logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (04.06.1992, letnik 46, številka 22)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje (Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Št. 22 - leto XLVI - Celje, 4. VI. '92

Cena 80 tolarjev

Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.

Napad na Slovenijo?

Janez Janša: »Maščevanje je še mogoče. Kopenskega napada bi se ubranili.« Stran 2.

Bivši ocenjulejo, nove še sicrivaio

Mirko Krajnc: »Za dobro trojko je bilo...« Celjske stranke skrivajo v rokavih nova imena. Intervju na strani 8.

Foto: Edi Masnec

Direktor šteje komunalce in mrliče

Pri koritu je lepo: direktor celjske Komunale Jože Gabršček dobi ekskluzivne pogodb^?; direktor pokopališke službe Franc Kelhar mrliče, delavci pa naj bodo veseli, če ne bodo leteli... Vroča tema. Stran 10.

Se Juiia hladi ali bo spet zavrela?

»Nimam dveh plač, niti podjetja v tujini niti službe v SKB, trdi direktor celjskega Ingrada Janko Golob. Stran 6.

IZ VSEBINE:

Obramba

Vojna prerodila narodov značaj. Stran 11

Cene

Val podražitev v Celju. Stran 3.

Steklina

v Celju bodo lovili mačke in pse. Stran 16.

Švicarski poslovnež

»Rekli so, da sem nor, ker vlagam v Štaiersko banko.« Stran 5.

Rokomet

Tone Tiselj - preveč popustljiv"? Stran 24.

Valvazorjeva nagrajenka

Eldorado rimske Celeie. Stran 12

Kdaj v

pokoj?

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je težko izvajati. Tema tedna na strani 10.

SP. REČICA t 63270 LAŠKO

(pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 Prenovljen KOMI s starimi cenami!

prašek 3 kg,

(brez fosfatov) 450 SLT

radenska 31,90 SLT

moka, sladkor, prav tako ugodno! Imamo tudi konjske klobase. .

z UREDNIKOVE MIZE

Svoje sreče kovail

Ko je v prvem resnem poskusu »padla^ lastninska zakonodaja v zboru zdru^nega deJa, smo nekateri naivneži vedeli v dobronamemost posJaheev - direktorjev. Zdaj ni nobenega dvoma vee, da so potttimrali ne boljši z^m, ampak ved dasa. Kamorkoli se ozrnno (izjeme so silna vidimo, da so ga znali dobro

izkoristiti, »Vsak je svoje sreče kovač,^ so si očitno rekli in pljimili v roke. Domišljija, s katero so se sami lotili lastninjenja, je naravnost presenetljiva. V brez-pra vju, s prijatelji na položajih^ jim sploh ni bilo težko. Na svetlo prihajajo le najbodj v oči padajoči primeri. Pisali smo že o centru Gala, tokrat pišemo o celjski komunali, a to sta le dva skromna drobca. Menda imajo že skoraj vsi direktorji uspešnih in malo manj uspešnih podjetij svoje zasebne firme, kamor se steka kapital, ljudje in poslovni stiM matimih podjetij. Ker pa pričakujejo, da bo ob legalnem last3iinjenju še kaj kanilo v žepe, se direktorstvu večina ni pripravlj&ia odpovedati. »Saj bi bil iicr^« mi je zatrdil eden izmed njih.

Bo kar držalo. Toliko besed je bilo že izrečenih, toliko tiskarske barve potrjene, pa nič. Kjer je dmar, je oblast. In pika. Tako je vedno bilo. Samo še nikoli ne tako do konca-razgaljeno, vsej umiazanosti navkljub legalno. Saj vsi vemo^ da ta ni pošteno, a kdo pa laMo ob pooblastilih, ki pb dandanes direktorji imajo, sploh kaj naredi? Se naj pridruži Ijadem m cesti? Urobne svinjarije namreč najbolje poznajo zaposlmi v posameznem podjetju. Posameznik ne more nič, če vsem prekipi, ^ so razlogi običajno drugi ~ <mtali so brez plač ali pa so preskromne. Do takšnih podjetij pa tudi direktorji nimajo apetita,

Mogo^ je večini danes še bolj kot ne vseeno. Kaj pa čez nekaj let, ko bodo otroci današnjih iznajdlpi^ direktorjev lahko obiskovali drage šole, tudi v tujini,^ ko si bodo lahko zagotovili najboljše zdravstveno var~. stvo, ko... Lepo, sem za privatno inciativo, A jnaredite nekaj novega, s svojim dUom dokažite svoje sposobnosti, Ob očitnih krajah, ki se jim danes pač lepše reče, pa se mi obrača želodec. Upam le, da bo v (enkrat že) sprejetem zakonu o lastninjenju le stalo določilo, katerem bo mogoče tudi za nazaj pogledati, kaj seje in kaj se ni prijelo prstov »podjetnežev*.

MILENA B.POmiČ

Blokada Srbije ne bo brez posledic

Prizadela bo tudi nekatera poaietja na Cellskem

Vsakršno razmišljanje

o tem, ali so ukrepi varnostnega sveta in popolna izolacija Srbije upravičeni, so odveč. Posledice pa bodo občutili tudi v naših podjetjih, čeprav se kakšna pretirana katastrofa ne obeta.

V velenjski gospodarski zbornici v torek še niso imeli podrobnih informacij o posledicah ukrepov v velenjskih in mozirskih podjetjih, oglasil pa se je zasebni trgovec, ki je v soboto natovarjal blago v Srbiji. Carinska služba je bila dosledna pri uresničevanju ukrepov, vse, kar je prišlo na carino po 30. maju po 22. uri je

bilo zavrnjeno. Škodo ta zasebnik ocenjuje na 20 tisoč nemških mark.

Direktorica skupnih služb v celjskem Aeru Milena Brezi-gar je povedala, da so v tem podjetju pričakovali ukrepe in se na njih pripravljali že nekaj dni pred sprejemom. Aero je v Srbijo pošiljal svoje proizvode, letos so na srbsko tržišče prodali po različnih kanalih okoli 20 odstotkov proizvodov, račune pa so poravnavali s kompenzacijami. Podrobno oceno škode so ob zaključku redakcije še pripravljali, zagotovo pa jim bo izpad povzročil negativno E>oslovanje v mesecu

juniju. V Aeru so zato že pripravili podroben načrt za povečanje izvoza na zahodna tržišča.

Andrej Šušterič, pomočnik direktorja celjskega Cetisa ocenjuje, da bodo ukrepi povzročili največ škode samim Srbom, predvsem Poštanski šte-dionici v Beogradu, za katere je Cetis tiskal kompletne računalniške obrazce. Cetis je veliko bolj prizadela blokada pred dvema letoma, ko so jim zaplenili skladišče. Sicer pa so v tem podjetju pred leti največ sodelovali ravno z Srbijo, zato so počasi nameravali oživljati vezi in v kratkem tudi ustano

viti podjetje v Beogradu. Zaradi najnovejše blokade bo ta projekt zaenkrat padel v vodo.

In kako bo poslej s prodajo Zastavinih vozil na slovenskem in celjskem tržišču? Direktor Avto Celja Vili Kregar je povedal, da so s Srbijo doslej poslovali v obliki vezane trgovine, zaradi vojne pa je pri njih prišlo do izpada tudi v tr-govamu z Bosno in Hercegovino. Že po osamosvojiti so v Avto Celju pripravili ukrepe za programsko preusmeritev. Ponudbo so dopolnili z vozili znamke Peugeot, temu dodajajo še servis, ob dnevu Forda 12. junija odpirajo konsignacijsko prodajo teh vozil in rezervnih delov, prav tako dopolnjujejo ponudbo s prodajo pločevinastih delov za vse vrste vozil. Če bo blokada trajala dlje časa, potem seveda ne bodo mogli obnoviti zalog Zastavinih vozil, rezervnih delov pa imajo na zalogi dovolj. Razer tega se proizvajalci delov pojavljajo tudi v Sloveniji, za avtomobile Lada in poljski Fiat pa naročajo rezervne dele neposredno pri proizvajalcih ali v Italiji. V Avtu Celje so doslej prodajali tudi Zastavine kamione Iveco, ki jih bodo v kratkem nadomestili z nove generacijo avtomobilov Iveca iz Italije.

IRENA BAŠA

Tokrat je manj beguncev

v začetku tedna je število prijavljenih beguncev iz BiH v celjski regiji preseglo številko 5500. Teden poprej jih je bilo 5100 (takrat v tednu dni kar tisoč več). Ali se z »le« tristo novimi begunci begunski val že umirja, ali pa bolj veljajo napovedi, da se glavnina beguncev še ni uspela rešiti iz vojne vihre?

V posebnem položaju so v velenjski občini, kjer je skupaj nad 3100 beguncev, od tega sto novih, ki so večinoma pri sorodnikih in prijateljih. V polnih begunskih centrih te občine je nad petsto beguncev. Vsi pri družinah prejemajo prehrambene pakete Rdečega križa, pri čemer po občinskih organizacijah ugotavljajo, da ti ne zadostujejo (15-kilo-gramski paketi za 5 oseb, za en mesec). V Velenju bodo vsak čas pošle tudi zaloge teh paketov, ter bodo nekaj časa reševali potrebe predvsem z zbrano pomočjo Karitasa. V tej ob

čini je kar nekaj družin, ki so v stanovanja sprejele celo po 15 do 25 beguncev. Velenjča-nom primanjkuje trenutno še zlasti različnih higienskih potrebščin in otroške hrane.

V Celju, kjer je bilo v začetku tedna 1100 beguncev (od tega 450 v zbirnem centru), potrebuje Rdeči križ predvsem dodatne hrane in potrebščine za osebno higieno, od toaletnega papirja, pralnega praška in mila do ženskih higienskih vložkov. Pretekle dni so se izkazali s pomočjo iz podjetij Obutev, Kovinotehna, Blagovni center ter trgovin Astre in Konusa.

Razmeroma veliko beguncev je še v šmarski, mozirski in žalski občini, v vsaki po več kot tristo (od tega v zbirnih centrih Rogaške Slatine, na Boču in Bistrici ob Sotli skupno 210, na Gol teh ter Brcah 240 beguncev ter v Letušu 60 beguncev). V šmarski občini redno pomaga Karitas Roga

ška Slatina, zbiralno akcijo imajo ponekod v šolah, zanjo pa se je v tej občini odločila še Slovenska ljudska stranka. Pri družinah v občini Laško je že 113 beguncev, ki jim pomaga Rdeči križ, 75 jih je v konjiški ter 24 v šentjurski občini, v vseh treh pa pripravljajo zbirne centre. V vseh občinah je še manjše število beguncev iz Hrvaške, z izjemo Celja in Šmarja, kjer jih je več deset, ki prebivajo pri družinah.

BRANE JERANKO

Spomini na Tita

NaWoU se Je bal srbskega nacionalizma, piše v svollh spominih Jože Smole

Danes je nemoderno govoriti o Titu, kar pa je mogoče razumeti, saj je razpadla država, ki jo je ustvaril. Lahko pa je celo obratno in je zaradi tega morda to tudi moderno. Lahko pa je tudi zelo neprijetno, saj si lahko izpostavljen nevarnim provokacijam. Najbrž to velja za Srbijo, kjer so mu po 12 letih na Dedinju umaknili častno stražo, že nekaj let pa grozijo, da ga bodo preselili.

Jože Smole, njegov nekdanji sekretar se na to ni oziral. Odločil se je celo, da bo pisal o Titu, čeprav bi bilo iz konjunk-tumih razlogov zanj bolje, če bi takšno knjigo napisal pred recimo 15 leti. »Moji Spomini Titovega sekretarja med letoma 1968 in 1970 so le majhen prispevek pri osvetljevanju dela, življenja in vloge Josipa Broza Tita, enega največjih državnikov našega časa. Naloga zgodovinarjev je, da Titovo vlogo strokovno in znanstveno obdelajo brez ideoloških predznakov,« je za svoje motive, da se je lotil te knjige, dejal Jože Smole.

Jože Smole je za Titovega osebnega sekretarja prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Titovih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le armada in KOS. Tovrstne izkušnje je v dnevnških zapiskih od februarja 1968 do 26. maja 1970 slikovito popisal v poglavjih Willy Brandi-nemški krediti ali vojna odškodnina, Gadafi je pustil Tita čakati dve uri, Kdo je sesuval Staneta Kavčiča, Hlače je nosila Jovanka,

Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh.

Titov nekdanji sekretar piše, da so dogodki demantiral; Tita na treh področjih. Socialistično samoupravljanje m bilo izvedeno do konca, do delavskega lastninjenja in delavskih delnic, v Jugoslaviji se n: uveljavil politični pluralizem ker mu je Tito nenehno nasprotoval zaradi vodilne vlog( zveze komunistov in ni do d( konca decentraliziral držav« in »rešil« nacionalnega vprašanja. Takšen sistem mednacionalnih odnosov zato ni preživel Tita, posledica pa so sedanji krvavi spopadi in morija n'< Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Kot piše Jože Smole, s< je Tito najbolj bal srbskegJ nacionalizma, ki je tudi povzročil razpad Jugoslavije.

Jovanko Broz je Jože Smol« označil kot razklano osebnost ki je bila zelo častihlepna, nikoli se ni zadovoljila le z vloge predsednikove soproge brei političnih funkcij. Bila je v nenehnem sporu v večino vodilnih politikov v Jugoslaviji v zadnjih letih življenja pa s« ji je odrekel tudi Tito.

Za nekdanjega Titovega sekretarja je skrajni provinciali-zem, kar so počeli v nekateri! slovenskih mestih, kot na primer v Ljubljani, ko so spreminjali imena ulic, imenovana pc Titu. Zgodovinskih osebnosti se pač ne da izbrisati, men: Jože Smole, strinja se pa, da j' bil kult Titove osebnosti napa* ka, ki je državnika postavila v negativno luč pri sedanjeiH mladem rodu.

Maščevanje še mogoče

Janez Janša v Rogaški Slatini - »kopenskega napada bi se ubranim^

Slovenija nima »patriotov« in drugega orožja, da bi se lahko uspešno ubranila pred raketami dolgega dosega zemlja-zemlja in letalskega napada iz velikih višin, lahko pa smo uspešni pri kopenskem napadu. To je na nedeljskem pogovoru v Rogaški Slatini, ki ga je pripravil območni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije, izjavil slovenski obrambni minister in podpredsednik SDSS Janez Janša.

Ob tem je posredno kritiziral slovenske poslance, ker so sprejeli nizek proračun za obrambo. Po Janšinem mnenju je še vedno mogoče, da bi se nekdanja Jugoslovanska armada, če bi prišlo do mednarodne vojaške intervencije, v obupu z napadom na daljavo lahko maščevala tudi Sloveniji.

Neposredne nevarnosti za našo državo trenutno ni, saj

armada po Janšinem mnenju nima ne ljudi ne sredstev, da bi lahko izvedla celovito agresijo na Slovenijo. Vendar se nekateri v JA še vedno niso

odrekli memorandumskim mejam in če bi čez leto ali dve spet poskušali prodreti do Karlovca, ki je točka te meje, potem bi bila spet nevarnost za Slovenijo.

Sicer pa je Janša dejal, da bi sankcije VS, če jih bodo države dosledno izvajale, lahko Srbijo pritisnile ob zid, čeprav je izrazil sum, da bi jih nekatere države, kot na primer Grčija in Romunija, utegnili kršiti. Janša tudi meni, da sankcije morda tudi ne bodo zadostovale, da bi se Srbija spametovala, zato obstaja resna možnost, da bi se mednarodna skupnost odločila za »omejeno« vojaško intervencijo. Mednarodna skupnost igra na karto notranjega upora v Srbiji in, kot pravi Janša, vojna se bo končala tam in bo najbolj krvava od vseh v nekdanji Jugoslaviji.

Za slovensko politično sceno je dejal, da prave sredine ni, da je to čista iluzija, saj takšna stranka ne bi mogla imeti prepoznavnega programa. Za svojo stranko, na katero v zadnjem času letijo očitki, da je izdala prejšnjo vladajočo koalicijo, je dejal, da je prava in ne kvazi-socialdemokratska stranka in da se zanje velike zgodbe končujejo, začenja pa

se boj za kakovost življenja. Zavzel se je za čimprejšnje sprejetje »kompromisnega« predloga privatizacijskega zakona, saj bi zaradi odlašanja bila škoda večja, kot pa če bi ga sprejeh. Zavzel se je tudi za čimprejšnje volitve po propor

cionalnem sistemu z večinskimi korektivi, kar pomeni, da bi prag za vstop stranke v parlament bil 5 o^totkov glasov, s čimer bi bilo namesto 10-12 le 6 strank v parlamentu, kar bi mu zagotovilo strukturo za učinkovito delovanje in da bi kandidate z list zbirali po številu glasov in ne po vrstnem redu.

ROBERT GORJANC

Nekdo je obrambnega ministra vprašal, kako je mogoče, da general, ki ni prestopil na slovensko stran in ki je bil najbolj radikalen v ukazih, prejema triinpolkrat višjo pokojnino od vdove prve žrtve za slovensko samostojnost, Josipa Šimčika? »Vem, gre za generala Lipnika, ki se je skupaj z JA umaknil v Beograd, ko pa so ga določili za operacije v Vukovarju, si je izposloval upokojitev in se vrnil v Slovenijo, čeprav je proti njemu bila napisana ovadba. Očitno imajo nekateri pri nas še velike zveze. To pa ni stvar obrambnega ministrstva, ampak organov za notranje zadeve, vendar stvari se bodo uredile in pravna država bo začela delovati. «Tudi za generala Aksentijevi-ča je dejal, da je med tistimi, ki so v Sloveniji »persona non grata«.

Janez Janša je še povedal, da so hrvaški izseljenci morali dajati po tisoč dolarjev za domovino, če ne so bili ekskomu-nicirani. Na ta način so zbrali nekaj milijard dolarjev, kar jim je omogočalo nakup orožja in ohranjanje zadovoljivega standarda vojni navkljub.

S čolni po Savinji

Zelena pobuda celjske SDP pripravlja v soboto, 6. junija, spust s čolni od Griškega mostu do Splavarja v celjskem mestnem parku. Z vožnjo po onesnaženi Savinji se želijo prenovitelji vključiti v ekološka prizadevanja, pritegniti pozornost javnosti in predstaviti svoje poglede na probleme varstva voda, ki jih bodo skupaj z zahtevami za čistejše vode naslovili tudi na celjsko občinsko skupščino. Za začetek in konec spusta po Savinji pripravljajo tudi dva protestna shoda za občane — h Griškemu mostu vabijo Žalčane ob 15., k Splavarju pa Celjane ob 16. uri.

IS

Št. 22 - 4. junij 1992

3

Val podražitev v Celju

Visoko povišanje cen v vrtcih In Homovlh posleHlca odločitve republiške vlade o povišanju osebnih dohodkov, podražitev komunalU ne krile enostavne reprodukcije

Junija bodo Celjani plačevali v povprečju za 15 odstot-Itov višje račune za vodo, kanalščino in odvoz odpadkov, plin za široko potrošnjo (razen za celotno oskrbo gospodinjstev) bo dražji za petino in ogrevanje po kvadratnem metru v Celju za 12, v Štorah pa za 30 odstotkov. Višje cene, s katerimi celjski komunalci ne krijejo niti stroškov enostavne reprodukcije, veljajo od 1. maja naprej.

Celjska občinska vlada v odstopu bi morala višje cene komunalnih storitev spreje

mati na svoji seji minulo sredo, vendar so člani menili, da morajo v javnem podjetju Komunala skupaj z občinskimi strokovnimi službami pripraviti podrobnejšo utemeljitev višjih cen. Zahtevali so seznam neplačnikov in natančne podatke o tem, kolikšen je delež neplačanih računov v prihodkih Komunale, ob tem pa še podatke, kako viški delavcev v javnem podjetju vplivajo na oblikovanje cen. Člani izvršnega sveta so se na izredni seji prejšnji teden sestali še enkrat ter sprejeli predlagane

podražitve.

Ker sprejete podražitve ne krijejo stroškov enostavne reprodukcije, so Celjani že zaprosili ministrstvo za trg in splošne gospodarske zadeve, da odobri razliko. Izvršni svet pa je sprejel še sklep, da v Komunali čimprej pripravijo enostavnejši obračun plačil vseh komunalnih storitev (morda z enotnimi položnicami) ter poskrbijo za izterjavo neplačanih računov. Med ne-plačniki odpade največji delež na gospodarstvo, nekaj več kot 6 milijonov tolarjev neplača

nih računov za ogrevanje v gospodinjstvih pa pomeni približno šestino vseh neporavnanih obveznosti. Vendar komunalci pri tem opozarjajo, da je med neplačniki v gospodinjstvih približno 400 takšnih, ki

računov zaradi slabega socialnega položaja resnično ne morejo poravnati. Na spisku neplačnikov pa je tudi precej obrtnikov, inženirjev, profesorjev in občinskih uslužbencev, za katere bi težko rekli, da so slabo situirani. Prav zato so se nekateri v občinski vladi tudi zavzeli, da se seznam vseh Komunalinih neplačnikov javno objavi.

»Po obstoječih predpisih je celjska Komunala v republiki med najbolj racionalno organiziranimi, viške delavcev pa bomo v podjetju reševali

skladno z reorganizacijo,« je očitke nekaterih članov izvršnega sveta in javnosti zavrnil direktor jp Komunale Jože Gabršček.

rVANA stamejCič

s 1. junijem je v Celju za približno 47 odstotkov \išja cena na otroka v rednih oddelkih vseh treh \Ttcev. Znaša nekaj več kot 15 tisoč tolarjev, starši pa bodo po velja\'nih predpisih za svojega otroka še vedno krili 60 odstotkov te cene oziroma največ 35 odstotkov dohodka na družinskega člana. Najvišji prispevek staršev bo tako znašal nekaj nad 9 tisoč tolarjev, vendar v celjskih vTt-cih pravijo, da najvišje račune plačuje izredno malo staršev. V povprečju se plačila staršev \'rtijo med tremi in štirimi tisočaki.

V povprečju za 20 odstotkov so se s 1. junijem povišale tudi cene oskrbnega dne v celjskem Domu upokojencev in Domu Nine Pokom Grmovje. Za oskrbni dan v enoposteljni sobi Doma upokojencev bo treba odšteti 739 SLT (troposteljna soba 672 SLT), v Domu Nine Pokom pa v enoposteljni sobi 719 SLT (v troposteljni pa 624 SLT).

Pristanek na trdih tleii

Konjiško gospodarstvo le močno prizadela Izguba lužnih tržišč

če se razmere v konjiškem gospodarstvu ne bodo izboljšale in če bo razvoj še naprej slonel le na nekaj paradnih konjih, bo konec leta v tej občini brez dela okoli 2 tisoč ljudi. To je ena izmed osrednjih misli pogovora konjiških gospodarstvenikov in predstavnikov občine s preno\atelji iz Ljubljane.

V konjiški občini so predstavniki socialdemokratske

prenove sodelovali na okrogli mizi med svojim obiskom po občinah na Celjskem v minulem tednu. Metka Tekavčič je na kratko predstavila ekonomski program stranke, pri razlagi pa ostala v splošnih in

znanih okvirih. Bolj konkreten o razmerah v konjiškem gospodarstvu je bil predsednik območne zbornice Franc Kna-felc. Po podatkih zbornice konjiška podjetja še vedno pred-njačijo pri izvozu, tamkajšnje gospodarstvo je lani ustvarilo četrtino regijskega izvoza. Svetla točka je tudi ustanavljanje novih podjetij, če bodo v resnici zaživela v praksi. Največji problem je upad prodaje na južna tržišča, saj so konjiška podjetja v preteklosti prodajala v sosednje republike skoraj 40 odstotkov proizvodnje, danes je ta delež prepolov-Ijen. Predstavnik prenoviteljev Franc Hudej je ob tem dodal, da je problem konjiškega gospodarstva tipičen problem industrijskega bazena, katerega razvoj je slonel na parih podjetjih. Ko zaškripa pri teh, ,se sesuje celotno gospodarstvo »neke občine, zato je nujno ustanavljanje novih majhnih in srednjih podjetij.

Da se pri tem v konjiški občini zatika, tudi zaradi slabega sodelovanja z občino, je povedala predstavnica zavoda za zaposlovanje Zdenka Kovač. Lani so imeli na Celjskem za

prekvalifikacijo 1396 delavcev, v Slovenskih Konjicah le 20. Letos napovedujejo v konjiških podjetjih, podatki niso popolni, 577 presežkov, prekvalifikacije so predvidene za 29 delavcev. Nova delovna mesta (234) ponuja le zasebni sektor. Lani so jih ponudili 115, uresničenih je bilo le 49. Trenutno je brez dela 1100 ljudi, ob koncu šolskega leta se bo število še povečalo.

Franc Ban pa se kot posla

nec boji, da bo nova vlada nekatere stvari spet začenjala znova. Kot primer je navedel projekt sanacije bank, ki ga je finančni minister Kopač ocenil kot slabega, Ban pa se je spraševal, kdo si bo upal začeti sanacijo v 150 podjetjih, ki so na seznamu. Kritiziral je tudi birokracijo v republiki, ki po več mesecev zavlačuje z uresničevanje projektov, tako kot večina drugih razprav-Ijalcev pa se ni strinjal s povečevanjem plač v šolstvu. Triurna razprava o konjiškem gospodarstvu se je končala z znano ugotovitvijo: rešitev so nova podjetja, vlada pa naj ustvari pogoje za normalno delo.

IRENA BAŠA

Branko Pavlin, Comet Zreče: »Gospodarstvo ne more čez noč nadomestiti starih tržišč, ničesar pa družba ni storila za razbremenitev. Podjetje na Malti ima pri osebnih dohodkih 26 odstotkov obremenitev, v Avstirji 69, pri nas pa 108 odstotkov. Jasno nam mora biti, da družbeni proizvod ne prenese sedanje porabe, vse drugo so gasilski ukrepi.«

Feliks Lorbek, Konus: »Lansko leto smo v podjetju zaključili z izgubo, 90 odstokov te gre na račun tečajnih razlik in obresti. Stimulacije za izvoznike so zato nujno potrebne. Očitajo nam južna tržišča, nihče pa noče priznati, da jih bomo še kako potrebovali«.

SVET MED TEDN®M

»Voždokaze«

»Srbom niso neznane ^ožnje, sankcije, pritiski in ultimati. Prizadevanja za konec vojne so velika iluzija Zahoda, saj so se na tem prostoru stoletja bojevali, zaradi česar je tudi popolnoma nepomembno, če bi morali še naslednjih nekaj desetletij čakati na konec teh najnovejših bitk«, je komentirala sprejetje sankcij z resolucijo VS OZN št. 757 proti Zvezni republiki Jugoslavija beograjska Politika Ekspres, zvesto Miloševičevo trobilo. Nič manj lojalne Večer-nje novosti, najbolj na-kladni srbski dnevnik, pa so »dan potem« zapisale, »da sta Nemčija in ZDA srbskim stoletnim prijateljem (Rusiji) ukazala, da Srbiji obrnejo hrbet, to pa pomeni, da novi svetovni red od Srbov zahteva, da izginejo s prizorišča. Z močjo dolarja in marke sta Nemčija in ZDA sprla bivše prijatelje, vendar je zanesljivo, da mi ne bomo pred nikomer kapitulirali. Sedaj je najpomembnejše, da pozabimo na strankarske razprtije in združimo vse moči brez samopomilo-vanja ter se upremo blokadi,« pišejo Večernje novosti.

Ali je srbski režim v »boju za srbsko stvar, za resnico in proti krivici in zaroti, ki ji jo je namenil ves svet« zmožen večji del svojega prebivalstva prepričati ali prisiliti, da za te cilje postanejo tudi sodobne kami-kaze (voždokaze)?

Ali so državljani Srbije pripravljeni iti za optimizmom poveljnika protizrač-ne obrambe JA Božidarja Stevanoviča, ki je dejal, da so raketni sistemi okrog Beograda v popolni pripravljenosti in da se bo Srbija branila z vsemi sredstvi ali pa slediti klicu predsednika Srbskega gibanja obnove Vuka Dra-škoviča, ki je izjavil, da je pripravljen oditi v Sarajevo, izraziti sožalje ter se opravičiti za »vsak izstreljeni naboj s srbske strani?« To vprašanje je sedaj največja uganka za še tako informirane srbologe. Kajti, še kako je res kar je za Le Figaro dejal nekdanji beograjski župan Bogdan Bo-gdanovič, ki ga je leta 1988 zrušil Miloševič: »Vmešani smo v neverjetno brutalen in umazan spopad, nihče pa ne reagira, v Beogradu vlada molk.« Vendar »»partija ruske rulete z glavami srbskega naroda« (Draško-vič) se bo morala končati tako ali drugače. Treba bo reagirati, ker ni več časa za molk.

Samozadostnost po srbsko: Če bi sankcije povzročile to kar se mnogi bojijo, da bodo še bolj homogeni-zirale srbski narod okrog vožda (poljski dnevnik Ga-zeta Wyborcza na primer piše, da si je varnostni svet z uvedbo sankcij zadrgnil zanko okoli vratu, saj Srbi zdaj nimajo več kaj izgubiti, zato se bodo boji še razširili), potem Srbiji preostane življenje, kot ga je pred leti »prakticirala« Albanija, življenje, ali bolje životarjenje v popolni izolaciji. Izbruhe nezadovoljstva prebivalstva bo režim, krotil v poveličevanju albanske nevarnosti na Kosovu, kjer se bo lahko ka-naliziralo veliko bojevite energije. Srbske in črno

gorske zmogljivosti za avtarkijo so, če gre verjeti Ekonomski politiki, v »višku« zbirne bilance hrane: 1,2 milijona tone pšenice, 2,42 milijona ton koruze, 220 tisočih tonah sladkorja, 33 tisočih tonah olja in 97 tisočih tonah mesa. Vendarle pa to po mnenju strokovnjakov ne more zadostovati za nekaj let, marveč le za nekaj mesecev, poleg tega pa v zadnjem času prihajajo na dan podatki, da se s to hrano ni dobro gospodarilo, da je letos zemlja slabo obdelana in da inflacija stimulira kmete, da ne prodajajo hrane, k temu pa je treba dodati, da mora Zvezna republika Jugoslavija hraniti še tri milijone srbskih duš izven ZR Jugoslavije. Tudi glede naftnega embarga Srbija ni neranljiva, kljub velikim zalogam, ki jih je uspela zbrati pred sankcijami. To že dokazujejo restriktivni ukrepi pri porabi nafte (samo 12 litrov na vozilo na mesec, uvedba bonov). Največji zaveznik Srbije v samozadostnosti pa je lahko nedoslednost držav pri uresničevanju resolucije VS in dejstvo, da doslej še nobene tovrstne sankcije (Južna Afrika, Irak) niso bile uspešne.

Tehnike »normalizacije«: Druga možnost je seveda, da režim v Beogradu res začasno umiri srbske milice, se odreče ekspanzi-onističnim vojaškim akcijam in Sarajevu ter se odloči za dolgotrajni terorizem omejenega obsega, kar bi svet imel za »normalno.« Ob tem bi znova reševanje prepustili modrim čeladam, »povrnili« zaupanje v Evropsko skupnost in si zelo prizadevali v okviru mednarodne konference, da bi z republikami nekdanje Jugoslavije podpisali »sporazum o medsebojnem priznanju, miru in prijateljskih odnosih«. S takšno kooperativnostjo Srbije, bi potem Varnostni svet ob insistiranju Rusije in Kitajske izglasoval resolucijo, ki bi preklicala sankcije.

Vendarle pa je verjeti da večina držav s sankcijami igra na karto notranjega upora v Srbiji, ki bi vrgel z oblasti Miloševiča in v Srbiji vzpostavil resnično demokracijo. Vendar še kako blizu je resnici voditelj Demokratske stranke Zoran Dindič, ki poudarja, da v Srbiji niso mogoče spek-takularne spremembe na miren način, ampak da je z uvedbo sankcij še korak bliže državljanski vojni.

Popravek

V prejšnji številki NT smo pomotoma zapisali, da je bil avtor kolumna v tej rubriki (naslov - Usodnost številk 176, 177 in 178) Robert Gorjanc. Tekst je napisala Erika Repovž, ki se je za neljubo napako opravičujemo.

Piše: Robert Gorjanc

Oh Sotii brez icitajslcega ziilu

Potreba po hitrem In strpnem reševanlu vsakovrstnih težav - Se pokolninski klopčič odmetava?

Na Šmarskem, v krajih ob novi, najdaljši državni meji, se srečujejo z vrsto težav. Kakšna je ta meja danes, kakšna jutri ter kaj pogojuje kar najbolj odprto mejo? Med nezadovoljneži zaradi nerešenih vprašanj so zlasti slovenski državljani, ki prejemajo za svoje dolgoletno delo na hrvaški strani Sotle tudi po •nanj kot 3 tisoč tolarjev pokojnine, pa dvolastniki, slovenski kooperanti hrvaških zadrug in še kdo. Meja je, brez nje ni mogoče, vsi pa jo moramo čim manj čutiti, so ugotavljali na problemskem pogovoru v Rogaški Slatini.

Pod naslovom »Kaj je prinesla meja ■^ed Slovenijo in Hrvaško?« je posvet pripravila Stranka demokratične preno-ki je v šmarsko občino povabila podpredsednika hrvaške vlade, dr. Zdravka fomca, vladnega predstavnika iz sloven-i^^^ga zunanjega ministrstva Matjaža •Jančarja in pa del strankinega republiškega vodstva.

I^r. Zdravko Tomac (ta prihaja po •končanem mandatu za prvega hrvaškega veleposlanika v Ljubljani) je govoril ^ pomembnih skupnih interesih obeh dr-^^v, ki jih Hrvaška ne zmore uresničiti ^ez Slovenije in obratno. Veliko se je spremenilo čez noč, problemi zato osta

jajo nerešeni, reševanje pa naj bo strpno ter brez škodljivega prepiranja, so opozarjali sogovorniki. Kot tipični primer je Sonja Lokar omenila begunsko problematiko, ko se obe strani namesto skupnega nastopa oziroma pritiska na mednarodno javnost, pričkata, katera je do begimcev humanejša. Obe sosedi sta obsojeni na prijateljstvo, je menil Matjaž Jančič, dr. Ciril Ribičič pa je opozoril, da so v obeh državah skrajne sile, ki zaradi odprtih težav ustvarjajo vzdušje nestrpnosti.

Tudi po tem pogovoru sodeč je trenutno najbolj odprta obmejna rana problematika izjemno nizkih pokojnin, ki jih prejema za svoje delo na Hrvaškem 2100 državljanov Slovenije. Zgolj v majhnem Rogatcu je 260 upokojencev, ki grozijo s protestnim zborom, kajti s pokojninami za polno dobo, od 3 tisoč do 12 tisoč tolarjev (za vodilno delovno mesto), zares ne morejo preživeti. Jančič je povedal o možnosti medržavne konvencije, pri čemer bi Slovenija v svoj pokojninski sklad povsem prevzela svoje upokojence s hrvaškimi pokojninami, Hrvaška pa obratno. Poleg tega je kar 200 od 1250 krajanov Rogatca še zaposlenih v tovarni na hrvaški strani Sotle, kjer prejemajo zelo nizke plače. Rogatec je zaradi dolgo

letne povezanosti s hrvaškim Humom nasploh problem zase, saj imata kraja skupno vodo, plin in elektriko, lekarno, pa športne objekte, kinodvorano in celo planinsko društvo. Pred dnevi naj bi se celo zataknilo, ko so morali preko meje na pomoč gasilci iz Huma.

V Rogaški Slatini je v Steklarni in Zdravilišču zaposlenih nad tisoč delavcev iz Hrvaške. Predstavniki gospodarstva so še povedali, da so bližnji obmejni organi razumevajoči, veliko težav (kar je včasih mogoče razumeti celo kot nagajanje) pa je s hrvaškimi inšpekcijskimi službami iz večjih središč, ki niso neposredno življenjsko odvisne od obmejne menjave. Precej se pritožujejo še krajani v Bistrici ob Sotli, zlasti dvolastniki, občani pa opozarjajo tudi na potrebo po mejnem prehodu v Rajnkovcu, v Rogaški Slatini.

Za reševanje lokalnih problemov bodo lahko obmejne občine severovzhodne Slovenije poslale v slovensko delegacijo, ki se bo pogajala s hrvaško, dva skupna predstavnika. Pogoj kar najbolj odprte meje pa je konec vojne, so se strinjali sogovorniki, ki so za povojni čas omenjali podobno ureditev, kot jo imajo dežele Beneluksa.

BRANE JERANKO

Št. 22 - 4. junij 1992

:4

Konec nihanj

Po nestabilnem tečaju v zaHnJIb mesecih se obveznice Gorenja krepko vzpenjajo

Gorenje Finance so eden od ustanoviteljev oziroma prvih članov Ljubljanske borze, med prvimi so izdali tudi obveznice Gorenja za razvoj programov družbenikov. Emisija je bila okoli 5 milijonov nemških mark. Obveznice Gorenja so na Ljubljanski borzi ves čas kotirale na polni vrednosti, konec lanskega leta pa so začele padati. Kje so vzroki in kakšni so obeti tistim, ki bodo svoj denar naložili v nakup obveznic Gorenja, to smo vprašali borznega posrednika koncema, Branka Šibakovskega.

Celjan Branko Šibakovski je postal borzni posrednik Gorenja pred nekaj meseci, potem, ko je v prometni nesreči umrl dotedanji borzni posrednik Gorenja. Izpit za borznega posrednika je opravil že lani, vendar se je do neda\Tiega uk\'arjal z pravnimi posli v Gorenju Koncem. Gorenje Finance, kjer ima svojo pisarno tudi Šibakovski, je pred kratkim ustanovilo še hčerinsko firmo z imenom Gorenje Fi-ning. To podjetje se bo ukvarjalo samo z borznimi posli, finančnim svetovanjem in posredovanjem, ponujajo pa tudi svetovanje z gospodarsko pravnega področja.

Kako ocenjujete Ljubljansko borzo?

To je prva borza, ki je nastala na tleh bivše Jugoslavije. Trenutno je v obdobju

razvoja in razmaha, ima okoli 53 članic, na zadnjem seminarju v Portorožu se je pokazalo izjemno zanimanje za to borzo. Pričakuje se porast števila članic in podjetij, ki se bodo ukvarjala s temi posli. Vsako leto se pojavi tudi več 100 novih borznih posrednikov. Vsi ne opravljajo borznih poslov, kajti na borzi lahko sodeluje le član borze. Pričakujem, da se bo v naslednjih dveh letih, predvsem s sprejetjem zakona o lastninjenju ter pojavom državljanskih delnic in delnic podjetij, ki se bodo preoblikovala v delniške družbe, močno povečalo število članic borze ter obseg prometa.

Vrednost obveznic Gorenja precej narašča, mnogim je nerazumljivo dejstvo, da je vrednost vaše obveznice včasih celo višja kot obveznice Republike Slovenije iz druge emisije. Kako to komentirate v Gorenju?

Gre predvsem za tržno obnašanje. Do konca lanskega leta smo tečaj držali umetno na vrednosti 100. Potem smo se odločili, da bomo našo obveznico prepustili čistemu tržnemu obnašanju, vrednost je takrat padla na 95 odstotkov. V začetku letošnjega leta dva, tri mesece sploh nismo sodelovali na borzi zaradi smrti našega borznega posrednika in to je povzročilo njen padec na vrednost 69 odstotkov. Ko

nec marca, ko smo se spet pojavili na borzi, je vrednost narasla na 91 odstotkov. V začetku se še nismo odločili, da bi odkupili vse ponujene obveznice, zato je vrednost spet takoj padla. Delno smo potem intervenirali, odkupili smo del obveznic, njihova vrednost se je zdaj stabilizirala na 80 odstotkov nominalne vrednosti. Glede na tržni imidž Gorenja mnogi pričakujejo, da bo vrednost še narasla, zato je tudi povpraševanje po naših obveznicah precejšnje. Pričakujem, da bo vrednost naše obveznice naraščala še zaradi nečesa: 15. julija zapade kupon, ki prinaša obresti in tudi del glavnice, zato bodo potencialni investitorji zagotovo želeli vnovčiti svoj denar.

Ni bojazni, da kupona ne bi izplačali, tako kot se je to zgodilo v primeru Mebla?

Vsakršna bojazen je odveč. Emisija, ki je bila izdana, je za sistem Gorenja majhna, poleg tega pa je obveznice izdal Koncem, ki jamči s svojim celotnim premože

njem. To pomeni, da jamči z deleži družbenikov v kon-cernu.

V finančnih krogih je slišati ocene, da je na porast vrednosti obveznice Gorenja vplivala izvolitev Hermana Rigelnika, bivšega predsednika koncema, za podpredsednika slovenske vlade.

Mislim, da to ni razlog. Herman Rigelnik zagotovo zelo dobro pozna operativne probleme, ki se pojavljajo pri poslovanju doma in v tujini. Mnenje nekaterih ljudi, da je njegov prihod v vlado vplival na dvig vrednosti obveznic Gorenja na nek način pomeni, da bo s svojim znanjem vplival na razmere v gospodarstvu, s tem pa posredno tudi na sistem Gorenja. To bo povzročilo rast vseh, ne samo naših obveznic.

Razen tega da ste posrednik na borzi, ste tudi sveto

valec zaposlenim v Gorenju v zvezi s prodajo in nakupom vrednostnih papirjev. Imamo Slovenci kaj poslovne žilice?

Mislim, da ljudje na našem območju še niso dovolj seznanjeni z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. S tem se ukvarjajo posamezniki, ki jih to zanima. V primerjavi z našim območjem imam občutek, da ljudje na ljubljanskem območju veliko več kupujejo vrednostne papirje. Za naše delavce lahko povem, da malo že poznajo stvari. Lani smo regres dobili izplačan v obliki vrednostnih papirjev oziroma obveznic Gorenja. Večina delavcev je te obveznice prodala, nekateri pa so jih tudi odkupovali od sodelavcev.

Za obveznice Gorenja jamči koncem. Kaj pa v primeru njegovega razpada? Kako je s pravnim nasledstvom?

Koncem lahko preneha le, če gre v stečaj oziroma v primeru, če se za to odločijo vsi dmžbeniki koncema. Koncem je nastal na osnovi tega, da so podjetja vložila vanj določena sredstva, Gorenje Koncem pa je ta sredstva

vložil nazaj v podjetja. Gre za vzajemen lastniški sistem, Gorenje Koncem je lastnik vseh podjetij v sistemu z okoli 33 odstotki v vsakem podjetju. Je torej lastnik 33 odstotkov celotnega sistema. To je bistveno več kot celotna emisija, ki je bila izdana.

Kako pa komentirate informacije, da ste v Gorenju vse neemitirane obveznice zastavili za kredite?

Večino obveznic iz emisije in tudi za okoli 3 milijone mark obveznic, ki smo jih lani razdelili med delavce, so Gorenje Finance odkupile. V prometu je samo manjša količina obveznic, večina je v portfelju Gorenja Financ. Glede na trenutne tržne razmere in stanje v slovenskem gospodarstvu banke za vsak kredit zahtevajo določeno varovanje. Iz tega razloga mi zastavljamo obveznice Gorenja, poleg tega pa tudi obveznice Republike Slovenijo druge in prve emisije. Razlog je torej v tem, da vse banke zahtevajo ali hipoteko ali kakšno drugo obliko varovanja. V našem primem gre za obveznice, ki smo jih že odkupili in so v našem portfelju.

IRENA BAŠA

Branko Šibakovski je diplomirani pravnik in zadnjih nekaj mesecev borzni posrednik Gorenja. Gorenje Finance so pred kratkim ustanovile hčerinsko podjetje Gorenje Fining, ki opravlja borzne posle za sistem Gorenja, ostala podjetja ter fizične osebe. Njihov sedež je v Velenju, na Prešernovi 8.

GOSPODARSKI BAROMETER

Bank Austria za Rogaško

Bank Austria je letos v Zdravilišče v Rogaški Slatini

vložila milijon nemških mark. Denar so namenili predvsem za obnovo gostinske opreme, dvig kvalitete ponudbe in pripravo raznih novih projektov. Za sodelovanje z Rogaško je v tem času precejšnje zanimanje tudi v raznih drugih finančnih institucijah ter poslovnih sistemih v tujini.

Še en sklad

v žalski občini nameravajo ustanoviti sklad za razvoj malega gospodarstva. Ta sklad naj bi zagotavljal sredstva za prestrukturiranje gospodarstva in spodbujal razvoj malega gospodarstva. Sredstva bo pridobival iz proračuna s prodajo družbenega kapitala, izdajo in prodajo vrednostnih papirjev, kreditnimi sredstvi, vložki domačih in tujih pravnih ter fizičnih oseb in prihodki, ustvarjenimi z lastnim poslovanjem. V sklad naj bi se prenesla tudi sredstva iz obre

sti in anuitet, ki so bila namenjena za razvojne kredite.

Posojila podjetnikom

žalski izvršni svet je razpisal tretji natečaj za dodelitev posojil za pospeševanja razvoja podjetništva in obrtništva v občini. Skupni znesek posojila je 6 milijonov tolarjev, posojilo se dodeljuje z najdaljšo dobo vračanja do 5 let. Obrestna mera znaša 5 odstotkov, upošteva se valutna klavzula. Prošnje z dokumentacijo zbirajo v žalski občini do 15. junija.

Naložba v TT Prebold

v Tekstilni tovarni Prebold

se letos lotevajo ene najdražjih naložb v zadnjih letih. Do konca leta nameravajo posodobiti plemenitilnico, ki jim bo omogočila proizvodnjo širokih tkanin in s tem prodor na tuja tržišča. Doslej so namreč v tovarni izdelovali le tkanine, široke 90 cm, tujci pa kupujejo tkanine, široke 160 ali 180 cm. Pri posodabljanju računajo Preboldčani na kredit svetovne banke za obnovo

in razvoj v višini 6,3 milijone nemških mark.

Nova linija

v Gorenju Notranja oprema

so včeraj vključili v proizvodnjo novo sodobno linijo za dodatno dekoriranje keramičnih ploščic. S to linijo bodo v tovarni keramičnih ploščic v kraju Gorenju obogatili ponudbo, s tem pa lažje prodrli na tuja tržišča.

Beneški podjetniki vabijo

Velenjsko gospodarsko zbornico so pred kratkim obiskali predstavniki Združenja malih in srednjih podjetij iz Benetk. Našim malim in srednjim podjetjem ter obratovalnicam ponujajo sodelovanje na področju trgovske menjave, proizvodnje za italijanske naročnike ter skupnih vlaganj. Katalog članov združenja je na voljo na zbornici v Velenju, prijave pa zbirajo do 15. junija. Velenjska zbomica ponuja podjetnikom še naslednje informacije: predlog izvoznih možnosti Češke republike v Sloveniji, predlog Slovaške republike za sodelovanje s Slovenijo, ponudbe in povpraševanje firme B and S CC Export Import Praga, najnovejše ponudbe in povpraševanja Evropske gospodarske skupnosti, informacije koope-racijske borze Otti iz Nemčije poslovne ponudbe in povpraševanja zbornice Madrid tei vse informacije Cisa slovenske gospodarske zbornice.

Turistični ček A banke

A banka je podpisala sporazum s Privredno banko iz Zagreba ter Istarsko banko is Pule, po katerem lahko od prvega junija naprej lastniki čekov A banke plačujejo bivanje na Hrvaškem. A banka ponuja za potovanje na Hi-vaško turi; stični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev. Turistični ček je mogoče kupiti v vseh enotah banke po Sloveniji po prodajnem menjalniškem tečaju Vrenost čeka je od tisoč do 1" tisoč hrvaških dinarjev. Cek velja 30 dni. Imetniki tekočik računov A banke lahko v enotah Privredne banke ali Istar ske banke vnovčijo čoke 500 do 2500 tolarjev. Bank« bodo vrednost teh čekov izpla' čevale v hrvaških dinarjih p'' dnevnem menjalniškem t^ čaju. I®

PONUDBA

IN POVPRAŠEVANJE

Ponudba:

- Podjetje Peskalna Tehnika d. o. o. iz Nove Gorice nudi proste kapacitete za izvedbo kooperacijskih del z možnostjo oddaje poslovnih prostorov ter dolgoročno povezovanje na področju inženiringa in projektiranja peskalnih linij in strojev. Informacije: tel. (065) 24-915 (Ivan Pipan).

- Tovama transportnih naprav in konstrukcij iz Dola pri Litiji nudi izdelavo transportne tehnike (elevatorji, transportni trakovi, valjčki) in lahkih konstrukcij po naročilu ter zvarjencev do teže dveh ton. Informacije: tel. (061) 872-015 (Jože Jesenšek).

- Podjetje Plama - Galvanska oprema iz Podgrada nudi proizvodno halo, opremljeno z vso potrebno infrastrukturo, velikosti 1.300 m^, višine 6 oziroma 10 m, skladišče površine 500 m^ in opremljene pisarniške prostore na lokaciji Pod-grad občina Ilirska Bistrica. Nudijo tudi možnost najema, skupnih naložb in nakupa. In

formacije: tel. (067) 85-010 (Stojan Grilj).

- Podjetje Alclyp iz Železnikov nudi vezavo katalogov, koledarjev, blokov, strokovne literature, priročnikov itd. do debeline 19 mm s plastificira-nimi »O« spiralami iz svojega proizvodnega programa. Opravljajo tudi razrez papirja in pripravo za vezavo. Informacije: tel. (064) 66-264 (Marjeta Žumer).

- Podjetje 3BM - Elektronika in mikroračunalniki d. o. o. iz Jesenic nudi nov tester (plod lastnega razvoja in izdelave) za trakaste kable. Je cenen in enostaven za uporabo. Trakaste kable testira I00%-N0. Detektira prekinitve, kratke stike in napačne povezave. Informacije: tel. (064) 861-441 (Bogdan Bricelj).

- Podjetje Orbico Elektro d. o. o. iz Ljubljane nudi polnilnike baterij za viličarje, usmernike za polnjenje Pb baterij, hitre polnilnike - star-terje ter laboratorijske usmernike. Informacije: tel. (061) 371-266 (Radosav Backovič).

Povpraševanje:

- Ameriško podjetje Papco Industies iz Northuale išče agenta - predstavnika za prodajo ekspanzijskih posod za ogrevalne oziroma energetske sisteme. Informacije: Gospodarska zbomica Slovenije, tel. (061) 150-122 (Marjan Smonig).

- Podjetje Sinter iz Ljubljane - Vič išče partnerja za skupna vlaganja za izdelovanje zavornih oblog za osebna vozila, tovorna vozila, kmetijsko mehanizacijo ter vseh vrst zavornih oblog za industrijske stroje. Informacije: tel. (061) 268-268, 271-377, (Jože Krapež)

PLIBERK AVSTRIJA

Tečaj šilinga 7 CIl Ql T v tem tednu: ifUUOLI

PO OEM SO DEVIZE?

Tečaji deviznih valut na dan 3. 6. 1992

Center za

informacijski

sistem

Gospodarske

zbornice

Slovenije

Vse podrobnejše informacije dobite pri Centnj za Informacijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631.

Št. 22 - 4. junij 1992

51

»Rekli so, da sem nor...«

^Hskluzlvnl pogovor s švicarskim poslovnežem, ki vlaga večinski delež v ceUsko Štajersko banko

Dr. VVerner Schick je prejšnji teden vodstvu Štajerske banke obrti in podjetništva izročil pismo o namerah, po katerem bo skupaj z Josephom J. Dugganom iz Kanade v imenu večih zasebnikov iz tujine v Štajersko banko vložil 3 milijone 600 tisoč mark. Prosili smo ga za pogovor o tem, zakaj se je odločil za to naložbo in kaj meni o bančnih in gospodarskih možnostih Slovenije v naslednjih letih.

Ste med prvimi tujci, ki vlagajo svoj zasebni kapital v kakšno od slovenskih bank.

Vso svojo profesionalno kariero sem se angažiral v razvijajočih se deželah, predno se je vanje pričel zlivati kapital v večjih razmerah. Dolga leta sem delal tudi za Svetovno banko, razvijal sem trg kapitala na dalj-njem vzhodu, na Japonskem. Zdaj sem fasciniran s potencialom Slovenije in dejstvom, da tega mednarodne finančne ustanove še niso odkrile. Ko sem prijateljem povedal, da nameravam vložiti denar v Slovenijo, so rekli, da sem nor, da je pri vas vojna in če me ni nič strah. Poznavanje razmer v deželah naslednicah jugoslovanskega finančnega trga je na zahodu zelo nepopolno.

Ali vi razmere bolje poznate?

Seveda je jasno, da je še zelo zgodaj za investiranje v Sloveniji, prav to pa je zame izziv. Tu ne nastopam kot direktor Paribas Privatbank LTD, ampak kot neodvisen bančnik. Imam nekaj prijateljev, s katerimi delimo enake ideje. Prepričani smo, da je Slovenija zelo zanimivo tržišče. Imate Ljubljansko banko z vsemi njenimi težavami in na drugi strani vla-: do, ki želi vzpodbujati zasebno bančništvo. Slovenija ima ogromne prednosti pred državami na območju nekdanjega vzhodnega bloka. Ko boste izvedli privatizacijo, bodo dokončno ustvarjeni vsi pogoji za dotok kapitala z zahoda.

Torej menite, da je Slovenija že pripravljena za naložbe?

Seveda je zgodaj. Toda mislim, da bodo že čez leto dni vsi bančniki in poslovneži kar drveli k vam. Čez dve leti

bi bilo prepozno, zdaj je v tem smislu prezgodaj.

Kdor pride prvi pa ima največji dobiček, kajne?

Predvsem dobi najboljše prijatelje.

Kdo so vaši prijatelji, v imenu katerih vlagate denar v Štajersko banko?

To so ljudje, ki jih nova država Slovenija fascinira, ki vidijo pri vas priložnost tudi zase in si vlaganje denarja lahko privoščijo. Gre za različne poklice, zdravnike, pravnike... Trg naložb na zahodu je že tako zapol

njen, da moramo iskati nove izzive, okolja, kjer se bodo po naših predvidevanjih priložnosti šele razvijale. Seveda obenem zaupamo vašim oblastem, da bodo državo razvijale v to smer. Izgledi so dobri. Imate razmeroma razvito industrijo, dovolj idej in veliko volje.

Eden največjih problemov Slovenije je, da ljudje še ne želijo varčevati v domači valuti. Bi z vašimi izkušnjami iz bančništva lahko v zvezi s tem dali kakšen nasvet?

To je težko vprašanje. Imate Ljubljansko banko, ki je državna banka, ni pa — vsaj po svetovnih merili - velika banka. Zato je preveč odvisna od finančnih kriz. Takrat ne reagira kot velike tuje banke, ki najprej zagotovijo izplačilo vlog varčevalcem,

ampak mora najprej reševati sebe. Zato sam v Ljubljanski banki nikakor ne bi varče-val. Rešitev vidim v tem, da skušate bistveno povečati kapital svojih bank. S tem bi šele ustvarili pogoje, da pri varčevalcih ustvarite zaupanje. Kapital pa lahko v svoje banke privabite tudi tako, da skušate postati nekakšen bankir Evrope za območje bivše Jugoslavije in vaših vzhodnih sosed.

Kakšne pa so možnosti Slovenije na skupnem evropskem trgu?

Mislim, da bo Slovenija šla po sledeh sosednje Avstrije in na koncu pristala v Evropski gospodarski skupnosti.

BRANE PIANO

Od emocij se ne živi

Štajerska banka obrti In podjetništva bo prodajala delnice tUdI tujemu kapitalu

štajerska banka obrti in podjetništva iz Celja bo v naslednjih mesecih povečala svoj kapital na skoraj šest milijonov nemških mark, prihodnje leto pa ga želijo povečati na 20 milijonov mark. Zato so se odločili za novo izdajo delnic in prodajo delnic tujemu kapitalu.

Direktor Štajerske banke obrti in podjetništva Harold Kamer pojasnjuje, da je že poslovni načrt ob ustanovitvi banke predvideval normalno kapitalsko strukturo, ki po slovenskih predpisih trenutno pomeni 260 milijonov tolarjev, po evropskih standardih pa 10 milijonov mark. Štajerska banka je doslej imela za 2 milijona in pol mark delnic ozi-,roma 4778 delnic, takšna ka-vpitalska osnova pa ne zagotavlja normalnega razvoja. Zdaj bodo emitirali 3,9 milijona nemških mark, s tem bodo imeli 290 milijonov tolarjev lastnega kapitala oziroma 12.580 delnic. Ambicioznim bankirjem to ne zadostuje, nji

hov cilj je devizno poslovanje ter investicijsko bančništvo. Zato so iskali možnost prodaje dodatnih delnic.

Delnice bodo prodajali tujcem iz preprostega razloga, pravi Kamer, ker pri nas vlada popolno investicijsko mrtvilo. Tisti, ki imajo finančne viške, jih vežejo na tri mesece, delnica je trajna naložba, malo pa je tistih, ki so pripravljeni razmišljati dolgoročno. Zato je po Karnerjevi oceni nerealno doseči zastavljene cilje samo na domačem tržišču. Sodelovanje s tujimi investitorji je prva stopnja nadgradnje kapitalske baze, dogovor s tujci pa predvideva povečanje kapitala do 30. junija 1993 na 20 milijonov nemških mark. Domačim investitorjem je iz zadnje emisije na voljo 1600 delnic ali 800 tisoč nemških mark, emisija bo, ko bodo dobili papirje državne komisije za vrednostne papirje, na razpolago do 30. septembra. Računajo, da bodo 20 odstotkov od emisije prodali doma, sicer se bodo s tujci

dogovarjali o nakupu še tega dela.

Karner pojasnjuje, da se bo s sedanjo odločitvijo začel proces dejanskega investiranja v poslovne poteze, v investiranje komitentov, kar doslej ni bilo mogoče. Doslej niso imeli dovolj dolgoročnega denarja, tisto, kar je bilo na voljo, je bilo silno drago. V banki pa ocenjujejo, da bodo postopoma uspeli znižati aktivno obrestno mero na domačem tržišču. V zadnjem kvartalu računajo na devizno poslovanje, kar bo odvisno tudi od razmer v slovenskem gospodarstvu.

Kamer se zaveda možnosti, da bodo tujci lahko zamenjali vodstvo. Zanj je to izziv, dodatno preverjanje, brez tega slovensko bančništvo ne bo postalo konkurenčno. Ali, kot dodaja Kamer: od emocij se ne živi. Domači investitorji bodo še vedno imeli možnost, da odkupijo delnice in sicer takrat, ko se bo Štajerska banka obrti in podjetništva pojavila na Ljubljanski borzi. IB

Čelade za nemšiie poiicaje

Veplasu tUdI projekta plastike v gradbeništvu In športna letala - Letno Izvozijo za štiri milijone Dem čelad In Jamborov

Podjetje Veplas iz Velenja je v tem času med tistimi, ki se lahko kljub težavam pohvalijo ^ dobrimi rezultati in veliko dela. Najbolj pomembno pa je to, da so njihovi izdelki zelo <^cnjeni na zahtevnih zahodnih trgih ter da imajo v pripravi phetavne programe. In ker 'niajo dela dovolj, bodo v naslednjih mesecih na novo zaposlovali predvsem kvalificirane delavce.

Podjetje Veplas vodi Franc ledenik, ki ob sedanjih rezultatih ne skriva veselja in opti-"listično gleda v prihodnost.

^>Dela imamo trenutno do-^•^Ij«, pojasnuje sedanjo situ-^cijo v podjetju, kjer je zaposlenih 250 delavcev. »Dosega-dobre rezultate, saj imamo ^ proizvodnji programe, ki so dohodkovno uspešni. S tujimi Partnerji imamo zastavljenih Kar precej pro^amov in če jih ^omo uresničili, bomo lahko ^ letu, dveh zaposlili še okoli delavcev. Trenutno letno 'Uvažamo za okoli 4 milijone

DEM, kar je 20 do 25 odstotkov realizacije. Najpomembnejše je, da gre celoten izvoz na zahtevno zahodno tržišče, še posebej v Italijo, Francijo in Nemčijo.«

Kaj je vaš vodilni program?

»Predvsem čelade! Trenutno delamo vojaške čelade za slovensko vojsko. Na novo smo razvili gasilsko čelado po novih standardih. Iz Anglije imamo veliko naročilo za vojaške čelade. Znana firma Romer iz Ulma je razvila popolnoma novo čelado, ki je zelo kvalitetna in jo bomo delali za nemške policaje. Pogodba je podpisana za 8 do 10 let in v tem času naj bi naredili okoli 200 tisoč čelad. Kasneje bomo ta program ponudili tudi drugim. Izdelujemo tudi alpinistične čelade. Sploh je naša velika želja, da bi kompletirali proizvodnjo vseh vrst najkvalitetnejših čelad. Pripravljamo naložbo v posodobitev proizvodnje, da bomo lahko letno proizvedli okoli 100 tisoč čelad.

Pomemben program je tudi jambor za jadralno desko, ki ga v celoti izvažamo na evropsko tržišče. Letno naredimo po 55 jamborov. Ob tem delamo tudi smučarske palice. Vključujemo se v proizvodnjo za fi-zioterapijo s poudarkom na hidroterapiji. To so naši glavni

trije programi.«

Ali razmišljate še o kakšnih novih ?

»Na papirju je pripravljen program športnih letal, vendar je pred dvema letoma partner od tega odstopil, ker ni bila jasna situacija v državi. Zdaj čakamo na ugoden trenutek, da program uresničimo. Razvijamo in oblikujemo tudi projekt plastike v gradbeništvu, ki se, žal, premalo uporablja. Sodelujemo skupaj z Vegra-dom. Zdaj oblikujemo kanalizacijske sisteme, kar bo tudi prispevek k ekološki čistosti.«

Kako ste organizirani?

»Od novega leta dalje smo organizirani kot holding.Ob krovnem podjetju imamo še štiri »hčere« in šest mešanih podjetij. To smo naredili zaradi lastninjenja, ko bo sprejet zakon. Tujci se zelo zanimajo za vlaganje, največji interes pa je pri Italijanih. Sicer pa pri vseh naših programih tesno sodelujemo z najbolj znanimi tujimi partnerji.«

TONE VRABL

SENCE

NA SONČNI STRANI ALP

PRAVIČNA KAZEN - Trgovinski zapori proti Jugoslaviji, ki je posledica resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 757. seje takoj priključila tudi Slovenija. V neugodnih gospodarskih razmerah to pomeni še eno motnjo, saj je v prvih štirih mesecih slovensko gospodarstvo izvozilo v Srbijo in Črno goro za 118 milijonov dolarjev blaga, uvozilo pa za 100 milijonov dolarjev. Izpad bo vsekakor treba nadomestiti, tako pri uvozu hrane in barvastih kovin iz Srbije in aluminija in barvastih kovir iz Črne gore kot pri izvozu gospodinjskih aparatov, pločevinastih izdelkov, zama-škov in drugega. Čeravno je blagovna menjava z »ostankom Jugoslavije« oziroma z Zvezno republiko Jugoslavijo padla na 3,8 odstotka vse slovenske menjave v letu 1991 (z 8,3 odstotka leta 1990), bo trgovinska zapora znova prisilila slovenske poslovneže, da se bodo preusmerili na druge, zahtevnejše trge tudi s tridesetino, ki je doslej šla v ZRJ. Sicer pa so bili slovenski podjetniki na srbskem trgu vajeni vsega hudega. Spomnimo se samo na blokado, na dodatne davke in dajatve, ki jih je Srbija vpeljala proti »sovražni« Sloveniji.

PREHUDO BREME ZA MLADO DRŽAVO - V Sloveniji imamo že 60.000 beguncev, pretežno iz napadene Bosne in Hercegovine, kar izdatno presega zmogljivosti, ki jih ima naša država za podobne primere. Kar spomnimo se, da je bil najprej govor o 10.000 beguncih, ki jim lahko zagotovimo ustrezna prebivališča in oskrbo, potem o 25.000, pa o 40.000, zdaj smo pri 60.000, vendar število, žal, še ni dokončno, saj pokoli, nasilje vseh vrst, rušenje domov in druga barbarska dejanja jugosoldate-ske in srbskih paravojaških enot število beguncev povečujejo iz dneva v dan.

Kako je v enem največjih begunskih središč v Sloveniji - na Roški v Ljubljani (znana ulica po dogodkih v sloven-ski^pomladi in po mirnih demonstracijah ob sojenju četverici pred vojaškim sodiščem)? V njem je 732 beguncev, od teh 365 žensk, 67 moških, drugi so otroci, večinoma stari od 7 do 16 let, 48 je mlajših od dveh leti, zelo veliko je starejših ljudi, bolnikov in invalidov. Največ pregnancev je iz Modriče, potem iz Mostarja, Zvornika in Sarajeva.

Stavba na Roški je bivša vojašnica, bivšo vojaško sodišče in zapor. Ko se je nekdanja jugoslovanska armada umikala iz Slovenije, je objekt skoraj popolnoma uničila, tako da so ga morali slovenski obrambniki usposobiti na novo. Napeljati so morali celotno vodovodno in električno omrežje - že ta podatek pove vse o razbija-štvu »ljudske« armade. Še naprej pa so prostori neogre-vani, tako da za daljše bivanje ne bodo primerni. Glede na razvoj dogodkov pa postaja vse bolj jasno, da mora biti Slovenija kar pripravljena, da bodo begunci tukaj dočakali novo leto 1993; izjema bodo le tisti, ki jih bodo prevzele Italija, Avstrija, Nemčija in morda še katera država.

Bivanje v Ljubljani pomeni za marsikaterega begunca način življenja, ki ga ni bil vajen. Recimo, begunci se branijo - to velja tudi za druga begunska središča - bivanja v višjih nadstropjih, ker so bili vajeni pritličnih hišic.

Boje se pogradov v nadstropju, ker so bili vajeni spati na tleh, higienske navade imajo drugačne. Ker gre pretežno za muslimane, je treba paziti na prehrano (mora biti brez svinine, mesnih izdelkov in maščobe iz nje). Da ne bi beguncev izkoriščali brezvest-neži (prostitucija mladoletnic in deklet, trgovina z belim blagom in otroki, narkomanija), je v središču stalen nadzor, obiski so samo ob določenih urah, izhodi so nadzorovani.

V vseh begunskih središčih pa pravijo, da bi bili v veliko hujših stiskah, če ne bi bilo prostovoljcev, dobrosrčnih ljudi, ki delajo z begunci in jim lajšajo težave.

Vsem tem dobrovoljcem, prispevku Slovenske vlade in prostovoljnim prispevkom navkljub pa Slovenija sama ne bo mogla preživeti tega veletoka beguncev, če ji ne bo priskočila na pomoč mednarodna skupnost. Kaže, da seje tudi tu začelo nekaj premikati na bolje in da je nerazumevanja po svetu za ta odprta vprašanja vse manj.

KAKO SMO SI RAZLIČNI

- Slovenija je dobro počutje, ki ga je povzročilo mednarodno priznanje oziroma sprejetje v članstvo Organizacije združenih narodov, izkazala po slovensko: varčno, skromno in dostojanstveno. Slavnostna seja slovenske skupščine je bila - s slovesnimi besedami in čašo šampanjca - popolnoma dovolj. V nasprotju s Slovenci so Hrvati - v imenu »tisočletne državnosti« - proslavljali na veliko, zlasti v Zagrebu. In to hkrati, ko je sovražnik tolkel po Slavoniji, Zadru, Dubrovniku. Smo si pač različni, ne samo kar zadeva lov na morju, meje, volitve, strankar-stvo...

NASTOP BIVŠEGA PREMIERI A - Lojze Peterle (več o njem v Pismih bralcev) se je kot bivši predsednik vlade spet pojavil v javnosti. Kritiziral je Drnovškovo vlado, ki je povišala maso za plače v družbenih dejavnostih in državni upravi za 38 odstotkov, češ da bo to stalo državo 500 milijonov DEM, dodatno obremenilo gospodarstvo in požrlo 80 odstotkov deviznih rezerv.

Dr. Janez Drnovšek svojemu predhodniku ni ostal dolžan. Takoj mu je vrgel v glavo, da je Peterle podpisal kolektivno pogodbo pri polni zavesti, da je njegova vlada ne bo mogla izpolnjevati v celoti. Z ukrepom, ki ga je pripravil še Peterle, je dr. Drnovšek samo dokazal, da je mož beseda. Zavrnil pa je tudi vse očitke, češ da gre za kupovanje socialnega miru in predvolilni golaž. Res je, do volitev ob koncu leta bomo na te odstotke že vsi pozabili; res pa je tudi, da povišanje ne bo ne obremenilo gospodarstva ne osušilo deviznih rezerv, saj se je v državnem proračunu nabralo dovolj prihodka.

Nekdo je v tem primeru spet udaril mino. In to ni bil dr. Janez Drnovšek...

Piše Vlado Šlamberger

Št. 22 - 4. junij 1992

6

Se juha hladi ali bo spel zavrela?

»Nimam dveh plač, niti podjetja v tujini, niti službe v SKB,^ trdi direktor celjskega Ingrada Janko Golob

v celjskem Ingradu je začelo vTeti v torek, 26. maja. Najprej ni bilo plač, stavkovni odbor se je odločil za štrajk. Potem so delavci dobili plače, pa so bile prenizke, da bi bili pri volji začeti z delom. Nezadovolj-st\'u zaradi plač se je pridružil še pravi bes zaradi govoric o razprodaji premoženja pa tudi izmikanja vodilnih, da bi si že na začetku nalili čistega \-ina.

Po novem vsi štirinajst tisočalcov

Spoštovanje kolektivne pogodbe in izplačilo plač do 18. v mesecu ter seveda izplačilo regresa je stavkovni odbor zapisal med osrednje zahteve na začetku stavke. Plače ljudi v Ingradu so mizerne, velika večina je 27. maja dobila po deset tisočakov, nekaj dni prej so dobili še bon v vrednosti 4 tisoč tolarjev. Nekateri delavci imajo preko sto nadur, marsikdo je moral delati po 12 ur na dan. tisti pri obnovi celjske kasarne so garali vse dneve. ob praznikih in koncu tedna. denarja pa od nikoder. Gradbinski dodatek so si delili v glavnem vodilni, očitajo de

lavci, direktor pa tma dve plačilni listi. Na tisti, ki je za javnost, piše 60 tisoč tolarjev, v žep je minuli mesec, pravijo delavci, spravil 207 tisoč tolarjev. Vse te očitke, pa še veliko drugih (direktor Golob je menda tudi svetovalec v zasebni firmi, podjetja pa ima po eni varianti na Hrvaškem, po drugi nekje na Vzhodu) je bilo slišati predvsem prvi in drugi stavkovni dan.

V petek so se pogajalci, predstavniki delavcev, od teh obtožb kar malce ogradili. Vsi so jih slišali, širil jih ni nihče. Direktor Janko Golob pa razmere v firmi komentira: »Uresničitev kolektivne pogodbe je v gradbeništvu izredno težavna. Podpisovali smo jo pred vojno in računali na normalne razmere. Zdaj se je ustavila stanovanjska izgradnja, prav tako vse druge naložbe. Dela je malo, konkurenca huda in zaslužki so premajhni, da bi realizirali kolektivno pogodbo. Za zmanjševanje stroškov v družbeni nadgradnji pa tudi ni bilo storjenega ničesar. Ingrad v tem trenutku ni blokiran. Prejšnji mesec pa smo imeli težave s poravnavo pri

spevkov. Izguba se pojavlja vsako leto v prvih mesecih leta, v prvem tromesečju letos je znašala okoli 100 milijonov tolarjev.«

Za svojo plačo 207 tisoč tolarjev direktor pravi, da v nobenem primeru ne drži in da imajo v podjetju eno samo plačilno listo. Razmerje med njegovo plačo in plačo delavcev je ena proti pet. V zvezi z nadurami pa takole: zaradi sezonske narave dela so imeli prerazporeditev delovnega časa. Tisti, ki niso delali pozimi, dobili pa so denar, morajo dolg poravnati v sezoni. Če bodo kaj veljali petkovi sklepi, pa bo junija takole: vsi delavci, vključno z glavnim in vsemi ostalimi direktorji, bodo za mesec maj dobili 11.730 tolarjev plače ter 3 tisoč tolarjev gradbinskega dodatka. Delavcem bodo še naprej izplačevali denar za prevoz na delo in malico. Do 10. junija bo vodstvo skupaj s stavkovnim odborom proučilo možnosti za morebiten dvig plač, o nadaljnjem dvigovanju ter regresu pa se bodo pogovarjali, ko bodo dobili nova dela. Vsa izplačila bo mogoče zagotavljati le v primeru, če bo proizvodnja potekala nemoteno. Skratka, brez štrajkov.

Razprodaja za bagateio

Bolj kot nizke plače so In-gradove delavce razbesnele govorice o razprodaji Ingrado-vega, torej njihovega premoženja. Šušljalo se je o počitniških kapacitetah, stanovanjih, poslovnih prostorih. Vse skupaj naj bi bilo vredno 6 milijonov nemških mark, direktor je menda od kupca. Stanovanj

sko komunalne banke iz Ljubljane oziroma njenega podjetja za nepremičnine iztržil borih 3 in pol milijone nemških mark. S prodajo pod ceno si je po uličnih virih kupil direktorski stolček nekje v delu SKB. Janko Golob dodaja: »Že lani smo se v Ingradu lotili problema razdolževanja in s tem smo nadaljevali tudi letos. Z odprodajo premoženja smo bistveno zmanjašali zadolženost. V programu razdol-žitve Ingrada in aktiviranja dela obratnih sredstev, ki je bil doslej zamrznjen v objektih, smo poskušali odprodati premoženje, ki ni nujno potrebno za proizvodnjo, ter premoženje, ki je v proizvodnji, pa ne daje ustreznih rezultatov. Odprodali smo tisto, kar je našlo kupca. Prvo ponudbo, ki se je nanašala na upravne prostore, smo morali na zahtevo banke dopolniti s počitniškimi domovi. Prodali smo počitniške zmogljivosti v Kranjski gori, na Rogli, v Portorožu ter Piranu. V upravni stavbi smo prodali eno etažo in pol.«

Glede vrednosti premoženja in izkupička direktor noče biti najbolj konkreten: »Ne gre za sodno ocenjeno vrednost temveč za našo ponudbo, ki je bila narejena tako, da bi dobili čim več. Težko je govoriti o števil

kah, ker vsi objekti iz paketa niso bili prodani. Mi smo v ta paket vnesli tudi stanovanjski fond, vendar tega nismo prodali. Za tisto, kar smo prodali, smo iztržili okoli 3 milijone nemških mark. Stanovanjsko komunalna banka ni bila edini kupec, nekaj kapacitet v Celju in okolici je odkupilo podjetje Posest. Lahko tudi povem, da nas nihče ni silil v prodajne cene, toda takšne so razmere na tržišču. Prostorov je veliko, kupcev malo.« Premoženje bo Ingrad - po stavki v soglasju s sindikatom - prodajal tudi v prihodnje. Na seznamu so objekti na Mariborski v Celju, Teharjah, Slovenskih Konjicah ...

In kako Janko Golob komentira očitek, da si je s prodajo premoženja v Ingradu kupil delovno mesto v SKB? »O prodajah se dogovarjamo že leto in pol. Če bi bile stvari povezane, potem bi že zdavmaj šel iz Ingrada.« On sam in vsi vodilni ostajajo v Ingradu vsaj naslednje tri mesece.

Nihče ni vedel za liolding

Na pogajanjih v času stavke so bili delavci nemalo presenečeni, ko so jim povedali, da so s 26. majem registrirani kot holding. Zakaj jim tega niso povedali prej? Golob: »Ingrad je s postopkom za reorganizacijo začel že v začetku lanskega leta. Dosedanji profitni centri so postali družbe z omejeno odgovornostjo, Ingrad pa postaja krovno podjetje. Gre torej za znano stvar, le da je v zadnjem času prišlo do zastoja zaradi blokade stare celjske vlade, ki je postopek zavlačevala, mi pa bi morali po novem delati že od začetka letošnjega leta. Končno smo pridobili ustrezna soglasja, reorganizacija bo uresničena s prvim julijem.« Tako je v petek zapisal tudi stavkovni odbor

— pnega julija morajo začeti z delom nove dnažbe, ki bodo poslovale preko lastnih žiro računov. Krovno podjetje bo do lastninjenja s pogodbami zagotovilo potrebna osnovna in druga sredstva za nemoteno poslovanje, obenem bodo začeli pripravljati predlog za lastninjenje krovnega podjetja ter posameznih družb.

informiranost na psu

Po dolgotrajnih pogovorih med predstavniki delavcev in vodstvom se je vse bolj kazalo, da je hudo kri povzročilo silno pomanjkanje informacij, saj ljudje praktično niso vedeli ničesar o odločitvah vodstva. Tudi govoric bi najbrž bilo bistveno manj, koliko so resnične, pa vedo predvsem vodilni

sami. Če je vse tako kristalno čisto, potem se postavlja vprašanje — spet ena z ulice — zakaj je delavska straža v četrtek zavrnila odhod direktorja Goloba iz upravne stavbe. Le-ta je menda poskušal odnesti kovček z dokumenti. A kar ni uspelo direktorju, je menda uspelo njegovemu šoferju.

Sicer pa očitki niso leteli le v eno smer - tudi z druge, vodilne jih je prihajalo cel kup. Ljudje so neproduktivni in ne delajo vedno kvalitetno. Da na nekaterih področjih vlada anarhija, pa po svoje dokazuje tudi petkov ukrep direktorja: prepovedana je uporaba službenih vozil v privatne namene.

IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC

Na petkovih pogajanjih je moral vsak vodilni javno obljubiti, da ne bo zapustil ladje. Stavkovni odbor, ki je med tem razglasil prekinitev stavke, pa je v ponedeljek izrazil nezaupanje v sanacijo podjetja brez določenih kadrovskih sprememb in izrekel nezaupnico generalnemu direktorju Janku Golobu.

V Ingradu je danes zaposlenih okoli 1980 delavcev. Pred dvema letoma so pripravili program racionalizacije delovnih mest, v skupnih službah so število zaposlenih zmanjšali od 320 na 150 ljudi. Direktno na cesto je šlo malo ljudi, večino so reševali z upokojitvami in dokupi let, zatrjuje vodstvo.

Janko Golob: »Trdim, da v Ingradu znamo dobro delati, kar dokazujemo tudi v tujini.«

Zarja Lesna gre na dražbo

Stečajni senat celjskega sodišča je za jutri razpisal prvo licitacijo za Zarjo Lesno industrijo Petrovče. Izklicna cena tega podjetja v stečaju je tri in pol milijone nemških mark.

Stečajni upravitelj Lojze Posedel je ocenil, da poteka stečajni postopek v primeru Zarje Lesne izredno hitro. Za razpis licitacije so se odločili po opravljeni sodni cenitvi izvedenca, ki je kompletno premoženje Zarje Lesne industrije ocenil na štiri in pol milijone nemških mark. Glede na razmere na tržišču ter razmerje med gradbenim objektom, zemljiščem in strojno opremo je stečajni sodnik predlagal stečajnemu senatu znižanje izhodiščne cene na prvi licitaciji. zalo je izklicna cena tri in pol milijone mark.

>-Osebno si želim.« pravi Posedel, "da bi

že na prvi licitaciji dobili kupca, vendar glede na izkušnje pri drugih stečajnih postopkih ter trenutne razmere ne pričakujem, da bo Zarja Lesna jutri prodana. Je pa to formalna možnost za nadaljevanje pogovorov s potencialnimi kupci. Predvidevam, da bo v Zarji Lesni z najemno pogodbo organizirana proizvodnja.«

O imenih kupcev Lojze Posedel pred dnevi še ni želel govoriti, ker se pogodbe pripravljajo, v vsakem primeru pa bodo nadaljevali z lesno proizvodnjo. Po obstoječih načrtih bodo v primeru zakupne ali kupne pogodbe bivši delavci dobili vse osebne dohodke, ki niso bili izplačani v minulem letu, skupaj z obrestmi, regres za lansko leto in odpravnine. Zaposlovanje novih delavcev pa bo odvisno od oživljanja proizvodnje v bivši Zarji Lesni mdustriji.

IRENA BASA

Z rolfo v rolfi

Uspešen primer družinskega proizvodnega In trgovskega podjetja

Stane Žilnik iz Šempetra, ki je bil prej zaposlen v šempetr-skem Sipu, Gradnji Žalec in celjski Libeli, je danes direktor zasebnega podjetja Fisher, ki ima svoje prostore v Razvojnem centru v Celju. Po Žilni-kovi oceni bo promet v tem podjetju za proizvodnjo in trgovino letos težak nekaj milijonov nemških mark.

Podjetje Fisher je začelo delovati pred dobrima dvema letoma, ukvarjajo se s tremi dejavnostmi. Proizvodna dejavnost je namenjena obdelavi lesa in plastike po zahtevni tehnologiji, proizvodi pa so na-memeni predvsem izvozu. Stane Zilnik ob tem pove: » Gre za specializirano dejavnost. V našem gospodarstvu poznamo predvsem klasične načine obdelave, visoka tehnologija pa pri nas še ni tako prisotna. Razmišljam o modemi koope-racijski organiziranosti in sodelovanju med posameznimi tržnimi subjekti. Dobre izkušnje s tem imajo naši sosedje. Tam redko kdaj vse dela en sam subjekt, temveč se med seboj povezujejo. Na področju lesa obdelujemo razne zahtevne dele, ki se jih ne da proizvajati na klasičnih strojih oziroma proizvodnja ni rentabilna. Razvijamo že naše lastne izdelke, sami želimo proizvajati vitalne stvari in odpirati vrata za sodelovanje z drugimi. Zakaj ravno les? Preprosto zato, ker je les naša naravna surovina. Pravi greh je, da čez mejo izvažajo cele hlode. Stvari je treba oplemeniti in prodati. Podobno kot v lesu vidimo perspektivo v plastiki. Uporablja se v številnih panogah, mi pa delamo predvsem na po

dročju tako imenovanih filter plošč in raznih delov za polnilnice.«

Podjetje Fisher se nadalje ukvarja z izvozom blaga za nekatere slovenske proizvajalce na italijansko in nemško tržišče. Tretja dejavnost je uvoz blaga iz neživilskega programa, ki ga distribuirajo slovenskim trgovcem. Po trgovinski plati sodelujejo z Italijo, Nemčijo, Tajvanom, Hong Kon

gom, Češko, Izraelom, sodelovati začenjajo z Madžarsko. V kratkem nameravajo odpreti konsignacijsko skladišče blaga v Celju in od tu oskrbovati kupce v sosednjih deželah. Podjetje Fisher je precej zanimala tudi Zarja Lesna v Petrov-

čah, ki je trenutno v stečaju. Direktor komentira: »To je stvar, ki jo naj rešujejo ustrezni ljudje, za nas je bil to neuspel poskus z izredno dobrimi poslovnimi nameni.«

Sicer pa je podjetje Fisher

družinsko podjetje, zaposluje devet ljudi in štiri honorarne sodelavce, v kratkem pa nameravajo odpreti še nekaj delovnih mest. »Tudi v prihodnje podjetje Fisher ostaja družinsko podjetje,« dodaja Žilnik. »Iz tega podjetja se porajajo novi tržni subjekti na delničarskem odnosu z zaposlenimi delavci. Če lahko obstoja ameriška ekonomija, kjer je 70 odstotkov družinskih podjetij, potem je tudi pri nas to edina pot. Poznamo dogmatičnost obstoječih menedžerskib

struktur v velikih podjetjih iD njihovo nemoč, ki izvira iz sedanje in prejšnje zakonodaje-Majhna podjetja imajo priložnost, ker niso obremenjena z nekvalitetnimi delavci in birokracijo,« razmišlja sogovornik.

IRENA BASA Foto: EDO EINSPIELEB

Ime Fisher izvira iz domačega hišnega imena Ribič, s tem da so ga prevedli v angleški jezik, kar jim omogoča lažje komuniciranje s tujimi partnerji, Tem slovenski jezik še ne gre najbolje od rok, pravi Stane Žilnik.

Podjetje Fisher ponuja slovenskemu tržišču okoli tisoč različnih artiklov. Mednje sodijo obutev, spodnje perilo, igrače in pripomočki za otroke, galanterijsko blago, začenjajo s športnimi artikli. Pri nekaterih vTStah blaga obvladujejo 30 odstotkov slovenskega tržišča. Lani so prodajali predvsem igrače, preko njih je šlo na slovensko tržišče milijon kosov spodnjega perila, sodelujejo pa z večino večjih slovenskih trgovinskih sistemov.

Št. 22 - 4. junij 1992

7l

Slovenska strankarska podoba

15. januarja letos je Slovenija postala nova evropska država, 23. maja, z vstopom v Organizacijo združenih narodov pa v bistvu nova država na svetovnem zemljevidu - dogodek, vreden slovesne (sklepčne ?) seje republiškega parlamenta. In če je bilo ob blokadi Demosovega poslanskega kluba, Ico so volili Janeza Drnovška za novega premiera, predsednika zbora združenega dela Jožeta Zupančiča sram, se bo takšnega razpoloženja težko rešil, saj so se poslanci, kot kaže, sposobni zbrati na sklepčni seji samo še ob izjemnih dogodkih. Zakona v zvezi z begunci, denimo, jim pretekli teden ni uspelo sprejeti zaradi nesklepčnosti. Sicer pa parlamentarne stranke že močno bijejo svoje predvolilne bitke in v povolilni čas bo Slovenija stopila s spremenjenim političnim prizoriščem. Poskus oblikovanja združene opozicije Demos na republiški ravni, se pretekli teden ni povsem posrečil; nova, t. i. desna opozicija namreč ni tako trdna in enotna kot se zdi na prvi pogled.

Odhoda dovčerajšnjega nespornega voditelja Kmečke zveze Ivana Omana h krščanskim demokratom, ni mogoče razlagati zgolj z družinskimi spori znotraj kmečke zveze oziroma zdaj ljudske stranke, marveč je ta razkol po kongresu krščanskih demokratov dobil nove razsežnosti. Slovenska krščanska demokracija je domala ves čas po volitvah zavračala očitke, da ima značaj (če samo citiram misel krščanskega demokrata Viktorja Blažiča v zadnji sobotni prilogi Dela) »neke zgodovinsko že dolgo presežene politične stranke, ki je bila svoj čas res najmočnejše politično zbiranje na Slovenskem, vendar je zaradi svojega nerazmejenega razmerja s katoliško cerkvijo (zaradi zlorabe vere) in zaradi sramotne kolaboracije njenih prvakov z okupatorji tudi pretrpela nepopravljivo škodo.« To stranko ali njeno povojno podobo, ki je v tujini vsa povojna leta obstojala kot Slovenska ljudska stranka,je Lojze Peterle na kongresu sprejel v svojo stranko. Čeprav je čas, da tudi politična emigracija najde svoj dolgo pričakovani prostor v slovenskem.

tudi političnem prostoru, pa je ta poteza slovenske krščanske demokracije pravzaprav okrepila podobo, ki se ji jo je »podtikalo«, in kdo od njenih članov bo iskal svoje mesto verjetno drugje. Vztrajanje Marjana Podobnika, zdaj začasnega predsednika KZ-LS pri svoji stranki, pa je morda odprlo pot tistim, ki se s takšno podobo krščanske demokracije ne bodo strinjali.

Odprto ostaja, ali bo slovenska cerkev, ki kot del evropskega cerkvenega občestva mora priznati odpor proti fašizmu in nacizmu kot civilizacijsko vrednoto, lahko še naprej brez neprijetnega občutka in složno podpirala slovensko krščansko demokracijo. In vprašanje je, če se bodo predvolilne napovedi Milana Ku

čana, da bo krščanska demokracija dobivala v naslednjih letih 20 do 30 odstotkov volilnih glasov, s tako podobo Peterletove stranke, lahko povsem uresničile. Liberalna stranka verjetno ni med tistimi, ki bi zato pridobivala, morda narodno demokratska, če se bo sposobna pobrati po razpadu SDZ.

Zdajšnje pozicijske stranke so si programsko dokaj podobne in v prihodnosti lahko pričakujemo okrepitev socialde-mokracije, inačic.

Prenovitelji so se borili z vsemi silami za obstanek, s spreminjanjem imena in ta

ko, da so iz njihovih vrst odšli domala vsi stari partijski kadri (Danijel Starman, vodja poslanskega kluba Demosa se menda uradno še ni poslovil od njih), toda tudi Ciril Ribičič razmišlja, da bi zapustil politiko. Liberalni demokrati in Demokrati bodo vztrajali, imajo dokaj podobni program, o morebitni združitvi pa verjetno ni mogoče govoriti. Pričakujemo pa lahko še nekaj več medstrankarskih prestopov kot doslej in to na obeh straneh - levi in desni, povolil-na strankarska oz. politična podoba Slovenije pa bo odvisna navsezadnje tudi od volilnega sistema. Ta pa bo poleg ekonomske zakonodaje pomembna preokupacija (ne)s-klepčnega parlamenta v na-sle^jih mesecih.

Piše:

LJERKA BIZILJ

Za Vikend razgiliano Ceile

Vzorčni primer, kakšno naj bi bilo Celje, da bi živahno utripalo, smo dobili minuli vikend, ko jo Celje dihalo ne toliko z Mladinskim pevskim festivalom, temveč s prireditvami, ki so jih pripravili.

Sobota je bila še posebej razgibana. Že dopoldne je na Tomšičev trg prišlo veliko obiskovalcev, ki so si ogledali nastop skupine Trinajsto prase. Izvrstni koncert slovenske et-no glasbe je sodil v sončno sobotno dopoldne še posebej zato, ker so nastopajoči godli v sproščenem vzdušju, ki ni zahtevalo popolne tišine in mirovanja.

Precej obiskovalcev so imeli

tudi godalci kvarteta Viva la musica (na sliki), ki so nastopili pri Vodnem stolpu dopoldne, popoldne pa so jih zamenjali Celjski godalni orkester, pa koprski Duo Piščaci ter revijski ^amburaški orkester Akord iz Celja. Čeprav sta sobota popoldne in nedelja v Celju mrtvi, se je pred Vodnim stolpom zbralo lepo število ljudi.

Zvečer in popoldne so ljubitelji zborovskega petja prišli na svoj račun v dvorani Narodnega doma v Celju, v Klju-bu pa so uživali poslušalci jaz-za. In če je v soboto, okoli 22. ure Celje prazno, v soboto ni

bilo tako. Dalmatinska klapa Maraska je pred bistrojem Os-car ubirala dalmatinske pesmi, kasneje so zato, da ne bi kalili nočnega miru, nadaljevali še v Atriju, ljubitelji coun-trv glasbe pa so se v velikem številu zbrali v diskoteki Džungla, kjer jih je zabavala Plava trava zaborava.

Skratka, prireditev je bilo toliko, in za toliko okusov, da se je bilo težko odločiti, katero obiskati. Seveda Celjani ne pričakujemo, da bi bilo tako živahno vsak teden, toda če bi bilo vsaj približno tako, bi si upali trditi, da se Celje prebuja.

N.G.

Na| vozi. Vlak!

Na pobudo poslanca zbora združenega dela Francija Pešca bodo v celjski skapščini govorili o problematiki vpitja ieleznišlw proge med Stran jem in Imenim.

Dotrajan in slabo vzdrževan del železniške proge naj bi zaprli 30. jimija, v celjskem železniškem gospodarstvu pa opozarjajoj da bodo tako ostali btez povezave s Kumrovcem, Glavnina prometa med Celjem in Kunurovcem namreč po podatkih železničarjev odpade prav na Celje, Poslanci šmarske občinske skupščine so protest proti zaprtju proge že sprejeli, junija pa naj bi jih podprli še v Celju. IS

Lastninjenje naj ne deia šiiode

»Lastninjenje v Celju gre na škodo družbene lastnine in delavcev«, je na zadnjem zasedanju celjske občinske skupščine opozoril poslanec socialdemokratov Mirko Krajnc. Ob tem je poslancem predlagal ustanovitev izredne skupščinske komisije s posebnimi pooblastili, ki bi bdela nad družbeno lastnino.

V Celju sicer obstoja skupščinska komisija za varovanje družbene lastnine, vendar se je po Krajnčevih besedah lani sestala le dvakrat. To je premalo za kakovostno delo, zato je Krajnc predlagal, da poslanci glasujejo o njeni razrešnici. Ob imenovanju izredne skupščinske komisije pa bi morali v občini poskrbeti, da bi s člani komisije sodelovale tudi vse pristojne institucije.

»Izgovori, da se pred sprejemom lastninske zakonodaje ne

da ničesar storiti, so nesprejemljivi,« menijo v socialdemokratski stranki in pri tem opozarjajo, da prihaja v Celju do vrste primerov, ko si posamezniki na vodilnih delovnih mestih ob minimalnem vložku v ustanovitev lastnega podjetja (8 tisoč SLT) zagotovijo nadzor nad velikim družbenim premoženjem.

Skupaj z razmislekom o oblikovanju izredne skupščinske komisije se je Mirko Krajnc pred poslanci tudi vprašal, kdo je v Celju danes nosilec blagovnih rezerv. Od pristojnih organov je zahteval odgovore, ali je to še vedno Blagovni center, kdo je odgovoren za zaščito in jamstvo za občinske blagovne rezerve, in v primeru, da je v občini določen nov nosilec odgovor, kdaj in med katerimi partnerji je bil sklenjen dogovor. is

Posojila za gradnjo stanovanj

z odkupom družbenih stanovanj po novi stanovanjski zakonodaji se je v občinskih proračunih povečal obseg denarja, namenjenega za kreditiranje stanovanjske gradnje. V Celju so člani iz\TŠnega sveta sprejeli sklep, da (z v Novem tedniku danes objavljenim javnim razpisom) namenijo za nakup in prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš ter individualno gradnjo 44 milijonov tolarjev.

Posojila bodo obrestovana tako kot posojila iz slovenskega stanovanjskega sklada (letos R+2 odstotka), da bi se ohranjala realna vrednost denarja, namenjenega za stanovanjsko kreditiranje. Do posojil so upravičeni slovenski državljani s stalnim bivališčem v celjski občini, ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja. Za posojilo lahko zaprosijo tudi kandidati, ki na območju celjske občine kupujejo, prenavljajo ali gradijo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Ob prenovi oziroma gradnji lahko za posojilo zaprosi le lastnik nepremičnine. Izjemoma pa lahko za posojilo zaprosi tudi občan, ki že ima standardno oziroma primemo najemno stanovanje, če bo najkasneje v treh letih po dodelitvi psojila izpraznil najemno stanovanje. IS

Borci v domiciinom Celju

Odbor Skupnosti borcev brigad in enot NOVJ, ustanovljenih v ZSSR, pripravlja v soboto, 13. junija ob 10. uri, v celjskem Narodnem domu svojo 4. skupščino. Odboru so v Celju leta 1986 podelili domicil.

V Skupnosti borcev so združene različne, a močno podobne usode Slovencev, ki so bili v letih 42/43 najprej mobilizirani v nemško vojsko in nato poslani na Vzhodno fronto. Ujetniki v taboriščih, prebežniki na rusko stran in nekateri že ruski partizani so skupaj z drugimi narodi Jugoslavije decembra 43 ustanovili Jugoslovanski odred, kasneje I. jugoslovansko brigado in nato še druge enote NOVJ. Po dolgi poti preko Romunije so se oktobra 44 pri Kladovu vrnili v Jugoslavijo.

A čeprav je tudi v partizanskih bojih širom Jugoslavije do konca vojne ugasnilo precej življenj, se ti borci dolgo niso rešili nezaupanja svojih sodržavljanov. Eno prvih javnih priznanj po podelitvi domicila v Celju jim je leta 90 na skupščini v Mariboru izrekel predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Po zaključeni skupščini v Celju pripravljajo borci tovariško srečanje v hotelu Celeia.

IS

Nova podoba družbenih dejavnosti

v CeUu začenjajo s preoblikovanjem servisnih nejavnosti v osnovnem šolstvu

Celjska občinska vlada v odstopu je minulo sredo podprla poročilo projektne naloge preoblikovanja servisnih dejavnosti v osnovnem šolstvu. Gre za prvi korak reorganizacije družbenih dejavnosti, projekt, ki ga pripravlja ljubljanski Zavod za organizacijo in planiranje, pa temelji na racionalizaciji poslovanja.

Celjani so se o pripravah na reorganizacijo pogovarjali v Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so jim, kot občini z dokaj racionalno urejenim osnovnim šolstvom obljubili, da bodo privarčevano lahko obdržali v občini. To naj bi uredili s pogodbo, denar pa bi porabile šole za izboljšanje svojega materialne

ga položaja in izobraževanje učiteljev.

Delovna skupina, v katero so vključeni tudi predstavniki šolstva, je pripravila analizo, iz katere je razvidno, da so osnovne šole ena največjih in tudi najuspešnejših organizacij v Celju. V javnih zavodih je zaposlenih 653 delavcev (za 7483 učencev), kar po republiških normativih približno za desetino zaostaja za dovoljenim. V servisnih dejavnostih so viški pri čistilnem servisu in delu v kuhinji. Zmogljivosti kuhinj namreč niso prilagojene potrebam šol — nekatere so predimenzionirane, druge spet nefunkcionalne, zato naj bi v Celju za organizirano šolsko prehrano (v sodelovanju z vrtci)

poskrbeli v treh ali štirih zavodih. Delež finančno-računovodskega servisa, ki ga za osnovne šole izvajajo v Združenih osnovnih šolah, znaša skupno le 3 odstotke stroškov. ZOŠ je doslej že uspelo zmanjšati število zaposlenih iz 19 na 12.

Pereče in dokaj težko rešljivo vprašanje v celjskih osnovnih šolah je, kako znižati stroške ogrevanja. Razlike v plačilih za ogrevanje so ogromne, najhujši potrošniki toplotne energije

§a so osnovne šole Frana Roša, Lava in tore. Eno teh šol bodo poskušali sanirati še letos.

IS

NOVO pH SPMKTRI!

Tovarniška 35, Celje

telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493

Računalniški inženiring Alarmno-varnostnI sistemi Računovodske storitve Trgovina

Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA.

KONKUMNČNE CENE, DOBAVA TAKOJ, PRODAJA TUDI NA LEJkSiNO.

Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje,

tel. 38-711, 38-656. ^^ ^^^^ ^^^ RAZOČARALI!

št. 22-4. junij 1992

Za dobro trojko je bilo ■ ■ ■

Pretiseilnik celjskega IS v otistopu Mirko Krajnc o načrtih za delo v Celju In programu IS oh Izvolitvi leta 90, poslovanju svojega podjetja Itag, razmerah v ohčini In vzrokih za odstop - »Spet bom podjetniki,Je zatrdil

Ob izvolitvi za predsednika izvršnega sveta celjske občine je Mirko Tomaž Krajnc leta 1990 dejal, da ga politika ne zanima. Poslancem je zatrdil, da si funkcijo predstavlja kot delo projektnega vodje velikega projekta Celje. V delo političnih strank se v tem času ni vključeval, prikrite in povsem odkrite poskuse poslancev, da bi v skupščini glasovali o njegovi nezaupnici, pa označuje za politične igre med pozicijo in opozicijo.

Po odstopu se dokončno umika iz politike. Pravi, da se vrača v podjetništvo, ki ga po mnenju dela poslancev nikoli ni v celoti zapustil. V letu 90 so se poslanci strinjali, da »obdrži« svoje podjetje Itag. Zadnje pol leta pa je začasna skupščinska komisija raziskovala govorico o morebitni zlorabi njegove javne funkcije v zasebne interese. Nepravilnosti v poslovanju Itaga in premier-skem delu ni odkrila - predsednik IS pa je zaradi prevelike mere nezaupanja odstopil. Svojo funkcijo bo še opravljal do izvolitve novega izvršnega sveta.

Na kakšnih izhodiščih ste leta 90 zasnovali program dela v občini?

Ob ponudbi skupine poslancev različnih strank sem bil resnično optimističen. Zlasti, ker sem po volitvah mislil, da bo po 45-letih mogoče uresničiti marsikaj, česar se prej ni dalo. IS, ki sem ga sestavil, je bil politično raznolik. Nisem se oziral na strankarsko pripadnost, saj sem menil, da mora biti sestavljen strokovno. Čeprav tega v celoti ni bilo mogoče izpeljati, še vedno menim, da je bil IS sestavljen optimalno. Zastavili smo si dokaj (optimističen program - predvsem v razvoju komunale, šolstva in kulture. Najširše prav gotovo v komunali, saj je bilo Celje dolga leta obremenjeno s problemi pitne vode, neurejenega prometa, slabega zraka in splošnega onesnaženja okolja. Mnogo problemov pa je bilo tudi v šolstvu in kulturi. Med poslanci je bil naš program lepo sprejet in z veliko večino glasov potrjen. Velik poudarek smo dali razvoju obrti in podjetništva, tudi zato, ker sam izhajam iz te sfere. Že takrat sem povedal, da nisem politik, da se s politiko ne nameravam ukvarjati ne zdaj, ne v prihodnje — dejal sem, da vidim svoje delo kot neke vrste projekt mesta Celja, v katerem bom projektni vodja.

Celje je staro industrijsko središče najbrž ste pričakovali zahtevno delo?

Znano je, da je Celje staro industrijsko središče, žal pa je to mesto z dolgoletno tradicijo, toda z zastarelo tehnologijo. Pretekla desetletja so se sicer odpirala nova delovna mesta, vendar ne z vrhunsko tehnologijo. Ocenjujem, da so bile prejšnje usmeritve v pretežni meri napačne. V bazno industrijo in ne v drobno gospodarstvo, podjetništvo in takšno ind-strijo, ki bi sestavljala proizvodnje drobnih podjetnikov.

V Celju se je dolgo pripravljalo projekt prestrukturiranja gospodarstva, vendar delo nikoli ni bilo zak

ljučeno. Vi ste poskušali drugače - oživiti ozirma dati vzgon tistim panogam, ki ste jih ocenili za perspektivne ...

Projekt P je kljub velikim denarjem, ki so bili porabljeni zanj, pravzaprav pozabljen. Celje potrebuje razvojni projekt, vendar bolj kot za prestrukturiranje, za vklap-Ijanje v celotno Slovenijo. Celje ne more živeti samo zase, je del Slovenije in del Evrope. V tej smeri bi moral iti celotni razvoj podjetništva, obrti in industrije.

Morda nekoliko bolj podroben razrez ekološkega področja. Plinifikacija in pitna voda sta ključna problema ...

Resnično gre za dva bistvena problema. Po podatkih gre več kot 65 odstotkov onesnaženja zraka pripisati individualnim kuriščem - zato odločitev za projekt hitre plinifikacije mesta Celja. Kot je znano, smo z zelo ugodnimi krediti za plinske priključke in pospešeno izgradnjo plinovodnega omrežja, zadnje čase pa tudi v pogajanjih s tujimi firmami, ki nam ponujajo koncesije za izgradnjo celotnega plinovoda v Celju, to odločitev tudi izpolnjevali. Po načrtih bi bilo plinovodno omrežje mogoče zgraditi šele v dobrem desetletju, ta čas pa želimo skrajšati na tri leta. Z lastnim denarjem ne zmoremo, zato potrebujemo tuj kapital, ki bi ga bilo mogoče najlažje in najuspešnejše pridobiti preko sistema koncesij.

Industrijski vodovod v Celju naj bi razrešil problem pitne vode v Celju. Čeprav so strokovna mnenja o oporeč-nosti medloške vode (nitrati v podtalnici) zelo različna - tudi znan dunajski profesor s katerim sodelujemo, meni, da voda ni tako problematična in je zdravju škodljiva le za dojenčke - smo se odločili za izboljšanje pitne vode. To bo doseženo z industrijskim vodovodom. Medloška voda bo za industrijo, gospodinjstva pa se bodo v celoti oskrbovala z vitanjsko in franko-lovsko vodo. Dve tretjini industrijskega vodovoda sta zgrajeni, prav tako tudi 80 odstotkov vodovoda iz severnega konca, v zadnjih dneh pa se dogovarjamo s Konjičani še za dodatne vodne vire - s tem bi bil problem pitne vode v Celju rešen.

Ob izvolitvi ste obljubili, da bo v IS dobil mesto član, zadolžen za ekologijo. Po dveh letih obljuba še ni izpolnjena!

Glede člana IS za ekologijo menim, da imamo zadevo dokaj dobro rešeno znotraj OSUPVO, a ker poslanci menijo, da to ne zadošča, smo nekajkrat izbirali primernega človeka. Tisti, ki so jih poslanci ali politične stranke predlagali, po strokovni plati in znanju niso bili primerni. Ne zadošča namreč zgolj ljubiteljska privrženost ekologiji. Naš predlog pa skozi skupščinsko proceduro ni šel...

Za plinifikacijo je potreben tuj kapital - kako pa je na splošno s tujimi vlaganji v Celje. Gre za Japonce, Francoze, Nemce - z nekaterimi ste se pogovarajli tudi vi. Uspešno?

Uspešnost je odraz splošnega stanja v Sloveniji. Nezaupanje tujih vlagateljev je še vedno veliko. Prvi večji uspeh smo dosegli pred nekaj dnevi, ko je švicarsko-pariška banka pristala na podpis pisma o nameri in na odkup preko treh milijonov mark delnic v Štajerski banki. Obljuba pariške banke in kanadskih finančnikov je, da bo v najkrajšem času v banki tudi depozit do 70 milionov DEM. To bi bila krepka finančna injekcija celjskemu gospodarstvu! V zaključni fazi so razgovori za pridobitev tujega kapitala na področju plinifikacije. Javlja se več trgovskih firm, pri čemer že imamo podpisano pismo

0 nameri z graško firmo Kastner und Ohler, ki je pripravljena v Celju odkupiti 1.200 kvadratnih metrov prostora za ureditev trgovin. Velika avstrijska družba za prodajo instalacijskega materiala pa želi v Celju zgraditi nakupni center.

Včasih je bilo videti, kot da se Celje otepa tujega kapitala oziroma ga ne zna pritegniti. Predvsem so bile dolgotrajne razprave ob načrtovani gradnji bencinskega servisa Lanovž...

Pri Lanovžu gre za specifičen problem. Ob pridobitvi vseh potrebnih dokumentov je odprto vprašanje, do kolikšne mere lahko na področju energetike in plina samostojna država to prepusti drugim. Ne bi bilo primemo, da bi to popolnoma prepustili tujcem.

Kakšna je vaša ocena dvoletnega dela v Celju in predvsem v IS. Šolske ocene od

1 do 5 imate na voljo...

Težko je reči... Sam delo

IS bolje poznam kot drugi, menim, da nismo bili bri-Ijantni, pa tudi ne slabi. Dal bi dobro trojko...

Ob izbiri za mandatarja ste povedali, da boste Itag obdržali, poslanci so se strinjali. Menim pa, da je bil prav Itag eden ključnih vzrokov za nesporazume med vami in skupščino. Kako sami ocenjujete združljivost svoje funkcije in podjetja?

Menim, da je eden glavnih razlogov pregovorna slovenska nevoščljivost. Čeprav ne želim primerjati, so v tujini znani primeri, ko je, denimo, dunajski župan tudi predsednik upravnega odbora Bank Austria. Mislim, da so funkcije združljive, če se pri tem, seveda, ne izrablja tajnih informacij. V mojem primeru za to ni šlo, vse kar je Itag naredil, je bilo v korist občine Celje. Jasno je, da Itag ne potrebuje garažne hiše, potrebuje pa jo mesto. Itag ne potrebuje trgovin, potrebuje jih Celje... Priprava projektov pa je osnovna dejavnost Itaga ... Dejal sem, da se bom v Itag vrnil — končno imam v firmi tudi zaposlene ljudi, v tem času nisem bil direktor, saj sem to prenesel na druge v podjetju.

Kako pa ocenjujete delo in uspešnost Itaga v tem obdobju. Kot izvršnik ste vendarle, prej kot drugi, vedeli, kaj se bo v občini delalo?

Razvojne strategije, vezane na problamatiko Itaga, sem oblikoval sam. Te ideje niso prihajale od drugih, so moje, nastajale pa so že preden sem prišel na občino. Itag je v tem času zaradi mojega dela samo stagniral, in če ne bi bil zaposlen na občini, bi bil Itag bistveno večja firma kot je danes.

V Celju je o načinu vašega dela slišati dvojne, izključujoče se ocene. Ste ali samo-voljnež, ki je v rokah držal vse niti, ali pa predsednik, ki ni znal koordinirati dela in je dopuščal, da je znotraj IS vsak počel, kar je hotel. Izpostavlja se tudi vaše zaščit-ništvo podpredsedniku IS Bojanu Kolencu oziroma ustanovitvi podjetja Supra-stan. Kakšen je vaš komentar?

Mnogo ljudi, mnogo ocen. Odgovoril bi, da sam ne poznam orkestra brez dirigenta in prav dirigent je tisti, ki daje ton vsej zadevi. Glede Itaga in Supre-stana je jasno mnenje povedala začasna skupščinska komisija. Vsaj v mojem in Itagovem primeru ni odkrila nepravilnosti in sam - čeprav tega ne pričakujem - celo menim, da bi se

mi morali tisti, ki so me obtoževali, opravičiti. Glede Kolenca pa se zadeva kljub vsemu napihuje. Sam se je odločil, da bo odšel iz občine, delal v svoji firmi, stanovanjsko problematiko pa odlično obvlada. Menim, da smo glede določitve uprav-Ijalca s stanovanji v občinski lasti dobro izbrali. Supra-stan je podjetje, ki ima zaposlene vrhunske strokovnjake, če pa so svoje delo ponudili za nižjo ceno, kot je veljala doslej, pa mislim, da smo naredili celo dobro delo.

Odnosi med IS in skupščino so se zadnji čas resnično najbolj razpoznali po blokadah. Na obeh straneh. Preprosto povedano je šlo za nagajanja. Se ni dalo doseči dogovora?

Vaše mnenje v precejšnji meri drži - treba pa je reči, da ima vsaka medalja dve plati. Ugotovitev, da je bila večina poslancev proti izvršnemu svetu, ne drži. Za uspeh glasovanja v skupščini je potrebno doseči večino glasov vseh poslancev - veste pa, kako je z udeležbo na skupščinskih zasedanjih. Skupščina šteje 75, povprečna udeležba na sejah pa je nekaj nad 40 poslancev. Nekaj odlokov zazidalnih načrtov je tako padlo s 37 glasovi (od 38 potrebnih) za in enim ali dvema proti. To je zame še vedno dokaz, da smo se pravilno odločali.

Prikrito, pa tudi povsem odkrito, je bilo vprašanje nezaupnice IS večkrat nakazano. Ti poskusi niso bili najbolj resni, res pa je, da je bilo več priložnosti, ko bi celjska javnost vaš odstop pričakovala. Naj spomnim le na prve zaplete ob Štajerski banki in visoke podražitve komunalnih storitev. Zakaj ste se za odstop odločili prav zdaj?

Nazaupnice v mojem primeru so bilo v pretežni meri politične igre. Ni šlo za delo IS - to je bil le navidezen vzrok - dejansko pa je šlo za merjenje moči med pozicijo in opozicijo. Če bi odstopil ob raznih aferah, potem bi s tem priznal svojo krivdo. Sam sem še vedno trdno prepričan, da sem delo opravljal pošteno, v korist občine Celje.

Govorice v Celju vas močno povezujejo s položajem v JP Komunala. Ob reorganizaciji se slišijo očitki, da gre za poskus divjega lastninjenja, v katerega ste močno vpleteni...

Tega še nisem slišal. Dejansko pa podpiram privatizacijo, saj le v tem vidim trdno gospodarstvo in bodočnost Slovenije. Govorice o mojih povezavah s Komunalo pa so na zelo trhlih nogah, samo enkrat sem namreč sodeloval na razpravi v Komunali, drugače pa se

v razprave in pripravo gradiva za reorganizacijo nisem vključeval in s tem resnično nimam nobene povezave.

Komunala je le del velikih reorganizacij, ki nas čakajo v tem času. Tu je stanovanj, sko gospodarstvo, pa tudi družbene dejavnosti — kako ocenjujete pripravljenost in možnosti za preoblikovanja v kar najkrajšem času?

Strokovna pripravljenost je velika. Skupaj z ljubljanskim ZOP smo na osnovi anket o pripravljenosti v posameznih sredinah, pripravili ustrezne elaborate — vprašanje pa je, kako te reorganizacije sprejemajo ljudje. Dejstvo je, da se razkrivajo tudi senčne plati nekdanjega gospodarjenja z bistveno prezaposlenostjo. V primeru, da se delavec znajde na cesti, kar jo zelo težko, bo v reorganizaciji - da bi upravičil svoj obstoj - iskal samo negativne strani. Skupaj z mnogimi poslanci sem menil, da so mnoge komunalne dejavnosti, pa tudi otroško varstvo in šolstvo, predrage zaradi prezaposlenosti in neracionalne organiziranosti. To je tudi ključni vzrok za postopne reorganizacije. Izpeljana jc v stanovanjskem gospodarstvu, zdaj je na vrsti komunalno, v pripravi pa so projekti za ZPI in šolstvo.

Trdite, da je celjski IS eden z najmanj pooblastili

- zakaj ste pristajali na krčenje pristojnosti?

IS ne bi pristal na krčenje pristojnosti, če bi bile zadeve okoli Štajerske banko in lastninjenja v javnosti razčiščene. Ljudje rajši berejo o škandalih kot o uspehih, tako je žal tudi v Celju. IS jc s sklepi skupščine določene kompetence izgubljal, dolgo časa smo to sprejemali, v zadnjem času pa je prišlo v takšno fazo, da to ni bilo več sprejemljivo. To je bil tudi razlog za odstop.

Nekajkrat ste že ponovili, da vas politika ne zanima

— v delo strank se niste vključevali — kako torej v prihodnje?

V politiki ne nameravam sodelovati, vračam se v svoje podjetje. Imam velike podjetniške načrte, ki bodo morda tudi vzbudili kakšne govorice. Upam pa, da bom uspešnejši kot v občinski službi. Na občini ostajam dotlej, da bo izvoljen nov izvršni svet.

Razmišljate o možnosti, da vas poslanci spet izberejo za mandatarja. Da morda niso bili toliko nezadovoljni z vami, kot z nekaterimi drugimi člani IS?

Krožijo tudi takšne govorice, vendar se z menoj o tem nihče ni resno pogovarjal.

In če vam to ponudijo — bi pristali?

Vračam se v podjetništvo!

IVANA STAMEJČIČ

V PRODAJ JE NOVA

Št. 22 - 4. junij 1992

9

Nova imena so skrivnost

stranke v Celju odstope IS In dela skupščinskega predsedstva še premlevajo - Novega mandatarja Je treba določiti s kar najširšim konsenzom, drugače v Celju ne bo nobenlb sprememb - Odstopita naj tudi župan Anton Rojec In podžupan Maks BastI

v Celju je minuli teden odstopil predsednik IS Mirko Krajnc, njegov odstop je kot »primerno dejanje v primernem trenutku« izkoristil predsednik skupščinskega družbenopolitičnega zbora Miro Gradič, ki je k enakemu koraku pozval tudi preostale člane skupščinskega predsedstva z županom Antonom Rojcem na čelu. Sledila sta mu predsednik zbora KS Matjaž Železnik in podžupan dr. Aleš Demšar, odstop pa je ponudil tudi podpredsednik DPZ Borut Alujevič.

V nadaljevanju prekinjenega skupščinskega zasedanja je župan Anton Rojec poslancem pojasnil, da bo predsedstvo skladno s 180. členom Statuta občine Celje sklicalo izredno zasedanje, na katerem bodo poslanci obravnavali odstop IS. Funkcionarji občinske

skupščine morajo svoje odstope pisno potrditi, poslanci pa jih bodo obravnavali ločeno po posameznih zborih.

Za prihodnji četrtek, 11. junija, sta sklicani ločeni seji poslancev DPZ in zbora KS. V teh dneh, v ponedeljek, se je že sestalo razširjeno predsedstvo celjske občinske skupščine, ki se ga niso udeležili predstavniki SDZ-Na-rodno demokratske stranke, SKD in LDS. Na zahtevo župana Antona Roj ca naj bi se razširjeno predsedstvo ponovno sestalo včeraj, v sredo (po zaključku naše redakcije). Skupno zasedanje vseh treh zborov celjske občinske skupščine naj bi bilo v petek, 12. junija, vendar dnevni red zasedanja do torka še ni bil določen.

In kaj o zapletih v vodstvu celjske občine menijo v posameznih strankah? Zbrali smo mnenja osmih strank, od parlamentarnih manjkata le Ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka, ki je v celjski skupščini zastopana z enim poslancem.

Predlagali bomo mandatarja!

Predsednik občinskega odbora celjske LDS Robert Polner pravi, da v stranki podpirajo odstop izvršnega sveta, pričakujejo pa tudi županovega. Ker menijo, da se sam za ta korak ne bo odločil, bodo poslanci LDS podpisali (morebitno) zahtevo za Rojčev in Bastlov odstop. To v stranki utemeljujejo z neprimernimi odnosi v sami skupščini. Predsedstvo bi moralo voditi skupščinsko politiko, vendar pa je zaradi župana, ki si je jemal preveč pooblastil, ni. Ocenjujejo, da župan neprimerno interpretira lastno delo.

Celjski liberalni demokrati bodo iz svojih vrst predlagali mandatarja, ki naj bi sestavil novo vlado. Po PoLner-jevih besedah se v stranki zavedajo, da v skupščini niso dovolj močni, da bi lahko s predlogom uspeli sami. Zato se dogovarjajo z ostalimi strankami. Medstrankarski odnosi z republiške ravni se v Celju ne odražajo, čeprav J^e gre za sklepanje koalicije, pa so trenutno najtrdnejši ^dnosi z narodnimi in krščanskimi demokrati, socialisti in pogojno tudi s prenovitelji.

Pritisk na župana

Miro Gradič (SDZ - Narod-rio demokratska stranka) pojasnjuje, da je trojica skupščinskih funkcionarjev odsto-Pjla prav zato, da bi z last-"^im zgledom prisilila k odstopu tudi župana Antona ^ojca. Pri odstopu oba predstavnika stranke (ob Gradi

ču še požupan dr. Aleš Demšar) vztrajata, večina poslancev iz SDZ-NDS pa bo s podpisi podprla zahtevo za županov odstop.

V stranki ocenjujejo delo celjskega župana kot izredno

nekooperativno - sam Gradič je na to v skupščini že večkrat opozarjal — in menijo, da se morajo razmere končno urediti. Sicer pa želijo narodni demokrati v Celju še naprej ostati v oblastnih strukturah, iz svojih vrst bodo zagotovo predlagali kakšnega kandidata za skupščinskega funkcionarja, morda celo za župana. Ob tem pa že v naprej demantirajo govorice o tem, da bo za župansko funkcijo kandidiral Miro Gradič.

Kooperativni socialisti

Celjski socialisti se po besedah predsednika občinskega odbora Zvoneta Utro-še zavedajo svojega, ne najmočnejšega položaja v celjski skupščini. Želijo, da se razmere čimprej uredijo, saj tako preprosto ne gre več naprej. Zavzemajo se za temeljito rekonstrukcijo skupščinskega predsedstva, njihovi poslanci bodo zato tudi podpisali zahtevo za odstop župana Rojca in podžupana Maksa Bastla.

Odstop IS ocenjujejo delno tudi kot posledico neurejenih odnosov med skupščino in njenim IS ter predvsem slabega dela predsedstva. Socialisti bodo podprli kandidaturo liberalnih demokratov za mesto mandatarja, v oblastni sferi celjske občine pa so pripravljeni tudi sami sodelovati.

Parlamentarna In vladna kriza

Zeleni Celja ocenjujejo, da

gre v občini za pravo parlamentarno in vladno krizo. Predsednik Jožef Jarh se zavzema, da je potrebno v občini najprej opredeliti naloge predsedstva, saj se leto zdaj s svojim delom odmika od identitete skupščine.

Zagotoviti je potrebno večji vpliv skupščine na IS, znotraj občinske vlade pa je treba profesionalizirati resorja za kmetijstvo in varstvo okolja, ki ju je Demosova koalicija preveč podcenjevala.

Zeleni ocenjujejo županovo delo kot preveč samovoljno, posledica tega pa je tudi dveletna agonija celjske skupščine, ko se poslanci namesto s konstruktivnim delom in odločanjem utapljajo v predolgih dnevnih redih zasedanj. Odstope Železni-ka, dr. Demšarja in Gradiča Zeleni ocenjujejo kot nezaupnico županu Rojcu in pod-županuBastlu - srž problema pa vidijo v delovanju izvršnega sveta, saj je bila njegova povezava s skupščino nična. Poudarjajo, da je IS zgolj skupščinski izvršilni organ in tako bi tudi moral delovati, namesto da se je izmikal sklepom in vplivu skupščine.

Razmere je treba urediti

Predstavnik krščanskih demokratov Matjaž Železnik je najprej pojasnil, da je sam - kot med poslanci izvoljeni predsednik zbora KS — odstopil zaradi tega, ker je bilo delo zbora blokirano. O odstopu se znotraj stranke predhodno ni posvetoval.

Čeprav so odstopi normalen pojav parlamentarne demokracije, Železnik meni. da je razmere v Celju vendarle potrebno urediti. Zaradi tega bo vsaj del poslancev celjske SKD podprl zahtevo za odstop župana Rojca in podžupana Bastla. Prav tako meni, da v stranki ne bodo podprli idej, da bi za novega mandatarja ponovno predlagali Mirka Krajnca (govorice o tem namreč že krožijo po Celju).

Krščanski demokrati v de

lu bodočega izvršnega sveta ne nameravajo sodelovati močneje kot doslej, iz svojih vrst pa bodo najverjetneje predlagali kandidata za mesto podžupana.

Rojec Ima podporo v javnosti

Celjski socialdemokrati poslanske zahteve za odstop župana Rojca (tudi predsednik celjskega občinskega odbora SDSS) ne bodo podprli. Menijo, da ima zdajšnji župan v javnosti veliko podpore in ne vidijo argumentov za njegov odstop. V stranki razmere v celjski skupščini še obravnavajo, tehtajo argumente za in proti odstopom ter ugotavljajo, da morajo biti odstopi skupščinskih funkcionarjev najprej potrjeni. Po besedah podpredsednika celjskega občinskega odbora Mirka Krajnca se socialdemokratom postavlja tudi vprašanje, kako - samostojno ali povezano z drugimi strankami — delovati naprej.

Dejstvo je, da mora imeti novi mandatar med poslanci in strankami kar najširšo podporo, sicer stvari v Celju ne bo mogoče premakniti naprej. Ob tem pa v stranki ocenjujejo, da bo takšen, širok konsenz v Celju zelo težko doseči. Socialdemokrati bodo v bodoče ravnali pragmatično, pripravljeni so se

pogovarjati z vsemi strankami in z njimi za dosego skupnega cilja — razvoja celjske občine — tudi sodelovati. Zdajšnjih razmer še ne ocenjujejo kot vladno krizo, saj menijo da je skupščinsko kresanje mnenj odraz začetkov demokracije.

Celje naj bo eksperiment!

Povsem samostojno, glede na stališča drugih strank pa tudi precej drugačno stališče so oblikovali v občinskem odboru Demokratske stranke. Predsednik Celjskih demokratov Slavko Deržek pojasnjuje, da se stranka zavzema za takojšnje volitve.

V stranki menijo, da je kriza v Celju moralno-etične narave, zato tudi ne podpirajo rekonstrukcije skupščinskega vodstva. Glede na to, da je Slovenija pred reformo lokalne samouprave. Celjski demokrati predlagajo, da bi po vzorcih iz Zahodne Evrope izvedli volitve v samo en občinski zbor. V Sloveniji naj bi se čimprej pripravila ustrezna zakonodaja, po obstoječi Ustavi pa je mogoče uvesti tudi eksperimentalno funkcioniranje občine.

Brez širokega konsenza ne bo nič

Celjski prenovitelji po besedah predsednik občinske

ga odbora SDP Željka Ci-glerja ugotavljajo, da je odstop IS - že glede na lanske gospodarske rezultate v občini, ki so bili poslancem predstavljeni na istem skupščinskem zasedanju - povsem logičen.

IS je bil izredno neučinkovit, socialni problemi in razmere v gospodarstvu, ki so vse bolj kritične (Ingrad je le vrh ledene gore), pa so logična posledica te neučinkovitosti. Prenovitelji so se že pred časom zavzemali za dogovor vseh parlamentarnih strank v občini o tem, kako strniti moči za boljše delo do konca poslanskega mandata. Pripravljenost v stranki je še vedno velika, temelji pa predvsem na dejstvu, da v Celju ne bo mogoče ničesar premakniti, če nova ekipa (velja za IS in predsedstvo skupščine) ne bo oblikovana na osnovi širokega konsenza. V stranki poudarjajo, da gre za uresničevanje celjskih, ne lastnih interesov.

»V stranki imamo ugledna imena, pripravljeni smo sodelovati v novi vodstveni ekipi, ki se ne bo ukvarjala z obrobnimi problemi (občinski praznik ali preimenovanje ulic, denimo), ampak s ključnimi težavami in vprašanji celjske občine,« meni Cigler.

IVANA STAMEJCIC

Foto: EDI MASNEC

Nekdanje dijake in profesorje celjske Gimnazije

vabimo na prvo

SREČANJE CELJSKIH

GIMNAZIJCEV (vseh generacij)

Program srečaiua:

Petek, 5. junij 1992

oh 10. uri - Likovni salon Celje

Otvoritev priložnostne razstave »RAZVOJ CEUSKE GIMNAZIJE OD VSTANOVIT\'E DO DANES,

Sobota, 6. junij 1992

oh 11. uri - Atletski stadion »Boris Kidrič^^ Celje

»ODPRTO PRVENSTVO CEUSKE GIMNAZIJE, v naslednjih disciplinah: skok i' daljino z mesta {mo.ški in ženske) tek na 1500 m (moški) tek na HOO m (ženske)

štafetni tek 4x100 m mo.ški z vrčem (brezalkoholnega) pivu štafetni tek 4 X 100 m ženske z vrčkom soka

Športno-zahavna družabna prireditev. Sodelujejo ekipe vseh slovenskih (tudi zamejskih) gimnazij ter delovnih organizacij. Degiistacija mesnih in mlečnih izdelkov ter brezalkoholnih pijač. Sodelujejo mažoretke ter godba na pihala Pivovarne La.ško, spored povezuje Sa.io Hribar. Zabavni program.

od 19. ure dalje Hala Golovec Celje

Osrednje družabno srečanje gimnazijcev vseh generacij. Sodelujeta plesni orkester »ŽABE« ter ansambel »NOCNA IZMENA* iz Celja. Družabne igre.

Prijave in informacije: Agencija TEMA Celje, Gregorčičeva 5a, pp. 203. telefon ((K>3) 25-559 in 25-531 (218)

Predprodaja vstopnic: Agcncija TEMA Celje Gregorčičeva 5a - KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 - MONTENEGRO EXPRESS Celje, Stanctova 4, Bazen Hale Golovcc Celje, Dečkova 1

Na dan osrednje prireditve prodaja vstopnic tudi pri vhodu Hale Golovec. Priporočljiva vnaprejšnja prijava udeležite zaradi praktičnih razlogov.

GENERALNI POKROVITELJI:

EUROCOM Petrovče

KOVINOTEHNA Celje - KOVINTRADE Celje - TIP »LIPA« Šentjur - MONT Kozje - NT & RC Celje - PAPIR RADEČE Radeče - ZLATARNA CELJE Celje

Št. 22 - 4. junij 1992

10

Kdaj v pokoj?

Zakon o pokojninskem In Invalidskem zavarovanju Je težko Izvajati - treba bo sprejeti vrsto podzakonskih aktov

Te dni bodo v celjski enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja začeli reševati 200 prošenj za dokup pokojninskih let. Ker je cena vse prej kot sprejemljiva, bo gotovo marsikdo krepko premislil, ali se mu naložba splača. Za eno leto dokončanega študija oziroma časa, prebitega v vojski, je namreč treba odšteti nekaj več kot 67 tisoč tolarjev.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. aprila, je rezultat v tem času edinega možnega kompromisa. Stroko\Tijaki ga upravičeno označujejo kot prehodnega, saj gotovo ne bo veljal več kot deset let. Prinesel je kar nekaj novosti. Na področju pravic je uvedel delne pokojnine, na novo je urejeno upravljanje in izvajanje zavarovanj, nekaj novosti pa je tudi na področju financiranja. Krog zavarovancev se bistevno ni spremenil, najbolj opazna sprememba je pri kmetih oziroma pri osebah, ki se ukvarjajo s kmetijsko deja\Tiostjo. Bolj široke kot doslej so tudi pravice brezposelnih. Vse osebe, ki so upravičene do prejemanja nadomestila v času brezposelnosti, so po novem obvezno zavarovane, in to ne glede na čas in vzrok prenehanja zaposlitve.

Ožji obseg pravic

Novi zakon ločuje obvezno in prostovoljno zavarovanje ter zavarovanje za ožji obseg pravic. Kaj to pomeni? Pri ožjem obsegu pravic gre predvsem za zavarovance, ki poklicno opravljajo samostojne deja\Tiosti, in tudi kme

te, ki sami določajo osnove, od katerih bodo plačevali prispevek. Če se odločijo za osnovo, ki ni nižja od zneska najnižje pokojninske osnove, so, kot določa zakon, zavarovani za enak obseg pravic kot delavci. Če pa se zavarujejo za nižjo osnovo, so zavarovani le za pravico do starostne, invalidske ali dnižinske pokojnine, odmerjene od dejanske zavarovalne osnove, torej za ožji obseg pravic.

Prostovoljno zavarovanje

že dosedanji sistem zavarovanja je poznal neke vrste prostovoljno zavarovanje, tako imenovano »podaljšano«. Vendar pa je sedanji sistem precej bolj širok, pa tudi časovnih omejitev nima. Tako se je mogoče prostovoljno zavarovati v času šolanja na višji in visoki šoli ali na podiplomskem študiju, v času služenja kadrovskega roka, skrbi za otroka, mlajšega od sedem let, ali za invalidno osebo, v času opravljanja kmetijske dejavnosti ali med bivanjem v tujini, če ste zakonec zavarovanca, ki je bil tja poslan. Novost pa je, da se je mogoče zavarovati tudi v času prestajanja kazni.

Starostna polcojnina

z novim zakonom se je za tri leta zvišala starostna meja, razen pri minimalni dobi 15 let, kjer ostane še vedno ista starost, to je za ženske 60 in za moške 65 let. Vendar pa bo pogoj povečane starosti stopil v veljavo šele januarja 1997, do takrat pa se bo starost postopoma povečevala za šest mesecev na leto. Starost bo potrebna

tudi pri uveljavljanju pokojnine s polno pokojninsko dobo, in sicer 40 let za moške in 35 za ženske, česar dosedanji sistem ni poznal.

Predčasna polcojnina

z novim zakonom so se pogoji za predčasno pokojnino precej spremenili. Spremenil se je krog možnih zavarovancev, ki lahko to pokojnino uveljavljajo, drugačni pa so tudi pogoji starosti in odmera pokojnine. Predčasno pokojnino lahko uveljavljajo le zavarovanci, ki so letos stari 55 let in pol oziroma tisti, ki bodo leta 1997 dopolnili 58 let (moški) in bodo imeli 35 let pokojninske dobe, ženske pa morajo imeti 30 let pokojninske dobe ter starost 50 let in pol oziroma leta 1997 53 leti. 53 let. Predčasno pokojnino lahko zavarovanci uveljavljajo le v primeru, če jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali likvidacije podjetja in jim ni mogoče zagotoviti druge zaposlitve, če so jih opredelili za tehnološke ali operativne presežke, če so invalidi II. ali III. kategorije ali pa, če so bili v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Predčasna pokojnina se bo, tako kot doslej, najprej odmerila tako kot starostna pokojnina, nato pa se bo zmanjšala zaradi predčasnega odhoda v pokoj, in to za 1 odstotek za vsako leto manjkajoče starosti.

Delna pokojnina

Takšne pokojnine v Sloveniji doslej nismo poznali. V soglasju z organizacijo oziroma delodajal

cem jo lahko uveljavljajo tisti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, nimajo pa še polne pokojninske dobe (letos pomeni to za moške 60 let in pol, za ženske pa 55 let in pol). Delna pokojnina pomeni, da lahko zavarovanec polovico delovnega časa dela in za to tudi prejema ustrezno plačilo, za polovico delovnega časa pa uživa pravico do pokojnine. Po prenehanju zaposlitve je možna le nova pokojninska odmera glede na novo pokojninsko dobo, ne pa tudi nova odmera pokojnine glede na novo doseženo plačo.

Kalco do potrebne pokojninslce dobe

Poleg že uveljavljenih pogojev za dosego pokojninske dobe prinaša novi zakon še nekaj novosti. Za Večino bodočih upokojencev, pa tudi tistih, ki pokoj uživajo že danes, je gotovo zelo dobrodošel tako imenovani dokup pokojnin

ske dobe. Po novem namreč lahko tisti zavarovanci, ki že izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, dokupijo še največ pet let pokojninske dobe. Še vedno pa velja, da se lahko pokojninska doba dokupi tudi za tako imenovane presežne delavce ali za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja, če jim do izpolnitve pogojev za pokojnino manjka največ pet let.

Cena dokupa pokojnine je ekonomska, odvisna je od višine pokojnine in starosti zavarovanca. Najcenejši je dokup let za čas zaključenega rednega šolanja na višji ali visoki šoli ter za čas služenja vojaškega roka. Po zadnjih izračunih je treba za eno leto odšteti nekaj več kot 67 tisočakov. Manjkajoča leta si lahko dokupijo tudi tisti, ki že uživajo pokojnino, vendar naj si najprej izračunajo, ali se jim takšna naložba sploh splača. Če jim seveda ne gre le za čast.

JANJA ŽIVULJ

Direktor šteje komunalce in mrliče

Pri koritu Je lepo: direktor celjske Komunale Jože Gabršček dobi ekskluzivne pogodbe, direktor pokopališke službe Franc Kelhar mrliče, delavci pa naj bodo veseli, če ne bodo leteli...

Za Jožeta Gabrščka, dolgoletnega direktorja celjskega komunalnega podjetja, so ob prihodu Demosa na oblast v Celju pravili, da ga bodo hitro odžagali, pa se to ni zgodilo. Vsem govoricam navkljub. In novim dejstvom.

Jože Gabršček je tretjega febmarja letos registriral podjetje z imenom EKO Plus. Je njegov edini ustanovitelj in obenem direktor, podjetje pa ima sedež kar na Mariborski 2, v stavbi, kjer je sicer sedež Ja\Tiega podjetja Komunala Celje. Gabršček je združil praktično s koristnim. V svoji pisarni je direktor dveh podjetij. EKO Plus je med ostalim registriran za trgovino z industrijskimi in drugimi odpadki, za zbiranja in predelavo le-teh, varstvo voda, zbiranje, skladiščenje in predelavo osebnih odpadkov, projektiranje komunalnih objektov in naprav, inženiring komunalnih infrastruktur in podobno. Torej za dejavnosti, ki jih opravljajo tudi v komunalnem podjetju ali pa so njihovim zelo blizu.

Svoje direktorske sposobnosti je Gabršček dokazal na seji celjskega izvršnega sveta. Člani IS so podprh predlog ljubljanskega ZOP-a, da podjetje EK-Plus zaposli 26 delavcev komunalnega podjetja. ki naj bi bili nekakšen tehnološki višek. Njihove odpravnine (vsakemu po

okoli 600 tisoč tolarjev) naj bi deponirali, vendar so našli še boljšo rešitev vsaj za Gabrščka. Odpra\Tiine, skupaj 16 milijonov tolarjev, naj bi nakazali podjetju EKO Plus, češ da rabi denar za obratna sredstva. Gabršček je vložil v podjetje le 8 tisoč tolarjev in, seveda, ostaja lastnik.

Medtem, ko Gabršček šele pripravlja teren za »okupacijo« celjskih komunalnih dejavnosti, pa so v občini že oddali pokopališko službo. Kdo jo je dobil? Nihče drug kot dosedanji vodja komu-naline Pokopališke službe, Franc Kelhar. Postal je namreč direktor zasebnega podjetja Veking. Podjetje je vzelo v najem celjske zdajšnje in bodoče pokojnike. In kakor da bi s tem Kelhar s svojim podjetništvom delal Celjanom uslugo, je vzel v najem dosedanje prostore, opremo in tehnološke viške Pokopališke službe. S pripombo, da znašajo tehnološki viški v Pokopališki službi po strokovnem elaboratu reci in piši 1 (enega) delavca.

Medtem ko sta se izvršni svet in vodstvo celjske komunale žogala z delavci oziroma takoimenovanimi kadrovskimi presežki, delavci komunale o tem niso vedeli nič. Širile so se le zastrašujoče govorice, da bodo pol ljudi zabrisali na cesto. Tako se je napletlo, da so delavce in sindikat o tem natančneje

obvestili šele prejšnji teden. Gabršček je poprej govoril le o 69 delavcih, ki jih je treba »rešiti«. Sodeč po nekaterih zapisnikih pa v Komunali niti sredi maja še ni bil izdelan poimenski seznam odvečnih delavcev. Pa čeprav so se že nekaj tednov prej zmenili na občini, kam in koliko jih bodo vtaknili.

Sindikat je torej dobil poimenski seznam prejšnji teden, 27. maja se je nato sestal in ugotovil, da zadeve v komunali malce čudno dišijo. Zato je priporočil delavskemu svetu Komunale, naj o poimenskem seznamu »odvečnih« delavcev ne razpravlja. Delavski svet Komunale je v petek, 29. maja.

priporočilo sindikata upošteval. Razpravo o »tehnoloških viških« je »preložil za nedoločen čas«.

Po sedanjih razlagah naj bi izmed 69 odvečnih delavcev 55 delavcev nekako rešili s prezaposlitvami v privatnih podjetjih vodje pokopališke službe in direktorja

Komunale, 14 pa naj bi jih bilo dokončno odveč. Vsaj sodeč po elaboratu, ki ga je pripravil ljubljanski Zavod za organizacijo poslovanja, ki je Celjanom hudo pri srcu in je pisal že kar nekaj elaboratov.

Kakorkoli, nekam sumljivo je, da se Celjanom tako na vrat na nos mudi »reorganizirati« Javno podjetje komunala Celje. Že res, da jih k temu zavezuje priporočilo občinske skupščine, vendar v njem prav nič ne piše, da je treba Komunalo dati njenemu direktorju.

BRANE PIANO

Po Gabrščku Gabršček*

Prva faza reorganizacije celjskega javnega podjetja Komunala naj bi po odločitvi IS stekla s 1. majem, pogodbe, ki bi urejale odnose med JP Komunala in novim zasebnim podjetjem Veking (pokopališke storitve) ter mešanim podjetjem CE-KA, so pripravljene. Za podpis pogodbe z Vekingom ni posebnih zadržkov, zapletlo pa se je pri mešanem podjetju CE-KA. V Sloveniji namreč zaradi nesprejete lastninske zakonodaje velja moratorij na družbeno lastnino, v Celju oziroma v JP Komunala, pa bi morali dobiti soglasje Agencije RS za pospešeno prestrukturiranje gospodarstva in prenovo podjetij. Za soglasje so že zaprosili.

Prva faza reorganizacije JP Komunala Celje zajema izločitev nekaterih dejavnosti (urejanje ulic, trgov, cest in krasitev naselij ter urejanje treh od skupno enajstih pokopališč in pokopališko ter pogodbeno dejavnost), ki naj bi jih opravljali novi podjetji CE-

KA in Veking. Občinska vlada se je zavezala, da bo sodelovala v urejanju vseh odnosov med JP Komunala (v drugi fazi pa okrnjenim javnim podjetjem) in novimi podjetji, kar pomeni tudi preverjanje pogodb ter pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij.

Celjski IS je obema novima podjetjema za določen čas podelil koncesije za opravljanje navedenih dejavnosti (Vekingu do konca leta 93, CE-KA pa do konca leta 94), po tem roku pa bi obe podjetji spet lahko kandidirali za pridobitev koncesij, podeljenih z javnim razpisom. V občini ocenjujejo, da bo v tem času že ustvarjen trg ponudbe, z dodelitvijo koncesij obema podjetjema pa bi tudi rešili določeno število zdaj v JP Komunala zaposlenih delavcev ter zagotovili kakovost storitev.

Viški delavcev v pn i fazi reorganizacije JP Komunala še niso posebej pereč problem - del naj bi jih namreč

zaposlili novi podjetji, preostali del (iz Pokopališke službe eden, iz zdajšnje poslovne enote CE-KA 26) pa naj bi ostal znotraj JP Komunala. Direktor JP Komunala Jože Gabršček je ves čas pogovorov o reorganizaciji zagotavljal, da na cesti ne bo ostal nihče. O tem, komu bodo našli delovno mesto znotraj javnega podjetja oziroma novih podjetij v mešani oziroma zasebni lasti, pa bo odločala ocena njegovega dela v preteklosti.

Ob dejstvu, da je edini lastnik in tudi direktor novega zasebnega podjetja EKO-Plus zdajšnji direktor JP Komunala Celje Jože Gabršček, pa v celjskem izvršnem svetu zagotavljajo, da do nepravilnosti ne bo prišlo. Po besedah sekretarja IS Aleša Vrečka bo sočasno z vstopom podjetja EKO-Plus v drugo fazo reorganizacije JP Komunala objavljen razpis za direktorja Komunale. Ce le-ta ne bo pravočasno izbran, bo odnose s podjetjem EKO-Plus urejal v. d. direktorja Komunale, ki ga bodo na hitrico izbrali. Preprosto povedano - do odnosa Gabršček proti Gabrščku oziroma Gabršček za Gabrščka v Celju naj ne bi prišlo.

IVANA STAMEJČIČ

Št. 22 - 4. junij 1992

11

Vojna preporodila narodov značaj

Obramboslovni kolokvij v Pekrah Je umestil slovensko vojno v zgodovinski prostor

Kmalu bo minilo leto dni od začetka bliskoNate vojne v Sloveniji. Seveda, če za začetek vojne štejemo jutro 27. junija, ko so tanki Jugoslovanske armade ob dveh zjutraj krenili proti Brniku.

Za mnoge pa je še vedno di-skutabilno tudi to, če je v slovenskem desetdnevnem spopadu res šlo za vojno. Nekatere podrobnosti, pomembne za razplet »tistih usodnih desetih junijskih dni« z obravnavo z zgodovinske razdalje dobivajo na teži. To je pokazal tudi kolokvij Analiza vojne v Sloveniji in na Hrvaškem ob koncu maja v Pekrah pri Mariboru.

Psiliološica vojna

Kolokvij so pripravili Obramboslovno društvo Slovenije, Obramboslovni raziskovalni center Fakultete za družbene vede in 7. pokrajinski štab za teritorialno obrambo Maribor v spomin na lanske »pekrške dogodke«, ko naj bi se začela »neformalna vojna« proti Sloveniji. Takrat je Jugoslovanska armada izzivala pripadnike Teritorialne

obrambe, ki so se usposabljali v učnem centru Pekre in ga blokirala, ugrabila slovenskega častnika Vladimirja Milo-ševiča, dan kasneje, ko so se tanki vračali v vojašnico, pa je eden povozil slovenskega državljana Josipa Šimčika. To je bila prva žrtev slovenskega osamosvajanja, s temi dejanji pa je armada dala vedeti, da bo s silo poskušala preprečiti osamosvojitev Slovenije. Na kolokviju so bile zato v večini ocene, da se je že takrat začela agresija na Slovenijo in kot je dejal poveljnik TO general Janez Slapar, »če bi klonili v Pekrah, skoraj z gotovostjo trdim, da TO ne bi bila sposobna za oboroženi konflikt.«

Slovenski obrambni minister Janez Janša, ki se kolokvija ni udeležil, za čas pekrskih dogodkov meni, da armada še ni bila pripravljena na večje posege v Sloveniji. Njen načrt je bil, da z demonstracijo sile Slovenijo prisili, da razpusti oba učna centra. JA je po njegovem mnenju naredila napako, ker je pritisk na Slovenijo skoncentrirala le na eni točki, drugje pa njene enote razen posebnih enot niso bile pripravljene. Če bi delovali na večih točkah, bi se slovenske obrambne sile težje upirale, vendar Janša priznava, da so storili napako, ker so dopusti

li, da so vojaški specialci ugrabili poveljnika pokrajinskega štaba.

Tudi Igorja Bavčarja ni bilo v Pekre, čeprav je bil najavljen. Za lanski konflikt v Pekrah pa pravi, da ga je razumel kot povod za to, da se je lahko začela širša eskalacija konflikta, kar so pričakovali ves čas od ustanovitve učnih centrov in da so lahko preizkusili nekatere obrambne ukrepe, ki so jih potem uporabili v vojni: takrat armadi, podobno kot pri zavzetju republiškega štaba TO v Ljubljani, odklopili elektriko, vodo, telefone, blokirali komunikacije, itn.

»To je bila čisto prava vojna«

Vojni v Sloveniji se torej ni dalo izogniti, »pekrška uvertura« ni mogla ostati pri tem. Toda, ali je spopopade v Sloveniji sploh mogoče šteti za vojno? Po dr. Antonu Beblerju, znanem vojaškem analitiku in bodočem slovenskem veleposlaniku v Švici, so kriteriji za opredelitev vojne zaporedje oboroženih spopadov, stopnja organiziranosti oboroženega boja, intenzivnost spopadov, neobvladljivi razmah nasilja in kriminala. V Sloveniji po Beblerjevem mnenju ni prišlo do spopada glavnine sil obeh strani, marveč je spopad imel

značilnosti vojne z vidika organiziranosti boja, zato spopada v Sloveniji po njegovem mnenju ni mogoče šteti za vojno.

Njegovega mnenja pa ni delil general Janez Slapar. 72 oboroženih spopadov med ar-madnimi in slovenskimi silami je po Slaparjevem mnenju zadosten razlog, da imamo spopade v Sloveniji za vojno. Sicer pa je bila Slovenija pripravljena na vojno: v okviru načrta Kamen so izdelali ukrepe za varovanje slovenske meje in pomembnih objektov, načrt Kobra je zajemal ko-mandoske akcije, načrt Premik selitev enot iz matičnih pokrajin, v okviru načrta Nabava so določili postopke za praznenje vojaških sldadišč, načrt Jezero pa je določal pri

pravo zbirnih centrov za pre-begle vojake in oficirje.

Teritorialna obramba je do začetka agresije na Slovenijo imela pripravljenih 85 skupin za oviranje, 92 protioklepnih skupin, 378 čet, 94 bataljanov, 34 tisoč kosov pehotnega orožja, 11 milijonov kosov mimici-je, 2 tisoč kosov protioklepnega orožja, 40 protiletalskih raket in 1000 protitankovskih min. S temi sredstvi bi zmogli uničiti 180 tankov ali dvakrat več oklepnih transporterjev. Jugoslovanska armada je imela v Sloveniji 20 tisoč vojakov, 140 tankov, 200 oklepnih transporterjev, Slovenijo pa naj bi napadalo 60 letal. Teritorialna obramba je imela 26. junija aktiviranih 20 tisoč pripadnikov.

Akademsko razpravo o vojni in nevojni je spodbudil tudi vojaški analitik mag. Teodor Geršak. Kot da bi slišal za morebitne očitke, da ni pravilno napovedoval razpleta v Bosni in Hercegovini, kjer naj po njegovem ne bi prišlo do vojne, je svoje napovedi znova imel za upravičene. Po njegovem v Bosni in Hercegovini ne gre za vojno, ampak za navaden teror in do prave vojne z jasno lociranimi frontami in na eni strani tudi formacijami ne bo prišlo. Vojna v BIH je »libano-nizirana«, v okviru nacionalnih, etničnih, verskih in političnih nasprotovanj se med se

boj spopadajo vojske, skupine, milice, vasi, klani in zaradi take razpršenosti interesov in sil terorju in ne vojni, še dolgo ne bo videti konca, čeprav pa je zaradi mednarodne intervencije mogoče pričakovati, da bodo boji izgubili na intenzivnosti.

»Neposredni prenos vojne je Icaos«

Pomemben vidik slovenske vojne je z dodatnimi podrobnostmi na temo informativno-propagandna dejavnost v vojni analiziral tudi minister za informiranje Jelko Kacin. Proslavljeni »spokesman« na tiskovnih konferencah, je prvi v svet lansiral »vest, da je Jugoslovanska armada agresorska« in prvi je »beograjske« in druge tuje novinarje poučeval, »da Jugoslovanska armada ne more zavarovati mejnih prehodov, ker Jugoslavija ne meji na Avstrijo in Italijo.« Kacin je za svoje suverene nastope dejal, da izvirajo iz tega, ker je izražal nacionalni interes in ker je imel zelo široka pooblastila vlade in parlamenta.

V začetku je bilo, nadaljuje Kacin, medije težko prepričati, da je potrebno izdelati vsebinski in tehnološki sistem za »kolektivno medijsko terapijo« Slovencev in seveda tudi

agresorja, saj so uredniki menili, da gre za pritiske na svobodo novinarjev. To se je po njegovem pokazalo v Bosni in Hercegovini, pri čemer je kritiziral princip »neposrednega prenosa vojne in pogajanj«, kar je delala RTV BiH, saj to pri ljudeh sproža zmedo in strah. »Napačne in napihnjene informacije lahko pomenijo nekaj tisoč novih beguncev, takšno zastraševanje pa je tudi

cilj agresorja.« Na vprašanje ali so se v ministrstvu za informiranje šli tudi propagando, je Kacin odgovoril pritrdilno; »da, kadar je to bilo potrebno«. Vendar ne toliko med vojno, kot pred njo, ko so manipulirali s sredstvi za TO in količinami orožja in pred poslan

ci zato, da bi odvrnili Jugoslovansko armado od intervencije. Kacin je razkril, da jim velikokrat niso verjeli, kot na primer na začetku vojne, ko sc Rašeto opozorili, da imajo pri-tiletalske rakete. Ko so sklatili prva dva helikopterja, pa j( Rašeta panično klical v Ljubljano: »Pa kako ste mogli?«

Balican ni več stratešica točica

Vojna v Sloveniji, ki je bih uvod v vojno na Hrvaškem ii Bosni in Hercegovini, se j( zgodila v času neodetanta, po jasnjuje v svoji analizi dr. An ton Bebler, v času umika ne katerih zvrsti konvencional nega, jedrskega in kemičneg; orožja v Srednji Evropi, v časi mirnega razpada vzhodneg; socialističnega bloka in Sovjetske zveze. To je vplivalo nč dezintegracijske procese v Ju goslaviji, z razpadom Sovjetske zveze pa je prišlo tudi d( drastičnega zmanjševanja ge-ostrateškega pomena Balkanč in tudi Slovenije. Komunikacija Maribor-Trst in Postojnska vrata niso bile več točkt izrednega strateškega pomena. S tem je doktrina, da bi morebitni spopad na Balkanu pomenil uvod v kontinentalno in 3. svetovno vojno izgubila na veljavi.

ROBERT GORJANC

Morda najpomembnejšo misel na kolokviju je izrekel uvodničar, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je dejal, »da je ta vojna preporodila nacionalni znčaj Slovencev, saj je bil cilj, ki smo ga branili, jasen, prepoznaven, stopnja identifikacije ljudi pa maksimalna. Naroda, ki tako enotno in trdno verjame v svojo resnico in pravičnost svoje odločitve, ni mogoče premagati«, je poudaril Milan Kučan.

V Jugoslavanski armadi je bilo 124 generalov, 68 jih še živi v Sloveniji, 40 pa je še aktivnih. Med tistimi, ki so ostali najdlje v JA so slovenski organi za notranje zadeve vložili tožbe proti generalu Konradu Kolšku (ki živi v Beogradu in je v armadnem postopku zaradi neustreznih ukazov v slovenski vojni) in proti generalu Marjanu Čadu.

Dr. Anton Grizold je predlagal, da bi v Sloveniji ustanovili Svet za nacionalno varnost, s katerim bi okrepili usklajeno delovanje slovenske vojske, organov za notranje zadeve in drugih pomembnih državnih struktur. V zvezi z »nacionalno varnostjo« je predsedstvo Republike Slovenije že sprejelo pomemben dokument Izhodišča zasnove nacionalne varnosti.

»Neposredni prenos vojne je kaos«

Mladi za napredek Celja

Akcija raziskovalne In Inovacijske dejavnosti šolajoče mladine v Celju prerašča v projekt - Celjani bi radi nacionalni model mladinskega raziskovalnega dela

Po trinajstih letih obstoja akcija ^Iladi za napredek Celja letos prerašča y projekt, sestavljen iz sedmih podpro-Jektov, za katerega bodo v občini na-•"enili nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. Razvoj raziskovalno-inovacij-?kega dela mladih, v katerem letošnje Šolsko leto s 150 raziskovalnimi nalogami sodelujejo učenci desetih osnov-'''h in osmih srednjih šol, so na svoji ?adnji seji podprli tudi člani celjskega 'zvršnega sveta. Projekt Mladi za napredek Celja naj v bodoče razen raziskovalnih nalog Osnovnošolcev in srednješolcev vklju-^^^val tudi udeležbo na tekmovanjih iz '"azličnih znanj, raziskovalnih taborih poletnih raziskovalnih šolah, stro

kovno izpopolnjevanje učiteljev-men-torjev, koordinacijo raziskovalne dejavnosti ter odkrivanje in razvoj mladih talentov. Vsi podprojekti so finančno ovrednoteni, ob njihovem zaključku pa bodo v sekretariatu za družbene dejavnosti izdelali natančno finančno poročilo o porabi predvidenih nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. V izvršnem svetu so se zavzeli še za dodatno stimuliranje posameznih šol, kjer temu področju namenjajo največ pozornosti, ter večjo afirmacijo mladih raziskovalcev.

Ob tem v Celju računajo na boljšo koordinacijo raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, saj zdaj ob Ljubljani in Mariboru, kjer so v veliko pomoč viso

košolske ustanove, bolj organizirano delujejo le na Celjskem. Predlagajo tudi, da bi v Sloveniji izdelali nacionalni

model oziroma program mladinske raziskovalne dejavnosti.

IS

V Celju pripravljajo celovito predstavitev raziskovalnega dela mladih v letošnjem šolskem letu na prireditvi v torek, 9. junija, v Narodnem domu. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi poseben bilten, v katerem bodo objavljeni povzetki raziskovalnih nalog in vsi vidnejši dosežki raziskovalne dejavnosti v tem obdobju.

ERA, d.d. Velenje Prešernova 10

razpisuje

JAVNO DRAŽBO

za prodajo poslovnih prostorov (trgovina in skladišče) v stavbi Stari trg 22, Velenje, velikosti 397 m^ neto površine. Izklicna cena za navedene prostore je 500.000 DEM.

Javna dražba bo 19. 6. 1992 ob 11,00 uri na sedežu podjetja ERA, Prešemova 10, Velenje.

POGOJI JAVNE DRAŽBE:

1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osetje, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.

2. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 52800-601-22935 ERA d.d., Velenje.

3. Varščina je uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, varščino vrnemo v 3 dneh brez obresti.

4. Uspešni kupec mora skleniti pogodbo v 7 dneh po končani javni dražbi in v celoti plačati kupnino v 14 dneh po sklenitvi pogodbe.

5. Kupnino plača kupec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

6. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.

7. Nepremičnino prodamo po načelu »videno-kup-Ijeno«.

8. Ogled je po predhodnem dogovoru.

Vse dodatne informacije po tel. 853-151 int. (248, 284)

Št. 22 - 4. junij 1992

12

Prelep večer spominov

Francoski krožek napoinii dvorano SLG Ceije in jo navdušii

Na celjski Gimnaziji že petnajst let deluje francoski krožek pod mentorstvom profesorjev Slavka in Carmen Der-žek. V minulih letih so pripravili štiri predstave in vselej poželi z njimi uspeh pri občinstvu. Minulo sredo pa so pripravili Večer spominov, na katerem so se predstavili z odlomki iz treh predstav. Dvorana SLG Celje, ki jim jo je na široko odprl upravnik Borut Alujevič, obenem jim je na pomoč priskočil tudi kot režiser predstave, je bila polna do zadnjega kotička.

Prireditev je povezovala Manca Janežič, ki je ob zaključku izrekla obema profesorjema priznanje, ko je dejala, da bi si takšnih profesorjev dijaki želeli čim več. Vsi nastopajoči pa so se po predstavi strinjali, da so se s tem, ko so sodelovali v francoskem krožku, veliko tudi naučili.

Večer spominov je pričel Franjo Bobinac, ki je obiskoval francoski krožek pred petnajstimi leti, ko so pripravili predstavo Je suis comme je su-is. Franjo Bobinac, včasih priznani pevec slovenske zabavne glasbe, je danes uspešen menedžer v Gorenju. Kljub temu je v sredo našel čas in se

s kitaro ponovno predstavil celjskemu občinstvu. Iz njegove generacije se je predstavil tudi Anton Šepetavc, danes profesor francoščine in slovenskega jezika na celjski Gimnaziji.

Žal na prireditvi ni bilo nikogar iz generacije, ki je pred trinajstimi leti uprizorila eno-dejanko Embrassons-nous, Folleville, zato pa jih je bilo več iz tiste, ki je gimnazijo obiskovala pred šestimi leti. Ti so uprizorili Exuperyevega Malega princa ter večer šansonov, z odlomki pa so se v sredo predstavili Daša Škapin, Mir-jam Firnat-Tomič, občinstvo je z izjemnim glasom tudi tokrat navdušila Andreja Za-konjšek, ki obiskuje konserva-torij v avstrijskem Gradcu, kjer študira solo petje. Tudi Thea Friškovec in Boštjan Bratuša sta bila iz generacije, ki je za že omenjeno predstavo prejela leta 1986 zlato Linhartovo značko, ki jo je francoskemu krožku podelila ZKO Slovenije za posebno kultivi-rano obliko žanrskega nastopa.

Nazadnje je francoski krožek pripravil predstavo lani. Odločili so se za delo lonesca

La lecon. Na Večeru spominov pa se je z odlomkom predstavil Miha Alujevič. S to predstavo so mladi gimnazijci gostovali v Zagrebškem gledališču Ga-vela, v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani ter se udeležili mednarodnega gledališkega festivala v Francoskem La Roche sur Yon.

Večer spominov je bil le enkratna prireditev, ki je ne nameravajo ponoviti, je po predstavi povedal profesor Slavko Deržek. Obenem je poudaril.

da nameravata z ženo v prihodnje še pripraviti z gimnazijci kakšno predstavo, ker pa to zahteva veliko dodatnega dela in ker vsaka generacija morda v svojih vrstah nima toliko za to navdušenih dijakov, te predstave niso nastajale vsako leto.

Ob prireditvi so v gledališkem foyerju pripravili še razstavo fotografij iz minulih predstav, bivši dijaki pa so se pomudili še na družabni prireditvi, kjer ni manjkalo profesorjev in drugih povabljenih gostov. Nad predstavo je bil navdušen tudi profesor dr. Vladimir Pogačnik s Filozofske fakultete, ki si je ogledal vse predstave francoskega krožka v minulih letih in o njih izrekel pohvalno mnenje.

Na čisto običajno sončno sredo, sredi maja, je torej celjski teater sprejel kopico obiskovalcev iz vrst bivših in sedanjih gimnazijcev, ki so nastopajočim na koncu pritegnili s pesmijo na Večeru spominov, ki je bil na dovolj visoki kakovostni ravni, pa čeprav so se nastopajoči nanjo pripravljali zelo malo. Bil je lep, nostalgi-čen in spontan večer, všečen vsem, ki so si ga (gledali.

NATA^ GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER

Daša Škapin in Miljam Pimat-Tomič sta se predstavili z odlomkom iz Exuperyevega Malega princa.

Franjo Bobinac je glasbo sicer zamenjal za menedžerstvo, kljub temu pa mu gre petje še dobro od glasu, so se strinjali obiskovalci Večera spominov.

zapisovanja

Zapora preživetja

čeprav je Miodrag Vesko-vič, selektor ženske košarkarske reprezentance Zvezne republike Jugoslavije, dejal, da so sankcije, ki jih je proti Srbiji in Črni gori sprejel varnostni svet Združenih narodov, »povsem nespametna odločitev,« Branko Bulatovič, predsednik nogometne zveze Srbije in Črne gore, pa ne more verjeti, da kar »čez noč športniki niso več državljani vsega sveta,« je ukrepe pozdravil ves — tudi športni - svet. Še več, ravno svet, ki se vrti okrog športa je bil tisti, ki je ukrepe začel takoj izvrševati; UEFA in FIFA sta reprezentanco Zvezne republike Jugoslavije, ki se je že pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem, še pred sestankom najvišjih organov v evropski in svetovni nogometni organizaciji, poslali domov. Seveda ukrepi na športnem področju niso najhujši ukrepi, imajo pa vsekakor svojevrstno simbolično moč: kako prepričati preprostega Srba, ki somu ves čas lagali, da Srbija sicer izgublja prijatelje, ima pa še nekatere, ki je ne bodo nikoli zapustili? Kako razložiti kmetu iz okolice Vranja, da njegova država, v katero je tako zelo verjel, ne bo smela nastopiti na Olimpijskih igrah?Z drugimi besedami, če Srbije ni prizadela prepoved letalskega prometa, prepoved gospodarskega sodelovanja, naftni em-bargo, pa jo je šok na športnem polju.

Moč ukrepov na področju kulture in znanosti je nekako ekvivalentna tisti, ki jo nahajamo na področju športa. Moč je skratka v njihovi simbolični vrednosti, ki pa bo za razliko od športa funkcionirala bolj navzven. Preprostega Srba prav malo oziroma nič ne briga ali bo npr. Srpsko narodno pozorište letos imelo kakšno gostovanje ali ne. Briga pa ta na videz precej banalen ukrep vse tiste, ki vodijo srbsko-čr-nogorsko politiko, kulturno politiko. Če kdo drug ne, se vsaj ti morajo zavedati, da ima osamitev na področju kulture, umetnosti ter znanosti (slednje pravzaprav nekoliko manj)

lahko dolgotrajne oziroma trajne posledice. Niti šport, niti politika, niti ekonomija, niti znanost, ne morejo storiti tistega, kar lahko le umetnost in kultura: absolvirati planetarnega duha.

Da se takoj razumemo: to seveda ne pomeni zgolj nemoč nastopanja srbskih in črnogorskih kulturnikov ter umetnikov v tujini, to ne pomeni zgolj zapiranja meja pred prihodom srbske in črnogorske kulture ter umetnosti v »beli svet«, to ni zgolj odklanjanje srbskega in črnogorskega duhovnega blaga, ni zgolj prepoved promoviranja lastne kulturne in umetnostne dediščine ter ustvarjalnosti, marveč pomeni ta zapora predvsem notranje gnitje sicer močne in vsega spoštovanja vredne srbske umetnosti. Medtem ko bosta tako kultura kot umetnost precej preprosto in brez večjih pretresov preživeli brez lastne navzočnosti v Evropi in v svetu, pa ne bosta preživeli »zaprtih pip«, po katerih dotekajo na Balkanski polotok idejni ter sploh kulturno umetniški vplivi. Drugače povedano, če-\ prav bodo nekateri posamezniki še vedno nastopali in se udejstvovali v najvišjih, kul-turno-umetniških krogih tega sveta, s tem ne bodo mogli in najbrž tudi ne želeli - zastopati države, ki se je v mednarodno izolacijo potisnila v bistvu kulturne ustvarjalnosti, ki bo v vsakem primeru začela izgubljati svojo identiteto.

Zakaj pa mislite, da Američani tako norijo in vedno bolj iščejo lastne korenine, lastno kulturo ter umetnostno dediščino in ustvarjalnost? Zgolj zaradi proslavljanja petstoletnice? TADEJ ČATER

Piše Tadej Čater

Eldorado rimsice Celeie

Vaivasorjeva nagrada Veri Koišek

v Cankarjevem domu v Ljubljani so prejšnji teden podelili Valvasorjeva priznanja oziroma nagrade. Najvišje priznanje Skupnosti muzejev Slovenije, Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, je tokrat prejela Vera Koišek, dipl. arheologinja in muzejska svetovalka ter kustosinja za antično arheologijo, ki je v letih od 1971 do 1991 opravljala naloge ravnateljice Pokrajinskega muzeja v Celju.

Antični Celei se je Vera Koišek kot mlada in obetavna raziskovalka predala z vsem srcem že leta 1955, ko se je po končanem študiju zaposlila v celjskem Pokrajinskem muzeju. Ves njen raziskovalni in študijski opus je od takrat dalje pa vse do danes najtesneje povezan z antično dobo oziroma rimskim obdobjem arheološko izredno pestre in bogate Celeie. »Za antičnega arheologa je Celje z okolico res pravi eldorado. Človek bi lahko preživel dve življenjski dobi, pa bi imel še vedno veliko dela,« pripoveduje o svoji ljubezni in navezanosti na Celeio, ki ji še danes, ko je stopila v vrste upokojencev, ne da mina in ne dopušča predaha.

Vera Koišek je pri arheoloških raziskavah rimskega mesta Celeia vodila okoli petnajst arheoloških akcij in izsledke teh najdb ter raziskav objavljala v strokovnih revijah. So

delovala je na številnih kongresih in simpozijih, tako doma kot v tujini, kjer je predstavljala svoje referate na temo Celeia.

Kmalu po prihodu v Celje in Pokraiinski muzej se je z mlado generacijo sodelavcev lotila postavitev stalnih razstav. Sočasno z obnovo Stare grofije je bilo treba urediti številne razstavne depoje. Ko so h grofiji zgradili prizidek, je bila Vera Koišek spet gonilna sila pri ureditvi stalne arheološke razstave, lapidarija na prostem, v prvem nadstropju prizidka pa sta zaživeli kulturna in umetnostno zgodovinska zbirka. Nastala je stalna razstava Alme Karlinove, etnološka

zbirka na temo ljudske umetnosti ter zbirka libojske keramike, skupaj s savinjsko. Sočasno je bdela tudi nad numizmatično zbirko kovancev iz obdobij od Rimljanov do časa Franca Jožefa. Leta 1963 je s sodelavci postavila lapidarij, ki so ga na sedanjo lokacijo preselili z dvorišča stare glasbene šole.

Ogromno zaslug pa ima Valvasorjeva nagrajenka tudi pri obnovi šempetrske rimske ne-kropole. Poldrugo leto je bila nenehno na terenu in iskala, kopala na mrazu in na vročini, v vetru in v dežju. »Za arheologa pomeni vsakršno novo odkritje neizmerno veselje in za to se splača delati, četudi v težkih pogojih. Še bolj naporen pa je bil ta naš večni lov za denarjem, ki je bil muzejski dejavnosti vedno pičlo odmerjen. Bila so obdobja, ko je bilo treba dati res vse od sebe, sicer bi delo zastalo in bi danes ne imeli tega, s čimer se lahko upravičeno pohvalimo,« pravi Vera Koišek, ki v svoji skromnosti nad družbenimi priznanji ni posebno navdušena. Povsem normalno se ji zdi, da je dosegla tudi to, da je celjski Pokrajinski muzej že nekaj let uradno v druščini muzejev Evrope in da tuji strokovnjaki radi prihajajo v ta celjski etnološki biser, v muzej, ki je maja letos dokaj neopazno dočakal svojo sto deseto oblet

nico.

In če je bilo Veri Kolškovi etnološko raziskovalno delo vedno v užitek, je bila ob njem tudi nemalokdaj razočarana. Odnos družbene skupnosti do muzejev ni bil namreč nikoli posebno prijazen. »Vsaki novi občinski garnituri smo morali vedno znova dopovedovati kdo smo, zakaj smo, kaj hočemo in kaj potrebujemo. Vedno so nas imeli za nekakšne eliti-ste, ker pač nismo dovoljevali posegov, ki si jih je kdo izmislil. Eden takšnih posegov v naše delo je bila na primer parola »muzeje v tovarne«, na kar pa, jasno, nismo mogli pristati. Sploh pa sem imela nenehno občutek, da je bil Pokrajinski muzej druga violina, vedno za Muzejem revolucije, zdajšnjim Muzejem novejše zgodovine.«

Kot upokojenka ima Vera Koišek še vedno veliko dela in mnogo načrtov. Kot pravi, ima zdaj boljše pogoje za ustvarjanje, ker ima več miru. Veliko časa preživi v svoji delovni sobici, ko se ob koncu tedna odpravi na svoj vikend v Zalo-žah, pa pograbi kupe študijskega in delovnega gradiva, in ga nese s seboj. »Za vsak primer,« pravi, »saj nikoli ne veš, kdaj te zgrabi želja po brskanju, zbiranju in pisanju.« Trenutno ji ne dajo miru izsledki o antičnih freskah Celeie.

MARJELA AGREŽ

naceuskih Platnih

BUGSV, ZDA, 1992

gangsterska melodrama Režija: Barry Levinson (Rain Man, Dobro jutro, Vietnam).

Igrajo: Warren Beatty, An-nete Benning, Harvey Ke-itel, Ben Kingsley, Joe Mantegna.

Razkošen gangsterski ep, zgodba o legendarnem gangsterju Bugsyju Sieglu, ustanovitelju in konstruktorju hazarderskega Las Vegasa, in njegovi romanci z lahkoživko Virginijo Hill:

Bugsy - sinonim za človeka, ki so ga izigrale lastne sanje: hotel je biti filmska zvezda, postal je legendami gangster. Kako zelo usodno! Kajti, če ne bi bilo Hollywo-oda, Benjamin Bugsy Siegel ne bi ustvaril Las Vegasa. Pa ga je, saj je želel biti slavnejši od Clarka Gabla. Warren Beatty (Siegel) nikoli ni skrival, da je Gable njegov vzor, in režiser Levinson ni nikoli zanikal, da so filmske zvezde njegova šibka točka. Sicer pa je bil Hollywood že od nekdaj fasciniran z bliščem, junaštvom, romancami in intrigami. In kot tak je fasciniral Siegela, ko je po nalogu Lucky Luciana prišel kontrolirat spektakel na Zahodni obali. S šarmom in z brezhibnim vedenjem je hitro osvojil zvezdnike in producente. Nihče od njih pa ga ni smel klicati »ljubkovalno«: »Only guys I don't like call me Bugsy.«

V 90-tih gangster ostane gangster in Bugsy je predvsem film o gangsterju, ki mu je hollywoodski glamour služil za krinko, s katero je prikrival svojo temno, nasilniško in sociopatološko osebnost. O njej je vedela največ starleta Virginia »Flamingo« Hill (A. Benning).

Bugsyjevi zavezniki in nasprotniki so Harvey Keitel, Ben Kingsley, Elliot Gould in Joe Mantegna.

Št. 22 - 4. junij 1992

13

I____

Pojte, pojte, drobne ptice!

Meanaroanl mlaainski pevski tesilval - za prllateljstvo In mir

v minulih dneh, od 29. do 31. maja, so pevci iz Slovenije, Hrvaške, Poljske, Madžarske, Avstrije, Češke in Makedonije pomladili mesto ob Savinji in potrdili, da je mogoče z glasbo stkati najlepše niti duše in srca.

Čeprav zaradi danih razmer okrnjen »nadomestni« festival (jubilejni, dvajseti, bo prihochije leto), je v Celje prinesel svežino in zborovsko pesem, ki ji je v Narodnem domu, žal, prisluhnilo premalo ljudi, a je po drugi strani pokazal, da je nekoč festival že imel tudi višjo kakovostno raven in da je bil po številu tekmovalnih zborov veliko bogatejši. Da bo spet tako, se bodo organizatorji, Zavod za kulturne prireditve Celje, trudili še naprej, tudi s spremnimi prireditvami, ki so bile letos zelo odmevne, saj se je na Tomšičevem trgu, kjer je muziciral ansambel Trinajsto prase, in v nedrjih starega obzidja ob Vodnem stolpu zbralo precej poslušalcev.

Dogodek svoje vrste je bil vsekakor množični koncert v Mestnem parku, kjer je nastopilo štiriintrideset zborov osnovnih šol iz vse Slovenije, pa tudi tuji zbori. Dirigent je bil prof. Edvard Goršič, pihalni orkester glasbene šole Celje pa je vodil Albert Za-veršnik.Park je bil prepoln cvetja in petja, vedrine in mladostne razposajenosti.

Slavnostni govornik, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, je mladim pevcem in poslušalcem v svojem govoru med drugim položil na srce in jim priporočil: »Pojte, veselite se življenja in prija

teljstva. Imejte se radi! Storite tudi vi vse, da se bodo lahko čim prej spet na vašem festivalu oglasili pevski vrstniki iz Sarajeva in Tuzle, Mostarja in Zadra, Skopja in Prištine, iz Osijeka in Vukovarja, toda tudi iz Beograda in Podgorice. Glasba je univerzalna govorica človeštva in res jo lahko razumemo prav vsi. Povrhu ima še to moč, da je res za korajžo vojakom in pretepačem, da pa po drugi strani spodbuja k dobroti, lepoti in prijaznosti bolj kot karkoli drugega na tem svetu in je zato pri tem čisto pri temelju človeške sreče. To, drugo pesem pojte! Tako bo celjski mladinski pevski festival nadaljeval in krepil plemenito izročilo velike glasbene in miru ter blaginji ljudi privržene prireditve mladine iz vse Evrope!«

Relcii so...

Marko Studen, svetovalec pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije: »Kakor drugi kraji, se tudi Celje bori za kakovostno mladinsko zborovsko petje, ki naj bi doseglo mednarodni vrh. Na ta festival ne more katerikoli zbor, ampak le tisti, ki je re-zulat dolgotrajnega, resnega, skrbnega, strokovnega in organizacijskega dela. Žal zanimanje za zborovsko petje upada in je stanje že zaskrbljujoče. Sobotni dopoldanski koncert je bil po udeležbi in kakovosti na nizki ravni. Pričakoval pa sem tudi večje zanimanje strokovnih delavcev in študentov s področja

glasbe.« MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER EDI MASNEC

Na množičnem koncertu je Mestni park preplavila pesem iz dva tisoč otroških grl. Zbor je vodil prof. Edvard Goršič, ki je bil tudi predsednik glasbene žirije.

Mladinski pevski zbor JU. osnovne šole iz Celja pod vodstvom Sonje Kasesnik ni nastopil v tekmovalnem delu, kar je velika škoda, pravijo poznavalci dobrega zborovskega petja. Posnetek je z otvoritvenega koncerta.

^ot edini z našega območja je nastopil mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja, ki ga vodi Danica Pirečnik, in s svojim nastopom navdušil občinstvo ter osvojil zlato Plaketo festivala.

Po koncertu v Mestnem parku je med mladimi završalo, pritekli so s tribune, veselo zarajali in preden se je predsednik Milan 'Kučan dobro zavedel, se je že znašel med brhkimi poljskimi mladenkami, ki so spontano zaplesale z njim in tako sldenile krog prijateljstva.

Najbollšl mešani zbori

Strokovna žirija je imela na mednarodnem XIX. Mladinskem pevskem festivalu nalogo oceniti 13 nastopajočih zborov v treh kategorijah. Podelila je 4 zlate, 2 srebrni, 3 bronaste plakete in 4 priznanja. Splošna ugotovitev je bila, da je bila konkurenca mešanih zborov najbolj izenačena in tudi v programskem smislu na visoki umetniški ravni.

Na žalost ni bUo moč podeliti nobene od plaket ravno pri predmutacijsl^ (osnovnošol

skih) zborih, ki so še ne dolgo tega predstavljali najštevilnejšo in najkvalitetnejšo konkurenco na MPF. Dva slovenska in en hrvaški zbor so bih na ravni povprečne kakovosti, njihova najslabša stran pa je bilo pomanjkanje ustrezne zvokovne kakovosti, zaradi česar je bila produkcija dokaj skromna. Skladbe, ki so jih izvajali, so bile sicer primerne njihovim zmožnostim, vendar po težavnosti niso dosegale siceršnjo tekmovalno raven, pa tudi interpretacije so bile nekajkrat neustrezne notnemu zapisu.

Med dekliškimi zbori sta izstopala madžarski in poljski zbor, slednji s specifičnim polnim in z resonanco nabitim zvokom ter odhčno tehnično artikulacijsko izurjenostjo, zbor iz Szegeda pa z muzikal-no dognanimi interpretacijami, ki so težile predvsem k glasbeno estetskim vrednotam. Zbora iz Makedonije in ČSFR sta nastopala vsak s svojim prikazom nacionalne zborovske šole, vendar ne preveč prepričljivo, medtem ko zbor iz Zagreba tako po tehničnih zmogljivostih, kot po programski usmeritvi ni so^l na letošnji festival. Škoda, da v tej konkurenci ni bilo nikogar, ki bi zastopal slovenske dekliške zbore.

Vse vrste plaket so bile podeljene med mešanimi zbori. Zvok teh zborov je bogat, pri nekaterih že skoraj na ravni dobrih odraslih zborov, zlasti v ženskih glasovih. Literatura, ki so jo izvajali, je bila na ravni me^arodnega tekmovanja, pa tudi v mejah zmogljivosti zborov in dirigentov. Le-ti so se posebno zagnano lotili sodobnih skladb in njihovih kompozicijskih posebnosti, kar je dalo še poseben pečat temu delu tekmovanja. Skoda je le, da v tej konkurenci ni prišlo do neposrednega soočanja slovenskih zborov z dosežki enakih sestavov od drugod. V vseh sestavih so zbori obvezne Gallusove skladbe praviloma izvajali na dostojni ravni. Tako so najlepše počastili spomin tega slovenskega glasbenega velikana.

Zbori bodo o nastopanju na MPF 92 v Celju prejeU tudi pisne ocene s kritičnimi in pohvalnimi pripombami, ki naj jih spodbujajo pri njihovem nadaljnjem delu.

EG

Rezuitati 19. Mednarodnega miadinsicega festivaia Ceile

TEKMOVANJE MLADINSKIH ZBOROV

točke

MPZ Trbovlje, Slovenija

Zborovodja: Ida Virt 82,7 - diploma

MPZ OŠ »Lackov odred« Kamnica, Slovenija

Zborovodja: Franci Kovač 84,7 - diploma

Dječji zbor »Zlatna nota« Zagreb, Hrvatska

Zborovodja: Paula Fabinger 83 - diploma

TEKMOVANJE DEKLIŠKIH ZBOROV

Mladinski ženski bor KUD »Stiv Naumov«

Bitola, Makedonija 86,3 - bronasta

Zborovodja: Ljubo Trifunovski plaketa

Djevojački zbor glazbenih šola Zagreb, Hrvatska

Zborovodja: Antun Čelar 82,7 - diploma

Chor dziewczecy »Legenda«

Opole, Poljska 95,7 - zlata

Zborovodja: Elzbieta Willim plaketa

Dievčensky spevacky zbor »Ozvena«

Vranov nad Toplou, ČSFR 88,7 - bronasta

Zborovodja: Vilma Krauspeova plaketa

T6m6rkeny korus Szeged, Madžarska 97,3 - zlata

Zborovodja: Gabriella Dohany plaketa

TEKMOVANJE MEŠANIH MLADINSKIH ZBOROV

»Veter« MMPZ ljubljanskih srednješolcev

pri GML Ljubljana, Slovenija 91,7 - sebrna Zborovodja: Mihaela Pihler plaketa MMPZ Zvezne gimnazije za Slovence

Celovec, Avstrija 85 - bronasta Zborovodja: Stanko Polzer plaketa

MMPZ srednjih šol Koper, Slovenija 93 - srebrna Zborovodja: Sindija Šiško plaketa

MMPZ Srednješolskega centra Ptuj, Slovenija 95 - zlata Zborovodja: Darja Koter plaketa

MMPZ Centra srednjih šol Velenje, Slovenija 97,7 - zlata Zborovodja: Danica Pirečnik plaketa

Št. 22 - 4. junij 1992

114

Za zeleno Celje

Poslanec slovenskih krščanskih demokratov v celjski občinski skupščini Janez Lampret je na zadnjem skupščinskem zasedanju ponovno sprožil problematiko celjskega mestnega parka, ob tem pa nanizal še nekaj ekoloških poslanskih pobud.

Od občinskih upravnih organov je zahteval odgovor, kdo v Celju je odgovoren za vse večji nered v parku. Pri tem je opozoril predvsem na kolesarje in motoriste, ki kljub temu, da je park zaprt za promet, ogrožajo sprehajalce. Ob tem pa sprehajalci, najsi bodo odrasli ali otroci, niso varni niti pred psi. V celjskem mestnem parku je namreč pes, ki ga gospodar vodi na vrvici, prava redkost, večina hišnih ljubljencev namreč nenadzorovano teka po zelenicah in sprehajalnih stezah.

V Celju pa bi po mnenju poslanca Lampreta za boljši odnos do okolja lahko precej storili tudi z uvedbo barvnih zabojnikov za zbiranje odpadkov. Z razvrščanjem odpadkov na izvoru, torej že v gospodinjstvih, bi lahko zmanjšali delež odpadkov za komunalno odlagališče ter povečali količino koristnih odpadkov, ki jih v industriji lahko še predelajo. Na policah vseh celjskih trgovin pa bi morala biti vse dotlej, da se v mestu zagotovijo zadostne količine zdrave pitne vode, neoporečna ustekleničena voda!

IS

Tehnik gre na tuje

Danes, 4. junija zvečer, gre na pot, v Tours v Francijo, Mešani mladinski pevski zbor Tehnik iz Celja, ki ga vodi dirigentka Dragica Zvar. Celjsko občinstvo je zbor sicer pogrešalo na zborovskem mladinskem dogodku v Celju, vendar so se odločili, da bodo mladi pevci prepevali na mednarodnem festivalu v Franciji, v konkurenci sedemindvajsetih zborov iz vsega sveta.

Turneja zbora Tehnik bo trajala do lO.junija. Festival v Toursu je 21. po vrsti in je vsako leto. Zbor Tehnik je lani tja poslal svoje posnetke in na osnovi njih bil tudi izbran za tekmovalni del sporeda, verjetno pa bodo organizatorji izkoristili pevce iz različnih krajev sveta, da bodo prepevali še kje na kakšnih spremnih

prireditvah. To bo prvo gostovanje zbora v Toursu. Na številnih drugih se je zbor, ki ga od leta 1981 vodi Dragica Žvar, tudi dobro odrezal in upati je, da bo tudi letos tako. Leta 1989, na primer, je na tekmovanju v Nantesu v Franciji prejel za zvonko petje srebro, še posebej pa se blešči zlata kolajna iz Corka na Irskem.

V zboru Tehnik prepeva 70 pevcev, na festival v Francijo jih bo šlo 50, njihovo pot pa je gmotno, razen šole in občine, podprlo še več sponzorjev z našega območja.

Pevci se bodo, potem, ko bodo pot v Francijo izkoristili tudi za ekskurzijo in za ogled nekaterih znamenitosti te dežele in si ogledali tudi Pariz, vrnili v Celje predvidoma v soboto zvečer.

MP

Amerika tudi v Vojnilfu

Krajevni skupnosti Vojnik in Škofja vas, skupaj z društvi in klubi pripravljata Pozdrav poletju. Tako se bo namreč imenovala pisana in bogata prireditev, ki se bo začela jutri, 5. junija, na tamkajšnji osnovni šoli z vnovičnim odkritjem Amerike.

Učenci in učitelji šole so akcijo, ki se ob 500-letnici okdritja Amerika odvija po vseh slovenskih šolah, precej razširili in jo zastavili tako, da bo zanimiva za otroke in odrasle, za domačine in obiskovalce turistično-kul turne prireditve v Vojniku, ki bo trajala vse do 13. junija.

Odkritje Amerike v Vojniku pa se bo pričelo ob 16. uri pred šolo, z nastopom folkloristov, moškega pevskega zbora domačega kulturnega društva in nadaljevala čez ure v šolski telovadnici. Tam bo šele zanimivo! Sodelovali bodo vojni-ški zamorci, pa soški kavboji, cerkovški

šerifi, šmartinski Mehikanci in domači znanstveniki, kajpak, iz podružničnih šol in centralne šole. Učenci so izdali tudi posebno številko svojega lista AHA, ki je nastajala v sklopu projekta o Ameriki. Zato so morali prelistati prenekate-ro knjigo in obrniti veliko zemljevidov, saj so želeli, da se tudi sami kar največ nauče o daljni Ameriki. Pravijo, da jim je kar težko, da ne morejo objaviti vsega, kar so bili zanimivega izbrskali.

Veliko zgodb z zahodne strani so zbrali v razstavo, ki bo prav gotovo vojniška turistična atrakcija. Nizajo zgodbe o prvem potovanju Krištofa Kolumba prek Atlantika, pa pripovedi o naših izseljencih, o Ameriki in Amerikancih, Indijancih in... najbolje je, da vse to vidite in doživite Ameriko kar v Vojniku. Dolgčas ne bo nikomur, zagotavljajo organizatorji, ki so za jutri povabili v goste tudi New

swing kvartet, v kulturnem domu bodo počastili obletnico društva upokojencev, v soboto ob 16. uri bo zbor kolesarskega društva in druge družabne prireditve. Med številnimi dogodki, ki se bodo kar nizali še v naslednji teden, velja še posebej omeniti razstavo v kulturnem domu, ki jo bodo odprli 7. junija, pripovedovala pa bo o zgodovini Vojnika v sliki in besedi. Vojničani so namreč na svoj domači kraj zelo ponosni in njegovo bogato zgodovino so zajeli tudi v drobni knjižici, ki vpenja Vojnik v mejnike časa. Razstava bo kot nalašč za obujanje spominov in na zgodovinske dogodke, ki so delali ta kraj zanimiv.

Brez dvoma se bo čez leta mednje uvrstilo tudi letošnje praznovanje krajevnih praznikov Vojnika in Škofje vasi, kjer raste mladi rod v spoznanju, da zgodovino pravzaprav pišejo kraju sami. MP

Predstavitev v Izraelu

Predstavniki enajstih slovenskih turističnih podjetij, med njimi tudi iz Rogaške Slatine, Terra Zreče in Rogle, so se v ponedeljek predstavili 130 izraelskim potovalnim agencijam. Srečanje v Tel Avivu so organizirali slovenski avioprevoznik Adria Airways ter izraelska partnerja Clal Aviation LTD in Eiiropean World Travel Representative. Na predstavitvi v Izraelu, kjer so naši turistični podjetniki navezali že nekoliko tesnejše stike s svojimi izraelskimi kolegi in partnerji, sta sodelovala tudi republiški minister za turizem Janez Širše in minister za informiranj e Jelko Kacin. JŽ

Skupščina Društva multiple skleroze

V zdravilišču Topolšica bo v soboto 19. redna letna skupščina Društva multiple skleroze Slovenije, ki združuje blizu 900 članov. Članstvo še vedno hitro narašča, kar dve tretjini članov pa je delno ali popolnoma odvisnih od tuje pomoči.

Multipla skleroza je ena najtežjih neozdravljivih progresivnih bolezni, zato društvo uresničuje predvsem socialne progiame, ki jih redne institucije ne nudijo, so pa nujni za ohranjevanje zdravja in ponovno vključevanje v delo in življenjsko okolje. Delo društva je široko razvejano, podrobno pa se bodo o njegovem uresničevanju in novih načrtih pogovorili na letni skupščini.

MBP

Za vsakogar nekaj

v Kinodvorani v Braslovčah so člani moškega pevskega zbora »Karel Virant« pod vodstvom Marka Slokarja pripravili zanimivo družabno prireditev »Za vsakoga nekaj«.

Medtem, ko pn'i dve prireditvi prejšnja leta nista uspeli, pa je letošnja dosegla izjemen uspeh. Polna dvorana kraja

nov je uživala v prijetno pripravljenem programu, v katerem so poleg moškega pevskega zbora sodelovali harmonikarji, družinski zbori in ansambli s pevci. Poskrbeli so tudi za humor. Vsi so bili s prireditvijo tako zadovoljni, da jo bodo pripravili tudi prihodnje leto in tako vsaj za trenutek razgibali sicer zaspano življenje v Braslovčah.

TV

Otroci LJubečne za begunčke

Tudi Kulturno umetniško društvo na Ljubečni se je vključilo v akcijo pomoči ljudem, ki so pred vojno grozo iz Bosne in Hercegovine pribeža-li v Slovenijo. Med begunci je največ otrok in zato se bodo na posebni kulturni prireditvi spomnili prav njih. Podarili jim bodo prireditev, ki bo v petek, 5. junija ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Ljubečni.

V kulturnem programu bodo nastopili plesna skupina Lučka pod vo^tvom Marjane in Lucije Komplet, mažoretke pod vodstvom Majde Marguč in harmonikarji pod vodstvom Stanka Mikule. Pred prireditvijo bo Krajevna organiztaci-ja RK zbirala prispevke v hrani, plenicah, otroških oblekah, posteljnini in igračah.

TV

Krvodajalci v Radečah

v četrtek, 4. junija, bo od 7.do 13. ure redna krvodajalska akcija v Radečah v prostorih osnovne šole Marjana Nemca. Akcijo bodo organizirali Občinska in krajevna organizacija RK Laško oziroma Radeče in Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Ker živimo v času, ko kri bolj potrebujemo kot sicer, so organizatorji s posebnim dopisom povabili vse krajane k čim številnejšemu odzivu pri tej humani akciji.

TV

POLETNI FOTOUTRIP

ZLATARSTVO KRAGL

TRADICIJA

TREH GENERACIJ

VABILO

v skladu z 36. členom Statuta Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje

sklicujem

5. redni zbor Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje,

ki bo

V sredo, dne 24/6-1992 ob 10. uri

v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. Za sejo zbora predlagam naslednji

dnevni red:

1. Otvoritev zbora in izvolitev delovnih teles:

- tričlanskega delovnega predsedstva

- tričlanske verifikacijske komisije

- tričlanske komisije za štetje glasov

- zapisnikarja ter

- dveh overiteljev zapisnika

2. Pregled in spotrditev zapisnika 4. zbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje d.d., Celje z dne 27/2-1992

3. Predlog Poslovnika; o delu zbora banke

4. Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti zbora

5. Poročilo o opravljeni ekonomsko - finačni revizij revaloriziranih računovodskih izkazov za leto 1991

6. Sklep o ugotovitvi neto dolžnikov banke

7. Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje

8. Nadomestne volitve članov 8. 1. upravnega odbora

8. 2. nadzornega odbora

9. Vprašanja in predlogi delničarjev banke

Gradivo, ki bo predloženo zboru v odločitev in predlogi sklepov, bodo na razpolago v zadostnem številu izvodov pet delovnih dni pred sejo zbora v splošnem sektorju - tajništvu, Celje Vodnikova 2/IV in sedežih ekspozitur.

Predsednik upravnega odbora: Stane Seničar

Na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje

objavlja

Izvršni svet občine Celje RAZPIS

za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje.

Vsebina in pogoji razpisa:

1. Skupni znesek razpisanih posojil znaša 15,000.000 SLT.

2. Namen posojila: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme in generalnjo obnovo opreme; nova delovna mesta

3. Za posojila ali sovlaganja lahko zaprosijo: samostojni obrtniki, mala in srednja podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri phstojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja (s sedežem na območju občine Celje) registrirani za opravljanje naslednjih dejavnosti: 01 - industrija (proizvodna dejavnost), 080119 - prenočišča, gostilne, planinski domovi, 09 - obrt in osebne storitve, s tem da se mora tudi investicija nanašati na predhodno navedeno dejavnost;

4. Sredstva se dodeljujejo za najdaljšo dobo vračanja do 5 let, obrestna mera za posojila je določena v višini devizne obrestne mere za hranilno vlogo na vpogled za DEM na dan sklenitve kreditne pogodbe

5. Vlogi za posojilo mora biti priložena dokumentacija, navedena v 10. čl. pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v ot>čini Celje objavljenega

v Ur. I. republike Slovenije Št. 27/92.

6. Investicijskega elaborata ni potebno priložiti prosilcem za projekte, z vrednostjo nižjo od tolarske protivrednosti 40.000 DEM. Priložiti pa je potrebno poenostavljen investicijski program, ki smiselno vsebuje vse podatke, potrebne za predstavitev investitorja in investicije iz 6. točke 10. člena Pravilnika.

7. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od dneva objave na naslov: Otičina Celje, Sekretariat za družbenoekonomski razvoj, Trg svobode 9, Celje, kjer dobite tudi podrobnejše informacije.

8. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog komisija ne t)0 obravnavala.

Predsednik Izvršnega sveta

Mirko Krajnc, l.r.

Št. 22 - 4. junij 1992

Kal svetuje Modri Janez? »Obubožajte še danes!«

cene osnovnošolskih učbenikov za prlhoHnJe leto presegajo meje zdravega razuma - Kriv nI seveHa nihče...

Modri Janez je bil nekoč resnično moder. Moder za tiste, ki so ga ustvarili in na njegov račun služili. Letos je drugače. Letos je Modri Janez svojim »skrbnikom« kar lepo prekrižal račune. Natančenje: to so storili odjemalci tega nadvse pametnega in zvitega Janezka. Razburjajo se. Razlog je preprost. Nimajo denarja.

Že sam podatek, da je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji trenutno 11.700 tolarjev, cena paketa obveznih učbenikov za osmi razred osnovne šole pa znaša 20.012 tolarjev, je dovolj zgovoren...

Učbenik aii Icruli?

Navedene cene učbenikov so izračunane po katalogu Modrega Janeza. V ceno so všteti samo tisti učbeniki, ki so v katalogu označeni kot obvezni, kot tuj jezik pa sta vračunana učbenik in delovni zvezek za angleščino.

1. razred - 8.440

2. razred - 6.620

3. razred - 7.640

4. razred - 6.759

5. razred - 15.457

6. razred - 19.254

7. razred - 23.302

8. razred - 20.012

Ceijsice šoie

Na celjskih osnovnih šolah poskušajo težave rešiti s čim manjšo obrabnino za učbenike, ki jih učencem posojajo. Le-ta se suče od tretjine pa do polovice cene novih učbenikov - pač glede na to, kakšen fond ima šola za nakup knjig, ki jih otrokom posoja. Višina obrab-nine je torej odvisna od tega, koliko novih učbenikov mora šola kupiti za tekoče leto.

Pravijo, da je obrabnina simbolična. Nekoč, ko brezplačno šolstvo ni bilo popolna utopija, je bilo res tako. Sedaj pa se cene za izposojo rabljenih učbenikov gibljejo od polovice pa do tretjine cene Modrega Janeza. Tako je vsaj na celjskih osnovnih šolah.

Igor Topole, ravnatelj druge osnovne šole iz Celja je podal naslednjo primerjavo: »Ce pogledamo, npr. samo enega slovenskega vojaka, ki odhaja v Janševo vojsko — ta dobi vse, od spodnjega perila do obleke, prehrane, celo potne stroške, mesečno plačo oziroma žepnino... Medtem pa naj bi za osnovno šolo, ki je obvezna in naj bi bila za vse enaka, otroci plačevali te astronomske cene?! To se mi zdi nesprejemljivo, saj s tem že »v štartu« ne damo vsem otrokom enakih

pogojev za normalno izobraževanje!«

Zavod za šoistvo

Kar tiče subvencij učbenikov - država subvencionira samo učbenike z nizko naklado (od petsto do tisoč izvodov) in pa učbenike, namenjene šolam s prilagojenim programom.

Kot je povedala Danica Posega, vodja oddelka za učbenike pri Republiškem Zavodu za šolstvo, na cene učbenikov Zavod za šolstvo nima vpliva. »Cene se oblikujejo tržno. Založniki so se že pritoževali, ker se obdavčujejo tudi starih zalog učbenikov. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so učbeniki letos tudi prvič dodatno obdavčeni«. (S petimi odstotki prometnega davka).

Pa sploh obstaja kakšen način, da Zavod za šolstvo ali kdorkoli drug cene učbenikov omili?

»Poizkusili bomo s sistemom, ki ga v Ljubljani prakti-ciramo že več let. Po dvajsetih krajih v Sloveniji bomo s pomočjo Zveze prijateljev mladine organizirali sejme rabljenih šolskih učbenikov. To je edini način.«

Trideset let ceijsice patronaže

v petek, 29. maja, so patronažne sestre občine Celje praznovale trideset let organiziranega delovanja.

Jubilej so proslavile so delovno: dopoldne so pripravile strokovni seminar, na katerega je prišlo okoli sto poslušalcev, udeležile pa so se ga tudi patronažne sestre iz vse Slovenije.

Na seminarju je prim.dr. Jože Arzenšek z dermatološke-ga oddelka celjske bolnišnice predstavil novosti v oskrbi bolnikov s trofičnimi razjedami. Posebej zanimivo je bilo, da so demonstracijo izpeljali v živo - z bolnikom z derma-tološkega oddelka.

Nove materiale, ki so za zdravljenje bolnikov s trofičnimi razjedami po novi metodi potrebni, je predstavila mag. Marija Kop. Mag. Andreja Cizej iz lekarne v bolnišnici Celje pa je predstavila cenovna razmerja med starim in novim načinom oskrbe. Cene novih artiklov so namreč nižje od cen klasičnega obveznega materiala.

Predstojnik zdravstvene službe zdravilišča Dobrna dr-.Karel Lipovec je predaval o zdravljenju bolnikov z mikrocirkulamimi motnjami z metodo HBT (hipoba-rična terapija).

Marija Mašera iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani pa je predstavila ortopedske pripomočke in metode, po katerih je do njih mogoče priti.

Popoldne so patronažne sestre poslušale še predavanje o patronaži nekoč in danes, ki ga je pripravila vodja oddelka celjske patronažne službe, višja medicinska sestra Vida Zupane. Sledil je kratek kulturni program.

N.-M. SEDLAR

Srečanje mladih zgodovinarjev

v Velenju pripravljajo v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije v petek, 5. junija, srečanje mladih zgodovinarjev.

Letos se bodo mladi zgodovinarji sestali že triindvajse-tič, na naslov strokovne komisije pri Zvezi prijateljev mladine pa je med šolskim letom prispelo 52 raziskovalnih nalog na temo zgodovine otroštva »Ko sem še majhen bil«.

Srečanje mladih zgodovinarjev bo gostila osnovna šola Gustava ^Uha, približno 100 osnovnošolcev, članov zgodovinskih krožkov, pa si bo po predstavitvi raziskovalnih nalog ogledalo tudi velenjski grad in muzej.

IS

PLANINSKI KOTIČEK

Ha Veliki in Goli vrh

Planinsko društvo Zlatarne Celje vas v soboto, 13. junija vabi na Veliki vrh /1742 m/ in Goli vrh (1787 m) na Jezerskem.

. Odhod bo v soboto, 13. junija ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom z Glazije. Prijavite se lahko do 10. junija.

Gališlclh obronkili

Planinsko društvo Žalec in planinska sekcija Galicija vas ^ nedeljo, 7. junija ob 8.30 iz-Pfed osnovne šole v Veliki Pikici vabita na pohod po Ga-Jiskih obronkih. Pot bo vodila ® ^orco, kjer bo prvi postavk pri Krušnjekovi zidanici.

zatem bo vodila proti Hram-šam in Matkovi kmetiji. Krenili bodo tudi na Dobnik in do planinskega doma na Gori, kjer bo poskrbljeno za okrep-čilo.

Potiod na iVIatkov škaf

Planinsko društvo Solčava, Kinološko društvo Mozirje in Športna zveza iz Mozirja, organizirajo v nedeljo, 7. junija vsakoletni pohod v Matkov škaf, ki je naravna znamenitost v Matkovem kotu.

Planinci se bodo zbrali ob 8. uri pred gostiščem Žohor v Logarski dolini.

MOJCA T^TAROT

Minister - dolgoročno

Slovenski minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, v Sobotni prilogi Dela (30. maja 1992):

»Naši izračuni kažejo, da so se učbeniki podražili daleč nad tem, kar je mogoče opravičiti z inflacijo in stroški, tudi za dvainpolkrat več, kot bi bilo upravičeno. Bolj ali manj zanesljivo se zdi, da založbe služijo na račun učbenikov... Ali bomo direktno posegli ali ne? Odločitev (znotraj pristojnosti, ki jih vlada in država pri tem imata) bo sprejeta v kratkem ... Bomo pa naredili vse za to, da se bodo, kolikor je mogoče, lanski učbeniki pre-prodali naprej. Pripravlja se akcija prodaje po vsej Sloveniji, tudi zato, da na nek način opozorimo te, ki izdajajo učbenike, da vendarle niso tako vsemočni, kot se ta trenutek zdi, da so. Učiteljstvu v Sloveniji bomo poslali navodila, naj natančno pouči učence in učenke, kaj kupovati in česa ne. Za naslednje leto pa pripravljamo resne ukrepe; v primeru, da bo ta vlada trajala malo dlje, bomo vzpostavili zadostno konkurenco, da bodo ljudje pomišljali o tem, koliko bodo prodali, če bodo njihove cene pretirane.«

Lisičji Janez

Izrek »Kar se Janezek nauči, to Janez zna,« bi mirne duše lahko spremenili v »Kakor Janezka naučijo lagati, tako bo Janez lagal.«

V katalogu Modrega Janeza je med drugim namreč napisano tudi: »Naročeno boste prejeli šele takrat, ko boste v rokih, ki so napisani na položnicah, poravnali vse obveznosti. Če boste zamujali s plačilom, vam naročenega žal ne bomo mogli izročiti, kar pomeni, da ne boste prejeli učbenikov za vašega šolarja. Delna plačila vam bomo po prvem septembru vrnili brez obresti.«

To pomeni, da založnikom, ki po sredstvih javnega obveščanja razglašajo, kako jih je ob tem, ko so učbenikom določali cene, bolelo srce, ni jasno, da bodo, če bo kdo zamudil s plačilom, to predvsem socialno ogroženi starši. Torej naj bi otrok direktorja septembra mimo odšel v šolo z novimi

učbeniki, otrok delavke pa naj bi ostal brez učbenikov samo zato, ker mama ni pravočasno dobila plače?

Razen tega pa so se lani starši razburjali predvsem zato, ker učbenikov niso dobili pravočasno. Zakaj naj bi torej pravočasno plačali?

Modri Janez

- dežurni krivec?

Pod tem naslovom v pismu, ki je bilo 28. maja letos objavljeno v Delu, direktor Dejavnosti kataloške prodaje DZS, Marko Bratina med drugim opozarja, da je Modri Janez samo ena od prodajnih poti. Zelo »modro« pojasnilo. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je Državna založba Slovenije izdala kar 60% vseh osnovnošolskih učbenikov! Je torej še mnogo prodajnih poti, ki jih je mogoče ubrati? Učbenike je seveda mogoče kupiti tudi pri Mladinski knjigi ali v Založbi obzorja. Vendar pa

- glede na to, da je učbenik izdal isti založnik, je seveda tudi cena popolnoma enaka!

Jasno je torej, da gre za monopol Državne založbe Slovenije. V zadnjem času pa se je najbrž marsikdo tudi vprašal, kako je to sploh mogoče, glede na to, da je DZS postala delniška družba in je torej »državna« le še, po imenu...

Najbrž bodo na Ministrstvu počasi ugotovili, da je edina možna rešitev, da se rešijo monopola ene založbe to, da razpišejo natečaj za tiskanje učbenikov in potem pač sprejmejo najugodnejšo ponudbo.

Že od izida kataloga Modrega Janeza za prihodnje šolsko leto, se v medijih razvijajo burne razprave. Vsekakor pa so dejstva tukaj. Obupani starši ne vedo, če bi otroke naslednje leto sploh še poslali v šolo in se sprašujejo, kaj se je zgodilo z brezplačnim šolstvom. Učitelji skušajo katastrofo ublažiti s pomočjo izposoje učbenikov na šolah. Založniki trdijo, da je nemogoče, da bi bile cene učbenikov nižje kot so, minister za šolstvo pa založnikom obljublja, da jim bo že še posvetil. Ampak ne danes, pač pa nekoč... Za danes oziroma za naslednje šolsko leto se ne da spremeniti nič več. Cene so že določene in seveda ni pričakovati, da jih bodo založbe znižale.

Ob učbenikih pa učenci potrebujejo še zvezke, pa torbice... In še tisoč drugih drobnih, a pomembnih stvari. Za normalen potek pouka. Zato, da bodo postali pametni, učeni, delavni Slovenci...

Ampak, kako, če je že danes večina slovenskih otrok v šoli - lačnih?

NINA-MARUŠKA SEDLAR

Telefon za otrolce

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije ocenjujejo, da bo telefon za otroke in mladostnike, ki sodi v okvir njihovih dejavnosti že od leta 1990, v prihodnjih dneh še posebej zaseden. Številka (061) 323-353 bo namreč še posebej namenjena šolarjem, ki so konec šolskega leta včasih že kar v stresnem položaju.

V Zvezi prijateljev mladine so k sodelovanju pritegnili študente psihologije in socialnega dela, telefon pa je namenjen vsem otrokom in mladostnikom, ki imajo kakršne koli težave v šoli, doma ali med prijatelji in v ljubezni. Mladi lahko pokličejo kadar so veseli, žalostni ali pa jim je preprosto dolgčas — strokovnjaki ob telefonu, ki je sicer namenjen otrokom in mladostnikom, pa so veseli tudi klicev staršev, vzgojiteljev in učiteljev.

IS

CAMP-HOTEL BELVEDERE IZOLA

Izredna priložnost: letni najem 1500 DM

(neomejeno število oseb oz. nočitev, vključena cena električne energije, brezplačni prevozi z mini busom, kopanje v bazenu...)

V prijetni okolici borovega gozdička se boste sigurno odlično počutili.

Informacije na tel.: 066 626-311 fax: 066 626-012

Št. 22 - 4. junij 1992

116

Steklina se širi

Na onmešlu ceššske občim so oarmttli komamae »sav 1» mačk $

Veterimiraka hi»pek<:l|a ol»Čine C«I|e je % odloebo ' odredila kontumac psov iti ma^k. F^ moralo iotej biti zapiii ali privezani* ma^ pa S tem

preprečiti 8ir|eti|e stektioe, $a| so pasji is ma^ ugrizi v naivečja nevaimo^t 3» okužbo človeka.

celjski ofodM zodnje čase ugotavljajo zjiaten porast števila pasjih in ma^ih ugrizov, ki ^ zakrivijo^ živali brez ustreznega nadzora. Temu bi $e bilo mogode izi^nitu če bi lastniki živali upoštevali veljavne predpise, Letniki psov morajo voditi svoj« ljubljenj »a sprehode na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti tudi: nagobčnik. Psov tudi ne smejo puščati na otroška igrižča in peskovnilce. Pasji iztrebki na t^ površinah so namreč lahko vir okužbe z raaaičnimi boleznimi, še 2!Ja«ti pa so cgroženi otroci.

Največjo nevarnost seveda predstavljajo ^igriai, Kadar pes ugrizne človeka, je treba psa takoj peljati k veterinarju na predpisane klinične prevede (trije precedi v zaporedju vsakih pet dni) na steklino. Ce ^ pri kliničnih pregledih nima znakov stekline, uigriz-njene osebe ni treba cepiti proti tej bolezni. Kadar pa pes ni klinično pregledan, mora zdravstvena služba ugriznjeno osebo zaščititi proti steklini z večkratnim cepljenjem.

Ker želijo zaščititi občane pred vse bolj številnimi pasjimi in mačjimi ugrizi, na občinskem inšpektoratu tokrat obljubljajo, da bodo občasno lovili in zajeli pse in mačke, ki tekajo po m^tu in drugih naseljih. Stroške in kazen bodo morali poravnati lastniki t^ živali.

Sola na morju

Vedno manj osnovnih šol se še odloča za organiziranje šol v naravi. Cene za nekajdnevno bivanje kje v slovenskem Pri-morju so namreč kar precej zasoljene in mnogi starši za takšne stvari enostavno nimajo več denarja. Med tistimi, ki šolo v naravi še organizirajo, so Prebolčani. Učenci tretjih razredov

in podružnične šole iz Orle vasi so prejšnji teden preživeli v Žustemi. Vodja Š61e Marjan Plavčak nam je povedal, da so dobršen del bivanja ob morju namenili tudi učenju plavanja in ob vrnitvi domov so znali plavati že vsi učenci. Sicer pa v žalski občini sedaj razmišljajo, da bi ustanovili nekakšen center za organiziranje šol v naravi. Del denarja naj bi za to združili iz naslova izobraževanja in telesne kulture, del pa naj bi ga prispevali starši. Pobuda je zanimiva in v občini račimajo, da naj bi ta center zaživel že prihodnje šolsko leto.

Na sliki učenci tretjih razredov osnovne šole iz Prebolda, med ogledom Pirana.

JANEZ VEDENIK

Z glasbo proU kajenlu

Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto proglasi 31. maj za svetovni dan brez kajenja. V Sloveniji je bil ta dan naravnan na geslo: delo\'no mesto brez tobačnega dima.

Celjsko društvo nekadilcev pa je v sredo, 27. maja, s pomočjo mladih iz srednjih in osnovnih šol, glasbene šole, pa tudi vzgojno-varstvenih ustanov, pripravilo prireditev, ki bi morala seči do srca slehernemu kadilcu. Vodili so jo dijaki Srednje zdravstvene šole. Boja proti kajenju med odraslimi, vse več pa je tudi mladih,

ki jih zamika modn dim, so se na Tomšičevem tr^ lotili z besedo in glasbo ter raziskovalnimi projekti, ki so jih pripravljali skozi celo leto. Dali so vedeti, da so že dovolj osveščeni, želijo si, da niti sami niti njihovi starši na svojem delovnem mestu ne bi bili izpostavljeni škodljivim učinkom tobaka. Mladi tudi vedo, da tobak vsako leto uniči tri milijone ljudi po svetu. Na prireditvi se je zbralo precej rriladine in prav njej je bila prireditev še posebej namenjena.

MP

Poizelani drugi v Slovenj Gradcu

Konec prejšnjega tedna je bil v Slovenj Gradcu šesti festival turističnih podmladkov, ki so ga poimenovali »Turizmu pomaga lastna glava.«

Letos se je za ta festival prijavilo kar 32 šol. V nalogah na temo Nenavadni poklici, ki še živijo, so prizadevni osnovno

šolci opisali kar 110 poklicev. Komisija je na festival v Slovenj Gradcu povabila dvanajst skupin. Z našega območja sta se predstavili osnovni šoli iz Laškega in s Polzele. Poizelani so predstavili ljudske godce, izdelovalce ljudskih glasbil, popravljalca koles, veziljo in usnjana in zasedli drugo mesto. Člani turističnega podmladka osnovne šole Primož Trubar iz Laškega pa so osvojili šesto mesto. Predstavili so izdelovalca papirnatih rož, oglarja in izdelovalca masla.

JANEZ VEDENIK

Oplotnlšico Pohorje

v nedeljo so v Oplotnici zaključili letošnje majske prireditve, zbrane pod naslovom Pokončni in ponosni iz maja v maj. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj je bil govornik na sklepnem delu slovesnosti podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik, območje krajevnih skupnosti Kebelj in Oplotnica pa so razglasili za Oplotniško Pohorje.

Svoje so k prireditvi prispevali domači gasilci, ki so ob 80-letnici pripravili parado, s prikazom kmečkih običajev pa je sodelovalo kar 22 vasi.

MBP

V spomin

Ivan Marovt

Na braslovškem pokopališču smo se prejšnji konec tedna poslovili od Ivana Marovta iz Letuša. Letuša-ni in Braslovčani pa tudi drugi Savinjčani se ga spominjajo predvsem kot predanega glasbenika, pevo-vodjo in organista v Braslovčah.

Svojo glasbeno udejstvo-vanje je Ivan Marovt začel že leta 1926 kot 15 letni fant, ko je pristopil k pevskemu zboru v Braslovčah.

Leta 1937 je končal triletno orglarsko glasbeno šolo in dve leti šole Glasbene matice v Celju. Po odsluženju vojaškega roka je odšel za organista na Katarino blizu Tržiča, kjer je bil tudi občinski tajnik do leta 1941. Svoje glasbeno delo je nadaljeval v domačem kraju in sosednjih Braslovčah. V Braslovčah je vodil moški pevski zbor in bil or-ganist, v domačem Letušu pa zbor Prosvetnega društva Vlado Marovt. Bil je ustanovitelj tega zbora leta 1935 in ta zbor je vodil vsa leta do svoje smrti. Tudi sicer je bil Ivan Marovt znan kot dober poznavalec zborovskega petja. Vseskozi je spremljal delovanje zborov v domačih in sosednjih ob

činah in bil tako do svojega dela, kot do dela drugih zelo kritičen. Slovensko pesem pa je nadvse ljubil, in če je bila pod njegovim vodstvom dobro odpeta, mu je bila to največja nagrada in plačilo za trud.

Leta 1984 je izdal zbirko z notami zapisanih slovenskih pogrebnih pesmi, sedaj pa zapustil v rokopisu knjigo Pesmi in običaji.

Ivan Marovt je dočakal 82 let. O tem, da je bilo njegovo delo plodno, da so ga ljudje spoštovali in imeli radi, pa je pričalo število tistih, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, na kateri ga je pospremila tudi slovenska pesem.

TONE TAVČAR

Posodobitev na Resevni .

šentjurski planinci so letos spomladi delno prenovili svoj planinski dom na Resevni, priljubljeno izletniško točko planincev od blizu in daleč. Tako so s pomočjo šentjurske vlade, tovarne Alpos, mizarja Milana Tovornika iz Črnolice ter steklarja Staneta Vouka iz Grobelnega povečali število sedežev za tretjino, posodobili kuhinjski prostor ter vodovodno napeljavo. Planinci so prispevali približno petsto ur prostovoljnega dela, celotno vre<iiost naložbe pa ocenjujejo v društvu na približno pol milijona tolarjev. Dom na Resevni je redno odprt vsako nedeljo od 8. do 20. ure, z motornimi vozili pa je dostopen po dobro vzdrževani cesti.

BJ

Nov šempeterski zvon

Minuli četrtek je v šempeterskem zvoniku prvič zapel novi 700 kilogramski bronasti zvon, ki je svoje petje združil s tremi prejšnjimi. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru povedal domači župnik Mirko Škoflek, bo ta zvon z ostalimi tremi vernikom te župnije in okoliških vzbujal s svojim petjem veselje ob slovesnostih in misel na smrt, kadar bo pel ob odhodu koga v večnost.

Novi zvon je ob prisotnosti več sto vernikov in duhovnikov sosednjih župnij blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kram-berger, v zvonik pa so ga dvignili letošnji birmanci. Zvon je izdelal Ferralit Žalec in je po vrsti že njihov 1068. Sredstva za nakup so zbrali krajani, zasebniki in tudi delovne organizacije.

T.TAVČAR

HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA p.o.

ŽALEC

ODLIČNO

OBRESTOVANO ZAUPANJE

Obrestne mere v JUNIJU:

- 86% letna obrestna mera za

hranilne vloge na vpogled (5,22 mesečno)

- 126% letna obrestna mera za depozite nad 30 dni (6,91 mesečno)

- 132% letna obrestna mera za depozite nad 90 dni (7,14 mesečno)

Za hranilne vloge jamči DRŽA VA SLOVENIJA!

In ne pozabite, kako si lahko olajšate nakup: Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO HKS

Informacije:

Žalec, Hmeljarska 3, tel. 063/714-251 Celje, Miklošičeva 7, tel. 063/24-120

Št. 22 - 4. junij 1992

17

Najlepše je, ko smo vsi skupaj

Pred dobrimi desetimi leti smo izpeljali posebno akcijo: iskali smo matere, ki so rodile več kot deset otrok. Akcija je uspela in pokazala, da so njega dni živele na Slovenskem bolj številčne družine. Tudi med prijavljenimi za naš izlet 100 kmečkih žensk na morje je bilo vedno veliko mater, ki so podarile življenje desetim otrokom ali ali celo več.

Žal pa se časi spreminjajo in mater z velikim številom otrok je vse manj. Počasi jih verjetno skoraj ne bo več. V Kalobju v šentjurski občini živi skromna in tiha 66-letna Angela Klad-nik. Pred desetletji se je na Kalobje priženila k Ivanu in skupaj sta zago-spodarila na dvanajst hektarov velikem posestvu. Združila sta dva para pridnih rok in niti v soncu niti v dežju nista poznala počitka. V začetku tihi večeri so postajali vse živahnejši, kajti Angeli in Ivanu se je rodilo dvanajst otrok, od katerih je živih še deset.

»Začelo se je žalostno,« se spominja Angela Kladnik s tihim glasom in pogledom skozi okno, kot da bi hotela še enkrat ujeti tisti boleč občutek matere, ko mora pokopati prva otroka. Potem nastopi bojazen, kako naprej. »To so bile hude muke. Veliko sem pretrpela in veliko premišljevala, kako naprej. Z voljo in Ivanovo pomočjo sem rane zacelila in rodila se je Danica, zdaj

moja najstarejša hči. Potem pa skoraj vsaki dve leti in tako dvajset let.«

Za trenutek se zbere, ko jo poprosimo, naj našteje vse svoje otroke.

»Za Danico se je rodil Mirko, pa Cvetko, Silva, Franci, Ivan, dvojčka Zvonko in Zdravko, Marjetica in najmlajši, zdaj 22-letni, Joži. Vsi, razen dvojčkov Zvonka in Zdravka, so poročeni.«

»Iščeta dvojčici?«, povprašam.

»Če bi ju našla, bi bilo fajn. Prvo pa je le, da se imajo radi in da se razumejo.«

Večina vesele druščine Angele in Ivana Kladnika je raztepena po svetu. Po bližnji in daljni okolici. So pa dnevi, ki zlasti za Angelo pomenijo več kot sonce.

»Najsrečnejša sem takrat, ko se vsi zberemo okoli domače mize. To je zame najlepši trenutek. Veliko si imamo povedati, malo zapojemo, obujamo spomine, če je čas, tudi kaj postorimo okoli hiše. To je najlepši praznik.«

S kakšnim receptom je mama Angela vzgajala svojo čredico otrok?

»Mene so starši učili samo poštenosti, to sem delala tudi jaz. Vse kaže, da sem v tem uspela.«

Je bilo težko toliko otrok »gor spraviti«?

»Ne! Pri prvih so mi pomagali starši, pri kasnejših pa so bili že moji otroci tako veliki, da so popazili na bratce in

sestrice. In tako je delo nemoteno teklo naprej.«

In ko ni otrok doma, kaj Angela in Ivan počneta?

»Imamo 10 glav živine. Prej smo oddajali mleko, zdaj ga ne več, ker ni zbiralnice. Delam pa zato domač sir.«

Pri Kladnikovih je bilo letos že nekajkrat veselo. Najbolj 27. februarja, ko sta Angela in Ivan proslavila 45-letnico skupnega življenja. Bogatega življenja z desetimi živimi otroki. Se bolj veselo pa bo na naslednjih srečanjih, ko bo vedno več vnukov. Družina se veča. Žal je ena poslednjih. In Klad-nikovi mami naj se še velikokrat izpolni njena največja želja: biti za domačo mizo z vsemi, ki so njeni.

TONE VRABL Foto:EDI MASNEC

KOZERIJA

Ogrožen

Tristo medvedov, to je pa že res od sile, permejduš, da še podrepne muhe niso tako tečne!

Kaj vas tudi kar naprej onega vijo nekakšni popoldanski, nedeljski akviziterji, potniki,

trgovci, ponujalci tega in onega, zastopniki za to, zastopnice za ono?

Kaj res ni nikjer več miru pred temi strelami, ki švigajo gor pa dol po blokih, težačijo po službah, ustavljajo na cesti, telefonarijo ob vsaki uri, silijo na prezentacije, pozivajo na otvoritve?

Očitno ne.

Komaj se zložim, da bi si v miru ogledal TV dnevnik z vso tisto balkanijado vred, že zajamra telefon. »Lojz,« pravi oni na oni strani, »hitro pridi sem. Boš videl nekaj zanimivega. Pa še ženo pripelji! Njo pa sploh, ker je tole bolj za njo kot za tebe.« »Pa kaj je to?« me rahlo znervirano zanima. »An-tibaby tablete?«

»Ne se zezat, Lojz,« pravi oni, ki se mu mudi, da bi jaz videl nekaj zanimivega, »rajši hitro pridi ta.«

Pa res greva. Čeprav dnevnika še ni konec in sploh. Dobro, naj bo. Se je pač treba žrtvovati tu pa tam.

»No, sem si kar mislil,« si mislim, ko stopiva čez prag, »da bo kaj takega. Že spet pre-zentacija, vrag jo vzemi! Komaj sva dala skozi tisto za ALG posteljnino, komaj sva se odkrižala tistega za AMC posodo, evo ti Jovo na novo! Že spet en gnjavator, mater mu...«

»Za kaj je pa ta;« pobožno vdano vprašam gostitelja, ki nekaj mečka okrog copat.

»A ta?« mu je rahlo nerodno. »Tale ...le naprej, le naprej... sesalce prodaja, vesta, kake super.«

»U mater,« po balkansko meditiram, »sranje!« In je res. Čeprav je res super in ga maši-na blazno pobira. Da stane le 1500 mark, mi dopovedujejo, jaz pa njim, da zidamo in da zato nimamo. Ob kakih pol enajstih se komaj izvlečeva iz paca. »Naj crknem, če še grem na kako tako one,« nadiram nič krivo boljšo polovico najinega svetega zakona.

Ko prikrevsava domov, že na hodniku zaslišim telefon. Dvignem.

»Kaj je?« se zaderem v slušalko. »Kdo moti ob enajstih zvečer?«

»A ti si. Oprosti, sem mislil, da je spet kak manijak.«

Moj svak je. Ves zagret mi ponuja nekakšen novi Jack Pot ali nekaj takšnega.

»Hvala,« sem kar rahlo nesramen, »si še od starega nisem opomogel. Lahko noč.«

In gremo spat.

Ponoči začuda ne kliče nihče, saj ponoči menda celo zastopniki zadremajo za kako urco.

Zjutraj pa ne.

Komaj pridem v službo, že se me loti sodelavka. Po diplomatsko me pobara, če poznam Diamond. Da ga, ji rečem in naivno mislim, da se je bom znebil. Kje pa! Zdaj šele dobi voljo, v nekaj minutah mi zdr-dra vse živo o tei famozni fir

mi, pa kako so čudovita ta čistila in tale šampon za tebe, ki že imaš tako redkolepe lase, to ti je pravi čudež. Čisto me že ima v precepu, ko se pojavi novi sodelavec, ki prekine mučno sceno po sistemu: »pa daj, no! Ne bo ti žal.«

»Kaj pa imata vidva tukaj;« zafrkan tsko vpraša in še ne ve, da je dregnil v osir.

In že se vsujejo Diamondove ose, jaz pa izkoristim priliko in jo pobrišem na hodnik. Z dežja pod kap.

Kot zanalašč mi naproti prihaja gospa, ki zastopa kozmetiko Avon. Če bi se dalo, bi kam zavil. Ne, je že prepozno. Me že ima v delu.

»Vi bi pa res lahko kaj kupili svoji ženi. Ne veste, kako so čudoviti tile deodoratni za 24 ur... Ja, vse je direkt iz Nemčije. To je kvaliteta... ne da se primerjat... itd.itn.ipd.«

»Hvala, jo bom vprašal, kakšne barve šminko bi rada. Vedno se zmotim, veste,« se kislo nasmejem in si mislim: »Prekleta babura, prav treba ti je tega, kot da si socialno ogrožena.«

Ona pa: »Velja, pa jutri, jutri mi ne uidete!«

»Malo morgen pa jutri! «Planem v neko pisarno, kot da bi me preganjali Turki.

Kot zakleto. Babe pravkar meljejo o kasko zavarovanju na obroke. Seveda me kar takoj določijo, da sem zraven. »Nimam niti ficka,« jim skušam dopovedati, one pa nič. Da sem že določen, pravijo, in da je zdaj ne bom kar tako stisnil. No, pa imam hudiča, še en obrok na grbi!

Ko grem iz službe, si obupan recitiram Prešernov sonet: »...kamor moč preganjavcov ne seže,« in ga popravim: ».. .kamor gnjavatorjev ne bo za nami, tja v posteljo, postlano v črni jami...«

Ne bo vraga!

Že na naslednjem križišču naletim na mino. Prijatelj, ki mu ne morem odreči, me povabi za zvečer. »Veš kaj,« me tolaži, »boš že moral priti. Zaradi števila. Moram se znebiti tistega tipa za avstrijsko zavarovanje.«

»Joj, pa ne že spet!« zavijam oči. »Naj gre vse skupaj v tri krasne. Jaz bom znorel.«

»No, no,« me oponmijo gospod župnik, ki jih kdo ve kaj ravno prinese mimo pa ne morejo iz svoje kože.

»Ste že kaj prispevali za kurjavo, dragi faran?«

»Ne še, pa je treba ?«

»Seveda je treba, in to čimprej, pa še za Karitas kaj dajte. Le poglejte si naše brate in sestre v Kristusu, se vam nič ne smilijo tile begunci?«

Najraje bi rekel, da ne, ker se tudi jaz nikomur ne smilim, pa se ugriznem v jezik in s figo v žepu odtavam domov.

V nabiralniku me čaka gora položnic: za elektriko, za knjige, za centralno. Blagajničar-ka sporoča, da bo jutri kasira-la stanarino. Otroka mi že na pragu povesta, da je treba nujno plačati malico in glasbeno pa za šolo v naravi je treba dati.

»Pa še za kaj?« podivjam.

»Ja, za sladoled,« mi v en glas odgovorita.

Dam, kaj pa čem. Pa se zgrudim v naslanjač. Se moram pripraviti za zvečer, ko me bodo gnjavili z avstrijskim zavarovanjem. Mene, ki sem tako bogat.

»Kaj pa,« me zadene kot strela z jasnega, »če bi še jaz postal zastopnik za kaj?!«

»Samo za kaj?« se mozgam, ko tonem v popoldanski dremež, ki je še vedno zastonj.

Hvala Bogu. Vsaj nekaj.

LOJZ

Vaba bo svatovska pogača

Kozmusovi v Panečah pod Lisco se uvrščajo med najnaprednejše kmetovalce v laški občini. Sedemčlanska družina živi in dela na kmetiji, ki je velika 20 hektarov, od tega je 14 hektarov gozda. V hlevu je trenutno 17 glav goveje živine, imajo pet konjev z žrebti, prašiče, farmo kokoši, čebelnjak, mlin za mletje pšenice, ki zraste na domačem polju.

V domačiji, ki so jo pred leti popolnoma obnovili, v spodnjih, velbanih prostorih, urejajo večjo sobo za goste, ki bodo lahko kmalu uživali v dobrotah, ki jih pridelajo Kozmusovi sami doma. Ne bo več dolgo, ko bodo kot prvi v laški občini sprejeli v urejene sobe tiste goste, ki bodo želeli počitnice preživeti v naravi, sredi zelenja, cvetja in svežega zraka z možnostmi za številne izlete. In vsega tega je na in okoli Kozmusove kmetije več kot dovolj.

Prav gotovo pa bodo ljudje h Kozmusovim radi zahajali tudi zato, da bi videli priznanje, ki so ga dobili za takoime-novano svatovsko pogačo, to je boljši kruh, ki so ga nekoč, pred več kot sto leti, kmečke gospodinje pekle za poroke. Odlično svatovsko pogačo zna speči Marija Kozmus, mati sina Slavka, ki je poročen z Mileno. In ta se je pri Mariji Kozmus naučila vseh mojstrovin, ki so potrebne za svatovsko pogačo. Postala je prava mojstrica in zato ni čudno, da je z njo že dvakrat zapored osvojila zlato medaljo na razstavi domačih dobrot slovenske kmečke kuhinje na Ptuju. Še Več: lansko in letošnje zlato ji je prineslo še znak, kipec za kakovost, kar pomeni, da lahko pri Kozmusovih svatovsko pogačo pečejo in z njo tržijo.

Na letošnji razstavi na Ptuju je bilo razstavljenih 700 izdelkov, od tega 510 krušnih, 98 inesnih in 92 mlečnih. PodeUli So samo osem priznanj za kakovost in prvo v laški občini so dobili Kozmusovi.

»Brez mamine pomoči ne bi pilo nič,« je vesela priznanja, ki je pisano na njeno ime, Milana Kozmus. »Je pa s pripravo svatovske pogače veliko de

la. Pripraviš malce boljše testo, najboljša je domača moka, malo mleka, to do polovice spečeš in nato okrasiš z okraski. To je najzahtevnejše, saj morajo biti okraski lepi in pri kasnejši peki ne smejo popokati. Takšen kruh ostane svež dober teden.«

Mama Marija pa se takole spominja svatovske pogače: »Včasih so ohceti trajale po ves teden. Začelo se je v ponedeljek, takrat so namreč poročali na ta dan. Svatovsko pogačo so prinašali z vseh strani in ostala je do konca svatbe. Takrat so jo muzikanti ukradli in nazaj prodali, potem pa so jo razrezali. V klop so zapičili velik nož in pogačo porivali ob njem, da so prišli do kosov. Zraven so peli in vsak je moral dobiti en kos. Od kuharic do sosedov, prav vsi! Ker se časi spreminjajo so pogače zamenjale torte...«

Pri Kozmusovih vsaj še nekaj desetletij ne bo izginila s programa svatovska pogača, ki jo zdaj pečejo že tri generacije - mama Marija, nagrajenka Milena in njena hči Marjet-ka, ki študira glasbo v Ljubljani in ki se pridno uči tega mojstrstva. In kaj bodo zdaj, ko imajo priznanje?

Marija in Milena Kozmus:

»Priznanje bomo razstavili v novi sobi za goste. Svatovsko pogačo bomo pekle za domače

potrebe, morda tudi za grad Tabor v Laškem, kjer imajo poroke. Eno pogačo sva že spekli.« TONE VRABL

Zbirni center tudi v Letušu

Ker imajo v žalski občini že več kot 300 beguncev, so se odločili in v Letušu ustanovili prehodni zbirni center. Vodja je Bogdan Pečar in ob obisku nam je na kratko povedal takole:

»Center vodi Občinski štab za civilno zaščito občine Žalec v sodelovanju z Občinskim odborom RK in Krajevno organizacijo RK v Letušu. Ljudje v centru so zadovoljni, trenutno jih je 62, od tega največ otrok in mater. Skrbimo tudi za zdravstveno stanje.« (Na sliki preventivno cepljenje otrok.) Hrano za begunce v centru pripravljajo v Domu upokojencev na Polzeli.

T. TAVČAR

Št. 22 - 4. junij 1992

časopis tudi gleiiamo

Računalniška revolucija v oblikovanju časopisa

Minja Bajagič je naš stalni zunanji sodelavec za oblikovanje Novega tednika in Tednikove petice, pa zaradi tega kar nekaj časa presedi pred računalniškim ekranom.

Po njegovem je nova računalniška tehnologija, ki jo uporablja pri oblikovanju časopisa, že postala nujnost in kdor je ne uporablja, zaostaja. To velja še posebej za oblikovanje časopisa, za katerega sicer še vedno velja, da ga res predvsem beremo, vse bolj pa ga tudi gledamo.

Minja pravi, da računalnik bistveno skrajša čas od ideje do njene uresničitve, same ideje pa seveda ne da. Ponj o je še vedno treba seči v svoje možganske krivulje.

Hiša NT&RC se je z računalniško opremo in programi začela opremljati proti koncu lanskega leta, potem, ko je po požaru postavila na noge Radio Celje. Novinarji in drugi sodelavci so novo tehnologijo presenetljivo hitro osvojili, v teh dneh pa bo zlasti oprema za grafično oblikovanje kompletirana, kar bo omogočilo še več inventivnih posegov v grafično podobo tiskane besede iz hiše

NT&RC. Minja trdi, da bomo vsak čas lahko imeli ves časopis na disketi, še pred tiskanjem si ga bomo lahko ogledovali in ga dokončno oblikovali na račvmalni-škem ekranu.

In kakšen naj bi bil končni učinek? Več

jih je: kakovost, več oblikovalskih možnosti, manjša odvisnost od mnogih grafičnih storitev tiskarne, to pa pomeni predvsem manjše stroške. V tržnih razmerah in konkurenčnem boju pa to zadnje največ velja. MITJA UMNIK

Vprašajte o avtocesti

Vroči eter v torkovem dopoldnevu bomo namenili gradnji avtomobilske ceste skozi Savinjsko dolino. Na vprašanja poslušalcev v zvezi s to temo bodo v torek med deveto in deseto uro odgovarjali žalski župan Milan Dob-nik, predstavnik kmetov iz Savinjske doline Marjan Vidic in predstavnik republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, gospod Sarec.

kDmarice

LJuliimo zeleno

»Narave nismo dobili v dar od naših dedov, v varstvo so nam jo zaupali naši vnuki.«

To modro misel sicer poznamo, a kako silno redko se je pravzaprav spomnimo. Pa bi jo morali ponavljati vsak dan in kar naprej, dokler ne bi slehernemu med nami poslala tako samoumevna kot zrak in voda. Kajti našega planeta ne uničujejo kakšni marsovci ali podobna nezemeljska bitja pač pa ljudje. Človeka pa sva tudi ti in jaz in vendar se delava, kot da je grozeče onesnaževanje stvar nekoga tretjega.

Minuli teden je bil v naši državi posvečen gozdovom. Slovenskemu gozdu smo tudi mi namenili radijsko popoldne. Bil je to samo droben namig za razmišljanje o zelenih pljučih naše dežele.

ki bodo morala dihati tudi za naše vnuke, pravnu-ke, prapravnuke...

Včeraj se je v Riu de Janieru začela največja svetovna ekološka konferenca, na kateri med več kot 30.000 delegati sodeluje tudi Slovenija.

Jutri, 5. junija, je mednarodni dan varstva okolja.

Vse več ljudi se zaveda pomembnosti zdravega odnosa do okolja. A kaže, da to še ni dovolj. Zavesti se ga moramo prav vsi. Tako tisti, ki odloča o strukturi industrije, oni, ki odloča o gradnji številnih naprav kot tudi ta, ki odvrže papirček mimo koša, star hladilnik pa v gozdno grapo.

Radio Ceije ponovno v večerniii uraii

v soboto bomo radijci ponovno podaljšali naš spored. Za to smo se odločili, ker bo sobota, 6. junija, v Celju v znamenju srečanja gimnazijcev vseh generacij. Že dopoldne se bomo z reportažnim avtom odpeljali na celjski atletski štadion in pripravili nekaj javljanj v Mavrični spored radia. Tam bo namreč tekmovanje v smešnih disciplinah, pa modna revija, srečelov, prireditev bo povezoval Sašo Hribar in ker pričakujemo, da bo zanimivo, vam bomo športno-zabavni utrip skušali predsta

viti tudi na radiu.

Ob 19. uri pa se bo v dvorani Golovec v Celju pričelo srečanje gimnazijcev veh generacij. Veliko bivših gimnazijcev je v življenju tako ali drugače uspelo, zato si obetamo, da bomo tam srečali kopico ljudi z zanimivimi življenjskimi zgodbami, pričakujemo tudi, da bo večer minil v znamenju obujanja spominov na dogodivščine iz gimnazijskih klopi, zato smo se odločili, da se odpravimo tja tudi mi in pripravimo oddajo v živo. Približno do 22. ure se bomo oglašali iz dvorane Golovec, v studiu bomo poskrbeli za prijetno glasbo, zato vas vabimo, da nam v soboto prisluhnete tudi po 19. uri.

N.G.

REVIZIJA RUMENEGA CE

Poceni bureic

Prvi je bil Franci. Na nek brezizhodno obetaven večer se je kotalkal po avtobusni postaji. Mladoletna čmolaska ni izgubljala besed. Bila je voljna. Franci, sin delavskih staršev, je pljunil v roke in jo povabil na burek: sirov. Šla je z njim v njegov kletni apartma. Njene velike oči in konec. »Oba sva zaudarjala po kislem, le da so njej visele jo-ške,« mi je priznal »v off-u«.

Druga je bila Eva. Pridružena članica Jelinčičeve stranke nacionalne rešitve. »Spokat in poslat nazaj,« je bila ogorčena očitno že ogorčena poslušalka.

Milena je bila tretja. Da bi bolje slišali narodnjake, ki ji uničujejo živčne celice, je odprla okno. »Do enajstih zvečer cigumigajo pred Oscarjem. Policaji pa samo gledajo.«

Stanko je javno pozval vse patriote. Zbor v parku. Potem pa bodo videli. V pomoč jim bo militantno krilo skinhedsov. Da podmladkov desnih strank, celjskih grofov in duševnih rezervistov niti ne omenjam.

Gospa, ki se je predstavila kot soproga Bosanca, nas je glasbeno razsvetlila. »Tisti narodnjaki na Tomšičevem trgu igrajo dalmatinsko muziko.«

Da, in vse to zaradi... Tema Rumenega CE je bila: kontraindikacije begunske problematike. Francijeva humanost se lahko tolmači vsaj na dva načina: ali je z burekom in posteljo pomagal mladi begunki, ali pa je kot izkušen perverz-njak naletel na mino in se rutinsko olajšal. Dokler bo sirov zmazek simbolična tarifa za preživetje, to ne bo prostituci

ja, ampak tragedija. Toda, kako dolgo je lahko ta tragedija tržno nezanimiva?

Male lopovščine, vlomi, tatvine in podobne čedalje bolj pogoste scene so kot odraz socialne krize tod okoli že udomačene. In naivno je bilo pričakovati, da se z navalom tolikšnega števila beguncev to ne bo poznalo na področju kriminala. Tudi če je 99 odstotkov poštenih revežev, je tisti procent domnevnih lopovov lahko prav usoden: za same begunce, ki se jih po zaslugi podvigov sotrpinov prime nezavidljiv naziv in se jih potem kot približno takšno obravnava kjerkoh in kdajkoli. Kako pogubno je lahko to za državo na robu Evrope, ne bom posebej svaril.

Franci ju so verjetno v šoli dopovedovali o različnih epidemijah, ki so se začele na avtobusnih postajah in nato zajele cele mestne četrti. Toda, da bi se to zgodilo ravno njemu ... nemogoče, burek je bil svež.

« §

oa

.S

Foto life

žirija Foto lifea je razočarana nad kvaliteto posnetkov, ki prihajajo v redakcijo. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da je v Celju dovolj dobrih profesionalnih in amaterskih fotografov, ki sicer nimajo možnosti predstaviti se širši javnosti.

Akcija Foto life jim to omogoča, poleg tega da bo vsaka objavljena fotografija tudi nagrajena. Fotografija tedna, objavljena v Novem tedniku, dobi brezplačno razvijanje filma in fotografij, fotografija meseca prejme nagrado V' obliki paketa s fotografskim materialom. Na koncu leta pa bomo izbrali najboljšo fotografijo in avtor le te bo prejel fotografski aparat, poleg tega bomo podelili še 9 fotografskih paketov presenečenja in seveda pripravili fotografski happening, kjer bodo vsi nagrajenci zadovoljili svoje fotografske ambicije. Naj ponovimo, da je tema letošnje akcije »Življenje mojega kraja«. Posnetki naj bi prikazovali življenje krajev, mest, ulic, prebivalcev, krajino, ..., skratka vse kar je lahko turistično zanimivo. Fotografije naj bodo opremljene z naslovom avtorja, ter imenom kraja kjer so bile posnete.

Avtor objavljene fotografije je Ahtik Darja iz Škofje vasi, ki je poslala posnetek jezera v barvah večerne zarje.

POTORIZmOL kardeljeva 20 63 310 Žalec

- FOTOGRAFIJA ZA DOKUMENTE: že v 5.

minutah (popust za učence, študente, družine)

- ATELJE

- KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA (povečave do 1 m X 2 m)

- FOTO VIZITKE

- TRGOVINA S FOTOMATERIALOM

ZA VSE VAŠE FOTOGRAFSKE POTREBE POSKRBI -FOTO RIZMAL«

POKROVITELJ »FOTO LIFEA«

Tel./fax; 063/713-970 063/711-256

Št. 22 - 4. junij 1992

19

ODMEVli

celjski krč li.

V komentarju »Celjski krč« cenjeni urednik g. Branko Stamejčič meni, da že kar predolgo trajajo parlamentarne blokade in hkrati neučinkovitost izvršnega sveta. Takšno je lah-Jco komentatorjevo mnenje. Toda, da bi lahko ta trditev obsedela, bi bilo najprej potrebno vedeti, kaj si predstavlja s blokadami in kaj z učinkovitostjo izvršnega sveta. V celjski skupščini ni ne blokad, izvršni svet pa je dovolj učinkovit. Za to trditev ponujam, kot dokaz, kar Celju priznavajo od zunaj, napredek v komunalni ureditvi, na področju kulture in drugih dejavnosti, kjer je to v občinski pristojnosti, najnovejše nadpovprečne rezultate v gospodarski sferi napram stanju v republiki. To pobija trditev, da je občina v stagnaciji. Trendi so se v občini obrnili na bolje. Tu ni razloga za odstop predsednika izvršnega sveta.

Ne trdim, da se ne bi dalo napraviti več, a ni vse odvisno od občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Svoj negativen vpliv gotovo ima centralizacija, ki jp izvaja republika in občini pušča v njeno razpolaganje čedalje manj sre^tev. Ta problem je očiten, vendar ga naša javnost še premalo zaznava. Ovira v napredku bo prepoznavna daljši čas.

Skupščina ne ovira projektov izvršnega sveta, kaj šele vseh. Za njimi stoji. Vendar opravlja skupščina tudi kontrolno vlogo nad delom izvršnega sveta. Izvajanje te funkcije ne more biti blokada. Nikjer ni rečeno, da izvršni svet ne more napraviti napake. In če so skupščinski poslanci kritični, je to samo pravilno. Je osnova demokracije. Demokracija je zahtevna in v našem času še naporna stvar. S tem dejstvom, če smo demokrati, se pač moramo sprijazniti. Odstop ni prišel ob projektih, to je občinskem, poračunu. Prišel je ob izvajanju nadzorne funkcije.

Celjske kegljavke, celjski kegljaški kljub in njihov vodja in trener, zaslužijo pozornost, ki so jo bili deležni ob vrnitvi. Na ustrezen način je td bilo storjeno v naši občini. Res je, da so se ob uspehu letos v pi-vo vrsto zrinili tisti, ki za njihov uspeh niso kaj prida zaslužni. Doseženo bodo pozabili, ko to

njihovi promociji ne bo več koristilo. Celjske kegljavke niso naslova svetovnih razsežnosti osvojile prvič. Takšen naslov so osvojile že leta 1990 in 1991. Celje se je temu odzvalo že takrat. Nas so ob teh in letošnjih svečanostih trle tudi skrbi, kako ohraniti dosežen nivo, kako urediti kegljišče, ki ga je resno načel zob časa in kako dati kegljanju olimpijsko težo. Naši pogledi so in so bili in so šli širše od populističnih efektov.

Vemo, da se do trajnih dosežkov prihaja s trdim delom v dolgem obdobju in na način, da se trajne vrednosti ohranjajo nove pa kontinuirano dodajajo.

S takšnim delom in rastjo, bo naše mesto zavzelo primerno mesto v slovenskem in evropskem prostoru. Vemo pa tudi, da so naše možnosti omejene. Omejitve bodo tem večje v čim manji prostor se bo R Slovenija skušala omejevati.

ANTON ROJEČ, Celje

Grešnik

Peterletov Lojze

Upal sem, da se bo Lojze Peterle oglasil in zanikal ali popravil, kar je bil rekel Ediju Masnecu (Predsednik na cesti, Novi tednik 28. maja). Ker pa Peterletovega odziva ni bilo, zahteva njegova žalitev »Šlamberger, stari udbovec« oster odziv.

Dvom, če je nekdanji premier res to rekel, me je bil obšel, ker so se v enem samem njegovem stavku zapisale kar tri napake. Zdaj pa k bistvu.

Ko se je Peterletov Lojzek še igral v pesku oziroma so mu starši od daleč kazali šolo, sem se jaz odločil za življenjsko opredelitev - časnikarstvo (Ljudska pravica-BORBA, Ljubljanski dnevnik. Delo, Slovenske novice), ki sem mu - in samo njemu - zvest vse življenje. Upam si tudi trditi, da v 38 letih delovne dobe nisem naredil niti milijoninke tiste škode Sloveniji, ki jo je Peterle povzročil v dveh letih vladavine. (Ob nekaterih zaslugah, ki mu jih priznavam).

Ko je Peterletov Lojzek spoznaval prve učenosti v življenju, sem bil jaz za šest let izključen iz takratne zveze komunistov zaradi »napačnih pogledov na našo stvarnost«. Ko je Peterle brezskrbno in brez slabe vesti jedel uradniški kruhek iz rok »boljševi-kov«, sem jaz razgaljal nepravilnosti delegatskega sistema

od krajevne skupnosti do republiške skupščine v knjigi Kako (ni)sem bil delegat (DE, 1986). Ko je Peterle previdno ustanavljal svojo stranko (krščanski demokrati) s tihim privoljenjem »boljševikov in ud-bovcev«, sem si jaz leta 1989 nakopal hudo jezo takratnih politikov, ker sem kot prvi predvideval, da socialistična zveza nima prihodnosti s takšnim in tako številnim aparatom (od občin do republike). In še marsikaj bi lahko Peterletu naštel. Tudi me ne bi čudilo, če bi me označil za »Starega partijca, boljševika, orodje v rokah režima, aparatčika« ali podobno, kar vse sodi v orožarno tako imenovanih krščanskih demokratov, kadar poskušajo obračunavati z drugače mislečimi.

Čudi me pa, da neki predsednik stranke, ki ima med vodili »krščanski etos« pozablja na »osmo božjo zapoved«, ki se glasi: Ne pričaj po krivem! Peterletova izjava tudi jasno kaže, kaj čaka v predvolilni kampanji »nasprotnike« njegove stranke.

Ker bi zadevo rad razčistil, ne da bi se z bivšim predsednikom vlade srečala na sodišču, predlagam, da se sestaneva pri Igorju Bavčarju in drug drugemu omogočiva pogled v arhive Službe državne varnosti (ali udbe, kot jo imenuje Peterle) in policije oziroma v najine dosjeje. Datum dajem na izbiro Lojzetu Peterletu.

VLADO ŠLAMBERGER, Ljubljana

Spoštovana vlaila države Slovenije IV.

Gospa Alenka Tumšek kot mati očitno nima dioigih opravil, kot da piše članke v Novi tednik. Če že odgovarja na pisma bralcev, ji predlagam, da jih vsaj temeljito prebere. Jaz osebno nimam časa, da bi ponovno pisala stvari, o katerih sem že govorila v članku.

Vlada ne more pomagati ljudem, ki se ne znajdejo v življenju. To so takšni ljudje, ki se bojijo prijeti za delo in samo tarnajo ter pričakujejo pomoč od drugih - predvsem od vlade. Res so slabi časi, a delo se še vedno najde.

Gospa Turnšek, če redno prebirate NT, ste že gotovo opazili kakšen oglas, da se npr. išče varstvo za otroke. Če ste brezposelni, mar ne bi poskusili paziti še enega ali dva otroka poleg svojega?! To »delo« je dobro plačano, kajti še vedno obstajajo starši, ki otroka raje dajo v privatno varstvo, kot pa v vrtec.

To ni težko in umazano delo, kot je npr. delo v hmelju ali druga sezonska dela (npr. obiranje jabolk v nasadih jeseni). Nekateri poprimejo tudi za to, samo da dobijo kakšen tolar. Očitno vam ne gre tako slabo! Če zelenjavo na trgu plačujete s tisočakom, niste revni. Pa tudi privoščite si lahko. Ne poznam nobene skrbne gospodinje, ki mora na trgu kupovati zelenjavo za juho. Razen, če živi v mestu. Živite na deželi in gotovo bi se našel košček zemlje, da bi nanj zasejali zelenjavo. Poznam ženske, ki gojijo peteršilj kar v lončku za rože na okenski polici. Iznajdljivost pa taka! Vi raje po nepotrebnem zapravljate čas in denar ter hodite z avtobusi na celjsko tržnico po zelenjavo.

Vsak strokovnjak bi vam potrdil, da vsebujejo kmetova jabolka zelo malo število škodljivih snovi. Kmetje gojijo še stare vrste, ki so odpornejše od neavtohtonih vrst. Zato jih skoraj ne škropijo. Iz zraka ne pride omembe vredna količina strupov. Pomislite raje, kako je zastrupljena zelenjava na celjski tržnici, ki jo gojijo v okolici Cinkarne!

Če bi vlada zaprla vse tovarne, ki spuščajo v zrak strupene snovi, bi bili vsi delavci na cesti. Kar čez noč se ne da popraviti starih grehov.

Od vlade zahtevate res preveč. V kateri tuji državi vlada kupi mladim družinam stanovanje? Mlad človek, ki se osamosvoji, si mora v največji meri pomagati sam. Razen če nima bogatih staršev, ki priskočijo na pomoč.

Ne zatiskam si oči, temveč spremljam, kaj se dogaja v skupščini in tudi zunaj nje - med ljudmi. Zavedam se, da nima vlada čarobne paličice, da bi čarala. V teh težkih časih je treba imeti realna pričakovanja in veliko dobre volje ter pripravljenosti za kakršno koli delo.

NEŽA LOKAR, Žalec

PREJELI Sf^O

Kaj se dogaja z celjsicimi miadinsicimi pevsicimi zbori?

še vedno mi pozvanjajo v ušesih zvoki letošnjega Mladinskega pevskega festivala; ne le najboljši poustvarjalni dosežki velenjskega mešanega mladinskega zbora, deklet iz Madžarske in Poljske ter prijetna popestritev z instrumentalnimi koncerti na prostem, ampak ves tisti pejsaž šumov in vznemirljivega vrvenja, drobnega trepetanja za odrom, vzklikov veselja in vzdihov razočaranja, pa razposajeni to-pot korakov rajajoče večsto-glave množice iskrečih otroških oči ter seveda njihove pesmi in navdušene roke, ki so nam v Mestnem parku vsemu navkljub osupljivo nazorno povedale, da mladinsko zborovsko petje ni stvar preteklosti, da ga mladi potrebujejo in da ga je vredno gojiti.

Kakor da je ta nepopisno lep nedeljski zaključek festivala izbrisal sence in grenkejše misli, npr. vprašanje, ki je ves čas festivala nekako viselo v zraku, dvakrat pa sem ga zasledila tudi v Novem tedniku: zakaj v tekmovalnem delu festivala ni nastopil noben celjski zbor?

Najprej menim, da je gornje vprašanje napačno postavljeno. Bolj umestno se mi zdi namreč, da se vprašamo, zakaj sta se npr. tekmovanja mladinskih predmutacijskih zborov udeležila samo dva sloven-, ska zbora in zakaj z njunim petjem kot tudi s petjem večine zborov na letošnji republiški reviji mladinskih zborov v Zagorju nikakor ne moremo biti zadovoljni. In nenazadnje, zakaj se vprašanje zborovske problematike v lokalnem mediju pojavlja šele (in samo) pred festivalom, na katerem vedno nekaj redkih dobrih zborov (beri paradnih konjičkov) prevzame nase vso težo in odgovornost in s svojim nastopom prikrije neurejene razmere v slovenskem zborovstvu? Pred dvema letoma, ko je bila v Celju občinska revija mladinskih zborov, si je redkokdo posebej belil glavo s prikazanim nivojem, nikjer se ni posebej razpravljalo o vprašanju, zakaj v Celju (pevskem mestu?!) iz žalostne sivine nečistih akordov, nemuzikalnih interpretacij in neizoblikovanih glasov izstopajo kvečjemu štirje zbori. Je kdo izmeril razsežnosti posledic, ki jih je v mladinsko petje na srednjih šolah zarezalo usmerjeno izobraževanje? Tudi ni bil javno izpostavljen status zborovodij. Od zborovodij se na tekmovanjih, kot je MPF, zahtevajo malodane profesionalni dosežki, pogoji za delo pa so prav nasprotni. Tako imajo osnovnošolski učitelji glasbe sedaj priznane le tri ure tedensko za delo z zborom, čeprav je menda jasno, da je za količkaj kvaliteten zbor potrebno delati vsaj pet ur tedensko (tri ure korepeticij in dve uri skupnih

vaj). In kje je potem še izbira programa, študij pesmi, organizacija, nastopi, sobotne vaje... Da ne omenim neurejenega statusa zborovodij na srednjih šolah, kjer je obstoj zborov odvisen le od naklonjenosti vodstva šol in občin, kompleksne problematike našega nepovezanega in velikokrat neučinkovitega glasbenega šolstva in ob tem tudi problema izobraževanja in izpopolnjevanja zborovodij...

Tako kompleksna problematika se naj bi seveda razreševala na nacionalni ravni, toda če nam je v Celju resnično mar za ubrano, kvalitetno mladinsko prepevanje, bi lahko najbrž storili kaj tudi v lokalnem okviru, npr. za začetek z okroglo mizo o zborovski problematiki, ki bi se je udeležili organizator MPF, ZKO, ravnatelji šol, celjski zborovodje ter predstavnik občinskega sekretariata za družbene dejavnosti.

ADRIANA POŽUN - PAVLOVIČ Uredništvo:

Tudi mi ocenjujemo, da bi bilo potrebno nekaj narediti, če resnično želimo vrniti v naše šole ubrano pesem. V uredništvu bomo razmislili o pripravi okrogle mize, ki jo predlagate. Zaradi bližajočega zaključka šolskega leta menimo, da bi bil primeren čas jeseni.

Protest

Repubiiicanske zveze Slovenije

Glede na to, da je to stranko ustanovila skupina občanov menimo, da je naša dolžnost povedati tisto, kar večina občanov tudi misli. Jedro problema pa so begunci. Smatramo namreč, da vlada nima pravice na naš račun in na račun našega preživetja podpirati večjega števila beguncev kot pa so naše sposobnosti, samo zato, da bi se v svetu pokazala v dobri luči. Če jim ne morejo oz. jim nočejo pomagati razvite države zahodne Evrope, z osebnim dohodkom ca. 2000 DEM na delavca, zakaj moramo to početi mi, z zaslužkom ca. 200 DEM na delavca? Vlada naj se zaveda, da smo samostojna država, tako kot Italija, Avstrija in Nemčija in da lahko tudi mi po njihovem vzorcu zapremo meje pred begunci. Nismo nacionalisti, že-_ limo pomagati starim ljudem in otrokom, niti slučajno pa ne dezerterjem. Zahtevamo, da se begimce definira kdo je kdo in da se do njih tudi tako postopa. Nekaj primerov je, ko pride 30 letni begunec z avtom vrednim 50 ali pa več tisoč DEM v SLO. Naj najprej proda avto in se z denarjem, ki ga bo zanj dobil preživlja, potem pa se bomo o pomoči šele pogovarjali. Kako si dovoli vlada Slovenije zahtevati od nekoga ki zasluži 300 DEM, da preživlja begunca, ki se ves čas vozi v dragem avtomobilu in ima pri sebi več denarja, kot pa ga je naš že skoraj lačni delavec kdajkoli imel? Kdo pa bo preživel nas, Slovence?

Ravno tako jim ne bi škodilo, če bi v času bivanja v naši državi vse te usluge povrnili s kakšnimi očiščevalnimi akcijami. Poleg vsega tega pa jim je treba povedati, da so oni tukaj tujci in da bodo morali takoj, ko se situacija umiri, to državo tudi zapustiti, kajti Slovenija ne bo nikoli več Jugoslavija v malem. Hrvaški predsednik g. Tudman je že pred mesecem dni preko medijev objavil, da je vojna na Hrvaškem končana, naša vlada pa še vedno govori o 5000 hrvaških beguncev, čeprav bi se morali že vsi vrniti preko meje. Slovenci smo za te ljudi že potili krvavi pot, v njih smo vlagali denar, da so nam na koncu pokradli podjetja. Vlada v Ljubljani se naj zaveda, da tega Slovenci nočemo več početi. Od vlade pa istočasno

zahtevamo, da uvede moratorij na dodelitev državljanstva za čas dokler se ne uredijo vsi zakoni v državi, saj je še vedno v veljavi veliko zakonov bivše SFRJ. Kajti z ljudmi, ki so se med vojno pokazali kot nelojalni oz. so simpatizirali z okupatorjem, Slovenci ne mislimo živeti v isti državi, še manj pa jim ponuditi državljanstvo. V kolikor tu vlada nima namena nič ukreniti, bo Republikanska zveza Slovenije smatrala da si hoče na ta način pridobiti novo volilno bazo, saj se v glavnem že zavedajo, da so nas le malo preveč izigrali in s tem izgubili ogromno število volilcev. Če pa bi do česa takega prišlo, potem si lahko Slovenci to dejanje razlagamo kot izdajo in bomo prisiljeni s skupnimi močmi odgovornim postaviti nekaj zelo neprijetnih vprašanj.

S spoštovanjem, do Slovenije in Slovencev!

RZS

Dajte nam nazaj naše občinel

Vsak nov režim, in z njim nastajajoča oblast skoraj vedno podere vse prejšnje, pa če je bilo to še tako dobro. Slast oblasti, ki se hoče čimbolj uveljaviti je, da začne na podrtiji, ostankih starega graditi na novo, svoje lastno. Tako je tudi naša, po osvoboditvi leta 1945 zavrgla vse, kar je nasledila iz prejšnjega režima. Upravičeno, saj okupatorji nam niso dali nič dobrega. Le nekaj pa mi na Štajerskem nismo mogli razumeti. Bivši nemški okupatorji so bili pokrajino razdelili takoj po svojem prihodu poleg občin (Gemeinde) še na politično mrežo takoimenovanih Ortsgrup (Krajevne skupnosti). Te ortsgrupe oziroma njihovi vodje tako imenovani ortsgrupenfirerji so pa imeli izredno pomembno vlogo med okupiranim prebivalstvom. Saj so bili primeri, ko je tak ortsgrupenfirer odločal celo o tem ali bo ta ali oni talec ustreljen ali ne.

Ko je nova, ljudska oblast po osvoboditvi vzpostavljala nove upravne centre, je še nekaj časa puščala najnižjim upravnim enotam naziv občina, ko pa so se bivši okraji preimenovali v komune je to ostalo le začasno. Kmalu so te nove upravne enote prekrstili v občine, male upravne enote, ki pa to niti niso bile, pa so imenovali krajevne skupnosti. Točen povzetek nekdanje ortsgrupe. Izraz krajevna skupnost se ni in ni mogel udomačiti v zavesti ljudi, toda moral je ostati vse do danes. Poleg tega krajevna skupnost ni imela niti približno enake vloge in pomena kot nekdanja občina, kakršno so poznali naši predniki že pred več kot sto leti.

Med obema vojnama so imele občine pomembno vlogo v življenju prebivalstva. Zaradi svoje majhnosti so bile ljudem blizu. Človek, ki je moral na pošto ali v trgovino je še mimogrede stopil na občino in tam opravil, kar je moral. Z nastankom novih povojnih občin se je to bistveno spremenilo. Te občine so bile naenkrat ogromen birokratski aparat, ki je bil ljudem pretežno tuj. Ta aparat je skoncentriral v svoji birokratski dejavnosti vse, kar so nekoč opravljale male občine. Skratka, za vsako najmanjšo stvar, tako ljudsko rečeno, za vsako figo je moral državljan ure daleč, da je v desetinah pisarn naposled našel uradnika, ki ga je moral najti.

Zakaj pišem o vsem tem? Pred dnevi sem iz časopisa ugotovil, da se tu v republiškem centru pripravljajo načrti o bodoči razdelitvi Slovenije. Vesel sem bil, videč, da bo na primer Bela krajina postala bolj samostojna upravna enota, okraj ali kakor se bo že temu reklo. Isto velja za Prek-

Nadaljevanje na 22. strani

MOŠKI PEVSKI ZBOR VITANJE

vas vabi na

JUBILEJNI KONCERT

V soboto, 6. 6. 1992 ob 19. uri,

v Kulturni dom v VITANJU.

Sodelovala bosta tudi pevski zbor SRCE iz Avstrije in ansambel PODKRAJSKI FANTJE.

Št.22-4.junij 1992

Mnogo preprostih

besed

Tone Pavček - pesnik Iz sveta otroškega vesoUa

Tone Pavček nedvomno sodi v sam vrh slovenske otroške poezije. Rodil se je 29. septembra leta 1928 v Svetem Juriju pri Mirni Peči na Dolenjskem. V Ljubljani je obiskoval ljudsko šolo, končal gimnazijo in študiral pravo. Vendar pa se s pravom ni nikoli ukvarjal. Delal je kot novinar v kulturni redakciji Ljudske pravice, nato na radiu, televiziji, nazadnje pa kot urednik v Cankarjevi založbi.

Sedaj je upokojen. Večino svojega časa posveti pisanju pesmi in obiskom otrok na šolah. Tako je bil pred kratkim tudi na podelitvi bralnih značk v Žalcu, kjer smo ga zapletli v krajši pogovor.

V zadnjem času je slišati nekaj predlogov, da bi bralno značko na Slovenskem ukinili. Kaj menite o tem?

Bralna značka je naredila mnogo za otroke, za to, da imajo otroci v teh zgodnjih letih, ko je njihovo življenje eno samo seznanjanje z življenjem, svetom, črkami, veselje do branja. Otroci pravzaprav začnejo brati knjigo zaradi tekmovanja in značke, ki jo potem dobijo. Ampak, potem morda vsaj en del teh otrok s knjigo zaživi. Slovenci se moramo zavedati, da bomo brez tega, da bi živeli s knjigo v eni lepi slovenski dvojini, imeli bolj malo tiste zavesti in tistega duha, ki ga narod mora imeti. Knjiga je pravzaprav priimek slovenskega naroda. Zato sc mi zdi, da je sedaj slaboumno kakorkoli omejevati akcijo bralne značke, češ, da je bila nekako ideološko obarvana...

Kako pa, menite, je pesem oziroma knjigo najlaže približati otrokom? Kakšne so vaše izkušnje?

Otrokom se je preko tekmovanja za bralno značko pesem precej približala. Drugo pa je, ko enkrat doživi to radovednost s knjigo. Takrat postane sam strasten bralec. Ko sem v otroških letih bral z baterijo pod posteljo, broz luči, tako, da sem si oči pokvaril, sem pač imel določeno obdobje. Bral sem o Turkih pred gradovi. Mnogo let kasneje je moj sin bral Karla Maya in druge indija-narice...

Upam pa, da mladi, ko nekaj berejo, berejo z ljubeznijo. In da ta ljubezen potem tudi ostane v človeku. Za vedno.

Vi pišete predvsem pesmi za otroke. Najbrž se tudi najlažje vživite v svet otrok.

V otroški svet se človek ne more vživeti. Treba ga je razumeti. Jaz sem svoje otroštvo preživljal med vojno. Takrat se najbrž ni moglo izživeti, zato ga je nekaj ostalo. Ko sem v sebi odkril pesmi za otroke, sem že hodil zadnje leto v gimnazijo in prva leta na univerzo. S štiri in petletnimi prijatelji z dvorišča in univerze smo se šli najrazličnejše igre in različne pesmi. Takrat so nastale moje prve otroške pesmi. Nastala je zbirka Maček na dopustu, za njo Juri Muri v Afriki, pred njo pa še pravljica v verzih o treh bratih in zlati ptici...

Kaj pa Pesmi štirih? Vi, Janez Menart, Kajetan Ko-vič in Ciril Zlobec. Knjiga je izšla leta 53. Tisto so bili za vas prav gotovo lepi časi...

Čudoviti. To je bil čas naše mladosti, druženja z drugimi ustvarjalci, čas lumparij, kregarij, učenja, prevajanja vsega mogočega ... Čas osvajanja sveta.

Takrat smo se prebijali tudi iz revščine, iz anonimnosti... Živeli smo z besedo. Kasneje smo vsi štirje to zadržali in kot je nekoč rekel Kajetan Kovič: iz pesmi štirih, ki so izšle 53. leta, je kasneje nastalo blizu tristo knjig...

Kaj pa menite o sedanjih, mlajših slovenskih otroških pesnikih?

Vse najlepše. Ta sedanja otroška, slovenska mladinska poezija je v vrhovih, ki

jih prej ni bilo. Če je bil Župančič prej resnično vrh v otroški poeziji, je sedaj takih pesnikov kar nekaj. Današnja generacija avtorjev poezijo za otroke spet obravnava kot poezijo, ki je na istem principu kot vsako drugo ustvarjanje, pisanje. Zato je slovenska otroška poezija v zadnjem času tudi resnično mnogo renovirala, se spremenila.

Ta sprememba se je pričela po drugi svetovni vojni v tedanji Jugoslaviji. Od Viteza na Hrvaškem, do Ršu-moviča, Radoviča in Antiča v Srbiji...

S temi literati smo se družili in primerjali Slovenci. In lahko rečem, da je slovenska poezija tudi eden najlepših cvetov v evropski, pa tudi v svetovni otroški poeziji.

Kako pa slovenski književniki sedaj sodelujete s srbskimi kolegi?

Zelo malo. Zdaj je vse skupaj blokirano. Nekaj časa so sicer še ostale osebne zveze, pa še te so sedaj pretrgane. Mislim pa, da bo treba te stike kmalu spet vzpostaviti, kajti kultura ne pozna omejevanja, ne pozna meja, odrekanja, blokad... Vse, kar je vredno, je last vseh ljudi. Literatura, ki jo ustvarjajo srbski, hrvaški, makedonski avtorji, je lahko literatura vsega sveta. Zato je lahko tudi naša.

NINA-M. SEDLAR

Foto: EDI MASNEC

Maneicenka ni obešainiii

v Celju že dobro leto deluje modno revijalni teater Moret, ki ga vodi Vladimira Skale. Vladimira, ki meni, da je manekenstvo v Sloveniji še podcenjeno, namerava to spremeniti. Kljub svojim, šele dvajsetim pomladim, se je dela s skupino Moret lotila profesionalno, in sestavila tri modne skupine. Otroško, mladinsko in odraslo. Slednja šteje dvajset članov in se predstavlja na modnih revijah širom Slovenije.

Pred dnevi je v Centru za interesne dejavnosti pripravila avdicijo za nove člane. Kar dvajset prijavljenih je bilo, na situ pa jih je ostalo le devet. Sedem takšnih, ki so bile sprejete v otroško oziroma mladinsko ekipo, dve pa sta bili, ki sta se uvrstili v A skupino. Vladimira, ki ve, da mlada dekleta in fantje ne poznajo osnov ma-nekenstva, je pripravila za vse, ki so želeli na avdicijo, nekajdnevni tečaj, šele potem so se preizkusili na av

diciji. Po njej je Vladi kar zadovoljna in napov je, da bo jeseni pripravi eno. '

V Moretu sestavlja p sionalizem kup dejavni Od tega, da se zavedajo manekenka ni le obešal na katerega obešajo obl la, temveč da mora biti nekdo, ki skrbi za njil pričeske, za ličenje, do t da poleg običajnih trenir obiskujejo fitness, da po stopih skupina kmalu Zc sti prizorišče in da mo člani in članice žrtvovati krepko število ur za niMe.

Ce nastopa modno rev nega teatra Moret še r videli v živo, imate pri nost to storiti v soboto poldne, na atletskem št onu v Celju, kjer se b predstavili na prireditvi srečanju gimnazijcev \ generacij. Manekeni in i nekenke bodo predstJ kolekcije Metke in Monti f

Foto: EDO EINSPIEI

Tudi za šestnajstletno Celjanko Ano so na avdiciji prižgali zeleno luč.

Vladimira Skale (levo) je ' manekenstvu v Sloveniji zt^

Št. 22 - 4. junij 1992

20, 21

{r je v Moretu že v top skupini.

' obiskuje šele šesti razred osnovne šole in je avdicijo v Moretu ^ uspešno. Seveda jo čaka še precej dela, da bi se prebila ^pino, toda vaja dela mojstra.

'oaa dama, ki ve kaj hoče in ki je prepričana, da bo cena

Večno popotovanje Elc Peroci

Pisateljica se ratia ^omlnla rojstne Rogaške Slatine, Rogatca, Šentvida, Šmarja, Celja...

»Otroško življenje me je zelo pritegnilo in mi odpiralo nov svet» Moje otroštvo je bilo razdrobljeno, bilo je po-I itovanje iz kraja v kraj, iz ene šole v drugo. Velikokrat sem bila »ta nova«, čutila sem se tujko in ko sem se privadila, sem šla«. Tako se spominja otroštva najplodo-vitejša slovenska mladinska pisateljica Ela Peroci, ki je letos praznovala 70-letnico življenja.

Za nas so zanimive njene obsoteljske korenine, saj se je rodila v Rogaški Slatini. Družina Hrga se je večkrat selila, zato je mala Ela obiskovala šole v Rogatcu, Šentvidu pri Grobelnem in Šmarju pri Jelšah, meščansko in gimnazijo pa v Celju. Pozneje so ji kot učiteljici ugodili, da je lahko poučevala prav v rojstni Rogaški Slatini, nato pa je kmalu začela delati v uredništvih Cicibana, Pionirja, Otroka in družine ter šolskih oddaj RTV Ljubljana. Za svoja priljubljena in veliko prevajana dela je prejela številna domača in tuja priznanja.

Kdo ne pozna Muce Copatarice, Hišice iz kock. Očal tete Bajavaje ali zgodbe Moj dežnik je lahko balon? Manj pa poznamo njihovo avtorico, priljubljeno pisateljico, katere dela so namenjena otrokom kar v dvanajstih jezikih, pa vendar skromno in blago žensko, ki živi v Ljubljani za bežigrajskim stadionom. V Celju pravimo takšnim vrstnim hišam čebelnjaki in kar nekaj pravljičnega je v tem. Z Elo Peroci sva se pogovarjala o njeni mladosti v naših krajih, njenem ljubljanskem vsakdanu, svetu njenih pravljic, otrocih...

Spomini, spomini...

Starša Ele Peroci sta bila iz Prlekije, iz okolice Ormoža. Očeta, ki je bil orožnik, so venomer prestavljali. Bodoča pisateljica se je rodila v Rogaški Slatini. Pri Svetem Križu, v hiši med vilo Kit in stavbo »Na Takalcah«, na križišču ceste in železniške proge. Nekaj prigod iz šestih let življenja pri Svetem Križu ter iz poznejših let v Šmarju je prispevala v znani pisateljski zbornik »Spomini na otroštvo«. Prvi razred je obiskovala v Rogatcu, nato je krajši čas stanovala in obiskovala šolo v Šentvidu pri Grobelnem ter še dva razreda v bližnjem Šmarju.

»V Šmarju sem se razžive-la, postala samostojnejša in nisem bila več tako preplašena«. Od tam se z veseljem spominja priljubljene učiteljice Vande Brinar, hčere pisatelja Josipa Brinarja, ki jo je nedavno spet srečala. »Veljala sem za pevko brez posluha, ona pa me je kar sprejela v zbor, med sopran in alt. Ko sem sama učila, sem si zapomnila, da ne moreš reči, da nimaš posluha. Tudi posluha se moraš naučiti, delati je treba, poslušati, učitelj te mora postaviti v položaj, da tudi zapoješ«.

V Rogaški Slatini je vse življenje ohranila stike s svojo botro, znano učiteljico Marijo Kit.

Celje si je zapomnila kot veliko, veliko mesto. »Sprva si še nisem upala sama poiskati šole. Iz Šmarja sem se vozila z vlakom skupaj z leto dni starejšo Vilmo Završki, ki me je naučila hoditi po Celju. Rekla mi je,da bodo šli za menoj, jaz pa naj jih vodim«. Pozneje, čez dolga leta, je Ela Peroci poučevala v Rogaški Slatini skupaj z Vilmino sestro Pinko in soprogom Stankom Lorgerjem, znanim športnikom. Na tisti čas in ljudi spominjajo številne portretne risbe s svinčnikom. Tam je veliko prijateljevala tudi z Boženo Čop-Bofulin, ki je kasneje učila v Celju. Po kozjanskem potresu je žalostna opazovala šolo pri Svetem Križu, ki je ostala brez oken in vrat. »Mislila sem si: joj, ali se kje tu ne igrajo otroci«. Žalostno je gledala tudi vso podprto staro šentviško šolo, v Rogatcu pa se je veselila odprtja nove.

»Pa lepo napišite!«

Zdaj je Ela Peroci v pokoju že štirinajsto leto in z možem Milanom se veliko posvečata vnukom. Sprva sta z Dimaja pogostokrat prihajala na počitnice Andrej in Filip, ljubljanska vnuka Tonka in Jan pa živita kar čez dvorišče. Tako je Peroci-jeva dnevna soba namenjena predvsem igračam. »Mož Milan kuha in gospodinji, mi pa se igramo«. Za pisanje seve

da zmanjka časa. »Ko sem bila mlajša, sem pisala ponoči, zdaj pa noči niso več uporabne«.

V njenih knjigah so zgodbe iz življenja njenih otrok, prijateljev, prijateljčkov in sošolcev. Že v osnovni šoli je mala Ela rada pisala slovenske naloge. Ko jim je učitelj napisal naslov, je posebej naročil, naj lepo napišejo. »Zame je bila to pravljica, še posebej zato, ker doma ni bilo knjig. Tudi šole niso bile tako bogate, da bi imele knjižnico. Moje otroštvo je bilo tako brez knjig«. Zaradi pomanjkanja knjig ji je veliko pomenila njena šolska čitanka, kjer je vselej našla kaj novega, na drug način. Do naslednjega leta, ko so ji jo kupili za naslednji razred. Rada se spominja učiteljevih besed: Pa lepo napišite! In to s kamenčkom na lastno tablico, največ po pet stavkov. »Iskala sem lepe besede, ta

ko kot še danes napišem še tako drobceno besedo z željo, da bi našla pravo«.Pozneje je pred spanjem brala zapisano najprej hčerama. Ti sta posebno čutili, da je to njuno življenje, tisto, kar sta doživeli čez dan. »Nikoli nisem rekla: zdaj bom pa knjigo napisala. To je bila osebna potreba, še vedno tisto — pa lepo napišite«. Ob svojih deklicah je čutila, da vesta, da je to tisto, kar sta ušpičili. Med branjem je enkrat ena, drugič druga vzkliknila: »To si si pa izmislila«. Ko danes povedo mojim vnukom, da je tisto napisala njihova babica, debelo gledajo in tega ne doživljajo tako, kot sta njihovi mamici. S tem jim vse podrejo. Velikokrat imam občutek, da delajo napako. Ko se spomnim sebe, vem, da nisem nikoli razmišljala, kdo je kaj napisal. Spremljala sem jimaka, zgodbo, to je živelo. Doživetje so pokvarili, ko so mi rekli, naj pogledam, kdo je napisal«.

Potemneia radost

Njeno učiteljevanje se je, po približno treh povojnih letih v Kočevju, Rogaški Slatini in v kamniškem domu invalidne mladine, zaključilo s povabilom v uredništva mladinskih listov. »Tam je bil čisto nov svet, z veliko knjižnega bogastva. Čutim, da sem se tam ogromno naučila«.

Med drugo svetovno vojno so doživeli veliko hudega in tako sva govorila tudi o sedanjem divjanju vojne na našem pragu, o njenih otroških žrtvah. Tudi o tem, kako to doživlja kot pisateljica. »V Sloveniji se je pomirilo, čeprav imamo spet druge skrbi. Upamo, da bomo našli svoj mir, novo življenje, z več razumevanja drug do drugega. Ko se srečujemo, ni več tistega poleta, veselja. Vedno smo našli sprostitev, radost in se, če ne drugega, veselili lepega izleta. Zdaj pa je to potemnelo zaradi vseh skrbi, ki se širijo po svetu. Doma predvsem zaradi skrbi, kako otroku nuditi življenje, gotovost, kako ohraniti njegovo zdravje ter mu pomagati pri iskanju cilja življenja. Da ne bi več slišali, da se otroci bojijo vojne«.

BRANE JERANKO

Ela Peroci

Izlet v Šmarju pri Jelšah: družina Hrga z Elino botro Marijo Kit, znano učiteljico iz Rogaške Slatine (Ela je prva na levi strani}

Št. 22 - 4. junij 1992

Nadaljevanja z 19. strani

murje, nekdanja kazenska kolonija za takratnemu režimu neljube učitelje in tudi druge uradnike. Veselje pa me je minilo, ko sem prečital, da bi morala vsaka nova občina imeti vsaj 3000 prebivalcev in še vrsto drugih pogojev. Vse to si je lahko izmislil ljubljanski birokrat, sedeč v centru in od tu komandirajoč deželo. Prvič: imamo v deželi tuintam geografsko zaključene celote, z vasmi in zaselki, ki gravitirajo skupaj, a na žalost nimajo predpisanih 3000 prebivalcev. A vendar sestavljajo po vsebini in po velikosti dovolj močno celoto, ki se je zmožna sama upravljati. Zakaj bi morali tako enoto priključevati neki sosedni enoti, s katero ima ta enota le malo skupnega in se bo kot taka počutila vedno podrejena? Poleg tega, da bi morali ljudje spet hoditi ure daleč na nek novi umetni center.

Mislim, da imam vso pravico zahtevati, da se pogovori o novih občinah prenesejo na teren, med ljudi. Naj vaščani odločajo, kam bo spadala njihova vas. Če bomo upoštevali njihove želje, bomo preprečili negodovanja in nezadovoljstvo. Ne podcenjevati ljudi!

RADO ZAKONJŠEK, Ljubljana

Izjava MLIN prt SDZ - Narodno demokratski stranki

Mlada iniciativa (MLIN) pri Narodni demokratski stranki, se zavzema za čimprejšnje volitve, saj lahko le-te dajo legitimnost vladi, ki bo sposobna pripeljati Slovenijo v družbo razvitih držav.

Sedanji vladi ne zaupamo, za to imamo več razlogov:

1. v trenutku, ko je nova vlada prevzela ki-milo v svoje roke, se je vprašanje volitev premaknilo na stranski tir, kar nam daje misliti, da vladi ni do demokratičnega odločanja volilcev.

2. v skupščini se blokira legitimna zahteva 84 poslancev

referendumu o Zakonu o volitvah, kar je nepojemljivo v družbah, ki se imajo za demokratične. Tudi izjave nekaterih vodilnih politikov, da ne zaupajmo slovenskemu narodu, ker je preneumen, da bi odločal o teh stvareh, nam dajo misliti o oblikovanju politične elite, ki v bodoče ne bo več spustila oblasti iz svojih rok.

3. Drnovškova vlada je sestavljena kot rezultat političnih intrig, kar se že kaže pri napovedani menjavi finančnega ministra (Delo, 28. 5. 1992).

4. Gospodarske poteze, ki jih vleče nova vlada (povečanje plač v družbenem sektorju), kaže na to, da ji je le za kratke politične uspehe, ne pa za dolgoročno ozdravitev slovenskega gospodarstva, kar kaže na nadaljevanje gospodarske politike iz bivše SFRJ.

5. Ne zaupamo takšnemu predsedniku vlade, kot je gospod Drnovšek, ki je pred enim letom ob dogodkih v Pe-krah zavestno zavajal slovensko javnost, da je rešil situacijo s svojim telefonskim pogovorom z generalom Kadijevi-čem (Janez Janša, Premiki). S tem dokazuje, da je v še tako kritičnem trenutku za slovenski narod pripravljen izrabiti vsako priložnost za svojo osebno propagando. Menimo, da si takšen človek, ki si lasti zasluge pokončnih Mariborčanov v tistih težkih nočeh, ne zasluži mesta predsednika vlade, kateri naj bi zastopal širše interese slovenskega ljudstva.

Zaradi tega se zavzemamo za čimprejšnje volitve, na katerih naj slovensko prebivalstvo samo izbere svoje pred-sta\ nike, kateri si bodo to tudi zaslužili. Za razliko od nekaterih menimo, da smo Slovenci

dovolj pametni in sposobni, da znamo izbrati ljudi, ki nas bodo predstavljali.

lO MLlN-a pri SDZ NARODNI DEMOKRATSKI STRANKI

Pomladni ringaraja v vrtcu Kostrivnica

Kostrivnica je majhen vaški kraj, ki leži pod Bočem. Tukaj je posebej lepo v pomladnih mesecih, ko se prebudi narava, ki je v teh krajih zelo bogata in čista. Prav tega pa se posebej veselijo še otroci.

Vsako leto v vrtcu praznujemo cel teden, tako pozdravimo pomlad in se ji hvaležno zahvalimo za vse čare, ki nam jih nudi. Letos je to praznovanje potekalo od petindvajsetega do devetindvajsetega maja.

V četrtek osemindvajsetega maja pa je bila osrednja prireditev za otroke in starše. Naša želja je bila, da bi bil ta dan za naše male cicibane nekaj posebnega in jim ostal v čim lepšem spominu.

Ob rajanju in veselih igrah, ki jih je vodil gospod Bojan Debeljak, je bilo razpoloženje otrok, staršev in vzgojiteljic takšno kot pomlad. Pri tem so nam pomagali tudi zvoki harmonike gospoda Francija Les-jaka.

Da bi lačni želodčki ne pokvarili veselega praznovanja, je za vse prisotne poskrbel kuhar Edi Perkovič in pripravil okusne jedi na žaru, kar ni bilo vsakdanje.

Ta dan smo izkoristili tudi za praznovanje rojstnih dni, ki so jih otroci imeli skozi vse leto. V ta namen so si izdelali prikupne glinene okraske - darila. Tako so si tudi med seboj izkazali pozornost.

Ob tej priložnosti bi se vzgojiteljice iz vrtca rade zahvalile vsem sodelujočim, ki so nam to prireditev pomagali izvesti z dobro voljo in s tem pokazali in dokazali, da našim nade-budnežem želijo srečne in vesele otroške dni.

vzgojiteljice MARJANA, MIRA in ALBINA

Center je pripravljen, čakamo le še begunce

Ni je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka. Danes bi se Montaig-ne verjetno popravil: Ni je večje zveri na svetu, pred katero mora človek bežati, kot je človek!

In kam beži? K dobrim ljudem, bi rekli, ali pa v zbirne centre. Štirinajstega maja 1992 je država Slovenija (štab za civilno zaščito, štab za zaščito in zavarovanje) sprejela sklep o razporeditvi beguncev iz Bosne in Hercegovine po občinah. Vsaka slovenska občina naj bi tako sprejela določeno število beguncev (vsaj 300) in jih namestila v zbirne centre.

V Šentjurju je vse pripravljeno, čakamo le še begunce, je nedavno zagotavljal referent oddelka za civilno zaščito Silvo Šrimf. Zbirni center se nahaja v vasi Šentvid pri Planini, ki je oddaljena od Šentjurja približno pet kilometrov. Pripravili so ležišča za 450 beguncev (185 v bivšem brigadirskem domu in šotorišča).

V šotoriščih naj bi se begunci zadrževali le dva do tri dni, dalj časa pa v primeru velikega navala beguncev. V centru je, kot rečeno, vse pripravljeno. Občinski odbor Rdečega križa je priskrbel oblačila, ležišča, zbrali so 400 odej. Taborniška zveza Slovenije - Taborniki celjske regije so prispevali in sestavili šotorišča. Komunalno podjetje in nekateri zasebniki pa so poskrbeli za komunalne storitve /električna in vodovodna napelja

va, sanitarije/. Za prehrano bo poskrbelo podjetje Tajfun, ki bo po mednarodnih merilih pripravljalo dva topla obroka, zajtrk in kosilo. Do sedaj je priprava centra stala blizu 500 tisoč tolarjev. Ves ta denar je prispevala republika, kar pomeni, da občina Šentjur s pripravo zbirnega centra ni imela nobenih stroškov. Zbirni center v Šentvidu pri Planini bo /seveda po prihodu beguncev/ center zaprtega tipa, kar ne bo ogrožalo normalnega življenja domačinov. Določeno je tudi osebje za delo v centru, kot so: vodja centra Karolina Šolinc, zdravstveno osebje: dr Šmid..., vzdrževalci objekta in drugi. Organizatorji računajo na pomoč in samoorgani-ziranje beguncev. V zbirnem centru torej še ni nobenega begunca (27.5.), na Rdečem križu občine Šentjur pa je pripravljenih že trideset beguncev, ki bivajo pri posameznih družinah.

V Šentvidu pri Planini je vse pripravljeno. Pripravljen je center, pripravljeni so domačini. Čakajo le še begunce. In ti pridejo vsak hip.

MIMI PODKRIŽNIK

O nastanku naselij v južnem, osrednjem delu Spodnje

Savinjske doline

Natančni datum nastanka kraja - naselbine je v večini primerov težko ugotoviti. Podatke najdemo v prvotnih - primarnih (npr. urbarjih) in drugotnih - sekundarnih (zgodovinske razprave, učbeniki) zapisih. Strokovnjaki, predvsem arheologi in umetnostni zgodovinarji podajajo na podlagi ohranjenih delov stavb in predmetov obdobje nastanka naselja. Tudi krajevna imena pričajo o času, v katerem je naselbina nastajala.

Za presojo v približno kate-pem času so nastali kraji v porečju reke Boljske, predvsem v njenem spodnjem južnem predelu, moramo poseči v čas, ko so naši predniki za nudeno pomoč v obrambi pred Avari okoli leta 750 priznali bavar-sko-frankovsko germansko nadoblast. To sožitje je trajalo, z manjšimi presledki v prvih dvesto letih, približno 1170 let, vse do razpada Avstroogr-ske leta 1918 - ob koncu prve svetovne vojne.

Ob podreditvi so bili naši predniki pogani in so živeli v svobodnjaških župnih (ro-dovno-plemenskih) skupnostih. Germani so bili kristjani in imeli fevdalno ureditev.

Pokristjanjenje se je širilo med naše prednike iz severa - Solnograda (Salzburg) in iz Ogleja (mesto zahodno od Trsta). Mejo delovanja med obema cerkvenima središčema je določil 14.6. 811 rimsko-nem-ški cesar Karel Veliki na reki Dravi.

Staroslovenska družbena ureditev se je morala umakniti fevdalni. Za zaščito najjužnejšega dela nemške države je vladar dodeljeval posamezne predele svojim nemškim plemičem. Nastajala so obrambna področja - obmejne marke. Takrat sta postali Sotla in Kolpa mejni reki med našo deželo in Hrvaško. Prvotne utrdbe niso ohranjene, ker so bile lesene. Šele v 12. stoletju so bili na naših tleh zgrajeni utrjeni zidani gradovi. Predvsem v njihovi bližini so nastajale urejene vasi (družinske kmetije), verjetno v že obstoječih slovenskih naseljih.

Plemstvo je imelo pokroviteljstvo nad cerkvenimi ustanovami in je imelo pravico ustanavljati lastninske cerkve. Tako so nastajala v bližini gradov krajevna, upravna, verska in kulturna središča. Mogoče je domneva, da so kraji, ki so (bili) poimenovani po cerkvenem župnijskem zavet

niku, nastajali v istem obdobju kot bližnji gradovi, s poudarkom, da pripada l^aj k določeni gosposki, oziroma, da je pri nekem gradu (na primer Sv. Pavel prope - pri Li-ebenstainu, kasneje St. Paul bei Pragwald oz. slovensko Sv. Pavel pri Preboldu). Škofije so bile razdeljene na arhidiako-nate, pražupnije in vikariate.

Porečje reke Boljske je pripadalo braslovški pražupniji, ki je omenjena 7. 4. 1140 v zapisu gornjegrajskega samostana. Eden njenih najstarejših vikariatov je bila sedanja župnija Sv. Pavla z Marijo Reko in sedanjo župnijo Sv. Pankraci-ja v Grižah. Na ozemlju tega vikariata sta bila sezidana dva najstarejša gradova: na vrhu Burkelčevega (Kanclerjevega) hriba Sachsenwart, prvič omenjen leta 1265 in ob vznožju žvajge grad Liebenstein, prvič zapisan 23.3.1288. Še danes so vidni njuni temelji.

Pisni dokaz navaja obstoj cerkve Sv. Pavla (ecclesia S.Pauli) v začetku 14. stoletja - leta 1302. Naslednji datum je 25.6. 1303 (ecclesiam S.Pauli). Tretji je 24.4. 1368 z navedbo: »Ich Herman... pfarrer dacz Sand Peawls.. .dazc Go-mylzk.. .chyrchen sand Pa-ewls.. .pfarr shyrchen dacz Sand Paewls«. Poslovenjeno: »Jaz Herman... duhovnik (župnik?) Sv. Pavla... Gomil-ske... cerkve Sv. Pavla ... duhovnik cerkve (župna cerkev?) Sv. Pavla...«. Šele za tem sledi šeststoletni datum 31.3.1392 z navedbo: .. .vica-rium S.Pauli prope Liebensta-in... Ta podatek je odkril v prejšnjem stoletju graški arhivar J. Zahn v videmskih in beneških arhivih. Objavil ga je v drugi polovici prejšnjega stoletja Ig. Orožen, kanonik in zgodovinar mariborske škofije v zgodovini iste škofije. Iz tega vira je verjetno šempavelski župnik M. Plešnik zapisal ta datum v župnijsko kroniko. Leta 1392 je umrl celjski grof Viljem, ki ga je nasledil najmogočnejši Celjan Herman II. Tri leta pred tem je bila bitka na Koso vem polju. V tem stoletju so navedena številna naselja v Savinjski dolini npr. Šentrupert 10.7.1336, Šešče že v 13. stoletju - leta 1265 in Sv. Lovrenc leta 1247.

Več kot šeststoletne datume (1302, 1303 in 1368) sem zasledil v knjigi: Historična topografija slovenske štajerske in jug. dela Koroške do leta 1500; dr. Pavle Blaznik (1903 do 1984). Delo je izdala Slovenska Akademija znanosti in umetnosti leta 1986. Krajevni leksikon Slovenije III je izšel 1976.

Obravnava zgodovinopisja je dolgoročen proces, kjer raziskovalci odkrivajo nova in popolnejša dejstva o preteklosti. V zadnjem času sem zasledil podatke, ki navajajo, da naj bi se kraj pod žvajgo prvotno Imenoval St. Paul hinter den Waldhuetten, poslovenjeno Sv. Pavel za labudine. Obstojal naj bi že v 9. oziroma 10. stoletju, o tem kdaj drugič.

Krajevna skupnost Prebold ima letos predvideno proslavo šeststoletnice nastanka naselja. Leto 1392 je povzeto bodisi iz župnijske kronike Sv. Pavla pri Boljski, bodisi iz krajevnega leksikona Slovenije III, ali iz zgodovine braslovške deka-nije (Ig. Orožen). Ob tej letnici je naveden vikariat s. Paul prope Liebenstain; versko, krajevno, upravno in kulturno središče pri gradu. Na podlagi podatkov zgodovinske topografije dr. P. Blaznika, bi se čez 10 let praznovala 700 letnica (1302 - 2002). Kdor odklanja strokovno podkrepljeno leto 1302 češ, da je navedena samo cerkev, se mora sprijazniti z dejstvom, da tudi za leto 1392 viri omenjajo samo versko ustanovo — vikariat. Takemu bi bil verjetno ljubši datum - 23.3.1288 - kinavajaob-stoj gradu Liebenstain - last germanskega fevdalca.

IVAN DOLINAR, Latkova vas

PRITOŽNA KNJIGA

Nevaren odsek ceste v Laškem

Vse, ki so odgovorni za promet in ceste, želim opozoriti, kako je za pešce in kolesarje nevaren odsek ceste v Laškem, ki pelje mimo pivovarne za Savinjo. Tu je vsak dan zelo gost promet vseh vrst vozil — od težkih tovornjakov do kolesarjev. V najtežjem položaju so kolesarji in pešci, za katere zmanjka na cesti prostora, umakniti pa se nimajo kam. Težki tovornjaki pa švigajo sem in tja z največjo hitrostjo. Tudi meni se je že nekajkrat zgodilo, da je manjkalo le za las, pa bi me tovornjak zbil v Savinjo. Skozi center mesta pa je enosmerna cesta, tako da sploh ni rešitve iz te gneče.

Pristojni organi bi morali temeljito razmisliti o tej kritični toččki in nekaj ukreniti za večjo varnost ljudi. Saj menda ni pivovarniška embalaža več vredna kot človeška življenja? Nikar ne čakajte na žrtve, ukrepajte prej!

Tako ne mislim samo jaz, tako mislimo vsi, ki po tej cesti kolesarimo ali pešačimo. Doslej smo se pritoževali samo drug drugemu, a od tega ni koristi. Bojim se, da bo ostalo še naprej tako, če se ne bodo oglasili še drugi prizadeti, saj se pristojni sami očitno ne spomnijo - dokler je vse v redu, dokler ni nesreče.

MATIJA DEŽELAK, Laško

PTT in Evropa

Zadnje čase veliko slišimo o povezovanjem z Evropo (seveda predvsem z delom), zato bi rada širši krog bralcev seznanila s čisto neevropskim primerom poslovanja.

Študiram v Ljubljani, stanujem skupaj s prijateljico, ki me je v četrtek, 7. 5. 1992 prosila, da ji, ker ne bo šla ta vikend domov, pošljem izpiske, ki jih je pozabila vzeti s seboj v Ljubljano. Izpiske je nujno potrebovala za izpit, ki naj bi ga imela v ponedeljek, 11. 5. 1992. Najmanjši problem - sem si mislila.

8. 5. 1992 sem se ob 9. uri odpravila na pošto (enota Hu-dinja), oddala sem pismo uslužbenki in ji povedala, da ga želim poslati pod oznako NUJNO. Uslužbenka ga je stehtala, povedala ceno - 25 SLT, nalepila na kuverto (običajna velikost kuverte) oznako NUJNO, ga položila na kupček z drugo pošto, jaz sem pla

čala in s tem naj bi bilo moje poslanstvo opravljeno. Kakšna zmota!

V ponedeljek 11. 5. 1992 me okrog 10. ure dopoldne pokliče moja sostanovalka (iz Ljubljane) in mi pove, da pisma ni dobila.

To sporočilo me je pošteno razjezilo. Odpravila sem se na pošto na Hudinji. Vljudno sem vprašala koliko potrebuje pismo pod oznako NUJNO, da prispe v Ljubljano. Odgovor se je glasil, da en dan.

V primeru, da naslovnika ni doma, ko ga poštar išče, je leta dolžan, da pusti obvestilo o nujni poštni pošiljki oz. pi-^ smo pusti v nabiralniku. Prijazna uslužbenka mi je svetovala, da naj gre prijateljica na pošto in vpraša, če je mogoče pismo tam. To je tudi storila, vendar so ji v Ljubljani, na POŠTI CENTER (Pražakova ul.) zagotovili, da pisma niso prejeli.

Kje se je torej zataknilo? V Celju ali v Ljubljani? Vsekakor se je pismo vdrlo v zemljo.

Glede na ceno navadne pisemske pošiljke (okrog 6 SLT) je cena 25 SLT zasoljena, predvsem, če pošiljke potem niti ne dobiš.

Prosim, če pismo (poslala sem ga po pošti) objavite ali pa me bo preblisnila misel, da je spet skrivnostno izginilo nekje v »kolesju« PTT-ja.

MAVC NATALIJA, Celje

ZAHVALE, POHVALE

Zahvala društvu upokojencev

Šmarski upokojenci, stari nad 80 let, se vodstvu Društva upokojencev Šmarje pri Jelšah iskreno zahvaljujemo za prijeten majniški izlet po Zgornji Savinjski dolini. Ogledali smo si Gornji jgrad, Radmirje, Malo Štifto, kjer smo imeli sveto mašo, ter cerkev Sv. Duha v Celju.

Lepo vreme, dobra volja in zakuska z ajdovimi žganci, so še povečali naše dobro razpoloženje. Da smo Šmarčani res korenine, sta dokazala vse skozi dobrovoljna in smejoča se dva nad 91 let stara udeleženca tega že tradicionalnega izleta, ki nam ga vodstvo našega društva organizira brezplačno, kot darilo za rojstni dan.

V imenu vseh udeležencev tega izleta še enkrat posebna hvala predsednici Treziki in tajnici Ivanki z željo, da se še večkrat srečamo in pozabimo na starostne tegobe in osamljenost.

M.H.

Mesnica in predelava mesa

Sami predelujemo in prodajamo!

tel.: (062) 792-261.

- domačo govedino - sekano po domače 218 SLT (samo ob četrtkih)

- svinjske polovice brez kože, glave in nog 318 SLT

- domače klobase za kutianje 299 SLT

- prekajena krače 258 SLT

- svinjska in junečja rebra v neomejeniti količinah

SUPER PONUDBA: ODOJEK 380 SLT

Prišel je čas piknikov in mi smo vam pripravljeni ustreči.

Med ostalimi vrstami mesa za piknik vam ponujamo začinjeno ali nezačinjeno mešano meso že za 288 SLT.

Pridite le nekaj sto metrov čez železniško progo v Pragerskem in ne bo vam žal.

Št. 22 - 4. junij 1992

23

• V torek, 26. maja so okoli polnoči klicali jezni sosedje, občani iz Škofje vasi. Poslušati so morali razgrajanje, policistom pa so povedali, da so slišali tudi dva poka. Policijska slušalka se še ni dodobra ohladila, ko so spet poklicali. Takrat je menda že močno pokalo. Zadevo so možje v modrem potem raziskali in ugotovili, da je bilo nočni nevarnosti ime Zdravko, ki je na vsak način hotel priti do svoje Renate. Ker pa sta si z bivšo v pokvarjenih odnosih, se je morala reva skriti pred nadlogo, ki je robantila in v hišo metala petarde.

• Peter P., Laščan in Marjan R., Celjan sta bila v sredo, 27. maja zvečer nezado-voljena. Ker doza še ni bila ta prava, sta v gostilni La-vrič na Teharjah zahtevala dodatne količine alkohonih zvarkov, pa jima točajka ni hotela ustreči. Zato sta bila hudo užaljena in jezna. Ko sta zagrozila, da bosta vse živo razbila, je bilo treba poklicati na policijo. Da bi si ne nakopala kakšnih dodatnih nevšečnosti, sta pivska bratca ubogala in odjadrala v noč.

• Minuli četrtek je poklical ata, ki ima s svojim sinom očitno hude težave. Te nastopijo zlasti takrat, kadar Branko smrdi po alkoholu in se grdo maje. Takrat razbija in se dere.Ta-krat mu ata ponavadi ne odpre in se raje odloči za policijsko varstvo.

• V četrtek, nekaj pred polnočjo, so stanovalcem v bloku v Iršičevi ulici spet popustili živci. Živčno on-dulacijo jim je povzročal sosed Milenko O., ki je bil zadet in sploh zelo neugoden. Ko so ga obiskali policisti, so najprej ugasnili njegov glasni televizor, potem pa so ga umirili.

• V soboto se je ob ehih ponoči oglasil gospod, ki je povedal, da sta njegovega sina pred diskoteko Jungel v Celju prebutala dva mlajša moška. Sinček je bil menda tepen čisto po nedolžnem.

• V nedeljo zvečer pa se je oglasil Ajidrej iz Ulice frankolovskih žrtev. Povedal je, da je njegovega prijatelja Primoža P. obdelal neznan moški. Kasneje se je izvedelo, da je bil neznani pretepač Dragoljub P., ki je svoje dejanje opravičeval z izjavo, da je tepeni Primož pred tem tepel Dra-goljubovo hčero.

M.A.

Posiljevalec v pritožbi ni uspel

Sodni epilog dogodka ¥ ceUskI DalmaoUI

Senat Višjega sodišča v Celju je pred kratkim potrdil sodbo Temeljnega sodišča, enote v Celju, po kateri je bila obtoženemu Dejanu Kranerju iz Gornje Radgone izrečena zaporna kazen šestih let. Kraner je bil obtožen kaznivega dejanja posilstva.

Prvostopenjsko sodišče je marca letos obsodilo Dejana Kranerja, turističnega tehnika po poklicu, na šest let zapora za dejanje posilstva, ki ga je storil 24. februarja leta 1990 okoli 6. ure zjutraj v konobi Dalmacija v Linhartovi ulici v Celju. Upoštevajoč sodbo Temeljnega sodišča Koper, enote v Kopru z dne 19. marca 1991, ko mu je bila za enako kaznivo dejanje izrečena zaporna kazen v trajanju petih

let in petih mesecev, pa je celjsko Temeljno sodišče obtoženega Kranerja obsodilo na enotno kazen enajstih let zapora.

Obtoženi je dejanje posilstva v Dalmaciji v Celju storil v času prestajanja zaporne kazni v Zaporih Maribor, ko je imel dovoljenje za krajši izhod. Nastanil se je v hotelu Evropa, noč preden je storil posilstvo, pa je preživel v gostinskih lokalih, kjer je popival in se vozil naokrog s taksistom. Po tej nočni avanturi se je zjutraj vrnil v hotel, poravnal račun in odšel v gostišče Dalmacija, od koder se je, po storjenem kaznivem dejanju, odpravil na celjsko železniško postajo, da bi se vrnil v Maribor.

Obtoženi je omenjenega jutra prišel v lokal Dalmacija, kjer je od tam zaposlene delavke C.Š. zahteval spolni odnos. Ker se mu je ženska upirala in ga rotila s prošnjo, da je noseča, je uporabil silo in se nad njo spolno izživljal na različne načine.

Na sojenju pred senatom prve stopnje se je zagovarjal, češ da se dejanja sploh ne spominja, pozneje je dogodek dokaj natančno opisal in svoje početje pripisal neprištevnosti zaradi prevelike količine popite žgane pijače. V zagovoru je celo poskušal s trditvijo, da se mu oškodovanka sploh ni upirala. Vsem tem trditvam sodišče ni moglo verjeti, saj je imelo na voljo vrsto dokaznih listin, ki so obtoženčeve trditve izpodbijale.

Na sodbo prvostopenjskega sodišče sta se pritožila obtoženi Kraner in njegov zagovornik. Ta se je skliceval na zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev kazenskega zakona, obtoženi pa se je v pritožbi poleg zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja skliceval še na nepravično oziroma previsoko kazen.

Višje sodišče Celje je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in ocenilo, da ni nobenih dilem glede objektivnih in subjektivnih elementov kaznivega dejanja. Oba senata sta v celoti verjela oškodovankini izpovedi, ki je potrjena tudi z dokazi o telesnih poškodbah in ugotovitvami ginekologa.

MARJELA AGREŽ

PROMETNE NfIGODE

Nesreča v gorah

V soboto, 30. maja popoldne, se je v severni steni Male Raduhe pripetila gorska nesreča, ko je ena od plezalk zaostala za svojo skupino.

Ko se je Zdenka J. iz Velenja vzpenjala po planinski stezi, se je precej nad njeno višino

s skalovja odkrušil dvajset kilogramski kamen, se valil po strmini in zadel plezalko v njen nahrbtnik. Udarec pa je bil tako močan, da je plezalko vrglo na tla. Pri tem si je poškodovala del hrbtenice ter vratna vretenca. Člani gorske reševalne službe so hudo poškodovano Zdenko J. odpeljali v slovenjegraško bolnišnico.

Poginile postrvi

Da se do narave in njenega bogastva še vedno zelo brezbrižno obnašamo, govori tudi dogodek, ki se je pripetil minulo soboto popoldne.

Tega dne je neznanec odvrgel v gojitveni potok Koprivnica (Slovenske Konjice) prazno embalažo, v kateri je bilo škropivo antracol. Zaradi te malomarnosti je v potoku, v dolžini okoli 300 metrov, poginilo okoli 40 postrvi. Nastala škoda znaša okoli 10 tisoč tolarjev.

Z višine v smrt

v soboto, 30. maja je ob 6. uri zjutraj, je s ploščadi na strehi hotela Celeia v Celju skočil 23-letni Ivica H., hrvaški državljan iz Dolnjega Mi-holjca.

Takoj po padcu so ga hoteli pripeljati v bolnišnico, a je že med prevozom umrl. Na kraj dogodka so šli policisti oziroma kriminalisti celjske UNZ, da bi dogodek raziskali. Na koncu preiskave so prišli do edinega realnega zaključka, da si je mledenič sam vzel življenje.

M.A.

Z avtom v zid

Na lokalni cesti v naselju Gorenje na Konjiškem, se je v sredo, 28. maja ob 23.35 uri pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, gmotna škoda na vozilu in objektu pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev.

Andrej Rajh (19) iz Božjega (SI. Bistrica) je brez vozniškega izpita vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Gk)renja proti Zrečam. Ko je pripeljal v naselje Gorenje in vozil po klancu navzdol, je zapeljal na dovozno cesto k trgovini KZ Slovenske Konjice-PE Gorenje in trčil v zid omenjenega objekta. Pri tem se je hudo telesno poškodoval voznik, hude telesne poškodbe pa je utrpel tudi sopotnik, 21-letni Zdravko Vetrih iz Božjega. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico.

Povozil begunčica

v četrtek, 28. maja se je, ob 12.30 uri, pripetila prometna nezgoda na Kidričevi ulici v Velenju.

Po Kidričevi ulici je iz smeri Jenkove ulice vozil osebni avto 3 9-letni Roman Žnidar iz Velenja. V bližini prodajalne Era-Nama, mu je z desne strani nenadoma prečkal vozišče (izven prtehoda za pešce) petletni M.D. iz BiH., ki je v Velenju kot begunec. Voznik je močno zaviral, vendar je kljub temu trčil v otroka in ga zbil po vozišču. Otrok se zdravi v bolnišnici v Celju.

Otrok skočil na cesto

Na Delavski cesti v Celju se je v petek, 29. maja ob 20.45 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan otrok.

Branko Čuvan (36) iz Celja, je vozil osebni avto po Delavski cesti iz smeri Kidričeve

proti Kovinarski cesti. Pri hiši na Delavski cesti 16 je na cesto nenadoma skočil štiriletni N.Š., ki ga je Čuvan zadel s prednjim delom vozila in ga zbil po cestišču. Otroka so peljali v celjsko bolnišnico.

Voznica v voznico

Na lokalni cesti v naselju Orova vas se je v soboto, 30. maja ob 13.30 uri pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev.

Romana Sevčnikar (19) iz Založ je vozila osebni avto po lokalni cesti iz smeri Založ proti Polzeli. Ko je v naselju Orova vas pripeljala v desni ostri ovinek, jo je zaneslo v levo, takrat pa je trčila v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je upravljala Alojzija Geršak (27) iz Založ. V nezgodi je hude telesne poškodbe utrpela voznica Sevčnikarje-va, ki so jo prepeljali v celjsko bolnišnico.

Neusposobljeni voznik

v soboto, 30. maja se je, ob 23.30 uri, pripetila nezgoda v kraju Tirosek, v kateri je bil udeleženec hudo telesno poškodovan.

Sedemnajstletni D.M. iz Šmiklavža je vozil po regionalni cesti iz smeri Črnivca proti Gornjem Gradu. Vozil je brez vozniškega izpita in z neregistriranim motornim kolesom. V kraju Tirosek je zapeljal na desno bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom in padel ter se hudo telesno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici.

Trčili trije motoristi

Na magistralni cesti v kraju Debro pri Laškem se je v nedeljo, 31. maja ob 17.25 uri pripetila nezgoda, v kateri je bil

en udeleženec hudo telesno poškodovan, gmotna škoda na vozilih pa znaša približno 300 tisoč tolarjev.

Po magistralni cesti je iz smeri Celja proti Laškem vozil motorno kolo 31-letni Samo Jakop iz Celja. V Debru je dohitel voznika traktorja z na-kladalko in zmanjšal hitrost. Takrat pa je za njim pripeljal drugi voznik motornega kolesa, 28-letni Robert Karlatec iz Laškega, ki je trčil v Jakopovo vozilo. Pri trčenju sta oba motorista padla po vozišču. Takrat pa je v isti smeri pripeljal še tretji voznik motornega kolesa, 32-letni Stojan Zor iz Tabora pri Laškem, ki je trčil v voznika Karlatca, ki je utr-' pel hude telesne poškodbe.

Prepeljali so ga v Univerzitetni klinični center v Ljubljani.

Zbil kolesarja

Na regionalni cesti, izven naselja Velenje, se je v ponedeljek, 1. junija ob 21.30 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo poškodovan kolesar.

Martin Žilavec (43) iz Velenja, je vozil po Partizanski cesti v smeri velenjskega mestnega središča. Ko je pripeljal do dovozne ceste k velenjskem rudniku, je v križišču zavil v levo in trčil v 22-letnega kolesarja Mateja Volka iz Topol-šice. Volka so prepeljali v bolnišnico v Celje.

M.A.

mini KRIMICI

V noči na 26. maj se je neznanec smukal okoli hišne ograje v Vrbju pri Žalcu. Po ogledu terena je stopU v vrt in odnesel zidani vrtni kamin. Zdaj bo lahko prirejal piknike in pekel raž-njiče in čevapčiče. Če ne bo dež, seveda.

V noči na 27. maj pa je nekdo vlomil v bife pri rimski nekropo-li v Šempetru. Odnesel je cigarete, sokove, žvečilne gumije, kavo in žganje. Njegova družinska sreča je zdaj menda popolna, saj je bila ukradena roba po sistemu za vsakogar nekaj vredna okoli sto tisočakov.

Policisti na slovensko hrvaški meji v Imenem so 29. maja prijeli • Željka S., iz Klanjca doma, ki je prišel na slovensko stran, v Podčetrtek, krast steklo za avtomobil jugo. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku.

V noči na 28. maj je neznanec kradel na celi črti. Vlamljal je v trgovine, ki stojijo v bližini ceste in ki povezujejo šentjursko, šmarsko in konjiško občino. Tako je vlomil v zasebno trgovino v Zadržah, v dve trgovini v Zbe-lovem. v trgovino v Grobelnem

in v Šentvidu, v zasebno prodajalno v Trnovcu in v dve trgovini v Šentjurju. Na vesti ima torej kar osem vlomov in tatvine. V prodajalnah je iz blagajn pokradel menjalni denar, s prodajnih polic pa cigarete, alkoholne pijače, srajce, pampers pleničke, v svoje prevozno sredstvo pa je zbasal tudi ukradeni videore-korder.

Družina v stolpnici v Kraigherjevi ulici v Celju je bila v soboto nemalo presenečena, ko je ugotovila, da se je v njihovem stanovanju ponoči mudil neznanec, ki je stanovanje prečesal in inventar temeljito premetal. S sabo pa je odnesel zlatnino in devize v skupni vrednosti okoli 800 tisoč tolarjev.

Neznanec je zadnjega maja zvečer brez težav vstopil v osebni avtomobil, ki je stal na parkirišču Trebeliško pri Velenju. Iz vozila, ki ni bUo zaklenjeno, je odnesel žensko torbico, v kateri je bila denarnica z denarjem in še čekovna knjižica s svežnjem nepopisanih čekov.

M.A.

Povsod bolje, razen pri alkoholu

Poslanci laške občinske skupščine so se na zadnji seji med drugim tudi seznanili z letnimi poročili Policijske postaje Laško in Občinskega sodnika za prekrške. Na večini obravnavanih področij so lani v primerjavi s prejšnjim letom zabeležili boljše rezultate.

Tako je bilo na področju javnega reda in miru lani v občini Laško storjenih 212 prekrškov ali 47 manj (18 odstotkov) kot leto prej. Med prekrški prevladujejo pre-Pjranje in vpitje (74 primerov), razgraja-J^je in ogrožanje varnosti (53), drzno ve-denje (20) itd. Zaradi pijančevanja so obravnavali tri primere, registrirali pa so Samo en primer točenja alkohola pijanim in mladoletnim osebam. Ob tem podatku so se poslanci ustavili, saj so menili, da ni v skladu z dejanskim stanjem, ki je mno-§0 bolj porazno in zaskrbljujoče.

Pri odkrivanju nezakonite posesti in

nošenja orožja so zasegli šest kosov strelnega in hladnega orožja, s pomočjo občanov pa so našli tudi nekaj orožja in nabojev še iz 2. svetovne vojne. Lani so zabeležili dve nesreči z eksplozivnimi snovmi.

Izboljšanje je tudi na področju splošne in gospodarske kriminalitete. Lani je policijska postaja Laško skupaj z UNZ Celje obravnavala 242 kaznivih dejanj ali 45 manj kot leta 1990. Žal pa je slabša raziskanost in sicer kar za 54 o^totkov. Od 242 kaznivih dejanj je bilo 12 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete (leto prej 21). Pri splošni kriminaliteti izstopajo tatvine in velike tatvine (več kot polovico vseh kaznivih dejanj), goljufije in poškodovanje tujih stvari. Padec splošne kriminalitete je za 36 kaznivih dejanj ali 13,53 odstotka v primerjavi z letom 1990. Lani so zabe

ležili občuten padec kaznivih dejanj pri mladoletnikih in sicer za 17 primerov ali dobrih 51 odstotkov. Obravnavali so tudi 17 otrok, ki so storili 12 kaznivih dejanj.

Ugodni so tudi rezultati s področja požarne varnosti, saj so v občini Laško lani imeli le 13 požarov, leto prej pa 33. Tudi posledice so neprimerno milejše.

Boljše rezultate so dosegli tudi na področju kršenja cestno prometnih predpisov, kjer so predali sodniku za prekrške 758 predlogov, kar je za 364 manj kot v letu 1990. Edini zaskrbljujoč porast so zabeležili pri vožnji pod vplivom alkohola, kjer so odkrili 308 primerov ali 30 več kot predlani. Prometnih nesreč so v občini Laško imeli 49 ali 19 manj kot leto prej. V nesrečah so umrli dva voznika in pešec.

TONE VRABL

Onemogočiii navijašico driiai

Vprašanje je, s kakšnimi posledicami bi se končala finalna rokometna tekma v dvorani Golovec v Celju, če ne bi v dogajanje pred tekmo posegli policisti celjske UNZ.

Na tekmo, v kateri sta se 27. maja pomerili moštvi Celja-Pivovarne Laško in Pomurke iz Bakovcev, so krenili trije avtobusi navijačev iz Bakovcev oziroma Murske Sobote. Na parkirišču pred motelom v Tepanju pa jih je pričakala patrulja celjskih policistov in preverila, kakšno je razpoloženje med potniki v avtobusih. Ko so stopili v avtobus, v katerem je bila večina navijačev iz Murske Sobote, so tam našli okoli 25 močno vinjenih in pretepa-ško nastrojenih oseb v starosti od 18 do 35 let. Da bi jim alkoholni hlapi do prihoda v Celje ne izpuhteli, so poskrbeli za obilno zalogo piva in ga med vožnjo vneto dolivali. V vročih glavah so tudi imeli načrt, kako bodo v Celju fizično obračunali s celjskimi navijači in kako bodo dvorano izdatno demolirali.

Policisti so v avtobusu takoj presodili, da bi se napovedane grožnje znale uresničiti, zato so en avtobus z navijači spraznili in vanj posadili pijano nasilniško »ekipo«, ki je imela policijsko spremstvo. Avtobus se je obrnil in odpeljal proti Mariboru, kjer so potnike pričakali policisti mariborske prometne policije.

Tekma v Golovcu, ki jo je spremljalo okoli 2 tisoč gledalcev, je potekala razmeroma mimo, brez večjega incidenta. Za vsak primer, predvsem pa zaradi slabih dosedanjih izkušenj, je bilo med navijači tudi 35-člansko policijsko moštvo.

M.A.

Št. 22 - 4. junij 1992

24'

»Bil sem preveč popustljiv«

Tone TIseU ob koncu rokometne sezone o Igralcih, okrepitvah, očitkih, upravi In mestnem aerbUu

»Prvenstveni in pokalni naslov sta zadostna razloga, da smo zadovoljni s sezono 1991/92, ki je bila že na startu praktično izgubljena, prava vrednost ekipe pa je pred vstopom v Evropo velika neznanka,« se glasi strnjena ocena trenerja rokometašev Pivovarne Laško Toneta Tislja, ki je bil še posebej zadovoljen zaradi napredovanja Eurodasa v super ligo in naslova mladinske ekipe.

V ospredju so bili predvsem rezultati, igra pa še zdaleč ni bila šampionska.

Jeseni smo igrali dobro, po odhodu Ivandije in ko je bilo jasno, da je naša prednost nedosegljiva, pa je bil padec v igri očiten. Deloma je to tudi moja krivda, ker sem bil do vseh igralcev preveč popustljiv. Imeli smo le dva vrhunca, oba v pokalu neodvisnosti: proti Zagrebu, ko smo izgubili v zadnji sekundi, in na tekmi z Medveščakom.

Najboljšega strelca lanske sezone Pungartnika ste premaknili na krilo, kjer je bil povsem izgubljen.

Imamo dva vrhunska levičarja, a oba brez močnih tekem. Šerbec je zaradi nekaterih taktičnih prednosti ostal v sredini, Pungartnik pa je boljši realizator in zato tudi »prekvalifikacija« v desno krilo. To je bila kljub vsemu dobra rešitev. »Pungi« je veliko golov dosegel prav s krila in tudi kot zunanji igralec akcije zaključuje s streli s strani. Tudi v reprezentanci je bolj koristen na boku, kajti na njegovem igralnem mestu je konkurenca najmočnejša, mogoče celo najmočnejša na svetu.

Kako bi ocenili učinek posameznih igralcev?

Sprva so vsi izpolnili zahteve, v nadaljevanju pa se je poznala manjša zavzetost na treningih. A obstaja tudi delno opravičilo: to je bila najbolj nehvaležna sezona. Posamična

ocena? Manjka nam kreativnosti. Preveč smo se zanašali, na strele od daleč, ko pa je strel zatajil, ni bilo pravih rešitev. Premalo smo izkoristili krožnega napadalca. Leve je razočaral v napadu, a je naš najboljši obrambni igralec. Šerbec je potrdil svoje vrUne, Šafarič je že lani odlično odigral ključne tekme in poleg Pungartnika najbolj popravil igro v obrambi. Lapajne je najbolj obetaven vratar...

.. .Zakaj ga potem v zadnjih tekmah sploh ni bilo v ekipi?

Imel je težave z zdravjem. Obenem je zelo vesten študent pravne fakultete in zaradi povečanih obveznosti ter izpitov je imel pač manj časa za rokomet. Ne, med nama ni bilo no-bega spora. Strašek in Lapajne sta mlada in potrebujeta veliko tekem v vratih. Težko je bilo enakomerno razporediti minutažo, zato sem zavestno dal prednost Strašku, ki je bil lani v vojski in je izgubil celo sezono.

Pred vrati je najbolj zahtevna sezona v zgodovini celjskega rokometa. Kaj manjka za uspešen štart v pokalu evropskih prvakov?

Predvsem izkušnje. Posamezno so vsi igralci dovolj močni in kvalitetni, toda v odločilnih trenutkih največ pomenijo izkušnje. Manjka nam srednji zunanji igralec tipa Ivandija. Z njim so bili vsi igralci za 20 do 30 odstotkov močnejši. »Siki« enostavno so

di v to ekipo in želim, da se vrne. Zaleteli smo se, ko smo ga posodili italijanskemu La-ziu. Dobrodošel bi bil tudi izkušen vratar, saj so naši še preveč nagnjeni k nihanjem.

Evropa je tudi izziv za trenerje. Na vaš račun je bilo precej kritik, četudi ste obenem reprezentančni trener?

Doslej sem imel podporo pokrovitelja kluba, a edino meni poteče pogodba. V naslednjih dneh se bomo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Nekaj problemov je, vendar ti ne zadevajo samo igralskega kadra. V spomladanskem delu prvenstva del uprave ni bil zadovoljen z igrami in rezultati. Po nepotrebnem je prišlo do nesoglasij po remiju v Hrpe-Ijah, ko smo ob dobri igri naleteli na razpoloženega nasprotnika. Šele na koncu sezone so se razmere normalizirale.

Uprava »navija«, da bi Eurodas igral v super ligi, vi pa menda zavirate ta hotenja?

Skoraj vsi igralci Eurodasa so trenirali s prvo ekipo in tudi to je pripomoglo k njihovemu zmagoslavju v republiški ligj saj so na treningih imeli pravo družbo. Stroka je jasna: Celje lahko ima dva rokometna pr-voligaša. Vendar pa bi Eurodas morali okrepiti z dvema, tremi mladimi perspektivnimi igralci, ki bi bili dolgoročno zanimivi tudi za prvo ekipo. Z igralskim kadrom ne bo težav, pač pa so bolj pereče druge zadrege. Igralci Celja Pivovarne Laško so se v zadnjih mesecih počutili rahlo zapostavljeni in med obema ekipama je prišlo do trenj. Razlike v letih praktično ni, zato pre-. vidnost ne bo odveč. Celje Pivovarno Laško in Eurodas bi morali ločiti, a bojim se, da uprava tega bremena ne bo zmogla. Pač, če bomo našli dovolj ljudi in človeka, ki bo vodil enotno politiko, bomo imeli v Celju v sezoni 92/93 kvaliteten mestni rokometni derbi.

ŽELJKO ZULE

Vaš intervju: Nataša Bokal

Tretjemu gostu pogovora po želji bralcev, telovadcu Lojzetu Kolmanu, je vprašanje zastavilo več kot 20 bralcev Novega tednika in Petice, ki so med predlogi za naslednjega gosta najpogosteje omenili alpsko smučarko Natašo Bokal, glasove pa so dobili še Tomo Česen, Urška Hrovat, Ma-rika Kardinar, Jure Košir, Ni-ko Mihelič, Franci Petek, Mo-nika Podpečan, Špela Pretnar in Marjan Štrukelj.

Med bralce, ki so zastavili vprašanja Lojzetu Kolmanu - pogovor je objavljen v majski številki Petice - smo razdelili tri darilne bone s skupno vrednostjo 6000 tolarjev. Nagrajenci so: Mateja Brečko, Preži-hova 5, Žalec; Tatjana Senica, Proseniško 4, Štore; Dragica Vračun, Dekmanca 4, Bistrica ob Sotli. Nagrade lahko dobitniki dvignejo v naročniško-oglasnem oddelku NT&RC.

Finale pokala je bil praznik

Celjski rokometaši so tudi v pokalnem tekmovanju potrdili, da so v Sloveniji - kljub nekaterim spodrsljajem - vendarle razred zase. Potem ko so s sedmimi točkami osvojili prvenstvo, so v Golovcu v finalu pokala visoko premagali Pomurko z 32:19 (13:9). Celjski grofje so z domiselnim navijanjem ustvarili sijajno vzdušje, pred tekmo so ob igranju Zdravljice napihnili balone v belo-rdeče-modri barvi slovenske zastave, po tekmi pa so s cvetjem nagradili svme rokometne šampione. Igrali so: Pungartnik 8, Šafarič, Čater, Tomšič 5, Jeršič 3 ter Serbec, Ocvirk in Begovič po 2, vratarja Strašek in Anžič pa sta ubranila pet 7-metrovk. Slavje so v soboto dopolnili mladinci, saj so v odločilni tekmi finalnega turnirja v Slovenj Gradcu premagali Slovana z 19:18 (9:8). Na sliki: Jeršič in Pungartnik s pokalnima lovorikama ter enotno oblečeni Celjski grofje med svojim »showom«. Foto: EDO EINSPIELER

Nov izziv: Jannu

Jeseni bosta Dušan Debelak iz Šentjurja in Tomaž Žerovnik iz Socke v nepalskem delu Himalaje poskušala v alpskem stilu preplezati 2000 metrov dolgo vzhodno steno Vzhodnega Jannuja, ki je doslej še nihče ni premagal.

Jannu (nepalsko ime Kumbhakarna) ima dva vrha - severni jevisok 7710 m, vzhodni pa doseže 7468 m in zaradi strmih sten na vseh straneh še ni bil preplezan. Edina sta vzpon po tej strani lani poskušala Vanja Furlan in Bojan Poč-kar, a sta se zaradi slabega vremena 400 metrov pod vrhom obrnila. Severni vrh (tudi vrh Jannuja) je bolj kompleksen in je bil prvič dosežen leta 1962, ko je dobil oznako »najtežji vrh na svetu«. Tedaj sta ga po južnem stebru osvojila člana francoske odprave, po najzahtevnejši severni strani so se leta 1976 nanj vzpeli Japonci, nato Nizozemci in Francozi ter pred dobrimi tremi leti s solo vzponom v alpskem stilu Tomo Česen.

V sedemčlanski odpravi bodo poleg Debelaka in Žerovnika še Dani Bedrač, Rudi Podgoršek (vsi AO Železar, Štore), Tone Pa-vlič. Avgust Robnik (oba AO Raduha, Luče) in Škof-jeločan Damjan Vidmar. Na vrh naj bi se po prvotnem načrtu povzpela naveza Debelak- Žerovnik, ki je z lansko ponovitvijo Francoske direktne smeri v Druju in še bolj s prvenstveno smerjo v zahodni steni Illampuja (6382 m, Andi) med najboljšimi in tudi najbolj obetavnimi slovenskimi navezami. Čisti stroški odprave znašajo okoli 20 tisoč dolarjev, še enkrat toliko pa bodo morali odšteti za opremo, no-sače, dovoljenje ...

Tudi drugi člani odprave imajo že nekaj odmevnih uspehov. Robnik je skupaj z Debelakom v kalifornijskem nacionalnem parku Yosemite preplezal vertikalno steno E1 Capitan, doslej najtežjo smer, ki so jo opravili slovenski alpinisti, saj je ocenjena z najvišjo tehnično vrednostjo A5, Žerovnik pa je skupaj z Vidmarjem v francoskih Centralnih Alpah opravil težak ledni vzpon z oceno ED-extreme difficult. ^ z

Št. 22 - 4. junij 1992

25

Prazni žepi svetovniii prvaitov

Celjske kegljavke so bile ob vrnitvi z uspešnega nastopa na 19. svetovnem prvenstvu deležne številnih priznanj in sprejemov. Med prvimi so jim ob osvojitvi ekipnega srebra telegramsko čestitale nekdanje in sedanje kegljavke Ema, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in drugi, v celjskih športnih krogih pa so se jih spomnili šele ob vrnitvi.

Prvi jim je sprejem (minulo sredo) pripravil celjski župan Anton Roječ in jim izročil priložnostna darila, nato pa sta bili obe kegljaški reprezentanci še na ločenih sprejemih pri Milanu Kučanu in vodstvu Športne zveze Slovenije. Prav zadnje srečanje s predsednikom ŠZS dr.Rajkom Šugma-nom, vodjem strokovnega sveta za vrhunski šport Tomom Levovnikom, predsednikom

OKS Janezom Kocijančičem, ministrom za šolstvo in šport Slavkom Gabrom in drugimi je bilo prava polomija: nosilcem kolajn s svetovnega prvenstva ni nihče povedal, kakšna bo nagrada za njihove uspehe, medtem ko ima bodoči olimpijski prvak za naslov že obljubljenih milijon tolarjev. Na sliki: s sprejema pri Antonu Rojcu.

Foto: EDO EINSPIELER

Celle hitrejše od Zagreba

Logarska tloHna te bila prizorišče najstarejšega evropskega meamestnega smučarskega dvoboja

Zadnjo majsko nedeljo so se na snežnem plazu pod Planjavo na tradicionalnih medmestnih dvobojih v veleslalomu pomerile mestne reprezentance Celja, Zagreba in Trbovelj, ki so bile sestavljene iz vseh kategorij - od cicibanov do super veterenov — za ekipno uvrstitev pa je štelo deset najboljših časov.

V obeh dvobojih je zmagala ekipa Celja, sestavljena iz aktivnih tekmovalcev SD Unior in nekdanjih smučarskih asov. Skupni čas Celjanov je bil 224,76 sekimde, Trboveljčani so zaostali za slabi dve sekundi, Zagrebčani pa za 12 sekund.

»Zagreb hitrejši od Celja« — tako so z velikim naslovom na prvi strani pred dobrimi 57 leti zagrebške Novosti poročale s prvega medmestnega smučarskega dvoboja in si dale duška, ker so njihovi smučarji premagali Celjane. V nedeljo so v Logarski dolini morali priznati, da jim slovenski smučarji kar precej uhajajo.

Čeprav se je od prvega srečanja, ki je bilo 21.januarja 1935 na Rudah pri Samoboru, zamenjala cela vrsta smučarskih rodov, je spomin na tiste čase še zelo živ. Udeleženec

prvega srečanja Zvonko Me-štrov se spominja, da so pobudo zanj dali Zagrebčani, ki so prihajali smučat na Mozirsko planino. Celjani, takrat so v mestu delovali kar trije klubi, so izziv sprejeli. In čeprav so imeli prvo in drugouvršče-nega smučarja (Fritz Jelen in Mirko Mejavšek), Zvonko Me-štrov pa je bil peti, je bil skupni čas vseh nastopajočih vendarle za minuto in 26 sekund v prid Zagrebčanov. Tedaj je

bil smučar kaznovan, če je podrl zastavico; za vsako tovrstno napako je dobil tri do šest sekund pribitka.

V celjski ekipi so bili v nedeljo najhitrejši Gorazd Renčelj (14 let), Snežana Vignjevič (19) in Andreja Jovan (33), najstarejši udeleženec pa je bil 63-letni Janko Četina. Na plazu pod Planjavo bi bilo smučanje še bolj čudovito, če bi bil tam manjši teptalec, vlečnica...

J.Š.

Uubenci premagali evropsice prvaice

Na Soči je bila tretja tekma v raftingu za državno prvenstvo. Udeležilo se je je 45 ekip, med njimi tudi nekaj italijanskih posadk. Šport center Prodnik iz Ljubnega postaja vse bolj uigrana ekipa in meša štrene tudi najboljšim evropskim posadkam. Vsega tri stotinke so zaostali za zmagovito ekipo Royal iz Ljubljane in zasedli 2. mesto. Za seboj so pustili tudi najboljšo evropsko ekipo RDC Milano ter nosilce srebrne kolajne z zadnjega EP - Sočo rafting. V skupni razvrstitvi so raftingaši iz Savinjske doline trdno na 2. mestu, do konca DP pa sta še dve tekmi.

Foto: EDI MASNEC

ran^orama

\ Nogomet Sfovenska liga

39.kolo: Rudar (T)-Publi-kum0:0, Gorica-Rudar (V) 1:1 (1:1), strelec: Cvikl; Slovan--Steklar 5:2 (2:1), strelca: Va-lek, Kidrič. Vrstni red: Olim-pija 60, Maribor 57, Izola 54, Gorica, Naklo 43, Ljubljana, Koper 42, Mura 40, Slovan 38, Publikum 37, Svoboda 36, Rudar (V), Potrošnik 35, Steklar

34, Zagorje, Primorje 33, Nafta 31, Rudar (T) 28, MedVpde 23, Domžale 22, Jadran 14.

II. slovenska liga

24.kolo:Dravinja-Impol2:0 (1:0), strelca: Mlaker, Zore; Turni- šče-Hmezad 2:1 (1:1), strelec: Aristovnik. Vrstni red: Železničar 34, Tumišče 31, Dravograd 30, Dravinja 29, Veržej, Korotan 25, Hmezad, Kovinar, Pohorje 24, Sl.Gra-dec 22, Impol 21, Rače 20, Pekre 19, Središče 8.

MNZ Celje

20. kolo: E.Šmartno-Papir-ničar 0:0, Kovinar-CR Krško 0:1, Hrastnik-Svoboda 3:0. Končni vrstni red: E.Šmartno

35, Papimičar 24, CR Krško 20, Hrastnik, Kovinar 15, Svoboda 10.

Pokal Slovenije

Četrtfinale: Maribor-Rudar (V) 3:0 (2:0).

Judo

Slovenska liga

6. kolo: Ivo Reya-01impija 10:4 (45:20), Cuk, Novkovič, Imamovič, Spasovič, Anderle 2, Šekoranja, Sadžak 0. Vrstni »■ed: Ivo Reya 12, Impol 10, Olimpija, Drava 8, Sl.Gradec, Gorišnica 4, Golovec 2, Želez-i^ičar 0.

Prvenstvo Slovenije

Slovenska Bistrica: mladinci - do 65 kg: 2. Rudolf, do 71 Kg: 3. Beltram (oba IR), do 78 Kg: 1. Bevc (Ostr), 3. Sadžak,

do 86 kg: 2. Eisenbacher (oba IR), do 95 kg: 3. Koštomaj (Ostr).

Tenis

Slovenska liga

I. liga - 3. kolo: Klasje-Slo-van 2:7 (Furlan, Cizej-Veber), ŠTK Velenje-Branik 2:7; 4. kolo: Medvode-Klasje 5:4 (Trav-ner, Dimitrii^e- vič, Špom, Dimitrij evič - Sporn),Triglav - ŠTI Velenje 9:0. .Vrstni red: Branik, Triglav 8, Slovan 6, Olim-pija 4, Domžale, Medvode 2, Klasje, ŠTK Velenje 0.

Konjeništvo Pokal Slovenije

Komenda: preskakovanje ovir — parkur 100 cm: 1. Kač

(Ariana, Got) 30,81 (0), 2. Še-ško (Čare, Ce) 34,94 (0), 3. Ja-nič (Faris, Got) 29,80 (4); parkur 110 cm: 1. Bizjan (Drim, R.Slat) O, 2. Simunič (Sarah, Got) 4; parkur 120 cm: 1. Bizjan (Drim, R.Slat) 41,09 (0).

ŠF^@RTNI KOLEDAR

Sobota, 6.6,_

Športni ples

Slovenske Konjice: pozivni turnir v standardnih in latinr sko-ameriških plesih. Od 8.ure, finale ob 19.uri.

Tenis

Celje: Klasje-Domžale, Velenje: ŠTK Velenje-Slovan (5.kolo I. STL), Slovenske Konjice: Konjice-Rudar (5.kolo

II.STL-vzhod), Žalec: Žalec-Krško, Sevnica: Sevnica-Reči-ca, Brežice: Brežice-Radeče (5.kolo III.STL-jug), Rogaška Slatina: Rogaška-Rače (5.kolo

III.STL -vzhod, vse ob 9.uri).

Nedelja, 7.6. Nogomet

Celje: Publikum-Medvode, Velenje: Rudar-Koper, Roga

ška Slatina: Steklar-Nafta (40.kolo SNL), Žalec: Hme-zad-Rače, Dravograd: Dravo-grad-Dravinja (25.kolo

II.SNL, vse 16.30).

Tenis

Celje: Klasje-Olimpija, Medvode: Medvode-ŠTK Velenje (6.kolo I. STL), Slovenske Konjice: Konjice-Sl.Gradec (6.kolo II.STL-vzhod), Rečica ob Savinji: Rečica-Žalec, Radeče: Radeče-Krško (6.kolo

III. STL-jug), Ptuj: Ptuj II-Ro-gaška (6.kolo III.STL-vzhod, vse ob 9.uri)

Ponedeljek, 8.6. Košarka

Slovenske Konjice: Sloveni-ja-USA Ali Starš (20.00).

Kegljanje Prvenstvo Slovenije

Kranj: mladinke - dvojice: 1.

Grivič-Filipčičl595(790+805), 2. Verdnik-Ledinek 1551 (763+788).. .5.Razlag-Kmeta (vse Emo) 1446 (762+684).

Šah

Prvenstvo Slovenije

Izola — slepi in slabovidni: 2.

1.Mlačnik, 3. F.Mlačnik, 9. Vertačnik, 11. Zvonarek (vsi Celje).

Streljanje Prvenstvo Laškega

MK puška — finale občinske lige: 1. Sajovic 246, 2. Brunšek (oba DP) 239, 3. Teržan (Pap) 224, ekipno: 1. D.Poženel 695,

2. T.Bostič (Z. most) 638, 3. Papirnica Radeče 624; pionirji: 1. Hohkraut (TB) 224, 2. Lah (DP) 164, 3. Sikošek (Laško) 160, ekipno: 1. Laško

I 410, 2. Sedraž 262, 3. Laško

II 195, pionirke: 1. Podkorit-nik (Sed) 192, 2. Hohkraut (TB) 175, 3. Lah (DP) 162.

Slovenski teniški prvak do 16 in 18 let Boštjan Dobršek je svoj prvi nastop na turnirju za Grand Slam - resda v mladinski konkurenci - končal že v kvalifikacijah. V Roland Garrosu je v l.kolu premagal Nakhaija (Iran) s 6:1, 6:4, nato pa gladko izgubil s 50. mladincem na svetu Risom (Čile) z 2:6, 0.6.

Na odprtem prvenstvu Celja v tenisu je nastopilo 27 dvojic. Pri ženskah je v enotni kategoriji nad 35 let zmagala dvojica Vučer-Prelog, pri veteranih nad 40 let je bila najboljša kombinacija Kitak-Vrečko, v konkurenci nad 50 let pa Presečnik-Vučer.

V prvi in drugi SNL bodo

v prihodnji sezoni lahko nastopali po trije tujci, odškodnina za reprezentanta bo 25 tisoč DEM, zveza pa je določila 21 minimalnih pogojev za igranje v državnih ligah, s katerimi bo imel največ težav Steklar.

S turnirjem v Celju se je začela sedma sezona tekmovanj v malem nogometu za slovenski revialni pokal SRP. Zmagala je dokiiača ekipa Penal Zvezdaš, ki je v odločilni tekmi premagala Oplotnico, moštvo Škal pa je turnir v Golovcu končalo z delitvijo 4. mesta. Za najboljšega igralca je bil proglašen Zlatko Koren, najboljši strelec je bil Mitja Ma-rinček, skupaj z Goranom Sa-vičem (vsi PZ) pa sta bili izbrana v peterko kola - točkovanje za najboljšega igralca SRP 92.

Na lokostrelskem tekmovanju za pokal CAMO sta v Logarski dolini v discpilini ani-mal round (streljanje na živalske silhuete različnih velikosti) zmagala tudi člana Sokola iz Celja: v instiktivnem stilu med člani Ciril Pirih in v com-poundu med veterani Roman Zupane.

Na dvodnevni kolesarski dirki za VN Metaliacommerca je v Zagrebu na dirkališču z velikim naskokom zmagal Brane Ugrenovič (Celje), na krožni dirki pod Sljemenom pa je bil najboljši Celjan Me-lanšek na 3. mestu z zaostankom 18 sekund. V skupnem seštevku je bil 2. Ugrenovič in 6.Melanšek, medtem ko najboljši športnik Celja minulega leta Sandi Šmerc zaradi spora s klubom ni nastopil.

Velenjska prikoličarja Janez Remše in Borut Kranjc sta se na dirki za EP v Salzburgu v sicer maloštevilni konkurenci uvrstila na 14.mesto in ponovila uspeh z nedavne dirke v Hockenheimu. Velenjčana imata zdaj štiri točke, posadka Ribar-Tomic pa je znova odstopila.

Športno-rekreativni del sobotnega srečanja Gabrčanov bo obsegal predvsem pobalinske igre: tekmo veteranov v malem nogometu s »cefko« - žogo iz cunj, streljanje s fračo in lokom domače izvedbe ter turnir v »raufen-kavsu« — petelinjem boju. Prireditve bodo od 9. do 12. ure na igrišču Partizana Gaberje.

Št. 22 - 4. junij 1992

26

Nagrade čakajo

Danes pa malo drugače. Da ne bomo spoznavali le slavnih igralccv in pevcev, bomo danes bolj geografsko usmerjeni. Pred vami je kviz z nekaj nagradnimi vpra-šarni. Pravilne odgovore pošljite do 15. junija.

Ze večkrat sem vas pozvala, da napišite kakšen spis na temo prva ljubezen, saj ste sami hoteli to rubriko nazaj. Vendar spisov ni dovolj, da bi jih začeli objavljati. Mesec maj seje že iztekel, gotovo ste se zaljubili... O čem bi še radi brali? Pošljite kakšen dober predlog, da ga bomo lahko upoštevali. Nagrade za predloge vas že čakajo!

Mojca

Vse
najboljše, Jason!

v ponedeljek, 1. junija bo 24 svečk na torti upihnil mladi avstralski pevec in igralec Jason Donovan. Zaslovel je v du-etu s Kylie Minogue in pesmico Especially for you. Vendar je fant zadnje čase bolj nesrečen in osamljen. Išče sebi primemo dekle, a nobena ni prava. Vsi so prisegali na Kylie Minogue, ki pa je bila v tistih časih srečno zaročena z INXS pevcem Michaelom Hutchen-com. Kot je v svetu slavnih v modi, zveza ni trajala dolgo.

Pa več sreče prihodnjič, Jason.

V vrhu šempetrski prvošoički

v letošnji akciji za čiste zobe Je sodelovalo 67 šol s celjskega območja

s prireditvijo prejšnji teden v Ljubljani je zaključena letošnja akcija za čiste zobe. Vanjo je bilo vključenih 379 slovenskih osnovnih šol, med njimi 67 šol s celjskega območja. Med razredi, ki so si zaslužili najvišje priznanje, je bil l.a razred Osnovne šole bratov Juhart iz Šempetra v Savinjski dolini z razredničarko Vido Naraks. Razred Vide Naraks je bil že tretjič najboljši.

Akcijo, ki ji je težko najti para v svetu, so pričeli pred desetimi leti v zobni ambulanti na osnovni šoli Kette-Mum v Ljubljani. Zobozdravnica prim. dr. Tatjana Leskošek-Denišlič je želela na enostaven, cenen in otrokom dopad-Ijiv način narediti nekaj za boljšo ustno higieno in s tem za zdravje zob osnovnošolcev. Danes trikrat mesečno, nenapovedano testirajo čistost zob petim naključno izbranim učencem posameznega tekmujočega razreda že iz večine slo

venskih šol. Učenec s čistimi zobmi prisluži razredu točko, te pa vpisujejo na posebno tabelo, ki visi na vidnem mestu v šolskem poslopju.

Za širitev in uspeh akcije imajo poleg zobozdravstvenih delavcev veliko zaslug razredniki in vodstva šol. Medtem ko na celjskem območju sodelujejo v večini občin vse osnovne šole, pa v konjiški še vedno le šoli v Zrečah in Ločah. Zf učence po dveh najboljših ra zredov s posamezne šole v cel, ■ ski občini so letos prvič pripravili slovesno podelitev nagrad. To so naredili včeraj v dvorani kina Union, kjer so si lahko otroci za nagrado ogledali še filmsko predstavo Oliver in njegova dmščina. Kot pravi preventivna sestra s celjskega mladinskega zobozdravstva Karolina Pra-protnik, so si nagrado otroci zaslužili, saj je pripravljenost otrok za sodelovanje in uspeh akcije iz leta v leto boljša.

MBP

Veliki, pisani Evro icviz

Svetovni čudež — kaj je to? Tega pojma ni mogoče čisto jasno opisati. Vse oznake se opirajo na znameniti seznam sedmih sveto\'nih čudes starega veka in trdijo: te antične stavbe so zaradi njihove veličine in krasote imeli pred več kot 2000 leti za najbolj osupljive, najbolj občudovanja vredne stvaritve človeške roke. Po grškem zgledu so ljudje v preteklosti skušali antična dela nadomestiti s sočasnimi vrhunskimi stvaritvami, saj so se stare umetnine že zdavnaj spremenile v prah.

Tako je tudi v Evropi nastalo nekaj čudovitih stvaritev; spomenikov, cerkva in dmgih posvetnih stavb, ki so dale svoj pečat mestom in pokrajinam.

V Evro kvizu smo vam zastavili nekaj vprašanj in dodali možne odgovore. Pravilen je le en sam. Če boste pravilno rešili test in prebrali po vrstnem redu črke, vam bodo dale te končno rešitev, ki jo na dopisnici pišljite na uredništvo NT, kjer vas že čakajo privlačne nagrade.

BELGIJA:

Simbol atomskega veka je veličasten spomenik v Bruslju. Imenuje se: v) Alhambra s) Atomium m) Načrt Delta

DANSKA:

Kraljica Margerita vlada Danski od leta: b)1968 t) 1972 a) 1985

NEMČIJA:

Glockenspiel na sliki je mogoče videti v: a) Miinchnu v) Kolnu ž) Hamburgu

FRANCIJA:

Za Pariško damo, kakor

imenujejo v Franciji vitko

konstrukcijo iz leta 1889, je

izdelal načrt:

c) Guy de Maupassant

k) Hans Heinrich Boenicha-

usen

r) Alexandre Gustave Eiffel

GRČIJA:

Eos je:

a) boginja jutranje zarje, Tritonova žena, sestra Sonca (Heliosa) in Meseca (Selene) m) bog ljubezni, Afroditin spremljevalec v podobi krilatega dečka, sin Aresa in Afrodite

h) stooki velikan, ki je čuval Zevsovo ljubico lo

VELIKA BRITANIJA:

Pop pevec z norimi očali je: a) Paul McCartney c) Elton John k) Cliff Richard

ITALIJA:

Največja krščanska cerkev

je:

e) Sv. Peter v Rimu

0) Akropola r) Versailles

ŠPANIJA:

Največji ponos Španije je: g) Mrtvo morje

1) Escorial

m) Tadž Mahal

SLOVENUA:

Kraške dvorane Katedrala, Rajska jama. Plesna dvorana, Kongresna dvorana so v: r) jami Pekel i) Postonjski jami p) Mamutskih jamah

AVSTRIJA:

V Salzburgu se je rodil znani baročni skladatelj: s) Ludwig van Beethoven n) Wolfgang Amadeus Mozart

i) Bedfik Smetana

ISLANDIJA:

Septembra 1964 je pred islandsko obalo izbruhnil vulkan in nastal je nov otok, ki se imenuje: a) Surtsey c) Surtura k) Althing

ZADNJIČ SKUPAJ

Zadnjič so se skupaj fotografirali učenci 5. razreda podružnične šole Lesično.

Št. 22 - 4. junij 1992

271

Petič finale Marjance

Danes bo v Mariboru v dvorani Tabor 5. finale Marjance, velike glasbene prireditve, ki traja vse leto na programu Radia Maribor ter nekaterih lokalnih radijskih postajah.

Gre za prireditev na kateri nastopajo ansambli in pevci Alpskih dežel. Scenarij je napisal Vinko Šimek, ki bo prireditev tudi vodil. Tudi tokrat je zanimanje za prireditev veliko, saj so vstopnice za večerno prireditev (preko 3500) že zdavnaj razpro

dane, čeprav so kar »zasoljene«, saj so po 800, 600 in 400 tolarjev. Večerna prireditev, ki jo bo direktno prenašal Radio Maribor in posnela TV Slovenija (kasneje bodo objavili dve oddaji), se bo začela ob 20,30. uri, popoldanska pa ob 16,30. uri (vstopnice po 400 tolarjev so še naprodaj).

V tri urnem programu se bo zvrstilo preko 200 nastopajočih, kar obeta enkraten glasbeni dogodek. Poleg gostov iz tujine, kjer bodo prevladova

li Avstrijci, bodo najštevilnejši domačini, med katerimi bodo nekateri vodilni na tem glasbenem področju. Tako bodo na

stopili Alfi Nipič in njegovi muzikanti. Štajerskih 7, Bratje iz Oplotni-ce. Ptujskih 5,12 nasprotje, Baccardi, Čudežna polja, 7 raj in Don Juan. Za humor bo poskrbel Du-dek. Poseben gost bo eden najboljših pevcev zabavne glasbe OHver Dragojevič.

T.VRABL

Na finalu Marjance bodo nastopili tudi glasbeniki s celjskega območja. Tako bomo lahko slišali Rogaški instrumentalni kvintet, Mira Klinca iz Liboj in Heidi Korošec iz Celja.

Nad pričaifovanji

Glasbeni večeri so v Žalcu postali že tradicija. Vsako soboto jih pripravlja Bosschool club, ki je do sedaj uspel privabiti vrsto znanih in manj znanih jflasbenikov in zasedb. Tako Žalec postaja središče glasbenega dogajanja v celjski regiji. Tokrat so nastopile skupine Coda iz Celja, It's not for sale iz Laškega ter domačini Non finire mai.

Koncert se je pričel s precejšnjo zamudo, vendar je Coda, ki je nastopila kot prva, takoj postregla z dobro mero progresivnega ročka, kar je livaležna žalska publika znala I nagraditi. Kljub sorazmerno kratkemu nastopu so zapustili dober vtis in bodo v prihodnje

še kako dobrodošli na podobnih prireditvah.

It's not for sale so kot tipični predstavniki alter ročka pripravili brezkompromisen nastop in pokazali, da jih poznavalci ne uvrščajo zastonj med vodilne izvajalce te zvrsti.

Kot zadnji so se na odru pojavili Non finire mai. Mešanica yazz-metala ter melodičnega hard cora, popestrena s kabaretnimi vložki je v tričetrt-urnem nastopu marsikaterega prisotnega postavila ob zid. Čeprav skupina v tej zasedbi deluje le nekaj mesecev, je stopnja uigranosti članov na najvišjem možnem nivoju. Lahko rečemo, da Non finire mai na vsakem koncertu igrajo

na prvo žogo, kar jim pomaga pri posredovanju glasbenega sporočila, saj jih je za boljše poznavanje melodične linije potrebno večkrat poslušati. Po pristopu do občinstva se uvrščajo v sam vrh izvajalcev naše scene, žal pa takšna glasba nikoli ne dospe do širšega kroga ljubiteljev glasbe.

Če sklenemo vtise, je koncert v danih okoliščinah uspel nad pričakovanji, saj ga lahko uvrstimo med boljše v zadnjem času in samo želimo si, da bi s prihajajočim poletjem glasbeno dogajanje v naših krajih še bolj zaživelo.

ALEŠ LEDNIK PRIMOŽ ŠKERL

Pomlajeni kovači

Trenutno naš najstarejši aktivni ansambel na področju domače glasbe so Štirje kovači s sedežem v Slovenj Gradcu. Na glasbeni sceni so že dolgih 38 let, od prve zasedbe pa je aktiven samo še vodja, Franc Šegovc. V zadnjem času so skupino močno pomladili in njihovi ljubitelji zdaj nestrpno pričakujejo, kako bodo zvenele nove melodije pri pomlajenih Štirih kovačih.

Franc Šegovc se takole spominja začetkov: »Začeli smo dobesedno iz nič. Imeli smo voljo in instrumente. Vse smo igrali v živo, brez dodatkov. Danes je to drugače. In če sem pošten, prej je bilo lepše, kot je danes, ko je zraven preveč tehnike. V 38. letih smo izdali 28 kaset in plošč, imamo okoli 450 lastnih skladb in 20 samostojnih TV oddaj. Poznajo nas po Evropi in Ameriki ter Kana

di, doma pa smo bili takore-koč v vsaki vasi. Skupina je zdaj pomlajena, sveža, in to bo prav gotovo pripomoglo k še bolj zanimivim Štirim kovačem. Do kdaj bomo igrali? Dokler bomo zdravi. In to bomo verjetno dolgo, kajti glasba je najboljše zdravilo.«" V novi zasedbi Štirih ko

vačev nastopajo: Franc Šegovc, ki je vodja, komponist, igra harmoniko in tudi poje, Polde Krajnc igra klarinet, Viktor Vrhovnik trobento, Jože Sedar je kitarist in pevec, Zdenko Zdovc piha v bariton in igra bas kitaro. Srečko Sedar poje (na lanski Veseli jeseni v Mariboru je osvojil 3. nagrado občinstva skupaj z Ireno Vrčkovnik), edina članica v moški družbi pa je Šegovčeva žena Hermi-na. ki poje. t VRABL

KUKUJJJ^J^

TRGOVINA S TEHNIČNIM

BLAGOM

Srečko Kukovič

C. na Ostrožno CELJE

Iščemo

sposobne in prodorne prodajalce programa satelitskih anten.

Možnost zaslužka tudi do 100.000 tolarjev mesečno. Informacije: Trgovina KUKU SHOP

C. na Ostrožno 81, Celje, tel. 714-281.

UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE

razpisujejo

v občinskem inšpektoratu prosto delovno mesto

tržnega inšpektorja

(delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)

Pogoji: - visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri,

- strokovni izpit,

- pet let delovnih izkušenj.

Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-1). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidat bo imenovan za 4 leta, po preteku te dobe pa bo lahko ponovno imenovan. Vloge 2 dokazili pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa.

NOVE MOŽNOSTI

ZA POSLOVNO ALI TURISTIČNO POTOVANJE

so ]X)dpisale sporazum, po katerem lahko od 1. junija 1992 poslujete s čeki ABANKE tudi m Hrvaškem.

POSLOVANJE JE ENOSTAVNO

ABANKA Vam za potovatije na Hrvaško nudi možnost poslovanja s čeki. Tako boste odslej lahko uporabljali poseben • turistični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev in, kar je še posebna prednost, • ček Vašega tekočega računa ABANKE!

Za dodatna pojasnila obiščite katerokoli enoto ABANKE v Sloveniji.

Lestvice Radia Celje

Tuje zabavne melodije:

1. ONE-U2 (9)

2. WHY - ANNIE LENOX (4)

3. COME AS YOU ARE - NIRVANA (5)

4. YOU - TEN SHARP (8)

5. NOTHING ELSE MATTER - METALLICA (2)

6. HIGH-CURE (1)

7. UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER (3)

8. RHVTHM IS A DANCER - SNAP (3)

9. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD (1) 10. STAV - SHAKESPEARE'S SISTER (7)

DomaČe zabavne melodije:

1. TI IN JAZ - ŠANK ROČK (7)

2. 17-CONTINENT (7)

3. TEBI - POP DESIGN (4)

4. TVOJA - CALIFORNIA (6)

5. LE EN DAN - U'REDU (2)

6. MESTNA PUNCA - J. ROPRET (5)

7. BARBARA-CUKI (2)

8. DANES UŽIVAJ - FAUST (1)

9. TI V MENI SPIŠ - ČENA (3) 10. IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER (1)

Narodnozabavne melodije:

1. SINOČI - IVAN PUGELJ (5)

2. MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (7)

3. SLOVENIJA MOJ DRUGI DOM - SLOVENIJA (4)

4. PETELINČEK - VESELI HMELJARJI (6)

5. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK (2)

6. DOLENJSKA - MODRA KRONIKA (5)

7. KO PRIDE POMLAD - NAGEU (4)

8. SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE (2)

9. ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH (3) 10. PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET (1)

Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:

JUMP - KRIS KROSS VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP

Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:

POMLADNI REGGAE - JOURNAL DAJ, USTAN' - THE KAMN'S

Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:

NAJLEPŠE JE DOMA - EKART SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC

Nagrajenca dvigneta plošče i/ prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju.

KUPON

lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec__

lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec__

lestvica narodnozabavnih melodij. izvajalec__

ime in priimek: naslov:__

Št. 22 - 4. junij 1992

128'

Galščina

Aprila letos so se v Edin-burghu zbrali učitelji tujih jezikov na konferenci, ki sta jo organizirali Zveza za učenje jezikov in Mednarodna zveza učiteljev angleščine kot tujega jezika. Čeprav je bio precej pozornosti namenjene metodiki poučevanja angleščine, so bile predstavitve učiteljev drugih jezikov prijetna sprememba, saj so prvič sodelovali na konferenci tolikšnih razsežnosti. Zbrana publika je tako lahko izvedela nekaj več tudi o težavah pri poučevanju japonščine, problemih učiteljev ruščine, programih za učenje italijanščine, čudodelnih hitrih tečajih, kjer vam v nekaj deseti urah vlijejo v glavo vse potrebno za sporazumevanje v španščini, francoščini in drugih jezikih. V pisani druščini so bili zastopani tudi manj razširjeni jeziki kot na primer galš-čina.

Slovenci radi poudarjamo, da naš jezik ni zelo razširjen, da ga govori samo dva milijona ljudi, ob tem pa le malokrat pomislimo na še manjše jezike, ki se še vedno borijo za obstanek. In prav to se dogaja galščini.

Galščina

Galščina spada v keltsko vejo indoevropskih jezikov, govorijo pa jo še vedno ponekod na Irskem in Škotskem. Škotsko galščino uporablja kot materin jezik približno 90 tisoč ljudi, živijo pa pred

vsem na otokih, ob zahodni škotski obali ter v okolici Glasgowa. Galščina je kot jezik odmirala nekaj stoletij predvsem zaradi neustreznega odnosa britanske vlade do dmgih jezikov v Združenem kraljestvu. Razmere so se začele izboljševati šele v poznih petdesetih letih, ko so jezik prvič uporabili v nekaterih osnovnih šolah na območju, kjer je prebivalstvo govorilo galščino tudi doma.

Galščina je začela vidno oživljati v minulih dvajsetih letih, njeno preživetje pa je

še vedno v glavnem politično vprašanje. Kljub temu, da se začenjajo jezika učiti tudi otroci, katerih starši govorijo angleško, je večina (90 odstotkov) televizijskega programa - zlasti za otroke - še vedno v angleščini, kar mlade rodove sili ali vabi k učenju tega svetovnega jezika namesto da bu utrjevali materinščino.

Šele leta 1990 je galščina dobila enak status kot drugi modemi evropski jeziki, kar pa zaenkrat obstaja samo na papirju. Galska skupnost se je že pred leti razkropila in tako le s težavo ohranjajo svoj prvotni jezik. V zadnjem času so se problema lotili nekoliko bolj organizirano. Po

leg tečajev galščine za otroke in odrasle so leta 1988 začeli sestavljati prvi učbenik tega jezika za začetnike. Prvi del knjige bo izšel avgusta letos, dmgi del najkasneje do leta 1994.

Kot je poudaril John Fer-gusson, Id se že dobra štiri leta ukvarja s pripravo za-četniškega tečaja galščine, je njihov glavni problem pomanjkanje materiala, še posebej pri pisanju učbenikov za začetnike. Vsi, ki galščino že obvladajo, lahko posežejo po že obstoječi literaturi v tem jeziku, preprostih tekstov za začetnike pa skoraj ni. V zdaj razširjeni metodiki poučevanja tujih jezikov je priporočljiva, če ne že kar bistvena uporaba revij, časopisov, reklam in podobnega

v ciljnem jeziku. V galščini to v glavnem sploh ne obstaja.

Naslov predavanja, ki ga je imel John Fergusson na konferenci v Edinburghu, je bil »Ali lahko galščina preživi v 20. stoletju«, odgovor na to vprašanje pa je bil precej pesimističen, čeprav tudi glaščina občuti čas novega prebujanja narodov, ki je zavladal po vsem svetu. Problem je v tem, da je škotsko prebivalstvo razdeljeno na govorce galščine (teh je 2,5%) in dmge, katerih materin jezik je angleščina, kljub temu pa jih dmži enotna škotska narodna identiteta. Tudi Škoti se prebujajo, čeprav nekoliko počasneje kot dmgi, in tudi na britanskih splošnih volitvah, i so jih sklicali tik pred konferenco jezikoslovcev v Edinburghu, je bilo opaziti porast škotskega nacionalizma, John Fergusson je prepričan, da lahko nacionalizem pomaga ohraniti ta starodavni jezik.

Ob omembi Slovencev in naših težav z jezikom, ki ga skoraj nihče ne pozna, kaj šele, da bi se ga tujci hoteli množično učiti, pa je John Fergusson samo zavzdihnil: »Vaš jezik je v primerjavi z našim trden in močan«.

PISMO IZ LONDONA

Piše Mojca Belak

BODlCE

Vrednostni papirji so še en dokaz — kako pa -pir vse prenese.

Obljuba res dela dolg, ampak ne tistim — ki obljubljajo.

Tudi v »ekonomsko-politični kuhinji« pomenita polž in rak

— specialiteto.

Želja po oboroževanju samo dokazuje

- premajhno »oborožitev« z zdravo pametjo.

Želja po kopiranju kapitalizma je prinesla »kapitalizem«—na zasebne bančne račune.

Posledica birokrat-skegakoritaje — svinjsko življenje delavcev.

Premajhna zaščita narave je posledica —prevelike zaščite politikov.

Če so nas priznali Američani, še nismo odkrili Amerike.

MARJAN BRADAČ

Piše

FRANCI HORVAT

12. nadaljevanje

V mestu sva se pošteno najedla in napila. Vlak je malce zamujal, končno pa je le prisopihal. Bil je nabito poln. Stala sva kar na hodniku, kjer so se mešali najrazličnejši vonji. Do hotela nama je pomagala neka Nizozemka, ki sva jo spoznala na vlaku. Toda hotel je bil poln, vzeti sva morala podstrešno sobico. Ob tem času (24. 6.) je vsako leto praznovanje sonca (Inty reymi) in so vsi hoteli polni. Običajno se zbere ogromno ljudi, predvsem turistov, pa tudi tatov.

Naslednji dan sva si ogledala mesto. Cuzco je pozidan, na ruševinah inkovske prestolnice, kar se pozna na vsakem koraku (staro mestno jedro). Osrednji trg je velik in lepo urejen, poln zelenja in sprehajalnih poti. Krasi ga vodomet, ob robu pa so prekrasne stavbe. Brez dvoma dominira na tem trgu ogromna katedrala s kapelo Marijo Jezusovo. Španski slog je tu poudarjen v prefinjenih oblikah dveh stolpov. Dajeta vtis, kot da sta dva stražarja, ki pazita na mesto. Za trgovce je značilno, da kupca prepričujejo in zagotavljajo, da tako poceni in takšne kvalitete ne bo dobil nikjer. Če gre za pulover, je pri sosedi sintetika, pri njih pa iz prave alpakine volne. Včasih dva takšna trgovca »udarita« med sabo.

Pozno popoldan se vsedeva na avtobus in odpeljeva proti Arequipi. Noč je zopet izredno hladna. Sposoditi si moram bundo, da me ne zebe. Jakno iz alpakine volne sem namreč spravil v nahrbtnik, ki je na strehi avtobusa. Okna so polna ledenih rož. Voznik prav nič ne prizanaša vozilu in nam. Vozi nekakšen rally po maka-damu, še dobro, da nismo izgubili kakšnega kolesa. Are-quipa je ta dan vsa v zastavah. Na osrednjem trgu paradirajo vojaki in policija, da se vse trese. Po ogledu mesta, ki pa seveda ne dosega Cuzca, sva se odpeljala v Limo.

V Limi si ogledava še muzej zlata in orožja, ki je res lep. Tu

se nahajajo ogromne količine inkovskega zlata, srebra, oblačil, dragega kamenja in keramike. Prava paša za oči. Zelo so me pritegnila oblačila, narejena iz papagajevega perja, zapisi na vozilih, ki so edinstveni za Peru, izhajajo pa iz inkovskih časov. Ogromno je keramike iz Chavina, Nazce, Mochice in od drugod. Zadnji dan. Kaj naj rečem? Sem si želel tega dneva? Mislim, da ne. Končala se bo avantura v deželi, ki mi ogromno pomeni. Toliko je še stvari, ki bi jih rad videl in spoznal. Ko sem se zjutraj zbudil, me je kar stisnilo. S težavo sem vstal in se pripravil za odhod. Še zadnjič sva pozajtrkovala, nato pa sva se poslovila, od gostiteljice in že je treba na pot. Franjo naju odpelje na letališče. Zelo nam je težko. Sprašujem se, če bova še kdaj našla kakšno takšno udobje kot pri njem. Zato še enkrat: »Hvala ti, prijatelj.«

Brez večjih zapletov se vkrcava na letalo, ki leti preko Bogote v Caracas, tam pa sva presedla na letalo za Ziirich. Ko smo se približevali Franci

ji, so nam pokazali deželo na platnu, obveščali so nas tudi o hitrosti, smeri in višini poleta. Žal zaradi oblakov nismo videli Pariza. V Ziirichu je deževalo, pristajalna steza je bila zavita v meglo. Po dolgem času sva zopet v Evropi! Pokličem domov, toda novice niso spodbudne. Izvem, da imajo v Sloveniji težave in je vprašanje, če naju bo prišel Božo iskat. Med čakanjem na letalo za Dunaj sva opazila skupino novinarjev, ki so se pogovarjali o Jugoslaviji. Oboroženi so bili s kamerami in namenjeni v Avstrijo. Letalo avstrijske družbe je imelo krepko zamudo. Končno sva bila spet v zraku. Zaradi slabega vremena in turbulence letalo nosi sem ter tja in ga trese. Stevardese si niso upale servirati obroka, šele dvajset minut pred pristankom so ga kljub vsemu razdelile, tako, da smo hrano kar »zmetali« vase.

Končno smo pristali na Dunaju, toda Božo naju ni prišel čakat. Kaj sedaj? Odločila sva se, da greva na železniško po

stajo. Ko sem poklical domov, sem izvedel, da Božo ni prišel čez mejo in da je situacija v Sloveniji zelo resna - vojna. Kar nekako mi ni šlo v glavo, nisem mogel dojeti resnosti položaja. Razen tega se je vedno bolj temnilo, vse bolj temno pa je postajalo tudi v moji duši. Na postaji sem izvedel, da ne morem kupiti karte, ker vlaki ne vozijo v Slovenijo. Slišala sva, da se na meji streljajo. Z vso silo je butnilo vame: »Vojna je, o prekleto sranje!« Človek bi pričakoval kje diTigje, ne pa v domovini. »Draga naša samostojnost,« sem premleval. Kako se bova vrnila, kdaj in s čim? Kdo se naju bo usmilil s toliko prtljage?:

Zaslišim pogovor v srbohrvaščini in nagovorim dva zdomca, a nista bila namenjena v domovino, vedela pa sta za avtobus, ki naj bi peljal skozi Maribor v Bosno. Stekel sem ven. Ztmaj so res prodajali karte za Jugoslavijo. Kupila sva jih in stopila na avtobus. Bil je že skrajni čas, saj se je vlilo kot iz škafa. Vse do meje dežuje, v nas pa narašča nemir. Bomo prišli čez mejo? Na avstrijski strani ni nikogar, tudi na naši ni carinikov. Ustavijo nas teritorialci. Svetujejo nam, naj ostanemo na avstrijski strani, ker je cesta do Maribora blokirana. Z Jo-com ne veva, kaj bi storila. Ker

pa se avtobus namerava vrniti na Dunaj, izstopiva. Več možnosti imava od tu priti domov. Opremo znosiva na črpalko, ki nama nudi vsaj streho. Razmišljava o naravi, ki je prav tako pobesnela kot ljudje, saj še vedno močno dežuje. Na meji je precej Jugoslovanov in tujcev, ki čakajo na prestop. Vsi

poslušajo radijske aparate v avtomobilih ali gledajo televizijo v restavraciji. Skušam zadremati kar na prtljagi, a sem preveč napet, da bi mi uspelo. Misli so razpete med Penijem in vojno v Sloveniji. Kako so nama na koncu pokvarili to potovanje! Ko opazujem Joca, imam občutek, da je z njim še huje. Saj ni čudno, doma ima družino.

Nekako mine ta strašna noč, prične se daniti. Utmjen, po malem že lačen in naveličan vsega. Samo domov bi rad, toda na meji nič novega. Okoli osme opazim, da se je pričelo nekaj dogajati. Promet na meji se sprosti. Oprtava si prtljago in greva peš čez mejo. Iščeva prevoz, toda vsakogar mine, da bi naju peljal, ko zagleda goro prtljage. Usmilita se naju šele dva iz Krapine. Peljemo se čez hribe do Zgornje Kungote, nato zavijemo proti Mariboru. Na levi zagledam dim, vojska razstreljuje blokado pri Pesnici. Okoli devete prideva v Maribor na železniško postajo. Še vedno malo preplašena in nezaupljiva kupiva karte. Ceste so blokirane, le z vlakom lahko prideva v Celje. Še enkrat pokličem domov, kjer tudi preživljajo hude čase. Skrb za naju je res velika. Ko slišijo, da sva že čez mejo, je malce bolje. Še slaba ura, pa sva doma. Snidenje je res prisrčno.

Konec neke poti je pravza

prav začetek dmge. V meni je preveč nemirnega duha, da me ne bi vedno znova vznemirjalo, kaj se dogaja tam daleč za obzorjem. Kaj bi dal, da bi še lahko videl te kraje (Ande), toda tam ne bi živel.

Še enkrat: HASTA LA VI-STA, PERU, vidimo se v naslednji vojni.

Rad bi se zahvalil NOVEMU TEDNIKU, ki nama je vse-stranko pomagal, razen tega pa še CINKARNI CELJE, OPTIKI GLEŠČIC, ZAVAROVALNICI TRIGLAV, KOVINOTEHNl, ELEKTRU CELJE, OPTIKI SMOLE in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da sva uresničila svoje cilje.

Intihuantana - glavni tempelj v mestu

Št. 22 - 4. junij 1992

Nagradna križanka

Nagradni razpis

1. nagrada 2.000 tolarjev

2. nagrada 1.500 tolarjev

in 3 nagrade po 1.000 tolarjev

Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prispele do torka, 9. junija do 9. ure dopoldan. Na kuverte obvezno napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le kupon.

Rešitev križanke

VODORAVNO: ARETEJ, KOLIMATOR, OBE, ANIŽA, LAKS, LED, ODSTOP, TO, AERODIN, J.D., HANNO-VER, SARABANDA, ORAČ, TINA TURNER, DANE, OMEGA, AIR, REZONER, ROBKANEC, ENEAS, UR., ARS, PACO, M.T., FRED, GREENE, KOLB, ROŽLIN, SJENICA, A.K., ILION, ELA-

TIV, MASCAGNl, RAN, NA, ODA, KEKKONEN, ZAK, IKA, SEKS.

Misel: Kakor visoko je do neba, tako globko je do človeka.

izid žrebanja

1. nagrado 2.000 tolarjev prejme: Marjana KRAŠOVC, Hrušovje 2, 63225 Planina pri Sevnici.

2. nagrado 1.500 tolarjev prejme: Stanko BOŽIČ, Na Zelenici, 7, 63000 Celje.

3. nagrade po 1.000 tolarjev pa prejmejo: Saška DRUGO-VIČ, Na Zelenici 9, Celje; Romana CESNIK, Frankolovskib žrtev 7, 63000 Celje in Uroš DROBNE, Na Tičnico 3, 63230 Šentjur pri Celju.

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Nagrade boste prejeli po pošti!

kupon

Priimek in ime:_

Naslov:_

Št. 22 - 4. junij 1992

30

DOBRO JE VEDETI..

Fenalgin zoper bolečine

Fenalgin je hiter in učinkovit analgetik. Učinkuje proti bolečinam nasploh, glavobolu in zobobolu, pa tudi pri vnetju živcev, mišic in sklepov, pri boleči menstruaciji in pri zvišani temperaturi.

Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nas-plošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen.

Fenalgin tablete prodajajo v vseh lekarnah, dobijo se tudi brez recepta v kompletu po deset ali v škatli s tridesetimi tabletami.

KMETIJSKI NASVET

Kaj Je mojemu krompirju?

Vprašanje: krompir sem sadil v začetku aprila. Sedaj je tako velik, da sem ga ogrnil. Skrbi me pa, ker imajo mnoge rastline zvite liste. S čim ga naj škropim, da se to popravi?

Odgovor:krompir ima nekatere lastnosti, ki jim mora pridelovalec ustreči, če želi imeti dober pridelek. Krompir zahteva lahka, propustna tla. V tleh mora biti veliko hranil. Saditi ga moramo, ko se zemlja dobro ogreje, ga okopati in osipati ter varovati pred krompirjevo plesnijo.

Na daleč se ne da ugotoviti, česa vaš krompir ni dobU. Menim, da ste ga prehitro sadili v hladno zemljo. Bolezni, ki so v tleh, so lahko krompirjev gomolj poškodovale. Tudi bolezni, W jih krompir prinese s se

boj, če ima okužen gomolj, se v hladnem dobro razvijejo. Prehitro sajenje v prehladno zemljo ni priporočljivo. Po opisu, ki ste ga poslali, menim, da je vaš krompir okužen z virusi. To je tako, kot da bi bil človek okužen z gripo. Zoper gripo ni zdravila, zoper krom

pirjeve viruse tudi ne. Virusov, ki napadajo krompir, je več vrst. Vsi zmanjšujejo pridelek. Najbolj pa ga zmanjša virus, ki se je pojavil pred nekaj leti. Poznavalci ga označujejo s črkami PTRND. Sodi v skupino tako imenovanih ipsilon virusov. Pravijo mu tudi krompirjev AIDS. Na gomoljih naredi včasih okroglo pego, ki jo obroblja poglobljen rob v obliki prstana. Zato imenujejo bolezen prstanasto odmiranje krompirja.

Bolezen za tretjino zmanjša pridelek. Žal je tudi kakovost pridelka slaba. Edino, kar lahko naredite za krompir je, da ga sadite v ogreto, dobro pripravljeno zemljo, ki ste jo dobro pognojili s hlevskim gno

jem in mineralnimi gnojili. Sedaj še ni pogojev, da bi krompir lahko napadla bolezen imenovana krompirjeva plesen. Kdaj se bo to zgodilo, ne vemo. Odvisno je od količine dežja in toplote zraka. Ko bo plesen napadla, boste opozorjeni v časopisih in po radiu. Lani je bil prvi napad okrog desetega junija.

Proti fitoftori je treba obvezno škropiti, ko boste zasledili v časopisu in na radiu obvestila o izbruhu bolezni. Za

začetek se priporoča škropljenje s sredstvi kot so: ditan M 45, antracol in vsa sredstva, ki vsebujejo baker. To so bakrovo apno, kupropin in druga. Proti fitoftori je treba škropiti še v avgustu. Tedaj bodo listi dolgo zeleni, pridelek pa velik.

Nasvete o varstvu rastlin pred boleznij^o daje hmeljarski inštitut Žalec na avtomatskem odzivniku. Zavrtite številko 9823, pa poslušajte, kaj vam imajo povedati. Bodite potrpežljivi, ker je nasvet za krompir bolj proti koncu traku, na katerem imajo posnete nasvete. Na začetku svetujejo hmeljarjem.

Odgovarja: IDA TEPEJ

stari anglešiti ovčar

PASJI KOTIČEK

Izvira iz starega angleškega ovčarja, ki je bil sprva uporabnostni pes. Po videzu je bil nekje med današnjim izgledom in bearded colliem, zato bobtaila še danes često imenujemo kar stari angleški ovčar. Starega angleškega ovčarja so vzgojili šele pred dvema stoletjema v jugozahodni Angliji. Imeh so ga za črednega psa, pomagal je goniti ovce in govedo na sejme, sicer pa je čuval črede.

Narava: Vsak mladič iz legla zanesljivega rejca zraste v prijazno in ubogljivo žival, če se z njim seveda veliko ukvarjate in ga skrbno izšolate. Je srednje vehk ovčar z dolgo čopasto dlako, ima

majhna, tesno ob glavi spuščena, srednje odlakana uhlja, ki se zgubita v kožuhu. Glava je obsežna, rep je najpogosteje štrcljast, če pa se skoti z daljšim repom, mu ga skrajšamo na dolžino 4 do 5 cm.

Potrebe: Dolga dlaka bo potlačena in umazana, če je ne boste redno krtačih. Kot vsakemu psu njegove teže, se tudi njemu skvari hoja, če je zaprt, lahko pa se mu tudi skvari značaj. Zatorej mu je potrebno veliko gibanja. Po opravljeni potrebi ga morate očistiti, da mu blato ne ostaja na dlaki.

Plečna višina: Pes 56 do 58 cm, psica 53 do 56 cm.

MK

KUHARSKI KOTIČEK

Zdrava prehrana

Danes se nam vsem mudi, zato smo zgubili tudi stik z naravo. Spremenil se je način prehrane in vse več se uživa premastna hrana. Posledice so znane. Ker je tovama Emo ponudila odlično kolekcijo posod Emoton, v kateri lahko pripravljamo hrano brez maščobe oziroma lahko dušimo zelenjavo v lastni vodi, si bomo danes ogledali nekaj kuharski receptov.

Zelenjavo razrežemo na manjše koščke, ker se tako lažje kuha v lastnem soku. Ko jo speremo pod tekočo vodo, jo damo v hladno posodo, pokrijemo s pokrovom in segrevamo na srednji temperaturi toliko časa, da doseže kazalec na merilcu prvo polje. Sedaj takoj zmanjšamo temperaturo na najmanjšo vrednosti in kuhamo do konca. Ker vsebuje zelenjava tudi sol, dušeno zelenjavo solimo vedno na koncu kuhanja. S tem zmanjšamo vnos kuhinjske soli in s tem tudi poskrbimo za svoje zdravje.

Meso pripravljamo nekoliko dmgače. Pokrito posodo segre-jemo do prve stopnje. Nato jo odkrijemo ter damo v njo dobro osušen kos mesa. Vsaka pečenka se najprej prilepi na vroče dno. Pri tem se zaprejo vse pore v mesu in približno čez 2 do 3 minute se meso brez težav odlepi od dna. Tedaj meso obrnemo in pečemo po dmgi strani. Ko je meso opečeno s vseh strani, posodo zopet pokrijemo in segrevamo toliko časa, da doseže kazalec na polo-ovu položaj ure na pol dveh. Spečemo do konca in pri tem ne odpiramo posode.

Svinjska pečenka z ananasom

Potrebujemo: 2 kg svinjskih kotletov, eno čebulo, eno konzervo ananasa, poper in sol.

Svinjski kotlet natremo s sveže mletim poprom. Posoda Emoton se segreje po pravilu in se v njej popeče meso z vseh strani. Nato dodamo sesekljano čebulo, posodo pokrijemo in dušimo na najmanjši temperaturi. Čez pol ure pečenko obmemo in po njej naložimo kolobarje ananasa, pokrijemo, ter dušimo še 40 minut. Pečeno meso narežmo na primerne kose in jih zložimo na oval ter okrasimo z ananasom.

Sveža svinjska krača s kislim zeljem

Potrebujemo: eno svežo svinjsko kračo, malo popra in soli, 500 g kislega zelja in eno malo jabolko.

Kračo prerežemo v sredini in jo natremo s soljo in sveže mletim poprom. Posodo primemo segrejemo in kračo z vseh strani opečemo ter nato v pokriti posodi dušimo pol

ure. Nato kračo obrnemo in jo dušimo še pol ure. Med tem olupimo jabolko in jo narežemo na drobne koščke. Kračo vzamemo iz posode ter v njej zdušimo zelje in jabolko. Kračo razrežemo in ponudimo z zemljem.

Spomladansko presenečenje

Potrebujemo: 400 g belušev, 250 g korenja, zavitek globoko zmrznjenega graha, žličko surovega masla, žlico sesekljanega peteršilja, sol in nastrgan muškatni orešček.

Beluše olupimo in narežemo na 5 cm dolge koščke. Korenje ostrgamo in narežemo na kolobarje. V mrzlo posodo emoton damo najprej zmrzjen grah in na to še ostalo zelenjavo ter začinimo s soljo in muškatnim oreščkom. Posodo pokrijemo in jo segrejemo na srednji temperaturi, da kazalec doseže pravilno vrednost. Sedaj zmanjšamo temperaturo plošče na najmanjšo vrednost in zelenjavo dušimo 20 minut. Nato odkrijemo in zelenjavi dodamo žličko masla in sesekljan peteršilj ter takoj postrežemo.

MODNI KLEPET

Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK

Zadnjič smo pisali o krilu in bluzi, ki se spet vračata v žensko modo, in obljubili, da pride na vrsto tudi obleka. In prav obleka je tisti del ženskih oblačil, ki se nikakor ne pusti izriniti iz vsakoletnih, spreminjajočih se modnih zapovedi. Le malce se spremeni, prilagodi trenutni letnici in ostaja modni hit.

Letos pa so obleke še kako v čislih modnih kreatorjev. Drobni dodatki, v kreator-skih glavah zasnovane osnovne linije oblačila pa dajejo oblekam tudi različne razpoznavne znake. Več jih je letos, za danes pa naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik podrobneje predstavlja tri.

In za konec še imena maj, skih nagrajenk Modnega klepeta - pulover ali jopico bo Vlasta Cah-Žerovnik spletla za Lidijo Jožič, Ulica Dušana Kvedra 24, iz Šentjurja, ki je pravilno odgovorila na eno od majskih nagradnih vprašanj, objavljenih v Novem tedniku. Ksenija Koštomaj, Ulica Frankolovskih žrtev 15, iz Celja pa si je s pravilnim odgovorom na radijsko nagradno vprašanje unikaten, ročno poslikan svilen šal prislužila minulo soboto, ko smo v opoldanski mavrici Radia Celje govorili o modi. Obe nagrajenki naj se v tajništvo našega uredništva oglasita v drugi polovici junija.

Uredništvo

Njeno veličanstvo - obleka!

čeprav se moda tu in tam posmehuje ustaljenim oblačilnim navadam ter vztrajno sili na površje nove in nove zapovedi, že od nekdaj obstaja v ženski garderobi oblačilo, ki je pogosto v samem središču modnega dogajanja - obleka!

Priznanim kreatorskim mojstrom se je letos znova tako prikupila, da so jo posadili na sam modni prestol. Ima pa letošnja poletna obleka kar nekaj različnih obrazov - oglejmo si tri, morda najbolj prijazne med njimi:

1. Klasična obleka v stilu nadaljevanja slavne »new lo-ok« linije, ki jo je v 50. letih lasniral še boj slavni Christian

Dior in je še danes pojem brezhibne elegance;

2. Cvetje, ki s svojo pristo-nostjo ustvari ozračje nežne romantike, se je to poletje iz vrtov in travnikov preselilo na obleke. Kroji letošnjih »cvetočih« oblek spominjajo na nedeljske obleke angleških podeželskih gospodičen ali na občutno senzualnejšo verzijo mestnih dam iz poznih 40. let;

3. Nova verzija stare »hip-py« obleke - frfotajoče krilo, ki nima nič proti družbi spodnjega krilca, pa oprijeti život-ci, ki odkrivajo še več, kot se vidi - globoki izrezi dajejo slutiti, da bodo vsak čas zdrsnili z ramen... VT.ASTA

Nagradno vprašanje tega tedna:

KATERO ŽENSKO OBLAČILO IMENUJEMO TOALETA (fr. toilette)?

^ Energetika

proizvodno podjetje, d. o. o. Šentjur pri Celju Kozjanskega odreda 29

Akcijska prodaja ostankov pločevine debelin 4, 5 in 6 mm kakovosti Č 0361. Pričetek prodaje bo 8. junija 1992.

Cena 25,00 SLT/kg + PD.

Informacije:

EMO-Energetika d. o. o. Šentjur, Prodaja telefon: 741-811.

Št. 22 - 4. junij 1992

31

Slaba prodaja, negotova prihodnost

prodaja novih domačih in tujih avtomobilov v letošnjih štirih mesecih dokazuje, da je slovenski avtomobilski trg y krizi in da se utegnejo g tem v neprijetnem položaju znajti tudi tisti, ki jih izdelujejo ali le prodajajo.

Vsi skupaj, torej Revoz in Cimos ter vsi zastopniki, so do konca aprila prodali približno 7375 avtomobilov. Številka je okvirna, kajti vsaj nekaj konsignatorjev je letos še zmoglo prodati nekaj avtomobilov tudi v nekatere nekdanje jugoslovanske republike. Po drugi strani ni mogoče točno ugotoviti, koliko slovenskih kupcev si je omislilo avtomobil na drugi strani meje in se torej vozi z vozilom, ki ga ni prodal

uradni zastopnik za slovenski trg. Povrh je položaj med tistimi, ki ponujajo tuje avtomobile pri nas, precej različen, kajti vsaj nekaj je takšnih, ki nimajo zastopniške pogodbe. Skratka, Slovenci so do 31. aprila zanesljivo kupili še nekaj več vozil, a številka ne more biti veliko višja.

Povsem razumljivo je, da sta o ševilu prodanih avtomobilov v ospredju Revoz (3777) in Cimos (1099), bolj presenetljivo pa, da je tako rekoč v samem vrhu BMW (Tehnounion), ki je v času našel 330 kupcev. To morda pomeni, da se počasi spreminja stuktura kupcev in s tem prodanih vozil, kar gre v prid dražjim avtomobilom. Prav tako nezanesljive pa so

seveda napovedi za prihodnje mesece oziroma obdobje do konca leta. Če bodo vsi skupaj prodali več kot 30 tisoč avtomobilov, naj bi bil kar lep dosežek in seveda bolj grenak spomin na bistveno drugačne čase. Zato bo večina skušala letošnjih dvanajst mesecev predvsem preživeti, najti primerne

oblike sodelovanja s princi-pali (tujimi tovarnami) in se znajti v tistem, kar pripravlja nova vlada. Gospodarske avtomobilske politike Slovenija še nima in je očitno vsaj še nekaj časa ne bo imela.

Na sliki: BMW serije 3 kot eden najuspešnejših vozil v letošnjih štirih mesecih.

fVTOKOTIČEK

Suzuki svvift Icabrlolet

! Japonska tovarna Suzuki je majhnega in tržno dovolj uveljavljenega swifta predelala tudi v kabriolet (na sliki).

V tovrstnih avtomobilih je I prostora malo, swift kabriolet pa seveda ponuja le dva sedeža, kajti v zadnji del so morali spraviti zložljivo streho. Te seveda ni mogoče postaviti ali podreti s preprostim pritiskom na gumb, pač pa to opravi voznik. V vsakem primeru se komaj 375 centimetrov dolgo in 825 kilogramov težko vozilce spogleduje z mazdo MX-5 miato, ki je roadstreski

uspešnež med majhnimi ka-brioleti. Tovarna, ki je veliko bolj znana zaradi motoci-klov, avtomobilu namenja štirivaljni motor z delovno prostornino 1298-kubičnih centimetrov in največjo močjo 50kW/68 KM 6000 vrtljajih. To zadošča za najvišjo hitrost 160 km/h in pospešek 11,9 sekunde do 100 km/h. Ob znani japonski prodajni strategiji ni posebej presenetljivo, če so avtomobil najprej ponudili nemškim kupcem, ki mora zanj odšteti nekaj več kot 27 tisoč mark ali dobrih 10 tisoč tnanj kot za mazdo MX-5.

Obnovljena mazda

z obnovljeno mazdo RX-7 (na sliki) bo dovolj uveljavljena japonska avtomobilska tovarna mazda znova konkuri-^la v zahte\'nem razredu športnih a\'tomobilov.

Posebnost mazde RX-7 seveda ni le obnovljena ali popravljena zunanja karoserij-ska podoba, pač pa tudi dvojni Wanklov motor. Ta razvija pri

skupni prostornini 1308-ku-bičnih centimetrov kar 241 KM, nekako v tem slogu pa so tudi zmogljivosti: najvišja hitrost je 265 km/h, pospešek do hitrosti 100 km/h pa pičlih 5,3 sekunde. Pri Mazdi so ob tem veliko pozornosti namenili zmanjšanju teže, kajti sedaj vozilo tehta 1310 kilogramov oziroma 50 kilogramov manj kot prejšnja izvedenka. Taka oba prednja sedeža tehtata skupaj le 15 kilogramov (zadaj je tako ali tako le majhna in skoraj neuporabna klop), vse pa pripomore k ugodnemu kilogramskemu seštevku in boljšim voznim lastnostim. Zunanja oblika kaže karoserijsko oblast, očitna so velika, 18-colska kolesa in ustrezna skrb za vse podrobnosti. Po sedanjih napovedih naj bi mazda RX-7 stala nekako 80 tisoč mark, kar je nedvomno številka, ki bo konkurenco (honda NSX, porsche 968, nissan 300 ZX ipd.) spravila v rahlo zadrego.

BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV

Tokratni sejem rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je potekal brez posebnosti. Na prodaj je bilo okoli 400 avtomobilov, kupci pa 80 - kot je zadnje čase že v navadi - prihajali v večini iz republik bivše Jugoslavije. Podatkov o sklenjenih kupoprodajnih pogodbah žal nismo prejeli, zatorej ne moremo navesti točnega števila avtomobilov, ki so zamenjali lastnike.

Cene so postavljene v nemških markah in so le okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.

V tem tednu so se najbolj podražili modeli Renault, nekoliko manj pa Crvene Zastave.

PRIMOŽ ŠKERL

Avgust Fale je bil navdušen nad darilom izumitelja in soseda Tonija Riflja.

Tori mobil iz Gornjega Grada

Podjetnik in inovator Toni Rifelj iz Gornjega Grada je konec minulega tedna predsta\il svoj novi izdelek, imenovan tori mobil, vozilo, ki je namenjeno invalidom.

Vozilo poganja Tomosov motor Umo 6, doseže pa hitrost od 25 do 30 kilometrov na uro. Zamisel, da bi oblikoval takšno vozilo, je Toni dobil, ko je opazoval soseda Avgusta Faleta, ki se je vozil naokrog z vozičkom na ročni po-, gon. Tudi svoje prvo vozilo je poklonil Avgustu Faletu in mu

s tem olajšal vsakodnevno pot. Na predstavitvi v Gornjem Gradu so bili tudi predstavniki univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov, ki so pohvalili izdelek in opozorili na nekatere stvari, ki jih bo še treba dopolniti. Sicer pa izumitelj Toni Rifelj, ki se je že pred leti uveljavil 2 izdelavo motorjev Tori, pripravlja še nekaj različic tega vozila. Namenjene naj bi bile za čiščenje ulic ali pa za igrišča za golf, razmišlja pa tudi o podobnem vozilu na električni motor.

Foto: EDI MASNEC

AVTO-SERVIS

BRANCE

Laško, tel. (063) 731-282

NOVOST

Konsignacijska prodaja vozil VW, AUDI in SEAT.

Avtomobil lahko vidite v našem konsignacijskem skladišču v Celju. Inf. v Avto salonu Brance na Kocbekovi ulici v Celju.

VULKANIZACIJA in

AVTOPRALNICA

nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji

Rosando PREVOLNIK

Teharje,

tel.: (063) 32-900

AVTO

ŽKORJANEC

rezervni deli in avtomobili, odpad, vleka, rent a car, vetrobranska stekla

63000 CELJE

Mariborska c. 115, telefon (063) 38-811 ŠENTJUR.

telefon (063) 741-008.

ELEKTROTEHNA MIKROPIS GROUP

Šlandrov trg 3, ŽALEC

NAJUGODNEJŠA PONUDBA TISKALNIKOV:

NEC, OKI, EPSON

LASERSKIH SKENERJEV: METROLOGIC RAČUNALNIŠKE BLAGAJNE: IPC - POS l./ll.

POKLIČITE PO TELEFONU ALI SE OGLASITE V NAŠEM PRODAJNO - RAZSTAVNEM SALONU.

ELEKTROTEHNA MIKROPIS GROUP E M G d.d. ŠLANDROV TRG 3, 63310 ŽALEC

tel. 063/711-150 ali 063/711-291 fax. 063/711-262

Št. 22 - 4. junij 1992

32

Št. 22 - 4. junij 1992

št. 22 - 4. junij 1992

št. 22 - 4. junij 1992

35

Št. 22 - 4. junij 1992

136

št. 22 - 4. junij 1992

37

PRIREDITVE

V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo v soboto, 6. junija, ob 18. uri revija otroških pevskih zborov Vzgojno varstvenega zavoda iz Rogaške Slatine z naslovom Ciciban poje.

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek, 4. junija ob 20.30 uri večer plesov, pesmi in kurentov iz Dravskega in Ptujskega polja - predstavila se bo tudi folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc. Jutri, v petek, 5. junija, bo ob 20.30 koncert nagrajenk republiškega tekmovanja glasbenih šol Slovenije. Nastopile bodo pianistka Daša Birsa, harmonikarka Maja Fir in flavtistka Eva Škrinjarič — vse učenke glasbene šole v Rogaški Slatini. V torek, 9. junija, ob 20.30 bo večer slovenske folklore v izvedbi folklorne skupine Študent iz Maribora, predstavili pa bodo pesmi in plese iz vseh slovenskih pokrajin.

V Vojniku bodo v počastitev krajevnega praznika ves teden potekale prireditve pod skupnim naslovom Pozdrav poletju. V okviru teh prireditev bo v kulturnem domu v soboto, 6. junija ob 19. uri II. repriza gledališke igre Na pol poti. V nedeljo, 7. junija ob 10. uri bodo po ulicah Vojnika nastopale mažoretke z godbo na pihala, ob 11. uri istega dne pa bodo v kulturnem domu odprli razstavo Zgodovina Vojnika v sliki in besedi.

V Muzeju novejše zgodovine, kjer je odprta razstava V svetu lutk, bo danes, v četrtek, 4. in jutri, v petek, 5. junija od 15. do 19. ure odprta lutkovna delavnica, lutke, ki jih bodo otroci sami izdelali, pa bodo do 15. julija razstavljene v galeriji Kompas v Celju.

V Zdravilišču Laško bo v ponedeljek, 8. junija popoldanska revija standardnih in latinsko-ameriških plesov.

V Osrednji knjižnici v Celju si lahko ogledate razstavi Anton Aškerc - ob 80-letnici smrti in Oglejmo si svet.

V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava Eksotika osmanskega cesarstva na grafičnih listih, ena izmed mnogih podarjenih grafičnih zbirk na turško temo.

V Pokrajinskem muzeju v Celju bo v torek, 9. junija, ob 19.30, abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, pod vodstvom Marka Letonje. Solist bo violinist Marko Zupan, izvajali pa bodo dela Ivesa, Haydna in Bacha.

V kulturnem domu v Trnovljah bosta v nedeljo, 7. junija, ob 17. uri nastopili mladinska gledališka skupina KUD Zarja iz Trnovelj in osnovne šole Hudinja z otroško igrico Miroslava Slane-Mirosa z naslovom Bibe z griča ali Mavrični tobogan, v režiji Štefana Žvižeja.

ROJSTVA

Celje

Rodilo se je 12 dečkov in 18 deklic.

BUl

Celje

Poročilo se je 9 parov od teh: Andreas MASTNAK iz Celja in Majda ROBIČ iz Jelc, Anto-nio ČEMAŽAR in Stanislava KUKOVIČ oba iz Celja, Uroš KRIVEC in Alenka ŠARLAH oba iz Celja in Bojan KOROŠEC iz Lopate in Fani MAJE-RIČ iz Zreč. Laško

Poročilo se je 27 parov od tega: Zlatko MIHEVC iz Globokega pri Rimskih Toplicah in Andreja HRASTOVEC iz Rimskih Toplic, Viktor DO-LINŠEK in Marija SOTLAR oba iz Počakovega pri Radečah, Adolf TITOVŠEK iz Žeb-nika pri Radečah in Suzana NOVAK iz Podvincev pri Zidanem mostu, Franc BREČKO in Angela ŠANCA oba iz Ri-fengozda, Bojan GRADIŠNIK in Lidija GUNZEK oba iz Blatnega vrha pri Jurkloštru, Srečko UMEK in Metka HLA-DIN oba iz Celja, Branislav KUNŠEK in Helena TERŠEK oba iz Laškega, Anton TER-ŠEK iz Harja pri Laškem in Jožica HROVAT iz Tovstega pri Laškem, Drago BAJIČ in Marija KOŠIR oba iz Laškega, Jože DIVJAK in Lidija BAR-GA oba iz Sevc pri Rimskih Toplicah, Gerhart KLADNIK iz Šentjurja in Romana NOVAK iz Polzele, Jožef PINTER iz Lahomnega pri Laškem in Bernarda RAJH iz Tevč pri Laškem, Bojan KOS iz Mokronoga in Mojca BASAJWE1N-GERL iz Kranja, Maks MAJO-RANC iz Šentjurja in Tatjana OPERANOVIC iz Kompol, Dani KAJTNA iz Brodnic in Marija BLATNIK iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, Vilko VRBOVŠEK in Veronika FER-ME oba iz Rečice pri Laškem, Johann KERSCHBAUMER iz -Avstrije in Milena JELEN iz ^jstrega pri Laškem, Jože PLAHUTA iz Brez in Anica ZAJTL iz Male Breze, Milan JERAN iz Rečice pri Laškem

in Stanislava KNEZ iz Malih Grahovš, Robert LESNIČAR in Barbara BEZENŠEK oba iz Maribora in Matej GABER-ŠEK iz Velenja in Alenka TURK iz Celja. Šentjur pri Celju

Poročilo se je 5 parov in sicer: Martin DUH iz Rakovca in Jožica GRAČNER iz Straže na gori, Janko KEGU iz Lute-rij in Štefka BUČER iz Zagaja pri Ponikvi, Jože GORJUP in Mateja PŠENIČNIK oba iz Ostrožnega, Silvo ARZEN-ŠEK iz Rakitovca in Helena GORJUP in Vodul ter Janko ARTNAK iz Lopace in Tonika PUŠNIK iz Loke pri Planini. Šmarje pri Jelšah

Zakonsko zvezo so sklenili: Jurij KRAJNC in Brigita MA-ŠERA oba iz Rogaške Slatine ter Jože MASTNAK iz Predela in Milena GREJAN iz Grobelnega. Velenje

Poročili so se: Martin FAJ-DIGA in Karmen KOŠIR oba iz Skornega pri Šoštanju, Zlatko DROFENIK iz Janško-vega sela in Vesna AVBERŠEK iz Pake pri Velenju, Franjo BOROVNIK in Gabrijela PUSTINEK oba iz Velenja, Anton TEPEŽ in Alenka FLORJAN oba iz Velenja, Zvonko JERAJ in Stanka OŠTIR oba iz Velenja, Edvard \1NDER iz Gotovelj in Vasilija NOVAK iz Podloga v Sa-vin^ki dolini, Emsud BULJU-BASIČ iz Ljubljane in Brigita POTOČNIK iz Raven ter Boris HORVAT in Tatjana PEČOV-NIK oba iz Velenja.

SMRTI

Celje

Umrli so: Milena KORP-NIK, 53 let iz Celja, Rajko JELEN, 38 let iz Pondorja, Cecilija KANKLER, 82 let iz Loč pri Poljčanah, Ferdinand ŠIR-CA, 79 let iz Celja, Jožica NOVAK, 52 let iz Celja, Ladislav DUŠAK, 57 let z Celja, Marija ROBIDA, 77 let iz Celja, Vida JAGODIČ, 83 let iz Celja, Jožef BOŽNIK, 67 let iz Socke, Alojzij SMODEJ, 85 let iz Šmartnega v Rožni dolini. Angela ŠTRUKELJ, 75 let iz Celja, Bogomir ŠKRUBEJ, 39 let iz Ljubnega ob Savinji, Ivan

OPREŠNIK, 62 let iz Pake in Miroslav KNEZ, 64 let iz Celja. Laško

Umrl je Franc ŽAGAR, 71 let iz Gračnice pri Rimskh Toplicah.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Elizabeta BU-KOVNIK, 86 let iz Ponikve, Frančišek STRAŽE, 82 let iz Šibenika, Viktor ŠABEC, 83 let iz Straže na gori. Drago BURIČ, 35 let iz Šentjurja, Marko FELDIN, 8 mesecev iz Dramelj in Stanislav BIDER-MAN, 41 let iz Dobja pri Le-sičnem.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Vincenc VOUK, 50 let iz Zg. Sečovega, Ana AR-TIČ, 70 let iz Loga. Martin GAJŠEK, 56 let iz Predence, Marija RAK, 89 let iz Zg. Ne-gonj, Ivan BRANTUŠA, 52 let iz Rogaške Slatine in Stanko ČEBULAR, 52 let iz Rogaške Slatine. Velenje

Umrli so: Alojzija GOLEŽ, 87 let iz Razbora, Frančiška JANŽOVNIK, 81 let iz Velenja, Alija PONJAVIČ, 85 let iz Raincev, Jakob VODOPIVEC, 70 let iz Ostrožnega, Jakob STRAHOVNIK, 75 let iz VeU-kega vrha, Alojzij KOŠAR, 59 let iz Brega pri Celju, Alojz GOLEŽ, 78 let iz Mlač, Ana KLANČINIK, 83 let iz Florjana, Kristina PRAPROTNIK, 68 let iz Topolšice in Vincencij KLADNIK, 70 let iz Skornega. Žalec

Umrla sta: Matilda KRANJEC, 86 let iz Dolenje vasi in Feliks REBERŠEK, 72 let iz Prebolda.

Dežurstva trgovin v mesecu juniju

CELJE

v mesecu juniju je dežurna samopostrežna trgovina Savica v Cankarjevi 1, ki je ob sobotah odprta od 7.30 do 19. ure zvečer.

Od Potrošnikovih prodajaln je ob sobotah od 7. do 13. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure dežurna tudi prodajalna Štručka v Prešernovi 16 in diskont v Cankarjevi 1, ki je ob sobotah odprt od 7.30 do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Trgovina Soča na Stane-tovi 14, je ob sobotah odprta od 7.30 do 19. ure.

Dežurna je tudi trgovina Gala, Blagovnega centra Celje, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.

Od Centrovih prodajaln sta ob sobotah odprti do 15. ure samopostrežna trgovina Otok v Trubarjevi 55 in Savica v Cankarjevi 1, od 7.30 do 16. ure pa je odprt Diskont Ložni-ca na Ljubljanski 52.

Ob sobotah od 7. do 17. in ob nedeljah od 7. do 13. ure je odprt tudi Trafika bar v Gledališki ulici 2, prav tako pa vam je ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure na voljo celjska tržnica. Vsak dan ter ob sobotah, nedeljah in praznikih je od 7. do 23. ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119.

LAŠKO

v Laškem so odprte naslednje trgovine: samopostrežna trgovina v Debru ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nede

ljah od 7.30 do 11. ure, diskont Komi ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.

ŠENTJUR

Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živilski oddelek Blagovnice Resev-na, odprta je tudi prodajalna Kruhek v ulici Dušana Kvedra in sicer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedeljah pa od 8. do 18. ure zvečer.

ŽALEC

RR trgovina je ob sobotah in nedeljah odprta non-stop od 5.30 do 23. ure, market Eni pa ob sobotah od 8. do 19., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.

MOZIRJE

v Mozirju je ob sobotah od

7. do 14. ure in ob nedeljah od

8. do 10. ure dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3.

SLOVENSKE KONJICE

v Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob sobotah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobotah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni trgovini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Slovenskih Konjicah.

ŠMARJE PRI JELŠAH

Ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11. ure je odprta samopostrežna trgovina Oskrba Šmarje. Ob sobotah od 7.30 do 18. in ob nedeljah od 7.30 do 14. ure je odprta tudi trgovina Atomska vas in izmenično vsak teden market Jelka ali Prehrana, ti pa sta ob sobotah odprti od

7. do 14. ure, ob nedeljah pa od

8. do 11. ure.

GREMO V KINO

KINO UNION

4. 6.: PRI ADDAMSOVIH

- ameriški film

od 5. 6.: BUGSV - ameriški film MALI UNION

4. 6.: ROBIN HOOD - PRINC

TATOV - ameriški film

od 5. do 8. 6.: SRCNA DAMA

- slovenski film

od 9. 6.: KURBA - ameriški film METROPOL

4. 6.: BRUC - ameriški film 4. 6.: PREDMESTNI KOMAN-DOS - ameriški film od 5. 6.: OPERACIJA PAŠTETA - francoski film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA

4. 6.: SMRTNA OBSODBA

- ameriški film

5., 6. in 7. 6.: J.F.K. - ameriški film

5. in 6. 6.: GLOBOKO MODRO

- ameriški film

Prve lisičke

Minuli teden so se na stojnicah celjske tržnice pojavile prve lisičke. Prodajali so jih po 600 tolarjev za kilogram. Kot vse kaže, se je torej gobarska sezona že začela.

Sicer bodo te dni najbolj prišli na svoj račun vsi ljubitelji sadja. Na stojnicah boste našli breskve po 400 SLT za kilogram, goriške češnje po 120 SLT za kilogram, jagode so po 200 do 250 tolarjev, lubenice so po 250 in dinje po 280 tolarjev za kilogram. Dobijo se tudi jajčevci, kilogram stane 200 tolarjev. Še vedno se ni spremenila cena mlečnim izdelkom in zato vam svetujemo, da se po skuto, smetano in maslo odpravite na celjsko tržnico, kajti cena je zares ugodna.

BORZA DELA

Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti Celje, dne 1. 6. 1992.

Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.

Delovna organizacija

Kočevar Jože, Ločica 34, Polzela Center za varstvo in delo Golovec Skupščina občine Šentjur Kline Niko, Podlog Bb, Šempeter Habat Olga, Podlog 52, Šempeter Srednja zdravstvena šola Celje Obratovalnica Janko in Metka, V. Pirešica 56 a, Žalec

Poklic

ing. elektronik fizioterapevt ekonomist prodajalec

strojnik gradbene mehan, dipl. psiholog krojačica

Delovno mesto

pripravnik fizioterapevt planer analitik pripravnik

strojnik gradbene mehanizacije učitelj psihologije in svet. delavca šivanje in krojenje

Št. 22 - 4. junij 1992

38

Št. 22 - 4. junij 1992

39

Št.22-4.junij 1992

TRAČ-nice

županovo zlato

Ob zaključni prireditvi Mladinskega pevskega festivala na celjskem drsališču sta v nedeljo celjski župan Anton Rojec in njegova soproga vzbujala nemalo začudenja med ostalimi obiskovalci. Sključeno sta begala sem in tja in pogledovala pod vse mizice in stolčke. Županova soproga je namreč izgubila zlato broško. Sta pogledala tudi pri Kučanu?

Prazni Žepi

šentjurskim socialdemokratom gotovo prede zelo huda. Kako si naj namreč drugače razlagamo, da so za pogovor o avstrijski lokalni upravi hoteli vsakemu poslušalcu zaračunati po 200 tolarjev. Vendar pa se jim računi niso izšli, saj je skupščinska dvorana v Šentjurju ostala skoraj popolnoma prazna. Bila pa bi popolnoma (prazna, namreč), če se uslužbenci občinske uprave za splošne zadeve ne bi bali svojega šefa, sicer prvaka občinske Socialdemokratske stranke, O ta Pungartnika.

Kovačeva i(oiiiia išče poiii(ev

Dokaz, da je kovačeva kobila navadno bosa, je tudi predlog reforme lokalne samouprave v Sloveniji. V predlogu lokalne organiziranosti Rečica ob Savinji namreč ni zajeta kot bodoča občina — in to kljub zvenečim imenom, ki izhajajo iz tega kraja. Kaže da bivši minister Maks Bastl, pa zdajšnji minister Jože Jeraj ter republiška poslanca Anton Žunter in Franc Zagožen ne vidijo svojega kraja kot občine...

Rečičanom pa ne preostane drugega, kot da preklinjajo in zbirajo podpise.

Konusova pokora

So Pokorni Konusova pokora? Glavni že ne, je lepo v penziji. Kaj pa sorodnica, ki so jo strmoglavili iz toz-dovskega vrha?Bomo videli, ko bodo razčistili namigovanja o devizah, ki so obtičale na nepravem (kakor za koga) računu. Mogoče pa se samo pokori za druge...

Festivalska trojica

Tudi zavoljo njih je festival uspel:

Emil Lenarčič, »tehnični« šef Mladinskega pevskega festivala: »Vse bo še v redu, saj je vse pripravljeno za veliki trenutek množičnega koncerta .. .Č

Edvard Goršič, dirigent nmožičnega zbora: »Malo me pa skrbi, če bom tale dvatisoččlan-ski zbor živahnih pevcev lahko ukrotil z dvema rokama?« Marjan Lebič, član organizacijskega odbora: »Pa jih prej še preštejmo, če jih je res toliko!«

BODlCE

Preden nekateri poslanci kritizirajo ženske brez otrok, naj se pobrigajo — za »kontrolo rojstev« političnih strank.

Čeprav si bil nadpovprečen študent, lahko kot politik - padeš na izpitu.

Kot kaže za nekatere prodaja obveznic sodi

— v verigo »obveznega goljufanja«.

K vsakem zakonu bi morali dodati pripis

— »Veljavno samo za male ribe!«.

Od vseh norcev se je najbolj bati - norih politikov.

Kupec bi bil najbolj srečen, če bi bile "cene na drobno" bolj drobne.

NAJ MUZIKANTI POVEDO

Takšnih muzikantov še ni ijiio. Ha bi mene zrušili

»Dragi moji! Ko sem se jaz ženil, je bilo tudi tako lepo. Mize so bile polne dobrot, jaz pa sem samo svojo drago gledal. Pa še celo rekel sem ji »Tak'te mam rad, da b'te najrajši pojedel«. Danes mi je pa žal, da je nisem.

Ta vic na ohcetih še vedno zelo vžge. Dobrodošel je predvsem opolnoči, ko je treba kaj povedati ženinu in nevesti. Svatje se običajno ne znajdejo, pa jih moramo rešiti muzikantje,« pravi hudomušni Jani Pirš iz Kristan vrha, ki že dobrih 20 let udarja po strunah svoje kitare, se »klati« po veselicah, ohcetih in podobnih veselja-čenjih.

»Veselje in srce sta še vedno na prvem mestu. Zelo pa sem vesel, če je v tem še kaj denarja. Prejšnjo soboto sem igral znancem, izmed katerih je predvsem izstopal neutrudni nevestin oče Slavko. Rekel je »takšnih muzikantov še ni bilo, da bi mene zrušili« in me seveda s tem izzval. Jaz sem igral, on pa je plesal. Priznam - ob petih zjutraj sem omagal oziroma prepustil, ker sem videl, da mu nisem kos.

Žena se je že navadila, da sem veliko zdoma. Enkrat, ko sem prišel bolj pozno do

mov, sem se ji želel prikupiti. Rekel sem ji: »žena jaz te ljubim«. Napetost je popustila in žena se je nasmehnila in rekla: »res?«. Pa sem nada

ljeval »ha ha - 1. april«. Sel zdaj ne more pozabiti, vendar pa jo potolažim s polnimi žepi denarja.

EDI MASNEC:

Ena iz JaniJevega rokava

Mož je prišel pozno iz gostilne in seveda ga je skoraj kap, ko je zagledal neznanega moškega poleg žene.

»Dragi mož, dovoli, da ti razložim situacijo. Gotovo me boš razumel,« se hoče izmazati žena in nadaljuje: I

»Popoldne je prišel. Zaloputnil je z vrati, ravno tako kot ti. Vzel si je kosilo, ravno tako kot ti. Vzel je časopis in se vrgel na kavč, ravno tako kot ti. Po večerji se je spravil k televiziji in zaspal. Ravno tako kot ti. Jaz sem zlezla k njemu in v trenutku je bil buden in pripravljen za moje želje. Ravno tako kot ti. Ko pa je hotel še enkrat, sem se šele zavedla, da nisi ti.« 1

STRAN(KA) ŠALJIVCEV

Bralci - sodelavci, ki oblikujejo stranko šaljivcev, so že dobili vabilo za dvodnevno druženje šaljivcev NT&RC, ki bo 19. in 20. junija v Izoli. Kako bo izgledal krst šaljivcev, vožnja z ladjo po meji slovenske obale, kako sc bomo smejali šalam in zabavnim igram ter se vozili z minibusom med Primorci - vse to bodo videli vsi tisti, ki bodo med srečnimi potniki avtobusa dobre volje. Za pokušino bodo nekaj drobtinic deležni tudi poslušalci Radia Celje in bralci Petice, nekaj sedežev je še nezasedenih. Predlagamo, da čimprej pogledate zadnjo številko Petice, poiščete stranko šaljivcev, izrežete kupon in ga pošljete na naš naslov. Žrebanje desetih srečnežev bo v torek, 9. junija ob 12.15 na Radiu Celje, ko bomo tudi obširno predstavili našo akcijo.

Nov vic

Možakar se je namenil v vinograd, vendar pa je prišel le do prilega kozolca, kjer je moral zasilno počakati, saj seje tako smejal, da ni mogel več naprej. Soseda, ki je vse to opazoval je zanimalo, čemu takšen smeh, pa mu kmet odgovori:

»Sam sebi vice pravim in sedaj sem si ravno takega povedal, kakšnega še nisem nikoli slišal«

PA VLA SMOLEJ, Loče pri Poljčanah

V zaporu

»Zakaj si ti tukaj?« »Zaradi prehitre vožnje!« In ti?« »Zaradi prepočasne vožnje!« »Kako to misliš?«

»Dohiteli so me, ko sem se peljal z ukradenim kolesom.«

GABRIJELA ROBIČ, Celje

Pri kozmetičarju

Ne preveč lepo dekle se oglasi pri kozmetičarju z prošnjo, da ji polepša obraz in telo. Kozmetičar jo gleda, jo gleda in jo gleda in nič ne reče.

»Kaj me pa tako gledate? Me boste obrih-tali ali ne?«

»Veste, jaz sem samo kozmetičar in ne čarovnik!«

MARICA LESJAK, Laško

Pismo

žena je napisala možu sporočilo: »Dragi mož, šla sem k frizerju tiki-tiki. Pridem kmalu tiki-tiki-tik.«

Mož čaka ženo, ki je ni bilo od nikoder in potem še sam napiše sporočilo:

»Draga žena, šel sem v gostilno. Pridem kmalu cik-cik-cak.«

TRUDA MAČEK, Laško

zavarovalnica triglav

NIČ NI TAKO VARNO DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA

Št. 22 - 4. junij 1992

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh