URN_NBN_SI_doc-ZSDWTGHF

Sanjica Faletar Tanacković 94 Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 93–110 sciences students. In addition, findings suggest that there is a disciplinary difference regarding the perception of databases. Research limitation: Geographical limitations and small sample size. Originality/Practical implication: The results can influence the design of information lit- eracy programs and library reference services. Keywords: academic databases, motivation, perception, use, humanities and social sci- ences, students, Croatia Izvleček Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako študenti Filozofske fakultete v Osjeku, Hrvaška (Filozofski fakultet Sveučilišta u Osjeku, Hrvatska) razumejo in uporabljajo po- datkovne zbirke s področja humanistike in družbenih ved. Metodologija: Uporabljeni sta bili dve metodi (vprašalnik v tiskani obliki in delno strukturirani intervjuji), raziskava je zajela obdobje od oktobra 2016 do februarja 2017. V kvantitativno analizo je bilo vključenih 381 pravilno izpolnjenih vprašalnikov, ob- delanih z uporabo statističnega paketa SPSS. Da bi ugotovili morebitne razlike med posameznimi skupinami v vzorcu, so bili, poleg opisne statistike, uporabljeni tudi Hi- -kvadrat test, T-test, ANOVA, Mann-Whitneyev test in Kruskal Wallisov test. Statistične razlike so bile ugotovljene na ravni 95 %. Rezultati: Čeprav 82,2 % oseb, ki so bile vključene v analizo meni, da so veščine, na katerih temelji informacijska pismenost, pomembne za doseganje dobrih študijskih re- zultatov, jih je le 63 % odgovorilo, da so se v manjši meri formalno usposabljali na tem področju. Študenti so ocenili svoje veščine za iskanje po Googlu dokaj visoko (srednja vrednost 4,31) v primerjavi s samooceno veščin za iskanje po podatkovnih zbirkah s po- dročja humanistike in družboslovnih ved (srednja vrednost 3,69), poleg tega pogosteje uporabljajo Google (53,8 %) kot podatkovne zbirke (25,1 %). Na vprašanje o težavah pri iskanju v podatkovnih zbirkah so navedli različne ovire: da že iz navade pogosteje uporabljajo Google (48 %), da imajo od doma omejen dostop (42,3 %), članki so v tu- jem jeziku (35,2 %), niso dovolj usposobljeni za iskanje (35,2 %). Na splošno rezultati raziskave kažejo, da imajo študenti humanistike manj formalnega usposabljanja za informacijsko pismenost, so manj motivirani (zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov) za uporabo podatkovnih zbirk in se pogosteje nagibajo k iskanju po Googlu tudi za štu- dijske namene. Poleg tega rezultati kažejo tudi na razlike v razumevanju podatkovnih zbirk pri študentih posameznih znanstvenih disciplin. Omejitve raziskave: Geografske omejitve in majhen vzorec. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati lahko vplivajo na oblikovanje programov izo- braževanja za informacijsko pismenost in na referenčne storitve knjižnice. Ključne besede: akademske podatkovne zbirke, motivacija, zaznavanje, uporaba, huma- nistika in družbene vede, študenti, Hrvaška