji v Taboru kot edini sin, saj je oče zelo

zgodaj umrl. Z materjo sta sama gospodarila na kmetiji. Terezija se je rodila skoraj natančno leto pozneje v Miklavžu pri Taboru, že pri desetih letih je izgubila starše in svoje otroštvo potem preživljala pri kmečki družini Le-skovšek.

Zakonsko zvezo sta sklenila še rosno mlada na Gomil-skem, potem pa živela na mali kmetiji, kjer je bilo premalo dohodkov za preživljanje, zato se je Leopold ukvarjal s pleskarstvom, Terezija pa je medtem skrbela za družino, ki se je povečala za štiri hčerke - Herto, Ivico, Mileno in Danico. Ker pa je bila hišna tradicija vzgoja vrtnarskih sadik, se je Leopold odločil za šolanje na vrtnarski šoli v Medlogu. To je bil pomemben mejnik v življenju mladih zakoncev. Začela

sta graditi nov dom v Dolenji vasi, ob njem pa rastlinjak, ki je prerasel v sodobn6 vrtnarijo. Koliko ljubezni in skrbi potrebujejo cvetlice in druge nežne sadike, da se razvijejo iz semena v bujno rastlino! Njun poklic je zahteval veliko dela, veliko potrpljenja in odrekanja, toda, ker se imata rada in sta držala skupaj tei znala drug z drugim in ostali mi potrpeti, sta vse preizkušnje uspešno prestala. Polna ljubezni in razumevanja sta bila tudi do svojih štirih hčera, še posebno zadovoljna pa sta, da nadaljujejo družinsko poklicno tradicijo.

Jesen svojega življenja preživljata zlatoporočenca v miru in sreči, veselita se obiskov svojih hčera, vnukov in prav-nukov, ki so se jima tudi ob njunem zlatem jubileju pri družili z mnogimi lepimi željami.

Obred zlate poroke je v Žalcu v spominski sobi Rista Savi-na opravil načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, v domači župnijski cerkvi v Preboldu pa župnik Franc Serec T. TAVČA

Novo križišče v Pirešici

Po večletnih prizadevanjih Krajevne skupnosti in krajanov Galicije so delavci Cestnega podjetja Celje pred časom pričeli z rekonstrukcijo križišča v Veliki Pirešici na cesti Arja vas-Velenje. Sredstva za to zelo pomembno investicijo sta zagotovili država in Občina Žalec. T. TAVČAR

Najbolj si Želijo novo šolo

V krajevni skupnosti Ponikva v žalski občini so lani asfaltirali tri odseke krajevnih cest v skupni dolžini nekaj več kot 1 kilometer, obnovili 120 let staro šolo, obnovili črpališče na Ponikvi in notranjost zadružnega doma in asfaltirali parkirišče pri mrliški veži.

Tudi za letos imajo obširen program del. »Prednostna naloga je izgradnja vodovoda Podkraj-Steblovnik, kjer bo vodo dobilo kar 80 gospodinjstev. Ena tretjina sredstev je že zbranih. Porabniki so že prispevali po tisoč mark tolarske protivrednosti, tako da bomo kmalu pričeli z delom. Seveda pa bo potrebno zgraditi tudi rezervoarje in črpališča. Asfaltirali bomo tudi odsek ceste Vodo-steč-Ponikva v dolžini 1,5 kilometra in še nekatere druge javne poti. Najbolj pa si želimo, da bi letos pričeli z gradnjo nove osnovne šole na Ponikvi,« je povedal predsednik sveta KS Ivan Jelen. T. TAVČAR

Upanje V hudi bolezni

v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Celje bo jutri, 15. januarja, ob 17. uri predavala dr. Metka Klevišar, ki bo spregovorila o pomenu upanja v času hude bolezni. Predavanje bo organiziralo društvo Hospic iz Ljubljane. K.L.

PLANINSKI KOTIČEK

Danes planinski večer

Planinsko društvo Celje pripravlja nocoj ob 18. uri, v spodnji stranski dvorani Narodnega'doma v Celju, vsakoletni planinski večer.

Prikazali bodo številne barvne diapozitive, ki so nastali na lanskih društvenih izletih. Vljudno vas vabijo, da se jim pridružite!

Pohod na Smrekovec

Planinsko društvo Grmada Celje pripravlja v soboto, 16. januarja, ob 6.30 pohod na Smrekovec.

Iz Mozirja se bodo peš ali z gondolo podali do Mozirske koče, se povzpeli na Boskovec, kjer je razgledni stolp na Savinjsko-Kamniške Alpe in se čez Kal vrnili nazaj do Mozirske koče. Prijave sprejemajo na sedežu društva v Celjski koči ali po telefonu 774-115.

Letna skupščina

Planinsko društvo Železničar Celje sklicuje jutri, v petek, ob 18. uri redno letno skupščino, ki bo v bivšem Pionirskem domu, v Kosovelovi ulici. Ob 20. uri bodo večer nadaljevali s planinskim plesom. M. MAROT

Šest desetletij med pevci

Zofka Kveder je v vojniš-kem cerkvenem zboru pričela peti kot 14-letno delcle, od takrat pa je minilo dobrih šest desetletij.

Vsa ta leta Zofkin glas odmeva v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku, s svojim petjem pa je na pot pospremila mnogo krš-čencev, novomašnikov in poročenih parov, pa tudi mnogo faranov na zadnji poti. S svojim prelepim sopranom je mnogim polepšala dan, saj njen glas vsakemu seže do srca. Še posebej hvaležni so ji mlajši pevci, saj jim vsak petek ali soboto na pevskih vajah vliva vztrajnost in veselje do petja. V minulih šestdesetih letih se je nabralo kar lepo število ur in tednov, preživetih na vajah, prav toliko nedelj pa gospa Zofka ni manjkala na svojem mestu na cerkvenem

koru. Zato ji vsi prijatelji želijc da bi kljub 74 letom še dolg' ostala med njimi s svojim vt selim nasmehom, z glasom ii pesmijo, ki je vsem neštete krat polepšala dan ali kone tedna.

Zofka Kveder

Šl.2.-14.|«ittar1999

\Mimm

NASI KRAJI IN UUDJE

13

Bodo trgovci študirali v Celju?

Celje ima velike možnosti za pridobitev programa Višje strokovne šole za potrebe

trgovinske dejavnosti

Vprašanje, ali se bodo diplomanti, ki bodo zaključili šolanje na Višji strokovni šoli za potrebe trgovine, imenovali višji komercialist ali prodajni inženir, povzroča največ preglavic leto dni pred uvedbo prve takšne šole v Sloveniji. Med mesti, v katerih bi lahko ta šola v prihodnjem šolskem letu začela delovati, je tudi Celje oziroma Srednje trgovska šola v Celju, v kateri so že pripravili program in predmetnike.

m*^-,!-::,,..sM ,,. • tt:

o tem, kje bo prva višja strokovna šola v Sloveniji, ki naj bi pokrivala potrebe po srednjem menedžmentu, se na ministrstvu za šolstvo in šport še niso izjasnili. Kot je povedala ravnateljica Srednje trgovske šole Celje Maja Krajnc, so na njihovi šoli tako prostorsko kot tudi kadrovsko popolnoma usposobljeni za uvedbo tovrstnega višjega strokovnega izobraževanja.

Izobraževanje na višji strokovni šoli za trgovino bo trajalo dve leti in bo izrazito praktično usmerjeno, saj naj bi bilo kar 40 odstotkov šolanja organiziranega v trgovskih podjetjih, 60 odstotkov pa naj bi zajemalo teoretična predavanja in vaje. Predmetnik je sestavljen iz 14 predmetov (7 v prvem in 7 v drugem letniku), v višješolski program pa se bo lahko vpisal, kdor je z zaključnim izpitom ali maturo končal štiri ali petletni srednješolski program oziroma kdor je opravil izpit za poslovodjo ali zaključil triletno poklicno trgovsko šolo in ima tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus iz znanja splošnoizobraževal-nih predmetov, ki je določen za poklicno maturo ali zaključni izpit v srednjem strokovnem izobraževanju.

V vodstvu šole so se z bivšim županom Celja Jožetom Zimškom že dogovorili o lokaciji bodoče šole, ki naj bi dobila mesto v prostorih nek

danje Komunale na Mariborski ulici v Celju. »Naša šola se že skoraj dve leti intenzivno pripravlja na to, da bi Celje dobilo Višjo strokovno šolo za potrebe trgovine. Zato smo se pričeli bolj povezovati s trgovskimi organizacijami v Celju, gospodarsko zbornico v Celju in Ljubljani ter združenjem za trgovino, centrom za poklicno izobraževanje ter ministrstvom za šolstvo in šport, kjer izražajo veliko podporo za to, da bi ta šola začela delovati prav v Celju,« je povedala Maja Krajnc.

Da bi to lahko uresničili, šola potrebujejo podporo Mestne občine Celje ter predstavnikov podjetništva in trgovine. Kot so povedali med četrtkovo novinarsko konferenco, tudi slednji ustanovitev te šole podpirajo, s šolo pa so že podpisali tudi pismo o nameri za podporo višji strokovni šoli za trgovinsko dejavnost, ki naj bi zaživela v šolskem letu 2000-200L

mmammmm n.-m. sedlar

Priljubljena učiteljica iz Šaleške doline

časopis Naš čas iz Velenja že vrsto let išče in najde osebnost leta na območju občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje. Nekajkrat je bil v njihovi anketi najuspešnejši velenjski župan Srečko Meh, predlani patronažna medicinska sestra Majda Verd-nik-Drev, za leto 1998 pa so občani izbrali učiteljico Anko Verdnik-Jazbec iz Velenja.

Že vrsto let marljivo dela na svojem področju, poučuje glasbeni pouk in vodi otroški ter mladinski pevski zbor. Od študentskih let uspešno vodi Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, ki se je izkazal na številnih domačih in tujih nastopih. Aprila letos ga bo že devetič predstavila na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Vodi tudi cerkveni pevski zbor cerkve sv. Mihaela v Šoštanju, v katerem poje 80 pevcev, od tega tudi otroški in mladinski zbor. Štiriintridesetletna učiteljica glasbe pa je tudi v veliko pomoč možu Francu, uspešnemu podjetniku trgovsko gostinske stroke.

Anka Verdnik-Jazbec se je rodila kot peto dekle v druži

ni Verdnikovih v Šoštanju, sedaj pa je mati štirih otrok, 13-letne Urše, 9-letne Polone, 8-letnega Gašperja ter 4-letnega Matevža. Še eno vrlino ji lahko pripišemo. Leto dni je že pokroviteljica šolanja 18-letne zambijske srednješolke Judith Habeba v

srednji šoli v Zambiji. Dekle izhaja iz družine, kjer imajo štirinajst otrok. Za pokroviteljstvo se je učiteljica odločila v sodelovanju s patrom Mihom Drevenškom, ki deluje v Zambiji in sodeluje s Slovenijo.

JOŽE MIKLAVC

Anka Verdnik-Jazbec, naj-osebnost leta 1998 v Šaleški dolini, z najmlajšim sinom Matevžem.

Srečanje nadarjenih literatov

Letošnje srečanje, namenjeno mladim literatom Celja, ki ga vsako leto pripravljajo na OŠ Frana Roša v Celju, se bo pričelo v sredo, 27. januarja, ob 9. uri, namenjeno pa bo 50. obletnici smrti Otona Župančiča.

Na srečanju bodo sodelovali učenci četrtih in petih razredov iz celjskih osnovnih šol, vodili pa ga bosta Milka Conradi in Nada Jelovšek. Udeleženci se bodo najprej spomnili Otona Župančiča, sledila bo predstavitev najboljših del mladih literatov, nato pa delavnica, v kateri bodo opravljali stilne vaje ter ustvarjali uganke in pesmi ter pripravili zbirko. Sledilo bo srečanje s pesnikom in kratek kulturni program ter ogled razstave izdelkov iz lanskoletne zbirke, avtorji treh najboljših del pa bodo prejeli nagrade. N.-M. S.

Osvajalci Diiaulagirija v Laškem

v Kulturnem centru Laško bo danes, v četrtek, 14. januarja, prva javna predstavitev slovenske alpinistične odprave, ki je lani spomladi osvojila himalajski osemti-sočak Dhaulagiri. Odprava si zaprvo predstavitev svojega dosežka ni izbrala Laškega po naključju. Pot na Himalajo je namreč znatno finančno podprla Pivovarna Laško.

O poti na 8167 metrov visok Dhaulagiri, ki se je pričela 12. aprila lani na brniškem letališču, bodo ob pomoči diapozitivov in video posnetkov

govorili vodja 15-članske odprave Tone Škarja ter Miha Marenče, Tomaž Jakofčič, Tadej Golob in Viki Grošelj, ki so prvi stopili na vrh gore. Predstavili se bodo tudi drugi člani odprave - zdravnik Damjan Meško, Gregor Kresal, Rafael Vodišek, ki je bil pred dvajsetimi leti mladinski vodnik Planinskega društva Laško, Dušan Polenik, Davo Karničar, Janko Meglič, Gregor Lačen, Andrej Markovič, Peter Mež-nar in Blaž Stres.

Srečanje z našimi vrhunskimi alpinisti se bo pričelo ob 17.30. JI

V spomin na Pohorsici bataljon

Ob 56. obletnici zadnje bitke legendarnega Pohorskega bataljona je Planinsko društvo Zreče v začetku januarja organiziralo 21. spominski pohod, ki se ga je letos udeležilo okrog 600 planincev.

Vreme je ^ilo planincem v glavnem naklonjeno, le pot od Rogle do Peska je bila precej poledenela. Cilj pohoda je bil letos v Kotu, na zaključku v kinodvorani v Zrečah pa je udeležence sprejel ansambel Zreških 6. Pet planincev, ki se je pohoda udeležilo že dvajsetič, je prejelo posebno plaketo in nagrado Urriorja Zreče. Edini,

ki ima za sabo vseh 21 pohodov, je Jože Čede, predsednik Planinskega društva Dramlje, posebna pohvala pa gre tudi glavnemu organizatorju pohoda Marjanu Grossmanu, predsedniku Planinskega društva Zreče.

Letos se je pohoda udeležilo tudi 30 vojakov iz celjske vojašnice, pohodnikom pa so se pridružili tudi trije predstavniki borcev iz občine Slovenska Bistrica, ki vsako leto pripravi pri Treh žebljih spominsko slovesnost. Žal jim tudi letos ni uspelo združiti obeh prireditev. .

MILAN GOMBAČ

Pozorni do starejših

Območno združenje ZB NOV Žalec združuje 14 krajevnih organizacij v Savinjski dolini. Ob zaključku leta so obiskali 84-letnega Ivana Potočnika iz Zavrha, ki je tudi predsednik KO ZB NOV Galicija. Potočnik je bil prvi predsednik OF v Zavrhu, ki se je organizirala leta 1943. Zaradi svoje protiokupatorske dejavnosti je bil zaprt v Starem piskru v Celju, od koder so ga osvobodili partizani 15. decembra 1944. T TAVČAR

Ivana Potočnika (na sredini) sta obiskala Janko Cvikl - predsednik OZ ZB NOE Žalec, ki mu izroča darilo, ter tajnik KO ZB NOV Galicija.

Pustne delavnice za otroke

Od ponedeljka, 18. januarja, pa vse do pusta, 16. februarja, bodo v prostorih Medobčinske zveze prijateljev mladine organizirane pustne delavnice.

V delavnicah se bodo otroci učili izdelovati pustne maske, beneške maske iz bele gline, klobuke, očala in kostume, učili pa se bodo tudi slikati in peči pustne krofe. Delavnice bodo organizirane vsak dan od 14.00 do 15.30, cena sodelovanja na delavnici pa je 2000 tolarjev. N.-M. S.

i»t.2..l4.ian«ar1999

N^C

14

NAŠI KRAJI IN UUDJE

imnmml

V vrsti za iisirelilev

Na Planini so za zlato poroko plesali do zore - Tik pred slavjem se je ženi povrnil vid

Tonček Vodišek je bil na ruski fronti v vrsti za ustreli-tev, pred dnevi pa sta z ženo Marijo slavila zlato poroko. V okolici Planine pri Sevnici, kjer živita, smo se z njima pogovarjali o lepem in hudem, kar spremlja vsako življenje.

rrTT ^^ ,' -, „ "k

Pri Vodiškovih je bilo v izobilju obojega. Ko sta se leta 1949 poročila, sta imela mladoporočenca za seboj težke življenjske preizkušnje. Današnji zlatoporočenec je dve leti hiral na ruski fronti. Ko je bil star 18 let, so prišli ponj nacisti ter ga vtaknili v nemško uniformo. Bilo je leto 1942, ko je bil najprej na izpopolnjevanju na Češkem, nato pa dolgo med najhujšimi vojnimi strahotami. »Lahko bi napisal knjigo,« pravi zlatoporočenec. Med hudo rusko zimo je bilo minus 40 stopinj Celzija, zato so vojakom odpadala ozebla ušesa, nosovi, prsti... Zemlja je bila trda kot kamen, morali so kopati majhne grobove. Preden so mrtve sotrpine stlačili v zemljo, so jim morali z lopatami odsekati noge.

Ko je prišel Tonček Vodišek v Belorusiji v sovjetsko ujetništvo, je bilo še huje kot na fronti. Skupina rdečearmejcev je ubijala ujetnike vseprek in tudi njega so postavili v vrsto za ustrelitev. Ustrelili bi ga, če se ne bi v usodnem trenutku pojavili višji častniki, ki so morijo ustavili. Iz vrste smrti sta ostala živa dva, današnji zlatoporočenec in Drametov Nac iz sosednje vasi.

Mladi Tonček se je vrnil iz ujetništva na dan mrtvih, dobro leto po končani vojni. »Za vse to trpljenje ni dobil nobene odškodnine. Oba zakonca se preživljata le z eno samo kmečko pokojnino,« se čudijo njuni najbližji. Tudi zlatopo-ročenki Mariji ni bilo z rožicami postlano. Na lipo, kjer so praznovali zlato poroko, se je poročila iz Marijine vasi pri Jurkloštru. Prvega moža ji je že po nekaj mesecih vzela kap.

Marija in Tonček Vodišek, ki se je priženil iz Slatine pri Dobju, sta si obljubila večno

zvestobo leta 1949. Na ženina se je jugoslovanska vojska spomnila kmalu po ohceti ter je bil devet mesecev spet v uniformi, na »dosluženju«. Oblasti seveda ni zanimalo, koliko dela ga je čakalo doma, niti pekel, ki ga je pretrpel.

Toda po vsaki nevihti posije sonce. Na kmetiji mladoporočencev so najprej živeli v zasilni, s slamo kriti leseni hiši, ki je med vojno pogorela. Ko se je Tonček vrnil, sta se z Marijo povsem posvetila kmetovanju. Kmalu sta začela z gradnjo novega doma, kamor sta se vselila leta 1953.

Polnočni valček

Minevala so leta, v skupnih desetletjih so se vrstili radostni dogodki. Veselila sta se novega doma, rojstev otrok in vnukov. »Zdaj sva najsrečnejša, ko pridejo k nama najini trije vnučki,« je poudarila zla-toporočenka. Najstarejša vnuka Franci in Tonči sta že zaposlena v domačem Tajfunu, Marinka je študentka agronomije.

Vnuki so posebej razveselili babico in dedka za zlato poroko. Veliko družinsko slavje so potiho pripravljali teden dni. Prišel je dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Vesela družba, v kflteri so bili vnuki, otroka, sorodniki, sosedi in prijatelji, je zlata Marijo in Tončka pozdravila pred vrati doma z bogatim šopkom in čestitkami. Nato so sedli k mizi, ki se je šibila od dobrot ter se veselili do pol pete ure zjutraj.

S Praprotna so povabili Ka-jončovega Karlija, ki je razte-goval meh harmonike. Peli so, plesali, poslušali šale, sodelovali v šaljivih igrah. Po starih običajih so se zabavali s »pou-šter-tancem«, z metloplesom, igro s klobuki, prepevanjem z orehi v ustih in podobnim. Opolnoči sta zaplesala slavnostni valček zlatoporočenca, ki sta potem rezala torto. Proti jutru so bili tako židane volje, da so zaplesali še na prostem, pred hišo.

Pred peto uro zjutraj so se morali zaradi živine za nekaj časa posloviti. Dopoldan so z veseljem nadaljevali v pričakovanju radijskih čestitk iz

Celja. Zlatoporočenca sta bila odlične volje vse do jutra ter še vnaprej.

Rada delata

Pravi kozjanski korenini sta zlatoporočenca s Planine, za-, res.

Njun sin Tone, ki je v Tajfunu varilec, odhaja na delo,. onadva z veseljem poskrbita za' živino. V toplih mesecih opravljata različna dela na polju, ko pa je sila, priskočita na pomoč še hči Marija z možem Franci-jem Poljancem in otroci. Hči živi na veliki kmetiji v bližnjih Visočah. »Tudi sosedi so zelo dobri,« smo slišali pohvale.

Njun delavnik je od pol petih zjutraj, ko začneta s poslušanjem celjskega radia, dan pa zaključita po televizijskem dnevniku. »Z zdravjem nisva najbolj zadovoljna,« sta potožila. On ima težave s kolki, ona bolečine v nogah. Zaradi sive mrene je imela hude težave z vidom, po decembrski operaciji na drugem očesu pa prebira Novi tednik brez očal. Zlatoporočenca imata namreč celjski časopis pri hiši že od samega začetka.

Povrnjeni vid ter velika ljubezen vseh, ki ju obkrožajo, sta bili najlepši zlatoporočni darili. Če so bila njuna mlada leta težka, je njuno tretje življenjsko obdobje lepo.

BRANE JERANKO

Po velikem slavju na Planini. Srečali smo se z zlatoporočencema, njunima otrokoma in

zetom.

DESKANJE PO SPLETU

Vroči robot

Potepanje po Svetovnem spletu je zanimiva reč, ni kaj. Toda že ob prvem srečanju z njim se deskar sooči z vprašanji: »Kje je sploh kaj?«, »Kako pridem do tistih podatkov?«, »Kam se naj napotim?«. Včasih se zgodi, da, iščoč podatke na Internetu, porabimo več časa, kot če bi jih iskali na klasičen način. Človek se začne spraševati, kaj mu bo tehnologija, ki mu povzroča več dela, kot če bi isto nalogo opravljal brez nje.

Zato so si na Internetu omislili iskalnike, takoimenovane »Search engines«. To so ogromni seznami z naslovi in opisi spletnih strani, ki deskarju olajšajo iskanje. Brez njih bi bil ves silni internet komajda uporaben. Tako pa med iskanjem želenih informacij najprej obiščemo iskalnik, kjer v okence odtipkamo ključne besede iskane informacije, ta pa nam vrne seznam naslovov, ki po njegovi elektronski logiki najbolj ustrezajo vpisani zahtevi. Iskanje je običajno možno tudi po temah, ki jih vsak iskalnik sicer predstavi na svoj način, večina pa se nekako omeji na kakšnih deset do petnajst glav

nih tem, med katere se največkrat uvrstijo šport, izobraževanje, zabava, računalništvo, poslovne informacije in še marsikaj drugega. Poleg tega jih dosti ponuja še vrsto drugih storitev, od brezplačnih poštnih predalov in prostora na diskih, do svetovalnih in informacijskih servisov ter virtualnih trgovin. Vendar se tokrat ne bomo ukvarjali s strukturo iskalnikov. Raje bomo pogledali, katerim bi kazalo zaupati, čeprav je tovrstna odločitev predvsem stvar osebnega okusa.

Z iskalniki je namreč približno tako kot z avtomobili. Vsi delujejo po enakem načelu, pa vendar se med sabo razlikujejo v nešteto podrobnostih. In toliko kot je okusov, toliko je tudi različnih znamk in modelov avtomobilov. V Svetovnem' spletu obstaja na stotine in stotine iskalnikov, in vsak izmed njih ima kakšno lastnost, zaradi katere se določenemu številu deskarjev zdi najboljši iskalnik na svetu. In, jasno, nekateri so bolj popularni od drugih.

Najbolj razvpit je gotovo Ya-hoo! (http://www.ya-

hoo.com/), ki je po oceni nekaterih strokovnih časopisov zmagal v kategoriji najboljšega iskalnika za lansko leto. O njem bomo govorili prihodnjič, saj si že zaradi svoje popularnosti zasluži poseben zapis. Moj osebni favorit pa je HotBot (http://www.hot-bot.com/), iskalnik, ki ga je na splet postavilo podjetje Wired Digital. Ime v prostem prevodu pomeni Vroči robot in že na prvi pogled deluje zelo tren-dovsko, vroče, čeprav je iskalnik sam še veliko več kot to. Iskalni del je zelo dober in tudi precej točen, vmesnik pa je intuitiven in uporabniško prijazen. Toda podobne lastnosti ima vsaj nekaj deset iskalnikov. Kaj ga torej po mojem mnenju ločuje od ostalih por-talov, kot se iskalnikom zdaj reče po novem?

Najprej, HotBot se obnaša in deluje kot elektronski časopis, čeprav to ni. Hočem reči, da se med iskanjem informacij po njegovih direktorijih počutite, kot da bi brali časopis. Nenavadno? Morda, vendar tudi zelo prijetno. To je lastnost, ki jo pri drugih iskalnikih rahlo pogrešam. Tu pa človek dobi občutek, da je pri ustvarjanju zasnove tega Kkalnika nekdo resnično mislil nanj in ne na računalnik.

Nastavljanje iskalnih parametrov je otročje lahko, kar je še posebej važno, kadar potrebujemo kakšno informacijo, ki je z običajnim iskanjem ne bi mogli najti, za posebne iskalne nastavitve pa nimamo časa. HotBot ima osnovne opcije urejene že na prvi strani, kar skrajša iskalni čas, pa tudi nekaj živcev nam prihrani.

HotBot ima seveda tudi vrsto časopisov v elektronski obliki, izmed katerih velja omeniti izvrstna Wired Magazine in Web-monkey. Slednji je namenjen izključno izdelovalcem spletnih strani, tako začetnikom kot strokovnjakom. Ob prebiranju elektronske inačice Wired ma-gazina pa človeka itak popade želja, da bi se naročil še na originalno, »pravo« verzijo.

In design? Ja, to je pa že stvar okusa. Morda komu kričeča, fluorescentno zelena barva vmesnika ne bo ravno pogodu. Svetujem mu, da na začetku malce potrpi. Stavim, da mu bo hitro prirasla k srcu.

VASJA OCVIRK vasja@eurocom.si

Na afriških vršacih

Znani celjski fotograf in alpinist Franci Horvat, ki je osvojil že številne vrhove v Evropi, Južni Ameriki in v Himalaji, se te dni odpravlja na nove podvige v Afriko.

V petek, 22. januarja, bo skupaj s prijateljem alpinistom Binetom Javernikom, s katerim sta osvojila že mnoge vrhove, odletel na črno celino. Naskočila bosta najvišji vrh Kenije, 5199 m visoko Mt. Kenyjo. Nato se nameravata povzpeti na najvišji vrh Tanzanije Kilimanjaro (5895m), ki je obenem najvišji vrh celine. Obiskala bosta nekaj narodnih parkov, na severu Kenije pa bi rada spoznala življenje zanimivega plemena Turkana. Vrnila se bosta predvidoma 15. februarja. TC

Zimsko izobraževanje

Kmetijska svetovalna služba Žalec nadaljuje s predavanji za kmetovalce.

20. januarja bosta o gnojenju in varstvu kmetijskih rastlin na vodovarstvenem območju predavali Ema Pavlič in Vlasta Knapič. 27. januarja bo o pridelovanju sladkorne pese predaval Ciril Tinko, o obnovi stavbnih členov - fasadne odprtine v lesu, kamnu in ometu ali štuku bo 3. februarja predavala Živa Deu, 10. februarja bo Igor Škerbot pojasnjeval, zakaj kolobarimo tudi v vrtnarstvu, 17. februarja bo Peter Pšakar predaval o gradnji hlevov za rejo govedi, 24. februarja Igor Škerbot o zgodnejši zelenjavi na domačem vrtu. o gradnji hlevov za prašiče bo 10. marca govoril Peter Pšaker, o varstvu jablanovih nasadov pa 17. marca Milan Žolnir. O ekološkem pridelovanju krme na travinju bo 24. marca predavala Tatjana Pevec, 3. marca pa bodo hmeljarsko delavnico pripravili strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.

Vsa predavanja, razen prvega, ki se bo pričelo ob 9. uri, se bodo pričel«! ob 10. uri v mali dvorani Hmezada v Žalcu.

T TAVČAR

N^C

Št.2.-I4.iaiiuar 1999

REPORTAŽA

15

Babica iciati zvezde z neba

Celjanka Brigita Kobe je opustila pisanje besedil za glasbenike in seglo v otroško dušo

v šestnajstih Tetih Je napisala približno 200 besedil za slovenske pevce in ansamble. Delala je za mnoga znana imena. Naročniki so ji največkrat postregli z glasbo, predlagali temo in nestrpno čakali na izvirno besedilo. Vsak si je želel kaj posebnega, kaj drugačnega, kaj privlačnega... Nauči se melodijo, sedi, piši! Želeli so, da piše o mami, a zmo^a je le eno pesem. Hoteli so, naj piše o očetu. Ni šlo več kot dvakrat. Ljubezenskim motivom je bila večkrat kos. Potem so jo leta pisanja po naročilu pričela utesnjevati.

Kot tekstopiska je bila uspešna in je prejela več nagrad. Zadnja leta je pisala tudi za otroke, ki so njene pesmi izvajali na otroških festivalih. Pri otrocih je črpala energijo, razveseljevali so jo in poživljali, ker so izvirni, polni domislic, tako neposredni in iskreni. Neiskrenosti, je prepričana Brigita Kobe, se naučijo šele pozneje, ko zapustijo svet otroštva. Pisanje besedil za odrasle je obesila na klin in se posvetila ustvarjanju za otroke. Bila je že babica.

Njena vnukinja se je pesmi naučila, jih zrecitira-la v vrtcu in kajpak jo je vzgojiteljica povprašala.

od kod jih jemlje. »Moja babica jih piše,« je odgovorila deklica.

Za male in velike

Brigita Kobe ni načrtovala izida knjige, ko je pisala, ampak je verze prenašala na papir bolj za svojo dušo. Družinski člani, prijatelji in znanci so jo kljub temu spodbujali z vprašanji, kdaj jih bo objavila. In res so konec lanskega leta izšle Cigutke, ilustrirana zbirka pesmic za najmlajše. Avtorici je priskočila na pomoč njej najljubša ilustratorka, hči Jerneja. Pesmi so uglasbili in ob knjigi sta izšli glasbena kaseta in zgoščenka. Otroci so jih dobro sprejeli. Tudi malčki v plenicah ob njih napnejo ušesa in se pričnejo nerodno pozibavati. Hkrati s Cigutkami je Kobetova pisala šaljivo obarvane zgodbe iz občutljivega obdobja najstništva, o Sandiju, starem dvanajst let in pol, o njegovih prigodah doma, v šoli in na dvorišču. Zgodbe o odraščanju pod naslovom Mule

je predstavila isti dan kot pesmi za najmlajše, obe knjigi pa namenila otrokom za praznike. Cigutke je posvetila vnukinji. Mulca pa vsem, ki verjamejo, da se svet vrti okoli njih, ki še verjamejo, da klatijo zvezde z neba, tistim, ki so morali prehitro odrasti in vsem, brez katerih ne bi bilo teh zgodb. »Govorijo o večni temi - odraščanju, ki nenadoma spremeni otrokov značaj in ga včasih naredi trmastega, uporniškega, zajedljivega, za-dirčnega, vase zaprtega... Vsak je drugačen, krivi pa so hormoni,« pravi avtorica, ki se živo spominja svojih mozoljastih let in zoprnega občutka, da se ji bodo noge med hojo zavozlale. Strašno! Ko bi ji kdo takrat povedal, da je to posledica hitre rasti, bi lažje potrpela. Zakaj je kar naprej dokazovala, da je odrasla, samostojna, zakaj se je bila prisiljena postavljati odraslim po robu? »Mule, ki ga opisujem, živi v družim, v kateri si vzamejo čas

za pogovor, prisluhnejo drug drugemu, predvsem pa se imajo radi. Vse to potrebuje otrok, da se bo lahko razvil*? človeka, ki bo nekoč znal ljubezen prenašati na svoje otroke in druge ljudi. Prav to je eno izmed pomembnejših sporočil knjige,« pravi Brigita, ki je na začetku poklicne poti štiri leta poučevala nemščino v osnovni šoli. Tega obdobja se še danes z veseljem spominja.

Sanjeobaleiu

Umetnost ji je bila vedno blizu. Bila je še osnovnošolka, ko si je želela dobiti ploščo Čajkov-skega, klavirski koncert v B-mo-lu, Op.l. Z mamo sta jo šli iskat v Ljubljano, našli sta jo in v svoji sobi jo je poslušala ure in ure in

medtem jokala. Hotela je postati igralka, a so jo starši odvrnili. Druga ljubezen je bila balet. Ko bo velika, bo balerina. Gledala je baletne predstave, plesala, kjer se je dalo. Največ na domačem travniku. Baletne prihodnosti žal starši niso blagoslovili in pridna punčka je šla v gimnazijo študirat jezike. Ure nemščine je pri zasebnem učitelju obiskovala že od malega in doma urejala lastne slovarčke. Postala je jezi-koslovka, ki danes veliko da na natančnost in preglednost, urejenost po predalčkih. Klasični balet je še vedno njena ljubezen, od gledališča se je v mislih poslovila že pred leti. Zaradi izkušnje na odrskih deskah je uvidela, da igranje morda le ni za njeno

življenjsko srečo. Ob družini, prevajanju, igranju na klavir in pisanju je čisto zadovoljna. Zase pravi, da je zelo zaposlena ženska. Dolgega časa ne pozna. Dela kot prevajalka za nemški in anglešld jezik - in s prevodi se vselej mudi. V prostem času piše. »Rada opazujem življenje in kadar ijie preleti misel, močna kot valovanje skozi možgane, jo moram zapisati. Zato imam pri sebi nepogrešljive lističe in pisalo,« je dejala. Tudi takrat, ko kolesari, se mora velikokrat ustaviti in zabeležiti misel ali idejo. Včasih ponoči prižge luč in piše. Doma jo spodbujajo in razumejo, za kar jim je hvaležna. Ve, da jo pogrešajo, kadar njene misli odplavajo, ko zaživi čisto v svo

jem svetu in pozabi na vse. Tam ni prostora za nikogar.

Glasba, slikanje in pisanje so pomemben del družinskega življenja Kobetovih. Brigita, ki je veliko besedil napisala za narodnjake, uživa v povsem drugačni glasbi, najbolj v iskrenem glasbenem ustvarjanju. Navdušena je nad Adijem Smolarjem - predvsem nad njegovimi besedili - in nad s čustvi nabito cigansko glasbo. Rada ima sončnice. Sončna vedra ženska, ki deluje navzven silno samozavestno, še vedno raje piše kot govori. »Ne sprašujte me,« pravi, »zakaj sem izbrala pisno besedo. Beseda je izbrala mene.«

KSENUA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ

Iz Chicaga nazaj v Likovni salon

Nevenka Šivovec o strokovnem izpopolnjevanju v ZDA

Kustodinja Likovnega salona Celje Nevenka Šivavec se je decembra lani vrnila s strokovnega izpopolnjevanja v Chicagu in New Yorku. Leta 1997 se je prijavila na razpis organizacije Arts-Link, ki je privatna in družbena partnerska fondacija in jo financira kar nekaj družb.

ArtsLink podpira neprofit-ne ameriške umetniške organizacije in institucije, da gostijo umetnike in umetniške manegerje iz centralne in vzhodne Evrope in na ta način spodbuja individualno in institucionalno sodelovanje med umetniki in umetniškimi organizacijami. O koristnem izobraževanju za svoje nadaljnje kreativno delo v Likovnem salonu (ta sodi pod streho Zavoda za kulturne prireditve Celje) in nenazadnje tudi za mesta Celje, ki se lahko ponaša z bogato in izvirno kulturno ponudbo, se je v pogovoru ob vrnitvi napletlo nekaj zanimivih informacij o bivanju v ZDA od 27. oktobra do 9. decembra.

Je bila konkurenca na objavljeni razpis huda?

Na razpis se je prijavilo 570 umetnikov in manegerjev in na večdnevni diskusiji na sedežu ArtsLink v New Yorku je strokovna komisija izbrala 48 kandidatov, ki so jim potem na podlagi njihovih sugestij, želja in izkušenj poiskali ustrezno neprofitno ameriško institucijo. Bila sem vesela, ker sem bila sprejeta v to mednarodno druščino. V dneh bivanja v ZDA pa sem bila gostja The School of Art Insritute of Chicago, na oddelku Art Ad-ministration. Vsi udeleženci pa smo se najprej srečali v New Yorku, kjer smo se spoznali med seboj, nato pa smo se predstavili tudi s svojim dosedanjim delom v matičnih in

stitucijah. Vsekakor zanimiv začetek!

In nadaljevanje?

Delo v tem programu ni bilo samo teoretično spoznavanje kuratorske prakse, temveč, kot je za Ameriko značilno, izrazito pragmatično in s točno določenim ciljem. Naša skupina se je dobivala v Gal-lery 1926 (ime nosi po hišni številki stavbe), kjer smo v sproščenih diskusijah spoznavali različne marketinške strategije, sistem financiranja umetnosti, hkrati pa smo pripravljali dve razstavi. S prvo smo se skušali umestiti v zavest lokalne komune, torej konkretne četrti, v kateri je galerija. Bilo je zanimivo spoznavati socialno in etnično strukturo, pozicije moči in različnih institucij na tem področju. Končna odločitev je bila, da smo na razstavi predstavili najljubše fetišistične predmete 150 ljudi iz razUč-nih socialnih in izobraževalnih plasti, ki so svojo odločitev za izbrani predmet pospremili s kratkim pojasnilom. Razstava je bila neverjetna mešanica različnih, z emocija-mi in spomini nabitih predmetov in odziv občinstva je bil

neverjeten. Obiskovalci so v galeriji preživeli tudi po uro in več svojega tako dragocenega časa.

Kakšna pa je bila druga razstava, ki ste jo pripravili?

Ukvarjala se je z umetnostjo na meji med resnico in prevaro in v ta namen smo izbrali štirinajst umetnikov iz Chicaga, ki se poigravajo s problemi videza in resničnostjo. Postavili smo jo na treh lokacijah in oblikovali katalog v obliki časopisa, ki je bil lažni časopis, vendar je povzel osnovne žurnalistične koncepte, pa tudi logotip New Vork Timesa.

Je ob vsem tem intenzivnem delu ostalo še kaj časa za srkanje umetniškega dogajanja v Chicagu?

Je. Dodobra sem se seznanila z umetniškim dogajanjem v tem mestu, z aktualno ameriško situacijo na področju financiranja neprofitnih umetniških institucij in posameznikov in navezala številne stike, ki jih bom skušala uporabiti pri svojem nadaljnjem delu. Z nekaterimi kolegi iz vzhodne Evrope smo že načeli dogovore o skupnih projektih za naslednje leto.

MATEJA PODJED

• 14. foitvor 1999

REPORTAŽA

Dvoje src za eno ime

Leto in mesec dni po presaditvi srca se Jože Gregorič iz Velenja odlično počuti

Jože Gregorič se je rodil dvakrat. Prvič 29. marca 1941, drugič v decembrski noči pred letom in mesecem dni, ko je dobil drugo srce. Novo leto je pričakal doma v družinskem krogu in bilo je prvič, da ni imel nobenih želja. Imel je zdravo srce in imel je prav vse, kar je kdaj potreboval. Srce darovalca, o katerem ne bo nikoli kaj več izvedel, mu je prineslo še eno priložnost. Prej so mu bili dnevi šteti. V bolezni je dodajal čas življenju, zdaj dodaja življenje dnevom.

»Že kot otrok in najstnik sem imel težave zaradi razširjenega srca, vendar sem si zdravje vselej krepil s športom,« je začel pripovedovati Jože Gregorič, še preden je odprl zajetno mapo svoje srčne diagnostike. »Aktivno sem igral košarko v celjskem klubu, kasneje sem bil zvezni košarkarski sodnik. Leta 1981 sem se s športom prenehal ukvarjati in kmalu zatem so se name zgrnile zdravstvene težave. Po poklicu sem inženir strojništva in v tistem času sem bil v delovni skupini v Gorenju, kjer smo intenzivno delali po šestnajst ur na dan. Bil sem pod stresom in veliko delovno obremenitvijo, a hkrati v najbolj ustvarjalnih letih, ko naj bi bil moški na višku življenjskih moči. Leta 1983 me je presenetil prvi infarkt. Nenadoma me je zgrabilo v prsih... Po treh tednih bolnišničnega zdravljenja sem še skoraj pol

leta okreval doma in se nato vrnil v službo. Leta 1985 me je infarkt zadel znova. Zamenjal sem službo in opravljal delo pomočnika direktorja v nazar-skem podjetju MGA.

Pred osmimi leti se je moje zdravstveno stanje začelo zaskrbljujoče slabšati. Imel sem vodeniko - voda se je začela

nabirati v trebušni votlini. Nenehno sem bil utrujen. Nisem mogel spati. V dolgih nočeh ^em dremal po dve uri v dnevni sobi in se prebudil še bolj zbit, kot sem bil, preden sem zatisnil oči. Življenje je bilo zame iz dneva v dan bolj utrujajoče in postal sem invalidski upokojenec. Pred dvema letoma sem bil na zdravljenju v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da niti srčne zaklopke ne delujejo, kot bi morale.

Morebitno presaditev srca so mi le omenili, zares pa so mi to možnost predlagali v ljubljanskem Kliničnem centru februarja 1997. Zaradi treh težav - od rojstva razširjenega srca, od infarktov poškodovanih mišic prednje stene srca in poškodovanih srčnih zaklopk - mi je prof. dr. Igor Kranjec dejal, da mi lahko zdravje povrne le presaditev. Opozoril je tudi na problema čakalne do^ in donatorstva. Vedno je namreč več kandidatov za presaditev kot darovalcev. S temi vestmi sem se odpravil domov in povedal ženi, kaj me čaka. Šli smo na dopust in skušali pozabiti na skrbi. Poleti so v Kliničnem

centru opravili tipizacijo tkiva, ugotovili, kakšno srce lahko sprejmem, in me uvrstili na čakalno listo. Še danes imam pred očmi mladega fanta, ki je čakal na primerno srce v bolnišnici, pripet na cevke in posteljo. Bil je na koncu z močmi in ne vem, ah je sploh preživel. Srčne bolnike čaka negotova usoda. Moje čakanje na podarjeno srce je trajalo komaj pol leta.

Decembra 1997, bila je sreda, malo pred polnočjo, je pri nas doma zazvonil telefon^ Oglasil sem se in na drugi strani je bil primarij Darko Zorman, kardiolog iz Kliničnega centra. Bil je čas za presaditev. Brez razmišljanja sem se obril, stuširal, oblekel in se odpeljal v velenjsko reševalno postajo.

>Po kaj greste sredi noči v Ljubljano?< me je med potjo vprašal voznik, saj mi navidez ni prav nič manjkalo.

>Srce grem zamenjat,< sem bil jedrnat in preostaU del poti je minil v tišini.

Okoli 3. ure sva prispela pred klinični center in napotil sem se naravnost v sedmo nadstropje. Priprave na operacijo je vodil primarij Darko Zorman. Darovalca in prejemnika operirajo hkrati, saj mora biti srce nemudoma presajeno. Ni me bila strah operacije. Strah me je bilo pred tem, kajti hudo bolan človek se dobro zaveda, da nima nič pred seboj. Vsak hip lahko ugasne.

Operirala me je ekipa znanega slovenskega srčnega kirurga dr. Rajka Gračnerja, Operacija se je začela ob zorj in je trajala šest ur in pol.

V desetih dneh sem shujšal za šestnajst kilogramov, a kljub temu hitro okreval. Tretji dan sem prvič vstal, sedmi dan sem že hodil po sobi in hodniku. Bil sem pod stalnim nadzorom v posebni sobi, ki ji pravijo apartma. Redkokdaj je zaseden, a vselej pripravljen za bolnike po presaditvi. Edini zaplet po operaciji je nastal zaradi prenizkega srčnega utripa. Srce je udarilo komaj štiridestkrat na minuto. Povedali so mi, da imam dobro mlado srce... Star sem bil še-stinpetdeset let. Tudi srčni utrip se je sčasoma normaliziral. Po štirinajstih dneh so me odpustili domov in brez po-, moči sem prehodil stopnice . do drugega nadstropja.

Bilo je silvestrovo in opolnoči sem si privoščil požirek penečega vina. Lepšega novega leta si ne bi mogel zamisliti. Pred menoj je bilo življenje. Januar je bil zame čudovit mesec. Edini trajni problem, ki je nastal po presaditvi, je bila sladkorna bolezen, a tudi to premagujem brez večjih težav. Redno hodim na kontrole in jemljem zdravila.

Znova sem pri močeh, imam načrte in... rad imam življenje. Rad imam podarjeno srce.«

KSENIJA LEKIČ Foto: LOJZE OJSTERŠEK

Prvi Velenjčan z darovanim srcem.

Afriške maske za žlahtno dieto

Menda ni izdelka, ki ga Milan Matko iz Gavc ne bi znal oblikovati iz lesa

Milan Matko je bil star kakšnih petnajst let, ko je na domačem dvorišču v Braslov-čah posekal staro lipo. Do lesa je že takrat gojil posebno spoštovanje. »Iz te lipe bom ustvaril nekaj lepega,« si je dejal in obljubo izpolnil čez dobrih deset let. Izdelal je južnoafriške maske in se zarekel, da niso naprodaj. Bil je brez denarja in maske je zamenjal za mizarsko delovno mizo, ki mu dobro služi že dvajset let.

th,' v-

»Prav ta miza mi je prinesla srečo, saj mi je omogočila, da sem lahko z delom nadaljeval,« pravi danes Milan Matko.

Dvajset let je živel v Velenju in rezbaril v kleti stanovanjskega bloka, nakar se je z družino preselil v hišo v Gavce, kraj v Smartnu ob Paki, od koder se jim ponuja pogled na Dobrov-Ije. Ko je odraščal v Savinjski dolini, je Dobrovlje opazoval z druge strani.

Edini izmed štirih Matkovih fantov je bil nadarjen za risanje. Kot osnovnošolec se je preizkušal v oblikovanju gline. V tistih časih, ko ni bilo strojno obdelane gline, je vzel vedro in motiko ter se odpravil k najbližjemu potoku, kjer jo je nakopal s peskom vred. Pri trinajstih je izdelal Titov doprsni kip in postavili so ga na častno

mesto v osnovni šoli. Vsakega pesnika in pisatelja je narisal v velikem formatu. Od sošolcev je bil drugačen predvsem zaradi veselja do risanja. Pri likovnem pouku je naredil likovne izdelke za večino prijateljev, tako da mu je za lastne izdelke po navadi zmanjkalo časa. Doma je risal za svojo dušo, v zvezek, ki se je kasneje izgubil kdo ve kje.

Denarja za slikarsko izobrazbo pri Matkovih niso imeli, zato je po šoli odšel v Ljubljano, kjer se je zaposlil v Tovarni optičnih in steklopihaških izdelkov. Podnevi se je ukvarjal z izdelavo reklamnih napisov, zvečer in ponoči pa se je učil, da je ob

delu končal šolanje za tehničnega- risarja. »Zaposlil sem se v Gorenju, najprej v prozvodnji, potem sem delal kot projekcijski risar, v zadnjih letih pa sem grafični oblikovdec. Vsa ta leta sem v prostem času risal, slikal, kiparil in rezbaril,« je povedal Matko, ki se največ ukvarja z oblikovanjem lesa. »V vsakem kosu lesa, naj bo na videz šf tako brezizrazen, vidim neka) žlahtnega - tisto, kar bi lahko nastalo. Najraje oblikujem lipov les, včasih tudi orehov in hrastov les.« Je eden izmed tistih članov Društva šaleških likovnikov, ki približno enako dobro obvlada tri povsem različne tehnike - slikanje in oblikovanje iz gline ter lesa.

Na lanskem festivalu Vesela jesen so zmagovalce nagradili z zlatima klopotcema, ki ju je izdelal Milan Matko. Kupci in naročniki njegovih izdelkov .prihajajo iz šaleških krajev in tudi iz tujine, več jih je bilo iz Kanade in Avstralije. Omislijo si vse mogoče. Mladoporočenca sta si zaželela poročno sliko v lesu... Navdušenemu igralcu tenisa je izrezljal zlomljen teniški lopar in vanj vstavil uro... »Najboljše je delo za dušo, ki si ga izberem sam,« meni Milan Matko, ki ima v domači hiši le dva svoja izdelka: lesen poštni nabiralnik in veliko leseno uro v obliki cerkvenega zvonika.

Ni malo izdelkov, ki so mu ljubi, a v največji ponos mu je Zadnja večerja - relief v lesu, ki meri 170 krat 70 centimetrov. Najtežje je, pravi mojster iz Gavc, izrezljati stopalo, prste in obraz.

- KSENUA LEKIČ

Edina rešitev za preživetje

»Za zdravljenje s transplantacijo se odločimo, kadar smo izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, in je bolnikova prognoza za kakovost življenja in preživetje tako slaba, da morda ne bi živel več kot pol leta,« je povedal primarij dr. med. Darko Zorman, kardiolog iz ljubljanskega Kliničnega centra. »Presaditve srca ne moremo opraviti pri tistih srčnih bolnikih, ki imajo še kakšne druge bolezni in posega ne bi prenesli ali pa bi se pojavili zapleti zaradi zdravil, ki jih mora bolnik po presaditvi jemati doživljenjsko, da organizem ne zavrne presadka.« Operacija je uspešna v več kot 95 odstotkih, preživetje po prvem letu po presaditvi pa je okoli 90-odstotno. Še vedno niso razrešeni vsi problemi kroničnega zavračanja presadka.

Praviloma je vselej več kandidatov za presaditev kot prejemnikov, zato potrebuje bolnik tudi nekaj sreče, da dobi ustreznega darovalca. Prvo človeško srce so v Sloveniji presadili leta 1990. Statistika transplantacij ske dejavnosti kaže, da so lani pri nas pridobili 27 mrtvih dajalcev za organe. Od 33 možnih dajalcev jih je 6 odpadlo zaradi nasprotovanja svojcev. Lani so v Kliničnem centru opravili 4 presaditve srca, 4 presaditve jeter in 46 presaditev ledvic.

Prvo človeško srce je leta 1967 presadil Christian Barnard v Južni Afriki. Bolnik je preživel tri tedne. Že v naslednjem letu je bilo po vsem svetu presajenih več kot 100 src. Iznajdba zdravil proti zavračanju tujega tkiva je v naslednjih desetletjih omogočila, da je transplantacija postala uspešna metoda zdravljenja. V današnjem času presadijo vsako leto okoli 3.500 src. Znanstveniki posvečajo veliko pozornost tudi izdelovanju umetnih organov. Vsi poskusi izdelave umetnih jeter in umetnih pljuč so za zdaj propadli, uspeh pa se zdi blizu ravno pri izdelavi umetnega srca. Nekateri bolniki so namreč z umetnim srcem preživeli tudi po leto dni in več, dokler niso dočakali ustreznega dajalca za presaditev.

Št. 2.-14. januar 1999

INTERVJU

17

Vrednote pod preprogo

Vsebine človeških vrednot nos tik pred prelomom tisočletja ne vodijo k svetlobi, opozarja teolog in umetnostni zgodovinar profesor Rafko Vodeb

živimo v času krize vrednot, tistih, ki so bile stoletja in tisočletja temelj našega življenja in delovanja. Na površje stopajo drugačne in nove vrednote, te pa nas vse bolj duhovno siromašijo in oddaljujejo od prave sreče in notranjega miru.

O spreminjajočih se človeških vrednotah in posledicah teh preoblikovanj smo se pogovarjali s človekom, ki o tem razmišlja in deluje kot razumnik, duhovnik, svetovljan in Slovenec. Obiskali smo ga v njegovi skromni in idilični, že kar pravljični stari hišici v vasici Turno v Slivnici pri Šentjurju.

Od tistih vrednot, ki so nekoč veljale in bile temelj človekovega delovanja in obnašanja, je ostalo bore malo. Kaj jih je tekom stoletij najbolj spreminjalo?

Predvsem gre za drugačno življenjsko usmeritev in s tem drugačne izbire ciljev. Industrijska revolucija z bliskovitim tehničnim napredkom je postavila v ospredje materialne dobrine in pridobivanje le-teh, to pa je povzročilo spreminjanje lestvice občečloveških vrednot in njih vrednosti. Ločujemo med vrednostjo in vrednoto. Vrednost je industrijski pojem, pojem materialne kulture, vrednota je filozofsko-etični pojem. V obdobju industrijske revolucije se je pokazala vsa nemoč uradnih ideologij in družbenih sistemov, da bi se stare vrednote ohranile, zato so začele prihajati na površje nove, drugačne, druge vrednote. Človek se je vse bolj umikal v svet osebnega, zasebnega, kar ga je privedlo v osamitev. Tisto, kar je bilo nekoč splošno pomembno in vredno, je postalo obstransko, je postalo konjiček, kar se danes kaže zlasti pri mladini. To pa je zlo za kulturo in civilizacijo. Ko človek dela, mora delati za nekaj, nekaj, kar je vredno, kar je vrednota in kar daje smisel njegovemu življenju, sedanja kriza vrednot pa je povzročila tudi konflikte med vrednotami. In tako imamo danes opraviti z nasprotujočimi si vrednotami. Primera: potrebujemo vedno več električne energije, hočemo pa živeti v čistem okolju. .Radi bi uživali zdravo hrano, da bi je pridelali dovolj, pa moramo uporabljati umetna gnojila.

Ampak neka lestvica vrednot je vendarle še ostala...

Pri vprašanju, katere so višje in nižje vrednote, torej pri vrednotenju vrednot, smo prišli tako daleč, da je to ocenjevanje postalo zasebna stvar. Ni več nekih splošno veljavnih vrednot, kajti vrednota predpostavka vrednotenje, torej človeka, KI nekaj hoče, ki zasleduje nek cilj. In pri tem ločujemo subjektivno in objektivno. Objektivno je tisto, kar jaz hočem, subjektivno pa je razlog, zakaj to ho-cem m to je odločilno. Tako so vrednote danes zelo subjektivno zaznamovane. Primer sta-Dilne vrednote je mir. Mir je

velika in stabilna vrednota, ker nas osebno prizadene in zanj trepetamo, če je ogrožen.

V zgodovini človeštva so se nekatere vrednote bistveno spreminjale...

V Stari Grčiji, na primer, je bila smrt vrednota z verigami umorov in maščevanji bogov. Nekoliko je to še danes prisotno med Srbi, ki slavijo svoje poraze in obletnice porazov. Kasneje je pod vplivom krščanstva prišlo do sprave. Brez sprave ni civilizacije, ker sta pri spravi potrebna obvladanost in premislek. Grški heroj je šel pri pobijanju na vse in do konca, kasnejši razvoj pa je vnesel premislek, tehtanje, kaj je večja vrednota: ali da nekoga ubijem ali ga pustim živeti, kajti smrt ni nič, je zlo. In tako pridejo, zlasti s krščanstvom, na površje red, zakon, pravičnost, solidarnost in se uveljavijo v kulturi. Brez sprave različnega ni politike in ni civilne družbe.

Kako pa se je na Slovenskem udejanjala politika ter kakšen je bil njen vpliv na vrednote?

Najprej je politika našemu človeku petdeset let vsiljevala tim. znanstveni ateizem, slepo vero v razvoj znanosti, pa potem humanistični ateizem, ko je človek človeku postal bog, in nazadnje še liberalni ateizem z nekakšno vero v absolutno svobodo. Prava svoboda pa pomeni to, da sem svoboden toliko časa, dokler moja svoboda ne ogroža svobode bližnjega. Svoboda se zdaj razume tako, da lahko storim, kar hočem in je edino pravilo delovanja in obnašanja konkretna korist. To se odraža predvsem v politiki. Pri nas zdaj prevladuje groba oblika kapitalizma, značilnega v prejšnjem stoletju, ki ga v razviti Evropi ni nikjer več. In zdaj je tu še praktični ateizem, ki poraja porabniško družbo, to pa v praksi pomeni proizvajati in ustvarjati nepotrebne potrebe.

Kaj pa človekova vest in njen vpliv na odločanje ter stanje vrednot?

Vest in odgovornost, to sta tipični krščanski moralni kategoriji, ki sta danes v krizi. Nihče ni za nič odgovoren, vsakdo lahko stori, kar hoče, ker je danes poglavitna vrednota uspeh, uspeh za vsako ceno. Pri nas še ni civilne družbe. Imamo sicer ogromno zakonov, ki pa se jih ne držimo, če problem posplošim. Imamo na primer zakon, da morajo imeti slovenska podjetja slovenska imena, kako je v praksi, pa se vidi na vsakem koraku. Politika se je razvila v psevdo politiko, ki udejanja kaos, ker nihče za nič ne odgovarja. Če pravica in resnica nista temeljni vrednoti, porojeni iz vesti, ni civilne družbe in je zato nujen kaos. V tem pogledu smo torej prehodna družba in v takšni družbi se vzgajajo mladi ljudje, nove generacije.

Kakšna je danes mladina?

Mladi so danes pesimisti, ker ne vidijo pred sabo nobe

ne perspektive, zlasti ne glede dela, zaposlitve, študija. Največja nesreča za človeka je, če ne more delati tistega, kar bi rad delal, za kar je nadarjen, ustvarjen, ker pač zanj ni delovnega mesta, ker se ne more šolati za poklic, ki ga veseli. Delo je bilo nekoč poklic, poklicanost, danes pa je delo zgolj posel. Hudo je, če mora človek iskati svoj žwljenjski smisel nekje drugje in ne v poklicu. In tako postanejo razni konjički in vrtički smisel

življenja posameznika. Bistvena hiba te družbe je tudi v tem, da mlade danes nihče ne vzgaja. Družinska mati se je zaposlila in postala delavka, torej nima več časa za družino in otroke. Vzgoja, ki je bila nekdaj bistvo družine, je prešla drugam, v družbene institucije. Zaradi preobremenjenosti staršev ne more biti prave družinske vzgoje, šola pa tudi ne vzgaja, ker je njeno poslanstvo zgolj izobraževanje.

Svoje je naredil še vdor množice najrazličnejših občil, ki še dodatno hromi vrednoto družinske povezanosti. Družina z veliko otroki je nekoč vzgajala tudi za odpovedovanja in žrtvovanja, v majhnih družinah z edinčki ali dvema otrokoma te vzgoje ni. Takšni otroci se ne znajo ničemur odpovedovati, ne znajo deliti med sabo, to pa je slaba dediščina za življenje in poklic.

Zaradi vse pogostejših razvez je družinske povezanosti še manj...

Odnos med spoloma se je bistveno spremenil in z mnogimi tabuji so padle tudi mnoge norme, ki so bistvene za dostojno človekovo življenje. Zakonska zveza nima več nobenega smisla, mladi nimajo več organa za razumevanje vrednote nerazvezljivosti zakona. Dejstvo, da gresta oče in mati narazen, se strahotno zareže v človekov značaj. Takšni otroci nimajo samozavesti in imajo negativen odnos do živ= Ijenja. V Mariboru gre kar petdeset odstotkov zakonov narazen po petih letih in to je grozno za otroško psiho. Zve

stoba dani besedi nič več ne velja.

Na kakšni vrednostni stopnji so danes med Slovenci glavne viednote in lastnosti, na primer poštenost, iskrenost, strpnost, delavnost, skromnost itd.?

Že kar splošna ocena je, da danes ni mogoče solidno živeti, če si pošten in da dana beseda nič več ne velja. Hočemo v Evropo in se pri tem ne zavedamo, da je tam beseda, dana obljuba več vredna od napisane in pod

pisane pogodbe. Poštenost je tesno povezana z iskrenostjo. Če si nepošten, moraš prikrivati cilje, misli, dejanja. Torej moraš delati tajno, s skrivnimi cilji, to pa je slog današnjega življenja. Za doseganje ciljev niso pomembna sredstva in to je ta pragmatizem, ki je značilen tudi v slovenski strankarski politiki. Pošteno in etično je tisto, kar mi v dani situaciji najbolj ustreza, da dosežem cilj. Strpnost oziroma nestrpnost se odraža zlasti v

konkurenci, v trgovini, politiki in pomeni onesposobiti, uničiti nasprotnika ne oziraje se na morebitne žrtve. Danes se ne znamo strpno pogovarjati med seboj, v politiki odloča zgolj matematika, število glasov, kar pa ni nobena demokracija. Prava demokracija je v tem, da lahko tudi manjšina uveljavi svoje misli in zahteve, če jih zna tako predstaviti, da prepriča večino. Slovenci smo povsod po svetu poznani po delavnosti. Leta

1946 sem bil v skupini slovenskih duhovnikov na sprejemu pri nekem nemškem kardinalu. Ko smo mu odgovorili na vprašanje, od kod smo, je pripomnil: Slovenci, dobri katoličani in dobri delavci. Slovenci smo še danes delaven narod, a na žalost je ta lastnost v družbi na splošno premalo cenjena, na površje pa stopa komolčarstvo. Slovenska skromnost se v potrošniški družbi ne more več uveljavljati in je bolj stvar odrekanja zaradi nizkega življenjskega standarda mnogih državljanov. Sicer pa velja, da Slovenci porabimo več, kot ustvarimo. Ker ne znamo živeti skromno, se družine odločajo za manj otrok. Ker morajo naši otroci imeti vse tisto, kar imajo sosedovi, in tisto, kar propagirajo razne revije in kar ponuja trg, je že odločitev za drugega otroka težka. Skromnost je vrlina, ki jo je mogoče negovati v velikih družinah, kjer sta nujna odrekanje in solidarnost, ki je pri Slovencih ne gre prezreti. Ker število otrok v družinah narekuje splošni življenjski standard, bi politične stranke morale več storiti za ustvarjanje pogojev, v katerih bi se starši lažje odločali za več otrok, sicer nam grozi, da bomo kmalu izumrli. Po nekaterih pokazateljih je naša rodnost že manjša od umrljivosti. Politika bi morala več narediti tudi v smislu dvigovanja narodnostne zavesti, negovanja jezika, kulture.

mmmmm marjelaagrež

Presušena zemlja smo, jalova, zamrla je radost ko suha mladika, srce je utrujeno, zbledelo ko izprano blago, brez leska,

v očeh ni več sporočila ljubezni, ne znamo več ne sprejemati ne dajati

(iz Vodebove pesmi Naj nas duh popelje, izšle 1994 v pesniški zbirki z naslovom In vse bo luč)

Rafko Vodeb se je rodil leta 1922 v Dolenji vasi pri Artičah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, filozofijo in teologijo je študiral v Rimu (1948. leta je bil posvečen v duhovnika), umetnostno zgodovino v Leuvnu (Belgija). V Rimu je bil v letih 1949-1958 podravnatelj bogoslovja De Propaganda fide, v letih 1962-1971 profesor na tamkajšnji univerzi, od 1965-1971 pa vodja slovenskih oddaj na vatikanskem radiu. Po vrnitvi v domovino v letu 1971 je predaval na Teološki fakulteti v Mariboru (1971-1991). Pri Mohorjevi družbi v Celju je bil urednik in tajnik (1976-1982). Uredil je nekaj letnikov revij Nova mladika in Znamenje, prevedel več knjig v slovenščino in italijanščino ter izdal dve pesniški zbirki. Od leta 1980 živi v Turnem (Slivnica pri Celju), kjer se še vedno ukvarja s prevajalstvom, sicer pa veliko časa posveča vzgojni problematild mladih.

Prof. Rafko Vodeb: »Pri nas še ni civilne družbe.«

Izložba - zrcalni stadif

Pred kratkim se je, na sicer zelo prijetnem silvestrovanja v Celjskem domu, namesto z novoletno čestitko, obregnil vame z nekakšnim dovtipom o izložbi in malčkih neki moj znanec. Ker ga sicer kar precej cenim kot novinarja, sem reagiral s precejšno mero altruiz-ma ter se le prizanesljivo nasmehnil. Obenem sem mu bil hvaležen, saj rne je prav prispodoba o izložbah spomnila na Lacanov zrcalni stadij. Zrcalni stadij je faza človeškega razvoja, v kateri se človek, kot prezgodaj rojeno bitje, ki v prvih mesecih po svojem rojstvu ne obvladuje svojih gibov, začne dobesedno postavljati pokonci ter razločevati samega sebe (kot celoto) od zunanjega sveta. Otrok, star od leta do leta in pol, se v tem obdobju prične identificirati s podobo, v podobi - zrcalni sliki samega sebe. Z leti, na višji ravni, ta faza preraste v družbeni jaz. Človeško bitje tako vidi svojo realizirano, totalno formo, odsev samega sebe, le zunaj sebe. Eno od takšnih videnj je seveda tudi izložba, v kateri gleda svoje želje, obenem pa i; odbojni sliki stekla izložbe vidi tudi samega sebe. v izložbi vsakdo gleda pač kar si želi. To pa so lahko

plastične rože, košček čokolade, obleka, televizor, avtomobil, računalnik, knjiga ali karkoli drugega. Lahko bi torej rekli, da smo, kar gledamo v izložbi. Kajti prav po tem, kar si od tam želimo, lahko sodimo, kakšen je naš intelektualni nivo. V današnjem, vir-tualnem času, je verjetno največja izložba medomrežje (internet). Tu se lahko naša neiz-živeta domišljija razživi tako rekoč neomejeno. Pa še bolj zasebno se lahko počutima, saj nihče ne vidi, v kakšno »izložbo« smo zagledani. Tako nas ne more ocenjevati nihče. Še več, brez skrbi si lahko privoščimo celo kakšno neumnost, ki si jo'sicer v javnosti ne upamo pokazati. Dejali boste, da ko zrete v računalnik, direktno ne vidite svoje zrcalne podobe. Seveda jo. Ko ugasnete računalnik, se namreč lahko uzrete v temnem ekranu. Katera je vaša prava podoba, tista, ko ste brskali po svetovnem spletu in iskali svoja pričakovanja, ali ta, pravkar omenjena, druga - ne vem - morda bi vam znal odgovor razvozlati moj znanec, novinar, a dvomim, da je kdaj kaj veliko prebiral Jacquesa Laca-na.

ZORAN PEVEC

ŠI.2.-14. januar 1999

N^C

18

ŠPORT

\\MimvM

Poraz ob pravem času

V zadnjem krogu rednega dela Lige prvakov prvi poraz Celja Pivovarne Laško - Pamplonci prekipevali od želje po

zmagi, ki so jo na koncu ustrezno proslavili

Baski so do potankosti izpolnili obljube po porazu v Celju in se našim prvakom izdatno oddolžili in imajo iz dveh tekem celo boljši izkupiček. Celjani ob zmanjšani motivaciji in z mislimi v Rusiji niso imeli niti najmanjše možnosti za uspeh, ki zanje ni bil toliko potreben, San Antoniju pač. Pivo-varji prvih 6 krogov tako končujejo s točko manj kot lani in z najslabšim izkupičkom med zmagovalci posameznih skupin.

Domači sploh niso postregli s kakšnim presenečenjem, temveč so svoje nasprotnike zgrabili natanko tam, kjer so napovedovali že v Golovcu. Spet se je izkazalo, da ni protiorožja za hitri španski krili, ki sta kot po avtocesti neovirano drveli proti Periču in Lapajnetu. Velik dolžnik Kisseljev je igral na silo, primerno vzpodbujen s strani dvatisočglave fanatične množice pa je navkljub svoji obilnosti deloval dokaj lahkotno. Xsavier Errekondo in Alberto Martin sta zgolj servisirala in povezovala omenjeno trojko. Ko se je v drugem delu razbohotil še Villal-dea, rešitve ni bilo več.

»Igrali smo preslabo!«

Trener Hasnefendič je gladko moral priznati poraz. Vedel je za nevarnosti, ki pretijo iz nasprotnega tabora in morda je odgovor nanje celo imel, a ga ni utegnil uporabiti. Med tekmo se je držal za glavo. Minute odmora in določanje taktike ob polčasu niso zadostovale za kaj več, kot občasne prebliske posameznikov, med katerimi v ofenzivnih nalogah najdemo najprej Pungartni-ka, nato še Manaskova in Stefa-noviča, ki so špansko moštvo tistih nekaj trenutkov še držali v

negotovosti in 15 minut pred koncem še zmogli 26:24. Šlebič je bil (tako kot v Celju) odrezan od »preskrbovalnih enot« - uporabnih žog (ob odsotnosti Iztoka Puca) ni bilo, moral se je zanesti na »ostanke« in lastno intuicijo. Vugrinec še ni dorasel težkim

tekmam, kapetan Šerbec je po zamenjavi nekaj časa igral v krču. Lapajne bi ob tokrat neraz-položenem Periču lahko postal junak, a to ni bila tekma vratarjev. Reprezentantu iz Ribnice je zmanjkalo »špage« - izkušnje bi si moral nabrati prej, o tem pa ne odloča sam. Celjani preprosto niso imeli razpoloženega igralca, ki bi »stopil« na žogo, pove-'

zal vrste in potegnil na celjsko evropsko igro - San Antonio je vse to imel. »Na kratko povedano: igrali smo preslabo. Tekmo smo izgubili že na začetku. Španci so prelahko prehajali do čistih položajev, kar jim je dalo krila. Na koncu ni bilo več moči, niti prave volje, čeprav smo si pred tekmo dejali, da bomo igrali maksimalno. Očitno smo preveč razmišljali o četrtfinalu, kar se nam je maščevalo. Tragedije ni! Če smo že morali imeti slab

dan in slabo tekmo, je dobro, da je ta prišla zdaj,« pravi Uroš Šerbec. Celjska obramba je padla na izpitu iz agresivnosti in hitrostnem testu, žog skozi Se-zamova vrata pa ne more zadržati niti Goljat. »Napad je dosegel 31 golov, a delal napake, kar so Španci izkoristili v številnih protinapadih. Ko smo se približevali, sta poljska sodnika dodala svoje. Ne glede na to smo zasluženo izgubili in upam, da je to naš edini poraz in da bo igra

v četrtfinalu boljša,« je dodal še vratar Beno Lapajne. Do četrtfi-nalnega obračuna z Rusi niti ni več toliko časa. Morda pa si bo Hasanefendič le umislil čarobno formulo in mobiliziral rezerve. Katere, ni potrebno preveč razmišljati. Poraz jih je kar sam naplul. Poigravanje z matematiko pove še nekaj: Celje Pivovarna Laško je med vsemi zmagovalci skupin, ki bi se praviloma tudi morali znajti v polfinalu, zbrala najmanj točk (Kiel 12, Barcelona 11, Badel Zagreb 10), čeprav je ob žrebu prevladovalo prepričanje, da so slovenski pr-vald dobili lahko, če ne najlažjo skupino. Statistika seveda ne pove vsega, a ker CPL štarta iz« (teoretično) najslabšega položaja, po tihem pričakuje eksplozijo v igri na vse ali nič?

Piva ni vec

Navarci so znali proslaviti uspeh. V mestu znamenitega praznika veselja »San Fermin« s tem ni težav. Navdušeni gledalci svojih ljubljencev niso kar tako spustili z dvorane. Ta sicer stoji v južnem predmestju Pamplone. Od zunaj spominja na delo nemško-skandinavskih projektantov, v notranjosti je podobna zaporu. Organizatorji so si ob številnih manjših »kiksih« privoščili še nedopustno napako (?), ko so vstopnice za novinarske sedeže dali v prodajo. Zmeda je nastala v hipu, ko sta se nič hudega sluteči strani znašli na istem lesenem stolu. Organizator navkljub številnim opozorilo ni reagiral, kar je imelo za posle

dico slabše pogoje za delo, kot na kakšnem površno pripravljen nem južnoameriškem karnevalu, kjer bi po neki logiki vsi morali razumeti španski jezik, Pamploncem pa se zdi škoda zapravljati denar za najetje so-dobnejše dvorane v (za tamkajš-nje razmere) ne preveč oddaljenem kraju - EHF pa nič, čeprav so njihovega delegata posadili na pol poti med straniščem in igriščem.

Krivično pa bi bilo razmišljati samo v tej smeri. Baski in Španci slovijo po svoji gostoljubnosti in nad sprejemom, namestitvijo ter postrežbo se ne gre pritoževati. 48-članska celjska odprava se je poleg fizično napornih nakupov v mestu kasneje v hotelu izkazala za veselo družbo in domačine spravila v zadrego, saj jim je zvečer za točilnim pultom dvakrat zmanjkalo piva. Navdušeni hotelski delavci so hitro povezali šport in posel: »Pustite nam zmagati. Potem se lahko spet srečamo v polfinalu in vi boste ponovno prišli v naš hotel!« Navsezadnje pa je slednja trditev še dokaj realna.

PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC

Za tekmo je vladalo približno tolikšno zanimanje, kot za derbije tamkajšnjega drugoli-gaša Ossassune. Na petkov trening Celjanov je prišlo 5 TV ekip in številni ^ugi reporterji in mediji. Najbolj so se zanimali za Dragana Škrbiča, ki tudi sam meni, da so bila leta, ko je igral za lanskega četrtfi-nalnega nasprotnika Celjanov Ademerja iz Leona, njegova najboljša.

Ostali pari četrtfinala: Zapo-rožje-Badel Zagreb, Fotex-Bar-celona, Portland San Antonio-Kiel.

Škrbič je po svoje razveselil še romunskega veterana v vratih San Antonia Alexandra Bu-ligana. Slednji mu je že v Celju potožil, da slabo prenaša španske začimbe, Jugoslovan pa se mu je s 3 kg Vegete močno ustregel.

Beno Lapajne - vloga junaka mu ni bila usojena.

Revija rolcomeliiili mojstrov

Velenjski rokometni delavci so v soboto izpeljali tradicionalni Jarnovičev me-morial, »Dan slovenskega rokometa« pa bo letos v Slovenj Gradcu

Rokometni turnir v spomin na Miligoja Jarnoviča, vsestranskega športnika in pedagoga, ki je za telesno kulturo navdušil veliko mladih, prirejajo vse od leta 1983. Na turnirju so slavili slovenjgraški »ježki«, ki so v finalu odpravili domače Gorenje (Velenjčani so se medtem okrepili z ruskim vratarjem Vasilijem Du-bonosovom, nekdanjim igralcem Polyota iz Čeljabinska, ki je Velenjčane pred dvema letoma izločil iz evropskih tekmovanj). Najboljši igralec je

postal Aleš Leve, najboljši strelec Nenad Maksič (oba Prevent), najboljši vratar pa Kersnič (Slovenija).

Dan slovenskega rokometa bo podobno kot lani postregel z vsem, kar ta šport trenutno pri nas premore. Sobotno dopoldne bo namenjeno tekmam mlajših selekcij, nato pa se bodo pomerili slovenjegraš-ki in celjski veterani, selekciji novinarjev se bo po robu postavila izbrana vrsta gospodarstvenikov, vrhunca pa bosta obračuna slovenske in avstrijske ženske izbrane vrste (Avstrijke so na zadnjem EP zasedle 4. mesto) ter merjenje moči med slovenskimi roko-metaši in tujci, ki nastopajo pri nas.

m^m PRIMOŽ ŠKERL ■■■Foto: GREGOR KATIČ

Velenjčan Branko Bedekovič v objemu trojice »ježkov«. Z Levcem in Maksičem bodo to soboto spet na parketu Rdeče

dvorane.

Št. 2. -14. joniMir 1999

ŠPORT

19

Novinci se predstavijo

Publikum z novim trenerjem in okrepitvama začel priprave.

Celjski prvoligaš je bil najhitrejši in že pred dobrim tednom dni začel s pripravami na pomladanski del prvenstva, v katerem ga čaka vse prej kot lahko delo. Trener Nikola Ilievski bo imel na razpolago predvidoma 27 nogometašev, med njimi tudi povratnika Andreja Gorška ter makedonska novinca Zorana Boškovskega in Igorja Angelovskega.

44-letni strateg je igralsko kariero zaradi težke poškodbe meniskusa končal v začetku prejšnjega desetletja in se posvetil trenerskemu poklicu. Pred petimi leti je diplomiral na Višji trenerski šoli v Beogradu ter se preizkusil na klopi Rabot-ničkega, Kumanova, Belasice, Ljubotena, štip-skega Rudarja in Sloge Jugomagnata, tri leta pa je pomagal tudi makedonskemu selektorju Don-čevskemu. Gre torej za enega vodilnih strokovnjakov v najjužnejši državi nekdanje Jugoslavije, ki sicer ni nogometna velesila, kotira pa višje kot Slovenija. Ilievski je prepričan, da bo v Celju uspel in Publikum rešil strahu pred izpadom.

Okrepitev z najvišjim ratingom je 31-letni Zoran Boškovski, ki je prvi strelec makedonske reprezentance na uradni tekmi (proti Sloveniji v Kranju). Gre za izrazitega napadalca, ki ga pred leti pri nas niso mogli plačati niti najbogatejši klubi, saj se lahko pohvali s 115 goli v makedonskih državnih prvenstvih, kar ga uvršča na 1. mesto. Zadnje leto in pol so ga mučile poškodbe, cena je najbrž padla in Publikum se mu zdi pravšnja rešitev. V Celju bo ostal do konca sezone in medtem verjetno iskal bogatejši klub v tujini. Njegov rojak Igor Angelovski je 22-letnik, nekdanji član mlade reprezentance, ki si je nazadnje služil kruh pri matičnem prvoligašu

Asibi. V Publikumu so prepričani, da so z njim dobili kakovostnega igralca, ki bo izboljšal učinek zvezne vrste, v kateri je v minulih mesecih najbolj škripalo. Ob vrnitvi Andreja Gorška, ki je lani počival, lahko sklepamo, da na Skalni kleti računajo na napadalni.tandem Goršek-Boškov-ski, z Angelovskim v ozadju in stebrom obrambe Goranom Sankovičem, za katerega novi strateg Ilievski izbira le presežnike. ^'sc.M^ie^S^M^m^MS TOMAŽ LUKAČ

Nikola Ilievski - novi trener celjskega prvoligaša.

Zadnji »popravek«

Očitno sta strani, ki sta se razšli v NK Esotech Šmartno različnih mnenj oziroma lahko ponudita informacije, ki se ne ujemajo. Potem, ko smo v prejšnji številki objavili izjavo predsednika Šmarčanov Avgusta Reberšaka, se je oglasil še nekdanji trener Janko Benčina.

»Preseneča me, da v klubu niso povedali resnice. Motijo me izjave, da so me obvestili o moji zamenjavi, čeprav to ne drži. Za svojega naslednika sem izvedel iz časopisa, o zamenjavi me niso obvestili kljub temu, da sem po jesenskih tekmovanjih še delal z ekipo, čeprav mi je pogodba potekla. Nikakor ne želim blatiti kluba, v katerem 5em preživel tri krasne mesece in s tamkajšnjimi nogometnimi delavci odlično sodeloval ter imel urejene odnose. Resnično sem bil zadovoljen z delom v klubu kakor tudi s podporo funkcionarjev, ob koncu sodelovanja se je pač zgodilo kar se je,« odgovarja Janko Benčina, bivši trener »vijoličastih«, ki ne želi več nadaljnjih obračunavanj v medijih. »Samo, da se ve,« pravi. T. L..

NA KRATKO

Ljubljana: Na tretjem preglednem tekmovanju v streljanju s standardnim zračnim orožjem je s 577 krogi zmagal Simon Veternik (Mrož Velenje), Peter Tkalec 574 (D. Poženel) je zasedel tretje mesto. Pauli Knez, Ksenja Maček, Maja Dular (vsi D. Poženel) in Sabina Suljič (Mrož) so v svojih kategorijah zasedli 2. mesto.

Bad Goizen: Član SSK Velenje in B reprezentant Rolando Kaligaro je na tekmi Kontinentalnega pokala smučarjev skakalcev zasedel 3. in 4. mesto in si tako prislužil kvoto za Svetovni pokal. Udeležil se bo preizkušnje v poljskih Zakopanih in na Japonskem.

Kadetinje Miroteksa druge

Po osvojitvi članskega prvenstva in mladinskega naslova moštvenega prvaka v kegljanju so v soboto in nedeljo tudi kadetinje Miroteksa v Litiji osvojile medaljo.

Prva ekipa je v finalu najboljše šesterice osvojila drugo mesto z 2358 podrtimi"keglji (zmagala je okrepljena ekipa Bresta z Jakševo iz Norika 2383), medtem ko je bila druga ekipa Miroteksa peta. Za prvo ekipo so nastopile Barbara Fidel (med posameznicami je bila z 800 podrtimi keglji tretja), Zorica Gluvič (5.-798), Jasna Pajič (10.-760) in Dobrila Vucenovič, za drugo ekipo (nastopile so starejše deklice) pa Nada Savič (7,-790), Sabina Koljič, Anja Kosmoz in Natalija Šeško. J.K.

ŠPORTNI KOLEDAR

SOBOTA, 16.1.

Košarka

Liga Kolinska, 20. krog -Laško: Pivovarna Laško-ZM Lumar (19), Polzela: Savinjski Hopsi-Triglav (19,30).

l.B SKL, 14. krog - Zreče: Rogla Atras-Union Olimpija mL, Radenci: Radenska-Ba-nex (obe ob 19), Šoštanj: Elektra-Radovljica (18)

2,SKL vzhod, 14. krog - Celje: Celje-Yurij Plava Laguna (19).

l.SKL (Ž), II. del, 2. krog -Ljubljana: SKB Ježica ml.-In-grad Celje (16).

SKL (Ž), od 7. do 14. mesta, 1. krog - Ljubljana: ŽKK Šen-tvid-Comet (15).

NEDEUA, 17.1.

Košarka

l.B SKL, 14. krog - Šempeter pri Novi Gorici: Nova Go-rica-Kemoplast (17).

TOREK, 19.1.

v .............................""■"■■.......

Košarka

Pokal Saporta, četrtfinale (povratni tekmi) - Laško: Pivovarna Laško-Slask Wroc-law, Ankara: Turk Telekom-Savinjski Hopsi.

' mmammmmmmrnmmmmmmmmmmmmm

SREDA, 20.1.

-< niiMa - - , sj ip^iu.

Rokomet

Pokal RS, četrtfinale - Velenje: Gprenje-Trebnje, Celje: CPL-Termo,

Uspehi smučarjev SK Gozdnik

Mladi smučarji SK Gozdnik Žalec so na uvodnih tekmah vzhodne regije v letošnji smučarski sezoni dosegli nekaj odličnih uspehov, še posebej v kategoriji starejših dečkov.

Tako je Nejc Lovec zmagal na uvodni tekmi v super G, Mitja Rančigaj je bil deveti, Luka Koren enajsti in Aljaž Ramšak dvajseti. V slalomu pa je pred dnevi Nejc Lovec osvojil drugo mesto, Mitja Rančigaj je bil četrti, Luka Koren enajsti in Aljaž Ramšak trinajsti.

Med mlajšimi dečki je bil Amadej Božičnik v disciplini super G šestnajsti, oziroma četrti v svojem letniku. Rok Lavrenčič je osvojil 24. mesto, Tomaž Valenčič 27. in Matic Volavšek 34. FP

Optimističen nastop v uvodni tekmi

Preteklo soboto sta bila v Ljubljani in Celju otvoritvena atletska dvoranska mitinga. V Celju je sodelovalo blizu 100 tekmovalcev iz šestih slovenskih in hrvaških klubov. Atleti celjskega Kladivarja so dosegli spodbudne rezultate, ki potrjujejo dobro delo v zadnjih mesecih.

Gregor Cankar je v Ljubljani preskočil v skoku v daljavo 793 cm, Anja Valant pa 644 cm in je samo za nekaj centimetrov zgrešila državni rekord.

Na celjskem mitingu moramo omeniti državni rekord, ki ga je dosegel član ŽAK Ljubljane Damjan Zlatnar s 7,87 na 60 m z ovirami. Matjaž Voglar (8,35) in Gregor Zav-šek (8,64) sta zasedla naslednji mesti, mladi Aleš Stopin-

šek pa je z 8,68 na ovirah in 7,24 na 60 m zmagal med mladinci. Največ tekmovalcev je nastopilo prav v teku na 60 m. Pri moških je zmagal Primož Patru (6,90), tretji je bil Matjaž Voglar (oba Kladivar) in četrti Matevž Koleša iz AK Koval Šentjur. Med altetinjami je bila najhitrejša Tina Matul (7,71), pred Marino Tomič (8,16) in Majo Eržen 8,43 (vse KLC). Odlično formo je pokazala Desanka Čalasan, ki je dejansko prava mnogobojka. Zmagala je namreč v teku na 60 m z ovirami (8,46) pred Marino Tomič (8,92) in v skoku v daljavo (605 cm), ter dosegla v kvalifikacijah drugi najboljši rezultat v teku na 60 m (7,86).

JOŽE KUZMA

PANORAMA

KOŠARKA

■MaBKmsTOi I Iinassisbsss:? -

Liga Kolinska

19. krog: Union Olimpija-Savinjski Hopsi 79:70 (43:31) Kobale 19, Stevič 14, Jagodnik 12, Nikitovič 9, Trifunovič 6, Cizej5,Udrih3,Čmer2. Krka-Pivovarna Laško 68:80 (33:50) Goljovič 18, Bečirovič in Don-čič 12, Lisica 11, Dragšič in Kune 10, Jurak 7. Vrstni red: Union Olimpija 37, Pivovarna Laško 36, Krka 33, Savinjski Hopsi 32, ZM Lumar MB 28, Loka kava 27, Slovan in Helios 26, Pošta MB Branik 25, Kraški Zidar, Triglav in Postojna 24.

l.B SKL

13. krog: Union Olimpija ml.-Elektra 86:79 (37:32) Riz-man 30, Božič 24, Kovačevič 8. Brinovšek 7, Črešnik in Zu-Panc 5. Banex-GD Hrastnik 96:77 (46:39) Ritonja 30, Siv-Ka 24, Ravnihar 11, Lušenc 10, Jesenek 9, Keblič 6, Makovec Zeleznikar 2. Kemoplast-Zagorje 72:85 (64:64, 32:32) ^ušin 27, Rovšnik 11, Urbanija Gajšek 9, Jovanovič 6. La-Pornik in Škornik 4, Košak 1. Krško-Rogla Atras 75:79 J6:44) Sedminek 21, Benič Herman 17, Temnik 12, letrobič 6, .Zinrajh 5. Vrstni ^^d: Zagorje 24, Rogla Atras 23, Kemoplast 22, Radenska '".Ilirija 20, Banex, Union Oli-Pija ml. Krško in GD Hrastnik

18, Elektra in Gradbinec Radovljica 17, Nova Gorica 16.

2.SKL vziiod

13. krog: Riiše-Celje 83:109 (33:46). Vrstni red: Vurij Plava Laguna 24, Celje (-1) 22, Malgaj Rudar 21, Bistrica, ŽKK Maribor in Ekipa Janče

19, Črnomelj 18, Ruše 17, Litija (-1) 15.

l.SKL (Ž)

II. del, 1. krog: Odeja Mar-mor-Ingrad 59:97 (23:43) Jur-še 26, Obrovnik 17, Vasič 15, Ramšak 12, A. Vodopivec 10, Pertinač 8, S. Vodopivec 7, Mitrovič 2. Vrstni red: Imos Ježica 22, Ingrad Celje 20, ADD Ilirija (-1) 14, SKB Ježica ml. 14, Maribor (-1) in Odeja Marmor 13.

ROKOMET

Liga prvakov

6, krog: Portland San Anto-nio-Celje Pivovarna Laško 35:31 (19:14) Manaskov 11, Pungarnik 10, Stefanovič 4, Škrbič 3, Jelčič 2, Šerbec 1. Končni vrstni red v skupini D: Celje Pivovarna Laško 9, Portland San Antonio 8, Red-bergslids 7, Kovopetrol 0.

Jarnovičev memorial

Polfinale: Gorenje-Andor 36:25 (17:13). Prevent-Slove-nija 29:25 (12:12). Za 3. mesto: Slovenija-Andor 36:28 (19:12). Finale: Gorenje-Pre-vent 26:30 (11:25).

\20

ŠPORT

Jagodnik matiral telefoniste

V prvih tekmah šestnajstine finala pokala Saporta si Savinjski Hopsi in Pivovarno Laško

nista priigrala odločilne prednosti.

Turk Telekom je na Polzeli ob izteku obeh polčasov dohiteval domače. V prvem mu jih je uspelo celo prehiteti, v drugem pa je bila razlika že prevelika in srečanje so Savinjski Hopsi dobili s 70:64 (30:32). Precej podobno se je godilo Laščanom, le da je poljski četi Andreja Urlepa zmanjkalo časa, pivovarji pa so domov prinesli tesno zmago 82:81 (40:39).

c^zzzzzzzzzzr:^—r:—zn

Na Polzeli so se bali nekdanjega centra Crvene Zvezde Mirka Miličeviča, zdaj najboljšega strelca »telefonistov« iz Ankare. Robustni Srb se je po parketu pomikal s polževo hitrostjo in bil večinoma nenevaren, nato pa v 12. minuti sedel na klop in v nadaljevanju vstopil le še za nekaj minut, njegov učinek pa je bil sila skromen - 4 točke. Tudi nekdanji sovjetski reprezentant Viktor Berežnoi (8) je le še.bleda senca spomina na bleščeče košarkarske dni »zbornaje«, zato pa je nevar

nost prihajala od drugod. Američana McCullough (24) in Pay-ne (12) sta z udarnimi protinapadi domačim belila lase, a so ju še pravočasno zaustavili. Trener Zrinski je moral ogreti vse razpoložljive moči. Zaostanek v višini je nadomeščal z ofenzivnim skokom in široko consko postavitvijo, kar je Turkom olajšalo metanje trojk. Polzelani so se na drugi strani igrišča znašli v dokaj podobnem položaju, kombinatorne prodore pod koš pa so po nepotrebnem zaključevali z zapletenimi in odvečnimi potezami. Pri vodstvu gostov za 6 se je odprio reprezentantu Jagodniku. Potem, ko v prvem polčasu ni bil opažen, je v drugem prispeval kar 26 (od 40) točk in dodal še 7 skokov, uspevalo pa mu je skoraj vse, kar si je zamislil. Strelci za SH: Jagodnik 26, Stevič 15, Cizej 14, Trifunovič 8, Kobale 3, Nikito-vič in Udrih 2.

Trener Laščanov Aleš Pipan se je košarkarjem Slaska trdno namenil odddolžiti za lanske neprijetnosti. V eni najstarej

ših evropskih športnih dvoran v Wroclawu mu je načrt popolnoma uspel, četudi bo najbrž potrebno zmagati še v Laškem. Goljovič in druščina so večji del tekme lovili domače, ki so v zadnje 4 minute prišli s pol ducata točk naskoka, a do 40. minute vse zapravili in zaostajali za 7. V razburljivi končnici je Bečirovič izgubil dve žogi, Poljaki so se s pomočjo sodnikov še približali na točko, zadnje 3 sekunde pa je gostom uspelo zadržati žogo. Strelci za PIL: Goljovič in Dončič 22, Lisica 14.

mmmmmm PRiMOŽ ŠKERL

Bo KK Celje porazil »mesarje«?

Celjski košarkarji bodo v sobotnem derbiju 2.SKL vzhod Ljubljančanom skušali vrniti poraz iz prvega dela prvenstva in dokazati,, da upravičeno merijo na višji tekmovalni rang.

Yurij Plava Laguna je v. povprečju višja ekipa, ki pa jo' bodo mladi Celjani pod taktirko trenecja Marka Trobiša skušali zaustaviti z zapiranjem pod košem in protinapadi. »Potrebno bo onemogočiti izkušena centra Jermana in Aličana ria krilu« pravi Trobiš. Tekma odloča o zmagovalcu lige, kvalifikacije za l.B SKL so si oboji zagotovili že prej. V klubu so prepričani, da lahko celjsko košarko vrnejo na nekdanji nivo. Srečanje v dvorani ŠC Celje naj bi bila nekakšna prelomnica, za katero upajo, da si jo bo ogledalo veliko ljubiteljev košarke. PŠ

Konec za Rovšnika

že tako slabo razpoloženje v vrstah košarkarskega B-ligaša Kemoplasta je po domačem porazu v derbiju z Zagorjem še slabše, saj je sezona za prvega branilca Vinka Rovšnika končana.

Rovšnik je ob koncu podaljška nesrečno padel in si zlomil roko v zapestju. Takoj po srečanju so ga spravili v celjsko bolnišnico, kjer so mu zapestje naravnali in nadeli mavec. Ker je bil nekdanji igralec polzelskega prvoligaša pri Šentjurčanih edini izkušeni branilec, ki je tudi povsem upravičil pričakovanja, bo trener Igor Pučko zamenjavo moral poiskati med mladimi igralci. ZRovšnikovo poškodbo so se zmanjšale Kemo-plastove ambicije, vendar še upajo, da bodo do konca rednega dela prvenstva ostali med vodilno četvorko, ki bo v mini ligi odločala o novem prvoligašu. JANEZ TERBOVC

Smučarski skoki v Vizorah

Smučarsko društvo Vizore je v nedeljo, 10. januarja, v Vizorah blizu Nove Cerkve pripravilo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na K 35 m skakalnici, na katerem je sodelovalo 58 skakalcev iz desetih različnih klubov širom Slovenije.

Organizatorji so si s trudom prizadevali, da bi izpeljali tekmovanje, zato so ves teden pridno zasneževali skakalnico. Tam se je v lepem sončnem vremenu zbralo okrog 1000 gledalcev, ki so vzklikali ob dobrih skokih in spodbujali tekmovalce, sicer pa so se lahko okrepčali s toplimi napitki in prigrizki, ki so jih skrbno pripravljale domačinke. Tekmovanje so popestrili Štajerski rogisti in domači ansambel. Med obiskovalci je bil tudi vojniški župan Beno Po-dergajs, ki je pozdravil vse navzoče in ob zaključku tekmovanja podelil diplome in praktične nagrade najboljšim trem iz vsake kategorije.

Predsednik Smučarskega društva Vizore Danijel Kra-Ijič je nedeljsko prireditev takole ocenil: »Tekma je potekala po načrtu in mislim, da nam

je dobro uspela, kar dokazuje veliko število tekmovalcev in gledalcev.«

Rezultati tekmovanja v smučarskih skokih: pionirji do 12 let -1. Sašo Tadič iz SSK BTC Ljubno, 2. Žiga Urlep in 3. Nejc Kokolj, oba iz SSK Velenje; pionirji do 14 let -Dejan Plevnik iz SSK Mislinja ter 2. Luka Smagaj in 3. Mario Lamešič, oba iz SSK Velenje; mlajši mladinci - 1. Matej Oder in 2. Vid Gostenčnik, oba SSK Mislinja in 2. Denis

Safran iz SSK Velenje; starejši mladinci - 1. Uroš Kočnik, SSK Velenje, 2. Branko Kamenik iz SSK Šmartno na Pohorju in 3, Boštjan Klepej iz ŠK Šentru-pert nad Laškim; člani - 1, Luka Ograjenšek, SSK Velenje ter 1. Janez Debelak in 3. Stanko Oder, oba SSK Mislinja; veterani - 1. Vlado Ačko iz SSK Šmartno na Pohorju, 2. Zvone Pograjc iz SK Zagorje - Kisovec in 3. Milan Potočnik iz SSK Jablance.

ANA - MARIJA BOSAK

Skoke si je ogledalo blizu tisoč navdušenih gledalcev.

Kdo bo športnik Celja?

Športna zveza Celje bo 25. januarja razglasila najboljšega športnika, športnico in ekipo (M in Ž) leta. V izboru oz. anketi sodelujejo predstavniki klubov, športni pedagogi in delavci ter novinarji.

Glasovanje je javno, rezultati bodo objavljeni v biltenu ŠZC. Pri glasovanju za posameznike se upoštevajo zgolj dosežki v članskih kategorijah ter le izjemni mednarodni uspehi v mla-^ dinskih konkurencah. Zveza je predložila seznam ekip in posameznikov, ki ni obvezujoč, a bistvenih sprememb ob dokončni razglasitvi najbrž ne gre pričakovati. Med moštvi se za naslov potegujejo RK Celje Pivovarna Laško, JK Ivo Reya (obe pri moških), ADK Kladivar (moški in ženske) ter KK Miroteks in ŽKK Ingrad Celje (obe pri ženskah). Med posamezniki so v igri Gregor Cankar, Miro Kocuvan, Alen Topolovčan, Urban Acman, Anja Valant (ADK Kladivar). Klemen Ferjan (JK Ivo Reya), Uroš Šerbec, Roman Pungartnik, Iztok Puc, Dejan Perič, Rastko Stefanovič (RK Celje Pivovarna Laško), Petra Nareks, Urška Žolnir, Maja Frece (JK Sankaku), Marika Kardi-nar, Biserka Petak (KK Miroteks) in Urška Roš (PK Marines Celje). PRIMOŽ ŠKERL

Foto: SAMO LEŠEK

Celjski atleti Anja Valant, Alen Topolovčan. Urban Acman (zadaj). Miro Kocuvan in Gregor Cankar (spredaj) - prav vsi so v konkurenci za »športnika leta«.

Tomiyama podučil karaleisle

V nedeljo se je v Petrovčah končal odprti zimski karate seminar, ki ga je vodil Shihan K. Tomiyama, mojster karateja shito-ryu 7. dan in goju-ryu 6. dan. Na seminar so prišli nemški, švicarski in domači karateisti.

Mojstri oz. nosilci črnih pasov so se učili stare kate heiku, ki izvira iz Okinave, preostali pa so poleg ponavljanja osnovnih tehnik karateja spoznali veliko samoobrambnih prijemov in metod, med njimi pin'an kumite in pin'an bunkai kumite. Med šolskimi katami so dali poudarek pravilnosti izvedenih tehnik udarcev in blokad, mojster Tomiyama pa je bil z obiskom pri nas izjemno zadovoljen. MATJAŽ ČEDE

$t.2.'>14.iaiiuar1999

PISMA BRALCEV

21

PREJELI SMO

ukrepi v zdravstvu

V zadnjem času smo se preko sredstev javnega obveščanja pogosto seznanjali s problematiko financiranja zdravstvenega varstva ter z ukrepi, ki so predvideni, da se povečajo sredstva in tudi z ukrepi, ki bi zmanjšali pravice, ki so danes zagotovljene zavarovancem oz. državljanom Republike Slovenije.

To vprašanje še posebej prizadene upokojence, ki jih je več kot 450 tisoč, približno 216 tisoč pa prejema do 60.000 SIT mesečno pokojnine. Zato je 00 DeSUS Celje na razširjeni seji razpravljal o predvidenih spremembah na področju pravic oz. dodatnih obveznosti zavarovancev in svoje pripombe posredoval predsedniku oz. širšemu kolegiju predsednika stranke DeSUS. Če strnemo pripombe in zaključke: nedvomno je v naši državi dosežena visoka raven zdravstvenega varstva, ki se kaže med drugim tudi v večanju življenjske dobe obeh spolov, v manjši umrljivosti otrok, v velikih uspehih na področjih zdravljenja in dostopnosti bolnikov glede na potrebe k vsem strokovno usposobljenim za posamezna področja; vsi ti dosežki so rezultat dolgoletnega vlaganja sredstev v zdravstvo in napora zdravstvenih delavcev in strokovnjakov za posamezna področja; razpravljavci so bili mnenja, da je potrebno doseženo raven ohraniti, pri tem pa iskati vse možne rešitve, da ne bi prizadele oz. dodatno obremenile gospodarstva in upokojencev; podiramo realizacijo dogovora med vsemi sindikati zdravstva, vlado in ZZZS o ukrepih v zdravstvu, ki se na

našajo med drugim na boljšo organizacijo dela, predpisovanja zdravil, določanje oblikovanja cene zdravil, ipd. Smatramo, da bi tako pri nekaterih ukrepih dosegli boljšo izkoriščenost opreme, zmanjšanje števila obiskov in precejšnje finančne prihranke; ne podpiramo dodatnega zviševanja premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in uvedbe participacije. Vsi ti dodatni izdatki bi zelo prizadeli ogromno število upokojencev in njihovih družinskih članov ter številne brezposelne. Številni upokojeni in brezposelni so v preteklosti prispevali tudi dodatna sredstva za izgradnjo zdravstvenih kapacitet in opreme, saj so preko številnih samoprispevkov več let vlagali v to vejo dejavnosti. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje predstavlja že danes izdatek enomesečne pokojnine (približno 80.000 upokojencev), oz. pri brezposelnih v nekaterih primerih dvomesečni prejemek za brezposelnega-

Vsekakor pa se bo 00 DeSUS Celje vključil v razpravo o tej problematiki v okviru stranke DeSUS Ljubljana.

JOŽEBEVC, za 00 DeSUS Celje

Celjski policisti, drugič

Lani sem prejel priporočeno pisno pošiljko pošiljatelja UNZ Celje, označeno kot pritožba. Kaj je bilo to? Saj nikoli nisem vložil tožbe?!

V pismu me g. Drago Vorn-šek po pooblastilu načelnika uprave obvešča, da se UNZ Celje ne strinja z mojimi navedbami v Pismih bralcev in da je po mnenju UNZ policist ravnal pravilno in v skladu z zakonom. G. Vornška obveščam, da je bilo pismo naslovljeno in objavljeno tudi v časniku Delo in ne le v Novem tedniku. Prav tako ne drži trditev, da sem delavcu ZŠAM, ki je urejal promet, na opozo

rilo, da sem nepravilno parkiral, dejal, da lahko z oznako invalida parkiram kjerkoli.

Zavedam se svojih dolžnosti in pravic, ki jih imam kot voznik, vozila, označenega z nalepko za invalida. Spoštoval sem svoje dolžnosti, saj nisem povzročal nevarnih situacij in nisem ogrožal drugih udeležencev v cestnem prometu. Vozilo ni oviralo hoje in prečkanja ceste pešcem, ker ni bilo parkirano na označenem prehodu za pešce; vožnje kolesarjem, voznikom koles z motorjem in motoristom; dostopa k sejmišču tudi večjim interventnim vozilom, ki bi (upam) lahko zapeljala tudi malce na pločnik, če bi bilo to potrebno.

Pravice pa so bile kršene. Ker so zakonske, je kršen tudi zakon. Policisti in mestna straža - pajek so ravnali nepravilno in nezakonito. Očitek o nestrokovnosti oziroma o diskriminatornem odnosu do invalidov tako pač ostaja.

Če se poigram z domišljijo, bi pomislil, da je za kršitev zakonskih določb s strani uradnih oseb kriv prihod uniformirane delegacije sedaj že bivšega ministra g. Krapeža, s katerim sva si blizu vhoda na kratko izmenjala pogleda. Odstranitev moje »katrce« je morda res polepšala sprejem in vstop (okusi so različni, mar ne?), ki pa kljub temu ni bil podoben maršu pod pariškim slavolokom. Morda pa pajek ni imel poguma, da bi odstranil neoznačena vozila z označenih parkirnih prostorov, pločnikov, zelenic...., ker bi bilo to prenaporno? Na pločnike so zapeljale nepregledne množice neintervent-nih vozil, ki začuda niso ovirale pešcev. Morda pa tudi zaradi tega niso bila deležne intervencije pajka. Kdo ve?

Domišljijo na stran - dejstva ostajajo. Fotografija parkiranega vozila bi mojo navedbo dejanskega stanja potrdila. Če fotografije ni, so policisti kršili tako materialno kot procesno pravo. Naj mi jo pokažejo in me prepričajo, da sem v zmo

ti. Očitek nestrokovnosti bi bil umaknjen, sledilo bi opravičilo. Žal pa bi ostal očitek diskri-minatornega pristopa.

ALEŠ HROVATIN, Celje

Srečanje gasilcev

Tik pred zaključkom leta so se v hali Golovec zbrali gasilci iz cele Slovenije. Gasilska zveza Celje je v zahvalo za pomoč pri reševanju ob poplavi organizirala družabno srečanje vseh 77 prostovoljnih gasilskih društev in njihovih gasilcev, ki so v akciji 4. in 5. novembra sodelovali na celjskem poplavljenem območju. S skromnimi sredstvi so pripravili mnogo veselja tistim, ki so prišli. Prisotne je pozdravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, nato pa še župan Občine Dobrna Martin Bred.

Predsednik GZ Celje Miro Terbovc se je zahvalil vsem za pomoč ob katastrofalni poplavi. S poveljnikom Jankom Turnškom sta podelila priznanja vsem sodelujočim društvom in se tako skromno, a iz srca zahvalila za pomoč. Prireditev je popestril ansambel Frajerji iz Vojnika, lepa pesem pa je zvenela dolgo v noč.

MILENA JURGEC, Vojfiik

Ce hočete, lahko pomagate

Marsikateri posameznik se vpraša, kaj sploh lahko

stori, da bi pomagal živalim, katerih mučenja je vsak dan več. Da, prav posameznik naj začne pri sebi, saj lahko zmanjša število živali, če se bo odločil, da ne bo kupoval izdelkov, ki so produkt trpljenja živali. Zato v času nakupovanja daril apeliram na kupce in potrošnike, naj ne kupujejo: živih živali za igračo otrokom ali pa odraslim kot »presenečenje«; kozmetičnih izdelkov, ki na embalaži nimajo zapisano »Ni testi-rano na živalih« (navedba, da je izdelek testiran biološko ali klinično, ne zagotavlja, da preparati, surovine ali izdelek niso bili preizkušeni na živalih); krznenih izdelkov iz bio-krzna, temveč naj kupujejo eko-krzno (umetno); mesa in mesnih proizvodov -pot živali od hleva do krožnika je grozljiva (baterijske in bio farme, nehuman transport, nehumano klanje. Ugotovljena je škodljivost mesa, ki je vzrejeno v »tovarnah mesa«, in je prepojen z antibiotiki, encimi, pomirjevali, barvili, kortizonskimi preparati in še in še).

Zlasti se je treba odpovedati nakupu izdelkov iz Tajvana, Severne Koreje in južne Kitajske, ki so preplavili Evropo in kjer grozljivo mučijo pse in mačke. Način pobijanja je grozljiv ( s sekirami, težkimi kamni, davljenje z žico). Tako pobijajo na tone teh živali, dostikrat ne do smrti, kar pomeni, da živim slačijo kožo. V obdelane kože vtisnejo razne ornamentne vzorce, dlako pa prebarvajo, da kupec ne more ugotoviti izvora kože. Na priveskih izdelkov je navede

no le »prava koža«, tudi prodajalka ne ve za izvor kože, razen to, da je predmet iz uvoza...

Starši, ne kupujte otr?5kom petard in eksplozivnih sredstev; prestrašeni so ljudje (bolniki, dojenčki, starejši, invalidi) pa tudi živali. Upam. da bodo policisti poostrili nadzor nad kruteži. ki odmetavajo petarde. Velik delež k ozaveščanju lahko doprinesejo tudi pedagogi, ki naj v šolah ne le učijo, temveč tudi vzgajajo, kot smo slišali pred nedavnim na zasedanju državnega zbora. Dostikrat ima beseda vzgojitelja, učitelja... večjo težo, kot če jo izrečeta starša. Spoti, ki prikazujejo poškodbe s petardami, zale-žejo bolj, kot če varstveniki živali trkamo na vest objest-nežev ter od njih pričakujemo usmiljenja do nemočnih, ki ga dandanes itak ni več.

LEA EVA MULLER, Ljubljana

ZAHVALE, POHVALE

Lepa pomoč

Iskreno se zahvaljujemo g. Brečku, direktorju Unior Turizma, za vsestransko pomoč in humano dejanje pri zdravljenju našega sina Žana. Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Stepišnikovi, ki na tako lep, človeški način pomaga našemu sinku.

Družina Vipotnik

^t.2..14.iaiivar1999

24

INFORMACIJE - ROMAN

ROJSTVA

V celjski porodnišnici so rodile:

25.12.: Majda KRPAN iz Celja - deklico, Mojca KAJBA iz Prebolda - deklico, Anica HROVAT iz Zreč - dečka, Jožica HOČEVAR iz Škofje vasi -dečka. Silva HRASTNIK iz Vojnika - dečka, Barbara POPIT iz Žalca - deklico.

26.12.: Urška PART iz Šempetra - deklico, Irena ČREP iz Laškega - dečka, Marjana BEVC s Planine pri Sevnici -deklico, Gordana KOPRIVŠEK iz Celja - dečka.

27.12.: Ksenija BELINA iz Šmarja - deklico, Simona JE-SENSEK iz Celja - dečka, Sabina ADAMIČ iz Zreč - dečka.

28.12.: Lidija HUDOURNIK iz Mozirja - deklico, Karolina IVIČ iz Celja - dečka, Andreja ROŽANC iz Petrovč - dečka.

29.12.: Mojca VUKOVIČ iz Boštanja - dečka, Irena KAM-PUŠ iz Celja - dečka, Lavra TRAVNŠEK iz Petrovč - dečka. Nataša URANJEK ŽE-VART iz Velenja - dečka. Lučka PLANINŠEK iz Podplata -deklico.

30.12.: Romana JAZBEC iz Sevnice - deklico, Sergeja SO-TOŠEK iz Rogaške Slatine -deklico, Vlasta POČIVALŠEK iz Podčetrtka - dečka.

31.12.: Nevresa MERDA-NOVIČ iz Prebolda - dečka, Valerija LAMPRET iz Poljčan -dečka, Stanka ZALOŽNIK iz Vitanja - deklico, Jožefa BER-GANT iz Tabora - dečka, Mo-nika ŠMERC iz Šmarja - dečka, Anica GREGUROVIČ iz Žalca - deklico.

1.1.1999: Antonija ZUPAN iz Radeč - dečka, Jolanda HRl-BERNIK iz Škofje vasi - dekli

co. Rosanda ŠTIGLIČ z Ljub-nega ob Savinji- deklico. Bri-gita PONDELAK iz Loke pri Zusmu - deklico.

2.1.: Mirjam GRADIŠNIK iz Velenja - dečka, Majda MA-ROVŠEK iz Vitanja - deklico. Simona MUŽINA iz Rogaške Slatine - dečka, Petra LAMPRET iz Rogatca - dečka, Nataša JUVAN iz Nove Cerkve -deklico, Stanka LAMPRET iz Velenja - deklico.

3.1.: Darja DUŠIČ s Polzele -deklico, Simona DAKIČ NE-MANIČ iz Žalca - deklico.

4.1: Romana UŽMAH iz Prevorja - dečka. Marija KOM-POLŠEK iz Šentjurja - dečka, Almira GREŠAK z Rečice ob Savinji - deklico, Alenka GO-RENC iz Tržišča - deklico. Vesna MIKLAVC iz Gornjega Grada - dečka, Natalija POD-PEČAN z Dobrne - dečka.

5.1.: Blanka ČRETNIK iz Vojnika - deklico, Metka PIR-MANŠEK iz Velenja - dečka, Darja MELANŠEK iz Velenja -dečka, Sonja BORIŠEK iz Šmarja - deklico.

6.1.: Mateja HRIBERŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, Irena TORKAR iz Nazarij - deklico.

7.1. Snežana LADIKA ŽVAR iz Senovega - dečka, Mateja PURNAT iz Florjana -deklico. Brigita RENNER iz Celja - dečka. Marija HUTIN-SKI iz Velenja - dečka.

POROKE

Celje

Zlato poroko sta sklenila

Jurij in Justina BOHNEC.

SMRTI

Celje

Umrli so: Ivan GRADIŠNIK iz Šmarjete pri Celju, 68 let.

Terezija MEDVED iz llovce, 102 leti, Anton KVAS iz Trnovelj pri Celju. 89 let, Jože LEŠEK iz Kompol, 34 let. Frančiška VODIŠEK iz Reke. 75 let. Frančišek ESIH iz Osredka pri Zre-čah. 87 let. Bogomir BAJT iz Gorice pri Šmartnem, 64 let. Avgust KAČIČNIK iz Celja, 65 let, Anton UŽMAH iz Žepine, 77 let, Alojzija OMERZA iz Kamena, 79 let, Marija KLOKO-ČOVNIK iz Slovenskih Konjic. 76 let. Marjan JURKOVIČ iz Kaplje vasi. 50 let, Marija FLERE iz Celja. 77 let. Viktorija ARTIČ iz Loga. 67 let. Edvard KOŠAK iz Celja, 66 let, Mijo BROZ iz Celja, 68 let, Zvonimir KAMPUŠ iz Laškega. 77 let. Marija MOČNIK iz Slivnice, 72 let, Jakob Ivan KAVČIČ iz Trnovelj pri Celju, 75 let in Marija GRUM iz Celja. 92 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Jakob OJSTERŠEK iz Botričnice. 81 let. Branko ZUPANC iz Šentjurja. 44 let, Marija RATAJC iz Dramej, 85 let, Jakob KOLAR iz Šentjurja, 60 let, Silvester KOPRIVO iz Jelc, 50 let.

Velenje

Umrli so: Ana MUŠIČ iz Marnega, 65 let, Terezija SMOLE iz Ješovca pri Šmarju. 78 let, Pavla MARČIČ z Dobrne, 68 let, Neža PRAH iz Rogatca. 67 let, Franc BEG iz Gaberk, 78 let, Marjana HOJAN iz Velenja, 50 let, Konrad VOGRIN iz Velenja, 77 let, Pavlin KUMER iz Velenja, 91 let. Vida CEGNAR iz Velenja, 67 let.

Žalec

Umrli so: Veronika PETRE iz Žalca. 55 let, Antonija KOLENO iz Založ, 70 let. Marija KRAJNČAN iz Zg. Tinskega,. 73 let. Angela SKORNŠEK iz Kaplje vasi, 87 let, Viktor BOŽIČ s Polzele. 87 let.

PROSTA DELOVNA MESTA

Območna enota Celje

Celje: pomožni delavec (2). natakarski pomočnik. varilec za varjeneje v zaščitnem plinu, mizar, zidar industrijskih peči (2), stavbni klepar (2), šivilja zidar (3), voznik avtomeha-nik, prodajalec (3). prodajalec kemičnih-dro-gerijs. artiklov (2). kmetijski tehnik, živilski tehnik, strojni tehnik tehnolog, elektrotehnik elektronik. računalniški tehnik, gradbeni delovodja. ekonomski tehnik (7), ekonomist za analize in planiranje, diplomirani inženir lesarstva, diplomirani inženir metalurgije, dipl. ekonomist za analize in planiranje, diplomirani pravnik.

Laško: pomožni delavec, farmacevtski tehnik, inženir strojništva, diplomirani inženir farmacije.

Slovenske Konjice: pomožni delavec, zidar za zidanje in ometavanje, zidar in trgovinski poslovodja.

Šentjur pri Celju: frizer.

Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec (2). pomožni delavec (2), tesar opažev, mesar -sekač, avtomehanik, elektromonter (2), kon-

fekcionar tekstilij, železokrivec, zidar, strojnik gradbene mehanizacije, prodajalec, natakar, elektrotehnik elektronik, gradbeni tehnik, trgovinski poslovodja, računovodja, komercialist (2).

Žalec: delavec brez poklica, pomožni delavec (2), tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje, cvetličar, slaščičar, avtomobilski klepar, strojni mehanik, zidar, prodajalec (7), prodajalec živilskih-prehramb. artiklov, administrator, elektrotehnik energetik, gradbeni tehnik (2), gostinski tehnik, komercialist, ekonomist za analize in planiranje in diplomirani inženir arhitekture.

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442-630.

Območna enota Velenje

Natakarski pomočnik, šivalec usnjene konfekcije, avtoelektrikar, šivilja, frizer, zidar, voznik avtomehanik. prodajalec, prodajalec papir. - knjigotrških artiklov, natakar (2).

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421.

»Vsem trem ne bo mogoče ugoditi,« se je malce v strahu za svoja dekleta izgovarjala mati. »Franica in Katica, ki sta še mlajši, bosta šli pomagat k Smolarjevim, ker je blizu in ti Anka pa lahko greš kopat na Baronovo, če bi res rada več zaslužila.«

Tako kot je mati odločila, se je naslednjega dne tudi zgodilo. Del poti so šla dekleta, z velikimi motikami na ramah, skupaj, na križpotju pa so se razšle vsaka proti svojemu vinogradu.

»Pridita mi zvečer naproti, da me ne bo strah!« je naročala Anka sestrama ravno takrat, ko si je po poti. z motiko na rami prižvižgal Dolinarjev Peter. V tem času je zrasel v postavnega fanta, ki ga je imelo rado staro in mlado. Nič se še ni zares oziral po dekletih, a v svojem srcu je vseskozi varoval spomin na trenutke, tiste še bolj otroške sreče, katero je doživel z Anko takrat v drenovem gaju.

»Kaj ne greste vse tri kopat k Smolarjevim?« je nedolžno vprašal, kot bi ne slišal Ankinih besed.

»Ne, midve greva k Smolarjevim. kamor si najbrž tudi ti namenjen, Anka pa gre danes na Baronovo, ker bi rada več zaslužila,« je hitro odgovorila gostobesedna Katica.

»Raje bi še jaz šel s tabo Anka, da bi še jaz kaj zaslužil, če ne prej, pa vsaj zvečer po poti domov, ko bi namesto tebe nesel tvojo motiko!« se je veselo pošalil in prižgal v Ankinem srcu iskrico upanja, da ji nocoj mogoče le pride nasproti v temno pomladno noč.

Nič ni vedel Peter, kako skrbno varuje Anka v svojem srcu tisti njegov nedolžni poljub. Vedno znova se je spominjala srečnih trenutkov in potrpežljivo čakala, da se vname v ljubezen navidez hladno Petrovo srce. Prenekateri fant bi že rad užil sladkosti vabečih Ankinih ustnic, a naj je poizkušal še tako zapeljivo ali zvito, nobenemu še ni uspelo ukrasti poljuba, katerega je hranila samo za njega in po katerem je hrepenelo njeno mlado srce.

Vso pot do velikega vinograda, kateremu je gospodarila stara boronesa in so mu zato ljudje rekli »Na Baronovem«, je Anki hitro minila ob sladkem razmišljanju in sanjarjenju, ki pa je minilo ob prvih zamahih motike v težko ilovnato prst. Ljudje so se hitro zbirali v vinograd in kmalu je bila zastavljena kop preko polovice širokega vinograda.

Prav pozno, ko so bili kopači že daleč v vinogradu, se je po poti prizibal še eden, bolj okrogel mladenič z motiko v rokah.

Že po njegovi hoji se je videlo, da je fant danes že precej popil in njegov žaljiv pozdrav je to samo potrdil.

Kopači so obstali, si zravnali svoje boleče hrbte in malo čudno gledali poznega in glasnega fanta, ki ga skoraj nihče ni poznal. Tudi Anka je z zanimanjem pogledala, kdo je neznanec, a že v naslednjem hipu je znova poprijela za motiko in pričela kopati, saj je v pijanem fantu spoznala svojega bivšega sošolca Janezka, ki pa je v tam času zrasel v pravega pijančka Janeza.

»Kar tjale, k tisti deklini se spravim, ki pridno koplje in bo gotovo nekajkrat udarila namesto mene! Le kaj bi ob drugih, ki samo stojite in se naslanjate na torišča motik!« je izzivalno dražil ljudi in se zares pririnil v vrsto ob Anko.

Ljudje so molče znova poprijeli za delo in nekaj časa je bilo slišati le glas motik, ki so jih zdaj kopači še močneje zasajali v zemljo. Anka ni hotela nič pogledati proti Janezu, le kopala je s podvojeno močjo, da so jo ljudje občudujoče gledali in se pričeli posmehovati Janezu, ki je v svoji vrsti vidno zaostajal in počasi ufihnil s svojimi pijanskimi šalami.

Šele tedaj, ko so prekopali kopači do vrha vinograda in posedli okoli prinesene malice, je Janez, ko se je, ves prepoten, še vedno mučil s svojo vrsto še daleč pod vrhom, spoznal, kdo je dekle, h kateremu se je prislinil.

»Ti presneta Hrvatica, ti bi mi pa lahko bolj pomagala, ker sva bila sošolca!« se je zadri izpod brega, da so ljudje začudeno pogledali njega in še bolj Anko, ki je v zadregi povešala pogled.

»Le pripravi se zvečer!« je še dalje grozil Janez Anki, ko je prisopihal s svojo vrsto do vrha vinograda.

»Dolga je najina skupna pot ponoči in vedo, da ima noč svojo moč! Nocoj mi zagotovo ne pobegneš!« se ji je nesramno režal v obraz, da ji je postajalo slabo ob njegovi po pijači smrdeči sapi. Pustila je malico in se hotela mirno podati z motiko v drugo vrsto.

»Ti si že tako želiš moje ljubezni, da bi najbrž rada že kar zdaj šla z mano v grmovje?« ji ni dal miru Janez s svojim grdim jezikom.

Nihče se ni več smejal njegovim besedam in marsikoga je imelo, da bi mu s pestjo zamašil nesramna usta. Postalo je mučno in drug za drugim so kopači vstajali od malice ter

sledili Anki, ki je že kopala na spodnjem koncu vinograda in si večkrat obrisala z rokavom preko oči, ki so se ji kar same rosile ob ponižujočih nesramnostih, ki jih je morala poslušati. Janeza pa ni nič motilo, da je nazadnje sam obsedel ob košari z malico. »Vsakdo je lahko jedel, kolikor je hotel!« si je govoril v svojo požrešnost in sam hlastno jedel mastno meso, da mu je kapljalo od brade.

Za kop v vinogradu se ni več veliko zmenil, nekaj časa je šp posedal na vrhu in gledal, kako drugi kopljejo. V glavo pa mu je vse bolj stopala in ga razvnemala poželjiva misel na Osojnikovo Anko!

»Naredil se bom, da grem domov, saj se mi zares ne da več prekopavati te neumne zemlje!« si je govoril in delal načrt, kako bo ujel v zanko Osojnikovo dekle. »Če bi ostal do večera, potem bi Anka zagotovo pobegnila domov brez večerje.' Tako pa ne bo nič slutila in mi bo čisto mirno prišla v roke pri brvi ob potoku, kjer jo počakam! To bo še veselo nocoj!« se je hudobno in neumno zarežal, ko je sredi popoldneva, ob vsesplošnem zgražanju ljudi, pustil delo in potem vse do večera postopal gor in dol ob potoku.

Čisto drugače so se tega dne imeli v Smolarjevem vinogradu, na drugi strani hriba. Zbrali so se sami sosedje iz Doljne vasi, se ves čas med delom veselili in šalili in vselej tudi veselo zapeli, ko so se vračali v dolino po nove vrste. Vse prehitro je ljudem minilo popoldne in prav nihče ni čutil utrujenosti od težkega dela tedaj, ko je večerni zvon oznanil, da je za tisti dan delo končano.

Dolinarjev Peter je bil vse popoldne z mislimi bolj v Baronovem kot pa v Smolarjevem vinogradu. Prebujajoča pomlad je budila njegov dolgo zatajevan srčni nemir in danes se je večkrat zalotil v čudnem občutju, kot da mu topel pomladni vetrič prinaša preko hribčka vabeč Ankin klic ljubezni.

»Le kako bi storil, da se ne bi preočitno videlo, da grem nocoj počakat Anko in jo potlej pospremim skozi temno noČ do doma?« je razmišljal pri sebi. »Sam bi se že pobral v mrak, "toda dobro sem slišal, kako je prosila Anka svoji sestri, naj ji prideta nasproti do potoka... Hop, jo že imam!« se je nasmejal domislici, s katero bo vse ugnal v kozji rog!

»Dobro, da se še malo vidi. imam še važno opravilo danes,« je zvito napeljeval pogovor z mladim Smolarjevim gospodarjem, ki je zdaj že več kot gospodaril namesto starega Toneta.

»Le kaj imaš tako važnega zdaj, pod večer, ko bomo malo posedeli in se po stari navadi poveselili?« ga je Smolar glasno vprašal, da so se drugi kopači radovedno ozrli in prisluhnili, kot je Peter v svoji nakani želel.

»Materi je čisto zmanjkalo moke, zato moram nesti nocoj Še vrečp pšenice v mlin, doli za potok,« je nalašč odgovoril tako glasno, da so ga vsi slišali in že hotel oditi proti domu.

Šl. 2.-14.ianuar1999

30

KRONIKA

MINI KRIMIČI

Bogata bera

v noči na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo vlomil v Handball Bar na Grevven-broichovi v Celju. Iz igralnega avtomata in blagajne je pobral okoli 320 tisoč tolarjev, vzel pa je tudi nekaj zavojčkov cigaret. Lastnica Sabina H. je oškodovana za okoli 400 tisočakov.

Brez koles

Na Vojkovi ulici v Celju je v noči na ponedeljek, 4. januarja, nekdo iz Lade sama-re odnesel prednji kolesi z zimskimi pnevmatikami. Lastnik Vincenc P. je oškodovan za okoli 25 tisoč tolarjev.

Postregel si je s »ciki«

v noči na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo vlomil v kiosk na Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah. Odnesel je 170 zavojev cigaret, vrednih 408 tisoč tolarjev.

V Merx po denar

v zgodnjih jutranjih urah na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo s ključi, ki jih je našel v recepciji hotela Merx v Celju, odprl železno blagajno in odnesel okoli 400 tisočakov gotovine.

Samopostrežno stanovanje

Istega dne je nekdo vstopil v odklenjeno stanovanje Marije S. iz Šentjurja. Odnesel je denarnico s 60 tisočaki in čeki Banke Celje.

Zanimivo skladišče

v noči na torek, 5. januarja, je nekdo iz skladišča Slovenskih železnic na Mariborski cesti v Celju odnesel več uporabnih predmetov, vrednih okoli 300 tisoč tolarjev.

Obupani kadilec

Iz Picerije pri bazenu v Preboldu je nekdo v torek, 5. januarja, odnesel cigarete in 10 tisoč tolarjev. Lastnik Miro P. je oškodovan za okoli 20 tisočakov.

Roparski naraščaj

v torek, 5. januarja dopoldne, sta mladoletna Velenjčana M.B. (16) in A.P, (17) napadla S.L. (16). Podrla sta ga na tla in mu ukradla ročno uro ter 4 tisoč tolarjev. Velenjski policisti so do večera nasilneža že prijeli in napisali kazensko ovadbo.

Vandali na delu

Na prvi torek v letošnjem letu je nekdo na Prešernovi ulici v Celju razbil izložbeno steklo Ljudske banke. Škoda znaša 50 tisoč tolarjev.

Odnesel radio 1

Na Kraigherjevi ulici v Celju je v torek, 5. januarja, nekdo vlomil v Renault 18. Odnesel je avtoradio in s tem lastnika Stanislava P. oškodoval za 15 tisočakov.

odnesel radio 2

Isti dan je nekdo na Savinjski cesti v Nazarjah vlomil v ibizo in odnesel avtoradio znamke Technic. Lastnik Anton A. je oškodovan za okoli 35 tisoč tolarjev.

Polica z zvočniki

v poznih torkovih večernih urah je na Šaleški v Velenju nekdo vlomil v yuga. Odnesel je zadnjo polico z zvočnikoma in lastnika oškodoval za 15 tisočakov.

Okraden v službi

v torek, 5, januarja, dopoldne je nekdo vlomil v kovinsko omaro podjetja BSH v Nazarjah. Odnesel je denarnico z dokumenti in denarjem. Lastnik Ivan B. je oškodovan za okoli 35 tisočakov.

Odpeljal petko

Minuli četrtek, 7. januarja, je nekdo odpeljal Renault 5 (CE S6-520), ki je bil parkiran na Kidričevi ulici v Žalcu. Avtomobil so policisti še istega dne našli v bližini Šmartnega v Rožni dolini. Lastnica Barbara K. je oškodovana za okoli 50 tisočakov.

Odpeljal se je v disko

v četrtek 7. januarja zvečer, je nekdo odpeljal juga, parkiranega pred gostilno Lavrič na Teharju. Lastnik Jože K. ga je našel naslednji dan pred diskoteko Casablanca.

Vlom v župnišce

v soboto, 9. januarja je nekdo vlomil v župnišče v Mozirju. Iz pisarne je ukradel 40 tisočakov.

Ucvrli so jo

v ponedeljek, 11. januarja, so trije mladoletniki vlamljali v kletne prostore stanovanjskega bloka v Šaleku. Ko jih je zalotil nek stanovalec, so brez plena pobegnili. Njihova »imena« so A.G., D.J. in P.R PŠ

Avtomobili z novo identiteto

Osemnajstletnica ponarejala denar tako, da je skenirala bankovce

Uprava kriminalistične službe pri UNZ Celje je stopila na prste dvema kriminalnima združbama, ki so ju osumili kraje, predelave in preprodaje večjega števila osebnih avtomobilov in ponarejanja denarja. V akcijah so prijeli 11 oseb, dva osumljenca pa sta še na begu, vendar so se kriminalisti dokopali do njunih imen.

Gre za Celjana Borisa K, (25) in Marjana J. (26), ki sta ukradene avtomobile (znamk Mercedes, Audi, Volksvvagen in Renault) vozila v skrivališča na območju Celja, Slovenskih Konjic in Laškega, kjer sta jih predelala, ponaredila številke šasij in motorjev ter vozila legalizirala. 19. novembra lani so kriminalisti na zapuščeni kmetiji v Trobnem Dolu ter v stanovanjskih hišah z gospodarskimi poslopji v Slovenskih Konjicah, Pod Gorco in Cesti na Svetino opravili hišne preiskave ter našli 9 avtomobilov (nekaj jih je bilo že delno predelanih), več pripomočkov za predelavo in večje število av-toradiev. Avtomobili so bili lani in predlani ukradeni v Celju, Vojniku, Litiji, Ljubljani, Novem mestu in Sevnici. Vrednost zaseženih vozil policisti ocenjujejo na približno 10 milijonov tolarjev (zasegli so še dva predelana golfa, za katera še ugotavljajo izvor). Oba osumljenca, ki sta kazniva de

janja izvrševala z neznanim vlomilskim orodjem, ki na ključavnicah ne pušča sledi, sta stara znanca policije. V njuni odsotnosti so ju zaradi kaznivih dejanj velikih tatvin ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu. Policija ne razpolaga s podatki, da bi pobeglima (za njima se je izgubila vsaka sled) pri krajah in predelavah avtomobilov še kdo pomagal. Ker pa je med lastniki omenjenih objektov tudi nekaj sorodnikov iskanih kriminalcev, ki so vedeli za njuno početje, bodo zoper nekatere spisali kazenske ovadbe zaradi prikrivanja. Odgovor na vprašanje, ali je Borisu K. in Marjanu J. uspelo tudi »vnovčiti« katero od ukradenih vozil in kam, bodo policisti dobih potem, ko ju bodo prijeli.

Ponarejeni bankovci

Lani septembra so se na našem območju pojavili ponarejeni bankovci za 5 in 10 tisoč tolarjev, prvi pa so to opazili trgovci in Agencija za plačilni promet. V široko zastavljeni akciji so mesec kasneje identificirali Ivana R. (21) iz Vojnika, ki je ponaredke razpečeval, vendar ga niso takoj prijeli, saj so želeli izslediti celotno mrežo ponarejevalcev in razpečeval-cev. Kasneje so izsledili še drugega Vojničana Mirana Ž. (23), ki je za prvega hranil ponaredke in varoval predajo ostalim

dealerjem ter tretjega Branka P. (23) in njegovo partnerko Majo Š. (23) iz Tepanja. Sled je pripeljala do »tiskarjev« Edvarda C. (25) in Darje L. (18). Za osemnajstletnico se je izkazalo, da je glavni nosilec kriminalnega posla. Kriminalisti so delo skupine spremljali do IZ decembra, ko so pri Darji L. opravili hišno preiskavo in našli računalniško opremo za tiskanje ponaredkov, več »polizdelkov«, ponarejene bloke za malico in natančno evidenco oseb in zneskov, na podlagi katerih so hitro ugotovili kdaj, komu in v kolikšni količini so bili bankovci izročeni. Osumljena je skupaj z Ivanom R. natisnila najmanj 125 bankovcev po 5 in 120 po 10 tisoč tolarjev (končno količino ponaredkov bo zelo težko ugotoviti). Policija je preiskavo razširila še na območje Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah ter ob tem prijela Karla F. (33) iz Cerovca, ki je spravil v obtok 50 ponaredkov po 5 in 54 po 10 tisočakov, Vojničan Dejan K. (23), ki je pri distribuciji tudi sodeloval, pa se je ukravarjal še s'preprodajo marihuane. Lani naj bi preprodal približno 10 kg (na drobno je zanjo mogoče iztržiti preko 50 tisoč nemških mark), zasegli so mu je 1,7 kg, njegovemu pajdašu Gregorju J. (26) iz Celja pa 400 g. Karel F je lani tudi sodeloval pri transportu marihuane iz Hrvaške, ob hišni preiskavi pa so pri njem našli malokalibrsko pi

štolo Smith&Wesson in nekaj nabojev. UKS bo na Okrožno državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper 11 osumljencev zaradi ponarejanja denarja (po čl.249 KZ RS), tri med njimi pa čaka še ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (čl.196 KZ RS).

Ponaredki bankovcev se od originalov ločijo po ultra-violetno svetlem papirju, ni zaščitne nitke, vodnega znaka, ni oznake za slepe (bankovci so bili kopirani preko optičnega čitalnika - scaner-ja). Združba je denar vnov-čevala predvsem v nočnih! lokalih in na drugih mestih; kjer je drugačnost ponaredkov manj prepoznavna. Zbiranje »skeniranih« ponaredkov se nadaljuje, saj naj bi po zadnjih podatkih ti bili vnovčeni tudi drugod po Sloveniji.

mm^rnum primožškerl

aGORELOJl

v torek, 5. januarja, je v zgodnjih jutranjih urah zagorelo na starejšem lesenem vikendu v Gaberkah. Do poža-, ra je prišlo zaradi kratkega stika na elekrični napeljavi, Premogovnik Velenje je oškodovan za okoli 400 tisočakov.

Dan poprej je okoli 22. ure s cigareto v rokah zaspal Robert O. iz Laškega. Ogorek je padel na vzmetnico, ki se je nato vnela. Takrat se je Robert zbudil in jo odnesel na balkon, kjer so ogenj nato pogasili laški gasilci. Gmotna škoda znaša 5 tisoč tolarjev.

V sredo, 6 januarja je Vilma K. iz Ločice pri Savinji pri kuhanju kosila na ognju pozabila ponev z oljem. To se je pregrelo in vnelo, ogenj pa je uničil napo in kuhinjske elemente. Požar so pogasili domači gasilci, gmotna škoda pa dosega 70 tisočakov.

Naslednji dan se je podobno zgodilo še Ireni S. iz Šale-ka. Na štedilnik je postavila ponev z oljem in ploščo pomotoma prižgala. Olje se je vnelo, ogenj pa je zajel napo. Požar je z gasilnim aparatom pogasil sosed. Gmotne škode je za 50 tisočakov.

Istega dne okoli 18. ure so se vnele saje v dimniku stanovanjskega bloka v Vitanju. Vi-tanjski gasilci so preprečili nastanek večje gmotne škode.

Le nekaj ur prej je zagorel zabojnik za smeti ob pekarni Šket v Kovinarski ulici v Celju. Požar sta pogasila poklicna gasilca iz Celja. Gmotne škode ni bilo.

V nedeljo je ogenj zajel še 35 kilovatni električni daljnovod na Pristavi pri Laškem. Ogenj je pogasilo 7 gasilcev, vzrok požara in gmotna škoda nista znana.

PROMETNE NEZGODE

S ceste v jarek

v sredo, 6. januarja, se je izven naselja Studence zgodila huda prometna nezgoda.

Drago K. (24) iz Žalca je na cesti Velenje-Arja vas v desnem nepreglednem zavoju zapeljal izven vozišča in trčil v brežino obcestnega jarka. Med prevračanjem je iz avtomobila padla Barbara G. (16) iz Celja in se hudo poškodovala, voznik in drugi dve sopotnici pa lažje.

in drevo

Minulo soboto se je v zgodnjih jutranjih urah na cesti Gabrovnik-Bezina zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je bila hudo poškodovana Brigita B, (34) iz Gabrovnika.

Med vožnjo po klancu navzdol blizu naselja Vešenik je v nepreglednem zavoju na zasneženi cesti Brigrto začelo zanašati. Izgubila je oblast nad vozilom in trčila v drevo. Pri tem je bila hudo poškodovana, gmotna škoda znaša pol milijona tolarjev.

Na bankino in v drog

v nedeljo, 10, januarja, se je okoli 19. ure blizu Šoštanja zgodila prometna nezgoda. Ena oseba je bila hudo poško

dovana, nastala gmotna škoda pa dosega 400 tisoč tolarjev.

Jože H. (33) iz Zavodenj je na cesti Šoštanj-Šentvid na ravnem delu ceste zapeljal na bankino in nato na brežino. Avtomobil je med prevračanjem trčil v elekrični drog, pri tem pa je Jože padel iz vozila in se hudo poškodoval. PŠ

Št. 2.-14. januar 1999

KRONIKA

31

NOČNE CVETKE

• Na Centru za socialno delo se je v sredo popoldne neprimerno vedel primerno okajeni Zvonko P. Njegovo razgrajanje in vpitje je do srca ganilo uslužbenke, ki so poskrbele za prihod patrulje. Ker se Zvonko za opozorila ni zmenil, je konec dneva in jutro pričakal v kletnih prostorih na Ljubljanski.

f V Evergreenu na Linhartovi sta jo v soboto navsezgodaj skupila Damjan V. in Bogdan B. Kdo je to storil in zakaj, ostaja zavito v meglo. Skrivnostni neznanec jo je ucvrl, še preden je ugledal odsevajočo luč na policijskem avtomobilu.

• Nekaj sta pred semaforjem na Mariborski očitno imela tudi Damjan R. in še nekdo. Slednji je prvega mahnil skozi vrata njegovega avtomobila. Damjan si je še uspel zapomniti avtomobilsko registracijo, zato bodo cestnega boksarja najbrž kmalu našli.

• Istega dne so se takoj po večernem dnevniku sredi Pu-cove stepli Igor Š., Boštjan Dž. in Srečko K. Zmagovalca tro-boja bo določil sodnik za prekrške. PŠ-

Pijanci Icmalu brez avtomobilov?

Od sredine do konca lanskega decembra so policisti UNZ Celje izvedli preventivno prometno akcijo »Natakar, taksi prosim«. Skupno so pregledali 6442 voznikov in jih z alkotestom preizkusili 1644. Delež voznikov, ki prekomerno uživajo alkohol, se je povečal, popolnih abstinentov pa so prešteli le 400.

Od sprejetja novega zakona o cestnem prometu je za 5 odstotkov porasel delež šoferjev, ki se pred vožnjo pregloboko zazro v kozarec. Od 1. maja do konca leta je bilo takšnih (preko 1,5 promila) 999, v vsem letu 1997 pa 953. Od kod torej porast

gornjega ekstrema? »Dosledno in pogosteje smo izvajali nadzor psihofizičnega stanja voznikov, ob koncu leta smo naše naloge še zaostrili. Vozniki se ne zavedajo posledic, če jih zalotimo v vinjenem stanju. Ponovno morajo opraviti vse obveznosti za pridobitev vozniškega izpita. Ta vozniku preneha ne glede na število kazenskih točk, kar velja tudi ob zavrnitvi alktesta ali strokovnega pregleda,« pravi Janko Kolar iz Inšpektorata policije, ki je še pojasnil, da udeleženec v prometu alkotest sicer lahko odldoni, vendar le iz zdravstvenih razlogov. V tem primeru bo policist odredil strokovni zdravniški pregled, ki ga preiskovanec ne sme zavrniti.

sicer je podležen prej navedenim sankcijam (od začetka maja je bilo takšnih 648). Iz statističnih podatkov zadnje akcije je razvidno, da več kot dve petini voznikov uživa alkohol, od tega polovica prekomerno. Od vozniškega dovoljenja se jih je poslovilo 174.

Na UNZ Celje naj bi kmalu pričeli strožje izvajati nova zakonska določila, ki so v veljavi že od lanskega novembra in po katerih bo policist lahko (začasno) odvzel katerokoli motor

no vozilo, če voznik ne bo upošteval prepovedi o nadaljni vožnji, če bo prekomerno užival alkohol oziroma če bo šlo za stalnega kršitelja CPP ali povratnika. Vozilo bodo policisti shranili v posebej za to namenjene prostore, ki bodo fizično varovani in nedostopni, saj morajo avtomobile vrniti v takšnem stanju, kot so jih zasegli. Končno kazen oz. čas odvzema vozila (od 1 do 6 mesecev) odredi sodnik za prekrške.

■■■■■■■ PRIMOŽ ŠKERL

Skočila Z vlaka

v torek, 5. januarja, je Simona G. (17) iz Radeč v Zidanem Mostu skočila z vlaka. Pri tem je z glavo udarila v semafor in se hudo telesno poškodovala.

Slovak je grozil

Celjski policisti so v ponedeljek zvečer pridržali slovaškega državljana Mariana R. in mu zasegU pištolo jugoslovanske izdelave (Zastava M70 7,65 mm).

__RadarskeJcontroje _

četrtek, 14. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Šentjur

_popoldne Šmarje pri Jelšah, Velenje_

petek, 15. jan. dopoldne Celje

_popoldne Laško, Žalec_

sobota, 16. jan. dopoldne Šmarje pri Jelšah

popoldne Šentjur, Slovenske Konjice

nedelja, 17. jan. popoldne Velenje, Celje_

poned., 18. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Laško popoldne Šentjur, Velenje

torek, 19. jan. dopoldne Žalec

popoldne Celje, Šmarje pri Jelšah

sreda, 20. jan. dopoldne Celje, Velenje popoldne Šentjur, Laško

četrtek, 21. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Šmarje pri J. popoldne Žalec Laserski merilniki hitrosti bodo od 11. do 21. januarja

pogostejši na območju Mozirja in Rogaške Slatine.

St. 2.. 14. januar 1999

|32

ZANIMIVOSTI

NINA VAS GLEDA

Celjan je najlepši direktor

Kar naenkrat se je na vratih gostišča Žerjal v Ratečah, najbolj priljubljeni gostilni ljubljanskih direktorjev, prikazal nihče drug kot Celjan na stalnem delu v Portorožu, direktor Metropol Group Vojko Starovič, možakar, ki trdi, žena pa se strinja, da je najlepši direktor na Obali, če ne že v Sloveniji.

»Kakšne pol Slovenije sem obletel,« je dejal, »zdaj sem prišel voščit rojstni dan mojemu prijatelju Zoranu Janko-viču; če ne veste, on je zgradil našo garažno hišo pod hotelom Metropol, in čez kakšno uro bom odhitel v Celje, da pozdravim sorodnike,« je dejal, pa ni držal besede, kajti čez dve uri je bil še tam. Pa je šel ponoči naprej, ostali pa so nadaljevali s slavjem vse tja do četrte ure zjutraj.

Je imel uvoženi Primorec kar veliko razlogov za slavje, kajti njegov hotel, ki stoji na Griču sv. Lovrenca, je kot prvi v Sloveniji izpolnil pogoje za pet zvezdic in jih tudi dobil. • Zanimivo je, da so si vodilni v hotelu kar veliko upali, saj je Metropol v vseh tujih prospektih že označen s petimi zvezdicami, zdaj pa so si lahko oddahnili, saj so jih prizna

li tudi pri nas. V Sloveniji imata zdaj visoko kategorijo dva hotela, poleg Metropola tudi hotel Slon v Ljubljani, tega vodi nekdanji košarkar Olim-pije Goran Križnar, vendar ima Slon samo štiri zvezdice in več jih ne bo mogel imeti, samo zato, ker nima svojega parkirnega prostora, statika hotelske stavbe pa ne dovoljuje nikakršnih korenitejših posegov.

Sicer pa sta v Ljubljani vzbudila pozornost dva medijska dogodka, oba povezana s klubom Central, najbolj priljubljenim ljubljanskim zbirališčem visoke družbe, ki je last Janoša Kerna, podjetnika, ki ima kar pet podjetij, klub Central pa vodi ne samo zaradi dobička, ampak tudi zato, ker je pred leti začel njegov podjetniški vzpon v nekdanji diskoteki Turist. Tam so se nekega davnega leta zbrali prijatelji, ki so imeli rojstni dan okoli 18. decembra in se dogovorili za skupno praznovanje. Pa je vsak povabil še svojega prijatelja, ta prijateljevega prijatelja in zdaj, kakšnih deset let po tem, se je v Centralu zbralo več kot štiristo strelcev in kozorogov, njihov veliki vodja pa je bil Janez Benčina Benč, večni roker, ki se ga ni dalo spraviti z odra vse do

jutra. Prišel je Janez Furman, velenjski župnik, ki je s svojimi sto in nekaj deset kilogramov čez vzbujal žensko pozornost. Morda je s svojim obnašanjem iznašel novo formulo osvajanja ljubljanskih lepotic, »ne zmeni se zanje, pa te bodo opazile.« Res je, da jih gospod Furman ni osvajal, res pa je, da ga je kar nekaj deklet opazovalo, potem pa še nekaj deset moških, sploh, ko so videli, kakšne količine pijače prenese in ostane trezen. Kako do tega priti, pa ni povedal. Med strelci in kozorogi so bili opaženi Barbara Šerbec-Šer-U, pa Vlado Kreslin, Brita Bilač, Dominik Kozarič, Zoran Thaler in še kdo.

Drugi dogodek pa je bila četrtkova triletnica kluba. Pred tremi leti, ko ga je Janoš Kern odpiral, je bila prava groza. Skoraj vsak, ki je v Sloveniji, da o Ljubljani ne govorimo.

mislil,,da vsaj malo pomeni, je moral biti poleg in Janoš si je pulil lase, nakar je otvoritev naredil v dveh delih. Prvi dan za 1500 in drugi dan za novih 1500 povabljencev. In v lokal, ki sprejme nekaj več kot štiristo gostov, jih je res prišlo toliko, v bogatih večernih toaletah, ki pa so bile kmalu prepojene z znojem. Da pa se elegantni gospod ne bi komu zameril, je vabil kar po priimkih in tako ni bil nihče bolj ali manj pomemben od drugega.

Se pa je zadnjič, ko so na Celovški ulici v Ljubljani odpirali draguljarno ene od najbolj znanih evropskih zlatarskih hiš Časa Damiani jezil, ker ga je lastnica trgovine Sava Saba-din, tako kot tudi druge, povabila na otvoritev, ki je bila ob 17. uri in to s pripisom, da so večerne obleke strogo obvezne. Pa je Janoš prišel točno ob 20. uri in vsem pojasnil, da bonton zahteva, da se sredi popoldneva ne vabi gostov v večernih oblekah in da je najbolj zgodnja ura za to šele 20. ura. Razen, če greš na gledališko predstavo aH v opero. Takrat lahko prideš v večerni obleki tudi kakšno uro prej.

NINAJ. KAVRAN

Od vinarja do tolarja

Znamki za 10 in 20 vinarjev (na fotografiji) iz znamenite serije verigarjev, ki jih mnogi, ne samo zbiralci, štejejo za prve slovenske znamke, sta bili 3. januarja stari natančno 80 let.

Prvi slovenski znamki so pred osmimi desetletji natisnili v ljubljanski tiskarni Blaznik in na: sledniki, v tehniki kamenotiska, v seriji pa je med motivi prevladoval lik upodobljenega sužnja, obsijanega s sončnimi žarki svobode, ki trga verige, spone suženjstva, po katerem so serijo tudi poimenovali verigarji. Veri-garji so v tistem času vzbudili zanimanje po vsej Evropi, saj so takrat na znamkah prevladovali motivi državnih grbov, podob

vladarjev, poštnih rogov, golo-bov pismonoš ter antični simbo li in alegorije. Verigarji so bili ^ uporabi med led 1919 in 1921, ko je država Jugoslavija izdala prve svoje znamke. j

Sledila je vrsta znamk, prva s samostojnim napisom Slovenija, ki jo je izdala slovenska pošta, pa je izšla 26. junija 1991, dan po razglasitvi samostojnosti države Slovenije. Znamko so natisnili v strogi tajnosti v Tiskarni Delo, zobčali v Avstriji, na njej pa je upodobljen osnutek slovenskega pariamenta, kot si ga je zamislil Jože Plečnik. Do letošnjega januarja je slovenska pošta izdala 246 poštnih znamk, od tega 62 rednih in 184 priložnostnih. IS

VITEZI BELEGA MESTA_

1 Nasmeh, ' prosim!

Mihaela Brinovec iz Podvr-ha pri Braslovčah je tokratna nagrajenka naše rubrike ša-Ijivcev. Spomladi jo bomo skupaj z drugimi nagrajenci povabili na izlet.

Previdnost

»Draga, obljubim ti, da te bom vse življenje nosil na rokah.«

»Kaj? Mar nimaš avta?«

Prvega

Učitelj sprašuje:

»Janezek, dobro poslušaj! Kateri čas je, če rečeš: Moj oče bo imel denar!«

»Tam okoli prvega!«

Pihajte

Policist ustavi vinjenega voznika in zahteva:

»Pihajte!«

»Prav rad, kje pa vas boli?«

(Od) kloni

Dvom, skoraj čuden, nas pesti, a ta čas smeje se in včasih joka, vse skupaj se nam smešno zdi, kar zašito je, po šivih poka.

Država z referendumom nas gnjavi, Evropa v evru išče svojo moč, cel svet se s tisočletjem bavi, ah, kaj vse še bo, kaj je bilo nekoč.

POPEVKAR

Vojko Starovič z ženo.

Št. 2.-14. januar 1999

REPORTAŽA

33

Z Burekom v

Jurskem parku

t

Branko Krk - Burek je brezposelni umetnik, ki mu domišljija ne pusti počivati

Branko Krk, za prijatelje Burek, je pred petimi leti izgubil službo. Zaposlen je bil v Klimi, ki je šla takrat v stečaj. Stanuje v propadajočem delavskem naselju Gaberje. Dolgočasen vsakdan si skuša popestriti s slikanjem in ustvarjanjem. Že na stopnišču, ki vodi do njegovih vrat, nas presenetijo pisane podobe, ki izstopajo iz sivine okolja. Za vhodnimi vrati pa se skrivajo mnoga čudesa. Pri Bureku namreč domujejo dinozavri pa največji Hugo v Sloveniji in več kot tristo let stara violina.

m-'-

Branka Krka se je nenavadni vzdevek - Burek - prijel že pred leti. Ko je še delal v Klimi, je med malico vsak dan pojedel vsaj pet burekov. Bil je pravi rekorder. Do danes se jih je že preobjedel, a ime je ostalo.

Ko je Burek izgubil službo v Klimi, je skušal delo dobiti drugje, a ga nikjer niso hoteli. Zato se je odločil, da se bo ukvarjal s slikarstvom. »Saj drugega ne morem delati. Pridem k privatniku prosit za službo, ta pa mi pravi, da sem prestar in da nisem več za nikamor.« Slikarstvo je zanj nekakšna terapija za brezposelne. »Če ne bi slikal, bi do-j ma zgnil. Tako vsaj nekaj pa-j metnega počnem, čeprav mnogi mislijo, da nisem normalen. Slikanje me pomirja in ga priporočam vsakomur.«

Do sedaj je nashkal že približno 400 slik. Ne slika na platno, marveč kar na velike kose kartona. Skoraj vedno jih poriše z živimi barvami in z veselimi podobami. Pri izbiri motivov ni izbirčen. Le kadar riše portrete, so mu najljubši obrazi Alfija Nipiča, El-visa Presleya in Adolfa Hitlerja. Vsakega od njih je narisal vsaj tridesetkrat. »Elvis je pač nioj idol. Alfi mi je najljubši od domačih pevcev, Hitlerja pa na srečo tudi ni več prepovedano risati. Ta je danes že Zgodovina. Saj imamo v mestu tudi Stalin Caf^, pa se ni še nihče pritožil zaradi imena, ^nipak kvečjemu zaradi kak-^nili drugih stvari, ki se tam godijo,« pravi Burek. Rad riše ^udi otroške motive - Jaka Racmana, Mikija Miško in

druge Disneyeve junake. Pohvali se, da je narisal tudi največjega Huga v Sloveniji. »Kar dva metra in pol krat meter trideset je meril,« Burek ponosno pove. »Poslal sem ga na TV Slovenija, kjer so ga pokazali v oddaji, potem pa so ga vrgli stran. Nič več jim ne pošljem, razen če mi bodo plačali,« se jezi.

Sklenil je, da ne bo več slikal le za hobi, marveč bo izdelke prodajal. Za veliko sliko Disneyevega strica Skopu-šnika je postavil ceno 25 tisoč tolarjev. »Prav gotovo jo bo odkupila celjska bolnišnica ali kakšna šola. Saj bi jo dal zastonj, a moram nekaj zaslužiti, da ne bi imela žena vse družine na grbi.«

Pravi, da bi rad slikal na fasade, saj se mu zdi Celje preveč dolgočasno. S tem pa bi rad tudi kaj zaslužil. Zato se je napotil k županu, na občino, pa na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bi mu dovolili slikati na hiše. Izprosil si je le dovoljenje, da lahko slike obesi na fasade. Če bo treba hiše obnavljati, jih bodo tako lahko sneli.

Poslikal je tudi stene hodnika pred svojim stanovanjem. Hodnik sedaj krasijo Hugo, Batman, France Prešeren in seveda neizbežni dinozavri. Sosede je s temi »fre

skami« tako hudo zjezil, da so šli na stanovanjski sklad vprašat, kako in kaj. Ker pa mora po odloku zidove lastniške stavbe pleskati vsak sam, tudi Bureku ne morejo preprečiti izlivov umetniškega izražanja.

Gaberje ima rad, a se jezi, ker se v zadnjem času tako spreminjajo. Park pred EMO so uničili, stare stavbe rušijo, namesto da bi jih obnavljaU. »Saj nič ne uredijo, samo podirajo,« se huduje. »Namesto da bi zgodovino čuvali, jo uničujejo. Gaberje pa so zgodovina. Delavska zgodovina!«

Tiranozaver v otroški sobi

Precej drugačne vrste zgodovina je Burekova glavna strast. Najljubše mu je obdobje izpred več milijonov let, ko so na Zemlji vladali veliki plazilci. »Jezi me, da se današnji otroci v šoli ne učijo ničesar o dinozavrih. Zgodovine se učijo le od neandertal-cev naprej, pa nekaj o bronasti, srebrni, zlati in ne vem kakšni dobi še. Učiti bi se morali od začetka - kako je nastala Zemlja!« kritizira šolski program. Sam se je vsega, kar ve o prazgodovini, naučil iz knjig. Tako pozna imena vseh dinozavrov, kje so ti živeli in pred koliko milijoni let. Njegov najljubši film pa je -

seveda - Spielbergov Jurski park.

Kot ljubitelj dinozavrov je naredil maketo Jurskega parka. Idejo mu je dal sin, ko si je zaželel plastičnega dinozavra, ki ga je videl v neki izložbi. Burek mu ga je kupil, nato pa doma izdelal leseno škatlo, veliko dva metra in pol krat dva metra. Notri je nasul zemljo in vanjo zasadil rastline, da je ustvaril tropsko džunglo. Nato je v trgovini nakupil cel kup dinozavrskih

figuric in jih razpostavil po maketi Jurskega parka. Zraven vsake predpotopne zverine je v zemljo zapičil tablico, na kateri lahko preberemo, pred koliko milijoni let je živela, kakšno je njeno znanstveno ime, koliko je bila dolga, koliko je tehtala in kaj je jedla.

Nekateri plastični dinozavri se celo premikajo in tulijo. Enega prime v roke in pritisne na stikalo. Zverina glasno zar-jove, oči ji rdeče zasijejo in z okornimi koraki odrogovili po Jurskem parku. »To je to-rozaver; najtežji in največji med njimi,« pojasni. »Znanstveniki domnevajo, da so te živali tako tulile,« strokovno razloži pomen nenavadnih zvokov, ki jih proizvaja besni torozaver. »Tamle je tricera-tops, ki se bori. No, tamle, tisti, ki ima iglice ... Tisti, ki rit kaže, pa je tiranozaver,« pokaže dva dinozavra, ki sta postavljena tako, kot da se srdito borita. »Sicer pa imam skoraj vse! Pomešani so iz vsega sveta,« ponosno razkazuje svoje ljubljence. Ob pra-zverinah ležijo majhna jajca. »To so ptičja jajca, ampak ker so figurice bolj majhne, izgledajo, kot da so dinozavrska.« Zraven je razstavil tudi pralju-di in raziskovalce, ki so se napotili proučevat džunglo. Burek pravi, da če bi se človek pomanjšal in zlezel v škatlo, bi mislil, da je na prizorišču snemanja Jurskega parka.

Moti ga, da v celjskih muzejih ne najdemo ničesar o dinozavrih. Zato bo naslikal enega res velikega in ga podaril muzeju. »Narisal bom pterozavra ali diplodoka in enega mesojedega dinozavra. Narišem lahko tudi mamuta. Če bodo potem hoteh imeti še kakšnega, bodo morali plačati,« razlaga svoje načrte.

Tristoietna violina

Za otroški muzej Hermanov brlog je izdelal klavir iz kartona, za katerega pojasni, da je videti kot pravi, le igrati se ne da nanj. Iz kartona in lesa je naredil še vse mogoče: kredenco v predsobi, kitaro z ojačevalcem, pa tudi citre, za katere je kot model vzel kar ene tistih, ki visijo na steni v dnevni sobi. Bureka namreč ne zanima le prazgodovina, marveč tudi tista malce bolj sodobna. V njegovi zbirki so tudi zelo dragoceni primerki. Poleg citer na steni visi violina, ki jo Burek vzame iz zaščitnega kovčka in pokaže napis na notranji steni ohišja: Graz, Cremona, 1645. Violina je, če ne gre za ponaredek, stara več kot 350 let! Verjetno bi marsikateri zbiralec starin pocedil sline ob pogledu na tako star inštrument. Burek pa je že pozabil, kje je dobil to violino. »Ljudje mečejo takšne stvari stran, jaz pa jih vzamem,« pojasni in hladnokrvno stlači dragoceno godalo nazaj v kovček.

Bureka sosedje gledajo precej postrani. Nekateri ga imajo za malce prismuknjenega. On se na to ne ozira, ampak še naprej živi svoje življenje. Njegova otroka sta nad očetovimi hobiji navdušena, žena pa le molči. Da je ostal brez službe in da ga nikjer nočejo zaposliti, ga ne potre, marveč snuje nove in nove načrte. Jurski park bo še povečal, dobil nove starine in jih razstavil po stanovanju. Doma namerava urediti muzejsko zbirko. Kdo ve, morda tudi živalski vrt. V njihovi kopalni kadi namreč že plavata dve želvi. A muzeja brez obiskovalcev ni. Zato Burek vabi na obisk vse, ki jih zanimajo dinozavri in ostala čudesa. »K meni lahko pride kdorkoli, kadarkoli. Vrata so za vse odprta!«

DAN PODJED

Branko Krk - Burek pri izbiri motivov ni izbirčen.

Jurski park v otroški sobi.

Št. 2.-14. januar 1999

NASVETI

Ohranimo zdrave ledvice

s pomočjo ledvic se iz telesa odstranjujejo škodljivi presnovki razgradnje beljakovin in odvečna tekočina. Vsak dan se v ledvicah v ledvičnih telescih (glomeru-lih) prečisti 180 litrov krvi, škodljivi presnovki pa se običajno izločijo v dveh litrih seča. Če zaradi kakršnega koli razloga ena ledvica ne dela več, lahko druga zdrava prevzame naloge obeh. Ledvice pomagajo uravnavati krvni tlak, število rdečih krvnih telesc v krvi in količino kalcija v telesu.

Težave s sečili ima v povprečju eden od 20 ljudi. Ledvičnih bolezni je veliko. Ljudje z zvišanim krvnim tlakom, ki ne jemljejo zdravil ali pri katerih krvni tlak z zdravili ni dovolj dobro urejen, imajo pogosto posledično okvaro ledvic. Ledvična okvara lahko nastane tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Bolezni lahko privedejo do slabšega ledvičnega delovanja ali ledvične odpovedi. O popolni (ali kronični) ledvični odpovedi govorimo takrat, ko ledvice delujejo tako slabo, da z njimi ni več mogoče živeti in bolniki brez nadomestnega zdravljenja umrejo. Nastane zastrupitev telesa, ki ji pravimo uremija: bolniki so močno oslabeli, shujšajo, nimajo apetita, izbruhajo vso zaužito hrano in tekočino.

imajo driske, bolečine v predelu srca, hitro in globoko dihajo, na koži nastajajo kristali strupenih presnovkov, na vodo hodijo vedno manj, popolnoma izgubijo zavest (koma). Na srečo bolnikom s končno ledvično odpovedjo danes ni več potrebno umreti, saj je mogoče kri zelo dobro očistiti z nadomestnim zdravljenjem - dializo. Vrsto diali-ze, ki je za posameznega bolnika najboljša, izbereta skupaj bolnik in zdravnik.

Kako si lahko pomagate, da ledvična bolezen sploh ne nastane?

Vsak dan spijte vsaj 2 litra tekočine, razen če vam zdravnik predpiše drugače. Uživajte manj slano hrano in tako razbremenite ledvice in oču-vate normalen krvni tlak. Jej-te veliko sadja in zelenjave in malo nemastnega mesa. Izogibajte se uživanju živalskih maščob in živil, ki vsebujejo veliko " holesterola (ocvirki, zaseka, smetana, jajčni rumenjak, svinjina). Ne kadite aU čimprej prenehajte kaditi. S kajenjem ne škodite samo sebi, ampak tudi soljudem. Bodite telesno aktivni, vsaj trikrat tedensko pojdite na daljši sprehod ali telovadbo, ker redna vadba izboljša presnovo maščob in sladkorjev v telesu. Nikar ne posegajte po tabletah proti bolečinam, ra

zen če vam jih predpiše zdravnik, ki pozna vaše bolezni. Občasno si izmerite krvni tlak in pri zdravniku določite krvni sladkor. Če opazite katerega od znakov za ledvično bol^žen, se čimprej oglasite vpri svojem zdravniku.

Kako vemo, da imamo bolne ledvice?

Znaki, ki vas opozorijo na ledvično bolezen, so:

- otekanje okoli oči, v prste rok in okoli gležnjev;

- sprememba običajnega vzorca odvajanja seča, pogostejše odvajanje seča;

- pekoče bolečine pri odvajanju seča; \

- krvav ali rjav seč; \

- bolečine v ledvenem predelu pod rebri;

- zvečan krvni tlak.

Ujm Zveza društev ledvičnih Hk bolnikov Slovenije

KULTURA BIVANJA

izbira radiatorjev

Delovanje centralne kurjave si lahko razložimo s fizikalnim zakonom, ki pravi, da postaja segreta voda lažja in se poizkuša razširiti. Torej, če v kotlu v kleti segrejemo vodo, bo ta težila navzgor. Ker je kotel povezan s cevjo, napolnjeno z vodo, bo ta pritiskala navzdol. Na ta način je krog sklenjen: segreta voda se dviguje, se ohlaja, postaja s tem »težja« in se vrača h kotlu, kjer se ponovno segreje. Opisana fizikalna lastnost je uporabljena pri centralnem ogrevanju prostorov.

S kakšnimi radiatorji ogrevamo določene prostore?

Za izračun potrebne toplote moramo poleg velikosti prostora poznati še: transmisijsko toploto sten, oken, vrat, stropa in tal ter prepihovalno toploto. Vsota teh dveh toplot predstavlja skupno toploto, ki jo prostor izgubi v časovni enoti in jo je treba preko ogrevalnih teles (radiatorjev) nadomestiti. Pravilni računski postopek je točno predpisan s posebnimi normativi in tehničnimi podatki proizvajalca. Za približno določitev potrebne toplote v watih se lahko poslužimo naslednjih izkustvenih vrednosti, ob predpostavki, da je zaželena temperatura 20 stopinj Celzija za kubični meter prostora: vogalni prostor - 90 W na kubični meter, normalni prostor - 80 W na kubični meter, prehodni prostor (hodniki) - 55 W na kubični meter.

Za primer izračuna si bomo pomagali z nekaterimi podatki največjega slovenskega proizvajalca radiatorjev, to je s podatki za Emoterm in Trikaterm radiatorje.

Želimo ogrevati sobo velikosti 4 x 4 x 2,5 m -normalni prostor:

prostornina (V) je torej 40 kubičnih metrov. Za vsak kubični meter potrebujemo povprečno 80 W. Potrebna toplota (Q) je torej: 80 x 40 = 3200 VJ.

Za nadaljnjo odločitev potrebujemo še nove podatke. Vzemimo na primer, da je okno v našem prostoru dolgo 2,5 ni, v višino pod oknom pa imamo na razpolago 0,8 m. Zdaj se

že lahko odločimo. Pri Emoterm radiatorju tipa 615/10 (to pomeni, da je višina radiatorja 615 mm) znaša količina toplote 97 W za vsak člen (glej tabelo)!

TABELA TOPLOTNE MOČI EMOTERM RADIATORJEV_

tip radiatorja: 345/10 345/20_____345/30 _ 615/10 615/20 ; 975/10 975/20

količina toplote:

W/člen 54 103 149 97 172 148 247 TABELA TOPLOTNE MOČI TRIKATERM RADIATORJEV

tip radiatorja: 570/20 570/30 1070/20 1070/30 ___ ^

količina toplote:

W/č\en_ 150_230 269 396 _ _

OPOMBA: oznaka npr. 345/10 pomeni, da je višina radiatorja 345 mm in je to enoredn radiator; 345/20 pomeni, da je višina radiatorja 345 mm in je to dvoredni radiator; 615/1( pomeni, da je višina radiatorja 615 mm in je to enoredni radiator; 570/30 pomeni, da je višini radiatorja 570 mm in je to troredni radiator, itd.

Vrednosti za toploto so podane v W na člen. Dolžine členov so pri vseh velikostih radiatorje enake in znašajo 75 mm.

Za potrebno količino toplote Q = 3200 potrebujemo torej:

3200 deljeno z 97 = 33 členov radiatorja.

Dolžina vsakega člena radiatorja Emoterm tipa 615/10 znaša 0,075 m, skupna dolžina 3; členov pa 33 x 0,075 = 2,475 m. BOJAN SEŠEl

LEPOTA IN ZDRAVJE

Sanjarjenje je koristno

' Vas prijatelji poznajo kot sanjača? Ste navdušeni nad poigravanjem z domišljijo? Radi sanjarite, zidate gradove v oblakih, se poigravate z mislimi in ukvarjate z idejami, ki se marsikdaj sploh ne uresničijo? Prav imate.

Sanjarjenje namreč koristi zdravju in vitalnosti, pa tudi poslu in karieri, ugotavljajo zdravniki in psihologi, saj podobno kot nočne sanje tudi dnevno sanjarjenje omogoča človeku sprostitev in stik z lastno podzavestjo. Zato sa

njarjenje upravičeno velja za učinkovit način sproščanja in premagovanja vsakdanjih problemov. Nemci so nedavno izvedli anketo, s katero so zajeli obsežen vzorec populacije srednjih managerjev. in ugotovili, da jih 51 odstotkov sanjari pri delu (!), 49 odstotkov na sprehodu, 44 odstotkov med kopanjem ali prhanjem, 37 odstotkov zvečer preden zaspijo, 35 odstotkov med ukvarjanjem s hobiji, 31 odstotkov pri branju, 26 odstotkov med vožnjo in poto

vanjem, 21 odstotkov mei poslušanjem glasbe, 19 od stotkov pri gledanju TV in 1 odstotkov pri jedi. Večina ar ketiranih pa sanja tudi ponc či, ko spi.

NASVETI

35

PREHRANA ZA ZDRAVJE

Krompir - ali ga jemo dovolj?

v kulinariki igra krompir nemalokrat stransko vlogo, čeprav bi ga lahko večkrat upravičeno postavili na osrednje mesto priprave obrokov. Možnosti za pripravo krompirja so namreč neomejene: lahko ga skuhamo v loncu, spražimo v ponvi, pečemo v pečici, ocvremo v olju; lahko ga jemo kot priku-ho, kot samostojno jed, pikantnega in sladkega.

Kljub temu, da je krompir praviloma poceni vir energije, pa velja, da je obdržal svoje mesto v tradicionalni prehrani tudi v najbolj razvitih državah.

Med ljudmi vlada napačno mnenje, da je krompir živilo, ki redi. V resnici vsebuje le 22 odstotkov suhe snovi in to predvsem škroba. Zato energijska vrednost 1 kg krompirje ne dosega niti tretjine tiste, ki jo ima enaka količina kruha. Ta primerjava pa . je veljavna le za kuhan krompir; pražen in ocvrt krompir ter krompirjev pire

z dodatkom margarine, masla ali mleka pa ima precej večjo energijsko vrednost.

Po vsebnosti beljakovin spada krompir med revnejša živila, saj jih vsebuje le 2 odstotka; vendar pa je biološka vrednost teh beljakovin zelo visoka, saj se zelo približuje vrednosti tistih beljakovin, ki so v jajcu. Odlikuje pa ga tudi vitaminska sestava. Zlasti je pomemben vitamin C, ki ga je največ (22 mg/100 mg surovega krompirja) in v državah na severu in severozahodu zadosti kar 50 -60 odstotkom vseh potreb po tem vitaminu v človekovi prehrani. Vsebuje še vitamine BI, B2 in niacin - vsebnosti posameznih pa se spreminjajo glede na sorto, letino, skladiščenje in način priprave.

Kot slabost krompirja je treba omeniti, da poleg hranilnih snovi in vode vsebuje dva zanj značilna alkaloida: solanin in chaconin, ki v gomolju nista enakomerno razporejena in ju

je v lupini vsaj petkrat več kot v mesu. Količina teh alkaloidov se lahko poveča tudi nad dopustno mejo in povzroča zastrupitev. Povečajo se predvsem v mladem pozelenelem krompirju, zato je najboljše, da take gomolje odstranimo.

Za pripravo krompirja potrebujemo nedvomno precej časa, vendar pa je industrija, ki predeluje krompir za prehrano, gospodinje precej razbremenila - hkrati pa povečala hranilno vrednost krompirja. Pri tem je še posebej pomembno, da je ta predelava veliko prispevala k boljši gospodarnosti: zmanjšale so se izgube, nastale med skladiščenjem in pri predelavi, prav tako pa število prevozov in poraba energije. Takšni izdelki iz krompirja so krompirjeva moka, krompirjevi kosmiči, iz katerih pripravljamo pire, čips in pom-mes frites.

SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn.

ZDRAVILNE RASTLINE

Poljski mak

Piše: BORIS JAGODIČ

Poljski mak (Papaver rho-eas L.) spada v družino ma-kovk. Ta združuje okrog 650 vrst, ki so razdeljene v 45 rodov. Značilno zanje je, da pri njih nastaja mleček v posebnih, zaporednih celicah in ne v mlečnih kanalih kot pri drugih rastlinah.

Poljski mak ima v zemlji koželjasto koreniko, iz katere poganja do 60 cfti visoko, okroglo in zaokroženo robato steblo. To nosi številne veje in je poraslo s številnimi dlačicami. Listi so premenjalni, pernati ali pernato nacepljeni in prav tako dlakavi kot steblo. Vehki, narobe jajčasti in rdeči cvetovi imajo na dnu črnomodro liso. Plod je mnogo semenska glavica, v kateri so številna semena. Vsa rastli

na je štrleče kocinasta in napolnjena z belim mlečnim sokom. Cveti junija in julija. Raste med žitom, in je znan povsod po svetu kot plevel.

Nabiramo samo škrlatno rdeče venčne liste, ki jih potrgamo dopoldne ob popolnoma suhem vremenu in jih moramo čim hitreje posušiti na soncu ali kar v sušilniku. Pri tem morajo ohraniti svojo lepo rdečkasto vijoličasto barvo in ne smejo počrneti. Nabiramo tudi zrele makove glavice, ko so še nekoliko zelenkaste. Vsaka glavica vsebuje zelo veliko drobnih, temnih plodov.

Poljski mak vsebuje alkaloid roedin, čreslovine, organske kisline, rdeče barvilo, sladkorje, sluzi itd., ne vsebuje morfina in drugih narkotičnih alkaloidov. Danes uporablja poljski mak le še ljudsko zdravilstvo. Najbolj pomembna snov je tu sluz in s čajem iz posušenih makovih cvetov zdravimo kronični bronhitis, poleg tega pa pomirja suh kašelj in tudi krče v želodcu. V ta namen vzamemo eno veliko žhco cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo, čaj sladkamo z medom in čez dan popijemo čim več tega čaja. Z nesladkanim čajem lahko grgramo pri boleznih grla, žrela in dihalnih poti. Ta čaj priporoča ljudsko zdravilstvo tudi pri nespečnosti, pa zoper žalost, živčnost, stiske, želodčne in črevesne krče in vse bolečine živčnega izvora.

Tudi iz posušenih makovih glavic pripravljamo čaj, tako da vzamemo 5 do 10 glavic in jih prelijemo s pol litra mrzle vode. Segrejemo do vrenja in kuhamo še 5 minut. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo stati pol ure, da se čaj ohladi. Nato precedimo in uro pred spanjem popijemo eno skodelico tega čaja. Ta čaj deluje kot rahlo uspavalno sredstvo. Ljudsko zdravilstvo

ga priporoča tudi za izpiranje vnetega grla, pri angini, dra-žečemu kašlju itd.

Danes je poljski mak sestavni del mnogih čajnih mešanic, ki jih uporabljamo pri prehladu, bronhialnem katarju, suhemu kašlju. Sami si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih delov poljskega maka, slezovih korenini, lučnikovih in bezgovih cvetov. Dve veliki žlici te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo in čaj sladkamo z medom. Pijemo po skodelico tega čaja tri do hin krat na dan. Tudi iz samih posušenih cvetov pripravljamo čaj tako, da eno kavno žličko suhih cvetov poparimo z 2 dl vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in tako pripravljen čaj pijemo večkrat na dan pri prehladnih težavah.

Zoper žalost, živčnost in nespečnost pa si pripravimo čajno mešanico iz enakih delov makovih cvetov, šentjan-ževih rož, baldrijanovih koreninic, poprove mete in melise. Dve zvrhani kavni žlički mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Nato precedimo in tako pripravljen čaj pijemo tri do štiri skodelice na dan, oziroma pri nespečnosti eno uro pred spanjem.

Iz svežih cvetov pripravljamo sirup proti kašlju. Vzamemo 100 cvetov in jih poparimo z enim litrom vrele vode, dodamo sok pol limone in pustimo namakat čez noč. Drugi dan precedimo, dodamo 2,5 kg sladkorja in prekuhamo. Vroč sirup nalijemo v temo steklenico in spravimo. Pri suhem kašlju vzamemo večkrat na dan po eno veliko žlico tega sirupa.

Korenček kot slaščica

Korenček je redka zelenjava, s katero lahko izdelamo okusni sladki kolači, poln koristnih vitaminov. Drobno narezanega lahko vmešate v mastni biskvit, kot nadev pa bo dobrodošel za zavitke. Izvrstne so tudi kroglice z naribanim korenčkom z orehi in rumom.

Korenčkov panj

Potrebujemo: 50 dag moke, sol, 15 dag masla, 5 jajc, 20

dag sladkorja, 1/2 1 mleka, 20 dag korenčka, naribano limonino skorjico.

Priprava: olupljen korenček narežemo na kockice, skuhamo v vreU vodi z mlekom in malo soli. Dobro odcedimo, zmeljemo in pustimo, da se ohladi. Penasto vmešamo maslo s sladkorjem, postopoma dodamo rumenjake, naribano limonino lupinico, moko in korenček. Naredimo beljakov sneg in ga rahlo vmešamo v

masleno zmes. Srnin hrbet ali podoben podolgovat model dobro premažemo, potrosimo z moko, vsipamo maso in poravnamo površino. Kolač pečemo 40 minut na 180 stopinj C. Pečeni kolač obrnemo na delovno površino, potrosimo s sladkorjem v prahu, narežemo na rezine in ponudimo. V maso lahko dodamo drobno narezane mlete lešnike ali mandlje ali drobno nase-kljano suho sadje. MK

Omejite sVoje cilje

Nekateri ljudje se težko disciplinirajo, ker se lotevajo preveč stvari hkrati. To izčrpava njihove moči in jih odvrača od napora, ki je potreben, če hočejo kaj doseči. Tako bi potrebovali več ur, kot jih ima dan. Če na primer hočete ob koncu tedna pisati knjigo, slikati, se učiti jezika, igrati tenis, še postoriti vsa potrebna opravila okoli hiše, boste ugotovili, da vam zmanjka časa in ne morete ničesar končati.

Pisanje knjig na primer zahteva več kot nekaj minut na dan. To velja tudi za slikanje, pospravljanje stanovanja itd. Verjetno lahko počnete sto različnih stvari v enem samem dnevu, če za vsako porabite tri minute in pol, vendar boste porabili sto let, da jih boste končali. Takšno početje pa vam gotovo ne bo prineslo nobenega zadovoljstva in užitka.

Mnogo pametneje storimo, če se omejimo na nekaj pomembnih opravil in se jih pošteno lotimo. Nasploh velja, da končajte eno delo, preden se lotite drugega. Ali pa si vsaj ne naložite več nalog hkrati, ker jih sicer ne boste

opravili. Na primer, nikar ne začnite hujšati, ko hkrati opustite kajenje. Če to zmorete, prav. Vendar pa bo povsem dovolj, če počnete eno ali drugo. Tudi ne poskušajte delati 42 ur na teden, pa se hkrati še šolati na srednji šoli. Večina ljudi bi se ob takem programu zgrudila. Raje se osredotočite bodisi na delo ali pa na šolanje. In nikar hkrati ne sodelujte še v sobotnih turnirjih golfa, razen če ste morda izjemen človek. Če ste, pa se seveda lahko naprezate do skrajnosti.

Pogosto slišimo: vse lahko storiš, če le hočeš. To je povsem napačno, in sicer zaradi dveh razlogov. Prvič: morda niste dovolj nadarjeni, da bi lahko naredili vse, česar si želite, postali na primer operni pevec, nogometni igralec ali potapljač ali kaj podobnega. Če nimate posluha, ne dovolj občutka za skladno gibanje ali pa se bojite globine, teh stvari preprosto ne boste mogli nikoli početi, pa naj si to še tako želite.

Poleg tega pa vse te stvari zahtevajo toliko časa in vaje, da preprosto ne morete vseh početi. Samo pomislite, da so za začetno igranje kla

virja potrebna najmanj štiri leta. Slikanje zahteva najbrž prav toliko let. Večina ljudi ne more napisati knjige prej kot v nekaj mesecih. Zidava hiše zahteva veliko časa. Če bi se res z dušo in telesom lotil ene od navedenih nalog, bi za njihovo popolno delovanje potreboval mnogo let. Če je tako, se boste morali seveda vprašati, kako boste našli čas za vse te dejavnosti.

Omejite se le na nekaj ciljev, tem pa se posvetite z vsem srcem. Šele takrat, ko ste z opravljenim povsem zadovoljni, se lotiti druge stvari.

LIDIJA SENIČAR

36

GLASBA

Med angeli in jazzom

Simpatična Velenjčanka Natalija Verboten si utira pot kot pevko in voditeljica

Natalija Verboten je s svojo majhno hondo vsak dan na poti. Zjutraj je na slovenski obali, zvečer že na nastopu v Prekmurju. Danes je imela intervju v CJelju, isti dan je morala nastopiti v Ormožu in Mariboru. »Posebej december je za glasbenike nor,« pravi dvaindvajsetletna pevka iz Velenja, ki je tudi voditeljica glasbene oddaje Po domače na nacionalni televiziji. Od poletja še ni imela prostega dne. V mrzli zimi se v mislih odpravlja na Lošinj, kjer v tišini leži na soncu, plava, lovi ribe in jih meče nazaj v morje.

Z glasbo se je pričela ukvarjati pred petimi leti, ko je bila še gimnazijka. Oče Milan, tudi sam glasbenik, ji je omenil, da mlada koroška skupina išče pevko. Natalija je brez razmišljanja dejala, da bo ona pela zanje... Razen takrat, ko je bila še v plenicah, je starši niso slišali peti. Deklica je zelo rada prepevala, a le na samem. Ko je očetova skupina zapustili kletni prostor, namenjen vajam.

se je vanj zaprla in pela. Že od osnovne šole dalje je najraje poslušala jazz, medtem ko so njeni vrstniki oboževali Jasona Dono-vana in New Kids on the Block. »Bila sem izredno sramežljiva in nikoli nisem nastopala niti pred mamo in očetom, kaj šele pred kom drugim,« pravi. Zato je presenetila predvsem samo sebe, ko se je odločila, da bo šla na avdicijo. Njena avdicija je bila zaradi treme, ki ji je skoraj vzela glas, prava polomija. Kljub temu da je takrat pela slabo, je pela boljše od ostalih in glasbeniki skupine Rosa so jo vzeli medse. Kmalu je sledil prvi pravi nastop pred publiko. Preden je šla na oder, je morala vzeti dve tableti za pomirjanje. Na drugem nastopu je bilo že lažje, trema je počasi ugašala in se selila za oder. Opazili so jo tudi na nacionalni televiziji in jo povabili v oddajo Po domače, ki jo redno vodi že leto in pol, kot voditeljica pa se je preizkusila tudi v oddaji razvedrilnega programa Poletni most.

Na lanskem slovenskem izboru za popevko Evrovizije so si čedno rjavolasko v dolgi rdeči obleki gledalci in novinarji bolj kot po pesmi zapomnili po nogi v mavcu. »Pred odhodom na

generalko sem v silno visokih petah grdo padla in na oder me je prinesel oče. Ploskali so mi, misleč, da je moj prihod del koreografije. Naslednji večer sem pela z mavcem. Imela sem namreč dvojni spiralni zlom,« se spominja nastopa, ki je bil, čeprav nesrečen, svojevrstna prelomnica v njeni karieri. Naslednja, zanjo najpomembnejša izkušnja, je bil nastop na festivalu Vesela jesen, kjer je prepričala občinstvo. Izbrali so jo za najpri-srčnejšo izvajalko.

Študij ekonomije je obesila na klin. Prepričana je, da bi ji šlo bolje, če bi študirala matematiko ali jezike. Tekoče govori angleško in nemško, uči se italijansko. Že pet let obiskuje ure solo petja in najbolj si želi, da bi postala učiteljica solo petja. Jeseni bo začela študirati. Pred kakšnima dvema mesecema je izdala samostojni album Naj angeli te čuvajo. Projekt, ki ga je pripravila z Matjažem in Uršo Vlašič, so poslušalci dobro sprejeli. »Angeli« so povezani z njeno prometno nesrečo, ki jo je doživela predlani in po čudežu preživela. Vračala se je s snemanja prve oddaje Po domače, bila je nepazljiva in utrujena, avto je zaneslo s cestišča. Obstal je na

ograji, nad desetmetrskim breznom, dolgo nihal, se končno ustavil in nato zgorel, ona pa je ostala nepoškodovana. »Od takrat,« pravi, »privoščim prav vsakemu kakšnega dobrega varuha

v življenju. Nekaj, kar nas ščiti, očitno spremlja tudi mene.«

Na odru poje pop, v avtu si zavrti jazz, doma si želi le tišino. Rada kuha po babičinih receptih, najraje pripravlja preproste jedi, tudi jabolčne zavitke, krofe in buhteljne. Njena vitkost je posledica obilice dela in hitrega tempa življenja. Že približno pol leta živi sama in ni ji toplo pri duši, ko se vrača v prazno stanovanje. Družabna je, zgovorna in prijazna, a hkrati samozavestna. »V glasbenem poslu je odločnost nepogrešljiva,« pravi. »Če bi bila preveč nežna in občutljiva, me že ne bi bilo več. Dobila sem tršo kožo. Po horoskopu sem strelka in strelci znamo biti zelo trmasti in vztrajni. Kakšnih osemdeset let še!« je dejala Natalija Verboten, oblekla toplo puhovko, sedla v avto in se odpeljala proti Mariboru.

KSENUA LEKIČ Foto: JANKO SVILAR

Dobrodelni koncert za Kulturni center

Jože Ekart, vodja narodno zabavnega ansambla Ekart, je na božično novoletnem koncertu v Laškem dal pobudo za organizacijo dobrodelnega koncerta za odpravo posledic po lanski poplavi, ki je močno prizadela tudi Kulturni center Laško.

V njem je po oceni ravnatelja Jureta Jana za okoli 25 milijonov tolarjev škode. Glasbeniki seveda ne bodo zbrali take vsote, vseeno pa je njihov odziv dobrodošel in bi mu lahko še kdo sledil. Vse pa je seveda odvisno od tega, koliko obiskovalcev in obiskovalk se bo zbralo v četrtek, 21. januarja, ob 19,30 v dvorani Tri lilije v Laškem. Več jih bo, več bo denarja ža Kulturni center Laško, ki ima velik posluh tudi za narodno zabavno glasbo.

Na dobrodelnem koncertu bodo poleg ansambla Ekart nastopili Mladi prijatelji, Štrk, Gorenjski muzikantje, Boris Razpotnik, Bobri, Rubin, Kline, Mlade frajle, Vigred, Sa

vinja, Toplišek, Pogladič, Ljudske pevke iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini. Vitezi polk in valčkov ter Folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca (5. marca bo v Kulturnem centru proslavila 20-letnico). Ob dobri glasbi in plesu bo na sporedu tudi dovolj humorja.

Vsi nastopajoči so se za to priložnost odpovedali honorarju in potnim stroškom, za njih pa bodo med nastopom v Laškem poskrbeli Pivovarna Laško, Okrepčevalnica Marjet-ka Rimske Toplice, Vinogradništvo Jože Slavinec, Mihalov-ci, Proline Gruber z ozvočenjem, Marica Lesjak s šopki in NT&RC. Predprodaja vstopnic je v turističnih poslovalnicah Kompasa v Laškem in Celju, hotelu HUM v Laškem in dve uri pred koncertom v Treh lilijah. Koncert sodi v redni abonma polk in valčkov, ki ga že četrto sezono uspešno organizira Kulturni center Laško.

TONE VRABL

Kraljica brez prestola

Whitney Houston prvič razočarala - njen album »My Love Is Your Love« ni opravičil pričakovanj

Ko se je konec novembra kraljica črne glasbe Whitney Houston vrnila na lestvice z albumom »My Love Is Your Love«, je večina tistih, ki je spremljajo dogajanja na svetovni glasbeni sceni, skoraj enoglasno napovedovala, da bo njen novi LP - prvi po leta 1990 objavljenem »Fm Your Baby Tonight« - eden izmed najbolje prodajanih nosilcev zvoka tega desetletja. Podobne napovedi in želje so prihajale tudi iz vodstva založbe Arista, ki deluje pod okriljem diskografskega giganta BMC.

Na presenečenje mnogih pa se je LP »My Love Is Your Love« prvi teden po izidu zavihtel le do trinajstega mesta Billboardove lestvice najbolj prodajanih albumov, nato pa počasi, a vztrajno, padal po lojtri navzdol in se te dni usta-hl na petindvajsetem mestu. Za odtenek bolje se je godilo prvi single plošči s skladbo »When You Belive«, ki jo je Whitney zapela skupaj s svojo nekdanjo tekmico Mariah Ca-rey za animirano filmsko uspešnico »Prince Of Egypt«. Tu

di ta je bila, kljub temu, da se je nevarno približala vrhu nekaterih ameriških in evropskih lestvic, eno izmed večjih razočaranj lanskega leta. Skladba, ki jo je napisal mojster solzavih popevk Schvvartz in produciral slavni Babyface, zapeU pa sta jo dve najbolj prodajani divi devetdesetih, niti približno ni upravičila pričakovanj glasbene industrije in se je kmalu izgubila v hiper-produkciji soul popevčic. Glasbeni trg je (včasih) pač nepredvidljiv in preveč predvidljive artiste in njihove do najmanjše potankosti zloščene izdelke zamenja z mlajšimi, bolj vznemirljivimi modeli. Žrtev tega sindroma je tudi

35-letna gospa Houston, ki je k nastajanju LP-ja privabila nekatere trenutno najbolj iskane ameriške avtorje (Wycleaf Jean, Missy Elliot, Babyface, David Foster, Diane Warren, Rodney Jerkins...) in posnela skoraj popoln album, ki pa je, kot že rečeno, preveč predvidljiv, zato tudi brez »duše« in kreativnih iskric, ki bi razvezale mošnje ljubiteljev tovrstne godbe. Kar nekaj teh je raje seglo na zaprašene police po njenih starejših skladbah, namesto albuma »My Love Is Your Love« pa kupilo plošče za skoraj polovico mlajših zvezdnic Brandy in Monice.

Whitney Houston se je rodila 9. avgusta v New Jerse-yu. Glasbeno kariero je tako kot večina temnopoltih pevk začela s prepevanjem gospe-lov v lokalnih cerkvah, kjer so njene neverjetne glasovne sposobnosti kmalu opazili producenti takrat že uveljavljene pevke Chaka Khan in disco zasedbe Michael Zager Band. Pri Khanovi je nato nekaj časa služila kot spremljevalna pevka, gospod Zager pa ji je namenil vlogo vodilne pevke v nekaterih kreacijah svoje bande. Leta 1983 so jo končno odkrili tudi mena-gerji založbe Arista. Pod njihovim okriljem je skupaj s pevcem Teddyem Pender-grassom posnela manjši hit »Hold Me«, naslednje leto pa je pod nadzorom nekaj takratnih najbolj vročih skladateljev posnela LP prvenec. Ta se je nato počasi vzpenjal proti vrhu ameriške lestvice, najvišjo pozicijo pa zavzel šele osem mesecev po izidu. Za ta podvig so bile precej zaslužne uspešnice »You Gi-ve Good Love«, »How Will 1 Know« in »Saving Ali my Lo

ve To You«. Za slednjo je prejela tudi prestižno nagrado grammy.

Leta 1987 se je, že uveljavljena in v svetu glasbe nadvse cenjena, brez težav takoj povzpela na vrh skoraj vseh svetovnih lestvic z albumom »Whitney«, z njega nanizala cel kup No. 1 uspešnic (»I Want To Dance With Some-body«, »Didn't We Almost Ha-ve It Ali«, »So Emotional«, »Where Do Broken Hearts Go«, »One Moment In Time«) in spet pobrala nekaj najvidnejših glasbenih nagrad.

Po krajšem premoru se je leta 1990 spet zmagoslavno vrnila na lestvice s single ploščo »Fm Your Baby Tonight« in istoimenskim albumom, ki pa se je prebil »le« do tretjega mesta. Sledila je svetovna turneja, v okviru katere je zabavala tudi junake Zalivske vojne, in pa poroka s takrat niČ kaj manj slavnim pevcem Bobbyjem Brovvnom.

Leta 1992 je s Kevinom Costnerjem igrala v filmski uspešnici »Bodyguard« in za soundtrack tega filma posnela šest skladb - priredba balade »I Will Always Love Jou« country pevke Dolly Partor se je nato na vrhu Billboardove lestvice single plošč obdr žala kar dvanajst tednov, al bum sam pa je postal eder izmed najbolje prodajani!" soundtrackov vseh časov. Le ta 1995 je zaigrala v filmi »Waiting To Exhale« in za nje gov soundtrack posnela tr skladbe, ki pa tako kot filn niso ponovile neverjetnega uspeha »Telesnega stražarja« Ta bo, kot kaže, tudi osta višek njene izjemne kariere, ^ kateri je do sedaj prodala ve« kot sto milijonov nosilce^ zvoka.

STANE ŠPEGEl

Za njihov svet

Ansambel Zvoneta Lipovška bo skupaj s Centrom za varstvo in delo Golovec v Celju pripravil dobrodelni koncert, katerega denar bodo namenili otrokom v omenjenem zavodu.

Koncert bo v soboto, 16. januarja ob 19,30 v večnamenski dvorani v Vinski Gori, kjer bodo nastopili Gašperji, Vili Resnik, Vitezi polk in valčkov. Šentjurski muzikanti, ansambel Don, vokalna skupina kvartet Svit, Natalija Verboten, Marjan Smode in ansambel Lipovšek, program pa bosta vodila Strašna Jožeta. Po končanem koncertu bo tradicionalni Antonov ples. »Veseli bomo dobrega obiska, saj bo tako naša pomoč otrokom v Centru za varstvo in delo Golovec v Celju finančno učinkovitejša,« je menil organizator koncerta »Za njihov svet« in vodja ansambla Lipovšek, Zvone Lipovšek. TV

FULL COOL DEMOTOP

Vabilo na avdid|o

Začeli smo tretji Full Cool Demo Top. Včeraj so se v otroški oddaji Full Cool na Radiu Celje predstavili Lea Zgonec s skladbo Še si tu, Peter Weber s skladbo I can't help myself, ki je ni samo zapel, ampak se je tudi sam spremljal na kitari, in Urška Gubenšek s skladbo Krokodilčki. Vsi trije so želeno skladbo posneli v glasbenem ateljeju Coda v Celju.

Če tudi vi radi pojete in bi želeli posneli demo posnetek želene skladbe ter ste mlajši od 18 let, pridite na avdicijo, ki bo 26. januarja ob 16.00 na Radiu Celje! Glasovalne kupončke pa pošljite na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za otroško oddajo.

® LEA ZGONEC - ŠE SI TU

(D PETER WEBER -1 CANT HELP MYSELF

(3) URŠKA GUBENŠEK - KROKODILČKI

Št. 2.-14. januar 1999

GUSBA

37

GLASBENI EX-PRESS

Ameriško združenje RIIA, ki že vrsto let spremlja prodajo nosilcev zvoka in slike v ZDA, je objavilo lestvico naj

bolje prodajanih plošč in izvajalcev v lanskem letu. Največ albumov, kar 12 milijonov izvodov LP-jev »Lefs

Talk About Love« in »These Are Special Times«, je lani prodala kanadska sirena CELINE DION, dobro polovico manj plošč pa so prodale SPICE GIRLS in country zvezdnik Garth Brooks. Najbolje prodajani album preteklega leta je bil seveda sound-track filmske uspešnice »Tita-nic« (10 milijonov kopij), skladba »The Boy Is Mine«, ki sta jo v duetu zapeli vroči čokoladni najstnici BRANDV in MONICA, pa je z dvema milijonoma prodanih izvodov postala najbolje prodajani single leta '98. Največ video kaset je lani prodal trio HANSON - njihovo »Tulsa, Tokyo And The Middle Of Novvhere« je kupilo pol milijona Američanov.

Novinarji priznanega angleškega glasbenega tednika NEW MUSICAL EXPRESS so za naj album preteklega leta izbrali četrti studijski izdelek »Deserter's Songs« pri nas skoraj neznane šest članske ameriške ročk zasedbe MER-CURY REV. Na drugo mesto so uvrstili mojstrovino »Hallo Nasty« newyorških hip-hop mušketirjev BEASTIE BOYS, tretje mesto pa si je z LP-jem »Mutations« prislužil kalifornijski odtrganec BECK. V kategoriji naj single plošč leta 1998 so premočno zmagah Beastie Boys s kreacijo »Inter-galactic«, drugo mesto so si s skladbo »Ice Hockey Hair« tokrat prilastiH britanski alter-nativci SUPER FURRY ANI-MALS, na tretje mesto pa so NME-jevci uvrstili STAR-DUSr in plesno uspešnico »Music Sounds Better With You«.

Raper DMX je z albumom »Flesh Of My Flesh, Blood Of My Blood« z »božične« Bill-boardove lestvice najbolje prodajanih albumov izrinil

kralja ameriške kmečke godbe GARTHA BROOKSA in

njegov dvojni koncertni album »Double«. DMX je bil lani tako kar dvakrat na vrhu te prestižne lestvice - junija z LP prvencem »It's Dark And Hell Is Hot« in decembra z že omenjenim »Flesh Of My Flesh,...«, kar je ^rvi takšen primer v zgodovini popularne glasbe.

Iz »dobro obveščenih« krogov blizu založbe Virgin je pricurljala vest, da namerava Richard Ashcroft razpustiti zasedbo VERVE in glasbeno kariero nadaljevati kot solo artist. Richard je omenjeno zasedbo že razpustil sredi devetdesetih, brata Gallagher iz zasedbe Oasis, ki je pred leti nastopala kot njihova pred-skupina, pa sta ga nato prepričala, da je opustil misel na solo kariero in ponovno zbral stare prijatelje (Simon Jones, Peter Salisbury, Nick McCabe in Simon Tong) in z njimi posnel mega uspešni LP »Urban Hymns«, na katerem se je znašlo kar nekaj skladb sicer pripravljenih za njegov solo prvenec.

Definitvno pa se je razšla pred leti zelo popularna zasedba SLEEPER. Po izjemo obetavnem začetku z LP-jem »Smart« (1995), ki ji je sledila dobro obiskana turneja, so Sleeper lani nekoliko zaspali, letos pa utonili v poplavi brit-pop bandov. Pevka Loise Wer-ner in bobnar Andy McClure že zbirata ekipo za nov bend, kitarist Jon Stevvart se je preselil v Los Angeles, basist Dan Kaufman pa spet dela kot studijski glasbenik.

Najbolje prodajana ameriška ženska zasedba v devetdesetih TLC se po skoraj petletnem studijskem premoru spet vrača na glasbeno sceno. Po dveh uspešnih albumih, »Ooo-

ooh...On The TLC Tip« (1992 -3,5 mio kopij) in »Crazy, Sexy, Cool« (1994 - 9 mio kopij), je skupina zaradi oderuških pogodb in prevelikega zapravljanja leta 1995 bankrotirala in skoraj utonila v pozabo, lani pa so nekateri najbolj znani ameriški produ-centi le uspeli prepričati slavno trojico (Left Eye, T-Bozz in Chilli), da se je vrnila v studio in posnela album »Fan Mail«, izid (februar) katerega najav-Ija single »Silly Ho«.

Na božično noč je ta svet zapustil BRYAN McLEAN (52), nekdanji kitarist in pevec skupine Love, ene izmed najbolj cenjenih ameriških ročk zasedb druge polovice šestdesetih.

Prejšnjo sredo pa se je star 64 let za vedno poslovil tudi Johnny Moore, pevec nekoč zelo popularnih THE DRIF-TERS.

MADONNA v New Yorku te dni zaključuje s snemanjem materiala za svoj novi video spot, ki nastaja pod taktirko Johana Reneka, sicer sodelavca in prijatelja znamenitega švedskega režiserja Jonasa Akerlunda. Po treh uspešnicah (»Frozen«, »Ray Of Light« in »The Power Of Goodbye«) z njenega odličnega lanskega albuma »Ray Of Light«, se bo na single in video formatu tokrat znašla ambientalna house kreacija »Nothing Really Mat-ters«.

Na letošnji podelitvi nagrad BRIT AWARDS, ki se ima zgoditi 16. februarja, bo prvič po sedmih letih spet nastopil duo EURYTHMICS. Dave Ste-wart in Annie Lennox bosta po nastopu počaščena z nagra

do za »velikanski prispevek k britanski glasbeni industriji«.

Tik pred zaključkom lanskega leta je mlada ljubljanska zasedba FLIRT pri založbi Helidon objavila svoj drugi album. Po nekoliko naivnem in brit-popovsko obarvanem prvencu »Frizerski salon« Flirt tokrat zvenijo precej bolj zrelo, obenem pa tudi manj vznemirljivo. Pevec Rok Lunaček, kitarist Luk Vunduk, basist Peter Petač, bobnar Robert Kralj in klaviaturist Peter Vdovč so v studiih Metro, Kif-kif in Raingarden 9 precej svojski podalpski pop »oplemenitili« z že zdavnaj preživetimi kolaži zgodnjih U2 in Simple Minds, rezultat pa odtisnili na zgoščenki »Modro-plavo«. Titulo vodilne domače »brit-pop« zasedbe so od njih tako zasluženo prevzeli veseli Celjani NUDE, ki so že posneli nekaj skladb - med njimi je tudi aktualna »Balon« - za svoj drugi album, ki naj bi izšel to pomlad.

Novopečena založba Big Bang je obelodanila tretji LP smučarske hip-hop naveze PASJI KARTEL. Gre za album »Kartelova teorija« z enajstimi avtorskimi skladbami (pod večino izmed njih se je podpisal Matej Jovan ) in dvema priredbama - Vlado Kreslin je bratoma Jovan in Juretu Koširju pomagal pri re-makeu skoraj poldrugo desetletje stare uspešnico »Ker sovražnik ne spi« skupine Martin Krpan, Pankrtove »Metke« pa so se kartelovci lotili ob pomoči Iztoka Turka, ki je tudi sicer poskrbel za programiranje ritem mašin.

STANE ŠPEGEL

Neuničljivi metalurgi METALLICA se po nenadejanem velikem uspehu, ki so ga decembra zabeležili z dvojnim albumom »Garage Inc.«, zapolnjenim s priredbami skladb svojih vzornikov in soborcev, pripravljajo na nov projekt. Lars, James, Kirk in Jason bodo tokrat svoje podanike »razveselili« z nekoliko milejšo godbo - pod vodstvom svetovno znanega skladatelja in dirigenta Michaela Kamena bodo skupaj s slovitim orkestrom San Francisco Symphony posneli in še pred poletjem tudi v živo odigrali nekaj svojih umotvorov.

Na tej strani Atlantika, v Veliki Britaniji, pa prvo mesto lestvice najbolje prodajanih albumov z zbirko hitov »Ladys And Gentleman - The Best Of« že več kot mesec dni zaseda GEORGE MICHAEL, s prvega mesta lestvice single plošč pa je boy-bend STEPS s priredbo več kot dvajset let stare disco uspešnice »Tragedy« tria Bee Gees vrgel SPICE GIRLS (na sliki) in njihov že tretji božični No.l single »Goodbye«.

ČASOVNI STROJ

Januar 1998

1. LET'S TALK ABOUT LOVE CELINE DION

2. SEVENS GARTH BROOKS

3. TU6THUMPER CHUMBAWAMBA

4. HARLEMVVORLD MASE

5. YOULIGHUPMYFIRE LEEANNRIMES

^ "jonuar ■

1. DOGGYSTYLE SNOOPDOGGVDOGG

2. MUSIXBOX MARIAHCAREV

3. VS. PEARLJAM

4. JANET JANETJACKSON

5. THEONETHING MICHAEL BOLTON

I ^ Januar 1989 ^^^ ^^^

1. GIVINGVOUTHEBESTTHATIGOT — ^^^^

1. RATTLEANDHUM U2

3. COaAIL SOUNDTKACK

4. NEWJERSEY BONJOVI

5. APPETFTE FOR DESTRUGION GUNS & ROSES

VRTIUAKPOLKIN VALČKOV

CEUSKIH 5 plus ^99

1. ČEZ PLOT-ŠTAIERSKI OBJEM (3)""

2. VESEUAPOLNAVREČA-GAJ (3)

3. NA ZDRAVJE-ANS. DROFENIK (3)

4. PRIJATEU ABRAHAM-ŠALEŠKI FANTJE (1)

5. DALEČ OD SRCA-FANTJE IZOD ROGLE (3)

SLOVEHSKIH 5 plus^99

1. 06 POLKI, VALČKU SE DOBIMO-ANS. EKART

2. BELIJORGOVAN-VASOVALCI (3)

3. MOČ UUBEZNI-ROSA (3)

4. NAZDRAVI OČE-PETOVlO (3)

5. ŽIVETI JE LEPO-ANS. BORISA RAZPOTNIKA (1)

""'"'"'''^TrEDL^^ celjskih 5 plus:

NAŠA VAS-ANS. CVET

PREDLOGA ZA LESTVICO SLOVENSKIH 5 plus: , DETE DROBNO SI POVlU- MODRmr"

20 VROČIH RC

TUJA U$T¥iCfl

1. BIGBIGVVORLD-EMILIA (4)

2. I'MY0UR ANGEL-R.KELLY& CELINE (5)

3. G00DBYE-SPICE GIRLS (5)

4. OUTSIDE -GEORGE MICHAEL (8)

5. WHENYOU'REGONE-BRYANADAMS&MELC (4)

6. EVERYTIME-JANETJACKSON (6)

7. CHANGES-2PAC (3)

8. HARDKNOCKLIFE-JAYZ (1)

9. MIAMI -WILLSMITH (1)

10. PRETTYFLY-OFFSPRING_(2)

poMUičiiieiTiriCii

1. BINGO, BANGO, MANGO, TANGO - KINGSTON (7)

2. KER SOVRAŽNIK NE SPI - PASJI KARTEL (2)

3. TAT ZMIKAVT -SUNNYORCHESTRA (6)

4. UUBI NEŽNO-MIRAN RUDAN (7)

5. NOVOLETNA-ROŽLETOVE SANJE (2)

6. ROBINHOOD-FARAONI (3) 7 NA BOŽIČNO NOČ 98-BOŽIČNI ZBORČEK (4)

8. BALON-NUDE (1)

9. KOMPAS SRCA-HIŠA (3)

10. DALEČ GRE SRCE-REGINA&TRČEK (1)

PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:

HEARTBEAT-STEPS HIJODEULUNA-LOONA

PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:

»■»BiMBBSBsiBssai.sM.giv« ■ r ..,„„ig/g^:,. ■ immimmmmmmmmmMiim

NITKE-BORI & THE YOUNGONES PREDATI SE NE SMEŠ-SOUNDAHACK

Nagrajema: Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče Oloa Sakelšek. Brezova 2. Celle

Št.2.-14.jaMar1999

38

TELEVIZIJA - RADIO

V DRUŽBI S KANALOM A

Senca dvoma

v petek, 15. januarja, ob 20. uri bo na sporedu ameriška kriminalka Senca dvoma. Režija: Brian Dennehy, igrajo: Brian Dennehy, Bonnie Bede-lia, Fairuza Balk, Kevin Dunn.

Charley Sloan, nekdaj uspešen in priznan odvetnik, se kot ozdravljen alkoholik preživlja z nezahtevnimi pravniškimi deli. Nekega dne se na njegovih vratih pojavi stara prijateljica Robin Harvvell. Zaprosi ga, če bi na sodišču zastopal njeno hči "Angel, obsojeno umora prve stopnje svojega očeta, Charleyju ta primer pomeni možnost za ponovno osvojitev prvih strani časopisov, zato prošnjo sprejme.

Varuh mesta

Ameriški akcijski film bo na sporedu v nedeljo, IZ januarja, ob 20. uri. Režija: Bobby Roth, igrajo: Louis Gossett Jr., Peter Coyote, Renee Souten-dijk, Anthony LaPaglia.

Obupan novinar nenadoma začne množično pobijati chi-caške gangsterje. Naloga detektiva Jamesa Dela je ustaviti prelivanje krvi, preden postanejo žrtve blaznega novinarja nedolžni ljudje. Vendar ima popolnoma svojevrsten načrt...

Ločeni srci

V ponedeljek, 18. januarja, bo ob 21. uri v okviru življenjskih zgodb na sporedu ame

riški film Ločeni srci. Režija: John Patterson, igrajo: Valerie Bertinelli, Kevin Dunn, Juliet Sorcey, Nada Despotovich.

Stephanie, mladi ločenki, življenje pomeni vsakodneven boj za lastno in hčerkino preživetje. Podnevi dela kot natakarica, ponoči pa se vsa izmučena zabubi v knjige in pripravlja na izpite. Na žalost ji zmanjka časa za osemletno hči Abby, ki mora vsako popoldne nekaj ur preživeti sama doma.

Klic svobode

V sredo, 20. januarja, bo v seriji Filmske uspešnice ob 20. uri na sporedu ameriška komedija Klic svobode. Režija: John Gray, igrajo: Will Horneff, Helen Shaver, Peter Boyle, Jean Marie Barn-well.

Ko oče zapusti ženo in štirinajstletnega sina Ricka, deček zapade v veliko stisko, ki se izraža z upornostjo in skoraj sovražnostjo do matere in ostale okolice. Tudi mati Margaret, ki je po poklicu znanstvenica in se ukvarja z opazovanjem vedenja živali, ne najde stika z odtujenim sinom. Zgodba se razvije, ko deček, ki za šalo ukrade materin tovornjak, pristane v zaporu. Za kazen mu mati naloži nalogo - čistiti mora živalske kletke v laboratoriju.

Princ z Bel Aira, humoristična serija od ponedeljka so petka ob 14.30.

Svež veter v radijskih jadrih

Februarja bomo uvedli nekaj sprememb radijske sheme v letu 1999

Praznično vzdušje se je končno poleglo in te dni že pridno razniišljamo, storiti, da bi vam bili bolj všeč in da bi vas bilcf^^liko, ki bi nas radi poslušan.

-K

Radijske revolucijef v*.fetu 1999 ne bomo delali. Popravljamo pa nekaj, upam da simpatičnih sprememb. Zelo natančno namreč poslušamo, katere oddaje so glede na odziv poslušalcev najpopularnejše, zato bomo tiste še obogatili ter uvedli nekaj novih. Vse to bomo storili februarja.

Vrtiijalc se bo vrtel tri ure, glasbeni gostje odslej ob sredah

Ponedeljkovi večeri na Radiu Celje so za ljubitelje glasbe kar naporni. Najprej glasujete za podalpski biser, nato sodelujete v oddaji, v kateri Simona Brglez gosti popularne slovenske glasbenike, nato pa Vrtiljak polk in valčkov za dve uri zavrti še Tone Vrabl in vas povabi k sodelovanju. Ker so vse omenjene oddaje zelo poslušane, smo se odločili, da s februarjem Vrtiljaku polk in valčkov namenimo še dodatno uro programa, kar pomeni, da se bo pričenjal že ob 19.uri in trajal do zaključka našega sporeda ob 22. uri.

In kam z glasbeniki iz slovenske zabavne glasbe? Simona Brglez jih bo od februarja dalje gostila ob sredah. Ob 20. uri bo začela kramljati z njimi in če boste za to tudi poslušalci, se boste z njimi lahko pogovarjali tudi vi.

Zeleni val in Dan z...

Izkušnje iz minulih let kažejo, da poslušalke in poslušalci radi poslušate in sodelujete v oddajah, v katerih govorimo o alternativnih metodah zdravljenja, o zeliščars-tvu in podobno. Mateja Pod-jed bo zato od februarja dalje, ob torkih po 12. uri pripravljala oddajo z naslovom Zeleni val. Oddaja bo kontaktna, izobraževalno naravnana, v njej bo govorila o uporabnosti zdravilnih zelišč, seznanjala vas bo z zanimivostmi, novostmi ter nasveti na to večno in vse popularnej-šo temo, obljublja Mateja.

Nedeljski dopoldnevi na Radiu Celje so včasih nekoliko pusti. S februarjem jih nameravamo popestriti z oddajo, ki bo nosila naslov Dan z... Pripravljali jo bomo izmenično Nataša Gerkeš, Tone Vrabl in Mateja Podjed. V njej vam bomo predstavljali zanimive ljudi s Celjskega, s katerimi lx)mo preživeli dan in pri tem vključili radijski magnetofon. Obetamo si, da bodo nastali

dobro poslušani reportažni portreti zanimivih ljudi. Po deseti uri ob nedeljah jih bomo ponujah v poslušanje.

Kdaj pa si ti prvič?

Preostali del programa bo ostal približno takšen, kakršen je. Včasih vam bomo všeč, drugič manj. Oni dan se je silno pridušala neka poslušalka, seveda se ni predstavila. Rekla je, da se ji želodec obrača, ko posluša naš samo-reklamni radijski spot, ki govori o tem, kdaj je mlada gospodična prvič... pričela poslušati Radio Celje. »To vendar namiguje na seks!« je bila zgrožena in ogorčena poslušalka. »To starejši ljudje ne moremo poslušati! Nehajte s takšnimi oslarijami...« Prav. Okusi so različni. Vsak ima svoje mnenje. A v novem letu si tudi mi smemo kaj zaželeti. Na primer - želimo si več strpnosti poslušalk in poslušalcev. Radijske postaje, ki bi od prve do zadnje minute oddajanja ustrezala prav vsem okusom, ni. Če je v programu kaj takšnega, kar vas moti, preshšite. Se posebej, če je v njem sicer vendarle mnogo več tistega kar vam je všeč.

Silno zoprno utegne biti včasih tudi vse, kar se dogaja v zvezi z oddajo Mali O. To, da jo nekateri izkoriščajo v koristoljubne namene, radij-ci, žal, ne moremo preprečiti.

Zoprno pa je, ko se med oddajo vsujejo telefonski klici v naše tajništvo in ko ljudem nikakor ni mogoče dopovedati, da je sodelovanje v oddaji mogoče samo preko studijskih telefonskih številk. Da ne govorimo o tem, kako se včasih prerekamo o tem, da lahko v oddaji sodelujejo tisti, ki hitreje vzpostavijo telefonsko zvezo in da je naval tolikšen, da kdo drugi marsikdaj ne pride zraven. Zakaj nimamo 20 telefonskih linij v studiu, se je zadnjič v slušalko drl poslušalec? Povedala vam bom, zakaj ne. Ker si jih prvič finančno ne moremo privoščiti, ker bi bilo tudi toliko številk včasih premalo in ker nam denar, žal, ne pade z neba. Vsak tolar, ki ga potrebujemo za oddajanje, mesečno jih potrebujemo več milijonov, si prislužimo sami. RTV naročnino pa spoštovani poslušalci in poslušalke še vedno plačujete samo in izključno Radiu in Televiziji Slovenija. Zato se trudimo po svojih močeh za program, za kakršnega mislimo, da vam je všeč. Poskušamo izboljšati glasbeni del programa, v govornih prispevkih si prizadevamo poskrbeti za zanimive teme, predvsem pa za kakovosten dnevno informativni lokalni program, ki vam ga lahko obljubimo tudi v letu 1999.

- NATAŠA GERKEŠ LEDNIK

Kdaj pa si ti prvič?... poslušala Radio Celje? Natalija Sinko-vič, naša napovedovalka iz Slovenske Bistrice, ki sodeluje izjemno uspešno tudi v amaterski gledališki skupini kot režiserka, pa tudi igralka, je »zagrešila« samoreklamni radijski spot, ki smo ga poslali tudi na tekmovanje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Z njim sicer nismo osvojili odličja, uvrstil pa se je med pet najboljših.

SKRITA KAMERA

# Minuli konec tedna so se slovenske »zvezde« estrade in vsi ostali pomembneži, srečali na mariborskem snežnem stadionu, na tradicionalnem Stopo vem veleslalomu. Nekateri so tekmovanje vzeli zelo zares (Natašo Pire, denimo, so pred tekmo zalotili pri jemanju nedovoljenih poživil), drugi pa bolj za šalo. Pri tem je prednjačil predvsem Sašo Hribar, ki je s svojimi domislicami neumorno več ur zabaval nekaj sto prisotnih. Čeprav je za vsakega udeleženca našel nekaj pikrih in hudomušnih besed, je največ njegove pozornosti vendarie veljalo oprsju televizijske šefice Miše Molk. Je pravo ali ni pravo, to je zdaj vprašanje, ki muči Saša in številne Slovence.

Čeprav voditeljski doajen slovenskega TV Dnevnika Janko Šopar veleslaloma ni odpeljal ravno najbolje, povedal je, da so mu težave povzročala predvsem rdeča vratca, je bil s svojo uvrstitvijo na koncu vendarle zadovoljen. Še enkrat je premagal svojega

prijatelja in voditelja konkurenčne oddaje 24 ur, Matjaža Tanka. Njegov šef, tudi bivši RTV-jevec Tomaž Perovič, je lahko dvoboj le nemočno opazoval. »Kdor je boljši, je pač boljši,« je bil njegov komentar, pri tem pa seveda ni hotel nič sUšati o tem, da imajo tudi informativne oddaje »nacio-nalke« precej večjo gledanost kot POP Tv-jeve. »Kdor je boljši, je pač boljši,« mu je z njegovimi besedami odvrnil urednik TV Dnevnika Vlado Kre-jač, ki je sicer odličen smučar, a je tekmo v Mariboru končal v snegu, brez uvrstitve, s čimer je požel splošno odobravanje tako levih kot desnih politikov.

^ Komentarji čisto zaresnih tekem smučarjev za svetovni pokal, ki prihajajo iz ust Igorja E. Berganta, postajajo vse bolj podobni Hribarjevim. Nekaterim so njegova duhovičenja celo všeč. Da pa vse skupaj le ne bi bilo preveč pod nivojem, je Igor poskrbel za strokovnega sokomenta-torja, bivšega tekmovalca To

maža Cerkovnika, ki svoje delo opravlja odlično. Gledalci lahko tako, poleg tega, kakšno pašto kuha stara mama Thomasa Grandija v Trstu, izvedo tudi zelo točne napovedi uvrstitev tekmovalcev, saj Tomažu ne uide nobena napaka, ki jo naredijo na progi. Bergant in Cerkovnik sta se torej odlično ujela in sta pravo nasprotje komentatorskega para Miha Žibrat - Katja Koren, ki je svojo kariero nič-kaj slavno in zelo hitro že zaključil. Miha je ostal s komentarji sam, utegne pa se zgoditi, da bo kmalu ostal tudi brez komentiranja. ^ Predlog TV popra, da bi nacionalna RTV spremenila dejavnost in postala Terme Čadež so zaposleni navdušeno pozdravili, generalni direktor Janez Čadež pa je bil precej skeptičen, saj zadnje čase vse manj verjame, da bi se čudež še lahko zgodil in bi v milijardne izgube toneča RTV zlezla na zeleno vejo. Če pa bi projekt Terme Čadež vendarle uspel, bi RTV takoj ponovno angažirala Stojana Auerja, ki je trenutno brez dela. Zaposlili bi ga kot kopališkega mojstra, saj ima s kopanjem v bani največ izkušenj.

Miša Molk

Tomaž Perovič

Janez Čadež

$f.2.-14.jowMr1999

FILM - AKCIJA

43

Verjemite vsem, razen sebi

V trilerju Kačje oči privlačni Nicolas Cage raziskuje umor ministra v boksarski dvorani

Detektiv Rick Santoro (Nicolas Cage), zaposlen pri policiji v mestu Atlantic City, se sreča s starim prijateljem, mornariškim častnikom Kevinom Dun-nom (Gary Sinise), ki je zdaj v službi na ministrstvu za obrambo in zadolžen za var-! nost obrambnega ministra. Srečata se na največjem boksarskem dogodku leta, saj nameravajo slavno areno v mestu zapreti in preurediti v hotel in igralnico, zato za slovo organizirajo dvoboj med prvakom Lincolnom IVlerjem in /lekim novincem.

Ko se Dunne za trenutek oddalji, se zgodi najhujše. Nekdo strelja na ministra in v trenutku postane dvorana ujetnica policijske raziskave, saj je morilec ali sokrivec lahko vsakdo od 14.000 gledalcev v areni. Vrata zapečatijo in začne se preiska-I va. Santoro postane v trenutku odgovoren za projekt, hkrati

pa želi rešiti tudi prijateljevo kariero, ki se je s streljanjem na ministra zelo zamajala. Oba se tako skupaj lotita analize dogodkov, W so se odvijali pred njunimi očmi tik pred usodnimi streli.

Ker Rick nima niti dovolj časa niti dovolj mož, išče odgovor na vprašanje, kdo je morilec, s pomočjo treh prič. To so Julia Co-stello (Caria Gugino), skrivnostna ženska, ki je govorila z ministrom tik preden je bil ustreljen, nato pa skrivnostno izginila v množici, Lincoln Tyier (Stann Shaw), prvak v težki ^tegoriji, ki je dvoboj izgubil in Kevin Dunne sam, ki je na videz brez vzroka zapustil svoj prostor nekaj trenutkov, preden so odjeknili streli. Dogodki, ki so se zvrstili tik pred umorom, se na platnu zvrstijo kar trikrat, vsaldč s stališča ene od omenjenih prič. Medtem ko Rick sestavlja koščke mozaika, ki naj bi rešil uganko o pravem morilcu, ugotovi, da gre za zapleteno

in nameščeno zaroto. Breme te ugotovitve pa prisili tudi Ricka, da se sooči s svojo lastno preteklostjo, ki ni ravno brezmadežna. Posebej zanimivih je prvih dvajset minut filma, posnetega s prve roke, sploh pa ta film označuje kar nekaj posebnosti. Kostumi so delo kanadske ko-stumografinje Odette Gaoury, posebnost njene kostumografi-je pa je, da so vsi junaki od začetka do konca filma v isti obleki, kar je glede na to, da v večini drugih filmov obleko zamenjajo tudi po tridesetkrat, povzročilo velike preglavice. Zanimivost filma je tudi slavna boksarska arena mesta, ki pa kljub vsemu ni izvirna, saj so jo prestavili v najbolj slavno hokejsko dvorano na svetu, v stari forum v Montrealu, kjer so Kanadčani v hokeju pobrali več trofej kot kdorkoli do danes. Dvorana je stara 75 let in zaprta, saj je že odslužila svoje, sedeže pa so prodali na dražbi, kjer so jih pokupili največji občudovalci in strastni navijači.

Ob vseh slavnih glavnih igralcih je tudi slovenskemu občinstvu že zelo dobro znan Brian De Palma, scenarist, producent in režiser tega filma, ki je tudi v uspešnicah (Misija: Nemogoče, Carrie, Brazgotinec, Nedotakljivi) več kot dokazal, da se na svoje delo dobro spozna.

ammmmmmmmmmm nms

Nicolas Cage v filmu Kačje oči.

izbrali smo najizvirnejše

Več kot tristo voščilnic za božične in novoletne praznike je pregledala tričlanska komisija pod vodstvom slikarja Jožeta Žlausa v natečaju, ki ga je že drugo leto zapored pripravilo uredništvo NT&RC. V konkurenci so bile samo voščilnice, ki so bile ročno izdelane ali z dobrimi besedili. »Uradne« voščilnice kolektivov smo tudi tokrat izločili, čeprav je bilo med njimi nekaj izjemno lepih in tudi unikatnih primerkov.

Tudi tokrat so se najbolj izkazali otroci, ki so sodelovali kot skupine aU posamezniki. Praznične voščilnice so bile močnejše po likovni plati kot s teksti, kjer si še vedno najraje pomagamo z izposojenim verzom. Čeprav doma in v službi dobivamo večinoma brezosebne voščilnice, ki takoj romajo v koš, pa nam lahko tiste prave ostanejo za spomin kot lep in prijeten izdelek, drobno darilce.

Letos se je tričlanska komisija (Tatjana Cvirn, Jože Žlaus in Tone Vrabl) odločila za več nagrad in pisnih priznanj kot leto prej. Z enakovrednimi nagradami so nagrajene tri serije voščilnic, ki smo jih dobili z osnovnih šol: 8. b razred OŠ Slivnica (mentorica Marjana Artiček), 3. a razreda OŠ Hu-dinji v Celju in 4. b razreda 3. OŠ Celje (učiteljica Nevenka Dečman).

Tri enakovredne nagrade za serijo voščilnic odraslih posameznikov in družin so tokrat dobili: Nataša Gorenak (Lešje 5, Škofja vas), družina Očko (Tumova 21, Škofja vas) in

družina Landekar (Lipa 38, Frankolovo).

Pisne pohvale dobijo: skupina malošolarjev iz vrtca Frankolovo, Alenka Marovt in Vera Rožanc z Dobrne (naj sporočita svoj naslov!).

Posebno nagrado za izvirno idejno zamisel voščilnice (božično ali novoletno drevo z okraski, ki ponazarjajo dejavnosti NT&RC) prejme OŠ Vojnik z mentorico Mileno Jurgec.

Posebno nagrado za najbolj izvirno praznično voščilnico z žigom in tekstom prejme firma Ardi marketing, inženiring, oblikovanje d.o.o. Glonarjeva 8, Ljubljana (gre za osebno voščilnico).

Voščilnico z najbolj izvirnim, pa tudi humornim tekstom, pa je napisal »mizar Branko: »Vi ste novinarji, jaz sem mizar, velika razlike, a želja enaka: Vaš in moj izdelek res lepo gori, vendar naj se to nikoli ne zgodi!« Avtor Branko Očko iz Tumove 21 v Škof j i vasi je voščilnico narisal in napisal na tanko leseno ploščo, kot se za mizarja tudi spodobi. Takih iskrivih želja na božično novoletnih voščilnicah si v bodoče želimo še več!

Nagrajencem čestitamo, nagrade pa jim bomo izročili na posebni slovesnosti konec januarja. Ob koncu leta, pred vstopom v leto 2000, pa bomo že tretji natečaj za naj voščilnico. Zaradi izjemnosti dogodka bo izziv za izvirno čestitko še večji.

TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ

Komisija ni imela lahkega dela, saj je bilo prelepih ročno izdelanih voščilnic veliko.

KINO

Celjski kmematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Union: od 14. do 20. 1. ob. 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški akcijski triler Kačje oči.

Mali Union: od 14. do 20. 1. ob 19. uri romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me.

Metropol: od 14. do 20.1. ob 16., 17.30 in 19. uri animirana pustolovsko-romantična komedija Mravljinec Z, ob 21. uri psihološka drama Vzoren učenec. 16. 1. Mravljinec Z ob 10. in 23. urL

Žalec: 15. in 16. 1. ob 20. uri ter 17. 1. ob 18. in 20. uri nora komedija Nori na Mary.

Gremo v kino!

Bolj slavnemu bratu igralca Josepha Fiennesa je ime Ralph. Pravilen odgovor je vedelo le malo naših reševalcev, med katerimi smo izžrebali tri, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih kinematografov. To so: Katja Jurkovšek, Zagrad 70. 3000 Celje, Julijana Sajko, Košnica 25j, 3000 Celje in Nada Čmak-Pepel, Tabor 56a, 3304 Tabor.

Tokrat je vprašanje verjetno lažje, saj morate odgovoriti, kako se imenuje serija filmov, v katerih je zaslovel Sylvester Stallo-ne (igral je boksarja v naslovni vlogi filma po lastnem scenariju).

Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. januarja.

Drugačen mravljinec

; Woody Allen je posodil svoj glas animiranemu Mravljincu Z

"•l^ft,'r'---^"^'itr^-^isisar 'S':--®'-

Z-4195 (Woody Allen) je je mravljinec delavec - eden izmed milijarde drugih - in njegove možnosti, da zapelje prelepo princeso Balo (Sharon Stone), so približno v enakem razmerju.

Brez strahu pred strogo ko-lonijsko hiearhijo sprejme niravljinec Z na poti k princesi pomoč svojega najboljšega prijatelja, mravljinca vojaka Waverja (Sylvester Stallone). Zaradi nenadnega spleta usode se Z iz navadnega mravljinca spremeni v junaka, ki neho-^^ spodkoplje načrt ambicioz-i^ega generala Mandibla (Ge-'le Hakman), ki hoče dobesedno uničiti kolonijo in usta-J^oviti svojo. Z se kinalu znajde na čelu revolucije, ki posta-•^e slavospev individualnosti, ^ekoč nepomemben delavec 2 postane največji junak.

Mravljinec Z je drugi v celoti računalniško animiran celovečerni film doslej. Največji izziv ^ računalničarje so bile animacije obrazov, masovni pribori, simulacija vode, nekaj

povsem novega pa je bil pogled na svet skozi oči mravlje.

V tej romantično komični pustolovščini nastopajo zvezdniški glasovi Woodyja AUena, Dana Aykroyda, Aime Bancroft, Jane Curtin, Dannyja Gloverja in drugih. Fikn sta režirala Eiic Damell in Tim Johnson, producenti so bili Brad Lewis,

Aron Wamer in Patty Wooton.

Scenarij so napisali Todd Alcott, Chris Weitz in Paul Weitz.

Zvezdi zgodbe o mravljincu Z sta vsekakor Woody Allen (Z), eden najbolj cenjenih in uspešnih filmskih ustvarjalcev in igralcev. Prejel je dvojnega Oskarja za režijo in izvirni scenarij, nominiran pa je bil tudi kot najboljši igralec za klasično komedijo Annie Hali, ki je leta 1977 dobila oskarja za najboljši film. Oskarja za najbolj izviren scenarij je dobil tudi za film Hannah in njene sestre. Sicer pa je doslej zbral že petnajst nominacij za oskarja. Kot

Weaver se v filmu pojavlja Sylvester Stallone, ki je svetovno slavo doživel kot igralec, scenarist in režiser slovitega Rockyja, za katerega je leta 1976 prejel Oskarja, mravljična princesa Bala (Sharon Stone) pa je ena najbolj iskanih holly-woodskih igralk, odkar je leta 1992 nastopila v uspešnici Basic Instinct. Leta 1996 je bila nominirana za oskarja, Zlati globus pa je prejela za dramatično upodobitev ženske, ujete v mrežo organiziranega 1^-minala in iger na srečo, Id jo je upodobila v uspešnici Casino.

NMS

St.2.-14.ionuar1999

44

ZA AVTOMOBILISTE

Volvo in Ford skupaj?

v zadnjem času se izjemno pogosto govori o načrtovanih združitvah različnih avtomobilskih tovarn, pri čemer je jasno, da je »virus« prinesla združitev Daimler Benza in Chryslerja. Tako naj bi se po nekaterih podatkih predstavniki Volva v zadnjih mesecih večkrat srečali s pomembnimi ljudmi Forda.

Prav zaradi teh govoric je vrednost delnic na stock-holmski borzi precej poskočila, kajti preprosto dejstvo je, da je Volvo ta hip najmanjša evropska avtomobilska tovarna, ki je še povsem samostojna. Pred leti se je Volvo, kar je še vedno dovolj znano, nameraval združiti z Renaultom, vendar je bilo »poroka« zadnji hip odpovedana - odpovedal pa jo je Volvo zaradi domnevnega strahu pred neorganiziranostjo Renaulta. Nekateri ob tem menijo, da do popolne združitve Forda in Volva ne more priti, pač pa je švedska avtomobilska tovarna zainteresirana za sodelovanje na različnih področjih proizvodnje avtomobilov. Kaj naj bi to sicer pomenilo, pa ni preveč jasno.

Daimler Benz in guard vozila

Morda ni dovolj znano, vendar se ve, da se nemški Daimler Benz z izdelavo posebnih oziroma blindi-ranih avtomobilov ukvarja že skoraj sedem desetletij.

V zadnjih letih je posel s tovrstnimi vozili skoraj izjemno poskočil, kar je Daimler Benzu v prid, po svoje pa kaže na spremenjene okoliščine v Evropi in svetu. Pred nedavnim je tovarna tako predstavila nove izvedenke blindiranih vozil (guard) razredov S, E in G. Izdelava teh avtomobilov je povsem ločena od siceršnje proizvodnje, saj so vse spremembe v avtomobil vgrajene serijsko in ne po tistem, ko je avto že narejen. Zanimivo je, da nekateri blindirani avtomobili, denimo tisti serije B6/B7, ponujajo tudi zaščito pred protioldepnimi izstrelki.

Volvo S40

Osemvaljnilc tudi za audija A6

Nemški Audi nenehno povečuje svojo ponudbo. Po novem bo najmočnejši audi A6 tisti i oznako 4,2 quattro, kar pove tako rekoč vse.

Ta avtomobil bo namreč poganjal osemvaljnik V oblike in z gibno prostornino 4,2 - litra ter močjo 300 KM. Zraven je seveda dodan stalni štirikolesni pogon quattro.

V omenjeni avtomobil višjega srednjega razreda pa bodo začeli vgrajevati tudi nekoliko posodobljen ni 3,7-litrski motor, ki bo odslej zmogel 260 KM bodisi samo s pogonom na prednji kolesni par ali pas pogonom 4x4. Vsaj za Nemčijo so znane tudi cene, saj bo tako audi A6 4,2 v limuzinski podobi stal dobrih 103 tisoč mark, medtem ko bo avant nekaj dražji, in sicer 10Z300 mark.

ZA AVTOMOBILISTE

45

Daimler-Chrysler v številkah

Lani se je veliko govorilo o združitvi Daimler Benza in Chryslerja v enotni koncem Daimler-Chrysler. Sedaj pa je omenjena korporacija že naredila prvi, sicer približni obračun svoje lanske poslovne preteklosti.

Tako naj bi bila njuna prodaja v letu 1998 vredna nekako 260 milijard mark, kar naj bi bilo približno za 13 odstotkov več kot predlani. Po nekaterih ocenah naj bi imela korporacija lani za približno 10 milijard mark čistega dobitka, kar naj bi bilo za dobre tri milijarde več kot leto prej. Še letos pa naj bi veliko prihranili, in sicer 1,4 milijarde dolarjev, v naslednjih letih pa naj bi bili ti prihranki še bistveno večji. Lani sta obe to

varni skupaj prodali 4,4 milijona osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil, pri čemer je Daimler Benz prodal okoli 850 tisoč različnih osebnih avtomobilov in 480 tisoč gospodarskih vozil, Chrysler pa je prodal skoraj tri milijone osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil. Obe tovarni skupaj zaposlujeta 434 tisoč delavcev. Zelo dobro je šel lani v promet mercedes M, ki ga sicer izdelujejo v ZDA, kjer je postal med tako imenovanimi trucki eden najuspešnejših avtomobilov. To je za koncem zelo pomembno, saj si Daimler Benz želi še povečati svoj delež na ameriškem trgu, ki je zanj vsekakor izjemno pomemben. Za delničarje obeh tovarn, sedaj združenih

v korporacijo, pa je pomembno tudi obvestilo, po katerem jim bodo za leto 1998 izplačali 4,5 marke dividende na delnico.

Na sliki: mercedes razreda M.

VW postal lastnik AutoEuropa

še lani smo nekajkrat pisali, da si nemški Volkswagen prizadeva postati popolni lastnik tovarne AutoEuropa. V tej tovarni, ki stoji na Portugalskem, namreč Volksvvagen in Ford skupaj izdelujeta enoprostorske avtomobile VW sharan, ford galaxy in seat alhambra.

Obe tovarni sta bili doslej solastnici, pred časom pa je VW od Forda kupil 50-odstotni delež. Pri VW pravijo, da bodo tako laže povečali produktivnost in zmanjšali stroške, hkrati pa dodajajo, da to ne pomeni spremembe proizvodnega programa. Tam naj bi torej še naprej nastajali sharani, galaxyji in alhambre. Vendar ta lastniški prevzem še ni dokončen, kajti potrditi ga mora še evropska komisija pri EU. Na sliki: VW sharan.

Toyota širi svojo mrežo

čeprav uradno in javno še nikjer ni bilo povedano, je znano, da je japonska Toyota v Sloveniji ustanovila novo podjetje Toyota Adria. Omenjeno podjetje bo pri nas skrbelo za uvoz in s tem tudi prodajo japonskih toyot.

Vse doslej je bil generalni uvoznik teh avtomobilov ljubljanski Center, ki pa po nekaterih spremembah ostaja zgolj trgovec. Bo pa v drugi polovici januarja v Ljubljani toyote začelo prodajati tudi podjetje AC Cosmos, in sicer ob pomoči Autocommercea d.d.. Kot pravijo, si bo mogoče pri AC Cosmos omisliti tako nove kot rabljene toyote, na voljo pa bodo še rezervni deli, nakup pa naj bi bil »podprt« tudi z ugodnimi lizingi in seveda posojili.

Št. 2.-14. januar 1999

46

IZ OTROŠKEGA SVETA

STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV

Pred poskusno devetletko

Letos se začenja poskusno uvajanje devetletke za učence, ki bodo zaključili 5. razred osemletne osnovne šole. Ti učenci bodo vstopili v 7. raz-devetletne osnovne šole (zadnje triletje devetletke). Lahko rečemo, da bodo opravljali program »5 -t- 3«, torej program osnovne šole, sestavljen iz petih razredov osemletke in zadnjih treh razredov devetletke. V letu 1999 bodo tak »preskok« opravili učenci na nekaj deset šolah, v letu 2000 je takih šol lahko 100 ali več, število se še poveča v letu 2001, v letu 2002 in 2003 pa bodo vsi ali skoraj vsi učenci 5. razreda osemletke vstopili v zadnje triletje devetletke.

Tak prehod iz osemletke v devetletko bo obvezen za vse učence sedanjega 1. razreda osnovne šole in za vse otroke, ki se bodo v prihodnjih štirih letih vpisali v 1. razred osemletke. Večina učencev sedanjega 2. in 3. razreda in manj kot polovica učehcev sedanjega 4. in 5. razreda pa naj bi bila vključena v poskus. To pomeni, da bodo njihovi starši odločali, ali vključijo otroka v devetletko ali ne.

Čeprav se o prenovi osnovne šole veliko piše in govori, si veliko staršev želi več informacij o novi devetletki. Mislim, da je še vedno premalo znanega o tem, kaj Čaka učenca, če se namesto v 6. razred osemletke vključi v 7. razred devetletke.

Predmetnik: določa, kateri predmeti in koliko ur tedensko se poučujejo v posameznem razredu. Učenci, Id gredo sedaj iz 5. v 6. razred osemletke, dobijo dva nova predmeta (od 9 na 11 predmetov), število ur pouka na teden se jim poveča za tri (s 23.5 na 26.5). Pri prehodu iz 5. razreda osemletke v 7. razred devetletke pa se bo število predmetov povečalo za pet (z 9 na 14), ker bodo učenci poleg obveznih dobili še tri obvezne izbirne predmete. Število ur pouka pa se bo povečalo najmanj za eno uro dnevno (za pet ali šest ur tedensko na 28.5 ali 29.5). Obvezne izbirne predmete šola ponudi, vsak učenec izbere najmanj tri (po eno ali dve uri tedensko).

Učni načrt: določa, kaj bo učitelj pri posameznem predmetu poučeval in kaj bo od učenca zahteval. Učenci, ki bor do iz osemletke prešli v zadnje triletje devetletke, naj bi imeli za vse predmete nove učne načrte. Splošna ocena je, da so ti učni načrti bolj sodobni kot dosedanji. Pri nekaterih predmetih so razlike med učnimi načrti osemletke in devetletke zelo velike. Zaenkrat pa ni dokazov, da bi pri novih učnih načrtih prišlo do razbremenitve učne snovi, če jih primerjamo z osemletko. Veliko obveznih izbirnih predmetov pa se uvaja čisto na novo, torej se v osnovni šoli tak predmet še nikoli ni izvajal.

Najboljše rešitve iz učnih načrtov devetletke pa bodo v prihodnjih letih vključene tudi v učne načrte osemletke. Tako

naj bi bili tudi učni načrti v osemletki razbremenjem^, posodobile naj bi se učne vsebine, način dela.

Številčno ocenjevanje: v 6. razredu osemletke je učenec opisno ocenjen (zu, u, mu) pri petih predmetih: likovna vzgoja, glasba, tehnična vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo. V devetletki pa je številčno ocenjevanje obvezno pri vseh predmetih. Obvezni izbirni predmeti se ocenjujejo enako kot ostali predmeti.

Urniki: zaradi večjega števila ur, obveznih izbirnih predmetov in nivo j skega pouka (učenci se delijo v različne skupine) je v zadnjem triletju devetletke veliko težje pripraviti urnike kot v osemletki. Pouk se bo tako za posamezne učence začenjal 1. ali 2. šolsko uro, trajal pa občasno do treh popoldan ali še dlje. Okrog enih naj bi imeli učenci 25 ali 30 minut odmora za kosilo. Ker so umiki različni glede na predmete, ki jih izbere učenec, in ker so tudi med šolami velike razlike, svetujem staršem, ki se odločajo za vključitev svojih otrok v poskus, da na šoli zahtevajo urnike in jih temeljito preučijo. Koristil bi tudi pogovor s šolsko zdravnico - ustreznost umika z vidika otrokovega bioritma.

Nivojski pouk, zunanja diferenciacija: ob koncu 7. razreda se bodo učenci razporedili v dve ali tri skupine (nivoje, ravni zahtevnosti) in to pri treh predmetih: slovenščina, matematika, tuji jezik. Tako bodo ločeni boljši, povprečni in slabši učeni, ki bodo imeli različno zahteven pouk. V 8. razredu imajo učenci po zakonu pravico prehajati med nivoji po posvetu s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo. V 9. razredu je možno le prehajanje na osnovi ocen.

2^ključno preverjanje znanja: ob koncu 9. razreda osnovne šole bodo učeni obvezno opravljali zaključno preverjanje znanja - tako imenovano

»malo maturo«. Kdor te »male mature« ne bo opravil, ne bo imel zaključene osnovne šole. Rezultati »male mature« se bodo upoštevali tudi pri vpisu v srednjo šolo. Po sedaj veljavnem zakonu se opravlja »mala matura« iz petih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik, en naravoslovni in družboslovni predmet). Vladni predlog za spremembo zakona zmanjšuje število predmetov na tri (slovenščina, matematika, en predmet po izbiri učenca). Za učence, ki bodo sodelovali v poskusu, »mala matura« še ne bo obvezna.

Še nekaj nasvetov: število ur za tuji jezik se zelo poveča, zaradi nivojskega pouka pa bo šola potrebovala še pol dodatnega učitelja. Dodatni učitelji bodo potrebni tudi za matematiko in slovenščino, pa tudi za nekatere izbirne predmete. Zato je pred odločitvijo za poskus pametno preveriti, kako bo z učitelji na posamezni šoli - kako bo z novimi učitelji, pa tudi kakšni učitelji so na šoli sedaj.

Motivacija za vključitev šole v poskus je lahko različna. V šolskih krogih velja, naj bi se za poskusno uvajanje devetletke odločile dobre šole. Šola, ki se bo vključila v poskus, bo lažje dobila sredstva za adaptacijo, za obnovo, za opremo itd. Učitelji bodo bolje nagrajeni. Nekatere šole so prisiljene v poskus, ker imajo premalo učencev, zato jim ostajajo prazne učilnice, nekateri učitelji bi izgubili službo itd. Zato svetujem staršem, da pred odločitvijo za poskus osebno govorijo z enim ali več učitelji, za katere so prepričani, da bodo prednosti in slabosti devetletke presojali predvsem z vidika otroka. Šole morajo zbrati soglasja staršev do konca marca 1999. Do takrat pa bo že bolj jasno, kako bo izgledalo zadnje triletje devetletke.

■ dr. DARJA PICIGA, članica Nacionalnega kurikulamega sveta

Pesmica za rojstni dan

20. decembra 1998 je praznovala svoj 93. rojstni dan Naraksova Tonika iz Galicije. 01 rojstnem dnevu smo jo obiskali otroci iz vrtca Galicija in jo z otroško pesmico in prepevanjen za droben hip prestavili v njena mladostna leta. Z veseljem smo prisluhnili njenim pripovedim skupaj pa smo v njeno veliko veselje zapeli pesem Fantje po polj gredo, katero sama še danei najraje prepeva, mi pa smo se jo naučili le za njo. Narekšove Tonike, kot ji po domače pravijo i vasi, nismo spraševali, kaj je jedla, kaj pila in kako živela, da je dočakala tolikšno starost; vsi p; si želimo, da bi jo dočakali tako krepostni, kot je ona sama, tudi mi. Zaželeh smo ji velike zdravja, nasmejanih dni in sreče, svoj obisk pa smo ji že najavili za prihodnje leto. Žehmo si - n; svidenje, Tonika! Otroci iz vrtca Galicija in vzgojiteljica METODA ANTLOG/

luna

Ko noč se spusti na zemljo, luna mi zašepeta na uho. Lepa brez ličil in šminke, bela kot samo snežno drevo. Počasi se me

z mrzlimi ročicami dotakne, me boža nežno z mehko dlanjo, pravi mi vedno: »Ana, vse dobro še bo.«

ANA KOTNIK, 5. a, OŠ Polzela

Vesel in žalosten copat

Oh, kako lep dan! Jaz pa sem tako žalosten copa-tek. Zakaj? Zato, ker sem še vedno v trgovini. Tako sem lep, pa me nihče ne mara.

Ojoj, približuje se mi neka deklica. Mogoče me bo pa kupila?! Zagledala me je. Všeč sem ji. Kupila me je! Tako sem srečen. Tudi pri njej doma sem bil nekaj časa srečen in vesel. Deklica me je redno čistila, pazila me je, da se nisem strgal, pa tudi pospravila me j« vedno na polico k ostaliir copatom. Kar naenkrat pa so se začeli hudi časi. Enkrat sem ležal tu, enkral tam in to tako dolgo, dokler nisem obležal v najtemnejšem kotu. Deklict ni več skrbela zame. Ver jetno se me je naveličala Postal sem umazan in str gan. Počutil sem se osam Ijenega. Nekega večera pc je prišla Muca Copataric« in me odnesla v svoj dom Tam me je očistila in zakr pala. Sedaj sem zopet sre čen in vesel copat.

INGRID PERE, 3.1 ' OŠ Petrovčf

Otroke je treba vzgajati, jim kupovati, kar potrebujejo in kar želijo, jih voziti na razne treninge. (Jaka)

Ko pride mamica iz službe, vidim, da je utrujena. Ampak najprej poskrbi za kosilo. Nato se že loti čiščenja. Ker se mi smili, ji večkrat pomagam. (Ana)

Otroci starše večkrat izsiljujejo, da jim kupijo kakšno stvar. Pred starši je večkrat kakšna težka odločitev. (Simon)

Pomislim na svojo mamo, ki mi mora vedno ustreči: pomagati pri nalogi, iti z mano k

zobozdravniku, v Celje, v Žalec... nima časa, da bi se odpočila, ko pride iz službe. (Nenad)

Starši morajo hoditi v službo, doma pa vzdržujejo red in čistočo. (Brigita)

Od rojstva otroka imajo skrb in obveznosti. (Nena)

Mislim, da je vzgoja zelo težka starševska naloga. (Marko G.)

Tudi denar morajo znati dobro obračati. (Laura)

Starši skrbijo ne le za hrano in obleko, pomagajo nam tudi pri učenju in reševanju težav. (Marko O.)

Pregovor; majhni otroci -majhne skrbi, veliki otroci -velike skrbi. Prav gotovo drži! (Luka R.)

UČENCI 5. a OŠ Šempeter v Savinjski dolini

Prebujanje

Ko zjutraj se zbudim, v novi dan se zaletim. Le kaj prinesel mi bo ta dan, ki ves je s soncem obsijan?

Ko zjutraj se zbudim, v kopalnico pohitim, skrtačko umijem si zobe, s prsti počešem si lase. Ko zjutraj se zbudim, z obleko se zamudim, nogavice pravi so problem, superge super fenomen. S kolesom v šolo odhitim, garderoba, copati čakajo me,

da v razred ponesejo me.

ALEŠ RAKUN, 6. b OŠ Polzela

Ciril Zlobec - na moj način

Medtem ko sem se v knjižnici Dijaškega doma Celje pripravljala na obisk velikega pesnika Cirila Zlobca, sem bila priča pogovoru dveh dijakinj.

»Kdo pride danes v knjižnico?«

»Ah, neki Ciril.«

»Ciril... Ciril Kosmač?«

»Menda. Greva na en čik?«

»Greva.«

»Ciril Zlobec!« sem strupeno zarjovela s svojega fotelja.

Dekleti sta demonstrativno zapustili knjižnico. Njuna igno-ranca kaže na odnos, ki ga ima večina najstnikov do poezije. Zato me dejstvo, da je k pogovoru z gospodom Cirilom Zlobcem prišlo manj dijakov kot je prstov na obeh rokah, niti ni presenetilo. Tega se dobro zaveda tudi Ciril Zlobec sam, zato je tudi poprosil vodstvo doma, naj na razgovor z njim pridejo le tisti, ki jih on kot pesnik resnično zanima.

Ob prebiranju pesmi Cirila Zlobca me je navdal občutek.

da je človek, ki je sposoben izliti svoja čustva v takšne verze, »nadčlovek«, o kakršnem je govoril Nietzche v svoji filozofiji. »Nadčlovek« je lahko le umetnik, ki ni več v »čredi« navadnih ljudi. Prav tak se mi zdi Ciril Zlobec. Čeprav bi ga lahko po prvem obisku označili kot prijaznega, strpnega, tolerantnega možakarja, ne smemo pozabiti, da v sebi nosi posebno slikovit svet, katerega drobce razberemo v njegovih pesmih. Njegovo osebnost bi l^ko opisali kot glasbeno skrinjico, ki igra različne pesmi, vendar nikoli zagotovo ne vemo, kakšen je mehanizem, ki jo poganja.

Pogovor s pesnikom, ki so ga v Španiji nekoč celo predlagali za Nobelovo nagrado, je bil zelo zanimiv. Govoril nam je o svojem otroštvu, mladostniš-tvu, o strašnih pogojih, v katerih je živel, o svojem očetu... Ne vem, kako so te njegove pripovedi sprejeli ostali udeleženci pogovora, toda jaz sem

se počutila kakor obiskovalec, ki se mu pred očmi odkrivajo novi svetovi. Ciril Zlobec mi je, ne zavedajoč se tega, dal upanje, da so življenjske težave prehodne, in da jih vsakdo lahko premaga, pišoč pesmi ali ne.

Nekdo je pesniku postavil vprašanje, kakšen nasvet bi dal mladim. Žal nisem zrpožna citirati njegovih besed, vendar sem prepričana, da je bistvo njegovega odgovora zajeto v zadnjih dveh tercinah' soneta Treba je verjeti: Vsak mora skoz vse svoje letne dobe

in z njimi rasti, usihati, umreti,

sdmoumevno, strog s seboj, brez zlobe

do sebe in drugih. Jr^a je verjeti /

brez upanja, da to, kar zdravi in bolni zdaj sanjamo, se nam kdaj res izpolni.

TATJANA-TANJA CVITKO, Dijaški dom Celje

Št. 2.-14. iaiiuar1999

v MODNEM VRTINCU

47

Ledena modna zgodba

Bela barva - kraljica ledeno mrzlih mesecev

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Melanholično ponovolet-no opravilo - pospravljanje bleščečega okrasja, je za nami. Pred nami pa - topeči se kupčki rjavega snega ob cestah, ki prebujajo željo po sveži zavesi padajočih snežink, pričakovanje zimskih počitnic in - posezonske razprodaje. Pravzaprav so ta hip že v največjem razcvetu...

Sicer pa, da je januar v modi pust mesec, sem že zapisala. Seveda je v modnem koledarčku jesen-zima 1998/99 ostalo še nekaj tem, ki jih nismo osvetlili z posebnim reflektorjem, res pa ni nobena izmed njih tako spektakularna, da bi me zaradi tega žrl črv slabe vesti. No, do februarja, ko se bomo začeli sprehajati med pomladno-poletnimi novostmi, bi vendarle kazalo nameniti nekaj prostora še eni tipično zimsko obarvani novosti: beli barvi. Bela,, ki bo poleg sive in kamel barve menda tudi obeležila začetek novega modnega tisočletja, je v letošnji zimi prekrila dobršen del modne scene. Zakaj prav na prehodu v novo tisočletje? Morda za dobro popotnico, saj bela simbolizira notranje sožitje.

milino, spokojnost, nedolžnost in podobne lepe reči.

Tudi stara, nerazumljiva miselnost, da bela ni zimska barva, je končno popolnoma ovržena. Le zakaj bi bila bela oblačila za čas, ko je narava odeta v belo odejo, neprimerna? Po tej logiki bi morala biti tudi zelena barva spomladi in poleti skrajno nenavadna. No, torej. Naj tej preprosti ugotovitvi sledi preprost namig: popestrite januarsko oblačilno monotonijo z svežino beline! Bela se lahko, kot njen nebarvni antipod - črna, kombinira z vsemi barvami, lahko je dodatek ali osnova. Tokrat nastopa najpogosteje kot enotna celota ali total-look. Od glave do čevljev, od jutra do noči, od spodnjic do plašča, od šala do laka za nohte.

Belo na belo -modna belina

Bela kot led, na katerega pade jutranja slana, bela kot vroče mleko s smetano, bela, ki se zliva v golobje sivo - s tem novomodna bela barvna paleta seveda še zdaleč ni zaokrožena. Pazite le, da ne boste med sabo kombinirali več različnih belih odtenkov, saj lahko daje takšno druženje vtis predizajniranosti.

In še ideja, upoštevajoč uvodoma omenjene posezonske razprodaje - poiščite v trgovinah kakšen ali več kosov belih oblačil in presenetite svojo okohco z povsem svežo podobo. S sabo vzemite le še mini trendovski vodič, da bo kupljeno aktualno tudi prihodnjo hladno sezono: puloverji so večinoma oprijeti z viskoznimi patentnimi ovratniki, še vedno so cenjeni kompleti pletenih majčk in jopic. Poleg do gležnjev segaj o-čih plaščev so aktualni ravni, do kolen - in takšni bodo v modni milosti zagotovo še čez nekaj mesecev! Obleke -geometrijsko oblikovane, kot bi jih potegnih iz modne zakladnice 70. let, so iz futuri-stičnih, tudi tehno materialov, brez ali z rokavi, ki se končajo nekaj centimetrov pod komolci. Spodaj pa - bel ali črn

tanek pulover. Elegantna popoldanska moda v stilu zgodnjih 20. in 50. let, se gotovo uvršča med modno klasiko, v kateri ne boste zlepa videti »zastarele«. Kar kupite si kakšno ravno krojeno jakno ali jopico - še posebej, če vas oprijeta moda zaradi tega ali onega razloga ne mika.

Pletenine. Neskončen vir inspiracij so in poglejte, poti-pajte jih, ko greste mimo njih. Pleteno plahutalo ogrnjeno čez zimski površnik ali dolg pleten brezrokavnik čez plašč je gotovo ideja, vredna posnemanja. Seveda, če vas standardni oblačilni kalupi dolgočasijo, če s svojo vizuel-no podobo rade eksperimentirate in če ob takšnih preobrazbah tudi vaša leta in kilogrami rečejo: »Seveda!«

Belo na belo, volna na krzno... ali krzno na volno.

Chanelova brezčasna belina.

Nagradno vprašanje

KAJ POMENI IZRAZ »CUL DE PARIŠ«?

a) pariški zadek - opora iz žic, ki je v 19. stoletju služila kot osnova, na kateri se je drapiralo krinolinasto krilo;

b) modni časopis, ki je izšel v Prizu, namenjen le aristokratski meščanski smetani.

Za nakup čevljev si je treba cas vzet...

Ljudska modrost pravi: »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Vendar, šele ko se obuje, včasih nastopijo tegobe, sprevržene v hudo nadležne in boleče reči. Zato, če smem dopolniti Šifrerjevo misel - za prijatelje in za nakup čevljev »si je treba čas vzet«.

Tudi ko kupujemo to obvezno modno pritiklino na pose-zonskih razprodajah. Ali pa še posebej zato. Saj veste - z vsem spoštovanjem do trgovcev, vendar prav ob tem času se tako rade med aktualno ponudbo vrinejo še kakšne zaprašene reči s sumljivo rojstno letnico...

Da o tem, kako je lahko napačno izbran čevelj izvor nebo-digatreba otiščancev, niti ne izgubljam besed. Torej, da ne bo barometer vašega razpoloženja po takšnih nakupih ob prihodu domov ali kakšen dan pozneje, zdrknil od evforičnega navdušenja na oznako »katastrofalno«, si vzemite pet minut časa za premislek. Vsaj toliko časa tudi hodite v novih čevljih po trgovini. Pa dobro si jih oglejte. Še enkrat analizirajte novomod-ni fihn s trendovsko obutvijo in -Če menite, da bo model, ki ga nameravate kupiti, aktualen še prihodnjo sezono, ni razloga.

da ne bi odšli iz trgovine z nakupovalno vrečko v roki.

Krokousnje-toje prava stvar...

Na katere podrobnosti kaže torej biti pozoren? Zgodba o letošnjem zimskem modnem .obuvalu, ki je tako zelo trendovski, da bo zagotovo cenjen še čez nekaj mesecev, je ena izmed najbolj zabavnih v zadnjih letih. V modi so namreč poleg črne, sive in rjave klasike »nezimske« barve z belo in rdečo na čelu, škornji z visoko ali poMsoko peto v kontrastni barvi, zimski čevlji, celo sandali iz filca oziroma ostalih tekstilnih materialov (z obvezno usnjeno podlogo, seveda), mokasini iz konjskega krzna, krzno kot obroba gležnjarjev, zašiljene ali asimetrično prire-zane konice čevljev. Kot rdeča nit med vso obutveno modo pa se vleče - kroko usnje. Krokodilčki so prisotni tudi na večerni obutvi, dodatno okrašeni s krzneninimi cofki ali steklastim kamenjem.

Brez pomislekov, da jih boste obuli »danes in nikoli več«, lahko posvojite tudi večerne sandale iz prestižne žametne tkanine ali večerne natikače z atraktivno oblikovano peto.

Št. 2.-14. januar 1999

48

KRONIKA S CEUSKEGA

Med skalpelom in klavirjem

Kandidatinjo za Slovenko leta so učile nune - Priložnostni glasbeniki ustanovili klub, direktorjev ded gradil Narodni dom, kontrabas ožulil Zimska - Doktor na kvadrat naj osebnost letu

v celjski vojašnici so novega poveljnika Alojza Završni-ka namesto častne čete Slovenske vojske (bila pa je na finalni prireditvi Janine akcije Slovenka leta) čakali poslanci, ki zadnji mesec ne nastopajo več v dvojni vlogi.

Med petnajstimi kandidati-njami za Slovenko leta je celjski konec zastopala dr.Cvijeta Pahljina iz Loč, ki že dobro desetletje vodi klic za pomoč v duševni stiski in je tudi slovenska predstavnica v mednarodnem odboru svetovne mreže pomoči po telefonu, v zasebno ambulanto v Celje pa se vedno vozi z avtobusom. Zdravnico in psihiatrinjo so na rojstnem Ra-bu učile tudi slovenske nune, stažiranje je opravila na Kosovu, že četrt stoletja pa sta z možem Božidarjem (prav tako zdravnik, ki se je dolgo naokrog vozil s Ifičkom, čeprav je zelo zajeten možakar) v Ločah. Imata kar šest otrok: najstarejši sin Jakov je gradbenik, Kristina biokemik, Barbara študira medicino, Josip vodi administracijo zasebne ambulante, najmlajši hčerki Maja in Marina pa sta gimnazijki.

Pred novim letom je spet začel delovati Kulturni klub Ivana Cankarja, ki ga je sredi osemdesetih vodil Tomaž M. Jeglič, Nekdanji občinski strokovnjak za urbanizem je zdaj vladni svetovalec v ministrstvu za okolje in prostor, še vedno pa so njegova posebnost naramnice. Cankarjev klub (sinoči je bila prva prireditev v Atriju, kjer je bila pred mnogimi leti pekarna) so zdaj med drugim ustanavljali fotograf in že skoraj legendar

ni trobentač pri Žabah (lani so igrali na elitnem slovenskem plesu na Dunaju) Roman Fonda, direktor Aurodenta in odličen saksofonist Andrej Cimer-man (igral je v prvi celjski ročk skupini Feros), županski kandidat in občasni pianist Mile Cepin, nekdanja frizerka in strankarska prvakinja Majda Žličar (njen stric je Dolfe Vojsk, ve-leuspešni direktor Elana iz časov Ingemarja Stenmarka), ki je tudi predsednica kluba.

Glasba pa je še bolj doma v Zagradu. Direktor Založbe kaset in plošč Ivo Umek (vsak dan se vozi v Ljubljano in nazaj) je po osnovni izobrazbi arhitekt in je sodeloval pri revitalizaciji stare Ljubljane, končal pa je tudi višjo glasbeno šolo. Igrati je začel v kavarni Evrope skupaj z Emilom Leskovškom, ki je imel harmonikarsko šolo, nato pa je bil klaviaturist pri Belih vranah in Šoku. Žena Git^ je hčerka žnanega celjskega zdravnika dr. Ivana Kopača, sin Luka pa pri tačas najbolj popularni celjski skupini Nude igra kitaro in je že četrti rod Umekov, ki se je uveljavil v glasbi.

Glasbenik je bil tudi Ivov brat Avgust (trobentač pri Nočni izmeni, Obvezni smeri in Žabah) in na družinskih porokah še vedno odigrata kakšno skladbo. Pred mnogimi leti je z njima igral tudi bivši celjski župrni Jože Zimšek, ki je na kontrabas brenkal s takšno vnemo, da je imel naslednji dan mehurje na prstih. Ivov in Avgustov oče Ivan je imel v petdesetih letih celo svoj ansambel Čim bum, s katerim je nastopal na skoraj vseh prireditvah v Narodnem domu, mama Stanka pa je bila skoraj trideset let biljeterka v

celjskih kinematografih. Narodni dom, ponos Celja, je še v prejšnjem stoletju gradil tudi ded, ki je ravno tako rad prei-graval na različne inštrumente.

Avgust Umek je med študijem igral trobento skupaj z nek

danjim ministrom Miho Jaz-binškom in Hotimirjem Lešni-čarjem, ki je zdaj predstojnik oddelka za radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Klavir je igral v Žabah in nato v Greentovvn Jazz Bandu, njegov mlajši brat Gorazd pa je v celjski bolnišnici predstojnik infekcijskega oddelka, kjer je pred šestimi leti zamenjal očeta Janka. Vsi trije so doktorji medicinskih ved, Gorazda pa je lani biografski center v angleškem

Cambridgeu uvrstil v biografski leksikon in ga kot edinega Slovenca oklical za častnega zastopnika direktorja za Evropo. A to še ni vse. Ameriški biografski inštitut iz Severne Karoline ga je izbral za priznanje The man of the year 1998 in uvrstil med 500 vodilnih osebnosti leta na svetu. Gorazd je tako kot brat igral klavir in je bil eden najboljših umetnostnih drsalcev in tekačev na srednje proge v Jugoslaviji, zato se že skoraj

dvajset let udeležuje tradicii nalnega teka v Tivoliju.

Pred tednom dni se nam pomotoma zapisalo, da je t dolgoletni direktor Uniorjevej turizma Maks Brečko slušate politične šole v Kumrovcu. D datno znanje si je nabiral r manj znanih šolah tedanjega r žima, pač pa je njihova domači pri Stranicah stara že skoraj 3( let in jo zdaj uspešno vodi sin.

ŽEUKO ZUI Foto: GREGOR KATl

Tomaž M. Jeglič

Dr.Cvijeta Pahljina

Ivo Umek

Luka Umek

Roman Fonda

Dr.Gorazd Lešničar

Brigadir in Icurat

Zadnji dve leti sta vodilna moža in direktorja celjske bolnišnice dr.Samo Fakin in dr.Štefan Tisel (z leve). Prvi je zdravnik splošne prakse in tisti ta pravi direktor, drugi pa urolog in strokovni direktor.

Dr.Samo Fakin je Trbovelj-čan in je na zadnjih volitvah postal občinski svetnik. V mladosti se je tekmovalno ukvarjal s plesom in strelstvom, na Kozjanskem je bil zdravnik mladinske popotresne brigade, nato se je zaposlil kot rud

niški zdravnik. Kmalu je postal direktor Zdravstvenega doma Trbovlje, odkoder je odšel za svetovalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in iz Ljubljane za direktorja Splošne bolnišnice Celje. Na direktorski mizi je imel sprva zvonček, pred časom pa ga je zamenjala utež, ki je darilo travmatološkega oddelka.

Dr.Štefan Tisel je doma s Planine; z družino pa živi v Šentjurju, kjer je predsednik

občinskega Rdečega križa. V študentskih letih je v Domu študentov medicine v Ljubljani s še petimi kolegi ustanovil Štajerski glavni štab (razpoznavni znak je bila mačeta), kjer so ga izbrali za kurata. Njihova posebnost je bilo tudi zbiranje pivskih etiket, s katerimi so prelepili vse stene apartmaja, zdaj pa je eden njegovih hobijev tudi petje in medse ga je kot priložnostnega gosta sprejel celo oktet Stu-denček.

Foto: ŽEUKO ZULE

Št. 2.-14. fomr 1999

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh