logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ptuj, 17. avgusta 2000, letnik LIH, št. 33 - CENA 130 SIT

Meikanje po ptujsko

Tudi v drugem najbolj dopustovskem mesecu skorajda ne moremo brez pogovorov, še bolje govoric o ptujskem turizmu. Tisti, ki bi se namreč morali tudi v tem času najod-govomeje pogovarjati o tem ptujskem paradnem konju (za zdaj še na papirju), so namreč tudi sami na dopustu. Uživajo lepote turistično razvitih krajev, o tem pa, da je potrebno.tudi doma udejaniti katerega od turističnih načrtov, pa je ponavadi čas za pogovor le ob okroglih mizah, na i tiskovnih konferencah. Letos pa jim že tudi bližnje predvolilno obdobje ponuja novo možnost, da bodo že ne vem kolikerič lahko mučkali in nakladali, le da bo volivec ali dva več.

Ptujski župan Miroslav Luci je že kar nejevoljen, ko ve, da ga bomo ob občinskem prazniku vprašali: Kaj pa grajska restavracija? Letos je bilo v zvezi z njo kar nekaj pobud in obljub, celo z mednarodnim razpisom naj bi iskali najemnika, pa se je vse skupaj ustavilo na poti med občino in Bistro ali obratno. Tudi zadnji obisk kulturnikov iz države daje novo upanje, nihče pa ni zatrdno prepričan, da bo v proračunu za leto 2001 občina le našla tudi denar za ureditev grajske infrastrukture. Enkrat je denar že bil, ker pa ni bilo najemnika, so ga preusmerili drugam. Tudi če bi sedaj dobili najemnika, za infrastruktume pogoje ne \ more nihče poskrbeti čez noč. Ker so potencialni najemniki I od drugod vprašljivi, bi morala občina povleči odločilno potezo. Zupan bi moral za skupno mizo posesti direktorje najboljših (ne samo največjih) ptujskih podjetij in skupaj z njimi poiskati rešitev. Ker pa so ti v občinske prostore le redko povabljeni (nekateri celo nezaželeni, čeprav z denarjem podpirajo nekater ptujske projekte, ki so zelo pomembni za promocijo mesta), nazadnje so bili tam ob obisku predsednika vlade, tudi ne morejo iskati skupnih rešitev za mesto, čeprav o njem še kako razmišljajo, kot tudi o tem, kako ga narediti še privlačnejšega. Se dobro, da se pri skupnih projektih pa le najdejo podjetja; zadnji primer je Mercator SVS in Ptujske pekarne in slaščičarne, pa tudi Perutnine. V primeru grajske pa žal brez mestne občine kot vmesnega člena med državo in lokalno skupnostjo ne gre. Ce bi v mestni občini podjetniško razmišljali, bi ta problem že zdavnaj odpadel. Zaradi neodločnosti (mečkanja) je bila izgubljena tudi kavama Evropa. Da je mesto osiromašilo marsikatero podjetniško dejavnost in pobudo, pa je že tako znano.

Staro mestno jedro umira, v mestni občini pa se zadovoljujejo s številnimi strategijami, ki pa jih javnost - strokovna in laična - ne pozna. Le kakšen bo odgovor na protest 120 obrtnikov in podjetnikov starega mestnega jedra, ki so jih uničili valji oziroma ptujska inovacijska prometna ureditev? Bo to nova strategija ali kaj drugega? Ob že znanih sloganih pa si je mesto stoterih obrazov, stoterih dobrot in podobnih \ pridelalo še najmanj (j^^,:^ enega: mesto izgub- \ l|

Ijenih priložnosti... M

PTUJ / O AKTUALNIH VPRAŠANJIH LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI

Za področje lekarništva je bilo v zadnjem času sprejetih nekaj pomembnih predpisov oziroma podzakonskih aktov. Najpomembnejši je gotovo nacionalni program zdrvstvenega varstva Republike Slovenije Zdravje za vse do leta 2004. Z njim so upoštevani kriteriji za oblikovanje mreže javne lekarniške službe: ena lekarna na povprečno sedem tisoč prebivalcev (najmanj na 5.000 prebivalcev), lekarniška podružnica pa v krajih z manj kot 5.0000 prebivalcev, oddaljenost lekarne od obstoječe 400 metrov in podružnice 6 kilometrov.

Načrt tudi predvideva postopno privatizacijo javnih lekarniških zavodov, doslej se je o tem bolj malo javno govorilo. Lekarnarji ocenjujejo, da je program, ki je sicer nastajal osem let, izjemno pomemben dokument, saj doslej niso imeli niti zakonsko določenih kriterijev za oblikovanje lekarniške mreže niti opredeljenih kadrov za izvajanje obveznega zdravstvenega programa, zaradi tega so imeli tudi nenehne težave v pogajanjih z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.

Direktorica ptujskih Lekarn Darja Potočnik Benčič je ob

našem obisku še posebej opozorila na težave, ki se pojavljajo pri izvajanju pravilnika o natančnejši opredelitvi, načinu razvrščanja, predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini, saj ta odreka farmce-vtu možnost zamenjave predpisanega zdravila s paralelo oziroma bistveno podobnim zdravilom razen v primeru, če zdravnik dovoli zamenjavo. To tudi pomeni, da če ni predpisanega zdravila in če zdravnik ni posebej navedel, da dovoli zamenjavo, bi moral pacient ponovno do zdravnika. V praksi pa se dogaja, da se lekernarji brez svoje krivde stalno soočajo z deficitarnostjo posameznih zdravil, ki je ne morejo vnaprej napovedati in nanjo nimajo vpliva. Dejstvo pa je tudi to, da zdravniki nimajo podatkov o deficitarnosti konkretnega zdravila, da ga ni, pa lekarnarji običajno zvedo šele ob nabavi. "Farmacevti smo s tem pravilnikom omejeni, kar

zadeva izdajo podobnih zdravil - paralel, ki so sicer enake sestave, vendar od drugega proizvajalca," je še poudarila Darja Potočnik Benčič.

Trenutno je tako, da imajo v ptujskih Lekarnah daljši spisek zdravil (več kot dve strani), ki jih trenutno iz takšnih ali drugačnih razlogov na slovenskem trgu ni. V lekarno pridejo bolni in starejši ljudje. Naj jih pošljemo nazaj, ker predpisanega zdravila nimamo, imamo pa paralelo, a zdravnik na recept ni posebej zapisal, da dovoli zamenjavo, se vprašujejo lekarnarji. To bi bilo nehumano, neetično. Potem so tudi še dežurstva in drugi okoliščine, ki od lekarnarja terjajo takojšnjo odločitev.

Na ta problem so opozorili že prejšnjega ministra Marjana Jereba, vendar je bil predlog lekarnarjev, da bi pravilnik popravili v tem smislu, da bi bila zamenjava praviloma dovoljena, razen v primeru, ko jo zdravnik izrecno prepove, zavrnjen.

Sedaj so ponovno napisali predlog za spremembo, odgovora novega ministra Andreja Bru-čana pa še niso dobili. V sedanjem besedilu pravilnik bistveno zmanjšuje pristojnosti farmacevta, prav tako mu odreka strokovnost in odgovornost za izdano zdravilo. Če bi striktno upoštevali besedilo omenjenega člena pravilnika bi lahko tudi nastale

motnje v preskrbi prebivalstva z zdravili.

Tudi lekarnarji podobno kot nekateri drugi niso z odobravanjem sprejeli nove razvrstitve zdravil na liste, posebej tiste, ko gre za zdravila za otroke, za antitusike, antacide in podobno. Darja Potočnik Benčič meni, da bi moralo biti za otroke v Sloveniji, kjer je rodnost že tako nizka, poskrbljeno na višjem standardu. Vsa zdravila za otroke bi morala iti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z najnovejšimi odločitvami zavarovalnice so po njenem mnenju znova prizadeli socialno šibke družine.

MG

Nekoč zares, tokrat pa le na petem kmečkem prazniku v haloškem Leskovcu.

Foto: Jože Bračič

2

AKTUALNO

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNq

KONKURENCA IN DRŽAVNA POMOČ

Konkurema - pogoj za vsfop v Svropsko im/fo

Politika zagotavljanja in varstva konkurence je temelj za oblikovanje notranjega trga, zato je njeno uresničevanje pogoj za vstop v Evropsko unijo. Določila v zvezi s konkurenco vsebuje že ustanovitveni akt EU (Rimska pogodba), zato unija od držav članic pa tudi od držav, ki imajo z njo sklenjen pridruži-tveni sporazum, pričakuje, da bodo v svojo konkurenčno zakonodajo vnesle vsebinsko enaka pravila, kot so pravila EU. S sprejemom pridružitvenega sporazuma je Slovenija prevzela obveznost zagotovitve transpa-rentne politike tako na področju varstva konkurence kot tudi na področju državnih pomoči. Po omenjenem sporazumu so nesprejemljivi vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja, katerih namen ali učinek so preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence (karteli), prav tako zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij v EU ali Sloveniji (monopol) ter vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom.

Določene pa so tudi izjeme.

VZPOSTAVITEV POGOJEV TRŽNE KONKURENCE

Področje konkurence v Sloveniji sistemsko ureja zakon o varstvu konkurence iz leta 1993, ki med drugim obravnava tako nelojalno konkurenco (dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji) kot tudi omejevanje konkurence (omejitve, ki so rezultat ravnanja posameznih udeležencev na trgu ali pa rezultat politike države), opredeljuje nedovoljene špekulacije in omejevanje trga z oblastnimi akti ter postavlja osnovne elemente za preprečevanje dumpinškega in subvencioniranega uvoza. Vsebina zakona je usklajena z določili konkurenčnega prava EU, vendar je potrebno posamezna področja opredeliti še s posebnimi predpisi. Zato bo Slovenija še letos sprejela zakon o preprečevanju omejevanja konkurence skupaj s podzakonskimi akti, prav tako pa tudi zakon o državnem omejevanju konkurence, ki naj bi se v celoti začela izvajati do konca leta 2002. Načrtovana zakonodaja s področja varstva konkurence bo tudi jasno opredelila pristojnosti organov, predvsem Urada RS za varstvo konkurence, ki bo pos-

tal neodvisen ter dobil ustrezna pooblastila, predvsem v zvezi s preiskovalnimi dejanji ter izrekom sankcij.

DRŽAVNE POMOČI PO PREDPISIH EU

Neposredno in posredno poseganje države v gospodarstvo z različnimi oblikami državnih pomoči je v Evropski uniji urejeno s pravili, ki določajo, kdaj in pod kakšnimi pogoji je poseganje sploh dovoljeno. Države članice EU so dolžne državne pomoči notificirati pri Evropski komisiji pred njihovo razdelitvijo, voditi ustrezne evidence o uporabnikih pomoči ter izdelovati standardizirana redna poročila. Za državne pomoči so države članice v obdobju 1994-96 namenile povprečno 1,4% BDP, manj kot v prejšnjih primerljivih obdobjih, kar kaže na trend zniževanja posredovanja držav v gospodarstvu. Višina državnih pomoči je nekoliko višja v Nemčiji in Italiji, najnižja pa v Veliki Britaniji, pod povprečjem pa je tudi v vseh štirih manj razvitih deželah, to je v Grčiji in Španiji, na Portugalskem in Irskem. Največ državnih pomoči je usmerjenih v predelovalno industrijo, storitve in premogovništvo, posebno področje pa so pomoči za kmetijstvo in ribištvo.

Dejansko ima EU klasificira-

ne tri osnovne skupine pomoči - poleg sektorskih bolj zaželene horizontalne in regionalne pomoči. Za izvajanje politike državnih pomoči imajo države na voljo več različnih instrumentov, ki so razvrščeni v štiri skupine: pomoči, ki so v celoti tran-sferirane uporabnikom (dotacije in davčne oprostitve), finančni transferi v obliki kapitalskih naložb, transferi s prihrankom obresti, kot so ugodna posojila, in davčne odložitve, jamstva. Poseben položaj imajo tudi državne pomoči po pravilu "de minimis", ki pomeni, da lahko vsako podjetje v obdobju treh let prejme pomoč v višini 100.000 evrov. Vendar se to pravilo ne more uporabljati za izvozne pomoči in nekatere posebne sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo, transport, jeklarstvo.

Vir: UVI, Tematsko informativna zgibanka

(Nadaljevanje prihodnjič)

RAZPISI

Naziv: Razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gozdarstva

Razpisnik: Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Rok prijave: Do 4.09.2000

Predmet: Predmet razpisa je izbira projektov za prednostne raziskovalne tematike MKGP na področju gozdarstva. Skupen cilj prednostnih raziskovalnih tematik je raziskati, utemeljiti in razviti podlage za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.

Višina sredstev: 67 milijonov SIT

Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; Stran 6601, Ob-33733

***

Naziv: Javni razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gospodarjenja z vodami

Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje

Rok prijave: Do 4.09.2000 Predmet: Predmet razpisa je izbira izvajalca za raziskovalni

projekt v okviru ciljnega raziskovalnega projekta VODE za naslovom: "Sluz v morju in možni ukrepi za olajšanje posledic"

Višina sredstev: 12 milijonov SIT

Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; stran 6602, Ob-33734 ***

Naziv: Javni razpis za subvencioniranje investicij v izgradnjo in obnovo hladilnic za sveže sadje

Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Rok prijave: Do 15.09.2000

Predmet: Predmet razpisa so sredstva, ki se bodo dodelila za subvencioniranje investicij v izgradnjo in obnovo hladilnic za sadje, ki je pridelano v Sloveniji.

Višina sredstev: 110 milijonov SIT

Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; stran 6603, Št. 321-02-391/00, Ob-33559

***

Naziv: Javni razpis za sofinanciranje stroškov izvedbe pilotnih projektov integracijskih podjetij v RS

Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje

Rok prijave: Do 17. 09. 2000, 16. 10. 2000, 13. 11.2000

Predmet: 1. Sofinanciranje stroškov ocene možnosti izvedbe (feasibility study) pilotnih projektov integracijskih podjetij;

2. Sofinanciranje stroškov uvajanja pilotnih projektov integracijskih podjetij;

3. Zagotavljanje svetovalne in rehabilitizacijske funkcije v podjetju ter sofinanciranje izobraževanja socialno podjetniškega managementa v okviru uresničevanja programa razvoja integracijskih podjetij v RS kot podprograma akcijskega programa zaposlovanja za leta 2000 do 2002.

Višina sredstev: 30 milijonov SIT

Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 1L8.2000; stran 6603, Št. 731-1/00, Ob-33677

***

Naziv: Javni razpis za sofinanciranje razreševanja presežnih delavcev pri delodajalcih in pospeševanja novega zaposlovanja

Razpisnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Rok prijave: Do 6.11.2000, vloge se bodo odpirale vsak prvi torek v mesecu.

Predmet: A - sofinanciranje aktivnosti pri razreševanju pre-

sežnih delavcev

B - spodbujanje delodajalcev zaposlovanju brezposelnih os( in/ali presežnih delavcev.

Višina sredstev: 300 milij nov SIT

Vir: URLS št. 69/2000 / di 4.8.2000; stran 6422, j 663-05-548/00-005, Ob-33405'

***

Naziv: Javni razpis za sofinj ciranje svetovalne dejavnosti i področju varstva potrošnikov leto 2000

Razpisnik: Ministrstvo za ek nomske odnose in razvoj. Ur za varstvo potrošnikov

Rok prijave: Do 22.8.2000 ( 10. ure.

Predmet: Sofinanciranje s\ tovalne dejavnosti na področ varstva potrošnikov v RS za le 2000 v potrošniških pisarnah naslednjih krajih: Ljubljana 2 pisarni, Maribor, Celje, No mesto, Nova Gorica, Murska S bota, Velenje, Zagorje.

Višina sredstev: 34 milijon SIT

Vir: URLS št. 69/2000 z d: 4.8.2000; stran 6423, Št. 7/20( Ob-33218

Naziv: Javni razpis za subve cije dela plač novih magistr in doktorjev znanosti za podi čje tehnološkega razvoja za le 2000

Razpisnik: Ministrstvo za zr nost in tehnologijo

Rok prijave: Do 15.9.2000 ( 14. ure.

Predmet: Subvencioniran dela stroškov plač novih dokto jev in magistrov znanosti, ki v uporabniških organizacijah 2 posleni na področju tehnološk ga razvoja, za leto 2000.

Višina sredstev: 25 milijoni SIT

Dokumentacija: URLS i 66-67/2000 z dne 28.7.2000; stri 6243, Št. 55/2000, Ob-32998

Naziv: Javni razpis za zbiran zahtevkov za dodelitev nepovr tnih sredstev za komasacije

Razpisnik: Ministrstvo kmetijstvo, gozdarstvo in pr hrano

Rok prijave: Do 28.8.2000 ( 14. ure.

Predmet: Predmet razpisa dodelitev nepovratnih sredsti za komasacije za leto 2000.

Višina sredstev: 80 milijoni SIT

Vir: URLS št. 66-67/2000 z di 28.7.2000; stran 6243, Ob-329;

MARIBOR / DO ODPRTJA NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA NAKUPOVALNEGA SREDIŠČA LE ŠE SLAB TEDEN

Zakihina dela po nairtih

Za prebivalce celotne podravske regije, med katerimi jiti veliko nakupuje v tujini, ter seveda obiskovalce iz Hrvaške, Avstrije in od drugod bo kmalu drugače. Do odprtja mariborskega nakupovalnega središča EUROPARK, ki bo največje in najsodobnejše nakupovalno središče na Slovenskem, s svojimi dimenzijami in raznoliko ponudbo blaga in storitev pa celo eno največjih v ožjem srednjeevropskem prostoru, je namreč le še slab teden.

Zaključna dela v EUROPAR-KU potekajo po načrtih, vrednost investicije znaša okoli 10 milijard tolarjev in že kmalu (23. avgusta) bo njegove obiskovalce in kupce od blizu in daleč pod eno samo streho pričakalo vse, kar so doslej morali iskati drugod. Poslej za to res ne bo več razloga, saj jih bo v EUROPAR-KU, v neposredni bližini starega mestnega jedra, pričakalo več kot 28.000 kvadratnih me-

trov nakupovalnih površin, kar 63 specializiranih trgovin in bu-tikov v dveh etažah, č kot 1.500 brezplačnih parkirnih mest, bogata kulinarično-gostinska ponudba z izbranimi jedmi različnih mednarodnih kuhinj, otrokom namenjen velik prostor za igro, previjalnica za najmlajše, ob tem pa še banka, lekarna, optika, turistična agencija, frizer in druga ponudba storitev, skrbno izbrana in uravnotežena po natanko določenih standardih, ki veljajo za nakupovalna središča tudi drugod v Evropi.

Da bo EUROPARK svojim obiskovalcem in kupcem ponujal zares izjemna nakupovalna doživetja, bodo (po)skrbeli vsem dobro znani INTERSPAR, ki v njem odpira največji (hiper)market v Sloveniji, trgovina z modnimi oblačili EMPORIUM, ki se bo v EUROPARKU raztezala v dveh etažah in ponujala več kot 50 blagovnih znamk, največja slovenska športna trgovina HER-VIS, največja slovenska trgovina z zabavno in belo tehniko BIG BANG MEGA, trgovini NEW VORKER (oblačila) in HU-MANIC (čevlji) s svojima prvima trgovinama v Sloveniji, STIEFELK(tm)NIG, PAL-MERS, BENETTON, DM, SPORTINA in še mnogi drugi, toda prednosti EUROPARKA s tem še zdaleč ne bo konec. Novo nakupovalno središče superlati-vov se bo namreč ob trgovski in storitveni ponudbi ponašalo z bogato gostinsko-kulinarično ponudbo. V pritličju EURO-

PARKA bo velik kulinarično-gostinski del z veliko ponudbo mednarodnih kuhinj (od Slovenije do Mehike) in veliko zunanjo teraso, v zgornji etaži bo mogoče najti največjo slovensko in prvo tovrstno INTERSPA-ROVO panoramsko samopostrežno restavracijo z nad 400 sedeži, pod prosojno streho EUROPAR-KOVEGA kulinaričnega dela pa bodo goste gostoljubno pričakali še McDonald's, Takos, Dolce Vita, Kokla, Pizza Špica, Pivnica Buf, Sandvvich caffe Arte, Caffe-teria in slaščičarna Romansa.

lURIKA - BORZNOPOSREDNiSKA HISA /TEDENSKI KOMENTAR

Vroi poletni teden

Slovenski trg kapitala je v zadnjem tednu zajet val optimizma, ki se je odrazil v rasti tečajev delnic. Nakupna vnema zaenkrat kaže, da se rast utegne nadaljevati, saj se je na povpraševalni strani pojavilo precej investitorjev, prave ponudbe delnic pa pri cenah iz meseca nazaj ni bilo. Investitorji so prisiljeni za svoje nakupne želje seči globje v svoje žepe. Seveda se bodo na trgu našli tudi špekulanti, ki bodo v naslednjih dneh že vnovčevali dobičke, vendar pa prodaje po vsej verjetnosti ne bodo omejile nadaljnje rasti.

Raznolikost povpraševalcev se kaže tudi na Slovenskem borznem indeksu. Po dolgem času se je SBI20 dvignil nad 1.700 indeksnih točk, kar je v enem tednu pomenilo več kot triodstotno rast. Na svojih vrednostih so največ zopet pridobile delnice farmacevtskih podjetij. Enotni tečaj Lekove delnice se je dvignil na 33.530 tolarjev, kar je delničarjem povečalo premoženje za skoraj 5 odstotkov Za enak odstotek se je tudi delnica Krke zavihtela preko 27.000 tolarjev, kar se je ne dolgo nazaj zdela nepremagljiva meja v kratkem obdobju. Lep skok je zabeležila tudi delnica Petrola. Kljub temu da se je bencin pocenil, podjetje pri prodaji goriva dosega potno maržo, kar ugodno vpliva na njegov rezultat. Posledično se zvišuje tudi cena delnice, za katero so investitorji pripravljeni plačati že 21.000 tolarjev. Pričakovanje boljših rezultatov je povzočllo rast tudi delnice Istrabenza. Na pozitivno gibanje delnice razen doseganje marže pri prodaji bencina vpliva tudi dobiček pri prodaji Simobiia, saj bo le-ta znašal okoli 1000 tolarjev na detnkx). Njena cena se je zato ob pozitivnem trendu povišala na 2.850 tolarjev, tntereuropa. ki je

tudi delničar Simobiia, se tudi sooča z lepo rastjo delnice, saj se je ta v enem tednu dvignila za štiri odstotke na vrednost 2.500 tolarjev, kjer je mogoče kupiti nekaj večjo količino delnic. Izmed pomembnjših delnic prostega trga je bila zopet v središču pozornosti delnica Gorenja. V zadnjem času precej oblegana delnica je pretekli teden močno porasla, posli z njo pa so se ob koncu tedna sklepali krepko nad 2.200 tolarjev oziroma za nekaj manj kot 7 odstotkov višje kot prejšnji petek.

Enako kot uradna kotacija se je v pozitivno smer obrnil tudi. trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIK, ki meri splošno gibanje pooblaščenih investicijskih družb, se je v preteklem tednu povzpel za tri odstotke in pol, njegova vrednost pa je presegla 1.300 indeksnih točk. Izmed polnih PID-ov sta se najbolj okrepila do sedaj najredkeje omenjana Zvon I in Zlata moneta I. Vrednost slednjega se je po razprodaji na prvi dan po preseku za dividende pričela dvigati, tako da so bili v petek investitorji pripravljeni plačati za eno delnico že 62 tolarjev, posli z Zvonom I pa so se odvijali pri vrednostih okoli 61,8 tolarja. Med polpolnimt PID-i so bile v prejšnjem tednu oči uprte v delnice Infonda Zlata, katerega vrednost se je povzpela kar za 7,6 odstotka na 48 tolarjev. Špekulacije okoli prodaje Simobiia so povišale tudi ceno delnice PID-a Kmečkega sklada, ki se je sicer po zadnjih novicah odpovedal prodaji operaterja mobilne telefonije, kljub temu je enotni tečaj delnice pridobil krepkih pet odstotkov in znaša 48 tolarjev.

Vedrina, ki jo je trenutno mogoče čutiti na trgu, se lahko spreobrne v bo\\ stabilno in dolgoročno rast vrednostnih papirjev. Količina denarja, ki se pretaka preko trga, je zaenkrat še vedno majhna, kljub temu je opaziti, da se del denarja, ki so ga investitorji dobili od zapadlih obveznic in dividend, vrača na trg kapitala, kar utegne pospešiti nakupe delnic in povzročiti nadaljnjo rast tečajev.

Ma^ai Bemih iUrika - bonnoposredniška Hiša, dJi*

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni odbor OF Ptdj teta 1948.

tzdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen, Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože BraCič, ivlajda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja teiinične redakcije) tn Jože Mohorič (graftčno-tehnični urednik). Naslov: RADIO-JEDMiK, p,p, 95, Fiaičeva 6, 2250 Ptuj; tel, (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Cetoletna naročnina 6 760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev Žiro račun; 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto,

Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist23,12, 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vww.radio-tednik.si. E-poSta: tednik@amis.net nabiraintk@r3dio-tedntk.st

fgPMIK - Četrtek, 17. avgust 2000

POKOCAMO^ KOMENTIRAMO

3

■ :

JAOSTJE / PO 58 LETIH OB GOZDIČU LAZE

foni^ izanami in vojni mvoffiff ne poMobliajo

Qb spomeniku Slovenskogoriški-Lackovi četi pri gozdiču Ifiie v IMostju, kjer je pred 58 leti v neenakem boju izkrvavela Siovenskogoriška-Lackova četa, je bilo v torek, 8. gvgusta, ob 18. uri spominsko srečanje borcev in udeležen-(•ev MOB s ptujskega območja, članov ptujskega društva i2gnancev, društva vojnih invalidov Ptuj, ptujskega kluba <i brigadirjev in flrugih.

Čeprav zakon narave, starost in bolezen vztrajno redčijo njihove vrste, se je tokrat zbralo ob spomeniku v Lazah več kot 200 udeležencev od blizu in daleč. Uvodni pozdrav jim je namenil predsednik ptujske območne borčevske organizacije Ivo Rau in ostro zavrnil vse, ki javno izničujejo pomen narodnoosvobodilne vojne ter vlogo borcev in partizanov v boju

proti okupatorju in domačim izdajalcem. Tega ne sme nikoli pozabiti nobeden zaveden Slovenec.

O aktualnih razmerah je kritično razmišljal tudi slavnostni govornik Stane Lepej. Ko se je ozrl na bližnji spomenik Lackovi četi, ki predstavlja obraze, je dejal: "Slovenski fantje in možje, žene in dekleta, ki tukaj ob nas sicer otožno, vendar s ponosom zre-

jo po slovenskogoriških hribčkih, so se takrat uprli. Drage borke, spoštovani borci, v tistih usodnih dneh ste vedeli, da če se ne bi uprli, bi to pomenilo uničenje slovenskega življa na slovenskih tleh. Uprli ste se tako kot Jože Lacko s svojo četo, ključavničarji, peki, dijaki, delavci in kmeti. Namenoma jih ne bom imenoval, da slučajno ne bi koga izpustil. Vem le to, da so padli po izdajstvu, vem le to, da sta starejša brata Reš vprašala starega Reša, očeta, ali dovoli, da njegov sin Kostja pristopi v odporniško gibanje. In kaj je rekel stari Reš? Predobro je poznal'svojo kri tudi v Kost ju.

Stari Reš je modroval: 'Življenje tako ni nikjer več varno, a komur je usojeno umreti, naj umre za pravično stvar.' In tako se je tudi zgodilo na današnji dan pred 58 leti. Danes pa nekdo podira, kazi in na novo postavlja spomenik Reševim na Ojstrovcu. Podirajo, bolje rečeno odstranjujejo spominska obeležja junakom NOB. Tudi tistim možem in fantom, ki se jim takrat še sanjalo ni niti niso vedeli za revolucijo, vsaj takšno ne, kot jo 'kvazi' stroka danes predstavlja. Kje so danes spominske plošče in poprsja na javnih zavodih, šolah, ulicah, trgih, v samem mestu Ptuju? Vem le to, da so starši in učitelji OŠ Olge Meglic po osamosvojitvi Slovenije v času evforije preimenovanj soglasno rekli: 'Ne, Olgice pa ne damo!' Tako kot takrat pred osmimi leti še vedno trdim, da smo vsi skupaj prehitro pokleknili pred tako imenovano novo oblastjo in dopustili prestavitev Lackovega spomenika s Slovenskega trga na danes vandalizmu namenjen kraj na starem ptujskem pokopališču. Pisatelj Miha Remec je že dolgo tega zapisal: 'Če bi imeli takšnega junaka in heroja, kot je bil Lacko, bi ga povzdignili v nebo ...' Kaj pa mi, njegovi sokrajani? Še mestna občina Ptuj se je odpovedala spominu 8. avgusta. Še vedno trdim in bom trdil, da iz ideoloških in političnih razlogov Žal pri glasovanju prevlada večina 'posve-

čenih', to pa še zdaleč ni volja ljudstva."

Ko je govoril o samostojni Sloveniji, je Lepej spomnil na neprecenljivo vlogo borcev: "Ve, drage borke, spoštovani borci in udeleženci NOB, ste Slovenijo osvobodili in postavili prvo slovensko vlado v Ajdovščini. Jasno in glasno povejmo to tistim, ki mislijo, da se je Slovenija rodila šele leta 1991!" Ob koncu je spomnil še na dragoceno vlogo mladinskih delovnih brigad, ki so prenavljale med vojno porušeno domovino.

Udeležence spominske slovesnosti v Mostju je pozdravil tudi predstavnik mariborske borčevske organizacije, ki je borce, izgnance in vojne invalide ter vse podobno misleče podprl pri njihovih prizadevanjih in tudi on obsodil vse, ki izničujejo pomen

NOB in vlogo borcev v drugi svetovni vojni.

Udeležence spominske slovesnosti je v imenu domačinov nagovoril še juršinski župan Alojz Kaučič in poudaril, da so v občini ponosni na ta in vse druge spomenike iz NOB, obenem pa obljubil, da bodo te in take spomine vedno s ponosom ohranjali.

Kulturni program so primak-nih pevci moškega komornega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna ter recitatorka Kulturnega društva Rogoznica, ob koncu pa je 12 delegacij borcev, brigadirjev in skupnosti položilo vence k spomeniku v Mostju in drugim spominskim obeležjem, posvečenim borcem slovenskogoriške čete.

M. Ozmec

O vlogi borcev nekoč in danes ter o aktualnih razmerah je razmišljal Stane Lepej

Dvanajst delegacij je položilo vence k spominskim obeležjem; juršinski župan Alojz Kaučič, predsednik borčevske organizacije Ivo Rau in Spela Vrbanec iz kluba brigadirjev so venec položili v Mostju. Foto: M. Ozmec

Izvedeli smo

IflHI^^HfflPVMmVPinfPiRI

GOVORI SE...

... DA je juršinski župan slutil ogenj, zato si je dal preventivno obriti brado.

... DA bodo v JuTŠincih zagotovo obnovili Puckov muzej. Za vsak pnmer bodo imeli otvoritev dan prej.

VIDI SE...

' DA so ptujski komunalci šli v delanju čudežev za korak dlje od gostincev. Gostinci delajo "dobro" vino iz pol vina in pol vode, komunalci pa so ob svoji štiridesetletnici naredili zares dobro vino zgolj iz vode.

DRAVSKO, PTUJSKO POUE / BULAVA SNET NA KORUZISCIH

Noiptei suim^ sedat ie bolezen

Potem ko si je narava nekoliko opomogla od dolgotrajne pomladne in zgodnje poletne suše, so se za lastnike koruznih posevkov začele nove težave. Koruzišča je v velikem obsegu napadla glivična bolezen, imenovana butava snet, ki jo kmetovalci sicer poznajo, vendar se doslej še ni pojavila v takšnem obsegu.

Po podatkih Kmetijske svetovalne službe je prizadetih nekaj tisoč hektarjev koruzišč na območju Dravskega in Ptujskega polja, predvsem območje med Hajdino in Cirkovcami in med Ptujem in Dornavo. Znano je, da je glivica, ki povzroča omenjeno bolezen, prisotna v tleh, koruza pa se z njo množično okuži v razmerah, kakršne so v letošnjem letu. Literatura navaja, da so za razvoj bo-

lezni idealni pomladna in zgodnja poletna suša, ki poškodujeta koruzišča v njihovi mladostni dobi, temu pa sledijo krajša deževna in sušna obdobja; vse to se je dogajalo v času od letošnje setve koruze.

Stroka je ob množičnem pojavu bulave sneti v rahli zadregi, saj z njo nimajo izkušenj ne domači, ne evropski in drugi strokovnjaki. Zelo redko se namreč pojavi v kritičnem obsegu, zato ji doslej niso posvečali večje pozornosti. Njen zadnji množičen pojav je omenjen leta 1968 v Vojvodini. Bulava snet se sicer občasno pojavi na posameznizh kuruznih storžih, in ker gre v bistvu za glivo (gobo), je v svoji začetni razvojni fazi užitna in menda zelo okusna.

S pomočjo profesorja Babnika s Kmetijskega inštituta Slovenije je kmetijska svetovalna služba pripravila nasvet kmetovalcem, kako ukrepati ob večji okužbi koruzišča. Če je bulava snet v koruzišču prisotna na okoli 30 odstotkih rastlin, so mnenja, da jo je še mogoče silirati in bo primerna za živinsko krmo. Kljub temu ne priporočajo s to silažo krmiti plemenskih

živali pri govedu in prašičih, saj utegne povzročati prebavne motnje, težave z brejostjo, ob večji koncentraciji pa celo zvrgavanje. Tako silažo je torej bolje krmiti pitancem. Še večja je težava v primeru večje okužbe koruzišč. Če je bulava snet prisotna na 90 in več odstotkih rastlin, je najbolje po-.

čakati, da koruza dozori, in jo pospraviti s kombajnom, pri čemer bo stroj odstranil (odpihnil) takrat že posušeno glivo, kmetovalci pa bodo pospravili zrnje, kolikor ga bo seveda še ostalo. Tudi za to zrnje velja, da ga ni priporočljivo krmiti plemenskim živalim.

J. Bračič

Bulava snet na od suše prizadeti koruzi

4

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNM

PTUJ / SPOMINSKA RAZSTAVA DEL IVANA MAZERE

Misli in sanf e na platnu

11. avgusta je bila v ptujskem razstavišču v Mestni hiši priložnostna slovesnost ob odprtju spominske razstave izbranih del ljubiteljskega slikarja Ivana Mazere, ki je umrl pred enim letom. Pobudo za pripravo razstave je dala slikarka Rozina Šebetič, ki je razstavo tudi odprla. Ivan Mazera je bil član likovne sekcije dr. Štefke Cobelj in tudi član likovne sekcije pri DU Ptuj. O njegovem delu in življenju je govoril predsednik likovne sekcije Grega Samastur.

Zahvalil se je hčerki Katici Cvetko, ki se je skupaj z bratom Ivanom udeležila odprtja razstave, za vso pomoč pri njeni pripravi. Slike na razstavi so iz domače zbirke. Ivan Mazera je nihal med dvema hobijema -slikarstvom in ribarjenjem. Na svoja dela je prenesel vtise in občutke, v katerih lahko uživamo tudi mi, je med drugim povedal Grega Samastur, ko je predstavljal njegovo delo. Ivan Mazera je začel slikati okoli leta 1950. V skoraj pet desetletij dolgem likovnem ustvarjanju je ustvaril veliko del, ki jih je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah, zadnjo pred smrtjo je imel v prostorih Ribiške družine Ptuj. Kar je mislil, kar je sanjal, je prenašal na platno, je zbranim o očetovem delu še povedala hčerka Katica Cvetko in se zahvalila vsem, ki so v petek prišli v Mestno hišo, da so počastili njegov spomin.

Spominska razstava del Ivana

Mazere bo na ogled do konca avgusta. Na otvoritveni slovesnosti so

v petek zapele ljudske pevke DU Ptuj.

MG

Z odprtja spominske razstave Ivanu Mazeri; udeležil se ga je tudi častni občan Ptuja prof. Jože Gregorc z ženo. Foto: Črtomir Goznik

PTUJ / OTVORITEV POLETNIH KULTURNIH VEČEROV

Enaist veierov na prosten

11. avgusta so se na Ptuju začeli 6. poletni kulturni večeri, ki jih organizira Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj. Nekaj besed ob začetku sta spregovorila predsednik društva Ivan Brač in član društva Nešo Tokalič.

Vse prireditve poletnih večerov (med 11. in 18. avgustom se jih je oziroma se jih bo zvrstilo 11) se dogajajo na Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici. Ob 21. uri se je začelo potopisno predavanje Alenke Krabon-ja o Indoneziji. Kljub slabemu ozvočenju je prišlo kar nekaj ljudi, željnih dogajanja v starem mestnem jedru.

Predavanje o Indoneziji je potekalo s pomočjo diapozitivov, ki so prikazali čudovite podobe rajskih otokov. Gospa Krabonja se je osredotočila na znamenitosti in razmere na teh otokih, ki jih je obiskala skupaj s pri-

jateljico. Na tem potovanju se jima je pripetilo veliko zanimi-mivih stvari, ki so navdušile poslušalce. Po predavanju je nastopila še skupina Popperkeg.

Ptuj ima kot srednjeveško mesto še veliko več možnosti za prireditve, ki bi potekale na prostem, predvsem ob tem poletnem času, ko si ljudje želijo zabave in kulturnega dogajanja.

ISadja Dobrijevic

V okviru Poletnih kul turnih večerov bo nocoj ob 21. uri predaval Erik Brešn o Čilu, Peruju in Boliviji, ob 22. uri pa bo koncert zahodnoafriške glasbe na tradicionalnih afriških instrumentih skupine Per-cusion Group. Večeri se bodo končali v petek ob 21.30 z veliko zabavo s slavonskim tamburaškim orkestrom Naša grana. V okviru večerov se bodo na ulicah zvrstile tudi nekatere slikarske razstave različnih avtorjev. .

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Hova knjiga o olimpijskih igrah

še mesec dni in številne oči celotne zemeljske oble

bodo zrie v Avstralijo, kjer bodo potekale olimpijske igre, tokrat poimenovane tudi igre tisočletja. Leta 1993 je največje avstralsko mesto Sydney dobilo organizacijo iger moderne dobe, kjer pričakujejo več kot 10.000 tekmovalcev in več kot milijon gledalcev.

V Sydneyju bodo igre 27. olimpijskega obdobja, pravzaprav bodo to 24, poletne olimpijske igre, saj so tri olimpijska obdobja preprečile vojne. Prve olimpijske igre moderne, dobe so bile izvedene leta 1896 v Atenah, ko se je pomerilo 300 moških tekmovalcev. Oče iger moderne dobe je Pierre de Coubertin (1863-1937), prvi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1920, ki je na konferenci o mednarodnem športu leta 1894 predložil resolucijo o obnovitvi iger. Sicer segajo olimpijske igre v starodavno Grčijo in so bile del verskih obredij in praznovanj - šport je bil oblika Čaščenja bogov. Med številnimi krajevnimi praznovanji so obstajala štiri vsenarodna tekmovanja za tekmovalce iz vseh grških pokrajin in kolonij: pitijske, nemejske, istmijske in olimpijske igre. Igre so bile posvečene različnim bogovom vsako leto v drugem kraju. Kraj tekmovanja so bila svetišča in njih okolica. Tako so pitijske igre v Delfih častile Apolona, istmijske v Korin-tu so namenjali Pozejdonu, nemejske v Nemeji so bile posvečene Zeusu, enako tudi olimpijske v Olimptji. Tekmovali so samo moški in tudi gledalk na starodavnih igrah ni bilo. Znamenje zmagovalcev so bile rastline: lovorov venec, sveža divja zelena, venec iz oljčnih

listov, borove vejice. Nagrada je bila tudi amfora s po-slikavo športne discipline in napolnjena z najboljšim oljčnim oljem.

V Oltmpiji se je odvijalo posebno tekmovanje za ženske v čast Zeusovi ženi Heri. Tekmovanje je bilo poimenovano heraja, edina športna disciplina je bil tek na kratke proge.

Te in mnoge druge zanimivosti s starodavnih in modernih olimpijskih iger najdete v novi knjigi iz zbirke Svet okrog nas, ki jo izdaja Pomurska založba. Avtorja C h ris Oxlade in David Bailheimer sta jo enostavno naslovila Olimpijske igre. Bogato ilustrirana in pregledno sestavljena knjiga ima triinšestdeset strani večjega formata in je izviren vodnik v junaški svet olimpijskih iger.

Knjiga je razdeljena na petindvajset poglavij, ki popeljejo bralce od začetkov do današnjih dni največje športne prireditve. Znane in manj znane, a tudi osupljive podatke sta avtorja nanizala v naslednjih poglavjih: Kaj so bile olimpijske igre, Starodavne igre, Ponovno odkrita Olimpija, Preporod olimpijskih iger, Tradicija, Na začetku, Poletne olimpijske igre, Zimske olimpijske igre, Paraolimpijske igre. Dodajanje in opuščanje disciplin. Velika olimpijska imena, Telesna pripravljenost, Postave in mere, Razvoj športnih oblačil, Izdelano po meri, Kolesa sreče, Drsalke in smuči, Izbrana obuvala, Natančno merjenje časa, Izkoriščanje športa, V za-kulisju, Stadion, V prihodnost, Prizorišča novodobnih olimpijskih iger, Slovenski športniki, dobitniki olimpijskih medalj.

Knjigo je prevedel Franjo Jamnik in si jo lahko izposodite v mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Ostali oddelki knjižnice so zaradi selitve zaprti, zato vabimo vse tiste člane knjižnice, ki so obiskovali čitalnici v študijskem in ljudskem oddelku, v mladinski oddelek, kjer so na voljo časopisi in revije iz čitalnic za odrasle. Pričakujemo vas vsak dan od osmih do petnajstih in ob sobotah do dvanajstih,

Liljana Klemenčič

PTUJ / IZHAJA NOVA SLOVENSKA REVIJA RINA

Iz Pfulm za Sloveifffo

Podjetnim ženskam ptujskega podjetja Katarina, d.o.o., ki izdajajo že slovensko revijo za učitelje Katarina, je uspel še en projekt v slovenskem merilu. Nastajal je dobro leto in pol, sredi julija pa smo v slovenskih kioskih že lahko uzrli prvo slovensko revijo pod imenom /fi/ia, namenjeno vsem, ki imajo probleme s kilogrami. Njen moto je: Življenje in kilogrami.

O novi reviji smo se pogovarjali z direktorico Katarine, d.o.o., Bredo Hrobat, ki skupaj Mojco Poljanšek, ta je tudi lektorica, ureja revijo. Sedež podjetja in uredništva nove revije je v Osojnikovi 22 na Ptuju. Prva številka Rine je izšla 13. julija; ker nista vraževerni in ker so

ljudje, ki imajo težave s kilogrami, veseli ljudje, trinajstica ni slaba popotnica reviji, ki bo izhajala vsaka dva meseca - naslednja torej septembra. Za ime revije, sta povedali sogovornici, so izbrali drugi del besede Katarina, ker se jim je to zdelo simpatično.

Vsebinsko je nova revija razdeljena na štiri dele: prvi, najobsežnejši, je strokovni, v drugem se posvečajo stylingu, v tretjem so strani namenjene različnim življenjskim zgodbam, četrti pa je bolj sprostitveni. Breda in Mojca pravita, da v začetku nista prav vedeli, v kaj se podajata, podobno kot tisti, ki sta jih vabili k sodelovanju, kaj bo skupno delo oziroma projekt prinesel. Na koncu sta bili obe strani izredno presenečeni že nad prvim izdelkom. Revijo so

dobro sprejeli tako strokovnjaki kot laična javnost, kot kaže, pa tudi s sodelavci več ne bo težav. Začetni dvom je premagan: potencialni sodelavci se javljajo iz različnih krajev Slovenije z željo, da bi postali aktivni snovalci vsebine revije in s tem pomagali prebijati še kakšen tabu o ljudeh s težavami s kilogrami. Teh ni malo in si zaslužijo najmanj enako obravnavo kot tisti, ki teh problemov nimajo. Se dobro, da imajo pozitivno samo-podobo, drugače jih za styling ne bi dobili, poudarja Mojca.

Biti debel ni greh, res pa je, da je iz zdravstvenih razlogov veliko bolje, če imaš manj kot preveč kilogramov. Brez dvoma pa je debelost problem, ki vpije na pomoč, da se nekaj naredi. Z revijo Rina naj bi poskušali vplivati na ljudi, da bodo pričeli razmišljati o svojem načinu življenja, pravita Breda in Mojca. Zdravje je še vedno vrednota, na katero Slovenci najbolj prisegajo, čeprav na drugi strani z dejanji temu ne sledijo. Lahko pa jim pomaga tudi Rina.

MG

Naslovnica revije

FILMSKI KOTIČEK A iefccf/o za gospo Tingle

(Teaching Ms. Tingle) ^

V naš kino prihaja film o učiteljici, katere i najljubša opravila so kritiziranje in poniževanje ] učencev ter dajanje slabih ocen. Skratka film, -ki bo šolarjem pomagal preiti iz počitniškega v | delovno vzdušje, .

Gospa Tingle je pravi ljudomrznež, ki ne pri- \ vošči dobre ocene niti tistim, ki si jo zaslužijo. ■ Tako bo uboga Leigh Ann zaradi zlobe gospe ■ Tingle prikrajšana za štipendijo, ki bi ji olajšala j študij. Toda na srečo ima Leigh Ann prijatelja, j ki vzameta stvari v svoje roke in dasta učiteljici | zgodovine lekcijo, ki je ne bo nikoli pozabila ,,,

So filmi, ki so tako nerealni, da jih lahko primerjamo s pravljicami. Ne toliko zaradi vsebine, saj je šola še kako realna, vključno z j vsemi mukami v njej, pa tudi nesramne učite-' Ijice niso nobena redkost. Pač pa je karakte-; rizacija filma tista, ki bi potrebovala dodatno' obdelavo: na eni strani je zlobna učiteljica, I ki je v resnici vešča v preobleki, na drugi stra-; ni pa nepokvarjena in neomadeževana Leigh; Ann, ki s svojo brezmejno dobroto še bolj na-' čne živce gledalcev kot zlobna vešča. Naj bo i vzrok dejstvo, da se lažje vživimo v negativne i like, ali pa preprosta resnica, da je zloba dosti j bolj zanimiva od brezmejne dobrote.

Toda ne pretiravajmo s primerjanjem filma ^ in pravljic. Film je namreč označen kot ko-| mični triler In če upoštevate, da se trije nedol-i žni otročički znajdejo v veščinem domovanju, i dodate še živce parajoče glasbo ter posebne] efekte - in triler je tu. Še več — nastane celo i nekaj tako neoriginalnega, da gre za preprosto; ponavljanje že videnih srhljivih prizorov Zato i ni čudno, da na koncu celo pogrešamo Hit-1 chcockov prizor s tuširanjem. Morda pa so gaj producenti prihranili za nadaljevanje ,,,

Če si boste nazadnje le ogledali film, ne bo-; gospa Tingle edina, ki je dobila lekcijo. Tudi^ vi se boste namreč naučili, da je treba najprej'^ trikrat pogledati plakat, dvakrat premisliti in se^ šele nato odpraviti v kino. •

________,______ ___________ ISatašu Žumn:

fEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

PO NAŠIM KRAJIH

5

jURŠINCI / PRAZNOVANJE Z GRENKIM PRIOKUSOM

fupanov optimiiem ni splahnel

L|) 6. občinskem prazniku občine Juršinci se je zvrstilo Lč športnih, gasilskih in drugih prireditev. V petek so postavili tudi velik šotor, v katerem so potekale tradici-Lalne noči pod topoli. V petek je v tamkajšnjem lov-^lieni domu razstavil fotografije Radovan Komadina, ki L pred 40 leti služboval v teh krajih.

V soboto so nameravali od-jjeti cimprano hišo, v kateri ,i bil muzej, posvečen Janezu puhu, a je zjutraj pred odprtjem jrončal v ognjenih zubljih (o 0 pišemo posebej na naslednji 0ni Tednika). Njegovo odprtje jaj bi bilo osrednje dogajanje jb letošnjem prazniku. Ob tem |jlogodku so župani nedeljsko jpnreditwv začeli z akcijo zbira-0Ja prispevkov za gradnjo nove-igaPuhovega muzeja.

Na godovni dan njihovega zavetnika sv. Lovrenca smo lahko doživeli pravo žegnanjsko nede-lo / osrednjo prireditvijo. Pred

tem pa so odprli likovno razstavo izdelkov otrok tamkajšnjega vrtca. Slavnostni govornik na slavnostni prireditvi župan Alojz Kaučič je izpostavil dosežke v minulem letu (o tem je za naše bralce govoril v prejšnji številki Tednika). V bogatem kulturnem programu, ki ga je povezoval Peter Kirič, so nastopili pihalna godba iz Dor-nave, Juršinski fantje, domače ljudske pevke, mešani pevski zbor pod vodstvom Mateja Hol-ca, folklorna skupina Zahvala jeseni, otroci iz tamkajšnjega vrtca in osnovne šole.

Župan Alojz Kaučič in podžupan Simon Toplak sta podelila tudi občinska priznanja in plakete. Priznanja za razvoj ob-

čine Juršinci so prejeli: Milan Kvar, Milan Čuš in Ivan Plohi, dobitniki plaket pa so: Ribiško društvo Juršinci, Društvo gospodinj Juršinci, kmetija Stanka Toplaka iz Mostja 8, kmetija Ivana Hrga iz Dragoviča 2 in družba Zidar, d.o.o., ki jo vodi direktor Jože Krampelj. Janez Furman, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci, pa je podelil Cvetki Vratič, predmetni učiteljici, značko s srebrnim vencem za uspešno in strokovno delo z mladimi na področju prometa in varnosti osnovnošolskih otrok. Podelili so tudi pokale in priznanja za dosežke na športnih področjih.

Nedeljske prireditve so se v velikem številu udeležili tudi župani sosednjih in nekoliko oddaljenih občin, poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak in častni občan občine Juršinci dr. Ludvik Toplak.

MS

Utrinek iz kulturnega programa: otroška folklorna skupina TVta

Dobitniki letošnjih priznanj in plaket

DORNAVA/ LUKARI PRIPRAVUENI NA OSREDNJO PRIREDITEV

Nekoč so prostrane njive na dornavskem polju bile zasajene s čebulo, z njim so se ukvarjali vsi vaščani in po njem so jih poznali daleč naokrog.

i Člani turistično - etnografskega društva Liikari iz Dor-nave so v petek na kmetiji Pivko-Forštnarič v avtentičnem okolju pripravili prikaz škopa-nja slame, ki ga potrebujejo za spletanje čebule v vence. Ženske pa so prikazale, kako je po-

trebno spuljeno čebulo očistiti in pripraviti za ozimnico. Ko so se nekoč takole pripravljale na trženje, so imele čas za klepet, izmenjale so si novice na vasi, pripovedovale pa so si tudi doživetja s prodaje. Vse to so prikazale tudi na petkovi prireditvi.

ki je bila obenem tiskovna konferenca pred osrednjo prireditvijo, Liikarskim praznikom, ki bo v nedeljo, 27. avgusta, ko bodo v tamkajšnji vaški kulturni dvorani pripravili bogato kulinarično-prodajno in etnografsko razstavo. Pravijo, da bo letos še posebej bogata in izvirna, nato pa se bodo preselili na prireditveni prostor, ki bo tudi

letos na šolskem igrišču. Ta dan obljubljajo veliko čebule za prodajo, izvedeli pa boste tudi koristne nasvete v povezavi z njo. Poskrbeli bodo tudi za domače specialitete. Program bo povezoval Lojze Matjašič, v zabavnem delu pa bo igral ansambel Petovio.

Na letošnjem prazniku bodo predstavili nov turistični spominek, dornavsko liikarco, avtoric prof. Slavice Bratuša in Verene Mikša.

Marija Slodnjak

^ornavski lukarji so pripravljeni za osrednjo prireditev

OD TOD IN TAM

POLENŠAK - Gasilsko tekmovanje

Gasilska zveza občine Dornava in Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak pripravljata v soboto gasilsko tekmovanje, ki bo na Polenšaku. Ob 16. uri bo tekmovanje članic in članov v hitrostni vaji s hi-drantom. Ob 19. uri bodo prikazali vajo pionirji gasilci.

Najhitrejšim prvim trem bodo podelili pokale, sledilo pa bo družabno srečanje in veselica z ansamblom Tornado iz Ptuja.

MS

KICAR/ BLAGOSLOVILI PRENOVLJENO KAPELO

Žmavieva kapela kof novn

Minulo nedeljo, 13. avgusta, popoldne so ob prisotnosti kakih 150 domačinov svečano blagoslovili popolnoma prenovljeno Žmavčevo kapelo na Velikem vrhu v Kicar-ju, ki je bila zgrajena v zaobljubo leta 1946 in je sedaj last družine Meznarič.

Skoraj leto dni so jo urejali; poleg novega ostrešja, oken in vrat so uredili tudi oplesk in fasado ter poskrbeli za restavracijo kipca matere Božje. Vsa dela so veljala več kot 800.000 tolarjev; večino so prispevali lastniki, 50.000 tolarjev je prispevek mestne občine, sosedje in znanci pa so pomagali z delom.

Prenovljeno kapelo je svečano blagoslovil dornavski župnik Jože Kramberger ob pomoči ptujskih kapucinov. Na slovesnosti so po bogoslužju z bogatim kulturnim programom in nastopom pevcev iz Rogoznice opravili tudi prvi krst malega Tomaža.

-OM

Na blagoslovu prenovljene Žmavčeve kapele se je zbralo več kot 150 domačinov. Foto: M. Ozmec

SPODNJA POLSKAVA /

SPODNJEPOLSKAVSKO POLETJE 2000 i

Premiera Županme Miik^

Slamnati možic, za katerega so iznajdljivi domačini! poleg dobre zamisli potrebovali nekaj bal slame za nje- j govo zajetno postavo, smrekovih vej za lase, lesa za oči, i usta in obvezno fajfo, je ves prvi teden v avgustu, prele- i pljen s plakati, vabil na tridnevne prireditve "Spodnje-1 polskavskega poletja 2000". Enega so postavili v centru; Slovenske Bistrice in drugega na Spodnji Polskavi. j

Tridnevne prireditve so pričeli s petkovim koncertom moškega pevskega zbora Obrtnik z gosti, nato pa je bila baklada. V soboto je spodnejpolskavsko športno društvo v gostilni Vin-ter pripravilo šahovski turnir, zvečer pa je bila premierna uprizoritev Linhartove Županove Micke v izvedbi domačega kul-turnoumetniškega društva ter v režiji Herte Žagar. Prireditev je bila kljub nestanovitnemu vremenu (nekaj minut pred pričet-kom je še deževalo) na prostem, premiero pa so kljub grožnji "od zgoraj" le spravili pod streho.

V nedeljo je bil v dopoldanskih urah koncert KUD Gasilska godba na pihala Spodnja Polskava, popoldan pa je potekalo meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal "Stavbnega pohištva Spodnja Polskava", vmes pa so člani domačega turističnega društva Kopriva prika-

zali še stare običaje. Tridnevne prireditve so sklenili s plesom in ansamblom Zupan.

Vida Topolovec

Slamnati možic vabi na prireditve. Foto: VT

6

PO NAŠIH KRMIH

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDN||

SAKUSAK/ POGOREL PUHOV MUZEJ

Požig ali malomarnost?

V soboto, 12. avgusta, so ob štirih in 3 minute regijski center za obveščanje obvestili, da gori prenovljena cimprača na Sakušaku, v kateri so več kot leto dni urejali Puhov muzej. Kot smo izvedeli, je sosede zbudilo pokanje, ki nastaja ob gorenju, in močan vonj po dimu. Kljub hitremu posredovanju gasilcev iz Gabrnika in Grabšinskega Brega je v celoti pogorelo s slamo krito ostrešje ter vsa notranjost z opremo vred. Škoda je neprecenljiva, domačini in stroka ogorčeni. So cimpračo požgali, so se spraševali.

Žal so ognjeni zublji za vedno uničili številne kopije muzejskih eksponatov, med njimi pa tudi originalno Puhovo kolo, eno najstarejših tovrstnih, ter originalne dokumente iz ptujskega arhiva. Vodja projekta prenove Puchove domačije, višji

konzervator Aleš Arih z Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine v Mariboru, je bil nad pogoriščem zgrožen, saj je škoda ogromna in neprecenljiva, zaman je skoraj leto dni dela, skrbi, urejanja; vendar je zatrdil, da bodo hišo v spomin

velikemu rojaku, izumitelju in tovarnarju Janezu Puhu v celoti rekonstruirali.

Ogorčen in pretresen je tudi Juršinski župan Alojz Kaučič, ki je med drugim povedal, da so domačini prepričani, da je bil požar podtaknjen tako kot lani, ko je v neposredni bližini pogorela stara klečaja, ki so jo prav tako hoteli preurediti v Puhov muzej. Pred zbranimi občani je obljubil, da bo čez leto dni na sedanjem pogorišču stala nova cimprača, v kateri bodo uredili Puhov muzej.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi že med urejevanjem sedaj pogorele stare cimprače izvajalcem po telefonu grozili, da jo bodo požgali. Izvedeli pa smo tudi, da naj bi med urejanjem okolice muzeja v neposredni bližini, kakih 20 m vstran, v sredo kurili, zato obstaja tudi verjetnost, da je požar morda nastal zaradi iskre, čeprav naj bi bili ogenj po kurjenju zasipali z zemljo. Noč s petka na soboto je bila namreč vetrovna in lahko bi se pripetilo marsikaj.

Kakorkoli že, prenovljena cimprača z neprecenljivo kulturno dediščino je pogorela in v Sakušaku ter v celotni občini Juršinci so ostali brez svojega največjega ponosa - muzeja rojaku Janezu Puhu, ki naj bi ga svečano odprli isti dan opoldne v počastitev občinskega praznika.

Policisti in kriminalitsti so pogorišče temeljito preiskali in opravili že več razgovorov z osumljenci, vendar do zaključka redakcije o tem nismo uspeli izvedeti nič konkretnega in oprijemljivega. Neuradno smo iz-

vedeli le še to, da je materialna škoda ocenjena na več kot 10 milijonov tolarjev, moralna in kulturna škoda pa je veliko višja. Domačini so potrti, a trdo upajo, da bodo domnevnega storilca ali vzrok požara kmalu ugotovili. Kakorkoli že, na tem pogorišču naj bi prej kot v letu dni stala nova cimprača, nov Puhov muzej, ki bo zagotovo več kot ponos tega kraja in občine.

M.Ozmec

Tbdi Herfned Teschel iz podjetja Steyr-Daimler-Puch iz Gradca je prišel na odprtje muzeja. Ob tej priložnosti je omenjeno podjetje želelo izročiti ček v vrednosti 300 tisoč tolarjev. Ker so prišli le na pogorišče, so se odločili, da bodo omenjeni denar pustili za gradnjo novega muzeja. Ček sta avstrijska gosta podarila županu Alojzu Ka-učiču in Vladu Slodnjaku, predsedniku Društva rojaka Janeza Puha. (Foto: Marija Slodnjak)

Zgroženi domačini iz Sakušaka nemo zro na pogoreli ponos svojega kraja in občine Juršinci

Na prizorišča pogorišča Puhovega muzeja je prišel tudi Jo-hann Puch, Puhov pranečak (na levi; ob njem Herfried Teschl, Alojz Kaučič in Vlado Slodnjak) in povedal: "Prvič sem v tem kraju, od koder so korenine naše družine. Nisem vedel, kaj se je zgodilo, ker sem zgodaj odšel na pot. Velika škoda je, daje vse zgorelo. Kraji so mi zelo všeč in upam, da bodo muzej ponovno zgradili."

Žal ta vrata ne bodo vodila v Puhov muzej

Pano s pogorišča, ki je kazal, kako so obnavljali cimpračo

To je vse iz Puhovega muzeja, kar je uspelo rešiti domačinom in gasilcem iz objema zubljev Foto: M. Ozmec

PODVINCI / RAZVILI NOV GASILSKI PRAPOR

ffer ogeni ne pmanaša...

Konec minulega tedna je bil v Podvincih v znamenju gasilstva. Že v soboto, 12. avgusta, popoldne so na nogometnem igrišču izvedli tradicionalno, že 22. gasilsko tekmovanje za pokal Podvincev v ženski in moški konkurenci. Tokrat se je v suhi gasilski vaji pomerilo 11 gasilskih desetin - devet moških in dve ženski, zmagovalni pokal pa so osvojili člani GD Rogaška Slatina.

Naslednji dan, v nedeljo, 13. avgusta, pa so ob 15. uri popoldne ob tamkajšnjem gasilskem domu pripravili slovesnost ob razvitju novega gasilskega prapora, za katerega so sredstva prispevali številni donatorji in krajani, največ pa seveda 28 botrov in 58 darovalcev žebljičkov. Novi prapor je svečano razvil Franc Krajnc iz trgovine Agrocenter v Ptuju.

Predsednik društva Dušan Ber je v slavnostnem nagovoru

opozoril na dejstvo, da kljub moderni tehniki in močnemu preventivnemu delovanju na prelomu tisočletja ognjeni zublji ne prizanašajo. V GD Po-dvinci, kjer so pred tremi leti slavili 50-letnico, je trenutno 82 članov. Ponosni so na svoj gasilsko-vaški dom, na dva gasilska avtomobila ter vso potrebno gasilsko tehnično opremo, predvsem pa tudi na sposoben in izobražen kader. Za izdatno podporo pa se je posebej zahva-

lil vsem krajanom, saj z njimi uspešno sodelujejo na vseh področjih vaškega življenja.

Novi prapor je blagoslovil pater Stane Bešter iz župnije sv. Ožbalta ob pomoči kaplana Milana Kvasa. Ob novi pridobitvi so podvinškim gasilcem čestitali Anton Bele iz gasilske zveze Mestne občine Ptuj, Marjan Kolarič iz primestne četrti Rogoznica, v imenu Društva upokojencev Rogoznica pa Feliks Bagar.

Gasilsko slavje so v Podvincih zaokrožili pevci gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš, ki ga vodi Jože Drnikovič, pomembno pridobitev pa so proslavili tudi z gasilsko veselico in ansamblom Vesele Štajerke.

M.Ozmec

Dušan Ber, predsednik G D Podvinci

Botri z novim praporjem GD Podvinci, kije usklajen z drža*' nimi simboli. Foto: M. Ozmec

MgpNlK - Četrtek, 17. avgust 2000

OD TOD IN TAM

7

tUJ / O MERCATORJEVI HUMANI AKCIJI tervemiie tudi v naihuiših primerih

poslovnem sistemu Mercator so tudi letos pripravili vse-l^vensko dobrodelno akcijo: šestim reševalnim postajam ^Q V začetku oktobra poklonili reševalna vozila za potre-(intervencij z značajem vitalne urgence. Med prejemniki tudi reševalna postaja Zdravstvenega doma Ptuj skupaj splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj.

ptujslca reševalna postaja ima jouino osem reševalnih vozil, j 50 opremljena z vso potrebno jfgnio za prevoz težko pokre-ijli in nepokretnih bolnikov ^ifoma za nudenje prve medijske pomoči, le eno vozilo pa je premij eno z vso potrebno opre-jjza nudenje nujne medicinske jjioči, vključno z oživljanjem , kraju nesreče ali bolnikovem 0U ter med prevozom v bolni-lico.

2 reševalno dejavnostjo pokriva pijski zdravstveni dom območje

z okrog 858 km^ na katerem živi okrog 90 tisoč prebivalcev. Dnevno opravijo v povprečju 25 intervencij, od tega nujnih prevozov okrog 26 odstotkov. Najpogostejši vzrok za nujne prevoze z zdravstveno ekipo so poškodbe in kritična bolezenska stanja, za nenujne pa različna obolenja. Po podatkih ptujskega Zdravstvenega doma je odstotek preživetja v primeru nenadnih zastojev srca na področju pokrivanja območja v povprečju med 30 in 40 odstotki. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem

so letos posredovali že v 52 nesreč več kot v enakem obdobju lanskega leta, kar pripisujejo zmanjšani prometni varnosti. Kot poudarja direktor Zdravstvenega doma Ptuj Henrik Žlebnik, dr. med., specialist, bodo z novim reševalnim vozilom za nujno medicinsko pomoč, ki je darilo Mercatorja, lahko dostopni čas, ki je potreben za dosego kraja nesreče, znatno zmanjšali. Danes je to v povprečju trinajst minut v polmeru 17 kilometrov. Z novim vozilom jim bodo omogočene intervencije tudi v najhujših primerih, kot so zastoji srca zunaj bolnišnic, poškodbe v prometnih nesrečah, akutno poslabšanje zdravstvenega stanja in podobno.

MG

Od fod in tum

mri ANDRAŽ / Svetnitd o rebalansu poraimm

Svetniki občine Sveti Andraž v Slovensktti go-ricaii bodo 15. sejo občinskega sveta nadalje-^vali v torek, 22. avgusta, ob 19. uri. Največ časa bodo namenili razpravi o rebalansu proračuna za leto 2000. Svetniki morajo svoje amandama-•je k ^ei točki poslati do jutri.

ak

nSTRHIK/Septembra furisfimi dam

v turističnem društvu Destrnik se pripravljajo na otvoritev novega, sodobno opremljenega fl klimatiziranega turističnega doma ob tamkajšnjem gasilskem domu. Slovesna otvoritve

pomembne pridobitve destrniških turističnih delavcev bo predvidoma 10. septembra.

ak

SVETA ANA / Vinagradniki ostanovili društva

Vinogradniki občine Sveta Ana v Slovenskih goricah se od junija naprej združujejo v Društvo vinogradnikov Sveta Ana. Vodi ga presednik Robi Hafner, za blagajnika so imenovali Milana Edra in za tajnika Andreja Siačka. Novo ustanovljeno društvo je doslej že uspešno izpeljalo ocenjevanje vin letnika 1999. Med 25 ocenjenimi vzorci vin je bila povprečna ocena 17,77, najvišje ocenjeno vino pa je bil traminec pridelovalca Marjana Poliča z oceno 18,56.

PTUJ / O NOVIH CENAH ZA NAJEMNINO GROBOV

Sedanii naiemniki platujeja tudi priliodnjim?

Najemnike grobov je te dni zelo vznejevoljila višina nove najemnine za grobove, ki jim jo je poslalo Komunalno podjetje Ptuj, ki po odloku o gospodarskih javnih službah izvaja pogrebno in pokopališko dejavnost. Najemnina groba za eno leto je pri grobnici oziroma družinskem grobu po novem 4960 tolarjev, za vrstni grob 4052, k temu pa je potrebno dodati še DDV in še 2500 tolarjev kot prispevek za širitev in ureditev grobnih polj na novem rogozniškem pokopališču; ta prispevek uvajajo z letošnjim letom.

Prav te nove položnice z osem tisoč in več tolarji, če gre za grobnice in družinske grobove, in nekaj nad sedem tisoč tolarjev, ko gre za najemnino za vrstni grob, skupaj s prispevkom oziroma novo postavko za širitev in ureditev grobnih polj, so povzročile razburjenje med najemniki, med katerimi je velika večina takih, ki vprašujejo, zakaj bi morali plačevati omenjeni novi prispevek za širitev in ureditev novih grobnih polj. Nekateri so odločeni, da bodo poravnali le novo ceno najema z DDV, ne pa tudi prispevka za širitev, ker menijo, da bi to morala ustrezno urediti v okviru proračuna mestna občina, če pa ta ne, pa samo Komunalno podjetje, v nobenem primeru pa širitev ne bi smela iti na račun zdajšnjih najemnikov.

Novo ceno najema in prispevek za širitev so izglasovali ptujski mestni svetniki na 19. seji, ki je bila 24. julija, v okviru predloga sklepa o potrditvi cen pogrebne in pokopališke dejavnosti. Predlog so oblikovali v

Komunalnem podjetju Ptuj, ki je izvajalec teh storitev. Zadnjo spremembo cen so uveljavili lansko leto s prvim julijem. Izguba pri omenjeni dejavnosti je znašala nekaj nad tri milijone tolarjev, predlog novih cen s povišanjem za 8,4 odstotka za najem groba pa je temeljil na osnovi kumulativnega indeksa rasti življenjskih stroškov. V predlogu novih cen so predlagali tudi novo postavko "širitev in ureditev grobnih polj", ki naj bi po grobu oziroma najemniku znašala 2500 tolarjev. Vrednost investicije ureditve dveh skupin grobnih polj s pripadajočo pešpotjo in ograjo namreč znaša skoraj 13 milijonov tolarjev, strošek ureditve enega novega grobnega polja pa je 44 tisoč tolarjev. Ker na Ptuju tudi ni potrebno plačati enkratnega prispevka za najem grobnega prostora, kot je to na primer v drugih občinah (na Hajdini 30 tisoč tolarjev, v Mariboru pa kar 74.800 tolarjev), in prispevek za širitev naj ne bi bil taka obremenitev, so bile nove cene na svetu tudi izglasovane.

"Takšna odločitev je bila v Komunalnem podjetju sprejeta zato, ker občina tovrstnih naložb ne financira iz proračunskih sredstev. Komunalno podjetje pa drugih virov sredstev za ureditev grobnih polj nima. Zato nam sklep mestnega sveta nalaga, da lastnikom grobnih polj poleg letne najemnine zaračunamo še širitev in urditev grobnih polj v višini 2500 tolarjev,"je še povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, univ. dipl. inž., ko smo se pri njem zanimali, zakaj morajo po novem najemniki plačati tudi prispevek v višini 2500 tolarjev za širitev in ureditev grobnih polj.

Odgovor na pripombe o povišanju cen pogrebne in pokopališke dejavnosti smo poskušali najti tudi v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje v mestni občini Ptuj. Namestnik vodje oddelka Anton Purg, inž. grad., je povedal, da je bila uvedba prispevka nujna in upravičena, saj gre za objekt individualne komunalne rabe, ki se mora vzdrževati in reproducira-ti samo iz cene, drugega vira pa ni. Tudi primerjava cen z nekaterimi drugimi občinami pove, da so nove cene na Ptuju zmerne, poudarjajo v mestni občini Ptuj, saj morajo drugje ob že znanih cenah za letni najem plačati tudi enkratni prispevek ob najemu groba, ki pa se giblje od 30 tisoč tolarjev navzgor.

MG

Neinteligešrini inteligentni

Pravijo, da smo ljudje najinteligentnejše dživali. Da smo zato preživeli tudi v takšnih razmerah, ki bi bile za marsikatero drugo inferiomo živalsko vrsto in podvrsto usodne. Da smo torej zaradi naših umskih sposobnosti ter intelekta prav mi in ne recimo bradavičaste svinje tista vrsta, ki se je daleč najbolj razmnožila po celotnem planetu ter pristala oziroma, bolje rečeno, se povzpela na sam prestol evolucije. Prav zaradi našega intelekta in razuma smo tudi mi, homo sapiensi, prišli na Luno in kolovratimo po vesolju, za razliko od, na primer, prerijskega psa. Zaradi svojih umskih sposobnosti smo mi, ljudje, že kar lep čas nesporni vladarji tretjega planeta od Sonca. Za vse, kar imamo, kar smo ustvarili, se imamo torej zahvaliti svojemu intelektu, razumu, umu ali kakor koli že hočete. Čudovito. Mar niste ponosni, da pripadate tako visoko razviti vrsti, kroni stvarstva, da ste člani privilegiranega kluba, da ste imetnik tako ekskluzivnega privilegija, kot je biti član druščine "homo sapiens"? Ali vam niti malo ne godi, da vam zaradi vašega privilegija zavida celotno stvarstvo od amebe naprej? Vsaj majčkeno? Res, krasen privilegij je to, biti razumna žival, homo sapiens.

S privilegiji pa je takole. Že v sami naravi, bistvu privilegija je, da mora, če naj bo to res pravi privilegij, pripadati zgolj posvečenim, izbranim. Tisto stvar ali lastnost, ki pripada vsem ali pa vsaj veliki večini, bi le stežka označili za privilegij. Stvar, za katero se v neki (zgodovinski) situaciji smatra, da je privilegij, imetniki te stvari pa potemtakem izbrani, lahko kaj hitro izgubi vso svojo vrednost in pomen, če je do nje omogočen dostop (pre)veliki množici osebkov. Biti, recimo, voznik formule ena je privilegij, biti član državne reprezentance v fuzbalu je tudi privilegij in tako dalje. Te stvari pa bi se kaj hitro spremenile, če bi se na primer vsi naokoli vozili s formulo ena (ob tej misli se kar zgrozim, saj si ne upam niti pomisliti, kakšni masakn bi se šele potem dogajali na slovenskih cestah - s precejšnjo mero gotovosti si upam trditi, da bi nas pa v tem primeru zagotovo bilo manj kot milijon), ali pa, če bi se v žogobrcu vsi udinjali tako uspešno kot Zlatko Zahovič. Stos privilegijev je v tem, da kadar so privilegirani vsi, kadar so posvečeni, izbrani vsi, ni pravzaprav posvečen nihče. Da bi privilegij sploh lahko obstajal, se obdržal, nujno zahteva omejen dostop. V nasprotnem primeru se razblini, izgine.

Sedaj, ko smo razjasnili, v čem je štos privilegijev.

vidimo, da hiti homo sapiens že nekaj časa ne more biti več privilegij. Živali vrste homo sapiens nas je že lep čas namreč kar nekaj milijard in to število je več kot zadosten razlog, da o kakšnem privilegiju ne more biti govora. In so se našle pametne glave, katerim ni bilo nič kaj pogodu dejstvo, da niso privilegiranci, ter začele razloge za posvečene iskati ter utemeljevati drugje. Opala, so rekli, če že nismo posvečeni kot celotna vrsta, pa so gotovo znotraj te vrste nekateri izbrani, da postanejo privilegiranci, izbranci. Visokorasli, plavolasi in čistokrvni. Posvečeni, izbrani narodi. Izbrani, da gospodarijo, da vladajo drugim. Zgodovina je polna takšnih "razsvetljenih" glav, milijoni žrtev nemo pričajo na morišču zgodovine o norih blodnjah teh "izbranih". In vendar se nismo, mi, najinteligen-tnejši od vsega, kar živi na Zemlji, še ničesar naučili. Tudi prebivalci podalpske deželice ne. Zdi se, da mi še posebej ne. Poglejmo.

S poletno vročino je na piano spet priskakljal tudi največji ljubitelj Slovencev ter vsega, kar je povezano s slovensko grudo, naš najboljši prijatelj Joerg. Obelodanil je, da se misli, če bo EU prekinila sankcije proti Avstriji, morda spet vrniti v visoko politiko. V isti sapi možicelj tudi ni pozabil dodati, da Avstrija ne bo podprla slovenskega vstopa v EU, dokler Slovenija ne prekliče Avnojskih sklepov. Po njegovem moramo seveda tudi zaščititi in z ustavo priznati avstrijsko manjšino pri nas. Vse to od človeka, ki sistematično tepta z ustavo priznane pravice naših zamejskih so-narodnjakov na avstrijskem Koroškem. Pričakovano? Absolutno. Reakcija slovenskih politikov? Nič, nula. Pričakovano? Absolutno. Narobe? Absolutno in še enkrat absolutno. Medtem ko ves napredni svet, na čelu s taisto EU, v katero si na vse pretege želimo pnti, obsoja početje nacista v sosednji deželi, naši politiki skoraj brez izjeme "modro" molčijo. Molk pa vendar m vedno zlato. Qui tacet, consentire videtur. Kdor molči, se strinja. Očitno se resnično nismo naučili prav ničesar.

Če lastno vrsto tako pompozno razglašamo za naj-inteligentnejšo, moramo hkrati tudi priznati, da je homo sapiens po drugi strani tudi najneumnejša vrsta na obličju Zemlje. Slovenci tukaj nismo prav nobena izjema. Prej pravilo kot izjema. Kaj si je o nas mislil Cankar, pa mi verjetno m treba posebej poudarjati. Živel cesar Joerg!

Gregor Alič

KOG / PRIREDITVE OB TRETJEM TEDNU TURIZMA IN RIJATELJSTVA

hrkem na Jfogii

log je znan kot kraj, kjer pridelujejo vrhunsko vino, zad-iih nekaj let pa posebno skrb posvečajo turističnemu in tuiturnemu razvoju kraja. Nekaj posebnega so bila tudi Irokovna predavanja vrhunskih strokovnjakov namenjena B prilagojena slehernemu krajanu.

Od sobote, 19., do sobote, 26. 'gusta, se bo ponovno na Kogu fistila vrsta prireditev v okvi-1 praznovanja 3. tedna turiz-a in prijateljstva. Vsekakor

I'zanimivost otvoritev 15 km Jge invalidske poti Od studen-do studenca, ki bo omogočala di invalidom doživetje narav-Un kulturnozgodovinskih le-Koga in okolice. I V soboto, 19. avgusta, se bodo 14. uri pričele prireditve dne-'gasilcev s svečanim prihodom «vajo pionirjev. Sledile bodo isilske igre (vlečenje vrvi, po-pnje, cevi, oblačenje gasilcev) f 15. uri. Razglasitvi rezultatov

ob 19. uri bo sledilo družabno srečanje.

Nedelja bo dan športnega društva. Ob 9. uri bodo izpred prostorov KS startali kolesarji. Peljali se bodo po vinsko-turistični cesti 15. Pri treh mlakah bo od 14. ure dalje potekala tekma dvojic v odbojki na mivki. Tudi športniki bodo dan zaključili z družabnim srečanjem.

V sredo, 23. avgusta, na dan invalidov bodo ob 11. uri slovesno odprli invalidsko pot Od izvira do izvira po Kogu. Sledilo bo tekmovanje invalidov v kegljanju in balinanju.

Četrtek bo dan upokojencev.

Od 10. ure dalje bo potekalo zaključno tekmovanje v balinanju ter družabno srečanje članov in prijateljev DU Ormož.

Naslednji dan, v petek, bo od 16. ure potekalo srečanje svetov KS občine Ormož, Štrigove ter Presike. Sledile bodo družabne igre ter tekme v malem nogometu. V okviru družabnega srečanja ob srnjakovem golažu in kogovski kapljici, ki se bo pričelo ob 18. uri, se bodo na Kogu srečali tudi vikendaši, ob 21. uri pa bodo na Kog prispeli člani Kluba spačkarjev z Vrhnike.

Zadnji dan, v soboto, se bo ob 9. uri pričel turnir v malem nogometu in ulični košarki, ob 14. srečanje prijateljev Koga z domačini in ob 15. kulturni program TD Ruše. Sledila bo zabava z veselimi igrami.

V tednu turizma bo v prostorih Krajevne skupnosti odprta tudi razstava kogovskih vin in prodajna razstava grafik domačinke Pie Malin.

Majda Fridl

tehvita predstavitev ponudbe

okviru priprav na predstavitev občine Gornja Radgona letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v rrnji Radgoni je izšel nov turistični prospekt te občine. V 'jem je zelo nazorno in pregledno v sliki in besedi predsta-''j^na občina, njene naravne značilnosti, bogastvo kultur-'n naravne dediščine, aktualni družbeno-gospodarski ^ l^ulturni utrip ter množica dragocenih turističnih informacij.

.prospekt je občina načrtovala 1'i časa in z njim zaokrožila le-I 'ija prizadevanja za celovito Joniocijo turistične ponudbe k ^ta ob Muri, Apaškega polja,

^vniške doline in vinorodnih j^^delov na obronkih Sloven-p^'" goric. Publikacija je skrbno

Pravljena in obogatena z iz-

branimi teksti o geografskih in zgodovinskih značilnostih. Strnjeno je povzeta zgodovina tega obmejnega dela v radgonskem kotu. Danes je Gornja Radgona pomembno obmejno mesto ter upravno, politično in kulturno središče za širše zaledje. Je pomemben člen v verigi meddrža-

vnega in obmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in nosilec nekaterih meddržavnih projektov. Te značilnosti se zrcalijo tudi v novem turističnem prospektu, ki ga je oblikovala Anica Zula in je izšel v slovenskem in nemškem jeziku v nakladi 5000 izvodov. Javno ga bodo prvič predstavili na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu, na katerem bo občina Gornja Radgona kot gostiteljica prvič izdatno in celovito predstavila turistično ponudbo in možnosti, ki se ponujajo v turizmu.

Marjan TOŠ

8

ZANIMIVOSTI, ItePORTAZM

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDI||

IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL

Iz naistniškega v ženski in elegantni sli

Zadnja udeleženka akcije Iščete svoj stil pred kratkim dopustom ekipe, ki že dobrih petnajst mesecev pomaga udeležencem akcije pri iskanju njihovega novega stila, je bila študentka filozofije in sociologije kulture v Ljubljani Tanja Mojzer, doma iz Apač na Dravskem polju.

"Vedno znova sem bila prepričana, da moram spremeniti svojo podobo, način oblačenja, morda frizuro, obliko obrvi. Želela pa sem, da mi pri tem pomagajo frizerji, stilisti, vizažisti, skratka ljudje, ki se na to spoznajo. Sama sem si sicer že poskušala kupiti malce drugačna oblačila kot ponavadi, pobarvala lase, a spremembe so bile neznatne. Ko sem gledala stare fotografije, sem ugotavljala, da sem praktično že nekaj let v istem 'stilu'. Želela pa sem si nekaj novega - 'revolucijo', ki bo pristajala meni osebno, pa tudi trenutnim modnim trendom. Do sedaj sem se oblačila v glavnem v kavbojke, navadne bombažne majice, zraven pa sem si obula čevlje z vezalkami in s široko peto, skratka nič posebnega, nič odštekanega. V vaši rubriki pa, vsaj kolikor sem zasledila po fotografijah 'prej' in 'pozneje', poskrbijo profesionalci na tem področju, da osebi, ki je pripravljena spremeniti svoj stil, pokažejo kako in s tem dokažejo, kaj vse se dejansko da narediti, če uporabiš za to potrebna sredstva in na koncu koncev tudi domišljijo. Zato sem

pripravljena na 'operacijo omenjenih kirurgov'," je pred pričet-kom spreminjanja svoje podobe povedala simpatična in živahna študentka Tanja, ki rada počne vse tisto, kar počnejo študentje: obiskuje žure, vse mogoče kulturne prireditve, razstave, predavanja, okrogle mize. Rada tudi potuje, spoznava nove ljudi, bere filozofske razprave. "Aktualni dogodki me vedno znova zvabijo in potegnejo s seboj, in jaz jim sledim," je še povedala.

Večji del letošnjih počitnic je Tanja preživela na Malti, kjer je

en mesec delala kot turistična vodnica.

V okviru akcije Iščete svoj stil je Tanja prvič obiskala kozmetičarko. Ker ima Tanja mastno kožo, je kozmetičarka Nada To-kalič pri negi uporabila temu primerne preparate. Po uvodnih postopkih priprave na tre-tma in po globinskem čiščenju ji je na obraz nanesla ekstrakt za mastno kožo, ki uravnava izločanje lojnic, kožo pomirja in čisti. Ekstrakt je kozmetičarka uporabila še po nanosu maske. Tanja bo tudi v okviru domače nege poskušala upoštevati njene nasvete, občasno pa bo tudi v bodoče potrebovala strokovno nego, ki jo lahko ponudi le ko-zmetičnijsalon,_______. ,......^.

V frizerskem salonu Stanke Peršuh na Slomškovi 22 na Ptuju so poskrbeli na Tanjino novo pričesko. Zanjo se je trudila lastnica salona Stanka Peršuh. Tanja si je želela popolno spremembo barve in nekoliko krajše lase. Najprej ji je ostrigla linijo, ki je enostavna in se tudi dobro poda k njeni obliki obraza. Lase ji je pobarvala z mešanico štirih barv Wella. Tanja je bila nad barvo in frizuro izredno navdušena, posebej še nad toplo oranžno barvo, ki je imela visok sijaj.

Vizažist Dani Kolarič je Tanji na obraz najprej nanesel vlažil-no kremo in ga nato napudral. Na oči in zgornjo veko ji je nanesel zlato senčilo, ki se je prelivalo v rdeče-rjavi ton. Za zanimiv učinek ji je na spodnjo veko nanesel svetlo zeleno barvo ter celotne oči obrobil z rjavim črtalom. Zatem je s čopičem barvo rahlo razmazal, da se je vse skupaj še bolj prelivalo. Na trepalnice ji je nanesel črno ma-skaro ter obrvi rahlo obarval v svetlo rjavem tonu. Ustnice ji je obrobil v temno rjavi barvi ter jih nato obarval v istem tonu.

Modni strokovnjaki modno-oblikovalnega studia Barbare Plaveč so za Tanjo izbrali bolj ženski stil. Doslej se je namreč oblačila v ozke hlače in oprijete majice. Izbrali so globoko dekoltirano rahlo oprijeto pole-

tno obleko brez rokavov v stilu kombineže v temno olivnozele-ni barvi z živo rdečimi rožami, ki ji je segala do gležnjev. Glede na to, da je spremenila barvo las, ji priporočajo predvsem žive barve: oranžno, turkizno, zeleno in smaragdno zeleno; pristo-ji pa ji tudi bela barv, od stilov pa elegantni.

V športnem studiu Olimpic si je Tanja izbrala rekreativni program "body building" za dekleta. Prof. Vlado Čuš, strokovni vodja studia, je povedal, da je ta program namenjen tistim, ki želijo z redno športno vadbo vse leto skrbeti za izboljšanje vzdrž-

ljivosti ter za oblikovanje žele športne postave. Tudi Tanja dobila brezplačen enomesei program vadbe v studiu Oli pic.

M

Tanja prej ...

... in pozneje

Tanja v poletni obleki modnih barv in designa iz prodajal NAF NAF na Ptuju. Fotografije: Črtomir Goznik

PTUJ / NOVOST V POKRAJINSKEM MUZEJU

Sprehod v pretekiosi s pomoito slušalk

V Pokrajinskem muzeju Ptuj so od 1. avgusta poskusno uvedli novo obliko vodenja po grajskih muzejskih zbirkah. Namenjena je ind-vidualnim obiskovalcem, ki želijo izvedeti kaj o tem prečudovitem srednjeveškem gradu. Informacije o posamezni zbirki so razdeljene na sedem sklopov in so zabeležene na zgoščenki.

V avgustu je uporaba prenosne aparature skupaj s torbico brezplačna. Dobite jo na muzejski blagajni, si jo pritrdite okrog pasu in se svobodno sprehodite po muzejskih zbirkah. Ta mesec se lahko s slušalkami sprehajate zastonj, kasneje pa bo za to, še ob vstopnici, ki stane 600 tolarjev, potrebno doplačati sto tolarjev. Zaenkrat lahko to ugodnost izrabijo samo slovensko govoreči turisti, v septembru pa naj bi začeli uvajati zgoščenko z angleškim, nemškim in itali-

janskim jezikom.

Pri tem se je treba vprašati, kako je z varnostjo, saj je ta aparatura kar precej draga. Na to pazijo varnostniki, ki so po celotnem gradu, drugače pa dejansko delajo na zaupanju do turistov. Do zdaj še niso imeh nobenih posebnih problemov

glede tega.

Ta novost je v Pokrajinsk«' muzeju Ptuj prav dobrodoš in upajo, da bo privabila tU več turistov, ki se bodo ^ sami, brez kakršnega koli ^ stva, razgledati po gradu.

Na4ja Dobrij^

Z zgoščenko je sprehod po gradu za turista veliko bolj sai"' stojen. Foto'. Ozren Blanuša

fgpNlK - Četrtek, 17. avgust 2000

PO NAŠIH KRAJIH

9

5VETINJE / PROGRAM PRIREDITEV SVETINJSKEGA POLETJA

i

Svetinje - mednarodno središie

^§vetlnje so kraj, kjer se /e vrsto let v poletnem času srečujejo mladi i/ različnih koncev sveta v okviru prireditev ^etinjskega poletja, katerega idejni vodja in organizator dejavnosti je Goran Šoster, pa tudi spomladi in v jesen-jliem času se dogaja v stari šoli in okoli nje veliko ra-fpolikih dejavnosti ter programov, predvsem s področja fKološkega kmetijstva in kulture s poudarkom na glasbi.

Leta 1991 je skupina zane-jenjakov, zbrana v iniciativi j^likrokozmos, v sodelovanju z občino Ormož prevzela v upravljanje zapuščeno osnovno šolo 03 Svetinjah. 120 leta stara zgradba je potrebovala nove vsebine in seveda skupaj z okolico temeljito obnovo. Zasnovali so program dejavnosti s poudarkom 03 prireditvah s skupnim imenom Svetinjsko poletje. Prvo leto je potekalo v iskanju pravih vsebin. V ospredju so bila

jpodročja ekologije, kulture in alternativnih ved, bioenergija in zdravljenje z nekonvencio-

' nalnimi metodami. Poleg programa in druženja mladih v okviru Svetinjskega poletja pa so pripravili tudi razstavo izdelkov domačih obrti iz širšega okolja tega panonskega konca Slovenije. V delu stare šole so organizirali sušilnico lokalnega sadja - hrušk, jabolk in sliv. Do letošnjega leta so se izoblikovali trije do štirje programi, ki

' predstavljajo stalnico dogajanja

t na Svetinjah in se ponovijo vsako leto. Taborov se udeležujejo mladi prostovoljci iz različnih koncev Evrope.

^POMLADANSKE "PRIREDITVE

,| Letos so pričeli prireditveni piogram na Svetinjah že v pom-■ ladnem času s seminarjem študentov filozofske fakultete iz Ljubljane, ki so začutili ener-^ getsko, socialno in geografsko ^moč kraja, ki velja za enega »energetsko najmočnejših cen-l trov v Sloveniji, je povedal Go-3 ran Šoster. 50 študentov katedre

za vzhodnoazijske študije je nekaj dni v juniju v okviru visokošolskega študija preživelo na Svetinjah. S tovrstnimi programskimi povezavami pritegnemo nekaj intelektualnega potenciala tudi na obrobje Slovenije, je še dodal Goran Šoster.

Goran Šoster, iniciator dogajanja na Svetinjah in direktor Prleške razvojne agencije, nam je povedal, da za programe Svetinjskega poletja nerad uporablja besedo tabor, kajti gre za resnejše projekte, ki se dogajajo od 10 do 14 dni.

POLETNI PROJEKTI

Prvi letošnji projekt - revita-licija - podeželja je potekal od 3. do 14. julija. Deset mladih iz Nizozemske, Belgije, Poljske, Češke, Španije in Slovenije je ostarelim in socialno ogroženim v okolici Svetinj pomagalo pri delu na kmetijah. Na ta način so tudi spoznavali različne načine kmetovanja in različne

tipe kmetij v tem delu Slovenije.

Od 16. do 29. julija je potekal že tradicionalni 4. glasbeni tabor, ki se ga je udeležilo 15 mladih glasbenikov iz različnih koncev Evrope. Vsako leto doslej so mladi glasbeniki posneli tudi zgoščenko, na kateri so ljudske pesmi različnih evropskih narodov, ki so jih udeleženci predhodno predstavili drug drugemu. Tudi rezultat letošnjega 14-dnevnega druženja mladih glasbenikov bo tokrat že četrta zgoščenka, ki so jo posneli v studiu na Svetinjah. Celotna naklada, ki ni izdana iz komercialnih razlogov, je namenjena za darila prijateljem in ljubiteljem glasbe, predvsem pa v spomin udeležencem tabora. Pred dobrim mesecem dni je izšla zgoščenka z glasbo udeležencev lanskoletnega glasbenega tabora. Založnik zgoščenke je Društvo za prostovoljno delo Most iz Ljubljane, ki projekt vsako leto prijavi pri Uradu za mladino na ministrstvu za šolstvo. Vsako leto mladi glasbeniki javnosti predstavijo program, ki so ga naštudirali. Koncert v okviru ormoškega poletja je na žalost letos odpadel zaradi prepoznega prihoda nekaterih udeležencev tabora.

RENOVACUA ŠOLE

Dvajset udeležencev tretjega tabora, ki trenutno poteka, se na Svetinjah ukvarja z manj zahtevnimi fizičnimi del - obnavljajo zgradbo in urejujejo okolico stare šole. Opravljajo pleskarska, mizarska in zemeljska dela, ki ne zahtevajo večjih investicijskih vlaganj, kajti 120 let stara šola je zares potrebna temeljite obnove.

Goran Šoster nam je povedal, da kot zaključek Svetinjskega poletja pripravljajo tudi letos jeseni razstavo diplomantov likovne akademije iz Ljubljane. Razstava je vsako leto na ogled tudi v času prireditev, ki jih v septembru organizirajo člani turističnega društva Ivanjkovci ob Vinski cesti, ki pelje tudi mimo Svetinj proti Jeruzalemu.

Šola, ki je v zelo slabem stanju, trenutno ne omogoča izvedbE obširnejših ali am-bicioznejših programov, meni

Goran Šoster. Verjetno bo potrebno na državnih in drugih evropskih razpisih pridobiti investicijska sredstva za njeno obnovo. Vsekakor pa bodo tudi v prihodnje kot stalnica obstajali v šoli snemalni studio, ki deluje v okviru KUD Svetinje, sušilnica sadja in program Svetinjsko poletje z železnim repertoarjem štirih do petih seminarjev oz. taborov. Poleg os-

rednjega programa bodo tudi v prihodnje potekale enodnevne prireditve, kot so koncerti, tudi v cerkvi na Svetinjah, kjer je v zadnjih desetih letih gostovalo kar nekaj znanih umetnikov.

Kaj se bo torej dogajalo s staro šolo na Svetinjah, se še ne ve. Vsekakor pa se je od leta 1991 v njej zgodilo veliko zanimivega in koristnega. Priložnosti in možnosti za nadgradnjo dose-

danjega dogajanja je veliko. Z ustanovitvijo subregije Prlekija in pripravo ter realizacijo skupnih razvojnih programov za področje celotne Prlekije, del katerih bi lahko bila tudi temeljita obnova stare šole, pa bi lahko dejavnosti še razširili tudi v zimski čas. Tekst in foto:

Majda Fridl

SVETINJE-SVETI KRAS?

Svetinje veljajo za energetsko močno središče, kar j je začutil tudi znani slo-! venski bioenergetik Mar-I ko Pogačnik. Kraj odlikuje prekrasen razgled na Slovenske gorice, samo ime pa ponuja kar nekaj možnosti za poigravanje z izvorom in obstojem svetega na tem obrobju panonskega sveta.

i

Pri muziciranju smo konec julija zmotili udeležence tradicionalnega glasbenega tabora.

DESTRNIK / 1 9. KMEČKI PRAZNIK USPEL

5 povorko v store iaset

Na Destrniku so konec tedna uspešno izpeljali tradicionalni kmečki praznik, že devetnajstič. Prireditvi naklonjeno vreme je kljub visokim temperaturam privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč. Turistično društvo Destrnik je prikaz starih kmečkih opravil, obrti in orodij letos združilo v povorko z več kot 200 nastopajočimi.

Dobrodošlico sta prazniku in obiskovalcem v svojih nagovorih zaželela destrniški podžupan Branko Zelenko in predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Zoreč. Kmečki praznik, s katerim si na Destrniku prizadevajo ohraniti delček bogate preteklosti tega predela Slovenskih goric, so tudi letos zaznamovali s skrbno pripravljeno kulinarično razstavo, kulturnim programom ter prikazom starih kmečkih opravil, obrti in orodij, ki jih je že dodobra načel zob časa. Za razliko od prejšnjih let je bil tokratni praznik bogatejši za povorko vozov in tovornjakov, na katerih je blizu 300 domačinov iz domala vseh vasi v ob-

čini prikazovalo stara opravila. Manjkale niso terilje in predi-ce, zaščitni znak praznika, tudi ne žganjkuhci, pa mlatci, kosci, orači. Veseli Urbančani in še bi lahko naštevali nastopajoče, ki so obiskovalce skozi povorko popeljali v stare čase, ko sta delo na kmetiji spremljala še dobra volja in pesem.

Veliko dobro volje pa je bilo tokrat vložene v pripravo kulinarične razstave dobrot iz medu, med katerimi je prevladovalo lepo izdelano drobno pecivo. Razstavo so v prostorih destrniškega gasilskega doma

pripravile članice tamkajšnjega društva kmetic ob pomoči domačega turističnega podmladka. Pozornost obiskovalcev je pritegnila tudi podoknica s prikazom vasovanja, za kar so poskrbeli domači folkloristi. V destrniškem turističnem društvu so se letos odločili tudi za moderatorko Lidijo Šalamun, ki je svojo nalogo v narečju dobro izpeljala in poskrbela, da povorka ni bežno krenila mimo množice obiskovalcev.

Na Destrniku že po tradiciji ob kmečkem prazniku podeljujejo priznanja za najlepše urejene stanovanjske hiše in kmetije. Za lepo urejene kmetije so priznanja prejeli: Jožica in Marjan Lovrec iz Jiršovcev 24, Marija in Viktor Žampa iz Levanjcev 20 ter Valerija Saško iz Ja-nežovcev 2. Najlepše urejene stanovanjske hiše po mnenju komisije pa imajo v letu 2000 v občini Destrnik: Marjana in Franc Čuš iz Doliča 2 b, Marija in Janko Pihler iz Jiršovcev, Marica in Franc Pucko iz Ja-nežovcev 10, Sandra in Marija Braček iz Svetincev 17, Dragica Lovrec iz Ločkega Vrha 2 a ter Marija in Franc Kokol iz Janežovcev 12 b.

ak

Predstavitev posameznih destrniških vasi je uspela

Uspešne so bile v pripravi gibanic tudi članice destrniškega turističnega društva

10

OD TOD IN TAM

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDN||

PTUJ/ HUMANITARNA AKCIJA "NOVČIČ ZA SONČNI JUTRI"

JlolfOfice ibirajo do 20. oktobra

Sončno sobotno jutro je bilo tudi simbolično primerno za začeteli velike humanitarne akcije, ki jo je letos že drugič začelo Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož SOINČEK pod naslovom JSovčič za sončni jutri.

Lani je omenjeno humanitarno društvo, ki šteje okrog 235 članov, dobilo nove društvene prostore na Osojnikovi 9. V njem izvajajo vse tiste dejavnosti, ki jih ti otroci in odrasli z boleznijo cerebralne paralize potrebujejo. Se posebej pa so veseli, da imajo tudi varstveno-delovni center, v katerem izvajajo delovne dejavnosti. Toda poleg prostorov potrebujejo še mnogo majhnih in velikih stvari - od pohištva do delovnih strojev in potrošni material.

V soboto so na Novem trgu na Ptuju začeli zbirati denarne prispevke - kovance tolarjev in tujih valut - za izboljšanje življenja, nakup pripomočkov in opreme v varstveno-delovnem centru Sonček. Člani društva so na stojnici prodajali svoje izdelke. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Ptujskih 5, dogajanje pa so popestrili: Perutnina Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Radenska, Sladko-S in menjalnica Luna.

Akcijo bodo nadaljevali do 20.

oktobra, ko bodo tudi letos pripravili tradicionalni koncert.

Kovance lahko oddate na različnih mestih, ki so ustrezno označena. Med njimi so: vse poslovalnice menjalnice LUNA v Ptuju in Mariboru, vse otroške trgovine Pikapolonice, izbrane trgovine Mercatorja SVS in druge trgovine, poslovalnice Nove LB in Nove KBM ter še mnoge druge lokacije po Sloveniji. Vsak kovanec ali bankovec zbrane pomoči v akciji Novčič za sončni jutri bo olajšal življenje prizadetim otrokom in njihovim staršem. Že v soboto so zbrali 98 kilogramov kovancev, skupno pa je bilo zbranih nekaj več kot 90 tisoč tolarjev.

Marija Slodtyak

Pobudnika akcije Daniela Cartl in Dušan Ris skupaj na priložnostni stojnici

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Cena fvegania

če bi imeli v Sloveniji pravi trg delovne sile tudi za vodilne delavce, potem bi morali tudi na tem področju zaznavati radikalnejše premike in selitev sposo-bniti menedžerjev iz Slovenije v tujino in iz tujine v Slovenijo. Povsem normalno bi namreč bilo, da bi si tisti med vodilnimi kadri, ki bi menili, da so doma nespo-štovani, podcenjeni in še kako drugače prezirani, poiskali svojo perspektivno v kakšni drugi državi in tam potrjevali svoje sposobnosti. Ravno tako ne bi smelo biti nič nenavadnega, če bi slovenska podjetja, še zlasti tista, ki jiti pestijo najrazličnejše težave in krize, iskala rešitev tudi s pomočjo najemanja viskoko-strokovnih (čeprav dragih) tujih strokovnjakov S tega vidika bi pričakovali veliko več iniciativnosti in ustvarjanja nove (globalne) poslovne mentalitete še zlasti s strani Slovenske razvojne družbe, ki ima na skrbi za ozdravitev kar nekaj desetin problematičnih slovenskih podjetij. Namesto tega imamo na slovenskem menedžerskem trgu kar preveč znamenj neurejenosti in že kar tradicionalnega enačenja slabega in dobrega dela, kar se najbolj izrazito kaže v (pre)majhnih razlikah med plačami najboljših, povprečnežev in neuspešnih. Zaradi tega se v javnosti pojavljajo različne stereotipne ocene in kritike menedžerske-ga dela, ki s svojimi prevelikimi posplošitvami in poenostavljenimi ocenami v bistvu pačijo in kriminalizirajo velik, pravzap-

rav usoden pomen dobrega me-nedžerskega dela za uspešnost poslovanja in za splošen gospodarski razvoj.

POTUHA ZA SLABE

v Sloveniji smo pravzaprav z zavzemanjem za tajnost me-nedžerskih dohodkov pravzaprav najbolj poskrbeli za zaščito neuspešnih menedžerjev, tistih, ki zaradi spleta različnih okoliščin, neizdelanih meril za nagrajevanje in familiarnosti, ki vlada v nekaterih nadzornih svetih, prejemajo visoke plače kljub dokazano slabim rezultatom svojega dela. Za ustvarjanje naklonjenega ozračja do zares sposobnih in uspešnih menedžerjev bi morali njihove prejemke maksimalno legalizirati in z vsemi razpoložljivimi družbenimi sredstvi dokazovati, da visoke, včasih na oko tudi previsoke, plače najboljših menedžerjev, ki s svojim znanjem in delom zagotavljajo nadpovprečno rast posameznih podjetih, nadpovprečen dobiček, nova delovna mesta, vedno nova tržišča itd., ni nikakršen pretiran strošek ali nepotreben izdatek. Po drugi strani pa bi morali znati diskvalificirati (in družbeno problematizirati) tiste kvazi poslovneže, ki zmotno mislijo, da jim že sama vodilna pozicija (ne glede na rezultate) zagota-vljaVienormalno visoke osebne dohodke in druge privilegije.

Na tem področju bi vendarle lahko veliko bolj diferencirano in

konkretno presojali, kdaj gre za deformacije in kdaj za nesporne uspehe, ki jih je treba ustrezno valorizirati tudi z visokimi nagra-dmi za vodilne delavce. Ker pa tega v glavnem nihče ne počne, imamo še vedno opravek s pavšalnimi kritikami nekakšnih menedžerskih privilegijah in previsokih plač, z zavistjo in vsakršnimi napetostnimi.

INTERES DOBRIH MENEDŽERJEV

Uspešni menedžerji sami bi morali biti najbolj zainteresirani za uvajanje reda in preglednosti na področju njihovega dela in vrednotenja. Zanje je pravzaprav najbolj pogubno pristajanje na kakršnokoli povprečja ali takšne rešitve, ki bi jih enotile s slabimi menedžerji. V Sloveniji ta čas potrebujemo izrazitejšo dieferencijo med dobrimi in slabimi menedžerji, med uspešnimi in neuspešnimi poslovneži tako kar zadeva višino njihovih denarnih in drugih prejemkov kot tudi njihov splošni družbeni ugled. Presenetljivo je, da je v Sloveniji nasploh razmerje med najnižjimi plačami v gospodarstvu in plačami menedžerjev kar nekajkrat večje kot v drugih razvitih državah, kar pomeni, da se vsi menedžerji brez razlike -ko se primerjajo z drugimi zaposlenimi - izrazito precenjujejo, čeprav mnogi med njimi za to nimajo nobenih pravih in utemeljenih razlogov.

Druga nerazumljiva in nedopu-

stna značilnost slovenskih menedžerskih plač pa je njihova vnaprejšnja fiksnost, neodvisno od pokazanih rezultatov dela. To pomeni, da vsem menedžerjem vnaprej pripadajo visoke plače, ne glede na to kakšne rezultate v resnici dosegajo. Takšen način "vrednotenja" menedžerjev je slovenska izjema, saj drugod po (razvitem) svetu velja v glavnem načelo, da je vsaj četrtina, v Združenih državah Amerike pa celo več kot polovica plače odvisna neposredno od vsakokratnih poslovnih rezultatov Seveda bi se lahko vprašali, zakaj za takšen sistem nagrajevanja že takoj ob startu v nov gospodarski sistem ni bilo poskrbljeno tudi v Sloveniji in zakaj se šele zdaj razpravlja o ustreznih spremembah sistema nagrajevanja menedžerjev, ki menda še zdaleč ne bodo preproste in hitre. V združenju Menager kot pobudniki sprememb poudarjajo, daje treba težiti k temu, da bi bili menedžerji plačani po opravljenem delu in doseženih rezultatih, kar pomeni, da vsakič sprejemajo tudi določeno tveganje. Večer ob tem opozarja, da bi

morala biti ob uvajanju novih meril za nagrajevanje menedžerjev še posebej pomembna vloga nadzornih svetov, ki pa "pogosto še nimajo ugleda neodvisnega nadzornika spremljanja poslovnih dogajanj v gospodarskih družbah. Nadzorni sveti še niso sestavljeni po strokovnosti in znanju, ampak so na njihovo izvolitev vplivali številni drugi dejavniki, ki imajo oporo v različnih lobijih, znanstvih in zvezah, s čimer si ne krepijo ugleda. Velik vpliv na izbiro imajo še zmeraj direktorji, ti pa imajo v njih raje ubogljive kužke kot pa prave pse čuvaje. Prav zavoljo tega je vprašanje, koliko bi bili sploh sposobni sestaviti in uveljaviti merila, po katerih bi vodilni ljudje dobivali nagrade za dobro delo ali pa bi ob slabem delu ostali brez njih. Že sedaj je v marsikaterem podjetju ali družbi uveljavljen prožnejši sistem nagrajevanja, kjer je ob fiksni plači predviden tudi dodatek, če so poslovni rezultati dosegli načrtovan okvir In kaj se dogaja? Ker nadzorni svet ne opravljajo svojih dolžnosti, kot bi jih morali, običajno tudi spregledajo šte-

vilke o poslovanju, ki kažejo, d si predsednik uprave ne zaslu: dodatka ali stimulacije, ker nis bili doseženi načrtovani rezulti ti. Običajno predsedniki nadzo nih svetov brez vednosti drugi članov podpišejo nalog za dc datek, čeprav predsednik uprž ve do tega ni upravičen ..."

Brane Mišic, izvršni sekreta Zveze svobodnih sindikatov Sle venije, je v pogovoru za Deli dejal, da je nedopustno, da d« lavci dobivajo minimalno ali za jamčeno plačo, njihovi direktor pa izjemno visoko plačo. "To p" meni, da nadzorni sveti ne op ravljajo svoje vloge. V svetu i' povsem jasno, da višina plač"' problem, če je podjetje uspeš no, torej ni tako kot pri nas, v nekaterih primerih plača m« nedžerjev pomeni rento na lovno mesto, ki ga posameznic zaseda," poudarja Mišič in praV' da podpira združenje Menag^ v njegovih naporih, da bi t)''^ plače menedžerjev bolj vezaf^: na rezultate dela.

Jak KopriV<

LENARTr BENEDIKT / ^^^^"^^^ INVESTICIJE V TEKU j

¥tenartu obnavljajo obiinski hraii

Lenarški občinski proračun je, sodeč po investicijah, Id se v tem času uresničujejo na širšem lenar-škem območju, dejansko naravnan investicijsko, kot je v začetku leta že zatrjeval župan Ivan Vogrin. Ob modernizaciji cest, Id tudi letos terjajo največ proračunskih sredstev, med naložbami izstopa gradnja prečrpalne postaje Šiker. Nič manj aktivni kot v Lenartu niso tudi v sosednjem Benediktu, kjer so že pričeli pripravljalna dela za gradnjo kanalizacijsldh kolektorjev in čistilne naprave.

V Lenartu so v teh dneh pričeli urejanje avle in sanitarij v občinski zgradbi. V občini načrtujejo, da bodo dela - vključno z obnovo vhoda v zgradbo -končana v prihodnjih dveh mesecih. V proračunu so za posodobitev občinske stavbe v letu 2000 namenili kar 25 milijonov tolarjev. V začetku prihodnjega meseca naj bi pričeli tudi prvo fazo gradnje prizidka k tamkajšnji matični knjižnici. Lenarški proračun gradnji prizidka v letošnjem letu namenja 24 milijonov tolarjev.

Letos so se lotili tudi obnove nekaterih kulturnih domov v

občini, za kar so v proračunu namenili 9 milijonov tolarjev. V kulturnem domu v Voličini so prekrili streho, obnovili kulturni dom na Zavrhu in kupili nove stole za kulturni dom pri Sv. Trojici. V načrtu investicij za letošnje leto pa so še: izolacija podstrešja kulturnega doma v Jurovskem Dolu, pleskanje galerije in stranskih sten kulturnega doma v Lenartu, znižanje stopa v Voličini in sanacija fasade na čelni strani tamkajšnjega kulturnega doma. Avgusta pa naj bi v lenarškem kulturnem domu obnovili tudi kinoprojektor. Med pomembnejše naložbe v

letošnjem letu sodi gradnja pi črpalne postaje v Močni p Lenartu. V juliju so pričeli pi pravljalna dela, prečrpalna po taja Šiker pa naj bi bila zgrajei do konca oktobra. S pomei bno pridobitvijo bo dotok vo( v tem predelu Slovenskih gor poslej povečan za 50 odstotke kar bo najbolj opazno v su nejših mesecih, ko so na L narškem že morali uvaj} varčevalne ukrepe pri uporal pitne vode. Investicijo ocenji jejo na 45 milijonov tolarjev.

V Benediktu v Slovenski goricah kljub dopustom i mirujejo. Dela na področju pi sodobitveiokalnih cest in ja' nih poti gredo h koncu, v te tednu pa so pričeli pripravljah dela za gradnjo kanalizacijski kolektorjev in čistilne naprai za središče Benedikta in nase) Štajngrova ter Sveti Trije Kra ji. Vrednost največje investici v letošnjem letu v tej slovenski goriški občini ocenjujejo na d( brih 120 milijonov tolarjev.

a

SLOVENSKA BISTRICA / PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ ŽE V ZAČETKU SEPTEMBRA \

ietos tudi živinoreiska razstavi

Kaže, da se Bistričanom resnično mudi spraviti pod streho vse letošnje načrtovane prireditve. Tako je bil tretji podjetniško-obrtni sejem že konec junija, bistriški teden v začetku avgusta. Podobe bistriških domačij s prikazom kmečke kulinarike, vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, čebelarstva, zeliščarstva, go-barstva, dela učencev osnovnih šol, bistriških vezilj, aktivov kmečkih žena, zahvala naravi in še kaj, ki so bile običajno v oktobru, pa so letos prestavili na začetek septembra.

Prireditve se bodo pričele v četrtek, 7. septembra, s slovesnim odprtjem razstavišča in sejemskega prostora ter prikazom starih obrti, običajev, nastopi ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin. V petek se bodo ob razstavah prav tako zvrstile skupine ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin, podobno bo tudi tretji prireditveni dan - v soboto.

Kot je že navada iz prejšnjih

let, bodo tudi letos organizirali razne spremljevalne prireditve in predavanja. Prvo takšno predavanje bo v četrtek, predavateljica Hermina Plaveč pa bo predstavila refleksne conske masaže stopal. V petek bo v popoldanskem času najprej predavanje o gobah, nato pa okrogla miza na temo Slovensko kmetijstvo v času prilagajanja Evropski uniji; sodeloval bo mag. Franc I But. Vsi, ki jih zanimajo zelišča

in čaji ter uporaba raznih nai vnih pripravkov, se bodo v p poldanskem času v Čajnici | babici seznanili s pripravo uporabo šentjanževega olja.

Ta dan bo na prostoru cerkvijo sv. Jerneja potekala živinorejska razstava. Urad odprtje bo ob 11. uri, še prej je možen ogled govedi, konj drobnice. Temu bo sledilo o( njevanje, predstavitev najbo ših živali, podelitev zvoncev priznanj. Brez dvoma bo zai miva tudi predstavitev dele nih psov; tokrat bodo prikaza kako priženejo trop ovac. Mc na pa bo tudi pokušnja dobi turističnih kmetij.

Pritreditve ob letošnjih Poc bah bistriških domačij bodo sk! nili v soboto, 9. septembra, podelitvijo priznanj vinogra nikom, čebelarjem ter prizna ja za "naj" pridelek.

Vida Topolovi

f EDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

PO M/ISfH KRAJIH

11

eORCA / GIMNAZIJKA MARTINA TURK JE BILA V KLAVIRSKI POLETNI ŠOLI V ZDA

RomantUna duša ob klavirju

11 Martino Turli, srednješollio in odlično pianistlio, sem se srečala pred kratkim na njenem domu na Gorci pri Po-povcih. Zanjo mi je povedal njen stric, do nje pa me je potem vodila radovednost, kajti želela sem izvedeti, kako . seje imela v ZDA pred mesecem dni, kjer je bila kot edina ■ Slovenka (in celo edina Evropejka) udeleženka klavirske q| poletne šole - Honors Piano Camp, ki ga je organizirala pi fiorida State University. Pri Turkovih so me lepo sprejeli, I ivfartina pa me je hitro 'zasipala' s pripovedovanjem o poti letni šoli, ki ji je dala veliko novih znanj, prijetnih uric, ki

I jih je lahko preživela ob klavirju, in poznanstvo z odlični-

II mi pianisti ter klavirskimi pedagogi.

, Martina je junija uspešno za-I icljučila 3. letnik II. gimnazije ij v Mariboru, program mednaro-(| dne mature, ob tem pa tudi še en letnik srednje glasbene in !( baletne šole Maribor, smer in-[f! strumentalist - pianist. Začetki njenih srečevanj s klavirjem se-( gajo že kar nekaj let nazaj, ko se t je učila igranja klavirja na ptujski glasbeni šoli, po štirih letih J pa šolanje nadaljevala v Ma-1 riboru pri prof. Mileni Sever. ' Pod njenim mentorstvom se je , udeleževala večjih tekmovanj in I nied drugim dosegla srebrno I plaketo na mednarodnem tek-

movanju in potem še lani zlato plaketo. Martina se lahko pohvalila tudi z zlatim Cankarjevim priznanjem, pa še kakšno bi s našlo na steni njene male sobe. Vendarle pa rada pove, da je ambiciozna in da želi v življenju spoznati marsikaj, kar bi ji pomagalo tudi na njeni poklicni poti in pri delu.

ZA ŠOLANJE IZBRANA NA AVDICUI

Dolgo je želela, da bi se udeležila katere od poletnih šol v tu-

jini, kajti domače so po njenem preveč splošne in mladim glasbenikom (v največji meri pianistom) dajo premalo. Lep čas je iskala - največ po Internetu - in na nekaterih zanimivih naslo-

vih zaprosila za več informacij. Naposled ji je uspelo, s Floride so ji poslali prijavnico; brez kakih večjih pomislekov jo je izpolnila in čakala na odgovor.

"Vnaprej je bilo treba poslati glasbeni posnetek, med prijavljenimi pa so izbrali le 30 mladih pianistov, pretežno Američanov. Bila sem presrečna, da sem v tej skupini tudi jaz, in potem je bil le kratek čas do odhoda v Ameriko. Treba je bilo marsikaj urediti, tudi zbrati nekaj denarja za pot in letalsko vozovnico. Pisala sam na mnoge naslove, od-

ziv pa je bil bolj slab. Na koncu so mi največ pomagali starši, pa stari starši in tudi občina Podlehnik, za kar sem jim zelo hvaležna. Nekaj denarja sem prihranila še sama, saj sem Zoisova štipendistka, pa tudi od organizatorja sem dobila posebno štipendijo," je med obujanjem spominov povedala Martina, ki si je klavirsko poletno šolanje izredno dobro zapomnila.

Mlada pianistka je šla v Ameriki, da se tam kaj nauči, saj je verjela, da jo tam čaka dobro šolanje. Ni se zmotila, kajti bila je v družbi priznanih in odličnih pianistov in klavirskih pedagogov, ki so ji dali mnogo glasbenega znanja in vzpodbude za nadaljnje kvalitetno glasbeno ustvarjanje.

AMERIKA ODPRLA NOVE POTI

"Vesela sem, da sem s tako odločila, kajti iz Amerike sem prišla bogatejša za marsikaj. Naučila in izpopolnila sem se v glasbi, jeziku in navsezadnje tudi v kulturi za nas popolnoma drugačnega sveta. Naučila sem se, da je v glasbi najpomembnejša kvaliteta, ne toliko kvantiteta, da se je vsega treba lotili zavestno, s svojimi možgani in predvsem z dobro voljo. Zmogla sem marsikaj, pa tudi dobro sem se vživela med druge udeležence poletne šole. Pri nas je kaj podobnega še težko pričakovati, zato je najbolj koristno, da se odločiš in odpraviš v šolo, ki ti bo dala več, pa čeprav je daleč vstran. Priporočila bi jo svojim

vrstnikom, ki bi se želeli naučiti več, kot ti lahko da naša šola.

Dnevi bivanja v poletni šoli so mi hitro minevali, kajti od jutra do večera si bil v stiku z glasbo, lotevali smo se najrazličnejših skladb, veliko vadili, vsak večer prirejali koncerte, med drugim pa smo bili na obisku v tovarni klavirjev. Bilo je čudovito, poletna šola pa mi bo ostala v lepem spominu."

Mladi glasbenici Martini se je njena pridnost že večkrat obrestovala, o nadarjenosti za glasbo pa, pravi, sploh ne razmišlja, kajti uspehe lahko pripiše le svoji delavnosti in garaštvu. Martino zanimajo mnoge dejavnosti, v šoli skoraj ni predmeta, ki je ne bi pritegnil, zato bo tudi njena odločitev za nadaljevanje šolanja kar precej težka. Pravi, da se pač samo s srcem ne bo mogla odločiti. Ali pač ...

V glasbi preprosto uživa, rada igra za ljudi, pri srcu so ji romantične skladbe in skladatelji, ne mara pa tekmovanj, saj se ji ta med mladimi glasbeniki ne zdijo najbolj smiselna. Čeprav so nekaj posebnega klavirska tekmovanj, na njih se je naučila tudi že zmagati. Pri nas je pianistov mnogo, v konkurenci dobrih pa se bo čez leta znašla tudi Martina Turk. Zaželimo ji uspešno pot, kakršno si bo sama znala najbolje narediti. Nekoč bo morda dobra učiteljica klavirja, sem ugotovila ob slovesu, kajti znanja in mladostne zagnanosti ji že sedaj na manjka.

Tatjana Mohorko

Martina Tlirk obožuje klavir, v življenju pa jo zanima še mar-sik^ drugega. Foto: TM

PTUJ-BLED / SLIKARSKA KOLONIJA DVEH MEST

iMvariiri^ 14 slikarjev

Po prvem delu blejskega likovnega srečanju konec julija, ki se je končalo z blejskimi koncertnimi večeri in razstavo prvega dela slikarskih del v festivalni dvorani na Bledu, je od petka, 4., do nedelje, 6. avgusta, v Ptuju potekal drugi del slikarske kolonije Ptuj-Bled 2000, na kateri je na ptujskih ulicah in v bližnji okolici ustvarjalo 14 slikarjev, po sedem z Bleda in iz Ptuja.

V počastitev praznika mestne občine Ptuj so z Bleda v Ptuju Ustvarjali Janez Ambrožič, Jana Strušnik, Boris Štrukelj, Jože Vogelnik ter Vida, Draga in

Ljubo Soklič, od ptujskih slikarjev pa Jože Foltin, Branko Gajšt, Grega Samastur, Franc Simonič, Rozina Sebetič, Leon Pišek in Aljoša Ozmec.

Svoje likovne izdelke so razstavili v ponedeljek, 7. avgusta, ob 16. uri v restavraciji Ribič. Po nagovoru Grege Samasturja, predsednika likovne sekcije DPD Svoboda dr. Štefke Co-belj Ptuj, je prisrčen kulturni utrip primaknila vokalna skupina Spominčice iz ptujske bolnišnice.

Tekst in foto:

-OM

Udeleženci slikarske kolonije Ptuj-Bled pred svojim najljubšim motivom, veduto Ptuja.

PTUJ / RAZISKOVALNI TABOR DRAVA 2000

Dravo se vedno v tretiem ramedu onesnaženosti

Pod okriljem raziskovalnega društva Zlatovranka in pod vodstvom doc. dr. Jelke Djonlagič ter mag. Vanje Kokol je od 6. do 11. julija potekal raziskovalni tabor pod naslovom Drava 2000. Pod skupno streho je združil učence, dijake in študente, ki so ugotavljali (ne)čistost Drave na njenem toku od meje z Avstrijo do Ptujskega jezera. Poudarek je bil tudi na vzgoji udeležencev, zlasti še na področju ekologije rečnih voda.

Udeleženci so se seznanili z najbolj običajnimi ekološkimi parametri, ki jih spremljamo v vodah, od klasičnih fizikalno-kemijskih do oksida-cijskih. Ob teoretičnih osnovah so pridobili tudi osnovne veščine za določanje najosnovnejših parametrov, izvedbo zahtevnejših so spremljali v laboratoriju, meritve pa so izvajali posebej usposobljeni zunanji sodelavci.

Ugotovljene vrednosti so udeleženci tabora ocenjevali, presodili dejansko kvaliteto reke, analizirali posamezne vplive na njeno kvaliteto ter napisali poročilo, ki vsebuje tudi idejne rešitve problema reke ter smernice za nadaljnje delo društva in naslednjih raziskovalnih taborov.

Sklepna ugotovitev letošnjega

raziskovalnega tabora je, da reka Drava še vedno sodi v 3. razred onesnaženosti, zato je nujno potrebno pričeti izvajati aktivnosti, ki bodo omogočile kvaliteten premik v smeri 2. kakovostnega razreda. Udeleženci so tudi predlagali nadaljnje aktivnosti za stalno spremljanje kvalitete reke na omenjenem področju, s poudarkom na tistih, ki vodijo v 2. kakovostni razred. S tem bo raziskovalni tabor Drava 2000, ki že postaja tradicionalen, veliko prispeval k izboljšanju življenja ob Dravi, kar je skupen interes vseh, posebej še mlade generacije, ki se omenjenih problemov še kako zaveda.

MG

Udeleženci tabora med delom. Foto: Črtomir Goznik

12\

PO NJ^IH KRAJIH

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNI|

PTUJ / URESNIČEVANJE ZAKONA O POSPEŠEVANJU SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA

Ko forma pre^do nad vsebino

V znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj poteka v zadnjem času veliko aktivnosti, povezanih z uresničevanjem določil zakona o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja. O prednostih in slabostih, ki so se pojavile s tem zakonom, smo se pogovarjali z dr. Štefanom Čelanom, direktorjem ZRS Bistra Ptuj.

Tednik: Prvega avgusta je

na Ptuju potekalo delovno srečanje z odgovornimi za uresničevanje določil zakona in podzakonskih aktov. Katere so bistvene prednosti oziroma slabosti novega zakona?

Dr. Čeian: "Na žalost je večina naših zakonskih podlag, ki naj bi decentralizirale pristojnosti države in le-te prenesle na regionalni nivo, slabo dorečena. Po moji oceni je zakonodajalec naredil največjo napako, ker ni prvenstveno razmišljal o vsebini, ampak predvsem o formi. V svetu je običajna praksa, da se ljudje pogovorijo o tem, kaj želijo z nekim dejanjem doseči, šele nato se pogovarjajo, kako se bodo organizirali, da bodo to dosegli. V naši državi še vedno velja prepričanje, da je potrebno najprej vzpostaviti organizacij;

sko obliko in šele nato govoriti o vsebini. Da bo ta trditev še jasnejša, bom povedal praktičen primer. Če se na dobri kmetiji za mizo usedeta oče in sin in se pogovarjata o nadaljnjem razvoju kmetije, bosta najprej opredelila dejavnost, s katero se bosta ukvarjala (živinorejo, poljedelstvo, vinogradništvo ...), šele nato se bosta odločila, kako bosta dogovorjene cilje dosegla. Žalostno bi namreč bilo, če bi najprej postavila objekte in brezglavo kupovala obdelovalne stroje in se šele potem odločala, kaj bosta pridelovala. Na žalost večina naših zakonodajalcev še vedno ne razmišlja z zdravo kmečko logiko.

Osebno ocenjujem, da statistična regija nima z realnimi razvojnimi problemi na terenu veliko skupnega. S tem načelom

smo namreč dobili dve statistični regiji, ki pokrivata skoraj polovico prebivalstva v Sloveniji (osrednjeslovenska okrog 530.000 in podravska okrog 340.000). Na drugi strani imamo štiri regije, ki štejejo med 50 in 60 tisoč prebivalci. Znano je tudi, da je v Podravju nastalo 34 občin z zelo različnimi razvojnimi prioritetemi. Prav tako je s pozicije ene razvojne institucije praktično nemogoče pokrivati in uspešno voditi razvoj za 34 občin. Kot direktor si enostavno ne znam predstavljati, kako , bi na primer iz Ptuja lahko pripravljal dobre razvojne programa (zame so to le tisti, ki pomagajo odpirati kakovostna delovna mesta) za pohorske občine. Prav tako ne verjamem, da je nekdo iz Maribora sposoben pripravljati kakovostne razvojne programe za Haloze in Slovenske gorice.

Tednik: Kako posamezna resorna ministrstva ocenjujejo vaša prizadevanja za ustanovitev območja s posebnimi razvojnimi problemi?

Dr. Čelan: "Ker so se problema razvojnega zaostajanja posamezne lokalne skupnosti zavedale že pred sprejetjem tega zakona, so v okviru svojih pooblastil vzpostavile mehanizme (partnerstva in institucije), ki jim omogočajo pospešen razvoj. V 4. členu zakona je zakonodajalec modro upošteval nastalo situacijo, ko je v zakon zapisal: 'Regionalna raven, za katero se pripravlja regionalni razvojni program, je medobčinsko območje, ki je geografsko zaključeno s podobnimi razvojnimi problemi. Lahko (vendar pa ne nujno) se ujema tudi z območjem statistične regije. Večja statistična regija je lahko razdeljena na več funkcionalno zaključenih regij, za katere se skupaj ali ločeno pripravljajo razvojni programi.' Ker je zakon prvenstveno namenjen pospeševanju razvoja na razvojno šibkih območjih, smo občine (19 občin), ki razvojno najbolj zaostajamo, oblikovale območje s posebnimi razvojnimi problemi. Z vsebino naših aktivnosti smo praktično seznanili vse odgovorne po različnih ministrstvih. Moram priznati, da smo povsod naleteli na

odobravanje in podporo našim prizadevanjem. Direktorica pospeševalnega centra za malo gospodarstvo mag. Zdenka Kovač nam je na ptujskem srečanju zagotovila polno podporo. Pogodbo, ki nam ponovno podaljšuje status regionalnega podjetniškega centra, bomo podpisali septembra. Ker bo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj gradilo mrežo regionalnih razvojnih agencij na podlagi sprejete mreže pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, imamo vse pogoje za vpis v register bodočih regionalnih razvojnih agencij.

Na ministrstvu za znanost in tehnologijo smo že šest let uradno registrirani kot regionalni infrastrukturni center. V nadaljevanju pričakujemo, da bomo s strani ministrstva za znanost in tehnologijo pridobili še status regionalnega inovacijskega centra."

Tednik: Kaj bi po vašem mnenju morali doseči v statistični regiji Podravje?

Dr. Čelan: "Prvenstveno morajo župani in odgovorni nosilci javnih funkcij in podjetniški managerji dojeti, da je ta statistična regija razvojno najbolj prizadeta, in kar je še pomembnejše, ni je mogoče obvladovati iz enega centra. Najprej bi želel pojasniti primer Ptuja, ki

je naredil največjo napako, ko dovolil, da je leta 1957 dokoj čno izgubil status okraja. S tej je izgubil možnost vplivanja ^ razvoj, in kar je najbolj tragii no je to, da so mu ostale enal obveznosti. Občina je namri po velikosti ostala enaka, kot prej bil okraj. Ker ni več im vpliva na razvojno odločanje (i se je centraliziralo v velikih cej trih), je z njim vred začela zi ostajati tudi okolica. Okoliš] prebivalci so bili vedno bolj m zadovoljni, mesto pa je postaji lo vedno bolj nemočno (velij želje po razvoju in premalo d( narja in sposobnih ljudi). Daj res tako, se lahko prepričanj danes, ko smo na tem območj dobili petnajst občin. Če bi bi okoliški ljudje z razvojem zad( voljni, se zanesljivo ne bi odl< čali za lastne občine.

Enaka usoda čaka mesto M ribor, če vodilni ne bodo dojel da si s statistično regijo nalaga preveliko odgovornost in final čno breme. Naša prizadevanja ^ torej usmerjena v pomoč Marj boru in ne nasprotno, kot to že^ jo prikazati nekateri posamezni ki. Z vzpostavitvijo dveh razv(^ no zaokroženih območij znotrj Statistične regije lahko pridobi mo vsi. Vsak otrok dobro ve, c se iz dveh lončkov prinese v< vode iz vodnjaka kot iz enega.

Mi

VLADIMIR KAJZOVAR

Kratek pregled zgodovine p^ioiega kniiiniiarstva na Ptuiskem ($4 i

Nadaljevanje iz prejšnje številke

V 14 podeželskih knjižnicah je temeljna knjižna zaloga štela 25.195 knjig in 56 revij, nakup novih knjig pa je štel 40 enot. Knjižnice so imele 2.145 bralcev (412 odraslih in 1.733 mladih ), ki so jih obiskali 9.087 krat in si izposodili 18.375 knjig.

V naslednjem letu je imela potujoča knjižnica 9300 knjig, s katerimi je zalagala 17 vaških knjižnic, 8 knjižnic v delovnih organizacijah in 15 šolskih pionirskih knjižnic. Referent za matično službo Simon Petrovič je izpostavil prostorsko stisko. Svoj prostor (sobico) so imele knjižnice v Bukovcih, Cirkov-cah, Cirkulanah, Juršincih, Kidričevem, Vidmu in Doleni. V prostorih stare šole je bila knjižnica v Trnovski vasi in Vitomar-cih, v neustreznih so gostovale knjižnice v Kungoti, Podleh-niku in Žetalah. Knjižnica v Strelcih je bila v privatni hiši. Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju ni imela lastnega vozila, že pred leti obljubljeni biblio-bus za ptujsko in ormoško območje se je vse bolj odmikal. Vsi knjižničarji prosvetnih knjižnic so bili amaterji, med njimi je bilo 5 prosvetnih delavcev, drugi so bili najrazličnejših poklicev. Pogosto so se menjavali, v nekaterih društvih pa jih sploh niso mogli najti. Več kot polovica knjižnega fonda vaških knjižnic je bilo zastarelega in bi ga morali izločiti... Poučen primer je bila knjižnica v Borovcih, ki je bila do leta 1970 najbolj dejavna, zaradi zastarelega fonda pa so jo morali zapreti.

Martin Krpan je imel kobilico, višji knjižničar Simon Petrovič pa kolo in kovček. Upal je, da se bo njemu in knjižnici izpolnila želja po službenem avtomobilu, bibliobus se je zdel potisnjen nekam daleč v prihodnost. Tako je bilo leta 1990. V podjetjih so se vse bolj odločali, da bodo svoje knjižnice zaprli in knjige vrnili v knjižnico, šolske knjižnice naj bi dobile knjižničarje, skoraj vse so imele knjige tudi iz potujoče knjižnice. 14 vaških knjižnic je imelo 3208 obiskov, bralci so si izposodili 6.765 knjig. Največ težav je bilo s prostorom, knjižničarji, najpogosteje knjižničarke, pa so bile občudovanja vredni, kajti z njimi so rasle, z njihovim odhodom pa pogosto padle knjižnice.

Končno so na ptujsko potujočo knjižnico le pričeli sijati svetlejši žarki. V avgustu 1996 se je potujoča knjižnica s tako rekoč ene omare, mize in nekaj polic preselila v več prostorov obnovljene zgradbe v Prešernovi ulici 35. V maju istega leta je dobila za svoje premične potrebe tudi kombi Peugot boxer, kar je hkrati prvo knjižnično vozilo. Območje izposoje in matične dejavnosti potujoče knjižnice obsega v letu 2000 214 krajev v 15 občinah, kjer ima potujoča knjižnica skupaj 54 izposojeva-lišč in v svoji zbirki nekaj čez 20.000 enot knjižnega gradiva. Upajo tudi, da bodo v bližnji prihodnosti prišli do tolikanj pričakovanega bibliobusa v zadovoljstvo knjižničarjev in veselje bralcev.

Viri in literatura:

1. Alič, Milojka: Kratek oris razvoji ptujskih javnih knjižnic v novijugoslam ji. Ptujski zbornik 1962, 366-3 71 \

2. Alič, Milojka: Ljudske knjižnice j ptujski občini. Ptujski tednik 1211959 ^ 7.8.) št. 31-A.M.

3. Alič, Milojka: Ljudska knjižnici v Kidričevem je oživela. Ptujski tedni 19/1966 (15.4.) Št.l5-A.M. j

4. Alič, Milojka: Stanje ljudski knjižnic v občini. Tednik 17/196i (11.12.)s't.48 j

5. Delovanje ptujske knjižnice in njet bodoče naloge. Tednik, marec 1983

6. Hasl, Drago: O delu in problema ljudskih knjižnic. Ptujski tednik (23.1 1956, št. 12

7. Hasl, Drago: Za poživitev dela naši vaških knjižnic.Tedmk 18/1965 (8.10. št.40

8. Klemenčič, Vlado: Vitomarčane j obiskala potujoča knjižnica. Ptujski tet nik 12/1959 (11.12.) št.49

9. Kovač, Andrej: Iz zgodovineptujsh knjižnic. Ob knjižni akcijiv ptujski občin Ptujski tednik 11/1958 (7.11.)-(14.11 št. 44-45 — ej

10. Kovač, Andrej: Nekaj o haloški knjižnicah. Ptujski tednik 5/1952 (ll.L) št. 2 —ak

11. Kovač, Andrej: Pred knjižno akcijo ob 40-letnici smrti Ivana Cankarja-Ptujski tednik 11/1958 (24.10.) št.42 - e;

12. Kovač, Andrej: Ptujski občini j' nujno potrebna potujoča knjižnica. Ptujski tednik 11/1958 (31.6.) št.43 - ej

13. Nekaj o perspektivi ljudskih knjižnic v naši občini. Tednik 15/1963 (4.10-^ št.38

14. Nova knjižnica v Juršincih. KnjU' nica 1/1957, 1, 30-31

15. Slodnjak, Jože: O uspehih in težavah ptujske ljudske in študijske knjižnici-Skrb za knjige in bralce. Večer, 3/1983

16. Šuligoj, Drago: Ob jubileju ljudski in študijske knjižnice. Tednik, 11/1978

17. Suligoj, Drago: Ob letošnjem mesi' cu knjige. Tednik, 10/1978

18. 30 let študijske knjižnice v Ptuj*-Ptuj, Ljudska in študijska knjtžniO' 1978

19. Vodušek, Nataša: Knjižnica na k"" lesu. Tednik, 12/1991

PTUJ / MLADI FORUM NA MEDNARODNEM FESTIVALU

Msey svefa, ki ga želimo usNariH

Mladi forum Združene liste socialnih demokratov seje kot edina slovenska politična organizacija udeležil festivala Iusy, ki je potekal od 24. do 30. junija v tretjem največjem švedskem mestu Malmoju pod naslovom Moč solidarnosti. Iz Ptuja so tja odpotovali Aleš Štrafela, Miha Čuček, Peter Fras in Jernej Neubauer. Mladi forum je tudi edina slovenska organizacija, ki je Slovenijo predstavila tako številnemu občinstvu.

Poleg tega, da ima Malmo okrog 260.000 prebivalcev, je izredno pomembno za delavsko gibanje te države, saj imajo socialni demokrati sedež v vladi že približno 100 let. Poleg 91 udeležencev iz Slovenije je bilo tam še 7000 udeležencev iz 165 držav ter veliko znanih obrazov svetovne politike. Naj omenim le nekatere: Thabo Mbeki (predsednik JAR), Raul Alfonsin (nekdanji predsednik Argentine), Rigoberta Menchu (dobitnica Nobelove nagrade za mir) in mnogi drugi, med katerimi je svoje poglede prestavila tudi govornica iz Slovenije Sonja Lokar (direktorica Ženske mreže za srednjo in vzhodno Evropo pri Evropskem forumu za demokracijo in solidarnost).

Iusy je združeno gibanje mladih demokratičnih socialistov in socialnih demokratov ter delavskih mladinskih organizacij iz celega sveta, ki hočejo živeti v bolj prijaznem svetu do človeka in okolja. Ti ljudje bijejo skupen boj, da bi demokracija, svoboda, pravica, prijateljstvo, solidarnost in enakopravnost prevevali ves svet.

Prvi dan je minil v predstavljanju držav. Štirje Ptujčani so predstavljali Ptuj s starimi razglednicami, brošurami in grbi. Predsednik MF Ptuj Jernej Neubauer je imel intervju za švedski lokalni časopis, nastopil pa je tudi na TV Banja Luka.

Udeleženci festivala so se lahko vsak dan udeležili seminarjev na zelo različne teme, ki so se zvrstili od jutra do večera in na katerih je sodelovalo skoraj 100 znanih političnih govornikov iz vsega sveta.

Ker je moč informacijske tehnologije vedno večja in sposobnost računalniške pismenosti neizogibno potrebna za delovanje v modernem svetu, je bilo v sklopu festivala organiziranih nekaj delavnic na temo Internet. Zvrstile so se številne razprave na najbolj pereče teme, ki prihajajo vse bolj na dan, npr. boj za enakopravnost, proti rasizmu in ksenofobiji, nasilje in izkoriščanje nad otroki in ženskami, pravice delavcev na globalnem trgu in mnoge druge teme s sorodno vsebino. Mladi forum je organiziral tudi okroglo mizo o paktu stabilnosti.

Seminarski del se je vsak dan zaključil z ogledom filma na omenjeno tematiko. Najodmevnejši in najbolj impresiven je bil petnajstminutni film, ki ga je naredilo 12 mladih iz bivše Jugoslavije, med njimi tudi Slovenec Aleš Inkret. Film necenzurirano prikazuje grozote balkanske vojne na Hrvaškem in v Bosni in je v gledalcih vzbudil vprašanja in odločnost, da se to več ne sme zgoditi.

Zvečer so se udeleženci lahko zabavali na nastopih raznih skupin, med katerimi je bil najbolj obiskan koncert slovenske skupine Heaven X. Za sprostitev pa je bilo poskrbljeno na jutranjih seansah thai chi, vsakodnevnih tečajih samoobrambe in salse ter na afriškem, balkanskem, grškem ... večeru.

Dogodek, ki je na prizorišče privabil poglede mnogih prebivalcev mesta, je bil enourni manifestni pohod vseh udeležencev po mestnih ulicah do parka v centru mesta. Povorka, ki jo je vodil brazilski samba ansambel s plesalkami, se je po svečanem govoru švedske ministrice za razvoj Mone Sahalin in osmih mladih predstavnikov vseh celin sveta zaključila s slavnostno poroko. Pred 7000-glavo množico in ob bučnem aplavzu sta si izmenjala prstana in se poljubila Peter, član Mladega foruma, in Teodora, članica Socialdemokratske mladine iz Srbije, ki sta se spoznala pred tremi leti na Iusyjevi poletni šoli v Radovljici.

Danes so ljudje, predvsem mladi, izpostavljeni velikim izzivom, med njimi tudi vse večjemu uničevanju okolja, rastočim razlikam med revnejšimi in bogatejšimi, kršitvam osnovnih človekovih pravic, vojnam in nestrpnosti med ljudmi. Te težave se lahko odpravijo le s skupnim prizadevanjem in s pomočjo solidarnosti, zato je festival potekal pod geslom: Odsev sveta, ki ga želimo ustvariti.

Ozren Blanuša

Slovenski udeleženci festivala na Švedskem

iji^DNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

PO NAŠIH KRAJIH

13'

pTUJ / POLETNI LUTKOVNI PRISTAN

fesef/e X€t ifClŠC ilCIffiffofSG

:ty letošnjih poletnih mesecih so prišli na svoj račun naši 4p3jinlajši, saj je ptujsko gledališče zanje pripravilo gosto-,gnjc treh lutkovnih predstav: Čudovite dogodivščine va-' jfiica lllapiča. Ko mame ni doma in Sneguljčica.

1, v četrtek, 6. julija, so si pred ipjujskim gledališčem lahko ot-{joci ogledali lutkovno predstavo ■2 naslovom Čudovite dogodiv-'jčine vajenca Hlapiča v pro-'jukciji Mini teatra Ljubljana, 'zgodba je govorila o Hlapiču, ' j(i je bil majhen kot laket, vesel ' |;ot ptica, hraber kot kraljevič I Mark^' moder kot knjiga in dober kot sonce. In kot tak je sre-

čno izplaval iz mnogih težav. Njegovo potovanje je bilo sprva tako lahko kot otroško igračka-nje, kmalu pa je postalo težje in nevarnejše. A le-ta se je iz vseh težav in velikih nevarnosti rešil s svojo modrostjo, hrabrostjo in dobroto. In ravno zato se je končalo vse tako, kot je bilo prav.

V petek, 7. julija, je sledila

lutkovna predstava Ko mame ni doma v produkciji Gledališča Piki iz Slovaške. Predstava prikazuje zgodbo, ki se pogosto dogaja v domovih, kjer so otroci sami doma. Saj veste: otrok si doma ustvarja svoj svet igre, brez pravil in določil lepega vedenja, predvsem pa brez ukazov: "Tega ne smeš! Tistega ne smeš!" Veljajo le pravila, ki si jih otrok sam postavi. Še posebej pa je taka igra užitek, če je otrokov očka klovn iz cirkusa, kot se je to zgodilo v pričujoči predstavi.

Poletni lutkovni pristan se je v soboto, 8. julija, zaključil s Sneguljčico, ki jo je izvajalo Družinsko gledališče Kolenc iz Vavč. V igri so spet otroci, tri sestrice, ki so se šle igrat na podstrešje, saj jih je mama oka-rala, ker so se popackale. Tam so našle babičino skrinjo z obleko, ki je točno takšna, kot jo ima Sneguljčica, potrebovale so še mačeho in igra se je lahko pričela. Prav vse se je zgodilo tako kot v pravljici. Mačeha je za Sneguljčico zvarila jabolko, palčki so verjeli, da jo lahko reši nekdo, ki jo ima resnično rad, in lepi princ res pride. Tri sestrice pa počasi začnejo zaupati v besede enega od palčkov, da se ti v življenju ne more zgoditi

nič slabega, če verjameš, da te spremlja sreča. To pa je spoznanje, ki ga je treba deliti z mamico, ki gotovo ni več jezna, ker so se popacale. Zal starši včasih pozabljajo, kako zabavno je biti otrok, drugače pa so še kar v redu.

Velika obiskanost vseh treh predstav ter veliko zanimanje, s

katerim so si jih otroci ogledali, kaže na to, da potreba po tovrstnih dogajanjih na Ptuju vsekakor obstaja. In brez dvoma lahko rečemo, da je bil Poletni lutkovni pristan, ki ga je organiziralo Gledališče Ptuj, zadetek v polno.

Jana Skaza

Lutkovne predstave so pri mladih Ptujčanih nadvse priljubljene

Utrinek z Vajenca Hlapiča

PTUJ / POGOVOR Z VODJO IZPOSTAVE SKLADA ZA UUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI NEVENKO GERL

IV Piuiu ni mrtvilat'

v Ptuju ni mrtvila. Kdor > pravi, daje, tisti miži", pravi ' Nevenka Gerl, vodja Obmo-, čne izpostave Sklada RS za ! ljubiteljske kulturne dejavnosti na Ptuju.

I

' Nemalokrat se na Ptuju slišijo vzdihi mladih: Ptuj je čisto

' mrtev, saj se ne dogaja nič pametnega. To je po eni strani res,

'. po drugi strani pa je res tudi, da je premalo mladih, ki bi bili pripravljeni kaj delati in predstaviti svoje delo širšemu občinstvu. Zelo sem bil presenečen, ^0 sem se pogovarjal z Neven-Gerl, od katere sem izvedel, da na Ptuju obstajajo številne l^ulturne delavnice, v katere se 'ahko mladi vključijo, kadarkoli hočejo, in iz njih izstopijo prav tako, kadar jih je volja.

Sklad za ljubiteljsko kulturo dela s polno paro čez celo leto. Organizirajo razna tradicionalne prireditve, revije pevskih

■ zborov in glasbenih skupin ter folklornih skupin. Poizkušajo Ponuditi tudi strokovno izobraževanje na čim več kulturnih Področjih. V naslednji sezoni Pa so se odločili tudi za izvaja-'^ie projektov, ki bodo namenje-'li predvsem mladini iz Ptuja in okolice.

Tako bodo že septembra 2000 "^^H v uporabo vsem, ki bi na ka-'^""šen koli način želeli izražati ^^oje umetniške navdihe, staro ^^cklarsko delavnico. Zaposlili °^do tudi človeka preko javnih ^^1) ki bo skrbel za pomoč in ^•■ganizacijo ter izvajanje pro-lektov v delavnicah, na primer

literarne delavnice, fotografske razstave, mladinski in otroški gledališki studio ...

Vključeni so tudi v projekt Poezija Express, ki ga organizirajo skupaj s študentsko založbo Beletrino. Ta projekt temelji na enodnevnem potovanju literarnega vlaka od Murske Sobote do Kopra. Na vlaku bo okrog 180 avtorjev, ki bodo v vsakem kraju, kjer se bodo ustavili (Ptuj, Celje, Ljubljana), predstavili del svoje poezije. Vlak bo prispel na ptujsko železniško postajo 15. septembra ob 8.30 in se zadržal pol ure. Ko bo vlak odpeljal, bodo mladi ptujski avtorji nadaljevali predstavitev svoje poezije.

Na področju folklore pripravljajo mednarodni otroški folklorni festival, ki je doslej potekal že šestkrat, v prihodnje pa ga bodo pripravljali skupaj z mariborskim festivalom Lent.

Naslednji junij bodo organizirali že sedmi, tradicionalni festival mlade ustvarjalnosti, na katerem bodo dali poudarek na samostojni predstavitvi mladih ustvarjalcev.

Sklad pomaga tudi pri udeležbi na raznih poučnih seminarjih s plačilom kotizacije in pošiljanjem gradiva zainteresiranim.

Sklad za ljubiteljsko kulturo vabi vse, ki jih zanima umetniško izražanje in bi svoje delo in izdelke radi predstavili javnosti, naj jih pokličejo na tel. 749-39-70, lahko se tudi oglasijo osebno od 8. do 13. ure ali pa jim pišejo na E-mail: oi.ptuj@slkd.si.

Kogar pa podrobneje zanima delovanje organizacije, si le-to lahko ogleda na internet strani: zko-ptuj.s5.net.

Ozren Blanuša

Utrinek s predstave plesne družine Gea DPD Svoboda Ptuj na medobmočnem srečanju Plesni navdihi letos maja v Ptuju

PREJELI SMO

Lahko noč, zvezde...

"Dve stvari sta, ki nas varujeta pred obupom: zvezdnato nebo in umetnost." Jakob Wasserman

Organizatorji koncertnega cikla pod skupnim naslovom "Dober večer, zvezde!" in pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj se želimo zahvaliti vsem tistim, ki ste prišli poslušat Mio Znidarič, New Swing Quartet, Bluegrass Hopperse, Alda Rodrigueza in si ogledat nastop Rajko ansambla. Čeprav je bil odziv javnosti glede na poslana osebna povabila približno 5—odstoten, kar je upoštevanja vreden podatek o strukturi publike v našem okolju, smo zadovoljni z naklonjenim odnosom tistih, ki ste prišli. Zanimiva izkušnja za nas je, da niti brezplačne vstopnice niso nujno dovolj dobra vaba za obisk koncerta, na katerem se ne izvaja zabavna glasba. Čeprav je izvajalec uveljavljen v mednarodnem merilu in čeprav je koncert vreden, da ga posname nacionalna televizija in da ga sponzorsko podprejo uspešna podjetja.

Skratka, pod zvezdami smo poslušali dobro glasbo. Ker naj bi bil Tednik relevantno lokalno glasilo, v katerem navadno iščemo informacije o tem, kaj se je kdaj opaznega zgodilo v našem malem mestu in okolici, prosimo uredništvo, da objavi naše pismo. Hkrati se zahvaljujemo za objavo štirih od petih poslanih najav koncertov v rubriki Kulturni križemkražem in članka, ki smo ga poslali pred začetkom koncertov. Upali smo, da bodo koncerti vzbudili vsaj nekaj pozornosti pri katerem od novinarjev in objavo kakšnega po-koncertnega utrinka (ko smo že pod zvezdami). Dočakali smo le prijazen članek študentke, ki si nabira novinarske izkušnje med počitnicami, za kar smo ji zelo hvaležni.

Želimo si, da bi naslednje leto sodelovalo z Vašim uredništvom še več dijakov in študentov, ki jih spremljanje kulturnega življenja na Ptuju res zanima. Upamo, da si to želite tudi Vi.

Organizatorji koncertnega cikla "Dober večer, zvezde!"

Franci Mlakar, Mateja Lešnik, Nevenka Gerl

PTUJ / PREDSTAVITEV KNJIGE DR. DRAGICE HARAMIJA

Slovenska realistiina avania* ristiina mladrnsku pram

Avtorica knjige z zgornjim naslovom Dragica Haramija je maja letos doktorirala in prijetno predstavila knjižno obliko doktorske naloge v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer je ob koncu šolskega leta zaokrožila delo študijska skupina šolskih knjižničarjev širšega ptujskega območja.

Največ slovenskih knjig ima kraj izdaje v Ljubljani, drugod je založništvo manjštevilno, zato je veselje večje, ko knjižničar uzre domač kraj v kataložnem zapisu o publikaciji, torej v temeljnem viru podatkov o knjižni izdaji. Še posebej, če je knjiga hvalevredno strokovno delo, ki bo služilo daleč čez meje domačega kraja. Takšna je knjiga s sicer nekoliko zapletenim naslovom Slovenska realistična avanturistična mladinska proza, ki ji je kraj izdaje Videm pri Ptuju in njena avtorica je domačinka Dragica Haramija, profesorica na oddelku Pedagoške fakultete Maribor, kjer predava mladinsko književnost bodočim slavistom, vzgojiteljem in učiteljem razrednega pouka.

Knjižna novost je avtoričina doktorska naloga, ki jo je uspešno zaključila v maju letos (čestitke!). Dragica Haramija se je po magistrski nalogi Poetika pripovedne proze Marjana Rožan-ca leta 1995 v Zagrebu posvetila raziskovanju literature za mlade bralce. Objavila je številne članke v znanstvenih in strokovnih revijah, ki se dotikajo predbral-

nega in zgodnjega bralnega obdobja otrok. Njena raziskovalna pot je logično stekla do knjižnih zvrsti, ki jih mladi najraje berejo - torej do napetih, pustolovsko obarvanih zgodb. Le-te je avtorica pričakovano omejila na domače avtorje od predhodnikov slovenske mladinske avanturistične proze (npr. Ba-ukart, Milčinski) do sodobnih ustvarjalcev. V pričujoči knjigi so obravnavane knjižne izdaje, ki so izšle do leta 1997, izjemoma so upoštevana tudi kasneje izdana dela.

Dragica Haramija je temeljito obdelala osemindvajset avtor-

jev (Seliškar, Kunčič, Hudales, Ingolič, Dolinar, Leopold Suhodolčan, Jurca, Winkler, Zor-man, Mal, Rozman, Vresnik, Malenšek, Zidar, Pregl, Mate, Sivec, Dolenc, Novak, Zupan, Dekleva, Muck, Primož Suhodolčan, Vidmar, Kuclar, Mr-var, Rode, Škrinjar) in dodala bio-bibliografske podatke obravnavanih avtorjev. Knjiga v uvodu zajema temeljit pregled teoretičnih spoznaj (tipologija avanturističnega žanra in avanturistične proze na slovenskem, vrednost žanra in literarnoz-godovinski pregled). Po predstavitvi del je avtorica splošno označila slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo in predstavila šest tipov: pomorsko, potopisno, športno, taborniško, otroško detektivko in vsakdanje dogodivščine. Knjiga zajema še oris delovanja književnih oseb in podaja podobnosti med pravljico in avanturistično prozo.

Knjiga je odličen priročnik vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladimi in literaturo, ter zapolnjuje vrzel o slovenski literaturi za mlade. Zal ima knjiga Slovenska realistična avanturistična mladinska proza nevablji-vo podobo: črno-belo naslovno ilustracijo (avtor Janko Marinič) in obliko, kot je v navadi predpisanim znanstvenim delom.

Liljana Klemenčič

14

GREMO V SOiO

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIl

NADA PIGNAR, PROFESORICA KUHARSTVA:

Prehrana dijakov in mladine

Prehrana otrok in mladine pomembno vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Od pravilne prehrane je v veliki meri odvisen psihosomatski razvoj otrok, njihova dobra hzična kondicija, skladna rast in razvoj. Ustrezna prehrana mora po svoji energetski in biološki sestavi ustrezati fiziološkim priporočilom za posamezno hranilno snov, dijakovi hzični aktivnosti in ohranitvi dobrega zdravja.

Kot osnova za priporočeni dnevni vnos prehrambenih snovi se v večini evropskih in izven evropskih držav uporabljajo priporočila: Recommended Dietarjr Allowances nacionalne akademije znanosti ZDA. Tudi priporočila, ki jih izdajata FAG in WHO, izhajajo iz teh podatkov predvsem zato, ker so ti rezultat natančnih proučevanj, ki jih različne skupine strokovnjakov v ZDA obdelujejo in v določenih časovnih obdobjih ponovno pregledujejo že od leta 1943. Smatra se, da so ta priporočila uporabna za večino dežel, ker fiziološke potrebe populacije drugih dežel ne odstopajo bistveno od ameriških priporočil. Razlike v potrebah po posameznih hranilnih snoveh so lahko le pri različnih ekoloških pogojih ter pri specifičnih problemih in načinu družinske prehrane.

Priporočene dnevne količine kalorij za dečke starosti med 15 in 18 let so 3100 kcal in za deklice starosti 15 - 18 let 2500 kcal. Količina kalorij se zniža, če so dijaki slabo fizično aktivni ali spadajo v skupino otrok z nežno telesno konstrukcijo.

Raziskave v našem okolju so nedavno pokazale, da imajo dijaki slabe prehrambene navade glede na čas uživanja hrane, izbor živil, uživanje sadja in toplotno obdelavo jedi. Rezultati so bili boljši pri številu uživanja zelenjave v dnevnih obrokih, mesa, mleka in mlečnih izdelkov.

Ritem življenja in delna neodgovornost dijake najbrž vodi k temu, da uživajo le 2 do 3 dnevne obroke. Raziskave so pokazale, da

je več ljudi s povišano telesno težo, če uživajo manj dnevnih obrokov hrane, in da imajo ljudje s številnimi obroki, ki količinsko niso bogati, manj težav s povišano telesno težo. Zato je že dovolj, da zjutraj pojemo kakšno jabolko ali druge vrste sadež, mogoče celo na poti v šolo, samo da dobimo manjši vnos energije, ki zbudi tudi organizem, da je nato pripravljen na dnevne napore.

Glede izbora živil ugotavljamo, da dijaki posegajo po enoličnih, najbrž najenostavneje dosegljivih živilih. Slabo kolobarijo med vrstami zelenjave, mesa in kruhov. S tem se navadijo na enolične okuse, kar dolgoročno vodi k slabemu prehranjevanju. Že na samem začetku prehranjevanja naj bi otroke navajali na različne vrste na primer kruha, kar pomeni, da se zavestno odločimo, da kupimo v trgovini vsak dan različno vrsto kruha. Tudi pri zelenjavi naj bi pripravljali solate, ki jih dijaki najpogosteje navajajo, da jih uživajo, ne samo iz listnate zelenjave, plo-dovk in kapusnic (zelje), temveč tudi iz cvetače, brokolija, ohrovta, blitve, bučk, zelene in podobno.

Sadje v prehrani nekaterih dijakov še vedno ni priljubljeno, saj ga, kot smo ugotovili z raziskavo (anketo), uživa vsak dan le slabih 52% anketiranih dijakov Poseganje dijakov po sadju bi se izboljšalo, s košarico sadja na mizi; dovolj je že košara jabolk, sliv, breskev oziroma sadja, ki ga najdemo v domačem okolju. Ponudba nekaterih obratov, ki se ukvarjajo s prehrano mladostnikov, pa bi lahko prav tako vsebovala manjši sadež, ki bi bil že

v ceni enega hamburgerja. Veliko dijakov na začetku tega sadja ne bi pojedlo, ampak sčasom bi se to zagotovo spremenilo.

Večina dijakov vsak dan uživa meso in mesne izdelke, vendar je to meso večinoma ocvrto ali pečeno, kar je z vidika zdrave prehrane manj priporočljivo. Dijaki na splošno raje posegajo po ocvrtih in pečenih jedeh in veliko manj po kuhanih in dušenih. Če zraven pečenih in ocvrtih jedi uživamo zelenjavno prilogo, je verjetnost kopičenja maščob minimalna, če pa zraven uživamo ogljikohid-ratno prilogo (prazen ali ocvrt krompir), je verjetnost kopičenja maščob večja, večja pa je tudi možnosti za energijsko preobilen obrok. Da bi dijaki raje uživali kuhane in dušene mesne jedi, naj bi jih pripravili čim bolj okusne z dodajanjem različnih začimb in vabljive na pogled (dekorativno naložen krožnik).

Poskusimo izboljšat svoje prehrambene navade z osnovnimi pravili:

1. jejmo večkrat na dan, vendar količinsko malo;

2. vsak dan uživajmo vsaj en sadež, po možnosti kolobarimo in pri tem upoštevamo sezono;

3. poskusimo si pripraviti solato ne samo iz listnate zelenjave, temveč tudi iz drugih vrst zelenjave in prav tako upoštevamo sezono;"

4. ne uživajmo samo svinjine, perutnine in govedine, ampak tudi ribe, teletino in divjačino, ki naj ne bo samo pečena in ocvrta, ampak tudi kuhana in dušena;

5. kupujmo različni kruh;

6. če želimo, da ne bomo hitro lačni, uživajmo živila, ki vsebujejo vlaknine in nam dajejo občutek sitosti (kaše, polnozrnat kruh, črna zemlja, zelenjava in sadje);

7. vse, kar pojemo, dobro prežvečimo in uživajmo hrano kar se da počasi.

STANKO TOMINC, DR. MED., SPECIALIST FIZIATER:

Za otrokovo držo /e potrebno vseskozi skrbeti

Veliko staršev že razmišlja o nakupu šolskih potrebščin, predvsem pa so zaskrbljeni tisti, ki imajo prvošolčke. Velikokrat se jim pri tako pestri ponudbi poraja dvom, kako naj svojemu otroku izberejo kar najprimernejšo opremo, ki bo ustrezala njegovim fiziološkim zahtevam in mu omogočila skladen razvoj - psihičen in fizičen. Še posebej so pomembna šolska torba in pohištvo doma in v šoli. O tem smo se pogovarjali s Stankom Tomincem, doktorjem medicine in specialistom hziatrom.

TEDNIK: Na tržišču imamo pestro izbiro šolskih torb. Kakšno priporočate?

Stanko Temine, dr. med.: "Priporočamo nošnjo nahrbtnika, ki enakomerno obremeni otrokovo hrbtenico in nosilne sklepe. Naramnici morata biti mehki in dvolj široki. Spodnji rob naj ne sega preko ledveno-križničnega nivoja. Naslon nahrbtnika mora biti primerno čvrst, tako da se enakomerno prileze na hrbet, da obdrži svojo obliko in da predmeti, ki so zloženi v njem, učenca ne tiščijo. Teža napolnjenega nahrbtnika ne sme presegati desetine otrokove teže. Nošnjo torbe v roki odsvetujemo, ker taka obremenitev popolnoma poruši vzorec fiziološkega gibanja in posledično pride do napak v drži, ki nedvomno pogojujejo nastanek kasnejših težav s hrbtenico."

TEDNIK: Šolarji veliko časa preživijo za šolskimi klopmi. Kaj je pomembno pri šolski opremi -v mislih imam stole in klopi?

Stanko Tominc, dr. med.: "Za različna starostna obdobja priporočamo različno višino miz in stolov. Pohištvo mora ustrezati višini otroka, zagotoviti mora pravilno držo in biti mora iz materiala, ki ne škoduje zdravju. Primeren stol ima sedež v višini goleni, tako da so pri sedenju kolena upognjena do pravega kota in stopala ra-

vno na tleh. Globina sedeža naj zajema dve tretjini dolžine stegnenice. Sprednji del sedeža je praviloma zadebljen in višji od zadnjega za 3-4 cm, torej nagnjen nazaj, da ne drsi. Naslon mora biti zaobljen, oblikovan po hrbtenici, širok vsaj 10 cm in mora segati do spodnjega roba lopatic. Višina delovne površine mize naj bo 45 odstotkov višine otroka. Širina naj znaša vsaj 50 cm z nagibom 10 stopinj. Temne površine niso primerne. Priporočamo, da sta stol in miza iste barve ter brez leska, da ne odbijata svetlobe in utrujata."

TEDNIK: Otroka moramo verjetno opozarjati na pravilno sedenje. Kakšno je pravilno sedenje v šoli in pri učenju?

Stanko Tominc, dr. med.: "Otrok naj v šoli sedi vzravnano in na celi sedni površini stola. Noge ne smejo bingljati. Robova mize in stola naj bosta v isti vertikalni ravnini. Tako lahko otrok položi roki na mizo, ne da bi dvigal ali spuščal ramena. Med nadlahtjo in podlahtjo n22astane pravi kot. Ko otrok piše, se stol praviloma pomakne nekoliko naprej, tako da je sprednji rob pod delovno površino mize. S podlahtmi je naslonjen na mizo in toliko vzravnan, da bo znašala razdalja do oči 30 do 35 cm."

TEDNIK: Mnogi otroci imajo že zelo zgodaj slabo držo. Kaj jim priporočate?

Stanko Tominc, dr. med.: "Slaba drža je posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic in se jih lahko nadzoruje. Osnovni vzrok za pojav nepravilne drže pri otrocih in mladostnikih je kronična utrujenost. Z vstopom v šolo je otrok prisiljen, da več ur dan mirno sedi. Temu je dodano še delo in učenje doma, ki spet zahteva sedenje. Otroku slabi naravni nagon za gibanje. Ob tem upadajo motorične sposob-

nosti, pogosto pa se pridruži čustvena napetost. Prav tako se obdobju pospešene rasti nenehr spreminja razmerje med posam znimi telesnimi deli, kar zahtev dodatno prilagajanje ravnotež nih mehanizmov. Da bi prc] rečili nepravilno držo, moran otroka redno spodbujati h gib nju, ga usmerjati v aktivnosti ; krepitev antigravitacijskih miš in mu omogočiti sprostitev. Šo ska telovadba je običajno prem lo, saj je v glavnem skupinsl in prostorsko omejena, pogosi pa se utrjujejo le nekatere spre nosti in goji tekmovalnost. Zai naj otrok osvoji osnovne gibali navade tudi v domačem okolj' dolgotrajno sedenje pa naj večkn prekinja."

TEDNIK: Kakšne aktivnoti m imajo otroci v prostem času?

Stanko Tominc, dr. med.: "Šo sko obdobje je velikega pomer za oblikovanje otrokove drže. Z vsakega posameznika je tako ii dividualna in značilna, kot je i; raz obraza. Vzdržujemo jo s staln aktivacijo živčno-mišičnega sist( ma. Ker se pri dolgotrajnem S( denju v šoh in pri učenju pojai statična napetost v mišicah, j nujno otroka doma vzpodbuja k fizični aktivnosti, npr. igre žogo, plavanje, tek in druge obl ke naravnega gibanja. Odsvetuj( mo daljše nepotrebno sedenje z računalnikom in v fotelju pre televizorjem. Otrok naj nosi pn merno obutev in pazi na praviln telesno težo. Z zdravim načinor življenja se bo razvijala praviln pokončna drža, ki je ne nazadnj psihosomatski fenomen in izra osebnosti vsakega človeka."

TEDNIK: Katere pa so možno sti preventive in zdravljenja?

Stanko Tominc, dr. med, "Držo v šolskem obdobju redni spremljamo na sistematskih pre gledih, ki jih izvajajo odgovorn zdravniki šole. Otroci s slabo drž dobijo ustna in pisna navodila po potrebi pa so napoteni v ustrez no fizioterapevstsko ustanovo, n primer v Terme Ptuj, kjer se na učijo ustreznih vaj. Uspeh zdrav Ijenja je običajno ugoden. Zato j preventivno odkrivanje slabih dr v šolskem obdobju izjemnega po mena zaradi preprečitve kasnej ših težav s hrbtenico."

Marija Slodnjal

iWARTA LUTARIC, ŠOLSKA PSIHOLOGINJA:

PefI cfo uspešnosti v šoli

v vsakem letu je dvakrat čas, ko se o šoli intenzivneje pogovarjamo: ob koncu in ob začetku šolskega leta. Posebno za mlade družine in za otroke, ki letos prvič vstopajo v šolo, bo to pomemben korak. Otroci ta dan pričakujejo z veseljem, z velikim navdušenjem. Ugodno je, da se starši ta dan in nekaj prvih mesecev intenzivno posvetijo otroku. Niso namreč le učitelji tisti, ki vplivajo na učno uspešnost učenca, ampak k temu v veliki meri prispevajo otrokove miselne sposobnosti, njegova motivacija in spremljanje ter pomoč staršev pri otrokovem domačem delu.

Šolanje je dejavnost, ki je dolgotrajna in predstavlja eno najpomembnejših področij otrokove uveljavitve. Predstava staršev o tem, koliko in kako bomo pri šolanju otroku pomagali, so različne. Nekateri starši menijo, da je treba otroka čim hitreje navaditi na samostojno delo, drugi pa, da je njihova pomoč nujna za otrokovo uspešno šolsko delo. Najpomembneje je, da starši redno spremljajo otrokovo šolsko delo (udeležba na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, zanimanje za njegovo delo doma ipd.), doma pa naj starši pomoč prilagodijo otrokovim potrebam in sposobnostim. Iz izkušenj vemo, da za učinkovito delo potrebujemo svoj prostor, kjer lahko v miru, nemoteno opravljamo svoje delo. Tudi za otroka je nujno, da ima za domače učenje svoj kotiček, kjer bo sproščeno opravljal svoje domače naloge. Medtem ko se otroci v šoli pri svojem delu ravnajo po šolskem urniku, pa doma tega ni na voljo. Mlajši šolarji pri domačem delu še niso zrnožni organizirati svojega dela (domače naloge ipd.), zato

je na tem področju nujna pomoč staršev. Če je imel npr. otrok tega dne v šoli matematiko, je nujno, da se popoldan istega dne uči snov iz matematike, s katero se je "spoznal" v dopoldanskem času. Če bi se to snov iz matematike uči) šele čez dva dni, bi za to porabil veliko več časa in energije, saj iz izkušenj vemo, da porabimo več časa in napora, če smo z učenjem predolgo odlašali. Kolikor več časa poteča od razlage, toliko m.anj te razlage nam ostane v spominu. Če želimo snov dobro znati, je potrebno, da se učimo tudi potem, ko se nam zdi, da jo že dobro obvladamo. Posebno otroci so večkrat prepričani, da potem, ko so snov dojeli oz. razumeli, le-to že tudi izvrstno obvladajo. Vendar: razumeti še ne pomeni znati. Šele ko bo otrok sposoben naučeno snov izraziti s svojimi besedami, bo to snov resnično obvladal. V tem primeru so starši lahko dobrodošla pomoč. Otroka pri obnavljanju snovi poslušajo, mu postavijo kakšno vprašanje in z njim razpravljajo. Tako kot smo ljudje različni po

značaju, temperamentu, hobijih se razlikujemo tudi po načinih učenja. Nekateri si snov lažje zapomnijo, če jo slišijo; drugi, če vsebino preberejo; tretji si naja-več zapomnijo, če o vsebini več razpravljajo z drugimi. Največji del učencev si pri učenju snov zapisuje (npr. miselni vzorec, zapis z barvnimi svinčniki ipd.), saj si s tem svoje misli dobro organizirajo (pri učenju so zbrani, aktivni; različne vsebine med seboj povezujejo, ob tem razmišljajo). To pomeni, da se snovi ne učijo "na pamet" in jih ne bo zmedlo, če jih bo učitelj snov spraševal v drugačnem vrstnem redu, kot je napisana v zvezku.

Kakor ni dobro, če se otrok uči premalo, tudi ni dobro, če se otrok uči preveč (t.j. brez vmesnih odmorov). Pri večini ljudi začne upadati koncentracija po približno polurnem intenzivnem učenju, pri mlajših že prej. Tako kot so v šoli odmori namenjeni sprostitvi, krajšemu počitku otrok, tako naj bo tudi med učenjem doma.

Na vseh področjih, tudi pri učenju, želimo biti uspešni. Uspešni učenci se ne "rodijo", ampak se razvijajo z učenjem. Šolski psiholog Carl Rogers je dejal, da je zares izobražen tisti, ki se je naučil učiti se. V zgornjih odstavkih smo nakazali nekaj poti do tega cilja. Pri doseganju le-tega lahko naletijo učenci in starši na težave. Za uspešno reševanje le-teh jim lahko pomagajo v otrokovi šoli ali v različnih institucijah. Ena izmed teh je svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Mariboru

(Tomšičeva 13), kjer vam bomo strokovnjaki z različnih področij pomagali pri reševanju problemov, s katerimi se srečujete otroci in starši v času šolanja na šolskem in drugih področjih.

TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

GJIEMO V SOlO

19

BARBARA PLAVEČ, MODNA OBLIKOVALKA:

Šo/a in moda

Obleka naredi človeka, pravijo eni. Drugi zatrjujejo, da je pomembna le notranjost človeka, a kaj ko eno brez drugega v nobenem primeru ne gre. Kako pa sta notranjost in človeška zunanjost povezani, pa prav gotovo ne gre izgubljati besed.

Zunanji videz je tisti, s katerim se vedno najprej predstavimo okolici, ki nas še ne pozna. Zato ni vseeno, kaj oblečemo in kako oblikujemo svojo pričesko, si uredimo roke in kaj obujemo na noge. Še posebej pa svojega videza ne smemo prepuščati naključju v najstniških letih, saj nikoli ne veš, kdo te skrivoma opazuje, in prav goto je kje kdo, kateremu bi radi bili še prav posebej všeč.

In kako bodo letos šolarji skr-

beli za svoj videz?

Danes imajo šolarji prosto pot pri izbiri oblačil, ki jih nosijo med poukom, saj šole ne predpisujejo nobenih uniform ali pravil, ki bi določala, kakšna morajo biti njihova oblačila. Jasno pa je, da naj bi to bila čista in spodobna oblačila.

Tisti, ki narekujejo najstniške podobe, pa so zagotovo iVlODNI TRENDI, ki pa jih najstniki s pridom upoštevajo ali pa jih celo narekujejo. In kakšne so letos napovedi za jesen 2000?

Kljub temu da jeans iz šolskih

klopi nikoli ni izginil, je letos dobil še prav posebno mesto v modnih napovedih. Zaradi svojih izjemnih lastnosti, kot so vzdržljivost, neobčutljivost, enostavno vzdrževanje, je jeans kot nalašč za linijo oblačil, ki so namenjena za prosti čas. Čeprav šola ne pomeni za vse ravno prostega časa, pa je najprimernejši ravno za guljenje šolskih klopi in posedanje na klopeh v parku.

Linije jeansa so letos oblikovali od tistih čisto oprijetih do ležerno ohlapnih. Tesno se prilagajoča oblačila vsebujejo elastin, ki daje drugače togemu materialu prožnost, s tem pa uporabniku omogoča ugodno gibanje in prijetno počutje, kar je pri sedenju v šoli zelo pomembno.

Na pohodu so hlače, katerih pasovi so spuščeni na boke, tako da velikokrat pasa sploh ni, ampak se hlače končajo ali začnejo samo z enostavnim robom. Hlačnice, ki so oprijete, se pri kolenu razširijo vse do pete. Letos so posebej modni veliki zavihki ali pa našiti vzorci. Ležernejši kroji hlačnice so po celi svoji dolžini enako široki. Hlače na "korenček" so defini-tivno "out".

K jeansu se podajo razne srajčke, T-shirti, pletenine, usnje...

Po dolgem času, so se vrnila tudi pokrivala, ki jih lep čas sploh ni bilo razen pozimi, ko to postane nuja.

Pokrivala so postala pomemben modni dodatek, ki daje celotnemu videzu neko posebno noto. In kaj posaditi na glavo? Karkoli. Vse od beretk, klobukov in klobučkov iz blaga, športnih in ple-

tenih, kvačkanih kap do piratsko zavezanih rut in rutic. Samo da je nekaj na glavi (ne pozabite, da mora biti tudi nekaj v njej!).

Rutice in kape so zelo živih barv, lahko tudi iz jeansa. Kombiniramo jih s torbami in nahrbtniki z veliko žepi.

Posebno mesto letos zavzemajo nahrbtniki za čez eno ramo, ki so tudi zelo praktični.

Obuvala so vse bolj ergonom-sko oblikovana, tako da zagotavljajo prijetno hojo. Po svoji obliki spominjajo na športne copate, ki se vse bolj kombinirajo k vsem oblačilom za prosti čas.

In kaj je novega pri pleteninah?. Predvsem barve. To so intenzivne barve, ki se kombinirajo s še bolj

intenzivnimi barvami in vzorci, tako da bodo pletenine prava popestritev v sivih jesenskih jutrih.

Mešanje vzorcev je trend, ki ga bodo s pridom upoštevala predvsem dekleta. Gre za prepletanje različnih vzorcev na enem kosu oblačil ali pa lahko vidimo celo tisk na tisk.

Tisti najstniki, ki vam je pri srcu usnje ali imitacija usnja, si lahko omislite usnjene hlače, ozke seveda, ali "jacket", ki ga boste kombinirali z jeansom.

In kaj je tisto, česar v šolah naj ne bi bilo? To so predvsem zelo visoke pete (predvsem iz praktičnih razlogov) prosojnih oblačil, krzna (še je čas) in oblačil, ki dovoljujejo več golote, kot je potrebno.

In kaj je obvezno? Znanje!!!

Pa veliko lepih trenutkov, ki gredo v nepozabne spomine.

DANI KOLARIČ, FRIZER

Mladostna pričeska

nai bo predvsem praktična

Z znanim ptujskim frizerjem in vizažistom Danijem Kola-ričem, ki te dni odhaja na usposabljanje v London, smo se pogovarjali o negi las in pričeskah za mlade.

TEDNIK: Sestavni del lepega in urejenega videza so lepi in negovani lasje. Kaj pomujemo pod tem?

D. Kolarič: "Lasje naj bi bili negovani ne glede na to, ah so kemično obdelani ali naravni. Zdravi lasje se tudi lažje frizirajo in oblikujejo v različne stylinge, kar je velika prednost. Pa tudi pričeska je obstojnejša in lasje so svetleči."

TEDNIK: Kako naj si lase negujejo mladi, zlasti še šolarji? Kakšna sredstva naj uporabijo pri tem?

D. Kolarič: "Nega las se prične že pri pranju. Glede na tip las (mastni, suhi, poškodovani, kemično obdelani) izberemo ustrezen šampon in balzam za lase. Slednje ljudje večinoma zanemarjajo, ker ne poznajo funkcije balzamov. Balzam ščiti vrhnjo plast las pred vsemi škodljivimi vplivi (sonce, ...) ter jim dodaja veliko hranilnih snovi, da ostanejo vlažni in se ne izsušijo, ker se sicer cepijo in lomijo. Za obstojnejšo pričesko in boljši efekt je priporočljiva tudi uporaba različnih trdil pred sušenjem in po njem. Produkti naj bi vsebovali veliko vlažilnih substanc, vitaminov in proteinov proti izsušenju las. Za mlade je za končni videz zelo priporočljiv vosek ali lak za lase, saj z njima kreiramo različne stylinge."

TEDNIK: Kakšna naj bo pričeska šolarjev?

D. Kolarič: "Šolarji naj bi imeli pričeske, ki so lažje za oblikovanje in jih ne ovirajo pri učenju. Danes je na trgu veliko modnih oddatkov (na primer lasnic), ki mladostno pričesko še bolj popestrijo. Poleg tega jo lahko poljubno spreminjamo."

TEDNIK: Kaj lahko poveste o barvanju las, ki je danes tako zelo prisotno med mladimi?

D. Kolarič: "Barvanje je trenutno resnično zelo aktualno in moderno. Osebno nimam nič proti barvanju las v šolskih letih, saj danes obstaja zelo veliko barvnih prelivov in šamponov, ki so za lase manj škodljivi in se tudi sčasoma sperejo z las. Če si lase barvamo, pa ne smemo pozabiti na redno uporabo balzama in vlažilnih produktov, ki jih ohranijo zdrave."

TEDNIK: Zagotovo imate tudi še kakšen nasvet za pričesko in nego las, ki ste ga uspešno preizkušali tudi skozi svojo frizersko prakso?

D. Kolarič: "Omejil se bom na naravno skodrane lase, pri katerih je nega še kako pomembna. Pri teh laseh moramo obvezno uporabljati maske oziroma obloge za lase, ki so še bolj vlažilne kot navadni balzam. Po uporabi maske na takšne lase nanesemo peno ali posebni produkt za kodranje las ter jih posušimo s fenom, ki ima poseben nastavek, ki ne razpiha las. Glavo nagnemo navzdol in lase posušimo do suhega. Na koncu na konice nanesemo poseben silikon za konice, da jih zaščitimo in navlažimo."

MG

20 mam

OP TOD IN TAM

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK

PTUJ / BREPLAČEN TOPEL OBROK ZA NAJBOLJ POTREBNE

'Tefo, kaj pa si nam danes prinesla?"

z letom 2000 je ptujsko okolje postalo bogatejše za več humanitarnih akcij. Magično leto naj bi nekaj svetlih trenutkov prineslo tudi družinam in posameznikom, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostali v hudih stiskah in na robu preživetja.

Pobudo za pripravo in razvoz petih brezplačnih kosil pomoči najbolj potrebnim je dal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ki ne glede na statistiko ugotavlja, da je pri nas že precej ljudi, ki jih lahko opredelimo kot resnične reveže. In tem je potrebno pomagati, poudarja.

"S konkretnimi aktivnostmi jim je potrebno dokazati, da niso sami. V kuhinji ptujske bolnišnice smo te obroke zmožni pripraviti, v prvem polletju jih je bilo 570, kar pa v primerjavi z 42 tisoč obroki, ki smo jih v tem obdobju 'skuhali', res ni veliko. Če bo potreba, jih bomo pripravili še več."

Pri njegovih prizadevanjih se mu je pridružil predsednik uprave SVS, d.d., Ptuj, Stanislav Brodnjak, ki se je zavezal, da bodo vsak dan v letu 2000 darovali po tisoč tolarjev na dan v obliki blaga za pet oseb, da bodo v kuhinji ptujske bolnišnice lahko pripravili obroke. V začetku je v akciji sodelovala tudi ptujska mlekarna, a jo je kmalu zamenjala mariborska mlekarna. Prejemnike brezplačnih kosil je po veljavnih kriterijih izbral Center za socialno delo Ptuj, ki je tudi prevzel dostavo pripravljene hrane.

Udeleženci te humanitarne akcije so se o svojih obveznostih dogovorili s posebno pogodbo. Pet pomoči potrebnih prejema brazplačna kosila pet dni v tednu, v soboto in nedeljo pa ne, ker ni rešen prevoz. Razvoz hrane poteka v okviru projekta javnih del in ga opravlja energična Marija Simek, ki med drugim opravlja tudi nego starejših na domu. Stiske ljudi, ki jih dnevno obiskuje, ji niso tuje, tudi sama jih je okusila, še posebej ko je leta 1990 ostala brez službe. Ker zaupa vase, ni vrgla puške v koruzo, pri Firisu se je usposobila za nego na domu. Njena velika želja je, da bi v delu, za katerega se je usposobila in ga obvlada, našla stalno zaposlitev. Tudi zato, ker ji ljudje, h katerim dnevno prihaja, zelo zaupa-

jo in jo imajo radi.

"Najtežje pri mojem delu je, prilagajati se ljudem. Kar veliko psihologa mora biti v človeku. Pomembno pa je, da tudi ko imaš slab dan, tega ljudem, h katerim prihajaš, ne pokažeš. Predvsem pa jih moraš spodbujati, da ne obupajo. Stiske ljudi so res velike, skušam jim pomagati po najboljših močeh tudi tako, da jim prinesem kruh ali kakšno drugo stvar, ki jo potrebujejo. Svoje delo rada opravljam, zato si želim, da bi v njem dobila stalno zaposlitev in tudi dočakala upokojitev," je med drugim povedala Marija Simek.

V kuhinjo ptujske bolnišnice prihaja dnevno po obroke okrog 11.30 ure, ob 12. uri pa običajno krene na pot. Neko julijsko sredo smo šli z njo. Prejemniki kosil so se našemu vabilu za pogovor prijazno odzvali, nihče ni skrival stiske, čeprav jim je pogosto hudo.

S. K. bi rad službo, da bi si lahko uredil življenje. Ker je brez službe in denarja, tudi ne more imeti stikov s hčerko. "Ker zanjo ne plačujem, nimam stikov. Če bi imel denar, bi ga iz srca rad dal, saj gre za mojega otroka. Moja edina želja je ponovno dobiti stalno službo, imam 12 let delovne dobe. Ker sem samo navadni delavec, je za službo toliko težje," je o svoji življenjski usodi povedal S. K., ki tudi nima pravih sorodnikov, da bi se jim lahko zaupal. Lani je trgal grozdje, da si je nekaj zaslužil, tudi sedaj ga rešujejo občasna priložnostna dela.

Zgodba M. E z dvema punčkama je je ena tistih, ki te ne morejo pustiti neprizadete. Čeprav je še zelo mlada, stara je 27 let, je hudo zbolela. Njeno sonce sta šest- in devetletna punčka. Mlajša bo letos šla v malo šolo, starejša pa v tretji razred osnovne šole. Sama si želi samo zdravja, za punčki pa lepo življenje. Ker zaradi bolezni ne more delati, prejema denarno pomoč centra v višini enajst tisoč tolarjev, otroški dodatki pa v

družinski proračun prinesejo okrog trideset tisočakov. Dohodke partnerja poberejo položnice, za dnevne potrebe tako ostane 4-članski družini okrog 40 tisoč tolarjev. M.E je najprej pripadlo eno brezplačno kosilo na dan, od konca julija pa jim Marija vsak dan pripelje dve. Njenega vsakodnevnega prihoda se vedno najbolj razveselita živahni deklici, ki jo običajno počakata že na stopni-

cah. Vprašanje zanjo je vedno enako: "Teta, kaj pa si nam danes prinesla?"

Tretjega prejemnika brezplačnega kosila Š. H. tisto sredo ni bilo doma. Kljub temu na Marijo ni pozabil, pustil ji je kratko prijazno sporočilo, da je dobil priložnostno delo, da si bo nekaj zaslužil in to je tudi pomenilo, da mora kosilo pustiti na običajnem mestu.

M. Ž. živi sam, ker ga je družina.

ko je zbolel, zapustila, je povedal. Najbolj si želi družbe. Je invalidski upokojenec. Ob Mariji, ki mu prinaša kosilo, v njegov dom prihaja tudi gospodinja v okviru gospodinjske pomoči na domu. S hrano, ki jo pripravljajo v kuhinji ptujske bolnišnice, je zadovoljen.

Zgodbe petega je ostala samo za naša ušesa; malodušje je odplahnilo še tisto malo zaupanja, ki ga je najprej imel do nas.

Razveseljivo je, da so ljudje zadovoljni, da v svoji stiski niso ostali sami, da jim vendarle nekdo prisluhne in da bo humanitarni projekt petih brazplačnih kosil že kmalu doživel nadgradnjo. Kot je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, bodo že kmalu brezplačno kosilo zagotovili še dvajsetim, ki so po kriterijih centra najbolj potrebni pomoči. Projekt bodo uresničili s pomočjo Perutnininega gostinstva. Kosila bodo vozili v Oza-ro, dobili pa jih bodo tisti, ki že bivajo tam, tisti, ki prihajajo v dnevni center, preostalih osem pa bodo še izbrali. Za javno kuhinjo pa se v mestni občini Ptuj še ne ogrevajo; za zdaj naj bi po besedah direktorja centra Mirana Kerina s temi kosili pokrili potrebe na tem območju. Vodja Perutnininega gostinstva Marjan Selinšek pa je povedal, da bodo več o tem projektu, ki ga želijo izpeljati še z enim drugim podjetjem, lahko povedali v kratkem.

MG

Marija Šimek pred odhodom k svojim varovancem. Foto: MG

Ptuj, najstarejše mesto v Sloveniji, obišče "veliko" turistov, ki si želijo malo miru, saj tukaj ni mestnega vrveža in takšnih množic, ko so na primer v naši prestolnici in po drugih večjih mestih. Ogledujejo si predvsem grad, stari del Ptuja, vinsko klet, Terme Ptuj, dominikanski in minoritski samostan, pa še kaj bi se našlo. V anketi sem jih povprašala, od kod so, kje so slišali za Ptuj in kako jim je tukaj všeč.

Eva in Laci iz Madžarske

"Sem sva prišla po naključju, saj sva iskala kamp v Mariboru, pa naju je pot naključno prinesla sem. Trenutno se odpravljava na grad, ogledala pa si bova še ostale znamenitosti Ptuja. Tu nama je zelo všeč, celo bolj kot doma pri nas na Madžarskem." Frid in Bakley iz Nemčije "Podatke o Sloveniji sva dobila na razstavišču Expo 2000 v Hannovru. Odločila sva se, da prideva v Slovenijo za dva tedna, na Ptuju bova ostala tri dni. Sposodila sva si kolesi, tako da sva si že ogledala okolico Or-

moža in Jeruzalema. Podatke o Ptuju in okolici sva poiskala v turističnem uradu. Tudi nama se je Ptuj vtisnil v lep spomin."

Jeroen in Pietemel iz Nizozemske

"Iskala sva kamp v Mariboru, pa so naju napotili na Ptuj. V Sloveniji bova ostala tri tedne, saj nama je tukaj zelo všeč. Kupila sva si turistični vodič, odpravljava se na grad."

Dorothy in Jan iz Švice

"Sem sva pripotovala po naključju, saj potujeva naokrog, pa sva se ustavila tukaj. Prebivava v kampu v Termah Ptuj. Tu nama je zelo všeč, kasneje se bova odpravila v Egipt."

Lydia in Jessica iz Nizozemske

"Sem sva prišli samo na ogled Ptuja, drugače pa prebivava v Veržeju preko izmenjave prijateljev. Tu nama je zelo všeč, zdaj se odpravljava na grad skupaj z najino skupino."

Nadja Dobrijevic

Foto: Ozren Blanuša

Eva in Laci iz Madžarske

Frid in Bakley iz Nemčije

I Jeroen in Pieternel iz Nizozemske

Dorothy in Jan iz Švice

Lvdia in Jessica iz Nizozemske

PTUJ / NOVA KNJIGA IVANA MEŠKA

Leskovei v Halozah

Ivan Meško je po knjigi Kop izdal novo knjigo z naslovom Le-skovec v Halozah 2000. Avtor je želel prikazati življenje in lepote tega kraja v srednjih Halozah.

Avtor pravi, da se ni mogoče zanašati na ustna izročila tako kot nekoč, ko so se prenašale iz roda v rod, saj je naš spomin preveč obremenjen z informacijami, ki nam jih vsiljujejo sredstva javnega obveščanja. Zato je vedno težje odkrivati zgodovinske resnice, če se ne moremo zanašati na pisne vire. Del današnje zgodovinske resnice je avtor zapisal v omenjeni knjigi. Knjiga ima tudi slikovno prilogo: slikarja Viktora Goriča-na, ki je svojo mladost preživel v Leskovcu, Jana Oeltjena, ki je zrela leta preživel v Varejah in na Ptuju, in če hočemo prikazati umetniške stvaritve, ki so nastale v Halozah, ni mogoče obiti akademskega slikarja Albina Lugariča ter svetovnega mojstra fotografije Stojana Kerblerja. Na koncu knjige je prikazan še zemljevid leskovške krajevne skupnosti.

Knjigo je mogoče dobiti v trgovini Leska v Zgornjem Leskovcu in v knjigarni Bukvica na Ptuju.

Predstavitev knjige Leskovec v Halozah 2000 je imel avtor v teh dneh v različnih krajih, predvsem v Halozah v občini Videm pri Ptuju. Avtorja Ivana x\ieška in knjigo pa bomo predstavili tudi v eni izmed prihodnjih številk Tednika.

MS

TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

21

ŠTEVILČENJE IN REGISTRACIJA GOVEDI

fTcif firiifcišci ukfcp rcjcGiii fii kai pptfošmkpm

v zadnjih nel^aj letih smo bili priča nekaterim aferam, ki so bile bolj ali manj neposredno povezane s kmetijsko pridelavo na območju Evropske unije. Če se spomnimo samo bolj odmevnih: v Avstriji so pred več kot desetletjem pridobivali vino s pomočjo sredstva proti zamrzovanju; zadnjo odmevnejšo manipulacijo z živili živalskega izvora so odkrili v letošnjem letu v Italiji, povezano s pridobivanjem masla iz maščob, ki niso imele niti daljne povezave z mlekom; pred tem smo doživeli biotinsko afero v Belgiji; devetdeseta leta pa je najbolj zaznamovalo odkritje bolezni goveda, posledice katere še vedno čutijo kmetje v mnogih evropskih državah. Govorimo seveda o bolezni BSE (bovi-na spongioformna encefalopatija), s popularnim imenom bolezen norih krav. Posledica vseh teh dogodkov je strah potrošnika pred novimi in novimi manipulacijami, ki so zdravju škodljive ali celo smrtno nevarne.

V želji po večjem nadzoru izvora hrane smo v govedoreji in nasploh v živinoreji izkoristili možnost spremljanja porekla živali od rojstva do zakola in še naprej - do mize potrošnika. V času sodobne tehnologije je td postalo izvedljivo. Še pred desetletjem bi bili ti procesi nemogoči brez izdatnega financiranja in zaposlovanja dodatnih ljudi. Ker je vse to potrebno plačati, bi s tem močno podražili končni izdelek. Danes nam to omogoča prisotnost informacijskih sistemov na vseh področjih našega življenja.

V živinorejsko razvitih državah Evropske unije so privzeli enoten sistem označevanja govedi. To je sistem označevanja z ušesnimi znamkicami iz umetne mase v obe ušesi. S tem se izognemo zabrisa-nju izvora živali v primeru izgube znamkice. V kratkem času se izgubljena znamkica nadomesti z drugo. Ker obstaja le majhna možnost izgube obeh znamkic hkrati, si pri identifikaciji živali pomagamo z drugo ušesno znamkico. Številke na znamkici so dovolj velike, da jih lahko preberemo tudi z večje razdalje. Celotna številka je izpisana s številkami, velikimi 8 mm, zadnje številke so ponovljene v velikosti 20 mm. V večini

dežel je na ušesni znamkici dodana tudi črtna koda za strojno odčitavanje označb živali v klavnicah, ob osemenitvi, ob nakupu ali prodaji živali ipd.

Poleg veterinarsko-sanitarnih razlogov za sledenje izvora in s tem označevanje živali je drugi pomemben vidik selekcija. Le v primeru, ko lahko žival pripišemo natančno določenim staršem, je možno pravilno oceniti plemensko vrednost očeta ali matere. Na večjem številu potomcev izračunavamo plemenske vrednosti, zanesljiveje lahko ovrednotimo podatke. Samo z natančnim vodenjem porekla živali in s tem oceno plemenskih vrednosti lahko pričakujemo genetski napredek v naslednji generaciji. Ta je ključ do boljše gospodarnost reje in s tem dobička na kmetiji, v končni fazi lahko pomeni tudi preživetje ali propad kmetije.

Kot rejci sami veste, tudi v Sloveniji sledimo evropskim trendom. Medeninaste označbe živali smo nadomestili z ušesnimi znamkicami iz umetne mase že leta 1996. S tem korakom smo prehiteli marsikatero živinorejsko razvito evropsko državo. Kljub manjšim težavam ob uvajanju lahko danes trdimo, da ste tudi rejci sami opa-

zili prednosti novega načina označevanja živali in ga sprejeli.

V letu 1999 je bila v Uradnem listu (Ur.list št. 86/99) objavljena Odredba o označevanju in registraciji govedi. V njej je predpisan način označevanja govedi v Sloveniji in dokumenti, ki jih je potrebno ob tem izpolniti. V okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila ustanovljena Služba za identifikacijo in registracijo (SIR), kjer vodijo centralni register govedi. Ta bo dostopen vsem strokovnim službam (selekcijski, veterinarski, inšpekcijski ipd.) za izvajanje njihovih del in nalog. Vsaka žival mora biti označena do 20. dneva starosti oz. prej, če zapusti kmetijo. Neoznačena žival ne sme zapustiti kmetije. Živali bo lahko označeval rejec sam ali za to pooblastil pristojno selekcijsko ali veterinarsko službo. Rejec je dolžan pristojno organizacijo obvestiti o rojstvu, nabavi ali premikih svojih živali. V primeru nespoštovanja določil odredbe so predvidene sankcije s strani države.

Predviden datum, ko naj bi odredba stopila v veljavo je bil 1. julij 2000. Kasneje je bil določen novi datum začetka veljavnosti odredbe, in sicer 1. januar 2001. Do ta-

krat poteka označevanje govedi na do sedaj utečen način s strani službe za kontrolo in selekcijo, ki deluje pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo.

Na odredbo o označevanju in registraciji govedi se do neke mere navezuje tudi uredba o finančnih intervencijah v kmetijstvu za leto 2000. Opozoril bi še posebej na spremembo pri kompenzacijskih plačilih za rejo živali pri sredstvih, ki so namenjena pitanju govedi. Prva sprememba je v tem.

da se subvencije ne uveljavljajo za vso mlado pitano govedo kakor do sedaj (živali, zaklane do 1. julija 2000), ampak le za bike in vole. Torej pitane telice niso upravičene do subvencije ob zakolu. Do subvencije so po novem upravičeni tudi rejci z ravninskih predelov Slovenije in ne le rejci, ki pitajo govedo na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Druga, prav tako pomembna razlika je način vlaganja zahtevkov in potrebna dokumentacija ob vložitvi. Na zahtevku mora biti navedena ušesna številka posamezne živali, za katero rejec uveljavlja subvencijo. Žival mora biti označena v skladu s predpisi najmanj dva meseca pred dnevom zakola. Zahtevku mora biti priložena kopija potrdila o označitvi živali (tako imenovan 'tetovirni list', ki vam ga napiše molzni kontrolor).

Da bi si zagotovili sredstva, ki Vam pripadajo, rejcem svetujemo pravočasno označitev živali. Če pitate živali, ki ne izvirajo iz lastne reje, poskusite doseči označitev živali že pri rejcu, kjer so rojene. Molzni kontrolorji bodo poskrbeli za označitev živali na kmetijah.*Prosil bi le, da jim da-

ste nekaj dni časa, saj so zaposleni tudi z rednim delom. Če niste prepričani, kdo je molzni kontrolor na vašem območju, se obrnite na strokovne službe pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj.

Poleg vseh razlogov za številčenje živali, ki so bili navedeni v začetku sestavka, ne smemo pozabiti še na en vidik, ki govori v prid temu ukrepu. Le če so vse živali, ki pridejo v klavnico, označene, je možno spremljati izvor mesa do hladilnika v mesnici ali trgovini. Govedina, prirejena na slovenskih kmetijah, je prav gotovo kakovostnejša kakor govedina neznanega izvora, ki jo trgovci in mesarji vsakodnevno vozijo v našo državo. Kupec potrebuje le zanesljivo informacijo o izvoru mesa, pa bo kaj kmalu ugotovil, kje najde najboljšo hrano in od kod ta izvira. S sledenjem izvora živali boste rejci zaščitili sebe in si zagotovili redno prodajo odlične domače živine iz hleva.

Daniel Skaza, univ. dipl. inž. zoot.. Služba za kontrolo in selekcijo pri OZVŽ Ptuj

Pravilno označena žival

PREliU SMO

Javno pismo skupni občinski upravi Ptuj

Odbor za zaščito kraja pred odlagališčem odpadkov v vtirberškem gozdu je SOGLASNO SKLENIL, da ne odstopi od zahteve prenehanja raziskav in poziva skupno občinsko upravo Ptuj, da ustavi vse delovanje v zvezi s predvidenim odlagališčem odpadkov v vurberškem gozdu in se tako izogne nesmiselnemu trošenju finančnih sredstev.

Odbor utemeljuje sklep s tem, da tudi če bi eventualne raziskave pokazale, da je odlagališče možno, bi vztrajal pri ohranitvi celovitosti in neokrnjenosti kulturno-pokrajinske in nenadomestljive naravne vrednote, kakršna je vurberški gozd in njegova okolica. Odločitev odbora in vse njegove javno obrazložene argumente, pa naj za koga zvenijo še tako populistično, demagoško in patetično, v celoti podpirajo Zeleni Slovenije, Zelena alternativa. Slovensko ekološko gibanje, Zveza društev za varstvo okolja in še veliko drugih. Odbor je pripravljen problem odlagališča odpadkov v vurberškem gozdu tudi internacionalizirati.

73. člen ustave zadolžuje varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Zato odbor čudi in tudi skrbi, da izobraženi strokovnjaki, ki bi si po preprosti logiki te ustavne zadolžitve morali zavedati še toliko bolj, z nedorečenimi in zgolj tehnokratsko, to je brezčutno opredeljenimi ugotovitvami zavajajo občinsko oblastne organe k nesodobnim, z ekologijo do kraja skreganimi in birokratsko utemeljenim odločitvam.

Sklepu odbora v prid govori tudi obstoječa strokovna in znanstvena literatura, ki vurberški gozd obravnava z vseh ekoloških vidikov kot enkratno dragocenost, obenem pa daje podatke o tveganju vseh infrastrukturnih posegov na tem področju zaradi potresnih prelomnic, plazoviiosii terena, izjemnih virov vode in še drugega. Do kraja nesprejemljivo pa je dejstvo, da bi bila zajeta v neposredni 600-metrski pas v oddaljenosti 450 m.etrov od predvidenega odlagališča kot kulturni in naravni spomenik zaščitena lokacija vurberškega gradu, cerkve in pomembnih arheoloških najdišč!

Odbor se v polni meri zaveda, da so odpadki vseh vrst vse večji in tudi vseslovenski problem. Zato predlaga Skupni občinski upravi Ptuj in pri-

čakuje, da bo v skladu z obstoječimi ekološkimi normami zastavila razreševanja problema odpadkov v okviru celotnega območja severovzhodne Slovenije in se v sodelovanju z občinami Maribor in drugih večjih krajev odločala za sodobno ravnanje z odpadki - od sortiranja preko predelave v uporabne surovine do termične obdelave preostanka odpadkov.

Lokacije za sodobne tovarne predelovanja odpadkov so praviloma v industrijskih conah ob velikih naseljih, kjer nastaja pretežna večina ne samo gospodinjskih, ampak tudi odpadkov obrtnih dejavnosti in industrije in kjer sta cestni in železniški promet že urejena, viri vode in energije pa dostopni. Sodobna evropska tehnologija za ravnanje z odpadki že presega vse zakonsko zahtevane okoljevarstvene norme in take so prav gotovo tudi naprave, ki jih predlaga fakulteta za strojništvo mariborske univerze.

Ptuj bi ob pametne dogovorjenem sodelovanju vse štajerske regije s sodobnim pristopom k razreševanju problema odpadkov presegal trenutno kritične razmere v Sloveniji in ji bil vzpodbuden vzgled. Z zahtevo, da se v vse to odgovorno vključi tudi vsa industrija izdelkov, ki končajo kot odpadki, še zlasti pa industrija vseh vrst emabalaže in tudi trgovina kot njen prvi uporabnik, bi bila država prisiljena vse to področje zakonsko in tudi s finančno pomočjo urediti na učinkovit in evropski način.

Finančna sredstva niso največji problem. Pri državnem ekološkem skladu naj bi bilo na voljo 5 milijard tolarjev, z večinsko politično odločitvijo bi se vsaj začasno dalo prenesti na ministrstvo za okolje in prostor neporabljenih 35 milijard tolarjev ministrstva za obrambo, preden jih zapravi, kot je zapravilo 8 milijard za zgrešeno in nesmiselno modernizacijo tanka T-55.

Najrazličnejše evropske ustanove za take in še posebej za ekološke namene potrebna sredstva tako rekoč ponujajo.

Odbor bi predlagano aktivnost skupne občinske uprave Ptuj za sodobno razreševanje problema odpadkov po vseh svojih močeh podprl, prepričan pa je, da bi bila deležna podpore in priznanja tudi vse slovenske javnosti.

Odbor za zaščito kraja pred odlagališčem:

predsednik Štefan Hari ^

PREJELI SMO

Kitajska: zrcalo zahodne demokracije

še nikoli ni bilo tako očitno kot danes, da kdor ima v rokah medije, ima tudi oblast. Dokaj svež primer te trditve je bil lanski napad zveze NATO na Jugoslavijo, kjer so bili poglavitni oz. prvi cilji raketiranja prav TV oddajniki in televizijske postaje, pri čemer je jasno, da je napadalec hotel doseči informiranost prebivalstva samo iz svojih virov oz. da se sliši samo njegova resnica. Žal ta medijska vojna poteka po celem svetu (zaenkrat brez raket) , privoščijo pa si jo lahko samo tisti, ki imajo tudi dovolj kapitala, da ljudem vcepljajo svojo resnico oz. interese.

Lep primer tega je mnenje o Kitajski, predstavljani kot tiran, ki zatira svoje prebivalstvo in terorizira Tibet, hkrati pa se zamol-čijo dejstva, za katera se meni, da je bolje, da jih ljudje ne poznajo. Tako se ustvari izkrivljena podoba, ki počasi postane edini vidik informirancev o predmetu informiranja. Kako je to škodljivo, lahko vidimo tudi na primeru Mi-loševiča, ki se je iz tega marsikaj naučil in ustvaril medijsko blokado v Jugoslaviji ter s tem dosegel, da se v Srbiji sliši samo njegova "resnica".

Nihče še ni obtožil Velike Britanije zaradi uradne politike, ki je podpirala prodajo mamil in zasvojenosti na Kitajskem ter opijske vojne, ki jo je bila prisiljena Kitajska sprožiti proti "demokratični" Veliki Britaniji, da bi ustavila to morijo. Še danes je zasvojenost ljudi z opijem v Šang-haju grozovita, števila žrtev tega "demokratičnega dejanja" pa dejansko ne ve nihče, je pa dejstvo, da je iz dneva v dan večje in je vsaj enako številu ubitih ali kako drugače prizadetih Tibetancev.

Hkrati Kitajski ni nihče priznal dejstva, da je v zadnjih dvajsetih letih naredila skokovit napredek, pri čemer je iz države, ki se je ubadala z vsesplošno revčino in lakoto, napredovala v državo, katere BDP narašča s stopnjo med 20 in 30% letno(!), kar pomeni, da bo država z milijardo prebivalci dosegla ameriški standard v dvajsetih do tridesetih letih.

Lansko leto si je TV Slovenija privoščila v oddaji Mednarodna obzorja izjavo, da je Kitajska v krizi, saj je bila gospodarska rast le 22%, pri čemer pa so pozabili povedati, da je v razvitih državah (kamor se bolj ali manj prišteva-

mo tudi mi) kazalo gospodarske uspešnosti že 4-5-odstotna letna gospodarska rast.

Nihče tudi ne opazi dvolične ameriške politike do Kitajske, ki je od sedemdesetih let dalje uvajala v medsebojnih trgovinskih sporazumih s Kitajsko protekci-onistične ukrepe za svojo industrijo, pri čemer imam v mislih predvsem ameriško tobačno industrijo, ki je dnevno posiljevala Kitajce s svojimi reklamami ter z zasvojenostjo od cigaret, pri čemer pa se je na ozemlju ZDA pričela drastična antitobačna kampanja. Ko so Kitajci hoteli doseči vsaj omejitev propagande tobačnih izdelkov, je bila z ameriške strani zagrožena celo trgovinska blokada kitajskih izdelkov na ameriškem tržišču.

Danes je Kitajska napredna industrijska, in če hočete, tudi informacijska velesila, ki pričenja sama postavljati pogoje , pod katerimi bo sodelovala s svetom, kar so spoznali tudi v državah Evropske zveze (na žalost pa ne naši politiki, saj smo se ob obisku g. Li Penga pošteno osramotili), kjer so pohiteli s sklepanjem medsebojnih gospodarskih sporazumov. Tudi s strani ZDA je slišati vedno manj kritik, saj se ZDA obupno borijo, da bi ohranile in poglobile svoje gospodarske odnose s Kitajsko, to pa jim zaradi Evropejcev vedno manj uspeva. Gospodarski vpliv Kitajske seže tudi v Afriko ter na grozo Američanov tudi v Južno Ameriko, kar je povzročilo pospešeno širjenje NAFTE (North American Free Trade Agreement) v države srednje Amerike (Mehika) ter pospešeno prilagajanje južnoameriških držav za vključitev v NAFTO.

Kar pa se tiče človekovih pravic in žrtev nekega sistema, je potrebno pogledati na stvar iz širšega zornega kota, pri čemer mislim svobodo in varnost posameznika v neki skupnosti v vseh pogledih. To pa nosi tudi drugačno kalkulacijo žrtev, ki jih neki sistem povzroča. Tukaj se tudi ZDA nimajo s čim bahati pred Kitajsko, saj je v njej ogromno žrtev kriminala (po nekaterih podatkih se v ZDA zgodi vsako uro vsaj en umor), nedostopnosti zdravstvenih uslug za približno 10% prebivalcev socialnega dna ter pristranskega sodnega sistema (od vseh na smrt obsojenih oseb v ZDA jih je kar cca 70% nebelcev, čeprav predstavljajo samo 30% prebivalstva). Seveda pa smo se o dvoličnosti ameriške politike lahko prepričali pred kratkim v dokumentarni oddaji o delovanju ameriških obve-

ščevalnih služb, kjer je bilo jasno prikazano, da so ZDA iz političnih interesov podpirale vojaške diktatorje v Srednji in Južni Ameriki ter da jih v teh primerih število žrtev in kršenje človekovih pravic ni prav nič motilo.

Za konec bi še rad primerjal Indijo in Kitajsko. O kršenju človekovih pravic v Indiji ni slišati ne duha ne sluha, čeprav smo samo iz delovanja matere Tereze izvedeli veliko o tem, kakšna revščina (tudi lakota) vlada v Indiji. Ampak Indija je "demokratična" parlamentarna država, ki pa ima veljaven kastni sistem(!), ki te že ob rostvu privilegira ali degradira, odvisno pač od tega, v kateri kasti se rodiš. Kot pripadnik te kaste potem tudi umreš. Seveda je Indija na drugi strani država, ki ima vrhunsko informacijsko tehnologijo (najboljši softveristi so Indijci), svojo vesoljsko industrijo (Indija je prva uporabila satelite v izobraževalne namene s ciljem izobraževanja svojih prebivalcev predvsem na nivoju osnovnega šolstva). Državi sta medsebojno primerljivi glede množice različnih narodov , ki živijo tako v eni kot v drugi državi, kakor tudi števila prebivalstva (Indija je pred kratkim dosegla milijardo, pri čemer število hitro narašča, na Kitajskem pa se rast pri 1.200.000.000 prebivalcev umirja). O žrtvah kastnega sistema, neverjetni revščini in lakoti med prebivalci socialnega dna ter nemoči pri vključevanju v družbo na podlagi posameznikovih sposobnosti pa nikomur nič. Indija je pač kapitalistična država, v kateri razvitih držav kršenje človekovih pravic ne moti. Seveda pa je pri celi stvari zanimivo tudi to, da si je Nobelov nagrajenec za mir in najvišji predstavnik Tibetancev Dalajlama izbral za svojo drugo domovino prav Indijo.

Prav tako kot s tibetanskimi zastavami bi lahko Kitajce v Sloveniji pozdravili tudi z zastavami Baskov, Korzičanov, Kataloncev, Severnih Ircev, Kurdov, Palestincev, koroških in beneških Slovencev ter drugih narodov in manjšin, ki bi lahko tudi marsikaj povedali o demokraciji zahodnega sveta, saj Kitajska ni edina, ki si je prilastila ozemlje drugega naroda, tudi evropska zgodovina je polna teh primerov, s to razliko, da nas v Evropi moti, če si kateri narod ali manjšina prizadeva za osamosvojitev, v primeru Tibeta pa se nam zdi lo samoumevno.

Samo Lubec,

Vičava 51, 2250 Ptuj

22

ZANIMIVOSTI, RSPORTAZE

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK

TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 15.

Mathv Phhu - 2

Pa vendarle: Machu Pichu je najbolj znana in najspek-takularnejša arheološka znamenitost na kontinentu, opisani Inka-trail pa najbolj množičen treking v vsej Južni Ameriki. Ta množičnost pomeni velik ekološki problem in uničevanje naravnega rezervata. Sicer pa je tako: o Machu Pichu se zelo malo ve, pa še tisto malo ni res. Vse so le predvidevanja.

Odkrit je bil slučajno. Po prihodu Spancev v Cusco se je večina inkovskih vodij skrivala po gorovju. Pri tem se največkrat omenja kraj Vilcabamba, ne pa tudi Machu Pichu. Domači kmetje so zanj vedeli že prej. Uradno odkritje pa je zasluga ameriške ekspedicije z univerze Vale pod vodstvom Hirama Bingama. Ekspedicija je iskala omenjeno Vilcabambo in slučajno odkrila Machu Pichu. To je bilo 24. 7. 1911 ob pomoči

enajstletnega domačega Indi-jančka. Mesto je bilo preraščeno z gozdom, vendar popolnoma nepoškodovano. Machu Pichu je edino mesto, ki ga Spanci niso nikoli našli. Vilcabambo so odkrili kasneje nekohko nižje.

Nekateri znanstveniki menijo, da je mesto sicer predstavljalo svetišče in da je iz predinkov-skega obdobja. Večina se jih strinja, da je bilo svetišče, a meni, da je iz inkovskega časa, iz srede 15. st., saj najdbe in gradnja

močno kažeta na vplive iz Cus-ca. Mesto je bilo poslikano, vendar tega danes ni videti. Na tem prostoru in v takšni višini je bilo narejeno, da bi bilo čim bliže soncu. To naj bi potrjevalo tezo, da je bilo svetišče. Temu v prid priča tudi dejstvo, da so bila najdena le okostja žensk (80 odstotkov) in otrok. Vzroka za njihovo smrt, zakaj je bilo mesto zapuščeno in kaj se je z njim zgodilo, ne ve nihče. Obstaja več teorij, nobena pa ni prepričljiva: prisotnost neke sedme sile (vojna), epidemija (našli le eno okostje ženske s sifilisom), smrt v skupinskem samomoru itd. Misli se, da so imele vstop v mesto le izbrane svetnice in tisti, ki so prinašali sporočila. V Machu Pichu niso najšli nobenih zlatih predmetov in drugih dragocenih zapuščin.

Kljub utrujenosti se iz vse skupine le Scott, Elisabeth, Dann in jaz povzpnemo na sosednji vrh Huayna Pichu. Višinska razlika med Machu Pichom in Huayna Pichom je samo 300 m, vendar je pot skoraj navpična. Machu Pichu bi mi brez odhoda na vrh Huayna Picha ostal v drugačnem spominu, kot je sedaj. Z vrha se razprostira izjemen pogled na okoliško gorovje in na sam Machu Pichu. Tudi Inkom je najbrž služil za opazovanje. Prvič sem lahko videl pravo podobo mesta v obliki kondorja. Ta oblika je dodaten

dokaz, da je bil Machu Pichu nekaj posebnega. Inki so častili samo tri živali kot božanstva: kačo za podzemni svet oz. za svet mrtvih, pumo za življenje na zemlji (oblika Cusca) in kot

najvišjo obliko kondorja - nekaj, kar je nad vsem drugim (Machu Pichu). Iz Huayna Picha je razvidno, da je bil Machu Pichu razdeljen na tri dele: na četrt s palačami (vidna fina ob-

delava in gradnja), na četrt templjev in na s praznim prostorom ločeno stanovanjsko četrt.

Na koncu sva ostala le jaz in Dann ter se namesto z avtobusom podala peš proti železniški postaji. Tudi ta pot je bila precej težavna, še posebej za tempo, ki sem ga imel. Hitel sem v strahu, da ne zamudim vlaka, saj se je že bližal večer. Med hojo navzdol mi je nekajkrat zdrsnilo, a na srečo pasti nisem imel kam. Po prihodu na postajo so nekateri poskakali v ledeno reko Urabambo. Medtem sem srečal Nemce iz skupine in si privoščil osvežitev druge vrste.

Vlak, na katerega smo se komaj zrinili, je bil že na prvi pogled odpaden, med vožnjo pa se je to spoznanje še poglobilo. Večina je v gneči stala, meni pa se je nasmehnila sreča in sem dobil sedež. Moj bok je pošteno stiskala zraven sedeča debela in neprijetno dišeča domačinka. Pritoževati se nisem imel komu, tak je bil ves vlak.

Treking, ki ga nisem planiral, se je izkazal za enega vrhuncev potovanja. Pomagal mi je pri spoznavanju ljudi in sprejemanju delčkov inkovske resnice. Vsekakor je bil več kot le navaden štiridneven izlet. Označil sem ga kot pot skozi čas, ki je bil nagrajen s prihodom v Machu Pichu. Pot skozi čas bi lahko označil tudi celotno potovanje, saj se mi je razlika med časom, trenutkom in realnostjo zdela komaj zaznavna.

Izgubljeno mesto je edini kraj, ki ga Španci nico nikoli odkrili

Z vrha Huayna Pichu se vidi, da je Machu Pichu v obliki kondorja

PREDSTAVLJAMO VAM PTUJSKE GLASBENIKE

Adilo band

Adijo Band sestavljata voka-list in kitarist Marko Medik in klaviaturist Miran Kova-čič. Kot komercialna skupina igrata že nekaj mesecev na privatnih zabavah, k sodelovanju pa povabita včasih tudi kakšnega tretjega člana. Čeprav je med njima kar nekaj let razlike (Mirana se lahko starejši bralci spomnijo še iz časov, ko je nastopal pri ansamblu Prerod), imata zelo podobne poglede na zvrst glasbe, ki jo igrata.

Marko Medik: "Z glasbo sem se začel ukvarjati že v tretjem razredu osnovne šole, ko me je oče vpisal k harmoniki, ki sem jo potem igral do sedmega razreda. Nato sem se sam začel učiti kitaro. Ta mi je postala zelo všeč. V četrtem letniku srednje šole sem se začel intenzivno ukvarjati s komercialno glasbo. Imeli smo skupino z imenom Trio Adijo, jaz pa sem včasih tudi, kot še zdaj, igral sam po raznih klubih in lokalih. Nato sva začela s kolegom nastopati na gostijah in sva posnela tudi skladbo Lizika, ne ga srat. Poleg tega, da nastopava skupaj z Miranom, pa delam tudi glasbo za samostojen CD. Besedila, ki jih pišem, so bolj ali manj povezana z našo okolico in življenjem v njej. Najpogosteje se naslanjam na glavno problematiko - ljubezen in denar.

Za glasbo sem se odločil, ker je to edino, kar lahko z veseli ^m opravljam in sem v tem uspešen. Česarkoli drugega se

lotim, mi ne gre prav dobro od rok. Katerokoli službo ali študij sem poskušal, je bilo vse narobe. Edino v glasbi je bilo vse vedno v najlepšem redu. Dandanes mi je všeč, da so na Ptuju malo ugodnejši pogoji za mlade ročk skupine, vendar pa kar se povezave glasbe in turizma tiče, se nič ne dogaja."

Miran Kovačič: "Moja glasbena pot se je začela leta 1974. Kot najstnik sem bil član skupine Magma, v kateri smo igrali glasbo, za katero še naša okolica v tistih časih ni bila pripravljena. Nato smo se zaradi finančnih razlogov morali komercializirati in tako sva z bratom in basistom skupine Lačni Franc dve leti nastopali kot nekakšna prerojena Magma. Okrog leta 1978 smo prešli bolj v domače vode. Iz bivšega ansambla Kivi in Magme je nastal ansambel Poljub. Čez čas sva z bratom odšla k Mladi poti, a sem jo po dveh letih zapustil in prešel k Prerodu, kjer se je začela moja najdaljša glasbena kariera. Glasba, ki smo jo igrali, je bila nekaj posebnega. Na ptujskem festivalu nas sploh niso hoteli ocenjevati zaradi besedil in showa, ki smo ga naredili na odru. Na radiu Maribor niso hoteli vrteti naše skladbe Štefka Frajtonarca, ker se jim je zdel kvaren verz čriček prepev-le, Štefka pa zevle'. Kljub vsem

nevšečnostim, ki so nas doletele, smo se držali svoje poti. Čez nekaj let smo osvojili zlatega orfeja, posneli pet samostojnih kaset, cd ... Po približno dvajsetih letih nastopanja smo prišli v tista leta, ko se človek spremeni in ko več ne iščeš samega sebe, tako je tudi Prerod razpadel. Po nekem času pa sem zopet začutil v sebi željo po igranju in nastopanju. Vedno bolj se sprašujem, ali sem v resnici sploh kdaj bil pravi narodnjak ali pa sem vedno imel dušo in srce v ročk glasbi. Ko sem slišal, da Marko išče partnerja, sem ga poklical in tako sva se začela pripravljati na nastope. Pri Marku mi je všeč, da je toliko mlad in po svoje zelo zrelo razmišlja. Mislim, da ni eden tistih, ki jim gre samo za denar, ampak res igra z dušo in srcem. Na Ptuju pogrešam živo glasbo v Prešernovi ulici, saj se, kar se žive glasbe tiče, skoraj nič ne dogaja."

V kratkem ima Adijo band namen narediti nekaj svojih skladb in jih promovirati na radijskih postajah ter izdati CD. In vesela bosta vsake pomoči. Z njima lahko kontaktirate na tel. št.: 031 500 897 - Marko ali pa: 041 690 656 - Miran. Lahko pa se dogovorite tudi za nastop na kakšni zabavi.

Ozren Blanuša

S koroškimi Sloventi na Komeli

Sredi letošnjega julija so člani slovenskega planinskega društva Edinost iz Pliberka organizirali že 21. tradicionalni pohod po poteh Domnove čete na Komelj. Pohoda, ki združuje spomin na dogodke med osvobodilno vojno s prijetno hojo po koroških planinah, se je tudi letos udeležila množica planincev z obeh strani meje, med njimi tudi člani ptujskega planinskega društ\a.

Čeprav do z gozdovi posejane Koroške še ne vodijo avtoceste, je vožnja iz Ptuja do "središča" slovenskega dela Koroške po zadnjih rekonstrukcijah cest kar udobna in predvsem časovno hitra. Dobra poldruga ura vožnje do mejnega prehoda Holmec mine brez večjih posebnosti in jutranji pogledi na jasno nebo nad Peco in Uršljo goro nas napolnijo z optimizmom. Na slovenski strani meje nas obmejni varnostni organi odpravijo z zamahom roke, medtem ko avstrijskega policaja zanima, kam smo namenjeni. "Na Komelj," je naš kratki in jedrnati odgo-

vor, ki mu sledi pojasnilo moža "v zelenem". "Sedem kilometrov marša," nas skuša opozoriti ali celo prestrašiti očitno le udobnih avtomobilskih sedežev vajen avstrijski carinik. Glede na to, da so naše noge vajene tudi nekajkrat daljših razdalj, se poslovimo z nasmehom in že nas pozdravi poletno obarvan Pli-berk.

Letošnji pričetek pohoda so koroški planinci predvideli v vasi Čirkovče nedaleč od Ph-berka. Prikupna vasica, v kateri živijo pretežno Slovenci, je prijazno sprejemala nove in nove obiskovalce oziroma pohodni-

ke, ki so se zbirali pred hišo predsednika SPD Edinost. Več kot 300 planincev je najprej prisluhnilo pozdravnemu nagovoru, nato pa so člani pihalnega orkestra iz Liboj planince in domačine razgreli s slovenskimi melodijami in hoja navkreber se je začela.

Pot nas je tokrat vodila po zahodnih pobočjih Komelja proti vrhu, kjer stoji spomenik padlim borcem Domnove čete. Z jas sredi mogočnih koroških gozdov so se pohodnikom odpirali obširni pogledi na Podjuno in Peco, ki kraljuje nad vzhodnim delom Koroške. Za okrepčilo in boljše počutje na poti so koroški planinci pripravili domači prigrizek na eni od slovenskih kmetij, za osvežitev pa je poskrbel vsak sam, saj so gozdovi prav v julijskih dneh tukaj nadvse obdarjeni z borovnicami, malinami in brusnicami. Na vrhu Komelja se je tudi letos zbrala množica pohodnikov ter se spomnila na Domnovo četo in dogodke izpred pol stoletja. Nedaleč od vrha smo pohod zaključili z družabnim srečanjem in planinskim rajanjem ter se po planinskih stezicah vrnili v dolino.

Pohod, katerega temeljno sporočilo ostaja enako tudi v času, ki je koroškim Slovencem nekoliko bolj naklonjen, je tudi letos pokazal, da podpora našim rojakom v zamejstvu ni upadla, temveč je prerasla v most, ki bo v bodoče omogočal prijateljske stike med dvema sosednjima narodoma v skupni Evropi.

Uroš Vldovič

Na zaključku pohoda pri spomeniku Domnovi četi na Kome-

TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

lA KRATEK CAS

23i

INFO - glasbene noviie!

Dobra družba in glasba sta običajno razlaga za sproščeno zabavo, ki je v teh poletnih dneh ne manjka in jo je potrebno le poiskati.

Nizozemska skupina VENGABOVS letos beleži že tri mega uspešnice: Kiss (When the Sun don't Shine), Schalala Laia in Uncle John From Jamaica. Kvartet se drži pregovora, da kuj železo, dokler je vroče, saj tudi tokrat v komadu CHEEKAH BOW BOW (THE COlVIPUTOR SONG) *** gojijo evropop plesni stil, ki mu je pridodan tudi računalniški prizvok regi glasbe.

Ameriška skupina N'SYNC nastopa v postavi James Lan-ce, Joshua Chasez, Joseph Fatune, Chris Kirkpatrick in Justin Timberiake. Pet pojočih in plešočih fantov je samo v ZDA v petih mesecih prodalo več kot osem milijonov kopij albuma No Strings Attached in glasbena založba Jive si mane roke. N'SYNC ostajajo najstniški idoli s skladbo THIS I PROMISE YOU ****, ki je čista pop balada s pravljičnim besedilom.

Britanska najstnica LOLLV je v letu 1999 osvojila domače poslušalce s priredbo hita Viva La Radio in je bila nazadnje na lestvici v juniju s komadom Per Siempre Amore (Forever in Love). LOLLV je ime, ki si ga velja zapomniti, saj je pevka v formi v izjemni pop/rock klasiki GIRLS JUST WANNA HAVE FUN ****, ki pa v originalni izvedbi pevke Cindy Lauper zveni precej boljše.

Britanska zasedba JAMIROOUAI je do sedaj posnela štiri studijske albume z naslovi Emergancy on Planet Earth, Re-turn of the Space Cowboy, Travelling VVithout Moving in Synkronized. Kvartet ponovno eksperimentira v izzivalni mešanici funkyja, jazza in računalniških plesnih sekvenc v komadu EVERYBODY'S GOING TO THE MOON ***.

Pravo ime ameriškega pevca Becka je Beck Hansen in se je rodil 8. julija 1970. BECK ostaja posebnež tudi v novi kon-traverzni pesmi NICOTINE & GRAVY ***, ki jo najdete na njegovem lanskem albumu Midnight Vultures.

švedski pevec EAGLE EVE CHERRV je letos blestel s komadom Are you Stili Have Fun, ki ga je snel z zgoščenke Li-ving in the Present Future. Talentirani rocker je tokrat v pesmi LONG WAV AROUND *** zraven ročka povzel še nekaj r&B ritmov; v tej pesmi vokalno sodeluje tudi pevka Neneh Cherry.

BRIAN SETZER ORCHESTRA je orkester, ki v ZDA igra v živo na velikih državnih in zabavnih prireditvah. Z albuma Val-voom orkester navdušuje ljubitelje svving plesne glasbe s priredbo klasike GETTIN' IN THE MOOD ****, ki v originalu pripada velikemu mojstru Glennu Milierju.

Britanska skupina Al je prišla na glasbeno sceno s skladbo Summertime of Our Lives in bila doma popularna maja z ba-ladao Like a Rose. Al je še en najstniški projekt iz produkcije PWL, ki je naredil bledo pop verzijo hita TAKE ON ME *** skupine A-ha.

DONNA SUMMER je bila pred leti kraljica disco glasbe in je zaslovela s komadom Love to Love you Baby (gre za 17-minutni remiksiran hit, ki vsebuje erotično vzdihovanje). Gospa SUMMER pa preseneča s svežo prijetno popevko THE POVVEROFONE ****.

Soul in r&b glasba je neverjetno popularna v ZDA in tudi jaz vam predstavljam nekaj novosti iz teh glasbenih zvrsti: Treat Her Like a Lady - JOE, Bag Lady - ERVKAH BADU, Summer Rain - CARL THOMAS, Corning Back Home - BEBE & BRIAN McKNIGHT & JOE, Callin'me - LIL ZANE & 112, Puli Over -TRINA, Can't Go for That - TAMIA, Čase of the Ex - MVA, Vour Child - MARV J.BLIGE, Dance Tonight - LUCKV PEARL ...

David Breznik

Mladi dopisniki

NARAVOSLOVNI DAN

v ponedeljek, 12. junija, smo imeli krajši naravoslovni dan v Jezerih. Zjutraj smo se zbrali v šoli. S kolesi smo se odpravili na pot po Bišu proti Jezerom. V nahrbtniku smo imeli beležke, nekateri pa daljnoglede. Prišla sta ornitologa Damijan Danac in Luka Božič. Po krajšem uvodu smo najprej opazili rjavega srakoperja. S teleskopom smo si ga natančno ogledali. Nato smo šli v sadovnjak s starimi drevesi, kjer živijo ptice duplarice. Videli smo lahko detla. Na robu hiše je sedela bela pastirička. Opazovali smo škorce, lastovico, goloba grivarja. Videli smo tudi samca in samičko race mla-karice. Prepoznavali smo ptice tudi po oglašanju. Slišali smo škorce, ščinkavca, divjo grlico, detla in sive čaplje.

Za nekaj trenutkov se nam je prikazala srna.

S travnika smo opazovali gnezdišče sivih čapelj. V Jezerih je največje gnezišče sivih čapelj v Sloveniji. Letos smo našteli 130 gnezd. V gnezdih so bile le mlade sive čaplje. Opazili smo, kako je stara caplja prinesla mladičem hrano. Nekaj jih je v tem času priletelo in nekaj odletelo. Ornitologa sta nam povedala, da so odkrili novo kolonijo sivih čapelj v Domžalah pri Ljubljani. Gnezdijo na smrekah, kar je zelo zanimivo. Tam gnezdi 130 parov.

Hitro sta minili dve uri in morali smo se vrniti v šolo. Zahvalili smo se ornitologoma in se poslovili. Uživali smo v njuni družbi. Upamo, da se bomo še kdaj srečali.

Tanja Potrč in Sabina Her-ga, 4.razred,

OS Trnovska vas

UGANKA

Siva barva se ji poda, dolg rumen kljun ima. Dolge elegantne noge se vode ne boje. Vidi rada dosti sveta, zato se klati sem in tja. Aleksandra Fras, 4. razred,. OS Trnovska vas

BABIČINA

ŽIVUENJSKA ZGODBA

"V mojih otroških letih smo otroci z velikim veseljem pričakovali sv. Miklavža. Ker so bili takrat težki časi in smo bili revni, nismo poznali drugih daril in obdarovanj. Zato je bil sv. Miklavž tako pomemben svetnik, ker nam je prinesel skromna darila. Večere pred miklavževim smo namenili molitvi, da smo se še naučili moliti. Ko je prišel Miklavžev večer, smo bih otroci že vsi nestrpni in komaj smo čakali, kaj nam bo prinesel. Pozno v noč smo zaslišali močan glas verige. Takrat so prihajali Miklavži. Ata so stopili k vratom in v hišo spustili samo Miklavža. Vrata pa so držali, da ni mogel noter parkelj, ki je zunaj ropotal z verigo. Otroci smo morali lepo po vrsti zmoliti tisto , kar je bil kateri zmožen. Prišel je najsrečnejši trenutek, ko nam je Miklavž dal darilo. To je bila velika papirnata vrečka, imenovana pakl. V njem so bila skromna darila: kaj za obleči, lectovi miklavži, rožiči, fige in kakšen bonbonček. Mama pa so dobili za vse nas veliko brezovo šibo. Sv. Miklavž je bil ob-

lečen v belo ogrinjalo. Na glavi je imel veliko belo kapo, na kateri je bil narisan rdeči križ. V rokah je imel velik cekar. Parklja nismo nikoli videli, ker nismo nikoli šli iz hiše. To je bilo veselo miklavževanje.

Prišlo je tudi tako leto, ko nas sv. Miklavž ni obiskal. Takrat smo nastavili očiščen čevelj na okno in nam je dal Miklavž kar mimogrede kaj noter, ko smo mi že spali. Takrat je bilo veselje zjutraj. V mojih otroških letih je bil za miklavževo navadno sneg. Zato so nam starši pripovedovali, da se Miklavž pripelje iz mariborske škofije s sanmi, katere vlečejo jeleni. Spraševali smo, če se pripeljejo na dvorišče. Starši so rekli, da jeleni ne smejo na dvorišče, da morata Miklavž in parkelj priti na dvorišče peš. Jeleni s furmanom ju čakajo na cesti. Govorili so nam, da nas bodo, če ne bomo pridni, vzeli parklji.

Praznik sv. Miklavž je bil največji in najsrečnejši dan, ki se nam je vtisnil v srce in se ga še danes radi spominajmo," mi je pripovedovala moja babica.

Maša Krajnc, 6. a,

OŠ Kidričevo

JAZ PREDSEDNICA EVROPE

Zanimivo. Na vrhu so se zmenili, da bo nov vodja Evrope ženskega spola. Razpisane so bile volitve z geslom "Jaz predsednica Evrope".

Ker sem zaradi svoje pridnosti pa seveda tudi zaradi sreče bila precej na vrhu politike, so mi kolegi in prijatelji prigovarjali, da naj se prijavim na razpis Jaz predsednica Evrope. Prijavila sem se. In veste, kako so potekale volitve?

Ko je čas za prijavo potekel, smo morale kandidatke kot prvo nalogo rešiti tole: predstaviti Evropo in to zelo živo in zanimivo. Vseh kandidatk nas je bilo 12. Prva je na vprašanje odgovarjala gospa Majda. Bila je prva dama. A ko je kandidatka Majda govorila, se mi je zdelo, da je jecljala. Povedala je nekaj skopih besed, nato pa utihnila in zbežala iz dvorane. Enako se je dogajalo vse do šeste kandidatke, šesta pa je bila zelo modra. Kar ustrašila sem se. Vedela je čisto vse. Sedma, osma in deveta "tekmovalka" niso bile preveč duhovite. Delovale so bolj skromno in nesamozavestno. Ta čas, ko je deseto in enajsto kandidatko minister spraševal, sem sanjarila, kaj bom vse naredila, če bo na volitvah na plakatih Jaz predsednica Evrope moja slika. Kmalu sem zaslišala ministrov glas, ki je klical moje ime.

"Na vrsti si"! je vzkliknil. Postavljal mi je vprašanja in na vsa sem odgovorila pravilno, a vseeno sem imela zmedene občutke.

Ko so se ministri posvetovali, kdo od kandidatk gre v ožji izbor, smo se kandidatke, ki nismo pobegnile z odra, pogovarjale, kaj bomo delale, ko postane ena izmed nas predsednica Evrope. Takrat pa minister vzklikne: "Naprej so se uvrstile kandidatke s številko šest, osem, deset in dvanajst." Izbrane smo bile zelo vesele. Začutila sem, da imam možnost postati predsednica Evrope. Naslednja vprašanja, ki so nam še sledila, so bila težka in odlo-

čilna. Končno so se vsa mučna vprašanja končala, me pa smo si oddahnile.

Ministri so še klepetali o novi predsednici. Vse kandidatke smo bile zelo živčne. Čez petnajst minut se je minister dvignil s sedeža in imel dolgo "pridigo". Zaigrala je himna in minister je svečano izjavil: "Jaz predsednica Evrope je postala kandidatka s številko 12." V ušesih mi je odmevala številka 12, a jaz nisem verjela resničnosti. Šele čez čas sem se zavedala, da bodo čez dve uri že razobešali plakate, na katerih bo pisalo: Jaz predsednica Evrope; ob tem plakatu pa moja slika.

Tjaša Marinič, 6. b,

OŠ Velika Nedelja

STOPILA SEM NA POLŽA

Bilo je nekega poletnega popoldneva. Z mamico sva se odpeljali k dedku na Hajdino.

Odšli smo na vrt, kjer smo se ohladili v prijetni senci. Jaz sem bosa tekala po zelenici sem ter tja. Mamica mi je govorila: "Mojca, obuj natikače!" Jaz se zanjo sploh nisem zmenila. Še

kar naprej sem bosa delala prevale in premete. Naenkrat pa sem stopila na nekaj mehkega in sluzastega. Pod seboj sem zagledala polža. Začela sem na vso moč kričati. In ker nisem nehala kričati, je k meni stopila mamica in mi rekla: "Mojca, nehaj kričati, saj tukaj ni nobenega polža!" Skupaj sva ga iskali, ker ga pa nisva našli, mi mami ni verjela niti besedice. Ko sva prišli domov, sem hitro stekla v kad, da bi se znebila tega groznega občutka. V kopalnici pa sem spet divje zakričala in prestrašila domače. Med prsti sem zagledala polžev rogec. Ko pa je tudi mami zagledala ta prizor, mi je končno verjela.

Ta grozni občutek mi je ostal še kakšen dan v spominu, potem pa sem na ta dogodek že skoraj pozabila.

Mojca Ljubeč, 6. a,

OS Kidričevo

MUC TOMI

Tomija mi je dala babica. Rad je lovil miši. Rad je šel na potep. Potem sem ga poklical. Prišel je domov.

Matjaž, l.b,

OS Kidričevo

1. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING

2. We Wili Rocl< you - FIVE

3. Lefs Get Loud - JENNIFER LOPEZ

4. Lucky - BRITNEV SPEARS

5. Breathless - THE CORRS

6. Doesn't Really IVIatter - JANET JACKSON

7. Ročk DJ - ROBBIE VVILLIAMS

8. The One - BACKSTREET BOYS

9. Around the World - ATC

10. Im Outa Love - ANASTACIA

Lujzek

Dober den vsoki den! Gnes pa sen jezen, žalosten, besen kak ris in ranjeni v dušo. Kak sigurno že vete. Je nekaj vur pred otvoritvijo zgorela Puhova cimprača in mali muzej v njeni notranjščini. Vsi so prepričani, da gre za požigalca, najbrž celo istega, ki je pred por leti že vujžga storo hišo, namejeno za Puhov muzej. Lidje smo pač zverine, ki uničuvlejo same sebe in svojo kulturno dediščino.

Meni to ne gre v mojo butasto glavo. Kaj bo meja od požiga tisti, ki je vniča delo dostih dobrih ljudi, dnar, zgodovino in nareda sramoto ne samo občanom občine Juršinci, pač pa tudi vsej Sloveniji? Ko so prišli na požarišče tudi predstavniki Puhove fab-rike iz avstrijskega Grodca, neso mogli dojeti, da se je to sploh zgodlo. Avstrijci so prvi prispevali zaenkrat še bolj

simbolični znesek šilingov in oblubli, da bodo pomagali, tak ke bo drugo leto na pogorišči storega stal novi, še vejkši Puhov muzej. Solidarnost z občino Juršinci injenim županom Lujzom Kaučičom so v nedelo na občinskem prazniki obečali tudi župani sose-djih občin in drugi zbrani. Prleška trma in solidarnost pač ne poznata meja. In prav je tak!

Gremo dale, da bomo nekam prišli. Srit za šritom ali kak bi se reklo korak za korakom. Pa nemo prišli daleč ,saj de nas na Suhem bregi pret suša vzela. Trova se siši, jabolka prisilno zorijo, grozdje v gorici je čista vporjeno, koruza zvija liste kak kača,jorek v dolini ja suhi, mlake so čista brez vode, žabe pa na dopusti. Groza, vam rečem. Zaj mamo na našem bregi več vina kak vode, pa tudi vino se prehitro "vleče" in so v polovjokih še samo vinske sence.

Poslanci in vloda so hvala bogi naspul na dopusti. Bližajo se volitve in že se prip-rovla ogenj za volilni gulož. Vsaka stranka ho mela svojega, keri bo boljši, bomo še vidli, če ne bomo slepi.

Tak, pa smo na kunci. Nega več papira, pa tudi Mica že zove k obedi. Pa dober tek (rrm zovec v breg).

Vaš LUJZEK

ŠPORTNI POGOVOR Z NASTJO ČEHOM

"Maribor Pivovarna laško bo poM¥m državni prvaki

Nogomet je v majhni Sloveniji v zadnjem letu dni doživel veliko lepih trenutkov. O tem je bilo in seveda še bo veliko napisanega. Niti neuspeh Maribora Pivovarne Laško v kva-liflkacijah za evropsko ligo prvakov ni skalil tega mnenja. Mariborčani so bili zelo blizu, vendar niso postavili pike na i, kot so si želeli. Proti moldavskemu predstavniku Zim-bruju so na prvem srečanju izgubili z 2:0 in na povratnem lovili to prednost. Pričeli so zelo dobro, saj je Nastja Čeh, nekdanji igralec ptujske Drave in kratek čas ljubljanske Olimpije, hitro dosegel vodeči zadetek za Mariborčane, vendar pa jim do konca srečanja ni uspelo nadoknaditi prednosti gostov.

Nastja spada med najboljše nogometaše v slovenski nogometni ligi in je pred prvenstvenim srečanja Maribora z ekipo ajdovskega Primorja dobil priznanje mariborskega Večera kot najboljši igralec v prvi slovenski nogometni ligi s trinajstimi točkami prednosti pred drugim. Velike mojstrovine in dobre igre nogometnega virtuoza niso ostale neopazne v slovenskem nogometu. Nekaj malega njegovega prostega časa smo izkoristili tudi mi za pogovor z njim.

TEDNIK: Kako ste se po vrnitvi v iz Ljubljane ponovno vživeli v dresu "vijoličastih", kjer ste že nastopali?

"Mislim, da ni bilo nobenih težav z mojo vrnitvijo. Igralci so me sprejeli tako, kot sem si želel - zelo dobro in korektno. Prav tako je bilo z upravo, na čelu z Jožetom Jagodnikom. Z občinstvom je bilo nekaj malega težav na srečanju sredi novembra v Rušah. Takrat sem imel ponovno prvi nastop za Maribor PL in mislim, da me je takratni trener Bojan Prašnikar dal v igro v 55. minuti in me zamenjal v osemdeseti minuti. Takrat je bilo malo bučno. Ljudje so se namreč smejali, malce norčevali itd. No, potem se je vse to poleglo. Spomladanski del prvenstva v lanski sezoni sem pričel nekoliko

slabše, nato pa se je forma stopnjevala in sem ta del odigral na dobrem nivoju."

TEDNIK: Maribor PL je osvojil naslov prvaka z rekordnim številom točk prednosti pred drugouvrščeno Gorico. Ste tako veliko prednost pričakovali?

"Ne, nismo. Pred kratkim je bila podobna kriza, kot se je pojavila sedaj. Govorim seveda o rezultatski krizi, saj drugih problemov ni bilo. Ko smo pričeli zmagovati, ko smo dobili ponovno samozavest, je bilo ponovno

vse v redu. Devetnajst točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo pa ni nihče pričakoval."

TEDNIK: Kako ste igralci doživljali menjavo trenerja Bojana Prašnikarja z Matjažem Kekom?

"Rekel bi, da to ni stvar nas igralcev. Naše je, da prihajamo na treninge in treniramo ter seveda svoje pokažemo na igrišču. To se od nas pričakuje, saj smo zato na koncu koncev tudi plačani. Vzdušje pa je bilo prej in je sedaj na zelo dobrem nivoju."

TEDNIK: Na srečanju z mol-davskim Zimbrujem ste hitro dosegli zadetek. Kaj ste razmišljali ob tem?

"Pred tekmo smo bili prepričani, da bomo zaostanek nadoknadili. Cel teden sem razmišljal o tem srečanju. Enostavno sanjal

sem o tej tekmi in vedno sem sanjal o dobrih rezultatih. Glede motivacije ni bilo nobenega problema. Igralci smo bili prepričani, da lahko to nadoknadimo in jim damo več zadetkov, kot so oni dali nam na svojem igrišču. Glede hitrega vodstva pa bi dejal, da se je vse pričelo tako, kot smo si lahko samo želeli. Ko sem dosegel zadetek, sem mislil, da jih bomo dali veliko oziroma "zasipali" njihovo mrežo, kar bi se moralo zgodili glede na priložnosti, ki smo jih imeli na srečanju. Naj govorijo, kar hočejo, vendar je bilo veliko ljudi, ki so bili realni in so videli, da nam je na koncu res zmanjkalo športne sreče."

TEDNIK: Ko ste igrali v Mol-daviji, se je veliko govorilo o slabih pogojih, ki ste jih imeli vi nogometaši. Kaj je po Vašem mnenju krivo, da ste izgubili z dvema zadetkoma zaostanka?

"Rekel bi, da nas spremlja neka nogometna bolezen, ki se ji reče neučinkovitost. Enostavno težko "zabijemo gole" in to iz najbolj idealnih priložnosti, ki jih tudi na gostovanju v Moldaviji ni manjkalo. Če bi se pa vrnil na to, kako je bilo v Moldaviji, pa mislim, da je sploh brez zveze, da govorim o tem, kako smo potovali na trening po štiridesetih stopinjah v slabem avtobusu, ki je bil v razpadanju. Eno uro smo potovali po vročini in bili izmučeni. Ko smo prišli v slačilnico, smo bili še slabše volje. To je bila prava katastrofa, saj je smrdelo, voda smrdi tako, kot pri nas ne smrdi greznica. Potem še smrdljiv hotel, pa ščurki. Enostavno povedano: katastrofa."

TEDNIK: Letošnja evropska sezona je končana. Z zmago v Kopru bi lahko rekli, da ste se pobrali.

"Glave smo strnili že pred Zimbrujem, vendar ni uspelo. Po tekmi smo bili zelo razočarani. Na licih nekaterih igralcev je bilo videti tudi solze. Dan, dva smo potrebovali, da smo prišli k sebi. V Kopru smo pričeli srečanje napadalno in mislim, da dobro. Imeli smo priložnosti, med drugim pa zastreljali enajstmetrovko. Zmaga v Kopru je bila srečna, vendar na koncu povsem zaslužena, saj smo res zgrešili veliko priložnosti."

TEDNIK: V novo prvenstvo je dobro startala Olimpija in nanizala tri zmage, Maribor PL nekoliko zaostaja. Ali se kaj obremenjujete z dobrimi igrami Ljubljančanov, ki jih vodi vaš

nekdanji trener Bojan Prašnikar?

"S tem se sploh ne obremenjujemo. Mi moramo zmagovati svoje tekme. S tem bo tudi liga zanimivejša, saj je bilo v lanski sezoni že sedem, osem krogov pred koncem jasno, da smo državni prvaki. Sicer pa si slovenski nogomet zasluži, da so tekme zanimivejše. Olimpiji želim, da bi tekme zmagovala, saj bi potem bilo prvenstvo zanimivo, da se res "udarimo" v Mariboru in Ljubljani in da bi to bili tisti pravi derbiji. Prepričan pa sem, da imamo boljšo ekipo."

TEDNIK: Koga vi pričakujete, da bi se lahko vmešal v borbo za naslov državnega prvaka, poleg vas seveda?

"Mislim, da so zraven nas še Gorica, Olimpija, pa velenjski Rudar. Sam pa bi dejal še enkrat, da sem prepričan, da bomo ponovno osvojili naslov državnega prvaka!"

TEDNIK: Ali imate občutek, da Maribor PL pripravlja ekipo že za naslednje tekmovanje v evropskih pokalih?

"Seveda imam takšen občutek. Pripeljali so nekaj igralcev, vendar se je težko takoj adaptirati v ekipo. Po vrnitvi Djuranoviča in potem Balajiča, ki odhaja na operacijo, bo to ekipa, ki bo sposobna za evropska tekmovanja."

TEDNIK: Skorajda v vsaki ekipi se pojavljajo kakšna trenja med igralci. Kako je to pri Maribor PL?

"Maribor je v primerjavi z drugimi veliki klub in teh stvari tukaj ni. Ekipa smo takrat, ko zmagujemo, in tudi takrat, ko izgubljamo."

TEDNIK: Vi spadate po oceni nogometnih strokovnjakov med najboljše igralce v slovenski nogometni ligi. Ali razmišljate kaj o tujini?

"Zaenkrat konkretnih ponudb iz klubov, ki bi se zanimali zame, ni bilo. Nekaj stvari je napihnil Tone Hrovatič v zvezi z italijanskim Udinessejem, pa stvar ni bila takšna, kot se je govorilo. No, bili so nekateri klubi, ko smo igrali z Ajaxom, imel sem njihovo ponudbo, da bi odšel v njihov kamp za nekaj dni. Pa to zdaj ni pomembno. Prizadevam si, da se mi bo z dobrimi igrami v Mariboru in morda - pa res morda -ob vpoklicu v slovensko reprezentanco rejting nekoliko dvignil. Normalno pa je, da si želim

igrati v Evropi, da si ustvarim življenje za naprej. Če pa govoriva o tem, katera liga oziroma nogomet mi je najbolj simpatičen, bi dejal, da je moj tip Španija."

TEDNIK: Vaša nekdanja soigralca Marko Kmetec in Franci Fridl igrata sedaj za ljubljansko Olimpijo, ki naj bi bila vaš konkurent v borbi za naslov prvaka. Ali se s tem kaj spreminja v vaših odnosih?

"Konkurenca sedaj sploh ni pomembna. Z Markom in Fran-cijem se slišimo skorajda vsak dan in pokomentiramo nekatere stvari in konkurenčnost ne more razdreti prijateljstva. Nasprotno, še bolj ga utrjujemo. Želim jima vse najboljše v karieri in mislim, da onadva meni tudi."

TEDNIK: Družina Čeh je nogometno obarvana. Oče je bil nogometaš, brat igra za Aluminij. Kako pa poteka dan oziro-

ma čas, ko ste skupaj?

"Seveda je lepo biti skupaj. Včasih pokomentiramo kaj o nogometu, drugače pa si želim, da je tega manj, saj je nogomet vsak dan moj sopotnik. Delamo čisto normalne stvari. Če pa imam kaj prostega časa, ga preživim s svojim dekletom Sandro."

TEDNIK: In Vaše mišljenje o ptujskem nogometu, o klubu, kjer ste pričeli svojo zvezdno nogometno pot in ki se je po nekaj letih ponovno preselil v nižji rang tekmovanja?

"Želim jim, da bi čim hitreje prišli na višjo raven in se vrnili v drugoligaško konkurenco - mogoče kdaj v prvoligaško. Izkoristil bi to priložnost ter pozval pomembne ljudi na Ptuju, da priskočijo na pomoč ptujskemu nogometu."

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

Šola tenisa v Kidriievem

Teniški center Kidričevo se je odločil, da bo organiziral teniški tečaj za mlade. S tem je zadel v polno, saj je za ta šport veliko zanimanja.

Šola tenisa poteka enkrat tedensko od aprila do oktobra in traja po dve uri. Vadba poteka po skupinah, v kateri je po šest mladih bodočih tenisačev. Osnovni cilj je, da se naučijo čim pravilneje igrati tenis, si razvijejo motorike itd. Najvažnejše pa je druženje in gibanje.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

Ena izmed skupin tečajnikov z vaditeljem Markom Miheličem

NOČNI TURNIR

Teniški center Kidričevo prireja turnir v tenisu kot prvenstvo območja bivše občine Ptuj. Ta bo od 31. 8. do 3. 9. vsak dan od 17. do 24 ure. Igrali bodo v dveh kategorijah - do 35 in nad 35 let. Prijavnina znaša 1000,00 tolarjev. Prijaviti se je možno pri Marku Miheliču (GSM 041 684-911) in Dušanu Majcenoviču (796-967) do žrebanja, ki bo 31. avgusta ob 16. uri.

KUNG FU

Uspešni Ptuiiani

Tekmovalci ptujskega kung- fu kluba so bili v zadnjem času zelo aktivni in se udeleževali raznih turnirjev in tekem za svetovni pokal. Zanimanje za ta šport je vedno večje. O tem priča podatek, da je vedno več nastopajočih, da so dvorane vedno nabito polne, saj si ljudje želijo videti na delu prave mojstre. Normalno pa je, da so se tekmovalci za ta tekmovanja dobro pripravili.

V italijanski Perugi je na tekmi za svetovni pokal nastopilo več kot osemsto tekmovalcev. Na njem je nastopil tudi Marko Pečovnik in zmagal v kategoriji do 91 kilogramov. Na svojem zmagovitem pohodu je premagal štiri tekmovalce. Uspešna pa sta bila tudi Dani Marhold v kategoriji do 85 kilogramov in Damir Hasanagič /do 75 kilogramov/, ki je osvojil tretje mesto.

Marko Pečovnik pa je uspeš-

no nastopil tudi v Ziirichu, kjer je s k.o. v 3. rundi premagal domačega tekmovalca in navdušil občinstvo. Vlatko Nikolov, tudi tekmovalec ptujskega kluba, je uspešno nastopil v profeisional-nem dvoboju v Splitu, kjer se je pomeril z evropskim prvakom Ivico Tekičem iz Hrvaške. Po šestih rundah borbe so sodniki zmago s preglasovanjem dodelili domačemu tekmovalcu.

Tekst in foto: Danilo Kltijnšek

Marko Pečovnik/desno/ s trenerjem Milanom Prosenico

26

SPOJIT

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK

NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET

L UOA

Rezultati 4. kroga: CMC Publikum -Koper 2:0, Mura - Rudar 1:1, Domžale

- Primorje 0:1, Tabor Sežana - Olimpija 3:2, Korotan - Dravograd 0:4; srečanje HIT Gorica - Maribor Pivovarna preloženo

1. RUDAR 4 3 1 O 6:3 10

2. OLIMPIJA 4 3 0 1 13:7 9

3. DRAVOGRAD 4 2 1 1 8:3 7

4. HIT GORICA 3 2 1 O 5:2 7

5. PRIMORJE 4 2 1 1 6:4 7

6. MARIBOR PL 3 2 1 O 5:3 7

7. TABOR SEŽANA 4 2 1 1 8:7 7

8. CMC PUBLIKUM 4 1 1 2 6:8 4

9. DOMŽALE 4 1 O 3 3:5 3

10. MURA 4 O 2 2 1:3 2

11. KOROTAN 4 0 13 1:10 1

12. KOPER 4 0 0 4 1:8 O Pari 5. kroga: Olimpija - Mura, Koper

- Domžale, Maribor Pivovarna Laško -CMC Publikum, Rudar - HIT Gorica, Dravograd - Tabor Sežana, Primorje -Korotan.

2.5NL

Rezultati 1. kroga: Viator - Aluminij 1:1, Feroterm Pohorje - Esotech Šmartno 2:0, Jadran Šepič - Brda 3:0, Šentjur - Elan 2:2, Renkovci - Živila Triglav 0:4, Nafta - Beltinci 1:0, Ivančna Gorica

- Zagorje 1:0, Dravinja - Železničar Li-gro 0:0.

1. ŽIVILA TRIGLAV 1 1 O O 4:0 3

2. JADRAN ŠEPIČ 1 1 O O 3:0 3

3. FEROTERM POHOR. 1 1 O O 2:0 3

4. NAFTA 1 1 O O 1:0 3

5. IVANČNA GORICA 1 1 O O 1:0 3

6. ŠENTJUR 1 O 1 O 2:2 1

7. ELAN 1 O 1 O 2:2 1

8. ALUMINIJ 1 O 1 O m 1

9. VIATOR 1 O 1 O 1:1 1

10. DRAVINJA 1 O 1 O 0:0 1 -

11. ŽELEZNIČAR LIGR01 O 1 O 0:0 1

12. ZAGORJE 10 0 1 0:1 O

13. BELTINCI 1 O O 1 0:1 O

14. ESOTECH ŠMART 1 O O 1 0:2 O

15. BRDA 1 O O 1 0:3 O

16. RENKOVCI 10 0 1 0:4 O Pari 2. kroga - nedelja, 20. 8., ob

17. 00 uri: Aluminij - Dravinja, Esotech Šmartno - Železničar Ligro, Zagorje -Viator, Beltinci - Ivančna Gorica, Živila Triglav - Nafta, Elan - Renkovci, Brda

- Šentjur, Feroterm Pohorje - Jadran Šepič.

VIATOR&VEKTOR-ALUMINIJ 1:1/0:1/

STRELCA: 0:1 Majcen/25/, 1:1 Gra-šič /50/

ALUMINIJ: Dukarič, Koren, S. Golob /Jevčenič/, Vršič, Prapotnik, Pucko, Perkovič/Fridauer/, Čeh, Emeršič /R. Golob/, Franci, Majcen.

Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v prvem prvenstvenem srečanju v drugi slovenski nogometni ligi v Ljubljani zamudili priložnost, da bi že na začetku prišli do pomembne zmage, saj

niso ponovili tako dobre igre, kot so jo prikazali v pripravljalnem obdobju. Ki-dričani so bili nekoliko boljši nasprotnik in so svojo premoč izkoristili v 25. minuti, ko je Matjaž Majcen uspel premagati domačega vratarja.

V drugem polčasu so domačini hitro izenačili. Potem so bili vsi poizkusi gostov, da bi ponovno dosegli zadetek, zaman. Škoda, saj bi bilo veliko lepše startati z zmago, vendar pa je potrebno povedati, da so Ljubljančani, ki so novinci v ligi, igrali zelo motivirano in bodo še marsikateremu favoritu pomešali štrene.

3,5Nt-5CVER

Rezultati 1. kroga: Gerečja vas Unuk šped - Hajdina 2:2, Fužinar - Ptuj 1:2, TK&EL Stojnci - Kovinar Mascom 0:0, Vransko - Paloma 0:2, Mons CIaudius

- Zreče 1:1, Montavar Rogoza - Kozjak 3:0 p.f., Krško - Usnjar 0:6.

1. USNJAR 1 1 O O 6:0 3

2. MONTAVAR ROGOZA 1 1 O O 3:0 3

3. PALOMA 1 1 O O 2:0 3

4. PTUJ 1 1 O O 2:1 3

5. G. VAS UNUK ŠPED 1 O 1 O 2:2 1

6. HAJDINA 1 O 1 O 2:2 1

7. MONS CLAUDIUS 10 1 O 1:1 1

8. ZREČE 1 O 1 O 1:1 1

9. TK&EL STOJNCI 1 O 1 Q 0:0 1

10. KOVINAR MASCOM 1 O 1 O 0:0 1

11. FUŽINAR 10 0 1 1:2 O

12. VRANSKO 10 0 1 0:2 O

13. KOZJAK 1 O O 1 0:3 O

14. KRŠKO 10 0 1 0:6 O Pari 2. kroga - sobota, 19. 8., ob

17.30 uri: Usnjar - Gerečja vas Unuk Šped, Hajdina - TK&EL Stojnci, Ptuj

- Montavar Rogoza, Paloma - Kovinar Mascom, Kozjak - Krško, Zreče- Fužinar, Vransko - Mons CIaudius.

GEREČJA VAS UNUK ŠPED-HAJDINA 2:2/2:0/

STRELCI: 1:0 Voglar /v 9. minuti/, 2:0 Voglar /16/, 2:1 R. Krajnc /79/, 2:2

Buljubašič /88/.

GEREČJA VAS UNUK ŠPED: Lam-preht, Frangež, Slaček, Kmetec /Kaisesberger/, Krajnc, Stres, Ciglar, Z. Bezjak, Voglar /Verlak/, Korez, M. Bezjak.

HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc, Ba-uman, Princi, VrabI, Zelko /Vindiš/, Gorše, Milošič /Črnko/, R. Krajnc, Hotko, Gaiser /Buljubašič/.

Žreb je hotel, da sta se že v prvem krogu v lokalnem oziroma občinskem derbiju pomerili ekipi Gerečje vasi in Hajdine. Vroče in soparno vreme je bilo verjetno razlog, da derbija ni spremljalo večje število gledalcev. Vsem tistim, ki niso prišli, pa je lahko žal, saj so zamudili dobro nogometno predstavo. Prvi so resneje zapretili gostje, ko je v 8. minuti Bauman zadel prečnik. Že v naslednjem napadu pa so se domačini veselili, saj je Voglar uspel premagati vratarja Hajdine po odličnem predlož-ku Koreza z desne strani. Osem minut kasneje je isti igralec dosegel še drugi zadetek za domače in kazalo je, da je srečanje odločeno. Tudi nogometaši Hajdine so močno zapretili in bi tudi lahko dosegli kakšen zadetek v prvem polčasu.

Drugi del srečanja so pričeli bolje nogometaši Hajdine, ki so v 56. minuti zadeli vratnik. Igralci Gerečje vasi s*o popustili predvsem v zvezni vrsti, ko so zamujali s pokrivanjem gostujočih igralcev. V 79. minuti je domača obramba zaspala in napadalec Hajdine Roman Krajnc je uspel rezultat znižati.

V predzadnji minuti srečanja pa je domači igralec Krajnc slabo posredoval in omogočil, daje Buljubašič uspel izenačiti. Prav v zadnjih trenutkih igre pa ni veliko manjkalo, da bi gostje iztržili celotni izkupiček.

FUŽINAR-PTUJ 1:2/1:1/

STRELCI: 0:1 Jurišič /5/, 1:1 Navo-dnik/41/, Gojkošek /53/

PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc, Emeršič, Klinger, Bratec, Sluga /U. Krajnc/, Gojkošek, Jurišič, Vogrinec /Toplak/, Zaje.

Nogometaši Ptuja so v prvem prvenstvenem srečanju v 3. SNL - sever gostovali na Ravnah na Koroškem in prišli do pomembne zmage. Ptujčani so po-vedli že v 4. minuti, ko je Jurišič premagal domačega vratarja. Gostje so igrali dobro, vendar pa jim ni uspelo povečati vodstva do odhoda na odmor, kar bi pomenilo, da bi v drugem polčasu lahko mirneje igrali. V 41. minuti je domačim uspelo celo izid izenačiti.

Dobra igra v drugem polčasu je rodila sadove, saj je Gojkošek v 53. minuti dosegel drugi zadetek za Ptuj, kar je na koncu pomenilo zmago.

TK-EL STOJNCI-KOVINAR MASCOM 0:0

TK-EL STOJNCI: Milošič, Purgaj, Rižnar /Kolarič/, Horvat /Zemljarič/, Šmigoc, Petrovič, Ljubeč, Štebih, Znidarič, Klajderič, Golob.

Nogometaši Stojncev so premierni

nastop v tretjeligaški konkurenci pričakali precej oslabljeni, saj trener Dušan Čeh ni mogel računati na Lenarta, Mez-nariča, Vilčnika in Ropa. Gostje iz Maribora so se predstavili kot zelo solidno moštvo, ki je diktiralo tempo igre in imelo rahlo terensko premoč. Poškodbe Horvata in Rižnarja v prvem polčasu so vsekakor vplivale na igro domačih, ki pa tudi niso bili brez priložnosti. Tako je Klajderič v 70. in 79. minuti zadel vratnik, veliko priložnost za morebitno zmago pa je zamudil Ljubeč, ki iz bližine ni uspel zatresli mreže vratarja gostov V prvem srečanju so si nogometaši Stojncev močno želeli zmage, vendar pa jim ni uspelo.

2. MLADINSKA LICA - VZHOD

Rezultati 1. kroga: Aluminij - Nissan Ferk 1:2, Ptuj - Beltinci 1:2, Pohorje -Nafta 0:2, Železničar Ligro - Ljutomer 3:0 p.f., TIM Laško - Krško 0:2, Šentjur Vurij - Dravinja 2:1; srečanje Korotan -Bistrica bo 30. 8.

Vrstni red: Železničar Ligro, Krško, Nafta, Šentjur Vurij, Nissan Ferk in Beltinci 3, Ptuj, Aluminij, Dravinja, Pohorje, TIM Laško, Ljutomer, Korotan in Bistrica O točk.

2, KADETSKA LIGA - VZHOD

Rezultati 1. kroga: Aluminij - Nissan Ferk 2:0, Ptuj - Beltinci 1:3, Pohorje -Nafta 4:7, Železničar Ligro - Ljutomer 3:0 p.f., TIM Laško - Krško 0:23, Srečanje Korotan - Bistrica bo 30.8.

Vrstni red: Krško, Nafta, Železničar Ligro, Dravinja, Beltinci in Aluminij 3, Korotan, Bistrica, Ptuj, Šentjur Vurij, Nissan Ferk, Pohorje, Ljutomer in TIM Laško O točk.

POKAL MHZ PTUJ

Včeraj so bila odigrana tri srečanja šestnajstine finala tekmovanja za pokal MNZ Ptuj: Aluminij - Slovenja vas, Hajdina - Središče in TK&EL Stojnci. V soboto, 19. avgusta, ob 17.00 uri bosta srečanji Boč Anchiinženiring - Bistrica in Zavrč - Podvinci, v nedeljo, 20. avgusta, ob 10.30 bodo srečanja Videm - Eltehšop Rogoznica, Hajdoše - Goriš-nica in Lovrenc - Spodnja Polskava, ob 11. uri Leskovec - Bukovci ter ob 17. uri Pragersko - Dornava, Tržeč - Markove!, Apače - Skorba in Holermuos Ormož -Zgornja Polskava.

Tekst in fotografije: Danilo Klqjnšek

Matjaž Majcen, strelec zadetka za Aluminij

Roman Krajnc, strelec prvega zadetka za Hajdino

Damjan Golob, vratar Ptuja

KRŠKO /18. TEKMOVALNI DAN

Na Bregeh naihitrejša Suriva

Na hipodromu Brege v Krškem je bil minulo soboto letošnji 18. tekmovalni dan za kasače. V pasje vročem popoldnevu je na odlično pripravljeni tekmovalni stezi nastopilo 94 konj iz vseh slovenskih klubov in društev, ki so dosegli izjemne kilometrske čase.

Posebej moramo omeniti šesto zmago Slavičevega naraščajnika DENA MS, ki je v prvi dirki s kilometrskim časom 1:18,6 izenačil državni rekord za dveletne kasače, in zanesljivo zmago dolenjske kobile SURIVE na vajetih Voja Maletiča v hitri dirki mednarodnega razreda z najboljšim časom dneva 1:16,3, kar je izenačen državni rekord za slovenske kobile. Sicer pa so po dvakrat slavili tekmovalci iz Šentjerneja in Ljutomera, po enkrat pa predstavniki Kamnice, Brda, Ljubljane, Komende in Lenarta.

Rezultati: 1. dirka: 1. Den MS(M.Slavič, Ljutomer), 2. Dagas (Šepe-tavc. Krško), 3. Valley Walking Vit (Hrovat, Ljubljana); 2. dirka: 1. Nika (Špindler, Lenart), 2. Valencija (Šilak, Maribor), 3. Dally Dally Tornado (Krajnc, Krško); 3. dirka: 1. Lucky Top (Jagodic, Brdo), 2. Fuci Bar (Koprivnik, Maribor),

Fonda AS (S. Slavič, Ljutomer); 4. dirka: 1. Persugill (Gregorc, Ljubljana), 2. Sai Baba (Maletič, Šentjernej), 3. Leon (Zagorc, Šentjernej); 5. dirka: 1. Lescom (Plečko, Kamnica), 2. Afrodita (Kristl, Ljubljana), 3. Natty (Predan, Maribor); 6. dirka: 1. Honey Goal (Kukolj, Ljutomer), 2. Div MS (M. Slavič, Ljutomer), 3. Dirkaš (Šilak, Maribor); 7. dirka: 1. Bukefalos (Maletič, Šentjernej), 2. P^elicia (Jagodic, Brdo), 3. Fabian (Slana, Ljutomer); 8. dirka: 1. Frick (Marinšek, Komenda), 2. American Express (Oražem, Ljubljana), 3. Jonas B (Vidic, Komenda); 9. dirka: 1. Suriya (Maletič, Šentjernej), 2. Javelin Elco (Crnkovič, Bled), 3. Bo S Tornado (Kosanec, Komenda).

Naslednji, 19. tekmovalni dan bo prihodnjo nedeljo v Šentjerneju na Dolenjskem.

Marjan Toš

USPEH ORMOŠKE ZDRAVNICE NA SVETOVNEM TEKMOVANJU

Zdrmmka s puško

Direktorica ormoškega Zdravstvenega doma Vesna Mele, dr. med., je na svetovnih športnih igrah zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev osvojila dve zlati in srebrno medaljo v športnem streljanju z zračno in malokalibrsko puško.

Srečanja, ki se ga je udeležilo več kot 3000 tekmovalcev - zdravnikov z vseh koncev sveta (razen iz Avstralije), je potekalo od 1. do 8. julija v francoskem Cannesu. Pomerili so se v 24 športnih panogah. Vesna Mele se je vrnila domov zelo zadovoljna s tremi medaljami.

Pri streljanju z zračno puško je osvojila zlato; z rezultatom 545 krogov je premagala tudi moško konkurenco, kar je vzdignilo v moških vrstah kar precej prahu. Predvsem italijanski tekmovalci so se trudili na vse kriplje, da bi jo izločili. Tudi v streljanju z malokalibrsko puško je v ženski konkurenci osvojila zlato medaljo s 374 krogi. Tretjo medaljo, tokrat srebrno, pa je prejela za drugo mesto v streljanju z malokalibrsko puško in z doseženih 546 krogov (sodelovali so moški in ženske). V streljanju z zračno pištolo (486 krogov) pa je dosegla 6. mesto.

Športnega tekmovanja zdravnikov, ki je bilo prvič organizirano na svetovnem nivoju leta 1978, so se tokrat že četrtič udeležili tudi zdravniki - predstavniki različnih slovenskih regij. Tekmovali so v nogometu, košarki, tenisu, triatlonu, maratonu, plavanju in seveda streljanju. Vesna Mele, ki je tokrat tekmovala že tretjič, je bila predstavnica ptujskih in ormoških zdravnikov. Na svetovnem srečanju v Celovcu je pred dvema letoma dosegla 1. mesto v streljanju z malokali-

brsko puško, lani pa je bila v francoskem Sant Tropezu druga.

PRILOŽNOST ZA IZMENJAVO IZKUŠENJ

Za Vesno Mele, ki se pogosto udeležuje občinskih, regijskih in državnih tekmovanj, je bilo svetovno tekmovanje v Cannesu nekaj posebnega. Vzporedno s tekmovalnim delom je potekal tudi strokovni seminar na temo športne poškodbe, tekmovanje pa je bilo tudi priložnost za srečanje z novimi prijatelji in izmenjavo strokovnih izkušenj. Predvsem so bili zanimivi pogovori o organizacijskih problemih zdravstva v različnih delih sveta. Za Slovence in Vesno Mele je bila zanimiva tema organizacija zasebnega zdravstva drugod.

V bivših socialističnih državah je stanje podobno kot pri nas. Delno so zdravniki že zasebniki, organizacija pa je pri nas nekoliko boljša, je bilo mnenje Vesne Mele. Še vedno pa nam manjka nekaj, kar pozna razvita Evropa - organiziranost zasebnih zdravnikov v skupine zaradi lažjega nadomeščanja odsotnosti v času dopustov ali bolniške, kar pomeni, da je bolje poskrbljeno tudi za paciente v primeru odsotnosti matičnega zdravnika. Velike razlike, razen seveda da so veliko bolje plačani, pa med našimi in zdravniki v tujini ni.

Razlike v ekonomskem položaju so bile vidne že po tem, kje so zdravniki v času tekmovanja prebivali. Tudi ormoška zdravnica bi si pot in bivanje v Cannesu težko privoščila brez pomoči številnih sponzorjev - Nove Kreditne banke Maribor, občine Ormož, Tovarne sladkorja Ormož, podjetja Jeruzalem Ormož, SAT, d.d., in Zdravniškega društva Ormož Ptuj.

Tekst in foto: Majda Fridl

Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vesna Mele, dr. med. je na svetovnem srečanju zdravnikov letos v Cannesu osvojila kar tri medalje. Moški, posebej prizadeti so bili italijanski zdravniki, so težko sprejeli dejstvo, da jih je v streljanju z zračno puško premagala ženska.

f EDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

ŠPORT.

27

NOGOMET / MNZ PTUJ ORGANIZIRALA PRIPRAVE

Živahno odiutra do veiera

Mladi nogometaši Medobčinske nogometne zveze Ptuj so se pred novo tekmovalno sezono zbrali na skupnih šestdnevnih pripravah v Planici, kar je postala stalnica kandidatov za reprezentanco 14- in 13-letnikov. V dveh starostno sestavljenih skupinah so vadili že evidentirani reprezen-tanti in igralci s širšega reprezentančnega spiska.

Delovni dan je bil naporen. S kombiniranimi treningi so dnevno vadili približno štiri ure. Mladih mogometašev ni bilo treba opozarjati na pristop k vadbi in igri. Fantje - med njimi je bilo tudi več takih, ki so prvič videli planiško velikanko - so bili zelo prizadevni. Proces dela je bil posvečen predvsem učenju in utrjevanju tehnično-taktičnih elementov in privzgajanju osebnostnih značilnosti reprezen-tanta.

Poletnih priprav se je udeležilo 18 dečkov, roj. 1986, ki so člani reprezentance U-14, pri mlajših pa 16 dečkov letnik 1987 in 11 dečkov letnik 1988. Treningi, namenjeni telesni pripravi, so bili združeni s pohodom do izvira Nadiže in Črnega jezera. Obiskali pa so tudi izvir Save - Zelence.

Večeri so bili namenjeni video produkciji, zanimivim predavanjem, analizi tekem in trenin-

gov ter dogovorom za aktivnosti za prihodnji dan.

Mlajši in starejši dečki so pokazali svoje znanje tudi na prijateljskih tekmah z vrstniki iz Kranja, z Jesenic in iz Kamnika.

Nogometni upi so trenirali pod vodstvom trenerjev Marjana Lenartiča, Toma Ivančiča, Gorazda Černile in Štefana Lu-kasa, ki je posebej vadil vratarje. Za dobro počutje nogometašev je skrbel fizioterapevt Zoran Kukarov.

Po končanih pripravah ni bilo nezadovoljnih, kajti vsi udeleženci so dokazali, da je pred njimi ob dobrem delu še lepa nogometna prihodnost.

Ivo Kornik

ODBOJKA

I mladimi moimi v novo sezono

Na Ptuju bi lansko sezono v prvi ženski državni odbojkarski ligi najraje pozabili, saj niti v sanjah niso razmišljali, da bi se lahko končala tako klavrno. S srečnim razpletom so le uspeli obstati v prvoligaški konkurenci.

Uprava kluba je ves čas pridno delala ter želela najprej urediti tehnične stvari. V svoje vrste so uspeli pritegniti novega sponzorja, podjetje iz Ptuja Elektro-logistika, ter bodo v naslednji sezoni nastopili z njegovim imenom. Na trenersko klop je ponovno sedel profesor Bojan Novak, ki bo na razpolago imel štirinajst igralk, zvečine mladih, saj je povprečna starost okrog dvajset let.

Veliko spremb pa je bilo v igralskem kadru, saj so klub zapustile: Špela Krebs, Regina Terbuc, Barbara Frumen, Petra Blažič in Natalija Pustoslem-šek, prišle pa so: Barbara Jan-žekovič, Nataša Mataln, Mira Jagadič, Rebeka Bevčič, Mateja Črešnar in Tanja Arih, ki bodo ob Janji Vindiš, Nuši Mohorko, Valentini Vidovič, Barbari Za-foštnik, Jerneji Fištravec, Maji Ornik in povratnici Marjani Horvat-Go j košek tvorile ekipo, ki je zelo mlada. Dekleta so pričela trenirati v sredo, 9. avgusta. Treningi so petkrat tedensko in_

zvečine potekajo na ptujskem stadionu in v njegovi okolici. Do pričetka prvenstva, ki bo 7. oktobra, ko bodo odbojkari-ce Elektrologistike nastopile v

Ljubljani, bodo svojo formo pilile na prijateljskih srečanjih.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

Deldeta ŽOK Elektrologistilca delajo zelo zavzeto

ROKOMET

Velilia Nedelja priiela priprave

Priprave na novo sezono so v torek, 8. avgusta, pričeli tudi rokometaši Velike Nedelje, novi člani prve slovenske rokometne lige, saj se bo za tekmovanje v elitnem slovenskem rokometnem razredu bo potrebno dobro pripraviti. Do sedaj delo poteka normalno, vadijo vsi igralci razen Klemna Štruca, ki je na pripravah mladinske reprezentance. Prvo srečanje bodo odigrali 20. avgusta, ko bodo gostili slovensko moško reprezentanco.

Danilo Klajnšek

28

Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK

MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 290 NAD.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

3. nadaljevanje

Nastanek in vzdrževanje psihosocialnih motenj v otroštvu - 3. nad.

Čeprav smo do sedaj govorili samo o dejavnikih okolja, se moramo zavedati naslednjega: vedenje, odzivanje, psihosocialna odpornost ali ranljivost nikakor niso le odsev miljejskih dejavnikov, temveč tudi genetskih, konstituci-onalnih in zdravstvenih. Prenos odklonskosti s staršev na otroke je lahko pogojen v genih in v neustreznih vzgojnih pristopih ter v družinskih vzorcih reševanja konfliktov in drugih okoljskih vplivih.

Biološki vzroki ali sovzroki psihosocialnih motenj so predvsem:

- genetsko pogojene predispozicije za psiho-

socialne in tudi psihiatrične motnje

- genetsko pogojene bolezni ali disfunkcije,

- možganska oškodovanost,

- obolenja osrednjega živčevja,

- individualne razlike v zorenju (disharmo-nični razvoj,veliki odkloni v telesnospol-nem razvoju ...),

- razvojno pogojeni odkloni (disleksija, dis-grafija, primarna enureza ...),

- splošna telesna obolenja (nekatere bolezni presnove, endokrinološke bolezni),

- individualne razlike v temperamentu in

- druge razlike, ki izhajajo iz bioloških procesov.

Naslednjič pa si bomo ogledali še druge pristope k razlagi nastanka in vzdrževanja psihosocialnih motenj v otroštvu.

KRVODAJALCI

1. avgust: Stanislav Petet<, Senešci 65; Jože Šegula, Poienšak 15; Božidar Drvar, Obrez 18; Milan Stater, Ki-car 56; Darko Obran, Borovci 48; Karmen Mar Licu!, Sp. Korena 33; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Oto Mesaric, CMD 17. Ptuj; Jože Vršič, Bratislave! 59; irena Bedrač, Hlaponci 49; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86; Igor An-žel, Vintarovci 21/B;

3. avgust: Franc Jus, Žetale 23; Anton Škrinjar, Sv. Tonnaž 20; Vlado Bedrač, Zagrebška 81. Ruj; Srečko Letonja, Sp. Velovlek; Miroslav Viher; Zagojiči 24; Mi*.

iena Toplak, Dragovič 47; Ztatko Novak, Stoperce 67; Konrad VisoČnik, Placar 54; Zdravko Murko, Pobrežje 113; Janez Muhič. Zidanškova 26, Ptuj; Boštjan Zajšek Skofba 71; Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ptuj; Kamilo Kranvogel, Črmlja 7; Franc Vaupotič, Popovct 15; Milan Toplak, Gorišnica 8/A; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Miran Fras, Majeričeva 10, Maribor; Simon Grbec. Maistrova 8, Maribor; Miran Artič, Prepelje 37: Edvard Lu-bec, Biš 43; Janez Rodošek, Trniče 43; Roman Karo, Dravska 6, Ptuj; Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5, Maribor; Stanko Štefanič, Rucmanci 53; Franc Bratuša, Strezetina 30.

APAČE

Zrasli kilogrumski

Narava večkrat poskrbi, da se lahko potem ljudje pogovarjajo o velikih plodovih, nekaterih celo rekordnih. Pri Anici Murko iz Apač na Dravskem polju običajno zrastejo paradižniki velikani. Tokrat so stehtali najtežjega in namerili kilogram in devet dekagramov, drugi pa so zaostajali le malo. Pri Mur-kovih uporabljajo seme, ki se mu reče volovsko sreče in je vzgojeno doma. Pred dvema letoma so imeli paradižnik, ki je tehtal 1,15 kg.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

Anica Murko s paradižnikoma velikanoma

PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU

Ifrocf anevi m sveie no« godijo rastlinju

Po velikem šmarnu se pričenja pozno poletno obdobje, ko ob vročih dnevih in svežih nočeh vrtno rastlinje prične zaključevati rast, sadje dozorevati, okrasno rastlinje semeniti in vrtnine doraščati. Kakšno bo letošnje vremensko obdobje, se sprašuje tudi vrtnar, ki si želi le, da bi vrtni pridelki dobro in zdravo dozoreli, vrtno rastlinje pa ugodno sklenilo vegetacijo. Po vremenskem pregovoru: "Če je veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma," ki se redko kdaj izneveri, si tudi letošnje pozno poletje obetajmo ugodno.

V SADNEM VRTU pozne sorte sadja zaradi letošnje suše v pozni pomladi in začetku poletja pospešeno dozorevajo. Spremljanje poteka zorenja sadja je pomembno glede na uporabnost in namembnost, ker se to med vrstami in sortami ter glede na pridelovalne okoliščine močno razlikuje. Za sprotno porabo sadja v svežem stanju pustimo na drevesu plodove do popolne užitne zrelosti. Sadje, ki ga nameravamo hraniti sveže, obiramo, ko doseže popolno drevesno zrelost, to je v fazi, ko so semena v plodovih povsem zrela, ko je meso plodu še čvrsto in ko plod že dobiva odtenke značilne barve za sorto in vrsto sadja, ne prehaja pa še v fazo učitne zrelosti. Sadje, ki ga namenimo predelavi za kom-pote ali sokove, mora doseči popolno zrelost, da z njim pridelamo čimveč najkakovostnejših

naravnih snovi. Da dosežemo čim boljši izkoristek pridelanih naravnih danosti pri sadju, ga je priporočljivo obirati v več časovnih presledkih; prednostno oberemo debelejše in bolje obarvane plodove in omogočimo zaostalim, da z razbremenitvijo in osvetlitvijo dorastejo in nadomestijo zamujeno.

Spremljanje stopnje zrelosti sadja je potrebno tudi zaradi morebitne potrebe po škropljenju s kemičnimi pripravki, saj peškarje še ogrožajo sadni škodljivci in bolezni, za kar izberemo ustrezne pripravke z učinkovito in ustrezno kratko karenčno dobo. Pri peškarjih (jablanah in hruškah) smo pozorni na jabolčnega zavijača, ki v tem obdobju lahko povzroči še veliko škode na sadju s črvivostjo, in pepelasto plesen, ki je glivična bolezen z ugodnim razvojem ob vročem in

suhem vremenu.

Najugodnejši čas za vzgojo, rez in oblikovanje drevesne krošnje orehov je avgust. V avgustu, ko plodovi oreha zorijo, je pritisk rastlinskih sokov najmanjši, rane pa se najhitreje celijo. Enoletni poganjki pri mladih drevesih dosežejo v dolžino okrog enega metra. Avgusta jih skrajšamo za eno tretjino, da spodbudimo razraščanje. Ob poletni rezi dobro razredčimo in osvetlimo krošnjo, kar je pri orehih pogoj za dober pridelek.

V OKRASNEM VRTU avgusta sadimo in presajamo vse vrste iglavcev, ker se sajeni v tem času do zime dobro vkoreninijo in bolje prezi-mijo. Ker je v tem času poznega poletja v začetku jeseni še lahko zelo vroče in suho, posajene iglavce redno zalivamo, sadilno mesto na površini pa s folijo ali zastirko zavarujemo pred obilnim izhlapevanjem talne vlage.

Junija sejane mačehe, marjetice ali spominčice, ki so v sejališču na prostem v razvoju zaradi neugodnih vremenskih razmer nekoliko zaostale, so se do sedaj že toliko razvile, da jih posadimo na cvetlične grede.

Okuliranim vrtnicam in drugemu okrasnemu rastlinju, ki smo ga cepili, pregledujemo zrašča-nje cepilnega mesta in pravočasno odstranimo vezivo, da se to ne bi zarastlo v lubje.

V ZELENJAVNEM VRTU so v preteklem obdobju vremenske razmere toliko ugodne, da je pričela rasti posajena endivija. Endiviji v začetku rasti moramo zagotoviti ugodne rastne pogoje, da bo rastlina dobro in zdravo odrasla. Zago-

toviti ji je potrebno dovolj rastlinskih hranil, še posebej lahko topnih kalijevih in dušičnih. Priporočljivo pa je tudi dognojevanje z listnimi gnojili, ki jih dodajamo k vodi za zalivanje ali škropivu. Tla redno plitvo rahljamo in uničujemo plevel. V deževni jeseni je ne bo mogoče ubraniti pred črno listno pegavostjo, bakterijsko gnilobo in sivo plesnijo, zato nasad takoj po sajenju pričnemo škropiti z 0,2 % antracolom BT ali dithanom M45, škropljenje pa ponavljamo vsakih 10 dni, da zavarujemo novi prirastek. Od škodljivcev en-divijo ogrožajo koreninske uši, ki jih je manj, če smo upoštevali kolobar in če ni bila posajena v okuženo zemljo. Manj je bo, če nasad redno in obilno zalivamo, ker koreninske uši ne prenašajo velike vlage, sicer pa če uši na koreninah opazimo, zalivamo tla z enim od insekticidov proti koreninskim ušem z nekajdnevno karenčno dobo, kot so actellic, pirimor ali confidur

Paradižniku, kljub temu da letos z vegetacijo in zorenjem nekoliko kasni, še dalje redno pleve-mo zalistnike, v višini opore pa odstranimo vršičke, da ne bo odvzemal rastlini hrane za cvetove in plodove v vršičku, ki do prvih jesenskih slan

ne bodo dozoreli. ***

Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi in pobirati plodove, ki jih pridelujemo zaradi podzemnih plodov 11. in 12. ter 21. in 22. avgusta, cveta od 13. do 15. ter 23. in 24. avgusta, zaradi lista v dneh od 16. do 18. avgusta ter nadzemnih plodov 19. in 20. avgusta.

Miran Glušič, ing. agr.

Kuharski nasveti

Ztmfitki

Glede na to, da lahko trgamo že prve rane sorte jabolk, ki niso primerne za skladiščenje, si lahko iz njih pripravimo okusne zavitke, cmoke in pite.

Zavitke pripravljamo iz finega vlečenega testa, ki je tako tanko, da lahko vidimo skozenj. V Avstriji, Nemčiji je vlečeno testo tako priljubljeno kot listnato. Vlečeno testo je testo, ki ga najenostavneje pripravimo in sestavine zanj imamo vedno doma na razpolago, saj enostavno vlečeno testo pripravimo iz gladke moke, soli, nekaj žlic olja in mlačne vode. Za nekoliko kompaktnejše testo dodamo še jajca. Za boljši okus bi lahko dodali malo limoninega soka, ki hkrati omogoča lažje raztegovanje. Elastično testo dobimo po dolgem in hitrem ročnem ali strojnem gnetenju. Vlečeno testo mora tudi po gnetenju ostati mehko in prožno, saj prevelika količina dodane moke pri gnetenju ne omogoča, da bi se testo na tanko razvleklo.

Najenostavneje pripravimo vlečeno testo iz 25 dekagramov gladke moke, 1 do 1,5 dl mlačne vode, soli in 2 dekagramov olja. Moko presejemo, ji dodamo sol in premešamo. V kot prilijemo olje in postopoma še mlačno vodo. Mešamo z dvema prstoma, da dobimo gosto tekočino, v katero postopoma pobiramo moko. Ko dobimo gosto

testo, ga vsipamo na pomokano delovno površino in hitro ter temeljito gnetemo 10 do 15 minut. Pri večji količini moke lahko dodamo eno jajce.

Po končanem gnetenju testo premažemo z belim oljem, da preprečimo nastanek skorje, in ga pokrijemo ter pustimo počivati vsaj 20 do 30 minut. Nato testo položimo na pomokan kuhinjski prt in ga razvlečemo v okroglo ali pravokotno obliko. Če pripravljamo prleško gibanico, ga razvaljamo v okroglo obliko, za zavitke pa je primernejša nekoliko pravokotna oblika testa. Če želimo, da se bodo plasti testa tudi po peki nekoliko videle , razvlečeno testo pustimo, da se nekoliko osuši, ga nato po-kapljamo z raztaljenim maslom ali margarino in nadeva ne dodamo v izobilju.

Najpogostejši nadevi za zavitke so jabolčni, skutni, nadev iz grozdja, jagodni, malinov, češ-njev in drugi. Nadevov praviloma ne pripravljamo v naprej, ker sadje spusti vodo in so zavitki manj sočni. Nekatere vrste sadja na zraku hitro oksidirajo - porjavijo, kar ne daje lepega videza. Najboljše je, da na razvlečeno testo pokapljate 10 dekagramov staljene margarine ali masla in po 1/3 testa naribate sveža jabolka z lupino vred. Po jabolkih posipamo sladkor, va-nili, po želji še mlet cimet, in če jabolka vsebujejo veliko vode, še malo drobtin ali mletih orehov, da popijejo odvečno vodo in dajejo zavitkom še boljši okus. Za boljši okus pri jabolčnem zavitku pa lahko dodate še rozine ali drugo suho sadje.

Če pripravljamo češnjev zavitek , ga pripravljamo skoraj vedno skupaj z mletimi orehi, lešniki ali mandlji. Manj pogosto pripravljamo rabarbarin zavitek. Iz mlade rabarbare pripravimo nadev tako kot jabolčnega: ra-barbaro olupimo in narežemo na tanke kolobarje, pri starejši rabarbari pa je boljše, če jo skupaj s sladkorjem in cimetom rahlo zdušimo, da ne ostane trda

in vlaknasta. Prav tako dodamo malo drobtin ali mletega lupinastega sadja, da popije odvečno vodo in popestri okus.

Skutni nadev pripravimo iz penasto umešanega masla, ki mu dodamo rumenjake, kislo smetano in pretlačeno skuto ter sladkor in vanilijev sladkor. Iz beljakov lahko stepemo trd sneg. Na pol kilograma skute je dovolj, če dodate eno jajce. Za boljši okus pri skutnem nadevu danes pogosto dodajamo peh-tran, meliso in meto.

Vse sladke zavitke pečemo pri temperaturi 180 do 200"C 20 do 30 minut, odvisno od debeline zavitkov in debeline nadeva. Po vrhu sadne zavitke premažemo s staljenim maslom ali razžvrk-Ijanimi jajci, skutne pa z mešanico jajc in kisle smetane. Sadne in skutne zavitke lahko takoj, ko smo jih vzeli iz pečice, narahlo premažemo s koščkom masla ali margarine, tako bodo dobili krhko skorjo in so bolj sočni.

Vlečeno testo je primerno tudi za različne mesne in zelenjavne zavitke, ki jih lahko ponudimo kot toplo uvodno jed, prilogo ali kot glavno jed. Najbolj znani mesni zavitki so ribji, ki jih pripravljamo s špinačo ali blitvo, bešamel omako in poljubnimi ribami, ki jih filiramo. Posebej fin okus dobimo, če pripravimo ribji zavitek z delno prekajenim ribjim mesom. Pripravimo ga tako, da testo razvlečemo na pravokotno obliko nekoliko manj na tanko kot pri sadnih zavitkih. Celotno testo premažemo z razte-penim jajcem, po njem po eni tretjini razporedimo liste blanširane špinače, po njih damo na koščke raztrgano ribje meso in narahlo premažemo z bešamel omako ali omako zamenjamo z naribanim sirom. Postopek še vsaj enkrat ponovimo. Dobro zavijemo in oblikujemo pravokotno štruco, ki jo po vrhu dekoriramo in premažemo z jajci. Pečemo kot ostale zavitke. Ponudimo hladno ali toplo kot samostojno jed ali skupaj s solato. Na podoben način pripravljamo še ostale mesne in zelenjavne zavitke.

Zavitki so bili že včasih priljubljena sladica na naših mizah in tako je ostalo še vse do danes.

IKada Pignar,

profesorica kuharstva

JABOUhI ZAVITEK

Testo:

- 50 dag moke

- / jajce

- 2 žlici olja

- malo soli in limoninega soka ali kisa

- 2-3 dl mlačne vode Testo zagnetemo ročno

ali strojno in ga pustimo počivati pol ure. Na pomo-kanem prtu ga razvlečemo. Po njem. naribamo jabolka, kih sladkamo in potre-semo še z vanihjem. Pekač namažemo z oljem ali maslom in pečemo pri temperaturi 150-200°C.

Recept je prispevala Kristina Kmetec, Videm 73, Videm pri Ptuju

TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000

29

PTUJ / MERCATOR SVS OBNOVIL CICIBAN

Novi Ciciban vabi

Obnovljena je še ena ptujska trgovina. Mercator SVS, d.d., Ptuj, je obnovil in povečal prodajalno Ciciban v Zelenikovi ulici. Na tej lokaciji je trgovina že od leta 1978, pred tem je bila v bivših prostorih A-banke. Njena poslovodkinja je Marijana llertiš, skupaj pa so v tej specializirani otroški prodajalni zaposlene štiri prodajalke.

Na 113 prodajne površine lahko starši skupaj z otroki, tudi najstniki, izbirajo kvalitetna oblačila domačih in tujih proizvajalcev, kot so Jutranjka, Ciciban, Schiesser in drugi.

Prvi dan je bilo v novi prodajalni in ob njej še posebno veselo. Mercator je v goste povabil pevko Ireno Vrčkovnik, čarodeja, malčke iz vrtca in druge otroke, da so skupaj s starši uživali v animacijskem programu, ki so ga pripravili za dopoldanske in popoldanske obiskovalce. Sestavljali so Miki Miško, sodelovali pa so tudi v likovni delavnici. Ker so vsi dobro risali, so si na koncu odnesli domov lepe majice Linostar. Na stojnici pa so se lahko okrepčali z M-sokovi, bonboni in čip-som ter lučkami, pa tudi baloni so vabili.

MG

Ciciban so obnovili in povečali. Foto: Črtomir Goznik

PREJELI SMO

Pismo ptujskemu županu

Spoštovani g. Luci,

piševa vam v imenu Odbora za zaščito kraja pred odlagališčem. V medijih smo lahko prebrali dva intervjuja z vami. V obeh ugotavljate, da je problem z odlagališčem, in posledično najavljate, da tega odlagališča v Krčevini ne bo. Naš Odbor vidi v teh izjavah rezultat svojih dolgotrajnih prizadevanj, predvsem pa zadoščenje čez 400 podpisnikov iz Vurberka, Krčevine pri Vurbergu, Grajenščaka in drugod, ki zanesljivo predstavljajo večinski delež vsega prebivalstva na ogroženem območju, pri čemer število podpisnikov še raste.

V obeh intervjujih ugotavljate, da je problem z odlagališčem že rešen. Tako v ptujskem Tedniku z dne 3. 8. 2000 pravite, da bo "lokacija ostala na Ptuju" (str. 6), medtem ko v Večere vem intervjuju z dne 2. 8. 2000 pojasnjujete, da ste našli "nadomestno rešitev", saj boste "odpadke skušali odlagati v kaki drugi občini, kar bo zahtavalo izdatna finančna sredstva za nihov odvoz kot tudi

vlaganje v odlagališče, kjer bodo naše odpadke sprejeli", (str. 15)

Četudi se nam zdi, da prva možnost izključuje drugo, vidimo v naši odločitvi o tem, da opustite lokacijo Krčevina, zmago razuma, predvsem pa izraz spoštovanja odločitve volje ljudstva, še zlasti pa neokrnjene narave vurberških gozdov, za katere zdaj smemo upati, da bodo, skupaj z grajskim kompleksom, lahko nemoteno služili v kulturne, turistične in rekreativne namene.

MO Ptuj bi želeli ob tej priložnosti tudi povabiti, da podpre naša prizadevanja po ustanovitvi krajinskega parka Krčevina, ki se je nahajal na tem območju do leta 1986. Sodimo namreč, da bi bilo treba takšne naravne danosti tega ptujskega območja ponovno zaščititi in jih kot neokrnjene ohraniti v spomin našim zanamcem. Verjetno se bomo oboji strinjali, da si jih zaslužijo veliko bolj kot smeti!

Lep pozdrav!

Za Odbor:

Štefan Hari, predsednik mag. Boris Vezjak, član

50 let ptujske delovne brigade na Koroškem

Spomladi leta 1950 so nas takratne oblasti v Ptuju organizirale in nas poslale na sečnjo lesa v Ludranski vrh nad Črno na Koroškem. Marsikdo je šel prostovoljno na delo sečnje lesa, saj je vladala parola, da gre vse za obnovo domovine. Nekateri so se udeležili tudi po principu "prostovoljni mus" in zaradi tega smo v dveh mesecih opravili na Koroškem mnogo koristnega dela.

Tamkajšnji predstavniki gozdne uprave so nam izročunali delovno normo 1,5 m^ poseka lesa na posameznika. To normo smo le s težavo presegali. V dveh oddelkih pa smo si izmenjavali dnevno predhodno zastavico za

preseganje norme. Bilo nas je skupno okrog 60 iz vseh krajev Ptuja in njegove okolice. Po vrsti poklicev je bilo vse mogoče, vsi pa smo imeli dnevno žuljave roke, saj nismo bili preveč navajeni takšnega dela. Imeli smo svojega ekonoma g. Feguša in dve prijetni kuharici, ki so vselej skrbeli za zdravo prehrano in prijetno počutje. Tudi harmonikar nam je po opravljeni normi in dobri večerji vselej zaigral kakšno polko in valček, ni pa manjkalo tudi praznovanj, ki smo si jih sami pripravili.

Marsikdo med nami ne bo mogel obujati spominov na takratne čase, vsi tisti, ki se boste našli na sliki, pa se zamislite.

da je ta preteklost res hitro minila in da je takrat med nami res vladalo veselje in spoštovanje do slehernega udeleženca sečnje lesa na Koroškem.

Ta slika se mi je ohranila, spoznali pa me boste, ker sem bil takrat vaš vodja brigade in sedim desno od harmonikarja v opankih in belih nogavicah. Vsi, ki želite kontaktirati z menoj, pišite na naslov: Franc Ar-beiter, Prežihova 7, 2392 Mežica. Zelo rad bom vsem odgovoril, saj tudi mene vežejo lepi spomini na takratne čase. Vse udeležence iskreno pozdravljam ter vam želim zdravja in prijetnega razpoloženja.

...______________.^^^^^.^..^^..£A_

Hagradno turistiino vprašanje

Na Ptujskem v tem času potekajo številne prireditve. Na Ptuju pa se bodo jutri iztekli tudi letošnji Poletni kulturni večeri 2000 v organizaciji Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj.

Kar pa zadeva sam ptujski turizem oziroma njegovo organizacijsko formo, še vedno potekajo razščiščevanja glede finančnih zadev oziroma visoke izgube v GIZ Poetovio vivat. Skupščina bo kmalu, ta naj bi javnosti tudi predstavila verodostojne podatke o finančnem poslovanju gospodarskega in-

teresnega združenja, ki je kot pionirska organizacija na tem področju veliko obljubljal tudi v slovenskem merilu.

V Turističnem društvu Ptuj pa v teh dneh s skupaj z drugimi nosilci turistične ponudbe na Ptuju zaključujejo oblikovanje gradiva za letošnje svetovno tekmovanje o okolju Narodi

v razcvetu. Finale bo med 30. novembrom in 5. decembrom v Washinghtonu. Za vstop v finale bo potrebno prepričati sodniško trojko. Ta naj bi gradivo, ki zajema tekstovni in slikovni del o ptujskih zanimivosti, prejela do konca avgusta.

Na predzadnje nagradno turistično vprašanje nismo dobili nobenega pravilnega odgovora. Na fotografiji je bil eden od spomenikov, ki so vgrajeni v cerkev sv. Jurija. Nagradni fond za novo vprašanje bo zato bogatejši. Izžrebanec, ki bo pravilno odgovoril, kje je potekalo lansko svetovno tekmovanje Narodi v razcvetu, bo prejel vstopnice za kopanje v ptujskih Termah. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 24. avgusta.

Ptuj je na lanskem tekmovanju Narodi v razcvetu zmagal tudi v posebni kategoriji ohranjanje kulturne dediščine. Na tem področju ga tudi v bodoče čaka veliko nalog, kot na primer obnova dominikanskega samostana. Foto: Črtomir Goznik

LESKOVEC / PETI KMEČKI PRAZNIK

Pestro dogajanje privabilo gledahe

Pestro dogajanje na vročem nedeljskem soncu je na peti kmečki praznik pred gasilski dom v Leskovcu v nedeljo privabilo številne domačine in obiskovalce od drugod. Prireditev so začeli s prikazom domačih obrti v Halozah, otvoritvijo kulinarične razstave, nadaljevali s kmečkimi igrami in kulturnim programom ter zaključili z razglasitvijo rezultatov. Kmečke igre so bile letos že petič, četrtič v organizaciji domačega turističnega društva Klopotec.

Kot uvod v letošji praznik je bilo že maja prvo ocenjevanje vin domačih kletarjev, ki bo prav tako postalo tradicionalno in bo pri vinogradnikih in kletarjih vzpodbujalo skrb za še večjo kakovost vina. Letos je komisija ocenila vinske vzorce 17 kletarjev in jim v nedeljo podelila srebrna in bronasta

priznanja.

Dan pred praznikom, v soboto, je bil na igrišču v Leskovcu nogometni turnir, na katerem je med 14. ekipami zmagala ekipa Spodnjega Le-skovca, druga je bila ekipa Strmca in tretja ekipa Trdoboj-cev. Za zmago so se ekipe posameznih vasi v KS Leskovec

borile tudi v nedeljskih kmečkih igrah. Najbolje se je odrezala ekipa Trdobojcev, druga je bila ekipa Repišča in tretja ekipa Male Varnice. Najboljšim ekipam so podelili priznanja in pokale.

Prav tako tradicionalno je tudi ocenjevanje domov na območju občine Videm, kar leskovško turistično društvo opravlja v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, priznanja lastnikom najbolje ocenjenih pa so v nedeljo podelili tudi v imenu občine Videm. Prejeli so jih: Etnografsko društvo Velika Var-nica za ohranjanje kulturne dediščine. Župnijski urad Videm za urejenost župnišča, Terezija Baumert iz Velikega Okiča za tretji najlepše urejen dom, Marjan Božičko iz Lan-cove vasi za drugo mesto in Lenka Krajnc iz Zg. Leskov-ca za najlepše urejen dom na območju občine Videm.

iS

Lepo urejeno župnišče v Vidmu pri Ptuju

Drugi najlepši dom imata Marjan in Valerija Božičko iz Lan-cove vasi

Za najlepše urejeno je komisija ocenila stanovanjsko hišo Lenke Krajnc iz Zgornjega Les-kovca.

ŠE VEDNO NEPOJASNJENA NESREČA

Policisti še vedno preiskujejo prometno nesrečo, ki se je zgodila v torek, 25. julija, ob 21.50 pri Benediktu v Slovenskih goricah. Tam je voznik tovornega avtomobila povozil na cestišču ležečega pešca, 64-letnega M.S. iz Spodnjih Žerjavcev, ki je na kraju nesreče umrl, voznik težkega tovornega vozila pa je odpeljal proti Mariboru. Kljub intenzivnemu poizvedovanju policistom doslej še ni uspelo odkriti neodgovornega voznika.

GORELO v DRAŽENCIH

v sredo, 9. avgusta, so plameni zajeli stanovanjsko-gospodarsko poslopje v Dra-žencih, last 79-letnega domačina. Zgorelo je okoli 150 bal sena, ostrešje, lesen strop in več raznega kmečkega orodja. Škoda je za okoli milijon tolarjev.

RAZGRAJAL PRED GOSTINSKIM LOKALOM

Pred gostinskim lokalom Zinka v Muretincih, občina Gorišnica, je v petek, 11. avgusta, okoli enih zjutraj razgrajal 45-letni M.D., ki je pregloboko pogledal v kozarec, povzročil prometno nezgodo, potem pa razgrajal na parkirnem prostoru pred lokalom. Policisti so ga poskušali umiriti in mu tudi prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar se je tudi do mož postave vedel nedostojno, zato so ga odpeljali na prenočišče do iztreznitve.

PREHITRO V OVINEK

v torek, 8. avgusta, nekaj pred 7. uro je po Rogaški cesti v Ptuju proti Hajdini vozil osebni avto 23-letni RR. iz Lovrenca na Dravskem polju. V nepreglednem desnem ovinku je zapeljal na nasprotno stran ceste in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozila 33-letna P M. iz Apač na Dravskem polju. Po trčenju je P H. z avtom zadel še v drog prometnega znaka, kjer ga je odbilo čez cesto v leseno ograjo ob stanovanjski hiši, prebil je ograjo in avto je ustavil šele vogal hiše. V nesreči se je PH. huje ranil in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Na obeh avtomobilih je za več kot dva milijona tolarjev škode.

NAVAL ILEGALCEV TRAJA NAPREJ

Prejšnji četrtek, 3. avgusta, so ormoški policisti pozno zvečer v bližini cerkve na Kogu našli 19 državljanov Irana, ki so ilegalno prišli iz Hrvaške, kmalu za tem pa še v Žerovin-cih 8 Irancev, ki so se zadrževali v zasebni hiši.

Policisti obmejne postaje Zavrč so v petek, 4. avgusta, prijeli 18 Irancev, v soboto ob 7. uri zjutraj so na Turškem Vrhu zalotili kar 39 Irancev, isti dan popoldan pa še 2 skupini po pet Irancev, ki sta jih čez mejo pripeljala v osebnih avtomobilih hrvaška državljana.

Ormoški policisti so v ponedeljek, 6. avgusta, v naselju Gomila pri Kogu zajeli 27 ljudi, za katere so potem ugotovili, da so vsi iz Irana. V večernih urah pa so na Ormoški cesti v Ptuju zajeli še 6 Irancev.

V petek, 11. avgusta, popoldne so ormoški policisti zajeli 54 tujcev, ki so iranski in sirski državljani. Nekaj med njimi je bilo tako izčrpanih, da so jim morali nuditi pomoč v zdravstvenem domu Ormož, nekaj pa so jih odpeljali tudi v ptujsko bolnišnico. Večina teh je zaprosila za azil.

V soboto, 12. avgusta, zjutraj so ormoški policisti prijeli 7 tujcev, okoli poldneva pa v bližini hrvaške meje še 23 Irancev In Afganistancev. Tudi ta skupina pribežnikov je zaprosila za azil.

FF

PTUJ * V okviru Poletnih kulturnih večerov bo nocoj (v četrtek) ob 21. uri predaval Erik Brešn o Čilu, Peruju in Boliviji, ob 22. uri pa bo koncert zahodnoafriške glasbe na tradicionalnih afriških instrumentih skupine Percu-sion Group.

PTUJ * Jutri, v petek, ob 21.30 se bodo z veliko zabavo s slavonskim tamburaškim orkestrom Naša grana končali Poletni kulturni večeri.

OPLOTNICA * V nedeljo, 20. avgusta, bo v popoldanskem času v cerkvi sv. Miklavža srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki delujejo v okviru KUD Oplotnica.

KINO PTUJ * Do konca tega tedna in prihodnji teden si lahko ob 21. uri ogledate fim Patriot (od prihodnjega petka do nedelje tudi ob 19. uri).

RODILE SO - ČESTITAMO: Romana Pere, Vb-dranci 27, Kog - Jaka; Klaudija Škorc, Pmek 10, Rogaška Slatina - Patrika; Lidija Krepša, Mezgovci 33, Dornava - deklico; Natalija Šket, Žagaj 10, Rogaška Slatina - Mojco; Marjetka Artič, Dobravec 7, Rogatec - Nives; Petra Varvoda, Panonska 2, Ptuj - Nika; Mateja Šumenjak, Slavka Osterca 6, Ljutomer - Zalo; Martina Go-renc, Rucmanci 9, Tomaž -Blaža; Aleksandra Cigler, Dobravska 3/b, Ormož -dečka; Jožica Muršec, So-betinci 11, Markovci - Blaža; Anica Dajčar, Ivana Kaučiča c. 6, Ljutomer -Niko; Renata Strelec, Borovci 61, Markovci - Ines. POPRAVEK: V osebni kroniki - Rodile so je bil v Tedniku 3. avgusta napačno objavljen naslov. Pravilno se glasi: Petra Predan, Pivola 65/b, Hoče. POROKE - PTUJ: Marko Rakovec, Majšperk 51, in Jelka Kolar, Majšperk 47; Borut Jug, Rogaška c. 35, Ptuj, in Mihaela Knehtl, Ilčeva ul. 5, Ptuj; Mitja Ju-roviČ, Apače 222, in Klav-dija Meško, Volkmerjeva C. 11, Ptuj; Miran Lovrec in Brigita Ozvatič, Gibina 3/a; Jože Herega in Tatjana Krajnc, Orešje 43, Ptuj; Uroš Kramberger, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj, in Mojca Sever, Dolge Njive 18; Miroslav Viher in Metka Vajda, Zagojiči 24. UMRLI SO: Franc Golob, Nova vas pri Markov-cih 48, rojen 1927, umrl 4. avgusta 2000; Franc Irgl, Žabjak 21, Ptuj, rojen 1944, umrl 5. avgusta 2000; Marija Klemenčič, Cvet-kovci 91, rojen 1926, umrl 7. avgusta 2000; Elizabeta Trstenjak, rojena Ivanuša, Krčevina 14, rojena 1926, umrla 7. avgusta 2000; Jožefa Korošec, Zavrč 7/a, rojena 1920, umrla 5. avgusta 2000: Karel Kodrič, Grdina 3, rojen 1939, umrl 5. avgusta 2000; Antonija Slavič, rojena Majcen, Ko-račice 39, rojena 1910, I umrla 7. avgusta 2000.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh